GRADBENI VESTNIH LETO XIII FEBRUAR 1964 ŠTEVI LKA 2 S G P » G R A D I S « — S T A N O V A N J S K E ST AVBE V L J U B L J A N I , G R A J E N E PO M O N T A Ž N E M N A Č I N U V S E B I N A Inž. Ljudevit Skaberne - inž. Branko Vasle: Izkušnje GIP »Gradis« pri industrializaciji grajenja stanovanjskih stavb v Ljubljani ...................................................... Inž. arh. Blaž Vogelnik - inž. arh. Niko Seliškar: Viseča fasada ............................................................................. Dipl. ing. Hermann Erythropel: Razvoj izkoriščanja elek- trofiltrskega pepela in žlindre iz termoelektrarn . . Gospodarsko-pravna vprašanja: Dragan Raič: Predpisi o graditvi investicijskih objektov v drugih republikah ...................................................... Podatki o novih gradbenih materialih: L. Skaberne - B. Vasle: Experiences of »Gradis«, gained during the blocks of flats industriali- 25 zation in Ljubljana B. Vogelnik - N. Seliškar: Curtain wall 36 H. Erythropel: Development of fly ashes and slag 40 exploitation from power stations 46 B. F.: Lahke gradbene plošče »N o v o lit « ........................... 47 Vesti: S. B.: III. kongres konstruktorjev .................................... 43 Odgovorni urednik: inž. Sergej Bubnov Uredniški odbor: inž. Janko Bleiweis, inž. Lojze Blenkuš, inž. Vladimir Čadež, prof. Bogo Fatur, inž. Marjan Ferjan, arh. Vekoslav Jakopič, inž. Hugo Keržan, inž. Maks Megušar, Bogdan Melihar, inž. Mirko Mežnar, Bogo Pečan, inž. Boris Pipan, inž. Marjan Prezelj, Dragan Raič, Franc Rupret, inž. Ljudevit Skaberne, inž. arh. Marko Šlajmer, inž. Vlado Šramel. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri Komunalni banki 600-14-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina z* nečlane 10.000 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana. Erjavčeva 15. GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJEGRADBENI VESTNIH Št. 2 - LETO XIII - 1964 Izkušnje GIP »Gradis« pri industrializaciji grajenja stanovanjskih stavb v Ljubljani DK 624.057.1:728.1 I. PROGRAMSKE OSNOVE Optimistična in smela pobuda pri uvajanju montažne gradnje, ki jo je »Gradis« začel v letu 1958—1959, naj bi pomenila prvi korak na poti od klasične individualne do sistemske gradnje. Vse analize so potrjevale prednosti in ekonomičnost take gradnje in končna ugotovitev je bila, da je sistem PBM za 14—15 % cenejši od tradicionalnega stanovanjskega objekta ob pogoju, da bi se vlo­ žene začetne investicije amortizirale v ca. šestih letih. Pri tem pa niso računani prihranki glede na povečano hitrost gradnje. Skupina strokovnjakov »Gradisa« je pripra­ vila sistem gradnje PBM za prvo fazo industriali­ zacije. To je polmontažna gradnja višje stopnje z uporabo večjih montažnih elementov: zunanjih obodnih sten, ločilnih sten, stropov, stopnišča, sa­ nitarne stene itd., izdelanih v tovarni na obrtniški način. Zavod za stanovanjsko gradnjo v Ljubljani je kot investitor pokazal razumevanje za uporabo so­ dobnejših metod grajenja in je sprejel pobudo »Gradisa«, da bi zgradil po tem sistemu več sta­ novanjskih blokov v Šiški. S kooperacijo med Zavodom kot investitorjem množične stanovanjske gradnje in »Gradisom« kot izvajalcem je prišlo do določene odvisnosti v pro­ gramskih zahtevah investitorja. Vsak investitor ima svoje funkcionalno-tehnološke zahteve, ki so velikokrat v nasprotju s principi sistemske grad­ nje. Zaradi financiranja pri uvajanju sistemske gradnje, ki zahteva razmeroma visoke stroške (predvsem tehnološke preiskave elementov in na­ bava opreme), je bil izvajalec del primoran, da pristane na kompromisne rešitve pri projektiranju. Programske zahteve investitorja, ki sta jih pro­ jektant in izvajalec morala sprejeti, so naslednje: 1. petetažnice z dvoinpolsobnimi in enosobni­ mi stanovanji, 2. čimveč stanovanj na eno stopnišče (4), 3. lokalno gretje stanovanj, 4. za skupino stanovanjskih blokov je na za­ zidanem kompleksu predvidena posebna mehani­ zirana pralnica, zato ni treba nobenih pralnic v blokih. IN2. LJUDEVIT SKABERNE. INZ. BRANKO VASLE Ne glede na deljena mnenja o uporabnosti srednje težkih montažnih sistemov na teritoriju, ki ga omejujejo še ekonomični transport in pa vi­ šina stanovanjskih, investicij, so izkušnje, ki jih je dobil »Gradis« v teku štirih let, ko je zgradil 680 stanovanj v sistemu PBM, vsekakor zanimiva za gradbenike in bi jih bilo škoda prepustiti pozabi. Osnovne misli