Pofttnina ptvfttilnm« V Ljubljani, dne 22. februarfa 1922 Posamezna štev. 50 RMMP* 2 K izhaja ob 4 zjutraj« Stane celoletno . . 240 K JUTRO za vsak mm višine ^SHHBv^ BHBBH ^O^^R stolpca (58 mm). * K mali oglasi do so mm Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politikoj za inozemstvo .. 600 Uradništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it 72. Upravništvo: ftoternova ali ca Telefon it. 86. Račun kr. pošt ček, urada žtev. 11.842. stolpca (58 mm) . i • Ljubljana, 21. februarja. Pred stoletjem je Ljubljana videla v svoji sredi enega kongresov »Svete Alijance«. Slovencem sta ostala od one dobe Ie lepi Tavčarjev zgodovinski roman »Izza kongresa« in j>a ime gostilne »Pri ruskem carju* na Ježici pri Ljubljani. Rusija Aleksandra I. se je od takrat fzpremenila v Rusijo Ljenina L, iz Met-ternicbovega cesarstva pa je nastala cela vrsta demokracij in republik. Samoodločba narodov! Prošlo stoletje gleda na razv >j narodov, kakor ga bodo profesorji zgodovine registrirali za svoje dijake. Od padca Napoleona do padca Viljema, Nikolaja in Karla. Staro ridovje ljubljanskega gradu 6o gledalo že prihodnji teden na sestanek, ki bo trajal le dan ali dva, in ki se ne bo kazal radovednežem z mnogimi kočijami, dvorjani in paradami. In vendar bo ljubljanski sestanek imel za našo bodočnost v,-č pomena, kakor ga je svoječasno imel kongres, kajti sestali se bodo vodilni možje naših de-mokratičnih narodov, nosilci njihove volje in tvorci našega političnega koncepta. Na povratku iz Londona in Pariza v Prago se Beneš sestane v Ljubljani z beograjskim Ninčičem, ki prihaja iz Bukarešte, kjer se ženi naš kralj z romunsko princeso, svakinjo srrškega prestolonaslednika. V zadnjem letu se je naš zunanjepolitični položaj bistveno izboljšal. Ob beneškem dogovoru in ob Karlovi avanturi se je pokazalo, koliko moči še spi v Mali antanti, ki postaja vedno večja in večja. Poljsko - češki spor je izravnan, Tešin pozabljen; romunsko-jugoslovanska ljubosumnost je odstranjena; Grki se nam približujejo kljub temu, da je njih kralj Konstantin. Ko se Evro]ja pripravlja, da se vendar enkrat loti svoje obnove in da energič-neje napreduje na poti popravljanja in presna vi jan ja, nastaja na ozemlju od Gdanskega do Soluna velik kompleks prijateljskih in deloma zavezniških sosedov, ki se hočejo medsebojno podpreti. Skufmih interesov je cela vrsta. Z juga grozi Italija, posebni sovražnik Jugoslovanov; oprta je na Albanijo, na Zader, na zasedeni in zasužnjeni del naše domovine; na iztoku išče turškega in bolgarskega zavezništva. Bolgari so na zunaj korektni, toda agitacija makedonstvujuščih in raznih komitov se vrši nemoteno dalje... Iz Funcha-la škili Žita Habsburg, v Pešti pa čakajo Horthy in razni grofi in škofi na revanžo. Avstrija se je odtegnila vplivom raznih Vsenemcev in della Torret-tov, vendar pa sede tam vsi Sachsi, Franki in drugi najbolj eksponirani pr-vobojevniki reakcije, ki imajo v naših blokaših razne observane zaveznike. Tretja internacijonala skuša rovariti Eo vseh naših zemljah, iz Pariza in ondona pa se slišijo glasovi finančnikov, ki bi radi dosegli svoje reparacije na račun srednje in iztočne Evrope. Rusija, gladna in izm ožgana, naj bi plačala s svojim prirodnim bogastvom namesto Nemčije, ta bi si naj opomogla na ruske, poljske, češke in balkanske stroške, da povrne vojne dolgove Londonu, Parizu in Rimu. Sredi kaosa in sredi medsebojno si nasprotujočih tendenc se vedno bolj kristalizira veliki element evropske organizacije: Mala antanta, sprva defenzivna bratska zveza Cehoslovakov z Jugoslovani, postaja velik instrument evropske konsolidacije. Varšava, Praga, Bukarešta, Beograd, Atene vedo, da so osamljene, le male, slabotne državice, ki jih ali stre reakcija, ali pa izrabi in podvrže zapad. Ne eno ne drugo se ne sme zgoditi. Nikdar več nočemo biti sredstvo in Kanonenfutto velikih, kakor smo bilj Jugoslovani in Romuni med vojno, in nikdar več ne sme nikdo med nami doživeti Rapalla, Celovca, ali sličnih ponižanj, ki niso bila prihranjena niti Varšavi nit Buka--°-šti in Pragi. Iz kaosa nastaja politična zveza tfržav, ki štejejo skupaj čez 70 milijonov prebivalcev in ki imajo enako napredno in demokratsko orientaci j \ obrnjeno i proti imperijalizmu velesil ! proti diktaturi iz Moskve. Ta politična zveza je edina mogoča, edina naravna. Ona je porok, da niti Moskva niti Rim niti Pešta ne bodo mogli naslediti Berlina ali Dunaja. Sivo zidovje ljubljanskega gradu bo gledalo na tih sestanek ki se vrši v poslovni naglici, takorekoč na kolodvoru. Nobena gostilna se ne bo imenovala po tem sestanku, noben trg in najbrže noben roman. Ali ta sestanek bo napravil svojo dolžnost, kakor kolesce velikega stroja; kakor ženitve kraljev, potovanja državnikov, posvetovanje generalov, debate poslancev in razgovori druaih državliana*. ^nraje- Bukarešta, 31. februarja. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič in zunanji minister dr. Ninčič sta Imela z rumunskim ministrskim predsednikom Bratianom politično konferenco, na kateri Je bilo doseženo popolno soglasje v vseh vprašanjih. Sporazum bo zlasti povoljno vplival na daljnje zbližanje male antante in Poljske. Dne 5. marca se bo vršila v Beogradu Važne konference v Bukarešti TUDI POLJSKI POSLANIK SE JIH UDELEŽUJE. konferenca med zastopniki male antante ln republike Poljske. Jutri dopoldne se nadaljujeio posvetovanja med našimi in romunskimi državniki; navzoča bosta tudi češkoslovaški in poljski poslanik. Kralj Aleksander ne odpotuje, kakor Je bilo prvotno določeno, že v četrtek, lz Bukarešte, nego se bo tam mudil dalj časa Burna seia narod, skupščine TROJNA PLAČA BLOKAŠKEGA VODITELJA. - BURNII PRIZORL -POSL. OOSAR PROTI NARODNEMU EDINSTVU. Beograd, 21. febr. (Izv.) Današnjo sejo skupščine je otvoril predsednik dr. Ri-bar ob 10.30i Po prečitanju zapisnika, prošenj in pritožb, so stavili posamezni poslanci razna vprašanja na ministre, ki so odgovarjali Najinteresantnejše je bik) vprašanje posl dr. Janjiča na finančnega ministra, ali mu je znano, da je dobival dr. Sur-min plačo kot minister na razpoloženje in kot vseučiliškl profesor. Finančni minister dr. Kumanudi je odgovoril: 1.) Dr. Surmin je po poročilu pokrajinske uprave v Zagrebu z dne 9. in 11. febr. prejemal od pokrajinske uprave svojo plačo kot univerzitetni profesor za ves čas od L januarja 1919 do danes. 2.) Istočasno je prejemal dr. Surmin iz državne blagajne: a) kot minister za socialno politiko plačo, dnevnice in reprezentativno doklado za 12 dni februarja, maro in april 1920; b) kot minister na razpoloženju plačo od 1. junija 1920 do 1. junija 1921 in doklado za sebe in dva člana družine od 1. januarja do 1. junija 1921. Odgovor finančnega ministra je bil prava senzacija in je povzročil med centrom veliko razburjenje. Slišati je bilo klice: »Ali so tudi to balkanske metode?