PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 48 (13.581)
Trst, četrtek, 1. marca 1990
Senat in poslanska zbornica sta skupno počastila spomin Sandra Pertinija
»V ljudstvu je obudil zaupanje v novo poliuko in inštitucije«
Lik in delo bivšega predsednika republike so orisali Spadolini, Jottijeva in Andreotti Komemoracije so se udeležili številni tuji diplomati in dijaki rimskih srednjih šol
RIM — Parlament je včeraj na skupnem zasedanju senata in poslanske zbornice počastil spomin Sandra Pertinija. Poleg predsednika republike Cossige, italijanskih politikov in tujih diplomatov, se je komemoracije udeležila tudi številna delegacija študentov, Mlade generacije, v katero je Pertini Polagal veliko zaupanja. Prisoten je bil tudi župan pokojnikovega rojstne-9a kraja Stelle, prebivalstvo Grbden-iala, kjer je Pertini preživljal poletni oddih, pa sta zastopala dva šolarja v tipičnih ljudskih nošah.
Predsednik senata Spadolini je prvi stopil na govorniški oder. Orisal je sedemletno Pertinijevo predsednikovanje, to dobo pa je označil kot čas, v katerem je ljudstvo pridobilo zaupanje v demokracijo in inštitucije, kajti Pertini je bil svoboden človek in je hkrati globoko veroval v stranke in politiko. Prav zato je ob vsaki priložnosti zagovarjal temeljno potrebo po ravnovesju tned laičnimi in katoliškimi silami, hkrati pa poudarjal potrebo po novem ravnovesju politične levice. Spadolini je omenil tudi Pertinijevo pogumno in dosledno obsojanje korupcije in ko-rumpirancev, ki so onesnaževali javno in politično življenje. Njegove obtožbe pa niso bile le besede, temveč sad civilne in moralne zavesti o nevarnosti, ki jo ta pojav predstavlja za sam obstoj demokratične republike.
Predsednica poslanske zbornice Nil-de Jotti je o Pertiniju dejala, da je bil jjajvišje znamenje in najsvetlejši dokaz sintonije med državo in inštitucijami. Njegovo življenje in delo je napihovala neomajna zavest, da sta svoboda in pravica neločljivi vrednoti, je napredek neke družbe nepreklicno vezan na spoštovanje človekovih Pravic. Od tod tudi njegova politična l2bira, je dejala lottijeva, ki se je nato spomnila Pertinijevega sodelovanja v Uporniškem gibanju in v delavskih • jih. Njegova izredna sposobnost, da Je bil hkrati najvišji predstavnik drža-® in ljudski človek, je očarala vse;
. Jugova zahteva, da se politika strogo v0cuje od zasebnih interesov pa je pri s®b vzbujala veliko spoštovanje, jj^inistrski predsednik Andreotti (na tki AP) je govoril o Pertiniju pred-r em kot o predsedniku države, Čepin'' že Prei kril pomembne politične . strankarske funkcije. Predsedniška jP® je nekako poplačala za vsa leta, jj,. J® režimska oblast preganjala Perti-. J® in njegove somišljenike, a tudi za 2 s' ko je ostal javnosti nekako ne-®n' y njegovem zasebnem in jav-f..^ življenju je prevladovala velika strpnost do vsakršne oblike diktatu-
Na zahtevo vodstva Enija skupščina Enimonta preložena na 3. marec
RIM — Glasno napovedovana redna skupščina delničarjev Enimonta je bila včeraj na zahtevo Enija preložena na 3. marec. Do preložitve je prišlo v skladu z 2374. členom civilnega zakonika, ki predvideva, da za preložitev skupščine lahko zaprosi vsaj ena tretjina delničarjev (Eni ima 40 odstotkov , delnic), skupščino pa se lahko preloži največ za tri dni. Predvideno je tudi, da se zaradi istega razloga skupščino preloži le enkrat.
Eni je kot glavni vzrok za preložitev navedel odstop predsednika Enimonta Neccija, kar je po mnenju državnega partnerja »bistveno spremenilo položaj ter porušilo ravnovesja v vodstvu kemijskega koncerna Enimont. Novonastali položaj je treba zato podrobno preučiti in se šele nato odločiti o morebitnem povečanju števila članov upravnega sveta.«
Do preložitve pa je prišlo po dokaj obsežni razpravi, v kateri so predstavniki Montedisona in Enija obnovili vse dogajanje, ki je v zadnjem času sprožilo plaz polemik v zvezi s skupščino Enimonta. Včeraj so še potrdili kooptirana člana upravnega sveta Samo za Montedison in Vitaleja za Eni.
VM Andre°tti je pokojnikov lik
vsemnil' lC° de^al' da Je b’
pobil vedno
b na razpolago zlasti v najtežjih Henčkih’ Niegova pomoč, je A P/ecenljivo vrednost,
Andreotti.
imela zaključil
Sandinistični voditelj proglasil enostransko premirje in umik vojske
UNO obljublja vlado brez zelenih srajc Ortega pripravlja politični protinapad
MANAGUA — Nikaragva je včeraj tudi formalno stopila v novo politično fazo, saj je prišlo do prvega soočanja med bivšim predsednikom Ortego in novoizvoljeno predsednico Violeto Chamorro.
Daniel Ortega je najprej poročal o razlogih volilnega neuspeha na zasedanju sandinistične stranke, nato pa je nagovoril še množico, ki ga je pričakala na Trgu neuvrščenih (na sliki). V tem svojem javnem nastopu je že nakazal, da misli FSLN reagirati na trenutno krizo s številnimi ofenzivami. Ljudem, ki so pristopili k koaliciji UNO je dejal, da jih bodo sandinisti z veseljem ponovno sprejeli v svojo sredo, kakor hitro se bodo zavedli, da so se z UNO ušteli. Če misel obrnemo nekoliko drugače lahko brez težav ugotovimo, da cilja Ortega na razdore, ki bodo nujno priplavali na površje, ko bo morala UNO sestaviti parlament, kjer bo pod isto zastavo zastopanih kar 14 političnih grupacij.
Ortega je ugriznil tudi v jabolko gverile. Vojakom EPS (ljudske sandinistične vojske) je ukazal, naj takoj
prekinejo z gverilskimi akcijami in sklical enostransko premirje, od zmagovite UNO pa je zahteval, naj prav tako ukrepa in razpusti contrase.
Poraženi Ortega je torej pripravljen spoštovati izide volitev, v kolikor izraz demokracije, vendar hoče odločati o pravilih bodoče politične igre. Nova vlada naj ne bi pomenila konec agrarne in družbene reforme, prav tako pa ne »konec sandinistične revolucije«, trdi Ortega.
Temu je že neposredno odgovorila »dona« Violeta na prvi tiskovni konferenci po volitvah. Gospa, ki bo 25. aprila tudi formalno predsednik Nikaragve, je sporočila, da ji je Ortega obljubil, da bo vse vojake umaknil v vojašnice. Temu pa je dodala, da bo UNO sestavila vlado, v kateri ne bo več prostora za zelene vojaške srajce, kar pomeni, da bo moral stran tudi dosedanji obrambni minister in Ortegov brat, general Humberto, ki je trdno upal v potrditev imenovanje na čelu dokaj vplivnega ministrstva. Poleg
. *
t »a
»ii . li
» V
mm
kar ni povsem dinistov
Ijami
"V'
ti
•#
t X 'i
r V-
4-J-,
Novosti o Ustici
OIM. T Nad Ustico je 27- Juniia 1980. leta res letelo Uj. v°iaJ>ko letalo mig. Vest je sicer še brez slehernega stte,ne?a. Potrdi,a- vendar je kljub temu udarila kot s0roa lz iasne9a- To' kar so dolga leta vztrajno trdili Uco niki žrtev še neP0iasniene letalske nesreče nad Us-
°seh- ml9n naj bi tekla beseda v telefonskih razgovorih v°jaš,{e radarske postaje v Maršali. Registracije vodii°nSkil? Pogovorov pravkar izpisujejo za sodnike, ki d® j Preiskavo o eksploziji na DC9. Pri tem so odkrili, pr0(f nekdo omenil prisotnost pri Ustici lovca sovjetske Se n akcije. Žal niso ugotovili, kdo sta bili osebi, ki sta bj izgovarjali po telefonu, prav tako skrivnosten pa naj vPra« i d' kraj, iz katerega je prihajal poziv. Nekdo je Vr>» . ■ če mora to zabeležiti v zapisnik, pa mu je sogo-
Vot«Uk
odvrnil »Ne, ne... pusti to.«.
»Sanremo« na plaži v Palači cvetja
Caterina Caselli Je prva stopila na oder sanremske Palače cvetja
SANREMO — Festival italijanske popevke je vzletel sinoči in to v »ekološko« opremljeni Palači cvetja, kjer so 50-članski orkester udobno posedeli med... čeri. Mesfo cvetja se je namreč prelevilo v izvirno obmorsko mesto, kjer elektronski valovi butajo ob čeri iz papirmašeja, pevce pa predstavljata Dorelli in Carluccijeva v ne povsem posrečeni večerni obleki.
Ob odprtju jubilejnega festivala, pa morda ne kaže omenjati Dorellijeve kratkovidnosti (imena pevcev in avtorjev si je napisal tako na veliko, da smo jih lahko brali tudi mi) ali navidezno briljantnih govorov plavolase Car-luccijeve. Našo pozornost bi morali osredotočiti na popevke, na goste, na glasbo. Pot do sobote, ko bo Sanrema konec, je še dolga, vendar je že prvi večer pokazal, da je v svetu italijanske popevke dozorelo le malo res okusnih sadežev. Kako naj drugače opravičimo Christiana, ki se izgublja v lahkoerotičnih odtenkih besedila popevke o ljubezni, ali trojico Ricchi e poveri, ki vpija »dober dan«?
Zdaleč bolj hvaležna je bila edina sinočnja zvezda Liza Minelli, ki je zapela dva precej podobna si motiva, a je izkoristila enourni premor med eno in drugo izvedbo zato, da je odložila obleko, ki jo je najbrž »ukradla« pokojni Louisi Brooks, in se preoblekla v črno.
Zakon naj bi omogočil boljšo preskrbljenost s kmetijskimi pridelki
Po dolgem oMobju kolektivizma v SZ vrhovni sovjet vrača zemljo kmetom
MOSKVA — Po revolucionarni odločitvi vrhovnega sovjeta, ki je v torek odobril zakon o preobrazbi Sovjetske zveze v predsedniško republiko in s tem dejansko odprl pot izredno širokim pooblastilom za Mihaila Gorbačova (na sliki AP), ki je edini kandidat za predsednika države, je včeraj sovjetski parlament odobril tudi zakon, ki kmetom po dolgih desetletjih spet vrača zemljo.
Že s 15. marcem bodo sovjetski kmetje lahko izstopili iz državnih kmetijskih podjetij in zadrug ter vzeli zemljo v najem ali pa jo dobili v upravljanje do konca življenja. S tem zakonom se Sovjetska zveza dejansko odpoveduje kolektivnemu kmetijstvu, ki ga je s silo začel uvajati Stalin leta 1929. Sovjetska tiskovna agencija Tass s tem v zvezi poroča, da zakon o kmetijskih zemljiščih predstavlja enega osnovnih dokumentov za gospodarsko
reformo v Sovjetski zvezi. V skladu z zakonom bodo lahko krajevne oblasti dodeljevale kmetijska zemljišča kmetom v dosmrtno'uporabo, s tem da bo pravica do uporabe tudi dedna. Kmetje pa dodeljenih zemljišč ne bodo mogli prodati, saj še naprej ostajajo last vseh prebivalcev, ki živijo na določenem teritoriju.
Zakon je bil sprejet s 349 glasovi, medtem ko je proti njemu glasovalo le 7 članov vrhovnega sovjeta, Novi zakon bo postal sestavni del zakonodaje v posameznih republikah in pokrajinah. Tass še poroča, da novi zakon ne pomeni avtomatične ukinitve zadružnih in državnih kmetijskih podjetij, vendar pa pričakujejo, da bo v nekaterih republikah kmetijski sektor prešel skoraj v celoti v zasebne roke. Glavni cilj, ki naj bi ga z uveljavitvijo zakona dosegli, pa je boljša preskrbljenost s kmetijskimi pridelki, ki jih v Sovjetski zvezi že nekaj desetletij primanjkuje.
Tudi tokrat ni šlo brez zapletov
Tudi senat odobril
i	•	•	•••
zakon o imigraciji
RIM — Senat je sinoči končno odobril zakon o imigraciji, vendar je v Palači Madama vse do zadnjega vladala velika napetost. Že prejšnjo noč, ko se je razprava začela, je prišlo do grotesknih incidentov. Ko je govoril socialisti Martelli ga je demokristjan Berlanda večkrat opozoril, naj... ne tlači rok v žep, ker to pač ni dostojno. Beseda je dala besedo, tako da je moral predsednik skupščine glasno miriti duhove.
Poleg teh, čisto značajskih spodrsljajev, pa so misovci brez prčstanka izvajali obstrukcionizem. Med razpravo in med glasovanjem so stalno zahtevali preštevanje prisotnih senatorjev in tako motili celoten potek dela. Ali-verti (KD) je njihovo zadržanje glasno kritiziral, Florino (MSI) pa mu je odgovoril v ne ravno omikanem tonu. Tudi tokrat je moral poseči Spadolini. Nekaj po trinajsti uri je predsednik skupščine napovedal, da bo zakonski osnutek preložil v fazo glasovanja, zaradi česar je avtomatično odpadlo glasovanje številnih amandmajev. Spa-dolinijev predlog je podprla večina in tako je končno prišlo na vrsto odločilno glasovanje. Zakon o imigraciji so odobrili z večino glasov, proti so glasovali republikanci, misovci in predstavnik lombardske lige, demokristjan Azaretti pa se je vzdržal.
Skupna skrb Slovenije za Slovence v tujini
LJUBLJANA — Predsedstvo slovenske skupščine je izoblikovalo uradna stališča do različnih oblik povezovanja zamejskih Slovencev, zdomcev in izseljencev. Slovenska ustava namreč nalaga slovenski republiki posebno skrb za položaj Slovencev, živečih zunaj meja matične domovine, zdajšnje slovenske ustavne spremembe pa pomenijo kakovosten skok v takšnih prizadevanjih. Slovenija si prizadeva za vključevanje v Evropo 92, nove gospodarske in politične usmeritve, ki temelje na pravicah in svoboščinah človeka, pluralizmu lastnine, političnem pluralizmu ter večstrankarskem sistemu, vse to pa ustvarja za takšne odnose povsem novo podlago.
Predsedstvo republiške skupščine še ugotavlja, da se je spremenila vloga družbenopolitičnih organizacij, zlasti SZDL, in da je zato treba na drugačen način preurediti sodelovanje matične dežele z izseljenci in državljani slovenske republike, živečimi v tujini. Odgovornost morajo prevzeti ustrezni državni organi, torej skupščina in izvršni svet k razpravi in odločanju o teh problemih je treba pritegniti Slovence, ki žive v tujini. V tem okviru je treba tudi uresničevati vsebino dosedanje aktivnosti koordinacijskega odbora predsedstva republiške konference SZDL Slovenije za vprašanja slovenskih delavcev na začasnem delu v tujini in Slovenske izseljenske matice. Skupna skrb Slovenije za Slovence v tujini je nadstrankarski interes in odgovornost, kar pa seveda ne preprečuje neposrednega sodelovanja in vseh oblik povezovanja strank, društev in raznih organizacij.
O zamejskih Slovencih, torej tistih, ki žive v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, pa je v »stališčih« predsedstva skupščine SRS napisano naslednje:
»Zaradi spremenjene vloge SZDL, ki je doslej usklajevala tudi sodelovanje s Slovenci v zamejstvu, bo treba poiskati smiselno podobne rešitve za zagotovitev stalne, v ustavi določene skrbi SR Slovenije za slovensko narodnostno skupnost v zamejstvu.«
Formulacija je načrtno ohlapna, saj gre za zapleteno in odgovorno vprašanje, o katerem bo najbrž že na demokratičnih in neposrednih volitvah dokončno sklepal na novo izvoljeni slovenski parlament. Toda vse na volitvah nastopajoče stranke so že izrazile načelno stališče, da zaščita zamejskih Slovencev ni stvar strankarskega boja, temveč skupno stališče in obveza slovenskega naroda.
Predsedstvo skupščine se je ukvarjalo še s številnimi pismi, prošnjami in vlogami o tem, da bi Slovenci, ki žive v tujini, lahko neposredno sodelovali na aprilskih volitvah. Načelna pravica je nesporna, njena uveljavitev pa je zelo zapletena in je tudi zaradi pomanjkanja časa za zdaj ne bodo mogli zagotoviti. (B. S.)
V Ljubljani kulturna olimpiada?
LJUBLJANA Ljubljanski festival je pred dnevi dobil zanimivo ponudbo. Mednarodni komite tako imenovane kulturne olimpiade, ki je bila lani avgusta prvič v Benetkah, je festivalu oziroma Ljubljani ponudil nič manj kot organizacijo naslednje tovrstne prireditve, ki naj bi bila od 15. do 25. avgusta 1991. Znatnih sredstev, potrebnih za to (beneška "Olimpiada" je denimo veljala okoli 200 milijonov lir), za zdaj ni na vidiku.
Delegacija makedonskega sobranja na obisku v slovenski skupščini
Slovenski socialisti iz naše dežele na obisku pri Demosu in ZKS-SDP
LJUBLJANA — Delegacija deželne slovenske komisije PSI iz Furlanije-Julijske krajine je včeraj obiskala Demos in ZKS-Stranko demokratične prenove, v prihodnjih dneh pa namerava še k drugim slovenskim političnim strankam.
Dopoldne je pogovor tekel s predsednikom Demosa Jožetom Pučnikom in predsednikom Slovenske demokratične zveze Dimitrijem Ruplom. Predsednica deželne komisije PSI Laura Bergnach, Filibert Bene-detič in Jože Cej so obrazložili politično artikuliranost Slovencev v Italiji in predvsem poudarili prizadevanja za dosego čim bolj učinkovitega globalnega zaščitnega zakona. Oba predsednika pa sta govorila o slovenski pomladi, ki ima izrazito kulturno-politični značaj in gre za ustvarjanje novih odnosov. Obravnavali so še povezavo matične domovine in zamejstva.
Opoldne pa je potekal na sedežu ZKS-Stranke demokratične prenove razgovor s članom predsedstva Levom Kreftom in tajnikom komisije za zunanje zadeve Borutom Pečarjem. Nanašal se je predvsem na prizadevanja, da bi dosegli stabilnost demokratičnega prehoda, in na obsežen, zanimiv program stranke. Govor je bil še o pobudi, da bi bila 16. marca ob meji velika manifestacija za odprto mejo; ob tej priložnosti naj bi kandidat za predsednika republike Milan Kučan obiskal zamejske Slovence. (B. S.)
LJUBLJANA — Po polčetrtem letu sta se v Ljubljani ponovno sestali delegaciji Sobranja Makedonije, ki jo na dvodnevnem obisku v Sloveniji vodi dr. Vulnet Starova, in skupščine SR Slovenije, na čelu z Miranom Potrčem. Pri pogovorih je sodeloval tudi predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj.
Največ stičnih točk sta delegaciji pravzaprav ugotovili pri ugotavljanju katastrofalnega stanja delov gospodarstva. Makedonske plače so za tretjino nižje od jugoslovanskega povprečja, nezaposlenih je že 140 tisoč. To republiko pa mučijo tudi veliki dolgovi, saj mora vsako leto odplačati od 200 do 250 milijonov dolarjev. Toda tudi v Sloveniji marsikje škriplje: trenutno ima težave z likvidnostjo 230 slovenskih podjetij, v Mariboru in Kranju pa se je začela pravcata veriga stečajev.
Kot je komentiral Dušan Šinigoj, je takšno stanje v veliki meri tudi posledica srbske blokade, o kateri je makedonskim gostom povedal nekaj zanimivih podatkov. Čeprav Srbi trdijo, da blokade ni, ima slovenska vlada kopije 267 teleksov, v katerih srbska podjetja oznanjajo prekinitev vsakršnih odnosov s slovenskimi partnerji. Razložil je tudi bistvo slovenskih povračilnih uk-
repov, predvsem neplačevanje zneskov v sklad za nerazvite v deležu, ki odpade na Srbijo. Pri tem je Šinigoj napovedal, da bo Slovenija v primeru, če bi sklad želel slovenski manjkajoči delež linearno porazdeliti tudi na Črno goro, Makedonijo in Bosno, denar nakazala prizadetim republikam, tako da srbsko-slovenska »vojna« omenjenih nerazvitih republik ne bo prizadela-Čeprav blokada pomeni sicer napad na celotno jugoslovansko gospodarstvo, ne samo na Slovenijo.
Dr. Vulnet Starova, predsednik Sobranja SR Makedonije: »Naše stališče v odnosu na srbsko ustavo je jasno - veliko stvari je postavljenih na racionalno osnovo. Kar pa se tiče Kosova, velikanski separatizem in nacionalizem obstajata v želji razvijanja meja in republik. Dialoga z njimi ni možno voditi, zato kot platformo kosovskega problema podpiramo stališča predsedstva SFRJ. V Makedoniji imamo zgodovinsko tradicijo skupnega življenja in menimo, da mora večinski narod skrbeti za manjšino. Demonstracije v Tetovu in Kumanovu so inscenirale organizacije s Kosova. Čeprav imamo zaradi materialnih težav omejene možnosti, podpiramo program za Kosovo in izpolnjujemo naše obveze.« (dn)
Obnovitev odnosov z Izraelom
KAIRO — Predsednik predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek je v Kairu povedal, da je Jugoslavija že oblikovala stališča glede vzpostavitve diplomatskih odnosov z Izraelom in da jih je posredoval egiptovskemu predsedniku Hosniju Mubaraku in premieru Atefu Sidkiju. Drnovšek je v pogovoru s skupino jugoslovanskih dopiisnikov iz Kaira izjavil, da bodo najprej vzpostavili konzularne odnose med SFRJ in Izraelom, kot etapo do vzpostavitve popolnih diplomatskih stikov med obema državama. Egipt je reagiral tako, »da je prepustil nam odločitev o tem, da ocenimo posamezne interese Jugoslavije ter da bi bilo koristno, če bi Jugoslavija imela stike z obema stranima, z arabsko in izraelsko«, je sklenil pogovor dr. Janez Drnovšek.
»Če se bo Jugoslavija odločila in predlagala vzpostavitev diplomatskih odnosov z Izraelom, bo ta predlog izraelska vlada iskreno pozdravila,« je dejal uradni predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva Josef Ahimud. Povod je bila izjava predsednika predsedstva SFRJ Janeza Drnovška med obiskom v Kairu, da bi Jugoslavija vzpostavila konzularne odnose z Izraelom preden se bodo odločili za diplomatske odnose. Izjavo so povzeli vsi izraelski dnevniki. Četudi je jasno, da bi bili Izraelu ljubši diplomatski namesto konzularnih odnosov.
V tamkajšnjih političnih krogih ocenjujejo predlog o konzularnih vezeh na skoraj enak način, četudi nekateri menijo, da je Drnovškova izjava vendarle "veliko blažja" od nekaterih minulih izjav jugoslovanske diplomacije o odnosih z Izraelom.
Nikakršna skrivnost pa ni, da Izrael ne pristaja več na začasne rešitve in da zahteva v stikih z državami, s katerimi nima diplomatskih odnosov, tako rekoč vse ali nič. Na postopno normalizacijo odnosov je pristal le s Poljsko in Madžarsko, ki sta najprej v Tel Avi-vu odprli interesne sekcije, nato pa obnovili diplomatske odnose. Nekaj podobnega se dogaja tudi s SZ. Od julija leta 1987 je v Tel Avivu sovjetska konzularna misija, avgusta leta 1988 pa je takšno izraelsko poslanstvo odšlo v Moskvo.
1. MAREC 90
CCT
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ~ PETLETNI
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dTtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,85% bruto, zapade 1. 9. 1990.
•	Naslednji kuponi bodo enaki do-
prinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis 1. in 2. marca
Emisijska cena
Rok
Efektivni letni donos bruto	neto
97,75% s iet 14,86% 12,96%
Adriano Biasutti na včerajšnji skupščini AICCRE
Dežele zahtevajo aktivno udeležbo v »novi Evropi«
RIM — Krajevna avtonomija ne sme biti predmet nacionalne politike, pač Pa realen subjekt procesa za politično in gospodarsko integracijo v Evropi 1993. To je načelo, iz katerega je izhajal predsednik deželne uprave Furla-nije-Julijske krajine Adriano Biasutti, ko je včeraj v Rimu poročal vsedržavnemu svetu združenja evropskih občin in dežel AICCRE v sklopu razprave o tem, kakšna naj bo vloga krajevnih skupnosti v združeni Evropi.
Institucionalni okvir se dotlej ne bo spremenil, je dejal Biasutti, spremenil Pa se bo gospodarsko-politični. Gradnja demokratične evropske unije ne bo mogla mimo izbire takih vladnih instrumentov, ki bodo lahko z ene strani zagotavljali homogenost izbir v splošni politiki prek organizmov Evropske skupnosti, z druge strani pa najširšo udeležbo državljanov prek najbolj decentraliziranih institucij kot odločilnih, četudi ne ekskluzivnih sredstev za obravnavo cele vrste važnih problemov, od gospodarskih do naravovarstvenih, od kreditne politike 'n krajevnih ustanov do družbenega sektorja, od vloge kulture do vprašanj Čezmejnega sodelovanja,
Če je to na obzorju - je nadaljeval Biasutti - potem bomo morali mi, ki Upravljamo deželne oziroma krajevne Ustanove, sprejeti izziv leta 1993 s povsem novim kulturnim pristopom in z novimi političnimi prijemi za prilago-
ditev institucij novim potrebam in zahtevam.
Za Italijo bo po Biasuttijevih besedah vse to pomenilo naslednje: reformo krajevnih avtonomij, ki bo vsekakor širša od tiste, ki jo je sprejela rimska vlada; zaščito zgodovinskih, zemljepisnih in gospodarskih posebnosti, ki označujejo posamezne dežele; dosego zagotovila o zadostni razpoložljivosti potrebnih finančnih sredstev, in to prek korektnega odnosa med osrednjo oblastjo in teritorialnimi avtonomijami.
Z drugimi besedami to pomeni reformo birokratskega sistema in državnega neocentralizma s politiko stvarnega decentraliziranja - Biasutti je pri tem navedel dosedanjo politiko v Fur-laniji-Julijski krajini, po kateri Dežela ni dajala občinskim in pokrajinskim ustanovam zgolj pooblastil, ampak tudi denarna sredstva. Samo na ta način, je poudaril govornik, bo mogoče uskladiti italijansko zakonodajno ureditev z evropskimi merili.
Nazadnje je Biasutti apeliral, naj se svetu evropskih občin in dežel javno prizna posebna vloga v gospodarsko-političnem procesu za izgradnjo Evrope, in to naravnost v novi pogodbi, ki jo pripravlja Evropski parlament. To je potrebno zato, da se izgradi prava, realna evropska skupnost - in ne samo namišljena - kajti edinole tako bo lahko verodostojen sogovornik Vzhoda in razvojno gonilo v odnosih Sever-Jug.
Skupina 150 že ustanavlja drugo levico
VIDEM — Jutri popoldne bo v Vidmu ustanovna skupščina »nove levice«. Kot piše v tiskovnem sporočilu glasnik njenih pobudnikov Nino Del Bianco, bo imela skupščina povsem samostojen in politično popolnoma neodvisen značaj. Skupščine se bo lahko udeležil vsakdo, odvijala pa se bo v dvorani VZPI-ANPI.
Pobuda se povezuje z znanim pozivom, ki ga je skupina stopetdesetih intelektualcev naslovila na demokratične sile in ljudi za to, da se osnuje novo, široko levičarsko gibanje. V ta namen je priredila omenjena skupina razumnikov desetega februarja v Rimu tudi vsedržavno manifestacijo.
Takšen nastop jim je narekovalo presnavljanje znotraj Komunistične partije Italije oziroma zamisel njenega vsedržavnega tajnika Achilla Oc-chetta o temeljiti prenoviAin preoblikovanju partije v notfo, sodobno, evropsko naravnano stranko.
Ceninjan hoče čimprej do svoje ranžirne postaje
ČER VIN JAN — Predsednik družbe CTF Gianni Demartis je na srečanju ®ed delegacijo podjetnikov in občinsko upravo kritiziral komisarja državnih železnic Schimbernija, ker da je miselno ograjen. »V Červinjanu imamo dovolj struktur za nagel zagon in-termodalne ranžirne postaje, ki bi bila ključnega pomena za ves tovorni promet v deželi FJK,« je zatrdil predsednik družbe Costruzioni Tecniche Fer-roviarie, ki upravlja ves železniški promet v industrijskih conah in terminal Partidor v Vidmu. Potrebna so le preureditvena dela in premik žerjava dviganje in prenašanje "premičnih Nabojnikov", je pripomnil Demartis, in Že v nekaj mesecih bi bil Interporto operativen. Zato pa je treba pritisniti na Schimbernija, s čimer se je župan Gratton povsem strinjal, z druge strani Pa na deželni svet, da čimprej odobri ustanovitev delniške družbe, ki bo upravljala inermodalno postajo.
Poseg komunističnih svetovalcev pri predsedniku deželne vlade
Kamnolomi v FJK podvrženi zgrešeni upraviteljski politiki
TRST — Komunistična deželna svetovalca Giannino Padovan in Roberto Viezzi sta naslovila na deželni odbor naslednjo interpelacijo v zvezi z neurejenim položajem kamnolomov v Furlaniji-Julijski krajini.
Glede na polemiko okoli kamnolomov, ki je izbruhnila med najvišjima pristojnima deželnima oblastema - deželnim odbornikom in predsednikom V. svetovalske komisije; glede na dejstvo, da je vsa oblast na tem področju osredotočena v deželnem upravnem telesu; glede na okoliščino, da je pri več kot 150 odprtih kamnolomih samo nekaj le-teh pod sprejemljivo upravo, medtem ko prevladujejo v drugih kaos, negotovost in pomanjkanje sleherne predpostavke za ponovno vzpostavitev ambientalnega ravnotežja okoli njih; glede na to, da ni nobenega pravilnika, ki bi disciplinsko urejeval delo v "javah"; glede na pomanjkanje vsake značilnostne in vsebinske definicije projektov za njihov razvoj; glede na dejstvo, da je za vso to problematiko pri Deželi še zmeraj zadolžen en sam funkcionar; glede na okoliščino, da ustrezni načrti niso pogojeni s preverjanjem ekoloških učinkov jav na okoliš; glede na to, da PRAE - neobhodno potreben instrument za programiranje izkopnih dejavnosti - še vedno ni bil predstavljen; glede na vse gornje želita podpisnika interpelacije zvedeti, ali se ne zdi Deželi umestno sledeče:
da v najkrajšem sprejme ukrep za natančno opredelitev načrta o delovanju kamnolomov; da izdela pravilnik o tovrstnih dejavnostih in tako odpravi gori omenjene težave; da ustanovi poseben "departman" za obravnavanje te problematike, kakor so to ukrenili v deželah z navadnim statutom v smislu zakonskega odloka št. 616; da nujnostno predloži v obravnavo skupščini deželni načrt o kamnolomstvu.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__________
Lastnost francoskih Flamcev tudi ta, da plavajo proti toku
O Flamcih je bil v tej rubriki že govor (7. 12. 1988) in je bilo omenjeno, da delček tega naroda živi tudi v Franciji. Vendar velja biti pri obravnavanju "francoskih Flamcev" previdni. Za večino Flamcev (na Nizozemskem in v Belgiji) velja namreč težnja, da se njihov jezik vse bolj približuje uradni nizozemščini in da se vse bolj staplja v "enotnem nizozemskem kulturnem prostoru", ki nudi zaledje 20-milijonskega naroda. Ta težnja je prisotna tudi med flamsko govorečim prebivalstvom v Franciji, a ne za vse.
Osnovni podatki o "francoskih Flamcih" so .dokaj podobni našim, o Slovencih v Italiji, bodisi po številu kot po površini ozemlja, kjer je jezik še živ. Gre za 1500 kv. km prostran "žep" ravnine, ki se od belgijske meje širi v notranjost francoskega ozemlja, v smeri Rokavskega preliva. Nekoč je bilo to ozemlje veliko večje: v XIV. stoletju je bilo vsaj trikrat večje, v sedmem stoletju pa desetkrat.
Danes je celotno območje znotraj francoske pokrajine VVesthoek, kjer je najvažnejše mesto Dunkergue, znano po dogodkih iz prve. faze druge svetovne vojne. Dunkergue leži danes že rahlo izven flamske žive jezikovne meje, znotraj te pa so pomembnejša mesta: Bergues, Cassel in Hazebrouck. Skupno živi na tem prostoru kakih 350.000 prebivalcev, od katerih verjetno še 100.000 govori flamski jezik.
Vprašanje je, koliko od teh bi priznalo, da jezik še pozna, in koliko članov te kategorije bi se strinjalo, da se rabi za njih jezik enostavno oznaka "flamščina". Vedno več jih je, ki zahtevajo za svoj jezik točnejšo oznako "zahodna flamščina" in ki zagovarjajo njeno izvirnost v odnosu do "belgijske" flamščine odnosno nizozemščine.
Pred nekaj desetletji ni bilo tako. Vsi Flamci južno od nizozemske meje so se morali pošteno truditi, da so svoj jezik branili pred pritiskom francoščine z juga in nemščine z vzhoda. Njihov jezik tudi nf imel tako razvite literarne in umetniške tradicije kot severni sosed, nizozemščina, ki je edina imela potrebni ugled, danes bi dejali "status simbol", da kljubuje pritisku ostalih dveh sosedov. Zato so se Flamci dolgo naslanjali na nizozemsko jezikovno varianto, zlasti po proglasitvi belgijske neodvisnosti (1830), ko so potrebovali dobrih 60 let, da so jo uveljavili kot enakovredno jezikovno sredstvo v politično-upravni praksi.
Francoski Flamci so bili glede ugleda svoje govorice v še slabšem položaju. Od večine flamskega naroda so bili odrezani že od leta 1680 in ko so nji-
hovi belgijski sorodniki dosegli jezikovno enakopravnost, so oni imeli za seboj dve stoletji jezikovnega hiranja pod francosko upravo. Njihov jezik je bil v javnem življenju še manj pomemben kot prej v Belgiji, zato so tudi oni v svojih zahtevah spraševali po upoštevanju nizozemske variante.
Po drugi svetovni vojni se je že zdelo, da je na prizorišču zadnja generacija prebivalstva, ki govori domač jezik, ko se je zgodil čudež. Kar ni zmogel logični, razumski načrt, da bi Flamci lahko govorili vsaj nizozemščino, če je že njihov pravi jezik skromno narečje, je premogla osvestitev, da "ubogo narečje" je pravzaprav tudi jezik. Nastopila je nova generacija intelektualcev, jezikovno izobraženih, ki so si upali postaviti enačbo: če je zahodna flamščina (to je inačica, govorjena na francoskem ozemlju) le nizozemsko narečje, potem je tudi nizozemščina le nemško narečje. Za lasten jezik so našli dovolj energije, ki je za "uvoženi" jezik niso zbrali.
Gibanje, ki je začelo uveljavljati domačo varianto flamščine, je moralo rešiti vrsto ovir, ne samo jezikovnih predsodkov. Taka ovira je bila zgodovinska obremenjenost flamščine zaradi odnosov, ki jih je flamsko narodno gibanje imelo z Nemci med drugo svetovno vojno, in ožigosanje z oznako "ekstremistično", ki jo je gibanje dobilo po tej vojni.
Ne glede na vse to se je generacija mladih šolnikov lotila zahtevne naloge in v nekaj letih izdelala osnovno orodje za pouk domače variante flamščine: novo pisavo, ki upošteva francoski vpliv; slovnico, slovar in prve metode. Prvi učbenik je bil objavljen leta 1978. Treba je bilo še prepričati starše, da ima učenje variante svoj smisel, in kdor je začel, se je o tem lahko prepričal sam. Učenje materinega jezika namreč izvaja drugačno vlogo kot učenje drugih predmetov: oživlja stare vezi v rodbinah in v družbi, daje nov pečat bodisi učenju samemu, bodisi vsem ostalim predmetom.
Leta 1981 se je gibanje za pouk zahodne flamščine že organiziralo v društvo (Tegaere toegaen - skupaj naprej). Naslednje leto je zmaga levice v Franciji odprla nove možnosti za pouk manjšinskih jezikov in gibanje si je začelo prizadevati za njih uresničevanje. Doseglo je dobre rezultate na ravni nižje srednje šole, radia in tiska, manj pa na ravni osnovnih šol. Ministrove okrožnice lahko nudijo nov argument za pouk manjšinskih jezikov, ne morejo pa spremeniti miselnosti ostalih šolskih funkcionarjev v državi.
Nekega oktobrskega dne 1983 na Piancavallu
Pertini med našimi pevci
Vrsta velikih reklamnih paviljonov za goste svetovnega nogometnega prvenstva v Vidmu
VIDEM — Čez sto dni se bodo pričele tekme svetovnega nogometnega prvenstva, ki bodo mesec dni pritegovale zanimanje več sto milijonov ljudi V vsem svetu. Tekme letošnjega prvenstva bodo v dvanajstih mestih Italije. Med temi je tudi Videm. V tem kot v drugih mestih pospešeno potekajo priprave, da bi vse, kar je v zvezi s tekmami, potekalo v najlepšem redu in da bi čimbolj zadovoljili številne navijače in obiskovalce, ki bodo sem prišli v dneh rvenstva. V Vidmu si še zlasti nadejajo, da pride veliko pancev, ki so zelo goreči navijači.
V Vidmu so skoro pri koncu dela za povečanje kapacitet na nogometnem stadionu, za ureditev parkirišč okrog stadiona, za ureditev nekaterih ulic, gradijo parkirišča v središču mesta, urejajo celo vrsto drugih naprav. Zaradi tega so nekateri trgi in ulice v Vidmu sedaj razkopane. Naprave bodo seveda ostale tudi kasneje in bodo na voljo vsemu prebivalstvu. To velja še zlasti za podzemska parkirišča v mestnem središču, ki bodo kasneje zelo omilila potrebo po parkiriščih. Na tak način se bo Videm postavil na raven bolj razvitih evropskih mest.
Velika trgovska in industrijska podjetja so sponsorizira-la prvenstvo in tudi vrsto obrobnih del. Coca cola, o tem
smo že pisali, je uradni sponzor prvenstva. Tisoči uslužbencev tega velikega mednarodnega podjetja bodo ha uslugo igralcem ter vsem turistom.
V vseh dvanajstih italijanskih mestih, kjer bodo tekme, bodo uredili posebne paviljone, v katerih bodo turistom razkazovali italijanske turistične lepote, dosežke sodobne tehnologije, industrijsko ter obrtno dejavnost. Ti paviljoni bodo v središču mest, njihov enotni naslov je »Isole 90«. V Vidmu bo tak paviljon na prostranem trgu 1. maggio. Pobudo je načrtovalec dr. Alessandro Nicosia orisal novinarjem in vodilnim furlanskim ljudem. V nalašč zgrajenem paviljonu bo veliko prostora. Prijavila so se odborništva za turizem iz več italijanskih dežel. Sodelujejo tudi nekatera večja podjetja. V prvi vrsti je tu svetovni koncern Zanussi, v imenu katerega je dr. Aniceto Canciani, direktor odseka za stike, povedal koliko je že do sedaj ta velika pordenonska tovarna dala za razvoj športa, nogometa še posebej. Sponzor je tudi pordenonska tovarna Selečo, katere zastopnik dr. Piergiorgio Ganeo je orisal delo te tovarne za opremljanje športnih in drugih objektov z vizualnimi napravami. (mw)
(j zadnjem slovesu od Sandra Per-smo se želeli spomniti tudi nje-s. Vega snidenja s Tržaškim partizan-■j,,n} pevskim zborom Pinko Tomažič.
/e bilo oktobra 1983 na planoti Pi-^avallo, ki leži kakih trideset kilo-Vrov daleč od Pordenona in kjer je *‘iub]jeni državnik odkril sodobni tj °menik padlim borcem iz vrst par-anske divizije Ippolito Nievo. bil tei Priložnosti je namreč nasto-ttudi tržaški zbor in Pertini je za-fUri-eno Prisluhnil slovenski, pa doF drugim antifašističnim in svobo-lednim pesmim. Po kratkem kon-. ie hotel osebno pozdraviti in Mti dirigentu Oskarju Kjudru (na cjjT1), zatem pa se je nekaj minut za-Zal s celim ansamblom, ki mu je na iC?°vo lastno željo zapel še znano jcevsko Brigata Garibaldi.
Ob tej priliki je Sandro Pertini tudi pT.ejel delegacijo naših organizacij, ^ Irrtenovanih po Pinku Tomažiču, ki je izročila spomenico z zahtevo s, dokončni ureditvi vprašanja Openca strelišča.
Dobrodošla in potrebna vaja piranskega oddelka za ljudsko obrambo
V morje razlito nafto bi le ujeli
PIRAN — Piranski oddelek za ljudsko obrambo je minuli konec tedna na morju pred Piranom organiziral poučno vajo zaščite in reševanja v primeru razlitja nevarnih snovi v morje. Prikaz zadrževanja in čiščenja naftnega madeža na morju si je poleg predstavnikov zainteresiranih DO, obalnih KS in sosednjih, tudi hrvaških občin, ogledal še pomočnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo in načelnik republiškega štaba za civilno zaščito Vekoslav Rajh.
Po besedah načelnika piranskega občinskega oddelka za LO Atilia Ra-dojkoviča se je na vaji z namišljenim, približno 200 kvadratnih metrov velikim naftnim madežem, ki je ogrožal tudi obalo, spopadlo nekaj več kot petdeset pripadnikov različnih služb in enot.
Ker so razsežnosti »nesreče« presegale zmogljivosti pooblaščene organizacije za čiščenje morja - koprskega Hidra - ki lahko nadzoruje in obvlada le od 700 do 800 kilogramov razlite nafte, so v »reševalno akcijo« poleg Hidra pritegnili še specialce, plovila in vozila mejne milice, morske biološke postaje, luške kapitanije, solin in krajevne civilne zaščite, gasilce in druge, naftni madež pa so opazovali tudi iz letala.
Dragocene izkušnje, pridobljene med vajo - ki je pokazala med drugim tudi to, da je za takšne primere potrebno izdatno več specialne opreme -bodo seveda s pridom uporabili za izboljšanje vsega enotnega obalnega sistema za ukrepanje ob ekoloških nesrečah na morju.
JANEZ ODAR
Furlanski gradovi »skozi preteklost«
VIDEM — V videmski Palači Belgrado na Trgu Patriarcato št. 3 bo danes ob 17.30 trojno predavanje v sklopu konferenčnega ciklusa z naslovom "Utrdbe in prebivališča v osrednji Furlaniji skozi stoletja". Spregovorili bodo: prof. Marzio di Strassoldo o "gradovih, palačah in vilah Strassoldovih"; dr. Mariuccia Palumbo o "razkošnih bivališčih Antoninijev" in prof. Doimo Frangipane o "fevdalnih prebivališčih Frangipani-jev di Castello". Cikel konferenc prireja deželna sekcija Italijanskega inštituta za gradove, ki je pridružen k Internationales Bur-gen Institutu in deluje pod okriljem organizacije UNESCO ter Evropskega sveta.
Pietro Bosco spet navzoč v Furlaniji
ČEDAD — V Vili Brandis v San Giovanniju al Natisone bo do nedelje, 18. marca, antološka razstava furlanskega slikarja Pi-etra Bosca. Osemdesetletni likovnik, rojen v Viscu, živi in dela že od svojega dvaindvajsetega leta v Parizu kot restavrator. Njegove slike so bile razstavljene daleč po svetu, tako v New Vorku, Izraelu, Braziliji, Zah. Nemčiji in Vel. Britaniji, na Švedskem in Portugalskem ter seveda v Parizu. V Vili Brandis so na ogled prvenstveno dela na športno tematiko -rugby, konjske dirke, kolesarstvo, motociklizem in drugo - to pa zato, ker sodi razstava v niz priprav na svetovno nogometno prvenstvo, ki bo tudi v Vidmu.
Načrt je pripravila družba Italposte
Novo odlagališče gradbenega materiala bo v Barkovljah
Tržaški pretor o dogodkih izpred sedmih let
Dvomljiva razsodba o vprašanju rabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu
Čez deset let bi se Trst lahko ponašal z novimi javnimi kopališči in s številnimi novimi navtičnimi privezi, ki bi jih zgradili vzdolž obale med železniško postajo in jadralnimi klubi v Barkovljah. V teh dneh so občinski upravitelji prejeli namreč okvirni načrt družbe Italposte grupe IRI-Italstat za novo odlagališče gradbenih materialov, ki naj bi ga uredili na omenjenem kraju. Kaj pa ima opraviti odlagališče s kopališči in navtičnimi privezi, se bo marsikdo vprašal. Odgovor je precej preprost. Občinski upravitelji, ki imajo v zadnjih časih precej ambiciozne, a večkrat tudi sporne načrte, si namreč zamišljajo, da bi bodočo zemeljsko površino, ki bi jo ustvarili z odlaganjem materialov, izkoristili za gradnjo novih objektov javne koristi.
Načrt, ki bo po vsej verjetnosti dvignil val polemik, je Italposte pripravila po naročilu občinskega departmaja za javna dela, kjer si že več let belijo glave, kam odložiti ves gradbeni material, ki ga Trst vsakodnevno "proizvaja". Vprašanje je z vso silo planilo na dan pred enim letom, ko so specializirane tvrdke stavkale zaradi pomanjkanja odlagališč (v tem letu pa so problem reševali precej sporno, predvsem pa so "uspevala" nezakonita odlagališča). Občinske upravitelje pa v prvi vrsti skrbi, kam bodo pospravili material, ki ga bodo "pridobili" z velikimi gradbenimi deli, kot so nova hitra cesta, sinhrotron in poštno središče.
Po načrtu Italposte bi problem odlagališč lahko rešili za deset let. Pred obalo med železniško postajo in jadralnimi klubi bi zgradili pravcat jez iz cementa, ki bi obranil obalo pred va-
lovi in bi omogočil odlaganje materiala. Jez bi zgradili precej daleč od obale in bi na ta način pridobili okrog 250 tisoč kvadratnih metrov površine (to je deset nogometnih igrišč skupaj), na katero bi lahko odložili tri milijone in 800 tisoč kubičnih metrov odpadnega materiala (izgradnjo odlagališča, ki bi terjala več desetin milijard lir, bi finansirali Občina in Dežela). Ko bi bilo umetno jezerce zapolnjeno, pa bi novo površino izkoristili v različne namene.
Načrt pa mora dobiti še številne blagoslove, saj ga mora sprejeti občinski svet, nato Pristaniška ustanova, ki je pristojna za javna obalna območja, nazadnje pa še deželno odborništvo za prostorsko načrtovanje. Barkovljanska obala je namreč krajinsko zaščitena, tako da ni vseeno, ali bodo pred njo zgradili 25 nogometnih igrišč! Prav zaradi tega so od vsega začetka obstajali številni pomisleki in je občinski svet naročil načrtovalcu, naj preveri, ali obstajajo alternativne namestitve (govorilo se je o Dolini pri Orehu, o milj-ski obali, starem pristanišču...) in ali ne bi odlagališče prehudo vplivalo na okolje.
Končna odločitev, da bo odlagališče vsekakor v Barkovljah, bo torej gotovo sprožila marsikatero polemiko, tudi zato, ker še ni jasno, kako bodo pravzaprav zgradili jez. Morsko dno je v Barkovljah izredno blatno in nestabilno, zato ni mogoče predvideti, kako globoko bodo morali postaviti nosilne droge. Tudi stroški bodo torej verjetno večji kot predvidevajo, nekateri pa se že sprašujejo, kako je mogoče, da se Občina s takim delom oškoduje, namesto da bi z njim zaslužila.
Dolgih sedem let je potrebovala pravica, da je izdala razsodbo o dogodkih, ki so se pripetili v tržaškem občinskem svetu med proračunsko razpravo junija 1983. In gre za razsodbo, ki v bistvu zanika, da bi imeli slovenski občinski svetovalci pravico do izražanja v slovenščini v občinskem svetu, pri čemer pa vzbuja veliko vprašanj in dvomov.
Najprej naj na kratko obnovimo dogodek, o katerem smo svoj čas obširno poročali. Takratni občinski svetovalec Paolo Parovel, zastopnik Tržaškega gibanja, je v- svoj poseg v razpravo vključil tudi dva stavka v slovenščini, ki jih je nameraval takoj nato prevesti tudi v italijanščino. Toda že po prvem stavku je prisotna publika, povečini sestavljena od aktivistov in privržencev Liste za Trst, začela hrupno protestirati, prav tako hrupni pa so bili nekateri občinski svetovalci iz vrst same LpT in MSI. Predsedujoča - najprej (zdaj že pokojni) odbornik Seri, nato pa takratni župan Deo Rossi, oba LpT - sta Parovelu vzela besedo ter mu nista dovolila, da bi zaključil svoj poseg. Parovel je vso stvar prijavil sodstvu, češ da predsedujoča nista ravnala v skladu s svojimi dolžnostmi, ko bi morala kvečjemu odstraniti'mo-tilce, ne pa preprečiti občinskemu svetovalcu, da izrazi do konca svoje mnenje.
Pri tem je zanimivo - pa čeprav morda obrobno - da Parovelov stavek v slovenščini ni bil vključen v zapisnik s seje, kljub temu da je sam Parovel dal na razpolago napisan tekst ter italijanski prevod slovenskih stavkov. Že na naslednji seji pa je Parovel vključil v svoj govor stavek v nemščini, ki je bil brez problemov vključen v zapisnik.
Zdaj, skoraj sedem let kasneje, imamo razsodbo pretorja Piervaleria Rei-nottija, ki pa v njej obravnava skoraj izključno vprašanje pravice do rabe slovenščine, medtem ko zelo na hitro odpravi vprašanje, ali sta predsedujoča ravnala prav, ko nista preprečila motenja občinske seje.
Že uvodoma smo povedali, da pre-torjeva razsodba zanika pravico do rabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu, in to z dolgo in razčlenjeno, po našem mnenju pa vsaj v nekaterih delih zelo dvomljivo argumentacijo. Pravzaprav, če pravilno tolmačimo pretorjevo mnenje, ne gre toliko za odrekanje te pravice, kolikor za ugotovitev, da ne obstaja nobena zakonska norma, ki bi konkretno izvajanje te pravice zagotavljala.
