5Z. Mika. D Datumi, v soboto. 29. ftbrnana 1908. XII. leto. tzhaja vsa u dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za'četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Izubijano s pošiljanjem na dom za vse leto 2ijKt za pojeta? 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vrne drage deiele in Ameriko celo leto 30 K. - Na naročbo brez istodobne vpoilljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tal upravniitvo je v Knaflovih ulicah it. 5. ~ Upravništvu jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34. Posamezno številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno tiimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI velja v LJubljani na dom dostavljen: Vse leto ■. K 24-— I Četrt leta .. K 6* Pol leta... 12- En mesec 2- V upravnictvu prejeman na mesec E 2*90. 8 pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ... „ 13'— I En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 S. MP~ Naroča se lahko s vsakim dnevom, a hkratn se mora poslati tnal naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Horavništvo ..Slovenskeea Naroda". If]o]na zmeša! Velikanski boj v mestih in trgih ie dobojevan. Ni ga še bilo pri deželnozborskih volitvah na Kranjskem takega boja, kakor letos, in ta boj se je končal s sijajno zmago na-rodoo-napredne stranke. Zoper kandidate narodno - napredne stranke se je dvignilo vse. kar je na Kranjskem meščanstvu in slovenstvu sovražnega; na tri front**, zoper vlado, zoper klerikalce in zoper nemeurje je bilo treba voditi vojno. Vsi hudiči so planili na dan, vse je pritiskalo na volilce, a vse ni nie pomagalo, združeni sovražniki so bili povsod tepeni in v prah poman-drani. Pod slovensko trobojnieo je šla narodno-napredna stranka v ta silni boj in v tem znamenju je dosegla svejo zmago, to zmago narodne zavednosti in napredne značajnosti. Zmagala ;je narodno - napredna stranka na celi črti. Da pride v Idriji do ožje volitve, to se je vedelo vnaprej. V Idriji je socialno - demokratična stranka tako močna, da nihče ne more od nje zahtevati, naj in ne postavila svojih kandidatov. Upati pa je, da bodo socialni demokratje pri ožji volit vi storili, kar jim veleva njih napredno mišljenje in da bodo glasovali za Gangla. V vsih drugih slovenskih mestih in trgih so koj pri prvi volitvi zmagali narodno-napredni kandidatje. Združeni sovražniki so upali, da pride vsaj v Ljubljani in v Kranju do ožje volitve in prisegali so še snoči, da imajo mandat gorenjske mestne skupine Radovljica-Karnnik-Tržič v žepu. A ta račun se ni obnesel. Združeni sovražniki so pozabili upoštevati značajnost in narodno mišljenje mestnih volileev. Zmaga narodno-naprednih kandidatov je toliko pomembnejša, ker so klerikalci zatajili svoja narodna načela, ki jih imajo sicer vedno na jeziku, ker so opljuvali svoj narodni program in prodajali gorenjska mesta nemškutarstvu, da so si s tem izdajstvom kupili nemčurske glasove v Jijubijani. Ob moči narodne misli so se razbili izdajski naklepi klerikalne stranke, ki je pri teh volitvah dokazala svojo etično propalost in svoje brezdomovinstvo. Z zmago narodno - napredne stranke je v prvi vrsti udarjena v i a d a s svojim baronom Sehwar-zem. Klerikalno-nemčursko zvezo je ustvarila vlada in vlada je šla zanjo v boj in vlada s Schwarzem na čelu je odgovorna za vse. Osrednja vlad?i je sama posegla v boj. Gosp. Schwar-zu, ki je najslabši in naj nesposobne j-ši r.piiivni uradnik, kar jih je kdaj bilo na Kranjskem, je osrednja vlada tik pred volitvami izposlovala ba-ronstvo. O kakih zaslugah Schwar-zevih še govora ni. Schwarz je postal tik pied volitvami baron samo zato, da bi se ga s tem m o ral i eno podprlo za volilno vojno zoper narodno - napredno stranko. Ti smešni birokratje na Dunaju so pač mislili, da slovenskemu uradništvii kdove kako imponira, če postane pokrovitelj klerika Ino-nemčurske zveze baron. Celo osebo cesarjevo je osrednja vlada zlorabljala za volilno agif.aci-jo. Cesar j*1 visoko v letih in čisto naravno je. da vladar tako velike dr-žave v časih silnih in nevarnih raz-porov z drugimi državami in v dobi neprestanih velikih konfliktov z Madžari, ne more biti informiran o strankarskih borbah v naši mali kro-novini. Znano je tudi. da vlada ce-sarju vselej zapis*1, o čem ji je prav, da bi govoril s posameznimi delegati. Zlorabee cesarjevo zanašanje, je v 1 a d a cesarju nasvetovala, naj reče dr. Šusteršieu. da ga veseli zmaga klerikalcev v kmečkih občinah. Cesar se je res tako izrazil, tik pred volitvami. Seveda je vlada s tem zopet hotela vplivati zlasti na narodno uradništvo v prid izdajski nemčursko-klerikalni zvezi, a se je zopet krvavo urezala. Seveda je tudi novo pečeni ba-rou Schwarz posegel v volilni boj osebno in po nemčurskem uradništvii, izrabil vso uradno moč in ves vladni aparat, prav kakor bi hotel dokazati, da mora biti neizprosen boj zooer nemčursko uradništvo nai Kranjskem prva naloga zavednih Slovencev. Boj zoper te ljudske sovražnike se seveda začne pri osebi barona Schwarza, kateremu naj bi dobri prijatelji svetovali, da brž izgine s površja, ker obračun ž njim bo temeljit. Volitve so pokazale, kako moč; ima napredna stranka. Ta moč bo zadostovala, da zlomi stranka po Khuen - Hedervarvjevem vzoru napravljeni Schwarzev sistem. Gorostasno brco so dobili Nemci in nemčurji. Kakor pri državno-zborskih volitvah meseca maja lanskega leta, tako so se tudi zdaj zdrn-, žili s klerikalci. Ta nemška stranka se dela svobodomiselno, pa se pajdaši s klerikalci, ta stranka vpije »Proč od Rima«, pa se zvezuje z največjimi zeloti. Petnajst let so klerikalci vodili boj proti tej stranki, so njene voditelje insultirali in psovali, uprizarjali proti njim poulične demonstracije in napade na kazino, zdaj pa so Nemci in nemčurji s to stranko sklenili pobrati m stvo In zgodilo se je, da so vzlic temu pobratimstvu dobili tako brco, da jo bodo pomnili. Ljubljana in Tržič stii edini mesti na Kranjskem, kjer ima nemčurstvo še kaj zaslom-be. Tu so se nemčurji kakor blazni zapodil] v volilni boj, tu so zadnjega svojega človeka pognali na volišče, tu so do skrajnosti izkoristili svoj vpliv pri slovenskih volilcih, ki so od njih odvisni, a prav tu je bila nemčursko-klerikalna zveza najhuje tepena, v Ljubljani in v gorenjskih mestih so dobili narodno - napredni kandidat je najlepše večine. Tragikomična je usoda tistih mnlkontentov, ki so se prodali kleri-kalno-nemčurski '/vezi samo, da bi razbili slogo med naprednimi slovenskimi volilci. Ta izdajska družba se je pri minolih volitvah zadušita v blata. Leta in leta so ti ljudje vpili, razsajali in zabavljali, da narodno-napredna stranka ni dosti narodna, niti dosti protikleriknlna, naposled pa se je ta družba udinjala vsenomško-brezdomovinski zvezi. To ni samo uničevalen poraz, to je »udi sramoten poraz. Sama je šla narodno-napredna stranka v boj, sama se je vojskovala na tri fronte in zmagala sijajno na celi črti. Zahvaliti se ima zato zavednosti in značajnosti volileev, in tem kličemo iz dna srca: Slava Vam! Obrtni vestnik. Med obrtniki nekaterih strok in med prodajalci gotovih izdelkov obstoja preporno vprašanje zaradi obsega obrtnih pravic. Staro to navskrižje stanovskih interesov je zlasti izraženo med prodajalci storjenih oblek in prodajalci čevljev na eni strani ter med krojači in čevljarji na drugi strani. Krojači in čevljarji so gorki tem trgovcem, ker vidijo v njih svoje naravne konkurente; in ker se obrtna svoboda tako daleč pač omejiti ne more, da bi se prodajanje storjene obleke in gotovih obuval prepovedalo kratkomalo, dasi so šle včasih zahteve rokodelcev tako daieč, da so tir j ali zakon, kateri bi varoval pravico prodaje rokodelskih izdelkov le upravičenim rokodelcem, je dobila skrb za obrambo čevljarskega in krojaškega obrta določno obliko v odločnem zahtevku, da se uredi vprašanje o dopustnosti jemati mero in prevzemati naročila tako za nove čevlje in novo obleko kakor za popravila teh predmetov. Mimo tega postulata tako močno zastopanih obrtnih strok, kakor sta čevljarski in krojaški obrt, ni bilo moč iti nemo in brez v pošte van j a, ko je prišlo na razpravo vprašanje o preureditvi obrtnega reda. Stari obrtni red ni dajal prave in zadostne opore za enakomerno postopanje obrtnih oblaste v. Počasi šele se je ustanovila neka stanovitnost in sicer na podlagi razsodbe upravnega sodišča, katero je razsodilo v prilog trgovcem in jim priznalo pravico jemati mero, češ, da je bistven del praviee sprejemati naročila. I7mevno in naravno je, da čevljarji in krojači niso z mirom in ravnodušnost j o sprejeli tega zanje neugodnega stvarnega položaja. Njih stremljenje, ki je našlo oporo tudi pri drugih obrtnikih, kateri so imeli slične ali enake interese, vzemimo !e mizarje, tapetnike, si je stavilo za cilj tako izpremembo obstoječega položaja, katera naj prevrže razmere njim v dobro in v korist. Živahno gibanje, ki je nastalo po vseh obrtnih zastopih in dobilo poudarka tudi na raznih stanovskih zborih in splošnih shodih, j«» v znatni meri pripomoglo k temu, da se je pri posvetovanju o £j :»S. obrtnega reda navzlic ostremu nasprotovanju po hudem naporu iz-preinenila vladna predloga in dosegel s težavo nekak kompromis; nanovo privzetemu § 38. a se takoj vidi, da nosi znake kompromisa med nasprotujočimi si strankami. Sedanji & '.>8. a govori obširnejše o obsegu obrtnih pravic prodajalcev in ima slasti Ludi podrobna določila o pravici lipovcev do sprejemanja naročil, jemanja mere in o pravici, sprejemati blago v popravo. Posebej še jemlje omenjeno postavno mesto ozir na prodajalce čevljev in oblek, kar je lahko razumeti spričo dejstva, da gre pri teh strokah za posebno izrazito interesno navskrižje. Nastane vprašanje, kakšen je položaj po novem določilu*? Predvsem veli zakon, da imetnik trgovinskega obrta vobče kot tak nima pravice, izdelovati ali podelovati obrtnih izdelkov kakor tudi ne pravico prenarejati in popravljati obrtnih izdelkov. Gre pa imetniku trgovinskega obrta pravica, da na blagu, katero ima na prodaj ali katero mu je dobaviti, izvrši take izpremembe, katere imajo zgolj in izključno namen prilagoditi in prirediti blago indivi-Jirvalni potrebi kupca, da se sploh ^lnore spečati. Iz tega jasno sledi, da je pravica izdelovanja kakor tudi pravica popravil po zakonu varovana in pridržana upravičenim obrtnikom, prodajalec sme na blagu, ki ga ima v zalogi ali ki ga je dobavil po naročilu, izvršiti le malenkostno priredbe, potrebne v konkretnem primera. Preidemo k vprašanju o dopustnosti sprejemati naročila. Imetnik tegovinskega obrta ima v tem pogledu v splošnem po zakonu pravico, da sprejema od strank naročila na blago, katero sme po svojem obrtnem zglasilu in obrtnem listu prodajati. Ob sprejemanju naročil sme jemati tudi mero, toda naročeno blago mora dati v izgrotovitev samostojnim pro-izvajalcem, torej upravičenim obrtnikom. Š tem pridržkom, da daie prevzela naročila v izgotovitev upravičen i ni proizvajalcem, sme prevzemati tudi izvršitev izpremeinb in poprav (repnrature) toda le na blagu in izdelkih, ki jih je sam dobavil, odnosno prodal. To velja o prodajalcih v splošnem, veljajo torej določila, katera smo omenili pravkar, na primer za trgovce s pohištvom, trgovce z zlatnino in nakiti, trgovce s klobuki itd. Posebna določila pa ima zakon za prodajalce obuval in za pro-dajalce moških, ženskih in otroških oblek. Pri prodajalcih te vrste blaga dela zakon razliko, in sicer razlikuje LISTEK. ljubezen Kontonove Klare. (Dalje.) XIII. Težko je nositi velike skrbi, a še dosti težje jih je prikrivati. To je sj>oznala tudi Klurioa, ko je po prvem burnem nastopu s svojim možem začela uvidevati, da mora bo-le>tnosladko skrivnost svojega srca zakriti tako, da bi je nihče ne mogel uganiti, niti človek, ki mu ljubosumnost ostri razum in oči. Tiste dni jo je prišla po daljšem času obiskat njena sestra, ki se je sicer gradu zaradi njegovih visokih prebivalcev kar najskrbneje izogibala. Prišla je le sem in tja na kratek pogovor s sestro in še takrat ni vztrpela v gradu, nego je najraje iz-\abiie Klarieo na izprehod. Roko pod roko sta počasi korakal] po cesti in Klarici je dobro delo, da je ravno v teh dnevih velike žalosti imela kraj sebe svojo sestro. Že njena navzočnost je dobrodejno vplivala na njeno srce. »Nekam žalostna se mi zdiš, Kla-riea,« je rekla Ivanka, ki je bila že dlje časa od strani ogledovala svojo sestro. »Nekako potrta si. ali pa ho-I* hm..« »Žalostna sem, se ti zdim,« je z rahlim usmevom vzdihnila Klarica. »Ali res?« >/Da, žalostna, ali potrta ali zbegana, ne vem, kako bi rekla.« »Uganila si resnico,« je odgovorila Klarica. »Žalostna sem.« »Ali je tvoj mož . . . ?« »Niti najmanjšega vzroka nimam, da bi se pritožila.« »Torej t** še vedno resnično ljubi ?« »O — da! Ljubi me, danes morda bolj kot kdaj poprej.« »In ti si žalostna'? Kako naj si to raztolmačim. Kaj ga morda ti več ne ljubiš?« Tiho je stopila Klarica nekaj korakov poleg svoje sestre. Obšla jo je hipoma želja, da bi sestri razkrila vso svojo tajnost in ji zaupala vse svoje bolesti. Ta želja se je razrasla v srčno hrepenenje in je Klarieo prevzelo z neodoljivo silo. »Ljuba Ivanka,« je rekla in glas ji je trepetal notranje razburjenosti, »jaz svojega moža sploh nisem nikdar ljubila.« Ivanka se je sredi pota ustavila in bila je trenotek vsied presenečenja kakor okamenela. Spomnila se je pa takoj svojih sumov in dvomov, ki so jo trpinčili in ji kratili spanec, predno se j*1 Klarica poročila in vzkliknila: »Uboga Klarica! Svoj čas sama nisem verjela, da ljubiš Hrasta. Nekaj časa som ti ga pač sama priporočala, a kasneje saj se spominjaš sem od pogojem pa, da dado izvršitev naročil po vzeti meri upravičenim proizvajalcem, krojačem ali črevljarjem, oziroma tudi tovarniškim potijetjem te vrste. Končno ima novi zakon še posebno določilo glede sprejemanja oblek in obuval v reparaturo, določilo, ki je posebno važno za trgovine s črevlji, ker so pri črevljih popravila znatno večje važnosti kakor pri oblekah. V tem oziru določa zakon: Imetniki trgovinskih obrtov nimajo pravice sprejemati naročila za jx>prave črev-Ijarskega blaga, oziroma oblek. Dasi je zakon jasen in ne razlikuje med trgovinami s črevlji in obleko, ki so že obstajale pred uveljavljenjem obrtne novele, t. j. pred 16. avgustom 1907, iz česar bi bilo sklepati, da je od 16. avg. 1907 dalje prodajalcem črevljev in oblek prepovedano brez izjeme sprejemati in efektuira-ti popravila vseh vrst, je vendar v razpisu, ki ga je izdala osrednja vlada kot pojasnilo k novemu obrtnemu redu zastopano mnenje, da velja prepoved sprejemati popravila le za tiste prodajalce črevljev in oblek, ki so pričeli s svojim obrtovanjem sto-prav po 16. avgustu lanskega leta. Obrtna oblastva se vsled tega tudi drže tega navodila. Imamo torej sedaj ločiti tri različne vrste trgovcev z obleko in črevlji: 1. Take trgovce, ki izvršujejo izključno ali vsaj v pretežni meri trgovino z obleko ali črevlji že od 1. januarja 1907. Ti smejo sprejemati reparature in sami tudi jemati mero pri naročilih. 2. Take trgovce, ki so sicer po 1. januarju 1907 pričeli prodajati obleko ali črevje, toda pred 16. avgustom 1907. Ti ne smejo sicer jemati mere sami, pač pa sprejemati reparature. 