Štev. 4.	Nedelja, 24. januarja	1^33
IIHIHII'MHHIIiilllllli I
F, S. Copeland:
Johnnie In mačke
Položaj je bil obupen. Josh si je ob-liznil usta in molčal. Sekec. ki je med prerekanjem izginil se je vrnil s koščkom ocvrte ribe, ki ga je oprezno držal v gobčku.
»Vem. da je to pravo.« je dejal »ker je del kosila, ki ga je pripravila naša : gospodinja za svoje malčke. Prihranil i
klicanem zavodu, ki mu pravijo šcla, nisem mogel zdržati, Josh! Moji sošolci so bili surovejši od mojih bratrancev,« Josh je skrivil hrbet. Kljub svetemu ukoreninjenemu preziru do fan talino v ni mogel razumeti, da žive dečki, ki so bolj pokvarjeni kakor Taylorovi
Kc je Johnnie povžil cvrtje, si je »tešil žejo pri bližni kapnici. Zadovo'jin se je nato igral z mačkami. Dinali mu je ponosno prinesla eno svojih rnačic in bila je vsa vzradoščena nad njegovim presenečenjem in občudovanjem. Ko se je vrnila z mladcem na postrešie je dovolila Johronieju. da ji je sledil prav do brloga. Deček se je silno začudil
sem ribo za Dinah, a ona jo bo gotovo privoščila Johnnieju. Dinah, ki je bila zelo radodarna, je Sekčeva opazka hudo užalila. Previdno je položil ;ibo poleg dečka.
Vse mačke, razen Josha so se na'o porazgubile po temnih kotih, da iih Johnnie ne bo videl, ko se prebudi Mežikale so s svojimi svetMmi očmi, da jih svetloba iz okna ne bi izdala.
Johnnie se je lačem prebudil, a spomnil se je, da nima niti beleča v žepu. V tem je zagledal košček ribe, ki je ležai ob vzglavju.
»Josh, ali si ti resnično oni p. avilira maček, ki je prinesel svojemu lačnemu gosnodarja hrane? 7e del- | go nisem tako dobro jedel. V ornem pre- i
maskirnemu bivališču. Mesto, kjer jé sikotila svoje mladiče, je bilo podobno v tla vzidanemu zaboja, ki se je lahko zgoraj zaprl. Pokrov je bil iz navadnih des'k s kakršnimi je bil pokrit cisiali pod. Tajnost skrivališča je varovala posebna vzmet. Johnnie je ugibai. kaiko Še Dinah prišla do tega bivališča. Sča-
soma so se deske nalbrže skrčile in okvir se je pod Dinahno težo udri. Deček je sedaj videl, kaj je njegov oče hram! v tem prostoru. Zanj.je bila najdba gotovo zanimivejša kot za D.nah. Svežnj: papirja, ki jih je Dinah uporabila га steljo so hili važni dokument, in vrednostni papirji; jeklene skrinjici so pa najbrže hranile denar ali dragoc -no-sti, saj je vedel, da tudi stric v takih za boj čk i h hrani denar.
Ko se je Johnnie vračal v kuhinjo, je spotoma ugibal, komu pripada najdba. Ali je njegova? Saj jo je oa našei! Gotovo pa je. da mora stvar prijaviti policiji. Del denarja bi gotovo dobil. Vsaj toliko, da bi si kupil hrane in obleko ter živel v skromni majhni kočici. Lepo je živeti v majhni koči in morda bi se mu tudi mačke pridružile... V vrtu bi gojil vrtnice, v kuhinji bi plapolal vehk, prijeten ogenj. V duhu je že vse K- doživljal. Ko je tako razmišljal ni oazitl na pot. V temi je zgrešil stopmeo ter te-iebnil po stopnišču, da je zabobnelo po vs»i hiši.
Mačke so se silno prestrašile. L2 Josh je vedel, da je Johnnie padel, ker so l.iudje v temi nerodni Ker ji ropotu sledila čudna tišina, sta Njau-vau in Josh cdšla k stopnišču, da dožemeta. kaj se je zgodilo. Joj. kako se prestrašil Josh. ko je zagledal Johnmeja. ki je ležal na vznožju stopnišča. Ni se gam'1 in bil je hladen kot zemlja.
»Veš li, kaj to pomeni. Njau-vau? Saj ti si imela mačice in med mačioo in otrokom ni bogve kake razlike?« je jokavo vprašal Josh in od shahu skrivil hrbet.
