S!>. številka. Trst, v srnin 19. aprila I S99. Tečaj XXIV. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon fttv. H70. 4 nVČ. V «dln<»*tl je mof! „Edinost" iziiajH dvnkrnt mi t ne more vsako leto spreminjati svojih nazorov o umestnih jezikovnih uredbah. K predlaganemu protestu deželni zbor ni bil opravičen. Sploh pa da je deželni šolski svbt vložil reku rz na ministerstvo, katero ga dosedaj še ni rešilo. Pl'Agtl IX. V deželnem zboru je namestnik obljubil, da bode vlada krepko podpirala ustano- vitev deželne obrtne komisije. To bode morda polje, na katerem se zjedinijo obe narodnosti. Hudi lil peš t u 18. V današnji seji zbornice poslaneev so se v tretjem čitanju odobrili zakonski načrti, o katerih se je razpravljalo včeraj. Na to se je izvolil odsek, ki se odpošlje radi revizije hišnega reda. Na dnevnem redu jutršnje seje se nahaja med večiini drugimi predlogami tudi proračunski zakon. ltlltlillllM'Stsi 1 H. Ogerska brzojavna pisarna javlja : Semkaj došla borzna poročila o neugodnih vesteh, ki so se razširile v Berolinu glede budimpeštanskoga trga, so tukaj popolnoma nerazumljiva, ker ni najmanjega povoda za vznemirljiva poročila o tukajšnjem položaju. Tukaj vladajo popolnoma normalne razmere tako na borzi kakor tudi v ostali trgovini. Kurluvl Vari 1H. Večina stavbinskih delavcev so zopet vsprejeli delo. Štrajk gre h koncu. Miidrid 18. Volitve so izpadle kakor sledi: 1H0 pristašev Silvella, 33 pristašev Polavieja, 30 ultramontancev, 1H pristašev Tetuana, H*» liberalcev, 30 pristašev Gnmazo-a, lf> republikancev, 5 pristašev Romero-a in 4 Karlisti. Deželni zbor istrski. II. seja dne 1H. apr. 1899. V Kopru, dne 1H. aprila 1899. Deželni glavar Cnmpitelli je otvoril sejo ob 11. uri 23. minut. Navzočih je bilo 20 poslancev, med njimi 0 Hrvatov in Slovencev. Po prečitanju zapisnika zadnje seje je zahteval vladni zastopnik, okr. glavar Fnbiani, da se zapisnik popolni v tem zmislu, da je on zbornico pozdravil tudi v sloven- P O D L T S T E Iv. Pismo. --f Hpiaal Poluks. - Tu sedim, grizem držalo in zastonj iščem pametne misli v prazni glavi svoji. Danes sem se preselil v svoje novo stanovanje. Čestita moja gospodinja je že starikava, precej osorna in nepriljudna, a zato je njena hčerka idol ženske — mlade seveda. Ko bi hotel analizirati samo jedno njenih elegantnih kretanj, bilo bi dovolj tvarine vsaj za dva feljtončka, kaj še li za jednega! Ali kaj, človek ne sme postati tako hitro intimen in dražestna Vera znala bi /aničljivo in prezirljivo zavihniti svoj fini, klasični nosek, če bi se jaz, ubogi kandidat satu Bog ve katerega sloja človeške družbe, pospel v višave raznih pesniških metafor in bi brez njenega specijalnegn dovoljenja s kruljevirni neksametri kvaril njene divne lastnosti. Na svojo žalost moram si torej drugod iskati snovi. V zadregi sicer nisem: na vse zgodaj že sem se zaletel v debelušnega gospoda, ki je obilno osebo svojo komaj obdržal v potrebni halanei. Komaj sem dokazal temu z raznimi duhovitimi razlogi svojo popolno nedolžnost in se z globokimi pokloni oddaljeval v ozadje, stopil sem neki elegantni dami z obema petama na nogo, tla je re-vica patila skoro v omedlevico. Kakor skesan grešnik sem jo prosil oproščenja, ponudil jej roko in jo spremil po stopnicah prav do praga, a nazaj gredd sem izbil dražestni gospici v kratkih krilih knjige iz rok. Prepričan sem, tla se imam zahvaliti le svojemu novemu naočniku,. da nisem čul kake rezke besede, ampak žel le sladek posmeh ljaj za svojo nerodnost. Vse to bi se dalo — z raznimi vprašanji in klicaji, z novodobnimi pomišljaji in pikicami, s par psihološkimi ocvirki in z nekoliko pikantnimi opazkami — raztegniti v interesanten, prikupljiv podlistek. Toda: »srce človeško čudna stvar«, kopiral bi Gregorčiča in zapel, ko bi imel dober tenor ali vsaj bas srednje mere. Ta čudna stvar mi torej nikakor ne daje, da bi se ukvarjal s tacimi navadnimi objekti, kakor so moj gospod, gospa in ono bitje srednjega spola. (Pardon! pa kar je res, je res!) Nekaj pametnega bi hotel, nekaj interesant-nega, originalnega! Ali kaj hočote, če je dandanes tako prebito težko biti zanimivim, zabavnim ali še celo originalnim. No, kar ni, ni! Tako častilakomen pa nisem, revizorjev