\ tlh ot1 perila KOPER — 2. AVGUSTA 1957 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VI. — ŠTEV 31 fsh»ja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva ii> uprave: Koper, Kidričeva 2G/1, teiefpn 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letne naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račnn 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koperc prejemajo naročniki brezplačno. RoKopisov ne vračamo. TSBPEimfH »Turist« v Ankaranu je polno zaseden do septembra — Že mnogo prijav za prihodnje leto Na zadnji seji okrajnega sveta za turizem in gostinstvo za okraj Koper so člani sveta razpravljali o razvoju letošnje turistične sezone. Med drugim so ugotovili, da se je letos znatno povečalo število domačih in tujih gostov. Tako je slovenske obalne kraje do začetka julija obiskalo več kot 7000 Jugoslovanov, ki so imeli skoraj 35.000 nočnin. Tujci, okrog 2300 po številu, pa so no-čili pri nas približno 13.400 krat. Med tujimi gosti je bilo največ Nemcev in Avstrijcev. Na omenjeni seji so tudi govorili o pomanjkanju kopaliških naprav, predvsem na področju Ankarana, ki bi lahko zaradi prikupne in kopalcem zelo dostopne obale sprejelo še več gostov. Kaže torej, da bo treba že ob zaključku letošnje sezone razmi- sliti o možnostih za nadaljnje povečanje turističnih in gostinskih kapacitet ob naši obali. IZ DELA SVETOV OLO KOPER RAZPRAVE O PERSPEKTIVNEM NAČRTU Svet za pomorstvo in ■ ribištvo pri Okrajnem ljudskem odboru Koper je v torek razpravljal o obsežnem gradivu za sestavo perspektivnega plana teh dveh, za koprski okraj dokaj važnih gospodarskih panog. Člani sveta so podrobno analizirali sedanje stanje in možnosti nadaljnjega razvoja obalnega prometa, ladjedelništva, obnove in vzdrževanja operativne ter neoperativne obale, dalje vprašanje strokovnega šolstva in organizacije pomorske uprave. Po razpravi o predloženih analizah, o katerih bomo podrobneje še poročali, je svet razpravljal še o nekaterih tekočih vprašanjih s področja pomorstva in ribištva. FESTIVAL MLADINE V MOSKVI V nedeljo se je začel v Moskvi VI. mednarodni festival mladine in študentov. Udeležuje se ga nad 30.000 delegatov iz raznih krajev sveta. Pretekli petek je predsednik OLO Maribor Milan Apih ol> prisotnosti članov Izvršnega sveta LHS Toneta Bcleta, Nika Siliha, Matije Maležiča in dr. Jožeta Potrča, zveznih ljudskih poslancev dr. Maksa Šnuderla, Miloša Ledineka, Ivana Krefta, Eda Zorka ter številnih Mariborčanov odprl XIV. Mariborski teden, ki bo trajal do 4. avgusta. Ob tej priložnosti, ko Mariborski teden letos praznuje 25 obletnico obstoja, so odprli nove razstavne prostore in sicer: 3000 m: v dvoranah, približno G.500 m: je razstavnega prostora na prostem, skoraj 8000 m! pa gostinskega in zabaviščnega prostora. Na letošnjem Mariborskem tednu razstavlja svoje izdelke oziroma pridelke 154 industrijskih, trgovskih in obrtniških podjetij, vinogradniških gospodarstev ter trgovskih podjetij z vinom in družbene organizacije. V okviru tega Mariborskega tedna so odprte tudi gospodarska, vinska in filatelistična razstava, vsak večer je v kavarni Astoria modna revija, mariborsko gledališče uprizarja Kreftove »Celjske grofe«, razen tega pa je že bilo te dni več raznovrstnih športnih tekmovanj, tako v namiznem tenisu, odbojki, veslanju, nogometu, jahanju, sabljanju, rokometu, kolesarjenju, tenisu, boksu itd. Na sliki: del novozgrajenega razstavišča Mariborskega tedna med otvoritvijo. TEMELJITA IN PODROBNA OSVETLITEV PROBLEMA V okviru formiranja severno jadranskega pristaniškega sistema za razbremenitev Reke je najnujnejše vprašanje zgraditev koprskega pristanišča in železniškega kraka Koper—Kozina Plaža hotela »Turist« v Ankaranu pri Kopru je opremljena s sodobnimi kopališkimi rekviziti Vprašanje izgradnje manjšega pristanišča v Kopru ni novo. Ze v 18. stoletju je Avstrija hotela na tem mestu zgraditi svoje okno v svet. Ugotovila je namreč, da ima Koper ob vsej severno- S seje Sveta za gospodarstvo OLO o problemih obrtništva V torek 30. julija je Svet za gospodarstvo OLO na svoji seji, ki so se je med drugimi udeležili tudi zastopniki Obrtne zbornice, razpravljal o problemih obrtništva v okraju in sprejel vrsto ustreznih sklepov. Gre namreč za to, da se tej veji gospodarske dejavnosti posveti tisto skrb, ki jo s svojim delom in kakovostjo izdelkov dejansko tudi zasluži, da se z zadostno opremo in sposobnim kadrom še bolj okrepi, zlasti socialistični sektor, ki bi moral na trgu s svojo zmogljivostjo občutno določati raven cen produktom in uslugam. Končno pa je tudi iz-poljnjevanje obveznosti, ki jih nalaga družba, pred to dopolnilno gospodarsko proizvodnjo, osnovna naloga obratov socialističnega sektorja. VEČ DELA NA TERENU V začetku je o teh vprašanjih poročal v imenu Okrajne obrtne zbornice njen predsednik Davorin Praček in opozoril na korist- ne ukrepe, ki se jih je Zbornica letos lotila in ki so že in še bodo ugodno vplivali na nadaljnji razvoj obrtništva. Tudi z obiskovanjem posameznih obratov so ustvarili tesnejšo povezavo članstva z Zbornico; s temeljitim spoznavanjem pogojev, ki jih (Nadaljevanje na 4. strani) INVESTICIJSKI SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO, SZ IN VZHODNO NEMČIJO Iz Moskve so sporočili, da so se uspešno zaključila jugoslovansko - sovjetska - vzhodnonem-ška gospodarska pogajanja, Podpisali so protokol o rokih izgradnje objektov, ki jih predvidevata sporazuma jugoslovanske vlade s Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo o izgradnji aluminijastih kombinatov v Jugoslaviji. Predvidevajo, da bo do leta 19(31 dokončana prva etapa izgradnje, ki bo omogočila proizvodnjo do 50.000 ton aluminija na leto. jadranski obali najbolj ugodne pogoje za tak objekt. Benečani pa so jim takrat to delo preprečili. Avstrijci so si izbrali Trst, čeprav so bila dela tam težja in dražja. Koper je bil tako zapisan propadanju, saj se je znašel sčasoma na položaju neznatnega lokalnega pristanišča. Tisto, kar daje Kopru najboljše pogoje za zgraditev pristanišča, je njegov edinstven in za pomorstvo izredno prikladen položaj. Koprski zaliv se globoko zajeda med dva hribovita polotoka, ki ga varujeta pred hudimi vetrovi. Tega v Trstu ni, pa tudi drugod je nekaj podobnega težko najti. Razen tega je zaledje Kopra ravno in obala ni strma. Izgradnja pristanišča v Kopru pa je danes naša gospodarska nujnost, kajti edino naše večje pristanišče ob severnem Jadranu, Reka, ne zmore več prometa, ki ga narekujejo zahteve domačega in tujega trga. Leta 1939 je bilo na Reki iztovorjenega in natovorjenega približno 2360 tisoč ton blaga, lani na so v tem pristanišču zabeležili okrog 8 milijonov ton blagovnega prometa. Lahko pa bi bilo še več prometa, toda pristaniška uprava je bila prisiljena marsikatero blago zavrniti. Če bi hoteli povečati reškemu pristanišču njegovo zmogljivost, bi morali najprej urediti železniško vozlišče, prestaviti nekatere tovarne in se hkrati še lotiti zelo dragih vodogradenj. Za povečanje zmogljivosti 400 tisoč ton letno bi bilo potrebno tam investirati približno 10 milijard dinarjev— to pa je vsekakor zelo draga investicija. Bolj poceni bi bila ureditev severno-jadranskega pristaniškega sistema, kjer bi bilo osrednje pristanišče Reka, med ostalimi pristanišči v tem sistemu pa bi mogel Koper prav zaradi razpoložljivega zaprtega in odprtega skladiščnega prostora prevzeti tisto blago, ki se ga na Reki najbolj branijo. Investicijski program za ureditev 400 metrov operativne oba-(Nadaljevanje na 2. strani) Moramo ugotoviti, da smo imeli z investicijami vedno težave. To pa zato, ker mnogo gradimo, ker imamo mnogo potreb po gradnjah in bi zato radi še več gradili. Vemo pa, da to ne more iti predaleč in da so postavljene meje, ki jih ne smemo in tudi ne moremo brez škode prekoračiti. Te meje so t> glavnem postavljene v omejenih sredstvih, v omejenih količinah materiala in opreme, ki nam je na razpolago in podobno. Doslej se je prerado ponavljalo, da smo prekoračevali meje naših zmogljivosti in da smo se lotili več gradenj kot pa bi se jih smeli lotiti. Prva posledica je bila, da so začele naglo rasti cene gradbenemu materialu in investicijski opremi. Ker pa pred-star>ljajo pri nas investicijske gradnje glavni del naših gospodarskih dejavnosti, je imelo pre-koračevanje in preveliko trošenje investicijskih sredstev, slabe posledice za celotno gospodarstvo, v katerem, je bil često porušen skladen razvoj vseh gospodarskih vej, kot so jih predvidevali družbeni gospodarski načrti. Predvsem v lanskem letu smo zelo zajezili razvoj v taki smeri in s strogim.; ukrepi so bile znižane investicije ter vsklajene tako z zmogljivostmi našega gospodarstva kot tudi z razvojem ostalih gospodarskih vej. Zlasti pa je bilo poudarjeno, da je treba gradnje omejiti v tistih primerih, ko že imamo zgrajene objekte in tovarne, ki pa niso v celoti izkoriščene. Moramo ugotoviti, da so bili ukrepi, ki jih vsebuje tudi družbeni gospodarski načrt, pozitivni in so se odrazili v našem gospodarstvu. Vsi smo lahko občutili, da se gospodarstvo notranje utrjuje in stabilizira. Prenehalo je zlasti skokovito dviganje cen, ki so se celo ustalile na neki gospodarsko utemeljeni ravni. Letošnji družbeni načrt je predvideval nadaljnje ukrepe v tej smeri, to je v smeri stabilizacije. Izkazalo pa se je, da so ponekod investitorji zopet skočili iz postavljenih okvirov, da 'so znatno prekoračili plane in tako zopet ustvarili pogoje, ki bi lahko porušili komaj ustvarjeno ravnotežje. Zato je Zvezni izvršni svet pred kratkim sprejel sklepe, v smislu katerih je treba prertrečiti nadalmn porast potrošnje investicijskih sredstev. Določil je, da je odslej moč (Nadaljevanje na 2. strani) Vsakdanji motiv z naših cest: tuja motorizirana turista ogledujeta in fotografirata Izolo PRVI OBRISI LETOŠNJE SEZONE KAŽEJO NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR OMEJITVE V TROŠENJU INVESTICIJSKIH SREDSTEV TEMELJITA IN PODROBNA OSVETLITEV PROBLEMA IZGRADNJE KOPRSKEGA PRISTANIŠČA IN ŽELEZNICE NEPRIČAKOVANI DULLESOV OBISK V LONDONU Ameriški - zunanji minister Dullcs je v začetku tedna nepričakovano prispel v London. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je glavni namen njegovega obiska v tem, da bi premaknil z mrtve točke pogajanja v rrfzorožitvenem pododboru OZN. Če mu bo to uspelo, je veliko vprašanje, vsekakor pa je treba vsako pobudo, ki gre za tem, da bi se zbližala stališča velesil glede razorožitve, pozdraviti. Nekateri politični opazovalci menijo, da- bi utegnilo priti v Londonu celo do sestanka zunanjih ministrov štirih velesil, na katerem bi se dogovorili vsaj o nekem manjšem začetnem sporazumu o razorožitvi. Drugi komentatorji pa spravljajo Dulle-sov obisk v zvezo z dogodki v Omanu, kjer se križajo angleški in ameriški petrolej ski interesi in kar bi se utegnilo razviti v precej neprijeten spor med obema državama. Vsekakor bo treba počakati na rezultate Dullesovega obiska do konca tedna. BELE GLASOVNICE V ARGENTINI Po neuradnih podatkih je dobila vladna radikalna unija nepričakovano majhno število glasov. Za njo je glasovalo okrog 2 Vnekajvutah PARIZ — Pariška policija je zaplenila drugo izdajo glasila KP Francje, »Humanite«, ker je objavil članek o nečloveškem ravnanju francoskih čet v Alžiru. V zadnjih treh mesecih je bil »Humanite« že štirikrat zaplenjen. KARACHI — Predstavnik pakistanskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da je Pakistan proti prehodu izraelskih ladij skozi Sueški kanal Glede teh vprašanj Pakistan ni nevtralen, temveč na strani Arabcev. WASHINGTON — Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da se vprašanje ponovnega vzpostavljanja diplomatskih odnosov z Bolgarijo še vedno rešuje. Kot je znano, je pred časom poslal predsednik LR Bolgarije poziv za uvedbo normalnih diplomatskih stikov z ZDA. LONDON — Z nezadovoljstvom poroča izraelski tisk o sklepu britanskih petrolejskih družb, da za-puste Izrael. »Davar«, vladni časopis, poudarja, da si v Britaniji razlagajo ta sklep kot britansko koncesijo Arabcem. " BONN — Zahodnonemški statistični urad je objavil, da bo imelo na prihodnjih parlamentarnih volitvah v septembru volivno pravico 33,5 milijonov ljudi. GUATEMALA CITY — Eden izmed stražarjev predsednikove rezidence, je izvršil atentat na gua-temalskega predsednika Carlosa Armasa. BEOGRAD — Mešana komisija jugoslovanskih in zahodnonemških izvedencev bo sklepala o odškodninskih zahtevah jugoslovanskih žrtev v nacističnih taboriščih med zadnjo vojno. KUALA LUMPUR — Tajništvi dveh malajskih strank sta sporočili, da se bosta združili in ustanovili skupno gibanje — socialistično fronto. To bosta storili 31. avgusta, ko bo Malaja dobila v okviru britanske skupnosti narodov neodvisnost. NAS TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR (Nadaljevanje s 1. strani) črpati načelno družbene investicijske sklade in gozdne sklade le do višine 60°/o, sklade za gradnjo stanovanj do 90"/o in ostale sklade do 80°/o. Podrobnosti glede lega' ne bi ponavljali, povedali bi le, da morajo biti glede tega v tem mesecu določene kvote po republikah in posameznih skladih, te pa razdeljene dalje na okraje, občine in neposredne koristnike, to je investitorje. Izvajanje ukrepov bo vodila in kontrolirala Narodna banka. Značilno je treba v tej zvezi poudariti, da Slovenija kot celota ni doslej prebila planirane potrošnje investicijskih sredstev in tudi ni nikakih nevarnosti, da bi jih prebila v bodoče. V nekaterih primerih je bila celo pod lansko ravnijo. Toda zaradi zagotovitve normalnega razvoja so ukrepi splošni, čeprav bi bilo pravilno, da bi v prvi vrsti zadeli tiste, ki so dali povod za take ukrepe. -dt- milijona volivcev, prav toliko pa je bilo belih glasovnic, ki so jih oddajali peronisti. Precej glasov je dobila Nepopustljiva radikalna unija (1,600.000), za katero menijo, da simpatizira s Peronom. KONEC MONARHIJE V TUNISU Kakor je bilo pričakovati, je tuniška ustavodajna skupščina osvojila predlog vodilne tuniške politične stranke Neodestur in razglasila deželo za republiko. Za predlog so glasovali vsi poslanci. Prvi predsednik tuniške republike je dosedanji predsednik vlade Habib Burgiba, ki je obdržal tudi zdaj to funkcijo, Ukinitev monarhije v Tunisu je logičen korak v razvoju dežele, ki je v zadnjih letih uvedla vrsto socialnih in drugih reform. Odstavljenega monarha Lamina so spravili na prestol Francozi. Bil jim je vseskozi naklonjen in je za svoje usluge prejel od njih tudi mnogo denarja. Starec se je le malo brigal za državne posle in je večidel svojega časa posvečal uram. Njegovo zbirko ur smatrajo za najpopolnejšo na svetu. Lamin jih je sam navijal, popravljal, pilil kolesca in si izmišljal razne novotarije, medtem pa so delali Francozi v deželi, kar se jim je zljubilo. Razumljivo je, da so z razglasitvijo neodvisnosti dežele bili monarhiji dnevi šteti. Lamin je bil namreč najbolj izrazit predstavnik preživelega fevdalnega sistema in glavna ovira za uresničenje zveze med Tunisom, Al-žirom in Marokom. USTAVNI NAČRT ZA CIPER . Bivši minister grške vlade Leon Makas je objavil zanimiv načrt za ureditev ciprskega vprašanja. Načrt predvideva, da bi prebivalci Cipra dobili neodvisnost v prihodnjih šestih letih. Ciprska skupščina bi imela Spodnji in Zgornji dom, število sedežev pa bi proporcionalno razdelil med Grke in Turke. Pravice turške manjšine na otoku bi za-jamčili z zakonom. Poglavar države bi bil Grk, ki bi mu pomagal 11 članski zvezni svet. V njem bi bili predstavniki grškega in turškega prebivalstva, trije opazovalci OZN ter po en Anglež in Arabec. Osnutek ustave dopušča, da bi bilo na otoku največ 3.000 angleških vojakov. Zaenkrat še ni nobenih vesti, kako so reagirale na Makasov načrt grška, turška in britanska vlada. Vsedržavna gospodarska nujnost narekuje Jugoslaviji kot pomorski državi izgradnjo pristaniškega sistema za razbremenitev Keke — Na prvem mestu po važnosti izgradnja koprskega pristanišča in železniške povezave z zaledjem (Nadaljevanje s 1. strani) le v Kopru je komisija za potrjevanje investicijskih programov in projektov odobrila, kajti očitno je, da ima tak objekt v Kopru zares trdno ekonomsko osnovo. Računati moramo namreč na dejstvo, da je Koper najbližje pristanišče na Jadranu za srednjeevropski in tudi za vzhodnoevropski trg. Če bi razen omenjenih 400 metrov operativne obale zgradili še železnico do Kozine in jo elektrificirali, pristanišče pa opremili z najsodobnejšo opremo, bi bila ta investicija za približno 50°/o cenejša, kot predvidena dela na Reki ob enakem učinku: povečanje pristaniških zmogljivosti za- 400 tisoč ton blagovnega prometa na leto. Rentabilnost navedene investicije' v Kopru bi se pokazala že v kratkem času, saj bi tako na morju in po kopnem zvečali promet za nekaj tisoč ton, kar bi se nam gotovo izplačalo kot vsaka druga investicija v kakršnokoli industrijsko podjetje. Ne smemo tudi pozabiti, da se zanimajo za izgraditev pristanišča v Kopru ne samo domača, ampak tudi številna večja transportna podjetja v inozemstvu; nekatera so celo pripravljena prispevati del sredstev za pokritje stroškov izgradnje, ker bi s tem prav gotovo s časom pocenila svoje transportne stroške, Trgovinska zbornica LRS je pripravila podrobno problematiko o gradnji pristanišča Koper in o gradnji železniške proge Kozina—Koper, o kateri sta v torek razpravljala Svet za gospodarstvo in Svet za pomorstvo in ribištvo OLO Koper. Elaborati se naslanjajo na strokovne analize sedanjega in na perspektivni razvoj bodočega stanja pomorskega prometa v naši državi. Nujno je povečati zmogljivost severno jadranskega sistema in razbremeniti Reko kot glavno uvozno-izvozno pristanišče. Oba Sveta sta soglašala s predlogi Zbornice in sklenila predlagati pristojnim organom naj upoštevajo to investicijo v predlogu perspektivnega plana okraja, republike in Zveze. Zanimivo je, da imajo transportna podjetja v Kopru tolikšno zmogljivost lastnega avtoparka, da bi mogla brez nadaljnjega prevzeti letno nad četrt milijona ton blaga za prevoz. Neposredni kamionski ali kombinirani prevoz z železnico, bi bil rentabilen NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI BO V ČASU od 3.