BreflnlStoo (n uprasništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti va&k dan od H.—12. ure dopold.
Tetofon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
naročnina iism;
Celo leto Pol leta Četrt leta
Mesečno
i2 h 6 K 3 K 1 K.
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K,
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Št. 10
Maribor, dne 24. januarja 1910.
Letnik II.
Prvi korak.
Zfacl nji petetk je bil tv Štajepslkjem deželnem zbo-ru velepomemben dan. Na Wastiänovi pnedlog, ki koče v defektem šolskem svetu jvzetji) večino od (vlade imenovanim udom ' in jo izročiti zastopnikom avtonomnih korporacij, so odgovorili slovenski kmečki poslanci 's predlogom, ki zahtjeva delitev Štajerskega 'deželnega Šolskega sveta v slovensko in nemško sekcijo. (D|r, Verstovšek, ki je predlogi lormjuliral in predlagal, ga je zadnji petek iv plenarni seji utemeljeval.
Nemci so hotpli, da bi zjajdnji petek stala zbornica pred lenim fait accompli. Z|ato so že prve ’dni preteklega tedna poskusili, 'da bi bil Wastianov/predlog v šolskem odseku sprejet. Slovenska, zastopnika Ozmec in Vrečko pa sta takoj razumela situacijo ter sta najprej s tem, da sta se odstranila iz odseka, naredila odsek nesklepčen. Da se, zavleče posvetovanje iv. odseku, sta drugi dan odložila mandate v odseku. Med tem je prišiel dr. Verstovšekov predlog v zbornico in ta je morala pokazati barvo. Izgovora, da je vprašanje p deželnem šolskem svetu v odseku že rešeno, vsled taktike ,sEovjenskili zastopnikov večina ni več imela.
Z vieliko napetostjo se. je pričakoval izid glasovanja, ali se naj Verstovšekov predlog izroči šolskemu odseku, ali ne. Vsled dogodkov |V šolskem odseku je bila napetost tem večja. Vsi klubi so imeli dolgotrajna posvetovanja. Veleposestniki in nemško-hacionalna* zveza še so imeli skupno konferenco, ko se je seja že pričela.. Slovenski poslanci so bili pripravljeni, v slučaju odklonitve, izvajati energično konsekvence. To se je po dogodkih v šolskem odseku tudi v nemških krogih prav zanesljivo slutilo.
Dir. Verstovšek je končal dvoj utemelje valih’ govor. V zbornici nastane tihota, kajti deželni glavar se je vzdignil in začel: Zu diesem Gegenstände haben sich žum Worte gemeldet Wagner, Resel, von Hoffmann (k temu predlogu so se javili k besedi Wagner, Resel, pl. Hoffmann). Nenavadno je, Ida se pri utemeljevanju javi toliko govornikov.
Wagner (krščanski socialec) in ReseL (socialni demokrat) sta azjavila, da bosta glasovala s Slovenci, naj se predlog odkaže šolskemu odseku.
Pl. Hoffmann pa izjavi, da pemŠlkbntacipnalna zveza: ne bo glasovala ;za predlog, ker jo v njem prvi korak do narodne delitve štajerske dežele.
Le veleposestniki sp molčali in brez njihovih glasov ni na nobeni strani večine.
PODLlSTE I «T.
Dve sestri.
(Dalje.)
Čutil je globoko puhlost mestne družbe, potratnost in tehkomišljenost živfljonja v mtelijgentnih krogih, zbog tega se je rad bjavil, Js kn ju gami j, in če gia knjige niso več veselile, pripeljat se je na lahki brički k -staremu /gošpođu, raduje se njega zdravih in dtrogih načel, njega odkritega poštenja, dobro se počutil v rodoviti .domačiji, nad katero je bdela pametna in tiha gospodinja in katero so krasile in oživljale dve deklici, tako različnega značaja, toda vsaka tzarse jednako vabljivg, jednako plemenite.
Z Elenico je bilo možno kratkočasiti se, Ana, dasi malobeseidna, bila je dovtipna, Izpodbudna, — mnogo je čitala in presojala samostojno.
Vojteh je bil priča njenega razvitka, poznal je obe še kot otroka, ter je čislal njiju notrpfnjo vrlino, ko sta dospevali v polnocvetni gospodični.
Postava Vojtehova bila je |jvo narisana pred očmi osamljene deve. Dopadalo ji je, da se tajio malo briga zanjo, da jo redkokedajj naidleguje z vprašanji, da na nje vprašanja odgovarjal prijprosto, razumno in br,ez okoliščin.
On je bil jedini mož, Äs katerim se je mogla dalje razgovarjati brez dolgočasnosti, rada je hodila ž njim k reki, in ko je Elena stala Z udico nad tolmunom, ali trgala gobe in cvetice, sedela je ona 2 njim v (kolibici, često molče.
Pride glasovanje. V tem trenutku vstanejo tudi veleposestniki in tako je bil slovenski predlog sprejet, da se odkažp šolskemu Odseku v nadaljno posvetovanje.
S tem' so dosegli slovenski jfcmečki poslanci, da pride prvi predlog, ki meri na delitev Štajerske v slovenski in nemški del, Vsaj v resno posvetovanje, Vemo dob!rp, da še delitev Štajerski s tem ni zagotovljena. Ampak kamen se je začel valiti. In v našem boju za pravice slovenskega naroda ni to malovažen dogodek.
Marsikateri nasprotnik naše stranke pa, ki je closedaj vsled. upliva svoje okolice mislil, da bo sedanja slovenska delegacija v Gradcu tako matoduš-na, kot prejšnje, je t/e dni spremejnijl »tvoje nabiranje. 'Sedanji palanci ne krilijo samo na Shodih: Proč od Gradca!, da bi spravili med zborovalce1 več najvdušenjja, ampak svoj program, ki ga razvijajo pred volilci, zastopajo resno in konsekventno tuldi v Gradc.u!
v
Šolsko vprašanje v Studencih.
Vjelik boj slovenskega prebivajtetva v Studencih za dvojezično šolo je stopil zadnjo soboto v resnejši Stadij.
Ta dan sß- je vršila v studenški šoli komisio-rielna poizvedba zaradi prošnje slavenskih starišev, naj se za njih otroke na’ studenški- šol-i ustanovijo utrakvistične paralelke, (oziroma posebna šala.
Vsled velikanskega terorizma f,e prišlo pred komisijo samo Ü5 strank, izmed katerih se jih je 14 izjavilo za .utrakvistično šolo in le ena za samonem-ško šolo.
Postopanje komisije je bilo popolnoma objektivno j u korektno. Deželnozlborski Slovenski klub je dosegel, da je bil prisedliik komisije tudi slovenski držai mi in deželni poslanec PiŠek.
