St. 216.
»SLOVENEC«, četrtek. 21. srpjrmbra tO«.
r.lmn 3
Višnja gora in Št. Vid budno na straži
Živeti moramo s Časom
Na Dolenjskem, 17. »opt. |*ito, ki je izdal domobrancem »odlok«, da »e mornjo prijaviti njegovim tolpam najkasneje do 13. t. m., je bil vnaprej pripravljen nn neuspeh te jdefe i»olitike. Boris Furlan je njegove skrbi tudi javno ra/iiohiinl preko radia. A tolovaji so so domislili .«, učinkovitejšega sredstvo: njegov zuvor, poln laži, m dali tiskati na serijo majhni lističev, ki so jih natisnili v ra/nih variacijah, da bi stvar ;nrt ugodneje vplivala. Domobranci pa m »e tej ponovni papirnati ofenzivi 5.011" od srca nasmejali.
Kolovodje rdečih tolp, ki so bili za-rldi tega mnlodušni, so spet nalagali prisiljene in neprisiljene tolovaje s »lato ko-mato, a vedno izpodletclo lažjo: krnic« vojne. To not so postavili ter-nlIn na I», september. ko »se bodo do-moiiri-nci vdali in združili z vojsko niar;ala Tita.« Prisilni mobiliziranci .pet nasedli,
15. september je prekmalu prišel
Ker se je IV september tako naplo približal in ni bilo nikakih izgledov, da bi se kje javil komunistom kak domobranec, čeprav je ofarski del Ljubljane že vedel o (ein, da se je že kar
Pravo vrednotenje kulture
По nedavnega se je pri nas razpravljalo o vseh mogočih kulturnih pojavih, buli o nnjliolj nevarnih pojavih kultur-л.-ga boljševizma z neverjetno prizanes-I .kostjo. Mnogi »i niso niti upali teh po-u\ov imenovati a pravim imenom, kaj Ие, da bi jih prav ocenili in obsodili. V našem kulturnem življenju jo prevladovalo vzdušje gostilniškega ali kavar-n.Skega omizja, za katerim sede kulturni delavci vseh mogočih nazorov in v prijateljskih pomenkih ugotavljajo med-»ebojno razlike, ki pa se Jitn ne zdijo nikoli tako velike, da bi se zaradi njih razšli.
R.izumljlvo je, da v takem vzdušju bila mogoča pravična kritika zgrešene kulture. Za vrednotenje kulture so »e uveljavili zgolj formalni kriteriji. Nekateri so jih uveljavljali zato. da bi lahko čim svobodneje Sirili krive nazore, drugi pa so jih sprejemali, da bi se izognili sporom. Tako je splošno prevladalo mišljenje, da je v kulturi važen »kakot, ne »kaj«, da je važna samo olilikn, ne pa ludi vsebina. ZgreSenost ti-ga nevarnega mišljenja je očitna že sa prvi pogled. Človeštvu je potrebna -niča in nravnost: kar koli ga zavaia zmoto ali pokvarjenost, mu je Skodlji-<o, pa naj se mu podaja v še tako do-?r?enl ali lepi obliki. Zato je pri vred-Hitenju kulture bistveno ludi presojanje vsebin«, ne le oblike.
Cisto formalistično presojanje kulture ne pomeni dejansko nič drugega kakor trditev, da Je kultura najvišja vrednota. Kdor pravi, da se kultura ne sme p'eeojati s sveloviionazomimi, več-nostnlmi merili, takemu so večnost na merita manj vredna kakor kultura. Tak človek si je ustvaril poseben, čuden svetovni nazor, v katerem je postavil na najviSje mesto, na oltar, kulturo. Ne samo, da ne priznava nobene stvari za merilo nad kulturo, marveč kulturo uporablja za merilo vsem stvarem.
Naziranje, da je kultura najvišja vrednota. Je čudno in nesmiselno zlasti zato, ker je načeloma lndiferentno do nasprotujočih si idej. ki se Sirijo v kulturi, in sprejem« kulturo kot celoto, torej vso njeno idejno zmedo, za najvišje dobro, po katerem hoče presojati vse vrednote. Praktično pa v čisto kulturo zaverovani ljudje navadno kmalu pridejo iz popolne idejne zmede, se ideološko opredelijo in začno presojati kulturne pojave tudi po vsebinski strani. Odločajo pa se navadno za slabe ideje. Nekoč so se odločali za bojeviti liberalizem, dandanašnji ee odločajo za komunizem.
Danes, ko odločitev za zmolo ne pomeni samo akademske izjave, ampak velikokrat ludi dejansko sodelovanje z najbolj razdivjanimi silami komunistične revolucije, Jo Čas, da se nam vsem odprejo oči in začnemo presojati kulturo z drugačnimi merili kot smo jo presojali doslej. Danes vidimo, kako lahktf majhna zmota na začetku rodi na koncu tei-kn posledice. Ob krvi in ognju, ki sta dejanska posledica zmotnih komunističnih teorij, nam ho lahko priznati, da /mota nima pravice do obstoja, da je kultura, ki Siri zmote, pogubna, krvavo pogubna včasih ,ker zmote ne ostajajo samo v idejnem redu, ampak se uve Ijavljajo tudi v praktičnem življenju.
Teoretično smo lo morda tudi v preteklosti priznavali. Morda... Toda pri praktičnem uveljavljanju lega načela so iilli mnogi silno boječi. Svojo boječnost pa so razglašali za »irokogrudnost. Mislili so, da bo resnica zmagala kar sama, po svoji notranji moči, četudi je bodo nekaj zamolčali in zatajili, čeludl bodo pustili zmoli, naj se prosto Siri.
Pri nas se Je zadnja desetletja skoraj čisto uveljavilo kulturno slogaSlvo, kultura s« je Častila zaradi kulture, resnična kultura zraven zlagane. Medtem ko so čuvarji naie kulture dremali, je prišel sovražnik In Je nasejal med pšenico ljuljke. Mi pa smo gojili ljuljko zraven pšenice in se čudili, da Je pšenice vedno manj.
Zdaj je prišel Sa« žetve, ko se ločita plevel in zrnje, da »e očisti setev za v*e prihodnje čase. Da bomo mogli na praviti lo resnično uspešno, je ncohhod no potrebno, da priznamo resnico in po-šlcnoet — ki izvirata iz naravne pameti in iz razodetja — za vrhovni kriterij pri presojanju kulture. Kultura, ki je v nasprotju z resnico ln moralo, zasluti, da jo za vržemo. Ali drugače povedano: "»nlfn* kultura mera biti krščansko «••merjena in samo kričansko psmerisna kultura j» retail»* kultura.
»smm domobrancev« predalo velikemu maršalu, so sklenili tolovaji zgrda prisiliti domobrance k predaji. Od višje oblasti je bilo zaukazano, da se morajo vmled diplomatskega poloma postopoma uničiti domobranske no«to-anke. Kot jirvi manever so mislili likvidirati Višnjo goro, |iotem |su Stično in št. Vid. Za ta »odločilni« lioj »o namenili »elitne« brigade, ki jih je Tito nekoč la-tnoročno odlikoval zaradi njih hrabrosti«. To so bile: Gilbčeva, Cankarjeva in Ljubljanska. Domobranci so zvedeli za In načrt že dva dni preje. Ostro so naiirusili svoje meča
Strojnice so zapele
Petnajstega zvečer, ko »o potekale zadnje ure nesrečnega Titovega termina, ki jo tako klavrno končal, so začutile mrtve straže pri Višnji gori neko vznemirjenost. Na Pristavi je »za-gomazelo« maršalove vojske in laških mul. Potem so se s|j<šala posla. Domobranci na Gradu »o vedeli, da ne l»o zastonj. Tako jih je imelo, da Iii najraje kur ra/pntili. a »o morali čakali povelja. Ta čas so tolovaji rozmeščnli lojo prisiljeno rajo |*> položajih. Ne-nko pred polnočjo je ugasnila v Višnji gori električna razsvetljava, kar je bil zanesljiv znak za bližnji napad Komaj bi utegnil kiUi to pomisliti, je začelo pokanje. Tolovaji so otvorili ogeni u mitrolje/ov, naši so odgovorili Nato pa so začele padati težke mine. Komunisti so *e ponekod priplazili prav do žice. To je bilo veselja z« naše neugnane strelce! .Sejali so svinčeno zrnje, da je odrcveneln duša, za močnejši poudarek pa so spuščali težJii minonicti svoje pozdrave prav na liste najbolj korajžne »bombase«. ki so kanili v enein naskoku zavzeti to malo trdnjavico. Takoj se je začulo javka-nje, openj «nI nasprotne strani je kar utihnil. Nenadoma in prekinil neljubi molk nekdo preroških ust:
»Domobranci, podajte se. polnoč vam je odbila ...« Domobranci so brž odgovorili nu tolovajsko noto.
