OBRTNI VESTNIK Strohouni list za pauzdlgo In napredek obrtnlštua Draushe banouine. „OBRTNI VESTNIK« izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40'— polletno Din 20”— posamezna številka. . Din 1*— Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponaliski dovoljeni le z navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XV. letnik. V LJUBLJANI, dne 29. aprila 1932. Štev. 18. \* iTežko je človeku, ki se prerije skozi borbe za luč in kruh do Spoznanja, th (je vršil svojo, dolžnost, kot mu jo je narekovalo 'življenje; težko je človeku, da se 'Ob svojem vrhu dognanj in ustvaritev zgrudi — nič sluteč — še vedno •poln moči' in volje. Težko nam je za Mihelčiča, čeprav vemo, da je njemu danes lalhko', saj ga ne moti burno valovanje danaSnljega časa, ko človek, ki hoče vzvalovati slovensko obrtništvo po smereh, kakršne 'ustvarjata samo volja in sila, kot je bil Mihelčič, prejemlje časih za plačilo,tudi nehvaležno i.n ne všečno osebno spoznanje in spoznanje sveta, razodete ii pri prvi,h 'korakih v borbo k a pravice slo-v ensk ega olbr t;n ilš t va. Kdorkoli ne omaga na življenja poti in kdorkoli ustvari iz nič svoj dom, svofi kruh, ki pa je kruh skupnosti, mu je usojeno in dodeljeno, da mora braniti svoja sipozmainija in dognanja tudi' pred sovražniki. Oj, kdor ima dosti prijateljev, dosti ima tudi sovralžnikov! Kdor pa gre s svoijo jako roko skozi vrvež bridkosti, dela, trpljenja, uspehov, za 'to ve in se ne boja in gre življenju nasproti, čeprav se dostikrat zgodi, da so osnove za ustvarjan|e sni srnic drugačne, kot si jih pozneje želi. Tudi zmote So neobtoodni dodatki velikim ljudem! Težko čase preživlja slovensko obntmilžitvo'. Naijboljlši ljudje padajo1 pod kruto usodo, ki se ji pravi smrt. Sredi najjačjega razmaha svojih molči klonejo — ne zaradi svojih nemoči — pač pa zaradi svojih prenapetih sil, v zanosu svoje izrnage, da so se dokopali s svojim trudom in s svojo prrrodno slovensko darovitostUo to ugleda in do položaja, ki bi ga laihiko marsikdo zavidal. il ak je bil iM helčič! Človek je bil v najlplemenitejšem pomenu besede. Vse njegovo življenje je bilo vedro in njegova življenjska borba -je bila borba za luč in kruh. Zapustil nas je kot učenik dela in mučenik svoje zavesti, ki mu jo je utrdilo trpljenje. iPograšala ga bo orgalmiizacija slovenskega obrtništva, ki se je tekom tridesetih let že lepo razvila, ki pa se je že približevala Obrtniški moči ostalih evropskih držav in §2 ponosna vetja vsega obrtniškega stanu Evrope, katero naj spalja ljube/erni, kakiršno je gojil do obrti blagi pokojnik. Bridkosti, če so ti bile kdaj v razdvojenih mnenjih prizadejane ;n zasekane, J>rezri, vedi le, da Te ljubimo in Te občudujemo tudi v smrti, ki je mogoče za nas bolj bridka, kot je bila zate. 'Počivaj v miru, dragi obrtniški tovariš iin orač in slava veljaj Tvojemu delu! # V 'ponedeljek zvečer, je bliskovito odjeknila po Ljubljani novica, da je pod večer solnčnega dne postal žrtev avtomobilske nezigode ig. Ivan Mihelčič st. ‘Jknog 16. ure popoldne so se odpeljali: 0ln, sin Ivan ir. njegova zaročenka, hčer- ka Marija s svojim zaročencem in nlie-na mlajša sestrica z avtomobilom na ,izlet proti Kamniku, da izkoristijo po dolgem času zaželjeni lepi dan. Vračali so se proti Ljubljani okrog 2:1. ure, neveddč, ida preži ob cesti nanje kruta smrt. Nenadno je nastopila v bližini Stadiolnla nesreča, ko je privozil nasproti neizin-an avtomobilist z odprtimi žarometi. Močna luč žarometov je zaslepila sinu I vanu, ki tfe upravljal volan, •vidnim posledica je bila, da je iizgulbil nad volanom vso oblast. Avtomobil je 'zadel v obcestni kamen in sunek je bil tako silovit, d,a je vrgel vozilo na hodnik, naslednji ,tremutek pa ga 'je pognalo v iloku do