A lem ljutejša je bila agitacija izvien šole. Pred šolskim poslopjem so Nemci postavili kakih 30 agitatorjev, ki so z zmerjanjem, kričanjem in na-silstvom odganjali stariše, da niso Šli pred komisijo. Tfrtdi od hiše do hiše se je razvila agitacija od slivenske in nemške strani, toda s tem razločkom, da so Stovenei delali s prepričanjem, a Ngroci z grožnjami in denarjem.
Nji je bilo prijetno; čutila se je svobodno poleg njega, kakor bi ne bil nič drugega,, nego tari e hrast, (ki šumi in šumi ter daje povod sanjarijam in zamišljenosti.
Ako je prišiel', veselilja se je s tiho radostjo, in' če ga ni bilo nekaj tednov, ni čutilvl nobene posebne praznote y svojem življenju.
— Dobro, pisala bom torej dnevnik. Začela bodem danies večer. Morda vdihnem saj 'senco čutov svojih spisanim besedam in črti,cam, Vojteh mi bode pa' povedal svoje mnenje.
Kakor bi bila našla vir tolažbe, razveseli se teh misli, odgrne črne lase-preko čela in vstane s klopi.
Vetrič je bil prepqclil oblake, in prikazalo se je jasno obzorje, obrobljeno, & belimi oblaki* 'Takoj so zapeli ptički v hrastovem vrhu, kakor v pozdrav svetlobi in solnčnim žarkom.
Se nekOflikokrat potegne veter, in pokrajina zablesti v svetlobi. Voda reke se zjasni in ribice so pričele poskakovati iz valov.
Nekak radosten krik bilo je slišati Jz daljave. Morda je paster ičica zlezla izpod mokrega zatišja in glasno pozdravlja solnce.
Kmalu leskečejo kaplje na drevju v njega žar-nosti. A brzo se skrije m gore ozke doline, v kateri leži stelo: Toda nebo se jasni polagoma,
Veselo koraka Anipa po stezi proti vasi, Do-spefvši do ejeste, prfdrdrakočija, v katero ste vpreže-na velika krasna konja,
V nji sedi upaden mož ostrih potez v obličju.
Radovedno pogleda Ano, kajera postoji, da se voz popelje mimo nje. Dekličina impozantna, pteme-
n.ita postava, obrobljena s temnim smerečjem, bila je izvestno poseben prizor.
Slovenski kmečki poslanci se bodo vslted teli dogodkov pritožili na kompetentnih mgstih. Povdar-jati pa moramo že danes, da vsled komisije ne bo nihče imel strošjkjpv, kakor sploh vsled tega ne, če zahteva utrakvistično šolo. Ker so naši poslanci sedaj v Gradcu, naj se stranke, ki imajo kake pritožbe, najhitreje javijo pri slovenskem odvetpiku dr. Leskojvajrju, ki bo potem poslancem izročil ves pritožni material.
Deželni zbori.
Dr, Verstovšek govori
med drugim to-le: Moj predlog, katerega sem stavil v imenu’ Slovenskega kluba, je zojčetek ‘do sporagc muljenja obeh jednakopravnih narodov v deželi, — Slovencev in Nemcev. Deljitev deželnega šolskega sveta v dve sekciji, slovensko in nemško, bi sigurno odstranila iz sveta jedno najpj’čpornejših točk med obema narodoma,
Znano je, da ravno šolstvo v vseh narodih povzroča največ prepira. Politični vpliv na šolstvo je postal tako velik, da se šolstvo ne zamore razvijati v teh mejah, v katerih bi se moralo. Brejz sporaz-umljenja dotičnih merodajnih prizadetih krogov v obeh narodih ni mogoče niti misliti, da bode: postalo boljše.
Resnica je, da pridejo narodi, Četudi zasledujejo najvažnejše lastne težnje, navskriž s težnjami drugih narodov. Tako nasprotje je treba vgladiti potom sporazumljenja, Brez sporazumljenja ni mogoče priti do mirnega, samostojnega! razvoja! v narodu. Le potom medsebojnih koncesij je mogoče, da pridejo narodi iz nestrpnega narodnostnega boja do skupnega dela na socialnem In gospodarskem polju. Zgpdovfma pa nas uči, da je pogoj za 'tako sporaz-umljenje med narodi najvišja zaideva, da vsak narod svoje moči prortto razvija in samostojno ž njimi razpolaga. Po teh pravilnih, spjlošlnih načelih smemo mi 'Slovenci zahtevati, da se nami prizna tudi od naših nasprotnikov pravica, da o svojih zadevah samostojno sodimo, da rešujemo 'Slami svoja vprašanja. Zlasti se pa nam mora priznati pravda, 1 da si uravnamo in vodimo sami slovensko Šoffetvo, ,Ta namen ima predlog in nobenega drugega, Mi Slovenci ne fc!odemo nikdar posegali in se .vmešavali v nemško Šolstvo, zato pa zahtevamo po pravici, d:a se ne vmešavate tudi .vi v zadeve slovenske šole.
Po naključju se pelje kočija počasneje, bolehni mož presunljivih, zbodljivih oči, pozdravi devo, od-krivši lahko klobuk* Pdd njim se izasveti mala pleša, Konja potegneta, in 'kočija zgine v gozdu,
# *
•
II.	Mali in veliki sanjači.
—	{Glej, vže je ponehal dež, Janko, de mala
Milka bratcu. — jutri pa greva na pusti otok k Robinsonu.'	I ,	'
ln v tetini sta zvečer delala priprave za na pot. V robec je zavila kolač, položila punčiko tik njega, kajti, težka bi bila ločitev od nje. Vse je pa vzela seboj v posteljo ter zaspala v sladki nadeji na jutršnjo pot.
J eniku so tudi rojile marsikatere muhe po glavi, dasi jie uvideval, da mu. ni moči obiskat Robinsona,
Milka je živo pripovedovala, kako bosta potovala sama), kako bosta spala na drevesih, iskala sladkega sadja, lovila in molzla koze.
Drugega dne ostaivita otroka domovje. |Bil je krasen, skoro poleten dan, dospeta do gozda. Navadna steza jima ni bila dosti fantastična. Kreneta torej v goščo.
—	Vidiš, pravi Jenik — to je kokosovo drevo, in ji pokaže na m|ali hrastić z mnogimi šiškami, — čakaj, natrgam ti nekaj orehöy!, ter jame plezati na drevo.
Milka ga potrpežljivo (čaka, Jenjjk meče šiške na tla, ona jih p,a nabira v robec h kolaču in pun-čiki. — Je že dosti, J,anko!
Dečko zleze z drevesa h- toda joj, na kolenih ima veliko luknjo, v 'šiškah pa ni .sladkega mleka, in vobče nič užitnega.
VSfeoJkja zbornica! Mi Slovenci smo pa tem bolj primorani zahtevati, ida se mam vstreže delitev deželnega šnls’kfega svetal po načrtu,, katerega smo označili y pre'dlogu, ker je nas presenetit predlog gospoda/ tovariša W istiania o istem vprašanju. Po tem predlogu bi se naj višja deželna šolska oblast v nobeni reči ne razločevala od nemšfcutarskih okrajnih Šolskih svetov na Spodnjem 'Štajerskem.
