Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 2 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo ie v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
kokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22.
Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 45.
Pozdravljeni!
V zvezi z vsedelavskim zletom se bo vršil v Ljubljani tudi mednarodni kongres transportnih delavcev in iz drugih strokovnih in političnih prireditev, ki niso velikega pomena samo Za jugoslovansko delavstvo, nego tudi Za vso mednarodno socialistično gibanje. Ob tej priliki bo posetilo Ljubljano v neštevilnih skupinah zavedno slovensko in jugoslovansko delavstvo ter delavstvo in odlični delavski delegati in bojevniki skoro iz vseh evropskih držav — od zavedne proletarske Avstrije do svobodoljubne Holandske. V Ljubljani se bo vršila pomembna revija moči slovenskega delavstva, in sklepalo se bo obenem o vaznih mednarodnih vprašanjih delavskih strokovnih organizacij, zlasti z ozirom na okrepitev in razširitev delavskega gibanja preko Balkana v Turčijo in dalje.
Slovenskemu delavstvu je pripadla čast, da organizira ta važna, za ves socialistični pokret v Evropi in na vzhodu velepomembna organizacijska posvetovanja. Uverjeni smo, da 0 naše delavstvo s svojo impozantno udeležbo na vsedelavskem zletu Pokazalo, da stoji za vsemi sklepi, ki Za . °iačaniem mednarodnih stičn 5	. mednarodnega sociali-
voljo glban’a' z vso s™)0 odločno
lavstlf11^ “so 23 jugoslovansko de-voklr J* m.C mani važni, kot dnevi ti-vinoi, kongresa, ki je rodil zgodo-Dn ® na*o tivolsko resolucijo. Ta osv -e;0Vania služijo organizacijski in | T* iuŽoslovanskega proletariata nam i Proletariata Balkana, ona {a.	dolžnost, da delamo na
n lcno socialno osvoboditev delov-e£a naroda.
sodrugi delegati iz Dozrfr i,eV naše države in Balkana, imenu ,Cni vsi delavski izletniki v razrpd„VSC^a našega socialističnega, p 0 zavednega delavstva!
tev in Trll*ni P”	za	°bnovi-
Žibanja.'2 ŽitCV našeŠa delavskega
*i za nas zgodovinski dnevi obenem služili ideji delavske n ° .nostl> ideji proletarske enoduš-sti v smislu socializma, v smislu azredmh načel in skupnih ciljev, ko v J5.izr°čil svetlim odrešenim vekom ' . mojster socialnega znanstva in socialistične borbe Karl Marks! Pozdravljeni!
Heinrich Heine:
Himna.
Jaz sem meč in jaz sem plamen;
Jaz sem vas razsvetlil v temi, in ko je pričela bitka, sem se boril spredaj v prvi vrsti.
Krog in krog mene leže trupla mojih tovarišev, ali mi smo zmagali. Mi smo zmagali, vendar, vseokrog leže trupla tovarišev. Med vriskajoče pesmi triumfa, se kradejo pogrebni orali. Ali mi nimamo časa za veselje in ne za žalost. Zopet done trobente k novem boju.
Jaz sem meč in jaz sem plamen;
Tudi mene zove dolžnost, da sem 5. junija v Ljubljani!
Sobota 4. junija 1927.
Leto II.
Zadnja opozorila za Vsedelavski zlet!
Končni spored je sledeč:
V četrtek, 2. junija, sprejem med-nadnih gostov. Za ta dan izide za ljubljansko delavstvo še poseben letak.
V petek, 3. junija, v Tivoliju kongres železničarjev in ob 20. uri slavnostna seja Strokovne komisije in povabljenih gostov.
V soboto, 4. junija, dopoldne kongres itd., do 18. ure sprejemanje gostov na kolodvoru, do 19. ure koncert železničarske godbe iz Maribora v »Zvezdi«, ob 20. uri v »Unionu« veliki koncert združenih delavskih pevskih zborov.
V nedeljo, 5. junija, zjutraj budnice delavskih godb in sprejem mariborskih kolesarjev, ki se pripeljejo
12 , ,og,a‘ ^ato sPrejemanje gostov na kolodvoru. Formiranje sprevoda. Mamfestacijski pohod po mestu in mednarodni miting na Kongresnem trgu.
Popoldne ob 2. uri na igrišču »Ilirije« (pri šišenskem kolodvoru ob Celovški cesti) nogometna tekma med SK Svoboda Ljubljana : SK Svoboda Maribor ter SK Svoboda rezerva : SK Amateur Trbovlje. — Pred tekmo in med pavzo koncert.
Ob 16. uri prihod gostov s tekme in zbirališč v »Zvezdi«, na Viču itd. na vsedelavsko veselico na vrtovih I hotela »Tivoli«.
Ob 20. uri bakljada in nadalje vanje veselice.
Delavstvo iz zunanjih krajev se ob prihodu v Ljubljano ne sme s kolodvora razkropiti, temveč počakati da jih razporede delavski reditelji.
Zletni urad (za stanovanja, prehrano in vse informacije) bo pošlo val na kolodvoru.
Glavna zletna pisarna posluje cel teden do 6. junija celodnevno v Gradišču št. 2 (to je na koncu Dunajske ceste—Šelenburgove ulice, tr minute od glavne pošte).
Reditelji nosijo rdeči trak na levem rokavu. Rediteljem se mora pokoravati vsakdo v vsem na kolodvoru pri sprevodu, shodu in veselici! Reditelji so osebno odgovorni za izvedbo cele proslave.
Polovična vožnja je odobrena pod uradno številko: GD br. 33.118 Kdor bi prej ne imel zletne izkaznice, naj ne vrže železniške karte proč.
V kolikor ni tu navedene spremembe, ostanejo dosedanje objave v veljavi.
Delavstvo, pripravi se, da poka žeš vsej javnosti moč in duh disciplinirane delavske armade!
Nobena stvar, tudi dež, naj ne zadrži nikogar doma!
Ž?vel Vsedelavski zlet!
Odbor za Vsedelavski zlet.
Posetnikom vsedelavskega zleta!
Vsedelavski zlet naj bo manifestacija organizirane in disciplinirane sile delavskih organizacij. Vsi zavedni sodrugi in sodružice so zato dolžni pomagati, da bo celotna prireditev, kar najvzglednejše potekla.
Pred vsem je nujno potrebno:
1. Pri prihodu na ljubljanski kolodvor naj se porazdele izletniki po krajih za napisnimi tablami, ki bodo postavljene pred kolodvorom.
2. Pri formaciji sprevoda je treba brezpogojno ubogati reditelje, ki bodo razporejali sprevod, ker bi sicer nastala zmešnjava, ki bi ne bila v čast delavskemu imenu.
3. Sprevod je četerostopen. Razun rediteljev ne sme korakati nihče izven sprevoda. Izletniki naj sami pozovejo vsakogar naj ne hodi ob sprevodu ali skozi sprevod.
4. Čuvajte se agent-provokaterjev, ki so ob takih prilikah najeti od sovražnika zato, da delajo nered. Ne trpite nikakšnih klicev, ki niso v skladu z duhom in programom prireditve. Vse take elemente je treba izčistiti
iz sprevoda. Če ne gredo z lepim pokličite reditelje in jim pomagajte napraviti red.
5. Na slavnostnem shodu poskrbite za absoluten mir. Naj dobe zunanji Žpsti dobro mnenje o naši kulturi in disciplini. Vsakega nemirneža tiho opozorite na mirno obnašanje. Če ne uboga, stopite po reditelje in jim po magajte upostaviti red, a to brez šu ma ali kričanja.
6. Na delavskih veselicah itak ni navada nedostojno obnašanje. Če bi se pa vendar pojavil kak tak slučaj, opozorite dotičnika na red. Če ne uboga, obvestite redietlje!
7. Ker so reditelji osebno odgovorni za prireditev in ker sovražniki komaj čakajo, da bi dobila policija povod za intervencijo, poživljamo vse naše v disciplini preizkušene sodruge in sodružice, naj store vse, da bo ta naša prireditev čim lepše potekla in da bo dvignila čast in ugled delavskega imena v tovarni, občini in državi!
Rediteljski direktorij.
Pomen vsedelavskega sveta.
Mir, kruh
Prihodnje dni bodo odmevali po ljubljanskih ulicah mogočni koraki organiziranih in discipliniranih delavskih bataljonov. Nastopile bodo tiste^ delavske množice, o katerih je on ze ves malomeščanski svet prepričan, da so jim puškina kopita dodobra razmesarila hrbtenice.
Velika notranja kriza in na drugi strani gospodarski in politični pritisk buržuazije, je v resnici omajal marsikatero delavsko postojanko in pogasil v marsikateri delavski duši vero in upanje na delavsko vstajenje. Temna in mukepolna je bila doba, ko je naš delavec, razorožen, bil
in svoboda.
izpostavljen brutalnemu napadu krvi-žejne buržuazije.
»Pri zadnji hiši se ogenj ustavi,« pravi naš narodni pregovor. In tako se je zgodilo tudi pri nas, ko smo pred dobrim letom vodili borbo za poslednjo delavsko institucijo: za Delavsko zbornico. Takrat smo vsi čutili, da gre boj za biti in ne biti. Zavedali smo se, da bi nam poraz za desetletja onemogočil vsako večjo koncentracijo delavskih sil. Tudi buržuazija je ta položaj dobro razumela. Za zanjo tako malopomem-bno institucijo, kakor je Delavska zbornica, je razposlala v borbo na
KINO flPOLO
do nedelje velikanski smeh
IMsai
Oglejte si ga, tega reveža! Solze bodete točili od smeha!
V pondeljek: Napet kriminalni film
Kapetan Kopenik
najveiji hohstapler sveta.
