Leto VIL, štev. 47 („Jotro" st. 266 a) Ljubljana, ponedeljek 19, novembra lg4
ofcMavnioivu ujuoijčuui tiiiuiijeva ulica 6. - Telefon št. 3122. 3123, 8124 3125, 3126 taseritni oddelek Ljubljana, Selen-Durgova ui — Tel 3492 in 2492. Podrnžnica Maribor: Gosposka ulica
9t 11. — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica
8t 2. — Telefon št 190 Podružnica lesenice: Pri Kolodvoru St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-ersrtnerta
fdflfl t Oi*
		
mm		
■E	i	
Ponedeljska izdaja
fiMR' ICj^m;
vas' pooeoeljea zjutraj. — roč« as posebej tn vetja po pofti pr*<°mana Din po runihi db dostavil en« Din meeeftnt
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica ft. Telet ca «t 3122. 3123. 3124 4125 to 3126 Maribor- Gosposka uitea 11. retetoi it 244U
Celje: Stross^iayerJeva uL L TeL 6ft
Rokopisi se n« vračajo. — Oglasi pt tarifa
Beograd
Rim
Zveza Rim-Pariz je mogoča samo, ako se izpopolni z zvezo Rim-Beograd — Na frikotu Rim-Beograd-Pariz počiva usoda miru v Evropi
Pariz, 18. novembra, r. Jugoslovenska pritožba na Društvo narodov je postala jedro vseh razgovorov, okrog katerih se suče razprava o mednarodnem političnem položaju. Korak, ki ga je napovedala jugoslovenska vlada, tvori predmet živahnih diplomatskih razgovorov na vseh straneh. Ker so v glavnem že znane namere in želje jugoslovenske vlade, se postavlja vprašanje, na kakšen odmev bo naletel jugoslovenski korak v Ženevi, posebno zanimanje pa vlada za to, kakšno stališče bo k temu zavzela Italija.
To vprašanje predvsem tudi zanima francoske politične in diplomatske kroge. Danes ni več nobena tajnost, da so po-
popolni z zvezo Rim-Beograd. Na trikotu Rim-Beograd-Pariz bo morda že jutri počivala usoda miru v Evropi, piše današnji »Pariš Midi« in tako po mnenju me-rodajnih francoskih političnih in diplomatskih krogov najtočneje karakterizira sedanji mednarodni položaj.
Po mnenju pariških krogov je sedaj na Italiji, da se izjavi jasno in nedvoumno.
Pčerre Lava!
francoski zunanji minister
seti avstrijskih in madžarskih državnikov v Rimu posvečeni v prvi vrsti določitvi skupnega stališča, ki naj bi ga zavzele Italija, Madžarska in Avstrija kot glavne zagovornice revizionistične politike, ki je v svojih posledicah rodila tudi marsejski atentat. Rim se do sedaj v tem pogledu še ni izjavil, čeravno si zlasti Madžari na vse načine prizadevajo dokazati, da Italija v vsakem pogledu soglaša z Madžarsko. V Rimu se predobro zavedajo, da je od stališča, ki ga bo v tem pogledu zavzela Italija, v veliki meri odvisen ves nadaljnji razvoj mednarodne politične situacije. V Parizu so se v tem pogledu jasno in nedvoumno izrazili. Francija si Iskreno želi zbližanja z Italijo, toda to zbližanje je mogoče le, ako tudi Italija doprinese svoj delež. Zveza Pariz-Rim se more solidno ustvariti samo, ako se iz-
Bogoljnb Je vtič
jugoslovenski zunanji minister
Politika dvoreznega noža je v bodoče nemogoča. Francija je, piše »Ere Nouvelle«, že dovolj storila za Italijo in sme z vso pravioo pričakovati njenega lojalnega sodelovanja. Ni dvoma, pravi list dalje, da bi svečana in jasna izjava Italije, ki bi ne dopuščala nobene dvoumnosti in ki bi napravila konec raznim vestem o možnosti revizije mirovnih pogodb ter jasno potrdila željo Italije, da se razsvetli in razčisti odgovornost za marsejski atentat, imela zelo ugodne posledice in bi pomirjevalno vplivala na vso evropsko javnost. G. Laval, ki je vešč diplomat, si bo vsekakor prizadeval, da doseže sporazum in lojalno sodelovanje tako med Rimom in Parizom, kakor med Rimom in Beogradom. To je bil tudi cilj važnih razgovorov, ki so se vršili med francosko in jugoslovensko vlado. Zbližanjtf med Rimom in Parizom pa je v glavnem odvisno od zbližanja med Rimom in Beogradom. To je težišče trenutne mednarodne politične situacije in to je najvažnejše vprašanje bližnje dobe. Debata o jugoslovenski pritožbi v ženevi bo pokazala, ali more Francija računati na lojalno sodelovanje Italije ali ne.
leva Jugoslavija
Jugoslavija se Je omejila na zahtevo, da se z mednarodno kontrolo onemogoči obstoj in delovanje zločinskih terorističnih organizacij
Pariz, 18. novembra, r. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo nota, ki jo bo izročila jugoslovenska vlada v Ženevi svetu Društva narodov, zelo kratka, V tej noti bo jugoslovenska vlada le opozorila svet Društva narodov na obstoj in delovanje mednarodne teroristične organizacije, ki ogroža ne samo posamezne države, mar-
Dr. Eduard Beneš
češkoslovaški zunanji minister in tokratni predsednik sveta Društva narodov
več mir vse Evrope. Jugoslavija v svoji noti ne bo obtožila nobene države, marveč bo samo predlagala, da Društvo narodov uvede mednarodno preiskovalno komisijo, ki naj ugotovi vse podrobnosti o obstoju teroristične organizacije in odgovornost za marsejski atentat. Jugoslavija bo nato v posebni spomenici dostavila Društva narodov vse podrobnosti o marsejskem atentatu in o mednarodni teroristični organizaciji. Ko bo preiskava vse to ugotovila, naj se ukrenejo mednarodni ukrepi, da se v bodoče prepreči obstoj takih zločinskih organizacij in imenuje posebna kontrolna komisija, ki bi imela nalogo kontrolirati, ali vse države, članice Društva narodov izvršujejo ukrepe, ki bi jih v tem pogledu izdalo Društvo narodov. Jugoslovenska vlada se dobro zaveda, kaj sme in kaj more pričakovati od Društva narodov in ne zahteva nič nemogočega. Jugoslavija je pokazala toliko hladnokrvnosti, da se ji divi ves svet in je zato več kot upravičeno, da se njene želje in zahteve v polni meri upoštevajo. V ostalem pa bo imela Jugoslavija v Ženevi po mnenju francoskih diplomatskih krogov lahko stališče. Preiskava o marsejskem atentatu je rodila take rezultate, da se jim nihče ne more zoperstavljati Razen tega pa je Jugoslavija že v svojem odgovoru na svoječasno pritožbo Madžarske junija meseca opozorila na Obstoj teroristične organizacije na Madžarskem in drugod. Takrat .je madžarska vlada vse navedbe jugoslovenske vlade zanikala, sedaj pa se je izkazalo ne samo to, da so bile te navedbe docela točne,
marveč da so baš tisti ljudje, o katerih je takrat madžarska vlada trdila, da jih sploh ni na Madžarskem, prišli z Janka puste in izvršili gnusni marsejski zločin. Vprašanje krivde torej ne bo težko razčistiti in uspeh jugoslovenske intervencije je že vnaprej siguren.
Pariz, 18. novembra, r. Agencija Ha vas poroča iz ženeve, da se potrjujejo vesti o tem, da stremi jugoslovenska vlada za enkrat samo za tem, da pride vprašanje marsejskega atentata na dnevni red prihodnje seje sveta Društva narodov. Jugoslavija bo izročila svojo noto šele ▼ par dneh in se bodo pred tem še sestali zunanji ministri Male antante k posveta, na katerem bodo določili svoje končno | skupno stališče. Kar se tiče note same,
postaji so g. Chambruna sprejel odpravnik poslov francoskega poslanišva g. Dampierre z osebjem poslaništva, in poročevalci ta-lijanskih h sto v ter dopisniki pariškega tiska. Ko so de Chambruna vprašali o uspehih njegovih razgovorov z Zuuanj:m m'ni-btiom g. Lavalom, n hot-».l o tem dati ni-kake izjave in se je takoj oupel.ial na francosko poslaništvo.
Wasnestnik zunanjega ministra
Beograd, 18. novembra. AA. V Imena Nj. Vel. kralia Petra II. z ukazom kr. namest-ništva je imenovan za zastopnika zunanjega ministra g. Jevtiča kmetijski minister dr. Dragotin Koiič.
Francija osnuje v Beogradu veleposlaništvo?
Berlin, 18. novembra, p. »Berllner Tage-blatt« porote iz Pariza, da se pripravljajo v francoski diplomaciji velike izpremembo. Bazen tega namerava Francija povzdignili svoje poslaništvo v Beogradu v veleposlaništvo, da bi a tem dala izraz svojemu priznanju Male antante in Balkanske zveze, ki predstavljata v sodobni evropski politiki dve nvaževanja vredni velesili.
Nov madžarski manever
Madžari nameravalo vložiti pritožbo proti Jugoslaviji, da bi tako omilUi vtis jugoslovenske demarše
Benitto Mussolini
predsednik italijanske vlade
ne gre za spomenico, ld M že obravnavala rezultate dosedanje preiskave o marsejskem atentata, marveč samo za opozorilno noto, v kateri bo jugoslovenska vlada samo opozorila na dosedanje ugotovitve preiskave in na določbe pakta Društva narodov ter obrazložila splošni politični in pravni značaj te zadeve. V noti pa bo napovedana izročitev posebne spomenice, ki ji bodo priloženi vsi dokumenti v dokaz ugotovitev dosedanje preiskave.
Kakšen bo postopek pri DN
fratevi\ J ifr vembra. d. Svet Društva narodov se sestane dne 21. t. m. in bo takoj uvodoma sklepal o tem, ah nai se postavi na dnevni red jugoslovenska -pom&n ca ali pa naj se odgodi za poznejšo sejo. Sedanje izredno zasedanje sveta DN bo trajalo le teden dni 'n je bilo prvotno namenjeno samo ureditvi posaarskega vprašanja. Pričakovat: je. da bo svet Društva narodov po kratki načelni obravnav odgodil podrobno razpravo o iugoslovensk: spomenic do mojega januarskega zasedanja Poučeni politični krogi v zvezi s tem napovedujejo, da bo francoski zunanji minister Laval podal v Ženevi zelo važno izjavo. V sporazumu z Anglijo -u Italijo bo poudaril, da so se teroristične akcije v Srednji Evropi, v no-trajnosti, kakor tudi ob mejah posameznih držav tako zelo pomnožile, da Jih že ul mogoče naprtiti eni sami vlad'. Ti dogodki naj bi dali povod, da se v vseh civiliziranih državah organizira akcija proti terorizmu, k; je pričel že ogrožati mir. Če bo na zasedanju sveta sprejet sklep o ustanovitvi splošne obrambne fronte proti tenorističnim akcliam, se bo tej fronti pridružila tudi Italija.
Kraljevi madžarski ministrski predsednik.. •
Budimpešta, 18. novembra, r. Beograjsko »Vreme« je pred par dnevi naslovilo n* madžarskega min strskega predsednika Gombosa šest vprašanj, v katerih zahteva odgovor na razne ugotovitve dosedanje preiskave o marsejskem zločinu glede zvez med Paveličevimi teroristi in madžarikimi uradnimi krogi. »Vreme« imenona navaja razne visoke madžarske funkcijjnarje. ki so b li v stikih s teroristi Več nozemskih novinarjev se je včeraj obrnilo na Gombosa z vprašanjem, kdaj in kaj misj odgovoriti na konkretno postavljena vprašanja beograjskega lista. Ministrski predsednik Gombos je odklonil o tem vsako podrobnejšo iziavo in odpravil novina-je z odgovorom: Kraljevi madžarsk m iiistrsk' predsednik smatra, da bi bilo pod njegovo častjo, da bi sploh odgovarjal na vprašanja »Vremena«
De Chambrun se vrnil v Rim
Pariz. 18. novembra AA. Posebn dopisnik »Petita Parisiena« ooroča iz Rn>a, da je franc. poslanik pri Kvirnalu de Chambrun včeraj prispel v Rim. Na železniški
Budimpešta, 18. novembra, r. Vsi današnji listi komentirajo vesti, da bo Jugoslavija v zadevi marsejskega atentata zahtevala intervencijo Društva narodov. Listi ne prikrivajo, da je izzvala ta vest v madžarskih političnih in diplomatskih krogih veliko skrb ter izražajo bojazen, da bo to sprožilo novo kampanjo proti Madžarski. »Pester LJoyd«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, pise v zvezi s tem med drugim:
Treba bo počakati, da se vidi, kaj prav za prav hoče beograjska vlada. Madžarska zavzema, svesta si popolne neosnovanosti vseh obdolži tev, stališče, da se bo poslužila pravice, ki se razume samo po sebi, ter bo na obtožbo odgovorila s protidokazi, ld jih ne bo mogel nihče ovreči, in to prav izdatno. Ce pa jugoslovenska spomenica ni naperjena proti Madžarski, marveč zahteva samo mednarodno ureditev vprašanja političnih emigrantov in če predlaga samo uvedbo mednarodne kontrole nad političnimi begunci, potem seveda Madžarska nima nobenega vzroka, da bi se temu p roti vila. Skoraj gotovo je, da bi ae tudi madžarska vlada pridružila taki rešitvi. Slično pišejo tudi vsi drugi madžarski listi.
Pariz, 18. novembra. AA. »Le Journal« piše lz ženeve, da bodo Madžari po vsej priliki, da prebite jugoslovensko demaršo, poslali noto Društvu narodov. S tem M hoteli čim bog uMaSiti učinek, Id bo nastal z objavo jugoslovenske pritožbe. TnDjo ce-
lo, da je madžarska vlada že včeraj poslala noto tajništvu Društva narodov.
Blok miroljubnih držav
London, 18. novembra, r. Bivši angleški finančni minister Churchill je imel včeraj v angleškem radiu govor, ki ga je zaključil z apelom na povečanje angleške narodne brambe zlasti v zraku. Naglasil je, da se mora Anglija brez oklevanja povzpeti v pogledu zračne oborožitve tako visoko, da bo najmočnejša med vsemi evropskimi državami. Obstoj Anglije je v nevarnosti, je dejal med drugim, kajti komaj par ur poleta oddaljeno živi 70 milijonski narod, ki mu že od zibelke dalje utepajo v glavo, da je smrt na bojnem poiju najčastnejša za moža. Ni še 20 let od tega, ko se je ta naš sosed boril zoper ves svet in le za las je manjkalo, da ni ostal zmagovalec. V svojih nadaljnjih izvajanjih se Je Churchill zavzemal za tesnejše sodelovanje Anglije z Društvom narodov in naglasil, da je baš v sedanjem času, ko prihajajo na dan mednarodne zarote in ko se kar vrste politični umori, neobhodno potrebno, da se združijo vse države, ld ae bore za mir, v poseben blok, Id mora v bodoče solidarno nastopiti proti vsem onim, ki rovarljo proti miru.
Pomembna izjava Hitlerja
Do sporazuma s Francijo mora priti — V Posaarju se bo Nemčija brezpogojno pokorila izidu glasovanja
Pariz, 18. novembra. AA. Ha vas poroča: »Današnji »Matin« poroča, da je državni kancelar in voditelj Nemčije Adolf Hitler sprejel francoskega poslanca jn uglednega člana Zveze bivših bojevnikov g. Goya in pariškega občinskega odbornika g. Mon-n ena. Gg. Goy in Monnier. pravi »Matin«, sta govorila - Hitlerjem celi dve V tem razgovoru ie državni kancelar dejal med drugim:
Ne more biti nfkaklh stvarnih uoapora-zumljenj med Francijo ki Nemčijo. Sedanje težkoče izvirajo lz posarskega vprašanja. Blazna Je že sama misel, da N moglo Nemčiji prit] na um. da s kakšnim nasiljem onemogoči plebiscit Kategorično Izjavljam. da se bomo podredili izidu glasovanja.
Dalje je g. Hitler dejal, da nima Nemčija nikakih osvaialnih zahtev prot zapadu v
smeri krajev, kjer prebiva narod nemškega materinskega jezika, kj&r ie gostota naseljenosti 237 prebivalcev na kvadratai kilometer. (Misli na Alzacijo Loreno.) Takšne zahteve bi le še poslabšale položaj Nemčije. Mi. ki smo bili v vojni, le rekd Hitler, se zavedamo, kako se je treba varovat novih vojnih grozot V svetovni volni je propadla elita našega in vašega naroda, ne more se pa reči, da bi bile povojne krize prizanesle tudi zmagovalcem. Delati moramo za ustvaritev novega družabnega reda. Ce bi <e Nemčija in Francija sporazumel . bi izginila mora, ki danes pritiska svet in nastali bi psihološki pogoji za splošno izboljšanje gospodarstva v Evropi. Od naših dveh narodov je odvisno, ali se bo ta sen uresničil. Mislim, da b vši bojevniki ne bodo odpovedali svoje pomoči, da vsemu svetu pribore mir.
Rimski govori
Schuschnigga in Mussottnija predstavljajo po mnenju pariškega tiska vabilo Mali antanti
Pariz, 18. novembra. AA. Vs. današnji parišk: jutranjiki obširno koment rajo včerajšnji sestanek avstrijskega zunanjega ministra Berger-Wa!deneggj z Mussolinijem. Listi posebno poudarjajo vsebino zdravic, ki sta jih izrekla kancelar dr. Schuschnigg in predsednik vlade Mussolini. Listi pravijo, da so zdravice na tej večerji posebno vidno naglašale italijansko-avstrijsko prijateljstvo.
Dalje navajajo tudi mesto iz odgovora dr. Schuschnigga. kjer pravi avstrijski kancelar. da ni Italija nikoli vplivala na notranje razmere v Avstriji, in na tisto mesto, kjer dr. Schuschnigg pravi, da s Avstrija želi prijateljstva in sodelovanja z vsemi državami, ki spoštujejo njeno neodvisnost
Pariški listi prihajajo do sklepa, da i« bil cilj včerajšnjega sestanka predvsem ponovitev popolne solidarnosti med Italijo. Madžarsko in Avstrijo ter doaajajo. da se tudi pri tej priliki naglaša, da je rimski protokol dostopen tudi drugim državam, toda rod celo vrsto pol tičn;h pogojev
Naposled ugotavljalo pariški lutranilki, da se iz snočnlh rimskih zdravlc vidi. da Italija hi Avstrija ne mislita delat« za Izolacijo Nemčije. V zvezi s tem sklepajo, da so soočnje besede predsednika italijanske
vlade hi avstrijskega zveznega kancetarja namenjene zlasti Mali antanti in Nemčiii, hoteč Jima dati na znanje, da Italija ln Avstrija ne delata ničesar, kar bi bilo v nasprotju s politiko Male antante in Nemčije.
