VELIKE ZMAGE LJUDSKE FRONTE PO VSEJ JUGOSLAVIJI
Naše delo
Republiške volivne kovnisije so zbrale že skoraj iz vseh okrajev po-datke o rezultatu nedeljskih volit^iv v Zvezno skupščino \z okrajev Ma-riborske oblasti, ostalih oblasti LR Slovenije in drugih Ijudskih republik. O rezultatih, ki so jih objavili dneoni časopisi, povzemamo nekaj voliv-nih  podatkov.   Končne  rezultate   bomo objavili v prihodnji Hevilki.
LR SLOVENIJA
LJnbljana mesto: (volivTd okraj L, II., III. ln rajonski ljudski odbor Polje) vo-lilo 96.734 ali 99,27°/«. Zvezod svet: LF 91,876 ali 94.98%, skiinjica brez liste 4847 ah 5,02%, Svet narodov: LF 92.066 aJd 95,20%, skrinjica brez Itete 4653 ali 4,80%.
Voltrni olnraj Gortca-zahod: volflo 21.250 ali 99,55%. Zvezni svet: LF 19.803 aJ( 93,19%, skninjica brez Kste 1447 att 6,81%. Svet narodov: 19.834 ali 93,34%, skrmjjca brez liste 1416 ali 6,66%.
Vottvni okraj Postojna: volilo 22.334 ali 92,76%. Zvezni svet: LF 20.209 ali 90,49%, skrinjšca brez liste 2122 ali 9,51 odstotkov. Svei n-arodcrv: LF 20.175 ali 90,35%, ekrimjica brex liste 2153 ali 9,64 odstofkov.
Volivnl okraj Tolmtn—Idrija: volilo 27.917 aJi 99,79%. Zvezni svet: LF 26.161 ali 93,71%, skrinjica brez ljste 1756 ali 6,29%. Svet narodov: LF 26.122 ali 93,57 odstotkov, skrkijica brez liste 1795 ali 6,43%.
Volivnl okraj Kranj—sever: vodilo 24.905 ali 98,4%. Zvezni svet: LF 23.442 ali 94,27o/o, skrinjica brez Mste 1480 ali 6,73%. Sv«t narodov: LF 23.537 aU 94,5%, skrinjica brez Mste 1368 «U 5,5%.
VoHvni  okraj  Crnomelj:  volib  14.871
-,i_-    mnoos     -7,,^<   svet:   LF    14.365   aJS rez tiste  506 ali  3,40
___...._..   _ _.  aaiodov.  LF   14.375  att
96,66%, skrinjica brez liete 486 ali 3*34
ootetotkov.
Volivm okraj jesenlce: voKlo 30353 a!i 98,56%. Zvezni svet: LF 28.939 ali 95.34%, skriiijica brez laiste 1400 ali 4,66 odistotkov. Svet narodov: LF 29.046 ali 95.69%, skrirajioa brez liste 1319 aM 4,31 odstotkov.
Voltvm! okraj Kočevje: volilo 14.002 a/ti 99,29% Zvezi*i evet: LF 12.485 ali 89,17%, ekrmjica br&z Ksto 1517 ali 10,83%. Svet narodov: LP 12.504 aii 89.30%, skrinjiica brez Mste 1493 ali 10,70 odsrotkcv.
Volivnd okraj Trbovlje: voUlo 28.056 »M 97,44%. Zvezni svet: LF 25.568 ali 91,14%, skrinjica brez Hste 2488 aM 8,86 odstotfcov. Svet narcdov: LF 25.949 ali 92,49%, skrinjica br©z liste 2107 ali 7,51 odetotkov.
Volivnl okraj Soštanj: volilo 16.728 all 97,40%. Zvezni svet: LF 14.906 ali 89,10 odstorkov. skriniica brez liste 1818 ali 10,90%. Svet narodov: LF 15.042 ali 89,92 odstotkov, skrinjica brez liste 1686 ali 10,08%.
VolivnJ okrai Novo mesto: volilo 21.457 nH 90.33%. Zvezni svet: LF 19.428 ati 90,54%, skrinjica brez Hste 2029 aH 9,46 odst., Svet narodov: LF 19.544 ali 91.08 odsU skrmjica brez liste 1913 oli 8.92%.
Volivnf okrsi CeUe-mesto: volilo 22.370 aii 96.20%. Zveznl svet: LF 21.369 ali 95.53%, skrinjjco brez liste 1001 ali 4,47 odst Svet narodov: LF 21.460 ali 95,93 odst., skrinjica brez liste 910 ali 4,07%.
Voli-mi okraj Murska Sobota: volilo 35.163 ali 94,69%. Zveyni svet: FL 32.275 ali 91,79%, skrinjica brez liste 2879 ali 8,18%. Svet narodov: LF^ 32.366 al; 92,04 odst.. skri jica brez liste 2795 ali 7,94
Volivni okraf Marlbor-okolica — vzhod: volilo 18.775 ali 95,42%. Zvezni svet: LF 17.151 ali 91,35%, skrinjica brez Iiste 1623 ali 8,64*/u. Svet narodov: LF 17,146 ali 91,33%, skrinjica brez liste 1628 b'J 8,67%.
Volivni okraj Maribor-okollca — ta-nad: vo! e 20.311 ali 96,06% Zvezni svet: LF 18.492 ali 91.04«/», skrinjica brez liste 1818 ali 8,95%. Svet narodov: LF 18.460 ali ^O.sgfl/o. skrinjica brez liste 1849  ali 9,11%.
VoBvnj okraj Slovenj Gradec: volilo 25.544 ali 92.73%. Zvezni svet: LF 24.445 ali 95,69%. skrinjica brez liste 1099 ali 4.31%. Svet narodov: LF 24.513 ali 95.96 odst.. skrin.iica brez llste 1031 aii 4.04%.
Volfvni okraj Pollčane: volilo 29.889 ali 85.49%. Zvezni svet: LF 26.392 att 88,30%, skrinjšca brez liste 3497 ali 11.70 odst. Svet narodov: LF 26.351 a!i 88.16 odst, skrinjica brez Iiste 3538 ali 11,84 odst.
Vollvnl okraj LJutotner—Radgoaa: vo-
!Ho 29.663 ali 95.38%. Zvezni svet: LF ¦26.916 a!i 90,74%. skriniica brer liste 274'. ali 9.25% Svet narodov: LF 27.160 --ii 91,56%, skrinjica  brez   liste 2501   ali
8,43'Vo.
Volivni okraj PtnJ — ler! breg: voli-Jo 21.267 ali 91,83%. Zvezni svet: 18.630 ali 37,60%, skrinjica brez liste 2637 ali 12,50%. 3vet narodov: LF 18.579 ali 87,36%, skrinjica brez liste 2618 ali 12,64%
Volivni okraj Ptnf — desnl breg: to-
lilo 15^12 ali 85,44%. Zvezni svet: LP 14.236 ali 93%, skrinjica brez liste 1076 ali 7«/o. Svet narodov: LF 14.365 ali 93.82 odsi., skrmjica brez liste 947 a!i 6,18%. Volivni okraj Lendava: volilo 17.406 ali 91,43°/». Zvezni svet: LF 15.178 all 87,20%, skrinjica brez liste 2228 alt 12,80 odst Svet narodov: LF 15.335 ali 88,10 odst., skrinjica brez liste 2071 ali 11,90 odst
LR HRVATSKA
Zagreb —    si volhvni  okraji sknpaj:
voliL 99,5*%. Zvezni svet: LF 96,5%, skricjica brez liste 3,46.% Svet narodov: LF 97.2%, skrinjica brez liste 2.98%,
Okraj Otočac—Brlnje: glasovalo 100 odst Zvejni svet: za LF 99,3%, v skri-njico brez liste 0,7%, Svet narodor: LF 99,4%.  skrinjica brez liste 0,6%.
Karlovac —: okraj: volilo 92,91%, sa Zvezni svet 79,37%, za skrinjico brez li-ste 20,63%t za Svet narodov 81,79%, za skri. jico brez liste 18,21%.
Ognlhi — okra]: volilo 99,3%, za Zvezni svet 90,44%, za skrinjico brez li-pte 9,56%; za Svet narodov 91,29%, za skrinjico brez iiste 8,71°/«.            ~
Okrai Hvar—BraC—Vls: voltlo 98,63^/», »u Zveznl svet 98,84, za skrinjico brez Ti?te l,16%i za Svet narodoT 98,98%, za   krinjico brez liste 1,2%.
Okraj Labin—LoSlnJ: voliio 97,36*/«, Z- vezni svet 97,32%, za skrinjico brez liste 2,68%, za Svet flarodov 97,55%, za skrinjico brez liste 2,45%.
Sibenik — okraj: ˇolilo 99,6%, ra Zvezni svet 99,5%, za skrinjico brez II-ste 0,5%} za Sret narodoT 09,5*/% »a skriniico brez Kste 0^%.
Crfkvenica — «*Taj: toHIo ^.S«/«, za Zvezni s. 3t 96,50%, za skrinjico bre« K-st- 3,50%; z* Svet narodor 96.95%, za sk-.njico bresz Kste 3,05%.
kra! Dugo selo: volilo 98,5%. za Zveznj svet 94*/e, za skrinjico brez M»te 6%; za Sret narodov 94,1%, za skrinj*co brez liste 5,9%.
Okraj Glina: volilo 97%, za Zveznl sv 94,11%, za skrinjico btez liste 5,88 za Svet narodov 91.1%', za skrinjico biez liste 8.9«/».
Okraj Delnice: volilo 99,7%, za Zvezni svet 94,11%, za skrinjico brezliste 5,89 odst.; za Svet narodov 94,37 %, za skri-njico br<_   liste 5,63%.
V^livni okraj SenJ—Krk—^Rab: voliio 93,1%, za Zvezni svet 96,83%, za skri-njico bre? liste 3.17*/»; za Svet narodov 97.29%. z*  skTinjico   btez   liste 2,17%.
Okra« Reka: volilo 99,94%, za Zvezni svet 97,86%,za skrinjico brez liste 2,14 odst.t za Svet narodov 98,26%, za skri-njico brez liste U4%.
LR SRBIJA
Svetozarevo: skupTio volilo 99,8%, za Zvezm svet 95,5°/0, za skrmjico brez li-ste 4,5%} za Svet narodov 95,8%, za dcrinjšco brez lisle 4,2*/o.
Kruševac: volilo 100%. za Zvezni svet 93,0%. 7A feknnjico brez Mste 2,0%» za Svet narodov 98.3%, za skrinjico brez liste   1.7 %•
Kragujevac: volilo 97,7%, za Zvezni svet 98.3*/«. za skiinjico br«t liste 1,7 %j za Svet uaTodov 98.3%-. za fikrmjico brez liste  1.7%.
Titpvo UHce: volilo 99,9*/«, za Zvewii 6vet 99,5%. za skrtnjico brez liste 0,5%» za Svet narodov 99,5^/n. za ekrinjico brez liete 0.5%
Okraj Bela Crkva: volilo 99,8*/», za Žvezni svet ,97.1%, ra skrinjico brez liste 2.9%j za Svet narodov 96-8%. za &krinjico bre?  liste  3.2%
Sabacr volilo 99.7%. za Zveznl svet 96.7°'«, za skrinjico brez U-ste 3.3%f za Svet narodov 96,6%. za skrinjico brez li«te  3,4%
Vollvni okrai Dlmitrovgrad: volilo 99,6%, za Zvezni svet 95.0%, za sfcri-njico brez liste 5,0*/«s z.9 Svet narodoT 95.4%   za skrinfico br«   fiste  4.6%.
Valjevo: volflo 99,97^/t, za Zvernt svet 97,36%. za skrtnjk;« brez Ii«te 2.64%; za Svet narodov 97,44%, za skri-niico brex liete 2,56%.
Bor:    volik>    100%,   za   Zvezni   svet
98,3%, za skiiTijico brez liste \?%\ za Svct narodov 98,7%, za skrinjioo brez liste  1,3%.
Vranje: voKJo 93,5, za Zveznl svet 97,3%, za skiinjiico ttrer Kste 2,7%, za Svet narodov 97,7%, za sfcrinjico brez liste 2.3%.
Novi Pazar: voSlc lOO^/o, za Zvezni svet 99,0%, za skrinjko brez liste 1,0% 1 za Svet narodov 98,9°/», za skrinjico brez Hste 1,1%.
VoIivrU okraj Va^ievo-mesto: volilo 99,7«/«, za Zvezn, sv?t 95,0%, za fikri-njico brez lisle 5,0%; za Svet narodov 95,1%, za skrtnjico b^ez liste 4,9%.
Rnmski  okraj:  voliio 99,9%, za  Zve-
rni 6ve4  94,1%,   za  skrinjico  brez   liste
5,9%; za Svet narodov 93^%, za   skri-njdco brez li«te 6,1%.
PrtSttna: voK!o 100%, 2» Zveztii svet 97,3%, za skrinjdco brez liste 2,7%; za Svet narodov 97,7%, za skrinjitfo brez )i«te  2,3°/».
VučttrnskJ   okrgj.     voiito   100%,     za
Zvezni svet 95,7%, ra skrinjico brez  H-
ste 4,3*/»; za Svet aarodov 96,0%,   za skrimjico brez ltete 4,0%.
LR BOSNA IN RERCEGOVINA
Sarajevo: voiilo 99^%, za Zveznt svet 99.2%, za skrmjtco bre« liste 0,8%; za Svet narodov 92^%, ,za skrinjico brez Hste 0,8%.
Banjalaka: stoo^stotna ndcležTja. za Zveziii svct 9f^%, za skrinjico brez liste 0,92%; za Svet Barodov 99,02%, za skri-njico brez Iiste 0,98%.
Tnzla: volilo 99,92%, za Zvezni svet 98,87%, za skrinjico brez liste 1,13%; za Svet narodov 99,15%, za skrinjMco brez liste 0,85%.
