< > H O D u (/) < -J O S slepim se ne pogovarjaj o cvetju! Turški pregovor rm Številka 10 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 10. marec 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Čestitke dijakinji Slovenske gimnaziji Katji Sima. Velik uspeh za Slovensko gimnazijo, predvsem pa za njeno dijakinjo Katjo Sima: zastopniki vseh koroških srednjih šol so jo izvolili za deželno šolsko govornico. To je prvič, da je zastopnica SG za Slovence dosegla tako funkcijo. Iskreno čestitamo! Volitve novega NSKS: POLITIKA {Visoka volilna J udeležba - velika r legitimacija Minister Zoran Thaler o dolžnosti Republike Slovenije do slovenskih manjšin. 6049 SPREJELO PONUDBO, DA SE UDELEŽIJO VOLITEV. =^=^=^=^=^=^=^= Strani 4, 5, 6 Strani 2/3 REPORTAŽA Posojilnica-Bank Pliberk ima novega predsednika - Frica Kumra. Strani 10/11 KULTURA Glasbena šola zaključila šolsko leto s koncertom v Modestovem domu in Bilčovsu. Stran 13 ŠPORT Legionarji za Slovenski atletski klub pridejo iz Albanije. Stran 19 VOLILNA UDELEŽBA v 2. krogu še boljša kakor v prvem PODŽUPAN NANTI OLIP postal predsednik z jasno večino ZAHVALA NANTIJA OLIPA sotekmecu dr. Pavletu Apovniku DR. MATEVŽ GRILC dobil največ glasov na volitvah za ZNP 2 Politika Politika Janko kulmesch_ Komentar NAŠEGA TEDNIKA Po ljubljanskem posvetu Uržavni zbor Republike Slovenije oz. njegova delovna skupina za zamejske Slovence, ki jo vodi Jadranka Sturm-Kocjan, se je prejšnji teden prvič obširneje posvetil Slovencem v Italiji, na Madžarskem in na Koroškem. Priredil je dvodnevni posvet o njihovih aktualnih —- perečih — zadevah. Namen posveta naj bi bil: razčistiti odprta vprašanja, o katerih se razpravlja znotraj posameznih zamejskih skupnosti, in izdelati vsebinske podlage za manj-šinskopolitično strategijo slovenskega parlamenta. Slovenski državni zbor namerava namreč sprejeti resolucijo, s katero želi dati svoji politiki glede zamejskih Slovencev in držav, v katerih slovenske manjšine živijo, konkretnejšo vsebino. Vsekakor nadvse pomembna in koristna naloga, ki si jo je naložil slovenski državni zbor. Predsednici delovne skupine Jadranki Sturm-Kocjan velja zato vse priznanje. Kot Primorka se še posebej dobro zaveda, da pozitiven odnos slovenske državne politike do zamejskih skupnosti ni samo v slovenskem nacionalnem interesu, temveč tudi najboljše jamstvo za dobre odnose med Republiko Slovenijo in njenimi sosednjimi državami. Kljub temu prvi posvet ni dosegel v zadovoljivi meri svojega namena. To že zato ne, ker so si organizatorji izbrali zanj zelo neugoden termin. Slovenski državnozborski poslanci so ravno v tem času razpravljali in sklepali o državnem proračunu za leto 1995. Nekje logično, da se niso mogli udeležiti posveta o slovenskih zamejcih, saj je proračun ena najpomembnejših zadev, ki sodijo med parlamentarne pristojnosti. Tako je bil to samo še posvet med zamejci samimi, pa čeprav bi bila udeležba slovenskih parlamentarcev nujno potrebna. Navsezadnje bodo poslanci imeli glede parlamentarne re- solucije tudi zadnjo besedo oz. o njej sklepali. Prireditelji pa niso izbrali samo nesrečnega termina. Nič manj ponesrečena ni bila tudi programska zasnova posveta. Na sporedu so bila raznovrstna vprašanja, od statusa Slovencev brez slovenskega državljanstva pa do kmetijstva, slišali smo „predavanja“ o zgolj splošnih in nespornih zadevah — za resnično razpravo oz. posvet pa je primanjkovalo časa. Da ne bo nesporazuma: izmenjava informacij in izkušenj med zamejskimi skupnostmi je koristna in pozitivna. Najmanj tako pa bi bilo potrebno, da bi se v poglobljeni razpravi posvetili perečim, nerazčiščenim vprašanjem, kot npr. vprašanju reprezentativnosti manjšinskih organizacij na Koroškem in v Italiji. Prav to vprašanje je bilo tudi dejanski povod za posvet. Že lansko leto (mdr. ob srečanju parlamentarnih predsednikov Fischerja in Rigelnika na Djekšah in Pliberškem sejmu) je Jadranka Sturm-Kocjan napovedala, da bo glede skupnega zastopstva sklicala v slovenskem parlamentu poseben sosvet z zastopniki slovenskih organizacij iz Avstrije, Italije in Madžarske. Da je to vprašanje res pereče, je na posvetu poudaril tudi minister Thaler. Po njegovem mnenju je Slovenija dolžna, da „v primeru neuskladlji-vih nesoglasij znotraj manjšine predlaga ukrepe, ki bi omogočili njihovo razrešitev“. Skratka: vsebinskih razlogov za temeljito razpravo o tej pereči zadevi bi bilo dovolj in tudi o potrebi po taki razpravi ni dvoma. Na žalost pa prireditelji ljubljanskega posveta niso bili dovolj dosledni. Upam, da ne nameravajo pri tej nedoslednosti vztrajati. V nasprotnem primeru bi ostalo vse pri starem in bi bilo treba odgovoriti na vprašanje: zakaj sploh taki posveti in predvsem, komu v korist. Thaler o dolžnosti Sfoenije do zamejskih Slovencev Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se ne zadovoljuje s formulo, da Slovenija nima niti najmanjše možnosti in pravice postati aktivna v primeru neuskladljivih nesoglasij znotraj naše narodne skupnosti. Prejšnji teden je bil v slovenskem parlamentu dvodnevni posvet na temo: manjšina kot subjekt. Prireditelja posveta sta bila delovna skupina za zamejske Slovence, ki deluje v okviru zunanjepolitičnega odbora slovenskega državnega zbora, in ljubljanski Inštitut za narodnostna vprašanja — povabljeni pa so bili zastopniki vseh političnih, kulturnih, gospodarskih in znanstvenih ustanov Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske. Udeležencem