—11. VIII. letos Razstavljeni bodo najnovejši vzorci vsakovrstnih izvoznih predmetov vseh industrijskih panog jugoslov. proizvodnje Na ta sejem so vabljeni številni inozemski interesenti — Vabimo tudi Vas, oglejte si to reprezentančno izvozno blago, ocenite ga, izbirajte, sklepajte nove kupčije Nagrade za obiskovalce na izžrebane vstopnicc: motorno kolo moped »TOMO S« in električni hladilnik tovarne »TOBI« Za obisk sejma izkoristite 25°/o popust na železnici NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Za revno deželico na jugovzhodnem delu arabskega polotoka se do nedavnega ni nihče zanimal. Spopadom plemen ali verskim, bojem v Omanu niso svetovni časopisi privoščili niti vrstice. Takih stvari je preveč in bralcev pač ne bi pritegnile. Ko pa so v tej deželi odkrili ležišča nafte, se je položaj naenkrat spremenil. O Omanu so začeli pisati zanimive reportaže in kazati nenavadno skrb za »usodo arabskega ljudstva« na tem področju, Zlasti mnogo pozornosti je posvetil tej deželici angleški in ameriški tisk. V teh nekaj ugotovitvah leže pravzaprav vsi vzroki, ki so pripeljali do nemirov v Omanu. Res je zaenkrat še vsa stvar lokalizirana na boje med sultanom Taimurom in voditeljem upornikov Ben Alijem. Toda angleška letala so že bombardirala oporišča upornikov, po nepotrjenih vesteh pa so na poti tudi močne kopenske sile. Amerika je zaenkrat v svojih izjavah rezervirana, medtem ko so arabske države izrazile solidarnost z uporniki. Oglejmo si na kratko stališča tistih, ki so zapleteni v spor, oziroma, ki imajo v deželi neposredne ali posredne interese. Predvsem moramo omeniti, da je omanslci sultan Taimur popolnoma pod vplivom Angležev. Z njegovim dovoljenjem je začela angleška petrolojska družba Iraq Petroleum Company raziskovati bogata petrolejska področja v Omanu, Angleži seveda dajejo sultanu bogate nagrade in tudi finansirajo njegovo vojsko. Sultanovi proangleški politiki se je voditelj sedanjega upora Ben Ali uprl žc leta 1923. Takra/ je namreč odklonil podpis pogodbe, da bi petrolejska ležišča izkoriščale le angleške družbe. Toda takrat so šele domnevali, da so v deželi bogata ležišča, ko pa so leta 1955 ta ležišča tudi dejansko odkrili, so angleške čete pregnale Ben Alija. Zatekel se je v Saudsko Arabijo, odkoder se je zdaj vrnil s svojimi pristaši in začel upor. Ben Ali zahteva odstop sultana in izgon vseh angleških petrolejskih strokovnjakov iz Omana, Čeprav se širijo govorice, da so upor organizirali Amerikanci, je vendar malo verjetno, da bi se Ben Ali uprl zato, da bi petrolejska bogastva izročil Združenim državam Amerike. Ce bi bilo to res, najbrž ne bi užival tako močne moralne podpore Egipta in drugih arabskih držav. Iz komentarjev ameriškega -in britanskega tiska pa je jasno čutiti, da gre v bistvu pravzaprav za spor med dvema velesilama za bogata petrolejska ležišča v Omanu. Američani ne morejo pozabiti, da so sultanove čete pod poveljstvom angleških oficirjev pred kratkim nagnale zastopnike ameriške petrolejske družbe ARAM-CO, ki so prišli na to področje. Čeprav so Amerikanci v izjavah previdni, je bilo vendar te dni več namigovanj, da »se z uporabo sile ne rešuje problemov« in da »sueški dogodki niso izmodrili Angležev«. Medtem pa se Angleži le malo zmenijo za ta namigovanja in predstavniki vlade javno zatrjujejo, da se dogodki v Omanu tičejo le njih in da bodo upor v najkrajšem času zadušili. Zato pa je britanski tisk nekoliko bolj da-lekoviden, saj so številni časopisi opozorili vlado na previdnost. Spor z Ameriko bi bil namreč Angležem prav malo dobrodošel, saj bo jeseni zasedanje Generalne skupščine OZN, na katerem bo Velika Britanija potrebovala pomoč Združenih držav v vrsti vprašanj. Vsekakor je položaj zaenkrat tak, da računa za konkurenčni boj med britanskimi in ameriškimi petrolej-skimi mogotci plačuje domače arabsko ljudstvo. Lokalni spopad pa se prav lahko razširi, saj je danes Srednji vzhod nekaj podobnega, kakor je bil nekoč Balkan — sod smodnika. Morda bi bilo najpametneje, da bi to zadevo — v kolikor je ne bi rešile prizadete države z mirnimi pogajanji — obravnavali Združeni narodi. In da bi pri tem pokazali prav tako odločnost in nepristranost, kakor so jo pokazali pri reševanju sueške krize! za blago, ki je karakteristično za pristaniški promet na severnem Jadranu. V Kopru imamo špedi-terslca podjetja, ki so sposobna organizirati usluge tudi v pomorski panogi, in ki razpolagajo z rutiniranim pristaniškim ¡kadrom. Ta podjetja bi z lahkoto obvladala obsežnejši pristaniški promet, O železnici med Kozino in Koprom smo že pisali. Kljub temu pa bi navedli nekaj podatkov: ta odcep proge bi bil dolg 37 km z največjim vzponom 20%o (znatno manj od vzpona pri Delnicah na progi za Reko), ki pa ga še zmorejo tudi motorne in težje parne lokomotive. Progo Kozina—Koper' je možno zgraditi v dveh letih, saj na njej ne bo nobenih večjih objektov, niti predorov. S tem bo naša država dobila nov izhod na morje in možnosti za temeljito izpopolnjevanje severnojadranskega pristaniškega sistema, v katerem so razen Reke še Bakar, Pulj in Koper kot dopolnilna pristanišča za masovni domači in tranzitni tovor. Če bodo stroški izgradnje proge razdeljeni na dve ali tri leta, kolikor bi gradbena dela trajala, je proračunska vsota za železnico 3 milijarde 900 milijonov dinarjev razmeroma majhna. Kaj bi z dovršitvijo teh projektov dosegli, pa leži na dlani: povečanje ekonomskega potenciala ne samo ožjega koprskega področja, temveč cele republike in Zveze. Razen navedenih ugodnosti izgradnje operativne obale v Kopru in razmeroma prikladnega terena za železnico ima Koper edinstvene možnosti za zgraditev tudi večjega pristanišča. Pri tem se bo treba seveda ravnati po potrebah, ki jih bodo narekovale gospodarske razmere. Zgraditev navedenih dveh objektov je torej v celoti utemeljena, če hočemo imeti res zaključeno gospodarsko celoto koprskega okraja in Slovenije, kar bo v korist napredku vse države. NOVICE S TRŽAŠKEGA Tržaški občinski svet nadaljuje razpravo o letošnjem proračunu, ki bi moral biti že odobren, saj je preteklo že dobrega pol leta. Zaradi občinske krize in drugih zapletljajev pa se je zadeva tako zavlekla, da je to ostro kritiziral tudi sam bivši pokrajinski tajnik krščanske demokracije Redenti Romano, Te dni je v spremstvu tehnikov obiskal industrijsko pristanišče v Zavljah predsednik skupine podjetil »Snia Viscosa«. Domnevajo, da je ta obisk v zvezi z verjetno gradnjo štirih pomembnih industrijskih podjetij na področju omenjenega pristanišča. kar bi nekoliko omililo brezposelnost v Trstu. Zaradi trmoglavosti delodalalcev so delavci obratov CRDA. Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Justa stavkali tudi ta in pretekli teden. Delavci v teh podjetjih zahtevajo med drugim enako plačo kot njihovi tovariši v Genovi, ter znižanje delovnega urnika. Stavke se je udeležilo — razen redkih izjem — vse delavstvo in uradništvo. Na tržaškem porotnem sodišču se nadaljuje proces proti skupini Milj-čanov, ki so obtoženi umora in ropa v Miljskih hribih. Razprava nt do sedaj še dokazala krivde obtožencev, pač pa so prišle na dan ustrahovalne metode nekaterih policijskih organo-nov med preiskavo. Iz Menlona so pretekli teden sporočili, da se je 20-letni jugoslovanski študent Rudolf Kerini iz Zagreba smrtno ponesrečil v znanem prepadu pri »Prelazu smrti«, ko je hotel ilegalno v Francijo. Nesrečnež se je naveličal životarjenja in čakanja v begunskem taborišču v Trstu, srečno dospel do italijansko-francoske meje, kjer pa ga je čakala smrt. Pretekli teden je novo ustanovljena zadruga pekovskih delavcev prevzela upravo delavskih zadrug v Trstu. To bi bil lahko lep korak naprej v borbi tržaškega delavstva za zboljšanje socialnih razmer, toda spričo sedanjih pogojev in težnje vodstva Delavskih zadrug je za to malo upanja, ker vse kaže, da hočejo nekateri vplivni krogi postopoma likvidirati to tako važno gospodarsko podjetje, ki so ga pred leti ustanovili tržaški delavci, a zdaj ni več v njihovih rokah. Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Franc Zdešar. Na skupni seji OK ZKS Koper in Okrajnega odbora Socialistične zveze se je po poročilu dr. Stanka Kovačiča in po nagovoru sekretarja OK ZKS Alberta Jakopiča-Kajtimira o neizkoriščenih možnostih v kmetijstvu koprskega okraja razvila živahna razprava, iz katere povzemamo še nekaj misli. Tovariš Jože Guštin je med drugim omenil, da bo v pivški občini nujno potrebno okrepiti prosvetno dejav-npst na vasi. Grajal je premajhno zainteresiranost kmetov za obdelavo pašnikov, ki so sedaj gosto poraščeni z grmičevjem. Kaže tudi na pomanjkanje mlajše delovne sile, ker je leta našla zaposlitev v industriji zato, ker je v industriji dobila boljšo stimulacijo. Vsekakor bo treba o tem vprašanju, o katerem že razpi-avlja-mo skoraj leto dni, posvetiti več pozornosti in preiti od ugotovljanj k dejanjem. Tovariš Franc Zakrajšelc je v tej zvezi dejal, da je v pivški občini skoraj 50% pašnikov last splošno ljudskega premoženja, jih pa izkoriščajo privatniki mimo načel socialističnega gospodarjenja. Razen tega so tudi primej-i. kot na primer v Jurščah, kjer pospešujejo konjerejo na račun živinoreje samo zaradi boljšega iztržka. Zato ni čudno, če se je število goveje živine letos zmanjšalo, saj so v zadnjih mesecih prodali večje število mladih telet. Treba bo tudi napraviti pravilnik o ureditvi pašnikov in to na osnovi ugotovitev ter posebne komisije o sedanjem stanju pašnikov, da moramo najti druge prijeme za odkup živine, kot pa so pri odkupu sadja, zelenjave in vina. Kmetijski proizvajalec bo po njegovem mišljenju le takrat povečal kmetijsko proizvodnjo, ko bo spoznal večjo vrednost njenega vnovče-nja. Posebno vprašanje je tudi delovna sila, saj je v koprski občini več vasi, kjer je najnižja starostna doba kmetovalcev okrog 45 let. Okrajni sanitarni inšpektor dr. Polde Hladnik je opozoril, da je v neposredni zvezi s povečanjem živinoreje tu- d □ Ü di vprašanje gradnje novih klavnic. Tako n. pr. obstoja skoraj v vseh občinah, razen v ilirsko-bistriški, nevarnost, da bi morali zapreti sedanje klavnice, ker po eni strani ne odgovarjajo več sodobnim sanitarno tehničnim pogojem, po drugi pa ne dajo možnosti, da bi v njihovih prostorih izkoristili zaklano živino do maksimuma. Tako n. pr. smo v koprskem okraju izgubili leta 1954 okrog 250 milijonov dinarjev vsled neizkoriščene živalske krvi, ker so sedanje klavnice nesodobne. Ko so razpravljali o povečanju števila plemenske goveje živine, so udeleženci posvetovanja naglasili, da je Kras zelo primeren za sodobno vzre-jo govedi. Treba pa bo bolje izkoristiti pašnike in travnike ter začeti z gradnjo sodobnih hlevov. Nujno bo pri tem upoštevati dejstvo, da lahko povečanje vzreje goveje živine vpliva na izravnavanje plačilne bilance. Pri tem je važno poudariti, da bo treba preiti iz starega načina graditve hlevov, to je v obliki kroga, na sodobnejši način, to je gradnja .hlevov v obliki spirale. Na ta način lahko pridobimo na konstrukciji in prostoru, zmanjšali bi se stroški investicij po glavi živine. Tako bi se po mnenju tovariša ing. Petra Aljančiča zmanjšale investicije za gradnjo hlevov po starem načinu, ki so znatno višje od cene gradenj stanovajskih prostorov. Zato bo vsekakor razmisliti o tem, kako zmanjšati stroške vzreje, ker le-ti vplivajo na ekonomsko ceno živinoreje. Z znižanjem investicijskih stroškov za živino, zlasti v zgornjem področju koprskega okraja, in to z uvajanjem sistema gradnje sodobnih hlevov, bomo lahko sprostili znatna sredstva za pospeševanje drugih panog kmetijstva. Nujno potrebno bo začeti s sestavljanjem perspektivnega programa za izboljšanje kmetijstva v koprskem okraju, ki pa mora biti z ozirom na značilnosti posameznih področij raznolik. Prav bi bilo, da bi na osnovi fotokopije celotnega področja, na V VOJVODINI JE SEDAJ 195 KMETIJSKIH POSESTEV, ki imajo skupno več kot 216,000 ha zemlje ali nad 11 "/o skupnih obdelovalnih površin. perspektivni program kmetijstva v Vojvodini pa predvideva, da bodo že v nekaj letih povečali proizvodnjo žita za 2 milijona ton. PREDSTAVNIKI POSLOVNIH ZVEZ IN REPUBLISKII-I KMETIJSKIH ZBORNIC iz Vojvodine so se pred kratkim dogovorili o razdelitvi semen italijanskih sort pšenice, predvsem za socialistična kmetijska gospodarstva. Letos je namreč ta sorta pšenice izredno bogato obrodila, POSKUSNA PROIZVODNJA bo po novem odloku Zveznega izvršnega sveta dovoljena največ 12 mesecev. Ta rok se lahko podaljša, če nastanejo prekinitve zaradi tehničnih pomankljivosti. IZ NARODNE BANKE PRHIAJA VEST. da bodo odslej lahko jugoslovanski državljani dobivali za zasebna potovanja v tujino devize v vrednosti 12.000 dinarjev. Do 1. julija so jih lahko dobili le za 6000 dinarjev. V ZADRU SO ZACELI GRADITI BOMBA2NO PREDILNICO katero menijo, da bo zgrajena v 18 mesecih. Predilnica bo dajala letno 950 ton prediva, zaposlevala pa bo okrog 350 delavcev. NA KOSOVEM POLJU PRI PRIŠTINI je začela obratovati velika klavnica in hladilnica, v kateri je prostora za 180 vagonov mesa, sadja ali zelenjave. Več kot milijardo dinarjev je bilo porabljenih za zgraditev tega velikanskega objekta in za notranjo ureditev ter stroje. V ŽELEZARNI NA RAVNAH bodo začeli izdelovati cekas žico, ki jo potrebujemo za električne termične aparate (lilcalnike, kuhalnike, pečice, itd.). Cekas (žarilno) žico smo morali doslej v celoti uvažati, in sicer okoli 30 ton letno. Jugoslovan- trgovino je znano, so ta hrib razstrelili zato, da bodo z zgrajenimi jezovi in prekopi lahko namakali doslej nerodovitno zemljo na Kavadarskem polju. DRŽAVNI SEKRETAR ZA BLAGOVNI PROMET je izdal odredbo o zajamčenih cenah za žito letine 1957 in 1958. Za pšenico je določena cena 36 din za kg, za rž 33 din, za oves, ječmen in koruzo pa 31 dinarjev. HASAN BRKIC, PREDSEDNIK ODBORA ZA ZUNANJO TRGOVINO, je po vrnitvi iz SZ izjavil, da je naša delegacija v Moskvi dosegla popolno soglasje s predstavniki SZ in DR Nemčije za izgradnjo in fi-nansiranje posameznih objektov, ki jih bomo gradili pri nas, opremo pa bomo dobili iz omenjenih dveh držav. kateri bi bili označeni pašniki tako po obsegu, kakor po kakovosti, ter raznovrstne komunikacije, sestavili splošni in podrobni plan za rejo goveje živine. Tako bi se izognili sestavljanju brezperspektivnih in ozkih načrtov v okviru nekega določenega kraja. Ob zaključku so sprejeli sklep, da bi poročilo kakor tudi razpravo temeljito proučili vsi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Dejstvo pa je, da je vrsta stvari, ki bi jih lahko izboljšali sami. ne da bi čakali na elaborate o proučevanju vseh obravnavanih vprašanj. Prav bi bilo, da bi na osnovi zaključkov, sprejetih na omenjeni seji, seznanili oblastvene organe, zadružne in politične organizacije o njihovih nalogah v zvezi z uveljavljanjem sodobnega, rentabil-nejšega načina kmetijske proizvodnje. Kmečka domačija na Krasu Zakaj je naše morje Kdor je poleg našega morja videl na svetu še kako drugo morje, se ni mogel dovolj načuditi nepozabno lepi modrini naših voda, ki jim je po barvi enako le še Egejsko morje ob grški obali. Koga ni navdušila ta čudovita sinjina, kdo se ni vprašal po vzroku teh neslutenih lepot? Kemična preiskava morske vode pokaže poleg ogromnih količin kuhinjske soli dokaj manjše količine spojin, predvsem fosfatov in nitratov. Prav te spojine pa so za življenje v morju odločilne, zakaj od njih živi tako imenovani rastlinski plankton, mikroskopsko majhne rastlinice, ki plavajo v ogromnih množinah v gornjih morskih plasteh. Cim več fosfatov in nitratov, tem več rastlinskega p'anktona, od katerega zavisi | fí I \\ fg - fi§ i ska banka za zunanjo ?plp7nmi v Ravnah 30.000 dolarjev za uvoz potrebnih naprav iz Švedske za izdelovanje te žice. Za izdelovanje cekas žice bomo morali uvažati le še nikelj. NOVOUSTANOVLJENA SKUPNOST POSLOVNH1 ZVEZ ZA ŽIVINOREJO je v svoj program vne-,«la pospeševanje živinoreje in organizacijo proizvodnje za trg. V NAVZOČNOSTI ŠTEVILNIH SEIZMOLOGOV, METEREOLOGOV, GEOLOGOV IN DRUGU-I STROKOVNJAKOV, so v hribu »Gradot« pri