Povratek francoskega poslanika
Beograd, 18. novembra, p. Francoski poslanik na nr *em dvoru g Naggyar, ki se je delj časa mudil v Parizu in imel posvetovanja s francoskim zunanjim ministrom, se je davi vrnil v Beograd Takoj po svojem povratku je posetll pomočnika zunanjega ministra dr. Puriča in imel z njim daljši razgovor.
Poset predsednika poljske vlade
Beograd, 18. novembra, r. »Stampa« poroča, da namerava predsednik poljske vlade Kozlovski v kratkem posetiti jugoslovensko prestolnico, da vrne svoječasni obisk Jugoslovenskega ministrskega predsednika dr. Marinkoviča
Praga. 18 novembra r- LHt poročajo da bo te dn odpotovaio v Posaarje 50 češkoslovaških policijskih uradnikov, ki bodo vršili v času plebiscita v Posaarju policijsko službo v okrilju mednarodne policije.
Imeli smo letos
blizu 100.000 gostov
Jesenska bilanca Zveze za tujski promet
se na njej pojavila znamenja obolelosti. Milo je začela prositi moža, naj jo vendar neha mučiti, toda trapasti zaverovane« ni maral čuti niti besede. Ker se je žena zavedala, da je zarad] stražnega oklepa že obolela na ledv cah in Je trpela tudi v črevesju, je razdražena, bolna in užaljena v svojemu ponosu sklenila končati takšno življenje. Še enkrat je prosila moža. naj jo re§i pasu. Ko ni pristal, mu je rekla neprijazni, a odločni »zbogom« in se takoj vrnila k svojim staršem. Najprej je razrezala pas, naslednji dan pa vlož la tožbo za ločitev zakona.
Vsa ta čudna dogodivščina je zdai dob la svoj epilog pred sodiščem. Uvidevna pravica je seveda ugodila ženlnni tožbi, ločila zakon in prisod la krivico ljubosumnemu Jovanu Degreli.
Avto se je prevrnil
Škof]a Loka, 17. novembra, škofjeloškemu trgovcu g. Zoranu Deisin-gerju z Mestnega trga se je prinetila \čeraj dopoldne v neposredni bližini Treh;je neprijetna avtomobilska nezgoda. Trgovec Deisinger je odpeljal zjutraj iz Škofje Loke. Nameraval je v 2iri. Povabil je s seboj v voz še Škofjeločanki gdč. Jožico Guzelje-vo in njeno sestro učiteljsko abiturentko gdč. Anico. Avto, ki ga je šofiral Deisinger sam, je prevozil vso dolgo pot do Tre-bije brez najmanjše nezgode. Ko pa je moral pasirati avto del ceste, ki so jo vprav te dni na novo posuli z gramozom, se ie znašlo vozilo takorekoč v trenutku na robu ceste. G. Deisinger je nevarnost zaslutil in je v trenutku potegnil za zavoro — toda prepozno. Ker je bil deževen dan in tla razmehčana. so se kolesa kar podrsala po blatu in preko cestnega robu po nasipu navzdol. Še preden so se potniki zavedli, se je vozilo že prekotalilo in pokopalo trojico pod seboj.
Ko so se zbrali okrog vozila ljudje in so prilezli polagoma potniki drug za drugim iz avta, se je izkazalo, da je bil pripetljaj prava sreča v nesreči. Trojica je ostala popolnoma nepoškodovana. Voz so zvlekll s konji spet na trdna tla. Pa tudi vozilo ni utrpelo resnejše poškodbe. Kar mirno so nadaljevali pot. Res, čudovita sreča v nesreči!
Ljubljanska nedelja
LJubljana, 18. novembra.
Po zadeievanih Vseh svetih, po dveh | deževnih nedeljah in tri tedne trajajočem južnem vremenu, ki .iam ie prinašalo samo dež in milo, nezdravo vreme, je včeraj potegni! sever in popoldne se je zjasnilo nebo. Ponoči je nastala megla, kar je za nedeljo obetalo lep dan. Okrog 11. dopoldne se je pričela dv gatl megla in posijalo je solnce, ki je kar toplo prigrevalo.
Seveda so Ljubljančani ubrali korake v jesensko naravo; že v prvih ppooldanskih urah so se pomikale cele kolone ljudi v najbližjo ljubljansko okolico, zlasti pa v Št Vid, na Posavje, v Kleče in drugim. Na tisoče j:h je b Io na pokopališču, ki je še vedno polno bujnega jesenskega cvetja ter sliči ogromnemu vrtu. Ljudje so našli grobove prav takšne, kakor so jih uredili za praznik mrtvih, le tu pa tam je uvela kaka rož'ca. Z zanimanjem so si sprehajalci tudi ogledovali vrste novih grobov in spomenikov. Med njimi je posebno pozornost vzbujal zlasti oni tragično umrlega prvega pilota ljubljanskega Aerokluba Janka Čolnarja. V krasni, gladko polirani nagrobni spomenik ie vrezano pr merno posvetilo, ki naznanja da je padel kot žrtev svoje ljubezni do zračnih višav, a v podnožju je vzidan zlomljeni in skrhani propeler razbitega »Lojzeta« — nekdanje ponosne ptice ljubljanskega Aerokluba. Lep, res pietete poln spomenik napravlja na vsakega globok vtis.
Ves dan ie poteke! v Ljubljani nrrno, brez nesreč al j drugih žalostnih dogodkov. Bila je mirna nedelja, kakršnih le malo romnimo v letošnjem letu. Kljub lepemu vremenu Je pa bila tudi danes predstava mladim ke igre »Snegulčica« izredno dobro
obiskana in ie mladina odhajala zadovoljnih, žarečih se obrazov. Takisto je bil dokaj zadovoljiv obisk ostalih predstav v gledal šču in kinematografih.
Tragična smrt
družinskega očeta
Med Ljubljančani je vzbudila globoico sočutje novica o tragični smrti gosp. Franca
Jagra, po domače Kruharja na Orljem. Pokojnik je bil znan posebno v lovskih krogih, i> 1 je napreden mož že iz predvojnih let Kot občinski odbornik občane Rudnik je užival poseben ugled. .Star je bil okrog 52 let ln zapušča številno družino. Žrtev smrtne nesreče ie postal, ker je pri obrezovanju črešnjc padel z drevesa in obležal nezavesten Res so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kier pa je kmalu nato izdihnih. Kakor so ugotovili zdravin ki, ie imel nalomlienih več reber in se mu je utrgala vranica. Pogreb spoštovanega pokojnika. ki je bil po poklicu tesar in je po očetu dedoval kot lovski paznik izredno ljubezen do prirode, bo jutri v ponedeljek
ob 11. časten mu bodi spomin *
Sočani! Ude!ež te se v čim večjem številu pogreba gospe Marije Kopačeve, soproge našega starega člana tov. Jerneja, danes ob 16. iz hiše žalosti. Celovška cest« št. 14 na pokopališče k Sv. Križu. Tov. Jerneju Kopaču izrekamo iskreno sožalje.
»Prebujene strasti«. Danes predvaja Z. K. D. to znamenito filmsko delo, v katerem igra glavno vlogo slavna Karin Hard-t Film ie namenjen naši mladini in posebno še staršem. Ne zamudite ogledati si to veledelo, ki ga filmska industrija označuje za klas čni film. Predstava ob četrt na 3. Vstopnina 3.50, 4.50. 5.50 ln 6.50.
DANES	DANES
mojstrovina filmske umetnosti, ld žanje tudi pri nas veliko zanimanje
BITKA - LA BATAILLE
po svetovno znanem romanu slavnega Claudeja Ferrčrea
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24	TELEFON 21-24
Predstave ob 4., 7% in 9%	Predprodaja od 11. do %13. popoldne
gum
Ob desetletnici dinarskega sreza
L,ub'*ani; * novembra. Kakor vsako leto, ko zbere potrebne podatke iz vseh naših količkaj važnejših le-toviščarskih krajev, tako je v petek naša Zveza za tujski promet napravila bilanco pretekle glavne sezone in ugotovila za sedanje težke gospodarske razmere dokaj razveseljiv napredek.
V uvodnih besedah se je predsednik dr. Rudolf Marn z lepimi besedami spomnil tragične smrti kralja Aleksandra. Spomin pokojnega je celotni odbor zv-;ze polasti; ž« 13. oktobra, ko je imel svojo žalno sejo, položil na kraljev grb lep venec, vpisal se v sožalne knjige in poslal na pogreb svojega zastopnika g. Cirila Majcna. Poročilo o letošnjem obisku naših letovišč, zdravilišč in drugih za tujski promet važnejših krajev je podal ravnatelj g. Vlad mir Pintar, ki ie to pot še posebno izčrpno poročal o vseh perečih pojavih in sprožil umestne predloge kako naj bi se nedostatki odpravili.
Statistika letošnjega tujskega prometa v Sloveniji do konca septembra je sestavljena na podlagi uradnih podatkov 103 občin nasproti 93 lanskim. Skupno število naših letošnjih gostov, vštevši Ljubljano in Gol-n'k, znaša 98.476 nasproti 110.557 lani, dočim jih je bilo brez Ljubi >'ane in Golnika letos 74.265, lani le 67.056. Poleg letovišča rske statistike so naše občine v posebni evidenci vodile statist ko o tujcih, ki so se v posameznih krajih zadrževali zgolj poslovno in bi jih je bilo poleg prej omenjenega števila z Ljubljano in Golnikom vred 55.013 letos, lani 39.775, brez Ljubljane in Golnika pa letos 34.571. lani 18.534.
Potrebno je naglasiti, da za stvarno bilanco slovenskega tujskega prometa ne bi smeli upoštevati Ljubljane in Golnika, ker je prva le prehodna točka za vse naše goste in le-te v svojih statistikah upošteva/ > drugi kraji, kjer se kasneje stalno nastanijo, dočim ima zdravilišče drugačne namene od tujsko prometnih občan in bi torej za oba kra ja b lo porebnO voditi pooomoma ločeno statistiko, ki bi se tudi ločeno objavljala in ločeno analizirala. Ako pogledamo omenjene številke, bi kažejo število 'e^ošnuh gostov, upoštevaje Ljubljano in Golnik se moramo nehote začuditi trditvi da ie letošnja sezona rekordna, dasi iaiske štev i-ke izkazujejo večje število tujcev. Pozabiti pa ne smemo, da je lani bil v Ljubjan: vs?-sokolski zlet in lanskega ">b;ska. n;ti prhi i žno niso mogie doseči letošnje festivalske prireditve. Jasno je torej, da naša tuj-sko-prometna bilanca nikdar ne bi mogla biti pravilna, oko bi upoštevali tudi Liub-Ijana ker obiskovalci različnih Ijubljan-sk h prireditev ne predstavljajo pravih le-toviščarjev. čeprav se pozneje razkrope za kratke dni v razne naše kraje. Podobno je z Golnikom: ako bi vštevali njega, bi morali za tujsko prometno statistiko upoštevati tudi vse bolnike ljubljanskih m drugih naših bolnišnic.
Kot pravilno podlago za poznejša izvajanja moremo vzet: torej le številke krajev brez omenjenih dveh. dočim števlkc z Ljubljano in Golnikom navajamo v oklepajih.
Za analizo bilance je važna razdelitev naših gostov po narodnostih. V 'etošnjem letu beležijo slovenski kraji namočnejši obisk iz Avstrije, iz katere nas je obiskalo 10.454 gostov nasproti lanskim 10.066 (8.840
—	8.084). Slede Ceškoslovaki, ki j h je bilo letos 5.427, lani zaradi zleta 10.244 (4.272
—	4.870). N-emcev nas je letos jbiskaio 3.613, lani 2.659 (2.500-1.979). Za porast
Subotlca, 18. novembra.
Zgodovina srednjega veka nam pričuje, kako so morale žene in hčerke vitezov, votče plemenltašev in premožnejših ljudi, nositi po?ebne pasove, ki so j m varovali devištvo in žensko čast O tem kako so se pasovi obnesli, ne kaže razpravljati. Gotovo pa ni nikogar med nami, kl bi verjel, da je kaj takega, kar je b4o mogoče v mračnem srednjem veku, možno tudi danes.
Pred okrožnim sodiščem v Velikem Beč-kereku se je te dni odigral epilog tragikomične zadeva V bližnji vasi Šupljaji je živel mladi mizar Jovan Degrel, splošno znan kot izvrsten obrtnik, zadovoljen s svojo mlado in lepo ženico Elizabeto. Nedavno so pa pr jele mladega mizarja čudne muhe: svoji srčkani ženi. ni več prav zaupal. Kar čez noč si je vtepe! v glavo, da mu drugi hodijo v zelje. Črv ljubosumnosti ga je neprestano glodal in po cele dni ni imel miru v hiši ne na ulici, ne v svoji delavnici: venomer se mu je zdelo, da ga ljubljena žena vara. Nenadno ljubosumje je seveda izprevrglo srečo v zakonu.
Bedni Jovan je izpočeCka skušal ljubosumje tajiti. Da bi se preveril o ženini nezvestobi, je oprezoval sem in tja, vendar zaman. Očital je ln očital, žena pa se mu je zakl njala, da mu je zvesta in da je vse njegovo razmišljanje in razdvajanje plod razgrete domiš'jiie. Ženo so neprestani očitki tem boli boleli, ker je svojega moža imela res rada.
Vedno bolj razdvojen je Jovan začel razmišljati, kako b; si ženico zagotovil samo zase. Začel je snovati to in ono ta Je
nemških gostov se moramo zahval:ti ugodnemu poteku pomladnih dogovorov na gospodarskem poprišču med Ne.nčijo in Jugoslavijo. Četrto mesto zavzemajo Italijani z 2.120 gosti nasproti 1.727 lanskim (1 268 — 986) in peto Madžar s 1.3?3 letošnj imi gosti nasproti 1.508 lanskim. Znatnejši obisk smo letos imeli še iz Franci-jc (558). Anglije (541), Poljske (448), Bolgarije (187) in Romunije (187). Iz vseh omenjen:h držav smo letos imeli po 3;>0 do 400 gnsicv v - č, a zlasti nas mora razveselit precejšnje letošnje število bolgarskih m romun-ik-n gostov, ki dokazuje, da je v teh dveh državah potrebno okrep;f propagando za obisK naših krajev.
Ml,d našimi letovišči prednjačita Bled (letos 5.822 lani 5.119, nočnin ietos 79.691 173.230. lani 157.210) in Rogaška Slatna (ietos 5.822. lam 5.119 nočnin letos 78.691 in lana 74.063). Znatnejš obisK beležijo še Kranjska gora. Gozd in Podko.cu, Dobrna. Rateče-Pknica, Laško, kraji ob Uoh njskem jezeru, Mojstrana. Kamn k. t>!c"J sam je absorbiral nad eno četrtino vseh ;zven'j"b-ljonskih nočnin.
Splošna kvalifikacija letošnjega našega tujskega prometa bi bila tedaj.
Kljub neprestanim nalivom n izredno siabemu vremenu moramo štev lčno zabeležiti ogromen porast pri nočn nah, a brez vpoštevanja Ljubljane tudi 10 odstotni porast pri številu gostov.
Reklama in propaganda sta, kakor kažejo dejstva, v polni meri" vršili svojo dolžnost, a zlasti dobre uspehe je pokazala zlasti propaganda v naših južnih krajih, od koder smo letos imeln veliko štev lo gostov. Naj-privlačnejŠi magnet so bile menda 'etos izredno nizke cene naših zdravilišč in lcto-višc. Bile so ponekod že tako nizke, da so b;'e naravnost škodljive našemu narodnemu gospodarstvu Kakor je namreč nezdrav pojav navijanje cen, tako je morda st bolj nezdravo preveliko zniževanje iz zgolj konkurenčnih razlogov, ker se posled;ce takega postopanja pokažejo šele kasneje v vsej svoji bridkosti Podjetnik, ki daje hrano in stanovanje pod ceno. ne more kriti režij, ne plačati davkov, a kaj šele zadostiti svojim obveznostim do dobaviteljev. Insolvence in pris Ine poravnave so na dnevnem redu, a krog obubožancev in brezposelnih v gostilničarski panogi se vse bolj širi, kar je vsekakor težak negativen uspeh nagega tujskega prometa.
Zadovoljiv« letošnja številčna statistika nas ne sme navdati s preveč optimističnimi m sli mi, ker je kupna moč gostov v veliki meri padla. Svarimo tedaj pred pretiranim ocenjevanjem našega tujskega prometa Nepoučeni ljudje sodijo, da ie pustil vsak gost najmanj 100 Din dnevno pri nas m pomnožijo enostavno ta znesek s številom nočnin. Na ta način prihajamo pogosti- rudi do fantastičnih številk ki nam nit približno ne morejo predstaviti dejanskega uspeha naše tujsko prometne sezone. Ne bo preskromno, ako trdimo, da so inozemski naši gosti letos živeli v znamenju velike štednie in pogosto niso dnevno porabili n ti 75, a kaj' šele 100 Din. Iz takih napačnih sklepov nastanejo lahko težke posledice. ki jih ni ravno lahko popraviti.
Prepričani smo. da bodo z novim turističnim zakonom, ki ga pripravljajo V trgovinskem min strstvu. urejena nešteta pereča vprašanja našega tujskega prometa in da bo le-ta pod skrbn m vodstvom ljubljanske Zveze za tujski promet in njene enako marljive mariborske posestnme napredoval iz leta v leto.
naposled pogruntal, da bo najbolje, če napravi čednostni pas. Izum je bil seveda čisto njegov. Z železnimi pasovi, ki jih srednjeveški vitezi oklepali svojim ženam, preden so zdirjal v krvave boje s Turki, je ime' njegov patent skupno le to. da ie povzročil enako trpljenje. Jovan je napravil pas iz silno močnega platna, ki ga je pripel ženi na štirih mestih, in sicer na nogah visoko nad kolenom in na obeh ramen h. Na vseh teh štirih mestih so bile pripete žabice, od katerih je ljubosumni mož nosil ključe pri sebi.
Popolnoma zmeden zaradi ljubosumnosti je potem Jovan lepega dne sporočil ženi, da Ima samo en dokaz, kl ga lahko prepriča o njeni nedolžnosti. Obljub1! ie ženi, da se bo pomiril samo tedaj, če bo voljna nosit od njega skrojeni pas. Nesrečna žena, ki že n: vedela, kako naj prepriča moža o svoji nedolžnosti,'Je slednjič pristala tudi na to žrtev, samo da bi mu vrnila m r. Sodila je pač, da bo mož vztrajal pri svoji zahtevi samo nekaj dni, nakar se bo spet vrnila sreča v zakon. Toda bridko se je zmotila.
