Rešitev diamanta v skupni 9. in 10. štev. ,,Zvončka". U n a I V ¦ _________________I____ K o t | o , r I V r h o v e c J e s e n i č a n IAn tonFuntekl i j . i i huaournik s v i n j a [ k p e t e k I ^_—m |_____ _____ _____'^^M^J [2i e JlJ k Prav so rešili: Ciril, Milan in Branko Rode, dijaki v Ljubljani. Boža in Bojan Marokova, Dolnja Nemška vas pri Trebnjem. Rešilci rebusa v skupni 7. in 8. št. Zvončka: Zrnagoslav Pipan, učenec Ciril-Metodove šole v Roznem dolu; Maks Farkaš v Juršincih pri Ptuju; Dragica Vizjak, učcnka III. razreda v Ljubečni pri Celju; Nataša in Sonja Lapajne, učenki VI. razreda v Mekinjah pri Kamniku; Živko Lapajne, nčenec II, razreda v Kamniku, Vpliv mraza na ljudi In živali. sem odvrnil. ,Na primer, eden z znamenji Rastline pozebeio večinoma šele pri nižjih govorečih občuti naenkrat potrebo s prstom toplrnah, nego ob 0°. Vendar pa niso vse seči v nos- In nasprotnik razume to za rastline enako občutljive. Nekaterim škodi moder izrek. majhen mraz, a drugim pa šele hujši mraz. p _ — Prav hhko pozebejo rastline, ki imajo irevroce. mnogo soka osobito v spomladi. — Vendar V vjetniškem taborišču H. so se tabo- zmrzline ne pokonča vselej rastiine. Nekatere ri>čni oficirji pritoževali o neprenosljivem pozebejo le navidezno, a polagoma zopet mrazu v štabni baraki. Posebno sobo za ofi- oživijo. — Ako je korenina bolj zavarovana cirJe so označili kot popolnoma nesposobno in ostane nepoškodovana, se rastlina še opo- za bivanje, ker je tiste dni vladala toplota more, četudi so njeni deli pozeblji. — V komaJ 12 stopinj. Ali stari polkovnik se ni lakem slučaju rastlina zopet oživi, dorastejo da! prepričati. PJjuval je okoli v visokosto- ji zbujene kali, ki niso bile še prav poško- JeLem povrsmku s toplomerom v roki ln vane. — Zivali tudi niso vse enako občutljive meril toploto. .Gospoda moja", je nergal glede tnraza. — Neliatere mraz kmalu uniči, izzivajočo : ,jaz sem se osebno prepričal, da a druge so vztrajne. Pes n. pr. je v mrazu Je zadosti gorko. Ce je tukaj v obednici, zelo vztrajen. Zgodilo se je, da je neki učen- največjem delu barake, s 16stopinjami tako jak napravil glede tega razne poizkuse. Psa leP° g°rk°. se v majhni oficirski sobl z 12 je postavi! pod stekleno posodo, pod katero stopinjami tudi že prestane." La^S^S^e^^ KCiko stane dr.avo en vojaR ? trpljenju. — Mrčesi pretrpe celo do — 28» C Na to vprašanje je odgovoril na temelju brez škode, a poginejo pri __ 35° C •__ statističnih podatkov neki ruski časopis. Svojo ,,Tisočnožee' vztraja do — 50° C. Male infu- državo stane najmanj ruski vojak, namreč sorije, katere moremo opazovati le z mikro- 618 mark na leto- Za ")im Pride avstrijski skopom, prenašajo 90° C mraza. — Zname- voiak> ki stane le|no 860 mark- Francoski nito je dejstvo, da se nekatera ptičja jajčka v°iak stane Francijo 1114 mark, a nemški zamorijo pri — 2° do — 3° C mraza. Dobe 1190 mark- Najdražji lzmedvseh je angleški se pa tudi taka, ki poginejo že pri 0° C. vo)ak> ki se le nerad odreče svojira navadam. Anton Leban. Letni stroški za angleškega vojaka znašajo 2134 mark. V Rusiji je življenje poceni, a Resnična dogodbica. angleški vojak je vajen dobro živeti. Tako Zunaj na fronti se privadi nekaterim se pojavljajo veliki razločki vojnih izdatkov. burkam in nagajivostim, ki se sprejmejo z M , . . _*i«u« obojestranskitndobrodušnim smehijajem. Šele Moč 8o1nčne svetlobe. ko se pride med boljše ljudi, se zapazi, kako Rastline, ki so čez poletje v zemlji, ko nepripravne so take šale. Kosem pred kratkim najbolj solnce sije, dajo tudi najvec hranil- ¦ prišel na dopust, je bil eden prvih, ki sem nih sn0VI najmanj pa one, ki že julija za- jih srečal, gospod Franc . . . lastnik slovitih Pustijo njivo. Res je pšenica najdražja, toda tvornic za iajčna nadomestila. Brezskrbno ga vellko več hrane da na lstem prostoru rast- vprašam: BKaj, Vi ste še proti?" Ali že v iina> ki je čez celo poletje v zemlji ; pesa, naslednjcm trenutku sem se kesal te pri- krompir in turšica. Izmed vseh žit daje oves pomnje. ,,Gospod'."JTmi je zaklical z jeze še največ redilnih snovi, ker ostane do av- rdečim obrazom: .Kako se Vi drznete, kaj 8usta na nJWI- takega vprašati ?! Jaz sem se vendar pritožil." ,— , . —f Govor z znamenji. Drobtine. Nedavno smo bili priče zabavi dveh gluhonemcev na stojišču električne železnice. 13. Pogovor se je razvijal o izredni tehniki glu- .. . .. . » , honemcev skrajno živahno in roke so letale tn ?p Lh n i i „„ ' sem in tja, pri čemer sta bliskovito delala 1 «1 i» -I J - P,?Ih ^ razlitne oUaze, pogostokrat sta se tudi do- ?vofe sTce ie'ž sto tikala krajce klobukov, prsti sosejima mrz- lvoje "rce 3e clsla lično gibali, kosta delala z njimi vsakovrstna 14. znamenja. .Čudna stvar.tagovor zznamenji," ^ • » je pripomntl poleg mene stoječi prijatelj En- ... . i gelbert. .Ce tudi malokrat, pa vendar se lahko mbko oas. krivo razumeta". BKako krivo razumeta?" i— —i