Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, 34170 Gorica, piazza Vittoria 48/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni če-icovni račun Trst, 1 1 / 0 4 0 4 Poštnina plačana v gotovini
N
I
K
Posamezna številka 90 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 900 - polletna lir 1.750 - letna 3.500 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4.500 - Oglasi po dogovoru -Spedizione in abb. post. I. gr. bis
SETTIMANALE
ŠT. 1009
TRST, ČETRTEK 17. OKTOBRA 1974, GORICA
LET. XXIII.
Pred občnim zborom Slovenske skupnosti
V soboto popoldne in zvečer bo imela Slovenska skupnost ob desetletnici svojega obstoja svoj redni občni zbor, ki se bo nadaljeval tudi v nedeljo dopoldne, če bo to po-trebno■ Znano je, da sta v slovenski stranki predvsem dva večja miselna tokova, ki prihajata do izraza v Ljudskem gibanju in v skupini z bolj razvejanmi nazori.
Na zadnjem občnem zboru so se predstavniki vseh skupin predstavili na skupni listi in s skupnim delovnim programom. Člani občnega zbora so v tem primeru lahko le sprejeli ali odklonili predlagane kandidate.
Na letošnjem jubilejnem občnem zboru pa bodo člani imeli možnost izbirati med dvema različnima listama in dvema političnima programoma. S tem bodo lahko bolj neposredno vplivali na nadaljnjo politično pot svoje stranke, saj bo v novem svetu vsaka lista zastopana sorazmerno s številom prejetih glasov. Na tak način je članstvu dana možnost soodločanja pri političnih izbirah svoje stranke in je torej neposreden poziv volivcem, naj se občnega zbora udeležijo v čimvečjem številu■ Kdor se namreč niti minimalno ne zanima za delo in življenje svoje stranke, neupravičeno kritizira potem njene opredelitve in njene politične izbire.
Letos je prva predstavila svoje kandidate in svoj program skupina, ki nastopa z imenom »Nove perspektive«. Med njenimi kandidati so razni strokovni izvedenci, znani politiki, skupina delavcev in obrtnikov, skupina mladih in razveseljiv je pristop članov Slovenske levice. Med bolj znanimi imeni so med drugimi odv. Bitežnik, časnikar Brezigar, dr. Dolhar, župan Legiša. prof. Lokar, kmetovalec Lupine, študentka Rebula, odbornik Terčon, publicist Tuta, glasbenik Vrabec, agronom Vremec in obrtnik Zobec (Dalje na 5. strani)
Kriza gospodarskega sistema
Kljub vladni krizi so industrijske zveze ter sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL pričele pogajanja o listini zahtev, katero so sindikati poslali industrijcem 25. septembra. Za 17. t.m. pa so sindikati proglasili štiriur-no stavko za podkrepitev svojih zahtev ter zaradi položaja v avtomobilski tovarni FIAT.
Sindikalne zahteve vsebujejo predvsem poenotenje draginjskih doklad na ravni najvišje kategorije, zajamčen j e plač v primeru skrčenja delovnega umika, razdelitev dopustov na daljše obdobje ter združitev praznikov, ki sovpadajo z nedeljami. Enake zahteve so sindikati poslali INTERSINDU, to je Zvezi podjetij z državno udeležbo.
Sindikalna pogajanja so zlasti zapletena zaradi sedanjega težkega gospodarskega položaja. Povišanje plač spremlja povečanje produkcijskih stroškov v času, ko so zlasti mala podjetja že v velikih težavah. Istočasno pride v obtok večja količina denarja, kar spodbuja inflacijo ter se realna kupna moč delavcev manjša v medsebojni tekmi med plačami in cenami.
Predsednik FIAT-a in Industrijske zveze Agnelli je opozoril, da je zaradi težkega položaja italijanskega gospodarstva nemogoče predvidevati naglo bistveno povečanje realnih dohodkov. Industrijci so zaradi tega sicer načelno pripravljeni razpravljati o predlogih za izboljšanje avtomatične revizije plač v zvezi z naraščanjem življenjskih stroškov, vendar pa morajo biti ti predlogi v skladu s splošnimi cilji italijanskega gospodarstva. Takojšnje povišanje plač — je dodal Agnelli — bi imelo inflacijske posledice ter bi nasprotovalo prizadevanjem vla de, da zmanjša količino denarja v obtoku.
Agnelli je zaključil, da so industrijci pri pravljeni za diskusijo, čeprav se stališči sindikalnih organizacij ter Industrijske zveze močno razlikujeta. Stališče delodajalcev ni popolnoma neelastično, čeprav so vezani na zelo ozek prostor manevriranja.
Sindikati so na splošno ocenili negativno začetek pogovorov z industrijci. Vendar so
Fanfanijev težki poskus
Po sondiranju političnega razpoloženja Pri štirih strankah dosedanje leve sredine, ki ga je opravil po naročilu predsednika republike predsednik senata Spagnolli, je dobil mandat za sestavo vlade tajnik Krščan-sfee demokracije Amintore Fanfani. Sprejel 90. je le z obotavljanjem, ker ni veliko možnosti za uspeh. Vendar se je zavzeto lotil dela. Posvetovanje & socialistično, socialno-
demokratsko in republikansko stranko so zdaj v teku. Po splošnem mnenju bo izid znan do petka zvečer ali najpozneje v soboto. Če poskus ne bo uspel, preostane po vsej verjetnosti samo eno — razpis predčasnih volitev, ki bodo čez nekaj mesecev. To pa bi zakasnilo reševanje vseh gospodarskih in socialnih problemov ter pospešilo inflacijo.
dodali ,da ne zavračajo poglobljene ter hitre proučitve zahtev o preosnovi premične lestvice in o zajamčenih plačah.
Na pogajanja Industrijske zveze s sindikati je negativno vplivalo dejstvo, da so postavili v dopolnilno blagajno — kar pomeni seveda nižje dohodke — 71 tisoč delavcev v avtomobilskih tovarnah FIAT in LANCIA. Ravnateljstvo FIAt-a je pojasnilo, da je treba zaradi neprodanih zalog zmanjšati avtomobilsko proizvodnjo do konca januarja za 200 tisoč vozil. Zaradi tega so zmanjšali za omenjene delavce delovni urnik od 40 na 24 ur tedensko. Družba FIAT je po -drugi strani zagotovila, da bo vnaprej plačala denar za posebno dopolnilno blagajno, s čimer bodo krili normalne plače do 94 in pol odstotka.
O razmerah v italijanski avtomobilski industriji je nekemu francoskemu listu dal izjavo pooblaščeni upravitelj FIAT-a. Pojasnil je, da so te razmere posledica celotnega gospodarskega položaja v Italiji, zlasti petrolejske krize. Po njegovem mnenju bo treba čakati vse do 1. 1980, da bodo prodaje avtomobilov dosegle spet raven iz leta 1973.
Vse do konca avgusta so prodaje avtomobilov v Italiji ostale na visogi ravni ter so ljudje med drugim kupovali vozila, da se izognejo bodočim poviškom. Septembra pa je v prodajah prišlo do pravega zloma ter so padle za več kot 50 odstotkov v primeri s septembrom 1974. To je bil zelo hud udarec za italijansko avtomobilsko proizvodnjo. Družba FIAT ima zdaj v zalogi 289 tisoč av tomobilov, kar je 90 tisoč preko normale. Do januarja bo zaradi tega družba znižala (dalje na 3. strani)
Sodelujte in podpirajte!
Pravijo, da ima vsak narod vlado, kakor jo zasluži. To velja še bolj za tisk. Tudi za naš list. Če ni tak, kot si ga želite, ste krivi tudi vi, ker premalo sodelujete pri njem in ga premalo podpirate. Dopisujte v naš Ust, izražajte v njem svoje misli in kritike, pohvale in predloge! Izrazite v njem svoje, t.j. javno mnenje. In ne izkoristite vsake priložnosti — to velja posebno za svojce umrlih naročnikov — da odpoveste naročnino. Kdor dela tako, ni boljši od fašistov, ki so hoteli — in bi tudi danes hoteli — zatreti naš tisk. Kdor se ima za Slovenca in še čuti slovensko, ne koplje groba slovenskemu tisku. Zato sodelujte v našem listu in ga podpirajte z naročevanjem in rednim plačevanjem naročnine!
Vzdušje	na	Koroškem
RADIO TRST A
:: NEDELJA, 20. oktobra, ob: 8.00 Koledar. 8 05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Sergej Prokofjev: Sonata v c duru. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »V družini«. Napisal Hector Malot, dramatizirala Marjana Prepeluh. III. del. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 13.30-15.45 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Orkester proti orkestru. 16.00 Šport in glasba. 17.00 »Amaryllis«. Radijska drama, napisala Sol-veig von Schoultz. Prevod: Franc Jeza. RO. Režija: Jože Peterlin. »Premio Italia 1©73«. 18.00 Nedeljski koncert. 19.00 Znani motivi. 19.30 Zvoki in ritmi 20.00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetu.
20.45 Pratika, prazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Ritmične figure.
::	PONEDELJEK,	21.	oktobra, ob: 7.00 Koledar.
7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17 00 Za mlade poslušavce. 18.15 U-metnost, književnost In prireditve. 18.30 Baročni orkester. Lampugnani: Koncert v g duru za dve prečni glavti. 19.00 Poje Iva Zanlcchi. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz glasba. 20.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Srečanja - Pianistka Silvana Pretner. Vladimir Lovec: Trije preludiji; Tri groteske - Primož Trubar v naših krajih - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Klasiki ameriške glasbe.
