JUTRA Maribor, petek 13. junija 1930 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata l$v«ja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun :pri poštnem 6eit; W. v.lijubljani št. 11.409 Velja meeofino, prejemati v upr«! ali po poStl 10'Din, diatuvfjan na dom patS Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2456 MarMFmi 1 Leto IV. Važno za vse p@tnlke v Dafmaciio! HEINl otvori svojo 373. podružnico v Splitu, Domaldova 2. Obiskovalce naših kopališč na morju vljudno prosimo, da na potovanju skozi Split nabavijo svoje potrebščine v naši podružnici, ozir. jih sproti naročijo iz svojega kopališč-nega bivališča. Naša podružnica v Splitu postreže vsem hitro in točno. Juli«) MeisiS d. d. Zagreb Štirje atentati s peklenskim strojem SNOCl IN DAVI SO EKSPLODIRALI NA NIŠKI PROGI 4 PEKLENSKI STROJI. - ENA SMRTNA ŽRTEV, 3 OSEBE TEŽKO RANJENE. Masaryk o narodnomaiij-šinskem vprašanju Nedavno se je oglasila pri predsedniku ČSR gosp. dr. Masaryku deputacija »Društva za študij narodno-manjšiiiskega vprašanja« in se mu poklonila ter mu sporočila nekatere svoje želje glede študija manjšinskega vprašanja na Češkoslovaškem. Masaryk je ob tej priliki podal deputaciji izjave, ki so v mnogem Pogledu važne iti načelne. Temeljne misli izjave so sledeče: Problem narodnih manjšin v Evropi ni Mogel biti z mirovnimi pogodbami konkretno rešen. Na mirovnih konferencah so se sestale in posvetovale države, ne pa narodnosti; Države pa skoro v nobenem slučaju fciso v narodnostnem pogledu enotne, zakaj države prvotno niso nastajale na narodnostnem principu, ki je prinoip moderne dobe, ampak na Principu predvsem dinastičnem, politični,'gospodarskem, zemljepisnem itd. Verjetno je, da se bodo tekom časa pojavile nove narodne manjšine v državah, v katerih doslej nnrodnomanjšinskl problemi niso bili aktualni. Naloga narodne večine ali večinskega Naroda v državi, v kateri žive tudi na-^dne manjšine, je v tem, da razumno ^gulira položaj manjšin napram sebi in državi. Ne sme čakati na to, kaj bo manj hotela aii zahtevala. Ne smejo se d^iati koncesije po tem, kako energično *n glasno manjšine zahtevajo za sebe Pač pa je treba s previlno a-rarmer '••rcttojno Izdelat? profani m uredži«'/ potega*. mat Vi k: -igre. Ostrost, ki je značaj prvenstvene borbe za toč ke, naj ob tej priliki vsekakor It*' ostane!! Program te nad vse zanimive plavalne tekme, pri kateri nastopijo tudi plavači vseh mariborskih klubov, sledeči: Dopoldne, pričetek ob 11.30 uri: 1. Gospodje 50 m prosti stil; 2. Dame 50 m prosti stil: 3. Dame 100 m prsno; 4. Gospodje 100 m hrbtno;' 5. Skoki s stolpa 5 in 10 m ter deskei z 3 m (6 poljubnih skokov). Popoldne, pričetek ob 15. tiri; 1. Gospodje 4X50 m prosti stil; 2. Dame 3*50 m predpisano (prsne* hrbtno, prosti stil); 3. Gospodje 50 m prosti stil; otvori jeno samo za plavače mariborskih klubov; 4. Dame 50 m prosti stili' otvorjena samo ra plavačfce mariborskih Hw bov; 5. Propagandni sJiokTf 6. VVaterpolo-tekma ASK. Primort je I. (Ljubljana) : S. K. Ilirija I. (Ljub* Ijana). javnost. In res se je Sharkey že v 4. kolu poslužil takozvanega nizkega udarca, ki ga je izvršil s tako silovitostjo, da sc je Schmeling zgrudil nezavesten na tla. Sodniki so takoj nato prekinili borbo, diskvalificirali Sharkeyja radi nedopustnega udarca in proglasili Schmelinga za svetovne.-ga prvaka v težkem boksanju. Občinstvo, ki je bilo že od početka na Schmelingovi strani, je odločitev sodnikov viharno pozdravilo in priredilo Schmelingu navdušene ovacije. O Sharkeyjevem postopanju pa bo razpravljalo še mednarodno razsodišče zakonom, se smatra obenem, da je razveljavljena tudi ločitev zakona in da je princesa Helena dobila vse pravice soproge romunskega kralja. Mešani pevskf zbor Glasb. Matice ima nocoj običajno pevsko vajo. — Smrt pod vlakom. Včeraj ob četrt na 16. je na železniški postaji Dravograd-Meža padel pod vlak 50-letni, na Dunaju rojeni in na Madžarsko pristojni godbenik Julij Frank, ki je lani od 2. aprila do 17. junija stanoval tudi v Mariboru, pozneje se pa neznano-kam izselil. Vlak ga je povozil in je bil mož takoj mrtev. Pokopali so ga danes na tamošnjem pokopališču. — po danih konkretnih prilikah. Naloge Društva za študij manjšinskih vpraianj niso naravnost politične in u-pravne, ampak predvsem znanstvene, Ureditev narodnostnih prilik je veliko politično delo, ki zahteva mnogo upravnih aktov vlad, parlamentov itd. Ako politični činitelji hočejo, da bo njihova Iniclja-tiva srečna, morajo imeti v rokah obsežno gradivo in pregled najrazličnejših možnosti rešitve, poznati pa moraio predvsem goss-odersld in kulturni položaj posameznih narodno:^! v MmU Električni motor aftraiJel je H. K., ki je bii