Leto Vl.v štev. 54
LTublJana, sreda, 4. marca 1925
Poštnina pavšallrana
Cena 2 Din
>ztia)a ob 4 z)utra|.
SUrie mesečno 25-— Din za inozemstvo 40-— m neobvezno
Oglasi po tarifa Uredništvo!
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnlštvo:
LJubljana, Prešernov« ul.it.4ln 54. Telef.it.36.
Podružnfcit
Maribor, Barvarska uL I, Cel|e. Aleksandrova c.
Račun pri poitn. čekov, narodu itev. 11.842.
Ljubljana, 3. marca.
O slovenski avtonomiji je zopet začel frnzariti škofov list. Mesto da bi navedel, kako si predstavlja izgradbo tega jKtsfulata SI^S in kakšno konkretno vsebino nameravajo trg. Korošec in tovariši dati slovenski avtonomiji, se opleta »Slovenec* z naravnost per-pleksnimi idejami te r žonglira z zame-njavanjem pojmov »avtonomija* in »samouprava*.
Naj'>olj originajna je pač njegova razlaga svrhe slovenske avtonomije. »Naš narod spoštuje svojo vero, spo-štnie svoj jezik, svoie običaje in svoje
Rekonstrukcija vlade Narodnega bloka
IZVRŠILA SE RO PO DOGOVORU OBEH KOALIRANIH STRANK. — PAŠIČ O ENOTNI TAKTIKI NARODNEGA BLOKA. — DANAŠNJE VAŽNE SEJE
VLADNIH KLUBOV.
Beograd, 3. marca. p. Tekom današ» njega dneva se ie vrši'o med posamez« nimi ministri obeh koaliranih strank več zaupnih razgovorov, katerih pred« met so bile priprave za jutrišnji sesta« nek obeh v'a<!nih klubov in za določitev taktike v prihodnjih dneh. V tem ozi« ru je dopoldne izjavi] min. predsednik Paš:č nekemu uglednemu po'itiku: Radi« kali in samostojni demokrati smo po«
tradicije, ni kapitalističen, ampak je "" ,u	» ™ i—
zelo soeijalen, ker pusti vsakemu čli>-; P0>"0«na sol.darn,. nobene taktične po= , .. • .. V • ct	...» i teze, nobene kombinacije ne bomo de«
veku ziveti.» To ie po »Slovencu* vsej, ,. , ^ . .	Jn . .. . .
, _ , • 1 • i ■ * y	lab drug brez dru«ega. Prihodnd dnevi
ker naš narod ima in kar si hoče z av- , . 6	... *	' .
. ... _ .. bodo o tem overili tudi tiste, ki danes tonom no »ne samo obraniti, nnmiK _ , , ,. .	.	. ..
: !. .......	. še špekuliram na možnost nesoglasij v
tudi razvijati.* Kakšna gorostasna nto- K	6 '
meljitev avtonomističnega programa. Kako predrzna špekulacija na politično nezrelost! Ali so spoštovanje lastne vere, jezika, običajev, tradicije, soci-jalni čut posebnosti slovenskega ljudstva? Ali niso to lastnosti vsakega naroda. ki so doloma celo tem jačje izražene. čim primitivnejši je?
Narodne-n bloku,
Jutri popoldne ob 4. uri se sestane klub samostojnih demokratov k prvi ple nami seii, istočasno se prične p'cnarna seja radikflskega k'uba. Na obeh sejah podajo šefi Narodnega bloka obširna po'it:čna poročila ter bodo stavili svoie enako sc glaseče predloge glede delov« nega programa in taktike v prvih tednih
je, da
se bo koncem tega tedna vrši'« skupna seia obeh klubov Narodnega bloka.
V razgovorih med voditelji obeh koa. liranih narodnih strank ic bilo načc'no rešeno tudi vprašanje rekonstrukcije vla
Vprašanje _ državne _ ureditve nima Narodne skupMine. Pričakovati seveda « temi problemi prav nič opraviti, ker je v prvi vrsti socijalno in gospodarsko vprašanje. Tn jo jedro problema, ki si ga pa klerikalci ne upajo postaviti v diskusijo. Ali bo avtonomna Slovenija impla svojo gosjHi-darsko politiko, svojo zaščitno carinn. svoj davčni, svoj upravni, prometni sistem? Ali bodo slovenske tovarne, slovenski obrtniki, trgovci ki vzdržujejo višin organizirano starejšo in iz-ktišenoišo zunanjo konkurenco le, ker jim velika enotna država dnin (četudi se v nezadostni meri') zaščito svoje enotne trgovinske in industrijske zaščitne politike ter odpira svoja prostrana tržišča, producirali in prodajali samo Slovencem? Ali se bodo mogli spti-stit' i'ven svoje srečne avtonomne Slovenije v boj z nemško, avstrijsko, italijansko. francosko konkurenco? Ali
de. Preosnova vlade se izvrši po konča« nem delu verifikacijskega odbora pred slov.esno otvoritvijo Narodne skupščine ki se izvrši s kraljevim prestolnim govos rom. Ta prestolni govor bo še posebej poudaril potrebo striktne izvedbe vidov, danske ustave ter bo naštel zakonske na Črte, ki jih naj reši parlament.
Kar se provedbe rekonstrukcije flče v razmerju obeh skupin v vladi ne na« stanejo spremembe tudi ne glede resor« tov. Sigurno je, da izstopijo iz kabineta resortni ministri Stanič (promet), ki je bolehen. Šurmin (trgovina), ki je pri vo« litvah propadel in Uzunovič (gradjevi. ne V ki postane najbrž predsednik par« lamenta.
Nato odstopijo ministri brez portfelja. Minister TrlFkovlč prevzame enega Izmed prostih resortov ter ostane podpredsednik vlade. V kabinet vstoni naihrž hlvšl ml. nister posl. dr. Nl"ko Perlč. Državni pod. se!:retrr'i rstare.io na svojih mestih izvzet"'! Sretena Vukosavl!ev;ča, kl ni bil lzvo!'en.
Beograd. 3. marca. p. Dnnes opoldne le bil v avdijencl pri kraliu m'nlster za šume in rudn:ke dr. Žerjav, zvečer pa minister za zunanje stvari dr. Ninčič.
Načrt novega stanovanjskega zakona
ODPRAVA OMEJITEV ZA POSLOVNE PROSTORE. — RAZŠIRJENJE ODPOVEDNE PRAVICE ZA STANOVANJA. — ZAŠČITA NAMEŠČENCEV IN DELAVCEV VSEH VRST. — DRŽAVNA PODPORA ZA STANOVANJSKE ZADRUGE. — NOVI ZAKON NAJ VELJA DO 1. MAJA /927. Beograd. 3. marca. p. Kakor je Vaš 1 uradniki in služitelji vseh ustanov in dru-dopisnik že javil, je bil te dni v ministr- gih dobrodelnih zavodov; 11.) uradniki stvu za socijalno politiko izdelan projekt ln nameščenci samoupravnih oblastev. novega stanovanjskega zakona. Razne Kadar imajo poedine gori naštete osebe
Resignaciia Lju^e Jovanoviča na pred-sedništvo Narodne skupščine
NJEGOV NASLEDNIK BO NIKOLA UZUNOVIČ. — PREDSEDNIK RADIKAL SKEGA KLUBA POSTANE LJUBA ZlVKOVIČ.
Beograd. 3. marca. p. Današnji d.m je minul v vladnih krogih s pripravami za delo v Narodni sktipSčiit. Pre''redr|'( Narodne skupščine Ljuba Jovanovič je tekom dneva posetil min. predsednika Pa-?i;a kot šefa radikalne stran' e in se mn je zahvalil za zauparje. ki se mu >e Izkazovalo kot nredse-tnikn Narodne sVttnščl-
meono klerikrilci da se da razmerje ne- s prošnjo, naj Se ga radi holehrostl urediti tako, da U) na eni strani Slove ' Tri konstHHrariu novega parlament- razni ja imela svojo »samovlado*; na drn-jte dolžnosti. Min. predsednik Pašič gi strani pa bodo Jugoslaviji napram njej ostale vse dolžnosti, ki jih ima sodni kot enotna država? Ali bo agrarna Srbita za avtonomno indnstrijalno Slovenijo nosila bremena zaščitnih carin?
Klerikalci naj vprašajo slovenske pridobitne kroge — one namreč, ki znajo misliti in z bodočnostjo računati, naj predložijo in razložijo stvar slovenskemu delavstvu, katerega usoda jo
i gnacije ter je vprašal, ali želi prevzeti kako tresto v vladi. G. Jovanovič je od-govoril izogibajoče. VprašaHe je ostalo nerešeno tn bo o njem re sklepal radikalni kluh. Kot rajresnejšl 'nndidat za f-red. sodnika Narodne skupščine se v radikalnih krogih označuje sedanji minister eradjevln	Uzttrovič. Omenja se tu-
di ime l.jttbe Živkoviča, a le naflioli verjetno, da bo Littha ŽivkovIČ . nljen za predsednika radikalntga poslanskega kluba.
je upošteval razloge Jovanovičeve resi-
Nemške predsedniške volitve 29. t. m.
CEL TUCAT KANDIDATOV - DESNIČARJI SF. NE MOREJO SPORAZUMETI. - PRIPRAVE ZA EBF.RT0V POGREB.
Berlin, 3. marca. s. Kakor doznava VVojrrov tirad, se je državna vlada v razgovorih z voditelji političnih strank sporazumela, da se bo prva volitev dr.
navezana na procvit slovenske indu žavnega predsednika vržila v nedeljo, strijo in obrti, in če bodo tam dobili dne 29. marca.
odgovor, da je program samostojne I Berlin. 3. marca. z. Predsednik Ebert Slovenije pravi in da je »avtonomija* še ni pr kopan, a javnost je že pogra-vredna. da se jo plača z gospodarskim i bila volilna mrzlica. To je tudi vzrok.
poginom. — potem bo problem postav Ijrn na drugo osnovo in ho mogoče o njem otvoriti novo diskusijo.
Že smo se dotaknili tudi sociinlnega jedra klerikalnega avtonomističnegn vprašanja. Naj dodamo še vprašanje, kako si predstavljalo klerikalci v svoji »avtonomni* bodočnost slovenske inteligence! Kam bolo šli absolventi naših srednjih šol. kam absolventi ljubljanske univerze? ?.o danes v Sloveniji kmalu ne bo več kruha za akademsko Izobražene. Klerikalna avtonomija znnči pogin ljubljanske univerze.
Samo »Slovenec* je sposoben brez sramu tretirati vprašanje klerikalno
da se je vlada odločila, nove preited-niške volitve čim bolj |>ospešiti. Kandidatov je vsak dan več, ker nastopa vsaka stranka s svojim. Najresnejši je slejkoprej dr. Marx, čeprav je doslej tudi le kandidat centnima, ki pa «i
prizadeva pridoMti zanj vsaj ie demokrate i-n socijaliste. Ti imajo svoja kandidata v osebah predsednika Re.ichstaga dr. Loebeja in bivšega ministra Rranna, demokrati pa prezenti-rajo Petersena. Z nemško - nacijonai-ne strani m» čnjejo imena Billotv, Hin-denburg, Mackensen. Tirpitz itd. Tudi Stresomann in kancler Lutlier se imenujeta. Splošno pa prevladuje mnenje, da se bodo nacijonalci Iti ljudska stranka naposled vendarle zedinili na skupnega kandidata, kar bo imelo za posledico, da se bodo tndi vveimarske stranke grupirale okrog dr. Marxa.
Avstrijski kancler o koroškem šolstvu
NEISKREN ODGOVOR DR. RAMEKA NA VELF.NEMŠKO INTERPELACIJO. NJEGOVI ARGUMENTI SO ISTI KAKOR ŠOVINISTIČNEGA ČASOPISJA V
CELOVCU IN GRADCU.
Dunaj, 3. marca. s. Na današnji seji narodne skupščine se je predvsem raz« pravljalo o interpolaciji velenemških po« slancev glede zatiranja nemških šol v
avtonomije na način ignorantskega j Jugoslaviji ter o šolskih razmerah na domišljnvca in vseznala. To dokaz-i-j Koroškem. V svojem odgovoru na to in«
jeio zla.-ti njegova izvajanja o tem. kako je Anglija priznala samoupravni princip s tem. da je »dala vsem domi-rnonom državne pravice*, ali pa njegova izvajanja o tem., da ,je »dvignili avtonomi«tični princip na najvišjo sto
kasneje niso niti prihajali v šolo. Na prizadevanje jugoslovenskcga konzula v Ce'ovcu se je ta šola premestila v ok« tobru leta 1923. v St. Rupcrt. Pri otvo« ritvi ie imela šest učencev in s temi se je vzdrževala eno leto. Majhen del av« strijskih Slovencev meni, da se nc more
skupine stanovanjskih interesentov, zlasti organizacije hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov so vposlale ministrstvu spomcnice, kl si naravno ostro nasprotujejo. Posebno energično stališče le zavzela Zveza hišnih posestnikov iz Slovenije, ki zlasti ostro protestira proti temu, da bi ostali nekateri poslovni prostori še nadalje pod zaščito zakona. V nasprotju s tem zahtevajo oni pridobitni krogi, ki izvršujejo svojo obrt v najetih prostorih predvsem nadaljno neodpoved-l.iivost teli prostorov. Ta akcija pohaja iz Ljubljane. Ministrstvo ie skušalo, kakor se zatrjuje, Izbrati srednjo pot. Spomenice posameznih interesnih skupin pa bodo seveda tvorile inaterijal pri parlamentarni razpravi.
Te dni bo projekt ministra Gjuričiča predložen ministrskemu svetu v razpravo ter odobritev nakar bo nemudoma izročen Narodni skupščini v končnoveljavno sklepanje.
Projekt novega stanovanjskega zakona je razdeljen na 101 člen ter vsebuje sledeče najvažnejše določbe:
Člen L: Svobodno razpolaganje s stanovanji v starih zgradbah je omejeno po določbah tega zakona za čas do I. maja 1927.
Člen 2.: Izvzeti so od vseh omelitev poslovni prostori, hiše invalidov in vdov. čijih možje so padli v vojni, nadalje ako je hišni posestnik sin padlega ali umrlega v vo ni in nima nobenega drugega premoženja ali dohodkov razen invalidnine, nadalie nove stavbe in prezidani deli starih hiš.
Clcn 5.: Nihče ne more imeti hkrati dveh stanovanj.
Člen 6.: Nihče ne more biti najemnik stanovanja v starih hišah po določbah tega zakona, ako ima v istem kraju svojo liišo bodisi na svoje ali na ime žene ali otrok, ki stanujejo z njim v skupnem gospodinjstvu.
Člen d.: Zamena stanovanj je dovoljena, ako nanjo pristane hišni posestnik. Ako ne dovoli gospodar v zameno, je potrebna odobritev stanovanjskega sodišča I. stopnje.
Clcn 8.: Podnajeml celih stanovanj ali njihovih delov niso dovoljeni. Dovoljeno pa je dajati v podnajem opremljeno sobo osebam, ki stalno stanujejo v dotičnem kraju. Ako dosega višina podna emnine ceno celcga stanovanja ali jo celo presega, gre tiišnemu gospodarju od pod-najemnine 30 odst.
Člen 10.: Hišni posestnik ima pravico odpovedati stanovanja, ki uživajo zaščito zakona le v sledečih slučajih: Ako je stanovanje gospodarjem ali njegovim oženjrnim sinovom ali ovdovelim hčerem neobhodno potrebno za lastno uporabo, ako potrebuje hišni posestnik zaradi velikega števila članov svoie rodbine neobhodno razširjenje stanovanja, ki ga ima že v dotični hiši; ako se najemnik ali njegovi svojci ali pa podnajemnik nemoralno vedejo in žive na način, kl žali sostanovalce ali ki otežkočuje živlienje
razen svoje plače in prejemkov še pokojnine, invalidnine, dnevnice ali druge stalne dohodke nad 40.000 Din, se zviša najemnina za devetkratni, ako pa presegajo 60.000 Din, za IZkratnI iznos. V sporih, ali spadajo gotove osebe v eno gori naštetih vrst, odločajo stanovanjska sodišča I. stopnje.
Člen 17.: Državni uradnik, ki zapušča svoje dosedanje bivališče, ker je prestavljen, ima piavico obdržati staro stanovanje za svojo rodbino največ še tri mesece.
Člen 19.: Pravico do dodelitve stanovanj v smislu tega zakona imajo le osebe, ki so naštete v členu 12. tega zakona. Izpraznjena stanovanja se imajo zasesti najkasneje v petih dneh po izselitvi prejšnjega najemnika.
Člen 21.: Oseba, ki ji je dodeljeno stanovanje, se mora vseliti vanj tekom desetih dni.
Členi 27. do 79. govore o sodnem postopanju.
Členi od 79 do 101 vsebu.ejo določbe o zadrugah za gradbo cenenih stanovanj. Take zadruge se ustanovijo in bodo deležne državnega kredita po določbah tega zakona v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Sarajevu, Splitu, Podgorlci, Osjeku, Subotici, VeL Hečkereku, Kragujevcu, Nišu, Skoplju, Stipu in Zemunu ter na sedežih oblastij, ako niso tu naštete. Zadruge se morejo ustanoviti le, ako se priglasi najmani 200 oseb.
Člen 85.: Vsa poslopja, ki jih zgrade zadruge ali zadrugarjl, so prosta dvajset let vseh državnih in občinskih dajatev.
Člen 86.: Pri ministrstvu za socialno politiko se ustanovi fond za gradbo stanovanj z rednimi budžetniml dotacijami, ki znašajo najmanj po 30 milijonov dinarjev na leto.
Clcn 87.: Iz tega fonda dovoljuje minister za socialno politiko zadrugam kredit do največjega iznosa 75 odst. njihovega kapitala, in sicer po 3 odst. obresti na leto. Zadruge dajejo svojim članom cenen kredit po 4 odst Ta obrestna mera se vzame tudi pri anuitetah.
Zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj In velja do 1. maja 1927. Ministrski svet pa ga more s svojim odlokom podaljšati.
Odstop turške vlade
Beograd, 8. marca. p. Ministrstvo za zu -anje stvari je prejelo poročilo, da je vlada v Angori podala ostavko.
Carigrad, 3. marca. t. V uradnem komunikeji. se izjav.ja. da je vlada na zbo-rovan.u republikanske stranke ostala v manjšini ter da je zaiadi tega demisijo-nirala.. Fredaednik republike je naprosil Feti bega, naj pr j\izorno vodi vladne posle dalje. Govori se. oa je padec vlade v zvezi z uporom Kurdov.
Zmede v Bolgariji
Beograd, 3. marca. r. Iz Sofije poro«
drugim ljudem v hiši; v slučaju žaljenja čajo, da je bil umorjen prvi tajnik žu« hišnega gospodarja ali članov njegove pana Vasiljeva, zelo ugledna oseba in
tcrpelacijo je zvezni kancc'ar dr. Ra«
mek obrazložil šoske razmere v sloven« priključiti tej jasni sodbi slovenskega skem delu Koroške, kjer obstoja po'eg prebivalstva. Pri tem pa je treba pripom s'ovcnskih šol v St. Jakobu in v Selah , niti, da tem krogom ne gre v prvi vrsti , 80 utrakvističnih šol. Te utrakvistične ; za to ali ono formo šole, temveč za ose« i šole so posta'e pri slovenskem prebival« | be, ki naj bi se nastavile kot učitelji. Ti pin:o — Rusija.* «P!ovenec» no vč, j stvu na Koroškem zelo priljubljene, krogi hočejo, da se nastavijo kot uči« da je priznala Angliia samoupravo svo- j Naravno je, da je za slovenske otroke, telji osebe, ki so se pri plebiscitnem jim de.miniionom snmo v toliko, v ko- ki so državljani skoraj docela nemške boju izpostavlja'e na eksponiranih me« likor 0'Hnčujeio v njej Angleži. Tu li \ države, tudi z gospodarskega stališča stih ter delale jugoslovensko propagan« Itvliia ima svojo samoupravo, toda velikega pomena, tla popolnoma obvla- do. Del teh učiteljev je po plebiscitu z
rodbine na časti ali telesu, bodisi s strani najemnka ali n egovih odraslih otrok.
Cien.ll.: Višina najemnine se določa sporazumnb med najemnikom in hišnim gospodarjem.
Člen 12.: V onih delih kraljevine, kjer so veljale pred vojno najemnine v kronah, ali perperjih velja kot osnova cena stanovanja v istem iznosu v dinarjih
elan Makedonskega odbora. Dopoldne je bil z nekim policistom na pokopališču ter je bil ustreljen iz zasede.
Beograd, 3. marca. r. Socialistična »Epoha* vidi v razpoloženju prebival« stva proti teroristični politiki vlade ne« varnost državljanske vojne. Iz čustendil« skega okraja sta pobegnila v Jugoslavijo ugledna prvaka Danev in Taškov s 50
tako, da jo samo Angleži upravljajo Inil5;ei nimalo nobene besede Hi jo bodo dobili bržkone «e!e takrat, ko bodo prišli mednie rndi.Vvci s svojimi tamhn-raškiml zbori, knkor jim jo to lani obljubil v »Slobo.lriem domu* hrvatski Ohandi goso. Slina Radič. Kakšno avtonomno ali samoupravo nli samovlado pa ima ruski narol? .Ali no odločuje snmo pnr tisoč boljšovikov? Ali naj bo mogočo sovjetska diktatura vzor? Nihče ni nikdar bolj pognzil avtonomističnegn prineion kakor so ga ruski so-vjoti! Kdor ni boljše vik. ie brezpraven in na stotisočo noboljševikov je padlo v Rnsnj pol rnboljsko roko.
Samouprava in samovlada ljudstva Je pri nas dovolj zajamčena z ustavi, po kateri ie naša država parlamentarna monarhija z Narodno skupščino, izvoljeno s splošno in enako volilno pravico in z oblastnimi in okrajnimi skupščinami ter odbori, katerih kompotenra je v marsičem večja nogo pri starih
dajo nemški jezik. To priznava tudi slo« jugoslovenskimi četami zapustil deželo.
vensko prebivalstvo, kar se vidi že iz s'učaja v Velikovcu, kier se je o Veliki noči leta 1923. ustanovila popolnoma slovenska šola, za katero se je iz osmih šolskih okrožij javilo pet otrok, ki pa
deželnih avtonomijah. Res je, da samouprave pri nas še niso izvedene, toda temu je kriva klerikalna stranka, ki je v zvezi z ostalimi opozicijonalci do zadnjega časa onemogočevnla popolno izvedbo vidovdanske ustave.
Izgleda, da je »Slovpnec* znova načel debato o avtonomiji zato, da bi z ozirom na sporazum opozicijskega bloka sam svojim bralcem dokazal njeno neumestnost Argumenti, 8 katerimi je včeraj »branil* avtonomistično stališče SLS. 60 namreč najboljši dokaz, da je pri nas klerikalna avtonomija nepotrebna in za naše ljudstvo pogubna.
Zvezni kancclar je nato protestiral proti jugoslovcnskim listom, ki baje vsebujejo neutemeljene obtožbe in očit« ke v tem vprašanju. Izjavil je, da je dal beograjskemu avstrijskemu pos'aniku nalog, naj pri beograjski vladi protestira proti tem trditvam. Ako ima jugoslo« venska vlada kake pritožbe g cde narod« nostnih manjšin v Avstriji, ima samo eno legalno pot in to je pritožba pri Zvezi narodov.
Iskreno moramo reči, da nas preseneča, da govori reprezentant Avstrije tako neiskreno in nestvarno. Nehote dobimo vtis, da mu je sestavil odgovor koroški »lieiinatscliutz«, kl je lansiral tudi znane članke v graško in celovško šovinistično časopisje. »Jutro« je že zavrnilo večino teh trditev, ki jih sedaj navaja tudi g. dr. Ramek. Sicer se pa na njegova izvajanja še povrnemo. Ured.
Ona se poviša za šestkratni iznos te vso-' pristaši. Bolgarski poslanik v VVashingto te, kadar gre za stanovanje z največ šti- nu Panaretov je odstopil z utemeljitvi« rimi sobami in ako so na emniki: 1.) ak-; jo, da nc more več gledati nasilja, ki se tivni drž. uradniki, častniki ali podčastniki vrši v Bolgarski. V Gornji Džumaji so ter služitelji ali njihove vdove, ali sirote, baje zemljoradniki ubili nekega vladne« izvzemši uradnike ali častnike, ki so. ga uradnika.
zdravniki ali InženjerjI. ako jim je do-1---———--
voljena svobodna praksa; 2.) upokojenci ali upokojenke, vdove upokojencev in njihove rodbine, izvzemši upokojcnce, ki so odvetniki; 3.) duševni delavci, kakor knji ževniki in umetniki (slikarji, pesniki, 520.25, London 24.77, Pariz 26.35, Milan igralci itd.); 4.) duhovni vseh stopenj, 20.77, Praga 15.45, Budimpešta 0^0072, vseh veroizpovedi in njihove vdove in Bukarešta 2.53, Sofija 3.775, Dunaj 73.35.
CURIH.
3. marca:
Beograd 8.35,
Newyork
otroci; 5.) vojni invalidi in n ihove rodbine; 6.) vdove in sirote padlih, umrlih ali izginulih v vojni, ako so gospodarsko
DUNAJ. Devize: Beograd 11.42 do 11.46, Berlin 168.70 — 169JO, Budimpe« šta 97.70 — 98.10, Bukarešta 3.52—3.54.
šibke; 7.) vsi oni obrtniki, ki ne delajo v London 33.77 — 33.87, Milan 28.26 do
svojem imenu in nimajo lastnih delavnic, ampak delajo pri drugih in prejemajo mesečno plačo ali dnino; 8.) zasebni urad niki in sploh vsi zasebni nameščenci, ki delajo za plačo, ki ne presega 3000 Din na mesec, izvzemši one, čijih podjetniki so sezidali lastna poslopja za nameščenje svojih poslovnih prostorov in stanovanja za svoje uslužbence; 9.) fizični delavci in delavke vseh vrst, vsakega posla ali podjetja ter njihove vdove in sirote; 10.)
2838, Ncvvvork 709.35 — 711.85, Pariz 35.85 — 36.01, Praga 21.07 — 21.15, Var« šava 136.25 — 136.75, Sofija 5.16 — 5.20, Curih 136.35 — 136.85. Valute: di. narji 1137 — 11.43, dolarji 704.60 do 708.60.
PRAGA. Beograd 54.50, Dunaj 480. Rim 136, London 161.425, Newyork 33.8G Curih 651.
BERLIN. Beograd 6.74, Dunaj 59.13, Milan 16.71, Praga 12.43, Curih 80.64.
