Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — Številka 41 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka ta Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton MiklavčiS Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 29. 5. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Škofjeloška skupščina prešla od besed k dejanjem Občinska skupščina Škofja Loka Je na četrtkovi seji skleda zmanjšati prispevek iz osebnega dohodka, ki ga delovne organizacije plačujejo za občinski proračun in temeljno izobraževalno skupnost. Nekaj že pobranega denarja bodo vrnili, ker nova stopnja prispevka velja od III. zbor aktivistov v Preddvoru Osrednja gorenjska proslava ob 30-letnici OF in vstaje Pisali smo že, da bo letos 111. zbor aktivistov z Gorenjske 27. junija v Preddvoru. (Prvi zbor je bil pred dvema letoma prvo nedeljo v septembru v Železnikih, lani pa ie bil drugi zbor prav tako V začetku septembra v Bohinju). Na lanskem srečanju v Bohinju je prevzela organizacijo letošnjega III. zbora aktivistov kranjska občina. Pripravljalni odbor pri občinski konferenci socialistične zveze Je sklenil, da bo to letos osrednja gorenjska proslava ob 30-letnici osvobodilne fronte In vstaje slovenskega naroda. Prav zato so sklenili, da bo zbor prej, med obema pomembnima obletnicama (27. »Prilom in 22. julijem). Za ŠIVIL-A Preddvor pa so se prireditelji odločili, ker so se prav na tem območju kranjske občine zbirale prve kranjske partizanske enote. Razen Aega pa Preddvor letos praznuje tudi 900-letnico. Prireditve ob zboru aktivistov, ki se ga bodo razen aktivistov udeležili tudi pripadniki gorenjskih domicilnih enot, aktivisti in borci iz zamejstva, mladina in drugi, bodo trajale dva dni. Dan pred zborom bodo mladinski odsek planinskega društva Kranj, taborniki, člani mladinskih organizacij in pripadniki JLA izvedU Pohod od spomenika do spomenika. Po končanem pohodu se bodo vsi srečali na partizanskem mitingu ob jezeru, kjer bodo med drugim v kulturnem programu sodelovali tudi člani Prešernovega gledališča iz Kranja. Navečer III. zbora pa bodo na vrhovih zagoreli kresovi. 27. junija bo v Preddvoru najprej vaja enot teritorialne obrambe, tej pa bo sledila komemoracija pred spomenikom žrtvam v Preddvoru. Za tem bo glavno srečanje ob jezeru. Po govoru se bo začel zabavni program, v katerem bosta med drugim sodelovali folklorni skupini iz Preddvora in Save. Prireditelji predvidevajo, da se bo letos na osrednji gorenjski proslavi zbralo okrog šest do osem tisoč aktivistov, pripadnikov domicilnih enot, mladine in drugih. A. 2. 1. januarja. S tem sklepom je škofjeloška skupščina kot prva pri nas prešla od besed k dejanjem pri razbremenjevanju gospodarstva in doslednemu izvajanju stabilizacijskega programa, za kar se je zavzela tudi v nedavnem pismu republiškim in zveznim organom. Za proračun občine in TIS so delovne organizacije že tretje leto plačevale po 4,63 odstotka od osebnih dohodkov. Zaradi naraščanja le-teh in zaradi povečevanja zaposlenosti pa bi se ob taki stopnji prispevka nabralo več denarja kot dopuščajo predpisi. Izračunali so, da za dovoljeno povečanje zadošča že 4,20 odstotni prispevek od osebnih dohodkov. Občinska skupščina je sklenila, da bodo vsem delovnim organizacijam znižali stopnjo prispevka le za 0,23 odstotka, medtem ko bodo razliko 0,20 odstotka porazdelili med tiste kolektive, ki so v preteklem letu veliko izvažali. S tem ukrepom žele spodbuditi izvoz na konvertibilna področja. Te dodatne olajšave veljajo za Iskro, Alples, Alpino In šešir, ki so lani izvozila na konvertibilna področja več kot deset odstotkov svojih izdelkov. Na skupščini je bilo slišati tudi predlog, da bi drugo leto* pomaknili to mejo za nadaljnih deset odstotkov navzgor. Z ukrepom, ki ga je na četrtkovi seji sprejela občinska skupščina škofja Loka, so se obveznosti delovnih organizacij do občinske skupščine zmanjšale v letošnjem letu za dobrih 180 milijonov dinarjev. L. B. Prodaja pianinov Cenjene potrošnike obveščamo, da smo prejeli pošiljko pianinov znamke: CAJKA ČAJKOVSKI SONATA IN ČERNI 9.857 din 8.774 din 9.977 din 8.106 din Zaradi omejene količine pohitite z nakupom! v. Za obisk in nakup se priporoča KOKRA — poslovalnica Dekor KRANJ Kranj, Koroška 35 Upokojenci so dočakali V četrtek dopoldne je bilo pri novih blokih v Bistrici še posebno živahno. V 29 novih stanovanj so se vselili tržiški upokojenci. Menda so na otvoritev prišli prav vsi novi stanovalci mladega naselja. Po začetnih pozdravih (spregovorili so predsednik društva upokojencev Tržič Alojz Korošec, podpredsednik občinske skupščine Stanko Stri-tih ter direktor stanovanjskega podjetja Joža Zavrl) so upokojenci dobili ključe svojih novih stanovanj. Stanovanja so komfortna, marsikdo med novimi prebivalci Bistrico je tako dočakal vsaj to, da bo jesen svojega življenja preživel v urejenih stanovanjskih razmerah. Ta družbena investicija je vsekakor lop dokaz pozornosti do minulega dela tistih, ki so v dobi izgradnje marsikaj prispevali. Od 29 stanovanj je 6 dvosobnih, 18 enosobnih in 6 garsonjer. S tem je stanovanjski problem tržaških upokojencev precej omiljen, žal pa ne do konca rešen. V izpraznjena stanovanja se bo vselil le malokateri upokojenec, ki svojega stanovanjskega problema še ni resa, ker stara stanovanja pripadajo predvsem BPT, ki ima sama precejšnje stanovanjske težave, in zasebnikom. — ok mešanica kav Jubilej Zveze slepih Letos praznuje Zveza slepih Slovenije 25. obletnico. V tednu slepih od 31. maja do 6. junija je v programu za počastitev tega jubileja več prireditev, razstav, akademij in slavnostna seja. V tem tednu bo organizirana tudi prodaja značk — belih paličic — simbola slepih. Akcija je namenjena za zbiranje sredstev za domove oddiha Zveze slepih. Jubilej bodo slepi počastili tudi s športnimi prireditvami. XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII. KAMNIK 0 Kumisija za podeljevanje denarne pomoči socialno ogroženim osebam pri skupščini občine Kamnik je lani obravnavala 86 vlog, in to 54 prošenj za dodelitev denarne pomoči, 16 vlog za zvišanje denarne pomoči, 8 vlog za plačilo bolniških stroškov in nabave ortopedskih pripomočkov, 