M 97ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 GREEN PAPER: THE EUROPEAN RESEARCH AREA – NEW PERSPECTIVES (BRUSSELS, 4. 4. 2007) Sliko EU in sveta v tem hipu označujejo predvsem na- slednje tendence: • pospešena globalizacija in proizvodnja znanja ter ra- ziskave in razvoj kot ključne komponente novega globalnega dinamizma, • naraščanje zavedanja o različnih socialno-ekonomskih izzivih, kot so rast gospodarskih razlik v EU, klimat- ske spremembe in otoplitev,1 staranje prebivalstva in nevarnost nalezljivih bolezni, vendar tudi trdnejši konsenz, da so vedno bolj potrebne koordinirane akci- je tako v EU kot na globalni ravni, predvsem v znano- sti in tehnologiji, • razvoj evropskega raziskovalnega okolja v nekaj za- dnjih letih, predvsem z ustanovitvijo teles, kot sta Evropski raziskovalni svet (European Research Co- uncil – ERC) in Evropski institut za tehnologijo (Eu- ropean Institute for Technology – evropski M. I. T.), pa tudi z drugimi posebnimi posegi na področju ERA, ter naraščanje razlik med znanstvenimi kulturami kot posledica širjenja EU. ERA se razvija od leta 2000, ko je Evropska komisija (European commission – EC) v dokumentu Razvoj enot- nega evropskega raziskovalnega področja (Towards a European Research Area) sprožila koncepcijo ERA. Leta 2002 je Evropska komisija v poročilu Enotno evropsko raziskovalno področje: Novi zagon (European Research Area: Providing New Momentum) pojasnila koncepcijo ERA in opredelila tri njene cilje: • Vzpostavitev notranjega trga za raziskave – področje prostega gibanja znanja, raziskovalcev in tehnologi- je, kar bo prispevalo k boljši kooperaciji, stimuliralo tekmovanje in boljšo alokacijo sredstev. • Restrukturiranje evropskih raziskav, posebej z izbolj- šavo koordinacije nacionalnih raziskovalnih aktivnosti in politik. • Razvoj evropske raziskovalne politike, ki se ne nanaša samo na financiranje raziskovalnih dejavnosti, ampak tudi na vse vidike drugih politik EU in nacionalnih politik. Od tedaj je koncepcija ERA predmet postopnih spre- memb in dopolnitev. Začetni cilj je bil iznajti način, kako izboljšati uspešnost in učinkovitost raziskovalnega dela in sistemov v Evropi. Postopoma se je širilo področje ERA z upoštevanjem potrebe po večjem javnem in predvsem zasebnem vlaganju v raziskave, kar je bilo zlasti poudar- jeno v Barcelonskih ciljih 2002 (Barcelona Objectives of 2002). Po veljavnem akcijskem načrtu o 3-odstotnem vlaganju v raziskave in razvoj iz bruto domačega proiz- voda v EU, naj bi 2/3 od tega bila vlaganja iz zasebnih virov. V poročilu iz leta 2005 Gradnja znanja ERA za rast (Building the ERA of Knowledge for Growth) je bila izpostavljena potreba po večji koherentnosti in sinergijah med raziskovalnimi politikami posameznih držav in poli- tiko EU z namenom nadaljnjega razvoja lizbonske strate- gije. Izpostavljeni so bili trije cilji: • prispevati k realizaciji lizbonskih ciljev, • aktivirati "trikotnik znanja" (raziskave, izobraževanje, inovacije), • mobilizirati finančne instrumente EU za razvoj znanja za rast. V zadnjih nekaj letih se je ERA preoblikovala iz teoretske koncepcije v praktični politični koncept, ki vključuje več različnih elementov. Čeprav se je politični kontekst spre- menil, so še naprej veljavni izvirni cilji ERA: premagati slabosti na področju znanosti in tehnologije v Evropi ter oblikovati koherentno in učinkovito evropsko raziskoval- no politiko. ERA vključuje naslednje glavne elemente: 1. raziskovalci, 2. raziskovalna infrastruktura, 3. raziskovalne institucije, 4. izmenjava znanja, 5. raziskovalni programi in prioritete, 6. mednarodno sodelovanje. V razpredelnici so povzeti elementi, cilji in instrumenti realizacije. 98 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 OCENA Element Cilj(i) Instrumenti realizacije 1. Razisko- valci Enotni delovni trg za raziskovalce – cirkulacija možganov: brezšivna mobilnost raziskovalcev čez nacionalne in instituci- onalne meje ter med akademsko sfero in gospodarstvom – transparentno tekmovanje – spodbujanje zasebnega sektorja, da več vlaga v raziskave – spodbujanje oblasti v posameznih državah in institucijah, da odpravijo zakonske, administrativne in praktične ovire pri geografski in intersektorski mobilnosti – razvoj boljšega motivacijskega sistema za raziskovalce (zaposlovanje, nagrade, soci- alna varnost, pokojnine), boljše sodelovanje med institucijami socialne varnosti – izobraževanje in trajno usposabljanje raziskovalcev (izgradnja bolonjskega procesa) 2. Razisko- valna infrastruk- tura Razvoj skupnih raziskovalnih in- frastruktur najvišje kakovosti – boljše načrtovanje raziskovalnih infrastruktur na evropski ravni – razglaševanje le-teh za prioriteto ter zagotavljanje politične in finančne podpore – razvoj zakonodaje, ki omogoča ustvarjanje partnerstev – razvoj elektronskih omrežij in repozitorijev podatkov. 