Na svitl ob o dane od c. k. krajnske kmetijske družbe.
Tečaj IV.
sredo 3. Rozniga cveta 1846.
List 22.
Oce in sinovi.
Nekaj kemije (ločbe) kmetovavcam
(Domaća pripovedka prestavljena.)
remožin oče v stare dni
Pokli ce k sebi tri sinove, Med nje blago in blagoslove
V enaki méri razdeli. En démant, reče, se ostane; On v last zmed vas naj temu kane, Ki bo sercé v narlepsim délu Ocetu si'oj mu razveselit.
Dr
V V
tako zaslužiti,
Bredó sinovi križ

C
dol
svét 5
ob enim v nádi skriti
Na dom se vernejo k očet\
„feodite, ce ni to ceseno
?
fein vervi
reče : Ptujc blago
?
Brez price dal mi je v rokó 5 Nazaj sim dal ga mu pošteno Al ni Ie to nar lepši cin?u „„Vse práv, vse práv, zar es moj sinj — Mu sivčik djanje zdaj razsodi Kdor str i dru (ja ci, sram ga bodi! Pošteno delať je dolzno; Kar dobro je, se ni lepó.""
?
V
Sin srednji jame : Čujte delo : ,,V jezera samogoltno zrelo Je božčik pádel bil otrôk5 Jez zlekel sim ga vùn na skok Ohranil sim mu luč življenja5 To priča meni cela srenja
y
u

Moj Ijubcik! reče stare voljan
?
To clóvk člověku je dolždn.
uu
Se mlajsi začne: „Tam na
trati
Sovraznika sim vidil spati, Per březnu bil je pràv 11a kraj' Sim zbudil, ruknil ga nazaj, Otel ga strašne prekucije. iVa — stare na to vesel zavpije iVa démant!.....O sercé lepó,
Ki vente dobro za hudó!u<i
n.
(Nadalje.)
21.
Dihanje.
vin
?
\
Člověka teló, obstoječe iz pozemeljskih per
je s tém svetani v zlo velikih zvezah; ene je že prednamstvo spoznalo, druge so v bolj posled
njih časih na tanjko razunieli, in nektere bolj skrite
bodo mende še zanamstvu v razumenje prihranjene.
Od ene nar poglavniših bomo tukaj govorili. Kér smo
že več od gázov povedali, upamo svojim vdanim
bravcam vgoditi, ko jim tudi dihanje razložimo.
Brez jedi in pijace, ki jih takó potrebne či
. bi vender člověk še nektere dni živel, brez
slajo
zraka pa še ure ne; zamašite člověku usta in nós
?
se bo koj vstavil, zubeljc njego

in njegov maline viga življenja bo vgasnil; velika in čudna zaveza med človekam in zrakam ! — Pljuča so mehu po dobne ; kadar se stisnejo, zrak iz sebe pahnejo ;
če ga pa v se potegnejo, se močno razpnejo ali raztegnejo. Kér zamorejo toliko zraka shraniti morajo votle biti; njih votljavapa ni iz ene velike ampak iz več tavžent majhnih luknjic ali predalči
5
9
kov
do kterih vsih je zraku pot odperta. serena žila, velika odvodnica imenovana,