včeraj opoldne »rotiran Motor s pol HP je last mestne občina Možakar Je tatvino priznal in tudi pove«, dal, kje je motat; akril OvjufeR Jo kkU&M 5tfw » S33SB2 V Mariboru, 3ce 13. Vi. 1930. Kobanske Binkošti OVOJNA SMER NAŠE TURISTIKE. _ POHORJE IN KOBANSKO. — PLANINSKO ŽEGNANJE. — INCIDENT Z NEMŠKIM PIVOM. - PRVI AVTO PRI SV. DUHU. - AGILNI »MEJAŠI«. — PRISTOPAJMO K NJIM! Med tem, ko je Maribor preživljal Binkošti v znamenju inozemskih gospodarskih in kulturnih obiskov, so se prijatelji naših planin zbirali skoraj polnoštevilno na Pohorju in tudi že na Kozjaku. Pa je mariborska »planinska armada« danes tudi že na taki stopnji razvoja, da je SPD lahko na svoje uspehe ponosno! V zadnjem času opažamo v Mariboru dve smeri naše turistike, kar je prišlo posebno v preteklih praznikih do izraza: Na e n i strani sijajno obiskane pohorske koče, h katerim so v znatnem številu prihiteli celo Zagrebčani. Ob dobri postrežbi in komfortu se je razvilo planinsko razpoloženje, ki ga naši turisti prav radi združujejo z občudovanjem prirodnih krasot. Sloves pohorskih koč je prišel zopet popolnoma do veljave, vsled česar se »pohorski turistiki« tudi obeta krasen razmah, ki ga bosta vzpenjača in avto-cesta še vsekakor dvignila na višino, ki je danes morda niti ne slutimo... Da d r u g i strani pa opažamo skromne izletnike, ki nedeljo za nedeljo hitijo y višave — brez komforta. Nadeli so si posebno nalogo: z rednimi poseti obmejnega Kozjaka ali Kobanskega hočejo spoznavati zemljepisne in narodopisne posebnosti tega še tako malo poznanega slovenskega ozemlja z važnimi o b m e j n i m i postojankami. Klub SPD »Meja« hoče z osebnimi stiki med obmejnim ljudstvom premostiti bivši uso-depolni prepad med »fronto« in »zaledjem«. »Mejašem« je planinstvo sredstvo za dosezanje višjih ciljev, ki naj tudi paralizirajo vsa prizadevanja nemških' sosedov, še vedno nepomirjenih naših ne-prijateljev. Binkoštni izlet na Kobansko je ravno pokazal, da so med obmejnimi kraji še kočljive postojanke, ki jim avstrijski Nemci hočejo pritisniti pečat nemštva, čeprav so že od nekdaj slovenske narodne trdnjave. Med te spada v prvi vrsti S v. D u h na Ostrem vrhu, ki je po raz mejitvi bil hudo prizadet. Vsakoletno » ž e g n a n j e« privali še danes na sto tine ljudi od naše in avstrijske strani. iV to svrho je običajno ta dan prehod čez mejo brez vsake 'izkaznice dovoljen, kar izdatno izrabljajo Nemci iz Lučan, Ar-veža in celo iz Lipnice pridejo romarji, številni branjevci uporabijo to priliko v trgovske namene, kar jim vsako leto prinese še dokajšnji dobiček. Zato so tudi stalni posetniki Sv. Duha. Na avstrijski strani so se v zadnjih letih tudi pričeli postavljati avstrijski sejmarji, kar je običaj tudi pri Sv. Pankraciju, ki je po razmejitvi prav tako precej prizadet. Za Sv. Duh so se letos posebno pripravljali nemški Lučanci, ki so tajno priredili pri svoji po razmejitvi njim pripadli šoli — pivotoč Puntigamskega piva, liter po 1 šiling (t. j. 8 Din!). Novi avstrijski .učitelj (po rodu Korošec) je kot zvest Heim\vehrovec izjavil, da je škoda za denar avstrijskih romarjev, ki bi ga naj pustili »fcei den Windischen«, zato so otvorili lastno — nemško točilnico piva, dočim vse duhovske gostilne (vsled težavnega privoza) piva ne točijo. Nakana se jim je posrečila. Preludij v pivsko slovesnost je tvorila senzacija: Na binkoštno soboto ob 8. uri zvečer se je pri Sv. Duhu (907 m) pojavil prvi osebni avtomobil. Vsa slovenska vas se je zbrala in obcu dovala — Nemca iz Lučan, ki je prevo zil z 16 HP Perl-avtom progo iz Lučan k Sv. Duhu v 2 urah in to obtežen s osebami. Brezdvomno velik uspeh! Pred leti >e privozil prvi m o t o r, ki je tudi prišel iz Lučan, čeprav bi naši športniki mogli doseči še lepše uspehe, ki bi našim obmejnim ljudem pokazali, da tudi mi nekaj premoremo. Žal si naš šport še ni postavil tozadevnih smotrov! V nedeljo — glavni dan žegnanja — je bil nemški pivotoč v polnem obratu. Med glasnim prerekanjem in razburje njem pri Nemcih so naši vrli finančni stražniki zaprli prehod čez mejo z motivacijo, da je zadeva izzivalna. Prepoved je vplivala, da so iztočili le 7 sodčkov, 13 so jih pa prihranili za prihodnjo nedeljo ... Tudi hajmverovski klobuki avstrijskih veljakov bi naj pokazali »strumnost* iz-vestnih lučanskih šovinistov. Število Nemcev je v nedeljo daleko presegalo Slovence. Žal je pondeljek, ki ni bil praznik, privabil le nekaj najagilnej-ših mariborskih mejašev, ki so dan izrabili v vsestransko spoznavanje narodnostnih, kulturnih in gospodarskih prilik tu in onstranskih Slovencev. Potom prijaznih osebnih stikov so dobili važne informacije in tako vrši agilni planinski klub »Meja« poslanstvo, ki naj utrjuje in čuva našo mejo. mariborsko gledališče REPERTOAR. Petek, 13. junija. Zaprto. Sobota, 14. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh« ab. A. Kuponi. Nedeljo, 15. junija. Zaprto. Pondeljek, 16. junija. Zaprto. iTorek, 17. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh«, ab. B. Kuponi. Sreda, 18. junija ob 20. uri »Adieu Mimi«. Poslovilni večer g. A. Harastoviča. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 16. junija ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«. Gostovanje mariborskega gledališča. Iz gledališča. Zelo zabavna tatinska komedija nemškega dramatika g. Hauptmanna »Bobrov kožuh« se ponovi v soboto, 14. t. m. za ab. A. ter v torek 17. tm. za ab. B. in kuponi. — Clan mariborskega gledališča g. A. Harastovič odhaja iz gledališča ter se bo vršila njegova poslovilna predstava v sredo, 18, t m. Poslovil se bo kot g. tajnik v moderni o-pereti »Adieu Mimi«. Življenje v Indiji. V današnjem času, ko se oči vsega iveta obračajo v Indijo in se svetovno časopisje bavi s problemi v Indiji, nas bo gotovo zanimalo, kako živi indijsko ljudstvo, s čim se peča in v kakšnih razmerah se razvija. Dober vpogled v življenje 5n običaje Indijcev nam da film, ki ga bo ZKD predvajala v kinu Union v soboto, 14., nedeljo 15. in pondoljek !6. tm. ob alrfčajoih urah. Od ^tva, Sfrveka — mimo poroke do smrti nam kaže film vse obrede in navade — prav tako tudi božja pota na svete vode in pogrebne svečanosti. Ne prikrija pa nam niti oderuštva in nasilja trgovcev nad preprostim ljudr stvom. Največje koristi ima ljudstvo od kokosovih orehov in banan, največjo pomoč in najboljše prijateljstvo pa ima v slonih. Tako je tudi slon »Nuri« zaščitnik uboge indijske družine. Poleg tega izvan redno zanimivega filma, pa se bo predvajal krasen film o Lipicancih in konjski visoki jahalni šoli na Dunaju. Ljubitelji konj bodo imeli krasen užitek_________ Izgradnja jadranske železnice. Dela na definitivni trasi proge Peč — Kotor, ki naj bo končni del jadranske železnice, bodo končana to leto, in gradbena dela se prično že prihodnje leto. Z delom se bo pričelo na dveh najtežjih objektih: na predoru pod Čakorjem in na predoru pri Kotoru. Z ostalimi deli se bo pričelo samo v slučaju zadostnih finančnih sredstev. Vsekakor pa se bo nadaljevala gradnja proge do Peči, ki bo do 1. 1934 končana in izročena prometu. Sodarska obrtna zadruga v Maribora opozarja sodarske vajence, da se morajo koncem dobe podvreči preizkušnji za pomagača. Vsi sodarski vajenci mariborske zadruge morajo vložit; pri sodarski zadrugi v Mariboru do 18. junija koleka prosto prošnjo za prepustitev k preizkušnji za pomagača in svoj! prošnji priložiti še učno izpričevalo in ako le vajenec bi! primoran obiskovati kako obrtrio-rsadn-Ijevalno šolo, še izpričevalo o obiskovanju imenovane žo!' Mariborski in d Usoden požar u „Kouini“ Odkar je v Mariboru postal žrtev ognjenega elementa Franzov mlin in je zgorela tvornica »Volta«, še nismo imeli požara takega obsega, kakor je bil sinočnji. — Okrog polnoči je zabrnel na gasilski postaji telefon: »Kovina« gori! Kmalu se je oglasil mestni vodovod z istim alarmom. Med tem so se že zbrali trije oddelki mariborskih gasilcev pod poveljstvom kapetana Vollerja. Med moštvom sta se aktivno udeležila reševalne akcije tudi dr. Schmiederer in dr. Pfri-mer. Gasilci, ki so dospeli na pogorišče v par minutah, so imeli s seboj veliko turbino-sesalko in podeželsko brizgalno. — V ta vrvež sredi noči pa je otožno odmeval plat zvona. Na stotine ljudi je hitelo od vseh strani na kraj nesreče, kjer so vzdrževali red orožniki. Na pogorišču se je nudil gledalcem strašno-romantičen prizor: Zublji v modrih, zelenih in rdečih barvah so neusmiljeno grizli v ostrešje glavnega objekta za izdelavo kovinske žice. Tramovje je pokalo, od časa do časa se je čula eksplozija in sik močnih vodenih curkov se je čul daleč naokrog. V to strašno simfonijo strahu in groze so odmevale trombe prihajajočih gasilnih društev in piskajoče sirene tvornice in železniških strojev. — Velika ovira reševalnega dela; je bilo — neverjetno pomanjkanje vode. Na razpolago sta bila kot rabljiva samo dva hidranta, od katerih so mariborski gasilci razvili 800 metrov gumijastih cevi. Na kraj nesreče je do pol dveh zjutraj prispelo 6 gasilskih društev in sicer, mariborska gasilska družina v treh oddelkih s tremi brizgalnami, nadalje po redu: Pobrežje, Studenci, Radvanje, Hoče in Pekre. — Vsa društva so stopila v ak cijo. S skrajno napornim, nadčloveškim delom se je posrečilo požar polagoma lokalizirati in sosedna objekte obvarovati nesreče. — Posrečilo se je nadalje rešiti nekaj strojev, dočiin so stalno montirani stroji postali žrtev požara. Po