OttT 9 Write U« Today
Advertising
are
REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATE «
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (ixvkml nedelj tal praznikov).
^TELEPHONE: CHelsea 3—1242
Baten* mm 8mtmmd C\mmm Matter tx^irmber I lat. IMS at the Port Office U New l ark. N. nnder Act af Conrrett af March Jr* 1871.
No. 301. —Stev. 301.
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 29, 1939 — PETEK, 29. DECEMBRA, 1939
Volume XLV1I. — Letnik XLVIi
FINCI RAZDJALI
MURMANSKO ŽELEZNICO
Finci so na dveh krajih vdrli v Rusijo
HELSINKI, Finska, 27. decembra. — Uradno je bilo naznanjeno, da se finska armada na dveh kra-jih bori na ruskem ozemlju, da prodira dalje v Rusijo in ogroža važno rusko postojanko Repolo, severovzhodno od Lieske in okoli 30 milj od meje. j.stil DVE RUSKI STOTNIJi STE BILI UNIČENI
V Kareliji, kot poroča finsko vrhovno poveljstvo, ste bili v vročem boju uničeni dve ruski stot-niji. Četudi pa finski glavni stan naznanja, da so
Pij XII. pri kralju
Včeraj je papež obiskal kralja Emanuela. Odobraval je italijansko mirovno politiko.
RLM, Italija, 28. due. — Al el velikimi Pij XII.
To
in ono m
Moža je obstrelila na sveti večer
WORCESTER, .Mass., 2G. decembra. — Edward llurtz-ler, 37 letni klerk, ju na božie-ni večer povabil k sebi 4:2 letnega mašinista Benjamina Ja-quesa, ki že šest mesecev živi ločeno od svoje žene. Malo pred ]x>lnočjo so be vrata odprla, na pragu se je pojavila 40 ?etna Benjaminova žena ter oddala na oba par strelov. Sedaj se nahajata v bolnišnici, in zdravniki nimajo dosti upa-svečanostmi je papež nja, da bi okrevela. Ženo so včeraj dopoldne vrnil seveda takoj aretirali in je kralju Viktorju Emanuelu in rekla: — Moj mož ju kupil nc-kraJjiei Kleni obisk v Kvirina- kj ženski za tristo dolarjev ko-
žuli. To me je tako ujezilo, da I Ob 10. dopoldne so pričeli1 sem pograbila revolver in gaj zvonovi sv. Petra z\oniti, o- sla i-kat. Ko isem ga našla, j ^ znanjnjoč, da je papež zapu- sem začela streljati.
BOJ PROTI NEMŠKIM PODMORNICAM
Prizor nu morju,
ko je angleška bojna ladja oddala strel na nemško podmornico.
voje sobane v Vatikanu. jCetrt ure pozneje >o ju s t rja j pred sv. Petrom odpeljalo 3 S , avtomobilov. Sicer ju deževa-J I Jo, toda papežev avtomobil j< bil odprt. Široki, rdeči obrob
Mehika in nemški
Finci na dveh krajih prodrli čez mejo v Rusijo, 1J^''11 k pravi neko poročilo iz Kodanja, da so v Rusiji na,/^jeni. treh krajih.	'
FINCI POŠKODOVALI VA2NO ŽELEZNICO
Poročiloiz Kodanja pravi, da ju armada, ki je prekoračila mejo pri Salli, zelo po.;k<*do\ ala inunnansko železnico. j>o ka
njegovega klo-varovali obraz
leri cobiva ru-ka severna armada
oddelki na -kijih se v naglem diru poženejo proti železnici, vržejo ImhiiIk' in se zopet hitro vrnejo, predno jih more sovražnik ilo-eči.
RUSKI BOMBNIKI NAD FINSKIMI MESTI
Ruski bombniki so letali nud finskim južnim obrežjem ter bombardirali Helsinki, Kotko in Porvoo. Poročila ne omenjajo posledic bombardiranja.
FINCI IZSTRELILI 9 BOMBNIKOV
Ko so v sredo ruski letalni bombardirali kraje v južnem finskem obrežju, so Finci izstrelili i» bombnikov. Včeraj ob 10. dopoldne je pričelo snežiti in Finci upajo, da bo vsled tega rusko bombardiranje iz zraka zelo ovirano.
Ko .-o avtomobili pripeljali v italijansko ozemlje, je vojaška godba igrala papeževo himno, s trga sv. Petra pa je voje potrebščine. Fiiiski bilo izpuščenih o00 belih go lo-
bov, na Janieulum griču je bilo oddanih 21 topovskih strelov i in zvonili so zvonovi vseh rimskih cerkev.
i Nemčije večje število raznih Utrojev, ki naj 1 »I bili trans-| port i ran i na italijanskih la-MHXIOO < 'ITV, Mehika, djah. Prej skuša mehiška vla-dec. — Mehiški dopisnik da dobiti od Anglije iti Fran-I »ndon-kega "Time-a" ppro- eije zagotovilo, da posiljatve ča, da želi Mehika dobiti iz ne bodo zaplenjene.
NOVI RUSKI VRHOVNI POVELJNIK
MOSKVA, Rusija, lil. decembra. — Za novega i>oveljnika ruskih armad v vb j ni proti Finski je bil imenovan general (i rigor i j M. Stern, ki se je leta 1!^ proslavil v spopadu z Japonci. General Stern je bil imenovan za poveljnika ljenin-giadskega vojaškega okrožja ter ol>enein poveljnik ruskih armad.
(iciierai K. A. Mercckov, ki je bil poveljnik v Ljeningradu, je bil '2'2. decembra {»okiieaii v Moskvo, da jHjjasni, zakaj ni pri»l i Fincem dosegel nikakeim us[>eha ter je bil nato odstavljen. Četudi pa je general Mcreckov pri Stalinu padel v ne-luilo-t, je vendar bil imenovan v Ijeningradski sovjet ter je obdržal naslov generala.
Uciicral Stern je bil do>edaj poveljnik prve primorske armad«« v Sibiriji. Rojen je bil na Krimu kot sin zdravnika in št ni star 40 let.
Produkcija se bo
7IH 51811 151 Zaenkrat je seveda
■ J wMICl visno od konca oziroma nadaljevanja evropske vojne. —
Napovedi za leto 1940
Astrologi napovedujejo za prihodnje leto konec vojne. — Belgija se bo po nemškem napadu pridružila zaveznikom.
pany je objavila značilno poro- V drugem četrtletju se bo pa Na meji med Vatikanom in l^uclječe na izjavah za- j zopet vse popravilo. V spio-Italijo je papeža pozdravil Upnikov ameriške industrije, šnem so industrijalci mnogo rimski guverner pline <iian -	industrijalne delavnosti bolj optimistični kakor pa na-
Giaeomo Borghese, ki je med! v P^^dnjem letu.	j rodni gospodarstveniki, ki sko-
drugim rekel: "Upamo, da bo! industrijalci so mnenja, da ro brez izjeme napovedujejo svet sledil vašemu geslu miru 1j(mI° lV I,rvih	mesecih slabše čase.
in pravice.''	ni/Jnerc nekoliko posluh-j Ako se bo vojna končala
; šale, nikakor pa ne bo nasto- spomladi, se bodo cene pro-Papcz se je governerju za-j pila depre-ija v kakšnem več- duktom nekoliko znižale in ži-hvalil 111 podelil celemu Rimu jem obsegu. Ivahnost v industriji bo pone-svoj blagoslov.	j_hiala. Par mesecev po končani
Xato 5e je pričel pomikati! 3	' T	' i vojni bo biznes disorganiziran,
slavnostni sprevod po Via del- l^I*^111 pokleknila in poljubi- (toda, kakor rečeno, bo to le
PARIZ, Francija, 2/. dec. <1,,. Vsledtega ne bo zavladal
od- ~~ Francoski astrologi in jas- mir takoj, ko bo izginil on s
j novidei, ki marsikaj uganejo, politične pozornice.
pravijo, da bo jeseni prihod- ril , ,	, . .
'	J. .1 .	1 emu bo sledilo razdobje ve-
njega leta evropska vojna kon-	. . ,.	,
- - , i . . J . like delavnosti, posebno v cana in da bo nekj znam ev- , .. ,. ,
področju diplomacije.
ropski voditelj umrl nasilne smrti.	# j Madama N. je napovedala
Francoski easopi-i posveča- nasilno smrt dveh uglednih o-jo tem prerokovanjem precej seb v sosednjih državah, kar
pa nikakor ne bo spravilo zaveznikov iz ravnotežja. Enemu teh odveh atentatov bo sledila revolucija, kar bo zelo ugodno hi Francijo.
V neki vladajoči rodbini na jugu se bo pojavil smrtni slučaj.
Sovražnika si prizanašata
PARIZ, Francija, 29. dec.—Najčudovitejša, najmanj razumljiva stvar v nemško-francoski vojni je, da nemška industrijska središča v Posaarju in ravno tako francoska industrijska središča v Lotarin-nemoteno izdelujejo orožje, ne da bi jih ta ali ona stran kaj pri tem motila in nadlegovala, četudi
je iz obeh strani pre v Lahek cilj za aeroplane.
M«'d Francijo in Nemčijo ni nikakega po-ebnega dogovora glede medsebojnega -poslovanja topilnic in jeklarn, toda vsaka stran ve, da bi od druge strani za slučaj kakega napada prišlo povračilo.
