JOHN POLLOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23 OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ ^vršujemo vsakovrstne tiskovine VOL. XXXI. _ LETO XXXL Kratke vesti 7,000,000 francoskih delavcev na stavki PARIZ, 25. sept.—Včeraj je odšlo - na dve-urno protestno : stavko 7,000,000 francoskih delavcev. Stavka je bila v zvezi z draginjo, oklicala pa jo je Konfede-r&cija dela, ki se nahaja pod kontrolo komunistov. E Q U A^L I T Y fiObVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 28, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 189 Wallace pozval na] mu se priključi pri preziranju segregacije grški gerilci se bodo obrnili na z. n. London, 25. sept.—jugosio-"V'ansl^ časnikarska agencija 'Tanjug" poroča, da se je grška Demokratična (gerilska) arma-gen. Vafiadesa obrnila na organizacijo Združenih narodov, 'laj čuje tudi njeno povest v zvezi s civilno vojno. Gen. Vafiades Je označil borbo "za grožnjo svetovnemu miru." na indoneziji izbruhnile ogorčene borbe BATAVIA, Java, 27. sept.— Republikanska časnikarska agencija "Antara" poroča, da so vladne čete naletele na ogorčeni odpor levičarjev v svojem pohodu na Madium. Levičarske sile pod vodstvom komunistov so se včeraj še bolj približale prestolnici republike •Jogjakarta, od katere se nahajajo le še kakih 40 milj. Vladna agencija je priznala, Varnostni svet, da uporabi diplomatske, ekonomske, trgovinske in celo vojaške sankcije proti kršilcu. Toda Sovjetska zveza lahko z uporabo pravice veta prepreči vsako akcijo proti njej. * Zapadne sile obtožene, da strupijo ozračje BERLIN, 27. sept.—Obveščeni krogi verujejo, da bo Sovjetska zveza rajši izstopila iz organizacije Združenih narodov kot pa dovolila obravnavanje berlinskega vprašanja v organizaciji. Berlinski mestni svet se je v zvezi s poslednjim razvojem dogodkov sestal na tajni seji. Veruje se, da bo mestni svet zahteval od organizacije Združenih narodov, naj zasliši same prizadete Berlinčane. Nemški tisk v sovjetski zoni pa napada zapadne sile, češ da hočejo uničiti vsako razumno poravnavo berlinskega vprašanja. Urednik berlinskega radia, ki se nahaja pod kontrolo Sovjetov, Bruno Goldammer, je izjavil, da je sklep, da se berlinsko vprašanje predloži organizaciji Združenih narodov poskus, da se "zastrupi mednarodno ozračje." BOMBA V KAIRU UBILA 19, RANILA 47 OSEB KAIRO, 23. sept. — Včeraj je v židovski četrti mesta ubila bomba 19 oseb, ranila pa 47. Poročilo pravi, da je bomba eksplodirala v neki židovski hiši. Dve hiši sta bili popolnoma uničeni, tretja pa težko poškodovana. stran 2 enakopravnost 28. septembra, 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by the american jugoslav printing & publishing co. 6231 st. clair avenue cleveland 3. ohio henderson 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev)--- For Three Months—(Za tri mesece) --— -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)--- For Six Months—(Za šest mesecev)-- For Three Months-—(Za tri mesece) --— -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187». OBJEKTIVNA KRITIKA ALI ZLOBA? (Nadaljevanje in konce.) Ker smo dosledno proti vsaki propagandi, pa naj prihaja iz slovenskih, klerikalnih ali pa katerih kolih virov, smo Cicibanovo pesmico v celoti priobčili. Poudarili pa smo, da je to triletno stikanje za primerom take "proti-ameriške propagande" zelo značilno in nam dokazuje samo to, da so pesmico "Mama, je res" pronašli naši "kulturni" delavci z izključnim namenom, da bi jo kot propagandni boomerang vrnili, odkoder je prišla. Ni se čuditi A.D., da je pesem priobčila pod naslovom "Tako vzgajajo slovenski komunisti mladino v sovraštvu proti Ameriki." Toda predno bomo na kratko omenili tudi res pozitivne strani dveh slovenskih mladinskih publikacij —"Cicibana" in "Pionirja"—naj nadopolnimo enostransko propagando A.D. z nekimi primeri tako zvane "križarske" klerikalne propagande za mladino, ki so jo širili za časa okupacije na Hrvaškem. Tudi ta propaganda za ustaškega zločinca Ante Paveliča, ki ga je sam "Readers Digest" označil za "morilca po poklicu," je v svojem bivstvu bila proti-ameriška, čeprav se jo je širilo pod krinko borbe proti "boljševizmu." V eni teh mladinskih publikacij "Andjeo Čuvar" za december 1943 naletimo na opis borbe nekega otroka, ki pripoveduje: "Dobro smo večerjali—grah z mesom—pa mi stric Mile pravi, če hočem z njim v bunker. Seveda! Gospod stotnik mi je dal svoj revolver in šli smo v bunker. . . Grel sem se in poslušal, ko je naenkrat stražnik pred bunkerjem vzkliknil; sovražnik! Začelo se je streljanje, jaz pa v bunkerju, toda bal se nisem. Napad sovražnika smo odbili. . ." Ni portebno omenjati, da je ta mladinski časopis s tako nedolžnim imenom "Angel Varuh" dosledno širil strup ustaške-fašistične propagande in navduševal otroke za borbo nacistične Nemčije in fašistične Italije. Na naslovnih straneh "Angela Varuha" se nahajajo slike Paveliča, Kva-ternika in drugih ustaških zločincev. Ta propaganda, od nosno "vzgoja" mladine, se je vršila v polnem soglasju s takšnimi pesnišnikimi produkti kot je znanega sarajevskega nadškofa Šariča "Oda Poglavniku," v kateri se poveličuje tega največjega zločinca v zgodovini Hrvaške, med ostalim tako-le; Doktor Ante Pavelič ime drago. Ima u njem Hrvatska s neba blago. Seveda A.D. ne bo omenjala ta bruna, pač pa le pezdir-je v očesih svojih nasprotnikov. Tembolj pa je nesramno, da "kulturni in literarni ocenjevalci," ki trdijo, da so nepristranski, zvesto capljajo za propagando, katere cilj je, da se pusti sodbi zgodovine najbolj surovo, zverinsko, vse-uničevalno razdobje nacistične, fašistične, domobranske in ustaške "kulture." Naš največji pesnik Oton Zupančič, po katerega "Cicibanu" je ta mladinska publikacija dobila svoje ime, skupaj z ogromno večino slovenskih književnikov, pesnikov in umetnikov, podpira novi socialni in ekonomski red z isto vnemo kot je podpiral Osvobodilno fronto jugoslovanskih partizanov. Toda naši "literarni" ocenjevalci, ki celo nesramno trdijo, da so veliki čestilci Cankarja in Zupančiča, nimajo moralnega poguma, da bi pisali o vojnih in povojnih ustvarjanjih Zupančiča, pač pa se v svoji propagandi omejujejo le na dolgo in široko analizo kakšnih pet do deset verzov, katere je sam Zupančič že davno zavrgel. Tako je tudi s to Cicibanovo pesmico. Ne ocenjujejo revije kot takšne, pač pa iščejo dlako v jajcu z vstrajno in slepo mržnjo navadnih propagandistov. Na splošno je "Ciciban," kakor tudi "Pionir," mladinska publikacija, katere se novi Sloveniji ni treba sramovati. Netočno je, da je posvečena izključno le propagandi, posebno p#oti-ameriški, kot bi to hoteli vstvariti vtis domobranski, klerikalni in denarju služeči propagandisti. V njej je zdravega, vzgojnega in poučnega semenja, ki bo izoblikovalo nov slovenski rod. To mladino danes v Sloveniji ljubijo z istim žarom kot jo ljubi Zupančič, ki ji je poklonil neprekosljivega "Cicibana" z vsemi njegovimi veselimi in neveselimi zgodbami, odkrivanjem pravljičnega sveta mladinske domišljije itd. Neki kritik je dejal, da so v novi Sloveniji zavrgli Krpane in bajake in da poudarjajo samo "uradništvo." To ni samo neobjektivna trditev, pač pa naravnost kleveta. V "Cicibanu" naletimo na veliko število lepih in