List 50.
Iz občnega zbora družbe kmetijske Kranjske
14. novembra t. 1. (O Vipavskih vinskih mešetarjih na dalje.)
„Naj povem še, kaj se je v neki vasi letos pripetilo. Ker se je razglasilo, da se je v Vipavski dolini dosti vina pridelalo, prišlo je precejšnje število Gorencev v dolino, in ustavili so se v omenjeni vasi. Na vprašanje, ali bi se dobil dober „svadak" mošt, jim vsi okoli stoječi mešeti to pritrdijo, in vsak zgrabi svojega kupca ter ga v take kleti odpošlje , kjer se je ravno najniže baze grozdje, večidel sama tako zvana „gnjet" zmastila. Pošteni Gorenci pokušajo mošte, najdejo, da so res sladki — kajti vsak mošt je koj po zmaščenji sladak — verjamejo tudi trditvam, da bojo mosti tudi dalje easa^ sladki ostali, in ga po primeroma nizki ceni kupijo. Cez malo dni potem, ko so mošt domii pripe ljali, so se pa morali prepričati, da, namesti da bi dalje časa „svadak" ostal; je „čisel" postal.
Tako ravnajo naši vinski mešetarji; za vse se dad6 pa   presneto  dobro  plačati,   poBebno  dobro  pa  takrat.
kedar jih kak maloveden gospodar zarad kakih nenavadnih ali pa tudi navadnih vinskih prikazin za svet praša. En sod kalnega vina očistiti jim je že velikanska umetnost; druzega že tako nič ne umejo, a še čiščenja samega ne prav. In vendar zahtevajo za očiščenje enega samega soda cel6 po 5 goldinarjev.
Enakih dogodbic navedel bi lahko si. zboru ae dosti, vendar že samo te dovolj ja9no žalostno resnico dokazujejo , da naši vinski mešetarji so namesti vinski kupčiji v korist, njej le v kvar-;*—Sfr posebno so pa oni nasprotniki napredka v vinoreji, nasprotniki naše vino-rejske šole.
Ako se ta zadeva ne predrugači, ako se vinsko ., mešetarstvo ne vredi, šla bode Vipavska vinska kupčija čedalje bolj rakovo pot, dolina mora obožati, namesti da bi si opomogla.
Misel, vinsko mešetarstvo vrediti, sprožil je prvi gospod Gothe. vodja deželne vino- in sadjerejske šole v Mariboru. On je že leta 1873 pri shodu vinorejcev na Dunaji predlagal, naj se vinsko mešetarstvo vse Avstrije tafco vredi, kakor je to na Nemškem in Francoskem že davno vredjeno. Na poziv si. c. k. kmetijskega ministerstva je potem izdelal gosp. Gothe celi načrt svoje ideje, ter ga ministerstvu predložil, ki je poslalo njegovo delo vladnim načelništvom, kmetijskim družbam itd. posameznih vinskih dežel v pretres; ako se ne motim , se je pa velika večina vprašanih proti izpeljavi sprožene misli izjavila. To se je pa gotovo zgodilo zarad tega, ker gre gosp. Gothe-jeva misel na to, da bi se mešetarstvo vse Avstrije tako vredilo, kakor je to na Nemškem in Francoskem vredjeno; on misli namreč, da bi se morali v posamesnih vinorejskih deželah veliki vinski mešetarji ali tako zvani „vinski agenti" uradno postaviti. Naloga vinskih agentov je pa ta, v veliki eksportni kupčiji med prodajalcem in kupcem posredovati, ne pa v majhni kupčiji. Al na Nemškem in Francoskem je vinoreja že na jako visoki stopinji; v teh deželah nahajamo vsled tega že tudi jako razvito eksportno vinsko kupčijo, zato so vinski agenti popolnoma na pravem mestu. V Avstriji je vinoreja še večidel na nizki stopinji, vsled tega je tudi eksportna vinska kupčija še prav malo razvita, in vinski agenti so le malo kje potrebni. Ako vzamemo našo deželo, je ravno ona ena tistih, katere, kar se umne vinoreje in umnega kletarstva tiče, še prav nizko čepe".
Vsled tega pri nas o eksportni vinski kupčiji še govoriti ne moremo in še najmanj v Vipavski dolini
9
kjer je cela kupčija na najbližjo okolico navezana. Kaj bode torej od gosp. Gothe-a za celo Kranjsko deželo v Novem mestu nasvetovani vinski agent počel? Gotovo ne bi imel posla. Na Kranjskem, osobito v Vipavi, potrebujemo za zdaj le dobrih navadnih vinskih mešetar j ev; navadno mesetaratvo naj bi se dobro vredilo, že cei6 v Vipavi.
Kako pa bi se to lahko izvršilo, naj mi bode dovoljeno, si. zboru v kratkem razložiti.