« Dr. Sečerov je nato preči tal poročilo o dvanajstinah za mara in april in odvoje-na miSljenja socialistov, zemljoradnikov in klerikalcev. Seja je bila zaključena ob pol 13. uri in se je nadaljevala popoldne. Popoldanska seja narodne skupščine je pričela ob 17. uri. Na razpravi so dva-najstine za marc in april Prvi govornik poslanec Golouh (soc.-dem.) kritizira državno politiko, o kateri pravi, da vodi k propadu, in izjavlja, da bo glasoval proti dvanajstinam. Njegov govor je bil prekinjen večkrat z burnimi medklici Med poslancem Kobasico (radikalom) m poslancem Rajičem (bunjevcem) je prišlo do ostrega prepira zaradi Rajičevih med-klicov, na katere je Kobasica reagiral s klicom: »Vi ste sovražnik države in želite njeno pogubo«. Ker so se v spor vmešali tudi drugi poslanci, je nastal velik nemir, in šele po več minut trajajo- čem trušča se je predsedniku posrečilo vzpostaviti mir. A takoj zopet je posl Kobasica začel predbacivati Rajiču: »Vi ste sovražnik države, ker ste tajni član hrvatskega kluba«. Rajič: »Kako?« Kobasica: »Saj ste vendar sami izjavili, da popolnoma odobravate Radičevo politiko in da ste samo iz taktičnih razlogov v skupščini«. Nov trušč to nemir, ki se poleže šele ko izreče predsednik dr. Ri-bar poslancu Kobasici ukor, češ da je nedopustno, da bi poslancem v skupščini očital, da so sovražnikk. države. Nato povzame besedo klerikalni poslanec dr. Gosar, ki meni, da je naše politično ozračje napolnjeno s nevarno elektriko. Kritizira nedostaike v državi, posebno napake naše prometne, carinske in trgovinske politike in k javlja, da je predloženi budžet samo fiktiven. Nato preide na politično polje in dokazuje, da Jugoslovani nismo en narod, kakor to predpostavlja ustava Med Hrvati in Slovenci obstoji naravna granica, akoravno so zunanje prilike take, da ni mogoče sepa-rirati Hrvatov od Slovencev tudi če bi to hoteli. A kljub temu, da nismo en narod. Isti narod mora imeti tudi Isti jezik in isto kulturo. Med Srbi in Hi vati je to mogoče tako, dočim pa imajo Slovenci svoj Jezik in svojo kulturo. Ujedl-njenje naj znači edinstven teritorij, edinstveno vojsko, carino in trgovina ko politiko. V svojih nadaljnjih Izvajanjih se dotakne dr. Gosar tudi uradniškega vprašanja in kritizira, da še sedaj po treh letih državnega obstoja niso pravilno izenačene uradniške plače. Podobna razlika je pri štipendijah, ki jih dobo dijaki in tudi invalidi. Mnenja Je, da ne bo mogoče priti drugače do reda, kakor potom avtonomije pokrajin. Za njim govori poslanec Nasta PelijeviS (rep.), ki nastopa zlasti proti vojnemu ministrstva in ministrstvu za socialno politiko ter izjavlja, da bo glasoval proti budžetnim dvanajstinam. Seja se zaključi ob 20. uri; prihodnja bo jutri ob 16. uri z enakim dnevnim redom. Strah pred nastopom male antante VZNEMIRJENJE V ITALUL Trst 91. februarja. (Izv.) Italijansko časopisje zasleduje kljub vedno bolj zapleteni krizi vendar z največjo pozornostjo vsa poročila o Beneševih konferencah v Parizu in Londonu. Listi prinašajo večinoma same vesti brez komentarja. A ie iz teh redkih opazk odmeva velik strah, ld prevzema vedno bolj in bolj Italijanske kroge, ko vidijo strnjeno fronto, ki jo pripravljajo srednjeevropske države za genovsko konferenco. Na naslov della Torrette lete številne pikre opazke, češ da jo je v srednji Evropi popolnoma zavozil. Pariz, 21. februarja. (Izv.) Listi objavljajo brzojavko Agence Havae, po kateri poroča Rcuterjev urad iz Genove, da vzbuja stališče Male antante glede genov-ke konference v Italiji največjo pozornost Zdi se, da bodo morali računati v Genovi vsi prav resno s to skupino malih držav, ld namerava na konferenci skupno nastopati. Zlasti se mora poudarjati dejstvo, da simpatizira Mala antanta zlasti s Francijo. Zopetni prevrat na Portugalskem? VLADA POBEGNILA. - ZVEZE Z UZBONO PREKINJENE. Pariz, 21 febr. (Izv.) Kakor javljajo listi, so direktne vesti iz Lizbone zopet izostale. Po vesti, ki prihaja od meje, sta predsednik republike ter portugalske vlade pobegnila na trdnjavo Casia. kjer se je koncentriral močan oddelek vojaštva iz Lizbone. Danes se baje po vsej deželi proglasi splošna stavka Republikanska skupina levice je izdala proglas, ki govori o zazotl Gre baje za to, da se osvobodijo pred kratkem aretirani častmkl Pariz, 21. febr. (zlv.) »Echo de Pariš* objavlja brzojavko svojega madriskega. dopisnika kjer se poroča, da je izbruhnilo na Portugalskem novo revoluckmarn" gibanje. Združitev Vilne s Poljsko NOVOIZVOLJENI DEŽELNI ZBOR PROKLAM1RA UJEDINJENJE. Varšava, 21. febr. (Izv.) Sejm (parlament) Vilne je podal svečano izjavo, da spada Vilna od sedaj naprej k poljski državi Sedma, točka te izjave naznanja, da je vsil jena zveza Vilne z Rusijo sedaj končnoveljavno ukinjena Litavsko-ruska pogodba iz julija 1920 je razveljavljena strani o pripadnosti Vilne in o njeni politični usodi. Danes se bodo v Vilni vršile razne slavnosti, med njimi povorka članov sejma v katedralo, kjer bo slav-oostni Te deum. S to izjavo pa Se ni padla kočna odločitev glede Vilne. Sedaj ima besedo pogon oa IZ julija je ■ ---—■> . in Vilna spada kakor veli izjava, brez- ; zveza narodov. Tudi v Varšavi se pri ooeoino k poljski republiki Nadalje se ; čakuje v vprašanju priklopitve Vilne k vproklamaciji izjavlja, da se ne bo ni- Poljski ljut boj med dvema strujema v koli pripoznala druga odločitev od tuje I parlamentu. Vprai?n*e madžarskega volilnega reda Budimpešta, 21. febr. (Izv.) Konferenca sodnikov, ki se bo bavila z vprašanjem novega volilnega reda je danes ob desetih dopoldne pričela svoja posvetovanja Državni upravnik Horthv je otvoril konferenco ter pozval člane konference, naj pazijo na to, ali naj se nove volitve vršijo na podlagi volilnega zakona Wecker la iz leta 1918 ali na podlagi Friedricho-ve naredbe. Posvetovanja so končala še-1« kasno popoldne. Kakor se govori, r konferenca mnenja, naj se najprej izvo i ustavotvorna skupSčma in s>cer na podlagi Friedrichove naredbe, ki -aj se mod' ficira v zmislu dogovora, ki »o se sklenili z opozicijo. mamo dobri amen, da se ta konstruktivni sestanek vrši v dobi dolgotrajne italijanske kabinetne krize. Omen. Sami imamo v roki svojo usodo, sami smo svoje sreče kovači. Jugoslavija je naš dom, Mala antanta ona širša oblika, potom katere postajamo svetovni činitelj. Jugoslovani smo postavljeni pred nalogo, da spoznamo svoje poslanstvo na svetu. . Od raznih slovenskih, hrvatskih m srbskih blokov poglejmo na delo Be-neša, ki je tudi naše delo. Ljubljana bo Edvarda Beneša pozdravila, kakor da pozdravlja v njem svojo bodočnost. Mala antanta je tista pot ki nam jamči, da več ne bodo sklepali o nas brez nas, marveč da bodo vedno imeli pred očmi celi kompleks: »Od Gdan-skega do Soluna«. To pa je uresničevanje onega bojnega klica, ki smo mu sledili leta 1918.. ko so Poljaki in Cehi prišli k nam