s um * Lj*.*- * f-1„' .. I -W>J:A ■... m v' . _ ml Jsrv -'.J ** -t"> ^ ^ |jna plačana v gotovini Postale i gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 29. aprila 1962 leto XVIII. - St. 102 (5186) [asa najnovejša zgodovina ,v■> l«tn iat.^vtorji teh dejanj. Pri SoJT°, vidinw>. da nepre-^Jani a borba, ki hoče v zažeio na sv«tu usmeriti “»De rit 0 smer- To pa temu J,, borbi ,gemu ne uspe. Eden Tisti v! zrnaga, drugi podleže. jadno ti?, Podlegel, pa se na-rlji «*hvo^o sprijazni s tem „ Kot v ' ! lWnul Svet. Je tudi Italija živeli Štiridesetih letih 6 zeortt P°memben del svo-£ Pojav,Vne- V tem času se N: i,!1 m razbohotil faši- K it tUT :ef' V loti! 0 f i* ^ 'p o«)1 K >19 \ f(, \ r es j* oK A u ,i i; •,r't 1 p Mi 8tavT,na 86 nikoli ne u-t YlJa. Ustavila se ni letih in i818 niti ne v tridesetih w?lastl ne v štiride-jsaka v*« našega stoletja. v&tk„,Y, ^danjost postane v °b n0vi. Preteklost, ki se nam ^soia“?05tavlja naši sodbi; bfti®Janja in .ljudi, ki ♦ n; iz f razDonoui iasi- j«ia M n»*fJfcr *AA v ua- y»u» ta č^Sv°bodilna vojna, in v s as*s trs ssJep.pdL' Ni fa6?PamJ Prvoma,Js'ri proglas, om (|avc.vOU) ZDA so začele no-vrsto jedrskih poizkusov na Božič, ni h otokih. Ameru ika vlada se ni ozi-1*9 ^ |l ra*a na številne po-4 ~ P žive in proteste in l/S-J J se je odločila za ob-S novitet) oboroževal- ne tekme z jed r. skim orožjem. V sre- IVil iWI do ie na B°šičnih M otokih eksplodirala J? 313. jedrska bomba, ' v petek pa 314., od-gS kar so velesile za-1; Bi čele nevarno igro s tem orožjem. Ameriška vlada uteme-Kennedy ljuje svoj korak t potrebo -varnost i» ZDA. Toda to utemeljevanje je nevzdržno, kakor je bilo nevzdržno pri vseh dosedanjih jedrskih poizkusih, pa naj so se delali kjer koli. Saj vendar vsaka nova jedrska eksplozija ogroža splošno varnost človeštva in s tem seveda tudi državno varnost velesil, ki so sestavni del vsega sveta. Na žalost, da se spet nadaljuje zločinska igra, ki se je začela pred sedemnajstimi leti, ko sta bombi v flirošinii in Nagasakiju ubili lb2 tisoč ljudi. Od tedaj so ZDA, Sovjetska zveza. Velika Britanija tn Francija izvršile skupno 314 jedrskih eksplozij v zraku, pod zemljo in na površini zemlje. Nove eksplozije so izzvale po vsem svetu veliko ogorčenje. Začele so se množične demonstracije v Tokiu, Londonu, Neui Yorku in po drugih evropskih in azijskih mestih. Najostreje je reagirala Japonska, ki je prva in edina država na svetu doživela atomsko bombardiranje. Japonska socialistična stranka poudarja v svojem sporočilu, da za ZDA ni opravičila, zlasti ker so obnovile poizkuse, medtem ko traja ženevska konferenca. Predsednik Tito je dobil pismo britanskega filozofa Russella, ki poziva, naj izvenblokovske države pošljejo svoje ladje v vode Božičnih otokov in tako preprečijo obnovitev atomskih poskusov. Tak poziv je Russell poslal tudi državnim poglavarjem ZAR, Indonezije, Indije, Švedske, Brazilije, Mehike in Gane. Skupina ameriških študentov v Londonu je poslala Kennedgju pismo, v katerem je rečeno: • Sedaj in za vedno ustavite ta krog samomorilskih poskusov in nam o* mogočiie, da bomo ponosno stopali po svetu kot Američani, ki prinašajo mir in ne uničenje». V takem vzdušju se v Ženevi nadaljujejo razgovori na razorožitvam konferenci. Ameriški delegat je ponovil na konferenci že znana utemeljevanja in dodal, da je ameriška vlada sklenila obnoviti poskuse v ozračju z -najglobljim obžalovanjem in največjim premagovanjem*. Obtožil je Sovjetsko zvezo, da je preprečila zajamčen sporazum o prepovedi poskusov. Sovjetski delegat Zorin pa je izjavil, da so ZDA izzvale svet, ki je zahteval prekinitev tekme v oboroževanju z jedrskim orožjem. Dodal je, da bo SZ -prisiljena sprejeti potrebne ukrepe za okrepitev svoje obrambe». Tudi sovjetski minister Gromiko je na zasedanju vrhovnega sovjeta v Moskvi izjavil, da SZ ne bo mirno gledala in da bo sprejela -potrebne ukrepe*. Ponavljajo se torej vedno isti argumenti o -prisiljenosti*. SZ je bila lanskega septembra «prisiljena• obnoviti svoje poskuse, ZDA so bile -prisiljene* to storiti sedaj, in Sovjetska zveza bo zopet -prisiljena* obnoviti svoje poskuse. Vprašati se je treba, kdo neki je -prisilit* velesile na to nevarno igro. Prisilila iih je blokovska (Nadaljevanje na 2. strani) ...............................................iiiniiiiiii............................... Proglas CGIL italijanskim delavcem ob 1. maju Govor tajnika Lame na zborovanju v Milanu Gospodarsko načrtovanje naj bo usmerjeno v korist delavcev in v omejevanje oblasti monopolov «Prisiljcni» RIM, 28. — CGIL je objavila ob prvem maju proglas na Italijanske delavce. Med drugim je v proglasu rečeno: »Poudarimo našo voljo do miru In bratskega prijateljstva med vsemi narodi, s tem da z nezmanjšano odločnostjo nadaljujemo borbo, ki smo jo skupno z de- lavci drugih dežel vodili in jo vodimo za mir, svobodo, socialni napredek, in da se bo za trajno sprejelo načelo mirnih pogajanj za reševanje vseh mednarodnih sporov. Na dan delavskega praznika manifestirajmo našo odločnost, da bomo neutrudno delovali za mirno prihodnost človeštva, za prenehanje vseh jedrskih poizkusov, za prepoved atomskega orožja, za splošno razorožitev.> Italijanski delavci, borbe, ki ste jih ta leta enotno vodili, s° vam omogočile važne uspehe in so prispevale k ustvaritvi novega položaja v naši deželi ter odprle nove perspektive za vašo akcijo za izboljšanje življenjskih pogojev in za delo italijanskih ljudskih množic. Vedno z večjo odločnostjo postavljamo zahtevo za udeležbo prj vseh ugodno- stih, ki jih prinaša gospodarski napredek, s tem da se splošno zvišajo prejemki, da se doseže polna zaposlitev, da se zmanjša delovni urnik in uvede moderen sistem socialne varnosti. Poudarimo potrebo po raznih reformah, ki r.aj omogočijo uravnovešen razvo; narodnega gospodarstva, ki naj zabrišejo velike socialne krivice, ki še vedno obstajajo. Zahtevajmo, naj bo gospodarsko načrtovanje usmerjeno v korist delavcev in v omejevanje oblasti monopolov.« V Milanu je bila danes na Stolnem trgu velika prvomajska manifestacija, ki jo je organizirala milanska delavska zbornica. Zborovanje so organizirali še pred 1. majem, uda se orno goči vsem delavcem, da v ozračju velike sindikalne mobilizacije teh dni izrazijo svojo solidarnost z delavci, ki so v borbi«. Na zborovanju je govoril glavni tajnik CGIL Lama. Poudaril je, da so glavni smotri, k; so sedaj v ospredju, likvidacija spolovinarstva. nacionalizacija e-lektrične energije, protimonopo- listično gospodarsko načrtovanje. «Toda, da se bo to zgodilo, je dddal govornik, je potrebno, da vlada (o katere politiki je CGIL ocenila tudi pozitivne plati, in tudi meje) zavzame do desnice lliiiiniiiiMmiiiiiiiimiiiiiiniliiiiimiiiiiniiinHiimiiiiiiiiiMiiMliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiinmiiiiiimiiif Prevrnil se je čoln Šestnajst oseb utonilo REKA, 28. — Nevihta, ki je divjala danes nad severnim Jadranom, je prevrnila čoln, s katerim je potovalo 19 oseb z Malega Lošinja na Rab. Rešili so samo tri potnike. Čoln, dolg pet metrov in pol, je zajela nevihta na sredi morja. Velik val je prevrnil čoln in vsi potniki so padli v morje. Neki študent ekonomske šole je uspel priplavati do otoka in obvestiti o nesreči. Ri-oiški čolni in čolni pristani- škega poveljstva, ki so odpluli na pomoč, so rešili samo še dva potnika. SAJGON, 28. — Med veliko nevihto se je prevrnila majhna ladja, ki je prevažala potnike in blago med Sajgonom in otokom Pulo Condor. Pri nesreči je uto. nilo trideset ljudi. Na ladij je bilo 65 potnikov in 14 članov posadke. Nekatere ribiške ladje «0 rešile 49 potr.ikov. in monopolov odločno in jasnejše stališče. Nt vodi se borb« proti gospodarski in politični desnici, je nadaljeval Lama, s podjetji z državno udeležbo, ki se upirajo sindikalnim zahtevam, tako in še bolj kakor privatne skupine, in z odklanjanjem sprejema upravičenih zahtev državnih nameščencev, železničarjev, poštnih nameščencev in solnikov. Prvi smoter gospodarskega programa mora biti temeljita sprememba odnosov med mezdami in dobički, tako da se bodo življenjski pogoji množic bistveno zboljšali. Os take politike je borba delavcev, kateri mora slediti politična volja vlade, da zaustavi monopolistično akcijo z nacionalizacijami, z intervencijo državnih udeležb, z novim davčnim sistemom, z razširitvijo demo kraoije.« Govornik je na koncu poudaril važnost sindikatov v razvoju demokratičnega in socialnega življenja v deželi. PrTniorslcT"tfnevnT le 2 ___ 29. aprila I9P V RIMU PROSLAVILI MEDNARODNI DAN ZDRAVSTVA Izvolitev novega državnega poglavarja in manevri nasprotnikov levega centra Nenni zatrjuje, da bodo socialisti storili vse potrebno, da bi se ti manevri izjalovili - Zaključeno zasedanje centralnega odbora KPI Dobriča Čosič hudo ranjen (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Ob udeležbi ministra za higieno in javno zdravstvo senatorja Jervolina, so danes proslavili na rimski univerzi mednarodni dan zdravstva, ki je letos posvečen slepoti. Ce pomislimo, da je na svetu od 10 do 15 milijonov slepcev, med katerimi Je okrog dve tretjini takih, ki bi se bili z ustreznim predhodnim zdravljenjem izognili tej tragični posledici lastne nevednosti ali brezbrižnosti ali pomanjkanja u-strezne zdravniške oskrbe, vidimo, kako aktualna je tema, ki jo je svetovna zdravstvena ustanova izbrala za svoj mani-festativni dan. V palači Madama sta se danes sestala odbora dcmolcristjanskih poslancev jn senatorjev, da bi proučili položaj v zvezi z bližnjo izvolitvijo novega državnega poglavarja. Tega sestanka se je udeležil tudi politični tajnik KD Mori. Sklenili so, da bodo demokrist-janski parlamentarci izvolili prihodnji ponedeljek uradnega kandidata KD za državnega poglavarja. Kandidata bodo sicer izvolili z navadno večino, toda pod pogojem, da še bo glasovanja udeležilo vsaj dve tretjini parlamentarcev; v nasprotnem primeru bodo glasovanje ponovili, vendar bo to pot zadoščala navadna večina, pri kakršni koli volilni udeležbi. Skrutlnatorji bodo Moro, Zaccagnini in Gava. Jutrišnja številka socialističnega glasita «Avanti!» prinaša uvodnik, ki ca Nenni posveča izvolitvi novega poglavarja in v katerem pravi med drugim, da je pri sedanjih volitvah napredek že v tem, da nimamo več opravka z vladnim kandidatom, ki bi bil že vnaprej določen — kakor se je to dogodilo i leta 1948 i leta 1955; obakrat pa je strankin in vladni kandidat žalostno propadel. Po teh negativnih izkušnjah so se sedaj odločili za kandidate posameznih strank in skupin: KD bo predložila svojega kandidata, so- Mandatna doba predsednika Gron-chija ire h kraju. 2. maja bodo nove predsedniške volitve. Kandidatov Je več. Ali bo Gronchi ponovno izvoljen? cialdemokrati in republikanci pa bodo po vsej verjetnosti glasovali najprej za voditelja PSDI Sara-gata. Nenni nato pripominja, da *o socialisti vezani nasproti vladi na nekatere velike temeljne smernice: utrditev republiških institucij; potrditev vrednot odpora in osvobodilne borbe; popolno uveljavljenje ustave; podpora refor-matorskemu pritisku dežele in množic. S tega stališča bo izvolitev novega predsednika republike toliko bolj ustrezala potrebam dežele, v kolikor večji meri bo upoštevala duha proslav 25. aprila ,n 1. maja. Potem ko je podčrtal, da se politika odloča v palači Chigi m ne na Kvirinalu, dodaja, da vendar ni brez pomena vpliv, ki ga more 'meti glede tega vprašanja izvolitev državnega poglavarja. Spričo tega so povsem razumljivi manevri desnice in nasprotnikov nove politične usmeritve, ki skušajo dati izvolitvi državnega poglavarju značaj manifestacije proti levemu centru. Spričo dejstva, da gre pri politiki levega centra za resne stvari, se opozicija oprijemlje vsake priložnosti in vsakega sredstva, da bi kakor koli zavrla pot novi politiki. Po drugi plati pa je prav tako razumljivo, da »socialisti store vse, kas je potrebno, da Ivi obdržal; Izvolitev državnega poglavarja v njenih mejah, da b| pre-prečili možnost, da se prevrže v element motnje nove politične linije vprav v trenutku, ko je pred resno preizkušnjo v državnem merilu; v krajevnem merilu pa razbija stara konservativna in reakcionarna ravnovesja na Jugu s prisotnostjo socialistov v novih občinskih in pokrajinskih upravnih odborih v Cosenzi, Materi, Po-tenzi, Caserti, Pescari in v drugih enako važnih središčih krajevne oblasti«. Nenni zaključuje: «Mimo Izvolitve predsednika republike o-»tajajo programski termini nove večine, ki bodo zapustili globoko sled v razvoju javnega življenja naše dežele. Ti termini predstavljajo resnočino vsebino politične bitke«. Togliatti je v razgovoru z novinarji na Montecitoriu izjavil, da komunistični parlamentarci (ki se bodo sestali na skupnem zasedanju 2. maj ob 9. uri) ne bodo sprejeli nobene dokončne odločitve • mpak da se bodo ravnali po poteku glasovanj; glede stališča KD pa je pripomnil, da dosedanje neuradne kandidature KD kažejo »nedoslednost Večinske stranke, k> proglaša neko določeno politično usmeritev, hkrati pa dopušča, da se postavljajo kandidature, ki ne ustrezajo tej usmeritvi«. Centralni odbor KPI je danes zaključil svoje zasedanje po diskusiji o poročilu Ingraa o bližnjih upravnih volitvah. Ingrao je podčrtal važnost teh volitev, katerih se bo udeležilo nad 3 milijone volivcev, pa tudi spričo okoliščine, da se te volitve vršijo v trenutku, ko so v krizi dosedanje koalicije medKD in desničarskimi strankami. Glede politike levega centra je Ingrao zatrjeval, da komunisti ne zahtevajo le «neka) več«; ta »drobiž« prepuščajo drugim; »komunisti zahtevajo dejanski preobrat, za katerega je moč KPI nujno potrebna. Socialistična stranka sama more vršiti svojo veliko vlogo, če upošteva, da njena moč temelji na široki enotni mreži; če se KD pri- sili, da vzpostavi nov odnos s celotnim delavskim gibanjem«. Ingrao je zaključil z zatrjevanjem, da «KPI ni le opozicijska sila in jamstvo proti vsaki težnji k popuščanju in transformizmu, ampak tudi velika enotna sila, ki po tiska naprej, spodbuja in organizira borbo za napredek in demokracijo«. A. P. Gospodarska konferenca izvcnblokovskih držav KAIRO, 28. — Agencija «Mena» poroča, da je bila gospodarska konferenca izvenblokovskih držav, cdložena. Prvotno ie bila določena za prve dn: junija, a so jo sedaj odložili na konec poletja. A-genclja omenja, da sta konferenco pripravili Jugoslavija in ZAR, in dodaja, da ne bodo mogli končati pripravljalnih študij do prvotno določenega roka. Agencija javlja tudi, da se bo konferenca imenovala: «Konferenca za proučevanje vprašanj za gospodarski razvoj«. monvvealth in Veliko Britanijo. Proglas pravi, da bi morali zadevne sklepe sprejeti v skladu z dolgoročnim razvojem in ne v skladu s kratkoročnim. «Skupno tržišče, pravi manifest, ne sme biti samo v funkciji naših sedanjih gospodarskih težav, kajti ta vprašanja se ne bodo rešila sama, naj bo naša odločitev glede skupnega tržišča kakršna koli.« Manifesta kritizira zatem gospodarsko politiko vlade in še posebej proračun, ki ga je 9. aprila predložil finančni minister Selwyn Lloyd. Manifest poudarja, da proračun ne nudi nobene spodbude za proizvodnjo in za izvoz. Izidi volitev v Rodcziji-Njasi Prvomajski manifest angleških laburistov LONDON, 28. — Angleška laburistična stranka pravi v svojem prvomajskem proglasu, da splošne volitve niso več daleč in da se mora stranka enotno pripraviti nanje. Glede skupnega tržišča pravi proglas, da se laburistična »Iranka zaveda vprašanj in potreb Com-monvvealtha, in dejstva, da bi sedanja pogajanja v Bruslju utegnila imeti porazne posledice za Com- SALYSBURY, 28. — Splošnih političnih volitev, ki so se vršile včeraj v federaciji Rodezija-Njasa, se je vzdržalo znatno število volivcev. Slo je zato, da se Izvoli nov zvezni parlament, toda po pozivu desničarske stranke Evropejcev in levičarskih, strank afriških nacionalistov, naj se volivci vzdržijo glasovanja je bilo jasno, da bo 40 poslancev avtomatično dobila Zvezna združena stranka predsednika vlade Welenskega, ki je na oblasti. Po volilnem sistemu, ki je v veljavi v Rodeziji-Njaši, je moglo voliti komaj 120.000 oseb, kljub temu da ma dežela 8 in poi milijona prebivalcev. BEOGRAD, 28. — Jugoslovanski pisatelj Dobriča Cosič, ki je znan po svojem romanu «Daleč je sonce«, se je danes hudo ponesrečil pri prometni nesreči z avtomobilom v bližini Kraljeva. Pripeljali so ga takoj v bolnišnico in njegovo stanje je zelo resno. Prvomajske proslave v Jugoslaviji BEOGRAD, 28. — V Beograd sta prišli delegaciji Italijanske sp.ošne zveze dela in Zveze svobodnih nemških sindikatov, ki bosta prisostvovali prvomajskim proslavam. Pričakuje se prihod sindikalnih delegacij iz Sovjetske zveze, iz Poljske in iz CSSrt. Prvomajski proslavi v Beogradu bodo prisostvovale tudi delegacije številnih drugih sindikatov. V tnnogih krajih v državi so se že začele prvomajske proslave. V velikih podjetjih so bila zborovanja, v ustanovah in šolah pa svečane akademije, ki so bile posve-čene prazniku dela. V Zagrebu je bila ob prazniku 1. maja danes svečanost, na kateri so podelili nagrade zaslužnim delavcem Hrvaške. Novo letališče v Beogradu OSLO, 28. — Norveški parlament je odobril danes predlog vlade za začetek pogajanj za pristop Norveške k evropski gospodarski skupnosti. Uradno prošnjo za začetek pogajanj bodo predložili 2. maja v Bruslju. BEOGRAD, 28. — Danes so izročili prometu novo letališče blizu Beograda. Pri svečani otvoritvi so bile navzoče številne politične -> sebnosti. Tri kilometre dolgo in 60 metrov široko vzletišče novega letališča, ki spada po mednarodii' klasifikaciji v najvišje kategorije, omogoča, da na letališču pristajajo vsa letala, ki se danes uporabljajo v mednarodnem prometu Vsa'ko uro lahke pristane na letališču jn z njega odleti 45 letal. Novo letališče je opremljeno z nal-modernejšimi napravami. Po