:	TOREK,	22.	oktobra,	ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in ob letnice, slovenske viže in popevke. 12.50 Medigra za pihala. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 8.30 Violinist G. Enesco, pianist Dinu Lipaltti. 18 55 Formula 1: Pevec in orkester. 19.10 Od odra do filma -srečanje z igravko Slavo Mezgec. 2. oddaja. 19.20 Za najmlajše. 20.00 Šport. 20.35 Stravvin-sky: Razuzdančevo življenje, opera. I. in II. dejanje. 22.00 Nežno in tiho.
: :	SREDA,	23.	oktobra,	ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce.
18.15 Umetnost. 18.30 D. Buxtehude: Preludij in fuga v g molu. Organist Hubert Bergant. 18.45 Priljubljeni pevci popevk. 19.10 Avtor in knjiga 19.30 Zbori in folklora. 20.00 port. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Franco Caracciolo. 21.55 Motivi iz filmov in glasbenih komedij.
: :	ČETRTEK,	24.	oktobra,	ob: 7.00 Koledar. 7.05
jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce
18.15 Umetnost. 18 30 Slovenski zborovski skladatelji Emil Adamič (Milko Rener). 19.10 Italijansko gledališče v Ljubljani: 4. oddaja (Andej Bratuž). 19.25 »Pisani balončki«. (Krasulja Simoniti). 20.00 Šport. 20.35 »Mevža«. Napisal Carlo Trabucco. Prevod: Marija Kacin. RO. Režija: Jože Peterlin. 22.15 Južnoamertišwi ritmi.
:PETEK, 25. aktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji Ivo Petrič: Integrali v barvah, zvočna razmišljanja na Kosovelovo poezijo. 18.55 »The Band«, raku.
:	SOBOTA, 26. oktobra, ob: 7.00 Koledar. 7.05
Jutranja glasba. 11.35 Poslušajmo spet. 13.30—
15.45 Glasba po željah. 15 45 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 17.00 Za mlade poslušavce
18.15 Umetnost. 18.30 Sopranistka Marta Vuga Horvat, pianist Gabrijol Pisani. Samospevi Josipa Pavčiča. 18.50 Glasbena zlepljenka. 19.10 Kulturni snomeniki naše dežele. »Kraljeve slike v katinarski cerkvi«. 19.40 Pevska revija. 20 00 Šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Beli grad - zakleti grad«. Napisal Rado Bednarik, dramatiziral Aleksij Pregare Prvi del. RO. Režija: Etana Kopitar. 21.30. Vaše popevke. 22.30 15 minut z Rayem Conniffom.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi šču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorn urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Grapliar Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
Vzdušje na Koroškem postaja vse bolj o-stro. Koroški Slovenci so vedno ostrejši proti nameram avstrijskih nacionalistično usmerjenih krogov in strank, da bi jih »preštevali« in s tem priredili nekak nov plebiscit, s katerim bi ustrahovali slovenske ljudi, s čimer upajo slovensko manjšino še bolj skrčiti, tako da bi uveljavljanje manjšinskih pravic komaj še prišlo v poštev ali ne. Koroški Slovenci so resno zagrozili, da bodo spravili svojo zadevo pred Združene narode, in pričakujejo v tem pogledu pomoč matične države, Slovenije in Jugoslavije.
—o—
TRGOVINA MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO
Lani je imela Jugoslavija v trgovini z Avstrijo primanjkljaj 131,8 milijona dolarjev. Letos v prvih sedmih mesecih pa se je primanjkljaj dvignil že na 137 milijonov, kar pomeni porast za več kot 103 odstotke. Pričakujejo, da se bo to leto končalo za Jugoslavijo z doslej najvišjim primanjkljajem
— Posluši, Jakec, mene je aden prašau, de kej če reč, de se nisma še zmislela, de be nardila horoskop. Je reku, de srna zadosti telegentna, de be lahko tu nardila. Jn tudi ledje tu strašno radi berejo, posebno tisti, ke so bol napredni, zatu ke be radi znali kej za naprej.
— Ma Mihec! Kej te je primlo? Je res, de kar rečeš, ni zmiram prou pametno, ma tu je vselih nomalo preveč. Zdej se bomo zgebavali še s horoskopi! Bejži, bejži!
— Neč se ne bomo zgebavali. Tu ni nobena naumnost, koker misleš ti. Horoskope pišejo, dragi moj, resni jn napredni dnevniki. Jn vre tolko let. Tu pomene, de nekej je na stvari.
— Ma dej, dej! Kej bomo zdej še Novi list smešli ses horoskopam. Jn pole Novi list nanka ni napreden.
— Če ni, pej lahko postane. Jn glih horoskop be lahko biu prvi korak.
— Pej se slišeš, de be delau horoskop?
— Zakej de ne? Telegenten sm zadosti. Češ videt? Posluši! Tisti ke ste rojeni u znamenji škarpjona dejte si kupet strup pruti mrčesi, de vam ne pride u kvartir kašen škarpjon. Tisti ke ste rojeni u znamenju rib, ne stojte jeh jest, zatu ke so strpene. Tisti, ke ste rojenni u znamenji kozoroga se dejte forte ahtat, zatu ke ana ženska vam misle nastavet rožičke. Tisti ke ste v znamenji dvojčkov, dejte se forte ahtat kadar jemaste opravet sez ženskami zatu ke je nevarno za dvojčke. Tisti ke ste u zname-
v trgovini z Avstrijo. Zaradi tega Jugoslavija zahteva, naj bi Avstrija še bolj znižala carine za jugoslovansko blago. Jugoslovani pri tem navajajo zgled Švice, ki je s 1. aprilom letos ukinila carine za dežele v razvoju, med katere spada tudi Jugoslavija.
Jugoslovanska vlada priznava, da se razvija blagovni promet z Avstrijo na podlagi tržnih razmer, a še niso izkoriščene vse možnosti. Povečali naj bi izvoz pohištva, svežega in zmrznjenega sadja, kovinskih izdelkov, obleke, čevljev, tekstila in strojev. Težave, tako meni jugoslovanska vlada, so zlasti zaradi avstrijskih carin, čeprav uživa Jugoslavija preferenčne carine, a so te za 10 odstotkov višje kot v državah Evropske gospodarske skupnosti.
NE 14.000, AMPAK 140.000!
V eni kratkih novic v naši zadnji številki je tiskovni škrat kratkomalo odbil zadnjo ničlo v neki številki in se hudobno muzal, ker tega nismo takoj opazili. Gre za novico o delavcih z jugoslovanskega juga, ki delajo v Sloveniji oziroma so delali lani. Številki 14.000 je torej treba dodati odbito ničlo, tako da je pravilno 140.000, Upajmo, da nam naš tiskarski škrat tokrat ne bo nobene hujše zagodel.
nji device dejte si zapounet, de devištvo de-ra malo cajta. Tisti, ke ste rojeni u znamenji bika bodte previdni, de vam ne vzamejo seme za umetno oplojevanje krav. Tisti, ke ste rojeni u znamenji vodnarja, glejte, de ne boste pili uade, zatu ke uada je za-struplena zastran fabrike u Ilirski Bistrici. Za tiste ke so rojeni u znamenji strelca je velika nevarnost, de ustrelijo kašnega kozla. Zatu bulše neč streljat. Tisti ke so rojeni u znamenji leva pej morejo ahtat, de se jem ki ne spodrsne.
— Ja, ja, Mihec, vre videm, de ti gre. Ma povej mi kaku si pršu na tu, de se more tisti, ki je rojen u znamenji leva ahtat, de se mu ki ne spodrsne?
— Znaš, sm se spounu na tisto, ke je pravu an love, ke je biu u Af|riki. Je reku, de mu je pršu naspruti an lev. Uan je ustr-lu, ma puška je prazna. Je nardilo samo »klik«. Kej mu je ostalo? Bejžat. Jn lev za njim. Teče, teče jn lev je zmiram bol blizi. Kadar je skori pr njem, se levi spodrsne jn pade. Tisti love teče kar naprej. Ma tudi lev se pobere jn pride hmali prou blizi. Jn tabat, tak, se mu spet spodrsne. Jn love teče naprej jn pride hmali do ledi. Jest, ke sm ga poslušou, sm reku, de jest bi od straha naredu u hlače. Jn tabat mi reče tisti love: Na čem pej misleš, de se je tistmi levi spodrsnelo? Videš, 'jn taku se je rešu. Zatu pej pravem, de se je treba ahtat, de se ti ne spodrsne.
— A, je pameten nasvet. Znaš kadu be mogu tudi strašno ahtat, de se mu ne spodrsne? Kašni politiki, ministri jn tako. Se ti ne zdi?
— E, dragi moj, u politiki nikoli ne znaš...
Mihec in Jakec se menita o horoskopih in o tistih, ki so rojeni v znamenju leva
VOLITVE V VELIKI BRITANIJI
V skladu s predvidevanji so laburisti zmagali na predčasnih volitvah v Veliki Britaniji. Ministrski predsednik VVilson je razpisal predčasne volitve zaradi tega, -da bi imela njegova stranka v novi poslanski zbornici absolutno večino ter da bi laže vladala. Prvo se ji je dejansko posrečilo, vendar pa laburistična vlada kljub temu ne bo imela preveč lahkega življenja, ker ima absolutno večino samo za nekaj glasov.
Laburisti so si zagotovili 319 poslancev od skupnega števila 635, medtem ko so jih doslej imeli 301. Konservativci so z 296 poslancev padli na 276 ter liberalci od 14 poslancev na 11. Liberalci so upali, da bodo tako močno naprelovali, da bodo razbili dvostranski sistem v parlamentu, a so ti njihovi upi šli po vodi.