Kavadaru v Makedoniji zažgali 56.000 kg razstreliva ki Je odtrgalo s preostalega dela hriba več tisoč kubikov prsti in kamenja. Kot je ¡¡Pil tímm ■ »Burja« v piranskem zalivu spet količina tako imenovanega ž i-valskega planktona, ki prav tako oživlja vrhnje plasti morja. Živalski plankton se namreč preživlja z rastlinskim, od živalskega planktona pa živijo spet ribe, predvsem potujoče, slanikom sorodne ribe, med katere spadajo tudi sardele in makrele, ki so. n. pr. za naš Jadran tako važne. Živalski plankton. Ki se seseda na morskem dnu, je hrana tudi živalim, ki žive v globinah, kot školjkam, rakom, morskim pajkom. Cim več teh živali na morskem dnu, tem več tudi rib, ki se najraje držijo v spodnjih plasteh, n. pr. po-lenovk, morskih ščuk in podobnih. Odvisnost živalskega bogastva morij od fosfatov in nitratov je razvidna. V tem pogledu pa z našim Jadranom ni ravno najbolje. Medtem ko vsebujejo n. pr. severna morja do 10 mg fosfora na tono morske vode, znaša njegova količina na tono jadranske vode komaj 3 mg. Posledica je: malo rastlinskega planktona, malo rib. Ne ustrašimo se! še vedno tudi v našem morju rib ne primanjkuje! Predvsem ne v jugoslovanskih vodah! Imamo jih tam okoli tri sto vrst, med njimi do sto vrst užitnih rib. Manj pa jih je seveda kot v severnejših morjih. Zato pa se naše morje odlikuje s tako čudovito barvo, ki jo opeva toliko pesnikov, ki vzradosti toliko src. Cisto preprosta in enostavna je razlaga tega očarljivega pojava: Morja z obilico fosfatov in nitratov ter s tem v zvezi z obiljem planktona, ki napolnjuje njihove zgornje plasti do 100 m v globino, so zaradi velike množine organizmov sivo motne barve; Jadransko morje, ki ima teh organizmov dosti manj, pa je zato čisto, prozorno in nemotno ogledalo sinjega južnega neba. Koper dobi novo bančno poslovno in stanovanjsko stavbo V soboto, dne 27. julija, je zasedal v prostorih našega Okrajnega ljudskega odbora upravni odbor Narodne banke FLRJ, centrale za Slovenijo pod predsedstvom ing. Viktorja Kotnika, v navzočnosti generalnega direktorja Lavoslava Dolinska in članov. Seji sta prisostvovala kot gosta predsednik OLO Kc.per Albin Dujc in podpredsednik Franc Klobučar. Na seji so bila obravnavana zelo važna vprašanja v zvezi z gibanjem kratkoročnih kreditov v prvi polovici letošnjega leta in v zvezi z novim sistemom kreditiranja v praksi. Ugotovljeno je bilo, da so v letošnjem letu kratkoročni krediti porasti i nad predvidevanja, ki jih vsebuje kreditna bilanca. Ta sloni seveda na zveznem družbenem planu, po katerem naj bi se proizvodnja povečala za 13%. Kot vemo, pa se je letos samo v prvi polovici leta povečala proizvodnja za 20% in kaže, da se bo še nadalje ugodno razvijala. Zato je tudi razumljivo, da so se temu primerno povečali tudi kratkoročni krediti. V tej zvezi je bila važna ugotovitev, da zaradi povečanja kreditov obstaja še vedno ravnovesje med kupnimi in blagovnimi skladi in da to osnovno ravnovesje doslej ni bilo porušeno. Obstajala je sicer bojazen, -da bo zaradi rastočega priliva sredstev v družbene investicijske sklade in povečano trošenje teh sredstev neugodno vplivalo na nadaljnji razvoj. Z ukrepi, s katerimi se omejuje trošenje nekaterih skladov, pa je bila taka nevarnost v bistvu odstranjena. Poseben poudarek je bil dan vprašanju večanja skladov obratnih sredstev podjetij, ki premalo skrbe, da bi večala te sklade z lastnimi prostimi sredstvi. Večkrat je bilo že poudarjeno, da bo potrebno premakniti težišče povečanja obratnih sredstev za redno poslovanje podjetij na sklade podjetij in na družbene investicijske sklade ter ne več na bančna kreditna sredstva. Ko govorimo o navedeni seji, ne smemo mimo problema, ki se živo tiče tudi našega okraja. Gre namreč za tista podjetja, ki jim morajo preskrbeti obratna sredstva investitorji oziroma tisti, ki so podjetja ustanovili. Pri nas imamo nekaj takih podjetij, za katera bo sklad obratnih sredstev, ko bodo začela redno obratovati, predstavljal resen problem. Ob koncu seje je Lavoslav Do-linšek, generalni direktor centrale Narodne banke sporočil, da je bila v letošnji investicijski program vnešena gradnja poslovne in stanovanjske zgradbe Narodne banke v Kopru. Prepričan je, da bo gradnja odobrena in sredstva zagotovljena, ker je potreba po taki zgradbi v Kopru zelo velika. Vsi navzoči, posebno predstavnika našega OLO, so to sporočilo vzeli z zadovoljstvom na znanje. Po končani seji so si člani upravnega odbora ogledali dela v pristanišču, kjer jim je vodja del koprskega pristanišča pokazal načrte in doslej izvršeno delo, kakor tudi demonstriral delovanje sesalnega bagra »Peter Klepec«. —ž j — »Trogir«, poslednja ladja iz »T« serije je gotova in predana lastniku »Jadranski linijski plovidbi« na Reki. Ladjo je zgradila ladjedelnica »Ulja-nik« v Pulju in je dolga 45 m, široka 8 m ter ima 350 BRT. Doseže brzino 14 morskih milj na uro, prepelje 450 potnikov in 20 ton tovora. Ze prej izgotovljcne ladje iste serije se imenujejo »Tuzla« in »Takovo«. Ladje bodo vozile na progi Reka—Lošinj ter Reka—Zadar, ± * * »General Guisan« je napravil 23. julija svojo prvo poskusno vožnjo. Ladjo so zgradili v ladjedelnici »3. maj« na Reki za švicarske lastnike »Helica S. A,« iz Ženeve. »General Guisan« ima nosilnost 12.801 tone, dolg je 110 metrov, z motorjem 4900 KS doseže brzino 14 morskih milj na uro. To je že četrta ladja, zgrajena v reški ladjedelnici za švicarske lastnike, ki so ladjo prevzeli 27. julija. Te dni bodo v ladjedelnici »3. maj« na Reki splovili 12.000-tonsko ladjo »Mitora Marigo« za grške ladijske lastnike »Leinos Brothers« iz Londona. Po splovitvi bodo začeli graditi še eno enako ladjo za iste lastnike. V Beograd so dopotovali predstavniki madžarske težke industrije, ki bodo začeli pogajanja o razširitvi pristanišča na Reki. Madžarski gospodarski krogi so zelo zainteresirani na izgradnji novih kapacitet na Reki, ker smatrajo to jugoslovansko luko kot najprimernejšo za madžarsko prekomorsko trgovinsko izmenjavo. Puljska ladjedelnica »Uljanik« gradi sedaj štiri ladje po 10.000 oziroma 12.600 ton nosilnosti za račun »Splošne plovbe« iz Pirana. Ladje bodo imele brzino 15 morskih milj in bodo gotove do 1960 leta. Prva ladja bo gotova še v letu 1958. RAZŠIRJENJE KIELSKEGA PREKOPA 98 km dolgi Kielski prekop, najbližja zveza med Severnim in Baltskim morjem, postaja preplitev. Se vedno je tak kot je bil ob začetku prve svetovne vojne leta 1914, to je 102 m širok in 11,30 m globok. Poglobiti pa ga hočejo na 12,60 m. Stroški za izvedbo del bodo znašali 10 milijonov mark, ki jih bo krila zvezna vlada v Bonnu. P/l »BIHAČ« je 25. julija priplula v Pidj na popravilo v doku. P/l »DUBROVNIK« je 28. julija plula skozi Gibraltar na poti za Emden, kamor prispe predvidoma 4. avgusta. M/l »GORENJSKA« je 23. julija zapustila pristanišče Colombo na poti v domovino. Na Reko bo priplula predvidoma 15. avgusta. P/l »GORICA« je 31. julija priplula iz Emdena na Sicilijo. P/l »LJUBLJANA« je 29. julija prispela v Port Talbot, odkoder je nadaljevala za Rotterdam, ki ga zapusti danes, 2. avgusta. M/l »MARTIN KRPAN« je 28. julija priplula iz Lattaquie v Ravenno. P/l »NERETVA« je 26. julija od-plula iz Billinghama v Casa-blanco, kamor prispe jutri, 3. avgusta. P/l »POHORJE« je 27. julija plula mimo Sueza na poti na Kitajsko. P/l »ROG« je 24. julija plula skozi Sueški prekop na poti v Rotterdam, kamor prispe 7. avgusta. P/l »ZELEN GORA« je 1. avgusta zapustila pristanišče Tsamkong na Daljnem vzhodu. (Nadaljevanje s 1. strani) ima obrtništvo za delo, pa bo možno hitreje reševati vprašanja, ki tarejo kolektive in posameznike. Pri nas je 969 obrtnih obratov, od tega 28% državnih. Skupno z vajenci je zaposleno v obrtništvu nad 3.200 ljudi. Po številu delovne sile pa je državni sektor 2,5 krat. močnejši od privatnega. Največ truda vlaga Zbornica za vzgojo kadrov, zlasti vajencev. Mladina se nekaterih poklicev noče oprijeti, zato so n. pr. čevljarska, kovaška, dimnikarska in splošno gradbena stroka ter nekatere druge, postale kritične. Vzrok za to je verjetno v slabem nagrajevanju v teh strokah, kar bi s primernimi ukrepi mogli kmalu popraviti. Priporočiti bo treba pristojnim organom, naj po možnosti omilijo dajatve obrtnikom kritičnih strok na podeželju, vajencem pa s predpisi določijo v teh strokah nekoliko večje nagrade. Sporedno z navedenim vprašanjem je treba upoštevati še dejstvo, da se številna obrtna podjetja in mojstri branijo vajencev. Mnogi se pritožujejo, češ da je vajenec zaradi šolanja prepo-gostokrat odsoten. Če odštejemo dneve, ki jih prebije vajenec v šoli, njegov zimski dopust, enomesečni letni dopust, razna taborjenja, izostanke zaradi bolezni, praznike in druge proste dneve. ugotovimo, da je vajenec v delavnici v. vsej svoji triletni učni dobi dejansko samo 468 dni ali komaj 50% vseh dni, določenih za njegov uk. Zato ni čudno, da imamo v celem okraju v obrtništvu samo nekaj nad 600 vajencev. -Nekaj več pozornosti morajo biti deležni tudi strokovni in vodilni kadri v obrtništvu. Na splošno so na vodilnih mestih- v obrti družbenega sektorja ljudje brez mojstrskih izpitov, čeprav jim je po večini priznan naziv visokokvalificiranega delavca, ki so si ga pridobili s prakso, nimajo pa dokumentov, ki jim bodo potrebni za priznanje kvalifikacije ob upokojitvi. Zbornica jo rešila to vprašanje tako, da je . tečaji nudila tem ljudem možnost opraviti strokovni izpit, hkrati pa se je lotila sistematičnega pregleda dokumentov. Socialistični sektor proizvodne obrti je po številu delovne sile in delavnic znatno močnejši od privatnega, toda občutno pa je pomanjkanje državnih uslužnost-nih delavnic. Medtem ko je razmerje proizvodne obrti državnega sektorja nasproti privatnemu po številu delavnic 6:1, je pri uslužnostni obrti komaj 1:3. Verjetno je prav v tem treba iskati vzrok za po navadi tako drage usluge pri nas — prizadevati si bo treba, da se razmerje usluž-nostne obrti kar najhitreje popravi v korist državnega sektorja. KAJ BO Z DELAVNICAMI PRI KZ? Obširne razprave so bile deležne tudi obrtne delavnice pri kmetijskih zadrugah. Le-teh ni malo, toda zadruge težijo za tem, da bi jih izločile iz svoje dejavnosti ali pa celo ukinile. Ustanovljene so bile prvenstveno za potrebe zadrug, a so sčasoma presegle svoj okvir in začele sprejemati naročila drugih. -Zanje bi morale zadruge voditi posebne knjige, toda točne evidence ni. Ker se pa prepleta delo uslug z delom za domače potrebe, izkazujejo te delavnice v večini primerov zgubo in pridejo v težak finančni položaj tudi delavci v teh obratih. Pogostokrat ne dobijo redno svojih zaslužkov prav zaradi navedenih zmed in netočne evidence. Tudi plače v teh delavnicah so majhne, pogo-' stokrat pa nadurnega dela v poletnih mesecih delavcem ne priznajo. Zbornica bo skušala to vprašanje urediti neposredno z upravami zadrug, toda pri tem morajo tudi občinski ljudski odbori pokazati nekaj več dobre volje in razumevanja za osamosvojitev teh obratov. Kaže namreč, da se nekatere občine branijo prevzeti take delavnice, češ da ni denarja, čeprav je to izvedljivo z malenkostnimi stroški; s primernim rokom je možno odplačati osnovna sredstva, kolektivi pa bi s tem prav gotovo dobili večji interes do dela. KJE SO VZROKI ZA MAJHNO STORILNOST Ko s6 načeli vprašanje storilnosti, ki je ponekod zaradi slabe organizacije dela nizka in odločno manjša kot v privatnem sektorju, so navzoči opozorili na največjo pomanjkljivost v obrti socialističnega sektorja, to je na vprašanje družbene uprave. Življenje nam kaže in nas uči na določenih primerih, da je prav s tem po sredi povezano tudi vprašanje notranje organizacije obrata, norm in akordov, delovne discipline in poštenosti. Da posamezniki jemljejo orodje in material iz delavnice zato, da bi si popoldne prislužili dodatne plače, j^ posledica neurejenih raz- !/7 r L mer. Prav to hromi socialistični sektor obrti, da ne more konkurirati privatnemu. Le z družbeno upravo bo možno odpraviti pomanjkljivosti in s pravičnim nagrajevanjem spodbujati ljudi k večji storilnosti. Organom delavske samouprave v obrtništvu bo treba v bodoče nuditi več pomoči in jim pomagati, da se uveljavijo. Navajati jih bo treba na delo, da se ne bodo izgubljali pri raznih drobnarijah, važnejše zadeve pa prepuščali v odločanje ožjemu krogu ljudi, Ob koncu seje je Svet obširno razpravljal o vprašanju davkov ter o ostalih obveznostih obrtništva do družbe. Sprejeli so nekatera priporočila, ki jih bodo posredovali pristojnim višjim organom. Pri tem je naneslo tudi na vprašanje anuitet, ki jih morajo državni obrati plačevati za svoja osnovna sredstva. Gre namreč za to, da občine administrativno odrejajo rok odplačila za določeno osnovno sredstvo, čeprav je njegova življenjska doba pogosto štiri ali petkrat daljša. Posledica takega določanja rokov za odplačilo posojila pa je velikokrat negativni uspeh obrata v poslovnem letu. Tudi za amortizacijo določajo pogostokrat previsoke stopnje. W □ □ □ □ □ . .. čc bi tudi v drugih občinah koprskega okraja, kjer so pogoji □ □ za uspešno delovanje področnih hišnih svetov, le-ti dosegli tako lepe ^ uspehe dela, kot jih beležijo področni hišni sveti v Izoli, ki so že — pobrali skoraj vso zaostalo najemnino in si resno prizadevajo čimbolje ohraniti ter izboljšati stanovanjske' prostore; ... če bi se hladilnica v Dekanih čimprej osamosvojila, ker bo le tako neprimerno več prispevala k pravočasni in cenejši preskrbi prebivalstva s prehrambenimi predmeti; □ □ □ □ □ ... če bi tudi drugi oblastni organi svoje delo organizirali tako, kot ga je uprava za dohodke pri ObLO Koper, ki svoje uslužbence pošilja na teren, ter s tem prihrani čas in denar vaščanom ene ali druge vasi za pot v Koper; ... če bi nekateri vodje socialističnih obratov, tako gostinskih kot □ obrtnih spremenili svoj nepravilni odnos do koprskega knjigovodskega □ □ centra s tem, da bi se temeljiteje posluževali njegovih uslug, kar bi j=j jim znatno olajšalo finančni pregled njim v upravljanje zaupanega □ podjetja; □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ... če bi tisti obrtniki, ki storitve kaj hitro mastno zaračunajo, □ pokazali isto vnemo pri izpolnjevanju obveznosti do družbe in ne bi □ z zavlačevanjem plačil davčnih zaostankov ovirali redno finansiranje družbenih, zdravstvenih, socialnih, prosvetnih, kulturnih itd. potreb; ... če bi uredili odtok nesnage iz postojnske mestne klavnice tako, da ne bi odpadki in odplake ter z njimi smrad onesnažili reko Pivko, ki je v poletnih mesecih polna kopalcev; ... če bi se končno vendarle pristojni forumi odločili, kje naj bi bila bodoča postojnska magistrala, ker kaže, da je predlogov dovolj in če bi upoštevali vse, bi morali Postojno prenesti drugam. □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D TOVARNA ZA PREDELAVO RIB »IRIS« V IZOLI razpisuje M : ..i:;*: ■ x SS-jv . i y s-s;; ■: ■■;-mmmmis ZA UČENCE V INDUSTRIJSKI ŠOLI ZA PREDELAVO RIBE ZADAR Pogoji: dovršena osemletna, šola ali 3 razredi gimnazije — Reflektanti naj se javijo najpozneje do 12. avgusta 1957 na upravi podjetja v Izoli „ .....,„. ... ' " ................. " >W"" 'M:^ Že nekaj tednov se vrše pred posebno komisijo za opravljanje izpitov za šoferje — visokokvali-ficirane delavce izpiti. Doslej je pristopilo k iz.pitom okoli 35 kandidatov, ki imajo vsi že D kate- Naša razglednica: Izola proti večeru s tovarno »IRIS« v ospredju I X>O©OOOOOOOOOCXOOOOOOOCOOCKX3OOOOOOOCXX300OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^^ jooocoooooococ.oooooocx>ooooooooocKDOOoooaooooooooGaooooooo IZ DELA POKLICNE POSVETOVALNICE Hiter razvoj našega gospodarstva zahteva vedno večje število novih strokovnjakov, ki bodo sposobni voditi in upravljati sodobne stroje, zapletene naprave v novih tovarnah itd., itd. Tehnika se iz dneva v dan izpopolnjuje, sedanja »atomska« doba .pa zato zahteva visoko usposobljene ljudi.Se pravi, v zvezi s tem se prejšnji poklici izpopolnjujejo, hkrati pa »nastajajo« novi. Zato nam ne sme biti vseeno, kako se naša mladina pripravlja na poklice, ki jih zahteva naša socialistična graditev in perspektiva našega tehničnega razvoja! Priznajmo: včasih se mladi ljudje do zadnjega trenutka ne morejo odločiti za svoj življenjski poklic. Seveda, ker jim v tem življenjskem koraku čestokrat nihče ne pomaga, ne svetuje. Nič čudnega torej, če se številni mladi ljudje odločijo za poklice, ki so trenutno v »modi« (avtomeha-nik, šivilja, itd.), hkrati pa poznajo vse premalo drugih poklicev. Mnogo več kot doslej bi morala zato mladina iskati in najti pametnih nasvetov pri svojih starših in vzgojiteljih. Seveda, da se odločijo po nasvetu za poklic, do katerega imajo veselje in smisel. Za sistematično in smotrno usmerjanje mladine v poklice je bilo nujno treba razširiti mrežo Poklicnih posvetovalnic tudi v koprskem okraju, kjer je to ne samo važno, temveč tudi potrebno. Na pobudo Posredovalnice za delo je nudil OLO Koper za ustanovitev Poklicne posvetovalnice vso pomoč. Tu zdaj mladina dobi vse potrebne podatke o posameznih poklicih, šolah, prostih učnih mestih itd. Posvetovalnica pa daje tudi strokovno pomoč in