103. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 7. maja.
XXVII. leto, 1894
i I
Jahftja viak dan ive<er, izirnSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatro-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden aaesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta a gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oananila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvoje na Kongresnem trgu at. 12. Dpravnietvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Za slovenske ljudske šole na Koroškem.
Državni poslanci dr. F e r j a n č i č, K 1 u o in tovariši ho v seji poslanske zboru.c-j dne 4. t. m. stavili do naučnega in iuistra naslednjo interpelacijo:
Občinski za^top in krajni šolati svet slovenske občine Globasnica na Koroškem sta neposredno pri visokem c. kr. uaučnem ininisterstvu vložila peticijo, naj bo na ondotui ljudski šoli uvede slovenski učni jezik. C. kr. naučuo ministerstvo je to peticijo poslalo c. kr. dež. Šolskemu svetu koroškemu v kompetentno rešitev in ta je z odlokom z dne 13. febru-varja 1892, št. 399 peticijo odbil zategadelj, „ker se je drugi, Solo vzdržujoči faktor, koroški deželni odbor, izrekel zoper vsebino in tendenco peticije u
Zoper ta odlok sta se imenovani korporaciji pritožili na c. kr. naučno ministerstvo.
Ker so vsled upliva c, kr. naučnega minister-stva koroška šolska oblastva od prej navedenega nagiba odklonitvi odnehala, je c. kr. dež. šolski svet z odlokom z dne 21. avgusta 1892 št. 922, premenjajoč svoj odlok z dne 13 febiuvarja 1892 razdelil dotlej dvorazreduo ljudsko golo v Globasuici v dve jedno* razrednici, v takozvano utrakvistiško in slovensko, s skupnim vodstvom in sicer z oz-rom na to „da je v tem 58 posestnikov in roditeljev šolo ohiskujočih otrok prosilo, naj ostane pri dosedanji jezikovni uredbi."
Ne glede na sredstva, katera se porabljajo v slučajih, kadar so za uvedenje slovenskega učnega jezika prositi občinski zastopniki in krajni šolski sveti, da se posamičniki pregovore, naj se potegnejo za dosedanjo uredbo, sklicujemo se na interpelacijo poslancev Ž u k I j e , K I u d , dr. Ferjančič in tovarišev v 177. seji dne 5. decembra 1892, Ba kutero še ni bilo odgovota, v kateri so se torej brez dvoma navajala gola fakta, invkaterise je vlada obvestila o kričečem slučaju, kako se je c. kr. okrajni gluvar Celovški postavil zoper slovensko ljudsko šolo.
Tudi zoper rečeno odločbo dež. šolskega sveta, 8 katerim se je šola razdelila, rekurirala sta krajni šolski svet in občinski zastop na c kr. naučno ministerstvu in dokazovala, da za tuko razdelitev ni
zakonitega uzroka, da v jednorazrednici ni moči doseči tistih uspehov, kakor v dvorazrednici, tem manj, ako uči na obeh Šolah samo jedna učna moč, in da v oblini ni nemških otrok, ki bi mogli obiskovati takozvano utrakvistično ali točneje rečeno nemško šolo.
Vzlic temu in ne čakajo rešitve ministerijal-nega rekurna, bo je Šola začetkom šolskega leta 1893 razdelila.
Utrakvistične šole se imenujejo na Koroškem tiste šole, v katerih se v zmislu ukaza dež. Šolskega Bveta z dne 26 septembra 1890, Št. 1623 slovenski otroci v prvih dveh šolskih letih seznanijo s slovenskim in z nemškim jezikom, od tretjega leta naprej pa je nemščina izključni učni jezik, slovenščina pa se le tri ure na teden uči in sicer so te ure zadaje pri dopoludanskem pouku. Jasno je torej, da se te šole le abusivno imenujejo utrakvistične ali slovensko-nemške.
Občine in krsjni šolski sveti, zahtevajoči slovenskih šol, precizujejo svojo zahtevo tako, da bodi slovenščina v vseh razredih učni jezik, nemščina pa začenši b tretjim šolskim letom učni predmet.
Da bi se napolnile utrakvistiške šole, se rabijo najzanikaruejšu sredstva. Ne glede na prigovarjanja, pretenja in zapeljevanji vseh vrst, upisuiejo šolski voditelji vse tisto otroke, katerih roditelji rečejo, naj bi se otroci tudi nemškega jezika učili — v mislih imajo šolo s slovenskim učnim jezikom, na kateri je nemščina učni predmet — v utrakvistično šolo, dočim preostanejo za slovenske šole samo tisti otroci, katerih roditelji odločno vztrajajo pri zahtevi, naj njihovi otroci obiskujejo šolo s slovenskim učnim jezikom.
Šolskemu vodji v Globasnici se je začetkom šolskega leta 1893 na ta način posrečilo v povsem slovenski občini Globasniški izmej 207 šolarjev naloviti 121 šolarjev za utrakvistično šolo.
Ko bo je začelo šolsko leto, je učitelj več od roditeljev v slovensko šolo poslanih otrok zavrnil in domov poslal.
V zapisku šulsk h zamud na tej šoli za čas od 7. aprila do 1. maja 18U3 je vpisanih več otrok, pri katerih navaja učitelj kot uzrok zamude .reni-
tenco", katere krajni šolski svet oprsšča z opomnjo, .da bo otroci pošiljajo v slovensko šolo, da pa jih učitelj vedno zavrača, ker zahteva, naj obiskujejo utrakvistično šolo", dočim okrajni šolski svet roditelje teh otrok obsoja na globo in v zapor, češ, ,da so se roditelji pri Šolskem vodstvu izrekli za obisk utrakvistične šole".
Razen teh in drugih nezakonitosti), ki se ne primerjajo samo na tej šoli, ampak sploh na ljudskih šolah v slovenskih krajih na Koroškem, bo od krajnih šolskih svetov v teh krajih s pretenjem z globami zahteva, naj svoje dopise okrajnemu šolskemu svetu pišejo v nemškem jeziku ali slovenskim dopisom dodajajo nemške prevode, katera zahteva ni utemeljena niti v zakonih, niti v uaredbah.
Z ozirom na to, da se zaradi nezakonitih in nenaravnih uredb ca ljudskih šolah v slovenskih okrajih na Koroškem ondotno slovensko prebivalstvo že več let pri šolskih oblustvib, pri c. kr. naučnem m i ni.ste rut v u in v številnih peticijah na poslansko zbornico pritožuje;
z ozirom na to, da je 1. 1891 posebna deputacija, sestavljena iz zastopnikov vseh delov slovenskega jezikovnega območja na Koroškem, neposredno pri c. kr. vladi na Dunaji prosila, naj se šolske razmere v tem jezikovnem območji zakonito urede;
z ozirom na to, da zastopniki slovenskega naroda v tej visoki zbornici že leta iu leta pojasnjujejo žalostne in nevzdržljive razmere glede slovenskih ljudskih šol na Koroškem, d* so to zadnjič storili po poslancih dr. Gregoree iu Robič v 282 seji dne" 27. aprila 1894 iu da so zahtevali odpomoči v interpelacijah, stavljenih v 46. seji dne" 14. julija 1891 in v 177. seji dno 5. decembra 1892, na kateri še niso dobili odgovora, in z ozirom na to, da v su ta prizadevanja še niso imela uspeha, vprašajo podpisanci Njega ekscelenco gospoda naučnega ministra :
1.) Ali hoče Njega ekscelenca preiskati nenaravne in nezakonite razmere na ljudskih šolah v slovenskem jezikovnem območji na Koroškem in
2) če so izkažejo razmere resnično kot take
LISTEK.