Znatno pa je poraslo število glasov škotskih in waleških nacionalistov. Škoti imajo zdaj 9 poslancev — prej 7 —, vvaleški nacionalisti pa enega. Po drugi strani so nazadovali severno-irski unionisti, ki so dobili deset poslancev ali enega manj kot na prejšnjih volitvah.
Politični komentatorji so mnenja, da se morajo laburisti za napredek zahvaliti predvsem želji prebivalstva za socialni mir. Laburisti so v boljših odnosih s sindikati kot konservativci. Ljudje se še živo spominjajo sindikalnega spora, ki je prejšnjo zimo privedel Veliko Britanijo do skoraj popolne paralize. Razne industrije so obratovale samo tri dni na teden, električni tok je bil racioniran in s kurjavo so nastale velike težave. Nekateri trdijo, da je politična bodočnost bivšega ministrskega predsednika in konservativnega voditelja Hea-tha negotova zaradi nazadovanja njegove stranke.
Kot rečeno, prevladuje mnenje, da delo nove laburistične vlade ne bo lahko. Upoštevati bo morala že večjo prisotnost nacionalistov v parlamentu. Nacionalisti zahtevajo več avtonomije za Škotsko, Walles oziroma Severno Irsko. Ni gotovo, ali se bodo zadovoljili zgolj z ustanovitvijo deželnih skupščin v Škotski in Wallesu, kar so obljubili laburisti.
Ministrski predsednik Wilson je orisal glavne smernice za nodoče delovanje laburistične vlade. Dejal je, da je predvsem po-
(Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnjo na 200 tisoč ali za 35 odstotkov proizvajalnega načrta. Leta 1975 bodo pri FIAT-u izdelali milijon 300 tisoč avtomobilov, medtem ko se proizvajalna zmogljivost FIAT-a suče okrog 2 milijona vozil.
Pooblaščeni upravitelj FIAT-a sodi, da bo sedanja gospodarska kriza v industrijskih državah trajala še kakih 18 mesecev in v Italiji nekoliko dlje. Izboljšanje bi se moralo pričeti z letom 1976.
O gospodarskem in sindikalnem položaju je dal izjavo predsednik državne družbe IRI Petrilli. Predlagal je pospešenje gradenj delavskih stanovanj, a v zameno naj bi zmanjšali pritisk za dviganje plač, ki podžiga inflacijo. Razmerje med plačami in izdatki za stanovanje je po Petrillijevih be-
trebna narodna enotnost. Na drugo mesto je postavil ponovno pogajanja o odnosih med Veliko Britanijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Končno čaka Wilsono-ve laburiste reševanje gospodarske krize, ki je po nekaterih najhujša od svetovne krize leta 1931 dalje.
Po drugi strani je konservativni voditelj Heath izjavil, da se bo morala laburistična stranka ob sestavi nove vlade zavedati, da 60 odstotkov volivcev ni glasovalo zanjo. Po njegovem mnenju mora vlada osredotočiti svoja prizadevanja na ukrepe, ki naj privedejo Veliko Britanijo iz gospodarske krize ter ustavijo inflacijo.
—o—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU V soboto, 19. t.m.
Ivan Cankar »ZA NARODOV BLAGOR«
Ob 20.30 Izven abonmaja
Zdaj, v zvezi s kraško »ohcetjo«, je morda primerno, da spregovorimo o neaterih vprašanjih slovenskega narodopisja 'in folklore, tembolj, ker so ravno pretekle dni velenemški nacionalisti in šovinisti na Koroškem ponovno prišli na dan z narodopisnimi argumenti, da bi zanikali slovenstvo že napol potujčenega dela koroških Slovencev, ki se v političnem pogledu označujejo za »Windische« ali Vindišarje.
Za Slovence kot narod je narodopisna, t.j. etnografska veda zelo važna, ker pomeni enega od glavnih branikov naše narodne samobitnosti. In to ne kaka pristranska, za politične in narodnoobrambne namene prikrojena etnografija, ampak čimbolj objektivna in nepristranska, čimbolj znanstvena in natančna. Žal pa ravno v tem pogledu Slovenci zadnji čas veliko grešimo, ker smo ponižali narodopisje v čisto navadno turistično panogo, ki naj prinaša dobiček hotelirjem in gostilničarjem ter seveda turističnim podjetjem. Malo je ljudi, ki se zavedajo pomena pravega narodopisja in nepokvarjene ljudske folklore, čeprav je po drugi strani vedno več takih, ki šarijo s folkloro, mešeta-
sedah v Italiji za 60-70 odstotkov slabše kot v drugih razvitih državah, na primer v Nemčiji. IRI bo sprožil to vprašanje na prihodnjih pogajanjih med INTERSIN-om, Industrijsko zvezo ter sindikati. Pri stanovanjskem vprašanju — je dodal Petrilli — nima smisla govoriti o reformi, ker gre za osnovno potrebo v vsaki civilizirani državi.
Plače so dejansko samo zunanji izraz problema, ki je veliko bolj zapleten. Družba IRI se je pripravljena pogajati o reformi draginjskih doklad, a je treba upoštevati nova bremena, katera bodo morala nositi podjetja. Začrtati je treba meje, do katerih lahko prenaša stroške italijanski gospodarski sistem. Pri tem pa so prizadete splošne narodne koristi, pri katerih gre beseda vladi, ne pa zgolj spornima strankama.
PREJELI SMO:
PROŠNJA NA SSG V TRSTU
Minulo nedeljo popoldne sem z ostalim občinstvom tudi jaz ploskal komediji »Za narodov blagor«, seveda z nekaterimi pridržki glede režija: Matilda v hlačah npr. se mi je zdela čist anahronizem. Skozi vso igro je vela sveža sapa saitire: globoke besede, ki jih je za jezik preskušanega žurnalista položil še ne petindvajsetletni avtor Ivan Cankar. Hvala pridnim igralcem!
Hvala pa tudi vodstvu SSG — in obenem prošnja.
Ali ne bi kazalo povabiti v Kulturni dom kot gosta celjsko gledališče, ki je pred nekaj dnevi postavilo na oder komedijo » čuke pa ni«? Bila je to že tretja njena premiera zadnje leto v Sloveniji. Poznam jo neposredno iz ljubljanske radijske ilzvedbe in posredno iz pohvalne krilti-ke. Njen avtor Tone Partljič bo imel leta Ivana Cankarja, ko je pisal »Za narodov blagor«.
Kot nas je celjsko gledališče pred še ne tako davnim osrečilo z Eliotovim »Umorom v katedrali«, bi tržaškemu občinstvu brez dvoma ustreglo tudi s Partljičevo sattiro.
Vinko Beličič
rijo z njo in jo prodajajo kot navadno trgovsko blago. Tako se je zgodilo, da tudi takoimeno-vane slovenske »ohceti«, pa naj bodo ljubljanske ali kraške, nimajo več toliko opraviti s pravo folkloro, kaj šele z narodopisno vedo. Nihče ne vpraša za nasvet narodopiscev in vse skupaj je prepuščeno ljudem, ki nimajo o narodopisju in folklori nobenega znanstveno upravičenega pojma.
, Že samo ime »ohcet« ni slovensko, ampak nemško in tako prireditelji takih «ohce'ti« prihajajo lepo naproti nemškim šovinističnim zgodovinarjem in etnografom, ki trdijo — in hočejo s tem razkrojiti slovensko narodno zavest, posebno na Koroškem — da smo Slovenci vso svojo ljudsko kulturo, tako materialno kot duhovno, prevzeli od Nemcev. Beseda »ohcet« res ni nič drugega kakor nemška beseda »Hoch-zeit«, ki pomeni poroka ali svatba (dobesedno »visoki čas«), To besedo so zanesli na Slovensko ljudje, ki niso imeli veliko narodne zavesti in so zato slepo in hlapčevsko kar povprek sprejemali vsakovrstne nemške besede v času, ko je živel slovenski narod še v stari Avstriji in bil podvržen ponemčevanju. Toda če kakšne nemške besede res ni bilo treba sprejeti, velja to ravno za besedo »Hochzeit«, kajti Slovenci imamo za ta veseli praznik sami dovolj besed, veliko več kot Nemci, npr. poroka, svatba, ženitev, ženitovanje-, knjiga »Narodopisje Slovencev« pa navaja poleg teh štirih še štiri druge pristne slovenske izraze in sicer: ženitba, ženitnina, go-stiivanje in pir. Šele na zadnjem mestu omenja tudi besedo ohcet. Še drugje navaja besedo svatovščina. Skupno torej devet. Vse so bolj primerne kakor beseda »ohcet«, ker so bolj pristne in bolj poudarjajo željo oziroma vabilo, naj pridejo ljudje v svate, naj se veselijo skupno z ženinom in nevesto ter z njunimi domačimi. Beseda »Hochzeit« je že sama po sebi v nasprotju s slovensko ženitovanjško tradicijo, kajti prvi so jo začeli uporabljati na Slovenskem v popačeni obliki »ohcet« ravno tista, ki so prvi odstopili od slovenskih svatbenih običajev in navad. To so bili napol ponemčeni ljubljanski meščani in malomeščani ter takoimeno-(Dalje na 7. strani)
Kriza gospodarskega sistema
Narodopisje in folklora
Tiskovna konferenca Glasbene matice
Prejeli smo
Več aktivnosti
V soboto bo občni zbor Slovenske skupnosti, ki naj bi napravil občasni obračun njene politične dejavnosti, uspehov in neuspehov. Bilo je obojih.