Hermann Plcha.
stotine svojih agentov in otvorila v svojem časopisju bobneč ogenj, ki je trajal preko enega mesca.	«
Vzdržali smo. — Vzdržali zato, ker smo se instinktivno zavedali, da smo na mejniku dveh razpotij, katerih je vodilo eno v prepad, drugo li koncentraciji, zboljšanju in dvignje-nju delavske veljave. V tej bitki, ko smo po par letih zopet kolikor toliko enotno nastopili, smo se šele prav zavedli ogromnega pomena notranje enotnosti v delavskih vrstah. In takrat je bil v naših dušah -storjen trden sklep — trden kot skala — da ne bomo odnehali preje, predno ne izvedemo na celi črti organizacijskega edinstva med našim delavstvom.
Od takrat gre naša pot navzgor. Pri oblastnih volitvah smo tudi že na političnem polju dosegli prvi uspeh. Konsolidacija napreduje v vseh panogah našega delavskega pokreta.
Tem nameram je posvečena tudi prireditev vsedelavskega zleta. Vsedelavski zlet naj nam omogoči, da preštejemo svoje vrste in da se ob disciplinarnem nastopu naših bataljonov napijejo naše duše nove vere in naša srca naj dobe novega poleta za nove borbe.
Kajti na vidiku so neštete nove borbe. Stanovanjska kriza je čim dalje hujša, borba za zaščito stanovanjskih najemnikov se bo morala podvojiti. Brezposelnost katastrofalna. Še katastrofalnejša je pa malomarnost odločilnih faktorjev v Beogradu, ki mislijo, da bodo s stotisoči dinarji, ki jih pošljejo Delavski zbornici na vsakih par mesecev, odpravili brezposelnost. Treba je energične akcije V tovarni, v občini in državi, če hočemo, da bo ta problem vsaj za silo rešen.
Bližajo se časi občinskih volitev. Občina v dobrih rokah je lahko precejšen socialni činitelj. Zato bo borba zanjo potrebna in že danes se je treba pripravljati nanjo. Tudi parlamentarne volitve so na vidiku. Če v parlamentu zopet ne bi bilo nobenega delavskega zastopnika, bodočnost ne bo nič boljša, kakor je sedanjost Treba se je torej zavedati, da nas čakajo v bodočih mesecih velike odločitve, zato je treba storiti vse, da bo delavski pokret poživljen in organiziran tako, da bo v teh bitkah' vzdrzal.
Vsi vemo, da je kapitalistična eakcija mogoča v taki meri le zato, <er so bile delavske vrste razcepljene in slabe. In ker nočemo, da bi taka črna doba trajala še naprej, zato hočemo zedinjenje in enotno delo.
Vsedelavski zlet ni ozka strankarska prireditev. Odbor, ki ga prireja, je sestavljen po večini iz predstavnikov Inaših strokovnih organizacij, ki so v Sloveniji popolnoma zedinjene. One ne poznajo ne levice in ne desnice, temveč samo članstvo, ki ima v statutih predpisane pravice in dolžnosti do organizacije. Platforma, ki so jo izvedle strokovne organizacije, služi lahko tudi ostalim delavskim organizacijam za podlago zedinjenja v vseh pokrajinah. Zato so bile povabljene preko delavskega časopisja na izlet vse delavske organizacije iz vseh pokrajin. Nihče ni bil odklonjen, nihče zavrnjen. Vsak bo dobrodošel, ki je prišel manifestirati za edinstvo.
Tudi govornike za veliki miting je zbiral odbor po teh vidikih. Pred vsem morejo nastopiti na tej prireditvi le taki govorniki, ki so člani naših strokovnih organizacij, ki brezpogojno priznavajo njihove smernice in ki se absolutno podrejajo organizacijski disciplini. Ime s. Petejana, tega simpatičnega borca naših strokovnih organizacij, jamči, da bo kot glavni govornik najpravil-nejše tolmačil duh in njihovo hotenje. V imenu našega vzornega žen-stva bo nastopila sodružica Ajdiško-va, ki bo javno izpričala, da ženske v našem pokretu niso štafaža za slavnosti, temveč enakopravne bojevnice za pravice delavskih žena in deklet. Od internacionalnih gostov bo nastopil tajnik mednarodne transportne federacije, ki bo z vsesve-tovnega vidika začrtal smernice naše milijonske strokovne internacionale v Amsterdamu.
Razumljivo je, da pri taki prireditvi ni mogoče prepustiti večjega števila govornikov, ker bi se stvar preveč zavlekla in ker prireditelji nimajo garancije, da bodo govorili v onem duhu, za kar je bila prireditev mišljena. Nemogoče si je zamisliti, da bi se pripustilo na govorniško tribuno govornike več strank, ki bi obravnavali to, kar delavski pokret loči in ne tega, kar ga druži, povrhu je pa treba povedati, da so oblasti naložile prirediteljem silno težke pogoje glede govorov na shodu, za katere so prireditelji osebno odgovorni.
Polni zaupanja, da bo ta vsedelavski izlet dvignil moralo našega pokreta in vlil delavskim množicam novega poguma za borbe, ki jih čakajo, pozdravljamo vse, ki bodo v nedeljo spremenili belo Ljubljano v rdečo.
5. junija gremo v Ljubljano!
Vsi na Vsedelavski zlet!
Proletarci vseh krajev, združite sel
3. do 5. junija se bodo zbrale delavske množice na prvi vsedelavski zlet v Ljubljani. Ta slavnost bo združila proletariat od blizu in daleč: prišli bodo sodrugi iz Avstrije, delegati iz Bolgarije, Belgije, Francije, Češke, Rumunije, Poljske, prišli bodo delavci iz vseh pokrajin Jugoslavije, iz vseh slovenskih industrijskih krajev.
Delavci vseh krajev, vseh strok, vseh narodnosti
bodo manifestirali za eno idejo socialističnega osvobojenja vsega delovnega človeštva.
Strokovno, kulturno in zadružno zedinjenje ter enoten nastop vsega delavstva pri zadnjih oblastnih volitvah je zopet prebudil in ojačil delavske vrste, ki jih je bila prej razmajala reakcija in notranja razprtija. Vsedelavski zlet bo zunanja manifestacija prerojenega enotnega delavskega gibanja.
Zato pridite te dni v Ljubljano vsi zavedni delavci z ženami in otroci!
Vse ljubljansko delovno prebivalstvo pa pozivamo, da prisrčno pozdravi goste, ki mu prinašajo za vse odrešilno poslanico:
za mir, kruh in svobodo!
Obhod po mestu in mednarodni miting na Kongresnem trgu bosta pokazala, da zna proletariat najdo-stojneje manifestirati za svoje pravice,
za politično svobodo in demokracijo!
za mir med narodi!
za internacionalno solidarnost delavstva!
za 8-urnik!
za državno zavarovanje brezposelnih!
za starostno zavarovanje!
za zaščito stanovanjskih najemnikov!
za svobodo delavskih organizacij, ki se bore za zboljšanje položaja vseh, ki trpe!
Odbor za Vsedelavski zlet.
Posebni vlaki za železničarje.
V	nedeljo pelje posebni vlak železničarje na kongres in na vsedelavski zlet v Ljubljano kakor sledi:
Iz Maribora vozi ob pol 4. uri.
Iz Pragerskega ob 3.50.
Iz Grobelnega ob 4.30,
Iz Celja ob 5.25.
Iz Zidanega mosta ob 6. uri.
Iz Trbovelj ob 6.25.
Do Celja se vstavi vlak na vseh postajah. Pozneje pa le v Zidanem mostu in v Trbovljah. Opozarjamo, da je ta vlak samo za železničarje in ga morajo ti sami napolniti. Za neže-iezničarje vozi vlak, kot smo objavili. Iz Ljubljane se vrača ta vlak v nedeljo ob 22. uri in se vstavi povsod.
Naravnost po poti razrednega boja!
»Clara pacta — bona amici«, pravi latinski pregovor, kar pomeni toliko kot »jasna pogodba je najboljša vez dobrega prijateljstva«. Ta pregovor mi je prišel na misel te dni, ko sem imel priliko in dovolj povoda globlje razmišljati o potrebi in možnosti konsolidacije političnega marksističnega pokreta.
Najprej sem se vprašal, kaj pravi delavstvo o svoji politični konsolidar ciji. Na to sem dobil povsod odgovor, da delavstvo zahteva politično konsolidacijo delavskega pokreta in da predstavlja tej konsolidaciji dva pogoja: 1. da bodi pokret razredno čist in 2. da se konsolidirani pokret udejstvuj v aktivnem ofenzivnem boju za politične in socialne pravice delavskega razreda. Toda takih odgovorov ne dobivam samo jaz, dobivamo jih vsi privatno, na sejah, na sestankih in shodih šele vprašamo zanje.
Delavstvo daje take odgovore iz svojega notranjega prepričanja v zavesti, da je vse ono, kar razdružuje delavstvo, kar se je trosilo o socialistični stranki itd., zlobno seme lulike razdora ter mora to delavstvo preko tega v enotno politično organizacijo in jo samo ohraniti tako kakršna mora biti. Delavstvo ne mara več »resolucij« v besedah, marveč zahteva dejanskega razrednega boja.
Naravno sem se moral na take odgovore vprašati nadalje: ali ima delavstvo prav ali ne. Vprašati sem se pa moral še več, in sicer:	v čem se
razlikuje stališče splošnega delavstva od stališča naše stranke, oziroma mojega stališča.
Na prvo vprašanje moram odgovarjati, da ima delavstvo popolnoma prav. Linija socialističnega marksizma mora biti razredno opredeljena, ker bi sicer ne mogla nikdar tvoriti,
izrecno razredne politične stranke ,r) se tudi ne uveljavljati kot samostojni politični faktor s potrebno načelno avtoriteto. Na drugo vprašanje, ,ki sem si ga zgoraj stavil, je pa odgovor še mnogo lajši, ker tako stališče, kakor delavstvo vobče, zavzema v naši državi pač le socialistična stranka, ki se je ravno zaradi svojih čistih načel že globoko ukoreninila med delovnim narodom ter si v politični javnosti s svojo neomajno zvestobo do teh načel tudi pridobila največjo avtoriteto.