v goste in ko je z Ljubljano čutil ves narod, da doživlja veliko novo dobo. Zbor rauonikov JDS v Mariboru Maribor, 21. febr. (Izv.) Danes se je vršilo v Mariboru zborovanje zaupnikov JDS iz mariborskega volilnega okrožja. Na zborovanju se je razpravljalo o administrativni razdelitvi države. Zbrani zaupniki vseh okrajev volilnega okrožja so se povsem zedinili glede razdelitve Slovenije na oblasti in sreze. Sprejela se je resolucija, ki zahteva nujno ureditev vprašanja prehrane naših pasivnih krajev, in sicer z omejitvijo izvoza potom zvišanja izvozne carine ter preskrbe zadostne množine vagonov za živilski promet. PRIPRAVE ZA LJUBLJANSKI SESTANEK. Beograd, 24. februarja. (Izv.) V Ljubljano je odposlala vlada višjega uradnika z nalogo, da pripravi vse potrebno za sestanek ministrov Pašiča In Ninčiča s češkim min. predsednikom Benešem. SENZACUONALEN PREOKRET V LANDRUJEVI AFERL Pariz, 21- februarja. (Izv.) Predsednik republike bo v četrtek sprejel zagovornika Landruja. Od te avdljence Je odvisno, ali se bo izvršila smrtna obsodba, ali pa bo Landru pomiloščen. Zadnji teden se Je baje našel pravni vzrok za revizijo procesa. Iz Monteauza javljajo, da Je tamkaj umrla neka gospa Heyon, glede katere so Landruja pri razpravi obsodili, da Jo le bil on umoril. Sedaj bo preiskava dognala, ali Je umrla Meyon identično z ono, zaradi katere dol-žijo Landruja umora Ako se to obistini, bo revizija vsega procesa proti Landruiu neizogibna BeneSev odhod is Londona London, 21. febr. (Izv.) Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš, ki odpotuje danes iz Londona, Je imel včeraj še razgovor z Lloyd Oeorgem. O njegovem naziranju glede načina gospodarske obnove Rusije ter njenega sprejema v skupnost evropskih držav piše »Daily Telegraph«, da le brez dvoma zelo In-teresantno in da so ga ugodno sprejeli celo oni krogi, v katerih traja dalje nezaupanje proti sovjetom. Predlagane metode tvorijo porabno podlago za razpravo ruskega vprašanja. Slejkoprej pa mora zbornični sklep tvoriti podlago za povabilo vrhovnega sveta Rusiji. Kancelar Schober odstopi Dunaj, ti. febr. (Izv.) Pogajanja med krščansko-socialno in velenemško stranko o novi parlamentarni vladi dSso dosegla dosedaj nobenega rezultata Kakor se pa doznava od merodajne strani, zvezni kancelar dr. Schober ne bo več vstopil v novi kabinet. Dosedaj se je le govorilo o tretjem izpremenjenem kabinetu dr. Schoberja, v katerem bi bivši zvezni kancelar in tirolski krščansko-socialni poslanec prof. Mayr prevzel naučno ministrstvo ter za Vele nem oe posl Frank pravosodno ministrstvo. Te kombinacije pa so sedaj odpadle, ker se računa s tem, da izstopi dr. Schober iz ministrstva. RIMSKO VLADO SESTAVI ORLANDO. Berlin, 21. februarja. (Izv.) Iz Rima iavljajo: Predsednik zbornice De Nico-la je oonovno odklonil sestavo kabineta. Šestava vlade je bila poverjena Orlandu. ANGLIJA IN RUSIJA. London. 21. februarja. (Izv.) V spodnji zbornici Je izjavil v odgovoru na neko interpelacijo zastopnik vlade, da za sedaj nima zmlsla objaviti note, ki so se izmenjale med angleško vlado ter vlado sovjetske Rusije, ker bo genovska konferenca nudila priliko, doseči sporazum z Rusijo. Odgovor na angleško noto z dne 2. novembra 1921. še ni dospeL PREDSEDNIK ZVEZE NARODOV OHROMEL. Pariz, 21. februarja. (Izv.) Predsednika sveta Zveze narodov, delegata Brazilije je zadela kap. Poslanik je ohromel na desni strani telesa Njegovo zdravstveno stanie se smatra za resno, A vi trilski finančni načrt Dunaj, 21. febr. (Izv.) Finančni program dr. Gtlrtlerja ki se bo izdelal tako. da se bodo upoštevali antantni krediti predvideva predvsem, da se odpravijo državni dodatki na živila ter zmanjša število zveznih državnih nameščencev. Zakon o redukciji državnih uradnikov se bo predelal. Železnice, pošta, telefon in brzojav se bodo kot trgovsko organizirani državni obrati postavili na lastne noge. Pristojbine se za sedaj ne bodo povišale. Novi dohodki se bodo dosegli s povišanjem davka na pijače in s prodajo tobačnega monopola. Nadalje se bodo važnim industrijskim obratom stavile od države na razpolago valute, da se prepreči zvišanje inozemskfr plačilnih sredstev na dunajskem trgu. ITALIJANSKO POSOJILO AVSTRUL Rim, 21. februarja (Izv.) Italijanski delež posojila, ki so ga zavezniki določili za Avstrijo, znaša 70 milijonov lir in sc bo izplačal dne 1. junija t. L PODALJŠANJE OMEJITVE PRISELJEVANJA V AMERIKO. Washlngton, 21. februarja. (Izv.) Reprezentančna zbornica to ie spodnja zbornica kongresa. Je danes z 280 proti 36 glasovom sprejela predlog, s katerim se zakon, ki določa število priseljencev s 3 odstotki števila prebivalstva dotične države in ki velja do 1. julija t L, podaljša za eno leto. V prvih petih mesecih, kar obstoil ta zakon, se Je število priseljencev znižalo za 44.014 Od 355.820 oseb, ki se smejo po zakonu priseliti do 1. julija Je doseplo v Zedinjene države že 191.157 oseb. DEVIZNI KURZI V RUSIJI. Riga, 21. februarja (Izv.) Moskovska državna banka js dne 20. t m. objavila nastopne devizne kurze: en funt velja dva in pol milijona rubljev, en dolar 530.000 rubljev, ena nemška marka 2500 rubljev, (zadnji kurz marke 1200 rubljev). Vrednost 10 zlatih rubljev znaša 2,700.000 papirnatih. Izplačila valut v Inozemstvo ie sedaj dovoljeno s pogojem, da se Izvršijo po državni banki in se porabijo za nakup blaga RAZMEJITEV Z ALBANIJO. Beograd. 21. februarja. (Izv.) Dne 26. t. m. se sestane v Skadru komisija za razmejitev naše države in Albanije. Našo , komisijo bo vodil generalštabni polkovnik 'Mihajlo Jovanovič, „lz Mlade Bolgarske" Ko se je mudil pred nekaj meseci fr Sofiji dr. Momčilo Ivanič in se vrnil ,y Beograd, je napisal v »Radikalu* članek, v katerem piše, da se razmere na Bolgarskem izpreminjajo in da prihajajo k veljavi nove moči Mlade Bolgarske, ki streme za skupno delo m sporazum z našo državo. Eden takih predstavnikov te mlade Bolgarske je sedanji odpravnik boksarske vlade v Beogradu Konstantin Vasiljevič Todorov, ki je imenovan že -/a rednega poslanika na beograjskem dvoru in izroči v najkrajšem času kralju Aleksandru svoja akreditivna p^-ma. Pa, opozori javnost na tega predstavnika mlade Bolgarske, objavlja beograjska »Politika* sledeče zanimive podatke o gosp. Todorovu: Odpravnik podov bolgarske kraljevine v Beogradu, Todorov, zaupnik in osebni prijatelj predsednika bolgarske vlade Stambolijskega, je začel svojo karijero kot gojenec ruske kadetne šole v Odesi, odkoder so ga pa že prvo leto napodili; bil je nato nekaj ?asa kadet v Sofiji, toda tudi tukaj je dobil hitro svojo odpnstnico. V zimi leta 1903./1904. je šel Todorov kot komita v Makedonijo, kjer je četašil do leta 1905.; tu se je dobro spoznal ~ vsemi bolgarskimi komitskimi vojvodami — svojimi sedanjimi dobrimi znanci. Leta 1905.. pred prvo rusko revolucijo, je bil Todorov že zopet v Odesi v družbi