Štev. 74.
V Ljubljani, četrtek dne 14. marca 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
bDAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1”29, z dostavljanjem na 'lom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10-—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.	:::
• ••
• ««§
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	—	Za	odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefjn	številka 118.	:::
Današnje volitve v Beli Krajini.
Trd oreh je bila za SLS. priprava na današnje dopolnilne volitve v Beli Krajini. Minuli so zanjo tisti zlati časi. ko so naprednjaki in neodvisni kmetje na deželi držali roke križem 'n prepuščali mandate klerikalcem brez boja in brez odpora. Tudi ni to pot imela S. L. S. za nasprotnika kandidata, ki bi bil le števni, kandidat le zato, da malo ponagaja in za katerega bi se ničesar drug. ne storilo, kakor razglasilo njegovo ime.
To pot je bila agitacija na obeh straneh resna, huda in brezobzirna.
Takorekoč prvikrat so se porabljala za agitacijo tudi v prilog neodvisnega kmetskega kandidata sredstva, ki so jili dosedaj samo še klerikalci znali upoštevati in ceniti. Posebna izdaja Belokranjca je odgovarjala posebni izdaji Domoljuba. Letaki so imeli nalogo uničiti in zmanjšati vpliv klerikalne publicistike in fa-rovške agitacije. Zaupni sestanki z agitatorji, volilci, javni shodi vršili so se na obeh straneh. 2a kmetskega kandidata vršilo se je samo pretečeno nedeljo 16 shodov. Velikansko vlogo so igrali na obeh straneh avtomobili. Tudi najvažnejši del politične predpriprave za volitve: podrobno agitacijo od moža do moža v zadnjih Urah pred volitvami se je to pot sestavno uredilo. Vsestransko dovršeno lahko rečemo, so Se izvedle priprave za volitve na strani samostojnih kmetov. Ako bi se na deželi že pred leti tako delalo in tako sestavno postopalo pri vo-•Uvah. lahko trdimo, da bi bil danes Mazelle izvoljen s tričetrtinsko večino. Če bi se pa tako delovalo po celi deželi, bi se danes ne repenčil tako mogočno v deželni hiši dr. Lampe in bi klerikalci tudi nikdar ne imeli poželjenja stezati Prste po mestih in zlasti ne po Ljubljani.
Pomen današnjih volitev ne leži le v tem, da bo izvoljen ta ali oni kandidat. Tudi v slučaju, da bo izvoljen Dermastija — in naj dobi Se tako veliko večino — je napredno gibanje na deželi neznansko pridobilo. Misel po samostojnosti in neodvisnosti kmeta se je z agitacijo zanesla do prav zadnje gorske koče.
Politična samozavest, politična probuja jjlora iz tega začetka v Beli Krajini pognati ta-'te sadove, da se ni treba naprednjakom bodočnosti prav nič bati.
Neprecenljivega pomena pa so te volitve zlasti glede izšolanja in izvežbanja agitatorjev, dejstvo je. da so dosedaj zmagovali klerikalci največ s tem, da so zadnjo noč in zadnji dan nastopili farovški agitatorji med ljudstvom z vso brezobzirnostjo in popisavali glasov. Ta-Ko delo zahteva veliko prakse, veliko rutine, ki Da se je dobi šele po več volitvah. Današnje volitve bodo pokazale v koliko se neodvisni kmetje v Beli Krajini glede tega lahko merijo s kaplani in župniki. Ne glede na te praktične uspehe, ki naj bi jih imelo pripravljalno delo Za df^asnje Y°litve v bodočnosti, pa nam isto na vsak način daje velikansko vzpodbujo za novo življenje, novo delo. Če tudi ne bo volitev pozitivno izpad a za Mazelleta, vendar je že to Uspeh, da so klerikalci uvideli, da je na deželi dovolj resnega odpora in da se tudi na deželi jje da več držati načelo vsegamogočnosti in absolutizma S. L. S.
Klerikalci so izdali za te volitve posebno zdajo »Domoljuba« v katerem po uradnih podatkih naštevajo kaj m koliko je dežela žrtvovala za Belo Krajino. Debelo stoji tiskano v »Domoljubu«, da je deželni odbor, oziroma zbor že izdal in postavil v proračun za ceste in
druge naprave v Beli Krajini 2 miljona 600 K.
Ogromna svota, ki so jo klerikalci vtaknili in jo hočejo vtakniti v ta del naše dežele. Vemo, da je ta svota služila le v agitacijo. Vendar pa je vsekako zanimivo dejstvo, da so morali klerikalci delati tako visoke obljube, ako so hoteli doseči v Beli Krajini uspeh. Ako bi pri splošnih volitvah hoteli s takimi svotami operirati in obljubiti vsakemu okraju toliko, bi morala dežela pripraviti najmanj 30 miljonov, da bi ustregla vsem zahtevam. Klerikalci so zastavili za te volitve ves vpliv deželnega odbora. Slovencem in Kočevcem so žugali na shodih* v časopisju in pri podrobni agitaciji, da ne bodo od dežele ničesar dobili, ako sed rznejo postaviti proti večini deželnega zbora in deželnega odbora. Sam deželni glavar dr. Šušteršič je moral iti v agitacijo na lice mesta. Doprinesti je moral celo to žrtev, da je svojo gla-varsko čast omadeževal in blamiral s ponesrečenim shodom v Črnomlju sebe kot dostojanstvenika. Deželni odbor pa je zlorabil celo državni denar v agitacijo. Nekaj dni pred volitvami je namreč ukazal, da se imajo v Beli Krajini porazdeliti vzrejevalne premije za teleta, ki jih je vlada dala v razdelitev deželnemu odboru. Da je deželni odbor postavil uradni avtomobil v strankarsko agitacijo niti posebno ne povdarjarno ne.
Klerikal. pa je celo tako hudo predla, da se niso upali s svojo kranjsko S. L. S. doseči uspeha. Morali so si celo izposoditi dva poslanca — Korošca in Roškarja — iz Štajerskega, da jim je bilo mogoče konkurirati samostojnemu kandidatu.
Tuji agitatorji, korupcija deželnega odbora ter moč farovžev to so tiste komponente, ki bodo rodile rezultanto klerikalne agitacije.
Jasno je, da je stanje S. L. S. že po tem prvem resnem nastopu neodvisnih kmetov naravnost obupno. Ako se bo pri splošnih volitvah v deželni zbor na napredni strani vsepovsod tako sistematično in resno delalo kot se je sedaj v Beli Krajini, potem se S. L. S. že naprej lahko poda. ker je čisto izključno, da bi še dobila v deželnem zboru absolutno večino.
Zadnja poročila, ki prihajajo iz Bele Krajine kažejo, da se klerikalcem godi neizmerno slabo. Včerajšni »Slovenec« ne govori nič več o »sijajni zmagi« pač pa vpije in kriči, da delajo »liberalci« z nasilstvom naravnost »mažarske« volitve. »Slovenec« očividno pripravlja tla in razpoloženje za slučaj poraza »profesorja« Dermastia. Mi smo vzlic temu pesimisti. Izključeno ni, da zmaga Mazelle, zelo verjetno pa je, da bodo to pot še kmetje podlegli neču-venemu pritisku farovžev in deželnega odbora. Ciotcvo pa je, da bi v tem slučaju kandidat S. L. S. v Beli Krajini zadnjikrat zmagal.
Češko-nemški sporazum.
Češko - nemška spravna pogajanja zadela je zopet občutna izguba, ki bo najbrže imela da-lekosežnih posledic in globok upliv na ves razvoj.
Lansko leto so Nemci položili svojega voditelja v spravnih pogajanjih Dr. Epningerja v grob. V ponedeljek so pa pokopali Čehi predsednika združenih čeških dež. poslancev in prvaka mladočeške stranke dr. Vaclav Škardo na Vvšehradskem pokopališču k večnemu počitku. Delo njuno za sporazumljenje obeh plemen na Češkem ostalo je nedovršeno.
Danes se pojavlja tudi med takozvanimi »pozitivisti« (Mladočehi) stališče vstrajanja na
nedopustnosti delitve češkega kraljestva, dasi je dr. Fort stavil kompromisni predlog na razdelitev deželnega odbora, na nemški in češki ter poleg tega tretji centralni deželni odbor, v katerem bi zasedale obe narodnosti po številu svojih poslancev.
Mladočehi, niti ostale stranke, se ne strinjajo s tem predlogom, češ, da je to le popolnoma osebno mnenje predlagatelja.
Toda tudi Nemci ne soglašajo s tem predlogom. češ, da bi jih češka večina v centralnem dež. odboru majorizirala in zahtevajo k temu še popolnoma nemške kurije za nemške manjšine v čeških mestih, da bi s tem pridobili jednakost števila poslancev v deželnem zboru.
Stališče čeških radikalnih poslancev v deželnem zboru (narodno-socialnih in državno-pravno-naprednih) interpretiral je v nedeljo na javnem shodu v Narodnem domu na Kral. Vino-hradeh drž. in dež. poslanec Choc, češ, da je vsaka poravnava med Čehi in Nemci že vnaprej izključena, dokler se bo pogajalo le terito-rijalno t. j. samo za češko kraljestvo in dokler se ne prizna junktim med spodnje avstrijskimi Čehi. Uveljaviti se mora tedaj predvsem načelo. da je mogoče nadaljevati pogajanja le v znamenju poravnave obeh plemen v Avstriji sploh. Uvodni članek nedeljske »Narodni Politike« se v tem oziru popolnoma strinja z izvajanjem posl. Choca in bati se je (ali pa veseliti), da se voz pogajanj zopet ustavi na »mrtvi točki«, zlasti, ako se ozremo na ščuvanje Nemcev na Dunaju proti tamošnjim Čehom. Lex Kolisko je zopet stopila v ospredje.
Cesarski namestnik za Dolnjo Avstrijo bar. Bienerth sicer tega zakonskega načrta ne more predložiti cesarju v potrjenje, namignil pa je Nemcem naj skušajo v državnem zboru spremeniti § 6. drž. zak., glasom katerega nima pravice razsojati o poučevalnem jeziku v šolah deželni zbor, temveč le deželni šolski svet. Iz tega tudi izvira v zadnji seji podana resolucija »National-Verbanda«, ki je bila za sedaj odkazana odseku, v bodočem zasedanju pa pride brezdvomno na površje kot konkreten vladen predlog. Na Češkem se baje pripravlja razdelitev poštnega ravnateljstva na popolnoma nemško in češko-nemško ravnateljstvo. Tudi v ravnateljstvu železnic bodo nastale spremembe v korist Nemcev, ki dobe dva popolnoma nemška ravnateljstva železnic na novoustanovljenih na Češkem.