svečani otvoritvi letališča je predsednik Tito izjavil časnikarjem, da upa, da bo novo letališče zaradi najmodernejših naprav pritegnilo v prestolnico čim več letal. Na novem letališču so davi pristala prva letala. (Nadaljevanje s I- strani) mentaliteta, kt, na žalost še vedno prevladuje v medna rodnih odnosih in ogroža mir na svetu. Čemu se velesile bolj ne potrudijo, da bi na ženevski konferenci dosegle sporazum? Prav na tej konferenci se je pokazalo, da je sporazum mogoč. Na sektorjih, kjer se velesile niso mogle sporazumeti, so izvenblokovske in nevtralne delegacije nudile svoj prispevek: pripravile so kompromisni predlog o nadzorstvu in inšpekciji jedrskih eksplozij. Sovjetska zveza je ta predlog sprejela kot podlago za sporazum. Nobenega razloga ni, da ne bi tega storili tudi dve zahodni velesili. To še posebno, ker omenjeni predlog upoSteva osnovne zahteve obeh strani. Nujno potrebno je začeto vrsto jedrskih poskusov na Pacifiku takoj prekiniti in nadaljevati poga. jan ja v Ženevi z večjo dobro voljo, da se doseže sporazum, ki naj za vedno odvrne nevarnost jedrskega orožja. Francoska vojska krši sporazum . ^ Francoska narod-/ \na skupščina je iz-glasovala zaupnico - 'jfvv J Pompidoujevi vla-C \C. jh-i fli. Pompidou je v '"S5-I ' fC svoji izjavi med ' / ) drugim poudaril, i't l/ da je najnujnejša O fj naloga V njegove vlade ((dokončno razbiti« tajno vojaško organizacijo v Alžiriji in zatre ti De Gaulle zločinsko početje OAS. To je bil izjavil tudi Debre takoj po podpisu evianskega sporazuma. Toda na žalost ni od tedaj zločinska dejavnost OAS prenehala. Nasprotno, ponekod se je še povečala. Se vedno je zlasti v Oranu in Alžiru vidna nezadostna učinkovitost dosedanjih ukrepov francoske vojske. Se vedno niso začeli čistke v upravnem aparatu in tudi v vojski, kjer še mrgoli agentov OAS. Ne samo to. V zadnjih dneh je prišlo po vsej Alžiriji do številnih incidentov med francosko vojsko in enotami alžirske osvobo- Določen datum za samoodločbo v Alžiriji Referendum bo verjetno 14. julija - Govor alžirskega predstavnika po alžirskem radiu - V Oranu in Alžiru fašisti še vedno pobijajo domačine ALŽIR, 28. — V Alžiru se je v krogih blizu izvršilne oblasti zvedelo, da je bil datum za samoodločbo na vsem alžirskem ozemlju določen verjetno za 14. julija. Datum Je bil določen med razgovorom Faresa z generalom de Gaullom v Parizu. Kakor le znano, je Fares po razgovoru z de Gaullom izjavil, da je bil datum referenduma določen, ni pa povedal za kdaj. Mogoče je, da bo datum dolo- ~—---- ?. in 21. julijem. To pa čen med ,. predpostavlja, da bi morali biti konec maja v vsej Alžiriji ustvar-jeni pogoji, ki naj omogočijo začetek volilne kampanje, ki mora trajati 45 dni. Včeraj je prvikrat govoril po alžirskem radiu predstavnik alžirske narodnoosvobodilne fronte dr. Savki Mosetfai, ki je delegat za splošne zadeve v izvršilnem svetu. Mosetfai je najprej govoril v francoščini, nato pa v arabščini. Francozom je med drugim rekel: »Lojalno in iskreno vam nudimo možnost živeti z nami. Mesto alžirskih Evropejcev je v Alžiriji na podlagi popolne enakopravnosti.« Govoril je zatem Alžircem in poudaril, da mora v vsej deželi zavladati mir, in je pripomnil, da sta bila dosežena dva smotra, zaradi katerih je alžirsko ljudstvo prijelo za orožje: neodvisnost in ozemeljska celovitost. Zaradi naraščajoče dejavnosti mimtilimi.muin.ii.imit..iiiiiiimmtmiimiiiHiiiiMiiiiitmiiimiiiiimiiiiiimiiiiMiuiiiiiMiiiii.mimiiiHimiim...im Kennedy in Mac Millan se razgovarjata o Berlinu in o skupnem tržišču WASHINGTON, 28. — Kennedy in Mac Millan »ta začela davi v Beli hiši svoje razgovore. Prvi del razgovorov se je zaključil okoli poldne. Uradno so »poročili, da sta državnika govorila o odnosih med Vzhodom in Zahodom in še posebej o Berlinu, ter o razorožitvi v zvezi z ženevsko konferenco. Ob zaključku razgovorov bodo objavili uradno poročilo. Najprej sta se oba državnika sestala sama in se razgovarjala eno uro; pozneje »o se jima pridružili njuni svetovalci. Razgovori so se nadaljevali popoldne. Ameriški minister za obrambo je včeraj odredil odpust 110.000 rezervistov, ki so jih poklicali pod orožje zaradi napetosti okoli Berlina. Odpustili jih bodo 11. avgusta. Francoski poslanik v Washing-tonu Alphand je včeraj izrekel dvom v koristnost izmenjave misli med ZDA in Sovjetsko zvezo glede Berlina. Dejal je, da bo potrebno najprej dolgo razdobje mirnosti, preden bo gotovo, da so pogajanja res koristna. Poslanik je izjavil, da so sovjetski predlogi o ustanovitvi neatomskih področij v Srednji Evropi, Afriki in Aziji nesprejemljivi. Kar se tiče prepovedi jedrskih poizkusov, je Alphand izjavil, da Francija ni zainteresirana pri takem sporazumu, tudi če bi vseboval primerne določbe glede nadzorstva in inšpekcije, ker ne bi šlo za pravo razorožitveno dejanje, temveč za ukrep, ki bi imel edini rezultat okrepitev sedanjega »jedrskega kluba«. V zahodnem Berlinu pa pripravljajo prvomajsko proslavo prav v bližini meje z vzhodnim Berlinom. Vendar pa je zahodnoberlinska policija potegnila bodečo žico šestdeset metrov daleč od berlinskega zidu da bi preprečila morebitne incidente. Zahodnonemški župan Willy Brandt je objavil da- nes prvomajski proglas za nemi-litaristični prvi maj«. Na zborovanju bosta govorila Brandt in zahodnonemški predsednik Luebke. V drugem delu razgovorov je bilo predvsem govora o sedanjih pogajanjih za vključitev Velike Britanije v skupno tržišče. Ken-nedy je baje vztrajal pri Mac Millanu, naj pospeši pogajanja za vstop v to tržišče. Predsednik Kennedy pritiska na Veliko Britanijo, naj bi pospešila pogajanja za ta vstop. Hkrati pa je ameriška vlada zaskrbljena zaradi ovir, ki pri tem nastajajo v zvezi s posebnimi odnosi Velike Britanije s Commomveaithom. Zatrjuje se, da je Kennedy vztrajal pri Mac Millanu, naj zaradi vezi z državami Commonwealtha ne zavlačuje zbližani* z evropsko gospodarsko skupnostjo. Predstavnik Bele hiše Salinger je nocoj izjavil, da sta Kennedy in Mac Millan bila mnenja, da ne moreta končati svojih razgovorov nocoj in zato jih bosta nadaljevala jutri po kosilu. Poročilo o razgovorih bo objavljeno verjetno jutri ob 19. uri. Salinger je dodal, da se je razgovor o vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, zavlekel čez določen čas. V uradnih krogih pravijo, da sta Kennedv in Mac Millan mnenja, da sedaj niso že ustvarjeni pogoji za sklicanje konference na vrhu, vendar sta se baje sporazumela, da bi bila pripravljena udeležiti se take konference, če bi pokazala možnosti uspeha. Ameriški in britanski predstav-niki so izjavili, da je Kennedy poročal Mac Millanu o razgovorih Ruska s sovjetskim poslanikom Dobrininom o Berlinu. Sporazumela sta se, da se bodo ti stiki nadaljevali tudi na različnih ravneh predstavnik izjavil, da Mac Mil-ian ni sprožil ideje o sestanku s Hruščevom Kennedy in Mac Millan sta sprejela na znanje izjavo Hruščeva v intervjuju ameriškemu časnikarju Cowlesu, ko je izjavil, da je tudi on mnenja, da je treba sestanke na vrhu prej skrbno pripraviti. Dalje so predstavniki izjavili, da oba državnika menita, da je zelo važno, da se v Ženevi nadaljujejo napori za sporazum o razorožitvi in o prepovedi jedrskih poizkusov. Kar se tiče skupnega tržišča, je Mac Millan predočil težave, ki se ija lanko vključila v skupno tržišče. V britanskih krogih pravijo, da je Mac Millan jasno povedal, da se Velika Britanija želi priključiti skupnemu tržišču, toda ne za vsako ceno. jih je treba premagati, preden bo Velika Britanija lahko vkl. Hroščev obišče Brazilijo? fašistov, zlasti v Oranu in Alžiru, je izvršilni svet sklenil danes dati na razpolago oranskemu policijskemu prefektu več enot var. nostnih sil in zvišati število mestnih stražarjev v Alžiru in Oranu. Razen tega je izvršilni svet pozval visokega francoskega komisarja, naj zahtev« vsa potrebna vojaška ojačenja, ki se mu zdijo potrebna, da vzpostavi red v Alžiriji. Alžirska policija je javila, dn so med včerajšnjimi preiskavami aretirali 21 ljudi, od katerih jih je 11 članov napadalnih skupin OAS. Pri raznih atentatih, ki so jih fašisti izvršili danes v Alžiru, so do 18. ure ubili JO Alžircev, 12 pa jih ranili. V Oranu so oblasti prepovedale ves promet in pristajanja avtomobilov v središču mesta od jutri dalje. Razen tega bodo morali vsi stanovalci v poslopjih, od koder bodo fašisti streljali, zapustiti takoj stanovanja. Danes so varnostne sile streljale proti terasam nekaterih poslopij, kjer so skušali fašisti zavzeti položaje. Davi so fašisti izvršili v Oranu pet atentatov, pri čemer so ubili štiri Alžirce in enega Francoza. Včeraj so na področju Orana izvršili večje število atentatov ter izropali 33 milijonov frankov. Preteklo noč so fašisti vdrli v oran-sko bolnišnico in odpeljali od tam 20 aretiranih ranjenih fašistov, ki so bili zastraženi. Med operacijo so fašisti zasedli štiri paviljone v V Parizu so danes aretirali častnika glavnega štaba za pariško vojaško področje Dadillona, ker sumijo, da je sodeloval z OAS. Pri aretiranih fašistih so namreč našli dokumente, ki obremenjujejo Dadillona. Posebno vojaško sodišče v Parizu je danes obsodilo na eno leto zapora bivšo Salanovo tajnico Noemi Lucchetti, ki so jo aretirali lanskega septembra. Zahodni Irian KUTARADJA (Sumatra), 28. — Indonezijski predsednik Sukamo je govoril danes na velikem zborovanju, ki se ga je udeležilo o-koli 300.000 ljudi. Znova je poudaril, da je Indonezija zatrdno odločena osvoboditi Zahodni Irian «s pogajanji ali z vojno« še pred prihodnjim letom. Sukamo je med drugim izjavil, da ne bodo mogoča pogajanja z Nizozemsko, dokler bo ta pošiljala vojaška ojačenja na Zahodno Novo Gvinejo, Poudaril je, da nizozemski voditelji skušajo iti proti toku zgodovine in proti zahtevam indonezijskega ljudstva. Nizozemska vlada je obvestila tajnika OZN U Tanta. da je pripravljena skleniti sporazum pod nadzorstvom OZN «za stabilizacijo vojaškega položaja na Zahodni Novi Gvineji«. Nizozemski de legat v CZN je sporočil U Tantu, da bo njegova vlada ustavila pošiljanje ojačenj na Novo Gvinejo, )»voj ko bo sklenjen tak sporazum. iiiuiim 11111111111111111111111111111111111 muh mn tiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiuiiiiMMiiHiMiiiif milili Nove demonstracije proti jedrskim poskusom vel V im vojnam, obrambne in ailne vojske. Francoske čete so začele vrsto operacij in ofenzivnih premikov ter začele zapirati alžirske državljane v nasprotju z določbami evianskega sporazuma. Francoska vlada je celo odredila, naj se začasno ustavi nadaljevanje izpuščanja zaprtih Alžircev, češ da alžirska vlada ni dala nobenih podatkov o 197 francoskih vojakih, o katerih da se domneva, da so v alžirskih rokah. Ali se je francoska vlada prepričala, da se ti vojaki niso priključili fašističnim tolpam OAS? Na številna izzivanja francoske vojske ni alžirska vojska odgovorila, čeprav so francoske čete pri teh napadih ubile več alžirskih vojakov in nekatere celo ujele in mučile. Ker so se izzivanja francoskih čet nevarno povečala, je glavni štab alžirske vojske objavil sporočilo. v katerem poudarja, da bodo morali odredi osvobodilne vojske odgovoriti z ognjem, če francoska vojska ne bo prenehala s svojimi ofenzivnimi dejanji, s katerimi krši določbe evianskega sporazuma. Alžirska vlada je mnenja, da utegnejo ti incidenti imeti hude posledice, če francoske vojaške oblasti ne bodo ukre. nile potrebnega in ustavile teb akcij. Nedvomno je predsednik alžirske izvršilne oblasti Fares med svojim razgovorom z de Gaullom v Parizu opozoril tudi na ta izzivalna dejanja. Razen tega je ponovno zahteval učinkovitega akcijo proti fašistom v Alžiru in Uranu, kajti evianski sporazum določa, da se mora referendum 0 samoodločbi razpisati najpozneje do junija. Upati je, da bo Pompidou držal besedo in začel naglo izpolnjevati to, kar je označil za glavno nalogo svoje vlade, t. j. razbitje OAS. Berlin V Washingtonu sta se v petek znova sestala ameriški državni tajnik De-* an Rusk in sovjet-|/ ski veleposlanik Dobrinin ter nada-Ijevala razgovore o Berlinu. V sobo to je Rusk odpotoval na zasedanje NATO v Atene. Na svoji tiskovni konferenci je Rusk izjavil, da se kaže. Rusk možnost napredovanja pri pogajanjih o Berlinu in da ne vidi nobene neskladnosti med svobodnim dohodom v Berlin in krajevno odgovornostjo vzhodnonemških oblasti. To pa še ne pomeni priznanje vzhodnonemške vlade ali opustitev ideje o združitvi Nemčije. Medtem pa so v Bonnu sporočili, da je bonnska vlada začela stike z ZDA v zvezi z ameriškimi načrti o Berlinu. Ti stiki so znak, da bonnska vlada nasprotuje ameriškim načrtom. Sicer je tudi predstavnik bonnske vlade von Eckardt izjavil, da ameriški načrt «ni še podlaga za pogajanja z Moskvo». Dejal je, da so se o tem načrtu do sedaj posvetovale samo zahodne države. Baje bonnska vlada najbolj ugovarja možnosti, da bi vzhodnonemške oblasti izvajale nadzorstvo nad prometom z zahodnim Berlinom skupno z drugimi državami, ki bi sestavljale med narodni organizem za nadzorstvo V New Yorku pa so objavili intervju, ki ga je imel Hruščev z urednikom ameriške revije »Look« Coivlesom. Hruščev je med drugim izjavil, da mora berlinsko in nemško vprašanje imeti prednost čeprav je razorožitev poglavitno vprašanje današnjega časa. Več upanja je namreč za ureditev berlinskega in nemškega vprašanja. Hruščev meni, da bi to vprašanje lahko uredili pred sporazumom o razorožitvi, V sedanjih sovjetsko-ameriških pogaianjih glede Berlina 1 je «iskrica upanja«. Hruščev je tudi. izjavil, da si bodo prizadevali j doseči začasno ureditev, ne da bi • za/eni ali kake nenadne a kciie r zahodnem Berlinu. Hruščev je da Hruščev Hruščev o sestanku na vrh« f’rej6«Ji,<<*‘* bilo v Moikk' sedanje <’rh°e »1 sovjetska ct$ katerem sJ potrdili “t „1». zn predsednika ^ de. Ta pa 1* vdrj,\ vi vladi oljili večino doseffi, ministrov. Na zasedanju so tua,jn ici<* imenovati posebno kovati1} ' B ri bo predsedoval Hrasčfvultiitl‘ bo pripravila načrt nove v0J>‘ Hruščev je s tem v zve2} e ^ ril, da so ustvarjeni #** t ir za sestavo nove ustave, K ..a jr danja v poglavitnih stali* atarela. j„| ,(l' Na zasedanju je zunanji " Gromiko podal poročil o o ,f politiki. Med drugim J« j*1 j,jsv' jega obiska v Beogradu V da je bilo še enkrat poffj* so stališča SZ in Juposla«1^ j de razorožitve enaka > ,,evita\ gledišča oT>eh držav o • drugih važnih mednarod fr šanjih ujemajo ali P® dobna. .m i* Govoril je 2at5m ..0 JS*', Berlinu in poudartl 5 šitve tega vprašanja. PrtV° j2ja«» da pomeni korak naPreL reif': ZDA, da ni težav glede * svobodnega dohoda v (nF Berlin, pri čemer bi *P°"L verenost Vzhodne NemčiF- it > nil je kot pozitivno <*«*/!%«■ ZDA spoznale, dn je jfcij1' bavljati atomsko orožje f državama. Dejal je tuf, ,|rfr meni soglasji o potrebi v nitvi nenapadalne popoa ^ri NATO in varšavsko z««2.;, je koristni smeri. ZaklJ pla« idarkom, da je sovjet* flj4r «za resne razgovore in ^ leč' V VVashingtonu se je demonstracij udeležil tudi Nobelov nagrajenec Linus Pauting VVASHINGTON, 28. — Danes je bila pred Belo hišo demonstracija žensk proti jedrskim poskusom. Demonstracije se je udeležil tudi Nobelov nagrajenec Linus Pauling skupno s svojo ženo. Nosil je dve tabli. Na eni je bil napis «Ne» nad veliko «gobo» je-na ' ' bolnišnici in odnesli tudi en ra-Idrske eksplozije, na drugi pa: dijski oddajnik. V Sidi Bel AbesuGospoda Kennedy in Mac Millan so v zadnjih dveh dneh ubili 14 Alžircev. V Ain Temouchentu, jugozahodno od Orana so fašisti streljali iz avtomobila proti kavarni, ki je bila 'polna Alžircev. Ranili so šest ljudi, štiri pa ubili. Več atentatov so izvršili tudi v drugih manjših krajih. Y Aiži. ru so od 1. do 15. aprila ubili 164 ljudi, 269 pa ranili. Francozi v Alžiriji so včeraj na zborovanju predstavnikov raznih svojih sindikatov sklenili u-stanoviti «splošno zvezo francoskih delavcev Alžirije-Sahare«. Objavili so sporočilo, ki pravi, da so naloge «sindikata» naslednje: ((Obramba moralnih in materialnih pravic in koristi francoskih delavgev v Alžiriji in Sahari; odpor proti vsem nezakonitim ali samovoljnim ukrepom glede njih; poudarjanje neomajne volje teh delavcev, da v Alžiriji in Sahari ne bodo odvisni od nobene druge suverenosti, razen francoske, kar izključuje zvestobo in poslušnost vsaki drugi oblasti, ki ni francoska« V sindikalni zvezi so se združili francoski nameščenci | pri prevozništvu, v elektrarnah, v industriji, bankah, javni funkcionarji, združenje trgovcev in združenje »sindikatov« veleposest- RIO DE JANEIRO. 28. — Časopis «A noite« javlja danes, da je J nikov. S* Na neko vprašanje je ameriški nika. na Kubo. Iz istega vira se je tudi izvedelo, da bo ZSSR dala Braziliji 300 milijonov dolarjev posojila. GVATEMALA, 28, — Vladni radio je sporočil, da so uvedli od 21. ure dalje policijsko uro zaradi hudih neredov, ki so nastali v prestolnici, potem ko je predsednik Ydigoras Fuentes sestavil vojaško vlado. Skupine demonstrantov so zažgale en avtobus, drugih osem pa razbile. V mestu je eksplodiralo tudi nekaj bomb. Kakor je znano, zahteva parlamentarna opozicija odstop predsed- no policijski komisariat in poslopje lista »La Marseillaise de Seine et Oise«. V poslopju so bili trije agenti, ko so fašisti izvršili napad z bombami. Agenti so odgovorili s strojnico, ni pa bilo žrtev. Kmalu za tem atentatom je nastala močna eksplozija pred vrati, kjer so uradi omenjenega tista. Pročelje poslopja je bilo popolnoma uničeno, vse šipe na bližnjih oknih pa so popokale. Pri atentatu je bila laže ranjena ena ženska. Med današnjimi atentati, ki so jih izvršili fašisti v Alžiriji, je bilo ubitih 19 ljudi, ranjenih pa 16. nimata pravice delati jedrske po-izkuse.