V utemeljevanju razsodbe pretor najprej ponavlja znano tezo, da je sklicevanje na Londonski memorandum nemogoče, kajti ta mednarodni akt ne more biti vir notranjega normativa, ker parlament ni odobril ustreznih izvršilnih norm. Pa tudi Osimski sporazum, ki ga je parlament ratificiral, nam v tem pogledu ne pomaga, čeprav jasno govori o "ohranitvi že sprejetih internih ukrepov", in o ' ohranjanju ravni zaščite", ki izhaja iz omenjenega Memoranduma. Pretor se glede tega sprašuje, "kakšno stopnjo konkretnosti ima ta imperativ", ter prihaja do zaključka, da pomeni zgolj obvezo za vlado in parlament, da izdelata ustrezno zakonodajo.
Zaradi tega Osimski sporazum po pretorjevem mnenju potrjuje samo tiste norme, ki so že bile v veljavi v trenutku podpisa sporazuma, kot na primer zakona o slovenskem šolstvu ali dekrete Zavezniške vojaške uprave, ki
so dovoljevali rabo slovenščine v občinskih svetih v Dolini, Zgoniku in Repentabru. In v tem oziru je za pretorja "pomenljivo", da ZVU ni izdala podobne določbe za tržaški občinski svet.
Pretor Reinotti se nato loteva ustave in ugotavlja, da tudi člen 6 predvideva nujnost "ustreznih norm" za izvajanje zaščite jezikovnih manjšin, nato pa navaja, da je tudi Ustavno sodišče večkrat ponovilo, da je vprašanje manjšinske zaščite v pristojnosti države. Znano razsodbo Ustavnega sodišča z dne 20. 1. 1982, štev. 28 - po kateri je ustavna določba vsaj do neke mere direktno operativna, posebno kar se tiče rabe jezika - pa pretor odpravlja z ugotovitvijo, da je sicer isto sodišče "v poznejših razsodbah to stališče delno spregledalo" ("disatteso"), po njegovem pa je tudi ta razsodba "potrdila nujnost zakonodaje, ki bi uresničila mednarodne obveze in določbe člena 6 ustave in člena 3 deželnega statuta."
Pač pa pretor dodaja nov argument, za katerega siger sramežljivo pripominja, da ni odločilen. Ko bi pravica do rabe slovenščine že obveljala, se sprašuje, kakšen smisel bi potem imeli razni zakonski predlogi, vloženi v senatu, ki predvidevajo uzakonitev te pravice?
Sicer pa pretor Reinotti obširno citira znano razsodbo Računskega dvora z leta 1983, ki ni samo zanikala vsakršno možnost "t.i. bilingvizma", pač pa se je tudi zavzemala za takšen normativ, ki bi tudi določal, kdo vse naj se smatra kot pripadnik manjšini. Pretorja namreč skrbi, da se ne bi te morebitne pravice posluževali tudi "državljani tuje države (tujci slovenskega jezika)", kot pravi v razsodbi, ki bi ne imeli kot cilj ohranitev pravice do rabe lastnega jezika, pač pa druge, pa čeprav morda hvalevredne vzgibe. To je tudi Parovelov primer, pravi pretor, saj je govoril v slovenščini samo zato, da bi opozoril na problem manjšinske zaščite. Prav zato je bil njegov poseg "provo-katorski" (pretor sicer postavlja ta izraz med navednice), odtod pa tudi pravic^ predsedujočih v občinskem svetu, da "preprečita provokacije" (tokrat v razsodbi ni navednic).
Po pretorjevem mnenju obstaja torej pravica do rabe slovenščine samo v rajonskih svetih tržaške občine, ker to izrecno predvideva člen 27 pravilnika sosvetov, nikakor pa ne v tržaškem občinskem svetu, vse dotlej, dokler ne bo sprejet ustrezni normativ. Odtod končni sklep, da ni elementov za sodno postopanje proti obtožencem: proti Rossiju, ker kaznivo dejanje ne obstaja, proti Seriju pa, ker je medtem umrl.
Proti razsodbi pretorja Reinottija je Parovel že napovedal priziv.
T. M.
Lani več tovornjakov čez mejo na Fernetičih
Skupščina konzorcija, ki upravlja tovorno postajališče na Fernetičih, je na svoji zadnji seji soglasno odobrila finančni proračun za tekoče leto. Predsednik Luciano Russo Cirillo je v svojem uvodnem poročilu postavil v ospredje napore ustanove za obnovitev in predvsem za razširitev mednarodnega tovornega terminala. Ta projekt bo stal nad pet milijard lir, novi objekti (vsi v repentabrski občini) pa bodo zrasli na površini 1600 kvadratnih metrov. Načrtovana dela pa nujno zahtevajo prilagoditev nekaterih urbanističnih planov, za katere je v prvi osebi pristojna deželna vlada.
Na skupščini je tekla beseda tudi o poslovanju postajališča v preteklem letu. Lani je prečkalo mednarodni mejni prehod Fernetiči nekaj več kot 172 tisoč tovornih vozil, kar je približno deset odstotkov več kot v letu 1988. Russo Cirillo je s tem v zvezi izrazil upanje, da bodo pristojna telesa v bližnji bodočnosti končno globalno rešila odprta sindikalna vprašanja carinskega osebja, katerih »bele stavke« so doslej večkrat spravile v hude težave delovanje tovornega postajališča.
Tržaška luka se prilagaja
•	, v • w
novim razmeram na trziscu
Tudi tržaško pristanišče, podobno kot nekatere druge luke v državi, je ubralo pot delne privatizacije nekaterih pristaniških storitev. Vodstvo pristaniške ustanove, ki jo še vedno vodi Miche-le Zanetti, je pred kratkim dalo v zakup podjetu »Compagnia impresa«, ki deluje v tesnem sodelovanju s kompanijo pristaniških delavcev, nekatere tradicionalne storitve, ki zadevajo ves proizvodni ciklus, če ga lahko tako imenujemo, tukajšnje luke. V sporazumu manjka le še točen dogovor o tarifah, ki bodo morale v vsakem primeru, piše v tiskovnem poročilu pristaniške ustanove, odgovarjati tržnim razmeram. Pristaniška ustanova pripravlja tudi nove tarife za manipulacijo kontejnerjev, tako imenovanih uslug Ro-Ro ter za poslovanje trajektov.
Nove tarife za raztovarjanje in natovarjanje blaga bodo v primerjavi z lanskimi nižje za osem odstotkov, občutljivejša pocenitev (približno 30
odst.) pa bo zadevala manipulacijo blaga z železniških vagonov in tovornjakov. Nižje tarife so sad boljše in učinkovitejše organizacije dela v pristanišču ter istočasne posodobitve vsega delovnega ciklusa.
Trenutno že poslujejo v naši luki nekatera zasebna podjetja. Družba Frigomar upravlja specializirane strukture za uskladiščenje in za prodajo ribjih proizvodov. Družba Tommaso Priog-lip upravlja v stari luki terminal za natovarjanje živali, podjetje Terminale frutta Trieste pa ima v zakup skladišča sadja v novem pristanišču. V kratkem bo pristaniška ustanova (EAPT) izdala družbi SIOT posebno dovoljenje oziroma licenco za natovarjanje in raztovarjenje naftnih derivatov. Novi ukrepi imajo kot glavni cilj prilagoditev zmogljivosti tržaškega pristanišča velikim lukam severne Evrope.
Protestni odstop predsednika krožka Miani Maurizia Fogarja
Maurizio Fogar ne bo več predsednik kulturnega krožka Ettore Miani. Kot je obrazložil na včerajšnji tiskovni konferenci, je njegov odstop tesno vezan z razsodbo, s katero je tržaško sodišče v teku preiskovalnega postopka oprostilo predsednika Trgovinske zbornice Tombesija. Fogar ga je v imenu krožka Miani prijavil, ker je Tombesi odklonil prošnjo, da bi se v dvorani TZ odvijati srečanji z Lucianom Lamo in Dacio Valent.
Prijavo je Fogar dokumentiral s seznamom najrazličnejših manifestacij, ki so se v dvorani že zvrstile in ki prav gotovo niso bile gospodarskega značaja. Zato je sodišču postavil vprašanje, ali lahko predsednik javne ustanove samovoljno razpolaga z javno imovino in ali ni to kaznivo dejanje. Kakšna je bila razsodba? Javni tožilec De Nicolo je ugotovil, da je prijava utemeljena, da pa je razpolaganje z dvorano zasebniškega značaja. Vprašanje je zato politično, z upravnega vidika delovanja javne ustanove pa je pristojen Računski dvor, je zapisal tožilec in predlagal oprostitev Tombesija. Čeprav z različno utemeljitvijo je do istega zaključka prišel nato tudi preiskovalni sodnik Gullotta, ki je ugotovil, da je dvorana sicer javna dobrina, da pa se je Tombesi držal notranjih pravil (sprejetih sicer po prijavi), ki določajo, da se v dvorani ne odvijajo manifestacije, ki bi lahko imele političen značaj. Razsodba je po Fogarje-vem mnenju močno dvoumna in ohlapna, tako da se je odločil za civilni protest — .odstop. Novi predsednik je Lucio Vilevich, podpredsednik pa odvetnik Degiovarmi, ki sta za maj že napovedala ciklus predavanj o odnosu med civilno družbo, informacijo in inštitucijami. Gostje krožka bodo pater Pintacuda, bivši palermski župan Orlando in novinar Pansa.
Predstavitev programa za leto 1990
Kulturni krožek Istria stremi po nori kvaliteti
Kulturni krožek Istria namerava narediti kvalitetni skok pri proučevanju in širjenju istrske kulture, istočasno pa hoče razširiti svoja obzorja tudi na področju vsestranske integracije obmejnih narodnostno mešanih območij, tudi v luči sprememb na Hrvaškem in posebno v Sloveniji. To izhaja tudi iz delovnega programa za tekoče leto, ki sta ga na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila predsednik Marino Voc-ci in podpredsednik Giorgio Depan-gher. Program predvideva poleg običajnih okroglih miz in kulturnih srečanj, ki sodijo že v tradicijo krožka, tudi vrsto novih in zanimivih pobud za turistično in gospodarsko ovrednotenje Istre, reškega območja ter otokov Cresa in Lošinja, ki sta letos prvič po nedavnem uspešnem obisku voditeljev Istrie na Cresu v »delokrogu« krožka.
V tem okviru velja zabeležiti dve pobudi. Krožek namerava v bližnji bodočnosti izpeljati daljnoročno raziskavo o potencialih istrske kulture in zgodovinske dediščine v luči turističnega razvoja, za kar je že navezal stike z zunanjim ministrom De Micheli-som in z deželnim odbornikom za turizem Francescuttom. Druga pobuda pa se nanaša na možnosti razvoja gojenja oljk na Cresu in Lošinju. Vocci je glede tega že stopil v stik s predsednikom deželne kmetijske ustanove ERSA Del Gobbom, katerega je seznanil tudi z načrti za posodobitev vinogradništva in kletarstva na območju Br-tonigle. Depangher pa je novinarjem predstavil zgoraj omenjeni projekt za večjo kulturno integracijo obmejnih področij v luči množičnega izseljevanja Istranov iz rodnih krajev, a predvsem v perspektivi novih razmer v Evropi. S tem v zvezi si bo krožek Istria prizadeval za tesnejše sodelovanje s tukajšnjimi istrskimi organizacijami, z Unijo Italijanov za Istro in Reko in
Predsednik kulturnega krožka Istria Marino Vocci
tudi z ostalimi krožki in gibanji, ki odražajo stvarnost italijanske manjšine v Jugoslaviji. Tudi v tem sklopu omenjamo dve posebno zanimivi pobudi. Prva se nanaša na zgodovinsko poglobitev tragičnih dogodkov v sodobni zgodovini Istre (npr. fojbe in koncentracijska taborišča), druga pa na kočljivo vprašanje zapuščenih dobrin (predvsem hiš) v Istri, o katerem se prav v teh tednih pogajata rimska in beograjska vlada.
Vocci in Depangher sta izrekla javno zahvalo italijanskemu generalnemu konzulu Sclausu za vse kar je dobrega naredil za Italijane v Istri in za sožitje v teh krajih. Z zadovoljstvom pa sta ugotovila, da tudi Hrvatska v zadnjem času kaže zanimanje in določeno odprtost za pobude v korist italijanske manjšine, ki prihajajo iz Trsta oziroma iz Italije.
Ustanovljen jamarski odsek ŠD Grmada iz Mavhinj
Nori raziskovalci kraškega podzemlja
V devinsko-nabrežinski občini je zrasla skupina mladih jamarjev, in sicer pod okriljem Športnega društva Grmada, ki ima svoj sedež v Mavhi-njah. Sestavlja jo kakih 15 mladih iz Mavhinj, Prečnika, Slivnega, Nabrežine in Sesljana, javnosti pa se bo predstavila jutri, ko bo ŠD Grmada slovesno prevzelo svoj novi sedež v prostorih mavhinjske osnovne šole.
»Jamarski odsek ŠD Grmada formalno obstaja od konca lanskega novembra, toda snovati smo ga začeli že približno pred letom dni,« sta nam povedala brata Franc in Tomaž Fabec iz Mavhinj, ki sta med poglavitnimi ustanovitelji odseka, sicer pa dijaka znanstvenega liceja France Prešeren iz Trsta. »Naša prvotna zamisel je začela dobivati otipljivejše obrise lanskega aprila, ko jo je občni zbor ŠD Grmada osvojil, za nastanek naše skupine pa ima veliko zaslug načelnik jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva Trst prof. Stojan Šancin, ki nam je priskočil na pomoč za organizacijske zadeve in nam še prej posredoval teoretične in praktične osnove jamarstva,« sta nadaljevala.
Povedati namreč moramo, da sta se Franc in Tomaž skupno z nekaterimi vrstniki udeležila tečaja iz jamarstva, ki ga je lani vodil prof. Stojan Sancin v Boljuncu. Z njim sta potem tudi hodila po jamah in se utrdila v novih jamarskih tehnikah, zlasti v plezanju po vrvi. Toda njuno veselje za kraški podzemski svet je veliko starejše, saj sega v njuna otroška leta in sta ga tako rekoč podedovala po očetu, ki je tudi ljubitelj jam. »Pod zemljo zaživiš v čisto drugačnem, novem svetu,« nam je zaupal Franc, ko smo se zanimali, kaj ju tako privlačuje v jame. »Tam spodaj je narava še čista, nedotaknjena,« je pristavil Tomaž, »poleg tega pa
hodimo v jame tudi zaradi pustolovščine in pa zato, da lahko sebe preizkušamo.«
Jamarski odsek ŠD Grmada ima v programu predvsem iskanje novih "fam, zlasti v devinsko-nabrežinski občini. Ob tem njegovi člani nameravajo poglobiti svoje poznavanje krajevne geologije in arheologije, kakor tudi sodelovati s sorodnimi organizacijami' zlasti z jamarskim odsekom SPDT-Pravzaprav so ta program že začeli izvajati, in to dokaj uspešno, če pomislimo, da so v pičlih treh mesecih delovanja odkrili ali da vsaj bodo vsak čas
registrirali dve novi jami.
»Prvo smo našli decembra v bližin1 Praprota,« sta nam povedala mlada ja' marja. »Gre za zanimivo jamo tudi z arheološkega vidika, saj smo v nje) naleteli na ostanke vaze iz časov gra' dišč, se pravi iz bronaste dobe. Vaz smo že prijavili spomeniškemu vaU stvu, jamo pa moramo še registrirat1 katastrskem uradu.« Drugo odkritje s člani jamarskega odseka ŠD Grmad napravili severovzhodno od Mavbrnh kjer so našli kakih 60 metrov globoK jamo. »Ta jama je po svoje tudi PreiV zanimiva,« sta pojasnila naša sobese nika. »Ima več brezen, poleg tega P je zelo bogata na kapnikih.«	-e
Odkrivanje oziroma registriram jam je pomembno in zaslužno ne z ozko jamarskega vidika. Odkrita^ imajo namreč pravico, da jame P01®, nujejo, pri čemer seveda pride do lZ ■ za tudi jezikovni oziroma narodnos^ moment. Člani jamarskega odseka Grmada nameravajo ovrednotit1 ^ venska ledinska imena, ki f°.s® efi Krasu do danes še v precejšnji ® ohranila, a so v nevarnosti, da mr ,0 jo v pozabo. Tudi zaradi tega rac)|n0v. na pomoč in sodelovanje
Prestižni gostinski obrat menjal lastnika
Družba Tripcovich kupila tržaški hotel Duchi cPAosta
Po pustnih norčijah in veselicah se je začel postni čas
Na kontovelski Mlaki poslednji vesel pozdrav letošnjemu pustu
Najbolj prestižni tržaški gostinski obrati menjujejo lastnika. Sloviti "Caf-fe degli specchi" je konec lanskega leta prešel v roke neke milanske družbe, včeraj pa je prišla vest, da je tudi hotel Duchi d'Aosta zamenjal lastnika: Prej je bil last mednarodne družbe Ciga hotels, od včeraj pa je novi lastnik tržaška finančna družba Tripcovich. Hotel Duchi d'Aosta spada gotovo med najbolj prestižne in luksuzne gostinske objekte v Trstu. Pooblaščeni upravitelj družbe Tripcovich Agostino Della Zonca ni posredoval višine izplačanega zneska, a je pojasnil, da je 2a nakup poskrbela družba Trihotels, ki se v okviru skupine Tripcovich ukvarja s turistično in gostinsko dejavnostjo in bo tudi - že z današnjim dnem - prevzela upravljanje tržaškega Duchi d'Aosta.
S tem pomembnim nakupom je skupina Tripcovich začela izvajati program razvoja turistično-gostinske delavnosti, ki bo po predvidevanjih doživela v prihodnjem desetletju velik fazmah. Razvoj tega sektorja sodi v strateški program skupine, ki z dife-tenciranimi investicijami utrjuje svoje Več kot solidne prevozne in medna-fodne špediterske dejavnosti. Na tem Področju je skupina Tripcovich - ob družbi Gottardo Ruffoni - med vodilnimi v Italiji.
Hotel Duchi d'Aosta je situiran tik °b Trgu Unita in je res med najlepši-hii (pa tudi najdražjimi) v mestu. Razpolaga s 40 dvoposteljnimi sobami, 8 enoposteljnimi in dvema apartmajema. Poslovneži in petičnejši turisti ga slavijo kot nadvse udobnega in ele-
gantnega, Tržačane pa privablja predvsem kot gostoljuben aperitiv bar in kvalitetna restavracija Harry's Grili z mednarodno kuhinjo. Družba Trihotels, ki ga bo upravljala, razpolaga že s prestižnim hotelom Villa blu v Gortini D Ampezzo (odprli so ga šele pred dvema letoma), njen predsednik in pooblaščeni upravitelj pa je Nanni Gri-golon. Nova uprava verjetno ne bo imela finančnih težav, saj je skupina Tripcovich zabeležila v lanskem poslovnem letu več kot 1400 milijard lir prometa.
Prispevek Dežele za oskrbo ostarelih
Deželna uprava je odobrila prispevek 38 milijard in 600 milijonov lir, ki jih bodo do leta 1998 prejele tržaške javne ustanove za oskrbo ostarelih občanov. 11 milijard in 900 milijonov lir je namenjenih tržaškemu inštitutu za socialne posege (ITIS), 20 milijard in 200 milijonov za obnovo bivše bolnišnice Gregoretti, 6 milijard in 500 milijonov pa miljskemu domu za ostarele.
Komisar ITIS Giorgio Satti je izrazil zadovoljstvo nad deželnim sklepom in poudaril, da bo bivša bolnišnica Gregoretti že v prvem triletju prejela več kot 14 milijard lir, ITIS pa osem. V triletju 1992-94 bo Gregoretti prejela še 4 milijarde, ravno toliko ITIS, milj-ski dom pa 6 milijard in pol.
V lepem sončnem vremenu so se včeraj najbolj vneti veseljaki na dostojen in nič kaj posten način poslovili od pusta. »Žalne« svečanosti so se tudi tokrat v številnih vaseh in v mestu spremenile v še en dodatni pustni dan z veseljačenjem in sproščeno zabavo.
Kot že vrsto zadnjih let je bila na Krasu osrednja pustna pogrebna svečanost na Kontovelu, kjer so se letos poslovili od svojega Johana XX. Kon-tovelci so priredili prvi pustni pogreb menda že leta 1969, zaradi česar bi moral biti letošnji že 21. žalni obred po vrsti. A kaj, ko so enkrat pozabili žalovati! Zato so odločili, da je pravilno svojemu »pokojniku« pridati tisto številko, ki mu pritiče.
»Pokojnik« je ležal že pred uro, ki je bila napovedana za odhod na njegovo zadnjo pot, na parah na vrtu kontovel-ske društvene- gostilne. Vpijoče tuljenje užaloščene vdove Neže Zjeljetove, ki je »pokopala« domala vse kontovel-ske puste, je tudi letos spravilo v smeh pogrebce in vse radovedneže, ki so se udeležili žalnega obreda. Le-teh tudi letos ni bilo malo. Ob zvokih godbe proseških kanarčkov (ker so bili oblečeni v živorumene kostume) so pospremili Johana XX. po Mejdu-lah do Proseka, z njim postali ob vsaki od gostiln in drugih javnih lokafov, ki jih je pust po pričevanju vdove tako zelo ljubil, in se po vrnitvi proti Kontovelu spustili do Mlake. Tu je pričakalo sprevod več sto domačinov, prebivalcev drugih kraških vasi in meščanov, ki so že ob prvem pogledu na pokojnikovo poslednje počivališče lahko ugotovili, da so se organizatorji tokrat sila potrudili pri ureditvi Mla-
ke. V brk vsem novim davčnim bremenom za priveze so prireditelji na vrat na nos zgradili na Mlaki pravcat pomol, s katerega so — po poslovilnem blagoslovu »kardinala« Lenčka Kacarolija - spustili Johana XX. na splav in ga potegnili do srede Mlake.
Kot veleva že tradicija, tudi letos ni izostal izvensezonski »toč« v Mlako. S Čado starejšim na čelu so tokrat ob pernatem brodovju kontovelskih rac zaplavali še štirje korajžneži. Njihov plavalski doprinos je bil skorajda odločilen, saj se je Johan XX. sprva na vse kriplje branil plamenov, na koncu
pa se je moral vendarle predati uničujočim kemičnim preparatom. Z njegovim odhodom so tudi pogrebci in drugi udeleženci žalnega sprevoda odšli. A ne daleč: le do bližnje kontovelske društvene gostilne, kjer so se ob kozarčku še enkrat, poslednjič, spomnili na Johana XX. in na vse tisto, kar je nakuhal v teh dneh.
Kot rečeno, so bili pustni "žalni sprevodi" tudi v številnih drugih okoliških vaseh, pa tudi v tržaškem predmestju. Najbolj živahno je bilo seveda v Škednju, kjer je pogreb pusta že stara tradicija, letos pa je bil prvič tudi pri Sv. Ivanu ob dokajšnji udeležbi pustnih šem.
Sklicano zasedanje škedenjskega sosveta
Od sinoči v TK Galeriji slike in grafike primorskega likovnika Janeza Mateliča
Rajonski svet za Škedenj in Čarbolo se bo sestal prihodnjo sredo, 7. marca °b 20.30 na svojem sedežu v Ul. Ron-cheto 77. Zelo natrpan dnevni red bo Odprl s svojim poročilom predsednik Pavretto, ki bo nato odgovarjal na vprašanja in na interpelacije svetovalcev. Beseda bo nato tekla o spremembah v sestavi svetovalskih komisij in o resoluciji v zvezi z zakonskim osnutkom ministra Maccanica za zaščito haše manjšine, ki jo je predložila Lista Trst. Dnevni red predvideva nato k»di oceno resolucije demokrščanske ^etovalske skupine o vprašanju prometa v Ul. Baiamonti.
V škedenjskem rajonskem svetu je k°t znano še vedno odprto vprašanje o Nbi slovenščine, ki ga je postavil komunistični svetovalec Igor Pavletič.
pa rečeno, da bo o tem kočljivem Pfoblemu spet tekla beseda prihodnjo
Za šalo je preplezal ograjo, a je padel v strmo grapo
V tragični »igri« na Obalni cesti 26-letni Tržačan ob življenje
seIra9ična igra. Tako ocenjujejo na pj Nnskem komisariatu smrt Lorenza rj^i^ndellija, ki bi točno čez mesec g ‘Praznoval svoj 26. rojstni dan. Nje-<jta Usodni, 30-metrski padec v strmo t>0 pod Obalno cesto, so ne'--1--' tka tolmačili kot samomor 3 po zaslišanju prič policiji ?r popolnoma prepričan, c (n.1'1 fant ni imel tega namena.
V JTv_'	OV_/
d^tCetka tolmačili kot samomor, ven-po zaslišanju prič policijski in-stJrOr popolnoma prepričan, da ne-fant ni imel tega namena.
Pri ^reča se je pripetila nekaj po 3. Psi-gV? razglednem prostoru takoj po t-Orp^em predoru na Obalni cesti. Dj > Fernandelli, ki je stanoval v Piwergio Laghi 6, je pustni večer i tiiji6* v diskoteki Matt v Sesljanu. Pj J1 so bili njegovi prijatelji 34-let-
kraj je priplul tudi motorni čoln luške kapitanije, ki je z močnimi žarometi razsvetljeval področje. K Lorenzu so gasilci prišli šele okrog 5. ure, žal prepozno, da bi mu lahko pomagali. Zdravnik RK je v potrdilo zapisal, da je smrt najverjetneje povzročil zlom vratnih vretenc.
Ker je bila pot navzgor skoraj nemogoča, so reševalci ročno prenesli nosila z Lorenzovim truplom do morja, od tam naprej pa ob obali do gostilne v Brojnici pod Križem.
Lorenzo zapušča očeta in mamo ter brata. Tako mati kot njegovi prijatelji,
ai so bili njegovi prijatelji 34-let-	,-------“J<=yovi jjnjaiegi,
nielo ■ 0 Cosulich s 26-letno ženo Da-	kl so prisostvovali tragičnemu dogod-
so ‘h 24-letni Marco Favento. Kot	ku, so policistom zanikali, da bi Lo-
so hi 24-letni Marco Favento. Kot V^deje povedali policiji, je bil Lo-tHUfU Ves večer zelo evforičen, k če-‘Jift.ff0.Prav gotovo pripomogli razni ki jih je popil, ne da bi bil k0 Nkohola.
0tWis° se vračali proti Trstu, so se na ,nGrn prostoru ustavili, da bi i 'Str, i ^‘kali. Lorenzo je takrat začel k , se. Je kmalu tragično konča-Jkiblj* , se le norčevati in zbijati šale, Udtj . | se je železni ograji, ki varuje K*)4tiH- 0k° grapo, in jo preplezal. 1} iti „]1 so se mu v trenutku približa-knt "a s Sll° potegnili na parkirišče. ^.Podn se kar naPrei smejal in se ‘ktlinii na cesto, ne da bi pazil na i- e avtomobile. Prijatelji so se k ‘n nadenj, on se jim je umaknil kl, ®*el do ograje. Spet jo je preple-
ku, so policistom zanikali, ___________
renzo, po naravi miren in uravnovešen fant, koval samomorilske načrte. Njegov konec so pripisovali prav pustni razigranosti, ki jo je alkohol nevarno podžgal.
Lorenzo Fernandelli
h’ tiar	ograje, opei ju je piepie-
'ktki, 0 se Je naslonil nanjo, a v tre-
Xleiie zakril" p,..®! v temo.
kt-fk, ie zakrilil z rokami, kriknil in v temo.
so na kraj nesreče prihiteli po-► kir,,agenti iz Sesljana, nato reše-h	in gasilci. Iskanje je bilo iz-
Pteju težavno zaradi teme in težko dnega ter nevarnega terena. Na
Več požarov na Tržaškem zaradi dolgotrajne suše
Lepo sončno vreme zadnjih dni, ki je prav gotovo razveselilo veliko ljuc predvsem vnete pristaše pustnih praznovanj, pa je še dodatno prispevalo k : itak zelo zaznavni suši. Nezadovoljni nad neprevedljivim vremenom, ki se p nas nikakor noče pokazati v mokri preobleki, so seveda kmetje in vinogradnil profesionalni in »ljubiteljski«. Ob takšni suši pa rado pride tudi do številu požarov, ko se suho grmičevja hitro vname.
Včeraj popoldne je tako na Tržaškem marsikje gorelo, vendar pa po zag tavljanju gasilcev, ki so morali večkrat poseči, požari, ki so bili precej omejem ga obsega, niso povzročili večje gmotne škode. Na zgornjem koncu vasi v Zgon ku je gorelo na približno 20.000 kvadratnih metrih, tja do gozda, v katerega pa ; na srečo požar ni razširil. Gorelo je tudi na nekaj zapuščenih parcelah v Bazovi ki ulici na Opčinah, pri srednjih šolah v Nabrežini in pri Devinu.
V galeriji Tržaške knjigarne so sinoči odprli razstavo primorskega rojaka, koprskega slikarja in grafika Janeza Mateliča, ki pa živi in ustvarja tudi v Parizu.
Matelič, ki je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah in nato opravil tudi podiplomski študij grafike na akademiji v Ljubljani, predstavlja v Trstu serijo velikih linorezov ter serijo malih in srednjih platen (nekatera od teh so nastala med bivanjem v sovjetskem kolhozu v Krasnodarskem). Na ta način je Matelič prikazal oba pola svojega ustvarjanja, saj so si grafike in slike zelo različne tako po »vsebini« kot po »slikarski kretnji« (prve predstavljajo človeške like, druge pokrajine; prve so skoraj ekspresionistične, druge pa bolj »metafizične«).
Umetnika je sinoči predstavil umetnostni zgodovinar Aleksander Bassin, ki je najprej opozoril na avtorjevo ekološko občutljivost in na njegovo iskanje izhoda iz tega ogroženega prostora, nato pa na eksistencialno stisko, ki je seveda povezana s tem občutkom ogroženosti, a izvira tudi iz stvarnih življenjskih situacij: slike majhnega formata so nastale namreč kot risar-sko-dnevniški zapisi v Krasnodarskem in pripovedujejo torej o stiski človeka v strogo določenem zgodovinskem trenutku. Mateličevo delo pa je kljub svoji zgodovinski določenosti skoraj vizionarsko in obče duhovno.
Na sliki (foto Križmančič) utrinek s sinočnjega odprtja razstave Janeza Mateliča v TK Galeriji: za leve proti desne Sergij Cesar, Deziderij Švara in Aleksander Bassin.
Novo postajališče na Trgu Liberta
Občina Trst obvešča, da imajo avtobusi na progah 24, 40 in 41 od včeraj novo zaključno postajališče na Trgu Liberta. Postajališče so postavili na cestišču med bivšo občinsko menzo in javnim vrtom, tako da bo ta del ulice zaprt za zasebni avtomobilski promet. S splošno preureditvijo avtobusnih prog pa bodo v bodočnosti postajali na tej točki tudi drugi avtobusi.
Na Opčinah
Poštno-bančne usluge tudi popoldne
Poštni urad na Opčinah, ki je bil sicer že odprt tudi popoldne, a je nudil samo poštne usluge, bo od danes naprej nudil popoldne tudi razne poštno-bančne usluge.
Urad bo torej odprt z neprekinjenim urnikom do 17.30, med delovnim časom - tako dopoldne kot popoldne -pa bo mogoče vlagati prihranke, plačevati poštne račune in dvigovati pokojnine.
Prav tako pa bodo v podružnicah št. 2, 3, 4, 6, 7, 9, 10, 12, 14 in 18 izplačevali pokojnine ves dan.
Na sliki (foto Križmančič): slovo od Johana XX. na kontovelski Mlaki je bilo tudi letos zelo mokro...
Decebal zaključil nabirko prispevkov
S potovanjem v Romunijo od 17. do 23. februarja je Združenje za prijateljstvo med Italijo in Romunijo Decebal zaključilo nabirko prispevkov v pomoč romunskemu narodu. Med zadnjim potovanjem.je pet članov združenja Decebal izročilo Občini Robeas-ca, ki dotlej ni bila deležna tuje pomoči, okrog pet ton živil, oblačil in zdravil. Z denarnimi prispevki pa .so nakupili štiri hladilnike, zmrzovalno skrinjo in kuhalnik, ki so jih namenili sirotišnici v Sibiuju.
Med potovanjem so člani tržaškega združenja posneli številne fotografije in videoposnetke, ki jih bodo danes predvajali oziroma predstavili ostalim članom in prijateljem združenja.
V Nabrežini
Spominska slavnost on Pertinijevi smrti
Devinsko-nabrežinska sekcija PSI prireja danes v Nabrežini v sodelovanju s strankinim pokrajinskim vodstvom komemoracijo pokojnega predsednika republike Sandra Pertinija.
Spominska slavnost bo ob 17.30 pred spomenikom padlim na nabre-žinskem trgu. Govorili bodo pokrajinski sekretar Perelli, tajnik sekcije Burger, občinski svetovalec Caldi, član pokrajinskega vodstva Macaluso in sekcijski podtajnik Kariž.
Dne 27. februarja nas je zapus-
| tila naša draga mama
Karmela Orel vd. Rolli (Rolihj
Pogreb bo jutri, 2. t. m„ ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kapelico na pokopališču pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo otroci Carmen, Dolores, Hilarij z ženo Zorko in Gianna z možem Guidom, vnuki, pravnuki ter drugi sorodniki.
Trst, 1. marca 1990
Ob 10. obletnici smrti našega dragega
Lojzeta Kralja
se ga spominjajo
vsi njegovi dragi
Slivno, 1. marca 1990
V nedeljo v Mačkoljah jubilejni koncert
Otroški zbor Slovenski šopek slavi dvajsetletnico delovanja
Otroški pevski zbor Slovenski šopek iz Mačkolj praznuje letos 20-letni-co obstoja in delovanja. Ta dogodek bo proslavil z jubilejnim koncertom v nedeljo, 4. marca, popoldne v srenjski hiši. Ob tej priložnosti bo izšla tudi tiskana brošura o zgodovini in delovanju zbora od prvih začetkov do dane#.
Vaški otroci so že od leta 1949 dalje peli ob raznih prireditvah, kot so materini dnevi, pustovanja in razne verske slovesnosti. Leta 1970 pa je skupina staršev dala pobudo, da bo otroški zbor imel stalne vaje za najrazličnejše nastope. Po treh letih rednega delovanja si je nadel ime Slovenski šopek. Razumljivo je, da se je število malih pevcev v teku let stalno spreminjalo iz naravnih pa tudi drugih razlogov. Ena takih kriz je za krajše obdobje nastala leta 1981, ko so nekateri starši zaradi razprtij v vasi vzeli iz zbora kar 15 članov, a zbor si je potem kmalu opomogel.
Zelo konkreten sad uspešnega dela je bila izdaja velike gramofonske
V nedeljo sestanek izletnikov TPPZ
Tržaški partizanski pevski zbor obvešča vse, ki so se prijavili za letošnje križarjenje z ladjo od Kopra do Grčije, da bo v nedeljo, 4. marca, ob 9, uri srečanje vseh izletnikov v Partizanskem domu v Bazovici. Na srečanju bodo porazdeljena mesta in kabine na ladji; interesenti pa bodo lahko poravnali stroške za tokratno križarjenje.
TPPZ vabi zato vse, ki so se prijavili za izlet, da se sestanka v Bazovici polnoštevilno udeležijo.
Danes seja glavne skupščine KGS
Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti se bo sestala danes ob 18. uri na svojem sedežu v Ses-Ijanu. Na dnevnem redu ima med drugim odobritev zapisnikov prejšnjih sej, poročilo predsednika Marina Pečenika in sklepe o službenih odškodninah za predsednika, podpredsednika, za člane upravnega sveta, skupščine in tehničnega posvetovalnega odbora. Na seji bo tekla beseda tudi o proračunu za tekoče leto in o poročilu za triletno obdobje. Na dnevnem redu sta tudi resoluciji o vprašanju vojaških služnosti in o zaščiti manjšin.
_________gledališča_____________
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Danes, 1. marca, ob 20. uri (red C) ponovitev baletne predstave CARMEN in BUTTERFLV baletne skupine Teatro Nuovo iz Turina. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. Jutri četrta ponovitev za red E in v soboto zadnja ob 17. uri za red S.
ROSSETTI
Danes, 1. marca, ob 20.30 (red četrtek) bo DUETTO 2000 predstavil skupino Compagnia Philippe Genty z delom DE-SIRS PARADE Philippa Gentyja. V abonmaju odrezek št. 8B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 4. marca.
LA CONTRADA - CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu predstava: MA NON ANDARE IN GIRO TUTTA NUDA Georgesa Feydeaua. Ponovitve do 4. marca.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Kulturni dom - Danes, 1. marca, ob 16. uri ponovitev predstave Ivana Cankarja LEPA VIDA.
plošče z 21 pesmimi, ki jo je Slovenski šopek izdal leta 1980. V vsem tem dvajsetletnem obdobju je nastopal na raznih kulturnih prireditvah tako v domači vasi kot v drugih krajih, na mladinskih pevskih revijah, na radiu in na samostojnih koncertih. Vsako prvo nedeljo v mesecu poje pri mladinski maši v domači cerkvi. Vsako leto tudi prireja praznovanje tepežni-ce v vasi. Ob koncu vsake letne sezone pa se člani zbora skupno s starši podajo na poučen izlet v razne kraje tostran in onstran meje.
Kot za vse podobne otroške skupine, tudi za Slovenski šopek velja poudariti, da poleg delovanja kot takega opravlja zelo koristno nalogo vzgajanja pevcev za bodoči pristop v zbore odraslih ali kakršno koli pevsko udejstvovanje. Tako je iz njegovih vrst nastal dekliški pevski zbor, ki prav tako uspešno nastopa v naši javnosti.
Otroški pevski zbor Slovenski šopek že od vsega začetka pripravlja in vodi Ljuba Smotlak, ki zanj vsestransko skrbi.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 5. marca, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Giorgio ZAGNONI in Alessan-dro SPECCHI.
Glasbena, matica Trst - Koncertna abonmajska sezona 1989/90 - V sredo, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VOLODJA BALŽALORSKV - violina, JURIJ JENKO - klarinet, ANDREJ PETRAČ - violončelo in BOJAN GORIŠEK -klavir. Na sporedu: O. Messaien - kvartet za konec časa. Predprodaja vstopnic od sobote, 3. marca, dalje v Pasaži Protti -Utat.
_____________izleti_______________
IV. zimske igre Sklada Mitja Čuk
bodo v nedeljo, 4. marca, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, vsak dan od 8. do 10. ure in v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Informacije po tel. 212289.
čestitke
Privekala je JASMIN. Srečnima Aniti in Silvanotu vošči vse najboljše zavod Jožef Stefan.
Vse najboljše našemu PREDSEDNIKU želimo Gularji in Drumlce.
Zoro Tretjak je praznoval včeraj 70 let. Vse najboljše in še mnogo let zdravja mu želita Fani in Ciril iz Križa.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Crimini e mis-fatti, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrow.
EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Legami, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, □ □
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 L'-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Ne parlia-mo lunedi, i. Andrea Roncato, Elena Sofia Ricci, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La zia erotica, i. Marlene Willoughby, □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Dimenti-care Palermo, r. F. Rosi, i. James Be-lushi, Mimi Rogers, Philippe Noiret.
GRATTACIELO - 17.45, 22.00 Due occhi diabolici, srh, r. Dario Argento, □
MIGNON - 16.00, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
EDEN - 15.30, 22.00 La cameriera porno, il maggiordomo superdotato e la sig-nora viziosa, □ □
CAPITOL - 16.30, 22.10 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi, i. Rick Mora-nis.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Che ho fatto io per meritare guesto, r. P. Almodovar.
ALCIONE - 15.30, 22.00 Black Rain, r. Ridley Scott, i. Michael Douglas.
RADIO - 15.30, 21.30 Le morbose passio-ni di una moglie particolare, pora, □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom H H
PIZZ ERI A - RESTAVRACIJA
”VETO“
Opčine - Proseška ul. 37
SPREJEMA REZERVACIJE organiziranih skupin za 8. MAREC Tel. (040)211629
razne prireditve
ŠD Grmada Hobles vabi NA DRUŽABNI VEČER ob priliki otvoritve novega sedeža in predstavitve jamarskega odseka, ki bo jutri, 2. marca, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Mavhinjah.
KD Lipa vabi v soboto, 3. marca, ob 20.30 v Bazovski dom NA SREČANJE OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Sodelujejo otroci, harmonikarji in domači zbor. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 3. marca, na srečanje z naslovom KAM NA UNIVERZO. O svojih prvih izkušnjah in problemih bodo govorili mladi univerzitetni študentje. Začetek ob 18.30.
Otroški pevski zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj priredi ob 20-letnici delovanja KONCERT, ki bo v Srenjski hiši v nedeljo, 4. marca, ob 17. uri. Sodeloval bo dekliški pevski zbor.
Vabljeni!
Zveza sindikata SPI-CGIL za Zahodni Kras in občine Zgonik vabi vse upokojence NA PRAZNIK VČLANJEVANJA 1990, ki bo v Domu A. Sirka v Križu v ponedeljek, 5. marca, ob 17.30.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 5. marca, večer z naslovom SREČANJE S KONVERTI-TOM. Govoril bo prof. Ivan Mešiček iz Maribora. Začetek ob 20.30.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na predavanje Lojzeta Abrama O OBISKU MEHIKE, ki ga bo dopolnil z diapozitivi. Predavanje bo v sredo, 7. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Na koncu se bomo zadržali ob kozarcu domače kapljice.
razstave
V	TK Galeriji bo od danes do 14. marca razstavljal svoja dela JANEZ MATELIČ.
V	galeriji Torbandena je na ogled razstava slikarja TANCREDIJA.
V	galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 razstavlja do 7. marca milanski slikar PAOLO SANDANO po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bo od sobote, 3. marca, ob 18. uri razstavljal svoja olja furlanski slikar Dario DELFIN. Razstava bo' odprta do 15. marca po običajnem urniku.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo še jut-rina ogled retrospektivna razstava GI-ANNIJA BRUMATTIJA.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom -V okviru praznovanja dneva žena bo v torek, 6. marca, ob 20. uri odprtje razstave ČIPKE IN ŠE KAJ. Razstavljata klek-Ijarska šola Žiri in domači krožek Ob pletenju še kaj. Samo na dan otvoritve bodo razstavljene tudi čipke iz prejšnjega stoletja, klekljarice pa bodo prikazale svoja dela. Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 1. marca 1990
ALBIN
Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 17.51 - Dolžina dneva 11.07 - Luna vzide ob 8.13 in zatone ob 23.29.
Jutri, PETEK, 2. marca 1990
SIMPLICIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 5.52 najnižja -40 cm, ob 11.44 najvišja 22 cm, ob 17.25 najnižja -31 cm, ob 23.54 najvišja 45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1007,7 mb narašča, veter 20 km na uro južni, vlaga 56-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Martina Vidonis, Giu-lia Antonini, Roy Maffezzoli, Giovanna Zudich, Alessio Deodato, Silvia Taverna, Agnese Taverna, Martina Baldini, Lisa Cergol, Gabriella Valberghi.
UMRLI SO: 49-letni Mario Chert, 77-letna Gisella Valenti, 75-letna Francesca Petruzzi, 77-letna Wanda Battista, 89-let-na Anna Kerin, 88-letna Carmela Orel, 91-letna Anna Zancola, 84-letna Luigia Tamplenizza, 83-letna Norma Petronio.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. februarja do sobote, 3. marca 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
■ Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGOfllK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
OD 1. DO 31. MARCA
IZREDNI POPUSTI
Obiščite nas, ne bo vam žal!
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - Ul. sv. Frančiška 20
prispevki
mali oglasi
Ob 4. obletnici smrti Barbare Opeke darujeta teta Marta in nono Rudi Križ-mančič 20.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Svetka Gojčo darujeta družini Vrše in Antonič 50,000 lir za KD Skala iz Gropade.
Namesto cvetja na grob pok. Svetka Gojče in pok. Štefanije Pečar vd. Gregori daruje Milka Kalc (Gropada 99) 30.000 lir za KD Skala iz Gropade.
Ob 28-letnici smrti dragega moža Zdenka Colje darujejo žena Ivanka ter hčerki Alenka in Danica 40.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na Albino Černe vd. Guštin darujeta Marija in Leopold Ažman 50.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Pavlo Milič daruje Sergio Bresciani z družino 25.000 lir za dom -spomenik padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na Pavlo Milič daruje Rudi Bresciani z družino 25.000 lir za dom -spomenik padlim v NOB v Briščikih.
V	počastitev spomina Angele Šuligoj daruje Justi Race 30.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Franja Kosovela darujejo svakinja Mila in nečakinje 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na gospo Zorko Perčič daruje Gina Cuccagna (Šempolaj) 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob 10. obletnici smrti tete Adelme Tence daruje Iva Batič 10.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na Albino Černe vd. Guštin darujeta Marta in Vittorio Pupulin 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Zorke Perčič darujeta Milka Gruden 10J)00 lir ter Nada Gruden 10.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na drago Zorko Perčič darujejo Terčonovi (Slivno) 50.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na spoštovano sovaščanko Zorko Čotar - Perčič daruje Rudi Zidarič z družino 30.000 lir za SKD Vigred.
Podjetje Koršič daruje 200.000 lir za Kulturno zvezo Kolonkovec - Ženjan.
V	spomin na Jadrankino mamo daruje družina Feri 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Pepija Kocmana darujeta Vanka in Julka Milič 30.000 lir za balinarsko sekcijo KD Kraški dom.
V	spomin na gospo Karmelo Brecelj daruje Majda Pertot z družino 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na drago Karmelo Brecelj darujejo Danica, Nada in Dejan 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Ivana Štoko daruje Marta Štoka 50.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
V	spomin na mamo zdravnika di. Sar-dagne darujejo za Pro Senectute v Trstu: Marija Jurman 30.000 lir, Eleonora Gorjan 10.000 lir, Vera Ban 10.000 lir, Milka Colja 10.000 lir, Elvira Tabaj 10.000 lir, Nada Lassig 10.000 lir, Amedeo Žužek
15.000	lir, Valter Knez 15.000 lir, Dorina Cancian 25.000 lir, Olga Blažina 25.000 lir, Meri Briginc 5.000 lir, Liliana Caudi-de 10.000 lir, Albina Ferfoglia 10.000 lir, Marija Legiša 10.000 lir, Berta Antonič
10.000	lir, Giacca - Taucer 10.000 lir, To-masella - Spanghero 50.000 lir, Graziella Corbatto 10.000 lir, Marta Gravina 5.000 lir, Bruna Legiša 25.000 lir, Giuseppe Leghissa 25.000 lir, Gabrielli - Tausani -Brettiero 50.000 lir, Rudi Pernarčič 10.000 lir, Jožica Marušič 10.000 lir, Tatjana Terčon 10.000 lir, Marta Sosič 10.000 lir, Ana Pirc 10.000 lir, Suzana Legiša 10.000 lir, Ernesta Pieri 10.000 lir, Bruna Pieri
10.000	lir, Rina Dolce '5.000 lir, Danila Marini 20.000 lir, Nadia Redivo 5.000 lir, Stanko Kralj 10.000 lir, Angela Godini
10.000	lir, Giovanni Godini 10.000 lir, Albino Antonič 20.000 lir, Umberto Sariolli
10.000	lir, Lucia Talpo 10.000 lir, Mariza Toselini 10.000 lir, Raimondo Missereni
10.000	lir, Irma Pecastari 10.000 lir, Dante Bani 10.000 lir, Vida Pertot 10.000 lir, Angela Cattaruzza 10.000 lir, Lidia Roveri
10.000	lir, Albina Terčon 10.000 lir, Rosic
5.000	lir, Silvana Ferfoglia 10.000 lir, Ema Klarič 10.000 lir, Jožef Pernarčič 10.000 lir, Mila Terčon 10.000 lir, Giorgi 10.000 lir, Vera Metlikovec 10.000 lir, Maria Ni-coletti 10.000 lir, Silvio Rebula 20.000 lir, Benito Nicolin 10.000 lir, Lina Legiša
10.000	lir, Mila Godnič 10.000 lir, Mario Legiša 10.000 lir, Cvetka Pieri 10.000 lir, Bruno Aloisio 10.000 lir, Olga Michelato
10.000	lir, Clara, John in Carolina 50.000 lir ter Bruno Sette 10.000 lir.
Ob priliki otroškega pustnega rajanja je mladinska skupina iz Trebč zbrala 164.300 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah.
ZAJČJA FARMA V REPNIČU: osmica je odprta.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran.
PRODAM motor CC 125 cagiva elefant, letnik '85, v odličnem stanju, 1.000.000 lir. Tel. 327342/280397.
PRODAM motor husgvarna WRK 125, letnik konec '88, kakor nov. Tel. (0481)533285.
NUJNO PRODAM fiat 242 v odličnem stanju. Tel. 763387.
PRIDNO in vestno prodajalko išče trgovina oblačil. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Prodajalka".
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234.
ODDAM v najem stanovanje, 90 kv. m, v centru Štandreža. Za informacije: družina Lutman, Ul. Montello 5, Štandrež (GO).
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
tržno obvestilo ■
Lansirali so jo v ZDA
Gube: rodila se je tabletka Kovff
Na prodaj je v lekarni
MILAN — Prav v dneh, ko plamti polemika o tako imenovani tabletki sreče (Corse-ra, sredi decembra), prihaja iz Amerike znanstvena novica o neki drugi tabletki, ki je še posebno namenjena ženskam. Novo tabletko na osnovi retinola bi lahko opredelili tudi kot »tabletko lepote«, saj je njen napovedani nasprotnik guba.
Vse se je rodilo potem, ko sta raziskovalca Harry Elden in Elizabeth Sweitzer z Xi-enta Institute v Pennsylvani-ji odkrila sposobnost kozmetičnega mazila z retinolom, da omeji gube tako po številu kot po globini.
Iz študij teh dveh ameriških raziskovalcev izhaja, da retinolska krema, ki je bila že testirana v preteklosti, poveča svojo učinkovitost proti gubam, če jo povežemo z vključitvijo te nove tabletke v vsakdanjo prehrano.
Multinacionalna družba, ki je organizirala te raziskave v Ameriki, je Korff. Medtem ko je na ameriškem tržišču že široko razširjena, je »lepotna tabletka«, ki vsebuje od 1400 do 2000 mednarodnih enot retinola, sedaj prišla tudi v italijanske lekarne.