V	teh šolskih oblastih so postale razmere tako nežnostjo in nezdrave, da so v n ai hujšem nasprotju z dejanskimi razmerami spodnještajerskega ljudstva. Konštatiram javno, da je v teh šolskih^ korporacijah izginil vsled narodnostne preslepljenosti medi člani popolnoma pravi čut za pravico. He bodem nadeval kričečih slučajev, ker ne spadajo sem. Po \Vastiano-vem predlogu bi se najvišja instanca deželnega šolstva spremenila v korporacijo, v kateri bi imeli ve-, čino nestrpni politiki .iz Gradca, ki so Slovencem a-ko zelo naklonjeni! Takim nakanam se ze danes odločno upremo in izjavljamo, *Ia se ne bodemo zadovoljili v tem slučajju samo s protesti. Mi take preustroj itve deželnega šolskega sveta ne 'moremo pripustiti, dqkler vodi ta tulli slovensko ljudsko sol-
Kh° Visoka izbor niča! Pričakujemo gotovo, da ne bode nemška veöim'a odkjlonila trigPi našle g a predloga. Po pravem načelu Vsakemu svoje“ zamlorete e glasovati za ta predlog, [dja> ga odkažemo učnemu odseku. Mi vam nudimo roko k spravi, ne odbijate ie. ‘Saj je vendar vsem dobro Nznatno, da se je slična delitev deželnega Šolskega sveta etose daj jako dobro obnesla na Češkem, Moravskem in Ti™lskem. Kar so na Češkem in Moravskem nudili Nemcem Slovani, tega pač v Štajerski ne smejo oflrečii Slovencem Nemci. Treba je pri vjas le dobre volje za sporazumljjenje; pokažite to dobro voljo danes m —-javife, da sle pripravljeni se vsesti z nami k zelem mizi in raizpravljati o tem velevažhem šolskem vprašanju na podlagi Wastianovega in mojega predloga. Prosim torej slavno zbornico, da sprejme predlog in
ga odkaže učnemu odseku.
S tem konča govornik, kateremu častitajo tovariši. Vtis je bil velik. Vsled tega so bili primorani nemški nacionalci podati po JHoffmann-tWellenhofu svojo izjavo.
Občina Loč 'e.j
V	seji dne 21. Januarja se jp dalo 'deželnemu odboru dovoljenje, da podeli občini Loče po iz\ rse-nih poizvedbah za zgradbo ‘savskega broda primerno podporo.
Most Črez Dravo pri D h p 1 j e k u.
Za zgradbo mostu črez Pravo pri Dupljeku se ie dovolilo 7j8.000 kron, katera s^btpi se bo v ena-Mh obrokih izplačala v treh letih., S tem je ustreženo dolgoletni želji prebivajva ŽJupn« Vurberg, Sv. Barbara, Sv. Martin pri Vurbergu m tudi pre bivalstva na desnem bregu Drave.
Koroški deželni zbor.
V	seji 21. t. m. se je	y o novem
vodnem zakonu. Poročevalec je bil df,
ki je večkrat ostro zavrajcal zastopnike ind^str1 in kapitalistov, katerim reforma vodnega zakona noče prav dopasti.
Nižjeavstrijski deželni zbor.
V	petkovi seji 21. t. m. ge	do bmdh
prizorov. Dr, iGeßmann je zagovarjal f adsö® .fn^ Lcialcev z ozirom na Hofha«iei1|öv pr^oB, kne nekaka nova izdaj« ztoglasnaga phedtoga Ko^ko Ax mann. V bistvu se strinjajo krščanski ^oc lc nemškimi nlacionalci. Zadovoljni niso le s časom 5S *>o Mterem je prišel |a predlog zopet na
=	vita se na kolač; šla stanato dalje -
rekl’ _ Tu je Anina kolibica, pravi Jenik, tu mo-
P6YEI stanovaiti!*	v. .,	mPnitFi
rn v n utiril v svoiih zmh domisJjfjaa meniid,
da sta na svojem „otoku.“ V otro&k^k*f'n^21^tl,,lg' rah in sanjarijah jima je maglo Potektd	‘ ic,tl
Se-he opoldansko zvonenje ju, spomni na ist nitost! ‘Jenik se domisli, da bi modal pisati o j najstih nalogo, Milko je pa na d(om spominja a lakota.:
Naglo odideta.
—	Elenka, Elenka, kliče mala Muk\A muzaje se očetovem domovju. »— Bita jsva na ‘otoku, kjer biva Robinson.
—	Čakaj, oče ti bodo že pokazali Robinsona, de Etena,, v kakem strahu smo bijli zaradi vaju! Zopet sta bila v gozdu; kaj pa je to? Janko, ali ti niso tega prepovedali oče? Oh, in ta luknja na kolenu! Nu, lep Robinson si!
Malo sestrico vzorne bjlenka v naročaj, Jenik sledi obema. Zginile so mu vse sanjarije iz svoje glave!
Ne pa Milki, ki je navdušeno pripovedovala sestri o najdenih kokosovih orehih, o (velikem morju in kolibici.
E?ena potolaži očeta, da se mora celo smejati otroški ekspediciji.
(Kalje prihodnjič.)
Geßnyann je zato očital nacionaleem, da izbijajo'(narodne zadeve v strankarske namene in one-mogočujejo skupno postopanje vseh nemških strank. RJadi t,eh obtožb je prišlo !do ostrili fcontroverz med krščanskimi socialci in nemšjkimi nacionalci. Ni čuda! Tako nemoralna postavi (kakor j© ta iex Ko-1 i s ko-A: xm ap n-dJJoibauer, jmonal že v svojem porajanju roditi slabe posledice.
Politični pregled.
K volitvam na Angleškem.
Volilni boj postaja vedno zanimivejši. Unionisti si pridobivajo vedno več tal, V volilnih okrajih, ki so se prištevali med sigurno liberalno posestno stanje, je ‘parola o terilni reformi priibjorila zmago konservativcem. Ako bo ta deviza delovala taiko silno tudi v (kmečkih volilnih okrajih, iki so ‘dosedaj bili večinoma (zastopani po liberalcih,, kakor je v delavskih središčih, potem je poqajz liberalcev gotoy. V naprej seveda ne moremo nič gotov e ga vedeti in moramo čakati izida.
