Iz celega svet*. Velilia nesreča na južni železnlci. — S fč a 1 a se utrgala. V sredo, dii* 12. lebriuarja ob polosmi uri zveoer se je pripetila ne dale<5 od železniškc postaje Sava na Kraiijsklem velika železniška nesreča. Večerni poštni vlak štev. 76, ki je zapustil ob 7. uri 23 min. avečer postajo Sava ter vozil proti Zagorju, je trčil na mestu, kjer se izliva potoček Pasjek v Savo, ob veliko skalo, ki se je odtrgala s hriba ter zdrčila na železniški tir. Strojevodja Kaš je še imel toliko prisotnosti duha, da je začel pravočasno vlak zavirati, s 6em je preprecil velikansko nesrečo, ki bi se bila sicer pripetila. A vkljub njegovemu naporu je pa lokomotiva vendar zadela ob skalo ter skočila na drugi tir in sicer v tovorni vlak, ki je ravno v tem trenutku mimo vozil. Sreča v nesreči je ta, da je zadela lokomotiva v voz, ki je bil med dvema vozovoma, na katerih sta sedeia 2 sprevodnika. Lokoinotiva pošt. vlaka je pretrgala tovorni vlak. Sest vozov tovornega vlaka se je prevrnilo po strmem bregu proti Savi in 11 vozov je ostalo prevrnjenih na železniškem tiru. Lokomotiva in službeni voz poštnega vlaka sta popolnoma razbita. Strojevodja poštnega vlaka Kaš je ostal na stroju do zadnjega trenutka. Nevarno so ga ranili kosci razbite lokomotive, mu strgali čreva ter ga pritisnili na prsih. Po velikem trudu so vga izkopali iz razvalin. Bil je še pri zavesti. Spravill ,so ga v Ijubljausko bolniŠnico, kjer je pa že izdihnil, Kaš je strašno trpel. Dihati je mogel le na umeten n-acin. Žesi>a in 51etna hcerka sta stali ves čas ob njegovi postelji in obupano jotali, Kaševo truplo so prepeljali dne 15. februarja v Matribor, kjer je bil pokopan. Kallfornija je zelo bogata dežela poraeranc in oitron. Trigovci tega zlatega sadja kaj čudno tupce vabijo na tržiš6e, Nek Amerikapec si je izmislil rekla. mo, da je napravil na trgu več metrov visok stolp iz pomeranfi in oitron. Drug trgK>vec je sestavil iz pomeranč in oitron" 4 metre dolgo ini 9 metrov visoko šolsko poslopje, katero je bilo razsvetljeno z elektricno luCjo. Tretji trgovec je zložil iz citron in pom.aran6 velikansko votlo kroglo. V veliko cudo je zgradil cetrti trgovec oranibus z dveraa Tčonjema in s kočijažem. Kak velikanski razlocek! V naših. okjnih na trgu pa opazig po 4 lOletne poraara,n5e ip 3 suho zgrbancene citrone ležati ob zaprašenih sladkorčlvih1. I no, saj je v Kaliforniji nad 200 milijonov pomarančnih' in citroninih dreves. Tamošnji sadjerejci dobijo kaKo leto po 100,000.000 do 200,000.000 K za citronski pridelek. Letos jimjenesrecni mraz napravil Skode nad 110,000.000 kroji. Neka] o Albauiji. Ker se že toliko govori in pi. Se o Albaniji, na.i omenim, ka.ko kraitkih in redkih be1sed so Albanke,. V Elbasanu sta se srecali dve Albanki pred bazarjem in sta marnjali: ..Dober dan, Mara,!" — ,,D)ober dan, dušica,!" — ,,'Š ftim ozdra,vljaš prehJajenokozo?" — ,,S trepentinom." — ,,Dober daai!"  Xeki dan so zopet sreeata na trgu. ,,Dober dan, Marica!" — a,Dol>er dan, dušica!" — .JKaj si rekla, da bi dala kozi proti preliladi?" — wiyrpentin." — ,vTerpentin je umoril mojo kozo, Miari0a!" — ,,Mojo tudi!" — ,,Dober dan!" — ,,Dober dan!" Usoda Carigrada. Neki raliodni prerok ,je prerokoval v Carigradu, ki so ga pred 2500 lcti ustar.ovili, da se bodo zanj potezali vsi narodi sveta. Zanj so bodo vršile krvave vojske, toda stalno ne bo pripadal nobenemu narodu. To je vsekako hudo prerokovanje, a Sc Juije je, kar Carigradu napovedujejo naravoslovci. Ti prajvijo, da je treba le malo jačnogia jx»tresa in Carigrad bo izginil s površja zeralje. r;emila usoda bdi nad tem bajnim mestom. Davek na inačke so vpeljali v Kos\vigu na Laškeni. Davku šo podvržene vse, nad 4 tedne stare mačke. Za eno mačko je treba plačati cekin, za \.sako nadaljuo pa 0 mark. Muca mora nositi oikrog vratu i.Laveno znaimko kakor njen h,išni tovanš pes. Z maejim davkom se bo podpiralo varstvo ptic. Koliko plače imajo evropski vladarji za vsako uiiuuto. Neki štatistik je objavil naslednja zaiiiinivo šitatistiko o plači raznih evtropskih viailariev na eno mimito. Po tej štatistiki inia ruski car plaCe na eno miiiuto 405 K, avstrijski cesar 175 K, n-emSln cesar 108 K, italijanski kralj 88 K, anglešld 75 K, špai:ski 72 K, švedski 48 K. bavarSki 46 Kt saški 24 K, nor. veški 40 K, belgijski 24 K, daiiiski pa 18 K.. Predseilnik fra-ncoske republike ima na rainuto !) K, predsednik Združenili držav v Ataeriki 2 K, predsednik šviearske Ijudovlade pa 12 vin. na minuto. 24ui*no štetje. Svicarski zvezni svet je skle il, da uvcfle mesto 12urnega 24urno š-tetje, 6e se uvede tnili v NemČiji in v Avstriji. Dozdaj se je uvedlo 24viruo štetje v Italiji in v Belgiji. Pri vožnjah na železnicali bi bjla uvedba 24urnega Stetja zato boljSa, ker bi sc dnovni in nočni ftas v voznih redih ne za_ menjaia, kar se zdaj veckrat pripeti ua Skodo potuikov. Bogati soc. dcmokratie. Ob zadiijiL občinskih volitvah v Gra(Jcu se je doznalo, da so socialno-demokraški poslaai-ci Resel, Scliacherl in MuLift volili v f. volilnem razrodn, kjer volijo le tisti, la imajo lotno 8400 do 0200 K dohodkov, a ker se državriozbor-. ske rlijete, okroglo 5000 K na leto, ne vštevajo, imajo navedeni rdeči voditelji na leto okroglo 13.000 do 14 tiso5 kron dohodkov.