znanih ruskih revolucionarjev in anarhistov. Obsojen je bil radi raznih, in to ne političnih deliktov, na (»sem let ječe, od katerih je presedel >edem let v Odesi med navadnimi zločinci. Ko je izbruhnila balkanska vojna, je bil amnestiran; vrnil se je v Bolgarjio. kjer so mu makedostvujo-i;j izposlovali podporo, da je odšel ia takoimenovano »Univerzo svobodnih ved* v Bruslju. Ko je leta 1914. izbruhnila svetovna vojna, je stopil Todorov v družbi svojih ruskih prijateljev v francosko tujsko legijo. Po vstopu Bolgarije v vojno in ko je bila na solunsko fronto poslana zavezniška vojska, je prišel v Solun kot agent francoske tajne policije tudi Konstantin Todorov. Nekega dne je odletel z nekim francoskim pilotom na rekognosciranje v aeroplanu, a oba se nista več vrnila v Solun. Ko se .je spustil aeroplan na bolgarska tla, je bil francoski pilot mrtev, a To-dorova so prijeli, prišel je pred bolgarsko vojno sodišče. Tu se je izgovarjal. da si je izbral to edino in nemarno pot samo zato. da se vrne v -vojo domovino. Kaj je bilo potem, se ne ve, ali naenkrat &e je Todorov zopet- pojavil v Solunu. Zavezniška policija ga je takoj aretirala, a znal se je Izgovoriti in se izogniti kazni. Vendar mu zavezniki niso več verjeli, bil je pod policijskim nadzorstvom, toda na zadnje se je solunskim bugarašem posrečilo, da so ga skrili in na nerazumljiv način zopet spravili na Bolgarsko. ~ Toda tudj doma tega večkratnega Politične beležile — Zagrebška omladina proti kievet-nikotn. V soboto 18. t. m. so je vršil v demokratskem akademskem klubu »Jugoslavija* izredni občni zbor, ki je energično nastopil proti klevetnikom ministra Pribičevida in nar. posL Wil-derja. Obema je bila odposlana sledeča, na zboru sprejeta resolucija: Demokratski akademski klub »Jugoslavija*. zbran na svojem izrednem obenem zboru Vas pozdravlja kot borite-Ija Jugoslovanstva. Zaupajoč v Vašo veliko vdanost jugoslovenski misli, odbija s prezirom nesramno kampanjo plemenskih reakcijonarcev, ker vidi v Vas in celem vodstvu stranke najboljše zastopnike jugoslovenske unitari-stične ideologije, katero vztrajno izvajate, žrtvujoč ji vse partijske xn osebne interese, celo življenje. Živela Jugoslavija!* — Razen omenjene resolucije je bila odposlana predsedniku vlade, predsedniku narodne skupščine, ministrskemu svetu in naČelstvu stranke še druga, v kateri omladina energično protestira proti veleizdajniškemu memorandumu političnih strank Hrvatskega bloka. -f Razni župani eo imeli pred krat kim zborovanje v Franciji V odbor županske zveze so izbrani po en Francoz, en Portugalec itd., in seveda po en Slovenec, en Hrvat in en Srb. Tako smo sijajno manifestirali svoje trojno jedinstvo, ali pa se »udejstvili* med Francozi, Belgijci in drugimi, da smo sicer tudi le ena država, toda s trojno vrednostjo, Prihodnjič morajo biti zastopani župani po strankah. Kje pa ostaja enakopravnost, če nas celokupnih Jugoslovanov ne bo zastopalo vsaj 80—50 županov v veliki zvezi!? In kaj si bo svet o nas mislil! Da ne znamo ceniti svobode, nič druzega! To bi pa vendar bilo preveč! -j- Kaj bo, kaj bo? Iz najbolj verodostojnega vira je izvedela današnja »Jugoslavija« za velikanske, široko zasnovane politične intrige demokratov. Njen posebni poročevalec je v starem časopisu, v katerega mu je bra-njevka sir zavila, izvedel, da hočejo gg. Reisner, Mohorič, Žerjav, Kukovec, Kramer, Prekoršek in Rebek menjavati svoje politične naloge v svrho, da »vržejo* gosp. namestnika Hribarja. V to svrho so poskušali tudi pridobiti šusteršiča. Pisma mu je nosil Herci-gonja. Posebnemu poročevalcu »Jugoslavije* se je posrečilo, da je po golem slučaju pri kupovanju sira zasledil tajnosti politične črne roke, ki se vleče takorekoč kot rdeča nit po telefonu iz Celja čez Zagreb v Ljubljano. Kaj bo? Kaj bo? 4- Politika iz leta 1868. V dobi tar borov smo Slovenci pred dobrimi 50 leti prirejali manifestacije za zodinjeno Slovenijo, za slovenski uradni jezik, za slovenske ljudske, srednje in visoke šole. Borili smo se za obstoj in procvit slovenske kulture, ki je bila po nemštvu rosno ogrožena. Danes so za najsvobodnejši kulturni razvoj našega enomilijonskega dela jugoslovan — A cvita vseh njenih pokrajin in vseh delov jedinstvenega troimenega naroda. In če vstajajo sedaj junaki iz leta 1868. ter pledirajo za slovenski blok v beograjskem parlamentu, dokazujejo le, da se šo niso mogli otresti avstrijskega mentaliteta- Ti ljudje, ki hočejo sedaj, ko je prišla že doba Jugoslovanov, postati šele Slovenci, popreje očividno niso bili druzega kot Kranjci in Štajerci, ako niso bili samo — avstrijski birc krat. Politični razvoj Slovencev je bil hvala bogu že prod vojno tako velik, da še v avstrijskem parlamentu ni bil blok vseh slovenskih in samo-slovenskih poslancev mogoč. Danes je samoslovenska stranka v Sloveniji samo še narodno - socijalna stranka. te samo iz tega dejstva jasno sledi, da je »slovenski blok* budalost. Mogoče je le. da bi hotel iti propagirat samo slovensko kulturo v Beograd g. Pesek, ki je v svojem osebnem glasilu zanjo v takih skrbeh. Ako bi njegovemu žeou kaj zaleglo, bi šel morda gospod Pesek še celo z Badičem v Genovo. 4-' Ponesrečena Interpelacij«. Umsko] leto je pobegni! iz beograjskega zapora Hladen Marinkovič, eden glavnih obtožencev radi vidovdanskega atentata. Meseca novembra lanskega leta bc je pa naenkrat poročalo, da je grška policija v Solunu aretirala nekega Srba, ki j« bil brez vsakih dokumentov, a je bil po osebnem opisu podoben pobeglemu atentatorju. V Solun je odpotovalo nato nekaj uradnikov in agentov beograjske policije, ki so hitro ugotovili, da se je grška policija, pač v preveliki vnemi zaradi razpisa^ nih nagrad, prevarila in aretirala nekega kleparskega pomočnika Božidara Veljkoviča. ki je brez dokumentov prispel iz južne Si bije v Solun, kjer ga je prijela policija. Na posredovanje našega konzulata' so Veljkoviča izpustili iz ječe. Kratek čas nato so objavili razni listi strašne vesti, da je ubogi Veljkovič tretji dan. ko so ga izpustili iz ječe. umrl, ker so ga hoteli baje beograjski policijski organi z mukami prisiliti k priznanju, da je on ree atentator Marinkovič. — To strašno zgodbo sta sedaj porabila socijalno - demokratska poslanca Etbin Kristan in Ne-deljko Divac, da sta vložila interpelacijo na ministra za zunanjo in notranje zadove, v kateri zahtevata pojasnila. — Toda 6lučaj je hotel, da se je ravno te dni, ko 6ta poslanca vložila svojo interpelacijo, pojavil v Boogradu sam živ in zdrav Božidar Veljkovič, ki ne v6 ničesar o kakih mukah in zatrjuje, da ni umrl. ampak da je delal v Solunu, a sedaj se mu je stožilo po Beogradu, pa je prišel domov. — Odgovor na to interpelacijo bo torej gospodoma ministroma za notranje in zunanje zadeve v tem slučaju prav lahak. 