menjalnica
28. 2. 1990
TUJE VALUTE
Francoski frank .. Holandski florint
Grška drahma .
FIXING i MILAN 1250,050	BANKOVCI	TUJE VALUTE	FIXING B. . MILAN
	1240.	Japonski jen 		8,405
738,750	737.—	Švicarski frank		. 840,040
218,310	216,50	Avstrijski šiling ....	. 104,883
655,660	653.—	Norveška krona		. 191,830
35,480	35.—	Švedska krona		. 204,680
2107,400	2090,—	Portugalski eskudo	8,408
1965,700	1945.—	Španska peseta ....	11,496
192,320	190,—	Avstralski dolar		. 946,300
7,821	7,40	Jugoslov. dinar 		. 	
1048,100	1020,—	ECU		. 1511,600
trst
8,1°
838-'
104,5°
IBS-'"
20l-^
8.-<
U-^
900.-"
SČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67®“J Agencija Domjo 83	.
Agencija Rojan 41
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 29
123456789
nun
VODORAVNO:
1. država v Južni Ameriki, 10. rimski pesnik, 11. kanadski pevec (Paul), 12. ime italijanskega pevca Fidenca, 13. bivši tržaški boksar (Duilio), 14. roleta na pol, 15. Ivan Cankar, 16. kopalka, ozka steklena cevka, 19. odličen bivši jugoslovanski košarkar (Vinko), 21. junak pravljice o čudežni svetilki, 22. Sonja Milič, 24. bebci, zmešani ljudje, 25. avt. oznaka Livorna, 26. tekmovalna steza za avtomobilske dirke, 27. argentinski nogometni as, 33. okay,
34. dve ničli, 35. ustroj, sestava več aparatov, 37. mesto v Porurju, 39. it. filmski igralec Manfredi, 40. avt. oznaka Karlovca, 41. vrsta ptiča, 44.
Shakespearov ... kralj, 46. ameriško moško ime, 47. angleški pesnik, puritanec (John), 48. pijača starih Slovanov, 49. zimska padavina, 51. znak za kem. prvino galij, 52. šen brez samoglasnika, 53. italijanski Tour, 56. občina pri Sondriu, 58. dvojnost, dvodelnost, 60. Edvard Kardelj, 61. ukaz, naročilo, pooblastilo, 63. otok čarovnice Kirke, 64. znak za kem. prvino lantan, 65. pesniška kitica, 66. avt. oznaka Sarajeva, 67. sto kvadratnih metrov.
NAVPIČNO:
1. žensko osebno ime, 2. ranar, 3. evropski narod, 4. grška črka, 5. znak za kem. prvino nikelj, 6. kitajska utežna mera, 7. prebivalec Ilirije, 8. prvi uvoznik tobaka v Francijo (Jean), 9. italijanski skladatelj (Giovanni Matteo), 16. podiranje, 17. jugoslovanski nogometni selektor, 18. it. gledališki igralec (Corrado), 20. azijska dežela, 22. padanje tekoče vode, 23. glej sliko, 26. največja italijanska reka, 27. glavno mesto Filipinov, 28. ime naše jadralke Bogatčeve, 29. ime am. koš. strokovnjaka Petersona, 30. nauk o ušesu in ušesnih bolezni, 31. avt. oznaka Nuora, 32. Noetova barka, 36. orel v germanski mitologiji, 37. derivat alkohola, 38. hči začetnika gojitve vinske trte Ikarija, 41. suha barva; barvni svinčnik, 42. črvivec, brdnja, 43. čtivo na začetku, 45. žensko osebno ime, 50. divja koza, 54. reditev, 55. film. igralec Sharif, 57. am. pevec »King« Cole, 58. davek v stari Avstriji, 59. izrastek na glavi, 62. ZRN, Norveška.
1	2
10	
11	
13	
15	
19	
21	
	24
26	
33	
	