Toliko je pa že sigurno, 'da bo — ako bo — liberalna večina silno neznatna in se bo morala liberalna stranka; opirati na delavsko in na Irce. Pomoč Ircev je pa navadno za vsako langilešlko stran-kb usode polna. «Žilavi Irci pbdpirajo vlado _ le‘ pod pogojem, da se ne bo nihče dotaknil njihovih katoliških šol in pa da bo vlada podpirala njihove težnje po samoupravi,-	,
Homerule je irsko geslo, za katero se vstrajno bore že stoletja. Angležem šo pa ta stremljehja nesimpatična in jili mrzijo, zato trpi vsaka stranka, ki se pokaže le kolikor toliko pristopna iirTiaklonjena irskim zahtevam.	•
Stvari so se radi nepričakovanih vispehov kon-sevafeilvcev že tako z,omot a le, da se čujejo že glasovi, ki menijo, da bo nova zbornicia v krotkem zopet razpuščena, in boido nove (volitve še tekom tega leta. Je tudi lahko mogoče.
V tako .strogo parlamentarni državi, kakor je Angleška, je mogoč normalen razvoj samo tedaj ako ie ena obeh zgodovinskih strank tako močna, da brez težav krmari državo, ker kompromisov mec tema strankama ni. Ako si liberalna in delavska stranka skupaj ne priborita večine, potem odločujejo Irci, ki pa gotovo ne bi šli brezpogojno Z 'liberalci. Nastale bi labilne razmere, katere bi poskušali sanirati z novim (volilnim bojem.
Prihodnjost Mezopotamije.
Pri imenu Mezopotamija človeku ^ nehote privrejo mnogobrojni spomini na 'dan. Naša, fant|a|zija nam naslika pravljično (moč in slavo babilonskih cesarjev. Bajno* lepo je morglo biti v onih starodavnih časih v državi visečih vrtov. Stoletja se potope v preteklost in pred nami« vstaja Bjagdad, prelestna stolica arabskih vladarjev. Bogata ‘je bila m rodovitna ta zemlja. A kakor krasne sanje 'v&JSih hipoma izginejo in pred nami zija vsakdanja in neprijetna realnost, tako se je potopila tudi Mazo «tarnaja ta dežela čarobja in razkošja, v zapuščenost m osamelost. Tam kjer so se prej Širila kipöia polja in. s Liko v iti vjrtovi, 'se sedaj razprostira (mrtva puščava. Mongoli so pokončali pred stoletji umetno kanalizacijo in od takrat valita Eufrat in T/griis 'svoje valove, s katerimi sta prej .namakala zienujo in širila blagpstanje, skozi zanemarjene pojkrajine _mimo mogočnih spomenikov nekdanje slave in unči.
Ali ni v tej zgodovini mnogo tragične poezije za mehk|3. in sentimentalfae duše? Gtüovo! Ampak to zgodovino poznajo tudi Angleži, ki ne «poznajo ravno preveč sanjavosti. (Odločili so si,,_ cipžie«lo na. no-vo preprežiti z kanali in na (ta način pričarati k novemu, mlademu življenju nekdanjo rodovitnost. jNa podlagi skušenj, ki so si jih pridobili pri kanalizaciji v' Egipju, se jim bo (gotovo posrečilo dvigniti zapuščene pokrajine. S tem bodo odprli svoji «trgovini in industriji nov,, obsežen itrg.
Znano pa je, da so Angležem 'inženirji m trgovci le pionirji, ki pripravljajo pet diplomatom in generalom, da se ti lahko ob (ugodni priliki polaste
dežtele.	_	.	, ,.
To zgodovinsko resnico poznajo dobro tudi milaldoihirki, ki ‘so bili tako enthiuz iajstični otjoževa-telji Angležev. Posebno zastopniki Mezopotamije in bližnjih krajev so z vso energijo z ihtevali, da se Mezopotamije ne sme prepustiti' Angležem. In zgodilo se je, kakor znano, da je moral veliki vezir Hilmi-paŠa odstopiti, ker je dal neki angleški družbi privilegij, da sme samo ona voziti po Eufratu. Sedanji ministrski predsednik Hakki-p, iša sicer «ne bo lahko popravil tega koraka, ker Angleži se ne bodo dali pregnati iz enkrat priborjenih postojank.
Gotovo pa je, da bo Turčija pazljivo sledila angleškemu delovanju in pa da se Mezopotamiji bližajo lepši Časi. Ne moremo reči, da se bo povspela v nekdanje bajne višave, a iz svojega stoletnega spanja, se bo pod spretnimi fn praktičnimi rokami angleških kulturonoscev gotovo dvignila.
Zanimiv pri tem je fakt, da Ntemci to napredovanje Angležev v Mezopotamiji s silno .zavistjo spremljajo. Njihove« sanje, ki so jih zamislili ob gradnji (bagdadske Železnice, so zfviti Angleži kruto prevarili. Njihova politika prodiranja na jutrovo je dobila silen udarec. To pa boli!
Raznoterosti.
Graničarji v Mariboru. Včeraj 23. t. m. so se uprizorili v Maribora Graničarji. Ta krasna narodna igra s petjem je v stanu privesti podušnjoče občinstvo do najbačnej-šega smeha iu — do joka. Nekateri prizori, zlasti oni v v ječi med Andrejem, njegovo ženo Maeo in hčerko Milko, na proščenju, ko pride umobolni Andrej med veselečo se množico ter ga tam napade bolezen in potem na pokopališča, so naravuost pretresljivi. Istotako tudi prizor v dragem dejanju, ko pride deputacija prosit oberstarja za pomiloščenje in se ta vendar slednjič oiioči v zadnjem trenutku, da pomilosti obsojenca. Igralci so bili vsi na svojem mestu in so tudi izborna reS-li svoje uioge, jedino Savo je bil tupatam malo preveč miren (kot prisluškovalec pri vratih) in tudi puško je imel vedno na rami, mesto v roki. Občinstvu sta zelo ugajala mali in gibčni ooročnik Uljevič in pa graničarsko mešanico klepetajoča Karolina. Za smeh je pa skrbel stari krčmar Grga v izborni maski s svojimi komično-gan-ljivimi dovtipi. Tudi zbor‘je bil na mestu. Včeraj se je prvikrat prikazalo pri spremeni >ah !epo novo zagrinjalo, ki je delo domačega slikarja Horvata. S to krasno igro so pokazali mariborski diletantje, da vidno napredujejo in da že skoro niso več diletantje, ampak pravi pristni igralci. Žal, da občinstvo nima za slovenske predstave v Mariboru toliko smisla in je bilo včeraj videti tu pa tam prazne sedeže. To-raj malo več zanimanja za slovenske prireditve v Maribora!
Soc. tečaj v Mozirja se vrši v prostorih g. Vasleta. Mladeniči, agitirajte, da bo ta tečaj za vaš okraj častno obiskan.
lOOletnica Leona [XIII. V mestu Carbinettu, kjer je bfl rojen papež Loon [XIII. JIne 2. marca 1810.^ se pripravljajo na slovesno praznovanje 100-letnice rojstva slovitega papeža. !Na glavnem trgu bodo slqvoßno odkrili spomenik Leonu 'XIII. D(a se pa potovanje v Carbinetto olajša, je sklenil pripravljalni odbor, da se slavnosti vršie jeseni..
oOletnico šikofovanj,a je praznoval prjed -kratkem mostarski škof Rajskal Bucojijie. Lepa vrsta let, v katerih je ta izredni rodoljub neumorno ‘deloval meji hercegovskimi Hrvali, za kaiteirjh pravice se je vedno ‘vneto in goreče potegoval.
