mm Audi Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 1 8 robert.dodic@porsche.si "v ra ramKa koper Domoznanski oddelek tp 05 SNEŽNIK 2011 070(497.12 Ilirska Bistrica) C0BI! 2001756,246 AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group Ilirska Bistrica Letnik XIX, št.: 246 marec 2011 Cena 1,80 € TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 IL. BISTRICA-TRNOVO Cš©©00@fij@ m [pF@6§hušin)jB 70. marca je potekala 4. redna seja občinskega sveta, na kateri je bila predvidena tudi razrešitev direktorja Komunale. Zalomilo pa se je že na začetku, saj je večina svetnikov izglasovala umik točke iz dnevnega reda. Prav tako so z večino izglasovali predlog, da se na naslednji seji obravnava popravek statuta JP Komunala, ki ima po besedah predlagatelja Roka Jenka iz liste Mladi forum Sajeta dve anomaliji in sicer zahtevano stopnjo izobrazbe direktorja in prosto razpolaganje s sredstvi. Po starem statutu je zahtevana stopnja izobrazbe VI., direktor pa lahko razpolaga s sredstvi v višini 200.000 evrov, čeprav je osnovni kapital podjetja le 10.000 evrov. Z novim statutom bi zahtevali univerzitetno izobrazbo, direktor pa bi moral za večje zneske pridobiti soglasje nadzornega odbora. O tej točki bo moral občinski svet odločati na naslednji redni seji, odstop, razpis in imenovanje novega direktorja pa bo sledil zatem. Zalomilo se je tudi pri potrjevanju novih članov odborov javnih zavodov, l! ^[ft/‘ \[\j ^ saj večina svetnikov ni bila naklonjena predlogu KVIAZ-a... legijsko ©tegsOEci® 0 0 0 0 Župani 17 primorskih in notranjskih občin so se soglasno strinjali, da bo skupni center za ravnanje z odpadki zgrajen v Logatcu. To, da je razmeroma hitro po razpustitvi Gojupa osmim južnoprimorskim občinam uspel dogovor o skupnem centru, ki bo vključeval kar 17 občin, nekateri župani označujejo za presenečenje. Nosilka omenjenega projekta je postala občina Logatec, ustanovljen pa je tudi tričlanski projektni svet, ki ga sestavljajo župan občine Logatec Berto Menart, župan občine Vrhnika Stojan Jaklin in podžupan občine Piran, Gašpar Gašpar Mišič. temo \pinmoo MDOOM® SE 26J. OB @o®0 IME m (o©aEQ) mm i ■ I m >• m >» m >»>•>»>»>» Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi Tl. dan za Pridruži se prostovoljskim akcijam in s prostovoljskim delom SPREMENI nekaj na bolje! Možnosti sodelovanja si oglej na www.prostovoljstvo.org 26. marec 2011 prostovoljstvo.org 58 LISTEK: i)®IJD®2 ®80(Š Začenjamo serijo prispevkov o pogledih sodobnika na dogajanja v Bistrici v XIX. stoletju. Avtor večine prispevkov je domačin Janez Bilc. Objavljal je v večini slovenskih časopisov tistega časa... STMi IS m W)D@\y7jj6 Jie) ne Upravno sodišče je sprejelo sodbo, s katero je razveljavilo okoljevarstveno soglasje za 33 vetrnic na Volovji rebri. S tem je investitor Elektro Primorska izgubil ključni dokument, ki bi ga potreboval za gradnjo na Volovji rebri. STRAN* Gg §F(Š® g§3 §ET€@ Organizatoriji so tudi letos pripravili tradicionalni dobrodelni koncert »IZ SRCA ZA SRCE«, ki se je odvijal v Športni dvorani AŽ Ilirska Bistrica. Zaradi pusta so letos prestavili koncert za teden dni kasneje. STSšM 11 (P® [/D® (fil Ki ID gK@lK0fe Čeprav letos pohod ni bil organiziran, se je 13. marca na Snežnik povzpelo okrog 250 planincev, predvsem iz Istre in Kvarnerja. mm i pteo mi smm te? [ni ©Ti(L STRAHU PIZZERIA KUDRA BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM •s 05/710-0-710 NA KRATKO Prvi podžupan je Vojko Tomšič Župan Emil Rojc je imenoval svojega prvega podžupana, napovedal pa je, da bo izbral še enega, saj naj bi pri uresničevanju obilnejšega proračuna potreboval več pomoči. Prvi podžupan je tako postal Vojko Tomšič, 51 -letni podjetnik iz Jasena. Po izobrazbi je elektrotehnik, v občinski svet pa je bil izvoljen na Listi Vojka Tomšiča. Se občina odpoveduje evropskemu denarju? V Bistriški javnosti še vedno vzbuja pozornost pripomba svetnika Antona Šenkinca na 3. seji občinskega sveta, da v proračunu manjka 850.276 EUR že odobrenih evropskih sredstev za kanalizacije in čistilne naprave v občini. Za Hrušico naj bi manjkalo 224.626 EUR, za Knežak 234.452 EUR, za Podgrad pa 391.198 EUR. Utemeljitev župana je bila, da teh sredstev trenutno naj ne bi potrebovali, če pa jih bomo, naj bi jih vključili v proračun kasneje, ali pa jih vrnili. Bo Trnovska ulica postala enosmerna? Prebivalci Trnovske ulice so zaradi vse večjih težav s parkiranjem začeli z zbiranjem podpisov, kijih nameravajo predložiti Krajevni skupnosti Ilirska Bistrica, da sproži ustrezne postopke za spremembo prometnega režima. Predlagajo, da bi po novem na polovico vozišča vrisali parkirna mesta, promet pa uredili enosmerno. Sicer pa si stanovalci glede spremembe niso enotni. Zimska oprema ni več obvezna Končalo se je štirimesečno obdobje obvezne zimske opreme, tako da lahko vozniki na svoja vozila spet namestijo letne pnevmatike. Predpisano zimsko opremo pa morajo vozila imeti tudi izven omenjenega obdobja, če spet začne snežiti. Vozniku, ki nima ustrezne opreme, grozi denarna kazen v višini 120 evrov, če onemogoča promet, pa kazen znaša 500 evrov in pet kazenskih točk. > PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ■€> PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME > SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ POTSGIu l> JIL£l\i Lh PONEDELJEK-PETEK 8" -12" in 15’ -19' SOBOTA 8" - 12' iTDZABEST PAKET • PAKET POVEZANI ■ INSTANT INTERNET oil lliloMHihl VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV ‘m ŠE ueEBMUitl | W'/l UM f S APAilMl DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TELVFAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2, 6250 ILIRSKA BISTRICA Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,80 EUR Glavni in odgovorni urednik: Bojan Oblak Tehnično urejanje In tisk: GA Commerce d.o.o., Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Naklada: 1.500 izvodov v Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@siol.com sport@e-sneznik.net oglasi@e-sneznik.net X Ustanovitelj: Bori slav Zejnulovič Izdajatelj: Provocativa, Bojan Oblak s.p. Maistrova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi ^^inistmt^^ul^^S^podzaporednoštevilko34^^, VISOK JUBILEJ GLASBENE ŠOU 60 let GŠ Ilirska Bistrica Ravnatelj, Laszlo Balazs, prof... V sredo, 9.3.2011 se je v dvorani Doma na Vidmu odvila prireditev ob 60. obletnici Glasbene šole Ilirska Bistrica. Na prireditvi se je glasbena šola predstavila z dvanajstimi glasbenimi točkami: Orf-fovo skupino, baletno točko, kvartetom violončel, komorno skupino kitar, kvartetom harmonik, kvartetom flavt, komorno skupino s ksilofonom, tolkali, klavirjem in diatoničnimi harmonikami. Sledila je komorna skupina v zasedbi: violina, violončelo, flavta, klavir in vibrafon, ki je zaigrala skladbo »Bistriške razglednice« (prvi stavek »Mlini in žage«, drugi stavek »Lokvanji«, tretji stavek »Na igrišču«) bistriškega skladatelja in profesorja Bojana Glavine, ki jo je za to priložnost posvetil glasbeni šoli. Nato je nastopil kvartet saksofonov. Pri komorni skupini s petjem, flavto in klavirjem so se predstavili učenci Sara Česnik, Ana Penko in Robert Kruh). Nato je sledil komorni pevski zbor pevskega oddelka glasbene šole pod vodstvom zborovodkinje Janje Konestabo. Kot zadnja točka je zaigral pihalni orkester glasbene šole. Slikovit program prireditve je obsegal dve uri, vodil ga je gospod Anton Jurečič, ki je v glasbeni šoli zaposlen kot učitelj tolkal. Med prireditvijo so imeli nagovore gospod ravnatelj Laszlo Balazs, prof., gospod župan Občine Ilirska Bistrica, Emil Rojc, predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport gospa Marija Gregorc, prof., kije udeležila prireditve namesto napovedanega ministra gospoda dr. Igorja Lukšiča in predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ) gospod Anton Savnik, prof. Prireditve ob 60. obletnici šole sta se udeležili tudi prijateljski glasbeni šoli, in sicer Glasbena šola iz Slovenj Gradca in glasbena šola Kodaly Iskola iz Madžarske, katerih predstavnika sta imela tudi svoj nagovor. Prireditve seje udeležilo veliko ljubiteljev glasbene kulture, zato je bila dvorana Doma na Vidmu povsem napolnjena. S prireditvijo je glasbena šola pokazala, da je s svojim delom postala ugledna kulturna ustanova. Zaključna prireditev v sklopu 60. obletnice glasbene šole bo 20. aprila 2011 s koncertom učencev solistov. Pokrovitelji pri izvedbi 60. obletnice Glasbene šole Ilirska Bistrica: Občina Ilirska Bistrica, Banka Koper d.d., Zavarovalnica Triglav, d.d., Piama Pur d.d., Ferbit d.o.o., Teles d.o.o., PRO-TOM d.o.o., Splošno kleparstvo in krovstvo Emil Smajla s.p., Mercator d.d., Irbis d.o.o., Atelje Brigita Matko s.p., Cvetličarna Polona, Madd d.o.o., Gostilna pri Matetu, Instalacije Stojan Kovačič s.p., Kraške lekarne Ilirska Bistrica, Silič, salon in uglaševanje klavirjev d.o.o., Pekarna Slava, Avtoprevozništvo Janežič Danijel, MAESTRO Marjan Štefančič s.p., Robert Jenko hišnik-vzdrževalec v GŠ Ilirska Bistrica-osebni donator, Branko Zidarič, prof. - osebni donator ZIMSKI »POHOD NA SNEŽNIK« Tradicija pohoda na Snežnik Matjaž Valenčič, Foto: Peter Valenčič Tudi letos, po 36. letih prvega organiziranega vzpona na Snežnik, seje 13. 3. vseeno zbralo veliko število planincev in ljubiteljev narave, da bi obiskali edino goro v Sloveniji, ki ni v Alpah in jo štejemo v visokogorje.-Čeprav letos pohod ni bil organiziran, pa so nas presenetili pretežno planinci iz sosednje hrvaške Istre in Kvarnerja, ki radi prihajajo na našega očaka (Snežnik), saj seje vzpona udeležilo mnogo le-teh. Po nekaterih ocenah 250 planincev in drugih ljubiteljev gora. Vse kaže, da so ideje izpred 36 let še žive in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Župan ob večino . redna seja je potekala v dveh delih. 10. marca so svetniki izoblikovali dnevni red ter obravnavali prvih 8 točk, nadaljevanje seje pa je potekalo 21. marca. - , Tako na seji, kot tudi na nadaljevanju seje izkazalo, da župan nima več večine, saj so mu podporo odrekli tudi v SDS in Mladem forumu Šajeta. To se je pokazalo že na začetku seje, ko so svetniki z veliko večino umaknili točko odstopa direktorja Komunale ter dodatno uvrstili točko, ki obravnava statutarne spremembe v tem istem zavodu. Več o tem si lahko preberete v spodnjem prispevku. Sejo so razširili še s točkami imenovanja novega KVIAZ-a, s sprejemom Deklaracije Primorskih občin in sklepom o prerazporeditvi sredstev. Uvodoma so svetniki potrdili zapisnike in realizacijo sklepov predhodne seje. Pri vprašanjih in pobudah je Dušan Grbec (SDS) podal pobudo o postavitvi novih prehodov za pešce v Vrbovem, Kogovškova (SDS) je opozorila na neurejenost OIC Trnovo, na gnečo v Rozmanovi zaradi rekonstrukcije, ter predlagala odprtje ceste pri kmetiji Kozlek. Podala je tudi pobudo za postavitev ločevalnih posod za odpadke v Mi kozi ter pobudo za pregled hidrantov v vasi Jelšane. Ujčič (SDS) je predlagal ureditev pešpoti od Sl 3 do mesta. Rok Jenko (MF Šajeta) ni bil zadovoljen z odgovorom glede zapiranja mejnih povezav Starod - Mune in Sušak - Lisac; predlagal je tudi, da se sestane Komisija za meddržavno sodelovanje in poda pisni predlog za izgradnjo na pristoj- no ministrstvo. Ivo Tijan (MF Šajeta) je vprašal, kako se odvijajo zadeve glede športnega kompleksa Trnovo ter zahteval statistiko kadrovskih štipendij. Ferlež je opozoril na uničene kanale pri melioraciji Jasen ter zahteval popravilo. Rude Celin (SLS) je podal pobudo krajanov za izgradnjo pločnika od Dolenj do Jelšan. Primož Rojc je opozoril na prehitro vožnjo na nekaterih odsekih v vasi Dolnji Zemon ter predlagal merilnike hitrosti, predlagal je še razširitev mostička na Zabovci ter postavitev usmerjevalnih tabel za Zemon na Zabovci. Podal je še ekološki predlog - naj se na sejah sveta ne pije več ustekleničeno vodo, ampak normalno iz pipe. Kirn je opozoril na sanacijo plazu Sabonje, predlagal je razširitev dokumentacije za OŠ Podgrad še s telovadnico ter predlagal, da naj bi svet obravnaval projektne naloge pred objavo na občinskem svetu. Zahteval je tudi, da se doda zaščitno klavzulo pri prodaji zemljišč v OIC ter se s tem prepreči špekulacije. Strletova je opozorila na svetlobno onesnaženje, Čeligojeva pa na klavrn izgled mesta ter predlagala odlok o ruševinah. Simčič je opozoril, da je nova cesta do Novokračin že uničena. Mihelj je zahteval informacijo glede ukinitve Krajevnega urada v Knežaku, vprašal je zakaj je ustavljena izgradnja lekarne v Knežaku in predlagal postavitev novega prehoda za pešce pred hišo 147 v Knežaku. Šenkinc je spraševal glede gradnje kanalizacije v Fl rušiti ter opozoril, da se dodaja še telefonija, kar spreminja projekt. Predlagal je, da se na naslednji seji obravnava načrt za TOK ter OPPN za Mašun, ker se baje spreminjata, sprememb pa ni obravnaval občinski svet. V nadaljevanju je svet obravnaval in sprejel premoženjsko pravne zahtevke, spremembo pravilnika o kadrovskih štipendijah ter pravilnik o postopkih za sprejem otrok v vrtce. Nadaljevanje seje 21.3. je začelo s Kviazovim umikom točke imenovanj - predlog za imenovanje novih predstavnikov v občinske javne zavode, saj dosedanji predstavniki niso prejeli obvestila o razlogih za njihovo razrešitev. Del te umaknjene točke je bilo tudi imenovanje novega člana v NO občine in imenovanje novega KVIAZ-a. Pri skupnem odlagališču komunalnih odpadkov v Logatcu se je tudi zapletlo in svetniki niso potrdili predloga župana, ampak so izglasovali svoj predlog, ki potrjuje osnutek pogodbe s spremembami pri določilih rente, pri pogojih odstopa od pogodbe ter pri možnostih, da lahko sami ločujemo in prodajamo zbrane frakcije. Pogodbo mora pred podpisom še enkrat obravnavati OS na aprilski seji. Svetniki so potrdili pristop k organom skupne občinske uprave z Občinami Sežana, Divača, Kozina in Komen na področju redarstva in inšpekcijskih služb ter revizije. Pri oblikovanju novega skupnega organa za prostorsko planiranje pa so vztrajali, da ima sedež v naši občini. Sklep o prerazporeditvi sredstev je župan umaknil, pri zadnji točki pa so svetniki dali močno podporo Deklaraciji Primorskih občin za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin na Primorskem. Odstop direktorja komunale Kot smo poročali že v februarski številki Snežnika, je direktor JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o. Igor Ma-Ijevac županu Emilu Rojcu podal svoj odstop. Župan je 17. februarja sklical že 2. korespondenčno sejo v svojem mandatu s samo eno točko, ki se je glasila: »Razrešitev direktorja Javnega podjetja Komunala Ilirska Bistrica d.o.o. in imenovanje vršilca dolžnosti Javnega podjetja Komunala d.o.o.«. Rezultat korespondenčne seje je bil za župana in tudi druge svetnike presenečenje. Glasovalo je 22 svetnikov in njihovi glasovi so se razporedili natančno na polovico, se pravi 11 glasov za, 11 proti. Sklep o razrešitvi direktorja zato ni bil sprejet. Nekateri svetniki so kljub temu, da so soglašali z odstopom Maljev-ca z mesta direktorja komunale, glasovali proti. Do tega je po besedah svetnikov prišlo, ker se niso strinjali z načinom izpeljave postopka, nekateri pa se ne strinjajo s tem, da Maljevac po razrešitvi ostane še naprej v delovnem razmerju na komunali. Zanimivo je tudi tolmačenje, zakaj je direktor odstopil. Funkcijo direktorja bi namreč moral opravljati še slaba štiri leta, saj mu je občinski svet (v prejšnji sestavi) potrdil nov štiriletni mandat tik pred županskimi volitvami. Naj spomnimo, da je dobil potrditev z le enim glasom večine. Da se bodo v primeru zamenjave župana izvajali pritiski in želje po zamenjavi direktorjev javnih zavodov (na udaru naj bi bila prav komunala, knjižnica in zdravstveni dom), so nekateri napovedovali še v času med prvim in drugim krogom županskih volitev. Župan Emil Rojc pojasnjuje, da je po njegovem mnenju osnova delovanja komunale v bodoče nižja cena vode in sodelovanje pri projektu oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa. Ker ima komunalno podjetje veliko vlogo pri projektu oskrbe obale s pitno vodo, želi župan na tem mestu direktorja, ki je sposoben ta projekt peljati. Po pogovoru med županom in Maljevcem naj bi prišla do končnega sklepa, da se na tem mestu ne vidi in bi bilo najbolje, če bi odstopil. Maljevac (takrat) še ni želel komentirati svojega odstopa. Za 4. sejo občinskega sveta, sklicano 10.3.2011, je župan izrazil pričakovanje, da bodo po končani razpravi svetniki razrešitev sprejeli, toda večina svetnikov je izglasovala umik točke iz dnevnega reda. Svetnik Rok Jenko iz liste Mladi forum Šajeta je predlagal, naj se na naslednji seji obravnava in sprejme popravek dveh anomalij v statutu JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o. in sicer zahtevano stopnjo izobrazbe direktorja in prosto razpolaganje z sredstvi. Po starem statutu je zahtevana stopnja izobrazbe VI. stopnja, direktor pa lahko razpolaga s sredstvi v višini 200.000 evrov, čeprav je osnovni kapital podjetja le 10.000 evrov. Z novim statutom bi zahtevali univerzitetno izobrazbo, direktor pa bi moral za večje zneske pridobiti soglasje nadzornega odbora. O tej točki bo moral občinski svet odločati na naslednji redni seji, odstop, razpis in imenovanje novega direktorja pa bo sledil naknadno. Župan, vidno nezadovoljen z obema točkama, je v svojem nagovoru večkrat poudaril, da bo krivda, če bo projekt oskrbe obale z pitno vodo spolzel, na strani svetnikov. Na županova namigovanja o nesposobnosti direktorja komunale pa se je le ta odzval in za dnevni časopis pojasnil, da je županu ponudil svoj odstop zaradi zahtev po znižanju vode, ki ga glede na stane vodovodne infrastrukture ne more zagotoviti. Kot poznavalec problematike v podjetju in glede na stanje objektov znižanje vode ne more izpeljati, zato je po premisleku prišel do zaključka, da poda sporazumno odpoved pod določenimi pogoji. Dejal je še, da se ne more strinjati s tem, da ga prikazujejo kot krivca za morebitni padec projekta, saj so on in ekipa delali na projektu od samega začetka, bili so soustvarjalci, skupaj z nosilcem projekta Kraškim vodovodom. Maljevac je dodal še, da si ne želi nikakršnih polemik z županom, želi pa si, da ljudje izvedo resnico in da vse skupaj ni videti, kot da mora priti do odstopa, da se bo lahko projekt uresničil. Trditve Maljevca smo preverili pri direktorju Kraškega vodovoda Borisu Korošcu. Ta je pojasnil, da je Kraški vodovod nosilec skupnega projekta. Potrdil je, da je vse dosedanje aktivnosti v zvezi s pripravo bistriškega dela dokumentacije pripravljalo JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o., pod vodstvom Igorja Maljevca, v sodelovanju z nekdanjim županom Antonom Šenkincem. Po lanskih volitvah je župan Emil Rojc za vse aktivnosti pooblastil Dragico Kastelic Boštjančič, načelnico za gospodarstvo in infrastrukturo na Občini Ilirska Bistrica. Izpostaviti velja dejstvo, da je bil podpis pogodbe, ki se je zgodil v začetku februarja (podpisal jo je nov župan Emil Rojc), samo zaključek dolgih sestankov, usklajevanj in priprav na občinski, medobčinski in državni ravni. Očitno bo tema še vroča, saj naj bi svetniki na naslednji seji spreminjali statut, v prihodnje pa potrjevali novega direktorja. ZARES z novim pokrajinskim vodstvom Igor Štemberger je postal novi predsednik Primorskega pokrajinskega odbora stranke Zares nova politika. Tako so odločili člani sveta pokrajinskega odbora na volilni seji, ki je bila 15. marca v Sežani. Pokrajinski odbori so oblikovani na podlagi predloga Zares o ustanovitvi osmih pokrajin - določena so območja'posameznih pokrajinskih odborov, in sicer dolenjsko-belokranjsko-posavskega, gorenjskega, koroškega, osrednjeslovenskega, podravskega, pomurskega, savinjsko-šaleškega in primorskega. Primorski pokrajinski odbor sestavljajo člani stranke iz vseh primorskih občin od Bovca do Pirana. Stranka sicer