»V naših srcih je korajža«
Trrrrr... trrrr... trrrrrr rrrr... B-b-bummm ... B-I»bummmm ... Nato »e je oglasila še pesem: »V naših srcih je korajža...« Potem je streljanje utihnilo. I e pesem je odmevala v temno noč. Tolovaji so vsaj slišali, kako znajo no-ši fantje na G rodu zapeti. Dolgih nosov so sklenili, oziroma uvideli. da tu ne Im kruha zanje. Sem p« tja »o še spustili s Pristuve kak rnfnl. Ce so hoteli uspeti, so morali začeti drugje. Najprej so poskušali od zapod-ne strani, kjer *<i spet bežali. Nekaj min je treščilo mednje, pa je bilo konec te l»očnc ofenzive. Navsezadnje so poskusili svojo srečo na bloku ceste, ki vodi v Stično, Tum so se priplaziti tudi prnv blizu, nekateri celo do samih španskih jezdecev. Jeli so odvijati zapleteno žico, tedaj pa se je v«ulo po njihovih glavah toiu krogci, ki so v trenutku razbile vse node, da lil se dalo na tem koncu kaj ceneje vdreti v Višnjo goro. Tolovaji »o »e morali odmakniti. Pri železniški progi »o si v nekem mrtvem kotu uredili zasilne i>o-lo/uje in pričeli znova napadati. Oglasili »o se razni bodoljonski glasovi kot »nvanti tovarišica« in podobno. Na tem sektorju «o delale tri tolovajke drilWio tem budoljevskim idealistom, ki «c bore za svotiodo slov. domovine... Ker so bili Snvojci zraven, tudi brez. »mole ni bilo. Naši minomeialci »o poiskali s «vojimi minami tudi ta »mrtvi kot« in pa neusmiljeno olxMovnü, dokler ni zobrlizgala piščalka, ki je naznanila, da »o se tolovaji umaknili. Likvidacijo je propadla. Medtem, ko so komunisti vlačili v zaledje svoje mrtvece in tež-ke ranjence, »o drugo bände kradle po okolnih vaseh živino in druge stvari, ki jih znnjo tolovaji s pridom uporabili. Krdelo Gnbčeve bripade »o kradla »o Polici, Brezovem in Blee vrhu, t nn-sarjeva v Križki in Novi vasi. l jubljanska pa na Lesk..vcu in okolnih vn-«eh. Vsega skupnj so noropali okrog 15 glav živine. Izgube tolovajev v tem »odločilnem boju« znašajo 12 mrtvih, ki »o jih zjutraj in dopoldne pokopavali po njivah in gozdovih pod Gradiščem. Hanjenccv jo moralo biti waj
še enkrat toliktno število, saj so jih
odpeljali no šestih vozeli. Domobranci nimajo nikakih i/.gub. Proti jutru, ko »e je borba že končevala, »e je prijavil prisilni mobillsiranee iz /nporjo, ki je imel muopo lepega povedati.
Komunisti niso mislili ,da bo v Višnji gori tako hudo
Da jo bilo ranjencev veliko, nam izpričuje dejstvo, do so v vasi Brezovo ropali tolovaji rjuhe, ki so jili |Ki|em , rc/ali za obveze. — I o vaseh «o pivo- j rili, da si še dnleč niso mislili, da bo v Višnji pori tako hudo. Domililne sta se javile Se dva prisilna moiiilizirunca iz Milj pri Trstu. Otia »t« stnrn nad I1 4<l let, raztrgana in poln« uši. Izpove- I1 dala sta. da «ta v Gubčevi brigadi že I1 tri mesece. Prav tako je Gubčcva liri- <' p.ula izpopolnjena « približno tri sto primorskimi mobilizirani, ki «o stri- r rim partijcem in komandirjem pravi t sužnji. Tirajo jih v v«o miihujše lior- I be, lili zmerjajo » »primorskimi butci« < in (frupimi še lenimi priimki. Zjutraj I jrilo nezobeljen koruzni močnik, dni- < gače pa pečen ali kuhan ne«lan krom- ' pir. Starejši rnobilizirmec je pri|H>te- ( doval še nadalje, dn se že 14 dni Iii ' sezul Prostega čom tpl«h nimajo, ker 1 morajo sicer čistiti orožje ali po po- 1 slikati laži po'itkomisarjev, ki jim 1 veilno znova obl iubl iajo konee voine 1 Izjavil je dalje še, da o pripravljeni 1 vsi mobilizirane! prijaviti »e, ic nc lxi ' do 15. konec vojne.	J
Ostane jim samo ie pokopavanje
V dopoldanskih lirah Hi. sept. mi tolovaje, ki so »e umaknili severno od Višnje gore proti Gradišču, Kamncm l»rdu in Leskovcu, unenadili prebež-niki. ki so prišli baje od štujerske strani. Čeprav je bila lolovaj-Jta premoč več ko (fesetkratna. -o se preliež-stiki potem, ko so potolkli 22 tolovajev, spretno izmaknili premočnim tolpam. — Vso dopoldne in po|K)lilno »o komunisti pokopavali svoje mrtvece po nji tuli okrog Leskovca. Ljudje so našteli približno >5 groliov.
Ljubljan. promenada ima hude Izgube
Drugo noč so se namenile tolpe uničiti postoianko 5t. Vid. !se preje pa so razširili komunisti govorico, da so «o višnjegorski domobranci po krotkem boju predali in dn bodo sedaj nadaljevali l>orlio ramo ob romi s Titovimi banditi. Okrog eiiiij*te lire zvečer »o začeli napadati St. Vid pri Petrosal vasi. Ko »o «e domobranski Ixirci naveličali defenzive. »o naredili nnpel udar iz okopov, ki je komuniste stal mno^o krvL Posel i no hodo je bilo pri Ci^nji-cali: v neki grapi so domobranci začutili večji oddelek I jubljoiiske bripade in pa obkolili. Potem so začeli obdelovati begajočo mn«i, ki »o jo јиј-največ »e-ta v tj ,i le ljubljanske tovori-šice. Z liobnečim ognjem iz minmne-tov, z ročnimi ItoiniiMiii in gorskim topom «o to bondo popolnoma liničili. Tu je padlo nnenkrat 2S nekdnnjili našminkonih in lakiranih zvozd z. IjiMi-Ijonske pr<»meu«dc: zraven tepn pn nokaj desetin Azijatov. ki so delali tem pokvorjenkom veselo dru/J»o.
Sedaj komunistom ne verjamemo več
Na (frupem sektorju pa so potolkli naši domobranci Jo I« tolovajev, povečini iz Giibčcve brigade. l)o-mohranci so zaplenili v uspešnem ii-jHtlu I težko in 2 lahki strojnici z več znboji municije. Mnopo je bilo zaplenjenih tudi pušk. — Domobrnnrem v Stični in St. Vidu se je prijavil«» se И Primorcev in «Štajercev, ki so ileinli. da so verjeli samo še do 15. septembra, jxrtlcj pa ne bodo več. Vsi so suhi. raztrgani in umazani. Lačrni so bili taiko, da so se komaj držali jiokonci.
