Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
»OBRTNI VESTNIK-Mlaja mesečno dvakrat, in sicer: vsakega l. in 16. v mesecu ter ■ tane celoletno Din 40• — polletno Din 20 — posamezna itev. Din 2-—
Oficijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani)* in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru* ter slovenskih obrtnih društev v Sloveni}!
Uredilitvo In upravnlštvo: Ljubljana« Beethovnova ulica 19.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Stev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XI. letnik.
V Ljubljani, dne 15. septembra 1928.
St. 18.
Obrtništvo v boju za svoje
pravice
t
Vsi stanovi potrebujejo podpore od svoje najvišje organizacije, ki jo imenujemo' država. Država je združitev naroda in je dejanski velika organizacija, ki ima namen braniti narod pred tujimi narodi in pospeševati ter podpirati ga pri njegovem stremljenju po blagostanju. Držalve, ki skrbno zasledujejo ta cilj, imajo danes bogato razvito industrijo m trgovino, veliko je narodno premoženje, velik je ugled in vpliv v zunanji politiki.
Tudi naša država je ena izmed' onih, ki ima mnogo predpogojev za ugoden razvoj, le žal, da teh dobrin ne eksploatiramo sebi v korist.
Če pogledamo naš položaj prav iz stališča vsakdanjega, realnega življenja, vidimo, da živimo V hudi gospodarski in iz nje izvirajoči socialni krizi. O vzrokih te krize smo že tolikokrat razpravljali, da gremo lahko preko tega ter da samo ponovno ugotovimo, da se vsled’ brezbrižnosti merodajnih faktorjev borijo vsi gospodarski stanovi za svaj obstoj.
Tudi obrtništva je vodilo vsa povojna leta borbo za zboljšanje svojega položaja. Opozarjalo je merodajne faktorje, da je potrebna čim izdatnejša podpora našemu obrtu.
Opozarjali! smo oblasti na razvito šušmarstvo in zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je leta 1926. sklicala celo protestno zborovanje proti šušmar-stvu, raznim zavodom in delavnicam, ki odjedajo neupravičeno obrtniku zaslužek. Tedaj se je dogodilo. da se je Veliki župan izognil obrtniški de-putaciji, ki je zahtevala, da napravi red.
Koliko se je borilo obrtništvo proti uvozu obrtniških izdelkov v našo državo! Zahtevali smo zaščitno carino, da inozemski izdelki ne preplavijo našega trga.
V času težke krize smo pogrešali in pogrešamo še danes ceneno kreditiranje obrtništva. Tudi tu smo storili vse, da dosežemo vsaj nekaj.
Neštetokrat smo stavili z Uh te ve, da, podpre državna uprava racionalizacijo obrta, da nam da s tem možnost boljšega in cenejšega obratovanja.
Apelirali smo na politične stranke, da ščitijo interese obrtništva, da mu pomagajo do gospodarskega razmaha.
A na vse te naše gospodarske zahteve, na vse naše proteste, pritožbe in prošnje pa nam ostane edina konstatacija, da Je naš položaj vedno težji ter da merodajni faktorji niso storili za obrtništva — ničesar.
To konstatiramo radi tega, ker se nam od gotove strani hoče predbacivati, da smo obrnili borbo proti obrtnemu dela.vstvu.
Po brezuspešnem moledovanju, naj nam dajoi oblasti vsaj najosnovnejše pravice, smo obrnili našo borbo, a ne proti delavstvu, temveč proti vsem, ki so dolžni podpreti naš obrt, pa niso storili ničesar.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je energično posegla v borbo za obrtniške interese in je sklicala v ponedeljek, 3. septembra t. 1., veliko protestno zborovanje, ki se je vršilo v dvorani »Kazine*.
Protestnega zborovanja se je udeležilo velika število ljubljanskega obrtništva, zastopanih pa je bilo po svojih delegatih tudi preko 70 obrtnih zadrug iz vse Slovenije. Večina ljubljanskega obrtništva je zaprla v znak protesta za časa zborovanja tudi svoja obratovališča.
Zborovanje je otvoril načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Josip Rebek, ki je v svojem pozdravnem nagovoru predlagal, da se sporoči Savezu hrvat-
skih obrtnikov v Zagrebu in Zemaljskemu savezu zanatskih udruženja v Beogradu solidarnost slovenskega obrtništva v boju za obrtniške pravice. V svojem referatu o uredbi o odpiranju in zapiranju obratovališč je ostro kritiziral postopanje pristojnih ministrstev, ki so s to uredlbo! zagrešili na obrtništvu največ s tem, da omejuje delo tudi obrtniku samemu. Obrtništva pa hoče zase popolno svobodo delal in uredbo, ki to omejuje, odločna odklanja.
Predsednik Vrhovnega obrtniškega sveta g. Ivan Rebek iz Celja je poročal za tem o državnih dobavah, o neracionalnem gospodarstvu in delovnem času. V svajem govoru je omenjal samo en slučaj, ki jasno dokazuje, kako se razmetava denar. Razpisana je bila svoječasno dobava v znesku 75 Din. Za oddajo te dobave se je sestala posebna komisija, katere stroški so pa znašali okrog 1500 dinarjev.