nasvete pri izbiri .poklica tako, da psiholog pregleda psihične zmožnosti mladega človeka, ki se je odločil za določeni poklic (na primer: splošna inteligenca, smisel za tehnična in mehanična vprašanja, prostorninsko in ploskovno predstavljanje, presojanje besednih odnosov, dalje fiziološke zmožnosti, na primer ostrino vida za bližino in daljavo, globinsko presojanje, razlikovanje barv, stopnjo ročne spretnosti ter so-ročnosti, tempo dela itd.). Posamezne izmed navedenih zmožnosti so namreč bistvenega pomena za uspešno opravljanje poklicev (recimo: pomorščak mora poleg drugega temeljito razlikovati barve!). Razumljivo pa je, da mimo teh zmožnosti odločajo pri uspehu v vsakem poklicu tudi razne osebne lastnosti — vztrajnost, prizadevnost, vestnost, marljivost, natančnost itd. Zato skuša poklicni psiholog v razgovoru s človekom, ki si izbira poklic, vskladiti njegove interese in na- gnenja z njegovimi zmožnostmi ter skuša najti zanj najprimernejši poklic. Referent pri Poklicni posvetovalnici za usmerjanje mladine v poklice, ki ima podatke o učnih prostih mestih v najrazličnejših gospodarskih panogah, o pogojih za vpis in šolanje na raznih šolah s praktičnim poukom, o srednjih strokovnih šolah itd. nudi po možnosti poklicni nasvet tako, da poskuša vskladiti poklicno željo in nasvet z objektivnimi možnostmi šolanja, uka ali zaposlitve. V zimskih mesecih so člani Poklicne posvetovalnice iz Kopra s številnimi predavanji na nižjih gimnazijah in osemletkah seznanjali mladino in starše s pomenom pravilne izbire poklica ter jim dajali številna napotila za smotrnejšo izbiro poklica. S 1. junijem pa je začela Poklicna posvetovalnica vključevati mladino v poklice in bo to delala do 1. septembra. Ne bo zato odveč, če opozorimo mladino, naj se pravočasno obrne po nasvet in pomoč na Poklicno posvetovalnico pri Posredovalnici za delo OLO Koper, oziroma pri občinskih referentih za delo. Kajti po 1. septembru ne bo več moč sklepati učnih pogodb. Ivan Šuštar gorijo (avtobusni šoferji) in velika večina je pokazala tudi zadostno znanje, da se jim prizna naslov visoke kvalifikacije. Predmeti so naslednji: praktično delo na avtomobilih s teoretičnimi pojasnili, tehnologija, gospodarsko računstvo, zakonodaja in prometni predpisi. Opažanja so pokazala, da mnogim manjka znanje iz računstva, a tudi prometne predpise ' bi morali mnogo bolje obvladati. Te dni bodo taki izpiti tudi v Postojni, v se.ptembru pa v Gorici, ker se nahaja v Kopru sedež skupne komisije za koprski in goriški okraj. Nekateri kandidati se pripravljajo na izpit sami, drugi se pripravljajo na tečaju, ki ga prireja Združenje šoferjev in avtomehanikov. Snov ni tako težka, da se je ne bi bilo mogoče naučiti, saj imajo kandidati najmanj sedemletno prakso in vmes po nekaj prometnopolicijskih izpitov, vendar ni obvezno, da vsak kandidat izpit tudi napravi. Potrebno je le znanje in nič drugega. SPET SMRTNA NESREČA Z BOMBO Prejšnje dni sta Franc Premru, star 13 let, dijak I. razreda gimnazije in Pavel Hiti, pasla nad vasjo Strane pod Nanosom živino. Med skalovjem sta našla italijansko bombo minome-talca. Z namenom, da jo bosta prihodnji dan razstrelila, sta jo skrbno spravila in o tem nista nikomur ničesar povedala. Naslednji dan sta zakurila ogenj, vanj položila bombo in stekla v zaklon. A ker bomba ni hotela eksplodirati, sta se približala ognju in ko sta bila nekako dva metra od njega, je bomba eksplodirala. Močno jo počilo, drobci so se razleteli in na mestu ubili Premruja, Hiti pa je bil ranjen v desno stegno. Tudi desetletna Valerija Kovač, ki se je tedaj približala ognju, je bila ranjena v desno koleno. Oba ranjenca sta pi-estrašena stekla domov, mrtvega Franceta pa sta pustila. Ta nova nesreča z razstrelivom naj bo resno opozorilo staršem, da bodo poučili svoje otroke, naj se z neeksplodiranimi bombami ne igrajo! »stina« Pismo uredništvu Hvala za nesebično pomoč, tovariši! Tovariš urednik! Nad vhodom v naše sedanje bivališče Je napis: »Bolnišnica za kostno Tite«. Menda Je malo ljudi, ki se ne bi -zdrznili, kadar prečitajo ta naslov. MnoRO pa je med temi ljudmi tudi takih, ki — upam, da ne bodo užaljeni — so, ali pa nas že uvrščajo med tiste ljudi, ki so iz vsakdanjega dnevnega življenja že izbrisani. Menda zato, ker menijo, da smo prisiljeni ostati toliko časa v postelji, dokler se nam dnevi ne iztečejo , .. Vendar smo mi, bolniki te vrste, drugačnih misli! Prepričani smo, da bomo — eni prej, drugi pozneje — spet odšli na svoja delovna mesta in da bomo po ozdravljenju in vrnitvi v »civilno« življenje spet imeli listo mesto, kakršnega smo imeli pred prihodom v bolnišnico. Za to imamo tudi jamstvo — zdravnike in zdravstveno osebje. Ko le-te opazujemo, se nam zdi, kakor da nimajo svojega privatnega življenja, temveč da žive samo za nas bolnike. Se več! Kakor da smo bolniki njihova velika družina, oni pa nam niso zdravniki, temveč — očetje, bratje .. . Mnogi med nami so že nad leto dni ali pa celo še več v bolnišnici. Zato uprava bolnišnice skrbi, da nam nudi tudi razvedrilo. Kako? se bo kdo vprašal. Dvakrat na teden imamo filmske predstave. Mimo tega pa imamo tudi prireditve folklorne skupine, Kajti upravnik bolnišnice. Lojze Usenik, član GSP v Kopru, je zbral nekaj uslužbencev bolnišnice SVET OB MURI, STEV. 3 Iz vsebine: Hudi Cačinovič: Postanek in razvoj kapitalizma v Prckmurju, PaJIin-Nace Kranjec: Pesmi, Ala Peče: Pogledi, Franc Zadravcc: Nazori o umetnosti, Eli Smonova: Pesmi, Marika: Pesmi, Manko Golar: Pesmi, Palko Dolinec: Iludičev hrbet, Jože Tcrnar: Kretničar, Slavko Jug: Pesmi, Fran-co Ostanek: Razvoj šolstva v občini Videm ob Sčavnlci, Bela Sever: Geografski termini prekmurskih gričev, Franc Srlmpf: Pismo v Ljubljano. ter jih naučil narodnih plesov. Toda ta folklorna skupina ne nastopa samo v bolnišnici, temveč tudi izven nje. A predvsem nastopajo za naše razvedrilo, saj so se konec koncev tudi združili v skupino prav zaradi nas. Seveda, oni poznajo vse naše težnje in naše želje in nam jih tudi skušajo izpolniti. Zato se ob tej priložnosti vsem članom folklorne skupine in upravi bolnišnice iskreno zahvaljujemo za njihov trud, požrtvovalnost in prizadevnost. Hvala vam in kaj kmalu nas spet razveselite s folklornim programom! Hvaležni bolniki (PMiM^I Nasto) ob bolniških posteljah PEVSKO TEKMOVANJE V MARIBORU ¡¿do- && fib&jet ftwa 7 Petek, 2. avgusta, ob 20.30. uri v KOPRU na Trgu revolucije KONCERT HARMONIKARSKE-GA ORKESTRA »KAJUH« i/. Ljubljane pod vodstvom Janez;» Kuharja. Sobota, 3. avgusta, ob 20.30. uri v ANKARANU, pred hotelom -Turiste, KONCERT IIARMONI-KARSKEGA ORKESTRA »KAJUH« iz Ljubljane pod vodstvom Janeza Kuharja. Ponedeljek, 5. avgusta, ob 20.30. uri v PIRANU na Punti: KONCERT HARMONIKARSKE-GA ORKESTRA »KAJUH« iz Ljubljane, pod vodstvom Janeza Kuharja. Torek, 6. avgusta, ob 20.30. uri v IZOLI na letnem kinu KONCERT HARMONIKARSKEGA ORKESTRA »KAJUH« iz Ljubljane, pod vodstvom Janeza Kuharja. Maribor je v teh dneh kot spremenjen. Kako ne — Maribor-sik teden, v novih prostorih, številni razstavljalci in bogate kul-turno-prosvetne, telesno-vzgojne in športne prireditve. Kakor že nekaj let. tako pa bo letos v Mariboru i' dneh Mariborskega tedna tudi — pevsko tekmovanje. Toda ne samo za pevke in pevec'-amaterje, temveč tudi za šolane pevce in pevke. Toda razen manifestativno kulturnega pomena ima to tekmovanje še drugačen namen! Vodstvo mariborske opere oziroma gledališča želi na eni strani odkriti skrite pevske talente in jih pridobiti za solistično petje v gledališču, hkrati pa pregledati, kako »zorijo« domači solistični pevci. Znano je namreč, da mariborski operi šc vedno primanjkuje solistov in je morala uprava SNG za prihodnjo sezono najeti kar tri tuje pevce. Najboljši pevci pa imajo tudi možnost, da bi se šolali, ali pa bili lahko takoj spre- OBCINSKI LJUDSKI ODBOR SEŽANA razpisuje mesta UPRAVITELJEV na osrednjih 8-lctnih šolali v Sežani, Tomaju in Štanjelu Ponudbe se sprejemajo do 15. avgusta 1957 — Pogoji: kandidat mora imeti izobrazbo predmetnega učitelja z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj pet let aktivne službe. — V Sežani so na razpolago samo samska stanovanja „Hasan-aginica" m Ilirski Bistrici Prejšnjp soboto je v Ilirski Bistrici gostovalo reško Narodno gledališče »Ivan Zaje« s Hasan-aginico, tragedijo Milana Ogrizo-viča, dramatizirano po istoimenski narodni pesmi. Predstava, ki je bila na prostem in ji je prisostvovalo precejšnje število ljudi, je bila zaradi odlične izvedbe .poseben kulturni dogodek v Ilirski Bistrici. Saj je znano, da prebivalce Ilirske Bistrice razen gledališča iz Kopra redkokdaj obišče kako drugo gledališče. Številen igral- ski ansambel, ki je sodeloval pri tej predstavi, je popolnoma potrdil ugled, ki ga ima med jugoslovanskimi odri gledališče na Reki. Zlasti sta to potrdila igralca glavnih vlog, Branka Verdo-nik-Rasbergcr in Vcljko Maričič, ki sta odigrala svoji vlogi temperamentno, prepričljivo in globoko umetniško. Vsekakor je treba izreči Domu JLA v Ilirski Bistrici vso zahvalo za organizacijo tega gostovanja, seveda z željo, da to gostovanje ne bi bilo edino. Is. : aia - «S-: - mmi ■ " --m jmm V času počitnic se spominjamo prvih slovenskih partizanskih šol, ki so delale kar na prostem in tudi poleti jeti v operni zbor mariborskega gledališča. To, že nekako tradicionalno mariborsko pevsko tekmovanje bo letos v nedeljo 4. avgusta dopoldne v mariborski Operi. Ob 9. uri bo interno izbirno tekmovanje, ob 11. uri pa javen nastop. Tekmovalce bo ocenjevala strokovna komisija, pri javnem nastopu pa bodo »pomagali« tudi poslušalci. Zmagovalci v skupini NOVA NAGRADA V PULJU Na letošnjem puljskem festivalu bo podeljena letos prvič nagrada za najboljši risani film. Podelilo jo bo podjetje za razdeljevanje filmov »Morava-film«, in sice'r v višini 200.000 dinarjev. šolan ih pevcev in zmagovalci amaterji bodo prejeli nagrade. Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je za to tekmovanje razpisala javno vabilo. Pismene prijave z navedbo pevske točke bodo sprejemali do začetka tekmovanja. Vsi pa, ki se bodo prijavili, morajo navesti svojo starost, poklic in točen naslov, šolani pevci pa tudi potek njihovega šolanja, s seboj pa morajo le-ti prinesti tudi note. Se to! Stroške za potovanje na tekmovanje nosijo prijavljenci sami. Kdo bo letos prejel prvo nagrado, oziroma, kdo bo letos najboljši na tem zanimivem tekmovanju? Mar bo med nagrajenci tudi kdo iz Primorske...? pš. iVoi A y ■ -X- TVl» ty> «¡¡¡i my V;."-: ■i ; P-KlUOK.s Kil ^IMUKMuKi HHHhh —.......... .......:..... —, MOViTETE MJ4 KNJIŽNI POLICI iiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiii............................................................................... JENS IIAGERUP: LAPONKA JUVI Zgodbo o mali Laponki Juvi, ki je s trinajstimi leti izgubila mater in bratca v razdivjanem hudourniku, pa tudi očeta, ki so ga po nedolžnem obsodili na dolgo ječo, spremljajo popisi čudovite laponske pokrajine, laponskega ljudstva, njegovega življenja in navad. Edino premoženje Laponcev so je-lenje črecle, s katerimi se pehajo in ubijajo dan za dnem in ki jim nudijo vse, kar potrebujejo za svoje skromno življenje. V taki zapušče-nosti in nečloveškem garanju, ki presegajo njene moči, potekajo otroška leta deklici Juvi. Ob njej spoznamo tudi »široki svet«, to je norveškega poročnika, ki prihaja na lov v samotne planine, in mu je mala La-ponka všeč, pa tudi Arneja Vaida, sina laponskega poglavarja, mladega pravnika, ki hoče priboriti svojemu brezpravnemu ljudstvu najosnovnejše človečanske pravice. V dramatičnem boju, v katerega poseže tudi mračni in zločinski Laponec Gunnar, zmaga mala Juvi, ki Ji uspe rešiti očeta krivične ječe. Delo je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani, ilustriral in opremil pa jo je akademski slikar Nikolaj Omersa. Tone Pavček in France Slana: TRIJE BRATJE IN ZLATA PTICA Kot druga knjiga zbirke >Knjižni-ca Pionirskega lista« Je izšla pravljica »Trije bratje in zlata ptica«, ki jo je po narodnih motivih napisal pesnik Tone Pavček, ilustriral pa naš znani akademski slikar France Slana. Ob tej pravljici se boste preselili v čudežne čase, ko Je raslo zlato sadje kar na drevesih in ko je bilo »čudo vseh čudes« zlato drevo. To deželo so našli trije bratje, ki so šli iskat sreče po svetu. V tej novi zbirki Mladinski' knjige Izhajajo ponatisi najboljših pravijlp in zgodb v slikah, ki so že bile objavljene v -Pionirskem listu,. Nov prispevek k zgodovini NOB Tokrat na našem morju. Mnogo je že napisanega o narodnoosvobodilni borbi naših narodov na ozemlju Jugoslavije, malo pa o borbah na morju. In vendar njihovi uspehi niso bili brez .pomena na splošni razvoj našega narodnoosvobodilnega odpora in končne zmage. Zdaj smo dobili delo, ki opisuje in analizira dejavnost naših sil na Jadranu v narodnoosvobodilni vojni. Izšlo je v uredništvu »Vojnega dela« pod naslovom »DEJSTVA NA JADRANU u NOR«, avtor je kap. korvete Jovan Vesivljevič. Trdo vezana knjiga obsega 320 strani s 60 prilogami skic, grafikonov, preglednih razpredelnic, fotogra- fij in preglednega zemljevida Jadranskega morja. Knjiga je razdeljena na tri poglavja. Prvo zajema obdobje od kapitulacije stare Jugoslavije do kapitulacije kraljevine Italije, drugo nadaljuje z opisi dogodkov na Jadranu do januarja 1944, ko je otok Vis postal glavno oporišče NOV, tretje pa nas pripelje do končne osvoboditve v maju 1945. C.pisana je tudi dejavnost angleških in francoskih zavezniških sil na našem morju, prav tako pa tudi naših sovražnikov, italijanske in nemške vojne mornarice. Pregledno sta prikazana oborožitev mornarice NOV in njen razvoj. Delo pomeni važen prispevek k boljšemu poznavanju in razumevanju poteka narodnoosvobodilne borbe Jugoslovanov. Pisano je živahno in prijetno, tk Sfremafa (¿fan: »ZGODBA IZ JAME« »Zastava film«, podjetje za proizvodnjo filmov JLA, Je začelo v Postojnski Jami snemati film »Zgodba iz Jame«. V nJem bodo prikazali drzno akcijo primorskih partizanov-minercev Vojkove brigade, ki so 23. marca 1911. leta vdrli iz Črne jame v Postojnsko Jamo in zažgali Nemcem okrog 20 vagonov letalskega bencina in nafte. Po tej akciji so se partizani brez izgub vrnili iz jame, čeprav je eden med njimi zaostal pri zažiganju bencina in se je sam, brez svetilke vrnil iz Jame komaj po 18 urah. Sest dni je gorel bencin v jami in dolgo časa niso Nemci izvedeli, kako so partizani vdrli v jamo. Film režirata Vicko Raspor in Saša Petrovič, v glavni vlogi pa nastopa Zlatko Madunlč. Razpis štipendij Komisija za štipendije Obč. LO Sežana razpisuje naslednje štipendije: 1 na babiški šoli 1 na šoli za medicinske sestre 2 ua učiteljišču 3 na VPŠ — 1 za matematiko, 1 slovenščino, 1 germanistiko 2 na šoli za gradbene tehnike Prosilci naj do 30. avgusta 1957 vložijo kolekovano .prošnjo (180 din državne takse in 95 din lo- kalne takse ter za vsako prilogo po 25 din drž. takse) in predlože: 1. Potrdilo o %'pisu v šolo 2. Izjavo o gmotnem stanju — obrazec za OD 3. Potrdilo o višini prejemanja otroškega dodatka 4. Mnenje mladinske organizacije Prednost pri dodeljevanju štipendije imajo otroci PB in ŽFN ter ostali dijaki iz naše občine Ali poznate kakega dedka v svoji bližini, ki je sto in deset let sitar? Ce ga poznate, potem bo vedel, kak jubilej smo prejšnji teden praznovali! V soboto, 27. julija, je poteklo sto let, odkar je zdrdral prvi vlak od Ljubljane do Trsta. Železnica od Dunaja do Ljubljane je bila dokončana nekaj let prej. Na prvem vlaku v Trst, ki je na 27. julija 1857 v dopoldanskih urah odpuhal iz Ljubljane proti jugu in zahodu, je bil med mnogimi FRANCE MAGAJNA odličniki najčastnejši potnik sam Franc Jožef Prvi, cesar avstrijski, ki je bil tudi lastnik velikega kupa delnic te tako imenova-. ne »južne železnice«. V takemle malem članku je nemogoče povedati, kolikšne gospodarske važnosti je ta železnica bila. Najmanj polovici Evrope je koristila. Ona je postavila »na noge« Trst, ki je dotlej le životaril, in mu omogočila, da je OE JUBILEJU ŽELEZNICE L J IT B L J A N A — T R S T snica ki so pripovedovali o gradnji južne železnice in o prvem vlaku. Vprav gmajna proti doljne-mu koncu Reške doline je tako neusmiljeno »bogata« globokih in strmih grap, da je bilo treba na razdalji petih kilometrov zgraditi šest zajetnih predorov. Vsi skupaj so najmanj tri kilometre dolgi. Ko so inženirji trasirali železno cesto čez te strmine, grape in globeli ter so njihovi pomočniki zabijali na odkazane črte lesene, rdeče pobarvane kline, so radovedneži iz Gornjih Ležeč, to je vasi, ki je nekako sredi teh grap in poznejših tunelov, zvedavo oprezali okoli njih. Pa so jim pravili tisti inženirji, ki so slovensko znali: »Ja, ja, možakarji. Tod, koder smo zabili kline, bo šla železna' cesta. Po železnih šinah bodo mašine vlekle cele pater- pa dobili potem, ko so videli, kako se praktično uporablja v predorih nakopano kamenje za zidavo ogromnih nasipov čez globoke grape in kako nastaja skozi tunele in čez nasipe ravna pot. Nad našo vasjo, na gornje-vremski gmajni, je bilo zgrajeno naselje iz samih lesenih kolib, naselje delavcev, ki -so mu dali ime »Žabje«. Še danes pravimo tistemu kraju »Žebje«. Neka žena iz naše vasi je sklenila obogateli. Začela je peči kruh, ki ga je potem nosila dobre pol ure daleč na Žabje prodajat delavcem, Sama seveda ni imela moke, dobila pa jo je na upanje od trgovca v dolini. Dobivala je moko na upanje, kruh je pa spet dajala delavcem na upanje. In zgodilo se je, kar lahko vsak naprej ugane: delavce je nekega ^StolW^Si sss mm postal eno od najvažnejših pristanišč Evrope. Ta železnica je tudi dvignila življenjsko raven naše primorske in tudi kranjske dežele. Morda bo ob tem jubileju kdo od. naših gospodarstvenikov napisal zanimivo disertacijo o zgodovini in gospodarskem pomenu te železnice. Ko sem bil še deček, sem neštetokrat poslušal stare očance, noštre težko naloženih vozov. To se boste čudili takrat!