Mojca Purg, Silva Hajšek s taro mestno jedro Kranja Key words: school library, cross- curricular integration, library and infor- mation knowledge, heritage Izvleček Uvajanje formativnega spremljanja je trenutno vseslovenski projekt, ki pa se ga lotevamo različno. Nekateri se ga bojijo, otepajo, nekateri pa ga z veseljem bolj podrobno spoznavamo in vpeljujemo v pouk. Članek opisuje primer uvajanja elementov formativnega spremljanja v prakso. Knjižničarji imamo glede na naravo našega dela veliko možnosti v formativnem sprem- ljanju. Ker pa nimamo na razpolago samostojnih ur pouka, je potrebno usklajevanje z različnimi učitelji. To pa je po svoje spodbudno, saj tako prenašamo svoje znanje in aktivne metode dela tudi na sodelavce. Članek prinaša opis učnih ur, pri katerih so učenci spoznavali svojo ožjo okolico – staro mestno jedro Kranja – prek virov in literature. Pouk v razredu je bil le predpriprava na terensko delo. Tam pa so učenci v vlogi turističnega vodiča pokazali rezultate svojega dela. V članku so bolj podrobno preds- tavljene naslednje elementi: ugotavljanje predznanja, oblikovanje kriteri- jev uspešnosti in sovrstniška povratna informacija. Ključne besede: šolska knjižnica, med- predmetno povezovanje, knjižnična informacijska znanja, dediščina abstract The introduction of formative assessment is currently an all-Slovenian project, which is being tackled in many ways. Some are afraid of it and want nothing to do with it, while others are happy to learn about it in greater detail and introduce it into lessons. This article describes an example of introducing elements of formative assessment into practice. In light of the nature of our work, formative assessment provides many opportunities to librarians. Yet, because we do not have independent lessons available, we have to coordinate our work with various teachers. This is also encouraging, because that way we pass our knowledge and active work methods onto our colleagues. This article presents two concrete lessons during which students learned about their narrower surroundings – the old town centre of Kranj – through sources and literature. The classroom lessons served as preparation for fieldwork. There the students demonstrated the results of their work in the role of a tourist gui- de. The article presents the following elements in greater detail: determining prior knowledge, shaping success criteria, and peer feedback. stROKa in PRaK sa old town centre of k ranj Andreja Urbanec UDK 027.8:37.091.26 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 27-34 27 UVOD V razvojno nalogo Formativno spremljanje sem se vključila s šolskim letom 2015/2016. Prvotni razlog, da se priključim projektu, je bila želja po razširitvi pedagoškega znanja. Na študijski skupini smo informativno dobili nekaj informacij o samem formativnem spremljan- ju. Skozi pregled elementov sem videla, da se moje aktivne metode dela pri pouku (ki sem jih do takrat že uporabljala) na nekaterih delih »prekrivajo« s temi elementi, zato sem videla priložnost, da svoje delo spremenim oziroma nadgradim. Če naj bi bilo formativno sprem- ljanje orodje, ki bi izboljšalo učne dosežke, ki naj bi učence spodbujalo k prevzemanju večje odgovornosti za svoje učenje in ki naj bi spodbujalo zavzetost in motivacijo za učenje, potem sem našla dovolj razlogov, da se inten- zivneje poglobim vanj. Po prvem skupnem srečanju, ko so bili zelo poglobljeno razloženi vsi