Ljubosumni Jovan Je zjutraj, preden ie odšel na delo, navlekel svoji ženi pas, zaklenil žabfce, vzel ključe s seboj in odšel na delo. Šele zvečer, ko se Je vrn 1, jo je rešil oklepa. Razume se, da je strašni oklep že prvi dan povzročil ženi trpljenje, ki pa ga Je žena junaško prenašala, le da bi pomirila moža in v prepričanju, da vse to ne bo dolgo trajalo. Toda dnevi so minevali in mož Je dan za dnem neusmiljeno nategoval pas 'n zaklepal žabice... Nesrečna Žena Je trpela že nad štirinajst dni, ko so
Iz Društva državnih upokojencev v Mariboru
Odbor Društva državnih upokojencev v Mariboru je imel v zadnjih mesecih več sej. Letos do septembra se je število članov dvignilo od 714 na 1052. Precej debate je v septembru povzročilo vprašanje, ali naj se v okviru pravil ustanovi posmrtnin-ski oddelek ali ne. Začelo bi se bolj skromno: ako bi se n. pr. prijavilo 500 članov in bi se plačevalo za vsak smrtni slučaj 1 Din, bi znašala posmrtnina 500 Din. Ker so na to vprašanje dospele mnogoštevilne pritrdilne izjave posameznih članov, je odbor skle. nil, občnemu zboru predlagati tozadevno spremembo pravil.
Prebitek blagajne znaža nad 9.000 Din. Da se je kljub nizki članarini (samo 1 Din mesečno) moglo toliko nabrati, se imamo zahvaliti požrtvovalnim društvenim funkcionarjem, ki delajo brezplačno. Največ po-slov in truda ima seveda tajnik (opravilni zapisnik šteje letes že nad 1200 tekočih številk), podpirajo ga pa pravni odsek in drugi odborniki.
Odbor ne deluje samo v dobrobit društva kot celote, temveč še v večji meri v dobrobit posameznih članov, ker jih podpira v gmotnem in moralnem oziru Tudi letos se bo največji del blagajniških prihrankov porabil v dobrodelne namene. Zaenkrat Je odbor dne 8. oktobra 1934 votirad precejšnjo vsoto za obdarovanje najbednejflih članov in članic s kurivom ali na željo z drugimi potrebščinami (obleko, živili itd.). Pri obdarovanju pridejo v poStev tudi člani izven Maribora Na zadnji odborovi seji se je vsem reflektantom (eden iz Slovenj-gradca vs» drugi pa iz Maribora in oko. lice) priznala gmotna podpora ter se je tudi že nakazala, če kd" izmed prošnjikov morebiti ni dobil nakazane podpore, naj to javi tajništvu, Vrbanova ulica štev. 59.
DRAMA Začetek ob 20 uri. Ponedeljek. 19 novembra: Zaprto. Torek. 20. novembra: Velika noč. Gostovanje v Celju.
OPERA Začetek ob 20 uri. Ponedeljek. 19 novembra: Zaprto. Torek. 20. novembra: Rigoletto. Red A.
Jutri bodo peli za red A Verdijevo opero »Rigoletto*. Opozarjamo, da se poje znameniti finalni duet Rigoletta in Gilde v zadnjem dejanju, ki se v preteklih sezonah pri nas ni izvajal. Vojvoda Mantuanski poje tudi arijo, ki je bila doslej črtana. — V glavnih partijah nastopijo? g. Primožič — Rigoletto. gdč Župevčeva — Gilda. Bano-vec — vojvoda Mantuanski.
23. t. m. bo poslednje gostovanje g. Andreja Burdina. znamenitega francoskega tenorista. Pel bo don Joscja v Bizetovi operi »Carmen«. Burdino podaja don Josčja po tradiciji Komične opere v Parizu v konver-zacijskem tonu, brez patosa. z neštetimi parlandi. Samo izredne duševne emocije in dramatične scene se dvigajo nad osnovno linijo sloga V duetu z Micaelo preveva njegovo petje vsa sladkost njegovega liričnega glasu, prav tako kakor v ljubavnem priznanju s Carmen v II. dejanju. Od spora z Zurnigo raste njegova dramatična igra do ljubosumja v III. dejanju in se stopnjuje do končnega umora Njegov don Jose zadivlja občinstvo ter priča o Burdinovi nedosežni umetnosti.
Prvo gostovanje ljubljanske drame v letošnji sezoni bo 20 t. m. v Celju. Igrala se bo Strindbergova pasijonska igra »Velika noč«. Režija C. Debevčeva Zasedba vlog: ga. Heystova — ga Mari<» Vera, Eleonora
—	ga. Šaričeva. Elis — Debevec, Kristina
—	gdč Bo'tarjeva. Benjamin — Jan. Lind kvist — Skrbinšek.
Abonente Narodnega gledališča opozs» jamo, da imajo za gostovanje Burdina 3095 popusta in sicer pri sedežih, kunljenih v predprodaji pri dnevni bližini v operi Popust velja za sedeže od 60 Din navzgor Abonenti se morajo legitimirati z abonentsko izkaznico.
Šmarje, lit. novembra.
Poteklo je letos deset let. odkar je bil
1- 1924. ustanovljen šmarski srez iz prejšnjih delov celjskega (sodni okraj Šmarje), '/tujskega (sodni okrai Ptuj) in brežiškega (sodni okraj Kozje) okrajnega glavarstva.
«» praznuje torej letos desetletnico rvojega obstoja, a ie vendarle še vedno nekak pastorek med »rezi dravske banovine, v javnosti celo malo ali ekoro nič poznan. Zato smatramo, da ne bo odveč, ako seznanimo širšo javnost vsaj nekoliko z njegovimi gospodarskimi in drugimi prilikami.
Geografsko pripada čmareki erez po ogromni večini vzhodnemu delu celjskega hribovja: na severovzhodu prihaja v njegov sestav tudi ded gričevja Zgornjih Haloz. Z reko Sotlo meji srez na savsko banovino; na iugu meji na brežiški, na zapa-du na laški in celjski srez. na eeverozapa-du na konjiški, na severu pa na mariborski in ptujski srez. Površina sreza meri 56.992 ha.* na katerih živi glasom zadnjega ljudskega štetja 44.876 prebivalcev, torej 78 prebivalcev na 1 km1. To ee pravi, da je srez v primeri s povprečjem v dravski banovini ze/o ffosto naseljen. Se jasneje ee odraža ta gosta naseljenost. 5e upoštevamo detetva. da ne pridejo na enega prebivalca oovpredno niti celi trije metri vrtov in niiv.
Gospodarska struktura ereza je izrazito malokmetiška. brez večje industrije. Posestva so majhna, razkosana. večina njih ne presega 4 ha celokupne površine. Le v in ob dolini Sotle najdemo 6rednjevelika posestva 8 površino okrog 10 ha Obdelovanje posestev a Mroii je zaradi neugodnega terena in razkosanosti pceeetev skoro povsod onemogočeno. Podnebne prilike za kmetijstvo. zlasti za poljedelstvo. ni«o posebno ugodne. Menjavajo se leta z veliko sušo. ki vzamejo kmetu en kos kruha, z leti z veliko močo. ki vzamejo kmetu dva kosa kruha. Ce pa sta mu prizanesli moča in su£a, pa pride toča. da mu vzame, tako da naš kmet ni nikdar varen pred elementarnimi nezgodami. Dejstvo pa je. da je ra-vno šmareki srez največkrat prizadet po toči in drugih ujmah, in baš v tem ie iflkati glavni vzrok uboštva in bede. ki tod kraljuje.
429/$ celokupne oovrline tvorijo gozdovi 90®/» gozdov je listnatih in le okrog 10 V« odpade na igliSaeti les Zaradi velike odda^ Ijenosti od prometnih sredstev in zaradi slabih komunikacij ti gozdovi ne reprezenti-rajo vrednosti, ki bi io sicer mogli. Izvoz drv je zato minimalen, stavbeni les pa celo uvažamo.
Njive in vrtovi zavzemajo le 22 •/• celotne površine Po kulturnih zavzema tretjino površine koruza, tretjino žitarice, a ostalo tretjino druge poljske kulture (največ krompir. ki ie trikrat na dan gost naših kmečkih miz!) V splošnem pa smo v pogledu prehrane pasivni, sai že v normalnih letinah uvažamo nad 100 va<gonov koruze ln približno toliko mlevskih izdelkov. Vsako leto vlada občutno pomanjkanje dobreea semenskega blaga, lati ravno se je v zadnjih letih v tem pogledu že marsikaj popravilo Največ težkoč povzročajo zonet elementarne nezgode, ki uničuiejo dragoceno od drugod nabavljeno eeme. V zadnjih letih eo 6e izmenjale že lepe količine zlasti semenske pSenice ln krompirja
Razmeroma veliko površino zavzemajo tudi vineerad!.. Posebno znane eo gorice v VirStamju. v 9v Petru pod Sv gor., na Tin-ekem. v okolici 2eta] itd Vina teb okolišev so žela ie tudi na inozemskih razstavah lena priznanja. V splošnem ee Dridelujp lažii tip namiznega vina o priletno cvetlico Le žal. da veČina vinogradov stoji danes že tik pred regeneracijo. A kfe nai vvame naš vinocrradnik potrebni kapital za obnovo vinogradov. ko nima niti. da bi plačal davek
in ei naibavil najpotrebnejše za prehrano. Hudi časi ee obetajo našemu vinogradniku-
V poslednjih letih ee ie ielo naglo razvijati tudi sadjarstvo, eaj so talne in podnebne prilike za to uaoine. Lepe dobičke bi že lahko donašalo sadje sadjarju, a težko uetreže naš eadjar zahtevam sadne trgovine, ko mora pogosto po 30 do 30 km daleč voziti sadje po kolovozih, kjer je celo človek v nevarnosti, da ei zlomi nogo. in ni čuda. da je sadie obtolčeno. ko prispe na nakladalno posiajo Dobrih cest pa povsod primanjkuje.
Živinoreja ie včaeih donažala tukajšnjim živinorejcem prav ler>e dohodke Tukajšnji voli eo bili povsod iskani, posebno pa so jih čislali na Dunaju. Tudi Italija ie bila dober odjemalec. Danes ee izvozi le prav malo živine iz ereza. Za izboljšanje živinorejo je v erezu razmeroma dobro preskrbljeno, eaj delujejo že štiri selekcijske organizacije in obeta se, da bo v kratkem ustanovljena še ena. Za dvig žaivmoreje ee je v zadni-era času poeebno zavzel sreski kmetijski odbor, ki je v ta namen žrtvoval že lej>e zneske. Uspehi so deloma že vidui. Posebej je že treba poudariti važnost perutuinaretva tukajšnje prebivaledvo. Kadar je treba soli, vžiealic, ali kai drugega, tedaj moraio to plačati jajca.
Industrije v erezu skoraj ni, kolikor pa je je, nima na gospodarski položai nobenega vpliva. Za naše male posestnike ni postranskega zaslužka, za vse mora skrbeti in vse mora prehrani ti zemlja. Manjka tudi večjih tržišč, kjer bi se dali vnovčiti nekateri poljski pridelki, ki preo6tajajo v domačem gospodarstvu.
Pri tej oriliki je treba poudariti, da komunikacijski tsistem in gospodarska gravi-taija doslej še nista takšni, da bi ojačili skupnost in enotnost sreza, temveč otežujejo vsako akcijo, ki ima Damen pospešiti gospodareki in kulturni napredek sreza Po teritoriju ereza teoe le lokalna železnica Grobelno - Rogatec - Sv. Rok - Lupiniak. Državnih cest v erezu ni, a dolžina bano-vinskih cest v erezu znaša le 194.4'?6 km, kar je izredno malo z ozirom na obstoječo konfiguracijo terena. Občinske ceste eo za večji promet, zlasti pa za motorni promet nesposobne.
Splošni gospodarski položaj prebivalstva je obupen; še to malo. kar ima kmet prodati. ne more vnovčiti. Kje naj jemlje denar za davke, za obleko itd.? Žalostno sliko nam nudiio Šolski otroci, ki še sedaj prihajajo v šolo b06i, odeti v par euni. brez košSka kruha. Revščina vlada povsod.
Mnogokai ee je od obstoja ereza sem ža popravilo, mnogokaj ee je ustvarilo na novo. Upamo, da bodo tudi v bodoče oblastva upoštevala neueodno gospodarsko stanje tukajšnjega prebivalstva 'n mu priskočila na pomoč. Potrebna eo javna dela v večjem obsegu Primanjkuje nam cest. potrebna jo regulacija Sotle itd. Naš kmet ie vajen skromnosti, a brez najnujnejših sredstev tudi ne more shajati. Ne pro6i miloščine, prosi dela. da si z delom zasluži svoj vsakdanji kruh.
Sreski kmet referent Ivan Strašek.
Ljubezen je treba razumeti
To ljubko komedijo bomo v kratkem gledali v Ljubljani. Roza Barsony. ta ljubka subreta bo spet enkrat v svojem elementu. V zapleteni komediji bo v družbi odličnih partnerjev kakor so Georg Ale-xander. Wolf Albach-Rettv in Oskar Sima pokazala vse svoje vrline Iz skromne uradnice, ki je zmeraj v stiski za denar, bo postala žena znanega izumitelja
Cuvajmo Jugoslavijo!
VCaŠno, Madno
Po burji, dežju ali snegu je posebno potrebno, da zaščitite svojo kožo pr^d vetrom in slabim vremenom, a to boste najbolje napravili takole: vsak dan na večer, preden ležete spat, nadrgnite kožo nalahno z Nivea kremo. Koža postane zaradi tega mehka in gibka, a poleg tega tako odporna,
da ji še tako slabo vreme ne bo škodilo. Zaradi Eucerita, ki ga vsebuje Nivea krema, prodre ta globoko v kožo, a ne ostavi za seboj nobenega bleska ter je istočasno krema za dan in noč.
Ljubosumje in srednji vek
Ločitev zakona zaradi pasu, ki ga je ljubosumni mož
natezoval svoji ženi

in černičeva
požrtvovalnih rešev
Kamnik, 18. nov.
Ko je v petek zvečer prišel gorski vodnik Peter Erjavšek v Kamnik povedat, da ponesrečencev Jožeta Jezerska in Eme Cerničeve ne bodo mogli prenesti na kamniško stran, je tajnik kamniške podružnice SPD gosp. Makso Koželj z vso požrtvovalnostjo ukrenil vse potrebno, da se trupli Jezerška in Cerničeve preneseta v Logarsko dolino. Ekspedicija, ki se je pripravljala na odhod, je bila že močno v skrbeh, kako bo s prenosom v dolino. V noči od petka na soboto je namreč spet nastala v planinah velika nevihta s hudim nalivom. ki je trajal vse do jutra. Veter je besnel in tulil okrog skalnih čeri. Zjutraj pa je naliv prenehal, megle so se razkadile in iz njih so se prikazale planine v vsej svežosti, kakor bi bile očiščene po hudem boju z viharjem in dežjem. Ploha je pobrala sneg, ki je zapadel v prejšnji noči, na Sedlu pa se je zopet prikazala zelena trata. Le vrhovi so ohranili bleščečo belobo svežega snega, ki ga je močan veter dvigal v lahne oblačke in posipal z njim gole skalne stene južnega pobočja Brane in Planjave.
Reševalci v viharju
Zgodaj zjutraj se je dvignila tz Kamniške Bistrice osemčlanska ekspedicija na žalostno pot proti Sedlu. Vodila sta jo brata Lojze in Peter Erjavšek, ki sta znana kot dvojica naših najboljših in najvztrajnejših gorskih vodnikov m sta v zadnjih letih sodelovala skupno s tretjim bratom Tonetom, Petrom Ur-Sičern tn drugimi pri skoro vseh reševanjih v Kamniških planinah. E k špediciji, v kateri so bili poleg bratov Er-javškov še oskrbnik bistriškega doma Peter Uršič. Janez Marinšek, Franc Ajdovec, Franc Zabavnik, Janez Koželj in Anton Balantič, so se priključili na Sedlu še kamniška »Skalaša« Kari Biško in Pavle Kemperle ter člana pr-v-e ekspedicije Sipo Kolman in Franc Ulčar, ki sta preiskala pot preko Konja. Korošice in Presedljaja in se podala čez Planjavo na Sedlo. Ekspedicija ie s težavo prišla na Sedlo, kjer je pihal tako močan veter, da so se morali člani držati drug drugega in korakati v strnjeni vrsti, da Jih ni veter podrl.
Pri ponesrečencih
Deževje, ki je na južni strani pobralo sneg in omogočilo neoviran prehod, je na. severnih pobočjih zmrznilo v trdo in gladko ledeno skorjo, po kateri so se morali člani ekspedicije previdno premikati proti kraju nesreče, kjer sta ležala oba ponesrečena turista. Do »Beštjanc« so prispeli okrog 13. in so se takoj podali na delo, da prenesejo še pred nočjo trupli v Logarsko dolino. Dvignili so ju iz snega in ledu, zavili v rjuhe in povezali z vrvicami ter položili na nosila, ki so jih napravili kar na licu mesta. Poškodbe obeh ponesrečencev kažejo, da sta šla po okrešelj-ski poti s Kadn:škega sedla. Na prvem plazu, ki prihaja izpod Brane, jima je na gladkem ledu izpodrsnilo, da sta se nekaj časa valila po plazu, nato pa sta padla čez 100 m visoko skalno steno in sta bila na mestu mrtva. Pod steno sta zdrsnila še par metrov naprej. Oba sta padla z glavo navzdol, ker imata močno razbiti glavi in zlomljena tilnika. Jezerškov nahrbtnik so našli 3 metre vstran od trupla, poleg tega pa še planinski klobuk Eme Cerničeve. Njen nahrbtnik pa so šele po daljšem iskanju dobili v skalovju par metrov nižje od kraja, kjer sta ležali trupli.
Po polurni naporni hoji preko plazov in ledenih snežišč |e ekspedicija prenesla trupli mhno OkrešHa pod Rbi-ko v Logarsko doTroo do Plesnika.
V Logarski dolini
Včeraj dopoldne so prispeli v Kamnik oče ponesrečenega planinca gosp. Leopold Jezeršek in svak profesor Rudolf Kropivnik, Emina brata Jože in Slavko ter sorodnik Žane Puh. S Kre-garjevim avto<busom, ki obratuje na
progi Kamnik—Stahovica, so se preko Črnivca odpeljali v Logarsko dolino. Z njimi je bil tudi tajnik kamniške podružnice SPD g. Makso Koželj, ki je bil v veliko pomoč svojcem pri ureditvi vseh formalnosti glede prenosa in pogreba. Vest, da bodo trupli obeh smrtnoponesrečenih planincev prenesli v Logarsko dolino, se je hitro raznesla povsod. Načelnik gornjegrajskega sreza Matko Kandrič in sodnik dr. Viktor Prohinar sta iz Gornjega grada skupno odšla s sorodniki ponesrečenih turistov v Logarsko dolino in sta z veliko ljubeznivostjo požrtvovalno sama sodelovala pri ureditvi vseh vprašanj glede pogreba, tako, da je bilo vse v najkrajšem času opravljeno. Pod vtisom strašne nesreče so povsod ob globokem sočuvstvovanju nudili pomoč. Pri Jezerškovem znancu Klemenšku v Solčavi, ki je bil tudi pri mornarici, so spotoma naročili krste, solčavski župnik g. Arko pa je pripravil vse potrebno, da bi bil pogreb lahko tudi že
v noči. Med tem ko je avtobus krenil proti Plesniku, je učiteljica Pavla Ha-merškova skrbela, da je bilo vse v redu do povratka avtobusa.