Domobranci so imeli I mrtveca in 2 lahko, ciiejja po te^je ronjenepo.
Hoteli so razkrojiti domobrance, pa sebe razkrajajo
Kdor drugemu jomo koplje, sam ven jo pade...
To je stor in izkušr-n pregovor, ki je oli tej priliki spet nridobil nn svoji veljavi. Komunisti, ki so poskušali »razkrojiti« slovenske domobrance, so s tem začeli ra/krojevati somi sebe. Tri najelitnejše bripade z ostanki <'<>-
Vsi hočemo biti motlerni in nihče noče zaostali z« duhom čusa. V tej
želji hiti moderen je vendar skrit« želja biti mlati, čutiti utrip življenja iu se kosati z njim. Naj drvi čas nasproti novim dnevom, nnj drvijo trenutki kakor kaplje med razprtimi prsti, nič zato. Hočemo biti moderni.
Sedaj bi se za trenutek vprašali. kaj je danes moderno. Morda obleke... novi klobuki... nvto-mobili. Nc, ne. Danes je moderno usmiljen jo. Iu ko bi izrekel to besedo sri'di vesele družbe, ki je začela uživali, kolikor more, ker se ji sanja, da bo jutri konec vojne, tedaj Iii se ti spogledali, povesili <K-i, podrsali t nogo po tleh in gospodične bi otresle pepel s cigaret.
Ne moremo tajiti, danes je moderno lo tlelo usmiljenja. 2iveti moramo а časom, razumeti moramo trepet časov, ki so nas zajeli. Dili mlad »e vendar pravi vživeti se v bližnjega, biti zmožen, da se viivi» v bližnjega, v njegovo bedo in stisko. Hiti mlad se pravi imeti srce. ki čujc, kako bije srce v trpinu, zajeti v vnem sament pogledu la-
koto, ki gleda iE motnih, upnlili oču
Niso leta tista, ki pričajo, kdo jo mlad iu kdo star. Čuteče srce priča o starcu, da je mlad. Narod se stara, če samo u/.iva. ne po/ua pa usmiljenju. Krščanstvo ohranja narode večno mlade, ker jih uči plemenitosti srca. Hočeš bili mlad. izpričaj /. deli usmiljenja, da imaš se vedno toplo srce. da ni okamenelo v teh sebičnih dneh. I loče* biti sodoben, daj lačnemu jrsti in žejnega napoji.
I'repud med krščanstvom in uživanja željnim muterializmom jo ogromen. Eni samo uživajo in vprašujejo. kaj bodo jedli in pili, kristjan pn ue govori o sebi, ne misli nase. ko sede k mili, misli nn milijone. ki so lačni, ko bi imel skrbeli zase, skrbi /a bližnjega, tla bi mu pomagal po skromnih močeh.
Cv bi sedaj govoril o poslednji sodbi, bi rekli, da to ni sodobno. In vendar je. Kristus na» bo tin in reč vprašal, ali smo tlnli lačnemu jesti in žejnemu piti. Po delih usmiljenja nam l»o povrnil. Sodil nas 1м» o tem ali »mo razumeli svoj Čas, nli pa smo bili starci z kamnitimi srci.
Ali rss mislijo, da bodo vsi ti zločini ostali nekaznovani?
KULTURNI OBZORNIK
Nov prispevek k našemu narodopisju
Ljudska umetnost v Dobrepoijah
Likovni estetski pogledi. Napisal in » sliknmi opremil Ljubič Tone, učitelj v Dobrepoijah. Ljubljana 1944. Narodopisna knjižnica 4. zvezek.
V Karlovtku, Kotnikovih Starosvetno-stih, Streklju, Sarabonu in Velikonji pa v dolgi seriji nastopov akademskega pevskega zbora in le drugod imamo že premnogo splolnih in krajevnih odkritij » področja slovenskega narodnega blaga vseh vrst, v posameznih člankih in raz-
?ravah dr. Steleta, dr. Ložarja, Jeraja, ula. Marolta, Tome«, p. Turnika in drugih že preccj nadrobnih prispevkov zla»ti o naSHi narodnih noiah, običajih in narodni pesmi ter ornamentiki, knjige iz Škofje Loke, Kranja, Bežigrada v Ljubljani. Skaručne in S« od mariikod so tudi priključile ali »e vsaj mimogrede tudi dotaknil« naSega narodnega blaga, v tistem kraju posebno znsčilnega. Sedaj je priiel Ca», da prav iz vteh naiih posameznih krajev in okrajev dobimo »latematične popile vie tamkajinjc folklore. In Ljubić Tone j« že »topil na omenjeno pot podrobnega raziskovalca ljudske umetn.i»tl, ko j« pred kratkim izdal knjižico I iudska umetnost v Dobrepoijah, tedaj iz okraj«, ki leži n» slovenski zemlji nekako v »redi med južnimi vplivi iz Bel« Krajin« pa vplivi t »«varozahoda, iz alp»k«ga cb-
močja. Zato narodno blago iz Dobrepolj noti na tebi znadilnoitl obeh plati in ima obenem tcveda ie tvoj« posebnosti, ki bi jih drugod zaman iakali.
Gre nam za vpraianj«, kako naj te folklora posameznega okraja ali kraja obdela, ali znan»tveno ali poljudno. Hno je pri tem gotovo: znanstvena raziskovanja imajo prednott pred poljudnimi objavljanji, kajti poljudna objavljanja znan-ttvenih nikoli nikjer ne morejo nadomestiti, kvečjemu jih lahko izpopolnjujejo. Kajti narodno blago je treba v prvi \r-iti vsestransko prikazati, to pa j« pravo znanstveno delo. Le tako delo je tudi zanesljivo in popolno. Poljudna objava pa je popolnoma nekaj drugega, v primeri z znanitveno nekaj pottranikcga, ker ima predvtem le propagandni značaj, ker noče narodno blago znova pokazati tistemu, od katerega je izilo, preprostemu ljudstvu, ga nanj opozoriti ter obenem spodbuditi, naj zavrže vse tuj« navlake in te povrn« k tvojim lepim ttarotvetno-itim. K domačnosti.
Toneta Ljubiča delce ima tak namen. Saj učitelj tam pravi o nji: »Moje delo ni znanstveno podano. Vte tem napisal ne kot strokovnjak in razlagalec, ker to nikakor nisem, marveč le kot ljubitelj, preprostim ljudem v morebitno izpodbu-do in spomin, kako so »c likovno-umct-niiko izraževali naii ljudje v preiinjih istih, koliko tega se i« do danes že izgubilo in kaj bi bilo dobro, da bi se v prenovljeni obliki zopet obudilo. Kavno
Zopet prihajajo poročila o zločinskem divjanju komunistov nad poAtenimi ljudmi. Komunisti niso mogli našega naroda prisiliti k tlom z ropanjem in grozilnimi pismi, sedaj pa to začeli cele družine izganjati iz menili domov.
Iz občine Dobrepolje so 2. septembra izgnali itiri družine. Vse te družine si ob izgonu niso smele vzeti s seboj nobene obleke in tudi hrane ne.
Svoj dom jc morala zapustili družina Samca Matije:
Samec Matia roj. 23. Icbr. 1?StS Kom-polje <4, kmet vdovec s hčerami Marijo, roj. 12. dec. 1921, Anico roj. 23. jan. 1031, Francko roj. IS. okt. 1932.
Iz Iste vasi je bila tudi izgnina se-dem.lanska družina Adamiča Jožeta:
Adamič Jože. roj. 21. marca И'*>5, Kompolje 9, Marija, roj. 20. sept. 1914, Jože, roj. 3. okt. 1921, Anton. roj. 18. lebr. 1029, Stanko, roj. II. sept. 1923, Rudolf, roj. 3. okt. 1933, Danijel, roj. 13. nov. 1939.
l/gnana je bila tudi družina Sever Jožeta:
Sever Jože, roj. 4. okt. 1559, Kompolje 5, Frana. roj. 5. maja IS01, Milka, roj. t. dec. 1923. Ida, roj. 30. maja 1929.