O.	Ivan Gogala z Jesenic je podid jako pregleden referat o davkih in je nazorno s številkami dokazal, kako Ogromne davke plačuje Slovenija. Zahteval je revizijo novega davčnega zakona, ki se pa mora izvršiti še pred letom 1929. Obrtništvo odločno ugovarja razdelitvi obrtništva vi posamezne davčne skupine pri davku na podjetja. Po tej razdelitvi spadajo! večji obrtniki, ki delajo tudi s stroji v skupino, v katero spadajo n. pr. odvetniki. katerih položaj je brezdvomno mnoga boljši kakor pa obrtnikov. Zathevala je nadalje ukinitev! davka na poslovni promet in pa odpravo oziroma sprememba davčnih knjižic za uslužben-ski davek.
Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je zastopal zbornični podpredsednik in predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin. V svojem govoru, ki je imet popolnoma politično ozadje, se je zavzel odločno za osemurni delavnik, češ, tudi mi obrtniki lahko z osemurnim delavnikom shaiamoi. Omenil je nadalje, da so se tudi davčna bremena nekoliko omilila. To izvajanje g. Ivana Ogrina je zapro-pastiloi zborovalce. Obrtništvo, pa najsi bo tega ali onega političnega prepričanja, se solidarno bori za svoje pravice, solidarna zahteva, da se dovoli za obrtne delavnice lOurno delo, solidarno protestira proti previsokim davkom, — zastopnik zbornice za trgovino, obrt in industrija, in celo predsednik zborničnega obrtnega odseka, pa se izjavlja na javnem protestnem zborovanju proti zahtevam onega obrtništva, ki je tudi g. Ogrinu pomagalo, da je zavojeval zbornico. — Res, lep zastopnik obrtniških interesov! O. Ogrin je s tern javno blamiral oficielno zbornico, katere dolžnost je, da javno popravi napaka, ki ja je napravil njen podpredsednik.
G. Ogrin je v dovolj jasnih besedah pokazal, da je bil na zborovanju kot zastopnik vladfe ter ni mogel prikriti niti na takem zborovanju in v svoj-stvu zastopnika zbornice svojega političnega prepričanja. — Pa si potem upajo taki gospodje predbacivati strankarstvo celo strokovnim organizacijam! — G. Ogrin «ga je polomil« in blamaža bo Ostala na njem. dokler bo govoril kot zastopnik obrtniških interesov. — Vprašamo pa tudi »Jugoslovansko obrtno zvezo», če se strinja s stališčem svojega vodje!
V imenu Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru je pozdravil zbor g. I. Krajcer, ki je poudarjal, da bo moglo obrtništvo uspešno braniti svoje koristi le v strumni in solidarni organizaciji1. — H koncu je govoril še g. Fran Iglič, krojaški mojster v Ljubljani, ki je istotako poudarjal važnost obrtniške organizacije.
Zborovalci so sprejeli nato soglasna sledeče resolucije:	^
I. Resolucija.
Na obrtniškem protestnem zborovanju v Ljubljani dne 3. septembra 1928. zbrani zborovalci ostro obsojajo uredbo 0' odpiranju in zapiranju obratovališč, ki jo je izdalo ministrstvo socialne politike v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije.
Uredba, ki sloni na določilih zakona o zaščiti delavcev ne ustreza razmeram, v katerih se nahajajo gospodarski krogi, ki preživljajo težko gospodarska krizo.
Obrtništvo je z vso upravičenostjo pričakovalo zaščite in podpore od državne uprave, ki bi v interesu narodnega gospodarstva, morala pospeševati razvoj in napredek našega obrta. Z uredbo o odpiranju in zapiranju obratovališč pa je zadala državna uprava udarec v obraz stanu, ki s svojim delom in trudom v odlični meri prispeva k gospodarskemu procvitu naše države.
Obrtništvo z vso odločnostjo protestira tudi proti naredbi o odpiranju in zapiranju obratovališč. izdani po1 g. Velikem županu ljubljanske oblasti. Naredba ne urejuje le delovnega časa za pomožna asobje, temveč omejuje svobodo dela tudi mojstru. Medtem ko drugi narodi tekmujejo v delu in se oklepaja kot edinega sredstva za uspešen razvoj le dela, se pri nas s preostrimi določbami delo ovira in omejuje.
Obrtništvo radi tega odločno zahteva:
1. Da se uredba o odpiranju in zapiranju obratovališč in na podlagi te ustvarjene naredbe Velikih županov, ki nevarno ogrožajo produkcijo domačega obrtništva, brezpogojna ukinejo. Obrtništvo se v dokajšnji meri po krivdi merodajnih faktorjev nahaja v tako desolatnem položaju, da odločno odklanja vsako omejevanje dela. Obrtništvo je po svojih organizacijah in korporacijah z neštetimi prošnjami apeliralo na uvidevnost merodajnih faktorjev, naj ne izvajajo sistematičnega ugonabljanja obrta — a vsa borba za najosnovnejše pravice je naletela na popolno nerazumevanje in preziranje. Iz tega razloga se obrtništvo ne smatra za dolžno, da upošteva in izpoljnjuje zakone, ki ga tirajo v propast.
Za malega obrtnika pa pomenja naredba o- odpiranju in zapiranju obratovališč naravnost upro-paščenje, ker ga veže na delovni čas, ki velja za vse ostale, tudi velika obratovališča.
2. Obrtniške delavnice se morajo gibati v okviru potreb prebivalstva, čemur pa naredba o odpiranju in zapiranju obratovališč ne ustreza in nekaterim obrtnim strokam znatno otežkočuje obratovanje, ker morajo zapreti obratovališča v času najugodnejše prodaje in pridobivanje naročnikov.