« Ležečani so pa gledali zaklina-ne strmine in nejeverno majali z glavami. »Kaj nam boste to tvezili,« so rekli. »Sto parov volov ne izpelje pa taki strmini enega samega voza. Ne boste nas prepetnajstili!« Seveda, o predorih niso vedeli nič. Spoštovanje do tehnikov so dne vzela noč, trgovec je pa pobral ženi njive. Ko sem še lcravce pasel, je blizu Zebja stal samoten hrast z mnogimi vodoravnimi vejami. Danes ga ni več. Na tem hrastu, mi je povedal oče, se je ob graditvi železnice neki delavec obesil. Takrat ne bi rad šel mimo tistega hrasta ponoči. Na drugi strani globoke grape DANILO KALC: IZ DNEVNIKA MLADEGA POMORŠČAKA NA LADJAH SPLOŠNE PLOVBE Po sledovih egiptovske pustolovščine — »Bakšiš« — »TITO - NASER - SAVA, SAVA!« Skoraj ob naše spominke Ko smo se založili z gorivom in hrano, smo iz Kitajske nadaljevali potovanje proti Egiptu, kamor smo bili namenjeni. Dnevi so minevali v enolični vožnji, vreme pa je bilo venomer lepo. In zopet smo se preselili spat na palubo, ker je bilo v kabinah prevroče. Prvega maja zvečer smo blizu Ceylona srečali skoraj na istem mestu kot zadnjikrat ladjo »Rog«, ki se je spet vračala proti Kitajski. Od lani, v oktobru, ko smo mi pluli proti Kitajski in smo tu nekje srečali »Roga«, ki je plul proti domovini, je minilo skoraj 8 mesecev. V Adenu smo zopet naložili gorivo in vodo, nato pa nadaljevali vožnjo proti Suezu. Med vožnjo po Rdečem morju smo sre-čavali mnogo ladij, med katerimi ie bilo največ tankerjev, kajti le-ti imajo sedaj, ko je kanal spet ploven, mnogo dela. V Suezu, okrog vhoda v kanal, so še zdaj prevrnjene, potopljene ali nasu-lcane ladje, okoli katerih se še vedno mude reševalne ekipe. »Plai>ajoči« trgovci takoj obkrožijo prispelo ladjo Okrog 11. ure smo zapluli v kanal. Pred nami je bilo 6 ladij-tankerjev v določeni razdalji, nato pa naš konvoj, sestavljen iz 24 ladij. Vzdolž vsega kanala so še vidni sledovi borb, vendar je kanal urejen. Le na nekaterih mestih popravljajo nasip. Doma-čini-delavci Sueške družbe, vedo marsikaj, zanimivega o spopadu in borbi okrog kanala, o padalcih in o domačinih-borcih. Približno na pol poti sta se izmenjala pilota in našo ladjo je prevzel pilot-Jugoslovan, ki nas je vodil do Port Saida. Zal smo pripluli v Port Said šele ob 21. uri, tako da nismo videli mesta, ki je po pripovedovanju domačinov najbolj poškodovano. Po izplovitvi iz kanala smo nadaljevali vožnjo proti Aleksandriji, kamor smo prispeli prihodnji dan popoldne. Tako smo po 41 dneh vožnje zaključili prvi del potovanja. ALEKSANDRI A Po opravljenih formalnostih s carino in luškimi oblastmi smo odšli v mesto. Ladjo so prevzeli posebni čuvaji, ki so skrbeli, da ne bi prišli nanjo domačini. Vendar je bilo ob ladji polno prodajalcev, ki so ponujali razne spominčke. V mestu je polno stojnic z raznimi drobnarijami, sadjem, slaščicami itd. Na ulicah je slišati pogovore v številnih jezikih. Pred kavarnami posedajo doma- je gmajna, ki pripada posestnikom v Dolnjih Vremah. Nekje na njej stoji še danes velik železen križ. To je bilo krajevno pokopališče tistih graditeljev železnice, ki jih je vprav tu zajela srdita bela žena takrat! Po deželi' je divjala kolera, ki je neusmiljeno redčila prebivalstvo. Moj ded je bil mizar in pripovedoval mi je, kako je ob času tiste epidemije noč in dan zbijal krste kar iz surovih desk in jih sam polnil z mrliči. Njega se ni prijel noben bacil. Vse mrliče, žrtve kolere v Gornjih Vremah, je sam polagal v krste (ker se jih nihče drugi ni hotel dotakniti) in jih zabijal. Žrtve kolere med graditelji železnice so pa na gmajni pokopavali kar brez krst. Po petih ali šestih letih dela je bila železnica dograjena. Naznanjeno je bilo, kdaj bo vozil mimo prvi vlak. Tisti dan ni nihče delal. Vse, kar je le upalo hoditi, je tisti dan odšlo k železnici. Tam na neštetih prečnih tramovih (ki so jim že takrat znali reči »švelerji«) sta mrko črnela dva železna tira, Po teh tirih, to je po teh »šinah«, so čuli praviti, bodo tekla kolesa vozov, ki jih bo vlekla neka goreča mašina. In ljudje so gledali in spet majali z glavami. Da bodo kolesa tekla po teh nizkih šinah in ne bodo zdrsnila z njih! Neumnost! Nihče na svetu bi ne mogel tako v meri držati ojesa! In vendar, navzlic vsem tem pomislekom, je bilo povsod naznanjeno, da bo vprav danes divjal s strahotno naglico dolg niz gosposkih vozov, niz, ki mu pravijo »cug«. Ti vozovi bodo polni same najvišje gospode, ki se take vratolomne vožnje neki nič ne boji. In tako naglo da bo divjal tisti »cug«, da bo iz daljnje Ljubljane potreboval do Trsta komaj kakih osem ur! Pa so rekli možakarji, ki so stali v bližini železnice: »čujte, ljudje! Ko bo tista hudičeva iznajdba divjala tod mimo, bo nastal tak piš, da utegne še nas pobrati za seboj. Vsaj sto korakov se umaknimo in ko bo tisto grmelo mimo, naj se vsak oprime čvrsto kakega drevesa', da ga piš ne odnese!« V resnici božji in pravici, vse seje tako zgodilo. Ko je krehal prvi vlak proti Trstu (z brzino kakih dvajset kilometrov na uro), so se naši dobri pradedi krčevito Prvi in zadnji model... oprijeli drevja, da jih »piš« ne odnese. To, lcar pravim, je bilo vse res in ni bajka. In uprava železnice, da premaga nezaupnost ljudi, je tako odredila: Skozi teden dni se sme vsak voziti brezplačno, da bo videl, kako je lepo in prijetno in da ni prav nič nevarno. Kajpak, še zmeraj je bil kdo, ki se ni upal splezati na tisto hudičevo »trapolo«, mlajši so se pa hitro drznili. In tako se je zgodilo, da je šla skupina Barčanov peš na Šentpeter (Pivko), to je več kot tri ure daleč, da je tam splezala na vlak in se peljala do Divače, odkoder je spet prepešačila deset kilometrov do doma. In bilo je lepo! Marsikateri posameznik si je naložil žepe ali culo z živežem, potem se je pa vozil gor in dol in čakal ure in ure dolgo na postajah na redke vlake. Tisto občutje, ki ga ima danes tisti, ki spleza v letalo na svoj prvi polet, je smet v primeri z občutjem tistega, ki je pred sto leti prvič splezal na takratni mali in nerodni železniški vagon! Alexandria, največje egiptovsko pristanišče in drugo največje mesto, ima skoraj milijon prebivalcev čini in iz dolgočasja kadijo iz velikih pip, ali pa igrajo »dami« podobno igro in luščijo peške buč. Vsako jutro ^n zvečer odhajajo v mošeje. Nepretrgana reka vozil, vprežne živine, pešcev, ki vsi vprek kriče, ustvarja silen hrušč in ropot. V arabski četrti se po umazanih cestah podijo otroci, vpijejo, kričijo- in igrajo razne igre kar na tleh. Človek na cesti nikoli nima miru: ustavljajo ga čistilci čevljev, prekupčevalci, prodajalci slaščic in čaja ali temu podobno tekočino. Prav ti so najbolj zanimivi! Okoli pasu imajo obešeno veliko hruškasto posodo, svetlo kromirano, na drugi strani pa majhne kovinaste lončke. V desni roki nosi prodajalec čaja dva medeninasta pokrova in z njima pozvanja, da tako opozarja mimoidoče na svojo pijačo. Nekateri vozijo tako pijačo kar na vozičkih, ki so hkrati tudi »kuhinje«. Značilnost mesta pa je tako imenovani »bakšiš«. Sicer je to razširjeno po vsem arabskem svetu, vendar tako raz-pitega »moledovanja« kot tukaj, nisem videl nikjer drugje. Če ti čistilec očisti čevlje, mora biti poleg plačane usluge tudi »bak- šiš«. Če mu ga ne daš, te bo zanj skorajda terjal. Ko se sprehajaš po mestu, se ponujajo razni vodniki in čeprav jih ne želiš in se jih otepaš, te po večurnem spremljanju vprašajo za »bakšiš«. Naj povem, kaj se je pripetilo enemu izmed članov posadke, ko je je bil zadnjič v tem mestu! ICo sta on in njegov prijatelj prišla na glavno ulico1, se jima je pridružil Arabec in ju, ne da bi ga za to prosila, spremljal po mestu. Ker se ga nikakor nista mogla iznebiti,- sta se mu izmuznila tako, da sta vstopila v prodajalno in pri drugem izhodu spet odšla po mestu. Res sta se tako iznebila vodnika, toda le-ta ju je zvečer pri ladji počakal in zahteval svoj »bakstš«. Naj omenim še to, da so prebivalci do nas, Jugoslovanov, zelo prijazni. Ko mu na vprašanje, od kod si, odgovoriš: »Jugoslav«, takoj pove: »Tito — Naser — sava, sava!«, kar naj bi pomenilo, da smo prijatelji. O Angležih in Francozih pa dandanes nočejo ničesar slišati. Kljub temu pa se nam je pripetilo nekaj neprijetnega — na vso srečo brez posledic. Konec prihodnjič naši mladeniči na razpotju po končani srednji šoli C A C3 Izredne možnosti in ugodni pogoji za šolanje na vojaških visokih šolah — Vojaški poklic preskrbljena bodočnost ob polni udeležbi v družbenem življenju Čeprav je zadnje šolsko leto že minilo, novo pa se še ni začelo, se še številni absolventi nižjih in višjih srednjih oziroma strokovnih šol še niso odločili za nadaljnje študije. Se pravi: čas letnih počitnic hočejo izrabiti čisto počitniško, v tem času pa se še odločiti za bodoči poklic. Dandanes, priznajmo, mladim ljudem ni težavno odločati se za poklice. Naš vojaški odred na Bližnjem vzhodu Možnosti je dovolj, pogoji pa so tudi zelo primerni. Velja pa pri tem poudariti naslednje: vse preveč je namreč opaziti, da se mladina za posamezne poklice, da se tako izrazimo, za tiste, ki trenutno »dajejo najboljši zaslužek« preveč odločajo, za nekatere druge, ki zahtevajo daljši študij, je pa ta stroka v našem sedanjem in bodočem gospodarskem življenju prav tako nujno potrebna, pa manj. Podatki iz zadnjih let pa tudi kažejo, da se naša mladina dokaj premalo zanima tudi za razne ¡poklice v naši Armadi. Vzrokov za to je več, eden izmed njih pa je nedvomno ta, da naša mladina vse premalo pozna pravice in dolžnosti, ki jih imajo gojenci vojaških šol. In o tem velja napisati nekaj besed! Personalna uprava JLA je tudi letos razpisala poseben natečaj za sprejem lcandidatov-civi-listov v letu 1957 za gojence v naslednje vojne akademije in šole: Vojno akademijo, Letalsko vojno akademijo, Letalsko tehnično akademijo, Vojno pomor-sko akademijo, Vojno pomorsko strojno akademijo, Vojno-tehnič-no akademijo, Tehnično akademijo za zveze, Intendantsko akademijo in Šola za aktivne sanitetne oficirje (za farmacevtske pomočnike in dentiste). V vseh akademijah traja šolanje tri, v šoli za aktivne sanitetne* oficirje pa štiri leta. Naj omenimo, da je šolanje brezplačno, mimo tega pa prejmejo gojenci tudi brezplačno .šolske potrebščine, obleko in ■obutev, stanovanje in prehrano. Kakšni so pogoji za sprejem v vojaške šole oziroma akademije? Kandidati morajo biti državljani FLRJ, zdravi in sposobni za vojaško službo, da zadnji dve leti niso bili sodnijsko kaznovani, da niso v sodnijski preiskavi, da nimajo omejenih državljanskih pravic in da so samski. Razen teh splošnih pa so še posebni pogoji, in sicer: • za vojno akademijo: da so dokončali osem razredov gimnazije, tehnično srednjo šolo (strojni, elektrotehnični ali gradbeni oddelek) ali učiteljišče, srednjo tehnično prometno ali železničarslco srednjo šolo in opravili višji tečajni izpit oziroma zaključni izpit ustrezajoče šole in da niso stari nad 22 let; za letalsko vojno akademijo: da so dokončali osem razredov gimnazije, učiteljišče, srednjo geodetsko šolo, srednjo ekonomsko šolo, TSŠ (elektrotehnični, strojni ali gradbeni oddelek, srednjo tehnično prometno ali železničarsko srednjo šolo in opravili višji tečajni izpit oziroma zaključni izpit ustrezajoče šole in da niso stari nad 22 .let; za letalsko-tehnično akademijo: da so dokončali TSŠ (strojni, elektrotehnični ali oddelek za komunikacije) z zaključnim izpitom in da niso stari nad 22 let; za vojno-pomorsko akademijo: da so dokončali pomorski tehni-kum, TSŠ (strojni ali elektrotehnični oddelek) z zaključnim izpitom oziroma osem razredov gimnazije z maturo, da niso stari nad 22 let in da napravijo sprejemni izpit; za vojno-pomorsko strojno in vojno tehnično akademijo: da so dokončali TSŠ (strojni ali tehnološki oddelek z zaključnim izpitom ali 8 razredov gimnazije z maturo, da niso stari nad 23 let in da napravijo sprejemni izpit za vojno-pomorsko akade-(Nadaljevanje na 8. strani) Naši vojaki v Port Saidu posebna plat vojnih tegob v očeh partizanskega pripovedništva Pomlad leta 1944 je bila zelo lepa in sončna. Ko so zaveli prek Savinjskih gora topli vetrovi, so kaj kmalu izbrisali vse zimsko trpljenje partizanov po štajerskih in koroških gorah. Dekleta v planinah so se smehljala. Po Maievž Hace hišah je bilo vselej dovolj veselih in temperamentnih vasovalcev in obilo ljubezenskih zgodb se je spletlo po gorskih kmetijah tiste tople in sončne dni... Bili smo na Razborju pod Urš-ljo goro — prekrasnem gorskem zakotju. V čedni Pečolarjevi hiši smo pili zadnji kiselkast mošt. Pečolar je šival škornje za nekega partizanskega komandanta, zraven pa pripovedoval, kako so ga Nemci pestili v Slovenjgradcu. Luka je grdo gledal, kako izpred nas izginja rumeni mošt. Razvedrila ga je šele brhka Pečolarje-va žena, ki mu je prinesla fra-kelj domače slivovke. Dve mladi deklici sta venomer pogledovali v sobo k nam, če nista morda poleg tudi njuna fanta Bojan je vzdihoval, češ blagor njim, ki se imajo radi. Na ta način jih je moral veliko preslišati od hudomušnega Luke, čeprav je bil tudi ta zaljubljen in sta se z Olgo venomer iskala s pogledi. Medtem je prišel še Vasja in Pečolarica je prinesla zadnji liter kislice. Bojan se je mrk ukvarjal s specialko in s prstom iskal Skomarje po njej, jaz pa sem se vlegel na peč in prebiral knjigo, Še so gnali vesel hrup po sobi, ko so se nenadoma odprla vrata in so vstopili conski kurirji: »Nujna pošta!« Vasja jo v naglici odpiral kuverte. Pogledal me je po strani: »Kar prenehaj s svojim filozofiranjem za pečjo! Pripravi se, v štab te kličejo, tebe in Žigo!« No, vojak mora ubogati. Da pa nisva šla rada takoj na pot, je bila kriva napovedana večerna veselica, nekakšen družabni večer. Luka se je seveda koj posmehljivo spravil na naju, češ kako bo veselo, pili bomo, plesali in se zabavali kar brez vaju. Še Pečolarici je bilo žal: »Ja kaj že res greste? Pa tako radi plešete! Sem slišala, da bodo tudi neke vesele ženske prišle zvečer tam od koroške strani!« »Kar veselite se, mi se bomo pa po poti,« je odbrusil namesto mene zdravnik Žiga in se zasmejal na vsa usta. gorah. Pri neki mladi vdovi. Našega mladega kurirja je na vso moč zapeljevala po večerji. Žiga je bil spet kar nevoščljiv, kakšno presneto srečo imajo kurirji vsepovsod. Zavrnil sem ga: »Vidiš, prejkone se je ustrašila tvojih rumenih trakcev na rokavu, sicer bi morda tebe povabila!« Med spanjem na široki kmečki postelji nisem slišal, kaj vse je ponoči klatil Žiga. Zjutraj pa je po dobrem in obilnem zajtrku ugotovil, da je kurir seveda prišel na svoj račun — pravzaprav vdova, ker se ne ve, kdo od koga bolj. Vsekakor mi je to skušal ¿s® Iz partizanskih dni: na poti v štab In smo se res, Imeli smo prav prijetno hojo. Nad Zavodnjo smo menjali vodnika. Po Savinjskem, pa čez Mozirske planine v Stel-ške travnike smo spešili proti cilju. Ljudje so nas povsod po poti lepo sprejeli in dobro postregli. Žiga pa jim nekoliko vračal iz svoje obsežne malhe zdravniškega znanja in prakse. Prenočevali smo v Savinjskih ■'-SiS'í : Hü Ne samo polno dela in učenja, tudi veliko sproščene zabave vsebuje vojaško življenje potem po .zdravniško pojasniti: »Sicer pa — le poglej jo, kakšne temne kolobarje ima pod očmi!« t Pohvalil sem lepi vdovi zajtrk, ponudil pa ji v zahvalo Zigovo zdravniško znanje, če ji lahko kaj pomaga. Posmehljivo naju je pogledala in povedala, da je sicer bolna, toda ne na telesu, marveč na srcu: »Dve leti sem že vdova. Zdaj še gre, kaj pa bo z menoj, ko bodo partizani zapustili gore, še pomisliti ne smem. Ne morem in ne morem živeti brez moškega, Joj, kaj bi dala, če bi dobila močnega in krepkega možaka, ki bi bil dober za grunt in za v posteljo!« . Osupnilo me je tako govorjenje, prvič sem ga slišal v gorah. Čedna vdova pa nam je kar naprej govorila: »Lansko leto sem imela čednega in mladega moškega. Imel jih je blizu štirideset, tako gospodarski je bil videti in tako rad me je imel. Četa ga je pustila pri meni, ker so ga bolele noge. Hranila sem ga, kot bi bil v reji, Naredil mi je šest košev, troje grabelj, nekaj vil in streho je popravil pri svinjaku. Seveda, živela sva kakor mož in žena. Rečem vam, da sem bila bolj zadovoljna kot pri prvem možu. Ješč je bil pa že tako, Joj, če so vsi Dolenjci tako ješči. Ko mi je pojedel meso od dveh prašičev, pa ajdovih žgancev od devetih mernikov ajde, jo je falot pa popihal. In tako gospodarski je bil! Vse sem mu zaupala. Perilo in obleko sem mu dala od rajnkega moža. Pa skopala in osna-žila sem ga, ker je bil ves ušiv in zamazan. Pa še hvala mi ni rekel za to, ker je celo zimo spal pri meni in mi prašiče snedel. Potem ga je pa vzela noč!