5 vlog za plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v domu počitka in 3 vloge za povrnitev pogrebnih stroškov. Zavrnili so le 13 prošenj. J. V. 0 V kamniški občini 63 oseb prejema stalno priznavalnino. Poprečni znesek priznavalnine za borce N0B znaša mesečno 144 din. Denarno pomoč v enkratnem znesku je lani prejelo 24 oseb. Pomoč je bila priznana v znesku od 300 do 1000 din. Pomoč pri šolanju otrok udeležencev NOB prejema 12 oseb, poprečni mesečni znesek znaša 139 din. Lani so zavrnili 18 prošenj za pri/.nanje stalne ali enkratne priznavalnine in za pomoč pri šolanju, ker prosilci ne izpolnjujejo pogojev po odloku. J. V. KRANJ % V četrtek popoldne sta se na skupni seji sestala oba zbora občinske skupščine. Seja, ki je bila sklicana že za 20. maj, je namreč zaradi nesklepčnosti odpadla, zato je bil dnevni red nespremenjen. Zbora sta razpravljala o gospodarjenju v občini v minulem letu, o lanskem delu kulturne skupnosti in o nekaterih drugih vprašanjih. % V četrtek popoldne se je sestal tudi koordinacijski odbor za vprašanja odnosov med cerkvijo in samoupravno družbo. Na seji odbora so razpravljali o gradnji kultnih in drugih objektov za potrebe cerkve. A. 2. 0 Regionalni klub poslancev za Gorenjsko je organiziral včeraj posvetovanje poslancev republiškega in gospodarskega ebora skupščine SRS, direktorjev gorenjskih kmetijskih zadrug, predsednikov združenih svetov in tajnikov kmečkih lekcij pri občinskih konferencah SZDL. Na posvetovanju so obravnavali predlog zakona o združevanju kmetov v zadruge, organizacije združenega dela in pogodbene skupnosti, razen lega pa še predlog zakona o pripadnosti in uporabi zveznega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva, pobranega po letošnjem prvem aprilu. Dogovorili so se tudi o organizaciji Javnih razprav o teh vprašanjih. -Jk RADOVLJICA % V radovljiški občini bodo do prihodnje seje občinske ikupščine pripravili akcijski program o stabilizacijskih ukrepih. Program bosta obravnavala oba zbora občinske skupščine, t sprejetjem programa nameravajo v občini doseči izpolnje-ranje in izpopolnitev sklepov republiške skupščine. % V torek dopoldne je bila četrta seja izvršnega odbora kulturne skupnosti. Obravnavali so finančni načrt skupnosti nt letos. 0 Na klubskem kegljišču na Bledu se je v torek začelo ■ndikalno tekmovanje v kegljanju. Tekmovanje bo končano Jutri, zanj pa se je prijavilo 61 ekip iz sindikalnih organizacij v radovljiški občini. A. 2. ŠKOFJA LOKA % V četrtek je bila v Skofji Loki plenarna konferenca turističnih društev škofjeloške občine. Na konferenci so pregledali delo občinske turistične zveze v preteklem letu in sprejeli program dela zveze za letos. Najboljšim turističnim društvom, ki so zmagala v tekmovanju, ki ga je organizirala Gorenjska turistična zveza Kranj, so podelili diplome. Odlikovanja Turistične zveze Slovenije pa so prejeli najbolj zaslužni turistični delavci. -H> TRŽIČ % V četrtek popoldne je bil v kino dvorani v Tržiču na-»top predšolskih otrok domače vzgojno varstvene ustanove. Malčki so pripravili prisrčen program otroških pesmi, plesov ki recitacij. Prireditev so si ogledali njihovi starši in drugi občani. —j k KABINET OBRAMBNE VZGOJE IN ZAŠČITE — Pred dobrim mesecem Je oddelek za narodno obrambo kranjske občinske skupščine v prostorih vrtca Janina pri Vodovodnem stolpu t Kranju uredil in opremil kabinet obrambne vzgoje in zaščite za pripadnike enot civilne zaščite in šolsko mladino. Kabinet Je opremljen s sodobnimi ponazorili za izvajanje pouka radiološke, biološke in kemične zaščite, z zbirko filmov, kinoprojektorjem, diapozitivi itd. V kabinetu so že imeli pouk pripadniki enot civilne zaščite in učenci srednjih šol. Prostor pa je na volja tudi učencem 7. in 8. razredov osnovnih šol. Irenutno imajo v kabinetu predavanja iz splošnega dela osnovnega pouka civilne zaščite pripadniki enote civilne zaščite tovarne IBI Kranj. — (A. 2.) — Foto: F. Perdan Mladi so tekmovali Občinska konferenca zveze mladine Radovljica je v okviru praznovanja meseca mladosti pripravila več športnih prireditev. V namiznem tenisu, odbojki, malem nogometu, streljanju z zračno puško in teku po ulicah Radovljice je nastopilo okrog 500 mladincev. Tekmovanja so bila v Lipnici, Kamni gorici, na Bledu, v Lescah in Radovljici. 25. maja so na posameznih osnovnih šolah v občini sprejeli v mladinsko organizacijo 362 pionirjev. Najboljšim mladincem osmih razredov po osnovnih šolah v občini pa so podelili knjižne nagrade. Na zaključni slovesnosti minulo soboto na Bledu so najboljšim ekipam s tekmovanj podelili pokale in diplome, posameznikom pa medalje in praktična darila. Na slovesnosti je v oddaji Mladina pred mikrofonom 11 tričlanskih ekip, odgovarjalo na vprašanja 30 let OF in 50 let telesne vzgoje in športa v Gorjah. Na tem tekmovanju Mladinski odsek turističnega društva Pred kratkim so pri turističnem društvu v Davči v Selški dolini ustanovili mladinski odsek. Vanj so se vključili zlasti šolarji. Skrbeli bodo za kažipote, za cvetje in drugo, šolarji bodo pisali tudi naloee o domačem kraju. -lb je bila prva ekipa JLA Bohinjska Bela, druga ekipa mladinskega aktiva Kamna gorica, tretja do četrta pa sta bila mladinska aktiva Kamne gorice in Iskre Otoče. Na vseh tekmovanjih v okviru meseca mladosti je v ob- čini tekmovalo 16 mladinskih aktivov ter ekipe JLA in osnovnih šol. Najboljši na vseh tekmovanjih so bili po končanem točkovanju mladinski aktiv Kamna gorica, mladinski aktiv Ljubno in mladinski aktiv Veriga Lesce, Rezervne vojaške starešine tekmujejo Združenje rezervnih vojaških starešin Stražišče se aktivno vključuje v praznovanje 30. obletnice ustanovitve OF. Vojaške starešine iz Stra-žišča so se doslej že pomerile v kegljanju ter streljanju z vojaško pištolo ter polavtomatsko puško. Pri kegljanju se je najbolje izkazal Mezek Alojz. Za njim so se zvrstili Goctz Rudolf, Oblak Janez, Feliks Gor-janc, Lepold Drolc, Maks Ko- šir itd. Zelo dobra udeležba je bila tudi na strelskem tekmovanju, ki je bilo 16. maja. Najboljši so bili Matevž Oman, Tone Japelj, Vule Cic-mil, Ivan Grašič in Trilar Franc. Združenje rezervnih vojaških starešin iz Stražišča pa se pripravlja tudi na praznovanje krajevnega praznika. 