3. Odpiranje in zapiranje obratovališč naj se izvede v sporazumu s posameznimi strokami in njih organizacijami, upoštevajoč pri tem tudi lokalne razmere in potrebe.
4. Obrtništvo zahteva, da merodajni1 faktorji v polnem obsegu upoštevajo želje in zahteve posameznih obrtnih strok, ki so priložene tej resoluciji.
5. Da se ukinejo rokodelske delavnice po kaznilnicah.
6. Da se ukinejo železniške delavnice izven tovarn za popravilo strojev in vagonov, ker te so le v breme železniški upravi.
7. Zahtevamo takojšnjo ustanovitev gospodarskega sveta.
če bi pa ministrstvo socialne politike in merodajni faktorji ne ugodili tem upravičenim zahtevam, bo obrtništva z vsemi dovoljenimi sredstvi
vodilo najenergičnejš« borbo, dbkler ministrstvo socialne politike tako krivične uredbe ne ukine.
Obrtništvo apelira končno na uvidevnost vseh prizadetih faktorjev, ker je le v interesu države napredek ob rta.
Ljubljana, dne 3. septembra 1928.
II.	Resolucija.
Teža razmer je privedla obrtništvo d'o' odločnega koraka, da v obrambo svojih interesov naj-odločnejše zahteva popolno svobod1« dela,
Z zakonom o zaščiti delavcev se ureja delovni čas od' 8 do 10 ur dnevno, medtem ko Inšpekcija dela s svojim rigoroznim postopanjem1 uveljavlja 8 urni delavnik, kar povzroča obrtništvu ne le neprijetnosti, temveč tudi globe in kazni.
Obrtništvo poudarja pri tej priliki, d!a ni našlo doslej pri merodajnih faktorjih nikakega razumevanja na razvoj in napredek našega obrta, — ugotavlja pa tudi, da preživlja zlasti zadrija leta tako1 omalovaževanje od strani javnih faktorjev, da ne more več izpolnjevati predpisov, ki mu grozijo s popolnim upropaščenjem.
Predvsem zahteva obrtništvo1, da se uvede v vseh obrtnih delavnicah nesporen 10 urni delavnik.
Ta naša zahteva ni naperjena proti delavstvu, borba za življenski obstoj in vsakdanji kruh nas silita, da na njej najodročnejše vztrajamo.
Država zahteva oid nas vse mogoče dajatve, ubija nas inozemska konkurenca, obrtna zakonodaja je skrajno pomanjkljiva in se niti ta ne izvaja, čemur je najboljši dokaz bujno razvito šušmar-stvo.
Obrtniški obrati so navezani radi tega na dela, ki ne dajejo možnosti gospodarskega procvita, zato pa je tembolj potrebno, da izrabijo one možnosti, ki jih imajo, kar pa je mogoče le ob največji racionalizaciji obratov in temeljitem delu.
Na protestnem zborovanju v Ljubljani dne
3.	septembra 1928. zbrano obrtništvo zahteva naj-odločnejše, dla izda ministrstvo socialne politike posebno uredbo v okviru zakona o zaščiti delavcev, s katero se dovoljuje v vseh obrtnih delavnicah lOurni delavnik.
Apeliramo na merodajne faktorje, zlasti ministrstvo trgovine in industrije, da to zahtevo vsega obrtništva podpirajo in brez odloga izvedejo.
L j u b 1 j a n a, dne 3. septembra 1928.
III. Resolucija.
Obrtnišvo, zbrano na protestnem zborovanju dne 3. septembra 1928. v dvorani Kazine v Ljubljani, protestira najostrejše proti davčni preobremenitvi Slovenije. Vsa povojna leta je prenašala Slovenija najtežja davčna bremena, ki so' nad-kriljevala gospodarsko in davčno moč slovenskega gospodarja.
Z novim davčnim zakonom je obrtništvo z vso upravičenostjo pričakovalo davčnega omiljenja in to tembolj, ker davčna bremena nisoi bila izenačena.
Slovensko obrtništvo, ki je doživelo že toliko razočaranj, pa mora, žal, zopet ugotoviti, da prinaša novi1 davčni zakon obrtništvu še večjo! obremenitev, zlasti z uvedbo novega davka na podjetja.
Novi davčni zakon ima poleg tega še mnogo drugih ostrin tako, da bo pomenjal za obrtništvo ne omiljenje, pač pa zvišanje davkov.
Zato obrtništvo odločno zahteva revizijo noi-vega davčnega zakona, ki se mora izvesti še pred predpisom obrtnega d'avka, ki stopi v veljavo leta 1929.	*'
Obrtništvo ponovno zahteva ukinitev d'avka na poslovni promet, ker je ta d'avek krivičen. Ostro obsoja namero vlade, da bi dohodke iz tega davka zastavila za angleško* posojilo.
Obrtništvo najostrejše graja izdajo d'avčnih knjižic za uslužbenski davek, ki so popolnoma nerazumljive, in zahteva, če so knjižice res potrebne, da jih davčna uprava poenostavi in izda s slovenskim besedilom.
Obrtništvo ostro obsoja vsako nasilno izterja-vanje davkov. Vlada naj se zaveda, dla je z neracionalnim državnim gospodarstvom popolnoma izčrpala davkoplačevalce, ki se bore danes za svojo eksistenco ter da bi vsako nasilno izterjevanje davkov pomenilo upropaščenje našega gospodarstva. Pričakujemo, da si vlada ne bo hotela vtisniti pečata uničevalca naroda!
