251. številka.
Ljubljana, v petek 2. novembra
XVI. leto, 1883
in h«, j u VHak danift-er, izim&i nedelje in pravnike, ter velja po posti prejeman za a v st r ij sk o-og e rs k o deftele za %oc leto 10 gld., ta pol leta 8 pld., za i'etrt leta 4 gld., k )-iUir, mesee 1 gld. i<) kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nadom za vse leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jolen mesec 1 gld. 10 kr. Za  pošiljanje na dom uuuna se p.
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četi i leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina BUSM Za oznanila plačuje se od Četiristopue petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tisk;*., po 6 kr.  če se d^fcrat  m po 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se ?zvole frankirati.      Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je v I .jnblj. .•• v Frana Kobnana hiši »Gledališka Htolba*. U pravni Atv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vgn ,utm;nifitrati«u« »tvari.
Deželni zbor kranjski.
<XV. (zadnja) seja dne 20. oktobra 1883.)
(Dalje.)
Poslanec dr. Papež opozarja je, da so mizar-Rka dela za nov muzej proračunjena nad 12.000 gld. in da poročilo deželnega odbora in finančnega odseka oddfijo teh del prepušča poznejšemu času, nu-flvetuje, ker treba za mizarske proizvode gotovo mnogo suhega lesa, katerega je treba prej nakupiti, da se deželnemu odboru naroči, naj oddajo mizarskih del za nov muzej takoj razpise in da se pri odda|i vseh teh del gleda izključno le na domače obrtnike te stroke.
Predlog se vsestransko podpira.
Poslanec Grasselli pravi, da so bile zaradi odškodovanja   nie^ta   Ljubljanskega  za   pravice na licealno poslopje že dolgotrajne obravnave v o Is.-kili deželnega zbora kranjskega in mestnega zbora Ljubljanskega. Poročilo g. Dežmana kuže, da se tudi sedaj še neče ustrezati  zahtevam mestnega zbora Ljub ljauskega. Stališče mestnega zastopa je kolikor to liko vender opravičeno, kajti pravno vprašanje pravic mesta do licealuega poslopja ni nikakor dognano; na drugo stran pa je treba poudaijuti,  da mestna občina Ljubljanska ima za ljudske šole mnogo stroškov in da v iste prihaja jako veliko število otrok z dežele,   kateri  uživajo v  teh  mestnih učilnicah pouk. Treba pa je tudi gledati na to,  da je Ljub ljansko mesto podarilo 5000 gld. za zgradbo muzeja da mu tetin j od vsote, ki mu jo dežela povrne ZfttO, da se odpove pravici  do lictluega poslopja, ostane le bridko malo.   Izpustiti pa ne sme deželni zbor tudi iz očij, koliko teških bremen se v d u/.ib ozi rih  od  strani dežele nalaga   Ljubljanskemu mestu kar se tiče hiralcev itd. Govornik pravi, da ne bode
stavil nasprotnega predloga in izjavi, da deželni poslanci, kateri so ob jednein mestni odborniki Ljubljanski, o predlogu finančnega odseka ne bodo glasovali.
Pri glasovanji vzprejme se predlog finančnega odseka.
Poslanec dr. Pok luk ar poroča, daje finančni odsek njemu dne 17. septembra t. I, izročeni računski sklep normalno-šolskega zaklada za I. 1882. natančno pregledal in se prepričal, da je v popolnem redu sestavljen.
Finančni odsek nasvetuje tedaj:
S avni deželni zbor naj računski sklep normalno-šolskega zaklada za leto 1882. odobri in sicer:
v dohodkih z.....215161 gld. 70 kr.
v zastankih z..... 28234   „   63 „
v stroških z...... 212276   „    16£ „
v  konečnem  ostanku gotovine z....... 2885   „   53£ „
v zastankih s    ......      4101   „   26 „
v skupnem premoženji s .   .    122720   „    16£ „ iu v konečnem sistem premoženji s......118618   „   90£ „
Kar zastunke od 1. 1874. in 1875 z 11835 gl. 42 Va kr. zadeva, dal jih je deželni odbor v smislu § 2. dež. postave z dne 10 aprilu 1881. iztirjati od dotičnih šolskih občin in vasij po c. kr. davkarijah z odstotki na priklade.
Zastanki slučajnih dohodkov s 1288 gld. 6 kr. zadevajo posojila, katera je dovolil deželni odbor šolskim ob-inam in sicer: občini Postojina 500 gld , Trata 500 gld. in Kostanjevica 200 gld., znesek 88 gld. 6 kr. zadeva preužitek letnih plač učiteljev.
Računski sklep se odobri.
(Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje <l<r>e9<*.
V L j u b I j a u i 2. novembra.
Finančni odsek avstrijske delegacije je imel v sredo kratko sejo, v katerej je grof H. 01 a m-Martin ic prečital občni politični del svojega poročila o budgetu vuanjega ministerstva. Ta del poročila se naslanja na izjave Kaluokv jeve v odseku, konstatuje prijazno razmerje Avstrije z inostrnnimi državami in uvideva v utrjenej zvezi z Nemčijo najtrdnejše poroštvo občnega miru. Po potrjenem poročilu se je vzprejel nespremenjen carinski proračun ter se je seja zaključila, ker je bil vojni minister po ogerskej delegaciji zadržan udeležiti se obravnav. Prihodnja seja tinaučnega odseka bode v ponedeljek.
Glede   sestanka   <lrzaviiei(A   zbora se
vedno določneje poudarja misel, da se ne bode moglo zgoditi pred začetkom meseca decembra. Z jedne strani bodo obravnave delegacij trajale najinem do sir d i nov i'in lun, če ne de dalje, z druge strani pa nikakor ni brez dvojbe, da se bode zbornica v novem poslopji v teku novembra popolnem dogotovila. V krogih poslancev se domneva, da se bode državni zbor sešel v 4  dan decembra.
Pri ogerakem prvem ministru fe bila v torek popoludne konferenca lirvafsltili veljakov. Razen Tisze in Bede kovica so bili nav/očni : Ioire Josi po vic, Svetozar Kuševi^ć, Mtkšić, MiSkatović, grof Sarma g e, dr. Sram in Vu-ko 11 novic. Predsednik sabora Kri-stid je bil zadržan priti, pa se |e bil že na Dunaji s Tiszo pogovoril Konferenca je imel i prijateljsko informativen značm, torej m* nje podrobnosti ne razglašajo. Oficijalno se je le toliko naznaielo, da vsi udeleženci soglasijo v tem, da se naj v obče prizadeva omogočiti Kar uaiprej možno povr.it k noriietlniin razmeram h tem, da se imenu je novi ban ter skliče sabor. Premier Tisza je baje izrekel, da je voljan na izrecno željo hrvatskega saboru državnemu zboru
LISTEK.