13. junija nameravajo organizirati orientacijski pohod po okolici Stražišča. S. B. Obvestilo Po sklepu skupščine občine Kranj z dne 26. maja 1971 je za UPRAVNE ORGANE SKUP. OBČINE KRANJ od 1. junija do 30. septembra 1971 spremenjen delovni čas, in sicer: # v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure • v sredo od 6. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Upravni organi SO Kranj gorenjska kreditna banka 1. nagrada AUSTIN 1300 Za vse, ki bodo do 31. julija vezali 2000 din za 1 leto 1000 din za 2 leti ali v tem času obnovili vezavo. Kranj — Radovljica — Tržič — Bled Jesenice — Škof j a Loka — Železniki Dokupovanje let za samostojne obrtnike iavn IctošnJi Drvi Številki Uradnega vestnika SRS je bila ob-Jena pogodba o izvajanju invalidskega in pokojninskega Dr a!,0vanla samostojnih obrtnikov in gostincev. Pogodba |jai ' da °brtnik lahko dokupi tista leta, v katerih je oprav-dec Saniostoino obrt. Ker je dokup možen samo še do konca j,a fIr,bra letos, pristojni organi socialnega zavarovanja opo-pr , '° zasebne obrtnike in gostince, da zadevo uredijo čim-vJi ker P° Pogodbi dokup let po 1. januarju 1972. leta ne bo vec mogoč. varo,mnlŠka teta lahko dokupijo tisti obrtniki, ki so bili za-yan'.P1"* skladu za vzajemno pomoč obrtnikov v Kranju ^"Sje. Za vsako dokupljeno leto bodo morali plačati *avS ° 35,58 dinarja. Za obrtnike, ki pa pri skladu niso bili pr t,r°vani ali tako zavarovanje ni bilo mogoče, pogodba da morajo plačati mesečno 177,90 dinarja. °Po/->n?Unam* zavod za socialno zavarovanje delavcev Kranj let t**h zasebne obrtnike In gostince, da je pri dokupovanju kiipuf i predI°žiti obrtno dovoljenje za obdobje, za katerega sa,n 7° leta. Drugi pogoj je, da imajo ti obrtniki tudi danes Pri SK.to^no obrt in dovoljenje. Obrtniki, ki so bili zavarovani **ie«i, adu' pa morajo predložiti potrdilo sklada, da vplačanih *k°v niso dvignili. Hekqa?na 'Cta Ianko dokupijo tudi tisti obrtniki, ki so imeli cloku °orL vendar so jo opustili in se zaposlili. Zanje je obrt i nio£°č v primeru, če ponovno vzamejo samostojno n\u 'n dovoljenje zanjo do konca leta predložijo Komunalne-"w,u za socia'no zavarovanje. — jk QT ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti&porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev liat 600 D, 1100 in 1300 v,a F. Severo št. 30, telefon 7642*7 in 764886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih '•atovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, Prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 764287 in 764286 °DD1ILEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Vi» Locclii št. 26/3, telefon 93-787 Več mladine v šole Gospodarstvo škofjeloške občine potrebuje iz dneva v dan več strokovnjakov. Leta 1975 bi morali zaposliti petsto ljudi z visoko in višjo izobrazbo več kot je zaposlenih danes. Sedaj je v loški komuni 166 delavcev s fakultetno izobrazbo druge stopnje. Sto jih je v gospodarstvu; med njimi jih 70 dela v industriji, 11 v kmetijstvu, 5 na področju prometa itd. Od vseh zaposlenih odpade na strokovnjake z višjo in visokošolsko izbrazbo 3,7 odstotka delavcev. Ce primerjamo dodatne potrebe po strokovni delovni moči v naslednjih petih letih s številom študentov in štipendistov, ugotovimo zelo velik primanjkljaj. Oddelek za gospodarstvo je pripravil zbornik potreb, iz katerega je razvidno, da bo v naslednjem obdobju največje popraševa-nje po ekonomistih. Zanje bo odprtih 80 delovnih mest, za strojnike z dokončano drugo stopnjo fakultete se obeta 51 delovnih mest, za pedagoške delavce pa 75. Gospodarske organizacije in Temeljna izobraževalna skupnost imajo v štipendijskem razmerju 270 dijakov in študentov. To pa še vedno ne predstavlja niti četrtine vseh, ki obiskujejo srednje in visoke šole. Vsako leto konča osemletke več kot štiristo učencev. Več izmed njih bi bilo treba pritegniti v srednje strokovne šole in na gimnazijo. Izvršni odbor Temeljne izobraževalne skupnosti je prav s tem namenom osnoval posebno delovno skupino, ki naj zbliža nadarjene mlade ljudi z delovnimi organizacijami. Skupina namerava pridobiti podjetja, da bi dala štipendije tudi dijakom škofjeloške gimnazije, ki bi se po maturi usmerili na tista področja, ki so za posamezna podjetja interesantna. Tako bi omogočili, da bi se na gimnazijo vpisovali tudi učenci, katerih starši ne zmorejo plačevati stroškov njihovega šolanja. A. Igličar Turistični promet v številkah V letu 1970 so v jeseniški občini zabeležili največji obisk v hotelih, kjer se je mudilo 58.917 gostov, slede jim planinski domovi z 21.689 gosti, zasebne turistične sobe s 7685 gosti, počitniški domovi s 5844 gosti, kampingi s 3189 gosti, zdravilišča s 1383 domačimi in tujimi gosti in zasebne gostilne s 612 gosti. Največ gostov je bilo v Kranjski gori — 43.002, Gozd-Martuljku — 17.915, na Dovjem in v Mojstrani — 17.666, na Jesenicah — 14.766, v Ratečah — 3828 in na Podkorenu — 2142. D. S. Mercator Lepe modele ženskih, moških im otroških kopalk lahko takoj nabavite v naši novi blagovnici v Tržiču Velika izbira — Konkurenčne cene Kam po šoli ? Stane Strenovec je doma iz Praš pri Mavčičah, končuje pa zadnji razred na osemletki Lucijan Seljak v Kranju: »V šoli mi je najbolj všeč fizika, pa tudi v matematiki nisem slab. Pomenil sem se s psihologinjo na naši šoli pa sva ugotovila, da bi bil zame primeren poklic elektromehanika. Tudi doma nimajo nič proti, šel bi v Elektrotehnično podjetje za vajenca. Prošnjo sem že oddal. Ko bom izučen, bom popravljal električne gospodinjske stroje.