Iz tega je pač vidno, da je popustljivost Čehov naprani Nemcem že dosegla take meje, da se Nemci niti ne boje s svojim provokato-ričnim »delovanjem« proti Čehom zavzeti skrajno ofenzivne pozicije za varnim hrbtom germanizatorične avstrijske vlade, ki njih dejanja celo podpira.
Pride li v državnem zboru do obstrukcije Čehov po izreku: zob za zob, oko za oko, kot povračilo za nemško obstrukcijo v češkem deželnem zboru, bo to edino po »zaslugi« nemške bojevitosti in vladne pristranosti.
Caveant consules!
Parlamentarno.
Poslanska zbornica je razpravljala o vladnem odgovoru glede Steyerske orožarne in o poročilu draginjskega odseka, nadalje je prišel na vrsto tudi Kornerjev nujni predlog glede sodnih razmer na Češkem, izvolila sta se generalna govornika, nakar se je razprava prekinila, nemški svobodomislec Zenker je vložil predlog glede dolžnostnega načina vpepeljeva-nja, po vzoru kakor ga je določil nemški držav-
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvobo-ditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Kaj je tam?« je vprašal nakrat doktor, £°kazavši temne obrise človeške postave, stiskajoče se k zidu. V tem hipu se je tujec spustil v dir.	/
i.	»Ta gospodič se naju je prestrašil. Nu, dohitiva ga, da ga povprašava, čemu si ne želi, da mu voščiva »dober večer«, se oglasi Ognja-°v in steče za njim.
K Doktor, imajoč s svojimi skrbmi opravek, ^ imel veselja do tega posla, toda končno je °°hitel tudi on za njim.
d Tujec se je znal dobro umikati. Zdelo se je, a njegova vest ni bila čista, ali da se je sam , festrašil hudobnih ljudi. Kmalu je dokaj preje J .svo^a Preganjalca, zakaj ako drznost da-krila ramenom, pa jih strah pritrjuje še k Vefam'	sta kmalu spoznala, da lovita
eter. Tujec je gotovo smuknil skozi neka vra-a m niti najmanjšega šuma ni bilo slišati. Oba ‘a se nasmejala.
rp »čemu sva prav za prav drvila za tem n>m človekom?« vpraša doktor.
cev e* sem ga na sumu’ da ie to nek Stef-le t, en.* * • • po večerih razširja satire. Naj mi c Pr‘de kedaj v roke!«
Sokolov je korakal zamišljen ‘dalje.
Vo *°ri ^am Kreš? Tu so vrata v popo-trkQJ"0Vanie«. zakKče za njim Ognjanov,. po-vs' oa vrata popovega stanovanja.
Raztresen doktor se vrne nazaj.
Duri se odpro in temna postava strica popa se prikaže v njih.
»Trkajte in se vam bo odprlo! Vnidita! Doktor! Grof!« jima zakliče pop Stavri veselo.
Kakor smo bili že povedali, je Ognjanovu ostalo ime »grof«, samo bej ga je klical za konzula. Sočutje, katero je Oenovefin mož zbudil v gledališču, je prešlo na Ognjanova. O-troci so na ulici kričali za njim »grof. grof« ter dirjali k njemu, da jih je pobožal po licu. Pop je bil iz početka njegov protivnik, toda od časa predstave je Stefčev izgubil v njem zaveznika.
Iz sobe poleg hodnika so se razlegali glasovi piščalke. Ko je pop zapeljal gosta v veliko j I?.a^a sta on(^i tepo število prijateljev. Med njim iso bili: Knidov, Nikolaj Netkovič in slepec. Pozdravili so se. Oančo, sin strica popa. ter Bojčev tovariš, je prinesel še žganjice in malico, zeleno »trušo«1*, polite z oljem in o-bilno posuto s papriko. Piščalka je vtihnila.
»Kolčo,« se oglasi Nikolaj Netkovič. »svi-raj le dalje!«
»Toda, ljudje božji, dajte tudi meni žganjice in malice, da popravim nekoliko glas piščalke, pozabili ste na-me,« omeni Kolčo. ko neha igrati.
»Prav imaš, Kolčo, kdor prosi, ta nosi«, reče pop Stavri.
Ognjanov mu nalije ter molče poda pijačo. Kolčo ga potiplje po roki, spozna in reče: Baj Ognjanov, kaj ne? Hvala lepa... drugi vas imenujejo grofa, toda meni je neka mala zaprem ka zabranila videti vas kot grofa v gledališču.
* Kumare z zeleno papriko in clrugozele-njavo.
— Gostje so s smehom ogledovali drug dru-Sega..
»Baj Kolčo, nu zapoj nam nemški tropar«, ga poprosi Ognjanov smehljaje.
Kolčo nabere lice v slavnostne gube, se odkašlja in posnemajoč glas starega cerkvenega pevca Hadži Atanazija, začne popevati:
»Blagoslovi. Gospod, svoje pravične, sestro Serafino in krotko Kerubino; črnooko Zofijo in belo Ripsimijo; debelo Magdaleno in medlo Ireno, prekrasno Enoho -— angela ženskega samostana, sestro Paraškevo — devo brez zlobe in Hadži Rovoamo — gospico brez nicidcžs «
Družina je hotela počiti od smeha.
»Hajde, hajde, vsedite se k mizi!
»Čemu se toliko posmehujete tem božjim ženskam? jih pokara popadijka* v šali.
Vsi posedejo krog mize.
Ded pop je blagoslovil večerjo in gostje so se je poprijeli s slastjo, izvzemši Sokolova, kate. rega je grizel notranji nemir. Pred popom je stala velika steklenica z vinom, rumenim kakor jantar in blagoslov je tekel na desno in levo iz nje. »Vino razveseljuje človekovo srce in mu okrepčuje telo,« je rekel pop, nalivajoč kupice. »Grof, pij!« — »Kandov, zasuči se, ti si ruski človek!« — »Doktor, nagni se bolje, to ni zdravilo, marveč dar božji. — »Kolčo, sviraj, sviraj, sinko, potem nam še zapoješ ono rumunsko: »Lino. Lino, vaj de mine!«
Pri takšnem originalnem poveljništvu je razveseljen pop pomirjal in vzbujal žejo svojih gostov in kupice so se križale, trčile skupaj in krožile naokrog.
Po takšni večerji so tudi razgovori bili bolj navdušni in različni. Razume se, da se je
_________,	i
* Popadijka — žena popova*
Nadomestna volitev v kmečki kuriji Črnomelj Metlika
dne 14. marca 1912.
Volišče
Adlešiče
Dobljiče
Kot
Loka
Stari trg
Obrh
Tanča gora
Talčji vrh
Tribuče
Vinica
Vrli
Gradac
Božjakovo
Drašiči
Črešnjevec
Lokvica
Podzemelj
Radoviča
Semič
Suhor
Skupaj
Volitve leta 1912
Mazelle | Dermastia
Volitve leta 1908 Mazelle | Šuklje
39	59
25	35
19	66
31	41
70	44
86	12
24	21
33	30
31	16
103	60
44	4
53	—
1	91
		53
3	51
*	56
111	33
		79
8	99
15	74
696 I 924
Izid sedanjih volitev jutri!
ni zbor in budimpeštanski občinski svet. — Ministrski predsednik Stiirgkh inn aučni ministel Hussareck sta konferirala glede italijanske pravne fakultete z zastopniki obeh italijanskih klubov. Naučni minister je izjavil, da je te konference smatrati kot oficijelne. Oba italijanska kluba sta se nato posvetovala o svojem stališču in sklenila, da Italijani nikakor ne prepuste, da se italijanska pravna predloga odkaže pod-odseku, ker to pomenja le zavlač. vse zadeve Pododsek socialno-političnega odseka je sprejel sledeče določbe: mesto 14dnevne rudarske mezde se določi mesečna, orodje se pripravi rezplačno, razstrelivne snovi se zaračunajo k mezdi, vendar prodajanje po lastni ceni, te določbe pridejo v petek pred celotnim odsekom v razpravo. — Glede brambne reforme in ogrske vladne krize se je izjavil voditelj opozicije Justh, da je opozicija pripravljena dovoliti kratkoročni vojaški provizorij, ako vlada poda garancijo, da se v času provizorija izvede najobsežnejša in radikalnejša volilna reforma.
Volilna reforma za kraljevino Češko.
V včerajšnji seji odseka za volilno reformo narodno-politiške komisije je podal vladni zastopnik izjavo glede vladnih načel v tem vprašanju. Vlada priznava v svoji izjavi aktivno volilno pravico ženskam v veleposestniški kuriji, dalje mestnih in kmečkih kurijah; v splošni kuriji pa odreka vlada ženskam volilno pravicoin sicer zato, ker je pasivna volilna pravica moškega v zvezi z vojaško dolžnostjo in obvezo sprejeti kako javno službo. — Vprašanje proporcijonelnega zastopstva se spremeni deloma po vladnih nasvetih. Za splošni volilni razred vlada ne priznava splošne volilne pravice, kakor je bila doslej obvezana v peti kuriji.
govorilo tudi o »Genovefi« in Stefčevi piščalki. o kateri se je pop kaj grajalno izrazil. Ognjanov je kaj spretno dal razgovoru drugo, manj kočljivo smer; na primer o vrlini letošnjega vina. Pop se je znašel tudi tu v svojem življu, kakor riba v vodi; in do podrobnega je razpravljal o lastnosti vin po vseh vinogradih. Vino priklindolsko. je dejal, da prekosi celo šampanjca.
»To greje kakor solnce, sveti se kakor zlato, je žolto kakor jantar in reže kakor brit-va... Od tega vina se je prerok David pomladil ... Deset kapljic od njega napravi človeka filozofa, petdeset — cesarja, sto — svetnika!« je pripovedoval navdušeno pop Stavri, tako, da bi se pri tem celo levantskemu puščavniku pocedile sline.
Od same slasti je cmokal z ustmi tako močno, da je sveča ugasnila.
»Prižgite,« je zapovedal.
»Ded pop, ti imaš tri reči: reče Kolčo, svečenik, svetnik in sveča, toda resnico rečeno, jaz ne vidim ničesar...«
»Kaj imaš pa ti?« ga vpraša pop, ne ra-zumevši njegove ironije.
»Tudi jaz imam tri reči: Kolčo, Golčo in Kjorčo*!«
Družina se je nasmejala bistroumni šali.