« Tudi v Veliki Britaniji so bile danes demonstracije proti obnovitvi ameriških jedrskih poizkusov. Demonstracije so bile v Liverpoolu, Cambridgeu in v drugih mestih. Povsod se jih je udeležilo veliko število ljudi. V Liverpoolu je policija aretirala 80 ljudi. Obsodili so jih na plačilo globe dveh šterlingov. Feronisli BUENOS AIRES, 28. — Andre Framini, ki je bil izvoljen za guvernerja v pokrajini Buenos Aires, je na tiskovni konferenci izjavil, da bodo peronistični kandidati, hi so bili izvoljeni na zadnjih volitvah, zahtevali prevzem funkcij, za katere so bili zakonito izvoljeni na zadnjih volitvah. Dodal pa je, da bodo to storili »brez nasilja in ne da bi s tem dali izgovor tistim, ki skušajo sprožiti zatiranje«. Dodal je, da bo 1- maja odšel na sedež pokrajinske vlade v La Plati, da prevzame svoje funkcije; tudi v drugih pokrajinah bodo peronistični izvoljeni predstavniki storili isto. »Ce nam bodo preprečili zavzeti naša mesta, je dodal Framini. si bodo tisti, ki bodo samovoljno ravnali v tem smislu, prevzeli pred zgodovino odgovornost, da niso upoštevali ljudske volje.« Končno je Framini sporočil, da bodo peronisti objavili 1. maja »progla* argentinskemu ljudstvu«, v katerem bodo obrazložili »politični in gospodarski program, ki ga predlagajo peronisti za rešitev raznih vprašanj v deželi«. Razen tega je Framini vložil včeraj Pr' zveznem sodniku priziv proti sklepu vlade in zahteval, naj *e prizna veljavnost volitev od 18, marca 20 lilrov parfuma na področje Los Angelesa LOS ANGELES, 28. — Prihodnji ponedeljek bo neko letalo razpršilo na področju Los Angelesa 2(1 litrov francoskega parfuma «My sin« (moj greh), v vred n isti 20 tisoč dolarjev (nad 12 milijonov Ur). Gre za reklamni podvig veleblagovnice «Magnim» oo nri-liki otvoritve nove podružnic-' v Sherman Oaksu, na periferiji Los Angelesa. Izvedenci predvidevajo, da bodo novi parfum občutili v razdalji 150 kilometrov od I. os Angelesa. 20 mrtvih v Sao Paulu SAO PAULO, 28. — V ne- ki lovarni na periferiji mesta je prišlo do silovite eksplozije, ki je baje povzročila 20 smrtnih žrtev. Po poročilu radia je prišlo do eksplozije v neki tovarni raket za umetne ognje. IMIIIilllMIIIIMIIIIMMIMMIIIIIIIIIIIIIlMMIIIMlimilllHII Zadnje Športne vesli Nov evropski in dva italijanska plavalna rekorda CARDIFF, 28 — Škotski plavalec Jan Black je danes s časom 2’02’'H izboljšal evropski rekord na 220 jard prosto. * * # RIM. 28. — Na današnjem treningu državnih reprezentantov je članica Lazia Daniela Benek dosegla v plavanju na 400 m s časom 5'09'' nov italijanski rekord. Prejšnji je s 5’12"8 pripadal od lanskega leta Paolj Sainijevi. V istem bazenu je Rimljan Rug-gero Clacoi izboljšal s časom 5’34”4 italijanski rekord na 400 m prosto. Bivši rekord je od 1959. leta pripadal Costantinu Dennerieinu ki je rabi; za isto progo 5'34"7. vojnam, osvobodiln- vojne pa so uprani-čene in celo potrebne. Couil e s je mnenia. da se Hm Sčev približuje stališču Kennedpja glede možnosti konference na vr-lu. Strinja se namreč s Kennedv-jem. da je »poglavitno, da ta se stanek ne bo brezploden». Hroščev pa je dejal, da ne bi odklonil udeležbe na nepripravljenem sestanku, če bi bilo spričo mednarodne napefnstj koristno, da se sestanejo Voditelji velesil. Pripomnil je, da bo povabil Kennednja. naj ob-šče Sovjetsko zvezo, kakor hitro ho na popre jšmili iiogrri a-njih odpravljena ali ublaženo hlad na vojna. v koristni smeri. m- poudarkom, da je sovjets nllr Ijevanje stikov, tako rezultate sečnikom vladn. Pred izvolitvijo novega predsednik* v Italiji Gronchi Politično kil* nje v Pre j, ' tednu \ K SSU-sjJŽ vf) vanje o f ol ' tih se bo (F 2' maia As# poslanske K r >> rajo do. Mae Millan v Washingtonu glede ju * kandidata ciP\ mesto, ni uspel, in takoi>jj stranka glasovala najP"LL jega / andidata. ^ sovanjth pa se bo li "i med kandidati, ki bodo P „ ‘,f več glasov, kolikor n* p njem trenutku vskočil „i dat, ki bi utegnil zbrati e število glasov. Pri takem , verjetno, da bi novi žave izšel iz prvih treh 9 g i j ko je za izvolitev pot« tretjinska večina )i- šele iz naslednjih P , zadošča le navadna vec Jti« Vodstvo KD je sklenilo n0k% petkovi seji, da bor]0Mijli f'j janskega kandidata dola jttJjj mentarci KD, ki se hntj,tv°;M v ponedeliek 30. t m.! P° ■ sD“j> pa je sHenilo PrK.Hla!%jt„ parlamentarcem, naj ,,aa"i„so?" /I vem glasovanju prazne B . pd pri naslednjih gm bodo ravnali po okoMoio j/ Zelo verjetno je. da bo feL KD sedanji zunanji ml«l»l {j tfrfl ker je večina stranke l ,-g r~j da bi kandidirali P°d,t*,«.»* kandidaturo Snragnta «* (j,p. f kako navdušeni niti s0„,,0ri>’‘%i o komunistih niti ne P t’Jp m'1 poslednjem času se 1 tenUeifi vzdrževala govorica, da ” ,r.,.sneL(» kandidat, in to eden " kandidatov KD, celo Fa ,jPI r I dar pa je končno l« poluraden m posreden • seti0'/' tem pa seveda ni ;/ v zadnjem trenutku, .#pi 1 f Predsednik tanske vlade bH- Mac .. \ Millan je prišel v Washmgton, kjer začel razgovore s Kennedj/jem. Ob tej priložnosti bo obiskal tudi Kanado. V Londonu pa so za,nikali trditve angleškega tis’'a, da namerava Mac Millan obiskati tudi Moskvo. Prav Mac Millan tako so sporočili, da Mac Millan ne bo vztrajal pri Kennediiju pri zamisli o sestanku na vrhu. V Londonu pa ne prikrivajo, da bi Mac Millan rajši videl, da bi potoval na obisk ZDA kdaj drugič. Pri tem namreč mislijo predvsem ameriške atomske poizkuse, ki so se začeli prav ob Mac Millanovern prihodu v ZDA. Večina opazovalcev pa je mnenja, da bodo pri razgovorih v Washingtonu prevladovala vprašanja v zvezi s kupnim tržiščem. Kennedp namreč želi, da bi se Velika Britanija čimprej priključila evropskemu skupnemu tržišču in da bi nato čimprej dosegli soglasje o politični zvezi Zahodne Evrope. Mac Millan pa je precej v skrbeh zaradi močne opozicije in zaradi dvomov o koristnosti tega koraka, zlasti kar se tiče politične povezave zahodnoevropskih držav. Velika Britanija želi, da bi ZDA ostale pri tem čimbolj ob strani in da ne pri pritiskale na Veliko Britanijo in na druge države z zahtevo, naj hi politična povezava imela trajnejšo in bolj elastično . , ... obliko federacije ali konfederacije. | čati s katastrofo se V znanjem, m---’- ■ f sovanje že v teku, ne P r njegova kandidatura: f nedvomno edina ose on ' „«5 krog katere bi se zbralo več glasov. : fPj 25. t. m. so bile P® svečane proslave !'■ .(• osvoboditve izpod */!V* okupacije. Ob tej Pr' n/i l1.^ udeležili manifest arij, * -til< ganiztral vsedržavni 2 . vi1’"J1 odnora, tudi predstavnik ji Rimu je govoril mi«<*‘”|Jljst*' 1 Pertinelli, v Firencah f .g državne udele4be G*1°T?»iit>l|,,tyl1 GenotJt pa minister za “ r,d"',/, račun La Malfa. Vsi s0.Jja * f' da je šele sedanja vi« p jim programom, veren protifašističnega odpo«. je s svoj o novo P°,'„red V na pot, ki je lebdela borcem za svobodo m j». Ijenje italijanskega na ^ ,f Na zasedanju central’ieLn 'V KPI so sprejeli pozfc» P of.J skim poskusom, v kater e0(i j jajo pred nevarnostjo rd‘/ nosti, prekinitve ženevs i žitvene konference iu J!.«g(*5,1jf/ movanjem v jedrskih V ' (.| vo usmeritev italijansk ^ ? / politike in da bi s svop tt° J dami dosegle takojšni1 moratorij in sporazum 0 r pd .jr jedrskih poskusov, hfc« ,j ipLif konkretne korake na pP‘„ori'(J|r razorožitve, vsaj z brezatomske cone v jonska vlada se poziva, smislu sprejme ustrezne p » da bi se izognili nove „ rfi nevarnejšemu tekmovanj skih poskusih m atovi-'" ;!d oroževanju, ki bi se uteB V EvrafAl »Krasno. Krasno bo, Krasen uma ji je za hip za-lz- Ko se je razpršil, (Nadaljevanje na S. strani) Estetsko npčelo, iz katerega izhaja mladi pisatelj, ni sicer novosti Toda doslej so ga na področju pripovedništva aplicirali samo v povesti in izjemoma v tako imenovanem psihološkem atemporalnem romanu, v katerem doživljajo junaki svoje izkušnje na podlagi spominov in podzavestne blodnje. Gre za načelo., po katerem naj bi se pripovedni motiv omejil na samo eno temo brez vzpored-iniji zapletov in duševnih, ali drugih zastranitev. Nadalje terja to načelo časovno zelo strnjeno zgodbo in hitre, nepričakovane obrate, ki se morajo, po zgiedu dramaturškjh pravil stopnjevati do katastrofe in razrešiti v boleči disonanci. Sodobni novelisti se že dolgo ravnajo po tem zgledu, vendar so se romanopisci, vsaj doslej, vedno izogibali premočrtne zgodbe, češ du bi se na ta način izneverili samemu bistvu romanske pripovedne zvrsti. Arpino pa ni imel v tem pogledu prav nobenega pomisleka. Obrezal je vse nepo- ‘J® revije Avte Antiča e Moderna je prevzela založniška lnša Šansoni v Firencah, če-\8e nadalje ostala revija inštitujov za arheologijo iij uitaatnostno zgodovino univer-*f°gni. Občini Bologna in Ferrara tudi prispevala srepiva za izdajanje tega lepega ('rJe zvezki četrtega letnika (1961) so vezani-v eno samo knjigo s 470 stranmi z o-0 reprodukcij v belo-črnem ter v barvah. Knjiga je posvečena Robertu Longhiju *a njegovo 70-letnico. Gornia reprodukcija pa bo objavljena v letniku 1962 WILUAM SYLVESTER Frančiškov skok H(,V°JSet minut pred smrtjo je anski deček plezal po zu-tjfj1 strani ograje na hotelski Sl‘ “Skočiti, gospod? Videti s očiti? Globoko skočiti?« -Gl u6ri Se!>> ■ °“°ko skočiti?« Njegova tem- la roka se je stegnila iirri! - tv - ln p°kazal je na skale, globoko skočiti v vodo, se, ti rečem.« 80ga^a. *ler0 nry’1> je zaprošila Jeanette. čar IRl te- Tako si glasen, ka- hi B 28 z°be. Ti pa izgini. Poberi se že.» čem 1 ei ie natakar in s prti-^,0tiPoa j. tjgj^ se moral znesti nad u-tttu ^eČkom!» je rekla Jea- 'hak ti je °/si strahopeten. Upam, da P?ten J°sn°, kako zelo si straho- °troČji.» •K 1 šel na Tuanepek.« ^te'Pek-» m 1 rad. Da bi se že rešili bomer ?ria- Morje sovražim, Ve-tNe V *e Preklete skale.« ?garetStn'sel->> Jeanette je držala »IVl ° utalo od ust. Bila je s ^ubka; njene debelušne haj * bile gladke, okrogli : o-klijj 0 virjen z lično nakodra-tttojjj Vetlimi lasmi; njene blede kaltj so zrle mimo njega, <}f , esn° od njegove glave. «Hetiakar! Martini!« "Se ^ Prosim te.» t,le8a Pega bom. Ce hočem še «DV, bom- Martini!« ’ g0sPod?» Parofi g ub za vse razen (.^anettl a,~~ se je poklonil, ijhrjrh6 zamrmrala: »Tvoje °tgo.8 Je Pa ni trajalo tako *®aj *0vOfjj ra*- Prav o tem bi rad ftj je slikarstvu. Imeniten U *a .iv flepek' Nimaš boljše-,’Par, lkanie- Nimaš boljšega. *S*a- l?«6’ bilo tebi kaj do *°Pičem Tebi je VSeen°’ Če attis em se kdaj dotaknem T Pe.» ^,vi sn ^V*8njene svetlorjave umesil Vpraševale. J/š j« p6 glavo in rekel: «Res-** »likal Resnica. Na Tuanepeku JHBiDobro slikal-» /■ki. w 6 roke so počivale na /• Ifj d Prsti je držala cigare-^ *aai ^ se ji je iskril ,c:"''čl^iZi! 1..:.&./ " "!:'•' - ' BILI?-^'' ' «ZEPHYR 4» IN «ZEPHYR 6= DROBIŽ StJ ■?•• ■ Razen raznih glob bo v vozniški izkaznici označena tudi krvna skupina voznika? Komisija za higijeno in zdravstvo ravno v teh dneh proučuje predloge dveh poslancev, po katerih bi obvezno morali označiti na vozniška dovoljenja krvno skupino ,kar naj bi olajšalo in predvsem omogočilo čim hitrejšo zdravniško pomoč v primeru nesreče. Kaže, da diskusija ne bo kratka vendar so nekateri člani komisije prepričani, da bosta predloga sprejeta. *# # «ZEPHIR 4» Zadnjič smo vam predstavili kompresijsko razmerje 8,3. storil-enega izmed treh novih mode- nost 102 KM pri 4750 obr/min, lov angleške tovarne Ford; Zo- maksimalni vrtilni moment 19,21 diac. Danes pa vam bomo naUe- Kgm pri 2000 obr/min. M karakteristike ostalih dveh Maksimalna hitrost 125 km‘h vozil, «Zephyr 4» in «Zephyr 6» i-mata namen zamenjati na trgu prejšnji 1700 cc «Consul 375». Po svoji zunanjosti sta obe vozili povsem enaki, le v sprednjem delu imata različni ladiatorski obvarovalni mrežici. Ogrodje karoserije je v glavnem enako za vse nove Fordove modeie, kar omogoča znaten prihranek pri proizvolnih stroških. Seveda se razni modeli razlikujejo v notranjosti, ki je pri dražjih vo- poraba gorira 9 litrou na vsakih 100 km. Cene: Zephyr «4» 1.595.000 Zephyr «6» 1.840.000 (vstevii IGE). V našem poročilu o prometnem položaju v koprskem okraju smo omenili tudi, da so tam na pobudo prometnih izvedencev začeli s prometno vzgojo na vseh šolah. Tudi v italijanskem parlamentu so se nekateri poslanci zavzeli za tak pouk. Poslanec Cruciani je predlagal, naj bi vključili prometno vzgojo med učne predmete poleg telesne vzgoje na vseh nižjih in srednjih šolah. ŠOLA ZA HITRO VOŽNJO V mnogih avtomobilistih je skrita želja po dirkah, alt vsaj po večjih hitrostih, vedar le po-zilih bolj luksuzno opremljena, redkoma imajo priložnost, da te Iz mehanskega vidika je «Ze- svoje želje uresničijo. Nekateri nimajo poguma, da phyr 6» enak Zodiacu, razen tega, da v njem nastavljeni dva in pol-litrski motor ima le 102 KM storilnosti proti 114 dražjega modela. Na obeh modelih «Zephyr» sta spredaj nastavljene diskaste za- 0um ne manjka, ali slila in ustanovila to šolo ženska, ki je najela strokovnjaka, ki vodi praktične vaje. Celotni tečaj stane 47 funtov, to je približno 70.000 lir, ali 4.600 tir na uro, vendar nudi tr- da lahko preizkusijo vse športne modele, kakor hitro se pojavijo na angleškem trgu. vore, menjalnik je štiristopenj-ski z menjalnim vzvodom na volanu, vendar po želji nastavijo lahko ta vzvod na tradicionalno mesto. Ravno tako po želji kupec lahko dobi vozilo, <5-prerrtljeno z overdriverom ali v polno avtomatiziranem pogonu vrste Borg VVarner. Zephyr «4» ima motor, ki se je razvil iz motorja stare «Con-sul» s sicer povečano zmogljivostjo Od prejšnjih 59 KM pri 4400 ob^min. se je moč motorja povečala na 70 KM pri 4800 itrMrtršs nimajo na razpolago dovolj močnih vozil, treti pa, ki jim popa nimajo dovolj razvitega Čuta razsodnosti, ne znajo dovolj obvladati svojega vozila in se noro spustijo v nedovoljene hitrosti, Vest, da je ta ali oni avto-ki se večkrat nesrečno ali celo mobilski pilot zgubil življenje tragično zaključijo. skoraj ne presune več, ker se nam zdi, da je le ta za dirkače Visoke hitrosti, razen teh nič- -mrt Prpri Hne- no brezhibnih strojev, zahtevajo veliko vozniško spretnosti ki Veljaven od 29. aprila do 5. maja 1962 OVEN (od 21.3. do 20. 4.) V srčnih zadevah f \ se bo obzorje zjasni- 1 lo in bo spet zasija-v" ' 1 l0 sonce. Lepa priložnost za izlet in prijetno zabavo. Po kratkem zastoju bo spet normalno steklo poklicno delo. Pozor pred potuhnjenimi prijatelji. Srečni dan torek. BIK (od 21.4. do 20.S.) f >. V ljubezenskih zade- t v®b ne smete biti kot I ) hudournik, vendar \r J včasih morate takoj V V reagirati. Poklicno de- lo vam ne bo šlo od rok in ne boste dosegli uspeha, ki si ga želite. Nekoliko vam bo pomagalo srečno na- ključje. Pismo. DVOJČKA (od 21.3. do 22.6.) Srčne zadeve se bodo lepp razvjja; | le in boste dosegli svoj- cilj. Preživeli boste nekaj prijetnih ur z drago osebo. Obisk prijateljev, ki vas bodo presenetili in razveselili. Uspešno se boste borili za ureditev poklicnega dela. LEV (od 23.7. do 22.8.) V ljubezenskih za-f r. \ devah nič novega, to-1 toda preživeli boste i \ ™ ] lahko nekaj prijet-nili ur z drago osebo, ------- ki vam bo predlagala nekaj zanimivega. Glede poklicnega dela vam bodo zvezde naklonjene in boste dosegli prav lepe uspehe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V ljubezenskih zadevah ne smete verjeti vsem obljubam. Prijeten Izlet z osebo, ki vam je zelo pri srcu. V poklicnem delu boste naleteli na o-vire. Sprostite svojo fantazijo in uresničite svoje zamisli. I-meli boste kup opravkov in boste precej nervozni. TEHTNICA (od 23.9. 23.10.) Se vedno spremenljive razme-srčnih zadevah. Nepredvideni zaplet-ljaji bodo ovirali u-resničitev vaših želja. Tudi v poklicnem delu ne bo Slo vse tako kot si boste že- UUSV6 piCCCJ IlCi V F1**« TEHTNICA (od 23.9. ,___^ Z' \ do 23.10.) Se vedno /aA\ f 4 , \ spremenljive razme- / <& \ ( 'ft- ] re v srčnih zadevah. I Le j \ /V / Nepredvideni zaplet- \ JR J \ljaji bodo ovirali u- leli .čeprav boste zelo zaposleni. Privoščite si malo oddiha. RAK (od 23.6. do 22. 7.) Temni oblaki na sentimentalnem področju in možnost spora z drago osebo. Bodite bolj razumni in popustljivi, pa se bodo razmere zboljšale. V poklicnem delu boste precej a-gilni in boste verjetno dosegli lep uspeh. Obiski. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.11.) V srčnih zadevah vam bo sreča zelo naklonjena in boste dosegli vse, kar si boste želeli. V poklicnem delu nobenih sprememb, toda malo počitka. Vzbudili boste zaupanje pri neki osebi, ki vam bo pomagala, da boste uresničili neki svoj načrt. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V srčnih zadevah nič posebnega. Kljub lepim načrtom in nadam, se boste dolgočasili. Pazite, da vas fantazija in tveganje ne pripeljeta predaleč. Glede poslovnih zadev bodite zelo previdni. Razgovori glede poklicnega dela. Izlet. Pismo. ____ KOZOROG (od 21.12. Z do 20.1.) Izoblikovati V \ morate svojo osebnost in boste dosegli lepe \ i J uspehe v srčnih zade- vah, če ne hoste preveč zahtevni. Prijetne novosti v poklicnem delu. Rešili boste finančno zadevo. Ne bodite preveč nestrpni. Lepa priložnost za izlet. Obisk. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Srčne zadeve se bodo razvijale pod dobrimi vplivi. Glede načrtov in želja se boste strinjali z drago osebo. V poklicnem delu ne smete preveč zaupati sreči in naključju. Odkrili boste zanimive stvari o neki osebi, ki vas zanima. Srečni dan sreda. nekaj gibano delo. Srečni RIBI (Od 20.2. do 20.3.) Ugodne okoliščine bodo pripomogle, da bo orišlo do prijetnega srečanja z osebo, ki vas ima rada in s katero boste preživeli srečnih trenutkov. Raz-, toda uspešno poklicno Harmonija v družini, dan petek. ŠPORTNI AVTOMOBILIZEM si jo je težko pridobiti brez ustrezne in smotrne vadbe. V Angliji so pomislili na vse to in ustanovili prvo, razmeroma ceneno šolo, ki posreduje obr/min, in istočasno je narast- šoferjem osnovne elemente bi- lo tudi kompresijsko razmerje iz prejšnjega 7,8 na sedanje 8,3. Ostale tehnične karakteristike: Sprednje vpetje; tipa Mc Pear-son z hidravličnimi teleskopskimi blažilci, na dvojno delovanje in s torzijskim vzvodom. Vpetje zadaj; poleliptične podolžne vzmeti s petimi listi, med katerimi so postavljene še gu-mi;aste obloge, amortizatorji e naki sprednjim. «ZEPHYR 4» tre oožnje in jih usposobi za skoro normalna smrt. Pred dnevi je umrl znani dirkač Ron Flockart, ki pa ni zaključil svojega življenja za volanom avtomobila, ampak je strmoglavil s svojim avionom, s katerim se je pripravljaveljal na zahtevneši raid. Ron Flockart je dvakrat zmagal na znani dirki v Le Mans. ZNAMENJE 11 — 15 — 18 — 2: 8 — 7 — 13 — 17 — 7 mesto v Črni gori; 14—15 — 8—2 — 14—2; kraj pod Nanosom. bolj varno vožnjo po normalnih Bil je odličen tehnik, delai je cestah. Ta problem je v tej deželi na dnevnem redu, saj Angleži so ostali tradicionalisti tudi na cestah ,ki so v glavnem obdržale vse svoje ozke ovinke, kljub temu, da je promet silno nara-stel. Poglejmo, kak o se pouk vrši. Kandidati morajo najprej voziti polne tri ure po dirkališču pri družbi Jaguar kot inženir, pilot in kolavdator. Tekmoval je po vseh evropskih in ameriških dirkališčih, kjer je neštetokrat zmagal. Imel je 38 let. ZARADI PROMETNIH NESREČ DVE STO MILIJARD LIR ŠKODE in pri tem se naučijo voziti na c motor; 4-valjni, izvrtina cilin- ovinkih. > dra ,8^55’ hod l3®1*79'!5, ,!com: Drugih petnajst ur krožijo po ,-----------=--------- \ pri^OO obr/min™ na*)- vseh mo0°eih ce,tah‘ od avt°- varovalnine in da so pripravili Minister za industrijo in trgovino je te dni Izjavil, da parlament proučuje dva zakonska predloga glede avtomobilske za- večji vrtilni moment 13,68 Kgm pri 2300 obr/min. Maksimalna hitrost 135 hm/h s porabo 1Q litrov goriva ua vsa kih 100 km. cest do najbolj vijugastih polj- enotno besedilo, čeprav se raz-skih stez, in končno se celo uro ne politi4ne skupine niso še do. vadijo na zelo spolzkih cestah. 1 2 3 t 5 (> 7 8 7 5 9 2 3 10 4 n 4 I 12 6 13 7 14 16 9 lt 4 9 13 2 11 3 7 11 2 :> 7 9 2 8 11 4 i« U 4 12 i 6 7 12 0 J7 8 16 10 11 I3 6 * JV7 I6 l< Iti 5 4 1’ 16 I7 f' r 11 4 14 ,18 4 |»» |7 |1!' |1S ji2 jS |ir> |9 |9 ,7 ,14 , ZEMLJEPISNA UGANKA Iz zlogov; Če, es, kol, mož, or; pa; pa; ren, ros, sen, sku, ta sestavi šest besed, ki pomenijo: 1. otok na Grškem; 2. kraj na Goriškem; 3. mesto v Prlekiji; 4. vrh v Savinjskih planinah; 5. mesto v Nemčiji; 6. pritok Save. Začetne in končne črke dobljenih besed tvorijo imeni dveh primorskih krajev. SESTERO IMEN Izmael Edgar Asta Eva Ela Riko. Iz gornjih osebnih imen izloči po eno črko, tako da ti ostale črke, čitane zapovrstjo, dajo rek. SKRIVNOSTNA ANEKDOTA dm Pripravljeni ste na materialne žrtve v korist potrebnejšmjjj,,* slutite, da bo vaša pomoč dobrodošla, obenem pa ste preP ne postavljate predaleč, ker bi vas pozni sadovi razočara • D. V. 2.: Oseba, za katero se zanimate, ima veliko ^ mozaupanja. Ljubi pravičnost; čut za odgovornost pa •’e.jSii!(,pii razvit; prav radi tega je vzdržljivost za dosego posta v J t» ^ zelo pomembna, in pozitivna karakterna lastnost. Cestokra . Jr ^ oseba razočarana, ker prezgodaj razkrije svoje namene, kat IH H Hi H V, :o H' •v H K S S!'< H v t h; 5 IttJur k>uu** ^ bi dejali diplomatski. Ceste fizične in psihične sprostitve s ih' ^ . 14* F* 'M. j/* nujno potrebne, da se iznebite neučakanosti, katero pov*1-0^)^' i|] ......... - ........... ••• vasi * k liko število načrtov in zamisli, ki stalno rojijo po •— ^ Vsak strah pted bodočimi negativnimi dogodki bo izg. 'Iti ■ L: % vsa« stran ptea Doaocimi nesaiivninu uuguum uu ivnš. 41' boste postali odločnejši, Udejstvovanje, pasivno ali akti kulturnem področju je dobro. z'{;-| ne morete sodelovati pri racionalnejših posegih. Ljubez® fgP noše jemljete selo resno in ste nejevoljni, če na drugi &uote‘ JCžjj vla tega zapadate v močne diskusije z ljudmi, kateri nočejo^, ni enakega odziva. Ljubite neodvisnost in svobodo. priznati vaših pogledov na dogajanja v okolju. Cesto odločilnih trenutkih. la! to H 1? I«1 .4? to «Prav sedaj ne deluje.. ./> ... toda ne za Boštjan1 s nevRik 29. aprila 1962 teden lLnic°nosvnh ,?Pril’ t0 Je ob* 0 p* * 2 Italije iz- n vttf J1®«! Prazlf Čnega Jarrna- so 1 v'J i*>mP *aP°Va11 z.večjim po' #• r^lca i,u?rJ6 morda tudi im- ^ ^ rt»^!.levesa centra. Na- ^,vedtto °.krat'čne sile so si-tj ,.*» dan sl°vesno proslavlja-' TJ vidgn itoda 'etos so dali '7ra' proslavi tudi natega i m J®kri*?.i?raz Proslavi 1 s> S1 >"C' i*so bm p° " „r0*!* ril hladni d0 < e#j< J1' < '^t so demokrist- 5j »RSrmiredili proslavo !°1#l>ntkuJ'is^u je priredil pri , (I LChanto rtvam odporniSke-V*®J f*1 Svet *nom'nsko svetla- ^tilh J oblasti in demo-, Ajfpj strank. A Sronva^PpTA sta Prire-1 5 Tu ano,e na Trgu Gari- lpvlii . ‘ta spregovorila dr. A INj Dn", zna»' partizanski ‘•j Na KSnec Boldrini. Dr. k »# Letati V?ezi s fašistični- ,u;.^ ’ de.ial. da je 'reba :St\'^^tranke in gibali : POl> eio n’ feSiVttA- A d«iM ^ Poudaril 'e tudi %[ v” 5'ovenrev v osvo- Jifi-mo ho n’ ZPradi ^sar .le nujno, da se iz- L' A IZVAJANJE ZELENEGA NAČRTA NA TRŽAŠKEM PODROČJU Doslej je bilo rešenih le malo prošenj za kmetijske izboljšave Pred predložitvijo načrtov za razne izboljšave na zemljiščih in poslopjih naj se kmetovalci posvetujejo na kmetijskem nadzomištvu '""alna '4 ?"?sv».r;rs.h iče ^ '^todnJ,Pnvnosti sinven-u^°1(1h skupnosti v Italiji. Se°t)0?«H ie V SVOlem g0* |V>r,u”s‘bno pozdravil ju- a ItifVovaI,nHrode. ki so t.o-h<% MhnZ'} v partizanski in v<" !°rnost- da obdržijo h ?r""teTstvo s temi ,9 StfflA0 rt-H vse za svolo ,v Pretev, ° dniEr'h narodov. flli <0epl tednu, ’n s^er pr, 1,7 .«o ® Poteklo tudi 18 let, td;; d's» 5l ?rrlstl Obesili v Ul. dt°a i,.®0 lc“v >n ob tej pri- 1 Z ln V0in(uki Zve”e Parti-|J’Miv1 :’nih invalidov. Zve- tah’”fx7n-rancev nacl* T)ow!^ m naoredn*h ni, i* v*lce * * k spominski li. c , 8h| -*e v okviru vrste i Rodovin <3° letih itaiijan-„e» senator Farruc-,rt f C, Savn!i,Vni antifašistični 'V > v 11 0 Odnorniškem C predavanju ^ v noudaril vlogo n f CA ret,a,nt1fa^’st1čnem od-V 'n &hdaso bile iedro .x» Proti fašistič- lin Vll H^ncu ,delavske množi. / jCb’B da So*i,e Sovomik ueo- v j »cin Jedilno še veIike fašl‘ 1 i« list ' ziašt?e v državni biro-' ^ V Š°1StVU ln i* 5* lrara 0 deželni avto-i!f>. e. ‘a teden živo na-M * «ed»*eželi so razprav- fvy u KPI’ k’er 1e l°h|( I, (j, 'f',2 r „ sPregovoril tudi it|ia je -r?urenti ter pouda- tLnaCc di k nam jih je mnogo zavozilo, Pomlad v Miljskih hribih (Foto Magajna) i»iimiiimM»nininiiin*ii*ini0ii»niiinimimimnn,1(lliuMi,,,l,,„,>llll4llill(1illi,iilliiiillllilli,lll,|,,|i|||||(|(1(||g(,|i|(||||l||||I|||(|(|||li|||Ig||Jf##||i#|it#lt|i|#M(||(||1|l(J(|i|a|||#B|t|#||(|iiB|##(#|||#fMM(M#M|#i|i(i||#i#B##B>i|iiiiiBi ZA NAŠE ŽIVINOREJCE prej. Obsta'a pa še neka druga težava, ki se tiče "knjiženja zemljiške lastnine. Dogaja se namreč, Tržačanov in inozemcev, zlasti Avstrijcev. Kogar je enkrat pobožalo naše sonce, ga ne more več da so zemljiška posestva v mno-, P°7-abiti. Mislimo, da so vsi naši ■Pokriti dežele, ki bo u-01 Trsta in osta- &>jin Trsta in osta-de*e"- O deželi ''1 rt °dbn! tudi na SRJ' rte-l' V°C£»a KpI ter odo-- v .at deželnega taj-i*}, do s^em zavzemajo S° VnM ?n'e faz,e bo"b° I Ookr6k Pa s° se sesta' / Rnmska vodstva I' *HiAev«la n. ln PRI. k> so >! *1 m,ln zevanje raznih da(fe Prišl° tLS ie . abhžanja. Cv Tla med nami de-Vlrt‘7. ljudske mladine Nhu sko Dnu na'Prei obiska-. .tv® inP?kra'ino, Beneško A X>t S?I1Jiko' nakflr oa 'V V v* v nv J ln Mladinske ha > kakor poro-drugem mestu. omenimo, da gih primerih vknjižena na imuna oseb, ki so, že zdavnaj umrle. Njihovi pravni nasledniki pa >e niso pozanimali, da bi poskrbeli za prepis, čeprav so po zakonu dolžni to storiti. Pokrajinski inšpektorat pa s svoje strani ne more in ne sme odobriti raznih prispevkov, če niso prošnji priloženi ustrezni dokumenti, ki zadeva-j i zemljiško lastnino. Ce nekdo š» ni uredil tega vprašanja, bo moral torej stopiti na pristojni urad na sodišču ter se tudi prijaviti. da bo plačal določeni pensl. Prošnjam za dodelitev vladnega prispevka morajo biti priloženi razni dokumenti. Eden izmed zelo važnih je nasrt o nameravanih izboljševainib delih. Izdelava tega načrta pa s“vcda precej stane. Ker bi se v marsikakšnem primeru lahko zgodilo, da prošnje ne bodo odobrili zaradi ene izmed gornjih težav, pokrajinsko nadzor-ništvo pripntnča, naj se interesenti vedno zfe-sijo na pristojnem uradu v Ul. Gliega. Tam se bodo lahko posvetovali s funkcionarji inšpektorata, ki jim bodo pojasnili, če obstaja sploh kako upanje, da bo p-ošnia odobrena. Na ta nuč n se bedo kmetovalci ir. ognili morebitnim precej visokim stroškom. Kakšni so splošni izgledi za odobritev vladnih prispevkov v okviru »zelenega načrta*? Na splošno so ti izelerii zelo dobri za zgoni-ško občino, in precej dobri za re. pentaborsko. Nekoliko drugače je z devinsko - nabrežinsko občino, kjer je gospodarstvo bolj mešano! gostinci prišli na svoj račun. A spet smo se mogli prepričati, kako nujno potreben bi bil p.- ine-ren parkirni prostor. Kako pa bo v sezoni? Oba gradova, ki dajeta Devinu poseben čar, vzbujata v tujcih radovednost in bi si ju radi pobliže ogledali. A to je kraljestvo zase, seveda na veliko škodo tujskemu prometu. Nobena starina ni na tako mogočnih temeljih, da bi mogla kljubovati razvoju. Slišali smo o novi skladbi, ki jo je glasbenik Ota posvetil Dev. nu. Kontovelci so doma poslušali Kjudrovo «Na Kontovelu«. Ali hi se ne dalo kako ukreniti, da bi tudi Devinčam in njih sosedje ču-li doma njim posvečeno pesem? Mislimo namreč na kulturno prireditev — po starem povedani: na veselico, kjer bi nastopilo več zborov s Tržaškega in Goriškega. Res bi to bila naša naloga, naša dolžnost. A če je že tako, da je naša mladina na to že davno po. zabila, jnoramo prositi druge, d.i nam posredujejo nekaj naše kulturne svežine. Pomoč pri in kdaj se porodih krav kliče na pomoč živinozdravnik Opazujemo, da živinorejci ne znajo oceniti položaja ob težkem porodu telic in krav. Ne kličejo pravočasno veterinarja, ampak sami posegajo v žival. Zaradi tega mora žival večkrat v zakol ali pa izkrvavi zaradi nastalih poškodb. Pogosta posledica nepravilnega postopka pri porodu je trajna jalovost. Kaj lahko napravi v takih primerih živinorejec sam in kdaj naj pokliče veterinarja, bomo povedali v tem članku. Najkasneje dva meseca pred porodom moramo žival presušiti. Kr- mimo jo s slabim senom ali sla. padki, ki se v zače'tku pojavljajo STEVERJAN PODGORA »sva* o "ha ugodna vest, 'L y } Jin|ra(litfVeh 'etlh zor,et' V lo £d%ihLpomo1 št- vil. J ^ Področju ni V novlc- Delavci Cv Prve° Povijajo na |5Xl afega maja. '‘l tl torkatan kl 80 ga P0" ,°«Sftdeh nina sredo pre-1 t»rtCi na ganiz'rali doma-j St^raciSedež pokrajin-*»f bl * v Gn»i . komunisti6ne X H>Sn'Ci’Je zelo raz-/ Po i®. demokratične ^ WVah |ci Pokrajini in jk|jZ8'asova?i aPrila so po-^ N >011 b Protestne re-I ikSh1 So a-!ntat°rjem in 'X'1 dj- Ja Pri gortškem 1*1 i da'>rviiiiju. Ta je Swce čiido storili vse, Ifdžlt* • RaIiPjet izsledili in I VJ« dan, v l»viia°“cija odkrila še 7 doXo r8a??0- da je svo-'Nun,n«v*wSlrila tudi na A .H da so prišli una’- / SNi’ da u v- Prebivalstvo / [S h?1 srečn atentat- pri s i 'iiv,dev 7 ni bilo člo-\ toAvi ?5 J}aPRr'en proti u;* Uka1?,^8 ter je tre-JlV iC1 med tistimi %'n%vadp”rnlsk0 g'ba-I V UMkl Seat,zmasa ni po-')) av*dl opirajo iz- ^ - ‘ ®tatut tonomije s po-0In za našo de- Proti kriminal- so Nenaden prehod iz zime v pravo poletje je za veliko noč presenetil tudi Podgorce, ki so kar čez noč videli po bregovih nad vasjo belo češnjevo cvetje. Prav za praznike smo dobili tudi novi osmico pri Levpuščku, ki je tudi lani ob tem času postavil zeleno «frasko» pred hišo. V nedeljo so prišli v osmico poleg domačinov tudi nekateri gostje od tržaškega radia, ki so imeli s seboj nekaj lepih plošč ruskih in drugih pevskih zborov ter improvizirali ne- nemu napadu protestirale tudi druge stranke, v prvi vrsti PSI. Med tistimi, ki so protestirali je celo msj m njeni predstavniki, kar pa jih ni oviralo, da ne bi organizirali za soboto 28. t. m. zjutraj mašo zadušnico za Mussolinija in njegove pajdaše v neki go-riški cerkvi, kar so najavili tudi z javnimi lepaki, ki so jih nalepili po mestnih zidovih. Proslava 25. aprila se je tudi na Goriškem izvedla po vseh večjih krajih in občinah. V Tržiču je bilo na Trgu republike veliko javno zborovanje, na katerem so govorniki poudarili pomen zmage nad fašizmom. V Doberdobu so imeli popoldansko proslavo z govorom in kulturnim programom, pri katerem so sodelovali domač pevski zbor in recitatorji. V Gorici so položili vence na grobove padlih borcev na glavnem pokopališču. Tu so svečanosti prisostvovali tudi člani mladinske delegacije iz Slovenije, ki so prišli na petdnevni obisk v naše kraje kot gostje Mladinske iniciative, mladine psi in KPI. Proslave so bile tudi v Pevmi, Ločniku, Krminu, Ro-mansu, Ronkah, Gradiški in po drugih občinah. Povsod so obsodili tudi bombni napad na sedež KPT ” Crr?'1' Cvetoče češnje so ta teden zopet pobelile obronke okrog šte-verjanskih zaselkov. Cez nekaj tednov bomo tako končno le dobili prve češnje, sicer s precejšnjo zamudo v primerjavi z lanskim letom, ko smo jih zobali že proti Koncu aprila. Vendar pa kmetje upajo, da bo tokrat slana cvetju prizanesla In da bodo češnje dobro obrodile ter želijo, da bi imele tudi dobro ceno, saj drugače se jih ne izplača niti obirati. Sedanji premor v kmečkem delu pa nameravajo Steverjanci izrabiti za avtobusni izlet v Ljubljano in na Bled, ki ga pripravlja domače prosvetno društvo «Briški griča za nedeljo 20. maja. Zanimanje za izlet je precejšnje in zato bodo z vpisovanjem kmalu zaključili. 50V0DNJE Nenadna vročina, ki je dosegla pred dnevi 20 stopinj v senci, je mo, posebno z ajdovo slamo, pitne vode pa naj dobi polovica obroka. Opoldansko molžo opustimo in molzemo le dvakrat dnev-no. Cez nekaj dni opustimo jutranjo molžo in molzemo samo še zvečer, potem pa pri 3—4 litrih mleka prenehamo z molžo. Ce bi se vime po naključju vnelo, pomolzemo kravo še enkrat drugi ali tretji dan in krava bo gotova presušila. Paziti moramo, da popolnoma izmolzemo mleko. Ko žival presuši, jo krmimo zopet kakor prej. Tele se najhitreje razvija zadnja dva meseca, zato ie pravilna piehrana matere v tem času posebno važna. Vsebovati mora zadostne količine rudninskih snovi in vitaminov, sicer zboli za ko-stolomnico ali porodno mrzlico, porod bo otežkočen, a. mlezivo ne bo imelo dovolj snovi, ki jih tele nujno potrebuje za svoj razvoj. Dovoljno količino rudnin vsebuje grahorica, detelja in dobro livad-no seno. Ob slabših krmilih moramo dodajati rudnine v obliki kostne moke (kostan). Vitaminov je v zimskem času v krmilih premalo, zaradi tega jih moramo na. doknaditi z ribjo moko, ribjim oljem ali s koncentriranim vitaminom A+D. Brez teh dodatkov bo tele ob porodu slabotno, žival pa bo obležala v zadnjem mesecu brejosti. Neposredno pred porodom moramo za žival posebno skrbeti: nuditi ji dovolj prostora, da si med vleganjem in vstajanjem na poškoduje seske in vime. Hlev mora biti čist, topel in zračen. Ležišče razkužimo in nasteljamo s čisto slamo. Zunanja rodila je treba oprati z milom in blagim razkužilom (hipermangan, lizol). Za porod pripravimo porodne vrvi, ki smo jih prekuhali, jodovi-co, čisto olje ali salo, svežo brisačo in eno čisto krpo, prekuhane škarje in pšenične otrobe. Tudi je treba pripraviti dovolj prekuhane vode. Oseba, ki bo pomagala pri porodu, naj si obreže in očisti nohte. Ponoči je treba nadzorovati žival, da bi ji mogli pra. vočasno nuditi pomoč. 2ival mora imeti pri porodu mir. Porod se začne s porodnimi po- Pomladni motiv z Jezera (Foto Magajna) vsakih 15 minut in se vsebolj stopnjujejo, dokler se porod ne konča. Ker žival občuti bolečine, je nemirna, se prestopa, pogosto vstaja in vlega. Zaradi popadkov in napenjanja trebušnih mišic plodni mehurji pritiskajo na maternično ustje in ga počasi odpirajo, dokler se popolnoma ne razširi in postane široko kakor rodnica. Prvi plodni mehur praviloma poči že v maternici ter iz njega izteka redka, plodna tekočina Temu sledi drugi plodni mehur, ki navadno poči, ko se pokaže iz siamnice; iz njega pa se izlije gosta, sluzasta tekočina. Včasih poči že v rodnici. Porodni popadki se po daljši pavzi pojačajo, plod potuje v porodni kanal in žival ga končno iztisne. Ce mislimo, da bi to predolgo trajalo, na-vežimo vrvi na noge, s čistimi in naoljenimi rokami pa poiščemo glavo. Tele izvlečemo z lahnim nategovanjem nog v smeri repa in pritiskanjem glave za tilnik. Večkrat je treba navezati tudi glavo, posebno pri telicah in večjih teletih, kjer je izvlačenje težavno. Za vlečenje uporabimo lahko največ 3 ljudi. Vleči moramo enakomerno, ne sunkovito in to obenem, ko tudi žival pritiska. Včasih ne smemo vleči vsz vrvi hkrati: največ vlečemo eno nogo, potem drugo in nazadnje glavo. Pri podolžni zadnji, legi (zadenska le. ga) moramo pohiteti z izvlečenjem, da se plod ne zaduši. Ce se nam zdi, da porod le ne napreduje tako, kot smo vajeni, previdno in mirno preiščemo rodila, u-gotovimo položaj in lego ploda in če naletimo na ovire, zaradi katerih se je telitev zaustavila in podvomimo v svoje znanje, prenehajmo z delom in pokličimo ži-vinozdravnika, žival pa pustimo popolnoma pri miru. Večkrat se dogaja, da pokličemo živinozdrav-nika šele, ko so že številni možje poskušali svoje znanje in srečo. Takrat so pogoji za strokovno pomoč v mnogem otežkočeni (suha rodnica, mrtva teleta, poškodovana rodila, raztrgana maternica in okužbe). Ko smo izvlekli telička ali ga je krava sama porodila, ga dvignemo na zadnje noge v zrak In ga dobro stresemo, potem ga položimo na suho čisto steljo in mu s čisto krpo obrišemo nosnice in odstranimo sluz iz gobca. Iz popka iztisnemo kri in ga razkužimo z jodovico. Ce je predolg, ga odrežemo s škarjami 5 cm od kože. Ce močno krvavi, ga podve-žemo s prekuhano vrvico. Tele navadno posujemo s pšeničnimi otrobi in ga položimo h kravi, da ga bo z lizanjem posušila in tele bo bolj živahno. Krava je po porodu žejna. Zato ji ponudimo vedro ali dve mlačne vode z otrobi in soljo. To ponavljamo še nekaj dni. Cez eno uro Pustimo telička, da sesa mlezivo. Po pretejcu 3—8 ur po telitvi, včasih tudi po dveh dneh krava izvrže posteljico, ki je ne smemo nasilno vleči ali celo obteže-vati, da bi se prej odluščila. Lahko jo s škarjami skrajšamo, da ne bi krava stopala nanjo. V tem času je žival zelo izpostavljena okužbam, saj .so rodila še vedno odprta. Sele, ko izpade posteljica, se ustje maternice nekoliko zapre, popolnoma pa šele po 14 dneh. Ce posteljica ne izpade po dveh dneh, pokličemo veterinarja, da jo izlušči in stori vse potrebno, da se ne razvije vnetje maternice. Ne dovolimo, da bi skušala kravo čistiti strokovno neusposobljena oseba, saj tudi za veterinarja predstavlja včasih čiščenje maternice težak problem. Ce krava po porodu ne je in je žalostna, takoj pokličimo veterinarja. Pa poglejmo še, kakšne zapreke se pojavljajo ob porodih, da ti ne napredujejo tako, kot bi mi želeli. Normalno poteka porod pri govedu 6—18 ur. Najčešči vzrok težkega poroda je ozka, ne dovolj razvita medenica, če smo pripuščali premlade telice, ali pa prevelik plod. Zato priporočamo, da osemenimo telice s semenom bikov manjših pasem, na primer džersej, ker so teleta ob rojstvu majhna, porod pa je lahek in brez komplikacij. Telice pa lahko osemenimo s semenom takih bikov prej, ne da bi čakali, da bodo stare 18—24 mesecev. Naslednji vzrok je premalo od- prto maternično ustje, kar je navadno posledica poškodb pri irejš-njih porodih. Odprto je komaj /a dva, tri prste, z n.ko pa v maternico sploh ne moremo priti. Tudi preozka sramnica in rodnica utegnejo povzročiti težave pri porodih. Pravimo, da krava ni pripravljena za porod, če tudi je že potekel čas. To se dogaja td krat, če krave nismo presušili ob pravem času. Nepravilni položaj maternice, zavita maternica so česti vzrok težkih porodov. Pri tem je p> rodni kanal delno odprt ali pa popolnoma zaprt, pač glede na to, za koliko stopinj je maternica zavita. Preslabi porodni popadki utegnejo podaljšati čas porida. Nepravilni položaji ploda, glave in nog, spački, vodenični plodovi, dvojčki otežkočajo pravilen porod. 