drugega, kakih 9 m oddaljenega obcestnega kamna, kjer je voz ponovno 'zasukalo. Potniki so v velikem Joiku odleteli iiz voza in prileteli ;na trldlo cesto. Blagopokojmi Ivan Mihelčič si je razbil glavo, hčerka Marija je V dobila pretres možganov in notranje poškodbe, dočim so štirje z lahkimi po-iškodbaimi srečno ušli smrti. V torek zarana se je že raznesla po mestu žalostna vesit, da je g. Mihelčič takoj' po prevozu v bolnico podlegel poškodbam; srca številnih znancev in obrtniških tovarišev pa je prevzdo globoko sočustvovanje z nesrečno rodbiho. (Bilagopokojni Ivan Mihelčič je bil doma z Vrha pri SV. Trojidi nad Moravčami, kjer se je rodil 1. il875. Kot mlad, 'priden in ukaželjen fanlt je prišel v Ljubljano dn stopil v službo pri Mestni elektrarni, katero Službo je opravljal vestno1 skozi pet in dvajset tet. Kot uvežJban elektrotehnik se je nato, osamosvoji! ;im si z vziorno' pridnostjo in solidnoisitjo ustvaril lepo uspevajoče Podjetje. Z osamostvojitvijo pa se je pričel tudi udejlsltvovati v strokovnih organliizacijah in vneto deloval za pno-speh obrtniškega stanu. Pred desetimi leti je bila po njegovi incijativi ustanovljena zadruga konc. eleiktrotehnikov iin .katere načelniik je bil od ustanoviiitive pa do 'letošnjega občnega izbora. Okrog desat let ije bil Odlboirnilk Zveze obrtnih ,zadrug, pri kateri je bil minulega leta v decembru mesecu izvoljen od odbora ,za načelnika; bil je torej zadnji načelnik bivše Zveze olbiitniilh zadrug, ki: je prešla ,z novim obrtnim zakonom in začasa njegovega načelovanja v likvidacijo. Uveljavljal se je pokojnik tudi kot član in funlkciijoiniar v Obrtniškem društvu od 1. 1920 sem, mnogo truda pa je vložil tudi v strokovni tisk, saj je bil od 1. 1929 pa dta letošnljega leta upravnik »(Obrtnega Vestnika« in od lani tudi upravnik »(Elektrotehniškega Vestnika«. Pa tudi v javnem življenju se je Mihelčič uveljavljal in dosegal častna mesta. Tako je bil član uprave Sokola 11., č a sitni član rožnodolskega 'Olepševalnega društva, občinski svetovalec, Slan upravnega odboira Zanalt-ske banke, podr. v Ljubljani itd. V pokojniku sta se združevali poosebljena klasična prirodma slovenska darovitost z ukaželjnoistjo ter ustvarjajoča vodja. ❖ (V sredo popoldne ob pol 5. uri so s1; zbrali pred mrtvaško vežo splošne bolnice mogoštevilnii; >zina!noi in. prijatelji pokojnikovi, da ga v impozantnem sprevodu spremijo k večnemu počitku na svetokrižko božjo njivo. Prekrasen pomladanski popoldan je bil, tak dan, kakršne je pokojnik ljubil, da si je ob prostem čalsu v blaženi naravi odpočili trudnega duha i,n črpal novih življenjskih sil. Po blagoslovitvi krste so pristopili pevci druištva »Krakova—(Trnovo« in »(Ljubljanskega Zvona«, da mu zapojo v slovo d r etre siji v,0' »Človek glej dognanje svoje ...« čim so izzveneli zadnji akordi, ki jih je spremljal netitešen jok nesrečne rodbine in prijateljev, in so zastavni ožji prijatelji prenesli krsto na mrtvaški voz, v katerega je bilo Vpreženih četvero konj, je krenil sprevod na žalostno, pot. Za žalnim praporom so korakali pevci, nosilci vencev — opaziti je bilo krasen venec 'Mestne Občine ljubljanske, vence Zadruge konc. elektrotehnikov, Zveze obrtnih zadrug iin vence njegovih ožjih prijateljev in raznih korporacij —, nato člani Sokola II. v krojih in civilu ter častno število obrtnikov. V sprevodu smo' opazili zastopnike Zbornice za TOl z gg. podpredsednikom Franohettljem in zborničnima tajnikoma dr. Pretnarjem in dr. Kocetom na, čelu, likvidatorja Zveze 'obrtnih zadrug g. Pristoua in druge odlične Obrtniške zastopnike; polnoštevilno je bili zastopan občinski , svet z županom dr. Diinko Pucem na oslu, opazili smo pa med številnimi pogrebci tudi senatorja g. Rožiča. Pri podvozu na Šmartinski