Ne da bi hoteli prehitevati tiste, ki so po svoji politični funkciji dolžni napraviti in podati tak obračun, pa lahko rečemo, da bi se moral občni zbor resno pozanimati za vprašanje, v čem je vzrok določene politične pasivnosti, ki je zajela zadnja leta tudi tiste plasti slovenskega pre-bivavstva na Tržaškem, na katere računa Slovenska skupnost pri svojem političnem delovanju. Mimo tega vprašanja ni mogoče iti, če hočemo, da bo ta občni zbor izzvenel realistično in ne bo pomenil udarca v vodo. Nikomur ne Koristi — pač pa vsej naši skupnosti samo škodi — če skušamo prekrivati hude probleme z lepimi besedami.
Ni mogoče zanikati, da se je razvoj Slovenske skupnosti zataknil — to potrjujejo tudi rezultati pri volitvah. Uplahnil je nekdanji zagon. Občni zbor naj bi analiziral vzroke tega pojava. Menimo pa, da se ne motimo preveč, če rečemo, da je eden — in verjetno glavni — v tem, da Slovenska skupnost nima močne in izrazite politične fizionomije. Manjkata ji politična ideja in horizont. V idejnem pogledu se je zreducirala bolj ali manj na pragmatično »manj-šinstvo«. Začela se je zadovoljevati s tem, da terja in brani manjšinske pravice, odrekla pa se je pravici in težnji vsake prave stranke, da zavzema stališča tudi do širših narodnih in svetovnih problemov. Nedvomno prihajata do izraza dva različna koncepta v Slovenski skupnosti. Toda za zdaj kaže, da je zmagal koncept čiste pragmatičnosti, ki se boji jasnih idejnih stališč, misleč da bi to vzbujalo konflikte navznoter in navzven. Toda za mlado generacijo tako starčevsko modrovanje, ki se izogiba polemičnega dialoga in želi mir za vsako ceno, ni privlačno- Dejstvo je, da Slovenska skupnost s tako »nevtralnostjo« ni ničesar pridobila, nikogar ni privabila iz kakega drugega tabora, kot je bil verjetno namen tega, izgubila pa je na svoji jasnosti in privlačnosti in si marsikoga odbila.
Eden izmed vzrokov zastoja je v tem, da tudi čisto v nacionalnem pogledu ne zna več navdušiti ljudi. Ne zna jim več postaviti nobenega cilja, ne sproži nobene široke akcije, ki bi potegnila ljudi za seboj — akcije, kakršne so nujno potrebne, da aktivirajo ljudi in jim dajo — če se hočemo malo cinično izraziti — priložnost, da se izkažejo zavestni in požrtvovalni. Ni ne nabiralnih akcij — za kaj vse bi bile potrebne! — ne političnih. Izkušnje učijo, da lahko mnogo manjše in revnejše slovenske skupnosti v tujem svetu zberejo s takimi akcijami denar za nove cerkve in kulturne domove, za morda čisto nepotrebne »slovenske kapele« v kakem Washingtonu in še za marsikaj, kar morda niti ni nujno, toda to jim pokaže njihovo lastno moč ter jim vzbuja samozavest, obenem pa jih tako prizadevanje tesneje poveže med seboj, Na Tržaškem pa že dolgo nismo več sposobni ni-kake vzajemnostne akcije in vsakdo leno (dalje na 8. strani)
V začetku nove sezone je priredila Glasbena matica v Trstu tiskovno konferenco, na kateri so bili prikazani njeni uspehi in problemi. S preteklimi abonmajskimi koncert nimi sezonami se je lepo vključila v kulturno življenje našega mesta. Koncerti, ki jih je predstavila v Kulturnem domu, so se izkazali za posrečeno pobudo in število abonentov, pa tudi drugih obiskovavcev koncertov, posebno mladine, se je precej povečalo. Da bi prišla naproti željam občinstva, je začela še bolj upoštevati pri koncertih vokalno glasbo. Pri tem ni manjkalo organizacijskih in posebno finančnih težav, vendar je vse napovedane koncerte izpeljala v celoti.
Z resnostjo in strokovnostjo si je Glasbena matica pridobila ugled tako pri sloven-
V PONEDELJEK PRIDE EDVARD KOCBEK
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu je odprlo v ponedeljek svojo novo sezono s filmom Marjana Jevnikarja o Borisu Pahorju■ Film je posnel mladi Jevnikar kot dokument o našem pisatelju za njegovo 60-letnico. Večera se je udeležil, v veselje navzočih, tudi Pahor sam.
V ponedeljek, 18. t.m. pa bo gost v Društvu izobražencev v dvorani v ulici Donizet-ti 3 pesnik in pisatelj Edvard Kocbek, ki bo bral svoje pesmi, nakar bo sledil pogovor z navzočimi. Sledil bo družbeni večer. Kocbekov obisk pretekli ponedeljek je moral odpasti, ker je bil zadržan zaradi bolehnosti.
DISKUSIJSKI VEČERI
V Trstu se je ustanovil iniciativni odbor, ki bo prirejal občasno, vsaj enkrat na mesec, diskusijske večere o najbolj aktualnih problemih, ki zanimajo izobražence in vso javnost. V odboru so znani tukajšnji slovenski javni delavci, časnikarji in pisatelji raznih miselnih struj. Diskusijski večeri bodo v prostorih Društva slovenskih izobražencev v ulici Donizetti 3*1. Studijski dnevi v Dragi so vedno spet pokazali, kako potrebne in zaželjene so take diskusije o naših političnih, socialnih, kulturnih in drugih problemih, ki nas vse zadevajo.
Iniciativni odbor
Tujskoprometna dejavnost v tržaški pokrajini beleži v obdobju januar-julij le minimalno zmanjšanje nočitev v hotelskih objektih. Letos je bilo 431 tisoč 742 nočitev, v istem času lani pa 431 tisoč 879. Ti podatki so objavljeni v mesečnem poročilu pokrajinskega urada za statistiko trgovinske zbornice v Trstu. V hotelih naše pokrajine je v juliju bilo 43.883 nočitev italijanskih gostov in 39 tisoč 186 tujcev. V primerjavi z julijem 1973 se je število nočitev italijanskih gostov zmanjšalo za skoro 7 odstotkov, tujcev pa za 8,3 odstotka. Stanje se je občutno izboljšalo v avgustu, tudi zaradi ugodnih vremenskih razmer.
O gostinstvu so v preteklih dneh govorili na sestanku v Vidmu, kjer so se pod predsedstvom deželnega odbornika za turizem Devetaga, zbrali predstavniki vseh turistič-
skem kot pri italijanskem občinstvu ter je postala pomemben dejavnik v kulturnem in umetniškem življenju slovenske manjšine v Italiji.
Ponovno opozarjamo na abonmaje za njeno letošnjo koncertno sezono, ki bo obsegala 9 koncertov. Vpisovanje abonmajev se je začelo 10. t.m. Prvi koncert bo 25. t.m. Na njem bo nastopil njen lastni orkester pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra in s solistom pozavnistom Branimirom Slokarjem.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB JE ODPRL VRATA
Slovenski kulturni klub v ulici Donizetti 3 je v soboto začel — ob kar lepi udeležbi mladih članov in prijateljev — svojo novo sezono s filmom o pisatelju Borisu Pahorju, ki ga je posnel Marjan Jevnikar. Film, ki traja kakih 25 minut, prikazuje pisatelja v njegovem domačem »delovnem« okolju, večina filma pa niza značilne motive iz njegovih romanov in novel — Trst in obalni Kras, ljudi, naravo, razpoloženja. Prizor motivov spremlja njegova pisana beseda, ki jo je bral za spremni trak Pavel Bajc. Film je presenetljivo dober in je navdušil mlade gledavce in poslušavce. Uvodno besedo je spregovoril in orisal zamisel filma dr. Edi Čermelj.
V soboto, 19. t.m. bo v klubu okrogla miza (diskusijski večer) o emancipaciji žensk. Govorila bo Alenka Rebula in drugi. Začetek kot navadno ob 19.15. Pridite.
VABLJENI!
Verski skupini, ki delujeta v Trstu, obnavlja ta v tem smislu svoje delovanje, tokrat z dragoceno pomočjo novega duhovnega asistenta, g Toneta Bsdenčiča. Skupina, ki zbira akademike in starejše, se je že dvakrat sestala in določila smernice svojega letošnjega delovanja. Cilj skupine je poglobiti versko izobrazbo in življenje svojih članov, zato bodo nekatera srečanja posvečena obravnavi in študiju krščanskega nauka, druga pa molitvi in liturgiji. Prihodnje srečanje bo v torek, 22 oktobra, v prostorih Slovenske prosvete v ulici Donizetti 3/1 z zazetkom ob 20. Vabljen je vsaJkdo.
nih ustanov dežele. Med drugim so govorili o akcijah, ki bodo potrebne za povečanje gostov predvsem iz Avstrije in Nemčije, katerih obisk je letos precej padel.
—o—
GOSTOVANJE CERKVENEGA MLADINSKEGA KOMORNEGA ZBORA »JUVENTUS FERVIDA« IZ PTUJA NA TRŽAŠKEM
Zbor bo nastopil v naslednjih krajih:
V petek, 25. t.m. ob 20.30 v Domu Jakoba Ukmarja v Skednju;
v soboto, 26. t.m. ob 20.30 v bazovski kinodvorani;
v nedeljo, 27. t.m. ob 9. uri pri radijski maši v Rojanu;
ob 20.30 v Šentjakobskem domu in ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
Manj turistov na Tržaškem
Pomemben kulturni praznik
Klub starih goriških študentov je v nedeljo, 13. oktobra, slavnostno odkril doprsni kip Andreju Gaberščku, časnikarju, založniku, politiku in vztrajnemu borcu za pravice goriških Slovencev. Svečanost je potekala na Erjavčevi cesti, v aleji doprsnih kipov goriških velmož, ki so že tam postavljeni in jim bodo po prizadevanju omenjenega kluba sledili še drugi.
