Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/157 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-9245 Naslov projekta Antropologija evropske integracije Vodja projekta 20004 Tatiana Bajuk Senčar Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 3.600 Cenovni razred B Trajanje projekta 07.2007 - 06.2010 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) . Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.06 Naziv Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Projekt z naslovom Antropologija evropske integracije je imel dvojni cilj: teoretski in metodološki. Po teoretski plat je bil projekt sestavljen kot etnografska raziskava o integracijskih izkušnjah prve generacije slovenskih evrokratov, torej prve generacije Slovencev, ki so se zaposlil v inštitucijah Evropske unije. Ta etnografska študija predstavlja študijo integracije iz perspektive "od spodaj-navzgor", ki poudarja vlogo družbenih akterjev, ki so neposredno vpleteni iz dneva v dan v procese, ki so bili predmet naše analize. Pristop "od spodaj navzgor" naj bi prispeval k pridobivanju ključnih podatkov o prvi generaciji slovenskih evrokratov, ki kot posebna ciljna skupina do sedaj niso bili predmet nobene analize. Poleg tega omenjeni pristop omogoča dostop do gradiva o integracijskih procesih iz terena samega, česar ne bi mogli pridobiti, če bi se omejili na prevladujoči makro-pristop, ki poudarja predvsem vlogo držav kot akterjev v procesih evropeizacije. Raziskava, ki je bila izvedena v sklopu projekta, je tako bila namenjena osvetlitvi družbenih procesov, ki prispevajo k evropski integraciji, ki pa doslej niso bili nujno upoštevani v osrednjih analizah evropske integracije. Metodološko gledano je bil namen projekta preizkusiti učinkovitost metodologije biografskega raziskovanja in uporabnost pridobljenih biografskih pripovedi oz. življenjskih zgodb za etnografkse oz. terenske raziskave. Bolj podrobno pa je bil naš namen oceniti, do katere mere bi lahko biografske raziskave bile uporabljene za študije o družbenih pojavih, ki naj ne bi nujno bili omejeni na eno samo prizorišče, čeprav bi zadevali eno samo družbeno skupino akterjev. V tem duhu smo v projektu uporabili biografske metode in smo tako preizkusili, do katere mere so nam bile tovrstne metode v pomoč pri pridobivanju gradiv za odgovore na osrednja analitična vprašanja, ki smo si jih zastavili v sami prijavi. Biografske metode so tako v naši raziskavi prevzele pomembno mesto, ker so nam bila preliminarna gradiva, ki smo jih pridobili z uporabo teh metod, v pomoč tudi pri določanju prizorišč terenskega dela. Raziskovalni proces je tekel po naslednjih fazah: začeli smo z analizo virov, arhivskega gradiva ter tudi relevantne znanstvene ter strokovne literature. Analiza obstoječe strokovne literature je pridobila še dodaten pomen, ko smo ob tem upoštevali moč prevladujočih pristopov k razumevanju integracije v sklopu interdisciplinarnega polja evropskih študij. Fenomen evropske integracije ne obstaja samo v praksi, ampak tudi v teoriji v obliki pomembnih znanstvenih diskurzov, ki prispevajo k splošnemu in strokovnemu razumevanju integracijskih procesov. Poleg tega smo izvedli prve terenske raziskave, identificirali skupine morebitnih sogovornikov ter morebitna prizorišča za terensko delo. Pri določanju družbenih akterjev oz. sogovornikov za našo raziskavo smo želeli pridobiti čim bolj širok spekter ljudi, da bi zajeli raznolikost med slovenskimi evrokrati. Kot osrednji del raziskave smo izvedeli 50 biografskih pogovorov oz. intervjujev z uporabo metode BNIM (Biographical-Narrative Interpretative Method). BNIM metoda (Wengraf) omogoča pridobivanje nestrukturiranih biografskih pripovedi, katerih struktura in vsebina naj bi bila določena predvsem s strani sogovornika. Ob koncu biografske pripovedi v prvi fazi lahko raziskovalec postavi dodatna vprašanja sogovorniku, ampak samo o temah in dogodkih, ki jih omenja sogovornik in ob upoštevanju strukture oz. vrstnega reda, ki ga sogovornik določa v svoji biografski pripovedi oz. življenjski zgodbi. Naredili smo obsežne biografske intervjuje s 50 slovenskimi evrokrati, ki živijo v Bruslju. Ob tem smo tudi nadaljevali s terenskim delom preko neformalnih pogovorov ter z uporabo metode opazovanja z udeležbo v različnih kontekstih, od formalnih do neformalnih. Uvodna faza analize pridobljenega gradiva je vsebovala transkripcije intervjujev ter preliminarne analize gradiva iz terenskega dela. Ugotovili smo, da nam biografske pripovedi, ki smo jih pridobili z metodo BNIM, omogočajo, da se lotimo dveh izzivov, ki sta se pojavila že ob prvih fazah raziskave. Prvega od teh izzivov lahko označimo kot teoretično prevlado metodološkega nacionalizma. V kontekstu znanstvenih diskurzov pomeni metodološki nacionalizem prepričanje, da