Dubrovski.
(Povest A. S. Puškina, poslovenil J. P.) Prvo poglavje. (DaUe.)
Vrnivsi se iz pasjega dvora usel se je Kirila Petrovič k večerji, in še le takrat je pogrešil Du-brovskega. Posli so mu povedali, da je Andrej Gavrilovič odšel domov. Trojekurov ukazal je brž teči za njim, in vsekako pripeljati ga nazaj. Še nikdar ni šel na lov brez Dubrovskega, izkušenega in bistrega poznavatelja pasjih lastnostij in nezmotljivega razsojevalca vseh možnih lovskih prepirov. Sluga, ki je tekel za njim, se je vrnil, ko so še sedeli pri večerji, in naznanil je svojemu gospodu, da ga Andrej Gavrilovič nikakor ni hotel poslušati in vrniti se. Kiiiia Petrovič poslal je drugič ravno istega slugo povedat Audreju Gavriloviču, da naj brž pride prenočit v Pokrovsko, če ne, se bo on, Trojekurov, spri ž njim na veke. Sluga je zopet odhitel. Kirila Petrovič je ustal izza mize, odpustil je goste in m pravil se spat.
Drugi din bilo je njegovo prvo vprašanje:
„ Al i je  tukaj  Andrej Gavrilovič V" Podali  so mu. pismo, zganeno v trikot.   Kirila Petrovič  ukazal je' svojemu pisarju prečitati mu je na glus,  in izvedel je sledeče:
„Premilostljivi gospod moj! Jaz tako dolgo ne mislim priti k vam, dokler mi ne pošljete pesarja Paromoško prosit me za zamero; iu jaz, če se mi bo zdelo, ga bom kaznoval, ali mu bodem pa odpustil; a burk trpeti od vaših hlapcev nečem, pa tudi od vas ne, kajti j»z nesem norec, temveč star plemenitaš. Zdaj pa ostanem vaš pokorni sluga, Andrej Dubrovski."
Po sedanjih pojmih o etiketi bilo bi to pismo jako neprilično; pa ono ni razsrdilo Kirile Petroviča s svojim zlogom, a le s svojo vsebino. „Tako!M zakričal je Trojekurov skočivši bos iz postelje: „jaz naj bi pošiljal svoje ljudi k njemu, da bi jih on sodil! On naj bi jih kaznoval ali pomiloščeval! Kaj se je še izmislil? Ali ne ve, s kom ima opraviti V Ga bom že naučil! Še objokoval bo to pri meni! Izvedel bo, kako se zapoveduje Tiojekurovu!"
Kirila TetroviČ se je oblekel ter jahal na lov v svojej navadnej sijajnosti. Pa na lovu ni bilo sreče; ves dan videli so samo jednega zajca, pa še tisti jim jo je upibal; kosilo pod šatorom tudi ni šlo v Blest, saj Kirili Petroviču ne,  kajti pretepel
je kuharja, psoval   je  goste,   in na povratku jahal ? vsemi lovskimi tovariši nalašč po polji Dubrovskega. Drugo poglavje.
Minulo je nekai driij, a sovraštvo sosedoma se ni poleglo. Andrej Gavrilovič se ni več vruil v Pokrovsko, iu Kirila Petrovič se je dolgočasil brez njega, njegova nejevolja st je izlivala v najrazžaljivejših izrazih, kateri so vsled gorečnosti tamošnjih plemenitašev prišli na ušesa Dubrovskemu, povekšani in dopulneni. Nov slučaj uničil je tu;ii poslednje upanje na pomnjenje.
Dubrovski je ogledoval svoje posebtvo; bližajoč se brezovemu gozdiču, zaslišal je udarce sekire, in čez jedno minuto tresk padlega drevesa; hitel je tja, in našel je Pokrovsko kmete, ki so kradli drva. Zagledavši ga so zbežali, pa Dubrovski je s svojim kočijažem ujel jednega, katerega je peljal zvezanega na svoj dom ; vrhu tega pala sta dva sovražnikova konja zmagovalcu v plen. Dubrovski bil je neizrečeno jezen; poprej se Trojekurovljevi ljudje, znani razbojniki, nikdar neso predrznili škode delati po njegovih posestvih, znajoči za njegovo prijateljstvo z njihovim gospodarjem. Zdaj je Dubrovski videt, kt»ko porabljajo razpor, ki je nastal mej njim iu njegovim sosedom, ter sklenil ju t opat i proti vsem pojmom ovojnem pravu: dal je pietepsti ujetnika s šibami,
predložiti nasvet, da se izvoli regnikolarna deputa- so se dobro in slabo vršili začetkom oktobra v novej tacija za revizijo hrvatsko ogerske nagodbe. For- I hiši znanosti, moram le omeniti škandala, ki ga je malno je sicer to udobnost in priznanje Hrvatom., prouzroclia die deutsche bilduog« tukajšnjih vae-ne pomeni mnogo, kajti regnikolarna đe- }_.,._, .,
učilisčnikov.
Btvarno pa putacija bi nedrag
revizijo lahko zavlačevala od nemila do
Ku«ikl statut /a vseučilišča se boda v državnem sovetu obravnaval prihodnjo sal>oto. Ta korporacja pa je baje razdeljena v več strank, katerih jedo« se bode predloženemu načrtu protivila j ki so komaj čakali, da dojde prof
Lanski rektor prof. Maassen, ki se je lani j hrabro potegnil za pravice Čehov, imel je že takrat [dosti sitnostij nmit der griinen deutscheu jugend" ; j a ko je letos 29. okt. pričel svoja predavanja, na-i bralo se je ob določenem času sila nemških dijakov,
Maassen v so-
iz pedagogičnih odrov, druga pa iz političnih; po slednjo vodi bivši minister ljudske pro^vete Gol o v-n i u t»r )ej pripada tudi bivši minister baron Nikola i, ki se /a/.iiamenuje naslednikom državnega tajnika G r o t-a. Glavni namen statuta je utesnenje samouprave ruskih visokih šol. Mej drugim se na merava odpraviti vseučiliške docente ter kolegninc povikšnti od 50 na 100 t uhljev na leto. — V Varšavske j guberuiji zopet raste upliv vseučiliškega kuratoim A puh ti na. To da se doznaje iz tega, ker se je odslovil do •'danji undnik uradnega lista, knez Golicvu. ki uživu simpatije poljskih krogov in je precej odločno zastopal humanno sistemo b v-šega generalnega gubernatorja A1 bedy nsk ega. Kuez Golievn se je zameni! s S s C ze b a I s k i m , udanim prijateljem kuratorja Apuhtiha.