Ob prisotnosti velikega števila ljudi ter uradnih predstavnikov je slavje odprl predsednik kluba Gorkič. Po njegovih uvodnih in prisrčnih pozdravnih besedah pe prof. Tomaž Pavšič prebral slavnostni govor, ki ga
SLOVENSKA PROSVETA (Trst) in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE (Gorica)
razpisujeta nagradno tekmovanje amaterskih gledaliških skupin
MLADI ODER 74 Tekmovanja, ki bo trajalo do meseca maja, se lahko udeležijo slovenski amaterski odri, ki delujejo v naši deželi.
Ocenjevalna komisija, nagrade in pravilnik bodo objavljeni v tisku in po radiu.
Še posebej opozarjamo tiste gledališke skupine, ki nameravajo v letošnji sezoni pripraviti kako predstavo, da se nanjo skrbno pripravijo. Druge pa vabimo, da se odločijo in da se jim pridružijo.
(nadaljevanje s 1. strani)
iz Boljunca. V svojem programu, ki ga bodo bolj podrobno obrazložili na občnem zboru, pravijo, da bo na političnem področju možno doseči uspehe, če bomo mimo raznih ideoloških smeri in stališč predvsem skrbeli za večjo uveljavitev svoje stranke ob poudarjanju enotnega dela in harmoničnega sodelovanja vseh komponent naše družbe. Treba je okrepiti organizacijo slovenske stranke, s tem da se omogoči tesnejša povezava med strankinim vodstvom in volilci. Slovenska skupnost se mora soočati z vsemi krajevnimi in vsedržavnimi družbenimi problemi, zlasti pa je njena naloga, da skrbi za dolgoročno in poglobljeno politiko do slovenske manjšine v Italiji, kjerkoli živi in kakršnemu koli svetovnemu nazoru pripada. Prav zato se skupina »Nove perspektive« zavzema za večjo povezavo z drugimi slovenskimi političnimi predstavniki.
Kot lista št. 2, so se predstavili v glavnem člani Slovenskega ljudskega gibanja, ki so za svojo listo izbrali ime »Enotnost«. Na njej nastopa deželni svetovalec Štoka, prof. Bajc, glasbenik Harej, publicist Maver, dr. Mljač, prof. Šah, časnikar Pahor, ravnatelj Štefančič, Ivo Jevnikar in član SDZ, trgovec Udovič. Program druge liste v glavnem predlaga nadaljevanje dosedanje poti Slovenske skupnosti. Zlasti poudarja pomen globalne zaščite Slovencev, nujnost razveljavljanja fašističnih zakonov, zahteve po raznih podporah naših kulturnim in športnim organizacijam, pravično reševanje
zaradi nenadne obolelosti ni mogel imeti prof. Vatovec iz Ljubljane. Tople spominske besede in pozdrave goriških Slovencev je prinesel prof. Rado Bednarik. Ko je kip odkril starosta goriških Slovencev g. Sirk in je član kulturne skupnosti novogoriške občine Kristjan Bavdaž sprejel kip v varstvo, je ubrano zapel pevski zbor iz Mirna. Vmes so nastopili še recitatorji in mladi harmonikarji.
Ob koncu je agilni in častitljivi predsednik Kluba izrekel zahvalo vsem sodelavcem in še posebej založniškemu in tiskarskemu podjetju »Soča«, ki je z velikim razumevanjem sprejelo pokroviteljstvo te kulturne proslave in je dodelilo Klubu starih goriških študentov tudi velikodušno podporo. Vsi udeleženci so odhajali s te prisrčne kulturne prireditve z velikim zadovoljstvom.
Naša srenja je imela v nedeljo velik domači praznik. Imeli smo svečanost ob odprtju nove in ponosne šolske stavbe.
Zgrajena je po modernih in vsem pedagoškim potrebam ustreznih načrtih. V njej je šest prostornih učilnic, vse potrebne sanitarije in ambulanta, pisarna in obširna tele-
zaščite Krasa in regulacijskih načrtov; je proti oživljanju fašizma, vključevanju v italijanske stranke, proti etničnemu spreminjanju slovenskih krajev in končno za mir v svetu in za slogo med Slovenci, za dobro sosedstvo med Slovenci in Italijani ter med Jugoslavijo in Italijo ob spoštovanju manjšine kot subjekta.
V glavnem in na kratko sta to oba programa, ki ju predlagata obe skupini volil-cem občnega zbora, ki naj se opredelijo za enega ali drugega, za tistega pač, s katerim mislijo, da bo možno bolje braniti naše pravice in koristno sodelovati v celotni krajevni politiki. Predvsem pa je važno, da bodo pristaši Slovenske skupnosti zares v velikem številu sodelovali na prihodijem občnem zboru.
Moški pevski zbor »Mirko Filej« iz Gorice je v nedeljo nastopil v Mariboru pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje Zdravkota Klajnščka, ki vodi ta zbor že od njegovega začetka.
Zbor je nastopil na zahtevnem tekmovanju, ki je bilo letos že tretje pod nazivom »Naša pesem 1974«. Bronasta kolajna, ki je bila podeljena našemu zboru, prisrčni sprejem in bratsko vzdušje s katerim so Mari-
BLESTEČ NASTOP
Stalno slovensko gledališče je prejšnji teden nastopilo v Verdijevem gledališču v Gorici s Cankarjevo komedijo Za narodov blagor.
Pri tem prvem nastopu v letošnji sezoni je bila dvorana popolnoma natrpana. In to pa po vsej pravici, ker je bila komedija res brezhibno in lahko rečemo blesteče podana. Poleg Petjeta, ki je z novimi prijemi izredno sodobno podal lik žurnalista Ščuke v glavni vlogi, so se odlikovale vse igralke in igralci.
Naj navedemo še preprosto sodbo starejšega gledavca: Videl sem to igro, že ne vem pred kolikimi leti, toda danes sem slišal in videl, da se tudi stare besede in igre dajo na umetniški način, kakor je bil nocoj podan, vse drugače in bolj globoko uživati kot nekdaj. Saj smo s Cankarjem in igralci tudi mi v dvorani sodelovali in slišali žvižgati umetnikov bič tudi nad našimi podobnimi razmerami.
vadnica.
Stroški za novo šolo so narastli na okoli 80 milijonov lir.
Za njeno zgradnjo si je z vso vnemo prizadevala občinska uprava, z županom Če-ščutom, ki je v svojem uvodnem govoru obljubil, da bo občina vedno upoštevala potrebe in želje šole v Sovodnjah, da bo z u-spehom opravljala svoje poslanstvo v prid občine in vse narodne skupnosti.
Drugi je govoril šolski nadzornik Lebani, ki je poudaril, da slovenske šole delujejo v duhu domačijstva in tudi v duhu bratstva med narodi.
Didaktični ravnatelj dr. Brešan se je zahvalil občinski upravi za trud, šolarje, pa tudi njih starše je opozoril, naj čuvajo šolo in si prizadevajo za njen razvoj. Župnik Ko-mjanc je pri blagoslovu poudaril Bevkove besede, da polaga prava šola tudi temelje naši besedi.
Učenec Gulin je ičrekel vsem zahvalo šolarjev, nakar je učenec Cotič prerezal trak pred vhodom v šolo. Vsi učenci pa so nastopili pod vodstvom učitelja Lasiča z recitacijami in pevskim zborom.
Nova šola je po sedemdesetih letih zra-stla v ponos sovodenjske občine in vsega okraja in tudi v srečo in zdravo rast našega novega rodu.
Prepričani smo, da bo tudi vse učiteljsko osebje vložilo vse svoje moči, da bo dosegla svoj vzvišeni cilj.
borčani sprejeli Goričane, je pevce kar presenetil in jim bo ostal v trajnem spominu.
Pevskemu zboru pa je treba izraziti naj-lepše čestitke z željo po vedno večjih uspehih ob njihovem požrtvovalnem in idealnem delu za razvoj slovenske pesmi.
Goriški pevci pa pošiljajo zahvalo in priznanje občinski skupščini mesta Maribor in vsem organizatorjem te že tradicionalne prireditve, ki je brezhibno potekala.
Pred občnim zborom Slovenske skupnosti
Odprtje nove osnovne šole v Sovodnjah
Pevski zbor »Mirko Filej« je gostoval v Mariboru
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Začetek letošnje gledališke sezone
Ivan Cankar: »Za narodov blagor«
Naše Stalno gledališče je začelo prejšnjo sredo svojo trideseto sezono. Gledališka hiša je bila polna in čutiti je bilo neko slavnostno vzdušje, kakor ga nismo vajeni. Ali ga je dajal precejšen obisk iz osrednje domovine, ali pa razpoloženje samo, ko je bilo čutiti v gledavcih, kako zelo so povezani z gledališčem in kako težko bi bilo, če bi prenehalo.
Tudi Cankar sam je kot nalašč za pričetek sezone. Zazvenela je Cankarjeva govorica z o-dra in v dvorani, tista govorica, ki je čista kot voda v potoku in ki zveni kot »velikonočno pritrkavanje«, kot je sam pisatelj zapišal.
Res da je bilo čutiti nekje čas in dobo na Cankarjevih dramah, res da so morda izrazito na slovenske razmere pisane, vendar je v njih tudi toliko vseobče človeške veličine, da jih more sprejeti tudi neslovenski človek. Posebej pa so blizu zamejstvu, ki smo del narodnega telesa in ki občutimo dobro in slabo stran slovenskih razmer.