41	42
46	
49	
56	
60 64	
8	9
	
	
	
	
	m
22 25	23
	
	
	39
43	
	
	52
58	
	
	
29	30	31	32	■
				36
			40	
	44	45		
	48			
	53		54	55
59				
63				
66			67	
1.	Ime češkoslovaškega predsednika Havla?
□	Jiri
□	Vaclav
□	Stanislav
2.	Naziv osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v Izoli?
□	Dante Alighieri
□	Giosue Carducci
□	Alessandro Manzoni
3.	V katerem italijanskem moštvu igra jugoslovanski košarkar Andro Knego?
□	Panapesca Montecatini
□	Hitachi Benetke
□	Glaxo Verona
4.	Kdo je novi župan New Yorka?
□	Mario Cuomo
□	Fritz Alexander
□	David Dinkins
5.	Dieter Thoma, sloviti smučarski skakalec, dobitnik 38. novoletne skakalne turneje Intersport, je doma iz ...
□	Zahodne Nemčije
□	Vzhodne Nemčije
□	Avstrije
6.	Ime slovenskega zgodovinarja Kosa, avtorja razprave K postanku slovenske zapadne meje?
□	Janez
□	Josip
□	Milko
7.	Slovenski naziv za mesec september?
□	listopad
□	kimavec
□	vinotok
8.	Naš pesnik, avtor pesniške knjige Igre v matu?
□	Ace mermolja
□	Marij Čuk
□	Miran Košuta
9.	Ime ameriške pevke, azijskega porekla, žene slovitega »Beatla« Johna Lennona?
□	Yoko Ono
[j] Ito Mishuri
□	Iko Sato
10. Ime sodobnega ameriškega pisatelja Leavitta?
□	Peter
□	David
□	John
Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnil odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica« itd. Pet ali manj pravilnil odgovorov je ocena — negativna.
SPASSKI - TIMMAN
Hamburg 1981
Kako je Timman učinkovito matiral bivšega svetovnega prvaka Spasskega?
HARDICSAV - ADORJAN
Budimpešta 1986
Adorjan je presenetljivo hitro matiral nasprotnika. Kako?
MAALTO — finski arhitekt (Alvar).
AJAJA — otok čarovnice Kirke.
ALTO — občina v Piemontu (pokrajina Cuneo) s približno 650 prebivalci.
ASO — narodni park na otoku Kiušu-ju.
ASOLA — italijanski skladatelj beneške glasbene šole. (Giovanni Mat-teo, 1524 — 1609).
ASSEMANI — teolog in orientalist iz Sirije, ki je leta 1736 v Jeruzalemu našel staroslovanski glagolski evangelij. (Joseph Simonius)
ERIGONA — v grški mitologiji hči začetnika gojitve vinske trte Ikarija.
ECON VERLAG — založba v ZRN.
MALAR — jezero na jugu Švedske, zahodno od Stockholma s približno 1260 otoki.
MALITO — občina v Kalabriji (Cosen-za) s približno 2.500 prebivalci.
MAMBA — zelo strupena afriška kača iz družine gožev,
MARTIALIS — rimski pesnik, avtor epigramov; tudi Marcial (Marcus Valerius Martialis); rojen okoli 40, umrl okoli 103 našega štetja.
OSSIAN — legendarni keltski bojevnik in bard, ki naj bi živel v 3. stoletju.
REA — v starogrški mitologiji hči Urana in Gee, mati grških bogov.
RAM — razvaline sarednjeveškega gradu na desnem bregu Donave v Srbiji nasproti Banatske Palanke.
TIRANO — občina v Lombardiji pri Sondriu s približno 8.000 prebivalci. Znan po tekstilni industriji.
KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI
V te} številki so sodelovali: Dušan JELINČIČ, Aleksander MUŽINA Jože PETELIN Alfred ŠVAGELJ Ilustrator: Barbara BONETA
VODORAVNO:
1. novica, poročilo; časopis (nem.); 8. avt. oznaka Macerate, 10. italijanski kipar Canova, 11. Avstrija, Madžarska, 12. Herbert Griin, 13. pete (it.), 15. glavno mesto Peruja,. 17. beg (it.), 18. vinski izvedenec (it.), 21. v, noter (it., angl.), 22. žensko osebno ime, 23. jesti (angl.), 24. hektolitri (it.), 26. v grški mitologiji hči Urana, 27. los (it.).
NAVPIČNO:
1. šteti (nem.), 2. inženir, strojnik (angl.), 3. Ivan Tavčar, 4. celota, celotnost (it.), 5. ena (it.), 6. afriški veletok, 7. morski zaliv (it.), 8. jesti (it.), 9. pokrajina v Toskani, znana po vinu, 14. forum brez soglasnikov, 16, smrt (it.), 19. ameriška pevka (Yoko), 20. sijaj, razkošje (it.), 23. et cetera, 25. italijanski spolnik.
V oklepanu so označene okrajšave angl. za prevod v angleščino, it. za prevod v italijanščino in nem. za prevod v nemščino.
1	2	3	4	5	6	7		8	9
10								11	
12			13				14		
15		16				17			
18				19	20			21	
22							23		
	24					25			
	26				27				
VODORAVNO:
1. Stane Sever, 3. politik KPI (Giorgio), 13. avt. oznaka Palerma, 14. bivši nogometaš Rome in Milana, 16. zbiranje podatkov, 18. velik ptič s kovinsko črnim perjem, 19. oče, 20. nemška nikalnica, 21. Novak Vlado, 22. pomorski častniki, 27. moško ime, 30. jugoslovanski košarkarski strokovnjak (Mirko), 31. osnova, 32. Kulturni dom, 33. občina v Piemontu, 34. belgijsko zdravilišče, 37. Adam Bohorič, 38. glavno mesto Švica, 40. španski spolnik, 41. umrli italijanski pevec (Luigi), 44. sodilo, merilo, 47. most v Benetkah, 50. odlična bivša vzhodnonemška atletinja, 52. Im-manuel Kant, 53. mehur, zlasti sečnik, 54. finski arhitekt (Al-var), 56. živinorejska farma ali pristava v ZDA, 59. Košarkarski klub, 60. avt. oznaka Novega mesta, 62. avt. oznaka Rietija, 63. italijanski pisatelj (Alfredo), 65. antikvar, 69. škofovska kapa, 70. cmerav človek, 71. visoke igralne karte, 72. mineralna mast brez vonja, 75. avt. oznaka Catanzara, 76. Nikola Tesla, 77. enakost v pravicah, enakopravnost, 78. naš CIO, 79. avt. oznaka Turina, 80. it. ženska levičarska organizacija, 81. italijanska nikalnica, 82. uokvirjena ploskev na steni, na stropu, 83. ponavljanje besede ali besedne skupine, 87. »zelena valuta«, 88. ometica, zidarska žlica, 89. Onassisov vzdevek, 90. železna ... kapa, 91. am. filmski igralec Ladd, 92. Ace Mermolja, 93. češki skladatelj (Antonin).
NAVPIČNO:
1. it. filmska igralka (Catherine), 2. špansko pristaniško mesto, 3. ameriška profesionalna košarkarska liga, 4. Anton Aškerc, 5. avt. oznaka Parme, 6. priprave pri plugu, 7. tuje moško ime, 8. igralka »Cicciolina« ... Staller, 9. je lahko električni, 10. pevka Lear, 11. živčnost, 12. Olbracht Ivan, 14. ZRN, Španija, 15. Ivan Tavčar, 17. poglavar, vodja, 20. afriški veletok, 23. avtor cikla »Med gorami«, 24. toliko na pol, 25. tiskarske zvezdice, 26. mlajša kamena doba, 28. Norveška, Belgija, 29. jugoslovanski otok, 32. kabuki brez samoglasnikov, 34. avt. oznaka Splita, 35. šolska potrebščina, 36. žensko ime, 39. »večno mesto«, 42. naša gledališka igralka (Miranda), 43. pijača starih Slovanov, 45. daljša obdobja, 46. tibetansko govedo, 48. rimski cesar, ki je razdejal Jeruzalem, 49. organ vida, 51. popevke, lažje umente pesmi, 55. odprtine v zidu, 56. nastala je iz odpora zoper razsvetljenstvo, 57. grški filozof, 58. deli konopca, 61. občina v Kalabriji, 64. običaj, šega, 65. delec prahu, 66. odprta poškodba, 67. odlični španski nog. vratar, 68. telovadni element, 73. pristanišče v Čilu, 74. Zorman Ivo, 77. lepo pisana kura, 78. jezero na Švedskem (a = a), 82. igra na konjih, 84. mladinska pisateljica Peroci, 85. rimska boginja jeze, 86. Carterjevo ime, 87. Janez Damascen, urednik Pisanic, 90. Černej Darko.
1	2				3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
13			14	15										
16		17						18						
19							20					21		
22			23	24	25	26			27		28			29
	30										31			
32			33					34	35	36			37	
38		39			40			41			42	43		
44				45			46		47				48	49
		50						51					52	
			53							54		55		
56	57	58			59			60	61		62			
63				64			65			66			67	68
69							70							
71				72	73	74							75	
76			77									78		
79			80					81			82			
83		84				85	86			87				
88					89				90					
91						92			93					
1	2	3	4	5		6	7	8	9
10						11			
12					13		14		
15					16	17			
18			19	20					
		21						22	23
24	25					26	27		
28				29	30				
31			32		33				
34					35				
VODORAVNO:
1. telesne vaje, igre in tekme, 6. vrsta žita, 10. žrtvenik, 11. veliko mesto v južni Italiji, 12. moško ime, 14. zmrznjena voda, 15. atek, oči, 16. grška boginja modrosti, 18. kvartaški izraz kralj!, 19. feničanski bog denarja, pohlepa, 21. plačilno sredstvo, 22. Kmečka banka, 24. spremljevalec groma, 26. stotinka dinarja, 28. velika nemška reka, 29. francoski naziv za prebivalca Nemčije, 31. rod velikih trnatih košaric z rumenimi, rožnatimi ali rdečimi cveti, 33. pregrinjalo, koc, 34. bivša japonska prestolnica, 35. pesniška oblika, stalna figura.
NAVPIČNO:
1. lahko zložljivo bivališče v naravi, 2. okusen prašičji del, 3. kopno obdano z morjem, 4. Aidin občudovalec, 5. pol trojke, 6. Alojz Bratuž, 7. slovenski pisatelj (Janez, »Bobri«), 8. drevo s prav posebno trdnim lesom, 9. Verdijeva opera, 13. del telesa med trupom in roko, 17. podvodni izstrelek z lastnim pogonom in krmilnim sistemom, 20. Aškerčeva socialna pesem, 21. jugoslovanska denarna enota, 22. tatvine, ropi, 23. izredno rodovitna pokrajina med Savo in Dravo, 24. zlitina bakra in kositra, 25. lesena ograja, 27. zaključek molitve, 30. severni jelen, 32. kazalni zaimek.
SMETANA	.....................
VERDI	.....................
DVORAK	.....................
ROSSINI	.....................
PROKOFJEV ..................... .....
GOUNOD	..........
GIORDANO ...........................
DONIZZETTI ..........................
Ali poznamo kaj opernih del? No, pa poskusimo.
Vsakemu gornjemu skladatelju pridajmo delo ali stvaritev, ki je navedena spodaj. Začetnice pravilno vstavljenih oper vam dajo naslov zelo znane Wagnerjeve opere iz niza Nibelunški prstan.
SEVILJSKI BRIVEC	AIDA
FAUST	LUCIA Dl LAM M ER M OCR
ANDRE CHENIER	IGRAVEC
RUSALKA	PRODANA NEVESTA
VID DIETRICH			AFRIŠKA DRŽAVA	TUJE ŽENSKO IME	RIBIŠKA MREŽA
UTRJEN OBRAMBNI PAS PRI RIMLJANIH					
VZPETINA PRI BEOGRADU					
MAJHEN POKLON					
VERLAG... ZALOŽBA V ZRN					KMŽIM2 kIIa ČAS
"S'	MENIHI. PUŠCAVNIKI	KARL0VAC DELAVEC V ST0LARNI			ROMAN AM. PISATELJA MARIA PUZA
NARODNI PARK NA OTOKU KIUSUJU				ZAČETEK TEKME	
SPLIT			SVE0SKA. BELGIJA DOTIK MREŽE PRI TENISU		
RAČUN					
PRIPADNIK GRŠKE FILOZOFSKE Sole					
GOROVJE SLOVAŠKEM					
IRIDIJ			TURČIJA		
VODORAVNO:
1A: hotelski delavec,
IG: oznanjevalec krščanskega nauka, 2A: samica zveste domače živali,
2G: čiščenje grla z vodo,
3A: teolog in orientalist iz Sirije,
3J: nasprotnik Martina Krpana v dvoboju na Dunaju,
4A: ameriški filmski režiser (Martin, »Bonnie in Clyde«), turistično razvit jadranski otok, grški mitološki junak, sin tebanskega kralja Laja,
paleta, slikarska deščica za mešanje barv,
glasbeno znamenje, časopisni oglas, menično jamstvo.
4F:
4K:
5L:
6A:
6L:
NAVPIČNO:
Al: glavno mesto grške antične pokrajine Lakonije,
BI: legendarni keltski bojevnik in bard, ki naj bi živel v 3. stoletju,
Cl: najpomembnejša stvar, ekstrakt,
Dl: tekočina za odstranjevanje laka z nohtov,
El: razvaline srednjeveškega gradu na desnem bregu Donave v Srbiji nasproti Banatske Palanke,
	A	B	C	D	E	F	G	H	I	J	K	L	M	N	0
1															
2															
3															
4					■										
5															
6															
Začetek vpsiovanja uganjenih besed v Uk vam pove koordinata pred vsakim posameznim opisom.
F3: prostor, površina, območje,
Gl: sorodnik po moški strani v rimskem pravu,
HI: ptič deževnik z ozkim čopom na glavi, II: polovica besede krog,
JI: pripadnik južnoslovanskega naroda,
KI: italijanska reka, pritok Pada,
Ll: ime nekdanje slovenske operne pevke Otte,
Ml: ruski skladatelj klasične glasbe (Ana-tol),
N2: ime nekdanje argenitnske političarke Peron,
03: italijanski nogometni klub iz Ferrare.
Besede, ki so urejene spodaj po dolžini besed, s pravilnim kombiniranjem razvrstite v lik. Črna polja razporedite sami, črka Č pa je že vpisana na pravo mesto.
8 črk: AERODROM, TLAČENKA
7 črk: STAROST
6 črk: ARABEC, SRNJAK, TELICA, TOKAVA 5 črk: MATEJ 4 črke: OCET, RACA
3 črke: AVE, JAT, KAJ, ODE, ROČ, SAT 2 črki: IB, OR, TA
i		2	3	
				4
5				
6	7			8
				