Gradačac: volilo 99,1%, za Zvezni svet 98,6%, za skrinjico brez liste 1,4%; za Svet narodov 98%, za skrinjiico brez liste 2%.
Livno: vo!ik> 99%, za Zvezni svet 98,21%, za skrinjico brez Iiste 1,79%; za Svet narodov 98,6%, za skrinjico brez liste 1,94%.
Okraia Drvar - Bosanski Petrovac: vo-liVo 99,3%, za Zvezni svet 99.1%. za skrinjico brez liste 0,9%; za Svet naro-dov 99%, za skrinjico brez liste 1%.
Zenica: volilo 100%, za Zvezni svet 98,4%, za sknnjico brez liste 1.6%; za Svet narodov 98,5%, za skrinjico brez liste 1,5%.
LR CRNA GORA
Cetinle-mesto: volilo za Zvezni svzt 99.9%. za skriniico brez liste 0,1%; za Svet narodov 99.8%, za skrinjico brez Itete 0.2%.
Okraj cetLiJskl-danflovgradski: skupno volilo 99,01%. za Zvezni svet 99,82%, za skrinjico brez liste 0,18%; za Svet narodov 99,84%, za skrinjico brez Uste 0,16%.
Durmitorski okraj: skupno volilo 99,91 odst., za Zvezni svet 99,87%, za skrinjico brez Jiste 0,13%: za Svet narodov ravno tako.
Barsk! okraf: slrnpno vofiio 99,01%, za Zvezni svet 99,45%, za skriniico brez Hste 0,55%; za Svet narodov 99^%, za skrinjico brez liste 0,67%.
Okra? Plevlie: stoodstotna udeležba, za Zvezni svet 99,73%, za skrinjico brez liste 0,27%; za Svet narodov 99,77%, za skrinjico brez liste 0,23%.
Tltograd mesto: za Zvezni, svet 99y8 odst., za skrinjico brez liste 1,2%; za Sve.t narodov 99,8%, za skrinjico brez liste 1,2%.
Titograd okrai: za Zvezni svet 99.9 odst., za skriniico brez Iiste 0.1%; za Svet narodov tudj tako.
LR MAKEDONUA
Skoplje-mesto: za Zveznd sret tn Svet narcKlov 99,5%, za skriiijico brez liste 0,5%.
Ohrid-okraj: ^ktmno voliiio 99,86%, za Zvezm evet 99,3%, za skrinjico brez liste 0,7%, za Svet narodov 99.3%. za sferkijico bTez liste 0.7%.
Prtlep: skupno volflo 99,9%. z« Zve-zni svet 98%. za skrinjico brez liste 2%; za Svet narodo-v 98,2%, za ekrrlnfico brez  liste  l.^/e
Kumanovo: skupno volilo 97,2%, za Zvezni svet 95,7°/«, za skrinjico brez H-ete 4,3%» za Svet narodov 96,1%, za skTi-njico brez  liste 3,9%.
Tetovo: stoodetotna udeleiba; za Zve~ zni svet in Svet narodov 98,3%, za skrinjico bre7  liste   1,7.
Stmmiškl okraj: voUlo 98,5%, za Zve-zni 6vet 95,3%. za skrinjico brez liste 4,7% 1 za Svet narodov 95,5*/a. za skri-njico brez Mste 4,5%.
   Na dan volitev so volivci iz Sedlašeka ponovno dokazali, da
so za socializem
V      hrfbovftem      h«lo§kem      terenu voed Tiinogfadi in gmdovi so  razsejans hišdce   volivcev   fai   volirvik   iz,   KLO-ja Sedlašek, ki so se tu-dg to pot do?>ro od-reoiaili  na  votetvah  za poslance   Ijudiske skiupščiae   ha.   fevoKJi   svoja   kandidtarta tov. dr. Pocrfa ter tov. Lacka.
VicljtiJ) ©dkJaljemoeti posacr^snlh voM<v-oer od vofj&ča je od 401 vt>Hv<?ev in vo-Mvt voKlo 93%. Doana «o ostalS le roa-todnišneži ia ijiKfje, kd se ne zanesejo na lasln« moči. Posebno lepo so se iz-fcazale voMvke, ki eo prevladovale na ToTisčn.
Po temeljitiih predpripravah na več masovmfiih seistanikili, katere so vM dobro obiiskiali in se pogovorili o razni(h vpra-šanjah, je vladala živahna pTedvoKvna raizgibanost, posetmo pa še aa dan p^red volitvami V soboro eo se zfcrali zavedni volivd m volivke ter mladina na vo Min, kjer so pod vodstvom tov. črme-Jove, sekretarke AF2, zelo oktisno okra-sfll volišče z zelenjem In cvetlicami ter T raznkni parolaini. Tov. Stnnšek Ignac je z mladiincem Sakelšek Stankotn ter osttalimi postavil slavolok, na katerera je bila velfka parola: »Mii volimo nažo kantfidate!«
K dofori iavedbi volitev je crganiza-cijsiko dosti pripomogel tov. PcwJh^06tniik Karel, predsedniik volfivne komisije, ki se j« sestaJ s olani, rainpnflri ter na-lDestiiJ!ki in se posvetoval t njitnd o ce-Iotnem poteku. Na vseh vidnejših mestlh flo bile ra-coibešene nešlete parole. katere so pomagalS razobesiti rnladiod, ki so neumorno delali. Po v»eh predpripravah je.*aoel na laliko rositi dež, ki pa je na srečo pojidbal ponoča, Nčtpdsov, ki so biM s tnidom prilepljeni alj nabiiti, dež nl poš-kodoval.
V  ncdsljo, 26. maTca 1950. je bilo še temno, ko so po vrhoviih Sedlašeka od-m«rale  m&lodije   harmonike   in   violine. Neiitnidljiva muzikanta Svensek Lovrek in Copakov Pepa  sta igrala bndnico že ob   dvah  zjutraj.   Vsakdo   je  prisluhnil, ko se je oglasila tudi Feguševa budmca ir dmgega  konca  Sedlašeka.  Iz sgmega volišfa se je čula godba,  kjer  je agilni tovariš    Feguš    Konra-d    vodil    domačo godbo na pihala. Veldčastno je odmevalo po hribih in tkAinsh.
Volišče v Sedlaš-ekn je bilo praznitao pripravljeno. Celoten volivni odfoor je bil dobro raapoložen. -Posebno zidane volje eta bila predsednik KLO-|a tov. Sirovnik Bla-ž ter tov predsednik OF Zajš«k Franc. Dejala sta. »Danes pa bo dosti IjtkH na volišč-u!« Tovariš Srenžek Franc. član volivn«gia odbora, ki vkljub vi6olcim letom vodno red pomaga pri vaeh akrijah, se je Teselo razgovarjal z *ktivistom Laznikota.
Cim se je ob sedmi uri volisče odiprlo, so zač«Ii prthajati voli-vci ix veeh stranL Od 8. do 13. ure je bilo veliko volivcev in volivk na volišču in v prostoru pred
voljgfcem. Take od»ležt>e ne ponHiijo vo-livci Sediašpka. Prilhajali so kar naprej v skupiaaii in čakali, da pridejo oa vr-sto. Dosti ph je oetalo še ztanaj na ©top-nicah. Vsaik bi rsd piSel čiinprej na vr-6to. Mnogi so odšli domov in se zo;pet rmiK, ker jJh je Mlo naeTikrat preveč. Prisll «0 nazaj popoldne, ko je glaTJii navai ponehal. Predsedniik tov. Podhost-n^flc je netsmoTTio pojasnjeval posebno etarim mairricaTn in moža.karjem, katere so prastfli   naprej:   »Ta   ekrinjica  je za
naše kandidate, ooa djroga pa je ©krinjica brez listel« Novodošlim so se pojasnila ponavijaia. Mladini se )e polr.oštev)ln'> udekžila voMter, poeebno madinke. • Vo-l'ivci tn volivke, ki 90 čakali, so ®e po~-seb-no, zaniiroaJi za svoje znance, kaieri j« že volil m kateri še nd. Kuiiarji so vsaki dye uri hodili v poročili n* tele-fon, kjer je bilo slišati dosti o Sedlaše-ku. Posebiio sosedni krajevrui odibor Pod-lehndi se je zelo zaninial Za Sedlašek, ker je bilo napovedano tekmovanje. Bor-ba je bila žilava. Enkrat }e vodil Pod-Jehndik, potem pa zopet Sedlašek, VodiJ-na vloga «e Je menjavala.
Zadovoljen je bil voKvni odfeor. ko je zvečer pregJedal rezultate 30 ugotovil, da je stanje zad^dvoljivo. vkfjub terrm, da je velika odda!jeno&t volivcev od vo-ližča. Ves vložen tnid vseb predpriprav je bil kronan z uspehom.                  I. L.   
   Člani JA iz ptujskega garnizona so obiskali vinogradniško zadrugo Gorca-Dežno
V petek 24. marca t. 1. poipoldne fe imela Vinogradniška zadrauja Gorca-Dežno izreden obisk. Stiri-deset oficirjev in podoficir.iev ter borcev iz ptuiske^a garnizona si je z majorjera iz polit. oddelka tovarišem Hadžičera, komandantom mesta Ptui kapetanom tov. Šarcem m politko-nnisariem kapetanom tov. Pešičem na čelu oeledalo lepi haloški predel Gorca-Dežno, spoznalo zadružnike in zadružnice, njihovo delo in uspe-he ter iim y znak medsebojne de-lovne in živlieniske povezanosti iz-ročili kot darilo novi stroj za mletje gtozdia. 2 ročni Skrapilnici in lepo število raznovr.stnili strokovnih in leposlovnih knjig. To ie bila njihova predvolivna obveza, ki ie bila poleg drugih obvez izpolniena.
ZadružnikoV ni bilo doma, ker je bil lep dan. Veliko delo je še pred njimi. delovnih rnoči pa iim pri-manjkuie. Dneve in tedne bodo še kopali, predno bo vsa trava na 00-vrsmi števi]nih hektarov goric zz-duSena pod obrnjeno zemljo. Zače-niaio ziutrai, končuieio Domo zve-čpt rrsočno utrujeni m tako gre d-m za dnem. V petek so delali na raz-ličnih sektoriih« goric. Hodošekova in Gosakwa Marija, Drevenšek Ana, Kozel Marieta in Hletni Ovčar Franc so bili zaposleni v mladi go-rici. nedaleč od njih ie kopala druga skupina. Bosonogi so delali. Za tre-nutek so se vzravnali in se poraen-kovali z sosti. ki &o se mimogrede oglasili v DID-u Otroci so strmeli. Upravnica in ostala dekleta iz DID-a so bila malo v zadregi. »Nič nismo vedele. da pridete. Se boste malo zadržali?« so vprašale. »Otroci vas samo    cledajo.    Redkokdaj    imamo
obiske iz JA.« -Casa je bilo malo. Mnogo vsesa bi gosti v Halozah v kratkem času radi videli. Hiteli so naprei po slabi cesti mimo bivših viničarskih in gospodarskih hiš. Le tu in tam ie bil kdo pri biši. Starčki m oti-oci. Mala Hliševa Anica se ie malo bala. ko io ie vzel poročnik tov Maslo Anton na roke. Po oar besedah je že bila bolj domača *Kdo ie tu doma?« sccvprašali skozi na pol ^riprta vrata šutpe pri Šraulikovih. »Sekam drva.« se ie oglasil 68!etni slepi Anton Šraulik. Sekirico ie držal orevidno v roki in odgovarjal na razna vprašania. »Od česa živi-te. oče?« so ga ^rašali. »Dobivara 4C0 din mesečne podpore. Zdai ža dva meseca nič ne dobim. Ze 6 let ^em slep. Oba z ženo sva že v visoki st.arosti. Kai hočem? Potrpeti mo ram včasih. potem pa gre zopet na-prei.« Gosti so §e poslovili in zopet šh dalie.
Pri zadružnem domu so se malo zadržali. da ie prišel predsednik tov. Geč. ki ie vodil goste še dalje po goricah. kier so kopali zadružniki Perger Franc, Cafuta Nežika. Vidc»-vič Piozika. Cafuta Mariia. Cafiita Anton. Gabrovec Ajiton. Perger Ivanka in drugi. Po kratkem razgo-voru so gosti odložili suknie. segli do motikah in kopali nekai metrov. Starejši vodnik tov. Bobič Nikola ie prvi začel Zastavnik tov. Dragi-šiČ ie bil drugi. Motik ie bilo pre-malo. sicer bi vsi gosti dokazali za-družnikom. da so sinovi delavcev \n kmetov in da iih ie delo vrgaiaio. Maior toy. Hadžič se ie pomerikoval z brigadiriem tov,  Ilec  Ivanom    '<i
(Nadaljevunji. na 2. stramf
Clani JA na obisku v zadrugi Gorca-Dežno
(Nadalievanje s 1. strami)
ie razkazoval gostam zvezek z narisi Darcel poedinih brigad, dnevnik dela ter poiasnjeval okrog sebe ztoranim gostom, kar so ga vprašali. Bilo.je eovora o strojnem delu. o električni energifi in o vsem. kar bi olajšalo zadružnikom delo in življenje V hiši nad gorico je razložil tov. Geč goslom posebnosti haloških stiskal-nic. dal pa iim je tudi okusiti pri-delek žsanja in vina. Pri tem fim :e razložil, koliko pridelka ie dala zadruca dmžbeni potrošnji Ko bi imeli enkrat bolišo cesto. nam ne bo več tako težko spravljati pridel-ka na trg kot daslei. Sklenili smo že letos popraviti ceste in prosimo tudi JA iz ptuiskega garnizona za Domoč v Ijudeh in prevoznih sred-stvih.