Francoski poslanec Gatineau bode svoj predlog o p rog nanj i Orleanskih prinčev osnoval na podlag« postave z 10. aprila 1832, o katero so se bili prognali Bourbonei starejšega pjko-lenja. Iz te postave hoče izpustiti samo 6. člen, ki določuje, da se sme postava upotrebiti tudi proti Napoleonidom, s čemer misli pridobiti glasov Bona-partistov za svoj predlog. Postava z 1. 1832. obstoji iz 7 členov, ki imajo ob kratkem naslednjo vsebino : Čl. 1. prepoveduje Karolu X. ter njega naslednikom zemljo francosko in naselbine. Čl. 2. odjemlje njega rodbini vse državljanske pravice ter jim odreka pravico pokretn ga iu nepokretnega imetka v Franciji. Čl. 3. določuje, da imajo pregnanci d^finit vno in broz-izjemno v jed nem letu poprodati vso lastnino na fran-coskej zemlji. Člena 4. m 5. imata določbe o prodaji. Čl. 6. razpravlja o Napoleunidih. 01. 7. razveljavlja 4. čl. postave z 12 januvarja I. 1816.
Bivši «iiij(lt»Ml4.1 minister F o rs ter, vrolvŠi se iz svojega potovanja po onjentu, je izpovedal, da sta se Bolgarija in V z h o d n j a II u m e I i j a izza 1. 1876. velikansko izpremenila. Dandanašnji Bolgari da so narod svobodnih mož v pravem pomenu besede, ki s>e lahko sumi vladajo. X nI nji do godki ita so vzkipeli spontanno brez avstrijskega upliv • Bolgarija da je bolje napredovala, nego Rusija, in tudi Vzhodnja llumelija da krepko napreduje materijalno kakor duševno. Nasproti pa vlada v turških pokrajinah strašanska desorgauizacija. Forster je bil že trikrat na Turškem, a še nikdar ni videl tako občnih znamenj vsesti anskega propada.
buno.   Se v«, da ni manjkalo najetih kričačev, dopisnikov v čifutske liste in druzih wp et r o 1 e r j e vu dunajske   inteligencije   („dil^gencije"   bi dejal ranjki „Soro&iter" od Št. Gregorja).   Komaj da je profesor j ti govoriti,   pričel  se je grozen   hrup v dvorani in po hodniku; povod temu dal je nek po-k večen Abrahamov vnuk, ki je nalašč zakričal: „Na zdar!u   Tega so komaj čakali in  „Pereat! Nieder, Maassen!*' kričale  so  nezrele  butice podpihovane nemške mladeži.   Zaman si je prizadeval profesor napraviti mir, in ko ukaže vrata zapreti, ropotala je inteligencija  avstrijskega  uemštva s pestmi in palicami po vratih, kričeča na vse grlo, — to je „aka-demisehe freiheit" !   A profesor ni se dal ostrašiti, akoravno vedo židovski listi podrobno,  kako da je bled in zelen postajal in kolikokrat mu je žila udarila na minuto. Ker hrupu le ni konca, prikaže se slednjič letošnji dekan prof. Exner — veselje se mu je bralo na obrazu,   ker on je jeden najhujšh na sprotnikov Maassenovih — prigovarja kričečej dru hali, naj se mirno zadrži,  „saj  ste dosti jasno po kazali,  kaj  da hočete;  naj  nam bo to zadosti in bodimo mirni1.   Tako govori dekan!
Drugi dan, 30. oktobra, ponovila se je demon straeija v Se hujšej meii; — celo vrata so sneli, tako lepo so se obnašali. Olikano nemštvo, lahko si čestitaš! Dekan pa je zopet prišel mirit razbur jene valove nemških „kulturtragerjev", ter je mej drugim dejal: „Fur einma! fin de ich das sehr schon !M Dekan, pu kaj tacega vine! On si je sicer s tem pridobil nekaj sto „Prosit Exner!w, a meni se je le tako zdelo, da se on boji demonstrantov boli kot Maassen, katerega gotovu tako pobalinsko obnašanje D6 bode vrglo z njegove stolice. Mogoče, da se iz gredi še ponove, kar je od nemških buršev vse mogoče, saj bi celo divjake v surovosti prekositi bili zmožni ; a resultat bode le ta, da bode morala policija pr ti v dotiko s kričači in pa, da ostane sramota na novej univerzi še dolgo časa.
Dopisi.
'Mi Dunaja 81, okt [Izv. dop.] Nova univerza st' pač sme imenovati veličastno poslopje, katero lahko išče tekmeca po širnem svetu. Ni še Bicer popolnem dodelana, a juristi so se vender že letos preselili v njo.   Da pustimo uspeh izpitov, ki
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je šoli v Svetinjah in v Vozenici na Štajerskem vsakej po 300 gl.
— (Obiskovanje pokopališča pri sv. Krištofu) bilo je včeraj tako mnogobrojno, kakor malokdaj. V nepretrganih gostih vrstah, pri najlepšem  jesenskem   vremenu,  romalo  je občinstvo na
katere so tatje sami uakrndli v njegovem gozdiči, a konja poslal je na delo in pripisal ju k domačej Živiai.
Sluh o tem dogodku prišel io še tisti dan do ušes Kirili Petroviču. On se je razjaril, in v prvem srdu hotel je že z vsemi svojimi posli napasti Kistenjovko (tako se je imenovala vas njegovega soseda), razdjati jo do tal, ter oblegati gospodarja v njegovej lastnej hiši; taka junaška dnla pri njem neso bila nič novega; pa kmalu se je premislil. Korakajoč s težkimi koraki po sobi gori in doli, pogledal je nepričakovano skozi okno ter zagledal tri konje ustaviti se pred njegovimi vrati; človek v usnjatej kapi in frizovem plašči zlezel je z voza in podal se je v prizidek k oskrbniku. Trojekurov spoznal je prisednika Šabaškina, velel ga je poklicati, čez jedno minuto stal je že Šabaškin pred Kirilo Petrovičem, globoko priklanjajoč se in pričakujoč, kaj mu ima povedati.