Svoj dom sta morala zapustiti tudi Korotec Franc. roj. II. dec. I?S7„ Kompolje 24, in njegova icna Terezija, roj. 31. dec. 1836.
Zadnje čase so komunisti pričeli nad ljudmi uvajati tudi teror prisilnega del.i. Tako so iz Črmošnjic odgnali Blatnik Slavko in jo v Semiču prisilili na trimesečno delo na cesti. Fnak zločin so izvr-
lenjskepa tolovajskega odreda vred »o hoteli v dobri veri, dn jim borci, nnši fantje no I odo kos. Vedeli so, «In družili domobrancev ni doma. S«j »o vedeli povedati, do «o jih odpeljali nn južno in vzhodno fronto. Mornjo biti tisti rdeči «lbveščevnlci res dolini poučeni! Vendar se junnški domohrnn-ci kljub tolikim pro/njum niso niti mulo ustrašili. To so vam v resnici fantje oil Lire. Tako v Višnji gori, knkor v Stični in št. Vidu »u bili tolovaji temeljito tepeni. Kar iioplejmo mulo. kakšno »o končne številke: 76 naštetih mrtvih, med njimi (itn komisarja, 2N »elitnih« a/ijntskili priležnic, 7 ujetih, javilo pn se je vsegn «kupnj 21 prisilnih mobiliziruncev. Cc priširjemo k temu še druge izgube, dobimo vsuj 110 mož, ki so bili vrženi iz boja, ne dn bi omenjali ranjence, ki iih je vsnj tolikšno število. Poleg lepo pn »o clobili domobranci šc obilo plena. Tek je torej sad komunističnega »razkrojeva-
11 ju«...
šili tudi nad Kastelic Antonijo iz Biike vasi. l'ustiti je morala doma pel otrok — najstarejši ima 7, najmlajši pa eno leto — in oditi v Belo Krajino. Tudi po drugih krajih so komunisti mnogo žensk obsodili na sramotno pnsilno dela
Verniki vseh župnij so zbirali za Borovnico
V nedelio in na Veliki fcmnren so po vseh cerkvah v LJubljani in ljubljanski okolici zbirali prispevke za Borovnico. V*ak,i Se tako majhna župnija se |e jmv trudiln, da hi pn svojih močeh pomagula svojim bratom v nesreči.
Vse župnij« so v teh dneh zbrale za Porotnico blizu 150(100 lir, oil leg« ч» ljubljanske župnije prispevale 57On0 lir. Najlxilj se je izkazala stolna cerkev, ki je one dni ludi lako lepo ustoličila kraljico Slovencev — Bresijansko Morijo. Stolnica sama je zbrala IM.IMKi lir.
(M zunanjih fnra je največ zbrala Župnija pri Dev. Mar. v Polju, ffls.' lir. unlo Jezica tr»M) lir in Vrhniku »015 lir. Ostalo župnije so darovale:
Znpni urad Sostro Л52« lir, Ljubljana, nrštilinska cerkev HKS! lir, župnl urad Ciorenjl logslee 2№г'П0 lir, župnija tg. ftiSka (Dravlje in Koseze) 4723 lir, župnija Zg. Šiška (Glinira) |30t 50 lir. Grosuplje 2500 lir, župni urad Ljubljana Sv. Jakob 1050 lir, župni urad Preserjo 4НЗО lir. neimenovani 100 lir, župni urnd Ig pri Ljubljani 3535 lir, župnija Zg. Šiška (Dravlje) SnO lir, župni urad Šmarje 1X50 lir. župni urad Podlipa 1485 lir. diihovnijski urad Bevke 1260 lir. župni urad Sv. Peter. Ljubljana 4250 lir. župni urad VH-Ljubljana 4500 lir. Mladinski doin nn K (Klel je vem (cerkev sv. To-rezike) 3400 lir, župni urad Mösle, Llub-Ijana 31<i0|ir, cerkev »v. Mihaela na Barju (minorili) 3*112 lir, GumnlSče (Šmarje) 942 lir. Notranje gorice (Brezovira) •.wo lir. Ljubi lana, Sp. Šiška 2121 lir, Ljubljana. Sv. Križ (pokopališka cerkev) Si K) lir, Ljubljana, Slepania vas (kapu-clni) 3017.45 lir. Rakek 4721 lir. Unče 1650 lir. Rudnik 1777 45 lir. Za plann 3280 lir, Horjul (1327 lir, St. JoSt nad Vrhniko 34!*) lir, Dolenji Ugatec 5320 lir. Ljubljana, cerkov sv Jožefa 1007 lir, Ljubljana, sv. Ciril in Metod 30ГС1 lire. Ljubljana, Rakovnik IN03 lir, Šmartno ob Savi 2201 lira, Ljubljano, Zeleno jomo 885 lir.
Zasebna krščanska dobrodelna akcija pod vodstvom škofijske dobrodelne pisarne je zonet pokazala, knko veliko kn-ritatmio vlogo vrši v teh hudih časih naša kaloliškn skupnost.
zato uhajam često v kramljanje, ki te naravnost ne tiče bistva stvari tamc, pač pa te ga dotika prigodno. To ttorim zaradi pestrosti.«
Čeprav tedaj I.jubičevo delo ni znan-ttveno, vendar je tudi potrebno in ni brez vrednotti, saj ie cena knjižice v ti-»tematični obdelavi vteh vrst liudtke umetnosti v Dobrepoijah kakor tudi v bogati opremi, ki jo je pisec »am oskrbel. ■Kar «cm videl in sliial, sem tkuial ohraniti v besedah, fotografijah in risbah«, pravi pisec. Da, celo to in tako delo v poljudni obliki ie ni popolno. To prizna pisec «am. ko pravi, da je mogel v knjižici objaviti komaj slabo desetino fotografij. Kajti vojna vihra mu je uničil« skoraj vse. kar je že imel pripravljenega. Vendarle pa moramo priznati, da mu jc ostalo Sc zmerom dovolj, da j« vsaj v glavnem mogel ponazorili svoj« opise narodnega blaga. In to v tolikšni meri, da je skoraj ni strani, ki bi ne bilo na nji kak« podobe; večinoma jih j« celo po ve£ na eni »trani.
Sistematično urejena knjižica nam popitujc dobrepotjsk« vezenine, pecivo, rezbarij«, pustne oprave, čebelnjak, slav-barski »log, pohištvo, uporabne predmete, razne okrase in nazadnje grobove z na' grobnimi »pomeniki vred. Manjka?» tedaj do popolnega ori»a le narodni običaji pa ljudska besedna umetnost, da bi bila podoba dobrepoljikcga narodnega blaga popolna. A že s tem, kar j« zbral Is» n»-pisal in nari»at Ljubit v tci poljudni objavi in na razmeroma maihnem obsegu 120 »trani. ie pomembno kulturno d«!o. Želeti bi biio. da bi iz vseh slovenskih krajev in okrajev dobili nodobn« znan-
stvene in poljudn« popi»« narodnega blaga in da bi kasneje na teb otno-vah zgradili bogato »intetično delo, ki bi popisalo cclotno »lovensko narodno tradicijo.
•
Hudičeva shodnica je naslov najnovejši, septembrski rakovniiki knjižici, časopisu za duhovno prebujo in proive-to. V nji dr. Franc Mihelčič na poljuden način obravnava vprašanje prostozidar-»tva. Preprosto, a vendar z dokumentacijami podprto in popolnoma odkrito govori рцсс o izvoru te organizacije iz srednjeveških cchov pa jo spremlia do ničnega velikega sodobnega razmaha po vtem svetu v organizacijo, ki Itcjc Iliri in pol milijona pripadnikov v 25.000 ložah. Knjižica nam podrobno prikaže notranji uttroj prottozidarstva in njegovo zunanje protiversko. politično, socialno in gospodarsko delo in vplive. Zaradi proti-verske misclnoati »o papeži od v»ega po-čelka. od 1738. leta, tedaj komaj dvajtet let po pravem na»tnnku prottozidarstva, pa v»c do danainjega dne ob»ojali to organizacijo in vsak katoličan, ki po»ta-ne član lože, je po cerkvenem kanonu izobčen. Knjižico, kl ima namen na» poučiti in posvarili, poučiti o tej skrivnostni organizaciji, pa pnsvnriti zlasti nate iz-obraženstvo pred Ikodljivim vplivom prostozidarstva, najtopleje priporočamo.