je nacija naravni družbeni oz. politični pojav ter da je nacionalizem naravna oz. osrednja komponenta družbene oz. osebne identitete (Beck, Wimmer in Glick Schiller). Metodološki nacionalizem je na poseben način prisoten v diskurzih, ki predstavljajo projekt Evropske unije, čigar zgodovinski pomen je bil zagotovitev miru na evropskem kontinentu preko integracije kot prevlade nad nacionalizmi, ki ustvarjajo sovražne odnose. V takšnih evropskih političnih projektih in diskurzih naj bi evropeizacija izpodrinila nacionalnost kot sestavni del identitete. Naš namen v tem projektu ni bil omejiti naša analitična vprašanja glede identitete slovenskih evrokratov in njihovega razumevanja evropskosti le na osvetlitev opozicije med evropskim in nacionalnim. Če bi namreč sledili tej omejitvi, bi vnaprej zavrgli katerokoli drugo dimenzijo identitete, ki bi lahko igrala pomembno vlogo pri razvoju poistovetenja slovenskih evrokratov, delujočih v EU inštitucijah. Poleg tega bi to tudi omejilo naš analitični pristop do EU inštititucij kot neke vrste postnacionalne družbene pokrajine. Drugi izziv zadeva dilemo, ki jo je označil antropolog Arjun Appadurai z izrazom "incarcerated native" ali "zaprtega domačina oz. domorodca ". S tem izrazom je Appadurai nakazal na problem, s katerim se soočajo antropologi pri terenskem delu, ki pri določitvi obsega terenskega dela omejijo dimenzije družbene in geografske pokrajine, v katerih živijo družbeni akterji, ki so predmet analize. Na ta način tudi vnaprej omejujejo geografsko in socialno mobilnost akterjev, ki naj bi jih zajeli v raziskavah, ter tudi analitični prostor oz. teren, na katerem kot antropologi delujejo, da bi raziskali svoja vprašanja. Nevarnost dileme zaprtega domačina je bil tudi izziv za našo raziskavo, v kateri smo se lotili vprašanja evropske integracije, ki je fenomen globalne razsežnost ter ni nujno omejen le na eno prizorišče, pa čeprav smo omejevali naša vprašanja na konkretno skupino slovenskih evrokratov. V naši raziskavi smo strmeli k temu, da bi razumeli integracijske izkušnje naših sogovornikov in da bi našli način, da bi nagovorili vse dimenzije njihovega družbenega življenja, ki lahko vplivajo na naravo identifikacije z "Evropo" in z inštitucijami EU. V naših biografskih intervjujih smo sogovornike prosili, da v relativno kratkem času predstavijo koherentno pripoved o lastnem življenju in izkušnjah. Idealno naj bi sogovorniki tudi postavili svoje izkušnje v EU inštitucijah v širši kontekst svojega življenja na za njih kulturno smiselen način. Tovrstna življenjska zgodba raziskovalcu ne predstavlja samo pripoved o dogodkih in izkušnjah določene osebe, ampak tudi o specifični ter spreminjajoči subjektivnosti iz katere sogovornik pripoveduje o vsem tem. Analiza strukture pripovedi ter subjektivnosti sogovornika kot družbenega akterja raziskovalcu omogoča, da osvetli kulturno logiko, po kateri se sogovornik istoveti kot oseba, kot Slovenec, kot strokovnjak in tudi kot Evropejec. Poleg tega orišejo naši sogovorniki s svojimi življenjskimi zgodbami tudi meje družbenih in geografskih pokrajin, v katerih delujejo in ki jih kot dejavniki evropske integracije tudi sooblikujejo. Slovenski evrokrati dobesedno utelešajo procese integracije in njihova dejanja in pripovedi predstavljajo analitična orodja, s katerimi smo si lahko kot raziskovalci strukturirali teren ter prizorišča, ki so bili predmet raziskave. Po transkripciji intervjujev smo začeli osrednjo fazo analize. Za vsakega sogovornika smo sestavili profil, v katerem smo orisali njegovo življenjsko zgodbo ter tiste izkušnje oz. trenutke, ki jih je v svoji pripovedi izpostavil kot ključne. Nadalje smo v teh profilih identificirali vse pripovedi o potovanjih (nihalni premiki, Thedvall). Nato smo identificirali vse pomembne referenčne skupine oz. mreže, ki jih je omenil sogovornik skozi celo pripoved. Zatem smo identificirali in kodirali vse odlomke pripovedi, ki obeležujejo premike, spremembe v identiteti. Naš namen pri sestavljanju teh profilov je bil identificirati povezave med strukturami vsake pripovedi, dogodka, potovanja ter premika oz. spremembe v identiteti. Ko so bile te povezave (ali njihova odsotnost) identificirane, smo se osredotočili na pojme ter kategorije, s katerimi so sogovorniki izrazili svojo identeto oz. njene spremembe. Prav tako smo tudi ovrednotili, do katere mere te identitete oz. identifikacije sovpadajo s prevladujočimi diskurzi o integraciji in identiteti EU inštitucij oz. integracijskega procesa (Abeles, Bellier, MacDonald, Shore). Ugotovili smo, da v tej heterogeni skupini družbenih akterjev so skoraj vsi (razen nekaj izjem) imeli kakšne prejšnje izkušnje v zvezi z Evropsko unijo ali z inštitucijami EU. Te izkušnje so lahko bile v obliki izobrazbe na dodiplomski ali