cesti so se poslovili pevci s pesmijo »(Blagor mn,« olb odprtem grobu pa je spregovoril poslovilne besede ožijii pr.jate^ pokoiimikov g. Pičman. Veličasten pogreb je pričal, kako priljubljen in spoštovan je bil Mihelčič — človek, ki je ■v borni kmečki koči porojen s svojo uprav mravljično pridnostjo se povzpel do odličnih mest našega obrtniškega in javnega življenja. Zvišani prispevki za borze dela in dovoljen! odtegljaji Po naredbi ministrstva za socijaiVio politiko in narodno zdravje se je od dne 1. aprila 1932 dalje zvišal prispevek za boflza dela od 5 na 10 odst. tedenskega prispevka za bote'zen. Zato delodajalci! od 1. aprila 1932 lahko odtegnejo od plače delavce te-Ie zneske; iDnevno: Mezdni razred: I. Din 0.21, II. Din 0j3I1, llilil. Din 0.37, IV. Din 0.46, V. Din 0.54, »VII. Din 0.65, VIII. Din 0.77, VIII. dinarjev 0.92, IX. Din 1.1H, X. Din 1.31, XI. Din 1.54, XIIII. Din 1.85. Tedensko: Mezdni razred: I. Din L28, JI. dinarjev ,Ij85, III. Din 2.22, IV. Din 2.68, V. Din 323, VI. Dim 3.88, Vlil. Din 4.62, ViKIlI. Din 5.54, IX. Din 6.65, X. Din 7.85, XII. Din 9J34, XII. Din 11.09. V teh zneskih so vpoštelti dovoljen'!1 odtegljaji 'za vse vrste prispevkov. Tabele o odbitkih bolimo na željo poslali delodajalcem, čim' jih preljmemo od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Nekaj o davkih Dokler se ne izvrši nova odmera zem-ljarine, zgradarine, pridobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1932, morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta, to je iz le La 1931. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne dolžnosti (člen 147. zakona o neposrednih davkih). V smislu člena 148, pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, dospel je 1. aprila 1932 že v plačilo drugi obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnica. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do 15. maja 1932. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadlega davka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih obrokih 'najkasneje dne 15. avgusta 1932 in dne 1. novembra 1932, sicer se bodo istotako zaračunale 6% zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale. Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odlok. Plačati pa se mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga, odnosno odloka, in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo. Splošni 1% davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe in se mora plačati za I. četrtletje 1932 najkasneje do 30. aprila 1932. Obvezanci skupnega davka na poslovni promet, ki so se izjavili, da bodo plačevali ta davek po vplačilih v gotovini in menicah, morajo tudi izvršiti plačilo davka po tarifi najpozneje čez 20 dni po preteku vsakega meseca, oni pa, ki so se izjavili za plačilo davka po napravljenih računih, morajo davek vplačati najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca. Davek na rente, ki se pobira v smislu čl. 71. zakona o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačati v 45 dneh po poteku vsakega polletja, tedaj za I. polletje do vštetega 14. avgusta 1932. Uslužbenski davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobirali službodajal-ci, in sicer: 1. državne in samoupravne institucije. 