Njau-vau se je s šapico rahlo dotaknila drobnega, vlažnega obrazka.
»Ko je moja siva mačica postaja vsa mrzla, sem se pogosto vlegla nanjo da bi jo segrela, in res kmalu se je 000-mogla. Ko sem si zlomila nogo. -;cm bila tudi jaz vsa mrzla, a v košare so mi dali toplo vrečico in ogrela sem se. Vi moški si pač ne znate pomagati v stiski. Dinah. pridi ni poiriaeaj!«
Mački sta trli svoja mehka, drobna telesca ob dečkov vrat in zapestja Ži-valici sta delali vse to tako skrbno in preudarno, kot da sta se udeleževali tečaja: kaiko nudimo prvo pomoč v nezgodah.
Johnnie se je kmalu zavedel Z muko je vstal in odšel v kuhimo. kjer se je na ležišču iz starih preprog 2:vi) v klončič.
»Utrujen sem. Njau-vau.« je deia' in pobožal mačko s svoijo drobno ročico. Nato je zadremal.
Johnnie ni bil samo sestradan, bil je tudi žalosten. Žalost je tudi bila poglavitni del njegove bolezni.
Kuharica v Sekčevem comu je bila ta dan pošteno ošteta, ker ji je zmanjkal najlepši kos rjave, lepo zapečene, dišeče pečenke, ki je brez sledu izginil s krožnika prav v trenutku, ko ga je hotela odnesti v jedilnico. Mesc ie S^kec tako spretno izmaknil, da ga ni nihče opazil — in krivdo je nosila kuharica.
Tako se je zgodilo, da je bil Sokec najponosnejši maček v hiši strahov, ko je položil maso pred Johnnieja ini čakal, da se deček prebudi. A ko se je Johnnie prebudil, je bil Šekec najžalostnejši maček vse mačje družbe.
Z vročičnimi očmi je zrl Johnnie v prazno. Njegovo grlo je bilo izsašecio — žejen je bil. Zaman so mačke ugibale česa si želi, a tudi če bi vedele, rru ne bi mogle pomagati.
»Josh,« je dejala Njau-vau, »grem in poizkusim privesti zdravnika. Mene je ozdravil in gotovo bo vedel, kaj je John-nieju. Počakam le, da se zmrači.«
Josli je mežikal in od časa do časa potresal brke.
»Jaz bi ne klical zdravnika! Ko se bo Johnnie dobro odpočil in naspal, se bo bolje počutil. Ce pa privedemo človeka, bodo tako gotovo kot sem jaz mačeik odvedli Johnnieja nazaj k gospodu Tay-bru. Nikar se preveč ne utrudi z bedenjem, draga moja. Jaz grem po vrabce!«
Potrta je zrla Njau-vau za njim. Prepričana je bila. da se je Josh le iz žalosti oddaljil. Saj so se tudi ostale mačke iz istega vzroka izogibale doma. Le ona ni zapustila Johnnioja. Njene mačice so se šele nedavno osamosvojile, zato je bila polna modrosti vseh mater, od tvoje mamice do male gospe ščinkovčove, ki gnezdi na bližnji jablani Prav nič se ni bala Bedela je in hotela pomagati.
Ko se je znočilo. se je Johnnie pimi-ril. S hitrim nejasnim glasom je poveril tako> oroseče. kot bi si nečesa goreče žele!. Njau-vau ie predla in mijavkala, a vse ni nič pomagalo, zakaj lohnnie se m zavedal, da je Njau-vau pri r.jem. Mačka ga je obupno pogledala, nato se ie pognala skozi okno in preiko ograje. Kakor puščica je švigala po ulicah tik ob stenah kot mala siva senca
»Le zdravnik more pomagati.« :e pre-udarjala. »kaj če pripelje gospod.; Tay-lora. bolje je. da vzame Johnnieja s seboj. kakor da leži s svojimi groznimi brezizraznimi očmi pri nas — ali da ce-ln umre.«
Bilo je okoli desete zvečer. Zdravnik
je pravkar odložil knjigo, ker se ;■». namenil k počitku. začuje čuden repo ob oknu ordinacijske sobe. Zdeio se mu je, da trka nekdo z debelo rokavico na steklo. Kmalu je začul razločili, proseč »mijav!«. Sprva se za mjavxair'e ni zmenil, a ker je mačka vztrajala, je odprl okno. da bi videl kaj želi.