Na vinorejski Vipavski soli obstoji že nedeljska šola, v kateri se že odraščeni fantje, gospodarji v tr-toreji, kletarstvu podučujejo. Temu nauku dodal naj bi se še posebno ,,nauk za mesetarje", katerega bi 3 ali 4 mesece taki pošteni fantje ali mlajši možje ob nedeljah obiskovali, kateri bi se hoteli za prisežene izvedene srenj s ke mešetarje izobraziti. — Predmeti tega mešetarskega nauka naj bi tudi bili sledeči:
1)   Najvažnejši nauki umnega kletarstva s posebnim ozirom na vinske pomanjkljivosti in bolezni;
2)   odlomek poduka o trgovinskem pravu s posebnim ozirom na vinsko kupčijo;
3)   poduk o novi votlinski meri, in ž njo v zvezi stoječem računstvu;
4)  poduk o vinskokupčijskem spisji, to je, v pisanji navadnih pisem, računov, pobotnic, proti-pisov itd.
Delokrog tako podučenih mož bi bil sledeči:
Vsaka občina (srenja) si more izmed njih svojega mešeta voliti, sodnija pa ga pod prisego potrdi. Vsak mešetar se voli od dotične občine za 5 let; ako se je med tem časom dobro obnašal, voli se po preteku 5. leta še za naprej itd. Ako se pa mešetar na najmanjši nepoštenosti zasači, ga more občina tudi koj odstaviti, ter druzega voliti.
Izvoljeni mešetar si mora poseben zapisnik napraviti, v katerega od vinorejcev na prodaj postavljena vina zapisuje; v tem zapisniku mora biti razkazano, koliko je vina, v kateri legi je rastlo; ako je iz ene same sorte grozdja napravljeno, iz katere; po čim se proda, in od katerega vinorejca da je. — Mešetar mora vsakemu kupcu zapisnik predložiti, ter ga potem k tistemu vinorejcu peljati, katerega si sam izvoli. On mora po popolno vestnem prepričanji, brez vsega strančarstva, kupčijo posredovati ter tako skušati, da se kupčija izvrši, za kar dobi postavno odločno plačilo, katerega polovico odrajta mu prodajalec, polovico pa kupec. Kupcem, kateri ne morejo ali pa ne marajo sami v vinski kraj priti, mora mešetar, na zahtevanje, zapisnik na prodaj postavljenih vin poslati, in po tem tudi za pokušajo zbranih vin. Ako hoće kupec kupčijo skleniti, mora mešetar s poslanim denarjem izvoljeno vino kupiti, ga popolniti, ter na svoje mesto odposlati; on je odgovoren za istinost vina , pravo mero , snažno posodo. V tem slučaju dobi mešetar od kupca in prodajalca zopet svojo postavno odločeno plačilo. Ko-nečno je priseženemu mešetarju tudi stroga dolžnost ta, da daje dobre svćte vinorejcem svojega kroga, kateri ga za to praŠajo, za kar pa ne sme nobenega plačila zahtevati; plačilo dobi le, kedar sam kako delo izvrši, to pa zopet po določeni ceni. — Razen priseženega mešetarja ne sme noben drug mešetiti, razen, ako ga priseženi pod lastno odgovornostjo pooblasti. —
S tem sem razodel sL zboru važno težnjo Vipavske podružnice, in načrt njene rešitve; si. centralni odbor naj blagovoli pripomoči, da načrt se na dotičnem mestu ugodno reši."
Zbor je brez ugovora sprejel predlog podružnice Vipavske, po katerem centralni odbor dobi nalog, učiniti vse, kar je potrebno, da bi veljavo dobila ustanovitev v vinoreji izučenih mešetarjev.
Drugi predlog predstojnika Vipavske podružnice gosp. Rib. Dolenca je bil ta, naj družba kmetijska dela na to, da se za povzdigo sadjereje na Kranjskem napravijo 3 velike drevesnice: ena na Dolenskem, druga na Gorenskem in tretja na Notranjskem, rekši, da sadjereja je še zelč zanemarjena v naši deželi , da sedanji način državne subvencije nim* pravega vspeha in da naj bi se skušalo dobiti več državne podpore. — Gospod predsednik omeni na to, da ustanovitev in vzdržavanje nasvetovanih velikih drevesnic, ki bi potrebovale mnogo novcev, se lože misli kakor pa izpelje. Gosp. Schollmaver prizaava korist tacih drevesnic, al težko bo denarja za napravo dobiti. - Di\ J. Blei-weis povdarja , da se je z majhnimi subvencijami za sadjerejo storilo, kar se je moglo, in da so se ž njimi podpirale posebno šolske d re ves n i ce po deželi; sadjereja na Kranjskem ui sicer še na vrhuncu popolnosti, al očividno in hvalevredno napreduje; priča temu so obile drevesnice posamesnih gospodarjev po deželi in obilo lepega sadja, ki ga vidimo na trgih in eksportu v druge dežele; če Slapška sadje-rejska šola skrbi za Notranjce, prihodnja Dolenska za Dolence, je storjeno vse, kar se storiti da; Gorenci pa že imajo mnogo velicih drevesnic, kakor je bila Pintar-jeva, je Netova in več druzih. — Grof Barbo navaja, da v njegovi podružoici so 3 prav lepe in velike drevesnice. Poslednjič poprime še deželni glavar vitez Kaltenegger besedo ter predlaga: naj se predlog g. Dolenca izroči centralnemu odboru v pretres in pre-vdarek. — Ta predlog je bil soglasno sprejet.