* Na poklicni šoli elektro stroke v Kranju bodo letos sprejeli 70 učencev. Pogoj za vpis je sklenjena učna pogodba s podjetjem. Šolanje traja tri leta. Pouk je periodičen. Učenci morajo oddati učne pogodbe do 1. septembra. Raziskava dolgoročnega razvoja Gorenjske Na sredini seji sveta gorenjskih občin v Radovljici je predstavnik Inštituta za ekonomske raziskave v Ljubljani seznanil člane sveta o dosedanjem poteku raziskav dolgoročnega razvoja Gorenjske. Ugotovili so, da je dobršen del gradiva že zbran, vendar se je delo pri raziskavi zaradi različno pripravljenih podatkov v občinah, zaradi zamujanja rokov in drugih težav nekaj zakasnilo. Vseeno pa je že zbranega in obdelanega toliko gradiva, da bodo načelniki oddelkov za gospodarstvo gorenjskih občin, komisija sveta gorenjskih občin in drogi strokovni organi lahko kmalu" razpravljali o njem. Na seji so sklenili, da bodo o gradivu razpravljale tudi občinske skupščine in nazadnje še svet gorenjskih občin. Hkrati so opozorili, da se morajo različni medobčinski organi oziroma skupnosti bolje vključiti v zbiranje potrebnih podatkov. Ker bo junija okvirni načrt že pripravljen, so člani sveta tudi predlagali naj bo gradivo zgoščeno, konkretno in kratko. A. Ž. Pomanjkanje betonskega železa Gradbeniki trdijo, da je letošnja preskrba z betonskim železom mnogo slabša kot je bila v zadnjih desetih letih. Železarne so na začetku leta obljubile, da bodo betonsko železo pravočasno dobavljale, vendar se dogovora ne drže. Tako je na primer Železarna v Zenici letos dobavila le 41 odstotkov obljubljenih koli čin oziroma le 47.000 ton. železarne so našle opravičilo. Pravijo, da je proizvodnja v remontu. Vendar je opravi- čilo na trhlih nogah, saj so železarne za remonte vedele že pred sklepanjem pogodb. Povrhu vsega pa tudi uvozniki ne uvažajo obljubljenih količin. Obljubili so, da bodo uvozili 40.000 ton železa, uvozili pa so ga le 24.500 ton. Prizadeti pravijo, da obljuba ne morejo uresničiti zaradi težav na klirinškem področju in zaradi slabe kvalitete proizvodov uv i/p. ta proizvodnje v teh deželah -jk Na podlagi sklepa 8. In 13. redne seje skega sveta Elektro Kranj, Kranj, Cesta JLA 6 razpisuje javno dražbo za prodajo dveh stavb, in sicer: 1. OPUŠČENO RAZDELILNO TRANSFORMATORSKO POSTAJO V SKOFJI LOKI, Frankovo naselje za izklicno ceno 20.898,49 din 2. DEL STAVBE BINKELJ 23, ŠKOFJA LOKA, s tlorisno površino 54 m2 za izklicno ceno 23.755,64 din. Stavbi sta brez funkcionalnega zemljišča. Vse stroške zemljiškoknjižne ureditve, davka, takse in druge stroške plača kupec. Predkupno pravico za stavbo Binkelj 23 ima nosilec stanovanjske pravice. Vsak ponudnik mora pred vložitvijo ponudbe položiti varščino v višini 10 "o od izklicne cene na račun št. 515-1-759 z oznako »za varščino«. Rok za vlaganje ponudb je do vštetega 15. junija 1971. Ponudbe pošljite pismeno v zapečatenih ovojnicah z oznako »za javno dražbo« na naslov Elektro Kranj, Kranj, Cesta JLA 6. Vsa pojasnila ter ostale informacije so interesentom na razpolago pri splošni službi podjetja. Obnovitev vrtca Tatjane Odrove na Planini Vrtec Tatjane Odrove na Planini pri Kranju so zgradili pred dobrimi desetimi leti. 2e kmalu po vselitvi je začela puščati streha, zadnjo zimo pa so zaradi vode, ki je prodirala v igralnice, že težko organizirali varstvo. Zato je uprava vrtcev naslovila na •vet za otroško varstvo pri TIS prošnjo za denarno pomoč, zakaj obnovitev strehe je nujna. Obnovitev bo veljala po predračunih dobrih 150.000 din. Svet za otroško varstvo je denar odobril. Dela morajo biti končana do jeseni. V primeru, da ne bi uspeli, bodo morali vrtec zapreti. Letos poleti bodo obnovili tudi hodnike v vrtcu na Golniku in uredili igrišče v Zab-nici in v Mavčičah. -Ib Bo letos spomenik obešenim Kamničanom? Junija 1942. leta so Nemci sredi Kamnika obesili osem domačinov. V Kamniku te več let razmišljajo, da bi tem mučenikom naše narodnoosvobodilne vojne postavili dostojen spomenik. Po vojni so na stavbo stare pošte vzidali spominsko ploščo. Talce so namreč obesili na prostoru okrog stare pošte, to je na kraju, kjer je daiies spomenik generalu Maistru. Po preureditvenih delih na stari pošti so spominsko ploščo prenesli v park na Trg talcev. Šele takrat se je ponovno pojavilo vprašanje postavitve spomenika. Osnutek za spomenik sta izdelala arhitekta Bojan Sle-gelj in Janez Laznik. Spomenik bo imel obliko vodnjaka, osem vrelcev pa bo ponazarjalo osem Žrtev in neusahlji-vost ideje, za katero so Žrtvovali svoja Življenja. iMni je občinska skupščina iz proračuna v ta namen le dala pet milijonov starih dinarjev. Toda letos kljub najboljši volji občinska skupščina ni mogla v ta namen zagotoviti niti dinarja. Lovro Hribar, predsednik komisije za zgodovino in razvijanje tradicij NOB pri občinskem odboru ZZB NOV Kamnik, pravi, da bodo nadaljevali z akcijo zbiranja denarja za spominsko obeleZ-je obešenim talcem. J. V. Kmetijsko živilski kombinat Kranj razpisuje javno dražbo za prodajo osebnega avtomobila zastava fiat 1300, letnik 1969, v brezhibnem stanju Izklicna cena je 18.000 din. Dražba bo v četrtek, 3. junija, ob 8. uri pred upravo K2K Kranj, C JLA 2. Zdravstveni dom Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. skladiščnika 2. tehničnega vodjo reševalne postaje 3. stenodaktilografko 4. laboratorijskega tehnika 5. čistilko posode v laboratoriju 6. snažilko za enoto Škof ja Loka 7. tri zobarske asistentke Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod točko L: poklicna šola trgovske stroke in vozniški izpit; pod točko 2.: visoko kvalificiran avtomehanik z vozniškim izpitom ali kvalificiran avtomehanik z vozniškim izpitom in najmanj 5 let prakse; pod točko 3.: administrativna šola; pod točko 4.: šola za laboratorijske tehnike; Delavke, ki bodo sprejete na delovno mesto pod točko 7., bodo sprejete za določen čas /u dobo 6 mesecev. Za vsa delovna mesta je en mesec poskusne dobe. Prijave z dokazili o izobrazbi, opisom dosedanjih zaposlitev in življenjepisom pošljite na naslov Zdravstveni dom Kranj. Razpis velja 10 dni po objavi. Vojaške akademije so znanstvene ustanove Jugoslovanska ljudska armada si v zadnjem času prizadeva kar najbolje urediti položaj vojaških starešin. Čeprav se tega ne da storiti prek noči, so nekatere stvari že urejene, vsaj glede vojaškega šolstva. Letos so začele delovati vojaške srednje šole. fcolanje traja štiri leta, učni programi pa so prilagojeni programom ustreznih srednjih šol. Absolventi teh šol bodo dobili tudi nazive; ka kor strojni tehnik, elektrotehnik, kemični tehnik, prometni tehnik in podobno. Vzporedno s tem so se združbe prejšnje podoficirske šole in tako so danes v SFRJ štiri srednje vojaške šole: srednja šola kopenske vojske, srednja tehnična