podiplomski ravni. Tu moramo omeniti, da je skoraj ena četrtina naših sogovornikov magisitrirala na College of Europe, in nekateri izmed njih so tam celo dokončali svoj študij pred letom 2000. Še večji odstotek naših sogovornikov je imel za sabo delovne izkušnje, ki so temeljile na stikih z EU inštitucijami; ti sogovorniki so imeli funkcije bodisi na Stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju ali v državni upravi doma v prestolnici ali pa oboje. Poleg tega smo identificirali tretjo pomenljivo skupino sogovornikov, ki so razvili odnos z EU inštitucijami na različne načine (na primer pripravništvo v EU inštitucijah, delo v Bruslju z ustanovami, ki so posredno povezane z EU, aktivnost v društvih, povezanih z evropskim projektom). Naša nadaljna analiza je ocenjevala vpliv teh izkušenj in povezav za naše sogovornike na odnos, ki ga slovenski evrokrati razvijejo do svojih izkušenj v EU inštitucijah. Na tem mestu pa je potrebno tudi opozoriti na heterogenost slovenskih evrokratov kot družbene skupine. Ta heterogenost ni posledica naše želje, da bi med sogovorniki zajeli čim bolj širok spekter ljudi. Glede na relativno malo število Slovencev, zaposlenih v številnih obstoječih ustanovah oz. enotah, ki skupaj predstavljajo in sestavljajo EU inštitucije, ugotavljamo, da velika večina slovenskih evrokratov v svojem ožjem delovnem krogu ne sodeluje s kakšnim drugim Slovencem (razen če delo samo to izrecno zahteva, na primer pri prevajalcih). So izjemno razpršeni v inštitucijah. Torej ne obstaja "tipičen" slovenski evrokrat; med seboj se razlikujejo glede na izobrazbo, poklicno pot, starost, delovne izkušnje in družbeni status. Poleg tega so naši sogovorniki izrazili celo vrsto razlogov za njihovo odločitev, da postanejo evrokrati; kljub temu bi pa lahko označili motivacije za tovrstno poklicno pot kot finančne, poklicne ali osebne narave (lahko je tudi kombinacija vseh treh). Namen naše analize ni bil le identificirati motivacije vsakega posameznika, ampak tudi kategorije, ki so jih sogovorniki uporabljali, ko so nam pripovedovali o tovrstnih odločtivah ter ocenjevali različne motivacije. Kljub temu, da sogovorniki predstavljalo heterogeno skupino družbenih akterjev, pa imajo njihove življenjske zgodbe določeno skupno lastnost: skoraj vse pripovedi so bile močno individualizirane. Odločitev, da bi iskali zaposlitev v EU inštitucijah, je vedno bila stvar osebne iniciative, ki ni predstavljala logičnega koraka v običajni "slovenski" poklicni poti. Ta osebna iniciativa je tudi izraz minimalne vloge slovenske države ali javne uprave pri promoviranju ali sponzoriranju Slovencev, da bi se zaposlili v EU inštitucijah kakor tudi minimalnega obstoja mehanizmov, ki bi pospešili rekrutiranje Slovencev na delovna mesta v Bruslju. Individualizem, ki je v veliki meri prisoten v pridobljenih življenjskih pripovedih, se odraža v diskurzu o strokovnosti ter profesionalnosti, ko so se sogovorniki odločili kot prosti strelci, popolnoma avtonomni akterji, da bi sledili neki alternativni poklicni poti, ki je neodvisna od poklicnih možnostih, ki se ponujajo v Sloveniji. V primeru Slovencev, zaposlenih v slovenski javni upravi, ki se odločajo za poklicno pot v inštitucijah EU, predstavlja odločitev, da postanejo evrokrati, svobodo od nacionalnih politik in nacionalnih interesov, Naši sogovorniki se predstavljajo kot profesionalci, ki jim njihova strokovnost omogoča, da potujejo v geografskem, družbene in poklicnem smislu. Ugotovili smo, da so se pripovedi o identiteti slovenskih evrokratov v pomembnih točkah pokrile z uradnim pojmovanjem identitete, ki prevladuje v inštitucijah EU. Ta diskurz temelji na predstavi o evrokratih kot uradnikih oz. strokovnjakih, ki so zvesti interesom EU inštitucij in evropskemu projektu napram nacionalnim interesom lastne države. Ta uradni diskurz je v naravi zelo normativen in predpostavlja, da ko ljudje postanejo evrokrati in prevzamejo nase identiteto uradnika EU (fonctionnaire), doživijo ob tem tudi dokončni premik v identiteti, razumljen predvsem v smislu zvestobe. V naši analizi smo analizirali premike v identiteti v pripovedih naših sogovornikov in v njihovi dejavnosti in ugotovili, da situacija, ki se je izkazala, ni sovpadala s to predpostavko - podoba integracije kot definitivnega premika v zvestobi, lojalnosti, se ni zgodila. Namesto tega smo identificirali variacije nekega razumevanja identitete, ki bi ga lahko označili kot značilno evropsko razumevanje identitete, in ki ga je eden od naših sogovornikov opisal kot "živeti na daljavo". Pojem "živeti na daljavo" ne sovpada z obstoječimi integracijskimi teorijami, ki predpostavljajo obstoj premikajoče/krožeče, izkoreninjene elite (Favell) ali mreže uradnikov brez nacionalne zvestobe. Namesto tega je "živeti na daljavo" slično