ilustrira- UREDNIKOVA POSTA Poročilo odbora za svobodo tiska (Poroča; JOHN POLLOCK, blagajnik) V zadnjem poročilu je bila tiskovna pomota, za kar naj društvo št. 615 SNPJ v Los Angeles, Cal., oprosti. V poročilu se je glasilo, da je društvo darovalo vsoto $10, v resnici pa je prispevalo $100, katere je poslala Mrs. Mary Kotchnik. Hvala in posnemanja vredno! Iz Milwaukee, Wis., pa sem prejel poštno nakaznico za vsoto $15 in pismo sledeče vsebine: "Dragi prijatelj: "Tukaj pošiljam $15 za obrambo svobodnega tiska. Naj-prvo sem se namenil poslati le $5 v ta namen, toda čisto pripro-sta slovenska pamet mi je pa velevala, da napredno slovensko časopisje v tej deželi igra veliko vlogo. In prav tako tudi Franceta Gabrovška skupina, katera ima zaslombo od vatikanske kombinacija Jaz in pa na tisoče drugih Slovencev smo pa navadni ljudje, in naši interesi so interesi navadnih ljudi, ne pa ljudi, ki so v strahu pred pravico pribežali v to deželo. "Nas pa, ki smo šli črez vse križe in težave priseljencev, pa bi radi vklenili v starokrajske verige strahu in peklenskega pogubljenja, a ne bo išlo, bra-če . . . "Naše napredno časopisje nas drži stran od klerikalne zavisti in verig. Torej je naša sveta dolžnost, da to časopisje podpiramo, da držimo in tudi obdržimo. "Zato sem si pa mislil sam pri sebi: 'petak ni dosti, primakni še dva' in tako pošiljam tri petake. "Prav med nama rečeno, vsak napreden in zaveden rojak v Ameriki bi lahko prispeval vsaj desetak v ta namen, ker dobri listi so ogledalo naroda. Največja želja reakcije je, uničiti časopisje in s tem zatreti vsako napredno gibanje. "Vas vse pozdravljam! "Max Kodel." Hvala za pozdrav in le'verjemi, da se nam še ni skisala pamet. Torej, kaj pravite vi, resnicoljubi pri A. D. ? Le še kričite v puščavo in pjujte v svojo skledo. Pravijo, da laž ima kratke noge, in da ni nobene pesmi tako lepe, da se ne bi izpela, torej kar naprej po vaši rimski cesti. Mi pa gremo svojo, je odprta knjiga brez vsakega železnega zastora! Od društva Bistrica, št. 63 SNPJ, Rillton, Pa., poslal Louis Shuster $10. Joseph F. Durn poslal $45.60 izročeno pri podružnici 48 Sansa v Clevelandu, Ohio; Mrs. Frances Myer (Bostic), izročila $25, katere so darovali sosedje v spomin ob smrti njene matere Frances Bostič. Po $5: Frank Mihelič in žena v spomin pokojnega Louis Ivane in Louis Kaferle za v spomin Franka Po- lanca; Joseph Tomšič $3; po $2 Joseph Miklavčič in Frank Kr-žič iz Geneva, Ohio; Julia Poč-kaj $1.60 in dva po $1. Frank Fende od podružnice 106 Sansa, Euclid Ohio, izročil $3 za Fr. Demšar, W. 61 St., $2 in od enega $1. Minka Alesh, Chicago, 111., poslala $10, katere je prispevala Mrs. Rose Sajovic. Iz Gowanda, N. Y., poslala Amalia F. Kaluža $10 za društvo št. 728 SNPJ. Od' društva št. 124 SNPJ iz Forest City, Pa., $24.87, poslal John Murnich prebitek veselice $13.37, po $2 prispevala Jacob Cempre in John Murnich, sedem po $1 in eden 50 centov. Za društvo št. 192 SNPJ, Milwaukee, Wis., poslala Mrs. Mary Vasil $10, katere so prispevali Mr. in Mrs. Valentin Vertich $5; po $2 Mary Zagožen in Mary Vasil in eden $1. V uradu "Enakopravnosti" nabrano $17, izročila Mrs. Julia J. Pire za sledeče: Po $5 so prispevali Jamšs Gross, Geneva, Ohio, in Joe Merhar, Grovewood Ave., Cleveland, Ohio; Anton Novlan, Minor Rd. $3, Anton Zornik, Herminie, Pa., $2 in dva posamezna iz Clevelanda po $1. Joseph Okorn iz E. 68 St., $5; Mrs. Mary Zavrl iz Metta Ave., $10; John Krebel pa je izročil $5, katere je prispevala Mrs. Anton Juretič. Frank Tegel in Sam Debeljak iz Belle Vernon,.Pa., vsak po $5, poslal Frank Tegel. Za Federacijo SNPJ društev za vzhodno Ohio in zapadno iWest Virginijo, poslal Joseph 'Skoff $5. Po $5 sta^'prispevala Valentin Maher in Anthony Stupar, Pueblo, Colo., poslala Mrs. Rose Ra-dovich. Mirko G. Kuh.el, Chicago, 111., poslal $65, poslano na glavni urad Sansa od sledečih: Društvo št. 41 SNPJ, Irwin, Pa., $32; po $5 od društva št. 101 SNPJ, Greensboro, Pa.; od društva št. 641 SNPJ, Shirkieville, Ind., od Antona Zakrajšek, Buffalo, N. Y., Frank Puncer, Milwaukee, Wis., Frank Luzbi, Chicago, 111., in od Jacob Blutt, Sonoma, Cal., Mary Domichel, Salt Lake City, Utah, $2,'in od enega $1. Na tajnico odbora Josephine Tratnik poslano od društva št. 273 SNPJ, Sheldon, Wis., $12. Frank Kopina, Euclid, Ohio, izročil $5. JohA Potokar, Chicago, 111., poslal $80, nabiralca John Potokar in Frank Udovich. Društvo Narodni vitezi, št. 39 SNPJ prispevalo $50; po $5: Agnes Cvetko, Frank Udovich in društvo Zarja; po $3: Frank Demshar in John Potokar in devet pa po $1. nih bajk o medvedkih, dedku Mrazu, psu, ki si je poiskal tovariša, toda tudi na poučne povesti in pesmi o delu (ne tako zvanem "preganjaštvu!"), o ljubezni za skupnost ter o ljubezni za narod. Kdo bi na primer mogel ugovarjati takemu primeru mladinske pesmice, kot js odlomek, ki ga tu podajamo iz "Pogovora ptičke z mrtvim partizanom": "Vse ljudstvo dela in gradi, da si ustvari lepše dni. Za kar si ti življenje dal, bo narod zdaj nadaljeval. In ko preteklo let bo pet, spremenil se pri nas bo svet." Mlad partizan se nasmeji in ptički mali govori: "Zdaj ne želim si več odtod, saj narod moj gre pravo pot!" Ciciban št. 1 let. 1947-48) Seveda, o tem predmetu bi se dalo govoriti bolj obširno in bolj dokumentirano. Toda za enkrat je dovolj, da smo vsaj v nekoliko omenili pristransko in zlobno propagando, ki nikakor ni upravičena pa naj prihaja v imenu "obrambe, vere, kulture ali pa te naše tolikc^opevane civilizacije." Propaganda je pač propaganda in bo zginila, ko se bodo sovražniki ljudstev in napredka zadušili v svojih lastnih izbljuvkih. Iz Miami, Fla., poslal Anton Wozel $5. Iz Strabane, Pa., poslala Mrs. Frances Bartol $27, prispevale Progresivne Slovenke krožek 16 $25, in Mrs. Anna Strle $2. V imenu odbora najlepša hvala vsem, ki jim je pravica nad stranko in zavistjo! Uspešni piknik za Wallace ovo kampanjo Euclid, O. — Euclidski klub "Wallace-for-Presideht" je 12. septembra t. 1. priredil na prostorih Slovenskega društvenega doma piknič ki je v vseh ozirih bil zelo uspešen. Josephine Zakrajšek se je odzvala prošnji kluba, da nastopi kot govornica, kljub temu, da ji je zravnik začasno zapovedal vsako aktivnost. Hvala, Josephine, za govor in navzočnost! Prvi govornik je bil Herschel Holland. Povedal je navzočim, da sta republikanska in demokratska stranka obrnili hrbet demokraciji. Mi hočemo demokracijo, kakor smo jo imeli pod pokojnih Rooseveltom, je poudaril govornik. (Mr. Holland je predsednik odbora "Wallace-for-President" za okrožje Cuyahoga.) Kuharica je bila Mrs. Mevi-sic. Pečena govedina je bila zelo okusna. Klub ji je hotel plačati za trud, pa je to odklonila, češ, da bo itak šlo za Wallace-ov klub. Hhala lepa za trud in dar, Mrs. Mevisic! Hvala tudi vsem, ki podpirate kondidaturo Wallace-a in Tay-lor-ja. Z vašo podporo bomo na volitvah 2. novembra dobili za oba kandidata mnogo glasov. Darove so dobili sledeči: Mrs. E. Kodia, 841 E. 237th St. "Maytag Deep Freezer", W. Mokrzycki, 6913 Flowerdale Ave. in tovarne Fisher Body "Mixer", Mr. Conde, 4134 West 742 St., radio aparat, R. Barsh, 18791 Abby Ave., "Pressure cooker" in Sophie Vicic, 1238 E. 172 St., stclno svetilko. