VPRAŠANJA DELEGATOV, ODGOVORI DELEGATOM ŽELEZNIŠKI HRUP Na 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 9. 1976 je delegat KS Boris Kidrič, Miran Kalčič, zastavil dele-gatsko vprašanje v zvezi z neznosnim hrupom zlasti na južnem delu naše občine, ki ga povzroča način delova-nja na železniški postaji; vprašal je, kakšne so mož-nosti za omejitev tega hrupa. • Prometna sekcija 2TP Ljubljana odgovarja: Zvočni signali, ki se uporabljajo ln dajejo na žele-znica v Aoločenih primerih, so predpisanj s predpisi Si-gnalnega in Frometnega pravilnika. Uporabljajo se samo v primerih sporazumevanja pri delu in pa za opozo-rilo. Od tega ni mogoče odstopiti, ker je tak način spo-reizumevanja vključen v tehnološki proces dela, ki je ošnova za varen in urejen promet. Cesto se prekomerno uporabljajo ti eignali prav za-radi nediscipliniranosti potnikov in ostalih oseb, ki preC-kajo tire oziroma progo kljub opozoriJom na nedovo-ljenih mestih, ali pa prehajajo preko zaprtih zapornic. Kar zadeva posluževanja zvočnih naprav na območju postaje Ljubljana, vas obveščamo, da so utiSane na mi-nimalno Jakost, vendar le toliko kolikor Je potrebno za jasno sigurno in nedvoumno sporazumevanje osebja in za ohranjanje varnosti prometa. Hkrati vas obveščatno, da smo vaš dopis poslali tudl vsem prizadetim sekcijam za vleko v vednost in prož-Hjo, da v kolikor je tehnidno mogoče, priredjo naprave za dajanje zvo&nih signalOT na lokamotivah in motorml-kih na manjšo jakost. DENAR ZA POSOČJE Delegat TERMIKE Mirko Htovat je na 23. seji zbo-ra združenega dela dne 28. 9. 1976 zastavil delegatsko vprašanje, ki zadeva način trošenja sredstev, ki jih de-lavcl In občanl solidarnostno prispevajo za odpravljanje posledic potresov na Kozjanskem in v Posočju. • Koordinacijskl odbor za odpravo posledlc potre-sa v Posočju odgovarja: Vsa' zbrana sredstva, kl so Jih ter jlh delovnl ljudje in občani še namenjajo kot solidarnostni prispevek za odpravljanje posledic naravnih nesred, so strogo namen-ska. Sredstva najprej evidentiramo na občinskih tekočili računih, nakar se v določenih terminih zbrana sredstva stekajo na republiški račun. V skladu z družbenim do-govorom o odpravljanju posledic naravnih nesreč, je pri republiki ustanovljen poseben organ upravljalcev sibranih sredstev. Delegati v ta republiškl organ so zbrani po regi]-akem principu. Odbor pripravl predlog razdelitve zbra-rSh sredstev ter ga da v razpravo vsem podpisnicam omenjenega družbenega dogovora. Tudi naša skupščina občine je spomladl obravnavala predlog odbora o raz-delitvi zbranih sredstev solidarnosti za leto 1975. Znano Ja, da smo odločili, da 80 odstotkov zbranih sredstev namenimo odpravljanju škodnih posledic na Kozjan-skem. Razliko v obsegu 20 odstotkov smo namenili Po-sočju in odpravl posledic, ki so nastale z vdorom vode v rudniku Kanižarica. Poleg sredstev, kl jih solidarnostno prispevamo vsi ofečani in delovnl ljudje, zbiramo tudl sredstva, ki se obllkujejo na osnovi zakona (Ur. llst SRS št. 3-75) in stcer v višini enodnevnega zaslužka v mesecu juliju kot tadi en odstotek