Iz navedenih dejstev, ki jih lahko opaža med delavsttvom vsak sam, moramo logično sklepati, da je grupacija razrednozavednega delavstva okoli socialistične stranke, ki zahteva isto, kar vse delavstvo, miselno dozorela stvar, ter da je naloga socialistične stranke, da s svojo Ijubez-njivo taktiko in načelno odločnostjo sprejme medse vse one prave razredne bojevnike, ki res tako mislijo kakor govore.
Na tem vprašanju ni več diskusije. Tistim, ki hočejo delati v pokretu resno, bo stranka omogočila pridružitev ali vstop; tiste pa, ki še danes vodijo boj proti političnemu zedinjenju proletarijata, bo pa proletariat sam postavil pod kap, ker se ne
da
voditi za nos.
V	tem pogledu pojde torej politika naše stranke, v tej pravilni smeri, kakor zadnja leta, ker je ta politika pristna delavska in bo tembolj delavsko razredna in ofenzivno akcijska, čim številnejše bodo naše vrste.
Stranka se ne bo spuščala v vratolomne eksperimente, ker ve, kaj zmore in kaj je mogoče. Toda jak politični boj je mogoč, če je stranka močna. Glavno v današnjih razmerah pa je vsaj pri nas, da stranka poglobi socialistično zavest, prepričanje, ker na tem sloni bodočnost stranke in razredni boj za novo svetovno nazi-ranje in boj za politične in socialne pravice delavskega razreda. L. J.
Po Chlii—J.
Kina obtožuje.
Riž nam nikjer ne dozoreva, klasje je zeleno in medlo, a davčni biriči zaplenijo vse, zbirajo hitro, zahtevajo kruto, prieskujejo strogo, psujejo, tehtajo mučijo.
Režejo nam platno s teles, še kuhan riž nam trgajo iz ust.
Ki človeka tlačijo in živa bitja more, so divji psi, so volkovi.
(Iz knjige, ki jo je izdal pod gornjim naslovom Albert Ehrenstein.)
PAVEL DOROKOV:
V ječi.
(Iz romana »Golgota«. Prevel S. V.)
Zvečer so jih odvedli iz poveljnikove hiše v ječo. Kakor da so obdani z bodečim živčevjem jih je obdajal dvojni krog. Na znotraj Čehi, na zunaj Kozaki.
Krvižejna množica meščanov se je gnjetla k njim. Potisnila jih je med konje, obmetavala s kamenjem, pljuvala, poskušala doseči jetnike s palicami.
Neka starka, s plapolajočimi sivimi lasmi se je oprijemala proseče Kozaka. V rokah je držala tanko železno palico.
»Sinko. Pusti me skozi. Samo enkrat, le enkrat mi dovoli, da sunem.«
Kozak ji je leno požugal z nagajko.
»Odstrani se, starka, če ne . . ,«
V celici — deset korakov dolgi in deset široki — je zaprtih štirideset ljudi. Tudi Andrejevič, Petruhin, Salomon in Vera so med njimi.
Saharov, Aleksej, Morosov Pavel — so člani mestnega Sovjeta.
Tudi železničarski delavci so tu. Prijeli so jih pri poskusu, da razstrele oklopni vlak.
Tudi nekaj strokovničarjev.
Mlad dečko — Sergej, ki je prišel še le pred kratkim iz vasi in se priključil boljševikom.
In rdečearmejci.
V kotu, na pričah (ležišče na deskah) leži Salomon z zvezano glavo. Obraz mu je, kakor stena. Vera sedi pri njem. Drži njegovo roko, nežno jo boža. Tiho, kakor da ziblje otroka napeva:
»Spi, detece, spi,
sanjaj, o sanjaj sladko . . .«
Petruhin sedi zraven nje. Obrvi so stisnjene. Trde misli so jih stisnile. Včasi se stisnejo njegove
pesti v plamtečem gnjevu. Andrejevič ziblje svojo sivo glavo. On pozna misli Petruhina.
»Ne, Aleksej, od tod se ne pride . . .«
Dečko, Sergej, stoka:
»Najbrže nas vse postreljajo . . .«
Andrejevič ga tolaži:
»Zakaj bi tebe ustrelili? Lepo izpustili te bodo. Tako mlademu dečku ničesar ne store.«
Ljubeznjivo ogleduje obraz dečka.
Bled obraz, mehko zaokrožena Jica. Dolge lase, kakor pri nuni. Majhno plavo bradico. Velike blesteče, temnorjave oči.
»Ne bodo me izpustili, ko so me pa vjeli s puško v rokah. Bojim se . • •«
Kakor je bil v njegovi vasi običaj, je govoril vsakemu starejšemu človeku stric.
»Stric, ti si najstarejši tukaj. Rad bi se izpovedal, Naj že bo Bog ali ne — ne vem — bojim se. Šel sem z vami, ker ste se borili proti zlu. Videl sem, da je mnogo zla na svetu in sem se hotel zoper to boriti, hotel sem, da je vsem dobro. Sedaj umrem za dobro ... ali od Boga ne vem ničesar.«
Andrejevič je sprejel prošnjo mladeniča resno in brez ironije.
»Ako misliš, da ti bo s tem lažje . . .«
Sedla sta na priče in šepetala neslišno.
Vera pokliče Petruhina k sebi in mu nekaj zašepeta.
Petruhin stopi k vratom in reče zunaj stoječemu vojaku:
»Paznik!«
»Kaj je?«
»Tu je žena. Pusti jo ven.«
»Imate v celici posodo.«
»Ali ona je ženska.«
»Ženska! Ali ni vseeno? Pri nas so vendar vsi enaki!«
Pogleda skozi okence:
»Ne sramuj se, srček, tam v kotu je posoda!«
Po noči, ko se spusti v celico težak, grozničar spanec, se slišijo zunaj na hodniku glasni, odmevajoči koraki. Puškina kopita udarijo na kamenita tla. Odmikajoči se zapah škrta.
Ta šum dvigne vse, kakor na peresu.
Sergej se prime s tresočimi rokami za Andre-jeviča.
»Stric, bojim se!«
Častnik se pojavi, s spiskom v rokah.
Odpeljejo petero rdečearmejcev.
V celici jih je ostalo petintrideset . . .
Globoka tuga zveni v glasu Salomona:
»Ne gre za me, Vera . . . strašno, ako pomislim na tvoje življenje. Tako lepo bi lahko bilo!«
»Dragi, tudi sedaj je lepo. Bila je sreča v borbi in sreča v našem privatnem življenju.«
Hvaležno stisne roko Veri.
»Vera, ljubljena . . .«
Predno je nastala noč, odreže Vera svoje težke plave kite.
»Sodrugi! Kdor pride živ od tod, naj jo izroči moji materi.«
Po noči zopet odmevajo koraki po hodniku. Zapahi škrtajo.
V spisku so:
Salomon Lobowsky, Aleksej Petruhin, Vera Gnevenko, Aleksej Saharov, Pavel Morosov.
»Pripravite se!«
Roka vere zadrhti v Salomonovi. Nato se obrne k častniku in reče mirno:
Dalje prihodnjič.
»Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!“
RAZUMNA
MICA
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
OB
Dnevne novice.
Beležka.
Iz filistrov omejenih,
iz njih možganov zaprašenih,
da veš, nikar ne zbiraj šal.
Kdor je pa pametna in dobra duša, smehljaje tvoj dovtip posluša, v vsen-i bo dobrohotnost najti znal.
Kongresi v Ljubljani ob priliki Vsedelavskega izleta. Dne 3. junija se bo vršil v hotelu Tivoli v Ljubljani II. redni kongres Saveza železničarjev Jugoslavije. Začetek kongresa ob uri dopoldne. Dnevni red: 1. Otvoritev kongresa. 2. Volitev verifikacijske komisije. 3. Plenarno zasedanje: a) poročilo tajnika, b) poročilo blagajnika, c) poročilo nadzornega odbora. Popoldne: 1. Zborovanje sekcij, razprava poročil in resolucij. 2. Plenarno zasedanje: a) poročilo sekcij, sprejem resolucij, b) volitev nove uprave. — Dne 4. junija ob 8. uri zjutraj se bo pa vršila v istih prostorih III. redna balkanska konferenca transportnih organizacij, ki se bo ba-vila v prvi vrsti s vprašanjem kaoli-cijskega prava ter položajem delav-ceo v balkanskih državah. Na kongres Saveza železničarjev in na balkansko konferenco pridejo tudi zastopniki delavskih zbornic iz cele Jugoslavije in strokovnih organizacij, ki so včlanjene v »Ujedinjenem rad-ničkem sindikalnem savezu Jugoslavije« ter delegati iz inozemstva in sicer: Od Internacionalne transportne federacije v Amsterdamu, v katerih je včlanjen Savez železničarjev Jugoslavije, glavni tajnik s. Fimmen; od avstrijskih železničarjev s. Weigl; od bulgarskih železničarjev s. Issaieff-Makarieff; od grških železničarjev s. Hadjiprodromo Souannides; od polj-železničarjev Maxamin; od romunskih brodarjev Balineanu ter iz Koroške več gostov od železniške organizacije m delavske zbornice.
Svobodomiselstvo se širi. Pretekli teden sta se vršila dva shoda, eden na Muti in eden v Rušah, na katerih je poročal s. Eržen iz Maribora, o vseh metodah, ki se jih poslužujejo klerikalci v boju zoper socialiste. Pa tudi mi jim ne smemo ostati ničesar dolžni, če že moramo plačati njihov proces, jim bomo vračali milo za drago. Cerkvena oblast je ukazala svojim duhovnikom, da morajo povsod pridigovati proti socialističnim listom. Tako je moral celo stari župnnik na Muti pridigovati proti »Volksstimme«. Tako, torej vsi tisti delavci, ki ne znajo slovenskih listov Citati, naj se odpovedo na ljubo edinemu svojemu listu, na katerega so že 9 let naročeni in naj si naroče mogoče židovski »Morgenblatt« iz Zagreba ali pa »Ma-rienandacht« iz Graza? Ne boš, rajši
se odpovem cerkvi. Cela dvorana je burno pritrjevala izvajanjem govornikov. Medtem, ko je sklicala shod na Muti strokovna organizacija kovinarjev, so sklicali shod v Rušah že ta-mošnji svobodomiselci. Bil je prav dobro obiskan, in večje število tamoš-njih sodrugov je podvzelo korake za izstop iz cerkve.