posveta je spregovoril tudi minister Thaler. Poudaril je, da „je obstoj in razvoj manjšine nedvomno pomemben strateški in politični interes Republike Slovenije in slovenskega naroda". Funkcijo slovenskih manjšin vidi kot „dejavni subjekt prihodnjega evropsko pojmovanega multikulturalizma in sožitja med državami“, kar „predpostavlja samostojnost in reprezentativnost manjšinskih organizacij — tako do .gostitelj-ske‘ kakor do .matične' države". Glede reprezentativnosti manjšinskih organizacij pa je minister Thaler dobesedno dejal: „Trenut- no zelo pereče vprašanje reprezentativnosti manjšinskih organizacij mora manjšina sama rešiti. Republika Slovenija glede teh odločitev znotraj manjšine ne more prevzeti vloge sodnice, tožilke, zagovornice ali porote. Njena ustavno določena ,skrb za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah' pa ji vendarle nalaga, da v primeru neuskladljivih nesoglasij znotraj manjšine predlaga ukrepe, ki bi omogočili njihovo razrešitev. Kolikor manjšina predlogov ne bi upoštevala, bi ta ista skrb Sloveniji morala nalagati, da sama oceni, na kakšen način in v kakšnem obsegu in intenzivnosti bo izvajala svoje ustavne dolžnosti do manjšine." Na posvetu so vsi udeleženci (skupno z ministrom Thalerjem) tudi poudarili, da je treba izdelati dolgoročno strategijo glede politike slovenske države do njenih zamejcev. Prav tako je treba nujno ustanoviti koordinacijsko telo oz. gremij z zastopniki slovenske države in manjšin in posebno koordinacijsko telo nad manjšinami samimi. Zelo pozitivno so bile sprejete tudi načelne ugotovitve dr. Mirana Komaca z Inštituta za narodnostna vprašanja. Dr. Komac je jasno zavrnil načelo, po katerem vidi matična država v manjšini predvsem nekoga, kateremu je treba pomagati. Dr. Kumac: „Vse to pomeni, da matica ne ve, kaj z manjšino početi. Manjšine ne potrebujejo pomoči, manjšine so si že same pomagale." Dr. Komac s tem seveda ne odklanja finančnih podpor s strani Slovenije. Nasprotno: „Te podpo- „Ustavno določena skrb za slovenske narodne manjšine nalaga Sloveniji, da v primeru neuskladljivih nesoglasij znotraj manjšine predlaga ukrepe, ki bi omogočili njihovo razrešitev. ZORAN THALER, zunanjij minsiter R Slovenije re so investicija v nacionalno varstvo Slovenije in njeno nacionalno promocijo", tako dr. Komac. (Glej tudi komentar Našega tednika.) —Kuj— Prvi uspeh novega NSKS Naklep avstrijskih vladnih strank, da z zakonom inštalirajo sosvet kot edino zastopstvo manjšin, je spodletel. Na to so merodajno vplivale volitve novega NSKS in visoka udeležba na njih. Preteklo sredo sta parlamentarna klubska šefa dr. Kostelka (SPÖ) in inž. dr. Khol (ÖVP) po- Slovenski parlamei odklonil ojačitetev TV-preornika Ivo Hvalica od slovenskih socialdemokratov (SDSS) je v državnem zboru vložil predlog o ojačitvi TV-pretvornikov ob avstrijski in italijanski meji. Stranke vladne koalicije oz. večina ga je odklonila. Prejšnji teden so v slovenskem državnem zboru sklepali o proračunu za leto 1995. Ivan Hvalica, poslanec SDSS, je predlagal, da bi slovenska RTV ob avstrijski in italijanski meji ojačila televizijske pretvornike. Tako bi lahko gledali slovensko televizijo tudi tisti Slovenci na Koroškem in v Italiji, ki doslej še nimajo te možnosti. Stroški za ojačitev TV-pre-tvornikov bi znašali 1 milijon šilingov. Po predlogu Hvalice oi lahko to financirali z denar-Jern, ki ga je vladna koalicija v Proračunu namenila — za Postavko: Varuh človekovih Pravic — mdr. za nakup oseb-nih avtomobilov. Predlog Hvalice ni dobil Ustrezne podpore. Zakaj je ni ^obil, ne vemo, ker V pro-računski debati nihče od v|edne koalicije ni povedal, jtakaj naj ne bi ojačili pre-Wnikov. _KUj- novno vabila predsednike in podpredsednike sosvetov na pogovor in jih obvestila, da sta vladni stranki prvotni predlog o sosvetu kot edinem zastopstvu manjšin odložili, ker sta temu nasprotovala NSKS in Hrvaško kulturno društvo. Khol je poudaril: „Ravno ti dve organizaciji imata tako močno zaslombo v svojih narodnih skupnostih, da vladni stranki ne želita sprememb proti njihovi izrecni volji." Na pogovoru so se domenili, da naj bi do Intencija vladnih strank je bila jasna. V prvem osnutku piše v § 7a dobesedno: „D/e Vorsitzenden der Volksgruppenbeiräte und deren Stellvertreter bilden zur Behandlung von grundsätzlichen Fragen, die alle oder mehrere Volksgruppen betreffen, eine Konferenz der Volksgruppenvertreter.“ V obrazložitvi pa piše: „Ein weiterer Kritikpunkt an der bisherigen Gesetzeslage bestand darin, daß es kein effizientes gesamtösterreichisches Vertretungsorgan aller Volksgruppen gebe. Der vorliegende Gesetzesantrag nimmt diese Gedanken auf und installiert eine Konferenz der Vorsitzenden der Volksgruppenbeiräte und deren Stellvertreter (...) Bisher gab es kein derartiges Gremium, was mitunter zur öffentlichen Stellungnahmen nicht-legitimierter Personen Anlaß bot.“ oktobra 1995 znotraj narodnih skupnosti, izdelali predloge o spremembi zakona o narodnih skupnostih, oktobra pa naj bi se na parlamentarni ravni pogovori o spremembi zakona nadaljevali ob vključitvi manjšinskih organizacij. Podpredsednik sosveta za kor. Slovence Pipp NAŠEMU TEDNIKU: „Z demokratičnimi volitvami, predvsem pa z visoko udeležbo na volitvah, smo si pridobili pri parlamentarnih strankah ustrezno težo in posluh." Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Je pa hotela dunajska zvezna vlada z zakonom povzdigniti manjšinski sosvet v uradno zastopstvo, po milosti vlade seveda. Ko bi to uspelo, bi se verjetno začela politična veroizpoved za koroške Slovence približno tako: „Doktor Marjan Sturm je tvoj veliki in vsemogočni in edini Predsednik. Če ne boš poslušal in ubogal njegovih prerokov, ne boš zveličan!" Pogovori avstrijskih manjšin s SPD in CDU Delegacija Centra avstrijskih narodnosti (CAN), pod vodstvom predsednika Karla Smolleja, je vodila dne 26. in 27. junija t. I. pogovore s predstavniki in govorniki za manjšinska vprašanja nemškega bundestaga. Pogovori so krožili predvsem okoli nedavno podpisane konvencije za zaščito manjšin Sveta Evrope in o dodatnem protokolu h konvenciji o človekovih pravicah, ter o možnostih za zastopstvo manjšin pred evropskimi organi. Poslanec SPD Christian Müller, ki živi v naselitvenem območju Lužiških Srbov, je obžaloval, da ni uspelo zajamčiti zaščito manjšin v nemški ustavi in se je izrekel za zagotovljeno zastopstvo Lužiških Srbov v saškem deželnem zboru. Poslanec CDU/CSU Hartmut Ko-schyk je povedal, da je dolgo upal in se trudil, da bi dodatni protokol h konvenciji o človekovih pravicah, ki ga v teh mesecih obravnavajo g remiji Sveta Evrope, zagotovil jasno zastopstvo manjšin na evropski ravni. Glede zastopstva manjšin v deželnih zborih pa je vzel kot pozitiven primer model danske manjšine v severni Nemčiji. Zastopniki CAN so dodatno informirali tudi saškega državnega sekretarja, Gunterja Ermischa, o novih modelih zastopstva manjšin v Avstrijji in so izrazili potrebo po večji vključitvi legitimiranih zastopnikov tudi na evropski ravni. 4 Volitve Volitve 5 Volitve novega NSKS: Janko kulmesch Visoka udeležba — vtika legitimacija Volitve novega NSKS so bile izredno velik uspeh. V 2. volilnem krogu je sprejelo ponudbo 6049 oseb (v prvem: 5680), volitev pa se je udeležilo 4516 oseb oz. 88 več kakor v prvem volilnem krogu. Prav tako jasno je izpadla odločitev o predsedniku. Selški podžupan Nanti Olip je dobil 1085 glasov več kakor njegov sotek-mec dr. Pavle Apov-nik. Za dr. Apovnika je glasovalo 1675 rojakinj in rojakov (37,6%), za Nantija Olip pa 2730 (62,4%). Dosedanji predsednik dr. Matevž Grilc je prvemu predsedniku novega NSKS iskreno čestital k izvolitvi in mu želel veliko uspeha v tej odgovorni funkciji. Dr. Grilc pa se je tudi prisrčno zahvalil osrednjemu tajniku Francu Wedenigu, ki je nosil glavno organizacijsko breme. Brez njegovega doslednega, trdega in veščega dela volitve gotovo ne bi tako dobro uspele. Wedenigov delež k volitvam je neprecenljive vrednosti. Zelo pozitivno je treba ovrednotiti tudi dejstvo, da je bil 39. mandat za zbor narodnih predstavnikov precej drag: zanj je bilo potrebnih 634 glasov, ki jih je dobil Stanko Wakounig. Največ glasov za zbor narodnih predstavnikov je dobil dr. Matevž Grilc — 1802 (podrobnejše podatke objavljamo na strani 6). Dejstvo, da so bili mandati zelo dragi, dodatno potrjuje, da ima novi NSKS vso legitimiteto, mimo katere nihče ne bo mogel iti. Pa še nekaj: bojazen, da bo volilni sistem v korist močnih občin v Podjuni in v škodo Roža in Zilje, je bila neupravičena. V 2. volilnem krogu je bilo izvoljenih v zbor narodnih predstavnikov — poleg 19 Podjun-čanov — 14 Roža nov, dva Ziljana in štirje iz Celovca. Zbor narodnih predstavnikov se bo konstituiral v petek, 21. julija. Na tej seji bo izvoljeno tudi 11-člansko predsedstvo, ki ga predlaga predsednik. Koga bo predlagal, Olip zastopnikom medijev še ni hotel razodeti. —Kuj— Franc Wedenig je kot osrednji tajnik NSKS nosil glavno organizacijsko breme. Brez njegovega trdega, doslednega in vestnega dela volitve gotovo ne bi tako dobro uspele. Dr. Pavle Apovnik sicer ni dobil dovolj glasov za predsednika novega NSKS, vendar so njegove zasluge za demokratizacijo Narodnega sveta neminljive. Bil je tisti, ki je vodilno sodeloval pri vsebinski zasnovi novega NSKS in zanj izdelal pravila ter idejni koncept prenove. NANTI OLIP . . . . . . o izidu volitev: Volitve so bile izreden uspeh. Zelo visoka udeležba pomeni hkrati zelo veliko legitimacijo novega NSKS. Prisrčna zahvala velja vsem, ki so se udeležili volitev. Zahvalil pa bi se tudi osrednjemu tajništvu NSKS ter vsem predsednikom in članom krajevnih volilnih komisij. To, kar so v posameznih občinah dosegli, je zelo blizu čudežu. . . . o sotekmecu dr. Pavlu Apovniku: Tudi njemu bi se prisrčno zahvali. Povedal bi, da izhajam tako rekoč iz Apovnikove politične šole. Ravno dr. Pavle Apovnik je bil v občinskih zadevah v Selah naš najboljši svetovalec. Po njegovi zaslugi smo dosegli zgodovinske premike. Tako je npr. „duhovni oče“ naše vodovodne zadruge. Zelo bi si želel, da bi naprej sodeloval v novem Narodnem svetu. Saj velja ravno dr. Apovnik kot eden izmed pionirjev novega NSKS. . . . o glavnih nalogah novega NSKS: Prvič — predvsem poživiti stike med centralo in podeželjem. V zboru narodnih predstavnikov (ZNP) so zastopane vse regije. Najbolj razveseljivo pa je, da so v ZN P zastopani ljudje, ki jim prebivalci na podeželju v polni meri zaupajo. Moje glavno geslo je: odločitve naj ne bi padale v Celovcu, temveč v dogovoru z ljudmi. V ZNP imamo zelo kompetentne, namreč izvoljene pogovorne partnerje. Drugič — zavzemal se bom za dialog znotraj na- Prvi predsednik novega NSK Nanti Olip se je na svoji prvi tiskovf konferenci po izvolitvi predstavil rt stopnikom koroških medijev. rodne skupnosti, za