izpovedbah tvorniškega vratarja je požar izbruhnil nekaj minut pred polnočjo. Delavci, ki so Čezurno delali do 22. (10.) ure, so odhajali drug za drugim iz tovarne domov. Ko je zadnji delavec od šel, se je vratar malce odpočil. Naenkrat je opažih da se iz kleparnice, ki je tik objekta za izdelovanje kovinske žice, dviga sumljiv dim. Zavedajoč se svoje dolžnosti in sluteč nesrečo, je takoj odhitel proti kraju nesreče, vzel nekaj škafov vode in poskušal ugasiti ognjene zublje, nato pa skočil k telefonu in pozval upravo ter gasilce. Pravi vzrok požara se do ure sicer ni mogel ugotoviti, a ker se je v požarnem objektu izdeiovaia žica, kjer je potrebno olje in druge lahko gorljive snovi, je verjetna verzija, da vsi ognji niso bili pred-pisno pogašeni. Škoda, katero je povzročil požar, je milijonska, a je krita z zavarovalnino. Najtežji moment pri tej nesreči pa je, da je ostalo 128 delavcev brez dela. — Mariborski gasilci so se vrnili v svojo ma. tico ob pol štirih zjutraj. — Rumunskl gos'.ie v naši pokrajini. Rumunski avtomobilisti, ki so v zadnjih tednih prepotovali južni del države in pred dnevi bili tudi v Ljubljani in na Bledu, so včeraj popoldne ob 17. z B!eci3 prispeii preko Celja v Rogaško Slatino. Prebivalstvo je rumuuske goste na celi poti toplo pozdravljalo. Zlasti lep je bil tudi sprejem v Celju, naravnost impozanten pa v Rog. Slatini, kjer so bili rumunski gostje nad sprejemom do solz ganjeni. Tam jih je tudi pričakovala mariborska sekcija avtomobilskega kiuba s predsednikom Pinterjem na čelu ter v spremstvu 14 dam v raznih jugoslovanskih narodnih nošah, ena celo v runiun-ski narodni noši. Rogaška Slatina je — vsa v zastavah in zelenju — izgledala kakor mravljišče. Topiči so pozdravili goste raz okoliških hribov, nad krajem pa je krožilo letalo »Zlatoroga«. Zvečer ob pol 21. se je v veliki dvorani Zdraviliškega doma vršil banket, ki ga je otvo-ril s pozdravnim nagovorom g. Pinter Navzoči so bili gg. okrožni inšpektor dr. Schaubach, sreski načelnik dr. Ipavic, dr. Hacin in dr. Kartin, general Stanisavlje-vič, min. dr. Velizar Jankovič, ki spremlja goste na celi turneji, ekscelenca Mi-tilene in ostali rumunski gostje. Dr. Velizar Jankovič je nazdravil gostom v srbskem in francoskem jeziku, odgovoril je francoski ekscelenca Mitilene ter še en član rumunske ekspedicije. Vsi so pov-darjali potrebo skupnega dela na gospodarskem, športnem in vseh drugih poljih. Zadnji rumunski govornik je tudi toplo pozdravil prihod kralja Karla na rumunski prestol. Po banketu se je vršil v Zdraviliškem domu animiran ples. Težko je bilo slovo slovenskih avtomobilistov in drugih od dragih rumunskih gostov. Danes — petek kabaretni večer w Veliki kavarni Pred otvoritvijo kopališča na Mariborskem otoku. Na Mariborskem otoku se z mrzlično naglico vrše še zadnje priprave za nedeljsko slovesno otvoritev kopališča. Delo je v glavnem končano, le nekatere naprave bodo za nekaj časa še provi- ,tvra[‘ur 12 r>r^v-luc * UU.D" 7nrnp T.Vn „ nr hn i.Li. lcVih SeilC;ll tCZJO poškodbo. Pf\ 0 P" Ustanovitev pilotskega odseka. Aero-klub Maribor poziva vse v Mariboru bivajoče pilote, da se prijavijo klubu v svrho ustanovitve strokovnega pilotskega odseka. — Odbor. Prleški guč. Vište, to je tak bilo: Že dugo prlc s* je po cajtingah pisalo: »Prleki vkup« funkištni pondelek tan na Tezni pr Pio-hlni. Lidje so se resen toga držali, pa jih je dosti prišlo, pa še bi jih več bilo, d? pa so zavoljo deža ne viipali z dumi Tisti gospodje, ki so šteii meti Prleke vkup, pa so to po cajtingah pisali, sa tudi storega Habjaniča naprosili, ka hi on tistokrat tan nekši guč caredc. stoH pa je to tudi obeča, pa včina. Dosti lun’ je že tan bilo, ki so žmetno čakali n? tisti guč, pa še več bi jih prišlo, da Pa je dež vse pokvarja. Ob petih je že ml* nolo, te pa je stori Habjanič samo tafl med nami gor na mizo skoča. pa je zače‘ ja gučati; zimske glaže je tudi goreli hna po v kolendre je gleda. Živela Jugosl*' vija pa v Jugoslaviji naša slavna Pr’e' kija! .p Nezgoda na cesti. Pred poslopjem okrožn. sodišča se je sinoči zgrudil krojaški mojster p-' kob Kelc. Stražnik je takoj telelonicnc pozval reševalni oddelek, ki je pone' srečenca odpremil ha njegovo stanovanje na Ptujski cest!. Karambo! dveh kolesarjev. Na Aleksandrovi cesti sta trčila dv kolesarja. 301etni železničar ?r9n%, Kraner iz Krčevine je dobil pri tem ^ "if0, "?raia « ska“- j s« » ™ Vost«-11 nem stolpu za sedaj se Jesena, pozneje | , Ian* pa železna, čim prispejo še razni iz Nem- Sokolsko društvo Smarjeta - Sv. J** čijc naročeni deli. Samoosebi razumljivo je, da tudi voda še ne bo popolnoma čista, ker mora v ta namen filter delovati daljšo dobo. — Osebne vesti. Od mariborske carinami.;«', ščeni: glavni revizor Ljul-a kot upravnik carinarnice v h nik! ytktor Maher v- f-j-V/:, Pavlovič v Zagreb i.us;. brovuik in A doli Met-Vsak v r' ' me- 1 'ubin-.vic .»t -, cr.ri-' •r.igoi.ub i . :č v Du-Deograci, na Dr. polju priredi v nedeljo, dne 15. t. m. j?