in 1 odseke, namreč: politično-ekono-mičnega, šolskega, finančnega in agrarnega. Naši niso zastopani v nije d nem teh odsekov! Na volitvah v zadnje 3 odseke se naši niso udeleževali gladovanja, ker je bilo videti, tla bi bilo brezvspešno. Posl. li u b b a je predlagal, tla se izroči predloga gletle preložitve dež. zbora in dež. uradov posebni komisiji. Ta predlog je bil vsprejet z glasovi večine in izvolili so se členi te komisije. Na to se je prečitalo poročilo dež. odbora o dopolnilnih volitvah v mestnih skupinah Pirati in Pazin-Labinj-Plomin. Dež. glavarje prijavil predlog dr. Dinka Trinajstima in tovarišev, da se volilni spisi Pazin-Labinj-Plomin izroče posebni komisiji i) členov v proučevanje in poročilo. Poslanec večine Scampicchio je bil tudi za ta predlog, ker da so vladni organi o zadnjih volitvah podpirali Slovane, ali stvar naj se izroči po-litično-ekonomičnemu odseku. Na to se je oglasil poslanec dr. Dinko Trinajstič, tla bi utemeljil svoj predlog. A komaj je začel govoriti hrvatski, jeli so laški poslanci kašljati in premikati stole, kar je bilo v znamenje galerijama in — žnpialistom, tla so tudi oni začeli s kašljanjem, ceptanjcm in drsanjem z nogami, žvižganjem itd. O vsaki tretji besedi je moral govornik prenehati, in predsednik je bil prisiljen izprazniti drugo galerijo, kar je zahteval precej časa. lietl in mir pa se ni povrnil vkljub temu. Ostalo je namreč še tisto »boljše* občinstvo, ostali so še žurnalisti in — laški poslanci. Poslednji so kričali, naj sa govornik poslužuje jezika, katerega umejo tildi oni, a predsednik Nekoč sem šel po ulici in gledal krog sebe brezskrbno in radovedno, kakor je že moja navada, kar sem zugledul na cesti nekov papir. Pobral sem ga. Bilo je nekovo pismo v zavitku, toda brez naslova. Preči tal sem, seveda. Ne peče me sicer vest zbok take nediskret-nosti, toda, ker sem kljub vsej lakkomišljcnosti svoji jako vesten človek, objavljam je tem potom, ker utegne morda vendar-le priti pred oči tistemu, kateremu je bil namenjen. List je bil pisan z energično, malce zasuk-njeno, navihano pisavo : »Cenjeni gospod! Začnem kar brez panIonov, brez tistih neskončnih »oprostite« in »dovolite«. Nekoliko Vas pač osupne ta list, mogoče i malo neprijetno dirne, ko ga prečitate, toda prosim, ne vznemirjajte se, mislite samo, da je s tem plačan in poravnan nekov star, pozabljen račun. Nikomur ni prijetno, kadar se mu prezentira račun, na katerega ni mislil nikdar, o katerem mortlu sploh slutil ni, da ekzistira in to s pravico ekzistira in baš za njega. Tak račun Vam prezentiram danes s tem pismom in kadar je prečitate, poravnan bo do čista, brez vsaeega zastankn in obresti, vsaj kar se mene tiče. Toda k stvari! (Pride še.) ara j«' vabil, naj xaključi, ker b«> imel še prilike govoriti o teni predmetu. »Držite re«l, pa ln>m kmalu pri koncu!*, je odgovarjal «lr. Trinajstih, ter je nadaljeval pretrčavan v vsakem stavku |m> nekaj krati, — o ne-rednostih na volitvi v Piranu, ki I»i se xam«»gle tolmačiti s tem, r, Trinajsti«*' je hotel nadaljevati, a ni mogel. Vskliknil je: »To ni zbornica!» Laški poslanci pa so kričali v jednonier, naj govori laški. I>r. Trinajsti«* pa je vskliknil: »Ne govorim za Vas; Vi lahko zapustite dvorano; jaz govorim za volil«*«*, ki so me poslali na to mesto». Predsednik je opominjal govornika, naj bo kratek; isti pa je zavrnil predsednika: • Recite jim, da naj me ne motijo. (Uivajte svobodo govora! .laz imam pravico, da govorim v svojem jeziku, in vaša dolžnost j«*, g. predsednik, da mi hranite to pravic«»!» V tem času je prišlo nekaj sumljivih oseh z druge galerije, nota bene: brez vstopnic, v izpraznjeno prvo galerijo, kjer so se oh uhodu pomešali med luške poslance. Laški p«)slanei so občevali z žurnalisti po prijateljski; le-ti so pomagali ropotati z nogami, in nadtdia se je prijela tudi njih. Poslanci večine so kričali govorniku: »Nehajte!* a «lež. glavarja so nagovarjali, da odtegne govorniku besedo. Jeden izmed žurnalistov je odprl vrata druge galerije, ki se j«! začela zopet polniti. Praznjenje se je pričenjalo z nova. Med poslanci večine je bilo huroneko vpitje. Prof. Mamlie jih je apostrofi ral kričače z t a k i ii i! Predsednik je izjavljal, da vidi samo poslancev. Manili«*' : «Ni res! Fakinov je vmes, faki-nov v gospodski obleki*. l)r. Trinajstih: »Moj Bog, na ta način tie morem dovršiti nikdar!