nima svojih občinskih odborov v prav vseh primorskih občinah, je pa to eden prioritetnih ciljev novega predsednika. Dosedanjemu predsedniku Primorskega pokrajinskega odbora Zares Davorinu Terčonu se je iztekel triletni mandat, zato so v stranki stekli postopki za izvolitev novega. V postopku evidentiranja so posamezni člani in lokalni organi stranke evidentirali štiri kandidate. To so bili podpredsednik stranke in vodja poslanske skupine Zares Franco Juri, dosedanji predsednik pokrajinskega odbora in sežanski župan Davorin Terčon, hrpeljski podžupan Peter Boršič in predsednik bistriških za-resovcev Igor Štemberger. Nov triletni mandat so člani zaupali Štembergerju. Kot predsednik pokrajinskega odbora je Štemberger postal tudi član najvišjega organa stranke, to je Svet stranke Zares nova politika. Svet Primorskega pokrajinskega odbora je na seji v Sežani sprejel tudi nove metode dela, s katerimi želijo doseči večjo povezanost primorskih občinskih odborov in tesnejšo navezavo s strankino centralo. Predlogi protikriznih ukrepov SDS so bili dobri in s strani vlade neupravičeno prezrti Zaradi neukrepanja, neučinkovitosti in napačnih potez vlade v prvi polovici mandata, bodo učinki sedaj predlaganih ukrepov najavno-finanč-nem področju za državljanke in državljane veliko bolj boleči. Pakt za evro ima štiri cilje: spodbujanje konkurenčnosti, spodbujanje zaposlenosti, vzdržnost javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. Le-ti so identični ciljem, ki jih je SDS opredelila v svojem paketu protikriznih ukrepov iz začetka leta 2009. Obžalujemo, da so bili ti ukrepi, s katerimi bi Slovenija dosegla navedene cilje, s strani predstavnikov vlade in sedanje koalicije arogantno zavrnjeni. Po dveh letih - v katerih seje število nezaposlenih podvojilo, konkurenčnost države seje bistveno zmanjšala, finančni sistem je pred kolapsom, javna poraba se je drastično povečala, javno finančni primanjkljaj se je povečal na prek 5% BDP, rast javnega dolga pa je med največjimi v Evropi - vlada Boruta Pahorja na podlagi pritiska EU predlaga podobne ukrepe na področju javnih financ in zadolževanja, s tem pa posredno priznava, da so bili predlogi protikriznih ukrepov SDS dobri in s strani vlade neupravičeno prezrti. Ocenjujemo, da bodo zaradi neukrepanja, neučinkovitosti in napačnih potez vlade v prvi polovici mandata, učinki sedaj predlaganih ukrepov na javno-finančnem področju veliko bolj boleči za državljanke in državljane, kot bi bili, če bi bili sprejeti pred dvema letoma. Zaradi velike nelikvidnosti v gospodarstvu, vse večje revščine, počasnega delovanja institucij, ki zagotavljajo pravno varnost in moralnega razkroja v družbi, finančno-gospodarski ukrepi ne bodo zadostovali, da bi v Sloveniji spremenili smer razvoja. Zato v SDS pričakujemo, da bo Vlada RS, poleg ukrepov, ki jih narekuje EU, predložila celovit program z natančnimi ukrepi in rešitvami na solidarnostnem, socialnem, pokojninskem, zdravstvenem, gospodarskem in ekološkem področju ter ukrepe, s katerimi bo ljudem povrnjeno zaupanje v pravno in socialno varnost. Bremena finančnih ukrepov ne smejo in ne morejo nositi najšibkejši in najrevnejši sloji prebivalstva. Odbor za finance pri Strokovnem svetu SDS NOVA E POŠTA PIŠITE NAM sneznik@siol.com Oglase sprejemamo do 15. v mesecu na e - naslov: oglasi@e-sneznik.net — S/ Nagrade GZS za gospodarske in podjetniške dosežke Avtor: GZS •••• Ljubljana, 2. marca 2011 - Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so najstarejša in najprestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji. V letu, ko GZS praznuje 160 let svojega delovanja, jih je danes že 43. podelila kot priznanje tistim gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo svoja podjetja. Letošnjih nagrajencev je 7, prihajajo pa iz sedmih regij in sedmih panog. Pri nagradi gre za pomembno povezavo vodilnega človeka družbe in družbe same, ki se s tem zapisuje v zgodovino slovenskega gospodarstva. Pri ocenjevanju dosežkov se poleg splošnih razvojnih rezultatov gospodarske družbe, rezultatov poslovanja ter internacionalizacije podjetja upoštevajo še številna druga merila, kot so hitra in učinkovita tržna širitev gospodarske družbe, obetavna vizija in jasna dolgoročna strategija, lastni razvoj in inovacije. Glede na krizne razmere je Komisija upoštevala tudi prizadevanja za učinkovit stroškovni management, uspešnost hitrega tržnega prilagajanja in prestrukturiranja, ohranjanja delovnih mest ter rast in ohranjanje dobičkovnosti tudi v takih razmerah. Nagrado GZS za leto 2010 so prejeli: iz vrst velikih družb: mag. Andrej Mate, INLES d.d. Stanislav Rožman, Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o. Izidor Krivec, Celjske mesnine d.d. iz vrst srednjih družb: Bogomir Strašek, KLS Ljubno d.d. Jože Ceglar, TERMOPLASTI-PLAMA d.o.o., Podgrad iz vrst nfialih družb: Devid Palčič, Robotina d.o.o. Boštjan Ga bere, Mi krog rafija d.o.o. JOŽE CEGLAR, PREJEMNIK NAGRADE GZS ZA LETO 2010 PO ZDRAVI KMEČKI PAMETI JOŽE CEGLAR, direktor podjetja Termoplasti-Plama, je privrženec zdrave kmečke logike. Rad najprej dobro premisli, ko pa se odloči, z uresničitvijo odločitve ne odlaša. Podjetje je vodil že v osemdesetih letih, a se v začetku devetdesetih ni strinjal z odločitvami sindikatov o prihodnosti podjetja, zato ga je zapustil. Vrnil se je, ko je bila družba Termoplasti-Plama na kolenih. Pobrali so se. Zakaj ste uspešni, kaj je vaša skrivnost? Naša glavna teža je v tem, da smo vztrajali v programu, da smo potrebe trga razvojno pokrivali in vse, kar smo »pridelali«, torej dobiček v zadnjih osmih letih, reinvestirali v proizvodnjo. Do danes od dividend nismo izplačali niti evra. Kaj ste počeli, preden ste postali direktor Termoplasti-Plame? Do leta 1991 sem bil deset let direktor tozda istega podjetja, ki sem ga zaradi takratnih modnih prijemov sindikatov zapustil. Nato sem bil zaposlen kot prodajnih, kasneje pa kot samostojni podjetnik. V Termoplasti-Plami seje v tem času zamenjalo sedem direktorjev in družbo so spravili do prisilne poravnave. Takrat sem se vrnil na prigovarjanje Franca Freliha, direktorja podjetja Plasta iz Šentruperta, ki se je šele po mojem pristanku, da se vrnem v podjetje, odločil za odkup večinskega deleža. Dogovorila sva se, da bomo vse sile usmerili v razvoj in ohranjanje delovnih mest. To nam je zelo dobro uspelo tudi zaradi strinjanja podjetja Plama-pur, ki ima pomemben delež v podjetju Termoplasti-Plama. Kako bi opisali svoj slog vodenja? Ko sem po prisilni poravnavi prišel v družbo, nisem odpustil nobenega zaposlenega, moj glavni cilj je bil pridobiti nove posle. Vsi vodje oddelkov so ostali, seveda pa sem se z njimi zelo veliko pogovarjal, ogromno delal, dostikrat tudi kaj naredil namesto njih, ampak nekako smo preživeli in prišli do zdajšnje točke. Zelo dobre izkušnje pa imam z mladimi. Res sem prepričan, da na mladih svet stoji. Kaj se lahko naučimo od mladih? Običajno so delavni, ker vedo, daje delo težko dobiti S starejšimi delavci, tudi s takšnimi nad 60 let, katerim moči že pohajajo, so lahko odlična kombinacija. Poleg tega se starejši delavci ne počutijo ogrožene zaradi zdajšnjega zakona o delovnih razmerjih. Imajo se za ikone, mladi pa se prebijajo, se želijo uveljaviti in so pripravljeni delati tudi več kot osem ur. Kako ohranjate koncentracijo, saj vemo, da morate vsak dan sprejemati bolj ali manj težke odločitve? In kako veste, da ste se odločili prav? Veliko noči sem pretuhtal, ker nisem vedel, kako naj se naslednji dan odločim, posebno pri velikih odločitvah, ki zadevajo investicije, vredne več milijonov evrov. Potem pa ne moreš nehati razmišljati, ali se bo potem kaj razvilo iz njih ali gre za brco v prazno. Skratka, sprejemati takšne odločitve ni enostavno. Radi tvegate ali se bojite tveganja in ste bolj previdni? Ne, rekel bi, da sem privrženec zdrave kmečke logike. Rad prej dobro premislim, ko se pa enkrat odločim, rad čim prej in z vsemi silami uresničim zadevo. Torej radi stvari podrobno analizirate ali bolj sledite občutku? Ne, ne bi rekel, da se spuščam v podrobne analize. Če s sodelavci ugotovimo, daje to prava smer, se ne obiramo, ampak gremo naprej. Ker če bi do potankosti raziskovali stvar in kaj bo, kako bo, če bo... To v podjetništvu po mojem ne šteje, določeno tveganje spremlja vsako odločitev. Kaj vas pri tem omejuje? Naše podjetniško okolje ni najbolj prijazno, in če bi komu lahko kaj namignil, bi prav gotovo oblastnikom svetoval, naj prilagodijo politiko potrebam gospodarstva. Zakaj jih je o tem tako težko prepričati? Prepričan sem, da seje del javne uprave spontano razvijal in povečeval, da ga nihče ni nadzoroval, tako daje številčno preraslo vse razumne meje. Zaposlene je pač treba plačevati. In ker vlada ne sme ali pa si ne upa zmanjšati števila, je to preprosto prevelika obremenitev za gospodarstvo. Po mojem mnenju se nam tako nič dobrega ne obeta. Ne znamo narediti nobene reforme. Ne razumem sindikatov. Po njihovem ne bi smeli v državi narediti nič, vse kar je ostalo iz socializma, naj traja še naprej, število zaposlenih v javni upravi se ne sme zmanjšati, plače se morajo povečati in posledično se seveda poveča obremenitev gospodarstva. Po drugi strani pa sprejemamo cel kup zakonov k že veljavnim zakonom, tako daje poslovanje iz dneva v dan bolj komplicirano. Cene storitev državnih firm (komunala, voda, trošarine...) pa ne glede na splošno gospodarsko stanje naraščajo. Vse to in še cela vrsta drugih stvari pa postavljajo konkurenčnost Slovenije, posledično pa tudi industrije, tja, kjer smo. Kaj počnete ob prostem času? Ob sobotah in nedeljah, če se le da, grem na sprehod s psom. Naredim turo hoje po gozdu in to mi zelo olajša dušo. V veliko veselje pa so mi tudi štirje vnučki. ■ Jože Ceglar TERMOPLASTI-PLAMA d.o.o., Podgrad Podjetje Termoplasti Piama je bilo pri nas pred več kot petdesetimi leti prvo podjetje za proizvodnjo polietilenske embalaže. Direktor Jože Ceglarje podjetje vodil že pred 30-imi leti in ponovno prevzel v upravljanje v letu 2002. Družbo odlikujejo izjemni razvojni in finančni rezultati z dodano vrednostjo in prihodki na zaposlenega, dobičkom ter izvozom visoko nad povprečjem panoge. Visoki standardi in nenehen razvoj so na področju tehničnih folij za gumarsko industrijo omogočili kar 50%-ni tržni delež v Evropi. Dolgoročno ekspanzijo in razvoj zagotavljajo z velikim investiranjem v nove proizvodne obrate in uvajanjem novih materialov in proizvodov ob aktivnem sodelovanju lastnega razvojnega oddelka. Podjetje tudi učinkovito črpa sredstva strukturnih skladov in se vključuje v mednarodne projektne skupine. S ciljem odgovornega ravnanja z okoljem izvajajo postopke reciklaže, razvili pa so tudi novo vrsto materiala, ki je v okolju razgradljiva v krajšem časovnem obdobju. Družbeno odgovornost izkazujejo z vzpodbujanjem kulturnih in športnih dogodkov v pokalnem okolju.__________________________________________________________ KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si info@interles.si ® interles LENART Sloveni^ Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart OKNA m VRATA m SENČILA m ZIMSKI VRTOVI PVC *** LES *** _š ALU "ziiajlijlilmlilr IflltijllH Celoviti izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE NOVA E POŠTA PIŠITE NAM sneznik@siol.com V — SKUPNI PROJEKT REGIJSKEGA ODLAGALIŠČA ODPADKOV Center za ravnanje z odpadki bo v Logatcus Primož Rojc •••• Ho razpustitvi Gojupa so župani'našli rešitev v Logatcu. 16 primorskih in notranjskih občin bo predelovalo odpadke v Logatcu. Logaški svetniki zahtevajo 25 evrov rente na tono odpadkov. Roki za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev, tako kot pri vodooskrbi Obale in Krasa, pa so izredno kratki. Okoljevarstveniki opozarjajo na neprimernost loka-cije. "župani 17 Primorskih in Notranj- A_skih občin so se v drugi polovici januarja na sestanku v Hrpeljah soglasno strinjali, da bo skupni center za ravnanje z odpadki zgrajen v Logatcu. To, da se je razmeroma hitro po razpustitvi Gojupa osmim južnoprimorskim občinam uspelo dogovoriti za skupni center, ki bo vključeval kar 17 občin, nekateri župani označujejo za presenečenje. Nosilka omenjenega projekta je postala občina Logatec, ustanovljen pa je bil tudi tričlanski projektni svet, ki ga sestavljajo župan občine Logatec Berto Menart, župan občine Vrhnika Stojan Jaklin in podžupan občine Piran GašparGašpar Mišič, kije prevzel vlogo koordinatorja. Naloga sveta je pripraviti obseg projekta, ki se nanaša tudi na pripravo dokumenta identifikacije investicijskega projekta ter na iskanje odgovora, kam z minimalnimi ostanki odpadkov po njihovi obdelavi. 14. marca pa je od skupnega dogovora odstopila občina Bloke z utemeljitvijo, da ne verjame v pravočasno realizacijo projekta. »Cero NIK Logatec je že peta različica za notranjsko-kraške odpadke, ki je enako negotova kot štiri pred njo - Verd Vrhnika, Orehovška brda pri Postojni, Grosuplje in Trebnje. A tudi če ga bodo zgradili, še vedno ne bi rešili vprašanja odlaganja preostanka odpadkov,« je povedal Jože Doles, župan občine Bloke. Občina Bloke bo svoje smeti raje odvažala v Ljubljanski Rcero, saj se boji, da bi ob nerealiziranem projektu v Logatcu morala odvažati svoje smeti na go-riško. Piranski podžupan Gašpar Ga-špar Mišičje izrazil zadovoljstvo nad sklenjenim dogovorom. »Premajhni smo, da bi vsaka občina zase urejala center za ravnanje z odpadki. Začeli smo z osmimi občinami na Obali in Krasu, potem pa so pogovori stekli še z ostalimi občinami in Logaškim podžupanom Bertom Menartom. Sedaj lahko samo upamo, da bomo res dočakali ta slavnostni trenutek in v začetku marca podpisali medobčinsko pogodbo Cero Ni K.« Ustni dogovor med župani je sedaj potrebno potrditi preko občinskih svetov sodelujočih občin (nekatere občine so to že storile) in nato s podpisom ustrezne pogodbe o medsebojnem sodelovanju. Projekt bo zahteval veliko dela s strani Občinskih uprav sodelujočih občin. Obseg projekta in vrednost naložbe veliki, roki pa izredno kratki Cero NIK naj bi imel svojo lokacijo na zemljišču v bližini avtoceste, saj naj bi se tako komunalna vozila izognila naseljem. Prav tako naj bi bil center oddaljen od stanovanjskih naselij. Za center bi potrebovali tri hektare zemljišča, občina Logatec naj bi že bila lastnik tretjine, ostalo pa je v zasebni lasti. Za odkup naj bi ponujali do 8 EUR/m2. Projekt predvideva ureditev mehansko biološke obdelave odpadkov, ki ga določa slovenska zakonodaja. Zgraditi bo potrebno tudi upravno stavbo, sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, halo kosovnih odpadkov, skladiščne objekte in dovozne poti. Sicer pa projekt predvideva samo sortirnico, ne pa odlagališča. Za odlagališče se bodo občine dogovarjale z novo pogodbo in izbrale eno od osmih lokacij, katere bodo imele dovoljenje za odlaganje še po letu 2015. Cero NIK bo združeval občine: Borovnica, Cerknica, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Log-Dragomer, Loška Dolina, Piran, Pivka, Postojna, Sežana, Vrhnika in Logatec Vrednost celotne investicije bo razdeljena med občine, ki bodo podpisale skupno pogodbo, državo in Evropsko Unijo. Lastna sredstva pogodbenih strank bodo obsegala približno 30 odstotkov, nepovratna sredstva iz kohezijskih skladov EU 60 odstotkov, sredstva Republike Slovenije pa 10 odstotkov. Celotna naložba je ocenjena na 42,5 milijona evrov. Tako bo EU prispevala 35 milijonov evrov ostanek pa bodo zagotovile občine glede na število prebivalcev in količine odpadkov. Seveda celoten projekt pride do realizacije le, če se bodo občine zmenile in pohitele. Roki so namreč izredno kratki, saj morajo do poletja pridobiti vsa potrebna okoljevarstvena soglasja, ki morajo biti priložena vlogi za pridobitev kohezijskega denarja. Vlogi mora biti priloženo tudi javno naročilo za gradnjo. Skupno število občanov 16 občin šteje skoraj 200.000 prebivalcev, ki so leta 2009 ustvarili do 85.000 ton komunalnih odpadkov. Prebivalci omenjenih občin pa bodo morali postati skrbnejši, saj bolj kot bodo odpadki ločeni, manjši bodo stroški predelave. »Vztrajali bomo na čim večjem ločevanju odpadkov na izvoru. Po občinah naj bi imeli le prekladalne rampe. Tu se bo odpad- ke z manjših tovornjakov stiskalo in prekladalo na večje. Kam bomo z ostankom odpadkov po predelavi, bo še stvar dogovora, cilj pa je, da bi ga uporabljali dalje kot surovino. Naš cilj je tudi, da cena za predelavo tone odpadkov vključno s stroški prevoza ne bi presegla 90 evrov«, je pojasnil Mišič. Odgovor na vprašanje, kdo bo gradil Cero še visi v zraku, saj obstajajo dve rešitvi in sicer, da bi občine ustanovile gospodarsko družbo ali pa bo podeljena koncesija. Brez zapletov tudi tukaj ne gre Župan občine Logatec Berto Menart je ponudil mesto za center v občini mimo občinskega sveta in logaške javnosti. To, da naj bi center stal na izrazito kraškem terenu in na območju Nature 2000, je med Logat-čani povzročilo precej negodovanja. Svetnica SLS, Bibijana Mihevc je župana na seji občinskega sveta vprašala: »Čemu graditi tretjo industrijsko cono sredi gozda, ko pa imamo komunalno urejene parcele za gradnjo industrijskih obratov že v obstoječih dveh obrtno-industrijskih conah? Ali se vam to zdi smotrno z vidika ekonomije, z vidika narave?