Sedaj so začeli govoriti vsi nakrat. Me3 tem je iz ulice jela odmevati naslednja vesela pesem: Gotovo jo je pel kak hlapec z zvonečim glasom:
* Kolčo je ime, skrajšano o3 I . čo je gol, raztrgan; Kjorčo je slep.^lc
, (DaiW r*wrib.)
_---------- —.—	,m yjieb£M i	m i at«
Nova nasilja na Hrvaškem.
Zagreb, 13. marca.
Kjer je prenehal Tomašič, tam nadaljuje Čuvaj. Politike in može, ki imajo vpliv v narodu treba odstraniti saj za nekaj časa, posebno sedaj, ko napoči doba volilnega boja, boja, ki bo presegal vse dosedanje.
Za Hrvaško se lahko trdi, da je edina dežela na svetu, kjer se stavi pravosodna uprava pod kontrolo politične oblasti! To dokazuje veleizdajniški proces, imena Hinkovič, Lorko-vič, katerim je ban Čuvaj pridružil še voditelja hrvaške kmečke stranke Stipo Radiča. Znano je, da so Radiča aretirali v Zagrebu oni dan, ko je bil razpuščen hrvaški sabor, presedel je nekaj tednov zapora, nato so ga pa prepeljali v Osijek, kjer se je vršila proti njemu obravnava na podlagi ovadbe okrajnega glavarja So-količa. Ta mož je namreč ovadil Radiča, da je ta nastopal proti njemu, ko je vršil svojo dolžnost. Radič je priredil v svojem volilnem okraju več shodov, katere mu je pa vse Sokolič prepovedal, s policaji in žandarji je razganjal protipostavno zaupne sestanke in na enem takih sestankov je prišlo med Sokoličem do konflikta. Sokolič je vložil ovadbo in Radič se je moral zagovarjati pred sodiščem! Obravnava je bila jako zanimiva. Radič je sijajno dokazal vsa protislovja v Sokolovičevih izvajanjih, priče so izpovedale vse v prilog Radiču, celo policaji so ga popolnoma razbremenili. A zgodilo se je, kar je pričakoval vsakdo, kar je seveda mogoče le na Hrvaškem! Sodišče je obsodilo Radiča na štiri mesece težke ječe!! Ko je sodnik prečital obsodbo je Radič pomembno vzkliknil »Živel zakon o neodvisnosti sodnikov!« Občinstvo pa je priredilo obsojencu viharne o-vacije! Tako ban Čuvaj misli, da se je srečno iznebil enega najnevarnejših nasprotnikov, a lahko je prepričan, da se jako moti, ker boj gre proti načelom, osebe so postranski predmet!
In v tem načelnem boju je vsa Hrvaška e-dina! Z ječami, policaji in žandarji ban Čuvaj ne bo zmagal odpora, ki trdno druži in veže vse stranke
*
Štrajk srednješolskega dijaštva je popolnoma uspel, v Zagrebu se ne vrši niti na eni šoli pouk, štrajkujočim srednješolcem se pridružuje tudi ljudska šola. V provinci, kamor so pravočasno dospeli brzojavi je bil takoj izveden sklep o generalnem štrajku, drugod pa so stopili dijaki tekom današnjega dne v štrajk, tako, da je danes po vsi Hrvaški ustavljen pouk. Vlada je izjavila, da bo jutri v četrtek odredila, da se ustavi za nedoločen čas pouk po vseh srednjih Šolah!
Zagrebško občinstvo podpira z vsemi močmi štrajkujoče, prvid an se je nabralo zanje čez 1000 kron, nabiranje se pa še vedno vrši. Tudi socialni demokratje so izjavili, da bodo po svojih močeh pomagali dijaštvu, da mu pomo-rejo do izpolnitve označenih zahtev. — Vlada pa sama prosi voditelje, da naj vplivajo na mladino. A te prošnje so brezuspešne, ker vsa javnost stoji na strani mladine.
Tako je ta hrvaški šolski štrajk zopet nova stran v zgodovini nasilja vlade in nov dokument hrvaških škandalov pred svetovno javnostjo.
DNEVNI PREGLED.
Fajmošter radi volilne sleparije obsojen na teden zapora. Včeraj zvečer se je končala pri tukajšnjem deželnem sodišču obravnava proti fajmoštru Zužeku iz Kopanja na Dolenjskem. Obtožen je bil, da je pri občinskih volitvah v Rečini pretil mežnarjevemu sinu, da oče ne bo več mežnar, če ne bo volil z njim. Pri včerajšnji razpravi je fajmošter vse tajil, dasi je šest prič pod prisego potrdilo obdolži-tev toženca. Fajmošter Žužek se je tako oblastno in predrzno obnašal pred sodnim dvorom. kakor da bi na farovškem vrtu obdela-val svoje ponižne ovčice. Dr. Pegan, ki ga je zagovarjal, ga je opetovano opozoril, da naj se mirneje vede in da naj bo tiho. Vse to pa njegove privzgojene farovške preobjestnosti ni moglo potolažiti. Začel je razsajati in gestiku-lirati kakor, da bi skakal po prižnici, tako, da ga je moral predsednik senata klicati k redu, češ: »Ne pozabite, da ste v sodni dvorani. Vedite se dostojno in pošteno.« Sodni dvor je
Rezika Thalerjeva.
(Povodom njenega častnega večera v slovenskem gledališču.)
Težka je karijera slovenskega igralca, v tem oziru smo Slovenci precej ozkosrčen narod, igralci so nam bili neka separirana kasta tako je bilo včasi, a ako smo malo odkritosrčni’ priznati moramo, da se še danes ni naše občinstvo otreslo ozkosrčnosti. To je tudi vzrok, da je slovenski gledališki naraščaj tako maloštevilen, ako ne upoštevamo še negotovosti take eksistence in nebroj drugih povodov in vzrokov.
Zato pa zaslužijo v naših očeh temvečjo čast in spoštovanje oni naši igralci, ki so se dvignili iz naše ozkosrčnosti in prešli pot, ki je malokje posuta z rožami.
In prvo subreto slovenskega gledališča gdč. Reziko Thalerjevo smemo in moramo šteti med one vesele in razveseljive pojave, ki nam dajo boljši up v bodočnost. Iz malih razmer je zrasla, prišla je na naš oder. Pred sedmimi leti je kot mlada, še skoraj nedoraslo dekle stopila na oder slovenskega gledališča, negotova si svoje moči, negotova bodočnosti. Začela je svojo karijero tako, kakor jo začenjajo vsi, ki prihajajo na naš oder Pela je v zboru, poskušala se trintam v kaki šaržni ulogi v drami.
A že s svojilni prvimi nastopi je vzbudila pozornost; kdor ima interese za gledališče, spoznal je v nji takoj to, kar se imenuje gledališka kri, onega nerva, ki poda takoj razliko in jasno sodbo med talentom in diletantizmom.
Thalerjeva je opravičila v hitrem času vse nade, kmalu se je dvignila iz zbora. Njen glas, njena nadarjenost, ji je naklonila manjših ulog
končno obsodil fajmoštra Žužeka na en teden zapora. Vporabil je zato izredno milost, kajti po zakonu bi moral fajmošter jesti ričet najmanj en mesec. — Tako je prav! Mi se prav iskreno veselimo, da je tudi blagoslovljenega moža dosegla roka pravice. To kar uganjajo pri raznih volitvah po deželi fajmoštri in kaplani, jem ogoče odpraviti le na ta način, da se spravi vse volilne sleparje brezobzirno v zapor. Žužek je morda še eden najbolj mirnih in najbolj poštenih klerikalnih agitatorjev. Na stotine drugih pa je še. ki bi spadali pod ključ. Farovška gospoda naj se nad fajmoštrom Zu-žekom vzgleduje in naj se spreobrne. Naprednjaki pa naj v vsakem slučaju primejo volilne sleparje, pa naj so blagoslovljeni ali ne. Potem se bodo pri nas politične razmere kmalu same od sebe ublažile in zboljšale.
O položaju in taktiki v ljubljanskem občinskem svetu je poročal na kratko v nedeljo na občnem zboru »gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj« župan dr. Ivan Tavčar. Rekel je. da ga klerikalna nagajivost nikdar ne bo spravila iz ravnotežja in da se ne bo dal zapeljati, da bi dal priliko zato, da bi bil razpuščen občinski svet in da bi nove volitve vodil vladni komisar. Zborovalci so njegovim izvajanjem pritrdili z burnim odobravanjem, zato pa so pri »Slovencu« spet jezni in govore o očiščenju razmer v Ljubljani po klerikalcih. Kdo se ne smeje tem frazam! Klerikalci znajo čistiti samo kake blagajne, rinejo se okrog korit, kadar pa je treba kakega resnega dela, pa niso za nobeno reč.
Kako »čuki« na Ježici grade društveni dom. Pretečeni teden in sicer v četrtek je bilo, ko so sedeli »čuki« na Ježici v gostilni. Zahtevali so — ker jim manjka še nekaj lesa za ograjo za društveni dom — od prisotnega po domače Jerebovga iz Cernuške ječe, da jim da iz svojega gozda smrekovo drevo. Jerebov je ugovarjal, češ, da je Ze dal eno smreko in da več ne da. To je pa pristne »čuke« tako ujezilo, da sta ga brata Rotar po čukarski in krščanski maniri naklestila, da je bil ves krvav. Zadevo imajo v rokah orožniki in jo dobi v konečno rešitev sodišče.
Na naslovni strani prinašamo tabelo, ki nam pojasnjuje razmerje glasov, ki so bili oddani pri zadnji volitvi med kandidatoma: Ma-zelletom in Šukljejem. Sedanje število volilcev je po novem volilnem redu nekoliko večje. Treba pa je računati tudi s tem, da je mnogo volilcev odsotnih (deloma so v Ameriki deloma na kupčiji).
Za 35 miijonov kron novih goldinarjev bodo nakovali v kratkem. Na eni strani bo upodobljen cesar, na drugi pa cesarski orel ter označba veljave »2 Cor.« Težki bodo po deset gramov, premer pa bo meril 27 milimetrov. Kronskega denarja je treba še nakovati za 70 miijonov kron.
Prazniki In vojaške oblasti. Vojaška oblast je določila, da ostanejo prazniki za vojaštvo v veljavi, dokler ne odloči drugače apostolski vojaški vikarijat.
Vseslovanski shod za splošno zdravljenje, ki se je imel vršiti letos maja meseca v Petrogradu, je — kakor poroča »Nar. Politika« — odgoden na željo Sokolstva radi sokolskega izleta v Pragi, na prihodnje leto.