Šolska slika.
Srb-k i Iplial L. K. Laz are vi ć. Preložil J. P, P la nI n s ki.
III.
(Dalje.)
Tu on še silneje udari po desnem volu. Vola hipoma potegneta. Pavao se prime za zadnjo os in sede nanjo, in zakliče, od daleč ozrši se nazaj, učitelju: — Zapomni si, učitelj, komu Bi dejal, da je živina 1
Seljaki so sicer videli, da je ta učitelj vse kaj drugega od prejšnjega, in sodili smo vsi, da je učen človek, ali marali nismo zanj. Posebno ga je črnilo to, da ga pop niti v Ubta ni jemal.
Nihče ni občeval ž njim, izimši nekega Jrro tija Kovać-iv.ć*, kateri ga je zagovarjal in branil. Ta Jerotije jo celo k njemu zahajal. Kaj sta govorila, no vemo. Nekoč privleče Jerotije američanBki plug in se hvali, kako ga je učitelj naučil. Ali ko ga zabodo v krčevino, poči plug na dve polovici, kakor da je od leda. Jerotije psuje, kar mu na jezik pride, češ, da se da on ačiti od koga, kateri ni ne oral nI kopal. Tako tudi on ostavi učitelja njemu samemu in njega glavi.
Odslej je postal učitelj še bolj tih in osamel. Neki večer je pisal svojemu tovarišu: . . . »Vse zaman! V narodu se ne da nič napraviti. Poteguj se zanj, pišoč iu govoreč, upropaBtil sem svojo karijero in pa) na to, da mi je biti učitelj! . . . Tu so se mi vsi poskusi izjalovili. Narod je glup in zabit! Imajo ti popa, kateri še z dvema, tremi kapitalisti pritiska na polovico sela, a vse iz pobožnega namena. On s temi kapitalisti izsesana seljaka — pospešuje njega glupost — ne da bi sam kaj delal!. .. Kar obupati mi je, zročemu to krivico! ..."
IV.
Petrov dau je napočil. Vsak dan smo pričakovali, da sporoči Mara po voz. Ali Petrov dan napoči, a pisma od njo ni. Neki večer, tretji dan po Petrovem, vračajo se ljudje s polja, pa sto e pred sodiščem in se razgovarjajo nekaj o sušilnicah za sadje. Jaz sem bil z Radojem Nikodićem na lovu, in ko sva se vračala, pomešala sva se tudi midva mej narod. Mračilo se je Že. V daljavi zapazimo voz. Kmet pogleda tje na ono stran, zamežikne z očmi in se trudi, da pogodi, kdo je. Kar tleskne z rokami:
— Mara!
— Mara! vzkliknemo vsi, pisar pa biti kolikor more, da poroči popu.
Radoje izproži dvocevko. Pop hiti go'oglav vozu nasproti in ko voz postoji, razširi pop roke in ihti, vetrič pa se mu igra s sivo brado in z ono malo las na glavi.
Mara je sedela suma zsdaj na vozu. Hitro vstane. Z levo roko prime krilo, z desno si snima klobuk z glave, prime se za lestvo in na lahko skoči na tla.
Pop jo prime z obema rokama za glavo in ji poljublja čelo, nam pa kapajo solze. Pozdravlja se z nami — kakšna je, komaj jo poznaš! A kadar komu izmej nas mladeuičev poda roko, vsak ves zardi. Zbere se mnogo sveta, potem pa jo kakor nevesto spremljamo na popov dom. Pop niti ne more govoriti od veselju, samo oči si otira, in le starejši ljudje jo kaj povprašujejo, a mladim s» je čisto zavezal jezik. Ni Šala, kakor kaka gospa! Pa kakšna ji je osa oprava, in kako gre! . . .
Dtugi dan je vstala, stopila na prsg, pa gleda. Pop je bil že davno na vrtu, in vsak hip gre pogledat, ali je Mara že vstala. Pred zoro je bil lahek dež. Zemlja je bila povsod vlažna, a z murve nasproti vrat še niso izhlapele deževne kapljice, in ko jih je obsijalo jutranje solnce, svetijo se kakor lestenec v mestni cerkvi. Na bukvi kljuje detal, a z oreha se mu odziva žolna. Solnce blišči, a oblaki se razhajajo. (Dalje prih.)
— o čemur ne dvomimo — ali hoče poskrbeti, da se ljudska šola v tem jezikovnem območji uredi na jedino pravi in tudi od Njega eksceleoce za to priznani podlagi, da se namreč slovenski materni jezik otrok uvede kot učni jezik.
Na Dunaji, 4. maja 1894. Ferjančič, K 1 u n , Čestmir L a n g, Alfred Coronini, Pfeifer, dr. Žamanek, Spin-čić, dr. P a c a k, Šuklje, K u š a r , Perici Dapar, Ha jek, dr. S l a v i k , Globočnik, dr. Fort, Po v še, dr. Gregorčič, Naber-goj, dr. Kramar, Robič, dr. Gregorec, dr. B 1 a Ž e k , dr. H e r o 1 d , dr. K a i z 1, dr. Šil, Sokol, Sehnal, dr. Slama, dr. Dyk, Purghart.
Državni zbor.
Na Dunaji, 4. maja.
V današnji seji rešila je zbornica zakonski načrt glede olajšil pri posojilu mesta Dunajskega v znesku 35 milijonov kron in potem nadaljevala razpravo o proračunu finančnega ministerstva,
Začetkom seje odgovarja minister notranjih del marki Bacquebem na interpelacijo glede postopanja politiških oblastev pri delib za rešitev za-jetnikov v L'Jglochu. Minister navaja, kaj se je vse storilo, opravičuje prizadete politiške organe, da so vse storili, kar je bilo mogoče, če pa so stvar morda nekoliko narodno začeli, je upoštevati, da še niso bili v takem položaju, in izreka mnenje, da zajetnikov ni več rešiti.
Ministrov odgovor ni naredil dobrega utiša. Po sodbi poučenih poslancev in strokovnjakov niso rešilno akcijo vodeči politiški organi storili tega, kar bi bili mogli in morali, in zato m>slijo nemški poslanci iz Štajerske stvar pri drugi priliki obširneje pojasniti. Po ministrovem odgovoru se je začela razprava o zakonskem načrtu glede olajŠil pri Dunajskem poBojilu v zuesku 35 milijonov kron.