Uganjene besede v tej križanki vpišite v vse štiri smeri: z leve na desno in obratno ter od zgoraj navzdol in obratno. Smer vpisovanja določajo številke v liku.
VODORAVNO:
1.	zelo strupena afriška kača iz družine gožev,
4.	glavno mesto Egipta in največje v Afriki z blizu šest milijoni prebivalcev,
5.	del dojenčka
6.	pripomoček za odpiranje vrat.
NAVPIČNO:
2.	ime slovenskega politika Ribičiča,
3.	največje pristanišče v Kaspijskem morjui v Sovjetski zvezi,
6.	srebrnobela in zelo trda kovina, ki se uporablja za površinsko zaščito drugih kovin,
7.	italijanska denarna enota,
8.	iz časopisnega papirja narejeno pokrivalo, ki ga nosijo dečki, kadar se igrajo vojsko.
KELNERCE Z JUGA
Imaš ga ti pri jedi, zajec tud ga ima ... Brez njih bi večna tema nam bila ... Neapelj to-le tablico s'j e zbral ..
Ona napolni čašo, vrč, pokal.
ZADNJI V ŠOLI, PRVI PO USPEHU
Je kratkomalo vendar polovica ...
To nismo mi, ne vi, torej so drugi ... Na Koncu je v začetku po zaslugi.
V	njem merila sta se rž in pešnica.
DOLGOČASNA ŠPANSKA KORIDA
Med govedi je šteto kot najmlajše .... Al to, kar ste, nikakor nismo mi ..
Kdor nekaj gleda z odprtimi usti ....
Jo gledam, da mi je v dolgčasju krajše ...
RECEPT ZA MACAFIZELJNE
Najprej predstavi iz zjefga mleka jed ...
Zraven podaj številko, ki ne množi ... Če hočeš najti te sestave sled,
Pri naših fantih v Barkovljah kroži.
AD PIRUM
V	rimljanski vojski desno-levo krilo
In v petju alto sploh podoben ni ... na krasu v Vrh med hribi se tiči ... Njegovo ime bi marmorju sledilo.....
IZ GRČIJE PA DO ZAHODNIH ALP
V	morju, v vodi divje so rastline ....
V	Piemontu kraj, ki kratko ima ime ...
Številka v tem računstvu skoraj mine in grška črka v glavno mesto gre ...
SLIKOVNA KRIŽANKA
f ^A)U5p,
VODORAVNO

NAVPIČNO
f/J \Fr

F KOPER
pacx!tez^. ^cJlr^U
&

VODORAVNO:
1. Italija, Belgija, 3. jadranski otok, 6. izraz za makedonske upornike, 11. gnida, krasta, 13. užitna morska riba, 14. kdor dela lutke, 15. del roke, 16. jugoslovanski košarkarski strokovnjak Nikolič, 17. mesto v severni Italiji, 19. življenjski napoj, 21. zorana zemlja, 24. rimska boginja jeze, 25. Ferlainovo moštvo, 27. limiti, 29. Ivan Olbracht, 30. trojanski kraljevič, 31. Bittnerjeve smuči, 32. glej sliko, 34. je bila Grbčeva, 36. avt. oznaka Son-dria, 38. Citroenov avto, 39. filmski igralec Ladd, 40. zvesta žival, 41. avt. oznaka Reke, 42. naš gledališki igralec Nakrst, 43. del voza.
NAVPIČNO:
1. šivanka, 2. am. filmski igralec Lee, 3. pripadnik Inkov, 4. priletna ženska, 5. Gogoljev junak ... Buljba, 6. črevesna nalezljiva bolezen, 7. alžirska luka, 8. testenine, priljubljene zlasti v Italiji, 9. pri Rimljanih 13. ali 15. dan v mesecu, 10. ropar, kradljivec, 12. jugoslovanski sosedi, 18. teren s trtami, 20. naša atletinja Tavčarjeva, 22. moško ime, 23. lijak, 26. pojav na vodi, 27. živilski delavec, 28. tropska smola, 29. primorska luka, 33. dopr-tina v zidu, 35. kraj pri Poreču, 37. nadležne žuželke, 40. reka Pad.
KRIŽANKA Z NAŠIM KNJIŽEVNIKOM: 1. Argentina, 10. Martialis, 11. Anka, 12. Nico, 13. Loi, 14. rol, 15. I. C., 16. pipeta, 19. Jelovac, 21. Aladin, 22. S. M., 24. norci, 25. LI, 26. pista, 27. Maradona, 33. O. K., 34. 00, 35. aparatura, 37. Essen, 39. Nino, 40. KA, 41. pastirička, 44. Lear, 46. Art, 47. Milton, 48. ol, 49. sneg, 51. Ga, 52, šn, 53. giro, 56. Tirano, 58. dualizem, 60. E. K., 62. mandat, 63. Ajaja, 64. La, 65. stanca, 66. SA, 67. ar. Na sliki: Miran Košuta.
STRAN 2
NAŠI IN DRUGI KVIZI: 1. Vaclav, 2. Dante Alighieri, 3. Panapesca Montecatini, 4. David Dinksin, 5. iz Zahodne Nemčije, 6. Milko, 7. kimavec, 8. Ace Mermolja, 9. Yoko Ono,
10.	David.
ŠAHOVSKA PROBLEMA. 1. problem: 1. ...Sf3!!; 2. Kg2 (2. ef3; 3. Dfl:+ itd.) DI1 + ; 3. Kfl: Lh3 mat! 2. problem: 1. ...Sd5!; 2. ed5 Lh4 + ; 3. g3 Dg3:+ in beli se je pred grožnjo mata vdal.
KRIŽANKA ZA POLIGLOTE: 1. zeitung, 8. MC, 10. Antonio,
11.	AH, 12. H. G., 13. talloni, 15. Lima, 17. fuga, 18. enologo, 21. in, 22. Nerina, 23. eat, 24. ettolitri, 26. Rea, 27. alce.
STRAN 3
KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE: 1. S. S., 3. Napolitano, 13. PA, 14. Di Bartolomei, 16. anketa, 18. krokar, 19. ata, 20. nein, 21. N.V., 22. kapitani, 27. Sandor, 30. Novosel, 31. baza, 32. KD, 33. Alto, 34. Spa, 37. A. B„ 38. Bern, 40. el, 41. Tenco, 44. kriterij, 47. Rialto, 50. Marita Koch, 52. I. K., 53. vesika, 54. Aalto, 56. ranč, 59. KK, 60. NM, 62. RI, 63. Oriani, 65. starinar, 69. mitra, 70. mila jera, 71. asi, 72. vazelina, 75. CZ, 76. N. T„ 77. pariteta, 78. MOK, 79. TO, 80. UDI, 81. no, 82. pano, 83. iteracija, 87. dolar, 88. kela, 89. Ari, 90. čelada, 91. Alan, 92. A. M., 93. Dvorak.
STRAN 4
KRIŽANKA. 1. šport, 6. ajda, 10. oltar, 11. Bari, 12. Teodor, 14. led, 15. očka, 16. Atena, 18. re, 19. Mamon, 21. denar, 22. KB, 24. blisk, 26. para, 28. Ren, 29. Aleman, 31. osat, 33. odeja, 34. Nara, 35. sonet.
V SVETU OPERE. Smetana = Prodana nevesta; Verdi = Aida; Dvorak = Rusaika; Rossini = Šiviljski brivec; Prokofjev = Igravec,- Gounod = Faust; Giordano = Andre Chenier; Donizzetti = Lucia di Lammermoor. Rešitev = Parsifal.
SLIKOVNA KRIŽANKA. V. D. - limes - Avala - darek - Econ
-	KA - Aso - ST - SB - konto - Eleat - Tatre - Ir - TR. Na sliki = Vlade Divac.
STRAN 5
KOORDINATNA KRIŽANKA. 1. sobar - apostol 2. psica -grgranje -; 3. Asemani - Brdavs; 4. Ritt - Rab -- Oidip; 5. tavoleta —*nota; 6. anonsa-aval. (- = črna polja)
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA. Sat - or; telica; Arabec; roč -ta; ode —; srnjak; tokava; - matej. (- = črna polja)
KRIŽANKA V ŠTIRI MSERI. 1. mamba, 2. Mitja, 3. Baku, 4. Kairo, 5. ritka, 6. ključ, 7. lira, 8. čaka.
ZLOŽLJIVKE. Kelnerce z juga: tek, oči, na = tekočina. Zadnji šoli, prvi po uspehu: pol, oni, k = polonik. Dolgočasna španska korida: tele, vi, zija = televizija. Recept za macafi-zeljne: sir, ena = Sirena. Ad Pirum: ala, bas, ter = alabas-ter. Iz Grčije pa do Zahodnih Alp: alge, Bra = algebra.
STRAN 6
SLIKOVNA KRIŽANKA. Sod - KI - m - mlin - klop - otok -Alpe - h - n - repa - jata - sova - leča.
STRAN 7
KRIŽANKA — hlAŠA OBČINA. 1. IB, 3. Ist, 6. Komit, 11. grinta, 13. orada, 14. lutkar, 15. laket, 16. Aca, 17. Ravena, 19. eliksir, 21. ral, 24. Ira, 25. Mapoli, 27. meje, 29. I. O., 30. Enej, 31. Elan, 32. Zgonik, 34. senatorka, 36. SO, 38. ami, 39. Alan, 41. RI, 42. Rado, 43. oje. Na sliki = Zgonik.
STRAN 8
SLIKOVNA KRIŽANKA. PRI — SG — april — LO — prigovor — imovina — Lerici — Peroci — km — steza — tia —* aki — Kerr — E. V. — tanki — da — Ladi — jet — sek — interes — ara — Orno — Kjuder — emetikum — ter — krivec — La — I. P. — konjak — OZN — Napoleon — svod
—	norost — Moira — akant — Kant — moka — trident — Ali — karakal. Na slikah = Marija Mijot, Napaoleon.
iiyi
inni i
liBflac
tETRTI MESEC V LETU

■■■■
ASCOLI
PIČENO
LASTNINA. IMETJE. PREMOŽENJE
LETOVIŠČE V LIGURIJI
AVTOMOBIL. OZNAKA PESARA
SLOV. MLADINSKA PISATELJICA (ELA)
GORSKE REŠEVALNE SANI
URADNI RAZGLAS. OKLIC
	
IT. POL. STRANKA
EKSEMPLAR.
IZVOD
STROGI
USTNI
IZPITI
DROBNO ZRNATA USEDLINA. RUMENO 00 RJAVO OBARVANA
FILM. IGRALKA (DEBORAH)
UMAZANE TEZE
SLOVENSKO
GLEDALIŠČE
ŠPANSKA TETA
JE TUDI VOJAŠKI...
VELIKE
Živali
LENDOVA
IGRA
JE TUDI KRANJSKA ...
AM. FILM. IGRALEC DOUGLAS
VOJAŠKA OKLEPNA VOZILA

NEALKOHOLNA
PIJAČA
APARAT ZA PRIPRAVO EMULZIJE
KRATKO
VOJAŠKO
POVELJE
NAŠA
PRITROILNICA
LADISLAV
(OKR.)
MESTO V ITALIJI
REAKTIVNO
LETALO
ZANIMANJE ZA MU.
NAKLONJENOST
AM. PISEC HEMINGWAY
PRITOK
RUDOLFOVEGA
JEZERA
NAŠ PEVOVODJA (OSKAR)
POMOCEK ZA BLJUVANJE
STEBER.
STOLPEC
DRŽAVA Z ZNANIM KANALOM
NIMA NIKAKRŠNEGA ALIBIJA
SO LAHKO TUDI PLESNI
PISEMSKI ALI GORČIČNI
FR. VINSKO
Žganje
SREDOZEMSKA
RASTLINA.
BRŠC
VRSTA
IZVRSTNE
ARABSKE
KAVE
NAŠ ONU
SVEDER ZA VRTANJE
NEBO ... NAD NAMI
IT. SMUKAČ (MICHAEL)
IT. FILM. IGRALKA ORFEI
Žabji glas
OTKA V SREDI
TRIZOB.
OROŽJE
GLADIATORJEV
PUŠČAVSKI RIS.
KI ŽIVI V AFRIŠKIH IN AZIJSKIH STEPAH
Pohotni ponočnjaki
morajo se
To noč, kmalu po polnoči, se je prvič prikazal signal prve italijanska pay-TV: drobna ženska figura s prozornimi krili, vila iz risank, na las podobna spremljevalki Petra Pana, ki nosi v rokah ključ kot opomin, da brez dekodifikatorja ne bo zabave.
Stvari pa še zdaleč niso tako rožnate, kot si nekateri predstavljajo. Naj predvsem potolažimo tiste, ki si iz kakršnegakoli razloga še niso nabavili dekodifikatorja, da bi lahko sledili sporedom Italian Networka. Ob predstavitvi mreže so se organizatorji nekoliko pobahali, da bo signal viden na vsem italijanskem ozemlju. Prvim oddajam so lahko sledili samo v Toskani, čez nekaj dni bodo signal lahko sprejeli v Laciju, nato, verjetno čez nekaj tednov, postopoma še v Kampaniji, Abrucih in Emiliji. V Milanu, Liguriji in Venetu se bodo morali ponočnjaki tolažiti z oblinami deklet iz oddaje Colpo grosso, ker jim bo »mehka pornografija« nove mreže vsaj še za nekaj
potrpeti

časa nedosegljiva. Vendar imajo tudi naročniki v privilegiranih ' deželah kako drobno težavo: kljub temu da so že zdavnaj plačali naročnino 250 tisoč lir, še niso prejeli dekodifikatorja, ker ga razdeljujejo kar precej počasi, približno tri mesece po naročilu.
Uredniki nove mreže zatrjujejo, da letijo na njih nepravični očitki, ker njihovi sporedi ne bodo izrazito pornografski. Za vsak primer so si zagotovili sodelovanje spretnih odvetnikov. Res je, da morajo naročniki priložiti vplačilu tudi dokument, ki potrjuje, da so polnoletni. Res pa je tudi, da je Italian Network poslala ponoči v eter pornofilm ameriške produkcije, ki nosi lažnonaiven naslov Alicin trenutek. V naslednjih dneh pa bodo na vrsti pornografske pustolovščine Moane Pozzi in Ilone Staller (na sliki). Spored se bo začel ob eni uri z rubrikami, intervjuji, igrami, kabaretom in kvizi, kot posla' dek bo na koncu sporeda še film.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Vzgojni nasveti in še marsikaj
Druga letošnja številka revije za družinsko in družbeno vzgojo Otrok in družina prinaša vrsto zanimivih zapisov za vzgojitelje in vse, ki jim je pri srcu zdrava in nemotena rast otrok. Vsebina se deli na rubrike: Aktualno, Šola, Vrtec, Vi sprašujete, mi odgovarjamo, Iz dela društev ZPMS (Zveze prijateljev mladine Slovenije), Zdravje, Obiskujemo družine, Prejeli smo, Za vas, Branje, Pozdravljeni otroci!
Glavna urednica Biserka Marolt-Meden, ki je bralcem namenila tudi uvodno besedo, je avtorica članka Spremembe v šolstvu v rubriki Aktualno. Zaradi velikih napovedi o spremembah šolstva v Sloveniji, ki ga propagandira dnevno časopisje, se je avtorica pogovarjala z direktorjem Zavoda za šolstvo dr. Srečkom Zakrajškom, s pomočnico direktorja za osnovnošolsko izobraževanje Katjo Hvalo in s pedagoškim svetovalcem za osnovno šolo Vladom Milekšičem. Iz članka povzemamo le nekaj sklepnih trditev, ki se nam zdijo dovolj pomembne tudi za naše razmere: »Otroci morajo biti v družbi dejansko največja vrednota in zato naj šola upošteva potrebe in sposobnost otrok - torej naj bo po meri otrok! Slovenci imamo vedno manj otrok, zato moramo poskrbeti zanje.« O tem, kako otroci doživljajo osnovno šolo, razberemo lahko iz ankete, ki sta jo pripravili defektologinja Marija Kvakler in pedagoginja Ana Gradiškar.
Evropski delovni čas je aktualna tema za Slovenijo. Nekateri menijo, da bodo zaposlene matere imele z njim veliko težav, ker ni bilo zadostnih priprav na spremembo. Članek izpod peresa Simone Fajfar pa nas. še podrobneje seznanja z razlogi, ki govorijo za in proti evropskemu delovnemu času. Tudi za nas, ki ta čas dobro poznamo, lahko prav pride marsikatero razmišljanje iz tega zapisa.
Dr. Anica Kos se posveča v prispevku z naslovom Strah problemu strahu pri otroku, ko ta pojav preseže mere normalnega varovalnega pojava. V normalnih mejah strah lahko celo koristi tudi v zvezi s šolo, če pa se pojavlja v premočni obliki in prepogosto, lahko zelo škoduje do mere, da povzroča celo psihofiziološke motnje.
Kakor že običajno, bomo tudi v nedeljo, 4. marca, priredili Zimske igre Sklada Mitje Čuka, tokrat že četrtič zapovrstjo. Pri organizaciji nam vsako leto pomaga Športni klub Devin, ki je bil pred leti pobudnik teh iger. Po tradiciji so naš cilj Zabnice v Kanalski dolini - do Doma Mangart nas pripelje avtobus. Tudi vreme nas ne ustraši: če ni snega, se igre odvijajo na travi, v dvorani ali kako drugače. Zabave je bilo doslej vedno dovolj za male in velike. Vabimo vas, da se izleta udeležite. Če ste za to, se čimprej vpišite na sedežu Sklada v Proseški ulici na Opčinah (nasproti cerkve), tel. 212289, ali pa v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
Prizor iz Lime	(Foto Vidau)
S problemom samomorov med mladoletniki in mladimi nasploh se spopadata dva članka. Irena Dogša uvaja pogovor o preventivi v članku Kako preprečevati samomore?, Manca Košir pa govori o izkušnji pogovora z dekleti neke šole, v kraju, kjer so samomori zelo pogosti. Njeno izkustvo se je začelo, ko je dobila v oceno časopis teh deklet z naslovom Onkraj tostrana in z motom iz Shakespeara: »... življenje je potovanje v negotovost...«. Profesorica pedagogike Jana Božič-Širaj apelira predvsem na starše otrok z učnimi težavami. Pod naslovom Pomagajmo otroku pri učenju skuša staršem nakazati pot, po kateri otroku pomagati, da ne bi nastopile učne težave ali ko te nastopijo. V sklopu člankov za pomoč otrokom v težavah lahko uvrstimo tudi tri pisma bralcev: Moje tri želje, Nemirni otroci, Ocenjevanje - nemiren otrok in odgovore prihologinje Marje Strojin in Nataše Končnik-Goržič.
Od drugih člankov, za katere nimamo dovolj prostora, naj omenimo še tistega izpod peresa dr. Anke Sedej Kako do odpornosti? s podnaslovom Kaj lahko mlada družina naredi sama! za to, da bo otrok odporen proti boleznim in odporen za življenje, ki je pred njim.
Kljub temu, da se revija ne more ponašati s kako potrošniško briljantno zunanjo opremo, ostaja primerno in zelo dobro pomagalo za vse, ki želijo pri nas vzgajati otroke.
*
današnji televizijski in radijski sporedi
lil