elementi formativne- ga spremljanja, sem bila zmedena. Naenkrat veliko novih informacij in nič dorečenega, kje začeti, kje dodati, kje odvzeti. Po temeljitem razmisleku kako naprej, sem na šoli nagovorila sodelavko in ji predstavila svojo idejo, namreč ena od nalog je bila tudi v skladu z načeli for- mativnega spremljanja izvedena in hospitirana učna ura KIZ. NastaNeK URe Sodelavki, s katero sem že do tedaj izvedla številne ure KIZ na razne teme, sem predstavi- la idejo, kje bi lahko vključili elemente formati- vnega spremljanja (v nadaljevanju FS) in kako. Najina ura KIZ je že preteklo leto vsebovala zelo aktivne metode dela, tako da sva določene stvari samo dopolnili, nekaj pa sva na novo dodali. Ideja: učenci 4. razreda bodo s pomočjo različnih informacijskih virov v blokuri 'obde- lali' oz. spoznali devet znamenitosti v starem mestnem jedru Kranja. Delali bodo v parih ali skupinah po trije. Naloga skupine je sestaviti besedilo, ki ga bodo čez teden dni na terenu (ogled Kranja) svojim sošolcem predstavili v vlogi turističnega vodiča. Načrtovanje blokure je terjalo kar nekaj pri- prav, da je bil dodelan celoten potek ure in pri- pravljeno vse gradivo za izvedbo. Vse priprave pa je na koncu odtehtal dober potek ure. Razred: 4. razred Trajanje ure: dve pedagoški uri Način izvedbe KIZ: medpredmetna povezava s predmetom družba in terensko delo KIz Specifični cilji Učenec: • predlaga, poišče in uporabi različne vire; • kritično presodi, kateri viri so zanesljivi in kateri ne ter katere bo uporabil; • uri se v zapisovanju in urejanju različnih podatkov; • zna razložiti, utemeljiti in vrednotiti pridob- ljene podatke; • loči različne zvrsti gradiva in jih zna pri- merno uporabiti; • spozna temeljna izhodišča za ureditev gra diva po strokah; • spozna poljudnoznanstveno gradivo s pos- tavitvijo. Operativni cilj Učenec: • pozna in uporablja različne veščine komuni- ciranja in sodelovanja. medpredmetne in kroskurikularne povezave Predmet: družba Učna tema: Ljudje v času Učna enota: Staro mestno jedro – mesto Kranj Učni cilji Učenec: • ve, kaj je kulturna dediščina; • spozna različne oblike kulturne dediščine; • pozna nekaj primerov kulturne dediščine v domači pokrajini; • spozna različne ustanove, kaj hranijo in kako ti predmeti pridejo v ustanovo; • raziskuje preteklost z uporabo različnih virov in dejavnosti; • samostojno načrtuje dejavnosti za dosego cilja. elemeNtI fORmatIVNega sPRemljaNja Pri poglobljenem načrtovanju učne ure sem ugotovila, da se elementi FS navezujejo eden Uskajevanje z različnimi učitelji je spodbudno, saj tako prenašamo svoje znanje in aktivne metode dela tudi na sodelavce. 28 STROKA IN PRAKSA andreja Urbanec: s taro mestno jedro kranja na drugega, da se povezujejo in posledično tudi potrebujejo. Sprva sem želela v učno uro dodati le načrtovanje ciljev in kriterijev uspešnosti ter povratno informacijo, vendar se je ob pri- pravah pokazalo, da bova v uro vključili tudi ugotavljanje predznanja. Ugotavljanje predznanja Za motivacijo so si učenci ogledali najstarejšo sliko mesta (bakrorez) in skušali ugotoviti, za katero mesto gre. V nadaljevanju so bile predstavljene še nekatere druge stare fotogra- fije mesta, s pomočjo katerih so laže pravilno odgovorili. Ko so ugotovili, da gre za Kranj, so v zvezke po bralni strategiji VŽN naredili zapis, kaj o Kranju že vedo in kaj si želijo še izvedeti. S tem je bil udejanjen prvi element FS – ugotavljanje predznanja (priloga 2: VZN strategija). Preden sva z učiteljico učencem predstavili celotno sliko učne ure in terenskega dela, so si ogledali še videoposnetek – razglednico Kranja. Potem so poročali, kaj so prepoznali na posnetku. V nadaljevanju sva jih razdelili v pare oziroma trojke glede na njihove zmožnosti (učiteljica jih pozna, zato je bila diferenciacija hitra). S pomočjo sestavljanke so dobili odgovor, katero znamenitost Kranja bodo spoznavali in jo tudi predstavili na terenu. Vsaka skupina je prejela vnaprej pripravljeno gradivo (fotokopije), saj je bilo enakih knjig za vse skupine premalo. S pomočjo UDK-tabele smo obravnavano snov umestili v pravo UDK- skupino, si v knjižnici pogledali, na katerih policah je gradivo, sicer pa so bile knjige na voljo za ogled na izposojevalnem pultu. Vsaka skupina je dobila natančna navodila, kaj mora besedilo vsebovati, zato ni bilo večjih težav pri izvedbi (priloga 3: Delo po skupinah). Minute so hitro tekle in kmalu je bil čas za oblikovanje zapisa. Tega so morali oblikova- ti tako, da so ga kasneje lahko razumljivo in jedrnato predstavili na terenu, ko so si ogledali mesto Kranj (priloga 4: Delo z informacijskimi viri). Oblikovanje kriterijev uspešnosti Med elementi FS sem želela uresničiti tudi načrtovanje ciljev in kriterijev uspešnosti, zato smo skupaj z učenci oblikovali kriteri- je uspešnosti dobrega turističnega vodiča. Najprej so delali po skupinah, nato so ugoto- vitve predstavili preostalim. Sproti je nastajal zapis na tabli, kakšen naj bo dober turistični vodič. Učenci so bili pri oblikovanju kriterijev natančni, zajeli so široko paleto lastnosti ozi- roma značilnosti vodiča. Ker bi na terenu zelo težko opazovali vse te kriterije, smo jih zožili na tri najpomembnejše: 1. govori razločno in dovolj glasno, 2. govori tekoče, brez večjih zatikanj in 3. povedano ima smiselno celoto. Na te kriterije so bili pozorni kasneje na tere- nu, saj so sproti ocenjevali sošolce. Tukaj je bil nevede izveden še en element FS – sovrstniška povratna informacija. sovrstniška povratna informacija Učenci so na terenu poleg zapisovanja snovi ocenjevali tudi vse govorce. Ker so že imeli učne liste o Kranju, sem zbirni list z ocena- mi imela jaz in jih ob koncu vsakega nastopa povprašala po njihovem mnenju. Ocenjevali so tri kriterije (navedene zgoraj), na koncu pa predlagali tudi izboljšavo ali dali posebno pohvalo. Vse ocene sem po koncu terenskega dela zbrala po imenih in vsak učenec je nas- lednji dan dobil v roke povratno informacijo o svojem nastopu (prilogi 7 in 8: Terensko delo, priloga 9: Ocenjevalni list). Povratna informacija učitelju Za konec ure sem učencem pokazala narečni zemljevid Slovenije. Za kakšen zemljevid gre, so z malo pomoči uganili. Uro sem sklenila z zgodbo v kranjskem narečju. Učence sem na koncu ure prosila za po- vratno informacijo izvajalkama (učiteljici in knjižničarki), ki so jo zapisali na listke in jih oddali ob odhodu iz knjižnice. Na eno stran listka so zapisali, kaj jim je bilo pri uri všeč, na drugo stran pa kaj jim ni bilo. S tem sem uresničila še tretji element FS – povratno informacijo učitelju (priloga 5: Povratna infor- macija učitelju, priloga 6: Ena od PI). Učne ure, pri katerih so učenci spoznavali svojo ožjo okolico – staro mestno jedro Kranja – prek virov in literature, so bile le predpriprava na terensko delo. 29 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 27-34 PRIčaKOV aNI RezUltatI/ DOsežKI Že