»O. vi ste, milosti va! Kaj pa je V Mari se vam je slabo godilo, odkar ste zbežali od nas? °o glejmo, če je ostalo kaj mleka in kave — кај nočeš mleka? Kaj pa hočeš, muca?«
Mačka je skočila nazaj k oknu. ko* bi hotela ven. Nato se je vrnila k zdravniku, se drgnila ob njegove noge m mi-javkala, da ga je bilo skoraj strah.
(Dalje prihodnjo nedeljo)
L. F. Favier:
Slepi potnik
Prvega »slepega« potnika sem spoznal že maja meseca 1. 1923., to sc pravi, že precej časa, preden je mlademu Američanu Stribelu padlo v glave, da se je skril v letalo francoskega letaica Assola/rrta, da bi preletel Atlantski ocean. Zanimivo pa je, da ne vem niti koliko let je imel, niti kako mu je bilo ime, ker tega še sam ni vedel.
Bil je srbski deček iz Pančeva, kjer je bilo tiste čase letališče za Beograd. Tu so pristajala potniška letala in fe-ai-ci so prenočevali v majhni gostilni tII— zu letališča. Pri mizi nam je stregel dro-ban deček, ki se mu je videlo, da se je jokal, pa tudi na licih je imel siedove petih prstov.
»Že spet ga je gospodar tepel!« mi je dejal tovariš. »Ubožec! Sirota a 'ojne je in ne ve niti svojega imena niti n^ pozna staršev. Vojaki so ga našli na obrežju Dunava, zavitega v pernico. Bilo je leta 1914., takrat, ko so Avstrijci streljali na Beograd. Kaki dve leti je moral imeti, a ni znal druge besed ; kakor »bum!« In še te se je bi'1 na..čil od topov, ki so bruhali železo na Beograd. Brez dvoma so mu bili starši umrli, ker ni nikoli nihče spraševal po njem
Ta gostilničar ga je vzel k sebi in !:er ni vedel njegovega imena, so ga imenovali Burna. Čeprav je priden in marljiv, dobi več brc kakor kruha in spati mora v kuhinji pod mizo. V največje veselje mu je. če more streči francoskim etal-cem. zato smo ga vzeli v zaščito ;n že dvakrat zagrozili gostilničarju, da poj-demo drugam, če ne bo nehal pretepati dečka. Na žalost pa nismo vsak lan tu!«
Žalostna zgodba mi je segla v srce, in ko sem se čez nekaj Jni vrnil, so r i pripovedoval, čudne reči:
»Bumu pravijo zdaj vsi Letalec!«
Minulo nedeljo je bil Bum sklenil, da bo ušel krutemu redniku Svoj načrt je že dolgo pripravljal in vse preračunal. Dobro je vedel, da se bo gospodar epil, ker je bil tisto nedeljo velik praznik v Pančevu, in se bo zbudil šele pozno dopoldne.
Ponoči se je splazil v lopo za 'etala in poiskal letalo, ki mora drugo jutro odleteti, daleč proč od nezasluženih udarcev.
Zdaj se mora pa skriti! Opazil je da je za prostorom za prtljago praznina, ki sega do konca repa. Se je že skril, le nekaj uric še. o poli petih пготајо odle-.eti, pa bo rešen!
Ob štirih je zaslišal korake im g'aso-ve. Mehaniki so, ki morajo letalo dobro pregledati in pripraviti. Pilot prihaja, letalo vodijo iz lope. zdaj začuje letalcev ukaz. naj poženejo vijak, že sliši mogočno brnenje stroja: letalo se dviga.
Visoko plavajo in 3um misn ves vesel, da je že rešen. Le to mu je žal. da ničesar ne vidi. Nekoč je slišal letalca, ko je pravil, da ni lepše vožnje kakor pred zoro, ko postaja Dunav ves rdeč od vzhajajočega solnca. Rad bi videl iz letala Beograd in kraljevo palačo! Ves vesel misli, kako bo njegov goispedar jezen, ko bo zvedel, da mu je ušel. Pa tudi na svojega prijatelja, cigančka Iva, ki tako lepo igra na svoje gosli s tremi strunami, misli; ali se bo Ivo čudil!