Ena
■■■■■^HHIHHH^PI Per
pel je kri iz serca po svojih lastnih potih ravno v enake luknjice ali predalčike, de pride takó kri do gotoviga dotikanja z zrakam. Tukaj se pa godi neko kemijsko ločenje in novo zedinjenje.
1ÓO granih navadniga zraka je 79 granov gnjilogáza, 21 kislogáza in nekaj clo malo vogel
člověk z enim
nokislogáza.
Naj
potegne
zdaj
dihlejem postavimo 10 granov zraka, takó bo v
grana kislogáza.
letelr: 8 granov gnjilogáza in Gnjilogáza pahne nazaj vùn, kolikor ga je noter potegnil; s kislogázam se pa velika prememba go di ; razkroji se v kislic in gorkoto: nekaj kislica se združi s kervjo in jo na rudeče pofarba, nekaj se ga pa zedini z vogelcam, ki ga je kri seboj v pljuča pripeljala, de se tam iz nje odločva, in z gorkoto sprimši se, postaja vogelnokisligáz, ki ga
iz pljuć pahamo. Pri vsacim vdarku ali bitku serca
nova kri v pljuča přiteče, druga kervna žila. ki
Ne imej delj kot dve leti v tlanici zloženigalesá, in
privodnica pravijo, jo pa iz imenovanih luknjic namésti podelaniga vsako leto z novié posekáním, od vogelca očišeno, in s kislicam napito v serce	Prav koristne bi bíle v vsakim kraji take po
potrebi napravljene hrambe ali tlanice, v kterih
nazaj pelje, od kodar po drugi serčni žili, ali od vodnici — ki se zmiraj na veje do nar manjših se zloge lesá urno, vender pa ne prenaglo su razdeli — se zopet po celim telesu razlije; iz šile. Shrambe ali tlanice, v kterih lesovje sprav
bi
nazaj, dok
vsih telesnih koncov in krajev pa leze 1er po neki sami kervni žili ali privodnici v serce ne přiteče.
ljaš
5
Iz rečeniga je očitno, de gnjilogáz je v kro- in de ga sapa preletva;
ïnorajo takóle napravljene biti:	|
1)	de lesá sonce ne prepeka;
2)	de je les v senci, pa v primerni gorkoti
9
tenje kislogáza vstvarjen, de bi nam tale pre več ćist ne škodoval: de kislogáz razkrojivši se v gor
5
in kislic, nam daje gorkoto
?
koto
po kerví v celo telo razširja. Nar menj je pride na
ki se iz pljučin de ne začne od tal gnjiti.
3J de ga ne dež, ne sneg ne moči; 4) de ga vselej na podloge skladaš zató
)
telesne konce
1
torej nas nar hitreje v nos, roke in
Kdaj je les suh , kakor je práv ?
noge zebe; torej berže stare ljudí in mnoge bol nike zebe, kér kri po njih telesih veliko bolj po časi teče; mladi ljudjé so pa veliko gorkeji bolj hitro dihajo in kri hitro po
Ne smé se les takó zlo
skorja
posušiti, de bi bil kot
?
ali de bi se od prevelike suhote drobil,
1
kér
njih žilah teče, in Ko dihanje neha, neha tudi v
■■■■HHHritu
?
jih tedej bolj greje
pljučah krojenje kislogáza v gorkoto in kislic se fabrika ali malin vstaví, življenje vgasne, merlič postane merzel; kjer se več ne kuri, ogenj vgasne.
Iz tega je tudi očitno, de v majhni tikama
« *	*	t	1 •	1 t f	1	• * «	•	v	1
clo
ampak les je zadosti suh, de le skozi in skozi prevene.
Suh les se meri po leteh trojnih stopnicah: Per v a stopnica suhosti se šteje, kadar zunaj po lesu nič mokrotě več občutiti ni; druga: ka

zaperti stanici zamorejo ljudje, ko jih je več v kratkim času dihaje kislogáz v vogelnokisli gáz spremeniti, kjer pa ni kislogáza, se dihati ne da
dar se les pri srednji toploti v senci takó posuši, de v sredi lesá, ce ga razkolješ ali prežagaš,
kadar iz lesa
to se pa
ćutiš; tretja:
čisto zgine ;
v čistim gnjilo-vodeno-ali vogelnokislim gázu mora tedaj vsaka živa stvar zadušiti se, torej naj se
clo nič mokrotě ne skozi in skozi vsa mokrota le o poletnim času v senci in pri stanovitni toploti zgoditi zamore.
Pozimi podert les se večidel v drugim leti
člověk tacih gázov varno ogiba. Očitno je patudi, de v zraku zamorejo mnoge raztopljene in nam škodljive řečí plavati: ktere, ko jih dihaje v svoje pljuča potegnemo, pridejo tukaj s kervjo v doti kanje, po kterim bi zamogla mnoga liuda bolezin na ravnost v kri zalesti; ogibati se je tedaj tudi
tacih nezdravih ali kužnih zrakov.
posekánji práv
osuší
/

ta pa ni vselej taka hitreje ali pa kasneje se suše lesovi po na raznih plemen v lepšim ali v slabjim vremeni. Vsakdanja skušnja kaže, de se dilje v hišne pode vdelane še vselej zlo vsušé, čeravno so se pod streho skerbno spaljene pet do deset let sušile zatorej se malokje najde lep, dobro stisnjen pod
7
(Dalje sledi.)
V
nožni tlak CPocO v hišah ? skorej vsak ima veči
se pod veči
manjši réže; to pride
od tega, kér
Se nekaj od inizarskiga in tesarskiofa lesá.
(Nadalje.)
Shramba in sklada lesovja.
Potem, ko si posekán les v gojzdi za pravo
ali
krat zmoči in posuši.
Hočeš iz dilj (^žaganc) stanovitno delo imeti sostávi na zrak koj sirovo v rezane ali neko