diald v deželi in državi in pa z! dialog z Republiko Slovan jo. V pogovorih sem z^' vzdržljiv človek. Najslab^ dialog je še vedno boljf kakor najlepši molk. V vpt8 šanjih, ki so za n a rod n skupnost merodajna, žeF doseči čim večji ko n se C Tako bodo naša stališč imela tudi večjo težo ^ sproti drugim. Želim, da -narodna skupnost bila ^ nesljiv, dober in prijaZ6' partner za deželno politik0 Naši resnični pogovof partnerji so v deželi. V njt je treba iskati rešitve. ^ koroško deželno politik upam, da bo pravilno tolbl£1 čila jasen izid volitev. Njef1 naloga je, da na novo Prt misli vprašanje zastopat' koroških Slovencev. . . . o kompetencah zbora narodnih predstavnikov: Želim b Najslabši dialog je še vedno boljši kakor najlepši molk Zbor narodnih predstavnikov naj bi odločal o vseh bistvenih in tehtnih zadevah. NANTI OLIP aktiven predsednik. Volilci so mi zaupali. Zbor narodnih predstavnikov naj bi odločal o vseh bistvenih in tehtnih zadevah. . o Zvezi slovenskih organizacij: Seveda sem tudi za dialog z ZSO, ker sem prepričan, da politična dvotirnost bolj škoduje kakor koristi. S člani ZSO sem že doslej sodeloval, npr. v sosvetu. Kot predsednik NSKS sem za pogovor z vsemi. Govoril bom tudi z dr. Sturmom, a ne samo z njim. Seveda imam namen, napraviti z delegacijo novega NSKS nastopni obisk pri ZSO. Povedal bom, da ljudje želijo premostiti dvotirnost obeh osrednjih organizacij in priti do skupnega zastopstva. V nobenem odločilnem vprašanju si ne nnoremo privoščiti dveh ali treh variant, temveč samo eno, najboljšo. Seveda je dr. Sturm demokratično izvoljen v okviru ZSO. Naša legitimacija pa je višja. NANTI OLIP . . . o vprašanju, ali je dr. Sturm demokratično legitimiran: Seveda je dr. Sturm demokratično izvoljen v okviru ZSO. Naša legitimacija pa je višja. Želim, da bi velik krog ljudi podprl njegove odločitve. . . . o svojih željah do Slovenije: Da bi Republika Slovenija izid volitev zelo resno jemala. Nadalje, da bi do zadev koroških Slovencev kazala državniški odnos in jih ne obravnavala kot predmet medstrankarskih prerekanj. Prišlo naj bi do g remija, v katerem bi bile zastopane vse parlamentarne frakcije in ki bi imel svoj sedež pri predsedniku slovenske države. . . . o zadevah, ki so mu še posebej pri srcu: Prvič — zahvalil bi se naši mladini, ki se je v presenetljivo visokem številu udeležila volitev. Pravimo, da mladina ne kaže zanimanje za politiko. Volitve so dokazale, da ga ima. Treba jo je navdušiti za politično delovanje. Za to pa je potrebno, da se ji nudi tudi politična izobrazba. Drugič — zelo mi je pri srcu jezikovni rob. Te ljudi je treba nagovarjati s simpatijo in ne z moraliziranjem. To pa je možno, če imamo zelo dobro organizirano narodnostno jedro; tisti, ki so na jezikovnem robu, potrebujejo oporne točke. Tretjič — da bi mediji prijazno in pozitivno poročali o novem NSKS in o narodni skupnosti. Naš interes je, da se piše o čimveč pozitivnih dogodkih. Janko Kulmesch Pismo IZ UREDNIŠTVA Prve volitve novega NSKS niso samo zgodovinski dogodek zato, ker se je NSKS odprl vsem koroškim Slovenkam in Slovencem, ki so lahko prvič volili predsednika in narodne predstavnike neposredno in tajno — so tudi v znamenju večje personalne spremembe v vodstvu organizacije. Po 19 letih je dr. Matevž Grilc oddal predsedniško mesto. S svojo odločitvijo, da ne bo kandidiral za predsednika, je gotovo veliko prispeval k mobilizaciji volilcev. Njegovo izjavo: „Za predsednika ne bom kandidiral, ker nočem, da bi mi očitali oblastiželj-nost“, so morali razumeti tudi tisti, ki so do takrat še vedno bili prepričani, Zahvala prijatelju časnikarjev da je novi NSKS samo pretveza za oblastni boj med dosedanjim predsednikom NSKS in dr. Sturmom, Grilčeva odločitev je bila prepričljiv izraz verodostojnosti, kakor je bilo tudi verodostojno in zaslužno njegovo 19-letno predsednikovanje. Nimamo namena, da bi na tem mestu njegove zasluge za narodno skupnost podrobneje naštevali. Njegova dela vse povedo. Vrhu tega bo zgodovina najbolj pravično ovrednotila številne, za narodno skupnost pionirske odločitve, do katerih je v preteklih 19 letih prišlo ravno na pobudo dr. Grilca. Bi pa se njemu in dosedanjemu osrednjemu tajniku Francu Wedenigu — v imenu celotnega uredništva NAŠEGA TEDNIKA iskreno zahvalil za njun sodoben odnos do časnikarskega dela. Kot šef izdajatelja NAŠEGA TEDNIKA je dr. Grilc dokazal, da zna biti do urednikov, njihovega dela in potreb odprt in razumevajoč. Bil je med prvimi narodnimi funkcionarji, ki so se zavedali, da ima časnikarska svoboda svoj globlji smisel in da odprta demokratična družba ne more živeti brez odprtega, pa tudi kritičnega časnikarstva. Tako je samo dodatno potrdil, da mu je odprta, demokratična, skratka: sodobna politika novega NSKS zares srčna zadeva. 6 Volitve Izvoljeni člani zbora narodnih predstavnikov IZID VOLITEV NOVEGA NARODNEGA SVETA 1995 / 2.KROG (VOLITVE ZA PREDSEDNIKA) VOLILNI OKOLIŠI V volilnem Oddani Volilna Število Število veljavnih dr. Pavel % Nant % imeniku zapis. glasovi udeležba nevelj. glasov za preds. AP0VNIK OLIP osebe v % glasov kandidata PLIBERK-SUHA 559 474 84,79 14 460 212 46,1 248 53,9 BISTRICA pri Pliberku 443 342 77,20 5 337 154 45,7 183 54,3 GLOBASNICA 513 502 97,85 22 480 174 36,3 306 63,7 DOBRLA VAS 267 182 68,16 5 177 62 35,0 115 65,0 VELIKOVEC-DJEKŠE- GREBINJ-RUDA 169 103 60,94 1 102 51 50,0 51 50,0 ŠKOCIJAN 323 221 68,42 3 218 82 37,6 136 62,4 ŽITARA VAS 324 237 73,14 3 234 68 29,! 