«. Logaška civilna družba se je organizirala v Civilno iniciativo Logatec Logatčanom (CILL), ki zahteva takojšnjo javno obravnavo nameravane gradnje centra za ravnanje z odpadki. CILL zahteva tudi, da se morajo o morebitni gradnji centra odločati vsi prebivalci občine Logatec, na podlagi strokovnih študij. Ostri so tudi krasoslovci in geologi. Krasoslovec Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je opozoril, da je lokacija centra pri Lomu popolnoma neprimerna s krasoslovnega vidika, saj naj bi tam potekale vodne poti, pa tudi z vidika splošnega urejanja prostora, predvsem zaradi tega, ker se tu po nepotrebnem odpira tretja industrijska cona. Prav tako na neprimernost lokacije opozarja poznavalec notranjskega krasa, mednarodno priznani geolog in speleolog prof. dr. France Šušteršič.Trdi, da bi težko našli manj primerno lokacijo za predelovalnico odpadkov, kot je bližina logaških ko-liševk; to so jame, katerih strop se je udrl in so razporejene po celotnem območju namenjenem za gradnjo centra. Dr. Šušteršič opozarja, da Kras nima nobene samočistilnosti in ^ 1.750.000 evrov letno bi občina Logatec pridobila z rento v višini 25 evrov na tono odpadkov. da bodo zaradi načina pretoka vode tukaj posledice takojšnje. Prav na tem območju se koncentrirajo vode iz kraški polj in odtekajo v Ljubljanico. »Tu je najbolj kritična lokacija v celotnem porečju Ljubljanice. Na Notranjskem ni manj primerne. In da je paradoks še večji, snovalci Evropskega muzeja krasa so pred leti prav to lokacijo predlagali kot rezervno lokacijo - zato ker je kras lep, brez znakov človeške dejavnosti in blizu komunikacijam«, je med drugim za Delo povedal dr. Šušteršič. Poleg civilne iniciative in naravo- varstvenikov pa so združenju povzročili težavo tudi Logaški svetniki, ki so na seji izglasovali aneks k medobčinski pogodbi, po kateri bodo zahtevali rento 25 evrov za vsako tono pripeljanih smeti v Logatec. Koordinator projekta in Piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič je dejal, da je renta za Logatec že omenjena v samem predlogu pogodbe, da pa se o višini še niso pogovarjali. Renta 25 evrov po toni pa je po njegovem mnenju previsoka, saj v Logatcu smeti ne bodo odlagali, temveč samo predelovali. Mišič je še dodal, da za določitev rente obstajajo pravila in prakse, ne dvomi pa v razumno reši- tev v zadovoljstvo vseh sodelujočih občin. Če naredimo hitri izračun bi občina Logatec za predelavo smeti, če bi pridobili rento 25 evrov in če bi predelali 70.000 ton smeti, pridobila 1.750.000 evrov letno, kar za dejavnost, ki ni pretirano onesnažujoča, ni malo. Ilirska Bistrica bo prispevala 7,20 % delež Občina Ilirska Bistrica kot pristopnica k projektu bo morala z lastnimi sredstvi financirati 7,20 % dela investicije, kar v sredstvih znaša 1.296.000 evrov. Verjetno se bo delež občine povečal zaradi izstopa Občine Bloka, toda ne pretirano, saj je ta občina majhna. Delež naše občine je izračunan glede na količino odpadkov v letu 2009, torej 4.787.330 kg in število prebivalcev (13.947). V CERO NIK se bo odvažalo le neloče-no zbrane odpadke. Do leta 2015 je cilj Bistriške komunale, da bi ločili 30 % vseh odpadkov. Če bi do tega leta proizvedli isto število smeti kot leta 2010 in bi jih neločeno zbrali 60%, bi pri ceni 25 € na tono predelanih odpadkov Bistričani plačali Logatcu 90.000 evrov, kar znaša 6.5 € letno na prebivalca naše občine. Kako je z odpadki v Občini Ilirska Bistrica Občina Ilirska Bistrica je pričela z nameščanjem ekoloških otokov leta 2005. Prve otoke je postavila v mestu in sicer za ločeno zbiranje papirja, pločevink, stekla in plastenk. Do danes imamo po naseljih nameščenih 68 otokov, skupno število pa se bo do leta 2012, ko naj bi postavili vse otoke, povzpelo na 73. Cilj bistriške Komunale je, da bi imela ekološki otok vsa naselja v občini; otoki ne bodo nameščeni le v manjših naseljih, kot so Fabci, Nova vas, Podstenjšek in Zalči. Da smo Bistričani vsako leto bolj ekološko osveščeni potrjujejo podatki, saj smo leta 2008 ločeno zbrali 240 ton, leta 2009 321 ton, leta 2010 pa 347 ton odpadkov. Od skupne številke 347 ton zbranih ločenih odpadkov se je v zbirnem centru v Globovniku zbralo 73 ton odpadkov. Skupno smo v letu 2010 ustvarili 5.977 ton odpadkov, kar pomeni, da smo ločeno zbrali le slabih 6%. Če želimo ublažiti položnice za smeti, bomo morali Bistričani precej spremeniti svoje navade in postati bolj ekološko naravnani. Ločeno zbrane odpadke, ki se zberejo v ekoloških otokih in v zbirnem centru, Komunala odda pooblaščenim izvajalcem za predelavo ali uničenje. Tako je z oddajo papirja in kovine v lanskem letu ustvarila prihodke v višini 7.825 €. Do izgradnje centra za ravnanje z odpadki v Logatcu bo morala komunala odlagati smeti v Jelšanskem odlagališču. Odlagališču je preteklo dovoljenje 15.9.2009, komunala pa je pred tem poslala vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja na Ministrstvo za okolje in prostor, a na odgovor še čakajo. Sedaj na odlagališču izvajajo dela v skladu s Programom prilagoditve odlagališča, kije bil pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja. Z raznimi posegi je na odlagališču prostora še za nekaj let, je pa odvisno, kakšne ukrepe bo postavila država. Po zaprtju odlagališča bo potrebno pripraviti načrt zapiranja odlagališča in se ravnati po njem. KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Najpomembnejši dosežki v letu 2010 napisala Jerica Potočnik, za objavo pripravil Tonjo Janežič, avtor fotografije Tomo Jeseničnik ....Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije deluje v javnem interesu in zastopa interese svojega članstva do Vlade RS kot enoten partner. S svojimi strokovnimi službami sodeluje pri oblikovanju zakonodaje in skrbi za ohranjanje krajine ter razvoj podeželja. Za doseganje ciljev je ključno sodelovanje z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugimi ministrstvi, državnim zborom in državnim svetom, predvsem pa z vsemi nevladnimi kmetijskimi organizacijami. Pomembno je tudi sodelovanje v ekonomsko-social-nem svetu, kjer se prek dialoga z drugimi socialnimi partnerji zavzemamo za vključitev interesov naših članov v vse pomembnejše strateške odločitve. Naši strokovnjaki za različna področja delujejo na območju celotne Slovenije. Povezovanje majhnih prinaša večji skupni vpliv. Težave kmetov na lokalnem in regionalnem območju se preko voljenih članov ustrezno rešujejo. Vsako leto uresničimo veliko zahtev. Zavedamo se pomena zadovoljstva vsakega izmed naših članov. Zaposleni in voljeni člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije s konkretnimi strokovnimi nasveti, vplivom in povezavami vsako leto pomagajo več kot 111.000 članom. Dostop do vsakodnevno osvežene spletne strani www.kgzs.si in mesečno prejemanje glasila Zelena dežela omogoča pridobitev številnih aktualnih informacij. Za promocijo pridelkov in izdelkov naših članov organiziramo številne promocijsko prodajne prireditve, ocenjevanja kakovosti, promocijske akcije in sejemske nastope. Pridelke in izdelke slovenskega podeželja predstavljamo na spletni strani www.kupuj-modomace.si Zakonodaja: • znižanje katastrskega dohodka za 36 %, s tem nižja osnova za obdavčitev kmetijskih zemljišč in gozdov; • znižanje predlagane meje za vstop v obvezno knjigovodstvo na podlagi dejanskih prihodkov in dohodkov v zakonu o dohodnini (ocena prihranka 22 mio €/na leto); • zmanjšanje administrativnih postopkov za delo tujih delavcev pri sezonskih delih v kmetijstvu in gozdarstvu v okviru Zakona o zaposlovanju in delu tujcev; • ponovna stalna registracija sredstev za tretiranje koruze (ocena prihranka 30.000 €/leto); • navzkrižna skladnost - uvedba malih kršitev, ki pomeni možnost, da kmetija odpravi morebitne nepravilnosti v postavljenem roku; • dosežen dogovor glede neposredne prodaje surovega mesa, za katero ni potrebno registrirati podjetja (ocena prihranka 1.800 €/letno na kmetijo); cije; • izobraževanje in promocija kmetijstva med osnovnošolci z izvedo likovnega natečaja Rad delam na kmetiji po osnovnih 500 šolah in tekmovanja v znanju Mladi in kmetijstvo. Odpravljanje administrativnih ovir • Sodelovanje v projektu zmanjšanja administrativnih ovir v zakonih (predviden skupni prihranek 62 mio €/ leto): Zakon o kmetijstvu, Zakon o veterinarstvu, Zakon o veterinarskih merilih skladnosti, Zakon o živinoreji, Zakon o zaščiti živali, Zakon o semenskem materialu. • sodelovanje pri pridobitvi občinskih sredstev za kmetijstvo in gozdarstvo v okviru odborov izpostav; • potrditev pravilnika za ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oz. živil. Pravna pomoč članom: • priprava pritožb, vzorcev pritožb, tožb, pisnih in ustnih svetovanj (ocena prihranka 140.000 €). Izobraževanje: • izvedba mednarodnega projekta in priprava priročnika Ponosen kmet za promocijo in trženje lokalnih in regionalnih proizvodov; • prek 400 izvedenih postopkov potrjevanja nacionalne poklicne kvalifika- • Priprava 57 predlogov za poenostavitve vladnih predpisov. Izvajanje javnih služb in gozdarskega svetovanja • Izdelava 80 % vlog za ukrep 112 (pomoč mladim prevzemnikom) in 121 (posodabljanje kmetijskih gospodarstev). • Izvedba kampanje za oddajo zahtevkov za ukrepe skupne kmetijske politike 2010 - vnos 60.000 vlog (pridobitev 220 mio €). • Pomoč lastnikom gozdov pri trženju lesa. • Svetovanje lastnikom pri uveljavljanju škod po divjadi in zvereh (pridobitev 50.000 €). F Zakaj je dobro biti član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Vsak član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki se zaveda pomena dela, ki ga zbornica kot učinkovit varuh pravic lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov ter širših javnih interesov opravi zanj in podeželje v obliki ugodnejših zakonskih obveznosti, ali uporabi katerokoli storitev, ki jo zbornica ponuja, je svoj denarni vložek oplemenitil. Članarina je namreč pomemben prispevek posameznika, ki prinaša večjo moč skupnega vpliva! Prav ta skupna moč, ki jo zagotavlja obvezno članstvo, omogoča zbornici, da zastopa interese vseh, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom, in ne samo njenih članov. Ravno prek obveznega članstva sta zagotovljeni verodostojnost dela zbornice in njena objektivnost, kar je bistvo zbornične neodvisnosti. Prav takšna organiziranost in uspehi zbornice prispevajo k blažitvi težkega ekonomskega položaja v kmetijstvu in gozdarstvu. • Izvajanje strokovnih nalog kmetijskega svetovanja, selekcije in kontrole v živinoreji ter gozdarstva. • Prenovljen priročnik za izvajanje navzkrižne skladnosti na kmetijah. • Izdelava tehnoloških navodil v primeru poplav za kmetovalce. • Pomoč pri registraciji dopolnilnih dejavnosti 174 kmetijam, pomoč pri pripravi na registracijo na 194 kmetijah. • Priprava kataloga kalkulacij. • Spremljanje FADN knjigovodstva na 900 kmetijah. • Izvedba 721 izobraževanj za kmete - 45.420 udeležencev. • Več kot 150.000 osebnih svetovanj. Delo v strokovnih telesih ministrstev • Sodelovanje pri pripravi Uredbe o začasni shemi omejene pomoči ob finančni in gospodarski krizi v kmetijstvu v letu 2009 (pridobitev 2 mio € pomoči). • Pridobitev pomoči de minimis za mlečni sektor (pridobitev 3,2 mio €) in prašičerejski sektor (pridobitev 1,2 mio €). • Partnersko sodelovanje z Vlado RS pri oblikovanju Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva. Mednarodne dejavnosti • Zastopanje interesov slovenskega kmetijstva v ČOPA in COGECA, krovni organizaciji evropskih kmetov. • Sodelovanje v evropskem ekonomsko - socialnem odboru. Informiranje članov in drugih Promocija članov in podeželja • Promocijsko prodajne predstavitve na sejmih in prireditvah Podeželje v mestu (ocena prihranjenih sredstev za promocijo 160.000 €). • Srečanje kmetov na Ponikvi. • Sodelovanje v akciji S kmetije za vas in izboru Inovativni mladi kmet. • Koordinacija kmetij v okviru Sheme šolskega sadja (pridobljena sredstva 480.000 €). • Sodelovanje v projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu. • Aktivnosti za dvig kakovosti slovenske kulinarične ponudbe z ocenjevalno razstava Dobrote slovenskih kmetij. • Pričetek projekta Kupujmo domače - spletna stran www.kupujmodoma-ce.si OGLASI IN OBJAVE 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si avtoprevaznistvo prodaja Fabci 4, 6254 Jelsane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 * DOLŽINSKA DRVA IViUl tttltar * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm t ... .. »Pritožba zoper izjave občinskega svetnika« Igor Batista sem na mediacijskem srečanju dne 15.2.2011 izjavil, da so se moje besede izrečene na 35. seji občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica dne 16.09.2010 nanašale na problematiko poslovanja javnega podjetja Komunala' Ilirska Bistrica, Ilirska Bistrica. Na istem srečanju sem Damijan Vičič izjavil, da so izjave, ki so bile objavljene na 7. strani časopisa Snežnik dne 30.09.2010 z naslovom »Pritožba zoper izjave občinskega svetnika« pod rubriko Ne prezrite - preberite in presodite sami in v pismih z naslovom Vloga za pojasnilo in pritožba zoper lažnive, zahrbtne in zavajajoče izjave občinskega svetnika LDS - Batista Igorja - kandidata za župana poslanih županu Ilirske Bistrice osebno, Občini Ilirska Bistrica, občinskim svetnikom osebno in direktorju Javnega podjetja Komunale Ilirska Bistrica, ki blatijo čast in dobro ime gospoda Batista Igorja, neresnične in se mu zato opravičujem. NE PREZRITE - PREBERITE IN PRESODITE SAMI marec 2011 7 OPRAVIČILO V časopisu Snežnik je bilo dne 30. september 2010 na 7. strani pod rubriko „NE PREZRITE - PREBERITE IN PRESODITE SAMI" pod naslovom »Pritožbe zoper izjave občinskega svetnika,, objavljeno pismo v katerem so zapisane neresnice in žalitve, ki so posegle v čast in dobro ime gospoda Igorja Batiste, med drugim tudi, da je gospod Igor Batista olastninil javno pot, staro 200 let - izpod avstroo-grske, daje gospod Igor Batista na 35. seji Občinskega sveta Občina Ilirska Bistrica blatil ugled podjetnika Vičič Rudolfa s.p. z lažnivimi izjavami o privilegijih podjetnika na JP Komunala Ilirska Bistrica, da je na koncu 35. seje Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica kot poparjeni poraženi petletni otrok, rdeč v obraz jokal, da gospod Igor Batista uradno še ni izpraznil svoje greznice in svoje odplake spušča kar v obcestni jarek ob njegovi hiši in s tem obremenjuje okolje, ter da gospod Igor Batista za seboj nima kaj pokazati, saj naj se ne bi imel v čem niti prevažati, če ne bi prejel izdatne pomoči več italijanskih penzij. Pismo je bilo objavljeno le deset dni pred lokalnimi volitvami. Na ta način je bilo gospodu Igorju Batisti onemogočeno pred lokalnimi volitvami podati lastno mnenje o objavljenih neresnicah. Njegov odgovor na navedeno pismo je bil objavljen šele v naslednji številki dne 31. oktobra 2010, in sicer v manjši velikosti črk in ne na celi strani. Takratno uredništvo časopisa Snežnik se gospodu Igorju Batisti opravičuje zaradi objave žaljivega pisma in neresnic v njem, s čimer je bilo poseženo v njegovo čast in dobro ime, brez da bi predhodno preverilo resničnost navedb v objavljenem pismu »Pritožba zoper izjave občinskega svetnika". GA COMMERCE d.o.o., takratno uredništvo časopisa Snežnik Univerza za tretje življenjsko obdobje Za društvo, Marica Gaberšnik. Društvo UT02 je imelo svoj redni letni občni zbor, 18.2.2011 v Okrepčevalnici « Grili Danilo«. Predsednica ga. Marica Šlenc Zver je v svojem izčrpnem poročilu pohvalila delovanje skupin in prizadevnost slušateljev. Letos društvo praznuje že 15. obletnico. V mesecu aprilu jo bomo slovesno proslavili in izdali zbornik, ki bo širšemu bralstvu prikazalo pestro dejavnost v preteklih letih. Na osnovi Pravilnika o podeljevanju priznanj, častnih nazivov in posebnih pohval bomo ob tej priložnosti nagradili najzaslužnejše člane in mentorje. Mandat predsednici in organom društva je letos potekel. Na tajnih volitvah smo izvolili novo predsednico in člane odborov. Društvo bo odslej vodila NEVENKA TOMŠIČ. V uvodnem govoru je dejala, da bo podpirala delovanje vseh dotedanjih uspešnih skupin, hkrati bo poskušala z novimi vsebinami privabiti moško populacijo, ki je zdaj v manjšini. Spodbujala bo medgeneracijsko sodelovanje in prostovoljstvo. Na koncu smo se prisrčno zahvalili ge. Šlenčevi za ves trud, ki ga je vložila v delovanje društva. Novi predsednici pa smo zaželeli veliko uspeha in prijetnega druženja s člani Tretje univerze. Večer so nam popestrili člani pevske skupine Vasovalec in ansambla Nostalgija. Neobravnavanih tem za učenje in raziskovanje je še dovolj, tudi za nove člane. Vljudno vabljeni! OB JUBILEJU Še na mnoga leta Nedavno tega je praznovala okrogli jubilej simpatična gospa, mladostnega videza, ki je življenje in delo posvetila skrbi za človekovo zdravje. Nemirna žilica jo tudi po upokojitvi sili, da še naprej uresničuje svoje poslanstvo, le da je to v zrelejših letih, ki jih preživlja, nekoliko ožje, namenjeno človekovemu največjemu bogastvu - nogam. Beseda teče o ge. Emiliji Prosen, ki se je zapisala v prvo generacijo ilirskobistri-ških mojstric in hkrati prvo slovensko generacijo mojstric in mojstrov. Ob okroglem jubileju ji želimo vse naj lepše, predvsem pa da bi ji zdravje dopuščalo, da bi nam še naprej pomagala pri premagovanju naših vsakdanjih težav. KETŠD Alojzij Mihelčič Harije ENERGETIKA ■ Recimo STOP toplotnim mostovom Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, tel. 04 7 830867 • Ker je toplotna izolacija "mati" vseh ukrepov učinkovite rabe energije bomo naslednje štiri številke Snežnika podrobneje spoznavali napake ter rešitve za pravilno in učinkovito vgradnjo. Začenjamo s toplotnimi mostovi - rak rano slovenskih stavb -, aprila bo na vrsti fasada, maja streha, junija pa tlaki. Kaj je toplotni most? Obodni elementi zgradb (streha, zunanje stene, okna, vrata, stropne plošče, tla), ki ločujejo ogrevane prostore od mrzle zime, imajo boljšo ali slabšo toplotno izo-lativnost. Ko je na posameznih mestih bistveno manjša od splošne, nastane toplotni most. Definiramo ga kot lokalno omejeno mesto na obodnih površinah zgradb, na katerem je toplotni tok iz toplejše proti hladnejši strani povečan. Razlikujemo konstruktivne, geometrične in kombinirane. Nekaj najpogostejših toplotnih mostov - predvsem pa pravilne izvedbe - je v sliki in besedi predstavljeno v rubrikah Črne točke in Energetski kiksi na http:// nep.vitra.si. Izjemno dobro so vidni s pomočjo termokamere, na strehi pa nam jih odkrije neenakomerno topljenje snega. Kako se izognemo najpogostejšim? Z znanjem izvajalcev in investitorjev, j e pravi odgovor. Za ilustracijo navedimo najbolj kritične. Betonski balkon je hladilno rebro zato ga moramo toplotno izolirati spodaj, ob strani in zgoraj v širini pol metra od stene. Posebno pozornost posvetimo vsem betonskim elemen- NOVE IDEJE to m, ki pridejo na fasado. Najhujši nastanejo pri "sendvič zidu", kjer mojstri - ki to seveda niso - potegnejo betonsko ploščo, balkon ali celo venec do zunanje stene. Med najpogostejše spadajo toplotni mostovi okrog oken in zunanjih vrat. Optimalna rešitev je, da se zunanje stavbno pohištvo montira ravno z zunanjo linijo zidu, špaleta je v celoti narejena iz toplotne izolacije. Kje jih še najdemo (Pre)pogosto so to vertikalno neizolirani temelji v zasutem delu stavbe, vse vertikalne in horizontalne betonske vezi, samostojni stebri, mesta okrog roletnih in elektro omaric, premajhna debelina (ali celo brez) toplotne izolacije na co-klu, razni betonski okrasi na fasadi, prehodi med ogrevanimi in neogrevanimi prostori nebivalne etaže, neupoštevanje pravila, da gre toplotna izolacija vedno "pol metra čez", nedosledno izvedena notranja toplotna izolacija obodnih sten (priporočamo jo zelo redko), nedosledno izvedeni preboji (štemanje) tlakov, zunanjih sten in stropa proti hladni podstrehi,... Celo paleto toplotnih mostov lahko pričakujemo pri toplotni izolaciji strehe: stik strešne in fasadne izolacije, okrog strešnih oken, pri prebojih strehe (dimnik, zračniki), notranja izolacija obodnih sten nad ogrevanim prostorom,... Pravo leglo toplotnih mostov nastane pri vseh dozidavah, kjer se hkrati rešujejo funkcija, statika, izgled in bolj ali manj (neurejene razmere v hiši. Med gradnjo ali ISVET ENERGETSKO SVETOVANJE obnovo se na toplotne mostove niti ne pomisli, kar se seveda kasneje krepko maščuje. Kurativa Toplotni mostovi nam povzročajo energetske in higienske težave, najbolj izrazita je plesen (več med članki na http://nep.vitra.si). Sanacija je praviloma zahtevna in draga, pogosto celo neizvedljiva. V tem primeru lahko neugodne posledice zmanjšamo z nekaterimi ukrepi. • Vlaga v prostorih naj bo blizu optimalne, to je 50%. Izključi se nepotrebne izvore (sušenje perila, intenzivno tuširanje, kuhanje z veliko pare, rože, itd.) ter poskrbi za redno prezračevanje etaže na prepih. • Za učinkovito odpravo notranje vlage je potrebno najmanj trikrat dnevno na prepih prezračiti celotno etažo, kar pomeni v celoti vse prostore. Vsakič odpremo vsa okna ter notranja in zunanja vrata le za 2-4 min. • Energetsko učinkovitejše in "nevidno" je prisilno prezračevanje z rekuperacijo odpadnega zraka. Sistem nam 24 ur na dan, 365 dni na leto zagotavlja svež zrak, zato ga nikoli ne izklapljamo (kot klimo). • Omogočimo neoviran dostop toplega zraka do vseh notranjih površin obodnih sten. Zato odstranimo izpred njih vse pohištvo in druge predmete, ki jih zaslanjajo. Če to ne gre, odmaknemo pohištvo od zunanjih sten vsaj 5 cm, za toliko ga tudi dvignemo. Nove ideje - gremo i naprej! Gorazd Brne, foto Zlatan Kovačevič V soboto, 26. februar 2011, ob 18.00 uri, je »Hram dobrega« gostilne Pri Matetu gostil prvi uradni sestanek skupine Nove ideje za razvoj območja Ilirske Bistrice (NI). Dogodek je bil hkrati prvo srečanje botrov t. i. »Skrinjic za dobre namene«, ki jih je skupina, v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Ilirska Bistrica (DPM), postavila na več mestih v Ilirski Bistrici in njeni okolici in s katerimi se zbira prispevke, namenjene finančno in socialno ogroženim otrokom in njihovim družinam. Ena glavnih točk dnevnega reda je bila predstavitev poteka dobrodelnega projekta in poročilo o prispevkih, ki so se zbrali v »Skrinjicah za dobre namene«. Predstavitev in poročilo sta podala Egon Zevnik, član upravnega odbora skupine NI, in Darinka Dekleva, predsednica DPM-ja, pod okriljem katerega dobrodelni projekt poteka. 