Obrtništvo zahteva, da se davčne cenilne komisije sestavljajo v sporazumu z obrtniškimi organizacijami ter da se iste kreirajo v podkomisije, ker je le tedaj mogoča pravilna in vestna ocena dohodkov davkoplačevalca.
Apeliramo na politične stranke, da z vso odločnostjo nastopijo proti nasilnemu izterjavanju davkov.
Apeliramo. nadalje na Zbornico TOI, kot zastopnico obrtništva, da zastavi ves svoj vpliv, da se doseže revizija davčnega zakona v smislu naših zahtev in da se davčne rubežni pod nobenim pogojem ne vršijo.	.
Apeliramo kočno na vse merodajne faktorjev da upoštevajo težke gospodarske razmere slovenskega obrtnika in temu primerno uredijo tudi davčne vprašanje.
Ljubljana, dne 3. septembra 1928.
Enotni v boju za obrtniške interese!
V soboto 8. septembra t. 1. se je vršila v Mariboru seja Vrhovnega obrtniškega sveta, katere so se udeležili zastopniki vseh v Vrhovnem obrtniškem svetu včlanjenih zvez. Vršila se je ob
6.	uri zvečer v klubovi sobi Mariborskega dvora. Predsedoval ji je predsednik g. Ivan Rebek iz Celja.
Vrhovni obrtniški svet je sprejel na tej seji svoja pravila. Organizacija bol temeljila na podlagi § 130. c obrtnega reda in bo torej ustanova obstoječa na obrtnem redu. Vrhovni obrtniški svet bo predložil pravila oblastvom v odobritev, nakar boi ustanavljanje te za obrtniško gibanje nadVse važne korporacije končano;
Obsežna in nadvse zanimiva debata se je razvila pri razpravi o novem obrtnem zakonu. Osrednje Obrtniške organizacije vse države se skrbno pripravljajo na čas, ko bo ministrstvo trgovine in industrije predložilo svoj osnutek zbornicam in drugim merodajnim faktorjem v izjavo. Vse osrednje organizacije so že izdelale svoje osnutke. Tudi Slovenija hoče pri novem obrtnem zakonu sodelovati in naloga obrtniških organizacij je, da ščitijo interese slovenskega obrtnika. Vrhovni obrtniški svet je napravil radi tega potrebne sklepe in bo1 pozval vse obrtniške organizacije, da bodo sodelovale pri sestavi osnutka novega obrtnega zaikona.
Vrhovni obrtniški svet je razpravljal nadalje o uredbi a odpiranju in zapiranju obratovališč in o protestnem zborovanju, ki ga je priredila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani dne 3. septembra t. 1. Pri tem je podal Vrhovni obrtniški svet soglasno sledečo izjavo:
«Vrhovni obrtniški svet je na svoji seji dne
8.	septembra 1928. v Mariboru razpravljal o uredbi o odpiranju in zapiranju obratovališč ter osemurnem delavniku in je prišel do sledečega zaključka:
Obrtniški položaj v državi je skrajno neugoden. Naše zahteve in naši protesti ne najdejo na merodajnih mestih nikakega odmeva! Rušijo se najosnovnejše obrtnikove pravice v pogledu obrtne zakonodaje, dfcžavria uprava spodjeda kruh obrtniku s svojimi delavnicami, ugonablja ga inozemska konkurenca, tarejo ga davki in druge dajatve, preživlja dobo nasilnega proletariziranja in obuboi-žav&nja. Z žalostjo konstatiramo, da ruši državna uprava s svojo neuvidevnostjo' in svojo brezbrižnostjo najzdravejše temelje naše države.
Z uredbo o odpiranju in zapiranju obratovališč jo zadalo ministrstvo socialne politike v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije gospodarskim krogom, zlasti malemu obrtniku, najtežji udarec. Omejuje mu svobodo dela in ga tira s tem v naravnost obupen položaj.
Državna uprava ni pokazala doslej nikakega razumevanja za racionalizacijo obrtnih obratov in kriza sili obrtnika, da vzdržuje svoj obrat s težkim ročnim delom, v vedni borbi za svoj obstoj.
Brezposelnosti obrtniškega pomožnega osobja ni krivo obrtništvo, pač pa oni, ki pritiskajo obrtnika k tlom. Osemurno delo ne bo rešilo naroda težke socialne bede, ker ležijo njeni vzroki izven obrtnih delavnic, v razdrapanih gospodarskih in političnih razmerah.	1
Obrtništvo zahteva zase popolno svobodo dela in zato odločno zavrača vsako uredbo, ki bi ga v delu omejevala.
Če se pa obrtništvo bori za deseturni delavnik, naj merodajni faktorji vidijo vzroke za to obrtniško zahtevo v dejstvu, da so baš oni izčrpali njegovo gospodarsko moč do skrajnosti ter da se oprijemlje mali obrtnik kot edine rešilne bilke — dela, s katerim vzdržuje sebe in pomožne moči.
In pri tem mora pritegniti k delu svoje delovne moči, če jim hoče nuditi eksistenco.
Obrtništvo zlasti poudarja, da tendenca te borbe ni naperjena proti obrtnemu delavstvu, ker se dobro zaveda, dla sta tako mojster kot pomočnik zainteresirana na procvitu podjetja. Pač pa velja ta borba onim, ki dbslej, sledeč svojim političnim dOmagogičnim načelom, niso; čull obrtniških zahtev, ki so pripeljali obrtnika na rob propasti in ki so ga prisilili, da išče svoj obstoj v čim boljši in večji izrabi delovnega časa! Tudi delavstvo je s tem žrtev uepovoljnih gospodarskih razmer!