prispevka, ki smo ga do julija 1876 namenjali Bosanski Krajini, sedaj pa gr# v celoti za od-pravo posledic v Posočju, Uveljavljenega načina ne bo možno sprerainjati, ker gre predvsem pri slednjero za enotno metodologijo obra-čuna prispevkov, karaor sodi tucli enoodstotoi prispe-vek iz OD za Posočje. Nekatere slabostl, ki so se pokazale pri porabi soli-darnostnih sredstev v preteklosti so narekovale določene spremembe zlasti prt dajanju zbranih solidarnostnili sredstev. Morda je prav Posočje pri tera naredilo največ. Sprejeli so dva pomembna pravilnika, ki urejata način zagotavljanja in vraOila prejetlh sredstev. Glede na to, da gre običajno na območjih, ki so prizadeta s potresi, za ogromno materialno "škodo, zlasti to velja za Posočje, je povsem normalno, da občani dobivajo takoimenovana »posojila« 8 tem, da v relativno daljšem obdobju pred-ložijo ustrezno dokumentacljo o svojem naaterialnem sta-nju. V tem primeru se Jim vračilo dobljenih sredstev zmanjša od 30 odstotkov pa celo do 50 odstotkov. Vsi tisti občani, kj prejemajo družbeno denarno pomoč ln jim je ta pomoč edini vir preživljanja, pa prejemajo solidarnostna sredstva brez obveznosti vračanja. Se na eno zanimivost bl veljalo opozoriti. Vsi ob-čani, ki prejemajo solidarnostna sredstva, morajo svoje premoženje zavarovatl v korist družbenopolitične sku-pnosti. V primeru, da nameravajo odtujiti hišo, zgraje-no iz solidarnostnih sredstev, morajo seveda vsa prejeta sredstva v celoti tudi vrniti. Naj dodamo še to, da gre velik del solidarnostno zbranih sredstev za gradnjo družbenih objektov, ki pa kot je znano zahtevajo izredno veliko zbranega denarja. NaS koordinacijski odbor je tudi sklenil, da posre-duje republiškemu odboru za civilno zašfiito zahtevo, da pripravi jn javno objavl porofiilo o svojem delu in o dosedaj porabljenih sredstvih. KANALIZACIJA V KLEČAH Delegat KS Savlje-Kleče Franc Selan je na 25. geji zbora krajevnih skupnosti 28. septembra 1976 vpražal, kdaj se bo začelo z gradnjo kanaliaacije v Klečah. • Odelek za komunalno in stanovanjsko gospodar-stvo občinske uprave odgovorja: Za gradnjo kanalizacije v Klečah je izdelan glavni projekt koncem leta 1975 pod št. 1263, kl ga je izdelalo podjetje Kanalizacija, ni pa še izdelana lokacijska do-kumentacija, zaradi česar še ne moremo pridobitl loka-cijskega in gradbenega dovoljenja. Po projektnem Izra-čunu lz leta 1975 bo vrednost del znašla 1,234.639 dln, od katerih ima SkupSčina obfiine na razpolago le 400.000 dlnarjev, kl so po pogodbi 68-75 bila dne 18. 10. 1976 prenešena na izvajalca, podjetje Kanalizacijo. Po dogo-voru s podjetjem Kanalizacijo bo kot lzvajalec polskala možnosti za zagotovitev manjkajočih sredstev. V Ljub-ljanl je podpisan samoupravni sporazum o ftaanciranju in izgradnji programa SOZD IPK o štirih individualnih komunalnih napravah, med katerimi je tudi Kanalizaci-ja. V programu podjetja Kanalizacija so predvidena sredstva za izgradnjo kanalizacije na območju, ki so po odloku o ureditvi in sanitarnem zavarovanju. varstvenih pasov rodovodov v Ljubljani v I. coni, kjer je