187,-80 €. To so sadovi dobrodelnosti v S Po#»ČHe o zfrmroh i;Daro*a Defcte.e) .... . 589S««!*¥_________________ - 1 UTCi »tiaan __ m ........... : < W»> SfcOKt VOJ SM-Oti **&« MOJCA - (*»»«)...... s potok Z mesecu februarju. Dogovorili smo se, da se bodo zbrani prispevki podeljevali dvakrat letno, in sicer meseca junija, pred poletnimi počitnicami, za otroke ter meseca decembra, pred božično-novo-letnimi prazniki, za družine. Določila se je tudi strokovna komisija v sestavi predstavnikov DPM-ja in Nl-ja, ki bo s pomočjo Centra za socialno delo Ilirska Bistrica, odločala o prejemnikih pomoči. Potek zbiranja prispevkov lahko spremljate na spletni strani Nl-ja, kjer je objavljen tudi zapisnik prvega uradnega sestanka skupine. Prav tako lahko podrobnejše podatke o delovanju skupine in zbranih sredstvih dobite na naši facebook strani, kjer lahko tudi sami postane- ; w _ K.vM *»* &«-<•** rs • S<****■> >• j C»y. <****L_ L ..'j.... .! ; iaimm S*a A3r>*-a .......~ ~ f-------------------: ....... v« . ... ■ •’. .... i Gtftzi Smt : CfrUft Z««W i**Ui ... mot M8TJA HAfft TEAM j PangM Wč> M 26.02.201 J Tabela zbranih prispevkov po posameznih lokacijah za mesec februar 2011 te člani skupine in prispevate svoje predloge za izboljšanje kvalitete vsakdanjega življenja v naši občini. Lep pozdrav vsem s kredom skupine Nove ideje za razvoj območja Ilirske Bistrice - GREMO NAPREJ! http://www.facebook.com/ home.php?sk=group_i 552006911-82557&ap=l http://mars-sp.net/bistrc/index. html Bučjada 2011 Prireditev Dobrodošli pri nas, bolj znana kot Bučjada, seje med obiskovalci dobro prijela. Letošnjo tretjo ponovitev načrtujemo drugi konec I tedna v oktobru. Društveni podmladek se na prireditev že veselo pripravlja in pridno vadi. Vsi, ki bi želeli na prireditvi sodelovati kot prodajalci, se predstaviti s svojo stojnico, kot razstavljavci v domu ali na prostem ali sodelovati v programu, pa ste že sedaj lepo povabljeni, da razmislite o svoji ideji, nam jo zaupate in se nam pridružite. KETŠD A. Mihelčič Harije TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Vabilo Aktivnosti Turističnega društva Prvi pomembni dogodek bo čistilna akcija v Kindlerjevem parku in Parku Nade Žagar, ki jo pripravljamo skupaj s Krajevno skupnostjo Ilirska Bistrica, na pomoč pa nam bodo priskočili Komunalno podjetje d.o.o. Ilirska Bistrica, Ipil d.o.o. Ilirska Bistrica, Čiščenje greznic, kanalizacije in odpadnega materiala Vičič Rudolf s.p. iz Zarečice. Hortikulturna sekcija našega turističnega društva, ki še ni uradno ustanovljena, že pridno deluje. Na »dan za spremembe«, 26. marca, v evropskem letu prostovoljstva, ki ga z različnimi aktivnostmi po vsej Sloveniji obeležuje Slovenska filantropija, se z lastno aktivnostjo pridružujemo tudi mi, vabimo pa tudi vas. Čistili bomo park in to tako temeljito, da bomo očistili vse zelene površine in bazen. Zbrali se bomo ob 8. uri na parkirišču za občino, se tam razdelili v skupine, prijeli za orodje in se razkropili po parku. Pridi tudi ti! Če imaš doma metlo, grablje, samokolnico... jih prinesi s seboj. BODI PROSTOVOLJEC, SPREMINJAJ SVET! Prijave: Krajevna skupnost Ilirska Bistrica ksilb@primorska.com 040585321 (Dejan) Turistično društvo Ilirska Bistrica turisticno.drustvo.il.b@gmail.com 031-585-602 (Milojka) v CENIK OGLAŠEVANJA V ČASOPISU SNEŽNIK VELIKOST NOTRANJE ZADNJA NASLOVNICA GLAVA OGLASA STRANI STRAN BARVNO ČASOPISA BARVNO PRVA STRAN 1/16 STRANI 55 110 120 200 1/8 STRANI 90 180 190 - 1/4 STRANI 180 "260 360 - 1/3 STRANI 280 380 - - 1/2 STRANI 360 "420 - - 1/1 STRAN 490 - PROMOCIJSKI •A STRANI - ČLANEK 280 EUR OSMRTNICE 1/8 STRANI - IN ZAHVALE 25 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. N_________________________________________________________________r IZJAVA ZA JAVNOST _____ Upravno sodišče: okoljevarstveno soglasje za vetrnice na Volovji rebri je nezakonito 4 DOPPS SPOROČILO ZA JAVNOST V RirdLife ITTITTTI thittvcep*®« sijii ir srciZevrjs itfe Sbvjrajt Ž3KSU T »345 i AS M IS Ft3»14ž5;im aocpaftitopaui Zi tako jinjo objavo 10. marec 2011 Včeraj je odvetnik Tomaž Petrovič, ki zastopa DOPPS, z upravnega sodišča prejel sodbo, s katero je okoljevarstveno soglasje za vetrno elektrarno na Volovji rebri odpravljeno. Sodba je pomembna prelomnica, možnosti da bi vetrnice kdaj stale na Volovji rebri po mnenju DOPPS ni več. V prelomni sodbi je sodišče razveljavilo okoljevarstveno soglasje za 33 vetrnic na Volovji rebri, ki ga je Agencija RS za okolje izdala junija lani. S tem je investitor Elektro Primorska izgubil ključni dokument, ki bi ga potreboval za gradnjo na Volovji rebri. Na sodbo pritožba ni možna. Naj spomnimo: ARSO je omenjeno soglasje ponovno izdala v ponovljenem postopku presoje vplivov vetrnic na okolje. Ker ARSO pri odločanju ni upoštevala nobenih strokovnih argumentov naravovarstvenikov, seje DOPPS na soglasje pritožil, nato pa pred tremi meseci vložilo še tožbo na Upravno sodišče. Upravno sodišče je ugotovilo, da so vsi ključni argumenti DOPPSa upravičeni. Po mnenju sodišča je ključna pomanjkljivost soglasja v njeni nezadostni obrazložitvi, saj ni razvidno, da bi ARSO ustrezno pretehtala strokovne argumente o pričakovanih vplivih vetrnic na naravo. ARSO bo morala zdaj o zadevi odločiti ponovno in se pri odločanju držati navodil sodišča: morala bo presoditi, kateri argumenti DOPPS so pomembni za odločitev glede vpliva na naravo in se do njih vsebinsko opredeliti. Projekt Vetrne elektrarne Volovja reber se brezplodno vleče že osmo leto. Kljub soglasnemu prepričanju sloven- ske naravovarstvene in naravoslovne stroke, da je gradnja vetrnic na tej lokaciji nesprejemljiva, državno podjetje Elektro Primorska vztraja. S številnimi nezakonitimi odločitvami, ki so bile ena za drugo vse razveljavljene na sodišču, ARSO povzroča dolgoletni mrtvi tek pri umeščanju obnovljivih virov energije v prostor v Sloveniji. Na DOPPSu ponovno poudarjamo, da podpiramo obnovljive vire energije, tudi vetrne elektrarne, vendar morajo biti umeščeni v prostor tako, da se ne dela nepotrebna škoda najdragocenejši naravi. Investitorju smo že večkrat ponudili pomoč pri iskanju nadomestne lokacije, ki bil bila z vidika varstva narave manj problematična. Dr. Damijan Denac, direktor DOPPS poudarja: »Vetrne elektrarne v najdragocenejša območja narave dediščine ne sodijo. Ministrstvo za gospodarstvo bomo pozvali, da se odpove projektu vetrnic na Volovji rebri in da skupaj poiščemo lokacijo, kjer bo škoda za nara- vo manjša«. V Koaliciji za Volovjo reber so zelo zadovoljni z odločitvijo sodišča. Kljub temu, da je sodišče sodbo izdalo zelo hitro - od vložitve tožbe so minili šele trije meseci - in da je s 15 stranmi besedila zelo obsežna, gre za zelo poglobljen in jasen dokument. Na tej jasni in z evropskimi standardi skladni sodbi Ko- alicija gradi zaupanje, da bodo dolgoletna prizadevanja za ohranitevVolovje rebri obrodila sadove. Prof. dr. Nejc Jogan, predavatelj na Univerzi v Ljubljani in član upravnega odbora Koalicije: »Ta sodba je precedenčna. Z njo je slovensko sodišče prvič odločalo o škodljivem posegu v območje Natura 2000. Zelo smo zadovoljni, da so bili s tem v slovensko pravno prakso tako jasno vpeljani visoki standardi varstva narave, ki jih prinaša pravni red Evropske Unije.« Sodišče je Agenciji še naložilo, da DOPPSu povrne 350 € stroškov, ki jih je imel s tožbo. PROTESTNI SHOD Prekinjena je obrtniška državljanska nepokorščina V sredo, 16. marca 2011 seje v ljubljanskem Tivoliju zbralo kakšnih 3000 slovenskih obrtnikov in podjetnikov, da bi z mirnim protestnim shodom opozorili na resnost položaja slovenskega gospodarstva. Ob devetih, je kljub dežju, kije neusmiljeno zalival protestnike, povorka krenila pred poslopje slovenskega parlamenta. Delegacijo predstavnikov je v državnem zboru sprejel podpredsednik Vasja Klavora in obljubil, da bodo poslanci DZ predloge obrtnikov in malih podjetnikov, ki jih bo vlada vključila v zakone in so nujno potrebni za reševanje slovenskega gospodarstva, v čim večji meri podprl. Za tem je povorka mirnih protestnikov krenila pred vladno zgradbo, kjer je njihove predstavnike sprejel predsednik vlade. Po sestanku s predsednikom Borutom Pahorjem, ki je obljubil uresničitev vseh zahtev, ki še čakajo na realizacijo, so se predstavniki obrtnikov in podjetnikov odločili, da prekinjajo z državljansko nepokorščino. Doslej so bili v sklopu zahtev sprejeti Zakon o zamudah pri plačilih, Zakon o javnem naročanju in spremembe Zakona o DDV v DZ gresta po hitrem postopku še zakona o izvršbi in zavarovanju in finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V naslednjih dneh pa naj bi bila po hitrem postopku sprejeta še Zakon o prevozih v cestnem prome- tu in Zakon o graditvi objektov. Glede Zakona o kmetijstvu se bodo predstavniki OZS sestali z ministrom za kmetijstvo v začetku aprila ter skušali najti rešitev za ureditev dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Prav tako se bodo skušali dogovoriti z resornim ministrom glede uzakonitve zahteve »vsak račun šteje« v okviru Zakona o dohodnini. Glede Zakona o delovnih razmerjih pa je bilo ponovno poudarjeno, da je potrebno zakonodajo približati evropski. Vlada mora določiti le platformo, vse ostalo pa naj se rešuje v kolektivnih pogodbah. Del skupine, ki je kljub izredno slabemu vremenu krenila do vladne palače in zato brezplačno žrtvovala svoj delovni dan, je bilo tudi 35 ilirskobistri-ških obrtnikov. Seveda je imela tudi ta skupina udeležencev v sredo, 16. marca svoje službene in družinske obveznosti ter nešteto drugih opravil, a zdelo se jim je prav, da podprejo vseslovensko akcijo. Vsem, ki ste žrtvovali svoj čas in se protesta udeležili iskrena hvala. Posebna zahvala velja Piceriji-tekstilu Marjan Štefančič s.p. Ilirska Bistrica, Gostilni s prenočišči Potok, Emilija Deželak s.p. Dolenje, Gostilni Povodni mož ,Velko Zidar s.p. Topole, Mizarstvu Janez Rojc s.p. Dolnji Zemon, Mizarstvu Branko Čekada s.p. Dolenje, Čiščenju greznic in kanalizacije Rudolf Vičič s.p - prokuristu Damjanu Vičiču, Avto Martinčiču d.o.o. Ilirska Bistrica, Instalacijam Stojan Kovačič s.p Koseze., Rimex d.o.o.-Miran Rolih Zarečje, Mašnci Milojka Primc s.p., Ilirska Bistrica, Provocativi Bojan Oblak s.p. Ilirska Bistrica, Larisu d.o.o. Harije in Elektro Skoku, Simon Skok s.p. Ilirska Bistrica Območno obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica 10 marec 2011 IZ NAŠIH KRAJEV LETNO SREČANJE Volitve NOVOSTI IZ SAMOSTANA „Za srečne se lahko imamo, če nam izkušnja pokaže, da smo še sposobni veseliti se globoko in pristno“ (sv. Edith Stein) Kdo so Škoromati Vsak dan nekaj dobrega! Pivški piščanec z omega 3 - Pripravljeno za peko -začinjeni piščančji kosi, 1000 g 4,20 Pivka piščančja posebna salama, 350 g Slani fileti inčunov, so g ^^siani Tiien inču 1,40 Vabljeni v Pivkino trgovino na Kal s široko in ugodno ponudbo mesa in izdelkov iz piščančjega, puranjega in kunčjega mesa, V trgovini lahko izbirate tudi med različnimi okusi turistične in tunine paštete, ribe z zelenjavo ter ostalimi ribjimi izdelki Delamaris. Diskont Kal: pon - pet: 7.00 - 18.30, sobota: 7.00 - 12.00, tel.: 05 70 31 020 Tonjo Janežič •••• V petek 03.02.2011 je potekalo v gostilni Grili Danilo redno letno srečanje članov Društva živinorejcev iz Ilirske Bistrice. Člani društva so se zbrali na rednem volilnem občnem zboru z namenom, da pregledajo opravljeno delo v preteklem mandatnem obdobju, se izrečejo o porabi finančnih sredstev in sestavijo plan aktivnosti za leto 2011. Vinko Primc predsednik živinorejskega društva in Danijela Volk strokovna tajnica društva sta prisotnim članom izčrpno in nazorno predstavila aktivnosti v preteklosti z fi- nančnim poročilom. Člani so imeli priložnost, da so opravili pravi obračun aktivnosti svoje stanovske organizacije. Z veseljem so lahko ugotovili, da je predsednik, z denarnimi sredstvi ravnal dobro saj je obračun pozitiven kljub temu, da je društvo organiziralo za svoje članice in člane nekaj pomembnih skupnih aktivnosti. Društvo skrbi za dobre odnose tudi z ostalimi kmetijskimi društvi v občini Ilirska Bistrica. Člani društva govedorejcev so na volitvah vodstvo društva za naslednje mandatno obdobje zaupali dosedanjemu predsedniku in podpredsedniku. NOVA REVOLUCIONARNA REŠITEV LKO SAMOKOLNICA Z LOKOM Na osnovi patenta in v sodelovanju z podjetjem LC sistem smo razvili novo generacijo samokolnic z lokom, ki lahko stojijo na vseh neravnih terenih. Inovativni sistem samo uravnalnega podnožja samokolnice omogoča varno in stabilno rabo na vseh bolj ali manj neravnih površinah gradbišč in vrtov. Na hribovitih terenih kmetij, kjer so sadovnjaki, vinogradi, njive, travniki je samokolnica z lokom pravi in nepogrešljiv pripomoček. Na prevrnjen, raztresen ali razlit tovor lahko preprosto pozabite... Pripravili: vzgojiteljice in otroci iz vrtca Antonina •••• V letošnjem pustnem času smo si v vrtcu Antonina zadali nalogo, da raziščemo, kdo so škoromati. Raziskovalne naloge smo se lotili zelo zavzeto. Najprej smo skušali zbrati čim več informacij. Ob prinešenih predmetih kot so ovčja koža, veliki zvonci, rože iz krep papirja, klobuk smo ugotavljali, kdo jih uporablja in zakaj. Vsi ti predmeti so za vsakdanjo rabo, ugotovili pa smo, da jih lahko uporabljamo tudi ob posebnih priložnostih. Povprašali smo naše starše, kaj oni vejo o škoromatih. Na plakat smo napisali nekaj vprašanj. Da staršem ne bi bilo nerodno, če bi jih direktno vprašali in ne bi nič oziroma zelo malo vedeli, smo jim raje pripravili nabiralnik, kamor so tisti, ki so želeli, oddali svoje odgovore. Napisali so nam, da »škoromati odganjajo zimo in privabijo pomlad. Oblečeno imajo ovčjo kožo, okrog pasu nosijo kravje zvonce in na glavi kapo z rožicami. Šeme so se obranile še iz poganskih časov, ko so častili bogove pomladi in prebujanje življenja." Drug vir informacij je bil obisk knjižnice, kjer smo si sposodili knjige, ki smo jih pozneje v vrtcu zavzeto ogledovali. Čudili smo se, ko smo na fotografijah od blizu videli, kaj vse imajo na sebi škoromati, zvonci so se nam zdeli zelo težki, ni čudno, da so pravi škoromati lahko le odrasli moški. Še bolj kot nad škoromati smo bili navdušeni nad kleščarji, po obrazih namazanimi s sajami in z velikim klobukom s perutmi kragulja ali vrane. V rokah nosijo velike lesene klešče, s katerimi lovijo svoje žrtve in jih namažejo s sajami. S pomočjo vzgojiteljic smo brskali tudi po internetu in brali časopise in odkrili nekaj zanimivih stvari. Izvedeli smo, da izvirajo iz predkrščanskih poganskih časov - se pravi so zelo stari, ni mogoče natančno določiti koliko. Njihova naloga je, kot je naloga vseh pustnih šem, da preženejo zimo in prikličejo pomlad. Obisk škoromatov je za domačine pomenil veliko čast, zato so jih radi sprejeli. Otroci so se jih še posebno veselili. Škoromati iz Hrušice veljajo za prve in najstarejše maske v Sloveniji, Hrušica pa velja kot nekakšna neuradna zibelka škoromatije. V Brkinih so škoromati najmanj 700 let ohranili tako ime kot sam obred. Tridesetletnico organiziranega ško-romatenja pa so letos praznovali v Podgradu. Izvedeli smo tudi, da je bil to obmejni vojak (scaramatte) in so njegov lik ljudje sprejeli med svoje pustne like, kot na primer danes policista in kot smo si tudi mi za pusta izbrali različne like, od pika- polonic, zajčkov, račk in mravljic do spidermana. Ko smo škoromate spoznali, kako izgledajo, smo si tudi sami izdelali in okrasili podobne kape, kot sijih v pustnem času nadenejo oni. Noja, naše so bile malo manjše, so bile pa prav tako lepe ali pa še lepše, ker smo jih izdelali sami. Tudi narisali smo jih, pri Matetu pa smo si ogledali zelo zanimivo razstavo pustnega sprevoda. Za naše pustno rajanje v vrtcu smo se naučili nekaj pesmic, za pustni pohod pa pesmico: „Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo smeh vam in s smehom pomlad. Zato nam zdaj dajte en dinarček, dva, tri krofe, tri bobe in košček mesa." marec 2011 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV DRUŠTVO SE PREDSTAVI... j Zavidljivih 30 let Podgrajskih škoromatov Poberija v Podgradu leta 1981. Na fotografiji lahko poleg novodobnih mask zasledimo like ženina in neveste, kleščarj te, zvončarja. Primož Rojc •••• Za škoromate iz Podgrada je bil 19. februar pomemben dan, saj so praznovali 30. letnico organiziranega delovanja. Lahko trdimo, da se je z njimi začela etnološka zgodba bistriške občine, saj so za njimi oživele še mnoge druge pustne skupine po celotnem območju doline reke Reke in Brkinov. Vsega so krivi otroci, ki so učitelja Romea Volka, ki je takrat poučeval na osnovni šoli v Podgradu, vprašali: >>Ča se ne boš nič škoromatil?« Ta izraz mu je vzbudil veliko zanimanja in kmalu zatem je pričel z iskanjem starih fotografij, v pogovoru z učenci in starejšimi ljudmi pa je iskal podrobnosti in značilnosti tega zanimivega običaja. Bilo je to leta 1980. Začeli so z izdelovanjem značilnih pustnih mask in se že naslednje leto prvič predstavili. Že takrat so domačini zadovoljno pritrdili njihovo pristnost. Leta 1981 so obudili le nekaj osnovnih likov: kleščarja, ženina in nevesto ter nekaj zvončarjev. Romeo Volk, ljubitelj etnologije na bistriškem in raziskovalec mnogih običajev je v polni telovadnici podgrajske šole dejal:»Škoromate smo obujali skupaj, ne le jaz sam, saj brez zagnanih domačinov, običaja ne bi obnovili.<< Predsednik KD Podgrad Mitja Ivančič je dejal, da skupina danes šteje okrog 80 pustnih likov, od vsakega pa zahtevajo, da si napravi takšno opravo, kot je bila nekoč. Do danes sije oblačila škoromatov obleklo preko 250 Podgraj-cev. Kaj kmalu po začetku so se organizirali v društvo in postajali so vedno bolj prepoznavni, tako v medijih kot na karnevalih. Gostovali so precej po Sloveniji, v Italiji in na Hrvaškem, zagotovo najpomembnejše gostovanje pa štejejo sodelovanje na evropskem festivalu Maske v obredju v poljskem Krakovu. Pomemben uspeh je tudi vstop v zvezo evropskih karnevalskih mest. Na prireditvi je spregovoril tudi dr. Jurij Fikfak iz Narodopisnega inštituta SAZU, ki že vrsto let spremlja pustne običaje Podgradu, Hrušici in brkinskih vaseh ter jih predstavlja v strokovnih publikacijah. Fikfak, sicer doma iz Obro-va, je poudaril, da etnološka stroka že več kot pol stoletja spremlja škoromati-jo, saj so že leta 1962 posneli dokumentarni film o temu običaju. »Ime škoromatov ste ponesli po vsej Sloveniji in tako utrdili svojo identiteto« je dejal. Jubilantom je spregovoril tudi ilir-skobistriški župan Emil Rojc, ki je pohvalil njihov zagnanost pri ohranjanju tradicije in jim obljubil, da jim bo občina stala ob strani. Povabil jih je tudi na karneval v Ilirsko Bistrico in poudaril, da so pomemben mehanizem pri vzpostavljanju čezmejnih stikov z sosednjimi hrvaškimi občinami. Na prireditvi, ki jo je povezovala Erna Petrač so zapeli Hrušiški fanti, cerkveni pevski zbor iz Podgrada katere je vodil Sta n o Čeh, pod vodstvom Damjane Kinkela pa so nastopili tudi otroci OŠ Podgrad. Na ogled je bila tudi lutkovna upodobitev sprevoda škoromatov, razstava likovnih del učencev tamkajšnje šole in fotografska razstava o škoroma-tih. Škoromati so se tudi letos predstavili na karnevalu Pust je pršu v Ilirski Bistrici. Že bežen pogled na pustno skupino razkriva, da resnično pazijo na vse podrobnosti. Njihove obleke, rože, rekviziti, skratka celotna oprava zgleda kot, da sojo zamrznili in prenesli iz preteklosti. Resnično pazijo na vsak detajl. V pogovoru za naš časopis je predsednik KD Podgrad Mitja Ivančič dejal, da škoromatenje v Podgradu pravzaprav nikoli ni zamrlo, le pritajilo se je. Na pustni poberiji seje vedno kdo ošemil v škoromata ali kleščarja in tako se je ta običaj ohranil vse do leta 1980, ko so ga ponovno odkrili. Mitja je dejal, da so se nekoč v škoromate lahko odeli samo neporočeni fantje, ter da so se v Podgradu „šemile„ tudi ženske, saj so se na pustni torek oblekle v bele obleke z tančico in pohajale po hišah. V času, ko so bili naši kraji pripojeni Italiji so škoromatenje, tako kot mnoge druge običaje, prepovedali, toda domačini so oblastem nagajali in se še rajši šemili. Mitja je poudaril, da je bilo za društvo prelomno leto 1994 ko so se predstavili v Krakovu na Poljskem in da šteje za pomemben dosežek prav to, da jih ljudje ne gostujočih karnevalih ne zamenjujejo več z kurenti ampak jih celo sami prepoznavajo kot škoromate. V prihodnje naj bi skupina dala več poudarka na gostovanja izven Slovenije, želijo pa si, da bi bili uvrščeni na seznam UNESCO-ve duhovne dediščine. Pri pripravi strokovnih podlag jim že pomaga dr. Jurij Fikfak. Za letošnje pustno leto je Mitja Ivančič dejal, da je bilo: »Naporno, dolgo in uspešno.