šola kopen-tke vojske, letalska tehnična srednja šola In vojaška pomorska srednja šola! Programi vojaških akademij so v večini primerov že popolnoma prilagojeni programom ustreznih fakultet. Na ta način je prihodnjim diplomantom vojaških akademij zagotovljeno, da že v akademiji pridobijo ustrezne naslove in znanje, ki ga bodo lahko uporabili tudi izven vojaške službe. Na primer: diplomirani inženir ustrezne stroke, v vojaški ekonomski akademiji pa naziv diplomi ranega ekonomista itd. Doslej je moral gojenec vojaške šole ostati v JLA najmanj 10 let oziroma dvojno dobo skupnega števila let šolanja na vojaških šolah. Sprejeta pa je že odločitev, da se ta doba skrajša na približno toliko let, kolikor je učenec sprejemal štipendijo Državnega sekretariata za narodno obrambo oziroma kolikor časa se je šolal na vojaških šo!ah in akademijah. Zato nameravajo letos spremeniti zakon, da se do ta olajšava lah- ko izvajala. Spremenil se bo tudi način življenja v vojaški!) šolah. Internati naj bi imeli raven hotelov B kategorije, gojenci pa bodo dobili tudi civilno obleko za izhod v mesto, ki ga lahko dobi vsak gojenec, če v redu opravlja izpite. Takšen učenec ima tudi več počitnic. Zelo verjetno je tudi, da bodo dob'ii gojenci vojaških šol in akademij druge nazive, in sicer v srednjih šolah učenec, na akademiji pa vojaški študent. In še nekaj sprememb zaradi katerih bodo vojaške šole bolj zanimive in privlačne. Slovenci smo namreč v šolah izredno skromno zasto pani, saj je na primer na Akademiji kopenske vojske v Beogradu med študenti le 1,2 odstotka Slovencev oziroma skupn:) 12. (Med njimi nobenega Gorenjca — op. p.). Starešine bodo obvezno službovale izven svoje republike le določeno dobo, najverjetneje 5 let. Lažje se bodo vključevale v teritorialne enote in delale na upravnih organih družbenopolitičnih skupnosti in podobno. Prav tako naj bi se spremenilo tudi nagrajevanje starešin in njihovo napredovali je. Osnova bo nagrajevanje po delu in sposobnost, torej tako, kakor v delovnih in drugih organizacijah. Nadalje ne bo več tako Strogih meril za potovanje vojaških starešin v tujino. Glede na organizacijo, kakršna je armada, bodo tu še vedno določene omejitve. Pripravljajo se spremembe medsebojnih odnosov in uporabe jezikov. Vse več se bo uporabljal slovenski oziroma makedonski jezik. V vojaških šolah se uče učenci na primer osnov slovenskega in makedonskega jezika, v domovih JLA po Sloveniji pa prav tako že organizirajo tečaje slovenskega jezika 23 starešinski kader. . Vojaške akademije so torej visoke Cole, znanstvene ustanove, v katerih se vzgajaj« in šolajo mladi ljudje v splo*" nem, vojaškem, vojaško strokovnem rn idejnopolitiČnCff pogledu ter se usposabljaj za oficirske doižnosti v nuf" in v vojni in končno tud' družbenopolitičnem zivll enjU izven službe, saj je oficir di družbeni delavec in Jc tu-za to usposobljen. Zato ,llfjj take spremembe v sistem vojaškega šolstva. Odnosi vojaški službi se raZVU*£ vzporedno z odnosi v dJfM^J S tem bo odpadel »JJJ kateri \ rrok, zaradi kater*** ho* ._ mladinci niso bolj ^ za vojaške poklice. (Pn . njič več o posameznih voj ških akademijah in »aU šolanja). Košnjek GLAS * 5. STRAN Zazidalni načrti za Dobe, Rečico in Koritno sprejeti Gradnja dovoljena šele po komunalni ureditvi Nenavadno dolga je bila v sredo popoldne razprava na seji radovljiške občinske skupščine, ko so odborniki obravnavali predlog o sprejetju zazidalnih načrtov za Dobe, Rečico in Koritno. Odborniki so namreč imeli vrsto pomislekov zaradi hitrega naraščanja individualne gradnje y občini. Opozorili so, da bo več območij predvidenih v 30-letnem programu za Individualno gradnjo zazidanih že V prihodnjih dveh letih, če stanovanjsko problematiko pri nas ne bomo začeli drugače obravnavati In urejati. Postavlja se namreč vprašanje, kje, kaj in kako bodo gradili zanamcti, če bomo zemljišča pozidali dvajsetkrat preje, kot smo pred leti pro gramirali. Ker primanjkuje družbenih stanovanj (so primeri, da Je ponekod individualna gradnja 10-krat in večkrat večja kot družbena) zanimanje za Individualno gradnjo nenehno narašča, čeprav že nekaj let govorimo o drugačnem financiranju gradnje družbenih stanovanj, to vprašanje še vedno ni urejeno. Zaradi premajhne gradnje družbenih stanovanj, predragSh stanovanj, zaradi dolgih Čakalnih rokov, negotovosti, nenehnih podražitev in podobno mnogi pričakovalci preje obupajo ln se sami lotijo gradnje. In prav tu tiči vzrok, da bomo kmalu pozidali površine, za katere smo programirali, da bodo pozidane čez trideset ali več let. Zaradi neurejenega sistema financiranja družbene gradnje so občine PrS tem največkrat nemočne. Med dvema zlema skušajo kbratl manjše in zato sprej-niejo zazidalni načrt za Individualno gradnjo na primer *a območje, kjer bi ob nor-nialnih pogojih lahko začeli graditi šele čez deset ali več let. Mnogi so danes prepričani, da zanimanje za Individualno gradnjo ne bo manjše toliko ^asa, dokler bo ta cenejša od družbene. Vsi izračuni so že *a zdaj kazali, da bi morala ™ti družbena gradnja (več stanovanj v bloku) cenejša od Individualne. V drugih deželah tako tudi je, pri nas pa ravno obratno. Nekateri *■ to dolžijo podjetja, ker delavcem dajejo majhna po-*°j'la za gradnjo zasebnih ■»s. Menijo, da bi podjetja »»orala koncentrirani sredstva » stanovanjsko gradnjo ln jlako omogočiti hitrejšo grad-Jjo stanovanj. Najbrž je ne-*aj na tem, vendar pa so potrebe po stanovanjih tolikšne, ,*ja tako zbrana sredstva tudi £e bi rešila pomanjkanja sta-r°vanj. Zadevo bo treba čimprej sistemsl-.o urediti. Res pa je vseeno, da prav podjetja že danes precej pripomorejo, da družbena gradnja" ni vsaj nekaj večja. Nerazumljiva je namreč politika mnogih podjetij, ko strokovnjakom kupujejo družbena stanovanja ali pa jim dajejo veliko posojila, delavcem, ki veliko teže čakajo na stanovanje in so njihovi osebni dohodki veliko manjši, pa dajo milijon ali dva starih dinarjev posojila za začetek gradnje individualnega stanovanja. Zakaj nli politika podjetij ravno obratna? Ker je tako, pomanjkanje družbenih stanovanj povzroča še eno nevšečnost. Delavci z majhnimi osebnimi dohodki (tudi socialni