časnikarski jubilej.' lOOljetnico svojega ob-stajrik« slavi letošnje leto JGajzeta Lvevskai“ Ob tej priliki bo izdalo uredništvo spominsko knjigo v treh delih. V spominski knjigi bo opisana vsa zgodovina časopisa ter vseh urednikov in sourjeldnikoV); dalje tudi zgodovina vseh publikacij časopisa od njega postanka do d,a|nes. To je pač izreden jubilej slo-va,nskega časopisja?	, ! i I i ill!IMS
Vodstvo ‘bratovščine presvetega 'Sirca Uejz. m Mar. v mariborski bogoslovnim vljudno naznanja vsiem častilcem naj svetejših Src, ,da se ravnokar pripravlja novi in po svoji zunanjosti še ukusnejši natis zelo priljubljenih in zategadelj Judi jako razširjenih knjižici „(Obljube presv. Srca Jezusovega.“, V treh tednih bode vse dovršeno. Dotlej pa naj cenjeni naročniki drobnili knjižic blagohotno potrpijo. Naročeno bode se jim brž ko mogoče doposlalo.
Katoliško tiskovino društvo nameravajo ustanoviti naši hrvaški somišljeniki y Spljetu v Dalmaciji, želimo tej Zdravi akciji meid brati Hrvati najboljšega vspeha. Le konsekventno pp začrtani poti naprej in na našem jugu se mora razjasniti.
Soc. demokraška doslednost. Čeprav se naši liberalci vedno in povsod vežejo s soc demokrati nam je vendar dobro znano, da so ravno soc. demokrati eni najhnjših nasprotnikov slovenskega življa. Pred svetom se bahajo z svojo internacijonaloo rudečo kravato, ter tako love kaline, za hrbtom pa so najhnjši propagatorji za majko Germanijo. Kaj lepo ilustracijo o njih internacijonalnosti so nam podale volitve starešinj-’tva v Zagorju ob Savi. Bila je velika nevarnost d« pade obč na v nemške roke, in to je pripravilo Sloveace obeh strank do tega, da so skupno napeli vse s oje moči, da obvarujejo občino pred nemškim molohom. To se jim je posrečdo in vodstto občine je sedaj v odločno narodnih rokah. In tukaj se je pokazala soc. demokraška doslednost. „Vodja jugoslovanske soc. demokracije“ v Zagorju, znani Miha Čohal se je zvezal z nemškim kapitalistom in tudi oddal svoj glas temu nemškemu kapitalistu. Iz tega sledi, da soc. demokracija ni več stranka delavstva, ampak stranka kapitalistov Delavci, ki še služ te soc. demokraciji, izpreglejte, še je čas. Pod krinko internacijonale vas vlečem r žrelo german tva O tem vam je tudi lep dokaz zadnji nastop Nemcev v Studecmh, o katerem poročamo na drugem mestu in kjer so igrali soc. demokrati veliko a ža-lostno in sramotno vlogo.
Somišljeniki, agitirajte za .,Stražo*‘. Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“.Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike.
v
Štajersko.
Ptuj. v tukajšni bolnišnici se je z nožem usmrtil 46 letni hlapec Ivan Murko, katerega je težila huda in mučna bolezen
Vitanje. Opozarjamo slav. občinstvo na dva potujoča slikarja, od kojih se starejši piše Golman. — Ta pri nas sta dobila delo ter sta hranodajalca opeharila za 40 K, g.
J.	Mukija pa za 5 K 40 v — petem pa jih je vzela temna noč. — Toraj pozor pred sleparjema!
Vitanje. Nemčurski kakor slovenski liberalci na vse mngoče načine obrekujejo naše obiskovalce zadružnega te-
čaja. — Vsem tem klevetnikom svetujemo, da naj pogledajo v knjigo svojega življenja, ki je zelo debela in polna njihove neumnosti in budalosti. Takoj se bo tem obrekljivim petelinom pobesil že itak dolgi nos.
Novaterkev Pri naših poštah morajo vladati čudne razmere. Pisma in dopisnice ki se pošiljajo iz sočkega in navoeerkoviškega poštnega oddajalnika na vojniški poštni urad in ki so kolekovani z obmejn m kolekom, so menda sestavljeni iz kafre, ker namreč med potoma kar izginejo. Tako se je tekom enega meseca zgodilo, da se je neki stranki izgubilo kar 4*pisma. Neka pisma, ki so se odposlala 22. nov. in 28. dec. 1909 ter 13. jan. 1910 dosedaj niso došla na odres rano mesto. Ta je treba malo bolj opazovati in potem pa poseči vmes. Zato bomo že poskrbeli.
Cirkovce. Umetnik Sojč iz Vitanja je izdelal dva velikanska svečnika, ki stojita na častai straži kot dva apostola orjaka pri velikem oltarju. Delo je prekrasno. Kdor ima količkaj rodoljubja v svojem sren in ni slep sovražnik domače nmemosti, se bo rad oglasil pri kiparju in zlatarja Sojču in pustil vse tuje tovarniške izdelke n. pr. iz Možakovega, Inomosta itd., ki so vsi napravljeni ali celo vliti po enem in sstem tujem m nedomačem kopitu Odprite torej vrata v domača svetišča js voj emu domačinu, ki je deloval kot prva moč pri najboljših tvrdkah. Kdor ima rodoljubno srce in zdravo oko, naj pogleda in sodi, ako ni g. J. Sojč res umetnik izrednih talentov, ki zna podati kaj izvirnega domačega; ako pa kdo ne zaupa dovolj svojemu očesu in izvedenosti, naj pokliče učenega kritika na pomoč, ki bo z veseljem moral reči: „Takega umetnika povabite in sprejmite, tujega agenta pa poženite nazaj domu!8!
Zanimiva razprava v Celju, — Kričeče razmere na okoliški šoli v Celju so Sirom idveta znane ; zđaj se bavi z njimi tudi disciplinarna! oblast in sodišče. Bivši katehet (pater Ludovik na prifnpr je tožen od ultra-Iiberalnih učiteljev, z Arminom Crar Hišnikom na čelu, da jih je v neki vlogi na okrajni šolski sivet obrekoval. Prajvijo, da jim je očifcail sovražno gonjo zoper neljubega jim učitelja Miloša Levstika, in trdil, da so Levstika šikanirali, zasmehovali, zaničevali in izzivali, da so pri lokalnih konferencah vprizarjajli hude izgrede, da 'so sei norčevali iz uradnih ukazov, da je Voglar, odpravil Očenaš iz šole, da je učitelj ižagafr otrokom d|ajal pohujšanje, ker je v petek.' na 'šolskem hodniku meso jedel itd. jPo dolgi in burni razpravi 20. t. m. je bil pater Ludovik, zastopan po dr, Benkoviču, popolnoma oproščen, ker se jo dokaz tobdolžitev posrečil. Radi tega velika poparjenoist vi liberalnem taboru. Dne 11. svečama se vrši v isti 'zadevi obravnava proti kaplanu Pušniku, Če ne bodo tožitelji po tem strahovitem porazu vrgli pu^ke «v koruzo. Izid razprave vzbuja veliko senzacijo.