pri projektiranju teh stavb na polmontažni način višje stopnje pri upoštevanju programa investitorja in možnosti operative, so bile naslednje: 1. izbrati sistem poprečnih nosilnih zidov s centralnim stopniščem, izvedeno z uporabo votlih blokov iz žlindre, ki so toplotni izolator med sta­ novanji, ter opaž za nosilno betonsko mrežo; 2. nenasilne zunanje zidove in notranje ločilne stene je graditi iz prej izdelanih elementov (sand­ wich). Ti naj toplotno in zvočno ustrezajo zahte­ vam DIN 4108 (ker lastnih predpisov še nimamo) in avstrijskemu predpisu ÖNORM B 8015 ter DIN 52211 za zvočno izolacijo. Po podatkih Hidrometeo­ rološkega zavoda so pri tem upoštevane zunanje temperature, ki se pojavljajo v Ljubljani. Zunanji paneli naj so preračunani tudi na difuzijo vodnih par skozi steno; 3. uporabiti je stropne votle plošče; 4. stopnišče je montirati v posameznih železo- betoBskih kosih s finalnimi površinami; 5. upoštevati je montažo z žerjavom 30 tm (Fiorentini). Ta pa tudi narekuje širino stavbe in težo montažnih elementov; 6. ker se pričakuje otežkočen prehod vodnih par skozi zidove, je predvideti razen v kuhinjah in kopalnicah tudi direktno zračenje posameznih sob z zračniki »Passat«, v notranjih prostorih pa vzgonsko zračenje z direktnim odvodom skozi streho; 7. statično je preračunati stavbo po PTP pred­ pisih na horizontalno in vertikalno obtežbo. Pri tem je vzeti za nosilni zid »zidob«, ki sestoji iz po­ sameznih stebrov 13 X 13 cm dimenzije. Pri tem niso bile računane vratne preklade kot sodelujoči vezni element med zidovi. Za bralce, ki še ne poznajo grajenja po siste­ mu PBM, bomo na kratko ponovili opis gradnje, ki nam jo tudi slike nazorno prikazujejo. V tem sistemu so upoštevane vse zgoraj navedene zahteve. 1. Na kletno ploščo, ki je zgrajena po tradi­ cionalnem načinu, montiramo zunanje predelne stene. Te montažne table začasno pritrdimo z je­ klenimi oporami (sl. 1). 2. V »suho« gradimo do višine etaže votle bloke iz granulirane žlindre (sl. 2). 3. Položimo montažne stropne plošče (sl. 3). 4. Nato izbetoniramo odprtine v blok-votlakih, vezi, vertikalne in horizontalne rege med stropni- A -F DLTAjLf STIKOV Le.qLHDA : PA R K f J ASFALT MCHKA FAULR^A MIVKA BF TONS K/ SKATUASF/ STROP PPCCNO NOSILNO UOOVJt /Z ŽLLNFR fUOKZIO ANOV, ZAL/T/N Z AC TONO M VLCĆCN OMCT PRCPCLNC .5TCNC S KONČNO O&PL * LANO POVRS/UO 7.1/NAN/e AOLNUNC STCNC S KONCK» Of, OSLA NO POVRŠINO ( S a n ZClHAN/l RC TO N, A on AtTOCCL.S cm CNOZRNAT! SC TON ZQ trsO A P N tN O MALTO ZONAN/A- O/fLOCA NOSILNIH JT e N (S a r , KONC N ! AT m N ' S rm Z U NPR A MONTAŽNI OKCNaKI NODAO/ - ZCSLN M ONTAŽNI VRAT N NTOAO/ Sl. 4 a mi ploščami in stebričke med stenskimi tablami v monolitni nosilni sistem (sl. 4 in 4 a). II. PREDHODNE PREISKAVE ELEMENTOV 1. Zunanji stenski element Maja 1958. leta smo predhodno preiskali v ZRMK naslednje variante sandwich panelov: 1.1 V prvi varianti je bil panel sestavljen iz dveh betonskih plošč, med kateri je bila vložena kot toplotna izolacija dvojna plast mehke leso- vinske plošče. Potrebno je bilo določiti toplotni odpor in vla­ go v posameznih plasteh gradiva. 1.2 V drugi varianti je bil element sestavljen iz dveh različnih betonskih plošč, med katerima je bila 5 cm debela plast lahkega betona — betocela. Notranja plošča je bila iz 3 cm debelega eno- zrnatega betona, zunanja pa iz 4 cm debelega normalnega betona MB 160. Prva varianta toplotno izolacijsko ni ustrezala, pač pa je druga varianta zadoščala DIN pred­ pisom, prilagojenim našim meteorološkim raz­ meram. Ker sta bila poskusna elementa manj­ ših dimenzij, smo nato sprojektirali in izdelali ves zunanji stenski element z okensko odpr- tin-o. Debelino plasti iz betocela smo pa zaradi upoštevanja toplotnih mostov povečali. Tako se je izoblikoval zunanji stenski element z na­ slednjimi plastmi: 4 cm železob-etonska nosilna plast, 8 cm betocela in 3 cm enozrnatega be­ tona z 0,5 cm debelo plastjo notranjega apne- no-mavčnega ometa. V prostorih z višjo notranjo relativno vlago (kuhinje) zahteva difuzijski proračun prehoda vodnih par še parno zaporo med plastjo beto­ cela in enozrnatega betona. Za parno zaporo, to je vodno nepropustno plast, smo uporabili bitumenski nalič. Panel bi moral prenašati vertikalne obtežbe panelov iz zgornjih nadstropij, kot tudi hori­ zontalno obtežbo vetra in potresa, zato ga je ZRMK preskusil tudi na statično obtežbo. Poročilo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij o pregledu stenskega elementa in nje­ govi uporabnosti med drugim navaja: — element je v bistvu pravilno zasnovan in zadostno dimenzioniran; — porušna sila pri preizkušanem elementu znaša 39 ton, kar predstavlja 5,6 kratno varnost in to ob mnogo neugodnejših pogojih obremenitve, kot bo v resnici nastopala. Če primerjamo to var­ nost z varnostjo opečnih zidov, ki je po pravilu med 3 in 4, vidimo, da je več kot zadostna; — glede na dosedanje meritve v tukajšnjem laboratoriju ugotavljamo, da so v izračunu upo­ števane posamezne vrednosti za koeficiente toplot­ ne prevodnosti pravilne. Prav tako je tudi pravilna vrednost celotnega toplotnega prehoda »k«; •— smatramo, da so krivulje termodifuzijskega izračuna realne. Večje količine kondenzata se po­ javljajo v zadnjem delu betocela in v betonu. Za betooel v tem pogledu ni nevarnosti, računajoč na njegovo veliko poroznost. Kočljivejša je zadeva pri betocelu v času nastopa nizkih temperatur in v času zmrzovanja. V primeru, da se pri preiska­ vah ponašanja v zimskih pogojih pokažejo v be­ tonu morebitne razpoke in okvare, bo treba na­ knadno na- notranji strani zidu vstaviti pod omet za vodo nepropustno plast. Ta ukrep je popolnoma izvedljiv in bo potreben samo- pri prostorih z ve­ liko notranj-o vlago. Da bi ne im-eli nevšečnosti v primeru, da pri­ de do kondenzacije in zmrzovanja v panelni plošči, smo preiskali tudi betocel na 24-kratno zmrzova­ nje. Vzorec betocela je prestal zmrzovanje brez posledic. Preiskani panel namreč še ni imel naliča proti difuziji vodnih par iz notranjega dela vlažnih pro­ storov proti zunanjemu delu, čeprav je bilo to za take prostore predvideno. 2. Strop Zavod je preiskal tudi stropno konstrukcijo, in sicer na statično obtežbo, toplotno in zvočno izo­ lacijo. Poročilo navaja: Varnostni koeficient je pri obremenitvi znašal 3, kar je več kot dovo-lj glede na to, da se splošno zahteva le 2,5. Glede preiskave stropa na meritev šuma sto­ panja (Trittschall) smo dobili rezultate, ki ustre­ zajo inozemskim predpisom (Ln = 68 ± 3 db.). Navedeni raztros dobimo zaradi meritve na različnih točkah prostora. 3. Dimnik Preiskavo dimnika je Zavod izvršil po nem­ ških normah DIN 4102. Dimnik je bil preiskan glede na tesnje-nje med kurjenjem in glede na raztezke obodnega plašča. Pri opazovanju med kurjenjem so ugotovili, da se toplotni raztezki no­ tranjega kanala prenašajo- na zunanjo- oblogo (če­ tudi so dilatinani). Razpoke so s-e pojavljale v vodoravnih stikih elementov, ki so se pa pri uskla­ ditvi zopet zaprle. Vertikalnih razpok ni bilo. Ta dimnik je bil samo 5 m visok. V resnici so dimniki znatno višji in vzidani v stavbe, kjer niso kazali razpok med stiki. 4. Stiki Stike med posameznimi elementi (nosilnimi in nenosilnimi) je projektant načrtoval po zadevni tehnični literaturi ter po izkušnjah, ki so jih posa­ mezni -strokovnjaki prinesli iz inozemstva, kjer so študirali v okviru tehnične pomoči. Vsekakor je pomanjkanje ustreznih materialov za tesnjenje reg privedlo- tudi do polovičnih rešitev. III. PREISKAVE V ZGRADBI Da bi preverili, ali imajo stavbe tudi po iz­ gradnji iste fizikalno-tehnične lastnosti, kot smo jih dobili pri projektiranju in z laboratorijskimi preiskavami, smo predlagali, da se izvrše na drugi zgrajeni stavbi naslednje preiskave: 1. Toplotna zaščita zunanjih zidov 1.1 Vlaga v steni (v posameznih slojih) pri ogre­ vanju prostora in brez ogrevanja. 1.2 Določitev toplotne izolacije z merjenjem koefi­ cienta »K«. 1.3 Difuzija vodnih par skozi zid. 1.4 Količina toplote ogrevne sobe (dnevno). 2. Prečni zidovi 2.1 Vlaga v -stenah. 2.2 Toplotna izolacija z merjenjem koeficienta »K«. 3. Preiskava stropa 3.1 Merjenje toplotne izolacije stropa nad kletjo, nad zadnjim nadstropjem, vmesni strop. 3.2 Zvočna izolacija. Izmeriti je zvok, ki se širi po zraku in na udar (koraki). 