Politika in katoliška duhovščina
Vidovdanska ustava jamči v Jugoslaviji vsem zakonito priznanim veroizpovedim popolno enakopravnost, svobodno udejstvovanje in razvoj. Država zahteva od- priznanih cerkva samo lojalnost bodisi v medsebojnih odno-čajih bodisi napram njej sami.
Z ozirom na to, da imamo v Jugoslaviji tri glavne veroizpovedi, pravoslavno, katoliško in muslimansko, h katerim se priznava večina prebivalstva, tudi ni mogoče zavzeti v odno-žajih posameznih veroizpovedi napram državi drugega stališča kakor samo stališče enakopravnosti, ako se bočc ohraniti verski mir v državi, ki ima toliko konfesij kakor ravno Jugoslavija. Ni si mogoče misliti, da bi mogla imeti v taki državi katerakoli cerkev predpravice pred drugimi
Ustava omogočuje vsaki veroizpovedi popolno svobodno udejstvovanje v javnem življenju. To svobodno udejstvovanje pa se nikakor ne sme istovetiti z zlorabo vere in cerkve v poli tične namene, ker je vera in cerkev z javnim življenjem samo v toliko v zveri, v kolikor imata pospeševati moralno in etično vzgojo ljudi.
Kaj ima opraviti n. pr. vprašanje opravite ureditve države na centralistični, decentralistični. separatistični, federalistični ali avtonomistični podlagi z verskimi nauki in dogmami? Kje je zapisano, da je samo volilec dr. Korošca, ki je vendar v političnih zvezah s prononsiranimi framazoni in nekri stjani — muslimani, dolier katoličan? Kaj briga katoliško cerkev, ali je naša država« nre,jena po unitarfctičnem ali separatističnem načelu? In kako se strinja z nauki katoliške cerkve, ako se duhovščina izpostavlja za stranke, katerih delo obstoji v rušenju avtoritete države in državnih oblasti? Ali ne »či sv. pismo: Dajte kralju, kar .je kraljevega, in Bogu. kar je božjega?
Nihče ne odreka duhovščini pravice, udejstvovati se v javnem življenju kakor vsak drug državljan po demokratskih načelih popolne enakopravnosti, toda nemogoče je ravno po teh načelih, dovoljevati duhovščini kot pred-staviteljici cerkve gotove predpravice. Ako pa politikujoča duhovščina v svoji agitaciji za stranko, ki ji pripada, istoveti interese te stranke z verskimi in cerkvenimi interesi in prepoveduje pripadnikom svoje cerkve sodelovanje v drugi stranki, jim odreka verske
ker se kaj radi sankajo okoli pristašev drugih strank, kadar je treba denarno prispevati za katerekoli, cerkveno potrebe. Politikujoča duhovščina pa odbija od cerkve ljudi, ki so drugejp političnega mišljenja kakor je sama in s tem zmanjšuje tudi krog svojih vernikov. Ali je to v korist cerkvi in njenim ustanovam, naj sami presodijo.
To je samo nekaj misli. Mi nikakor nočemo dajati cerkvi nasvetov, kako naj napravi red v svojih vrstah, ker menimo, da jo bo sila razmer k temn sama privedla Ako razpravljamo o razmerja cerkve in duhovščine napram državi in politiki, storimo to le radi tega, ker hočemo braniti interese države napram onim, ki zanašajo med njeno prebivalstvo s zlorabljanjem vere mržnjo in ki spravljajo politične boje na versko polje in s tem izzivajo kulturni boj v času, ko je treba povečati glavno jažnjo ureditvi gospodarskih in socijalnih razmer. Ako cerkev sama noče napraviti reda v lastnih vrstah, pa je država dolžna sama sebi, da ukrene vse potrebno za varstvo interesov celokupnosti. ki je mogoče le i vzdržan jem verskega mirti. Za katoli-
ee n« bodo strinjali s nazinnjem strankinega vodstva.
Uporni člani stnuike ao spor spravili pred Široko javnost t brojuro, v kateri navajajo svoje očitke Macdonal-du in njegovi politiki. *Ta bro?<ira j» doslej priznanega delavskega voditelja silno razsrdila in 8e bolj zastrupila že itak neznosno oiračje v Labour Party
Viporedno t notranjim bojem v stranki pripravlja levica naskok na strokovne organizacije, ki so temelj moči angleškega delavskega pokreta. V sindikatih je sicer že prej večkrat prihajalo do sporov, vendar se je zmernim strokovnim voditeljem skoro vedno posrečilo tignati revolucijoriame prenapeteže. Fo povratku sindikalne delegacije iz sovjetske Rusije, ki je podala zelo optimistično poročilo o tamošnjih razmerah, je levičarjem zraste! pogiim in oni so se z vnemo lotili načrtov za erevolucijoniranie angleških delavskih množic. Takozvana mantšinska skupina v sindikatih Je vlomila predlog, naj se ponovoo pokliče v življenje «tara sindikalna »trozveza* rudarjev, železničarjev in pristaniških delavcev, h kateri naj se pritegnejo še delavci strojne industrije. Vse te strokovne organizacije bi se morale obvezati, da bodo takoj proglasile splošno
ško cerkev samo bi bilo najboljše, ako stavko v vsel, teh strokah, kakor Iti-
zavzame napram državi lojalno stali šče in se ne spušča v boj za stranke, ki se s svojimi državnopravnimi programi postavljajo v nasprotje državne celokuptKfti. Ako pa tega cerkev ne uvidi, potem si naj pripiše sama sebi zle posledice, ki bi mogle nastati zanjo s političnimi porazi teh strank,
Danes nosi za politiko klerikalne stranke v Sloveniji odgovornost cerkvena oblast, k! fungira kot njena voditeljica, zaščitnica in pokroviteljica. Zato je tudi odgovorna za njene poraze. Ker smo načelni nasprotniki po litike dr. Koroščeve stranke, ki je tekom šestih let vo? čas ovirala kulturni, gospodarski in socijalni razvoj Slovenije v družbi z ostalimi jueoslovenski-mi pokrajinami, je nemojroče. da H ne delali odgovorne cerkvene oblasti, k! se ž njo i*tovet.i in ki se izpostavlja zanjo celo na tak način, ki nasprotuj" tndi temeljnim načelom katoliške vere. Poudarjamo pa ponovno, da Ftojimo ns stališču popolne enakopravnosti vseh veroizpovedi in cerkva, kakor to določa vidovdanska ustava. Načelo enake pravice za vse mora zato veljati tudi za katoliško duhovščino, ki misli, da sme zavzemati neko izjemno stališč
obrede, cerkveni pokop itd., potem to in j^hHati ?Voj položaj'kot taka tudi
ne pomenja samo najgrše zlorabe cerkve in vere, ampak tudi kršenje načela enakopravnosti in poniževanje do-tične cerkve, ki jo ta duhovščina predstavlja, ker ji s svoiim postopanjem jemlje potrebni ugled med lastnimi i verniki kakor tudi med verniki drugih cerkva.
Pri vsem tem pa se je treba še vprašati, ali je n. pr. politika dr. Koroščtv ve stranke res tudi v korist katoliške cerkve? če duhovščina istoveti cerkvene interese s politiko klerikalne stranke in če doživlja ta politika samo
na političnem polju.
V tem smislu bo država znala bra niti svoje stališče tudi pri pogajanjih za konkordat z Vatikanom.
Kriza angleške delavske stranke
London, 24. februarja. Izguba državne oblasti po volitvah lanske jeseni je pognala Labour Party v precejšnjo notranjo krizo, ki zadnj*
poraze? ali "ne"morejo priU veraikir'ki! ^ vedno..b*Lj ^sno narašča Kot £ pristaši te stranke, do prepričan ja, I J° P™" pamt.veka navada, so da ih je cerkev oškodovala v njihovih I ^ T A"^1 Pn'lno "a * da življenskih interesih, ker so jo silili ^ km\ca	n ^ni
njeid predstavite!ji v to stranko? Ako ?ke	» l- l^ Najholj na dlani
se cerkev oficijelno ne istoveti z!* ^^ Bfaodonalda, k, je btl preti-
nobeno ^pobtič 's tra'nk o, "zak a j" potem j	delavske vlade in še danes na-
rfJln,« svoii duhovni in svo- MuJe Lab™r Part?- Pr0tl nJpmu 8"
ne dovoljuje svoji duhovščini in svojim vernikom sodelovanja v strankah in organizacijah, ki ne zahtevajo nič drugega kakor lojalnosti po pregovoru <--Brat je mio, koje vere bio?;> Zakaj je cerkvena oblast v Sloveniji preganjala duhovnike, ki so v cerkvi in izven nje vestno izpolnjevali svoje duhovniške dolžnosti, ki pa si niso pustili prepovedati sodelovanja v narodnih organizacijah in nesebičnega dela za narod, od katerega ni imela klerikalna stranka neposredne koristi? Zakaj nastopajo pred s ta vi tel jI cerkve proti strankam in osebam, ki v javnem življenju delajo za procvit države in po-vzdigo našega naroda v kulturnem.
je torej razvila živahna kampanja, ki zavzema vedno ostrejše oblike.
Znamenje za otvoritev sovražnosti je dala po svoji zgovornosti znana soproga Macdonaldovega zakladnega mi-nistra Snowdena. ki je na svoji politični turneji v Kanadi zatožila Macdo-nalda, da je napravil ne>odpustno napako, ker se je poleg predsedstva vlade preobložil še z zunanjim portfeljem Spričo tako ogromne naloge so njegove sposobnosti docela odpovedale.
Macdonald šteje danes v svojem parlamentarnem klubu poleg privržencev tudi lepo število močnih in uglednih nasprotnikov. Ti se rekrutirajo
tro bi ena izmed njih smntrnln za potrebno. da stopi v stavko. One naj bi odslej vedno le skupaj štraikale in bi smele štrsik le skupno zaključiti, kadar bi delodajalci sprejeli vse stavljene zahteve.
S tem predlogom se bo vodstvo Tn de • Uoiona v kratkem pečalo. Levičarski sindikalisti in za njimi stoječi. Številčno danes še brezpomembni ko-mnnistl. ki oči» Mno inspirirajo opozicijo v strokovnih orcrtnizacjah. sicer dobro vedo. da bo njihov predlog zavrnjen. vendar ga hočejo izrabiti kot atritscijsko sredstvo proti današnjemu zmernemu vodstvu strokovnih Unij kateremu očitajo, da stoji v službi buržoazije.
Ves ta boj levice stremi za tem. da se iztrga vodstvo stranke in sindikatov iz rok zmernih voditeljev in pre-orijentira v smer razrednega boja. Načrt se v celoti gotovo ne bo posreči!, ker se dosedanji voditelji ne mislijo pustiti vreči iz sedla. Ni pa Izključeni možnost razkola v stranki, ki v svoji večini nasprotuje ekstremističnim tendencam.
Težka kriza, ki jo danes preživlja delavska stranka, dokazuje, da so bil" paradoksne in zlasti pre ura njene velike beeede Macdopnlda in tovarišev o skorajšnji smrti l»hera!pe stranke In nienem absorbiran ju v naročju Labour Partjr. Maclonaldova stranka mora prej sama ozdraviti.
veda občina niti misliti ne more na tako
posojilo. Sprejet je bil predlog odseka, da se ponovno informira kake pogoje stavi banka
Daljša debata se ie razvila glede adaptacije konjeniške vojašnice. Svoječasni predlog je šel za tem. da se ustanovi konzorcij, v katerem bi bila zastopana Slavenska banka kot lastnica, mestna občina in stavbeni podjetniki. Banka na predlog ni pristala ter ponu a vojašnico občini v odkup. Občina bi bila pripravljena vojašnico odkupiti, toda le pod pogojem, da vojaški erar preje odkupi druge vojašnicc, ki so sedaj last mestne občine In ako bi banka stavila primerno ceno. Adaptacije, potom katerih bi bilo mogoče napraviti okoli 200 stanovanj, so preračunlcne na 5 milijonov dinarjev. Izvoljen ie bil poseben odbor, ki naj stopi z banko v pogajan a. Precejšnjo pozornost ie vzbudila ponudba neke češke tvrdke za zgradbo ekktrične cestne železnice v Mariboru. Odsek je bil mnenja, da z ozirom na finančno stanje občine za enkrat na to še ni misliti. Na predlog podžupana dr. Lipolda je bil sprejet sklep, naj se skuSa stopiti v st:k s tvrd-kami, ki bi bile pripravljene zgraditi železnico na lastne stroške proti primerni eksploatacijski dobi.
Končno je občinski svetnik g. \Vclxl poročal o zgradbi začasne tržnice. Po vzorcu drugih mest naj bi se na novem delu Olavnega trga zgradile na stroške Interesentov lične enakomerne lesene barake. s čemer hi sc razbremenil dosedanji Olavni trg in omogočila premestitev špeharjev s Koroške ceste, kjer sedaj zelo ovira o promet. Predlog je bil načeloma sprejet.
Po rešitvi nekaterih manj važnih zadev je župan ob 20. zaključi! javno sejo, nakar je občinski svet v tajni seji razpravljal o raznih personalnih zadevah.
Politične beležke
gospodarskem in socijalnem ozirti? Za-jnaiveč iz škotskih poslancev, ki se od-kaj se ravno v Sloveniji istoveti cer-1 likn jejo po svoiem levičarskem tem-kvena oblast z dr. Koroščevo stranko peramentu. Voditelj jim je fcxminister in njenim političnim programom in za-| Wfceatley, ki mu pripisujejo nakano, kaj ne smatra tega za potrebno n. pr. da hoče vreči Macdonalda in dat! La-v Hrvatski in v dragih jugoslovenskih j bour Partv levi pečat s pomočjo ekstre-pokrajinah?
To so vprašanja, na katera nimamo odgovora. Logično bi bilo sklepati samo. da predstavnikom cerkve, ki se spuščaio v dnevno politiko in pri tem zlorabljajo v svoje namene vero in eerkev. ni toliko za interese cerkve kakor pa za svoje osebne gmotne koristi.
Končno se je treba tudi vprašati, ali je rep tako potrebno, da postavlja klerikalna stranka na vodilna mesta dn-hevnike, ki zanemarjajo radi tega svoj pravi poklic in se izpostavljajo nevarnosti, da s svojim političnim nastopom jemljejo ugled ostali duhovščini, ki v resnici vrši svoj poklic. Alf nima klerikalna stranka lajikov, ki bi bili tndi po njenem mnenju dovolj »katoliški*, da bi mo<r!i braniti interese katoliške cerkve tndi v politiki, ako smatra to res za neobhodno potrebno? Ali bi ne bilo bolje za ngled katoliške cerkve in njene duhovščine, če bi se duhovniki ne izpostavljali osebno v politični borbi?
Naglasitl pa je tudi tretja, da cerkev »e more biti snmo družba pripadnikov ene same politične stranke. Tega tudi •astopnSti cerkv« menda sami ne žele,
mistov. Druga polovica februarja ie prinesla incident, ki je spravil na dnevni red ne le vprašanje strankarske discipline, temveč tudi vprašanje vodstva in bodočo politike Labour Partv.
Poslnneo Kiricvvood je namreč v razpravi v zbornici zahteval v imenu stranke znižanje kreditov za princa Wa!es, ki odpotuje v reprezentacijski misiji v Južno Ameriko ln Afriko. Macdonald in drugi zmerni delavski voditelji so v znak Pfodobravanji Kirkvroodovega nekvalificiran, nastopa STedi njegovega govora zapustili zbornico in ga pozneje tndi javno obsodili. Z Macdonaldom drže med drugimi Clynes, Thomas in Sidnev Webb. Toda s Kirkwoodom so glasovali proti omenjenim kreditom in se torej so!! darizirali z njim ne le Wheat!ev. tem-več tudi Wegewood in celo Hender-son in veliko število poslancev. Prišlo je do ogorčenega javnega obračunavanja in morala se je sklicati posebnjt seja parlamentarnega kluba, da reši spor. Seja je potekla v velikem prepiru in brez rezultata. Zdi se, da so škotski poslanci in ostali levičarji odločs-ni na samostejea nastop vselej, kadar
Mariborski občinski svet
Maribor, 3. marca.
Nocoj se je bavil mariborski občinski svet večinoma s tekočimi zadevami ter načel tudi nekatera večja vpraša nja svojega delokroga. Uvodoma je po dal župan poročilo o nekaterih nujnej-ših zadevah. Meti drugim je bila |>otr jena nova uprava Mestne hranilnice, v katero so bili izvoljeni sledeči gospodje: Fran Bureš, dr. Koderman, Ivan Kravo«. Ivan Kvas, dr. Kukovec, dr, Li|>old, Fran Majer, Ivan Soštarič, Fran Voglar, Viljem YVeixl, dr. Juvan, Ivan Osvatič. dr. Veble. dr. Jurečko, Ivan Roglič in Fran Pucelj. Zahvala Društva za podpore revnih učencev in poročilo Državne borze dela se vzameta na zanje. Tvrdki «Zlatorog» se dovoli napis reklame na davčnih listkih za vi narsko davščino, ki jih sama preskrbi. Nadalje je poročal župan, da je veliki župan potrdi! mestni proračun za tekoče IPtO.
Občinski svetnik OSlak (soc.) je nato Interpeliral župana, koliko je resnice na vesteh, da ie on preprečil na laljni uprizoritev Cerkvenikove drame «V vrtincu*, češ, da je grozil z odtegnitvijo občinske subvencije gledališču Dalje je zahteval pojasnila, kako jo mogla biti rešena prošnja mestnih delavcev za povišanie plač v negativnem smislu, ne da bi bila rednim potom re šena v odseku, oziroma v ohčinskem svetn. župan je označil govorice o nje-i govi intervenciji kot popolnoma izmi šljene. dočim mu ni o kaki rešitvi prošnje ničesar znanoga in bo dal zadeva preiskati. Poročevalci odsekov so poročali o raznih tekočih zadevah. Vloga zadrnee mesarjev, ki zahtevajo, naj s® špehnrjem prepove proda ianje mesa na me»nem trgu. je bila odklonjena, ker bi odgon špeharjev neugodno vpliva! na mestne cene. pa tudi zato. ker mestna občina tega sploh ne more prepovedati. Nov| Statut študijske knjižnice, s katerim se nreia tudi pravno razmer-je med mestno občino ln Zgodovinskim ter mnzejskim društvom, je bil odobren. Na čelu knjižnice stoji kuratorij, dočfm nosi vse stroške knjižnice mestna občina. V mestni ubožniei se uvede tedenski zdravniki pregled.
Malo čudno je vplivalo poročilo referenta finančnega odseka v zadevi posojila Hipotekarne banke. O tem se je v prejšnjem občinskem svetu že mnogo govorilo In bivši župan Orčar se je večkrat vozil v Beograd ter poročal v občinskem svetn, da je posojilo pod ugodnimi pogoji že zaslgurano. Po na novejših informacijah pa Je stvar taka, da banka o tem sploh noče ničesar vedeti ter zahteva kar iS odst. obresti. Pod takimi eogoH se-
-{- «S!ovenčeve» večine. Koliko opozi-lijsklh «večin» je že »Slovenec« pogrun ■J od 8. februarja daljeV Po volitvah je v treh posebnih izdajah navajal Davido-vičeve številke, ki pa so sproti kopnele. Nato je čakal na uradne podatke notra-n;ega ministra in dognal, da ima opozicijski blok večino, ne sicer po Številu mandatov, temveč po Številu volilcev. Seveda ie k opozicijskemu bloku kratko prištel vse, kar je ra dan volitev lezlo in ilo volit v*e skrinjice izvzemSi radikalno tn samostojno-demokratsko. Ko se mu tudi ta večina ni obnesla in ko se je pred dnevi formiral »Blok narodnega nespo-ra7iwna in ljudske prevare«, ki je napram Narodnemu bloku Ailtak i po mandatih i po *tevilu volilcev, proglaša »Slovenec« nekako duhovno večino, moralno nadmoč. Skratka »Slovenec« vztra;a v večini in je prezrl, kar p;Se mnogo uvidevnejJa »Pravda«: Vlada ima večino in ji v verifikacij-skem odboru zadostuje en sam večinski glas. Zato je nezmiselno kon.statirati vsako jake posebno večine, ki jih narod in zakon nista dala.
-f- Zaradi principov. Komaj se je po* sušilo tiskarsko črnilo onih jezljivih he scd. s katerimi so opozicijski listi dekla« rirali pred vso Javnostjo, da z radikali ni in ne more več biti nikakih stikov, že sc v istih opozicijskih organih ob navija stara popevka o naklonjenosti radikalov napram opozicijskim skupi nam. Reči je treba, da jc »Slovenecn pred tednom še najbolj sramežljivo ornnnil definitivni «prelom» z radikali — naravno, zato pa ima zdaj tudi mno» go lažje stališče napram ponovnemu «vsi]<cvaniu» radikalov kakor ostali opo zicijski listi. «S!ovcnec» uvažuje vse prizadevanje radikalov za sporazum, vestno beleži niihovc napore z« prido« hitev dr. Koroščeve naklonjenosti, simpatijo ugotavlja, da so radikali »že ponovno stopili v stik z nekaterimi ugled nimi dlani opozicijskega bloka« — toda prepozno, prepozno. Ugledni člani opo« ziciiskegs bloka, njim n« čc'u najuqled» nejšl dr. Korošec, so trdi, neizprosni in jekleni, in ne marajo ničesar slišati o snubljenju radikalov. To p« zato ne. ker radikali — g'asom »Slovcnca« — ne kažejo niti najmanjše volje, da bi spo= štovali parlamentarne in ustavne princi« pe. Spoštovati parlamentarne in ustavne principe pa se v opozicijskem žargonu pravi ponuditi prst. da roko zagrabiš. Za te principe je «S'ovenec» pripravljen gladko žrtvovati veliki princip opozicij« skih šefov, da z radikali nikoli več.
-f Lažnivi kljuke! iz opozicionalnega bloka se vsak dan medsebojno deman« tirajo ter desavuirajo. Nsibolj vesela je sledeča komedija: Včerajšnii «S!ovc« nec» na do'go in široko pripoveduje, da mislijo v političnih krogih, da je že« lja drugega ustavnega faktorja, naj bi se poskusili vsi napori (napori, ki se poskusijo!), da se izpelje živa kon« ccntracij« vseh strank. Zdi se sicer, da je med radikali večja skupina, ki vedno bolj pridobiva na pristaših ter zahteva »stik z opozicijo*. Toda Pašič je glavna zapreka za »novo orijen« taciio*. Vendar mislijo (menda gg. Korošec et comp.). da bi se moral prisiliti. V tem slučaju bi odšel v inozemstvo. Ljuba Jovanovič p« bi po« tem izvedel kipitulscijo radikt'ov pred opozicijo. In ker gre koncentracijo vseh strsnk, bi bili seved« samostojni demokrati iz vsake kombinacije izklju« čeni! Tako čestiti »Slovenec*. Organ g. Davidovids »Prevda« p« pravi: <Naše vesti, ds se je g. Lj. Jovanovič popo'no< ma približal Psšiču se vsak din bolj potrjujejo. G. Jovanovič... noče brez PaSiča podvzeti nobene akcije več. Oa je postal celo vrlo ekstremen
ter je Se za ostrejše metode vladanja.
nego so bije za časa volitev... Kot ka« rakteristično se poudarja, da je sedaj g. P a š i č postal znatno bolj pomir« 1 j i v in da je on sedaj na stališču, ki g i je lani zavzemal g. Jovanovič. Psšič želi stikov in smatra kot najglav neiše, da se že enkrat pride do sporaz« uma...* Tableaul ali lažnivi kljukec v Beogradu in lažnivi kljukec v Ljubljani Sigurno jc, da sta si vredna bratca.
-f- O "Sporazumu® opozicije in o grožnjah z abstinenco razpravlja zagrebška »Riječ« na kratko: Sporazum med prvaki opozicijskega bloka bo baje vsekakor objavljen do sestanka Narodne skupščine. 7.a t.i akt vlada gotovo zanimanje, dasi ie jasno, da »sporazum* ne more imeti kakesra pomembne^eca vpliva na politič-no 6ituaci.io, iz enostavnega razloga, ker opozicijski blok nima potrebne večine, .'a bi 7amogel položaj od temelja izpreme-niti. Nikaka važnost se ne pripisuje opo-rlcij-kim vestem, da opozicija utegne preiti v abstinenco, ako vlada ukrene kaj nepovoPnega ra opozicijo. Narodna skup. »č'na bi navzlic abstinenci vseh opozicijskih skupin b'!a za delo sposobna, ker bi razpolagala s Številom poslancev, daleko višjim nad potrebnim kvonimom. V ostalem je Narodna skupščina že par let živela navzlic abstinenci delne opozicije; abstinenca bi v bodnpem mo:rla Škodovati samo predlomi za revizijo ustave, kjer se zahteva tripetinska večina Ampak revizije ustave ne želi vlada, temveč ravno opo7lcija.
-f Nečuvena hujskaštva v Ameriki. Ml smo nedavno na kratko ožigosali tenden-c|o*?io p'sarenie slovenskih glasil v Ameriki. ki si pri?adeva)o, da z nrjo-rabneiši. mi izmiSPotinami in prosto skovanimi krvavimi porofili mistificirajo naSe iz=e« lience o političnem položaju v rodni domovini. Naš apel na namrimitlvnejči čut objektivnosti in resnicoljubnosti je ostal hrez nspeha. 0'asfli slovenskih ir^eMer*-eev lažejo, Me V, dM*. A kakor lažejn slovenski ameriški list!, lažeio Se neprimerno drmeje in brezvestre:e hrvatski r.rcrani v Ameriki, ki bljnvajo si>m« kri, ki se baje pretaka po JugoslarijL Krvavo kampanio hn-at^Vlb Mstorr * \merikl *> onranbiral dr. Kežman, ki se kot rad^evski ooslanec pravkar vr-ča v dn-movino. Kdo pa le organiziral slo. rersl-o hira^nierstVT ip čicravlm int"-«. som služi divinSko huiskanv siovensV-ih listov v Ameriki, ostane zaenkrat odprto vprašanje.
Iz demokratske stranke
Jutri, v četrtek se vršita sestankn K, O. ob pil 8. zvefer v Mostah in vNo-v i v a s i pri Rakeku, v petek pa tud; ob pol R. zvečer v Trebnjem in v Z g. ^ i 6 k L
Zveza kulturnih društev
Jutri, v četrtek predava v Tržiču prof. Dolžan «0 vesoljnem potopu«. Več na plakatih. V petek 6. t. m. nadaljnje v Trbovljah svoje predavanje gosp. A, PodhevSek.
MLADINSKA ORGANIZACIJA.