2. družbe, ki polagajo javne račune in ki so vsled tega načelno zavezane družbenimi davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in 3. ostali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, morajo odpremiti davčni upravi riajkes-neje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk na vse zaslužke in sicer s tem, da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na za to določenem mestu in znamke uničijo. Davek na samce pa morajo tudi vsi ostali službodajalci odpremiti davčni upravi brez izjeme v gotovini in sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. _____________________________ LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljana. Amsterdam 2288.57 — 2299.93, Berilu 1340.57 _ 1351.37, Bruselj 791.20-795.14. CurIh 1097.35 - 1102 85. London .207.11 — 208.71, Newyor1{ ček 5625.25 -5653.5, Pariz 222.59 — 223.71. Praga 167.22 PravJltoik o moj Beograd, 27. aprila. AA. Trgovinski minister je predpisal pravila o mojstrskih izpitih. Mojstrski izpiti sc lahko delajo iz vseh obrtnih strok, izvzemši onih, ki so navedene v točkah 83. do 87. čl. 23. obrtnega zakona, za katere se izdajo posebna pravila. Kdo sme delati izpit Izpit lahko dela, kdor dokaže z obrtno knjižico, da je bil po uspešno absol vi ranem pomočn škem izpitu zaposlen kot pomočnik ali tovarniški delavec najmanj 3 leta v dotični obrt/ ali tovarniškem podjetju. Prav tako delajo lahko ta izpit ljudje, ki so uspešno končali šole, določene v čl. 26. obtrnega zakona. Izpitna komisija Izpiti se delajo pred izpitno komisijo, ki jo za posamezno obrtno stroko ali skupino strok imenuje ban pri podrejeni zbornici, okrožnem odboru, obrtnih društvih ali na strokovni šoli. Izpitna komisija se sestoj: redno iz treh članov s predsednikom. Štiričlanska komisija s predsednikom pa se postavi pri p-odlko-valoiih, izdelovalcih municije in razstreliv, inštalaterjih vodnih, kanalizacijskih n plinskih naprav. Na predlog zbornice sme ban določiti enako izpitno komisijo tudi pri puškarjih in izdelovalcih strelnega orožija, ključavničarjih itd. Predsednika komisije in njegovega namestnika imenuje ban za 2 leti. Istotako tudi ostale člane komisij/e s fakultetno izobrazbo in člane-strokovnjake, ki niso mojstri, za leto dni. ("'Jlane-,mojstre voli vsako leto zbornica odnosno olkrožni odbor iz vrst mojstrov na področju .zbornice. Pri strokovnih šolah imenuje vse člane izpitne komisije ban. Za člana izpitne komisije se sme postaviti samo1 državljan kraljevine Jugoslavije, ki je polnoleten in ni pod varilstvom ali pod stečajem. Člani izpitne komisije ne morejo biti osebe, ki so v sorodstvu s kandidatom. Dolžnost članstva izpitne komisije je obvezna in sc ne sme odkloniti brez tehtnega razloga. Če član izpitne, komisije brez tehtnega razloga noče vršiti svoje dolžnosti, ga sme predsednik komisije kaznovati z denarno globo do 501) Din. Za mojstrske izpite iz obrtnih strok je pristojna komisija pri zbornici in okrožnem odboru obrtnih društev, na čegar področju je bil pomočm/k na delu zadnjih 6 mesecev pred izpitom, ali pa, če je tedaj bival na področju zbornice ali okrožnega odbora. Izpit pred nepristojno komisijo ni dovoljen. Tujim državljanom določi ban kraj izpita. Prijavo za mojstrski izpit predloži kandidat pismeno neposredno pristojni zbornici, okrožnemu odboru ali pa strokovni šoli. Rok za delanje izpita ne sme biti daljši od 30 dni od sprejetja tega sklepa, vendar sme ban določiti za posebne stroke posebne termine. Izpitne takse Kandidat mora plačati pred izpitom tele takse: za obrtne delavnice za štiričlanske komisije do 250 Dim, za ostale obrtne delavnice za tričlanske komisije do 200 Din. Iz teh taks se plača odškodnina članom izpitne komisije za izgubo časa in za izdatke, katerih višino odredi ban po zaslišanju zbornice. Iz te takse se tudi krijejo troski za diplomo. Razen omenjene takse se od delegata ne sme zahtevati n.ikaka druga taksa. Obseg izpita Izpit je javen in sestoji iz praktičnega in teoretičnega dela. Na mojstrskem Izpitu mora kandidat dokazati svojo praktično in teoretično sposobnost za sa-mo- Vladimir Pfeifer: Podedovan je talentov -tradicija nasledstva (Nadaljevanje in konec) Karol Gotzl je bil roijen kot sin podobarja in pozlaitarja