„Na zdravje . . . prav nalašč, kakor bi te bil klical", rekel je Trojekurov: „kaj te je pa pripeljalo semkaj ?u
— „Šel sem v mesto, vaša prevzvišenost", odgovoril je Šabaškin: „šel sem k Ivanu Demjaoovu, da zvem, če ni kakih ukazov?"
klical,
zdaj
„Ravno prav si prišel . . . kakor bi te te potrebujem; pij vodko in poslušaj lu Tak prijazen vzprijero je iznenadil prisednika; zahvalil se je za vodko, in poslušal je Kirilo Petroviča z največjo pazljivostjo.
„Moj sosed je", rekel je Trojekurov, „mali posestnik in pravi surovež: jaz mu hočem vzeti po sestvo . . . kako misliš ti o tem ?"
— Vaša prevzvišenost, ali so tu kaki papirji? „Neumnost,   bratec . . .  kaj  blebetaš? Kake
papirje hočeš imeti? Tu gre samo za to, da mu vzamem posestvo s papirji ali brez papirjev."
— Vaša prezvišenost, to je težko. „Pomisli bratec, preudari dobro!"
— Ko bi vi mogli dobiti od soseda pismo vsled katerega je dobil on posestvo, potem seveda .
„Že razumem, pa ravno to je hudo: njemu so zgoreli vsi papirji ob požarji."
— Kako, vaša prevzvišenost,  papirji  so mu zgoreli?  Kaj je boljšega za vas? V takem slučaj postopajte po postavi: brez vsake dvombe ustreglo se bo vašemu zahtevanju.
„Ali misliš ? Glejmo, jaz se zanašam na tvojo Minljivost : a o mojej hvaležnosti bodi zagotovljen. (Dalje pri h.)
prostrani mirodvor, kjer počivajo blizu tri generacije mesta Ljubljanskega in kjer so bili skoro vsi grobovi okrašeni z raznovrstnimi, deloma jako okusnimi venci, lučicami, zelenjem in raznobojnimi trakovi. V tej zadevi navstala je posebna obrtnija, ki postaja čim dalie živahneja in zavzema vedno širše kroge. Leto za letom opaža se napredek, leto za letom stori se več za olepšanje gomil — in tako lepo, tako bogato okrašene, kakor včeraj, nesmo še videli sv. Krištofa preobljudene njive. Izmej gomil slavnih rojakov odlikovala se je sosebna ona pokojnega dra. Janeza Bleivveisa, Jurčičeva in Vodnikova. Slednje spomnili so se gg. bogoslovci Ljubljanski. Čop in Koritko bila sta pozabljena. O R'sljevem grobu poročali smo že v zadnjem listu. Pri piramidi nSokolau pel je pevski zbor sredi na tisoči broje-čega občinstva tri pesni krepko in ubrano. Do mraka bilo je vse polno obiskovale -v in v neprestanoj gnječi b:lo je včasih ne baš lahko pririti se do tega ali onega groba, še manj pa ogledati si vse. S posebnim zadovoljstvom pa smo konstatovali, da se na spomenikih množe slovenski napisi in da so spomeniki čim dalje lepši in o'iusneji, ker Daii kamnoseki vidno in dosledno napredujejo v svojih proizvodih.
— (Državni  železniški  svet) imel je na Dunaji  29. oktobra  skupno sejo  pod predsedstvom Alojzija pl. C :edika.   Iz Kranjske sta bila navzočna svetnik baron  Schwegel  in namestnik, cesarski svetnik I. Mu mi k.  Iz obravnave, katerih zapisnik priobčuje uradna „Wi*'ner Zeitung" z dne 31. oktobra t 1., je razvidno, da se je baron Schvve-gel pritoževal, da se po upeljavi tretjega vlaka na progi L j ub 1 j an a-T r b i ž ni   ustreglo želji, ki je v lanskem zasedanji državnega železniškega sveta i'javil g. Luckman, kajti ob progi Trbi /.-Radovljica stanujoči v Trbiži ne moreo opravljati svojih poslov in so vračati še isti dan domov. Priporoča tedaj vodstvu državnih železnic, naj se kolikor mogoče ozira na to željo.   Za napravo m ile postaje v Radovljici in za druge olajšave pri piometu gorenjske železnice  pa je deželni  zbor  kranjski državnemu železniške mu   svetu   izrekel   zahvalo. Predsednik pl  Oiedik je opomnil,  da  je jako teško ustrezati raznim nasprotujočim si željam pri določilu voznega reda, da si pa bode zabeleži! želje  barona Schwe-gel-na. zaradi voznega  reda  tretj< ga vlaka  na go-renjskej železnici. Proti želji barona Schwegel-na izrazil se je poročevalec dr. Schaup, rekoč, da komite ni mogel iste podpirati, ker se ravna po tem, da bolj obljudeni kraji zaslužijo več ozira. Izražali so potem še drugi člani  državnega železniškega sveta razne svoje želje. Iskali smo vmes tudi željo oziroma pritožbo, da se v slovenskih krajih še vedno nastavljajo uradniki in koudukterji slovenščine nezmožui, da se objave in razglasi ne izdavajo v slovenskem jeziku, da se imena postaj ne naznanjajo tudi v slovenskem jeziku itd., a naše iskanje bilo je zaman. Mogoče drugokrat. „Wir konnen warten!u
_ (Slovensko  gledališče.)   Bali smo
se že, da bode splošna apatija,  ki je zavladala v zadnji Čas, udušila nam prekonstno in vse podpore vredno dramatično društvo.   Za tega delj bili smo veselo iznenađeni, ko smo Čuli, da se prično zopet slovenske predstave.   Včeraj bila je prva in prena-polneni parterre in galerije pričale so, da so slovenske predstave našemu občinstvu potreba. Predstavljala se  je  obče poznata in čestokrat igrana Ilaupaehova žaloigra „Mlinar in njegova hči" z najboljšim uspehom. Vbo uloge bile bo v pravih rokah. Gosp. Kocelj (mlinar Črnot), veteran slovenskih diletantov, sedaj tudi režiser,  nastopil je v tej ulogi že večkrat, vsekdar igral je dobro, včeraj pa v istini izvrstno. Gospića N igri no v a (mlinarja hči) in gosp. Danilo (Konrad) izvajala sta svoji ulogi vseskozi izborno, isto tako gosp ca Petrinska in Zvonarjev a. Tudi manjše role bile so v spretnih rokah, le pri duhovih, oziroma pri prvem paru omeniti bi bilo malega nedoBtatka. Občinstvo izraževalo je svoje zadovoljstvo in priznanje obilim ploskanjem in živahnimi klici ter večkrat izzivalo glavne pred-stavljalce.   Z včerajšnjo predstavo storjen je začetek in ta bil je povsem dober, izreden. Sklepati smemo tedaj, da bode nadaljevanje tudi tako, in da
bodu obMnstvo tudi hodoče predstave jednako obisko valo, da hode sploh  vsestransko podpiralo domačo dramatiko    Kar velja o občinstvu v ob*e,  to velja tudi o naših veljakih  in   dostojanstvenikih, katerih smo pa včeraj mnogo videli — odsotnih.