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste pomagali, da je ta piknik bil tako uspešen! . Anna Urbas. K POLOŽAJU V DANAŠNJEM TRSTU Lutkarska predstava v SND V petek in soboto 1. in 2. oktobra bodo v avditoriju S. N. Doma predvajane štiri umetniške lutkarske predstave, privlačne mladinske pravljice "Jack and the Beanstalk"". Ker bo te vrste predstava prvič podana pod streho S. N. Doma in bo v izreden, nepozaben užitek tako otrokom, kot staršem, upam, da se bo zainteresirala naša javnost širom Clevelanda. Ker je vstopnina malenkostna, le 25c, je priporočljivo, da si jih društva nabavijo in obdarijo z njimi svoje mladinske člane, ki so itak redkokdaj deležni kake pozornosti. Sedaj je lepa prilika pokazati mladinskim članom, da spadajo k takemu društvu, da misli tudi nanje, kadar prilika nanese, da se jih razveseli. Ta prilika je sedaj tu! Sledeča društva so bila prva, ki so nabavila vstopnice za svoj naraščaj ; Od SNPJ: Naprej, Cleveland, Vodnikov Venec, Comrades, Sokolice, Napredne Slovenke, Spartans, Mlad. krožki in Federacija. Od SDZ: Svobodomiselne Slovenke in Slovan — Od ABZ: Janez Krstnik št. 37 ter Progresivne Slovenke krožek št. 2. in Makabejci Carniola Tent 1288 T. M. Še je čas, da pire jo vsa naša društva v ta seznam! Priporoča se tudi našim trgovcem, profesijonalcem in obrtnikom, da naročijo vstopnice za svoje mlade odjemalce. Pomnite, da malo dobre volje v tem slučaju cd vaše strani vam bo ob drugi priliki obilno povrnjena. We need each other! Polovica preostanka gre v sklad otroške bolnišnice v Sloveniji! Za nadaljne informacije pokličite: EN 6110. Josephine Petrič, tajnica pripr. odbora. ZAKAJ GEN. AIREY NE MENJA SVOJEGA STALIŠČA! Ponavljalo bi se, ko bi vnovič ugotovili, da zahteva osnovno načelo vsake imperialne politike, da njeni funkcionarji sestavljajo poročila o političnem in gospodarskem stanju na svojih upravnih področjih, ki so namenjena mednarodni javnosti, v skladu s politiko njihovega imperija. Resnične politične in gospodarske koristi upravnega področja se morajo podrediti imperialnim. Sicer je znano samozavestno naziranje angleških diplomatov, s katerim branijo vsak svoj korak, čeprav večkrat nepojmljiv za zemljane z našo preprosto logiko in političnim pojmovanjem, stališče namreč: ko se Angleškemu imperiju godi dobro, se tudi malim narodom. Sam Bevin je med debato pred angleškim parlamentom priznal, da je angleška diplomacija s svojim predlogom, naj se Svobodno tržaško ozemlje priključi k Italiji, hotela predvsem pari-rati predlog, naj se italijanske kolonije vrnejo Italiji. Angleži očividno laže vrnejo neodvisni Trst Italiji kakor kolonije, ki so v njihovih rokah. Edino v tem ozadju lahko najdemo razloge za tako sestavljena poročila gen. Aireya Varnostnemu svetu, kakor so v resnici. Po vsem tem gen, Airey tudi ni mogel menjati v času zadnjih treh mesecev (april-julij), ki jih rajema njegovo zadnje poročilo svojega mnenja o nujnosti, da se Svobodno, tržaško mesto priključi k Italiji, "ker ni niti politično niti gospodarsko sposobno za življenje. "Politična odcepitev Trsta od Italije je odrezala njegovo težko industrijo od njenih korenin v Italiji ... Te življenjske veai so ostale zdaj od septembra 1947 odrezane, nobenega drugega vira pa ni, ki bi nadomestil gospodarstvo, ki je nekoč vzdrževalo tržaške ladjedelnice . . . Žalostna reka tovornih vlakov, ki se prazni vračajo iz zaledja, kamor vozijo podpore, je znak, da podonavske države ne morejo ali nočejo uporabljati tržaškega pristanišča . . . "Ozemlje samo nima v bistvu ne živeža na goriva in ne proizvodnje potrošnega blaga. V pogledu surovin, ki jih potrebuje, je popolnoma odvisno od zunanjih virov." To so nekateri gospodarski utrinki iz generalovega poročila. Že v svojih pripombah k drugemu generalovemu poročilu smo ugotovili, da ves razvoj Trsta v moderno pristanišče in trgovsko središče govori proti tezi, da je usoda Trsta gospodarsko navezana na Italijo, nasprotno, Trst se je razvil kot tekmec italijanskim pristaniščem, zlasti pa Benetkam. Tržaška težka industrija ima svoje korenine v Italiji samo v toliko, v kolikor je bila podržavljena (po mirovni pogodbi prav zaradi tega pripade Svobodnemu tržaškemu ozemlju) in v kolikor i se je je polastil italijanski kapital, ki je izpodrinil tržaškega in kapital iz zaledja. Tržaška industrija ne more delati za Italijo, ker že danes vl^da v Italiji nadprodukcija in italijanske ladjedelnice na primer bodo po napovedi samih italijanskih listov v kratkem brez dela. Prav tako ne bodo mogle tržaške rafinerije dolgo več delati za Italijo; saj bo zmogljivost italijanskih rafinerij v kratkem času dosegla sedem milijonov ton, to se pravi, da bo Italija razpolagala z viškom dveh milijonov ton, ki ga bo morala izvažati. Trditev, da bi se Svobodno tržaško ozemlje ne moglo preživljati ne drži. Mar se Anglija kot industrijska država, ki ne razpolaga ne z zadostno količino živeža, ne surovin, ne preživlja? Preživlja se, in sicer v normalnih časih prav lahko, z delom svojih rok, z industrijo in trgovino. Prav tako bi se lahko seveda, da se končno otrese tega preživljal tudi Trst, pod pogojem ogromnega bremena, ki ga predstavlja njegov birokratični aparat z neštevilnim uradni-štvom, ki ga je nasledil od Italije in ki je še tu samo iz političnih namenov. Še sam g. White, ki pripravlja štiriletni gospodarski in finančni načrt za angloameriški pas Svobodnega tržaškega ozemlja, je izrazil mnenje, da bo Svobodno tržaško ozemlje v štirih letih doseglo finančno in gospodarsko ravnovesje. Končno še o vlakih, ki vozijo podporo v zaledje in se prazni vračajo, ter o podonavskih državah, ki ne morejo ali nočejo uporabljati tržaškega pristanišča! V prvem primeru gre očividno za ameriško pomoč Av- j striji, iz katere se tudi vračajo večinoma prazni vlaki. Namigovanje na podonavske države, ki nočejo uporabljati tržaškega pristanišča, je očividno naperjeno proti Jugoslaviji in Češkoslovaški, saj bi Avstrija, ki je v interesni sferi zapadnih držav, ne imela interesa, da "bojkotira" Trst. ' Iz samih podatkov, ki jih navaja poročilo na drugem mestu za trimesečje april, maj in junij, je razvidno, da očitek na račun Cehoslovaške in Jugoslavije ne drži. Čehoslovaška je uvozila iz Trsta 2,533 vagonov blaga, izvozila v Trst pa 1,916 vagonov; Jugoslavija pa je celo vec izvozila v Trst (1,480 vagonov), kakor uvozila (1,011 vagonov). Trst je bil sicer v normalnih Časih predvsem uvozna luka. Te pripombe, ki izvirajo naravnega nagona samoobrain| be—saj so generalovi predlogi" naperjeni proti gospodarski neodvisnosti Trsta—naj zaključimo z ugotovitvijo, da vodi sedanje gospodarske stiske edino po])oln preokret v trgovinski politiki Svobodnega tržaškega ozemlja, oziroma VU, v smeri obnovitve nekdanjih zvez Trsta z naravnim zaledjem. Za to je seveda potrebno poznavanje razmer in ogromna energija, ki je vojaške uprave navadno ne zmorejo niti v primeru, da bi s® takšen preobrat skladal s poli' tičnimi cilji njihovih vlad. Razmere zahtevajo guvernerja sodelovanja vseh sil domačega prebivalstva. IZVOZ ZLATA V ZDA PADA P''ederalna rezervna banka ^ New Yorku napoveduje v svoji reviji nazadovanje uvoza zlata v Zedinjene države. Hitrost tega padanja je odvisna od brzine izvajanja načrta za gospodarsko obnovo Evrope. Nabavke evropskih držav v. okviru Marshallo-vega plana financira sama ameriška država. Doslej je uvoz zlata stalno naraščal, tako da se je zaloga zlata povečala v prvem polletju tega leta za 778 milijonov dolarjev. V teku tega polletja j® bilo uvoženega za 1,696,000,00® dolarjev zlata, medtem ko J® znašal uvoz v drugem polletjih lanskega leta 1,335,000,000 dolarjev. V času od 1. januarja do decembra 1947 je samo AnglU^ izvozila v Ameriko 490,000,00® dolarjev zlata, Francija pa 163,-000,000 dolarjev; v prvem polletju tega leta pa je Anglija izvozila kar 810,000,000 dolarje^ zlata. Ali ste naročnik "Enakoprd'^' nostf" če ste, ali so VaSi tel ji in znanci? "Enakopra''^' nost" je potrebna vsaki druii^* zaradi vainih vesti in vedno tualnih člankov! Širite "EnakO' pravnoat!" 