« Srdito so se ji bliskale oči. Pogovarjal sem jo, da ji je vendar hišo in orodje uredil, če pa sta spala skupaj, sta bila vendar oba sporazumna. Jezno mi je od-brusila: »Nič ne zagovarjajte falota. Oblekla sem ga. Osemnajst kil se je zredil, potem pa jo je skrivaj pobrisal. Ko bi vsaj dejal, naveličal sem se te, Pepa, za brigado grem, ne pa kar tako po francosko. »Pa ne, da bi bila v drugem stanu?« jo je zaskrbljeno vprašal Žiga. »Oh, kje neki. So mi zdravniki še pred poroko rekli v Celju, da ne bom imela otrok.« »Aha, aha, taka je ta reč!« je pomembno vzdihnil Žiga. Pozneje mi je po poti pravil, medtem ko se je kurir še kar naprej oziral po lepi kmečki hiši v sedlu, dokler jo je bilo le videti, kako je s tako žensko brez otrok. Strast jo drži v krempljih. To ti je ognjevit temperament. Prav gotovo je tisti možak zbežal od nje, ker ga je vsega izčrpala. Ho, ho, zdravniki marsikaj razumemo, kar se vam še sanja ne! Pozno popoldne smo se spustili v Solčavo, kjer smo dobili del Koroškega odreda. Partizani so plesali v dveh hišah. Ukazal sem jih zbrati v veliki sobi nekega kmeta, kjer sem jih v eno-urnem referatu seznanil z najnovejšimi dogodki doma in po svetu, zlasti o stanju na frontah. Med partizane se je pomešalo tudi osem brhkih, mladih Koro-šic. Nestrpno so mencale in komaj čakale, da bom končal. Po končani politični uri pa so se spet vsi zavrteli, z Žigo pa sva šla spat na- široko kmečko peč. Pri tem je Žiga neprestano govoril, kakšni cvetovi so Korošice: za tri Kranj ice vsaka. »Če bi imel jaz komando, po vojni bi moral vsak partizan poročiti Korošico. To bi bilo zdravja in otrok v družinah!« je mlel, »Beži no, kaj boš neki, kot da pri nas na Kranjskem ni zdravja. Pa še kakšno, V naših krajih je otrok po vaseh, kot da bi hruško otresel!« Z najinim spanjem pa ni bilo nič. Pridrveli sta dve Korošici in naju hoteli za noge zvleči s peči in na ples. Pa sta se morali zadovoljiti kar ,s kurirjema — sva bila preveč utrujena. Žiga pa je vseeno kar naprej vzdihoval: »Oh, ta vojaška usoda. Če ne bi bil zdravnik in še oženjen' povrhu, to bi si privoščil. Veseljačil bi vse dni. Tako pa moramo živeti kot Špartanci svoje dni. Sicer pa je bolje tako, ženske so hudič ...« Po treh uricah krepčilnega spanja sva šla naprej v Savinjsko dolino, Po poti sva občudo- (Nadaljevanje na 10, strani) namesto domaČega feljtoncka satira Da, kajpak, seveda — mi, ki živimo v obmejnem pasu, smemo v Trst vsak teden! Imamo namreč posebne knjižice, ki jim pravimo propust-nice. Kakor Čarobni ključ so: z njimi odpiramo skrivnostna vrata na meji in uniformirani ljudje na obeU straneh nas prijateljski sprejmejo in včasih celo potrepljajo po rami. Kolika sreča za nas, da smemo v Trst! Lahko gledamo in celo otip-IJemo svileno gladino Adrije, lahko občudujemo bogastvo v izložbah in trepetamo pred množico motornih vozil, vseh oblik, vseh barv, vseh vrst in pasem. Utapljamo se v razkošnem bogastvu tega velikega sveta, ki je tako blizu 'in vendar tako tuj. In ko se od samega občudovanja utrudimo, krenemo v gostilno na skromno kosilo in steklenico piva. Račun? Vse skupaj 180 lir! Človeku šine vročina v glavo. »Kaj! Štiri sto osemdeset lir za ta oblizek in tisto mlačno pivo? V Ljubljani dobim za tak denar pečeno pi-ško z vsemi predpisanimi pritiklina-mi in zraven steklenico boljšega piva!« »Pa bi v Ljubljani • ostali. Nismo vas klicali.« To je res, ali kaj, ko smo pa o Trstu čuli toliko lepega. Ali ni Trst mesto, kjer je vsega v obilici? Kjer dobite vse neznansko poceni? Kjer dobi bolnik zdravila, kakršnih vsa Jugoslavija ne premore? Kjer je tekstilno blago »po nič«? Kjer lira no-tira na borzi, medtem ko dinar ne? Kjer se napijete izbornega vina, da boste pljuvali Črno še teden dni potem? Kaj bomo naprej govorili — Trst je Trst! To je kakor pribito. Pravil mi je Latnikov Nacl: »Viš, v naši državi ni žameta, v Trstu ga pa dobiš! Tistega slabšega z redkimi in debelimi grebenci, pa tudi tistega najfinejšega z drobcenimi in gostimi grebenčki. To ti je roba! Do smrti ne uničiš take obleke. In ves čas je lepa. Kakor kak avstrijski turist si videti v njej.« In je kupil navdušeni Nacl tega žameta okoli sedem metrov in je kupil zraven še podlogo in gumbe in Pred dežjem ... vse je spretno prenesel čez mejo ter ponosno izročil domačemu mojstru Skarjarju, da mu iz tega ureže ter izdolbe »večno obleko«. Cez tri tedne nas je lomila zelena zavist. V novi žametni obleki rjave barve se je Nacl postavljal po prometnih krajih kakor velikanska »štanga« sladke čokolade in ko je korakal, mu je žamet žvižgal med nogami, kakor da ima v vsaki hlačnici strašnega modrasa. Ponosen je bil Nacl, da nikoli kaj takega. Mi smo pa bili srečni, če nas je sploh pogledal. Tri nedelje pozneje je Nacla ujela ploha na polju in zmočila žametno lepoto na njem. Seveda je mokrota trajala le nekaj ur in bi ne mogla kdove kaj škoditi. In vendar je Nacl pozneje opazil, da je svileni blišč grebenčkov kar brez vzroka postal moten. Potem so se začeli vogali jopiča sumljivo kriviti navzgor, da jih ni moglo poravnati niti vroče železo. Hlače so izgubile »pisk« in postale »neme«; nič več niso čivkale pri hoji. Najhujše pa je bilo to, da so začele kazati na najprikladnejšili krajih razne razpoke podolž, počez in postrani in to brez vsakega pametnega vzroka ali opravičila. Kar nenadoma Je bilo videti skozi te razpoke Naclo-ve »frštanjaste« gatel In tisti, ki je Imel zelo bistre oči in je pogledal od blizu, je opazil šc marsikaj drugega skozi! In potem je rekel Nacl: »Da bi oštja zlomila cigane tam dol! Šestnajst tisoč in čez me stane ta kosmata šotor-nina; na, pa je že po treh mcsecih fuč!« Prav tako Izkušnjo ima moj skromni sosed, ki mu je ime kakor meni in se piše kakor jaz. On se ni zaletel. tako daleč. Samo tiste sorte hlače je kupil v Trstu, ki so modre kakor V töfe^feXI x ... m po njem plavilo, kakor modra galica, kakor pruska kislina, kakor cvetoči lan aH kakor plavica v pšenici. Pa je dal za te hlače iz pobarvane ponjave samo tisoč šest sto lir. Malenkost! Cc človek pomisli, da se iz takega blaga delajo neuničljive »tute«, potem bi bilo prav in dostojno, če bi moj sosed še kaj navrgel tistemu trgovcu v Trstu! To pot ni bilo treba čakati dežja. Je že zadnja vročina opravila svoje. Veste, ni vselej res, da toplota stvari razteza — le postavite klobaso na vročo peč, pa boste videli, za koliko se bo »raztegnila«! Tudi plave hlače sosedovega Franeta se niso hotele. Najprej je kazalo, da je v njih mnogo vlage, ki izhlapeva, in zato so se vztrajno krčile in bile vsak dan za dve coli krajše. Potem je nastalo na njih okoli šest milijonov gub in gubic, kar je krajšanje močno pospešilo. Sele za gubami so se pojavile globoke raze in razpoke, kakršne vidimo na savskem ledu proti pomladi. Takrat se je vznemirila Franetova sestra Pepka in Je zdirjala po vasi iskat pripravnih krp, s katerimi bi pokrila največje kanjone na bratovih hlačah. In spet je rekel Frane: »Da bi jih oštja zlomila, kaj prodajajo!« Korlc Suc, ki ima družino v n.išl vasi, sam pa biva v Trstu, se gromko smeje. Sebi in dvema sinovoma je kupil blago za obleko v naših prodajalnah. Nič mu ni všeč tisto iz tržaških štacun. Tudi naše krojače ima rajši od tržaških. In ljudje se mu čudijo, da je tako trd! Da ne razume! Grgurjev Jože z Gornjih Ležeč je star železničar v pokoju. To vam je varčen človek, da poseka petdeset Škotov zvečer po večerji, ko je najbolj truden. V starih časih je bil v Trstu sto in stokrat, pa ga je še zdaj ponovno prijelo. Zaprosil je propust-nlco in jo tudi dobil. Pa je odpotoval nekega dne v Trst. V to krasno sončno mesto. Ko je slišal, da je pivo dvakrat dražje od našega, je rekel: »Pa ga pijte sami!« Ko je na jedilnih listih videl, koliko stanejo porcije, je rekel: »Le sami pojejte!« In tako je taval po mestu in ni zapravil flclta. Pa ga je kar nenadoma ustavila na ulici družbica tržaških fantov in ga je z vso obzirnostjo vprašala, ali ima kaj dinarjev pri sebi. »Seveda jih imam,« jc rekel Jože, »pa kaj so vam moji dinarji mar?« »O, nič hudega,« ga je miril načelnik skupine. »Le mi bi radi dobili nekoliko dinarjev, ker nameravamo napraviti jutri izlet tja gor na Kras. Več lir vam damo zanje kot jih dobite v menjalnici.« »Pa koliko bi mi dali, recimo, za tisoč dinarjev?« »Osem sto in petdeset lir. Nikoli ne dobite v menjalnici toliko. Kaj boste rekli?« »I, kaj hočete, da naj rečem. Za tako ceno mojlli dinarjev pa že ne dam. Saj nisem padel s topola! Ko bi mi hoteli dati tri lire za dinar, bi se nemara že zmenili, tako pa ne bo nič.« »O štupldo! Ali ne veste, da ni dinar vreden nič. Pojdite z njim na banko, pa boste videli!« »Pa zakaj naj bi hodil na banko? Saj ga lahko doma porabim. In zakaj pravite, da ni dinar vreden nič? Koliko je pa vredna lira? Koliko mesa, recimo, dobite v mesnici za tisoč lir?« »Takole, okoli kilogram.« »No, jaz pa dobim pri nas za tisoč dinarjev tri kilograme. Ne, ne, fantje; mene že ne boste prepetnaj-stili!« In to užaljeno veličanstvo Tržača-nov! Pešačila sva z ženo po gladki cesti od Sežane do Opčin. Sedem, osem kilometrov? ne vem. Zena je imela nekaj mesa, nekaj presnega masla in nekaj jajc. Ne za prodajo — da bo poklonila nekim znancem v Trstu. Na Opčinah jo obkolijo laško govoreče gospe. In v domačem dialektu: »Clie cosa ha, signora? Uova? Burro? Carne?« Zena pozna ta dialekt: »Kar imam, ni na prodaj, gospe. Je drugam namenjeno.« Ena je kar naprej silila. Z ženo sva molče nadaljevala pot proti postaji tržaškega tramvaja. »Vsaj besedo bi lahko rekli,« je vzkliknila laška Openka. »Saj sem vam rekla, da nimam ničesar na prodaj.« ■ Takrat se laška Openka Ijuto razsrdi: »Ne ho dolgo, ko vam bomo spet zaprli mejo,« jc vpila. »Ne maramo ščavov v te kraje!« »Zaradi mene, kar zaprite jo,« je rekla moja žena, Čeprav ji jc »politika« španska vas. »Kar zaprite jo! Danes sem v tretje tu in moj mož je v prvo. Ne kupujeva ničesar in tudi beračit nisva prišla. Ni več bede pri nas. Prihajamo pa vsi k vam le zaradi izmenjave blaga. Mi imamo, kar vam manjka, in čc vam to damo, smo upravičeni dobiti od vas tisto, kar imate vi in mi nimamo. Ce tega ne morete razumeti, potem kar zaprite mejo. Mi že ne bomo na izgubi! Signora, addio!« V Trst pa še zmeraj hodimo, Trža-čani pa gor. Tržačani praznijo naše Pisatelj France Magajna bencinske črpalke in sc krmijo po naših gostiščih ter praznijo naše mesnice, mi pa kupujemo tam doli copate z »verižnimi reakcijami«, ki jim pravijo v Trstu »cliiusure lampo«, ali po angleško »zippers«. Pol leta pozneje nam gledajo iz teh copat prsti in pete, a to nič ne stri — dn. se le obmejni promet ohrani pri življenju, France Magajna. Í&-Y ir-i _ ... v - ---------ir^ Joj, kako tekne gostija za »ničvredne« dinarje! Prva jugoslovanska ladja, ki je po sueški krizi obiskala pristanišče GAZO, je bila lepa m/l TITOGRAD, stara komaj sedem let. Snežnobela tovorna ladja, 3265 BRT in 3904 ton nosilnosti, je s svojo moderno obliko dostojno zastopala našo državo, ko se je v letošnjem aprilu zasidrala pred Gazo, tolikokrat omenjano sporno jabolko med Egipčani in Izraelci. Po opisovanju mornarja, ki je to osebno doživel, je bil sprejem s strani domačega prebivalstva, nad vse prisrčen. Z vzkliki: »TITO — JUGOSLAVIJA!« je ljudstvo pozdravljalo naše pomorščake, kjerkoli so se pojavili. Egipčani niso vedeli, kako bi najbolj izrazili svoje veselje nad njihovim prihodom in jim izkazali iskreno gostoljubje. Vodili so jih tudi do razmejitvene črte, ki jo stražijo danski vojaki. Na eni strani plapola zastava OZN, na drugi izraelska. Nemo so naši mornarji strmeli v nenavadni prizor. Po povratku je ladijski poveljnik kap. Oskar Finetti skupno s častniki JLA obiskal starosto -.....;.......r.....~.....■ ^ štaba OZN, danskega podpolkovnika Pettersena, ki mu je obisk dan pred odhodom vrnil na sami ladji v spremstvu številnih višjih častnikov in predstavnikov OZN. Zastopanih je bilo 17 narodnosti, med njimi tudi predstavniki naše vojske. Med zakusko v ladijskem salonu sta kap. Finelli in pp. Pet-tersen izmenjala prisrčni zdravi-ci. Med drugim je danski častnik dejal: »Pozdravljam komandanta in vso posadko te ladje! Srečen sem, da se nahajam na koščku teritorija Titove Jugoslavije, ki je resničen primer zavze- manja za splošni mir na svetu. Z veseljem sem skupno s svojimi tovariši sprejel vabilo, naj obiščem to ladjo, ki je med prvimi in najlepšimi, ki so prišle v to področje. Titova ladja in Titovi mornarji — to je za nas nekaj nepričakovanega. Zahvaljujem se Vam za Vaše tradicionalno gostoljubje in želim Vam, komandant, in posadki vse najlepše na poti v domovino!« Rajanje na ladji je ob izrednem razpoloženju trajalo kasno v noč. Gostje so se zadržali na »Titogradu« polne štiri ure. Naslednje jutro je ladja odplula. wMmmmimm^mm . ■ i!«-' .. ; •,..:.-.■.. "Xíí- • ■ ..... Aw-- ->•..... - y?' üfwr . ■ k - .................... s;: -msmr^^ llllliš Motorna ladja »SARAJEVO«, sestra-dvojčica ladje »TITOGRAD«, v tržaškem pristanišču (Nadaljevanje s 7. strani mijo. Prednost imajo kandidati iz TSŠ; za tehnično akademijo za zveze: da so dokončali TSŠ (oddelek šibkega toka ali telekomunikacije) z zaključnim izpitom ali 8 razredov gimnazije z maturo in da niso stari nad 23 let. Posebni predpisi govore o pravicah in dolžnostih gojencev vojnih akademij in šol, med drugimi: brezplačno zdravljenje in druge pravice po uredbi o socialnem zavarovanju vojaških oseb; brezplačna delovna in praznična obleka (le-ta je po kroju in kvaliteti enaka oficirski); prejemanje denarja po predpisih uredbe za vojaške osebe; prevedba in napredovanje po pravilniku o vojaških šolah; 30 dni neprekinjenega letnega dopusta poleg 10-dnevnega semestralnega dopusta enkrat med letom. Za oba dopusta dobe gojenci brezplačni vozovnici. Po končanem šolanju dobe novo imenovani oficirji enkratni denarni znesek v višini enoletnih prejemkov za svoj naziv, s katerim si nabavijo potrebno vojaško obleko in opremo. Po končanem šolanju pa so kandidati dolžni ostati v aktivni službi v JLA dvakrat toliko časa, kot je trajalo šolanje, v letalsko- tehnični, vojno-pomorski strojni, vojno-tehnični in tehnični akademiji za zveze pa trikrat toliko časa, kot je trajalo šolanje. Natečaj, ki ga je razpisala personalna uprava JLA, govori nadalje tudi o tem, da se v posameznih akademijah gojenci lahko specializirajo v tisti stroki, ki gojence veseli, dalje, kakšna potrdila je treba priložiti za sprejem oziroma nri izpitu in ob sprejemu in podobno, a tudi to, da dajejo vsa podrobnejša pojasnila in navodila vsi vojni odseki. Za sprejem v vojne akademije je še čas, saj je treba prošnje predložiti vojnemu odseku za: vojno akademijo, letalsko vojno akademijo, letalsko tehnično akademijo, vojno tehnično akademijo in tehnično akademijo za zveze do 15. oktobra 1957, za sprejem v intendantsko akademijo do 15. septembra 1957 in za vojno-pomorsko ter vojno-po-morsko strojno in tehnično akademijo do 15; avgusta 1957. Podoben natečaj pa je izdala personalna uprava JLA tudi za sprejem kandidatov-civilistov za gojence vojaških šol, in to za aktivne podofieirje ,JLA in za vojaške nameščence-godbenike. Seveda so pogoji za natečaj drugačni. Že v zadnji številki smo objavili, da bo od 7. do 22. septembra letos v Zagrebu prva mednarodna razstava »Družina in gospodinjstvo«. Ker bo verjetno najbolj zanimiv tisti del razstave, ki bo prikazoval delo raznih servisov, bomo tokrat napisali nekoliko več o servisih, oziroma, kako si organizatorji razstave zamišljajo te servise. Servisi v okviru stanovanjskih skupnosti Skupine gospodinjstev (pri hišnih svetih ali hišnih skupnostih) bi ustanovile sennse za šivanje, pranje in likanje perila. Ni pa izključeno, da bi se ne obnesli tudi ti servisi, če bi jih ustanovile posamezne tovarne za svoje delavce in nameščence. Več družin v večji stanovanjski hiši bi imele servisno kuhinjo, v kateri bi dva dnevna obroka hrane (zajtrk in kosilo) skuhali po osebnih željah naročni-kov-stanovalcev hiše. Za eno ali več stanovanjskih hiš skupaj, oziroma stanovalcev teh hiš, bi bilo moč s skupnimi prispevki teh ljudi ustanoviti sennsno pralnico in sušilnico perila. Servisi za prodajanje pripravljene hrane bi prodajali razno očiščeno oz. napol pripravljeno hrano za kuhanje, ki bi jo potrošniki kupovali lahko sami v teh servisih ali pa bi jim le-ti pošiljali obroke hrane po prejšnjem naročilu in izboru domov. V servisih za konzerviranje sadja in zelenjave bi potrošnikom konzervirali sadje in zelenjavo, ki bi jo prinesli s seboj, hkrati pa bi jim dajali tudi napotila, kakšno sadje ali zelenjavo bi bilo primerno še konzervirati. Naloga servisov za zdravstvene usluge — le-ti bi bili organizacijsko in strokovno pod okriljem Zavoda za socialno varstvo — bi bila skrb za bolne otroke, starejše ljudi, dajanje bolnikom zdravil in inekcij, negovanje porodnic, itd. Samostojni servisi Po želji