3. Take trgovce z obleko ali črevlji, ki so pričeli s kupčijo po 16. avgustu 1907. Obrtne pravice takih prodajalcev so najbolj utesnjene, kajti ti trgovci ne smejo spremati niti popravil, niti sami jemati mere. Pomerjati smejo le v toliko, kolikor je potrebno, da odbero blago iz svoje že obstoječe zaloge. B. H. Dopisi. Iz Šmartna pri Litiji. V sobotni številki »Slovenskega Naroda« pri-občeni dopis je tukaj provzročil mnogo nepotrebnega razburjenja v vseh krogih. In to po pravici vsled neumestnega napada na velezaslužne-ga moža za Šmartno g. F. K. in njegovo velečislano obitelj. Kdor pozna tp velečislano obitelj, mora obsojati napad, ki prihaja le vsled osebne imržnje gotovih oseb, katere hočejo zadnje čase vsa društva, kakor tudi razne osebe komandirati. Resnici na ljubo bodi povedano, da je imenovani gospod glasoval tako, kakor so se splošno vsi obrtniki dogovorili glede ur učenja obrtne šole. S tem je o vržena trditev, da bi naši obrtniki, ki so docela vsi napredni, simpatizirali na ljubo dekanu s klerikalci, ampak so zastopali le svoje koristi. Žalostno, da se take malenkostne stvari pošiljajo v javnost, ter da se obenem napada moža in njegovo obitelj, kateri je storil za povzdigo naše vasi že toliko, bodisi na polju kulture, kakor tudi za povzdigo obrta. Kar imamo in kar je v Šmartnu storjenega narodnega in društvenega dela, je gotovo to zasluga gori omenjenega gospoda in njegove obitelji. Lahko bi navedel to in ono, ali upam, da se ta razpor poravna ter da se skupno podamo na delo, le zgolj na rodno-socialnemu delu, v katerem je obstoj nase prihodnjostL Šmarčan. Is Št Janža na Dolenjskem. Naš prečastiti gospod župnik raz kač il se jo takoj prvo nedeljo po volitvi na prižnici in nas pričel obdelovati z bi k i. Rekel je, da če kmet kmeta voh, je tako, kakor bi bik bika volil. To je že od sile, da nas kmete ta človek z biki primerja Tudi se je na prižnici iarazil, da sta samo dve fari v naši škofiji, ki nista parirali duhovski komandi, to sta Šentjanž in Senožeče, kjer so celo za kaplano-vo ljubico glasovali. Šentjanžci si to zelo v čast štejemo, da smo se prvi zdramili. Tudi naše sosednje fare se prebujajo. V občini Tržišče se je pod klerikalno zastavo zbrala ogromna množina volilcev — celih 6 oseb. Če odštejemo župnika in kaplana, so torej v tej občini štirje kimovci. Tudi pri nas je bil namen, ostati doma; a ker se je raz vedelo, da g. Nemanič od ranega jutra do poznega večera pete brusi in volilce lovi, smo se voli lei iz bližnjih vasi še zadnji treno-tek pomenili, da oddamo glasove po svoji previdnosti. V naši občini je 172 volilcev. Oddanih je bilo 48 naprednih, 26 klerikalnih in 5 neveljavnih, torej skupaj 79. Vsi drugi \olilci so ostali doma. Ko bi pa bili ti možje obveščeni, bi bili do zadnjega prišli volit. Na zmago tako nismo mislili, naš namen je le bil, obvaro-vati čast naše občine čisto in ne-omadeževano. Doslej ni še nikdar patila naša trdnjava. Gosp. župniku svetujemo, naj se nikar ne igra z ognjem. Mi smo sicer mirni ljudje, ali če on ne bo dal miru, mu bodemo posvetili in spravili na dan take reči, da ga bo hudo glava bolela. Ali je župnik že pozabil, koliko bik stane"? Ko je na prižnici v Št. Lambertu župana imenoval bika, ga je to menda 1400 K veljalo. Prihodnjič malo več! Izpod Velike gore. Pokazalo se je zopet, v kakšnih razmerah živimo na Kranjskem. Na kmetih je zmagala na celi črti klerikalna stranka. To ni nič posebnega, ker se je na to zmago že zdavnaj računalo. Na kak način ne bi zmagala S. L. S., ko ima od vseh strani ogromnih sredstev, posebno ženam, da naj svoje može pač je pred vol it vi j o na leci in spovedni-ei ki en kala svojim volilcem — posebno ženam, da na j svoje može j a gotovo in neprenehoma nagovarjajo itd., da na dan volitve izkažejo, da so v resnici vsi božji volki. To se je na pritisk duhovščine tudi zgodilo. Vprašam ves svet, jeli so se vršile zadnje deželnozborske volitve po novem državnozborskem zakonu? Odkrito rečem, da ne. Vršile so se po zakonu S. L. S., to je: le na pritisk pre-nedolžne duhovščine je bilo nad polovico sedanjih deželnih poslancev izvoljenih. Odkrito rečeno: bile so v resnici prave mameluške volitve; da ni bilo tega, bila bi zmaga na strani neodvisnih, odkritih, poštenih kmetov. To pa vseeno lahko rečem, pričelo se je daniti, dani se in danilo se bode! V »Slovencu« z dne 21. t. m. je bilo čitati, da župan jurjeviški ni dostavljal svojim volilcem glasovnic, ampak je dal na vaške table nabiti, da naj jih volilei pridejo sami iskat v pisarno. Res je ta, kakršen razglas so prejeli od svojega glavarstva — istotakega so dali na vaške table nabiti, ali vzlic temu — bile so vse glasovnice in izkaznice — vsem volilcem tri dni pred volilno dobo dostavljene, torej pomoči od deželnega predsedništva itak ni bilo treba, ško-da za zlati čas in za preprijazni trud. Imeni — Jaklič, Bartol — se pač lahka v treh dneh napišeti; da bi bilo ime poslanca na primer: Lhing-ching - Lhongchong - Lhungchung -Unger - Race - Son John - Horakson — potem takem bi se morale glasovnice seveda 8 dni preje dostaviti pustiti; predno bi volilni backi napisali to imenitno ime. Capito! Končno pripomnim, da je bil namen v naši mili ribniški okolici, da si izberemo ter tudi izvolimo taka moža, katera imata pogum in delavnost še v svojih močeh, da bi delovala vedno v prid in v korist svojemu stana in taki možje morajo biti bistroumni, neodvisni in odkriti in zmožni na polju govorništva — ne pa kimovci, kajti celih zadnjih 6 let se ni ničesar storilo in zopet je nastopila doba 6 — lačnih let; vzklikniti moram: Žalostna nam majka! Brežan. Iz ('mikala v Istri. (R esn ici na ljubo). V »Slovenca« št. 17. je izšel dopis o občinskih volitvah v občini Dekani. »Slovencev« dopisnik je v svojih razgretih možganih našel celo nam popolnoma neznano novo ljudsko stranko v Dekanih in poroča o nji, da je zmagala v vseh treh razredih. Na ta dopis moramo resnici na ljubo vendar pojasniti naše razmere. Predvsem bodi pribito, da ,Edinost« ni ščitila ne Šiškovičijan-cev, ne Picigancev. Uredništvo »Edinosti« je že svoj čas izjavilo, da ne bo sprejemalo nobenih dopisov o naših občinskih homatijah, ne od mene kot poročevalca od tukaj, ne iz nasprotnega tabora. Tako je »Edinost« tudi dejanj s ko postopala, kar je pač jasen dokaz, da ni ščitila ne ene ne druge stranke. Postopala je tako, ker se je prepričala, da dekanske homa-tije nimajo političnega značaja, da se tu ne gre ne za klerikalce, ne za li- beralce, marveč da so te homatije le lokalnega, administrativnega in osebnega pomena Samo izmišljotina »Slovencevega« dopisnika je, da vlada v dekanski občini »kranjski prepir«. Dopisnik si je ta »kranjski prepir« kar na lepem izmislil, ker ni vedel drugače opravičiti postopanje svoje stranke in njeno sramotno zmago. Dopisnik je duša tej stranki, a politična zato ta stranka ni. Zmaga te stranke je dopisnikov eksistenčni predpogoj; zunaj dekanske občine ta dopisnik sploh živeti ne more. To pa seveda skuša prikriti in zato je svojo stranko krstil za ljudsko stranko in svojo osebno korist prikril na ta način, da je iztaknil v Dekanih »kranjski prepir«, o katerem niti sledu ni. Ta dopisnik hoče s pomočjo »Slovenca« raznetiti v Dekanih še večji prepir, zato njegov bojni klic o ljudski stranki. Dokler ni bilo »Slo vence vega« dopisnika v Dekanih, tudi ni bilo v tej občini nobenih prepirov. Dokazov imamo, da se je ravno gosp. Šiškovič proti želji samih občinskih odbornikov Dekan-čanov največ trudil, da je bil gosp. Picega izvoljen za župana. »Slovencev« dopisnik se čuti sedaj klerikalca, da bi se njegova kukavičina jajca izvalila v »Slovencu«. Prav kakor kukavica svoja jajca, tako spravlja dopisnik svoje liberalne, klerikalne, socialistične in drugačne dopise v različne liste. Kdor ne trobi v dopisnikov rog, pa bodi še tak poštenjak in narodnjak, vsakega napade če more zdaj v tem, zdaj v kakem drugem listu, tako da so se že vsi pošteni listi naveličali sprejemati njegove sramotilne in zaničevalne dopise. »Slovencev« dopisnik bi moral biti »Edinosti« h valežen,saj je bila svojedobno njemu največja dobrotnica in zaščit-nica v vsakem oziru, ne pa Šiškovi-čijancem. Nasprotno pa je neutaji-vo, da je Klemenčič skušal Šiškovi-čijance uničiti s svojimi tožbami na vse oblasti in z zaničevalnimi pritožbami na prvake. Naposled je »Slovencev« dopisnik Šiškoviču še žugal, da mora pred njegovim stanovanjem še trava rasti. Trava bi tudi še rasla, da ni imel Šiškovič poguma, svojo do tal pogorelo hišo novic sezidali. Oe bi Šiškovič imel, kakor se mu očita, načela onih, ki gredo svojo srečo iskat v Ameriko, ne bi zopet zidal hiše in dal zaslužka domačinom. Na vsak način pa bi se zahvalil, biti »kompanjon« napadalcu, ki ne živi od drugega, kot od naših občinskih zaslužkov. V novem občinskem odboru ni ne enega zastopnika občinske gospodarske stranke, ki pa ni ne liberalna, ne klerikalna, nego narodna in gospodarska. Vzrok temu, da nima ta stranka nobenega zastopnika v občinskem odboru, so nezakonitosti, ki so se zgodile pri volitvi. Te nezakonitosti se dajo neovr-žno dokazati. V volilni komisiji so bili sami nasprotniki, in sicer je imela ta komisija šert članov, namesto štirih. Bivši občinski tajnik Klemenčič je kot zapisnikar vodil ves volilni operat. Vsakemu pristašu naše stranke je posku-al onemogočiti, da bi volil po svoje: i prepričanju. Neki volilec je bil v volilni listi vpisan kot Samec, na vabilu pa ie bilo zapisano Semec. Na vse načine se je trudil Klemenčič, da bi ta glas uničil in uničil bi ga bil gotovo, da mu niso oporekali vladni zastopnik in navzočni sovolilci. Volilec Anton Ferdinat Fikon je imel v rokah glasovnico naše gospodarske stranke. Ko je to Klemenčič zapazil, mu ni na noben način pustil voliti, češ, da Ferdinat je njegov brat, dasirav-no so navzočni sovolilci potrdili, da in.a Fikon dve krstni imeni. Vse dokazovanje ni nič pomagalo, dasi je bilo tudi na volilnem vabilu pisano Anton Ferdinat. Istotako se je zgodilo sedanjemu občinskemu zastopniku Josipu U j čiču iz Zazida, posestniku Josipu Starcu iz Crnikala in ne-število drugim. Zastopnikom in očetom mladoletnih otrok, ako so naše stranke, niso dovolili glasovati, teš, da morajo imeti sodnijsko spričevalo, dasi jim po zakonu ni treba nobenega spričevala. Volileem naše stranke, ki niso dobili volilnega vabila, Klemenčič ni pustil glasovati, četudi so bili v volilnem imeniku vpisani. Učitelj naše dvorazrednice v Pred-loki, Ferjančič, je hotel voliti z našo stranko, a Klemenčič ga ni pustil glasovati z opazko, da je še mladoleten, čeprav mu je županstvo poslalo vabilo. Omenjeni Ferjančič je oni učitelj, ki ga je Klemenčič svoj čas v občinskem uradu dejansko napadel. Nasprotni stranki je bilo seveda vse dovoljeno. Nekateri so celo po dvakrat volili, kar bo dokazal Mihael Pavlic. Naši stranki so uničili 30% glasov, a stranki komisije (v komisiji se bili sami nasprotniki in kot zapisnikar omenjeni Klemenčič) morda niti 1*4. Za svoje kandidate oddane glasove so zabeležili po dvakrat, naših pooblastil pa niso hoteli pripoznati, dasi so bila tiskana, če so le podpisu prič ali križu mogli kaj ugovarjati. Ivanu Rojen iz Kubeda niti notarsko legaliziranega poobla- stila niso hoteli priznati veljavnim. Volilna komisija je tako postopala, da bi se tako ne upala ravnati nobena italijanska komisija. »Osar tut-to,« to je bilo vodilno načelo te komisije. Naša gospodarska stranka je glasovala za pet kandidatov iz kata-sterske občine dekanske. Nasprotna stranka, ki se v »Slovenčevem« dopisu imenuje pošteno, pa ni kandidirala niti enega moža za katastralno občino Sv. Anton, ki je še ena največjih in ima svojih 500 volilcev. »Slovencev« dopisnik govori o bo-bnečem veselju v Dekanih. Lepo. Vprašamo pa: Cemu so bili naše stranke volilei napadeni s krivcem? Andrej Picega, po domače Marko, Anton Prinčič in cela družina Antona Gregoriča, bivšega vladnega upravitelja naše občine, bi vedeli kaj povedati. Gregoričeva družina se še iz stanovanja ni upala. In čemu so čakali na javni cesti volilca Ši-škoviča s kamni? Ene narodnosti, ene krvi smo v tej občini. Zato pa je največja sramota, da ta sleparska stranka napada pošteno gospodarsko stranko, ki je imela prej večino v občinskem zastopu (namreč 21 odbornikov proti 9), katero večino so ji nasprotniki ugrabili s sleparijo in nezakonitostimi. »Slovencev« poročevalec ima pogum, govoriti o zmagi, prav kakor bi bil pozabil, kakih sredstev se je posluževala njegova stranka, kako je kupovala glasove. Sploh se bodo vse te sleparije in vsa teroristična sredstva natančneje opisala v rekurzu. Mi, ki smo častno podlegli nezakonitemu postopanju volilne komisije, smo bili že pred dvemi leti pripravljeni na vaš sramotni terorizem in na Vaše divjaške napade, a nismo tega dali v javnost, da ne bi svet vedel, česa ste sploh sposobni storiti svojim krvnim bratom iste občine, ki so v narodnem in v verskem oziru z Vami edini, ki imajo iste pravice in dolžnosti kakor vi drugi. — Tudi ni resnično, da so po vseh gričih pokali topiči in puške in goreli kresovi. Prepričajte se pri Crnikalcih, Bežočanih, Ločanih, Za-zidčanih, Hrastovcih, Kubedčanih in naposled pri ljudeh od Sv. Antona, ki so Vaši najožji sosedi, če so bili tako navdušeni in dajali take izraze navdušenju, kakor trobi v svet ^Slovencev« poročevalec. — Resnica je, da take živahne občinske volitve še 8~letni starčki niso videli pri nas. Od 1'JOO volilcev se jih le 235 ni udeležilo volitve. Ti se niso udeležili, ker ji: n županstvo oziroma županska s: ranka ni hotela poslati vabila. Ti možje so namreč pristaši naše stranke, vabil pa niso dobili zato, da je županska stranka mogla vabila izročiti svojim pristašem, ki so na ta način po dvakrat glasovali. Resnica je, da je vztrajala naša stranka v petdnevnem volilnem boju od 9. ure zjutraj do 11. ure zvečer. Naši ljudje so bili lačni in žejni, nasprotniki pa siti in pijani, kajti naše stranke volileem so bile vse gostilne zaprte in pred vsako gostilno je bila patrola orožnikov, da bi ne dobili piti in jesti naši volilei, ki so prišli po štiri ure daleč. Tako postopanje vladajoče stranke in kamore je faktični dokaz, da se je hotelo naše volilce z gladom in z žejo utruditi, da bi jih nasprotna stranka laglje premagala. Vrh tega je nasprotna stranka imela pogum v posmeh naših volilcev dne 15. t. m. sredi vasi dekanske postaviti če-ber s 100 litri vina, da so njeni ljudje popivali in se iz naših ljudi norca delali. Ko pa smo mi hoteli kupiti 100 litrov vina, se nam je to zabranilo. Še opoldne se nam je zabranilo nam z doma prišeno jed in pijačo prinesti na dvorišče gostilne, kjer smo jo imeli shranjeno. Ko se je raz-vedelo, da je zmagala nasprotna stranka, je bila večina občinarjev obeh spolov do solz potrta. Zaradi »par fratov« so vse nade na boljšo prihodnjost pokopane, ako ne priskoči na pomot* vlada. Že pred volitvami sta vlada in dež. odbor hotela razpustiti občinski zastop zaradi nepravilne administracije, a večina obč. zastopnikov je prosila, naj oblasti raje prisilijo župana razpisati nove volitve, kakor da imenuje vladnega komisarja. In je prišla zopet na krmilo prejšnja slaba občinska uprava — na občno škodo. Končno naj omenim še en slučaj. »Ljudska stranka«, kakor jo je krstil »Slovencev« dopisnik ima v prvi vrsti nalogo skrbeti za cerkev. V naši vasi je ordinarijat že pred 5 leti storil posuti staro cerkev, da bi se zidala nova, a še danes ni sezidana, dasi ima ta cerkev nad 2400 K svojega imetja. V Rozarju se je sesula streha starodavne romantične cerkve sv. Jakoba že pred dvomi leti in še danes je ta cerkev brez strehe. Za cesto Rakitovec - Crnika 1 plačujejo interesentje že 15 let cestne doklade. Deželni odbor je še 1. 1906. na svoje stroške napravil načrt in proračun, a ceste še zdaj nimamo. Vzrok je ta, ker je nasprotna stranka oziroma ker je občinski tajnik Klemenčič vložil vtok na dež. odbor, dasi je obč. odbor že potrdil lansko leto načrt in proračun. Klemenčič se je pritožil, ker kamori ni všeč, da bi omenjena cesta tekla ne daleč od stanovanja Šiškovičevega. Prebivalcem sv. Antona je dež. odbor že pred tremi leti podelil podpore nad 2000 K za napravo mostu Mastežinovec, a ker prebivalci sv. Antona ne trobijo v rog županov in Klemenčičev, zata ugovarjata ta dva podpori. Otroški vrtec je samo za katastralno občin* Dekansko in ni takega pomena, kot bi bila dvorazredna šola v Loki. Ta bi se sezidala iz ustanove dr. Petra Fabrisa, ki je umrl že pred 86. leti. Ustanovna glavnica, ki znaša 36.00i kron, je v rokah občinske uprave, a še sedaj ni ne duha ne sluha o tej šoli. Oestita duhovščina se ni udeležila volitev, pač pa je nasprotna tera-rizmu Klemenčičeve stranke. Edea g. župnik, ki čuti z našo gospodarska občinsko stranko je, izvedši za krivice, storjene naši stranki, dal takoj prenesti bralno društvo iz stanovanja pristaša »Slo vence vega« dopisnika r stanovanje pristaša stranke pravice. Sedaj pa naj sodi spoštovana javnost. Dosedanji obč. zastop, ki ostane dokler ne bo rešen vtok zoper krivice storjene pri volitvi dne 14., 15., 16., 17. in 18. t. m. je obč. tajniku že lansko leto meseca maja odpovedal službo. A Klemenčič nikakor ni hotel zapustiti obč. urada. Za to službo se je oglasilo 28 prosilcev. Večina obč. zastopnikov naše stranke se je odločila za g. Jakoba Starca, naduči-telja v pokoju v Barkovljah pri Trstu, ki je služboval v Lokvi pri Divači in opravljal 13 let službo tajnika. Županu in njegovi stranki pa ni bilo prav, da bi bil g. Starec zapisnikar pri volitvi, nego je najela kot zapisnikarja Klemenčiča in mu obljubila, da ga zopet sprejme v službo, če zmaga. Odločno in z ogorčenjem zavračamo naposled dolžitev, da nismo narodno zanesljivi. Kar očita »Slovencev« poročevalec našemu rodoljubu, za to bi bil moral svojedobno nastopiti dokaz resnice, a se ni upal, nego mu je za to žaljenje dal zadoščenje potom »Edinosti«. Navsezadnje povemo še, da smo vložili re-kurz na pristojno mesto še en daa pred potekom roka in če je še kaj pravice v Avstriji, mora vlada u važe vat i v splošnem interesu občine 1« pri tožbo in ji ugoditi. — Volilec. Iz Trsta. Iz Nikolajevega zavoda v Trstu. V času pustne dobe srna. Vse je veselo, vse se raja in se zabava. V tem veselju se pa često pozablja na revne in ubožne. Da res kd# misli na Nikolajev zavod, kdo misi i na uboge služkinje? In vendar so tudi one naše, kri naše krvi, če tudi ubožne, zapuščene in včasih brez vseh sredstev. Kdo se briga za novo došlo dekle, ki pride s culico v roki iskat si službe in kruha v to velikansko mesto. Le par naukov svoje skrbne matere je morda prinesla s seboj, na te še misli, a misli pa na vse druge udobnosti in srečo za kojo sanja, da jej bode dalo mesto. In kaka prevara. Da ni Nikolajevega zavoda, ne ve se kam obrniti, ne ve kam se dja-ti, neuko, nezavedno je često tako dekle, treba ji je pouka, treba ji je pomoči. Vse to najde pa v zavodu, tu se čuti kot doma. Koliko sirot, ki nima prav nikogar, da skrbi zanje, naj de tu pravo materinsko zavetišče. Koliko deklet brez sredstev in vsega, nam pošilja v zavod sama c. kr. policija, uverjena, da zavod poskrbi zanje. Pohvaliti nam je tudi dekleta, ki se precej oprimejo službe, in tudi svoje dobre gospodinje, so pridne, poštene in delajo čast svojim rojakom, a tudi zavodu. Je deklet pa, ki se jiia ne ljubi mnogo služiti, temveč službe vedno preminjati, in to so pa prave revice.Take pa zavod oprime strogo in skrbi, da se nasprotstva med dekletom in gospodinjo ublaži. Sploh pa je to ravno težko socialno vprašanje in gotovo ostane nerešeno, ako se sploh dekle in gospodinja ne morete sporazumeti. So med obema različni značaji, okoljšcine in materialno stanje igra često tu glavno vlogo. Nikolajev zavod je sploh tu, da ne vabi dekle4 v mesto, temveč da skrbi in pomaga le onim, ki so iz tega ali onega vzroka prisiljene zapustiti rodno vas in se podati v mesto iskat si služl>c. Vse to pa stane zavoda denarja, ker treba je mnogo, da se lahko do 50 deklet naenkrat v njem ohrani. Ker letos obhaja Nikolajev zavod lOletnico svojega obstanka, a v teku teh 10 let ni še dosegel svojega razvitka, kot mu je delokrog določen, mere često se dekleta odslavljati zbog prencpolnjenja, dasiravno jih je v taku svojega delovanja sprejel v svoje varstvo nad 10.000 deklet. Slavna županstva, slavni denarni zavodi, na Vas po Slovenskem se sedaj razpošiljajo okrožnice, pristopite z malini letnim prispevkom zavodu v pomoč in zagotovite mu ob njegovi lOletni-ci gotov obstanek. Za vaše rojakinje mora zavodov odbor skrbeti, a 3am ne more vsega tega prenesti, da nima pomoči od onih, od koder priha jajo sem uboga dekleta. Kar daste ia (Daljo t prilogi.) 