Najbolj se pa čudi letalec, da je letalo zadaj tako težko. Bolje bo. da se spustim in pogledam, si je mislil in name-stu da bi nadaljeval svojo pot, se 7?čne polagoma spuščati.
Bum ni vedel, zakaj se letalo tako na-
giba — šele potem, ko je- začul Istalčev iezni glas. je zvedel, da so pristali
2e ga zgrabi mogočna .»esi ш Bum ss najde na trdih tleh. Glavo skriva ■. rake in joka.
Л letaicu se je zasmilil in še nehanik sam ga tolaži. »Pojdi nitro domov saj ne bo nihče zvedel!«
Bum se je vrnil na d;lo in gost«,dar m zvedel ničesar Francoski e*.au' pa. ki so videli ntegovo žalostno jsod.. s^ ga nekega due vzeli s seboj v Pariz, kjer se je začsl učiti za letalskega mehanika.
Danes je Bum že mož. postal e étalée in se tudi ne imenuje več 3um. njegovega irruna vam pa ne povem
Prevedel Rr.
L. Mrzel-Frigid:
Copatke
Milojca, le kako moreš vsak večer tako zagnati copatke k svoji posteči, da ena zmerom narobe obleži?
A j, te tvoje smešne, drobcene copat« ke z žametastimi cofki! Kako malo si še hodila v njih! Po sobah ležijo meh* ke, tihe, rožnate preproge in te pre« proge so bile doslej še skoraj edina cesta, na katero je stopil tvoj korak. Toda zmerom pride kakšen človek in pozvoni, in ko Francka priteče iz ku« hinje in odpre, se skozi vrata v pred» sobo zmerom ulije sivi mraz sveta. Ta» ko majčkena si še, Milojca, da skoraj ne moreš vedeti, kako mrzel in trd je kamen na hodnikih in stopnicah in
kako umazane, težke ceste držijo kri« žem sveta. V teh svojih rožnatih co« patkah ne smeš čez prag, Milojca. Poj« di v sobo in se igraj.
In polagoma boš postala velika in tele copatkc ti bodo premajhne. In hi« ša, v kateri si doma, ti bo nehala biti ves svet. Dobila boš šolenčke in pla« šček in nekega dne boš polagoma šla
po stopnicah, stopila oos na unco,
sla bos. okrog Jgia. čez rrge, čez inc itove, šla bos po svetu. Ui ko St Doš čez dolgo nekoč vrnila .lomov bo mo« rala h rancka tvoje šolenčke nest) k čevljarju Aj, to boš velika deklica že takrat! Hotela boš imeti svoje prve la« kaste škorenjčke in še ^ama ne boš ve« dela, zakaj In imela jih boš in v njih boš šla skozi življenje m nekoč boš tako daleč prišla, da več ne boš našla domov Aj, Milojca, nikar si ne želi la« kastih škorenjčkov!
Glej, tako mehke in dobre so pre« proge pri vas doma Tako lepe so te tvoje rožnate copatke Največja stvar na svetu je pač. biti takšenle majhen otrok, kakor si ti, Milojca.
Majčkena si, Milojca Nobene stvari še ne veš, nobene molitve še ne znaš. Pa nič ne maraj za to Le kar igraj se s stvarmi, kar jih je po sobah In ko boš zvečer šla spat, le spet vrzi co« patke tako. da bo ena zmerom narobe obležala. Meni se zdi, kakor da te co« patke vsak večer klečijo pri tvoji po« stelji in namesto tebe molijo, da bi bi» lo s teboj vse samo dobro in lepo.
L. N. Tolstoj:
Trije tatovi
Mužik je peljal v mesto proda! osla in kozo.
K'Ciza je nosila zvonček.
Trije tatovi so ugledali mužika in eden je dejal: »Ukradel bom kozo teko. da niužfk ne bo niti opazil.«
Drugi tat js daial: »Jaz bom ukradel osla rnužiku iz rcik.«
Tretji je dajal: »To ni nič težkega, jaz pa mu bom ukradel obleko.«
Prvi fait se je prikradel h kozi in vi-zvmček in ga obesil oslu na rep. kozo pa je odpeljal.
Ko se je kmet na križ s'u ozrl in videl, da koze ni, jo je pričel iskati.
Tedaj je p ras tonil k njemu drugi tal in ga vprašal, kaj išče?