« Tu mu lahko pritrdimo, saj pustni čas traja od Sv. Šte- fana, ko se škoromati prvič zberejo, do pepelnične srede, ko pusta zakopljejo in nato pripravijo sedmino, seveda brez mesa, saj je na ta dan post. Lutkovna upodobitev sprevoda škoromatov, prapor, obleka kleščarja in zvončarja. Škoromati na poberiji v Podgradu Dejavnosti bistriških tabornikov Brača Mršnik. Kaj delamo Ruševci pozimi? Poležavamo ob toplem kaminu? Poslušamo smrčanje gozdnih živali? Se podimo po zasneženih tleh? Gradimo igluje? Odgovor preverite spodaj. 28. in 29. januarja seje ekipa popotnic, znana pod imenom »Mrkvi-ce«, potepala po daljnem Štajerskem v okolici Poljčan. Tam je namreč potekal vseslovenski ZOT - zimsko orientacijsko tekmovanje, ki se ga je naš rod jubilejno udeležil prvič. Pa pojdimo lepo po vrsti. V petek zvečer smo prispele, srečale stare prijatelje, se družile z novimi, odhitele na teste iz topografskih znakov in vrisovanja, poklepetale, pojedle večerjo in se s sitimi želodci zleknile ter zaspale. V soboto nas je čakal zahtevnejši del - orientacija - na kateri smo se poleg pohoda s časovno omejitvijo pomerile še v skici terena, IQ testu, določanju koordinat nev-risane kontrolne točke, signalizaciji v Morsejevi in VVinklerjevi abecedi, medtem skoraj poletele od rdečih bikcev, priskočile na pomoč drugim ekipam in pohod zaključile utrujenega telesa in srečnega srca na skupnem 5. mestu, v ženski konkurenci pa bi bile 1. V soboto, 5. februarja, je Ilirsko Bistrico obiskala načelnica območja JPN (južno-primorsko-notranjska), ki se je z vodstvom RSR-ja pogovorila o delovanju našega društva in nam predstavila nekatere zanimive mednarodne taborniške projekte. 16. februarja je mestna zveza tabornikov (MZT) skupaj z zvezo tabornikov Slovenije (ZTS) organizirala delavnico za rodove propagandiste, ki sta seje udeležile tudi dve Bistričanki. Povedali sta, da so udeleženci na praktičnih primerih izvedeli veliko novega in predvsem uporabnega o komuniciranju in odnosih z javnostjo. Znanje bosta s pridom uporabili. Med zimskimi počitnicami je za naše gozdovnike in gozdovnice (11-15 let) potekalo super mega zimovanje v Črnem dolu. V 4 dneh se je 19 mladih Ruševcev neznansko zabavalo. Kaj vse smo počeli? Seznam je dolg, od igric »Krompir in čebula« in »Morilec«, žoganja, streljanja s storži, kurjenja ognja v snegu, kjer smo si tudi spekli večerjo, pa vse do gradnje igluja in bivaka, lokostrelstva, kartanja, sprehoda do Svišča kov (tam smo se sankali, kepali ter zganjali ostale zimske norčije). Lahko si predstavljate, da bi le stežka med vsemi temi aktivnostmi našli čas za še kaj drugega. Komaj čakamo, da bomo imeli priložnost ponoviti tako super akcijo. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujemo za spluženo cesto do koče. Tudi naslednji vikend koča ni bila prazna. Tokrat smo jo namreč obiskali PP-ji in RR-ji. Tudi mi smo neskončno uživali v snežnih radostih, vrhunec pa je predstavljala finska savna, ki smo jo vsi rade volje preizkusili. Zvečer nas je čakala še strateško-miselna igra, nad katero smo bili vsi zelo navdušeni. Tako nor vikend v še boljši družbi še dolgo ne bo šel v pozabo. 4. marca je v taborniškem domu potekal sestanek rodove uprave. Na njem seje zbralo vodstvo našega roda, na začetku malo poklepetalo, potem pa se pogovorilo o tekočih zadevah. Več o vsem pa lahko najdete na ruševci.si, facebook.com, tvvitter. com in v taborniški omarici. BgŠMi] MSIILT TiLEGEA FRUITKLOOM. ODLIČNE ZNAMKE PO TOVARNIŠKIH CENAH TEKSTILNI DISKONT ULICA 7, MAJA 12 ILIRSKA BISTRICA BIVŠA TRGOVINA TARA NUDIMO VAM UGODEN TISK IN VEZENJE NA TEKSTIL cpacraascum PARK RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE 12 marec 2011 OBRT IN MALO G0SP0DARTV0 HACCP v gostinstvu Alenka Penko, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica •••• Qtare smernice so prenehale ve-Oljati, zato si morajo vsi gostinski obrati (restavracije, gostilne, okrepčevalnice, bari itd), ki se pri opravljanju notranjega nadzora sklicujejo nanje, zagotoviti nov tiskan izvod prenovljenih smernic. Prenovo smernic dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP v gostinstvu so narekovale spremembe zakonodaje oz. uskladitev z aktualno evropsko in nacionalno zakonodajo. Pri prenovi so bile kot osnova uporabljene že obstoječe smernice, bistvene spremembe in posodobitve pa je doživel prvi del smernic, ki ureja področje spremljevalnih programov (registracija, splošne zahteve za prostore živilskega obrata, posebne zahteve za prostore, v katerih se živila pripravljajo, obdelujejo ali predelujejo, zahteve za premične ali začasne obrate, prevoz, zahteve glede opreme, ravnanje z ostanki živil, oskrba z vodo, osebna higiena, embaliranje in pakiranje živil, usposabljanje, nadzor škodljivcev, čiščenje, umik živil in zagotavljanje sledljivosti). Drugi del smernic, ki ureja področje notranjega nadzora na načelih sistema HACCP, pa z manjšimi posodobitvami v svoji osnovi ostaja nespremenjen. V začetku prenovljenih smernic je naveden seznam obveznih evidenc oz. dokumentacije, ki jo mora voditi nosilec gostinske dejavnosti. Pri tem so posebej naštete obvezne evidence, ki se nanašajo na obvladovanje kritičnih kontrolnih točk, ki jih nosilec Najstarejši udeleženec rednih volitev v skupščino OOZ Ilirska Bistrica čevljarski mojster Toni, Ivica Jantovič, s.p.. dejavnosti določi glede na vrsto in obseg ponudbe. Dodano je novo poglavje Registracija, v katerem so upoštevane spremembe, ki jih narekuje 9. člen nove Uredbe o izvajanju delov določenih uredb skupnosti gledeživil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili ( Ur. list RS, št. 72/10). Po novem je dolžan nosilec živilske dejavnosti posredovati ZIRS vlogo (na novih obrazcih) za registracijo in vsa posodabljanja najmanj 15 dni pred začetkom obratovanja oziroma najpozneje 15 dni po vsakršni spremembi podatkov. V zvezi s spremenjenimi zahtevami za obratovanje premičnih in začasnih obratov, pa je potrebno poudariti, da v kolikor pomivanja servirne posode in pribora (npr. zajemalk za sladoled, prijemalk, nožev, itd.) v začasnem ali premičnem obratu ni mogoče zagotoviti, je potrebno zagotoviti pomivanje servirne posode in pribora v matičnem obratu ali uporabiti servirno posodo ali pribor za enkratno uporabo. Nosilci živilske dejavnosti, ki upravljajo kuhinjo, v kateri se pripravi v letnem povprečju dnevno 20 ali več obrokov hrane ne glede na kraj razdelitve obrokov, morajo zagotoviti, da se vsi biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in odpadna jedilna olja, zberejo ločeno od drugih odpadkov in oddajo zbiralcu kuhinjskih odpadkov oz. zbiralcu odpadnih olj. Zbiranje je potrebno zagotoviti tudi v primeru redne dostave najmanj 100 dni v letu, če je dostava večja kot 10 obrokov dnevno in neredne dostave, če število obrokov pri posamezni dostavi presega 50 ali več obrokov. Na področju izvajanja osebne higiene pri delu z živili, nakita in ur ( poročni prstani niso več navedeni kot izjema )še vedno ni dovoljeno nositi. V tem poglavju so upoštevana tudi določila Pravilnika o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili ( Uradni list RS, št. 82/03, 25/09). Dodano je novo poglavje Embaliranje in pakiranje živil, ki navaja zahteve, ki jih mora izpolnjevati embalaža namenjena za stik z živili in tiste, ki zadevajo shranjevanje te embalaže. Med slednjimi velja omeniti, da v primeru, ko se v obratu uporablja embalaža za pakiranje surovin in gotovih jedi, mora biti le ta ustrezno označena in namenska. Embalažo, namenjeno shranjevanju in transportu surovin in gotovih jedi, pa je potrebno hraniti v suhem in čistem prostoru, ki je ustrez- no zaščiten pred dostopom škodljivcev. V okviru izobraževanj in usposabljanj so po novem dopustne razlike v okviru zahtevnosti ponudbe posameznega gostinskega obrata (za večje obrate je priporočljiv načrt usposabljanja in vodenje zapisov). Precej podrobne so smernice glede notranjega nadzora nad škodljivci, saj narekujejo, da je potrebno ob pojavu škodljivcev, predvsem glodavcev obvezno izvesti deratizacijo, ki jo lahko opravi izključno pooblaščena oseba. Pri tem se priporoča, da je potrebno prisotnost glodavcev v notranjem nadzoru ugotavljati z rednim pregledovanjem prostorov (vsak mesec, načrt...). Priporočljivo je, da ima vsak živilski obrat izdelan načrt čiščenja in opredelitve glede razkuževanja. Pribor za čiščenje se uporablja v strogo določene namene, čistilnih sredstev pa se ne sme prelivati v neoznačene posode. Posodobljeno in hkrati razširjeno je tudi poglavje, ki ureja postopek umika živila, za kar se prav tako priporoča izdelavo načrta (odgovorna oseba, opis postopka umika, evidenca dobaviteljev in dostave, dokumentacija o umaknjenih oz. vrnjenih živilih, načrt ugotavljanja vzroka, obveščanje ZIRS). Poglavje je razširjeno v delu, ki se nanaša na zagotavljanje sledljivosti živil, kjer je natančno opredeljeno, kako ravnati z živili (s katerimi podatki jih je treba opremiti), če ta niso hranjena v originalni embalaži. Vsebina ostalih poglavij prvega dela smernic se glede higienskih in tehničnih rešitev ter priporočil ni bistveno spremenila. Ponekod so zahteve manj obvezujoče in so se preoblikovale v priporočila, kar pa seveda ne zmanjšuje odgovornosti nosilca gostinske dejavnosti za zagotavljanje ustreznega stanja na omenjenih področjih dobre higienske prakse. Nove smernice so na voljo po ceni 25 EUR za izvod (DDV je vključen v ceni) za člane Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, za vse ostale pa po 80 EUR za izvod (DDV je vključen v ceni). Naročilnica je objavljena na strani sekcije za gostinstvo in turizem www.ozs.si v rubriki aktualno. V mesecu marcu poteka brezplačno strokovno izobraževanje o HACCP po večjih krajih v Sloveniji. Za člane zbornice je izobraževanje brezplačno, udeležite se ga lahko le ob predhodni prijavi. Prijave sprejema ga. Vlasta Markoja, OZS (tel. 01/5830 571, fax. 01/505 43 73). SPREMEMBA JAVNEGA RAZPISA »INOVACIJSKI VAVČER 2011« Javna Agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije je v Uradnem listu RS, št. 12/2011 z dne 25.2.2011 objavila spremembo javnega razpisa »Inovacijski vavčer 2011«. Spremembe se nanašajo na pogoje pri stroških zaščite znamke in modela, v zvezi z zaščito patentov pa ostajajo pogoji nespremenjeni. Zaradi sprememb v javnem razpisu je spremenjena tudi razpisna dokumentacija. Čistopisa javnega razpisa in razpisne dokumentacije sta dosegljiva na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije: www.japti.si/index. php?t=razpisi&id=116. Prijavitelji, ki so že posredovali vlogo na javni razpis pred to spremembo, lahko vloge umaknejo in pošljejo nove. OBVESTILO SLOVENSKEGA VELEPOSLANIŠTVA V ZAGREBU Slovensko Veleposlaništvo v Zagrebu obvešča podjetnike, ki poslujejo ali nameravajo poslovati s Hrvaško, naj bodo pri sklepanju poslov nadvse previdni, saj se Hrvaška trenutno spopada z rekordno nesol-ventnostjo in plačilno nedisciplino, kar povečuje rizičnost poslovanja. OBVESTILO SLOVENSKEGA VELEPOSLANIŠTVA V ATENAH Slovensko Veleposlaništvo v Atenah opozarja prevozniška podjetja, ki poslujejo z Grčijo na rigorozno grško zakonodajo, ki velja od julija 2009 na področju nezakonitega priseljevanja, ki postaja vse večji grški problem. V primerih dokazane krivde tihotapljenja ilegalnih pribežnikov (npr. v notranjosti kabine oz. tovornjaka, v Na vrata je potrkala pomlad. Pomlad, ki kliče po spremembah in svežini. Mogoče ste tudi sami razmišljali o drobnih spremembah, ki vam jih hitro, kvalitetno in po zmernih cenah uredi Franci Pezdir s.p., Knežak 152, 030/623 153, frenkpezdir@gmail.com. Ponuja celovite storitve suhomontažnega programa Knauf sistemi ( postavitev konstrukcij, oblaganje in pritrjevanje mavčnih - »gips« plošč, kitanje, bandažiranje, brušenje, beljenje). Izdeluje in prenavlja podstrešna stanovanja-mansarde, predelne stene, oblaga že obstoječe zidove, obnavlja notranjost starejših hiš in stanovanja, izdeluje dekorativne kamnite zidove, polaga in oblaga porfido ter nudi dekorativno zidanje opeke, tako stare kot nove (porfido dela tudi v prostorih). Jamči za kvaliteto in storitev po konkurenčnih cenah. podvozju..) predvideva grška zakonodaja najmanj 10 let zaporne kazni in od 10.000 do 30.000 EUR denarne kazni za vsakega zatečenega ilegalnega priseljenca, v kolikor se dokaže, da je voznik za to prejel plačilo. V primerih smrti ilegalnega migranta OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA ILIRSKA BISTRICA pa je zagrožena dosmrtna ječa in denarna kazen do 700.00 EUR. V zvezi s tem svetujejo voznikom izjemno previdnost pri ustavljanju (postanki, prometni zastoji, čakanje na zeleno luč...) posebej ob zmanjšani vidljivosti zaradi vremenskih pogojev ali noči ter seveda skrbno ravnanje z osebnimi dokumenti in dokumenti v vozilu. LETNO POROČILO O RAVNANJU Z ODPADKI Na podlagi določb Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) in Zakonom o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95,9/01) so povzročitelji, zbiralci, predelovalci in odstranjevalci odpadkov, pri katerih v posameznem koledarskem letu zaradi opravljanja dejavnosti nastane najmanj 10 ton odpadkov ali 5 kg nevarnih odpadkov, dolžni poslati poročilo o ravnanju z odpadki Agenciji Republike Slovenije za okolje najpozneje do 31. marca za preteklo koledarsko leto. Prejete obrazce je potrebno vrniti tudi v primerih, ko se jih iz objektivnih razlogov ne izpolni. V primeru, ko višina odpadkov presega meje, pa obrazcev niste prejeli, se za dodatne informacije lahko obrnete na Statistični urad RS, tel. 01/23-40780, 01/2340760, e-pošta:okolje. surs@gov.si ali Agencijo RS za okolje ARSO, tel. 01/4784536,01/4684507, e-pošta:odpadki.arso@gov.si. PRIZNAVANJE TEMELJNE KVALIFIKACIJE ZA VOZNIKE Na podlagi določb ZPCP mora imeti voznik domačega prevoznika ali prevoznika Skupnosti med vožnjo v vozilu: veljaven izvod licence, licence Skupnosti ali dovoljenje Skupnosti prevoznika, za katerega opravlja prevoz ter veljavno vozniško dovoljenje z vpisano kodo Skupnosti, ki izkazuje pridobljeno temeljno kvalifikacijo voznika ali veljavno izkaznico o vozniških kvalifikacijah. V primeru, da voznik med vožnjo nima pri sebi vozniškega dovoljenja, v katerem je vpisana pridobljena temeljna kvalifikacija, ali izkaznica o vozniških kvalifikacijah, je zagrožena globa za prekršek v višini 170 dO 420 EUR. Ne pozabite se prijaviti na redna letna usposabljanja, ki bodo v aprilu. XI NOVA E POŠTA PIŠITE NAM sneznik@siol.com 'cA ' IZDELOVANJE TURISTIČNIH SPOMINKOV Milojka Primc Gregorčičeva 7, Ilirska Bistrica tel. 05/714 45 64, Gsm: 031/585-602 V petek, 25. februarja so potekale v prostorih Območno obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica redne volitve v Skupščino Območno obrtno-podjetniške zbornica Ilirska Bistrica. Pod budnim očesom članic volilne komisije Eleonore Zjačič in Ane Križman ter predsednice Milojke Primc, so volivci izbirali izmed 31 kandidatov in zaupali mandat 23 poslancem. NASI KRAJI SKOZI CAS marec 2011 13 NAŠE MESTO: HOTEL LOVEC ■■ Hotel Lovec Primož Rojc........ KI iz stavb na današnji Bazoviški I XI ulici v Ilirski Bistrici je eno izmed starejše pozidanih območij v naselju, saj je na mestu današnjega Hotela Lovec delovala poštna gostilna že v 18. stoletju, kar je lepo videti na vojaških zemljevidih iz konca stoletja. Stavbe so vrisane tudi v Franciscejskem katastru, kar dokazuje, da je na istem mestu stala stavba istih tlorisnih dimenzij kot je današnja že v začetku 19. stoletja. Zagotovo lahko trdimo, da je bila tam gostilna tudi sredi 19. Stoletja, saj je znano, da je bil lastnik g. Jelovšek, ki se je v Ilirsko Bistrico priženil nekje iz Vrhnike, gostišče pa je nosilo ime Jelovškova gostilna. V časopisju zasledimo oglas ki ponuja v najem gostilno s prenočišči, ki ga je oddal g. Jelovšek že leta 1860. Že takrat je bila stavba enonadstropna, saj se v Novicah omenja, da je g. Tone Jelovšek brezplačno prepustil čitalnici prostor v prvem nadstropju. Podoben oglas je bil objavljen 24. marca 1878 ki pravi: >>Za gostilno s prenočiščem v llirskej Bistrici se išče zanesljiv gostilničar, ki bi ob jednem imel skrbeti za dobro kuhinjo. Natančneša izvestila daje Anton Jellouscheg «. Glede na oba oglasa lahko trdimo, da je Jelovšek gostilno ves čas oddajal. Prav v tej stavbi je delovala od leta 1864 čitalnica, katera je postala center kulturnega dogajanja na Bistriškem in Trnovskem. Otvoritev čitalnice je bil za naše kraje izredno pomemben dogodek, saj so na otvoritev prišli tudi visoki gosti, med njimi Ljubljanski župan Dr. Costa in dr. Janez Bleivveis, politik in urednik Novic. Pod vodstvom nadučitelja Gerbiča, ob spremljavi vojaške godbe iz Reke je domač pevski zbor zapel pozdravno pesem, katero je napisal bistriški pesnik Janez Bilc, uglasbil pa nadučitelj Gerbič. Pesem pravi takole: Glej, majka Slava in nje sini so zbrani v bistriški dolini. Se zbral je tu slovenski rod obhajat majke svoje god. Odpera Slava dans svetišče Slovencem Bistriškim središče. V njem brata bratje že objel; kdo ne bi danes bil vesel? Iz dalj njih krajev bratje mili so družbo mlado počastili; zvestobe znamnje naj je to, desnico dajmo jim zvesto! Čitalnica je v tej stavbi ostala vse do leta 1907, ko so jo preselili v novozgrajeni gasilski dom v Ilirski Bistrici. Ob 120 letnici čitalnice, leta 1984, je Društvo za krajevno zgodovino in kulturo na pročelje stavbe postavilo spominsko ploščo. Avtor plošče je domači arhitekt Pavel Žnidaršič. Lastnik Anton Jelovšek je umrl leta 1889, njegov sin, prav tako Anton, pa dve leti zatem. Verjetno je prav izguba gospodarjev pripeljala do tega, da so nasledniki imetje prodali. V časopisu Slovenski narod je bila dne 17.2.1900 objavljena naslednja novica:» Iz Ilirske Bistrice se nam poroča: Veliko Je-lovškovo posestvo v II. Bistrici kupili so za skupno ceno 52 tisoč kron gospodje Ivan Valenčič veleposestnik v Trnovem, Josip Samsa, župan vil. Bistrici in Andrej Žnidaršič strojar istota m. Iz posestva nameravajo napraviti tovarno usnja. Bistrica nekaj časa sem vrlo napreduje, saj imamo že nekaj narodnih tvornic. Iz gostilne „Jelovšek" napravili bodo „Na-rodni dom". Dal Bog, da bi se ta misel čim prej uresničila<<. Kupci so si posestvo najverjetneje razdelili. Ali so postali enakovredni partnerji in vlagatelji se ne ve, zagotovo pa je kasneje Andrej Žnideršič postal lastnik objektov od hotela Lovec do Rožeta. Ker je že pred tem v Guranjem kraju imel v lasti stro-jarno kož je z dejavnostjo nadaljeval v objektu za stanovanjsko hišo. Kasneje je tovarno preuredil v furnirnico. Po vojni so z dejavnostjo na istem naslovu nadaljevali, do prenosa proizvodnje v Lesonit. Sredi sedemdesetih let, do stečaja, pa je v teh prostorih delovala enota Vezenine. Katere nepremičnine so postale last Ivana Valenčiča in Josipa Samse ni znano. Lahko pa predvidevamo, da je Josip Samsa, ki je do tedaj živel in imel pilo v Guranjem kraju, dobil posestvo, na katerem je kasneje postavil tovarno in novo družinsko vilo (današnja Mi koza in Dom upokojencev). Pila se je takrat ponašala z prvo parno žago. Poraja pa se vprašanje, kdo