sil

■lili
	
n bai i____________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: II mago -Nemici per la pelle
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Occhio al bi-glietto (vodi Valerio Merola)
14.10	Kviz: II gioco piu bello del mondo (vodi Gabri-ella Carlucci)
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Odprti prostor
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	40. sanremski festival (2. večer)
22.45	Dnevnik
22.55	Aktualnosti: Droga -che fare? (vodita Clau-dio Sorrentino in Danila Bonito)
24.00	Dnevnik in vreme
°'15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
|	4[ RAI 2________________
7.00	Variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dokumentarec: Anato-mia di un restauro
10.00	Variete: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno
16.05	Nanizanka: Cuore e batticuore
17.05	Iz parlamenta in Lepa Italija
17.35	Rubrika: Tutto sul Due
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Faber
19.25	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: Hunter
21.35	Dnevnik - nocoj
21.45	Film: L'amico silenzioso (krim., Kan. 1984, r. David Greene, i. Martin Sheen, Louise Gossett)
23.10	Košarka: Philips-Aris Solun
24.00	Dnevnik in horoskop
0.30 Film: Assassinio al ga-
loppatoio (krim., VB 1963, r. George Pollock, i. Robert Morley)
|	RAI 3	|
12.30	Dokur entarna oddaja: Meridiana - La foresta sottomarina: La vita de-gli animali; Storia del Banco di Santo Spirito,-Regioni allo specchio -La Puglia
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Telesto-ria - Sredozemlje
15.30	Videosport: rubrika Ral-ly, sabljanje, rubrika Pianeta calcio
17.00	Nanizanki: Valerie - Un linguaggio da vero uomo, 17.30 Vita da strega - II genio degli slogan
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Prove tecniche di festival
20.10	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Variete: Fuori orario
0.15 Nočni dnevnik
|	TV Ljubljana 1	|
9.00	Mozaik. Spored za otroke: Indijanske legende -Pot brez konca
9.25	Šolska TV: Tisoč udarcev - Od poljubčka do zaušnice, 9.55 Industrijsko oblikovanje, 10.20 Alpe Jadran
15.45	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50 Mozaik. 16.50 Alpe Jadran (pon.), 17.20 Šolska TV (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.40 nad. Mladi Sherlock (7. del)
19.05	Risanka in TV Okno
19.20	Dobro je vedeti __
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Paracelsus (D. Baker, r. Douglas Baker, zadnji del)
21.00	Tednik
22.05	Dnevnik in vreme
22.25	Retrospektiva slovenskega filma: Krč (dram., Jug. 1979, r. Božo Šprajc, i. Milena Zupančič, Mateja Glažar, Boris Cavazza)
0.05 Video strani
TV Koper___________
13.45	Nogomet - angleško prvenstvo
15.30	Nogomet - špansko prvenstvo
17.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarec: Čampo Base
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera
23.10	Košarka NBA
0.40 Oddaja o športu: Juke Box (pon.)
TV Ljubljana 2
16.55	SP v rokometu: Jugosla-vija-Kuba (iz Zlina)
18.15	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: A16, alb
19.30	Dnevnik in TV Okno
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarna oddaja: Pragozd pred našimi vrati
21.10	Mali koncert: Urok (L. Lebič)
22.20	Satelitski prenosi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika) 8.10 Slovenski Ikarj 8.40 Revival) 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9-40 Slovenska ljudska in umetna poezija;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00	Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Rezija '89; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (43. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkur-ček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Legenda iz dima po pečenem krompirčku; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
C
CANALE5
7-10 Nanizanke: La grande vallata - Un caso di assassinio, 8.00 Una fami-glia americana - La leg-genda, 9.00 Love Boat,
10.00	I Jefferson - La foca
in o *ntransigente ■30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-
15	n Pie
0 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30
l6on ?erco e offro
16	30 ^dravniški pregled
17	on CLanale 5 za vas
uu Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia (vodi Umberto Smaila), 18.00 O-K. II prezzo b giusto, 19 00 11 gioco dei 9, 19.45
20 i, moglie e marito
Variete: Striscia la noti-
23 05 vViz: Telemike
00 Variete: Maurizio Co-
0 5s ?tanzo Show
Variete: Striscia la noti-
llo Sa(P°n-)
Nanizanki: Lou Grant -Violenza, 2.10 Bonanza -Un amico nei guai
RETE 4_______________
8.00	Nan.: II Virginiano
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Čosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - II pirata Nelson
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dellamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre dJamore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Teneramente insieme
20.30	Film: Scusa me lo presti tuo marito? (kom., ZDA 1964, r. David Svift, Jack Lemmon, Romy Schnei-der)
22.20	Film: Escape from Alcat-raz (dram., ZDA 1979, r. Don Siegel, i. Clint Eas-twood, Fred Ward, v angleščini)
0.10 Film: I mafiosi (dram., It. 1960, r. Roberto Mauri, i. Emo Crisa)
ITAUA 1_______________
7.00	Otroška oddaja: Caffb-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanka: LJncredibile Hulk
19.30	Variete: Tutti Salvi a Sanremo
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: Vieni avanti creti-no (kom., It. 1982, r. Luciane Salce, i. Lino Banfi, Adriana Russo)
22.25	Nanizanka: I-Taliani
22.55	Dokumentarec: Sorriši e filmini
23.05	Športna oddaja: Viva il mondiale
23.35	Šport: Grand Prix
0.55 Nanizanki: Star Trek,
1.55	Ai confini della real-ta
OPEOH_________________
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.00	Nad.: Senora, 16.00 Pa-siones, 17.00 Mariana
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.20	Film: L assassinio di un
allibratore cinese (krim., ZDA 1976, r. John Čassa-vetes, i. Ben Gazzara)
22.15	Variete: Sportacus
22.30	Reportaža: Libanon
23.00	Film: Mosse pericolose (dram., Fr. 1983, r. Richard Dembo, i. Michel Piccoli, Liv Ullman)
TMC____________________
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanka in nan. Segni particolari - genio
16.00	Film: Cacciatori di fron-tiera (vestern, ZDA 1954, r. Andre de Toth, i. R. Scott)
17.45	Aktualno: Ženska TV
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: IL prezzo della pas-sione (krim., ZDA 1986, r. R. Larry Elikan, i. Richard Crenna)
22.20	Šport: Snežni planet 22.50 Vesti in šport
23.05	Polfinale nog. turnirja v Los Angelesu
TELEFRIULI___________
11.30	Nanizanki: Boys and Girls, 12.00 Detective in pantofole
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: James
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Diciott’-anni Versilia 1966, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	TV film: Rally (r. Sergio Martino, i. Giuliano Gemma)
22.00	Nanizanki: Family, 22.30 Detective in pantofole,
23.00	Kodjak
23.30	Dnevnik m News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30; 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italia-na; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti;
15.00	Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radioscena; 18.40 Mi in vi;
19.00	Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Cesta je predvidena ob Soči pri Štandrezu
WWF napoveduje boj proti zahodni obvoznici
Na srečanju s Scaranom
Ocena vloge zavoda IACP v obnovi mesta
S filmom Veter v mreži in razstavo F. Jurija
Jutri začetek petega Film video monitorja
Vprašanje, gradnje t. i. zahodne obvoznice ob Soči med industrijsko cono pri Sovodnjah in Ločniškim mostom je po nekaj letih ponovno prišlo v središče politične razprave v Gorici. V tej razpravi se danes oglaša tudi goriška sekcija Svetovnega sklada za varstvo okolja, ki odločno nasprotuje gradnji nove ceste. Kot glavne razloge za nasprotovanje navajajo velike stroške, ki naj bi jih krili s sredstvi iz Osimskih sporazumov, in škodo za okolje, ki je po mnenju naravovarstvenikov še toliko hujša, ker je nova cesta povsem nepotrebna.
Promet na tej relaciji, ugotavljajo, lahko brez vsakršne težave poteka po dovolj široki državni cesti, ki na drugem bregu Soče povezuje prvi odsek načrtovane ceste 56-bis z Ločniškim mostom. S predvideno dograditvijo državne ceste 56-bis proti Vidmu bo faraonska obvoznica, kot jo označujejo, še bolj nepotrebna. Za vozila iz videmske smeri, ki so namenjena proti centru mesta, bosta namreč priklad-nejša Majnica in Ločniški most, promet proti Jugoslaviji pa bo itak nadaljeval naravnost proti meji.
Mimo teh stvarnih ugotovitev navaja WWF dejstvo, da je območje, na katerem naj bi zgradili novo cesto, del predvidenega soškega parka, kjer naj
bi v smislu deželnega zakona »ohranili in ovrednotili okolje«. Težko je razumeti, kako naj bi to dosegli z gradnjo obvoznice. Prav tako je težko razumeti, kako je sploh mogoče načrtovati tak poseg, ne da bi korektno in podrobno preučili njegove učinke na okolje in ne da bi vprašali za mnenje vse prizadete in v prvi vrsti goriške občane.
Sekcija WWF zato javno poziva vse družbene, politične in kulturne sile, naj nastopijo proti gradnji obvoznice in napoveduje uporabo vseh možnih, tudi pravnih sredstev, da se prepreči njena gradnja.
Nov obrat v Tržiču
Včeraj je uprava industrijskega konzorcija v Tržiču prodala industrijsko halo bivšega podjetja SIMO (Side-rurgica Monfalconese), ki je svojčas šlo v stečaj, podjetju Frandoli, ki se ukvarja z vzdrževanjem ladij in z izdelavo ladijske opreme. Podjetje je za nakup zapuščene industrijske hale in zemljišča izplačalo milijardo in 200 milijonov lir. Sedanjo zgradbo bodo najverjetneje porušili in zgradili novo. V njej bo poslovalo podjetje Rakam, ki bo predelovalo odpadni aluminij.
Delovanje goriškega Zavoda za ljudske gradnje je župan Scarano na srečanju s predsednikom zavoda Mariom Saracinom ocenil kot res plodno. Na sestanku so vzeli v pretres posege, ki so v teku v Gorici, in bodoče načrte. V Ul. Carducci že več časa obnava-Ijajo bivši hotel "Pri treh kronah", v katerem bodo uredili 22 manjših stanovanj. Poleg tega se je Zavod lotil obnove bivšega hotela "Pri zlatem jelenu" v Ul. Bellinzona, kjer bo dobilo stanovanje 14 družin. V kratkem bodo pričeli z obnovitvenimi deli tudi v Ul. Del Santo in na Komu, kjer bodo uredili 37, oziroma 7 stanovanj. Šest stanovanj bodo naknadno uredili v stavbi štev. 6 v Ul. d Annunzio in v stavbi štev. 17 v Ul. Favetti, v Ul. Carducci pa bodo obnovili tri stavbe, kjer bo dobilo stanovanje 10 dmžin. IACP načrtuje tudi obnovo kompleksa ljudskih hiš v Ul. del Prato. Investicija bo veljala kar milijardo in 200 milijonov lir. Nekoliko nižji znesek (milijardo 194 milijonov) bo uprava Zavoda porabila za obnovo nekaterih stavb v Ul. del Piave in dei Gelsi.
Župan je pozitivno ocenil delovanje Zavoda ter se njegovemu predsedniku priporočil, naj bi vzeli v pretres^ možnost obnove še nekaterih drugih' večjih poslopij v starem jedru Gorice.
V goriškem Kulturnem domu se jutri začne 5. Film video monitor, pre-' gled slovenskega filma in TV videa v letu 1989. Petdnevno manifestacijo prireja Kinoatelje v sodelovanju z drugimi kulturnimi in filmskimi združenji ter s finančno podporo dveh go-riških denarnih zavodov, Kmečke banke in Goriške hranilnice.
Svečana otvoritev bo jutri ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma, kjer bodo vrteli film Filipa Robarja Dorina Veter v mreži o "novomeški pomladi" v dvajsetih letih tega stoletja. Film je navdušil na Tednu domačega filma v Celju, režiserju pa so tudi podelili nagrado iz Prešernovega sklada za film. Še pred tem bodo ob 20. uri odprli razstavo vinjet Franca Jurija, ki vsak dan zabava Slovence s svojimi karikaturami na prvi strani ljubljanskega Dela.
Film video monitor, ki mu bodo tudi letos sledili številni filmski kritiki, bo v naslednjih dneh ponudil bogat izbor slovenske filmske ustvarjalnosti. Predstavljeni bodo trije lanski slovenski celovečerni filmi, nekateri med najboljšimi kratkimi filmi, bogat izbor televizijske umetniške in dokumentarne produkcije, pa še slovenski video 1989. Posebno pozornost zaslužita letos dva programa, ki bosta še do-
datno obogatila pregled. Prvi je poklon režiserju Jožetu Babiču: v Kulturnem domu si bomo do torka lahko ogledali šest njegovih celovečernih filmov in številne izvirne televizijske projekte ter prenose njegovih gledaliških postavitev. Vsak popoldan ob 15. uri pa se bo dnevni program začel z informativnim sporedom Slovenci v Italiji, na katerem bodo predstavili televizijske in video realizacije o naši stvarnosti, ki so jih pripravili RTV Ljubljana, agencija Alpe Adria, deželni sedež RAI (ki prvič sodeluje na Monitorju) in sam Kinoatelje. Med spremnimi prireditvami zasluži pozornost tudi okrogla miza na temo Slovenija 90: izzivi političnega pluralizma v medijskih kulturah, ki bo v soboto ob 10.30.
Vstopnina za predstave ob 20.30 je 6 tisoč lir, za predstave ob 18. in 22. uri ter Babičev spored je 3 tisoč lir, za ostale predstave pa je vstop brezplačen. Na voljo pa je tudi abonma (30 tisoč lir), ki bo omogočil ogled vseh predstav in povrhu še preostalih osem filmov sezone Gorica kinema. Abonenti prejmejo v dar tudi katalog 5. Film video monitorja, ki je sicer v prodaji po 7 tisoč lir.
■ Spet primer samotne smrti. Včeraj so morali agenti goriške kvesture v Ul. Torriani 36, v stanovanje 49-letnega Fausta Collinija, ki je po ugotovitvah dežurnega zdravnika umrl pred dvema dnevoma naravne smrti. Alarm je sprožil sorodnik, ki je prišel obiskat Collinija.
razna obvestila
Bonšinjor Kosič zadnjič pokopal Lovreta a malokdo verjame, da je odstop nepreklicen
Velika množica žalujočih prijateljev (vsako leto več jih je) se je včeraj popoldne v Doberdobu poslovila od strica Lovreta, kraškega pustnega veseljaka, ki ga je tudi letos ugonobilo prekomerno pijančevanje in razuzdano življenje. Usodna mu je bila zadnja lambada, ki jo je prejšnji večer zaplesal v bivšem klubu Valentinis. Obupana vdova, nesrečni sin in številni prijatelji so ga "pokropili" s kozarcem vina v avtobusni postaji zraven županstva, kjer je truplo pričakalo zadnjo pot po vasi. Z neuničljivim bonšinjorjem Stankom Kosičem na čelu, šjoro Putanaco (nekoč je bila Pu-tcmica, toda tudi ona se je postarala...) in drugimi dostojanstveniki iz Čedada, Červinjana in drugod je sprevod ob spremljavi domače godbe na pihala Kras krenil na obhod vaških gostiln in osmič, tako kot veleva stoletja stari obred. Obvezen je bil tudi postanek pri javni tehtnici, kjer so ugotovili, da se je Lovre v zadnjem letu zredil za več kot 20 kilogramov, saj jih je imel kar 142.
Najslovesnejši trenutek pa je bil na koncu večurnega obreda, ko je prišla na vrsto Lovretova oporoka. Pravzaprav je to bila oporoka kardinala Kosiča, ki je po večletnih grožnjah v tem smislu letos svečano in dokončno zatrdil, da se odpoveduje glavni vlogi na Lovretovem pogrebu. »Po 28 letih je čas, da prevzame moje mesto kak mlajši duhovnik, saj so ženske v vasi že naveličane starega«, je povedal v šali, vendar takoj pristavil, da misli povsem resno. Za slovo si je seveda
' '■
fr;--- .*• f ■ F
tudi tokrat privoščil marsikatero pikro a dobrohotno na račun upraviteljev, mož postave, navad in razvad Dober-dobcev in tudi našega dnevnika.
Sledilo je podeljevanje častnih priznanj pustnim sirotam in vinskim bratcem iz bližnjih vasi, obmejnih krajev v Sloveniji in od drugod. Letos ni bilo Korošcev, ki jih je menda praznovanje v zadnjih dneh tako zdelalo,
KULTURNI
DOM
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA
vabita na
VEČER S PESNICO LJUBKO ŠORLI
ob njenem 80. življenjskem jubileju
Drevi, 1. marca, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20.
da si še niso opomogli. Priznanje je za občinsko upravo, ki je podprla manifestacijo, prejel župan Lavrenčič in tudi sam izročil Stanku Kosiču priznanje za dolgoletno prizadevanje, po zaslugi katerega je star vaški pustni običaj zaslovel široko naokoli in dosegel tolikšen odziv. Kosič je prejel plaketo s pred kratkim uradno odobrenim občinskim grbom, ki so jo tokrat prvič podelili. »Grb je sicer le na aluminiju«, je pojasnil župan, »zato ker nismo povsem prepričani, da se bo naš bonšinjor res umaknil in mu želimo zato dati možnost, da si v prihodnjih letih zasluži še srebrno in morda zlato plaketo«. Topel aplavz množice ga bo morda res prepričal,
da še enkrat razmisli o svoji "nepreklicni" odločitvi.
Obred se je nato sklenil, tako kot se pač mora: po zadnjih "litanijah" so na trgu zažgali pokojnega Lovreta, nato pa je vsakdo odšel v oštarijo še na zadnji kozarec... No, skoraj vsi, saj so prostovoljni gasilci morali odhiteti proti jezeru, kjer je gmajno nad zgornjo cesto zajel požar, kakršnih je bilo včeraj po Krasu kar nekaj.
Nekoliko skromnejše slovo od pusta so včeraj pripravili tudi v Gorici s sprevodom oa Korna, kjer so prebrali šaljivo oporoko, do Podturna.
Na slikah: bonšinjor Kosič (zadnjič?) vodi Lovretov pogreb v Doberdobu (foto Marinčič}; detajl s pogreba v Gorici (foto Čuoej).
SPD Gorica priredi drevi, 1. marca, ob 20.30 v predavalnici knjižnice D. Feigel v Križni ulici večer o Doberdobskem krasu in o zanimivostih rastlinskega in živalskega sveta.
KD Danica sklicuje jutri, 2. marca, ob 19. uri sejo v kulturno-športnem središču na Vrhu. Vabljeni odborniki društva, zadruge in VZPI-ANPI.
kino
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Tango e cash«.
VERDI 18.00-22.00 »Crimini e misfatti«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La zia in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »La marchesa d'0«.
Gledališka predstava.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »La vicina di časa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Dr. Rita Bassi - Ul. Don Bosco 175 - tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna - Ul. Terenziana 26 -tel. 482787.
pogrebi
W6Č 460.
048t-387333
NEPOSREDNA ZVEZA
presti mm
S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO
» Banca Agricota 3 Kmečka banka Gorica
Danes ob 9.30 Lidia Nardon iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 10.30 Corrado Sardo iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 13.15 Edoardo Mocchiutti iz splošne bolnišnice v Krmin, ob 13.15 Vitale Scuz iz splošne bolnišnice v Oglej.
Vplinjač, vbrizg, turbo inter-cooler. 1700 kub. cm od 90, 106, 122 KM dalje. Trije motorji z različno močjo v treh verzijah. GL, GLE, Turbo.
VOLVO
Kakovost in varnost
VABIMO VAS NA PREDSTAVITEV NOVEGA AVTOMOBILA
VOLVO 460
ZASTOPNIK C RALI PIETRO — 34170 GORICA - Ul. Ul. Armata 180 - Tel. 0481/21721 - 21073
Film Video Monitor v goriškem KD
Hommage Jožetu Babiču
Jože BablC na 10-letnicl Kinoateljeja v Gorici
Poseben gost letošnjega 5. Film Video Monitorja bo vsestranski ustvarjalni duh, režiser Jože Babič. Potem ko bo Dorinov »Veter« zavel skozi »mrežo« jutrišnje otvoritve, bo v soboto slavil svoj začetek Hommage Jožetu Babiču, ki ga letos Kinoatelje poklanja primorskemu avtorju in dragocenemu prijatelju.
Jože Babič je kompleksna osebnost multimedialnega ustvarjalca,
0	katerem vsi mislimo, da nam je pač njegovo delo že znano, v resnici pa vsak izmed nas pozna le posamezne segmente, nekatere filme, predvsem več gledaliških režij, vsekakor pa verjetno zelo malo televizijskih del.
Njegova intenzivna življenjska pot se vije od istrske vasice Povža-ne, kjer se je rodil leta 1917 do glavnega mesta Štajerske, Maribora, kjer se je mladi Jože srečal z umetnostjo in politično aktivnostjo, skozi težka medvojna leta v nemških taboriščih do povratka domov. In ker se mu je bilo slovensko Primorje zasadilo v srce, najde kaj kmalu pot nazaj, z velikim zagonom deluje pri Tržaškem gledališču, potem pa odločilno pripomore k profesionalizaciji Primorskega dramskega gledališča, ki ga potem vodi dolgo let.
Babič pa seveda ni in ni bil samo gledališki režiser, vseskozi je bil angažiran razumnik, od konca petdesetih let naprej pa tudi Ulmski in televizijski režiser drznega tematskega raziskovanja. Glede tega bo goriški Hommage (po Babičevi izključno filmski ret-cospektivi v Sežani leta 1982) prvi Prikazal tudi »temnejšo« stran njegovega opusa - televizijsko proiz-vodnjo, ki je polnovredna dopolni-'ev njegove filmske in gledališke dejavnosti. Celovita prezentacija Babičevega opusa pa je za naš Prostor še pomembnejša, ker je fokus njegovega dela le Primorska, čeprav je kot ustvarjalec preromal ves skupni slovenski kulturni pro-st°r in bil aktiven tudi v širši Jugoslaviji in Italiji. Prav zaradi vseh teh komponent se v kaleidoskopu njegove eksistence skriva evropska dimenzija človeka. Ob vsem tem (ali prav zaradi tega) ohranja neverjetno dostopnost in priprav-‘Jenost na pogovor in sodelovanje, takega smo ga spoznali v scena-ftstični delavnici Kinoateljeja, tak Se nam je pokazal tudi na čistem očetku naše klubovske poti pred ec kot desetimi leti. n Y svojem filmskem opusu se je nbič vseskozi opredeljeval do ..^urnosti, v kateri je deloval. Po umu Tri četrtine sonca (1959), ki govori o vračanju domov bivših
fiORntiTancev' ie Posnel Veselico
1	oO) po Benu Zupančiču in se s tema deloma postavil kot slikar in-
vidualnih osebnosti v prelomnih mnutkih zgodovine, z Veselico in lenim junakom, odtujenim povojni socialistični stvarnosti pa še za
predhodnika pojava poznejšega družbenokritičnega filma šestdesetih let v Jugoslaviji. »Hrvaški« film Na vzporednicah (1961) je navidezno le melodrama dveh zakoncev v novih in ne več tradicionalnih razmerah, »bosanski« V spopadu (1963) pa prehaja v alegorijo nesposobnosti družbe, da bi ohranila svoj revolucionaren zagon in se ne birokratizirala. S filmom Po isti poti se ne vračaj (1965) se je Babič vrnil na slovenska tla, kamor so tedaj prihajali tudi sezonski delavci z jugoslovanskega juga, ki so s svojimi težkimi soočanji z novim okoljem dali Babiču temo za film.
Kronološko naslednji je edini kratkometražnik Barve spomina (1967), dokumentarec o slikarju Lojzetu Spacalu, Poslednja postaja (1971) pa sklene (prvo) obdobje Babičevega filmskega ustvarjalstva s trpko sliko od novonastale potrošniške družbe strtega revolucionarja. Jože Babič pa ima v svoji popotni malhi še nov filmski načrt, ekranizacijo Rebulovega Senčnega plesa, literarne biblije o zamejski stvarnosti.
Tudi Babičev televizijski opus, ki iz filmskega izhaja in mu časovno sledi, a je obogaten tudi z gledališkimi prenosi, je tematsko nadvse zanimiv. Pogreb (1971, tudi po Benu Zupančiču) razpira vprašanje konflikta med družbenim in verskim obredom, Rudnik je naš (1976) uprizarja sodni proces rojevajočega se fašizma proti labinskim rudarjem iz časov »labinske republike« leta 1921. Kriza (1979) po Rudolfu Golouhu je kot tekst Babičeve formacije na mariborskem proletarskem odru doživel televizijsko adaptacijo po več kot štiridesetih 'letih, Balada o temi pa je drama absurda o ritualu krvnika in žrtve, ki se odvija v rovih pod nemškim taboriščem - tega so medtem že dalj časa zasedle zavezniške čete. Na taboriščno tematiko pa je tudi Pred koncem, ki je po zadnjih vesteh izginila pod magnetno (?) radirko, Balada o jubileju (1977) po Josipu Tavčarju pa je zaradi »neumestnega« gledanja s (tržaške) strani na razmere v matični državi - svoj čas zašla v depo televizijskega bunkerja. Ob vizualizacijah svetovnih klasikov, (La moscheta po Goldoniju, Kvartopirci po Gogolju) in domačih gledaliških uspešnicah (Ščuke pa ni, Ščuke pa ne) po Partljiču so tu dela iz narodne mitologije, ki pa ni vedno odtujujo-ča: Rižarna (1975) po Benedetiču, Košuti in Bubniču, Jeprški učitelj (1969) po Jenku, Idealist (1985) -Tomizzova predelava Cankarjevega Kačurja. Vendar, če se je o Babičevih filmih sicer govorilo, čaka televizijska proizvodnja še na pazljivo oko, ki bo sklenjeno televizijsko in filmsko delo Jožeta lahko v polni meri zaobseglo prav na 5. Film Video Monitorju v Gorici.
ALEŠ DOKTORIČ
Predsednik Češkoslovaške v središču pozornosti
Jugoslovanski umetniki o Havlovi vlogi
Pred desetimi leti je te dni (februarja 1980) hrvaško dramsko gledališče »Gavella« v Zagrebu uprizorilo dve enodejanki tedanjega češkoslovaškega političnega disidenta Vaclava Havla. Havel je danes predsednik države. Pravijo, da je to bila prva uprizoritev del češkoslovaškega pisatelja in dramatika v tujini. Šlo je za enodejanki »Avdienca« in »Razstava«, ki ju je takratno društvo kritikov Hrvatske ocenilo kot »najbolj učinkoviti in uspešni« v omenjeni dramski sezoni.
Češkoslovaško veleposlaništvo (in konzulat v. Zagrebu) je tedaj napelo vse sile, da bi gledališče Gavella črtalo ti dve deli s svojega repertoarja, k sreči pa ni uspelo. Baje so pri gledališču posredovale tudi nekatere jugoslovanske in hrvaške »kulturne« ustanove, češ, ne kvarimo odnosov s Češkoslovaško, toda tudi to se je izjalovilo. Deli sta vzbudili veliko zanimanje, ocene pa so bile večinoma laskave.
Zdajšnja deseta obletnica te uprizoritve je priložnost in povod, da mnogi hrvaški in jugoslovanski dramski delavci in intelektualci sploh obelodanjajo svoje spomine nanjo in jo kajpak povezujejo s tem, kar je in kar predstavlja danes Vaclav Havel v svoji deželi. Nekakšna vodilna misel je, da ima pojav Vaclava Havla kot še nedavnega disidenta, zdaj pa domala naenkrat šefa države, politične in duhovne razsežnosti, ki ne veljajo samo za Češkoslovaško.
Nekatere ocene so kar se da zanimive. »Z gledališčem je premagal politiko«; književnik Nedeljko Fabrio trdi, da je Havel dobesedno pretrgal okove, ki so dajali ljudem v tej državi še nedavno samo eno pravico: »Zapirati in biti zaprti!«. Havlov vzpon (hrvaški intelektualci izraz sicer zavračajo) je potrditev, da so »gledališka dogajanja lahko tudi dogajanja v življenju«.
Veliko ljudi, ki v Jugoslaviji ob obletnici zagrebške dramske uprizoritve razmišlja o Havlu, ne more mimo spoznanja, da je bržčas samo Češkoslovaška bila tako rekoč sposobna omogočiti tak pojav; gre navsezadnje za deželo, v kateri je Karlovo vseučilišče, deželo, ki ima dragocene demokratične tradicije in tudi pomembne parlamentarne izkušnje. Nehote se te dni ponuja tudi povezava med Havlom in Dubčkom, glavnim nosilcem »praške pomladi« leta 1968. In kaj pravijo nekateri jugoslovanski kulturni delavci in umetniki? Da gre Dubčku kajpak vse priznanje, saj je kot komunist tedaj izpolnil dragoceno zgodovinsko poslanstvo, je pa žal, poprej, sam pomagal, čeprav ne osebno in nehote, k družbenim depravacijam. Havel pa je zdaj storil izjemno pomembno in hvalevredno dejanje, ko je prav Dubčku zaupal eno najpomembnejših mest v češkoslovaški ureditvi.
Pisatelj Ivan Košan spominja, da so v tujini (a tudi v Jugoslaviji) svojčas poznali kot eminentne češkoslovaške
umetnike Kundero, Kohouta in druge, ki so bili tako rekoč »zunaj« (v inozemstvu), kar malo so vedeli denimo o Havlu, ki pa je bil »znotraj«. Havel pa je zdaj odkril »izvirnost in čvrstino« češkoslovaške umetnosti. Tudi zanj sicer veljajo nekatere tradicionalne češkoslovaške značilnosti: v njem se prepletajo Švejkova hudomušnost, absurdna videnja Kafke, Masarikova politična poštenost, predvsem pa seveda to, da odklanja kakršnokoli ideološko suženjstvo.
Kritik Zdravko Zima odkriva, ob ocenjevanju Havla, grenko resnico, ki jo je že pred 70 leti naglašal Nikolaj Berdnjajev in sicer, »da izrojenemu socializumu, seveda še bolj pa komunizmu, niso svojske duhovne vsebine«. Dolžnost nedavnega disidenta, meni kritik, je zdaj ta, da med drugim demantira to sodbo. Pogosto je slišati, da je zdaj na Češkoslovaškem intelektualec »uničil ideološko strelivo«.
»Svet je oder«, zdaj pa je tudi »politika končno postala oder«, na katerem neprestano iščemo resnico. Dogodek s Havlom, trdi režiser Božidar Vidič, spominja na Shakespeara in njegova dela. Novi predsednik češkoslovaške republike, pisec in dramatik, je neomajno verjel v svobodo, v to, da ta prej ali slej zmaga. Ni storil »salta mortale«, kakor številni drugi komunisti (ki komunisti v bistvu niso bili, pa čeprav so bili na visokih položajih), ki so še včeraj na primer pridigali »planirano gospodarstvo«, danes pa so jih tako rekoč polna usta liberalne in tržne ekonomije.
Dramski igralec Pero Kvrgič domiselno pravi, da si je Havel prizadeval, da bi gledališče postalo »glas vesti« in da so mu tedaj, ob zagrebški uprizoritvi pred desetimi leti, poslali v Prago tudi pismo s podpisom vseh tistih, ki so sodelovali pri postavitvi na oder. Vprašljivo pa seveda je, ali je Havel to pismo sploh dobil. »Gledališče ne more biti orodje politike.« In s Havlom se je v duhu neke poštene življenjske logike zgodilo, »da je prišel iz samice na prestol«.
Seveda pa so pri nekaterih umetnikih na vrsti tudi opozorila. Paolo Magelli uvršča Vaclava Havla med »najbolj napredne intelektualce umirajočega stoletja«, pristavlja pa, da je zdaj Havel prevzel še odgovornejšo vlogo. Misel dopolnjuje hrvaški umetnik Slobodan Novak: »Najtežje je za Havla zdaj. Vztrajati bo namreč moral do konca na idejah, ki jih je podpiral ter smelo pomagati, da bi jih uresničevali.«
Pojav Vaclava Havla, ki je dragocen za zgodovino, kulturo in umetnost, prerašča s svojimi napotki češkoslovaške meje. Te dni so ga predlagali tudi za Nobelovega nagrajenca za mir.
MIRO KOCJAN
V okviru operno-koncertne sezone gledališča Verdi gostuje te dni v tržaškem opernem gledališču baletna skupina Teatra Nuovo iz Turina, katerega plesni vrh sta Luciana Savigna-no, ena iz najožjega kroga vrhunskih italijanskih in evropskih baletk, sicer tudi "etoiT članica milanske Scale in danes največji italijanski baletnik in obenem koreograf Paolo Bortoluzzi, ki je tudi umetniški vodja ansambla. Luciana Savignano je tudi predsednica ustanove "Fondazione Teatra Nuovo per la Danza", v okviru katere deluje leta 1983 formirana baletna skupina. Ob njiju sta glavna redna ali občasna plesalca še Marco Perin in romunski baletnik Gheorghe' lancu, oba mednarodno uveljavljena baletnika. Posebnost plesne skupine Teatra Nuovo iz Turina je še, da je nastajala s pomočjo mojstrov baletne šole "Ballet de Cuba di Alicia Alonso" in da z njo še danes sodelujejo najboljši kubanski baletniki.
Repertoar baletne skupine Teatra Nuovo je bil sprva pretežno klasičen, prisotnost Luciane Šavignano v njem pa mu je odprla obzorja tudi k modernemu baletu. Letno pripravi v Italiji in po svetu okrog 120 predstav in je v tem smislu tudi edini stalni profesionalni in samostojni italijanski baletni zbor. Poleg solistov ga sestavlja okrog 20 članov zbora, baletni mojstri, pianist, odrski tehniki in drugo osebje.
Za svoj tržaški nastop si je baletna skupina izbrala dva enodejanska baleta "Carmen" na glasbo Georgea Bi-zeta in Rodiona Scedrina, ter "Butter-fly“ na glasbo Giacoma Puccinija in Philipa Glassa. Prvega v koreografiji Olega Donavskega (scena in kostumi
Baletnik Marco Perin
Emanuelle Luzzatti), drugega v koreografiji Paola Bortoluzzija (scene in kostumi Beni Montresor). Oba baleta se seveda inspirirata po glasbenih motivih iz obeh oper, glasba je v vodilnih melodijah izvirna, njeni vezni in izrazno modernejši deli kakor tudi izbor in priredbe pa so delo obeh avtorjev baleta Ščedrina in Glassa.
V	koreografskem smislu so iz obeh oper vzeti le bistveni deli, vendar tako, da ostaja vsebina pregledna, obenem pa izrazno prepričljiva, bodisi v prizorih baletnega zbora, bodisi solistov.
V	baletu "Carmen" nastopa v naslovni vlogi Luciana Savignano, vlo-
go Don Josčja pleše Gheorghe lancu, vlogo Escamilla pa Carlos Junior Acosta, v vlogi Usode in Komandanta nastopa še Lorenza Casorelli, poleg njih pa baletni zbor. V baletu "Butter-fly" pa nastopa v naslovni vlogi oziroma v vlogi "nje" ponovno Luciana Savignano, v vlogi "njega" Marco Pe-rin^ potem pa še drugi solisti in zbor.
Čeprav je teža baletne izvedbe slonela na vodilnih solistih, pri katerih smo lahko občudovali vrhunsko obvladanje plesnih prvin in močno podoživljano izraznost, je treba tudi reči, da se je celotni mladi ansambel predstavil kot umetniško vrhunsko telo, precizno v koordinaciji gibov in nazornosti interpretiranja koreografske zasnove. Če je na sceni dominirala Luciana Savignano s superlativno gracioznostjo, pa so prišli do močnega učinka tudi "pas de deux" z njenima partnerjema lancujem in Acosto in temperamentnost vseh treh in zbora v "Carmen" na eni strani ter na drugi koreografska zasnova v "Butter-fly", v kateri sta se prelivali Puccinijeva melanholična melodramatičnost in Glassova današnja percepcija spoznavanja, da "brez ljubezni ni življenja". Suvereno sta vodilni vlogi interpretirala spet Luciana Savignano in Marco Perini v okviru celotnega ansambla in na sceni komaj nakazanega japonskega okolja.
Pohvaliti je treba še vseskozi učinkovito igro svetlobnih efektov, diskretnost scene in kostumov in naravnost izvrstno glasbeno registracijo, ki je za "Carmen" bila izključno orkes* tralna, za "Butterfly" pa orkestralno-vokalna z dvema zelo dobrima pevce-ma.	(jk)
Fianijeva dela v ZRN
Danes bodo v Karlsruheju (Zvezna republika Nemčija) odprli razstavo »Max Fabiani - nove meje arhitekture«. Razstava bo na ogled ves marec, njene otvoritve pa se bodo udeležili predsednik Pokrajine Dario Crozzoli, pokrajinski odbornik za kulturo Raffa-ele Dello Russo in usklajevalec razstave Marko Poz-zetto.