Spodnja šiška v Ljubljani. Tudi mi v Šiški, kar nas je razrednozavednih, z veseljem pozdravljamo, da se je s takim odločnim korakom pričelo zbirati delavstvo okoli Socialistične Stranke Jugoslavije. Vse fraze in laži, ki so jih širili lažiprijatelji delavstva o socialistični stranki, so izgubile ves vpljiv, ker se delavstvo vedno bolj prepričuje, da je le socialistična stranka tisti kader delavstva, okoli katerega se bo delavski razred združil ter smotreno in z razumom vodil boj za svoje pravice. Ljubljanska krajevna orgaanizacija SSJ, katere člani smo tudi mi, je započela s tem, da je sklicala v sredo 25. maja ožjo anketo v Šiški, na kateri se je razpravljalo o krajevnih potrebah Šiške sploh, jako hvaležno delo. Šiška pripada že dolgo mestni občini in naloga mestne občine ljubljanske bi bila, da ta del mesta, ki nosi razmeroma velik del občinskih bremen, pri svoji komunalni politiki vsaj primerno vpošteva. Nedostatki v zdravstvenem, stanovanjskem, prometnem in socialnem pogledu so znatni, tako da je Šiška jako zapostavljena za nekaterimi deli mesta. Neobhodno potrebno je torej, da se v ta namen izdela memorandum zahtev in predloži občini, oziroma sedanjemu vladnemu komisarju. Med prvimi zahtevami pa je seveda izvedba volitev v občinski svet ljubljanski, kjer dobi tudi Šiška svoje legitimne zastopnike. Na anketi so bili zastopani politično, strokovno, gospodarsko in kulturno organizirani člani, tako da lahko rečemo, da je akcija enodušen izraz zavednega delavstva v Šiški.
Kadar se vrši kongres razrednozavednih strokovnih organizacij, in kadar imajo narodna društva svoj tingl tangi. 3. in 4. junija se bo vršila v Ljubljani III. balkanska konferenca transportnih delavcev. Istočasno se bo vršil v Ljubljani tudi kongres železničarskega saveza Jugoslavije. Načelstvo saveza je pri železniškem ministrstvu doseglo, da se dovoli udeležencem železničarjem tridnevni dopust. Železniška direkcija si pa ni mogla kaj, da ne bi dala tudi svojega hrena poduhati. Obvestila je vse železniške načelnike in šefe, da morajo vsi tisti, ki na ta tridnevni dopust re-flektirajo, pravočasno uradnim potom zanj zaprositi pri direkciji v Ljubljani,
sicer se jim dopust ne dovoli. Iz Maribora pelje v soboto 4. junija posebni vlak na železniški kongres. Direkcija pa zahteva za ta vlak predhodno vplačilo kavcije v znesku po 11.000 Din. Ko so lansko leto narodna društva imela svoj kongres, se je dovolil udeležencem šestdnevni dopust ne da bi jim bilo treba še posebej zaprositi zanj in za posebni vlak iz Maribora v Ljubljano jim ni bilo treba nič plačati.
Opozorilo inozemskim nameščencem ter tvrdkam, ki jih zaposljujejo.
Po rešenju Gospoda Ministra Sociaj-ne Politike od 26. maja 1927,	»O«
br. 4119 se vsa začasna dovolila za zaposlenje, izdana po odloku Ministrstva Socialne Politike od 4. februarja 1927, Z. R. br. 1278/IV, do 1. junija 1927 avtomatično podaljšajo do 1. julija 1927. V slučaju, kjer se pa zaposlovanje inozemcev ni dovolilo ter se je odredil rok za odpust ino-zemca do 1. junija 1927, se z gornjim ta rok ne podaljšuje.
Naročniki in čitatelji, pozor! Na
zadnji strani današnje številke smo priobčili železniški vozni red, kakor tudi vozni red avtobusov Maribor— Konjice—Celje in Maribor—Ptuj ter obratno. — Priporočamo vsem p. n. naročnikom, da si to številko shranijo, posebno pa naj služi izletnikom vsedelavskega zleta v Ljubljani.
Ali si že sklenil, koliko novih naročnikov boš pridobil za delavsko časopisje ob priliki vsedelavskega zleta v Ljubljani?
Vsem našim p. n. naročnikom priporočamo, da kupujejo edinole pri tvrdkah, katere inserirajo v delavskih Ustih, posebno pa naj to dobro upoštevajo ob priliki vsedelavskega zleta v Ljubljani.
Današnja številka stane za nena-ročnike 2 Din.
V	Zvonarni in livarni v št. Vidu nad Ljubljano je izbruhnila obrambna stavka livarjev. Podjetnik, pravi kristjan in bogaboječ mož, ki meče sredi najhujše zime družinske očete na cesto, nima volje izpolnjevati tiste zakone, ki so v prid in zaščito delavcev. »Devatl Devatl«, se čuje od zore do mraka, koliko bo pa plačila dal zato, tega pa ne pove. Ko delavce potrebuje, jim obljublja vse mogoče, ko pa pride dan plačila, ne ve, kje bi kaj odgrizel. Trn v peti mu je § 1154 b, tako tudi 50-odstotno plačilo za nadure. Dolgo so delavci prenašali to, v upanju, da bo kedaj bolje. Ali pomagalo ni nič, uvedel se je akord, da bo mogoče še več izprešati iz teh neumnih delavcev. Tako so uvideli, da ne pomagajo prošnje, da gospodar obljub ne drži, so mu predložili spomenico in zahtevali, da se sklene kolektivna pogodba. Ali glej ga spaka! Mož si misli, najlažje se jih rešim, ako
i vse na cesto spodim. Dali bomo inse-rate, in delavcev bo ko listja in trave, a še takih, ki bodo kaj od doma prinesli. Našel se je pa Judež, ki je mislil, da se bo okoristil, ako bo padel borečim se delavcem v hrbet. Stara firma je to, vse naše delavstvo si ga je že postavilo na indeks. Za dežjem pride solnce, za petkom pa sobota, dan plačila. Mož mora imeti precej slabo vest, ko je odhajal s Tezna pri Maroboru je priporočal, da naj ja nikomur ne povedo, kam gre. Ali našim očem se ni lahko skriti, že se vidimo!
Razpečavanje raznih znakov in zbiranje vsakovrstnih prispevkov na vse-delavskem zletu.
Zaupniški zbor vseh ljubljanskih organizacij je sklenil nujno naprositi vse organizacije iri skupine, ki se u-deleže zleta, naj pri tej priliki opuste vsakoršno razpečavanje vsakojakih znakov ali zbiranje kakršnihkoli prispevkov. Treba se je zavedati, da je že železniška vožnja in slični stroški za izletnike zadostna žrtev in jih je treba zaščititi pred izmozgavanjem,
Reditelji bodo imeli nalogo preprečiti vse take pojave.
Po sklepu plenuma ljubljanskih zaupnikov.
Izletni odbor.
Društvo za varstvo In vzgojo ptic pevk v Ljubljani priredi v času letošnjega velesejma na sejmišču posebno lepo in zanimivo razstavo Harcer-kanarčkov. Sodeluje 27 gojiteljev teh žlahtnih vrvivčkov. Ta vest bo sigurno vzbudila radostno zanimanje vseh ljubiteljev malih pevcev.
Aero-razstava na letošnjem velesejmu od 2. do 11. julija 1927. Uprava velesejma v Ljubljani je za vele-sejmske dneve odstopila ljubljanskemu Aeroklubu »Naša Krila« prostor, kjer bo prirejena razstava modelov in slik letal najznamenitejših francoskih, nemških, čeških in jugoslo-venskih aerotvornic. Dosedaj so obljubile sledeče tvornice udeležbo z modeli in slikami: Rohrbach, Jun-kers, Heinkel, Dornier, Levvasseur, Bleriot, Aero, Ikarus. Take razstave doslej na ljubljanskih velesejmih še ni bilo in bo gotovo vzbujala največjo pozornost občinstva.
Za dr. Peričev spomenik so darovali: Po 1000 Din: ing. Vladimir Mušič; po 500 Din: dr. Ivan Stanovnik; po 200 Din: dr. S. Lapajne; po 100 Din: Janko N. Jeglič, Ivan Kralj, Jože Rozman, dr. C. po Rozmanu, J. Vrhovec, Ivan Pestotnik, Neimenovani po R. Čelešniku, Obrtna banka, dr. Srečko Puher, Ivan Strojan-šek, Rožanec, Josip Mozetič, A. (ierkman, Rude in kovine d. z o. z., dr. Vladimir Ravnihar, ing. VI. Re-
se bo vršil ob priliki vsedelavskega zleta v nedeljo, dne 5. junija na igrišču S. K. Ilirije, s spominskim darilom S. K. Ilirije, Ljubljana. Tekmovanje se vrši po sledečem redu: ob 13*30 S. K. Amateur Trbovlje
— S. K. Svoboda (rezerv.) Ljubljana; ob 14'25 S. K. Svoboda Maribor
— S. K. Svoboda I. Ljubljana; ob 15'20 zmagovalci iz prejšnjih tekem.