liko
presusene. skozi pol leta takó, de jih bo dež po oběh straneh močil in sonce sušilo ; takó
in potrebno sušilo pripravil, imej nar pervič skerb, se bojo práv strojíle. Potem jih zloži pod streho,
imej tam razšpaljene, dokler se za delo pràv ne
J IX yj V 1/1 v M tlv/ M ^ I X V/ ^/l	U V il^ A ill v j 11U1	V 1 f IV	A% â M ^
de g a na suh, senčen in zračen tlan zložiš;
ne vzemi ga v delo popřej, dokler popolnama suh ni ;
pa tudi nar bolje storiš
, de ga porabiš, berž ko
je suh.
posuse
(Dalje sledí.)
/
Približal se je čas
1
ko je
jela sirova klaja, posebno pa de-telja živino napenjati in moriti. V 28. listu Novic od 1844.
leta smo na tanjko povedali, kaj
je storiti, kadar živino napenja; torej tukaj svoje drage bravce le opomnimo, de naj berejo, kar smo
tamkej pisali. Saj bole k njihpridu, ko bi vtegnila ta nesreća njih krave, vole, koze ali ovce zadeti.
Nar bolj poterjeni pomočki zoper napenjanje so:
Naj se živina po časi sprehaja; sprehajanje větrově že-
ne
y
naglo jahanje pa storí
f
de
ji vamp poci
2) Naj se živini z mastno
roko v rit nik seže
in iz njega
blato iztrebi ; to rokodelo vetrovam
pot iz trebuha odprè.
bod
vampa, kadar živino napenja

v
3)	Ce ima kdor brizglo (Klystierspritze) pri rokah, naj se napeti živini pogostama osoljena voda v ritnik brizga ; take brizgle pomagajo vetrovam na dan.
4)	Apnéna voda je nar boljši notrajno zdravilo. Raztôpi dve žlici živiga apna v enim maslieu vode in vlij to zmes napeti živini skozi gobec v vamp. " * " "" " "	-	v
penjanje ne neha. Vsako apno pa za to ne veljá; mora boljšiga notrajniga zdravila od tega.
Vsak cetertlej (firtelc) ure ponovi ta pomoček
biti. Živo apno vleče větrově v se.
y
dokler na
živo apno
Ki

5) Če pa vse to ni pomagalo nič in če napenjanje že delj
časa
terpí in če napeta živina že komej diha.
ne obotavljaj se
pri rtu za no z
y
kakorsniga
na podobi
i".
vidiš in zasadi ga ročno v levo lakotnico; to sto
rivši potegni nož viin, nožnico pa v lakotnici pusti, dokler niso vsi vetrovi po ti poti iz vampa izferčali. Će bi treba bilo, ponovi popisan vbod. Nič se ni bati; rana se ob kratkim brez vsih zdravil zacéli. De vbodeno
V •
zivince muhe ne nadlegvajo , pomaži rano krog in krog
V
(rane pa ne) z kolomazam (šmiram).
vaniga no za
Ko bi imeno-
z nožnico (kteriga Bauchtroakar imenujejo) pri rokah ne bilo, je vsak drug nož za to opravilo
pripraven; zasajéni noz se mora pa potem, ko v vampu tiči, navkriž zasukati, de zamorejo vetrovi izferčati.
Popisani noz je za vsako živino pripraven, samo
za konje ne, kterim se z
gori popisanimi zdravili ventuje.
Naj bi saj vsaka vas toliko denarja skup zložila, de bi si imenovani nož napravila. Veljá le poldrugi gol dinar, v nesreći pa zamore tavžentkrat poverniti, kar je veljal. V županovi ali v kaki drugi hiši naj
, de ga bo vsakdor vedil v nesreći iskati. Ljubi kmetje! lepo vas prosim, storite kar sim vam svetoval in kupite si skup ej visoke hvale vredni nož.
• r
bo spravljen
Verjemite mi, de se ne boste kesali.
Dr. Bleiweis.
Bo«; daj zdravje !
(Nadalje.)
II. Zdrava jed.
Lampica potřebuje olja
y
de gori, člověk pa hrane
y
de živí, naj že bo meso ali zelje, kruh ali pa sad. Nar
vžitniši brana je kruh, ako je dobro pečen. Kruh stare
novopečen škodljiv. Vsaka go-spodinja naj skerbí, de bo za svoje ljudi še za dva dni stare peke kruha imela, kedar gre mésit.