Če so Cankarju dale povod, da je napisal to delo, tedanje politične razmere na Slovenskem, potem se je v delu samem ločil od njih in je v vsebini iskal tiste večne spopade med poštenostjo in koristolovstvom, proti katerim se je boril vse življenje.
Deželni poslanec, občinski odbornik in podobno dr. Groz praznuje šestdesetletnico življenja. Čestitajo mu najbližji prijatelji in znanci, čeprav takoj za njegovim hrbtom govore proti njemu. Slovesnosti se udeleži tudi Grozdov tekmec dr. Gruden. In ko pride tudi Aleksij pl. Gornik, oba kar tekmujeta, kdo bo prvi ob njem in kdo ga bo bolj navezal nase. Dr. Gruden zaplete v to pridobivanje svojo ženo, dr Grozd pa svojo nečakinjo. In začne se tekma; Gornik ne ve, kako bi ušel tako enemu kot drugemu, vendar pa ga med tem že osvaja Grudnova žena, do katere čara in lepote ne more biti brezbrižen. A sredi te tekme se pojavi žurnalist Ščuka, ki se zaplete v dejanje in razkrinkava te slovenske velmože, da jim v resnici ni za narodov blagor, ampak samo zase. In ko se nazadnje upre svojemu gospodarju, napove, da si bo narod pisal sodbo sam.
Režiser je hotel posodobiti Cankarja in ga je prikazal na povsem nov način. Ni uklenil dejanja v skelet soban in divanov, ampak je v zelo okusni sceni, ki jo je idelal Demetrij Cej, razpletel dejanje v enem samem prostoru. Oder je povezal z dvorano, tako da je raztegnil prostor igravcev v dvorano in celo na galerijo. S tem je drama pridobila na razsežnosti. Morda še ni bilo dejanje povezano in zlito povsod v eno samo celoto, morda ni naravno prehajalo iz enega prizora v drugega, morda so bile še težave z razsežnostjo, ki jo je imel Uršič v mislih, a zasnova je nova, sodobna, modema.
Tu režiser ni šel v preveliko eksperimentiranje, ostal je pri Cankarju, čeprav je vnesel v svojo režijo nekatere novosti kot recimo piknik, pa mlaj in zaplet okoli njega, pa opravljanje ob njem. Tudi se mu morda niiso vsi prizori tako posrečili, kot je želel. Verjetno je hotel poudariti mlado generacijo v Matildi in Kadivcu, pa sta nekako zbledela v premajhni in preneznat-ni vlogi. Vendar je treba reči, da je način Urši-čeve režije nov: dosegel je v njej razsežnost in
kolektivno igro vseh. Seveda so mnenja glede njegove zamisli, da so ti igravdi toliko na tleh, deljena. Gotovo ta način ni v skladu s Cankarjem. Nekateri so mnenja, da moramo Cankarja igrati samo na klasični način; drugi pa spet hočejo prikazati Cankarja kot ga vidimo danes. K tem zadnjim spada Uršičeva režija.
V glavnih vlogah so nastopali: Silvij Kobal kot Aleksij pl. Gornik. Zdi se, da je bil lik dograjen in da ni prišlo toliko do izraza njegovo trganje besed v stavku ali nepravilno dihanje Morda bi si želeli bolj reprezentativnega človeka, kot ga je mogel pokazati Kobal. Šestdesetlet nik dr. Anton Grozd je bil Jožko Lukeš, ki je ustvaril tip politika, sicer njemu lastnega, zaverovanega vase z občutkom, da dela samo za narodovo korist. Njegova igra je prepričljiva, je zunanja, v nasprotju s Ščuko, posebno še, ko igra s svojo ženo Katarino Miro Sardočevo. Mira igra mirno, tu in tam z rahlim patosom, ki v Cankarju ne moti. Matilda Mirande Caharije-ve je v svojem vedenju in v svoji obleki predstavnica nove generacije, ki je v igri in hotenju sodobna. Cankarjansko pa manj prepričljiva. Enak je tudi Fran Kadivec Liviija Bogatca, ki je na nekaterih mestih prepričljiv, včasih pa tudi manj, ko tako mimogrede izraža svoja razpoloženja. Alojz Milič kot dr. Gruden je resen
(Dalje na 7. strani)
—o—
»FOLKLORNI PROBLEMI NA MEJI«
V posebnem odtisu je izšla v nemščini napisana razprava etnografa Nika Kureta »Folklorni problemi na meji«, objavljena v zborniku »Sudsteudeutscher Archiv« (XV. ° XVI. zvezek), v založbi R. Oldenbourg Verlag v Miinchenu. O razpravi, ki se dotika tudi nekaterih etnografskih problemov našega mejnega ozemlja, bomo ob priložnosti še spregovorili.
Izreden uspeh v Sempolaju
Krožek absolventov Slovenske trgovske akademije v Trstu je v nedeljo uspešno izvedel peto slikarsko ex tempore tekmovanje, ki ga je letos priredil v Šempolaju Skupno se je prijavilo skoro sto slikarjev amaterjev in profesionalcev, prisotni pa so bili tudi številni otroci. Petčlanska žirija, v kateri so bili slikar Černigoj in kritik Bambič, kinoamater Aljoša Žerjal, kipar Mario Zol ter predstavnik dežele dr. Mol-lea, je takole podelila 'nagrade:
Med poklicnimi slikarji je prejel prvo nagrado Demetrij Cej, na drugo mesto se je uvrstil Corrado Alzetta, na tretje Remigio Giurgiutti iz Poviletta pri Vidmu, Deziderij Švara na četrto mesto, na peto Claudio Sivini, potem pa še Carmelo Vranič,, Claudio Villatora in Renato Manueli, priznanja pa so bili deležni Areano Maniago, Robert Kocman ter Emidio Eredita. Med samouki so se uvrstili na boljša mesta mesta skoro samo slikarji iz Vidma in Gorice
NOVI LETNIK »PASTIRČKA«
Izššla je prva letošnja številka »Pastirčka«. Tako začenja ta priljubljeni mladinski mesečnik, namenjen mladini na Tržaškem in Goriškem, že svoj 29. letnik, predvsem po zaslugi svojega vestnega in požrtvovalnega urednika dr Jožeta Prešerna. Šele zgodovina mu bo morda dala zasluženo priznanje za vse, kar je preko tega mesečnika storil za narodno in moralno vzgojo naše mladine.
Tudi prva številka letošnjega letnika je zanimiva in ima pestro vsebino. Med drugim prinaša celoletno povest že rajne Darine Konc »Mladost med gorami«, zgodbico Zore Saksida »Poljski zajec«, pesem Vladimira Kosa »Na zadnji tokijski postaji«, dve pesmi Ljubke Šorli in eno pesem Zore Saksida ter seveda več živahnih skavtskih člankov in dopisov z ilustracijami.
PESMI KOCBEKA IN ŽERJALOVE
Opozarjamo bravce, da sta v Tržaški knjigarni na razpolago novi pesniški zbirki Edvarda Kocbeka in Irene Žerjal. Poleg Kocbekovega zvezka pesmi so na razpolago tudi drugi novi zvezki »Pesniških listov«.
GLASBENA MATICA — TRST
Sezona 1974-75	Prvi	abonmajski	koncert
V petek, 25 oktobra 1974 ob 20,30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER GLASBENE MATICE Dirigent: OSKAR KJUDER Solist: BRANIMIR SLOKAR - pozavna
Spored:
B. Ipavec: Serenada za godalni orkester J. G. Albrechtsberger: Koncert za pozavno in godala
G. F. Haendel: Koncert v f-molu za pozavno in godalni orkester W. A Mozart: Salzburška simfonija v D-duru št 1 za godala (KV 136)
Rezervacija, prodaja vstopnic in abonmajskih izkaznic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in dve uri pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
slikarske tekme
Prvo nagrado je prejel Giuseppe Zanella iz Ba-saldelle pri Vidmu, drugo Fabio Danelutti iz Vidma, tretjo Amerigo Cozzi ravno Itako iz Vidma in še Tarcisio Mecchia iz Basaldelle pri Vidmu ter Edoardo Pirusel in Alessandro Cala-brese, oba iz Gorice.
V kategoriji otrok je Fabio Villatora dobil prvo nagrado, diplomo za drugo mesto njegov brat Massimo Villatora, diplomo za tretje mesto Roberto Molina, barvice je dobila Liana Dra-žek, priznanji pa Ivan Vogrič lin Robert Grgič
Nagrade za prva mesta so predstavljale lesene plakete, na katerih so vrezani kraški motivi, ki jih je za to prireditev izdelal gospod Janko Gruden iz Saleža. Slikarjem, ki se niso uvrstili med najboljše, so podelili diplome, ki jih je izdelal Demetrij Cej.
Vsa nagrajena dela bodo razstavljena v Tržaški knjigami od 19. do 31. oktobra. Odprtje razstave v soboto 19. ob 18. uri.
Narodopisje in folklora
(Nadaljevanje s 3. strani) vani »purgarji« po večjih gorenjskih krajih. Tem se je zdelo bolj imenitno imenova/ti poroko svojih sinov in hčera po nemško, da bi tako poudarili, da se čutijo bolj gosposki od svoje kmečke okolice in da se nočejo ravnati po njenih običajih. Kmalu so jih posnemali, vsaj kar se besede tiče, razni vaški petičneži in imenitniki, ki so tudi hoteli veljajti kaj več kot navadni kmetje. Beseda »ohcet« pomeni torej že sama po sebi zanikanje in odpad od starih navad slovenskega žemitovanja. Zato je skoro nerazumljivo, kako da je bila izbrana prav ta popačena tujka za folklorne prireditve, ki naj bi obujale stare ženitovanjske običaje in prikazale slovesnost in lepoto slovenske ljudske svatbe.