SODRUGl. POSETITE TEK ME!
mcci Avgust Jenko; po 50 Din: Fr. Ravnik, ing. Poženel, ravnatelj Pe-stotnik, Maks Mušič, Jože Močan, Ivan Dežman, Aleksander Gjud, Al. Pauschin, Karol Sclnveiger, I. Malnar, Drago Schvvab, dr. Viljem Krej-či, Ivan Lupše, Jezuitski kolegi, Ivan Zrimšek; po 30 Din: Stanko Premrl, dr. Jos Regali, C. Kandušer, Fran Lavtižar; po 25 Din: Josip Pavletič, Karol Vokač, Karol Krištofič, Evgen Gutman, Josip Hafner, Fr. Gombač;
Ali je tudi to socilna potreba? V nedeljskem »Slovencu« čitamo. da bo v Mariboru otvorila novo posredovalnico za službe gospa Lorber, soproga slikarskega mojstra in klerikalnega občinskega svetnika, katero »Slovenec« najtopleje priporoča. Na to vest bi dičnega socialnega »Slovenca« samo vprašali, ali ga ni nič sram pripoznati privatno posredovalnico, za katero bodo morale revne služkinje za posredovanje plačati? Ali ne eksistira v Mariboru posredovalnica za delo, ki brezplačno in v splošno zadovoljnost posreduje? Ali ni občinski svet tudi z glasovi »Slovenčevih« pristašev odklonil potrebo take posredovalnice? Kje je Vaša socialna duša, gospodje klerikalci?
Radion, prašek za pranje, ki pe-re popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj. Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolonijalnega blaga.
Ali že veste, kje ste solidno postreženi z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom. Pri Franc Pavlin-u, Gradišče št. 3.
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIO“ šumečo limonado.
Razkrinkani razbijači!
Skupina »Enotnost« je vseskozi nasprotovala prireditvi Vsedelav-skega zleta. Ko so pa ti ljudje spoznali, da se delavstvo za njihovo pisanje ne zmeni, so v nedeljo 29. maja sklicali v Ljubljano pokrajinsko konferenco, na kateri so se ves dan posvetovali, kako bi na zletu uganjali kravale, ko nimajo več pristašev.
Sedaj so pa izdali še ogaben letak, s katerim hočejo predstaviti Vsedelavski zlet kot nekako slavlje za kritje političnih kupčij!
Delavci, ki so sami pripravljali Vsedelavski zlet, dobro vedo, da bo to mogočna manifestacija proletarske enotnosti!
Delavci pa naj vedo tudi to, da so gustinčičevci proti tej manifestaciji in da so se s tem sami izločili iz proletarske sredine.
Proč z razbijači!
Živel Vsedelavski zlet!
Štiristoletnica prvega komunističnega manifesta.
30. maja 1527 je bil obglavljen prvi revolucionar v modernem smislu, nemški eksduhovnik Thomas Miin-zer. Pojavil se je v Lutrovi dobi, a 'medtem ko je bil Luter, da govorimo v sedanjem jeziku, navaden in neotesan liberalec, ki je povsod iskal zaslombe le pri plemičih in graščakih, kmet in delavec sta mu bila pa le tatinska sodruga, se je Miinzer odločno zavzel za slednje, zbral je precejšnjo četo upornikov, na katere je izdal svoj »manifest«, ki se smatra za predhodnika Marksovega »Komuni-nističnega manifesta«. Luter ga je nazadnje z močno plemiško vojsko premagal, 5000 upornikov so ubili na mestu, na Totenberge, Miinzerja so pa obglavili. Miinzer je torej igral svoječas pri Nemcih isto vlogo, kakor pri nas Matija Gubec. (Glej Golouhov članek »Thomas Miinzer« v prvem letniku »Pod lipo«.)
Heinrich Heine:
Tekma.
Kdor ima mnogo, temu bo se gotovo še več dalo.
Kdor ima malo, pa zato mu še to se bo jemalo.
Če pa nimaš prav ničesar, pa kar hitro se obesi, in s — pravico do življenja, »rodoljubom« prizanesi.
J. Novikov:
Pesimist in vodna kaplja.
Pesimist: »Kako, ti nesrečnica, ali nameravaš granit preluknjati? Kaka neumnost! Ali ne veš, da je ta skala najtrtja kar jih poznamo? Je že prastara, tisočletja so že minula, a skala ta ostane nespremenjena. In ti? Ti si slabotna enodnevnic^, najpohlevnej-ši solnčni žarek te spremeni v hlap in ni te več.«
Vodna kaplja:	»Jaz ne namerar
vam samo, temveč vem čisto gotovo, da sem zmožna tudi najtrši granit razrušiti. Velikanska pogorja so dvigala nekdaj ponosno svoje vrhove v oblake, jaz sem jih razrušila in bom nekdaj tudi vse gore, ki še stoje, pogreznila v morsko globino. Jaz sem slabotna, to je nemara res, sem enodnevnica, tudi to bo menda res, vendar spada vse, kar na tej zemlji obstoja, v oblast mojih zakonov.«
naiibor.
Narodno gledališče v Mariboru.
Četrtek, 5. maja ob 20. uri: »Logarjeva Krista«. Ab. A. Kuponi.
Meščansko časopisje poroča, da je bilo v nedeljo pri manifestacijskem shodu njihove deklaracijske desetletnice navzočih na Glavnem trgu 10.000 oseb. To število bo precej pretirano, a eno je gotovo, bilo je tri četrtine vseh navzočih šolske mladine, ki se jo je izrabljalo za habsburško politično manifestacijo in za restavracijo klerikalnega sijaja. Tudi mladina delavskih štaršev, socialistov, pa proti volji otrok in starišev. Ugotovili smo, da so bili otroci naših pristašev v šoli šikanirani in zapostavljeni, če so se v spremstvu svojih starišev udeležili naše manifestacije prvega maja ali kake druge. Torej vi jih smete šiloma naganjati v cerkev in v vaše procesije, ki sp skoz in skoz politične, in jemljete celo staršem pravico, da vzamejo svoje otroke seboj na naše prireditve, predvčerajšnjem ste pri volitvah v mestni šalski svet mariborski, volili pet članov, klerikalce in radikale, ki so dobili pri volitvah v obč. svet 180 glasov in radičevca, ki je dobil v Mariboru komaj 40 glasov, socialiste s 1500 glasovi so pa nesramno briskirali. A ni še vseh dni konec!
Vidovičev klub v Mariboru priredi v nedeljo, dne 5. junija ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma javno predavanje. Tema: »Či-nitelj dela — evangelij življenja«. To predavanje je spisal Miljenko Vidovič, vodja prosvetno-etičnega pokre-, ta v Sarajevu, nalašč za to priliko in se bo vršilo obenem širom naše države, da se na ta način javnost seznani z vodilno idejo tega pokreta. Važno pa je to predavanje tudi radi tega, ker se bo na njem obravnavalo tudi o glasovih, ki so se v zadnjem času pojavili v naši javnosti proti Vidoviče-vemu pokretu. Po predavanju se vrši diskusija.
Trbovlje.
Preteklo nedeljo popoldne se je vršil pri nas v »Delavskem domu« izredno dobro obiskan shod, ki ga je sklicala krajevna organizacija Socialistične stranke Jugoslavije. Dvorana je bila nabito polna, istoiako tudi galerija. O občinski politiki sta poročala ss. Klenovšek in Krušič, o
političnem položaju, s posebnim ozirom na predstoječe volitve pa je govoril s. Eržen iz Maribora. Med njegovim govorom je došlo do malega incidenta, ker ga je navzoči komisar srezkega glavarstva v njegovih izvajanjih prekinil, kar je izzvalo silno ogorčenje med navzočimi. Sicer pa se je potem shod mirno nadaljeval. Ob pol 7. uri je potem s. Klenovšek shod zaključil. Ker je bil s. Sitar nepredvideno zadržan, bo podal poročilo o delu v oblastni skupščini ob prvi priliki. Pohvalno je o-meniti zlasti številno udeležbo so-družic, ki so shodu prisostvovale, kar je obenem zelo razveseljiv pojav in bi bilo priporočljivo, da tudi sodružice v drugih krajih posnemajo trboveljske. Potek shoda dokazuje tudi, da je trboveljsko delavstvo zelo disciplinirano, da so časi razkolov v Trbovljah končali in da se delavsko gibanje v tem revirju konsolidira in organizira.
»ič-GIInce.
Sodrugi! Občinske volitve so razpisane. Prvo najvažnejše delo je za enkrat, da se pregledajo volilni imeniki. Posebno važno je to v občinah v katerih stanuje pretežna večina delavcev. Delavec je tisti, ki ga usoda preganja iz kraja v kraj. Vsled tega se ravno v krajih kjer stanuje delavstvo spreminjajo volilni imeniki. Mnogo jih je, ki se priselijo in spet mnogo, ki se izselijo. Vsak državljan ima pa volilno pravico, če je na dan razpisa 21 let star in če biva šest mesecev v dotični občini in če je vpisan v volilni imenik. Kdor toraj ni vpisan v imenik volilcev tudi nima pravice na dan volitev voliti. Toraj na delo!
Redni sestanki. Od kar se je politično življenje pri nas zopet oživelo, se vršijo vsako soboto ob 20. uri redni tedenski sestanki. Na teh sestankih se bo razpravljalo o važnih zadevah tičočih se politične organizacije in po-globljenja socialistične ideje. Na te sestanke imajo dostop vsi, ki so dobre volje pomagati socialističnemu delavskemu pokretu do konzultacije in ga spraviti spet do iste? veljave, kakor je bil in po mogočnosti še zboljšati. Vseh članov SSJ je dolžnost, da se teh sestankov udeležujejo ter pripeljejo seboj one, ki so voljni zopet postati člani pokreta. Sodrugi agitirajmo za naš tisk »Delavsko Politiko«, to. je edino naše orožje, s katerim se lahko vojskujemo. Skrbite, da Vam to orožje ne zrjavi! Prihodnji sestanek se vrši v soboto dne 11. junija, točno, ob 20. uri v Zadružnem domu. Z dnevnim redom: naš program. — Krajevni odbor.