peke je zdrav
y
plih štručik ne dajaj. Ako so ravno jih bo od njih bôlel.
Otrokam to-zabeljene, želodee
Per neki hiši so masleniga kruha spekli
y
in hitro
iz peči ptujimu možu na mizo přinesli, naj bi za malo južno imel. Mož pravi, de topliga kruha ne jć, ter
y
dokler
se
svoj del razlomi in ga na okno hladit položí. „Jez in otroci pa novopečen kruh narbolj štimamo maslo po njim topi —-cc pravi gospodinja, in z otrocmi topel kruh povžíje. Ze tišti večer so otroci tožvali, de jih črevo bolí. Drugo jutro je nar mlajši umerlo, in
dvoje drugih
je mocno zbolelo. Pogledali so, kaj je otroku bilo, ín kaj najdejo? Kepo terdiga testa iz pre-
Ali se ne godi tudi per vas taka?
toplo vžitiga kruha.
Meso je zdravo, dokler se ne osmradi ; nar nevar-niši so opolzle ribe, plesnove klobáse, in pa meso bolne živine.
Zelje in sočiva zabeljena, kar je prav, člověku bolj tekne, kakor samo meso. Mesojedici ne včakajo starih let, ker se jim kerv pokvari.
Nar boljši kuhar je glad ali izstradan želodee
y
pa
mora dobro kuhati, naj si bo dekla ali go
tudi kuharca
spodinja, kmćtinja ali gospa. Ktera dobro kuhati zna
jo pametni ljudjć več obrajtajo, kakor bi škrinjo dnarjev imela.
y
X
V •
po men m pocasi,
dob
prežvekaj in
po malim poziraj. Volčjimu kosilo še toliko dobro slabo tekne. Jenjaj poprćj, ko se nadovoliš. —
Hoćeš
krat se prav
prav in dolgo zdrav biti, vsak mesenc eu
izpôsti in izgladi. Pamet en post je oče
so nekdajni pušavniki po sto let doživeli, kér so se postili.
a vi a
y
zató radi
Piskli, sklede in vsa posodva kuhinska naj bo čista
Varvati se
m cedno pomita. — Varvati se je kuprastih in kositar skih posód, če niso dobro z cinarn oblíte; pa tudi pi
skrov, ki dobro lošani niso. Zelen volk (Griinspan)
ki se v njih naredi, je nar hujši
strup
y
y
od kateriga je
ze
eliko ljudi zbolelo in pomerlo. Kedar kd
strupi
To podobo nam je za natis slav družba poslala.
k. česka kmetijska
Vredništvo.
zbolí, hiti
naj
z masi
t o pliga b eljen e
ml ek ali pa
y
a, ali pa mlačne lam(žajfo) zmešane
vode popije, kolikor je nar več more. Če pa kako strupno zel povžije, hitro naj kaj takiga popije, de se
tergal bo
in strup iz sebe pomêtal
(Đalj
sledi.)
Kmetijske drobtince
pobrane
po
raznih
casopisih.
v
(Zarkovo olje zopet dobro napraviti.) Ako ni
y
se da zboljsati, ce se le
vode, ali pa
k a r
olje mocno žarko je še boljši nekoliko vinskiga cveta (spirituza) va-nj vlije in eno z drugim dobro zmeša. Ako je pa olje
močno žarko, se vlije na stolce no oglje v kako
skledo ali drugo posodo in sicer na en ťunt olja se vzame 3 ali 4 rezi (unce) oglja; čez kaka 2 ali 3 dni se imenovana mešanca skozi platnen pert přecedí, in olje
bo čisto in zopet prav
dob rig a
okusa.
Olje se tudi
zboljša, ce ga zavre s in med vrenjem s hudim jesi ham zaliješ, pene pa počasama, kolikor se jih naredi s kako žlico ali penenco doli pobereš.
y
Oginj v Orehku.
12. dan pretečeniga mesca ob dveh popoldan
y
ko
so ravno ljudje večidel na polji delali, je začela vas v
Postoj nski komisii
Med
Orehek imenovana
26 hisami, ki so pogorele,
goreti.
jih je 25 pri Graški
družbi zavarvanih. Cerkev sv. Florjana, ki je tudi zavarvana, je le malo poškodvana, zvonik je pa takó hudo razdjan, de so zvonovi doli padli. Farovž, ki ni z a varv a n bil, je do tal pogorel. — Z veseljem smo v ti veliki nesreći brali, de imajo skorej vsi pogorelci svoje pohištva zavarvane, ki bodo zdaj pač Bogá za pomoč hvalili, ktero jim bo družba sv. Florijana v nesreći podělila.
Vodstvo imenovane asekurancije za Krajnsko de-želo, ki nam je pričijoči popis poslalo, nam bo odslej vsak pogor na Krajnskim na znanje dalo in na tanjko povedalo , kaj je bilo zavarvaniga, kaj pa ne. Ker vsak
hišni gospodár
lahko te krajcarje skupej spravi
y
S
kterimi svoje pohištvo škode ognja obvarje,bomo po teh oznanilih lahkó presodili, ktera vas, kteri terg ali ktero mesto ima bolj skerbne in marljive hišne gospodarje od
druzih.
V spomin slavniga Krajnca.
3. dan tega mesca obhajamo stoletni rojstni dan Njih ekscelencije gospoda Antona Pflegerja, viteza
s* -
Wertenava, predsednika c. k. viksi sodnje gospóske Gola resnica je. Bil sim, kakor sim že rekel, na somnji
in sprehajaje se med štanti obstojim pri nekim znancu
na Dunaji, cesarskiga skrivili ga svetovavca, celarja reda zla ti ga runa i. t.
kan
sta bistra
povz
d. Slavni moz, kteriga glava in blago sercé od uboziga šolarja Ljub-ljanskiga učiliša na tako visoko stopnjo imenitnosti
dignila,
Zeleznikih na Gorenskim od fužinarskih staršev rojen. Ze v 28. leti svoje starosti je bil za učenika pravice
v Lvovi fLemberg) izvoljen, v leti 1801 za c. k.
ki s platnam kupčuje. Tik nje
je imel drugi kramar s
svojim bla
» ^
stant; stant je imel prostor
bia
ne
veliko, takó de je imel polovico stanta praznigi je bil 3. dan Rožniga eveta leta 1746 v njegova ženica sta v štantu sedela. kar reče on:
m oj a
i
i
tr>
le
On in Ljuba
tíi se ne da kaj dosti zvěsti, grem in bom na
Le pojdi,
V)
«•ornji strani nekaj blaga na ogled postavil."
?
morde je tam bolji prodaja, ko tù
U fil
v
dvornika svetovavca iiaDunaji postavljen, in v leti
slisati se moj
»
1806 zavoljo velikih zaslug v zlahten stan povikšan.
V leti 1811 so mu rajnki Cesar Franc izročili dogna- v tvoj stant djati?" nje deržavne zakonske knjige(jbiirgerl.Gesetzbuch), in gré s kosám platn
znanec k temu kramarju oberne ter reče: „Prijatel, pol štanta imaš prazniga
?