Posl. Exner govori proti predlogi, ker vlada ni ustregla vsem, v tem oziru izrečenim željam Dunajskega mesta. — Posl. dr. L u e g e r govori v istem zmislu in zavrača trditev, da so razmere na Dunaji jako dobre, kajti dohodki bi se dali k večjemu pomnožiti, če bi bb zidom nalož 1 poseben davek. — Finančni minister Plener odgovarja predgovornikoma, dokazujoč, da je vlada faktično ustregla vsem željam Dunajske občine glede tega posojila. Ko so še posl. Su.es s, Lueger, Blaže k in poročevalec Gniewosz govorili, začela se je specijalna debata, pri kateri je posl. Krona-vvetter vlado Btrahovito napadal.
Zbornica je potem predlogo odobrila in nadaljevala razpravo o proračunu finančnega ministerstva in sicer o točki „kolki in pristojbine".
Posl. dr. Kronavvetter je utemeljeval resolucijo glede premembe pristojbinskega zakona, posl. Hagenbofer je tožil, da nižja davčna oblast »a z davkoplačevalci grdo ravnajo, posl. Gess-mann pa je govoril za odpravo časuiškega kolka, dokazujoč, da je pobiranje časniške kolkovine največja krivica, ker je večina listov pasivna, dižava se pa vender ne sramuje, vzeti jim petindvajset odstotkov brutto- dohodkov. — Ker je bilo le malo poslancev v zbornici, predlagal je posl. dr. Lueger konec seje, podpredsednik Abrahamovicz pa ni hotel dati tega predloga na glasovanje niti konsta-tovati nesklepčnost, nego je dal besedo posl. Pi-ninskemu, vsled česar je nastal jako buren prizor. Posl. Pininski je dokazoval, da je prememba pristojbinskega zakona neobhodno potrebna in rekel, da bi koalicija mogla v tem oziru kaj koristnega storiti. Zato je obžalovati, da izvestni listi trde, da je mej koaliranci mnogo nasprotnikov koaliciji, saj mora biti ta in oni prijatelj koalicije, pa ima pri raznih vprašanjih vender svoje mnenje. — Posl. Hauck je omenil dogodbe v tiskovnem odseku in rekel, da se časniški kolek samo zato ne odpravi, da bo židovskim listom ohrani monopol. — Posl. Wrabetz je govoril tudi proti časniškemu kolku in priznal, da ga vlada sedaj ne more odpraviti, ker dotičnih dohodkov ne more pogrešati. Govorila sta 8e posl. Gniewosz in dr. Kaizl, potem pa se je vršilo glasovanje in so se vzprejele v razpravi stoječe proračunske točke.
Pri razpravi o proračunski točki .loterija" govoril jo posl. dr. Rose r in navajal vzglede, kake posledice ima ta uredba.
Pri točki „mitnice" nnela se je daljša debata, potem pa je zbornica vzprejela vse v razpravi sto*
ječe točke in s tem končala debato o proračunu finančnega ministerstva.
Prihodnja seja bo v torek.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 7. maja.
Kriza v ttohentvartovem klubu.
Sobotni .Slovenec* presenetil je svoje čitatelje s člankom, v katerem naravnost ob'
soja  postopanje  slovenskih koali-
r a n c e v. m Slovenec" piše glede že rešene krize v Hohenvtartovem klubu: »Ni nam znano, kako da so razen Hoheaw«rta glasovali slovenski poslanci v tej zadevi v klubu, vendar smo mnenja, da so tudi v tem vprašanju, kakor doslej v drugih, solidarno postopali z nemškimi konservativci. Iziavljamo pa tukaj odkrito in naravnost: Dan za dnevom se nam manjša tudi tista mrva zaupanja, katero Brno še do sedaj imeli v koalicijo. Dogodki zadnjih tednov ao nam ssto povoda — preveč 1 Dva poslanca Treuinfels in Pininski drznila sta se sramežljivo sicer, a vendar jasno poudarjati krščansko vzgojo, a sta bila brezozirno napadana od koalirancev, ki se pa sami sedaj oblastno pripravljajo slovesno obhajati 25let-■teo novega šolskega zakona. Krščanski poslanci torej niti govoriti ne smejo za versko šolo, dočim je liberalcem še vedno v veljavi in proslavi mejverska šolal — V narodnem oziru smo tam, kjer smo bili; v gospodarskem oziru pa vse vlada in odločuje veliki kapital v Škodo ljudstev. Naše krščansko-soci-jalno stališče nam prepoveduje kakorkoli sodelovati pri sistemi, katera je nam katoliškim Slovencem v mnogem oziru k varljiva. Kaj da pride, ne vemo, a to vemo, da valutna preosnova se ne vrši v prospeh drŽave in njenih narodov, marveč le v prospeh velikega kapitala in zato obžalujemo, da uprav slovenski zastopnik grof Hohenw.rt b krizo, katero je provzročil v svojem klubu, ovira prosto postopanje krščanako-socijalnih poslancev svojega kluba." — „E iinoBt" piše o postopanju slovenskih koalirancev : .Ti naši koaliranci res ne vidijo in ne slišijo druzega več nego koalicijo. Kaj njim do tega, da nameravana preosnova valute utegne postati osode-polna za vso državo, kaj njim do tega, da se te preosnove vesele le židovski kapitalisti — g«neral Hohenvvart hoče tako, pa: basta! Kako "pravicijo ta svoj korak?! S svojim „konservatizmom" nam uikakor ne smejo priti z ozirom na okolnost, dano nemški konservativci odločni nasprotniki preosnove valute. Slednjič s<* morajo odpreti oči slednjemu, tudi najponižnejšemu in naj-zaupljivejšemu volitcu slovenskemu, da ti naši koaliranci dajejo vladi svoje glasove, volil-cem pa lepe besede in k večjemu tudi — lepo pobarvana državnozborBka poročila.«
Državni »bor.
Presidij poslanske zboruice in parlamentarna komisiia kualiranib strank se trudi na vso moč, da bi poslanska zbornica dognala svoja dela do konca meseca maja. Zato se je določilo, da bo tekom tega meseca še devetnajst sej. V torek, sredo in v četrtek bo razprava o valutnih predlogah, od 12. do 14. bodo binkoštni prazniki, dne 15. in 16. pridejo na vrsto trgovinske pogodbe in lokalne Železnice, naslednji štirje dnevi se bodo porabili za rešitev proračuna trgovinskega ministerstva, daljnji trije dnevi pa za proračun poljedelskega ministerstva. Dne 25 in 26 se bode razpravljalo o noveli k tiskovnemu zakonu, če pride sploh na vrsto, kar pa skuša vlada preprečiti, potem pa pride na vrsto proračun pravosodnega ministerstva in nekatere manjše predloge.
Poljaki in valutne predloge.
V soboto zvečer se je sešel poljski klub, da se posvetuje o valutnih predlogah. Na sejo je prišel tudi finančni minister Plener in svoje predloge opravičeval v dve uri trajajočem govoru ter končno sicer po ovinkih ali vender za razumevanje dovolj jasno stavil kabinetno vprašanje. Klub se ima danes posvetovati o predlogah in skleniti, kako mu je glasovati. Opozicija ima doslej 22 glasov na svoji strani in torej proti večini ne more ničesar opraviti, zlasti ker je priskočil gališki namestnik Bsdeni vladi na pomoč. Klub bo torej glasoval za vladne predloge.