Ne izmenjavajo si več rud
Vendar pa se je olx'cvaiijc med temi industrijskimi središči zelo izpremenilo, kajti iz Posaarja in Rubra na Lotariusko ne prihaja \eč premog in tudi ne iz Francije železna ruda v Nt
»iiicijo. Zato pa nevtralne države na severu oskrbujejo Francijo z nemškim premogom in Nemčijo s francosko železno rudo.
V Saarbrueckenu so v začetku vojne plavži za nekaj časa prenehali obrat, toda *edaj se zopet kadi iz vseh dimnikov, navzlic temu, da so francoski to|K>vi le nekaj milj oddaljeni. Ravno tak")pa so tudi v j>olnem obratu francoske topilnice v
Bi
Tevu in v dolini Mozeje.	'Nadaljevanje na 2. strani)
la Conciliazione (cesta Sprave), čez Tibcro }w> Corso Vit-torio Emanuele in po griču do Kvirinala Ob vznožju velikiii stopnic so čakali papeža kralj Viktor Emamiel, prestolonaslednik piinc Umberto in drugi kraljevi princi. Ko je hotel [
la njegov prstan.
Papež, kralj in kraljica, kardinal Maglione in drugi kardinali, vnanji minister grof Ciano, princi, prineesinje in Jrugi dostojanstveniki so šli nato v Pavlinsko kapelo,
začasen pojav.
Jeklarski magnatje pravijo, da se po v prvih treh mesecih 19-MJ pro<lukeija jekla zmanjšala za pet odstotkov.
Družbe, ki izdelujejo avto-
je papež pri držal in ko mu je hotel poljubiti ribičev prstan, mu je roko umaknil.
je papež nekaj časa molil in mobile, se liadajo prihodnje
kralj pred njim poklekniti, ga I ™ Iiavzoči Pokleknili in mo-»leto znatno boljših časov. Fro-
'lili.	jdukcija bo baje večja kot je
Nato so šli vsi v poslaniško' bila v tekočem letu. dvorano, kjer so bili po sta vi je-j Izdelovalci farmskih strojev j ni trije ])restoli; sredi najvišji ne bodo do 1. maja zmanjšali Papež in kralj sta nato —i za papeža. Na papeževi desni-pai>ež na kraljovi desnici —! ci je se<lela kraljica, na levici Šla po stopnicah, vrh katerih' pa kralj. Vsi so odšli in ostali so stale kraljica Elena, pre-j so sami papež, kralj in kralji-Molona-lednica princesa Ma- j ca v kratkem razgovoru. Ob raljeva hči prin-j-11.4(1 se je papež Kralijea je pred, Kvirinala.
prostora in jih objavljajo n.i odličnih mestih.
Madama F. pravi, da bo Hitler tako umrl kot Robespierre, ki mu je gilotina odsekala glavo. Hitler je zelo nervozen. Največ skrbi mu povzročajo njegovi vojaški voditelji, ki se ne morejo sporazumeti. Vojna bo razmeroma kmalu končana, konec bo pa nastal iz gospodarskih razlogov. Zavezniki j bodo kmalu začeli na morju j jasnovidcev bo trajala vojna zmagovati. Nemčiji bo /manj- 420 dni ter se bo razširila tudi kalo uspešnih voditeljev in bo na Balkan. Belgija se bo po kmalu začela žeti, kar je seja- nemškem napadu pridružila la. Hitlerja bo kmalu nekdo j zaveznikom. Osišče Rim-Berlin drugi nadomestil, ki bo imel j se bo razbilo. Vojna med Neni-istotako veliko oblast in bese-jčijo in Rusijo bo neizogibna.
Najvažnejša dneva bo*ta 11. februar in 31. julij.
Po mnenja nekaterih drugih
rie-Josc in cesa Maria
obsega sedanje produkcije.
Stavbinska industrija bo zavzela prihodnje leto znatno večji obseg. Produkcija bakra se bo baje odpeljal iz i zmanjšala za celili dvajset od-j stotkov.
CEHOSLOVASKI BAZAR V WASHINGTONU
Predsednikova soproga Mrs. Elenore Roosevelt na bazarju čehoslovaških žena.
I il*
Hitler in Goering sta
Qnrta Goering se je baje umaknil v svoj ^fJ"	lovski grad. Maršal ima silen vpliv.
LONDON, Anglija, JV. dee. — "Daily Herald" poroča, da se je feldmaršal Hermanu (»oering sjtrl s Hitlerjem in se je umaknil \ svoj lov-ki rad Schorfheide, kjer se pripravlja na kamjtanjo za svoj politični povralek "pod svojimi lastnimi pogoji.'"
Razpravljajoč o (Joeringu kot uradnem Hitlerjevem misled iiiku, o vrhovnem poveljniku nemške zračne sile in diktatorji! št i rilet nice, pra i "Daily Herald":
"Že nad osem tednov si Hitler in (ioering nista izmenjal;; več kot-samo nekaj besed. Zadnjikrat j«1 (ioering obiskal Hit ierja \ njegovem uradu v državni palači 24. novembra, ko se je pripetil nek "neprijeten dogodek — neka ženska je v (Joe-rinogovo roko stisnila pi-mo, v katerem je zahtevala boljšo' razdelitev hrane in obleke.
"fioeriiiir zadnje načelnik šlLriletnic<
•tudi

ko!
•ase m imel vec govorov, o tem prej vedno govoril.
"Nevtralni diplomati, ki rajše vidijo (jioeringa kot pa \na njega ministra von Ribbentropa, morajo iti v SrhorHieide. \'rnili pa so se s sporočilom, da se (ioering zelo liuduie nad ilitlerjevo politiko."
"Daily Herald" pravi, da je (ioeringovo stališče tako trdno, da se ga Hitler ne more iznebiti, ker ga je imenoval za svojega naslednika.
Isti list pa pravi, tla so okoli Goeringa vplivni, bogati in-du-.trijci, ker se boje Hitlerjeve politike, ki išče prijateljstvo z Rusijo.	,
■OliAB f XBOD mm New Toil
Friday December 29, I 939.
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
99
GLAS NAR0DA
<v<uui OJ tvm
OvMd ud Published fear * ^ OLOfKNfC Pipiiwsaffl, COUP AMI (A Cocpgnto)
J. Lopcha, 8«*
tta« •orpocmtiaa uu3 mdreiei of *bore officer«:
NIW IOSK, N. X.
46th Year
IMUHD fl¥lM OAZ AXOSPT -BONIMTS ±Nf) EOUD1X&
. ----
on A|Ntntut
r.^j^wu.^^iwuo,, \z*x<m loa •• wlo let« ^ |74W
_ ^f™4*	................$3.00
• Zi^ *.............IfcWI«« An^wa*,«./* i*«, .. fjAO
BefeeCrtleU-------IliC'Zt prt leU............ftjo
NABODA" IZHAJA VSAKI i>AK IZVZEMfil VlliiTJ (»
imwfpi
-OLA« NABOD4-, til WMT	I«W YOUe/nTT
CBelee* 1—ltt* M^
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, ie namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
NEMČIJA IN NJENE ZAVEZNICE
Ko .so leta li>14 nemški kajzer Viljem, visoki vojaški dostojanstveniki, veleposestniki in vele industrijalci vodili poli tieno zgodovino Nemčije ter pahnili nemški narod v vojno, -o .i prej preskrbeli nekaj zaveznic. To so bile: tedaj še mo-' gočna Avstroogrska, Bolgarska in Turčija. Te države .>o tvo-•de precej m<Jčno gos]>odarsko in vojaško zvezo, čije vpliv je ^r a! od Rena do Perzijskega zaliva in Sueškega prekopa.
L to- je pa Nemčija na i »ovseni drugačnem stališču. Hitler-'<m i Nemčija je namreč v vojni po|>olnoina osamljena. Vse njene dosti lan je sanje o zavezništvu >o se razblinile v nič. Pa -aj pra\ /aprav niso bile sanje, pač pa solidne, s podpisi potrjene pogodbe. Vojaške misije so letovale iz države v državo. Načrti za vojaške pohode so bili sestavljeni do najmanjših podrobnosti.
Hitler si je mislil: — Najprej se mora Nemčija oborožiti ter se do .skrajnosti ojačili v vojaškem pogledu.»Ko 1 >o enkrat to dosegla, se bo vsaka država hotela zvezati ž njo.
Hitler je pa pri tem i>ozabljal, da edinole s silo, brez političnih idej, brez značaja, brez nadarjenosti ter poznavanja sveta nikakor ne more voditi uspešne zunanje politike.
I>o poletja li*39 je navzlic temu zavezniška politika Nemčije precej dobro kazala, toda ta videz je bil zelo varljiv.
Nenapadalna pogodba med Hitlerjem in Stalinom je odtujila Nemčiji Japonsko, Italijo, Madžarsko in Španijo. Male države so ji Obrnile hrbet. Italija tvori pri tem poglavje zase.