Studenci pil Mariim
Zadnje čase opazujemo pri nas živahno gibanje in zanimanje za zgradbo novih stanovanjskih hiš. Projektiranih je približno 40, večinoma malih enodružinskih hiš, za katere so stavbni prostori že kupljeni, nekoliko pa jih je že dograjenih in že pod streho. Lastniki teh hiš so večinoma železniški uslužbenci, kateri so porabili vse sile in sredstva, da pridejo do lastne strehe, ker je pač stanovanjska beda inalokje tako huda, kakor pri nas v Studencih, posebno pa še sedaj, ko se bliža veljavnost zakona o zaščiti najemnikov h koncu. Pri tej priliki smatramo za našo dolžnost, da izrekamo našim kmetom, kateri so bili tako dobrodušni in so radevolje prodali pod ugodnimi pogoji in razmeroma za nizke cene odjemalcem stavbne prostore, vso čast in zahvalo.
Tudi občina se je zavedala svoje dolžnosti in je na pritisk socialistov, kateri so v občinskem odboru v večini, kupila v Slomškovi ulici dve hiši, katere so bile poprej last posestnika g. Stibla. Samoumevno bo potrebno v teh hišah, kjer se nahaja sedaj gostilniška in mesarska obrt,
katere pa občina ne bo izvrševala* še marsikaj spremeniti in pregraditi v svrho stanovanj; storjen pa je prvi korak, in upamo, da bo tekom letošnjega leta mogoče dati tukajšnjim uradom potrebne prostore na razpolago, obenem pa tudi strankam, ki so in še bodo ostale brez stanovanj. Kakor pa. se najdejo pri vsaki akciji nasprotniki, tako tudi tukaj in našli so se gospodje, ki so razširjali govorice, da bi bila občina omenjene hiše lahko ceneje kupila. Svetujemo tem gospodom, naj si poiščejo o tej zadevi nekoliko boljše informacije in naj pomislijo, ali niso bili ravno oni tisti, ki so svoje-časno marsikaj zamudili, od česar bi imela občina lahko še danes izdatno korist.
Pa še celo tukajšnji cerkveni krogi so dobili veselje do zidanja; niso se pustili zapostaviti in začeli so graditi. Pa ne stanovanja. Kon* štatirali so, da je treba sedanji fa-rovž, kateri obsega 16 sob, in sicer precej prostornih, še bolj razširiti, j
Splošno mnenje tukajšnjega pre-bivalstVa je, da ako imajo ti gospodje na razpolago sredstva za povečanje farovža, bi bilo bolj umestno ta sredstva uporabiti za popravilo cerkve sv. Jožefa, kar bi jim gotovo nihče ne oporekal, če pa še vedno mislijo, da se bo popravilo cerkve in stolpa izvršilo na račun prebivalstva, oziroma občine, jim povemo, da dvomimo, ako bo s te moke kaj kruha, posebno pa še sedaj, ko gibanje svobodomiselcev od dne do dne narašča in je tudi lahko razumljivo zakaj.
Delavsko pevsko društvo »Enakost« v Studencih priredi dne 10. VI. 1927 pomladansko veselico na vrtu
gostilne Kiemenčak (pri Deli zastavi«) z zelo obširnim programom. Sodeluje godba pekerske požarne hrambe. Na to prireditev vabi zgoraj omenjeno društvo vsa društva in organizacije, da bi se v črni večjem številu udeležili. V slučaju slabega vremena se vrši. veselica v vseli prostorih omenjene gostilne. — Odbor.
Zabukovca.
Častitamo našima novoporočen-cema Razpotnik Avgustu in Vipotnik Amaliji ter jima želimo obilo sreče v imenu »Svobode«, Zveze rudarjev Jugoslavije in Socialistične stranke Jugoslavije.
Ruse.
Preteklo soboto smo obdržali pri nas sestanek svobodomiselcev, ki se ga je udeležilo lepo število sodru-žic in sodrugov in to kljub izredno slabemu vremenu. Na sestanku je bilo navzočih tudi nekaj sodrugov iz Maribora. Govoril pa je s. Eržen, ki je v poljudnem govoru raztolmačil bistvo in pomen proletarskega svobodomiselnega gibanja za delavski razred.
TVORKICAKCH.IHOlTBAftVlAKOV^IRHEiAmSTUUnllA
°*UŽBA r01’MUBU>NA ;
ORIENT
rnEZ
Terpentin
PRODA3ALNA
DUNAJSKA C. 14
13 UB DANA
poiegtr5ov:na SCHNEIDERmrtOVŠEK
C
j PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZK E CENE H
B. JagodiC - Maribor
tapetnlk In trgovina s pohištvom
RotovSkl trg St. 3.
Priporočam s« p. n. občinstvu za nakup tapetniškega in mizarskega pohištva (modroce, otomani, posteljni vložki) najceneje in solidno. Tapetniška popravila solidno in poceni. Pohištva se prevzemajo v komisijsko prodajo — Zahtevajte ceuik.
Anton Vaupotič vdova
SODNA UL. 16, se priporoča v izvršitev vseh sobo-, črkoslikarskih in pleskarskih del po najnižjih cenah.
Delavci!
Delavci!
Brivec Pirc9 Maribor
Gregorčičeva ul.l 1 brije samo za 2 Din in strlie samo za 4 Din.
Se priporoča Pircy brivec, Maribor,.
TRGOVINA S ČEVLJI
JOSIP (MIDACHER
Maribor, Slovenska ul. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh čevljarskih izdelkov. — Cene nizke. Dobra in solidna postrežba!
TVRDKA KELC
Gregorčičeva ul. 6
Krojaški salon za gospode, dame in vojaštvo se priporoča. Reklamne cene! postrežba točna!
Zelo zanimivo
»»■
je Ilustrirano, popularno Radio glasilo
,RADIOWELT“
(bakreni tisk).
Razen vseh evropskih razpošlljnlh programov Interesantne aktualnosti in vrednostne tehnične obravnave. Poedlna cena 8 Din. Poskusna številka 8 Din
Wiener Radloverlag, Wlen I.,
Pestalozzlgasse 6/53.
FRANC MAST EK
MARIBOR, Glavni trg št. 16 manufakturna in modna trgovina.
 #_______________________
J. PETELN
urar in optik. - Trgovina zlatnine in srebrnine
MARIBOR, GOSPOSKA ul. 5
Precizijske ure za železničarje tudi na obroke. Primerna darila za birmo.
Klobuke
kravate, ovratnike, nogavice, palice najceneje pri tvrdki
Igo Baloh, Vetrinjska ul. 18
Priporoča se
hotel in restavracija »TIVOLI"
Prvovrstna kuhinja. — Pristna pijača.
Vekoslav DolniCar,
____________________________ hotelir.
KLOBUKE, SLAMNIKE
| in razno modno blago nudi najugodneje
| Jakob Lah, Maribor, samo Glavni trg 2
Radi prezidave izredno nizke cene! n.iji —iti i waa>ia>gaa^gcDie»cD—irn— u  .
0I°H llvU<
Zvonarna in livarna v Št. Vidu nad Ljubljano išče
Z livarn stroMoko
ki znata pridno devat, pa da jih bo treba mav pvačat.
Izvrstne pletenine telovnike, puloveri
je, moške nogavice, otroške dolge in kratke nogavice se počen-In hitro izdelujejo. Prevzemamo tudi v izdelavo vsa dela, kjer se nam volna dostavi, jih izvršujemo najcenejše.
Strojna pletarna Pichler, Lajteršperk 70
Najcenejši nakup za binkošti in Telovo!
oVi!en,Jr^°Vi V V?h barvah ,n šir°kostih od Din 1-50 dalje. Petlje (Schlingereien) v vseh širokostih, meter od Din 1-50 dalje. Čipke v klepel in valenciene, meter od Din 1-50 dalje Otroške nogavice, bele, enobarv. i„ črtanej par od Din 5,_ daIje
0tr°ŠIDinn6-VdaIjed0,gC’ k*1*’ ^ dfap in frne' Par od Ženske nogavice v vseh modnih barvah, par od Din 9 — dalje. Moške nogavice, Mako, par enobarne Din 6— v
barvah Din 7--.	q * V VSen
Celotne pritikline za krojače in šivilje, kakor sukanci svile, gumbe Itd. po najnižjih dnevnih cenah in s primernim popustom.
jen zaslužek
vam nudi edino-le pletilni stroj »IDEAL/ prvovrstnih nemških tovarn.
Zaloga. Strokovni pouk. Petletna garancija!
FRANC KOS,
LJUBLJANA
ŽIDOVSKA ULICA St. S.
JOSIP OUP - LJUBLJANA
Stari trg 1 in 2
priporoča svojotrgovino z manu-fakturnim blagom in moškimi oblekami domačega izdelka po najnlžjih cenah. Tudi obleke po naročilu se najhitreje in najceneje izvršujejo. — Priporoča pa tudi svojo lastno gostilno »POD TRANČO“ v kateri se točijo pristna najboljša štajerska in dolenjska vina.
Oglejte si
Vrhnijki paviljon
nasproti pivovarne .Union*, katera ima v zalogi vse najboljše delekatese. Zato zmerne cene in solidna postrežba. Se najboljše priporoča
JHilica Meti ar
fi
EKSPGRTNA HIŠA »LUNA
MARIBOR, Aleksandrova cesta 19.
naročujte in »rite »Del. Politiko"!
IMni Jvi svet"
Ljubljana
Gosposvetska cesta
toči prvovrstna vina, gorka in mrzla jedila.
Za veselice lep senčnat vrt. Za obilen obisk se priporoča
Ivana Gorie.
I
Sprejmemo v vseh mestih države spretne zastopnike(ce) za razpečavanje državnih vrednostnih papirjev na obroke. Garancija ni potrebna. Pismene ali osebne ponudbe na
ZombulovK
Ljubljana
Aleksandrova cesta 12
iaan»GD
PozoMEenlni joeuestc!
Žimnice
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), oto-mane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan Ljubljana
tapetnlk, Krekov trg 7
(poleg Mestnega doma).
GOSTILNA
za časa vsedelavskega zleta v Ljubljani vsak dan od 15. ure naprej koncert. — Priporoča se
R. M. BaltU
Ljubljana Frankopanova ul. 5
3
3
3
3
3
3
3
33
3
3
33
3
33
33
31
31
33
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠT. 26 STRITARJEVA UL. 3
S
E
C
E
E
E
E
5
E
5
E
S
E
Velika zaloga galanterijskega blaga ter čevljev po izredno nizkih cenah.