tudi Kra-jevna skupnost Savlje-Kleče. Predviden začetek gradnje kanalizacije v Klečah bo v januarju 1977, če bodo tTemenske razmere dopuščale. PROMETNI ZNAK V zvezi z vprašanjem delegata KS Tomačevo CSrila Brezovca o postavitvi znaka na poti, ki povezuje Toma-čevsko cesto z Jaršami (vprašanje je zastavil na 25. seji zbora krajevnih skupnosti 28. septembra), oddelek za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo pojasnjuje: • Za znake na poti, ki povezuje Tomačevsko cesto x JaiSanrn, je blla 18. oktobra 1976 pod štev. 158-MO-76 Izdana odločba na podlagi predloga krajevne skupnosti Toma6evo; odločbo je izdal Urad za promet. Na podla-gi te odločbe bo Komunalno podjetje Ljubljana TOZD-Javna razsvetljava postavilo znake. TIP-TOP Na 25. seji zbora krajevnlh skupnosti dne 28. 9. 1976 Je delegat Krajevne skupnosti Savsko naselje Jože NEU-MAN postavil delegatsko vpraš&njs v zvezi $ situacijo v »LABOD« TOZD TIP-TOP. • Na vprašanje njegove delegacije Jo priipravil od-delek za gospodarstvo Skupščine občine l lstvodnih delavcev. «t. mlnut St. proizv. delaveev mln./zap. Plan Dej. moino 11,689.338 11^70.880 332 (236) 244 49.531 46.601 764 °/o 7W% 94,0 % 94jO % Plan je delan glede na 236 prolzvodiuh delavcer ter i 76,40/o obremeoitviijo — razmerje planiranih proizrod-nlh minut nasproti vsem teoretično možnlra proizvodnim minutam. Izgube zaradi dopustov, bolezni, praznikov itd. so v povečanju v normalni cca 12%. Planiran je izpad kar 23,6 %, torej 2-krat večji, in to zaradi neaasedenih delovnih mest. KJjub olajšavarn so v TIP-TOP dosegll le 94 % pdanirane obremenitve pri »dejansko možnib mi-nutah«! TIP-TOP Je fakturlraa 8^96^00 minut. Kazlika do 11,370.880 znaša 2,374580 nrunut ta predstavlja zastoj« pri delu. Ta problem je v prvem podletju prav tato aktu-alen, saj anaša iapad prd minutah, lci bi jih labko delall kar 20,9%. V primeiru, da naročil ni, lahko TEP-TOP fakturira tako imenovane čakalne minute: tarej so zastojl pri dolu odvisna od notranje oiganizacitje dela v TIP-TOP, ki je o&tno tako slaba, da je bila izgubljena vsaka peta minuta, ki bl Jo lahko tudl produkttvno izkorlsUU ia delali. Osnovo za pian proizvodi^je piredstavtjajo ptanlrao« proizvodne minute in <5as iadelave v minutah za en kom. Tako predvidene normative nato množtmo s StevHcmi to-delanlh kosov kot bcHiifikacijo, odvlsno od velikostl ae-rije, zastareloetl stroja, Itd. Prav tako je predvidena tudl poraba materiala. Planlrano je bllo v skuptni vrlmjlh oblačil za oelo leto poraba 960.320 kv. m blaga ter tzrie-lava 237.580 kosov oblačU. Glede na delitev na TOZD TEP-TOF tn TOZD Temaniea (65:35) odpade sa TIP-TOP v prvem polletju: — poraba blaga 308.850 kv. m. — izdelava kosov 77.200 kom. dejansko pa so porabili v 6 mesecih — poraba blaga 138.300 kv. m all 44,9 % — izdelava kosov 45.533 kom ali 59,0 % Izpad pri izdelavl Je več kot očiten kei Izhaja pred vsem iz slabe notranje organiziranosti. Tudi plan stroškov v primerjavi z dosežanlmi nam da značilna odstopanja. Iz pregleda stroškov Je razvidno, da so fiksni stroSkt presegli planirane, Se