28. septembra, 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Tone Veseljak: MAJHNA POMOTA dal Državljan Tihomir Potrpež-Ijivnik je vstopil v manufaktur-no trgovino. Postavil se je na konec dolge vrste in po eni uri je uspelo, da se je preril do pulta in se znašel pred prodajalcem srednjih let. Čakanje v ^rsti je celo mirnega Potrpež-|jivca spravilo ob potrpežljivost ni si mogel kaj, da ne bi jez-^0 vprašal: Zakaj vendar blaga na razdelite v več prodajalen, da bi odpadlo to nepotrebno čakanje v Vrsti?" Prodajalec je z viška pogle-na predrznega kupca in skozi nos zapihal: Hm, glejte ga! Nihče vas ni prosil, da čakate v vrsti. In kaj sploh hočete? Kje imate karto?" Ali imate umetno svilo v ga-"^antirani preskrbi?" Zakaj to sprašujete?" Potrpežljivku je postalo mal-cc nerodno. Zakaj rabi on svilo ' ^ ženske obleke ? Kaj naj odgo-Pa jo že ima. Tako v informacijo. Zanima ker stoji v uredbi, da je umetna svila uvrščena v garan-"rano preskrbo." Prodajalec pa se je zresnil, formacije so pač kočljiva ^^r. Zato je s strogim gla-sotti dejal; Oprostite, informacije daje ^ ko samo upravnik. Obrnite nanj." in že je prijel v roke potrošniško nakaznico novega kupca. Tihomir Potrpežljivnik pa se 3® odpravil v upravnikovo pisarno. Precej časa je poteklo, ^ sta se sporazumela. Ko je ^amreč Tihomir izgovoril prvi , besedi, je že zazvonil tele-on in upravnik je moral poslu-jokajoč glas tajnice, ki mu 2 vso ginjenostjo pripovedo-da je nek neznan kamijon pravkar povozil njeno edino ma-•^ico in da zaradi tega popoldne bo mogla priti v službo. Ko je upravnik odložil slušal-je Tihomir nadaljeval, a že P® eni besedi je telefon ponov-zazvonil. In ko je končno dr-^^vljan Tihomir Poterpežljivnik Pravilno izkoristil toliko premo-v med končanim telefonskim pogovorom in pričetkom nove-kolikor besed je vsebovalo vprašanje, mu je dobro-upravnik strogo odgovo- srčni ril: Nisem kompetenten, da bi pojasnila. To lahko stori le ®stni oddelek za trgovino in preskrbo:" Tihomir Potrpežljivnik se g j. ^^Potil na označeno mu me-dv je moral čakati, ob g pa je spoznal, da je čakal ljQ 'ker so se uradne ure že od je drugega dne in z doma že navsezgodaj na oddelek preje kot ■ tudi sedaj je "S čakati. - tranke sprejemamo šele ob [desetih," so mu rekli. In Tiho-!mir je stal pred vrati, dokler ni 'ura odbila deset. Takrat pa od-I govornega spet ni bilo, kakor itudi ob enajstih ne. Po sobah j svojih podrejenih je namreč denial agitacijo za povečanje inten-Izivnosti pri delu. Toda malo pred dvanajsto se je Tihomirju nasmehnila sreča, da je lahko svojo željo razodel odgovornemu. Toda odgovorni je imel malo časa, sklenil je namreč, da bo začel pisati članek o škodljivosti birokratizma, in je Tihomir-ja prekinil, še preden je ta lahko svojo željo do kraja razkril. "Informacije lahko dajem sa-|mo z dovoljenjem tajništva. Tja i se obrnite. Zdravo!" I Ta dan je bilo že prepozno in 'zato je Tihomir šele naslednje-Iga dne lahko stopil pred močno I žensko, ki je bila sekretarka taj-jništva. Resno ga je premerila I skozi očala, ko ji je povedal svo-I jo željo, in mu dejala, da ga ne j pozna in da mora prinesti kakršno potrdilo in karakteristiko, če hoče dobiti dovoljenje. Tihomir Potrpežljivnik se je lepo zahvalil vsaj za to informacijo, ki jo je dobil kar brez potrdila in odšel iskat dokumente. Čez tri dni je pa spet stal pred mogočno sekretarko in ji izročil vse dokumente, kar jih je kje našel. Pravilno kolkovani prepis rojstnega lista, staro domovni-co bivše občine, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško potrdilo 0 spolni zmagljivosti, potrdilo o plačani kazni zaradi poševnega prečkanja ulice v tednu prometa, samski list, potrdilo o plačani najemnini za sobo ,potrdilo za krušno karto LD in karakteristiko personalnega oddelka, na kateri je pisalo: "Državljan Tihomir Potrpež- 1 Ijivnik je bil do nedavnega vzo-' ren uradnik. Do minute točno se je držal uradnih ur. Zadnji teden pa je njegova politična zavest padla. Ni ga namreč v služ-|bo in se izgovarja, dabavlja ne-jkaj garantiranega." j Dokumenti so bili v redu in I tudi karakteristika je bila, čeprav ne ravno najboljša. In ni I minila niti ura, ko je Tihomir I pobdžno sprejel v roke težko za-iželeni dokument; "S tem se po-jtrjuje, da se je državljan Tihomir Potrpežljivnik vpisal v tukajšnjo knjigo obiskov na strani 9,999 pod številko 77,777. "Imenovanemu je izdati podatke najbolj splošnega značaja in to samo na najbolj načelen način. Dovoljenje velja za, danes." Podpis in pečat sta bila v redu in Tihomir je odbrzel k odgovornemu v oddelek za trgovino. Toda nesreča! Odgovorni je bil na seji in ta dan ne bo več sprejemal strank! Naslednjega dne točno ob desetih se je Tihomir spet pojavil pred vrati odgovornega. Res je moral čakati, a vendar je bil sprejet. Odgovorni je dolgo vrtel v rokah potrdilo in ker še ni premaknil lista na svojem namiznem koledarju, ni opazil, da je vse v redu, se je končno obrnil k Tihomirju: "No, kaj torej želite?" "Povejte mi, prosim, ali je umetna svila na garantirano preskrbo v prodaji po trgovinah?" Odgovorni je premislil, kako bi najbolj načelno odgovoril in končno izjavil: "Je." Tihomir se niti posloviti ni utegnil. Zvedel je, kar je želel. Ko je pritekel v trgovino, je kar pozabil na vrsto in se rinil naprej. Ljudem, ki so ga zmerjali in porivali nazaj, je kazal svoje potrdilo. Ko je končno le prišel do prodajalca, mu je pomolil pod nos ta uradni dokument in možato vprašal: "Imate umetno svilo za ženske obleke v garantirani prodaji?" Prodajalec, ki je videl, da potrdilo novodošlega ni nikak fal-sifikat in da se ne bo pregrešil, če da kakšno pojasnilo, je pritrdil. "No, pa mi dajte tri metre svile. Tu je potrošniška karta." Prodajalec je debelo pogledal veselega kupca in se nemalo začudil. Kar nehote je vprašal: "In kaj nameravate?" Sedaj je pa spet Tihomirju postalo nerodno, pa vendar ni odnehal. "Narediti obleko." "Mislim z informacijami . . . v časopisu ..." "Kakšne informacije, ne razumem vas?" "Saj ste vendar novinar?" "Jaz, pa novinar? Ha-ha! Če hočete, vam pokažem kup potrdil, da nisem novinar ..." "Zakaj ste pa potem zadnjič hoteli informacijo, ali imamo svilo?" "Ker sem jo pač hotel kupiti." Prodajalec si je oddahnil "Kakšna pomota! Jaz pa sem zadnjič mislil, da ste novinar, ker ste hoteli imeti informacijo. Mi ne dajemo nobenih informacij, mi dajemo samo robo. To je bila kapitalistična metoda, dajati kupcu informacije, razkazovati mu blago, da je lahko