Turoben pogreb v Solčavi
Ekspedicija, kateri je prišel nasproti zastopnik savinjske podružnice SPD g. Anton Plesnik, je prinesla trupli Jezerška in Cerničeve do avtobusa, s katerim so ju nato prepeljali v Solčavo. T", so ju položili v krsti, kateri so okrasili z zelenjem in z zadnjimi jesenskimi krizantemami. Pevski zbor iz Solčave je zapel pred znamenjem »Vi-gred«, nato pa se je pričel pomikati proti pokopališču žalni sprevod. Turobno je odmeval glas zvona, ko sta Jezeršek in Cernivčeva nastopila zadnjo pot. V globoki žalosti se je udeležilo pogreba mno^o ljudi iz So'čave in okolice. Kdor ie le zvedel, da bo pogreb že v soboto zvečer, je prihitel. da izkaže zadnjo čast žrtvama planin.
Izredno je bil ganljiv pogreb v popolnem mraku ob pol 19. uri. V žalnem
sprevoda so korakali vsi s prižganimi
lučkami v rokah. Pogrebne molitve je opravil župnik g. Leopold Arko in ob glasnem ihtenju vseh navzočih so položili obe krsti v skupni grob. Ob svežem grobu dveh mladih življenj so pevci zapeli v slovo žalostinko »Zadnji sen«. Pogrebu so prisostvovali poleg navzočih sorodnikov tudi sreski načelnik iz Gornjega grada g. Matko Kandrič, sodnik g. dr. Prohinar, kot zastopnik osrednjega odbora SPD g. Maks Koželj, zastopnik Savinjske podružnice SPD g. Plesnik, g. Logar in tudi vsi člani reš. ekspedicije. Ob odprtem grobu je Ska-laš g. Kari Biško iz Kamnika pozval navzoče, da se oddolžijo spominu tragično preminulih planincev Jezerška in Cerničeve, g. Maks Koželj pa se je v imenu osrednjega odbora SPD zahvalil vsem. ki so požrtvovalno pomagali in izkazali nesrečnima žrtvama ljubezni do planin zadnjo čast.
Pozno ponoči se je avtobus spet vrnil proti Kamniku. Z njim se je vrnilo tudi vseh 12 članov reševalne ekspedicije. Mlada planinca Jože Jezeršek in Ema Černičeva naj mirno počivata v lepi Logarski dolini pod strmimi morskimi velikani, ki sta jih tako ljubila >n ki so jima ugrabili mladi življenji.
V borbo proti morilki naroda!
Velik zbor
protituberkuloznih
LJubljana, 18. novembra.
V dvorani OUZD je bila dopoldne letna skupščina Narodne protituberkulozne lige. Zbrali so se zastopniki okrog dvajsetih krajevnih protituberkuloznih lig iz vseh pomembnejših krajev banovine in številni predstavniki naših zdravstvenih, socialnih in prosvetnih organizacij in ustanov. Med drugimi so se udeležili zborovanja inšpektor socialno-političnega oddelka dr Mayer za bansko upravo, mestni fizik dr. Rus za mestno občino, nadzornika Drnovšek in Škulj za prosvetni oddelek banske uprave, za vodilne bolniške blagajne šefzdravnik OUZD dr. Zaje. šefzdravnik Humanitarnih fondov dr Tičar in tajnik dr. Pless, predsednik Zdravniške zbornice univ. prof dr. Košir s podpredsednikom direktorjem Higienskega zavoda dr. Petričem in tajnikom dr. Ahčinom, predsednik Zdravniškega društva primarij dr Meršol. šefzdravnik dr. Neubauer z Golnika, predsednik Delavske zbornice Sedej in tajnik Uratnik, predsednik Rdečega križa v Ljubljani dr. Fet-tich. predsednik društva Treznost Horvat in zastopnice narodnega ženstva s Krofto-vo in Govekarjevo na čelu. Izmed krajevnih lig je bila na zbora zastopana po dr. Jurečku tudi mariborska, ki doslej še ni bila včlanjena v ljubljanski Narodni ligi. temveč je neposredno pridružena Jugoslovenski protituberkulozni ligi v Beogradu
Še vse premalo razumevanja
Predsednik direktor OUZD dr. Bohinjec je izrekel najprej nekaj toplih besed v spomin pokojnega blagajnika lige, bivšega predsednika Pokojninskega zavoda Vrtovca. nato pa je na kratko poročal o proti-tuberkuloznem kongresu, ki je pred nedavnim zasedal v Ljubljani Iskreno se je zahvalil vsem, ki so z dejanjem ali s podporo pripomogli tej veličastni manifestaciji protituberkulozne borbe do tolikšnega uspeha, posebno pa še odboru specijalistov s predsednikom dr. Neubauerjem in direktorju Higienskega zavoda dr. Petriču. Osrednje sredstvo v organizaciji naše protituberkulozne borbe zavzemajo vsekakor dispanzerji Javnost je doslej pokazala še vse premalo razumevanja za to važno ustanovo. Tako n. pr. tudi ljubljanski dispanzer doslej še zmerom ni mogel pritegniti k sodelovanju okoliških občin Poleg obstoječih pa bo treba v doglednem času organizirati dispanzerje še v Ptuju. Novem mestu. Slo-venjgradcu Brežicah, Gornji Radgoni in Mursiki Soboti. Vprašanju jetike na kmetih bo treba vobče posvetiti mnogo večjo pozornost Tuberkuloza na deželi je bila doslej skoraj povsem zanemarjena, saj manj-
ka na deželi vsake izrazite zdravstvene organizacije. Sreski zdravstveni referenti bi morali poiskati živahnejšega stika z ligami in z dispanzerji. Na eni zadnjih sej jc upravni odbor sklenil, da bo liga pričela izdajati svoje glasilo, a po gradivu, ki ga je zbrala zadnja protituberkulozna razstava. bo uredil posebno propagandno brošuro. Poleg tega je upravni odbor pripravil tudi prenovljena pravila, ki predvidevajo za krajevne lige veliko večjo delovno avtonomijo. Z obžalovanjem je predsednik ugotovil, da so bili vsi dosedanji poizkusi, pridobiti Maribor za sodelovanje z Narodno ligo, brez usipeha. Lepo zmago v protituberkulozni borbi pa pomeni ustanovitev posebnega inšpektorata za pobijanje tuberkuloze pri ministrstvu za narodno zdravje, ki ga vodi odlični in preizkušeni borec na tem polju, docent dr. Matko. Velike važnosti je sklep ene zadnjih sej upravnega odbora, naj podvzame liga za postavitev dostojnega spomenika pokojnemu viteškemu kralju široko zasnovano akcijo za zgraditev socialno zdravstvene ustanove, ki bo poznim potomcem ostala kot viden spomin na socialno hotenje in na zdravstveno sikrb. ki ju je gojil veliki kralj. Skupščina je sprejela to sporočilo z enodušnim aplavzom.
Dekramfe lig po Sloveniji
Po kratki diskusiji, v katero so posegli delegat Zelinka iz Hrastnika, sreski zdravstveni referent dr Lapajne. šefedravnik dr. Neubauer in predsednik Treznosti Horvat — dr. Lapajne je poudarjal nujno potrebo, da se zgradi posebna naselbina za jetične na Golovcu, da se ustanovi na črnuškem bregu Save kolonija za jetiki podvrženo deco in da so zgrade cenena letovišča v Iškem Vintgarju — je tajnik lige dr. Debevec podal izčrpno ln pregledno poročilo o poldrugem letu dela Za počitniške kolonije je figa dovolila lani deset tisoč Din io za ta znesek je poslala v kolonije 25 otrok. Mnogo organizacijskega dela je bilo izvršenega o priliki kongresa zoper tuberkulozo. Pri tajništvu se je ustanovila v manjšem obsegu ročna blagajna, iz katere se v najnujnejših primerih izplačujejo trenutne podpore do 50 Din Krajevne lige so bile ustanovljene doslej na Blokah, v Celju. Cerknici. Domžalah. Dol Logatcu. Golniku, Gornjem Logatcu, Gornji Radgoni. Hrastniku, na Jesenicah, v Kamniku. Kranju, Kranjski gori. Kočevju. Litiji. Ljutomeru, Ložu, Marenbergu. Murski Soboti, na Planini pri Rakeku, v Ptuju. Rušah. Slo-venjgradcu. pri Sv. Lovrencu na Pohorju, v Slov. Bistrici. Šoštanju, Št Lenartu. Trbovljah. Zagorju. Mariboru ln Novem me-
(pe&etite
2. xa$&tavo baxa)evb(kifi .preprog
r , .------ ,	.,	i i =====aaasaagg: n ssag^a—
V LJUBLJANI, ŠELBNBURGOVA ULICA šteo. 7, IL nadstropfe Razstava je otvorjena vključno do torka, dne 20. t m.
Prodala mo na 24 mesečne obroke
Kr. b»a«vUika tkalatea preprog, S»ra|«Tt
A. Koptnšek:
fandango
Tudi v Španiji imajo »garaže za se-
no* — silično kakor v Švici: majhni kozolci, trhle stene, očrnele deske in zlomljene lestve! Pa tudi tam je bil star osivel pastir naš hotelski ravnatelj. Sicer ni imel sinje čepice z napisom »Hotel Los Senikos«, tudi livreje ni imel, vendar smo ga že od daleč spoznali, čeprav je bila meglena noč. Kajti vonj po španskih kozah in ovcah prepaja vsako telo tako močno, da deluje to telo kot oddajna postaja ter v območju nekaj kilometrov naokrog pošilja valove, ki prebijejo tudi najhujši naihod.
Vsa oprema našega hotela je bilo seno. Pristno špansko seno! Ni čudno torej, da so se gostje tega hotela na večerni promenadi v gozdu takoj spet spoznali. Ostanki sena so nam moleli u ušes, duh te vlažne krme, pomešan z vonjem po kozah pa niti najmanj ni spominjal na kolinsko vodo.
Hotelska publika je bila zelo mednarodna: dva Francoza, dva Nizozemca, Portugalec, nekaj Spanjolcev pa mi. Kajpak vsi s pripadajočimi damami dru-
ge narodnosti. Ker oblastvo ni zahtevalo, da bi se gostje nagega hotela policijsko prijavili in ker je bil naš direktor Sennor Pedro zelo diskreten in ni brbljal, žal ne morem povedati, ali je bil Portugalec, s katerim sva tiščala hrbet, kak diplomat ali pa konjski mesar iz Lizbone.
Seveda smo se izvrstno razumeli Cim je klical gong (beri: kravji zvonec) k čaju. smo se vsi točno zbrali pred našim apartmanom pod ogromnim kostanjem. Sennor Pedro je osebno delil zelenkasti čaj, in sicer po eno skodelico za vsako narodnost. Po obedu se je v vestibulu — ali »-hali« kakor je angleško navdahnjeni Portugalec to imenoval — pričel francoski razgovor. Zaman sem poskušal Portugalcu dokazati, da je njegova domovina pri nas zelo v čislih zaradi znamenite Portugalke ali »potrgavke«. kakor v Ljubljani pravijo; ni me razumel; menda tega vina sploh ni na Portugalskem ter ga nekje v Ljubljani izdelujejo. Saj smo tudi znamenito špansko muho zaman iskali, ko smo bili v Španiji. Po-
zneje je šla gospoda na lov. Običajno smo priredili skupen lov, in sicer kar v spainem salonu, vendar pa ne na ono divjačino, ki smo je toliko vajeni v naših hotelih, temveč na kobilice, na katere smo merili s svojimi plezalkami. Spanjolci so bili v tem pravi mojstri; saj ni čudno: v teh letih, ko je bila bi-koborba na Španskem prepovedana, so se naučili boriti se s zelenimi kobilicami, slično kakor smo mi mojstri v pobijanju stenic. Po končanem lovu smo si v šesterih jezikih rekli: »Lahko noč«.
Bala je naša zadnja noč na Španskem. Ravno ko smo hoteli leči. je stopil stasit cigan pred naš kozolec.
»Adios! Gospoda moja! Nocoj ob desetih vam bomo zaplesali doli ob reki fandango. pravi pristni stari fan-dango. najlepši pdes sveta!
Este mundo es un fandango
Y quien no lo balla, un tonto!
Vljudno vas vabim k plesu vseh plesov Pa pridite gotovo! Buenas noehes!«
Priklonili se je do tal in izginil je med kostanji, fandango? Za nas prava »španska vas« Ne pa za na<še španjol-ske tovariše Kakor elektrizirani so skočili iz sena — uboge poljske miši so jedva utegnile rešiti se v višja nad-
stu — skupaj 31 lig. Med najbolj delavne spadata ligi v Celju, ki Šteje 045 članov, in pa v Gornji Radgoai, ki je zbrala 800 redno plačujočih članov. Meseca februarja je pričel poslovati dispanzer na Jesenicah, katerega proračun v znesku 60.000 Din krijejo Bratovska skladnica, OUZD, KID in okoliške občine, sredi junija pa še dispanzer v Kranju, ki ga vzdržujejo s svojimi prispevki vsa tamošnja večja podjetja razen Jugo-Brune. Upravni odbor bo zaprosil bansko upravo, da prizna naši ligi vodstvo vsega zasebnega protituberkuloznega delovanja v Sloveniji. Minister za narodno zdravje dr Novak i« na posebno prošnjo izdal okrožnico vsem banskim upravam, naj vstavijo v svoje proračune za podpore ligam zneske do 500.000 Din, ministrstvo samo pa bo stavilo v svoj proračun 1 milijon Din v ta namen.
Reorganizacija
Blagajnik Brelih je kratko poročal o denarnem gospodarstvu Narodne lige. Med izdatki je v računskem zaključku zabeležena največja vsota 17.560 Din za bolehne otroke v kolonijah. Z dispanzerjem vred pa je liga izdala za otroške kolonije nič manj kakor 45.880 Din V imenu nadzornega odbora je dr. Zaje v svojem poročilu podčrtal izredno delavnost upravnega odbora. Zlasti je vredno pohvale delo predsednika, ki je kljub bolezni osebno vodil vse akcije. Med živahnim odobravanjem so bila vsa poročila z razrešnico soglasno sprejeta.
Nato se je vnela živahna debata o iz-premembi pravil, ki v novi gtilizaciji pretvarjajo Narodno protituberkulozno ligo ▼ Zvezo protituberkuloznih lig, v katere okrilju je krajevnim ligam omogočeno povsem avtonomno delovanje Reorganizacija protituberkulozne borbe v dravski banovini je zlasti velikega pomena spričo dejstva, da obstoji vsedržavna Jugoslovenska protituberkulozna liga doslej samo na papirju. V debato o tem važnem vprašanju so posegli delegat čobal iz Zagorja, dr Cretnošnik iz Gornje Radgone, dr. Jurečko iz Maribora, dr Neubauer. dr. Fettich, dr. Tičar. delegat Šetinc z Jesenic, dr. Neuberger iz Hrastnika in drugi Zastopnik Maribora je izrazil, da bi njihova liga pristopila k zvezi, a prej mora uredit? svoje odnose z beograjsko centralo in pa pravila ljubljanske zve. ze morajo upoštevati njihove upravičene predloge. Na koncu je bilo soglasno sklenjeno. da bo upravni odbor v sporazumu z zastopniki krajevnih lig prestiiiziral nova pravila v smislu želja, ki jih je izrazil današnji zbor. Kratko je bilo obravnavano še vprašanje sreskih lig. ki ga je sprožil zastopnik Gornje Radgone Predsednik je po-jasnil. da so sreske fige povsem prostovoljne tvorbe ki oaj se snujejo povsod tam, kjer zastopniki krajevnih lig sporazumno uvidijo takšno potrebo
Na predlog poslevodečega tajnika JerSila je bil nato soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik dr. Bohinjec, odborniki pa Celešnik, dr. Debevec. dr. Fettich, dr. Le-vičnik. inž. Lah. Evgen Lovšin, dr. Mastnak, dr. Neubauer, dr. Petrič, dr. Pless, Filip Uratnik Eno mesto je rezervirano za Maribor. V nadzornem odboru so dr. Zaje, dr. Tičar in direktor Skubec.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM
Tel. 33-87 V filgKI Tel. 33-87
Danes ob 5., 7. In 9. nepreklicno zadnjikrat češki velefllm
Mlada srca, mlada ljubezen
(Reka)
Rezervirajte si vstopnice! Telefon 33-87	Telefon 33-87
Najlepši spomenik kralju
Pri razgovoru o raznih zadevah je bil na predlog dr. Neubauerja najprej z aklamacijo izvoljen za častnega člana inšpektor za pobijanje tuberkuloze pri ministrstvu za narodno zdravje docent dr. Matko. Dr. Debevec pa je v 'menu upravnega odbora stavil predlog naj bi naša ožja domovina postavila blagopokojnemu viteškemu kralju spomenik, ki bi na najbolj dostojen način opozarjal na njega duhovno veličino in ns njegovo najbolj humano prizadevanje zt narodni in mednarodni mir. Takšen spomenik bi mu gotovo lahko postavili s socialno ustanovo za najbednejše izmed bednih, za jetiko obolele siromašne ljudi. Leta in leta že opozarjamo na katastrofalno pomanjkanje bolniških prostorov za izolacijo in zdravljenj o tuberkuloznih. Na deželi se dogaja, da odprto bolni jetični hiralci hodijo od hiše do hiše, po številkah, tam jedo, prenočujejo in trosijo kužne kali. Številni neozdravni brezdomci, onemogle služkinje, delavci, v domovino pognani izseljenci itd. nimajo prostora, da bi mirno legli in se zdravili ali uživali primerno nego. Vsako leto umre v naši ožji domovini nad 2500 ljudi za jetiko in najmanj 10.000 je kužno bolnih, a zdravljenja potrebnih je na desettisoče. Najmanj 2000 je jetičnih neozdravljivih h>ralcev. Ta čas ni bolj perečega socialnega problema, kakor je izolacija in zdravljenje nepremožnih jetičnih in oskrba neozdravljivih bolnikov. V spomin na viteškega kralja, ki je padel kot tragična žrtev ravno na poti za utrditev miru, obenem pa v rešitev in zatočišče bednemu človeštvu naj se postavi Dom za pljučno bolne v Ljubljani. Skupščina je predlog odobrila z iskrenim aplavzom. Novemu upravnemu odboru je bilo naročeno, da podvzame potrebne korake za realizacijo sklepa.
Praktične naloge pokreta
Direktor Higijenskega zavoda dr. Petrič je nato podal nazorno sliko o delovanju protituberkuloznih dispanzerjev po mestih in industrijskih središčh. Nekaj konkretnih vprašanj o tej stvari so sprožali še dr. Ahčin, sreski zdravstveni referent iz Ptuja, m dr. Prodan. Nato pa je šefzdravnik zdravilišča na Golniku dr. Neubauer obširno predaval o problemu pobijanja tuberkuloze na kmet h. O teh zadnjih dveh zanimivih in aktualnih referatih bo »Jutro« še poročalo.