Aleksandra (1843 — 1888) L 1875 v Ljubljani. Že kot šola rček je čutil poselimo ljubezen do očetovega olbrta, zato ga je oče po končani ■ljudski šoli sprejel kot učenca v svojo delavnico (1887). Leto pozneje mu je umrl oče in mladi Karol je moral nadaljevati učno dobo pri svojem starejšem bratu Aleksandru, ki je imel _ ti stih dob delavnico v 'sedanji Wo:lfovi ulici in bivši-Ttieatergasse No. 8. -Ukaželjan in nadarjen je sledil bratovim prigovarjanjem, da je kot pomočnik obiskoval Obrtno šolo. Tam je izpopolnil znanje v pozlatarstvu in -rezbarstvu. Do prilično pred petindvajset leti sta vodila obrt z bratom skupaj, potem pa se je Karol osamosvojil in odprl na Bregu št. 2 delavnico za specijelno reizlbanstvo, restavriranje oltarlje-v, cerkvenih interij-er-(jev .in za domačo izdelavo okvirjev. Kakor vsak obrtnik, ki se osamosvoji, tako je moral tudi Karol Gotz! premostiti nešteto težav in prehoditi težko trških izpitih stojno delo in izdelovanje predmetov svoje obrti. Predmet. ki ga mora kandidat izdelati, določi komisija. Kandidatu, ki 'napravi izpit, izda zbornica, okrožni odbor ali strokovna šola mojstrsko izpričevalo, in sicer najkasneje v osmih dneh po izpitu. Če kandidat, ni zadovoljen z oceno izpitne komisije, se sme v roku 8 dni pritožiti pri pristojnem banu. Če kand dat na izpitu ne ustreza, sme Izpit ponoviti v roku, ki ga določi komisija, vendar ta rok ne srne biti krajši od treh mesecev. Prehodne določbe Na področju, kjer je prej veljal obrtni zakon z dne 29. junija 1910, sme pristojni ban odrediti, da smejo obstoječe izpitne komisije za mojstrske izpite še nadalje vršiti svoje delo, dokler se ne usta- nove okrožni odbori odnosno izpitne komisije teh odborov. Ta pravila stopijo v veljavo, ko se razglase v »Službenih Novinah«. Tedaj izgube veljavo prejšnja pravila o delanju mojstrskih izpitov. Zanimivo zborovanje v Vel. Laščah (Tudi z izsiljevanji za glasovanje po ločenih zbornicah se ne dosežejo zaželjeni uspehi.) 'Med prve in vzorno urejevane zadruge pri nas lahko smelo prištevamo- Zadrugo ikro-jačev in krojačic za sodni -okraj Ribnica in (Vel. Lašče. Ta je imela v nedeljo- 17. t. m. svoj 9. redni občni izbor, ki s-e je vršil v prostorih osnovn e -šoile v (Vel. Laščah. Agilni in vzorni načelnik zadruge g. Ivan Lenarčič iiz Ponikev pri Dobrepolju je iolb 2. uri popoldne otvoril ob udeležbi 73 članic in članov zborovanje in pozdravil navzočega zastopnika Zbornice za '110)1 v Ljubljani -g. Josipa Rebeka. Zborovanja se j-e ma svojo lastno prošnjo udeležil tudi g. Pičman, kateremu se -j-e dovolila udeležba le zato, da 'bi se ne očitalo morda vodstvu pri1--s-transko postopanje povodom razprave o zbornicah. Iz načelniko vega poročila po-sinemamo, -da je (zadruga v preteklem letu priredila dva strokovna f-ečalja, ki sta bila prav dobro obiskana o-d krojačic in krojačev; -oni v Vel. Lalščah je uspel nad vse. Ob zaključku iso- udeleženci priredili lepo raizstav-o. Letos pa se bo vršil tečaj za damsko krojenje v Sodražici, k-i ga bo priredila po po-s-redovainju zadruge banska uprava, vodil ga pa bo strokovni učitelj g. Knafelj. V -moralno o-dpomoč je bila pri prirejanju teh tečajev podpora v iznosu Din 2000.