Počasi se ie bilo treba vmiti k zadružnemu domu. Zadružniki so prilli skorai v mrakti pred dom. da bi prisostvovali svečanemu prevze-mu darov članov JA. Svečanost je začel tov. Geč in ie v kratkem eo-voru gostom opisal razvoino borbo in r>ot zadružnikov. »Isti sovražniki napredka. ki so spočetkoma huiskali zadružnike na slabo delo v zadrugi, danes sramotiio zadružnike. da sla-bo delajo. Na vse to se zadružniki ne oziraio. Delajo po svoiih močeh ob DomoČi KP in liudske oblasti. NTašt delo rodi uf^vehe. Te površine cbdeluie sedai 131 delovnih moči Pref so svoiečasni izkoriščevalsld p.etokclana&ki gospodarji iz Ptuja nagrnili v svojih vinogradih dese-tine in stotine fantov in deklet iz Haloz in Dravskega polja ter iira plačevali 6—8 din za celodnevno težko delo. Od vinskega pridelka so imeli korist gospodarii. Samo po-clejte razliko v hišah. Na vrhovih so hiše gospodarjev, na vznožjih in pobočiih  pa so viničarske   bajtice.«
Med govorom ie bdl tov. Geč več-krat prekinien s ploskaniem, skan-diranjem in klicanjem tov. Titu, CK in JA.
Za niim sta še govorila major tov. Hadžič in kapetan tov. Pešič o Dovezavi življenja in dela JA z •življeniem zadružrnkov in delavcev v tovarnah ter kmetov, o pravilni voti. iugoslovartskih. narodav y era-ditvi socializma, o krivicah, ki narn iih prizadeva informbirojevska pro-' paganda ter o povezanosti našega ljudstva z našim državniin in par-tiiskim vodshrom. Skandiranj^, plo-skanje in vzklikanje državnemu trt partiiskemu vodstvu se ie razlegalo daleč naokrog po hribčkih.
Po izročitvi strojev zadrusri in kniig kniižnici zadruge ter zadruž-nikora Fajfarič' Ivanu, Cafuta Neži-kt Repec Jožetu, Ilec Ivanu ter Kranic Jožetu so se gosti še kratek ča^ zadržali v zadružni dvorani. Prl slovesu so zadružniki povabili goste, nai še prideio, costi iz JA pa so ob-liubili. da bodo v doglednem času zopet  pri51i.
2ivljenie zadružnikov teče dalje. Delaio neutrudljivo naprej, zaupajo v svoie moči kot zaiipaio vsi pošteni državliani v ustvarialne sile iugo-siovanskih narodov. - Še bodo prihaiali k njim gosti iz "crkttlice in iz oddalienih krajev in &e vračali z obiska z vtisocm, da ie v Halozah težko delo in skromno živ-lienie. ki rodi in vzgaja borce za socializem in daje domovini Jugo-siaviji zveate patriote.                  LF.   
   V KLO Gruškovec so krivično razdelili bremena
kmečkih obvez
Vreto kraje\miJh planov kmečkih o4>-veznosti za •• 1950 preglejujeio pristojni okrajrai kon-trolni organi ljiklske otolasti v Ptuju, ker jilh aieo pregledali krajevni kontrolnd organi 5tevilk.e v planiih roar-&ikje slikovito odražajo brezduini odnos nekateriih krajevrah fuakcionarjev do iial^h pocestnikov in popustljivost na-pram vef jim kmetom. Marsikje ne snajo 'očiti krivic od pravlce, skladnosti bre-me*n od zmogljivosti gospodarstev tei za&tite maliih posestnikov od bremen večjih  kmetov  itd
ZaniTnivo Je. kako raspoloženje bi za-v^ladalo v KLO Gružkovec,/čc bi Ml tam Draktično izveden plan obvezne oddaje mesa za leto 1950 kot ga je se«tavi] KLO Pri malih posestnikih \e bll v*et ^bračunsiki kJjuč do 80 kg aa hektarsko površino obdelovalne zemlje, pri veli-itili posestniikih pa kl/uč od 15 do 30 kg na hektai
Daleč je od Gruškovca do Ptuja. Tele-fonske zveze ni. Težko je pritd v mesto m se pritoževati fer krivice ter n-ajti Ijudi, ki ©e zoper krivice borijo. Večin« pritoinikov odhaja na KLO. Tain je teSko kaj dopovediati. »Idite na okrajnl IJudski odboT« — navadno rečejo Mar-•iikdo pušča doma papirj« o svojean pre-mof.enju, ker misli, da j€ dovolj pripove-dovamje, če nikdo ne verjame. Ni kon-ra ne kraja števiikam, obvestiloni in po-rivom. Ki« 6o krivci? Zakaj delajo na-pake? Zakaj niso kaznovani? Taica Jn slicnfl vpraAanja se vrstijo dan za dnem Taikj elučaji so se za^eli, se nadeljujejo in vsi žeJijo,-d*-bi se kmalo končali.
Ttirdti v KLO Gružkovec in marstkje drugod je ta.ko- Krivica na krivico. Ene-mn gr« h, hleva tele. drugema krav«. fretjesmm evinja, kljub tenm, da držav« sriti male posestndike. Zakaj tega no^ejo rammeti krajevni fimkdidnarji? Zaikaj se še irpogibajo pod vplivora večjih po-sestniikov?
Kdo bi mogel zameriti dTužini Etner-šič Stefa-oa iz Gruškovca, 6e s^e pritotn-je zoper krivice v zvezi s planom kmeč-kih obvez ,Dd 23 arov ofedelovalne zem-!je je težko tudl skromno živeti. In kljub. temu   bd   moraltf  Emer§i6evi   leto«
prodati po nazki ceiai 19 kg mesa. Tako ]e napisano v planu. Prvotno je bilo na-pisano eelo -50 kg Družiiia Petrovič Ane iz Gruškovca iana 35 arov obdelovalme zemlje. Letos bi raorala po prvotnem ra-č\in.oi prodatj driavi po nizkih cenah 60 kilograinov mesa, po novejsem ra<hinu pa 28 kg. Družina Koledmik Antona i^ Gruškovca bi moraia prodati letos 42 kg govejega nresa, četudi ima samo 53 arov obdelovaJtoe zemlje. Tako «a v planu vrstijo druiiTie. ki skromno živijo tn bi morale še ekromniej«, d« bd poniagaH večjim kmetom tzpolnj-evati obv«ze, ka-kor 64 to zamižljajo raoije na KLO. Tem trem dTužmatn 90 zar«ituna.li 80 kg mesa na hek-tar obdelova-lne zemlje. Naipram večjosn kmetom so bili drugačni Vze!l 60 najnižji ključ Rakoš Joietu h Med-riibnifca, ki posedoije 13 ha 76 arov ob-delovalnc zemlje, so zaracun.aU SAMO 26 kg na hektar, Smigoc Jozetu ptl 11 Iia 93 arilh tmdi samo 26 fcg nn h«ktax. Naj-nižji k])uč so uporabili pri Prašničkem Igmcu ii M©dnibn.Tka, ki poseduj« 7 ha 37 arov obdelovalne zeirdje. 15 kg na hft so smatrali kot pravično. Pri Arnečič FiHpu (5ha 28 a) so računali 20]Cig na hektar,   pri   Koreajak   Jožefu    (6ha.   71
arov) pa 18 kg na ha. SKčno je pri dra-
gi!h posestniikih,
Kje je tu praviičnd odnos do malih Ija-di? Če že pridelajo preiko svojih skrom-nilh pctreb viške }ih lahko prodajo državi po vošjih komercialaih cenaih, ne pa obvezno po nizkih.
Taka praksa mora prenehati. Ljudstvo saimo ee moii mati proti njej boriti-Dokler se v vseh haJoških krajth n« bodo iakazali borbemi in odločni ljudje, ki znajo ločili pravdco od krivic, zaiči-t^ene roale Ijudi od o-bremenjenih Tečjih posestnikov, dotlej bo teikd okrainemu maioStevilnemti kontrolnemu aparatu preprečevati nepravilnosti, ki jih delajo na-pram števalnim ljudem nekaier} nesa-mostojui hx neborbenl krajevni fuiil^cio-narji.                                                 '
V takih brezdnšn.ilh odnosilh kontrola ne bo popuščaia pred povzročitelji kri-vic in neraT/poloienja med prizedetimi ni1a pred vpitjem poedincev, zakaj ee plani 6preni4injajo. Plan< •• bodo spre-mitnjaK, dokl-er bodo vsebovali krivice m aepravilnosti in dokler bodo imeli hrt)tendco birokratsk« brezdkišhostL Lažje je spreraenati kri-riifiie krajevne plače kakoT pa popravljata' krivice, zoper ka-ter-e se delovno Ijtidfitvo večkrat uipra-vi^eno pritožuje.                              LF.   
   Namen kmetijske in odkupne evidence
Mnogi poStcni delovni kmetjc so sc v preteklih lelih večkrat ludi v plojskera okraju čutili prizadeti, ker so mislili, da so nepravilno obremenjeni z obvezno od-dajo svajih pridelkoT. Večkrat so bili za to popolnoraa upravičeni. Oti takih prill-kah se scveda niso vprašali, koliko so na sestankfli sami sodelovali pri odmcr-janjn obrczne oddajc tcr so vso krivdo zvrač&U na krajevni ljtidski odbor. Ni treba poscbej agotaTljati, da je ta btl res vclikokrat kriv nerealnih obremeniteT po-samcznih kmcčkih gospodarstev z obvez-nimi oddafanii, ker sc na eni strani ni dovolj potmdil, da bi na množ-jčnih se-stankih agotavljal res pravilne obremc-nitve, temveč je te odr<?jal čisio birokrat-sko v pisarni na podiagi svojih veliko-krat  ponian}kl)ivih   podatkov.
PoStcncmu dclovnemu kmetn fc gotovo na tcra, da Itna kra}cvni liudski odbor pravilno  cridcntirano  zmogliivost   njcgo-
vejja jjospodarstva, kcr bo le v tem slu-čaju lahko pričakoval pravičnih obremc-nitev. Zato bodo ob predstoječem scstar-Ijaniu kmetijske in odkupnc evidcnce po-Štcni kmetjc prcdTscm v svojerb interesu dajali o povrfeinah, inventarja, živini in zmogljivosti jjospodarstva zanesljive po-datke in bo prj njih uvedba kmetijskega m odkupneža Hsta naletela na popblno razumeranjc.            1
Novi Tcmetijski in odkupni Hsti s« bodo vodili za vsa kmečka in nckmečka ^o-spodarstva, ki obsegajo vcč kot 500 kva-dratnih metrov kmettjskc površine Po-seSt encga samc^a vinograda ali sadov-njaka, kakor tudi vsakega dru^ejja zcm-ljižča. ki jc sposobno za obdelovanje in ki mert več kot 500 kvadratnili tnetrov, oredstavlja kmetiisko gospodarstvo, ki bo ttidi kot taVo evi<?enHrano ˇ jfospo-darskctn in odkupncm listu.             N.n.   
   Izpolnjevanje gospodarskega lista
se uspešno izvaja
Na Biroju ra koordinacijo pri OLO v Ptuju smo izvedeli, da je popis go-spodarskega in odkupnega llsta proti pričakavanju zelo dobro usipel. Popis se }e zafel S. marca In h'. na1 traj^! do 31. marca t. 1. ter bi naj predhod-no zajel posestne slnipine z nad 5 ha obdelovalne zemljc. Evidentičarji KLO-)ev pa so 7 tekrnoranjti, kf so si ga postavili, v 66 krajevnih Ijudskih od-borih konftali delo do dneva volitev v Ljudsko skiipščino. Večina teh je k delu pravilno prlstopila. Tudi ostali evidentičarji bodo popis končali, ver-Jetno prvi do postavljenega roka, to je do 31. marca.
Posebno dobro so papis izvedli KLO-ji: Lesnica, Salovci, Obrež, Borovci, Slovenja vas, Majšpcrk, Grajena, Sto-perce in Sikole. Tudi velika večina ostalih, ki so v tekraovanju do postav-ljenega roka opravili popis, ne zaosta-jajo za prvimi.
Treba je pri tej akciji^ prlpomniti, da se funkcionarji KLO-jev in komi-slje, ki so bile določene za popis go-spodarskega in odkupnega lista, vse premalo zavedajo važnosti predmetne-ga popisa ter pri tem delu nudijo vse premalo  pomoči  evidentičarjem.
Zsnimivc   so  nrrotovitve  dobrih  evi-
d"      ...¦•¦¦.                                            ¦ •    . ¦
šene v SG ooraice, ovilczili so zalajene površine, nepravilne strukture zem-ljišč itd.
Popis Je pokazal, da hnamo v na§em okraju več ornih površln kot so bile dose>daj evldentirane. Imamo primerc, ,da se je pri posameznih kmetovalcih našlo po 2 do 3 ha zatajenih površin. Vse to nam kaže, da se morajo fcomi-sije odslej mnogo bolj zanimati za po-pis in nuditi čim večjo ^pamoč. Pri ocenjevanju posamoznih stfuktur zem-ljišč morajo sodelovati celotne komi-sije, ker so vse ocene vzete v merilu celotnega krajevnega ljudskega xlbora.
Krajevni ljudski odbori, ki se zave-dajo nalog v zvezi s popisom, ne bodo Imeli v tem in tudi v prihodnjih letih nobenih težav pri razbijanju raznih kmetijskih planov, kakor tudi pri raz-bijanju planov obvezne oddaje. če bo-do ob popisu gospodarskega in odkup-nega lista enkrat za vselej vnesli pra-vilne površine poscstnikov v svojcm območju.                                       VJ   
   Kako je potekel občni zbor kmetijske zadruge na Polenšaku
Dne 12. marca je Okrajna zveza kme-tij6kih zadrug v Ptuju eklicala občni zbor kmetijske zadruge Polenšak, ka-terega se je udeležil tudi zastopnik Okrajne zveze kmetijskih zadmg tov. Kelc. Imel je namen podati referat o splošncm zadružništvu na podeželju in o vsižnosti kmetijsklh zadrug na pode-želju.