4. Izmeriti je temperaturo zakurjenega dim­ nika in raztezka zunanjega plašča Preiskave za toplotno zaščito in vlago je iz­ meriti v mesecih november, december, januar, fe­ bruar, marec in april. Za primerjavo je izvesti iste meritve na so­ sednji stavbi, grajeni na tradicionalni način. Stroški za vse te preiskave bi utegnili biti visoki, zato smo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev naročili le preiskavo zunanje stene. Izvršil jo je Institut za toplinsko ispitivanje elektroprivrede iz Zagreba. Rezultati teh merjenj v stavbi so naslednji: toplotni koeficient »K« za sobe je 1,28 kcal/m2 h°c; za kuhinje, ki so obrnjene proti severni strani je K = 1,06 kcal/m2 h°c, kar oboje ustreza pred­ pisom DIN oziroma našim klimatskim razmeram. Vrednosti ne veljajo za robove stenskih tabel (panelov), kjer obstajajo toplotni mostovi, katerih pa je relativno malo v ploskvi zidu. Glede difu- zijskega prehoda vodnih par pa preiskave nadalje pravijo, da obstaja možnost, da pride do konden­ ziranja in ledu, kjer nimamo parne zapore. V dia­ gramu, ki je narisan v poročilu, se vidi, da na mestu, kjer je parna zapora, ne pride do nevšeč- nih vplivov kondenzne vode in ledu. 5. Preiskave zvočne izolacije Te je v končani stavbi izvršil Zavod za raz­ iskavo materiala in konstrukcij. 1. Zidovi in stropovi a) Izolacija proti prenosu zvoka po zraku mora med posameznimi stanovanji biti 48 db, pri čemer mora frekvenčna odvisnost izolacije pote­ kati po določeni krivulji. Isto velja tudi za stro­ pove. b) izolacija proti prenosu hrupa, katera mora biti takšna, da hrup, ki ga povzroča stopalni stroj, ne presega po normi dovoljene višine, ki je defi­ nirana s posebno krivuljo frekvenčne odvisnosti dovoljenega hrupa. Projektant je upošteval za izolacijo težo zidu (ca. 440 kg/m3), ki bi po znani enačbi 18 |/ G morala dati izolacijo 50 db, kar bi zadostovalo. V resnici je ta izolacija med stanovanji tudi do­ sežena. Enako se zahteva tudi ista izolacija med sta­ novanjem in stopniščem. Merjeni rezultati dajejo tu nižje vrednosti, tj. 44—46 db, kar je pred­ vsem pripisati slabo izdelanim vratom. Ta vrata namreč, posebno stanovanjska vrata, preslabo izo­ lirajo. Zaradi tega je treba prav vhodnim vratom v stanovanje v bodoče posvečati večjo skrb. »Liko« vrata brez tesnila verjetno ne bodo ustrezala. Na drugem mestu elaborata o tem obširneje govorimo. Zid med stanovanji tik vhodnih vrat v stanovanje je naj slabši. Akustična izolacija stropa V projektih in izvedbi smo se trudili, da bo strop imel čim manj gradiva in da bo lahek. Iz­ vršeni strop smo že predhodno preiskali na zvočno izolacijo in je ustrezal predpisom. V izvršeni zgradbi pa je izolacija pri prenosu zvoka skozi zrak prešibka, medtem ko izolacija proti prenosu hrupa ustreza nemškim normam. Iz primerjalnih meritev izboljšanja izolacije proti hrupu hoje z raznimi tehničnimi oblogami podesta (z vinaz ploščicami, s tehnolitom ali gumo) je razvidno, da te obloge dobro dušijo prenos hoje. Izboljšanje lahko znaša od 2—10 db. V našem pri­ meru bi torej vsaka od naštetih oblog zadostovala. IV. IZDELAVA PREFABRICIRANIH ELEMENTOV Organizacija izdelave elementov se je morala zaradi montaže prilagoditi določenemu redu. A. Delovna sila Skupno je bilo pri izdelavi elementov zapo­ slenih v betonarni ca. 60 delavcev, ki so bili raz­ deljeni v 12 skupin, vsaka s svojo obveznostjo. Skupine so štele 2—10 delavcev, predvsem polkva- lificiranih in nekvalificiranih. Kvalificirani de­ lavci so bili po pravilu vodje skupin ali na poseb­ nih delovnih mestih. Vsaka skupina je morala na­ rediti po planu od 2—8 elementov na dan, tako da bi bila ena etaža izdelana v petih dneh. B. Montažni elementi Temu tempu izdelave elementov je bilo nare­ jeno ustrezno število opažev. Večino dela so predstavljali stropni elementi poprečne površine 4 m2, katerih je bilo 660 kosov, oziroma 20 različnih vrst na en blok. Za izdelavo teh je bilo pripravljenih skupno 94 betonskih premičnih podlog in sicer 43 širine 120 in 51 širine 160 cm, ki so istočasno služili tudi za balkonske elemente, vratne okvire, ventilacij­ ske elemente itd. Ti podi so bili betonske rebričaste plošče, ka­ terih površina je bila gladko obdelana zaradi fi­ nalne površine stropa. Tehnologija teh stropnih elementov je predvidevala prenos sveže betonira­ nega elementa s podom vred na deponijo ali even­ tualno parno komoro, ki bi zelo povečala produk­ cijo stropnih elementov. V praksi se je izkazalo, da ta potek dela ni mogoč zaradi — čeprav minimalnih — upogibnih deformacij preobteženih podlog. Tako je prenos svežih stropnih elementov odpadel, dragoceni de­ lovni prostor pod žerjavom pa je bil trikrat manj izkoriščen, kot je bilo predvideno. Stropni elementi so bile plošče z okroglimi luknjami, za katere smo potrebovali 66 kosov je­ klenih brezšivnih cevi 0 13,3 mm, dolžine 4 m. Drugi način izdelave stropnih elementov ozi­ roma odprtin je bil s pomočjo 0,8 mm debele plo­ čevine, zvite v obliki pravokotnika. V sredini je bil ta pravokotnik podprt z desko v obliki klina tako, da se pri betoniranju zaradi teže betona ne bi upognila. 