izbiral, kolikor je hotel. Takrat je prodajalec moral skakati iz enega kota v drugega. Mi pa smo napredni. Energije ne trosimo zastonj. Pride kupel, vza-meš mu karto in odrežeš točke, mu daš blago, ki je ravno pri roki, ne da bi ga vprašal, kaj želi. Izbira je kapitalistična navada. "Jaz že vem, kako je bilo včasih treba streči. Imel sem veliko trgovino, pa so mi jo radi hekih malenkosti zaplenilL Da, da! Sedaj pa nič več ne ponujamo. Imamo fiksano plačo. Svila ali gradi, vse to je blago, in če komu ni prav, mu pač ni treba priti v trgovino. Nihče ga ne sili. Ker ste pa vi zadnjič hoteli in- formacije, sera takoj zasumil, da ste novinar. Novinarji hočejo cesto informacije. In strogo nam je zabičano, da novinarjem sploh ničesar ne smemo povedati. Saj veste, kakšen križ je s temi novinarji. Zadnjič je nek novinar napisal, da dajejo v nekem tapetniškem podjetju obla-nje med žimo. In stvar je sedaj v preiskavi. Trgovko pri remizi pa so celo zaprli, ker je neki novinar napisal, kako špekulira z moko. In marsikje so novinarji naredili že tako zmedo . . Popoldne, na sprehodu, je Tihomir Potrpežljivnik izročil ovdoveli upokojenki v lep papir zavito svilo. Pri tem ji je rekel: "Izročam vam polovico svojega življenja. Radi te stvari bi skoro prišel ob svoje dobro ime . . In ko- je potem pristopil k neki tržnici, je odločno dejal' bra-njevki: "Kilogram črešenj. Častna beseda, da nisem novinar!" In dobil je črešnje ... (Humoreska" "Tovariš") Društveni koledar OKTOBRA 1. oktobra, petek — Social Buddies Club — Ples v SND na St. Clair Ave. 2. oktobra, sobota .— Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ Ples v SND na St. Clair Ave. 2. oktobra, sobota _ Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v Slov. domu na Holmes Ave. 3. oktobra, nedelja _ Igra dram. društva Naša zvezda v SDD na Recher Ave. 3. oktobra, nedelja — ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd. 3. oktobra, nedelja — Hrv. Narodno Viječe — Koncert v SND na St. Clair Ave. 8. oktobra, petek — St. Vitus Cadets SWU — Ples v SND #a St. Clair Ave. 9. oktobra, sobota — Slov. So-kolice 442 SNPJ — Pies v SND na St. Clair Ave. 10. oktobra, nedelja — Federacija SNPJ in Mlad. pevski krožki — Koncert v SND na St. Clair Ave. 10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road 10. oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka ŠL 3 Prog. Slovenk v SDD na Recher Avenue. 15. oktobra, petek. — Ples keg-Ijačev društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave. 16. oktobra, sobota,— Proslava 10-letnice podr. št. 3 SMZ v Slov. domu na Holmes Ave. 16. oktobra, sobota — Danica št. 11 SDZ — Ples v SND na St. Clair Ave. 16. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva .Velebit št. 544 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 17. oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd. 17. oktobra, nedelja. — Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v SND, E. 80 St. 17. oktobra, nedelja — Slovenska Ženska Zveza — Letna proslava v SND na St. Clair Ave.- 17. oktobra, nedelja. — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd. 22. oktobra, petek — Veterans Blaskovic Post — Ples v SND na St; Clair Ave. 23. oktobra, sobota — Društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave. 23. oktobra, sobota — Progresivne Slovenke — Ples v SND na St. Ciair Ave. 24. oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev-110 WC v SDD, Waterloo Rd. 24. oktobra, nedelja — SANS podružnice — Prireditev v SND na St. Clair Ave. 30. oktobra, sobota Carniola Tent 1288 T. M. — Ples v SND na St. Clair Ave. 30. oktobra, sobota. — Maške-radna veselica društva Napredek št. 132 ABZ v SDD, Recher Ave. 31. oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd. NOVEMBRA 5. novembra, petek — independent Veterans Assn. — Ples v SND na St. Clair Ave. 6. novembra, sobota — Concor-dians 185 SNPJ — Ples, v SND na St. Clair Ave. 7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St, Clair Ave. 12. novembra, pjjtek. — Comrades 566 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave. 13. novembra, sobota — Društvo Slovenec 1 SDZ — Ples v SND na St. Clair Ave. 13. novembra, sobota. — Keg-1 jaški ples društva Kras št. 8 SDZ v Slov. domu. Holmes Ave. 14. novera^a, nedelja — 35-let-nica Slovenske zadružne zveze v obeh dvoranah SDD, na Waterloo Rd. 14. novembra, nedelja — Hrv. Nar. .Viječe—Koncert v SND na St. Clair Ave. 19. novembra, petek — Cavalier Club — Ples v SND na St. Clair Ave. 20. novembra, sofiota — Društvo Lunder-Adamič štev. 28 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave. 21. nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 21. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave. _ 21. novembra, nedelja — Blaue Donau —* Koncert v SND na St. Clair Ave. 25. novembra, četrtek. — Zahvalni dan, "Zarja" — Koncert v SND na St. Clair Ave. 26. novembra, petek ^ Buckeye Stars Club — Ples v SND na St. Clair Ave. 27. novembra, sobota — St. Clair Grove 98 WC — Ples v SND na St. Clair Ave. 28. nov. nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd. 28. novembra, nedelja — Pev. zbor Slavulj — Koncert v SND na St. Clair Ave. 28. novembra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd. DECEMBRA 3. decembra,,petek — Richman Memorial Post 661 — Ples v SND na St. Clair Ave. 4. decembra, sobota — Jugoslav Camp 293 WOW — Ples v SND na St. Clair Ave. 5. decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd. 5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Recher Ave. 5. decembra, nedelja — Dram. zbor "Ivan Cankar" — Kon cert v SND na St. Clair Ave. 11. decembra, sobota — Ame rican Croatian Pioneers 663 CFU — Ples v SND na St. Clair Ave. 12. decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 18. decembra, sobota — Gay Knights Club — Ples v SND na St. Clair Ave. 18. decembra, sobota. — Športni ples društva Napredek št. 132 ABZ v SDD, Recher Ave. 19. decembra, nedelja. — Koncert Hrvatskega kulturnega kluba v SDD, Waterloo Rd. 25. decembra, sobotu. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd. 31. decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave. 31. decembra, petek — Silvestrov večer Slov. nar. doma . in Kluba dr. SND — proslava v obeh dvoranah SND, JANUARJA —19^9 1. jan., sobota — Novo leto, Maccabees Red Jackets Team Ples v SND na St. Clair Ave. 8. januarja, sobota — Društvo Napredne Slovenke 137 SNPJ Ples v SND na St. Clair Ave, 15. januarja, sobota — Glasbena Matica — Ples v SND na St. Clair Ave. 16. januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave. 22. januarja, sobota — Društvo Glas dev. delavcev št. 9 SDZ Ples v SND na St. Clair Ave. 29. januarja, petek. — Amer. Veterans — Ples v SND na St. Clair Ave. New CoriT Drying-Storage^ Method Boostp Value of 1948's Big Crops ...... IIow a Quonset is equipped to dry as well as store corn is illustrated in these photos. (Above) Ear corn is loaded into the building through removable roof sheets. (Right) Ears pile around ventilation tunnel. When building is filled, air blown into this tunnel by outside fan circulates between ears and carries moisture out through top vents. Corn grrowers, confronted with lack of facilities for handling their record yield