V soboto se je vrSil v Narodnem dom« v Kranju sestanek pripravljalnega odbora »Edinosti*. Pdele/.ba je bil- jako lepa, razprava Živahna in stvarna Ustanovni občni zbor se vrSi 11. t. m. — V kratkem se osnujejo »Edinosti« še po večjih krajih Gorenjske.
Seja ljubljansko »Edinost:« se vrSi 5. t. m. ob 20. v druStvenh prostorih. Člani odbora naj se zanesljivo udeleže.
Po svetu
—	Madžarska tujslto-prometna propaganda. RudimpeStanska mestna oprava je sestavila obsežen načrt za povzdigo tujskega prometa na Madžarskem, zlasti pa v Budimpešti sami. Živahno propagando namerava izvesti v inozemstvu, v prvi vrsti v srednjeevropskih velikih mestih. Natisniti je pustila v ta r.ameti
elo serijo plakatov v vseh svetovnih jezikih in veliko Število propagandnih bro-Sur. Raren tega namerava :o postaviti na prnSkem in milanskem velesejmu posebne mad/.arske paviljone, ki hodo izključn3 namenieni propagandi. Budimpešta sama bo prispevala v ta namen okrog dva in pol milijona dinarjev. — Kaj porečejo k tej velikopote7ni akciji na^a mesta, naši denarni zavodi? Naj snmo omenimo, da je bilo v naSem državnem htidžetn določenih za pospeševanje tufskeea prometa JOO.OOO p:n. torej niti desetina tega. kar je na Madžarskem prispevala budimpe. štanska občira sam. NaSa mesta pa razen redkih častnih Izjem sploh ne prispevajo ničesar.
—	Razkol v GhandPevI stranki. V in-
d!fski nacionalistični stranki, ki jo vodi Ohnpdi, je prišlo radi vpra Sanja ohstnik-cije v prrlnmentn do razkola. Neodvisni ie svarafisti bodo postopali v železniškem vprašanju ločeno in bodo svara:isti nad v Mevali svojo dosedanjo obstrukcijsko taktiko.
—	Katifatskl kongres odgoden. Panis-amt=ki kontrres ie sklenil odgoditev za S. marca 1025 nameravanega panislamit-«kera kalifatskega kongresa do jannarja 1026, češ da ohsto:ajo sedaj zelo pomanjkljive zveze m»d raznimi musl manskimi ozemlji, na drogi strani pa se vrše v Ar*, biji celo boji med muslimani.
H Ali ste 2e poslali oa- n . ročnino za,.Jutro"
Dečji dom kraljice Marije
(Občni zbor.)
V ponedeljek popoldne se je vršil v prostorih »Zavoda ia socialno-higijensko zaščito dece. drugi redni občni zbor druživa »Dečji in materinski dom kraljice Marije*. Zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano, je otvorila predsednica gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki je uvodoma pozdravila vse navzočo in zlasti šefa zdravstvenega odseka dr. Katičiča ter načelnika zavoda dr. Amhrnžiča. nakar je omenjala lepo socialno delo, ki ga je društvo izvršilo v pretekli poslovni dobi in izrekla vsem svojo toplo zah»alo.
Tajniško poročilo je podal dr. K r e j 6 i, ki ;e omenjal številne akcije, ki jih je druStvo podvzelo v letu 1924.. zlasti dru-itveno razstavo na ljubljanskem velesev mu. pnset kraljice M"rije v Ljubljani, ki se jo o delovanju društva in zavoda zelo pohvalno izrazila. Da je društvo v vsakem pogledu lepo delovalo, ;e zasluga tudi številnih dobrotnikov, katerim je tajnik izreke! toplo zahvalo. Društvo namerava prirediti dne 6. aprila v korist materinskega doma koncert, na katerem bodo sodelovali številni naši umetniki.
Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imelo društvo 55.019 Din 18 p prejemkov in 41.277 Din 91 p izdatkov. V celoti pa znašajo društvena aktiva 529 tisoč 543 Din 39 p.
Končno je gospodarica gospa T v a n k a Leskovec poročala o stanju inventarja in o raznih podporah, ki nh .ie društvo podelilo v preteklem poslovnem letu. Na predlog preglednika računov je odbor dobil absolutorij s pohvalo.
Izčrpno poročilo o delovanju zavoda v dtucem letu ze podal načelnik zavoda dr. Ambrožič. Dvijrniti otroško higije-no, izboljšati naš naraščaj in s tem dvigniti vrednost in sposobnost našega nnhvl-v to je veliki cilj zavoda za socta'no hisren-sko zaščito dcce in v n:egovem okviru služi temu velikemu cilju institucija nagega ženstva: Dečji in materinski dom kraljice Marije.
Tudi lansko leto je bilo sprejetih v »Dom. lepo število dojenčkov, namreč 99. Po legitimnosti pa je bilo med temi 20 zakonskih in 73 nezakonskih. Tekom leta 'e bilo odnuščenih 51 dojenčkov. V »Domu. ostanejo dojenčki le nekaj mesecev. Pravilnik namreč nalacra zavodne-mu šefu. da skrbi, da noben obiskovalec „P os*me v zavodu dalje, nego je res potrebno. Po odpustu pa se zopet gleda na to. da se dete ne odpusti v prazno ne-poovost, ampak se zavod trudi, da posreduje svoji deci tudi zunaj zdravo eksistenco.
Dr. Ambrožič je nadalje omPnfel praktično šolo za sestre. Zavori polaga veliko važnost na to. da dobi zlasti ženstvo primerno teoretično ?n praktično znanje o otroškem zdravstvu in otroški hisrijeni. Brez. inteligentnih in strokovno naobra-ienih žena pa delo na tem polju ne more prodreti tako glei-oko med široke sloie naroda, kakor ie potrebno, da ho delo usppšno. Kot šola za te sestre vrši zavod svov> najvažnejšo, najtežavnejšo in najvišjo nalocro. Sola je enoletna, teoretična in praktična. Tonsko leto. je obiskovalo to šolo 17 srojenk.
Veliko delo je iztršila tudi poliklinika
bolno deco do 14 leta. Lansko leto je bilo 4803 sprpjemov. Posvetovalnica za matere, ki je dostopna vsem materam, je izvršili 877 ordinacij.
Končno ie dr. Ambrožič predlagal občnemu zboru, da se prične akciia za realizacijo »Selškega doma za dojenčke*. Ta ohstoja v tem. da se bo otroke po odpustu iz zavoda odposlalo v razne okoliške vasi k dobrin kmef=kim re'nifn.m. Tn bodo otroci dobivali hrano, uživali potrebno vzgojo, obenem pa stali pod stalno stroiro kontrolo zavoda. V ta namen se bo
otvoril poseben tečaj za rejnice. Obč. zbor je to idejo toplo pozdravil in je upati, da bo ta načrt v kratkem realiziran. Seveda bo treba v to svrho dobiti primernih kreditov, a upati je, da bodo dobrodelne akcije in primerne podpore ministrstva tudi to pereče vprašanje rešile v prospeh velepotez.ne akcije.
Ob sklepu so se vršilo nove volitve. Bil je soglasno izvoljen stari odbor, a načelniku g. dr. Ambrožiču je bila od občnega zbora izrečena topla zahvala in priznanje za njegovo uspešno in plodonosno delo v zavodu.
Poslanec dr. Pivko v Središču in Mariboru
Maribor, 3. marca.
V nedeljo popoldne se je poslanec dr. Pivko po demokratskem zboru odpeljal iz Maribora v Središče, kjer je bilo napovedano letno zborovanje krajevne organizacije demokratske stranke. Kako se pomlaja demokratska stranka v mariborski oblasti, je pokazala najlepše v nedeljo napredna trdnjava Središče. Vest, da pride dr. Pivko. je Središče uprav elektrizirala in tako je privrelo na zbor vse, kar je narodno in napredno. Pri občnem zboru je bilo ravno 110 središkili volilcev, ki so prirejali z zastopniki okoliških organizacij poslancu dr. Pivku med njegovim mirnim in stvarnim razpravljanjem o na-ših političnih prilikah navdušene ovacije. Zanimanje za politično življenje med našimi ljudmi tudi po volitvah raste in povsod 7 odprtimi rokami sprejemajo dr. Pivka. Klerikil-! ee m se bo še strahovito maščevalo njihovo klevetanje »špijonstva*.
Ker je poslanec dr. Pivko svoje od-potovanje v Beograd še za en dan odložil. je tekom včeraišnjega dne naprosil mariborsko politično društvo za mrurdnle.nski okraj, da skliče na večer sestanek tamoSnjih somišljenikov. Kljub tej naglici pa se je zbralo zvečer toli-i ko ljudi, večinoma samih delavcev in paznikov, da so bili gostilniški prosto-1 ri pri »Jelenn* nabito polni. Izvajanja dr. Pivka so tako prepričevalno vplivala. da je pristopilo takoj 30 novih članov iz magdalenskepa predmestja, kjer je imela demokratska stranka do-slej najslabše pozicije. In tako se povsod. kamor prihaja naš poslanec doktor Pivko, druži krog njesra vse, kar j* narodno in za pošteno, trezno gosj>o-dnr«ko politiko. Danes pn-r>o!'l'ie se ie gosp. poslanec odpeljal v Beorrrad,, kamor ga je pozval minister Pribičo ' vič. da prisostvuje jutri prvi seji po-j slanskoga kluba samostojnih denv>-1 kratov,
Zrakonlovna zvera Dunaj - Ljubljana -T«-st
Včerai se je vršil v prostorih Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani sestanek zastopnikov oblastev in pridobitnih krogov v svrho proučitve projekta zra-koplovne zveze Dunaj-Ljubljana-Trst in obratno. Posvetovanje je vodil zbornični predsednik g Ivan Knez.
Zbornični tajnik g. dr. Plcss je kot referent uvodoma povdarjal veliko gospodarsko važnost projektirane zve/e. Povod sestanku ie dal poset zastopnika »Evropske lctalno-prometne dcln. družbe, z Dunaja g. L C. VVil. Junkersa pri ljubljanski zbornici. Družba, ki vzdržuie že letalno prometno zvezo za potniški, poštni in paketni promet med največjimi evropskimi trgovskimi centri, ima glavni sedež v Berlinu ter namerava vpostavitl v najkrajšem času tudi progo Dunaj-Trst.
ELITNI KINO MATICA
Samo še danes nonumentafno filmsko de'o
S A L A M B O
ki se že dva dni predvaja s kolosaln m uspehom.
Predstave ob: V,4., 5.. 7. in «/,9. Popoldanske predstave pri znUanih cenah.
Pri tozadevnih pogajanjih v Trstu so vzeli na prizadevanje našega tamošnjega generalnega konzula v projekt tudi postajališče v Ljubljani. Letalna zveza bi se vršila trikrat dnevno, t. j. trikrat v smeri proti Trstu in trikrat v smeri proti Dunaju. V Ljubljani bi se ustavilo letalo samo za četrt ali največ za pol ure in sicer na vojaškem letališču, ako bi se ne našel primernejši in boljši prostor. Postajališče v Ljubljani ne bi zahtevalo posebnih priprav, ker nisc potrebni l an-garji, temveč samo majhen prostor kot baza za pristajanje, opremljen s t::ml ali štirimi koli za privezovanje letal. Letala, ki se jih poslužu e družba na vseh progah, so enega in istega tipa »Junk- rs. ter Imajo prostora za pet potnikov ter 200 kg tovora. Pristojbina za vožnjo v Trst ali na Dunaj ne bi presegala vsote vozne karte I. razreda brzovlaka za isto daljavo. Med Dunajem in Trstom bi razen v Ljubljani ne bilo nobenega postajališča. Pot iz Ljubljane v Trst ne bi trajala niti eno uro, pot Iz Ljubljane na Dunaj pa približno tri ure.
Družba želi v svrho ustanovitve postajališča v L ubljani, da se naj osnuje posebna družba interesentov, ki bi bila udeležena pri podjetju s vsaj 15.000 dolarji. Polovico te glavn'ce bi prevzela centralna družba, medtem ko bi morali drugo polovico nositi interesenti, odnosno država in mesto.
V	debati je zastopnik vlade dvor. svet. g. dr. Stare pozdravil projekt in omenil, da bi bilo treba čimprej podvzeti potrebne korake pri vladi v Beogradu, da se eventtielne težkoče glede policijskih in carinskih predpisov odstranijo pravočasno.
Ravnatelj g. dr. Kisovec je omenjal, da bo realizacija projekta v glavnem naletela na ovire vsled pomanjkanja kapitala. Iz lzva anj referenta g. dr. Plesa je namreč posneti, da bi bilo potrebno zbrati okrog pol milijona dinarjev, kar je pa danes pri težkočah, v katerih se nahaja celokupno naše gospodarstvo, skoro izključeno. Letalna zveza bi bila osobite važnosti za promet s pismi in paketi, za osebni promet pa bi se trikratna zveza naibrže ne rentirala. Začasno bi mogoče zadostovala enkratna zveza. Naj se pri družbi posreduie, da bi se zadovoljila z mesečno subvencijo, ki bi jo nudili ljubljanski interesenti in mesto a fond perdu.
V	imenu obč:ne ljubljanske e nadsvet-nik g. inž. Prelovšek izrazil željo mestne občine, da bi se projekt čimprej uresničil, ker bi letalna prometna zveza brez dvoma dvignila gospodarsko važnost Ljubljane, osobito pa tujski promet. Ker bi bilo postajališče na vojaškem letališču preoddaljeno, bi se rni««oče našla bližje mesta primerna ploščad, tako na primer na sokolskem telovadišču v Linhartovi ul'ci, oziroma na Kodeljevem.
Anketi je prlsnstvova! tudi stavbni svetnik Inž. Mačkovšek, ki je skupno z in?.. Prelovškom proučil načrt letalne zveze.
Zastopnik poštne direkciie g. Sirnik jc po asnil v debati stališče poštne uprave napram projektu. V imenu ljubljanskega trgovstva je o projektu govoril g. Fr. Stupica, ki je povdarjal veliko važnost projektirane zveze v komercijelncm oziru. Izrazil pa -'e bojazen, da bi se vsota, potrebna za ustanovitev predlagane družbe, zelo težko našla.
O. dr. Ivan Ples e končno reasumiral vse podane predloge, ki lih bo Trgovska in obrtniška zbornica red girala ter predložila družbi na Dunaju. Prosil je vse prisotne zastopnike, naj hi se v svo ih krogih zavzeli za projekt letalne zveze, ki bo nedogledne važnosti za Ljubljano in Sloveniio sploh.
Nato je predsednik g. Knez izrekel prisotnim zahvalo za udeležbo ter zaključil anketo.
Tudi pri zadnjih elitnih plesih, ki se bodo vršili marca meseca, ne sme manjkati toilct iz zalose ATELJEJA
M. ŠARC - Ljubljana
Kongresni trg 4
Dopisi
MOSTE PRI LJUBLJANI. Šolsko u-praviteljstvo v Mostah pri Ljubljani nam sporoča z ozirom na notico v »Slovencu* z dne 25. t. m., češ, da je novega upra^ vitelja edino dosedanje pedagogično delo, da je dal pred kratkim odstraniti iz veže i sliko »Srca Jezusovega., sledeče: Vsa povojna leta je viselo v šolskih sobah več kialjevih slik brez. šip. zaprašenih in "amazanih. Ena celo prišita s sukancem pa škandalozno ozadje iz ovojnega papirja, druga pripeta kar z žebljički na cesarja Karla. V dveh razredih sta viseli tudi sKki Križanega še v slabšem stanju, kakor da bi .iu kdo pobral kje med zavrženo šaro. Okvirja 6ta bila razbita in okrašena, brez šip, vsa onesnažena. Slika, omenjena v »Slovencu* je bila v enakem stanju. Po logiki »Slovenca, bi se moralo iz vzgojnih ozirov pustiti vso to nesnasro pri miru kajti ni se umita s'ika še dobro posušila, že je objavil laž, da se meče podoba Srca Jezusovega iz. ] šole. Skoda le. ker ni vede;, da 6ta se odstranili tudi d^e sliki Kržnnega, ker bi potem kakega prenapetež.r ž.e kap zadela. Vera bi bila v skrajni nevarnosti in zvonili bi plat zvona. Ker »o se v svrho osnaž.itve in popravil odvzele tudi prej omenjene kraljeve podobe, je čudno, da »Slovenčev. dopisun čez to kar nič ne zabavlja. Javnost naj sodi sama, ka'ero stanje slik bolj vzgojno vpliva na šol-j sko mladico.
IG . STUDENEC. Sokol je priredil dne 22. februarja dramo »Sin*. Igra je bil« uprizorjena dokaj dobro, udeležba zsdovoliiva. Na pustni torek je kazal Sokolski dom krasno lice. V lepo okra« šeni dvorani je priredil dramatični od» | sek i(Jro »Rašica knve», po kateri se ie razvi'a zabava z maškerado. Več mask je bilo obdarjenih.
MOTNIH. Ni moj namen odgovarjati na dopis našega župana r »Slovencu, dne 25. februarja. Med drugim piše, kako je naša mlad na razposajena I.e tega ni povedni, da razgrajajo po trgu ponoči sami klerikalni petelini. Pravi, da je samo »Jutro, krivo, da je mladina tako razposajena. Pripominjamo, -1a ravno po hišah, kjer so razsrraiač d>ma. fitajo in so naročeni samo na »Domoljub., Sicer pa imajo fanfie najlepši vzeled pri klerikalnih žganjarijah ki sploh ne poznajo policijske ure in toči'o ponavadi vso noč, tako da se sosedie zarražajo. kako da ie klpriknl"cm vse dovo jeno. Ena od teh costiln je tonila v noči od 7. na 8. febr., torej baš pred volitvami, do 4. ure zjutraj. Priče so na razpolago. V drmri se toči žganje vsako nedelio med mašo. Zupan naj napravi red v gostilnah, potem ne bo treba poslušati razgrajačev ponoči. Saj pravi, da je pristaš stranke reda in miru, torej n-*! s'ori svojo dolžnost.
TRŽIČ. Odkar imamo za župnika temperamentnega Matijo Skerbeca, so se polurne razmere pri nas neznosno poostrile. Pa ni čuda, če božji namestnik s tako dobrim ztrledom koraka na čelu SLS. Ta uskok ftnštprš čeve stranke, ki se je za ceno občinsketra mandata prodal klerikalcem, se je izpozabil tako daleč, da ie j s »no hujskal na bojkot demokratskih trtrovcev in obrtnikov, da je groz.il volilnem oh priliki obč:nskih volite?, da j'm bo škodoval, in te grožnje sedaj pri vsaki priliki udeistvnje. S svojim hujskanjem je dosetrel, da njegovi pristaši kar phajo nad onimi, ki ne er^lo z n>imi. Veliko volitev se je pri zadnjih volitvah nstralilo župnikovih groženj, še več jih je pa nasedlo ocrahn;m in nesramnim obrekovanjem, ki so j;h klerikalci raz-širiali o vodilnih možeh naše stranke, | posebno o gospodu županu. Z na^Hidlej-šimi natolcevanil, z nesramnimi lnimi se ie skušalo spodkopati iisr'ed in zatipanie, ksteretra uživa med nsjMršmi sloji. Ob-rekovsti so ga, da on zvišuje davke, da ie podkupljen z mili.Vini. fe celo grobove so skrunili ti lopovi. Tn taki liudie si tipajo v »rerkvenem glasniku, pozivati po-ši*nijtke »na vkup. v času. ko nadaljire-jo svoV> nepošteno gonfo tako doma, kakor tndi v dopisih v »Slovencu«. Odrekamo vsako pravico d<> poziva poštenjakom t«m klerikalnim nep«!trnjakovičem. V enem zndnj h »Slovt nčpvih. dopisov napada debro znani dopisnik nekatere naše P'i*ta*e imenoma ter poživita na bojkot. To pot bomo odgovorili, da bo zabolelo.
KINO »LJUBLJANSKI DVOR1
— Telefon 730 -
Danes premijera
LUCY DORAINE
v življenski sliki
.Utocišče ljubavi
Predstave ob 4.. V, 6., in 9. uri
Dotičniki pa, ki bodo naš odgovor začutili ,pa naj se zahvalijo vodstvu klerikalne stranke v Tržiču.
JESENICE, šolska mladina priredi v nedeljo dne 8. t m. izvirno pravljico g. učitelja Pibrovca »Slepa Jerica*. Ostala društva se prosijo, da se ozirajo na to prireditev.
OVČJE PRI KOČEVJU. V pondeljek 23. februarja ob 5., 7.38, io 24 uri smo čutili več potresnih sunkov, čutili so jih tudi v Mavrlenu in Dobličah pri Črnomlju. Sunki »o bili najmočnejši ob 7.3S.
ZAGORJE. V nedeljo, dne 1. marca se je vrši! ustanovni občni zbor Samostojne strokovne delavske »Unije.. Občni zbor je bil združen s stvarnim in poučn m predavanjem dr. Bohitrca o delavskih strokovnih organizacijah. Predavanje je nudilo zanimiv pregled o zgodovinskem razvoju strokovn h organizacij, o ciljih m namenih organizacij,,o bojnih sredstvih in organizatoričnih problemih. Iz predavanja smo mogli posneti, da morajo strokovne organizacije imeti izvršno moč, katero j'm more nuditi le močna politična stranka. Brez možnosti, svoje eklepo in načrte izvesti, je tudi številčno najmočnejša strokovna organizacija brez praktične koristi. Občnesra /bora se je ldelež lo zlasti veliko število starejših delavcev, ki so se naveličali samih besed in dematfoškega kričanja raznih socialističnih in komunističnih strank. Vidijo, da s takimi sred-tvi in bojnimi metodami n- bodo nikdar dosegli izboljšanja svojega položaja. »Unijo, bodete smeli soditi samo po dejaniih. Na klevete raznih kri-čačev in neodgovornih ljudi se ne ozirajte. Saj jih moramo ceniti le po njih delit in uspehu. V odbor so bili izvoljeni sami resni možje, ki imajo dovolj izkušenj. da bodo mocrli potom »Un'je» našemu delavstvu prihoriti marsikak koristen zakon. V odboru so zastopane Za-•rorje, Kisovec in Kotred. Delavstvo opozarjamo, naj se v vseh slačaj h, kjer je potrebna pravovarstvena zaščita ali pravni, socialni ali drugi praktični nasveti, z zaupanjem obrača na »Unijo*. Le v resnem in vztra;jipm ter nesebičnem d e ln je zairotnvl;en uspeh.
RUSE. Občni zbor Podravske podružnice slovenskega planinskega društva se vrši v petek dne 15 marca ob 17. oziroma. 18. uri v gostilni gospoda Miroslava. G laserja po običajnem dnevnem redu. — Odbor.
LAŠKO. Na pustni torek se je vršil živinski in kramarski sejem. Obisk je bil slab in tujih kupcev ni bilo. Opaža pa se, da začenjajo ccne goveje živine zelo padati. Kljub temu pa imamo v Laškem najdražje meso v vsem srezu. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da sc snuie konzorcij, ki namerava najeti me« sarski lokal in pričeti v lastni režiji pro» dajati po nakupni ceni razne vrste me sa, da doseže na ta način znižanje cen. Čimprej se to zgodi, tem bolj bo prebi; valstvo trga in okolice konzorciju zato hvaležno.
Detektiv	*
STUART WEBBS
pride v
K"N0 .LJUBLJANSKI DVOR'
Modni listi
za pomlad in poletie,
z najnovejšimi kroji, za dame in gospode so pravkar došli.
Dobe se v knjigarni Tiskovne Zadrug*
t Ljubljani, Prešernova ulica šter. 54. (Nasproti glavne po-te).
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Sreda. 4.: »Rosmersholtn.. A. Četrtek, 5.: »Othello*. Gostovanje Hin-
ka Nučiča iz Zagreba. Izv. Petek, 6.: »Vdova Rošlinka.. F. Sobota, 7.: »Izgubljene duše*. Gostovanje ge. Podgorske iz Zogreba. Izv. Nedelja, 8. ob 15.: »Stričkovc sanje*. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Vdova Rošlinka*. Izv.
Ljubljanska opera.
Sreda, A.: »Mignon.. E. Četrtek, 5.: Zdptto.
Petek, h.: »Boheme.. Izv. (Na novo na-
študirano.) Sobota, 7.: »Trubadur.. B.
Mariborsko gledališče.
Sreda, 4.: »Kseni a. in »Cavalleria rustl-
cana. B. (Kuponi.) Četrtek, 5.: »Moloh*. D. (Kuponi.)
Sprememba ljubljanskega opernega repertoarja. Vsled obolelosti g. Cvejiča je danes nemogoča opera Don » Juan
in se poje mesto nje oMignon® za red E. V drami se uprizori «Rosmersholm» za red A.
Hinko Nučič v Ljubljani. V četrtek dne 5. t. m. gostuie v ljubljanski drami režiser Hinko Nučič v naslovni vlog: Shakespearjevega aOthella*. Odličnega zastopnika in umetnika naše drame -taj« iskreneje pozdravljamo na domačem odru in to tem bolj, ker hoče Ljubljana ! s tem gostovanjem proslaviti 25<letnico njegovega umetniškega delovanja. To delovanje je nam vsem iako dobro znano in prav posebno cenimo še Nučičevc odlične zasluge za razvoj slovenske dra> me po prevratu. Predprodaja vstopnic za gostovanje se vrši pri dnevni bližaj* ni v operi. Predstava je izven.
sVeronika Deseniška* na celjskem odru. K drugi reprizi, ki se je vršila v nedeljo dne 1. t. m. ob 16. uri v mest« nem gledališču je bil tak naval, da je bilo gledališče popolnoma razprodano in da mnogo zunanjih gostov ni moglo do« biti več vstopnic. Vsled tega velikega zanimanja za igro je gledališka uprava sklenila prirediti prihodnjo nedeljo dne
8. t. m. ob 16. uri še eno ljudsko pred« stavo. Zunanji gostje naj si to pot pra« vočasno preskrbe vstopnice v predpro« daji pri tvrdki Goričar & Leskovšek.
L terarno umetniški večer »Novega odra"
Vsak upor kipeče mladosti proti zastarelosti mora biti kulturnemu človeku simpatičen, vsaka borba za nove in višje cilje je krasna. Tudi v gledališki umet-j nosti vre, kipi in prekipeva; vse išče no-j vih potov, novih izraznih sredstev in načinov, ki bi dramatsko umetnost na odru poglobili. Jo osvobodili realnih okov in njen učinek na duše gledalcev stopnjevali do najvišje možnosti. Vsak čas hoče pač svoje umetnosti in zanjo tudi novih izrazov. Zato nas Ie veseli, da se je družba mladih, idealnih gledaliških entuzia-stov okoli »Novega odra, pridružila iskal cem nove inscenacije. Vse hvale vredno je to stremljenje!