Češki obrtniki so imeli v nedeljo v Pragi javen shod, katerega se je udeležilo kakih 70 ljudij, da učvrste obrtniško politično stranko. Tudi po drugih čeških mestih sklicujejo javne shode in prirejajo agitacije za svojo idejo: združiti vse obrtnike pod en klobuk. Za vzor so si postavili delavske stranke, ki imajo danes velik vpliv v legislativnih zborih. Vprašanje pa je, da-li je v kakem okraju taka večina obrtnikov, da bi si mogli izvoliti svojega poslanca, ki bi zastopal njih koristi. Mislim, da ne. Ostali stanovi jih brezdvoinno majorizirajo. ne glede na to, da je velik del obrtnikov odvisen od ene ali druge politične stranke, ker od samih kole-gov-obrtnikov ne more živeti. Bilo bi pač pametneje porazdeliti se v posamezne obstoječe stranke in v teh ustanoviti avtonomne obrtniške organizacije, s katerimi bi vplivali na svoje stranke, da zastopajo njihove koristi v imenu obrtništva.
Podzemeljsko bučanje. Iz Mokronoga se nam poroča: V torek popoldne je nenavaden naravni pojav spravil tukajšnje prebivalstvo v velik strah. Okoli pol petih popoldne začulo se je daleč naokrog podzemeljsko bučanje, ki je
v opereti in operi. Prva njena večja uloga v operi je bila kmečko dekle v Risto-Saninovi operi »Poslednja straža«, a v isti sezoni je pela že kuharčka v Dvofakovi »Rusalki«.
Ali sezona jekratka, pridejo počitnice, ko igralec in igralka vzameta v roko potni kovčeg in gresta naokoli v potujoči družbi. In tudi Thalerjeva je šla z drugimi. In f pri teh gostovanjih je začela igrati večje uloge v operetah. V Mariboru in Gorici je igrala Denizo v stari opereti »Mamzelle Nitouche«, katero je zapela potem tudi v Ljubljani s popolnim uspehom.
Takrat je nastopila pot, ki jo hodi še danes, prišla je k opereti, kjer je našla šele smer svojega nadaljnega razvitka in napredka. Uspeh se je družil uspehu, vsaka njena nova uloga je bil korak naprej, vsak njen nastop nov uspeh.In ako pregledamo dolgo vrsto ulog. ki jih je Thalerjeva igrala na našem odru kot druga subreta, moramo reči, da je rojena igralka. Letos šele je bila angažirana kot prva subreta na slovenskem odru, naslednica Polakove, slovenska subreta po dolgih, dolgih letih, ko je slovensko gledališče iz diletantizma prešlo v resen umetniški zavod. Vso to pot je prehodila Thalerjeva, ostala nam je zvesta, in mi smo ponosni nanjo.
To je gledališka pot gdč. Thalerjeve, neznatna sicer, a značilna za razvoj slovenskega gledališča.
Thalerjeva je — kakor reče Nemec — »ein Theaterkind«. Nikakih dramatičnih, ali operetnih in enakih šol nima, ona ne pozna teorije igranja, ona živi in oživlja na odru. Njena igra ni nikdar naštudirana, ona pride na oder in živi, živi tako, kakor ji vzbudi misel tre-notna impresija; ona ne zna pretiravati, ne po-
kmalu prenehalo, a se nato še dvakrat ponovilo. Bučanje je bilo tako močno, da je bilo podobno ne preveč oddaljenemu zamolklemu gromenju. Prebivalstvo je bilo skrajno preplašeno. ker se je mislilo, da slede temu podzemeljskemu bučanju potresni sunki, kar se pa ni zgodilo. Bučanje se je čulo posebno v našem trgu, v okolici in bližnjih krajih, od drugod pa o tem pojavu ni nobenih poročil.
Imenovanje. Notarsko mesto v Radečah je dobil not. kandidat Fran Jereb.
Enodneven cepilni tečaj za vinogradnike priredi c. kr. vinarski nadzornik g. B. Skalicky začetkom meseca aprila pri državni trtnici v Bršlinu pri Novem Mestu. Poučeval bode v novem cepljenju in siljenju ameriških trt (ključev), s pomočjo katerega se da vinograd najhitreje in najceneje obnoviti. Zglasiti se je do 25. t. m. pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem.
Državna trtnica v Bršlinu oddaja ključe in sajenke prave, sive vipavske beke, katera daje prav fine, mehke šibice, ki so posebno pripravne za vežnjo trt. Kjuči se oddajajo po 1 vinar, sajenke po 2 vinarja. Kdor jih želi dobiti, sporoči naj takoj to c. kr. vinarskemu nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem in naznani naj, ali se mu naj pošljejo beke po pošti na dom’ ali jih pa misli prevzeti pri oddaji trt. Pri poštnih pošiljatvah je najbolje denar za beke in 40 vinarjev za ovoj in spremnico do 100 bek in 20 vin. za vsakih nadaljnih sto bek več.
Vinogradniki, ki želijo dobiti trtne škropilnice »Avstrija«, »Hydrolina«, »Automata« itd. ali pa razne priporočljive žvepljalnike po znižani, tovarniški ceni, zglasijo se naj vsaj do 25. t. m. po županstvu ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem. Cenik teh strojev je pri županstvu na razpolago, ozir. se vsakemu, ki se zanj zanima, dopošlje po pošti.
Pojasnilo in poziv vsem razstavljalcem perutnine in kuncev. Razstava se vrši dne 30. in 31. marca ter 1. aprila v hotelu »Union«, kamor je poslati vse. odboru naznanjene skupine, katerih je priglašenih nad 100. Pošljejo se pod naslovom »Perutninarska razstava v Ljubljani hotel »Union«. Vsak naj na svoj kurnik zapiše, ime, kraj, in postajo, da ne bo zmešnjav in da se olajša delo odboru. Transportne stroške sem in nazaj plača odbor, zato ni treba plačati za železnico. Vsakdo naj priloženo »potrdilo« c. kr. kmetijske družbe priloži voznemu listu na železnični postaji, da imamo znižano ceno na železnici. Vse pošiljatve po železnici morajo dospeti dne 29. marca v Ljubljano. Okoličani, ki pripeljejo na vozeh, morajo oddati živali v soboto zjutraj t. j. 30. marca najkasneje do 9. ure. Vsak naj skrbi kolikor mogoče za ličen kurnik, ki naj bo postlan. Živali naj se prejšnji dan vmijejo in očedijo. Snažnost je velike važnosti na razstavah. Kdor ima razstavljene živali na prodaj, naj pritrdi listek h kurniku z napisom »na prodaj«. Vsakdo naj po možnosti priloži par jajc od razstavljenega plemena. Za krmo in krmljenje skrbi odbor. Ta razstava bo velikega pomena za razvoj perutninarstva in male živinoreje na Kranjskem. Agitirajte pridno za mnogobrojni obisk pri znancih in ljubiteljih reje. Pošljite prav gotovo obljubljeno! Na svidenje na razstavi! — Odbor.
Idrija.
Mezdno vprašanje.
Dokler ni mezdno vprašanje, ki smo o njem že par krat poročali, končno veljavno rešeno, zahteva idrijska podružnica Unije avstrij-kih rudarjev: 1. Žito naj prejemajo rudarji one vrste, ki se sami izrečejo zanjo, in sicer le toliko, kolikor ga sami rabijo za svojo potrebo. —
2.	Drva naj se odtegujejo mesečno, ne pa celotni prejem obenem. 3. Akordno delo se ne sme plačevati pod minimalno dnino.
Večina tistih rudarjev, ki so za odpravo na-turalij, ki jo torej za sprejem novega pravilnika, hočejo, da mora c. kr. ministrstvo za javna dela tudi še določiti: 1.Temeljne plače veljajo za osemurno delo; za deset ur dela se pa plača sorazmerna temeljna plača več. — 2. Redna uvrstitev se izvrši na vsaka tri leta, in po 27 službenih letih prestopi vsak delavec v plačilnik II. stopnjo 5. s temeljno plačo 3 K 80 vin., ako že ni do te dobe v tej ali višji stopnji. — 3. Za vsakega otroka do 14. leta je plačevati po 6 K mesečne doklade. — 4. Premog ali drva, torej ku-
žna banalnosti, to pa zato, ker ne pozna nobenih preračunanih efektov, ker igra in življenje na odru je nji žavljenje zunaj v svetu. In ravno ta svojstva so ji pomogla do tega, kar je dosegla, dosegla pa je vse to sama, brez tujih vzorov, brez tujih vplavov, dosegla je s svojim talentom in svojo vstrajnostjo.
S žalostjo se oziramo Slovenci v tujino, iki nam je vzela ravno v igralski in pevski stroki toliko moči in talentov. Koliko jih je. ki so resignirano nastopili pot v mrzlo tujino, ki jih je pa sprejela veselo in zadovoljno, tam so našli svojo novo domovino, počasi pozabljajo na nas in se izgubljajo izpred naših oči, nam pa ostane le še dolžnost, da pišemo nekrologe, pa to nekrologe živim in mrtvim!
A Rezika Thalerjeva je med nami, ona se veseli z nami, zato pa mora v nas zbujati čut hvaležnosti! Hvaležni ji moramo biti, da je v naši sredi slovenska subreta, zvesta nam, a bodimo ji tudi mi zvesti!
Ravnateljstvo slovenskega gledališča je ponudilo slovenskemu občinstvu priliko, da dokaže svojo hvaležnost in zvestobo Thalerjevi.
Zato ji kličemo ob priliki njenega častnega večera: Naprej in zvesta nam! c.
Naše gledališče.
(Dalje.)
Preteklost. nas je končno preverila, da z dosedanjimi absolutno premalimi podporami naše gledališče ne more še nadalje vzdrževati poleg drame tudi opero in opereto. Priti moramo na jasno: ali naj bo naše slovensko deželno
rivo, dobivajo rudarji od rudnika po režijski ceni. — 5. Bolniške dnine se določajo s 75% od temeljnih plač.
Končno vlada mnenje glede določbe za a-kordno delo, da velja akord le tedaj, če delavec podpiše akordno pogodbo. V slučaju, da pogodbe ne podpiše, se ga plača za delo po njegovi dnevni plači. Pri akordnem delu se je pa ravnati po mezdi višje plačanega delavca.
Rešitev tega vprašanja je za idrijskega delavca največjega pomena, saj gre za kruh, za eksistenco. Ze zadnjič smo rekli, da gleda tudi rudniška uprava na to, da odnese ob reševanju tega vprašanja svoj dobiček. Treba je gotovo na vse strani temeljitega premisleka in stvarnega preudarka vseh tistih razlogov, ki govore za odpravo naturalij ali pa za njih nadaljno uporabo. Ob tako važni zadevi mora biti izključena vsaka demagogija!
