Kmecka trcjo virt« Razstava vin v Ljutomern Ljutomer prireja vsako leto razatavo vin bližnje in daljne okolice. Letošnjo razstavo je 28. februarja otvoril g. Zemljič. Otvoritvi ao prisostvavali referent vinogradništva g. Kuret iz Ljubljane, podnačelnik g. Vetrovec, tajnik Kmetijske! zbornice v Ljubljani g. inž. Jože Suliadolc, profeoor Vinarake in sadjar3ke šole v Mariboru g. Pečovnik, banski svetnik g. Stuhee, župan g. Slavič,, kmetijski referent v Ljutomeru g. Lipovec itd. Na sejem vin je prišlo več kupcev iz Celja, LjubIjane, Maribora, Ptuja, Ormoža itd. Prejšnja letai so prišli kupci, ki so se zanimali za naša vina, iz' Avstrije, letos pa jih ni bilo videti. Razstava je blla zelo okusno prirejena. Največ je bilo razstavljenib. vin iz ljutomerskih goric, manj iz. štrigove, Se manj iz Gornje Radgone. Samo oi> sebi je razumljivo, da je prevladoval letnik 1938. Razstavljena so bila sortirana vina, kot traminac, burgundec, ailvanec, muškat, muškatni silvnnec, rizling, šipon itd. Dočim je bila v prejšnjih letih prodana večja k-oličina vina, je bilo na letošnji razstavi prodanih komaj okoli 600 hektolitrov. Mnogi so pokazali zanimanje za to, zdaj za drugo vino, do prave kupčije pa ni prišlo. Ob tej priliki ae je v Katoliškera domu vršilo tudi zborovanje naših. vinogradnikov, kateregaj se je udeležilo precejšnje število ljudi. Zborovanje je vodil g. Rajh iz Ljutomera. Na zborovanju so govorili profesor Vinarske in aadjarske šole v Mariboru Pečovnik, ki je poudarjal težavni položaj našega vinogradnika z ozirom na sedanji novi pravilnik viničarjev glede minimalnih mezd. G. inž. Jože Suhadolc, tajnik Kmetiiske zbornice v Ljubljani, je govoril o naši trgovini. z vinom in o trgovakih zvezah z našimi aoaednjimi državami ter končno pokazal na rešitev vprašania vinogradnižke krize. v temeljiti organizaciji vinarskih društev in v zgraditvi velikih okrajrritr zadružnih kleti. O tem vprasanju je govaril tudi g. Munda, ravnatelj zadružne vinake kleti v Ormožu. G. Kuret je poaebno še poudarjal, da bi vsaj nekoliko rešili našega vinogradnika, če bi začeli misliti na izvoz in prodajo našega grozdja, zato naj se uvede teden grozdja. G. banski svetnik štuhec je poudarjal, da je način obnovitve naših vtnogTadov preveč kompliciran in priporoča,. da način obnove naših vinogradov kr. banska uprava poencrstavi. Ravnateij vinarske šole na Kapeli g. Novak je omenil, da se mora že enkrat za vselej odpraviti previsoka cena galice, kajti preveč je ocariniena. Ob koncu je spregovoril še domači kmetiiski referent g. Lipovee. Zborovanju so vinogradniki prisostvovali z velikim zanimanjem.. in želeli, da misli, ki so bile podane, n<e padejo na kamenita tla. Gene volov v Iaškem okrajtr Glavni dohodek v denarju, s katerim krije naš kmet svoje izdatke pri gospodarstvu, je predvaem govedoreja. V drugi polovici leta 1936 ao se pričele cene nekoliko boljšati in ao dosegli voli ceno 5—6 din kg žive teže, izjemoma tudi 6.25 din. V oktobru 1938 pa so se radi padca nemške marke cene znižale v taki meri, da se lepi pitani voli prodajajo sedaj po 4.25—4.50 din, izjemoma 5 din 1 kg žive teže. To je aeveda preeej občuten udarec za našega živinorejca. Take cenc so bile doaežene na sejmih v Laškem 24. februarja in v Radečah 27. februarja. Najti bo treba pota, da se cene zvišajo vsaj na ceno, ki je bila lani. Ako je državna oblast to napravila pri pšenici, naj stori isto tudi pri živini, aaj je naš alovenski kmet prav tako državljan kot banaški. M. Deželak. Cene goveje živine Voli. Debeli voli so v Mariboru doaegli 5 din, plemenski pa 5.50 din kg, poldebeli 4 din. Na ptujskem aejmu so bile cene iste, samo za bla^o alabše vrate ao cene padle na 3 din, dočim v Mariboru samo na 3.50 din. Na ljubljanskem sejmu ao bile cene za okrog 25 par višje kot v Mariboru, v Kranju pa celo za 50 par do 1 din. višje kot na aejmih po Štajerakem. Biki za klanje so v Mariboru dosegli 4;25 din za kg, v Ptuju pa 3.50—4 din. Po isti ceni ao se prodajali tudi na aejmu v Lendavi. Krave. Debele in dobre plemenske so bile v Mariboru po 3.50—4.25 din kg, molzne pa po 5 din kg, v Ptuju ao bile za 10—20 par izpod te cene, enako tudi v Lendavi. V Kranju ao bile po 5—5.50 din, v Ljubljani pa za 25 par ceneje. Krave za klobasarje so bile v Mariboru po 2.50 do 2.75 din, v Ptuju so padle na 2 dln, v Kranju