1. Priloga „Slovenskemn Narodu" št 52., dne 29 febrnarja 1808. pomagate, daste svojim bližnjim rojakinjam, ker ni je slovenske vasice ne na Koroškem in ne na Primor- nena Koroškem in ne na Primorskem, da ne bi bila zastopana v našem zavodu dekle, ki je iskala in našla pri nas pomoči. Občine, ne slutite, koliko vam stroškov zavod prihrani, ker pazi na dekleta, da vam po bolnišnicah in po zaporih in odgonih ne delajo stroškov. Prispevajte nam letno malo vsoto in pomagano vam je mnogo, a vašim dekletom pa ne-popisljivo. Proslavite lOletni obstanek zavodov s tem, da naših prošenj m zavržete, temveč uslišite. Vse, vse napreduje, vse stanje se upa izboljšati, in čemu naj bi se ne skrbelo za napredek službujočega dekleta, ki je bil dosedaj popolnoma prezrt in zapuščen. V zavodu ima knjižnico, skrbi se za duševno hrano s predavanjem in uči se jih štedi t i, kar kaže delovanje »Čebelice«. Načrtov pa ima zavod mnogo, a zgotovil jih bo-di zagotovijo svoje naklonjen je in priznanje s tem, da mu pomagajo, /jato pa ne pustite zavoda sv. Nikolaja pasti, temveč ga ob njegovi 10-letnici povzdigniti visoko in mu nadeti tak močan temelj, da se nikdar ne zruši, temveč da bode trdna po-stojanska službe - iščočemu dekletu v Trstu. Iz proračunskega odseka. Dunaj, 28. februarja. Tudi v današnji seji odsek ni dognal poglavja o proračunu železničnega ministrstva. Zakrivil je poročevalec poslanec dr. K o 1 i s c h e r , ki je samo o državnih železnicah govoril nad dve uri. Govoril je o draženju premoga, o poman j kovanju lokomotiv in vozov, o železniČni tarifni politiki \u\w — Posi. dr. E l 1 e n b o g e n je zahteval, naj se uradnistvu in uslužbencem državnih železnic sploh izpolnijo leta 1905. dane obljube, v kateri namen naj se proračun zviša za 20 milijonov kron. PosL vitez K o -z 1 o w s k i je dokazoval potrebo podržavljenja južne železnice. — Prihodnja seja bo 5. marca. Deželnozborske volitve na Češkem. P r aga, 28. februarja. Izmed 72 mandatov je dosedaj oddanih 55 mandatov, dočim morajo biti za 17 mandatov ožje volitve. Med izvoljenimi je 24 Mladočehov, 1 Staročeh, 39 agrarcev, 2 samostojna, 1 član katoliške ljudske stranke in 2 državnopravna, izmed Nemcev je bilo izvoljenih 11 napreduj ako v, 9 članov ljudske stranke, 14 radikalcev, 3 Schonererjanci, 2 krščanska socialista, 13 agrareev. 3 samostojni naci-onalei in 1 divjak. Češki agrare i hočejo z ozirom na svoje velike uspehe imeti princa S c h w a r z e n b e r g a za vrhovnega deželnega maršala. Saborske volitve na Hrvaškem. Zagreb, 28. februarja. Pri včerajšnjih vol it vali je bilo izvoljenih sledečih 22 pristašev srbsko-hr-vaške koalicije: dr. Šurmin, grof Miroslav Kulmer, dr. Vrbanič, Pajo Ohrađović, Petar Krajnović, dr. Vladimir Nikolič, Pero Muačevie, dr. Lukiiiič, pl. Bedekovič, Bude Bndi-savljevič, dr. Dušan Peleš, dr. Babič-Cjaiski. dr. Grabovae, Peter Belo-brk, grof Pejaeevie. dr. Hedenie, Polovic-. d?-. Paleček, dr. Popovič, \ u-kadinovič, dr. Ferdo Sišič, H. pl. Kn-kuljevie, dr. Stojanovič, dr. Sišič, dr. ifarambašič, dr. Badaj, dr. Nikolič, dr. E. Ludinie, St. Rađovanović, Stevan Tučkovič. [zmed Starčevi-eancev je bilo izvoljenih sledečih K) kandidatov: Iv. Peršič, dr. David Stareevič, M. Badinovac, dr. Milan Ogrizovie, Vlahovič, Milan Pavlovi«'*, Fr. pl. Kufrin, dr. Vladimir Frank, dr. Pavelic, dr. Kiš. dr. Elegovič, To-mac, Dragutin pl. Pisačič, dr. Jos. Frank. dr. Bošnjak. Fr. Novak. Iv. Zatluka, dr. Horvat in Ivan Jemev-šie. — V ožjo volitev pa pridejo: dr. Kras, dr. Ivica Frank, Ev. Klemen in dr. Pomper. Nadalje1 je bil izvoljen neodvisni Starčevieanee Pavelič, socialni demokrat Korač, pangerman Rister in vodja kmečke stranke Ste-pan Radič. Ustavna stranka in srbski radikalei so bili poraženi na celi črti. Z a g r e I), 28. februarja. Pri današnjih volitvah so bili izvoljeni sledeči kandidat je koalicije: dr. Mažuranu-, dr. Markovie, Zagorac, dr. Pinterovič, (i. Tuškan, dr. Bauer, Cerovac, Purič, Modrušan, Barčič, dr. Vin kovic, dr. Magdič, M. Nbvo-sel, Ktrtuzevič, Kovačević„ dr. Poljak, dr. Lorkovič, Kržepelka, Sv. Pribičevič, dr. Meda kovic, dr. Mar-kovič. Ban janin, dr. Polovina, ML Roje, Šupilo, VI. Nikolič (dvakrat). Skupno si je koalicija priborila 55 mandatov, in sicer hrvaška stranka prava 23, napredna stranka 4, srbska samostalna stranka 19 in samostalni klub koalicije 10. — Frankov- ci so si priborili danes še štiri mandate, tako da jih imajo skupno 23. Spremaba poslovnika v ogrskem parlamentu. B u d i m p e š t a , 28. februarja. V današnji seji je govoril v tozadevni debati Rumun Vlad, ki je izja-\ i I, da s poostritvijo poslovnika se hoče neodvisna stranka obdržati na vladi ter zagotoviti madžarstvu oblast za večno. Zahteval je, naj se ta predlog odstavi z dnevnega reda. Posl. S z k i č a k (Slovak) je izjavil, da bi njegova stranka glasovala za spremembo poslovnika le tedaj, ako bi se ustvaril pravičen volilni zakon. Sedanji poslovnik je brez politične morale. Za splošno volilno pravico na Ogrskem Budimpešta, 28. februarja. Na dan 7. marca je sklican v Budimpešto deželni kongres radikalnih strank. Odposlalo se je 1200 vabil na imena. Na shodu bo bivši minister K r i s t o f f y izjavil, da ogrski državljani že dve leti čakajo na splošno volilno pravico, zato pa je sklenil stopiti zopet v aktiviteto na čelo deželne akcije, da se splošna volilna pravica čimpreje pribori. Zopet ruvanje proti kralju Petru. B e 1 g r a d , 28. februarja. »Mali Žurnal«, ki je dosedaj pisal za kralja in za takozvane zarotnike ter ima baje zveze s prestolonaslednikom, je bil včeraj konfiskovan, ker je prinesel članek, v katerem trdi, da se je kralj Peter popolnoma izročil Paši-ču in kliki zarotnikov pod vodstvom polkovnika Mišica ter je postal le senca pravega kralja. Prest olona-slednika članek hvali in povzdiga. Pri celi stvari imajo zopet roke inozemski čifuti. Nemiri v Macedoniji se oživljajo. Carigrad, 28. februarja. Iz Mneedonije prihajajo vznemirljive vesti, da se opasno oživlja gibanje bolgarskih in grških vstaških čet. Nekateri diplomatični zastopniki, med njimi posebno ruski, so turško vlado že opozorili na te dogodke. Veronauk na italijanskih šolah ni več obvezen. U i m . 28. februarja. Po 14dnev-ni debati je zbornica sprejela novi šolski red, ki ga je izdelala vlada, in kateri daje občinam na prosto voljo, da veronauk v svojih ljudskih šolah devob ali : »ranijo. V slučaju, da veronauk zabrani j o, morajo občine očetom, ki žele, da se otroci poučujejo v verouku, prepustiti v šoli primerno dvorano. Veroučitelja pa v tem slučaju najamejo in plačajo očetje sami. Smrtne obsodbe na Rus*em. !'i't ro .ir r a d . 28. februarja. Posebno sodišče je obsodilo izmed 10 obloženih teroristov 7 na smrt, med njimi italijanskega časnikarja Cal-vina, sina dvornega uradnika Bara nova in neko neznano dekle. Trije mladoletni, med njimi neka učenka, so bili obsojeni v 151etno prisilno delo. Smrtna obsodba se izvrši najbrže že danes. Atentat na perzijskega šaha. London, 28. februarja. Ko se je peljal danes šali iz prestolnice v Teheranu z velikim sprestvom na letov išče. je vrgel sredi mesta s strehe neke hiše nekdo dve bombi proti avtomobila, v mnenju, da sedi šah v avtomobilu. Sah se je vozil daleč za-uej v VOZU, vsled tega ga kosi bomb niso zadeli. Učinek je bil strahovit. Nad o<> oseb je bilo ubitih, a mnogo ljudi je šahova eskorta posekala s sabljal!]i. Šah se je tresel strahu ter je zbežal v bližnjo hišo, ki jo je straža obkolila, od tam pa je prišel neopazen v svoj dvor. Atentatorja niso dobili. Govori se, da je bila velika zarota ter so zarotniki prežali z bombami in puškami na strehah ob celi ulici, skozi katero se je imel pripeljati šah. TrMiskagin obrtniška zbor-inicaizalRronlsko je imela snoči redno javno sejo. Predsedoval je zbornični predsednik gosp. Jos. Lenarčič, ki je naznanil, da je ministrstvo odobrilo zbornični proračun. Delovanje zbornico v lato 1907. Potem je predsednik podal ob širen in temeljit pregled o delovanju zbornice v preteklem letu. Iz tega zanimivega porodila posnamemo sledeče glavne točke: Naša zbornioa je bila tudi v preteklem leta v trgovinsko - političnem osrednjem mestu. Ta naprava se je izkazala za tako dobro in aa zastopanje skupnih trgovskih in in dua tri- jahpK iut»re4<»v tuko potrebno, dajo je bilo tudi po dovršenih pripravah za novo oarinsko tarifo in za glavne trgovinske pogodbe a inozemskimi državami treba obraniti kot stalno institucijo. Mimo pr prav za trgovsae pogodbe a balkausk mi državami! se je trgovinsko po itično osrednje mesto posvetovalo o različnih važnih carinskih vprašanjih, s penaijskim zavarovanjem, s prometnimi napravami zlasti s telefonskim vprašanjem, z na-godbemm vprašanjem. V7 drugi polovici prošiega leta dne 16. avgusta je stopila v veljavo obrtna novela. Kakor droge zbornice posestrime je imela tudi naša zbornica priliko, oddajati ponovno izjave ministrstvu v mnogih važnih vprašanjih, katerih ureditev je po novem obrtnem zakonu prepuščena ministrski odredbi. Naj omenim vprašanje o prodaji piva v zaprtih steklenicah, določitev rokodelskih o trto 7, ki jih običajno izvršujejo ženske, olajšave pri sposobuostnem dokazu za trgovinske obrte, za absolvente raznih trgovinskih in drugih učilišč. Takoj potem pa je bilo treba pričeti s pripravami za ureditev obveznih preizkušenj za pomagaloe v rokodelskih obrtih, kajti predmetne določbe obrtnega reda so zadobile veljavnost dne 16. februarja 1908. Redno in pravilno bi bilo, da se te preizkušnje vrše pri obrtnih zadrugah. Še nepopolno izvedena organizacija po obrtnih zadrugah v deželi pa je povzročila, da je bilo treba zagotoviti vršitev teh preizkušenj pri oblastvenih izpraše-valnih komisijah in to ne le za tiste vajence, za katere to zakon predpisuje izrecno. Ob posvetovanjih o tem vprašanju, ki so se vršila z deželno vlado in g. zadružnim inštruktorjem, smo težili za tem, da se ta nova uredba izvede kolikor moč praktično in s Čim manjšimi stroški. V smislu zborničnih predlogov je potem dež. vlada uredila preizkušnje za poma-galce v rokodelskih obrtih pri oblastvenih komisijah tako, da so centralizirane v Ljubljani. Le pri o. kr. okr. glavarstvu v Kočevju se je osnovala posebna oblastvena preizku sevalna komisija. Stoprav v nekaterih letih bode moč presoditi, ali se bode ta nova uredba izkazala za dobro in ali bode pripomogla k temeljitejši in popolnejši izobrazbi rokodelskega naraščaja. V minolem letu se je po dolgem trudu postavilo naše razmerje do ogrske na stanovitno podlago, za dolgo dobo let so zagotovljene ustanovljene razmere. Naši deželi je prinesla nova pogodba z Ogrsko zagotovitev belokranjske železnice. To je pridobitev dragocene vrednosti, spričo katere se lažje trpe žrtve, doprinesena za ohranitev gospodarske skupnosti. Zadnji meseci min. leta so bili hudi in t-žki časi za naše produktivne sloje. Oočutna draginja denarja je zavladala. Denar je imel tako visoko ceno, kakor že dolgo let ne. Pomanjkanje cenega kredita je bremenilo tudi našo deželo. V takih izrednih časih smo imeli priliko izpoznati in preveriti se, kolike vrednosti bi bila za našo deželo krepka denarna centrala, katera bi mogia v znatni meri oblažiti pritisk od drugod zanesene draginje denarja. Vso skrbnost je obračala zbornica prometnim vprašanjem. Z vso silo se je protivila podratitvi občil, ponovno, dasi žal z majhnim uspehom, je zastavila svojo besedo za prometne interese, zlasti zoper povišanje telefonskih pristojbin. Zbornioa se je vedno toplo zavzemala za napravo novih poštnih in brzojavnih uradov. Posredovala je za telefonsko zvezo med Senožečami in Trstom, z vsem poudarkom se je zavzela za priklopite v Domžal in Postojne v medmestno telefonsko progo. Uresničenju telefonske proge po Gorenjski pa se stav-ljajo skoro da nepremostne težave, ker prizadetim občinam in interesentom ni moč zmoči velikih prispevkov, ki jih poštni erar zahteva, dasi gre za tako važno progo splošnega pomena. Zbornioa je izboljšanju razmer na železnicah posvečala vso pozornost. Nastopila je za izboljšanje osebnega prometa na južni železnici v smeri od Ljubljane do Trsta in Reke in obratno, kakor tudi v smeri od Zidanega mosta do Zagreba in obratno. Ne manj toplo se je zbornica zavzemala za odpravo nedostatkov pri to vornem prometu. Ponovno je posredovala, da se razširijo skladiščni prostori na raznih postajah, da se skrbi za pravočasno odkaaovanje naročenih voz, da se rešujejo reklamacije točno in naglo brez zamude. Večkrat je imela zbornioa priliko opozarjati na dispariteto v vozninah na škodo industrijam i h in trgovinskih podjetij v deželi, v tem pogledu je dosegla tudi dokaj važnih uspehov. Preteklo leto je zopet v znatni meri naraščalo zbornično poslovanje. Poleg mnogih informacij interesentom v deželi tako ustmenih kakor pismenih, mimo številnih pojasnil iz najrazličnejših strok je imela zbornica obilo posla z raznimi iziavami obrtnim oblastvom, zadružnemu inštruktorju, deželni vladi, c. kr. sod ščem, o. kr. finančnim oblastvom, raznim ministrstvom. Naravno je, da se je ob izvedbi novega obrtnega reda pojavilo dokaj dvomljivih vprašanj; mimo tega pa je novi obrtni red namnožil primere, v katerih je oddajati zbornici svoje mnenje upravnim oblastvom. kGlede izvedbe zakona o pen-zijskem zavarovanju je naša zbornioa imela ponovno priliko, oglašati se z 2oi. 11-. tuji v interesu d*ž*rje Kranjske, tako inicijativno, kakor na povabilo c. kr. deželne vlade. Z obžalovanjem pa moram konstatirati, da se je uprava zavodov za penzijsko za varovanje navzlic vsemu prizadevanju, ki je našlo oporo v deželnem odboru in občinskem svetu ljubljanskem, kakor tudi v državnozborski delegaciji, uredila brez ozira na koristi naše dežele na isti način, ki ga žalibog tako težko občutimo pri delavskem zavarovanju za slučaj nezgode. Ta zakon, ki je po vsem ustroju malo srečen, bode poslabšala le še bolj neugodno urejena uprava. O tem, kako stoji vprašanje višje trgovske šole v Ljubljani in zavoda za pospeševanje obrta v deželi, kakor tudi o tem, kako je zk orni ca skušala nadomestiti ta zavod s tem, da je posredovala, da so se vršili mojstrski po do val ni tečaji, sem izpregovoril obširno v zadnji seji lanskega leta. Zbornični finančni položaj je bil v preteklem letu zadovoljiv. Doklade so vrgle znatno večji znesek, kakor se je proračunavalo. Zbornioa je imela pet javnih sej, štiri redne in eno izredno, v kateri je razpravljala o belokranjski železnici ter osem odsekovih sej. V vložnem zapisniku se je vpisalo 6192 številk, ekspedicij je bilo 6170. Prosim, da vzame častita zbornica poročilo na znanje. Poročilo se je vzelo odobruje na znanje. Nato je poročal zbornični tajnik g. dr. Murniko tekočem poslovanju. Nujni predlogi zbor. svetnika g. Ivana Hribarja. Zbornični svetnik g. Ivan Hribar je stavil sledeče nujne predloge: Slavna zbornioa skleni: 1) Predsedstvu se naroča, da se obrne do generalnega ravnateljstva o. kr. privil. Južne železnice na Dunaju z nujno prošnjo, da osebni vlak št. 73, ki prihaja iz Maribora v Ljubljano ob 9 35 dopoldne potegne do Trsta, osebji vlak št 76, ki vozi iz Ljubljane v Maribor ob 6-30 zvečer pa odpušča iz Trsta. 2. ) Obrniti se je do c. kr. poštnega ravnateljstva v Trstu z nujno prošnjo, da ob stiku Tržaške, Blei-weisove in Rimske oeste v Ljubljani ustanovi podružnični urad. 3. ) Glede na ustavno-pravuo zagotovitev gradnje belokranjske želez niče in s tem dosežene železnične zveze Sisek-Karlovec Ljubljanazadobi proga Ljubljana - Vrhnika Hoterderšica-Razdrto Štanjel, ki bi tvorila najkrajšo samostojno železuiČno zvezo med Siskom in avstrijskim Primorjem ter bi po dogradnji že projektirane proge Kamnik Polzela omogočala via Zelt-weg tretjo železnično zvezo s Trstom, v obče državne m in prometno-političnem oziru izredno velik pomen. Obrniti je zatorej pozornost ces. in kr. vojnega ter o. kr. železničnega ministrstva na važnost te proge ter ju prositi kar najhitrejše ustavnopravne zagotovitve te proge. 