166 70,9 ŽELEZNA KAPLA 497 307 61,77 15 292 63 21,6 229 78,4 GALICIJA- ŠMARJETAvRožu 185 156 84,32 3 153 39 25,5 114 74,5 BOROVLJE 309 230 74,43 15 215 131 60,9 84 39,1 SELE 331 290 87,61 8 282 44 15,6 238 84,4 ŽRELEC 97 59 60,82 58 21 36,2 37 63,8 CELOVEC 407 249 61,17 7 242 113 46,7 129 53,3 BILČ0VS-K0TMARA VAS -ŽIHP0LJE 406 315 77,58 5 310 88 28,4 222 71,6 H0DIŠE-ŠK0FIČE -OTOK 74 51 68,91 4 47 24 51,1 23 48,9 BISTRICA v Rožu 212 111 52,35 4 107 40 37,4 67 62,6 VRBA-R0ŽEK- VERNB.-DH0LICA 179 119 66,48 4 115 61 53,0 54 47,0 ŠT. JAKOB v Rožu 348 286 82,18 3 283 150 53,0 133 47,0 BEKŠTANJ- BELJAK-PODKL. 268 183 68,82 1 182 55 30,2 127 69,8 STRAJA V.-Z.BISTRICA -ČAJNA- ŠMOHOR 138 99 71,73 18 81 13 16,0 68 84,0 SKUPNO: 6049 4516 74,65 141 4375 1645 37,6 2730 62,4 Odmevi v nemških časopisih Der Rat ließ die Mitglieder des Volksgruppentages und den Obmann erstmals direkt von den Angehörigen der Minderheit wählen. Wer mitmachen wollte, mußte sich de facto als Vereinsmitglied in ein Wählerverzeichnis eintragen lassen. Grilc hatte diese Vorgangsweise zur Ermittlung einer gemeinsamen Slowenenvertretung in Kärnten vorgeschlagen. Doch der Zentralverband der Slowenenorganisationen lehnte diese Wahl ab. Dessen Vorsitzender Marjan Sturm ist gegen das Bekennerprinzip: Diese Wahl ähnle einer versteckten Minderheitenfeststellung. Es gebe viele Kärntner Slowenen, die sich nicht als solche registrieren lassen wollten. So entschloß sich der Rat zu einem Alleingang. 6049 Kärntnerinnen und Kärntner ließen sich ins Wählerverzeichnis aufnehmen und wurden damit Mitglieder des „Vereins“ Rat der Kärntner Slowenen. Salzburger Nachrichten, 6. 7. 1995 Ziele. Erfreulich für den Rat ist die hohe Wahlbeteiligung. 4516 (75 Prozent) der insgesamt 6049 Wahlkarteninhaber beteiligten sich an der Wahl. Dies sollte laut Olip für die Landespolitik Aufforderung sein, eine Vertretung der Volksgruppe neu zu überdenken. Als Ziel nannte Olip, innerhalb der Volksgruppe einen möglichst breiten Dialog zu führen und einen Konsens bzw. eine gemeinsame Volksgruppenvertretung zu erreichen. Denn: „Die parteipolitischen Grenzen innerhalb der Volksgruppe sind überschritten“, so Olip. Deshalb werde er schon bald das Gespräch mit dem Zentralverband suchen. Der bisherige Obmann Matäus Grilc wird nur noch dem 60 Personen umfassenden Volksgruppentag angehören. Für eine Funktion im Vorstand stehe er nicht mehr zur Verfügung. Kleine Zeitung, 6. 7. 1995 Ime / občina glasov Ime / občina glaso dr. Matevž GRILC, Celovec 1802 dr. Roland GRILC, Celovec 816 dr. Pavel APOVNIK, Dobrla vas 1645 dipl. inž. Franc KATIN IG 799 dr. Reginald VOSPERNIK, Vernberk 1319 kom. sv. Franc RUTAR, Dobrla vas 796 dr. Štefan JELEN, Železna Kapla 1311 mag. Štefan SCHELLANDER, mag. Vladimir SMRTNIK, Bilčovs 789 Železna Kapla 1226 Adolf KRIVOGRAD, Bistrica-Šmihel 785 dipl. inž. Štefan DOMEJ, Pliberk 1199 Martin PANDEL, Škocijan 778 Marjan OLIP, Sele 1177 Traudi LIPUSCH ml., Globasnica 771 mag. Marjan PIPP, Bistrica na Zilji 1067 Vincenc GOTTHARDT ml., Šmohor 746 dr. Matjaž SENČNIK, Žihpolje 1063 Heidi STINGLER, Bilčovs 738 mag. Rudi VOUK, Dobrla vas 1005 Ingrid ZABLATNIK, Bilčovs 706 Erika WROLICH, Bekštanj 1000 Dl Hanzi ČERTOV, Sele 703 dr. Janko ZERZER, Celovec 978 dipl. inž. Hanzi MIKL, Podklošter 685 Hanzi STICKER, Št. Jakob v Rožu 969 Pepej KROP, Suha 680 Lenart KATZ, Suha 923 Jurij MANDL, Pliberk 675 mag. Peter WALDHAUSER, Mirko ISOPP, Št. Jakob v Rožu 673 Borovlje 917 Jozej BLAŽEJ, Bistrica-Šmihel 667 Jurij PERČ, Celovec 877 mag. Filip WARASCH, Djekše 664 Nužej TOLMAJER, Žrelec 853 Pavel ZABLATNIK, Galicija 659 Karel SMOLLE, Bistrica v Rožu 844 Katja KERT, Bistrica-Šmihel 653 Helka MLINAR, Škocijan 843 Stanko WAKOUNIG, Škocijan 634 Ime / občina Andrej WAKOUNIG, Bistrica Martin WASTL, Dobrla vas mag. Zalka KUCHLING, Velikovec Franc STARZ, Škocijan Jože URANK, Galicija Janko WOSCHITZ, Žrelec mag. Janko KULMESCH, Celovec prof. Jože WAKOUNIG, Kotmara vas dr. Franc WUTTI, Borovlje Flori JUG, Sele Gabrijela PARTL, Bistrica v Rožu Micka MIŠKULNIK, Št. Jakob v Rožu Anton MIKSCHE, Hodiše mag. Mirko O RAŽE, Rožek Valentin KARGL, Bekštanj mag. Urban POPOTNIC, Ziljska Bistrica Bernard SADOVNIK, Globasnica Franc-Jožef SMRTNIK, Železna Kapla dipl. trg. Joža NABERNIK, Žitara vas Fric KUMER, Pliberk-Suha 3 O) O 1— J* E m > i— o. > "E .Si. o > N O c T3 0> x- V) O o. 0) c Mnenja 7 IZ DRUGIH ČASOPISOV: Prihajajo „avstrijski ezuli“ MAG, nov slovenski tednik, je v izdaji št. 11/95 objavil zelo zanimiv članek o avstrijsko-slovenskih odnosih po osamosvojitvi Republike Slovenije. Bralci Našega tednika bodo ob branju tega članka našli potrdilo, da v meddržavnih odnosih veje drugačen veter. Zgodilo se je takole. Dr. Karl Müller, odpravnik poslov na avstrijskem veleposlaništvu, je pred dvema tednoma zaprosil za takojšen sprejem na ministrstvu za zunanje zadeve in zaprepadenim slovenskim diplomatom sporočil, da bo Avstrija pod pritiskom javnosti najbrž zahtevala priznanje nemške manjšine v Sloveniji in vrnitev po vojni odvzetega premoženja Nemcem oziroma tako imenovanim Staroavstrijcem. Zahteve sploh niso nove, nov je ostrejši ton, ki ga Avstrija uporablja v odnosih s Slovenijo, odkar je pristopila k Evropski uniji. Gospod Müller, sicer čisto v redu in prijeten možakar, se je izgovarjal, da je prišel slovenske kolege samo seznanit z razmišljanji njihovih političnih