so pa bile po 4 din kg. Razlika v ceni je pri kra- vah za klobaaarje med Ptujem in Kranjem kar za 100 odstotkov, to je za 2 dtn pri kg. Telice ii» mladl junčki so dosegli v Mariboru 4.50 din, v Ptuju ao imeli isto ceno, v Kranju so pa bili od 5 do 6 din kg. Beleta ao se prodajala v Mariboaru.5—tt drn; kg, v Ptuju prav tako, v Kranju ao pa bila za 1 din prt kg- dražja. Svinje Plemenske. V Mariboru ao bili mladi prašiči 5—6 tednov stari po 90—110 din komad, 7—9 tednov po 115—150 din, i—4 mesece 210^-310 din, lkg žtve teže pa po 6^—7.75 din. V Ptuju ao bili 6—12 tednov atari praaei po 105—140 din komad, v Kranju pa 7—8 tednov atari prasci 160—280 din komad, v Ljubljani pa iste starosti 220 din. Debele svinje so bile v Ptuju po 7.50—7.75 din, v Slovenjgradcu 8 din, v KranjtLpa. 10—11 din kg. Pršutarji ao bili v Ptuiu 7—7.25 din kg, v Slovenjgradcu po 7 din, v Kranju pa 8—9.50 din kg. Meso Goveje mese ae prodaja v Mariboru po 10—12 din, slabše vrste pa po 8 din kg. Po isti ceni ali pa z neznatno razliko se prodaja govedina tudi po ostalih štajerskib. krajih. Tudi v Kranju meso ni dražje, čeprav se tamkaj prodaja živina po višji ceni. Svinjsko meso je po 10—12 din, ponekod pa po 14 din. Svinjma je dražja tudi v Kranju, kjer ae prodaja po 14—16 din kg. Sliuiina je po 13—14 dia v Mariboru, v Ptuju po 17 din, v Kranju pa po 20 din kg. Svinjska maat je za 1—2 din cenejša. Med je v Ptuju po 20 din, prav tako v Slovenjgradcu, v Kranju pa je po 22—24 din kg. Kože in vokia Goveje l*ože so v Ptuju po 9 din, v Slovenjgradcu po 12—14 dirt, v Kranju pa po 11—13 din. Telečje kože so v Ptuju po 11 din, v Kranju pa po 14 din kg. Svinjske kože so v Ptuju po 8 dtn, v Kranju pa po 6—8 din kg. ; Volna. Neoprana volna je v Slovenjgradcu po 10 din, v Kranju pa po 24—26 din kg. Oprana volna je v Slovenjgradcu po 20 din, v Kranju pa po 34—36 din kg. Vino in sadje V okolici Ptuja ae plačujc ataro mešano vino pri vinogradnikih po 5 din llter, ataro aortno vino po 10 din liter. Novo mešano vino ae plačuje po 4.25 dtn, novo sortno vino pa po 8 din liter. Jabolka so v Kranju 6—8 din kg, v Ptuju 3—5, v Mariboru na trgu 4—8 din kg. Suhe slivo so 8—12 din kg, celi orehi 10 din kg, lužčeni orehi 30—32 din kg. Žito in krma Na alavonskih in vojvodinskih nakladalnih po* atajah se je plačevalo žito v vagonsk«n nakupu po aledečih. cenah: pšenica 1.58—1.62 din kg, rž 1.45—1.47 din, ječmen 1.55—1.57 din, aves 1.70 do 1.72 dtn, koruza 0.90—1 <Jin, ajda (štajerska) 1.25—1.30 din, fižol ribnHSan 2.40—2.70 din i(g, prepeličar 2.70—3.50 din, krompir oneidovec 0.75 do 0.80 din, rožnik (poznl) 0.85—0.90 din, rožnik (rani) 1.05—1.10 din, kresnik 0.80—0.85 din kg. Sladko seno v balah 0.75—0.85 din kg, polsladko aeno v balah 0.65—0.75 din, kislo seno v balah 0.55—0.65 din. — Pšenična slama v balah 0.55 do 0.60 din kg. Perutnina Kokoš 20—28 din, par piščancev 25—60 diil — na mariborskem trgu. Mlečni izdelki Mleko je v Mariboru po 1.50—2 din liter, v Slo« venjgradcu 1-75 din, v Ptuju 1.50 din. Smetaaa je po 7.50—10 din liter, aurovo maslo po 24 din, čajno 28—30 din kg. Domači sir je po 8—10 din. Jajca so bila na mariborskem trgu 0.40—0.70 din komad. Zelenjava čebula 3—4 din, česen 6—10 drn kg, glava zelja 0.50—3 din, kg kislega zeija 3 din, kisle repe 2 diir, hrena 8—10 din; komad glavnate solate 1—2 diir, endivija 0.50—2 din, šopek petršilja 0.50—1 din, kup aolate berivke, regrata, motovilca, radiča, špinače in vrtnega korenja 1 din, komad pora 0.25—1 din, koleraba 0.25—1 din, redkev 0.25 db 1 din, šopek mesečne redkvice 1—8 din, aopek majarona 0.50—1 dln. Sejmi Od 8. do 15. marca bodo sejmi v aledefiih kra' jih: 10. avinjski v Mariboru, v Dolu pri Hrastniku, Kapeii pri Brežicah in pri Sv. Juriju ob TSaboru pa živinski in kramarski — 11. živinski v Slovenjgradcu in Slov. Bistrici, v Brežicah, Celju in Trbovljah pa svinjski — 13. svinjski v Središču, v Zidanem moatu pa živinski in kramarski — 14. bo svinjski v Ormožn, v Mariborn, MSiti in v Sv. Vidu pri Grobelnem pa živinski — 15.- bo svinjaki v Cdju, Ptuju in THJovJjah, v Pleterrah pa živtnski in kramar3ki. * P. F. Fram. Sohe za brajdo lahko poatavite čfsto blizu meje, ker a« brajde ne razraatejo tako, da bi segale v soaedov avet, kot n. pr. aadno drevje. Le tlk sosedovega atanovanja bi tega n2 smeli, ker mu ga zasenčujete.