4- Jugoslovansko - italijansko vprašanje. Beograjska »Pravda* objavlja sledečo informacijo, o kateri trdi, da je popolnoma avtentična in resnična: »Pred dobrim tednom so se naenkrat pojavile v časopisju vesti, ki jih je z velikovnemo širil italijanski službeni dopisni urad, češ da je vprašanje luke Baroš definitivno rešeno v obliki dvanajstletnega kondominija. Te vesti so razburjale našo javnost in očitalo se je vladi, da ni znala varovati naših interesov in da je pristala na kondomi-nij, dasi se je vsa javnost odločno izrekla proti taki rešitvi. Te italijanske vesti pa so od konca do kraja izmišljene. Pač pa je res, da se je italijanska vlada obrnila na beograjsko in ji predložila nekak načrt glede rešitve spornih vprašanj Baroša ter Reke in Zadra. Kar se tiče Reke in Baroša, je bilo jugoslovansko stališče tako kakor ves čas; predlog o kakršnemkoli kon-dominiju je bil odklonjen ln ponovno obnovljena naša zahteva po točni izvedbi rapallske pogodbe. Naravnost čudna pa je bila italijanska zahteva glede Zadra, kjer je Italija brez vsakega povoda zahtevala okoli mesta 20kiloinetrsko svobodno cono; seveda naša vlada o tem predlogu sploh razpravljati ni hotela in tako ni prišlo do nikakih razgovorov niti o Zadrti, uiti o Barošu ali Reki. Da pa bi prikrili svoj ponovni neuspeh, so začeli Italijani sistematično širiti veeti o doseženem sporazumu. -f Zopet ena Italijanska laž. Poslanec De Berti je poslal predsedniku italijanske zbornice nastopno vprašanja: »Ali je ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru znano, da so italijanske ribiče z Velikega Lošinja, ki so pri otoku Navarkija nastavljali mreže, v soboto zvečer naenkrat napadli Jugoslovani, ki 60 se oboroženi pripeljali v čolnu in začeli srdito streljati na italijanske čolne ter so tako ogrožali življenje ribičev. Vprašam, ali se zdi predsedniku kabineta in zunanjemu ministru potrebno ali ne, da z energičnim korakom pri jugoslovanski vladi napravi konec tem incidentom, ki se vedno znova ponavljajo na obrežjih italijanskih otokov. Prosim pismenega odgovora.* — Na naši strani o kakem napadu na lošinjske ribiče ni nikomur ničesar znanega. Brez dvoma gre zopet za kako italijansko izmišljotino. Po svetu — Pij XI. o resničnem svetovnem miru. V nedeljo dne 19. t m. ie sprejel novi papež diplomatski zbor, kl mu ie predložil svoia akreditivna pisma. Pozdravil ga je Coyen, španski poslanik. Papež ie v odgovoru naglašal, da smatra, da svet dandanes ničesar boli ne potrebuje kakor resničnega miru med narodi. — Gasparri ne odstopi Vatikan bo v kratkem uradno dementiral vesti o odstopu državnega tajnika kardinaia Ga-sparrija ter o imenovanju kardinala Ce-rettija za papeževega državnega tajnika. — Lord Northcliife ra francosko-angleški sporazum. Na povratku s svo-iega Informacijskega potovanja okoli sveta ie znani angleški politik in lastnik londonskih »Times*, lord Northcliffe prispel iz Indije v Marseille. Pozdravil ga |e zastopnik tamkajšnje trgovske zbornice z nagovorom, v katerem je naglašal potrebo, da se upostavl evropski mir na podlagi francosko-angleške aliance. Lord Northcliffe ie pripomnil na to, da le za evropsko obnovo potrebno tudi sodelovanje Nemčije. — Brazilija za dunajske intelektualce. v Braziliji stanuiočl Nemci so nabrali vsoto 6 milijonov avstrijskih kron In Io odposlali dunajski občini, da lih razdeli med dunajske duševne delavce. — Originalna zapuščina. Bogati Amerlkanec Atwood, kl je pred kratkim umrl v Chlcagu. Je zapustil svoji ženi ln svojim otrokom 7 milijonov dolarjev s pogojem, da celo življenje ne pijejo niti kapljice alkoholnih pilač ln da ne kadijo. Prosvcfa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Sreda, 22. febr.: »Hamlet*. D. Četrtek, 23. febr.: »Svet*. Izv. Petek, 24. febr.: »Prekrasne Sablnke*. B. Sobota, 25. febr.: Dramska predstava v opernem gledališču. Dramsko gledališče zaprto. Nedelja, 26. febr.: Popoldne ob 3. »Prekrasne Sabinke*. Izv. — Zvečer ob 8. »Hamlet*. Izv. Ponedeljek, 27. febr.: »Svet». C, Torek, 28. febr.: Zaprto. Slavnostni toneert v Zagret/a. Na povabilo »Hrvatskog glazbenog zavoda* v Zagrebu prlrede gg. Lovšetova, Rijavec in Ličar v nedeljo dne 26. t. m. ob 11. dopoldne koncertno matinejo slovenske moderne glasbe na tamkajšnjem konserva-toriju. Prosper MMnčes, Karmen. Posloveni! Vladimir Levstik. V Ljubljani 1921. Natisnila ln založila Zvezna tiskarna. 95 str. 32. In 33. snopič »Narodne knjižnice* prinašata v dovršenem Levstikovem prevodu Prosper Mdrimčejevo novelo »Karmen*, čegar dejanic se godi na solnčnib južnošpansklh tleh. Delo nam predstavlja plastično načrtanih obrazov cigank, razbojnikov in drugih zanimivih ljudskih tipov. S svojo živo snovnostjo si bo umotvor brezavomno osvojil naše občinstvo: z užitkom ga bodo čltali tudi prijatelji glasbe, saj je Blzetova opera razglasil? ime demonske ciganke po vsem kulturnem svetu. Prevod uvaja prelagate!] s plastično pisanim esejem o življenju ln književnem delu Prosperja Mdrimčeja, kl je nekoč zbudil splošno pozornost prijatelje-srbskega narodnega pesništva z posrečeno potvorbo »Ilirskih balad*. — Knjiga se naroča v založbi Zvezne tiskarne v LJubljani, Marijin trg, ln stane broširana 7.50 Din. •Muzički glasnik», organ lugosloven-skih glasbenikov v Beograda ie pričel Izhajati. Prva številka vsebule te-le sestav ke: »Naš prvi glasbeni časopis*; P. Krstič: »Glavni umetniški svet prosvetnega ministrstva*; Hrlstič: »Pogoji za razvoj naše glasbe*; Ivanlševič-Gjorgjevič: »Ogled biografičnega leksikona naših glasbenikov*. Opere in koncerti. Dr. Murko: »Bericht uber phonographische Aui-nahmen eplscher Volkslieder«; Gjorgje-vlč: »Iz Srbije kneza Miloša*. Josip Rc-njanin. Beležke. Bibliografija. Glasbene priloge: B. Jokslmovlč: »Poskočica*. P. Krstič: »Pesem brez besed*. Glasnik se naroča v Beogradu, Kosta Bojkovičeva založba. Cena 3 Din. Sotrolshi tiestnili Izletni (turistovskl) odsek. Prihodnja seja izletnega odseka za L jugostovenski vsesokolski zlet se bo vršila v četrtek dne 28. febr. ob 8. uri zvečer v zletii pisarni (tnala dvorana v Narodnem domu). Vabimo 8e enkrat vse turiste m Opera. športnike, da se udeleže seje in pri vabijo Sreda, 22. febr.: »Cavalerla rustlcana*. ^ druge bratei ^ M o,Uek okrepi, le »Plesna legendlca*. A. • - "" 5-------»->-«- ---- Četrtek, 23. febr.: »Trubadur*. E. leti bi bilo, da se seje udUeže tudi na*? sestre. Dnevni red: konstituiranje odseka in izdelava potnih načrtov. Šport Darila za zlmsko-sportne tekme: Za skakalno tekmo na smučih je razpisano kot prvo darilo velika srebrna vaza. drugo in tretje so srebrne kolajne. Za veliko Petek, 24. febr.: Zaprto. Sobota 25. febr.: »Žlahtni meščan nostna predstava. Izv. — Proslava 300-letnice Mollfcreovega rojstva. Nedelja, 26. febr.: »Butterfly*. Izv. Ponedeljek, 27. febr.: Zaprto. Torek. 28. febr.: Popoldne ob 3. »Prodana nevesta*. Izv. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. -------------------- -------- Sreda ">2 febr" »Dediči velikega časa-, smuško tekmo ▼ Planici je raz-plsim m. Red C ' ' Prve£a srebrni bokal, za drugega ciga- Cetrtek 23. febr.: »Razkolnlkov*. premi- retna doza, ostala dva v vsaki skupini jera_ A ! pa prejmeta srebrne kolajne. Sobota, 25. fetr.: »Sovražnik ljudstva*. B. Jugoslov. koturaški saves je imel Nedelja, 26. iebr.: Ob pol 15. »Dediči ve- j svoj ob2ni 7_bor v nedeljo dne 19. febr. ▼ likega časa*, otroška predstava. Ob 20. ja^rebn. Na občnem zbora vsled nesp-"> »Poljska kri*. Izv. ! razuma, povzročenega po popačeni brzo- • • • i javki. slovenski klubi niso bilj oficielno Predavanja MUoJevičo v LJubljani. Na zastopani Zato so jim pn volitvsi v Predavanja muuicvu-u v ......- ——,- ----- -- »-- • poyabilo ravnatelja g. M. Hubada, priredi odbor rezervirali tri odbora,Ska mesta. v aprilu L 1. znani srbski skladatelj ln - --------- —----*- muzikolog Miloje Milojevid v Ljubljani serijo predavani o zgodovinskem razvoju srbske glasbe. Beograjska »Politika* izr raža ob tej priliki željo, da bl enako pre- Vse nogometne tekme na Dunaju, ki so bile določene za te dni, so morali zaradi slabega vremena odpovedati. Iste poročajo tudi iz Prage in Brna. Švicarski vizum za športnike. St- raža oo tej prniM ".ju, «« ——■j;— Švicarski vizum za sporiniKc. o^i davanie priredil na beograjski glasbeni _rgka v]a/1a ^ ^roSla evoiim konzul* šoli tudi kak Slovenec o slovenski glasbi- j tom^ da gme-0 brOTpia2n0 vidita« potn« Gospa Pavla Lovšetova, koncertna in ,iKte 06ebam. ki potujejo v Švico, da m operna pevka v Ljublianl priredi pod udeieže mednarodnih športnih tekem. Vi- li proti-memoran* ^umskega Zagreba 1. Polkovnik Nikola Premovič Že prvi njegov članek v »Jugoslovanski Njivi*, ki izhaja v Zagrebu, je zbudil splošno pozornost. Od takrat >koro ni bilo številke te revije, ki bi nc prinesla kakšne njegove razprave, a vse so bile enako aktualne ter rezale globoko v politične rane naših duš, kolikor te-le niso jugoslovenske. Njegove misli so jasne, slog odličen. premovič je lani kot polkovnik šel v pokoj in zato more sedaj vse sile posvetiti peresu in zadnji čas tudi govoru. Zadnjo soboto je imel v demokratskem študentskem klubu »Jugoslavija* predavanje o srbski politični revoluciji leta 1903. in o posledicah, ki jih je ta dogodek imel za razvoj Srbije in jugoslovenske ideje. V bistvu je pokazal. da je neistina- če se trdi, da je hrvatski del naroda republikanski, a srbski ne. Srbija je zemlja absolutne! oolitične svobode naroda, samo da v svojem kralin sooštuie vrbftvnsea iz* vrševatelja svoje volje. Srbijanec je človek čina (dejanja), zato se vselej ne briga za finese zakona, a mi (pre-čani) bi še revolucijo delali čisto legi-timislično po »zakonu*. — Predavanje se bo nadaljevalo. Premovič, Srbijanec, stoji na širokem jugoslovanskem stališču in pri tem ne olepšava niti grehov niti ne zmanjšuje kreposti. 2. Jugoslovenski Sokol. V soboto zvečer je jugoslovenski Sokol v Zagrebu priredil v zvezi z vojaštvom 35. pešpolka »drugareki večer*, da bi se vezi med Sokolom in vojsko očvrstile. Le ljudje, ki jim je duša se vsa avstrijska, morejo strah imeti pred tako očvrstitvijo. V Avstriji nam je bila vojska aparat, ki nam je tuj. ki ogroža našo eksistenco, ki je pa sploh stal nad državl janom. V naci-jonalni državi je državljan in branitelj države isto. Sokol in vojak isto. Zato nam je bilo posebno milo, da so v koncertnem delu večera nastopili tudi r>riprosti vojaki z deklamaciiami. en Bosanec, en Srbijanec in en Hrvat. Vsi trije so svojo nalogo rešili odlično ter želi burno odobravanje- Spominjajte se naših Pripravlja se v Zagrebu javen shod ki bo' protestiral proti memorandu Hrvatskega bloka, ki hoče naše notranje težave spraviti pred inozemstvo, želeč tuje intervencije za »hrvatsko suverenost*. okriljem Glasbene Matice v Ljubljani In v okviru Jubilejnih koncertov Glasbene Matice prilikom njene 501etnice samostojen koncert, na katerem bo izvajala najlepše samospeve naše slovenske glasbene literature. Koncert se vrši v ponedeljek 6. marca v dvorani hotela »Union*. Jubilej zagrebškega igralca. V nedeljo je praznoval član Narodnega kazallšta v Zagrebu, Andrija Gerašič, 251etnlco svojega delovanja kot Igralec Gsrašič je še zastopnik generacije, ki nam je dala Pijana, Freudenreicha, Mandroviča in Boršt- zum se izda kolektivno za vse potujoč« moštvo. Sankaška prvenstva Avstrije. Tekme so se vršile v nedeljo na umetnem sankali šču Anninger. Vsa prvenstva je odnesel sankaški klub v MOdlingn, ki si je priboril v treh točkah od petih razpis* nih sploh vsa mesti. Hockev matcb Francija-Belgija 22:» Internacionalni hockey mafcch obeh držav s« je odigral te dni na nevtralnem igr.-Sču v Ženevi. Do velike zmage je Fraa- CEŠKA UMETNIŠKA REVIJA «DlLO» O JUGOSLOVENSKI UMETNOSTI. Svojedobno so vsi češki listi Javili, da bodo sledeče številke »DUa* kl ga izdala češko umetniško društvo »Jednota*. posvečene Jugoslovanski umetnostL Glavni sotrudnik tega lista ie grafik ln umetniški historik M. D. Gjurlč, katerega marljivo delo na polju propagande za našo umetnost )e že znano. Zadnja številka »Dlla* prinaša prvi del Gluričevega Sanka o razvoju jugoslovanske umetnosti. Članek se deli v dva dela, od katerih opisuje prvi razvoj Jugoslovenske umetnosti pod bizantinskim vplivom, drugI pa vpliv Rima in zapadne Evrope. Prvi del našteva stare spomenike do; druge polovice 17. veka, torej iz dobe, j v kateri ie živela umetnost ored vtem v.J jana, Freudenreicna, manarovica in duisi- -- ;----- - , . ~d "h nikai ki so vstvarili klasično periodo naše c* pripomoglo dvehtu,* Igralske umetnosti. Gerašič je nastopil v igralcev m «cer A»nb»» » raznih karakternlh ulogah v »agrebškem | ^oodbe^ od kater* je samostanih in o kateri ne moremo bele- Posebno pažnjo obrača ^ žiti posebnih individualitet. V nadaljeva-j novejši slovenskt umetnost, ki le ^ur,C« nju te dobe do prve desetine 19. stoletja dokaj dobro znana, « J; omeni a Arsa Teodoroviča, ki ga je sma- Save pa do danes. Med imeni naioem trati za najstarejšega srbskega slikarja j Ažbeta, Ve«la. ■lakoptfa. &ntia. Vavpo- (1794), nato Konstantina Danlela in nje- tlCa. Tratnika. Jamo. Zmitka, Stemena Iti eove učence Konstantina. Arsenoviča, Po- druge. S Aleksandrovih Itd. vse do Gjor- Gjurid govori naposled o skupnl ingo-gja Krstida, Stevana Todorovida, Uro- slovenski umetnostni razstavi v Parizu 'fa Prid h ta Pavla Jovanovida, kl so leta 1918.. takoj po prevratu. Pri ter,. I vsi delovali na polju portreta, historične- obrača posebno pozornost razun na sli- 2 stttaSva taIkonografije. Slovenskih karstvo in kiparstvo zlasti tudi na gra- ga 3I1M11JIV« ____ l»x_. ..msinncf ifelrtVamC umetnikov iz te dobe pisatelj ne omenja Po ikonografikl in akademski dobi prehaja Gjurid na umetniški pokret v Zagrebu z Vlahom Bukovcem na čelu. Prehaja na osnutek