4. ) Opozoriti je o. kr. trgovinsko ministrstvo in c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu na tesnobo prostorov pri tukajšnji glavni pošti in pa na nedostatno uredbo ljubljanske telefonske centrale ter ju pozvati, da v obeh smereh skrbita za nujno in temelj to odpomoč 5) C kr. poštna uprava se nujno naproša, da podržavi (erarizira) poštna urada III (ua Cesarja Jožefa trgu) in IV (na Starem trgu). Volitev dveh poslancev v deželni zbor« Točno ob 6. uri se je pričel sferu -tinij o volitvi dveh poslanoev v deželni zbor. Dosedanji poslanec za zbornico g. dr. Majaron je v kljub vsestranskemu prigovarjanju zopetno kandidaturo odločno odklonil. Oddanih je bilo 19 ghsovnic ter se jih je glasilo 15 na ime g. Filipa Supan-Čiča, 14 za g. dr. Fr. Novaka, 4 za g. Fr. K o 11 m a n n a in 5 za g. J. Sohrevja. Potemtakem sta bila izvoljena za deželna poslanca gg.: odvetnik dr. Fran Novak in stavbnik Filip Supanćić. Volitev predsednika, podpredsednika itd. Za zborničnega predsednika je bil zopet izvoljen dosedanji predsednik g Josip Lenarčič, ki se je zahvalil za zaupanje ter zagotovil abornioo, da bo zastavil vse sile za interese slojev, ki so zastopani v zbornici. Za podpredsednika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik g. Fr. Kollmann. Pri volitvi začasnega podpredsednika je dobil skoraj vso glasove dosedanji pr o v. podpredsednik, g Fran Hren, ki pa se je zahvalil za zaupanje ter kategorično izjavil, da ne more sprejeti izvolitve, ker ne biva stalno v Ljubljani Predsednik je po zopetnem prigovarjanju vzel odpoved obžaluje na znanje, nakar je bil izvoljen na njegovo mesto g J. Schrey. Za pregledu* alce računov so bili izvoljeni zbuimčni svetoiki gg. Iv«n Mejać, Viaoor RoLriuanii in Pavel Velkavrh. Volitev v komisijo za vojaške zadeve« Kot zbornična zastopnika pri ko-misijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin sta bila izvoljena zbornična svetnika gg. Vinko Majdič in J. Schrev. Nujni predlog za nove vlake na Južni železnici. Zbornični svetnik g. C. Pire je predlagal konec seje, a zbornični svetnik g. Iv. Hribar je predlagal, naj se mu dovoli utemeljevati le prvi nujni predlog, ki je naveden zgoraj doslovno. Zbornioa je obema predlogoma ugodila. G. Hribar je utemeljeval nujnost s tem, ker se vozni red za poletno sezono kmalu uredi. V utemeljevanju je dokazoval, da sedaj od 6 ure zjutraj pa do 1. ure popoldne ne vozi noben osebni vlak proti Trstu. Istotako je treba Ljubljančanu Čakati v Trstu od 10. ure dopoldne do 6. ure zvečer na vlak. To pomanjkljivost vlakov občutijo posebno hudo Notranjoi, ki se vozijo v Trst po vsakovrstnih opravkih. Temu bi bilo pomagano, ako se vožnja dopoldanskega vlaka Maribor-Ljubljana podaljša do Trsta, oziroma ako bi vlak, ki vozi ob 6 30 zvečer ia Ljubljane proti Zidanem mostu, vozil že iz Trsta. Predlagatelj je priznal, da ta zadeva ni njegova inicijativa, temuč odkrito pove, da se je za stvar potegoval že posl. dr. Žitnik — predlagatelj si noče po zgledu nekaterih listov lastiti inicijative — temuč naj zbornica s tozadevnim sklepom le podpre prizadevanje posl. Žitnika. Predsednik je predlog toplo pozdravila! posebno v imenu Notranj-cev. Tej nujni potrebi bo morala Južna železnica ugoditi vsaj v drugi polovici sezone. Predlog je bil nato soglasno sprejet. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29 februarja. — Hrvatske zmage. »Slovensko društvo« v Ljubljani eastitalo je danes brzojavno bratom Hrvatom in Srbom na naslov doktorja Bogdana M e d a k o v i č a sledeče: »Doktor Bogdan Medakovič, Zagreb. Vaših sijajnih zmag se raduje ves slovenski narod. Brezobzirno do cilja, za Vami je narod! — »Slovensko društvo« v Ljubljani. —- »Slovensko društvo« v Ljubljani odposlalo je danes na naslov doktorja Z a t k e v Budjejovicah brzojav sledeče vsebine: »»Doktor Za t k a, Rudjejovice, kraljestvo Češko. Češka žilavost in češka vztrajnost sta premagale nemško trdnjavo. Vaše zmage se veseli celokupni slovenski narod. Čast in slava budjejoviškim Cehom in njihovemu prvoboritelju! — »Slovensko društvo« v Ljubljani. Dr. Ravniharjevih in dr. Gre-goričevih pristašev je zmanjkalo! S kakšno samozavestjo je pisalo dr. Ravniharjevo glasilo, da prodereta »neodvisna« kandidata! »Zmaga je zagotovljena, ako pride vsak naš vo-lilec na volišče«, oznanjali so prešerni lepaki, ki še danes vise po vseh oglih v večjem in manjšem številu. Prišli so vsi dr. Ravniharjevi in dr. Grcgoričevi volilci na volišče, a zmanjkalo jih je, da bi štrli to »kliko« dr. Tavčarjevo! Prišli so vsi: čez 300 Nemcev in 500 klerikalcev in tistih par nezadovoljnih elementov, ki kriče za vsakim oglom, kaj bi vse storili oni, če se jim pa da kako delo v roke, pa niti ne vedo, od katere strani bi se ga lotili! No, navadno še do tega ne pride, ker tem ljudem ni do dela, ampak le do vpitja! Socialni demokratje, ki so odkrito nastopili, niso pri teb volitvah prav nič prikrivali, da ne upajo na kako zmago, dasi imajo prav toliko glasov, kakor dr. Ravniharjeva strančica! Da so tako malo glasov dobili, ni nič sramotno zanje, dočim je za dr. Ravniharja in dr Gregoriča silna blamaža, ko je bilo preje toliko vpitja, koliko narod-njaških glasov bosta dobila ta ljubezniva »neodvisnika«! — Sokol dr. Ravnihar klerikal-no-nemski kandidat. Iz mlajših sokolskih krogov se nam piše: Do vče raj je bilo mnogo nas prepričanih, da ni res, da bi bil dr. Ravnihar kle-rikalno^nemški kandidat. Toda ko smo dobili pred oči volilni oklic nemškega narodnega sveta za Kranjsko, kateri oklic je zgodovinski dokument sa slovensko sokolstvot pote ni smo sprevideli, kakšnega »brata« imamo med seboj. Sladek skozinskoz je pridobil dr. Ravnihar precej mlajših Sokolcv, ki so gledali samo na delo v telovadnici, misleč, da je sokolski brat žc storil vse, če se hodi telovadit v telovadnico, dočim se za vse drugo Ravniharjevo delo nismo brigali. Saj veste, kako je Slovenec zaupljiv proti vsakemu. No, zdaj je padla krinka s hinavskega obraza »brata« dr. Ravnikarja! Zaupanje vanj je minulo v slehernem sreu slovenskega Sokola! Kdor se brati s klerikalci in Nemci, naj gre k njim! Kako naj stoji še nadalje dr. Ravnihar na čelu »Slovenske Sokolske Zveze«: Kak občutek naj obide slovenskega Sokola, da pri kakem izletu »Slovenske Sokolske Zveze« koraka pod vodstvom človeka, ki mu je za nemške interese več nego za slovenske?! Slovensko Sokolstvo ne sme trpeti zaradi ene osebe, pa bodi to tudi starosta »Sokolske Zveze«, dr. Vladimir Ravnihar! Ne in ne! Kdor je omadeževal sokolsko čast, proč ž njim! To ni noben slovenski Sokvd, kdor hodi samo v telovadnico, zunaj nje pa nastopa, kot ne sme noben Slovenec, če hoče, da ga bomo še tako imenovali! Ako dr. Ravnihar še nadalje ostane na mestu staroste »Slovenske Sokolske Zveze«, omadeževana bo ta vsa, kakor je omadeževan njen starosta! Dr. Ravnihar ve zdaj, kaj mu je storiti; ako tega ne stori, vedeli bomo mi, kaj je naša sokolska dolžnost! — V /.adn.ii uri je posegel v volilni boj še baron Sehwegel z dolgo brzojavko, ki jo je v četrtek poslal kazinotskim vojvodam nem-ško-klerikalne zveze. V tej brzojavki je žabice val, da morajo nemčurji napeti vse sile, da iztrgajo napredni stranki vsaj dva mandata. Na vsak način, je naročeval, mora dobiti nemčursko - klerikalna zveza vsaj en ljubljanski mandat in spraviti v deželni zbor De telo. Da baron Sckvve-gel ne bo preveč hud na poražene svoje zaveznike, mu povemo, da so kazinotje storili kar se je le dalo storiti, kar nemško leze in gre, vse je prišlo volit nemčursko - klerikalna kandidata. Zadnjega svojega moža so nemčurji spravili na noge, seveda je bilo vse zaman. Ljubljana je slovenska in napredna in je kakor orjak tieščila ob tla klerikalno-nem-čursko zvezo. — Na medvedovo kožo so pili in se veselili klerikalci in nemčurji in dan na dan so oznanjali, kako imenitno bodo zmagali. Pa so bili tako imenitno tepeni. Kako zanesljivo je nemčursko-klerikalna zveza računala na zmago, se vidi iz poročil, ki so jih priobčili pred nekaj dnevi vsi dunajski listi. V vsakem teh listov je bilo citati, da dobe klerikalci najmanj dva mestna mandata, kar natančno je bilo izračunano, koliko mandatov bo imela vsaka stranka, kako mogočna bo nemčursko - klerikalna zveza in kako majhna bo slo-vensko-napredna stranka. Tudi vlada je poročala na Dunaj, da bo slovenska napredna stranka izgubila najmanj dva mandata, morda pa še več. Zdaj pa taka zmaga, tak uničevalen poraz nemčursko - klerikalne zveze. — Načelnik finančne prokuratu-re dr. Wenko. Vlada je pri včerajšnjih volitvah delala z vsem aparatom za klerikalno - nemškutarske kandidate. Politični uradniki so morali na komando iti na volišče in glasovati za kandidate, ki so jih postavili klerikalci in nemškutarji. To se je zlasti opazilo v Ljubljani, kjer so politični uradniki takorekoč od prvega do zadnjega prišli na volišče volit dr. Ravnihar j a in dr. Gregor iča. Celo taki uradniki, ki se sicer niso nikdar udeleževali volitev, so včeraj prihiteli na volišče. Izostali so od volitev samo načelniki posamnih uradov — z edino izjemo načelnika finančne prokurature dr. W e n k a , ki je čutil potrebo stopiti v politični boj. Mož, ki je samo po protekciji zasedel svoje mesto v Ljubljani, dasi je za vodjo tega urada skrajno nesposoben, si je nemara z udeležbo pri včerajšnji volitvi hotel pridobiti naklonjenost klerikalcev, da bi zatisnili obe oči pred kričečimi razmerami pri tukajšnji finančni prokuraturi. Nam je to prav, naj le klerikalci pardoni-rajo dr. W e n k a , bodemo že mi skrbeli, da se primerno posveti v škandalozne odnosa je, ki vladajo pri finančni prokuraturi pod pašo dr. Wenkom. — »Novi Dobi« je snoči kar naenkrat zmanjkalo — sape, tako da danes že ni mogla iziti in je sploh dvomljivo če bo še dobiti kaj nemškega in klerikalnega denarja za njeno izdajanje. Pri tej priliki bodi razodeto, da sta vse te brezmejne in-famije, s katerimi je bila napolnjena »Nova Doba« pisala dr. Robida in dr« Lampe, Klerikalci so dr. Lampe-ta posodili »Novi Dobi« za čas volitev, hoteč, da bi »Slovenec« pisal spodobno, infamije pa bi prinašala »Nova Doba«. -Blamirani nemčurji se tako sramujejo svojega poraza, da so se kar poskrili. Kdor pa si na dan upa, ta slovesno prisega, da se ni udeležil volitve in da se sploh ne meni za volilno in politične stvari. Seveda je lo samo hinavstvo. Najlepše pri tem pa je, kako Nemci zdaj zabavljajo na svoje vodstvo. Včeraj so na poziv tega vodstva lezli iz vseh lukenj skupaj, ker so si doniišljevali, da bodo zmagali, danes pa pravijo, da je njih vodstvo za nič da so v tem vodstvu sami ljudje, ki iščejo osebnih profilov in ki jih sploh nihče ni volil v vodstvo, ampak ki so se kar sami volili in ki se tako tresejo pred nemškimi volilci, da se še volilnega shoda ne upajo sklicati. — Izborna satira na dr. Ravnili ar j a. Včeraj med vol it vi j o so nosili po mestu sliko, ki je vzbujala mnogo zanimanja. Na podobi je bil naslikan dr. Ravnihar v sokolski obleki, držeč v eni roki križ v drugi pa frank-furtorsko zastavo. Škoda, da nimamo humorističnega lista, da bi se v njem priobčila ta izborna satira. — Modri stric in nespametni netjak. Včeraj propadli nemčursko-klerikalni kandidat dr. Ravnihar je imel strica, ki je bil znan z imenom »stari Lajoš«. Bil je to sodni svetnik g. Ludovik Ravnihar. »Stari Lajoš« je imel cel repertoir modrih izrekov, ki jih je pri vsaki priliki citiral. Kana r so bile volitve, je kaj rad modroval: Kompetieren, kaiididierenundin die H osen... ist jedermann erlaubt, fallt aber meistens sehr traurig aus.« Slučaj usode je nanesel, da se izrek modrega Lajoša že dolgo ni na nikomur tako uresničil, kakor na njegovem nespametnem netjaku. — Nemški enoletniki tukajšnjega 27. polka so se za včerajšnjo volitev silno zanimali. Razume se, da so vsi kar plani tel i od samega navdušenja za dr. Ravniharja in dr. Grego-riča. Med skrutinijem so stali v bližini »Uniona« ter pričakovali ugodnih vesti z volišča. Toda dohajala so poročila, ki se niso glasila posebno ugodno za nemško - klerikalna kandidata. To je gospode nemške prostovoljce spravilo v nemalo nevoljo. Jeli so z raznimi žaljivimi klici izzivali mimo idoče napredne volilce in ko se je nasproti pripeljal izvošček z narodno kokardo, se mu niso hoteli umakniti, in ko jih je vljudno pozval, naj mu napravijo prostor, so ga jeli psovati in zmerjati. To so izobraženi gospodje, ti nemški prostovoljci! — Starosta slovenskih planincev g. Fr. Kadilnik je že dlje časa navezan na sobo. A kot navdušen narodnjak, ki se je s prva početka aktivno udeleževal narodne borbe, se je dal včeraj prenesti na volišče, da je glasoval za slovenska napredna kandidata dr. Tavčarja in dr. Trillerja. Čast takemu zavednem« in požrtvovalnemu somišljeniku! — Klerikalni agitatorji. Pod tem naslovom je bil v sredo v našem listu imenovan tudi g. R. K o m a n , uslužbenec dež. bolnice, da se je pehal za dr. Ravniharja in dr. Gregori-ča. Resnici na ljubo moramo to vest popraviti v toliko, da ne odgovarja resnici in da g. Koman ni bil noben klerikalen agitator, ampak se kot mirna duša povsem izognil ravnokar preteklemu političnemu boju. — Ofertna morala. Piše se nam: Energično so pričeli staviti novi most pri Kranju čez Savo in lahko upamo, da bo koncem leta gotov ter s tem ugodeno vroči želji in potrebi mesta samega, kakor tudi vsega on-dotnega prebivalstva in Gorenjske sploh. Dasiravno gojimo do tvrdke E. Gartner & Comp. svoje popolno zaupanje, in dasi smo uverjeni, da bode taista svojo nalogo kar najbolje izvršila, vendar nam ni popolnoma jasno, če je morala biti oddana gradnja mostu ravno tej tvrdki, ki je pri razpisu bila za 40.000 K (!) dražja, ko drugi ponudbeniki. Vpogled v 7*azpisno razpravo nam morda kaj več razodene. Razpis za ponudbe je bil javno razglašen in poleg tega je deželna vlada se za stvar — da bi se ta pač rešila v blagor ljudstva — v toliko zavzela, da je še posebej nekatere tvrdke povabila pismenim potom k doposlanju ponudb. Pač naravno je, da se pričakuje, da se bo pri oddaji upoštevalo tudi tvrdke, v koje se je toliko zaupanja stavilo, da se jih je celo pismenim potom povabilo k razpisu ter jih tako še posebej spodbudilo k trudapolnemu, ne ravno cenemu stavljenju pogojev. Baje so od vabljenih tvrdk celo tri ceneje pogoje stavile, ko pa tvrdka E. Gartner & Comp. Gradnjo mostu je razpisala deželna vlada. Človek bi mislil, da je deželna vlada sposobna poznati v docela povoljni meri zmožnosti posameznih tvrdk, sosebno ker se je vendar že mnogo bavila z oddajo gradenj mostov. A ne tako — oddajo si je namreč pridržalo ministrstvo samo! Omenili bi le še, da so se tudi nekateri poslanci za stvar zavzeli ter skušali po svojih močeh doseči, da se bo delo oddalo ut iusti-tia fiat v občo korist dežele same onemu pač, ki stavi najceneje pogo- je! In kaj je posledica vsega tega? Cujte in strmite! Oddalo se je delo — ne glede na to, da so ceneje tvrdke na razpolago — tvrdki E. Gartner & Comp. A če bi morda mislili, da je to edini slučaj v teku tega leta, bi se varali. Kajti oddala se je gradnja mostu pri Litomericah (Leitme-ritz) (delo za okoli 2,000.000 K) zopet tvrdki E. Gartner & Comp., in ne najcenejši! Da si je zamogla tvrdka E. Gartner & Comp. pridobiti pri gospodu referentu stavbnem nadsvet-niku Haberkaltu v toliki meri zaupanje, moramo ji le čestitati. Mnenja pa smo, da bi bilo morda v prihodnje davkoplačevalcem le v korist, ako bi g. stavbni nadsvetnik Haberkalt oddal dela direktno na tvrdko Gartner & Comp. brez javnega razpisa, ker bi bilo vendar davkoplačevalcem, kakor tudi drugim tvrdkam, ki bi bile od deželne vlade vabljene k stavljenju ponudb, s tem prihranjeno ne samo presenečenje, temveč tudi gmotna škoda. — Ako pomislimo, da tirja proučevanje krajevnih razmer in cen, kakor tudi načrt sani poleg razpisa za manjša dela v deželi sami, — ne oziraje se na to, da so v to svrho morali potovati zastopniki posameznih tvrdk na lice mesta — veliko dela in žrtev, zamo-remo priti le do zaključka, da se s takim postopanjem pravzaprav le zlorablja ljudsko premoženje. Dokler ne posluje delavsko ministrstvo še v polni meri, svetujemo gospodu nad-svetniku Haberkaltu, da oddaja dela direktno. Upamo pa, da kakor hitro začne delavsko ministrstvo aktivno delovati, da bodo taki slučaji povsem izključeni in prosimo njega eksce-lenco Gessmanna v naznačenem slučaju od gospoda referenta stavbnega nadsvetnika Haberkaltu zahtevati poročilo. Mogoče se bo v prihodnje deželna vlada le spoznala za zmožno, svojevoljno si izbrati iz posameznih staviteljev najcenejšega ter tem potom preprečiti vedno naraščanje občinskih doklad!! — Volilni prizori v Postojni. Lepo jutro, jasno nebo, izza Javornika vzhajajoče solnce nam simbolično oznanja zmago svetlobe. Dobro zna inenje. Ob 8. uri pričetek volitve. Po trgu vse tiho, ulice prazne. Kakor pred viharjem hudournik prikaže se na obzorju črna pika. Bil je kaplan-ček Wildfang. Klobuk »na šnajd« nad čelom šop zmedenih las nekak »frufru«. Vse je kazalo, da je zmage gotov. Iz vseh strani pričnejo prihajati ljudje na volišče. Nekateri veseli, jasnih oči; drugi plahi, bledi, s povešenimi ofmi. Zanimiv prizor. Katehet Aschmann pripelje vsled volitve ozdravelega Gostišo. Oufar pride v praznični obleki. Nekdo se oglasi: »Drekalci« peljejo tudi enega tigra in čuka. Mislil je dva skromna čevljarčka, huda »drekalca«,ki krpata in snažita kaplanu čevlje. Drekalci stopijo v krog in stikajo drug proti drugemu glave. A- volili tudi vsi politični uradniki, kakor o tem seveda ni nikakega dvoma. Na volišče je prišel tudi nemšku-tarski zdravnik dr. Binter, ki ni sicer nikdar voHl. Slov. zdravnik dr. Dereani, bivši tajnik jugoslovanskega Sokola, pa je izostal vkljub dani besedi in vkljub opominu od volitev. Klerikalci so prignali na volišče tudi vse svoje bolnike. Nasprotno se mora pohvaliti tudi napredne volilce, ki so z malimi izjemami storili svojo narodno dolžnost in se strogo držali discipline. O raznih prizorih iz volišča poročamo prihodnjič. Omenjamo le, da sta bila pozdravljena klerikalna zastopnika v volilni komisiji, ko sta zapuščala volišče z njihovim najnovejšim pozdravom: Heil! Da se bo naš dekan, ki se vedno dela nad vse narodnega, tako daleč spozabil in volil nemškutarja, tega bi si pač ne bili nikdar mislili. — Med zavednim meščanstvom kamniškim je veselje nad zmago nepopisno. Vse mesto je v zastavah. Od zadnjih deželnozbor-skih volitev smo napredovali za 12 glasov. — Poziv slov. zdravnikom! Ker nimamo v Kamniku nobenega narodnega zdravnika, bi bilo nujno želeti, da se naseli pri nas kak narodno misleč in navdušen slovenski zdravnik Eksistenca mu je zagotovljena. — Volitvo V Loto. Piše se nam: Končali smo danes z volitvami ugodno za narodno stranko. Borba je bila res huda, toda v kritičnem trenotku so posvetili Ložanje svojim nasprotnikom. Kar se iskali, to so tudi našli. Trudili so se na vso moč, pa nič ni koristilo; kar imajo, imajo, pa nič več. Smilil se nam je ta lepi Franoelj, ki je pridno letal v zavesti, da bode kako ložko ženo toliko premotil, da bi narekovala svojemu možu, koga naj voli. Trudil