Predsednik upravnega odbora tov. Kovačič je otvoril občni zbor ter pred-lagal dnevni red. Nato je podal poro-čilo upravnega odbora o svojem delu za gospodarsko leto 1949. Temu poro-čilu je sledilo poro&lo predsednika nadeornega odbora in poročilo uprav-nika zadružne ekonomije tov. Majcen Jožeta. Zatem je dosedačnji knjigovod-¦ ja Kmetijske zadruge tov. Segula po-ro^al o vseh dohodkih in izdatkih, ki jih je itnela zadruga v letu 1949. V le-tu 1949 je imela zadruga ca. 100.000 din zgiibe in je iz tega razvidno. da za-druga kot taka ni odigrala svoje odlo-6ilne vloge. Poediru člani upravnega odbora se niso v dovoljni meri zani-mali za sam dvig zadruge, teiriveč so se zanimali za to, te je kedaj prispei kak kontingent blaga. Takrat so se znašli kot člani upravnoga odbora. Da je nastala tako velika difcrenca v iz-gubi, se 'ni prav nič čuditi. ker je po-večtni delal sam predsednik in knjigo-vodja zadruge. Glede na težkoče, ki jih je imel upravni odbor zadruge in na poročilo knjigovodje 0 letni bilan-d, se je ves razburjen oglasil posest-nik Tuš Mak6, ki je istočasno ^ačel razbijatl občni zbor in se je celo iz-razil pred občnim -zborom: »Ljudje, pojdite ven% ne poslušajte in ne ver-jemite ve5!« Tovarii Tuš Maks je v svoj krog   pridobil  se več enakih koi
je Slodnjak Jože iz Brezovc in Rižnar Franc iz Braslavc. Na predlog pred-6ednika dosedanjega upravnega odbora Kmetijske zadruge, da se razreši stari upravni in nadzorni odbor in da se pi*edlaga nov upravnl in nadzorni od-bor, se je kmalu na to naSel nekj to-variš, ki je predlagal odnosno se-stavil celotno listo UO in NO, v ka-teri so bili zapopadeni največji kmetje in špekulanti in sicer: Ozebek Oibalt iz Polenc, kateri je pri zadnjem popisu živine zatajil 2 prašiča in tega je ne-kdo po svoji listi, ki ie bpa predlože-na, predlagal za predsednika UO, za njim pa sledijo, kakor je bilo razvidno na listi, Slodnjak Jože, veliki posestnik iz Brezovc, Janzekovič Frane, veliki posestnik, Polcnci, in Florjančič Franc iz Brezovc, ravno tako veliki posest-nik. Iz tega je razvidno, da «e na vo-dilna mesta kmetijskih zadruj? ieliio vrlniti premožnejši posestniki, ki bl pozneje vse kontingente tekstila razdelili med svojc znance.
Ker se je občni zbor kmalu zaklju-til, je nazadnje spregovoril še par be-sed o pomenu zadminištva in volitvah v Zvezno ekupičino ter o važnosti liudske inšpekcije na področiu KZ Polenšak tov    Majcen   Franc
   GOSPODARSKA  VOJNA   MED   LIBA-NONOM   IN  SIRIJO
Kakor poročajo, je llbanonska vlada i/d«In ukax o prepovedl vs«kega uvoza \t. Sirije. Uhrep ]« bil Izdan zara;li tetja, ker je Že pr»d tem tudi Sirlja pr«^>ove-dala vsak uvoz it Libanona.
Do spora led 1 državtma )e prlSl« vsjed tpga, ker libfsnonska vlada noC« sodelovati v natrtih za ustanovitev »Ve-Uke Slrije«.
   Stari novi svet, družbeni red
STANJB V TRSTU
Povel]«ik anglaamertlk« cone Svo-bodneg« tržaikega ozemlja je r »vojera porofllu, kl ga 1e po»lal Organlzacijl združenih narodov, priznal, da |e cona v tefkera gospodarskent poloiaj^, d« ]e 18.200 brezpoielnib delaTcev in da indu-striji  Tiedostajajo  surovine.
STAVKA V FRANCIJI
V stavko *o stoplll prlstanliki delavd ln momarji v mnogih trancoskih prlsta-staniičih. Stavka {e Hila obj«Tl|ena iz protesta proti pošiljanju ameriSkega orožja  v  Francijo.
STAVKE NA JAPONSKEM
300.000 Japonskih mdarje-v Je stopilo v sedemdnev^o stavko, ker so propadla pogajanja za povefanje mezd z lastnikl rudnikov.
PREGANJANJE SLOVENCEV V ITALlJI
Pred kratkim so llalijanskj fašistični zločinci poSgali t Sentpetm ob» Nadižl s»d«ž DemotraUfne fronte SlovenceT ra SloTansko Beaečijo. iHventar, kr.jlge in ČPRopise ter pisarniškj materiaJ «0 zbo-ftili pred vrata tcr skvpso z oknicami vse zaigali  pred poslopjem.
Ta najnoveiSi zlofln dokaiui«. da ita-lljanske oblasti ničesar ne storljo, da bl preprečile ' natiade na organlzacije Slo-vencev v ItalijL
Novi izdelki naše industrije
Med predvolivrtim tekmevmmn so v zagrebških tovarnah začeli izdtievsti mnogo novih izdelkov. V tevarru »MeJSa* so izdelali orodje za serijsko izdelovanje fotografkih aparatev. Po. večali bodo tudi proizvodnjo fotegraf. skih wlošč in fitmnv. Priprevlleio pa pro-izvodnjo motociklov in strojev za teks. tilno indastrijo.
V MakedoniU gradijo velfko elektrarno
Pri VeUkl hidrocentrali v Došnici v Makedoniji so končali tretjine grudbenih del. Hidrocentrda bo dajala na leto okrog 20 mflijonov kilovgtnik ur elek-trične energije, kar bo veiikejtt pomena za gospodarski razvoj   Makedontje.
Proizvodnja električnc energije v Sioveniji
V   dogledni bodočnosti, ko bodo zgrcr jene vse elektrarne ki so v gradrtji, b* rnašala proizvodnia elektrtčne encrgiie v Sloveniji 2 in poi mUijarde kilovatnih ur, kar pomeni, da bo prišlo na prebrvnlco letno povprečn« 2000 kSovatnih ur.
V  stari Jugoslaviji /> prisla na nrebi-vatca letno 50 kUovatnih ar proizvedene električne energije.
Tovarna glinice in aluminija v Strni-šča bo scma porabila letno najman} 2Si milijonov kilovatnih ur električne ener. gile.
   Neuspehi šolske mladine
in delo prosvetnih delavcev
Malo se je doslej pisalo o prosvetnih delavcih v 6edežu okraja v Ptuju Kot na podetelju, zato mnogim vodilnun osebam na vaseh in v mestu niso znanl problemi, s katerimi se ukvarjajo pro-fesorji in učitelji, mnogim staršem ni znano, kako se zavzemajo prosvetni delavci za duževni razvoj otrok, otroci in dijaki pa še mnogokrat ne čutijo da so prosvetni delavci zvesti sprem-ljevalci in vzgojitelji šolske mladine.
O  zadnji   konferenci   prosvetnih   ds-
00 konferenci. Potrebno je. da se ljud-stvo seznani z glavnejšimi vprašanji Soiske rzgoje.
VpraSanje srednjeSolske mladine in njenih polletnih uspehov na ptujski fimnaziji nl ilo mimo konference. V referatih in v diskusiji 6O profe«orjl in učiteljl glede uspehov na gimnaziji iz-raziii svoja zapažanja in izkuSnje.
RavnatelJ gimnazije tov Kranjčii ^e pripomnil, da v odstotku uspeh^ Se niso izraženi dejan«ki napori profesorjev In kvaliteta njihovega dela. Ko pola-gamo račun 0. lzpolnitvi polletnega plana. moramo vedeti: da pomeni borba ta prosvetni plan borbo za kvaliteto. Res. da je na gimnaziji še mnogo for-malizma in celo poiavov birokratske^a odnosa do dela. vendar je treba profc-soriem priznati. da so v borbi za kva-liteto. za zboljšanie ldejno-politirne In znanstvene vsebine pouka vložili v vzL0}no ln uLno d<?lo mnogo truda in da so dosegH  pri tem  lepe uspehe
Ko ocenjuiemo delo Ijudi. ki po-u6ijejo do 50 ur tedensko. obenem pa so ie gktivnl na tem ali onem kuUtrr-no-prosvetnem področju, se )e treba vprašati, ali smo \vm kadrom pri nji-hovem napornem delu nudili tudi do-volj pomoči Verujemo v nadaljnji raz-voj prosvetnih kadrov V reezl s tem i? r-odfrtal diskutant potrebo po na-daljnjem razvojti pedagoSkih «posob-nbstl in Izobrazbe prosvetnih delavcev samih, k čemur labko v veliki meri pomagajc dobri, po znanstveni v«ebini bosati  učbeniki  ali priročniki.
Profesor tov Sentjurc je dal predlog, da b; naj nfence z nezadostnimi uspeh< tz več predmetov vrnili nazaj v osnov-no Solo, ker so taki učend ovira asta-lim dijakona Individualni pouk je po njegovih   izkužnjah   v   prenapolnjenih
razredih pri predmetnem pouku ne-tnogoč.
Clan gimnazijskega profesorel-e n z^ora tov Pavlinič je pripisal knvio slabega učnega uspeha v nižji gimna-ziji objektivnim oviram namesto profe-sorsicemu zboru. Slabo osnovno znanjs učencev, ki pridejo na gimnazijo, pre-natrpanost učnega načrtaln predmetov, popoldanski pouk in prepuščenost učencev samim sebl v dapoldanskih tirah so po njegovem opažanju faktor-jl.   kl   ne   ^^^^jj^^ic  na
dela je potrebna tesnejSa poveaava po-verjeništva za prosveto z girrujazijo ir. profesorjev 6 starši  in roditelji.
Kolektiv sedemletne   šole   v   G nid  je bil   na   konferenci   v   reff posebej obravnavan kot kolektiv. ki je med najboljSim v okraju.
Učlteljski kolektiv ni preje miroval, dokler ni vskladil načel o socialistični šoli s prakso. Uspehi niso izostali. Do bie pionirske organlzacije so šoli v raz-bremenltev. V okraju je ta pionirska organizadja med najboljšimi in se je zelo približala kolektivu učencev. Pirv nirjl iz višje eedemletke sami vodijo sestanke, kjer kritično in objektivno presodijo pravilno6ti tn nepravilnostl pioniriev samih kot tudi učiteljskega zbora. Udejstvovanje teh pionirjev na prosvetnem poliu je večini Ijudstva ie znano. Enako dosefenl uspebi 1t\ pre-jete pohvale ter nagrade. Iz kvalitc+^-^ znanja učencev in iz celotnega stvovanja šole je razvidno. da veje ;.:.:i teml ufenci v precej§ni merl dtih so-c:alistlčne šole.
Tstočasno je bllo na konferenci pri-kazanih nešteto teJav ?n problemov ostalih Sol na podeielju. Vpraianju po-deielskih osnovnih iol bomo v pribod-njih številkah pc»vetili »voio prrecmost
Problemi jfimnazije v Ptuju in sedcm-letke v Gorišnid eo našli svoj od?ovor v prlmeru sedcmletkp iz GoriSntce, k\ Je naveden  za vzgled
Za lazje bodofe delo je nujno v čim večjl meri seznanjati starše in refl-.:Vg T VTgojnimi problemi tudi preko ]ok:-;U nega časopisja in ne samo potom roditelj-skih sestankov, ki se povsod r»dnr> na vršijo. Na ta način bodo odoravljene mnoge ovire, kl padajo v breme pro-rvetnih delavcev. odstraniio pa jih lahko že starši In redniki 6 svo^im vplivam.                                       BJ.   
   Tov. Veršič Janez iz Moškanic se je uprl
nasilnežema
Borba za irvrsit^T naloff odkuip-ne?a plana na nažih vas«h zabteva vztraino in požrtvovalno delo. Ne-izprosno 1e treba včasih naust<ypiti, ko imaio organi odkupa opravka z liudini, ki so nagnj*ni k špekulaciii, obzirno in pametno pa v slučajih. ko obrarnavaio po-5tene liudi. ki rri-so vsled svoie krivde pravočasno iz-polnili obveznocti V ta-kSnem sluČa-iu ie potrebno še boH paziti na to, da ie postope^k z liudmi takŠen. kot si ga poSteni delovni liudje zasiu-zv.o
2inko Franc in Ber Joie sta kot ope-rativca Odkupneea podietia v Ptuju 10 marca t 1. odkupovala živino v M<T«kanicih. Pri tem pa sta s svoiim posto^kom dokazala. potsebno pri tov. Šešerku Tvanu. da ne znata lo-čiti liu-di 00 sorniem načelu, temveč sta brutalno nastooala t*r celo jfro-zila lmdem. ki s-ploh nista imela z njiin: nobenega cw^ra^ka. z naperie-nim    oroijem.     Pri    omenjenem    po
sestniku sta hotela   odpeljati   edino
krsvo iz hlera. ne m«ne* se ra nrož-nio stare ženice. ki iima 1« dokaxo-vala. da brez krave ne bo mogla obdelovati svoie zemlie.