* Govornik je opisoval, kako so oblasti svojevoljno brisale davkoplačevalce iz volilnih list ter jih nadomeščale z uradniki; navel je več slučajev, v katerih so v zapisniku izkazane kakor volilci osebe, ki jih niti ni najti v občinskih volilnih spisih. Zopet šum in ropot. Predsednik je zvonil opetovano ter opominjal govornika, naj govori o teh stvareh, ko pride v razpravo poročilo dotične komisije. Dr. Trinnjstić: «(.e nas večina nobenega ne pripušča v komisijo, primoran sem, da govorim tukaj «> teh stvareh.* Zopet vik in krik, ropotanje z nogami ter intonacija piščalk. Klici: »Kakini!* Dr. Trinajstih: .laz nimam le pravice, da govornu, jaz moram celo navesti tukaj vse te točke; ker: kako naj drugače vse to izvč politično-ckono-mični odsek! Predsednik je zvonil ter prosil govornika, da hi bil kratek. Dr. Trinajstih: »Pa, pustite me govoriti. Saj bom govoril kratko. Navesti hočem ta-le slučaj»... Zopet isti peklenski koncert. Dr. Trinajstih: »Meni se zdi, da vi nočete, da bi govoril o teh dogodkih. Vi hočete pokriti te nezakonitosti, liil je morda vaš pristaš, ki jih je zakrivil® . . . Govornik je prešel — pretrgavan o vsaki besedi — na dogodke na dopolnilni vo-litvi Pazin-Labinj-Plomin, kjer so se godile take nezakonitosti, hveljalo t«) načelo, potem sploh ni treba volitev. Taka komisija naj kar sama glasuje in voli poslance. Glasovali so tudi mrtvi . . . Ko je dr. Trinajstih začel govoriti o tej točki, nastala je taka praska, da je predsednik prtrgal sejo. ('cz nekaj minut jo je zopet otvoril z že navadnim opominom in prošnjo do govornika, naj zaključi. »Pustite me govoriti !» »Govorite tako, da vas bomo umeli!» »Ce ne poznate jezika, učite se ga». Zopet nov ropot. Dr. Trinajstih: »Jaz prosim g vladnega komisarja, da konstatira, kako ftčiti predsednik svo-bo«lo govora in kako |>ostopa proti manjšini!* Preilsed., čuvši Is-sedo * komisar*, je protestiral, da vla«lni komisar n«* more tu ničesar opraviti, tu j«> on predsednik. Je«len poslancev večine je «»pazil, da govornik čita. Trinajsti«*: Ne čitam govora; jaz čitam le imena*. Predsednik : La finisca, lil finis«*a ! Dokler govorim o predmetu, smem govoriti*. A predsednik j«* bil menenjn, da ne govori o predmetu. ' Kako morete vi soditi, da ne govorim o predmetu, «v*e ne poznate jezika!... .laz ščitim svoje pravo. Torej štev. 4, kakor sem že prej omenil.* . . . Dalje ni bilo u meti niti besedice. Dr. Trinajstih je vskliknil: »Gosp. predsednik, vi ste poklican, da hranite «v*ast tega zbora. Spravite venkaj tiste »fakine«, Gospod, vi ne poznate svojega položaja!« Predsednik je imenoval početje govornikovo: provokacijo. Neki poslanec večine je napadal govornika, a poslednji je replicirah Predsednik je vabil govornika, naj se gre prepirat »al caffc« . . . Prof. Spi neih je ploskal temu — dovtipu Oampitellijevemu. Dr. Trinajstih: »Zabranite, da me ne bodo napadali in motili«! Zopet obči polom. Dr. Trinajstih je za vršil: »dospod predsednik, ve vi niste r stanu, spraviti tisto „fakinalo" ven-kaj, ve ne znate varovati reda in ščititi dostojanstvo te gbornice, tedaj hočem zaključiti. Zdaj ste svobodni . . .« Potem se je zavrgel predlog naših, a sprejel predlog Lahov, da se ta stvar izroči polit, ekonomičnemu odseku, in seja se jc zaključila. Prihodnja seja se naznani pismeno. Politični pregled. TRST, 15». aprila 1899. Aleksander baron Petrino, ta bivši minister za poljedelstvo v mi niste rs tvu Potočki lota 1H70, je umrl te dui v Ćernovcih, in ne baron Pino, kakor nas je nasamaril slavni korespondenČni bir6. Pokojni Petrino je bil odločen avtonomist in srdit nasprotnik nemškega centralizma in nemškega nadvladja. To je razloga dovolj, da mu meče »N. Freie Presse« kamenje za njim v grob. Petriuo da je bil začetnik vseh sedanjih homatij in bojev proti ustavi, on je kriv, da so Nemci v manjšini v parlamentu in adresni načrt sedanje večine da je le plagijat predloga Petrino iz leta 1870, da se avtonomija, zahtevana za Galicijo, razširi na vse pokrajine, Petrino da je položil mino pod zgradbo države. In