Cerkveni glasbenik z« september in oktober 1944. V najnoveiti številki Cerkvenega glasbenika i« napisal uvodni članek »kladatelj dr. Fr. Kimovec, o temi, kdaj ie zakaj j« v ljubljanski Škofiji pri
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Stran 4
»SLOVENEC«, četrtek, 21, septembra 1944,
St. 216.
Naredba
o dopolnitvi predpisov o protiletalski zaščiti
Na podlagi pooblastila Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko pri morje« it. 1-1, 5H67/44 od 10. avgusta 1W4
odrejam:
CI. 1. Vsi prebivalci Ljubljanske pokrajine so dolini sodelovati osebno ter s svojim razpoložljivim orodjem in prometnimi sredstvi pri protiletalski zaščiti, bodisi na poziv uradnih ustanov protiletalske zaščite, bodisi na poziv od njih postavljenih pooblaščenih organov protiletalsko zaščite (vodje gasilske, zdravstvene In tehniftne zabite, vodje zavodske In industrijske zaščite, hišne starešine) v okviru njihovih pooblastil. To sodelovanje velja tako »a pripravljalna dela kot ra primer alarme ali dejanskega letalskega napada. Pritegnitev k stalnemu sodelovanju pri protiletalski zaščiti, kot tudi pri delih protiletalske zaščite, ki se lahko predvidevajo, se izvrši e kratkim pismenim odlokom obvezniku protiletalsko zaščite. V ostalih primerih zadostuje za pritegnitev k sodelovanju ustmeni poziv pooblaščenega organa protiletalske zaščite.
Izvzeti od obveznosti osebnega sodelovanja so:
a)	oeobe, ki šn niso dosegle 15.. ali ki so ie prekoračile 60. leto starosti;
b)	osebe, ki so vsled telesnih ali du-levnjh hib za osebno delo pri protiletalski zaščiti nesposobne, če to dokažejo z uradnim zdravniškim spričevalom;
c)	osebe, ki so Ze službeno obvezane za druga službena ali uradna opravila ali naloge v Javnem interesu.
Cl. 2. Dolžnost ureditve hišnih zaklonišč in izvršitve oHaljh ukrepov hišne protiletalske zaščite v mestu LJubljani se razširja na celo območje mestne občine. V pretežno kmetijskih naseljih so dopustne olajšave po svobodnem preudarku Uprave policije.
Člen 3. V mestu Ljubljani morajo hiti ▼ ožjem nevarnostnem okolišu vsa podstrešja popolnoma Izpraznjena in odstranjene tudi vse lesene pregrade, ki proti ортјц niso zavarovane (n. pr. s primernimi ometi, premazi, impregnacijo, oblo-
f:ami itd.). V širšem nevarnostnem oko-išu pa je s podstrešij odstraniti vso navlako in vse lahko gorljive predmete tsr poskrbeli, da je dohod do vseh podstrešnih prostorov sUtlno popolnoma neoviran.
Cl. 4. Pespk In voda morata biti na i*>d-strešju, na stopniščnih presledkih, v kleti, zaklonišču in tudi v vsakem stanovanju ter trgovskem ali v poslovnem prostoru v zadostni količini in na primernem prostoru stalno pripravljena. 7.a Izpolnjevanje tega predpisa v stanovanjskih in poslovnih prostorih so odgovorni najemniki v vseh ostalih prostorih pa hišni lastniki.
Člen 5. V оЛјлтп nevarnostnem okolišu mesta Ljubljano je treba vse trajno pritrjene železne rešetke na kletnih oziroma pritličnih oknih odstraniti aH preurediti tako. da ae dajo lahko odpirali ali odstraniti
Člen 6. Vse okenske in druge odprtin» hišnih zaklonišč, ki s« nahajajo bodisi v mnenjih ali notranjih stenah stavbe, jo primerno zavarovati proti drobcem bomb in zračnemu pritisku eksplozij.
Člen 7. V strnjeno zazidanih predelih mest morajo lastniki dotikajočih se hiš napraviti v kletnih prostorih pro-žioje iz ene stavbe v drugo ter nastalo odprtino zazidati z zasilno opečno steno predpisanih dimenzij.
člen 8. Glede na določbe fl. 1. te naredbe so vsi stanovalci hiše dolžni i. ročnim delom in s svojim ranpolož-ljivim orodjem bre-zplačno sodelovati tudi pri_ izvršitvi vseli nkrepov za zavarovanje hiie pred letalskimi napadi, vse ostale stroške j»a nori hišni lastnik, l.e pri napravi kletnih prebojev morejo hišni lastniki v izrednih primerih (t. j. pri nesorazmerno visokih stroških napram vrednosti ali donosnosti stavb) zaprositi za celokupno ali delno povračilo dejanskih stroškov na osnovi plačanih računov, ki iih pristojna občina prizna za pravilne in primerne. Krajevna oblastva protiletalske raAčite odločajo, ali Ln kolikšno povračilo jim pripada.
Clr-n 9. Nabava zdravstvenih T>olreh-Win za prvo pomoč in gorilnin sred-
stev za nadomestno nuzsvHljuvo v hišnih, industrijskih in zavodskih zakloniščih se dovoljuje proti potrdilu pristojne občine, da obstoji urejeno zaklonišče. Potrdilo mora vsevlzovati vrsto in količino teh /n posamezno zaklonišče potrebnih sredstev.
Člen 10. Krajevna oblastva protiletalske zaščite smejo predpisati, da se krajevnim prilikam in posebnim okoliščinam primerno povečata in pouino-žita vrsta in količina predpisanega zaščitnega orodja in potrebščin za protiletalsko zaščito.
Člen It. Zn izvršitev predpisa člena 2. te naredbe se določi rok 6 tednov, za izvršitev vseh ostalih predpisov pa rok 3 tednov po ahjuvi te naredbe.
Člen 12. PrekHSitev predpisov te naredbe kaznujejo okrajna glavarstvo, v Ljubljani pa Uprava policije z globo rfo 10.000 lir nli z zaporom do treh mesecev, v težjih primerih z obema kaznima obenem.
Člen 13. Vsi obstoječi predpisi o protiletalski zaščiti ostanejo v veljavi, v kolikor ne nasprotujejo predpisom te naredbe.
Člen 14v Ta naredhn stopi v veljavo z dnem objave v Službenem liptu Šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 19. sept 1944.
Prft/ident: dir. general Rnpnik s. r.
Naredba
o spremembi naredbe o prepovedi kretanje prebivalstva ia o policijski uri v Ljubljanski pokrajini zunaj ljubljanskega zapornega ozemlja
Na podlagi pooblastila, danega mi t naredbo Vrhovnega komisarja ni operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o prepovedi kretanja prebivalstva in o policijski uri z dne 22. decembra 1943 št. 15, »Verordnungs- und Amtsblatt« des Obersten Kommissärs in der Operationszone Adriatisches Küstenland«, kos 1. iz leta 1911..
o d r o j a m t Člen 1.
Od 21. septembra 1944 do nove odredbe sta hoja in vožnja po javnih cestah, trgih in poteh na območja Ljubljanske pokrajine, izvzemši ozemlje mestne občine Ljubljane in tistih delov sosednjih občin, ki so vključeni v Ljubljansko zaporno ozemlje, od 21. do S. ure prepovedani.
Člen 2.