Toda po slnočnji produkciji v dramskem gledališču se mi zdi, da je niso našli in je nikoli ne najdejo, ako je ne odkrijejo bodisi v Moskvi, bodisi v Berlinu. Trdimo celo naravnost, da je bila slnočnja prireditev v celoti velika polomija.
Mladi v »Kritiki, pravijo o najmlajših: »Umetnost mladih in prihajajočih je še vsa nedozorela, nedostopna, nestalna, rada preskakuje iz skrajnosti v skra nost, se rada izgublja v pretiranost.... In res ie tako.
Da se nam ne bo očitalo, da smo preveč popustljivi, povemo torej, da je bil sinočnji večer v drami Iiterarno-umetni-ško nedonošenče. Po inscenaciji ni prinesel večer prav nič novega, pač pa ne-( kaj nesmisli in po vsebini samo par zani-: mivih, dostojno podanih, po večini pa na-; ravnost groteskno diletantski igranih
stvaric.
Od Izvajalcev zasluži resno pažnjo le gdč. Maša Slavčeva, kateri sc pozna igralska kri in ki je ena na.bolj nadarjenih naših mladih igralk. Inteligentna je. graciozna in zna pristno čustvovanje dojmljivo izražati. Zato je žela s Haupt-mannovo »Rutico.. Gradnikovjm cPis-mom. in Rabindranath Tagorovo zaljub-ljenko prav zaslužen uspeh. Prejela je več kitic cvetja. Potrudi naj se le še, biti razumljivejša in svoj glas močneje uveljavi ati.
G. Bojan Kos |e popoln diletant brez organa, brez tehničnega znanja v dekla-macijl in igri, često smešno okoren in vobče brez sledu sposobnosti.
G Ferdo Delak, član naše drame, je
podal dramatiziranega Kettejevega pijanca v 1. delu zlasti na koncu prav realistično, v Seliškarjevem »Trbovlju. (edino eiektno uprizorjenem komadu) je naliko-val pridigajočemu primicijantu, v Zbašni-kovi »Materi, pa je bil neužitno solzav ter večinoma nerazumljiv. Kaj bo ž njim, se morda še pokaže.
G. Mrzel je podal Amonijev govor ob truplu čudovito mladega Cezarja ne le zares mrzlo, nego tudi brez razumevanja duhovite harange, ki je skrita za gladko advokatsko dialektiko.
Ko torej simpatiziramo s stremljenjem, take prireditve povsem odklanjamo. **
VI. mladinsko muzikalno predava, nje. V nedeljo dne 8. marca ob II. uri dopoldne sc vrši mladinsko muzikalno predavanje, na katerem izvajata operni pevec Nikola Cvcjič in pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani izključno Ie srbske skladbe. O srbski glasbi predava g. Srečko Kumar. Predavanje bo vele« zanimivo ter prosimo starše slovenske mladine, da pošljejo svojo mladež k te« mu predavanju. Sporedi se dobivajo v Matični knjigami.
Klavirski koncert, katerega priredi v pondeljek dnc 9. marca vituoz Josip Jiranek, obeta po sestavi svojega pro. grama biti izredno zanimiv. Pretežno

Domače vesti
TOREJ LE DOGODEK!
Predstava »Novega odra*, najmlajših. Občinstvo «premierno;. — nenavadno premierno. Kajti za »grupo* sto-ji neki »blok*, menda, «levih»; ki je poslal svoje prvake v partžr. Na drugi strani radovedna kultura, literatura, avtorji, dramaturgi, novinarji in kompletni zbor ljubljanske kritike od najbolj reakcijonarne desnice do najbolj reakcijoname levice. Avgurji se smehljajo, potem smejejo in nazadnje včasih krohotajo.
V	pavzah bogovske opazke. ^Literature preveč, umetnosti nič, najboljši sotrudniki klakerji.* Na stojišču bitka mnenj, sunki v rebra, klic »Denar nazaj*, vunbacitoljstvo, klofuto in policaj. In sedem mladeničev, ki bijejo v dlani, da jih bodo skelele še dva dni.
V	ložah celokupno prosto osobj« obeh odrov in nprav. V naprej objektivnega takorekoč civilnega občinstva za tri lože in petnajst drugih sedežev. Prihodnjič jih bo še manj.
Takšni poizkusi spadajo na konec leta, kakor pri Glasbeni Matici ali Obrtni šoli, in morajo biti mnogo ponižne jši. Kdor ne pozna tega, kaj naj se reformira, naj ne prido z reformami, in zlasti ne s takšnimi.
»Leva* stran je bila sinoči občutno
udarjena po zadnij plati. M. A. & *
•	Imenovanje v državni službi. Absol« rent višje poljedelske šole v Pragi, inž. agr. Fran L u k m a n, je imenovan za učitelja na državni srednji kmetijski šo« H v Mariboru.
•	Iz srednješolske službe. Včerajšnjo ilnevno vest popravljamo v toliko, da je bil profesor na ljubljanski realki, g. dr. Martin Gorjanc, pomaknjen iz 6. skupine v 5. skupino I. kategorije.
•	Iz šolske službe. Profesor I. Žitnik je * II. realne gimnazije v Ljubljani pre» meščen na gimnazijo v Beogradu.
•	Mesto sodnega predstojnika se od« da pri okrajnem sodišču v Dolnji Len« davi. Oddado se tudi vsa sodniška me« sta, ki bi se kakorkoli izpraznila tekom razpisa. .
•	Kmetijskim strokovnjakom! V Slo« veniii bo popolniti že v kratkem 3 me« sta kmetijskih strokovnjakov v javni službi. Gg. tovariši, ki bi se za name« ščenje v drž. službi zanimali, dobe na« tančnejše informacije potom društva. Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo, Maribor, vinarska šola.
•	Pravilnik za razvrščanje kolonistov. V smislu odredbe ministrstva za social« no reformo se bo tekom meseca marca izvršila kolonizacija kosovskega okrož« ja, v aprilu in maju za bregalniško, v juniju in juliju za subotiško, v avgustu in septembru za osiješko okrožje. Mini« strstvo izdeluje tozadevni pravilnik.
•	Ljudska higijenska šola v Ljubljani. Zadnja številka »Uradnega lista« ob« javlja pravilnik za ljudsko higijensko šolo, ki se ustanovi pri higijenskem za« vodu v Ljubljani. Sola bo prirejala po raznih krajih Slovenije poučne zdrav« stvene večerne tečaje, trajajoče po en, odnosno dva meseca. V takem tečaju se bo obdelala vsa snov, ki je za zdrav« stveno izobrazbo potrebna. Ce v kakem kraju nc bo mogoče prirediti ce'ega te« čaja, sc bo vršila le serija predavanj. Ob vsakem tečaju se priredi v kraju hi« gijenska razstava. Pouk v ljudski higi« jenski šoli je za vse udeleženec brez« plačen.
•	Vprašanje državnih dijaških stlpen« dij. Kakor nam poročajo iz Beograda so bile te dni v ministrstvu prosvete pre« gledane proračunske postavke o dija« ških štipendijah. Ugotovljeno jc, da znašajo tozadevni krediti za vso drža« Vo 500.(K)0 Din mesečno, kar se smatra kot nezadostno, vsled česar se zahteva povečanje teh kreditov v dvanajstinah. Dosedaj je dobivalo štipendije na b c o* grajski univerzi 302, na zagrebški 270, na ljubljanski 123 dijakov: ra« zen tega 22 slušateljev subotiške in 23 slušateljev skopske fakultete. Iz tega je j
razvidno, da je ljubljanska univerza, ki
šteje 1376 slušateljev relativno dobro oskrbljena. Za letni semester namerava ministrstvo prosvete izvesti revizijo sti« pendij, odnosno ponovno razdelitev.
° Pravilnik za uradniške izpite. V smi slu določila uradniškega zakona mora« jo vsa ministrstva izdelati pravilnik o polaganju uradniških strokovnih tzpi« tov, ki jih morajo napraviti oni uradni«, ki, kojih kvalifikacija nc odgovarja do« ločilom omenjenega zakona. Doslej so tozadevni pravilnik izdelala: ministrstvo za narodno zdravje, finančno minlstr« stvo, ministrstvo prosvete, ministrstvo pravde, ministrstvo pošte in brzojava ter kmetijsko ministrstvo.
*	Upokojena sta: načelnik industrij« skega oddelka pri upravi državnih mo« nopolov Pavel Kobler in tajnik ministr> stva za socialno politiko Fran Lavtižar.
*	Četrtinsko vožnjo za posetnike »Triglavanske proslave« v Mariboru je
dovolilo železniško ministrstvo. Udelc« ženci proslave naj si kupijo na vstopni postaji polovično vozno karto, pri če« mer se morajo izkazati z uverenjem aka demskega društva »Triglav« ali njegove podružnice, da potujejo na to proslavo. Te kupljene karte veljajo tudi za po« vratek, ako z uverenjem istega društva dokažejo, da so se v resnici udeležili te proslave. Ta ugodnost velja od 3. do 11. marca 1925. zaključno. Društvena overenja zs četrtinsko vožnjo se dobe pri Akad. društvu »Triglav« v Ljublja« ni v redakciji »Slovenskega Naroda« v sredo 4. in četrtek 5. marca od 10. do 11. in od 14. do 16. ali pa po pošti, pri čemer je treba priložiti znamko za od« govor. Taka overenja sc dobe tudi pri Starešinski zvezi v Mariboru, naslov: dr. M. Snuderl, tajnik, Maribor, Alek« sandrova cesta 36 ter je treba navesti, koliko potrdil se zahteva in za pošilja« tev priložiti znamke. Vstopnice za ples bodo v predprodaji pri blagajni Gotzo« ve dvorane v Mariboru v petek 6. in v soboto 7. t. m. od 2. do 5. ure popoldne, kjer dobe vabila tudi oni, ki pomotoma niso bili vabljeni. Kdor od občinstva želi vabilo poprej, naj se obrne na gori označenega tajnika Zveze in na dru« štva v Zagrebu in v Ljubljani. Vsem starešinam se naznanja, da se vrši popol danska proslava v viteški dvorani gradu v Grajski ulici in ne v Narodnem do« mu kakor je bilo prvotno razglašeno in na vabilih navedeno. Starešinska zve« za razglaša tudi ponovno, da je Nj. Vel. kralj Aleksander naklonil prireditvi svoje najvišje pokroviteljstvo.
*	Službeno mesto okrajnega pristava v 4. ali 3. skupini II. kategorijo držav« nih uradnikov je razpisano pri srezkem pog'avarju v Cakovcu. Prošnje je vloži« ti do 10. marca pri velikem županu ms« riborske oblasti.
*	Nova občinska hiša v Gornji Rad« goni Občinski odbor v Gornji Radgoni je sklenil, da najame za gradnjo nove občinske hiše posojilo v znesku 1.125.000 Din. Veliki župan mariborske oblasti je sklep odobril. Posojilo se mora amortii zirati tekom 15 let.
*	Smrt v tujini. V St. Lotiisu v Zcdl« njenih državah je dne 11. februarja umrl don Josip Kompare, bivši župnik v Ospu v Istri, ki jc leta 1907. odšel v Ameriko. Pokojni don Kompare je bil svojedobno deželni poslanec istrski in si je za narodno stvar pridobil velike zasluge.
*	Sejem v Gradcu na Belokranjskem.
Županstvo občine Gradac sporoča inte« resentom, da se vrši sejem v Gradcu nepreklicno dne 11. t. tn„ čeprav se vr« ši dan poprej sejem tudi v Črnomlju,
*	Nagrade za plakatni osnutek V. Lju« bljanskega velesejma. Natečaja se je udc'ežilo 25 konkurentov z 49 osnutki. Prva nagrada 1500 Din se je priznala g. Bogomilu Gorazdu, Ljubljana, druga ti« soč Din g. Iku Marinšku, Ljubljana, tret ja 500 Din g. Gojnvru A Kosu. Llub. liana. Dalje se ie priznalo po 200 Din
Janku Omahnu, Janku Trpinu, prof. A. Cemigoju, Ladislavu Khamu,
SSSKOZ OKflO!
če kupite nogavic brez žiga «kIioč», ker 1 par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro, zeleno ali »lato)
»ključ«
trsjs tak n dolgo kakor 4 pari drugih. Kupite 1 par in pre pričajte se I 936/a 6
»KINO IDEAL" od danes naprej
»Evangelik"
po istoimenski operi. V glavni vlogi
ffa-n? Wefsse in Paai Harfmann
1178 a
Samo tekom marca
se prodaja
radi opustitve podružnice Oblacilnice na Dunajski cesti št 29 (hi*a Gospodarske zvene)
manufaktnrno blago po skrajno nizkih cenah. Ne zamudite prilike!
večino sporeda tvorijo nedosežno lepi Smetanovi plesi, katere pozna in ljubi ves svet. Ako še pripomnimo, da je Ji« ranek najboljši poznavaicc in interpret Smetane, to dejstvo poset koncerta ab» solutno priporoča. Vstopnice v Matični knjigarni.	453
V mariborski operi se v sedejo jfvečer pred razprodanim gledališčem ponavljali Parmovo «Ksenijo» in Ma« seacnijevo «Cavallcrijo». Obe predstavi sta bili prav dobri in sta izzvali živahen aplavz. V »Cavalleriji« jc zopet gosto« val g. Cammarotta, ki je ugajal še bolj kot pri premijeri, briljirala pa je zopet pevsko in igralsko ga. Mitrovičeva, ki ima poleg dirigenta ravnatelja Mitrovi« ca glav.10 zaslugo, da uprizarjajo to temperamentno delo v dovršenosti, ki jc za mariborske razmere naravnost prese« netljiva.
Koncert »Ljubljanskega Zvona b na
Viču. Vrsto izvenljubljanskih kon^erov povodom dvajsetletnico bvojega ob6toja je otvorilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon» v nedeljo zvečer z ljudskim kon
vajanja hvaležni jn so zahtevali ponovitve. Poleg znane solistke-sopmnistke gdč. špelee Ramšakove je vzbudil pozornost baritonist Dore Rovan, ki je krasno pel solo v Adamičevi »Je pa davi slanca pala>, pesmi iz skladateljevega bivanja v ruskem ujetništvu. Koncert je zaključila učinkovita Mokranjčeva X. rukovet. G. pevovodji Preloveu eo Vičani poklonili venec. — Prihodnjo nedeljo popoldre korcertira »Ljubljanski Zvon* v' Hrastniku.
Oratorij «Juda Makabejec* v Praei.
Dne 22. t. m. se bo izvajal v Pragi veliki FTaendiov oratorij »Juda Makabejee«. Zbor, ki bo pel skladbo, bo vodil nemški pevovodja dr. Gerhnrd von Keussler.
Amer ska vittriezinja na Češkem. Mla-dortr.a ■»rrerirki virtuozinja Frances Ver-kova. ki je p;i\l.ar dovršila večjo koncertno tMtiie.io p,> Nemčiji, na f topi dne S. m?rca v prhkem »Mozarteumu*. Izva-jn'a bo progi a m skladateljev Brahmsa, Corellija in nekaterih modemih komponist-
Dve novi premijeri v Sarajevu. Sara-
eertom v Sokolskem domu na Viču. Ob-	j.>vsko Narodno gledališč« pripravlja dve
iskalo ga je mnosjo Vičano? in Rož.nodo-	t ovi dramski premijeri: komedijo: »Ptice
linčanov, tako da so bili vsi sedeži za-	se pogovarjajo®, komad v treh dejnniih
aedeni in t.udi stojišče ni bilo prazno.	i7pod peresa Svedskefra pisca Adolfa
Pevski zbor jo prednahal skladbe Emila Adamiča. Josipa Pavfiča in Stanka Premrla ter niz narodnih pesmi v raznih bamo&izaciiah. Poslušalci so bili za u-
Pnula, ki pa piše nemški in znanega srbskega dramatika Sterije Poporiča veseloigro »Ženitev in poroka*. Zadnji komad bodo ifrali t biedemaverskea alofs.
\Vien VI. in Joži Mesarju v Ljubljani. V jury«ji so sodelovali gg. dr. Zarnik, prof. Vavpotič in akad. slikar Jakopič.
•	Vinski vzorčni sejem priredi »Vino« gradniško društvo za Be'o Krajino« v četrtek dne 12. marca v Met'iki pri g. Zalokarju tik metliškega kolodvora. Razstavljena bodo izborna vina iz metli« škega sodnega okraia. iz znanih vinskih goric kakor Repica, Vidošice. Babna go« ra, Drašiči itd., bela in črna, ki nad« kriljulejo po kakovosti pretečeno vin« sko letino. Pričetek in otvoritev takoj po prihodu vlaka iz Ljubljane ob II. uri dopoldne. 2e'ezniška zveza z Gorenjsko jako ugodna. Uljudno se vabijo gg. vin« ski trgovci in gostilničarji.
*	Gradbeni odsek Sokola Moste naznanja bratskim društvom in okolici, da priredi javno tomholo, dne 1. junija 1025, v slučaju slabega vremena pa nedeljo pozne'e. Odbor.
•	Pobijanje malarije v Dalmaciji. Mi« nlstrstvo za narodno zdravje je naročilo podrejenim organom, da čim prej pre« g'edajo teren v okolici Stona v Dalma« ciji in store potrebne ukrepe glede po« bijanja malarije, ki je v onih krajih lan« sko leto zahtevala mnogo človeških žr« tev.
•	Proti odebelostl deluje s kolosalnlm uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proiz« vaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71.
*	Cani beg pri kasacijskem sodišču oproščen. Kakor smo svojedobno poro« čali. je bil v Skoplju bogati moslim Ca« ni beg obsojen na 20 let težke ječe, češ da je umoril svojo ženo, bivšo učiteljico Milico Bogatinčevič. Kasačijsko sodišče je sedaj obsodbo razveljavilo, ker jc posebna sodno « zdravniška komisija ugotovila, da jc Milica izvršila samo« mor.
*	Za dobo 10 let je izgnan iz naše dr« žave Siegfried Schiitze, rojen leta 1905. v Berlinu In tja pristojen. Možakar je nevaren goljuf in tat.
•	Krvnik Mauser toži. Krvnik Mauser ki je v petek obesil v Osijeku Jovana Carugo in Pavla Prpiča »Velikega«, na« merava vložiti proti osiješkemu mestne« mu fiziku dr. Bogdanu Heštcrju tožbo radi razžaljen ia časti, ker mu je med obešanjem zaklical: «To ni nikako ohe> sanje, ampak navadna človeška morija!«
*	Odkrita velika tatvina. Kakor smo že poročali, so v noči od 28. na 29. de« cembra vlomili neznani zlikovci v po« slopje hranilnice v Vrbovskem in odne« sli okrog 250.000 Din. Te dni so orož« niki aretirali nekega Drkosa iz Pribanje ki je živel silno potratno in pripeljal z avtomobilom v Vrbovsko še več fanta« linov iz Karlovca, s katerimi je popi« val cele noči. Drkos je bil aretiran, ven« dar pa pri njem niso našli nobenega de« narja. Domneva se, da je večino že za« pil, ostali denar pa skriL
Razni vlomi in tatvine. Pred nekaj dnevi se je splazil v podstrešje hiše po« sestnika Jerneja Napotnika v Zavod« nem pri Topolšici neznan tat in pokra« del hlapcu Antonu Esihu vso obleko, perilo in druge vrednosti v znatni vred« nosti. — Iz h!eva ve'eposcstnika inž. Rudolfa Pečlina v Belih vodah je zmanj« kala v eni zadnjih noči vsa konjska oprema v vrednosti 850 Din. Tatvine sumljiva ste Franc Zagozda in Metod Zupan, ki sta po izvršeni tatvini nežna« no kam izginila. — 20>!etni Josip Bic je ukradel pred nekaj dnevi nekemu go« stllničarju zlato in srebrno ur", 100 src« brnih kron, dva zlatnika po 20 K in en zlatnik za 10 K ter 800 Din gotovine. Bic se je še isti dan odpeljal v smeri proti Ljubljani ter namerava uiti čez me*
jo v Italijo._V Sevnici je bilo v noči
ns 21. februarja vlomljeno v Izložbeno okno »Splošne gospodarske družbe« in v izložbo čevljarja A. Rižnarjs. Tat je
Iz Ljubljane
u— Proslava 75«letnice predsednike Masarvka. Akademijo s plesom priredi« ta v proslavo 75»letnice prezidenta če« škoslovaške republike T. G. Masarvka pod pokroviteljstvom g. velikega župana ljubljanske oblasti dr. Vilka Baltiča in g. generalnega konzula češkoslovaške res publike dr. Otokarja Bcneša Jugoslov.« češkoslov. liga in Ceškoslov. Obcc v Ljubljani dne 7. marca v dvorani Kazi« ne. Začetek ob pot 9. uri zvečer. Vstop« nina za osebo 20 Din, za rodbine treh oseb 50 Din. Na sporedu je nagovor predsednika, predavanje dr. Krivica o Masaryku kot filozofu, reformatorju in heroju ter pevske tačke, ki jih bodo iz« vajali č'ani in članice ljubljanske opere.
u— Pogreb prerano umrlega Franceta Cika je bil jasna priča priljubljenosti, ki jo je užival v Ljubljani idealni m!a> denič. Udeležile so se ga korporativno vse ljubljanske Orjune z gg. inž. Kranj« cem in Anastasijevičem iz Beograda na čelu, po deputacijah pa še več drugih Orjun, med njimi Sava Mala iz Beo« grada, katere član je bil France. Sent« jakobčani so mu zapeli v slovo pred mrt vašnico in oh odprtem grobu, kjer so govorili zastopniki Orjune Sava Mala, saobračsjne šole in Šentjakobskega društva.
u— Zadnji sestanek »Trlglavanov«
pred odhodom na proslavo v MnriHor bo danes v sredo ob pol 21. uri v re» atavraciji -Zvezda«. Vsi starešine so uljudno vabljeni.
u— Za brezplačen tečaj ea srbohrva« ščino, ki ga ie otvorilo Šentjakobsko na« predno društvo v petek v Scntiakohski šoli, »e je priglar.ilo toliko oseb, da sta sc mora'a napraviti dva tečaja ln sicer eden vsak© sredo ob 7. uri zvečer, dru« gi pa vsak petek ob 8. uri zvečer. Teča« ja trajata dva meseca. Vidi se, kako so taki tečaji potrebni in kako z ve« seliem pozdravijo naši ljudje dobro idejo.
u— Društvo drž. pisarniških uradni* kov za Slovenijo opozarja vse svoje čla« ne na redni občni zbor. ki bo v nedeljo dne 15. t. m. oh 20.30 v salonu hotela Miklič poleg južnega kolodvora v Ko« lodvorski ulici z običajnim dnevnim re« dom. Ude'ežba obvezna
CACAO VAN KASTER
Iz Maribora
a<— Večer modeme lirike v Ljudski oni«
verzi je v pondeljek prav lepo cspeL Prof. Janko Glaser je po* 1 krasno kar rakteristiko moderne lirike in zlasti značilen oris njenega predstavitelja pesnika Otona 2tupanč'ča.
a— Mariborska Orjnna nas prosi za oh. javo, da ni naprosila ra blagoslovljen je prapora tudi pravoslavnega proto, ampak samo katoliškega duhovnika prof. dr. Antona Medveda in pozneje škofa dr. Karlina.
a— Mestna Orjuna Maribor vabi vee
člane, ki se zanimajo za dramatiko. d& se udeleže prvega sestanka, ki se vrši danes, v sredo ob 8. zvečer v tajništvu, N»-todni dom.
Iz Celja
e— 50«letnica Triglava se vrši pod po« kroviteljstvom kralja A'eksandra dno 7. marca v Mariboru. Udeležba bo. po dosedanjih predpripravah sodeč narav« nost velikanska. Ker imajo pristop na slavje le vabljeni, naj sc obrnejo vsi. ki žele dohiti vabila v Celiu in okolici, na poverjenika d.-. Milka Hrašovca, odvet« nika v Celju.
Iz Trbovelj
t— Odložitev občinskih volitev. Veliki župan ljubljanske oblasti je z odlokom dne 28. februarja St. 997 odredil, da sa volitev občinskega zastopa v občini Trbovlje odloži na nedoločen čas, ker je v razpravi sprememba meje občine Trbovlje. Omenjeni odlok je izzval splošno presenečenje.
t— Tat. kl |e olikan. Delikatesno trgo-vino pri Bertrlerju. ki jo una v najemu Alojzija Frudičeva ir. Cerknice, je obiskal neznan tat, ki si je privoščil le eno svinjsko gnjnt. tri steklenice konjaka in dve klobasi. Ko se je na ta način p>*lovil, je vrata leno zaklenil za seboj. Storilec je že izsleden.
t— Pozor vojaški obvezanci! Vojaška komanda v Celju razg'aša. da se bo vt«
šila v kratkem zaprisega vseh voiaškh 454 \ obveznikov od 20. do 50. leta. Vsi pri« u— Odborovs seja JNU se danes ne zadeti morajo prinesti s seboj vojničke vrši. — Predsednik.	j isprave: tisti, ki jih nimajo, naj si jih
u— Splošnega ženskega društva seje pravočasno preskrbe, ker bodo vsi tisti.
je v sredo dne 4. t. m. ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih. Rimska cests 9, pritličje.	461
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani.
Prošll teden Re je rodilo v Ljubljani 83 otrok (18 moškega, 15 ženskega spola), umrlo pa je 13 moških in 17 žensk, skupaj torej 30 oseb in sieer: 8 za jetiko. 6 za boleznijo na sreu, 5 za pljučnico. 2 za porodniško mrzlico. 2 ia ostarplostjo, 1 za ošpicami. 1 zji dušljiviim kaM:em, 1 za rakom. 1 za prirojeno slabostjo, 2 *ebi vsled dntsrih naravnih smrtnih vzrokov. 1 pa vsled smrtne nezgode. Izmed umrlih js bila 1 oseha stara nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 18 oseb: 18 na ošpicah, 3 na dhitljivem kašlju, 1 na škr-latinki, 1 pa na daviei.