Pred nekaj dnevi je italijanski vnanji minister grof Cia-no razkril pred italij ansko jM>slansko zbornico, da je bila vojaška zveza, sklenjena meseea maja tekočega leta med Nemčijo in Italijo, pravzaprav velika sleparija. Njen namen je bil preplašiti zapadne sile ter jih prisiliti k nadaljnim koncesijam. Hitler je bil uverjen, da bodo Francozi in Angleži glede Poljske ravno tako popustljivi kot so bili glede Avstrije in Čehoslovaške. Pogodba vsebuje tudi tajno določbo, ki po letu 194L' razveljavlja obljubo medsebojne vojaške pomoči.
Pogodba je potemtakem vse nekaj drugega kot jo je razglasil Hitler, da je namreč v slučaju vsake vojne vojaška pomoč obvezna.
Kako je pa s sodelovanjem Rusije in Nemčije? Kaj se utegne razviti iz te kombinacije*
Odnočaji med rdečo in rjavo diktaturo -o precej nejasni. Najbrže ni med njima vojaške zveze, pač pa le nekako politično sodelovanje. Nenapadalna pogodba, sklenjena med njima SA. avgusta 1939, je pravzaprav napaddalna pogodba, ki dovoljuje obema strankama napasti tega ali onega slabotnega soseda in anektirati njegovo ozemlje.
Po tej pogodbi je dobila Rusija levji delež. Pograbila je es vzhodni del Poljske ter dobila kontrolo nad Estonsko, Letsko in Litvinlko, edinole pri Fincih je zadela na odpor.
Nemčija se je polastila samo zapadnega dela Poljske, pri tem se pa zapletla v vojno s Francijo in Anglijo, kar bo zanjo vsekakor usodno.
JStaliu >edi na suhem, kajti z izjemo Finske je dosegel v>ef |k> Čemer je hrepenel.
Hitler je v veliki zagati. Ostajata mu le dve poti: ppjjolna zveza z Rusijo proti zapadnim velesilam ali pa popolna zveza z velesilami proti Rusiji.
Toda ti dve poti nista lahki. iStalin nima nobenega po-obnega povoda zaplesti se v veliko vojno s Francijo in Anglijo. Dvomljivo je tudi, da bi hoteli Anglija in Francija sku-, no z Nemčijo napasti Rusijo, kajti njun cilj je: uničenje na-enzin«.
To.jima bo nedvomno usjielo.
(Nadaljevanje s 1. str.)
Tovarn ne zakrivajo v temo	i
Medtem ko zatemnujejo mesta in industrijske kraje v Nemčiji in v Franciji, puste na obeh straneh, da se tudi ponoči vale proti nebu visoki plameni iz topilnic iv zrak.
Nemci ne marajo bombardirati francoskih tovarn„ ker se boje grožnje mini^rs-kega predsednika Daladiera, ki je re-toU	fc? vnuk aafcrec u rdareo."
Prenagljena vest o smrti vojno ministrstvo zaradi nekih;
podatkov. Iz- ministrstva pa je Razni italijanski in franco- MHMj )lni„im |Mvj<k, tmli i)hy\J
ski 1 list i s«, te din objavili vesi,	<|a nj( „.((V „<v -jvj y v,
da je v svojem dvorcu Maletitf lm,riki. Vln lo je takoj pisal |
I.aiiK>ru	pri /».grehu umrl ha- 0(Vtll v A,meriko. in tr'dni id
ron James ( havannea Balysa- lohU <)(, nil>!ra 0(lo0vor. <Hie-1
lie, k-L. jc dirckt ;i potomec
srečne škot-ke kraljice Mali- i-.,: . i\<i i
je Stuart. Listi so tej vet-1 i dodajali obširna |»oročiIa o čudaškem življenju starega pienciča na dvoren pri Zagrebu. ki ji> bi! njegovim i »redni-fkom pokloiijen od Ferdinanda
II.	za zasluge med .4>»0 letno vojno. Zatrjevali so, da je bil ta stari nlen^ič velik ču-rdak in samotar. Tako je bil zaprt med svojimi štirimi stenami, tla ni ničesar vedel o veliki svetovni vojni in da je o njej šele nekaj slišal baje leta
en ko.
obil od njega odgovor, nem n<u je oče poslal tudi ne-«ij denarja. Zakon Vladovc matere, ki se je medtem dnigie poročila, je |)otemtakem neve! javen.
I
Hčerko je prodal po 200 din kg.
V Mostarju je )<• <lni odi-r urial nenavaden prrmer proda-
je dekleta. Cigan Huso.Rah-manlič se je zagledal v 1 .''-letno ciga::ko Meiio Hadiovič.
Sel
je k njenemu očetu J n ua
1921. Tudi o novili svetovnih	^osil za njeno roko. Stari
dogodkih ni baje ničesar znal	Halilovic pa se je dolgo časa
in ie srečno umrl v svoji naino-	,7^ovaiM'a1' 4,a -H' ^le vendar-
,ti. Po teli vesteh pa so se po-	!o St'	za ženitev. Ko
ročevalci zagrebških listov o-	pa 11,11 J0 Ha*° t>oniul11 ^<inar
bmili na posinovljenca stare-	za lw*1'	staro(' omeč-il in
ga plemiča, ki živi v Zagrebu. Ta jim je povedal, da so vse
1 -lcdnjič pristal, da proda hčerko Husu ,po 200 din.kilogram.
ve^ti o 3ini*ti starega plemiča prenagljene, dodatki o njegovem čudaštvu pa gladko izmišljeni. Starec je še čil in zdrav in namerava zimsko dobo preživeti v svoji hiši v Zagrebu. Po pomoti proglašen za mrtvega, bo gotovo še dolgo živel.
Smrtna kazen za zverinska roparska morilca
A' noči na 1. aprila letos >»ta vdrla v hišo posestnika Ale-ksa Novakoviča v Monastiri-cah pri Pozarji'vni dva zakrinkana razbojnika in zahtevala od gospodarja denar. Xo-vakovič jim je dal vos denar, kar ga j<i imel pri lii<i. to j«* HOO din. Roparja pa m.u nista verjela, da ima pri hiši samo tol?ko denarja in sta ga pričela na nečloveški način mučiti. Zvezala >ta ga, ga zhadala p'> vsem telesu z noži in imi žga-la mesu z baklami. Med trpinčenjem je Novakovič .silnih lifukah ]K»dh'gel. Nato sta roparja mm'ila «^tal»* prebivalce v hiši. Šele proti jutru sta odšla. Orožniki -o ju kmalu-prijeli in sodišče ga ju sedaj obsodilo na d usmrtil o ječo.
Po 18 letih je zvedel, da ima še živega očeta.
18-letni Vlado Terzič iz Dubrovnika je te dni našel svojega očeta, <» katerem je mislil, da je že zdavnaj mrtev. Ko je bil star tri liveseee, je piišel z materjo v Dubrovnik. Njegov oče je bil na solunski fronti, po vojni pa se je vmil v Ameriko. Mati pa je prišla v Dubrovnik k svojim sorodnikom. Tako se je izgubila zveza med možem in Ženo. Pred kratkim se je mladi Vlado obrnil na
Dekle so stehtali na javni tehtnici ki je pokazala 47..°»2 kg. Huso je torej plačal za dekle JM-(>4 din, razen tega pa je še njenim sorodnikom stisnil vsakemu po tisočaka. Ciganska družina ;e nato odšla na še-riatsko sodišče, kjer sta se
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem knr?u.
V ITALIJO
$ 6.00 11.85 17.50 28.CO 56.00
Lir
M
100 200 300 500 1000
k ki <kxj; sf:i)aj hitro
It ION J A JI» S* i N A Vlil »BNB CE-NK IM »i > VItŽKNK SIMCKMEUIII tiom Al A DOLI
NIJ4.NA NAKAZILA IZVKftll-ftJK.MO ro CA BI.K I.ETTEE Z\ 1'KISTOJIilNO
S L O V E N I C PUBLISHING
company
(TRAVEL fU REAU) tv. i srh ST.. NEW VOICK

BKiSEDA NA JEZIKU
Človek je najčudovitejše de- kn, toda z jezika pod nobenim lo stvarstva, navzlic temu pa pogojem ne gre.' ni dovršena mojstrovina, kaj-1 Nekoliko preveč učeno sem ti marsičesa mu manjka tukaj začel, kaj ne, draga čitateJji-in marsičesa tam. Njegovo te- ca.' Gotovo se že potihem jeziš io je slično kompliciranemu in razmišljaš, češ, kakšno bo stroju, njegovi možgani pa vr- pa sedaj privlekel na dan še delo mašinista, toda ne vse- Zato bom pa raje z vsakda-lej povsem dovršeno in v splo-lnjim primerom pojasnil, šno zadovoljstvo. Misel napo- Razmišljaš o tem in onem, pa
rekuje gibanja, možgani dajejo udom povelje, in tako človek hodi, teče, se ustavlja, govori, krohota se in žalosti, dela in počiva, kot pač potreba nanese. Ta zveza med možgani j in udi pa ni vselej popolna, i Marsikdaj zastane, in v takem slučaju si človek ne zna in ne more pomagati.
V mislih se naprimer porodi beseda, možgani dajo jeziku povelje, naj jo izreče, jezik pa noče ubogati. V takem slučaju pravimo, da je beseda na jezi-
SEDANJE PRESELJEVANJE NARODOV.