posebej izrazdto materialni stroški. Glede na manjše število doseženih minut je dejanska »cena« minute nasproti planirani »ceni« naslednja: , Plan Doseženo 1—6/76 Proizvodne mtnute Na minuto din: Skupaj fiksnl stroškl Vkalk. OD 23,954.746 8,848.925 36,8 0,3198 0,6535 0,4538 0,8846 j41,9 135,4 SKUPAJ din: 0,9733 1,3384 137,5 Poglejmo prtmer, kako bi posloval finanfino TOZD Trp-TOP Ljubljana, če bi delali toliko minut, kolikor so bili delavci dejansko v službi, to pa je, da bi fakturirali vse možne prcrizvodne minute, torej 11.370.880 minut po 0,9736 din na minuto. Piksnd stroškl Vkalkulirani OD 3.833.979 dm 7.474,000 din SKUPAJ: Možne mtoute na minuto: " Piksni stroški -'* Vkalkulirani OD 11.307.979 dir> 11.370,880 minut 0,3372 djn/mln. 0,6573 din/mm. SKUPAJ: 0,9944 din/min. To še vedno znese vefl, fcot Je »cena« minute 0,9736 din, torej je TIP-TOP še vedno negativen. V primeru, da bi ne obračunali amortiiacije II, pa bi imeli naslednjo situacijo: Fiksnl stroški Vkalkulirani OD 2,926.408 din 7,474.000 din SKUPAJ: 10.400.498 din Možne proizvodne mlnute 11.370.880 mm. na ininuto: Piksni stroški 0,2574 din/min. Vkalkulirani OD 0.6573 cim/min. SKUPAJ: 0,9147 din/min. To pa je že manj, kot Ja »cena« minute 0,9736 din/ min. Pravilno knjiženje obresti 48 kredite bl ta rezultat Se popravilo. Prav tako je možno poslovne stroške še znižati z zaostreno stabilizacijsko politiko. Vendar je Labod TOZD TIP-TOP v polletju predvsem na račun Slabega poslovanja, notranje organiziranosit.i dela, prevelike obremenitve z režijo, izpadov zarad) do-pusbov, bolniških, porodov, itd. v zelo visokem odstotku, izpadov zaradi slabe notranje orgianizaclje dela ter ne-doseganja plana nasploh, izkazal izgiibo v višini 7.186.597 din. Na račun zakona o zavarovanju plafiil in zakona o ugotavljanju dohodka spremembe, Id jih je sedaj možno storiti, so sprejete in objavljene v Uradnem listu SPBJ 42/76 dne 24. 9. 1976/ bd lahko bo izgubo zmanjšalj za lL82.000 dln. V primeru, da bi ne obračunall amortlzacije II (nad predpisanimi stopnjami), kar je možno storiti, bi lahlco izgubo zmanjšali še za 907.481 dto. Izgubo nadalje lahko zmanjšamo za 150.000 din, za kolikor je bila TOZD preveč obremenjena z amortizacijo skaipnlh služb, za 400.000 din zaradl nevknjiženja benifi-ciranih ohresti, in za 380.000 din, za koUkor je TOZD pre- malo lakturirala dejansko opravljenih mlnut. Vse to so napake, ugotovljene po periodičnem obračunu tn znašajo skupai 930.000 ddn. Torej izguba 7,186.597 din 1,682.000 din — 907.481 din — 930.000 dtn Ostane izguba 3,667.116 din To izgubo bi TIP-TOP lzfcazal v vsakem primeru. Poudariti Je treba, da je 10. 8. 