se je tudi Janez iz št. 75; škoda, da ni zopet v kako krompirjevo jamo padel. Nadalie so imeli tudi veliko opraviti atek in klobučar, toda vse ni nič izdalo Najbolj se nam je pa smilil oče Opek ali kakor mu hudomušneži pravijo ta oivižgani. Revež je bil do Členkov moker, med tem ko je drugikrat samo do kolen. Celo Hlapšetov oče so se splašili. Krokodilove solze točijo sedaj nad svojo blamažo. Za drugikrat naj pa bolj pazijo pri agitiranju, ker se bodo tudi narodni agitatorji bolj potrudili. Za sedaj naj jim bode dovolj, kadar to nekoliko prebole, bode sopet nekoliko zdravil; kajti tudi zdravila našega g. doktorja jim niso nič pomagala. Vkljub temu jo umrla njegova stranka, dasi jo je on sam sdravil. — Opazovalec. — Liberalnost naiik ?vMtm-eevM. Od Sovino so nam piše dne 27. t. m.: Ob zadnjih shodih, ki jih je sklicala v nedeljo, 23. februarja t. I. „Narodna stranka" po vsem Spodnjem Štajerskem, pokazala se je spet vsa nesramnost „liberalnih" naših Nemcev. V svoji celjski cunji, „Deutsche Wacht" imenovani, c dne 27. t. m., se je pod naslovom „Perwaki-scher Fascbing" ta klika, katero gra-ški rArbeiterwillew skoraj v vsaki svoji številki neusmiljeno razkrinkava ter ji bere levite, da niti ni v stanu, kaj stvarnega odvrniti, spravila z vso vehemenco nad „Narodno stran -kotf ter ji očita propalost, onemog-lost in Bog si ga vedi, kaj še. Najbolj smrdi našim poturicam, da se j a ob teh po „Narodni stranki" prirejenih sbodih ostro zahtevalo to, da naj delujejo v nas Slovencih narodni sodniki t. j. uradniki, ki umejo naše ljudstvo ter se znajo i njim razgovarjati v materinščini, skratka ljudje, ki imajo tudi kaj ljubezni do naroda, med katerim jim je poslovati! Hic Rhodus, hio salta! — Verjamemo, da to našim Germanom ni bilo po godu. Sicer pa naj le zabavljajo, to nas ne straši. Vsi hočejo biti liberalni, pa vendar gredo skozi drn ln strn 8 klerikalcif kadar koli se gre za „socijeu in za — radikalne Slovence. Taka banda nam pač ne imponuje! — Ponesrečen »Štajercev" Sbod. Na Ptujski gori je priredila nemškutarska „ Štajercev a" stranka dne 9. t. m. rkmečki sbodtf, na katerem sta predlagala Linhart in Slavitsch iz Ptuja g. državnemu poslancu Ploju nezaupnico. V velikem številu došli pristaši „Narodne stranke" pa so to preprečili in učitelj gosp. Klemenčič je ptujskim nemškutarjem med burnim pritrjevanjem večine povedal take, da si bodo zapomnili. „Štajerc" s* j9 hotel nad g Klemen-čičem radi tega maščevati ter ga je tožil v imenu »tiskovnega društva"(!) Dne 27. t. m. je bila v tej zadevi pri okrajnem sodišču v Ptuju obravnava, pri kateri je bil g. KlemenČič popolnoma oproščen. Linhart, Slavitsoh et consortes pa so zopet dobili dolg nos. Heil „Š taj ero" ! — Volilno gibanje na Goriškem* V kmečkih občinah v tolminskem političnem okraju kandidira v kmečkih občinah tudi g. Lucij an Kovačič, poštar pri Sv. Lucji. — Na Krasu sa je pojavilo razdorno delo Zrastla sta dva nova kandidata: tomajski podžupan Vran in posestnik Abram iz TupelČ. Ker so se Kra-ševoi z ogromno veČino že zediniii za kandidata dr. Gregor in a in Josipa Štreklja glede kmečkih občin, so nove kandidature delo, ki je vredno vse obsodbe. Še toliko bolj, ker Abram a proglašajo tudi klerikalci za kandidata. Koga pa proglase klerikalci za kandidata? Le takega, ki bo služil njim. Na Krasu vlada veliko ogorčenje radi teh nepotrebnih kandidatur, ker se more ž njimi pomagati le klerikalcem, neizmerno škodovati pa dobri stvari. No, upanje je, da zavedni Kraševoi pošteno posvetijo razdiračem in tudi onim, ki jih podpirajo. — Nemška posest na primorskih srednjih šolah — raste I V „Wiener Zeitungu je razpis treh na novo ustanovljenih učiteljskih mest na primorskih srednjih Šolah, in sicer: na drž. gimnaziju v Trstu za klasično filologijo in nemščino, na gimnaziju v Gorioi za nemščino in klasično filologijo, na realki v Gorici za franoo-ščino in nemščino. Torej povsod taka kombinaeija predmetov, da t»o vsa tri nova mesta zagotovljena Nemcem! — Že sedaj so razmere na teh srednjih šolah — kar se tiče poznavanja deželnih jezikov od strani učiteljskega osobja — naravnost desolatne, vnebo-vpijoče, če prihaja priprost Človek — posebno še iz okolioe — po kake informacije, ni nikogar, ki bi ga umel Morajo šele okoli iskati koga, ki tolmači očetu, kar bi moral povedati naravnost ravnatelj, oziroma učitelj sam! Od kodi vraga naj pride potem tisto vzajemno delovanie med šolo in domom na vzgoji mladine, o katerega potrebi se toliko govori ? !! To so sioer neverjetne razmere, ali možne so vendar in obstoje tudi faktično, ker naučna uprava pozablja na vse pogoje in ne misli na nič drugega nego n& to, da — raste nemška posest!! — Promocija« V četrtek je bil promoviran doktorjem prava na češkem vseučilišču v Pragi g. Fran Gabršček iz Kobarida, brat gosp. Andreja Gabrščka, tiskarja ia trgovca v Gorioi. Novi doktor vstopi s 1. marcem t. 1. v odvetniško pisarno gg. dr. Krisperja in T o minska v Ljubljani. — Mero sodna vest Deželno-vladni kanoelist pri okr. glavarstvu v Postojni gosp. Julij Pajdaš oh je imenovan za predstojnika merosod-nega urada in računovodjo tega urada v Postojni. Im gledališko pisano. Nocoj (nepar) se uprizori s g. Andrijo Fijanom, intendantom zagrebškega gledališča, kot gostom Henri Bern- (fJorfAl a •ftva)j r — 2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 52, dne 29.v februarja 1908. steinova tridejsnska igra nTatu, ki spada po svoji vseskozi zanimivi snovi med najbolj uspele francoske novitete zadnjega časa. Gosp. Andrija Fijan, Ljubljančanom že is prejšnjih let znani ljubi gost in brezdvomno prvi jugoslovanski umetnik, je vlogo Rioharda Vovsina, v kateri nastopi, letos ■ velikim uspehom kreiral v Zagrebu. Ostale vloge so v rokah naših prvih sil in ni dvoma, da postane večer eden najzanimivejših v sezoni. Dijaško podporno društvo „Bzdogoj" je na zadnjem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: poslanec Ivan Hribar predsednik, dr. Fran Novak podpredsednik, odborniki: za Ljubljano dr. Oton Papež, Ivan Plantan, Andrej Senekovič, dr. Ivan Tavčar, dr. Karel Triller, Fran Vajda, dr. Gregor Žerjav; zunanji odborniki pa so gg.: Matko Man d i 6, dr. Gustav Gregorin, dr. Vekoslav Kuko ve c, dr. Ivan Kos, dr. Jakob Schegula, Vekoslav Legat; pregledniki:Vekoslav C i u h a in Anton DeČman. Da seje društvo v zadnjem letu povzdignilo, priča dejstvo, da je število podpiranoev, ki je znašalo v šolskem letu 1906/6 14, v prihodnjem letu pa 15, vzrastlo letos na 21. Med podpiranci je znatno poskočilo Šbevilo podpiranih pravnikov in sicer od 5 na 12. Število podpiranih modroslovoev pa je padlo od 7 na 5. Med podpiranci je število Štajercev vzrastlo od 2 na (5, seveda bi bilo lahko še bolj, ako bi le vsak najmanjši znesek prihajal od tamošnjih rodoljubov z zahtevo, da se ga nameni kakemu ožjemu rojaku. Število podpiranoev iz Prage je letos doseglo najvišjo stopinjo. Blagajniško poročilo, ki ga je mesto odstopivšega blagajnika Frana Žužka podal preglednik C i uha, izkazuje reden napredek društva. Podpore so se podeljevale nepristransko, ter se je tajniku izreklo popolno zaupanje z ozirom na to, da se ga je vtem oziru Čez podlage sumničilo. Napoleon v deželi faraonov. Velika Sokolova maskerada dne 3. marca v „Narodnem domu" v Ljubljani. Sijajno! — Sijajno! Eno uro trajajoči drama-tiski p r i z o r i! Bitka pred piramidami, grme topovi, pokajo muškete, pod vznožje piramid p ribeze zaviti v velike bele burnuse, vihteči še kadeče se dolge risanice, premagani Mameluki, za njimi pa ori zmagoslavni krik Napoleonovih Čet. Mameluki zbeže za piramide, ob bučečih zvokih marzeljeze pa prineso zmage pijani grenadirji svojega obo-ževanega Napoleona, ves njegov sijajni generalni štab z učenja-škim zborom, vojaškimi in oiviln mi atašeji radostno vika triumfalorju, raz vrste se zmagoslavne čete in defilujejo pred svojim bogom. Velikanska vojaška parada. Ob vznožju piramid pa so se že stisnili v boječo gručo Kopti, Egipčani in ropaželjni Arabci, umikajoči se sijajni družbi Memfiškega ženskega in moškega odposlanstva, ki se bliža, da prosi zrna-galca zaščite. Velika iivapestrobojna slika ob vznožju večnih piramid: orijentalska živobojnost se kosa z evropsko eleganco. Nato plesne evo luci j e iz piramid. Pred strmeČimi očmi te pisane družbe se jamejo iz tisočletnega spanja probujeni faraoni s svojim dvorom, 8taroegipčanske plesalke, nosilci velikih pahljač, leseni in okorni s taro-egipčanski vojaki, duhovni itd. itd. pomikati iz piramidinega žrela, bajno-lepa Kleopatra začne pred Napoleonom orgijastičen ples. — Obči ples. — Egipčanski kostumovana godba. — Šatori, egipčanski, arabski, abesinski, evropski. — Vino (Co-larič), kava, sorbet, kokos, banane.— Ves damski zbor znano požrtvovalnih narodnih dam. — Sto b r. Sokolov v kroju Napoleonove vojske. — Nebroj originalnih histori-Ških mask, posamič in v skupinah. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnice: Gričar & MejaČ. — Obleka: maska ali promenadna pa vsaj fes. — Ne pozabite, da je za eminentno narodno d r u -štvo nSokolu vsakoletna maskerada edini večji vir za dohodke in da je Sokolova blagajna votla! Veliki pustni korzo pevskega društva „Slavec", ki se vrši jutri v veliki dvorani „Uniona", bodi sestanek vseh onih, ki se žele neprisiljeno zabavati in vživeti v one prijetne dneve, ko so se še v Ljubljani vršili pustni korzi, kateri so spravili mlado in staro na noge, da so pohiteli tja pod okrilje naše „Zvezde". In jutrišnja „Slavčeva maskarada" bode nudila nebroj prizorov iz onih zlat h Časov. Da bode pogled na korzo Čim najbolj raznoličen, bodo imeli prodajalci kon-fetija za obiskovalce nebroj čepio in šaljivih pokrival na razpolago, katerih se bode lahko vsakdo poslužil, kdor bode le hotel. Slavni „ Ribniški orke-■tera je došel z vso prtljago v Ljubljano, kmetska godba pride jutri, ljubljanska Društvena godba pa zve- čer ob 8. uri. Kakor vsako leto, tako je odbor tudi letos opustil osebno vabljenje in vsakdo dobro došel, a maske naj se pravočasno preskrbe z vstopnicami, katere je dobiti proti izkazu vabila na ime. Za četek pustnega korza je ob 8. uri zvečer in se obiskovalci opozarjajo na točen prihod. Velika mednarodna maškara da tobačnih delavk in delavcev ljubljanskih, ki se vrši danes zvečer v veliki dvorani in vseh stranskih prostorih nNarodnega Doma", vzbuja med vsemi sloji mnogo zanimanja in je pričakovati, da bo tudi udeležba po tem. Opozarjamo na to prireditev že zaradi tega, ker jo je klerikalna nNaša MoČu skušala diskreditirati samo zato, ker se vrši v „Narodnem Domu". Neplesaloi, ki si žele izbrati miren kotiček, store dobro, če pridejo nekoliko pred 8. uro. Vstopnina pri blagajni 1 krono. One cenjene dame, ki so se udeležile prvega sestanka radi „Sokolove maskaradeu, se vljudno prosijo, da pridejo v ponedeljek, dne 2. m ar o a zvečer ob 6. k seji v damsko sobo v nNarodnem domu-. Iz „ Slo v žensk telovadnega društva11! se nam javlja, da gospioa Josipina Kaze 1 jeva ni v nobeni zvezi z notioo, ki jo je prinesla „Nova Doba" v 19. številki. Poročil se je dne 27. t. m. g. Karel Počivavnik, posestnik hotela „Llcydu z gdč. Reziko Gart-ner v Ljubljani. Bilo srečno! Dva nova brzovlaka uvede, kakor se nam poroča, Južna železnica s 1. majem na progi Dunaj-Trst. Prvi bo imel jedilni voz in bo vozil do Trsta, drugi, ki bo z Dunaja odhajal nekoliko kasneje, bo pa vozil samo do Ljubljane. Da ne bo zmote* Kot klerikalni kandidat je nastopil v Škof ji Loki krčmar J os. Hafner. Da ga ne bodo ljudje zamenjavali z občespoŠbovanim gosp. Josipom Hafnerjem, krčmarjem na Trati poleg kolodvora škofjeloškega, opozarjamo, da je bil klerikalni kandidat Jožef Hafner iz Škof je Loke Št. 40, po domačeTomaŽevPepe imenovan. Kamniška napredna mlad na napravi kakor že omenjeno »imenitni morski korzo". Najnovejša iznajdba prekomorske družbe „ZanimaniČ" naznanja p. n. občinstvu, da pripluje dne 3. marca 1908 ob */A3. popoldan največja ladja sedanjega časa „Hol-drijo" najnovejšega sistema s 33.000 tonami vsebine in hitrostjo 144 vozlov na uro iz najznamenitejše ladjedelnice sveta v naše veleindustrijsko mesto Kamnik! Ta bo obložena z vsakovrstnimi inozemskimi izdelki, ki se bodo izložili pri glavnem pristanišču našega glede kupčije tako »razvitega" mesta! Po dokončanem odla-gajnu se bo vršilo točno zh vkrcanje potnikov raznih narodnosti; ob 4. dvigne „Holdrijo" svoja velikanska sidra in odpluje proti Afriki, kjer bo ob grozni bombardement Cassablance-Novi trg in pogreb mrtvecev, potem pa odpluje po velikem zalivu „Graben", odkoder odrine nazaj v pristanišče, kjer bo pogreb pozneje odplulega „Karnevala pl. Pasta" ob 12 po noči v benečanskem pristanišču na Laškem. Vstop na ladjo bo dovoljen le povabljenim proti izkazu vstopnine. Priporoča se najstrožja dostojnost. Prekomorska družba Zanimanič. Poročil se je g. Fran Burger, notarski kandidat z gdč. Erno Murge 1 j, hčerko o. kr. davkarja v Ribnici. Bilo sroČno! I sokolski ples v Bibnlcl- Ni še bilo predpustne veselice v Ribnioi, za katero bi bilo toliko zanimanja, kakor za sokolski ples, ki se je vršil 23. februarja z izredno sijajnim uspehom. Naš mladi Sokol, ki uživa že od svoje ustanovitve vsestranske simpatije v vseh slojih Ribniške doline, je zopet pokazal, kaj zna! Nad vse dobro je bila pogođena misel, da se naj priredi ta ples pod imenom „pod rešetom". Ko smo stopili v prostorno sokolsko dvorano, smo bili očarani, — kje je vendar naša navadna telovadnica, v kateri smo navajeni videti bradljo, drog, kozo, konja, skakalo itd. ? Spremenila se je namah v okusno okrašeno dvorano, opremljeno z našo suho robo, na katero je in mora biti ponosen vsak Ribničan! Nad krasnim lestencem je visela v sredi dvorane blizu 3 m v premeru široka „rajta" z nj nogo broj ni mi svečami v podobi Žlio in kubalnio. Na stenah je bilo videti v najlepših skupinah s zelenjem obdana rešeta in rajte vsake velikosti in različnih barv, žlice, kuhalnioe, di-deldajčki, velikanski iz rdečih žlio sestavljeni „na zdar", sokolski znaki v zelenju, Tvrš-Fiignerjeva kipa itd. In povsod le veseli obrazi, nestrpno pričakujoč nastopa mask. Z radostjo smo opazili drage nam goste iz Velikih LaŠič, SodraŽice, Prigorice, Dolenje vasi, Loškega potoka, Dobrepolja, Ljubljane in Šiške. Po otvoritvi plesa so nastopile maske, katerih nastop je žel burno priznanje. Bile so res lepe maske in moramo odkrito pohvaliti, da so nas naše vrle telovadkinje presenetile in pokazale, kaj zamore pravi ženski — okus! Videli smo Poljaka s Poljakinjo, Slovakinjo ■ Rusom, Hrvatico, Kranjioe, morsko rožo, rdečo rožo, oiganke, belo in črno dim-nikarioo, pierota s pierotko, Spanjolko, baletko, dva domina itd. Plesalo je pri vsakem plesu nad 30 parov; „Be-seda" — pod vodstvom br. Fišerja — se je plesala v 4 kolonah, ter je nad vse ugajala, četvorko (aranžer br. Špende) je plesalo prvič 28 parov, drugič — ob 3. zjutraj — celo 40 parov. Kako živahno je bilo to veselo vrvenje, kako navdušeni so bili plo-saloi in plesalke, govori dovelj jasno dejstvo, da se je prodalo suhe robe v miniaturi, določene namesto koti-ljonskih redov, — (prodajal se je komad po 10 vin.) — za 80 kron ! Obširni Oenetovi prostori so bili natlačeni. Pohvaliti moramo vrli ljubljanski sekstet. Odkrita zahvala gre vnetemu narodnjaku g. Evgenu Ivane u v Sodražioi, ki je preskrbel lepo suho robo in ki je našemu mlademu „Sokolu" v vsakem oziru in vsikdar na razpolago! Na zdar! —n — Cerkniška plesna šola priredi v torek, dne 3. marca plesno veselico v Žumrovem hotelu. Ker je Čisti dobiček namenjen družbi Ciril in Metoda se preplačila hvaležno sprejemajo. Začetek ob 8. zvečer. V uvažavanje tistim, ki psu-jejo koga za „liberalna" in sćujejo zopar napredno časopisje Kaplan D v oršak Blaž iz Slivnice na Štajerskem je bil pred sodiščem v Šmarju obsojen na 10 K globe ali 24 ur zapora, ker je pristaša Narodne stranke pred več ljudmi označil kot „libe-raloa" in se izrazil: nNič ga ni prida, ker tiste liste (to je „Narodni list") čita." Tako nizko kazen je dobil samo zato, ker je tožnik Jakob Kumero predlagal milostno kazen. Narodnjastvo naših klerikalcev. V nekem kraju blizu Celja se je zgodil sledeči slučaj: Naprednjak je sedel v družbi nekaterih klerikalcev ; med njimi sta bila dva kaplana. Pozove jib, naj darujejo za našo Šolsko družbo. En kaplan se rado voljno odzove. Ko pride naprednjak k drugemu kaplanu, pravi ta: nZa tako družbo ne dam nič". Prvi kaplan: nMeni se pa vendar smilijo otroci tam zgoraj ob meji." Drugi: „Meni pa niČ.a — To naj bo v spodbudo naprednjakom, da toliko bolj priskočijo na pomoč naši šolski družbi! Bral o in pevsko društvo „Maribor" priredi na pustni torek, dne 3. sušoa v mali dvorani v I. nadstropju „Narodnoga doma" ples. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina 60 v za osebo. Člani so vstopnine prosti. Maske dobrodošle. Nemaskiranim je dovoljen vstop le s Čepicami, ki se bodo prodajale pri blagajni. Poroči 80 v ponedeljek v Do-brinju pri Malinski na otoku Krku učitelj v Gornjem gradu na Štajerskem, g. Ignacij Šijaneo z gdč. Cecilijo Mavrovič. Čestitamo! Poročil 80 le gosp. ing. Ivan Alfred Karpischek, inšpektor c. kr. državnih železnic v Beljaku z gospo Marijo Hinteregger roj. Papež z Jesenio. " V Dravo Je skočil Dri Žihpoljah na Koroškem posestnik Žnidarč. Poroka. Danes se je poročil v Sv. Križu na Goriškem g. Martin Mastnak, o. kr. gimnazijski profesor v Gorici, z gospodično Pavlo Mr evlj e. Dijamantna poroka. V škofijah, občina Naklo na Goriškem, je obhajal minolo nedeljo posestnik Josip Sila p. d. Mejač sestdesetletnioo svoje poroke. Jubilar je sedaj v 80. letu svoje dobe in se je poročil z 19. svojim letom. Vzlic visoki starosti je Sila še silno krepak. Še danes igra na kr oglje tako, da si ga zapomni vsakdo, ki se je meril ž njim. Svečana otvoritev novega občinskega poslopja za Volosko- Opatijo« Piše se nam: Dne 27. februarja t. 1. je bil za Volosko Opatijo zopet srečen dan. Vršila se je svečana otvoritev novega, krasnega poslopja, katera svečanost bi se morala vršiti že 20. t. m. a se ni vršila, ker ni bilo še v poslopju vse gotovo. Že ob 8. zjutraj, ko je korakala društvena godba v svečani obleki, svi-rajoč narodne koračnice, proti Velo ski, počelo je občinstvo vreti proti slavnostnemu prostoru, kjer je bila cela nova zgradba odičena z zastavami in zelenjem. Ob 10. je bilo bla-goslovljenje. Nato se je podalo vse občinsko zastopstvo z Županom gosp. dr. Stangerjem na Čelu v posvetovalno dvorano, kjer je župan dr. Stanger pozdravil za prvikrat navzoče v novi dvorani, in ker se je v svojem govoru spomnil tudi arhitekta, ces. svetnika gosp. Seidla, ki je napravil načrt za to prekrasno zgradbo, kakor tudi zidarskega mojstra g. Franko-viČa, ki jo je potem načrtu izvedel. Po končanem svečanem govoru otvolil je gosp. župan prvo občinsko sejo in takoj dal na glasovanje nujni predlog, da se izbere poseben odbor, katerega skrb naj bo, da se odloči sa eno delo, kakor na pr. javna bolnišnica, ali pa kaj takega v dobrodelne namene, katero delo naj bi se storilo v spomin 60 letnega jubileja cesarja. Predlog je bil soglasno sprejet, na kar se je izbral tudi odbor pet obč. zastopnikov v imenovano svrho. Nato je zaključil gosp. župan še s kratkim in vzpodbujaj očim govorom prvo sejo v novem občinskem poslopju. Zunaj je igrala društvena godba same narodne koračnice. Ob eni je bil banket v „Narodnom domu" v Voloski, kar se samo po sebi razume, kjer pa seveda za revnega dopisnika „Slov. Naroda" ni bilo prostora. Tako se je skoz in skoz svečano izvršil dan otvoritve občinskega poslopja v Voloski, v katerem poslopju se je tudi že ž 28. februarjem pričelo ur ado vati. Vstanovni občni zbor radovljiškega »Sokola« se je vršil v nedeljo ob velikanski udeležbi. Udeležilo se ga je je tudi veliko število bratskih gostov iz Kranja in Tržiča. Ob napovedani uri otvori br. Jane zborovanje in po kratkem prisrčnem pozdravu raztolmači sokolsko idejo, njeno zgodovino, namen in uspehe. Govor je bil vsprejet z velikim navdušenjem, kar jamči, da so našla govornikova izvajanja rodovitnih tal in da hočejo postati Gorenjci zopet ponosni in samozavestni narodni bojevniki, ki bodo zastavili vse sile, da se kulturno in gospodarsko osamosvojimo. V odbor so bili z velikanskim navdušenjem voljeni sledeči bratje: starosta br. dr. J. Vilfan, podstarosta br. Fr. Štiglic, načelnik br. L. Patik; odborniki: J Auer, F. Dolžan, P. Kavčič, D. Pohlin, J. Šega, A. Trelc; namestnik: J. Pogačnik; preglednika: L. Fursager, R. Kunstelj. Po volitvi je povzel besedo starosta drr Vilfan in v navdušenem govoru vzpodbujal na delo sokolsko in obljubil, da bode vkljub obilih poslov zastavil vse moči za Sokola. Kar se tiče vstopa v S. S. Z., je zbor soglasno sklenil, da se poveri odločitev odboru, ker sedaj vlada v Zvezi kriza. Ko so se obrav-nale še upravne zadeve, so nastopili kot govorniki še br. E. Sa-jovic v imenu kranjskega Sokola, br. J. Mahkota kot starosta tržiškega Sokola in br. J. Šega. Ob velikanskem navdušenju je za tvoril br. Jane zborovanje. Naj se to navdušenje ne poleže, ampak naj se uresničijo vsi naši upi, ki jih stavimo v najmlajšega Sokola! Torej odbor na delo, ledina in plug sta pripravljena! »Na-zdar!« O nepriliki reškega governerja v Opatiji. Piše se nam iz Opatije: Vse novine so polne o nesreči, ki se je dogodila velmožnemu g. grofu Naku v Opatiji. Madžarske novine se kar same od sebe trgajo od groze, kako se je mogel stražnik, sodnik in pa koncipist e. kr. okrajnega glavarstva v Voloski predrzniti pozvati gosp. grofa Naka radi vratolomne vožnje skozi Volosko-Opatijo na red. Kaj pa je pravzaprav ta grof Nako? Mogoče je na ogrskem Bog. Ali pri nas v Avstriji ni; če tudi je malo pravice pri nas, ali toliko jo je še vedno, da se ne pusti vsakomur, pa bil to tudi grof, kar meni nič tebi nič delati, kar bi hotel in spravljati s svojim avtomobilom v smrtno nevarnost mirno bodeče ljudi po cestah. Da je pa grof Nako res hitro vozil, dokazati more vsak posamezni prebivalec Voloske-Opatije, dokaz je, da je nič manje kakor 17 prijav na sodni j i v Voloski proti grofu Naku radi brze vožnje, dokaz je tudi, kar je prvi šofer Hirsch sam povedal šoferju Schopplu v Voloski, da prevozi on z grofom Nako pot z Reke v Volosko, katera pot je 12 kilometrov dolga, v 9 minutah. Tako brzo seveda v Avstriji voziti ne sme nobeden in tudi ogrski grof ne. Kar se pa tiče dopisov v ogrskih nemških in italijanskih novinah so čisto neresnični. Vse je postopalo proti g. grofu Naku le še preveč v rokovicah, altroehe da se je grobo ponašalo proti njemu. Radovedni smo samo, kako bo kaznovan šofer Heilinger oziroma grof Nako. Očividec. Tujci a* Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1907 do 18. februarja 1908 10.459 oseb. Od 13. februarja do 18. februarja 1908 jih je prišlo 629, a 1 . februarja je bilo v Opal i ji nastanjenih 2257 gostov. Trgovci po naših deželah priznavajo, da se je poraba testenin odkar obstoji »Prva kranjska tovarna testenin« Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, znatno povzdignila. Znano je, da je le izborna kvaliteta njenih izdelkov te uspehe povzročila. Kakor nam tvrdka poroča, mogoče ji bode vsled novih naprav, odslej večjo množino testenin izdelovati, vsled česar si štejemo v dolžnost, njene izborne izdelke kar najtopleje priporočati, ker je tvrdka odločno narodna ter podpira pri vsaki priliki narodna in kulturna stremljenja. Tako je »Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev« v teku enega leta podarila 100 K. Paziti je pri nakupu na varstveno znamko »Pekatete«, ki jo nosijo vsi tvrdkini zavoji in zaboji. Poskusen samomor. V Trstu je skočil več metrov globoko 43 letni delaveo Joief B e n e v o 1. Pri padcu si je zlomil obe nogi. Ker je pa strasten kadilec, je še kadil cigareto, ko mu je zdravnik prihitel na pomoč ter ga dal prepeljati v bolnico. Tržaški „Sokol11 priredi 1. marca v gledališčni dvorani „Narodnogau v Trstu veliko maskarado. „Komite slovanskih nkado-mlčnib draštov na Dunaju." Na Dunaju se je ustanovil komite, v katerem so zastopana dunajska slovanska akademična društva. V svojih pravilih si je postavil cilj, družiti slovansko dijaštvo v svrho medsebojnega spoznavanja, zastopati je v skupnem interesu in skrbeti, da se dijaštvo poučuje potom informativnih predavanj in sličnih prireditev o razmerah slovanskih narodnosti. Komite je nastal iz žive potrebe po organu, v katerem bi se razpravljalo in uravnavalo složno skupno postopanje in skrbelo za tesnejše stike. Izvoljeni so v prezidij: predsednikom iur. Kazi-miers Sawioki (Poljak), podpredsednikom iur. Jindrioh Suczek (Ceh), I. tajnikom med. Vekoslav Z a 1 o k a r (Slovenec), II. tajnikom med. Srečko Šilovič (Hrvat) in blagajnikom ph.il. Ivan Zavadov-skij (Maloru8). V komiteju so zastopana vsa slovanska akad. društva. „Sava" društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju priredi dne 6. sušoa 1.1. svojim članom in po njih vpeljanim gostom literarno-zabaven večer v proslavo štiristoletnioe rojstva Primoža Trubarja. Iz posebne naklonjenosti do društva sodelujejo slovenski literati gg. pisatelja Ivan Cankar in dr. Ivan Prijatelj, ter pesnik Oton Zupančič, kakor tudi operni peveo g. L e v a r. — Lokal: dvorana „Lehrer-haus" v VTII. okraju na vogalu Lan-gegase 20 in Josefsgasse 12. Začetek ob 7. zvečer. Jubilejska razstava v Pragi 1908. Praga se z nervozno hitrostjo pripravlja za jubilejsko razstavo. Na prostoru, kjer bode razstava, napredujejo dela zelo hitro, paviljoni so že skoraj gotovi, trgovska zbornica in mestni svet pa pripravljajo program. Toda tudi drugi ljudje se že pripravljajo za to razstavo, ki jim dela posebno dosti skrbi, in to so v prvi vrsti železničarji. Naval ljudi bo tako velikanski, da prostori pri tukajšnjih kolodvorih nikakor ns bodo zadostovali; da bi pa začeli sedaj s prezidavanjem, je nemogoče, ker do otvoritve gotovo ne bi z delom končali. Posebno dosti prometa bo imel Franc Jožefov kolodvor. Tu je še skrbljeno za različne stvari, ki se bodo mogle za Časa otvoritve razstave popolnoma predrugačitJ, ker drugače ne bode mogoč oni velikanski promet, ki bode na tem kolodvoru. Promet na tem kolodvoru postal je v zadnjem Času naravnost velikanski. Medtem ko je bilo število na tem kolodooru občujoČih oseb še pred nekaj le nekaj 100 000, poskočilo je sedaj na več milijonov. Pozimi se odpelje vsak dan iz tega kolodvora 179 vlakov, poleti pa čez 200, še enkrat toliko vlakov pa pride. Med razstavo bode pa promet še enkrat tolik. Že lansko leto pri sokolski veselici je bil naval na ta kolodvor velikanski (samo 28. jun. je izstopilo tu 21.000 oseb), pri tej razstavi bode pa še hujši, ker se gre tu za interese celega Češkega ljudstva. Preskrbelo se bode tu za več novih blagajn, kjer se bodo mogli kupiti vozni listki, prostor za prihajajoče bode oddaljen od prostora sa odhajajoče itd. Razven tega hoče načel-ništvo vpeljati tudi bolj enostavno manipulacijo pri izdaji voznih listkov, glede česar se pa vrše še poganjanja direkcije s trgovsko zbornico, želez* niška direkcija hoče namreč vpeljati, da bodo obiskovalci razstave plačali samo polovično vožnjo in to na ta način, da bodo obiskovalci plačali vožnjo samo v Prago, kjer bode moral vsak, ki hoče imeti polovično vožnjo, dati na svoj vozni listek pritisniti stampiljo razstave, nakar bo veljal listek tudi za vožnjo nazaj v domovino. Vsled zmage hrvaško srbske koalicije na Hrvaškem darujejo hrvaški rodoljubi večje ali manjše vsote za Ciril-Metodovo družbo za Istro. Naj bi tudi slovenski narodnjaki darovali vsled zmage narodno napredne stranke na Slovenskem sa našo Šolsko družbo sv. Cilila in Metoda! ,,Ma*ice Hrvatsko'1 občni zbor bo dne 15. marca v Zagrebu. Uboj. V Nemcih na Hrvaškem sta Marko Custič in Juri Tomić s koli ubila Štefana Ambrenaoa, s katerim sta prej popivala skupaj. Tudi Ambrenao je imel namen koga ubiti, a so drugi njega prehiteli. Buski begun. Pretekli četrtek, dne 27. svečana t. 1. jo stal pred ljubljanskim okrajnim sodiščem zanimiv obtoženec Bil je to 28 let stari in v Kurlandiji rojeni Ivan Muoenek, pravi tip ruskega mužika. Ivan Muoenek je služil leta 1905 še dobri dve leti kot topničar pri 8. brigadi in 7. bateriji telesne garde v Varšavi. Ko bi pa moral leta 1905. oddelek pri katerem je služil Muoenek, odkorakati na mandžursko bojišče, je pobegnil Ivan Muoenek čez mejo v Avstrijo in ostal prvo leto v Galioiji. Leta 1906. je pa prišel na Kranjsko ter vstopil kot hlapec v službo v prijaznem našem Brestu, vasioi v ljubljanski okolioi. Ivan Muoenek je Še danes le-tam hlapeo ter se je prav dobro priučil slovenskemu jeziku. Poleg slovenskega pa govori še rusko in nemško. Ljudstvo ga imenuje le „Rusu. Povod obtožbi je dal neki gostilniški pretep, pri katerem se je sicer mirni „Rusu tako razkačil, da je svojega protivnika Janeza Krašovoa s stolom udaril po glavi. Ker je pa glava Janeza Krašovoa tako trda, da ni bilo nobenih »vidnih znakov in posledio", je sodišče hudemu „Rusuu prisodilo le 24 ur, katero kazen je Ivan Mucenek takoj vljudno sprejel z besedo „Zahvalim". Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od danes do vštetega torka sledeči zanimiv spored: Pogreb umorjenega kralja in prestolonaslednika na Portugalskem. (Po naravi posneto. Ta slika je posebno interesantna, ker je še povsem svetu v svežem spominu tragedija, ki se je izvršila pred mesecem v Lisboni.) Sporočitev na morju. (Drama) Tulipani. (Krasna projekoija v barvah) Atentat na železniški vlak. . V nanorami kosmorami na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" vidimo od jutri dalje Reko. Opatijo, popolnoma novo serijo. Zaklalo se je mestni klavnici ljubljanski od 9. do vštevši 16. februarja t. 1. 77 volov, 6 krav, 6 bikov, 2 konja (za menažerijo), 200 prašičev, 127 telet, 24 koštrunov in kozlov, 56 kozličev; zaklane živine se je vpeljalo 1 tele in 13 prešičev. Trafiko na^južuem kolodvoru je predvčerajšnjim prevzela ga. Svet-ličičeva. Zasledovani cigani. Okrožno sodišče v Gorici je izdalo tiralnico proti ciganski tolpi Brajdič-HudoroviČ in Karič Nikolič, ki ie na ciganski način izgoljufala 2600 K denarja in za 230 K dragocenosti. Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 11 Slovencev, z Dunaja se je vrnilo pa 11 kočevskih kostanjepeČev. Predvčerajšnjim je šlo na Westfalsko 35, v Bregenc pa 30 Hrvatov. Iz Amerike se je vrnilo 50 Hrvatov in Slovencev. Izgubljeno {O zgornje umetno zobovje. Pošten najditelj naj ga odda pri magistratu. Najdena jO bila na Fužinah pri Ljubljani srebrna ženska ura z double verižico. Izgubiteljica jo dobi pri g. Ravniharju ml., Poljanski nasip št. 52. I nadstr. Monakovsko črno pivo se začne od jutri naprej točiti naravnost iz soda v hotelu rIlirijau. Več pove današnji inserat. Plesna veselica se vrši v nedeljo pri „F r a n c e 1 j n uu na Tržaški cesti. Domača veselica se vrši v gostilni Frbiich, Konjušne ulice danes zvečer. Plesna veselica ie v gostilni pri „Znamenju" na Sv. Petra cesti v nedeljo in v torek. V gostilni „Črni orel"f Gosposke ulice je jutri in v torek plesna veselica. Drobne sovice. — Huda obsodba. V Petrogradu je bil obsojen v 151etno prisilno delo v Sibiriji mlad slikar iz Monakova, ki je slikal karikature za ruske satirične liste. — Vest o mobilizaciji na Bolgarskem je popolnoma izmišljena. — Oropan železniški vlak. Na postaji Dombrava na Poljskem so roparji z bombami napadli vlak, oropali 10.000 rubljev ter se odpeljali s strojem do bližnjih gozdov, kjer so izgir ili. — Zaradi ponarejanja denarja v kaznilnici v Rendsburgu so zaprli še 19 uradnikov zaradi sokrivde. Za aitarjem kaznilnične kapele so našli za 10.000 mark ponarejenih petakov. —General Stbssel je bil včeraj celo uro v avdijenci pri carju. — Bana Rakodezavja je zaprisegel cesar včeraj kot tajnega svetnika. — Roparski napad na vlaku. Na progi Przemvsl-Zagorc so neznani lopovi opijanili nekega premožnega potnika, ga oropali ter ga vrgli z vlaka. Obtičal je z glavo v snegu, kjer ga je zagledal vlakovodja prihodnjega vlaka ter ga rešil smrti. — Na smrt je obsodilo sodišče v Mitrovici Martina Grgiča, ker je umoril lastnega brata. — Nova puška. Pezcy Maxim, sin iznajditelja vojaške puške, je iznašel novo puško, ki pri strelu ne poči, temuč le komaj slišno zašumi. Iznajdba provzroči velikanski preobrat, ker se bodo vse armade morale oprijeti nove puške. — Velika mednarodna lovska razstava se priredi leta 1910. na Dunaju. Na čelu pripravljalnega odbora je knez F ti r s t en b e r g. — Ljubimska drama. V Temeš-varu se je ustrelil od svoje žene ločeni graščak Alfred pl. Gotthilf, drugi dan pa njegova zaročenka gledališč-na igralka Zeldi, ker so njegovi sorodniki branili zopetno ženitev. — Spominski križec se ustanovi povodom cesarjevega jubileja za vojaštvo in civilno uradništvo. Križec bodo nosili v Avstriji na črno-rume-nem, na Ogrskem pa na rdeče-belo-zelenem traku. — Češki deželni zbor se skliče ^ele meseca maja h kratkemu zasedanju. — L mrl je v Gradcu vpokojeni vseučiliščni bibliotekar Adalbert Jeitteles. — Veliko poneverjenje so razkrili pri nemško-avstrijskem planinskem društvu v Monako vem. Po-neverjalec je bil nedavno umrli dvorni bankir Leuchs. — Pol milijona si je prilastil s ponarejen jem pisma s pomočjo fotografije neki slepar v Parizu. Originalno pismo je bilo napravljeno v Njujorku. Po 100.000 frankov je slepar vzdignil v Hamburgu, Antverp-in Rotlerdamu. Razne stvori. * Male stvari, ki človeka jeze. Neki moralist navaja male stvari, ki človeka jezijo. Zbuditi se v železniškem vozu iz lahkega spanja ter opaziti na smehljanju dam, da je speči smrčal. Dobiti površno zalivalo za poročno darilo, za katero je izdal več denarja, kakor je pravzaprav nameraval. Dolžnost, odkazati neokusnemu predmetu, ki smo ga dobili od starega prijatelja, odlično mesto v stanovanju. Dovoliti elegantnemu služabniku v odlični hiši, da pomaga oblačiti precej oguljen svršnik. * Koliko izdajajo velike države za šolstvo? Zanimivo je vedeti, koliko troši katera država za šolstvo v razmerju s prebivalstvom. Francija ima 39,k25!2.!267 prebivalcev ter izda za šolstvo na leto 261 milijonov 367.546 frankov, t. j. 8 K 90 vin. za osebo. Prusija ima 37,290.3-4 prebivalcev ter troši za šolstvo 135,779.969 mark. t. j. 4 marke 60 pf. na osebo. Avstrija ima 26,150.708 prebivalcev ter 60,549.754 K stroškov za šolstvo, ali 2 K 28 vin. za osebo. Anglija ima za 44,177.000 prebivalcev 16,477.150 funtov šterlingov šolskih stroškov, t. j. 7 K 70 vin. za osebo. Rusija brez Finske ima 146,419.100 prebivalcev ter zahteva v proračunu za leto 1908. za šolstvo 53,149.088 rubljev, t. j. 36 kope j k za osebo. * Mladi zločinci. Tovarnar Lu-dovici v Monakovem je pred nekaj dnevi dobil pretilno pismo, pisano od otroške roke in v katerem se zahteva od njega, naj pošlje 100.000 mark na označen naslov, sicer bo eden izmed njegovih otrok usmrčen. Tovarnar se ni zmenil za to pisanje in je vrgel v koš. Par dni na to je zopet dobil enako pismo z grožnjo, da bo eden izmed njegovih sinov gotovo mrtev, za drugega pa da bo moral žrtvovati milijon, če ne pošlje denarja. Tudi za ta list se tvorničar ni nič zmenil. Posledica tega je bila, da sta dva dečka, stara 10 in 14 let, pričakala enega njegovih sinov pred gimnazijo in ga polila s solitarjevo kislino po glavi. K sreči se ni zgodilo hujšega, kot da je padlo nekoliko kisline napadeneu na tilnik. Napadalca sta zbežala in se ne ve, kdo da sta. * Stari paganski kulti v Lurdu. Neki pariški časopis piše: »Ne mislimo tu govoriti o modernem Marijinem kultu, ki se je upeljal leta 1858. s takozvanim prikazanjem Marije in ki je zelo sličen Asklepijevemu kultu v Epidavru. Tu se gre za stari rimski kult, na mestu starega Lurda. »Revue des Hautds Pvrenees« j*? opozorila lurško inunicipalno Opravo, naj se pobriga za to, da rimski ostanki popolnoma ne propadejo. K temu pripominja »Revue di etudes ancien-nes«, da so na mestu današnje cerkve v Lurdu našli starorimske napise, ki se največ tiče »Totele« — čuvarice božjega svetišča, ki je v celi nekdanji južni Galiji obenem »vila gorskih vrelcev«. In tako je dokazano, da so že Rimljani na tem mestu častili vilo ter verovali v čudežno moč njenega vrelca, kar so katoliki šele vsled »posredovanja« preproste, a pretkane pastirice pred 50 leti začeli nadaljevati. Književnost. — »Svoboda«, glasilo svobodomiselnega narodno - naprednega di-jaštva. Štev. 3. in 4. — Vsebina: Odkrita beseda. — Naše ženstvo. — Milica Jako vi je viceva: »Srbinja v vlogi kulturne delavke.