pred izpeljavo ure po načelih formativnega spremljanja sem učencem predstavila idejo. Z njo so bili na roditeljskem sestanku seznanjeni tudi starši. Vsi so jo sprejeli zelo pozitivno in jo potrdili. Pričakovani rezultati po vsebinsko bogatem in metodično aktivnem delu so se odražali v povratni informaciji, ki so jo učenci dali ob koncu ure. Všeč so jim bile aktivne me- tode dela (raziskovanje virov, delo po skupinah, terensko delo), veliko so se naučili o Kranju in hkrati so se med resnim delom zabavali. Pripravo na terensko delo in samo delo na te- renu so v večini vzeli resno in so se pripravili, z izjemo ene učenke, ki svojega dela ni opravila, a je kljub temu dobila povratno informacijo. Nekaterim je uspel odličen nastop, bili so samozavestni in odločni, nekaterim je pona- gajala trema, nekaterim se je zatikalo ali pa so govorili zelo tiho. Vendar smo bili enotnega mnenja, da je bil nastop koristen in predvsem spodbuda za nadaljnje delo. Na teren so se pripravljali po pouku in med svojim prostim časom. Po njihovih informaci- jah so nekateri med njimi kasneje po isti poti peljali tudi svoje starše. DIDaKtI čNI PRIst OPI Formativno spremljanje temelji na aktivni vključenosti učencev v učni proces, zato morajo biti izbrane metode dela temu primer- ne. Vsekakor to od učitelja na začetku terja več dela in priprav, vendar ko se enkrat tako začrtan pouk začne odvijati, postane učitelj le strokovni spremljevalec, podpornik in nazadn- je opazovalec. Učitelj le spodbuja razmišljanje učencev, ti pa so drug drugemu vir učenja. VReDNOteNje IzVeDeNe URe Oz. samORefleK sI ja, aNalIza URe Izvedeno uro sta hospitirali svetovalka z ZRSŠ in pomočnica ravnateljice. Po končani uri sva uro evalvirali le jaz in svetovalka, saj zaradi narave dela učiteljica in pomočnica nista mogli biti prisotni. Najprej sem uro ocenila sama, potem sem prisluhnila tudi oceni svetovalke. Ura je potekala uspešno, z učiteljico sva izvedli vse načrtovane elemente FS, v delu sva se do- polnjevali in si pomagali vsaka na svoj način. V knjižnici je vladal ustvarjalen nemir, kar pomeni, da je vsaka skupina delala zavzeto in tako, da ni motila sosednje skupine. Uro kot tako želim ohraniti tudi v naslednjih letih, želim dodati le en del čisto na koncu. Želim biti prisotna pri pouku po končanem terenskem delu, da slišim vtise tudi s terena in da vidim, kaj učenci zapišejo v zadnji stolpec preglednice, ki jo začnemo izpolnjevati prvo uro v knjižnici v okviru razvijanja strategije VŽN. POtRebNI POgOjI za IzVeDbO URe Obravnavana tema je zelo kompleksna, saj je smo jo obravnavali pri več urah. Najprej sta bili izvedeni dve pedagoški uri v knjižnici, po- tem je sledilo delo na terenu, ki zopet terja več ur. Zaključek je bil na koncu v šoli, ko smo pre- gledali učne liste s terena, učenci so dopolnili manjkajoče podatke in uredili zapiske. Večjega problema nisem zaznala, mogoče edino to, da je rezultat dela na samem začetku viden šele po nekaj urah. Če je bilo delo v knjižnici oprav- ljeno dobro, je bil nastop na terenu dober, če delo na začetku in pri zasnovi ni bilo opravlje- no kakovostno, tudi nastop ni bil dober. sKleP Uvajanje elementov formativnega spreml- janja me navdaja z navdušenjem, saj sem v določenih delih spremenila pristop do priprav na pouk. Bolj sem pozorna na vse možne različice poteka ure, vem, da mora biti pri- prava skrbno načrtovana. Ozavestila sem, kaj delam pri pouku in kako, več opazujem samo sebe in reflektiram. Prve uvedene spremembe so: • učencem dam več časa za razmislek, • ne vprašam prvega, ki dvigne roko, ampak počakam, da si odgovor prikliče v spomin večina učencev; • večkrat dam možnost, da večina pove svoje ideje in zamisli; Ko se enkrat tako začrtan pouk začne odvijati, postane učitelj le strokovni spremljevalec, podpornik in nazadnje opazovalec. 