strank in pisanjem avstrijskih medijev, kar zadeva odnos do južne sosede, ter da so pritiski na zunanjega ministra Wolfganga Schüssla močni. Vendar omenjeno v diplomatskem jeziku ne pomeni nič drugega, kot da bo Avstrija nekatera „odprta bilateralna vprašanja“ tudi uradno predstavila. (Ali ni tudi Italija postavila pod vprašaj osimskih sporazumov zaradi pritiska javnosti?) Diplomacija in izsiljevanje. Sploh pa ne gre samo za „avstrijske ezule“ in priznanje nemške manjšine, pač pa še za štiri druga vprašanja, ki bi morebiti, kot je bilo razumeti dr. Karla Müllerja, lahko ovirala prijateljske odnose med državama: prvič, takojšnjo spremembo zakonodaje, ko opredeljuje lastništvo tujcev nad nepremičninami, drugič, zaprtje jedrske elektrarne v Krškem in podpis bilateralnega sporazuma o takojšnjem obveščanju v primeru radiološke nevarnosti, tretjič, zmanjšanje onesnaževanja iz šoštanjske termoelekrarne in, četrtič, zaprtje brezcarinskih prodajaln ob meji do 1. julija 1998. Ob tem gospod ni pozabil slovenske strani vljudnostno opozoriti (s preizkušeno „italijansko metodo“ sporazumevanja), da sicer ne bodo nasprotovali podpisu pridružitvenega sporazuma Slovenije z EU, bojijo pa se, da bi s podpisom Avstrija denimo priznala, da je z avstrijskimi državljani, ki so bili nekoč jugoslovanski, vse v redu. Obisk je kot bomba treščil v zunanje ministrstvo. Takoj so bili obveščeni predsednik Milan Kučan, premier dr. Janez Drnovšek in vodstvo državnozborskega odbora za mednarodne odnose. Nato je cela dva dni trajalo, da so dr. Karla Müllerja povabili na pogovor, češ kako je Slovenija zaskrbljena zaradi omenjenih vprašanj, ki so se pojavila tik pred parafiranjem sporazuma. Vprašanje nemško govorečih sta državi umaknili z diplomatskega dnevnega reda ob predaji memoranduma pred tremi leti. Čeprav nekateri avstrijski strokovnjaki o Staroavstrijcih še niso rekli zadnje besede, naj uradni bilateralni pogovori o tem vprašanju ne bi bili sprejemljivi. Avstrijske travme. Glede nepremičnin nekdanjih jugoslovanskih državljanov, zdaj Avstrijcev, so slovenski diplomati gospodu Müllerju dali vedeti, da je Slovenija pravna naslednica nekdanje Jugoslavije in se zato slovenski zakon o denacionalizaciji sklicuje na določbe Avnoja, poleg tega je po avstrijski državni pogodbi vprašanje nacionaliziranega premoženja urejeno. Tudi datum zaprtja brezcarinskih prodajaln naj po pogovorih z EU ne bi bil dokončen, kajti priporočila Sveta za carinsko sodelovanje pri EU dovoljujejo različne razlage. Slovenija si brezcarinske prodajalne želi imeti vsaj toliko časa kot druge „pridružene države“. Dr. Karlu Müllerju so še naročili, naj svojim nadrejenim na Dunaju sporoči, da Slovenija od načelnih stališč, ki so znana, ne bo odstopila in da poslabšanje dosedanjih prijateljskih odnosov med državama, vsaj z naše strani, ni zaželeno. Avstrijska država je tako končno dočakala trenutek, ko se lahko izživlja nad kom drugim. Frustracije avstrijskih diplomatov se namreč vlečejo skoraj trideset let. Leta 1967 je namreč Italija Avstriji z vetom preprečila prošnjo za kvaziasociacijski sporazum s ta- kratno Evropsko skupnostjo. S tem so Italijani pritisnili na Avstrijo v okviru pogajanj o južnotirolski avtonomiji. Zdaj sami počno enako s Slovenijo, da bi se znebili svojih travm. Podpora z namenom. Da bo Avstrija do svoje manjše sosede ubrala agresivnejšo taktiko, je bilo razbrati že iz lanske analize slovensko-avstrijskih odnosov (1990-1994), ki jo je pripravila služba za analize in planiranje pri zunanjem ministrstvu, podpisal pa Matjaž Jančar. Že takrat je bilo opozorjeno, da Slovenija Avstriji ne sme dopuščati krepitve položaja posredniške države med severozahodom in jugovzhodom, da je treba opustiti izraze „hvaležnosti Avstriji za njene zasluge pri osamosvajanju Slovenije“, kajti severna soseda je to počela z določenim namenom in ne zaradi simpatij do Slovencev, da državni organi pri reševanju posameznih problemov ne smejo privoliti v protiusluge itd. Še posebej je zanimivo, da je med naštetimi neprevzetimi mednarodnimi pogodbami tudi pogodba iz St. Germaina, ki govori o državni meji. To pomeni, da Avstrija ne priznava obstoječih meja s Slovenijo! Volk in koza. Severna soseda ima do mlade države tak odnos zato, ker se počuti dovolj močna. V analizi je zapisano, da si česa takega ne bi upala joočeti niti z Madžarsko niti s Češko, Slovenija pa je za tovrstno početje ravno pravšnja. Poleg tega pa je Slovenija zanjo amortizer med civilizacijo in Balkanom. To je za Avstrijo vsekakor olajšanje, saj je na njeni južni meji - drugače kot prej - zdaj država, ki z „lastnimi silami ni sposobna ofenzivno ogrožati Avstrije. Nasprotno so ofenzivne možnosti Avstrije v tej smeri vsaj pogojne“. Jože Biščak PISMO BRALCA 1963 deželni glavar Wedenig delil slovenskim maturantom spričevala Opazil sem, da imajo uredniki Našega tednika razmeroma omejen zgodovinski spomin, sicer ne bi mogli zapisati, da je „prvič na Koroškem deželni glavar dal maturantom spričevala“. 23. 6. 