Vrhovni obrtniški svet apelira na vse merodajne faktorje, da končno uvidijo pogrešku, ki so jo zakrivili na narodu s sistematičnim ubijanjem go-spodarstvaw
Pri tein pa Vrhovni obrtniški svet ne more prezreti dejstva, da se je na protestnem zborovanju obrtništva dne 3. septembra t. I. v Ljubljani izjavil oficijelni zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo proti interesom obrtništva. Obrtništvo odločno obsoja ta korak zborničnega funkcijonarja in to tembolj, ker je prejel zbornične funkcije iz rok obrtništva.
Vrhovni obrtniški svet pozivlje Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, kot zaščitnico gospodarskih interesov obrtništva, da ta korak svojega zastopnika popravi.
V Vrhovnem obrtniškem svetu včlanjene Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru, Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani in Mariboru se pridružujejo v celoti protestom in resolucijam iznesenih na protestnem zborovanju Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani dne 3. septembra 1928. in zahtevajo, da merodajni faktorji vpoštevajo te zahteve celokupnega slovenskega obrtništva.
V Mariboru, dno 8. septembra 1928.»
Končno se je razpravljalo še o nekaterih notranjih zadevah.
S ustanovitvijo Vrhovnega obrtniškega sveta je slovensko1 obrtništvo mnogo pridobilo. Prej, raztrgane na štiri košev na štiri osrednje organizacije, ki niso imele med seboj nikakih stikov, so sedaj vse te organizacije kakor eno telo, ki deluje v prid našega obrtništva. Potreba Vrhovnega obrtniškega sveta se je že pokazala pri vprašanju novega obrtnega zakona in vsi bomo v bodoče stremeli za tem, da bomo v prijateljstvu in solidarnosti kovali močno obrtniško organizacijo.
»Obrtni Vestnik" je tudi naše obrtno politično glasilo.
Vrhovni obrtniški svet je na svoji seji dne 8. septembra t. I. v Mariboru razpravljal tudi o taktiki pisave «Obrtnega Vestnika«. Obrtniške organizacije so strogo stanovske organizacije, ki ne priznavajo diktata iu nadvlade nobene politične stranke. «Obrtni Vestnik» se je tudi strogo držal v teh mejah. Vsa borba slovenskega obrtništva je usmerjena na obrambo lastnih interesov, ki so tudi vsled medsebojnih strankarskih borb političnih strank jako ogroženi.
Obrtništvo ni našlo doslej v nobeni stranki dovolj zaščite. Njegove organizacije stojijo nad vsemi, strankami in ustvarjajo svojo — obrtno politiko.
Zato se odpira tudi »Obrtnemu Vestniku« novo polje in se na podlagi sklepa Vrhovnega obrtm-škega sveta v bodoče ne bot omejeval več zgolj na strogo gospodarske zadeve, temveč bo posegal tudi v politične razmere, v kolikor nasprotujejo obrtniškim interesom.
Obrtniška »Samopomoč** Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Obrtniška samopomoč Zveze obrtnih zadrug opozarja članstvo na člen 6. društvenih pravil, na podlagi katerega neredni plačniki prispevkov nimajo pravice do polne podpore.
Članstvo je dobilo letos že štiri okrožnice z obračuni, a poivsod!i smo priložili vedno1 samo eno položnico in s tem članstvo navajali, da vsak, ako-ravno plačuje za več članov, vse plača samo z eno položnico.
Zato nismo poiudarili v «Sklepih občnega zbora», da naj vsak član in plačnik porabil za vsa plačila. katera odpadejo na njega za tri mesece, plača z eno položnico1 in da smo zato poslali štiri položnice za vse leto.
Nekateri elani so pa kar vse Štiri položnice naenkrat porabili in nakazali tako male zneske, d'a ne razumemo, kje so to brali in na kak način so do takih zneskov prišli.
Navedli smo natančno, da ima vsak član plačati za leto 1928. s prvim plačilom članarino Din 20’—.
Nadalje smo navedli, da plača od 1. junija naprej vsak član mesečno Din 10'— kar naj bi se plačevalo pol možnosti za tri mesece (naprej) skupaj. To pa radi tega, ker so položnice prvič drage, drugič pa računa poštna hranilnica za vsako sprejeto položnico manipulacijske stroške, kar letno na tisoče dinarjev znese.
Imel je torej vsak član plačati za mesece junij, julij in avgust mesečno po Din 10'—, to je Din 30'—, in pa članarino za leto 1928. Din 20'—, .kar bi bilo skupaj Din 50'— za člana.
Septembra meseca pa plača potem vsak član samo Din 30'— za mesece'september, oktober in november po Din 10*— in decembra meseca pa Plača zopet Din 30’— za mesece december, januar in februar in marca zopet tako.
Kdor plačuje za več članov, plača seveda za vse člane tudi samo z eno položnico. Razume se, da taki plačniki, kateri za več članov plačujejo (za tri ali več) in bi jim bilo preveč za tri mesece vkup plačevati, lahko mesečno plačujejo in jim bodemo poslali položnico, ako to želijo.
Ponavljamo torej še enkrat, da splošno' zadostujejo 4 položnice za celo leto1, za vsake tri mesece ena, ncglcde na število članov, za katere eden ati drugi plačuje.