— (Cveti nemčursk«- spravlji vos ti) Kakor je sploh običajno, napravili so o dozidan j i poslopja za novo učiteljsko izobraževalce delavci na vrhu stavbe Mekon»ci|o z napisi: Živela vlada! ž-vela stnvbena podjetnika! in dr Ti slovenski napisi napotili so nekega nemurskega gospoda proti svojemu te napise čitajočeuu spremljevalcu izraziti se: „Geh, geh, lese nicht diese Sauspraehe !*\ — Včeraj zjutraj sta pa na mirodvoru pri sv. Krištofu tudi dva spravlj va nemčurja ogledoval* Sokolovo piramido, kar se jeden izusti': „Dan ist der Sokolgalgen I" Nek nuvzočen Sokolec, ki je to slišal, j h je spodobno zavrnil, na kar sta urno zdrava udnesla svoje pete.
— (Volitev tajnika c k r. kmetijske družbe) vršila se bole v občnem zlnru 21. t. m. častite gg. ude c kr. kmetijske dru&be opozorujemo na to, da kandidira za to službo tuili g. E Kramar, učitelj kmetijstva, ki je bil sicer lansko leto skoro jednoglasno voljen f\ se je odpovedal iz tega uzroku, ker so se mu delale v vsakem o/iru zapreke od strani, katerej ni hotel trobiti v rog. Tajnik kmetijske družbe je jedino le na svojem mestu, ako pride s kmetijskimi poddružuicami in posamičnimi gospodarji v dotiko, da s*« sam prepriča, kje kmeta črevelj žuli in kje je treba pomoči in podpore v zboljšanje kmetijstva. To je pi jedino le mogoče, »ko je tajnik tudi potov S fen učitelj kmetijstva. Skoro vsi tajniki kmetijskih družeb druzih dežela so potovalni uč telji. Volimo torej gosp. E. Kramar-ja, od katerega pa zahtevamo, da po volitvi ne resignira !
— (Društvo   zdravnikov   u a Kranjskem) ima v torek 6. t. m  drugo redno s^jo v tečaji 1883/84,  s sledečim sporedom;   A. D.ustvene zadeve; čestitanje starosti zdravnikov nt Kranjskem, g A. GregonČ-u c. kr. sodnijskemu zdravniku, o pri liki njogove HOletnico.   B. Predavanie.   Dr. Grego nč, asistent porodišne klinik-j: „Ravnanje j»ri porodih, kadar se zraven glave noge vsilijo". Primarni lesnik dr. Fux: „0 rabi Aote za ranooelske obvez*". Po Uon čani seji ,i« snidejo drustveniki pri „Slonu', kjer bo skupni obed pa čast jubdurju. Opozorujejo se tedaj p. n. udje.  da se mnogobrojno udeleže tega shoda.
Dr.—i—
(Umrl) je včeraj pnpoludne ob 1 Vi uri gosp. Anton Pogačnik, c. kr. postni kontrolor v Trstu, \sled srčnega mrtvouda. Naj v miru počiva!
— (Koncert Oodfiček.) Poroča se nam, da bode slavni O ud liček, ki je še oti svojega zadnjega konc rti pri vsucem prijatelji glasbe v najboljšem spominu, v kratkem zopet koncertoval v Ljubljani. Predznambe na sedeže prevzema g. K. Till v Špitalskih ulicah.
— ( „Ljubljansk egaZvona") 11. številka ima naslednjo vsebino: 1. Gorazd: Jesenske pesni. 2. —b—: Na produ. Balada. 3. J. Kersnik: Cyela-men. Roman. (Dalje). 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 17. (Dalje). 5. A. A. P.: Gazela. 6. A. Ukmar: Spomini na jutrove dežele VIII. 7. Fr. Wiesthaler: Volkodlak in vampir. (Dalje.) 8. J. Cim-perman: Mertvemu detetu. Pesen. 9. Dr. Ahasverus: Tri Gracije. (Dalje.) 10. K. Štrekelj: Novejši pisatelji ruski. (Dalje.) 11. A. Senekovič: Črtice iz Dunajske električue razstave. 12. D. Fajgelj: Nove muzikalije. 13. — Slovenski glasuik.
— („Obrtnika") izšla je 7. številka. Peča se obširno z obrtno postavo, prinaša pa vrhu tega tudi več za obrtnike zanimljivih drobuostij in nekoliko prav pikrih opazek.
— („IzveBtija S. Peterbu rgskago Slavjanskago blagotvoriteljnago obšče-stva"), katerih nam je došel 1. vezek, prinašajo mej drugim tudi kratek članek nJubilej Miklošiča", v katerem je govor o g. M. Murka brošuri „Miklo-šič iu Hrvati".
— (Zaseglo) je preteklo sredo naše redarstvo zaboj, v katerem  so našli mej  drugim par
tisoči veleizdajskib plakatov v slovenskem jeziku. Zaboj doposlan bil je baje iz Benetek in naslov mu je bil na neko g. Br. —
— (Nesreča.) Povozda se je danes opolu -dne na ogalu Št. Pelerskih in Kolodvorskih ulic soproga g. inženirja Mach-a. Kolo ji je šlo tako nesrečno ^ez spodnje telo, da je b.l videti drob ter bode skoro gotovo kmalu rešena bolečin.