JHalorusko gibanje.
Te dni je bil v Lvovu občni zbor maloruskega političnega društva .Narodna Rada", katerega so se udeležili tudi maloruski poslanci Romatčuk, Bar-vinski, Vahojanin, Savčuk in drugi. Zbor je koaliciji naklonjenim poslancem izrekel nezaupanje in vzprejel resolucijo, naj se vsi narodni elementi združijo na vkupno delovanje zoper koalicijo.
Ogereki državni »bor*
Poslanska zbornica je v zadnji seji brez debate, katere ho se vladni krogi silno bali, odobrila poročila peticijskega odseka, da se peticije glede re-patriirauja Lajoša Kossutba denejo v arhiv, ker ni več povoda, baviti se ž njim. — V magnatski zbornici se je danes začela rasprava o zakonskem predlogu glede civila« poroke.
V na nje države.
Sodbe o Milanu. Glasilo sedanje srbske vlade, .Red", primerjs Milana pravičnemu Aristidu, katerega so bili Ate-njani iztirali, in pravi, da je imel kralj pravico, po-milostiti Milana, ker so bili zoper Milana izdani zakoni sanj kasen. — V očigled takemu cinizmu pač ni neopravičeno, če trde* radikalni listi, da se v Srbiji širi javna demoralizacija s najvišiega mesta, — Paterburške .Novosti" pravijo, da mlademu kralju ne preostane drugega nič, kakor zadnji korak — odpovedati se kroni in pr b-či Milanu zvestobo, to je, novic uprizoriti Milanovo komedijo Is I. 1889. Milan se je bil prostovoljno odpovedal prestolu in vsem svojim pravicam kot član vladajoče rodbine in srbski državljan. Ta abdikacija se je uzakonila, če pa je ta zakon kralj razveljavil, kršil je ustavo. Radikala in liberalci bodo imeli težko stališče, ker ima Milan na svoji strani vojsko in avstrijsko pomoč. Pri vsem srbskem prevratu so avstrijski ageuti igrali odločilno ulogo, (las   niso stopili izza kulis.
Vnanja politika Italije Te dni je bila v italijanski zbornici velika debata o trozvezi in o vnanji politiki. Tudi Crispi je govoril in sicer jako zanimljivo. Rekel je najprej, da ima trozveza samo defenziven namen, potem pa je dokazoval, da bi Italija svoje vojske ne smela zmanjšati, tudi če bi izstopila iz trojne zveze, zakaj če bi iz te zveze stopila in zmanjšala vojsko, bi se Francija zanjo ne meaila, dočim bi na vzhodu nastala zanjo velika nevarnost. Ako bi Italija imela malo vojuko, bi v slučaju evropskega koell kta morala plačati troške. L 1866. je bila pri Kustoci in pri Visu premagana, ker ni imela zadosti velike vojske iu zategadelj ni dobila vzhodnih Alp. Reagiral je tudi na trditev nekega poslanca, da mora Avstrija raspasti, rekši, da je naša monarhija vojaško in politično tako močna, da na to pač ni misliti. V slučaju razpada pa bi nastala s tem za Italijo velika nevarnost, ker bi se posamui narodi ne mogli ubraniti vnanjth nasprotnikov, in bi vsled tega padla Italijo pred Orijentom braneča trdnjava. Tudi vprašauje o splošnem razoroženju in o ustanovitvi mejnarodnega mirovnega razsodišča je prišlo v razgovor. Neki poslanec je bil namreč predložil resolucijo v tem cmiBlu, Crispi pa jo je odklonil in pri tej priliki povedal sebi in srojemu stališču v oprav iftenje, da se je že I. 1877 na prošnjo Gatn-bette pogajal a B'smarckora glede splošnega raz-oroženja, da Bsmarck ideji sami pač ni bil nasproten, nje izvršitev pa zmatral za neizvedljivo.
Prevare pri Rimski banki. V znani sferi radi prevar pri Rimski banki, v katero afero so zapleteni tudi razni aktivni politiki, ministri in poslanci, začela se je te dni kazenska obravnava. Vlada je storila, kar je bilo mogoče, da prepreči škandal in to njeno prizadevanje je bil uzrok, da se je knzenska obravnava zoper zatožeeeg* guvernerja Tanlonga in njegove sokrivce toliko časa odkladala. Tanlongo tudi neče imenovati nobenega imena. Pravi, da je dal svoja dokazila shraniti kardinalu Schiaffiiu, da pa so najvažnejša izginila. Sicer pa ne prizanaša nikomur in je bivšega ministerskega predsednika Gioiittija že močno kompromitiral.
Domače stvari.
— (Slovenska Matica.) Na dnevnem redu letošnjega občnega zbora so tudi dopolnilne volitve v odbor. Ksodidatje, katere priporoča Matičarjem več društvenikov v izvolitev, bo sledeči gospodje: 1.) dr. Do len se H in ko, c. kr. dež sod. tajnik v Ljubljani; 2) Kersnik Janko c. kr. notar in graščak na Drdu; 3 ) K o b I a r Anton, kurat v prisil »i delavnici in muzejski arhivar v Ljubljani; 4) dr. Lam p d Frančišek, sem. prof-sor in ravnatelj „Mirijanišča" v Ljubljani ; 5.) Leveč Frančišek, c. kr. real. profesor v Ljubljani; 6. dr. Sernec Josip, odvetnik, dež. poslanec in posestnik v Celji; 7.) Šuman Josip, c. kr. dež. šolski nadzornik v Ljubljani; 8.) dr. Suh t [van, stolni prost v Trstu; 9.) dr. Tavčar Ivan, odvetnik, dež. poslanec in posestnik v Ljubljani — vsi že dozdaj Matičini odborniki is 10 ) 2umer Andrej, mestni nadučitelj voditelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Ljubljani na mesto pokojnega odbornika Ivana Tomšiči.