Mužik mu je pevxbil. Drugi jal: »Videl sem tvo;o kozo: ravnokar je teik^l skozi tale les človek s kozo. Lahko ga ujameš.«
Mužiik je stekel za kozo iin prosil tatu. naj mu drži osla. Drugi tat je odpeljal osla.
Ko se je mužik vrnil iz lesa in ,,-del, da tudi osla ni več, je zaplakal i:i oošel
po cesti.
Prišel je do ribnika, kjer je videl človeka, ki je sedel in jokal. MužiK ga je vprašail, kaj mu je.
Mož mu je odgovoril, da so mu uka-
zali nesti v mesto vrečo zlata, da se je hote ob ribniku »ddahniti pa ie ~aspa' in v snu potisnil vrečo v "odo
Mužik ga je vprašal, čemu ne gre ponj o
'JJsj?
Neznanec je odvrnil. »Bojun se vode hi plavati ne znam. toda tistemu k' 111 privleče vrečo ven. dam 20 zlamiitov.« — Mužik se je razveselil in pom slil: »Bog mi je ponudi) srečo s tem mi je vzel kozo in osla « - 3!ek«i s1-- je. zlezel v vodo. toda zlate vreče ai îa-šel; ko je zlezel iz vode. ni bilo ofcl.ke nikjer.
Bil je tretji tat, ki mu je ukradel obleko.
Marica Bartolova:
Čokolada
Mlada Metka je hodila v prvi razred Ko je odhajala zjufrai v šolo. ji je mati vsako jutro pripravila kos dobrpga domačega kruha ga zavila v bel čist papir in vtaknila v Metkino šolsko tor-b'^o.
Včasi je Metka milo pogledala svojo mamico in prosila:
»Mama. prosim, daj mi rajši dinar.« A mati je odgovorila:
»Ne. dinarja ne dobiš, domač kruh je vendar najboljši.«
Metka pa ni mami povedala, zakaj b' prav za prav rada imela dinar.
Nedaleč od šole je bila namreč mala trgovina in več Metkinih sošolk je kupovalo. iz šole grede, za dinar, ki so ga jim matere dajale za kruh. kos čokolade Metki se je to zdelo prav imenitno čakala jih je pred trgovino in občudovala. ko so po poti grede, grizle ali lizale sladko čokolado. Ob taki priliki se ji ie včasi vsiljevala misel, da so druge mame boljše od njene. Njena mama je večkrat dejala, da se otrokom ne sme dajati denarja za slaščice, da to ni zdravo in da se otroci na ta način grdo razvadijo.
Nekega dne pa ko je Metka zavila '.a vogal ulice, je zagledala na tleh sve-dinar Vsa e zardela od nenavadne s cce. pobrala je dinarček m ga vtaknila v žep svoiega orednasmka
Bila le pridna učenka a tistega dne. ko je našla dinar ie morala za Kazen stati v kotu Ko jo ie učiteljica poklicala se ie vsa stresla in ni vedeia kaj ie b:!a vprašana Mislila je samo na dinar v žepu. otipavala ga ie m ogledovala.
Tisto jutro se ji je zdelo neskončno dolgo Ko je pa vendar stopila iz šolske veže. je tekla v prodajalno ter kupila za dinar košček čokolade Trgovka ji je zavila v papir in Metka je vsa srečna tekla proti domu
Sama bi za nič na svetu ne pojedla kakšne take reči Imela je svojega mlajšega bratca zelo rada m z njim je delila vse. kar je dobila boljšega Vso pot domov grede, je mislila samo na to,
kako bo bratec vesel ko mu bo dala kar polovico sladke čokolade
Ko je pred hišnimi vrati hotela od-viti čokolado, je držala v roki — sam papir. Ker je tekla vza zamišljena, ni opazila, kdaj se ii je čokolada izmuznila iz papirja.
Vsa žalostna je poklicala bratca, povedala mu. kaj se je zgodilo in oba sta roko v roki šla isto pot nazai do trgo-vine in iskala po tleh Našla nista ničesar in žalostna sta se vrnila domov.
Tako je Metka spoznala, da najdeni denar ne prinaša dobička.
JîWi
Za nagrado so bili izžrebani.
Miloš Metlikovič, uč. v Ljubljani, Gradišče 11.
Gojko Grbac, dijak gimnazije v Mariboru, Cankarjeva ulica 14.
Zinauer Branko, uč. 111. razr. real. gimn. v Mariboru, Aieksandrova c. 45
Vida [eglič, uč. V. razr. v Radečah pri Zidanem mostu.