2ivinorejec sam lahko poprovi ob primerni pazljivosti skrčene ali spodvite noge, na stran, med noge ali na hrbet nagnjeno glavo, če jo doseže, zaobrne plod v pravilen položaj, vse to pa, če ima dovolj prostora in če je tele živo. V kolikor pa zadene na večje ovire, naj žival pusti in pokliče veterinarja. Vsak nasilen poseg se nam hudo maščuje. F. K. če hoče svoje ljubljenke ohraniti pri dolgem življenju. Sedaj, po dobro prestani zimi je treba, da sobni vrtnar pregleda svojo zbirko rastlin, ki potrebujejo posebno nego ob začetku pomladi. Nekaj mesecev so tiho ždele po sobah, policah in sobnih kotih. Poglej, če se jih ni oprijela plesen, gniloba ali celo azjedavci. Rastline je potrebno presaditi, menjati lonce, menjati zemljo, obrezati, dobro pognojiti. Sobne rastline gojimo v loncih in čebricah. Glinasti lonci morajo biti trdni in taki, da propuščajo zrak od zunaj in omogočajo tudi izparevanje vode od znotraj. Lonci naj ne bodo pološčeni, ker korenine potrebujejo zraku za dihanje, zrak pa pospešuje tudi raztvorbo in presnavljanje prsti tako, da dobe rastline dovolj užitne hrane. Ta proces je posebno važen za sobne rastline, ki živijo vedno v zaprtih prostorih. Pazi tudi, da se iz lonca voda odceja in da so lonci čisti, da «e ne zaredijo na zunanji strani lonca zelenkaste alge. Pri presajanju pazimo, da damo rastlini primerno zmes zemlje. 7* vsako vrsto lončnic pripravimo posebno zmes, V dobri zemlji je sicer mnogo hranilnih snovi, vendar rastlini ne zadostuje hrane, zaradi česar dodajamo posebno hrano v obliki hranilnih zalivkov. Med te prištevamo razredčeno gnojnico in raztopljene kurjeke. V gnojnici je najmanj fosforja, medtem ko ga je v kurjih odpadkih največ. Nova rast se pričenja tudi pri sobnih rastlinah spomladi, zato presajamo v tem času — od marca do prve polovice majnika, skoro vse sobne rastline. Izjema velja /a rastline, ki neprestano rastejo ter ob vsakem času tvorijo korenine. Te presajamo kadarkoli, le kadar cveto jih ne presadimo. Na primer pri palmah rast nikoli ne preneha. Rastoče fuksije, pelargonije, vanilije in podobne smeš presaditi kadarkoli, toda ne brskaj v koreninsko grudo. Ciklami in praproti ne rastejo tako neprenehoma kakor primule, pelargonL je in fuksije, ampak napravijo presledkoma po več poganjkov skupaj. Takšne rastline je najbolje presaditi tedaj, ko se prične rašča novih poganjkov. Vrtnice presadimo, ko jim glavni poganjki olese-ne. Rododendron, azaleje, kamelije in podobne rastline presadimo takoj ko odcveto. Ce jih presadimo prekasno, nastavijo malo cvetja. Palme in starejše rastline, ki počasi rastejo, presajaj bolj poredkoma, večje okrasne rastline pre. sadi vsako tretje ali četrto leto. Nekatere rastline ne napravijo obstranskih vej (palma). Spet druge pa poženejo več vej, če jim odrežemo vrh. Nekaterim pa moramo celo odstriči vrh, če hočemo, da dobimo lepo oblikovan grmiček; n. pr. fuksiji, pelargoniji, marjetici in mirti. Pazi, da grmiček dobi od vseh strani dovolj svetlobe. Mnogo lončnic, ki so preko zime počivale, moramo pred presajanjem temeljito obrezati, da jih tako pomladimo ter jim damo lepšo zunanjost. Režemo jih v lanski les. Posebno pažnjo dajemo pelargonijam, ker jih je med sobnimi rastlinami največ, da jih lepo in temeljito obrežemo, da dobijo lepo_ grmičasto obliko. Bolje storimo, če jo presadimo šele tedaj, ko začno na obrezani rastlini poganjati vsa speča očesa*. M. P. *.........-..................... Giovanni Arpino, Oblak jeze (Nadaljevanje s 3. strani) večjo čustveno svobodo. V tem smislu se da prepričati tudi Sperata. Skratka, vsi trije se imajo za vzorne člane, nove družbe, ki je že popolnoma odpravila meščanske družbene predsodke in gradi čustveno življenje zgolj na podlagi čistega-uma. V resnici pa je vse skupaj samo videz, kajti dramatični razplet tega umetno ustvarjenega ljubezenskega vozla je neizogiben. Nekega dne — in tu se dejansko začenja Arpinov roman — se Matteo počuti slabo in mora v bolnišnico. Zdravniki ugotovijo, da ima nevarno rano na želodcu in da ga zato morajo takoj operirati. Sperata in Angelo ga zvečer obiščeta v bolnišnici in po obisku gresta najprej na neko razstavo sodobne tehnike in nato v kino. Vrneta se domov pozno zvečer in ko odpreta vrata, se jima prikaže žalosten prizor. Stanovanje je videti, kot bi v njem pravkar nehalo divjati silovito neurje. Televizijski aparat, hladilnik in radijski sprejemnik so v kosih, kletka s kanarčkom je na tleh in ptič leži v njej mrtev. Omare in skrinje so odprte in vse, kar je bilo v njih, je sedaj razmetano po stanovanju. Angelo in Sperata se pogledata in takoj razumeta, da je samo Matteo mogel to napraviti. Očitno ni mogel prenašati misli, da leži v bolnišnici, medtem ko se fena v njegovem gnezdu mirno-ljubkuje z Angelom in zato se je hotel maščevati. Angelo teče takoj v bolnišnico in ugotovi, da je Matteo zares zbežal in da se sedaj potepa po mestu v smrtni nevarnosti, ker operacija ni odložljiva. Zelo zaskrbljena se Sperata in Angelo sredi noči spravita na njegovo sled, toda njuno prizadevanje je brez u-speha. Ko se začne daniti, se Sperata nenadoma spomni, da ima Matteo nekega bratranca blizu Albe in da se je zelo verjetno zatekel k njemu. Odpravita se hitro na pot in ko končno dospeta k sorodnikom, izvesta, da je bil Matteo res tam, 8a pa se je nekaj minut pred njunim prihodom z motornim kolesom zopet odpeljal v Turin. Angelo in Sperata se takoj obr- neta in kot nora poženeta avto dol po strmi stezi v upanju, da ga dohitita. Toda na nekem nevarnem ovinku zagledata v jai^ ku rdeče Matteovo motorno kolo. Angelo skoči iz avta in steče v jarek, v katerem kmalu najde ranjenega Mattea. Iz njegovih ust curlja kri, toda videti je še živ. Sperata se tudi približa možu, ga previdno privzdigne in mu z robcem obriše kri, medtem ko se Angelo hitro odpravi v Albo po zdravnika. Matteo se trenutek osvesti in utegne reči Sperati, da mu je zelo žal za vse, kar je naredil. Nato mu glava pade v Sperali-no naročje in umre. Angelo se čez nekaj časa vrne brez zdravnika, ker ga ni mogel dobiti. Zato skleneta, da bosta Matteovo truplo peljala domov v avtu. Roman se zaključi s prizorom prevoza Matteovega trupla. Spredaj Angelo na rdečem, nepoškodovanem Matteovem motornem kolesu in zadaj Sperata v avtu z moževim truplom na zadnjem sedežu. Zaplet je prav gotovo zanimiv, dasi temelji na običajnem !ju-bavnem trikotniku. Zanimiv pa je predvsem zaradi tega, ker se ljubavni trikot ne ustvari iz strastnih razlogov, temveč iz čisto umskega prepričanja, da moramo biti vzvišeni nad strastmi. Na koncu pa se izkaže, da smo še vedno žrtve naše človeške narave, ki je ne bo ,vsaj v pogledu ljubezni in ljubosumja, nobena filozofska ali družbena teorija mogla spremeniti. V tem stavku je ves smisel Arpinove-ga romana, ki je hkrati obsodba neke določene sodobne miselnosti in spodbuda k podu-hovljenju tehnične civilizacije. Ni namreč zgolj slučaj, dn je zgodba postavljena v Turin, kjer je industrializacija dosegla izredno visoko stopnjo, da so vsi trije junaki dobro plačani delavci s sorazmerno visokim življenjskim standardom, in da je končno Angelo predstavnik najbolj svobodomiselne družbene miselnosti. V tem pogledu ni kaj očitati Arpinu. Izmislil si je zelo sodobno zgodbo z učinkovitim in poučnim zaključkom, pa čeprav nas zadnji prizor s svojim surrealističnim poudarkom in nelogično povezanostjo s strogo umskim razvojem pripoved- nega motiva v resnici nekoliko moti. Toda Arpinov roman bi bil v umetniškem pogledu nedvomno mnogo boljši, če bi nam dal čutiti, da okrog Angela, Spe-rate in Mattea utripa srce sodobnega sveta. Toda poleg njih je puščava. Kot bi vsi trije živeli na koščku zemlje, ki jo je potres nenadoma odtrgal od celine in jo spremenil' v samoten otok. Ta posebnost daje bralcu občutek obupne praznine in zaman je ves avtorjev trud, da bi jo napolnil s pogostimi in ponekod v resnici zelo ponesrečenimi namigi na neko stvarnost, ki je, žal, nikjer ni. Toda o tem smo že dovolj govorili. Imamo celo vtis, da smo že preveč poudarili to, kar se nam je zdelo pomanjkljivo, ne da bi kot protiutež, v zadostni meri prikazali tudi prednosti — in jih ni ma-Arpinovega najnovejšega pripovednega dela. Dotaknili smo se sicer sodobnosti zamisli in pozitivnih strani, ki smo jih videli v smeli rešitvi vprašanja nove oblike romana. Nismo pa še govorili o izredno zanimivi in v vsakem pogledu zelo pristni pripovedni govorici, ki jo Arpino prvič uporablja v tem romanu. V -Oblaku jeze* je mlad pisatelj brez dvoma dosegel idealno ravnovesje med vsebino in poetično obliko, ne da bi se zaradi tega moral odpovedati klasičnemu literarnemu izročilu. Njegov jezik je živčen, skoraj suhoparen, vsakdanji ,n vendar zelo prožen in spoštljiv vseh sintaktičnih pravil in končno pesniški, ker zna ustvariti nežne kontraste in priklicati iz preteklosti domotožne sence hrepenenja. Na splošno temelji na dialogih m na bežnih opisih o-kolja. Avtor je iz njega odstranil vse, kar bi utegnilo utruditi bralca m vendar mu je uspelo obdržati vzvišen ton čistega literarnega sloga. V primeri s prejšnjim delom je Arpinov jezik nedvomno napredoval. Zdaj ima vse pogoje, da pisatelju o-mogoči res veliko pripovedno delo in prepričani smo, da bo to delo že naslednje, kajti umetni-ška zrelost, ki jo razodeva .Oblak jeze* je že mnogo več kot posrečen poskus mladega pisatelja, ki šele išče svojo pot. JOSIP TAVČAR PrimorsTefcTnevnllc — 6 — 29. aprJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 18, najnižja 11.5, ob 19. uri 14.6; zračni tlak 1005 pada, veter 1 km severozahodnik, vlage 59 odst., ne. 1» 9/10 pooblačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 12.6 stopinje. Tržaški dneva Danes, NEDELJA, 29. ajd11 Marina , .,4- . Sonce vzide ob 4 57 In **•'’%, sj 19.09. Dolžina dneva 14.H. W ■ vzide ob 2.38 in zatone V ri,, * Jutri, PONEDELJEK, 3«. ,p Katarina JAVNA TRIBUNA MLADINSKE INICIATIVE Za poglobitev stikov med mladino iz zamejstva in matične države Tov. Francka Strmole je poudarila, da se s tem omogoči mladini spoznavanje stvarnih vprašanj na obeh področjih Danes, četrti dan bivanja v naši deželi, so se člani delegacije CK I>Mč> skupno s predstavniki Ml razgovarjali s predstavniki SKGZ in SPZ in ostalih slovenskih kulturno-političnih organizacij. Ob 11 so bili gostje tajništva NISZ, kjer so si izmenjali mnenja. Nato *o si ogledali gradbišče Kulturnega doma v Ul. Petronio, kjer jih je sprejel inž. Močnik, ki jim je razkazal celo stavbo. Kasneje so se v Bazovici poklonili spominu padlih junakov na strelišču in so ob tej priliki položili venec. Kosilo so pripravili mavhinjski mladinci, ki so dragim gostom pokazali prostore svojega na novo ustanovljenega društva. Sledil je obisk taborniški družini v Barkovljah ter nato razgovor med člani CK LMS in tajništvom Mladinske ini-viative. Nato so bili gostje v Slovenskem dijaškem domu. Ob 20.30 je Mladinska iniciativa organizirala javno tribuno, na kateri je govorila predsednica CK LMS Francka Strmole, Predstavil jo je tajnik Mladinske iniciative Bogo Samsa, ki je poudaril, da je tu živeča slovenska mladina sestavni del slovenske mladine in da ima skupno s slovensko mladino v matični državi iste težnje In ideale, t. j. mir in prijateljstvo med narodi. Nato je povzela besedo Francka Strmole, ki je govorila o vlogi mladine v Jugoslaviji. «Za boljše razumevanje življenja in vloge naše mladine je treba najprej predstaviti naš družbeni sistem. Revoluoija je uvedla emancipacijo in enakopravnost vseh delovnih ljudi in vsakdo lahko odloča o vsem. Poedinec lahko upravlja in spremlja vsako družbeno delovanje. Naš sistem, ki je žel priznanje tudi v ostalem svetu, daje maksimalne možnosti za uveljavljanje interesov delovnega človeka.* Nato je prešla na delavsko samoupravljanje in poudarila, da v jugoslovanski socialistični družbi vlada neposredna demokracija, to se pravi, da lahko vsakdo izraža svoja stališča bodisi na zborih volivcev, ki so bolj masovnega značaja, bodisi preko izvoljenih predstavnikov v ljudske odbore. Prav zaradi tc pravice delovnega človeka načenja te svoje probleme tudi mladina, ki je vse splošno zaposlena pri reševanju družbenih problemov še zlasti pa problemov, ki se tičejo mladine same. »Vsak mladinec, je nadaljevala tov. Francka Strmole, mora biti aktiven v družbeni politiki. Sodeluje pri organizaciji življenja na šoli, zlasti v uresničevanju''učnega načrta.* Tudiv mladinskih organizacijah in v šolah obstaja samoupravna ureditev in vloga mladinske organizacije je v tem, da se samoupravljanje utrjuje ter da pomaga mladim ljudem, da čimbolj aktivno v njej sodeluje. Nato je predsednica OK LMS prešla na podrobno opisovanje organizacije Ljudske mladine. V Sloveniji je včlanjenih v to organizacijo okoli 140.000 mladincev, medtem ko je izven te organizacije približno 25.000, ki pa sodelujejo v raznih organizacijah, kot so taborniki in počitniška zveza, ki v bistvu zasledujejo iste pro- grame in cilje Ljudske mladine. Med drugim je poudarila tudi to, da je bistvena naloga Ljudske mladine vzgoja mladih ljudi v aktivne družibeno-politične delavce, da mlademu človeku pomaga in ga vzgaja tako, da na vsakem svojem delovnem mestu čimbolje izvaja svoje naloge. Vsak mladinec se lahko poslužuje organizacije, da razpravlja o svojih specifičnih problemih in tako postaja LMS nekak parlament mladine v socialistični družbi. Iz tega izhaja, da je pravzaprav biti član LMiS pravica vsakega zavednega mladinca. In prav zato so področja delovanja mladinske or. ganizacije zelo široka, saj zajema družbenopolitično vzgojo, zabavo, šport, kulturo itd. Poleg tega pa obstajajo v okviru organizacije Ljudske mladine še razne druge oblike dela, kot so mladinske politične šole raznih stopenj, marksistični krožki, šole za življenje itd. Ob zaključku svojih izvajanj je tov. Francka Strmole poudarila potrebo, da se stiki med mladino iz zamejstva in mladino matične države Čimbolj razširijo, s čimer se omogoči mladini, da spozna konkretne probleme obeh področij. Slovenska mladina z zanima njem in simpatijo spremlja raz voj slovenske mladine v zamejstvu, saj se jasno zaveda, da je ta mladina, ki sicer živi v drugi državi, sestavni del slovenskega naroda. Sledila je zelo živahna diskusija, v kateri so sodelovali skoro vsi prisotni in sp z zanimanjem postavljali vprašanje o življenju in delovanju slovenske mladine. NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA priredi ob mednarodnem prazniku delovnega ljudstva 1. maja tradicionalno popoldansko LJUDSKO VESELICO ki bo na STADIONU »PRVI MAJ* VRDELSKA CESTA 7 PROGRAM (pričetek ob 15. urij: športne prireditve: odbojka in tek čez drn in strn za razvedrilo in zabavo bodo poskrbeli, godba na pihala, harmonikarji in Trio iz Doline; od 1«. do 24. ure PLES — Igral bo orkester uGlinščican GOVORILA BOSTA TOVARIŠA DR. JOŽE DEKLEVA IN EUGENIO LAURENTI Sestanki in zborovanja KP1 Prireditve in objave .v • W.: A-vV. Tržaška federacija KPI priredi jutri in v prihodnjih dneh vrste sestankov in zborovanj. Danes ob 11. uri bo na Trsteniku počastitev spomina padlih v borbah za osvoboditev Trsta. Govorila bosta Giovanni Postogna in Vera Wal-derstein. J^TRI ob 20. uri bo na sedežu KPI v Ulici Madonnina govoril poslanec Vidali na temo; «Borba španskega ljudstva proti Francovi diktaturi*. Ob 20. uri bosta na boljunškem trgu govorila dr. Ka. rel Siškovii in Dušan Lovriha o temi; »Proti fašizmu, za mir in za deželo*. Ob 20. uri pa bo v Ljudskem domu v Trebčah govorila o isti temi -Marija Bernetič. V TOREK ob 11. uri bosta na proseškem trgu govorila Jole De-ferri in Zvonko Markovič, ob 17. uri v Podlonjerju pa Claudio To-nel o temi »Proti fašizmu, za mir in za deželo*. Ob 18. uri bo v Ljudskem domu v Križu tradicionalna ljudska veselica, na kateri bosta govorila odv. Pogassi in devinsko-nabrežinski župan Albin Škrk. Na tradicionalni veselici, ki bo ob 16. uri v Ljudskem bbh domu v Ulici Madonnina, pa bosta govorila Vittorio Vidali in Ma- rija Bernetič. 