Na koncu je posle vodeči tajnik Jeršič v zgoščenem poročilu orisal še važnejše praktične naloge protituberkuloznih lig, ki so v glavnem naslednje: 1. zdravljenje tuberkuloze, ustanavljanje dispanzerjev, skrb za sanatorijsko zdravljenje, v bo'n;cah zavetiščih: 2. delo socalnega skrbstva, podpiranje bednih bolnikov s hrano, obleko, posteljnim perilom, stanovanjem, s podporami za zdravilišče: 3. vzpodbuda za organizirano sodelovanje oblastev, socialnih zavodov. zdravstvenih in političnih občin i-n dobrodelnih društev za skupne akc je; 4. propaganda. Zlasti za slednjo manjka šc zmerom dobrih delavcev tn posebno na kmetih bi bilo treba v tem pravcu pridobiti poleg zdravnikov še prosvetne delavce, zastopnike občin in oblasti.
V celoti je občni zbor pokazal, da liga pod predsedstvom vnetega in požrtvovalnega direktorja OUZD dr. Bohinjca brez vel krih fraz pridobiva zmerom večji krog delovnih privržencev in v borbi proti največji sovražnici človeštva zmagovito zavzema zmerom nove postojanke. Na široki javnosti in na vseh poklicanih instancah pa je, da jo v tej plemeniti borbi v vsakem oziru podpro.
Pravijo: če v noge zebe -zebe v dulo
Pa je tudi res neprijetno biti Abut v mrzle in vlažne čevlje. Higienski vložek SE-TA ohrani suhe čevlje in nogavice, kar je predpogoj za tople in zdrave noge in za trajnost čevljev. Se danes po SETA vložke.
stroipja.
Fandango! Razlagali so nam ga natančno: to je prastari narodni pdes, ljudske oles v tričetrtinskem taktu, od katerega izvirajo vsi moderni plesi. Najbolj erotičen ples je to, in je sreča, da smo naleteli na to redko priliko videti ga. Kajti pJešejo ga samo še redko kdaj, čeprav so ga prej povsod plesali. Sam kralj Filip IV., vojvoda lerm-ski. ter strogi sodniki inkvizicije so se kaj radi ob zvokih gitare vrteli v fan-dangu. Najhujši moralisti so postali ob pogledu na ta ples — in še bolj ob pogledu na plesalke — kakor elktrizi-rani in so naposled še sami zaplesali. Thčodor Gautier pravi, da je v zgodnjem srednjem veku papež oglasil ta ples za hudičevo iznajdbo in ga prepovedal.
Torej spet nekaj za nas. Zlasti, ker so nam zagotavljali, da so gitane, tako imenujejo mlade ciganke, lepe. mlade.
Tako smo morali doli k reki, z nami pa je šel ves hotel z osobjem vred — izvzemši koze. Ni nam bilo potrebno '.amenjati svojo garderobo, kajti nočna srajca se je avtomafčno Spremenila v dnevno sraico. Tudi sicer je bilo vse v najlepšem redu. ko smo šli roko pod roko k reki Cotatuero — lepo razdeljeni v parčke.
Na poti smo srečali starega gluhonemega cigana, njegovi črni dolgi lasje so bili na čelu povezani s širokim rdečim trakom. Dali smo mu nekaj cigaret, za kar nas je vodil. Ni se zahvalil in ie stopal z ravnodušnim obrazom pred nami skozi gozd. Ne moreš uganiti, kaj neki misli tak cigan.
Mesečina se v smaragdno zeleni luči razlije na glavne vrhove osrednjih Pirenej. Najvišji vrhovi mečejo sence na strme ledenike.
Pred nami ležita divni dolini rek Arazas «n Cotatuero. Za njimi široko-pleči E1 Pico de Tabacor nad Circo Soasom. V daljavi točno razločujemo Monte Perdudo. na čigar vrhu smo še pred tremi dnevi vriskali...
Nismo bili edini gostje. Plapolajoči ciganski ognji so obžarevali elegantne 'judi. ki so legli v travo in k: so se med grmovjem tako dobro počutili kakor da bi sedeli v loži domače opere. Večinoma so to bili letoviščarji iz Saragos-se. ki so tu v gorah preživeli svoje počitnice. Med njimi pa Angleži in Fran-cozi. ki so stanovali spoda' ob jezeru v imenitnem »Grand Hote Inglaterra«
Cigani, ki stanuieio v siromašnih šotorih. so se kai ponosni in zadovoljni v svojih raztrganih oblekah kretali po »razorodani hiši«. Njihova reklama ni
bila zaman. Prišli so oelo kmetje iz Ordese, saj je tak-le divji afriški ples tudi v Španiji izreden dogodek. —
Sivo oblečeni gospod sivih las poleg nas je ameriški novinar. Smotka, tako tolsta kakor majhen količek, se neprestano premika Lz enega kota ust v drugega Na kolenih ima majhen pisalni stroj, na katerem nervozno tipka. Ker pa je tema in niti ciganski ognji niti mesec ne moreta dovolj posvetiti, da bi gospod napisa! poročilo za velik newyorški list, mu priskočim na pomoč z električno svetilko. Pri tem tako mimogrede izvem, da ta tipkujoči gospod stalno potuje po svetu, da je pozna! Amundsena osebno prav dobro, da je bil v avdijenci pri Hitlerju in Can kaj-šku in Mussolin.iju. da je tokrat že na svojem petem potovanht na Japonsko, pri čemur ima tudi obisk pri Ghan-diiu predzaznamovan v svoji beležnici. Pozna Indijo boljše kakor mi Prlekijo. Avstralijo boljše kakor svojo domovino (kar pa ie menda Dovsod tako. saj tudi pri nas inozemc bolj pozna o Logarsko dolino — ali se pravi Logarjeva dolina? _ kakor mi sami!) V Južni Ameri' ki ima posestva, v Kanadi pa celo svojo rodbino.
Zavidam tega moža z veliko preteklostjo in morda še večjo bodočnostjo.
Razumemo pa sedaj tudi, da nismo preveč oddaljeni od domovine in to nas navdaja s prijetnim občutkom.
Cigan vzame gorečo tresko iz ognja ter teče ž njo enkrat okoli tabora; to je znamenje za začetek predstave. Gosli in gitare začno svirati, mladi kmečki fantje se vzpenjajo liki opice na galerijo, na visoka drevesa, sive
Angležinje natikajo svoje lonnjone... ★
V Parizu sem videl na kolonijalni razstav; najrazličnejše plese vseh narodov tn dežel. Plesalke iz Kambodže, Indokine, Belgijskega Konga, Algerije ter plešoče svečenice iz svetišč v Ang-koru, zamorke iz Sudana, Kitajke iz Sanghaja. Bili so to eksotični plesi, ki so jih spremljale tuje, nam Evropcem nerazumljive melodije. Pa rajajoče derviše sem videl, priklanjajoče se fa~ kire, pojoče krotilce kač. Petero kontinentov ie tam tekmovalo v svoji umetnosti. V pariški Veliki operi smo videli najznamenitejši balet sveta, v orjaški j areni v Veroni virtuozne plesalke mi- j lanske Scale.
Takrat smo mislili, da višje plesne umetnosti ni več. da smo videli najpopolnejše. kar se plesa tiče Pa smo se zmotili, kajti ta španjolska noč nas je prepričala o drugem.
Bedne, raztrgane ciganke so nam zaplesale fandango. Kakor bajka, kakor čudež se nas je dojmil ritem tega vročega afriškega plesa.
Zdaj tudi razumemo, kar nam je prej razlagal ameriški novinar: Afrika je na tem ozemlju skozi osem sto let razgrinjala svoja čuda in Evropa v zadnjih treh stoletjih ni mogla izriniti Afrike. Leto 1492. je prineslo odkritje Amerike — in je bilo hkrati začetek propasti Španije. Izabela in Ferd nand sta pregnala Mavre — ciganom pa nista mogla do živega. Stodvajset tisoč ciganov živi še danes v Španiji m se tej ras; prav dobro godi Kakor nekoč še danes poležavajo na solncu in se brigajo kvečjemu za svoj ples. V tem so mojstri in umetniki Njihove temne, nemirne oči se skoro pomilovalno ozirajo na nas Evropce..
★
Rdeče rože ima Anita v svojih mo-dro-črnih laseh. Lakti male Carmen se k.ikor kače ovnaio okrog trepera očega ehsa /eleno krilo p'apola okroe vit-k'h edi; divje 'eptajo gole noge rosno travo Raz telo zlet> rdeča manrilja v grmovje — Anita pleše skoro naga Viva la graciaf
Udarja s kastanjetami v taktu pre-stissima teb divjih zvokov. Ona se ne
briga več za peketanje pisalnega stroja ne za vzklike tovarišic. ne za peze-re. k: jih gledalci mečejo nanjo.
Anita pleše in ta ples postaja doživetje. Nad njo zvezdnato nebo Arago-fjsje, vzadi nje lesketajoči se ledeniki Pirenejev kakor bajna dekoracija. Na dievesih in pred šatori ploskajo cigani 'v drug. z rokami v taktu godbe.
Sproščeni v vetru, kakor črni gadi, p.upo'ajo 'asje po golih nežnih ramenih Oči so napol zaprte, na usnih poigrava plesalki izzivajoč koketen smehljaj. Vedno bolj fanatičen postaja trepet mladega telesa. Vsak erotičen gib. vsaka čutna kretnja kaže na vzhodno domovino tega plesa To ie prastara igra svatovanja. bega ženske, radostne povrnitve in strastne združitve.
Anita. dete solnca pleše, pleše ples ljubezni Ognjevita kri njenih šestnajstih let valovi po njenem vitkem telesu. Sive Angležinje, ki se zdijo pod oezo svoje starosti skoro mlade sred' tega starega plesa, navdušene maha-o v svojimi lornjoni.
Kakor zaračani gledamo na to deklico. čujemo divje melodiie kakor da prihajajo 1z daljave, mečemo zadnje oezete v travo. Publika navdušena otoška, kliče v znak priznanja: »Love-
ly«, »epatant«, »bravo«. Medtem ko se Anita izčrpana in onemogla zgrudi, tulijo cigani svoj »Fortuna-Fortima!«
Srebrni novci se lesketajo v svitu
ognja kakor rdeči biseri v travi... ★
Bila je naša zadnja noč v Španiji. Spremljamo Američana vse do razpotja pri Castanas. Tam mu izročimo kov-čeg s pisalnim strojem. Obeta, da nam bo poslala razglednice iz Tokia, mi mu obljubimo razglednice iz Logarske doline.
Z vrha gledamo še enkrat na ciganske ognje, ki globoko pod nami počasi ugašajo Za nami pa. kakor da jih je človeška roka razporedila, ponosni gorski velikani Sapa nam zastane. Tam stoji nekaj velikega, belega, lesketajo-čega se: greben snežnega pogorja! V tem tujem gorskem svetu čutimo v pobožni zamišljenosti prvi pozdrav in klic daljne domovine.
Poslavljamo se od pristnih hotelskih gostov ter se napotimo navzgor k našemu kozolcu Ko se potem utrujen zarijemo v seno. se male živalioe preplašene razbeže na vse strani. Naš spanec t>a je en sam sen o bajnem, nepozabnem fandango.
Dogodki po širnem svetu
Na razstavi mariborske »Brazde"
-i—-----------r---------Ii lil .1	TTTTi--r—	r.......TT. -lU—'-JU-lil. T—"ZJjlZ ^rrmrn
Srečen odh:ja
In vendar mu )e želodec počil
V res ta vran tu Zadč na otoku Prinklpo v Marmarakem morju je nedavno sedel k mizi gost in si dal prinesti jedilni list. Zadovoljno ga je pregledal in naposled naročil kar prvo jed. Ko je povžil, je naročil drugo, potem Se tretjo in tako dalje, prav vse jedi jedilnega lista zapovrstjo. Vse, od začetka do konca. Gostje, restavrater, osob-je, vse ga je začudeno gledalo. Se večje pa je bilo njih začudenje, ko je nenavadni gost začel naročati in povživati celo vrsto jedi iznova. Ko je v drugič tako vse pospravil — mu Se ni bilo dovolj! Se tretjič je naročil in povžil vso dolgo vrsto jedil. Sele potem je nehal jesti, nekaj časa lagodno počival in čez čas zaklical: Plačam! Račun seve ni bil majhen. Vendar se tako nasičeni gost ni zmenil za tako malenkost. Restavrater se ni mogel premagati, da ne bi gosta vprašal, da mu pojasni svoj neznanski tek, in gost mu je povedal: »Malone dvajset let sem bil vojni ujetnik v severni Sibiriji. Skoraj ves čas mu je bila edina hrana ribje (rije. Kadar pa sem se ga navžil, sem bil sit za tri dni. Tako sem jedel vsake Štiri dni enkrat. Ta navada se me je tako prijela, da se je ne morem odvaditi, in tako jem tudi zdaj vsak četrti dan — ampak takrat pošteno!«
Ante Trstenjak: Montmartre
Ministrski predsednik Gaston Doumergne odhaja iz vladne palače v Pariza po demisiji vlade in izročitvi poslov nasledniku Flandinu
Poklon žrtvam svetovne vojne
Ipumlnski oder za vojne žrtve pred Slavolokom zmage v Parizu. Tukaj v bližini je stal tudi cenotaf za našega blagopokojnega kralja Aleksandra L
Razstava letalstva v Parizu
Francozi organizirajo v Parizu razstavo svojega letalstva, ki bo zelo poučna obiskovalce. Na sliki vidimo, kako pravkar nesejo aeroplan na razstavišče
Minister Barthou
In demokracija
Med mnogimi lepimi spominskimi zgodbicami na francoskega državnika Barthouja, ki je postal žrtev marsejskega atentata skupaj z našim viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem, je tudi sledeča do-godbica z njegovega volilnega shoda v južni Franciji. Govornika Barthouja je med govorom prekinil vzklik privrženca komunistične diktature: »A kaj je to, demokracija?« In Barthou je govoril dalje takole: »Povem vam, kaj je demokracija. Pred sto leti je meril po trgu tega podeželskega mesteca svoje korake mož s krošnjo na hrbtu; bil je ubog krošnjar, ki je hodil od hiše do h'še in si težko služil svoj vsakdanji kruh, potujoč od vasi do vasi za svojim skromnim zaslužkom. Imel je tedaj že nekaj prihrankov m ker se mu je zdel kraj prijeten in vabljiv, si je najel na trgu malo vežo in začel branjarijo. Sin tega branjevca je postal eden izmed najuglednejših trgovcev tega mesta, njegov vnuk pa je bil štirikrat ministrski predsednik francoske vlade, je član Francoske Akademije, je zunanji minister in končno — stoji tu pred vami. In to, gospodje,« je končal Barthou, obrnjen k rušilcu shoda, — »je demokracija.« Tem besedam je sledil vihar ploskanja navdušenih volilcev.
Poučni tečaj za otroke o nevarnostih na cestni železni
Češki avtoklub prireja ta mesec ciklus predavanj za mladino z namenom, da se poveča varnost otrok na praških ulicah. Avtoklub je prepričan, da le majhen odstotek avtomobilskih nesreč, katerih žrtve postanejo otroci, zakrivi nepreviden vozač. Največkrat so teh nesreč krivi otroci sami s svojo neprevidnostjo. V zadnjem času je število teh nesreč izredno naraslo in zato se bodo postopoma vršili tečaji za učence vseh osnovnih šol, na katerih bodo s pomočjo primernih filmov in z živo besedo učili otroke, kako naj se človek brani pred lastno neprevidnostjo Vsak otrok naj po možnosti pozna vsa varovalna znamenja in svetlobne signale na cestnih križiščih. Po tej v resnici potrebni in zaslužni akciji, tako pristavljajo praški listi, naj avtoklub priredi podoben tečaj z varovalnimi slikami in filmi za — neprevidne vozače Po obeh tečajih bo varnost na praških cestah zrasla za 60%.
Pomisleka vredni pojavi
Združenje staršev in prijateljev šole na K. V. je dalo na svoje stroške očistiti in preslikati tri razrede dekliške šole. Ko so prišle po vseh svetih deklice zopet v šolo. so bile prav prijetno presenečene po dejanju Združenja staršev in prijateljev šole. Ta samopomočna akcija je vredna pohvale ta priznanja vsaj v toliko, v kolikor je Združenje pripomoglo k zmanjšanju nevarnosti v boju proti infekčnim boleznim, katerim je ravno Šolska mladina najbolj izpostavljena
Na drugi strani pa je to dejanje vredno pomisleka in sicer prav globokega pomisleka Na Soli in v njenem gospodarstvu so morale vladati 2e naravnost grozne razmere, da je moralo Združenje tako samopo-močno poseči vmes, da je odstranilo vsaj del nevarnosti Širjenja nalezljivih bolezni Pri nas vidimo, da je dosti denarja za vse mogoče ta nepotrebne reči, da ga pa za Šolo ta njene potrebe ni mogoče dobiti in da si morajo starši tako sami pomagati, če nočejo, da jim otroci zbole na različnih boleznih kot Skrlatinka. davica itd.
Fran Košir: Hiša ob vo<fl
Pet slikarjev, ki jih je življenjska pot slučajno zuru^ila na štajerskem, so po imenih in delih že znani iz prejšnjih ljubljanskih razstav v umetniškem paviljonu ali na velesejmu. Se pred kratkim so bili z izjemo Trstenjaka zastopan na razstavi i Slovenska krajina« in je več takratnih slik tudi tokrat na ogled. Trstenjak pa se je po daljšem času spet oglasil in so nekatera njegova dela za gledalca nova v marsikaterem pogledu, zanj in za njegov razvoj pa pomembna.
Razstavljalci nastopajo kot tovariši umetniškega kluba »Brazda«, kluba več ali manj ad hoc sestavljenega, saj jih sicer ne more združiti za daljšo dobo, ko so izve-čine vsi profesorji risanja, ki jih po srednjih šolah pogosto menjajo Razstava je nekaka oddolžitev ljubljanskim umetnikom, čijih dela je trgovec Kos razstavil v Mariboru v večjem številu.
Preko 120 razstavljenih del zavzema vse Štiri prostore razstavišča, predvsem dokaz, da so razstavljalci nedvomno marljivi delavci Kljub tolikemu številu pa razstava gledalca nikakor ne utruja, čeprav so slike ponajveč pokrajinske Nasprotno: obiskovalec z veseljem razgleduje razstavo od slike do slike, ki imajo vse na sebi nekaj lahkotnega, skromnega, prikupnega
S tega vidika glejmo vse slike, posebno Trstenjakove, 20 slik v guašu in akvarelu. Guaš je zaprav tudi akvarel, slikan z vodenim: ali emulgiranimi barvami, ki ne prepuščajo svetlobe Ločiti je treba čisti akvarel, ki pa mora biti slikan le s prosojnimi barvami. Tak akvarel v pravem pomenu. kakor ga smatrajo Angleži, odkoder smo ga dobili, je brez dvoma največ vreden. Nekateri Trstenjakovi gu-jSi so zaradi skromnosti kolorita in primitivnosti oblik kot začetna dela, ki jim manjka do-vrSitve, fines, tistega bi dejal: pikantnega, kar je značilno za umetnino. Prikupnejši in dražestnejši so njegovi akvareli posebno s pariSkimi motivi. Vse tisto, kar nam jih tako prikuplja, bi Francoz imenoval: char-me. Najživahnejši med njimi so Mont Mar-tre II, Pont Neuf I. in št. 104. Hvarsko pristanišče, od katerih sta prvi dve ostro dojeta pogleda velikomestnih vedut in cestnega življenja.