Kakor smo že zadnjič omenili, bi moglo biti sedanje mezdno gibanje rešeno v obojestransko zadovoljnost, ako se ugodi enim in drugim: pristašem naturalij z naturalijaini, njih nasprotnikom pa samo s plačo v denarju. Da bi ne prišel rudnik v zadrego glede preskrbe zalog, bi bilo treba zadevne določbe ustanavljati od leta do leta.
Toda mi svojega mnenja ne vsiljujemo nikomur; naša poročila so le informativnega značaja. Rudniška uprava pa mora gledati, da z novim pravilnikom ustanovi med našim delavstvom pogoje zadovoljnosti, ki jo daje zavest, da je pošteno delo tudi pošteno plačano! Dokler tega ne bo, tudi mezdno vprašanje ne bo rešeno.
Štajersko.
Nemške težave. Občinski odbor tržne občine Gornji Dravograd je v zadnji seji sklenil, da nastopi proti imenovanju občine s slovensko označbo, kakršna je v uradnem seznamu poštnih uradov iz leta 1910. Vsakovrstne nevarnosti vidijo nemški očanci za nemško stvar in kličejo vse instance na pomoč. Slovence naj ta i z-g 1 e d uči, da nam je vedno in povsod rabiti le slovenske označbe krajev p a bo di to prav Nemcem ali pa ne. Gornji Dravograd je imel že zdavnaj prej slovensko ime, kot so se pa Nemci zavedali, kje je ta kraj.
Na soseda je streljala v Mariboru 541etna Jera Petek, ko je stal na svoji njivi, ki meji na Petkino. K sreči ga ni zadela. Ko so jo prijeli, je izjavila, da je streljala zato, ker je šel večkrat na njen travnik in da bi streljala tudi na zemljemerca, ki je meril tam okrog. Sodijo, da ni pri pravi pameti.
Iz južnoželezniške službe. Pristav Anton Dodič je premeščen iz Ljubna v Trst, uradniški aspirant Rudolf Domaingo v Poljčane, uradniški aspirant Rihard Krik pa na Pragarsko.
700 litrov mleka je zaplenila preiskovalna komisija v Mtirzzuschlagu enajstim prodajalcem mleka zaradi nesnažnosti. „Slovenec“ ima gotovo simpatije do njih, kakor se tudi pri nas vedno poteguje za take mlekarice.
Sam dal zažgati. Kakor smo poročali, je v Bukovem žlaku pri Celju pogorelo pri peku Štefanu Hrenu. Zdaj se je pa dognalo, da je zažgal pekovski vajenec, ki pravi, da ga je v to pripravil mojster. Vrednost hiše je znašala 1200 kron, zavarovano je pa bilo za 6000 K.
Grozovita sirovost. Pri Gradcu je neki dečko psico po zadnjici vso razrezal, potem ji pa privezal na rep težko poleno. Žival je v groznih mukah poginila, siroveža so pa naznanili sodišču.
Hud sunek. Kovaškega pomočnika Jožefa Jošta je v Gradcu nekdo sunil s tako silo v hrbet, da mu je zlomil rebro.
Ogenj. V Pokošah pri Slovenski Bistrici je pogorela hiša Luke Dobnikarja, ki ima vsled tega 8000 K škode. Zažgal je slaboumni Dobnikarjev nečak.
Zažig. Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen 391etni delavec Ignacij Žnideršič iz Šent Jurja ob Ščavnici zaradi zažiga na 4 leta težke ječe.
Življenja se je naveličal v Ptuju pijonir An-ton Lešnik in se obesil na stranišču.
Pogorelo je v Dobrni pri Celju pri Francu Koniču vse od vrha do tal. Škode je 10 000 K, zavarovalnine pa le 3600 K.
Štajersko novo deželno bolnico otvcrijo 15. aprila.
Namesto žganja — lizol. V Gradcu je 38-letni ključavničar Rudolf Bartl prišel pijan domov
—i'i	i	  •	-	i.... i	'<■■■'----- —----saj
gledališče umetniški zavod ali ne? Ako naj u-streza pravemu namenu gledališča in ako naj ustreza kulturnim zahtevam XX. veka, potem ga moramo končno dvigniti na stopnjo umetniškega hrama ter mu v to svrho dati vsa moralna finančna in stvarna sredstva. Doslej se je naše gledališče vseh 45 let borilo le za svoj obstanek, in pri tej ljuti borbi je umetnost seveda vedno stradala. Česa vsega treba, smo povedali že večkrat, in isto je ponovil g. Fr. Kobal. Odločiti se je torej treba, da se poiščejo našemu gledališču vsaj še enkrat izdatnejši denarni viri. zakaj doslej naše dramatska umetnost ni živela, nego je jedva životarila. S 30 tisoč kron podpore ni možno dandanes v Ljubljani vzdrževati niti umetniške drame več! Na opero pa še misliti ni.
Najodličnejši jugoslovanski gledališki intendant. pokojni Stjepan Miletič je^ pisal v svojih spominih* že leta 1904. da je štednja sama zase vselej priporočljiva, a »za umijetnost je uvijek poguba.« In Miletič kot večletni praktik izjavlja, da v mestu Zagrebu, ki je imelo leta 1893. okoli 40.000 prebivalcev — torej toliko, kolikor jih ima danes Ljubljana z Nemci vred! — nikakor ni bilo možno vzdrževati opero * 54.000 K subvencije.
Kar se je torej Miletiču zdelo nemožno ^ Zagrebu že 1. 1893 s 54.000 K, to je dvakrat nemožno 1. 1912 s približno 30.000 K v mali Ljubljani. »Svako operno poduzeče iziskuje uvije^ luksus. Opera treba nakita poput žene od tri' deset godina«, piše Miletič, in Slovenci so se 6 resnici tega izreka tekom let prepričali. Opef'
^	• Hrvatsko glumište (1894—1899). Zagret*
>n v žeji zgrabil za steklenico, v kateri je mislil ■da je žganje. Bil je pa lizol. Mož je krepko potegnil, kot vsak pijanec, a učinek je bil tolik, da je moral takoj priti zdravnik na pomoč.
Čedna družina. V Lembergu pri Šinarju pri Jelšah sta se skregala mož in žena Sraml. Zena je zgrabila moža in ga vrgla v kuhinjska vrata, da so padla z možem vred na tla, nato sta pa priletela še sin in hči ter z ljubeznivo materjo obdelavala 601etnega očeta, da so ga morali prepeljati vsled poškodb v celjsko bolnišnico.
Nenavaden otrok. Pri Gradcu se je 20. okt. lanskega leta rodil otrok, ki je imel pri rojstvu že dva zoba. Dasi je otrok, ki je zdrav, že pet mesecev star, vendar mu zoba nič več ne rasteta.
Spregledana smrtna kazen. Rudolf Šorli je bil pred graškimi porotniki obsojen na vešala zaradi uboja in roparskega umora. Cesar ga je pomilostil in je bil zdaj Šorli obsojen na 15 let težke ječe. Doma je iz Sv. Benedikta v Slovenskih goricah in star 26 let.
Zaradi uboja je stal pred mariborskimi porotniki delavec Jakob Mere, češ da je 17. decembra ubil v Hočah tovariša Jakoba Ceha. Bil je pa oproščen, ker se ni dalo dognati, če mu je ravno on prizadel smrtni udarec.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 17. sušca se na splošno zahtevo še enkrat ponovi zgodovinska slika izza časa preganjanja Kristijanov »V znamenju križa«. Začetek ob 4. uri pop. je zlasti za zunanje občinstvo jako ugoden. Zunanje goste prosimo, da pravočasno naroče vstopnice, ki so v predprodaji pri g. Weixlnu, trgovcu v Zgornji gosposki u-lici. da ne bo pritožb, da dobe slabe sedeže. Ob’ enem opozarjamo, da se vstopnice pri g. Weixl-nu ob nedeljah in praznikih dobivajo samo do 10. ure dopoldan, ker mora on prodajalno po 10. uri zapreti. V nedeljo dne 24. sušca ob 4. uri popldan pa gostuje mariborsko gledališče v Narodnem domu v Ptuju ter uprizori igro »Grajščak in kmet«. Ker se je v Mariboru, kjer je občinstvo glede iger že precej razvajeno, v obče naglašalo, da je bila to najlepša igra v sezoni, ni dvoma, da bode tudi v Ptuju izredno ugajala. Pri predstavi sodeluje obče znani orkester mariborskega »Glasbenega društva«, ki bode gotovo pripomoglo igri do popolnega uspeha. Po predstavi ob 8. uri zvečer priredi orkester »Glasbenega društva« pri pogrnjenih mizah koncert, ki je brezplačno pristopen vsem posetnikom predstave. Upamo tedaj, da se na ta dan zbere v Narodnem domu v Ptuju vse, kar narodno čuti. Vsestranskega užitka bo več kakor dovolj.
Trst in Primorje.
Da ustrežemo svojim čitateljem v Trstu
smo preskrbeli, da se bode „Dan“ prodajal še v večih tobakarnar v Trstu kakor dosedaj. To bode gotovo bolj priročno za naše odjemalce, ki so imeli prodajo „Dana“ dosedaj precej oddaljeno. To preuredbo uvedemo s prihodnjim mesecem, pri čemer opozarjamo naše odjemalce na inserat, kjer je označena prodaja .Dana* v Trstu po to-bakarnah. Ker se je .Dan* nepričakovano hitro razširil in udomačil v Trstu, bomo skrbeli, da s posebno pozornostjo na Trst, še z drugimi stvarmi ustrežemo našim čitateljem.
Clril-Metodova podružnica pri Sv. Jakobu v Trstu ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 10. uri dopoldne, na kar že danes opozarjamo šentjakobsko narodno čuteče občinstvo. Občni zbor se vrši v starem poslopju C. M. šole na .Stari policiji*. Ker je uprav v le tošnjem letu C. M. D. izkazala posebno požrtvo valnost Šentjakobčanom in jim postavila novo, moderno šolo, ki stane okroglo 400.000 K, je upati, da pri podružnici izkažejo slovenski starši svojo hvaležnost .Družbi* in se polnoštevilno udeleže občnega zbora.
N. D. O. v Trstu priredi danes, dne 14. t m. ob sedmi uri zvečer javen shod pri .Svetem Ivanu* v prostorih .Konsumnega društva* v .Narodnem domu*. Na dnevnem redu so zadeve zidarjev v Trstu.
N. D. O. pri Sv. Jakobu v Trstu ima za skupino delavcev mestne plinarne v petek, dne
15. t. m. ob 8 uri zvečer sestanek v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu.