E
NAZNANILO PRESELITVE!
Sporočam svojim p. n. odjemalcem, da sem svojo tapetniško delavnico prestavil v
Aleksandrovo cesto št. 24
Potrudil se bom vse vrste naročil kakor tudi vsa dela solidno in poceni izgotoviti. Z velespoštovanjem
Ivan Mandl
tapetniški mojster
Maribor, Aleksandiova cesta 24.
Predtiskarija F. MERŠOL
Ljubljana, Wolfova ulica 5.
Trgovina z modnim in drobnim blagom. — Bogata zaloga vezenin, pričetih in izvršenih ženskih ročnih del in vseh k tem spadajočih potrebščin, bombaža, volne, sukanca itd. — Pred-tiskanje in vezenje monogiamov in vsakovrstnih drugih risb. Velika zaloga rokavic, nogavic, otroške obleke in perila. — Kleklane in razne druge čipke. — Predpasniki, pasovi, žepni robci, ovratniki in kravate za dame in gospode.
Brezalkoholna iedilnica
se priporoča cenj. občinstvu. — Dobra domača hrana in dobra postrežba po jako nizki ceni.
MARIJA PEVEC, MEDVEDOVA C. 9
________SlSKA—LJUBLJANA.______
KLJUČAVNIČARSKE OBLEKE,
kakor tudi vsa ostala oblačila kupite najceneje v naši detajlni trgovini
na Erjavčevi cesti št. 2. Konfekcijska tovarna
Fran Brado & Cie, Ljubljana.
PriporoCa se
MAST
znamke
J. P.
lastni izdelek tvrdke:
Evold Popovič, Ljubljano
Cena nizka, blago Izborno.
Razpošilja se v sodih po 50,100, 200 kg in v ročkah po 25 kg.
Fotograf
Mirko Japelj
Aleksandrova usta - Trgovski doi.
Vhod na desni strani.
Se priporoča delavstvu in urad-ništvu.Cene solidne,slike umetniške. Hitra izvršitev naročil.
POZOR!
Najboljši trboveljski cement in 2agorsko apno se dobi najceneje pri
Vinko Lašiž, Maribor
Tržaška c. 98 nasproti mestnega vodovoda.
Izvršuje tudi vsa stavbena nova dela, ter popravila po zmerni ceni. — Načrti in proračuni zastonj, ako se mu delo poveri.
DOBRE UISTNOSTI
finega Čistila za Čevlje so te-le:
Mazilo je mehko in se dobro razmaže; daje čevlju takoj lep, temen sijaj. Usnje ostane zmiraj voljno. In le lastnosti ima
Indian Pasta
Ze pri uporabi prve doze se bodete o tem prepričali.
PIIGEL & ROSSMANN
VELETRGOVINA Z VINOM
MARIBOR, TRG SVOBODE 3. TEL. 37
M
Prihod vlakov.
Maribor—Celje—Ljubljana.
Prihod vlakov v Maribor iz:
Dunaja........................  .
Trsta-Zagreba-Ljubljane . . Splita-Sušaka-Zagreba . . . .
Trsta-Reke ...................
Čakovca..........................
Poljčan..........................
Pievalj-Slov. Gradca . .
St. lija......................
Dunaja..........................
Ljubljane.....................
Budapešte-Kotoribe-M. Sobote Rakeka-Ljubljane-Zagreba . .
Fale............................
Semmeringa.......................
Celovca-Prevalj.................
Beljaka-Celovca(od 26. VI.-5. IX)
Prage-Dunaja....................
Ptuja ...........................
Beograda-Splita-Zagreba . . St. lija .......................
X fcf o.Dpl/p
Budapešte (od 26. VI.—5.’ IX.) Trsta-Ljubljane-Zagreba . . .
Dunaja..........................
Kaniže-Kotoribe-M. Sobote .
Fale............................
St. lija........................
Celovca-Prevalj.................
Kotoribe-M. Sobote..............
Zagreba-Ljubljane...............
Dunaja  ........................
brzi	2	25
potniški	2	45
brzi	2	54
	3	14
potnikši	6	41
	7	28
	7	42
mešani	7	43
potniški	8	29
	9	37
	10	20
	11	52
	11	56
mešani	12	32
potniški	12	58
brzi	13	49
	13	53
potniški	14	20
brzi	14	48
mešani	14	53
brzi	15	01
	15	16
potniški	16	33
	18	20
	18	22
	18	43
mešani	20	00
potniški	21	04
	21	43
	21	56
s	22	21
Prihod vlakov v Celje.
Prihod v Celje	Vlak štev.	Pride iz	Ob uri, min.	
potniški	526	Trsta .	0	54
	511	Maribora		1	02
Brzi	8	Zagreba . . .	1	35
	504	Trsta 		1	57
	502	Trsta . . 		3	10
•	501	Badapešte . .	3	30
■	503	Dunaja		4	10
■	7	Dunaja		4	27
potniški	4811	Velenja		7	02
	515	Maribora		7	13
■	514	Ljubljane		7	40
•	516	Rakeka 		9	56
a	4813	Dravograda		11	0/
	519	Maribora		11	20
brzi	6	Zagreba		13	11
	506	Trsta		13	49
mešani	4833	Velenja		14	23
potniški	518	Trsta 		14	31
	523	Maribora		15	2/
brzi	505	Dunaja		15	38
	3	Dunaja		Ib	02
potniški	522	Ljubljane		Ib	31
	4815	Prevalj		18	5b
	525	Maribora		19	0/
	524	Zagreba 		19	59
»	4817	Velenja		21	59
Vlak št. 481
vozi le ob nedeljah in praznikih
Vetrinjska ulica štev. 14
KLOBUKI
se kupijo najbolji in po najnižji ceni samo pri
AUERJU V MARIBORU
Velika Zaloga klobukov za gospode in dečke, lastnega proizvajanja. Bogata izbira blaga najbolje kakovosti občeznanih tvrdk Ita, Bluin, Htickel In Plchler. Posebni oddelek za damske klobuke. Novodošii vzorci najnoveiše mode po vseh cenah. Popravila se v osmih dneh strokovnjaško izvrže. Točna in solidna postrežba. Cene brez konkurence.
BlnkoStna presenečenja zn birmance!
Brezplačno prejme vsak posestnik mojega ateljeja en povečan kino-filmski posnetek svoje lastne osebe. Najnižje cene. Najboljša izpeljava. Fotografski atelje
C. TH. MEYER
Maribor, Gosposka ulica it. 39
Autobus Maribor—Ptuj
MARIBOR—PTUJ
Maribor, gl. kolodvor	6-45	13 00	17-30
Maribor, Gl. trg ...	6-48	13-03	17-33
Tezno . • 		654	1309	17-39
Sv. Miklavž		7-08	13-23	17-53
Loka		7-15	13-30	18-00
Rošnja		7-21	13 36	18*06
Sv. Janž		7“25	13-40	18-10
Zlatoličje		7-30	13-45	18-16
Slovenja vas		736	13-51	18-21
Hajdina		7-41	13-56	18-26
Breg pri Ptuju ....	7'47	14-02	18-32
Ptuj, Florjanski trg . .	7-51	14-06	18-36
PTUJ—MARIBOR
Ptuj, Florjanski trg . Breg pri Ptuju . . .
Hajdina..................
Slovenja vas ....
Zlatoličje...............
Sv. Janž ................
Rošnja...................
Loka.....................
Sv. Miklavž ....
Tezno ...................
Maribor, Gl. trg . . Maribor, gl. kolodvor
755
7-59
8-05 810 8-16 8-20 8-25 8-31 8-38 8-52
8-58
9-01
14-15
14-19
14-25
14-30
14-36
14-41
14-45
14-51 14.58 1512 1519
15-21
18-45
18-49
18-55
19-00 1906 1910 19-15 19-21 19-29 19-43 19 47 1950
VOZNI RED.
Pivovarna „U NIO N“ v Ljubljani
obratovališče Maribor
priporoča svoje izborno
marčno in Bockpivo
v sodčkik in steklenicah.
Sebi prihranite denar, ako kupujete dobro blago, zato Vam priporočamo priznano najboljše
KARO-ČEVLJE
MARIBOR, KOROŠKA CESTA ŠTEV. 19
VLAKI, veljavno od 15. maja 1927.
Odhajajo iz Ljubljane	II	Prihajajo	r	Llublfaiio
(Ura) (Vlak) (Šl.)	(Kam)	||	(Ura)	(Vlak)	(Št)	(Odkod)
Beograd - Maribor
0	16	brzi	603	proti Mariboru-Dunaju		3	26	potn.	612	iz Maribora-Zagreba	
0	53	S.O.E.	S. 0.		Beogradu-Carigradu Pragersko-Budimpešti	4	05	O.S.E.	0. S.		Beograda-Carigrada
1	29	brzi	601	„		5	14	brzi	602		Budapešte-Pragersko
5	25	potn.	613		Mariboru in Zagrebu	5	55	brzi	604		Dunaja
7	43	potn.	615		Mariboru-Dunaju	7	28	potn.	614	„	Zidanega mosta-Celja
9	00	brzi	1		Zagrebu Beogradu	8	08	brzi	4		Beograda-Zagreba
12	08	brzi	605		Mariboru-Dunaju-Pragi	10	00	potn.	616		Maribora in Beograda
12	15	potn.	617		Dunaju in Zagrebu	13	48	potn.	620		Zagreba in Maribora
14	15	potn.	621		Zidanem mostu-Ceiju	17	22	brzi	606		Maribora-Dunaja-Prage
17	40	potn.	623	„	Mariboru-Beogradu	18	11	potn.	624		Maribora in Zagreba
20	CO	brzi	5		Zagrebu-Beogradu	2047		brzi	2		Zagreba-Beograda
21 22 22|4S		potn.	629	„	Zagrebu	21 40		potn.	626		Zagreba lu Maribora
		potn.	625	n	Mariboru-Zagrebu						
(Opomba: Vlak št. 629 vozi le ob nedeljah in praznikih razen S. in 28. junija in 14. avgusta.)