Ako pa kdo hoče za več kakor tri mesece plačati, da mu ne bo treba vedno na to misliti, pa tudi lahko za več mesecev plača.
Na položnico napišemo vedno samo eno številko, tudi če kdo za več članov plačuje, ker nam ena številka zadostuje za našo evidenco.
Članom, kateri so šele letos pristopili, sedaj ni treba članarino za leto 1928. Din 20•— plačevati, ker so jo plačali že pri vstopu. ■ <	' :
Ker sedaj ys^k;člau ve* kaj-in koliko ima,plačevati, odpadejo okrožnice, katere so se preje Peljale, ker nimajo nobenega smisla1 več in so bodo smrtni slučaji šele koncem poslovne dobe naznanili.
Nekateri člani so tudi mnenja, da je sedanji ;• način plačevanja dražji. Res pa je ravno nasprotno, ker je članstvo do maja plačevalo po tri smrtne slučaje na mesec.
Glavni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru.
V nedeljo 9. t. m. dbpoldne se je vršila v posvetovalnici mestnega magistrata v Mariboru letošnja glavna skupščina Splošne zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast. Od 39 v Zvezi včlanjenih zadrug jih je bilo zastopanih 36 z nekaj nad 50 delegati, kar je gotovd dokaz, da se te zadruge zavedajo velikega pomena obrtniško "organizacije in organizatoričnega dela za napredek obrtniškega stanu.
Predsednik Zveze g. Bureš, znani organizator obrtništva, je uvodoma pozdravil zastopnike obla-stev. dalje g. dr. Pretnarja kot delegata Zbornice za TOI. gg. Rebeka in Kaiserja iz Ljubljane kot zastopnika ljubljanske Zveze ter g. Oseta, predsednika Zveze gostilničarskih zadrug.
Tajniško poročilo je pokazalo, da je Zveza navzlic skromnim denarnim sredstvom živahno delovala na eni strani 'za izpopolnjenje obrtniške organizacje, na drugi strani pa za vsa dnevna vprašanja, ki so v zvezi z usodo našega obrtništva. Zal. 'še niso vse obrtne zadruge uvidele potrebe organizatornega dela z Zvezo in imamo danes od 87 obrtnih zadrug v mariborski oblasti Šele 39 članic Zveze. Tu ne smejo igrati vlogo nikake osebne ambicije-ali pa antipatije, temveč le interes obrtništva. Na skupščini je g. Vahtar •ned drugim poročal tudi o pripravah za letošnjo vajensko in pomočniško razstavo, ki se je vršila te dni. Kljub temu, da so vsi načelniki obrtnih zadrug. zlasti v Mariboru, dobili tozadevne okrožnice že pred več meseci in bi bila njihova dolžnost Pospeševati pravilno vzgojo naraščaja, mnogi niso niti smatrali za potrebno, da bi bili vsebino te okrožnice sporočili odboru, kaj šele prizadetim vajencem in pomočnikom svojih strok. Takšni načelniki so samo coklja v razvoju obrtništva. '
Zveza je v svojem delokrogu bila napram oblast vom tolmač potreb in zahtev obrtništva, zlasti Klede sprememb raznih socijalnih zakonov, uredb 0 odpiranju in zapiranju obratovaliŠč itd. Nasto-
pala je proti šušmarstvu, sodelovala pri ustanavljanju novih obrtnih zadrug ter pri reorganizaciji že obstoječih zadrug. Posebno skrb je posvečala tud vzgoji naraščaja. V interesu zdravega razvoja obrtništva se je doseglo, da se nad1 18 let stari vajenci ne smejo več sprejemati. Posebno skrb je posvečala Zveza obrtnonadaljevalnim šolam. Ministrstvo, je sicer izdalo poseben pravilnik za te šole, za njihove potrebščine, ki znašajo v tekočem letu nad 800.000 Din, pa je v državnem proračunu določenih komaj 15.000 Din. Posamezne zadruge so- votirale za te šole celo 10.000 Din, kar dokazuje, da mnoge zadruge pravilno pojmujejo' važnosti obrtnoliadaljevalnih šol. Zveza je priredila tudi nekaj tečajev iz knjigovodstva za. mojstre in pomočnike ter tečaje za krojaško prikrojevanje.
Precejšnje razočaranje so doživeli obrtniki glede Obrtne banke SHS, kjer ni kredit nič cenejši nego pri drugih denarnih zavodih. Zaradi tega je iz mariborske oblasti za te kredite le malo reflektantov. Žal pa je tudi Narodna banka ukinila dajanje tako z Van ih malih obrtniških kreditov.
Noivi davčni zakon je obrtništvo1 razočaral, ker ne bo imelo po tem zakonu nobenih davčnih olajšav, nasprotno, moralo bo deloma prenašati celo še težja bremena.
Blagajniško poročila in poročilo o novem proračunu Zveze za. prihodnje poslovno leto je podal g. Kumerc. Pri razpravi o proračunu se je velika večina delegatov odločno izrekla za to, da mdra imeti Zveza posebnega, dobro izvežbanega in or-ganizatorno inicijativnega tajnika ter da je treba v to svrho dohodke Zveze zvišati. Skupščina je sklenila v ta namen, da se zviša članarina .od 3 na 8 Din letno za člana.
V imenu odbora Zveze je stavil g. Jakob Zadravec predlog, naj se v. okviru Zveze uvedejo obligatoričnc mojstrske preizkušnje' pod vodstvom .posebnih' mojstrskih 'preizkuševalnih komisij. Na ■podlagi takih preizkušenj bi se imenovali diplomiram mojstri. Delegati so predlog toplo pozdravili in, soglasno sprejeli ter prav tako soglasno odobrili tudi pravilnik za te preizkušnje.