Ostali predpisi, ki jih obsega naredba z dne 17. junija 1944, št. 92. Službeni list št. 135-45 iz 1944, ostanejo nespremenjeni.
Ljubljana, v septembru 1944.
Prezident pokrajinske uprave: R upal k.
NOVI 0R0B0VI
+ Jeriču втајвсг. V torek, 19. t m., j« odšla k Bogu po plačilo za vse dobrot«, ki Jih Jo delila v življenju, Jerica Sva jger roj. Meršolj, posest n i ra v Drav-Ijah in sestra g. Janeza Moršotjai, župniku r p. Blago pokojnico bodo spremili k večnemu počitku danes, v četrtek, dne 21. L m., oh Štirih popoldne na pokopališče v Dravljah.
+ Tilka Paljcvee. V Ljubljuni Je umrla Tllka Paijevee. Pogreb drage po-kojnice bo danes, v četrtek, 21. t. m., ob
fstih popoldne z Žal, kapele sv. Krl-tofa, na pokopališče k Sv. Križu.
1- JsrneJ Bizjak. Po daljšem trpljenju Je umrl v Ljubljani g. Jernej Bizjak, blv. cerkvenik v Trnovem. Pogreb bo dunes, v četrtek, 21. t. m., ob pol štirih popoldne z Žal, kapele sv. Janciza, na pokopu I išče k Sv. Križu.
Naj rajni počivajo v mir« In naj jim sveti večna bič! Njihovim dragim našo iskreno sožalje!
OSEBNE NOVICE
Promocija. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je diplomiral iz 25. znanstvene skupine in iz sociologije g. kutehet Josip Prcmrov. Čestitamo!
(Nadaljevanje s S. strani.)
nehalo ljudsko petje. Članek jo objavljen kot predavanje, ki ga je pisec imel pri mesečnem duhovniškem molitvenem shodu 7. julija t. 1„ in izzveni v željo, da bi se ljudsko petje po naših cerkvah obnovilo, kar se je deloma že zgodilo, in se še dvignilo. Dr. Anton Doliaar nadaljuje 23. poglavje iz pregleda slovensks cerkveno glasbe in obravnava Sattnsrjsvs glasbena dels, pri čemer posebno poudarja Sattnerjevo nihanje med starim in modernim slogom v cerkveni glasbi v njegovih lastnih kompozicijah. Razumemo pa njegovo glasbo le takrat, če se ji približamo s srcem, ne z razumom, — Stanko Premrl nadaljuje pouk o improviziranju med mašo. to pot med slovesnimi mašami. — Vinko Vodoplvec js pri speval članek Slovsnski violinisti. V niem nam prikazuje dolgo vrsto čeških virtuozov t kratkimi življenjskimi podatki in mlmobežno oznako njihovih del. Ns koncu io različne organizacijsko in društvene ter osebne novico pa tudi ocene pevskih nastopov v cerkvah. Ob-sožneje se jo Premrl razpisal o nastopu cerkvenega pevskegs zbora za Bežigradom na praznik sv. Cirila in Metoda. Kakor zmerom js tudi tej številki Cerk-venegs glasbenike dodana priloga. Na nji so na prvem mestu tsko potrebni Odgo-govori pri peti maši v priredbi dr. Fr. Kimovca, dalje Stanka Premrla kompozicija O Gospa, o Mati moja ns besedilo
P. Krizostoma Sekovaniča In Andreja ogačarja 0 zveličavni irtev, enoglasno t orglaml.	r. J.
Berit« knjige Slov. knjižnic« I
Boji in zmage
Sestavil A. Logar. Mladinska založba 1944. Str. 184. Cena 24 lir.
V	tej knjigi so nanizani pripomočki, ki nuj mludim ljudem pomagajo k čistemu življenju. Resni vzgojlleljl z zaskrbljenostjo gledajo, knko nravnost našega naroda pada. Dr. Ozvald pravi v svoji knjigi Dnševnu rast otroka In mladostniku: »Tudi o našem narodu hI se dalo reči, da ljudska morala v zadnjih lelih z neznansko naglico drči navzdol. <
Knjiga »Boji in zmage« naj bi bilu praktičen prispevek pri dolu «a nravno obnovo, ki se mora začeti zlasti pri mladini, in sicer v lelih, ko preži na mladega Človeka toliko nevarnosti, da jim sam nikakor ni kos.
Pri delu za nravno ohnovo nI upati zboljšanja, če hI mladino poučevali vsevprek o spolnih zadevuh, marveč je tre-bu predvsem pomngatl mladim neizkušenim ljudem, da si okrepijo voljo in da se navdušijo ter zuvzumejo za človeku in zlasti kristjana vredno življenje. Do-raičajočim fantom je treba dali pripomočke za čisto življenje, pripraviti Jih js treba za boje, ki jih čakajo. In to Je namen knjige »Boji in zmage«.
V	tej knjigi ju tvurinu lepo razvrščena v itirl dele, v vsakem izmed njih so pu podunl posamezni pripomočki, nadnaravni pa tudi naravni. Dodano Jo stvarno kazalo, du se laže izberejo In najdejo odstavki, ki jih kdo zase Išče. Knjiga nuj bi numreč služila kot vude-meeum, du ss posamezni deli večkrat preberejo in premislijo. Prav Iz tega razloga ima pripravno žepno obliko.
Načrt za platnice je Izdelul arh. VI. ' Gajiek.	Dr. Fran Mihelči«.
Večine ljudi porabi prvo dobo življrnja zn to, da napravi drugo nesrečno.
(La Вгиуег*.)
Koledar
četrtek, П. klmovrai Matej, apostol tn ovang*tlsts lflgetii;*. dovlvai Aleksander, Ikof Ia mačenee: Jona, prerok. Petek, II. klmovra: Kvatrej Toma» Vita. novakl, škofi Dlgms, devtea la inučonloa.
Kino Matica •Proees C šalita, ob II la II.
Kino Union sY sesal vers, ob 1« In 11.11.
Kino Sloga
»Slučaj (Hrufas ob 11 Iu II.
Lekarniška služba Notno slstbo I in ajo lekarne:
mr. Baksrtlt. S». Jakoba trg I: mr. Ita-mor, Miklošičeva oesla JO. in mr. Murmayer, Be. Petra cesta TA
ZGODOVINSKI PABERKI
21. kimovca.
L 1529. so bili Turki prvič pred Dunajem. Po bitki pri Mohaču, kjer je Su-lejman II. Veličastni uničil Ogrsko, jo šla turška vojska domov. Tu so je sultan pri-
Pravil za nov pohod, sedaj proti Avstriji, erdinand Habsburški ni imel dovolj moči, da bi turško vojsko zaustavil, ki jo nato prodrla do Dunaja. Po silnem obleganju, se jo Sulejman že pozno v jeseni, brez uspeha vrnil v Turčijo. Pri obrambi Dunaja se jo zlasti odlikoval kranjski plemič Kacijanar Ivan, ki jo postal pozneje poveljnik Ferdinandovo vojske, toda je po neuspehu v bitki pri Gordanu padel v nemilost in nesrečno končal.
L. 1792. jo narodni konvent odpravil kraljevino in proglasil Francijo za republiko. Kralj Ludovik XVI. je bil odstavljen in postavljen pred sodišče, kjer jo bil pozneje obsojen zaradi izdajstva na smrt.
L. 1878. so jo rodil v Glinjah pri Cerkljah na Gorenjskem Franc Kimovec, glasbenik in skladatelj. Po končani gimnaziji in bogoslovju r Ljubljani je služboval na Bledu in v Prcdosljah. Nadaljeval je študije v Rimu in tu promoviral, Glasbo se je najprej učil pri Focrsterju, izpopolnil pa «i je znanje na dunajski glasbeni akademiji, kjer jc študiral predvsem orgelsko glasbo. Vrnil se je v Ljubljano In tu na široko razmahnil svojo detovanie. Poučeval je na orgelski šoli, vodil cerkveno petje v Marijanišču in stolnici, kjer jo pomagal Premrlu. Bil je pevovodja društva »Ljubljana«, več let predsednik Pevske zvezo in urejeval prvo letnike • Pevca«. ______
Napisal je mnogo strokovnih člankov v razne časopise in revije. Zložil jo številno skladbe, tudi svetne vsebino. Njegove cerkvene skladbe, zlasti zborovsko, so veličastno in globoko zajeto, slog jo polifonski. V svetnih pa ie opazi vpliv slovenske narodne pesmi, katero jo tudi zbiral.