problemi), z majhnim posojilom, ko se odločijo za gradnjo, običajno vložijo ves trud, denar in tudi velik del zdravja v stavbo, da bi se lahko čimprej vselili. Po vselitvi pa nastane vrsta težav zaradi komunalne neurejenosti. Razumljivo je, da vsak želi čimprej imeti urejeno cesto, kanalizacijo, okolico itd. Takšno komunalno urejanje je povezano z velikimi stroški, denarja pa največkrat ni. Vse to so omenjali tudi na seji radovljiške skupščine. Menili so, naj bi na Bledu omogočili gradnjo stanovanj tistim, ki so tamkaj zaposleni. Zdaj se je namreč dogajalo, da so na Bledu gradili ljudje Iz raznih krajev, domači, mladi delavci pa so tako ostajali brez stanovanj. Da se to tudi zdaj ne bi zgodilo na Dobah, Rečici in na Koritnem, so nekateri odborniki predlagali, da zazidalnih načrtov ne bd sprejeli, dokler ne bi zagotovili, da bodo Individualna stanovanja res lahko gradili ljudje, ki so zaposleni na Bledu. Vendar se je pokazalo, da zavrnitev zazidalnih načrtov problema tudi ne bi rešila. Svet za urbanizem, ki je podrobno obravnaval omenjene težave, se je nazadnje odločil, naj skupščina zazidalne načrte za omenjena območja na Bledu, kjer je predvidena predvsem individualna gradnja, potrdi. Sklenil pa je, da je vsa območja pred začetkom gradnje treba komunalno urediti. To pa pomeni, da bodo morali tisti, ki se bodo na Bledu odločili za gradnjo hiše — preden bodo začeM graditi — odšteti 4 do 8 milijonov dinarjev za parcelo, v kateri bo vračunana tudi komunalna ureditev. Poglejmo zakaj: Izračuni so pokazali, da bo na Dobah veljala komunalna ureditev okrog 87 milijonov starih dinarjev (komunalno urejen kvadratni meter zemljišča bo veljal prek 13 tisoč sta' 'h dinarjev, celotno komunalno urejeno zemljišče za hišo 3,7 milijona), r.a Rečici bo za komunalno ureditev potrebnih 184 miilijonov (kvadratni meter okrog 13 tisoč, celotno zemljišče okrog 3,7 milijona), v Koritnem pa bo komunalna ureditev veljala 134 milijonov (kvadratni meter okrog 20 tisoč, celotno zemljišče pa 5,4 milijona starih dinarjev). Tem cenam pa bodo morali interesenti za gradnjo prišteti še ceno zemljišča za gradnjo (nakup zemlje oziroma parcele). Čeprav so zneski veliki, so mnogi odborniki menili, da kupcev za gradnjo ne bo manjkalo. Prav gotovo pa med njimi ne bodo delavci, ki so zaposleni na Bledu. Torej še en primer, ki ničesar ne rešuje. Ne rešuje zato, ker bodo tisti, z majhnimi osebnimi dohodki zaradi takšnih cen spet ostali nemočni. Rešitev na Bledu kaže le to, da bo pod takšnimi pogoji zanimanje za družbeno gradnjo še večje. In ker družbena gradnja ni urejena, se v konkretnem primeru lahko zgodi le dvoje: Dragocene zazidalne površine za individualno gradnjo, namenjeno delavcem v blejskih podjetjih, bodo spet pozidali drugi, ali pa bodo morala podjetja (ki s sedanjim odobravanjem posojil tudi do neke mere krojijo stanovanjsko politiko in položaj), če bodo hotela preskrbeti stanovanja svojim delavcem, tokrat globlje poseči v žep pri odobravanju posojil. Skupščina je namreč (sicer s skromno večino) zazidalne načrte potrd.Ia. Hkrati pa je sklenila, da se je % delovnimi organizacijami in gradbenimi podjetji treba čimprej dogovoriti za drugačen odnos in večje razumevanje do družbene gradnje stanovanj. A. Žalar AsfaSt Dvorje V Dvorjah in v Gradu pri Cerkljah bodo jutri zaključili nabiralno akcijo za asfaltiranje ceste skozi Dvorje do Grada. Cesta je dolga kilometer in je zaradi gostega prometa precej obremenjena. Asfaltiranje bo po predračunu stalo okrog 60.000 dinarjev, od tega bodo v Dvorjah zbrali 50, v Gradu pa 10 tisoč dinarjev. Vaščani so se dogovorili, da mora za cesto prispevati vsak zavezanec. Doslej so že zbrali okrog 80 odstotkov denarja, jutri pa bo- Združena lesna industrija Tržič razpisuje prosto delovno mesto: administratorja v splošnem sektorju Pogoj: dovršena administrativna šola, zaželeno znanje stenografije. Poskusna doba je dva meseca. Ostalo: osebni dohodki so določeni s pravilnikom OD. Nastop službe možen takoj. Prijave z življenjepisom, podatke o dosedanjih zaposlitvah ter dokazila o šolski izobrazbi je treba poslati splošnemu sektorju v 8 dneh od dneva razpisa. O izidu razpisa bodo prijavljenci obveščeni v 8 dneh po izteku prijavnega roka. Seja skupščine občine Kamnik Od 500 do 800 din prejema le še 2,6 odstotka zaposlenih Vse seje skupščine občine Kamnik so v dopoldanskem času. Seje se začenjajo ob osmih zjutraj in po navadi trajajo do pol dveh. Zato kot posebnost 23. seje lahko zapišem, da je potekala v mirnem vzdušju. Le redki odborniki so sodelovali v razpravi, sejo pa so končali že pred enajsto uro, kar je res redek primer. Odborniki so poslušali poročilo o gibanju gospodarstva v prvem letošnjem tromeseč-ju. Razprave skorajda ni bilo. Morda zato, ker so o gibanju gospodarstva razpravljali že na prejšnji seji. Poročilo o osebnih dohodkih po razponih kaže, da ima 77 odstotkov zaposlenih od 801 do 1800 din mesečnega osebnega dohodka. Od 500 do 800 din prejema le še 2,6 odstotka zaposlenih. Od 1800 do prek 3500 din prejema 20,4 odstotka vseh zaposlenih. V Jugoslaviji je bilo septembra 1970 vsega 7,5 odstot- skozi in Grad do akcijo končali. Upajo, da bodo z asfaltiranjem kmalu začedi. Za uspešen potok zbiranja sredstev ima veliko zaslug tamkajšnji odbornik Franc Korošec. Letošnja akcija ni prva, saj so lani s pomočjo samoprispevkov modernizirali cesto v zahodnem delu Cerkelij, letos pa nameravajo še ostali del ceste skozi Cerklje. Vaščani upajo na pomoč občine in podjetij, zaprosili pa bodo tudi za posojilo pri Cestnem podjetju. — an ka zaposlenih z osebnimi prejemki nad 2000 din, v Sloveniji je ta odstotek znašal 13%, v Kamniku pa le 5,9 odstotka. Glede na stališče republiškega sindikata, da bi morali že letos zagotoviti najmanjši mesečni osebni dohodek v znesku 1000 din, so v Kamniku mnenja, da so takšna priporočila na majavih nogah. »Mi lahko priporočimo 1200 din, toda kdo bo dal sredstva za izplačilo?