Rakek
4	12	O.S,E.	0. S.	proti Trstu-Parizu		0	08	brzi	603	iz Trsta-Reke	
6	20	brzi	602	n	Trstu-Reki	0	43	S.O.E.	S.O.		Trsta-Pariza
6	01	brzi	604		Trstu, Reki in Rimu	1	23	brzi	6 1		Tfsta-Reke
6	15	potn.	612	”	Trstu-Benetke	5	49	brzi	607	„	Pariza-Trsta
8	40	brzi	608		Trsttt-Pariru	7	19	potn.	615		Rakeka
14	12	potn.	620		Rakeku-Trstu	10	44	potn. brzi	617	m	Trsta
17	27	brzi	606	n	Trstu	12	02		605	„	Trsta-Rima
18	30	potn.	624	n	Rakeku	19.24		brzi	609	„	Pariza-Trsta
23	15	brzi	610	n	Trstu-Parizu	22|05		potn.	625	m	Trsta
Gorenjsko
5	23	turist.	920	proti Jesenicam-Bistrici-B. j.		7	23	potn.	911	iz Jescnic
6	55	potn.	312	m	Jesenicam-Bistiici-B. j.	8	35	brzi	1	„ Jesenic-Miinchen
8	12	potn.	922	m	Kranju	10	18	potn.	923	„ Kranja
8	45	brzi	4	m	Jesenrcam-Beljaku	11	33	potn,	913	„ Jesenic-Bistrice-Boh. jez.
11	40	potn.	914	H	Jesenicam-Bistrici-B. j.	16	40	potn.	915	„ Jesenic-Bistrice-Boh. jez.
14	40	potn.	916	n	Jesenicam-Bistrici-B. J.	19	28	potn. brzi	92->	. Kranja
17	26	potn.	924	m	Kranju	19	38		5	„ Jesenlc-Beljaka
18	55	potn. brzi	918		Jesenlcam-Bistrici-B. j.	21	03	potn.	917	. Jeienib-Bistrice-Boh. jez.
21	11		2	.	Jesenicam-Mttnchen	22	10	turist.	919	„ Jesenic-Bistrice-Boh. jez.
(Opomba: Vlaki št. 919. 920.
922 in 923 vozijo le ob nedeljah in pravnikih.)
Dolenjsko
6	25	potn.	ion	proti Kočevju, Karlov.-Suš.	7	34	potn.	1012	Iz Kočevja Karlov.-Sušaka
13	18	potn.	1013	Kočevju-Kšrlovcu	14	30	potn.	1014	„ Karlovca in Kočevja
20	05	potn.	1015	„ Kočevju, Karlov.-Suš.	21	33	potn.	1016	„ Kočevja, Karlov.-Sušaka
Vrhnika
7	50	mešani	6932	proti Vrhniki	6	48	mešani	6931	iz Vrhnike
13	?5		29341	. Vrhniki	10	30	mešani	6933	, Vrhnike
18	16	mešani		, Vrhniki	17	17	mešani	6935	, Vrhnike
22	20	mešani	693S |	. Vrhniki	20	40|	mešani	693/	. Vrhnike
(Opomba: Vlaka it. 6937 in 6938 vozita le ob nedeljah in praznikih od 15. maja do 30. sept.)
Kamnik
5	30	turist.	4««	proti Kamniku	7	04	mešani	4031	iz Kamnika
7	45	mešani	4032	Kamniku	13	00	mešani	4033	„ Kamnika j
14	10	mešani	4034	Kamniku	17	34	mešani	4035	„ Kamnika
18	20	mešani	4036	„ Kamniku	21	09	turiit.	4037	„ Kamnika
(Opomba: Vlaka it. 4037 in 4038 vozita le ob nedeljah in piaznlkih ed 15. maja do 30. sept)
POPRAVILA!
Prva spec. popravljalnica in trgovina pisarniških strojev
IVAN LEGAT
Maribor, Vetrinjska ul. 30
Telefon interurb. št. 434
Carinsko posredniški in
vv
GROM
špedte. bureau
VV
Ljubljana, kolodvorska ul. 41.
Naslov brzojavkam: „Orom“	Telefon	2454
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Objavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji. Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne pošiljke.
DELAVCI!
DELAVKE!
MARIBOR
GLAVNI TRG ŠTEV. 17
t »kar; Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, preditavnik Josip Oiiak ▼ Mariboru. — Za
Opozarjate se, da kupujete vse svoje potrebščine na oblekah, perilu, pleteninah itd. le tam, kjerse Vas res najboljše in najcenejše postreže in to je pri naši znani tvrdki
Me FELD1N, MARIBOR
Grajski trg Stev. 1. — Vetrinjska ulica.
POZOR!
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem v Četrtek, 36. maja zopet prevzel
Park-kavarno
v Mariboru.
Potrudil se bom cenjenim gostom vedno najboljše postreči. Za mnogoštevilen po-set se priporoča
Gabriel Valjak.
V MARIBORU
si nabavite vso manufakturno blago najugodneje pri tvrdki
Franjo Maier
Maribor, Glavni trg St. 8
POZOR! Vsi kupujejo obleke edino le pri
J. TRPINU
ker tam se dobi sukno že od Din 26'— naprej, kakor tudi vsakovrstno drugo blago po najnižjih dnevnih cenah.
Odhod vlakov.
Maribor—Celje—Ljubljana.
Odhod vlak. iz Maribora proti:
Trstu-Reki	brzi	252	
Zagrebu-Sušaku-Splitu .		3 17	
Dunaju . .		4:00	
Murski Soboti-Kotoribi .	potniški	5,09	
Zagrebu-Ljubljani .		5!30	
Prevalju-Celovcu . .		5 38	
Dunaju-			625	
St. liju		mešani	6 48	
Kaniži-M. Soboti		potniški	8 [20	
Dunaju . . .		920	
Zagrebu-Ljubljani-Trstu . .		930	
Fali			10	30
Ptuju 			11	40
Dunaju 			13	15
Prevalju-Celovcu . .		13	18
St. liju		mešani	13	30
Ljubljani-Rakeku . .	potniški	13	33
Budapešti (od 26. V1.-5. IX.)		14	12
Trstu-Reki	brzi	14	25
Beogradu-Splitu-Zagrebu . . .	*	14	37
Celovcu-Belj. (od 26. VI.--5. IX.)		15	33
Dunaju-Pragi . .		15	40
M. Soboti-Kotoribi		potniški	15	42
Fali . .	mešani	17	10
Ljubljani-Zagrebu-Beogradu . .	potniški	17	20
St. liju		mešani	18	30
Prevalju-Celovcu		potniški	18	34
Pragerskem ...	mešani	19	20
Dunaju	 Čakovcu 		potniški	20 00 21 09	
Ljubljani-Trstu		•	23|i0	
Odhod vlakov Iz Celja.
Odhod iz Celja	Vlak štev.	Vozi proti	Ob uri, min.	
potniški	526	Mariboru ....	0	59
	511	Trstu		1	07
brzi	8	Dunaju		1	45
■	504	Dunaju		1	58
•	502	Budapešti .......	3	11
	501	Trstu		3	31
	503	Trstu		4	11
mešani	4818	Velenju 		4	15
brzi	7	Zagrebu 		4	40
potniški	513	Ljubljani ... • . . .	5	12
	515	Zagrebu		7	20
	514	Mariboru 		7	48
	4812	Prevalj u		7	50
	516	Mariboru		10	01
	519	Trstu 		U	26
brzi	6	Dunaju		13	23
mešani	4834	Velenju		13	30
•	589	Trbovlju		13	31
brzi	506	Dunaju		13 50	
potniški	518	Mariboru		14|43	
brzi	505	Trstu		15 39	
potniški	523	Rakeku 		1549	
	4814	Dravogradu ....	15 55	
brzi	3; Zagrebu . .		16jl0	
potniški	525	Ljubljani .	19 17	
	524	Mariboru ....	20 06	
«	4816	Velenju		20110	
Naznanjam p. n. občinstvu, da so dospele vse
houojti
za bodočo sezono za naročila po meri. V moji
lastnega izdelka se nahaja najnovejše in najboljše blago. -Za bogata naročila se priporoča
Franc Cverlin
krojaštvo in konfekcijska trgovina Maribor, Aleksandrova 28
se bo preselil meseca junija v Gosposko ulico 32
po
krajinsko načelstvo SSJ Slovenijo
Mestni autobus
Maribor — Konjice — Celje
Veljavno od dne 1. junija 1927.
Dnevna vožnja
6-—
615
619
6-32
6-39
6-46
6-56 708
7-24 7-30 733 7-37
7-45 754 758 8.06
8-10 8.15 8.18 8-21 827 8-33 835 840 8-45
Postaje
Maribor, Gl. kol. §' Maribor, Gl. trg = Tezno i? Hoče Slivnica Račje-Fram Zg. Polskava Slov. Bistrica Vrholje Preloge Grušovje (Križ.) Tepanje Slov. Konjice Zreče Stranice (Bukov.) Stranice (Laznik) Frankolovo Ivenca Višnjavas (Dob) Vojnik, trg hiral. Arclin Škofjavas Smarjeta Spod. Hudinja Celje, (Br„ Gl. k.)
65		19-40
64		19-30
62		19-26
57		19-13
54		19-06
51		18-59
47		18-49
41		18-37
35		18-21
33		18-15
32		18-12
31		18-08
26	13--	18-—
22	12-51	17 51
20	12-47	17-47
16	12-39	17-39
14	12-35	17-35
10	12-30	17-30
9	12-27	17-27
8	12-24	17-24
7	12-18	17-18
5	1212	17-12
4	12-10	17-10
2	12-05	17-05
—	12-—	17-—
izdaja in urejuje Viktor tržen r Mariboru,