je dobil hotel. Leta 1901 so Jelovškovo gostilno na novo uredili. Ali so staro stavbo podrli in na njenem mestu zgradili novo ali pa so jo samo nadzidali, se ne ve. G. Jožef Šlenc v prispevku Mlekarna objavljenem v Bistriških zapisih 7 ugotavlja, da je priznani arhitekt Ivan- John Jager, sicer avtor načrtov za Trnovsko mlekarno in Severjevo hišo v Trnovem, v svojih zapiskih navajal, da je izdelal načrte za gostilno s prenočišči v Bistrici. Ali so potemtakem leta 1901 zgradili novo Jelovškovo gostilno po njegovih načrtih bi bilo potrebno še raziskati, dejstvo pa je, da bila to edina gostilna nadzidana v tistem obdobju ter da se arhitektura nove stavbe v več primerih ujema z Severjevo hišo (predvsem pritličje), katere lastnik je postal kupec Jelovškovega imetja. Po odprtju so gostišče preimenovali v Hotel Ilirija. Očitno so preuredili ali mogoče tudi povečali čitalniško dvorano, saj v Slovenskem narodu, izdanem 26. julija 1901 poročajo, da je bila ob koncertu Postojnskega salonskega orkestra velika nova dvorana v Hotelu Ilirija prenapolnjena odličnega občinstva. Takrat je bila stavba z svojo arhitekturo in tudi vsebino v ponos mestu. To je tudi razvidno iz razglednic. V veliki dvorani so imela sestanke in veselice tudi druga društva: Sokoli, gasilci, strelci, ipd. Avgusta leta 1902 je Hotel Ilirija gostil 17. Glavno skupščino družbe sv. Cirila in Metoda, ki je bila takrat izredno pomembna družba za Slovence. Zbirali so sredstva, ki so jih namenjali za gradnjo in vzdrževanje lastnih šolskih zavodov, za nakup učbenikov in učil, pomagali pa so tudi slovenskim javnim šolam. Za Ilirsko Bistrico je bil to izredno slovesen dan. Iz zapisnikov Ilirsko Bistriške- Trnovske čitalnice iz dne 27.4.1904 in 11.5.1904 izvemo, da je takratni najemnik hotela g. Trumler dobival najemnino za čitalnico v višini 100 Kron, zahteval pa je 155 kron. Društvo povišane cene ni odobrilo, saj se je sklicevalo na še veljavno pogodbo z nekdanjim najemnikom g. Bajcem (kije bil najemnik od leta 1901). V majskem zapisniku pa se že omenja novi najemnik hotela g. Martinčič in comp.. Tako izvemo priimke najemnikov ter dejstvo, da so se menjavali. Prav tako iz zapisnika čitalnice iz dne 25.1.1905 izvemo, da je v stavbi še vedno prebivala gospa Jelovšek. Ali gre za ženo gospoda Antona ali potomko ni znano, nič čudnega pa ne bi bilo, če bi si ga. Jelovšek ob prodaji imetja zagotovila doživljenjsko stanovanjsko pravico. Kot zanimivost naj predstavim tudi reklamo, ki je bila objavljena v časopisu Domoljub leta 1906, katera pravi, da dr. A. Praunsels iz Ljubljane ordinira vsak torek v Ilirski Bistrici v Hotelu Ilirija za zobobolne. Nasploh je bil Hotel Ilirija izjemno pomemben kraj in center Bistriške dru- štvene dejavnosti vse do prve svetovne vojne, ko je društveno življenje usahnilo. Po prvi svetovni vojni je hotel vodil g. Ivan Novak. Takrat so naše kraje zasedli Italijani. Hotel je še do leta 1928 nosil ime Hotel Ilirija, za tem pa so ga preimenovali v Albergo & Ristorato-re Monte Nevoso, kar pomeni Hotel in restavracija Snežnik. V času Italije, verjetno po letu 1935 so nadzidali še eno nadstropje ter ga takrat prav tako verjetno preimenovali v Fagiano d'Oro torej v Hotel Zlati fazan. Takrat je imel najemnika iz Reke. Z nadzidavo so stavbi odvzeli arhitekturo, katera je spominjala na Avstro-Ogrsko ter ji nadeli podobo Italijanske arhitekture z Beneško rdečkasto fasado in štirikapno streho. Vsekakor bi bilo potrebno obdobje med obema vojnama še raziskati, da bi dobili natančne in pravilne podatke ter podatke kdo so bili najemniki in lastniki stavbe. Po 2. sv. vojni so hotel nacionalizirali in mu nadeli ime Hotel Zmaga. Do leta 1961 je ostal samostojen, tega leta pa so ga skupaj z drugimi gostinskimi lokali združili v Gostinsko podjetje Soča Ilirska Bistrica. Gostinsko podjetje Soča so poleg Zmage sestavljali še obrati Kavarna Turist (današnja Picerija Park), Gostilna Triglav (današnji Triglav Pub na Plaču), Kavarna Šport (nekdanja Šaj-nova gostilna na današnji Prešernovi ulici), Restavracija Soča (kasneje predelana v Hotel Turist) in Gostilna Kolodvor (nasproti železniške postaje). Zaradi takrat uvedene kategorizacije prenočitvenih kapacitet so hotel preimenovali v gostišče s prenočišči Zmaga. Za naziv hotela je imel premalo ležišč. Leta 1968 seje gostinsko podjetje Soča združilo z trgovskim podjetjem Ilirija, ta gaje preimenovala v Hotel Lovec. Zadnja obnova pritličja je stekla v osemdesetih letih po načrtih arhitekta Leona Belušiča. Žal pa niso obnovili zgornjih nadstropij in hotelskih sob, tako da kmalu zatem niso več zadostili sanitarnim pogojem in jih niso več oddajali. Po tej rekonstrukciji so uredili tudi glavni vhod v gostišče iz vrta oziroma terase, do takrat je bil namreč vhod iz pločnika na Bazoviški ulici. Po osamosvojitvi Slovenije in prehodu na tržno gospodarstvo je Ilirija Hotel Lovec oddajala v najem. Gostišče je najela Marija Vrh skupaj z možem g. Hermanom. Z odhodom najemnika konec devetdesetih let je hotel postal domovanje podgan, golobov in odvisnikov od mamil. Trgovsko podjetje Ilirija d.d. je ob propadu svoj dolg do nekega Mariborskega podjetja poravnala z Hotelom Lovec. Kakšne načrte so ti štajerski podjetniki imeli ni nikomur jasno, vsem pa je jasno, da so bili ti načrti jalovi ter da za Lovec ni več rešitve in bo kmalu žal le še ena izmed Bistriških ruševin. Za pomoč pri sestavi raziskave se zahvaljujem g. Jožefu Šlencu in g. Tomu Šajnu. Razglednice so iz zbirke avtorja Viri in literatura: 1. Bistriški zapisi 6, Branko Dekleva: Nastanek in razvoj Ilirske Bistrice pod prvim Italijanskim „podeštatom„, Ilirska Bistrica, 2005 2. Bistriški zapisi 7, Jožef Šlenc: Mlekarna, Ilirska Bistrica, 2010 3. Digitalna knjižnica Slovenije, NUK, Ljubljana, www.dlib.si 4. Ilirske teme 1, Leto pomembnih jubilejev 1994, Heda Vidmar: Ob 130 letnici ustanovitve narodne čitalnice v Ilirski Bistrici, Ilirska Bistrica, 1994 5. Primorske novice, st.8, 28.7.1972, št. 31 6. Register nepremične kulturne dediščine, www.giskds.situla.org/giskd/ 7. Snežnik, št.3, str.3, november 1962 Hotel Ilirija na začetku 20. stoletja Hotel Ilirija na razglednici poslani leta 1912. Fotografijo za razglednico je posnel znani fotograf Ant. Jerkič iz Gosposke ulice 7 v Gorici, kateri je potoval in fotografiral samo primorske kraje. Ilirska Bistrica ima dve njegovi razglednici. Prva razglednica z isto fotografijo je bila izdana okrog leta 1901 z znano tiskarsko napako, ko namesto Ilir. piše Slov. Bistrica. Razglednica Hotel„Zmaga„ poslana leta 1956 v Makedonijo. Razglednica iz konec sedemdesetih let. Kasneje se Hotel Lovec ni več pojavljal na motivih Bistriških razglednic. 8. Zapisniki Ilirsko Bistriško-Trnovske či- talnice 115 1904 talnice, 27.4.1904 10 Zapjsnjki ||irsko Bistriško- Trnovske 9. Zapisniki Ilirsko Bistriško- Trnovske či- čitalnice 25 1 1905 IZ SOLSKIH KLOPI OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA Kaj je poezija... G.B.B. in M.B.. In kako smo praznovali kulturni praznik na OŠ Antona Žnideršiča? Zabavno in zanimivo. Pa ne le z eno prireditvijo, ampak kar z dvema. Najprej so učenci razredne stopnje pripravili pravi gledališki maraton z recitalom, predstavili so se z lastno poezijo, pevskimi nastopi in uprizoritvami dramski igric. Navdušenju ni bilo konca. Učence predmetne stopnje pa je obiskal domačin Martin Dolgan, popotnik, ki je s svojim slikovitim predavanjem o Indiji in njenih prebivalcih vzbudil zanimanje za to deželo. To je bil le uvod v naš kulturni mesec, saj smo si naslednji teden v ljubljanskem Kinodvoru ogledali še poetičen indijski film o Kašmirskem dečku Tahanu. Bil je kratek, vendar kulturno pester februar. VRTEC ILIRSKA BISTRICA Kako smo »žabice« spoznavali barve dipl.vzgojiteljica Jasminka Aleksič Ker pri nas že nekaj otrok pozna ime za vsaj eno barvo, sva se z Ano odločili, da jim z igro predstaviva še nekaj osnovnih oziroma najbolj pogostih v našem okolju. Najbolj primerne so se nama zdele primerjave s sadjem, ki ga vsakodnevno jemo za malico v vrtcu. S pomočjo slikovnega materiala in igrač v igralnici smo širili besedišče ter razvrščali izbrane igrače k pravi barvi. Otrokom je bila dejavnost zanimiva, kljub temu da so nekateri potrebovali pomoč, da so našli pravo rešitev. Ker smo želeli urediti tudi igrače in jim najti mesto v igralnici, kjer bi bile na dosegu otroških rok, sva oblepili plastična vedra v različne barve. Skupaj smo določili, kaj bo v katerem, nato pa sojih otroci razvrstili na isto barvno označena tla. Na ta način smo si pregradili igralnico. Otroci so tako spoznali, da imajo stvari svoje mesto in so urejene. Dejavnost s spoznavanjem barv seje otrokom tako vtisnila v spomin, da se nekateri ob sprehodu brez spodbude zazrejo v na primer avto in z navdušenjem povedo «kot jagoda!« ali «kot sliva!«. Midve pa še dodava «resje, rdeč kot jagoda«. Tako smo ponosni na svoje znanje vsi! Zato starši ne bodite presenečeni, ko vam bo vaš dvoletnik povedal kakšne barve avto vozite vi ali vaš sosed... VRTEC PREG ARJE Čarovnice Lepo vas pozdravljamo Pikiji. Počasi se nam približuje pustni čas. Ker v tem času prevladujejo čarovnice, smo se v vrtcu Pregarje odločili, da raziščemo ali so vse čarovnice hudobne in strašljive. Vsak dan smo prebrali eno pravljico o čarovnici. Tako smo spoznali kar nekaj od njih: čarovnica Mica, čarovnica Bibi, čarovnica Betka, čarovnica Vilma... Ugotovili smo, da niso vse čarovnice hudobne, ampak so tudi prijazne, nerodne in smešne. Tako smo premagali strah pred njimi. Vsak pa si je izdelal svojo čarovnico ter jo poimenoval. Razstavili smo jih po igralnici, nas pa varuje naša velika čarovnica Mica, ki sedi na gugalnici nad nami. Pust Tako so nas naše čarovnice pospremile vse do pusta hrusta. Na pustni ponedeljek smo se oblekli v čarovniške kostume in na metlah poleteli strašiti po šoli. Pustni torek pa je bil v znamenju različnih strašnih in manj strašnih mask. Vse dopoldne smo rajali in plesali, na koncu pa smo skupaj s šolarji odšli po vasi in z ropotom odganjali zimo. Upamo, da smo jo odgnali in končno priklicali v deželo pomlad. Pust - hrust Zala Kastelic, 4. razred...... V torek, 8. 3. smo imeli učenci razredne stopnje OŠ Podgora Kuteževo pustovanje. Našemili smo se in se skupaj z učiteljicami odpravili v okoliške vasi. Hodili smo od hiše do hiše in peli pesmico: »Od hiše do hiše, od vrat do vrat prinesemo smeha vam in s smehom pomlad, zato pa nam dajte en evrček dva, tri krofe tri krofe pa košček mesa.« Vaščani so se nas zelo razveselili in nam koš napolnili z različnimi dobrotami: sladkarijami, jajci, krofi ... Utrujeni, a zelo veseli smo se vrnili v šolo. Pustni torek je bil res nekaj posebnega. Počitniške delavnice Mentorice ••••• Zimske počitnice so čas, ko so otroci večinoma prepuščeni sami sebi. Na šoli zato že nekaj let ponujamo razne dejavnosti, kjer naj bi otroci izpolnili svoje potrebe po kreativnosti in koristno izpolnili prosti čas. Letos smo ponudili delavnico ročnih del, kuharsko in likovno delavnico. Bolezen je zmanjšala število udeležencev, vendar so vsi prisotni zelo aktivno delali. Danes nekateri otroci veliko sedijo pred računalniki, zato imajo različno predznanje. V preteklosti so predvsem stari starši prenašali ta znanja otrokom kar doma. Te potrebe danes ni več. Kljub vsemu zadnja leta opažamo interes za ročne spretnosti. Na delavnici ročnih del je učiteljica Jana Smajla udeležencem ponudila veliko materijalov in predlagala različne spretnosti, v katerih so se lahko preizkusili. Delo je prilagodila željam otrok. Najprej so se naučili osnovnih šiviljskih spretnosti, saj ima vsak včasih potrebo zašti gumb ali potrgan rob. Otroke pa je najbolj navdušilo delo s šiviljskim strojem. Vsak je naredil načrt in ukrojil svoj izdelek, nato pa to sešil na šiviljskem stroju. Imeli so zelo veliko idej in svoje izdelke so tudi okrasili z detajli, ki sojih skvačkali ali izvezli. Bili so tako aktivni, da so pozabili na malico in uro. Kuharsko delavnico sta vodili učiteljica Brigita B. Baša in mentorica kmetijskega krožka Tamara Urbančič. Učenci so najprej spoznali nekaj osnovnih kuharskih pravil (varnost pri delu, higiena, pripomočki), nato pa so se veselo lotili kuhe in peke. Izdelali so odlične medenjake, ki so jih izvirno okrasili. Likovne delavnice so potekale pod vodstvom mentorice Stanke Be-nigar. Učenci so izdelovali barvne škatlice iz valovite lepenke in metuljčka izeko materialov. Ob koncu so si želeli, da bi takšne dejavnosti še organizirali. DVOJNA DIOPTRIJA Vzhodno od raja Jožko Stegu I etoš-Ln j a stoletnica praznovanja dneva žena - prvoten naziv: Dan delovnih žena - je sovpadla ravno s pustom, kar je svojevrstna ironija naključja, ki na žalost ni daleč od resnice, da obstojnost večine do sedaj zapisanih deklaracij in izrečenih visoko zvenečih besed o ženski enakopravnosti običajno ni vzdržala dlje od vladavine pusta, ker potem nastopijo spet čisto navadni dnevi, v katerih se življenje vrne v svoj običajni tir z vsakdanjimi težavami vred, ki jih prav nič ne zmanjšajo lepe besede in morebitni podarjeni rdeči nageljni. Ko sem malo pobrskal po internetni prosti enciklopediji VVikipedija za podatki o nastanku in zgodovini tega, našim ženskam še vedno zelo priljubljenega praznika, mi je najprej padel v oči podatek, da je bil leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk na pobudo nemške feministke Clare Zetkin sprejet predlog o uvedbi praznika posvečenega vsem ženskam, ki so ga do leta 1917 in ponekod še pozneje, praznovali 19. marca. Kot prvi so ga obeležili leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Enciklopedija nič ne pojasnjuje, zakaj je novi ženski praznik sovpadal ravno z godom sv. Jožefa, kar po mojem ni bila naključna izbira, saj je ta dan po katoliških deželah veljal in še velja za očetovski dan, zato so pač feministke prištuli-le zraven še svojega. Nič takega, če ga ne bi leta 1917 - tako berem v VVikipediji, ki nič ne omenja kdo - iz podobnih razlogov "prešaltral" na 8. marec, kar nikakor ne more biti spet naključno izbran datum, saj so na ta dan v Petrogradu izbruhnili prvi nemiri proti carju, ki so pomenili uvod v boljševiško revolucijo. Od tega leta dalje je ta dan postal tudi mednarodni dan žena, kot ga danes poznamo. So ga pa kot povsod drugod, tudi pri nas skozi polpreteklo zgodovino do dna spolitizirali in izrabili za stvari, ki z bojem za enakopravnost žensk na delovnem mestu in v družbi niso imele nobene zveze, sicer ne bi še vedno imele pri nas približno 8% nižjih plač od moških za isto delo, kot tudi za okoli 80% višjo brezposelnost v primerjavi z njimi. Res gre ta številka v dobršni meri na račun izrazito ženskih poklicev, ki so zaradi stečajev in posledično množičnih odpuščanj v tekstilni industriji pristali na borzi dela. Da smo v tako klavrnem položaju, ni kriv izključno kapitalizem in recesija, ampak v precejšnji meri naša luknjasta zakonodaja, ki dopušča lastnikom podjetij, da praktično počnejo, kar se jim zdi, ko gre za pravice zaposlenih. Če potegnemo črto pod omenjene ugotovitve, pridemo do zaključka, da se dolgoročno gledano, družbena preobrazba vrši počasneje, kot smo pričakovali, predvsem pa na drugih ravneh, kot smo predvidevali. V neki televizijski oddaji sem zasledil osupljivo trditev enega tujih družboslovcev, da je seksualna revolucija (vpeljala spolno svobodo) v 70. letih prejšnjega stoletja imela več gorečih privržencev, kot tudi pustila za sabo globlje in usodnejše premike v odnosih med spoloma, kot vse druge, čeprav krvave revolucije, ki so človeka oplazile le od zunaj, njegovo bistvo pa je ostalo več ali manj nedotaknjeno. Tokrat pa je šlo skozi njegovo intimo in ga dobesedno preklalo na dvoje, kar ni več moč popraviti, kot ne Evine odločitve v raju po ugrizu v sad spoznanja. Zdaj smo v približno podobnem nelagodju, kar se tiče golote kot naša prastarša, da si že iščemo figove liste, s katerimi bi jo radi vsaj del zakrili, ker jo občutno preveč kažemo. Kar imenujemo napredno, ni nujno tudi dobro, kar lahko rečemo za našo novo družinsko zakonodajo, ki jo njeni snovalci smatrajo za zelo posrečeno rešitev, saj naj bi zmanjšala ali celo povsem odpravila napetosti in nesoglasja med spoloma, kot v družinah, če čim manjkrat omenjamo besedo zakonska zveza. Če bi to vsaj malo držalo, potem "prosto viseče" zveze ne bi doživljale popolnoma enake usode (kratka obstojnost) s tistimi, ki so bile sklenjene pred matičarjem. Če gre verjeti reklami za Activio, s katero so nas preteklo zimo najmanj po desetkrat dnevno obstreljevali s TV ekranov, potem bi redno uživanje tega mlečnega zvarka lahko pripomoglo k trajnemu dobremu počutju tistega dela naše ženske populacije (srednja leta), ki trpi za takšnim ali drugačnim občutkom notranje napihnjenosti, ki jo povzroča vsakodnevna skrb za družino, strah za izgubo delovnega mesta ali njegovo iskanje na poti k vse bolj odmikajočemu se cilju, ki mu pravimo pokojnina.Tedaj pa bodo rabile pripravek z nasprotnim učinkovanjem, ki jim bo pomagal tistih par soldov, ki jih - če jih bodo sploh dočakale - napihniti do takšne velikosti, da bodo z njimi zapolnile cel mesec... Boh do prihodnjega klepeta! POTOPISNO PREDAVANJE Indija na domačem pragu Jernej Biščak Konec februarja je bil v dvorani gasilskega doma v Koritnicah prav poseben dogodek. KŠTDTabor Kalc 1869 Knežak je pripravil potopisno predavanje o Indiji. O tej daljni in kulturno precej drugačni državi sta spregovorili mladi svetovljanki Teja Tomšič in Anamarija Ludvik, ki sta se v ta odmaknjeni svet južne Azije odpravili lansko poletje. Zdelo se je, da je Indija s svojo drugačnostjo privabila veliko število tako mladih kot malce starejših, saj je bila dvorana še premajhna. Obiskovalci so z velikim zanimanjem poslušali doživete pripovedi Teje in Anamarije, ki sta vsako zgodbo pospremili s fotografijami, na katerih so poleg indijskih znamenitosti - denimo slavna palača Taj Mahal in sveta reka Ganges - največ pristno indijskega izžarevali obrazi tamkajšnjih prebivalcev. Po koncu potopisnega predavanja so si radovedni obiskovalci lahko ogledali nekaj tipičnih indijskih kosov oblačil in drugih kulturnospecifičnih predmetov. Popotnici sta si seveda vzeli čas tudi za pogovor z najbolj navdušenimi obiskovalci predavanja in jima delile koristne popotniške namige za potovanje v Indijo. V petek, 8. aprila 2011 vabimo na ogled predstave Veselo god godujemo, v izvedbi gledališke skupine KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij. Ob 79. uri Vas pričakujemo v Domu na Vidmu Veselimo se srečanja z Vami ZA KJATliRNE DLtMISOSTl OBMOČNA IZPOSTAVA ILIRSKA BISTRICA JSL .M,'j-/ij Mihelčič 11,i Vabilo Vljudno vabljeni na revijo Primorska poje 2011, ki bo v petek, 15. 4., ob 20.00 v prostorih Osnovne šole Knežak. Večer nam bodo polepšali: MoPZ Ciril Kosmač, Koper Lovski oktet Javorniki, Postojna MoPZ Štmaver, Štmaver-ŽePZ Marjetice, Podkraj MePZ Stanko Premrl, Podnanos MePZ Lipa, Bazovica Veseli bomo vašega obiska! Jože Brenči s.p. mmm INŠTALATER ENERGETIK mMMM Ml HMME Kettejeva ul. 4, Ilirska Bistrica, e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 NAU DeDietrich<> SOLARNI SISTEMI 150 €/m ________________E3 WVtefm PEČI NA POLENA 1.500 € ___________E3 VALHER PEČI IN KAMINI NA PELETE 2.000 € __________TOPLOTNE ČRPALKE ZA SANITARNO VODO 250 € TOPLOTNE ČRPALKE [§3 stiebel eltron sa\yo 1.000 - 2.000 € KDOR MISLI PAMETNEJE, TA SE GREJE NAJCENEJE ! Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teleta 05/711 0210 IM C D IMCD d.o.o. INSTALACIJE Kovačič Stojan s.p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cTC vie|mann RECENZIJA Misel o(b) knjigi... Sue Townsend: Jadran Krt; Divja leta Tomaž Mahkovic........ Prevod: Maja Šturm Založba Avrora, Tržič, 2010 Dvanajst dolgih let sem preživel v strahu, da moj penis ni dovolj velik. Zdaj pa sem končno spoznal - potem ko sem pokukal proti tovarišem pisateljem - da sem grajen kot vsak drug moški. /.../ Ob pol sedmih zvečer sem se obrnil in se nastavil soncu. Nič groznega se ni zgodilo. Ni udarila strela z jasnega. Moški in ženske ob pogledu na mojo popolno goloto sprednjega dela niso pobegnili stran in vreščali od groze. Mladinski roman Sue Tovvnsend, Divja leta, pisan kot dnevnik mladega samozvanega pisatelja Jadrana Krta kar sam po sebi poraja nehotna vprašanja o tem, kdaj človek odraste. Junak romana, Jadran Krt, je namreč odrasel štiriindvajsetletni, razmišljujoč mladenič, z redno službo, zjasnim pogledom na svet in izoblikovanimi življenjskimi cilji in ambicijami, pa vendar v očeh okolice - kot tudi bralca - ne deluje prav nič odraslo. Torej: ali odraste človek pri osemnajstih ali pri enaindvajsetih letih? Prej ali kasneje? Odraste, ko se zaposli in se prične zrelo vesti, kot se vede zrelo in nadvse brezhibno Jadran Krt? Kdaj torej? Ko prične brati in/ali (kot Jadran) pisati resno literaturo? Ko ubije otroka v sebi? Ko preneha biti 'otročji'? In kdaj je to? Kdaj preneham biti otročji? Ko se pričnem oblačiti in vesti letom primerno? Ali moje obnašanje ni letom in meni primerno, če je iskreno? Kdaj torej odrastem? Ko se pričnem ukvarjati z resnimi stvarmi, kot so skrb za planet in brezdomne živali? Ko pričnem obsojati druge ljudi zaradi njihove indiferentnosti, nezainteresiranosti in neresnosti? Ko zavidljivo gledam sočloveka (kar je dandanes vse bolj v navadi in'normalno'), ki postane uspešen v svojem poslu, medtem ko meni ne gre in gre, ker so vsi proti meni? Sem prenehal biti otročji, če ne morem sprejeti enostavnih dejstev, da nekateri pač živijo po svoje, pa četudi povsem drugače od vajene običajnosti večine? Je znak odraslosti to, da si pustim rasti brado ali to, da si jo redno brijem? Bom odrasel, ko postanem znan in slaven? Ko se pričnem zavedati, da 'moram' v življenju nekaj narediti in se sprašujem kot Jadran Krt (Star sem štiriindvajset let in en dan. Vprašanje: kaj sem ustvaril v življenju? Odgovor: nič.)? Ko redno spremljam svetovne dogodke in imam o vsem svoje mnenje? Dnevnik Jadrana Krta - ki se na vse pretege trudi biti zrel, odgovoren, družbeno koristen in uspešen v svojem pisateljevanju - na izviren, osvežujoče humoren način, govori ravno nasprotno. Človek namreč odraste šele, ko sprejme samega sebe takšnega, kot je, z vsemi svojimi dotedanjimi zablodami, strahovi in frustracijami vred. Do takrat pa odraslost samo igra. Sebi in okolici v muko. Okolici dostikrat tudi v posmeh. Sporočilo romana, spretno vtkano v medvrstičje, je po mojem mnenju to, da od rasteš šele takrat, ko sprejmeš samega sebe in si postaneš zvest. Sprejmeš pa se, če malce karikiram, po vzoru gornjega - uvodnega citata, ko ugotoviš, da si spregledal marsikatero lepotico, ker si preveč kritično opazoval svoj penis, ki ni nič manj običajen od vseh drugih penisov tega sveta. Šele takrat, ko sprejmeš svoj penis, lahko sprejmeš tudi soljudi in svet okrog sebe takšen, kakršen je, ne da bi ga preveč strogo obsojal. Šele takrat vidiš, da se ne bo nič groznega zgodilo, če se boš prepustil poležavanju na nudistični plaži, da ne bo udarila strela z jasnega, ne v tvoj penis, ne vate in tudi nikamor drugam ne. Kajti šele takrat, ko se sprejmeš, vidiš, da te tudi ljudje, vsaj tisti, ki so sprejeli sami sebe, sprejemajo takšnega, kot si in da tisti, ki tega ne zmorejo, pač še niso odrasli, četudi so morebiti na visokih položajih in opravljajo nadvse imenitne družbeno pomembne funkcije. Konec koncev ima največ preglavic z ljudmi človek, ki ima preglavice sam s sabo. In ko se sprejmemo, ugotovimo, da divja leta, niti niso bila tako hudo divja, kot so bila videti. Da ni vse, kar je videti grdo, tudi v resnici takšno. In da je tudi lepo, dostikrat le navidezno, pa vseeno povsem sprejemljivo. In, da je dobra literatura, tudi tista z oznako mladinska. Zatorej priporočam branje tega mladinskega romana vsem mladim, kot tudi vsem odraslim osebam, ki še nosijo otroka v sebi. Seveda pa tudi vsem tistim, ki odrasti šele poskušajo, ne glede na leta. Kajti, ne glede na to, ali se počutite odrasli že od desetega leta dalje, ali pa kanite odrasti šele pri stodesetih letih, vam branje humornega in iskrivega romana, kot je roman Divja leta, ne bo skvaril podobe, ki jo imajo o vas drugi. Utegne pa vas razvedriti in vas nasmejati - celo do solz. Smeh, pa je gotovo nekaj, kar ne more škoditi še tako odrasli osebi. Preden končam, pa še en kratek odlomčič iz omenjenega romana. Naj vam bo v pokušino, da se boste lažje odločili zanj. Sreda. 21. avgust Vlak za Moskvo Stranišč na vlaku ni mogoče opisati. A bom vseeno poskusil. Navsezadnje sem romanopisec. Predstavljajte si, da je dvajset podivjanih bizonov z drisko dva tedna zaprtih v stranišču. Potem si skušajte predstavljati, da je odvodna cev speljana tako, da vse steče na tla. Dodajte zapornika IRE, ki protestira tako, da se ne umiva. Potem si zamislite vonj nekaj izkopanih trupel in dodajte dva zdrava, mlada dihurja - dobili boste dobro sliko o tem, kako stranišče izgleda in kako smrdi. Naj vam ne bo življenje, kot zgoraj opisano stranišče na vlaku, četudi se vam včasih takšno zazdi. Vse je namreč odvisno od gledišča, ki ga zavzamete. Sprejmite se. In preberite tudi kakšen mladinski roman. Po možnosti, takšnega, ki je zabeljen s humorjem. Smejte se. Smeh je pol zdravja. In srečno. Obletnica Rese »Vsak dan je rojstni dan; vsak njegov trenutek je nov; spet se rodimo, polni novih moči za novo delo in nov trud,« je zapisal IsaacVVatts. Petnajsti rojstni dan pa je nekaj posebnega, saj ga tokrat praznuje ženska pevska skupina Resa. Ob tem jubileju smo se želele predstaviti v malo drugačni luči predvsem tistim poslušalcem, ki so bili na kakršen koli način v teh petnajstih letih povezani z nami, in tistim, ki nas vseskozi spodbujajo in podpirajo. Na koncertu smo jim želele pričarati nepozaben pevski večer. Upamo, da nam je to tudi uspelo in da ste si vsi, ki ste nam prišli čestitat ob tem jubileju, še dolgo v noč prepevali katero od zapetih pesmi. Članice KD Resa se zahvaljujemo Fantom izpod Karlovce in tamburaški skupini Vremščica, da so dodali svoj šopek pesmic v pevski večer in Nataši Ujčič za prijetne besede in misli pri branju veznega teksta. Del koncerta smo posvetile zimzelenim popevkam, pri katerih nas je na klavir spremljala Damjana Kinkela za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Za uspešno izpeljavo koncerta je bilo potrebnih veliko ur prostovoljnega dela, usklajevanja in odrekanja, predvsem pa obilica dobre volje vseh članic društva. In prav z njo nam je uspelo pričarati nepozabno rojstnod-nevno zabavo petnajste obletnice. LISTEK Začenjamo serijo prispevkov o pogledih sodobnika na dogajanja v Bistrici v XIX. stoletju. Avtor večine prispevkov je domačin Janez Bilc. Objavljal je v večini slovenskih časopisov tistega časa največ pa v reviji DOM IN SVET, ki je ob njegovi smrti objavila krajšo informacijo, naslednje leto pa objavila njegov življenjepis. Zaradi dolžine bomo njegov življenjepis prikazali v več nadaljevanjih. Za tisk pripravil: Jožef Šlenc •••• Janez Bilc Umrl je zopet slovenski pesnik. Ni bil sicer znan v širših krogih, gibal seje skoro izključno samo na polju cerkvenega pesništva, a zasluži, da se ga „Dom in Svet« spominja ob njegovi smrti. V rokopisu imamo še njegovo„Tarbulo«, epično pesnitev, ki jo je priobčila potem „Daniča« in kije izšla v posebni knjigi. Bilčevo življenje je bilo jako mirno in enostavno. Rojenje bil 1.1839. v Ilirski Bistrici na Notranjskem. Kot duhovnik je služil v Lozicah kaka 4 leta, dve leti je bival pri knezu Win-dischgratzu na gradu Haasberg. dve leti je bil v Trnovem. Ker je bil jako bolehen, je stopil v pokoj in je živel dolgo vrsto let mirno in tiho v Ilir. Bistrici. Njegov duh je pa bistro zasledoval vse dogodke; če je bilo tudi telo slabo, pa njegovo pero ni mirovalo. V slovenskem slovstvu je deloval od 1. 1856., ko je opisoval v »Novicah« svoj rojstni kraj, ki mu je ostal tako zvest do smrti, in sosednje notranjske in istrske kraje. Nabiral je narodno blago, pisal povesti in sestavil »Zgodovino fare Trnovske na Notranjskem«. Najrajši pa je peval lirske pesmi, himne in nabožne pesmi, ki so izhajale večinoma v »Danici« in so bile ponatisnjene v dveh zvezkih in v »Per-vencih«, ki jih zaključuje »Slovenija oživljena«. Razni listi, tudi »Dom in Svet«, so priobčevali njegove poznejše pesmi. Iz hrvaškega je prevedel Mažuraničevo„Smrt Smail-age Čengijiča«, in v »Danici« so za »Tarbulo« izšli nedavno še pre- vodi latinskih himen. Pokojni Bilc je bil prav blagega, ljubeznivega značaja. Beseda mu je bila slabotna, a duhovita in prisrčna. V rake v ga spremlja ljubezen vseh, ki so ga poznali, spomenik si je pa postavil s svojim peresom, kije služilo le idealom vere in domovine. Naj v miru počiva! Vir: Dom in svet, 1906, letnik: 19, št.: 8 str. 506 in 508 Janez Bilc, slovenski pisatelj. Njegov lastni življenjepis. — Priobčil Viktor Steska. Lani, 13. julija 1006, je umrl v svojem rojstnem kraju, v Ilirski Bistrici, duhovnik in slovenski Pisatelj Janez Bilc. 2e v rani mladosti je bil ta mož sklenil, da posveti vse svoje dušne moči domovini, a bolezen mu je, žal, bila vse življenje na poti, da ni mogel storiti, kolikor bi bil hotel. A kolikor je mogel, je storil. Kaj je bil Janez Bile slovenskemu slovstvu, sta že precej natanč- no popisala Josip Marn v Jezični-ku« XXX., str. 14-20. in dr. Glaser v »Zgodovini slovenskega slovstva« III., str. 187-191. in 304/5. Ker pa je bil Janez Bile tudi „Dom in Svetov« sotrudnik, ') naj njegovim brav-cem še on sam popiše svoje življenje, kakor ga je očrtal v pismu do pokojnega Jožefa Benkoviča 29. januarja I. 1899. Vendar preden Janez Bilc, slika objavljena v Dom in Svet ob objavi obvestila o njegovi smrti. GLASBENA ŠOLA Glasbena šola - eden od motorjev bistriške kulture IgorŠtemberger •••• »V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globine njegove duše.« Tako je o glasbi zapisal znani slovenski skladatelj Marij Kogoj. Glasba je tista zvrst kulturnih dejavnosti, ki je v naši občini najbolj zasidrana. Dokaz temu so številna kulturna društva, ki delujejo na glasbenem področju, še številnejši neformalni glasbeni ansambli, številne dobro obiskane glasbene prireditve v Ilirski Bistrici in nenazadnje množica učencev, ki obiskujejo Glasbeno šolo Ilirska Bistrica. In prav bistriška glasbena šola je že 60 let valilnica znanja s področja glasbe. Zborovsko petje je najbolj razširjena glasbena in sploh kulturna dejavnost na območju občine Ilirska Bistrica. Danes na njenem območju deluje kar 17 organiziranih pevskih zborov in skupin, ob tem pa :še cela vrsta neformalnih skupin in cerkveni zbori. Ti pevski sestavi negujejo različne zvrsti: od pesmi iz ljudskega izročila, pa do skladb z izrazito zahtevnejšo ravnjo v poustvarjanju umetnih pesmi. Običajno pa se zbori in pevske skupine lotevajo obojega. Večina zborov izven Ilirske Bistrice predstavlja težišče kulturnega in tudi drugega življenja in ustvarjanja v svojem kraju, zato je njihova vrednost še toliko pomembnejša. Posebno vlogo imajo otroški in mladinski pevski zbori, delujoči na osnovnih šolah ali v okviru posameznih društev, saj se velikokrat prav tu rodi ljubezen do petja, ki se običajno oplemeniti s pridobljenim znanjem o glasbi v Glasbeni šoli Ilirska Bistrica. Poleg vokalnih glasbenih sestavov deluje na llirsko-bistriškem tudi veliko število vokalno-instrumentalnih skupin, ki se ukvarjajo z zabavno in na-rodno-zabavno glasbo, cela četa mladinskih rock skupin, občasno pa se ob pihalnem orkestru pojavi še katera instrumentalna skupina, ki goji klasično glasbo. Ob kopici glasbenih skupin pa ne smemo pozabiti na posameznike, domačine, ki na glasbenem področju V__________________________________ dosegajo zavidljive rezultate. Skladatelj in klavirski pedagog Bojan Glavina komponira pretežno otroško in mladinsko glasbo in to za različne zasedbe in inštrumente. Je član Društva slovenskih skladateljev, v času svojega delovanja pa je do sedaj prejel številne nagrade. Njegov trenutni opus obsega preko 250 skladb, pri domačih in tujih založbah pa je doslej objavil 25 samostojnih notnih zbirk za najrazličnejše zasedbe. Rezultati bistriških glasbenikov so torej vidni, njihovi začetki pa segajo v kulturno-iz-obraževalno institucijo Glasbeno šolo Ilirska Bistrica. Glasbena šola Ilirska Bistrica že 60 let daje mestu in celi občini neizbrisen pečat. Je pomemben segment pri bogatitvi kulturnega življenja, saj njeni učenci sodelujejo na številnih kulturnih prireditvah, sama šola pa je s svojo dvorano velikokrat prizorišče najzahtevnejših koncertov klasične glasbe, ki jih lahko organiziramo v naši občini. Ne znam si predstavljati večje kulturne prireditve brez nastopa učencev glasbene šole. Včasih gre to za nastop učencev solo petja, bale- ta ali solistov na instrumentih, drugič pa gre za nastope komornih skupin ali pa kar celih ansamblov, ki delujejo v okviru Glasbene šole Ilirska Bistrica. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je Glasbena šola Ilirska Bistrica s svojo strokovno kadrovsko ekipo eden od motorjev bistriške kulture, saj bi bil brez nje naš kulturni prostor šibkejši in siromašnejši. Osrednja prireditev ob 60-letnici delovanja Glasbene šole Ilirska Bistrica se je odvijala 9. marca v nabito polni dvorani Doma na Vidmu. Nastopile so komorne glasbene skupine, učenke baleta, šolski pevski zbor in šolski pihalni orkester. Bojan Glavina - nekdanji učenec in profesor bistriške glasbene šole je posebej za to priložnost napisal skladbo »Bistriške razglednice«, ki so jo izvedli učenci Glasbene šole Ilirska Bistrica. Izvedba je bila deležna posebnega aplavza. V uvodnem nagovoru je prisotne pozdravil ravnatelj glasbene šole Laszlo Balazs, sledila pa sta nagovora bistriškega župana in svetovalke za glasbene šole pri Ministrstvu za šolstvo in šport gospe Marije Gregorc. S svojo navzočnostjo so visok jubilej Glasbene šole Ilirska Bistrica počastili tudi predstavniki prijateljskih glasbenih šol iz madžarskega Kecskemeta in iz številnih slovenskih mest. GLASBA ______ Vrhunski nastop Sonje Pahor IgorŠtemberger. V dvorani Glasbene šole Ilirska Bistrica smo bili ob uvodnem koncertu v praznovanje 60-letnice te ustanove priča vrhunskemu glasbenemu dogodku. Občinstvu seje predstavila pianistka Sonja Pahor, ki je svojo glasbeno pot začela prav v Ilirski Bistrici, kjer preživela otroštvo. Po študiju pri Dubravki Tomšič seje izpopolnjevala vTaormini in na salzburškem Mozarteu-mu. Za njo je več zmag na pianističnih tekmovanjih, med njimi v Pescari, Trevisu, Tarantu in Senigallii. Kot solistka je nastopila s simfoničnimi orkestri iz Italije, z Orkestrom slovenske filharmonije, z Litovskim nacionalnim simfoničnim orkestrom in Ruskim simfoničnim orkestrom iz Saratova. Sodelovala je z državnim Glasbenim konservatorijem Luigija Cherubinija v Firencah, vodila pa tudi klavirske mojstrske tečaje na toskanski Glasbeni šoli Sinfonia in na Art's Academy v Rimu. Kot spoštovana pedagoginja redno sodeluje v žirijah klavirskih tekmovanj v Pesaru, Rimu, Firencah in drugod. Veliko nastopa tudi v Sloveniji, trenutno z gledališko igralko Polono Vetrih v avtorskem recitalu »Zgodovina neke ljubezni«. Na klavirskem recitalu v Ilirski Bistrici smo slišali vrhunske izvedbe Haydnove Sonate v F-Duru, Beethovnove Sonate v C-Duru, Lisztov Valle d'Obermann, Schumannov Kinderszenen ter Chopinovo Polonezo v As-Dru in Nocturno. Občinstvo napolnjene dvorani bistriške glasbene šole je z dolgimi aplavzi nagradilo mojstrski nastop pianistke Sonje Pahor. Vrhunski koncert je bil čudovit uvod v praznovanje pomembnega jubileja in sicer 60-letnice delovanja Glasbene šole Ilirska Bistrica. podamo njegov lastni življenjepis, ozrimo se nekoliko na njegovo slovstveno delovanje. Kot pisatelj se je Janez Bile že v šesti šoli oglasil v„Novicah« 1.1858. Odslej je pridno priobčeval svoje spise po raznih listih. »Novicam« je ostal zvest sotrudnik mnogo let. Zlasti je bil za oni čas pomenljiv članek, ki gaje priobčil v »Novicah« 1.1871.: Nekoliko misli o naših šolskih zadevah. Za »Zgodnjo Danico« in njeno naslednico »Danico« je pisal od 1.1857. do zadnjega letnika, 1905. Od 1.1858. dalje je objavil nekaj spisov v »Slovenskem Glasniku«. Nahajamo ga pa tudi med sotrudni-ki »Mohorjeve družbe«. Leta 1865. je čitati njegovo ime med pisatelji v »Koledarčku«; istotako je spisal za »Koledar« 1.1891. članek Slovenski drvarji na tujem (str. 100—105) in I. 1895. življenjepis Antona pl. Valenčiča, c. in kr. generalnega majorja. Več prigodnih pesmic in dopisov je spisal za »Slovenca«, kjer je obelodanil v podlistkih tudi nekoliko črtic iz svojega življenja. Nekaj prav lepih njegovih pesmic je izšlo v »Domin Svetu« 1.1889., str. 69. in Pomladanske slike str. 101. V »Vodnikovem albumu« str. 74. je še kot dijak objavil pesem Valentinu Vodniku o veseli stoletnici 3. februarja 1858. Poleg teh manjših opisov je objavil tudi večja dela, ki naj tu slede: Pervenci. Poezije Janeza Bilca. V Ljubljani. 1864. 16°. stran 80. Natisnil J. Blaznik. Izdal A. Janežič v »Cvetju iz domačih in tujih logov«. Prevoda dveh spisov Krištofa Šmida: Sveti večer, Celovec, 1867. — Bogomir, mladi puščavnik. 1867. Prestave najlepših himen sv. cerkve. Poslovenil J. Bilc. Del I. Ponatis iz »Zgodnje Danice«. V Ljubljani. 1869. 80. Str. VI+ 42. Natisnil J. Blaznik. Prestave najlepših himen sv. cerkve. Poslovenil J. Bilc. Del II. Ponatis iz »Zgodnje Danice«. V Ljubljani. 1881.8°. Str. 66. Tarbuia, krščanska junakinja je izšla v »Zgodnji Danici« 1. 1868 , v »Danici« 1. 1899. in posebej natisnjena 1.1899. Str. 49. »Novice« 1. 1870. so prinesle: Smrt Smail-Age Čengiča, ki je v po-natisku izšla z naslovom: SmrtSma- il-Age Čengiča. Po Ivanu Mažuraniču poslovenil Janez Bilc. V Ljubljani. 1870.16°. Str. 54. Natisnil J. Blaznik. V »Zg. Danici« je 1. 1887. priobčil: Sveta Družina. Poljski spisal J. B. Zaleški. Prosto poslov. J. Bilc. — Popravljena izdaja je izšla v »Drobtinicah« XXIX. I. 1896., str. 6-24. L. 1887. so »Drobtinice« priobčile Venček pesmi o svetih dnevih, v »Zg. Danici« 1. 1888. so pa izšle Cerkvene himne Kraljici presvetega Rožnega venca i —IV. Bilc je spisal tudi celo vrsto narodopisnih in zgodovinskih člankov. V »Novicah« so izšli spisi: Popis Bistriške doline, Šege in navade Bistri-ske doline, Cici in Čičarija, Kocani, Trsački grad, Pravljica o Kurentu; v »Slovencu«: Na Mune; v »Dom in Svetu«, 1892: Bistrica in Trnovo; v »Slovenskem Glasniku«, 1862: Tri dni v Cirknici; v »Zgod. Danici«, 1877: Spomini na Oglej; v »Škofijskem Listu« 1. 