Nemško govoreče prebivalstvo Južne Tirolske je bilo žara !i italijansko-nemške pogodbe jkjzvčuo, naj se izseli v Nem-čijo. Nemško govoreče ljudstvo v baltskih državah se poziva, naj -e ]>reseli v Nem-
HiiHo in Meira takoj poročila, i ''i.jo, (;ziroma, na njeno novo
zased« no ozemlje in naj pre-
SMRTNA KOSA
\a ( enter j<- umrla due It), decembra rojakinja Frančiška Horvat, stara <>i> let. Doma je bila. od Toplic ua i)olenjskein. Tukaj zapušča žalujtfčega moža, Johana Horvat in ostalo družino, ki j«' vsa odraščena. |Spadala je k društvu Sv. Bar-ibare št. IV.) .ISK.J na Center, J*a., let.
Naj ji bo lahka ameriška gruda, ostalim pa naše soža-
Ij«'-
Frank Schil rar.
plavi domače, poljsko in češko ljud-tvo. Za nemške manjšine , 'ia M I ža rs ken j. Romunskem ; in Jugoslaviji s<> baje pri-1 prav'jeni isti načrti. Ves svet j govori o teh ''orjaških" načrtih, ki da jih še nikoli ni bilo na svetu. Resnica pa je vendarle drugačna. S;1 j niti še ni
r*"—T>rTmrniin-r ni—^
(Dopi&L
Brooklyn, N. Y.
Kot ste že gotovo v tem Ii<tu čitali. priredi -lov. pev. društvo "Slovan" svoj Silvestrov večer prihodnjo nedeljo dne 31. decemlbra in sicer v prostorih znanega rojaka Frank Ar-neža na 6691 Forc«t Avenue, (poleg Forest Ave. RMT postaje.) Začetek ob 8. uri zvečer. Ilat check 35 centov za osofho.
iSe razume. <la bo vse najboljše preskrbljeno, kar se ti-
dolgo odtlej, ko j«- bilo organi- ('e okusnih raznih jedil ter iz-z i rano [trav ta!x'«> izšel jen je man>in, [»a š<- v veliko večjem o I -egn in z bolj težavnimi po-' g'>ji. Ta izmenjava narodov se je vršila na podlagi in pod
nadzorstvom Lige naro lov. Izmenjevanje je trajalo od 1924 ( do 1!fM(); preseljevala se je tur-jška manjšina v Grčiji in dosti . v<t-ja, grško govoreča manjši-
J*' l"'1 j na v turški mali Aziji, z!a-ti v avtni nesreči smrtno ponesn«- \ Smirrd čil 26-letni Avgust Blenkuš. ki
X Hrockwav, Minn..
ee milijonov ljudi -e je izmenjalo. Grskn, ki ni mogla sama nositi stroškov tega preseljevanja, je dobila posojilo Ltgo narodov, in poseben o(!itf>j- Lig«' narodov je nadziral vsi' preseljevanje, naselila Rose Pajnič. roj. X«>vak v '11 niiorabo denarja za po<l-taro-1 i ."U let in rojena v Tr-
je bil rojen tukaj v Ameriki. Om-enjeni je nečak vir. kanoni-ka Omana iz Olevelanda.
t
\ Rod Lodge, Mont., j«- iimr-
1 »ovijali. V Ameriki je živela l«'t in tu zapušča moža, 6 bratov in sestro
t
je v
( -levelandu
Tn po tem velikem činu. ki more biti nanj Liga narodov ponosna, so se od noša ji med Turčijo in Grčijo stalno boljšali. in nevarno ognjišče s|m>-rov jt' > tem z Balkana temelji-
Dne lil. dee.
umrl Jakob Korenčan, -=tar 7<> to in dokonč.no odstranjeno. !«'t. Doma je bil iz Hoiinla! pri A'rliniki. odkoder j«> prišel v Cleveland pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočo i-oprogo Johanno in tri hčere, \ starem kraju j »a brata Antona.
'borne razne kapljice, za kar bosta preskrbela Mr. Arnež in njegova ljubezniva in post režiji va ženica.
iZa ples bo igrala izvrstna godiba raizne naše in ameriške komade, tako da bo obilo zabave za vse.
(I)ragi rojaki in rojakinje, pridite v obilnem številu, da se hongo r^kuipno )>o domače ■med .seln>j pozabava 1 i ter si voščili srečno in veselo Novo leto 1940.
Posebnih vabil se za to prireditev ne bo pošiljalo. Blagovolite smatrati ta dopis kot direktno vabilo.
Torej na veselo svidenje prihodnjo nedeljo večer pri Mr. Arnežu.
IS pevski min braskim pozdravom za slov. pev. društvo "Slovair'
Anthony Svet.
NAZNANILO
NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih draavah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 cente.
KOMISIJA PREGLEDUJE AEROPLANE
Senatorji in poslanci, člani kongresne vojne komisije, nadzorujejo aeroplane na vojaškem letališču 'March \Field v Californiji.
PRVO POŠILJATEV SMO RAVNOKAR PREJELI IZ
JUGOSLAVIJE
Krasno izdelanih COPAT, ročno tkane iz mehke vo'ne in mehkega usnja, gorke in komodne; samo rdeče barve. — Zelo pripravne za darila.
Za vse natančnejše tozadev. ne informacije glede cene itd., se obrnite pismeno na znanega rojaka: Mr. ANTHONY SVET
SLAVIA TRADING CO
1265 Broadway-New York, N. Y.
NAPRODAJ
imam (>() a krov dobre zemlje; nekaj je čiste, <lrugo je lepa hrastova bosta. Cena je nizka; vzrok je, ker imam dve farmi. Kogar veseli, naj se oglasi na: JOHN TEHCBK, Star Route, o. of T. M. Lawhon, Grandin,
Missouri.
3x
se iznenada spomniš človeka, oigar ime si že neštetokrat spregovoril, kar naenkrat pa njegovega imena ne veš. To sc pravi, — njegovo ime ti je presneto dobro znano, na jeziku ti je takorekoč, toda z jezika ga za nobeno ceno ne spraviš. Pa naj si še tako prizadevaš, ne gre in ne gre.
In tako ni le z imeni, pač pa tudi z raznimi drugimi besedami in izrazi. Na jeziku so ti, to je pa vse. Jezik pa, kakor da je zaplankan, in je skok preko plank nemogoč.
Nervozen postajaš, jezen, napenjaš možgane, sili; jih in bičaš, toda brez najmanjšega uspeha.
Šele po nekaj urah, včasi tudi šele po nekaj dneh, se ti možganski vozel razvola, in be-eda je tukaj, tako preprosta in vsakdanja, da ne veš, če i)i klel, se jezil ali se smejal, ker si imel toliko brezpotreb-nega opravka ž njo.
Pred leti sem bil nekega ve-"era obiskal prijatelja, ki živi precej na samem v bližini mojega kraja. Poleti je do njega pot prijetna, pozimi je pa večkrat treba kar scela gaziti sneg.
Štirje smo sedeli pri mizi poleg peči, kadili, politizirali in zalivali politiko s precej močno kalifornijsko kapljo.
Razpravljali smo o pričetkih svetovne vojne, o sarajevskem atentatu in o avstrijskem napadu na Srbijo.
Tako so prišli polagoma tudi avstrijski generali na vrsto, in moj prijatelj, ki" je v tistih strahotnih dneh služil avstrijskega cesarja, je pripomnil:— Nihče bi ne prisodil Srbom take hrabrosti. Presneto se je motil avstrijski general . . . no, kako se mu je že reklo?
—	O, — je pripomnil drugi, — misliš generala . . . Zlodja vendar, na jeziku ga imam . . .
—	Že vem, koga misliš, — dostavi tretji, — general . . . general . . .
Tudi njemu je zastala beseda.
—	General, — jim priskočim jaz na pomoč, — saj je bil pravzaprav Slovenec, oziroma Ceh. Njegov oče je bil v gozdarski službi na Koroškem. General, no . . . čakajte, general . . . general . . . Kako vraga se je že pisal!
Vsi štirje smo umolknili, ko da bi nas kdo z mrzlo votlo polil. Ta ali oni je skušiil zasukati pogovor v drugo smer, pa ni šlo.
Nespregovorjeno ime tistega nesrečnega avstrijskega generala nas je tlačilo kakor težka mora. Mučen molk je le sempatani prekinil vzdih tega ali onega: — Le kako se je zlo-mek pisal ' Na jeziku imam. . .
Ze prej pozno sem se poslovil in ko sem bil že skoro doma, se mi je iznenada, kakor strela, posvetilo ime, ki nam je delalo toliko preglavic. Navzlic pozni uri se obrnem ter ne meneč se za slabo vreme in sneg ves potan'prisopiham v hišo na hribu. Ne, da bi potrkal, odprem vrata in jih ho-eem rešiti iz mučne zagate, toda vsi trije hkrati mi zakri-če nasproti: — Potiorek!
— Da, Potiorek je bil, —^ pravim, se na pragu obrne] in grem.
1 'i"fegg£
"GLAS KAEDIJX"« New Yoif
Fricky December 29, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAM
RAZGLEDNIH
»Sprejeli smo o<l rojaka, značilen članek, ki izvaja svoje misli <» izgredih, ki >o bili malo ali več opisani v newyorskih časopisih:
V današnji številki ne\vyorškega "Times" čitam sledeče poročilo:
liElMJRAL), Jugoslavija, lib. dee. — Jugoslo\nnska vlada nadaljuje s preiskavo komunističnega delovanja po deželi. V zvezi s tem je beograjska policija preiskala urad "Prizad'1, Ki ima monopol nau izvozom žita in je največje trgovsko podjetje v Jugoslaviji. Policija je aretirala štiri osebe in zaplenila mnogo listin. Detektivi so že v ponedeljek vstrelili generalnega ravnatelja družbe.