1963 so namreč prvi maturanti Slovenske gimnazije pri slavnostni akademiji ob asistenci očeta naše šole dr. Tischlerja prejeli spriče- vala iz rok tedanjega koroškega deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga. Pa še kak današnji član predsedstva Narodnega sveta je bil med temi maturanti. Čudim se tudi, da je Našemu tedniku moja odsotnost pri koncertu Zadružne zveze vredna glo-siranja, čeprav „začudenje gostov“ zaradi tega „ni bilo zelo veliko“. Ne vem sicer, kaj Naš tednik briga moja ali kogarkoli od- ali prisotnost pri tej ali oni prireditvi, uredništvo pa lahko pomirim, da sem bil v dneh pred koncertom in po njem na zdavnaj pred koncertom načrtovanem maturitetnem potovanju naših maturantov, ki sem jih - po dolgem spet - učil vseh osem let. Nisem dolžan razlage, naj jo pa NT vendarle dobi: Srajca sme človeku še vselej biti bližja od suknjiča. Načelno pa bi pribil še tole: Nehajmo šteti in komentirati odsotne pri naših prireditvah, kajti odločitev za obisk te ali one prireditve je povsem osebna zadeva posameznika. Tudi jaz bi lahko imenoval tega ali onega, ki se ne prikaže na akademiji Slovenske gimnazije. Menda pa se - kljub odsotnosti - veseli uspeha denimo gimnazijskega zbora, recitatorske skupine ali gimnazijcev nasploh. Venomerno opazovanje prisotnosti naših ljudi je grda in za časopis v bistvu nedopustna navada. Svoboda vsebuje tudi svobodno izbiranje. Kajpada se tudi jaz veselim uspeha prvih maturantov Dvojezične trgovske akademije in jim - saj so bili skorajda vsi štiri leta naši gimnazijci - iskreno čestitam. Dr. Reginald Vospernik, ravnatelj 8 Iz naših občin VOLITVE V KOROŠKO ZBORNICO KMETIJSKIH DELAVCEV Jože Maloveršnik kandidat slovenskih zadružnikov Prihodnjo nedeljo, 9. julija so volitve v zbornico kmetijskih delavcev. Jože Maloveršnik, poslovodja Zadruga-Market Železna Kapla kandidira na listi ÖVP na izglednem 9. mestu. SOLGASEN SKLEP 7,2 mio za novi gasilski dom Globasnica. Občinski svet je na minuli občinskise-ji soglasno sklenil, da bo podprl gradnjo gasilskega doma v Globasnici. Grandja bo stala nad 7,2 mio. šilingov, od tega želijo gasilci sami prispevati 1,8 mio. šilingov, kar so občinski mandatarji še posebno pozdravili. Ob začetku leta je kazalo, da iz finančnih razlogov ne bo možno graditi gasilskega doma, ker je občina Globasnica v zadnjih letih investirala veliko denarja v komunalne projekte, kot npr. v obrtno cono ali pa popravljanje občinskih cest. Proti pričakovanju pa je bilo možno iz Celovca dobiti dodatna finančna sredstva, ki jih bodo zdaj lahko koristili gasilci. Z gradnjo bodo pričeli letos jeseni, v poslopju, ki ga bodo zidali poleg obstoječega gasilskega doma, bodo tudi javne WC naprave, ki jih bodo lahko koristili tudi turisti in obiskovalci praznovanj v šotoru. Študija. Že pred občinsko sejo je dipl. inž Berchtold predstavil občinskemu odboru študijo o možnih alternativah k velekanalu. Na voljo je Globašanom zdaj štiri variant, med katerimi je slejkoprej možni priključek k Pliberku. Bolj realistične pa so variante, ki predvidevajo decen-tralne rešitve. Ena izmed teh je centralna čistilna naprava za vasi Globasnica, Mala vas, Šteben in Strpna vas. Druge vasi v občini pa bi morale iskati svoje lastne rešitve. Ta varianta bi bila iz ekonomskega vidika najcenejša. Dokončna odločitev v tem vprašanju bo verjetno padla še letos jeseni, občani pa bodo dobili zdaj obširno informacijo od občinskih predstavnikov. Silvo Kumer Poslovodja Zadruge - market Železna Kapla Jože Maloveršnik Za volitve v zbornico kmetijskih delavcev so upravičeni predvsem nastavljenke in nastavljena naših blagovnih zadrug. Lista predsednika inž. Seppa Winklerja (ÖVP) je ponudila slovenskim zadružnikom, da lahko sami določijo kandidata, ki bi kandidiral na izglednem mestu. Odločili so se za poslovodjo Zadruge-Market Železna Kapla Jožeta Malover-šnika. Kar je posebno zanimivo: „Slovenske volilne upravičence pojmujemo kot samostojno skupnost. Zato smo tudi njim samim prepustili možnost, da se sami odločijo, kdo naj bi jih zastopal v zbornici”, tako direktor zbornice kmetijskih delavcev dr. Rudolf Dörflinger v pogovoru za Naš tednik. Na vprašanje predsedniku zbornice inž. Winklerju, ali bo lahko slovenski zastopnik spregovoril v zbornici tudi slovensko (kar kakor je znano v kmetijski zbornici ni mogoče), je ta odgovoril: „Tako malenkostni mi nismo. Za nas to sploh ni problem, če bi spregovoril tudi slovensko.” Poleg volitev - volilnih upravičencev je 3.658 - bodo lahko člani tudi odločali o vprašanju obveznega članstva. Sicer pa se zbornica kmetijskih delavcev predvsem trudi za ugodne kredite za gradnjo stanovanjskih hiš in za čim boljšo medicinsko oskrbo v podjetjih. Poleg Maloveršnika kandidira za listo Sepp Winkler mdr. tudi Flori Jug iz Sel. Na socialistični listi pa Franc Roblek iz Sel. Volitve se odvijajo na občinskih uradih, ki nudijo tudi podrobnejše informacije. Naše zadružnike pozvia Jože Maloveršnik, naj volijo njegovo listo in se izrečejo tudi za obvezno članstvo. Vsekakor bo pomembno, da bo domači človek zastopal zadružnike v zbornici. 