— (Bivši .Slovenij ani" v Ljubljani) sestali so se v soboto zvečer npri Slonu" v prijateljsko družbo, — spomiuat se tistega lepega Časa, ko bo v najlepši mladosti zbrali se v „Sloveniji", katera je tudi v istih urah na Dunaji praznovala s komersom petindvajsetletnico svojo. Nastala je družba, kakor je poudarjal g. dr. Majaron v svojem ogovoru, brez posebnih vabil in brez oficijalnega programa, pač pa zato, ker se vsak rad spomina prvega društva, katero se mu je odprlo, ko je za-dobil zlato akademiško svobodo. In to je bila ude-hžnikom vsem Dunajska „81ovenija"! Zbralo se jih
je 25, tako da bo bili zapored zastopani skoro vsi letniki od prvih dnij .Slovenije" počenši do najnovejšega časa. Dva ustanovitelja gg. profesor in šolski nadzornik Fran Leveč ter polkovni zdravnik dr. Stare sta pričela vrsto, a zaključila sta jo sedanja člana gg. jurista Ravn har in Vencajz. Večer je izpolnil svoj namen; iz kraja bolj resnega značaja presadil je polagoma vse na polje Šepavosti, kkkeršno se je odpiralo leto za letom pri neoficijalnib delih „Sloveuijinih" sej. Pred vsem se je odobrilo nekaj nasvetov g. dr. M a j a r o n a : odposlal se je brzojavni pozdrav na Dunaj „Slove-nijinemu" komersu in nabralo se je za .Slovenijo" 150 kron. Osobito pa se je z veseljem vzprejel predlog, da bodi predsednik temu večeru soustanovnik .Slovenije" gosp. prof Leveč. Leta je potem ves večer porabil vsako priliko, da je pripovedoval mičoe dogodbice iz slovensko-dijaških krogov svoje dobe, dogodbice, ki so vzbujale neprestano veselost. Vzlasti pa je zanimal njegov prvi govor, v katerem je popisoval postanek .Slovenije". S tem je bila tudi v zvezi prva njegova, oduševljeno vzprejeta napitnica: slovenskemu narodu! Drugih udeležnikov zdravice bo prav tako spominjale na jedno ali drugo dugod-bico zadnjih 25 let .Slovenije. Nupivuii so g. Btud. jur. Ravn i har Btarejšinain, gosp. dr. M uro It predsedniku večera, g. dr. Kušar značajnost, g. prof. Stritof navzočuirn bivšim predsednikom „Slovenije" (gg. prof. Leveč, notar Gogola, dr. Volčič, dr. Majaron, dr. Babnik, dr. Kušar, uvsk. K *«ally), g dr. Vilfan narodni zvestobi, g. Karol Plei-wcisa .Sloveniji". Za „ž'daao voljo" pa je najbolj skrbel g. dr. Kušar, ki je najprvo čital svoj zapisnik o „zadnji" seji .Slovenije" v nebrojnih okroglih verzih, u tekom večera sploh družbe iz smeha in iz preteklih .let nerodnih" izpustil ni. Da tudi petja maukalo ni, to je po sebi umevno. Sploh bilo je tako, kakor „njega dni", s spomini na .Slovenijo" pomladi se vsak njen bivši član, — in sobotni družbi želimo, da bi se prav tako pomlajena našla ob „Slovenije" petdesetletnici!
— (Dnevni red seji občinskega sveta Ljubljanskega,) v torek, 8 dan maja 1894. ob 6. uri zvečer, v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Pravnega is personalnega odseka poročilo o resultatu letošnjih dopolnitveuih volitev v mestni zastop. III. Stnvbiusk.ega odseka poročilo a) o predlogu glede" otvoritve cest« med Velkovrho-vnn in Suy*rjevim posestvom na Realjevi cesti ; b) o Kocmurjevi izjavi glede zazidanja gorenje parcele Jalenovega posestva na voglu Resljeve ceste iu Poljskih ulic; c) o V. Treota ponudbi glede nakupa dveh občinskih stavišč. IV. Šolskega odseka poročilo a) o določilih, kako se oddajuj ustanova letnih 250 gld, osnovana 1881. I. za obiskovanje kake višje obrtne šole; b) o računu vodstva I. mestne deške ljudske šote glede porabe dotacije za vzdrževanje šolskega vrta v Šolskem letu 1892/3.; c) o istega vodstva računu glede porabu dotacije za stalno razstavo učil 1893 leta; V. Puliuijakega odseka poročilo a) o vabilu na higijenični kongres v Budimpešti; b) o računih za zdravila nabavljena mestnim ubugiin 1893. leta. VI. Vodovodnega upraviteljstva predlog, da se podaljšaj jedna vodovodna cev pri mestni graščiui Podturuom do ondotaega gospodarskega poslopja. Tajna eeja.
— (Zadušnica za cesarico Marijo Ano.) V Liubljauski stolni cerkvi bila je d*nes ob 10. uri dopotudne slovesna črna maša za leto 1884. umrlo cesarico Marijo Ano. Cerkvene slovesnosti udeležili so se civilni in vojaški dostojanstveniki, zastopniki raznih korjioracij in mnogo pobožnega občinstva.
— („Radogoju") pristopila je za ustanov-nico .Notranjska posojilnica" v Postojisi. .Vivat sequeuBa!
— (Za žuleznico izŠkofjeLoke »Gorico.) V seji državnega zbora dne 2. t. m. izročil je posl. dr. Gregorčič peticijo, v kateri prosijo podpisana, da bi se popolnila državna železnica s progo Škofia L ika-Gorica. Peticija ima podpise občin: Škofja Loka, Poljane, Trata, Oselica, Žire, Dole, Črni vrh, Godovič, Vojsko, Cekovnik, Spodsja Idrija, Cerkno, Šabrelje, Št. Viška gora, Ponikva, Sv. Lucija pri Tolminu, Volče, Ročinj, Kanal, Deskla, Grgar, Čopova n, Solkan pri Gorici, — dalje podpis C. kr. rudniškega vodstva v Idriji in okrajnih cestnih odborov v Škofii Loki, Idriji, Cerknem in Kanalu pri Gorici.
— (Izlet pevskega zbora .Glasbene Matice") je privabil včeraj popoludne mnogo gg.
pevk in pevcev ter druzib članov .Glasb. Mat ce" in prijateljev slovenske pesmi v prijazne Dolnice pri Utiku. Pri .Miklavu" bilo je dobro poskrbljeno za razna okrepčda, za katera sta poleg domačega krČmarja skrbela Se dva marljiva ambulantna prodajalca iz društvenih krogov. Moški pevski zbor je zapel nekoliko točk, na podu pa se je plesalo ob zvokih harmonike prs v po domače. Prosta zabava na senožeti je vzbujala mnogo smeha. Ob 7. uri odrinila je družba večinoma peš po drugem potu zopet proti domu
— (Gospa Borštnikova in gospod Borštnik) zapustila sta v soboto Ljubljano in se preselila na Hrvatsko. Da bo jezikovno osposobita za svojo karijero ua hrvatskem odru, mislita se čez poletje nastaniti v Glini, kjer se govori klasična hrvaščina. Slovensko gledališče je izgubilo ž njima svoja najsposobnejša člana, ki sta je dičila mnogo let a svojim umetniškim delovanjem. Mi jima želimo obilo Breče na novem potu!
— (Izlet.) Učenci druge mestna deške šole v Ljubljani napravijo v Bredo dne 9 t. m. pod vodstvom svojih učiteljev izlet na Rožnik. Tu se bodo udeležili službe božje, potem pa bode raznovrstna zabava ter pogoščenje mladih izletnikov. Dan je pouka prost.
— (Prvo črešnje) bo prinesle Vpavke minuli teden na L ubljauski homeuj. Prodajajo se zdaj po 50 do GO novčičev kilogram. Kakor bo čuje, j h bode letos precej obilo.
— (Vreme.) V soboto popoludne nastalo je v Ljubljani hladno vreme in proti večeru je celo začel po malem naletavati sneg, ki pa je kmalu zopet ponehal. V raznih krajih pa je moralo snežiti, ker se je temperatura prav Čutno znižala. Včeraj je bil prav lep solnčen dan, danes pa se je zopet pre-vrglo vreme in dežuje skoraj ves dan.