24 ur po zabetoniranju elementa pa je bila ta podpora odstranjena, elastičnost ploče­ vine je dovoljevala, da se je z deformacijo odlepila od betona in potegnila iz odprtine. Ker je bil no­ tranji opaž izdelan v obliki klina, je bila narejena iz dveh delov in so jo izvlačili obojestransko iz odprtin. Ta način izdelave plošč je z ene strani ekonomičnejši zaradi večjih odprtin (lažja mani­ pulacija, lažji transport), z druge strani pa je dražji zaradi obrabe pločevine (ca. 100-kratna upo­ raba) in zamudnejše montaže. Stranice opažev so bile izdelane iz 2,5 mm de­ bele železne pločevine. Fasadni zidni elementi so predstavljali spričo svoje osnovne funkcije naj delikatnoj ši del montaž­ nega objekta: varovati so morali stanovalce pred prevelikimi temperaturnimi spremembami ter jih zaščititi pred atmosferilijami. Teh zidnih elemen­ tov je bilo 140 kosov in sicer 8 različnih vrst na en blok. Za izdelavo teh elementov je bila pri­ pravljena posebej za to brušena betonska ploščad, v katero so bile vgrajene pritrdilne naprave za opaže, ki so bili prav tako iz 2,5 mm debele železne pločevine. Zaradi različnih potrebnih stičnih pro­ filov so bile opažne stranice ravne, na njih pa so bili pritrjeni po potrebi oblikovani leseni profili. Kakor omenjeno, so imeli fasadni paneli 8 cm debelo izolacijsko plast iz betocela, ki je neke vrste penasti beton, izdelan iz granulirane žlindre kot agregata, iz cementa in kemijskih dodatkov na bazi kazeina. Betocel smo pripravljali v kvadratnih ploščah velikosti 40 X 40 cm in jih po strjevanju polagali na betonski sloj fasadnega elementa. (Tak posto­ pek je bil potreben zaradi močnega krčenja beto­ cela.) Na položeni betocel pa je prišel po bitu­ menskem naliču (kot parna zapora) sloj enozrna- tega betona. Drugih elementov je bilo mnogo različnih vrst z relativno majhnim številom kosov, zato so bili opaži leseni. V to skupino spadajo predvsem stop- niščni elementi, podesti, balkoni, nadsvetlobni ele­ menti itd. V. GRADNJA BLOKA PBM Sam postopek gradnje je bil že večkrat po­ drobno opisan in publiciran, zato bi tu ponovili potek montaže le v grobih obrisih. Za osnovni program dela je bila izdelana na­ slednja operativna dokumentacija: — organizacijska shema gradbišča, — terminski plan izdelave objekta, — plan potrebe materiala in delovne sile, — vrstni red montaže po elementih, — terminski plan transporta ter več drugih pomožnih planov. Ker je bila klet izdelana po tradicionalnem načinu, so zanimive le nekatere izkušnje pri mon­ taži in gradnji etaž. Poglavitne težave so izvirale predvsem iz nepravilnih oblik montažnih elemen­ tov, ki se zaradi prekoračenih toleranc niso dali montirati tako, da ne bi povzročali spačenih spo­ jev med elementi. Se celo tam, kjer so bile fuge v dopustnih me­ jah, so se pokazale napake pri uporabi tesnila, ki ni zapolnilo nastale rege, temveč se je stisnilo, ni se pa moglo razširiti tako, da bi prazen prostor zapolnilo oziroma zaprlo (azbestno-grafitna vrv — multopren). Druga važna izkušnja je bila pri zidanju no­ silnih zidov sistema »zidob«. Po planu je bila za zidanje predvidena skupina dveh polkvalificiranih in štirih nekvalificiranih delavcev. Zidali so na suho z blok votlaki 40 X X 20 X 20 do etažne višine. Po postavitvi bankin, ki so nosile stropne elemente, in po montaži stropa, so votline pri »zidob« votlakih zalili z betonom. V praksi se je dogajalo, da so bili zidovi izbočeni do + 5 cm in zaradi izravnave zidov je moralo biti na stenah prilično več ometa, s tem pa tudi vode, kot je bilo predvideno. Do neravnih zidov je prišlo zaradi: — premajhne strokovnosti delavcev; — udarcev pri postavljanju bankin; — vibriranja betona s pervibratorji. Tem pomanjkljivostim smo se ognili s tem, da smo zabetonirali nosilni »zidob« zid v dveh oziroma treh etapah tako, da kasneje ni moglo priti do deformacije celega zida. Omet se je zre­ duciral na prvotno predvideno debelino 0,5 cm. Nadaljnja pomanjkljivost se je pokazala pri montaži stopnic, kjer je izdelava nastopnih ele­ mentov našega kooperanta tudi prekoračila dovo­ ljene tolerance, tako da se je razlika v širini stop­ njevala do 8 cm, kar je bilo potrebno dobetonirati. Druga montaža je potekala po predvidenem programu. Težave so se pojavljale pri izdelavi vratnih podbojev, ki so bili sprva kovinski in so jih montirali istočasno z zidanjem