Jubilej oglednega' meščana
Danes praznuje ugledni meščan gospod Matej Orehek, trgovec in posestnik v Kolodvorski ulici štev. 26, svoj petinsedemdeseti rojstni dan. Gospod Orehek je eden Izmed redkih naših vrlih kmečkih fantov, ki je pred se-deminštiridesctiml leti, potem ko je odslužil kot topnlčar r Kotoru vojaško dolžnost, prišel v Ljubljano in si s pridnostjo in varčnostjo uslunovil ugledno trgovino in gostilno, ki jo je kasneje preselil v Inslno hišo. Pri njegovi podjetnosti gu Je lunn&ko podpirata njegova družica pok. Beti iz znane ugledne družine 2i-bert iz Most. Vseh pot živih otrok, ki danes slavijo v krogu svojih sorodnikov rojstni jubilej, io mu hvaležni za dobro vzgojo, sin pa tudi za lepo vpeljano trgovino, ki mu jo je pred kratkim izročil v vodstva.
Gospod jubilant ie bil res čas trgovskega poslovanja zelo spoštovan ne samo oil odjemalcev kot prikupen in soliden prodajalec, ampak tudi r>d dobaviteljev kot reden in dober plačnik. Predvsem se ga spominjajo deSelanl iz vseh krajev, ki so odhajali v tujino in prihajali nazaj, ko iih je v trgovini oblekel od nog do glave, in v gostilni postregel i vsemi dobrotami in založil za pot Tudi marsikateri Ljubljančan je rad zahajal v njegov prikupen lokal.
Krepki ljubljanski korenini, ki se ]l letu še no poznajo in ki še vedno zrav-nunu hodi po Ljubljani, tudi ml k jubileju čestitamo.
NOVO t Cerkvenih očetov izbrana delu
Sv. Cecilija Ciprtana izbrani spisi
I. det: PISMA Druga zelo pomnožena Izdaja. 822 strani.
Cena L 06.—, voz. L 120.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Pred škofijo 5 — Mikloličevn e. 5
Posestne sprememb«
Turna Stanislavu, poscstnlcs r D. M. v Polju šL 09, je produla Venfosluvu Klešniku, Zalog št 38 nopremifnino viol. št 437 knl. obč. Sla po (hiša In dvorišče) zu 195.000 lir. — Murtlne Frun, posestnik v Ljubljuni, Trnovski prislun št. 20 je prodni Minkl in Josipini Lovkovl, zaseb-nlcama na Breiju, občina Begunje pri Cerknici njivski parceli št. 265 in 266/1 kut obč. Brinje v skupni izmori 785 m' zu 110.000 lir. — Kober Leopold, žol. strojevodju v pok., Zgornja Zadobrova št. 53 jo prodal Ivani Puliarjevi, zasebni-el r Zgornji Zadobrovl št. 47 nepremični-nov vi. it. 682 Vat. obS. Zadobrova (hiša in njiva) za 55,000 lir.
Zahvala Ljubljani
»Socialna pomoč« pri ielu pokrajinske uprave v Ljubljuni se iskreno zahvaljuj« vsem darovalcem in «tem sodelujočim pri nabiralni akciji za Borovnico v nedeljo, 10. septembru 1944.
Posebno zahvalo in priznanje Izrekamo nnii rrll srednješolski mladini, ki jo z vso memo in požrtvovnlnostjo »o-delovala pri tej akciji.
Uspeh zbirke je bil tale:
Po ulicah ln Javnih lokalih se Je nabralo 112.078.30 lir; posamezniki so ob tej priliki prispevali večje zneske r skupnem znesku 45.115 lir.
Skupni znesek (eestnu zblrku In večji prispevki posameznikov), zbrnn pod okriljem Socialno pomoči, znaša torej 157.103.30 tir.
Ta znesek Je »Socialna pomoč« Izročila g. okrajnemu glavarju za Ljubljano okolico, ki ga Je stavil nn razpolago odboru za poinoč prizadetemu prebivalstvo v Borovnici. — Poleg tega ss je tu dan v Isto srrho nabralo po cerkvah r Ljubljani 68.137 lir.
SkupuJ je torej Ljuhljuna darovala Borovnici znesek 225.330.80 |jr.
Ljubljana, lft. 9. 1944.
Predsednik »Socialne pomoči« Volikonja.
Za nesrečne Borovničane
Pavlič Leopold, znsfopnik firme »Sko-du« iz Ljubljnne, Ulica 3. maju it. 4, Je durovul zn poikodovanre po homhncm nnpadu Iz Borovnice znesek Lir 5.000.— (pettlsoč).
Nnmesto cvetju na grob gdčnl. Nini Ooljn so durovuli P a v I i n o v I 300 Ur Sociulni pomoči.
Za Informacije glede »Socialne pomoči« kličite 32-92 in 39-011 Prostori »Socialne pomoči« so nu Oosposvetskl c. 2/1. Denarne prispevke pošiljnjte po čekovnih položnicah nu »Pokrnjinski podporni za -vod — Socialna pomoč — ček. račun 16.580!«
Volilo Josipa Olupa otrokom Mladin. zavetišča v Zeleni jami
Vodstvo Mladinskega zavetišča v
Zeleni jumi je prejelo 5000 lir — volilo blagega pokojnika in velikega dobrotnika revne mladine in našega zavoda — g. Јочра Olupn-tVodftlvo zavodu izreku nujiskrenejšo zahvalo tudi njegovim naslednikom z željo, iy>j bi sledili zgledu usmiljenega očeta in bili povsod deležni božjega blagoslova!
Obvestila Prevoda
Delitev jajc
Hlsdlns od I do iS lot starosti, VI jo v pnaeatl dodatno llvltoks ksrto, prejme ns odresek o M Ihres prellaka) dodatne 11*11-sko nskaintoo По Me od JJ do JS. aeptorahrs 1»« po 1 jajce v sledetlh mlokarnahi Korelee Marija, K on »r «on I trg »s Gruden Jakob. Celovške esats It Vidlo Stana, SUntč*-®ova ti ftpas Krta. Predjamaka *: Stori« Frauja. Buri tre 17j Vidmar Ljudmila. ClgtarJeva 11
Vso ta mlekarno poslvsrno, ds pridejo po jajes T Sotrtok. IL U n. od I do 1» v Maistrovo II.
Nakasntr» sa krompir ss potrotnlks Is-vsn kloks. Hkrati s livilakimi aakasnieaml ia oktober dobe potrošniki Isvoa ljubljanske» bloka, ki niso pridelovslol krompirja, tudi posebas nakazilo ts krompir. Naksslla so glsae samo ns mnolino krompirja, o pravem času bo ps objavljeoo, kje bodo potrošniki U krompir dobili.
Šolske vesti
Zavod sa iernko domačo obrt v I.Job]Jeni. Dolenjska e. IS, ho vpisorsl gojenke sa bodoče šolsko leto dno 2S. Ju JS. septembra od 1-11.