Dobrna. Z veseljem smo brali poročilo o seji finančnega odseka, kjer je gospod dr, Verstovišek temeljito zavrnil trditev deželnega odbora, Ü/ä je kriv nevspehov v dobrnskih toplicah edino-le vrelec in nekateri nedostatki v tOjplifških hjšjah. Enoglasno mnenje gostov pa je:	voda (vrelec), je zdravilna,
zrak izvrsten, kraj krasen, domače ljudstvo izvanredno prijazno, le vodstvo je slabo, ijNeki dunajski gost je krepko pritrdil, ko mu je nekdo, ki je o razmerah v toplicah dobro podučen, rekel:	Veste,
kaj manjka v dobrnskih toplicah? Srca! Je vse tako brezčutno, tako mrzlo, talko nekako mrtvo. Dobro bi mogoče bilo,, ko bi naši poslajnci (zahtevali komisijo, (ki ‘bi naj bila sestavljena i;z slovenskih in pa nemških deželnozborskih poslancev,, in kji bi naj prišla na Dobrno, (da bi se na li,cu mesta pri domačinih poučila o razmerah, Tu bodo gospodje čisto jasno in točno izvedeli, kaj je krivo, da nazadujejo toplice. Bolnikom namreč ni pomagano samo z zrakom, lepim krajem in s toplicami,; oni morajo biti zadovoljni tudi s postrežbo, posebno z hrano in pijačo. Naš 'deželni ^đibor je straSno visok in nobel in se mg zdi „pregmajn“, da bi ina primer slovenski do-brnski občini odgovoril pa opetovane pri,tožbe glede tukaj sinjih topjjto. JTemu (odboru sm)re$ vse, kar je slovenskega. Tlako je razpisal službi hišne voditeljico iu vrtnarja samo v nemških časnikih z prav duhovitim pristavkom: („Für beide Steißen Sprachenkenntnisse erwünscht.“ Namesto da bi lepo rekli: znanje slovenskega jezika je neobhodno potrebno i— ah mutci so izključeni pri kompetenci,
Konjice. Naša železnica se vendar vzdiguje, in če nas vse sne moti, postaja iz pjasivne proge aktivna proga. Pred nami ležijo zadnji statistični podatki, Leta 1907 je imela ždieznijca 47.1,48: K dohodkov in 47,928, K izdajtkov, torej le majhen primanjkljaj. Did prevoženih (tovorov je bilo 64% premoga, 18% lesa, 2.71% (žita itd, Deta J 908 pa je bilo dohodkov 48.95/2 K in izdatkov 45.583 (Kg torej že prebitek. Seveda tukaj niso vpoštevane obrestne in amortizacijske anuitete. Uprava žejliezniee namerava v Dražji vasi napraviti skladišče za nalaganje lovorov z ozirom na les, ki se privaža iz Oplotnice. Napravil bi se v Dražji vasi nov tir.
Iz ptujskega polja, Naša slovenska katoliška stranka je zadnji Čas sifno napredovala, kar	so
najboljše (dokazale volitve lansko leto. Naš kmet se po večini že zaveda slojih narodnih in verskih dolžnosti. Ko pridejo volitve, .\e dobro, na 'katero plat, v kateri tabor se mora postaviti.
'Motimo f,e pa, Če mislimo, da je povsod tako. V marsikaterem kraju kmetje še ne vedo,, kaj je ta ali ona stranka in kakšen je njen program. In takšni kmetje se seveda, pustijo potem od raznih nem-škutiarsjkih lin liberalnih kričačev pri odločilnih volitvah za nos voditi. Moramo pa pripomniti, da so
to kraji, kjer, je sploh izobrazba pPav nizjka. Značilno ge, dja/ kjer je dosti naaptdnfb Izdajip in liberalcev, ista tujdi Še j^JMesserheldi" doma.
Mi moramo pa tudi v tek krajih razmere izboljšati, Ljudsijvo od slabega odvračati, k dobremu nagibati in izobraževati, to je in bodi naš cilj! Da to dosežemo, ustanoviti moramo v takih krajih naša prekorihtna 'izobraževalna dn/štva!
Poglejmo malo, kje Sbi bila na|š|a društva nujno potrebna, [Ako hočemo na kratko potem rečemo: na ptujskem polju! PreiŠjčimo (ga malo bolj natančnejše !
Ptuj, središče tega, okraja, je srce nemčur-stva. Tu izhaja dušna hrana naših niemčurjev — namreč giftna krota „Stajere,“ Posledica tega je, da je ptujska Okolica zelo nemjčurska, najbolj Breg kot predmestje. Hajdin je že nekoliko boljši* a ne toliko prebujen, kakor, prleška stran. Žalostno, da bi se zjokal, pa je v vaseh od Hajdina do SL Janža, — Nujno potrebno bi 'bilo tukaj 'društvo v Slovenji vesi, v Skorbi. (V St. Janžu so razmere nekoliko ugodnejše, jn v St. Lovrencu je po jzasjlugi (gospoda župnika in dež. poslanca Ozmeca celo prav dobro, V Plet ar j ah bi se dalo tamošnje nemičurstvo zamoriti z društvom, Mihovce bi tudi lahko imele svoje društvo. Izobrazbi in probuji bi gotovo ne Škodova-
lo.	iV: iCirkovcih, se je položaj po feaslugi gospoda kaplana Zorka zdatno zboljšal. Nasprotno bi bilo silr no koristno, če bi se ustanovilo o Slarošljncih, in pri Sv. Marjeti društvo, ter priredilo v Kratkem Času nekaj predavanj. Tukaj je namreč neki .učitelj., ki grobno agitira za štajercevo stranko in, je s ,tem že mnogo Škodoval. Na nemčurskje Sikolje bi se bilo treba vreči i,n ustanoviti drpštvo. (Ravno tako primanjkuje v Račjem, kjer se silno Šopiri’' nemšku-tarstvo, sloven|skega društvja. iV (Gorici si,cer imamo društvo, a se ga: okoličani premalo poslužujejo, S živahno agitacijo bi morali to zboljšjati. Tudi Slivnica -trdno stoji po zaslugi gospoda poslanka Pišoka in tamošnjih duhovnikov. Kako žalostne razmere so pa v Hočah, to je tako splošno znano. Enako je „iStajerc“ in nemčlurstvo silovito razširjeno v Skoj-kah i)n pri Sv. Miklavžu, in je nujno potrebno, z našimi društvi paratiijzirati' pogubljlv vpliv, Bilanca ni posebno ugodna. Zato na delo, da se razmere zboljšajo. V izobrazbi priprostoga ljudstva je naša zmaga.