— (Novem berski avan cement v c. kr. deželni brambi.) Polkovnik Maximilian Ko h l e r, od 25 Ljubljanskega brambovskega bataljona, adju-tant pii biambovskem povdjnistvu v Za Iru, dobil je red železne krone III vrste v priznanje dolgoletuih in mnogostranskih zaslug. Prestavljen je poveljnik primorskega brambovskega bataljona v Gorici št. 74, Albin Schwara, h kranjskemu brambovskemu ba taljonu št. 25 v Ljubljano. Nadčastnikom imenovan je častnik Ivan Kramar šič štajerskega brambov-skega bataljona št. 20 v Celji. Pri nej»kt.vnej dt-želnej brambi nadčastnikom, častniki: dr. A Zhu-ber pl. Okrog; Franjo Auer, Šiinen Goričnik, FranBertold, KarlJahnel, vsi kranjskega bram-bovskega bataljona št. 25 v Ljubljani; Anton Koder, kranjskega bi H mbo^skega bataljona št. 24 v Rudolfovem, Hugo K a l u I k e, primorskega brambov-skega bataljona v Gorici št. 74, Viktor Pramber-ger, štajerskega brambovskega bataljona št. 20 v Celji; Dragotin S c h u 11 e, primorskega, brambovskega bataljona št. 74 v Gorici, dr. Jurij Dežman in Nikolaj Marti ne k, oba koroškega brambovskega bataljona št. 26 v Celovci, Ivan Lasi g, primorskega brambovskega bataljona št. 72 v Trstu; August Grimšič, štajerskega brambovskega bataljona »t. 21 v Mariboru. Pri zdravnikih c. kr. deželne bramle: bataljonskim zdravnikom z dostojanstvom stotnika: bataljonska zdravnika: dr. Stanko Sterger, kranjskega brambovskega bataljona št. 25 v Ljubljani in dr. Rudolf Lautuer, kranjskega brambovskega bataljona št. 24 v Rudolfovem.
— (Slovenska posojilnica v Mariboru) imela je do 31. oktobra t. I. 242.573 gid. 69 kr. dohodkov, 200.79« gld. 35 kr. izdatkov, tedaj 443 372 gld. 4 kr. prometu.
— (»Savinjski Sokol".) Na prijazno povabilo slavnostnega odbora v Grajski Vasi u leležil se bode „Savinjski Sokol** svečauosti, prirejene o priliki odlikovanja svojega elana gosp. G. Sorna v nedeljo 4. t ni, Spored: 1. Sokoli zbirajo se ob 8. uri zjutraj v Mozirskej Čitalnici. 2. Odpeljejo se točno ob Va9. uri. 3. Ob Val O- uri pridružijo se v Braslovoah „S»koli" iz spoduie S tvinjske doline. 4. Ob '/aH- uri prihod v Grajsko Vas. 5. Priti je v društveni opravi a zimsko povrinjo suknjo ter držati se strogo že znau^ga reda. Na zdravje!
Odbor „Sav. ookola".
— (Vabilo.) V nedeljo 4. novembra popo-ludne ob 4. uri napravi „Bia.no društvo v Gor jahu svojemu od presvetlega cesarja odlikovanemu predsedniku na čast veselico s tombolo in petjem v gostilni „Pri mežuarji4, h katerej uljuJuo vabi ude in neude odbor.
— (Vabilo k veselici), katero priredi Ptujska Čitalnica v svojih prostorih „Narodnem domu" dne 4. novembra t. 1. v korist tamošnje „slovenske narodne šole". Vzpored : A) Petje: 1. Dav. Jenko, „Na moru", možki zbor. 2 Dr. G. lpavic, „Slovenska dežela", mešani zbor. 3. K. Bendel, „Na planine", možki zbor. 4. J. Fleišman, „Go-renke", mešani zbor. 5 Dr. G. lpavic, „Slovenec sem", možki zbor. Bj Tombola. C) Ples. (Čisti do hodek tombole namenjen je šolskim pripravam za uboge učence tukajšnje slovenske narodne šole. Do bitki in prostovoljni doneski v to svrho se hvaležno sprejemajo.) Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Odbor
— („Celjsko   učiteljsko društvo") imelo bode prihodnji svoj mesečni zbor dne 8. no vembra t. 1. ob 11. uri dopoludne  v okoliškej šoli v Celji.  Vzpoied: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 8. Poro čilo o  letošnjem   zborovanji   „štajerske učiteljske zveze" v Mariboru. 4. Posvetovanje o tem, kako bi se olajšave o šolskem obiskovanji (ukaz minister stva za uk in bogočastje z dne 8. junija 1883. 1.
št. 10618., V. k §. 21. postite z dne 2. maja 1883. I. drž. zak. št. 53.) šolskemu napredku najugodneje izpeljale; kako naj učitelj na to upliva. 5. Nasveti. K obilnej udeležbi uljudno vabi Odbor.
— (Razglas obligacij  kranjske zemljiške odveze,) ki bo bile 31. oktobra t. 1. iz-srečkane: s kuponi po 50 gld. štev.: 213,  468; s kuponi po 100 gl. št: 59, 112, 200, 245, 257, 394, 438, 609, 625,685, 827, 848, H49, 935, 972, 1129, 1207, 1240, 1274, 1294, 1322, 1385, 1405, 1413, 1421, 1557, 1627, 1628, 1629, 1708, 1774, 1810, 1814, 1817, 1870. 1925, 1972, 1997, 2112, 2117, 2120, 2129, 2189, 2323, 2383, 2400, 2488, 2451, 2552, 2613, 2661, 2757, 2758, 2766, 2808, 2809, 2850, 2859, 2877, 3020, 3030, .5058, 3123, 3169, 3171, 3175, 3179, 3200, 3212; s kuponi po 5()0 gl. štev.: 130, 177, 265. 293, 296, 315, 318, 344, 345, 413, 433, 456, 488, 508, 577, 678, 729, 764, 821, 822, 824; s kuponi po 1000 gld. štev: 5,   11, 29, 133, 221, 331, 375, 380, 428, 437, 519, 573,61 1, 621, 652, 669. 686, 687, 096, 769, 777, 1186, 1141, 1196, 1213, 1223, 1345, 1562, 1618, 1620, 1791, 1836, 1878, 1994. 2039, 2049, 2074, 2108. 2265, 2268, 2272, 2279, 2304, 2310, 2385, 2899, 2407, 2413, 2418, 2425, 2545, 2558   2604, 2732 2760, 2778, 2826, 2842, 2849, 285.;, 2871, 2877, 2883, 2900, 2033 ; s kupom po 5000 gld. Štev : 220, 278, 351, 370, 391, 461, 600. — Lit. A. št. 366 v znesku 10 000 gld.;   Lit. A. Št   1310   v znesku  50 gld.; Lit. A. H. 1445 v znesku 400 gld.; Lit. A. št. 1584 v  znesku   350  gold.;  Lit. A.  št. 1626   v znesku 5000 gold.; L t. A. št. 1632 v znesku 5000 gobi.; Lit.  A. št.  1661   v  znesku  3400 gold.;   Lit. A. št. 1745 v znesku  500  gold.;   Lit. A. št. 1770 v znesku   5310   gold.;   Lit.  A.  