Moč Alberta Sirka je v njegovi neugnani naturi ki ji je robustna tehnika njegovih del najvernejši izraz. Najsi bo akvarel ali olje, širok ta gibčen potez čopiča so njegove odlične značilnosti Seveda moram, kakor že na velesemjski pokrajinski razstavi, tudi tokrat poudariti kvaliteto obeh malih slikic Sv. Barbara in Vodnjak v Slovenskih goricah, od akvarelov pa Lužo z živo podano mlako vode. Njegovim večjim figuralnim
slikam ni mogoče odrekati zmisla za kompozicijo, pač pa očitujejo mnogo trdote, njegovi liki niso v prostoru ta jim manjka včasi pravilnih človeških oblik. Begunci, risani z ogljem pa prav močno spominjajo na Tratnikove Begunce.
France Košir je škofjeločan- S gimnazije v Slavonskem Brodu so ga prestavili na ptujsko. Sodim, da je med vsemi najbolj slikovit. Ne morda v oljnatih slikah, ki so vse le v glinastih tonih, pač pa v čistih akvarelih, polnih barvne ubranosti ta na-strojenja. Malo imamo akvarelov, kakor sta »Hiše ob vodi« in »Mrak na Savi« pri Slav. Brodu. Kazalo bi, da bi Košir v akva-relni tehniki podal vse svoje motive, najsi bodo tudi tihožitja ali celo portreti. Nedvomno mu ta tehnika bolje leži, kakor katera druga
Ivan Kos bo pri gledalcih našel najmanj dopadenja. Njegovim delom manjka prikupnosti za povprečnega ljubitelja umetnosti. Zavestno stremi Kos za modernostjo, za tistim modnim podajanjem, ki se je povsod preživelo, pri nas pa se šele preživlja-V tem svojem hotenju zapada podzavestno v tir Toneta Kralja in drugih. Ko bi pri vseh svojih delih izhajal iz narave ven, bi dosegel močnejši uspeh. Poudariti pa moram, da so minili tisti neurejeni povojni časi, ko so slikarji razstavljali vse. kar je izšlo izpod njihovih rok, pa če so bile to še tako neznatne skice ali risbe, vredne le hitre pozabe.
Precej soroden mu je Karel Jirak. »Ribe« pričajo, da poseduje znanje, v pastelih pa skuša približati se rutinirani tehniki B. Jakca. Pri neki priliki sem že poudaril, da ni značaj dobrega pastela izlizanost, meglenost. Čistost barve, žametni toni, vse združeno v krepki, nič mehkužnosti očitu-joči tehniki, taki so dobri pasteli.
Anton Gvajc je med vsemi najštevilnejše zastopan. Nespametno bi bilo, od njega zahtevati sodobnejšega podajanja predmeta. Gledati ga moramo iz njegove dobe in občudovati njegovo ljubezen do pokrajine, kjer mu podrobnost prav toliko velja, kakor skupnost. Vtisk imam, da manjka njegovim slikam toplejših, rdečih tonov. Zato so vse slikane v neki srebrni tonski skali in so tudi podobe mrzle v izrazu. Sonca in zraka pogrešam. Kljub vsemu pa je videti, da Gvajc razume in obožuje pokrajino. V nekaterih je mnogo nastrojenja. Manj žive so večje pokrajine z enoličnimi ploskvami. V manjši izmeri pa bi bile pri-kupnejše.
Vsa razstava je na precej skupni višini. Del, ki bi silila iz njenega okvira, skoro ni. Vredna je pozornosti in številnega obiska. Marsikdo bo v njej našel svojim pojmom sorodno lepoto.	C. S.
Prvenstvo LNP
vedno zanimivejše
Včeraj sta se odigrali samo dve tekmi, in sicer na severnem delu področja podsaveza — Ilirija si je priborila prvo točko — V Mariboru so zmagalf črno-beli
mi, ki sta jo dosedaj pokazala Železničar in Maribor, so bili modro-črni brez dvoma favoriti in poleg tega tudi resni aspiranti za prvo mesto. Današnja izguba dveh točk je za Železničarje zelo občutljiva. Maribor pa si je z današnjo zmago zelo izboljšal svojo pozicijo. S petega mesta je skočil na tretje. Ako Mariborčani ne bodo ostali reflektanti za prvo mesto, se bo vsaj med njimi razvila ostra borba za boljši placement v Mariboru.
Ljubljana, 18. novembra.
Samo dve prvenstveni tekmi sta bili danes na programu podsaveznega prvenstva, toda dve zelo važni. Ilirija je morala na težko pot v Čakovec. čakovčani so na čelu tabele in je gotovo njihova namera, da si na domačih tleh naberejo kolikor mogoče mnogo točk, ki jim bodo služile kot rezerva za tekme, ki jih še čakajo na — tujih tleh. Ilirija je nastopila kompletna z izjemo branilca Svetica, ki je še pod kaznijo. V prihodnji tekmi bo mogla že nastopiti kompletna. Da je dosegla samo neodločeni rezultat, gotovo dokazuje moč Čakovčanov. Saj je fiirija še nedavno, sicer v prijateljski, toda docela v prvenstvenem stilu odigrani tekmi porazila našega državnega li-gaša Primorje.
Presenečenje pa nam javljajo iz Maribo- j ra. Po dosedanjih rezultatih in tudi po for-
ČSK
Železničar
Maribor
Rapid
Celje
Svoboda
Hermes
Ilirija
5	3	2	0	18:6	8
4	2	1	1	8:5	5
4	2	1	1	8:8	5
5	2	0	3	10:10	4
5	2	0	3	8:9	4
5	1	1	3	9:24	3
2	1	0	1	6:4	2
2	0	1	1	2:3	1
Ilirija s čakovečki SK lit (1:1)
Čakovec, 18. novembra.
Na vročih čakovških tleh je tudi Ilirija morala pustiti točko. Za današnjo srečanje med obema kluboma je vladalo ne samo v Čakovcu, temveč tudi v Mariboru veliko zanimanje. Tekma se je vršila ob prav lepem vremenu in ji je prisostvovalo 500 gledalcev, kar je za Čakovec pač lepo število. Točno ob napovedanem času sta moštvi nastopili v naslednji postavi:
Ilirija: Malič-Unterreiter, Bergles-Žitnik, Sočan, Pogačnik-lce, Ilovar, Pikič, Jug. Sla-par.
Čakovec: Jelenič-Vamplin, Janič-Takacz, Galovič, Mikovec-Zehojnik, Vogrinec, Megla, Baščevič, Vaš.
Tekma je bila tipično prvenstvena z vsemi hibami in vrlinami. Bila je večkrat ostra, toda v mejah fairnesse. Tudi publika se je vedla precej dostojno in ni prišlo do incidentov. Stroge odredbe LNP so menda iz-pametovale tudi čakovčane.
Ilirija je slično kakor prejšnjo nedeljo v Mariboru predvedla lepo kombinacijsko igro. Do kazenskega prostora nasprotnika jo nekam šlo, potem pa so popuščale moči. Moštvo se je odlikovalo z dobrim startom in lepo igro z glavo. V napadu je bila leva stran boljša od desne. Jug in Slapar nista imela najboljšega dne in sta bila preveč nepazljiva. Pikič na sredi je smiselno delil žoge. V krilski vrsti je bil najboljši Pogačnik, igrala pa je vsa vrsta preveč
ofenzivno in zaradi tega so večkrat nastale nevarne situacije na lastni polovici. Obramba je bila solidna in sigurna, odličen Ber-gles. Malič je bravurozno branil, kar se je dalo, na dobljenih golih ga ne zadene nobena krivda.
Čakovec je na lastnem terenu težko premagljiv. To je dokazal- že v številnih prvenstvenih in prijateljskih srečanjih. Ima solidno moštvo, ki se bori z neverjetnim elanom in ambicijo, a tudi tehnično je precej na višini. Glavna odlika moštva je pa brezprimerna požrtvovalnost. Najboljše moči so v ožji obrambi, v kateri je dober Vamplin. Krilska vrsta je bila na mestu in ima glavno zaslugo, da se je tekma končala z delitvijo točk Napad je večinoma igral na prodore in tako često ustvarjal kočljive situacije pred nasprotnikovim golom.
Goli so padli takole: V 40. min. je Pogačnik iz streljanega kota iz daljave kakih 10 m poslal žogo neubranljivo z glavo v mrežo, a tik pred koncem prvega polčasa je Vaš izenačil. V 26. min drugega polčasa je zagrešil Unterreiter foul, diktirano enajstko je Vamplin zabil in postavil na 2:1. V 38. min. je sodnik proti Čakovcu zaradi roke diktiral enajstmetrovko, ki jo je Bergles neubranljivo zapodil v mrežo in izenačil V drugem polčasu je Ilirija močno prevladovala, a tega ni znala izrabiti.
Sodil je g. Nemec iz Maribora objektivno in strogo.
Maribor : železničar 1:0 (0:0)
Maribor, 18. novembra.
X lokalnemu derbvju, ki se je danes odigra! v Ljudskem vrtu kot prvenstvena tekma, se je zbralo okrog 900 ljudi, kar dokazuje, da tekme med domačimi klubi še vedno najbolj vlečejo. Tak obisk je tudi zaslužila, saj je bil njen izid popolnoma dvomljiv. To pot so prišli na svoj račun vsi ljubitelji napete, a vendar lepe tekme.
Sodniku g. Deržaju iz Ljubljane sta se predstavili moštvi v naslednjih postavah:
Maribor: Koren-Kurent, Nejžar-Herman, Gomolj, Kirbiš-Jurgec, Priveršek, Dušan, Miloš, Drago.
Železničar: Švajghofer-Antoličič, Frangeš II-Škof. Frangeš I, Ronjak-Jenko, Pezdiček. Heferl. Pavlin, Vlado.
Tekma je bila ostra borba za točke, a lepa tudi za oko. Nasprotnika sta si bila popolnoma enakovredna in zato bi tudi neodločen izid tekme bolj odgovarjal. Prvi polčas je bil Maribor v veliki premoči, ni pa znal tega izrabiti. Železničarji niso prišli do besede. V drugem polčasu so pa pritisnili s polno paro, a spremljala jih je enaka smola, kakor Maribor v prvem polčasu. Med tem se je Mariboru nasmehnila sreča, žoga se je kar na lepem znašla v mreži in s tem je bila bitka odločena v korist Maribora. Poudariti je treba, da je potekla tekma brez vsakih incidentov in da je bila publika danes nadvse disciplinirana.
Maribor se je od svojih zadnjih nastopov vidno popravil in želeti je, da ostane v tej formi, da bo tako z ostalimi reprezentanti
- .T.'
našega mesta predstavljal opravo sliko moči mariborskega nogometa. Uspeh Maribora je tudi v glavnem zasluga vratarja Korena, ki je po daljšem presledku zopet nastopil za barve svojega kluba Čeprav ni imel mnogo posla, je vendar pokazal, da je stari mojster svoje stroke. Branilca sta bila na mestu. Tudi krilci so bili dobri, zlasti Gomolj. Napad ni bil tak kakor je bilo želeti. Precej krasnih pozicij je bilo zaradi nespretnosti in nepazljivosti neizrabljenih. Lahko bi še več žog našlo pot v nasprotnikovo mrežo.
Železničarji so nekoliko razočarali. Glede na njihove zadnje nastope smo pričakovali mnogo več Obramba ie bila prvi polčas zelo nesigurna, tako vratar kakor branilca. a se je popravila v nadaljevanju tekme. Krilska vrsta ni držala zadostnega kontakta med obrambo in napadom in zato sta bili obe formaciji navezani bolj nase. Napada v prvem polčasu ni bilo opaziti, šele v drugem je prijel do veljave. Imel je sicer več prilik, ki jih je pa prav tako zamudil, kakor napad Maribora v prvem polčasu. Edini gol dneva je zabil po lepem prodoru v 6. min drugega polčasa Miloš. ^
G. Deržaj je sodil dobro in objektivno.
V predtekmi je igrala druga mladina Maribora in zmagala nad mladino Svobode s 4:1 (2:1).
Dopoldne se je odigrala prvenstvena tekma rezerv Maribora in Železničarja. Zmagali so Železničarji s 3:2 (1:1).
Zagreb je nevarnejši
od Karlovca
V prijateljski tekmi je Primorje v prvem polčasu vodilo z 1:0, pa je v drugem polčasu docela klonilo
V drugi prijateljski tekmi, ki jo je včeraj odigralo Primorje v to svrho, da nudi svojim igralcem dober trening za državno prvenstvo, je moral naš Ligaš utrpeti poraz, ki gotovo ni bil potreben. Saj so fantje v prvem polčasu zaigrali tako, da se ni bilo bati negativnega rezultata. V drugem polčasu pa so razočarali. Kje je vzrok? Ne moremo trditi, da jim maiiKa kondic je Zdi se pa, da je vmes tud nekaj malomarnosti. Ne samo pri prvenstvenih, temveč tudi v prijateljskih tekmah naj pokažejo igralci vse svoje sposobnOit;
Hašk: Primorje
2:1 (0:1)
Hašk: Šijačič—Slivak, Go'ac—Kovačevič, Gajer, Kunst, Medarič, Fak. Leinert, Petrak. Ranogajec.
Primorje: Starec—Hassl, Bertoncelj I.— Zemljak, Slamič. Boncelj—?>lamberger, Pu-po. Makovec. Bertoncelj II.. Janežič; v drugem poičasu je izstopil Makovcc. Petelin je šel na levo krilo, Pepček in Janežič pa sta le pomaknila za eno mesto proti sredi-
Z? nogomet je bilo Vi^mj prepriazno L -udjt so menda tx> tolik h kislih icsensk-h dneh rajši šl na sprehoJe. Vendar je Ha-škove privlačnost še vedn.> tolika, da zvabi
v Ljubljani tudi na pnj-1'.e.jsko tekmo okoli 1000 ljudi Na žalost pa ie zanimanje za prijateljske borbe — ne samo pri nas — do tolike mere reducirano, d« ga menda ni kluba, ki bi mogel vzdržati samo »prijatelj-sk « obrat.
Rivaliteta med obema kluboma pa je vendar tolika, da je jamčila za borben potek igre, po drugi strani pa je 05'a'a igra kijub temu zelo fair, dasi je b 'a Oii začetka do konca izredno ostra. Zaostalost domačega moštva v drugem delu igre je sicer pokvarila celoten vtis. negiedc na to pa je bila igra zelo prijetna in zan^n va.
Prvi polčas je končal z enim golom naskoka za domače. Ta del igre je bil mnogo bolj zanimiv kot drugi, v sate/em so imeli prvo in skoro izključno beseJo gistie. Zanimiv je bil prvi del igre ^ato, ker so premoč- črno-belih zoperstavili rdeči sistematične jši odpor. ker. so dali kljub svoj defenzivni igri enakovrednega partnerja Nasprotno pa se je v drugem po'času domače moštvo skoro povsem zrušilo rn ker so po-edinoi in celi deli moštva povsem odpovedali. se je igra počasi razvila v do-gočasno monotonost. Zaključek je bil t^rei manj razveseljiv.
Haškovci so ostali še vedno stari borci igrajo lep nogomet, da je vesCiie Imajo strumno obrambo, v kateri sta bila zlasti opasna vratar Šijačič, ki je v prvem delu
igro, ko je še imel dovolj posla, v sigurnem stilu rešil nekaj izredno težkih stvari, in Slivak. ki je z ostrim startom in čist m odbojnim strelom odvračal napad za napadom Tudi Golac nimotil v tej formaciji. Do izraza pa je prišla tesna povezanost med srednjo in napadalno vrsto. V drugem polčasu je prišel do veljave tudi llaškov napad. ki je delal po tri ju in s kr!i n ki sicer ni videti posebno opasen. Gajer je s svojima stranskima poimgačema obvlada! teren sredi polja, a notranji napadalni t-io, ki se je od časa do časa posluževal pomoči kril, je prehajal pred nasprotni gol kar tako mimogrede. Moštvo se je v svoji celoti pokazalo vsaj v drugem polčasu kot uvaževanja vreden nasprotnik, kot enajstor oa, ir ji je tehničen del igre v krvi in ki lahko tehniko uporablja kot sredstvo za dosego ciija V igri z glavo so bili za domače nedosegljivi enako kot v živahnosti pogovora — Le-nert, neutrudljiva klepetulja, je v tem pogledu da jal ton.
Črnobeli so bil- kos svoji nalog: prvo polovico igre. pa še ne prav do konca. Zadovoljil ni noben del moštva. V obrambi je dal človeka samo Bertoncelj, ki je moral igrati svojo vlogo, dober del vloge svojega halfa in šc na desno stran je moral posegati. Niti Hassl nit' Starec nista bda v običajni formi, posebno je Starec b:l v mnogih situacijah jako nesiguren. Siednja vrsta je delala en polčas. Dokler je bilo v tem delu moštva kolikor toliko reda, je bil zlasti Slamič junak na polju, ko pa mu je ponehala pomoč s strani, se je naenkrat znašel v mlinu haškovih komb nacij in postaj njih žrtev. Boncelj ne igra rad prja-teljskih tekem in je ostal tudi .topot svojemu načelu zvest. Napad je bi', v drugem polčasu brez dvoma šibkejši. Petelin še dolgo ni borec Makovčevega kov« in ker so tudi ostali popustili, je padsl napadalni kvintet v svoji uč nkovitosti za cei razred. V prvotni formaciji je bil napad kolikor toliko homogen in po vsej fronti nevaren nasprotni obrambi. Imel je tudi precej zelo zrelih šans in je pridno streljal. V drugi izdaji pa napad ni držal niti ene žoge. in mu je bila povsem kos že sama ožja obramba, ako da so nasprotni lialfi lahko posvečali svojo pozornost samo napadalnemu dslu. Tako je zašla igra v enostransk: trenmg n«i en gol. Za uspehe je potrebno resno delo med tednom in resna volja na tekmi.
Malo poteka: Uvod imajo črno-beli, ki igrajo proti solncu. kombinatorično so domači močnejš:. Igra se počasi odpre, toda iniciativa je pri domačih Haškova obramba je dobro zaooslena in svoie deo opravlja brezlvbno. Vratar ima takoj dovolj posla. V 11. min. pelje Janežič čisto in nevarno, Kovačevič ga protipravlno zruši na samem robu kazenskega prostora. Prosti stre! izvaia Pepček. Janežič in Makovec zakrivata Šijačiču razgled in oster Pepčkov strel pa sira med njunima nogama in mimo vratarja golovo črto.	.