this year, now may obtain newly-deyeloped build-5ngs that increase crop value by drying as well as storing the grain. The new agricultural development is a Quonset 32x36' adaptation that handles 5,000 bushels of ear corn. Local dealers can erect and equip it to receive corn in a few days' time. Drying is accomplished by forcing air through the corn at the rate of 25,000 cubic feet a minute. . The Quonset is equipped with special bracing, a motor-driven fan and a slatted framework which runs lengthwise through the building's center. Corn piled around the frame forms a tunnel into which air is blown. The air circulates through the corn, absorbs moisture, and escapes through vents at the building's top. The special equipment can be removed easily when the Quonset is desired for other uses. Another corn-handling unit, the Quonset portable crib feeder, has been developed to eliminate most of the labor in hog production. One 500-bushel filling of the crib will feed approximately 40 pigs from weaning until ready for market. SELIŠKAR; TRZA&KA CESTA ROMAN ^ adaljevanje ) a vse se je Mica spomnila, 2ala za prav šele poka- ki • stran svojega srca, * te sončno in polno dobro- ® pravega človeka je bilo je odpre in pokaže, kaj •iai zemlji takšnega, da stvo notranje zadovolj- •"Tlj ji i Jf"^®več skrbiš za Boga!" kar^ dejal Jože, "tega pa, zemlji, ti ni zadosti v nebesih je tako mo-prav nič ne mo-pa tudi ni nikoli v Pa h' " poglej okoli sebe, treb marsikaj, kar po- Ite t'^oje pomoči. Tercijal-|.j, za -ženo, sicer bom raz- San in ušiv hodil po svetu! Po- magaj revežu, pa te bo Bog bolj vesel, kakor če se drsaš ves dan po kolenih okoli oltarja!" Oh ta Jože, vse je znal! Pa samo z lepo besedo, nič zgrda. Sprva sicer ranjena in užaljena, je le razmišljala njegove besede in se skušala ravnati po njih, pa je našla okoli sebe vse polno stvari, ki jih je drugekrat obšla z molitvijo, zdaj pa z rokami ' in srcem posegla vanje, zadovoljna in vesela. j Čuvaja je vedno z burkljami naganjafa iz veže, če se je priplazil pod ognjišče, da bi se 'ogrel, ko je zunaj pihalo in za-'vijalo okoli vogla. "Kuža je tudi božja stvar!" 'jo je posvaril Jože. "Če brcaš ' psa, brcaš Boga, mar ti ne čuva hiše pred tatovi in kokoške pred jastrebi?" Seveda, to je gola resnica, takoj jo je razumela: ta preljubi Jože zna vse tako lepo povedati in razložiti kakor nihče drugi. Kar hudo ji je bilo, kadar je pomislila, da je gledala psa kot nadležno bitje, pes pa je tudi kar zacvilil, kadar jo je ugledal, tresti se je začel in plaziti po trebuhu, kar voda mu je uhajala od strahu. Zdaj pa je drugače. Veselo pomiga z repom, ko pokuka v vežo. Mica ga pokliče po imenu—prej ga je vedno zmerjala z mrho pasjo—Čuvaj se lepo pogreje pod pečjo; tudi skodelico toplega mleka mu da in poboža g^ p# glavi, da pes kar verjeti ne more, zato je ved-i no z enim uhljem na preži, ali I ne visi kje v zraku batina. . ' I Tudi Tine ni mogel prav do-lumeti tega spreobrnjenja. Vendar je bil vesel, ko je videl, da ! skrbi zanj; v hišo je posijal zad-inje tedne žarek prelepe ubra- nosti in zadovoljstva. Res, malo nerodno je bilo Mici pokazati se na cesto ^sosedom, in čeprav je bilo dlje, ni hodila več k maši na Dobrovo, ampak na Brezovico zaradi govoric soseščine o nujnem razmerju, ki je še divje in nikjer potrjeno; naj kar govore, Jožeta že ne izpusti iz rok, pa če bi se vsa fara zarotila proti nji! Jože se za vse te čve-ke ni zmenil nič; ko se je stara pobožna soseda nekoč obregnila zaradi tega, ji je zabrusil nazaj: "Ali sem jaz kdaj gospodu oponašal, da imajo s kuharico otroka? Vsak naj pometa pred svojim pragom, pa bo za vse prav! Tudi vi, teta, ste ga pretentano lomili, ko ste bili mladi. Saj ste imeli dva nezakonska pamža, preden ste skočili v zakon, vašemu rajnemu možu se je prav tako mudilo, kakor meni. Zdaj na stara lefa pa, ko vas zobje več ne bole, bi radi drugam odjedali—? Kar za nos se pri-mite! Rajši na svojo hčer pa- zite, da ne bo s kaplanom kaj narobe!" O ti nesreča grda, ta zna pa ugrizniti! Za dobro besedo je imel na jeziku, za slabo pa strupa nič koliko. Zato ga rajši niso dražili, posebno zdaj ne, ko je čas kolin in ga vsaka hiša hoče imeti za klavca. Tudi žganje je znal imenitno kuhati, tako, da je imdl dela na pretek, posebno ker so slive obilno rodile. Ako se je v Mici vendarfe oglasila stara nrav, da se ji je zdelo škoda položiti še to iif ono v Tinetovo skrinjo, jo je spet Jože pestil. "Zoper Boga grešiš, ne pomisliš, da bi moral biti prav za prav Tine doma, ti pa na cesti, oba mu morava biti do smrti hvaležna, da nama je prepustil tako topl(^ gnezdo. Glej jo čečo Marino, kako si nehvaležna! Kar lepo mu daj še nekaj klobas, pa hitro, preden te. muha skopo-sti spet ne piči, ta* je med naj-gršimi poglavitnimi grehi!" Sram jo je bilo zaradi tega, moj Bog, iz stare kože vendar ne moreš čez noč skočiti, zamerila pa mu ni nič, prej ali slej je le spoznala, da je imel prav. Rada se je vdajala v moževo voljo. Morda iz strahu? Slišala je že, kako je strašen, kadar ga zgrabi jeza in togota, vendar je bolj verjetno, da ga je tako rada imela, vsa se je hotela upog-niti njegovi volji, da si ga obdrži in resnično prisluži. Nič hudega, če je moževa roka pri hiši močna in zna vajeti napeti, da te le včasih tudi poboža! To je pa Jože znal. Kadar je njegova roka objela, je bilo nebeško lepo, tudi pretepsti bi se pustila, da bi se potem ta roka spet mehko spustila nanjo in jo ljubkovala. Tine je bil že pražnje oblečen; ob uri slovesa je bil ves mehak, v bridko žalost se mu je vtap-Ijalo srce. Saj gre irad, komaj je čakal te usodne ure. Ljubljana pa je prav za prav pred nosom, dobro uro hoda od tod. Toda Tine odhaja, prerezal bo poslednjo nitko, ki ga še veže na domači- jo. Z očmi, z dušo in z rokami se poslavlja od vsake stvari posebej, solze mu kale pogled, pa se moško drži, da ne bi kdo opazil njegovega ganotja. Še enkrat skoči v hlev k svoji Šeki, kar okoli vratu se ji vrže in jo boža. "Tak pa zbogom, Šeka draga, zbogom!" zaihti, krava ga začudeno gleda, iztegne jezik iz gobca in mu obliže roko. Zajčki so se nagnetli okoli njegovih nog, da jih nekaj vzame v naročje, obraz zarine v mehko dlako in zajoka. M U.S. SECURITY STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 28. septembra, 1948. MIHAIL ŠOLOHOV* TIHI DON DRUGA KNJIGA Po (Nadaljevanje ) strani posajena kučma je dajala brezskrbni in mlade-niški videz. Niti sence strahu ni bilo na njegovem rdečkastem obrazu: očividno se že nekaj dni ni bril, rdečkasta brada se mu je zlatila na licih in po bradi. Černecov je osorno in urno pogledoval kozake, ki so pritekli k njemu; trpka, sovražna guba se mu je zarisala med obrvmi. Spotoma j e oprasnil vžigalico, si nažgal in stisnil cigareto v kotu ust z napetimi rdečimi ustnicami. Večidel so bili častniki mladi, samo nekaterim se je belila sivina kakor inje. Eden izmed njih, ranjen v nogo, je zaostajal, zato ga je suval s kopitom v hrbet pritlikav debeloglav in kozav kozaček. Skoraj vštric s Černecovom je šel visok, krepak kapitan. Dva sta se držala pod pazduho.