BKiKIRAD, Jugoslavija, -<>. dec. — Da zaduši komunistične demonstracije, je policija po Jugoslaviji aretirala več sto dijakov.
Aretiranei, med katerimi mnogi pripadajo k najodličnejšim .jugoslovanskim družinam, IkxIo poslani v tri nova koncentracijska taborišča. Med aretiranimi ste tudi hčeri dr. Moni-čila Ninčiča, bivšega \nanjega ministra in Ivana Ribarja, predsednika narodne .-kupščine. — Tako se glasi poročilo.
In nato sem se namenil, do bi jaz povedal svoje mnenje o ieli jugoslovanskih "komunistov".
PREGANJANJE "KOMUNISTOV" V JUGOSLAVIJI.
Dan za dnem prihajajo iz Jugoslavije poročila o komunističnih demonstracijah, katere vprizarjajo vseučiliški dijaki skupno z delavci.
Po mojem mnenju pa imajo te demonstracije popolnoma drugačen kot pa komunističen pomen. Ozadje je popolnoma drugo, kot pa ga predstavljajo jugoslovanske oblasti.
!'ver jen seut, da te demonstracije izražajo panslovansko misel, ki živi v srcih vseh Jugoslovanov že stoletja.
Do tega prepričanja sem prišel, ker pravijo poročila, da nekateri aretirani dijaki pripadajo k najboljšim jugoslovanskim družinam, kakor ste n. pr. hčeri bivšega vnanjega ministra dr. Moiučila Ninčiča in predsednika narodne skupščine Ivana Rybar-ja.
Takim ljudem >o pač ni bilo treba navzeti komunističnih misli in ciljev, ker -o bili rojeni in vzgojeni v izobilju in niso okusili c^lo svoje življenje pomanjkanja.
Komunizem se rodi samo iz pomanjkanja in obupnega živ-Ijcuskega položaja. A ko delavcu ne daš zadostnega zaslužka, da bo mogel- preživeti svojo družino, razun v pomanjkanju in stradanju, ali pa mu sploh ni dana priložnost, da bi mogel delati, te-naj postane komunist. Polif želodec še nikdar ni pričel vstaje ill revolueije; zadovoljen je s tem, kčir ima.
I*ač pa lačna "druhal"—'kakor jo navadno ozučujejo uradna poročila — najprej vdre v trgovine, da se nasiti, nato pa v divji jezi drvi dalje, da strese svojo jezo nad onimi, ki so povzročili bedo med delavci in nezaposlenimi.
V	tej "druhali" je že komunistični duh, ki ga je povzročilo pomanjkanje, ne pomanjkanje posameznika, temveč pom an j ka nje in lieda njegove žene in otrok. 'Sam bo že našel kak kos kruha, da si uteši glad, toda pogled na stradajočo družino ga navda z jezo, kateri da duška s tem, da vzame, kar more, da nasiti one, za katere je po postavi skrbeti dolžan in do katerih ga tudi veže ljubezen njegovega srca.
V	nižini se tedaj rodi komunizem, v bedi in pomanjkanju, :ie pa v višini, v raskošju in preobilici.
Tudi med dijaki so reveži, toda večstoletna tradicija jih preveva, da životarijo, kakor pač morejo, ne da bi se jezili na krivični družabni red, v upanju, da bo enkrat njihovo učenje končano in da jim bo zatem zasijalo boljše, udobnejše živ-
Ijcnje.
Kolikor je komunistov med dijaki, jih je mogoče zlahka prešteti.
Zalo povdarjam: v Jugoslaviji niso komunistične demon--tracije, temveč panslovanske.
Trudno so bile te demonstracije označene kot komunistične /.tradi Italije. Ko se je velika Rusija odločila, da sklene prijateljske zveze z vsemi slovanskimi državami in narodi, tedaj i*■ t.udi \ jugoslovanskem narodu vzplamtelo; oživela je po-doba Matjuške Rusije, ki je rešilno upanje vseli slovanskih narodov.
Demonstracije — še enkrat ]K>vdarini — niso komunistične, temveč panslovanske. Jugoslovanski narod, zlasti pa mladina, *e ne zmeni za mnenje svoje vlade, še manj pa za "prijateljsko" Italijo, temveč išče svojo rešitev v — slovanski Rusiji.
Njim ni mar, kakšne oblike, kakšne barve je sovjetska vlada : Rusija je slovanska država in ne samo sestra, temveč mati vseli slovanskih držav in narodov. To je njihova edina
mi-el.
In v tem smislu in pomenu se dogajajo demonstracije v Jugoslaviji. In kdor je vdeležen v teh demonstracijah, se ni komunist, temveč je pravi Slovan!
S tem pa demonstrant je ne mislijo na to, da bi naj Jugoslavija postala vazal ka Rusije, temveč, da bi bila njena prijateljica in zaveznica proti našim dednim sovražnikom.
In tega mnenja sem tudi jaz.
VABILO NA ILVESTROV VEČER
PESMARICA
"Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Oeriu
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 1().'5 pesmi. —< Dobite jo v Knjigarni Slo veni c Publishing Co., 2IG W. 18th Street, New York, N. Y.
«si
KI GA PRIRKDI '
SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO
o v a n "
* V	¥ *
V NEDELJO 31. DECEMBRA, 1939
V PROSTORIH ROJAKA FR; ARNE2A
6691 Forest Avenue	Ridgewood, N. Y.
Vstopnina 35c.
se priporoča— "Slovan"
Začetek ob 8 zvečer.
Finska ob Lede-nem morju
K11 a izmed sovjetskih zahtev nasproti Finteki se tiče ozemlja ob Severnem Ledenem uio-j rju, ki ga je Rusija leta 1920 'odstopila Finski. Ena izmed prvih vesti v sedanjem spopadu prt je poročala, da .so bolj-ševiki zasedli finski del tako zvanega Ribiškega polotoka, Ribačija. Ne gre pa samo za ta polotok, ten<več za dosti večje ozemlje, za katero sta se stoletja borili Rusija, Norveška in Švedska, ki je do letu 1809 vladala nad Finsko. V jeziku moderne po lit if* ne geografije bi to ozei Jje označili lahko za koridor.
(Finci imenujejo to sporno ozeml je po reki Pečengi, ali kakor oni pravijo Petsami. ki se pn sredi koridorja pretaka proti Ledenemju morju. Ozemlje v gospodarskem1 oziru ni čisto brez »pomena, saj smo slišali. da so na njem rudniki ni-kla. Dosti je tudi vodne sile za proizvajanje električnega toka. Še važnejše pa je dejstvo, da je zaradi Zalivskega toka na tem kraju globoko pristanišče. ki pozimi ne zaledeni in ki omogoča mimo Severnega rta zvezo z Atlantskim o-ceamrm. To .prednost uživa tudi znano sovjetsko pristanišč Murmansk, ki leži malo bolj n;t valiodu v zaščiti glolwko v celino zajedenega fjorda. Za Rusijo samo ponovna vrnitev tega ozemlja ne bi pomenila dosti, <sa.j ima dovolj nadomestila zanj. tem težje pa bi zadela Finsko, ki njena vzhodnomor-ska pristanišča pozimi zmrznejo in so tudi v morebitnem spopadm v Baltskem mtorju izpostavljena sovražnim napadom, kakor se je pokazalo baš v zadnjih dneli.
Vas Ijunahamari, ki leži ob izlivu reke Pečenge. se je pod fin-ko upravo zelo razmahnila. Tu natovarjajo pred vsem les, a tudi posušene ribe, ki jih prevzemajo večji del italijanski parniki. Drugače je ob di^ji strmi obali tega ozemlja le še nekoliko ribiških vasi. V notranjosti je važnejša vas. ki se imenuje po obeh rajskih svetnikih Borisu in Glebu. Tu je ruski svetnik Trifon v 15. stoletju postavil cerkvico za n o m a d i -z i r a j o č e Laponec, dane- stoji tam velika pravoslavna cerkev. V bližini je že norveško obalno mesto Kirke-nes.
Prebivalstvo je v notranjosti deželice izključno Japonsko. Bavi -o z rejo severnih jelenov. Po letu 1920 pa se je priselilo mnogo Fincev, /Jahti na obali ter v Janiskoskiju, kjer je po-nientfbna električna centrala in kjer se jo naselilo kakšnih 11 tisoč ljudi. V bližini te naselbine so rudniki nikla, v rekah izpirajo tudi zlato in del prebivalcev «se bavi s prodajo kožuhovine. .
5T	K
\/'GLAS NARODA 5 w	'S
f počil jamo v staro do ^
^ movino, Kdor ga ho-^ i če naročiti za *voje i J sorodnike ali prijate- t j| [je, to lahko stori. — ^ 4 Naročnina za stari ^ J kraj stane $7. — V | j| Italijo lista ne posi- S * Jimap,, .	i


&CA "J!4M KSJilCMIIiHilll
. iMr rTBeMB* - -': ......Zi-i . t	;,ifft-n4M' m
Kratka Dnevna Zgodba
l{. 1!