—, ki jih je podelila v ta namen Zbornica za TO(I v Ljubljani, za kar seje še posebej zahvalil g. načelnik podpredsedniku Zavoda za pospeševanje obrt-i Zbornice TOI g. Rebeku in tajniku Zbornice g. dr. Pretnarju. Oba sta z -umevan-j-em p-o-dpiral-a streml-jenje zadruge. Zbornica pa je ponovno dokazala, da je vedno pripravljena delati za malega -obrtnika in da upošteva stremljenje obrtniških organizacij. -Zadruga je priredila tudi podučen izlet za 50 vajencev z mojstri in -učitelji na ljubljanski velesejem. Izlet se je k-on- življenjsko- pot slovenskega obrtnika za kruh in obstoj, da je svoj -obrt dvignil iz skromnih začetkov do ugledne višine. Od leta 1904 pa do- 1907 je prehodil domala vso Istro, kjer je po- cerkvah Karol Gotzl rezbaril, restavriral in zlatil. Š-očerga, -Boljun, Dolenja vas pod Učko goro in številni drugi! kraji h-ran-i-jo spomine čail v splošno zadovoljnost. Dvoje vajeniških predavanj, ki jih je vodil gosp. Krapež iz Ljubljane., pa- je zapustilo vidne uspehe pravilne mladinske vzgoje med obrtnim naraščajem. Zadruga j-e sodelovala pri vseh pomembnih -obrtniških akcijah in se je udeleževala tzlb-o-rovanlj ter sej po- svojih zastopnikih. Tudi delo načelstva je kazalo dobre -sadove v pogledu zatiranja šušmarstva. Ovire -v uspehu so bile le pomanjkljive -ovadbe s strani prizadetega članstva. IZ opozorilom, na prijavo- obr-t-ov in registracijo -obrtnih listov in pozivom na složno ter skupno delovanje vsega članstva pri -zadrugi in v stanovskih vrstah vobče je g. načelnik ob splošnem odobravanju zaključil svoje izčrpno- poročilo. (Tajniško poročilo je podal podnaoe-l--niik g. Jeriha Mihael; tudi to poročilo- je •zgovo-nn-o pričalo o delu in vestnosti vodstva zadruge. Iz blagajniškega poročila pa j-e raz--vidn-o,'da je -imela zadruga 10.591.63 Din dohodkov in 9.143.69 Din izdatkov; premoženje -zadruge -pa znaša 2.647.94 Din. iNla predlog in po poročilu preglednikov je bila iizrečena -odveza blagajniku in vs-emu od-boru. -Ob ponovni Izvolitvi g. Lenarčiča za načelnika itn g. Jerihe iza podnačeln-ika ter ostalega odbora, ki je z malimi iiz-spremembam-i ostal skoro isti, se je prešlo k razpravi in sklepanju glede sistema zborn-i-c. Prvi se je oglasil k besedi 'navzoči zastopnik ločenih zbornic gosp. -Pičman, ki je po njemu las-tnem in poznanem zavijanju začel razkladati navzočim o -dobrotah, ki jih bo nudila ločena 'zbornica. Sicer je obljubil, da prevzame vso garancijo, da se našemu Obrtniku tudi v ločenih zbornicah ne bo godilo slabo -(»agitatorjem namreč«; -op. ured.). Metal je fraze in številke na -vse Istrani, povedali pa ni nič -točnega. Sploh 'smo posneli i-z v-seh njegovih izvajanj, da je goslp-od Pičman še precej neizkušen -o zborničnih zadevah. Govoril mam je -o 'stvareh, za katere je -očivi-d-no, -da jih niti ne -obvlada. Njegova agitacija -za ločene dborni-ce zgleda danes bo-lj naročena kakor pa iskrena. Saj nam -je sam javno priznal, da je v stalnih stikih z l-očdmo zbornico v Beogradu. Sicer res ni pozabil povedati, da je tudi on »roti Beogradu s oen-tr-ailo, toda t-o Se bil le njego-v »Blažev žege-n«, da bi pridobi-1 nekaj -glasov iza-se. Vse bo-lj stvarno pa je bilo izvajanje g. Rebeka, ki j-e- takoj na verodostojen način dokazal, da je skupna zbornica pri .nas s svojim pop-oilhoma samostojnim obrtnim odsekom najbolj sprejemljiva in t-udi obč-eko-riistna gospodarska ustanova. -Račun, ki nam ga je on podal na osnovi povprečnega vplačila -osnovnega državnega daVka, govori, da odpade na posameznega obrtnika letno povprečno- Din 24.—. Povprečna zbornična dofcl-ada pri 24.000 obrtnikih iznaša 576.000 Din, d-očilrn prejmemo- od tZborm-iioe za ob-rtn-iške po-trebe 484.000 Din tak-o-rekoč nazaj ter ostane sam-o 92.000 Din prebitka za vzdrževanje uprave, ki je pa pri nas p-o vsesplošni sodbi -uprav vzorna. Nasprotno pa vidimo, da i-ma ločena zbornica v Beogradu kar 21 .uradnikov in štiri sluge, t-oref isa-m-o- ena izborni-ca, d-očim ona ma- podjetmosti in umetniškega ustvarjanja našega človeka, kjer i-z vsakega zlatega odtenka blešči- potna sraga. Preizkušen v delu, »e je vrnil domov, kjer ga je že čakalo novo delo. Udejstvoval -se je na-j-več na Dolenjskem, pa -tudi Gorenjska s-e ponaša z lepimi de-l-i. 