« — Fedor Gradiš ni k: »Izza kulis« in »Amazonka.« — M. N.: Razum in vera. — Slovensko visokošolstvo. — Književnost, umetnost in gledališče. — Razno. — Priporočamo slovenskemu dijaštvu, predvsem pa napredni inteligenci, naj izdatno podpirajo »Svobodo«. Vsak naprednjak, vsako napredno društvo bi naj bilo naročeno na »Svobodo«. Doslej pogrešamo še marsikaterega zavednega naprednjaka in marsikatero napredno društvo med naročniki! Vzemite si za vzgled klerikalce, ki z vso požrtvovalnostjo podpirajo glasilo klerikalnega dijaštva »Zoro«! Telefonsko m Drzoloviu BONA Duna| 29. februarja. Slovenski rojaki pozdravljamo z najsrčnejšim navdušenjem sijajno zmago n arodno-napredne stranke nad vladno-nemčur-sko-klerikalno zvezo, čast in slava narodnim voliloem kranjskih mest, posebno beli Ljubljani, Kamniku, Radovljici in Tržiču. Idrijo 29. februarja. Poraz klerikalcev popolen. Niti pristranska vlada, niti nesramni napadi proti naši stranki niso pomagali Arku. Ćast našim značajnim neustrašenim volilcem. Živio Gangl! Ribnica 29. februarja. Vsi trije ribniški duhovni so pristopili k luterš veri. Heil! Krško 29. febr. Čestitimo Gorenjcem, ki so včeraj Detelo pokosili. KrftkO 29. februarja. Veseleč se sijajne zmage, ki jo je danes dosegla narodnonapredna stranka in svobodna ideja, zlasti iskreno čestitajo beli Ljubljani in ponosni Gorenjski — somišljeniki Krški. Žužemberk 29. februarja. Slava zavednim voliloem mest! Na zdar. — Napredni ŽužemberČani. Ribnica 29. februarja. Srčno čestitajo ribniški prijatelji. — Viš-n i k ar. Delnice (Hrvaško) 29. februarja. Supilovi izb orni ci I slaveči pobiedu svog kandidata čestitaju Vašoj k po biedi. Senožeče 29. februarja. Veliko navdušenje zaradi sijajne zmage. Čestita— županstvo Senožeče. Senožeče 29. februarja. Živio zmaga! Pereat klerikalno nemško izdajstvo! — Senožeški narodnjaki. Trojana 29. februarja. Živela napredna Ljubljana, ker si Črnuhe in netopirje krepko pognala vse med hudirje! — Konšek. Gorica 29. februarja. Živela napredna mesta z belo Ljubljano na čelu. — Dr. D e r e a n i. Hrastnik 29. februarja. Slava neomadeževani Ljubljani ! Živeli narodni volilci kranjski! — Hrastni-ski narodnjaki. Banjaloka 29. Čestitamo in ve selimo se zmage naprednega življa! — Kajfeževi. Bradač 28. februarja. Krepki živio na sijajni zmagi kliče veleza-služnemu vodju napredne Ljubljane M a o e 11 e. Travnik 28. februarja. Čestitam k zmagi vsem naprednjakom! Živio! — Jakob Kordiš. Ptuj 29. februarja. Večna slava neustrašenim zavednim n aro dao-naprednim voliloem, ki so trojnega skupnega narodnega sovražnika treščili zmagovito na vsi Črti ob tla. — Ptujski Slovenoi. Trebnje 29. februarja. Slava našim junakom naprednjakom, čistim, neomadeževanim sinovom majke slave! Živeli! Na zdar! — Tomič, Pavlin, Petrovčič,Popovič, Hra-star, BonaČ, Ogrizek, Strle, Vozel, Žnideršič. Črnomelj 29. februarja. Izvoljenim naprednim poslanoem krepki: Nazdar! — Doleno, Sohiller, B1 a ž o n. Trebnje 29. februarja. Živeli napredni voliloi! — Bralno društvo „Trebnjeu. Domžale 29. februarja. Neodvisni kandidatje danes niso mogli spati! Živio! — Domžalski naprednjak i. Kostanjevica, 28. februarja. Z navdušenjem pozdravlja Kostanjevioa napredno zmago v Ljubljani. Iskrene čestitke! Na zdar! — Bučar, župan. Ribnica, 28. februarja. Zbrani ribniški voliloi, ki so šli „boj boj Vat brez upa zmage,u Čestitajo beli Ljubljani k sijajni zmagi. Slovansko - romanski blok. Dunaj, 29. februarja. Nemški minister-rojak Peschka je poslal ministru dr. Gessmannu, ki se danes vrne s Semernika na Dunaj, pismo, v katerem ga poživlja, da bi se zavzel za skupno postopanje nemško - nacionalnih poslancev s krščanskimi socialci. Ko se je to izvedelo, so se slovanski poslanci sestali na posvetovanje, ki je veljalo ustanovitvi slovansko - romanskega bloka. V. tem bloku bi bili zastopani Cehi, Poljaki, Malorusi, Slovenci, Hrvati, Srbi, Italijani in Romuni. Ta blok bi skrbel za rešitev vseučiliških vprašanj in bi uredil tudi jezikovno vprašanje pri sodiščih. Poslanci, ki bi bi- li v tem bloku, imajo v proračunskem odseku izmed 54 mest 28 poslancev. Vprašanje je, če se bodo temu bloku pridružili tudi socialni demokrati. Kakor se čuje, so se češki in italijanski soeialno-deinokratski poslanci že izjavili, da so pripravljeni pristopiti temu klubu. Cesar o častniških plačah in delegacijah. Dunaj, 29. februarja. Cesar se je v razgovoru z nekaterimi delegati zelo pohvalno izrazil o tem, da se je v delegacijah tako vsestransko razmo-trivalo vprašanje zvišanja oficirskih plač. Na pripombo nekega delegata, da je vzpričo parlamenta, slonečega na podlagi splošne in enake volilne pravice, uredba delegacij zastarela, se je cesar izrazil: »Res je, toda kaj naj postavimo na mesto delegacij?« Saborske volitve na Hrvaškem. Zagreb, 29. februarja. Iz uradnega vira poročajo: Izvoljenih je do-sedaj 23 (preje 18) pristašev »Stranke prava«, 15 (9) srbskih samostal- eev, 4 (2) naprednjaka, 8 poslancev izven strank, 1 divjak. Koalicija ima, oko se ji prišteje še mandat bivšega bana grofa Pejačeviea, 52 mandatov, torej absolutno večino. Starče-vieanci imajo 23 mandatov, 1 Starce vicanec izven stranke, 1 Nemec, 1 unionist in dva radikalna Srba. Ena volitev je bila sistirana, v 6 okrajih pa so še ožje volitve. Odgođena j usti H kaci ju. Petrograd, 29. februarja. Na intervencijo italijanskega poslanika je vlada sistirala justifikacijo italijanskega podanika časnikarja C a -1 i n o t a. Interpelacija v dumi. Petrograd, 29. februarja. Okto-bristi in kadetje so vložili v dumi interpelacijo na ministrskega predsednika S t o 1 i p i n a radi postopanja policije v Vilni, ki je vtihotap-ljala revolucionarne spise, da je z njimi kompromitirala neljube ji osebe. Atentat na šaha. London, 29. februarja. Iz Teherana brzojavljajo, da je pri poskuše-nem atentatu na šaha bilo ubitih 21, ranjenih pa 20 oseb. Pariz, 29. februarja. Iz Teherana brzojavljajo, da je bil pri atentatu na šaha udeležen tudi poveljnik telesne straže, po narodnosti Francoz. Moža so aretirali. Atentat je bil posledica zelo razširjene zarote. Poskusen atentat na argentinskega predsednika. Đuenos Aires, 29. februarja. Pred voz predsednika Alcorte je bila vržena bomba, ki je ugasnila. Zaprli so 22 Argentineev in 3 kom-plice. Predsednik ni bil ranjen. Zahvala. Ponosen na sijajni dokaz zaupanja pri včerajšnji deželno-zborski volitvi, izrekam Častitim gospodom ljubljanskim volilcem spoštljivo zahvalo, da so me izbrali za svojega poslanca in jih zagotavljam, da bom vedno zvesto in z vnemo zastopal koristi ljubljanskega mesta in svojih volilcev ter vedno neustrašno stal na braniku slovenstva in naprednosti. Ljubljana, 29. febr. 1908. Dr. Ivan Tavčar deželni poslanec. Zahvala. Vsem prijateljem in velecenje nim naprednim volilcem, ki so pripomogli v to, da je bila včerajšnja deželnozborska volitev v beli Ljubljani tako velečastna manifestacija zvestobe do stranke, kakor zlasti tudi še našemu neustrašenemu naprednemu Časopisju usojam se izrekati na izkazanem zaupanju svojo najvdanejšo in naj-iskrenejšo zahvalo. Ljubljana, 29. febr. 1908. Dr. Karel Triller deželni poslanec. Narodno-naprednim volilcem v Kranju in Škof ji Loki! Za izkazano zaupanje, da ste mi zopet poverili Čast, Vas zastopati v deželnem zboru, Vam izrekam svojo iskreno zahvalo. Vse moje delovanje v bodočem deželnem zboru hočem posvetiti v blagor in dobrobit Kranja in Škofje Loke. V Kranju, 29. svečana 1908. Ciril Pire deželni poslanec. Zahvala. Podpisani si usoja tem potom izreči vsem cenjenim volilcem svojo najsrčnojšo zahvalo za zaupno oddane glasove dne 21. svečana t. 1. Čeprav je odloČila vsled strastnega pritiska in delovanja zlasti zadnjo noč, neznatna manjšina v prospeh protikandidatu, vendar smo lahko na uvid samostojnosti ljudstva ponosni. Istotako izrekam tem potom iskreno zahvalo tudi za vse pismene izraze simpatije poslane mi iz vseh strani, zlasti naše Bele Krajine- Gradac, 27. svečana 1908- Julij Macelle. Zahvala. Visokoroduim gospodom Božidarju baronu Š/arcu, dr. Hansu Schusterschutzu, dr. Nandetu Kgerju v Ljubljani. S svojim bratovskim nastopom proti nam ste nas opozorili, da je naša kranjska dežela po 98 % slovenska. Zaaluga Vaše zveze je, da je pri včerajšnji deželnozborski volitvi v naših lepih slovenskih mestih in trgih z nepremagljivo silo nastopila slovenska na-rodnazavest in tudi zmagala. Dolžnost naša je vsled tega, da se Vam iskreno zahvalimo za to Vašo zaslugo in bodite uver-jeni, da bodo naši poslanci slov. mest in trgov v deželnem zboru pri prvi priliki dali še krep kej šega duška naši hvaležnosti. Ljubljana, 29. febr. 1908. Slovenski volile! slovenaklh meat In trgov. Poslano/) Priporočljiv pekovski pomočnik je Ivan Arbi, že večkrat kaznovan zaradi pretepanja in sirovosti. Sedaj je bil v službi pri meni in tudi tu se je obnašal slabo in je bil večkrat opozorjen, naj se delo redno opravlja, kar mu pa ni bilo prav. Pa se mi je le preveč zdelo in sem mu večkrat nameraval službo odpovedati radi njegove surovosti in slabega dela. Tudi se je večkrat primerilo, da ga ni bilo ponoči k delu in je kar izostal. Seveda me je pa to naposled tudi ujezilo in sem mu odpovedal na osem dni službo. To je bil pa povod, da je namesto da bi moral še osem dni ostati v službi Še tisti dan vse popustil kakor tudi pri večih strankah pobral denar in odšel neznano kam. Priporočljiv pomočnik bi bil to za vse pekovske mojstre r,7l Anton Smerke pekovski mojster v Ljubljani. * Za vsebino tega spisa Je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Avstrijska specijaliteta. Na želodca bo ehajocim ljudem priporočati je porabo prist nega „Mollovega Seidlitz-praska", ki je pre-skasuno domače zdrav 'o in vpliva na želo dec krepilno ter pospe Suno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zaiagatelj, DUNAJ, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in a podpisom. 6 86—3 K »mIj »j »ri naj bero inse at o THT-MOMEL SCILLAE, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo. Spomladna saditev. K predstojeći spomladanski saditvi [sadnega drevja, grozdnega in krasotnega grmičevja, vrtnic, cvetlic in sočivnih rastlin se priporočajo dobro renomirane drevesnice in vrtnarstvo firme Friderik VVenzei v Olomucu za različno rastlinje o katerem tudi razpošilja bogato ilustrirane cenovnike na zahtevo franko. Doječe matere ki same hranijo svoje male, dobe presenetljivo hitro novib moči in veselja do Življenja s Scottovo emulzijo. SCOTTOVA emulzija je slastna, pospešuje tek in prebavo brepl 3drav]e in jači ves organizem. Obenem vpliva tudi najugodnejše na malega dojenčka, ga dela rožnatega Pristni sum t ti in jedrovitega, dvojno nizko — rtM- veselje za ljubeče starše. 6ta — kot Jan- M«fi Izvirna steklenica 2 K 50h. leonoviM rtv- uMl W>Pir^i^io«hT"l> FRANC JOZEFOVA GRENKA VODA Hrri7liUM«nn Hrr»■* o in ocf utraunjuj« neprijetno zapo tx ust* t oteklenl*« m navodom 1 14. Bi gorodnemu gospodu M. IjevfUivku, lekarnarja v Ljubljani. VaSa izborna Melnsine ustna in zobna voda je najboljšo sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in ie neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo Vsa koma naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melos, ostne in zobne v o i Dovolim, da to javno oznanite, ker }e res hvale vredno. Leopold Oangl. mestni tajnik:. Metlika, 84. aprila 190& Dsi Itk&rnfc MU Lsustika j Ljubljani; Rtsljtn efisis št i Đalaj novozgrajenega Pran Jozerovegr inbiž. mn***- 26— 9 Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se v imenu revne šolske mladine zahvaljuje delavcem cementne tvornice v Mojstrani za znesek 33 K 04 h, katerega so kot čisti donesek veselice, prirejene dne 15 t. m. podarili podpisanemu za nabavo šolskih potrebščin ubogi šolski mladini. Bog plati l Šolsko vodstvo na Dovjem dne 25. februarja 1908. Fr Jeglič« nadučitelj. Heteorologlčno porodio. ritina nad morjem 806. .Srednji zratm ti** 7S68 r» m e Čas opazovanja Stanje baro metra o. > 5 S Vetrovi Nebo v mm • • iS. 9. sv. 72 5 1-8 slab jug j jasno 2 h 7. zj. 722 7 00 si. svzhod oblačno 0 2. pop. 7182 1 1 sr. 3vzhod 1 dež Darila. Upravnistvu našega lista so poslali: Za drnibo v sv. Cirila in Metoda. G V. Watzak v bma.tnecn pri Litiji poslal iz sledeč h nabiralnikov: G pl. V. Wur bach v Li iji 4 2 , nabiralnik št * 0; A. Starovasoik v Litiji 5><4, št. f6; Al Ha»linger istotam 8i?2, gosp. I RazbarŠek v Šraartnem \ 59 ter g Ig. Zore v Č nem po'oku 64 h, (skupaj 17 G9) od-bivši poštnino 13 h, je končna vsota 16*96. 't. Kristijan Kanale v Preetranku • K, katere je nabral na svatovščini j? Lemolda Slavca ie Prest ran k a — G Paula Fie.schmann v Metliki K , katere sta zaslužila g Anton Maha in g Feliks Faks na balu pri gospa; Marti Vigi v Metliki — G. Alojzij Terče*, knj g >vez v Celju, nabral K -64 — G Sirnik, pjštai ofi cijal v Ljubljani K 10 71, katere je nabral v agitacijakem lokalu pri Križu v proslavo zmage narodno-napredne stranke v Ljubljani. — G. Ema IZenccvich, nčiteliica, tafaa pri Sv Bol-fenkn poleg Središča K 4*40, katere je nabrala vesela družba pri gospe kapetanovi. — G Brezovnik Olga v Vo niku pri Celju K 10, od Vreeerjeve gostije dne *8. t. m. G Ivan Hivli'ek v Ljubljani K 42r, nabrano na ša-Ij: v i dražbi za * jabolka, povodom zaključne večerje med l?stimi igralci na marjanco" ter drugimi gosti v go«tiloi g 1 hterle na 8v. Petra c«*ati. — G. obč. svet. Turk je nabral cb priliki slavlja zmage dezelnozborstih poslancev gg. dr Iv. Tavčarja in dr. Karla Triierja v kolodvorski restavraciji g Jos. Schreva 152 kron. — Skupaj z\M K 7b vin. — Srčna bvala! Živeli! Upravnistvu našega lista so poslali : Za drnibo sv. Cirila In Metoda. G. Ferdinand Špilar v St. Petru na Krasu 3 60 K, kot skupiček za prodani koriandoli na veselici gasilnega društva v Št. Petru. — G. Fran Bočina v Spod. Idriji 1722 K, ka- Srednja včerajšnja temperatura: 1*1° nor-nama 1 2°. — Padavina v mm 0*2. „)Citro 221«. Poslano pismo na ienitno ponudbo v št. 14 sem šele sedaj prejel prosim, blagovolite doposlati pod drugim naslovom Vaš cenjeni odg >-vor na upravništvo „Slov. Naroda", ako reflektujete še na mojo ponudbo. S spoštovanjem €99-3 „R€SH3". ▼ Gradcu s koncesijo, z lepim sadnim in sočivnim vrtom, lepim gostilniškim vrtom in saletlom za goste, pokritim kegljiščem na tramvajski progi bi zu več tvornic, se zaradi obiteljskih zadev proda za 15.000 gld. Pripravna je posebno za posestnike vinograd v, vinetržce. pa tudi za (začetnike. Vknjiženih 8000 kron lahko ostane, na roke 5000 gld, ostanek po dogovoru. 78?—1 Poizvedbe na g. M. Neumuller, tvorniŠki uradnik v Gradcu, Moser-hofgasse 19. Krasne BLUZE največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila ter :-: otročje oblekce :-: priporoča po nafulifih cenah . M. KRISTOFIĆ ^^^^ por. Bačar 'oSv STARI TRO st 28. Zahvala. Povodom smrti našega nepozabljivega soproga, oziroma očeta, starega očeta, tasta, brata, strica i. t. d., gospoda Frana Kuttina, star. trgovca in posestnika, ravnatelja Notranjske posojilnice, blagajnika kr. šol. sveta in godbenega društva, bivšega župana itd. došlo nam je od vseh strani toliko tolažilnih sožalj, da nam ni mogoče se vsem zahvaliti. Zahvaljujemo se tedaj tem potom preč. duhovščini, p. n. gospodom uradnikom na čelu jim g. vodji okr. glavarstva Fr. Schittniku in dež. sod. svetniku g. Žužku, okrožnemu zdravniku g. dr. Erženu, slav. narodnim društvom za darovane krasne vence in častno spremstvo pri pogrebu, in sicer: Cital niči, »Sokolu«, požarni brambi, pevskemu društvu in p. n. gg. članom salonskega orkestra za krasne pretresljive nagrobnice pred hišo in ob grobu, godbenemu društvu, si. Notranjski posojilnici, slav. županstvu in g. županu Pikelnu, nadalje se zahvaljujemo p. n. učiteijstvu ter šolski mladini, ki se je udeležila sprevoda, krajnemu šolskemu svetu, gospodom tovarišem v Postojni in okolici, ki so prihiteli polnoštevilno izkazat zadnjo čast blagemu pokojniku, vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane krasne vence, tvrdki Ant. Krisper in Rudolf Oroszv v Ljubljani za krasne vence in soudeležbo pri pogrebu, tržanom in vsemu drugemu cenj. občinstvu od tu in iz okolice, ki je res v tako Častnem številu spremilo dragega pokojnika na zadnji poti. Vsem, ki so nas tolažili ob tako bridkih urah na ta ali oni način stotera hvala ! Poplačaj Bog ! 765 Postojna, dne 27. februarja 1908. Globoko žalujoča rodbina Kuttin. 7 H koncu predpusta! Od soboto, da« 29. februar]* ••• de srede, dee 4. marca •% se bo 744 s -v restavraciji- ntn na Marije Terezije cesti čez vlIIoo točilo pristno dolenjsko vino namesto 40 ^ Izucen železmnar x večjo glavnico Želi vstopiti v kako podjetje za družabnika. "*-a Ponudbe Kranj, poste restante L z več let dobro idočo sH I m «f pekarijo se odda ta III aA IJI ko' v naiem z vsem s»S« a Ssr W*» pekovskim orodjem, oziroma proda pod ugodnimi pogoji v večjem trgu na Dolenjskem. Natančnejša pojasnila daje uprav. „Slov. Naroda" 762 8 Blagajne. 