bi potrošniki naročili ali pa kupovali obroke gotovih jedil v posebnih servisih za prodajo gotovih jedil. Le-te pa bi potrošniki doma samo pogreli. Servisi za prodajanje mleka, mlečnih in sadnih izdelkov, kruha in peciva pa ne bi vseh teh živil samo prodajali, temveč jih tudi pošiljali strankam na domove. Istočasno pa bi ti servisi imeli mlečno-sadne restavracije. Servisi za čiščenje, pranje in likanje perila in obleke za dojenčke bi razen tega opravila strankam tudi priporočali najbolj primerna oblačila in perilo za dojenčke. Mimo tega bi vse to celo lahko kupili ali dali po naročilu napraviti iz prinesenega blaga. Možno pa bi tudi bilo, da bi dojenčkovo obleko in perilo prali kar na domovih. mmm Poletna obleka s pikčastim okrasom, primerna za vsak dan, za počilnicc in za izlete. Obložene kruhlce, ki so ostali, zavij v celofan ali pergament. vse skupaj pa v ožeto krpo, ki si jo prej namočila v vodi. Barve na preprogi osvežiš, če po stepanju preprogo okrtačiš s slano vodo, ki si ji dodala nekoliko limonovega soka. Slab vonj izgine iz jedilne shrambe, če postaviš vanjo kos oglja. Tudi meso, ki ga obložiš z ogljem, izgubi neprijeten duh. Vrvice pri zastorih so odpornejše, če jih od časa do časa nadrg-neš z milom. Belo pohištvo umij z milom, potem pa namaži z vazelinom, da se tako hitro ne umaže. Načeta salama počrni na zraku j in v svetlobi. Temu se lahko izog-! neš, če površino namažeš z mas-| lom ali mastjo ter jo pokriješ s papirjem. Posteljno in namizno perilo varuješ, če po pranju posameznih kosov ne preganeš vedno enako. Včasih jih zloži po dolžini, včasih pa po širini. Perilo se namreč začne trgati najprej v gubah, Ce se ti je krema za čevlje str-dila, jo zmehčaj z malo mleka. / ¿> ji tS V Cs MSŠl -'---• UMAZANE ROKE, MUHE IN TIFUS Človek opravlja svoje posle največ s pomočjo rok, zato ni čudno, če se primejo rok vse mogoče nečiste in pogosto tudi kužne snovi. Na stranišču n. pr. lahko dospe na roke ali na obleko (čevlje) nekaj iztrebkov seča. Te nevarne snovi utegnejo biti od ljudi, ki imajo nalezljivo črevesno bolezen ali pa kot klicčnosci izločajo zelo nevarne bakterije. Posebno nevarno je tam, kjer isto stranišče uporablja več ljudi (tovarne, gostilne itd.). Neverjetno je kratka pot od iztrebkov bolnika, do rok in ust drugih ljudi (hrana, voda, denar). Ce bi pregledali vse bakterije, ki se nahajajo na rokah, bi ugotovili klice tifusa, griže in drugih bolezni. Sedaj pa se spomnite, kako z rokami prijem-ljete hrano in se dotikate obraza. Zato ni nič čudno, da zbolijo za nalezljivo boleznijo ljudje, ki ne pazijo na telesno snago. Iz tega na kratko opisanega je dovolj razločno nakazano, kolikšne nevarnosti grozi našemu zdravju prav zaradi nečistih rok. Lahko pa jih preprečimo, če si večkrat na dan, posebno po opravljeni potrebi, pred jedjo itd. umijemo roke. Druga nevarnost, ki preti našemu zdravju, pa je muha — zvesta spremljevalka nesnage. Skromna je in se zadovoljuje z majhnimi odpadki. Najraje se drži okoli stranišč, gnojišč in kuhinje; za spremembo pa sede na mizo, obleze kruh, Jedilni pribor ali se napije mleka (včasih tudi kar v njem obstane). Da pa revica ne shira, zato poskrbe ljudje, ki opravljajo svoje potrebe kjer koli nanese in pa gospodinje, ki puščajo hrano nezavarovano in nepokrito. Muha se svojim gostiteljem oddolži navadno s tem, da jim zredi milijone novih muh. Takrat so stene kar črne. Posebno rade imajo otroke, da jim oblezejo usta in njihov pribor. Res so zelo hvaležne za našo dobroto! Potem je naenkrat v hiši tifus, griža itd. Ni čuda! Muha je vsepovsod: na živalskem govnu, gnojiščih, mrhovini, na človeških iztrebkih in pljunkih, potem pa na mizi, sadju in drugje. Nobenega dvoma torej ni, da muha izredno pomaga pri širjenju bolezni, prav posebno se opaža to v poletnih mesecih, ko je inušje nadlege največ. Sedaj vemo, kateri so naši glavni sovražniki zdravja: umazane roke in muhe. Ce hočemo uspeti v borbi s tema dvema povzročiteljema bolezni, je nujno posvetili več pažnje čistoči našega telesa in našega doma. Pri vseh boleznih pa še vedno velja pravilo, da je laže preprečiti, kakor izlečiti! SP Iz prinesenega blaga ali izbranega in kupljenega v servisih za otroško konfekcijo, bi le-ti izdelovali otroško konfekcijo, staršem pa svetovali ali pomagali pri nakupu blaga in kroju. Hišni sveti ali stanovanjske skupnosti bi v posameznih hišah zgradili večje servisne hladilnice, tako, da bi vsaka stranka imela svoj prostor v tem hladilniku, ločenem od ostalih in s svojim ključem. Servisne hladilnice bi stran- W O Vroči dnevi so prava nadloga letošnjega poletja in je prav prijetno zvečer posedeti na hladnem zraku. Tudi našim najmlajšim to prija. Ne morem pa se strinjati z nekaterimi starši, da vodijo svoje otroke v gostinske obrate. Zakaj? Otrok rabi počitek še bolj ke lahko uporabljale samo za določen letni čas ali pa vse leto. Vaški servisi v večjih naseljih V večjih vaseh oziroma naseljih bi bilo moč ustanoviti za tamkajšnje skupine hiš ali stanovalcev naslednje servise: servisi za konzerviranje sadja in zelenjave (iz prinesene robe), električne pekarne, kopalnice, servise za šivanje in likanje perila in sušilnice za sadje in zelenjavo. Električna pečica — velika pomoč NAŠI VZGOJNI PROBLEMI O pregovori z raznimi obljubami in pijačo; ker pa otrokova narava zahteva svoje, prosi mater naj vendarle gre domov spat. Materi pa, ki je bila »dobre volje«, se ni mudilo ter je začela otroka obdajati z vsemi mogočnimi mulci, smrkavci itd. kot odrasli, ker se z zadostnim spanjem mnogo bolje in hitreje razvija, to nam je znano. Ce pa jih starši jemljejo s seboj, kjer pijejo, plešejo, kadijo in nespodobno govore, otrok to vidi in sliši in slej ko prej posnema. Za lažjo presojo, da je to otroku škodljivo navajam nekaj konkretnih primerov. Bilo je v zimskem času v gostišču »Galeb« v Izoli. Lokal poln ljudi, dima, da je presedal celo odraslim. Za mizo sedi mati s približno 8 let starini fantkom, poleg nje moški, ki gotovo ni bil mož, verjetno pa ljubimec — vsaj po kretnjah in- kavalirstvu pri pijači sodeč — se je to dobro opazilo. Zabavata se, pijeta, govorita. To traja precej časa. Ura je 22,30, otrok pa kima za mizo, se nasloni in priganja mamo, naj gredo domov. Mati ga nekajkrat Drugi primer: gostišče »Turist« Izola, letos. Večja družba sedi okoli mize, zraven 2 otroka 3 in 7 let in eden v naročju (8—10 mesecev). Naročijo radensko in vino. Mati natoči kislo vodo — sebi (ker ga je verjetno že čuti- la), 3-letnemu fajntku pa čisto vino. Otrok poskusi in odkloni, čez nekaj časa pa mu »dodeli« brizganec, pa mu tudi ni preveč teknil. Dojenček pa je jokal, kmalu jih je dobil še po zadnjici. Matere in očetje, ali niste škodljivci svojim lastnim otrokom? Namesto da posvečate prosti čas le sebi in svojemu užitku, ga posvetite življenju otrok. Verjemite, da noben dojenček, ki je pravilno hranjen ter dobiva hrano od pravilno hranjene matere, ter je suh in naspan, ne bo siten, jokav! Oblaki tobačnega dima dušijo vas, kaj šele otroška pljuča. Uspehi v šolah bodo boljši, če boste tudi vi, starši-učitelji doma. Otrok ne zna, zato hodi v šolo in mu je pomoč pri učenju potrebna, zadostna hrana, pravilni način vzgoje in pametno razvedrilo so nujni pogoji za dober uspeh v šoli. Samo po sebi pa je umevno, če otrok nima počitka, če pije alkoholne pijače, če vdihava strupeni dim in ponočuje — ne po lastni volji! — da tak otrok ne bo nikdar ne telesno in ne duševno popolnoma zdrav in sposoben za delo. Potem pa od vseh strani očitki: naš se noče učiti, naš je pretepač, sosedov krade, oni spet \'edno boleha in sto drugih podobnih očitkov in samoočitkov. O, kolikokrat bi bili otroci manj tepeni in koliko jeze staršev bi odpadlo, če bi se oče in mati zavedala, da je to njun otrok. Svoje grde in slabe navade in lastnosti prenašata na otroke, potem pa jih te-peta, vpijeta nald njimi in jih kaznujeta. Ne zavedata se tega, da so otroške slabosti — lastne slabosti in napake. -SPI- Bela poletna obleka. Ta kroj lahko uporabite tudi za večerno obleko. Obleko bomo kot je običajno najprej razparale, oprale, zlikale in razprostrle po deloi^ni mizi, da bomo razločno videle obrabljene in zbledele dele, ki jih bomo skušale odstraniti. Ves kroj bomo■ desetkrat povečale 'in to tako, da bomo karirast krojni papir razdelile s svinčnikom v toliko kvadratov, velikih 10 cm eden, in nato prenesle na ta papir kroj. Tako bomo kroj povečali za desetkrat in to v merah, ki jih potrebujemo za izdelavo obleke za sončenje. * 1. polovica prednjega krila. 2. notranja polovica |modrčka, 3. gornja polovica modrčka, 4. spodnja polovica modrčka, 5. naramnica modrčka, C. pas krila, 7. polovica zadnjega dela krila, S. polovica zadnjega dela 9. polovica prednjega dela. PRED MEDNARODNO RAZSTAVO »DRUŽINA IN GOSPODINJSTVO« mladinci so delavni Da jo mladinska organizacija v mostu in ostalih vaseh postojnske občine nedelavna, je bilo v preteklosti čestokrat čuti. O tem problemu sta razpravljala tudi občinski ZK in Društvo prijateljev mladine, nekajkrat pa tudi občinski odbor SZDL. Res, le z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo je uspelo, da je mladinska organizacija spet zaživela. Ustanovili so nekaj novih mladinskih aktivov na vasi in v podjetjih, nede-luvne člane občinskega komiteja mladine zamenjali, vso pohvalo pa so dali predsedniku Maksu Mavru. Aktivnost mladinske organizacije se je pokazala zlasti letos ob prireditvah in proslavah Dneva mladosti. Zakaj parada 2. junija je bila revija aktivnosti mladine in prikaz uspehov mladinske organizacije v telesni kulturi, prosvetno-kulturnem življenju in tehnični vzgoji. Med najboljšimi mladinskimi aktivi v postojnski občini je v Planini, ki šteje 34 članov. V počastitev Dneva mladosti so imeli tridnevni pohod po partizanskih poteh do Vojkove koče na Nanosu. Uredili so prostor pred spomenikom padlih borcev, z zbranim denai-jem pa so kupili drevesca in jih zasadili na urejenem prostoru. Dalje so uredili sadovnjak in posadili 79 jablan, napravili igrišče za odbojko in balinanje, pri prostovoljnem delu so opravili 725 delovnih ur, šest mladincev je odšlo v delovno brigado na brkinsko cesto, itd. Aktiv v Orehku se udejstvuje predvsem v fizkulturi, pomagajo pa tudi pri graditvi vodovoda. Mladina v Hruševju se udejstvuje največ v okviru tamkajšnjega Kulturno - prosvetnega društva. Nedvomno bi imela mladina v Bukovju mnogo več uspehov, če bi razširili kulturno-prosvetno dejavnost. Vendar ni- Novo gasilsko društvo v Prestranku Na železniški postaji v Prestranku so prejšnji teden ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, v katerega se je včlanilo trideset ljudi. Na ustanovnem občnem zboru so govorili o bodočem delu in med drugim sklenili, da bodo vse delavce in uslužbence poučili, kako je uporabljati gasilske aparate, jeseni bosta dva člana obiskovala podčastniško gasilsko šolo v Medvodah, nabavili bodo potrebno orodje in opremo za gašenje ter uredili prostor za shrambo. Us-posobiil pa bodo tudi skupino ljudi za prvo pomoč, »Stina« majo svojega prostora, zakaj, čeprav se že nekaj let nazaj govori, da bi bilo treba popraviti mladinski dom. ima v dvorani KZ še vedno shranjene razne stvari. Mladina v Smihelu pod Nanosom je letos pripravila igro Na ogledih , nekaj mladink pa je obiskovalo gospodinjski tečaj. Aktiv pri LIP v Postojni še ni našel pravega dela, češ da to ni mogoče zaradi delovnih izmen. To sicer ne drži v celoti, saj bi se mladina med drugim lahko tudi bolj zanimala za probleme podjetja. Morda pa bo aktiv mladih proizvajalcev uspel bolj razgibati mladino? Kmotiisko-gospodarski .šoli, organizirani letos za mladino v Prestranku in Vel. Ubelskem, sta dali dobro rezultate, vendar bi kazalo pouk podaljšati na tri mesece. Med dobrimi mladinskimi aktivi je še v tovarni Javor v Pivki. Ker mladina iz Postojno pretežno sodeluje v raznih društvih in športnih organizacijah, njenega dola v aktivih ni moč ocenjevati. Nedvomno pa drži, da prav mestna vodstva mladinskih organizacij še niso našla pravih oblik za živahnejše delo mestnih aktivov mladino. Štiva < Tovarna optičnih in stcklopihaških izdclko\ TOS. obrat H r pel je sprejme takoj v službo: 1 GRAVERJA (kvalificiranega) 1 KLJUČAVNIČARJA — STRUGARJA Plača po dogovoru Samske sobe zagotovljene Cirilmetadijanski duhovniki so proslavili Dan vstaje Nekoliko pozna, oziroma zakasnela je novica, ki nam jo je poslal župnik Milan Grlj iz Ilirske Bistrico, pokrajinski tajnik Sredi preteklega meseca je minilo 10 let od ustanovitve okrajnega trgovskega podjetja Okrajni magazin v Ilirski Bistrici, iz katerega se je razvilo sedanje trgovsko grosistično podjetje Ilirija . Takrat ustanovljeno podjetje je bilo registrirano kot detajlistično podjetje in tudi kol grosistično s poljedelskimi, prehranbenimi in industrijskimi predmeti. V začetku svojega obratovanja je Okrajni magazin imel samo eno poslovalnico in skladišče, v katerem so sedaj prostori podjetja -Vino«, ter nekaj nad tri milijone vrednosti osnovnih sredstev, ki mu jih jo dal na razpolago tedanji OLO Ilirska Bistrica. Z uspešnim delom se je to podjetje tako razvilo, da je v kratkem času po ustanovitvi odprlo kar 18 poslovalnic. Z ozirom na tedanji način trgovanja so jo tudi Okrajni magazin omejil le na izvajanje načrtne distribucije po-trošnega blaga. Ko pa je prišlo do gospodarske preorientacije in do uveljavljanja družbenega samoupravljanja v podjetjih (že 27. avgusta 1950 je delovni kolektiv tega podjetja med prvimi v tedanjem okraju izvolil svoj delavski svet je Okrajni magazin preusmeril svojo dejavnost in dal podlago za ustanovitev samostojnega trgovskega podjetja, ki je dobilo ime »Ilirija«. Leta 1954 je delavski svet novoustanovljenega podjetja v skladu z njegovim razvojem osamosvoji! vse poslovalnice bivšega Okrajnega magazina in jim podelil nekaj osnovnih ter obratnih sredstev. Trgovsko podjetje »Ilirija- pa je postalo izključno grosistično podjetje ter svojo dejavnost razširilo na področje bivšega ilirsko-bistriškega okraja, skoraj 40% svojega prometa pa v obmejne kraje sosednje hrvatske republike. Pomembni uspehi, ki jih je »Ilirija« dosegla v prvih letih obstoja so brez dvoma »Ilirn e« ? v nemajhni mori zasluga prizadevnosti kolektiva in pa razumevanja oblastnih organov tedanjega okraja za razvoj tega podjetja. Kaže pa. da je Ilirija v zadnjem času naletela na vrsto težav, ki zavirajo njen dosedanji nagli vzpon. Vrednost osnovnih sredstev tega podjetja znaša okrog 27 milijonov dinarjev, na zalogi ima blaga za 72 milijonov dinarjev vrednosti, zaposluje pa 38 ljudi. Ugotoviti je treba, da je med vzroki, zaradi katerih ima podjetje precej težav, tudi nizka strokovna usposobljenost uslužbencev, ker le-ta zavira uspešno poslovanje podjetja. Razen tc-ga podjetje troši sorazmerno preveč denarja za vzdrževanje skrajno zastarelega avtoparka. Pod takimi pogoji je razumljivo, da trgovsko grosistično podjetje -Ilirija težko konkurira drugim bližnjim, pa tudi oddaljenim sorodnim podjetjem. Skladišče je nujno potrebno popravila, streha istrici jo namreč zolo slaba, skladiščni prostori pa so nesodobni, potrebni razširitve zato, da bo blago smotrneje razmeščeno. Marsikaj bi podjetje z lastnimi sredstvi uredilo, seveda, če ne bi imelo prekomernih stroškov za vzdrževanje avtoparka. Zato je prvo polletje letošnjega leta trgovsko grosistično podjetje Ilirija v Ilirski Bistrici zaključilo z izgubo. Delovni kolektiv pa meni, da bo lahko pasivno poslovanje prvih šestih mesecev pokril z delom v jeseni. Razumljivo pa je, da bo moral ta delovni kolektiv povečati svoje napore za uspešno poslovanje podjetja, odstraniti še nekatere sub- ' jektivne napake ter se spoprijeti z objektivnimi težavami, mod katere sodi tudi močan padec cen nekaterim industrijskim predmetom. Drži pa eno: tako kakor je delovni kolektiv tega podjetja v preteklih letih z vso požrtvovalnostjo reševal vrsto težav, bo tudi v prihodnje moral najti izhod. CMD v Kopru. V svojem pismu nam med drugim namreč omenja, da so bili številni Koprčani 24. julija letos nekako začudeni, ko so videli na koprskih ulicah toliko duhovnikov. Toda tega dne so imeli duhovniki Cirilmetodij-skega društva koprskega okraja proslavo Dneva vstaje slovenskega naroda. Prisostvoval ji je tudi Crt Kolone, tajnik OLO Koper. Slavnostni govor, v katerem so bili navedeni zgodovinski podatki ob času okupacije v koprskem okraju in žrtve, ki so in kako so padle v času obeh okupacij. je imel župnik iz Koštabo-ne, Alojz Kocjančič. Med svoj govor je vpletel tudi dve svoji pesnitvi, posvečeni spominu padlim žrtvam koprskega okraja. Ob koncu jo župnik Milko Margon iz Marczig prečital protestno resolucijo koprskih duhovnikov, članov CMD, proti poskusom z jedrskim orožjem. V LJUDSKI KNJIŽNICI v KOPRU si lahko izberete dramska dela za vaš oder, v zbirki pesništva pa bogato snov za re-citacijske večere. KOMISARJEVI ZAPISKI (Nadaljevanje s 7. strani) sko dolino. Po poti sva občudovala okoliške krasote in kmalu smo se znašli pred mogočno Logarjevo hišo. Gospodar je sekal drva. Ko smo se mu predstavili, nam je povedal, da se oni iz con-skega štaba večkrat