To si Lahko razlagamo le s tem, da prirediteljem ljubljanske ohceti ni bilo mar pravega na-narodopisja in folklore, ampak so pobrali pač prvo besedo, ki jim je prišla na um, tisto, ki se jim je zdela najbolj »nobel«, lin da so pni tem mislili predvsem na turistične interese. Skrbi za turizem jim je pač ni mogoče zameriti, toda vanj naj bi ne mešali folklore in narodopisja, če ju ne poznajo in nimajo spoštovanja do pristnih ljudskih tradicij. Obžalovati pa je, da so podlegli temu negativnemu ljubljanskemu zgle-
Socialni kotiček
ZAVAROVANJE PROTI NESREČAM NA DELU ZA SLUŽKINJE IN SLUŽABNIKE TER NJIHOVE DRUŽINSKE ČLANE
S prvim julijem 1972 je stopil v veljavo zakon, s katerim morajo biti zavarovani proti nesrečam na delu vsi tisti podrejeni delavci, ki služijo v družini. Zavarovanje je predvideno v slučaju nesreče, ko je delavec služil pri družini, kjer je zaposlen, in pri takem delu, za katero je bil najet. Za domače delavce se smatrajo vsi tisti sodelavci in sodelavke pri domačem delu, ki so predvideni po zakonu (to so domači učitelji, vzgojitelji, pestunje, majordomi, kuharji, šoferji, garderoberke, vratarji, pazniki in vrtnarji) . Za nekatere zgornje kategorije je potrebno dati naslednja navodila:
a) vrtnarji spadajo v to novo zavarovanje, čeprav so bili prej vključeni v kmetijsko zavarovanje, kot predvideva drugi del enotnega zakona o nesrečah pri delu;
b) vratarji so zavarovani le v primeru, da služijo v poslopju, kjer biva gospodar in njegova družina.
Sorodstvo med delavcem in delodajalcem ne preprečuje obveznosti plačevanja zavarovalnine, če delavec izvršuje delo predvideno po 1. členu zakona 31.12.1971 št. 1403. Po novem zakonu pa ni predvidena obveznost zavarovanja delavcev, ki čistijo ali pospravljajo sobe in so zato plačani z denarjem ali z drugimi dajatvami ter so zaposleni pri enem ali več delodajalcih.
DRUŽINSKE DOKLADE
Z začetkom šolskega leta morajo neposredni obdelovalci zemlje zaprositi na šolskem tajništvu potrdilo o vpisu za šolsko leto 1974-75 za vse tisite otroke, ki so starejši od 14. leta, za drugi semester družinskih doklad za leto 1974. Istotako morajo starši prinesti potrdilo delodajalca za otroke vajence, ki niso še dosegli 18 leta.
Za vsa nadaljnja pojasnila se obrnite na patronat E.P.A.C.A. v Trstu, ul. Roma 20, v Gorici via Boccacoio 43.
du tudi organizatorji drugih takih prireditev in da gredo tudi ti v marsičem mimo tistega, kar je pristno.
■ Po drugi strani pa je razveseljivo tako obujanje starih ljudskih ženitovanjskih običajev, kot je »Kraška svatba«, le da naj bi pri tem zares ohranjali pristne tradicije in pazili predvsem tudi na pristne stare slovenske besede. Sploh bi bilo treba načrtno poživljati vse tisto, kar je v stari ljudski kulturi lepega in pristnega. Mnogo od tistega še nikakor ni zastarelo in lahko postane dragoceno izročilo in dopolnilo tudi v naši moderni narodni kulturi.	J.
S TRŽAŠKEGA
POSVETOVANJA O URBANISTIKI Devinsko-nabrežinski občinski odbor je sklenil prirediti 'vrsto posvetovanj s prebivalci Medje vasi, Štivana, Cerovelj, Mavhinj Slivnega, Prečnika, Šempolaja, Praprota in Trnovce. Predmet posvetovanj bodo izbire in odločitve na področjih urbanistike. Občinski odbor meni, da mora pri teh izbirah in odločitvah neposredno sodelovati prebivalstvo.
Posvetovanja bodo po naslednjem vrstnem redu: v petek, 18. oktobra, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Medji vasi za prebivalce Medje vasi in Štivana;
v ponedeljek, 21. oktobra, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Mavhinj ah za prebivalce Mavhinj in Cerovelj;
v sredo, 23.oktobra, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Šempolaju za prebivalce Šempolaja, Praprota, Trnovce, Prečnika in Slivnega.
Sodobno kmetijstvo
Tiho vrenje
Ko se neha burno vrenje mošta na tropinah in potem ko smo stisnili tropine in pretočili mošt skozi filter ali »loro«, kot pravijo pri nas, se nadaljuje mirno vrenje v zaprtih sodih. Na sod, ki ne sme biti popolnoma poln, damo kipelno veho (preprosto jo sami doma pripravimo s tem, da skozi zamašek spustimo cevko v steklene posode, ki prej rabila za marmelado ali kumarice in ki jih prav gotovo imamo doma dovolj; sistem je pri nas razvil J. Sancin iz Doline, V začetku je mošt miren, po 48 urah približno pa postane vrenje glasno, sodeč po brbotanju v kipelni vehi. Z manjšo količino sladkorja v moštu tudi vrenje ponehava. Ko se vrenje popolnoma ustavi, moramo vino pokusiti. Če ima sladek priokus, se je vrenje ustavilo, verjetno zaradi hladne kleti. Skrbimo torej, da temperatura ne pade pod 15 stopinj C. Če se ustavi vrenje, v vinu o-stane del sladkorja. Takšno vino prične spomladi, ko se temperatura dvigne, spet vreti in se zato rado pokvari. Če bi se vrenje prezgodaj ustavilo, ga ponovno sprožimo tako, da zakurimo v kleti ali odtočimo del mošta, ga pogrejemo do 60 st. C in ponovno vlijemo v sod. Paziti moramo, da mošt pre-vreje do kraja pred zimo. Če nam prej o-menjena metoda ne uspe sprožiti ponovnega
»Za narodov blagor«
(nadaljevanje s 6. strani)
mož, ki v nekaterih prizorih pokaže dosti igrav-ske intuicije. Njegova žena Helena je Lidija Kozloviča, ki s svojo lepoto in čarom prevzame: v vseh prizorih je mikavna in očara Gornika. Mrmoljevka je Bogdana Bratuževa; v svoji »slovanski navdušenosti« se utrinja kot nekdo, ki ima veliko povedati, pa ugasne, preden konča stavek. Žurnalist Ščuka je Anton Petje. Njegova igra je mirna, nepatetična, pa zato učinkovita, posebno v prizorih, ko se upre hlapčevstvu in ko na koncu z balkona izkriči Grozdu zadnjo besedo. Siratka Stojana Colje je nekoliko neizrazit, medel, čeprav je videti, da svojo vlogo doživeto podaja, a nima te moči, da bi jo izrazil na zunaj. Verjetno mu manjka glasu in morda je preveč čustveno predan svoji vlogi. Profesorja Kremžarja igra Rado Nakrslt in ga zelo dobro karakterizira in ustvari v njem drobno, a posrečeno figuro. Potem igra še Adrijan Rustja, ki zapolnjuje prazna mesta, pa Matjaž Turk namesto odsotnega Starešiniča, Stane Raztresen kot Stebelce in Danilo Turk. V igri se tedaj igravci zelo ločijo med seboj. Eden je zunanje poudarjen, kričav, drugi je miren, delno skoraj norčav, tretji patetičen (M. Sardočeva, ko pestuje bolnega moža) spet drugi ne iztisne iz sebe svoje izraznosti. V tem skladju različnih igravcev režiser ni uspel, vendar to ni toliko motilo.
Zelo posrečene kostume, posebno tiste, v katerih je bilo treba najti kake značilnosti, je zamislila Marija Vidau.
Tako se zdi, da se predstava Za narodov blagor uvršča v tiste , predstave našega gledališča, ki bodo ohranile trajno vrednost.
J. P.
Vrenje mošta in zorenje vina
vrenja mošta, si pomagamo z dodatkom izbranih oz. selekcioniranih kvasnic, katere imajo v zalogi boljše kmetijske trgovine. U-men kletar torej pozorno spremlja potek vrenja.
Čiščenje in zorenje vina
Ko je vrenje končano, odstranimo kipelno veho, sod napolnimo do vrha in ga nepredušno začepimo (brez cunje) in poskrbimo, da se klet polagoma ohlaja. Vino se odslej začne počasi čistiti in zoreti. V njem se začno usedati razne primesi kot kvasni-ce, bakterije, tanin, barva itd. Vse te snovi bi se slabo izločile, če bi klet naenkrat ohladili. Ohlajevanje kleti naj napreduje torej počasi. Za bela vina naj se klet ohladi na 8-10 st. C, za črna pa na 10-12 st. C.
Ker se vino pri hlajenju krči, deloma pa tudi izhlapi skozi lesene stene, skrbimo, da je sod vedno poln. Sprva dolivamo vsakih pet dni, pozneje bolj poredko. Imeti moramo po možnosti enako vino na razpolago, drugače prazen prostor v sodu žveplamo ali ga napolnimo z ogljikovim dvokisom iz jeklenke ali pa nalijemo nekoliko vazelinskega olja (2 litra na kvadratni meter površine ali ali pa damo tablete »Flor-stop«. če zanemarimo to opravilo, dobi vino vinski cvet ali kan. Vino postane kalno, vodeno, rado cikne in tudi počrni.
m mm
S A H
I
— si
■
M.