'Rezbaril -in s-tavljal je nove oltarje v Stari cerkvi pri Kočevju, Godeščeh pri TraJti, Ratečah, MekinS-ah, Kur-inu nad Krko, Lipoglavu nad Šmarjem, v Žalni, Št. Lovrencu pri Trebnjem; monumentalno njegovo delo pa je vsekakor oltar v cerkvi na Zaplazu. Restavriral j-e o-l-ta-iije, priižniice, ko-ma, omrežja v Kopanju, iStari Loki, Št. Vid-u pri Zatičn-i, v stilskem samostanu, v Šmarjah in Žalni, dalje v (Smledniku, Bl-tmjem, Šmartnem pri Litiji, Žumberfcu, v Zg. Zdi-ho-v-em, Lari pri Banjaluki in drugod. Restavriranje križevih potov v Laizah, Preski ib Žabnici je terjalo precejšnje ročne spretnosti, zlatenje cerkvene arhitekture v Šmartnem pri Kranju i-n še po nekaterih drugih cerkvah p-a je zahtevalo tudi precejjšnjega tveganja. V Ljubljani -sami (je restavriral in zlatil v trnovski cerkvi, šentjakobski in prijšv. 'Florjanu —- vse po navodilih Društva za cerkveno umetnost — v največje zadovoljstvo. O tem pričajo številna pismena priznanja. Njegovo stremljenje je šlo vedno -za tem, kako čimbolj spraViti ša le 17 uradnikov itn 3 s-l-uge. Vsak zagovor o cenejši upravi m-o-ra odpasti, ker je le preveč jasno, da je' skupna uprava cenejša -i-n v vsakem oziru boljša., To tudi kažejo uspehi ljubljanske skupne -zbornice: njeno-delo se je še povsod’ p-osuemailo. Seveda, če s-e pa gre za meista predsednikov in raznih »isvet-ni-kev«, je pa le bolje, da je več ustanov. Plačal bo seveda le obrtnik! Izvajanja g. Rebeka so- bil-a jasna in stvarna in s-o si navzoči, razen par nagovorjenih agitatorjev, ustvarili jasno ■sliko, da j-e stališče odbora, k-i se je dosledno zavzemal za skupno zborni-c-o edino pravilno in pošteno. Zanimiva je bila tudi izjava g. načel-, nka Lenarčiča, ki je navzočim povedal, ikak-o je z dvignjeno pestjo- grozil gosp. Pičman na neki seji g. Rebeku, da se m-o-ra izjaviti za ločeno zfo-ornioo. .V nekem drugem slučaju pa so najboljši sodelavci -g. Pičmana izjavili, da so takoj za skupine zbornice, -či-m -se odstranij-o gg. Rebek, Krapež jn Iglič, torej možje, ki so delali im se žrtvovali zat-o, da so prišli drugi it-er razdrli- im s-pnli prej. tako (složne obrtniške vrste. Navzoči gosp. Pičman poiz-vam k potrdilu, da je res tako-, je molčal in s t-e-m se je seveda tudi sam -sodil. (Res- s-e j-e pa oglasil h koncu zopet g. Pičman k besedi; ni pa niti malo zavrnili očitkov g. Lenarčiča, pač pa po sv-dji 'stari uava-di bruhal neresnico proti g. 'Rebeku; zaslužen odgovor ni izostal. Sledil-o S-e nato- glasovanje. Kot prvi je .predlagal rza ločeno zbornico član zadruge g. Češarek iiz Ribnice. 'Glasovalo pa je zanj samo 11 navzočih, -d-očim s-o se vsi Ostali izjavili za sistem skupnih .zbornic. Ker ta rezultat ni bil ,po godu gg. iPičmanu i-n češarku, j-e ta ponovno stopil sam pred načahi-i-ka i-n poz-val navzoče h glasovanju; dvignilo s-e je 17 rok '(-nekateri po- dve) in tudi to jim je bilo- -premalo kljub vsem protestom načelnika in g. Rebeka, ki je prisostvoval izboru v imeniu Zbornice -kot nadzorne oblais-t-i. G. češarek pa je potem zahteval 'ločitev po straneh, nakar s-o zajezili desno stran šolske sobe. Navzoče -članice, ki so bile za -skupne zbornice, niso utegnile skakati preko klopi in so bile na ta način pridržane na -strani pristašev za ločene -zbornice (10 udeležencev). Pa tudi to glasovanje, d asi je bilo pravilno te prv-o glasovanje. ni prineslo za-željencga us-peha. Imeli s-o samo 27 glasb v im še te pridobljene pod pritiskom i-n- ugovori. Tako se torej hoče mašiloma pridobivati uspehe; naš -obrtnik pa h spregledal ti ne naseda več agitatorjem, ki ga z 'zapeljivimi besedami vabijo v drug tabor. Tako se je zborovalo v Vel. Laščah, drugačno poročilo bi bilo le zavijanje in neresnica'. Skupni davek na moko. Zaradi fcpre-miemb predpisov o prometu s pšenico se po naših informacijah pripravlja v -ministrstvu iza finance razpi-s, pa katerem naj bi mlini na merico ponovno plačevali ■ skupni davek na moko v istem obsegu, kakor so ga plačevali pred mesecem septembrom 1931. Davek v tem ob-se-gu bi se pobirali o-d L aprila -t. 1. dalje. -oltarje v barveno- -s o gl a S j-e s cerkv-en-o -steno. Kjerkoli je delal, je -delal Po- večin vse v renesančnem slogu, ki je po naših -cerkvah -tako bo-gato zastopan. Omenim naj še, d-a je na Vipavskem po oerlkvah najti več kipov, ki so produkt njegovega rezbarškega talenta, i-n da nekateri teh po okusni izdelavi prekašajo razne pri.nas -tako -oibičajhe tovrstne -izdelke tirolskega- izvora. Kakor preboleva -pod težo- 'gospodarske krize v zadnjih letih vsaka obrt težke čase, tako občuti to težo še v večji meri ta panoga ob-rta, v kateri -s-e letos že petinštirideseto leto udejstvuje Karol Gotzl. Pomanjkanje naročil -za cerkvena dela ga ije prisililo, da se je začasno- specializiral na -ročno izdelovanje portretnih .okvirjev ah zlatenje dekorativnih predmetov. .Tradicija 'nasledstva umetnostnega obrta v pokoljenju Gotzljevib bo po- vsej -sodbi najstarejše zastopana tovrstna 'olbrt pri -Slovenc'h, -saj sega tja nazaj v leto 1765. Bo- pa bržkone nehala ta tradicija, čilm umre zadnji iza-stopn-ik obrtnik tega ro-du — Karol. A. Koblar: Slikarji v Kranju. V. Steska: Layer In njegova šola.' Dimitz: Geschichte Krains. Zasebna korespondenca. Ha} }e novega? Novi grobovi. 21. t. m. (je preminul v BrniU po kratki in mulkapolni bolezni g. Danilo Žigon, slušatelj II. letnika tekstilne šole. Pokojni mladenič je bil sin uglednega krojalšlkeiga mojstra in Obče priljubljenega obrtniškega tovariša g. Antona Žigona iz Rožne doline. Istega dne pa ‘je umrla v Brnioi pri Hrastniku v 66. letu starosti ga. Ana Dolinšek roj. Marikoni, mati čevljarskega mojstra, načelnika Siplo'šne čev- ■ Ijanslke izadruge za srez Laišlko in načelnika Gostilničarske zadruge za Trbo/v-:lje g. Avgusita (Dolinška. * BlagOpokojnega g. Ivana Mihelčiča ■se spominjamo -v uvodniku. * V Sit. Vidu nad Ljubljano pa de ■ umrla v sredo kot žrtev materinstva ga. Manica Kregar, soproga posestnika in splošno znanega mizarskega mojstra. Žalujočim svojcem blagopoikojmih izraža iskreno sožalje uredništvo. » Oproščeni mesarji. Preit kazenskem sodnikom okrajnega sodišča g. Sp-o.rnom se je včeraj vršila ponovna razpraiva proti C mesarjem prekajeval«™, ki so bili lani na prijavo poliloijske uprave obtoženi pregrenka zakona o pobijanju dra;i,nje Prva razprava 12. novembra je bila preložena, rla se zaslišijo izvedenci. Ovadeni so bi.lii mesarji!: Albin, Josip in Josipii.na Ham, dalje Pavel Dolinšek, Anton Gregorc in Vranja Ahlinova, da so prodajali razne prekajene mesne izdelke s prekomorn itn, po zakonu ne dovoljenim dobičkom, namreč s 36%. Policijska upirava, je k ovadbi pred ložiila detajliiira.no kalkulacijo, proti kateri So obtoženi po sivojem odveza .S1aviiu< Obrtniško društvo v Ljubljani sporoča vsem cen j. članom in ostalim obrtniškim tovarišem, da je v ponedeljek 25. t. m. nenadoma preminil dolgoletni društveni član in odbornik, gospod IVAN MIHELČIČ st elektrotehnik, hišni posestnik itd. Zaslužnemu sodelavcu bodi ohranjen trajen in časten spomin v zgodovini slovenskega obrtništkega pokreta! Ljubljana, dne 26. aprila 1932. Predsednik Josip Rebek JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, Gosposka ulica 12 Telet. 217». **76. * * Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT # # OBRTNA BANKA V LJUBLJANI CENTRALA: KONGRESNI TRG 4 PODRUŽNICA: LJUTOMER Telefon št. 2508 Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051 Telefon št. 2508 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konuorcij >Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.