Na svitl ob o dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. sredo 3. Rozniga cveta 1846. List 22. Oce in sinovi. Nekaj kemije (ločbe) kmetovavcam (Domaća pripovedka prestavljena.) remožin oče v stare dni Pokli ce k sebi tri sinove, Med nje blago in blagoslove V enaki méri razdeli. En démant, reče, se ostane; On v last zmed vas naj temu kane, Ki bo sercé v narlepsim délu Ocetu si'oj mu razveselit. Dr V V tako zaslužiti, Bredó sinovi križ C dol svét 5 ob enim v nádi skriti Na dom se vernejo k očet\ „feodite, ce ni to ceseno ? fein vervi reče : Ptujc blago ? Brez price dal mi je v rokó 5 Nazaj sim dal ga mu pošteno Al ni Ie to nar lepši cin?u „„Vse práv, vse práv, zar es moj sinj — Mu sivčik djanje zdaj razsodi Kdor str i dru (ja ci, sram ga bodi! Pošteno delať je dolzno; Kar dobro je, se ni lepó."" ? V Sin srednji jame : Čujte delo : ,,V jezera samogoltno zrelo Je božčik pádel bil otrôk5 Jez zlekel sim ga vùn na skok Ohranil sim mu luč življenja5 To priča meni cela srenja y u Moj Ijubcik! reče stare voljan ? To clóvk člověku je dolždn. uu Se mlajsi začne: „Tam na trati Sovraznika sim vidil spati, Per březnu bil je pràv 11a kraj' Sim zbudil, ruknil ga nazaj, Otel ga strašne prekucije. iVa — stare na to vesel zavpije iVa démant!.....O sercé lepó, Ki vente dobro za hudó!u le On in Ljuba tíi se ne da kaj dosti zvěsti, grem in bom na Le pojdi, V) «•ornji strani nekaj blaga na ogled postavil." ? morde je tam bolji prodaja, ko tù U fil v dvornika svetovavca iiaDunaji postavljen, in v leti slisati se moj » 1806 zavoljo velikih zaslug v zlahten stan povikšan. V leti 1811 so mu rajnki Cesar Franc izročili dogna- v tvoj stant djati?" nje deržavne zakonske knjige(jbiirgerl.Gesetzbuch), in gré s kosám platn znanec k temu kramarju oberne ter reče: „Prijatel, pol štanta imaš prazniga ? ? ktero je on tudi dokoncal. V leti 1S17 je postal pred oglasi de tudi kaj potřebuj -n rr Jjiva nepristranost so bile lastnosti, ktere so Pi kaj kupovat kerčmarica lejte nekoliko na s e d n i k viksi sodnje g o s p o s k e na Dunaji; 27. dan Rožniga cveta v leti 1820 je končal svoje slavno življenje. Visoka učenost, goreča pobožnost in neomaj- bla giga rajnkiga skozi celo njegovo življenje in v vsih opravilih jih prinesti; jih bo kupila ali smem jez kaj svojiga blaga Zakaj ne, kolikor hočeš!" Reče poldan zazvoni in želodec se Zenica našiga kramarja to čuti in se ne da dvakrat opomniti. Reče tadaj sosé d u : pride s e b ój y moje blagó in če kdo rute pa vi postrezite. Vzela bom te pi ktei u bom kosila, mi je naročila Reče in gré tudi. Kam neki spremljale. Še na smertni postelji je rekel nekimu svojih ljubi Jur boš prašal je el on prodajat prijatlov: „Ko bi bil vedil, ? k a m tako visoko stopnjo dosegel, bi bil vedno Bogá prosil v • de bom v svoji službi kadaj je šla ona kosit? On je šel v en konec města s svojim y platnam, ona v drugi konec z rútami in ostala sta ka de naj se to le zgodi, ce je moji dusi in obcinstvu v prid". mor sta se vsedla, toliko časa, de je kei njem 5 blagor glavi, Blagor trikrat sercu Kér se učenost s krepóstjo objéma! c^ov vénec v nevenljivi slavi K slavnim djanju požne vnuke vnema. toliko s kredo ajtal, kolikor je platno vredno bilo pa kerčmarica toliko in še vec i kolikor so bile "Ji ute Z rédne r Pakó naje sta svoje bia w po gnala ; kos za kosám je šel rakam žvižgat, de je bila njih štacuna od Poslavljenje. tedna do tedna bolj pí in čez malo časa je bob P Olej Juree, takim kramarjem ni treba Njih ekscelencija, milostljivi Ljubljanski knez jame kopati in fabrikantam tudi ne po njih jokati in škof Anton Alojz i, patron Braslovške fare in več druzih far v Lavanški škofii, so dozdajniga Gomilski Drugi pot kaj vec od fajmoštra, visoke časti vredniga gospoda Mihela S t oj a n a za fajmoštra in tehanta vBraslovčah (Frass-lau) izvolili. Binkuštni pondelek so bili častno inštali- T cojig a Mihela v Ljubljani. rani. Srecna srenja i ki taciga pastirja dobi! Teržaška asikurancija i ki vu je polj in ade proti škodi toče, da na Slovenski oirlediiik. znanje, de bo koj koj po preče nj vaneam k zavar t del 2. list. Ravno tis timu. nova očitna priča skerbni kode v denarjih povernila T Je tn na nj a družbe Spet jo imam novico, ljubi Jurče, in ne hipice nečem zamuditi, ti jo v Novicah poslati, akoravno Tebe ne zadeva takó zlo, kakor kramarje, kterih nekteri mi cio žugajo perste porezati, kadar me v pest dobijo, kér sim Ti unidan od nečimerne noše žensk pisal. Pravijo kmetovavcam nadloge po toči n eu teg polaj šat i ? Jo&ef Karinger i velki opravnik te družbe za Krajnsko deželo v Ljubljani. ? i de jim jamo kopljem in jim ne pervosim koscika kruha si s svojo kramarijo zaslužijo. Star je sicer kteriga pregovor, de dvema gospođama nihče ne more i ni o vréči ga ne mórem. Tebi sim hotel vstreci, HHIHHI^IHHHHHHH^^^H še služiti mmHHH^H^^I razžalil sim kramarje in kupce. Pa tudi nied temi so Cílí M^HM^H^^M^H^MMtaMMM^M^^^^^H V Ljubljani Krajnju Kifni kup 30. Velkitrav- 25- Velkitrav na. na.