zagrebške obrtne šole, kl le bila prva šola sa dekorativno slikanje, keramiko, kiparstvo in rezbarstvo ta kl le bila ustanovljena na lnicljativo dr. Kršniavlja ta društva umetnosti. V tej dobi omenja posebno Mašida, Medovida ta društvo Hrvatskih umietni-ka. Nato omenja osnovanje »Lade* ta »Vesne* (1903—1904), »Medulida* z Me-štrovldem In Vidovidem do najnovejših društev kakor »Proljetni Salon*, »Grupa flčno umetnost ter naglaša delovanje Račkega. Nadaljevanje te važne študije prinese priho -:a številka »Dila*, ki bo spremljc-na s številnimi reprodukcijami Iz 16. čc 19. veka. Čutili smo potrebo, našteti podrobneje vsebino tega članka, ker Je to prvi poskus, napisati splošni historiiskl članek c razvoju iugoslovenske umetnosti. Nalogz-ki si je nadel M. D. Gjurid. ni lahka, in če nI njegovo delo še popolno, le to pač naravno. Polagamo pa večjo važnost na propagandni namen članka nego na njegovo znanstveno stran, zato smo Gju- arusiev s^ui —» ----- ■ ---------------- , , . umetnika* »Beogradska četvorica*, Ne-iriču zanj hvaležni vkliub nekaterim po- ovisna srona. itd. imankllivostiia. • Kov! čfen! akademije znanosti v Beogradu. Na glavni letni skupščini Srbske kraljevske akademije znanosti in umetnosti dne 18. febr. so bili izvoljeni novi čla-ni akademije. Za redna člana akademije sta bila izvoljena dr. Živojin Gjorgjevič m Nedeljko Pavleti?, upravnik »Muzeja srpske zemlje». Za dopisne člane akademije so bili izvoljeni: univerzitetni pro- i fs&or dr. Tomo Zivanovič, upravnik arheološkega muzeja v Splitu monsignor Fran Bulič, pesnik Milan Rakič, slikarja Ljubomir IvanoviS in Emanucl Vidovifi, dr. Ivan Gjaja, dr. "Vlada Petkovič, dr. Jovan Erdeljak, dr. Velišin ČajkanoviS in dr. Vladimir Corovič. * Imenovanje v generalnem štabu. Za načelnika historičnega odelenja pri velikem generalnem štabu, je imenovan polkovnik Gajič. • Imenovanja v državni službL Minister pravde je imenoval za deželnosodnega svetnika pri okrožnem sodišču ▼ Novem mestu Jakoba Luznarja, okrajnega sodnika v Novem mestu. — Z ukazom ministra za šume in rudnike je bil rudarski komisar Ernest Čuček pri državnem premogovniku v Velenju imenovan za viš-jtsga. rudarskega komisarja na dosedanjem r.iužbenem mestu. — Minister za narodno .'-dravje je imenoval pisarniški pomočnici Katarino Cukovo in Slavo Juvanovo pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani za pisarniški oficiantki 1. plačilne stropnje na dosedanjem službenem meetu. — Avskultant Pavel Lenarčič pri deželnem sodišču v Ljubljani se je službi odpovedal. • Ostavka na državno službo. Peter Kapušarevič, blagajnik mariborske carinarnice in Fran Pavlovič, carinik spored-ue carinarnice v Zireh. sta podala ostavko na državno službo. * Iz državne službe je izstopil tajnik Čekovnega urada v Sarajevu, dr. Fran Kržan, ki nastopi s 1. marcem mesto ravnatelja »Ljudske posojilnice* v Ljubljani # Inženjerski izpit je napravil te dni na dunajski tehniki g. Ladislav Gržina iz Sv. Petra na Krasu. " Poroka Danes se bo poročil v Vel Laščah šef kabineta ministrstva poljopri-vrede g. Miloš Stibler z gdč, Emico Pucljevo, hčerko ministra g. Ivana Puc-ija. Iskrene častitke! * Umrl je v Zagreba za jetiko Milan Galovjč, znan izza Šaflajevega veleizdaj-nickega procesa in zaradi vohunstva na korist Madžarske, vsled česar je bil obsojen na 6 mesecev ječe. Po prestani kazni se je Galovič oženil, a ga je kmalu priklenila sušica na posteljo, kateri je sedaj podlegel. • Smrtna kosa. V Radomljah je umrl inšpektor finančnega ministrstva g. Ivan Jerman. Truplo so prepeljali v Ljubljano in se bo vršil pogreb danes ob 15. uri iz Sodne ulice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani je umrl v 88. letu starosti g. Martin Piller, uslužbenec Kranjske hranilnice in tast g. Ivana Freliha, • Prireditve v Maribora povodom kraljeve zaroke. Danee, ob pol 12. uri se bo vršila v Maribora povodom kraljeve zaroke na Aleksandrovem trgu velika vojaška parada, od pol 15. do pol 17. ure pa bo istotam sviraJa vojaška godba in bodo vojaki plesali Kola Ob 20. uri bo ▼ GCtzovi dvorani velik iles, ki ga prirede oficirji garnizije. • Promet Maribor-Ljutomer. Kakor gmo že včeraj poročali, se otvori t današnjim dnem zopet tranzitni promet na železnici Maribor-Ljutomer preko Spilja in Radgone. Vozili bodo nastopni vlaki: Odhod iz Maribora ob 6.20, prihod v Ljutomer ob 10.19, odhod iz Maribora ob 20., prihod ▼ Ljutomer ob 28.34. Odhod iz Ljutomera ob 9.30, prihod ▼ Maribor ob 14.06, odhod iz Ljutomera ob 16.47, prihod t Maribor ob 20.52. * Za župana v Pulju je bil na prvi seji novega občinskega sveta dne 20. t. m. izvoljen por acclamationem italijanski nacijonalust prof. Caivin Josip. • Ljudsko štetje v Trstu je bilo, kakor poroča »Edinost*, te dni dovršeno. Našteli so v tržaškem meetu, vštevši vojaštvo (7078 mož). 2S9.627 prebivalcev, med temi 158.904 Italijanov, 150 Furlanov, 540 Nemcev, 2 Romuna, 1 Albanec, 45 oseb drugih narodnosti in 19.387 Slovencev! Neresničnost te zadnje številke dokazuje že število otrok, ki zahajajo v slovenske ljudske šole v Trstu. Iz letošnjih katalogov je razvidno, da je teh otrok 0266! Iz tega bi sledilo, da, vsak tretji Slovenec v Trstu bodi v ljudsko šolo in da imajo tržaški Slovenci le tastih 6000 šolskih otrok, ki so ugotovljeni, potem le njihovega očeta in mater, ki sta povprečno še v mladi dobi, da pa nimajo ljudi druge starosti: nimajo ne dojenčkov, ne mladine od 12. do 24. leta, ne starcev. Do števila 19.000 kot produkta ljudskega štetja ob 6000 šolskih otrok more priti le drzna prevara. Jasno je torej, da Slovencev niso šteli ne po narodnosti, ne po obče valnem jeziku, ampak da so jih po-tajili in da so s prevaro skrčili resnično število tržaških Slovencev. * Srednje šole v Osijeku zaprte. Kakor javljajo iz Osijeka, so te dni zaprli tamkaj vse srednje iole zaradi pomanjkanja kuriva Sole ostanejo dalj časa zaprte, ker momentano ni mogoče nabaviti potrebnega kuriva. * Skupščina proti draginji v Sarajeva. Iz Sarajeva poročajo: Tukajšnja ženska društva so dala skupno iniciativo za veliko skupščino proti draginji. Skupščina se je vršila v nedeljo in je bila izredno dobro obiskana in je potekla brez incidentov. * Protestni shod proti draginji v Splitu. V Splitu se je vršil preteklo nedeljo velik protestni 6hod proti draginji Sprejeta je bila končno resolucija, ki zahteva oproščenje od državne carine na iivljen-ske potrebščine, ponovno uvedbo sodišč za pobijanje draginje ter rekvizicijo ve-likih zalog moke in drugih živil • Kap je zadela včeraj dopoldne » • Razpisana zdravniška stoiba. Zdrav- sfvenl odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Križevec-Prekmnrje. Prošnje Je vložiti do dne 15. marca. • Pevski zbor «Glasbene Matice* v Llabljani. Pevske vaje se vrše * Istem redu kot dozdal z razdeljenimi glasovi trikrat na teden. Točno in redno! — Odbor. • Pevski