zidov. Ker so bili podboji razmeroma šibki, jih je bilo potrebno razpirati in jih na ta način zavarovati pred defor­ macijo. Naslednja faza pri vgrajevanju podbojev je bila ta, da smo podboje vbetonirali v betonske okvire oziroma stenske elemente. Zaradi šibke pločevine pa so bili podboji tudi v vgrajenih okvi­ rih deformirani in tolerance prekoračene, tako da je prišlo do težav pri montaži tipiziranih vratnih kril »Liko«, ki se niso dobro zapirala. Obrtniška dela na zgradbah so bila sicer zmanjšana na minimum, kar zadeva primerjavo s klasično gradnjo, vendar so ostale še nekatere storitve, ki zaradi obilice dela, ki ga delovni po­ stopek zahteva, v bistvu ne spadajo v netradicio- nalni sistem gradnje. To so predvsem ksilolitni podi, oljnati opleski in klasična pečarska dela, ki zavirajo tempo gradnje. Transport elementov je bil na razdalji ca. 9 km z dvema prikolicama in vlačilcem »Federal« nosilnosti 10 ton. Pomanjkljivost je bila v tem, da je bil vlačilec neizkoriščen, ko je moral čakati na naložitev prikolice. Vsekakor bi bilo umestno imeti tri prikolice, da bi delo nepretrgoma teklo: ena prikolica na objektu, ki se prazni, ena na skladišču, ki se polni, in ena na poti. S tem bi bil »Federal« polno izkoriščen. Na gradbišču je bila organizirana pomožna deponija za primer okvare vozil na poti. VI. NAPAKE IN PREDLOGI SANACIJE V IZVRŠENIH STAVBAH V izgotovljenih stavbah so se pokazale na­ slednje tehnične pomanjkljivosti: 1. Stiki Zaradi nepravilno izvedenih elementov in ne­ zadostnega zastičenja reg pri stikih je prišlo na nekaterih mestih do pronicanja vode v bivalne prostore. Da bi odpravili to nevšečnost, smo poiskali najprej vzroke tega zamakanja. Osnovna vzroka sta dva: sama izvedba stika (to je njegova oblika in uporabljeni material) in izdelava opaža. Opaž je bil izdelan iz 2,5 mm de­ bele pločevine, ki je bila kljub močnejšim rebra­ stim ojačitvam prešibka: slaba točka je bilo tudi pritrjevanje opažev na tla, ki je bilo toliko po­ manjkljivo, da je med izdelavo elementov dovo­ ljevalo določene deformacije, ki so presegale do­ govorjene tolerance ± 1 cm tudi do 4 cm na robo­ vih panojev (sl. 5). Zaradi dodatnih napak pri montaži, ko panoji niso bili polagani v cementno malto po celi dolžini, ali pa je bila tesnilna vrvica nepravilno nameščena, je prišlo do formiranja po­ roznih mest, skozi katera je imela voda prost dostop. Stičenje zunanjih reg je bilo izvedeno s kiti, vendar izdelava ni bila vedno zanesljiva. Vzroki so bili lahko različni: kvaliteta tesnilnega kita, prav v regah ipd. Vse to je lahko povzročilo, da je tesnilo odstopilo. Vse te pomanjkljivosti so tako med gradnjo kakor tudi kasneje dale obilo težav, ki so vodile do temeljitejšega študija in konkretnih raziskav posameznih nepravilnosti oziroma načinov, kako napake pri bodočem podobnem delu popolnoma odpraviti in jih tudi pri manj kontroliranem delu onemogočiti. Kot rezultat tega študija in preskusov z raz­ ličnimi oblikami robov fasadnih panelov in raz­ ličnimi tesnilnimi materiali, katere je paralelno z našim študijem laboratorijsko preskušala tovar­ na »Katran« iz Zagreba, je bila izdana študija v obliki »Gradisovih« Strokovnih obvestil z naslo­ vom »Tesnjenje reg pri gradnji s tablastimi zid­ nimi elementi«. To študijo je izdelal inž. Treppo s sodelavci v okviru Biroja za projektiranje, študij in razvoj GIP »Gradisa«. Preiskovali so sanacije reg v obstoječih stav­ bah in predlog izvedbe stika v novih stavbah. Uporabili so naslednje premaze, lepila in kite: »Bilekit«, katran, Zagreb, »Gumital«, katran, Zagreb — premaz, »Chromot«, kit, »Jugofix«, predhodni namaz, uvoženi »Soral gran« in »Soral Schwarz« pod­ jetja »Sika«, »Kabitol«, predhodni namaz, »Kabebit«, predhodni namaz, »Resitol«, predhodni namaz. Izkazalo se je, da uporaba predhodnih nama­ zov in kitov na bitumenski osnovi ni pravilna. Potrebno je iskati rešitve brez predhodnih na­ mazov. Izdelani so bili eksponati v obratu gradbenih polizdelkov. Postavljeni so bili tako, kot smo jih montirali v stavbo. Nato smo jih polivali z umet­ nim dežjem in v drugi fazi polivali z dežjem ce­ lotno fasado kot končno stanje. Iz študije povzamemo le poglavje: »Izvedba novega vertikalnega in horizontalnega stika pri nadaljnji montaži — konstrukcijske spremembe stika dveh velikih elementov.