Horjulci so praznovali
Bržčas ga ni Horjulčana, id bi v vsega nekaj dneh doživel tako zgoščeno in hkrati tudi pestro ponudbo najrazličnejših priredi-tev. Bilo je, kot da bi hotel Horjul nadokna-diti vsa zamujena praznična slavja zadnjih sto let in jih strniti v eno samo neprekinjeno večdnevno praznovanje.
Seveda je bil osnovni povod za vse to slavje 100-letnica horjulskega gasilskega društva in krajevni praznik. Tako pomemb-na dogodka le sila redko skupaj »obiščeta« kak kraj, zato so jima tudi Horjulci, razum-ljivo, posvetili kar največ pozomosti in — truda.
V ta namen so posebej pripravili vrsto zanimivih športnih srečanj - od košarke, streljanja, malega nogometa in balinanja, pa obrambni dan (v Lesu), razna gasilska tek-movanja in ekskurzijo po okoliških kraških jamah. Vse to je, skupaj s prireditvijo ob krajevnem prazniku, kjer so vnovič podelili tradicionalna priznanja najzaslužnejšim kra-jariom: (priznanja 6. julij so prejeli: Jožica Lavriša, Marija Bizjan, Janko Sušteršič, Ma-tija Kavčič, Franc ml. Malovrh, Vladimir Murko, Tomaž Traven, ISKRA Horjul, pla-kete 6. julij so prejeli: PGD Horjul, Jože Praprotnik, LD Horjul.) Izzvenelo je le kot uvod v veliko nedeljsko proslavo, ki je obe-leževala polnih sto let dela horjulskih gasil-cev.
Le-to so že nekaj dni poprej oznanjali orjaški, tudi po trideset in več metrov visoki
mlaji pred vasjo. Ko pa so v nedeljo popol-dne skozi vas zadoneli še bobni vrhniške pihalne godbe in so turobno zavile gasilske sirene, je bil višek slavja tu. Mimo slavnost-ne tribune ob prenovljenem gasilskem domu se je podala povorka strumnih gasilcev, ne-kateri na povsem preprostih starinskih ko-lesljih s starimi ročnimi brizgalnami, drugi pa kot je ob takih priložnostih že v navadi -na okrašenih konjih ali peš. Slikovito povor-ko so dopolnjevale strumno poravnane vrste gasilcev vseh okoliških društev in najsodob-nejša vozila ter oprema, ki jo le-ti uporab-Ijajo pri svojem delu.
V prisotnosti predstavnikov mestne in ob-činske gasilske zveze je nato predsednik GD Horjul Bernard Kozjek orisal dolgo razvoj-no pot društva in poudaril še zlasti njegov pospešeni razvoj v zadnjih letih. Napredek v tem obdobju je bil več kot očiten. Prvotna skupina horjulskih gasilcev je štela le 30 tnož, ni imela drugega kot dve ročni brizgal-ni, medtem ko zdjašnje društvo z 82 rednimi člani razpolaga z najsodobnejšo gasilsko te-hniko in temeljito preurejenim domom.
Seveda pa s tem razvoj društva še ni kon-čan. Za to bodo skrbeli predvsem mlajši gasilci, mladinska in pionirska enota, ki se že kalijo ob starejših vrstnikih.
BRANKO VRHOVEC