Nu II. deški ljudski loti ns Grabau bo
vpisovanje učence» sa šolsko loto IHI-H v telrtek. »., In v potok. II. oeptombra. od S do IS v («takem poslopja ns Grabnu, CoJ-sova ceats S, I. nadstropje, V I. razred so morajo Tplsstl dečki, kl so lspolntll t lot all jih dopolnijo do konca t, 1. Pri vpisu novinec» Js treba predlolltl d rutinsko polo alt druitnako knjliloo oziroma otrokov rojstni Hot, spričevalo o cepljenja proti kosam tn proti daviet. l.anski uAenrl naj prinese s seboj samo lartuja letno sprlSsvalo. Staril onstran bloka nsj preskrbe pravočasno pro-pustnleo. Zsčetna slutba bof.Ja ho v ponedeljek, I. oktobra, ob S v trnovski eorkvl. reden pouk ps v torek, S. oktobra, ob 1S.90. — VplaoTsoJo otrok v II. naeetal otretkt vrtee bo v Četrtek, IS., In petek. 19.. septembre, od 8—1® v »oll ns Ornbnu. — Uprs-vltotjatvo.
Lleejsks (II.) deklllks IJndsks Hote v
Ljubljani. Naknadno vpisovanje sa vse razred« a« тгМ JS. In JS. septembra vsaklkrat od S— lt v savodu Notre Dame na Mormon-tovl ntlcl J« bitni tobačno tovarn*. Zsčotns sv. msSs bo I. oktobra ob S v Vajeniškem doma v Kersnikovi ulici, I. oktobra pa ao prične redni pouk.
Zdrnlenjs trgovcev v LJnblJanl nasns-njs, ds bo vpisovanje v Trgovsko strokovno nsdsljevslno Solo ca v«e ratrsHo v dneh od И.-Ј9. «optembr« v pisarni Zdrnienjs (Tr. govakl dom), vsakokrat od »-11. PoineJUs-ga vplsovsnja ns bo. Novinol morsjo biti stari 14 let Io morajo predlotltl pri vpisu zadnjo Šolsko «pričevalo, uino pogodbo In sdravnUko potrdilo. Zs sprejem т lolo mora Imeti vssk novlne« najmanj tri rairede arednje sli uicščansk* Hols oxlroms o«»m razredov oanovne tole. Očencl s dovrSono nitjo arodnjo sil mctčsnsko «olo s lipllom liesjo prednost ÜSoncI s resnjlo predlio-brazbo bodo »prejeti tn v primero zadostnega proators v šoli. Vsak uSeneo pl*«a pri vpisu SM lir tolnlno, novinci pa poleg to še tM lir vpisnino. ITčonel III. razredov pa plaSsjo poleg šolnine »e 100 lir oproslntns. Bivši učenci ss vpllejo s predlotttvljo lan skocs Šolskega sprtSevsls. Popravni In rns-rednl Izpiti bodo v ponedeljek, Si. septembra. oh u. Pismeni sskljnünl Izpiti bodo v torek. It. septembra ob 14, oatnl pa v Istem časa v sredo, 17. septembre. Redni pouk so bo prlčsl 1 oktobre Ш< u). 14. Podrobnosti bodo rasvlđns ss klskl dotkl prsd vbodoc X M» ,
te norica
Možje in fantjel Pridite v p*, tek, 22. septembra, ob 19 v stolnico k molitveni uri za blugor naroda in do-movincl Molitvene knjižice bodo v rer kvi na razpolago. Kdor pa ima knjiikö sam, nnj jo prinese u seboj!
Podpornemu društvu sa glnbonemn ml«, dtno v Ljubljani Js daroval g. Anion Ki>-rltnlk, laalnlk bolela »Klon., znesel» *iin ц, v po.'«elite* spomina blagopokojneca gosp. Izidorja Ostana. Plemenitemu prijatelju revne gluhonem* mladine ss društvo najtoplej, sahvaljuj«.
frančiškanski oder prlrodl v «HetJ», J4. t m., ob 17 Igro a petjem »Pnvelfkov» pilčnlkn«. Pripeljite svoj* mnISkot Vatopm-e* » predprodajl v trgovini SflllgoJ, Fran-čtlkanaka ullea.
TURJAK Prod letom dni ao bil* vi vaa LJubljano In detel* uprto * ugotoviš, •ki grsd Ta rja k, kjer so «lovonskl Ц^ narjl zaustavili komunistični pohod Ljubljano. V tej borbi jo prelllo kri mu-* go turjaških borcev, mnoco Js trpljenje nadaljevalo po ko£ev*klh Jeish. ter polotil« na oltar domovin* avojo tivljenjo v MoztJ«, Jelenovem ilebu ln drugih morlščlh. Te.<„ oh leto Jo Is krvi turjaških horeov »rn»l» Slovensko domohranstvo, ki bo ma'Vvnt« Turjnk. Knjiga Jo slino snnliulvn, saj j* js naplssl tlva prit* Turjaka.
Od 17. septembra dalje do nove odredbe se morajo upoštevati predoisi o zatemnitvi od 20 do 6
Opozorilo Is *sMlo. V nedeljo, JI. t. m.,
ob SJ letnici Slomškov* smrti, pohltlmo k Murijl Pomagaj, kjor bo ob I a», maša sanj, ki J» llvel ln delal ts Cerkev, šolo In dom. Clm daljo gremo taaovno od njeirove arnrtl, tem livojo nam stopajo pred o.'I njegova pedagoška načele. Doba. ki Jo prellvtjam«, nam kllčoi NaiaJ v lolo ln vzgojo Slmuškat te bi hits tola ln vzgoja o«tals taka, kakršno J* hotel ImsU 8lomtek. tedaj bi n* proti vi J. i slovenski narod tako inloatno trn-(edije, kakršno prsllvlja daneat Du bi nun »rnll Bog Hlomškoveg« dnhs pri vzgoji Is pouku. J* naša dolitiost, da * ta namen tudi molimo In Oa proalnio val. ki ao s *«>ojo In poukom peCatno. K adele)M vabimo sato *м katoliško mislečo učltctjelro IJudakib. meščanskih In srednjih šot, rabi. mo ps tudi *a* katoliške ••srše, «aj j* rekel Slomšek: Cork**, šola In dom so morajo •s roks dri sli I Slomšek nam bodi steber, okrog katerega naj *o strnejo vat Tzgojl-toljll Le narod, ki bo Imel s verskimi nazori prelete vzgojitelja, n* bo propad,d t To Imejmo pred očmi In saupsjmo Vanj. ker On Je rsanlca, pot In iitljenjol V «lngl J« moti — Slomškov * draibs v LJubljani, dn« 10. oeptembra 1144.
Formteoi pantile sa dMlnlsketjo ust Is rrts dobite r lekarnah.
PrIJses ss vpis v Enoletni trgs**kl tečaj a pravi eo JseasaU ta Vitji trgovki t» tal O* aprejemajo v potltnlcah dnevno dopoldne In popoldne. Isvonljubljanskl dljukl-Injs nnj ao prijavijo čimprej, da dohlj* prs*očaano potno dovoljonje. Ns razpolago prospekt Itavnatetjatvo trgovskega učltlšča »Christofo* ilal savoda, LJubtJaua. Dom», brsnsku U,
Frančiškanski oder
N»4*1 Ja. 14. «eftembrs. 0h 17, »pavclčkois piščalka«.
Kdo ga pozna?
i 'ft. 't1.1 *
18. Septembra eo našit blizu Fulfn r vodi truplo moSkega, čigar fotografijo objnvljamo. Po vsem videzu Je bilo truplo že dalj časa r rodi, ker je bilo precej uničeno, obleka pa, ki je temnosire, skoraj črnikaste barve, pa precej zamazana. Pri eebl ni imel drugega kakor nekuj razmazanih lislor ter lastno fotografijo. Ker nI imel noben« osebne izkaznice odnosno legitimacije in ker tudi drugače ni mogoče ngoloriti njegovo Identitete, prosi uprava policije, kriminalni oddelek, da vsakdo, ki bi o utopljencu kaj vedel odnosno ga poznal, javi to Šofu kriminalnega oddelka na Upravi policije, III. nadstropje, soba 10.
KUP1TE-BERIIE!
Narod naš umreti noče: 5 L
Hb] torti? 4 L
Nn svoll zemlji svoj gospod 4 L
TURJAK
7 lir