1 : 0 za Pr. Haškov napad pride počas-' do besede, ali njegove akcije so mehke in medle. V 17-min. Slivakov foul na Pepeku, prosti strel izvede Slamič zelo premeteno in Makovec podaljša v mrežo, toda Janežič ie stal v of-sidu in sodnik ne prizna. Od 25. min. dalje začne Hašk razvijati in povezovati svoje vrste, toda borb« je zaenkrat še izenačena, postaja tudi zelo zanimiva, obe napada si ustvarita nekaj šans. Tako je v 31 min. Pepček na Makovčev predložek sam pred Šjačičem in iz razdalje dveh metrov pogodi banger, nikoli več se ni povrnila podobna prilika. Takoj za tem vzraste Ha-šku zrela prilika z kota. ki ga lepo predloži Ranogajec. Cel gozd nog tvori barijero pred Starcem in tako žoga ne more noter. Proti koncu polčasa začenja Hašk pritiskati, no rezultata to prizadevanje ne spremeni.
Začetkom reprize imata oba napada po eno lepo priliko, p« obe mineta brez haska. Hašk je sedaj v svojem sistemu in za par mmut se vsidra pred nasprotno kazensko črto: toda napad je mehak in kombinira ter kombinira, v 7. min. pa opali Gaier s precejšnje daljave razantno n žog« obsedi 1:1.
še se ni prav polegel zasluženi aplavz Se je v teku napadalna akcija po desni Ha-škovi strani. Boncelj ni nikaka ovira v diru gre mimo njega napad, ki ga Medarič zaključi z jako bombo in
Hašk vodi 2 : 1!
Po tem presenečenju se črno-bela obramba zbere, ali v sredi 'n v napadu stvar m več v redu in tako stane do konca. Obramba je neprestano v akciji, brez oddiha, ki ji ga nima nihče dati. Napad ne drži nobene žoge. halti so povsem v defenzivi, moštvo je raztrgano. Poedine sporadične akcije scer privedejo črno-beli napad v nasprotno polovico, vendar je vsak resnejši poskus že v kali zatrt. Nasprotno domini-ra Hašk s svojo hombinacijsko mašinerijo v polju, napad začenja celo streljati, ali po večmi iz nesigumih razdalj. Starec ima semtertja mnogo sreče, parkrat se mu žoga suče sumljivo-nevarno med golov m ogrodjem, pa k sreči ne najde poti noter. Slik« se do konca ne spremeni, tudi rezultat ostane kljub vsem naporom isti.
Sodil je g. Vidic dobro.
Posetite razstavo ljubljanskih likovnih umetnikov v kazinski dvorani v Mariboru.
Hermes : Ilirija B 9:4 (3:4)
Ljubljana, 18 novembra.
Ko trening tekma zamišljeno srečanje med Hermesom in B teamom 1'ir'je je pokazalo precejšnjo premoč Hcrmežonov. Da je Ilirija vodila v prvem po'č«<»:i. je pripisati zlasti dejstvu, da je o-' H-jrmesov golman nekoliko blesiran. V drugem polčasu pa je Hermes vzel igro v svo^e roke ter zasluženo zmagal. Rezervni golman ni 'me! mnogo posla, pa je bil dober.
Gole za Hermesa so zabili Mokorel 3. Brodnik 3. Kos 2. Z«!okar 1 En gol za Ilirije je bil avtogol Hermesa.
Sodil je dobro g Dolinar;
V predtekmi je B moštvo Hermesa porazilo B moštvo Reke s 7 : l-(2 : 0).
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Prvenstvo II. razreda. Slovan
: Jadran 4 : 2 (2 : 1), Svoboda : Sloga 3 : 1 (2 : 1), Reka : Mladika 6 : 2. Mars : Siavija 7 : 1 (3 : 0), Korotan : Grafika 2 : 2 (0 : 2). Finalna tekma za jun.orski pokal se je vršila dopoldne med jun orji Primorja m Ilirije. Zmagalo je Primorje s 3:1 (2:0)
Celje: Jugoslavija : Šoštanj 1: 1 (1 : 0). Prvenstvena tekma II. razreda. Gol za Jugoslavijo je padel v 5. min. prvega, za Šoštanj pa v 37. min. drugega polčasa.
Zagreb: Gradjanski : Siavija (Varaždln) 5 : 0 (2 : 0). Prva elimmatorna tekma za državno ligo. Revanžna tekma bo prihodnio nedeljo v Varaždinu. Siavija ima kljub temu, da bo igrala na domačem ter mu, zelo malo izgleda, da bi se kvalific rai« za odločilne tekme s splitskim Hajdukom.
Praga: Kladno:2 denice 2:1 (2:1), Plzen: Viktoriia:Plzen 3:0 (2:0), SlavjarTeplitzer FC 2:2 (1:1). Sparta:DFC 7:3 (3:0), Bohe-mians:Prostejov 3:3 (0:2), Cech e Karlin: Ko!in 3:2 (1:0).
Dunaj: Rapid:Sportk!ub 3:2 (1:2), Admi-ra:FAC 1:1 (1:0), Wacker:Hakoah 4:3 (2:0) Rapid:Sportklub 3:2 (1:2), Austria:FC Wien 1:1 (1:0). Vienna:WAC 2:0 (1:0). Litcrtas: Favoritner SK 3:1 (3:1). Ker je Rap d dobil obe točkj, Admfra pa rešila samo eno, vodi sedaj v dunajskem prvenstvu zopet Rapid.
Rim: JuveitusrAmbrosiana 1:0, Roma:La-zio 1:1. Mi!ano:Torino 0:0, Firenze:Napoli 3:2, Palermo:Brescia 0:0, AIessandria:Li-vorn„ 4:1, Triestina:Rologna 3:1.
Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Reb-cu.
• Poseben strokovni tečaj za hotelsko obratovodstvo Vam nud.i možnosti, da si izpopolnite svojo izobrazbo in da si pridobi-te potrebno usposobljenost za službe v po-gostinskih obratovalnicah kot pisarniška moč, blagajničarka, portir, knjigovodja, ekonom, upravitelj Itd Začetek tečaja 20. t. m. — Vsa pojasnila daje Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2-K.
Iz akvaristove torbe
O sožitju rib in drugo
Navada skoroda vseh opazovalcev živalic je, da primerjajo lastnosti živalic nehote s človeškimi, mnogi pa opazujejo njihovo obnašanje in življenje zaradi ugotovitve, ali deluje pri živalcah poleg nagona tudi pamet. So pa tudi ljudje, ki se priložnostno bavijo s primerjanjem fiziognomije živalic z fiziognomijo ljudi, pri čemer služijo zlasti psički in mucke kot primerjevalni subjekti. Gotovo se je že vsakomur zgodilo, da ga je kak znanec opozoril na sličnost izraza obličja kake osebe z izrazom kake živalce. Domišljija in krepka avtosugestija sta pri takih primerjanjih seve glavni činiteljici. Ako bi se spustili v študij razvojnih stopenj embrijev raznih sesalcev in jih medsebojno primerjali, bi pa prav lahko ugotovili, da so si presenetljivo podobni. — Kot akvarist se bavim seve samo z vodnimi živalcami, opazovanja so pa omejena v glavnem na njihove lastnosti in življenje v akvariju. so torej čisto biološka, pri -tem se pa često in nehote vsiljuje misel, da presegajo nekatera dejanja, zlasti vodnih vretenčarjev okvir nagona, opravičujoč zamislek, da imajo taka dejanja svoj izvor v duševnih refleksih.
V akvariju, imam ostriže svetlikavce, ki so bili vlovljeni okoli Beograda, živalce so
že po svoji naravi preoblastne ln požrešne. Vse, kar živi v njihovi družbi, je v marsičem prikrajšano, zlasti kar se tiče hrane. Dasi leži na dnu često mnogo hrane, tako da je ostriži pri najboljši volji ne morejo pojesti, čuvajo vendar ostanke in celo za wawil in zdrob, ki ga ostriži ne jedo, so zavistni ostalim živalcam. Tudi prostor v akvariju delijo le neradi z drugimi ribicami in često sunejo kako ribo, če se jim približa izpod razdalje, ki jo zahteva njihovo dostojanstvo. Nu — hrana in zavist spadata seve v poglavje nagona in sta tudi lastnosti skoroda vseh višjih, bitij, malodane vseh sesalcev.
Z ostriži vred gojim razne krapovce iz ljubljanske okolice, bao najboljša družba za svetlikavce. ker so krapovci po svoji naravi miroljubni in ponižni, rekel bi hlapčevski. Ne zmenijo se za razne sirovosti nasilnežev. Skrivaj pobirajo ostanke hrane na dnu, če so njihovi tirani zaposleni na drugem mestu, a čim bi se pojavil kak ostriž v njihovi bližini, se mu pokorno umaknejo, dasi so nekateri krapovci večji kakor katerikoli ostriž in ko bi se zoperstavili, bi bila zmaga na njihovi strani. Ali dolgovekovno mirno življenje jih je storilo prizanesljive in nesposobne za vsako borbo. So pa tudi izjeme. Nekateri koreslji, kakor da niso hlapčevskega rodu, se spuste v borbo z ostriži, a kar je zanimivo, ne popuste niti po zmagi, marveč zasledujejo svojega nasprotnika še nekaj dni, čim jim pride preblizu. Tudi ostriž si koreslja, ki ne pozna šele, dobro zapomni, kar je znamenje, da se spominjajo ribe na medsebojne praske in napadačev. Spomin pa nima z nagonom ničesar skupnega. Za dokaz, da se ribe zapomnijo nasprotnika in da so maščevalne, bi morda lahko služil naslednji primer:
Med mnogimi ribami sem gojil dve vrsti gambur. Bila sta dva parčka. S početka sta se samca prezirala. Nekega dne pa vidim, da zasleduje eden tako vztrajno drugega, da sem se bal za zasledovanega. Ko je dobil zasledovalec neko tvorbo na repni plavuti, sem mu odrezal polovico plavuti s tvorbo vred ter ga spustil nazaj v akvarij. Dosedanji zasledovanec se mu je nekaj časa umikal, ko je pa opazil, da je nasprotnik neokreten, ga je začel napadati, nakar je bil operiranec premeščen v drug akvarij. Ko mu je plavut zrasla, sem ga spustil v prejšnji akvarij. Kljub dejstvu, da se samca nista videla iy2 meseca, je začela gonja z nova. Prvotni zasledovanec je bil zasledovalec, znamenje, da ni pozabil sirovosti svojega nasprotnika po šestih tednih. Gotovo je, da nista bili samici vzrok borbe njunih soprogov, ker sta bili kakor po barvi tako tudi po velikosti tako različni, da sta bili zamenjava in ljubosumnost izključeni in ni nikakor mogel priti v poštev sicer aprobirani izrek »cherchez la femmelc Sleherni akvarist bi imel povedati zanimivosti o življenju rib, žal pa nimamo nobenega središča, ki bi zbiralo zadevna obvestila in jih priobčilo ostalim akvaristom. Bilo bi idealno, ko bi stopili akvaristi raznih mest slovenske banovine v tesnejši stik, ko bi se organizirali akvaristi v društvo (društva) in se obveščali o zanimivih izkustvih, uspehih In opazovanjih po vzorcu drugih dežel, n. pr. Nemčije. Marsikaj bi se še zvedelo po dopisovanju članov, zlasti o najdiščih redkejših rib in rastlin in za vse drugo, kar mora akvarist vedeti. Tako so n. pr. nahajališča vodnega oreha, riccije, mar-siljke ter belic okunov in činkelj na ozemlju bivše kranjske, štajerske in koroške dežele mnogim neznana odnosno manj znana. Zlasti Notranjska, Dolenjska in Bela Krajina nas bi mogle bržkone prijetno presenetiti s kakimi v Sloveniji nepričakovanimi zastopniki vodne favne in flore s pomočjo gori omenjenih obvestil, priobčil in dopisov.
O. S.
Iz mariborske kronike
Maribor, 18. novembra.
Dopoldne je bila v veliki kazinski dvorani v Mariboru otvorjena umetnostna razstava, la velja z« vrn tev obiska mariborskemu umetniškemu klubu »Brazda« za razstavo v Ljubljani. Mariborsko razstavo ljubljanskih umetnikov je organiziral ljubljanski trgovec g. Anton Kos in je predvsem torej trgovskega značaja. V Mariboru smo sicer že imeli več razstav ljubljanskih umetnikov, ki so razstavili posamezno ali v skup nah Čeprav manjkajo nekateri izraziti ljubljanski umetniki, podajajo razstavljena dela naših mojstrov bistveno sliko sodobne slovenske upodabljajoče umetnosti. Razstavljajo naslednji umetniki: Matija Jama. Matej Strnen Anica Zupanec-Sodnikova, Henrik Smrekar. Rihard Jakopič. Nikolaj Pirnat. Ivan Zajec. T ne Kos, Franc Klemenčič. Albert Sirk. Dalmatiko Inchiostn, Franc Gorše. Peter Loboda, Maksim Gaspari, Franc Zupan. Ivan in Bruno Vavpotič. torej sama Mariborčanom že znana imena Poudarjati je treba, da so vse umetnine novejšega datuma ki v Mariboru še niso bile razstavljene. Najmočnejše ie zastopan zraziti impresionist Matija J ma. ki je razstavil 32 del Srke n kipi s<> razvrščeni tako. d« dobe obiskovalci dober pregled čez vso slovensko upo-
dabljajočo umetnost. Širšemu krogu obiskovalcev so se takoj posebno prikupila dela Maksdma Gasparija, nadalje vzbujajo pozornost dela Bruna Vavpotiča in N kolaja Pirnata. Ob skovalce je vodil po dvorani g. dr. Šijanec, umetnostni zgod3v"ncr a Ljubljane, ki je pojasnjeval posamezne osebnosti slikarjev in dojemanim delom so številni poslušalci sledili z velikim zanimanjem. Razstava je bik takoj prvi dan deležna vel kega obiska.
*
Današnja nedelja je bik prav lena in so Mariborčani večinoma odšli v okolico Na policiji sta bili prijavljeni samo dve tatvini koles, in sicer je bilo odpeljano Francu Spindlerju 1000 Dn vredno žensko kolo izpred nekega hotela. Posestniku Konradu Poliču v Partinjah je neznani ljub'.te'j koles odpeljal 800 Din vredno kolo izpred dvorišča.	1 - 4 *
Na policiji je bil prijavljen tudi manjši požar, ki je izbruhnil preteklo soboto zvečer na dvorišču v Frankopanov. u^oi 4. Službujoči stražnik je opazil, da ss tam iz barake kleparja Josipa Furmana močno kadi. Stražnik je šiloma odprl vrat« in pogasil že razvijajoči se ogenj ter s tem preprečil nevarnost večjega požara.
Dirigent nauči občinstvo pravega vedenja
Znani dirigent Stokovski, ki vodi simfonijo v Filadelfiji, se je mnogo jezil nad grdimi navadami koncertnega občinstva, ld je prišlo po pričetku koncerta v dvorano ln je še pred koncem hitelo v garde, roko, da pride »pravočasno« do klobuka in plašča. Vse dirigentovo prizadevanje, da bi s časniki vzgojil svoje občinstvo, je bilo zaman. Tedaj Je sklenil, da jih s prav nazornim podukom odvadi slabih navad. Ko se je pričel prihodnji koncert, so naj-prvo stopili na oder samo violinisti m če-listi. Polagoma tn počasi so prihajal ostali godbeniki, prestavljali stole in stojala, si dali vse mogoče opraviti, tako da so motili resne obiskovalce kakor tudi tiste, ki so prihajali prepozno. Iz občinstva so se čuli klici, toda Stokovski se ni zmenil zanje in je mirno dalje dirigiral. Med premorom se je govorilo samo še o demonstraciji diri. genta ki pa s svojim naukom še ni bil pri koncu Ko so igrali zadnjo točko, so začeli godbeniki posamič zapuščati svoja mesta. Mnogi so igrali stopajoč navzad. dokler niso prišli do vrat, drugi so zopet prihajali s plaščem in klobukom in zopet odhajali. Stokovski se ni dal motiti. Mirno je dirigiral dalje in se na koncu priklonil ter odšel,
kakor se ne bi bilo nič zgodilo. Nauk je bil uspešen. Kakor poročajo časniki, je občinstvo Stokovskega zdaj vedno točno in taktno.
Kruh, ki ostane leta dober
Sago Je bil pred 1729 neznan v Evropi. Tisto leto so pripeljali prva zrna na Angleško. Enajst let pozneje je sago prišel na Francosko in 1744 so ga prvikrat uporabljali na Nemškem. Sagovo drevo je doma v Vzhodni Indiji, na Novi Gvineji in južnih azijskih otokih ter spada med palme. Eno drevo da domačinom do 600 funtov sagove moke. S kruhom, narejenim iz te moke, imajo Indi živahno kupčijo, ker ima tak kruh prav posebne ugodne lastnosti. Več let ostane vžlten in ne splesni. Pred vži-vanjem ga namočijo v vodi, da postane mehak. S soljo in dišavami uživati velja kot jako okusen in tečen zajtrk. Se v minulem stoletju so mornarji angleških in nizozemskih vojnih in trgovskih ladij dobivali kruh iz sagove moke. V nekaterih deželah ga zdaj spet vpeljujejo.
Ali si že član »Vodnikove dražbe"?
Žena v sodobnem svetu
Ugleden borec za ženske pravice
Dasi se mnogi moški v načelu izrekajo za žensko enakopravnost, je to priznanje vendarle zelo pogosto samo platonično. Kadar gre za to, da se enakopravnost uveljavi tudi v praksi, četudi le v omejenem področju, na pr. v družini ali v kaki delovni zajednici, pa .moški navadno kar ne more iz »svoje kože«. Neki pisatelj, ki je potoval po vzhodnem ozemlju Rusije, je pripovedoval, kako dobro se je obneslo tova-riško sodelovanje moških in žensk pri delu v vaškem svetu, medtem ko se mož doma kar ni mogel sprijazniti z mislijo, da ima v svoji ženi enakovrednega tovariša, ki ga je še pred nekaj leti lahko prodal na sejmu kot živinče). To za orientalca ni prav nič čudnega, saj je še v našem povprečnem moškem tradicionalni odnos do žene tako zakoreninjen, da so redki tisti možje,, ki bi resno razmišljali in priznali važnost in potrebo enakovrednega sodelovanja žene pri gradnji človeške kulture.
Eden teh redkih mož, ki je o tem problemu pisal in govoril z vsem spoštovanjem, je angleški sociolog in filozof John Stuart Mili, ki je poleg drugih del napisal tudi knjigo o ženi z naslovom »Subjection of women« — »ženina podrejenost«. Četudi je izšla ta knjiga že pred 65 leti, je vendar v marsikaterem pogledu še danes aktualna, zlasti na onih mestih, kjer načelno obsoja ženino podrejenost. Mnoge zahteve, ki jih stavlja zakonodaji, zlasti glede odnosa med možem in ženo v zakonu in družini, so se pa do danes že uresničile. Poznejši razvoj gospodarstva, zlasti pa današnja kriza sta deloma izpremenila tudi vzroke mnogih drugih ženskih zahtev. Vendar je pa knjiga za vse, ki se zanimajo za žensko vprašanje, zelo zanimiva, vsaj je prav to delo močno vplivalo na razmah ženskega gibanja ne samo v Angliji, ampak tudi v drugih državah. Celo v srbski jezik je bila prevedena takoj, ko je izšla, in srbske žene in tudi srbski možje iz inteligenčnih krogov sedemdesetih let so oblikovali svoje naziranje o ženskem vprašanju ob svetlem zgledu Stuarta Milla.