Prav tako soglasno je bil sprejet predlog golsp. Rebeka z Celja, naj bi Zveza delala na to, da se po možnosti že. s prihodnjim finančnim zakonom ali pa vsaj z novim obrtnim zakonom določi obveznost zadrug, da so članice Zveze.
Po kratkih poročilih g. predsednika Bureša o akciji za delitev OUZD in o novi uredbi o odpiranju obratovalnic je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero se ta uredba, ki je zlasti za malega obrtnika pogubono'sna, odločno odklanja in se tudi obsoja, da je na nekem zboru v Ljubljani oficijelpi zastopnik Zbornice za TOI v zadevi te uredbe zastopal obrtniškim interesom nasprotujoče stališče. Gosp. dr. Pretnar je pojasnil, da se pripravlja že nova uredba.
Prihodnja letna skupščina Zveže se bo vršila v Celju.
Tovariš ?
Ati si že poravnal naročnino 1
Zlet Obrtniškega društva na Jesenicah v Beljak.
Od prevrata se je naše obrtništvo držalo le ozkih meja svojega delokroga in le redko sc je pripetilo, da bi zleti obrtniških društev šli preko1 naših državnih mej. Pa sc je ojunačilo Obrtniško društvo na Jesenicah in priredilo v nedeljo dne 26. avgusta 1.1. zlet v Beljak, češ, zakaj pa mi slovenski obrtniki ne bi pokazali, da smo še tul
Pod spretnim vodstvom svojega marljivega predsednika g. Ivana Gogale je pripravil društveni odbor širokopotezen in podučen dvodnevni zlet v Beljak in Celovec. Jeseničani so pokazali svoljo' zavednost, — saj se„je prijavilo 55 članov in članic.
Veselje in dobra razpoloženje je bila opažati že na Jesenicah. Beljaški &Hagebund> (Handels-und Gewerbebund) in krojaška zadruga sta poslala svojega tajnika Fr. Schwald-a nam nasproti do Jesenic. V Podroščici so nas pa pričakovali v lepem številu naši stanovski tovariši z zadružnim načelnikom g. Kramarjem na čelu in nas povedli ix> prihodh v Beljak v družbi obrtnikov, ki so nas
v izredno velikem številu pričakovali na kolodvoi-ru v Znamenito in veličastna cehovsko dvorano. Strmeč smo občudovali to zrcalo nekdanje zavednosti in ponosa naših prednikov. Lična, staroveško opremljena dvorana zbira pod svojim težkim obokom cvet obrtniške agilnosti v harmonični celoti.
Vsaka zadruga ima svoj lasten, umetno izko-van napis s svojim grbom v sredini. V tej dvorani se zbira beljaško obrtništvo k zborovanjem in pa tudi k drugim veselejšim prilikam. Tu nam je izrekel iskreno dobrodošlico načelnik «Hagebunda», za kar se je zahvalil v imenu izletnikov g. Gogala, gdč. Wastjanova pa je izročila lep šopek v pozdrav.
Po obedu smo si ogledali znamenitosti Beljaka. Z avtobusi smol se popeljali tudi na Vrbsko jezero v Poreče, kjer nam je bil v Vrbi prirejen koncert.
V Gossovi dVorani se je vršil pol povratku z Vrbskega jezera pozdravni večer. Obrtniški oktet «Edelweis» nas je zabaval z lepimi koroškimi pesmimi. G. Gogala se je pa v vznešenih besedah zahvalil za lep sprejem. Ob tej priliki je izročila z ljubkimi besedami gdč. Wastjanova krasno spominsko plaketo v bronu, delo domačega obrtnika, našim stanovskim tovarišem v spomin.
Načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Jošip Rebek je na to y obširnem govoru očrtal našo obrtniško organizacija, nje delovanje in borbo za dobrobit obrtništva.
Govor g. Rebeka je izzval burno odobravanje in priznanje. Naši koroški stanovski tovariši pa so v svojih izvajanjih iznesli svoje težave in borbe, ki v mnogih ozirih še težje posegajo v gospodarstvo obrtnika kakor pa pri nas. Le prekmalu so potekle ure, kf so nas vezale v lepi harmoniji.
Drugi dan smo!, si ogledali Celovec, nekaj zlet-nikov pa se je povspclo z znamenito «Kanzel-bahn»,"to je nova1 moderno urejena vzpenjača na 1371 m visok hrb. Ta vzpenjača je res pravo čudo moderne tehnike. * ov,
Iz Celovca smo se pa zvečer vrnili polni lepili utisov v našoi, še lepšo domovino!
Iz organizacij.
Pokrajinska zadruga kleparskih, instalacijskih
in kotkirskih mojstrov v Ljubljam sporoča, da se bo' vršila pomočniška preizkušnja v petek dne 28. t. m. Prošnje za pripustitev k preizkušnji je
vložiti pri načelstvu zadruge do 22. t. m. — Načelstvo.	*
Razno.
Novi guverner Narodne banke. Za guvernerja Narodne banke v Beogradu je bil imenovan g. I&-nat Bajlonl, eden prvih naših gospodarskih strokovnjakov. Je. ugleden industrij ec, predsednik Udruženja industrijskih korporacij in Industrijske zbornice v Beogradu. Želimo, da bi bil novi guverner naklonjen tudi težnjam slovenskega obrtništva.