Ni"un nostooeic te izrval ori liu-deh v MoSkanjcih ostro kritiVo, jav-ni tožilec pa io ie sprerrienil v ofo-tožbo. Pred liudskim s<>diš5em bo«rta omeniena operativca morala orori-vičevati svoi brezobziren in brftzcu-ten postop«k. kar iu bo «ot<?vo \z-učilo. da bosta porneie v živl4en;u znala ceniti in upoštevati ljudt.    Ns   
   Brigada ,,Jože Lacko" Strnišče napoveduje tekmovanje vsem mladinskim proizvodnim brigadam FLRJ na čast 1. maju 1950
Brigada »Jože Lacko« v toTarnl glinice in alumlnlja Strnišče sc fct dneva v dan bort za čin hitrejfco lzgradajo naše n«i-večj« tovarae prve THot« petletke, Do «edaj lm* brigada ie vrsto prav lepih uspehoT. Normo dnevno preiega do 40%-Izostanke je popolnoma likvidirala, tako da že dva meseca oi imela nili opravl-čenia nitd neopravitenih izostankov i« Je t tem pogledn najbolJSa ˇ celj tovar-¦a. Tudi kulturno prosvetno ia ideološko Be zaostaja. Tedensko imajo redno žtu-dijske sestanke, kakor tudi pToizvodne in organizacijske. Pripravijajo HTr°i dnevno čitajo časoplsje, udejstvujejo se pri   godbi,  Sahu  itd.
Zastava la napis s slilco fta delovnem mestn pričajo vsakelu članu kolekttva »ovarne, kje se nahaja »Lackova« bti-gada.
Marsikdo bi se vpraSal, od kod taM nspehi brigade. TakoJ bo spoitial, da tu prevladuje tovarištvo, poirtvovalnost in navdušenje, ki premagujejo vse pre-prcke.
Brigada pa se ne zadovoljuje »amo » teinl   uspehi,   temveČ   se   meri s   svojim
delom tndi z dragimi brigadami. Za seboj ima eno tekraova»|e t vsemi brlgadaml t»varneT y katerem %L Je prtborHa P*e" hodao zattaro, Tekmovala je i vsemi Bila&nskinrf prcrfzvodnlmi brlgadami LRS na čast voliter y ivezno skupJčino; na arlgadni konferend, kl se je vršila 20. marca, pa Je naporedala te&movanje na čast 1. maju vsea raladlnskim prolzvod-irira brigadara FLRJ fn vsem prdzvod-*lra brigadans Lltostro}«, Zeleznikov. in Tovarne avtomobilov Maribor v sled«eih totkah:
1.  Katm-a   brlgada   bo imela    najmanj ©.pravičenih in neopravlčenib. isostankov.
2.    Katera brigada bo najboljle čtiTala narodno imoria«.
3.  Katera brigada bo ntjreč prekora-čila Bomo.
4.  Katera  brlgada  bo   lmela   na)boifLo kvalitfrto dda.
5.  Kalera brigada b« posrefala ¦«!ˇ•* pažn]«    kultumoprosretni    hs    ideoloJkl izgradnji svo|ih ČUhiot.
Tckmovanje  traja od   1. aprila do 38. Junlja 1950.                                        B.S.   
   Center predvojaške vzgoje v Središču je priredil taborenje
Eden zelo agilnih centrov predvoja-8ke vzgoje v ptu.iskem okraju je cen-ter v Srediiču. Pred kratkim je izve-del ta center taborenje, ki je 2elo do-bro uspelo. Clani centra so v času ta-borenja poglobili staro in pridobili novo znanje v vojni veščini, ki Jim bo selo koristilo v času, ko bodo slu-tili svoj kadrovski rok.
Na političnih predavan jih so. poglo-blli svoje 2atianje o danažnji politiftni Ktvarnoeti  v naši domavini.
V »Planiškem tednu« so pod vod-»tvom komandirja tov. Horvata obiska-11 Planico ter videli naše in tuje ska-kalce.
Vefiinoma kmečld fantje predvoja-8kega centra v Središču sedaj oprav-ljajo setvena dela ter se v centru dalje izpopolnjuiejo v osnovnem poznavanju vojne veščine.                              H.Š.   
   Napoved tekmovanja gradbenega sindikata v Ormožu
Clanl in upravni odbot sindikalne po-družnice Mesinega gradbenega pod]«tja v Ormožu Ločejo zeostajatl za sindikal-nimi^ podružnlcaml, ki se borijo za čim prcjšnjc zgraditev socializma v naši drfavj. Zato je podružnica, da bi r?m Vfv ¦-'>?evala h gora^emu ^llfu, n«po-vedala tekmovanje sosedn]i podroinlci žolezaiearjev v Ormoin. Tekmovali bo-do ˇ devetih tofkah, ki so |ih postavil! ˇ  plan tekmovanja.
C* tej priliki pozlvajo tndl ostale po-dniinice, ki so vključene v OSS PtuJ. da tndl te povečajv. svoje napore in ˇ obli-ki delovnega tekmovanja Člra več prl-spevajo k fimprejšnji izpolnitvi naS* peUetke in IzgradUvi socializma v FLRJ
   Tudi pionirji bodo pomagali pri izpolnitvi petletke!
Majhni so še pionirji. Sibke so še njihove roke, toda tudi oni hočcjo dati svoj delež k izpolnitvi petlelke, k izgradnji socializma. Tudi oni ho~ lejo prispevati svoj delei v graditvi trdnih temeljev srečne bodočnosti. Pomagali bodo tam, kjer delo ni težko in ga pionirji lahko opravijo.
Pionirji bodo nabirali skozi vse leto zdravilna zelišča, katera bomo prodajali v tujino kot dragoceno plačilo za stroje, katere potrebuievio 9 naiih novih tovarnah. Namesto sto-tme in stotine kubikov lesa, tobaki in drugih artiklov, katere rabimo samij bofno izvažali zelišča, ki jih ]e pri nas ogromno. Treba jih je samo zbrati in odposlati. In to bodo na-pravili pionirji. Kakor hitro so iz-vedeli za to pionirji iz Zavrča, Ha/-
Pdine, GoTiŠnice, Cirknlan in drugi, «o *e na svojih sestankih pogovorilt, da hočejo tudi oni sodelovati v te; akciji in nabrati Čim več zeliii. V ZavrČu imajo nabranega ie precei laputiovega cveta. Sedaj bodo nabi-rali korcnine regrata in trobentic. Vedo namreč, da so korenine regrata sedaj, ko Še ne cvete, najboljSe. V sebi hranijo le najvei sokov. Pa L« nekaj — pionirji iz Zavrča bi radi postali dobri strelci. Nimajo pvike *« zračni pritisk. V »Pionirskem listu* so čitali, da bodo dobili odredi, fci se bodo najbolj izkazali v nabi-ranju zelišč, od CK LMS puškc na zračni pritisk. TakSne pa si ielijo pionirji iz Zavrča in ludi iz drugih odredov, zato bodo pri nabiranju Se boli pridni.
   Opozorilo glede letnih dopustov delavcev in nameščencev
2e lani je prevzel Putnik tehnično izvedbo plana dopustov delavcev in nameščencev, letos pa se bo tehnika njegovega poslovanja še zboljšala. Plan letnih dopustov je v tesni zvezi e proizvodnim planom In  mora zaradi
tega vsako podjetje izdelati plan do-piislor po vseh mesecih v letu.' Vsa podietja in ustanove, ki ielijo zago-toviti svojim iKlužbencem možnosti najlepiega dopusta, naj se pobrigajo pri najbliiji poslovalnici Putnika -za stalna počitaiška mesta od začetka aprila do konca oktobra. Za leiošnjo 6e2ono jo poleg hotelskih sob zajetih tudi večje število zaeebnih sob, ki so veaane r prehrani na najbliije hoteie iu gostiiCa. Na ta način bo v raznih turističnih krajih na razpolago več mest kakor lansko leto. To velja pred-vsem za turistične kraje Istre, Hrvat-tKega Primorja, Dalmacije, Slovenije ter Dubrovniškega in Crnogorskega Pršmorja.
   Setveni plani bi morali biti osnovno orožje proti napakam pri odkupu
Ugodne vremenske Drilike »o le~ tos omogočile. da so kmetie lahko že precei zgodai začeli s pomladan-SKimi setvenimi deli. Pri tem seve-da kmetie niso mosli čakati na pis-rnenp» odločbe KLO-iev, ki bi pro-izvodne zmožnostl niihovih po.sestev vskladile s planom. tem prepotreb-nini resjulatoriem na§e^a goopodar-skega napredka. Odločbe so v neka-terih krai^vnih liudskih odborih za-kasnile, da so mnoLi kmetje opra-vili ie precejšnje delo pri setvi, od-loČb pa še niso preieli
Med temi laostalimi krajevnimi ljudskimi odbori se nahajajo «eveda zopet Cirkovci. Kmetie poseduieio važen in ploden del ptui«kesa okra-ia. Tam niso moeli Čakati na od-ločbo in gcstanek. na katerem bi raipravliali o setvenih planih Okvimi plan, ki «?a je prejel KLO Cirkovci, ie ofoležal v pisarni ter se ye na niem začel nabirati prah kmetie pa so mimo plana in brez odločb kraievnega ljudskega odbora orali in seiali.
Dofiti bol1§i ni KLO Jur5'nci, ld clo 21, marca še ni našel časa j;a okvirni plan, da bi ga razbil na kmetovalce. Kmetje so celo hodili vpraševat na KLO. kai ie s setve-nim planom. Koiiko bo vreden set-veni plan KLO Markovci, ni težko uganiti. ker se z niim ubija le nred-sednik. mesto da bi poma^al ves odbor ter še množične orgamzaciie. Boliš! ni tudi KLO Podgorci. ki se očividno nc more odločiti, da bi skli-cal  sestanek kmetavalcev in na s&-
sistnku obravnaval spomladanski set-veni plan.
Kmetie iz nažih vasi st> že zdav-nai razumeli potrebo irv vafcnost re-alnega setvenesta plana in so na tem rainteresirani. Vedo, da na-staiaio težave. ki se poiavliajo pri odkupu. mnofTokrat 7aradi nescora-zuma kmetovaAcev s KLO-iem o>b ČA5U setve. Gotovo bodo letos zopet nastopile te težave v KLO-iih. ki r»iao pravoča-sno razbili srpomladan-sJcccra setveneea plana.
Nepravilno ie tudi. če »etveni plan razbiia sam predsednik KLO ali admmistrator, prav tako kot ce ca  oba skupaj.
Razbitie s.pomladanskega setvene-sta plana ie tudi važna nalo^a mno-žičnih organizacij, ki moraio pred-vsern v nedelavnih kraievnih ljud-skih odborih vzeti iniciativo v svo-ie roke ter v korist skijpoosti kot v konst svofih sovaJčanov pristopiti k delu predvsem pri ta&o važnem delu kot ie razbijanie setvenega p!ana.
Priznanle zasluži v kairBpanji so&-mladanske setve pobuda krajevnih liudskih odborov Haidina in Sela, ki sta si na konferenci krajevnih liudskih odborov naoovedala tek-movanje v setveni kanupanii, ki bo zaielo vsa setvena vorašania.
Prav bi bilo. če bi podobna tek-movania napovedali vsi KLO-ji V okraiu. ki bi po^neje v delu zasle-dovali cilj odprave vseh dosedaniih napak in pomanjkljjvosti, ki so do sedai ovirale pravil<?n rarvoj kme-tiistva v ptujskem okraju.
   V Ptuju obratuje sušilnica za les
Ko so dne 25. febmari* t. 1. raz> pravljali upramiki lokalne industri-ie o problemih eospodarske dejav-nosti. ic padel predlog o zgraditvi «ušilnice za les.
Vsi na koTiferend navzoči sc takoj z odobravsniem spr^ieli za.misel. ra-vedaio5 j=e tež^v. ki Uh povzroča pomanikanie stihega, zaf predelavo sposobne^a lesa naSi go^podareki deiavnosti    lesopredelovalnih   strok.
Poverienik za lokalno indu«triio m obrt ie že isti dan odredil, da se taka sužiinica v na?em mestu ne-mudorna pastavi. Zami<;el in odred-be p« ni ostala le na natiiriu. kakor se to *a.! mnoffokrat dorrodi Tovariš povprieniV ie Se isti dan pokrenil vse ix)trebno da se Mmi.sel realizi-ra. Mestne obrtne delavTiice fo pre-vzele nalofio. da izvedeio sklen in da s svonmi la.stn^rrii sredstvi zgrade prepotrebno jsrušilnicoi
Upravnik Mestnih obrtnih delav-nic tov. Baigot je fekal primeren proRtor za sušilnico B\li so razni predloj»i, bile so razne zamlsli, toda tamisel prei imenovane-ca. da se su-šilnica za lee prigradi k podjetiu Meslne barvarn* in apreture, ie bi-la ne samo svo|stvwia. temve5 z ozi-rom na ni^no originalnost prav r>o-sebno odlična. S prigraditviio ^ušil-nice ob prei imenovano podietie ^e namreč izkorižča odvišna para, ki preostaia ˇ podietiu Barvarne. za su?enie lesa tako da od^ade potr--ba po posebnem a<rnuš$u, po p-osco-nem kurja^u in odpadeio s tcm vse naidražie režiiske postavke. neglede na to da odpade tudi potreba po naitežie nadomestliivem. po delovm sili, ki io naša prebujaioča se indu-striia rabi  na  važn.ei5ih   deloviŠČih
Vpra§anje finansiranja gradnje se ie rešilo brez birokradie. Na delov-nem sestanku delovodii Mestmh obrtnih delavnic. kateremu ie vn~ so&tvoval paverienik za ^ospodar-stvo MLO Ptui tov. Rudolf Ivan, je padel skl.ep. da se sušilnica dosradi
v čaat akunSfiinskih roliter do dne 26 marca Za tcraditev suiilnice 49 se navduSili vsi oforati v sklopu Mestnih obrtnih delavnic, z izvedbo pa so bili ladolženi delovni kolektivi vodovodne, mizarske. barvarske, stroino klručavničarske in stavbno klitičavničarske deiavnasti. In tako se ie pričelo dne 10. marca ^radili! Upravnik Bai^ot. kl ie sam vodil dela. ie iskal ln našel ves potrebni material.