« Horizontalni stik Na priloženi skici (sl. 6) je prikazana izdelava tega stika po obliki. Tesnila so naslednja: zgornji rob spodnjega panela premažemo v utoru z bitu­ mensko maso in na to bitumensko maso prilepimo plast albifola (bituminizirana aluminijasta folija, proizvod tovarne »Bitumenka«, Sarajevo). V stiku dveh sosednjih panelov prekrijemo v širini ste­ brička še površino z albifolom tako, da tega po­ zneje namestimo v celotni dolžini vertikalne rege. Na tako pripravljeno rego postavimo v malto zgor­ nji element. S poklopom zgornjega elementa je onemogočen dostop vode v notranjost stavbe. Zu­ nanji del fuge obdelamo naknakno z »gumitalom« in kitom, ali pa pustimo fugo odprto. Zadevna navodila bo mogoče izdati po izvršitvi prvih po­ skusov. Vertikalni stik Vertikalni stik (sl. 7) je izveden tako, da je glavna izolacijska zapora nameščena na notranji strani vertikalnega elementa med elementoma in naknadno zalitim stebričkom. Že postavljeni ele­ ment premažemo v stiku z bitumensko maso in nanj prilepimo izolacijo albifol, ki smo jo prej pripravili pri izdelavi horizontalnega stika. Preko izolacije albifol premažemo- površino še z bitumen­ sko maso in na tako površino prilepimo toplotno izolacijo »izozil« ali pluto debeline 1 cm. Nato lahko stebriček zabetoniramo. Zunanjo fugo obde­ lamo z »gumitolam« in kitom ali pa s preparati H O R IZ O N T S JIH R E Z B - B M V I '// /A 13 IS 1 D e lov m fuga '4Ž Z ; §1111111 oeuom paei peosjon__________m r e & u z i n rro tO H iiu m - A EKJVL RASfO - IZOUUiA s p te ik iA rit. Le p e n u a _________ i s ODPSTIUA -------------------------- p s e s. p e o s jo n A S in e š HA LCPEUHA UA PXEDHOONtM RHEMA2L1 z ib ijo Lo m * in č r j a i J m ■ llllttS l i l i Sl. 6 »Sika«, kot je bilo opisano v prejšnjih poglavjih sanacije reg. Paziti je na to, da je rega enako­ merno široka, približna 8 do 10 mm, kar dosežemo z distančniki pri montaži. Tako obdelana fuga ima med zunanjo rego, ki smo jo zalepili s kitom, in notranjo površino, kjer je izvedena izolacija z albifolom, vmesni prazni dekompresij ski prostor, V ER TIKA LN I ST IK R E Z C -C A V 7 EKSPANDIRANA PLUTA len OBRIZGANI PREMAZ Z MJOLOft - KAJ RAN A14S4 ZA ÖRTVLJENJE 4797 CHROMS ZAGREB CEMENTNA MALTA 1 .-3 DEKOnpRES (VOTLI) PROSTOR STREŠNA BIT. LEPENKA Sl. 7 po katerem lahko odteka kondezna ali pa meteor­ na voda, ki je prodrla skozi prvo zaporo. Paziti je, da je v horizontalnem stiku puščen odvod za to vodo. 2. Pojav razpoke v prečnih nosilnih zidovih Stik med zunanjo panelno sandvich ploščo in prečno nosilno steno je tako napravljen, da so železa, ki gledajo iz panelov, vezana v betonski stebriček, ki je pa nadalje vezan s stremeni v nosilni zid. Razpoke so se pojavile v zgornjih nadstropjih (glej sl. 8). Zavod za raziskavo materiala in kon­ strukcij je pregledal razpoke in podal naslednje vzroke nastanka razpok. Potek razpok kaže, da so posledica delovanja strižnih napetosti. Prečne sile so nastale ob stiku zaradi: — relativnega sesedanja zidovja, sestavlje­ nega iz votlih blokov, • ki so zapolnjeni z betonom, proti posedanju betonskega panela, ki je bil že preje napravljen in je iz enega kosa, — zaradi različnih E modulov zidov, 1 RAzpOKE i — zaradi skrčkov, ki so nastali pri zalitem betonu, — zaradi insolacije. Deformacija se v zidu, ki je iz blokov, ne more popolnoma razviti, ker je vezan s stremeni s pomočjo stebrička na table zunanjega elementa. E modul table je razmeroma visok proti E modulu zidu. Glede insolacije pripominja ZRMK, da se zu­ nanja tabla raztegne zaradi vpliva sončne toplote. Razpoke takega tipa, kot so bile opažene na objektu, se pojavljajo pri objektih, kjer imamo kombinacijo bodisi dveh materialov ali dveh tipov konstrukcij. Ako omečemo zid takoj po zgraditvi, ko se še ni posedel, nastopijo pri ometu razpoke. Pri pojavu teh razpok smo postali pozorni tudi na še en razlog, zakaj so se razpoke pojavile. Ker ima sistem toliko montažnih elementov, je zidava in montaža potekala sorazmerno hitro. Po dovrši- tvi zadnje etaže se je pa takoj pričelo ometavanje zidovja zadnje etaže, torej od zgoraj navzdol (za­ radi event, onečiščenja in ovlaženja spodnjih etaž). Beton v nasilnem zidovju se še ni dovolj skrčil in je postopek dela že potrdil vzroke nastajanja razpok v gornjih etažah. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v poročilu navaja, da v konstruktivnem pogledu predstavlja tipski blok sistema PBM škatlasti si­ stem, pri čemer so opravljene povezave tudi po posameznih nadstropjih. Ker imamo dobro prečno in vzdolžno povezavo, take razpoke ne morejo po­ vzročiti nikakih motenj glede stabilnosti konstruk- 3 _______________ 2 i-J ' " ' " — — L zl cije. Razpoke bodo tudi izginile pri naslednjem be­ ljenju prostorov. 