(edenpraporščak, drug stotnik) in se smejala; za njima je šel gologlav, skodran in širokopleč kadet. Eden je imel vojaški plašč ogrnjen čez rame z naramniki, všitimi za zmeraj. Še eden je bil gologlav, na črne, žensko lepe oči si je bil potisnil častniški bašlik; veter mu je metal konce bašlika na hrbet. Golubov je jahal zadaj. Zaustavil se je in zaypil kozakom: — Poslušajte me! ... Za varnost ujetih odgovarjate sami z vso strogostjo vojaško - revolucionarne postave! Glejte, da jih v celoti privedete na poveljstvo ! Poklical je enega izmed koza-kov na konju in sedeč v sedlu načečkal pismo; prepognil ga je in izročil kozaku. — Dirjaj! Oddaj to Potelko-vu. Obrnil se je h Grigoriju in vprašal: — Ali si tja namenjen, Mele-hov? Ko je Golubov dobil potrdilen odgovor, je prijezdil h Grigoriju in dejal: — Reci Podtelkovu, da jaz odgovarjam za Černecova! Si razumel? , . . Nu, tako mu povej. Jezdi! Grigorij je prehitel gručo ujetnikov, pridirjal na poveljstvo revolucionarnega odbora, ki je bilo v ravnini ne daleč od neke vasi. Zraven prostornega tavriškega vozai z zamrznjenimi kolesi in strojnico, pokrito z zelenim tokom, je hodil Podtelkov. Tam so tudi potrkovali s petami in cepetali poveljstveni, sli, nekaj častnikov in kozaki stre-žaji. Minajev in Podtelkov sta se šele pred kratkim vrnila iz strelcev. Minajev je sedel na kozlu in hrustaje grizel bel zmr. zel kruh in ga cmoka je žvečil. — Podtelkov! — Grigorij je odjezdil vstran. — Takoj bodo prignali .ujetnike. Ali si prebral pismo Gk)lubova? Podtelkov je silovito zamahnil z bičem; ošinil ga je z očmi, uprtimi v tla; kri mu je udarila v glavo, za vpil je: — Požvižgam se na Golubo-va! ... Kaj vse si vtepe v glavo ! Prevzame odgovornost za Černecova, tega razbojnika in kontrarevolucionarja? ... Ne pustim! . . . Postrelil bom vse in konec! — Golubov je rekel, da odgovarja zanj. — Ne pustim! . . . Rekel sem: ne pustim! No, to je vse! Revo-lucijsko sodišče ga bo sodilo in nemudoma kaznovalo. Da bi kmalu še drugi prišli za njim! . . . Saj veš, — je že mirneje rekel in se ostro zazrl v približujoče se gručo, — veš, koliko I krvi je on sam prelil ? Celo mor-muI je! . . . Koliko rudarjev je po- bil? . . . — in spet ga je prevzela besncst, da je divje zavrtel oči. — Ne pustim! . . . — Nimaš za kaj tuliti! — je tudi Grigorij zvišal glas: vsa notranjščin^ mu je drhtela, bes-nosti Podtelkova se je nekako nalezel tudi sam. — Presneto vas je dosti sodnikov tule! Kar tjale bi malo šel! — je s trepetajočimi nozdrvmi pokazal nazaj. — Nad ujetniki vas preveč odloča! Podtelkov je odšel in vil bič v rokah. Od daleč je za vpil: — Bil sem tamkaj! Ne misli, da sem se tiščal na vozu. Ti, Melehov, pa kar lepo molči in poberi svoje! ... Si razumel? . . . Ali veš, s kom govoriš? . . . Tako, tako! . . . Pospravi častniške navade! Revolucionarni odbor sodi, ne pa vsakršna . . . Grigorij je pognal proti njemu konja, razjahal, pozabil na rano in padel vznak, ker ga je bolečina prestrelila. Iz rane je brizgnila kri, da je zapekla. Dvignil se je brez vsakršne pomoči, se nekako privlekel do voza in se bokoma naslonil na zadnje pero. Prišlo so ujetniki. Del spremljajočih jih pešcev se je pomešal s sli in kozaki, ki so stražili poveljstvo. Kozaki se še niso ohladili od bitke, oči so se jim vneto in divje svetile, vse povprek so pripovedovali pripombe o podrobnostih in koncu boja. Podtelkov je trdo stopal po drobečem se snegu in se približal ujetnikom. Černecov je stal pred vsemi drugimi, gledal vanj in prezirljivo mrščil jasne, drzne oči; prosto je izprožil levo nogo, jo potresal in z belo podkvijo zgornjih zob stiskal navznoter vsesano rdečkasto ustnico. Podtelkov je nalašč stopil prav k njemu. Ves je trepetal; verjetno hitrostjo. Černecov je pokazal zobe, prebledel, pritisnil pesti k prsim, se ves nagnil naprej in planil nad Podtelkova. Z ustnic, ki jih je potresal krč, so se mu usipale nerazumljive besede, pomešane s strašnim preklinjevanjem. Kaj je govoril, je slišal samo počasi se umikajoči Podtelkov. — Boš že še na vrsti ... ali veš? — je ostro zvišal glas Černecov. Te besede so slišali tudi ujeti častniki in spremstvo in poveljstveni. — O-o-o-o ... — je kakor davljen zahropel Podtelkov in položil roko na držaj sablje. Mahoma je vse potihnilo. Razločno je raškripal sneg pod škomji Mina jeva, Krivošlikova in še nekaj mož, ki so planili proti Podtelkovu. Toda prehitel jih je; z vsem životom se je zasukal na desno, se sklonil, potegnil sabljo iz nožnic, se sunkoma pognal naprej in s strašno močjo udaril Černecova po glavi. Grigorij je videl, kako je Černecov trznil, dvignil levico nad glavo in se še utegnil obvarovati udarca; videl je, kako se je krhko prelomilo presekano zapestje in je sablja švignila brezglasno proti vznak odmaknjeni glavi černecova. Najprej je odletela kučma, potem pa je kakor v steblu prežet klas počasi omahnil Černecov, z grozotno spačenimi usti in trpeče stisnjenimi očmi, namrščenimi kakor pred bliskom. Podtelkov je že ležečega še enkrat usekal in odšel s postarano, okorno hojo, spotoma si otiraje ostrino sablje, rdečo od krvi. Zadel se je ob voz, se obrnil proti spremstvu in zarjul z zamolklim, lajavim glasom: — Po nji-i-ih . . . hudičih; Po vseh! ... Ni ujetnikov ... v kri, v srce! . . . Mrzlično s o zapokali streli. Častniki so se zganili in se raz-bežali na vse strani. Poročnik z lepimi ženskimi očmi v rdečem častniškem bašliku je stekel in se z rokami prijel za glavo. Krogla ga je pognala, da je skočil visoko kakor čez pregrado. Padel je in se ni več dvignil. Visokoraslega, krepkega kapitana sta naskočila dva. Pograbil je sablji za ostrino in z razmesarjenih dlani mu je po rokavih lila kri; vpil je kakor otrok, pa del na kolena, na hrbet, poril 2 glavo po snegu; na obrazu f human lift Ctaunity C I pod robom obzorja, se je dimila ,stepa, zavita v lilasto paro. Pantelej Prokofjevič, ki je peljal Grigorija iz Milerova, se je odločil, da se v Jelševeni kotu ne bo ustavil, ampak pognal do Kašarov in tam prenočil. Odpeljal se je bil od doma na Gri-gorijevo brzojavko in proti večeru 28. januarja prišel v Mile-rovo. Grigorij ga je pričakoval na gostilniškem dvorišču. Zjutraj sta se odpeljala in okrog enajstih že minila Jelšev kot. mestu; ko se je poslavljal od življenja, je z nogami izteptal v snegu globoko luknjo in še bi kopal kakor dober konj ob jaslih, če bi se ga ne usmilili kozaki in ga ne končali. Grigorij je prvi trenutek, kakor hitro se je začela sodba, planil od voza, ne da bi odmaknil od Podtelkova z meglo zalite oči, zašepetal je in se hitro opotekel proti njemu. Od zadaj ga je čez pas.pograbil Minajev, mu odvzel samokres, ko mu je zasukal in zavil roke; zazrl se mu je v oči z ugaslimi zenicami in zasoplo vprašal; — Kaj si pa mislil? 