- popovi v gozdu med Sv, Janžem in Zlato'1*-, veliko gozdno veselico z javnim °fs ^ pom. Avtobusna zveza Maribor-Ptuj ir‘ mo veseličnega gozdnega prostora -jemno ugodna. Za zabavo, jedačo »3 krepčila preskrbljeno. Svirala ho vrstna godba na pihala in dru.v'^ , j tamburaš!. K mnogobrojni udeležbi ' * i :em k širjenju sokolske misli in < Dravskem polju vabi odbor, 1 V gostih pri najstarejšem jugoslovanskem zboru V času, ko je curiška »Harmonie« obnavljala vezi, ki so jih pred dvema letoma zasnovali s švicarskimi pevci zastopniki pesmi naše G. M., sem le jaz ofici-jelno zastopal naš zbor na proslavi 90-letnice »Jedinstva v «Kotoru. Vsem onim, ki ne poznajo Kotora, videli pa so Bohinjsko jezero, lahko podam približno sliko tega kraja, če si mislijo mesto Kotor na drugem koncu tega jezera, to sa-jno Pa kot Boko. Kotor je že več sto let isti, še danes zaščiten z obzidjem, ki imu samo tri vhode in zavarovan s kitajskim zidom preko hriba za hrbtom. Mesto šteje 2900 prebivalcev, ima zelo ozke, pa vseskozi čiste ulice in majhne trge. Dnevno prihaja v Kotor na stotine tujcev iz vseh delov sveta, ki se razgube po raznih hotelih ali pa zginejo po Lovčenovih serpentinah v Cetinje in Črno goro. Kotor ima pri majhnem številu prebivalcev dva zbora in eno kapelo, ki šteje okoli 40 mož. »Jedinstvo« je bil slavljenec. Bil sem že na marsikaterem slavlju, nisem pa nikjer našel tolike požrtvovalnosti, nesebičnosti in uslužnosti proti vsakemu gostu, ko pri tem pravoslavnem društvu v Kotoru. Od vseh strani so prispeli gostje in prijateljski zbori, iz Cetinja, Dubrovnika, bližnje okolice in najboljši cerkven pevski zbor iz daljnega Sombora, tri godbe, 12 fantov pevskega zbora v Tržiču z zastavo; Učiteljski zbor, Zvon, »Slavca« in Matico pa sta zastopala gg. Grčar in Hladnik, vseh Slovencev nas je bilo 15. Vsa slavnost je bila natančno časovno urejena in se je vsak gost lahko udeležil tega, kar ga je najbolj zanimalo. Mene ie seveda najbolj zanimal pevski koncert, ki ga ne bi na noben način rad zamudil. Pri tej priliki naj omenim tudi nekaj o južnih zborih. Pri nas sicer publika zelo rada posluša ubrano petje, sotrud-nikov iz boljše družbe pa ne dobiš zlahka v zbore, doli so pa sodniki, zdravniki, advokati, profesorji, predsedniki ali artistični voditelji raznih zborov, ki jih vodijo in Če treba, tudi branijo z vsemi duševnimi silami, da, celo oficirje sem našel v zborih. Tukaj Slovenci ne vzdržimo paralele. Razume se, da tako majhno mesto nima za tako slavlje primerne dvo KopaliSče Obdravska drama z veselim koncem. Mestni očetje: (soglasno). Smo dolgo se prepirali, — sejali, slov6 smo sporu, seji dali. Napredek naš kanali novi, ceste nove, prometni autobus in stanovanjske hiše, Mladinski dom... socialne ustanove... Podjetnost mestna pa dolgove briše. In danes: še meščanom — letovišče: zgradili smo na Dravi ljudsko kopališče! Smo dolgo se prepirali, — in zdaj smo zasejali, Soglasen sklep smo seji dali. Krinki (manjšina): ^Politika zdravvstva-socialna — zavožena je! Sezona kopalna — ogr6žena je! O# čujte, someščani — kam drvimo? Za prazno vodo mi po Dravi se lovimo. O čujte, Mariborčani — veliko to ogor- Čenje: Mar nam ne Drava tu pred nosom dere? Mar nas ne lahko tudi tu opere? Nam je na ustih in nam v grlo teče, a magistrat nas meče in nas vleče tja gor’ na daljni nek’ Otok..., °četje mestni — jok! In kaj doh6d — kako in kod? Da plačamo vročino in kilometrino! Da plačamo mostnino! Da plačamo vstopnino! Da plačamo kabino, Da plačamo perilo, kopalnino! Da plačamo še 00 pristojbino! Jako rešujemo občinsko domovino! Se Prlek vaše kopališče je vngavil, rad jo gorta k Fali spravil ^a kaj? Le če se malo zemlja bo po- tresia Drava kopališče in Ot6k' odnesla! Zastonj po toči magistratu zvenimo rane, zato je slavljenec koncertiral tudi na restavracijskem vrtu in prav to ni bilo na mestu pri vsej prireditvi. Zboru se pač vidi, da že devetdeset let goji umetno pesem: ima velik moški in krasen mešan zbor, ki se lahko postavita na vsaki oder. Mirno lahko rečem, da sem pričakoval nekaj, kar pač zmore tako majhno gnezdo, našel sem mnogo več dovršenega, popolnega in z ljubeznijo do pesmi podanega kakor kjerkoli na jugu. »Jedinstvu« ni nobena žrtev prevelika. To se je videlo tudi po koncertu. Na morju »Večer v Benetkah« v bajno o-krašenih čolnih, pred mestom umetni o-genj, ki je trajal skoraj poldrugo uro, nekako nadaljevanje te umetne