št.  1810  v znesku 2290 gold.; Lit. A. št. 1815 v znesku 2650 gold.; Lit. A. št. 1818 v znesku  3550 gold.;   k tem od sreČkane obligacije s kuponi št. 2690 za  1000 gld. delni znesek 240 gld.,  in od srečkano  obligacije s kuponi št. 188 za 5000 gl. delni znesek 3700 gl. — Omenjene obligacije se bodo v izsrečkan h kapitalnih zneskih v avstr. veljavi   po  šestili  mesecih od dneva srečkanja po predpisu postavndi pravil v go-rovem denarji pri kranjsai deželni blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani znesek 1240 gld. obligacije št. 188 za 5000 gld. nove obligacije izdala.   Zadnje t*i mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skont.ira)  deželna  blagajnica v Ljubljani :zsrečkane obligacije,   kakor tudi vse kupone kranjske   zemljiške  odveze   proti   4 %nem natančno po  dnevih  zračunjenem  odbitku  na korist zaklada kranjske zemljiško odveze. —Razen omenjenega se še to naznanja,  da se lastniki  sledečih že poprej izsrečkan'h obligacij   še neso oglasili za plačilo:  s kuponi  štev. 77,   229,   260  po   50 gold; s kuponi  št. 29,   137,   1418,   1704,   2010, 2057, 2147, 2194, 2271, 2445, 2452, 2466, 2629, 2834, 3009, 3023, 3203, 3204, 3208 po 100 gld.; s ku-poui št. 655 po 500 gld.;   s  kuponi št. 149, 296, 662,   749,   756,   2034, 2076,  2080, 2182, 2684, 2688, 2714, 2733 po 1000 gld.; fit. 368 lit. A po 10.000 gld.;   št. 1575 lit. A po 50 gld.;  s kupoui št. 2690 od 1000 gld. z delnim zneskom  760 gld. Ker po nastopu za  izplačanje izsrečkanih obligacij odločenega časa  pravica na plačevanje obresti odpade, torej se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za isplaoanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih privilegirana c. kr. avstrijska narodna banka na kupone iz  dobe po nastopu za isplaoanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačanji kapitalnega zneska obligacij odtegnile.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Londonderry 2« novembra. Povodom irskega narodnega meetinga nameravani so bili mej Orangisti, ki so se polastili mestne hiši?, in mej Parnelliti pretepi. Lučali so kamenje drug na druzega. Dva ranjenca. Policija in vojaki razgrnili so množico. Orangisti ostavili so mestno hišo.
Sotia 1. novembra. Balabanov brzojavil semkaj, da ga je car prijazno vzprejel in kazal
veliko zanimanje za Bolgarsko; car želi, da se vojno vprašanje kmalu reši. Pobornik carjev odpotuje v ta namen v kratkem v Sofijo.
Pariz 1. novembra. Challemel Lacour bode v kratkem dal ostavko. Ferry prevzame potem portfelj vnanjib zadev.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je po tekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem fcaMl ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za četrt leta.......3 gld. 30 kr.
„  jeden mesec ......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za četrt leta.......4 gld. — kr.
„  jeden mesec.......I   „   40 „
Upratmištvo ,f8lov* Naroda*'.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
31. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	746*47 mm. 745-02 mm. 745-14 mm.	+ 5-0° C + 11 (i* C -t- 92nC	Sl. bvz. sl. svz. sl. svz.	ja». d. jas. obl.	0-00 mm. dežja.
o 1 « 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	744-50 mm. 74;M(>mm. 743-84 mm.	4- 20°C -f 10 6* C H- 6 6°C	bI. vzh. sl. vzh. sl. szh.	jas. jas. obl.	0-00 mm. dežja.
Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 8-6° in -1- 64°, za 1*1° nad in 09° pod normalom.
Tržne ceno v IJiihljanl
dne 31. oktobra t. 1.
Previdnost proti drastičnim iredstvom. Ne
da bi dražil slizno kožo v želodci in črevah iraa pristni „Moli-o v Seidlitz-prašek" najsigurnejši uspeh pri vsakfinih bolečinah v želodci in spodnjem truplu. Skatljica z navodom za uporabo 1 gld. I'o poštnem povzetji razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuehlauben 9. i'o lekarnah in špecerijskih pro-ilajalnicab na dežili zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. ((590 — 1)
Slika pesnika S. Gregorčiča,
kfcker.^na je bila biva se na fin in nej tiskarni"
v zadnjej številki „Škrata", do-moče.i  papir tiskana v ..Narod-— Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
Zahvala.
Za toplo sočutje mej boleznijo in ob smrti nepozabljive, Iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, gospe
Marije Schiffrer, roj. Hofmajer,
za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, za daro van - krasne venee, prečastitim gg. duho\nikom, uradnikom, sorodnikom, prijateljem i u znancem, posebno se pa zahvaljujejo gg. učiteljskim pripravnikom za njih milo petje
Mlad mož,
izveden v iruov^i,*-ui |»onIi> » a nj i. kateri ima prakso v raznih trgovskih in gospodarskih Zadevah, sposobnost dopisovanja in nekoliko znanja v administrativnih poslovih, zmožen slovenskega, nemškima iu laškega j«-zika, želi v kakovoj trgovini ali kakov.un drugem gospodarskem poslu, najrajši na Slovenskem ali v Hn atskej, dobiti službo. — Ponudbe vzprijetna iz prijaznosti npravniitvo „Slovenskoga Naroda". (698—2)
V najem
se daje takoj
(706)
V L j ub 1 j a n i, v
žalujoči ostali.
29. dan oktobra 188o\
v naj prilične] šeno in ugodnejšem kraji, tik farne cerkve lin nasproti e. kr. uradov v iioren \ en« I.OKatcI pod naj ugodnejšimi pogoji na veo let. — Natančni pogoji se zvedo pri
1 * i ti t ■ i i 1 r ti
jnejšiml pogoj
lastniku
"07-1)
Delnice
„NARODNE TISKARNE'
kupujejo se po razmerno visokej ceni.   Ponudbe na uredništvo ali upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ .   . .
Ječmen „ . .
Oves, „ .   . .