Dya dni pred rokom. t. i. 24. mar-ca. ie bila sušOnica eotova. Na dan pred volitvaini je že bil v n.io zlo-žen prvi les in sušilnica je pr.oela obratovati. Tako ie delovni fcolektiv dočakal dan voHtev. Svojo x>litično zavednost in odločno pripadnost OF so ti vzorni frontovci dokazali s t«n, da so naiemu gosipoiarstvu zgradili napravo, ki bo v stanm preskrbo-vati vse potrebe na.§eL»a okraja s suhim, za predelavo spoeobnim le~ som. sai »e osuši v tei sušilnici t 10 do 14 dneh 10 kubičnih metrov lesa.
Ta primer dokazuie, da je možno v naSem okraju marsi&ai samoini-cjativno in z malimi stroŠki napra-viti. Zato se mora tudi y bodoče iskati vse vire in rnožnasti za dvi^ naše lokalne industriie — lokalnega gospodarstvo, katero ima dopolnilni karakter petletnega plana za dvig živlieniskega standarda delovn*ga liudstva.                                   Z.J.   
   Sprememba pri označbah potrošniških nakaznic za zagotovljeno preskrbo
Zaradi laijega evidentirauja izpolnje-vanja plana potrošnjkov % zagotovljeno pieskrbo in g!ede na osnovo, po katerl si potrošniki pridobijo pravico do zago-tovljene preskrbe, so bile iivedene na-63ednje spreraerabe v osnačbah potroš-niških nakaznic, tako da se poleg tc-Ijavnih označb potrošniških aakaztuc uvfedejo Se aaslednje nove označbe, in sicer;
1 Dljakj Industrijskih iol, rojni inva-hdi in mvalidi dela s 70% do 100% \n-validiteto, .znanstvenikl in nmetniki, ki so do sedij prejemali potrošntške nakai-nice R-l, bodo prejemali od sedaj na-prej potrosniJke nakaznice z označbo RS-1.
2.   Vojni invalidi  in  invalid}   dela  od 50% do 6C% invaliditete, H so do sedaj prejemali   potroSn^iie    nakaznice     R-2. bodc  prejemaH od s^dai nav-iej potroSni-ške nakazniee % označbo RS-2.
3.   Vojni  invalidi   in  invaiidi  dela   do 50%   inTaliditete,   «>«ebnS   upokojencl   Ib rentniki, imetniki  rodbinske inyalidnine, dijaki stari nad 14 let. redni itudenti in duhovniki   verskih   skupnosti,   ki   so   do sedaj   prejemali   potroiniške     ndkaznico
R-3, bodo prejemali od sedaj naprej po-trošniške  nakaznice z  označbo RS-3.
4.  Obrtniki, osebe svobodnih poklicev, (zdravniki, zobarji, zobotehniki, odvetni-ki babice. taksi-šoferji m kotijaii. briT-ci.   pedikerke,     no«a6i,     čistilcl   obutv« itd., bodo od sedaj naprej prejemali po-trožnlžke nakaznice z bznačbo SO-1.
5.   Rodbinski   upokojenci,   gmotno   Be-preskrbljene v>sebe, ki niso sposobne za pridobiTanie, in iene x vec otrokl izpod 14 1     bodo prejemale od sedat  aapiaj potroSniške  uakaznice x označbo SO-2
6.   Člani družine upravičenca *agotov-tjene  prcskrbe,   izvzeraii  otrok,  kolikor sami  niso  v vrif eni v nek» potroSniko ka-tegorijo po   drugi osnoTj, a imajo pravic* do  zagotorljene preskrb«,   bodo    preje-mall od sedaj naprej potrošnižke nakaz-nice z označbo PO.
Otnačba aa potroiniSkih nakaTnicak nima za posledico nobene spremembe ¦» dosedtnjih normah za posarnezne žlvll-ske predmete.
Nove nakaznice imajo lsto itevilo ko-ponov za posaraesne predraete kot po-troiniike nakaznice tistih kategorij, kl 80 j:h do sedaf naredeni potroSniki pt%-jemalL
   Na občnem zboru zadruge v Juršinici niso bile odkrite notranje nepravilnosti
Nl daleč od tasa, ko so apravrd od-bori kmetijskih zadrug polagali obraču-ne o svojem delu. Tak obračun je po-lagal tudi upravni odbor kmetijske za-druge Juržinci svojim članom na občn«m zboru zadruinikoT, k; se je vršil kon-cem februarja 1950. Zboru je prisostvo-valo veliko Jtevilo članov, ki so se '*»• niniali za delo zadruge in tudi xa delo posamemcga čiana upravnega odbora in uslulbencev.
Po ©tToritvi zbora ter izvoIitTi del©T-aega oredAedstTa, so sledik poročaaja. Prvi ]« podal izčrpno porotilo predsed-nik upravnega odbora tov. Franc Sirao-Bič
V  porotiln, v katereni Je bllo tudi ve-llko HejasniJa stvari, mi bilo iaj«to delo članoT    ^prameg«    odbora,    ampak   le posameznih  uslužbencer.  Poročilo o de-lu zadmine ekoaomije, katero bi mor<-lo bitl najvaJnejše, so skoraj preskočill Zadruinike so zaniraali podatki • prmiz-ˇodnji, o proizvodnem    planu  ter • iz-vršitri istega, o čemer pa sploh »i bil« goTor*.  Nihč« »i pojasnil  riši«« ctorll-nega dneva. Iigledalo ]•  celo, da  iste-ga splob. niso niti izračunali.
V   razprcTl   o  poročanjn   pred«ednlka upravnega   odbora niso  redeli   pojasniti zadruinikom,   kam  je   upravnik   ekono-»ijc   t Hlaponcih spravil 35 roz razneg« leaa, katerega jt dal posekati t zadruž-nem gozdu. Na vpraSanje, zakaj se to nl preprečilo,   je  bil  kratek   in   enostaven odgoTor,   češ,   saj   «mo  prijavill  zadevo na Okrajno  tT«o  knaetijskjh ladrug t Ptuj, pa  nič niso  »torili.   Mnenje mno-žfce pa je bilo dr«ga6no, samo poredati sS ai upal nobeden, sicer bi ne bil upo-itevan pri naslednjem kontingentu teks-tilnega blaga, ter bi ga  ie vnapre]  «#-hrulil poslovodja zadruge U>t. Veseniak Anton. Zadruinilti, ki poznajo pravila in zakoa o zadrugah, se s ten nestrinjajo. Vsi redo, da  j« upraTni otlbor ladruge ravnd     tlsti,      ki     vodi     gospodarstvo ekonomfje, ne pa Okrajna zveza kmetij-skih zadrug, katera ima sicer operativ-no Tod*tvo, ki je naposled prešlo y re-«or kmetijskcra povcrjeništva pri Okraj-nem ljudskem odboru.
VpraSamo «e samo, kakSen odnos je lmel predsednik upramega odbora a« zadružne iraovlne. Sigunio se ni zavedal, da so ga zadrniniki zato izvolili, da bi vodil njlhovo aadrugo v njihovem lme-nu. Popolnoma jasno je, da Je imel raz-ne osebne koristi pri rsem tem. Ker ni vedel, n& kakSen nafin bi •« dokopal do živilskih nakaznic in induetrijsklh na-kaznic, se je začel roditi kot »pramik zadruine poljske opekama t Gaberniku, Na tak način je izkorilčai fond garanti-rane preskrbe. KakSea vzgled je dal predsednik zadruge, tako so delali o»ta-h odborniki in usltiibenci ladruge, ka-terih  ima zadmga več kot  dovolj.
Prič&k«Tali smo, da fc* nekdo poja»-oil čUnom, zakaj to prejeli rsi asluž-benci relike pohrtle od «trafli pr*dsed-nika. Tor. knjigorodkinja Plcftko Marl-ja je zasluiila najrečj« priznanje. ko j« martikatero noč pr«bedria ob velikem innalu in kartoteki, po dneri je pisala privatna pisma. Ce je bilo delo tako raz-porejeuo, je pač enkrat mogla nadokna-diti zaostanek, sicer bi zraven vestnega dela mogla dobiti pomoč.
Poslovodja xadmge je dobil priTnanJ« mimo tega, <da je zadružnike na veliko izkorišdal, in sicer na tak natin, da je pri rasnih tekstilnih izdelkih navil. ce-ne za celih 25 din. Za vse U» stvarl je vedel uprarni odbor, katerl je ix tega fonda prejemal pozn«je stvarl na ražun zadr\iinikoT. Popolnoma ra»umljivo je, da so se tjudje zgraiali nad tako sramot-nim poslovanjem upravnega odbora. Po-trebno bi bilo tudi v tej zadrugl uvesti kulturno postrežbo. Zadruinike sp na-vadno odslavlja z zasmehovanjem, ali pa celo % vpitjem. Pri kmetih-kulakih in raznih špekulantih j^ seveda iclo pri-ljubljen, ker ima ra uje vedno lepo in prljazno besedo, za delavca in malega km«ta pa psovko in posmeh, Razni črno-borzijanci imajo tukaj prar dobro za-vetje, ker jim pomaga i nasveti. oni pa njemu s požiljkamj vina in vsakorrstne-ga mesa, od leletine do govediae, da o svlnjskem mesn sploh ne govorimo. Ve-likokrat se pozno v »oč pije v zadružni prodajalni, zadružniki pa se vpražujejo, kai neki se dela v zadrugL
V   prodajalni sta zaposlena v  tej za-drngi dva uslužbenca, ki prejemata tudi mesečne prejemke po uredbi. Prodajalka Sok Marija je bila pohvaljena. Nikdo ni hotel ničesar    omeniti,     da  je  ljudstvu znano, da je odn«sla  d«l«ž kentingeinta tekstilnega biaga  za   sebc,   svojo raarao Jn sestro, eno uro daleč na Polenšak. Tri svilene rute od enega kontingeota in za tri  ienske    obleke    volnenih   tkaniB  ^e bilo dovolj za eno saao  prodajalko,  ki pr«jema ceveda totke za tekstil,
V  aadruini poljakl   opekarnt  je aapo-s!«no tudi preccj deiorne sile, katera se skriTfl  pod to krinko, da prejeraa razn« makazoice sa  prehramben«   in   industrif-ske izdelke. Celo sinoTi  rečjih kmetov, katerib  starii   pofedujejo   15  ha  zemlje ki T«a »jihoVa draitn« se t tej tadrugi Iahke zsposli in prejema ^azne nakazni-ee aeozira]«   na   to,  da!i   co  po takonu npraviteai  d« garantirane    preskibe ali ¦e.  V zimskera času.  ko ni bilo dela  v •pekarni,   »o   paf   hodili   sneg   metat  lz ¦akoptne .enlje, da se ne b. preveč na-pila rode, c«yeda sarao zatp, ker bi jirn sicer l«hke kdo očital, da ne delajo, tei tako niso u raričeni prejemati nakaznir
Zadružnfki razumejo vse tezkoče. ka-tere nastajajo na vasi- Zavedajo se tud> tega, da gfradimo socializem na vnsi. Za-nimaio se za naše obdelovalno zadruge bojijo se pa saboterjev ir» špekulantov. katcri bi r>o njihovem hrbtu izvajali na-silje. Zelijo si r zadrugo vodstvo, ki bo delalo nepristransko in pošteno ter za dobrobit rseh pošten'h in delovnih lju-di na>    rasi in zadruge
Prlčakujeno, da s« bo tudi tukaj ra?-gibaJ« Ijudska inžpekcija t«r izvajala btojo aalogc take. kakor jo izvaja lahkc samo tisti, ki je poitra in delaven za uaSe pridobitr* uarodnoosrobodilne voj-r» Z vaemi Mboterji in špekulanti ter taklmi, ki Triijo ve!ike malverzacije in izkortSčajo naSe delovno ljudstvo pa naj obratuna na5a ijudska oblast, ter jitn da zato potrebno »pohvalo«, kakršno v resnici  tudl zaslužijo.                         Čof   
   V Bresnici je ustanovljena
strelska družina
Koi druge ra«i se je tudj Bresnica trrretiia v ctrelsko zvezo Na sestanku akttva LMS Bresnica &i ]e mladtna za-dala nalogo, da bo ustanovila etrelsko druidmo in «e Ji Je res ta želja tudi iz-polnila. V strelsko druždno je bilo *z-voljenlh 7 funkcionarjev, ki so dobili erojo aelogo. Ob volitvah se je t strel-«ko druSlno vpisalo 31 članov tako, da jib j« do d«n©e ie vključeiiiih 40. ImeM «mo prve strelske vaye tn ie smo do-žhreJ* lep usp^li
Mloddn« fx Bresnlc« *e zareda, da bo tuca c tera doprinesla svoj del«ž k 12-grednji «ociaHzTna na ra^ in če bo tTe-ba, bo stopila tu-di ona na branik naše «ocialistiČ7i«   države                          A. K.   
   Gorišnica
Ste čuli, kako lepo so peli ytonirji in dcibančki iz Gorišnice » radiu? Skoda, da ne morete vsi videti nji-hovega stenčasa. Na njem obiavljajo pionirji-pesniki svoja dela. »Mladi vimetniki* ilustrirajo stenčas s slika-mi iz iivljenja pionirjev. Na<*elnikt tn ostali pionirji pišefo članke o delu odreda. Na stenčasu je razvidno, ka-tera ieta je najboljša, in tudi kako *c posamezne čete borijo za prvo mesto, za prehodno zastavico, katero pndeljujejo vsak mesec na odredni knnferenci, DramaUki kroiek vadi tri igrice, s katerimi bodo gostovali pc sosednfih odredih. Pionirii tega odreda vcdo, da je treba pomagat* tudi malim sotovariiem iz podmlad-fca. Zanje «0 igrali It več igr^r.. Ci-cibančki so se razveselili in tudi ne-kaj naučili.