zbor 'Glasbene Matice* v Ljubljani. Odbor pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani poživila svoje člane pevce, da se udeleže polnoštevllno pogreba dolgoletnega člana pevskega zbora, finančnega Inšpektorja Ivana Jermana. Pogreb se vrši danes, v sredo, popoldne ob treh Izpred hiše žalosti. Sodna ulica 10. — Odbor. • Oranino-zeleni raj. Tako se glasi naslov letošnje maškerade ljubljanskega Sokola, ki se vrši ua pustni torek, dne 28. L m. v vseh prostorih Narodnega doma. Dekoracije, kl bodo odgovarjale naslovu, izvrši br. Zupan. Poleg plesnih točk Je na programu tudi konkurenca mask, kjer bo za to določena komisija izbrala tri najlepše ln za ta večer najprimernejše maske. Vsaki dostojni maski je vstop dovoljer. proti legitimiranju, kl Je obvezno pri vhodu. Zadostuje tudi sokol-ska legitimacija. Papirnatim maskam, kakor tudi mladini pod 18 letom Je vstop prepovedan. V splošnem se občinstvo opozarja, da se podreja navodilom rediteljev. Vstopnina znaša za člane le v predprodaji 10 Din, za nečlane 15 Din. Predprodaja vstopnic se vrši v petek, soboto in ponedeljek vsakokrat od 5. do 7. ure popoldne In v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Opozarjamo na predpro-dajo, kjer Je število vstopnic omejeno. Sodeluje polnoštevilna vojaška godba. • Sokol v Škotji Loki priredi v soboto dne 25. februarja v svojem domu maške-rado. Pričetek ob 20. uri. Sodeluje pristna ciganska godba iz Srema. Vstopnina za maske 3 Din. za ostale 5 Din. Izkaznice za maske se dobe v trgovini br. R. Ziherla. Podružnica «Jugoslovanske Matice» v Novem mestu Ima svoj občni zbor v petek dne 24. t m. Na tem občnem zboru NAŠI TRGOVCI IN ČEŠKOSLOVAŠKI DOBAVtTELJL še lansko Jesen so se trgovci spraševali, ali naj plačajo svoje i fakture za prejeto blago iz Češkoslovaške takoj, ali naj čakajo primernejšega nižjega tečaja, da s tem pridobijo na valuti in po možnosti znižajo cene blagu, dobavljenemu Iz Češkoslovaške. Usode-poln porast češkoslovaške krone v lan- Nora banka ▼ Zagrefcc. Kake* poročajo iz Zagreba, namerava, g. Waigner, jugoslovanski! ki je odstopil kot. ravnatelj iz Hrvata ,ug 'eskomptna banke osnovati nov denarni zavod. » Za Ki ta Industrijske evojlne oa Za grebškem zbora. Z reSenjem ministra tr govine in industrije se priznava predmetom industrijske svojine, razstavljenim na razstavi »Zagrebškega zbora.- skem letu in v prvih mesecih tekočega od 3. do 6Jum£ P«^™^,, y leta Je spravil tvrdke. kl so kupile veliko! - IV. mednarodni vzorčni velesejem Pragi se bo vršil od 12. do 19. marca 1922. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je bilo do poslanih nekaj na ta sejem se nanašajočih informativnih brošur, ki so Interesentom ▼ zbornični pisarni na razpolago. Italijanski riž. Iz Trsta poročajo-. 1-talijanska vlada je zopet ukinila zabra-no riževega izvoza. To pa pridelovalcem riža malo koristi, ker je Italija med z»-brano izgubila glavne zunanje riževe trge, kl so se oskrbeli večinoma s Span-skim ia indijskim rišem. k Porast cen volni v Madžarski Budimpešte javljajo, da so cene voltu na Madžarskem 14. t. m. narasti« na 180 do 210 madžarskih kron za t kg. - Naraščanje papirnatega denarja ■> Nemčiji. Tedenski pregled Nemške drža* ne banke z dne 7. febr. izkazuje, da sc je tekom prvega tedna ▼ februarji zvišala cirkulacija bankovcev ▼ Nemčiji za 1230.3 na 116.606 milijonov mark. — Pred ponovnim zvišanjem cea železa tn jekla v Neračilj. Iz Berlina poročaj -: Vslod obetajočega se zvišanja tovorom za gotovo računati na to, da se tekom marca ponovno zvišajo cene jekla in železu v Nemčiji Znižanje diskonta v Londona. Angle- blaga v Češkoslovaški, v plačilne težko-če, tvrdkam z manjšimi kvantitetami pa Je prizadejal občutno škodo. Le maioka-teri trgovci so plačaii promptno svoje dolgove v češkoslovaških kronah ln se tako Izognili neljubim posledicam. Prizadete tvrdke so poskušale zmanjšati zgube na razne načine. Nekatere so naznanile svoj konkurz in poskusile s pravnimi sredstvi doseči za sebe ugodno poravnavo dolgov, druge so se obrnile pismenim potom na svoje češkoslovaške dobavitelje In lih skušale preprositl za ponovno fakturiranje blaga v Jugoslovanskih kronah z vpoštevanjem tečaja češkoslovaške krone tistega časa, ko so blago naročile. Kako se bodo iztekle pravne poravnave, bo pokazala že bližnja bodočnost. Direktne poravnave s češkoslovaškimi dobavitelji niso uspele. Češkoslovaški dobavitelji se izgovarjalo, da nosi kupec blaga v češkoslovaških kronah tudi rlziko porasti češke krone, torel valutami dobiček v slučaju padca ln zgubo v slučaju naraščanja češkoslovaške krone. Jugoslovanski trgovec utemeljuje zahtevo po ponovnem fakturiranju po tečaju češkoslovaške krone v času svojega naročila in opozarja na delstvo, da bo jugoslovanska trgovina prlmorana, če ne ___________ pride do poravnave, poiskati si novih do-ig^ banka" je znižala diskont od 5 na baviteljev. Pri tem misli naš trgovec v j 4 m ^ ^ t femer ge je doseglo naj prvi vrsti na dunajski trg, ki dale v resni-: ^^ ^^ ilia i«ta 1914 Zadnje zniža-cl 6e enkrat cenejše blago, kakor Je če- ^"menične obrestne mere angleške bar, škoslovaško. i ke se je izvršilo lani dne 8. novemb. Zn.-; MoJe mnenje v tem že a priori pone- j;[no ^ IQjianje je, da je anglešk.-; srečenem poskusu poravnave Je sledeče: ^^ ^ 1921. stopila z diskontom Trgovec ne sme v nobenem slučaju za 7 ^t. Glavni vzrok znižanja bo najdaljšo dobo špekulirati z valuto. V čaka- hfže pre"M'jšnji denarni tok na londonskem nju, da češkoslovaška krona pade, da s tem porabi čimmanj jugoslovanskih krcn ie* quc p. u m. - češkoslovaških in za poravna bo poročal glavnt ^^^^Ivo faktur, vidim špekulativni moment s ebč. svetnika v Ljubljani. Prizadetim j Mariboru 671etnega železniškega upoko- družinam naše iskreno sožalje! • Protipredlog. V svoji veliki skrbi in ljubezni do uredništva mu včerajšnji ^Slovenec* priporoča, naj gre v prostih popoldanskih urah kidat sneg. da bodo rako ljubljanske ulice očiščene snega. Boljši bi bil pa takle predlog: ako bi mestni magistrat nagnal pred nekaj tedni stotine brezposelnih ljubljanskih kanonikov, župnikov, kaplanov, redovnikov in redovnic b kidanju snega, bi bila danes Ljubljana suha in čista kot nobsno mesto, saj ti imajo časa ves dan. uradniki pa le bore popoldne. Zamenjava petdinarskih bankovcev. Delegacija ministrstva financ javlja uradno: Petdinarski (dvajsetkron-?ki) bankovci državne izdaje se bodo do 5. marca 1.1. od davčnih uradov in finančne deželne blagajne brez nadalj; rtega sprejemali v plačilo, zamenjavali pa le v krajih, kjer ni podružnice Narodne banke in kolikor dopuščajo raz-roložljiva sredstva. Pozneje, in sicer do 5. junija t, 1. bodo pa ti organi samo še posredovali zamenjavo potom Narodne banke. Podrobnejše določbe .-o razvidne iz razglasa delegacije z dne 20. februarja t. U št. 255/V./Val., ki