(Dalje prihodnjič.)
408
416
Iz občnega zbora družbe kmetijske Kranjske
14. novembra t. 1. (Dalje.)
O nasvetih, ki so jih kmetijske podružnice pismeno predložile zboru , je v imenu glavnega odbora poročal gosp. dr. Poklukar.
Podružnica Metliška je razodela zboru mnogo želj, katere naj obravnava zbor; bile so sledeče:
a) naj bi se davki ne iz tir je vali tako silno in posebno   v onih soseskah ne,   kjerjetoča
hudo škodo naredila. — Dr. Poklukar predlaga, naj bi zbor sklenil, da se ta stvar s toplim priporočilom predloži c. kr. deželni vladi ter prošnja izreče po mi-lostljivejšem iztirjevanji davkov, in da kmetovalcem pri rubežni ne jemljejo stvari, ki spadajo v potrebščine gospodarstva (fundus instructus). — Predsednik baron Wurzbach je omenil, da pri ljudeh je splošno obožanje, in kedar že ni drugače, da se ljudem prodaja, naj se prizanaša gospodarstvenim potrebščinam, in le če je kaj čez „fundus instructus", naj se rubi. — Grof Barbo pojasnuje, kako hudo se godi po Dolenskem, kako trdo delajo uradnije z ljudstvom pri iztirjevanji davkov. — Dr. J. Bleiweis omenja, da davki sicer morajo biti, se ve, ker na njih sloni država; al vsa naša dežela je z zemljiščnim davkom preobložena, — že čez šest milijonov preveč je plačala; cesar sami to spoznajo in so dovolili nekaj davkov odpisovati. Neusmiljeno pa je to, če vlada davke iztirjuje takrat, ko kmet še nič pridelka ni domii spravil, — pomagajo si uradnije s tem, da zadnji rep vzamejo iz hleva. Prišlo bode po takem potu na to, da se davki ne bodo mogli več plačevati; davki naj se toraj iztirjujejo, kedar je kmetu mogoče plačati. — Gosp. župnik Krč on iz Rudnika to trdo poslovanje uradnikov potrjuje in pripoveduje, kako so kmetu konja prodali za 8 gold., ki bi bil mogel saj 50 gold. zanj dobiti; naj bi se toraj delalo bolj po milosti. — Gosp. Luka Robič pristavlja, da tudi to, kar je premoženja čez gospodarske potrebščine, naj se n e rubi precej, te-muč naj se preišče, če je posestnik sam kriv zadolženja, ali so ga le nesreče k temu pripravile, da je s plačevanjem zastal. — Baron Wurzbach pojasnuje, da on ni tega mislil, naj bi se precej iztirjevaio , Če se nahaja kaj več kot gospodarske potrebščine. Gosp. O. Detela toži, kolika sila posestev gre na kant, kar priča uradni i list, in meni, če se je davek v več letih hudo naraste!, takrat naj se dobro preišče, če je sam zadolžen, ali pa je po nesrečah v to zašel, ter naj se mu odpiše. — Gosp. prof. Peternei meni, da je kmetovalcem tem težje davek odrajtati, če več se ga je narastlo od več let, in v tem smislu govori tudi dr. Ahačič. — Po teh obravnavah vstane vladni predsednik vitez Wid-mann in omeni, da v teh okoliščinah, ko je le kakor gost prišel v zbor na povabilo, ne more uradno govoriti, vendar pa hoče reč nekoliko pojasniti. Povedal je potem , da že pred nekaj časom , ko so prišle tožbe od družbe kmetijske, je ukazal po vsi deželi preiskati, in da bode najostreje dal kaznovati tiste uradnike , ki so kaj prestopili in nepostavno delali, meni pa, da očitanja veljajo le dotičnim postavam, in ako so le davkov-ske postave vzrok nezadovoljnosti, naj državni poslanci delajo na to, da se neprilike po postavni poti odpravijo. — Sprejeto je bilo poslednjič naslednje: Naj se vlada prosi, 1) da po milosti dela s posestniki v oziru iztirjevanja davkov, in prizanaša naj za gospodarstvo potrebnim rečem; 2) pred rubljenjem naj se prepriča, če se nahaja kaj čez „fundus instructus"; 3) iztirjava naj se po že t v i (kedar je kaj) ; 4) prepriča naj se čez kaj let, če je posestnik zastal s plačevanjem po nesreči, ali iz zadolženja, in v prvem primer-Ijeju naj se mu davek odpiše.