Tudi odredi v Cirkulanah, Orrrto-iu, Grajeni, pri Vidu, v Haidini in Se drugfe se zavedajo, kaj pomeni biti Titov pionir. Svoje male dnli-nosti vestno opravljajo. Vse 10 delo pa jih ne ovira pri učenju. Učenju dajejo prednošt kot svoji glavni dol$no*ti. Dobro «o poučeni. da «©-trebuje naša domovina dobrih stro-kovnjakov. Oni bt to radi postali, zato se z voljo mnogo učijo.
   Naše letalstvo v zdravstveni službi
Kakor »me že poročali. prireja po-slovalniea Aerotranflporta t Beogradu s »vojlmi letali polete otrok, ki imai© oslovski kaielj. ker je moderna medi-cina ugotovlla, da se ta mučna bolezen odpravi z naglo in temeljito zra5n» spremembo Z letalora sc bolni otroci d\1jnejo v višino nad 2000 m in fco s9 te dni priredili pnri tak polet, Je bil 26 malim udeležencem ta načtn zdrav-ljenja ne catno zelo koHsten. temve* tudl zelo všeč. Večino otrok so «tarši prepustil! v varstvo *krbnega osebja postaje Aerotranspota. V višini od 2000 do 3000 m je o«talo letalo 40 minut. Za prvo udejstvovanje naših letal v zdrav-stveni službi Je bilo v Beogradu vehko
7anlm»nip.
   Prosim naj ostane med nami
Šc enlcrat »Zaprta vraia«
f\jimam namena, zavajaii v zmo-to čitateljev »Našega dela«, temveč ielim savio nekaj dodati k dopisu »Zaprta vrata«, ki je 'oil objavljen   v predhodni  številki.
Če je bila dne 18. marca t. l. ob 23. uri gostilna pri Urbanu za-pTtn, še ni tako zlo. Red je, da so obrati odprti do 22. ure. Tudi se ne bomo poglabljali v zabavo, ki jo /e imel poslovodja v obTaia. Obhajal /e namreč svoj god.
Graje vredno pa je, da ta mcn-za ni zaprta samo ob nedeljah zaradi utrujenosti poslovadje, temveč tudi druge dni. Včasih $?. zgodi, da. so abonenti brez zajtrka, kosila ali večerje.
V$i uslužbenci so bili na dan volitev 26. marca t. l. na terenu. Ob določeni uri niso mogli na večerjo. Kuharica bi jih \ahko počakald. Saj je vendar ona v rnenzi zaradi abonentov, ne po. obratno. Lepo bi bilo od nje, če bi imela napram strankam v*aj za spoznanje bolj življenjski od-nos, kot ga je imela doslej. Po-sebno prehodni gosti najboij ob-čutijo konico njenega brezduisne-ga razpoloženja. Kdo je dolžsn tprejeti tak odnos? Tuka)$n]e učiteljstvo j\ ne more biti hvalei-no za nesmiselnosti, ki jih o njem siri. Vse stvari nehje začnejo m morajo tudi končati.
Vem, da bo ta dopis prizadete ponovno vznemiril. Verjetno bodo ponovno ugibali, kdo le more biti pri Urbanu tako borben, d& si upa, kritizirati, kar ni prav. Ven-dar lahko Tečemo, da je ta pT«-vica dana v Jugoslaviji vsemu delovnemu Ijudštvu, ki ni dolin*' prenašati samopašnosti poedincev.
Ta.
V Hajdini čez prag
7yfriogt ločijo dobre Ijudi od sla-bih po tem, kako se kdo ob-naša napravi otrokom, ženam, ntarcem in bolnikom.
Za poslovodjo KZ Hajdina to m važno.
Pri zadnji delitm blaga je zgu* bil s čakajočvmi ženami potrp-Ifenje.
Ko mu bodo leta pomagala med starce, bo verjetno tudi on raz-očaran, če ga bo kdo iz zadruge potisnil čez prag in ga bodo zunaj zadržali, da ne bo padel.
Zid smrti v Ptuju
T\ osle) je bilo v Ptuju mnogo ugibanja, kaka zgradba bo stala na mestu porušene kasarne v Lackovi ulici.
Nikomur do pred nedavnim ni prišlo na misel, da bo tu kdaj stal cirkus ali »Zid smrti« podjetja Nenadovič iz Bdnja Luke.
Dobro, da so na večini prosto-ra že odstranjene ruševine, sicer drkuško podjetje ne bi dobilo tako ugodnega prostora tik pri zgradbi mestnega Ijudskega od-bora.
Radio Ljubljana
Iščite in boste našli, pravijo t>ed-no Ijudem, ki česa ne najdejo. Tega   navodila   se   držijo   tudi
poslušalci Radia Maribor in Ljub-
Ijana.  Mnogi  ju išdejo že  od 15.
marca, vendar teh postaj še vedno
niso našli.
Ni čudno, da poslušajo marsi-kje za to samo tuje postaje.
Pe-^ci h Majsperka
T)tički pojejo, ko so veseli, pevci pa tudi, ko jih kdo posluša.
Otroci iz Majšperka so bili po-vabljeni v tsredo, 29. marca i. I. v Ptuj, da bi zapeli pred apara-turo Radia Maribor in da bi jth poslušali poslušalci po vsej Slovz-niji in še dalje.
V Ptuf se je pripeljalo 80 ve-selih pevcev, domov pa se je vrnilo prav toliko razočaranih obrazov,
Niso imeli sreče. V Ptuju H9 ntn&reč zvedeli, d« se je Rtbdin Maribor pokvaril«, aparatura.
Volivci iz Bukovc
limctno gnojilo za kmete k Bu-kovc ne bi bilo ttič posebnega, če bi ga prevažali saroo po Bu-kovcih v nadi, da jim bo ostalo za iastno uporabo.
Dvignili so ga pred kratkim na železniški postafi Moškanjci in zvozili domov v Bukovce, še pred-no so zvedeli, da to gnojilo ni 2« n/e, temveč 2* KZ Moškeinjci in SobetincL
Kot nalaSč se }e to zgodilo prc4 uolitrami.
Zanimivo je, kaka napaka bi fim sicer sluzila kot rešilni pas za izgovor o svojevretni udcležbi pri volitvah.
   Pionirski odred v Majšperku
tolik&krat ste v časopisju čitali o delovnih smagah delavcev v tovar-nah v Majšperku* Kakor tekmujefo o tovamah delavci za čimprejšnjo izpolmtev plana, za boljie rezultats v delu, tako tekmujejo tudi piontrii 12 Mafšperka na vseh poljih pionir~ ikega udejstovanja. Posebno živo je vedno na pionirskem fizkulturnem 'prišcu, katerega bodo kmalu dokon-¦^alu Pionirji pridejo na igriščs kar t konfi — včasih imafo kar 6 parov fc»n; — s katerimi odvažajo m net-t?«ia/e razni material. Saj morsjo z deiom   pohiteti,  da  bodo dali  lahko
na novem fizkulturnem igrišču /is-kulturno akademijo, za katero se vzporedno pripravljajo. Za pionir-sko fizkulturno značko se /e prt-lavilo 95 pionirjev in pionirk, ki bodo kmalu položili vse norme in si tako osvojili znak. Tudi kulturn>>~ prosvetno delo ne spi v tem odredu, Pevski zbor, ki je najmočnejU v okraju in je že lansko leto osvofih prvo mesto, vadi skoro vsak dan za nastop v radiu, da bodo sliJali tudi drugit kako lepo znajo naši metli Haložani zapeti.
   Daleč je do prihodnje zime, za drva pa  moramo že sedaj začeti skrbeti
Na predvolivnih sestankih je bilo marsikje govora tudi o slabih izkuš-njah z gorivom v pretekli zimi. Ze stdaj so gospodinje dale razne pred-loge za začetek priprav za preskrbo pctroknikov z drvmt za prihodnjo ztmo tn tudi do zime.
Predlogi s sestankov OF niso ostali samo predlogi.
S tem vprašanjem se /e začel res-no ukveirjeti poverjenik za gozdar-stv» pri IOOLO Ptu}.
Giavnu dirtkcija za prmnei z l?-*r<m v Ljubljant je prepustila z nd-kurilom Okrainemu nndikclnemu svetu v Ptujv. za široko potr.i.*TT/o 4100 prm trdih drv pri gczdnem, tespodarstvu Novo mesto. Ta drva s» pnpraviU čl&ni sindikalnih orgi-mzacij iz ptujskega okr«/« na ob-močiu gozdnega gospodars*v« Ko-čevje lam v poletju. Od te količine drv je prejel Okrajni sindikahii svct v  Ptuju svmo 227 prm.
Pover}enik za gozdarsivo pri TO OLO Ptuj je dosegel z btr«/em za koordinacijo pri predsedstvu vlade LRS v sporazumu z načelnikom sc gozdarstvo in lesno industnjo ust-rnen dogovor, da dobi Okrajm sm-dikalni avet v Ptuju preostalo koli-čino drv iz republiškega plnna okra-ja. Ptuj.
Upamo, da bo doseženi usimeni dogovor praktično obveljaL Tefeo &•» edpravljena dispečersko birokrat-skm poteza pošiljanje drv iz okolice Nnvega mesta v Ptuj, iz ptnjskega. okraja pa zopet drugam, če tuii r^k^eijne potrebe niso krite. . Precej takih naprcviinoiti cf»žit?-Ijm pe živmhnih prevolivnih sesHn-tak «o«/ konec, kMr je tudi nu/mo, ker je tdi-n.% takm mogoče ustvmrjmii ted pri preskrbi prebivalstva. z dn€v-utmi potreJfščinBmi.                   Pd.   
   Mladinska proizvodna brigada "Dušana Kvedra"
Ze mnogo smo slišali 0 mladinslzi proizvodni brigadi »Jože Lacko«, ka-tera je iniciator formiranja mladin-skih brigad na Strnišču. Res je ta brigada najboljša. Dobila je častni naslov »Jurišna brigada«. Napove-dala }e tudi tekmovanje vsem mla-amskim  brigadarn v naši  domovini
rLtRj,
Resen »konkurent« brigade »Joze Lacko« je mladinska proizvodna bri-gada »Dušana Kvedra«. Tudi ta bri-gada ima naslov »jurišna«. Dela na zakovičenju velikih rotacijskih peč* — 100 metrov dolgih — skozi ka tere bo v bližnji bodočnosti tekln naša dragocena kovina — aluminij. V času od 7. do 23. marca je brigada zakovičila 1470 zakovie in tako pre-segla normo za 15 odstotkov.
Pri nas še nimamo dovolj lastnih strokovnjakov, posebno za taka dela, zato delajo pri rias nekateri tuji strokovnjaki. Tako pri zakovičenju nemški strokovnjak pravi, da lahko samo njihovi delavci z avtomatičnim obračanjem peči zakovičijo dnevno 120 zakovic. Pri nas pa nimamo le takih avtomatov, ker jih Šele gra* dimo. Brez njih je »ba)e« to delo nemogoče opraviti. Vsled tega si je brigada postavila normo 92 zakovie dnevno. Nemški strokovnjak pravi: »&e to je preveč«. Toda, kaj $0 na-redili »Kvedrovci«. Ze tretji dan so prekoračili normo zo 8 odstotfcou. Danes pa že zabija,jo 130, pa še več zakovic dnevno. Jasno, da se /c in-ženir asačudil kot Se nikoU, rekoč: »Zrušili so nernški re.kord«. Pa ne samo nemški rekord. Poglejmo s kakšnimi sredstvi. Ker si šele ustvar-
jamo lepe tovarne z modeTiimi strojt, z avtomatičnimi napravami, niso obračali peči avtornatično, tem-več z golimi rokami.
Naši junaškt borci za čiiTir>reišn;o zyraditev sociaUzma širom naše do-movine dnevno pokazujejo slične prtmere. Med ti/c se je ludi uvrstila mladinska proizvodna brigada »Du-&ana Kvedra* v tovarni glimce Strnišče. Take w«pehe dosegajo iA,hko samo Ijudje, ki vedo, zakaj in za koga gradijo. Vedo, da bodo državljani naše domovine uzivali mdovi svojega truda. Dela/o 2 za-»estjo, da gradijo iz zaostale agrar-ne države, kakršno smo podedovali od stare Jugoslavije, napredno in • dustrijsko državo. S takim delom dajejo odgovor tudi vsem tistim, ki pravijo, da je nemogoče izpolrmi petietni pJan. Odgovarjajo tudi vscm tistim,  ki ne verujejo v lastne sile.
Mladinska proizvodna brigada *l>ušana Kvedra« se ne bo zadovo-Ijila s temi uspehi. V bodoče se bo borila za čim lepše uspehe, da bo tovarna  čimprej izgrajena.
Tudi na drugih področjih dela t% hrigada ni slaba. Odpravila jet ne-opravičene izostanke od dela ter tudi opravičene. Delovna disciplina /e lahko vzgled vsem brigadam. lmajo tedenske sestanke, kjer raz-pravlfajo 0 delu za bodoči teden. Na, dnevnih kratkih sestankih pa dolo-čijo, kaf in kako bodo delali dotični dan. Sprejeli so napoved tekmovanja brigade »Jože Lacko«. Tudi 26. mar-ca so se zelo dobro izkazali. Ze do 7 ure zjutraf so opravili svofo držav-Vansko dolžnost.
   Člani in funkcionarji Zveze borcev NOV iz Ptuja
7* pta&kfai poko»ali5čem stre!j«*im 2» trittm dolirujem« najmanj sp«-minslc* plo#L«.
Bre* p^ij tveralnosti članov Zvtme hnrcer se jim tndi s tem ne' bi mogli kmaln   odd«Iiiti
Odzorite «e polnoftevilBo vabilti na sodelovanje. hl ga boste dobili H pisarne  Zvese  borcev v Ptuju.                                                                 Odbor.