— (Hrošči na Ljubljanskem Rožniku) okolu Drenikovega vrha, kjer jih je vedno največ, se tako pridno uoičujejo, da je ves pot kar posut Ž njimi. Jutranji obiskovalci R žaika, mej temi pa najbolj Ljubljanski brivci tresejo jih potom* vsaki dan kakor č-*šplje z dreves, a vendar nebrojni množini ni konca ne kraja.
— (Požar na Vrhniki.) Včeraj zjutraj ob štirih vnela se je na Vrhniki gospoda Josipa Lenarčiča tovarna za lesne izdelke na doslej neznan način. Predno je mogla priti pomoč, bila sta v oguji dva dela prednjega trakta. Nevarnost za vse poslopje, katero je bilo poluo surovih lesnih zalog in gotovih izdelkov, bila je jako velika. Le napornemu in vztrajnemu delovanju Vrhniških in Vrdskih gasilcev se je zahvaliti, da je bil obvarovan Bkaze parni stroj in ostali trakt tovarne: gospoda Lenur-čiča hladnokrvnosti pa. da se je zabrauila eksplozija parnega kotla. Skoda je prav izdatna. Tovarna je bila pri banki .Slaviji" zavarovana.
— (Nov poštni in brzojavni urad.) D.o 5. t. m. se je v D.»bu na Kranjskem odprla brzojavna postaja z omejeno službo, zvezana s poštnim uradom.
— (Pedagogiško društvo) bode dne 10. t. m. ob 10. uri dopotudne zborovalo v Kostanjevici z nastopuim vzporedom : 1 ) Nagovor gospoda predsednika v epom n o Štiridehetletoici poroke Nj. Veličanstev. 2 ) Govor gosp. J. Bezlaja „0 risanji zemljevidov". 3.) Društvene zadeve. 4.) Nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Bolezen mej raki,) takozvana „račja kuga", jela se je močno širiti po večjih in manjših vodah na Dolenjskem, in treba bode muogo napora, da se odpomoie temu neugodnemu stanju rakov. Pa tudi drugod po drželi ginejo od dne do due bolj, deloma zbog bolezni, deloma zaradi požrešnih lib. ki uničujejo mladi zarod.
— (Potrjeu zakon.) Nj. Vel. cesar je potrdil načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor štajerski, da se preuarejajo nekatere določbe dež. zakona z 1. 1866 glede naprave in vzdržavanja ne-erarskib javnih cest iu potov.
— (Sneg) V soboto opoludne začelo je snežiti po spodnjem Štajerskem v hribih, pozneje pa tudi v ravnini in po dolinah. V Savinjski dolini in v višji ležečih doliuah jo škoda precej velika. Mnogo sadnega drevja, ki je najlepše kazalo in bilo ravno v polnem cvetu, je uničenega vsled nastalega mraza. Tudi v Cilji iu okolici je sneg pobelil in je temperatura padla prav nizko.
— (Furlanska lokalna železnic s) se bode odprla ob določenem času, to je dne 20 t.
m. Na povabilo upravnega odbora železnice se bo-deta slavnosti udeležila trgovinski minister grof Wurmbrand in sekcijski načelnik p!. Wittek. Tudi minister marki Bacquehem utegne priti k otvoritveni ■lavaoflti.
Razne vesti.
* (Zajetniki v Luglocnu.) V soboto je bilo teden dnij, odkar je hudournik zaprl sedmim Gradčanom izhod iz Luglocha. Poizvedbe so dognale, da so nesrečniki imeli le malo živeža soboj. Vsa rešilna akcija se je vršila tako nerodno, da že ui bilo upanja na rešitev, dokler niso prišli vojaki na pomot. V soboto so došli pijonirji in, opuBtivši zamudno in nesigurno uspravljanje jezov, začeli tako) delati poseben rov v jamo. Paralelno s strogo hu-douraikovo jeli so z dinamitom razstreljnvati skalovje. Delo je dokaj hitro napredovalo in sodi se, da so se rešili zajetniki, če so sploh še Živi, ali nocoj ponori, ali p* se rešijo danes  (Glej brzojavke.)
* (TJ bege I  o mladinec)  V  pravdi zoper omladince iu c »ntumacain *a 14  mesecev ječe ob sojeni urarski  pomočnik E   II >ch, ki jo pobegnil pred glavno obravnavo, je  pisal  te dni iz A žerja, kjer služi v francoski legiji tujcev.
* (Obsojen izdajatelj ponarejenega avstrijskega denarja.) Sodišč e v Vidmu (Udine) je obsodilo nec*ga Franca Zucco na 35 mesecev ječe, 1000 lir globe in na dveletno policijsko nadz-irstvo, ko bode prestal kazen, ker je izdaval ponarejene avstrijske petdesetake.
Brz oj aiT7"3s:e-
Dimaj 7. maja. Od namestnika Ku-becka došlo je danes dopolndne cesarju brzojavno poročilo, da so vsi zajetniki v Ziiieglochu rešeni. Jednako poročilo je dobil G-raški poslanec dr. Hoffman-Wel-lenhof. Zajetnike je rešil grozdni pristav Futick iz Ljubljane, katerega je bilo poljedelsko minister s tvo poslalo na lice nesreče. H.ešenci so bili popolnoma pri zavesti ali od gladu povsem onemogli Čim so se okrepčali, pokleknili so in poljubili zemljo Sestanek z njih rodbinami je bil silno ganljiv. Vsem navzoč nikom so stopile solze v oči
Dunaj ti. maja. Sinoeni komers „Slovenije" v proslavo petindvajsetletuice njenega obstanka je bil dokaj sijajen. Udeležencev bilo nad 200, mej njimi poslanci Ferjančič, Spin-čič in Pfeifer, notar Plantan iz domovine, mnogo slovenskih in slovanskih odličnjakov z Dunaja ter zastopniki vseh Dunajskih slovanskih akademičnih društev, razun Poljakov. Brzojavnih pozdravov došlo je dvanajst, a odposlal se je jeden bivšim, v Ljubljani /branim „Slovenijanoin". Cela vrsta govorov. Poseben utis so napravili govori: poslancev Ferjančiča in Spinčiea, Dunajskih odvetnikov Hrvata pl. Kozica in Ceha Lenocha ter profesorja filozofije v Moški, V. Istrina. Danes je izlet v Neuvvaldegg.
Dunaj 7. maja. V poljskem klubu je bila radi valutnih predlog ostra, 5 ur trajajoča debata. Posl. Pininski je predlagal, naj se valutne predloge odlože za nedoločen čas, vsled česar je navzočni minister Javvorski izjavil, da odstopi takoj, če se predloge ne odobre. Klub je s 24 proti 11 glasom odklonil predlog Pininskega in vzprejel predloge za podlago specijalni debati.
Dunaj 7. maja. Večina tiskovnega odseka se je izrekla za vladne predloge glede premeinbu tiskovnega zakona.
Dunaj 7. maja. Bukovinski dež. predsednik baron Kraus je prosil za umirovljenje.
Gradec 7. maja. Na gradu se je razobesila bela zastava v znak, da so zajetniki v Lueglochu rešeni.