Knjiga prikazuje v bistvu razlike med moškim in žensko v socialnem in političnem pogledu kot so obstojale skozi ves zgodovinski razvoj do pisateljevih časov.
V prvem delu analizira ženin položaj sociološkega vidika od prvih ljudskih za-jednic dalje: skoro vedno je bila podrejena možu in dočim so se v družbo uvajali ter se v njej uveljavljali novi sistemi, je ostal ženin položaj vseskozi nespremenjen, : edino razliko, da se je to, kar je bilo prvot no običaj, pozneje uzakonilo, kar je ženin položaj v nekem smislu še poslabšalo. Nad posameznimi ljudskimi skupinami so se sicer vedno izvajala nasilja, a so vendarle prenehala v neki dobi, za -ar nam nudi vzgled suženjstvo. Ljudje, t. j. moški so postali vsaj v načelu enakopravni, dočim ženina brezpravnost traja dalje.
Na ugovore nasprotnikov ženske enakopravnosti, češ, da je ženina podrejenost nekaj povsem prirodnega, odgovarja pisatelj, da smatrajo vsi, ki imajo oblast nad drugimi v svojih rokah, to vedno kot nekaj prirodnega. že stari narodi so priznavali nauk, da so na svetu ljudje dvojne narave: svobodne in suženjske. Pa tudi v novem veku se tisti, ki imajo oblast v svojih rokah, radi opri jemlje jo takih naukov. Kaj niso bili tudi Amerikanci mnenja, da so »beli« rojeni za nosilce oblasti, »črni« pa za podložnike in sužnje?
še en moment navajajo nasprotniki ženske enakopravnosti: oblast moža nad ženo ni posledica sile, temveč jo žene sprejemajo radovoljno. Mili tudi to trditev zanika, češ, da se ženske le upirati niso mogle, ker so jim bila odvzeta vsa sredstva za borbo, ki jim je bila tudi vsled načina njihovega življenja onemogočena. Navezane so bile vedno na domačo hišo, zato bi težko prišle do zveze z drugimi ženami — zlasti v svrho skupne akcije. — a posameznice si tudi niso upale pričeti borbe, vedoč, da bi bila brezplodna, če nimajo za seboj večine žensk.
Tudi tretji ugovor nasprotnikov, ki se nanaša na žensko nesposobnost za intelektualno in javno delo, Mili živahno in prepričevalno pobija, češ, dajte ženam priliko za udejstvovanje, pa boste videli, kako se bodo uveljavile! Odprite jim pot do tekmovanja, pa se bo izkazalo, da ni razlike o sposobnosti.
Danes (to je pred 65 leti) že dobivajo žene možnost, da izražajo svoje misli in zahteve, bodisi v knjigah ali v društvih. V naprednejših državah, kakor v Ameriki, Angliji, Franciji, švici se že snujejo ženske organizacije, kjer žene živahno pozivajo na borbo za žensko enakopravnost. Glede na izpremembo socialnih razmer se vidi pisatelju ta borba povsem upravičena.
Ko analizira ženin položaj v zakonu, po-kazuje pisatelj njeno absolutno odvisnost že glede izbora svojega zakonskega tovariša, ki so ji ga vedno določali drugi, ne da bi ga ona često le videla poprej. Kolikokrat je mož ženo, ki jo je poročil vsled gmotnih ali družabnih ozirov, vse življenje mrzil. ne da bi si ona mogla pomagati, ker je bila popolnoma brez pravic, če se je hotela izogniti takemu življenju, ji je preostal edinole samostan, žena ni smela ničesar storiti brez moževega dovoljenja a izvršiti je morala vestno vsako njegovo zapoved. Svojega premoženja ni smela imeti, tudi vse, kar je sama pridobila, je pripadalo možu. V tem pogledu je veljalo pravilo: »Kar je tvoje, je tudi moje, a kar je moje', to ni tudi tvoje.« Po rimskem pravu je smel imeti suženj svoj denar, četudi samo do gotove vsote, ženi niti toliko ni bilo dovoljeno kot sužnju.
Nič boljši ni bil ženin položaj glede na otroke, saj ni imela po zakonu prav nobenih pravic do njih. Mož ji je mogel zabra-niti celo vsako vplivanje nanje, vzgajati jih je morala tako, kakor je on hotel. Ko bi ''si možje izvajali napram ženam svoje pravice, ki so jim po zakonu pripadale, do zadnje konsekvence, bi bil prejšnji zakon nevzdržen. Toda k sreči niso vsi moški enaki in mnogi so sami od sebe, po svoji lastni potrebi, oblikovali svoj zakon v lepšo skupnost dveh ljudi, kjer tudi mož ženo ceni in ji sam od sebe prizna pravice ki ji po zakonu niso pripadale.
Za prav tako važno kot ravnopravnost v zakonu, smatra Mili vprašanje udejstvovanja žen v službah in v javnem življenju vobče. Predvsem poudarja, da se ženi te pravice ne bi smele kratiti kot enakovrednemu članu človeške družbe in z ogorčenjem naglaša, koliko je moških, ki so omejeni in nesposobni, pa imajo vendar dostop do javnega dela, dočim se često izobražene ženske zapostavljajo za bebci in analfabeti (volilna pravica!). Imeti pravico do volitve osebe, ki naj ščiti naše interese, po-menja imeti pravico do sredstva za samoobrambo. Na samoobrambo ima pa pravico vsak človek — le ženski se odvzema. Tako brani Mili na pr. aktivno volilno pravico za žene. Na primerili iz zgodovine kaže, kako sposobne so žene v političnem življenju, samo če se jim da prilika, da to sposobnost dokažejo. O človeku, ki ni imel nikde- priložnosti, da se nekega posla loti, ne moremo in ne smemo nikoli trditi, da zanj ni sposoben.
Glede ženinega poklicnega dela se Mili sicer ozira na izpremembo socialnih razmer, povzročenih po gospodarskem napredku, vendar izhaja v prvi vrsti iz ženine duhovne potrebe po poklicnem udejstvovanju ter iz načelnega stališča o enakopravnosti, j ki priznava ženi vse pravice, ki jih ima ! mož. žena se bo razvila šele tedaj, ko bodo : padle vse ovire, ki zapirajo pot njenemu razmahu. Za današnje bridke čase, ko smo drug drugemu na poti, precej nerazumljivo pa zveni tisto poglavje Millovega dokazovanja o potrebi ženskega pridobitnega dela, kjer opozarja, kakšna škoda je za človeštvo in za narodno premoženje, da se ne izrabijo vse produktivne sile za koristno delo. »Kaj je v resnici toliko moških sposobnih za vsako delo, da se mora izključiti polovica isto tako sposobnih oseb, samo zato, ker so žene? Kaj ne izgubimo mnogo s tem, da zavržemo zasluge teh oseb, ne da bi se prepričali o njihovi vrednosti? Ali ne delamo krivice tudi tistim, ki bi se lahko okoristili z ženskim delom?«
Millovo delo o ženi izzvanja vseskozi v zahtevo, da naj družba prizna ženino enakopravnost v imenu socialne in moralne pravičnosti.
je vsega dve knjigi pesmi. Pozneje se je posvetila pisanju novel in romanov. Zelo se je zanimala za druge pisatelje, in v želji, da bi jih seznanila med seboj, je ustanovila najprej »To-morrow Club« (nekako: Jutrišnji klub) leta 1917. Izjavila je tedaj, da ga je ustanovila, ker je bila razočarana, da ima tudi potem, ko je napisala že nekaj knjig, tako malo prilike, seznaniti se z drugimi pisatelji. Njen klub je bil tako uspešen, da je ustanovila 1921. leta P. E. N. Club (poets, essayists, novelists = pesniki, esejisti, romanopisci). Ta klub je kmalu postal mednarodna pisateljska organizacija, ki jo premoremo tudi pri nas. Ob smrti ustanoviteljice piše »Manchester Guardian«: »čudno je pomisliti, da je zato, ker se je pred 17 leti neka mlada pisateljica čutila osamljeno, bila lani dana možnost odličnim pisateljem različnih dežel, skupno protestirati proti ravnanju fašistične Nemčije z nekaterimi njenimi najboljšimi pisatelji.«
Smrt ustanoviteljice
PEN-kluba
Pretekli teden je umrla po težki bolezni ga. Dawson Scott, ustanoviteljica znane mednarodne organizacije pisateljev — P. E. N.-kluba. Začela je svojo pisateljsko kariero z epično pesmijo o ženskah. Objavila
Ženska delovna moč
v primeri z moško
Doslej je prevladovalo mnenje, da bi ženska ne mogla izvrševati kvalificiranega moškega dela s tolikim uspehom kakor moški. Letos pa so hoteli na Ruskem to trditev znanstveno utemeljiti ali pa ovreči. Pri tvorniškem in poljskem delu imajo sovjeti zaposlenih prav toliko žensk kakor moških, v nekaterih panogah je število ženskih delovnih moči celo večje. Poljska dela opravljajo po večini samo s stroji: z motornimi plugi, kosami, srpi in grabljami ter s traktorji. Pri vseh teh strojih so zaposlene žene prav tako kakor moški. Tako imajo najlepšo priliko, da izkoristijo žensko delovno silo, jo preizkusijo in dokažejo, koliko proizvajalne moči zmore žena kot delavka.
Po uradni sovjetski Statistiki je bilo 1. 1929. zaposlenih v industriji 26% žen, 1. 1931. pa se je procent skoraj podvojil. Letos se je nekoliko tvornic, ki zaposlujejo moške in ženske, odločilo, da bodo z uspehi tekmovalnega dela dognali produktivnost ženske delovne sile. Pri enakih delovnih pogojih in z enakimi stroji je delalo en dan 100 žensk in 100 moških. Proizvajanje moških je bilo za 7% večje od običajnega izdelka, proizvajanje žensk pa za 25 Skoro iste rezultate so pokazale slične ankete tudi po drugih tvornicah. S temi tekmovanji in anketami so prišli sovjeti do zaključka, da proizvajalna sila ženske ni nič manjša od moške, če dela žena pri stroju, ki ne zahteva velike telesne moči; tam pa, kjer se zahteva spretnost in ročnost, je produktivnost žene celo večja.
O moji materi mislijo mnogi, da je moja sestra. Ona nima niti ene gube na licu. Nieni koži in meni polti bi lahko zavidalo mnogo mladih deklet. Ona pravi, da ie svoje lice pomladila za mnogo let enostavno z redno uporabo kreme Tokalon, hranila za kožo, rožnate barve, ki vsebuje biocal, pridobljen od mladih živali ter ima zaradi tega tako čudovito pomlaiuioči učinek na Dostarano in nagubano kožo.
S poizkusi hranjenja kože z biocelom, ki iih ie napravil dr. Steiskal, profesor dunaj-
skega vseučilišča, ie bilo ugotovljeno, da so gube popolnoma izginile, opazilo pa se je tudi, da so se ohlapne mišice lica spet okrepile in napele Krema Tokalon, hranilo za kožo rožnate barve, hrani Vašo kožo dokler spite teT ii dovaia biocel, ki kožo pomlajuje. Ziutrai uporabliajte kremo Tokalon bele barve (ki ni mastna) za belieme, po-sveženje in okrepčanie kože, istočasno pa tudi za odpra vlianie zaiedalcev, solnčnih peg in razširjenih znojnic.
FILATELIJA
O razvoju smisla za Silatelijo
Prva poštna znamka je bila izdana v Angliji; bila je splošno znana »črna penny« znamka, predstavljajoča idealizirano sliko kraljice Viktorije. To je bilo 6. V. 1840, ter je ta datum smatrati za rojstni dan fi-latelije. Seveda takrat še nihče ni slutil,
TEDEN DNI FILMA
zbirateljev, ki si morejo nabaviti večji del izdanih znamk in jih uvrstiti v svojo zbirko, le majhno, dočim tvorijo ogromno večino ostalih zbirateljev taki, čijih sredstva ne zadoščajo niti za kompletacijo znamk ene države same. — »Nagon, spopolniti zbirko« tedaj ni glavna komponenta privlačne sile!
Filatelizem je kulturen pojav, ki je zajel med izobraženci pripadnike skoro vseh poklicev in obeh spolov; filatelija na eni strani izobraža okus in smisel za lepoto, nudi užitek in razvedrilo, na drugi strani pa izpopolnjuje poznanje zemljepisja, prirodo-pisja, zgodovine itd. Filatelija sicer ni znanost, omogoča pa posamezniku, da se po* sveti znanstvenemu raziskavam ju zgodovinskega postanka posameznih znamk, njih tehnične izdelave itd. Najbolje karakteri-zirajo filatelizem izjave prominentnih oseb. Naj omenimo samo nekatere: »Zbiranje znamk smatram za največji užitek v svojem življenju« (angleški kralj Jurij V.), — »Zbiranje znamk me ne utruja, nasprotno, nudi mi tak učitek, da pozabim bolezen« (kralj Ferdinand rumunski), — »Svojim ljubljenim znamkam se moram zahvaliti za nebroj srečnih ur; pri znamkah pozabim skrbi svojega poklica. Kadar po izvršitvi kake težke, velike uloge pridem utrujen in izmučen domov in sedem k znamkam, postanem spet svež in vesel« (znameniti operni pevec Leo Slezak).
Dagny Servaes igra v izvrstno uspeli komediji »Hčerke Njene Ekscelenoe«, ki jo
bomo te dni videli v Ljubljani
salonu, v zaporu, na ulici, povsod je Any Ondra, kakršno poznamo iz njenih najboljših časov. Tudi njeni partnerji Adolf NVohlbriick, Fritz Odemar in Otto Wer-nicke so se razživeli. Film režira Kari Lamač, stari rutiner in mož Any Ondre. Zbudil bo nedvomno obilo smeha in razveselil vse gledalce.
Willy Fritsch in Brigita Helmova v filmu »Otoku«, ki so ga delno izdelali na našem Primorju
Zamenjana nevesta
Ne prodana, ampak zamenjana! Pa jo bodo ljudje zato še rajši gledali. Saj igra glavno žensko vlogo ljubka Any Ondra, ki zna iz najhanalnejše zgodbe ustvariti ljubek film. To pot igra celo dvojno vlogo, kar ni lahka reč. Preprosto prodajalko raket in drugih podobnih predmetov, na drugi strani pa elegantno, muhasto damo. V
(Ireiuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. - Za ^—v^
Kathe von Nagy, ki igra glavno žensko vlogo v »Mali trafiki«. Ta slika je iz njenega najnovejšega filma »Turandota«
d- d H^t tiskarnami Franc Jezeršek. —
kak ogromen razvoj bo doživelo na sebi neznatno poštno sredstvo, pa tudi ne, kako važen činitelj postane v razvoju mednarodnega prometa.
Za očeta poštne znamke smatrajo Row-landa Hilla, bivšega angleškega učitelja, pozneje visokega poštnega uradnika. Row-land Hill je že leta 1836 predlagal, da se tedanja visoka poštna pristojbina znatno zniža in uvede enotna poštna taksa v znesku 1 pennyja, ki se plača v naprej v obliki tozadevne znamke; znamka se kot znak, da je poštnina plačana, prilepi na pismo. Ta predlog je bil 10. I. 1840 sprejet in 6. V. istega leta je bila nato izdana kot prva zgoraj omenjena znamka. Ob leta 1864 izvršeni upokojitvi se je Rowlandu Hillu v znak priznanja njegovih neprecenljivih zaslug za poštno upravo naklonilo 20.000 fun tov šterlingov kot narodno darilo. Mož je umrl leta 1879 in bil pokopan v Westmin-sterski opatiji; že leta 1882 pa so mu postavili pred palačo londonske borze spomenik.
Za pravega izumitelja poštne znamke kot take se smatra Škota Jamesa Chalmersa, ki je že leta 1834 v lastni tiskarni izdelal načrte znamk, ki se nalepljajo, pa takrat ni mogel izvesti svoje zamisli. Omeniti je še, da je poštna direkcija v Leipzigu na podlagi listin ugotovila, da je tudi avstrijski knjigovodja L. Koschier leta 1836 predložil avstrijski poštni upravi poštno znamko s predlogom, da se poštnina plačuje z naleplje-njem znamke, da pa poštna uprava ni osvojila predloga
Deset let kasneje se že kažejo početki fllatelije. — Med prve znane zbiratelje znamk spadata Angleža dr. Gray, uradnik v Britanskem muzeju in Mr. E. Stanley Gibbons. Dr. Gray je sprva zbiral znamke zgolj kot kuriozitete, pozneje pa sistematično. Mr. E. Stanley — izdavatelj največjega kataloga znamk — pa je že leta 1856 položil temelj danes svetovno znane veletrgovine znamk.
V istem času so se pojavili prvi zbiratelji znamk tudi v Nemčiji in Franciji. 2e 1. 1865 je predlagal znameniti francoski zbiratelj Herpin, da se pokret zbiranja znamk, ki je takrat zajel do malega že skoro ves svet, označi z izrazom »filatelija« (beseda je grškega izvora in sestavljena iz »phi-lein« (ljubiti) in »ateia« (nekako službeno razvrednotenje,' žig).
Od leta 1840 do 1850 je število raznovrstnih znamk, izdanih v Evropi in Ameriki, narastlo na 1500. danes pa imamo, vpoštevaje vse države sveta, nad 80.000 raznih vrst znamk. Tudi število zbirateljev poštnih znamk je od leta 1850 dalje do danes naraslo na milijone, — ogromno število, ki se od dne do dne še veča.
Nastane vprašanje: Kaj je ona privlačna sila, ki more vzbuditi pri tolikih milijonih ljudi zanimanje za filatelijo? — Ni menda treba posebno poudariti, da je dandanes posamezniku nemogoče zbrati vse znamke in sestaviti popolno zbirko, osobito. ko gre za gotovo število zelo redkih znamk ki so v tako čvrstih rokah, da niso naprodaj za nobeno ceno. Znano je, da je število takih
Dva osnutka inž. arh. Omahna in Se rajnika za nove državne poštne znamke z Jakčevo risbo kralja Petra IL
Nekdaj so bili zbiralci znamk predmet posmehovanja in roganja. Danes je filatelija mednarodno priznan pokret kulturnega m gospodarskega značaja. Nekdaj so razstave znamk posečali le maloštevilni obiskovalci iz radovednosti, danes otvarjajo velike mednarodne razstave poglavarji držav; cele skupine detektivov straži jo ogromne vrednote, visoki državni činitelji in druge osebnosti pa si štejejo v čast, če jih izvolijo v častni odbor.	s V
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesja, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
Mali c	»glasi	
Obrt 1		SHI
za šiFro ali dajanie oaslova 5 Din NaimanjSi znesek 17 Din.
Striženje 4 Din in britje 2 Din
(za delavstvo) 0biD5.it«> no na R»pt<3«
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din

Površn»ki
trencti.jcj-ut. »»ojenr «n<k-
novirano n^nejfa onV T ČLJ&^g
n><* .Rm>.<!« Sv Petra e. Uo.14 81 35-	32975-80
Pftr* 133-t
Za inseratnl deJ ie odgovoren Alotz Novak. —
Val » LiubJlam