1 ......"""""'""""""""""“"""""""I""...""""...""""""...............................................im.............................................I........iiiiiiii,..milili GOVOR DR. BENCOVE O DEŽELNI AVTONOMIJI Nedoumljiva zahteva po loeenili deželah IZ SODNIH DVORAN Slovensko gledališče v Trstu Danes 29. t. m. ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah mu na Opčinah «MIŠNICA> Predstava komedije «ARH-ANGELI IN AVTOMATI«, ki je bila najavljena za danes 29. t. m., odpade zaradi tehničnih razlogov. ®®®B®®®®®WW®lsJ®S®L«Jla]i*il*lli]® Slovensko gledališče v Trstu V soboto, 5 maja ob 21. uri v Avditoriju v Trstu PREMIERA Graham Greene «UVIDEVNI LJUBIMEC» Komedija v dveh dejanjih Prevod: M. Miheličeva Režiser: Jože Babič Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumi: Inž. arh. Milena Matulova Ce bi hoteli ustanoviti dve deželi, bi morali spremeniti ustavne določbe Sinoči ob 18. uri je na Trgu Sv. samostojne avtonomne dežele, sprc- Antona dr. Aurelia Gruber-Benco priredila na lastno pest javno zborovanje o temi »Referendum za ideželo*. Govornica je obširno govorila o zgodovini Trsta, o njegovem gospodarskem razvoju v preteklem stoletju, ko je pred prvo svelovno vojno postal sedmo pristanišče v Evropi. Nato je dr. Bencova načela vprašanje ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijs-ka krajina. Po njenem mnenju se Tržačani premalo zanimajo za to važno vprašanje in zlasti sedaj, ko v Rimu baje že pripravljajo poseben statut, ne da bi upoštevali koristi Trsta. Govornica je ostro napadla razne stranke, češ da se premalo zanimajo, da bi obrazložile prebivalstvu pomen deželne avtonomije in še posebno pomen vključitve našega mesta v takšno avtonomno deželo, v kateri bodo imeli Furlani absolutno večino. Skoraj ves njen govor je slonel na ugotovitvi, da bodo o usodi tržaškega gospodarstva odločali Furlani. ki se bodo gotovo zanimali najprej za svoje kraje. Zato je prišla do zaključka, da bi morali ustanoviti dve avtonomni deželi, eno za Videm in Gorico, drugo pa za Trst in njegove okoliške občine. Samo tako bi po njenem mnenju imel Trst res veliko korist od ustanovitve avtonomne dežele. Ta njen predlog je dr. Bencova obrazložila tudi na zadnji diskusiji o deželni avtonomiji na sedežu KPI. Čeprav utegnejo biti njeni predlogi in njene zahteve glede vprašanja avtonomije Trsta in njenega področja in predvsem glede gospodarske avtonomije, ki naj bi jo užival Trst z ustanovitvijo jemljivi, je vendar pri tem pozabila na osnovno dejstvo, da je na temelju republiške ustave nemogoče ustanoviti posebno deželo za tržaško področje, ne da bi načeli spremembo zadevnih ustavnih določil. Toda zahtevati spremembo tudi samo enega ustavnega člena, bi pomenilo, načeti revizijo republiške ustave in nuditi vsem tistim reakcionarnim in desničarskim silam močno orožje v roke, kj povsem iz drugin razlogov zahtevajo revizijo ustave. Ne moremo razumeti, kako si dr. Bencova predstavlja rešitev tega vprašanja izključno na ustanovitvi dveh ločenih dežel. Niti enkrat ni omenila možnosti, ki je danes e-dina in konkretna možnost v okviru ustave, da bi nudili Trstu posebno finančno in zakonodajno avtonomijo v okviru dežele. To je edini način, katerim se bo lahko v bodoči avtonomni deželi zagotovila Trstu vsa ustrezna finančna in zakonodajna sredstva za njegov gospodarski razvoj v okviru avtonomne dežele. Kot smo že večkrat omenili, je sedaj že škoraj gotovo, da bo vlada levega centra že v sedanji zakonodajni dobi parlamenta predložila poslanski zbornici in senatu ustrezen zaikon o ustanovitvi naše avtonomne dežele s posebnim statutom. Zato je danes dolžnost vseh strank in posameznikov, ki zahtevajo izvajanje ustave in ustanovitev avtonomne dežele, da združeno nastopijo in združeno zahtevajo za Trst posebno avtonomijo v deželnem okviru. Res je, da se je v Trstu doslej premalo storilo v tem pogledu zlasti z neposrednim obveščanjem javnosti. ..................................................................... PRIPRAVE NOVE DELAVSKE ZBORNICE ZA 1. MAJ Velika povorka delavcev in sindikalno zborovanje Pomembna proslava v Nabrežini, kjer bodo odprli tudi sedež občinske Delavske zbornice Tramvajska služba Naraščanje števila razprav zaradi nenamernih umorov Dva vozača so obsodili, enega pa oprostili; ker je bila kriva pešačica Ali je potiskanje motorja v pijanosti kaznivo ? Nova delavska zbornica CGIL pripravlja letos veličastno tradicionalno proslavo L maja — delavskega praznika. V Trstu ae bo. do delavci zbrali ob 10. uri na Trgu Pestalozzi, od koder bo krenila povorka z zastavami in napisi proti Trgu Garibaldi. Ob 11. uri bo na Trgu Garibaldi zborovanje, na katerem bo govoril senator Renato Bitossi, predsednik vsedržavne federacije za skrbstvo in predsednik Svetovne sindikalne federacije. Nova deliv-ska zzbormca CGlL poziva vse delovne ljudi, da se udeleže povorke in zborovanja, da bo delavski praznik čim bolje uspel in se o-krepila borba za mir, za razorožitev za ustanovitev dežele in za vključitev delavcev v vodstvo gospodarskega in socialnega življenja. Zlasti pomembna in zanimiva proslava bo v Nabrežini, saj tam ne bo samo tradicionalno zborovanje temveč tudi istočasno otvoritev novega sedeža podružnice Nove delavske zbornice CGIL. S tem se ponovno prične sindikalno delovanje, ki je bilo na tem področju nekdaj tako močno in ki i-ma svetle tradicije. Končno bo Nova delavska zbornica CGIL priredila še zborovanja v Miljah, v Križu in Boljun-cu. Zaključek kongresa radiobiologije Včeraj popoldne se je končal šesti kongres zdravstvene radiobiologije. Po kratkem znanstvenem zasedanju, med katerim je bilo preloženih 30 poročil, se je začela skupščina Italijanskega združenja za zdravstveno raaiobiologi-jo. Izvolili so nov izvršni odbor, ki mu bo do izvolitve novega predsednika še vedno predsedoval tržaški radiolog prof. Marino La-penna. Včeraj se je tudi zaključil drugi vsedržavni kongres univerzitetnih docentov mehaničnih ved. Na kon- cu so sprejeli resolucijo, v kate- ri predlagajo, naj se na vseh univerzah s tehničnimi fakultetami ustanovi mehanični inštitut. Obvestilo Pokrajinske turistične ustanove Pokrajinska turistična ustanova sporoča vse-n hotelom, pensionom kempingom in vsem, ki oddajajo sobe, da je ministrstvo za zdravstvo 24. t. m. preklicalo vse pro-filaktične mere proti črnim kozam za osebe, ki prihajajo lz Monschaua (Zahodna Nemčija). 1. maja Ravnateljstvo tramvajske služ- be podjetja ACEGAT sporoča, da bodo 1. maja tramvaji, avtobusi in trolejbusi vozili s prostovoljnim osebjem na skoraj vseh progah, čeprav z manjšim številom vozil, in sicer od 6.30 do 22.30. Ne bodo delovale samo proge št. «3», «8», «14», «18» in «26». Tramvaj št. «6» bo vozil samo na progi Trg Goldoni - Barkovlje. Od 22.30 do L ure 2. maja bosta delovali samo nočni progi št. «31» in «32», ki bosta vozili vsakih 15 minut; nato se bo začela normalna nočna I služba. Iz dneva v dan se veča število primerov obravnav pred kazenskim sodiščem zaradi nenamernih umorov, ki jih v glavnem zakrivijo šoferji avtomobilov. Žrtve so največkrat pešci, včasih zaradi lastne neprevidnosti, še pogosteje zaradi brezobzirne vožnje še neizkušenih šoferjev. Pred dvema sekcijama kazenskega sodišča so obravnavali kar tri tako primere. Pred eno izmed njih (predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar StrippoLi, o-bramba Gianlranco Tamaro, zastopnik zasebne stranke Poillueci) se je moral zagovarjati 60-letni Augusto Zullian, pomorščak po poklicu, iz Ul. Monte S. Gabriele 13, ki je bil obtožen, da je 13. maja 1960 nenamerno ubil 23-letnega Al-da Pribaza. Do nesreče je prišlo na vogalu ulic Fabio Severo in Coroneo. Zullian se je peljal z avtom znamke fiat 600 po Ul. Favio Severo navzdol. Ko je prišel do Ul, Coroneo, je hotel zaviti na levo, ker se je nameraval zapeljati proti središču mesta po tej ulici. V tistem trenutku je privozil navzgor po Ulici Coroneo omenjeni Pribaz, ki je vozil motor znamke Ducati s tablico iz Brescie. Pribaz je bil namreč istrski begunec, ki je živel v zbirnem taborišču v Chiariju pri Brescii. V naše mesto pa je prišel obiskat neke svoje sorodnike. Trčenje med obema voziloma je bilo silovito. Sunek je odvrgel Pribaza kakih pet metrov naprej, kjer je obležal na cestišču hudo poškodovan. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, a je podlegel poškodbam po dveh dneh. Na razpravi je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo Zul-liana na 9 mesecev zapora ter naj mu odvzamejo vozniško dovoljenje za 9 mesecev. Sodniki pa so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora. Pri tem so menili, da je bil Pribaz sokriv nesreče, ker je vozil prehitro. Njegovo sokrivdo so ocenili v višini 50 odst. Poleg tega pa so sodniki sklenili tudi, da bo moral Zullian plačati pokojnikovemu očetu 2.100.000 lir, a materi 1.400.000 lir. Za stroške zastopnika zasebne stranke so določili vsoto 80.000 lir. Vozniško dovoljenje pa so mu odvzeli za 9 mesecev. Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 19-letni Gian-ni Laporta iz Ul. Gambini 25, Mladeniča so obtožili, da je 13. novembra lani nenamerno ubil 60-letnega Giovannija Zanolina iz Ul. Manzoni 20. Nesreča se je zgodila ob 22,55 na vogalu D’Annunziove-ga drevoreda in Ul. Raffineria. Laporta je prihajal s svojim avtom z Garibaldijevega trga. Blizu Ul. Raffineria je hotel zaviti v to ulico ter se je zato pomaknil proti sredini cestišča. V tistem trenutku je prečkal cesto omenjeni Zanolin, ki je bil tedaj vratar v «Hotel de la ville». Avto je z vso silo treščil vanj, ga dvignil s tal, tako da je treščil v sprednjo šipo. V bolnišnici je umrl 9 dni pozneje zaradi raznih komplikacij, ki so nastale v zvezi s jih je hudimi poškodbami, ki utrpel. Na procesu je Laporta zanikal krivdo. Dejal je, da je deževalo, da je pešec hodil izven prehoda za pešce ter da ga je zagledal, ko je bil pol metra od avta. Pokojnikova hči je povedala, da je obtoženec plačal družini zahtevano odškodnino. Javni tožilec je zahteval za La-porto 8 mesecev zapora ter 10,000 lir denarne kazni. Vozniško dovoljenje pa naj bi mu odvzeli za 2 leti. Sodniki so ga obsodili na 6 mesecev zapora ter 4.000 lir globe. Avta ne bo smel voziti eno leto in pol. Tretji primer nenamernega uboja pa je zakrivil 24-letni Gian-franco Del Castello iz Ul. Gozzi 3. Mladenič se je peljal z avtom 31. decembra 1960 ob 17. uri po Garibaldijevem korzu proti Trgu Stare mitnice. Pri trgovini Colussi mu je nenadoma prečkala cestišče Cecilija Zužič iz Ul. del Ron-co, ki je bila stara tedaj 76 let. Avto jo je podrl na tla, pri čemer se je precej hudo poškodovala. V bolnišnici je umrla po nekaj več kot dveh mesecih. Na procesu je nastopilo več prič, ki so pričale v prid obtožencu. Vse so brez izjeme izjavile, da je mladenič vozil zelo počasi. Neki sorodnik pokojnice je dejal, da je bila Zužičeva slepa na eno oko. Pristavil je še, da je obtoženec poravnal gmotno škodo. Javni tožilec je zahteval za obtoženca 6 mesecev zapora ter odvzem vozniškega dovoljenja za 1 leto. Sodniki pa so ga oprostili, ker dejanje, ki ga je zakrivil, ni kaznivo. Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini) bi se moral zagovarjati 34-letni Renato Sirotich. ki je bil obtožen, da je vozil motor, ko je bil pijan. Obravnavo pa so odložili, ker bodo sodniki zaslišali še nekaj prič. Sirotichu je že sodil pretor 24. oktobra lani. Obsodil ga je na 1 mesec pripora ter na 25.000 lir globe. Njegov primer je na vsak način zelo zanimiv. 10. julija lani je Sirotich popival v neki gostilni v Ul. Mar-chesetti. Okoli 23. ure se ga je bil že pošteno navlekel. Ko je odhajal iz lokala, je gostilničar opazil, kako se ziblje sem ter tja. Zbal se je, da se ne bi Sirotich ponesrečil z motorjem ter je zato skrival odstranil električni vod s svečke. Sirotich se je sicer trudil, da bi spravil motor v tek, toda brez uspeha. Porival ga je po cesti, kakih sto metrov naprej, ko so ga zasačili policaji. Tile so ga prijavili sodišču, češ da je vozil motor v pijanosti. Na procesu je Sirotich trdil, da ima dovolj prič, ki bodo lahko dokazale, da se ni peljal z motorjem, temveč ga je samo porival po cesti. Zato so sodniki sprejeli OSEBE: Viktor Rhodes - Rado Na-krst. \Villiam Howard - Modest Sancin, Clive Root _ Stanislav Starešinič. Ann Howardova - Miranda Caharija, Margaret Ho-vvardova - Ziata Rodoškova, Mari/ Rhodes Mira Sardočeva, Robin Rhodes Livio Bogateč, dr. van Droog . Edvard Martinuzzi, hotelski sluga - Alojz Milič. PONOVITEV PREDSTAVE V NEDELJO, 6. maja OB 18. uri V AVDITORIJU V TRSTU zahtevo, naj se te priče zaslišijo. KRI NA ASFALTU A vtomobilist povozil deklico Poškodovala sta se pešec in vespist, ki ga je podrl V, ul- Cologn« je včeraj okrog ra mama, ki jo je spremila v bol- ) . flnp . I ( 1 — 1 P T D I /^1 II n 1 t 1 /IHrt 1 ,1 Ml, MA M , MM , An — : 1 1 1 .. 1 • t poldne 50-letni Gualtiero Jesurum iz Ul. Kandler 5 povozil z avtom 11-letno Marijo Tommasi iz Ul. Kandler 9, ki je hotela čez cesto. Dekletce si je zlomilo desno nogo, avtomobilist pa jo je s svojim vozilom takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala dva meseca. Na cesti med Opčinami in Fernetiči je včeraj popoldne 52-let-ni Luciano Godini iz Ul. Pier del-la Francesca povozil z vespo 49-letnega Giordana Sevinija iz Ul. Dell’Acqua 6. Oba sta zletela na tla in se nekoliko poškodovala. Sevini se je pobil in ranil po levi nogi, zaradi česar so ga sprejeli na I. kir. oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni; Godini pa se je pobil in ranil po čelu ter rokah, zaradi česar se bo moral zdraviti dober teden. nišnico, je izjavila, da je mala Patrizia na njenem domu prevrnila v kuhinji lonce, ki so se sušili, Lonci so padli na kuhalnik ter prevrnili lonec vrele kave, ki se je razlila po otrokovem obrazu in ga oparila. Neznanci so ukradli avto, ki ga je Vinicio Rozza od Spodnje Magdalene št. 1798 parkiral na cesti blizu svojega doma. Policija vodi preiskavo, da bi odkrila krivce. Predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška, 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Mosco-lin, (nasproti Avditorija) PONOVITEV predstave ^UVIDEVNI LJUBIMEC* v kino dvorani v Skednju v torek, 5. maja ob 20.30 is®®®r«®E®iag[s®[i®®a®EEa®s VERDI V petek ob 21. url bo peti kon cert orkestra Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Antonio De Al-meida. Na sporedu so skladbe Beethovna, Chopina in Debussyja. Jutri se prične prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri zadnja ponovitev komedije «Klavrne ljubezni«. SFDT nriredi v nedeljo 6. maja Izlet v čudovito Rakovo dolino s sli. kovitlml prirodnimi mostovi. Na željo pa gre druga skupina v Postojn. sko jamo. Vpis v Ul. Geppa 9-II. Tedenska seja SPDT bo namesto v torek v sredo 2. maja ob običajni url. JUGOSLOVANSKI KONZULAT V TRSTU sporoča, da bodo 1. in 2. maja vsi uradi zaprti. V četrtjk 3. maja bedo uradi poslovali normalno. Slovenski akademski klub «Jadran« iskreno čestita no-voporočencema MARIJI in MITJU ŠKRINJAR ter jima zeli obilo sreče. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. Kava oparila otroka Na dermatološki oddelek so sinoči sprejeli 8 mesecev staro Pa-trizio Ferri iz Ul. Dei Porta 119, ki se bo morala zdraviti 8 dni zaradi opeklin prve in druge stop. nje po čelu in obrazu. Njena sta- ...."""""....................."•'»'■"'I'"""............................iiiiiiiiiuiiiim,.....................„„„„„„„„„................................................... ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 28. aprila 1962 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 12 oseb. UMRLI SO: (tt-letni Francesco Bru-schlna, 71-1 etn I Riccardo Kom, 82. letni Giusto Silil, 78-letna Marianto-nia Bassaniml por Savona, 74-letni Giuseppe de Volpi, 76-letni Oscarre Bessi, 80.1etna Maria Angela Colla. vino por. Bradaschia, 72-letna Gio-vanna Goser vd. Sirotich. 