Država je podelila pravico javnosti zasebnemu liceju šolskih sester v Trstu. Pravico javnosti je zadobilo vseh šest razredov. Hkrati je dobil ta zavod tudi dovoljenje, da smejo gojenke polagati zrelostne izpite in dobe državnoveljavna zrelostna spričevala. — Šolske sestre pa menijo s prihodnjim letom licej opustiti in država namesti v njem državno nemško gimnazijo, o čemer smo že poročali.
Deželni odbor in sleparije v Pulju. Deželni glavar v Istri ima sila nerodno stališče pri puljski sleparski aferi. Kot deželni glavar mora strogo kontrolirati podrejene občine in korporacije. Kot državni poslanec pa mora zastopati interese občinskih zastopnikov in vo-lilcev, ki ga drže na tem stoličku. Zato so mu bile roke popolnoma zavezane in se ni upal odločno nastopiti proti sleparijam ital. kamori-stov, dasi je zanje vedel in bi moral kot deželni glavar proti temu nastopiti z vso objektivnostjo. Pač je skušal sedaj v zadnjih hipih nered malo popraviti na tiho, pa vlada ga je prehitela. Da bi se sedaj zmazal pred svojimi državnozborskimi volilci, je sklical sejo deželnega odbora, v kateri so 3 italijanski odborniki sicer prodrli s svojim protestom zoper korak vlade, toda slovanska zastopnika sta vložila svoj »veto«, ki bode najbrže bolj držal pri vladi od protesta Italijanov. Bodo prišli še časi, ko pade tudi deželni odbor iz rok Italijanov!
Tatovi v Barkovljah. Veliko podjetnost so začeli razvijati tatovi v Barkovljah, kjer se jim posebno dopadejo vlomi v vile, katerih lastniki pridejo šele v poletju tja stanovat. Ze zadnjič smo poročali o vlomu v vilo nekega kapitana, danes imamo pa zabeležiti več takih poizkusov. Vila »Iole« je lastnina Davida Gen-tili. V noči od petka na soboto so vdrli v to vilo, vedoč, da gospodar prebiva tu le čez poletje. Dasiravno so si že vse lepo uredili za vlom, vendar jih je izdala šipa, ki so jo razbili na oknu, skozi katerega so hoteli vlomiti. V bližini se je slučajno nahajal stražnik, ki je prišel pogledat, kaj se je razbilo. Ko so tatovi to zapazili, so se hitro odpravili od tod. Videli so pa da stražnik varuje vilo in pa ker so vedeli, da ima v tem delu samo on službo, so jo mahnili nekoliko višje v vilo g. dr. Justka Pertota, zdravnika in deželnega poslanca, ki biva s svojo mamo in sestrami tudi samo po leti v tej vili. ker stanuje drugače v ulici Carducci št. 8. Tu niso imeli posebnega truda, kajti omare in sobe so bile odprte, zato so pa z večjo vnemo premetali vse perilo in hišno orodje, a denarja in zakladov niso našli. Da pa se ne bi zastonj trudili, so poiskali nekaj steklenic finega in starega vina ter ga v miru izpili. Za slovo so pa razrezali posteljne blazine ter pobrali iz njih volno. Pot jih je vodila nazaj po bregu. Prišli so do tobakarne Emilije Pertot. Zavedajoč se, da stražnik itak varuje vilo »Jo-le«, so še tu ulomili. Toda v predal čkih niso našli »okroglega« zato so pobrali več škatelj najfinejšega tobaka in več vrst boljših cigaret ter par novih moških čevljev. Po tleh so pa pustili znake svojih polnih želodcev in svoje izobrazbe... Od tod so šli v vilo J. Sušmelja, kjer tudi nihče ne prebiva. Ker niso našli vrednosti, so jo odkurili v četrto vilo upokojenega majerja Fenz-a. Ta pa stanuje v vili. Vsled lajanja psa se je zbudil. Ko so pa tatje zapazili luč, so jo pobrali spat.
Ljudski davki bodo spuščeni v morje. Kakor znano, bodo dne 21. t. m. spustili v Trstu v morje drugi avstrijski »drednaugth«. S to novo vojno ladjo bode država spustila na morje zopet več sto miljonov, to je ogromne vsote ljudskega davka. Vsa visoka gospoda bo prišla gledati splavljenje tega kolosa v morje, tudi nižja gospoda, ki bode imela vstopnice, bode smela priti gledat to slovesnost; za priprosto ljudstvo pa skoro ne bode dostopa k slovesnosti. Za ladje je v Avstriji vedno dovolj denarja in z ljudskimi žulji pridobljeni denar služi državi zato, da se bodo razni — nikdar lačni ljudje — »igrali vojsko«. Največja ironija pa je to, da so
za tako zapravljanje ljudskega denarja glasovali ravno »ljudski« državni poslanci, t. je. v prvi vrsti poslanci S. L. S. z dr. Šušteršičem na čelu. To novo vojno ladjo si oprilično še natančneje ogledamo, da bode ljudstvo videlo, če rf.GO imeli poslanci kam drugam dati denarja.
Odkritje spomenika cesarice Elizabete v Trstu. V jeseni odkrijejo v Trstu spomenik cesarice Elizabete. Spomenik ima v delu akade-mični kipar Seifert in je skoro že dogotovljen.
Pri delu omedlel in padel z odra. Sila Ivan, delavec v »Arsenalu« stanujoč v ulici Colombo v Trstu pri Sv. Jakobu, je 12. t. m. pri delu ne-nauonia tako oslabel, da ga je prijela omotica. Vsletl tega je zgubil ravnotežje in je padel z odra. Pri padcu pa si je pretresel možgane. Do-šla je na lice mesta rešilna komisija, ki mu je podala prvo pomoč, nakar so ga odpeljali domov.
Šentjakobska »Čitalnica« v Trstu pri Sv. Ivanu i'.,io s petjem »Pri belem konjičku«. Pred stavase vrši v nedeljo 24. t. m. v dvorani »Narodnega doma«. — Dramatični odsek »Čitalnice«, ki je pokazal z uprizoritvijo najrazličnejših narodnih iger že pred leti svojo agilnost in zmožnosti, se je pričel tudi letos zopet gibati. Svojčas je »Šentjakobska Čitalnica« uprizorila »Legionarje« in celo operete, med katerimi se nahaja celo »Mamsel Nitouch«, ki so jo igrale v »»Šentjakobski Čitalnici« dramatično izšolane moči z vsem razmeram odgovarjajočim u-spehom. Več, tu izšolanih moči sodeluje sedaj pri slovenskem gledališču v Trstu n so zelo u-porabne moči.
Izredno porotno zasedanje v Trstu se prične 26. t. m., kot razglaša višje deželno sodišče.
Slovenske vloge mora reševati tržaški magistrat, kakor je dobil ukaz od namestništva, ki povdarja v svojem odloku, da je slovenščina uradni deželni jezik.
Klerikalno spoštovanje do mrtvih. V Gradišču nad Prvačino je umrl nezakonski otrok nekega klerikalnega veljaka. Ko je ležal otrok na mrtvaškem odru in je mati njegova plaka-la ob njem z drugim mlajšim detetom, ki ima istega očeta, je ta napojil družbo vrednih tovarišev ter jih peljal pod okno mrličevo, kjer so vsi skup zapeli podoknico mrtvemu otroku. Klerikalec res nima nobenega poštenja.
Bencin se je užgal mehaniku Al. Bizjaku ter ga opekel po obrazu, prsih in rokah. Zdravnik ga je hotel odpeljati v bolnico, a na željo staršev ga je pustil v domači oskrbi.
Za čašo vinca rujnega... V neki gostilni v ulici Rosetti se je nalezel precej vina 451etni sedlar Anton Gabner. Ker je bil pa precej živahen, a pri tem neroden, se je prevrnil s stola v kot. To se zgodim arsikomu, a naš Toni je imel to smolo, da je padel z glavo na velik »flaškon«, ga razbil in si prizadel 14 cm dolgo rano na glavi. Zdravnik rešilne postaje ga je obvezal ter peljal v bolnico, kjer so mu kožo in rano zašili.
Nesreča. Neki voznik je peljal poln voz premoga iz proste luke. Na voz je zlezel 131etni deček Hladno, ki se je vstopil vrh voza. Na o-vinku pa je zgubil ravnotežje ter padel tako nesrečno, da se je potolkel na glavi in rami. Obležal je nezavesten. Stražnik ga je dvignil ter odnesel v bližnjo lekarno, od koder so ga odpeljali v bolnico. Treba bode operacije.
V Pulju se je obesil mehanik Ferdinand Prašek iz Ljubljane. Bil je že več mesecev zaposlen v vojni ladjedelnici. Ni znano, kaj je mladega moža gnalo k tako žalostnemu koraku.
PROSVETA.
KONCERT »GLASBENE MATICE.«
Pisali smo, da je oratorij patra Hugolina Sattnerja za nas vesel pomladanski pojav; v nekem smislu je skoraj kulturni dogodek; o koncertu Glasbene Matice in o Sattnerjevem oratoriju se je pisalo tudi zunaj naših mej... Sinočnji koncert je pokazal oratorij »Asump-tio« v vsej krasoti; pokazalo se je. da ima ono visoko vrednost, o kateri se je pisalo.
Poznalo se je v Ljubljani včeraj, da je Ma-
tični koncert, to je veselo znamenje; ulice so že popoldne kazale mnogo gostov z dežele, ki so despeli na koncert. Naš glasbeni svet je i-mel svoj večer. Bil je svečan večer. Takoj po sedmi uri se je začela polniti dvorana. Ob pol osmih so bili prostori polni; udeležbe je bilo 1500—2000 ljudij. Na odru je zavzel orkester zgornje prostore, pod njim pevski zbor. Bil je lep pogled. Vladalo je slavnostno razpoloženje. Koncerta so se udeležile nekatere odlične o-sebe: g. župan dr. Ivan Tavčar s soprogo, deželni predsednik eks. baron Schwarz s soprogo. zagrebški župan dr. Holjac in mnogo višjih vladnih in vojaških dostojanstvenikov: dalje pet škofov: tržaški škof dr. Andrej Karlin, zagrebški nadškof dr. Bauer, ljubljanski škof dr. Jeglič, goriški nadškof Sedej in škof Stariha; poleg njih frančiškanski provincial, zaiiški opat in novomeški prošt Elbert. Iz glasbenega sveta smo zapazili g. Forsterja, skladatelja g. Gerbiča in zastopnika »Kola« iz Zagreba. Pater Hugolin Sattner je sedel skromno z nekaterimi brati frančiškani in prijatelji v X. vrsti. Med občinstvom je bilo mnogo duhovščine z dežele, zastopani so bili vsi sloji v obilnem številu. Bilo je mnogo iskrenega navdušenja, bili smo združeni na večeru umetnosti.