oglasijo. Mlada gospodinja nas je povabila v hišo in nam pripravila čudovito večerjo. Krompirjevi žganci, kar tresli so se in z debelimi ocvirki so bili zabeljeni. Prišlo je še nekaj koroških partizanov, tako da nas je bilo pet-inpotdcset na večerji. •Vsi partizani, ki hodijo tod mimo, se oglasijo pri nas in vsakemu postrežemo, s čimer pač moremo in kar imamo. Logarska dolina je znana po tem daleč naokoli, so pravili v hiši. Od nekod je prinesel Logar nekaj steklenic dobrega Ljuto-merčana. To nas je do kraja spravilo v dobro voljo. Po večerji pa nam je Logar razkazal svoje gospodarstvo Imel je posebno lepo živino — govedo in ovce. Pozno v noč smo se pogovarjali o naši borbi, o svetovnem položaju, o povojnem gospodarstvu. Opazil sem, da je Logar kot mrtev na svojo zemljo. Naslednje jutro smo si pri Plesniku privoščili pravcato kopel, nato pa smo občudovali lepote Logarske doline — menda ni zlepa več takega naravnega bisera na tem svetu. Pred dnevi me je bil neki prijatelj povabil na celonočni šoferski koncert. Stanuje namreč prav pri Fruktusu, kjer ponoči nakladajo kamione in pri tem tako vesoljno razgrajajo, da vsa tista četrt ne spi do petih zjutraj, ko zadnji kamion odpelje izpred skladišča. Razen običajnega vpitja lahko slišite tudi mnogo takih besed, ki niso za tisk. Svetoval sem prijatelju, naj predlaga na zboru volivcev tistega konca, da podelijo šoferjem in ostalim najbolj prizadevnim aktivnim članom, ki so zaposleni pri teh delih, prepis odloka o nočnem miru v zlatem okviru. Ob tej priložnosti pa sem videl še nekaj zelo lepega. Takole ob devetih zvečer je prišla pred skladišče neka postarna ženica, ki ni imela denarja, da bi se odpeljala domov z avtobusom. Prav lepo je prosila šoferski zbor, da bi jo kdo izmed njih potegnil do Ljubljano. Pa je zaman čakala vse do jutra, ko je odšel zadnji kamion. Sam sem videl, da so med tem odpeljali zadružni kamioni iz Dekanov, Pobegov in drugi, ki jih ne poznam in imeli so tudi prostor. Zato so se nekateri čudili, kako da med vsemi temi ni bilo šoferja. ki bi bil pripravljen narediti dobro delo. Jaz pa se temu nisem čudil. Vem namreč, da čaka na naše šoferje vse od Bertokov do Črnega kala množica potnikov s ko- šarami in vrečami raznih pridelkov, ki jih tako proti primerni odškodnini razmeroma za mal denar spravljajo na oddaljeni trg z zadružnimi in državnimi vozili. Tako, predragi velikodušni šoferji, da ne boste mislili, da ne vem, zakaj je uboga žcnica vso noč zaman čakala, če se jo bo kdo usmilil. V čast vam pa tega ne štejem in vam to tudi naravnost povem. Co se ne motim, som že prod meseci ves začuden ugotovil, kako da niso ob začetku turistične sezono nikjer pri nas začeli tudi s kakimi javnimi doli na kanalizaciji. Vse do tega tedna sem se že bal, da smo pozabili na tradicijo. Zato mi je kar odleglo, ko sem videl, da temu ni tako. Za to so poskrbeli v Fiesi pri Piranu, kjer so tako temeljito razkopali pot, da komaj pridete živi do njih. Seveda le peš. In prav je tako. Naj vidijo inozem-ci. da smo delovni pri nas in da se tudi vročine ne bojimo. Povedali so mi, da bo do konca sezone kanalizacija oziroma vodovod ali kar je že popolnoma kon- čan, pozimi pa bodo spet počivali in razmišljali, kje bodo za prihodnjo sezono spet vrgli okrog kako cesto ali ulico. Na Kozini sem ugotovil, da se tisti inozemci, ki mislijo, da bodo pri nas pili ccnono oranžado ali podobno pijačo, temeljito motijo. Tega jih odvadijo že na prvem koraku v našo deželo. Tako v Jadranu kot pri Vidožu največkrat ni drugega kot vino in še tisto ... Sicer pa je kar prav, da se takoj seznanijo z našim gostinstvom, da ne bili kasneje razočarani. K splošnim razmeram na Kozini bi pripomnil še to. da no bi bil odveč kak kažipot za tiste, ki žo z glave ne vedo, kam naj krenejo od tam naprej. Nek.io z Brkinov so mi pisali, da so brali v časopisu, kako so na Nemškem zdresirali divjega merjasca, da hodi vsak dan na pivo v pivnico. Zanimajo so za patent to dresure, ker bi radi naredili nekaj podobnega s svojimi divjimi ščetinarji, da bi jih minila volja nočenjati škodo po polju. Računajo namreč, da bi so pijanim merjascem no ljubilo hoditi okoli, pa tudi na lovce bi prej naleteli v gostilni kot v hosti. Tudi iz Sežane so mi pisali. Nekoliko mi zamerijo, ker sem zadnjič zapisal, da imam tega mosta za nekaj časa dovolj in mi sporočajo, da se s tem ne strinjajo. Ostalo pa vam posredujem, kot je napisano: »Pri nas je obstojala velika nevarnost, da starejši sežanski kvartopirci, ki imajo svoj kvar-tir v kavarni Šport, ostanejo brez podmladka, mi pišejo. Zadeva pa se je že ob začetku šolskih počitnic obrnila na bolje. To vrzel so namreč izpolnili nadebudni dijaki postojnske gimnazije in pa nekateri šestošolci dotrajane višje gimnazije v Sežani. Vsak dan pridno trenirajo v tej plemeniti društveni dejavnosti ter tako izpopolnjujejo svojo znanje, posebej še tisti, ki so obsedelo v svojih razredih ali pa slavno padli na sprejemnih izpitih za višjo kvalifikacijo. Torej ni v tem trenutku nobeno nevarnosti več za obstoj te pomembno panoge. Zato skrbijo starši in pa uprava kavarne, ki velikodušno dajo na razpolago svojo prostore in potrebno orodje temu podmladku,- Kor je potemtakem vse v najlepšem rodu, želim tudi jaz obilo uspeha starim in mladim ter prav vse lopo pozdravljam vaš Vanc Ko smo se opoldne že poslavljali od Logarjevih, se je pripeljal na vozičku neki star lovec — v zeleni uniformi in s puško na rami. Predstavil se nam je za dr. Riblja, bivšega advokata in voditelja nemške narodne manjšine na Štajerskem. Veste, jaz sem kar Slovenec. Politika mi ni več mar. Prišel sem na lov na petelina. Joj, gospodje, dosti vas je, mar greste vsi na petelina? Kje imate pa puške?- Smejali smo se staremu lisjaku, da nas je kar zvijalo: Kaj se delaš neumnega, je vzkliknil Žiga. Mi smo partizani, bijemo Nemce in rušimo mostove! Kaj, gospodje, mostove rušite? Saj to je vendar nezakonito, to se ne sme! je hotelo raznesti bivšega pravnika. Izbruhnili smo v gromovit krohot. Menda je padel z Marsa ali prišel vsaj iz Honoluluja, smo smejo ugotavljali. Skušali smo mu sprva lopo dopovedati, kdo smo in kaj hočemo. Dal sem mu sklepe II. zasedanja AVNOJ, ki sem jih imel mod svojo literaturo. •Oho, oho,- je presenečeno vzkliknil, eolo pravnike imate, saj to so pravne stilizacije. Žiga pa je bil že resnično jezen: Kaj se prenevedate, saj ves svet ve, kaj in kdo smo jugoslovanski partizani!« Smešni gost pa se je obrnil k meni. Sklonil je roko k molitvi in mi dejal: Gospod komisar, lepo vas pro-. im. pustite rac, da grom zjutraj na petelina. Ze pot let je, kar ga nisem več lovil. Prosim vas, pu-tite me, da bom še enkrat lovil ;,etelinčka! Spet smo se od srca zasmejali ■tarčevi naivnosti ali prefrigano-ti. Seveda mu ni vse nič pomagalo. Olajšali smo ga za puško in municijo, ravno pravšna je bila za dobrega sniperja, nato pa ga napodili nazaj %• Celje. Še nekaj dni pa so kurirji imeli svoje veselje z oponašanjem: Prosim, lepo prosim, .smem na ; telinčka? Št. OI — 2. avgusta 1957 »si,o venski jadran« Stran 11 Obmorski klubi brez članskih vrst — Nezainteresiranost v sindikalnih podružnicah O veslačih naših obmorskih klubov v naši športni rubriki pravzaprav zelo malo govorimo. Pa tudi občinstvo jih bolj malo pozna, ker ni v neposrednem stiku z njimi. Le sprehajalcem, ki se po večerih hlade ob ■morski obali, zdrkne pogled k čolnom in k enakomernim gibom zarjavelih teles. Toda njihov pogled bi se ustavil tudi ob vsaki drugi točki, ki bi prekinila enoličnost morske gladine. Marsikdo, ki opazuje veslače, meni, da zahteva ta šport le malo truda in ekipo v četvercu s krmarjem, toda koprske mladinke so prepričljivo osvojile naslov državnega prvaka pred Reko in Novim Sadom. Prihodnjo nedeljo čaka obmorske veslače pravzaprav najtežja preizkušnja. Vsi obmorski klubi se bodo namreč udeležili republiškega prvenstva v Mariboru z večjim številom tekmovalcev. Od prireditev doma pa naj omenimo na prvem mestu tradicionalno portoroško regato, ki bo 1. septembra in na kateri bodo nastopili najboljši veslači Slovenije in hrvatske Istre. Ob koncu naj omenimo še to, da se klubi borijo — podobno kot klubi v drugih športnih panogah — z velikimi finančnimi težavami. V zvezi s tem naj poudarimo, da bo potrebna večja pomoč ljudske oblasti, saj so si požrtvovalni športni delavci na tem področju in tekmovalci s svojimi dosedanjimi uspehi tudi zaslužili. Nerone Olivieri Obmorski klubi brez članskih vrst — Nezainteresiranost v sindikalnih podružnicah O veslačih naših obmorskih klubov v naši športni rubriki pravzaprav zelo malo govorimo. Pa tudi občinstvo jih bolj malo pozna, ker ni v neposrednem stiku z njimi. Le sprehajalcem, ki se po večerih hlade ob ■morski obali, zdrkne pogled k čolnom in k enakomernim gibom zarjavelih teles. Toda njihov pogled bi se ustavil tudi ob vsaki drugi točki, ki bi prekinila enoličnost morske gladine. Marsikdo, ki opazuje veslače, meni, da zahteva ta šport le malo truda in da gre zgolj za razvedrilo. Delno to drži, kajti osnovni namen vsakega športa je seveda razvedrilo. Toda kadar se je treba pripraviti na tekmovanje, je seveda potrebno vložiti precej truda, požrtvovalnosti in volje. Dolgi kilometri voženj so potrebni, preden si pridobe kondicijo, ure in ure se je treba ukvarjati s tehniko veslanja. V koprskem okraju so veslači vklju-•čeni v tri klube v Kopru, Izoli in Piranu. V njih srečamo predvsem mladino raznovrstnih poklicev in dijake. V Kopru je sorazmerje med dijaki ter delavsko iu drugo mladino pol na pol, medtem ko v Izoli in Pi-lann prevladujejo dijaki. Ta ugotovite^ pomeni, da še daleč nismo izrabili vseh možnosti, da bi v ta lepi šport pritegnili mlade delavce in kmečko mladino. Primanjkuje predvsem mladine od 20. do 30. leta, tako volne. DVIGNILI SO GORO V ZRAK Morje vzbuja tek Veliki moderni parniki, ki prevažajo ljudi čez Atlantski ocean v Severno Ameriko, so izračunali, da porabijo za dva tisoč potnikov na enkratni poti iz Evrope v Novi svet in nazaj nekako sledeče količine hrane: 30.000 kg svežega mesa, 3500 klobas, 320 gnjati, 12.000 kg perutnine, 3000 kg rib. 1700 kg jastogov, 50.000 pomaranč, 10.000 limon in prav toliko glav solate, 2500 steklenic namiznega olja, 3000 kg sira itd. Ljudje govorijo 2796 jezikov Po najnovejših ugotovitvah Britanskega etnološkega inštituta je danes na vsem svetu še 2.79G različnih jezikov. V to število niso všteta posamezna narečja in dialekti. Najbolj razširjen je kitajski, ki ga govori nad 500 milijonov ljudi. Na drugem mestu je angleščina, na tretjem ruščina, na četrtem nemščina, na petem japonščina itd. Štedilnik na kolesih. Neka Znanstveno naselje sredi puščave. Globoko v Sahari so Francozi začeli graditi veliko središče za atomske raziskave. Za zdaj je na tem kraju le še nekaj hiš, v kratkem pa bo zraslo celo mesto. Oddaljeno bo več sto kilometrov od najbližjega naseljenega mesta. Vse stanovanjske hiše in laboratorijske zgradbe bodo imele posebne klimatske naprave, da bodo ljudje lahko zdržali pod. vročim puščavskim soncem. Za las ušel smrti. Ameriškemu padalcu Rogerju Steelu je pri skoku z višine 1500 m padalo odpovedalo. Odprlo se mu je šele, ko je priletel 50 metrov nad zemljo. To ga je sicer nekoliko zadržalo, vendar je precej trdo padel 7ia neko hišo, predrl streho in strop ter obležal v podstrešni sobici. Imel je res srečo: razen zlomljene noge ni dobil nobenih poškodb. Pri gradnji nove železniške proge v ZDA so pri Velikem jezeru razstrelili celo goro, ki je bila napoti. Eksplozija nad pol milijonov kilogramov najmočnejšega eksploziva je dobesedno odnesla okrog tri mi-mijone ton kamenja. Eksplozija je bila toliko močna, da je poškodovala vso telefonsko in električno napeljavo daleč naokrog. Reševalna oprema Francoska mornarica je v zadnjem času izpopolnila opremo za reševanje, ki jo prejme vsak njen član ob vkrcanju. Povečana je za izvleček iz dr. Bombardovih razprav, kako se brodolomee najdlje obdrži nas gladini, dalje za zavoj igralnih kart in za vrečko s praškom5 ki stresen v morje, prežene bližajoče se morske pse. hinjska omara, saj je v njem tudi prostor za kuhinjsko posodo in pribor. Razen tega je štedilnik na kolescih, tako da ga lahko po potrebi premikajo. POKOJNINE ZA VDOVCE V ameriški državi Minnesoti so sprejeli zakon, po katerem imajo možje pravico do pokojnine po svojih ženah, ki so bile zaposlene. Podoben zakon so pred kratkim sprejeli tudi na Švedskem. — Mamica, predstavljam ti Janezka. Prišel je pogledat kakšna bom jaz čez 25 let. EHNEST HEMINGWAY: »Ce ta pot ne vodi nikamor,« sem rekel, »lahko zavijemo in spet zapeljemo na glavno cesto.« »Kaj pa s tema dvema?« je vprašal Bonello, Njegova dva narednika sta bila poleg njega na sedežu. Bila sta neobrita, vendar sta imela v zgodnjem jutru še kar vojaški videz. »Lahko bosta porivala,« sem rekel. Vrnil sem se k Aymu in mu rekel, da bomo poskušali voziti čez polje. »Kaj pa bo z rnojo deviško družinico?« je vprašal Aymo. Dekleti sta spali. »Ne bosta nam kdo ve kaj koristili,« sem odvrnil. »Potrebovali bi koga, ki bi lahko porival.« »Lahko se namestita zadaj v avtomobilu,« je rekel Aymo. »Dovolj je prostora v njem.« »Dobro, če ju že hočeš imeti,« sem dejal. »Naloži koga, ki ima široka pleča za porivanje.« »Bersaglieri,«* se je nasmehnil Aymo. »Ti imajo najširša ramena. Jemljejo jih po meri. Kako se počutite, tenente?« »Dobro. In ti?« »Dobro. Toda hudo sem lačen.« »Bomo že med potjo našli kaj, kjer se bomo lahko ustavili in jedli.» »Kako je z vašo nogo, tenente?« »Dobro,« sem odvrnil. Stal sem na stopnici avtomobila in, ko sem gledal predse, sem videl, kako Pianijev avtomobil zavija na stransko cesto in se usmerja po njej. Avtomobil je bilo videti skozi golo vejevje. Bonello je prav tako zavil in se napotil za njim, Aymo mu je sledil, mi pa smo po ozki cesti med drevesi vozili med bolniškima avtomobiloma. Pot je vodila h kmečki hiši. Našli smo Pianija in Bonello, ki sta se bila ustavila na dvorišču. Hiša je bila nizka in dolga, nad vrati pa se je prepletala trta. Na dvorišču je bil vodnjak in Piani je dvigal vodo, da bi napolnil radiator. Zaradi dolgotrajne počasne vožnje je bila voda izhlapela. Kmečka hiša je bila zapuščena. Pogledal sem nazaj na cesto. Hiša je stala na majhni vzpetini sredi ravnice in videti je bilo polja, cesto, živo mejo, njive in drevored vzdolž glavne ceste, kjer je potekal umik. Narednika sta pregledovala hišo. Dekleti sta se zbudili in gledali dvorišče, vodnjak, dva velika bolniška avtomobila pred hišo in tri šoferje pri vodnjaku. Eden izmed narednikov je prišel ven z uro v roki. »Odnesi jo nazaj,« sem rekel. Pogledal me je, stopil v hišo in se vrnil brez ure. »Kje pa je tvoj tovariš?« sem vprašal. »Odšel je na stranišče.« Vzpel se je na sedež bolniškega avtomobila. Bal se je, da ga bomo pustili tu. »Kako bi bilo, če bi zajtrkovali, tenente?« je vprašal Bonello. »Lahko bi kaj jedli. Ne bi se dolgo zamudili.« »Misliš, da ta pot, ki se spušča na drugo stran, nekam pelje?« »Nedvomno.« »Prav. Pa prigriznimo.« Piani in Bonello sta stopila v hišo. »Pridita,« je rekel Aymo dekletoma. Stegnil je roke, da bi jima pomagal izstopiti. Starejša sestra je odkimala. Nista hoteli v zapuščeno hišo. Gledali sta za nama, »Težko jc z njima,« je rekel Aymo. Skupaj smo stopili v hišo. Bila je velika in temna, v njej jc bil duh zapuščenosti. Bonello in Piani sta bila v kuhinji. »Tu ni kdo ve kaj jedače,« je rekel Piani, »Dobro so pospravili za sabo.« Bonello je rezal velik bel hlebec sira na težki kuhinjski mizi. »Kje je bil sir?« »V kleti. Piani je našel tudi vino in jabolka.« »To je kar dober zajtrk.« Piani je vlekel zamašek iz velike pletenke za vino. Pokusil ga je in ga do vrha nalil v veliko bakreno posodo. »Lepo diši,« je rekel. »Poišči kak kozarec, Barto.« Vstopila sta narednika. »Vzemita malo sira, narednika,« je rekel Bonello. »Morali bi kreniti dalje,« je rekel eden izmed narednikov, medtem ko je jedel sir in pil vino. »Bodo že šli. Nikar ne skrbi,« je rekel Bonello. »Vojska se premika tako, kakor ji veleva želodec,« sem rekel. »Kaj?« je vprašal narednik. »Bolje je, da jemo.« »Da, toda čas je dragocen,« »Zdi se mi, da sta ta dva nepridiprava že jedla,« je rekel Piani. Narednika sta ga ošinila s pogledom. Nista nas marala. »Poznate pot?« me je vprašal eden izmed njiju. »Ne,« sem odvrnil. Spogledala sta se. »Najbolje bi bilo, če bi se odpravili,« je rekel prvi. »Saj se odpravljamo,« sem dejal. Spil sem še eno skodelico rdečega vina. Po siru in jabolku je bilo prav okusno. »Vzemite sir s sabo,« sem rekel in stopil ven. Bonello je prišel ven z veliko pletenko vina. »Prevelika je,« sem dejal. Bonello jo jc z obžalovanjem pogledal. »Tudi jaz menim tako,« je rekel. »Dajte mi čutarice, da jih napolnim.« Napolnil je čutarice, nekaj vina pa je steklo po kamnitih dvoriščnih tleh. Potem je zgrabil pletenko z vinom in jo postavil v hišo tik za vrata. »Avstrijci jo bodo zlahka našli, ne da bi morali vlamljati vrata,« je rekel. »Gremo,« sem reke!. »Midva s Pianijem bova vozila spredaj.« Narednika sta že bila na sedežu poleg Bonella. Dekleti sta jedli sir in jabolka, Aymo pa je kadil.