NOVOLETNO STRAŠILO V DENARJU
Krog devete ure <c na -mučili odpravim na pot iz planinskega doma. Divje vreme! Burja tuli in zavija okrog vrhov, snežni zameti se kopičijo, en sam trušč in t rok v smrekah.
Vražje (r/.račje! V tej novoletni noči sem napol v spanju slišal, kako so se lomila in padala debla dreves, kako so ledene sveče žvenketaje udarjale na šipe in takšno tuljenje in ječanje je bilo ponoči, da se je človek sponuniI najstarejših grehov. Kar divje se začenja to leto!
A jaz moram ven; nihče me ne sme ovirati Ven moram, ven v stokajoče, zasnežene gozdove, navzgor v svobodne višave, kjer se tuleč plazijo strahovi iz j užiio vzhodnega kota. Čutim, da se mi bo danes Š<* nekaj prav posebnega pripetilo. Kdo ve, nemara prisopiha '<a mjpekln-V-k mi hoduljah. Stvar se ne bo gladko iztekla, saj so mi je mfnnogrede povedano, tudi sanjalo od uši. Debla ležijo po tleh, izruvana so s koreninami vred. lirešče so -e podrla na belo sneženo }m>1 je. Nekatera so kčir ]>očez prelomljena in strahovito raz-čefiidrana. Grozotno se gibljejo borovci, vrhovi se mogočno pozi'bavajo v burji.
Dobro, da sem se na smučili odpravil venkaj, kaj takega ne d oživiš \isak dan. Malokdaj se pripeti, da bi gozd tako rjovel, in bi satani tako trdilo juha! skozi vihar.
Doma bom <<• kaj doživel, prav dobro vem,, da ne mi bo kaj prav čudovitega pripetilo. Povtopnem se na vkreber, saj mi tu v gozdu jugozahodnih ne tla miru.
b'e,- ni moči zmeraj biti v go-z<lu. T roba je kvišku na svobodni greben, če se hočeš spustiti na ono stran nizdol.
Prvi poskusi mi ne uspe; kar nič ne zmorem spričo stene divje bur.i'\ Ledene šivan-ke se usujejo name. Sklonim se in prodiram naprej, ko trmasti kozel z rogovjem. A ne dam se ugnati! Zda i -em že zunaj, zdaj ne vidim ničesar več a dobro vem za »>ot.
(tuj. nek'do kliče! (Ostanem in prisluhnem. X"kdo jc zaklical. noter v to noro vreme. Sapo si zaprem, preneham dihati in sem / obema bobničema v ušesih na preži
ISpet nekdo zakliče. prav razločno zakliče, prisegel b\ <la je človeški glas. Brez dvoma nekdo je v stiski, nekomu grozi smrt v tej ča^ovniški vihri ju ne ve. ne kod r« kam.
Iščem in iščem. Aha: nekaj se giblje ondi. Neka neznan sko velika postava se ko orjaška -enea mota iz megle in sneženega meteža. Rogovili z dolgimi udi. Ali ui-em dejal da se mi bo še kaj pripetilo? Ali se mi ni od uši sanjalo? S snCučmi se priiinem' <lo postave, žal, da nimam nič konjaka. — Oh, saj je le zasnežena smreka. Kakšna postava neki! Vraitr vzemi to trapasto snlreko! Tudi irlas je zamrl. Saj vem. nihče ni klical, buna me je potegnila- saj to je njena navada.
So strahovi, so; kdor je kdaj doživel tako vreme, bo že vedel da so strahovi. Kaj pa mi sploh vemo, koliko pa nam je znano? Tu se mi bliža strah, pravi pravcati strah. Vidim, ka.ko raste iz ostudne sivine divje vihre. Veča se in veča.
videti je že kot kak slon.
Nikoli nisem verjel v strahove, Hploh sem se smejal ta-kini pravljicam. Zdaj mi za-gomazi po hrbtu; tako sam sem, tako neskončno sam. Bog ve, kaj namerava to strašilo z menoj.
Dre vim naprej. Dobro sem bil naniaaal smuči, zdrevim ko puščica po rebri in. v gozd nizdol.
A strah, ne bodi len. kar za menoj.
<kHaliooo! Ilahoooo!'' rjove ta neznanska pošast.
iSredi dira. ko frčim nizdol ko blisk, se za hip ozrem. Pošast mi je tik za petami. Od pohleipa in satanske naslade rjove in i^e podi s čarovnicami vihre za menoj in me lovi kot bi bil zajec.
"Hahooo! Ilahooo! Stoj!" iPcženem se še bolj v dir. Le brž v gozd, tam bom rešen, tam se bom uprl, tam, -e boni že znal brajiiti!
Tako se podi ta strahotna gonja prav v gozd med drevje. Za s^boj slišim hropeče sopenje. Zdaj me zgrabi groza za vrat. Prijatelj, nič me ni sram, dasi se vam zdim stra-hotopec. Samo pomislite: blazna, divja gonja skozi peklenski trušč orkana, n tik z:t teboj earn samcati satan!
Zamet! Grom in strela, ali ga bom predrl? Pozor, nazaj! Križ božji, padem,. S peklensko silo me zažene v novi sneg. Prekopicnem se trikrat. Štirikrat, v oblaku snega me |wj-mete po rebri.
iPrskam, hrkam, stokam, lir lH-t mi je prepoten; dvigam -e in se otapavaim iz zmede in sem pripravljen na obranubo za življenje in smrt.
S t rah stoji tik mene.
"Stopite poti drevesa, tam tako ne vleče," pravi strah.
Namreč — to ni strah. To je pismonoša, pismonoša na smučili. Vem, iz turistovske-ga doma onkraj rebri prihaja.
Že vti" let ga poznam — tega strahu. V roko mu sežem. Bog pomagaj, kakšna sva! V.se, zasneženo, vsa v ledenih skor-jah. ^
Nekaj denarja imam za vas; sem bil v domu, pa vas ni bilo več tam. Štirideset dinarjev in petdeset par."
"Aha. štirideset dinarjev ]K'tdeset par — honorar od vrstic/'
"Štirideset dinarjev petdeset par!" reče strah, zasadi ledeni palici v sneg, si sU-če obe debeli rokavici in odpre torbo. Tudi jaz si slečeni rokavico in se podpišem,. Joj, kako tudi vihar, že zopet .se smreka podrla.
[Štirideset dinarjev petdeset par . . . Pa kar sredi meteža. prav v burji, sredi snega in ledu in vihre, v trušču in brušen neurja. Pa kaj bi — štirideset dinarjev je pa le štirideset dinarjev.
"(V pridete drevi." pravim, strahu, "bova teli štirideset dinarjev za>pila."
Nato zdrčiva skupaj nizdol — jaz in moj strah.
Di viva, da bežijo oblaki..To ti je smuka sapramiš!
Pred gostiščem naletim na športnesra tovariša.
"Ali nisi bil zunaj.'" -cm ga vprašal.
'"Ne; sem nocoj preveč slabo Kipal."
*'Ali se ti je od u^i sanjalo."'
"Zakaj? Ali je prišel kak denar zame
'"Za vas pa ne," pravi pismonoša in se zasmeje na Vsa zasnežena usta.
Potem pa ga popi jeva Si Ice in dva — jaz in moj strah — "Srečno novo leto! — Srečno!
NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 1910. — IfiO STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 30 CENTOV. —
V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 cente.
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak«l sem v Mekko romal — Pri iamarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
.» § i
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg iz jede. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarjn.
Cena $1.50
Naročite jih lahko pri
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani J Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
I 2 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Eešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani
VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apacu — Na nevarnih potih. — Winnetovoy roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
__Cena $3.50
2 U T I
4 knjige, s slikami, 597 strani. Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
•BE* i Ilipsp.HivT«!
Friday December 29, 1 939
0UIVKI1 (TUGOHLXV) UilLT
Vaški Apostol
Spiaal L. GANGIJ'JFER; za "(Jias Naroda" priredil X. X.
19
Nočem, da
lil
a-< t v
\
"Naj kvasijo i.iuilje, karkoli hočejo." (Dvignila je glavo in poslušala. "Otrok gre, ni treba več govoriti u tem dišala."
Naglih korakov je stopila Beta v sobo. Njen obraz je ! il spačen, kot da bi se ji zgodila velika nesreča.
"Kaj pa je otrok!" jo je vprašala mati prestrašeno.
tfieta je pristopila k mizi, mečkala je ruto med prsti in /uijecljala:
"Mati, brez k le ja sem prišla. Branjevec pravi, da nam ?ie bo prodajal več "
'Peter, ki je vi Je! le bledi Betin obraz, se jc uprl s pestmi v mizo, da je zaškripala. Njegove široke ustnice so se zožile in iKjgledele. V očeh nm je bliskalo, kot da bi se v tem iri cente težkem človeku naenkrat zbudila jeza.
Q.imaiiea mu je lokajoč prikimala:
"No, zdaj pa nama ni treba več skrivati. Tako branjevec je rekel, da nam ne bo več prodajal? Seveda, on je dober kristjan, seveda. Od divjih lovcev pa kupuje. No, b:«m pač morala kiej iz mosta naročiti."
Začudeno je ar'a Beta v mater, kot da bi ne razuiwe'a njenega nenadnega mini.