..Škandal na Dunaiu"
Polkovnik REDL
pride v
KINO .LJUBLJANSKI DVOR'
u— Policijske prijsve. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji: 1 tatvina, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vede« nja, 3 prekoračenja policijske ure, 2 prestopka krošnjarjenja brez dovolje« nja, 1 prestopek točenja alkohola brez dovoljenja in 4 prestopki cestnega poli« cijskega reda. Aretacije so se izvršile 3 in sicer: 2 radi vlačugarstva in 1 radi tatvine.
u— Od doma je pobegnil pred nekaj dnevi učenec IV. razreda ljudske šole na Ledini, 15«letni Marijan Naglič, sta« nujoč pri svojih starših v Bohoričevi ulici. Nag'ič je za svojo starost dobro razvit, bledoličen in kostanjevih las. Oblečen je v črn suknjič, kratke hlače rjave barve in obut v črne čevlje na zadrgo. Na glavi nosi črno sukneno če« pico.
u— Kokošje pečenke se mu je zaho«
telo. V noči na pondeljek se je splazil nepoznan storicc preko ograje hiše št. 265 v Žclezničarski ulici v Šiški, kjer je stal kokošnjak vdove Ane Nežič. Dvo« nožni lisjak je imel prav lahko delo in je nemoteno polovil sedem kokoši. S plenom se je nato uzmovič neovirano odstranil.
u— Smolo je imel. Bivši privatni urad« nik Evgcn Armič, sedaj brezposelni po« stopač, v torek dopoldne ni vedel, kako bi prišel do denarja. Pot ga je zanesla tudi v univerzitetno poslopje, kjer je opazil ns hodniku pleteno damsko jo« pico, last neke univerzitetne slušatelji« ce. Navihanec je priliko brzo porabil, stisnil jopico pod suknjič in skočil na ccsto ter naprej naravnost na starino. Komaj pa se je pričel pogajati ss ceno, ga je že pograbil stražnik, katerega je opozoril na dolgoprstneža neki akade« mik, ki je slučajno opazil tstvino. Ar« mič je bil aretiran in se bo sedaj nekaj tednov postil v sodnih zaporih.
u— Aretiran je bil v pondeljek čev« Ijarski pomočnik Jakob Tomšič Iz Drs= velj, uslužhen v tovarni usnja »Indus«. Sode'avci so namreč ie dalje čass opa« žali da krade večje in manjše kose us«
n|a In jih odnaša domov. Pri hišni pre« oškodoval oba lastnika sa okrog 4000 j iskavi so res našli za okrog 5000 Din dinarjev,	i «Mja, katerega je Tomiit oakradeL
ki ne bi pravilno položili prisege, po« zvani na 4«tedenske orožne vaje. Na ko« rist vseh navedenih letnikov je torej, da se čimrei zglase na županstvu v svr« ho natančnejših podatkov.
t— Z obrtno « nadaljevalne Sole. Obrt no « nadaljevalno šolo na Vodah obis« kuie letos 95 vajencev. Sola obstoji iz treh razredov, v katerih podučuje rod vodstvom učitelja Velkavcrha pet učnih moči. Kakor vsako leto je tudi letos, z malimi izjemami, obisk šole povoljen. Kako napreduje, je razvidno iz tega, da se udeleži vajeniške razstave, ki jo bodo priredili za vso Slovenijo meseca aprila v prostorih ljubljanskega velesejma. Gotovo bodo tudi naši obrtniki razume* vali pomen te v Sloveniji prvič prireje« nc razstave in pomagali v tem pogledu svojim vaj ..cem in vodstvu šo'e, ki bo v soglasju s tukajšnjim obrtnim dru« štvom skrbelo za čim številnejšo udelež« bo Trbovelj na tej razstavi.
t— Stavbno gibanje. V Retjah prezl« davajo in dvigajo v eno nadstropje tr« govino Josipa Podlogarja. Stavbna dela so poverjena g. Juriju Fcrencu. —Stav« ha pekovskega mojstra Juvana bo goto« va že čez dva meseca.
t— Streljanje ga je Izdalo. Tukajšnji orožniki so odvzeli Leopoldu Saputniku, rudarju v Bev.'kem, vojaško karabinko, ker je z njo večkrat strelja! in se s tem izdal.
Iz Primorja
•	Dr. Anton Gregorčič obolel Dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja v Gorici, ki je praznoval Iclos dne II. januarja svoj zlatomašnlški jubilej, je opas-no obolel. Opevale so mu telesne moči vsled zavapnenenja žiL Njegovo stanje je zelo opasno.
•	Smrt primorskega svečenika v Ameriki. V St. Louisu (Zedinlene države Ameriške) je umrl don Josip Kompare, bivši kaplan v Skednju in Buzetu in poznejši župn k v Ospu. V Ameriko se Je Izselil leta 1907.
•	Čudna igra narave. Posestniku Ivanu Cernlgoju v Sturljah pri Ajdovščini !e svinja povrgla sedem mladičev. Sest prešičkov je bilo normalno razvitih, sedmi mladič pa ni bil skoraj nič podobeti preš'ču; Imel je okroglo glavo brez rilca in brez oči, ušesi pa je Imel pod vratom. Čudna živalica je bila sprva prav čvrsta, pozneje pa je poginila.
•	Mrtvecem mir, iivim nadlego! Svo}-čas smo poročali o absurdni odredbi goriškega mestnega svetovalca Verzcgnas-s'ja, kl je prepovedal slovenske nagrobne napise ter zaukazal, da se morajo že obstoječi slovenski napisi na spomenklh prevesti na italijanski jezik. Na Intervencijo političnega društva »Ed:nost» v Gorici je ta nespametna odredba sedaj v toliko izpremenjena, da ostanejo slovenski napisi v veljavi, toda zanje je potrebno posebno dovoljenje goriškega magistrata. — Vsporcdno z vestjo o prckll-cu Verzcgnassijevega ukaza pa prihaja iz Trsta vest, da so tamošnjl didaktični ravnatelji dobili stroj ukaz, kl zabranju-ie učiteljem In učencem uporabo slovenskih šolskih knjig. Ta ukaz utemeljujejo oblasti s trditvllo, da slovenske knjige niso potrjene. Slovenski otroci naj bodo torej oropani slovenske abeccdc ta svoje mater inVlacI
Jubilej opere »Carrnen"
V torek, dne 3. marca je minulo 50 let, odkar se je na pariškem odru prvič jiela Bizetova opera »Carmons. Skladatelj je bil tedaj 37 let star. Poslušalstvo v Favartovi dvorani je napenjalo sluh, natezalo vid — melodijo so se mu zdele čudne in tuje. Predstava je šla mimo občinstva tiho, malone brez sledu. Bizet je to videl Ln je bil žaloetcn do smrti; tri mesece pozneje je zares umrl.
Ljudska domišljija pripoveduje, da je komponist »Carmen» umrl od žalosti nad neuspehom svojega dela. To »seveda ni res, kajti vzrok Bizetove smrti je bil povsem drugačen. Toda res je. da .se je nad Bizetom izpolnilo neko inttRrijozno prokletstvo ciganske čarovnije: Bizet je zatisnil oči potem, ko je sijajno premagal svojo snov. Kakor premaga dona Joseja ciganka Carmen, tako je Bizeta uničila njegova opera.
Kaj je pravzaprav Carraen? To je že-nska. ki izpridi moža, zapelje in uniči moško življenje. To je ženska, ki išče žrtve in ko jo najde, jo pokonča. Don Josč postane pod vplivom Carin en dezerter, tihotapec in zločinec.
Vse to je povedal Bizet v svoji mti-ziki, ki ni tekom petdesetih let izgubil i prav nič svojeera ognja in pekoče privlačne sile. Nasprotno. »Carmen. je razpalila vse, ki so jo slišali in videli ter jib podžgala s svojo demonsko notranjostjo. Prosper Merimče je ustvaril v svojem romanu tip strastne ciganke, Bizet pa je vso cigansko na-turo prelil v ognjevito glasbo. Danes je «Carmen» na repertoarju
ja in sveta
la večje množine zlata ln srebra, kl »ta zgodil umor, pri sebi precejšnje mno-
ga vtihotapljala v inozemstvo. Pravijo, da sta se zato tolikokrat peljala izven Madžarske. Nekateri sklepajo, da je morala imeti mladenka, ko se je
žine zlata in srebra. Ker ga policija ni našla na stanovanju Leirerjeve, sklepajo, da si ga je prilastil morilec, ki je moral biti o vsem tem dobro poučen.
Vihar odnesel del mostu
holmu, je bil na moč sijajen in veličasten. Ža krsto pokojnika so korakale številne delavsko organizacije z zastavami, potem ministri in končno družina pokojnika. V cerkvi, kjer je bilo truplo blagoslovljeno, je sprejela krsto celokupna duhovščina švedske presfco-lice, kralj in diplomatski zbor. Ko y bilo corkvenib ceremonij konec, so se oglasili vsi mestni zvonovi, ki so zvonili nad pol ure. Brantingovega sprevoda se je udeležilo nad 50 tisoč ljudi.
X Motorno kolo v službi policije. V naš tozadevni članek v nedeljski Številki se je vrinila pomota. Ameriška policija nima 1700 Harley - Davidso-novih motornih koles, ampak 145.000. ki so porazdeljeni na 1700 polici^-kib departmanov.
X Nepričakovano obogatel. V Zedl-njenih državah je po dolgih letih dobil rudar Carson, ki je živel v veliki bedi. ker je vse svoje dohodke zapravdal, proces, ki ga je naperil zoper ameri ško delniško družbo, ki je proizvajala baker po načinu, za katerega je Imel edinole on patent Sodišče je prisodilo Carsonu odškodnino v znesku približno 80 milijonov frankov (nad četrt milijarde dinarjev).
X Kralj živine. To Ime je nosi sir Sidney Kidman iz AvstraTlie. Kidman Ima namreč obrežna zemPišča. kater*
Peri s Samobelinom!
Nad Iyonsko pokrajino in Dauphinejo j mana de 1'Isere in de l'Ain, kojih g'avne	merijo^ na stotine štirjaških kilome
v Franciji je ta teden divjal orkan, ki je. I prometne ceste je pokvarjeni most vezal.	trov. Sedaj ie dohjl Kidman opasnega j
kakor kaže naša slika, odnesel del železne i Prekinjeni viseči most se vkljub veliki	konkurenta. To je don Lujo Teraca iz
konstrukcije obče znanega visečega mo« | vrzeli ni porušil, kar je vzbujalo veliko	Mehike,^ ki ima milijon glav govejj
stu čez reko Rhono pri Briordu. Vrzel ; pozornost tehničnih strokovnjakov, jc dolga celih 30 m. Prizadeta sta depart«
Dragocena zbirka knjig je bD° p,,mi tn<1i v New YerR€yK
živine, 700.000 ovac, 100.000 konj in kobil. Toliko kopit in rocov kakor don Teraca ima pač malokatera pokrajina v Evropi, zato zasluži don Teraca po New Englandu. v tndijnni ter v m no- pravici pridevek »kralj ž>v?ne». ukradena	<rih kra->'h	in Pensylvanije. V j X Honorar psa. V burki »Pasli
Montrealn «e je polastilo prebivalstva: kralj«, člie premiiera s« je vršila te Gospa Julija Grossi iz San Roma v Ita- ; veliko vznemirjenje. V Brond Wayju dni na Dunaju, ima slavno ali bolje
vseh velikih svetovnih gledališč in nje- M 'e imela doma krasno ln dragoceno j nar>ravil potres mnogo škode, ker se odločilno ulo?o psiček. Kot bonerar i najboljše alti-! knjižnico, v kateri so bila zbrana dela, j, pobilo več poslopij. Zemlja
no ulogo po jo navadno stke. Bolj kakor se je nadeja! Bizet, je opera zmagala, ker je bila srč^a kri. katero je skladatelj položi! vanjo, pristna in vroča. «Carmen» je tako popularna, da si žvižgata njene zajie-Ijive melodije dekle in fant, v mestu in na kmetih. Pri na.« smo jo zadnja leta ponovno slišali v Ljubljani in v Mariboru in bilo bi prav, če bi jo letos, že iz pijetete napram njenemu stvaritelju, ponovili.
Budimpeštanski umor pred razjasnitvijo
V zadevi roparskega umora dame ?z polsveta. len« Amalije Leirerjeve v Budimpešti, se pripravlja senzacionalno odkritje. Vsi listi pišejo na dol'.'" fn široko o preiskavi, ki jo rodi policija z vso intenzivnostjo, dasi jo na zunaj postala zadnje dni skoraj pasivna.
Splošno se govori, da ie policija mo rilcu že na sledu in da le le čaka ngo!ne<»i trenotka, da mn zadrgne vrat. Pravijo, da imajo redarji že dovolj gradiva za njegovo aretacijo, da pa še čakalo na to. da se storilec s.nv izda in s tem doprinese zadnji, ne-ovržni dokaz. Kdo ;iaj bi to bil, m ugiba vsevprek. Nekateri na miga vajo na očeta umorjenke, M a roga, skopega in za denar vsega zmožnega gostilničarja Samuela Leirerja.
,	, ,	se je; za niocovo naetnpani« dobiva lastnica
ki so predstavljala skupno vrednost okolu j tres!a nad dve nri.	! poldne mililon avstriiskih kron. to je
pol mililona lir. Knjige so bile večinoma j \ freenje dveh aercplanov. Na okroe 1200 dinarjev. Ker je tudi sami bibliografske raritete. Med njimi se je na- aerodromu Bourget pri Parizu sta v bralka In nastopa tudi v »Paslem kra-haialo več kodeksov iz starih časov terjan popoldne trčila skupaj dva vo- lju» dobiva za ves me*ee nekaj več dokumenti iz zgodovine Genove, Savoje jajfca aeroplana. Oba aparata sta se kot nien pes. namreč dva mililona av-In San Roma. Te predmete je nad ool ra7.bila. oba pilota »ta mrtva.	Istrij-kih kron ali no novem 200 šilin-
X Pogreb ministrskega predsednika I s-ov. Iz tega se vidi, da bodo psi kma-Brantinga, ki se je vršil te dni v Stock-llu več zaslužili kot njihovi gospodarji.
svetnik dr. F&rster in okrajni sodnik R«y mlh. Obtožbo je zastopal namestnik državnega pravdnika Kovač, zagovarjal to dr. Adrijan Zupančič.
Mariborska porota
Maribor, 2. marca« POSLEDICA SLABE VZGOJE.
Pred poroto sta se zagovarjali danes služkinji Marija m Ana Kovač U Sobra. hčeri delavke Ane Kovačeve, ki služI že od svoje mladosti pri posestniku Antonu Kohibergerju v Sobru. Razen teh dveh hčerk ima Ana Kovačeva še pet nezakonskih otrok t različnimi moškimi. Za vzgojo svojih otrok se sploh ni brigala, marveč neprestano pijančuje * mošklrat in pohaja rada brez deta okrog. Njeni hčerki Marija in Ana nista nič boljši Da bi si pridobili sredstva za pijančevanje. sta kradle svojemu gospodarju te zaklenjenega kovčega denar. Kohlberger je končno spravil svojo gotovino v neko zidno lukn.o v klet. misleč, da bo tako denar čisto na varnem. Toda Marija ln Ana Kovač sta kmalu izsledili tudi t» skrivališče, vzeli gospodarju najmanj 25 tisoč Din in nato čez noč izginili. Obe tatici zvračata krivdo za tatvino druga na drugo.
Marija Kovač Je bila obsojena z ozirom na svojo mladoletnost na 18 mesecev, Ana pa na 10 tednov težke ječe.
NEZVESTI URADNIK.
271etni uradnik zavarovalne dru9>e »Vardar. v Mariboru, Robert Puchs, je dobival 1000 Din mesečne plače in vrh tega še 25 do 40 odst provizije od sklenjenih zavarovalnih pogodb. Tako je aa plači in proviziji prejel v sedmih mesecih skupno 63.000 Din, ali povprečno 9000 Din mesečno. Od vsega tega je dajal svo|i ženi za gospodinjstvo le 1500 Din. S'jajn! dohodki pa mu še vedno niso zadostovali. Živel je silno potratno in mnogo denarja tudi zaigraL Zato d je končno pričel pridrževati tudi denar, ki so sa stranke plačevale za svoje zavarovanje in si prilastil na ta način preko 90.000 družbinega denarja. Fuchs priznava svoje dejanje in pravi hladnokrvno da je ves denar lahkomišljeno zaigral in za vesel jačil v veselih družbah po Oradca in Dunaju.
Robert Fuchs je bil v pozni večerni uri obsojen na 16 mesecev težke ječe.
Celjska porota
Celje, 3. marca. VAŠKI PRETEP MED FANTI.
Pred poroto je stal danes Franc K oš to« maj, 23letni posestnikov sin iz Nove cerkve radi hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe.
Na Štefanovo je slišal neki Iskrač V Novi cerkvi, da nameravajo fantje iz Nove cerkve napasti fante iz Socke. Med drugo službo božjo so prišli fantje Franc ln Ivan Koštomaj, Jože Lcgvart Ivan Jamnišek In Piane Ramšak v KHnčeva gostilno. Bili so očividno bojevito razpoloženi. Tudi so povpraševali, ali |e služba božja že končana. Ko jim je neki gost to potrdil, sta planila Jože Legvart In cbdolžcni Koštomaj Iz gostilniške sobe in eden izmed fantov je takoj vprašal, kje so. Cela diužba se je podala na to iz Nove cerkvc proti kapelici, kjer so se nahajali fantje iz Socke. Franc Koštomaj je takoj stopil k fantovski družbi ter jih začel izzivali. Ker pa je Imel v roki dolg
m""1™1.'" sc uxm n°vana '"'j5« * * izbraIa « lov na * P°,isnl1 v lev° s,ra" Po kon- »"ikan. Obtoženec je bil oproščen. n°*' ga »e »l»2InSeK prehiHcL sunilI« ne ve spomniti, kdo mu Je sporoči! d|	planinah. Lov čanem dejanju je odšel mirno k svoji	* brbet !n ?a	'
vest o oil potovanju hčere v možem- fc	" najlepšem redu. Oonjači so 1 družbi in na vprašanje, zakal ie to storil.	OKRADENI SEJMAR.	&OČM Ker so videl, sočki fantje, da
stvo malo pred Božičem, ie sumljivo.	....__ .. ... .. .	,___„______„ .1.,-n... /■•» 1,1 kii	so prišli fantje iz Nove cerkve samo
Čudno je tudi, da ,-o 22 decembri nI Z* mnogo divjačine, kl ' P i, T„"ZZ b ti 11 Težko r, France Cve,har iz D<)1 Pfek°pe " 4" ra* W	™ " "čeli umika«!.
.M.v.i —x	k:, _ lovcem pred puške in je bila usmrčena na mojem mestu, bi ga tudi . Težko ra- {eb ja pripravii tri zahoje	Ja bi PrI tem Da ie obdolženec skočil s svojim
s svinčenimi zrni.	njeni Ohlak se je najprej zdravil doma/ Je, na,Icdnji djn z njim na scjm v St ) ™ J"£ «	Istoč<^ ta
Ko se je družba vračala zvečer v doJ potem pa je moral v bolnic^ kjer pa e Jerm, Ko je zg()daj ziutraj vstal. pa ,c f ^'^nil v desno strirhTta Po d^anS
iznenadill, čez dva dni umrl. ker se Je priključila na svoje presenečenje opazil, da je nekdo; se je obrnil še proli Rudolfa Korošc«
in mu zasadil nož v desno ramo. Slednji
stoletja zbirala Obitelj Orossi In kn ižnl-ca je končno prešla v posest Julije Grossi. Oospa je neprestano računala, koliko vrednost predstavlja njeno književno bogastvo in koliko bo zanj iztržila ko proda kompletno knjižnico. Te račune pa so ji prekrižali tatovi, ki so ponoči vrdli v vilo in odnesli celo zbirko književnih starin.
Julija Grnssi je radi te tatvine vsa obupana in išče na vse načine storilce. Pri zasledovanju drznih tatov ji pomagajo pridno in vneto polici ske oblasti, katere upajo, da pridejo tatovom na sled Vsi ukradeni predmeti so biII
Porotne obravnave
Ljubljanska porota
Ljubljana, 3. marca. UBOJ IZ LJUBOSUMNOSTI. Danes sta se vršili pred ljubljanskim sodiščem dve razpravi radi hudi>delstva
uboja, prva proli komaj 20tetnemu po-žigosani sestnikovemu sinu Mihi Meserku iz Catc-s posebnim žigom in prevideni s pečat- j ške gore, druga pa proti Jožefu Fllsu nikom Grossijeve rodbine, vsled česar iz Doba pri Lukovici. V prvem slučaju se okradena dama boji, da ji tatovi njene je šlo za uboj iz ljubosumnosti. V Zg. dragocene zapuščine ne uničijo Iz ma- Jelemih pri Polšniku (Litija) so dne prerivanje. Med tem jc prišel v gostilno ščevanja nad tem, da izgledajo predmeti, 27. oktobra preteklega leta blagoslavljali tudi Janez Oredcnc iz Gornjega Kamenja, katere so odnesli, drugnče kakor bi mo-1 nove zvonove. Po priljubljeni navadi se P-dcn od Kamenčanov mu Je ponudil rali izgledati, če bi jih hoteli razpečati je vsa mladina podala po končanem pijačo, toda Grebene nI hotel piti, tem-
bilo $e nekaj fantov Iz Jablane. Popoldne so prišli v gostilno še kamenški fantje. kl so bili zelo dobre vrlie. Godec Jože Murgelj je pobiral po gostilniški sohi od gostov prostovoljne prispevke. Vsi razven Kamenčanov so se radi odzvali niegovi prošnji, zato Je Alojzij Novak iz Jablane zbodel Kamenčane z besedami: »Sramota, da nimute niti dinarja.* Med obema skupinama se je nato razvil prepir, kateremu .e kmalu sledilo
pri starinarjili.
Komita"ki napad na grške lovce
slavljr v gostilno, da prime-no zaključi: več je takoj odšel Iz gostilne. Z n]im so praznični dan Tu se je vnel med ohto-1 se dvignili tudi ostali Kamcnčanje. Zu-žencem In Antonom Oblakom prepir radi naj se je s fanti iz Jablane razvil vnovič dekleta, ki ga je vsak smatral svojim, prepir. Obe skupini sta se končno sprljell med tem ko je sama očividno dala pred- ! in v pretepu |e Jože Murgelj udaril Ja-nost Oblaku. To je Meserka seveda žali- ueza Grcbenca r dolgim kolom, ki ga ,e Io In po besednem prerekanlu le sklenil, odtrgal od neke ogra e, s tako silo po
Iz Soluna poročajo o Izredno drznem
napadu, katerega žrtev je postala večja	da se bo maščeval za svoj poraz. Ko so glavi, da se je Grebene takoj zgrudil in
o _ nr « . s družba, ki se je podala prošli teden na	odšli v pozni noči vsak proti svojemu Se Istega dne umrl v bolnišnici v Kan-
ninTkA« nmn«r d d Mrasneffa r0 ; lov v okolico Ckaterina, ki leži na grško-	domu, se je postavil na skrito mesto, dljl vsled otrpljenja možgan. Jože Mur-
jarskega umora preo avema mesece-1 m;lctdonskem ozemiju. Družba je obse-	oborožen z ostro nabrušenim kuhinjskim gelj Je s!cer priznal svoje dejanje, zago-
v LnVo,nniSotr,J mi? i' tT T *ala kakih dva*set ()Scb- Med "iimi se	no*enl- Najprvo je prijazno ogovoril svo- j va rja pa se. da je bil močno vinjen, in
mora a tO f ? ua je nahajal bi>ši minister gr?ke vlade M.	jega nasprotnika, rekoč: »Seziva si v ro-'da sploh ni vedel, koga je udaril.
*„n r, le,i "lil!- Sta is, univerzitetni profesor Photinos in	ke, saj sva prijatelja!.; pri tem pa ga je I Porotnikom Je bilo stavljeno samo
žen pri umoril, na vsak način vede'i nekaj o stvari. Tudi dejstvo, da se oč->
vodja solunske klinike Tzanialukas. Ime- z lcvico sun i v trebuh, z desnico pa mu vprašan e na uboj. ki je bil z 9 glasovi
obiskal več svoje hčere, ko je bil po prej. kadar se je nahajala v Budimpešti. redno vsaj po enkrat na teden pri niej. baje tudi ona pri njem. 7a praz-
govorjeno skrovišče so jo
rike si ie naročil »tiri f eirer leno bo-1"""3"' bandi,L L°Vci S0 Se "aP^J^^em j rani infekcija.	| v,om„ v trg0vjno n egove žene Ma-ije
žičnodrev^kita iedal dosti v iU P°S,aVili P° r"bu in med °bcma skup,na"	so upotrd,» e'a™ vpraan^ in odnesel vse tri zaboje blaga, vredne
v stanovanle na TerSiSem vSSl 56 ie Vneia pravca(a bi'ka" V b",u ,e B kr'vde uh°ia ""!ka" VP?Sa^e blizu 22.000 Din. Orožniki so takoj pri-kVr ^e stinovahf žrtev Dreveščka^s®'I minister Stais ranjen v nogo. Lovci glede pijanosti, nakar je bi Me^erko ob- Ce|j zasledovati tdtu
. ..,	» ,, . , , ,., ' so bili premagani in so se morali vdati,
veda ni bilo mogoče oddati, ker je bih. Prj nckatcrjh Jr|vah so se banditj zado.
p.ladenka takrat že mrtva. PrlrvoaeCj voIjm enostavno s tem> da so jih oropali
je trkal na vrata, pa mn n. nihče od j vseKa kar so imelj f ^ jn na ^
in kmalu našli v Krakovskem gozdu ob ccsti, ki pelje >z Kostanjevice proti Brcžicam, lesen meter, ki je nosil napis Franc Cvclbar. Pred Druga današnja razprava se je peča. Colaričevo gostilno na Križaju so konč
sojen na dve in pol leti težke ječe. UBOJ IZ POSUROVELOSTI.
i m .	»	..i	, . .. j	i	"ai	iiiiv.il s »via/j in na gvui,	L/iu^i uuiiaaiij« ia£|>iHva ^v j** fvv»»
Si « I.J8 r Jn! ircifl nL, ^rl'1 Zdravnika Tzamalukasa pa so odpeljali Ia s 24<!etnim bsjtarjevim sinom Jože.	no na|eteli na trgovskega pomočnika
nesti dre J?ee k »el i n 1 Pnll^Ps ! S Sehoi v ^ 0s,;,le so pretep" in jih fom Flisflm iz Dob» Pri Lukovici. ki j«	Dragutina Jutrlšo. ki je peljal na samo-
•ffl kl T Lin ir • Z,!, 1 i !P0,Cnl Zopel lzpuS,ili- bil dosedaj že čestokrat predkaznov.n	tožnem vozičku ukradeno blago. Poleg
reria Za uic,ega Tzamalukasa so se raz- radi različnih pretepov in telesnih po.	blaga so našli pri njem tudi nevarno vlo-
ZLa l IZfZl- n?mr^ivna pravca,a P°sajanja. Napadalci zah- škodb in je znan v vsem okolišu kot na.	m;,sko orodje> kakor ia^ICO za iaEanje
a«L hT^l fevajo za njegovo osebno svobodo visoko silen in prepirljiv človek. Komaj je od.	žeIezat vjtr|he> svcdre> d)e|a in drugo,
tem ni»o znan Podrobnosti o odk.ipnirlo v znesku dvestotisoč grških sedel svojo zadnjo kazen, že si je na.	JutriSa spočetka o tatvini nI hotel niče-
V « kh « «Jzla, h drahem- kar predstavi a v našem J bavil oster nož in je preial na svojo ir.	sar s]jjati> ampak k trdil, da je kupi!