Koroško.
Žalostne šolske razmere na Koroškem. Prepričani smo, da bi tako pedagogipno st jdišče, kakor ga zaivzema naša 'šolska uprava, ogorčeno in s protestom odklonili Culukafri. V seji Slovenskega šolskega drußtva v Celovcu, ki se je vrtala 13. t. m., se je konstatiralo, da pošilja šopka, ujpaya, nemške učitelje zato v slovenske kraje, da bi se tam naučili ojl slovenskih otrok slovenisjfcejga, jezika. , (Prosim, prečitajte zadnji stavek še lenkrat, ker p;,rvi trenutek gotovo ne boste verjeli, da je 1 aj; takega mogoče. (Torej, ponovimo! Slovenski, otroci naj uče nemške učitelje slovenskega jezika. To in nič manj zahteva idealno zarukana, nemško-nspio nalna viečina vojvodine Koroške. (Gospodje so si v, svoji bujni fantaziji gotovo zamislili idilo, ki naj jasno priča svetu o vele-kulturi nemškega naroda: Tam v šolski sobi kakšne prijazne vapice našega divnega Roža1 seldi sključen in vpögnjjen, v nizki, klopici nadebudni njemški .učitelj. Topo in brezizrazno zre pred se. Živahno slovensko dekletce stoji pred klopjo in razlaga osnovne pojme slovenščine. (A dolgi učenec , ne posluša srebrnih zvokov, amjpafc Šteje dneve, ki še manjjkiajo do dveh det. Potem bo, ker se seveda ne bo naučil slovenščine, premeščen v kako nemško vas. Nad vsem prizorom /pa. plava idol Germanije in blagoslavlja 'ta novi znak nedosegljive kulture. Pa pustimo šalo in ironijo. Dejstva so prebriidka in šala človeku ne gre od srca. Edino :/<in|otreno delo nas mora rešiti. Zato podpirajmo Slovensko šolsko društvo, ki hoče na podlagi razsodbe upravnega sodišča z dne 2. sušica 1908. š!tev>_ 497', M dpljpča, da sme na vsaki javni ljudski Šoili biti samo en učni jezik, in sicer po vseh razredih le en i,n isti, odškodovale. Vsi »naši narodni delavci naj skrbe, da bodo v veflni zvezi » Slovenskim šolskim društvom praviti famozne ntrajkvistjčne šiole, 'ki so nam toliko in pa z ljudstvom, da bomo potem lahko potom enot-ntaga In doslednega postopanja preuredili te škandalozne razmere v našem Šolstvu in ugotovili razmere, kakor ji;h zahteva razsodba upravnega sodi šča, pa tudi naša narodna samoobramba in naša čast.
Primorsko.
Laška gimnazija, v Gorici. Goriški, Lahi hočejo na vsak način doseči ustjap lovite v laške gimnazije v (Gorici. Za to so izvolili poseben oflbor ter sklenili prositi deželni odbor za prispevek iz deželnih sredstev. Ako bi se to dovolijo Lahom na Goriškem, potem bi se Slovencem na Goriškem zgodila največja krivica, ki si jo more Človek le misliti. Slovenci na.j bi torej s svojim denarjem pomagali tujcem vzdrževati potujöevälniee. V očigled tegia kličemo goriškim Slovencem in njih voditeljem, naj se krepko zavzamejo za slovenske Šole, ki jim po vsej pravici greblo.
Zavod, sv, Nikolaj^ v Trstu ima namen, skrbeti, da se obviarujejo slovenska dekleta* ko pridejo v Trst, Ta zavoi* pa, ki pošilja prošnje za podporo tudi nam, ge zadnje Čase krenil na popolnoma napačno pot. iV. njem gospoduje klika, ki ne mara dosti za verska nadela. Predsjednica je na občnem zboru proslavljala avobodomiselca hudodelca) Ferrer-ja., Odbor ni sppejenial 'dekleta, ki ;ato bile priporočene od duhovnega voditelja ‘zavdda in .zlafcsti tistih ne, ki so v Marijini družbi. Iz navedenih razlogov dosedanjemu duhovnemu voditelju na zavodu, gosp. Antonu Križmanu, ni kazalo ostati več na sedanjem mestu in je odložil duhovno voditeljstvo, tako da je zavod s(v. Nikolaja brez duhovnega voditelja. Kako potreben bi bil tak zavod, ki bi skrbel za Slovenke, ki pridejo v Trst, moramo le priznati, da je zavoji sv. Nikolaja izgubil naše zaupanje, da bi delal res v pravem krščanskem duhu, zato pa tudi ne moremo priporočati zavoda v podporo, dokler vlada tak duh v njegovem odboru.
Proces Friedjung-Reiehspost in hrvatsko-srbska koalicija.
Izšla je brošura izpod peresa poslanca Frana Šupila pod ‘zgorajšnim naslovom, V njlej opisuje Šupilo vso predzgodovino omenjenega znamenitega procesa.
(Med drugim omenja (Šupilo iv brošuri 'tudi pismo, v katerem mu knjigovodja Julij (Osterič od Hrvatske štedionice v Kotoru naznanja, (da je y njegovi prisotnosti in pred pričami izjavil podjetnik Me-neghella iz Dalmacije, da je bil Ohlumotzky podkupljen s 30,000 kronami, (da je izposloval gradnjo železnice Zelenika-Gruž konsorciju, kateremu je načeloval podjetnik Meneghelila. S to sen^aoijonelno ve stjo hoče Šupilo pac dokazati, da Clilumetzky, ki je hotel njjfega z očitata jem ppdkbrdfivosti; onemogočiti, sam nima čistih rok. Tekom Časa bodb 'prišle še marsikatere zanimive reči iz tega procesa na dan.
Razgled po svetu.
Potres ▼ južni Italiji. Osrednji odbor, ki je imel vso pomožno akcijo za po potresa pr,zadete v rokah, je ravno kar dovršil svoje raöane. Dohodkov je bil > 25,387.438 frankov, izdatkov pa 25,326 941 frankov. Zanimiva je postojanka, ki izUuoje ta podpore 4314 vdovam 2,448.374 Irankov. Uraduo se je namreč naštelo samo 8/3 takih pravih vdov. Veliko senzacijo tudi vzbuja, da poslanec Cola-janni vlado sdovito napada radi nemarnega razdajanja in vporabljanja 80 miljonov frankov, ki so bih namenjeni za pokrajine, ki j h je potres opustoši!. Zadeva postaja tem resnejša in tem mučnejša, ker misli Colajanni radi tega inter pelirati ministrskega p/edseduiiut. Znano je sicer, da se je pri tej pomožni akciji mnogo poneverilo, a da so bile svote tako ogromne to pre-eneta.