*4 AI i veš." dilmila komaj slišno, "kaj govore ljudje?"
l,l>a, Petcrček mi je povedal."
Limarica >e je ozrla v svojo hčer. In ko je videla njene motne oči, si je z roko podprla čelo in umolknila.
Ta materin molk je Beto še bolj razburil. Krčevito j<- oklenila Petrovih rok.
"Povej imi, ti mi povej, ali se srnic tako govoriti o nedolžnih ljudeh? Ali Bog pusti kaj takega? To mi moraš povedat i. Peter! Ti poznaš Boga. Večkrat >i mi že pravil, da ura bolje poznaš kot marsikdo drugi. Zdaj govori! A'i mol e dovoliti kaj takega? Pa vendar pravijo, da je dol)or in pravičen."
Peter je pokinu l: "Olovek h\ mudil, da kaj ta'kega bi mogel dopustiti. Toda včasi pa tako odloči, da ne vemo, pri čem smo."
Njegov obraz je postni sivkast. Previdno, kakor največjo dragocenost je vzel Betino roko v svojo dlan.
"Ve:. pri ljudeh, pa naj bodo še tako pametni, je pallet nekoliko omejena. Precej daleč vidijo, na koneoi je pa vendarle zid, skozi tisti zid pa ne vidijo. In kar Bog hoče, postavi za tisti zid. Nihče ne vidi in nihče ne razume Po cesti stopa t rut len jmipotnik in si zaželi lepega ver-niena. Pa kaj napravi Bog? Dež vsuje na zemljo. In H misli: 'Naj se le jezi popotnik, toda dež je koristen in potreti« n.' Kako hi rasla trava brez dežja?"
Pogladil je Betino roko in njegov glas se je pomiril:
"ISipoČetka sen. liotel vzrojiti, zdaj pa vem. Če Bog dovoli ljudem kaj takega govoriti, že ve. zakaj. Le meni verjemi, da bo Še kaj dobrega zraslo iz tega. Jaz ti rečem to, ja-z!"
Seveda, ti si dober človek." je zamrmrala Li marica 41 Če bi ljudje verovali v Boga, ki je v tebi razprostrl *voje nebo, bi bilo dobro na svetu."
S solznimi očmi ga je pogledala Beta. ■ "Hvala ti za tvoje dobre besede."
Videti .pa je bilo, da je njegove besede nfeo pomirile. Molče,je odšla k peči in se stisnila v kot.
Peter je stopil za njo, pa je sredi iabe obstal ter mahal z rokama kot bi hotel r.ekaj zagrabiti. Naglo se je obrnil in pograbil klobuk. Če bi bil klofauk železen, bi ga zmlin-eil v svoji jH^sti, mehka klobučevina se je pa vdala.
"Pozdravljena, mati Z Bogom, otrok!" Peterček, kam .pa?" ga je vprašala Li m ari ca. 'Zdaj mati, zdaj se mora nekaj zgoditi."
Zdelo se je, kot da bi govoril Peter z povsem drugačnim glasom.
"(V mirli Bog tako ali tako. nekaj se mora »goditi. Gosaku! župnik mora pomagati. * In če on ne bo pomagal, vem za drugega, ki bo. To sem jaz. Le potolaži se, Elizabeta. - Bog in jaz, midva bova vse popravila."
1 Na pragu se je pozabil skloniti in je zadel s čelom ob obod. Limarica f« je morala nasmehniti.
"To bo mcnidu vse, kar 1m> imel o dtega. Potolaži se otrok. Življenje gre j>o cesti in cesta ni vedno čista. Semkaj sedi. Pri delu bos vse pozabila."
Beta jo hotela k mizi, pa ji je naenkrat kri šinila v ble-&jl lica. "Peter, Peter!"
Sele tedaj je opazi'a, ,da ga ni več. Planila je za njim v vežo: "Peter!"
Bil je že na dvorišču. Ko je slišal njen glas, se je takoj vrnil. Ste ječ na pragu, je zatemnil vso vežo.
"Kaj želiš, dete?"
"Nekaj te bom vprašala, Peter."
"Kaj pa?"
Bel« se je obotavljala. "Tvoj Himtan . . ." •"-K ij ;hecTis od Renifana? Povej!"
'"Ali že ve VaUfbofer. kar govore ljudje o nama!"
"Seveda ve. Saj mi je 011 povedal."
"A'i Vabilu fer verjame kaj takega o materi in meni?"
"Toda," Peter je moral }>ogoltniti slino, predno je mogel nadaljevati. "Otrok, kaj ti vendar ne pade v glavo? Ro-;<n 4la hi ka,j tak'ga verjel?" Outil je, kako se je Beta oklenila njegove roke. "Tn Ronian prav dobro ve, kdo je poroči cepil drva."
H®®*1 ■ - f •
^ Y^Ali samo zaradi tega ne verjame?"
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Inteligence Service
Inteligence Service, britska tajna s užba, je že od davna imela važno vlogo v političnem, socialnem, diplomatskem in trgovinskem življenju brit-skega imlperija. Njeni začetki segajo v IG stoletje, ko je kralj Henrik VII. s pomočjo svojega najbolj vnetega zaupnika, duhovnika AVolseva, osnoval tajno službo. Kraljica Elizabeta je osnovala cel zbor tajnih a-gentov, ki pa so bili zavoljo svoje podkupljivosti na slabem glasil. To je bilo v dobi nepo-' . pustljivega boja med kraljico Elizaibeto in kraljico Marijo Stuart, v dobi, ki je dajala za-j voljo tega boja dovolj prilike za zarote, izdaje in denuneia-cije.
no pogodbo s francoskim kraljem Ludovikom XIV. Porre-dovalka je bila Louisa de Qucroual, ki jo je Karel II. napravil za vojvodi« jo Ports-m ou t lusk o, med tem ko jo je Ludovik obdaril s posestvom Aubignv, na katerem je sklenila svoje življenje, ko je angleško ljudstvo v .skrbeli nad njenim, čedalje večjim vplivom nad kraljem Karolom doseglo nje izgon.
A' IS. in do srede 19.
V tem času je imela angleška tajna služba polne roke dola, da je pribavila tiste informacije, ki r?o si jih želeli od nje. Poročila in tajne dokumente so zbirali v centrali in tako je nastal "tajni kabinet" angleške vlade. Kot prave ustvaritelje tajne službe imenuje zgodovina Williama CV-eila, lorda Burleifrha in sira Francisa Walsinghama. Poseben slovo« -i je pridobil kot agent tedaj neki italijanski pustolovec po imenu Delbona. Prevzel jo nalogo, da prinese neko dokumente, ki so kompromitirali angleško vlado in ki
toletja
je Inteligence Service s svojimi neštetimi informatorji ob-v lad ovala že we angleško živ-lienjo. Ko je pru-ski kralj Friderik Veliki osnoval "r/orno" vohunsko organizacijo, jo an-ghiška tajna služtba poslala svoje agente, da proučijo nje ustroj in nato je vohunska -lužba Williama Pitta lahko prekosila prusko vohunsko službo. .
Inteligence Service je izkazal Angliji uslugo v boju proti njenemu sovražniku Napoleonu I. Zunanji miniister Canning je leta 1807 s poinO«jo tajnih agentov pravočasno zvo-dc-i za določbe tajne pogodbe v Tilsitu med Napoleonom in carjem Aleksandrom. Anglija jo potem lahko presenetila dansko brodovje bomibardira-Ia Kodni j in preprečila s torn
NAZNANILO in ZAHVALA
I*o dolgotrajni in uiučui bolezni je 1!». decembra, 1JK10 umrl moj dragi supro^ in oče —
William Dobson
v Veterans' Hospital v Xorthport. X. Y. Njegovo truplo je bilo pripeljano v New York k {»ogrebuiku 1'etru .larema na 7. uliei. Pogreb IMiJiojnika je bil v i«>tek. decembru in je bil pokopan na SI. Johns i k »k opal i See na Long Island u ob veliki vdeležbi sorodni-kov in prijateljev, kakor tudi veterancev, ki so mu izkazali zadnjo east.
Prav iskreno zalivalo Izrekam vsem onim. ki so mi v težkih urah stali i»b strani in mi s svojimi tolažljivimi Itesedaini olajšali bolečino. Zahvaljujem si* vsem, ki so «a prišli kropit Mi darovali vence.
Pri tej priliki se tudi zahvaljujem i>ogrebiiku Petru Jaremi, 12!t K. 7th Street, New York, ki je dal na razpolago jako lepo dvorano in je tudi pogreb kar najlepše in v mojo ik>i>o1uo zadovoljnost preskrbel. in ga vsled tega vsem toplo priporočam.
Ža'ujoOi ostali:
TESSIE DOBSON, soproga;
MILDRED, hči.
New York. N. Y., 'Js. deeembra, 1939.
bili v roki nekega tujega z.Vf'z? skandinavskih držav, ki
poslanika. Tzbral si jo že v tistih časih med vohuni priljubljeno pot z igro na dve strani.
Poslaniku jo za izročitev tistih dokumentov obljubil neko zelo dragoceno koresiKm-denco amgleške vlade. A" ta posel »so je vmešal duhovnik Giffard, ki je imel nalogo nadzorovati plomonitaško rodbine, ki so bilo ostale katoliške. Znal si jo pridobiti njihovo zaupanje. ki ga je izrabljal na naj-nesramnejiši način, imel jo mnogo usmrtitev na vesti, ne da bi žrtve kaj sumile. Podoben značaj je bil najnevarnejši Walsinghamov agent Th. Phillip?.