?
ktero je on tudi dokoncal. V leti 1S17 je postal pred
oglasi
de tudi kaj potřebuj
-n
rr
Jjiva nepristranost so bile lastnosti, ktere so
Pi
kaj kupovat kerčmarica
lejte nekoliko na
s e d n i k viksi sodnje g o s p o s k e na Dunaji; 27. dan Rožniga cveta v leti 1820 je končal svoje slavno življenje. Visoka učenost, goreča pobožnost in neomaj-
bla giga
rajnkiga skozi celo njegovo življenje in v vsih opravilih jih prinesti; jih bo kupila
ali smem jez kaj svojiga blaga Zakaj ne, kolikor hočeš!" Reče poldan zazvoni in želodec se
Zenica našiga kramarja
to čuti in se ne da dvakrat opomniti. Reče tadaj sosé
d u : pride
s e b ój
y
moje blagó in če kdo
rute
pa vi postrezite. Vzela bom te
pi
ktei
u
bom kosila, mi je naročila Reče in gré tudi. Kam neki
spremljale. Še na smertni postelji je rekel nekimu svojih
ljubi Jur
boš
prašal
je
el on prodajat
prijatlov: „Ko bi bil vedil,
?
k a m
tako visoko stopnjo dosegel, bi bil vedno Bogá prosil
v •
de bom v svoji službi kadaj je šla ona kosit? On je šel v en konec města s svojim
y
platnam, ona v drugi konec z rútami in ostala sta
ka
de naj se to le zgodi, ce je moji dusi in obcinstvu v prid". mor sta se vsedla, toliko časa, de je kei
njem
5
blagor glavi,
Blagor trikrat sercu Kér se učenost s krepóstjo objéma!
c^ov vénec v nevenljivi slavi K slavnim djanju požne vnuke vnema.
toliko s kredo
ajtal, kolikor je platno vredno bilo
pa kerčmarica toliko in
še
vec
i
kolikor so bile
"Ji ute
Z
rédne
r
Pakó
naje sta svoje bia
w
po
gnala ;
kos za
kosám je šel rakam žvižgat, de je bila njih štacuna od
Poslavljenje.
tedna do tedna bolj pí
in čez malo časa je
bob
P
Olej
Juree, takim kramarjem ni treba
Njih ekscelencija, milostljivi Ljubljanski knez jame kopati in fabrikantam tudi ne po njih jokati
in škof Anton Alojz i, patron Braslovške fare in več druzih far v Lavanški škofii, so dozdajniga Gomilski
Drugi pot kaj vec
od