Razstava bo po obrazcu, ki se je uveljavil na Fabianijevi tržaški predstavitvi leta 1988 v Miramaru in lani na podobni predstavitvi v Ljubljani. Tudi v Karlsruheju bo od danes na ogled več kot petsto dokumentov, ki prikazujejo široko Fabianijevo prizadevanje na področju arhitekture: urbanistične načrte, sodelovanje na mednarodnih razstavah, večnamenske objekte, restavratorsko delo, načrte za stroje itd. Fabiani je bil v tej svoji dejavnosti tenkočuten interpret srednjeevropskega podnebja, združevalen in nosilec slovenskega, nemškega in italijanskega elementa. Bil je med glavnimi predstavniki kulturnega gibanja, ki je močno prenovilo umetnost po razpadu avstro-ogr-skega cesarstva.
Zaradi vsega tega je pričakovanje ob današnjem odprtju razstave v Karlsruheju veliko, razstava sama pa pomeni še dodatno priznanje Fabianijevemu delu.
Kuntner jntri v Sežani
Komaj se je s prav presenetljivim uspehom zaključila v sežanski Kosovelovi knjižnici razstava kranjskega umetnika Vinka Tuška, knjižnica že pripravlja (jutri, 2. marca, ob 18. uri) za svoje obiskovalce novo doživetje. Tokrat so na večkratno pobudo prijateljev poezije povabili pesnika in gledališkega igralca Toneta Kuntnerja.
Tone Kuntner se je na Slovenskem uveljavil s svojskim načinom pesniškega sporočanja, ki ga je zbral v knjigah Vsakdanji kruh, Lesnika, Pesmi,-Mrtva zemlja, Trate, Ledene rože, V lesu ogenj, Slovenske gorice in Koprive. Večinoma so bile te pesniške zbirke v kratkem času razprodane.
Ob pesniškem večeru bo v sežanski knjižnici tudi odprtje zanimive likovne razstave družine Zelenko. Karel Zelenko, kipar in grafik, se bo v Sežani predstavil s preglednim izborom grafičnih listov, njegova žena Sonja bo pokazala manjši izbor keramičnih skulptur, hčerka Nina pa manjše uporabne predmete, ki imajo tudi dekorativno vrednost. Umetnike bo predstavil umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel, z glasbo pa bodo sodelovali učenci Glasbene šole iz Sežane.
V prvi finalni tekmi za nogometni pokal
Juventus in Milan igrala neodločeno
V prvem dnevu svetovnega rokometnega prvenstva
Presenetljiv poraz Jugoslavije
JUGOSLAVIJA - ŠPANIJA 17:18
(6:9)
JUGOSLAVIJA: Bašič, Velič, Vukovič 3, Saračevič 1, Puc 1, Prokoč, Sma-ilagič 6, Portner 3, Vujovič 1, Kljajič, Kuzmanovski, Isakovič 2 (2). SEDMERCI: Jugoslavija 2 (2), Španija 65 (3). IZKLJUČITVE: Jugoslavija 6 minut, Španija 8. RDEČI KARTON: Isakovič.
ZLIN — Rokometna reprezentanca Jugoslavije je začela letošnje svetovno prvenstvo s pekočim porazom proti Španiji. Sedanji svetovni prvaki, ki igrajo v C skupini, bi se lahko izognili porazu, saj so prvi polčas vodili s tremi goli prednosti, v 39. minuti pa celo s 13:9. Vzrok za poraz ne gre iskati v premajhni borbenosti »modrih«, pač pa predvsem v izključitvi kapetana Isakoviča v 53. minuti in - na koncu -v napaki mladega Kljajiča v napadu, ko je manjkalo le 27 minut do končnega žvižga. Španci so prestregli žogo in 8 sekund pred koncem dosegli zmagoviti gol s Cabanasom. Jugoslovani niso igrali slabo, saj so z nekaterimi atraktivnimi potezami tudi spravili na noge domače občinstvo. V drugem
delu drugega polčasa se je v njihovi igri nekaj zataknilo, napake so si zaskrbljujoče sledile, kar so nasprotniki spretno izkoristili.
Španci so se ob koncu nepopisno veselili zmage, za Jugoslovane pa je bil to pravcat »črn dan«. Že danes bodo lahko opravili popravni izpit: srečali se bodo s Kubo, ki je včeraj izgubila z Islandijo.
SKUPINA C
OSTALI IZID: Islandja - Kuba 27:23. DANAŠNJI SPORED: Kuba - Jugoslavija (17.00), Španija - Islandija.
SKUPINA A
IZIDA 1. KOLA: Madžarska - Francija 19:18 (9:7); Švedska - Alžirija 20:19 (11:8). DANAŠNJI SPORED: Alžirija -Madžarska; Francija - Švedska.
SKUPINA B
IZIDA 1. KOLA: Romunija - Re. Koreja 26:24 (12:12); Švica - ČSR 13:12 (7:5). DANAŠNJI SPORED: Švica - Re. Koreja; Romunija - ČSR.
SKUPINA D
IZIDA 1. KOLA: SZ - Poljska 26:21 (14:9); Japonska - NDR 22:26 (7:18).
DANAŠNJI SPORED: Japonska -SZ; Poljska - NDR.
Hiša Brabham odstopa s SP?
LONDON — Avtomobilska hiša Brabham je na robu finančnega poloma in obstaja resna nevarnost, da se bo morala le dober teden pred pričetkom svetovnega prvenstva (prva dirka bo v nedeljo, 11. marca, v Phoenixu) odpovedati nastopanju v formuli ena. Tako trdi Peter VVindsor, direktor družbe Motor Racing developments, glavne podpornice tima. Kaže, da je v zadnjem hipu spodletela prodaja hiše neki premožnejši družbi. Možno je torej, da bosta pilota Stefano Modena in Gregor Foitek ostal na cedilu.
Hišo Brabham so ustanovili 1963. leta, predvsem po zaslugi Jacka Brab-hama samega, ki je leta 1966 zmagal na vozilu z njegovim imenom. Odtlej je bolid brabham še 35-krat zmagal na dirkah za SP, dvakrat osvojil naslov prvaka hiš, štirikrat pa pilotov, zadnjič 1983. leta s Piguetom.
JUVENTUS - MILAN	0:0
JUVENTUS: Tacconi, Gallia, De -Agostini, Alessio, Bonetti, Tricella (Brio), Alejnikov, Barros, Casiraghi, Marocchi, Šchillaci.
MILAN: G. Galli, Tassotti, Maldini, Fuser (Stroppa), F. Galli, Baresi, Mas-saro, Rijkard, Van Basten, Ancelotti, Evani (Salvatori).
SODNIK: D' Elia iz Salerna. IZKLJUČEN: Rijkard.
TURIN — V prvi finalni tekmi za italijanski nogometni pokal sta Juventus in Milan po lepi in zanimivi igri igrala neodločeno brez gola. Neodločen izid je verjetno malce nekrivičen do Juventusa, ki je večkrat spravil v škripce Sacchijevo moštvo.
Domačini so se izkazali s hitro in dopadljivo igro. Imeli so tudi nekaj zrelih priložnosti, ki pa jih je Casiraghi zapravil. V tem delu se je še posebej razigral Rui Barros s svojimi hitrimi akcijami, ki so jih Milanovi branilci večkrat zaustavljali ha nedovoljen način (na sliki: Maldini in Barros).
Milanu je uspelo zaustaviti vse poskuse Juventusa, ki ni znal konec drugega polčasa izkoristiti izključitve Rij-karda. Milančani imajo tako lepe možnosti, da na povratni tekmi izbojujejo zmago in osvojijo italijanski pokal.
Po sinočnjih zmagah v četrtfinalu Kovačevega pokala
Sarajevska Bosna in Scavolini v polfinalu
Posnetek s tekme PAOK - Knorr: Italijani so se uvrstili v finalu pokala pokalnih zmagovalcev.
KOPAČEV POKAL
BOSNA - EFES	117:78 (50:33)
BOSNA: Markovič 11, Firič, Tadič 5, Mujanovič 10, Bukva 9, Avdič 8, Avlijaš 2, Alihodžič 24, Radulovič 28, Mitrovič 20.
Košarkarji Bosne so se po predvidevanjih uvrstili v polfinale Koračevega pokala. Po izdatni zmagi v gosteh je bila sinočnja tekma zgolj formalnost. Gostje so vsekakor vsaj v začetku povzročili nekaj preglavic domačinom (vodili so s 16:9), ko pa je Bosna zaigrala tako kot zna, je bilo njihovih upov konec. Bosna se bo v polfinalu srečala z Juventudom iz Badalone.
SCAVOLINI - CHOLET	104:94 (53:47)
SCAVOLINI: Gracis 20, Magnifico 14, Boni 15, Cook 19, Daye 11, Zampolini 2, Boesso 7, Costa 16.
PESARO — Tudi Scavolini si je praktično zagotovil vstop v polfinale že z zmago v prvi tekmi v gosteh. Sinoči so Magnifico in soigralci takoj povedli in dovolili tekmecem, da so se jim približali in izenačili le v 19. minuti (47:47). Takrat pa so spet pritisnili na plin in tekme je bilo konec. Scavolini se bo v polfinalu srečal z moskovsko CSKA.
RAM JUVENTUD - ENICHEM	83:80
BADALONA — Enichem iz Livorna je bil sinoči izločen iz nadaljnjega tekmovanja za Koračev po-
kal. Naloga italijanskih košarkarjev je bila zelo zahtevna, saj so v prvi tekmi zmagali le s točko prednosti (88:87). Sinoči je bil Enichem sicer blizu uvrstitve, ki pa se mu je izmuznila za sami dve točki.
POKAL RONCHETTI
JEDINSTVO AIDA - ISKRA DELTA JEŽICA 75:73
ISKRA DELTA JEŽICA: Vangelovska 18, Alič 2, Zupan, Selt 8, Šiško, Pocrnič 5, Dornik 10, Pavlovič, Malacko 30.
TUZLA — Košarkaricam Iskre Delta Ježice se za pičlo točko ni uspelo uvrstiti v finale Pokala Liliane Ronchetti. Ježičanke so na domačem terenu zmagale s 76:75, v povratni tekmi pa so izgubile za dve točki in bile tako izločene.
Domačinke so v zelo živčni tekmi povedle v prvem polčasu in zaključile prvi del s prednostjo 10 točk. Slovenske košarkašice so v 30 minuti zmanjšale zaostanek na samo eno točko (57:58), domačinke pa so spet povedle za šest točk. Tri minute pred koncem so Ježičanke spet znižale na 71:69, več pa niso zmogle.
GEMEAZ - PRIMIZIE	56:49 (21:25)
MILAN — Košarkarice Primizie iz Parme so si z zmago tudi v povrati tekmi proti milanski ekipi Ge-meaz prislužile vstop v finale Pokala Ronchetti. V prvi tekmi je ekipa iz Parme slavila z izidom 79:73.
V	nogometni A in B ligi izključenih 27 igralcev
Disciplinska komisija italijanske nogometne A in B lige je izključila 15 nogometašev v A ligi in 12 v B ligi. V A ligi bodo za eno kolo počivali Righetti (Lecce), Bergodi (Lazio), Carbone (Bari), Caricola (Genoa), Carnevale (Napoli), Co-lantuono (Ascoli) Corradini (Napoli), De Marchi (Bologna), Joao Paulo (Barij, Kubik (Fiorentina), Marino (Lecce), Paga-nin (Udinese), Piccioni (Cremonesej, Serena (Inter), Zenga (Inter).
V	B ligi je bil med drugimi izključen tudi nogometaš Triestine Trombetta. Le-ta bo počival za eno kolo. Prav tako za eno kolo so bili izključeni še Fortunato (Como), Centi (Como), Vincenzi (Barletta), Apolloni (Parma), Gadda (Ancona), ManicOne (Foggia), Marcato (Barletta) Mapro (Catanzaro), Murelli (Padova), Pedone (Barletta) in Silenzi (Reggiana).
Voditelj Barlette lacomino je bil izključen do 31. marca.
Ob teh je disciplinska komisija odredila tudi sledeče denarne kazni: v A ligi bo morala Roma plačati 30 milijonov globe, Bari 9 milijonov, Inter osem, Ascoli pet, Fiorentina, Lecce, Sampdoria in Udinese pa vsak po 3 milijone lir. V B. ligi bo morala Padova plačati 7 milijonov in pol lir, Barletta pet milijonov, Brescia in Reggiana dva milijona in pol, Como, Licata in Messina pa bodo morali plačati vsak po milijon lir.
V Tržiču dobra igra Minska in Triestine
TRIESTINA - DINAMO MINSK	1:2 (1:2)
STRELCI: Lerda v 15', Marxell v 25' in Gomorov v 33'
TRIESTINA: Gandini, Costantini (Butti od 46), Cerone (Di Benedetto od 28'), Papais (Trombetta od 46 ), Lenarduzzi, Di Rosa, Danelutti, Terraciano (Dussoni od 28 ), Russo, Catalano (Pasgualini od 46'), Lerda (Rizzioli v 15').
DINAMO MINSK: Kurbiko (Sašunkjevič), Rodnenjok, lesun, Sekorsky, Demidov, Široki (Jaksmiovič), Antonivič, Gomonov, Šalimo, Metlitski, Marxell.
SODNIK: Baldas (Trst). KOTI: 5:1 za Dinamo.
TRŽIČ — Pred maloštevilnimi gledalci je Triestina v prijateljski tekmi s sovjetskim prvoligašem iz Minska doživela tesen poraz. Prvi polčas je bil resnično dopadljiv. Sovjeti so igrali zelo agresivno in napadalno, a Triestine je izvedla vrsto organiziranih protinapadov. V drugem polčasu pa je tehnična raven tekme precej upadla, predvsem zaradi vstopa na igrišče številnih rezervnih igralcev na obeh straneh.
Povedli so Tržačani po lepi osebni akciji Lerde, ki je preigral nekaj branilcev, in znotraj kazenskega prostora z natančnim strelom ukanil vratarja. Minsk je izenačil po desetih minutah, ko se je Maxell po dolgi podaji Antonoviča znašal sam pred Gandinijem in ga premagal. Tudi tretji zadetek je padel v prvem polčasu, dosegel pa ga je Gomonov z močnim diagonalnim strelom po predložku Antonoviča s strani.
Po šestih letih se je vrnil v ČSR
Navdušenje za Lendla
Med dvema ognjema ŠŠT
V	soboto bodo znani finalisti
V	soboto, 3. marca, se bo nadaljeval turnir v igri Med dvema ognjema, katerega prireja Športna šola Trst vsako leto v okviru osnovnošolske olimpia-de. V Borovem športnem centru bo na sporedu kar šest tekem in sicer naslednje: 15.00 Milje - Širok, 15:30 Finžgar - Stepančič, 16.00 Bazoviški junaki - Grbec, 16.30 Milčinski - Grbec, 17.00 Milčinski - Bazoviški junaki, 17.30 Ribičič - Župančič.
Grbec, Bazoviški junaki in Milčinski se bodo potegovali za dokončno razvrstitev na lestvici od 7. do 9. mesta, Milje in Širok pa od 5. do 6. mesta. Ostale štiri šole pa se bodo v preostalih dveh tekmah potegovale za uvrstitev v finale. Vanj se bosta namreč uvrstila oba zmagovalca, poraženca pa bosta prišla v mali finale. Obe finalni tekmi bosta na sporedu maja meseca.
-boj-
PRAGA — Ivan Lendl se je po šestih letih spet vrnil v rodno Češkoslovaško in se v ekshibicijskem srečanju v Pragi pomeril s tamkajšnjim državnim prvakom Miroslavom Mečirom ter ga premagal s 6:4, 3:6, 6:2. Srečanju je prisostvovalo 14 tisoč navdušenih gledalcev, med katerimi so bili tudi vsi naj višji predstavniki oblasti, kot sta predsednik Vaclav Havel in predsednik parlamenta Aleksander Dubček.
Lendl se je vrnil v ČSR na povabilo predstavnikov »foruma«. Podprl je politične spremembe, ki so nastale v državi, a se kljub temu ne misli odpovedati ameriškemu državljanstvu, za katerega je zaprosil, dobil pa naj bi ga leta 1992. Potrdil je, da dotlej ne namerava braniti barv ČSR v dvobojih za Davisov pokal, pač pa upa, da bo kot član reprezentance ŽDA lahko nastopil na olimpijskih igrah v Barceloni.
Celoten izkupiček ekshibicijskega srečanja z Mečirom je namenjen iz-gradni neke otroške bolnišnice.
Se Shaw vrača v ZDA?
BOSTON — Kot trdijo v ZDA, ne bo mladi up ameriške košarke Brian Shaw obnovil pogodbe z rimskim klubom II Messaggero (baje so mu za eno sezono ponudili milijardo in tristo milijonov lir), a bo v prihodnji sezoni spet igral za NBA ekipo Boston Cel-tics. Shaw naj bi izjavil, da mu je igranje v Italiji zelo koristilo, a njegov cilj je vseeno v nastopanju v ameriški profesionalni ligi.
Scoglio ostaja v Genovi
GENOVA — Trener Genoe Franco Scoglio je demantiral časopisno novico, po kateri naj bi v prihodnji sezoni prevzel vodstvo Napolija. Nasprotno naj bi se že dogovoril s predsednikom Spinellijem za obnovitev enoletne pogodbe z genovskim prvoligašem.
S stisnjenimi zobmi skozi cil do svetovnega rekorda na 1.500 m
Takole, s stisnjenimi zobmi in z zadnjimi močmi si je britanski srednjep p gaš Peter Elliot v Sevilli prisvojil svetovni dvoranski rekord v teku na L metrov. Razdaljo je pretekel v 3'34"21. Prejšnji rekorder je bil last Mark 0’SuIlivana s časom 3'35”06.
V košarkarskem promocijskem prvenstvu m Goriškem
ob robu nogometnih igrišč
Domovci drevi z vodilnim
Drevi bodo košarkarji Doma Gome-tal gostili prvouvrščeno moštvo letošnjega promocijskega prvenstva Igc iz Štarancana. Srečanje bi morali odigrati v soboto, vendar so zaradi nerazpo-ložljivosti telovadnice sklenili tekmo izpeljati že drevi. Domovci so v prejšnjem kolu na domačih tleh nerodno izgubili proti drugouvrčeni ekipi Albe San Marco iz Krmina, saj so bili popolnoma enakovreden nasprotnik vse do končne minute srečanja. Kljub vsemu so igralci zadovoljili, že drevi pa bodo imeli priložnost dokazati, česa so res zmožni.
Igralci iz Štarancana so prejšnjo nedeljo nasuli ekipi Primisa kar 117 točk, bivši domovec Nanut je v srečanju dosegel kar 55 točk. Ali bo tudi proti nekdanjim soigralcem tako blestel? To bomo lahko videli drevi ob 19.45 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, (af)
DRŽAVNI MLADINCI
JADRAN FARGO - ARDITA 92:101 (50:49)
JADRAN FARGO: Oberdan 24 (3:4), Sterni 23 (1:3), Gherli 2, Lesizza 6 (2:4), Sosič 6 (0:2), Stanissa 31 (0:1)
PROSTI METI: 6:14. TRI TOČKE: Oberdan 1, Stanissa 1.
Po vrsti uspešnih nastopov so Jadra-novi mladinci izgubili doma proti skromni Arditi iz Gorice. Jadranovci pa so tokrat nastopili še v bolj okrnjeni postavi kot sicer, saj sta tokrat manjkala še Marco Crisma (zbolel je za norice) in Martin Pertot, ki se je v nedeljo poškodoval na tekmi članov v Vicenzi.
V taki postavi pa resnici na ljubo niso mogli kaj dosti niti proti povprečnemu nasprotniku, saj so se morali čuvati pred osebnimi napakami, tako da so bili v obrambi precej pomanjkljivi.
Tako v prvem kot v drugem delu tekme so naši lepo reagirali, nadoknadili so precejšen zaostanek, več pa niso zmogli. Od posameznikov bi tokrat zlasti omenili Rudija Stanisso in Aleša Sternija.
(jan)
DEŽELNI KADETI
DOM - ISONZO 66:80	(28:34)
DOM: Pečanac 15, Silič 14, Pavšič, Spacal 6, Bordon 24, Covi 2, Zavadlav 5, Primožič, Lo Grasso.
PON: Pečanac (32'). ON: Dom 26, Polisportiva 21. 3 TOČKE: Silič in Pečanac 1.
V	soboto so domovci nastopili v popolni postavi, vendar to ni zadostovalo, da bi dosegli novi prvenstveni točki. Nasprotnik je vseskozi zasluženo vodil. Gostje so izkoristili dejstvo, da je obramba belo-rdečih delovala slabo in neurejeno. V napadu so Sicer Brumnovi varovanci nekoliko bolje zaigrali, kljub požrtvovalni igri pa jim ni uspelo spremeniti potek in izid srečanja.
(Saša Primožič)
NARAŠČAJNIKI
KONTOVEL - POGGI 98:89 (46:30)
KONTOVEL: Budin 50, Križman 20, Čeme 10, Spadoni 11, Emili 6, Cinger-la 1.
PON: Cingerla (35), Budin in Černe (40). TRI TOČKE: Budin in Križman 1.
V	tej tekmi so Kontovelci vedno vodili brez večjih problemov. Le v obrambi so imeli nekaj več težav zaradi velikega števila osebnih napak. Nasprotniki so se jim najbolj približali v 15. minuti drugega polčasa, ko je bil rezultat 80:78 za Kontovelce. Toda v nekaj minutah so naši fantje vzpostavili varnejši rezultat 90:80.
Najboljša med Kontovelci sta bila Budin in Križman, ki si res zaslužita posebno pohvalo.
(Černe Dean)
Trmka teniška vrsta mder 12 ugnala Pordenon
V	nedeljo je bila prva deželna faza teniškega ekipnega tekmovanja za Pokal pokrajin, ki je namenjeno fantom in dekletom izpod dvanajstih let. Tržaška vrsta se je v San Vitu al Tagliamento pomerila z reprezentanco pordenonske pokrajine. Tržaško ekipo so sestavljali: Aleš Plesničar (Gaja), Massimo Pelicetti in Tiziano Del Degan (TCT) in Fabrizio Ribarich (A1T) ter Erika Race (Gaja) in Elena Flo-ramo (ATO). Tem se bo v nadaljevanju pridružila še gajev-ka Martina Kufersin, ki si je kot ostali dve dekleti uvrstitev v ekipo zagotovila z uspešnim nastopom na selekcijskem treningu. Selektor zbrane vrste je prof. Boris Košuta, ki skrbi za agonizem pri gropajsko-padriški Gaji. Lep uspeh gajevcev torej, kar gre predvsem v zadoščenje mladim tek-liovalcem in učitelju, čeprav so morali tudi letos vaditi v Neprimernih pogojih.
V	nedeljskem prvem srečanju proti Pordenonu so Košu-tovi varovanci slavili zmago s končnim 4:1. Posamezni rezultati so bili sledeči: Pelicetti - Venturuzzo 6:1, 6:2,- Erika Race - Daponte 1:6, 4:6: Floramo - Padovan 6:2, 6:4; Plesničar - Gabelli 6:1, 6:2; Del Degan-Ribarich - Gabelli-Rampogna 6:2, 5:7, 6:4.
S to zmago so si priborili pravico do nastopa na turnirju v Brixnu, kamor bodo odpotovali iz naše dežele še predstavniki goriške pokrajine, ki so premagali Videm. V Brix-ftu se bodo Tržačani pomerili z bocensko reprezentanco, .^Hčani pa s tridentinsko. Finalista tega turnirja bosta na-t tedovala v šestnajstino finala tekmovanja, ki zavzema vse ualijanske pokrajine.
Številne pobude odbora Nogometnega kluba Bor
Tmir, sap in SP i Im
Vzporedno s pričetkom spomladanskega dela prvenstva cicibanov so odborniki Nogometnega kluba Bor začrtali tudi program svojega delovanja in pobud do poletja.
Zelo aktivni in požrtvovalni Borovi nogometni delavci bodo tako že 29. aprila priredili 2. izvedbo mednarodnega turnirja za cicibane.
Tekmovanja na igrišču stadiona 1. maj se bodo letos, poleg Borove ekipe, predvidoma udeležile še ekipe Basaldella calcio (to je podružnica prvoligaša Udineseja), koroške slovenske vrste SAK iz Celovca in Ilirije iz Ljubljane. Po lanski zelo uspeli izvedbi je tudi tokrat pričakovati, da bo imel turnir svoj odmev, tudi zaradi zelo posrečene izbire nastopajočih društev, ki so odraz nogometnih šol treh držav.
Dvanajstega in 13. maja bo nato NK Bor na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici priredil svojo prvo šagro, a verjetno najodmevnejša pobuda je organizacija avtobusnega izleta v Milan na ogled tekme svetovnega prvenstva med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. Društvo si je že zagotovilo vstopnice za to srečanje, kar ni od muh, če vemo, da si mora vsak posameznik za vsako skupino »mundiala« nabaviti »paket« petih tekem (tudi če ga zanima le ena), kar seveda stane precej več. V društvu pravijo, da je zanimanje za to pobudo precejšnje, zato je treba z vpisom v tajništvu Bora (od 17. do 20. ure) pohiteti.
Mali Borovi nogometaši so pod vodstvom svojega trenerja prof. Verdenika pozimi vestno in redno trenirali in obeta se, da bodo do konca sezone igrali še uspešneje kot doslej.
E Kralj o neuspehih Primorca
Medtem ko je bila v 2. amaterski ligi nedelja za naše ekipe s Tržaškega nadvse uspešna (kljub temu, da so igrale proti močnim nasprotnikom) so se v 3. ligi pusta lahko veselili samo gajevci, saj so Brežani, krasovci in Trebenci premagani zapustili igrišče. Nemara še najbolj zaskrblja zdajšnji položaj trebenskega Primorca, ki jev nedeljo izgubil četrtič zapored. Če k temu dodamo še, da so Trebenci doslej v 18 tekmah zbrali le 13 točk, da so na spodnjem delu lestvice in da so zadnjič zmagali 19. novembra lani, ko so v gosteh premagali prav prihodnjega tekmeca Romano, je jasno, da je ekipa v krizi. Take situacije navijači Primorca že dolgo ne pomnijo. Letošnje je eno najslabših, če že ne najslabše prvenstvo tre-benske enajsterice, ki igra v sklopu amaterskih prvenstev že 24 sezon (21 v 3. in 3 v 2. AL). Slabše se je Primorcu godilo le v prvih dveh sezonah (66/67 in 67/68), ko so Trebenci obakrat obtičali na predzadnjem mestu lestvice, a takrat jim ni bilo kaj očitati, ker so bili pač novinci. Dodali bi še to, da so v sezoni 79/80 v 30 tekmah prvenstva 2. AL zbrali le 16 točk, zasedli zadnje mesto in izpadli iz lige. Odtlej so bili vedno med protagonisti prvenstev 3. AL, saj jim je kar trikrat (82/83, 86/87, 88/89) za las spodletel prestop v višjo ligo, zgubili so namreč vse tri odločilne tekme (Aurisina, CGS, Moraro) za napredovanje v 2. AL.
Tudi letos so Trebenci startali kot favoriti, vendar jim že od samega začetka ni šlo najbolje. Govoric in polemik na račun Primorca v teku prvenstva seveda ni manjkalo. Zato smo se tokrat pogovorili z veteranom ekipe Edvinom Kraljem, ki igra v članski ekipi že 14 sezon zaporedoma. Edvin je doslej skupno odigral 265 prvenstvenih tekem v članski ekipi. K tem pa treba dodati še tri odločilna srečanja za prestop v višjo ligo. Edvin torej prav dobro pozna ambient Primorca, o letošnjih težavah pa meni takole:
»Upoštevajoč, da smo startali kot favoriti, moram priznati, da smo dobesedno odpovedali. Iskati opravičila .ali izgovore je skoraj smešno. A res je, da smo se od samega začetka prvenstva znašli brez napadalcev. Husu je namreč prestopil k Opicini, nadomestil gia je Leghissa, ki pa je igral le prve štiri tekme. Zaradi obveznosti do povratnega dela prvenstva ni bilo Facchina, ki je prav tako igral le 4 tekme. Prav v povratnem delu pa smo zgubili še Muleja. Skratka, dali smo le 13 golov (v šestih tekmah povratnega dela le 2). To je delno opra-
vičilo za naše res katastrofalno prvenstvo.«
Kako pa so navijači reagirali na vaše neuspehe?
»Naši navijači se seveda ne razlikujejo od ostalih. V bistvu se čudim, da nam kljub slabim rezultatom sledijo v še tako velikem številu. Mnogokrat so pač kritični do trenerja, a mislim, da ta ni prav nič kriv. Prepričan sem, da’ bo Lugnan vodil ekipo tudi prihodnje leto. Za neuspehe smo krivi nogometaši. Navijači so pač taki, da najraje kritizirajo poteze trenerjev.«
Do konca prvenstva vas čakata še derbija (Breg, Gaja) in tekmi z ekipama, ki vama sledita na lestvici (Romana, Hermada). Kaj napoveduješ?
»Vsako predvidevanje se mi zdi odveč, ker smo letos prevečkrat razočarali. Priznati moram, da v taboru Primorca vsi nestrpno pričakujemo konec tega prvenstva v prepričanju, da prihodnjo sezono spet združimo moči in povrnemu Primorcu mesto, ki mu pripada. Pred nami je dovolj časa. Seveda bomo morali v poletnem obdobju požreti tudi marsikatero, sicer upravičeno, kritiko zaradi letošnjega povprečnega prvenstva. Nogomet ima veliko ljubiteljev, saj je najpopularnejša športna panoga, zato so pohvale in kritike neizogibne, treba je le vztrajati.« (B. Rupel)
Disciplinski ukrepi: izključeni 4 zarjani
Deželna nogometna disciplinska komisija je včeraj med drugimi podvzela sledeče ukrepe: nogometaša Zarje Paolo Tognetti in Stefano Zeugna sta bila izključena za eno kolo zaradi izključitve, druga dva nogometaša ba-zovske enajsterice, Adriano Borelli in Massimo Samez, zaradi četrtega opomina. Za dve koli je bil izključen nogometaš Vesne Gianfranco Leonardi, njegov soigralec Fabrizio Papini pa je bil izključen za eno kolo.
Tržaška pokrajinska nogometna disciplinska komisija je med drugimi obravnavala vprašanje v zvezi s tekmo začetnikov Breg - Opicina. Tekme pretekli teden niso odigrali, ker se je Bregova ekipa predstavila na igrišču s samo šestimi nogometaši. Disciplinska komisija je dodelila zmago Opicini z 2:0, Bregu pa je odvzela eno točko na lestvici. Po tej tekmi je Breg izpisal ekipo začetnikov iz nadaljnjega prvenstva, zaradi česar je disciplinska komisija odločila, da bodo ekipe, ki bi se morale po prvotnem koledarju še srečati z Bregom, počivale.
Zimske športne igre preložene za nedoločen čas
Muhasta zima nam je pošteno z Sopla. Ni kaj, snega ni in ni in < 'jorjetno ne bo, zato odgovornim srti farskega odseka SPDT ni preosta ^ogega, kot da odložijo datum lete ‘Rth 24. zimskih športnih iger. Odg Y°rni za smučarski odsek Pavel Fc
se je, po zadnjem osebnem oglet smučišč na Zoncolanu, moral vdati “Sodo in se z žalostjo v srcu odloč a ° tem poroča odboru SPDT, ki ovzel odločitev, da zimske športi Sre odloži za nedoločen čas. bfZ' rnarca, kot napovedano, iger i . ‘ rachin pa vendarle goji še rah Panje, da bodo igre izpeljali kdaj k v tei troski sezoni. Prevladu prepričanje, da ne bomo tai se h° Pre^rveli letošnje zime in < np , n.a nas usulo še kaj snega, če : k .no; hujšega. Smučarji torej i drf,° Prišli na svoj račun in če ne 1 3e kate'- b° skušalo SPDT priprav ZeČa, }ziet na sneg, v tem prime Io daleč in zelo visoko. (L. A )
pustovanje tržaških planincev
diheS ^ažen trud požrtvovalnih ml 0rj„ Planincev, članov mladinsket ČQni° SkDT, je bil zelo slabo popi niza y?estransko so se trudili za org niJ~cll° tradicionalnega planinskec Jtp na pustni ponedeljek v Dijd tripi' darnu, odziv pa je bil, kljub t dom reklami, bolj pičel. V Dijaške Drn^i ?.e ie zbralo le nekaj zvest trilnn- lev SPDT in manjše števi Cer ;ltlcev- Mladi organizatorji so s nali a<~unali na uspeh, niso pa rači ki "a Pstro konkurenco Agropopo m^prnegrnu veliko mladeži v Zg Pie«!,, - ve na planinskem pustne le tičiS1Cer. nl manjkalo, manjkalo p dovni° Prpetno ozračje splošnega z\ da n'a Prirediteljev, ko ugotovij a im gre vse kot po olju. kšnr, b?d°če bo treba pretuhtati h ba t drugo rešitev, čeprav se bo tr Piam Pdpovedati dolgoletni tradici lje^	Plesa na pustni poned*
Zimski pohod na Snežnik
n(?ja.ll: marca je napovedan tradicii ni zimski pohod na Snežnik, ki g
vsako leto pirireja Planinsko društvo Ilirska Bistrica. Zimskega pohoda se običajno udeležuje tudi veliko število članov SPDT in ga bo letos, kot običajno, vodil odbornik Mario Milič (tel. 229258). Upoštevajoč letošnje zimske razmere bo tradicionalni pohod pravzaprav le sprehod na vrh Snežnika, na katerega vabimo vse tržaške planince in prijatelje SPDT. (L. A.)
Občni zbor SPDT
Zavrtelo se je kolo časa in kmalu bo leto od zadnjega občnega zbora SPDT. Odborniki se v teh dneh trudijo in pripravljajo podrobna poročila za občni zbor, ki bo v petek, 23. marca. Gre za enoletni obračun opravljenega dela, za stvarno, kritično oceno storjenega in za načrte, kaj misli SPDT storiti v bodočnosti, zato je zaželena prisotnost vseh članov. Odbor namerava tudi vnesti nekatere popravke v statut društva, zato bo, pred rednim, še izredni občni zbor z eno samo točko dnevnega reda in sicer: spremembe statuta. Že sedaj vabi društvo vse čla-
ne SPDT, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora 23. marca. (L. A.)
»V hribih se dela dan«
Vsi člani in prijetelji društva, ki so 15. februarja prisostvovali predvajanju treh prvih delov televizijske nadaljevanke »V hribih se dela dan«, so se pohvalno izrazili in so bili navdušeni, da je SPDT pripravilo nekaj, kar ni običajno predavanje v pravem pomenu besede. Na vrsti je sedaj drugo predvajanje televizijske nadaljevanke, in sicer v četrtek, 15. marca, prikaz slovenske planinske poti od Jezerskega do Črne prsti. SPDT vabi vse, 'zlasti tiste, ki so si ogledali prvi del, da si ogledajo tudi nadaljevanje. S predvajanjem zadnjih dveh nadaljevank televizijske dokumentarne oddaje, bo SPDT 5. aprila zaključilo to serijo in tedaj povabilo na razgovor režiserja Staža Potočnika in še druge izvajalce te izredno uspešne televizijske oddaje. (L. A.)
Občni zbor Planinskega društva v Sežani
Prejšnji ponedeljek so se sežanski planinci zbrali v telovadnici šole »Srečko Kosovel« na svojem rednem vsakoletnem občnem zboru. Po začetnih formalnostih z izvolitvijo predsedstva občnega zbora, verifikacijske in volilne komisije, je dosedanji predsednik Jože Šonc podal izčrpno poročilo o delovanju sežanskega planinskega društva, ki je bilo zelo plodno. Zlasti uspešni so bili mladinski odseki, alpinistični in skupine cicibanov planincev na posameznih šolah na območju sežanske občine
Sledili so pozdravi predstavnikov sosednjih planinskih društev in predstavnika občine Sežana, nakar se je razvila živahna in v nekaterih trenutkih polemična razprava predvsem glede vprašanja gradnje koče na Vremščici in varstva narave. Mnogi prisotni so imeli namreč več tehtnih pripomb o varstvu narave in okolja, zlasti v zvezi z obsodbe vrednim obnašanjem nedeljskih izletnikov, predvsem iz Trsta, ki se s terenskimi vozili podijo po travnikih, planjavah in gozdnih stezah na Slavniku in Vremščici, pri čemer povzročajo veliko škodo. Nekateri prisotni so bili mnenja, da morajo pristojne oblasti izdati primerne ukrepe za prepoved divjega vozarjenja in trganja cvetic.
Sledile so volitve in sežanski planinci so za predsednika svojega društva spet potrdili Jožeta Šonca. (L. A.)
Skupščina tudi v Novi Gorici
V ponedeljek, 5. marca 1990, bo 41. redni letni občni zbor Planinskega društva Nova Gorica. Poleg poročil predsednika in vodij odsekov ter diskusije, ki naj bi sledila, bodo na zboru podelili tudi priznanja. Ob koncu bo še krajši kulturni program, ter prikaz diapozitivov o Krnskem pogorju in Dolini Soče. Občni zbor bo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, pričel pa se bo ob 19. uri.
(Ervin Čurlič)
Na sliki (foto L. Abram): izletniki v Brgudcu
Športni stiki ob meji
Novogoričanke pri 01ympii
Po gostovanju v Sežani je ženska ekipa 01ympie gostila mlado ekipo Nove Gorica. Trenerja sta preizkusila vse igralke, zmaga pa je zasluženo odšla v Novo Gorico. Razen prvega seta, katerega je zasluženo dobila 01ympia, so prevladovale tehnično boljše podkovane Novogoričanke. Igralke 01ym-pie so po zmagi v prvem setu precej popustile in napravile preveč napak, predvsem v obrambi. V razgovoru, ki je sledil srečanju so si bili člani obeh društev enotni, da je potrebno s takim načinom sodelovanja ob meji tudi v bodoče nadaljevati.
OLVMPIA - NOVA GORICA ml. 1:3
(15:11, 7:15, 12:15, 9:15)
OLVMPIA: Bertolini, Antoni, Brisco, De Biasi, Bratina, Fičur, Bevilagua, Zotti, K. in A. Corsi.
O.K. NOVA GORICA: Bernard, Lavrenčič, Cotič, Šibov, Pojavnik, Kavčič, Bašin, Kette, Okroglič, Lisjak.
(EZA)
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 1. marca, ob 20.30 na sedežu ŠD Breg seja odbojkarske komisije.
SMUČARSKI ODSEK SPDT sporoča, da je zaradi pomanjkanja snega prisiljen prenesti na kasnejši datum izvedbo zimskih športnih iger. Novi datum bo javljen, čim se popravijo smučarske razmere.
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu.
PLANINSKI ODSEK SK DEVIN vabi na tradicionalni zimski pohod na Rihovo peč (avstrijska Koroška) v nedeljo, 4. marca, z osebnimi avtomobili in z društvenim kombijem. Za informacije tel. Brunu Škerku na št. 200236.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000,- din), polletno 390,- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri' oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
četrtek, 1. marca 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Slabo vreme z močnim vetrom tudi v Italiji povzročilo veliko materialno škodo
Tragičen obračun divjanja uragana Viviana za danes pa že predvideno novo poslabšanje
LONDON — V severni Evropi vlada še vedno preplah zaradi izredno slabega vrmena, ki je v zadnjih dveh dneh povzročilo smrt najmanj 62 ljudi. Največ mrtvih (18) je bilo v Veliki Britaniji, 16 v Franciji, 13 v ZRN, 6 v Belgiji, 5 v NDR in po 2 v Švici in na Nizozemskem. Vremenoslovci namreč napovedujejo, da naj bi te države že danes prizadel nov uragan, ki naj bi poleg orkanskega vetra prinesel tudi hudo deževje, temu pa naj bi sledil hud mraz, ki naj bi pomenil, da bo zima letos vsaj še enkrat pokazala zobe.
Napoved o novem poslabšanju vremena že povzroča pravo paniko po starem kontinentu, medtem pa reševalne ekipe in strokovnjaki pripravljajo prva poročila o škodi, ki jo je povzročil uragan Vivian. Materialno škodo cenijo na več milijard dolarjev. Nedvomno je bila pri tem Velika Britanija najbolj prizadeta, saj je tako na primer samo v VValesu morje poplavilo
osem kilometrov dolg in štiri kilometre širok pas ozemlja. Orkanski veter je bil značilen za Francijo in ponekod , kot na primer v Etretaju (na sliki AP), je pihal s hitrostjo 202 kilometra na uro. Povsod pa je bilo tudi precej težav v prometu.
Slabo vreme pa ni prizaneslo niti Italiji. Veter je povzročil več prometnih nesreč, pri tem pa sta dve osebi izgubili življenje. Tako je v Catanii neka ženska zaradi vetra trčila v drevo in bila na mestu mrtva, v Basilicati pa je strahovit veter dobesedno odnesel z mostu neki kombi, ki je padel približno 100 metrov globoko, v razbitinah pa je umrl mlad šofer iz Tre viša. Močan veter, ki je ponekod precej presegel 100 kilometrov na uro, je povzročil tudi veliko materialno škodo. Odkritih je bilo na desetine streh in izruvanih precej dreves, ki so ponekod povzročila tudi hude težave v cestnem prometu.
n 11 t
1 r <
n