KARPOV KORČNOJ (10. partija) Francoska obramba
1. e4 e6, 2. d4 d5, 3. Sd2 c5,	4.	ed5:,	ed5:, 5.
5. Sgf3 Sc6, 6. Lb5 Ld6, 7. 0-0 Sge7, 8. dc5: Lc5:> 9. Sb3 Ld6, 10. ;Sbd4 0-0, 11. c3 Lg4, 12. Da4 Lh5.
Grozilo je 13. Sc6: bc6:, 14. Dg4: cb5: in pozicija belega bi bila boljša.
13. Ld3
Po dvojni zamenjavi na c6 bi beli sicer dobil kmeta, a za ceno razbite rokade, ker bi črni takoj nato zamenjal še svojega lovca za Sf3. Lahko bi npr. sledilo: 13. Sc6: Sc6:, 14. Lc6: bc6„ 15. Dc6: If3:, 16. gf3: Tc8, nakar doseže črni s potezami kot Tc4, Df6 Dg6^, itd. zmagovito pozicijo.
13. .. h6, 14. Le3 a6, 15. Tfel Dc7, 16. h3.
Seveda je grozila izguba kmeta po 16. .. Sd4: in po potrebi 17. .. Lf3:.
16. .. Sa5, 17. Sh4 Sc4, 18. Dc 2 Se3:, 19. Te3: Lh +, 20. Khl Lf4, 21. T3el Lg5, 22. Shf5:, Sf5:, 23. Sf5: Lg6, 24. Sd4 Ld3:, 25. Dd3: Tfe8, 26. Df3 Db6, 27. Te2.
Po Botvinniku je to prva napaka, ki jo je v tej partiji zagrešil Karpov.
27. .. Lf6, 28 Tdl Te4, 29. Sf5 Tae8, 30. Se3 De6, 31. Td5: Lg5, 32. Td4, Td4:, 33. cd4: Da2:, 34 Sc4.
Po mnenju velemojstrov, ki so ocenjevali partijo, bi bil beli moral tu igrati 34. Db7:. In res je nerazumljivo, da ni vzel kmeta b7. Varianta 34. .. Dbl-, 35. Kh2 Lf4-, 36. g3 Le3:, 37. fe3: Dd3, 38. Df3 govori v prid belega. Prav tako ni videti, da bi 34. .. f5 lahko kaj prinesla črnemu. Beli igra 35. Df3, zato da na 35. .. f4 odgovori s 36. Sc4.
34. .. Td8, 35. Dd3 b5, 36. Se3 De6, 37. d5 Dd7, 38. b4.
Če sedaj 38. ., Le3:, sledi 39. Te3: in črni ne more vzeti kmeta, z 39. .. Dd5:, ker sledi 40. Te8 -s- Te8:, 41. Dd5:.
38. .. Dd6, 39. Dd4.
Še je beli kmet posredno branjen! Na 39. .. Le3:, 40. Te3: Dd5, bi namreč sledilo 41. Te8^-Kh7, 42. Td8:.
39. .. Kf8, 40. De4 Le3:, 41. Te3:Dd5:. Prekinjeno!
S svojo 40. potezo se je beli namesto za pasivno obrambo, ki bi bila možna po 40. Td2, odločil, da nadleguje črnega kralja. Kot je pokazalo nadaljevanje partije (ki se je zaključila z remijem v 58. potezi), je bila ta strategija — pri vsem kmetu manj — pravilna.
0 amaterstvu v nogometu
Medtem ko na Dunaju člani Mednarodnega olimpijskega odbora razpravljajo o spremembah pravilnika, predvsem v členih, ki govorijo o položaju športnika-amaterja, se pri nas sprašujemo, v koliko še lahko pojmujemo za amaterje naše nogometaše, ki igrajo v amaterskih ligah..
Novi tekst člena 26 olimpijskega pravilnika je mnogo prožnejši kot dosedanji, ki je prepovedoval športnikom-amaterjem sprejemanje honorarjev pod kaJterokoli obliko. In vendar so bila pravila stalno izigrana, saj so na olimpijskih igrah nastopali tekmovalci, za katere se je točno vedelo, koliko zaslužijo s svojo športno dejavnostjo. Poleg tega pa si v današnjem času nikakor ni moč predstavljati vrhunskega športnika, ki ne bi dnevno posvetil vsaj 5 do 8 ur treningu, kar je za redno zaposlenega človeka povsem nemogoče.
To pa je bil le uvod za boljše razumevanje položaja v slovenskem amaterskem nogometu. Pri nas ne težimo za vrhunskimi uspehi, morda niti ne za tem, da bi se ekiipe priborile v višje lige in vendar naši nogometaši nikakor niso amaterji v pomenu olimpijskega pravilnika, celo ne v smislu širokega novega besedila.
Nedeljsko tretje kolo v drugi amaterski ligi je bilo verjetno najnegativnejše v zadnjih letih. In to ne velja le za nedeljsko kolo, pač pa za vse dosedanje tekme letošnjega prvenstva. Primorje, Zarja, Juventina in Vesna so na doseda-
Prejeli smo:
VEČ AKTIVNOSTI (Nadaljevanje s 4. strani) žmuri iz lastne egoistične luknje in ima v glavnem to skrb, kako bi si jo še bolj nastlal z denarjem ali pri katerem vinogradniku v Brdih bi lahko kupil še boljše vino za svojo zalogo. Problemi skupnosti, če ne gredo v sklad s to zasebno udobnostjo, in posebno še problemi tistih, ki bi bili res potrebni pomoči, jih ne brigajo. Nekateri so že tako daleč, da si najbrž niti ne morejo več predstavljati, da imajo mnogi slovenski ljudje pri nas čisto drugačne probleme in da v bistvu pričakujejo — čeprav morda tega ne upajo izreči — da jim bo Slovenska skupnost lahko pomagala, da jih rešijo.
Zato menimo, da bi morala postati Slovenska skupnost veliko bolj idejna, ljudska in aktivna, kakor je zdaj. Njena moč mora biti v zavednosti in aktivnosti naših ljudi.
EZ
VABIMO cenjene odjemalce naj obiščejo NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM v Ulici Ca st a Idi 3 v Trstu - Tel. 762966 (pri Trgu Garibaldi).
OGLEDALI si bodo med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst izdelkov znane TOVARNE MEBLO (kmečke dnevne sobe, skrinje, kmečki koti itd.) in velik izbor kuhinj Podjetja CUMINI.
njih prvenstvenih tekmah komaj zbrala 9 od 24 možnih točk. Lani pa so imele te štiri enajsterice po prvih treh kolih kar 5 točk več.
In vendar so se ekipe v primerjavi z lanskim prvenstvom okrepile in za to izdale precej denarja. Povprečen in že prileten branilec velja od 300 do 500 tisoč lir, napadalec pa že na milijone. Ker klubi nimajo denarja, pa vendar vztrajajo pri nakupovanju novih — mnogokrat italijanskih igralcev — se vodstvo in člani društev prostovoljno obdavčijo za 10 ali več tisoč liir. Če torej klubi hote ali nehote podpirajo tako politiko, tedaj je razumljivo, da tudi zahteve posameznih nogometašev niso amaterske. Klubi jim ne vračajo samo stroške za med-tedenske treninge, pač pa nekatere redno mesečno plačujejo. K temu pa moramo dodati še nagrade za vsako izbojevano točko. To pa je že pravi profesionalizem, čeprav v malem.
Vsekakor bi veljalo položaj našega nogometa resno preučiti in na podlagi analize sprejeti ukrepe, ki naj bi pripomogli k boljši kakovosti in tudi k moralizaciji. Zdi se nam, da so se vodstva klubov preveč prilagodila razvadam, ki so tipične za italijanski nogomet, čeprav je prav preteklo svetovno prvenstvo pokazalo, da je ta pot zgrešena.
S. RUDOLF
ASTROLOGI PREDVIDEVAJO ŠE DEVET MIRNIH LET
V Parizu se je končal peti mednarodni kongres astrologov, na katerem so prišli do ugotovitve, da bo Zahod premagal svojo gospodarsko krizo in da bo trajal mir na svetu — neglede na razne manjše vojne, do leta 1983. Tedaj pa se bodo začela težka leta za človeštvo, ker se bodo planeti začeli približevati soncu in to je vedno povzročilo nesreče ali vojne.
Na kongresu se je tudi razkrilo, da igra astrologija — prerokovanje iz zvezd — vedno večjo vlogo v denarništvu. Poslovni ljudje se vedno bolj pogosto zatekajo po nasvete k astrologom in takih astrologov sve-tovavcev za finančne zadeve je vedno več na vsem Zahodu, posebno pa v Združenih državah. No, zdaj vsaj vemo, zakaj vodijo zahodni finančni ministri in vlade ter narodne banke tako pametno denarno politiko in komu se imamo zahvaliti za razvrednotenja in inflacijo. Vse kaže, da se zateka k a-strologom po nasvete tudi ameriška zunanja politika.
VOLKOVI V ITALIJI SO V NEVARNOSTI DA IZGINEJO
Italijansko ministrstvo za poljedelstvo je sklenilo podaljšati zaščito volkov v Italiji še za tri leta, do decembra 1976, dežela A-bruci pa je sprejela zakon, po katerem bo povrnila vso škodo, ki jo bodo povzročili volkovi domačim živalim. V Apeninih živi namreč samo še kakih 120 volkov, ki ne morejo povzročiti znatne škode. Obstaja nevarnost, da bodo sploh iztrebljeni, kar pa bi bila resnična škoda z ekološkega oziroma s stališča varstva narave, v katero spadajo tudi volkovi.
pohištvo