78-letni Giovanni Serazin 73-letna Maria Brečko vd. Cevioll, 82-letna Elisabet. ta Burger vd. Piccoll, 72Jetna Eufe-mi« Caenazzo vd. Possi. OKLICI: geometer Ratfaele Skerk In frizerka Liliana Timeus. tehnik Paolo Binetti in likalka Annamarla Fabbris, mehanik Giovanni Mattesi In gospodinja Grazia Marinelli, u-radnik Paolo Moeller in uradnica Ce-sarin« Pugliese, strojni kapitan Fer-rucclo Bussani in učiteljica Bruna Bertuzzl, ladijski natakar Vittorio Vlezzoli In gospodinja Ma risa Gra. hor, električar Livio Benvenuti in gospodinja Loredana Goina, častnik trgovske mornarice Lucio Fonda in prodajalka VJviana Puntin, upokojenec Francesco Rugliano In gospodi, nja Emma Bose, uradnik Ermes Co. mar In študentka Florenza Colella, mehanik Pietro Rlet in uradnica Roberta Vettore, uradnik Fabio De Lu-ca In gospodinja Vanda Mosehetti, prodajalec Angelo Dazzara In uradnica Luisa Mašeri, delavec Vittorio Del Gos In gospodinja Glovanna Me. nossl, inštalater Libero Moden« In strešček Francesco Ferreri Im gospo niča Anna Maria Salvador, uradnik d.lnJa_Caterl'na Vldonis, delavec Clau. Giorgio Tedeschl in uradnica Nata- LEKARNE ODPRTE DANES INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; De Colle, Ul. Revoltella 42; Depangher, Ulica San Giusto 1; Manzoni, Ul. Settefon. tane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; AlTAngelo d’oro, Ul S. Pellico. dio Dilena in gospodinja Alba Zan-fagnin imehanlk Nicolč Dobronlc In uradnica Silvana Bortoli, tiskar Ful-vio Franca in uradnica Marcella Vido, geometer Livio Roncelli In fri. zerka Maria Barnobi, gradbeni izvedenec Solideo Bandelli In študentka Marisa Prodan, mizar Nicolč Petro, nio in gospodinja Maria Silvana Fa. chin, brivec Renato Crlti in frizerka Maria Luisa Lugnanl, karabinjer Carmelo Giardin« in Iolanda Bandi, uradnik Posquale Costantino In u-radnlca Maria Pia Miani, uradnik Giorgio Paliaga in gospodinja Ros-sana Cividin, kapetan Giordano Fur. lan in prodajalka Luciana Sartori, pomorščak Mario Benedetti in čistilka Franca Maria Marini, slikar Tul. lio Vecchiet In delavka Lucta Capua. no, zidar Giovanni Cailegarls In gospodinja Albina Busecchian. zavarovalni agent Umberto Nucci In prodajalka Sliva Sabadin, uradnik Glan. (ranco Galardl in uradnica Maria Luisa De Marchi, uradnik Sergio A-lessio in gospodinja Eleonora Llbl, mehanik Alfonso Ban in gospodinja Emilia Stoper, agent P.S. Romano Ferconl in gosoodinja Marisa Jurli. gospodinja Giuseppina Gherseni, po- na, kirurg Emilio de Gressl In urad. Ila Albonese, uradnik Mario Crocl In gospodinja Carla Olivo, mizar Renato Fabris In delavka Erine Cappel-lari, uradnik Paolo Ramanl in pro. dajalka Maria Luisa Peschier, strugar Luigl Corsi in gospodinja Neri. na Plett, geometer Luciano Belligo. li In uradnica Antonia Attorre, uradnik Romolo ApoHonio in učiteljica Nerina Compagno, vodni inštalater Dedardo Maliich in gospodinja Eda Maria Della Vedova, upokojenec Lju-bislav Raonich in gospodinja Anna Salata, inštalater Claudio Macuz in gospodinja Evelina Percat, agent C. P. Domenke Patta in gospodinja Grazia Sipera, kapitan Bruno Fabiani in gospodinja Luciana Dorna. NOČNA SdUZBa LEKAHN Btasoletto. Ul. Roma 16; Manzoni, Ul Kettefontane 2; AlTAngelo d'oro Trg Goldoni 8; dr. Kosseiti, Ul. Com-bi 19; De Colle, Ul p Kevoltella 42 LOTERIJA BARI 90 63 57 60 CAGLIARI 73 65 69 16 Ii-LORENCA 71 55 40 GENOVA 23 89 78 76 MILAN 43 74 79 26 NEAPELJ 55 42 36 61 PALERMO 88 53 54 72 RIM 53 74 20 1 TURIN 53 8 37 64 BENETKE 48 64 6 10 ENALOTTO 222 IXX 2 X X X X 2 V NEDELJO 6. IN V PONEDELJEK 7. MAJA PLES POD MLAJEM V DOLINI Z motornim furgonom ob avtobus ^ Na križišču Ul. Doda z Ul. I. Svevo je včeraj okrog poldne 40-letni Ferrucio Kočevar od Spodnje Magdalene št. 197 trčil z motornim furgonom ob avtobus proge št. 29, ki ga je iz Skednja privozil 26-letni Rinaldo Glavina z Opčin št. 1075. Pri tem se je Kočevar pobil in opraskal po čelu in kolenih, zaradi česar se bo moral zdraviti 5 dni. U. BAZZANELLA TRST, Ulica F. Venegian 5, tel. 24-197 Zastopnik: VERM0REL najstarejša hiša za namakalne naprave (spric pom-pe) na svetu NARDI KMETIJSKI STROJI VINO Kmetijska sredstva za zdravljenje vina: plesni, kislobe itd. Sredstva za odvze,nanje duha in barve B0RLETTI šivalni stroji brez konkurence — 25 let garancije — plačevanje tudi do 30 mesečnih obrokov. Velika izbira rabljenih šivalnih strojev vseh znamk od 5.000 lir dalje. VSE ZA NISO emajlirana kuhinjska opre. ma, kopalne kadi in ogre-valce, pipe, radiatorje, varovalke pralne stroje in sanitarni material. COMM. ESTERO — ROMA N. 2227/B) IZVAŽA V INOZEMSTVO IN V JUGOSLAVIJO KERZE TRST - Tel 55 019 Trg S. Giovanni št. I 9 PORCELAN • KRISTAL • PRIBO i • LESTENCI NAVADNI in KLASIČNI • HLADILNIKI • euektricni GOSPODINJ. SKI STROJI • štedilniki • vse ZA DOM Nazlonale 14.30 «Sin 'a» Eastmancolor. lessandra Pataro, Ann J Femce 14.30 »El Cid». T'10- 1 Sophla Lojen cnarlton -Exce!sior 14.30 «Ne ubijaj* ' jj cldere) Laurent TeM«”' Flon Grattacielo' 14.30 «Komisar?-Sordi • m Arcobaieno 14.30 «Sončni clissl). Alain Deion, Mori' LHla Brignone. Supercinema 14.30 »Sil« ne' (La luria degli impiaoabU^, nicolor. Richard Todd, brey. , Alabarda 14.00 «Stirje Je .. kalipse« (1 4 cavalierl d lisse). Technicolor. G'en grid Thuliri. Aurora 14.00 «Pasjl svet» ne) Prepovedano mla1i|njj)f, Crlstallo 14.30 «Boccacclo - , nicolor. Prepovedano rila Garibaldi 15.15 «La doclar*'^ Loren, Vittorio De Sic*> dano mladini Capitoi 15.00 «Nekaj, kar (Qualcosa che scotta). f \ Troy Donaque Impero 15.00 «Cartouche». rf Italia 14.30 »Italijanke in z,*iiTn (Le italiane e l’amore). jev film. Prepovedano ri> ^ Massimo 14.30 »Šanson*. 1 y , Brad Harris, Brigitte coP|, (S* Moderno 15.00 «Sijaj v trav (f dore nelTerba). TecUnlcri« i#j 4, lie VVood. Prepovedano ri Astoria 14.30 «Zadnji tani" 51» mo tango). — Technicori • Montiel. nori Astra 15.00 «Nomadi» P Technicolor. -.ušli Vittorio Veneto 14.00 «NaSlri povi* (I cannoni di JV. P Technicolor. Gregory ”ec ' Niven, Anthony ftulnn, Ideale 14.00 »Vohun stori« spi« del secolo). . . , Marconi 14.30 »Stez.a sentlero degli amantl).1'|(, Susan Hayward, John fri ^ Zadnji dan. Jutri »Čapu’1 ^ Abbazia 14.30 »Karabinjer f (Carabiniere a cavaUo)- j fredi, Peppino De FU \ Odeon 14.30 »Cesarski )f manti imperiali). Resnio Iz Mayerlinga. vests\ Skedenj 14.00 «Ljubka I A/inrohilo ^ A. (Auorabile Infedele). technicolor. " Ul KINO PROSEK-KONj! 1 01« predvaja danes 29. *• s,ri 16. uri Cinemascope ni film: TATAKl (I Tartan) Igrajo: ORSON VICTOR KINO ŠKED&Z it o«1 predvaja danes 29- ■•in' (# uri Cinemascope bafvn' nezvesta LJIJItA (Adorabiie infede'e^ „ A* Film, ki je vredno, si ga ogledate' o® V ponedeljek 30. t. j (II* uri C nmnasi ope bar* VELIKI VALOVI U cavalloi\i) Igrajo: SANDRA in CLIFT ROBE* S * HEHMi _ 0n*‘“ avtophevoz Rihard Cunja Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 Tovorni prevoz za tu in ino zemstvo — Konkurenčne cene TRŽAŠKA KNJIGARNA EETrst - Ul. Sv, Frančiška 20 rirtel. 6L792=E=EEEEEEEE Novo Polaček; GLAVNA RAZPRAVA L 450 Kraigher: STROJESLOVJE » 600 Kolesa BIANCHI kolesa MELILLO Trst — Ul. A. Caccla 9-*’ t«1' ,!;°0 Motorna kolesa MELlLL® , Trst — Ulica A. Caccla | s'i, GUME za avtomobile, m0,0tfC^ ,N, sa m kolesa vseh vrst. , Ulica A, Caccla J NADOMESTNI DEU Z« ,V*j. . *> - ska in tuja motorna kol'5 I NADOMESTNI DELI za J' f'j V rilla, Lambrette, N.S.U., *• »i/rj 3; rini dobite pri MEUbhO ((|, Trst — Ul. A. Caccla 3-1' c«|J A FELJCF. PRI MAGAZZINU ' -™ lica Carducct 41, DOB*‘ 5(Z J tk rini*. I* otroške uetaej^ (,)c taoške in ----- de, hlače, topiče in sraJ * t«»’ V vrst in znamk po nainizi ^ f5 VESPAGENZIA, Trst, >«,„)» i ces-o 44, tel. 28-940. takLJ,f J Čitev VESPA GRAND DEL 1962 skupilo z rez»0 . »om m VESPE 125 in e fj vj, Storrnm sedežem. Na / predplačila. Vevka izt,irani(i|1 in MOTO rabljene / lzre ji Dlačevanla PRI VAŠIH NAKUPIH _°*J ^ PR) VAŠIH NAKUPI" t' St , goviiio «MAGLIABELUA» K»j | Garibaldi U iBarriera), B I kov od avtobusne P05*^ ol*1 »i* F b boste našli veliko izbiro vtoir^ gavic >n perila za / lN otroke po uajnižiib te",eit> y M Postreženi boste v va i» iMJ Proti izrezku tega J ro nalmanl 500 lir >.rednos ^ N.,, S r*Sf ' z nami sočustvovali magali ob tragičnem “ jžarijf nas je tako močno P 8dhJ Z A H V A L * ^ Vsem, ki so na kateri.^nafj,' *k vsem. ki so spremili n» našega dragega Justa Možin3 v' s1 % se najiskreneje zahv Žalujoči , ter <*'«**?„ M1' KRAVOS Opčine, 29 IV 1962 E___j JL imena Inči/ Wk SAMOSTANSKA ULICA Prv» predstava ob 1«. do 15.30 filma: ; • (Via Convento) K v ■ Igrajo: ŠTANLIO in OLIO Predstava z začetkom ob 16. uri Paramount barvni film: MAŠČEVALNA OBRAZA due volti de Ha vendetta) Kino < Prvomajske proslave na Goriškem GORIŠKA INDUSTRIJA V MARCU v Se en dokaz PROSVETNO DRUŠTVO »BRIŠKI GRIČ - STEVERJAN priredi v nedeljo, 20. maja enodnevni avtobusni IZLET na BLED in v LJUBLJANO. Vpisujejo: Bruno Stekar —* Valerišče Jožef Stanič — pri Rejevth Albin Komlc — Britof Franc Gravnar — Sčedno Vožnja in skupni potni list z vizumom stane 2.000 lir. Pri vpisu naj vsakdo Uroči osebno izkaznico, pove naj očetovo ime ter plača na račun 1000 lir. Odhod ob 5. uri od Dvora. Odhod is Ljubljane ob 21. uri. Odbor Bombažna tovarna pri Sovodnjah bo povečala svoj obrat Ladjedelnice in tekstilna industrija imajo dovolj naročil Slabo vreme je zakasnilo pomladansko setev in sajenje Po podatkih vestnika trgovinske zibomice v Gorici, je bila tudi v preteklem marcu industrijska aktivnost še vedno v razvoju in zadovoljiva. Ladjedelniška industrija se je zopet razgibala, kar je pripisati poravnavi sindikalnega spora in naročilom novih petrolejskih in potniških ladij, ki so v gradnji. Prav tako delajo s polno paro tudi oddelek za plastične izdelke in elek-tromehanične delavnice, ki so dobile večje naročilo električnih motorjev. V mehanični industriji delo dobro poteka, predvsem zaradi proizvodnje statev in tekstilnih strojev, industrijskih hladilnikov in kovinske embalaže. Nič manj zadovoljivo deluje tudi tekstilna industrija, ki je v celoti prodala na domačem in tujih tržiščih svojo proizvodnjo prediva in tekstilnega blaga. Največji napredek so zabeležili v tovarnah v Podgori in Ronkah, kjer so obnovili in izboljšali strojne naprave. Tudi v novi manjši bombažni tovarni prt Sovodnjah so povečali proizvodnjo in nameravajo tovarno še razširiti in povečati. Svilama pri Standrežu pa je še vedno v poskusni fazi obratovanja. Kemična industrija je aktivna v manjših obratih, tovarna sode v Tržiču pa je še vedno v krizi. Dobro je delala lesna industrija, bodisi kar se tiče polizdelkov ali končnih izdelkov. Prav tako je dobro potekala proizvodnja kartonaž-nih tovarn in papirnic. Bližnji velikonočni prazniki so prinesli živahnejši ritem v slaščičarsko proizvodnjo in proizvodnjo likerjev. Normalna je bila proizvodnja konservne industrije, kljub nekaterim težavam pri predelavi rib, ki pa je v zvezi z dobavo surovine. Gradbena dejavnost je bila tudi povoljna, kljub pomanjkanju pobud na področju javnih del in kljub slabemu vremenu. Aktivno je bilo tudi prevozništvo bodisi na področju avtopre-vozništva kot v pristaniškem prometu v Portorosegi. * * * . Kar se kmetijstva tiče smo imeli v marcu nestalno in precej hladno vreme, ki sicer ni povzročilo večje škode na posevkih, pač pa je precej zakasnilo setev pese, krompirja in obrezovanje trt. Pšenični posevki so dobro pokazali. Proti koncu meseca so začeli sejati sladkorno peso, krompir, razne trave in detelje. Izvedli so tudi zadnje gnojenje pšenici s solitrom in gnojenje travnikov z umetnimi gnojili. Zdravstveno in prehrambeno stanje živine je bilo tudi zadovoljivo. Primeri slinavke iz prejšnjih mesecev so izginili. Živinorejci so povečali stalež živine zlasti z mlado živino za pleme in proizvodnjo mesa.' mačinom, ki se v poznih urah vra- čajo z dela mestu. ali od opravkov v Urnik trgovin za praznik dela Zveza trgovcev goriške pokrajine Je objavila urnik trgovin za jutri, 30. aprila in v torek 1. maja, ki velja za vse trgovine goriške pokrajine JUTRI, 30. APRILA: Vse tr- govine se lahko zaprejo pol ure kasneje. Mesnice bodo odprte od 6.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. Pekarne in mlekarne bodo prodajale kruh in mleko tudi za naslednji dan. TOREK, 1. MAJ — PRAZNIK DELA: Vse trgovine, mesnice, pekarne, mlekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo in cvetličarne bodo ves dan zaprte. Zaprti bodo tud: frizerski saloni, brivnice, vozil ne bo noben avtobus na mestnih niti medmestnih progah. Bivši partizani iz Steverjana so 23. aprila položili venec na štever-janski spomenik padlim Resolucija občinskih svetovalcev KPI Občinski svetovalci dr. Battelo, Bergomas in Černe so poslali županu resolucijo, v kateri ugotavljajo, da se je z atentatom na sedež KPI hotelo udariti po zmagovitem odporniškem gibanju nad fašizmom, da bi postala Italija spet svobodna in demokratična in da bi se kot miroljubna država vključila v družino demokratičnih ter socialno modernih držav na svetu. Opozarjajo, da se je v zadnjih diskusijah na sejah občinskega sveta postavljalo na isto raven protifašizem in protikomunizem, proti duhu rezistence, kar je u-stvarilo vzdušje, da se je z napadom na KPI prizadejala rezistenca. Resolucija obsoja napad ter zahteva, da naj se razpusti MSI in se mladina seznanja z vrednotami odporniškega gibanja in z borbo ljudi in protifašističnih strank za izgradnjo republike ter sprejem ustave. toarja hollywoodskega orkestra; 18.30: Športno popoldne; 19.05: Prvomajske razglednice; 20.00: Izberite melodijo tedna; 70.45: Intermezzo s kvintetom Page Cavanaugh; 21.00: IZ glasbene geografije Evrope; 22.15: Ansambli ln solisti RTV Ljubljana; 23 05- S plesno glasbo v novi te. den. Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; 15.00: Neposreden prenos Športnega dogodka; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Drievntk; 18.45: Ugankar, sko potovanje; 19.30: Registriran športni dogodek; 20.20: Športne vesti; 20.30: Dnevnik; 21.05: Peppino De Filiippo: (cL’ospite gradite«; 22.50: «RT»; 24.00: Športna nedelja ln dnevnik. DRUGI KANAL 21.10; Lov na številko; 21.45: V Evrovizlji «Pomlad na ’ ledu« iz Prige; 22.45: Dnevnik. Ponedeljek, 30. aprila 1962 8.30, 14.00 in 15.30: TV šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Evropski sprehodi; 19.15: Osebnost; 20.05: Šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05. Bela knjiga št. 16: «Glennov polet okoli Zemlje«; 22.05: Vse plati problema; 23.05: Umetnost In znanost; 23.35; Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: P. Calderon de la Barca: «ZivlJenje s0 sanje«; 22.30: Dnevnik. Jug. televizija Zagreb 10,00: Oddaja za kmetovalce. Ljubljrna 10.30: Boško Trifunovič: Pravljica o carju ln pastirju; Športno popoldne, Beograd 18.00: Koncert narodne glasbe; 20.00: Se. dem dni; 20.45; Francoski can-can — film. Ponedellek, 3«. aprila 1962 Ljubljana 18.00: Fran Milčinski: Butalski grb Beograd 18 30: Rezerviran čas. Zagreb 19.00: Pregled. Beograd 19 45: Propagadna oddaja. JRT 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.20: Rezerviran čas; 20.30: Hri-stlč: Ohridska legenda — balet; 21.30: Tedenski športni pregled. Ljubljana 22.00: Avtorji partizan, skin dnevnikov — kulturna oddaja. JRT 22.30: TV dnevnik Javna razsvetljava v Št. Mavru Zadnje dni tega tedna so občinski delavci začeli s postavljanjem drogov za poulično razsvetljavo na spodnjem koncu St. Mavra. O-kre-pitev javne razsvetljave na tem delu vasi je bUa res potrebna in nujna ter je zadnji čas, da se to delo izvršj vsaj sedaj, ko smo na pragu letne sezone, saj je tudi razsvetljava eden izmed pogojev za privabljanje turistov. Upamo, da bodo delo dobro o-pravili in ga kmalu zaključili, saj poleg turistov, in še v večji meri, koristi ulična razsvetljava tudi do- HVALE VREDNA ENOTNA POBUDA Spomin na prvomajske žrtve ustašev in nacistov Počastili jih bodo v tekstilni tovarni, SAFOG in SELVEG, kjer so delavei branili obrate pred uničenjem Clnni notranje komisije podgorske tekstilne tovarne so soglasno sklenili proslaviti spomin delavcev, ki so 1. maja padli v podjetju, ko so pred ustaši, zavezniki naeifašistov, branili obrat pred u-ničenjem. Pozvali so ravnateljstvo, naj podari vsoto denarja družinam padlih. Obenem bodo položili venec k spominski plošči v podjetju ter poklonili vsoto denarja Zelenemu križu. Notranja komisija je poslala notranjima komisijama SAFOG in SELVEG poziv, naj tudi v teh o-bratih počastijo spomin delavcev, ki so padli 1. maja. Delavska zbornica Je ca idelila v vseh treh podjetjih letak, v katerem se spominja padlih za svobodo ter pripominja, da se moramo idealov odporniškega gibanja danes spominjati toliko bolj, ker se obnavlja fašistični politični terorizem z atentati na sedeže jtrank, ki so sodelovale v protifašističnem boju. bu pomerili s tamkajšnjo ((Lokomotivo#. Goriško ekipo so za to priliko okrepili z igralcem Paolom Vitto-riem, ki ga je posodila Simmenthal iz Milana. V prihodnji turneji po Jugoslaviji, pa se bo goriška ekipa srečala z državnim prvakom Olympio iz Ljubljane. Goriški košarkarji v Jugoslaviji Včeraj popoldne so odpotovali goriškj košarkarji od Ginnastica Goriziana _ Zoppas preko mejnega prehoda pri Rdeči hiši na tridnevno športno turnejo po Jugoslaviji. Predvideno je, da bodo ob tej priliki imelj tri tekme in sicer danes, v nedeljo v Slavonskem Brodu na Hrvaškem, ker se bodo srečali z domačo ekipo; v ponedeljek 30. t. m. bodo Igrali z domačini v Banjaluki v Bosni, na praznik prvega maja pa se bodo v Zagre- «KanaI» proti «0Iympii» V torek 1. maja bo ob 9.30 na igrišču «01ympie» v Drevoredu 20. septembra v Gorici mednarodno srečanje med domačo odbojkarsko ekipo in odbojkarskim klubom «Kanal» iz Soške doline (Slovenija), ki igra v prvi mladinski ligi ter ima v svojih vrstah dva mladinska državna reprezen tanta. Popoldne ho Kanal nastopil ob 16. uri v Čedadu proti Polispor-tiva Friuli in 01ympii, • * » V ponedeljek 30. aprila bo ob 18. uri seja goriškega občinskega sveta. PSI ponovno zahteva predavanje o borbi proti fašizmu Tiskovni urad goriške sekcije PSI sporoča, da so imeli člani sek-cije v petek 27. t. m. zborovanje na katerem so odločno protestirali proti atentatu na sedež goriške federacije KPI na pragu 25. aprila, praznika zmage odporniškega gibanja, ter zahtevali naj policija poišče in kaznuje krivce. Obenem smatrajo za potrebno da pokrajinski svet obravnava in odobri socialistični predlog, naj bi goriška občina organizirala vrsto predavanj o borbi proti fašizmu in škodi, ki jo je fašizem povzročil državi. Stnzi anlicipirt i lempi rimandla-mo lnllo l aigommto a • šop* » * vi »i-ilcanama li« š ora cht par malla par-leai čarati a laofa 11 ricuča 4i (JM-slo 25 »pril* 1962. . . i Včeraj zjutraj je bilo t) cerkvi Brezmadežne maša zadušnica, ki jo je brat neki goriiki duhoonifc v najveiji zbranosti vse h prisotnih za Benitom Mussolinijem. Fašistični tednik zSentinella d'U ta lian, ki izhaja v Tržiču, pa je objavil čez prvo stran oglas e spomin na edučeja« s sliko in z njepouim izrekom, «Ce ubijete mene, ubijete Italijo*. Toda to še ni najbolj zanimivo. Na drupi strani objavlja članek z naslovom «Cas krink« (katerega fotografski posnetek obinulja-mo ti začetku članka), v katerem je za vsakega, ki ima količkaj pameti, jasno izražena grožnja, da se bo 25. aprila nekaj izvršilo. Ali ni to pisanje, poleg splošnega prepričanja, kje se skriunjo atentatorji (tudi občinski odbor v Gorici je s prstom pokazal na-njej, en dokaz več, po kateri sledi morajo hoditi pooblaščeni organi, če hočejo priti do cilja? Odlikovanje veteranov pokrajinske uprave V torek, prvega maja, na praznik dela, bo pokrajinska uprava odlikovala z zlato kolajno 14 veteranov pokrajinske službe, ki so stopili v pokoj. Obenem bodo izročili spominsko zlato kolajno materi bivšega ravnatelja pokrajinske umobolnice v Gorici dr. Ca-norja, ki je umrl lani. Svečanost bo na sedežu pokrajinske uprave v Gorici, na Korzu Kalija 55. ob tl. uri. Usoden padec s kolesa Okrog 8.30 včeraj dopoldne so pripeljali v gorišiko bolnišnico 50-letno Luigio Orzan iz Gorice Ul. Brig. Campobasso št. 29. Zdravniki so ji ugotovili zlom roke, ki ga je Orzanova dobila pri padcu s kolesa. Pridržali so jo za 25 dni na zdravljenju. Menični protesti V drugi polovici meseca marca je bilo na Goriškem 569 meničnih protestov. Od teh jih je bilo 230 Gorici, 186 v Tržiču, 40 v Ronkah, 31 v Gradežu, 23 v Krminu, 17 v Gradiški, 11 v Škocjanu, 6 v Moši, 5 v Foglianu-Rcdipugli, 4 v Romansu, 4 v Starancanu, 3 v Za-graju, 3 v Turjaku, 2 v Doberdobu, 2 v Steverjanu, 1 v Kaprivi in 1 v Villessah. Pogled na množico iz Doberdoba in ostalih vasi v občini, ki je do zadnjega prostora napolnila prosvetno dvorano, v kateri Je bila v torek popoldne proslava 17-letnice osvoboditve Severne Italije. Ob tej priliki so se spomnili tudi osvoboditve naših krajev t. maja po zavezniški jugoslovanski armadi. Manifestaciji so prisostvovali predstavniki Ljudske mladine Slovenije, ki so na obisku v naši deželi Pevskj zbor »Jezeros Iz Doberdoba je pod vodstvom Albina Vergi-nelle zapel na proslavi nekaj udarnih pesmi, med katerimi je najbolj vžgala ((Pesem štirinajste divizije«, ki Jo Je zapei tako lepo, da jo je moral na splošno željo ponoviti Karabinjer se je ponesrečil Včeraj dopoldne okrog 10. ure so pripeljali / goriško bolnišnico 35-letnega karabinjerja Francesca Sebara iz Doberdoba Ul. Cardini 8. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da ima Sebaro udarec in rano na levi rok' ter poškodbo na stegnu desne noge in se bo moral zdraviti 25 dni. Očistili in obvezali so mu rane in ga odpustili, ker se bo zdravil doma ali v vojaški bolnišnici. Sebaro je dobil navedene poškodbe pri neki cestni nesreči. Pri padcu z lestve si je zlomil hrbtenico Včeraj okrog poldne so poklicali avto Zelenega križa v Ul. 24. maja v Gorici, kjer se je ponesrečil 32-letni Giovannl Cass&n iz Gorice, Ul. Rabatta št. 19. V bolnišnici so ugotovili, da si je Cassan zlomil hrbtenico in so ga zato pridržali za 30 dni na zdravljenju. Cassan je povedal, da je dobil omenjeno poškodbo, ko je hotel po lestvi na neko drevo v Ul. 24. maja, pa Je izgubil ravnotežje ln padel. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE I Od 22. do 28. aprila se je v go-riški občini rodilo 26 otrok, umrlo je 12 oseb, porok j« bilo 4,' oklicev pa 8. ROJSTVA: Violetta Grudina, Valter Peteani, Dano Medeot, Mario Gaddi, Ezio Dose, Arianna Cuglig, Antonella Sinico, Tiziana Trevisan, Dinora Massari, Cateri-na Lenardi, Giulio Chiandetti, Ga-briella Silvestri, Claudio Presche-ren, Fabiana Pozzar, Paola Visin-tin, Faustino Secolin, Sandra Brai-dot, Alessandro Orzan, Luciano Te-gon, Sandro Bucciol, Patrizia Frat-tima, Manuela Andrian, Livio Pir-rd, Viviana Cosatto, Emanuela Ga-lipin. SMRTI: 96-letnl Pietro Martella-ni, 82-letna Elsa Gayer, vd. Wie-gele, poprej vd. Novak, gospodinja 61-letna Ida Cesaratto, por. Beltrame, tekstilna delavka 51-letna Gi-sella Mauri, vd. Cravos, 68-letna Luigia Pregelj, pomorščak 55-letni Giuseppe Boschini, gospodinja 52-letna Giuse-ppina Bizjak, por. Go-rini, gospodinja 55-letna Giovanna Nemec, vd. Marvin, 67-letna Ade-lina Craighero, por. Cardona, gospodinja 64-letna Lucia Ottogalli, por. Peressoni, gospodinja 80-letna Čarobna Culot, vd. Culot, gospodinja 74-letna Luigia Minen, vd. Pizzul. POROKE: trgovec Aldo Pischi in gospodinja Rita Grando, uradnik Marino Ciuffarin m gospodinja Giorgia Levi, mehanograf Lui-gi Sartori in uradnica Mirella Ra-dizza, bančni uradnik Umberto Co-rubolo in uradnica Frida Lininger. OKLICI: specializirani delavec Bruno Zalateu in slaščičarka Renata Spessot, uradnik Vincenzo Arbo in bolničarka Bruna Furlan livar Luciano Leghissa in tekstilna delavka Carolina Fornasari, mehanik Vincenzo Fois in gospodinja Licia Cucit, podčastnik Giuseppe Bordon in gospodinja Lucia Re, karabinjer Santo Pianalto in gospodinja Amalia Zoso, inštalater Libero Modena ln gospodinja Giuseppina Gherseni, delavec Clau-dio Bressan in Lidia Codemo, CORSO. 14, 16.40, 19.20 in 22: »Ba-rabba«, A. Quinn, S. Manga-no in V. Gassman. Italijanski barvni film v cinemascopu. VERDI. 15.00: »Senilnost* (Sem-lita), C. Cardinale ln A. Fran-ciosa. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 15.00: »Divja Venera* (Venere selvaggia), J. Valerie (n C. Larranaga Španski barvni film. CENTRALE. 15.00: »Trije mušketirji« (I tre moschettieri) z G. Barry ln M. Demongeol. Italijan-sko-francoski barvni film. GLASBENA MATICA - TRST priredi DANES 29. aprila ob 16.30 v prosvetni dvorani v GORICI. Verdijev korzo 13 GLASBENO AKADEMIJO (Instrumentalni in pevski koncert) Sodelujejo solisti, orkester Glasbene Matice z zborom Prosek-Kontovel ter harmonikarski zbor Cene: sedeži 300 in 200 Ur; stojišče 100 lir, dijaško stojišče 50 lir. DEŽURNA LEKARNA Danes ves da. in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI. Ul. Carduccl št. 12, tel. 22-88. TEMPEHATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17,2 stopinje oh 13. uri, najnižjo 6,6 stopinje ob 8. uri. Povprečne dnevne vlage ja bilo 70 odst. Izlet SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v torek 1. maja izlet na Trstelj. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 6.50 do Prva-čine, nato peš na Trstelj. Zbirališče na poataji v Novi Gorici pred odhodom vlaka. Kosilo iz nahrbtnika. 9» Trst A k^;. 8';40: Poslušali bo-' i NS* *borh Js,k® Oddaja; 9.30: d [ij 3. ll 55,’ 11-30: Oddaja za 'fy J!,l. ° 5 v'sele harmonike; *«kai. željah; 13.00: Kdo, J St, to iljJ3'301 Nadaljevanje J81’ Av ' 4 45: Sestanek s ih.»Seniki 15.00: Tambu-15.20: Orkester Diz-v mi-16.00: Popol- Kedeljn, 29. aprila 1902 v svetu.; 22.35: Pianist Eugen* Ma-11 n in; 23.30: Srečanje s sireno. UsfSsi**"^ ^ S; , ®a|vlati; 16.00: (l* i, J°0ceM. • 10-uu: :Vl7-30- pP' 17.00: Tvornica ‘‘J «kC4|Ver, J; ■■»•00. Šport; 20.30: y SJ? »DraVu i'"0 Ca,V‘: 21°°: ti EV , a m opasila; 21.: j. S N,‘ AlO ,,4; 11-00: Nedelja (j* 5 V voJ^emi ples; 23.. Vok-','-"1 Ples; 23.00: Ka!tw glasba. Trst «sg svs 1 o- RL; 7.15: Jutranja 8.40: Ve- •0(k,£vOkl-'b reportaža; 9.15: In Ppjna'4'i. P°Je Ed Tovvn- t pfe & i V loL.ZvOki; g' Reportaža: Ji Pre„8'45: PoJe Ed ! Jj S' cL'1.00 p RL: 10'3°: °Per-fs R:nPl»Potovanja; 11.15: ./ » ' ll.irti, U.30: Nedeljski ll : e?Unan!,vS'asba P° željah; J 5iAHW0L on ŠVICARSKA SUPERMARKA OBVEŠČA, DA novi SO V PRODAJI: tipi, poslednji izum moderne tehnike; ELECTRONIC na električni pogon ŠUPERAUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62 _________<£> ITUDIŽEMS SKUPINA B: Atalanta - Partizan; MTK - Banik Ostrava. SKUPINA C: Bologna - Slovan; Crvena zvezda . Honved. SKUPINA D: Fiorentina - Vojvodina; Vasas - Trnava. Povratne tekme bodo 3. junija. 10. JUNIJA SKUPINA A: Hradec Kralove-Dinamo; Ferencvaros - Juventus. SKUPINA B: Partizan . MTK; Banik Ostrava - Atalanta. SKUPINA C: Slovan - Crvena zvezda; Honved - Bologna. SKUPINA D: Vojvodina - Vasas; Trnava . Fiorentina. Povratne tekme bodo 17. junija MADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebian-ca 26, vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodne J lat el CviiVml PaMabai ■tel. «13«.- s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno godba In ples OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO POSTOJNSKO JAMO PARK HOTEL Tel, 2*4, 33«. *» V stavracija, kava*"*^ Obisk; vsak dan ob 8.30, 10.30 16 In 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO nočni bar. Velika v, r v.™., ..17 & 7.INIOI. rana »KAZINO«. sezoni so cene 30 IH Priporočamo HOTEL «ADRIA» ANKARAN Tel. KOPER 741-12 Nudi gostom prvovrstno hrano ter izbrane pijače. Hotel je odprt skozi vse leto, in se vljudno priporoča. Hotel PORTOROŽ S JšA* RESTAVRACIJO ^itč1 nudi razne sPeclajjii odlična vina. vsani I* restavracij' v vrtni nem bar"- ie gostom TSrtleme, “ ■'* oUpoioča lliiniiiinililliilnl i u: ij m Llubltana - Tel. 31-280 Hotel «SLON» LJUBI .1 ANA rituva ul. s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča. GHANO HOTEL «TI BLED, Odprt skozi kopališče s P tel. *22' u čo|nl* po ' kopališče. Pred® cene m&PuRišT SPOROČA da vzdržuje proqo BLED LJUBLJANA-TRST ter prireja izlete in potovanja po domovini in v inozemstvo preko potovalne agencije »JADRAN TURIST« PflPll Nova Gorica, nudi llfllnl "'iobne sob« po HIHBt zm<>r mh cenah, n • orvovistno kuhinjo •lili LC|| Pien v četrt-k. »oholo m nuilelfo Grand hotel LJUBLJANA. H Stl'< 1*1 ce" priporoča J" nudi vse goSll",ti 'J, po zmernih *WWWbVWW|IVO ANDRIC |V*VUVWWA Travniška kronika wwa55. AVAAvwwwwys KONZULSKI ČASI Lica so ji bila napeta In bleda, vrat brez vsake gube, prsi kot pri dozorelem dekletu. V tem krogu smrti in žalosti, med ovenelim, zaskrbljenim možem in suhljato, molčečo hčerko, je še močneje bleščala in bodla s svojo čudno in nevarno lepoto. Des Fossčs je dolgo opazoval njene tanke, močne roke z bledo kožo, ki se je pri kretnjah in v pregibih prelivala z zamolklim bisernim bliščem kakor komaj vidnim odsevom nevidnega in povsem belega plamena. Nekaj tega belega sija mu je ostalo v očeh ves dan. In ko je v dolski cerkvi med zadušnico za malega rajnika spet videl Ano Marijo, je najprej pogledal njene roke. Toda tokrat so bile v črnih rokavicah. Po nekaj nemirnih dneh je spet vse poteklo v staro strugo. Zima je povsod zaprla vrata in spodila ljudi v tople hiše. Konzulata sta bila znova ločena. Des Fossčs je skrajševal svoje sprehode. Pomenki z Davillom pred obedom in večerjo so bili zdaj blažji in prisrčnejši; ponajveč so se vrteli okrog stvari, pri katerih razlika v mišljenju ni mogla na dan. Kakor se vedno dogaja v dnevih takoj za pogrebom, sta se izogibala besed o izgubi in smrti otroka. Ker se pa misel ni dala odgnati, sta veliko govorila o njegovi bolezni pa o smrti in zdravju nasploh, posebno še o zdravljenju in zdravnikih v tej neprijetni deželi. Neštevilna in raznovrstna so presenečenja, ki čakajo človeka z Zapada, ko je iznenada prestavljen na Vzhod in prisiljen tu živeti, toda eno največjih in najbolj mučnih presenečenj je vprašanje zdravja in bolezni. Takemu človeku se telesno življenje nenadoma pojavi v popolnoma novi luči. Tudi na Zapadu imajo bolezni razne oblike z vsemi svojimi strahotami, vendar so nekaj, kar se zatira in olajšuje ali vsaj skriva očem zdravih, delavnih in veselih ljudi s posebno organizacijo skupnosti, dogovori ali ustaljenimi oblikami družbenega življenja. Tukaj pa kakor da bolezen ni nič posebnega. Začne in razvija se vzpo-redno in izmenoma z zdravjem, lahko jo je videti, slišati in čutiti ob vsakem koraku. Tukaj se človek zdravi tako, kot se hra- in boleha tako, kot živi. Bolezen je druga, težja polovica življenja. Božjastniki, sifilitiki, gobavci, histeriki, idioti, grbavci, hromci, mutci, slepci in pokveke — vse vrvi pri belem dnevu, lazi in šepa, prosi miloščino ali pa trmasto molči in skoraj oholo prenaša strahotne težave. Sreča je, da se ženske, posebno Turkinje, skrivajo in zastirajo, sicer bi bilo število bolnikov, ki jih človek srečuje, še enkrat tolikšno. To pomislita Daville in des Fossčs vedno, kadar na strmi vaški poti zagledala kmetu- ki gre v Travnik in drži za povodec konja, na katerem se ziblje žena, vsa zamotana v feredžo, podobna vreči, polni neznane bridkosti in bolečine. Toda ne bolehajo samo reveži. Bolezen je tukaj usoda ubogih, pa tudi kazen bogatinov. Na poganjkih obilja in bede se odpira isti cvet; bolezen. Tudi vezirjev Konak, če ga pogledaš in spoznaš od blizu, ni kdo ve kaj drugačen od beračije in sodrge, ki jo je ob semanjih dneh videti na ulicah, če so oblike bolehanja različne, je pa pojmovanje bolezni enako. Med boleznijo konzulovega sinčka je imel des Fossčs priložnost, spoznati vso četvorko travniških zdravnikov. Bili so to, kakor smo že omenili, Davna, Cologna, Mordo Atijas in fra Luka Dafinič. Davna smo že spočetka spoznali kot tolmača in začasnega uradnika na francoskem konzulatu, še pri Mehmed paši se ni ravno preveč ukvarjal z zdravniškim poklicem. Ime zdravnika mu je bilo, kot toliko drugim tujcem, le pretveza za opravljanje vsakovrstnih drugih poslov, v katerih je pokazal dosti več znanja in spretnosti. Zdaj je bil srečen in zadovoljen v svoji novi službi, za katero je bil voljan in sposoben. Menda je v mladih letih povohal malce medicine v Montpellieru, toda za zdravniški poklic mu je manjkalo vsega. Ni ljubil ljudi, ne zaupal naravi. Kot večina zapadnjakov, ki pod silo razmer osta- nejo na Vzhodu in se vživijo med Turki, je bil tudi Davna okužen z globokim črnogledjem in dvomom. Zdravo in bolno človeštvo sta mu bila svetova brez stvarne povezave. Ozdravljenje je štel samo za začasno stanje, ne pa za prehod iz bolezni v zdravje, ker. je menil, da takega prehoda ni. Človek se rodi bolan ali tak postane, in to je njegov delež za življenje; vsakovrstne nadloge, kot so bolečine, stroški zdravljenja, zdravniki in druge žalostne stvari, po naravnem redu spadajo zraven. Zato se je veliko rajši ukvarjal z zdravimi kot z bolnimi ljudmi. Težki bolniki so se mu gabili in dolgo bolehanje je štel skoraj za osebno žalitev, sodeč, da se morajo taki bolniki odločiti na levo ali na desno — ozdraveti ali umreti. če je turško gospodo, pri kateri je služil, sploh zdravil, ni naplavim je bila ,______ - 1 od vseh strani obrasla z jelševjer" . tom. Tukaj so se Atijasi rodili in umirali, rod za r0<^ nr"'1; , zapustili ta vlažni, temačni in nez%i>‘l gori v mestu. Toda vsem Atijasom je,?^vli je so si opomogli, zapustili ta vlažni, temačni in neZ>? m se naselili gori v mestu. Toda vsem Atiinsnm le o&hv od prejšnjega bivališča; vsi so bili drobni in bledi!%> bt rasli v kleti, molčeči in zaprti vase. živeli so sKrfrt kako skrito, čeprav so se sčasoma postavili na teli. In vedno se je kateri od zdravilarstvom. Od vsen travniških zdravnikov in tistih vali mednje in kot take” pokVicah ’ v‘konzulat,"je b1?.® manj povedati o Mordu Atijasu. Kaj bi mogli reči delal tega toliko s svojim znanjem in bolj ali manj nedolžnimi zdravili, kolikor s svojo močno voljo in brezobzirno drznostjo. noge‘dV družine ukvarjal z so j*1^ „ Svojim gosposkim pacientom se je spretno dobrikal, hvalil njihovo moč in vzdržljivost, vzbujal v njih nečimrnost in voljo za odpor proti bolezni ali je pa sugestivno podcenjeval bolezen in njen pomen To je toliko laže dosegal, ker se je ravno tako stanovitno dobrikal tudi zdravim, samo drugače in v drugi sme-iLia J£ldaj j? doumel pomenljivost dobrikanja in moč stra- nič govoril, se z nikomer družil, ničesar zahte«-^; skrbel le za svoj posel in svojo hišo. Ves Travnik in_tfili. ske vasi so poznale Morda in njegovo trgovino z zcR Dovedan&°h ^avo* *ki J° "loire imeti dobra ali ostra beseda] po edana v pravem trenutku in na pravem mestu. Grobijan- je bilo tudi vse, kar so vedeli o njem. , , jnj Bil je suhljat možic, ves skrit v brado, brke, kod1®,pj oblečen v prižasto suknjo in modre široke hlače. jo v njegovi družini, so bili tudi njihovi dedi in Prf%^ so živeli v Španiji, zdravniki in lekarnarji. To znanj® jjUt nadaljevali tudi kot izgnanci in begunci, skraja v S® pjtf Takšen zdravnik je bil Cesar d’Avenat. aač Pr;avo, nasprotje Je bil Mordo Atijas, droban, mol- SrLi ki je imel Prodajalno v dolnji čaršiji in v nji ni pro-zd.ravlla in zdravniška navodila, marveč vso šaro od naocnucov in pisalnega pribora do vodice za nerodovitne, barve za volno in dobre svete vseh vrst. blli najstarejša judodvska družina v Travniku in innal n,ad sto Petdeset let. Njihova prva hiša je stala tistih f v tesni in vlažni globeli, po kateri se vije eden « « Potokov, ki se zlivajo v Lašvo. Ta kotanja v Travniški kotlini skoraj popolnoma brez sonca, polna vlage in v Travniku. DeJ tega Morda, ranocelnik Izak, 'je sre ga stoletja umrl v Travniku kot prva žrtev velike uPj govo trgovino je prevzel sin in jo pred dvajsetim} L ih našemu Mordu. V družini so hranili knjige in zap1* » s arabskih in f—-—-'-Ju -j-----— >-< - ■**- vze . ko so moral. gocenost prenašali iz roda v rod. Več ko dvajset španskih zdravnikov, ki s0 jih Atijasi vfh A, 1. bežati iz Andaluzije, in jih kot skrivi^;., enašali iz roda v rod. Več ko dvalset let » vsak božji dan, razen v soboto, na svojem čepenkm^ nim hrbtom in povešeno glavo, večno zaposlen s K s svojimi praški, zelišči in tinkturami. Prodajalna J on veliki leseni škatli, natrpani od vrha do tal, in nizka, da Mordo lahko vsako stvar doseže kar se pHi101 v svoji »poslovalnici« poleti in pozimi, vedno isti, vej(j h oblečen, vedno enake volje; sključeni kip molčanja- p) kave, ne kadi in ne sodeluje v čaršijskih pomenki*1 J (Nadaljeval1 UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predai 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pelllcol-Il, Tel. 33.82 - UPRAVA- TRST - UL SV FRANČIŠKA it m- tITši an aaa---------------------------------------------nahm.-miwa---------1--- letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir - FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din polletno 960 din četrtletno 4«o din'-Mmi Žt\2° ~ ... 4t‘ 37’338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur- U ^ P„ b,.t,, ~ ™' i N 2f s