razsvtlja-ve so bile z lučkami posejane serpentine na Lovčen in mestno obzidje preko hriba, bili so vojaki z lučkami, ki so žarele in migljale visoko nad nami kot božje lučke in neovrgljiv znak devetdesetlet-letnega kulturnega dela. V pondeljek pa zopet povorka po mestu; v restavracijskih vrtovih koncerti treh kapel, na nalašč za to slavlje improviziranih odrih pa tekmovalni rtastop tujih zborov. Odbor je delal na vse kriplje, ob strani so mu pa stali vsi člani, nad vsemi pa je dominiral stari predsednik, kteremu so izrekle pozdrave in čestitale deputacije ter izročali venci in spominski darovi. Star kakor je, že davno ne poje več v zboru, prišel pa je vsakokrat na oder med pevce, da sprejme kot glava, kar je bilo namenjeno zboru in zanj spregovori lepe besede zahvale in bretske ljubavi. Med slavnostmi so se pa vršila resna posvetovanja »Saveza pev. društev«, kako pritegniti vedno več zborov v organizacijo, kako jim oskrbeti olajšave pri davkih, turnejah, izdajanju zborov inkie dobiti prepotrebna sredstva za obstanek. Maribor še žal nima svoje župe, prepričan sem pa, da tudi v tem oziru ne smemo zaostajati za drugimi; svitati se ježe pričelo, naj napoči tudi dan. Na železnici in parobrodih nam je bila obljubljena 75% povlastica, ki pa je pa-robrodne družbe niso priznale. Za nas je pomenilo to okroglo 500 Din več izdatkov, kar je tudi nekaj, zlasti za tiste, ki so hodili na svoje stroške. I. Arnuš. mi ne v valovih, mi v dolgovih vtonimo! Zdaj na Otoku prali boste svojo vest, vi svetniki, očetje magistratnih zmot, a mi nad kopališčem dvigamo protest, proglašamo Ot6ku — naš bojkot! Zagovorniki (večina); Vi kritiki, neverni vi Tomaži, konservativci, vi starokopitneži! Kako vas novo kopališče draži! Vi zgagarji — vi sitneži! Daljava? Prah? Vročina? — Rešeno vprašanje! Predrag prevoz? Visoke pristojbine? O vi zaslepljeni — meščanje! Smo vam vzdravili vse take bolečine. Je kopališče impozantno, je moderno, je velezgradba, cel kolos! Za malo ceno, majhen trud — plačilo neizmerno! Higijeni, mestu, nam — v ponos! Utihnite zdaj kritiki, vi plitki, jetični, mi na Otoku zdravi, solnčni smo, poetični! Na zdravje kopališče — naj cvete, raste to podjetje! Živeli mestni vsi očetje! Otok (neutralno): Sem bi pod Kžmnico začasni Otok zaljubljenim le parčkom znan, a zdaj kot nebogljeni mestni sem otrok po vsi deželi — razkrič&n! Kak6 mi je imč — se pravdajo ljudje. Sem Felberjev, sem Dravski, Kačji — sem se zval, nazadnje — Mariborski sem ostal. In zdaj za moje kopališče — še bojkot, protesti, vso jezo hočejo na mč iztresti. Kaj ni še konca te povesti? Predragi moji someščani — mir! Je kopališče res svetovnega slovesa, lepote, zdravja, solnca — vir, ki nam odpira zemeljska nebesa! Iz mesta ven — streljaj: obdrayski raj! Čez most — en skok: sem tvoj Otok! In moja k6pelj kritike shladila bo, jih z zagovorniki združila bo. ^aj pesem strne se v en zvok: v nedeljo k otvoritvi na Ot6k! V nedeljo Mariborčanje — na Dravo, na mojo kopališko slavo! Zdravo! 1. z. Nenauačen jubilej Wiljem Jarthing je čisto navaden londonski občan, ki dosedaj v svojem življenju še ni izvršil prav nič imenovanja vrednega. In vendar so bili te dni vsi londonski listi polni njegovega imena in postal je čez noč slaven človek. Jarthing je namreč slavil svoj jubilej kot »pošten najditelj«. Tudi drugi ljudje često kaj najdejo in najdenino tudi izroče. To ni nič posebnega. Toda Jarthing živi samo od iskanja. On živi od tega, da drugi ljudje izgubljajo več ali manj vredne stvari. On živi od pozabljivosti drugih. Poštenega najditelja so povodom njegovega 251etnega jubileja posetili novinarji, katerim je prav rad pokramljal svoje poklicne skrivnosti »Do tega poklica sem prišel čisto slučajno«, je začel. »Bilo je to pred 25 leti. Bilo mi je tedaj 25 let in živel sem v veliki bedi. Nikjer nisem mogel dobiti dela, ker sem kruljev in grbast. Nekoč sem stal ves nesrečen pred gledališčem. Tu sem zapazil, da je elegantnemu gospodu padel iz žepa šiling. Pobral sem ga, stopil k gospodu in mu denar vrnil. Gospod me je pogledal, videl je mojo raztrgano obleko, segel v žep in mi izročil 10 šilingov z besedami: »To naj bo nagrada za poštenega najditelja!« Te besede so mi dale misliti. Spoznal sem takoj, da leži tu moja sreča in sem se specializiral za poštenega najditelja. Moje glavno delo je obstojalo v iskanju izgubljenih dežnikov. Tekom svojega 25 letnega poklicnega delovanja na tem polju sem našel nič manj kot 5-000 dežnikov in dobil od vsakega lastnika čedno nagrado. Toda tudi druge zanimive stvari sem že doživel. Nekoč sem našel nekega psa, ga izročil zopet gospodarju in dobil 5 funtov nagrade. Lepega dne sem srečal v drevoredu jokajočega otroka, ki se je zgubil. Zavzel sem se za njega, poiskal očeta in dobil za plačilo — debelo cigaro.