zakaj vse to? bi vprašali mi. No zato, ker so se stvari v Avstriji jele razvijati tako, kakor je predvidel Petrino in kakor — ne morejo preprečiti «Netie Freie Presse* in njeni. Je že morda res, da je v razširjenju Petrinovih idej vzrok, da so Nemci zgubili svojo nekdanjo moč, ali razširile so se, ker. je bilo to naravna posledica razvoja. To so pa ideje, ki niso nikaka mina pod zgradbo države, ampak so sila, ki navaja državo na pravo pot. • Časten bodi spomin pokojnemu Petrinu. Povodom saroke dednega princa črnogorskega dohajajo knežjemu dvoru na Ceti-nju čestitke o«l vseh strani. Knežja hiša Njegušev se bolj in bolj povspenja vjodnakoveljavnost z drugimi vladarskimi hišami Evrope. Knežja hiša na Cetinju je dala Italiji bodočo kraljico, sedaj pa se je dedni princ črnogorski /uročil,s princeso iz jedne najstarejili vladarskih hiš K v rope. Hiša Melclen-burško-StrcIiška je j e d i n a v Nemčiji vlada-j o č a slo v a ii s k a dinasti j a in jedna iz malega števila slovanskih dinastij, ki vladajo v Evropi. Princ Danilo je v 28. letu, princesa Jutta pa v 20. Princesa, ki je luteranske vere, prestopi v pravoslovje. — Povodom tega veselega dogodka je knez Nikolaj doposlal biskupu Strossmaverju nastopno brzojavko: Uverjen o Vašem iskrenem so-čutstvovanju v vsaki radosti moji, javljam vam, da * so je danes v Petrogradu zaročil moj dragi sin prestol«»naslednik Danilo z hčerko Njegove kraljeve Visokosti, prestolonasle«lnika Meklenburg - Streli-škega. Nikolaj. —Strossmaver je o«lgovoril: Najsrč-neja hvala na častnem in radostnem sporočilu. Dal Bog, da bo sveta ženitbena zveza vzvišenima zari »čenče m a večnim virom vsake sreče, vsakega blagoslova in vsake milosti božje; Vam in Vaši prestavni knjeginji in vsej Vaši oj podivjano večino, poiivinjeno galerijo in predsednik«, ki nima ni sposobnosti, ni volje, da bi branil ugled in dostojanstvo zbornic® pred atentati take zbornice in galerije. »Pieeolo« laže, da so včerajšnje prizore provocirali naši. Z čem, za božjo voljo? Mar s tem, da se je dr. Trinajstih posluževal svoje pravice? Mar s tem, da so »asi nekoliko reagovali proti besneči galeriji?! Stvar je jednostavno taka : krona sama je že izrekla na dovolj jasen način svojo obsodbo radi izganjanja našega jezika iz deželnega zbora istrskega; s tem je pravo našega jezika, zagotovljeno po avstrijski ustavi, zadobilo ponovno Najvišo sankcijo. In ker se naši nočejo odreči temu od ustave in krone sankcijoniranemu pravu, so — provokatarji, a oni, ki uprizarjajo revolucijo proti temu pravu, so — provocirani. Tako laže »Pieeolo« svoji publiki. Ti uredniki so zapadli res neozdravljivi duševni bolezni: o nijedni stvari ne morejo govoriti, da ne bi — lagati. Altro elie barbari! Silvio Pcllico, ta čislani pisatelj in rodoljub italijanski, ki je bil leta 1820. iz političnih vzrokov obsojen na 20 letno ječo v Spilbergu na Moravskem, piše o Slovencih : Varal sem se, ko sem mislil, da pomilovanje, ki se nam je skazovalo v Italiji, preneha, ko bomo v inostranih deželah. Oh, dober Človek je vedno bližnji nesrečnikom! Ko smo prišli v ilirske dežele (t. j. Goriško in Kranjsko) dogajalo se je ravno tako kakor v Italiji. Zdihovanje je bilo splošno: ubogi gospodje! Kadar so se v kacein kraju morale ostaviti naše kočije, oblegalo nas je ljudstvo in slišali smo besed obžalovanja, ki je res prihajalo iz srca. Dobrodušnost tistega ljudstva me je ganila še bolj, nego ona mojih sodeželanov [(Italijanov). Oh kako hvaležen sem bil vsem! Zvečer, ko smo došli v Ljubljano in v drugi dan je prišel delat nam uljudno družbo neki gospod, o katerem so nam rekli, ako sem prav umel, da je municipalni tajnik. Bil je zelo uljuđen, govoril je z vnemo in dostojno o veri, bil je vedrega obraza, vzbujajočega spoštovanje. Jako me je užalilo, da nisem mogel dlje časa seznanjati se žnjim, in neprijetno mi je, da sem bil tako nemaren, da sem pozabil njegovo ime. |(Silv. Pellioo: Le mie prigioni.) Agitacija nadaljuje, Iz Rojana poročaj o, da se tam neki Ivan Škrl (po domače »Bijondo«) z Grete posebno bavi z izvabljanjem podpisov na protest proti okrajnemu glavarstvu. Mož je nekak magistratni »polir« in je seveda -■• pokoren sluga. Kakor vsi drugi agitatorji se