Blaško Davorin, uč. III. razr. mešč. šole v Celju, Nqva vas 13.
Matija Lipužič, uč. V. razr. v Trbovljah.
Dušan Moškon, uč. II. razr. v Središču ob Dravi.
Bernard Niko, vajenec na Jesenicah, Gregorčičeva ul. 10.
Natalija in Nevenka Fon, uč. I. razr. real. gimn. v Novem Sadu, Željeznička ul. 98.
Anica Vidmarjeva, uč. II. razr. gimn. pri Uršulinkah v Ljubljani.
Vsak nagrajenec dobi lepo knjigo, okrašeno z mnogimi slikami, iz »Mladinske knjižnice Jutra«.
Prihodnjo nedeljo bomo objavili nov natečaj. Opozorite svoje prijatelje in znance, da pazljivo prečitajo prihodnjo številko, kjer bomo spet razpisali nekaj lepih knjižnih nagrad.
Tukaj pa nadaljujemo z objavo imen tistih, ki so nam poslali lepe risbe, a jih zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti:
Ljudvik Cerne, uč. IV. razr. v Zagrebu, Anton Auer, uč. V. razr. v Ljubljani, (upamo, da se je Jurček med tem že potolažil!) Dušan Dvornik, uč. III. razr. v Zagrebu, Viado Prekoršek, uč. IV. razr. Sv. Barbara pri Mariboru, Joško Šraj, uč. III. razr. v Radomljah, Branka Pavlin, uč. V. razr. v Radomljah, Bano Dušan, uč. I. razr. gimn. v Vel. Bečkereku, Helena Škrabl, uč. I. razr. meš. š. v Mariboru (želi obenem vsem »Jutrovčkom« prav veselo in srečno novo leto!) Milica Lovec, uč. II. raz-r. real. gimn. v Ljubljani, Franci Šir-me, učenec v Ljubljani, Milan Jerman, uč. V. razr. v Tržiču, Milan Rožanec, uč. I. razr. v Ljubljani, Mira Robič, uč. II. razr. v Središču ob Dravi. Dušan Moškon, uč. II. razr. v Središču ob Dravi, Panič Srečko, uč. II. razr. v Središču ob Dravi, Marjan Homec. uč. I. razr. v Mariboru, Boris in Mila Ha-mrla, uč. II. razr. v Trbovljah, Joško
Triplât, uč. V. razr v Breznici, Naii Vode. uč. II razr real gimn. v Kaplji vasi pri Kamniku. Ladislava Burja. uč. IV razr. v Črnomlju Kare* Zdolšek. uč. 11 razr mesč. š. v Gaber,ah pri C^iju (tvoja pravljica je prav dobra samo za tisk še ni zrela!) Zdolšek Herman. uč. 11. razr. v Celju. Vilko de Costa. učenec v Mostah pri Ljubljani (naši umetniki so bili za tvojo risbo zelo navdušeni; posebno škrat jim je bil oa sile všeč!) Vidmar Ladislava, uč. I\ razr. v Mariboru. Stanko Novosalič, učenec v Sevnici ob Savi. M. Lipuza.. uč. V. razr. v Trbovljah, Zmavc Draeo-tia, uč. V. razr. v Krčevini. Blaško Davorin, uč. III. razr. mešč. š. v Celju Marta Meze, uč. II. razr. v Dol. Logatcu, Franjo Kranjc, uč. 11. razr. v Som-boru, Ivan Košak, uč. IV. razr. v Trbovljah, Stancer Josip, uč. IV. razr. v Mariboru (tvoja pesem je ganila strica Matica do solz. Hotel jo je objaviti, pa na žalost ni bilo prostora.) Zvonko Sav-nik, uč. 111 razr. v Skofji Loki. N. Vul-gah, uč. I. razr. real. gimn. v Celju, Milojka Padar v Ribnici (tvoja risba nam je bila zelo všeč, samo prepozno smo je prejeli!) Slavica Pogačar, uč.
I.	razr. gimn. v Kranju, Lidica Poge!-šek, uč. IV. razr. v Hrastniku. Zvonka Čižman. uč. I. razr. žen. gimn. v Sarajevu. Jožef Glaser v Kapeli, p. Slatina Radenci, Boris in Savo Simončič, uč.