* "~my ■ , # Zenski cigaretni čolgoui O zanimivem pravnem slučaju je moralo pred kratkim odločiti sodišče v Worchestru. Lastnik neke prodajalne tobaka, John Downing. je štel med svoje odjemalce tudi gospo Philips, soprogo u-glednega meščana. Ta se je s trgovcem dogovorila, da ji bo dobavljal vsak teden nekaj paketov cigaretov, račun pa poslal njenemu možu. Stvar je šla nekaj časa tudi popolnoma v redu, mož je plačeval račune svoje žene redno. Lepega dne pa se je le uprl, da bi plačeval cigaretne dolgove svoje žene. Prišlo je do prerekanja in Philips se je končno odločil, da se mora vsa stvar načelno razjasniti. Zato kratkomalo ni hotel več plačevati cigaretnih dolgov svoje žene in se Je obrnil na sodišče. In res se je sodišče postavilo na njegovo stran in je utemeljilo svojo razsodbo sledeče: »Tobak in cigarete ne spadajo med dnevne potrebščine ženske. Zato zakonska žena nikakor nima pravice, da bi se iz gospodinjskega denarja krili tudi izdatki za njene cigarete. Zakonski mož torej ni odgovoren za dolgove, ki jih' napravi njegova žena za tobak in cigarete.« Ogromen poset tujcev ie bil ob binkoštih v hrvatskem Primorju in na Sušaku, kakor ga tam še ne pomnijo. Skupine nemških turistov, izletniki iz Ljubljane, Maribora, Karlovca, nad 1600 iz Zagreba, 480 iz Beograda. Sušak je v binkoštnih dneh nudil izredno pisano sliko. Domačini so se v masah tujcev kar izgubili. Vsi parniki so bili prenapolnjeni, istotako kopališča. Žlan Vodnikove družbe, aGi sl že pridobil družbi enega novega člana! Šport SK Železničar na turneji. Za binkoštne praznike je odigral SK Železničar dve tekmi v Brodu proti tam kajšnemu prvaku province ZNP SK Mar-soniji. SK Železničar, ki je nastopil brez Frangeša, je dosegel prvi dan neodločen rezultat 1:1 (0:0), drugi dan pa je podle-gel z 2:4 (2:2). Danes igrajo Železničarji v Zemunu proti tamkajšni »Sparti«. V soboto in nedeljo pa igrajo zadnji dve tekmi in sicer proti Radnički SK in SK Vojvodina v No* vem Sadu. Kaos v nogometnem športu. v Zagrebški nog. podsavez objavlja 4 novinah navodila svojim klubom, v katerih poziva vse klube ZNP, naj ne nasedajo raznim pretnjam in pozivom JNS, ki jih širi savez preko tiska, temveč da se zaradi reda in discipline v vsem poko* ravajo samo odločbam ZNP ter da do« sledno svojemu dosedanjemu postopanja ne pošiljajo savezu nikakih izjav pokornosti, niti prisostvujejo sklicanemu iz* rednemu letnemu občnemu zboru ZNPv Zagrebu dne 22. t. m., ker JNS ni pristojen sklicati skupščine, dokler ni rešenai pritožba proti nelegalno izvršeni skupščini tega saveza. ZNP poziva vse člane, da vsi direktno ali po pooblaščencih' prisostvujejo edino redni letni glavni skupščini ZNP na dan 28. junija. Klubi, ki bodo prisostvovali protipravilno sklicanemu občnemu zboru ZNP bodo predlagani v črtanje iz članstva ZNP, j ZNS (službeno). Nogometni sodniški kandidati se obveščajo, da se bo vršil v Mariboru podsa« vezni sodniški izpit v soboto dne 14. m. in sicer, teoretični izpit ob 12.30 v Kavarni »Bristol«, praktični ob 17.30 url na igrišču ISSK »Maribora«. Gospodje* ki se ne bodo udeležili izpitov, bodo kot kandidati črtani. Za izpraševalnega ko« misarja pride g. Schmeller iz Ljubljane'#1 MOLNP službeno. V soboto, dne 14. junija, ob 17.30 se bo vršila na igrišču ISSK Maribora prija« telska tekma med kombiniranim mošt« vom ISSK Maribor in SK Rapid:SK Žel v svrho izvedbe praktičnih sodniškifi izpitov. ISSK Maribor se poziva, da postavi točno ob 17.30 kombinirano moštvo na igrišču. Igralci SK Rapida Herman, Seifert, Hardinka, Pernat Emil, Pernat Ervin, Letnik, Simerl se pozivajo, dat pridejo s kompletno opremo točno' ob’ 17.30 na igrišče ISSK Maribora'. SK Železničar postavi 5 igralcev s kompletno! opremo ob 17.30 na igrišču Maribora. I( teoretskim in praktičnim sodniškim izpitom se delegira kot zastopnik M. 0. g, Koren. — Tajnik. SK Železničar, lahkoatletska sekcija. ' Pozivajo se sledeči atleti,, da pridejo' v soboto dne 14. tm. ob 17. uri nai igrišče radi dogovora glede udeležbe pri teku v Kamnici: Podpečan, Drobnič, Haber, Kalin, Straub, Hartlieb, Dobrila, Kuntu* Trapičar in Senčarski. SK Železničar, plavalna sekcija? ' V soboto dne 14. tm. ob 19. (7.) uri vi« žen sestanek v restavraciji Narodni dom. Udeležba za plavače: Hartlieb, Bibič, Kralj, Pavletič, Klasinc, Stefin, Presečnik, Supanc, Cinotti, Horvat, Czasar, Potočnik obvezna. Vabijo se tudi ostali. Dva koncerta 400 godbenikov na beograjskem sokolskem zletišču. r V program sokolskih svečanosti sta prišla na novo še dva monstre-koncerta na sokolskem zletišču. Koncert bo 15. in 29. tm., vsakokrat ob 20., in ga bo izvajalo 400 najboljih vojnih muzičarjev pod vodstvom kapelnika kraljeve garde g. Dragotina Pokornega. Miss, ki se noče možiti. O binkoštih je bila izvoljena nova Miss Hungaria, ker se je dozdajna Miss nedavno poročila. Izvoljena je sedaj Eva Szaboczy iz Derbeczina, hčerka bivšega mestnega fizika, dijakinja VII. razreda gimnazije, tipična madžarska lepotica. Na vprašanje, kaj bi najraje bila, je izjavila, da ali glumica ali slikarica. Na vprašanje, ali se bo poročila, je odločno izjavila, da nikdar. zimo in leto! Igralce državne razredne loterije opozarjamo, da so nove srečke ie Žrebanje C. razreda 20. kola bo že 8. julija 1930 ’ . • .f-v;• 'j ;.