30 STROKA IN PRAKSA andreja Urbanec: s taro mestno jedro kranja • večkrat povprašam za povratno mnenje o uri in o možnih izboljšavah. Pri izvedbah ur KIZ knjižničar ni nikoli sam, zato je vedno v interakciji s sodelavci učitelji. Tandem mora sodelovati pri načrtovanju vseh dejavnosti pri pouku. Knjižničar je enakovre- den partner učitelju, svoje znanje dopolnjujeta, ga razširjata, zato je sodelovanje neizbežno. Čeprav so priprave včasih naporne, se na kon- cu izkaže, da so nujno potrebne. S formativnim spremljanjem počasi seznanjam svoje sodelavce, jim razjasnjujem, da mnoge od teh prvin že vključujemo v svoje delo, vendar jih še ne prepoznamo v luči formativnega spre- mljanja. Delam korak po koraku, saj tudi na- men uvajanja FS ni bil, da kar skočimo v jezero in potonemo. Spremembe, ki jih premišljeno vpeljujemo, bodo na koncu zagotovile velike pozitivne rezultate, le pogumno jih moramo znati zagovarjati. ANdReJA URBANeC, univ. dipl. bibl. in prof. geografije, knjižničarka na OŠ Orehek Kranj Naslov: Osnovna šola Orehek Kranj, Zasavska cesta 53a, 4000 Kranj E-naslov: andreja.urbanec@osorehek.si PRIl Oga 1: Učna priprava na pouk dAtUM: 11. 4. 2016 RAZRed: 4. a UČIteLJICI: SAŠA JeNK o , ANdReJA URBANe C PRedMet : dRUŽBA UČNA teMA: LJUdJe v ČASU UČNA eNot A: StARo Me StNo JedR o-Me Sto KRANJ UČNI CILJI Učenec: • ve, kaj je kulturna dediščina; • spozna različne oblike kulturne dediščine • pozna nekaj primerov kulturne dediščine v domači pokrajini • spozna različne ustanove, kaj hranijo in kako ti predmeti pridejo v ustanovo; • raziskuje preteklost z uporabo različnih virov in dejavnosti; • samostojno načrtuje dejavnosti za dosego cilja; • predlaga, poišče in uporabi različne vire (KIZ); • uri se v zapisovanju in urejanju različnih podatkov (KIZ); • pozna in uporablja različne veščine komuniciranja in sodelovanja; • zna razložiti, utemeljiti in vrednotiti pridobljene podatke (KIZ); • loči različne zvrsti gradiva in jih zna primerno uporabiti (KIZ); • spozna temeljna izhodišča za ureditev gradiva po strokah (KIZ); • spozna poljudnoznanstveno gradivo s postavitvijo (KIZ); Pri izvedbah ur KIZ knjižničar ni nikoli sam, zato je vedno v interakciji s sodelavci učitelji. 31 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 27-34 UČNe oBLIKe: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah, projektno delo, diferencirana UČNe Metode: razlaga, razgovor , opazovanje, demonstracija, prikazovanje, delo z video pripomočki, praktično delo, delo s tekstom UČNe StRAte GIJe: iskanje bistva, pomen neznanih besed, oblikovanje zapisov, oblikovanje zaključkov,poročil, VŽN, Paukova, miselni vzorec UČNA SRedStv A IN PRIPoMoČKI: učbenik, delovni zvezek, you tube posnetek, tabla, predmeti za demonstracijo, delovni listi, tabelske slike, učni listi, modeli, plakat, strokovna literatura LIteRAtURA: • Krančkova knjiga zakladov: vodič po Kranju za otroke. Kranj : Zavod za turizem, 2009 • Leben N., Sagadin, M. Kranj. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2008 • 60 let, 60 zgodb. Kranj: Gorenjski muzej, 2013 (str. 34) • Markun, I.: Gremo Kran puzdravt: pripovedi iz Kranja z okolico in iz vasi Sorškega polja. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2012 (str. 69- 70 ali 72) • Slovenija: turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. • Dediščina Kranja: trideset znamenitosti. Kranj: Zavod za turizem Kranj, 2013. • https:/ /sl.wikipedia.org/wiki/Rudolf_Maister • https:/ /sl.wikipedia.org/wiki/Dan_Rudolfa_Maistra • https:/ /sl.wikipedia.org/wiki/Mitnina StANdARdI: • zna opisati življenje ljudi v preteklosti in ga primerjati z današnjim, • zna uporabiti strategije za spoznavanje preteklosti (npr. delo z različnimi besedili, slikovnim gradivom in drugimi viri, časovni trak, muzeji), • pozna nekaj primerov naravne in kulturne dediščine v domači pokrajini in po Sloveniji, • razloži pomen slovenske naravne in kulturne dediščine, sprejema pomen slovenstva kot del svetovne kulturne različnosti. POteK UčNe URe: 1. mOtIVa CIja • Ogledamo si najstarejšo sliko – bakrorez iz leta 1649 in skušamo ugotoviti katero mesto je na sliki • Projekcija dodatnih fotografij mesta za pomoč • VŽN – kaj že vem o Kranju (formalno spremljanje – ugotavljanje predznanja) • Pogledamo posnetek – razglednico mesta Kranja. Učenci poročajo, kaj so na posnetku videli, katere stavbe so prepoznali… 2. ObRa VNaVa • Uro umestiva v širši kontekst in predstaviva celotno sliko »projekta« (vodenje po starem delu Kranja) • Učence razdeliva po parih/trojkah v 9 skupin (diferenciacija glede na sposobnosti – vsak dobi košček sestavljanke in par/trojka mora sestaviti sliko) in jim razdeliva gradivo • Skupaj si ogledamo UDK tablo in uvrstimo vire v določeno UDK skupino; gradivo poiščemo tudi na policah • Učenci dobijo navodila za delo. • Delo v paru/trojki v knjižnici in medioteki. Na načrtu starega mestnega jedra poiščejo kje se nahaja kulturni spomenik, ki ga raziskujejo in s pomočjo gradiva odgovorijo na vprašanja. • Na podlagi odgovorov oblikujejo besedilo za predstavitev (vodenje po Kranju). • Skupaj oblikujemo in zapišemo kriterije uspešnega turističnega vodiča (formalno spremljanje – načrtovanje ciljev in kriterijev uspešnosti) 3. zaKljUčeK • Skušajo prepoznati zemljevid narečij in našteti kakšno narečje v Sloveniji. • Za konec poslušajo zgodbe v gorenjskem (kranjskem) narečju. • Na listke zapišejo, kaj jim je bilo pri uri všeč in kaj jim ni bilo všeč. (povratna informacija učitelju) 32 STROKA IN PRAKSA andreja Urbanec: s taro mestno jedro kranja Del O PO sKUPINaH 1. MITNIČARSKA HIŠA 2. GRAD KHISELSTEIN 3. MESTNA HIŠA 4. GLAVNI TRG Z VODNJAKOM 5. PREŠERNOVA HIŠA 6. MAISTROV TRG 7. CERKEV SV. KANCIJANA IN KOSTNICA 8. MESTNO OBZIDJE IN PUNGART 9. PLEČNIKOV KRANJ (ARKADE IN PREŠERNOVO GLEDALIŠČE) KaK šeN je DObeR tURIstI čNI VODI č? – KRIteRI jI za UsPešNOst • GOVORI RAZLOČNO • GOVORI GLASNO • GOVORI TEKOČE (BREZ ZATIKANJA) • NE GOVORI PREHITRO • GOVORI DOŽIVETO • VSEBINA NI PREDOLGA, BREZ NEPOMEMBNIH PODATKOV • ČIM VEČ POVE NA PAMET - ČE BERE KDAJ PA KDAJ POGLEDA GOR • POKAŽE ZNAMENITOST • PREDSTA VI PODROBNOSTI (DA VE MOGOČE ŠE KAKŠNO ZANIMIVOST O PREDSTA VLJENI TEMI) PRIl Oga 2: VžN-strategija PRIl Oga 3: Delo po skupinah 33 Šolska knjižnica, ljubljana, 26 (2017), 1, 27-34 PRIl Oga 8: terensko delo PRIl Oga 4: Delo z informacijskimi viri PRIl Oga 6: ena od PI PRIl Oga 9: Ocenjevalni list PRIl Oga 5: Povratna informacija učitelju PRIl Oga 7: terensko delo 34 STROKA IN PRAKSA andreja Urbanec: s taro mestno jedro kranja