II.	razr. v SI. Požegi. Branko Vravnik, uč. V. razr. v Radečah pri Zidanem mostu, Milena Premru v Kranju, Vla-sta in Vladimir Pertot, uč. III. razr. v Ptuju. Mlakar Rudolf, uč. I. razr. real. gimn. v Celju, L. Namar, uč. V. razr. v Zirih. Dušana Lopac, uč. III. razr. gimn. v Novi Gradiški, Marica Grajžl, uč. V. razr. v Celju, Vida Jeglič, uč. V. razr. v Radečah pri Zidanem mostu. (Ivan Cankar je prav dobro zadet!) Jolanda Vizjak, uč. IV. razr. v Topuskem, Gim-pelj Albert, vas Praprat 5, p. Semič, Vera in Milan Čuiež, uč. V. razr.. Duplje pri Kranju, Oskar črepinšek, učenec v Celju, Milica Stamol, uč. mešč. š. v Celju, Jasminka Tič, uč. I. razr. v Topuskem. Bogdan Robida, uč. IV. razreda v Zagrebu. Anica Vozelj, uč. II. razr. real. gimn. v Ljubljani. Eneels-berger Rupert, uč. II. razr. v Krškem, Uroš Hribernik, uč. IV. razr. v Zireh. Milan Majer, uč. II. razr. gimn. v Beogradu, Aleksander Prešern v Kranju, Marija in Margareta Kosovinc, uč. III. razr. gimn. v Ljubljani, Lojze Mazi, uč.
V. razr. na Jesenicah. Vsevolod Koši-ša, uč. II. razr. v Ljubljani, Dragomil Makuc, uč. II razr. v Zalogu, Razbornik Zofka. uč. III. razr. gimn. v Beogradu. Majda Lušin, uč. III. razr. v Ljubljani. Krista Planinšek, uč. IV. razr. v Vin-kovcih, Lojze Mazi. uč. V. razr. na Jesenicah, Nilka Fakin. uč. I. razr. v Kranju, Vjekoslav Lukančič. učenec v Du-gi Resi. Bavcer Jožica, uč. IV. razr. v Mariboru, Povše Ferdinand, uč. III. razr. v Savi pri Litiji, (od vseh tvojih risb nam je bil krali Aleksander najbolj všeč. Prav dobro si ga zadel!) Ovse-nek Mirko, II. razr. mešč. š. v Tržiču, Rado Kosmus, uč. IV. razr. v Paračinu. Finžger Marjan, uč. II. real. gimn. v Mariboru, Franc Judec, uč. IV. razr. v Grižah pri Celju, Florjančič Ivan, uč. V. razr. v Zidanem mostu. Branko Zi-nauer, uč. III. razr. real. gimn. v Mariboru, Saša Kump, uč. I. razr. v Kranju, Franci Adamič, učenec v Ljubljani, Mi-Ijutin Urbas, uč. I. razr. real. gimn. v Mariboru. Tonček Kržišnik. uč. III. razr. v Žirek, Stanko Dešnik, uč. II. razr. v Falah pri Mariboru, Hinko Haas, uč. I. razr. real. gimn., v Moškem, Boris Ban. uč. I. raz-r. real. gimn. v Kočevju, Ivan Novak, učenec v Karlovcu, Milica in Danijel Gregorčič, uč. II. razr. real. gimn. v Mariboru, Niko Bernard na Jesenicah (svetujemo ti, da pojdeš na Srednjo tehnično šolo. Potem se lahko posvetiš poklicu, ki te veseli. Tvoja risba je izvrstna. Na žalost je nismo mogli objaviti, ker je prevelika. Le pogumno naprej!) Josip Blas, uč. VI. razr. v Rušah pri Mariboru.
Uredništvo »Mladega Jutra«.
Manica:
Ali je to mogoče?
Janezek, doma iz Poljan nad Škofjo Loko. in Francek z Viča, sta hodila skupaj v šolo. Nekoč jima je prišlo nekaj navskriž in začela sta se prepirati. Prepiru je sledil pretep in naposled je Janezek — ki je bil močnejši — premagal Francka in ga dobro obunkal. Ko je gospod učitelj slišal o tem. je poklical oba poredneža k sebi ter jima rekel:
»Za kazen bosta pisala vsak svoj rojstni kraj. Ti Janezek, ga moraš zapisati do jutri pet in dvajsetkrat, a ti Francek, pa stokrat. Sta razumela?«
»Uhn,« je zajoka! Francek. »Premagan, tepen sem bil in vendar je moja kazen trikrat večja kot Janezkova!«
»Molči,« je dejal ostro gospod učitelj: »Saj je vendar Janezkova kazen še enkrat večja kot tvoja.«
Otroci, ali ima gospod učitelj prav?