poslužuje tudi ta drznega in grdega sredstva — zvijače. Pozivlje namreč ljudstvo, naj se odločijo: ali hočejo oBtati »pod Trstom«, ali pa priti »pod Sežano«?! Stvar je sicer tako neumna, da jej je lažnjivost lahko po-tipati s prstom, ali, kakor povsod drugod, je tudi v Rojanu nevednih ljudij, ki sedajo tudi na najbolj nerodno nastavljeno limanieo. Rojanski rodoljubje so opozorjeni s tem na — vrlega »Biondo«. S Kontovelja nam poročajo, da je tamošnji capo vila dajal rečeni protest podpisovati tudi od 15- 1(5- in 17-letnih fantičev. Najhuja pa je naslednja, ki znači res vrhunec predrznosti. Iz Lonjerja smo izvedeli namreč, da so laški podrepniki tudi v Ricmanjih nabirali talce podpise!! Riemanje leže v okraju koperskem in ne vemo, kako prihajajo do tega. da da protestnjejo proti ločenju od mesta tržaškega!! To je sleparstvo na vrhuncu!! To je očitno hujskanje ljudstva, to je lopovstvo. Bog sam vedi, kaj so v Ricmanjih pripovedovali ljudstvu in je begali ?!! Le brezvestna, do korenike demoralizovana stranka se more posluževati takih gnusnih sredstev! Demoralizovani so sami in demoralizacija ljudstva je njih preklensko rokodelstvo. Ako bi vedeli, imajo ti ljudje le še iskrico srama v sebi, zaklicali bi jim: pfui, sramujte se! Ali tega čuta ne poznajo že davno več, in tako nam ne preostaja druzega, nego boj, boj in zopet boj proti tem ljudem! Nase vidijo, onih ne! Pišejo nam: Vsako leto ob tem času prihaja v Trst precej Istranov, da bi si v naši okolici prislužili kakov novčič kakor kopači. Najemljejo jih lastniki in upravitelji »kampanj«, največ pa naši okoličanski posestniki. Tako tudi letos. Ti ljudje se zbirajo navadno na ulici Torrente blizo kavarne ('hiozza. Do novijih časov se nikdo ni izpodtikal na tem, trm manj« , ker je le na veliko korist posestnikom te občine, kajti o tem času primanjkuje delavnih močij na polju. Sedaj še le se je fanatizem mestne gospode jel obračati tudi proti tem siromakom in hkratu tudi proti koristi okoličanskih posestnikov. Sedaj so jih jeli preganjati z njih navadnega zbirališča. Saj poznamo izgovor, ki jim služi gotovo, ta namreč, da nabiranje ljudij na onem mestu ovira promet. Jalov izgovor. Kajti mi poznamo še neki drugi trg v mestu tržaškem z jako živahnim prometom, kjer se istotako vsako jutro zbira vse polno težakov, čakajočih na delo, katerih p a n e o d g a n j a nikdo. To je borzni trg. Seveda; na Torrente se zbirajo slovanski Istrani, domačini, avstrijski dr-ževljani, tam pa večinoma — italijanski podaniki. To dejstvo nam pojasnuje — vse! Domačin je n« potu tej gospodi, da-si ne krati zaslužka nikomur in je marveč dobro došla pomoč, ker ravno primanjkuje takih delavcev ; na potu je, ker je siromak — slovenska para! Tujec pa ni na potu, da-si postaja po naših ulicah in lovi zaslužka v isti hip, ko postajajo po ulicah stotine domačih težakov, čakajočih zaslužka, ki ga pa le prepogosto ne dobivajo in trpe bedo oni in njih rodbine. Tujec ni na potu prav zato, ker je tujec, ker je Italijan. Le naše vidijo, le naše pode, ker so baje »na potu«, onih drugih pa ne vidijo in jih ne pode, in jim tiiso na potu, ampak ljubljeni varvanci. Bog jo razumi tako politiko, ki tolerira tako politiko. Je pač to avstrijska politika, ki trpi tako - laško politiko. 1'ožtgalea v Uorlčah pri Postojni že ima oblast v svojih rokah. Uprav grozno pa je, da je ta požigalee — 131 e t n a deklic a. Poročajo nam namreč od tam: l.!lletna Terezija Klanšek je služila za pestunjo pri Janezu Stegu, posestniku v Goričah. Ko je Stegu pogorel, popustila je Terezija službo in prišla domov v Šmihel k svojim nbožnim starišem. Šmihel je velika vas, pol ure oddaljena od Gorič. Dne 14. t. m. sta imenovano Klanšek opazili dve sosedi, da se nekaj mudi in potika po Šmihelu in sicer na cesti ob slamnati strehi posestnika Tomaža Tominee. Ženski sti iz radovednosti stopili hlizu. Hoteli sti vedeti, česa išče ta malopridnn deklica. Zapazivši obe ženski hlizu sebe, je Klanšek zbežala. Ženski pa sti topili blizu nizke strehe. lu tu sti zapazili kakih 50 žveplenk, zavitih v cunjo, 9 teh žveplenk je bila že obdrgnila ob steno. Vžgale se niso. Na srečo ni imela škat-Ijiee, a ob zidu se žveplenke »Union« ne vnamejo. Klanšek je bežala potem domov k starišem, kjer je rekla : »Oče, mati, nosimo ven, kajti danes pogori ves Šmihel. Tam pri Tomincu je vse polno žveplenk, jaz jih imam še nekaj tu, ki sem- jih našla tam«. Sosedje so takoj poklicali orožnika. Ta je iz-praševal deklico na licu mesta in potem jo je vzel seboj v Goriče. In tu je priznala deklica, da je res petkrat zažgala z žveplenkami. Kakor smo poročali je bil ogenj trikrat zadušen, 3 hiše, oziroma poslopja so pa pogorela popolnoma. 