1976 bil sprejet reba-lans plana za leto 1976 in to predvsem pri naslednjih elementili: število zaposlenih, plan proizvodnih minut. ce-lotni dohodek in razdelitev, strukt.ura ce.ne. V TIP-TOP obrat Ljubljana gre za znižanje proizvod-nih delovnih tnest od 208 na 141, v proizvodni režiji od 25 ria 16 ter v sploSm režiji od 18 na 15, torej znižanje števila zaposlenih od 251 na 172. V obratu Idrija gre za znižanje delavcev-prodzvodnih od 181 na 120, v proizvodni režiji od 12 na 11, medtem ko splošna režija ostane ne-spremenjena, 8 zaposlenih — torej amanjšanje števila za-poslenih v Idriji od 144 na 139. neposredna prolzvodnja proizvodna režija splošna režija Uubljatia Idrija TIP-TOP 141 120 261 18 11 27 15 8 23 SKUPAJ: 172 139 311 Plan prolzvodnih mlnut se ne apreminja značilno. Prvotni plan je predvtdeval za drugo polletje 11.265,408 minut, rebalans plana pa ob zmanjšanju žtevila delavcev 11.575,872 minut — torej povečanje števlla proizvodnih mi-nut za 310.464. Filcsna stroški na proizvodno minuto ssnaša^o tx> ro-balansu plana 0,3353 din/min. Vrednost minute: Fiksni stroški 0,3353 din/min Vkalk. OD 0,6471 din/min SKUPAJ: 0,9824 din/min Tore.) poveCanje »cene« mtnute od 0,9736 na 0,9824 din/mln. Izvršnj svet obt. skupšitne je sprejel naslednja sta-liSča: 1. Nedvoumno ]e txeba obvestlti TOZD TIP-TOP ln DO Labod Novo mesto, naj ne rafiunajo na angažiranje dodatnlh obfiinskih sredstev prl p>krivanju morebitne no-ve izgube; iavršnl svet vztraja na vračilu sredstev, ki jlh je obdina angažirala za sanacijo TOZD TIP-TOP Ljub-ljana. Potretmo je ptipraviti vse da se zagotovi tiormaln« ekonomske pogoje poslovanja TOZD, sicer bo treba za-četi s prekvalifikacijo delavcev in uklnitvtjo tovrstne pro-Izvodnje v TOZD TIP-TOP. 2. TOZD TIP-TOP mora do 1. 11. 1.976 pnpraviti sta-bilizacijski program, v katerem mira poglobljeno anali-zirati stroške ter jih striktno zadrževaiti oziroma zni-ievati. 3. Takoj Je potrebno lzpeljati zasedbo delovnih mest in razporeditev zaposlenih (vprašanje izkoristka časa in obremenjenosti z režijo) tako, kot je navedeno v reba-lansu plana. Prav tako je treba takoj »ostriti vprašanje odso^ nosti z dela, s tem zmanjšati nenoiinalno visok izpad minut zaradi odsotnosti z dela. 4. Brezpogojno mora TOZD TIP-TOP Oelovati po po-stavkab rebalansa plana ter ga dosledno 100 % iz^poLnje-vati. 5. Glede na veliko neizkoriščenost možnega prolzvod-nega časa mora stabilizacijski program vsebovati tudi konkretno ureditev področja notranje organizacije dela, za zmanjšanj« tako imenovanih »režijskih minut«, ki jit> nd mogoče fakturiratl. Reševanje tega problema na-j se pronese tudi v okvir Laboda, v kolikor sistem bonifici-ranja minut (zaradi majhnih serij) ni ustrezen. Hkrati je treba opozoriti komercialno službo Laboda f Novem mestu, da oaj gkuSa najti naročOa v vočjih te- rijah, sa.1 |e to za tndustrtjsko oralgvndnijo konfekclj« nujno. 6. Kjer je ]e možno je creba ooprd/viti sisteme raz-mejevanja stroškov in dohodjjov po klju6u m preiti na dejansko obračunavanje UucU vzpostavitev žiro računov za vsako TOZD posebej) v smislu osnutka aakona o zdru-ženem delu. SAVEUSKA CESTA Delegacu KS Savlje-Kleče Francu Selanu je na ctele-gatsko vpraSanje glede ureditve spodnjega dela Saveljske ceste, zastavljeno na 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 9. 1976, odgovoril odd. za komunalno in stano-vanjsko gospodarstvo, da so omenjenj del Saveljske ceste že dali urediti komunalnemu padjetju Ljubljana, TOZD Javna higiena in ceste.