3. Leseni izdelki Nadaljnja nevšečnost zaradi ometavanja in hitrega montiranja lesenih delov oken in vrat se je kmalu pokazala. Ometavanje je v stavbo vneslo znatne količine vode, ki jo je že vsrkala porozna površina granulirane žlindre. Ta voda bi z zrače­ njem in prezimovanjem počasi izginila, če bi gra­ dili na tradicionalni način, tako pa so to vlago vpili leseni deli, ki so se napeli. Zato je prišlo predvsem do izkrivljenja vrat. Tudi to nevšečnost smo skušali sanirati na razne načine. V naslednjih slikah (sl. 9 in sl. 10) je videti različna tesnila in njihovo namestitev, kakor smo jih preizkušali; na koncu je prikazano tudi izbrano gumijasto tesnilo v najbolj ustrezni legi (sl. 10 a). Poznejša ometavanja nosilnih zidov in vnaša­ nje vlage v stavbo je povzročilo toliko nevšečnosti, da smo se odločili, da izvedemo tudi prečno no­ silno steno kot nosilno montažno tablo. Izdelali smo novi projekt PAM z upoštevanjem nosilnih votlih prečnih zidov. Nosilna tabla (sl. 11) ima dim. h X š X v = 262 X 179 X 19,5 s sedmimi vot­ linami 0 13 cm. Zavod za' raziskavo materiala je preizkusil tudi te elemente. Preiskovali smo armirani in nearmirani ele­ ment. Rezultati so naslednji: dopustna napetost: (7 srednja temperatura 24° C X = 0,138 kcal/m h° C debelina plošče 12 cm prostominska teža 900 kg/m3 utežni odstotek vlage prostorninski odstotek 10,6 «/o vlage 6,5 °/o srednja temperatura 24° C — zvočna izolacija 0,166 kcal/m h» C prostominska teža 900 kg/m3 Rm = 37,0 dB — elasticitetni modul debelina plošče 10 cm 70,500 kg/cms debelina plošče 12 cm 47,600 kg/cm2 — teža plošče 10 cm: volumenska teža 1100 kg/m3 teža za m2 110 kg/m2 teža plošče 12 cm: volumenska teža 900 kg/m3 teža za m2 90 kg/m3 vesti III. KONGRES KONSTRUKTORJEV V dneh 21. do 27. septembra 1.1. bo v Sarajevu III. kongres konstruktorjev SFRJ. Kongres organizira Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov SR Bosne in Hercegovine. Delovni del kongresa s čitanjem referatov in di­ skusijo je predviden v času od 21. do 24. septembra. Od 25. do 27. septembra je predvidena ekskurzija z ogledom pomembnejših gradenj v Bosni in Herce­ govini. Od časa zadnjega kongresa je poteklo že domala 6 let. V tem času so naši gradbeniki konstruktorji za­ snovali in realizirali številne pomembne konstrukcije in objekte v raznih krajih naše države. Namen III. kongresa konstruktorjev je v tem, da seznani naše strokovnjake konstruktorje z rezultati dela na tem področju. Pri tem so aktualni ne samo prikazi pro­ jektov in objektov, temveč prav tako rezultati znan­ stvenih raziskovanj, opisi novih delovnih metod orga­ nizacije velikih gradbišč in druge teme s področja gradbeno konstruktivne dejavnosti. Organizatorji kongresa pričakujejo čim večjo ude­ ležbo in čimveč referatov na tem kongresu. Kot po­ sebno aktualne smatrajo teme s področja industriali­ zacije gradenj, zlasti stanovanjske izgradnje, in vpra­ šanja dopolnitve in sprememb obstoječih predpisov v gradbeništvu. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Bosne in Hercegovine je poslala naši zvezi omejeno število pri­ jav, ki jih je ZGIT že razposlal nekaterim našim kon­ struktorjem. Ker pa ni bilo mogoče poslati prijav vsem strokovnjakom SR Slovenije, ki delujejo na tem pod­ ročju, pozivamo vse interesente, ki bi radi sodelovali na tem kongresu bodisi kot udeleženci ali pa kot refe­ renti, da se čimprej prijavijo sekretariatu ZGIT. Stro­ kovnjake, ki so prejeli prijave in se ne nameravajo udeležiti kongresa, prosimo, da te prijave vrnejo. S. B. P R O J E K T N I Z K E G R A D N J E LJUBLJANA PARMOVA 33/III T e le fon 32-029 i z v r š u j e projektne naloge za: ceste, mostove, vodovode, kanalizacije, hidiraoentraile, melioracije, regulacije, pristaniške zgradbe, visoke zgradbe • soibosliikarstvo. pleskarstvo, črk osliikar st vo ■ 'polaganje plastičnih tlakov podojita, linoleja, gume, vinilaizbesta, plastičnih tapet in splošne plastike v gradbeništvu • izdelava izolacij in vseh vrst podlog za polaganje plastičnih mais SLIKO PLESK TERMO PLAST LJUBLJANA GORNJI TRG 4 vzdržuje na svojem območju LJUBLJANA zvezne, republiške, okrajne in mestne ceste STOLPNIŠKA 10 Jih modernizira, gradi nove in opravlja na njih vsa asfaltna dela TELEFONI : 32-351 32- 594 35-023 33- 171