13 Slepljivo lesketajoči se snežni hrbet griča, oblit s sončno svetlobo in sinjino jasnega dneva, se je belil in se sladkorno iskril. Pod njim je kakor pisana zaplata odeje ležala vasica Jelšev kot. Na levi se je modrila Svinjuha, na desni so se kakor megleni madeži vrstile vasi in nemške naselbine, za vzpetino se je sivi-la Ternovskaja. Na vzhodu od vasice je valovil in se vzpenjal v reber manjši holm, razrit od gazi. Po njem so kakor plot štrleli brzojavni drogovi, držeči proti Kašarom. Dan je bil nenavadno jasen in mrzel. Okrog sonca so se mavrično kadile megle. Veter je pihal od severa. V stepi je si-njela zmrzal. Toda snežene daljave, obdane z obnebjem, so bile jasne, samo na vzhodu, prav Po tem ko je bil Grigorij ranjen v bitki pri Gluboki, se je premetaval v vojaškem lazare-tu v Milerovu ves teden; ko si je malo pozdravil nogo, je sklenil odriniti domov. Konja so mu pripeljali vaški kozaki. Grigorij je jahal z mešanim občutkom nejevolje in radosti; nejevolje zato, ker je zapustil svoj oddelek ob najhujšem boju za oblast na Donu, veselje pa je občutil ob misli, da bo spet videl domače, vas; sam sebi je skrival željo, da bi spet zagledal Aksinjo, Delikatesna in grocerijska trgovina z licenco za pivo in vino se proda. Nahaja se v prijazni naselbini. Zraven dobite dve sobi. Najemnina $30 mesečno. Za pojasnila pokličite kadarkoli KE 4126. ne da bi trenil, so mu zaplesale oči po razritem snegu, se dvig-1 mu je bilo videti samo s krvjo nile, se srečale z neustrašenimi, • zalite oči in ^pia usta, skremže. prezirajočimi pogledi Černecova in jih zavrnili s silnim sovraštvom. , — Si se ujel . . . lopov! — je z grgrajočim, nizkim glasom dejal Podtelkov in odstopil za korak; lica mu je kakor z zamahom sablje presekal spačen, hudoben nasmeh. — Izdajalec kozaštva! Lopov! Izdajalec! — je skozi stisnjene zobe zasikal Černecov. Podtelkov je zmajal z glavo, kakor bi se sklonil pod zaušnico; pordele so mu ličnice, z odprtimi usti je hlipaje vsesaval zrak. Naslednje se je odigralo z ne- na od enega samega krika. Po obrazu, po črnih ustih sta ga sekali švisteči sablji, on pa je še venomer kričal z glasom, tenkim od groze in bolečine. Kozak v plašču z odtrganim pasom se je razkoračil nad njim in ga pokončal s strelom. Ko-drolasi kadet je skoraj že ušel skoz verigo, dohitel ga je neki atamanec in ga ubil s strelom v tilnik. Taisti atamanec je po gnal kroglo med lopatice stotniku, ki je tekel in mu je veter razpel plašč. Stotnik se je use del in si vse dotlej s prsti gre-bel po prsih, dokler ni umrl. Si vega nadporočnika so ubili na I siata STARrmMT 1 PHte/ Right, Mrs, O'Lemry'« cow was not guilty of starting the Chicago fire on October 8, 1871. Carelessness in putting the lantern where the cow could kick it over was at fault. It is carelessness that causes "cigaret fires"; it is bad installation and main« tenance that are responsible for fires blamed on electric wiring and heating ap- ® IMIII. hy NnllMniil Mf MiiIumI iHniimnre Compniiles paratus. NAPRODAJ je lepa lesena hiša s 6 sobami na Kewanee Ave. od E. 185 St. 3 sobe spodaj, 3 in kopalnica zgoraj. Vse udobnosti; garaža za dva avta. širok cementni dovoz. Takojšnji prevzem. Cena zmerna. Nadaljna pojasnila dobite pri East Shore Realty Co. 778 E. 185 St. IV 6581 — zvečer KE 1691 IMATE ZDRAVNIŠKE PREDPISE! Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za nAančno in dobro sestavo zdravniških predpisov prejela že štiri trofeje. Prinesite vase predpise k nam. Mandel Drug LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO RD. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan olfj sredah Westinghouse električno ledenico v ZELO DOBREM STANJU SE PRODA PO ZMERNI CENI Vpraša se na 15413 Lucknow Ave., ali pokličite IV 1229 toda tudi nanjo je nekajkrat j pomislil. Z očetom sta se spogledala nekako odtujeno. Pantelej Prokofjevič (Petro mu je napel polna ušesa) je mrko pogledoval Grigorija, v kratkih, drsečih pogledih je bilo čutiti nejevoljo in pričakujoč nemir. Na postaji je zvečer dolgo spraševal Grigorija o dogodkih, ki so se odigravali v oblasti; sinovi IŠČE SE STANOVANJE za mirno družino treh oseb. 4 ali 5 sob. Pošteni plačniki. Kdor ima za oddati naj pokliče IV 5702 STREŽAJKA za-delo od 8 do 2 pop. Vpraša se pri SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave., EN 5214 odgovori ga očividno niso zadovoljili. Žvečil je osivelo brado, strmel v svoje škornje, podši-te z usnjem, mrdal z nosom. Nerad se je začel prepirati, a se je razvnel, ko je branil Kaledi-na, v trenutku zanesenosti kakor nekoč zavpil nad Grigori-jem in celo zatopotol s hromo nogo. (Dalje prihodnjič) Naprodaj 3 PEČI NAPRODAJ $3, $12, $20. Orehova postelja, kompletna $40; steklenice: petinke za vino ali sok, 50c ducat. Vpraša se na 1478 WARRENSVILLE CTR. RD. PENGUIN BAKERY 7756 BROADWAY Fino pecivo, kruh, torte, itd. To pekarijo se je nanovo otvorilo in naša posebnost so torte za svatbe, rojstne dni in druge prilike. Odprto do 7. zv. Zidana hiša za 2 družini; spodaj 4 sobe in kopalnica, ognjišče, nio-derno urejeno. Zgoraj 4 in P"' sote; fornez na premog. Lota 80x 17^ zidana garaža za 4 avte. Pr'" ročno za popravljalca avtomobilov-Cena zmerna. . To posestvo se nahaja v West Parku, blizu W. 130 St. Pojasnila lahko dobite če pokličete OR 1454 ali pa se osebno zglasite na 1190" Wayland Ave., blizu W. 117 St. Nakladalci tovora Tovorni nakladalci za Nickel Plate V starosti 18 do 50 let-Plača $1.09 na uro s plačo čas in pol nad 8 ur. Vpraša se za Mr. Phipps NICKEL PLATE RAILROAD CO. E. 9lh & Broadway PRODA SE PROSTOR, PRIPRAVEN ZA TOČENJE PIVE IN VINA. Nahaja se na 1143 Norwood Rd. Za podrobnosti pokličite IV 6767 Naprodaj je pohištvo za spalno sobo in jedilnico. V zelo dobrem stanju. Proda se tudi preproge, 9x12. Vpraša se na 7803 Bedeli Ave., UT 1-2577 NAPRODAJ JE TRGOVINA Grocerija in mesnica; licenca za pivo in vino ter vsakovrstna mehka pijača. Proda se zaradi odhoda v armado. Poizve se na IlTOl Oakview Ave., od E. 117 St.. proti jezeru ali pokličite GL 1101 — UT 1-2556 Delikatesno trgovino z C 2 licenco, se žrtvuje po nizki ceni. Nahaja se v neselbini z večjimi apartmenti. Poizve se na 7207 Wade Park Ave. F O R N E Z I Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $3; premen jamo stare na olje. Thermostat. Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino. JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE dobite pri AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VAŠI ČEVLJI BODO ZGLEDALI KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. A. , A. Malnar Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicofi'0718 ALI STE PRAVILNO REGISTRIRANI ZA VOLITVE 2. NOVEMBRA? Vi se morate registrirati za premestitev če Ste ravnokar postali 21 let stari Ste si premenili ime Niste volili zadnji dve leti Ste spremenili bivališče REGISTRIRAJTE SE DANES V VOLILNEM URADU Cleveland City Hall Lakeside in E. 6th St. Odprt vsaki dan Obvarujte vaš glas s tem, da se danes registrirate POŠILJANJE MOKE in PAKETOV Z Živežem V Jugoslavijo Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše). CENE MOKE SO: 1) VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča. 2) VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za ^10 v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko. Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pr®' teina, najmanj 13V2%. STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Do-stava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar. PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREčE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ, Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNl ODBOR." URADNE URE; Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt. DOBROVOLJNl ODBOR 245 WEST 18th ST. NEW YORK 11, N. Y- Telefon: WAtkins 4-9016 JOHN OBbAK 0£u,/.K isansfer OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 11146 East 61st St. HE 2730