. "'j? ',.opo'"n.e D" , P°?ren denarju ogromne milijone. Za slučal pa ' tev, katero je tudi našel v osebi Jožeta	blago od neznanega moškega za 1600 di-
nmor^ne Amalije Leirerjeve ki Se ^ da bI ErSka vlada hote|a pos|at, zdrav-| Miklavčiča iz Dob«. Napadel je nič hu.	™v K
je udeležilo preko 3000 ljudi. Oh ik	£ vojaštvo groze roparjl, dega slutečega Miklavčiča ter mu prere. j joda že med potjo, ko so ga peljali v
da bodo profesorja umorili. | zal žilo dovodn.co, da je v kratkem ča«	Kostan evicn jf skuSa| pobcRniti. V za-
Zadeva še ni razpletena do konca In su izdihnil vsled ,zkrvavljen,a. Pr. raz.	poru skuJa| r82D|t, vrat3i $Q vod;|e
drži grško javnost v napetem prlčako-, pravi se je izgovarja! s pijsnos jo in s	, „ J0 Je pravočasno
bnl/n »a um uiai/u	ia u! 1 nonail^n l'«*
mrtvaškem o<lni je gorelo 48 sveč. Stari I>eirer je položil ob krsti dva venca, enega ▼ svojem, enega pa v imenn prijatelja umorjenke, holand-ske-za trgovca Kersten-a. Pri pogrebi skrbel močan oddelek policije za red. Prisotnih je bilo tndi mnogro detektivov, ki so pazili na sumljive osebe. Znano je. da prihajajo morilci na-
vanju, kako se bo Iztekla.
X Elementarne katastrofe. Na Severnem moriu je zadnje dni divjalo strašno neurje, radi katerega se je po-vadno k pogrebn svojih žrtev. KakoT, topilo na obnlnh Islandije veliko šte-se »JiM. se ni nič tnke«ra pripetilo. vilo ribiških ladij. Okolu 100 ribičev je Nekaj je gotovo. Ce ima policija res poginilo v valovih. Veliki prekoocean-ot«m.«iien *um na kako osebo in hoče,ski parnik »Antlauria*. last družbe Ca-počakati. da se sama izda, potem go- j nadian Pacific, se je pri vhodu v 'uko tovo ne bo postopala javno, ampak bo|Queenstown nagnil in je bil v nevar-sknšala zavesti storilca « tem. da dela nosti, da popolnoma utone. 300 potni-
jnvno v popolnoma drugi smeri.
Naknad.no doznnvamo. da sta rvišta
kov se je rešilo le z največjo muko. V New Yorku in njegovih predmestjih
Amaliia Leirerjeva in njen prijatelj so zabeležili dne 1. marca seHmogra-Kerstens večkrat na državno kovinsko fični aparati potresne sunke, ki »o tra-centralo v Budimpešti in nodi nakupi-!jali nad 30 sekund. Podobne troaljaje
silobrsnom, češ da Je bil napaden, kar	M|o|I|| pf; ,em de,u Pred pre,skova,nim
pa ne odgovsrja dejanskemu stanu Po.	sodnjkom ,e Jujrjj.a končnQ prizna|> da
rotniki so a večino glasov potrdil, knv.	jzvrJjI v)om y Cvelbarjevo ,reovino in
V^V0 r1, ?"	slcer v družbi še enega tatinskega tova-sodišče obsodilo Jožefa Fksa na pet let
težke ječe.
Novomeika porota
Novo mesto, 3. marca. UBOJ V MIRNI PEČI.
V nedeljo 20. julija so imeli v Mirni peči birmo. Popoldne so šli botri z blr-manci v gostilne na koza.ee vina In ! težke ječe, dopoln ene z enim trdim leži-
tudi v Drenlkovi gostilni na »Srangi.	ščem in enim postom vsak drugi mesec
jih je bilo precej. 231etni posestnikov sin	in eno temnico vsakega četrt leta. Senat
Josip Murgelj iz Jablane ;e igral tamkaj	je bil sestavljen sledeče: sodnik svetnik celo popoldne aa hunoalko. 2 aiUa 1 Kiider, predsednik; volanu višji sodni i
riša, čegar Imena pa n! hotel Izdati. Vlomilno orodje, kl so ga našli pri njem, dokazuje, da jc Jutriša nevaren vlomilec, ki je bil že večkrat kaznovan radi tatvine in končno tudi izgnan iz Zagreba, ker je pristojen v Hum ob SotlL
Porotniki so vprašanje tatvine soglasno potrdili. Sodba se je glasila na 7 let
se je takoj zgrudil na tla, se zavlekel še do vrat neke bližnje hiše, tu pa je kmalu nato vsled Izkrvavljenja umrL Tudi rana Franca Iskrača je bila težka, zlasti radi tega, ker je vsled krvavljenja nastalo tefko vnetje desnostranske porebrne mrene. Obdolženec priznava, da je imel pri sebi nož in da je ž njim enkrat aH dvakrat zabodel, ne da bi mogel reči. koga je pri tem zadel. Vendar pa je pe pričah dokazano, da je bil Koštomaj tisti, ki je povzroči) smrt Korošca in težko telesno poškodbo Iskrača.
Porotniki so potrdili vprašanje hudodelstva uboja z 11 glasovi, nakar je bQ obtožencc obsojen na 3 leta težke ječe.
KRVAVO 2ENITOVANJE.
Dne 10. novembra se je vršila prt sestniku Martinu Sinku v Plotu svatba. Zvečei je prišlo, kakor po navadi ve6 prežarjev, med njimi 22letnl Martin Ka-menšek iz Gaberc In gluhonemi Vinko Oabcršck. Med obema je prišlo do prepira, tekom katerega je Kamenšek Qa-berška dvakrat sunil z nožem ter ga v trebušni votlini tako težko poškodoval, da je nastopilo vnetje trebušne mrene. M je povzročilo njegovo smrt Kamenšek sicer priznava, da je Oaberška dvakrat sunil z nožem, zagovarja se pa s sflobra-nom. Siccr so pa poročila o a jem zelo neugodna in je na glasu kot pretepač ta ponočni razgrajač.
Porotniki so potrdili vprašanje bodo« delstva uboja. Kamenšek je bil obsojen na pet let težke ječe.
rstvo
Kmetovalcem / planinskih
krajih
mariborske oblasti
Ne samo v narodno-političnem, ampak predvsem v narodno-gospudarskem oziru se je mnogo spremenilo po vojni. Pezo teh spremenjenih gospodarskih razmer občutijo sicer vsi stanovi, najbolj pa naš kmet. Dočim se .ie prva leta po vojni v naših kmečkih vaseh živelo še precej povoljno, je zadnja leta vsepovsod opažati, kako boleče pritiska današnji gospodarski položaj kmeta
Ni se mnogo brigal kmetovalcc prvo dobo po prevratu za gospoda^ki napredek. Današnje razmere pa so ga zato zatekle nepripravljenega. Toži ter išče nekako nezavestno izhod Iz tega težkega položaja. Na žalost tava v tem svojem stremljenju po večini v temi ter išče razloge svoji gospodarski bedi povsod, samo ns na pravem mestu. Kriv mu ie Pašič, kriv je Korošec, kriva je valuta, kriva je politika, krivi so liberalci in klerikalci in če že zmanjka vseh ostalih razlogov, potem ie navadno kriva — država, kt je tako brezsrčna, da ne pošlje vsaki občini koš denarja za domnevno zboljšanje gospodarstva. Državo torej po največ tožiio nezavedni in zapeljani kmetovalci v zaostale ših krajih ter očitno namigujejo na mastne podpore, ki Jih ie delila pokojna Avstrija. Ne pomislijo pa, da je s prevratom Avstrija v svoji prejšnji obliki za vedno izginila s površja, da je kmeti sko-gospodarski polo-
Tržna goročila
Novosadska blagovna borza (8. t. m.). Pšenica: baška, 5 vagonov 400—165. Ječmen: baški, 1 vagon 320. T u r š č i-
c a: baški, 6.5 vagona 105- baSka, marc —april, duplkat kasn, 2 vagona 210; maj. ladja, 1 vagon 225; sremska, 1 vagon 195; bosanska, 5 vagonov 217.5: bosanska. pariteta Čelebija, 0 vagonov 200: bosarska, Rrčko. 5 vagonov 200. Moka: «2», 1 vagon 590; «6 5», 2 vasrona 410— 415: <.7.5», 1 vagon 322. Tendenca nestanovitna.
Sarajevski trg (1. t. m.) Suhe slive 20 Din. lešniki 11, fige 8—16, orehi 10, v iedercih 32, mandlii 68, da ti ji 24, ja« bolka 12, suhe hruške 8, s'adkor v koc« kah 16.50 — 18. v sipi 15 — 16, kava 48 do 60, riž 9—12, ješp-cni 9, fižo' 6 — 8 turščica 3, turščna moka 3 — 3.50, pše« n:čna moka 650 — 8. krompir 2. čebula 16. kruh, beli 7^0, črni 6.50 Din za kg.
Dunajski troveji sejem (2. t. m.) Dogon 2814 komadov; od tecra d'>m"čih 712. iz Jugoslavije 59 iz Madžarske 1277. iz Čo-
žem na Jesenicah (narok 7. aprila ob 10.). o imovini Adolfa Sellinschegga, trpovca - mešanim blagom v Ptuju (narok 1. aprila oh 9.) in o imovini Franja Resnika. trgovca pri Zgornji Sv. Ktmgoti (narok 8. aprila ob 9.1
= Novi Izvcrl nafte v naši kraljevini. Ruski strokovnjak inž. Raskakov se bavi že tri leta z ra7:skavanjem nafianosneira o-emlja v nnSl kral!evlni. Rezultat tc*» dela ie bil. da ie v tlmoJkem in podrin-skem oVrotm. potem v Črni <rori in en»m drl'i SlovenHe nrotovil velike kol'č ne nafte. Po trditvi Paskakova. ki « veljal v Rusiji kot avtoriteta v teh 7adevah je ■»lasti boeat na nafti timoški okrtv. kj-r bi se z maVm trudom in z majhnimi denarnimi sredstvi moHo priti do oTomnih količin nafte. Raskakov i7:avli». da bi hl-'a potrebna rd*tra pomoč države !n an-ročnih kapitalistov, pa bi se mo^la v raši državi etvoriti ta nova vrsta industrije.
— Priprave za bo^Tea trgovcev, ki se
bo vršil za časa velikega seVma v Za<rrfi-bn lepo nattrcdtijejo. Pričaki>'e se. da l>o
Poslovnike 124 in iz Rumnnre 612. Po- nj) koB!?T^ ;i|„ v 7n^h rp, ko re popust le. 7,a kg žive teže so notirali ,,_______._______
T! tr>*nr«i at Ki
v šilincih: voli I. 1.55-1.75 (Izjemno
l.flO—2.05). II. 1.35-1.50 III. 110-130. biki 1.20—155 fi.75« krave 1.05—1.50. slaba živina 0.65-t.05 šilinga.
tcovcev it re e države. Ti trirovci si bo. do o**1 **d-»li vcl'kt sc:em si j-efoffo tn-' di rab*>rili notro'>nt 1>'a-o. Do«n-1nnte j ve' ' o Število pri VivljenSh raTStavlJatcev vr'*"?! pni. da bo ^aff-etiH-l ce"em fto'>-n
3. marca:
Ljubljana. (Prve številke povpraševanja. druge ponudil« in v oklepajih kupčij-ski zaključki). Vrednote: 7 odstotno posojilo 65.5—68, 4% kranjsko deželno posojilo iz 1888. 0—22. 4 !>% kranjsko deželno melioracijsko posodilo iz 1911. 0— ?2.5. 4.5*^, kranjsko deželno posojilo i7. 1917. O-22 voVia škoda 0—157. CcM*kn oosojilnicji ?09 — 211. L^ibljanska kreditna 235—0. Merkantlna 104—0, Pra»ted:ona 915—955 S'avenska 70—0. K-cdi'"i za treevipo 100—200. Stroje« 0—135. T hov. "e M351 Vevč- 100 —f 11 StnrKnn 275-?R5. — R I a 7 o : 7akrii*ki: deske. ?0 -•V) mm. T.. M. 111.. od 16 cm naprej Siri ne medla 23 fco PodVdo a'i Rateče ?0 nffn'inv '5*0); remelini ,p p"d»"omel'»»i 30 ro 35'70. 50/50 rn /fifl. 70 Tn C0 'fi0 inn'100. monte. fco Podbrdo sli Rateče 5 vaconov 550—555 •'5501: smrekove p->ra-'c'ke. I. in n.. 17 V 115. 20 y 115. 25 X 1?0 mm fco Prdbrdo ali Rateče, 2 v"<ro"a fl>00)- floske. smrekove :n jelove, 90 mm mpdia ?t cm I. in II.. fco Ratečp 2 vlečna rt?—ms rn?V de«ke smrekove :n Vdove 30 mm. 26—27 cm mcd'a. 1. in tl„ fco Rate*e. 1 *a-on 6|? r,tr> '61?1: deske «mrekove in }»'ove. ?0 ?5 in 3n mm in. fen O.vc^e ? rnrona M501: re-melVil ro -n in ?nTO mm. fco Pa'eče. 1 vn"on rr»5«V dc.t-e 50 mm. fco Rateče.
LNP. (Službeno). Seja poslovnega odbora se vrši danes ob 17-30 v kavarni Emoni. — Tajnik 11.
LLAP. Scia tehničnega odbora se vrši v četrtek, 5 t. m., ob h. uri v damski sobi kavarne Emona. Važno! Prosim pol-noštevilne udeležbe. Podpredsednik.
S. K. Primorje. Danes, v sredo, ob 20. odborova seja v restavraciji »Zvezda«, zadnjj soba.	4b3
S K. Primorje nogometna sekcija. Treningi sc vrSe cdskj redno vsak torek, sredo In petek, od 16. do 20. za vsa moštva.	458
S. K. Jadran : S. K. tlermes. Prvenstvena tekma obeli prvorazrednih klubov se vrši v nedeljo, dne 8 marca, oo 3. popoldne na igrišču S. K. Ilirije. Ob pol 2. predtekma rezervnih moštev.
Hitolov nknrd. Iz Ne\vvorka javljajo, da jc Ritula na 5iM)0 m na pokritem tekališču dosegel neverjetni čas 14:25.2. Nurnvjev rekord na to progo na odprtem tckaliSču ie zna<al It^fft.
Uruguajri v Evropi. V Marseille je dospt I prvak Uruguaja S C- National, ki bo igral v Franciji pet tekem. Urugu-ajci so sk'en li tudi nekaj tekem s ham-burškim Sportvcrcinom, vendar pa je nemški nogometni savez prepoveda! te tekme, ker dvomi o amaterstvu Uru-guajcev.
Plavalne tekme med reprezentančnimi pkivači Češkoslovaške in Avstrije se
nni7-«'V>l>i da pravopisno n-''*vijo in ♦ ako d^t»e f*.o.*ore. fejilrnrtr.
žai v okrnjeni sedanji Avstriji najmanj ^ vklaifno bt^-ovnopromotni davek
Dunajska borza za kmetijske produkte „„,el. ln«e-c«enti. ki >c!e rii7."i?'t< «c ^2. t. m.) V sotrlasju 7. naraščaVičimi ee-na.mi na ameriških žitnih tržiičh -n b ja tndi tendenca dunajskega tržišča č^rstej-4a. K!jnb temu pa i« M! p-omet 7c1o ; mrtev. Za r-ekatere žitne vrs'e skoro ni ■ bilo za nima n'a. N"t:iaio v Atlitvih ?a |0ft
,lom-"t	rvi larcnem semeim *-m-
«' r-n r po f *o?n	in koksu.
'Vc-Ve «0 tvle v sremskl p"cnici. v d-o'>n-h pSei»lčr:h olrot>'h, v novi lifSčici. v Ic^.tncnn br»£t.-rm p ven	o v-
_ 55 .^vvs era trflšfc. kof ln -rv-a. | tnnof,n V^vvU;,, 1>e-em rdečVa-Zadrje dni ,„ h:te ^	na.lcdnle , ^ ,n	jn orpI,;h
cene; kn>c: Prvejc 1V-17 tdeC e ?n Dn ; 7AORrR. V efektih tcndeoc, nc
=: Remtliciin obrcst"e mere Na sknp-
7.a. 30 odst. slnbši knkor pri nas in da so predvojne m:is'ne podpore in subvencije v narodnostno mešanih in obmejnih krajih služile predvsem političnim, a čisto nazadnje šele gospodarskim ciljem. Germanizlra.oča Avstrija je že vedela, kako in zakaj je treba naše ljudstvo nase prikleniti!
Danes imamo hvala Bogu svojo državo. Ni pri nas sicer vse tako, kakor bi moralo biti; posebno ne v gospodarskem ozira. Ne sledi pa še iz tega, da bi morali dejati roke križem in se vdati po-popolnoma slepi usodi in topi resignaciji. Toliko večja je naša dolžnost, da posežemo sami s svojim delom in s svojo Ini-cijativo v gospodarsko življenje, da gradimo na podlagi danih razmer in dejstev.
Zgodovina nas uči, da se svetovne narodnogospodarske razmere — od katerih je v prvi vrsti odvisen tudi naš kmet — ne ravnajo po potrebah in željah kakega posameznega stanu, naroda ali države, ampak da je potrebno vedno vsakokratno gospodarsko obratovanje prilagoditi svetovnim narodno-gospodarskim prilikam. V tem oziru naj nam bo v vzgled kmečka država Danska, ki je v teku 60 do 70 let že večkrat menjala način svojega gespodarskega obratovanja. Dočim je bil danski kmet najprej Pod tem nas'ovom j ob in /ila beograjska skoro povsem poljedelec, je zaradi spremenjenih narodno-gospodarskih razmer postal pozneje živinorejec, in sicer v pr-
brez carine: pšenica: domača 55 50 F«.50. madžarska s Pot sja 62—63 >««•»• slovenska 60—61. Rosnf* 61.50—6»: rž: domača 50—5150: Ječmen; domači 52—56. čeSki 62—turščica: 30.75 —31.75: oves: pimim«k 40 50—11 50: stisnjeno seno: avstriisfcn. polsladko 12.50—13. sladko M—15 šilingov.
»1 k? ovč-e 3(V—32 ko7y> 25—30 |Vn 7n komad: k to: H«!oa 100. knna 1>c'ica 700_poo Tti-icn Ooo .. 1000 >1 it,tir l '>0— ! 10. vMni 700 Roo d vja mačka Cf> iar-1>cc tnn za:cc ofj_o| reveriea 11-15. volk 100—1*1 ">;n za komad: vo'na: ovč- j in. onrana 15—50. ne.ip-ana 25—30 [a.c i t>je,xn JO—t" D;n ra k? Cle.lo na »edanie vJ>oko sfan:e d'rn»j.i se iroTemstvo 7i;ln malo 7iti'tna 'a 'e nate produkte.
= Ra7S«i>ve ministrstva za l:met|T«1vo I , in vode. V svrho propa;rr<nde in zbol ia- i
t ra«--Ti cci^v Povpr»*evr»nie je b:lo po , vrše 25. in 2h. luli.ia v Pragi. 14. in 15.
avgusta pa pride v češkoslovaško presto-lico belgijska plavalna reprezentanca.
Sltilclni h k na čast predsednika Ma-saryka. ki slavi svoj 75. rojstni dan, prirej jo 7. marca plzcnski lalikoatleti. Tek se vrši na piogi Plzenj-Praga. Sodelovalo bo 108 tekačev, od katerih bo vsak pretekel največ 1000 m. Na prvem kilometru bo teklo deset atletinj vsaka po 100 metrov. Plzcnjski atleti bodo imeli seboj gratulacijsko adreso mesta Plzcnj za predsednika Masaryka.
nem sestavku denan ih zavodov fl.aiik. J ^ niJih fcm„f;|,t,j», prod-iktoV je mini-več ih hranilnic in posojilnici v Sloveniji i,trffvo 7n kmet !-.(co in vode sUorpn.
; sn-c"icn:ens. — Devizno tržeče ie | riifolo s prerci s'n'io tcrvlcnco. Ponttd. 1 ba ie bl"a obi'n« in so vse dcv~'zc na« p ram včcai *«bc'cži'e padcc. V sredi sestanka se ie tendenca nematno u^vr« st'1« z-i-tdi vcčic«* povprulevania. Ker na ie bilo b'i?a dovo'i. ie p'otl koncu tcndcnc« r posameznih deviznh ponov« no p<>st->'» nestanovitna. Promet ie bil nvi'o več ii. Narodna banka ni stopila v »Vc':o. Notice so devize: A ms ter« d«m 2-W> — 2510. Dttnai 8A4 — 834 lin"0. Pii<l'mpc*ta 0.0R57S — OOS775. Ita'i;fl izp'-»či'o 247.35 — 2-0 35. London
več tndi za posojila. Da «e ta. za na«e -o. ; nMlttlci in Vnknvaro. v av?inM Sombo. s|.o<larstvo velevažni cili dnseža, bo n| \.'r5cn in Po«ee-i. v septenibni v Tuzli. |7rte1al načrt fflede skupnem i.n enotne"« OsiVkn. No.-.-m ^adn In Smederevn v noston-nja vseh večth denarnih 7avodov ', fc.n^r.j v Varafdinn Roku in Neirotinn. naše države in up-t smemo, da so tiresni- j _	ntinn} |n efp,,,ivn< aVstrIJ-
či v najlilirji Itodočnosti. Tako se pri1>li-žtiiemo tndi na denarnem trjai pred^oV
*':e novčanlc® na ra"rebškl borzi uotira-
im normn^im ra7meram.
'"""7 jo od včera", v šilin-ib. Ontfvo ie. da i1 _ „ ____ , _
Kcrkni je razrlt^en o Imo.-ini
bo resrnlnePa'obrane mere vplivala kar	^^ tr?ovr!, v Vovi Cerkvi
na.jtiffodneje na ozdravim-e današnnh , ^ rp,.f| Prv. fhor njkov b„ ^ , m neznosnih razmer v industriji In trcrovinf iw>| f|
efekti: banani: I.itoraV 72 — 73. Tr« Co 20 — 22. Fskomptna 117 — 118. Kre« ditn* 7acrcS 104 — 107. I lipo 65 do Jnco lOft _ 103. Liubljanskn kre. ditna 2VS — 0. S'»vcnska 6» — 70. Srp. sk„ 137 — 138: industriiski: Pksploata« ciia 54 — 55. Scčcrnna 720 — 725. N«. rodna {umska 25 — 30, Outm«nn 5*0
Konec mnogoženstva
Zadnjo spomlad, ko je bil odpravljen kalifat v rttrčiji, je imel predsednik mu-sl.afa Kemal paSa govor o ukinjen ju lia-renia. Rekel je: «Pot. ki jo bo ubrala turška republika v rodbinskem pravu, je popolnoma v duhu civilizacije.*
Od tedaj proučava komisija pod predsedstvom AUlila bo^a vprašani« turškega rodbinskega prava, ki je izdelala zadevni zakonski načrt s katerim se ima sedaj baviti parlament. Predvsem odpravlja načrt novega zakona mnogoženstvo v Tur-č'ji. Poligamija, tako argumentira:o moderni Turki, je bila pred 13 stoletji v Arabiji morda tes potrebna, ko ie šlo za tem. da se dežela islama čmprej rarSiri. Po padcu kalifa tudi ni več stare, bogate aristokracije, med čije tradiciTe je spadal veliki harem, ki ga je pač lahko vzdrževala.
Sedaj se je povsod v Turčiji uvedlo
ler pospeševala stavbeno podjetnost.
ob pol 11.
= Dlreitclla Sum v I InMlanl razpi«ir'e
— Kriza dercrrlb ravoHov v Zaerehu. p,,.„ftvn<, „kro?lo 566 jim' hrastovega le »d tem nas'ovom r. obfct/ila beograjska	- --	. _ .
♦Reč» v pondeljek brro:av iz Zacrreba. v katerem med dnirim navaja, da je p-IVa tudi Plavenska banka v težaven p^ložai
do 565. Slavoniia 56 — 57.5. Trhovlje meščansko življenje po zgledu evropskih 440 — 445. Union 500 — 525, Vagon j držav. Vse. tudi nnjbo!;Se turške rodbine,
Osiiek 00 _ 92.5, Vevče 100 — 0; dr« »e Imajo prilagoditi modernim stanov-anj-
žavni: 7»odst. posoji'o 66.5 — 68. agrur. skim razmeram, ki ne ločijo več harem-
__">0	in	:__ii._ J.___t.__ icc lil'« r\A «p'<iml!L'<t tr* io fonebih nr^clnron
vi vrsti mlekar; sedaj pa polaga skoro Bot. čno poročilo se je izkazalo k"t prosta nj
.	...	1 _I—|..|n.: in n..-.nila' imcrno.ni
sa za tehnično .uporabo v R rakovem pri Kostanievioi. Pravilno kotkovare in 10*»?; vadrem opremljene ponudite ie v'ožiti do 11. nre 10. t. m. pri Direkciji Sum v Ljub-
vso važnost na rejo prašičev.
Tudi ra naše kmetijstvo so se spreme-	. . . . . ■__
_,, , ,	. .	,i ha., da ie bila mistificirana m rta je n<eno
nle splošno gospodarske razmere. Les-'.1, '.. . . „	. / J; ol_
j miRtifkacija. kateri je nasedel imenovani beograjski 1'st. Vfera:SnVi «Reč» n*ro«av-
informaci:a netočna. Medtem je tudi Pla-venska banka sama objavila odločen de-' menti.
— Deln'č2r!l Slovenske trgovske d. d.
v Kkvldaciit v Lbibllarl se opo7arjajo. da
ie družba konč-la 7. likvidacijo. Na 7ad-
njem obče^m 7boni se je skleni'o. da do
.	, ... _ , , , , .„ bi vsak dplničar za svojo delnico 100 |>Tn.