Ajda, „ .   . .
Proso, b ...
Koruza,        „ .   . .
Leča n ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   • .
Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, n      . ■
Speh frifien „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r       . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
KoStrunovo     „ „
Kokoš........
Golob....... . .
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ • ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
.    mehka, „   „ .
gld.	j kr.
7	80
	87
4	23
2	76
4	53
	20
	40
8	50
8	50
10	—
2	68
—	96
—	88
—	70
—	76
—	85
—	8
	8
_	60
—	64
—	58
—	34
—	40
—	17
1	96
1	78
6	70
4	40
lepa, prostorna, z 2 nadstropjema, ležeča na .leaenlcuti blizu kolodvora in farne cerkve, z opravljeno prodajalni«*«, pripravna za trgovci* ali pa za poletno bivanje gospode, prodaja se prostovoljno. Poleg hiše je vrt in dva lile t h. Zraven pa tudi zemljišča za 6 mernikov posetve. Proda se ali hiša z zemljiščem vred, ali pa tudi vsako posebej. — Ponudbe v/.prejema i^nton. I^esxxa.stii. po-Bestnik, l>o»lovlee pri l.cHeali. (702—1)
bt. 14.168
(704)
XD"dxx@Jska coTszie
dne 2. novembra t. I.
((zviinr ieiogr:«.fično poročilo.;
Papirna renta ... ......
1 rebrna renta ....       . . .
7 lata renta........ • •
b°L marčna renta.........
x kcijc narodne banke.......
Kreditne ak<ijo...... . .
I ondon   . ......
S.ebro ... ........
Napol. ...........
C. kr. cekini. ...... . .
Nemške marke ..... 4'/0 državno srećko iz l. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 4"/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......119
n •        .... 87
„     papirna renta 5"/,......
f. u štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/*'Vo zluti ztt8t- l'8ti • 1'rior. oblig. Elizabetine zapad, železnico Priir. oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Pudollbve srečke .... 10 „
Akcije anglo avstr, banke .   .   120 „ '! ianmiway-društ. vel j.  170 gld. a. v.
O.J			»g; O* t * 0 i
76 gld. 70	ki	p"	
79   „ 25			<=> ■ 1
99   , 20	n		
93   , 25	r		S1
839   „ -	X		
281    „ 90	T.		w s P »5
120   „ 15	n		
59 119 168
99
85 104 114 119 102 104 168
19 107 223
55 V, 71
25
10 60 05 45
75 25 80 75 75 25
20
Dijaška ustanova.
Od cesar Fran Josjpovib, po Ljubljanskej mestnej občini ustanovljenih štipendij je s pri četkom šo'skega leta 1883/4. izpraznjeno jeduo mesto s 50 gld. na leto.
Pravico do tega štipendija imajo ubožni. v Ljubljano pristojni ali, ko bi tueih ne bilo, sploh na Kranjskem njeni, tukajšnjo realko obiakujoci dijaki.
Prošnje, katerim je priložiti ubožni in krstni Ust, potem spričevalo zadnjega semestra, ulože naj se
do ;iO. novembra t. I. potom ravnateljstva e. kr. ve.ike realke pri podpi-banein magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
\ 29 dan oktobra 1883.
Župan: Grasselli.
liulre'i1 Hlari lik O* t U
v Gorenjem Logatoi,
St. 6785
Razpis
705—1)
službe kontrolorja deželne blagajnice.
Pri kranjskej deŽelnej b'agajn ei oddaja se služba kontrolorja z lt-tno plačo 1000 gld. in s pravico do 4 petletnic po 100 gld , katere se pa ne uštevajo v pokojnino, oziroma Blutba blagaj-i»lenej{a oftcijala z letno plačo 900 gld in s pravico do 6 petletnic po 50 gld,
Prošniki za to službo naj uvoje, dostojno b spričevali obložene prošnje po svojem neposrednem uradnem predstojnifttvu
do SO. novciidira 18113. pošljejo deželnemu odboru kranjskemu.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 29. oktobra 1883.
Doželni glavar: Thurn.
NAJBOLJŠI
■■sag
vV\B ZA CIGARA
i* JE C
LE HOUBLONS
Franoosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!H
Pmvl je  ta  papir 80 cig .rete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak  karton nos> \-in-sti cio '/.remkit in koto1 Miro
,afliisl|triirttatei,P mris
I
i.
s:
te«
3.
I 1
■
rs
<o -o tr
c
ts
H -i
» s;
I c n
C
N! I c 2 _J a- r 2
C 2 s m
o.
a
a
CC
p
c 7T
c
cr
< t?
P* t«
1 I
f' »
•-i
o wi
o. — &
g m
1 ?
s S
2. C3
en
IN|< CD
CO CD
Dr. Selimidt-ovi uspešni
i n kuri a očesa
Varstvena znamka. Scbii idt-ovih prilep
uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjib očes.
Uspeli teb dr. kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti i>o opetovanoj rabi teli prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije. Cena škatljici s 15 prilepki in roženim dleteem za izdiranje kurjib očes ~;t kr. n. v.
NH. Pri nakupovanji tega preparata blagovoli p. n. občinstvo vedno paziti na to, ima ii vsaka skatljica na zvunanjrm ovitku utisneno gori zaznamenovano varstveno znamko.
l.i li ii.,i  /n,mil.
Dr. Behr-ov živčni ekstrakt
izdeluje se po posebnem načinu iz lekarskili zelišč ter se le dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim boleznim, kakor proti bolečinam na živcib, migreni, iaobiadi, bolečinam v križu iu lntii m m mozgu, bo/.ja-sti, otipnenju, < slabljenju in poliieijam. Na dalje se dr. Behr-ov živč'ti ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otipnelosti mišic, trganju v čleukib in mišicab, nervoznemu glavobolju in Šumenju v nšesib. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. (Jena bteklentol s točnim navodom uporabe 741 kr. ii. v.
Nli. KupovajoCe p. n. občinstvo rači vedno paziti, je Ii pri vsakej steklenici na vnanjem ovitku utisneua zgornja varstvena znamka.
Glavna razpošiljalna zaloga: 4>iloggiiil/.. Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Itiltiier-ju.
I>r. MnMWov« |»rll«|»k«' ki* kurin ofie*« in dr. Kelir-ov žlvčal * kNlrukl prodajata v ljubi juni lekarnarja: J. Svoboda in J. pl. Trnkocsy,
ter tudi Vci drugi lekarnarji. (671—2)
L.datelj iu odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".