3 proti poiarn in vlomu, „Fox" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Hica 22. 3484—62 .m Popolna oprema za novorojenčke ofroftko prrllo v zalogi sa vsako starost pripo roča mini trgovina s peiilom C J. HAMANN 1 i,jihija\a. Perilo lastnega izdelka 1870 U»tanovi/*mporoča Razpoiiljalnica zz platneno in modno blago V. J. Havlfcek a brati rcoMbradl um Ceikea Mnogo pobvalntc. NaroČila za več nego 16 kion poiivjnmo poštnine prosto. Zavitek a iu metri pra sega blaga sa 18 K franko. 766 1 |Je V v Kamniku! s hie- BlltflMf vom ia vrtom in z III ^ I I meščanskimi pravi-IIIk#Mol cami je naprodaj. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 722 8 Naprodaj le lepa 7Ž°-Ž 4 leta stara kobila (kostanjevec) 170 cm visoka pri Atol liju Štajpanu v Veliki Loki na Dolenjskem. Cena po dogovora. Učenec ki je dovršil vsaj ljudsko šolo, se takoj sprejme v trgovino z želez-niuo, Franc Onstin v Metliki. 76s l Dobro obiskovana trgovina katero labko vodi tudi dama, se takoj odda. 783-i Kje, pove uprav. nSlov. Naroda". Pozor! Čevljarji! Pozor! Pripravo gornjih deloo Franc Sajovic Ciga leto ve ulice štev 17, nasproti lastičae palače v LJubljani- m (Oberteilberrichtnng) po primerno nizki ceni izvršuje po meri VABILO na 775—1 plesno veselico ki se vrši v nedeljo, I. in to ek 3. marca v gostilni pri „Znamenju" Za obilen obisk se priporoča Marija Glinšek. Gostima pri .FRGOLINU' na Emonsbi cesti št 11. U soboto, dne 29. februarja domača plesna veselica. Začetek ob sedmih. Vstop prost. Za dobro pijačo ter gorko in mrzlo kuhinjo se jamči. 754—2 Za obilen obisk se priporočata ANTOM in IVANKA ŽEBA. VABILO na domačo plesno veselico ki ne vrši u soboto, dne Z9. februarja v restavraciji „Frohlicir Sodeluje godba na lok. Začetek ob osmih. Vstop 40 vin. Za obilen obisk se priporočata Antonija In Filip Frdhlleh. plesno VE7ELICA ▼ restavraciji pri »Črnem orlu« Začetek on 8. vstop prosi Za obilen obisk ae priporoča Jfftaka perllčev* 784 gostilni čarka. 70 D-^B M8 49 Lokal in skladišče ▼ Židovskih ulicah 1 so takoj odda. Vpraša se Jurčičev trg it 3, I. nadstropje levo od 11. dopoldne do 3. popoldne. 733—2 Slama in seno v balah- |e cono naprodaj v skladišču na Martinovi cesti štev 10. 4076- *6 Monograme tal drugo risarije uvoznic na vsakršno blago hitro in ceno Marija Rimerc v Ljubljani, Hradeckega vas štev. 1 I. nadstropja 758—1 (nzspr. Dolenjske mitnice, prodajalna ČeSuovar). Zunanja naročila točno in ceno. ' KljnMarsiTo Fasching-a vdov? Poljanski naslpftev.8. Reichova hiša. Izvrstno In solidno delo« Cene zmerne. Popravila s«- toeno Izvršujejo. XJrstd.no dovedena Ign. Se 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služe! G. FLDX Gosposke ulice it 6 760 išče nujno: trafikantinlo za veliko trafiko prav dobro, stalno mesto; 2 hišni za Ljubljano in Pulj, 15 gld. plače; več kuharic in deklic za vse za Ljubljano in zunaj; streiaja za plemiško hišo v Gorici: nočnega čuvaja za tvornibo itd. Hofvslna tukaj« — irsina *n kolikor moziii« S>ttr» postrežba ta^otoTljfna Zunanjim ooDisnm ja oniozm znamko za odeovo' Zenitna ponudba. 27letni jfeles nični uradnik, lepe Zunanjosti, srednje postave, s 37*000 kronami premoženja, je// jnanja j izobraženo in premočno gosoico. Le resne ponudbe s slik° JQ P°-slaii do 20. marca na naslov: „2oran 155, Ljubljana, poste-resiante proti inseratnemu rj^ajH." Strcga tajnost je zajamčena ■■nI 80 kobila za pleme čistokrvne ali polkrvne kakšne dobre, najraje angleške pasme. Ponudbe je poslati pod „Bobila zn pleme11 ua upravništvo „Sloven-skega Nar odaa 741—3 756 Pod trančo 2. Razstavljeno od nedelje 1. marca do všteta sobote 7. marca 1908. Zimski Sprt ? Alpah Sprejmeti se takoj w'ML ■ i ■ šivilja dobro izurjena ter z dobrimi izpričevali ter tudi 7t 1 1 učenka (jahalnica), najpripravnejše, najcenejše in najzanesljivejše prevaža Cunard Line. Prihodnji odhod s Trsta : Carpatbia 3. marca 1908 Ultonia 18. marca 1908 Slavonia 31 marca 1908 Iz Liverpola: wo-i LUSitania največji in najkrasnejši parnik na svetu) 7. marca/ 4. aprila, 25- aprila in 16. mala. Mauretania 21. maroa, 11 aprila, 2. mala in 23. maja Pojasnila in vozne karte pri Andr. Odlasek v LJUBLJANI, Slomškove ulice šfev. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Za Ljubljano in okolico išče Ia zavarovalna družba spretnega gospoda z dobrim nastopom za prevzetje glavnega zastopstva s stalno plačo, provizijo in potnimi stroški. Ponudbe pod „P. P.11 na upravništvo ^Slovenskega Naroda". 758 V Zagorju na Pivki bo lO. marca t« 1. obnovljeni živinski in Kramarski 7r2—1 semenj • ljubljenega Usojam si vljudno naznaniti, da bom točil poslej poleg pri- piva iz deln, pivovarne v Laškem tudi svetovnoznano ■S izvirno monakovsko, pivo A iz pivovarne Sedelmaver „Leistbrau" in sicer naravnost od soda brez o gl j en če ve kisline. Obenem si tudi usojam opozarjati na svojo znano dobro kuhinjo in izborna prirodna vina. 174 Obilega obiska prosi a vel esp oš to v a u jem Fric Novak, hotelir lajfitja iahfa maftlift ■ijfliiilb otroških vozičkov hi MvadiM de najflnsji« žime M. Paiič J. KEBER trtovlno z manuf aklurnlm hi perllnlm blagom na Starim trgu št, 9 priporoča i vence in šopke za neveste ter nagrobne vence po Izredno nizkih cenah. I Potrebščine za krojače in šivilje. v Izubijani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve manufakturno trgovine priporoča 9 klobuke cepiče, razno tate, ovratnike itd. Odlikovan a častno diplomo in zlato kolajno nn III. dunajski :: modni razstavi :: 1. maja 1904 pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti presvetle gospe :: nadvojvodinje Marije Josipine. :: N krojaška obrt ? Ljubljani, Selenburgove ulice itd. 3 ■e priporoča v i z goto vijanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. nniform po najnovejšem kroju. Priznano aolldno delo In smerne oana. Pri»tno angle&ko blago je v največji Izberi vedno v zalogi. I] Ma|bofjato|io zalogo In na|-raznovratne|šo Izbiro Kioolrleu In honnonljeo Ima Alojzij Kraczmer Izdelavaleo klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4. ^pjSr-gngsBSSMj Vedno so ? ■ R prelcranl M m pa brezhibni in^ & »a ■nssji poprav-lj»ujr vseli sistem*v. Glavno i| ■astopstvo dvornih fina 1j« ■osen- J —r.cr wim Dunaju, Ciebrttoler Otlsinl mm »aemju, AvajueS I rlrater v Lftbarn, T«. »Innn * hmrm v I,lpske«n. Za vsak, pri m ■•al kapljon klavir sassta jusučlsn. — MeJsJŠJs lss»o>se3|ewsJsiiatau - jBoUam plSdll«. r IJ Spreten vajen dela na najmodernejših stroj h, so spremo za umetni mlin. Izpričevala ali prepisi in popis življenja itd. itd. naj se pošlje pod šifro iiSprotno moč1' na upravništvo „S1. Naroda". lit—i JfaJboljSe ure ee* 30 «»«»«* ltu|»IJ«>ulta ! 145 gld. 325 Sprejme so 739 -fc blagajničarka — zn kavarno v LJubljani-- Kje, pove nprav. „Slov. Naroda". ' or trpi na padavici, krčih in drugih Sivfc ih boleznih, naj zahteva o tem brofiuro kf jo zastonj in poštnine prosto razpošilja pri v. Neh%«a\fien-Apotlieks Frankfurt ». ti. 8093 2s niso» Dobro idoča 11 i kljasta reniontoirka s s»-kuud. kazalcem .^urua 1 gid. 45 kr, — Gloria srebrna remontoirka lepe gravirana s nek. kazalcem, 86 urna I gld. 70 kr. — Pri&tao pozlač remontoirka, Ia švic kolesja, 3 nrna t gld. 3f> kr. — Roskopf patent remoutoirka. dvejnat pokrov 8 gld 2) kr. A mer. donble zlata remon- toirka z Upimi 3 gravir pokrovci 3 gld. 60 kr. Za vsako uro kletno pismeno jamstvo. Po psvssttl poši ja. 761 t S. KOHANE Utoz ur Krakov it. 358. /a nengajajoče denar nazaj. Nešteto ponaročil od dostojanstvenikov in dr. Cenovniki zastonj in poštnine prosto v kateri je gostilna, se pod ugodnimi pogoji proda ali da v nnjom Hiša je zelo pripravna za mesarja. Gostilniška koncesija ostane na hiši. 682 3 Pismena vprašanja pod „100Q A G." na upravništvo ^Slovenskega Naroda. Pripravna ženska oseba tiče manjšo gostilno na račun ali tudi v najem. Sprejme pa tudi kaj drugega primernega, ker je sposobna v vsem. Pojasnilo daje upravništvo „Slovenskoga Naroda". 78J-& Proda SO po nizki ceni zaradi selitve v Zenltna * *^ * * ponudbo. Mlad trgovec s primernim kapitalom, ki se je po daljši odsotnosti zopet vrnil iz Amerike in bi si rad ustanovil svoje ognjišče, bi se rad oženil z delavno deklico ali mlado vdovo Če mogoče trgovskega stanu. Dopisi pod „A R 100 f na upravništvo Slov. Naroda14. novozidana, z obokanimi kletmi, ob deželni cesti na Dolenjskem. V hiši se nahaja gostilna, prodajalna in trafika. K hiši spada vrt, nov hlev in svinjak, šupa za vozove in vodnjak. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: ,,Amerikanec(' poste re-stante Straža, Dolenjsko. 742-2 Pristni dobri brinjevec se dobi pri 3'. 9 i L ŠEBEMU V Spol Jišhl. Oas. kr. avstrijske s državne železnice. izvod iz voznega reda. Veljaven od dne L Odhod lz Llnblfane fni. teLi 05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica, d. ž^ Trst, ckr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. '•07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-TopHce, Kočevje, 3-OB predpoldne. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. i-4.0 predpoldne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. želn Trs drž. žel.. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. rOO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straza-Topllce, Kočevje. ?.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Bcijak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žeL, Beliak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. šo zveOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3o zveder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. o*40 ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod ls L|abl|ans dr*, kolodvori '28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, t-os popoldne. Osebni vlak v Kamnik MO zvečer. Osebni vlak v Kamnik o 00 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Soho d v L|nbl]ano |nt> ieLi o-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. ii-i5 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., Čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudoltovega, Grosuplja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Beljak« juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (ces Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta dri žel. Jesenic. o-BO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveOer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Kudoltovega. Grosuplja. 8-4S zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. 1100 ponoOl. Osebni vlak iz Trbiža, O lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsra drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Do a o d t Ljobllano drt, aolodvor: 0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10-00 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika O" O zveOer. Osebni vlak iz Kamnika. 0-50 peneAl. Osebni vlak iz Kamnika. (Sazu ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v trednf* cvropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih žsleznic v Trstu IL T 1 i! Objava in priporočilo. Svojim cenjenim naročnikom in vsemu p, n. občinstvu vljudno naznanjam, da se sprejemajo naročila ja reklamo in plakatiranje JHar^ v Gosooskih ulicah štev. 3. Izjavi j a m nadalje da g, Peter Jftttelič ni upravičen sprejemati v mojem imenu nobenih naročil, manj pa Iti k a Hirati denar. Obetajoč najtočnejšo po-Strejbo se priporočam j odličnim spoštovanjem cfranc (Perdan lastnih J. zavoda za plakatiranje in reklamno potljetje za cela Kranjsko tlezelo v Ljubljani, — GosdosK* w//ce Štev. 3. i T 777 (I 15 ^12130 AF 22 pw Prodam|takoj fpl lastnega pridelka, po zelo nizki ceni. Ličen, veleposestnik v Rihen-Lerkn na Goriškem. 69o—6 Optični zavod Jos. Pli. Goldstein Pod trančo št.l priporoča 9 vse v svojo stroko spadajoče predmete po zelo nizkih cenah. Poprave to 5no in ceno. Vrtanja naro&ila z obratno pošto. I električ. obratom urejena tvornica G. Skrbić «lasreSu. Ilica iteu. 40 priporoča svoje na glaan solidne in cenene 8 žaluzije les. tkane in platnene rolete, železne m lesene kapice za i L ca in prodaja Inice io p:cs) da čim || teč pozornost: poklonite tej solidni tvornici. Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. Samo pristna oriška in različna vina se točijo najceneje 9 ,*86-& Goriške Stari trg 13 pri nakupu v na blizn 40 let obstoječo tvrdko R. HIRLAUC Cjnbljana 9 Stritarjeve (Spitalske) ulice itev. 5. oar Na zahtevo so dopošlfelo vzorci. jPnfakamnaanaO 40 let 1 B^nisinH^ opustivši trgovino 1 I VUj^sLCL kako zaupno mesto * * «WW w **** bodisi kot blaga jst- Car pri kakem večjem podjetju ali poslovodja pri trgovini. Govori poleg nemščine tudi italijansko. Lahko tudi položi kavcijo. Razume tudi kletarstvo. Dopisi pod „Trgovac" na upravništvo „Slov. Naroda". 719 3 Vajene poštenih staršev ali srednje sposobnega trgovskega pomočnika sprejme Karel Šiftkovič, trgovina z mešanim blagom prodaja tobaka in gostilna v Černikaiu, Istra, v u 3 ne odda n 1. ntajnikoni na Dnna|- akt ooatf it. M. Poisve se isto tam pri Soknoidor £ Vorovškn. ees—a Za dobro idoče podjetje se iiee upokojen goapod, ki bi lahko vložil par tisoč kron in bi hotel opravljati par ur na dan pisarniške posie ter da-nj narna opravila. Zmožnost slo- n| venskega in nemškega jezika potrebna Prosto stanovanje v zdravem in prijetnem kraju. Plafrlo in o brest o vanje po dogovoru Naslov: „Volk", Šoštanj, Šta-ierako. 70 s Pekarija • prodafalatoo In staaavanleai se daje v zakup. Vprašanja na g. Antona Biz|akat o kr. pašnika s/ Idriji. 7 7—3 Isoo no za takojšni! nastop v za lokomobil 60 HP, na neki parni iagi. B ti mora veič popravljanja strojev za obdelovanje lesa. 727- % Ponudbe z navedenimi zahtevami je pošiljati pod MD. 1 štvo „Slov. Naroda." u na upravni Kinematograf „£dbon Dunajska cesta aasprotl kavarno »Evropa1 V «»i*«*clo in soboto nov «Ssj3or*t3d s»< 7f>9 Naznanilo. Vljudno naznanjam svojim cenjenim naročnikom, da sem oddal vsa zlatarska dela, katera sem dosedaj prevzemal, gospodu Dunielu Zupnncu zlotorju v Vlolfovlh ulicah $t. 6 S tem priporočam slav. občinstvu g. Daniela Zupanoa, ki je mnoga leta zame delal, da ga blagovoli počastiti z obilimi naročili. Z odličnim spoštovanjem Adolf Wagenpieil. Priporočilo. 628—3 Z ozirom na naznanilo gospoda Adolfa W a genpfeila si dovoljujem priporočati slavnemu občinstvu svojo zlatarsko delavnico v Volfovib ulicah štev. 6 kjer izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela in prosim, naj me blagovoli počastiti z obilimi naročili. Z odličnim spoštovanjem Daniel Zupane. 1]^^^3mV*SS___ Mesarji!!! V najem se da mesnica ozir. prodajalna z vso opravo, napolnjeno ledenico ter eventualno tudi pripravnim stanovanjem s kuhinjo in 2 sobama ter s hlevom. 652 4 Pojasnila daje Josip gostilničar na Bleda. Nedosežno 0» .1. Hoffiouelfa ome-j. r rKka Iznajdba T Higijensko gumasto blago za moške. Porabno u a leta. Patent GlcL 2-30. čez t miliona kosov prodanih v kratkem časa. Higijensko gumasto blago sa ženske. (Varstvo žensk.) Priporočili n m prvi zdrav-oiski strokovdjaki, poraboo n* leta. GlcL 1'30. Kdor pošlje denar naprej tudi p smene znamke) mu ponije diskretno in poštnine prosto, sicer t'> kr. več, edina prodaja JLH. AUER, tvornice za gu-JL T— mašto blago. — I O a a s i IX 2, Nnssdorferstr. 3—0. Kral evstvo Saško Tacnnitnm littf eida. Ravnateljstev) : prol. A- Holzt. Višje tehniško nčlliščo zn elektrotehniko in strojno tehniko Efektrofchai&ki m strojni lahora tonii tSd -i 36 soUko leto: 3610 gojencev Tvorniške uiae delavnica. Programe itd. pošilja brezplačno tajni štvo. Vodovodi kanulijociiB, Kopališče naprave Projekti in izvršite v pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poverit v i gradbe zastonš) 8664—10 inženir-Mdrotekt Konrad Lachnlk, Ljubljana Beethovenove ulice štev. 4. Brzojavi: LuchniHlubllana. „Ottoman" tukaj, „Ottoman" tam, povsod me iščejo, povsod me ljubijo. VII 191—1 podružnica a spijeta. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico u ceioucu. Str It m W j BV a Ulice *t. 2. sWsBn*sBn*arnal rotid K 200^4lt». I. sjrlaa pi*ip sss* i a promese na komunalne srečke glavni dODitek "k 3 o o. o mmsom« mm mm Vlals«* aansiZlsA k žrebanju 1. &*« ril i <»o K T. - pronuse no tism srečne m dobitek m iso oco.-=^ > asm*«»nam«3*»l ssatsmjpasj M«3 Ust vloge na knjižice in na tekoči račun proti °|o n*m obrestim. 21—85 mm Delniška družba Združenih piVOVaren 2alec in laški tr lalltetai izborno pivo. črno pivo Jalvator". gfSST Zaloga v Spodnji Siftkf. — Telefon Ste v. 187. T6jfl$ rošUjatvo m dom nprefenin reitavrator fosp. B. K r 11 i n I k „Narodni dom", Ljubljana. (Štev. telefona 82.) 757—1 SVETOVNOSLAVNI 898-104 BRANCA tvrdite FRATELU BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČIOA NA SVETU 1 Noutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni. Herbabnvjev podfosforoldsli Zaloge skoro v vseh lekamlcah! a spodnfo __^ opneno železnnti sirup. Že 38 let zdravniško preizkusen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev irupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. T" Pni pMirtikMl m mrk- " Dr. Hellmanna lekarnica „Zu Herbsbnylev Edino izdolovallaćo Is slav. ra*po6ovališćo aromatiška esenca Že 33 let uvedeno in vrlo preizkušeno bolečine tolažeče sredstvo"za^vdrgnenic Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več zs zavoj. p Barmherzigkeit" Zalofe pri gg. lekarnarjih w Mjfsnaslfssaml lam rnjsasi s^saa aaa 4886 6 61 1242 Đokotenic (gama!) Iz ueuja iti StllCItJal M gr830d I H ti N S X X a 7 «* s C a. # a 6 l 21 1 očičTkaf Sne 26ju