Drug predlog podružnice Metliške je bil ta, naj bi družba kmetijska delala na to, da se težave, morebiti mnogokrat nepotrebne, o kordonu na meji Kranjsko-hrvaški zavoljo goveje kuge odstranijo, ki so velika nadloga gospodarjem, ki na meji imajo posestva. — Sklep o tem predlogu je bil, da se ta želja Metliške podružnice naznani vladi, al da ni upanja, da bi se jej zdatno pomagati moglo, dokler na Hrvaškem imajo to kužno pošast.                                              (Konec prih)
List 52.
Iz občnega zbora družbe kmetijske Kranjske
24. novembra t. 1.
(Konec.)
Se drugi predlogi Metliške podružnice so bili sledeči:
Naj se ne da nikomur pravica svinje in konje rezati, ki se ne izpriča, da se je teh operacij znanstveno izučil. Podružnica opira ta predlog na nesreče., ki se pogostoma godijo po neizučenih rezarjih. — Zbor sklene , naj odbor ta predlog po vrednosti prevdari in stori, kar je potreba, da se navedene nesreče odvrnejo.
Podružnica dalje želi popotnih učiteljev za vinorejo in poljedelstvo, — ta predlog se priporoči sub-
vencijskeinu odboru. Isto tako se priporoči subvencij -akemu odboru predlog o obdarovanji Ivana Eisenzopf-a v Poljanah za njegovo nesebično in koristno delovanje v povzdigi sadjereje.
Podružnica Rateška po predstojniku svojem, vitezu Gutmansthalu, predlaga:
Naj družba kmetijska skrbi za to, da bodo svilo-rejci svoj pridelek lože prodali kakor dozdaj. — Zbor nalaga odboru, naj stori vse, kar vitez Gutmansthal v ^St^ilj in konec priporoča, pa skrbi naj tudi zato, da se4 po deželi več mostnega sadja (tepek itd.) zasadi. Poleg tega zbor sklene, naj se vitezu Gutmansthal-u topla zahvala izreče za jako marljivo delovanje v podružnici Rateški.
Podružnica Kranjska želi po svojem predstojniku gosp. Jugovcu, naj bi se nova mera in vaga za vse razdelke ne vpeljala naenkrat zarad velikih težav, ki jih bo^ta novost ljudstvu prizadjala, ampak naj bi se vpeljala poredoma v 4 letih. — Ker je postava o novi meri in vagi za prihodnje leto že po vsem cesarstvu oklicana, ni več mogoče, da bi se predlog podružnice izvršil.
Po predlogu podružnice Brdsko-Podpeške se je sklenilo 7 pridnim sadjerejcem pohvalna pisma poslati.
Ker je že pozno bilo in je več udov zapustilo zbornico, in tedaj ni bil zbor več sklepčen, zato se je obravnava novih kmetijskih podružnic morala opustiti; po takem bo nalog glavnega odbora, da sam to stvar vredi jn prihodnjemu občnemu zboru poroča.
Gosp. Solmajer pojasnuje nasproti „Tagblattovemu" hudobnemu napadu na družbeni vrt svoje delovanje na tem vrtu in izroči popis gospodarstva leta 1874 in 1875.
Konečno dr. Janez Bleiweis poroča o 25letnici podkovske in živinozdravniške šole v Ljubljani. Poročilo to je bilo že natisojeno v 48. listu „Novic"'
Gosp. predsednik baron Wurzbach se mu kot ustanovitelju in vodji te učilnice s toplo besedo zahvaluje, rekši, da le oni je pravi domoljub, ki domoljubje svoje nevtrudljivo v dejanji brez lastne sebičnosti kaže. Dr. Bleiweis se zahvaljuje goap. predsedniku za tako častno priznanje, pa velik del zaslug — reče — gre tudi onim možem , ki ž njim vred delujejo na naši šoli, posebno pa gosp. Skaletu, ki je 25 let izvrsten učitelj kovaštva in še druzih živinozdravniških naukov.
Ker se je o vseh drugih sklepih poročalo že v 48. listu „Novic", tedaj se sklicujemo le na oni popis, dostavljaj e, da je bila Lukasova popotna sadna sušilnica z veliko radovednostjo ogledovana in princip, po katerem je narejena, pohvalno priznan.
426