Vznemirjajoče novoletne sanje nekega direktorja ob predvideni reelekciji
REELEKCIJA 1966
Ponovna izvolitev direktorjev je v najtesnejši zve-zi s spremembami v našem gospodarskem sistemu. V skladu z načeli samoupravljanja je izvolitcv di-rektorja predvsem zadeva delovnih kolektivov sa-mih, oziroma stvar njihovih organov upravljanja.
Prehajamo v obdobje, ko bodo delovni kolektivi zaradi vse večje ustalitve gospodarstva in raznih instrumentov lahko končno le izdelali svoj razvojni program, poslovno politiko, načrt dohodkov in skla-dov ter investicijskih vlaganj za daljše obdobje.
Delovne organizacije, ki že imajo izdelan svoj dolgoročni razvojni program, imajo ravno v njem najbistvenejše merilo za ocenjevanje sposobnosti pri-javljenih kandidatov, saj se bodo ob reelekciji in iz-biri najustreznejšega kandidata za direktorja pred-vsem vprašali, ali bo kot direktor in poglavitni or-ganizator proizvodnje res najprimernejši za izvedbo te dolgoročne proizvodne politike. Tudi prijavljeni kandidati bodo na podlagi dolgoročnega razvojnega programa dobili najboljšo sliko za ocenitev svojih sposobnosti in zmožnosti za uresničevanje takega programa, saj jim bo takoj jasno, kaj delovni ko-lektiv od njih (kolikor bi bili seveda tudi izvoljeni) upravičeno pričakuje.
V delovnih organizacijah, kjer sta načrtovanje in samoupravljanje bila že doslej značilni šibki točki, pa bodo pojmi o strokovnih, človeških, moralnih in drugih lastnostih, ki jih naj ima njihov direktor, precej zamegljeni in s tem seveda tudi reelekcija verjetno ne bo preveč uspešna.