?av ne bo nikdar več Izplačala. Ni pa imptp;U.fi fph deIr)i(> 0p07arV,mo. da
na trgovina nam ne donaša več takih dohodkov kakor prej in tudi reja vprežne | ter klavne živine, predvsem volov, se ne Izplača več — ln se menda glede na cenejšo rejo klavne živine v južnejših krajih naše države In glede na silno konkurenco Rumunije Iu drugih agrarnih dr-
— Prehod v račnnarie a šlllnei v Av-StrJI. Ta teden »a predli v računanje s *i'inri rnren državnih in mes»nib oblnstev ^železnica, poita. iirzoiav Avstrijska na-
ne 28 — 29. voina Skoda per kasa 155 do 156. obračun 155 — 156.5. BFOGRAD. Tcndcnca v devizah ne«
lika od selamlika, to je ženskih pnstorov od moških. Stanovanjska heda, ki jo poznajo tudi v Turčiji, kakor povsod po
spremen-ena. Notim'e so d e v i z e: j8ve,u P" vo;ni, je ubila mnogoženstvo. Amsterdam 2470 — 2485. Dunaj 874 dol Pi(,er i« '"di danes, ko pojisramija 87S. Rcrlin I4.S0 — 1485, Rrusclj 0 do ! *e ni oficijelno odpravliena. ni reč mnogo 312. RtidimpcSfn 0.0861 — 0 0863, Buka« j Turkov, ki bl imeli po več žen. V An<rcri rešta 30.5 - 30.6. lta'iJa 248.5 — 249, »o od 280 pieliocev le triie ali štirje, ki London 295.5 — 2%. Ncwvork 619 do m»j° knt Pno *eno- v Carigradu je 6105. Pariz 316 — 318. Praga 184.25 do morda *« k!,kih	roflbin z več so-
rodna banka, poitna hranilnica, občinski	45 _ §vica 1194_1195. ^P°dinjami. Ml.idi I:udje imajo že zdav-
>.1. _ a IN t.«.!! kntil-a t pita i- o i in ro' IL a It a	' !	______„ !-	J. r_
kriva temu država ampak krive so spremenjene splošne svetovne narodno-gospo-! darske razmete. na katere moremo mi le neznatno vplivati. Ne preostane nam torej drugo, kakor da se tudi mi pre-orijentiramo, da poiščemo druge vire dohodkov. Kaj naj ukrenemo, kam naj se obrnemo posebno v naših goratih, planinskih krajih?
Vsi narodno-gospodarski momenti go-
naj takoj predlože iste Trsroeski banki v Llubliani v svrho izplačila
= Redce cbčne zbore Imalo: PnsnjMni-c.a v Rušah. r. z. z n. ?.. drve 15. marca oh 9. v pro«to-ih srosp. .ločina MnleVi v Rn5?h. Dclrj-lerdavska hranilnica, d. d v Dolr.ji I-endavi. 21 t m. ob 14. v svoji posvetovalni dvorani in Prekmurska banka. d. d.. 25. t. m. ob 14. v 1 's*nih poslovnih prostorih v Murski Soboti.
a. d,a ^ motamo posvetit, po-	^vinski register so se vpisale
vsem mlekarstvu in reil prašičev Ak° | naslcdnie fvrdke: Gonvk. dn.žba z o. z. b, se prodaja svežega mleka ne izplačala,,v T -1lhliani:	^delovanie in pro-
pridemo vsekakor s prolzvaianiem ma-'
da a klobukov, dnižba z o. z. v Liuhlja ,	.	„ , , „ , I ni; Prekmurska banka. d. d., prei Murns-
čev, na naš račun. Tozadevna kalku]a- ^mhati	r Murski Soboti;
cija nas lahko prepriča o pravilnost, te Tenrlotehn;čki zavodi, d. d. v Raf]u pri
trd,tve"	Mariboru.
—	V zadružni retister so se vpisale inslednje zadruge: Prva prekmurska mlekarska 7adrujra v Črenšovcih. r. z. 7 o. z.; Domača tvornica damskeza perila in vezenin. Ljublvina. r. z. z o. 7. v LHihHa-ni; «Herai>. stavbna r. z. z o z. v TJubliani; Keramična zadnitra, r. z. 7. o. z. v f.jnbl a-nl; Zadnižrn elektrarna v Staršah pri ^ent:«nžu na Dracskem no'jn, r. z. 7. o. z.; Mlekarska zadruga na Tanči gori pri Čr-nomljn. r. 7. z o. 7.; Usninrska in Čevljarska zadruga «Runo» v Tržičn, r. z. z o. 7.; Stavbena in konsumna zadniira Cankarjev dr>m». r z. 7 o. z., na Vrhniki.
= Načrt za v iS; o rgovsko aVademPo v Beorradu. V prosvetnem ministrstvu je izdelan načrt zakona o nstamvitvi vi»je trgovske akademije v Reogradu. ki jo urejena po visoki Soli za trgovino in promet v Zagrebu. Načrt bo proučilo več vsenči'i5čnHi profesorjev in zastjpnikov srednuh trgovskih akademii
—	Poravnalno postopanje je uvedeno o ime vini Sto!pna Jenka, trgovca in posestnika v Ljubfani (naro* 31. t m. ob 10.). o imoriri Ferd:nanda Ferjana in dr. •Tanka Pretnarja kot iavnih družbenikov, rsgistrranih pod firmo: Nande Ferjan i drug, lesna trgovina in industrija s seda-
sla in sira, in sicer v zvezi z rejo praši- i
Zal nam manjka vkljub vsem drugim danim pogojem za uspešno mlekarstvo glavni čin:telj, to je dobra molzna živina. Krave s 1500 1 mleka na leto pač ne morejo poplačati krmo in oskrbovanje. Naša prva naloga mora biti, ako hočemo uspešne gospodariti, da zvišamo mlečnost krav. Vse izkušnje kažejo, da ne pridemo do cilja z Izključno uvedbo tuje, glfcde na mlečnost boljše pasme. Na primer sivo švicarsko pleme se obnese pri nas samo pri takih posestnikih, ki nudijo živini vse pogoje, ki jih je ta Imela v svoji domovini. In takih posestnikov je pri nas bore malo. Celo večji, v gospodarskem oziru napredni .posestniki, kakor Zupane v Marenbergu, Rozmanit v Razvanju, Oslandcr v Guštanju in dr.. niso imeli s to, glede na mlečnost, sicer izborno živino posebno ugodnih uspehov. Zaostajala je v rasti in velikosti, zvišala se je njena dovzetnost za jetiko, ln mlečnost je popustila.
Ako hočemo mlečnost in dobičkano-snost naše živine zboljšati, moramo ubrati posebna pota. Moramo si ustvariti boljšo In dobičkanosnejšo domačo živino, o čemer bom v naslednjem članku govoriL Fran Wernig, okr.okonom.
obratil tndi banke, trgovci in veliko Ste vilo imlitstri'. Publika je to spremenil«*, ki ji bo spočetka povzrofla nepritike, spreiela s precejinj" ne:evoljo. Orijcnia-cija bo spečetka nedvomno zelo težavna !:i se bodo pri preračunavanju dorniale pogrp;ke v škodo cc» ali drii"e stranke.
= 7a vse rarstavPalce In obiskovalce dimaiskca romladar8'-e«ra ve'eceima 1 1925. ie dovoljen ra vožnjo na Dunai in nazaj na vseh prorah 25 odstotni popust. Od to U"*vlnnstl ro izveti brzovtaka 't. 5 in 6 ter luksuzni vlaki (S. O. F..). Za vožnjo k veleseimn vel "a 7ni'ana cena 7a mzsfavlialce od 2. do v5tete<ra 13. t. m., za oVskovalee ml 6. do vštetes-a 13. t. m.: za vm'»ev z Duna'a pa za razstav. Ijalce od 9. do všteteca 20. t. m., za obl-skovaVe ed 9. do vStetejra 16. t. m. Pri raktipn žele'n;ske karte se mo'-nV> potniki izkazati z veleseimsko legitimacijo, ra katero pritisnejo blagajne dnevni pečat. Znižana "»»»na cena se ob vm tvi ne dnbi. če ni '.'l ')ritisn'cn postajni pečat na veleseimsko lejritimacij.i pri odlvdu. (ienera'n* dbokeiia jugoslovenskih dr-žavnih Žtde7n c y dov liia znižano vozno ceno Ledi zn. potovat je preko kraljevine
sns.
= Vest o borzrt konferenci v Bratislavi
ni povsem točna. Vrše se sicer, kakor jav-Pa časop:sje. 7a takšno konferenco pri-nrave. ki pa še niso končane, ker je tre ha proučiti še obilo zadevnih vprašanj. Ne micli na sc san.o na borzno konferenco nasledstvenih držav, temveč na konferenco vseh srednjeevropskih borz.
= Nova palača AvstrHs'e narodne ban're bo 22. t. m. svečano otvorjena.
= Izmenjava romunskih novčanic. Rn-mnnska narodna banka bo vze'a v kratkem iz prometa novčanice po 500 le'-ev, ki so seda i v prometu in ho namesto niih dala v promet dniee. Obenem bo banka postopno iemala i« prometa male lejske novčanice ter mesto njih daiala v promet kovinski denar.
= Obtok novčanic v Avstriji je nara-doval po i7kazn 23. februa-la za 127.6 milijarde na 7181 mi'i,iard aK.
= Obtok novčanic v Madž-rskl se ;e po izka7n 15. februarja zmanjšal za 283 milijard ca 3814 milijard mK.
Šport
Se nekaj nedeljskih tekem, ficngrad: Radnički Sportklub : Soko 4 : I. Slavija : Grafičari 4 : 2, Duš.movac : Obilič 3 : 2. NOrnherg: I. F. C. NOrnberg : Frankfurter Sportvcreln I : 1. \Viesba-den: Mannheimcr Rasenspleler : Sportvcreln NVicsbadcn 2 : I. Praga: Nusel-skl : A. F. K. VrSovIce 3 : I. Union Žižkov : V ktorija Z'žkov 6 : 0. Gradec: OAK : Sfidbahner S V 3 : 0. Hamburg: Altona 93 : Hamhurger S. V. 3 : 2. Reka Gloriia : Olimpiia 2 : I. Olimpija je bila dosedai prvak Reke.
Kolesarski podsavez Slovenije. Danes zvečer ob 7. se vrši sestanek delegj-lov kolesarskih klubov in sekcij v klubovl sobi kolesarske Ilirije, restavracija Novi svet na dvorišču. Vabijo sc: kolesarska Ilirija, kolesarska sekcija S. K. Primor-ja. S. K. Danica, Ježica, kolesarski klub •Sava., S. K. Disk. Domžale In S. K. Tržič. Sestanek je izredno važen zaradi, saveznega občnega zbora, ki se vrši 8. t m. v Zagrebu. — Odbor.
Nogometna sekcija S. K. Ilirije. Trening danes, v sredo od 16. ure dalje (tre-n'ng s Hcrmesom) in v soboto od Ifi. ure dalje — Seja načelstva v petek ob 20. uri v Evropi.
naj samo po eno ženo. in pravijo, da jim že ta dela prehude preglavice.
KANADA!
AH se mislite pridružiti Vašemu možu ali očetu v Kanadi?
?Ali imate v Kanadi sorodnike ali prijatelje, katerim se hočete pridružiti?
0 Ali želite potovati v Kanado da si na*
• bavite larmo?	90»
Ako se zanimate za Kanado in rabite gorn e ali druge informacije o tej zeml i, obrnile se na
CANADIAN PACIFIC
Mga n S'».r»ij« Jo'li Zid«-. Dnm'it« wi »Jt
Pfioos:
dna,
inozemski kokt, Brile.
šieiijske briketi
doliavlia 60 a
Jr laH, ilobllana
Kralja Petra Ir; 8, let 220
Piten* ttin. iintt,
i.a«tnik in iztajatelj Konicc =j <Jntra». 1 HB"v«>rtii urelmk f r. Brata t i«, liftk DeliliSke ii«karnn. 4. d. v Liubl ii.
Liubliana 3. m»rei 19/5
poročilo
I <nlili»ni< nad miifem
Krat opaxo«ania	ob	/rami tlak	Zračna temperatur*	Veter	olilariiu o_ in	1'aiiAVIfit-mm
Ljubljana .	7.	.59 3	+6-2	ure« vetm	oblaiuo	_
I.inhliana .	14.	75* 7	-f 11 3	<ev s.apa<l		—
I.jnbliaoa .	21.	758 1	+7 7	brez vetra	•lež	_
Zazreti . .	7.	7o!»4	+9-0		i a" n 0	—
Krog rad .	7.	/601	+lttl	jugo vzhod	»ei. jasno	—
Uanaj . .	7.					
l'rae» . .	7.	762*7	+30	vabod	oblačno	0-2
laomost .	7.					
V Ljubi ani barometer nestanovit, ternper. visoka Solnee vzhaia ot63i taha a ob 1751
Vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah neiasno. znižanie tcmociature. kazneje Izboljšanje.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Služkinja
t dobrimi spričevali. tmoSna
snmos*o'ne kuhe. iS|*0 službe. roDudbe na upravo ..Jutra" pod .samostojna..	4167
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t*—. Najmanjši znesek Din 10'—^
Od ministrstva za trgovino in obrt koneesionirana
krojna šola
Stvori t 9. marrtm nov pavk
ta krojite, iivilje. in dame, ki s? telijo izobraziti zn san*o-stojno delo. RazpoSljanje in izdelovanje najmodernejših krojev ta dame in gospode z natančnim poukom.	4802
Akademik
daj* ponk a» citrah. Prida aa dom. Naslov t upravi »Jutra*.
4920
Knjigovodstvo
nančlm temeljito potom učnih pisem v najkrajšem času. Izreden n»peh. Pismena vprašanj« sprejme uprava .Jutra* pod »TeCaj*.	4087
.44

(dobe)
Sobarico
dobro, marljivo, izobraženo, ti sna (udi nemško, sprejmem proti dobremu plačilu. Naslov v upravi .Jutra«.	4303
Dobro kuharico
snažno, pridno in pošteno, srednjih let, ki bi opravljala tudi druga lažja hišna dela, »prejme reč ja trgovina na dete li. Ponudb« pod .Varčna« na upravo .Jutra*.	440$
Starejšo žensko
dobro, za stalno k d vem
otrokom, spreimem. Služba dobra. Naslov pove uprava »Jutra«.	4797
Vrtnar
zanesljiv ln vajen samostojnega dela, dobi st3lne službo pod zelo ugodnimi pogoji. — Ivan Saviiik, Kranj.	4546
Vajenec
v IS. letu 16ČO primernega mosta kot učenec v kaki trgovini s meinnlm blagom v mestu aH na deieli. Ima dva ratreda meSfanske Sol«. Ponudbe t navedbo pogojev na upravo .Jutra. pod Šibo J. T. 4908
Prodajalka
začetnica, iell mesta v kafcrSn!-koli trgovini. Cre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upr. .Jutra« pod «A. W. 800>. 4906
Prodajalka
»pecfjelno verzirnna v delHra-tesi ifcče mesta. Cenjene «1opise pod šifro «Pridna 2W4» na upravo «J utra».	49U9
Dekle
izurjena io zanesljiva iSče mesta natakarice v boljJi gostilni. Najraje v restavraciji ali kavarni. Nastop takoj ali pozneje, lahko tudi samo čez dan. .Službo sprejmem tudi na deželi. Naslov pove uprava »fJutra" 4*03
Gospodinjo,
i? zna izvrstno kuhati, fpre}-^em proti mesečni plači 600 dinarjev, razen tega dobi vsakega pol leta par čevljev ir 2«I<o obleko. V pomoč ima tudi služkinjo. — Rnvnotam pa tudi sprejmem sobarico, ki tx> dobivala mesečno 300 Din, čev-ije in obleko. — Ponudbe na naslov- g. Marija Zwilling, pocestnica, graščina Zdenčiua pri Zagrebu.	4453
Vajenca
t prhnerno šolsko Izobrazbo sprejme konfekcijska trgovina v I.jubljani. Posudbe oa poštni predal St. 94.	4893
Trgov, pomočnika
pridnega, spretnega prodajalca, mlajšo moč, sprejme takoj Franjo Pire, trgov, t mešanim blagom, Žužemberk. 4912
Železrfčarska
strokovna in pravo varstvena organizacija v Ljubljani, razpisuje mesto pisarniškega urad*
ntka (uradnice) za čimprejšnji nastop. Prednost imajo upokojeni železničarji, ki poznajo društveno poslovanje. Pismene vloge je podati na organizacijo Ljubljana, Martinova ceeta
4907
Šivilja
ee flče ta delo na dom ta takoj. Rimska eesta 9, 11. nadstropje, Trata 16.	4921
Izurjena pletilja
«a stroj St. 8, dolg 80 cm. m iSče. Hrana in stanovanj« v feiši. Naslov v upravi .Jutra., 4934
Učenec
Sad IS let star, se sprejme. — Ludovik PoS, pekarna, Tezno it. 48, Maribor.	4970
Trgovski pomočnik
kurjen v trgovini t meSanlm btagrm, se sprejme. Ponudbe Je poslati na firmo Josip Tep-
pey, trgovina t meSanim blagom in lesna industrija, Vi-Scnj«.	«48
Absolvent
državo. trgov.ke Sol«, roja-ifine prost, iiče službe. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev na upravo .Jutra« pod »Absol-rent/2374«.	4<j$|
Državni upokojenec
(tar 34 let, ot«njen brez otrok, I nekaj razredi srednjih iol, veM slovenskega, srho-hrvat-•kega, italijanskega ter eem-Skega jezika v govoru in pisavi. iiče primerno službe. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Zanesljiv S t. 34«.	4S29
Zmožen računstva
In pisarniških del. iSčem slul-oe najraje na deieli kot paznik, skladiščnik ali vratar pri kakem podjetju. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove upr. .Jutra«.	4S04
Trgovska moč
Jflad a«len trgovski pomočnik iell premenltl mesto v kolonialno ali delikatesno trgovine
kot prodajalec, poslovodja ali skladi&ČLik. Ponudbe na upravo <Jutra« pod «Jiwljiv;2i»4. 4ft>2
250 Din dam
onemu, ki mi preskrbi službo skladiščnika ali boljšega sluge. Ponudbe presito pod «Dohra pisava/2283».	47G2
Mizarski pomočnik
išče stalne službe. Sposobno za vsa v to stroko spadajoča dela. Nastop takoj. Cenjene ponudbe je poslati na upravo «Jutra» pod Šifro «Stalni mizar*. 4939
Trgovski pomočnik
priden, pošten, želi prvo službo piemeniti. — Naslov v uprav-Dišiva.	4941
Trgovski pomočnik
dobro izvežban v železni in špecerijski stroki teli dobiti službo v mestu ali na deželi. Naslov v upravi «Jutra». 4940
Žagnl mojster
zmožen strojnik In monter, s 1 ."»letno prakso, iHčem me>ta po možnosti za takojšen nastop. Orcro tudi na vodno žago. Ponudbe pod «^iojster» ua upravo «Jutra».	4917
Učenka
želi vstopiti v trgovino. Naslov pove oprava «Jutra». 4929
Likarlca
Išče slnžbo oz. kakršnokoli delo. Naslov v opravi «Jutra».
4833
Gospodična
8 večletno trgovsko prakso v modni in galanterijski trgovini, iSče službe v dobro vpeljani trgovini, eventualno pristopi tudi kot družabnica. Ponudbe pod »Družabnica 2370». na ■pravo .Jutra«.	4960
Gospodična
9 lestrazredno ljudsko lolo. t lepim spričevalom in pisavo. Seli mesta v Kaki pisarni ali trgovini ta manj le d.'ln. Najraje v Celju. — Naslov pore uprava .Jutra.,	4978
Wanderer-avto
trisedežni, z električno razsvetljavo in samonagonom, v garantirano prvovrstnem stanju, se po telo ugodni cent proda. Ogleda se lahko pri avtozavodu E. Rosa, Poljanska ceeta 60.
4330
Motorno kolo
znamke .VVanderer«, 4 HP, dobro ohranjeno, prodam po ugodni eenl. Mirko Vebovse, Žužemberk.	4699
Pisalni stroj
skoro nov «Underwod» se ceno proda. Naslov v upr. «J«tr*>.
4680
Bukovih sadik
več tisoč, okoli I m visokih, se
rroda. Naročila pošiljati oa , Komiak, Pozor«, poŠta llrii-Sica pod Ljubljano.	4938
Elegantno kočijo
dvovprežno. polkrlto, in lep dvovprežni Invsk voz s streho, nrodam. Ogleda se pri Janku šumi v Lescah.	49IS
Ceno na prodaj.
i para steklenih vrat za delavnico ter lep II neserev stir pes cvčar, čuvaj. Zg. SiSka I ta.
4926
Posestvo
15 oralov povrSIne, leteče v Gaberniku, 20 minut od kolodvora Kostrfvnlea Podplat, obstoječe iz vinograda, t»dono» nika, travnika, njiv« in gozda, proda skupaj ali pa razkosano po jako nizki ceni Franc Oer-želj, posestnik ln trgovec na Pragorskem. Btanovanška in gospodarska poslopja so zidana In v dobrem stanja.	4542
Nova hiša
v LJubljani e trgovskim lokalom, sklatliSči, kletmi, dvoriščem, vrtom in stanovanjom Jo naprodaj. Josip Saje, Ljubljana Mestni trg 25/1.	4889
2 tračnici
po	m dolgi, primerni za
zidanj«, prodam po ngodni ceni Sianovic, Selenburgova ulica 6.
4919
Proda se postelja
ielezna. z 1 o * I j i v a, ali zamenja za otomano. Naslov pove uprava .Jutra«.	4983
Kupi se stavbne
parcele v bližini mesta ali dobro otirsnien. hUe ali vile. Ponudbe na upravo .Jutra" z navedbo cene pod «l'ar«*rla 500..	4936
Išče se lokal
ne prometnem kraju, za takoj. Cenj. ponudbe pod .Lokal ViO, aa upravo .Jutra..	4734
Trgovina
t medenim blagom na deMl na dobrem prostoru, se r vsem inventarjem in blagom jako ugodno proda. Tonudbe na upravo .Jutra« pod .Trgovina 10«.
4630

Popolna oprava
za špecerijsko trgovino in >te-laf« 60—80 cm globoke u «Ha-diflče se lakoj prodajo. Pnlt-vedhe Ljubljana. poStai predal It. >1.	4952
Kostum
Bvellorjnv. se proda. Naslov v upravi .Jutra«.	£002
Na stanovanje
s hrano se sprejme gospodična kot sostanovalka. Naslcv v upravi .Jutra*.	1614
Soba se odda
evenluelno s hrano, pri Zvezdi, dvema gospodičnama aH gospodu. Naslov pove upravnistvo •Jutra«.	4636
Opremljena soba
s električno razsvetljavo, na ulico, se odda boljlem« fbep*-da. NaaUv pove uprava lista.
4sn
Soba
M odda • brano bllt* obrtne
lote dijaku ali goepoda. Naslov pove aprava »Jutra.. 4930
Stanovanje
2 sobi ia kuhinja, na Gorenjskem, se ISče. Najrajši ob kam-niSki progi — Tonudbe pod •Takoj /2369« u upravo. 49*7
Zakonskemu paru
solidnemu, ali dvema boljiima gospodoma oddan 2 neopran-Ijeni veliki ln tračni sobi * sredini mesta. 1. nadstropje, t izborno domačo hrano. Plača po dogovoru. — Dopis« prosim na upravo «Jutra> pod iifr* »1'enzion«.	49CT
Celi dan odsoten
malen gospod se sprejme kot sostanovalec v lepo zračno sobo t eiektrUno razsvetljavo. Cena zmerna. Naslov v upravi •Jutra«.	4982
1 ali 2 prazni sobi
s kuhinjo ali bret nje, iSčem e 1. aprilom. Ponudbe na u pravo .Jutra, pod .Mlad par«.
4960
2 do 3 sobe
e pohiltvom ali bret nJega, t uporabo kuhinje. Itčem v Mariboru. Ponudi« na upravo .Jetra« v Maribora pod »Ini. SI..
4»7ž
Kapital
Družabnika
ki more polotiti 10.000 Din h pri sebi depouiraU blago v vrednosti 3.VUUU Din, sprejmem M. pL V itak, Triič.	4862
Vao kar rabite aa Val vrt. vinograd, nadovnjak Itd., dobite prt
«VRT»
drulbs c o. i. v Mariboru. DZAMONIJA IN DRUGOVI.
3908
Fantka
Šestnajst mesecev starega, di uboga mati dobrim ljudem za svojega. Dravska ulica 10 v Maribora.	4622
Mitka Mila Mer
Dunajska c. 6/11
se priporoča cenjenim damam sa B 'Orol(dansko eeziio. Sprejema vaakoTrttua preoblikovanja io popravila po nukih ceuab.
Najlepšo in nitko postavo
napravi trebsinl
pan illOfteiiformert, lulelao ob zmžuaib ceuab v ateljeju
Ana Hatter
Dunajska c 6 It v k ii lekarne Piccoll.
117 ■
Prostovoljna
javna dražba
V četrtek, dne 5. marca 1925 ob 10 url dopoldne se vrši v
skladišču špedicijske tvrdke R. Ranzinger v Ljubljani, Cesta na Južno železnico 7
prostovoljna dražba lepih an-tikvitet kakor: pohištvo, slike, starinske skrinje, oroije. bronasti Izdelki, stekleno blago, porcelan (Alt-Wien) itd.
Ogled predmetov se lahko vrši isti dan ob 9. uri dopoldne
Dolenjec iz Krškega
si pozabil name? Nesmell — Pridi v sredo, kakor proti«. .DeMič..	4910
Fotoaparat
l"yl"i prodam. Tonudbe pod .Prilika, na upravo «Jutra.
4985
Otročja postelj
lelezna. .kompletna, telo dobro ohranjena ter aovl gumijevi Skornji, do pasu visoki, oboje je na prodaj. Naslov pove uprava »Jutra«.	4964
Dober dnHnogled
rtoerr .e eroda ta	pto.
Ponudbo nn upravo ..Jutra" pod .Daljnogled..	4W!
Kupim
Srebrne krone
se kupijo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Kronea. 4777
Stanovanje
na periferiji mesta 2 mali^ ali eno veliko sobo la kuhinjo iščem. Plačam do 4<K) Dio mesečno. Ponudbe ns upravo «-'u-tra» pod «Periferija». 4bl4
Sobi
lepo onremlii-ni v »redini
mesta. * popolnoma generalnim vhodom iSiVin xa takoj ali potne ie. Ponudi« na upr. •Julra« pod »Udobno žžl'7«.