Pod spretnim vodstvom g. konc. vodje Hubada sta se orkester in zbor pokazala v svoji polni moči; izmed solistov nam je pred vsem omeniti obe moški ulogi g. Križaja in g. Iličiča. Gospa Lovšetova je pela Marijo, ga. pl. Fodranspergova angela; drobni in ponižni glasek ge. Lovšetove popolnoma odgovarja naravi nežne dekle Gospodove, vendar je bil za orkester nekoliko šibak v pianissimu ga je godba popolnoma zalila. Oktet se nam ni zdel posebno angelski, še manj nebeški, najbolj so ugajali zbori, koračnica in vznesena končna pesem. Delo ima v sebi krasne trenutke, pov-znašujoče mlodije, mnogo našega cerkvenega duha in kaže cel čas krepko in odločno roko svojega mojstra. »Asumptio« je delo, ki je navdušilo poslušalce, povzdignilo srca; moglo se bo izkazati tudi drugod.
Po prvem premoru je napolnilo celo dvorano navdušeno ploskanje. Videla se je radost in odkrito navdušenje. P. Hugolin je dobil tri lavorjeve vence: enega je darovalo zagrebško »Kolo« s hrvaško trobojnico, enega »Glasbena Matica« s slovensko trobojnico, enega mariborski bogoslovci. Podarjanje vencev je spremljalo navdušno ploskanje občinstva. Po drugem premoru je dobil tudi gosp. vodja Hubad svoje zasuženo darilo, krasen venec s srebrno liro, dar pevskega zbora in še posebej liro iz vijolic spleteno, dar dam-pevk. Bil je lep večer naše pevske in glasbene umetnosti.
Omeniti moramo, da se je tudi glede garderobe v »Unionu« našel način, ki je vsaj deloma odstranil dosedanjo zmešnjavo. Tako nam je pripravila naša Matica tri krasne večere.
Oratoriji. Ta mesec se bo izvajalo troje oratorijev. V Ljubljani »Assumptio«, dne 23. se poje v Pragi v reprezentančni dvorani Hartmanov oratorij »Sv. Frančišek«, vodi ga sam pater Hartmann, zbor poje Karlinsko pevsko društvo »Slavoj«. V Plznu se poje 31. t. m. Seitzov oratorij »Trpljenje Gospodovo«.
Iz pisarne slovenskega gledališča. V petek je častni večer naše operetne subrete, gdč. T. Thalerjeve. Poje se Millockerjeva velika in prelepa opereta »Dijak prosjak« (izven abone-menta, za lože par). Gdč. Thalerjeva uživa splošne simpatije, zato ji naša publika gotovo v petek izrazi svoje priznanje. — V soboto se igra prvič Etbina Kristana efektna socijalna drama »Tovarna«. — Premijera opere »Ljubimkanje« se je zavlekla zaradi hripavosti prve pevke, ki mora imeti še nekaj dni popoln mir. — Prihodnji teden se uprizori opereta »Netopir« za 25. letnico gospe A. Češarkove. Gospa Češarkova deluje že četrt stoletja kot blagajničarka mnogih narodnih društev in s prav posebno vnemo kot dnevna blagajničarka našega gledališča.
Za slovensko upodabljajočo umetnost. Na vabilo »Splošnega ženskega društva« se je vr-
ni esemble. ki v njem niso glavni glasovi vsaj dvakrat dobro zasedeni z returiranimi pevci-ig-ralci. ki imajo študiran repertoire, opera, ki nima stalnega zbora tudi igralsko izvežbanih členov, dveh kapelnikov, rutiniranega orkestra vsaj 35 glasbenikov, a vrhu tega še vsaj lepe opreme (pravilne garderobe, pravilnega pohištva in umetniških dekoracij - kulis), operni ensemble brez teh predpogojev je gledališču le veliko breme, vir neznosnih skrbi in razburjanj. posmeh vsaki resni kritiki in le v nevoljo zreli publiki. Opera je pač nevesta, ki je brez velike dote ne mara nihče!
Ako vse to resno premislijo Slovenci in ako vedo, da dobivajo danes sofijsko gledališče, ki goji le dramo, 160.000 levov, zagrebško deželno gledališče 212.000 K in graško gledališče celo 320.000 K stalne podpore. Plzen 86.000 K, Osjek 40.000 K podpore ter ako vrhu tega še Primerjajo številnost in imovitost prebivalstva in tujski promet Plzni, Sofije, Gradca, in Zagreba z ljubljanskimi razmerami, potem jim je Pač jasno, da je treba našemu slovenskemu gledališču v subvencijah že davno radikalnih reform. Skratka: treba mu je denarja, mnogo
več denarja!	,	. .......
Že 1. 1897 — torej ze pred štirinajstimi leti '— je zapisal dr. Fran Zbašnik v »Ljubljanskem Zvonu« (Gledališka pisma, 11.): »Naše gledališče, edino slovensko, ima po eni strani izvrševati svoj kulturni poklic, na drugi strani pa mora, kakor vsako provincijalno gledališče, seznanjati občinstvo z dramatičnimi proizvodi vseh vrst ter ga ob enem — zabavati. Besede, W jih govori gledališki ravnatelj pesniku v Predigri k Faustu:
»In zlasti glej, da se zgodi dovolj!
Množini le množina dopove kaj;
naposled vsak si kaj izbere sam.
Kdor daje mnogo, da vsakomur nekaj,« ^ naših razmerah ne veljajo samo za posamezno dramat. predstavo, temveč tudi za gledališče vobče.
204
strahopetcu, ki je lagal in se bal. Kako to storiš? ...
Bois Redon se je zganil, ne da bi rekel besedo, izdrl bodalo in se nameril naravnost proti Ivanu Burgundskemu.
Vojvoda se ni razburil. Mirno je prekrižal na prsih roke. kakor da raje na mestu se da zaklati nego dotakniti se tako nevrednega sovražnika; s pokojnim glasom je spregovoril:
— Poklican sem bil od Izabele in nisem se nadejal, da pridem v rokovnjaški brlog.
— Kaj delaš? je kriknila Izabela Bois Re-donu z istim glasom kakor popreje tigrinji. Kaj to pomeni? Ven, izgubi se! Kdo ti je dovolil? Proč. in ne prikaži se, dokler te ne pokličem!
Bois Redon se je momljajoč odstranil. Izabela se je okrenila k Ivanu Neustrašnemu in dejala:
— Sedite.
Vojvoda je ubogal in tudi sama se je spustila v naslonjač.
— Vedite, je začela, da bi vas mogla uničiti z mečem ali s strupom. Če bi hotela vašo smrt, že leta dolgo bi nihče več ne govoril o vas. Izabela ne potrebuje rokovnjaških zased. Ako ji kdo ni po volji, vzdigne prst ter ga zaznamuje in človek ni več človek...
— Žalostna resnica je to, je zamrmral Ivari Neustrašni sam pri sebi. Madame, je dejal na glas. Dokazal sem dovolj svoje zaupanje v vas: prišel sem brez spremstva in sledil sem brezpogojno vašemu kapitanu. Nihče ne ve, kje sem.... kje ste vi; menijo, rda ste daleč od tod in vi sedite skrita v svoji palači. Ce me ubijete, kdo bo vedel, kam šem prešel? Ali pri-
— 201 —
zraku in se opletel zverini okoli gobca; nato v drugič, v tretjič... Zopet je bila zver na zadnjih nogah z zijajočim žrelom in udarjal s šapo po zraku; besno rjovenje je napolnjevalo sobano. Izabela je žarela; divjost je prekipevala v nji in njeno bruhajoče hropenenje se je mešalo z Imperijinim tuljenjem...
— Poskusi! Dotakni se me! Lezi. plazi se, prosi odpuščanja!...
Zadnji udarec s korobačem je preletel gobec in žival se je zvila k Izabelinim nogam in stokajoče renčala.
— Jaz ne poznam odpuščanja! je hropela Izabela.
Zver se je stisnila k gospodarici, ki se je sklonila, objela njeno glavo z rokami in pritisnila na vlažni smrček strasten poljub.
Nato se je vrgla na blazine in nadaljevala s premišljevanjem:
*>— Orleanec... Burgundec. -. Berry...
Hočem smrt vseh treh. Vsi trije me ovirajo! Mislila sem. da bi bil Burgundec mož... Blaznica!... Ali je bil zmožen upati se in me razumeti?
... Če bi našla človeka! Le enega! Kaj bi ne učinila iz njega! Če bi vedela, da tak človek živi, iskat bi ga šla čez hribe in doline, rekla bi mu... ali ne! ... Sama! Obsojena sem, da sem sama. Vsi trije so mi na poti; odbrcniti jih moram. Na kak način? Spopadejo in pokoljejo naj se med seboj!... Burgundec ima priti...
Prisluškovala je za hip, gladila tigrinjo, na to pa nadaljevala:
Hita Saint-Pol.
šil sinoči sestanek, ki naj najde način, kako naj se ustvari stalen fond za podporo slovenskim upodabljajočim umetnikom. Sestanka, ki mu je predsedovala gospa županja dr. Tavčarjeva, so se udeležile članice društva ter zastopniki slikarjev, kiparjev, literatov in časnikarjev. V principu je bila sprejeta prireditev velike loterije z deli naših umetnikov kot dobitki. Da se natančno določi smer in smisel te loterije, vrši se že poprej sestanek interesiranih krogov, ki sklenejo konkretne predloge, ter iste predlože »Splošnemu ženskemu društvu« v izvedbo. Slovensko občinstvo pa opozarjamo že sedaj na to človekoljubno prireditev slovenskega narodnega ženstva, ter mu priporočamo, da podpre to plemenito idejo!
DRUŠTVA.
Zaupni sestanek političnega društva »Vodnik« v Spodnji Šiški se vrši v soboto dne 16. marca 1912 zvečer ob pol 8. uri in ne kakor je bilo pomotoma poročano ob pol 6. uri v Čitalnici. Ker je potreba razgovora o važnih zadevah, se vabijo člani, da se tega zaupnega sestanka zanesljivo polnoštevilno udeleže.
V Spodnji Šiški naj se prečitane časopise izroča v gostilni Peter Burja »pri Ančniku« odkoder jih bode politično društvo »Vodnik« izročilo centrali v Ljubljano, da jih odpošlje na meje.