fajmoštra, visoke časti vredniga gospoda Mihela S t oj a n a za fajmoštra in tehanta vBraslovčah (Frass-lau) izvolili. Binkuštni pondelek so bili častno inštali-
T cojig a Mihela v Ljubljani.
rani.
Srecna srenja
i
ki
taciga pastirja dobi!
Teržaška asikurancija
i
ki
vu je polj
in

ade proti škodi toče, da na
Slovenski oirlediiik.
znanje, de bo koj koj po preče nj

vaneam
k
zavar
t
del
2. list.
Ravno tis timu.
nova očitna priča skerbni
kode v denarjih povernila
T
Je
tn
na nj a
družbe
Spet jo imam novico, ljubi Jurče, in ne hipice nečem zamuditi, ti jo v Novicah poslati, akoravno Tebe ne zadeva takó zlo, kakor kramarje, kterih nekteri mi cio žugajo perste porezati, kadar me v pest dobijo, kér sim Ti unidan od nečimerne noše žensk pisal. Pravijo
kmetovavcam nadloge
po toči n eu teg
polaj šat i
?
Jo&ef Karinger
i
velki opravnik te družbe za Krajnsko deželo
v Ljubljani.
? i
de jim jamo kopljem in jim ne pervosim koscika kruha
si s svojo kramarijo zaslužijo. Star je sicer
kteriga
pregovor, de dvema gospođama nihče ne more
i
ni
o vréči
ga ne mórem. Tebi sim hotel vstreci,
HHIHHI^IHHHHHHH^^^H še
služiti mmHHH^H^^I
razžalil sim kramarje in kupce. Pa tudi nied temi so
Cílí M^HM^H^^M^H^MMtaMMM^M^^^^^H
V Ljubljani
Krajnju
Kifni kup
30. Velkitrav- 25- Velkitrav
na.
na.
<rolđ.
irold.
?
ki so možjé stare korenine in mi pràv dajo. Tištim kteri so zoper mene, boni pezdír iz
pa,
sledečo resnično
dila.
prigodbo,
V f
OČI
potegnil
s
ki se je pred kratkim prigo
Bil sim v nekim mestu na
deželi na somnji, ne
de
n ovi ga
bi bil kaj kupil ali prodal, ampak de bi bil kaj vidil in zvedel in za svoje ljube Novice zapisal; in zadel sim jo, de jo zdej marsikterimu na serce položim.
mcrnik Pšenice domaće •
»	» banaške
» Turšice« ......
» Soršice.........
» Reži...........
» Ječmena........
» Prosa ..........
» A j d e...........
» Ovsa...........
Povabilo.
začetkam prihodn jig a me sca se začne druga polovica tekoćiga leta. Naj torej tisti častiti prejemniki Novic, ki so le za pretečeniga pol leta plačilo odrajtali, še ta mesec naročilo po na vadni* po ti ponovi jo, de bodo brez zaderžka sledeče liste dobivali. Kdor hoče vnovič perstopiti, zamore Novice tudi od začetka tekočiga leta dobiti, kér imamo nekaj iztisov od več za nove pristopnike pripravljenih. Žal nam je, de smo pervo in drugo leto le ravno toliko iztisov napraviti

dali
prosimo
kolikor je tačas prejemnikov bilo in de nam jih zdej popolnama manjka. — Denarje in pisma pa
?
naj nam brez potroškov (Trankirane) pošiljajo, sicer se nam prevelika škoda godi.
Vrednistvo.
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in záložník Joí-ef Blaznik v Ljubljani.