pojmu simultanosti, ki so ga predlagali strokovnjaki iz migracijskih študij (Levitt in Glick Schiller) in ki ga uporabljajo, da bi opisali večplastno identiteto določenih družbenih akterjev, ki se zavzemajo za neke vrste transnacionalnega življenja. Ob tem je treba poudariti še tisto dimenzijo naše raziskave, v kateri smo se osredotočali na vlogo slovenskih nacionalnih evrokratov med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije. Raziskovanje te ključne skupine ter njihovega delovanja smo naknadno vključili v raziskavo, kar je bilo predstavljeno v prvem letnem poročilu. V tem kontekstu smo se osredotočili predvsem na delovno skupino za okolje v okviru Sveta ter osvetlili vlogo tistih nacionalnih uradnikov, ki so imeli osrednjo vlogo pri urejanju ključnih vprašanj za Evropsko unijo na globalni ravni. Pogajanja za klimatsko-energetski paket so se začela med slovenskim predsedovanjem in ključna faza pogajanj se je zaključila v času slovenskega predsedovanja, kar je omogočilo sprejetje paketa v času naslednjega predsedovanja Svetu EU, ki so ga vodili Francozi. To je za slovenske nacionalne evrokrate predstavljal precejšen izziv glede na časovni pritisk, da bi bil paket sprejet do začetka pomembnega političnega vrha o klimatskih spremembah. Analiza prejetega gradiva nam je omogočila, da smo odprli tako imenovano črno skrinjico vsakodnevne politike delovnih skupin s strani tistih, ki niso bili le neposredno vpleteni, ampak so imeli takrat vodilne vloge. Ta bolj aplikativna raziskava je pomembna tudi zato, ker obstaja zelo malo raziskav, ki so neposredno povezane s slovenskim predsedovanjem EU. Pri tem so naši rezultati do neke mere kompatibilni z ostalimi obstoječimi raziskavami (Kanjč 2008 in Drulak & Šabič 2010). Naši sogovorniki so nam v svojih pripovedih opisovali svojo socializacijo v svet policy making-a v inštitucijah EU -- kar je tudi vključilo delovanje v delovnih skupinah ter pridobivanje potrebnih pogajalskih spretnosti, ki so specifične za kulturo EU. Sodeč po rezultatih, ki so jih dosegli in po pripovedih teh ključnih akterjev, ocenjujemo, da so ti nacionalni evrokrati lahko sodelovali kot polnopravni partnerji glede teh konkretnih vprašanj. Ti akterji so se učinkovito usklajevali z Ministrstvom RS za okolje in prostor pri koncipiranju nacionalni stališč, ki so služila kot podlaga za pogajanja, pri predstavljanju in obrambi teh stališč in pri zastopanju skupnih stališčih, ki so se oblikovala v procesu pogajanj. Na podlagi naše raziskave lahko ocenimo, da so slovenski nacionalni evrokrati igrali ključno vlogo pri učinkovitem izvajanju predsedovanja Sveta Evropske unije. Ob zaključku tega dela raziskave so ostala nova odprta vprašanja, kot denimo vprašanje povezav in medsebojnega usklajevanja med javno upravo v Sloveniji ter inštitucijami v Bruslju (vključno s SPBRjem); za obravnavo teh vprašanj bi bila seveda potrebna dodatna raziskava z dodatno skupino akterjev, lociranih v Sloveniji. Drugo dodatno pomembno analitično vprašanje zadeva pomen strokovnega znanja, pridobljenega s strani nacionalnih evrokratov, ko se vrnejo v Ljubljano in se reintegrigrajo v slovensko javno upravo. Naše delo nam je omogočilo predstaviti podrobno sliko vloge in položaja slovenskih nacionalnih evrokratov, lociranih v Bruslju. Ob zaključku tega projekta ocenjujemo, da lahko naše dosedanje delo predstavlja pomemben temelj za nadaljnje raziskave o integraciji Slovenije kot država članice v Evropsko unijo. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Ocenjujemo, da je bil sam raziskovalni načrt realistično sestavljen ter da so nam posamezne stopnje omogočile, da se je projekt nemoteno odvijal in da smo imeli možnost dopolniti raziskovalni načrt tako, da smo se lahko prilagodili realnosti družbenega konteksta, s katerim smo bili soočeni na samem terenu. Tu bi veljalo omeniti odločitev, da smo vključili v skupino družbenih akterjev, ki so bili predmet raziskave, tudi slovenske "nacionalne" evrokrate, torej tiste, ki so zaposleni kot člani slovenske javne uprave v Bruslju na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji. Z vključitvijo te ključne skupine ljudi smo tudi zajeli slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. Velika večina potencialnih sogovornikov, ki smo jih prosili za pogovor, je pristala na intervju ter se pozitivno odzivala na samo metodo BNIM, ki predstavlja izvedbo nestrukturiranih pogovorov. Ob tem sva izvedla terensko delo na več lokacijah in ob raznovrstnih dogodkih, v formalnih in neformalnih kontekstih. Ob analizi zbranega gradiva ugotavljamo, da sta se obe metodi učinkovito dopolnjevali, zlasti tako, da smo ob sprotni uporabi obeh metod sproti prilagajali in dopolnjevali naša raziskovalna vprašanja ter tudi hipoteze. Ugotavljamo, da nam je pridobljeno