3. Razisko- valne in- stitucije Krepitev razisko- valnih institucij – večja vlaganja zasebnega sektorja v raziskave in razvoj – koncentracija in specializacija zaradi doseganja kritične mase raziskovalcev in sveto- vnih standardov ter razvoja evropskih centrov odličnosti, konkurenčnih na globalni ravni – mednarodno sodelovanje raziskovalnih institutov in univerz na evropski in svetovni ravni – boljše financiranje iz javnih virov – razvoj partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem – razvoj evropske virtualne skupnosti, ki povezuje javne in zasebne organizacije ter virtualnih centrov odličnosti in njihovega medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z gospodarstvom 4. Izmenjava znanja Ustvarjanje širjenja in izkoriščanje znanja: boljše in- formiranje javnosti, zagotavljanje ekspertiz za zn- anstveno politiko temelječo na trdnih argumentih – razvoj online knjižnic, repozitorijev znanstvenih informacij in baz podatkov s polnimi besedili ter javno financiranih raziskovalnih rezultatov in njihovo povezovanje na evropski ravni in s tretjimi državami – prenos znanja predvsem med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom na ev- ropski ravni v sistem odprtih inovacij – izboljšava zakonodaje o intelektualni lastnini in pravicah – izboljšava evropskega patentnega sistema – razvoj novih komunikacijskih kanalov za razprave o znanosti, raziskavah in tehnolo- giji ter za boljše informiranje javnosti 5. Razisko- valni pro- grami in prioritete Zagotavljanje ko- herentnosti nacion- alnih in regionalnih raziskovalnih pro- gramov in prioritet od skupnega evrop- skega interesa – skupna načela recenziranja, zagotavljanje kakovosti in evalvacije evropskih, nacio- nalnih in regionalnih programov in agencij – recipročna odprtost nacionalnih in regionalnih programov in finančnih sredstev za sodelavce iz drugih držav članic – krepitev vpliva ERC – kombiniranje EU in nacionalnega financiranja kot tudi zasebnih in dobrodelnih sub- vencij – koordinacija nacionalnih in regionalnih programov in proračunov – evropske medvladne raziskovalne organizacije (EIROforum – gre za sodelovanje med sedmimi evropskimi medvladnimi raziskovalnimi organizacijami, ki zasledu- jejo skupne iniciative, združujejo vire in vzajemno izmenjujejo najboljšo prakso), EUREKA – vseevropska mreža za tržno orientirane R&R v industriji, COST – ev- ropsko sodelovanje na področju znanstvenih in tehnoloških raziskav …) 6. Mednarod- no sode- lovanje na področju znanosti in tehnologije Prispevati k stabil- nosti, varnosti in prosperiteti v svetu – koordinacija med EU in državami članicami ter koordinacija na globalni ravni – sodelovanje s sosednjimi državami, s tretjimi državami v razvoju in tretjimi razvitimi državami – multilateralno sodelovanje preko Unesca, OECD-ja in G8 Preglednica 1: Vizija enotnega evropskega raziskovalnega področja (European Research Area – ERA) brez meja M T 99ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 V spremnem dokumentu k Zeleni knjigi Delovni doku- ment s podatki in analizami EC (Commission Staff Wor- king Document) z dne 4. 4. 2007 gradivo s faktografskimi analizami podpira glavni dokument. Politična opredelitev o preoblikovanju ERA v notranji trg za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije predstavlja mejnik v razvoju EU. Del teh prizadevanj je bil zmanjšati fragmentacijo evropske raziskovalne strukture. V letu 2002 je bil lansiran ERA-NET kot del 6. okvirnega programa (FP6). To je bil korak h kooperaciji in koordinaciji razisko- valnih dejavnosti, ki se izvajajo na nacionalni in regionalni ravni v državah članicah in pridruženih državah, gre za omreževanje raziskovalnih dejavnosti vključno z njihovim skupnim odpiranjem in razvojem skupnega delovanja. Del teh prizadevanj naj bi bila vzpostavitev spletne strani (portala) za lahek dostop do informacij o vseh aktivnostih v zvezi z ERA-NET. Format CERIF (Common European Research Information Format) naj bi bil sprejet kot format za zbiranje in kodifikacijo podatkov o projektih ERA-NET, da bi olajšal vzajemno informiranje. CERIF kot skupni for- mat naj bi uporabljali tudi udeleženci (lastniki programov in menedžerji) v tekočih projektih ERA-NET za vzajemno izmenjavo informacij o svojih aktivnostih. CRIS (Common Research Information System), ki temelji na formatu CE- RIF – zanj se zavzema EuroCRIS, pa po stališču EC pred- stavlja eno izmed sprejemljivih možnosti. Ob koncu 6. okvirnega programa je v teku skoraj 70 pro- jektov ERA-NET in tudi v 7. okvirnem programu (FP7) bo imela shema ERA-NET še naprej pomembno vlogo v realizaciji ERA. O raziskovalnih politikah, strukturah, programih in orga- nizacijah v ERA in drugje naj bi skrbel novoustanovljeni informacijski servis ERAWATCH. David Rothkopf iz Carnegie Instituta je rekel, da moramo ustvariti novi svet brez ogljikovega dioksida, če želimo ohranili tudi svobodni svet. Eden največjih globalnih problemov je tudi korupcija; v orisu slike EU in sveta pa seveda v dokumentih, o katerih je beseda, sploh ni omenjena. Opombe 1 Ekologija je danes najpomembnejši gospodarski dejavnik s težkimi političnimi posledicami za demokracijo in slabe odnose med državami (npr. med Hrvaško, Italijo in Slovenijo zaradi zaščitnega ekološkega pasa; med Avstrijo in Češko zaradi nuk- learke Temelin; med Madžarsko in Avstrijo zaradi onesnaževanja reke Rabe; med Argentino in Urugvajem zaradi tovarn papirja; med afriškimi državami zaradi zaščite Nila itd.). Tvrtko M. Šercar OCENA