131etna deklica je bila torej tisti peklenšček, ki je napravil v Goričah toliko škode in provzro-čil toliko strahu. Bog ve, kaj bi se bilo še zgodilo, da je niso zasačili v Šmihelu. Morda bi bilo že vseh HO posestnikov na beraški palici. Mlada zločinka je v zaporu. Kaj bo žnjo? Ljudje se boje že zdaj, ko bi kedaj zopet prišla med ljudi. Pevsko društvo »Adrlja« v Barkovljah vabi na koncertni večer s petjem, glazbo na lok, igro in svobodno zabavo, katero priredi v nedeljo dne 23. aprila 18911, v veliki stekleni dvorani »Narodnega doma«. Začetek točno ob 5. in pol uri popoludne. Ustopnimi na veselico 20 nč. Sedeži I. razreda 20 nč., II. razreda 10 nč. Ćisti dobiček je namenjen v pokritje troškov za novo društveno zastavo. Vspored priobčimo prihodnjič. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v petek dne 21. aprila 1899. svoj VII. redni občni zbor. Dnevni red: 1) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2) Čitanje zapisnika občnega zbora akad. bratskega društva »Triglava«. 3) t Poročilo predsednika. 4) Poročila posamičnih odbornikov. 5) Poročila klubov. (!) Poročila preglednikov. T) Volitve: a) predsednika, b) (5 odbornikov in 2 namestnikov, c) 3 preglednikov, s. Slu- čajnosti. 15. Zabavni del. Začetek točno ob 7. in pol uri. Local: Hcstaurant Robitschek, I. Wipplin-gerstrasse 3. •lavno dražba na železnici. V sredo dne 2t». aprila od 10. ure do polnilne se bo vršila v magazinu II. za oddajanje tovorov na južni ielez-nici javna dražba stvari, ki se niso dvignile. Dotični predmeti, ki se imajo prodati s.....Idajo onemu, ki ponudi največ. Kupnino je plačati takoj. Istotako treba stvari takoj odvesti. Pod Vzklicno ceno se ni' prodajo ti predmeti. Seznam istih je na vpogled v atriju kolodvora južne železnice. Streljanje proti tofcl. Kakor poroča v .Milanu izhajajoči list »La Lotnbardia«, je ravnatelj kmetijske šole v Bergamo, profesor Tamar, potoval minolo poletje na Štajersko, da prouči streljanje proti toči, ki se je uvedlo v Slovenski Bistrici, (r. profesor Tumara je priporočil tako streljanje tudi doma in res si je že več tamošnjih vinogradnikov naročilo iz Celja možrtarjev in drugih priprav. lz-pred deželnega sod I mu. Včeraj se je vršila pred tuk. deželnim sodiščem razprava proti Petru in Ivanu Križmančič iz Bazovice, ker sta nekega Antona Žagarja pretepla tako neusmiljeno, da je postal gluh. Obtoženca sta se izgovarjala, da ju je Žagar napal, priče pa so izjavile, daje bil Žagar tako pijan od žganja, da ni bil niti v stanu napasti koga. Ozirom na to in na znatno poškodbo Žagarja, bila sta obtoženca obsojena na 13 oziroma 14 mesecev težke ječe. Drobile vesti. V nedeljo popoludne so u lomili do sedaj še neznani tatovi v stanovanje soprogov Ukmar v via Broletto št. 14 ter odnesli raznih dragocenosti v skupni vrednosti gld. 1)5.(54. Se enega ranjkega »patakona« se niso sramovali, ampak odnesli so ga z drugim drobižem vred. Sicer pa so tatovi morali biti jako ljudomili, kajti pred odhodom so lepo zaprli zopet omare, popravili razbito ključavnico in zopet zaprli stanovanje. V svojem usmiljenju so se bali morda, da bi se mogel še kdo drugi spraviti na ostalo imovino. — 53-letni delavec Fran S. zdrsnil je v ulici Sette Fontane ter se poškodoval na desni rami in si zvinil desno roko. Zatekel se je na zdravniško postajo. — 19-letni Ivan S. je prišel v navskrižje se svojim tovarišem radi »osebnega prepričanja«. Vsled tega sta si segla v roke in — lasč. Iz tega objema se je Ivan S. komaj rešil ter je nesel svojo desno roko na zdravniško postajo, katero mu je tovariš stisnil malo preveč »prijateljski«. — Mej drugimi predmeti, ki se ne sinejo po-sojevati, je tudi — robec. Kdor no uboga, ga tepe nadloga. O tem se je prepričala tudi