« smo slišali na seji. Na poročilo komisije o pregledu davčnega zaključnega računa za 1970. leto ni bilo pripomb. Sprejeli so tudi poročilo uprave skupščine občine za leto 1970. Iz poročila je razvidno, da so bili občinska skupščina in njeni organi zelo aktivni. Za delo skupščine in njenih organov so upravni organi pripravili gradivo za 143 točk dnevnega reda za 11 sej občinske skupščine, med katerimi je bilo 30 osnutkov odlokov, 11 analiz in poročil, statut občine, poslovnik skupščine, 3 odredbe in 5 sklepov. Z velikim zadovoljstvom so odborniki sprejeli predlog, da se dr. France Štele, umetnostni zgodovinar in kamniški rojak, proglasi za častnega občana Kamnika. Na koncu seje so odborniki poslušali informacijo o nesreči v tovarni »Kamnik« ki je bila aprila letos. Kazimir Ker-žič, direktor »Kamnika«, je odbornike povabil, naj si ogledajo kraj nesreče. V poročilu je Keržič ostro grajal novinarje in časopise, ki so nesrečo izkoristili za senzaci-onalistične članke z »bombastičnimi« naslovi. J. Vidic Vedeti: kje si, kam hočeš in kam moraš priti Namen, da v okviru političnega aktiva tržiške občine soočijo sklepe zadnje brionske seje predsedstva ZKJ, 20. seje CK ZKS in sarajevskega kongresa samoupravljavcev, Je bil z objektivno kritično izmenjavo mišljenj ter realno oceno sedanjega trenutka ter perspektiv v tržiškem gospodarskem in družbenem življenju v veliki meri dosežen, še daleč pa ne s to ugotovitvijo zaključen. Sicer pa morda najprej o osebni izkaznici tega posveta: politični aktiv sta na pobudo gorenjskega sveta ZK sklicali občinski vodstvi zveze komunistov in sindikata. Vabili so predstavnike vseh večjih delovnih organizacij v občini: predsednike delavskih svetov, sekretarje aktivov ZK, predsednike osnovnih sindikalnih organizacij ter direktorje, razgovoru pa so prisostvovali tudi predstavniki obeh sklicateljev ter sekretar medobčinskega sveta ZK gorenjskih komunistov Polde Kejžar. Ena osnovnih ugotovitev v uvodnem razmišljanju sekretarja občinskega komiteja ZK Tržič inž. Perka je bila, da se premiki v družbenem in gospodarskem življenju kažejo manj vidno, to pa predvsem zaradi prešibkega in nekon-tlnuiranega obveščanja pogojuje vtis, da se nekaterih vprašanj ne d& rešiti. V živahnih političnih ustavnih mesecih, ki so doživeli v maju svoj prvi vrhunec, še ni čutiti vse globine sprememb, kajti ko se bodo uveljavile le-te v praksi, je eventualno pričakovati tudi negodovanja (»vsi smo nekoliko konservativni, če gre za to, da neko novost tudi sam sprejmeš«), ker bodo v spremembah prisotne potrebe, da se dosedanje enostransko gledanje spremeni v odnosu na bližnjo in daljno okolico. Politična aktivnost pa tudi v pripravljalni fazi še ni zaključena — gre za ustavne spremembe v republiki, občini ln komunalnem sistemu nasploh, saj se bodo prav te še toliko bolj dotikale konkretnega življenja ln dela ožje družbene skupnosti in posameznikov. Politično razpoloženje pa v temle trenutku ni najbolj ugodno: ljudje so najbolj občutljivi za trenutne probleme materialne narave, gibanja standarda ln zaradi vedno večjega standarda in zaradi vedno večjega socialnega razlikovanja. Poglavitni vzrok za tako orientacijo je prevladujoča potrošniška miselnost, usmerjena v golo pridobivanje materialnih dobrin, zapostavljujoč vse, v čeir.ir ljudje ne vidijo nepo- sredne zveze s tem. če dodamo temu še to, da je zavladal občutek, da je kršenje zakonitosti postala nova zakonitost — to pa zaradi tega, ker so se doslej anomalije obravnavale v precejšnji meri anonimno, člani ZK pa se pri tem niso zavzeli, kot bi se morali, zaradi različnih vzrokov (osebne prizadetosti, boja za prestiž, bojazni za položaj itn.) — so tla za politično letargijo kar ugodna. In tretje: samoupravljanje so si hotele vodilne strukture podrediti in za njegovim pročeljem sprejemati nesamo-upravne sklepe, ki jih je narekovala ozka zagledanost v kratkoročne ekonomske cilje z namenom pridobiti čim več materialnih dobrin ne glede na predpise. Ob teh kritičnih ugotovitvah se je razgovor široko odprl. V tržiških delovnih organizacijah je še vedno 182 zaposlenih z nižjim zaslužkom od 800 din in kar 600 jih ne doseza novega tisočaka, meje, ki naj bi bila po merilih republiškega sindikata konec leta spodnja. Tako kaže statistika, ki je sicer uradna, prav zato pa na srečo ni ravno realna. Pod drobnogledom stvarnih meril so zgornje številke vsaj za polovico manjše. Statistika ne izločuje namreč primerov, kjer so vzroki za mejo pod 800 oziroma 1000 din drugje (npr. v krajšem delovnem času od 42-urnega tedna ali v popolnoma subjektivnih razlogih). Prav primer najmočnejše delovne organizacije v občini — tovarne Peko, kjer so dokazali, da se da tudi v zaostrenih pogojih z načrtnim in temeljitim delom marsikaj napraviti, Je najboljši proti-dokaz tistim, ki se sklicujejo na vse drugo, samo na lastne napake ne. Sicer pa so ocene, izrečene na pamet, povzročile zlasti v političnem pogledu precej škode. Te povzročajo v ljudeh nezadovoljstvo, kritiko in nerazpoloženje. Ob tem se je npr. zaostrilo vprašanje tistih integriranih podjetij, ki imajo sedež zunaj občine. Potrebno bi bilo to vendar stehtati, in če bi na nasprotno stran tehtnice vrgli tisto, kar so te integracije prinesle pozitivnega tržlškemu delovnemu človeku neposredno, posredno pa tudi občinskemu gospodarstvu: osebni dohodki so občutno večji glede na stanje prej (Lepenka), matična podjetja so vložila pomembna sredstva v tržiške obrate (Mercator, Lepenka, ne nazadnje tudi Kompas), bi morda kazalci na tej tehtnici pokazali v drugo smer?! Od velikih delovnih organizacij je BPT res tista, ki se še zmeraj bori s težavami, toda prav pavšalne ocene kažejo po mnenju njenega direktorja slabše stanje od realnega, kajti prizadevanja v kolektivu so velika in rezultati so tudi, čeprav ne gre vse, kot bi moralo. Toda tu je tudi problem tekstilne panoge kot celote. To, kar pa je v tržiškem gospodarstvu resnično kratkovidno, je, da se gospodarske delovne organizacije še vedno niso dokopale do svojih srednjeročnih načrtov, ob katerih bi lahko občinska skupščina odigrala pomembno vlogo koordinatorja go- ■ spodarskega razvoja (in njegove sanacije, kjer bi bilo to potrebno) v občini. Izgovori, da ne poznajo izhodišč in bodočih ukrepov na višjem nivoju, nimajo zadovoljujo-čega opravičila, kajti instrumente je moč vsak čas vgraditi, spremenili bi program le časovno, ne bi ga pa rušili. Se nekega elementa, prisotnega v celotnem soočenju z današnjim političnim in gospodarskim trenutkom na tem sestanku, ne smemo spregledati: vprašanja odgovornosti komunistov. Kot moto bi lahko vzeli kar misel tovariša Tita na nedavni seji biroja v Karadordevem: »Kdor ne reagira na negativne pojave, dejansko z njimi soglaša!