Društvo inženirjev v Ljubljani ima danes v četrtek, dne 14. t. m. sestanek v gornjih prostorih gostilne »Pri roži«. Predava gosp. ing. M. Kasal: Paralela med železobetonskimi, železnimi in lesenimi mostovi.
Za »Sokolski dom« na Vrhniki darovala je »Zadruga združenih obrtnikov na Vrhniki« 20 K. Neimenovani 1 K. Po nabiralnikih se je pa nabralo v sledečih gostilnah : Pri »Jurci« K 9.30, pri »Kočevarju« 8 K, pri »Korenčanu K 21.60, v »Mantovi« K 3.40, pri »Ign. Oblaku« K 10.50, pri »Simonu« K 5.40. Skupaj K 79.40. Vsem darovalcem iskrena hvala. Na zdar!
Odbor društva »Sokolski dom« v Postojni vljudno naznanja svojim članom, da se vrši red ni občni zbor v soboto, dne 16. sušca ob pol 9. uri zvečer v prostorih brata A. Barage. Ker je dnevni red zelo zanimiv, posebno ker se bo tudi govorilo o bodoči stavbi, ki je sedaj neob-hodno potrebna, pričakuje odbor polnoštevilne udeležbe.
Telvadno društvo »Sokol« Kostanjevica Sv. Križ je imenovalo na zadnjem občnem zboru prejšnjega podstarosto brata dr. Albina Češarka, sedanjega okrožnega zdravnika in podstarosto »Sokola« v Mokronogu za svojega častnega člana. — Nadalje so bili izvoljeni v odbor sledeči bratje: Ivan Malnarič, starosta; Lavoslav Bučar, podstarosta; Mihael Oswald, načelnik; Stanko Tomec, tajnik; Ivan Gerlovič, blagajnik; Fran Rabuse, Viktor Herkselj, Jos. Kodrič, Jos. Stritar, odborniki; Alojzij Gruden, Mihael Hafner, namestnika; Lavoslav Bučar, Mihael Oswald, delegata za župni občni zbor; Josip Miklavžič in Josip Kenda, pregledovalca računov.
Akademično društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju ima v soboto, 16. t. m. ob pol 8.
uri zvečer svoj VI. redni občni zbor z običajnim sporedom. Zajedno je tudi poslovilni večer, ki ga priredi društvo trem svojim starešinam prav kar promoviranim živinozdravnikom. Lokal: III. Ungargasse 27. pri »Sv. Trojici«. Slovanski gostje dobrou'o?li!
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 13. marca. V današnji seji poslanske zbornice se je končala debata o draginjskih predlogah. Glasovanje o posameznih predlogah je bilo tako zmešano radi slabe akustike v dvorani, da poslanci mnogokrat niso vedeli
kak predlog je na glasovanju, tako, da so bili sprejeti razni predlogi, ki se v uresničenju pokažejo kot skrajno škodljivi, drugi proti kartelom pa so bili po vrsti odklonjeni. Tekom glasovanja je prišlo do jako burnih scen. Nato se je pričelo prvo čitanje brambne predloge. Seja se je prekinila, da se vpišejo poslanci v govorniško listo. Poslanci so se jako mnogoštevilno vpisali, tako, da je prijavljenih že za prvo čitanje nad polovico poslancev.
VELIKA ITALIJANSKA ZMAGA.
Rim, 13. marca. Agenzia Stefani javlja: Danes zvečer so dospela iz Tripolisa poročila, o veliki italijanski zmagi pred Benghasijem. 7 italijanskih bataljonov in tri baterije so napadle z vso silo turški tabor; po hudi bitki so bili Turki pregnani iz taborišča in pognani v beg. Turške izgube se cenijo nad 1000 mrtvih, Italijani pa so izgubili do sto ljudi.
London, 13. marca. Tukajšnji listi javljajo, da začne Italija z veliko pomorsko akcijo proti Turčiji tekom teh dni in sicer začno s svojimi operacijami v Rudečem morju.
NEMŠKE VOJAŠKE ZAHTEVE.
Berlin, 13. marca. Jutri se sestanejo ministri nemških zveznih držav k posvetovanju glede vojaške predloge. Vlada zahteva skoro eno miljardo mark več, ki naj se razdeli na šest let. Iz te vsote se zgrade tri križarke, tri linijske ladje, več podmorskih čolnov ter zračna mornarica, ki se namesti na bojnih ladjah.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Krakov, 13. marca. O nesreči, ki se je zgodila na postaji Trzebinja v Galiciji se naknadno poroča: V osebnem vlaku, ki je zadel na drug vlak se je vozilo do 1000 delavcev. Ranjenih je do 128 oseb, 3 so že umrle, 7 se jih bori s smrtjo in težko prežive današnjo noč, 28 oseb je smrtno nevarno, 50 težko ranjenih, drugi pa več ali manj.
ANGLEŠKI ŠTRAJK.
London, 13. marca. V tukajšnjih dobro informiranih krogih se zatrjuje, da bo generalni angleški štrajk končan tekom nekaterih ur, ker se je dosegel popolen sporazum.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
B«Heda 5 vinarjev. Niijmnrjši znesek 50 vinarjev. Pismenim v prhanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri mullb oglasih ni ni6 popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti t znamkah. Zaključek tnalih oglasov ob 6. uri zvečer.
Šivilje in učenke se takoj sprejme. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.
Meblovana soba s posebnim vhodom se
odda za april, Pražekova ulica 10, III., desno. _________________________________________  227-3
Spretne šivilje se takoj sprejme. Kje, po-ve »Prva anončna pisarna.	228-3
Ženski šivalni stroj (Singer) se ceno proda. Zelena jama št. 103.	229—1
Rabljena pianina se kupi. Vpraša se na Dalmatinovi ulici št. 10. pri hišniku.
O. Bračko ^
Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12
priporoča prave fine francoske parfume,
ogato zalogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče pred-mete v najflnejši kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno.
Umetni in trgovski vrtnar J. WIDER, v Ljubljani.
Trgovina cvetlic:
Šelenburgova ulica štev. 3.
"Vrtn-arija,:
Cesta na Rožnik štev. 25.
Točna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50
MVIIIIIIIIMIIIII • ••••••••MIHU*«
v Ljubljani
111 It 111IIIM Ml H
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
□ □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski.
Tisk v različnih barvah.
Naj finejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
Slovenci!» Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
T. MENCINGER, Ljubljana
Resljeva cesta št. 3 Sv. Petra cesta št. 37—42 Martinova cesta št. 18.
Špecerijska in delikatesna trgovina. Žgalnica za kavo z električnim obratom in vročim zrakom, smr VIUAMA.
Največja izbira velikonočnih gnjati (šunk) najboljše kakovosti in vseh velikosti.
Praške: 5—7 kg težke .... š K 2-60 Graške: 5—7 kg težke .... a K 2-40
2-70
2'80
2-90
2-50
260
2-70
Spomladni kostumi
za dame in deklice se v ogromni izberi v vseh naj novejših barvah, kroju in vzbujajočega ehica po priznano nizkih cenah. —
Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Kel8smm Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “
Stritarjeva ulica štev. Ž2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlog; na knjižice in na tekoči račnn ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
411 0
2 0
— 202 —
— Burgundca naščuvam na Berry-ja ali na Orleanca. Nato naj se pogrizeta ostala dva. Ali pri katerem imam začeti?
Zopet je padla na divan in se zamislila. Hipoma pa se je pognala raz ležišče, stekla k stojalu s slaščičarni, izbrala si tri sladkarije in jih položila na tla pred tigrinjo.
Krasna ideja, je dejala. Pozor Imperija! Ule], tukaj je Orleanec, tu Berry, in tu Burgundec. Kateri izmed teh treh naj pogine prvi, izbirajte. sladkosnednica!
, , Tigrinja je povohala za povrstjo pred njo ležeče sladčice, odprla gobec in en kos je izginil v njenem žrelu.
Orleanec! !e kriknila Izabela in tleskala z rokami. Orleanec bo padel prvi! Dobro, moja ljubica! Niti sama bi ne izbirala boljše! Kraljev brat!... Ha, peklo!...
Na vratih je bilo začuti praskanje. Stopila je k vhodu in odprla. Bois Redon je stal tam.
— Pride 11? je vprašala Izabela v eni sapi.
— Pride. Tukaj je že! je odgovoril Bois Redon.
Kraljica je odprla druga vrata, ki so vodila v prostornejšo sobo in tigrinja je bila z enim skokom skozi vrata. Ko se je Izabela obrnila, je zagledala Ivana Neustrašnega, ki je bil pravkar vstopil. Ponudila mu je naslonjač in dejala z resnim glasom:
Ni vas poklicala sem kraljica francoska, ampak Izabela. Ona ženska, ki vas je pred dvanajstimi leti sprejela, spomnite se Ivan Burgundski neke junijske noči in pred katero ste trepetali kakor pred svojo boginjo, drhteli v strasti pred njo, ki vas je ljubila, ki vam je
— 203 —
ponudila krono Karla Velikega! Pred njo. ki vas je poslala v Dijon umoriti vašo ženo Mar-garito de Hainaut, potem ko ste prisegli:
— Storil bom!
Ne skušajte se truditi z brezpomembnimi razjasnitvami, sedite mirno pred Izabelo Bavarsko!
Napad je bil strašen.
Smrtnobled, omahujoč, od groze je videl vojvoda Burgundcev Bois Redona, ki je stal ob strani in poslušal razgovor: pokazal je nanj s prstom in zajecljal:
— Pogubljate me, madame! Ta človek...
— Bois Redon? Ali on vendar vse ve! Stara stvar to zanj. Vse to ve in še mnogo drugega! se je smejala Izabela in kazala belino biserno blestečih zob. Ne razbujajte se radi njega. Bois Redon ne pomeni več kakor moja tigrinja Imperija. Kaj ne, ljubi kapitan?
— Da, Veličanstvo, je potrdil Bois Redon in se ni zganil s svojim orjaškim telesom.
— Kakor Imperija! se je silneje smejala Imperija. Divja zver, to je vse. Ne sliši, ne razume razen, kar mu zapovem slišati in razumeti.
Ivan Nevstrašni se je vzdignil s ponosom in z besnim plamenom v očeh.
— Sedite, je ukazala Izabela kratko. Ne dajte si več opraviti z Bois Redonom, mojim kapitanom, ki je tu le, da je na razpolago mojim kapricam, kakor Imperija. Kaj ne, kapitan?
— Da, Veličanstvo, je zopet potrdil Bois Redon.
— In če bi ti ukazala, ljubo zver inče: iztegni svoje kremplje in razparaj trebuh temu
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
V
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah »Prva anončna pisarna “ v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.