neka Marija I. Posodila je svoj svilen robec svoji prijateljici, a ko ga je zahtevala nazaj — morda preveč ne-uljudno — skočila ji je »prijuteljicu« v lase in jo, na čast svojemu spolu, popraskala po obrazu. — Oni tujec iz Švice, ki si je v ulici Nuova za bol nož v prsa, je umrl v bolnišnici. Različne vesti. Zbor sinodalne cerkve v Moskvi na Dunaju. Kdo v Trstu se ne spominja koncertov Slavjan-skega? One blngozveneče, neopisno milo, srca pre-tresujoče, divno-harmonično, a zajedno impozantno pevanjc je ostalo vsem, ki so je čuli, v neizbrisnem spominu, In poleg glasbenega utiša je deloval tudi ponos, da so slovanski pevci to, ki znajo tako peti. Sličen, a še mogoČneji vspeh je dosegel sinodalni zbor iz Moskve na otvorenju ruske cerkve na Dunaju. Dunajski listi ne morejo pre-livaliti umetnosti pevanja tega zbora. Ta zbor sestoji iz 41 členov. Porte zveni i/, arije kakor zvoki zvonov in orgelj, dočim se zdi, da o »piano« čuješ čudovito harmonijo orkestra na lok. lu ti basi! Pianissimo je tak, kakoršnjega je možno čuti jedino le še iz Aeolovc harfe. In od tega rahlega diha se more pospeti ta zbor do vsakega stopnjevanja, ali tudi najmogočneji fortissimo ostaje neverjetno mehak i u blag. Ves način predavanja tega zbora je — tako pravijo tudi dunajski slavofolmi listi neki tuj, nepoznan in visoko razvit način glasbe. Isti zanima strokovnjaka nenavadno, a v prijatelju glasbe vzbuja brezmejno strmenje in občudovanje. Na cerkveni Blavnosti že je sinodalni zbor napravil neopisen utis na poslušalce, zvečer na koncertu v dvorani Musik-Vereina — kjer pa so se tudi |w»U* »amo cerkvene sklad I x — mu je l»il Tspeh naravnost senzaeijonalen. Xa koncertu je bilo mnogo visoke aristokracije in zastopan je bil ves umetniški »vet. A vsi so kar obsipali ruske pevce se svojimi ovaeijami. Kraljeva dvojica italijanska potuje te neka terasa na kolodvoru, na katere je bilo mnogo učenk. Nekaj oseb je mrtvih in mnogo na smrt ranjenih. Zasaćen morilec. OseŠki list »Slav. Presse» javlja, da so že zasačili onega morilca, ki je pred nekaj dnevi v Kišriardi umoril dve ženski Schne-berger in Marjanovi«1, o kateremu dogodku smo poročali tudi mi. Morilec je priznal svoj zločin. Armenski pregovori. Z desno roko daje kokošim žita, z levo jemlje jim jajca. —Ako ne moreš biti bogat, bodi vsaj sosed kakega bogatina. — Ako se bojiš zmočiti si noge, ne moreš loviti rib. Narodno gospodarstvo. Promet s hrastovimi dogami v Trstu in na Krki meseca marca 1Po statistiških podatkih tvrdke Sehadelook je došlo v Trst 4H.000 komadov, od teh po železnici iz Ogerske in Bosne H0(M) kom. in 40.000 komadov po morju vin Metković. Odposlalo seje od Trsta 55.352 komadov v Italijo, (5000 kom. v Hull in 5000 kom. v Krf. Z lieke se je odposlalo 2,00f>.28JJ kom. v Bor d 6, 709.456 kom. v Cette, 737.750 kom. v Marseille, 12.1N3 kom. v Italijo, 4H00 kom. v Liverpool in 3758 kom. v Solun ; ves izvoz znaša torej : Na Francozko I tali jansko Anglež ko Grško Turško Skupaj . skupaj iz Trsta z lieke komadov 3,452.489 2,452.489 55.352 128,183 183.535 6,000 4.800 10.800 5.000 — 5.000 — 3.758 3.758 1)15.352 3,589.230 3,H55.5H2 Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Koper 19. Sinoči so tukajšnja signoria najeli mestno godbo, ki je svirala v demonstracijo proti slovanskim poslancem. Najeta sodrga je prepevala tisto >Lasse pur ehe i eanti e subii«. i Ml II ji j 19. Poroka črnogorskega prestolonaslednika, princa Danila, se bo vršila v poletju ali na Dunaju v Meklenbiirgu. .Madrid 15). Oastelar se je odpovedal mandatu, ker meni, da je doživel moralen poraz. Pari/, 19. »Figuro« nadaljuje z izpovedeh v pravdi Drevtus. London 19. Reuterjeva pisarna javlja iz NVashingtona, namerjajo členi samojske komisije ostati tam kake štiri mesece in potem se skupno povrniti v \Vashington, da določijo skupne zaključne predloge. Sassari lil. Danes je dospela sem kraljeva dvojica italijanska. Razkril se je spomenik Viktorju Kmanuelu. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (Jiovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! M. Aite (prej Aite &. Zadnik) Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. Razprodaja vse blago v zalogi po znižanih cenah. „Hotel Nazionale" v Trstu, Via Vlenna št. 4 nahaja se v bli» Sini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr. Cena od 60 nori. naprej. V pritličju nahaja se tudi „Restaurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri ■ gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo ia Oulmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo di Lissa" in istrsko vino ter razna vina v hoteljkah, vse po zmernih cenah. Lastnik je slovan-dalmatinec. Govori se slovenski in hrvatski. Naslanjaje se na geslo: „Svoji k svojim" priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilea obiak uduni Josip Serdarović, lastnik. Velika hiša v Motovunu zraven slovcčih škocijanskih jam, .'t ure od Trsta in »/■ ure boda od železnične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Reka-Trst, z dvema kuhinjema, z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi,sl4 krasnimi sobami h posebnimi uhodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviSčnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasuim se sadjem in trtami zasejenim vrtom in z lenim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu Kdor želi omisliti si v resnici IV kolo najboljše vrste od sloveče avstrijske znamke ,S t i r i a" in „Stjria" oripal — naj se ohrne do — L. Colobig v Trstu, Via del Torrente štev I O. Jedini in glavni zastopnik za : Trst, Primorsko in l>ttlmneijo. na prodaj Proda se tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-stilničarsko in štacunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam. Vse pohlltvo z vrtom ln parkom vred, dalo bi ae tudi v najem po dogovoru. Natanjčueja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača. Pomladansko jsdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisočem! cvet" (Mllleflorl). ("isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-njn in hemoroidam. — Jeaen omot za ozdravljenje stane 60 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Ai dne Mori" t TRSTU, veliki trg. Tudi za 65 nvč. v markah dopošlje se franko. Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi pravi planinski kašelj olajšaj oči tok z „Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj" M. Leusteka v LJubljani. ena 1 steklenice BO novč. Razpošilja se i. obratno pošto najmanj 'Ž ateklenici. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Vin Malcanton štv. 2. Bogat izbor čevljev m gospode, goape in otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. EDINOST" Glasilo političnega društa „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat nu dan razuii nedelj in praznikov. > 19 izdanje o t), uri pivdpoludne (poslednje zadostuje za naročnike V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh le ulicah in trgih: Piazza Oaserma št. 2. — Via Molin pieeolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Poute della Fabra. — Via Kivo Št. 30. - Cimipo Maralo. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Oaserma št. 13. — Via Belvedere st. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Ac.|uedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via 8. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na (ireti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu prit gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakami g. Josipa Schwarz v Šolski ulici. i Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti olimnitev in rnzvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem o/emlji in braml>a nam po zakonu zajamčenih pravic. ^ Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti Je mod!44 » THE GRE S HAM U angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 159.997,579*— Letno vplačilo premij in obresti do 81. decembra 185)7..... » 38.8*28,875*— izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1S48.) . » 848.S(iO.(M>7'— V letu 1H'.)". izdanih 74<>K polic za glavnico od ....... » (17.1,851*91 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo so vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. Glavno zastopstvo v Trstu. i Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. PT Iščejo se dobri agentje, zastopniki in poto.valci. QKXXXXNOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOCXXXi/ 15377016