Budimpešta 7. maja. Magnatska zbornica je danes začela razpravo o civilnem zakonu. Kardinal Vaszarv je predlogo odločno pobijal. Obe stranki sta številno zastopani. Galerije so natlačene.
Crnovice 7. maja. Za včeraj določeni meeting Rumunov, na katerem se je imelo pro-testovati zoper preganjanje ogerskih llumunov, je vlada prepovedala.
Bellgrad 7. maja. Ker je radi kraljevega ukaza glede Milana nastal mej vlado podpirajočimi naprednjaki in liberalci konflikt, sklenila je vlada izredne naprave.
P©tert>urg 7. maja. Govrrice o približevanju Koburžana in bolgarske vlade Rusiji se oiicijozno odločno prerekajo.
1
20
Darila za „Narodni Dom".
LVII. \*.\itijr. „Krnjcar»ko družbe".
Prenesete   .   .   .   141-20 «1(1. 30',', kr. Darilo gospodov Mujdiča, Mankoča, dr.
Stergarja in Tollazzija v Logatcu ob priliki godovanja g. dr. Stergarja .        10   „   — „ Darilo neimenovanega: jeden tolar Marije Tertzije v vrednosti   .... 1   „   10 „ Doneski za mesce april; plavali to:
Štirje naročniki  in sicer j?g. Hribar
Ivan, Souvan Franc Ks., Souvau Ferdinand in dr. Tavčar Ivan, a 5 gld.,
skupaj...........
pet naročnikov in Bicer gg. dr. Fer-
jafičio Andrej, Gogola Ivan, Kolluianu
Franc, PlcerSnik Maks in pl. Trn-
koczy Ubald, a '8 gld., skupaj   .   .        15   „ — osem naročnikov in sicer gg. dr. vitez
HluiweiH Karol, LentHche Josip, Mally
Franc, dr. Munda Franc, Robrinaun
Viktor, Rutar Snuon, Soss Friderik
in dr. VoSnjak Josip, a 2 gld., skupaj        16   „ — devetnajst naročnikov in sicer gg.
B;iyr Aiojzij, Benedikt Josip, Detela
Oton, Draluder Pavi, Dufle Jan, Ger-
bič Franc, Knez Ivan, Lah Ev^en,
Martinak Josip,  Pire Gustav, Pire
Karol, Ptohreiša Karol, PleSko Karol,
Kode Ivan, Skuberne Avgust, Velko-
vrh Josip, VViesthaler Franc, dr. Zupane Frauc in Žagar Karol, a l gld.,
skupaj........... 19   „ —
devet  naročnikov  iu sicer gg. Ban
Franc, Baitol Anton, BorAtuur Vin-
ceuc, dr. Kuftar Josip, Miillner Alfonz,
dr. Svetina Ivan, Šubic Ivan, Tavčar
Alojzij in TrBtenjak Anton,    f)0 kr ,
skupaj ........... 4   ■ 50
Volilo g. Mihaela Lavriča v Ljubljani Darilo njegovega dediča, g. JoBipa Lav-
riča na Viču na zapuščinski pristojbini
Skupaj . . . 14405 gld. 90«. t kr. Opomba,: VBem rodoljubnim in požrtvovalnim da-rovalkaiu in darovalcem, kateri z nami tuko lepo vstrajajo, prav prisrčno zalivalo, združeno s prošnjo, da vstrajajo tudi še zanaprej in pridobe vzlasti za mesečno do* tieske kaj več s alnih podpornikov, tem bolj, ker seje vsled ohčne narodne želje I zgradbo letos pričelo vkljiih temu, da društvu še nedostaje potrebnih gmotnih sredstev.
V Ljubljani, dne 4. maja 1894.
Odbor „Krajcarske družbe". Zalivala.
Blagorodna gospa Marija Levičnikova iz Gore-njega Logatca blagovolila je velikodušno podariti tukajšnji šolarski knjižnici 14 letnikov „Vrtca". Blagi gospej izreka podpisano Šolsko voditeljstvo svojo najtoplejšo zahvalo za ta prevažni dar. Voditeljstvo ljudske iole v Dolenjem Logatca dne '2. majnika 1894.
4
180
20
sft va* loto 4 60 kt.; SA pol leta S gld. 30 kr.; s* četrt Ista 1 gid. 15 !tr.
V91FVCranFWT9 WT'tHW T"<*M IWW1WWfPff i ^rUPPPr1
Meteorologično poročilo.
&	Češ opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriaa » mm.
rt 'T-3	7. Bjntrsj J. popol. 9. zvečer	72911 *■«. BOO Ml • 35 ti mm.	11-0° C   si. vzh. 100*0    si. sev. •--J' C   si, jvz.		d. jas. dež. dež.	1 25 OOjm dežja, j
i	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737-2 mm. 7315-H mm. 736'5 mm.	4 4° C   si. vzh. i:i0°G   si. vzh. 8 6° C  isl. vzh. 1		d. jas. jasno d. jaa.	0-00 mm.
Srednja temperatura 7"7U in 8 7°, xa 44   in 34° pod normslont.
doe* 7  maja t. 1.
Bknpni državni dolg v notah..... 9H gld. 55 kr.
Skupni državni dolg t srebru    .... 98 » 4JJ jja
Avstrijska zlata renta....... 120 , 20 ,
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 n 95 ,
Ogerska zlata renta 4«/0...... 119 , 80 .
Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 n 25 •
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 9*7 B —• „
Kreditne delnice......... 355 „ l ) ,
London v ista........... 134 - 9o m
Nemški drž. bankovci za 100 mark   .   . BI , 17</, ,
20 mark............ 12 , 23 .
20 frankov........... 9 , 93 „
Italijanski bankovci........ 44 , 70 n
C. kr. cekini.......... 5 . 90
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, daje naš ljubljeni sin, oziroma soprog in oče, gospod
župan, posestnik in gostilničar
d«nes popoludne ob polu 1. uri, previden s svetimi 7.akramenti /a umirajoče, po dolgi iu mučni bole/ni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bodo v ponedeljek dne 7. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi na Brezovici.
Blagega rajncejra priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Dragomer, dne 5. aprila 1894.
Antonija Hebat
mat1.
[arija, hči.
Marij* Čuden
soproga.
(513)
V81 STROJI ZA POLJEDELSTVO!--,
•C V
po HJinižjib oaaah pMnajvgMini'jilflii pogoji poiilj. 9** l»msvim m u poskuSnjo.
JO. HELLEIL DUNAJ
t/, PrlHrlKliH a*. *»
Wi>u Mnng »1 Mraal ttariml talki k awla*a intta M uMnua u**i lulMa
(933—4]
C^h. Blavno_ ravnateljstvo avstr. drž, želeiaic.
Izvod iz voznega reda
Trel1avnopa od l. xaa.etjta. 1894
Nastopno omanjaul prihajaj i| tn odhajalnl oaai oankoanl to v *r+flnjrrrr<>j>ak«tn čaru. Sredajeorropflkl om je krajnamu oaan t Ljubljani ■» 3 minuti naprej.
Odhod is LJubljana (jui. kol.).