Novo zadruge. V Trbovljah se snuje Zadruga krojačev in šivilj za srez Laško. — V Laškem pa se je ustanovila Zadruga prostih in koncesijoni-ranih obrtov.
Legitimacije za trgovske potnike. Za izdajo legitimacij trgovskim potnikom morajo tvrdke same predložiti prošnje Zbornici za trgovino, obrt Jn industrijo. Prošnji, kolkovani s kolkom za 5 Din, je priložiti po 1 kolek za 10 Din ter po 5 Din v gotovini za zbornični? takso. Priložiti je tudi sliko potnika. V prošnji je navesti o trgovskem potniku naslednje podatke: a) ime in priimek, b) kraj in datum rojstva, c) domovinsko občino, č) kraj stalnega bivanja (tudi ulico in h. št.), d) postavo potnika (cm), e) barvo las in oči ter f) eventualna posebna znamenja.
Udeležba na solunskem velesejmu. 111. medua-rodni semenj v Solunu se vrši od 30. septembra do 15. oktobra t. 1. Naša država bo imela na semnju svoj paviljon, ki ga organizira Trgovska zbornica kr. SHS v Solunu po nalogu mnistrstva trgovine in industrije. Podjetja, ki se hočejo udeležiti semnja, morajo to prijaviti najkasneje do 15. septembra t. h/ a razstavno blago mdra biti v Solunu vsaj do 25. septembra t. 1. Naša železniška uprava je dovolila 50% popust na tarifah za blago, ki se pošilja na semenj. Stroške za prevoz blaga db Soluna in nazaj mora nošiti tvrdka sama, medtem ko plača za prevoz blaga od solunske postaje db sejmišča, kakor tudi zakupnino za mesto v paviljonu naša država.
Zakon o posesti in nošenju orožja: V Ljubljani 1928. Zbirke zakonov XXIII. snopič. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 15.—, po pošti Din 16.—. V Zbirki zakonov, ki jo izdaja Tiskovna zadruga, so v XXIII. snopiču izšli sledeči' zakoni: Zakon o posesti in nošenju orožja, Zakon o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, P kontrolah mer in dragocenh kovin in d kontrolah sodov, Zakon o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi in Zakoh o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine.
Hikuš
L.
•vernica dežnikov
Ljubljana
Mestni Irg 29
UataaovUmo 1889.
Skrbne Izdelovanjer Največji izbor! Najniije cene! Preobleke I Popravile!
AVGUST AGNOLA
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal
In lip. Kompletne opreme za gostilne,
restavracije, hotele, kavarne In bare.
Luksuzni predmeti.
Stavbno in umetno steklarstvo.
T.l.fon 3470 LJUBLJANA
Dunajska ceste 10
TbUfon 2478
H
D Delniška glavnica:
U Din 50,000.000-
M
JJ Skupne reserve: okrog
M Din 10,000.000-N
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta
1»
H
H
II
Brežice
Celje
Podružnice in
Črnomelj	Kranj	Maribor	Nori Sad
Gorica	Logatec	Metkovič	Novo mesto
agencije
Prevalje Rakek Ptuj Sarajevo
Slovenj- Trst] gradeč Split
Brzojavni naslov:
BANKA LJUBLJANA Telefon št.: 2261,2413,2502,2503
in 2504	M
Priporoča se za vse |f bančne posle	jj
»I
Trietoa IMv SOM.
USTANOVLJENO LETA 1M9. Poitm ^
 — 	10.533.
Mestna hranilnica ljubljanska
(Gradska štedkmica)
Ljubljana, Prešernova ulica
vločeaaga denarja	Stanje vloženega denarja
1 300 mit tj« nov	nad	1200 milijonov
dinarjev.
kron.
sprejema vloge m hranilne knjižice kakor tudi na tekoči rzfean, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranili niča plačuje zlasti za vloge prod dogovorjeni odpoved-v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obrestii, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoH drugod, ker jamči zanje poteg lastnega hraniinič-nega pfemočenja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši raiakl v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hran Unici, ker je deiiar tu popolnoma varen.
T
I
U.
f
OBRTNA BANKA
■mm
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	Telefon	št.	2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in uv dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjiiice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primemo više.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM
P Kreditni zavod za trgovino in industrijo \
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
♦ ♦♦
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in ino-aemstvo, safe - deposits itd. itd.
UG O
elektrotehnične potrebščine na veliko ZAGREB, TRG KRALJA PETRA 4B
Brzojavke: ORION ZAGREB
Telefon:
INTERURB. 17-10
Ravnateljstvo v Ljubljani
Podružnica: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split Ekspozitur«: Maribor, Skoplje, Veliki Bečkerek
—= Prevzema zavarovanja vseh vrst ==—
Lastne palače v Sarajevu, Ljubljani in Osijeku
Ph. Mr. R. Sušnik
Lekarna pri »Zlatem jelenu14
Moderno urejena lekarna, zaloga vseh domačih In tujih zdravilnih sredstev, mineralnih voda, obvezil, kirurgičnlh in toaletnih predmetov. Zdravniške ordinacije se Izvršujejo točno po predpisih. Oblastveno koncesijonlrana oddaja strupov. Poštne poštijatve obratno.
LJUBLJANA, Marijin trg
Telefon itev. 2115.
Za konzorcij <Obrtnega Vestnika* Milko Krapež. Urednik Ignacij Kaiser. — Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Miroslav Ambrožič).