O bivši mehikanski kraljici Charloti, ženi cesarja Maksimiljana, poročajo, da se je njena bolezen zelo poslabšala. Cesarica je, kakor tanano, umobolna in je internirana/ v Bruslju, V zadnjih! dneh je imela opetovano hude napade, med katerimi je prvič) po mno gih letih imenovala ime svojega nesrečnega moža. Nekaj Časa sem ji zdravniki več ne dovolijo na sprehod.
Na tisoče ribičev utonilo. Listi poročajo,, da so vihanji, ki so (divjali ob jappnskem ih korejskem obrežju, zahtevali izredno mnogo .človeških žrtev. Pri Gimpo, na severnem obrežju Koreje,, se je razbilo 620 ribiških lajdij, in več kakor /polovico ribičev je utonilo pri tem. Kakor se zatrjuje, je zadnji vihar zahteval najmanj 2000 Človeških žrtev.
Dolgi noži na Laškem prepovedani. Na Laškem so izdali važno odredbo, po 'kaiteri se ne smejo nositi noži, ki hi imeli daljše rezilo kot 4 cm. Za vročekrvne Italijane je ta odredba jdko hvalevredna in tudi potrebna. Pa tudi pri mnogih naših f ata tih bi ne škodovalo, ako bi jim enaka postava in odredba hlajiila včasih prevročo kri in jezo.
Zenska prepotovala Afriko. Nedavno se je vrnila' .angleška pisateljica Charlotja Mansfifeld s svojega poučnega potovanja po Afriki v London. Ta ženska je prepotovala 16,728 angleških milj in je potrebovala za to 218 dni. Ako pomjsliimo, da je napravila to pot v spremstvu samo jedneiga človeka domačina, da se je na svojem potovanju, dotajfcnila najglobljih' kraljev osrednje Afrike in 'da je bila vež časa popumoma odrezana od civiliziranega) sveta, tedaj Še-le pojmimo, kaj je IzKlšfda ta ženska, ki je prva prepotovala Afriko od juga (do severa. Iz Kap-stadta je šla z železnico v Braken Hiljl, bd tam pa 873 kilometrov do Aberconaj; skoro vddno pe(š, samo včasih so jo domačini nesli v p^ipii^vni nosilnici. Od tu j;o najprej hrabra potnica naaaljjevala svojo pot z desetdnevno, dolgotrajno železniško vožnjo, potem pa zopet peš do Karonge ob južni strani! Njassa jezera. Tu jo je že čakal naročeni čoln, ki jo je prepeljal preko jezera v luko; Johhston, «odkoder je nadaljevali a svojo pot v nosilnici preko Zombe v Kairo. Prihod Miss Mansfieldove v neznane kraje Afrike je napravil na domačine čuden, globok vtis. Gotovo še nkt» vijdeli nikdar človeka bele polti. Zato so se «čudili tej ženski, ji n so' se. ji siprva 'bližali nejzaupno. Ko so se je pa že bolj privadili, so jeli skakati, in plesati okoli tujke. Pogumna potovalka o napisala knjigo o svojem potovanju skozi skrijvnos -ne kraje Afrike.
MALA NAZNANILA
ki se ! prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Služba organista in cerkovnika je v Timenici, p: Škofjidvor blizu Celovca izpraznjena in se lahko hitro nastopi. Pogoji ugodni. Prosilci, vešči kakega rokodelstva, imajo prednost. — Župnijski urad Sv. Jurja v Timeniei.
Prodajo se tri obleke, smoking in sak6, vse popolnoma novo in zelo nizki ceni. Teget-
moderno po hofova cesta 32. I desno.
stopnice na 241
Edina narodna trgovina čevljev
Štefan Strašek, Celje
priporoča sTojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke; posebne čevlje za ples, bele ia lakaste po najnižji ceni!	7
Kuharica in oskrbnica
se sprejme v župnižču pri katerem je veliko gospodarstvo. Se mora osebno predstavo. Kje, pove upravmštvo „Straže“.
blago, cefiri, batisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje
Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljatve čez K 20’— franko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preisknšeca najboljša za žensko in moško perilo. — Ko3 23 met. franko K 15-50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8-—, fini K 10—, zelo fini K 12-—.	3
Priporočam častiti duhovščini za svečnico svojo veliko zalogo voščenih sveč lastnega izdelka. Prodajam tudi proti letnemu računu in zaraČunim za polovično ceno ostanke sveč. — S vsem spoštovanjem
Josip Dnfek, svečar, MARIBOR.
Cerkveni slikar
Peter Markovič
aka
X
X
X
X
X
X
X
X
X
idem, slikap v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. dnhovnikom in sl. slov. X občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij, božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkva v različnih slogih, cele notranje poprave cerkva (v tem slučaju poskrbi in posreduje vse druge umetnike in rokodelce). Cene po
dogovoru in brez vse konkurence.
X
X
X
X
X
X
23 X
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Odvetnik	1
Dr. josig Leskovar
uljndno naznanja, da je otvorii svojo
53T odvetniško pisarno
v Mariboru, Gosposka ulica 15.
Olje
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in pri-vatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
JKa debelo.	Ufa drobno.
Splošno priznana
najboljša postrežba po zmernih cenah ::	:: edino le pri domačem brivcu ::	::
S. Uičar-ju
Koroška cesta 7 p«leg G rilove tiskarne.
Za dijake najugodnejše cene. 233
Slovenci, darujte za obrambni sklad S. K. S. Z.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Marna sv. Cirila v Mariboru.
ijJCXXXX Restavracija XXXX||
Narodni dom
v iflariboru«
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
!
Pri Franc Karfin-a nasledniku
Janko- fVrtman
v Sent Jurju ob ju{. žel.
dobite za
poročne slavnosti
najlepšo, novodošlo močno in stanovitno blago za možke in ženske obleke, kakor tudi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drugo priznano dobro blago po zelo nizki ceni.
Franc Kartin-a naslednik
Janko Arfman
Šent Jur ob Juž. tel.
Velikanska zalega s
manufakturnoga, volnenega, snknenega in platnenega blaga. — Bogota zaloga
najboljše špecerije in železnine.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plm. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Silila]
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
flranüne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot goto? denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97 078) Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
in sicer: na vknjižbo proti pupilarni 4Vt<70, na vknjižbo sploh po 5°/0, na
in poroštvo po .5 /„% in na osebni
le članom varnosti po vknjižbo
kredit po 6•/*. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo !a»t proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzoiaU praznike. — V uradnih urah se sprejem* in izplačuje denar.
pojasnBa se da jej d
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-6. dopoldne.	6
»Jtintea Ima tw«il mm rem [h Hik»	bi aniln« ..Siralnlk».
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Fran Rakovič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.