06 1». uri S min. pa noM oaobnl Tlak t Trbiž, Pontabel, Baljak, Ce-lnvoc, Kranzetufaittt, Ljubno, 6*t Salathal t Auaaaa, Ioohl, Omun-datt, Solnograd, liond-Oaitoin, Zeli na jcieru, Sterr, Lino, BudajaTioa, Pisen], Marijine Tare, Bger, Karlov« Tara, P ran oo Ta Tare, Prago, I.ipaijo, Dunaj Tla Amitnttsn.
Oh O. uri 7 tniti. rjHtrnf meiani Tlak t KoaeTJe (t Rmlolfovo od dnera otvorjonja }irotneta).
Ob 7. uri JO *»<m. tjutmj oaebnl Tlak ▼ Trbll, Pontabel, Beljak, Oe-lOTeo, Franiensfeate, lVJubno, Dunaj, čes Selsthal t Solnograd, Dunaj vi« Amstetten.
Oft lt. uri 41 min. dnpolmln« moianl Tlak t Kočarje (t BudolfoTO.
od dneTA otrorjenja promota). Ob 11, uri SO min. ti,>t<i>iutln* oaebnl Tlak t Trhla, Pontabel, Beljak,
delovno, Franienafeate, Ljubno, Selstbal, Dunaj. 06 4. uri 14 min. popdudne oaebnl Tlak t Trhli, Beljak, Oelorec,
Pranaensfoitc, Ljubno, ces Selathal t Solnograd,  Lninl-Oaetein. Zeli
na jeseru, Diomoat, Bregnlo, Curili, OeneTO, Pariš, Stoyr, Lino, Gmun-
den, Isohl, Budejerloe, Plsenj, Marijine vare, Kger, Vranoore Tare,
Karlovo Tare. Prago, Lipako, Dunaj Tia Amatetten. Oh O. uri 30 min. mvrirr meleni rlak t KočeTJe (t Rmlolfovo od dnera,
otvorjeuja prometa).
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob S. uri 33 min. »JutrnJ oaebnl Tlak ■ Dunaja Tla Amatetten, Lip-aije, Prage, Kranoovih »arov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varuv, Plsuja, BudejflTio, Bolnogrsda, Linoa, Steyra, Omnndena, Isohla, Aua-aoea, Zeli« na jeaeru, Ijcnd-Oaatelna, IJubnega, Oolovoa, Beljaka, »auaenafeata, Trbiža.
(Hi H. url O min. »JutrtiJ meiaui rlak iz Kočevja (is RudolfoTega sto-praT od dnevs, ko bode promet otrorjen).
Oh 11. uri H7 min. di>i>oluttnm oaebni vlak a Dunaja Tla Amstetten, Lipaije, Prage, Frenoovih rarov, KarloTlh varov, Kgra, Marijinih TaroT, Plsnja, Budojerio, Solnograda, Linoa, 8teyra, Parisa, Oenere, Onriha, Brefrnice, Inomoeta, Zella na Jeseru, Lend-Osateina, LJubnega, OeloToa, Llensa, Puntahla, Trbiia.
Oh V4. uri 44 min. popoludne molani Tlak Is Kočerja (ta RudolfoTega atopr»T od dnora, ko bode promot otrorjen).
Ob 4. uri 4H min. popotudne oaebnl Tlak a Dunaja, lVJubaega, Selzthala, HeUaka, OeloToa, Vranaentfeate, Pontabla, Trbiia.
Oh S. url 34 min. mverrr rneiani Tlak is Kočevja (is Rudolfovega tto-prav od dueva, ko bo<lo promet otrorjeu).
Ob 9. uri 3tl min. svrrrr turnimi vlak s Dunaja preko Amatettena in LjubnuKfc. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia.
Odhod Is LJubljane (drl. kolj.
Oh   7. uri i!3 min. tJutrtO       v Kamnik. „».„*■«     ,    popoludne n » b     H.   r   KO    n     »rrrrr „ B
,, lO.   ,,    tO    ,,     zfrrrr ,,       „      (slodnji vlak le ob nedeljah
iu prasnikih.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   9. uri aa min. ffutruj       ia Kamnika. . .   11.   ,    /■>    „    dopoludnm  „       „ (4—101)
„    H.   „   1ŠO    ,,    *tM>rVr „ ,,
„     t*    „   BS     „     teritr n        ,      (alotlnji vlak lo ob nedeljah
in prasnikih.)
Prodaja hiše.
II Sa z vrtom in z velikim prostorom sc proda
iz proste mke v Purnili  ulicah  nt. 11. —
Več se iz\e ina sv. Petr» centi ut. 7 pri A, Aa-bel j-n. (502—U)
Najboljše vrste in najfinejšega
salonskega premoga
brez smradu in brez žveplene primesi, v obliki opeke, ponujamo po OO lev. srh. lOO leti in brez daljsib stroškov postavljamo v hišo. — Ta premog ima za ■!<►", več ogljika, nego druge vrste premoga in ga je torej najtopleje priporočati vsakemu konsumentu.
Pismena ali iietna naročila vzpreje.uia naša zaloga
v Ljubljani. Igriške ulice št. 10. Rudniško oskrbništvo
premogokopa „Velika Lig oj na" pri Vrhniki. (497—3)
Kupi se star, še dobro ohranjen
^ glasovir,
Ponudbe naj Be blapovoljno poSiljaio upravni&tvu ..Slov. Naroda'.
(M 1-2)
JTIvan Šusteršič
o tvoril je svojo
odvetniško pisarno
v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 2
I. nadstropje (v hiši, kjer je Kleinmayr & Bambergova bukvama).
Uradne ure od 8. do 12. dopoludne in od 2. do 6.
popoludne. (49«—a)
rrv -f-
V najem se
vsled smrti posestnice Potočinove V Št. danemmostu ležeča
dajo
Petru pri Zi-
in sicer: velika hiša (razuu 3 sob,) v kateri je do zadnjih let bila velika krčma, potem mala hiša in jednonadstropna večja hiša, veliki hlevi, kleti, lepi vrtovi, polja, travniki, velik kozolec, velika poslopja za trgovino z žitom ali druzimi dež. pridelki.
Vsa ta poslopja so prikladna za večjo krčmo in trgovino. Prostori za krčmo so meblovani, v obokanih velikih dobrih kletih so sodi vsake velikosti, klaje za več glav živine na rastilu. Novi savski most pri Radečah se dela mej temi hišami, ki se hočejo v najem dati. — V tem kraju je dosti prometa, tovarna za cement, in za olje; pla-vičarji so bili v tej hiši redni gostje. — Te hiše so blizu velike železniške postaje na Zidanemmostu in vštric Radečam, vezane v bodoče po železnem mostu. Eveutuvelno se odda in proda na tem mestu nahajajoči se brod. Ogleda sc vse lahko vsak dan; pismena vprašanja se naj pošljejo : l&09—2)
dr. Ovi Srebro-tu v Brežicah, ali dr. Slanc-u v Novem Mestu.
Izdajatelj 10 odgovorni uredoik: Josip Nolii.
Lastmua m tUk .Narodne Tiskarne11.
15