1880. (Laibacher Di-ocesanblatt) str. 34. in dalje: Kronika fare Trnovske na Notranjskem, in v »Danici« 1.1905.: Črtice iz župne kronike Trnovske na Notranjskem. Bilc je torej v prvi vrsti pesnik, ki je skoro pol veka prepeval Bogu in domovini v čast. Mnogo pesmi je iz drugih jezikov p reve I v slovenščino, zlasti cerkvene himne. Ti prevodi so se mu deloma dobro posrečili. V njegovih pesmicah sicer zastonj iščemo visokega poleta, živih slik, izklesanih stavkov in uglajene oblike, kjer ne bi bilo mogoče ničesar več izboljšati; vendar teko nekatere kitice, zlasti iz poznejše dobe, dokaj gladko in imajo prikupno vsebino. Kako prisrčna je pesem Upanje v »Dom in Svetu«, 1889, str. 69.1 Za zgled stoj tu zadnja kitica : Oj upa sladko tolažilo, zemljanom poslano z neba, ti srcem si bolnim zdravilo, ti dvigaš, pomlajaš duha! Nič manj prijetne niso Pomladanske slike („Dom in Svet«, 1889, 101). Ko čitaš vrstice: Ko radost nova vse stvari navdaja, da gora se oživlja in ravan: i meni radost nova v srcu vstaja, in pesmi jasne mi hite na dan —ali si moreš misliti, da poje tako vesele pesmice petdesetleten mož? Prav tako je jezik v drugi izdaji Svete družine (»Drobtinice«, 1896) in vTarbuli pravilen in blagoglasen. Tudi nevezani spisi Bilčevi so po obliki dosti dobri, poučni in pogosto m a prisrčni. Iz vseh se vidi, da se je pisatelj trudil v lepi obliki podajati koristno vsebino. Bilc je v mladosti mnogo obetal, a huda bolezen, ki ga je skoro vse življenje nadlegovala, mu ni dovoljevala, da bi se mogel svojim željam in svojemu trudu primerno povzpeti. Idealen v svojem mišljenju, je želel vse za dobro in plemenito vneti. Njegova dela niso imela velikih uspehov, a delal je mnogo in porabil dobro svoje zmožnosti. Tu naj zdaj sledi njegov lastni življenjepis! (Nadaljevanje prihodnjič) ') Njegovo sliko je »Dom in Svet« objavil že leta 1906. str. 508. Vir: www.dlib.si: Dom in svet, 1907, letnik 20, številka 6 18 marec 2011 NE PREZRITE- PUST 2011 VELIKO i BRODl rr - ■ U. I Pust je pršu Milojka Primc, foto: Irena Š., Miha Kavčič, S. Zver, P. Rojc In prav je tako, kajti pust nam bo odnesel vse težave. No, morda ravno vse ne, bo pa sigurno odnesel mrzlo zimo. Komaj čakamo odložiti debele plašče in šale,za vratom, ki nas omejujejo v gibanju! V letošnjem pustnem odboru smo sodelovali:Tanja Šajina, Ivan Simčič Aleš Zidar, Luka Spilar in Milojka Primc. Poskrbeli smo za prireditve, za povorko, za varnost, za tradicijo, poskrbeli smo za promocijo preko medijev; pustni letaki so romali v bližnje kraje primorske regije in v Ljubljano; bili na TV, oddaja 'Dobro jutro'; po mailih smo razpošiljali informacije. To veliko delo se je obrestovalo, saj je privabilo številne obiskovalce: na parkirnih mestih so bili v nedeljo popoldan avtomobili z različnimi registrskimi tablicami. V odboru smo se strinjali, da bi bilo dobro, če bi mesto malo okrasili. Zato smo nagovorili Aleša Jelinčiča iz Trnovega, da je oblikoval in izdelal konstrukcije za 'pustne lustre', ki so bili potem razobešeni po Gregorčičevi cesti vse do Mi koze. Pisane trakove so nam sponzorirali 'Termoplasti' Podgrad. Članice društva Irena, Neta, Silva in Milojka, ob pomoči članic MKNŽ-ja, Eve in Sare, smo jih pustni teden, kjer so se že drugo leto predstavljale etnološke pustne skupine. Vodenje smo prepustili mladim članom študentske organizacije, KŠIBovcem, ki so prireditev izpeljali zelo domiselno: Andreja, Diana in Gašper. Predstavitev Pregarskih šjm. Na prireditev so se na naše vabilo odzvali tudi zvončarji iz Matulj in Velikega Brguda ter se predstavili na odru- PUSTNA POVORKA m »-j| " . Takole je rzgledal zaključni prizor, ko so se na odru zbrale vse pustne skupine, V pustni povorki je sodelovalo 25 pustnih skupin. Naša članica Marica pa je na startnem mestu pred Osnovno šolo Dragotina Ketteja razdelila točno 1125 bonov za malico, kar pomeni, da je bilo v povorki ravno toliko mask. Letos prvič je vodje pustnih skupin sprejel in pozdravil župan, g. Rojc in jim zaželel prijetnega pusta! Povorko je že tradicionalno najavila bistriška godba na pihala. Za njo pa že, tudi tradicionalno, Ročkotov džip s članicami TD in z napisom PUST JE PRŠU 2011. pritrdile na kovinske konstrukcije. Dela smo izvajale v prostorih novega čebelarskega doma, ki nam je v ta namen odstopilo svoje prostore. Letošnji pust je bil bogat, saj so se pustne prireditve pričele že 19. februarja, s 30. obletnico organiziranega ško-romatenja v Podgradu. V pustnem tednu pa so bili kar štirje pustni dogodki, ki ste se jih lahko udeležili. ČETRTKOV VEČER Četrtkov večerje bil uvod v sprejele ključ mestnih vrat in tako dobile vse pristojnosti za čas pustnih norčij. Glasbeniki so pod odrom še eno vrezali, potem pa so se vsi skupaj odpravili v avlo, kjer jih je čakala pokušina pustnih jedi. SOBOTNI PUSTNI PLES za najmlajše žali zadovoljstvo nad organizacijo povorke in tradicionalno joto. Seveda, z obljubo, da se naslednje leto spet vidimo. Poleg domačih etnografskih skupin, so nas obiskali zvončarji iz Hrvaške. Tradicionalno se nam je bil pod šotorom v parku, s tapravo Piko nogavičko, animatorko. Med najmlajšimi ni manjkalo princesk, čebelic, muck, tigrov in Zoretov! Pisana paleta bodočih velikih šjm na bistriškem! IzPasja-ka so bili živahni Okto-berfestovci. Tradicionalna skupina Brdanske šjme se je tudi letos zbrala in prišla v povorko. pridružujejo Čičski zvončari, Frlanski zvončari, Maškare iz Pasjaka in Šapjan. Letos prvič pa so prišli zvončarji iz Žejan. Vsi so, po končani povorki, izra- V letošnji povorki je sodelovalo več pustnih skupin z otroci: Sušački metulji, Čebelarji izpod Tušča-ka, Kaubojci in Indijanci iz Dolnjega Zemona. Kaže, da se pust prijema in se v povorko odpravijo kar družine. Pohvalno! Iz malih šjme bodo zrasle velike šjme in škoro-mati. Tako se nam ni treba bati puste prihodnosti! Kasjški pastirji, kar 50 jih je bilo. NE PREZRITE-PUST 2011 marec 2011 19 in je sou ... Kitajci iz Trnovega - ne samo da so bili prav lepo rumeni v obraz, ampak so si izdelali prav tapragega kitajskega zmaja. Novodobne maske so pripomogle k pestrosti povorke, vsebinsko in vizualno. Skupine so bile paša za oči, saj so bile tudi lepo in kreativno izdelane. Sušački metulji s zafrfotali v povorki. Topolski kuharji so imeli močno harmonikarsko zasedbo in seveda, dobro kuhinjo. Dolnjezjmnci so se za letos napravili v kaubojce in Indijance, skratka divji za- hod. Škoda, če niste videli njihovih konj! Bili so dimnikarji iz Dobove. Pa tako velike knofe (beri: gumbe) so imeli! Skupina mladih sz Bistrca je oblikovala bistriške pilarje, z mlinskim kolesom in spremstvom. Na pusta so se dolgo pripravljali in pri tem so jim pomagali stari očetje ter jim tako posredovali našo dediščino. Nasmejali smo se skupini 'Perutninarstvo in Delamaris Kal'. Velika pridobitev za malo vasico blizu Pivke je prihod izolskega Delamarisa. Morda bodo zamenjali svoj grb in vanj vnesli ribiško barkačo?! ...ali pa bodo izumili novo recepturo paštete iz piščancev in rib? 'Jasenska čista lopata' nas je presenetila z vsemi rekviziti in z aktualno politično vsebino, kjer ni manjkala nobena pomembna osebnost našega časa! Pleme iz 'Doline ljuba vi'. Mali škoromatek -bodoči škoro-mat. Na trasi, kjer je potekala povorka, je bilo kakšnih deset stoj niča rje v, ki so obiskovalcem ponujali napitke in pustne dobrote. »Prodaja je bila slaba« so rekli. Morda bo pa recesijo le pust odnese. Pustimo se presenetiti. Toliko za sedaj. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali na kakršen koli način in doprinesli, da je bil pust takšen, kot je bil: lep, bogat, zanimiv, smešen in tudi polnih ust. No, zdej smo pa že spet pred pustom! ŽIVIO PUST! 20 marec 2011 SE MALO PUSTA Poberija Milojka Primc. Poberija je tradicionalna dejavnost naših pustnih šjm po vaseh. Nekoč smo jo imeli tudi po Bistrci pa seje nekam izgubila... A o tem kdaj drugič. Na pustno soboto dopoldan, se je pri meni najavil g. Miha Špiček iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani in me prosil za informacijo o pustnih dogodkih po vaseh s tradicionalnimi, bolj strokovno povedano, etnografskimi pustnimi skupinami. Seveda, to je vsekakor poberija. Treba je bilo opraviti nekaj telefonskih klicev po vaseh in dobila sem vse potrebne informacije: dnevi poberije, ure, način,., skratka vse. Ko sva se z g. Špičkom srečala, sva dorekla, kam nas naj pelje pot. V prijetni družbi dodatnih sopotnikov smo se najprej odpravili na Veliko Brdo, kjer so nas pričakali v'stari šoli' kjer imajo sedaj lepo urejen vaški dom. Tam so nas usmerili v poberijo. Malo smo morali počakati, ker gre njihova skupina najprej na poberijo na Pavlico, nato pa še v Studeno goro. Preden je bila postavljena slovensko-hrvaška meja, so redno obiskovali tudi malo hrvaško vasico Buje, kar pa, do daljnega, to ni več možno. Pričakali smo jih na začetku vasi, da so se'skipali' iz kamiona, s katerim so šli od vasi do vasi. Včasih so to opravili peš. Seveda, so najprej morali sprazniti košare, kajti poberije dandanes niso skromne. Dobijo klobase, pijačo, kakšen e uro, suhe svinjske nožiče in kožice, jajca,... skratka, vsega, kar je užitno in dobro. In košare je treba kar večkrat izprazniti. S tole pustno povorko smo potem skupaj šli od hiše do hiše, kjer so jih gospodarji in gospodinje sprejeli v svoje domove, jim postregli in z njimi nazdravili. Pobiralci pa so jim želeli dobre letine. Muzikanti so igrali, mi pa smo zunaj kramljali z naključnimi opazovalci. Spoznali smo tudi vse značilne pustne like in nekatera izročila, kar je g. Špička zanimalo. Seveda nismo šli po vseh hišah, kajti poberija se zna zavleči. V vaškem domu so nam prijazne vaščanke postregle s kislim zeljem in suhomesnatimi izdelki ter ostalimi dobrotami, saj poberija kar izčrpa človeka, da postane lačen in žejen. Take gostoljubnosti naši vrli Ljubljančani niso navajeni in so bili prijetno presenečeni nad njo. Vaščanke so nam zaupale, da s poberijo toliko dobijo, da ostane še malo za 8. marec, ko pripravijo fešto za Dan žena. Zelo smo se jim zahvalili za postrežbo. Potem smo se odpravili na Pregarje. Tam je bila poberija že'v teku'. Letos je šla malo bolj počasi, ker so začeli pobirati na spodnjem koncu vasi »...in potem gre zmeraj bolj počasi,« je povedala ciganka Matjaž. »Sej veste, v klanec gre težje,« je še dodala ta ciganka Matjaž. In mi smo, seveda, prikimali, da vemo. Tudi tukaj je naš gost marsikaj izvedel, kar njegova ušesa še niso slišala. Bilo je tako zanimivo, da nam je še sedaj žal, da smo morali v dolino. Tega dne smo vsi imeli še svojih dodatnih obveznosti. Ampak eno gasilsko s pregarskimi škoromati smo pa le naredili! In obljubili smo si, da pridemo še kdaj. In od sedaj dalje bo v Slovenskem etnografskem muzeju zapisano, kaj je poberija v naših krajih in kako prijetna je, za dušo in telo! Morda smo pa res malo pozabili na družabnost! Čebele izpod Tuščaka Za Snežnik Rok Batista... Člani KD Tuščak iz Bača so se že četrto leto zapored namaškara-ni predstavili domačinom, drugič pa še prebivalcem Ilirske Bistrice na dobro obiskani pustni povorki. Dneve pred pustom so si člani razdelili delo in tako polni dobre volje oblikovali lepe in zanimive kostume čebel, trotov ter čebelarjev. Najprej so maškare odšle v soboto pobirati pustne dobrote v domačo vas ter domačinom jasno in glasno dokazale, da je zime za zdaj konec. Po nabranih dobrotah so se pustne šeme udeležile še plesov po vaških gostiščih, kjer so si kar se da razmigale pete. Naslednji dan je bil za maškare še bolj pomemben, saj jih je čakala predstavitev na pustni povorki v Ilirski Bistrici. Starejšim članom so se tokrat pridružili tudi najmlajši ter se skupaj z avtobusom odpravili v center občine Ilirska Bistrica. Kot pustna skupina so se po Bistriški glavni cesti predstavili enajsti od vseh sedemindvajsetih skupin. Na zbrano množico so naredili dober vtis, sami pa so že z mislijo na prihodnje pustno rajanje. Letos kavbojci in Indijanci Kulturno društvo Grad- Dolnji Zemon seje prvič predstavilo javnosti prav na prireditvi Pust je pršu leta 2003. Od takrat naprej so bistriški karneval zamudili le enkrat. V vseh teh letih so si nadeli kostume grajske gospode, Egipčanov, kokoši in VURSA, krav, pujsov, snežakov, ciganov ter letos kavbojcev in indijancev. Množico obiskovalcev na letošnji prireditvi v Ilirski Bistrici so nasmejali z izvirno narejeno kavbojsko konjenico ter z lepo opravljenimi Indijanci in kavbojci. Na povorko so pripeljali še indijanski šotor, totem in kavbojski SALOON v katerem so bili kvartopirci, kan kan plesalke, pianist ter barman Shinda. Skupina ki se udeležuje povorke je postala kar stalna, vsako leto pa se jim pridruži še kakšen nov. Letos seje v skupini Dolnjega Zemona maškaralo čez 70 ljubiteljev pusta. Za fotografski objektiv so se Zemonci postavili pri spomeniku v centru vasi. P.R. Šjmam se ne sme ničesar zameriti KETŠD A. Mihelčič Harije Še danes velja, da se šjmam ne sme ničesar zameriti, kajti one poskrbijo, da vlada ob pustu narobe svet. Obisk šjm pa hiši prinaša srečo in dobro letino, zato jih je potrebno sprejeti in obdarovati. Od nekdaj je veljala za slabo tista hiša, ki so seje šjme izognile. Tradicija torkovega pvvobra seje predvsem na vaseh ohranila vse do danes, le da torek ni več tisti obvezno rezerviran dan za poberijo, delno zaradi pomanjkanja časa, še bolj pa zaradi neštetih obveznosti, ki jih imajo pustne skupine na pustne dni. Napis pod sliko: Del povorke letošnjega mednarodnega pustnega karnevala v Nimisu je bila tudi pustna skupina iz domačih krajev, v kateri so združili moči člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij in člani FS Gradina. Nekaj nam jih je uspelo ujeti v fotografski objektiv. DOBRODELNI KONCERT, Bistriški ansambli so spet pokazali kaj zmorejo Dimitrij Bonano, Foto: Jaka Fidel •••• Ko so ob dnevu žena pred dvema letoma v Domu na Vidmu bistriške skupine zabavne glasbe nastopile prvič v velikem številu, je bil njihov cilj večplasten: ljudem, ki nimajo veliko priložnosti slišati domačih muzikantov, naj bi ponudile nekaj prijetnih trenutkov v druženju z glasbo; če se bi nabralo kaj denarja od prodanih vstopnic, naj bi ga odstopili v dobrodelne namene. Po možnosti naj bi poslušalci slišali tudi kakšno izvirno, do tedaj še ne predstavljeno skladbo in seveda v čim boljši interpretirali. Koncert je uspel dokaj dobro in že je padla odločitev o podobni prireditvi naslednje leto. Lani so se preselili v veliko telovadnico OŠ A. Žnideršiča, saj so hoteli, da bi si za malo denarja privoščilo predstavo čim več ljudi. Nastopilo je kar šestnajst glasbenih skupin in dramska skupina Šajtrga iz VDC-ja. Čeprav so se vsi nastopajoči odrekli honorarja, je od približno 4050 € ostalo za dobrodelne namene le 2600 €. Slišati je bilo tudi nekaj zlonamernih govoric, vendar to ni zmedlo entuziastov, da se ne bi podobnega podviga lotili tudi leta 2011. Zaradi pusta so letos prestavili koncert za teden dni kasneje. Pazili so, da bi prireditev skrajšali na približno dve uri ter privabili priljubljeno Dramsko skupino Šajtrga inansamble: Skupino Riziko, Osminko, Trio Turn, Ventilčke, Trio Korono, Ansambel Bistre, Ans. Toneta Šestana - Moharja, Nostalgijo, starosto harmonikarja Jožeta Škrlja, Lojzeta Bajca in prijatelje, Tornado, Snežnik, Toneta Škrlja in njegove romantike. Šov sta popestrili imenitni Plesna skupina Studio za izrazni ples iz Idrije in Fun-ky Fresh iz Pivke. Za dobro voljo sta duhovito skrbela napovedovalka Iris Dovgan Primc in njen kolega Igor Štemberger. Prireditev je tekoče potekala pod taktirko tonskega mojstra Srečka Kovačiča iz MADD d.o.o. Za prekrasno sceno so poskrbeli mentorji in varovanci VDC pod vodstvom njihove vodje Sonje Munih in prostovoljke Bernarde Mršnik. Z nekaj kratkimi, a vzpodbudnimi besedami je poslušalce in nastopajoče nagovoril tudi naš župan Emil Rojc in poudaril pomen solidarnosti ter »sociale«... DOGODKI V KNJIŽNICI »Rastem s knjigo« Vlasta Kirn ••• V mesecu marcu- mesecu pomladnega prebujanja je Knjižnico Makse Samsa obiskalo veliko skupin otrok različnih starosti od vrtca do gimnazije. V okviru projekta »Rastem s knjigo » sta nas obiskala prva letnika dijakov bistriške gimnazije. Predstavljena jim je bila zgodovina knjig in knjižnic, zgodovina in dejavnost naše knjižnice, virtualna knjižnica Slovenije, iskanje knjig po cobiss-sistemu... Letos se je mesec marec kar lepo poigral z nami, saj smo na dan žena praznovali tudi pustni torek in združili dva dogodka v en dan. 01.03.2011 je knjižnica v sodelovanju z gledališčem »bicikleta« organizirala delavnico izdelovanja pustnih mask. Na njih smo izdelovali bolj enostavne maske za male maškare in ta bolj hude za starejše veseljake. Na pustni torek, so v jutranjem času knjižnico obiskali varovanci varstveno delovnega centra. Ogledali so si slike in projekcijo »pustnih likov v Slovenskem prostoru«. Popoldne smo v naši knjižnici za vse otroke, ki obiskujejo ure pravljic pripravili noro pustno rajanje. Prišli so številni gusarji, pričeske, mucke, medvedki, pika nogavičke... ter se prepustili pravemu pustnemu vzdušju. Prisluhnili so pripovedovanju pustno obarvane pravljice in se med seboj pomerili v reševanja ugank. V knjižnici seje vrtela pustna glasba, ki je vse otroke vabila na rajanje do nočnih ur. Za lačne pustne želodčke, je bilo poskrbljeno s slastnimi prigrizki in napitkom. V okviru bibliopedagoških ur, ki jih izvajamo v knjižnici sta nas v tem mesecu obiskala dva prva razreda OŠ Antona Žnideršiča in tri skupine vrt-čevih otrok. V času šolskih počitic bomo imeli v naši knjižnici dve delavnici in sicer: V torek 26.04.2011 ob 10,00 uri OTROŠKA DELAVNICA »IZDELOVANJE KOLAŽA« V četrtek 28.04.2011 ob 10,00 uri »SPOZNAVANJE IN IZDELOVANJE STRIPA« - delavnice bo vodil absolvent slikarstva ERIK ANTOLIN. | • £ 1 Verjamem, da so poslušalci zapustili veliko dvorano s prijetnimi vtisi in da vsi, ki so pripravili to prireditev, niso tega delali zaman. Sicer pa si boste nastop lahko ogledali na TV Galeja in morda poslušali preko radijskih valov Radia 94. Ker je bil obisk nekoliko pod pričakovanim, tudi sredstev, namenjenih Društvu Sožitje ne bo veliko. Spodobi se, da naštejemo sponzorje, ki so velikodušno pripomogli pri udejanjenju tega zahtevnega projekta: Občina Ilirska Bistrica, Turistična agencija OAZA, MADD d.o.o. Podjetje za moderno tehnologijo (ozvočenje, mix zvoka, snemanje zvoka in razsvetljava),TV Galeja (reklamiranje, snemanje in produkcija DVD- brezplačno za vsak ansambel en izvod), GA COMMERCE d.o.o. (grafično oblikovanje in izdelava vstopnic), Grafična delavnica BOR ( plakati po oblikovanju Sonje Munih), VDC Ilirska Bistrica,Turistično društvo Ilirska Bistrica, Radio 94 Postojna, SAZAS (lani so nam zaračunali 200 € za avtorske pravice, sedaj so obljubili popust 50% na izračunani odstotek) in mnogi drugi, kijih ne morem naštevati. Vsem gre zares iskrena zahvala. ♦ Omare z drsnimi alu in lesenimi vrati ♦ Notranja vrata ♦ Spalnice, otroške sobe, kuhinje, dnevne sobe po naročilu ,n|| .n - j Brezplačne izmere in svetovanje na domu ter priprava neobvezujoče ponudbe i c -m j Mizar Janez Rojc s p. t- Dolnji Zemon 93.b, 6250 Ilirska Bistrica ’ 040 866 271 rojc.janez@gmail.com IZJAVA ZA JAVNOST Pivški piščanec z omega 3 prejel certifikat Višja kakovost Postojna, 2. marec 2011; Pivka perutninarstvo d.d. (Pivka d.d.) je danes v Jamskem dvorcu slavnostno prejela certifikat Višja kakovost za meso Pivškega piščanca z omega 3. Certifikat, ki ga izdaja organizacija za certificiranje Bureau Veritas - je izročil Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Zidan. Meso Pivškega piščanca z omega 3, obogateno z esencialnimi maščobnimi kislinami s pomočjo izključno naravnih krmil, je prvo in edino, ki se ponaša z označbo Višja kakovost. Ta certifikat dokazuje, da Pivški piščanec z omega 3 v slovenskem prostoru predstavlja posebnost ter izstopa z boljšo kakovostjo, ki ga loči od standardiziranih prehranskih izdelkov. Ker razvoj piščančjega mesa z omega 3 maščobnimi kislinami pomeni pomemben korak k sodobni in kakovostni ponudbi živil v širšem slovenskem prostoru, je projekt podprt tudi s strani Republike Slovenije in Evropske unije. Razvoj Pivškega piščanca z omega 3 je projekt, s katerim so v Pivki začeli konec leta 2007. Do danes je Pivka perutninarstvo d.d. vložila v projekt 330.000 evrov. Izdelčna skupina Pivški piščanec z omega 3, v kateri so cel piščanec, file in bedra ter izdelki narejeni iz tega mesa se ponaša tudi z zaščitnim znakom Višja kakovost, ki ga podeljuje organizacija za certificiranje Bureau Veritas. »Pivški piščanec z omega 3 je dokaz, da lahko ponudimo nadstandardne izdelke, ki sledijo sodobnim prehranskim smernicam. V Pivški piščanec z omega 3 višjal Republika Slovenija kakovost Ministrstvo za kmetijstvo I gozdarstvo in prehrano krat večja, ključno pa je tudi pravo razmerje med omega 6 in omega 3. V splošnem namreč naša prehrana vsebuje preveč omega 6 in premalo omega 3 maščobnih kislin. Čeprav potrebujemo tudi maščobne kisline omega 6, pa prevelik vnos sled- aonos nam je, da ;o prizadevanja ekipe strokovnjakov in zaposlenih nagrajena ; certifikatom, s