*i \i-. . ' Kupujte sreike za novo kolo v upravi „JUTRA“ in „V E Č E R N S K A", Aleksandrova cesta Stev. 13. y{BeeBnKK>SBBnnK>eeeS^MMMM?eee^ ■?< * a 'o o?« ot__________________________________ Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani« predstavnik izdajatelja le urednik: FRAN DR O ZOVIC v Muriboru; Tisia Mariboiskft ttek*ffu A d., nr**teta*«a vajena, nadevati si brezčutno krinko, kadar je govorila s svojim očetom, pa naj si je videla ali slišala še take reči. Zadovoljila se je z odgovorom: »Nisem vam pravila o tem dekletu, oče moj, prvič, ker imate itak že dovolj drugih skrbi, in drugič, kef imam z njo čisto oseben račun. Sicer pa je bil moj namen, da izpregovorim z vami o svojih namerah, kadai pride ugoden trenotek . . .« »In ta trenotek še ni prišel?« . . .« »Ne, oče, ni še prišel.« Papež je zamižal. Po Lukrecijinem tonu je sklepaj z vso jasnostjo, da so tiste namere, o katerih je govo-rila, grozovite. V tem treriotku je nekdo potrkal na vrata. Lukrecija, vesela, da more uiti razgovoru, na katerega ni bila pripravljena, je naglo stekla odpirat, dasi je Stari Borgia zakričal: »Naj naju puste sama, corpo di bacco!« Ko je Lukrecija odprla, je zagledala služabnika, ki se je najprej opravičil, da moti svojo gospodo, in je nato naznanil, da je njen intendant Giacomo pravkai dospel ter želi nemudoma govoriti z njo. »Naj pride!« je dejala Lukrecija tiho. Obenem pa je zaprla vrata za seboj, da oče ne bi videl, kaj se godi-Giacomo je prišel. »Signora,« je dejal, »hotel sem se oglasiti v Palači smeha, da vzamem reči, ki vam bi jih moral prinesti na Caprero; toda Palače smeha ni več: prebivalstvo jo je zapalilo.« »Ah!« je dejala Lukrecija, in nič vč. Samo rahla bledost menih lic je pričala o gnevu, ki ga je morala čutiti. Kajti Palača smeha je bila njeno delo — ona jo je zgradila. »Kakšne so druge novice?« je vprašala; »Njegova Svetlost vojvoda Valentinoiški je na poti na Caprero.« Lukrecija je nehote vzkliknila od veselja. »Ali veš za gotovo?« »Nedvojbeno vem, signora!« »Poslušaj, Giacomo! Za zlo novico o razrušenju moje palače bi ti najraje dala deset palic . . . Toda za dobro novico o Cezarjevem prihodu imaš pravico do desetih cekinov. Dai si jih takoj izplačati, prijatelj . . . Ah, ta moj dragi brat! Kako sem srečna! . . .« Ko je Giacomo slišal govoriti o desetih cekinih, se je vzravnal z radostnim smehljajem na obrazu. Lukrecija je videla ta smehljaj, vzela ga je na znanje ter se vrnila k svojemu očetu. Giacomo je odšel. In smehljaj je bil izginil z njegovih lic. »Modras!« je zamrmral. Torej se vendar bliža ura, ko ti polomimo zobe!« . . . Tisti dve minuti, ko je trajal ta prizor, je stari Borgia na vse kriplje premišljal in ugibal, kako bi pripravil svojo hčer do tega, da izpusti Beatrice. Lukre cija se je vrnila jasnih oči in s smehljajem na ustnicah. »Torej si dobila dobra sporočila?« jo je vprašal LOBNIK KOROŠKA 9* Kopalne obleke po meri in ukusu ter vse vrste pletenin dobite v pletarni Vojašniška ulica 2. 1724 Lokal za obrt iščem v centrumu mesta. Ponudbe na upravo lista pod: »Lokal«. 1725 Sobo novo opremljeno, električna luč, poseben vhod, takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Stritarjeva ulica 5 I. _____________________________ 1731. Otroški voziček v dobrem stanju prodam. Krekova ul. 8 I. 1730 Prodam tr§Hko radi odpotovanja. Naslov v upravi lista. 1722 Sprejmem učenca v knjigoveznico. Feliks Novak, Gosposka ul. 9. 1717 Jako dober jabolčnik proda poceni Karol Pugel, Maribor, 1 Trg svobode 3. 1562 Oddam sobo in kuhinjo zakonskemu paru. Vpraša se Aleksan-drova c. 64 pri šivilji Koren. 1720 V nedeljo in pondeljek koncert v gostilni »Krčevinski dvor«, Franc Vogrin.________________________1692 Otroški voziček, skoraj nov prodam. Meljska c. 12-1. 1691 Sobo in črkoslikanje, barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. IX Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Predtlskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Časopisni inserat) pri Hinko Sax, Grajski trg.