gradivo omogočilo poglobljen študij o pojmovanju identitete med prvo generacijo slovenskih evrokratov ter o njihovi socializaciji v inštitucije EU. Sodeč po študiju, ki smo ga razvili in na podlagi katerega smo lahko izdelali etnografsko utemeljeno stališče o pojavljajoči se obliki evropeizacije po širitvi Evropske unije lahko trdimo, da je bila hipoteza o pomenu analize skupine slovenskih evrokratov kot evrokratov iz nove države članice utemeljena. Kar se tiče diseminacije rezultatov raziskovalnega projekta lahko omenimo, da so bili rezultati javno predstavljeni v obliki številnih konferenčnih prispevkov in znanstvenih člankov. Ob tem moramo poudariti, da imamo še dodatno število znanstvenih člankov ter poglavij v znanstvenih monografijah, ki se pripravljajo za objavo ali so že v poteku objave kakor tudi vsaj tri referate, ki bodo predstavljeni še v letu 2011 na mednarodnih konferencah. So-organizirali smo mednarodno delavnico z naslovom "Realist biography and European policy", ki je potekala aprila 2010 v Centru za sociološke raziskave v Katoliški univerzi v Leuvnu, v Belgiji. Delavnica je bila sponzorirana s strani ZRC SAZU skupaj a Katoliško univerzo v Leuvn ter UACES (University Association for Contemporary European Studies). Na tej delavnici smo predstavili naše delo ter tudi nadaljne aplikativne možnosti za analizo vprašanj na ravni politike EU. Prispevki za to delavnico bodo v kratkem objavljeni v znanstveni monografiji. Ocenjujemo, da ko bodo vsi načrtovani prispevki objavljeni, bodo vsi raziskovalni cilji v celoti realizirani. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Ni bistvenih sprememb. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Integracija "Vzhoda" in "Zahoda": slovenski "evrokrati" in politika identiteta v institucijah Evropske unije ANG The integration of "East" and "West" : Slovene "Eurocrats" and the politics of identity within the institutions of the European Union. Opis SLO Avtorica je v svojem prispevku predstavila kritično teoretsko analizo obstoječih antropoloških raziskav o vprašanju identitete v evropskih inštitucijah v razširjeni Evropski uniji. Analiza se osredotoča na zgodovinsko vlogo nacionalnosti kot sestavnega dela identitete evrokratov ter ocenjuje relevantnost kategorij Vzhod in Zahod v inštitucijah EU po njeni širitvi in prihodu evrokratov iz desetih novih, post-socialističnih držav članic. ANG The author in her paper presents a critical theoretical analysis of existing anthropological research concerning the question of identity within the European institutions in an enlarged European Union. Discussion is centered on the historical role of nationality as a component of identity among Eurocrats as well as the relevance of East and West as markers of identity within the EU institutions after the accession of 10 new, post-socialist member states. Objavljeno v Tradit. - Inšt. slov. narodop. Ljublj., 2009, 38, 2, str. 165-178, doi: 10.3986/Traditio2009380211. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 31211565 2. Naslov SLO Oprijem v stvarnem svetu: ekonomija in narativni intervju. ANG Traction in the world: economics and narrative interviews. Opis SLO Članek prispeva k metodološki razpravi v sodobni zeleni ekonomiji. Metodološko gledano, prevladajoča ekonomska praksa ni dovolj zasidrana v stvarnem svetu, kar pomeni, da primerjava modelov s podatki ne more služiti kot primerjava s stvarnim svetom. Narativni pristopi, kot je biografsko-narativno-interpretivna metoda predstavljajo trdno metodološko podlago za raziskovanje ekonomske in okoljske resničnosti. Takšni pristopi so primerni za preučevanje, kako evropske in mednarodne institucije obravnavajo splet ekonomskih in okoljskih vprašanj, ter oblikujejo in izvajajo politike ANG This article contributes to the methodological debate in green economics. Methodologically speaking mainstream economics has insufficient traction in the world, meaning that its data are not sufficiently grounded to ensure the effective comparison of the model to the real world. Narrative approaches, such as the BNIM method, offer a sound methodological basis for researching economic and environmental issues as they actually play out in the real world. Such approaches are appropriate for studying how economic and environmental issues are implemented in European and international institutions. Objavljeno v International journal of green economics, 2009, vol. 3, no. 1, str. 77-92, graf. prikazi. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 30081837 3. Naslov SLO Izhodišče za narativne temelje zelene ekonomije ANG A basis for the narrative grounding of green economics Opis SLO O metodah znanosti, ki je kulturni dosežek, se morajo dogovoriti znanstveniki, pa tudi drugi deležniki. Tako bo zagotovljena skupna osnova za ocenjevanje znanstvenega in drugega ustreznega dela. Namesto deduciranja pravil že obstoječe objektivne znanstvene metode predlagamo praktično podlago za zeleno ekonomijo (in za družboslovje nasploh) v obliki narativno utemeljene ekonomije. Podlaga za to ekonomijo je uveljavljena biografsko-narativno-interpretivna metoda, ki je koristna za raziskavo odzivanja evropskih in mednarodnih institucij na antropogenske ekološke spremembe Science is a cultural achievement whose methods must be agreed upon in order for scientists to have a common basis for evaluating their own work and the work of others. Rather than deducing the rules of a given preexisting objective scientific method, a practical basis for green economics as ANG a form of narrative-grounded economics is proposed, which is based on the standard Biographic-Narrative Interpretive Method. This practical basis is useful in research in areas such as the human response to anthropogenic ecological change as channeled through European and international institutions. Objavljeno v KENNET, Miriam (ur.). The clash between ecology and economy : green economics practice and theory. Oxford: Volker Heinemann, 2009, part 1, str. 265-268, ilustr. Tipologija 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 30443821 4. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Biografske pripovedi in evropeizacije profesionalne identitete v institucijah Evropske Unije ANG Biographical narratives and the Europeanization of professional identity within the EU institutions Opis SLO Prispevek predstavlja strokovno razpravo o uporabi nestrukturiranih intervjujev v kontekstu etnografske raziskave o procesih evropeizacije pri prvi generaciji slovenskih evrokratov. Avtorica Tatiana Bajuk Senčar presoja do katere mere analiza intervjujev, narejenih po metodni BNIM (Biographical Narrative Interpretative Method), antropologom omogoča, da osvetlijo vsakodnevne procesi evropeizacije ter da tako kritično ovrednoti učinkovitost prevladujočih modelov razumevanja procesov evropske integracije. ANG This paper presents a discussion the use of the unstructured interview within the context of ethnographic research on processes of Europeanization of the first generation of Slovene Eurocrats. The author Tatiana Bajuk Senčar assesses the extent to which the analysis of interviews collected with the BNIM (Biographical Narrative Interpretative Method) enable anthropologists to shed light on everyday processes of Europeanization and thus critically engage dominant understandings of European integration. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v The interview : theory, practice, society : conference programme and book of abstracts. TOxfordl: Berg Publishers, T20101, str. 44 Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 32533805 2. Naslov SLO Biografije prve generacije slovenskih evrokratov: pomen biografskih pripovedi za preučevanje delovanja Evropske unije ter razvoja poklicne identitete ANG Biographies of the first generation of Slovene Eurocrats: using narratives for research on EU policy practice and professional formation Opis SLO V pričujočem referatu avtorja ocenjujeta, do katere mere se lahko uporabljajo biografske pripovedi za osvetlitev delovanja razširjene Evropske unije z analizo pripovedi in izkušenj slovenskih evrokratov kot družbenih akterjev, ki so v to delovanje neposredno vpleteni. Ob analizi predstavljenih pripovedi avtorja tudi razpravljata o tem, kako kulturno pogojene predstave o znanju, strokovnosti in profesionalnosti postanejo za slovenske evrokrate pomembna težišča za pojmovanje identitete in profesionalizacije v transnacionalnem delovnem okolju EU inštitucij. ANG This paper explores the extent to which biographical narratives can be used to shed light on policy making within an expanded European Union by focusing on the narratives and experiences of Slovene Eurocrats as social actors directly involved in the everyday practices of policymaking. We also focus on their narrated experiences of professional formation and the ways in which Slovene Eurocrats employ culturally constructed understandings of knowledge, expertise and professionalism as important sites for identity construction in a transnational working environment. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Exchanging ideas on Europe : Europe at a Crossroads. Brugge: College of Europe, 2010. http://www.uaces.org/events/conferences/bruges/researchpapers/abstract.php? recordID=381 Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 32266285 3. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 4. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID 5. Naslov SLO ANG Opis SLO ANG Šifra Objavljeno v Tipologija COBISS.SI-ID Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta - 2011 / 1. rok 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 3.14 Predavanje na tuji univerzi BAJUK SENČAR, Tatiana. The anthropology of European integration : Slovene "Eurocrats" and the dynamics of identity construction within the institutions of the European Union : [predavanje na University of Kent at Brussels, 10. jun. 2009, Bruselj, Belgija]. Bruselj, 2009. [COBISS.SI-ID 31210029] 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 7. BAJUK SENČAR, Tatiana. The Europeanization of professional identity with the EU institutions : [predavanje na mednarodni letni konferenci UACES "Exchanging Ideas on Europe 2009: Views from France, Views Beyond the Mainstream", Angers, Francija, 3-5 september 2009]. Angers, 2009. [COBISS.SI-ID 31209517] TURK, Jeffrey David. Slovene integration and EU environmental policy impact : using narratives for social science : [prispevek na konferenci "Applied Biographical Research", Georg Simon Ohm University of Applied Sciences, Faculty of Social Sciences, Nurnberg (Nemčija), 18.sep.2010]. Nurnberg, 2010. [COBISS.SI-ID 32219181] BAJUK SENČAR, Tatiana. Biographical analysis and European studies in critical realist framework : discussion of an interview with a European- level activist : [predavanje na mednarodni delavnici "Realist Biography and European Policy", Centre for Sociological Research, Catholic University of Leuven, 16.-18.IV.2010]. Leuven, 2010. [COBISS.SI-ID 32530733] TURK, Jeffrey David, MROZOWICKI, Adam. Biographical research and European studies : towards an integrated toolkit for the study of European policy formulation, negotiation and implementation : [uvodno predavanje na delavnici "Realist biography and European policy", Centre for Sociological Research, Catholic University, Leuven (Belgija), 16.apr.2010]. Leuven, 2010. [COBISS.SI-ID 32218669] Dr. Tatiana Bajuk Senčar je bila od 2007-2008 gostujoča raziskovalka pri University of Kent in Brussels. Dr. Jeffrey Turk je od 2007 član uredništva znanstvene regije Green Economics. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Antropološka analiza slovenskih evrokratov, ki predstavljajo skupino strokovnjakov oz. uradnikov iz nove države članice Evropske unije, omogoča raziskovalcem, da prispevajo k boljšemu razumevanju kulturnih dinamik, ki soustvarjajo družbeno realnost razširjene Evropske unije. Poglavitna pomanjkljivost obstoječih analiz o integraciji v EU je, da so pod vplivom zmotnih predstav o kulturah ter o odnosih med kulturami. Poleg tega so obstoječe etnografske analize o institucijah EU skoraj brez izjeme bile izvedene pred širitvijo EU v letih 2004 in 2007, ko se je število držav članic skoraj podvojilo. Pričujoča etnografska raziskava, ki se osredotoča na vsakdanje življenje in izkušnje slovenskih evrokratov, je namenjena k boljšemu razumevanju kulturne dinamike integracije kot poteka na terenu v razširjeni mreži EU institucij. Tako naj bi raziskava prispevala k osvetlitvi razvoja identitete v EU kot nadnacionalnem prostoru. Na podlagi tega pričakujemo, da bodo končni rezultati projekta prispevali k antropološkim raziskavam Evropske unije, interdisciplinarnim Evropskim študijam ter razvoju teorije o integracijah in globalizaciji. V prizadevanju, da bi prispevali k razvoju širšega polja evropskih študij, smo se vključili v znanstveno razpravo o metodologiji v družbenih vedah. To je vredno poudariti, saj je pomen kvalitativnih raziskav, ki so dolgo bile v domeni disciplin kot sta kulturna in socialna antropologija, znova prišel v ospredje. V tem kontekstu velja omeniti, da smo so-organizatorji mednarodne delavnice o znanstvenem realizmu in biografskih metodah, kjer smo lahko dokazali širši pomen pristopa, ki smo ga izvajali v svojem projektu. ANG An anthropological analysis of Slovene Eurocrats as a group of EU civil servants from a new member state enables the researchers to explore the cultural dynamics that inform social reality in an expanded European Union. The main drawback of research on integration within the EU institutions is that it based primarily on reductive understandings of culture and of the relationship between cultures. Furthermore, existing ethnographic research on the EU institutions has been focused primarily on the EU before the enlargements of 2004 and 2007, after which membership in the EU almost doubled. This research project, which was focused on the everyday lives and experiences of Slovene Eurocrats, aims at providing a better understanding of the cultural dynamics of integration as they unfold on the ground in the expanded network of EU institutions. In this fashion this project sheds light on the development of identity in the EU as a postnational social context. On this basis it is expected that the final results of this research