4794
Opremljeno sobo
elegantno, t dvema postelj ima,
električno razsvetljavo, kurjavo in vso oskrbo, niMam dve ma gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok. Naslov povn uprava »J litra«,	4676
laietna deklica
imoina slov., hrvatskega In
nemSkcga jezika in igranja klavirja, ljubiteljica otrok, iell primerne službe pri poSteni rodbini. Naslov v upravi .Jutra«, Maribor, pod »Ljubiteljica otrok«.	4968
Apneniški mojster
poBten in spreten. |5č« »lnjb« pri kakem gospodarju, ki ima gozdove za gorivo. Želim mosta v blitini železnico. Ponudbe pod »Apneuica« na upravo »Jutra«.	4977
Vi*odam
3 pletilni stroji
skoraj novi. St. 8 ee ugodno prodajo. Naslov pove upr.iva .Jutru«.	4388
Blagajna
W*rtbelm. dobro ohranjena, se kupi. Pinmrne ponudbe z označbo velikosti in rene nai »e pošljejo Kmetijski nabavni iti prodajni sadrugi ftlediia Izlake.
4585
Išče se soba
i električno razuvotljavo za 1 oziroma 2 akademika ta takoj ali s 15. marcem. Manlove poslati na upravo «Jutrq» pod cNujno/£U7»	4911
SamostoJ. gospodična
želi prijateljskega snsnja t h obraženim gospodom. Dopi«i pod «Resen to snačajen» na upravo «Jutra».	4770
Severjanec
dvignite pismo. Dunajčanka »t. 2.	4935
Jovan!
Odpotnjem v nedeljo dne !B. z vlakom ob 5. uri zvečer. — idila.	4937
Znanja želim
z veselo, razposajeno deklico do ž0 let, v svrho »kupnih sprehodov. Tonudbe, Če le mogoče •eanonimne, fwtd šifro «DoK«r kavalir« aa opravo «Jutr «.
4984

NAZNANILO.

Ttled tmrti mojega soproga, mestnega stavbenika Romana Trsata, naznanjam p. n. občinstvu, zarod m in rsem dosedanjim cenjenim nmroi uiicom, da sem iat imvztla stavbeno trrdbo
VILJEM TREO, Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 10 in Vošnjakova cesta štev. 4
in jo bo it naduhe vodila pod strokornioAkim vodstvom pridobljenega mi akad. arhitekta in koncsiioniranega stavbenika.
Prip isom se rsem eenjmim naročnikom, zavodom tn p. n. dbtinstev, da ostanejo i« nadalje moji naroiniki in tih zagotavljam, da se bodo tudi odslej vsa stavbena dela solidno in stiokornjaeko po možne nizkih cenah Ur v njih vsestransko zadovoljstvo izvrševala.	1183 a
Z odličnim spoHovanjem
Marija lreo.
M.
M
Mlad razočaranec
v zakonu teli znanja z mlado • devojko v svrho zabave. Cenj. reflektantinje naj ee javijo pod .Ulitek« oa opravo tega 'ista.
4983
Na stanovanje
io dobro hrano v sredini mesta
Akad. naobražen
gospod, vdovec, dobro situiran, poroči Izobratteno damo, varč- i no, pridno gospodinjo, do 30 let s'iro, čedne tuu.iiijo.ti, ki ljubi gtroka. Tajnost tajamče- j na. Samo resne dopise |>od «Do- ' dočnost. aa upravo.	4822
Intel, gospodična
srednjih let, > nekoliko tir*
moZetila, pohištvom in stalnimi
Damsko kolo
dobro ohranjeno se proda. Naslov v upravi »Jatra*. 4817
10 vagonov
kostanjevega lesa, 20 vagonov bukovih drv, (I m dolžine) naprodaj. Milko Zurman, trgovina, Slivnice pri Bv. jurju oh jui. tel.	4792
Otroški voziček
(dunajski sistem), dobro ohra-j njen. pripraven za ležati iu j sedeti, po ngodni ceni na-i prodaj. Naslov pove uprava <Jutra».	4879- a.
Bicikn
.vetnvne znamke Peugeot, po j najnitjlh cenah pri tvrdkl 0. luJek, Ljubljana, Sodna ulica U.	4890
Najugodneje se proda
1 Indlan 7^1 HP, nov, s priklopnim vozom, 1 Indian 5,1 HP, Scout, nov. 1 Indian 5/7 HP, Scout, rabljen, 1 Indian, S HP, Prince, nov, 1 Harley i David.on, 7/9 HP, mod. lt«4. ; O. Žužek, Ljuklja&a, Sodna 1 ulica U.	4691
Silite xa legitimacije
Itdelule nnihltreje fofoeraf Hiitnn H I b S e r. LJubljana. Valvasorjev trg.	69
Kostume,
plnlPne obleke In modernlti-ranje damskih oblek sprejema in točno izvrSI Jozefina Setine-Bersin, Kongresni trg 6/11, hISa gosp. Ojuda.	4848
Mesarija
prekajevnlnica, se z vsem orodjem, ki se rabi v mesariji, po ugodni ceni prnda. Me.arija s« nahaja v ZanreSiču na prometnem kraju. Več se izve v spravi »Jutra«.	4936
. . i _	i ,. ni"«.ciii«, uuiriiuin iu piniiiimi
se sprejme takoj gospod «11 do|„,d^; {fli .mroflti liri.|oiku
dijak. — Naalov pove aprava .Jutra«.	4883
Meblovana soba
so takoj odda bnljSemu gospodu. Naslov v upravi »Jutra.
4606
Na stanov, in hrano
s« sprejme takoj dva boljSa
fio.poda. Sv. Petra cesta 29/1.. evo.
4004
Ključav. delavnica
a vsem orodjem, v »redini mesta Ljubljane, se odda v najem pod n godnimi pogoji. Ponndb« ]• poslati pod .Ugodno /2361» na upravo .Jutra«.	4918.
Hiša
t gostilno, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom in njivo v bližini MengSa, se ugodno proda. Posestvo bi bilo primerno za manjšega obrtnika. Ponudbe pod .Lepi dui« na oprave .Jutra*.	4877
Trgovska hiša
na telo prometnem kraju v Ljubljani, Kolodvorska ulie«, t več lok ali, se proda po nitki ceni. Pismene ponudb« naj se pošljejo na npravo lista pod »Trgovska biSa>.	4436
Hiša (vila)
dvonadstrepna, 6 stanovanj električna luč, prostorno dvo
riSče in vrt u teleniad, ob glavni cesti. 1 km od Ljubljane, te preda po nitki ceni ta 200.000 Din. Pismene ponudbe naj se poSljejo aa upr. lista pod iDren&dMiopu vda«.
Mebiovano sobo
ISče soliden gospod ♦ sredini mesta, najraje blizu glavna poŠte, ta takoj ali pa t 15. marcem. — Naslov pov« aprava »Jutra..	4947
Krojač
iiče sobica v Ljubljani (cen-trum). evntualno v bližini mesta, no mogočnosti s hrano. Ponudbe t tahtevami je poslati na naslov, kateri je v upravi pod lilro »Soliden samec«. 4946
Gospodična
•• »prejme kot sostanovalka,
eventuelno tudi s hrano. —
Naslov pov« uprava ^Jutra" 442«
Dva akademika,
mirna, »Sčeta s 15. marcem snfco t električno lučjo. Ponudb« na upravo .Jutra« pod »Akademika/2371.	4943
Opremljena soba
t električno ratsvetljavo, posebnim vbodom, balkonom, se takoj odda zakonskemu paru brst otrok ali dvema gospodičnama t vso oskrbo aH brez nje, Naalov pove oprava ..Jutra" 4884
Soba
rmolnost! " prostim vhodotn brano iič« gospod. Tudi v Rolni dolini. — Ponudbe pod
značko «Soba/20» na upravo »Jutra«.	4031
Zamenjam
stanovanje 8 manjSih rob (
vsemi pritlkllnami, na lepem kraju, z vePjhn stanovanjem. Pismene ponudbo oa upravo »Jutra« pod	tt bal- j
i"
ali trgovca, starega do 60 let, tudi vdovca. — Hesne ponudbe pod ..Solidua/2045« oa (pravo •Jutra«.	4224
Cla,sh<t
Harmonika
dvovrstna, dobro ohranjena, ee proda za 1000 Din. Naslov pove uprava «Jutra«.	4895
Mlad doberman
se proda. Poitve i« v upravi •Jutra«.	4765
Par kanarčkov
in kletke prodam ta 150 Pla. Naslov pove uprava „Jutra" 4942
Prodam
telo lepo. 15 mesecev staro, čistokrvno ptico volčje pa.me. Cena 1000 Din. Natančna pojasnila ee dobe pri Jos. Kro-Jelj, NamrSelj. poŠta 8tudenec. le pri Ljubljani.	4975
Izgubil se je uhan
t belo koralo. Najditelj naj ga odda proti nagradi v spravi •Jutra«.	4965
od Din 150 — do Din 250-— še
Zastonj!
dobite po!eg ob čajnega popusta in pri nanovo znižanih cenah
in to pri eukratnem nakupu:	( j	par ženskih nogavic ali
1	par moških nogavic ali
1	naramnice
1	pleteno samoveznico
f 1	par svil. flor nogavic
t 1	stek. kolinske vode
1	manicure kaseto
1	manicure kaseto večjo
1	manikure kaseto veliko
n.SIHKDVEC nas!« K. 5055, Liublpa, Mestni trg 19
od	Din	250*—	do Din	400*—	&e
od	Din	400-—	do Din	600 —	še
od	Din	600"—	do Din	800-—	še
od	Din	800"—	do Din	1000*—	še
I			preko Din 1000		še
A. 324/24 10
1181 a
Dražbeni oklic.
Na predlog dedičev po umrli Katarini Sastanšek ae prod£ na iavni dražbi dne 17. marca 1925. ob 10 uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Laškem, soba št. 3, enonadstropna hiša z 8 sobami, 2 kuhinjama in 2 obokanima kletema ter vrtom. Hiša z vrtom vred stoji na glavnem trgu v Laškem.
Izklicna cena znaša 75.000 Din.
Dražbo predlagajoči dediči si pridržijo pravico najvišji po-nudek v 8 dneh po dražbi sprejeti ali pa ga odkloniti.
Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpogledati pri sodišču v Laškem v sobi št. 3.
Okrajno sodišče v Laškem, odcL L
dne 22 februarja 1925.
Koncesijo
Fakture Inkaalra, opomine
Itvršuje In terjatve vnovCujo s »odiranjem
Gospodarska pisarna,
družba a o. ■■ v Ljubljani. Wp1!ov& allca l/I L	83
Nagrobne vence
sotUvne dele za iste, razno umetne cvetlitno listje v raznih barvah, ometne cvetlice, mlrtni venci in Šopki ta svatbe, kakor vsi v to stroko spadajoči predmeti, se dobijo najceneje le v domačem proizvodu umetnih evetll« »fledo Pregrad, cvetličarna Podčetrtek*. Izdelki rtrokovnjaikil Konkurenčne cene. Veletrgovei pri vetje« odjemu znaten popu«t. T rnocd podpirajte doe.uit fodjetje.
O. M. št. 282/4 ex 1925.
1176»
OGLAS.
Uprava državnih mom polov v Beogradu potrebaj«
skladišče v Liubliani
za vskl&diščenje soli m kapaciteto za 3,000.000 do 5,000.000 kilogramov.
Ponudbe je poslati na Upravo državnih monopolov, odelenje prodaje, ▼ Beogradu s pozivom na akt br. 8150 od 20. februarja 1925.
Oblastna Monopolska Uprava v Ljubljani
dne 2. marca 1925.
ALEKSANDER. DU/\A*
ZVESTOBA
DO GROBA
(LA DAAE DE-AONSOkEAU)
85
„Ah, Diana, če pridem samo za urico v vaš dvorec, prihajal bodem vedno in ostal tam. In če ostanem tam, bo za to izvedela kmalu vsa pokrajina. Če pride glas o tem na ušesa onega volkodlaka, vašega soproga, prihitel bo semkaj... in neizbežen bo dvoboj. Ali naj ta konča vse? Meni ste zabranili, da vas osvobodim njegovih vezi..
„Kaj bi koristilo?" pravi Diana z naglasom, ki ga najdemo le v glasu žene, ki ljubi.
„Za našo sigurnost, to je za csiguranje najine sreče, je neobhodno potrebno, da skivava svojo tajnost. Mislim, da bo tudi gospa de Saint Lc najina zaveznica. Davi sem v nekaj vrsticah zaprosil gospoda de Saint Luca za sestanek v Angersu. Prišel bo tja, in mi bo dal besedo, da ne bo o vsem, kar ve. pred nikomer niti črhnil. To je, mila moja Dianan, tem važnejše, ker me gotovo že povsodi iščejo. Dogodki so bili zelo resni tisti čas, ko sva zapustila Pariz."
„Imate prav... in moj oče je tako natančen in pošten, da bi vso stvar takoj sporočil Monsoreauu, če bi imel le najmanjšo surnnjo."
„Prikrivajva torej... in ako naju Bog vseeno izroči nepri-Jateljem, bova mogla vsaj reči, da ni bilo mogoče drugače postopati"
„Bog je dober, Louis, ne dvomite o tem! Pecite mi zbogom, odidite, ali ne jezdite tako naglo nazaj. Vaš konj bo siccr padci.-Ne mučite ga."
„Ne bojte se. Moj kenj že pozna pot in je deber, miren, gre enakomerno. Skozi mesto pojdem zatopljen v sladke misli, in pred domom se bo ustavil, da še vedel ne bom, kdaj."
Zaljubljenca sta izmenjala še tisoče besed, in tisoče poljubov. Ali po preteku nekega časa se zaslišijo iz gozda melodije lovskega roga, dogovorjene melodije, ki so naznanjale, da prihaja zopet
ura ločitve in da mora Bussv vstran.
Ko se je bližal mestu, ves žarek v krasnem dnevu, ves prerojen v sreči ljubezni, ponosen na svojo svobodo, on, ki je bil razvajen kraljevskih časti, bogat in miljenec najvišjih, — zapazi, da ni več daleč čas, ko se zatvarjajo mestna vrata. Njegov konj, ki se je ves dan pasel po listju na prostem, je nadaljeval ta svoj posel na povratku, ne da bi ga bil zamišljeni in srečni jezdec motil, in tako se je pričel spuščati neopaženo mrak. Zaljubljenec ne ve za uro.
Bussy je hotel, ko zapazi kasno uro, da pobode konja in pohiti, da ne zamudi, ko začuje za seboj neredni peket več utrujenih konj, ki jih najbrž silno gonijo in ki se zato približujejo še dokaj naglo. S svojim konjem skrene v stran ceste, da pusti doŠlece mimo sebe, — Lila sta dva. Vidi, kako eden njiju z ostrogami silno suva v konjski bok, a drugi jezdec da priganja svojega s korobačem.
„Naprej! Evo, mesto je pred nami!" pravi drugi, z gaskonsjkim naglasom. Še tristo udarcev in sunkov z ostrogami, pa smo na cilju. Zatorej srčno naprej!'
„Konj izgublja sapo, izgublja moči!" cdgovarja drugi. „Dal bi ne vem kaj, da bi imel drugega, in da bi dospel takoj v svoje mesto!"
„To bo najbrž meščan iz Angersa, zakasnil se je," si misli Bussy pri tem razgovoru... ali' vseeno se mi zdi čudno, glasova sta nekam znana. Glej no, in vrhu tega pričenja konj padati..."
V tem h'pu sta se jahača izenačili z Bussyjem. „Ej, gospod, čuvajte se!" vzklikne on glasno. „Noge iz stremen, vaš konj pada!" Zares se je konj ta hip z vso težo zrušil na boke, krčevito se stresnil in pričel po^injati. „Gospcd, tristo pislol za vašega konja!" klikne jahač, ki je estal brez konja in ki je v zadnjem hipu med padcem cdskočil ter odletel na rob ceste.
„0, princ, vzemite ga zastonj!" pravi Bussy, ves začuden, kajti spoznal je v jahaču vovjedo Anžovinskega.
Isti čas skreneta za njim dve pištoli, ki jih je potegnil in napel vojvodov spremljevalec.
..Stojte!" vikne vojvoda spremljevalcu ..stojte, d'Aubignc, saj to je prijatelj Bussy, ali pa me naj vzame vrag!"
,.Po, j^z sem to, vojvoda! Ali kaj za vraga uganjate, da ob takšni uri in na tem kraju uničujete svoie debre konje?"
„Zares, Bussv je to!' pravi sedaj suhoparno d'Atibitrnc. Potem pa mene več ne potrebujete, visokost! Dovolile torej, da se vrnem k svojemu gospodarju "
„lzrecite mu še enkrat mHo iskreno zahvalo in cbetanje trajnega prijateljstva!" pravi pr' c.
„Jemljem na znanje in si . in dovolil vas nekega dne spomniti
na te besede!" pravi hladno d'Aubigne.
»Gospod d'AubigneL.. Monseigneur!... To je iznenadenje!" pravi Bussy.
„Kaj nisi vedel?" pravi vojvoda z izrazom nezaupanja. „Ko si tukaj, kaj nisi čakal mene?4
„lmcl sem boljšega opravka, kakor čakati na vas. Pa ker že hočete pred nočjo v mesto, pojašite brzo, da vam pred nosom ne zatvorijo mestnih vrat!' In to rekoč ponudi svojega konja princu, ki ga sprejme in naglo jemlje izpod svojega sedla neke spise, ki jih jih je imel tam skrite. „Zbogom, monseigneur!" pravi d'Au-bigne in okrcne svojega konja. „Gospod de Bussy, vam se priporočam !"
Bussy pa vešče skoči na križ svojemu konju, za hrbet vojvodi, in zvesta žival nesi oba jezdeca proti mestu. Bussy pa se vprašuje, da li ni ta v črne halje oblečeni princ mračni demon, ki sc pojavlja v bližini njegove sreče, kJikor da se je zaklel proti njej ?
Dospela sla v Angecrs kmalu na to, baš ko so prvikrat zatrobile troblje mestnega prise/nega sodišča.
„Kaj dn storiva sedaj, monseigneur?"
„V dvorec! Naj se razvije moja zastava, in naj me priznajo. Sklicati treba plemstvo vse pokrajine!-'
,.Ej, gospoda, trobite!" vikne Bussy glasnikom, ki so prihiteli.
Ko je Brssy ponovil zapoved z odločnejšim glasom, so glasniki sp znali r ijega vojvedo in gospodarja in so takoj izvršili prejeto povelje. Na glas troblje pa so se takoj zbrali mestni sodnik' guverner in najotmenejši plemiči, in ljudstvo je na večer za-gomazeb po ulicah. Trcd zbrano množico spregovori vejvoda glasno, kratko, odločno:
..Gospoda moaj in čestiti prijntcKj! Prispel sem, da se zatečem ped okrilje zvestega mi meota Angersa. V Parizu mi jc pretila strašna op-sn-rt. Vzeli so mi rrlo svobodo, ro^rečilo se mi je, da sem se jim otcl s pomočjo nekaterih dobrih prijateljev. Odkar se nahajam v tem mestu, mi je osirrurano življenje in čast."
Izredno začudeno zbrani dostojanstveniki so dovolj slabo za-vikali: ,.Živel raš premiloslljivi gospodar!", a ljudstvo obeta je si darove, katerih je bilo vajeno, je ta klic ponovilo nekoliko jačje.
,.A sedaj želim večerjati. Od jutra še nisem okusil grižljaja," pravi princ.
Lo pozno v noč je vojvoda na to sprejemal došlccc, ki so v trumah prihajali na poklonstvo, po ulicah in trgih pa so streljal iz pušk in arkchttz v zn'k pozdrava. V stolnici so zvonili skupaj in veter jc zanašal te erlasove tradicionalnega veselja Angersa na vse strani in tudi do dvorca Meridora.

metpr po
D n 12 5
£0° Urilo in pleve koIen'Q2 T [lo 12'- in 13 5 J
Osta m.ičuega
M) kolsnino „„„ .........Din !-
u"r,n moški M io SevCoI ..____Din 58-
tirok
in vso drmro ohlačiino h I,ur o kupite najcencjo
pri TEKSTlLBAZAR-ju v Ljubljani, Krekov trg št. 10
pivo nsd.>r»pje.
1U7»
kupite
Velika prodaja oslankov vsako sredo in vsako soboto.
Pišite pe cenik!	Po pošti razpošiljamo vsak dani
Specijalna mehanična delavnica
za popravo pisalnih in računskih strojev * £■, BARAGA, Selentiurgova ul. 6 I.
Industrijska, obrtniška io trgovska podjetia. ki ondijo popolno varstvo z vkojižho in z zastavo zalog blaga, ližejo
posojilo oz. družobnl^B oli liupse
Ponudbe sprejema in pojasnila daje
Gospodarska pisarna, družba zo.z
v Ljubljani, Wolfova nI. 1 II.
Rast las za:amluje „L&OAu
zakonito zavarovanosredstvo proti plešavosti. iznadmju 4as in prhutu. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri ah in brivaicab, ali pa ga pošilja po povzetju a IO) Um (in 10 Din za poštinuo)	80 a
Kosmetlini tabora orli „LEDA" ? ZairsU«, Nikolična I.
Josip i„ iiaikoTurk
Prevažanje blaja.
(policijsko podjetje
v Liublani, «a
Vidovdanska cesta it 3
Ocariujanje blaga.
prevzema vsakovrstne vožnje Idaea, kakor premoga, drv manufakture, stavhneea materia a iti.. p» na iiižnh evonh Ittotam 8» tudi prvovrstni poročni vozovi (hmni
j*gumastimi kolesi) po izjemno uizkih ranih oa raaonla-o.
od jedilnega in mineralnega olja kupuje po naivišji dnevni ceni	liOJ-a
Tovarna kranjskega lanenega o'ja infirneža
HROVAT & KOMP., LJUBLJANA I
Za trgovce in lekarnarje!
Prodam svojo trgovino na Koroškem v Jugoslaviji, obstoječo že 60 let, oh železniški postap, s stanovanjem, ohsežnimi skladišči, gospodarskim poslopjem, travnikom, lepim sadovnjakom in zeleniadskim vrtom, električno razsvetljavo in vodovodom, ob glavni cesti, po kateri je velik promet iz več vasi h koodvoru: srezko poglavarstvo, sodišče, davkarija, notariiat itd. v kiaju, v bližini dva premogovnika, jeklarna, svinčenik, parna žaga; posebna ugodnost za lekarnarje. ker industrijski kraj z obširno okolico 20 km v okolici ni lekarne. — Ponudbe na upravništvo „Jutra" pod „1925".
109 ta
Objava«
Prodaja gvozdene rade iz državnog rudnika n L;ubiji
Na osnovu članova 86. do 98. Zakona o Dr/.avnom Računovodstvu, a prema rešenju Gospodina Ministra Šuma i Rudnika od 21. februarja 1925. god. RBr. 1435. održače se na dan 16. marta tek. god. u 11 časova pre podne u zgradi Generalne Rudarske Direkcije u Beogradu ofertalna licitacija za prodaju cclokupne proizvodnje gvozdene rude u državnom rudniku u Ljubiji.
Predmet nadmetanja je otkupna cena po toni gvozdene rude. Načrt ugovora, koji če se sklopiti sa najpovoljnim po-nudjačem služi na mesto detaljnih uslova za nadmetanje. Isti se može videti, odnosno dobiti: kod Generalne Rudarske Direkcije u Beogradu, kod Direkcije Državnih Rudarskih Preduzeča u Sarajevu, kod Rudarskih Satništva u Zagrebu i L ubljani, kod Oblasne Rudarske Uprave u bkoplju. Kauciju polažu domači nadmetači u iznosu od 1,000.000 Din, a strani državljani u iznosu od 2,000.000 Din prema odredbama člana 88. Zakona o Državnom Računovodstvu.
Kaucija se polaže najdalje do 10 časova na dan nadmetanja kod Računovodstva Ministarstva Šuma i Rudnika.
Svaki nadmetač ima da podnese i svedočanstvo o nje-govoj sposobnosti za nadmetanje, a naši državljani su dužni podneti i uverenje o tome, da su svoju radnju prijavili po-reskim vlastma i platili porez za poslednje tromesečje — sve po odredbama člana 13, tačke 66. Pravilnika za izvršen je odredaba iz Odeljka „B" Ugovori i nabavke Zakona o Državnom Računovodstvu.
Ponude treba snabdevati sa takse nom markom od 100 Din i podneti ih u odredjenom času u zapečačenom zavoju, na kome mora biti napisano: „Ponuda za kupovinu gvozdene rude iz državnog rudnika u Ljubiji od ponudjača N. N."
RBr. 1752. Iz Kancelarije Generalne Rudarske Direkcije Ministarstva Suma i Rudnika u Beogradu 24. februarja 192».	1172, a
PERUTZ-. KOMU-, flBPE- UMI
p'ot6a tn fi.ma, dalje BH1 tuoaa-, Satrap-, Kodak papirja, vse foto potrebščine in fotografične aparate Krne-m m, Contessa, Kedak, Gttrtz že od 1SU L)ib naprei ima staluo r zalogi
drorerila Hi'oi Kare s'nova
LJnblJana. Židovska uUoa 1.
ZahtoTnjt« eerikt 1078-a
ii ir i hi ItfliftHJiiiitiiHTiiriniitniiTTiTTUfniinniinHiiif nTiiMiTiTiiiTrimiifiiiiTi mTT
Zahvala.
1171'a
Vsem in »nakrmil pogehei, ki je oh ne-nadui sm< ti Ijuhljeuega soproga, oziroma očeta, gospoda
upravitelja hiralnic« v Vojnlka
izkazal blagemu pokojniku spoštovan e in liui>c.en, nam pa bil v p moč ia toUiho, izrekamo naj Narčuojio zalivalo.
V Vojniku, dne 25. februarja 1)25.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala.
1177/a
7a vse dokaze prcrčuega sočut a oh prrliridki izguln naše predobre, cepozabue hčerke in sestrice
Darinke Salberger
gojenke XII. letnika dri. trg. io o
si nsoiamo izrekati preč. duhovčioi, post-hno še pieč. g kanoniku dr. Mrlmrju, njenemu kaiehutu pre'. it patru prioriu Umku, zdrav niku dr .laimtriu za vestno zdravljenje, tr. Uogali, ravnatelju trg šole in prof tega za voda, g prof luadnrii io gospe Fabinrevi za tolažilue obiske v 1» Irzni, sourenki drase pokojnice gdč. Novakovi za i reiep poslovniii govor oh o iprt. m grobu, gojenkam in go jenct-m, vseui dannaU-em vencev iu cvrt a in vam, ki Rte jo v tako ohiUem šievilu spremili na zadnji poti in vsem, ki sto ustiio ali pismeno izrekli božjI e našo naj iskrene itn zainalo
LHibrotui Uog, plačaj vsem stotero!
V Ljubljani, due 3. marca 1925.
Globoko £alajo6i ostali.
Najbolj razširj
slovenski dnevnik je