   Mladinska organizacija pred Ietnim
obračunom svojega dela  —  pred
okrajno konferenco
VeaJci dober jospodar naredi ob k»n-cm leta obračun svojega preteklega dela. To TidiTno r podjetjih, toTamah, nst^aioirah, kmetijsJfco obd^lovalnih za-drugah rtd. Tako bo naprarila fcucl niladineka   orffani?«cija.
V nedeljo 2. apriki b« »b 9. trri ˇ Ti-k>rem domu t Pimjm leina okrajn* mladinsk* konfer«*"ica, kjer bo podaa •braiun dela. Pregl*dali bomo uspehe dosedanjega dela, pomanjkljivosti i» oeenili napake. Kar pa je najvažnejše, nakazane bodo smerniee za bodote de-1«. Veled tega je potrebno, da sleherni mlodlnec m niJndinika ter delegat za •krajno konferenco dobro pregleda de-lo svojega aktiva. U«pehe sroit »rga-nizacije naj prikaž« dhniffim dalegatom. Vaa»o je tudl, ia prikatemo, na ka<k-šen način cmo prišli d« takih uspehov oriroma napik. Mnogi akftvi ne vedo, kje naj začnejo in kje mdaljajejo, da b» organizacija posiala res njihova. Mladteci, Mstopniki aktiTOV, ki *• imajo lepe izkušnje, naj to prenesejo na druge, Sleherni mladinec in mla-dinka naj se seznani z njimi na Jton-ferend, 2 rtilenimi sklepi In smernicimi za bodoče delo organizacije.
   Mladinska proizvodna brigada »Osojnik«
Pred kratldm e« je nstanovlla mla-dirMSca proizvodna brigada na tkono-miji — vrtnarstvu na Strni«5u. Dali co ji ime »Osojnik«. Brijradirji oziroma brigadirke pravijo, da ne bodo rao«t.a-jali zsl brigado »Lack-o« in »Kveder«, zato jih v vsem dohitevajo. 2e prve dneve je znatno pTeacgla nomo — tudi do 17 odeteScov. Najboljža je bri-fiadirka Vkidii Katica, ki je prescgla norrao za 208 »datotkov
Delovodja bri^jad* je %ov. Brodnjak. V kratkem La»u je brisadirkam iH-ikrst predaval • dobrera fojemjii kultur. Na ta način bodo rsneg« reč lahVo kori-stile pri praktifne« delu. Tudi t bo-doč« bodo imeli redna tedenska »lična predarajiia. Potrebno ie, d« brigad« račne sodelovati tiidi na drufik pcd-ročjih dela v miadiniki orf«nisa«ji. Iiwa vse poffoje, d« pmtan« er»a tem«d najboliiili mladinskih proravodnih 6ri-gad na Stmigfu pa tudi v Slovenijl.
   Planinska postojankt prl Bolfenku pogorela
V sredo, 2*. i. m. tv?.L<*r 1« ¦enado-ma trigrniMil pefaT »• J»1«nh>«1t1 posta-j«aki ^rl BoJ!enfeH mu Pohor]« V tre-mtk« ]e bfia rsa it*T*a r ploneiua. Na pfraorii^e ]>«2aiia tm hikoj prftMtale fa-sllske čete k irlari%ora, Stndeace^, Po-hrefjau TetM, tui, B4stxic« tn irvgoi. ki pa 60 wradi po»i«»jkasia to4« k 9** r»č»p« |»mI«^« l^ika r«Hl« *mm ae^aj hiTKttrti   ta   p*ftar   lokalMr«le.   Vw»k
NOVI DRZAVLJANI
V   mesecu  februarju 1950 je bilo  na p.-Klročju matičnega okoliža  MLO  Ptuj rojenih 83 otrok, od teh 44 moškega in 39 ženskega spola,
NOVE DRU2I3VH
V  času od 25. februarja do .18. mar-«a 1950 so bile sklenjene naslednje po-roke:  Gabrovec  Anton.   Ptuj,  in  Erha-tič Justina, Ptu}; Dečmnn Marjan.  Sp. Breg,  m Vnuk Marija. Sp.  Breg:  Fra« Stefan, Grajen«/:ak, in Kokol  Terezija, Grajenščak;  Pučko  Anton.  GrajeniČak, ia Sodec Marija, Ptuj; Cestnik Metod, Sp. Breg, in Kekec Marija, Ptuj; Bele Jan«, Rogoznica, in  Sirc  Ana,  Kicar; Skočir   Ivan,   Ptuj,   in   Pahor  Milica, Ptuj;    Predfkalta    Janez,    Vičava,    in Horv«t  Ana.   Ptuj;  Simenko  Maksimi-Hjan,   Sp. Breg, tn Repe Jožica,   Ptuj.
   Odred Maksa Bračiča v Cirku-lanah je ustanovil krožke
Na odrcdnem sestanku piomriev smo sklenfti, da beme irstanovili tazne krnike, kot s« recttacijski, dramatski, šahovsfn in hofničarski tečaj. In smo )e nstanovili. Vodijo Hh sami pionirji. Pionirji so zelo veseli in navduscni za nje. V vsak kro-žek nas je vktjučcnih pribliino 37 do 39 pieTiriev.
Ke bomo kneti rtrme proslave, se nam ne b« treba lovUi in ugibati, kdo bo de. kleenirat^ ammk bomo imeli dovolj kan-didatoy. Cierti dramatskega krožka se bodfi ravno tak« lepo učili razne igrice. KnpHi smg si že knfige, iz katerih bomo lcmali snnvi.
Sshovski krožek bo igral šah. Ker ni vclikik šahov, smo si kupili maihne — žepne. Zanimiv in važen je bolničarskl tefai.
Mjelimo, da nam bodo krožki prinesH lepe uspehe, če se bu;;ij le pridno učiti in vztrain* 4MU.
Tvdi pionkji po druglh odredih orga-mskajti, če še mste, ic krožke in nam pišite, kak9 se v krožkih učite in na-preduiete.
ttlim vš.m veliko Bspeha.
prtrnvi? fia   nafstnie/i ndrrdn
   Mestni kino Ptuj predvaja:
Od 1. IV. d« 3. IV. ameriški Lilm »Bumerang«.
Od 4. IV. do 6. IV. sovjetski film »Zlati ključek«.
Od 7. IV. do 11. IV. ameriški film »Zfubljeni dnevi«.
Od 12. IV. db 17. TV. avstrijski film ¦Kvarta*  Schrtmd«.
Od 18. IV do 20. IV. sovjetskl film *DalJTM n«T«r*««.
Od 21 IY. do 54. IV. avstrijski film »Sree mora  moJtatic
Od 28. IV 60 27. IV jugoslovanski filna  »Zaitavt«.
Od 28. IV. do 3. V. angleški filT» »Brata«
Upokojm«c ˇ starosti 61 let Lsče ra «kupn« foapodinjstro tdravo upoko-)e»k»  ˇ  9tarcwti   45—55  let.    Na«lov  v
   ŠAH    
Simultanka  mednarodnega  mojstra Puca v Ptuja
V  soboto 1. aprila bo siovenskitmed-narodni   mojster   Stojan   Puc   iz   Ljub-ijane odigral v Ptuju siraultanko proti največ 40  šahistom iz ptu.iskega okra-ja.   Prireditev  sc  prične   ob   16.   ari   v sindikalni  dvorani  Zelezničarskcga  do-ma v Ptuju.
Zvezni šahovski tnmir v Ptujn       ~*M
Sahovska zveza  Jugoslavije organiztCT ra v mesecu aprilu več turnirjev Igral-cev I. kategorije   ki veljajo kot pred-tekmovanja    za    žahovsko     prvenstvo Jugoslavije  v letu  1950   Igralci, ki   na tem turnirjtt osvojijo ustrezen odstote^B točk,    si   osvoiijo   naslov    mojstrskeg^J kandidata.   Eden   teh   tumirjev   se   po sklepu  SZJ mora odigrati  v Sloveniji. Sahov5ka zveza Slovenije je za ^o po-membno  sahovsko  prireditev  zveznega značaja  izbrala  prav Ptuj.   Turnlr,   kLh se ga bo udeležilo 19 igralcev I. kat^H gorije iz vseh krajev Jugoslavije, se bff™ pri5el v sredo 5. aprila. Igraln5 prostor bo v «indikalni dvorani Zelezničarske-ga    doma    v  Ptuju    (Ormoška   cesta). Otvoritev    turnirja    bo   predvidoma   v sredo   ob   15.   uri    istotam.    Udeleženci pris-oeio  v  Ptuj   že  v  torek,   4.   aprila. —   Sahovsko društvo Ptui je skupno z množičrrimi    organi^Eciiami     in   OL.O-lem že pristopilo k temu.  da se bodo šahisti   v   našem   mestu   čim   udobnei? počutill.    Da   bo   org^mzacija    turnirja tekla-čim bolj  gladko.  pa  ie potrebno, da   nudijo   vsi.   predvsem   pa   »nladina, pri tem vsestransko pomoč.  Prav tako bo   nujno   potrebna   disciplina   gledal« cev v  tumirski  dvorani.   —  Eno   koiaH turnirja se bo odigralo ttidi v Stmišča.
Braotumir za prvenstvo Ptuja v marca
V   ponedeljek  27   marca  se  je   vrsil redni  mesečni    sahovski  brzotumir  za prvenstvo Ptuja v mesecu marcu. Ude-ležilo  se ga  je  27  šahistov,   ki   so se najprej x dveh skupmah borili za ^stop v  finale.  V  prvi  skupini  je premočno zmagal  Podkrajšek Janez;   v finale <v> se plasirali še Pešl Fredo. Rudolf Edo '.n Podkrajžek Rudolf st. V drugi skn-pini je zmagal Toš,  v finale pa so se plasirali še Podkrajšek  Rudi, Košir in Sorli.   —  V   finalnih  borbah   }e  zase-del   poBovno   prvo   mfesto  Podkraji*k Janez,  ki   je  premagal  vse   »voje   na-sprotnike.   Drugo  in  tretje   mesto  sta zaeedla To5 Mirko in Rudolf Edo.  Na-to slede: 4.  Pešl Ferdo. 5. Podkraišek Rudi.   6.   Košir   Ervin,   7.   Sorli   Miro-«lav in 8. Podkrajšek Rudolf st.   M.K.   
   Razglas
Gozdno   gospodarstvo   Maribor   prosliH da   spodaj   navedene osebe.   ki   so   bittM mobilizirane za prevoz l«a na področ-" ju   Gozdne  uprave  Ruše,    javijo   svt>j točerv  naslov  v  svrho  nakazila  zaslu-ženega denarja:
1. KraSovec Ivan — 2  Klasinc Franc
—  3. Ribič Alojz — 4.  MatjaMč Janez
—  5. Cres Franc — 6. Vaupotič Jožef — 7.  Bezjak Jožef — 8. Fridl Alojz — 9. Borko   Franc   —  10.   JambroviČ   Franc
—  11. Kšela Franc — 12. Kelenc Franc
—  13, Trunkl Ferdo — 14. Brumen Ivan
—  15. Pučko Martin — 16. Ivančič An-ton  —  17. Kokolj   Jurij   —   18.  Kovač Franc  ~  19. Cverlin  Ivan — 20.  Ko-kot  Neža   —   21.  Bezjak  Jože   —   22. Vauhnik Jože — 23.   Cebcj   Margare+a
—   24.  Bolkovif  Feliks   —   25.  Koleba Jožef — 26. Kozar Jakob — 27. Breznik Ludvik    —    28.    Celcer   Jožef   —    29. Stuber Neža —   30   Vračič  Matija   — 31.   Vaupotič Jožef —   32.  Burja Jožef 33. Kostanjevec Franc — 34. Ceh Franc
—   35.   Gomilšek  Matija   — 36.  KokoIJ Rozalija — 37.  Cuš  Anton — 38.  Ci'.S Franc — 39. Brmež Martin — 40. Kme-tec Anton   —   41. Hojiuk Franc — 42. Matjašič   Franc   —   43.   Ribič   Terezija.
Naslove je javiti pismeno na naslov: Gozdno gospodarstvo, Maribor, Tru-barjeva ulica št  15.                               j

   ZAHVALA
V«em, kl ste ob tragi'čn.1 smrti naš«ga dTagega sopToga. očeta ia sta^rega očeta TURK AVGUSTA, fin. prcgtednaka v po koju, 2 nami sočustvovali. tnu pokhMili vence ter ga spremili aa njegovi zadnji poti, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno «e zahvaljujemo d>3lovnenm kol-ektovn in upravj Podjetja za odkuip mlaka v Ptuja Za številno ud«)«žbo tn posloviine besede ob odprtejn grobn.
Ptuj, dn« 24. marca  1950.
ZaJujoča draŽHte
Prosim požtenega najdlteljsu da mi vrne izgubljeno denamico s knjižico o kolesu in iivilsko nakaznico aa ime Leber Franc, Ptuj. Rogozniška ce^rta št. 12, sicer knjižico in nakaznico pre-kiicujem.
Razveljavljam izgubljeno knjiMco o koiesu *Steyr« ster 1171210, glas«čo se na ime Vinkler Ivan, Ptuj, z dne 29. rnarc* 1950
   OBVESTILO
RepubliSka   kobllarna   Tnrnflž«-Pi w[ gersko s sedežem v Turnišč« pri Pt«.^ priredi   s   sindikaln«  podruinic« ˇ  ne-deljo, dne Z. aprila ob 14   ari REVIJO plentenskih konj.   Na sporedu so dlrke in prik»B plernenskib iivalL
Prihedi rlakoT na postaj« Hsjdina « smeri Or»ož »b 13.12 ii smeri Pra-gerske •*» 11.31. Y»*Ue«i rsi, ki se a nimaj« za nažo  kcnjerejo.