9 Iz naših občin V Vogrčah se bodo to nedeljo ob 14. uri pomerila najhitrejša gasilska društva iz okraja, iz Slovenije pa pridejo tudi gasilci iz Mežice in Prevalj. Že v soboto zvečer in v nedeljo pa je na programu gasilska veselica v šotoru, kamor je občinstvo prisrčno vabljeno. V letu tolerance občinski svet v Železni Kapli ni bil toleranten Železna Kapla je bila preimenovana v Bad Eisenkappel, dodatno slovensko krajevno irr Občinski svet v Železni Kapli je dokončno sklenil preimenovanje krajevnega imena (z gospodarskega vidika, saj od preimenovanja pričakujejo še dodatno reklamo za turizem, ki se je v zadnjih letih razcvetel predvsem okrog zdravilišča v Beli) vasi Železna Kapla v Bad Eisenkappel, dodatno slovensko krajevno ime Bad Eisenkappel/Železna Kapla pa je z glasovi večine odklonil. Za dvojezično ime so glasovali le odborniki EL (3), član SP Mihi Kuchar pa je preimenovanje v dvojezično krajevno ime sicer pozdravil, toda glasovanja se je vzdrževal. Pristojni občinski politiki, na čelu z županom dr. Petrom Hader-lappom in podžupanom Engel-bertom Ojstrom (član SP in narodnega sosveta je glasoval proti slovenskemu krajevnemu imenu), pa so se enostavno izgovarjali na zakon za narodne skupnosti, češ, da za Železno Kaplo ni predvidena dvojezična oznaka. S tem je bila zanje stvar urejena, in tudi zadnji apel F. J. Smrtnika in Lada Hajnžiča (oba EL) na občinski svet ni premaknil njihovih stališč. Bordel. Zadeva odprtja bordela pa je bilo odklonjeno. Novi kapelški župan Hader-lapp je hitro prišel v težave: dvojezičnost in bordel sta prva večja kamna, ob karerih se je spotaknil. na Suhi pred Železno Kaplo v gostili Vellachtalerhof slej ko prej dvoji mnenja Kapelčanov in deloma tudi njihovega občinskega sveta. Kakor smo pred nedavnim poročali, želi domačin (Obirčan) Stanko Haderlap z bordelom obogatiti turistično ponudbo v dolini reke Bele. Popolnoma drugega mnenja je večina občinskih politikov, ki v bordelu vidijo nevarnost zapeljevanja mladine ter rastoče kriminalitete. Vsekakor občinski svet izredno natančno in strogo pregleduje in ocenjuje predpise. Stanko Haderlap: „Vse predpise sem natančno izpolnil, zato mi po zakonu ne bodo mogli odreči dovoljenja. Če pa bo potrebno, bom šel do najvišjega odgovornega urada. In še to: nekateri v občinski hiši nimajo pojma o prostitucij-skem zakonu!“ Franc Sadjak PROTEST V VERZIH Rož je že dovolj obremenjen Rož. Marija Ogris, doma v Svatnah pri Št. Jakobu je poslala našemu uredništvu svoja razmišljanja o ogroženem Rožu, ki jih je napisala v obliki pesmi. Radi objavljamo njene vrstice, saj je Rožna dolina dejansko že obremenjena dovolj in ji sedaj še grozi gradnja visokohitrostne železnice, ki je namenjena tovornemu prometu. MARIJA OGRIS Železnica Železnic imamo dveh dovolj, da se vozimo naokol, imamo radi sveži zrak, čisto vodo za vsak čas. Kaj bi naši dedki djali, če sedaj bi iz groba vstali, že skoraj vse je zastrupljeno, po naravi nasmeteno. Naši vnuki si želijo mir in čisti zrak, da samo veter nam pihlja in da čista je studenčnica. Tako bomo zdravje imeli po Rožni dolini mir in vsi veseli, zato nam pomagaj Bog po Rožni dolini in vsem naokrog. Železnic drugih ne potrebujemo, s temi zadovoljni smo, ki vozijo okrog vasi, da vas celo nam pusti. 15 LET KULT. DOM Dom ustvarjalnosti in srečanja Št. Primož. Preteklo nedeljo se se prosvetarji SRD Danica spominih 15-letnice gradnje kulturnega doma. Priredili so slavnostni koncert, na katerem je poleg domačinov sodeloval tudi MoPZ skladateljev Ipavcev iz Št. Jurija. Predsednik SPD Dancia Stanko Wakounig se je na prireditvi kronološko spomnil začetkov gradnje, h kateri so ogromno prispevali domačini in tudi prijatelji iz Slovenije. Posebna zahvala je bila izrečena Stanku Polzerju st., ki je skrbel za to, da je dom tudi po 15 letih še v najlepšem stanju. 10 Domače vesti petek, petek, 7. julij 1995____________ 7. julij 1995 Domače vesti 11 Oktet Suha v Italiji Čudovit zaključek pevske sezone smo člani okteta Suha doživeli v soboto, 1. julija, v prelepem srednjeveškem italijanskem mestecu Mon-tefiori deli’ Aso v bližini Ancone na evropskem srečanju pevskih skupin. Suški oktetovci se že veselijo nastopa na mednarodnem pevskem festivalu na Siciliji, ki bo decembra 1995. Redkokdaj se združi toliko pozitivnih elementov, ki zapustijo v človeku vtis enkratnosti. Očarljivo mestece, prijazni ljudje, sprejem pri županu in vrhunski nastop mešanega zbora evropskega formata s Sicilije so nas preprosto povedano omamili. Vsi smo si bili edini, da tako kvalitetnega zbora še nismo slišali in da se nahajamo v doslej še ne poznanih pev- skih sferah. Tembolj olajšani in zadoščeni smo po dodatku zapustili oder, saj nam je nastop kar dobro uspel. Slišati je bilo mnogo „com-plimenti“ in ponosni smo bili, da je izbrana publika našo slovensko pesem tako dobro sprejela. RS. Sicilijanci in Sicilijanke so nas povabili na mednarodni pevski festival, ki bo decembra 1995 na Siciliji. O kresi se dan obesi V znamenju kresa in zgodovinskih obletnic je potekal zaključni koncert MePZ Podjune pred nedavnim v pli-berški glavni šoli, kamor so organizatorji iz lepšega am-bienta pri Božjem grobu morali pobegniti zaradi dežja. Vzdušja v številni publiki to ni poslabšalo, saj so slišali dobro petje Podjune, Mlade Podjune (tokrat je dirigentko Vero Sadjak zastopala Rozina Katz) in gostov z Raven na Koroškem (SLO) Koroškega okteta, ki ga poleg Podjune vodi tudi Tone Ivartnik. Koncert sta sestavljala dva dela, pri čemer je bil prvi posvečen spominu na vojne žrtve z upesnjenimi besedili “pesnice z li-buškega puela” Milke Hartmann in recitiranimi pripovedovanji dru- ge domačinke Milke Kolenik. Drugi del je bil tematsko posvečen veselim kresovanjskim običajem: ali ste vedeli, da se v kresni noči v bezgovih grmih skrivajo vse vrste moški, ki priskočijo, če dekleta, polna želja, grme močno tresejo in obenem izrečejo pravi rek? Kresna noč kajpak skriva še mnogo drugih prav čudnih skrivnosti. Pozanimajte se in preskusite sami. Fric Kumer novi pdsednik Posojilnice - BanMiberk Doslejšnji predsednik Lipej Kolenik je na min občnem zboru po 20 letih predsedstva predal svojim naslednikom so