; ~~~
W-
'A
Bivši šef MI5 naj ne bi bil sovjetski vohun
LONDON — V Veliki Britaniji je izredno pozornost javnosti vzbudil Intervju polkovnika Olega Gordievske-ga, najvišjega oficirja KGB, ki je kdajkoli pobegnil na Zahod. Ta je pred TV kamerami BBC in za Times ter Time izjavil, da nekdanji vodja britanske protiobveščevalne službe M-5 Roger Hollis ni bil znameniti sovjetski vohun med britanskimi obveščevalci. Te njegove trditve pa so v velikem nasprotju s številnimi izjavami bivših obveščevalcev, ki so trdili, da naj bi bila Hollisova služba vpletena v prizadevanja KGB, da kompromitira nekdanjega laburističnega premierja Harolda Wilsona, vpletena pa naj bi bila tudi v smrt Hugha Gaitskilla, Wilsonovega predhodnika na čelu britanskih laburistov.
Mnogi so prepričani, da je polkovnik Gordievski, ki je bil kar 13 let dvojni vohun, te izjave dal v sodelovanju z britanskima obveščevalnima službama M/5 in M/6, ki sta v zadnjih letih izgubili precej svojega ugleda s knjigami, ki so jih kljub odločnemu nasprotovanju britanskih oblasti izdali bivši obveščevalci. Največ prahu je dvignila knjiga Spycatcher (Lovec na vohune), v kateri bivši vohun Wright trdi, da naj bi bil prav Roger Hollis glavni junak Le Carrejevih romanov, v katerih je opisan vohun KGB kot človek, v katerega ni mogoče posumiti. In Wright trdi, da je kot šef M/5, Hollis tak človek nedvomno bil.
V resničnost trditev Olega Gordiev-skega pa dvomijo tudi v parlamentarnih krogih. Tako je parlamentarec Ed-ward Leadbitter, ki je britansko javnost pred časom seznanil, da je sir Anthony Blunt, ki je bil zadolžen za urejanje kraljeve pinakoteke, sovjetski špijon, takoj komentiral te trditve bivšega polkovnika KGB in izjavil, da lahko »le naivnež verjame besedam človeka, ki je lagal toliko let, izdal svojo domovino in bi zdaj po nekaj letih molka rad učil druge, v kaj smejo verjeti in v kaj ne.«
Končno izstrelili shuttle Atlantis ki bo ponesel v vesolje »vohuna«
CAPE CANAVERAL — NASA je petkrat zaporedoma prekinila vzvratno štetje in šele včeraj, to je ob šestem poskusu, so izstrelili v vesolje shuttle Atlantis. Na krovu je pet astronavtov, najuglednejši »potnik« pa je vohunski satelit, ki ga je naročil Pentagon.
Elektronika na najvišji ravni naj bi pomagala ameriškim vojaškim vrhovom pri sestavi ažurirane mape sovjetskih vojaških oporiščih. Satelit je seveda ameriška tajna, vendar so opazovalci izrazili prepričanje, da gre za modernejšo verzijo vojaškega satelita KH-11, čeprav se nekateri ogrevajo bolj za varianto AFP-731, ki ima tako »dolga« elektronska ušesa, da lahko iznad oblakov prisluškuje normalnemu razgovoru ali telefonskemu pogovoru, in tako »velike« oči, da prebira dnevnik (Pravdo), ki ga kdo drži v roki. Tudi v popolni temi.
Strokovnjaki nemočni pred vremensko zmešnjavo
NEW ORLEANS — Klimatske spremembe, katerim smo po vsem svetu priča v zadnjih desetih letih, so bile predmet obravnave na simpoziju klimatologov in raziskovalcev, ki je bil v Nev/ Orleansu. Znanstveniki pa so morali tokrat kloniti pred tem pojavom in priznati, da ne morejo ugotoviti, kaj dejansko botruje »vremenski zmešnjavi«. Kljub visoki tehnologiji v raziskovalnih centrih na Zemlji in satelitom, ki stalno krožijo v vesolju, si ne znajo razložiti, ali so klimatske spremembe posledica ponorele narave ali pa je zanje kriv človek. Dejstvo pa je, da je položaj že tak, da je daljnoročna napoved vremena tudi na omejenem geografskem območju nemogoča.
Drugo vprašanje, ki znanstvenikom ne da spati, je pojav-tople grede. Neizpodbitno je, da ta pojav narašča, doslej pa ni še nihče ugotovil, ali je res posledica prekomernega sproščanja ogljikovega dioksida v atmosfero. Podnebje se stalno spreminja in tako bo tudi v prihodnosti, meni klimatolog David Aubrey. Na Aljaski je vedno topleje, ob severnem Pacifiku pa so temperature iz leta v leto nižje. Aubrey je s svojimi sodelavci izdelal pet računalniških modelov, ki temeljijo na istih podatkih, vendar je vsak drugače obdelan. Programi se nanašajo na vremenske spremembe v prihodnjih 50 letih, vendar so zaenkrat neuporabni pri napovedovanju vremena. Znanstveniki si namreč še niso razložili, kako oceani, oblaki, vetrovi in drugi naravni pojavi vplivajo na splošno svetovno klimatsko stanje. Ugotovili so, da se je v zadnjem stoletju poprečna temperatura na Zemlji zvišala za 0,6 stopinje Celzija, vedo, da se je količina ogljikovega dioksida v zadnjem stoletju zvišala za 25 odstotkov, vendar ne morejo še potrditi, ali je vse to pospešilo nastanek tople grede. Stari vremenski pregovori so danes skrajno nezanesljivi, a kaj, ko se ne moremo zanesti niti na računalnike.
Shuttle Atlantis ima na krovu »tajni« vohunski satelit
(Telefoto AP)
Beguncem v Bariju nudijo stalno zdravniško pomoč
BARI — V pristanišču v Bariju se nadaljuje odisejada 54 beguncev iz Indije. Namestnik državnega pravdnika je včeraj le storil korak naprej in dovolil, da nekatere začasno premestijo v neki begunski penzion, ki stoji le streljaj od pristanišča. Poleg tega so del poslopja preuredili v zasilno bolnišnico, kjer je stalno na razpolago ekipa zdravnikov. Zaradi gladovne stavke, ki jo je skupina prebežnikov začela v ponedeljek, obstaja nevarnost, da bi se zadeva še bol] zapletla. Kot smo že poročali, so nekateri begunci odločili, da ne bodo zaužih drugega, razen nekaj požirkov slane vode. Prejšnjo noč je potrebovalo zdravnik ko pomoč devet oseb. Zdravniki so jim ugotovili hudo dehidracijo, nizek krvi1' pritisk in črevesne krče, zato so bili primorani nekatere primerno nahraniti. P°t zdravniškim nadzorstvom je tudi ženska, ki pravi da je v drugem mesecu nosečnosti.	, 7
Včeraj je policija dovolila mlademu beguncu iz Bangladeša, da se sreča novinarji. V slabi angleščini je povedal, da se prišteva med politične preganjalce saj je nasprotnik bangladeške vlade. Če bi se vrnil v domovino, bi ga gotovo obsodili na smrt, v Italijo pa je prišel ilegalno, ker je med begom iz Bangladeša izgubil potni list, preden je prišel v Bari pa je nekaj časa prebil v Libanonu. Prav dejstvo, da nekateri od 54 beguncev niso nikoli stopili na grška tla, je krivo, da so grške oblasti zavrnile potnike na trajektu Europa II. Včeraj pa je pnsio potrdilo, da bo Grčija sprejela samo tiste begunce, ki so se v tej državi tudi vkrcali na ladjo za Bari.
Karmeličanke iz Auschwitza začasno v gosteh v Vatikanu
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je menda kar sam poskrbel za sprejemljivo rešitev vprašanja samostana v Auschwitzu. Karmeličanke, ki živijo tam, bodo namreč zapustile Poljsko in se preselile v Vatikan, kjer bodo ostale dokler ne bodo na Poljskem zgradili novega poslopja, v katerem si bodo karmeličanke lahko uredile nov duhovni dom.
Papež je tako z enim samim zamahom začasno rešil vprašanje, ki mu je bil pravi trn v peti, še posebno po nastopu poljskega primasa Glempa. Slednji je brez slehernega občutka za spravo in strpnost zagovarjal obstoj katoliškega samostana v kraju, ki ga svetovna židovska skupnost priznava za spomenik milijonom nedolžnih žrtev nacističnega terorja.
Poljska katoliška Cerkev je večkrat odločno nastopila proti »nasilnim židovskim skupinam«, ki so se zavzemale za »nevtralnost« taborišča v Auschwitzu. Celotno afero pa je sprožila pred štirimi leti skupina belgijskih Židov, ki se je prišla poklonit spominu svojih sorodnikov. Svojim verskim zastopnikom so po obisku izrazili začudenje nad tem, da je v kraju, kjer bi morala vladati samo molk, katoliški samostan.
Po daljši in večkrat ostri izmenjavi mnenj je Vatikan le pristal na nakup zemljišča v bližini kraja, kjer je sedaj samostan, vendar zunaj meja koncentracijskega taborišča. Novo stavbo seveda komaj gradijo, zato je obstajal problem redovnic, ki jih niso hoteli več v Auschwitzu. Za sedaj je tudi to vprašanje rešeno, najavljajo pa se že polemike o novem samostanu.
Ideobška neoporečnost za kitajske oficirje
PEKING — Politični urad kitajskega vojaškega generalnega štaba je objavil nova pravila o vojaški karieri. Pravila temeljijo predvsem na ideološki neoporečnosti posameznikov, ki želijo postati oficirji. Pravilnik med drugim večkrat omenja in poudarja absolutno potrebo po ideološki izobrazbi kadetov, kajti samo tako bo kitajska vojska kos notranjim in zunanjim sovražnikom. Skratka, kitajska vojska se mora nepreklicno vrniti v roke politično neoporečnih in popolnoma zanesljivih ljudi.
Vzrok tega že kar skrajnega poziva je brez dvoma tragedija, ki se je odigrala na trgu Tienanmen. Med demonstracijami se je namreč izkazalo, da je vojska drastično posegla samo na trgu, medtem ko je periferične študentske manifestacije opazovala z ugledne razdalje. Mnogi oficirji so se celo javno izrekli proti nasilnemu posegu in so bili za to tudi kaznovani. Deng Xiaoping je od časa študentske vstaje opravil številne zamenjave v najvišjih slojih vojaške hierarhije, predvsem pa je število vojakov skrčil na tri milijone, to je za dobro četrtino.
Aljasko sodišče obtožilo petrolejsko družbo Exxon
NEW YORK — Na Aljaski je zvezno vrhovno sodis obtožilo družbo Exxon petih kaznivih dejanj, ki naj hi J podjetje zagrešilo zoper naravno in državno bogastvo, ko ] tanker Exxon Valdez izlil v morje 41 tisoč ton nafte. ,a Odvetniki družbe Exxon so se do onemoglega trudili. bi prišlo med sodniki ter zastopniki oškodovane držaV®jjC. obtoženko do sporazuma, ki naj ne bi imel sodnih posle ^ Ves trud je bil očitno zaman, kot dokazuje dejstvo, dalca. sodniki raje prisluhnili prebivalstvu, ki mu ni bilo do nl kršnega sporazuma z družbo, ki je posredno zakrivila P tošenje dokaj obsežnega biotopa, kjer so izumrle rastno _ živali. Nesreča, do katere je prišlo 24. marca 1989 je p° .jvj čila tudi ogromno škode krajevnemu prebivalstvu, ki pretežno od ribolova.	. Dred-
Že takoj po »tragični nesreči«, kot jo je imenovat p . sednik Exxona, je družba poskrbela za čistilne akcij®' ..ag. jo stale dve milijardi dolarjev. Po včerajšnji razsodbi J kega sodišča, ki je med drugim obtožilo le druzbCLateri-osebe, ki je v vinjenem stanju upravljala tanker in ^0, alno zagrešila nesrečo, pa bi Exxonu lahko naprtili datnih 600 milijonov dolarjev globe.