Učitelj (vpije): »Vi... vi... tam v zadnji klopi... mir ... pravim — kaj? Ali mislite, da moja ušesa ne segajo do vaše klopi?!...«
Marica (kaže s prstkom na zvezde in vpraša): »Mamica, kaj je tisto tam na nebu?«
Mama: »To so nebeške svetilke!«
Marica: »Ubogi Bog, koliko elektrike
mora porabiti za vse te svetilke.« *
Učitelj: »Kdo je ustvaril švet?«
Janezek: »Ustvaril ga je... ustvaril ga je ...«
Učitelj se razjezi, ker vidi, da Jane~ zek nič ne zna in ponovi svoje vprašanje s strogim glasom: »Kdo je ustvaril svet?«
Janezek zaihti: »Pro... pro... prosim jaz ... ga ... ni... nisem .. ★
Mihec: »Striček, kupi mi sladkor-čke!«
Stric: »Kupil ti jih bom, ko boš pozabil na to.«
Čez pol ure reče Mihec:
»Hej,, striček. zdaj sem že Pozabil nanje. Ali mi jih boš sedaj kupil?«
Učitelj: »Povejte mi, otroci, zakaj je veliki petek tako žalosten dan za vse kristjane?«
Otroci molčijo.
Učitelj: »Nu, ali tega nihče od vas ne ve?«
Tedaj se oglasi v zadnji kloni debeli Tonček:
»Ker na veliki petek ne smejo jesti!«
Rešitev številnice
vrtavka
t Srečko Kosovel:
Polh
Kdo naj gre izpod strehe po orehe, v mlake vode po želode — kdo naj gre?
Toplo je po naših duplih, kdr bi v travo in mlakuže. kdo bi čez rjave luže, dežnika nihče ne da mi, solnce luči noče dati — ah, najboljše bo še spati.
Za spretne roke
Vrtavka
Vrtavko si lahko napravimo iz tulca cd sukanca. (SI I.) katerega odrežemo. kakv,r kaže črta a b. Skozi luknjo vtaknemo paličico, ki naj bo na enem koncu koničasta.
Z
-b


si t
V
■z z
Vrtavka je gotova. S pa^em in kazalcem primemo za nalčico ter hitro zavrtimo. Vrtavka se bo vrtela in plesala po mizi. da bo kaj.
Kvadrat
1	2	3	4
2			
3			
4			
Vodoravno in navpično:
1.	reka v Albaniji, katere izviri so v Jugoslaviji,
2.	vodna žival,
3.	pritok Morave,
4.	planet.
Križaijka »Snežni mož«
Navpično: 1. Mesto na Vipavskem, 2. živalski glas. 4. oblika pom. glagola, 5. igralna karta. 6. veznik.

Vodoravno: 2. Škodljiva žival, 3. upanje, 4. jugoslovanska reka. 7. velemesto na Japonskem.
Rešitev križaljke »Zamorček« VoJjravno: 1. ime, 4. Omamu. 6. velik. 7. Nil. 8. st.. 9, te, 10. on.
Navpično: 1. imemten. 2. mali. 3. Emil, 4. ov, 5. uk. 8. sto.
Stopmee
1 1	1 1	_L	_	:	i
		i	i		
	1	i i			
	1				
Vsaka beseda je sestavljena iz dveh besed: prva se pri debeli črti konča, druga pa začne, prva je zaznamovana z a, druga z b, beseda, ki jo te dve tvorita, pa s c. Pomen besed je: 1: a) beseda, s katero nagovarjamo odraslega moškega, b) ploskovna mera, c) oseba, ki ukazuje. 2: al nevernik, b) odmev, c) brstič. 3: a) prometno sredstvo, b) del telesa, c) stroj za domačo obrt. 4: a) mesec, b) vzgoja, c) posoda za pijačo. 5: a) veznik, b) slaščica, c) lepa ženska.
Okvir
I Vstavi v ta okvir besede : kopača, pešpot,
_ veriga — in besedo, ki
1 pomeni nekaj, s čimer se kratkočasijo otroci.