Oliver Cromwell je angleško tajno službo postavil na novo podlago, ker je bil ljubosumen na poučenost kardinala Riche-louja o vseh stvareh. Postavil je na čelo njegovega posebnega zaupnja vredne preizkušeno može in kanalu je veljal za najbolje poučenega diplomata v Evropi. Današnja organizacija Inteligenco Service temelji v bistvu na oblikah iz Cromwell o voga časa.
Ko je kralj Karel II. pristopil k tro.fzvezi x>roti Franciji, je angleška tajna služba za njegovim hrbtom sklenila taj-
jili je hotel Napoleon izkoristiti za obkroži te v Anglije.
'Današnji Inteligence Service ima za soboj torej vočsto-letno izkušnjo. S svojim delom more post reči Angliji z vsa'ko politično, vojaško in gospodarsko informacijo iz vseli druirili ozemelj, kier hoče angleška svetovna sila v gospodarskem nodročjn imeti kakšen vpliv. • fa-no jo, da Inteligenco Servt-co je storil mnogo tudi v sedanjem sporu, pri katerem gre za temelje britskega svetovnega kraljestva.
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1940
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, K. Y.
Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
UIJ;illllHilJldaWllJ3lllH»iiii»iiH!iiiinim».s»immmnni
Molitven ik:e
• ir
iin'iiniiuimniii?»nm.».^i
v krasni vezi importirane iz starega kraja . . .
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SKCA
SVKTA LKA (šiv. 408)
41G struni; velike črke .... 1.50
t imitirauo usnje vez ...:„ il yy^jQ PISMO f najfinejše usnje ver ....1,2(1 | ▼ bel celluloid vex.........1.20
RAJSKI (jLASOVI
l<latiio vezano .............80
v usnje vet (štv. -J15| ....1._
v celluloid vez. »štv. 614>..1.50
KRISTUS KRALJUJ
(preko tis<(č- strani»
sestavil dr. Ivan Vrečar.. 175
VEČNO ŽIVLJENJE
(640 strani) sestavil (iregorij DeČja k.. 1JS5
13-
KATOL1ŠKI KATEKIZEM .... .50
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)' Key of Heaven
fino vw.auo .....................55
v usnje vezano..........75
CATHOLIC POCKET MANUAL
v fino usuje vezauo......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
«tiii,i!iin*'iiii, h.iini:ini, ..iiiiiid;,, ...niniiiij
ui"l|"iniiii"'iiiiiniH',"iiiiiiiiii'''iuiniii|
MEHKO VEZANE KNJIGE
Maginot in njegova črta
'Dandanašnji je znano v.-a-koinur na svetu, da je Magi-notova črta najmočnejši tixlr nja\Vki pas. ki varuje vzlio<l-rio in se verno vzliodno mejo Francije. Vsakdo je že bral številne o])ise o debelini he-tomskih sten tega ntrdlienega pasu. v globini kazeniat, o podzemskih kašeali, o eestali, železnicah, vodovodu in električnih napravah. A malo jih je, ki bi vedeli, počemu da se ta orjaška trdnjavska črta imenuje Maginotova ei-ta.
Andre Maginot je bil se lota 1014 navaden narednik in kot tak je bil poklican k vojakom, a si je svoje prvo zasluge, bilo mu je 37 let, pridobil v politiki. A' parlamentnih krogih ni bil nikak neznanec.
V bitki pri Donaumontu je bil hudo r-cujen v nogo, tako da je moral po ozdravljenju sleči vojaško uniformo. Odt'cj je posvečal vse i=voje moči gradnji varnosti in obranube francoske države. T.eta IDI7 je prvič vstopil v vlado, ko je postal kolonijuski minister. Vojni minister tedanje vlade je bil Paul Painleve, odtlej sta bila Painleve in Maginot ne-razdružna prijatelja.
Leta 1920 je Maginot postal ■perzijski minister, leta 1922 pa prvikrat vojni minister. Od leta 1924 do 1928 se ni vmeše-val v politiko, a leta 1928 >o sra vnovič poklicali v vlado. Leta 1929 *=i je izmislil načrt mogočne utrjene čiie ol> Renu in lotrinški me.ii. Svoj načrt je najprej razodel Painleveju. Ta mu je pritrdil in je predlagal izvedbo ^[aginotovega načrta.
Leta 1930 kso zaceli delati, in vlada in zbornica sta navdušeno privolili. Maginot je še položil temeljni kamen prve kazemate, potem je prevzel Painleve, njegov naslednik to gradnjo. A nOben en m od njiju ni bilo usojeno dočakati dograjene črlc. Maginot ie umrl leta 1931. Painleve pa kmalu nato. Ko je %bila otvoritvena slovesnost trdnjavske črte, je svojega sina nadome>tovala 90 letna Marginoto v a mati. Predlagala je, naj imenujejo to črto Maginota in Painleve ja. A bilo je že prepozno, ime Magi-notova črta je bilo že sprejeto in je to ime tudi o-talo.
NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 1940. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 3 cente.
IZGUBE LETA 1914 IN LETOS.
Poročilo angleškega mornariškega ministrstva navaja, da je Anglija leta 1914 v prvih treh mesecih pomorske vojne izgubila 22 ladij f> skupno to-nažo 125,656 ton. Med temi ladjami je bilo šest križark, ki so jih bile torpedi rale nemške podmornice, en dreaghnouth in ena križarka, ki sta eksplodirala, ker sta naletela na mino in tii kri žarke, ki so bile potopljene v teku sovražne akcije na morju. V sedanji vojni pa je angleška mornarica izgubila v prvih treh mesecih .vojne devet, ladij v skupni toil a ži 73.836 ton.
il
DARILNE POSILJATVE
v Jugoslavijo
100 Dinar. 200 Dinar. 300 Dinar. 500 Dinar. 1000 Dinar. 2000 Dinar.

$ 2.50 $ 4.75 $ 6.80 $10.75 $21.— $41.50
ZARADI RAZMER V EVROPI so bile nas« ivere za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreči in denar varno pošiljati. Vendar Je bila nam povišana cena, ker so stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje.
Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti.
ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽITE SE "CABLE ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1.— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York
Jf^azprodaj a
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla.
Z. Be Igraj ski Biser (Vltoj Jelene) 6 Burska Vojska
7. Cvetke	(H. Majar)
9.	Dedek je pravil (Julij Slapšak)
10.	Devica Orleanska
U. Dve sliki	(K saver MeSko)
12. Duhovni boj (Lovrenc Siupoll)
14.	Fra Diavolo
15.	Fran Baron Trenk
(Gjuro 1'andurlc)
18.	Humoreske, Groteske in Satire
(\zov in Teffij
19.	Korejska Brata, trtica iz miaijo-
nov v Koreji (Josef Spillmun)
21.	Mesija	,Dr. Jeglič)
22.	Mladim Srcem, povesti -.a
itiladiiio	(Ksavor Mcfikn)
11.	Maron, krščanski detek z lil>»-
nona
28.	Oh 50 Letnici dr. Janeza Ev.
Kreka
29.	1'arižki Zlatar
30.	1'atria. Povest iz irske jonafike
dobe	(II. Fedorer'
31.	Paberki iz Roža (Ivan Albrehti
32.	Popotniki, novele in Mire
(Milan PugelJ>
33.	Požigalee
34.	Prailjiee	(H. Mnjar)
35.
36.
37.
38.
10.
»3.
14.
Pravljice in pripovedke /a min
dino	(S. Košutmk)
Povesti in Slike (Ksaver Meskoi Ptice Selivke	(Tagore;
Praški Judek	(Josip Vole)
Prapretanove Zgodhe: Povesti (Anton Stražar j
Preganjanje Indijanskih misijonarjev	(Josef Spiliiuaii)
Rdeča in bela vrlnira
(Anton llunnder)
15.	Revolucija na Portugalskem
16.	Sisto H Seslo	<H. F<-<lerer) 18. Spisi Krištofa Jsniida
49. Študent naj bo (S. Finžgart 5t. Suneški Invalid (S. KoAutnlk} »2. Sveta Notburga
53. Tri Indijanske povest
(Josef S(illlman)
56.	Volk Spokornik in druge povesti
za mlaoino I K>avcr Moško)
57.	Vojuimir ali I oganstvo in krst
(Josip Ogrlnec
60.	Zbrani spisi za mladino
(Engelbert Gangl)
61.	Zbirka narodnih pripovedk ta
mladino	(J. Planinski)
63. Zlatokopi	(Josef Spillman)
(Vezava nekaterih knjig je od leia* nja nekoliko izkaiena.)
A ko ima kaka knjiga vec zvezkov, se šteje vsak zvezek za k ii j i go.
POZOR!
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK
FRANCOSKI ZDRAVNIKI SE VRAČAJO V CIVILNI POKLIC.
(XI) s»ploJini mobilizaciji dne 1. septembra je moralo v Franciji odriniti pod orožje tudi 27.000 zdravnikov. Zdaj je vrhovno vodstvo francoske armade odloČilo, da bo .1000 mobiliziranih- zrirtwVfHfcav poslalo den*ov.