will contribute to anthropological research on identity and on the European Union, to the broader field of European studies as well as to research on integration and globalization. As part of our effort in engaging research in this broader area of European studies, we have focused on the burgeoning debate on methodology in the social sciences. This is especially important, since the contributions of qualitative research that have long been the province of anthropological research are now receiving renewed attention. We have therefore gone as far as to sponsor a workshop on scientific realism and biographical methods, where we were able to demonstrate the value of the approach taken in our project for methodologically sound social science. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Antropološka analiza med slovenskimi evrokrati, se loteva družbeno pomembnega odnosa med kulturo in ozemljem, ki je bil stoletja ključna sestavina nacionalne identitete v Evropi. Na ta odnos pa sedaj močno vplivajo in ga celo postavljajo pod vprašaj Evropska unija kot integracijski project in globalizacijske sile, ki prestrukturiranjo družbene odnose na vseh ravneh. Raziskovanje pripovedi in praks slovenskih evrokratov na dnevni osnovi v eksplicitno evropskem kontekstu omogoča uvide kako integracija na številnih ravneh formira načine, na katere družbeni akterji stalno redefinirajo svojo identiteto. Na ta način raziskava naj bi konstruktivno prispevala k akademskim in poljudnim razpravam na slovenskem o odnosu med integracijo in identiteto za Slovence kot člani EU. Nadalje pa je velik del našega projekta zadeval raziskovanje pomena vloge slovenskih uradnikov, zlasti tistih, ki so bili zaposleni na Stalnem Predstavništvu RS pri Evropski uniji s sedežem v Bruslju. Pripovedi teh družbenih akterjev predstavljajo dragocen vir za analize njihove vloge kot agentov integracije med ministrstvi v Ljubljani in inštitucijami EU. To je posebej pomembno, saj ti družbeni akterji predstavljajo najboljše vezi, preko katerih lahko Slovenija formulira, zasleduje in brani svoje nacionalne interese v evropskem kontekstu skozi aktivno sodelovanje kot države članice v EU inštitucijah. Pravilno dojemanje in izboljšanje učinkovitosti sodelovanja slovenskih nacionalnih evrokratkov kot predstavnikov Slovenije v EU inštitutcijah je torej ključnega pomena za razvoj Slovenije v evropskem kakor tudi v globalnem kontekstu. ANG_ The ongoing anthropological research conducted among Slovene Eurocrats exploresd the powerful relationship between culture and territory that has for centuries been a key component of national identity in Europe. It is this very relationship that is being put into question by the European Union as an integration project as well as by the forces of globalization reconfiguring social relationships at all levels. Exploring the narratives and practices of Slovene Eurocrats on a daily basis in an explicitly European setting provides us with insights into the ways that integration informs the ways social actors continually redefine their identity. These insights will enable researchers to contribute constructively academic and popular discussions about the relationship between integration and identity in Slovenia as Slovenes explore issues of identity as a nation and as a member of the European Union. Furthermore, a very important part of our project has been concerned with the role of the Slovene national officials, particularly those from the Permanent Representation of Slovenia to the European Union in Brussels. The narratives of these particular social actors represent an invaluable resource for understanding their effectiveness in their role as integrating agents between the various ministries in Ljubljana and the European institutions. This is especially important, since these agents arguably form the best links through which Slovenia is able to formulate, pursue and defend her national interests in a European context through active participation in the European institutions. Understanding and improving the quality of the participation of Slovene officials within the European institutions are thus of paramount importance for the development of Slovenia in European and global contexts. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj -r F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj ') DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije o o o o G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki— 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Tatiana Bajuk Senčar in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 21.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/157 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 A7-BB-F2-97-66-7F-30-1C-E3-0A-68-98-49-31-48-62-4C-F5-7A-69