« čeprav je bilo to izraženo v zvezi z izpadi nacionalizma in šovinizma, pa v bistvu lahko ugotovitev prenesemo na družbeno negativne pojave v celoti. Zaostrena odgovornost, konkretizirane naloge, roki in če temu dodamo še kontrolo in posledice, če sklepi zaradi neopravičenih razlogov ne bi bili izvršeni, morajo preprečiti nered. Izgubljanje bitke za samoupravljanje pri reševanju konkretnih problemov (pogojenost samoupravnih sklepov z individualnimi interesi ali še pogosteje z ožjimi Interesi kolektiva, sprejemanje sklepov, ki nimajo dolgoročnejše usmeritve, ampak taktiziranje s trenutnimi slabostmi, zanemarjanje konkretnih problemov v sredinah delovnih organizacij, podcenjujoč njihovo »malenkost«) pogojuje nevarnost, da bi bila v končni fazi Izgubljena bitka za samoupravni sistem. Ugotovitve ln sklepi tega političnega aktiva občine Tržič še niso izzveneli. Njihovo valovanje bo treba prenesti v delovne organizacije, na prvo črto bitke za samoupravni sistem. —ok Hranilno kreditna služba Gozdnega gospodarstva Kranj obvešča lastnike gozdov, da je pričela s poslovanjem. Zbrana denarna sredstva tistih kmečkih gospodarstev, ki so odvisne od dohodkov kmetijske in gozdarske dejavnosti. Izpolnjene pristopnice bodo sprejemali področni gozdarji oziroma vse službe na gozdnih obratih v Škof j i Loki, Tržiču in Preddvoru ter na sedežu podjetja v Kranju. Lastnik gozda — vlagatelj ima poleg pravice na obresti tudi ugodnost na posojilo po znižani 3% obrestni meri, če zadosti pogojem, ki bodo razpisani za dajanje posojil za pospeševanje kmečkih gospodarstev. Pogoji za kreditiranje bodo objavljeni takoj, ko jih bodo sprejeli pododbori in odbor za hranilno kreditno službo. Lastniki gozdov, vključite se v Hranilno kreditno službo Gozdnega gospodarstva Kranj! sprejme v zaposlitev: več prodajalcev manufakturistov več prodajalcev tehnične stroke Zaposlitev je v blagovnici Cerklje. Možnost zaposlitve je takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe je treba poslati na naslov do 1. junija 1971. Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. CITROEN AMI-8, leto izdelave 1970, s 6000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 18.950 din. 2. NSU 1000 L, letnik 1967, z 42.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 7.500 din. 3. ZASTAVA 750, letnik 1971, s 5000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 10.600 din. 4. RENAULT R-4, leto izdelave 1964, s 71.000 prevoženimi kilometri. Začetna cena je 3.500 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj v Kranju. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Save, PE Kranj do srede, 2. junija, do 12. ure z 10 % kavcijo od začetne cene. ZAVAROVALNICA SAVA, PE KRANJ sobota — 29. mata 1971 GLAS * 7. STTtAN Razstavi in literarni večer V maju je paviljon NOB v Tržiču ponovno oživel. Razstavi bratov Vidmarjev je sledila I. razstava pionir j ev-fotoamaterjev Gorenjske, ki jo bodo zaprli danes. Na njej je razstavljalo 68 mladih avtorjev 150 ded, zastopali pa so 9 gorenjskih šol. Organizator te foto razstave je bil foto-kino klub Tržič, pokrovitelj pa združena lesna industrija Tržič. Nagrada za najboljše eksponate je pode-j*la Gorenjska kreditna ban-^a — podružnica Tržič, in s'ccr za najboljšo kolekcijo (Marko Justin, osnovna šola "croja Grajzerja Tržič) in najboljšo fotografijo (Franc Bizjak, osnovna šola Matije Valjavca Preddvor). V ponedeljek zvečer pa bosta gosta tržiSkega paviljona Kranjčana Saša Kump in Bojan Pisk. Slikar in scenograf S. Kump se bo predstavil občinstvu s svojim likovnim pogledom na svet (razstava njegovih slik bo odprta do 10. junija), pesnik Bojan Pisk pa se bo na otvoritvenem večeru razkril z izborom svojih pesmi v lastni interpretaciji. Pobudnika in organizatorja tega kulturnega dejanja sta delavska univerza in občinska ljudska knjižnica Tržič. — ok KULTURNE VESTI ,v.v% V nedeljo je bilo v kulturnem domu v Lomu pod Storjeni tekmovanje harmonikarjev, ki ga je organiziralo kul-.urno-umetniško društvo Straža s Trstenika. Nastopilo je 12 Zvajalccv, za najboljšega med njimi pa so izbrali poslušalci letnega Miloša Primožiča iz Loma, ki je v dveh letih, odkar •je ta instrument postal njegov konjiček, postal že kar mojster a diatonični in klavirski harmoniki, člani KUD Lom pripravljajo v tej sezoni že tretjo dramsko Premiero. To pot so se odločili za odrsko prireditev Vando- ove zgodbe o Kekcu nad samotnim breznom, ki bo pritegnila Predvsem mlade in najmlajše gledalce. Poleg tega so priza- evni kulturniki te gorske vasice pripravili v letošnjem letu Ze 3 krajevne proslave. . . * aščani Loma se pripravljajo tudi na svečano otvoritev ev'zijskega pretvornika, ki bo odprl prebivalcem osojne , rani Storžiča novo okno v svet. Svečanost bo na dan d°rca, 4. julija. Pričakujemo, da bo RTV Ljubljana na ta an priredila v Lomu svoj popularni »koncert iz naših krajev«. -ok oRi??RENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na Un> stama arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska, ictnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši je Prta razstava kiparskih del Petra Jovanoviča. Qcl^ baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 je v I. nadstropju TjP'ta republiška zbirka Slovenska žena v revoluciji. V tura roP^u Je na ogled etnografska zbirka Planšarska kul-frćske* ^orcnJs'ccm *n razstava barvnih reprodukcij: Istrske Sale^ •-re^crnovl h'ši Je odprt Prešernov spominski muzej, v V „ri" V ist> stavbi pa razstava Kranjska gimnazija 1810—1971. Peda x k'et' razstavljajo člani kiparskega krožka Gimnazije agoške smeri iz Ljubljane. ]2 dlcr'jskc in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 11 re m od 17. do 19. ure. Glasbena šola Kranj razpisuje vpis novih učencev za šolsko leto 1971/72 v oddelek za godala, pihala, trobila, klavir, solopetje, kitaro in klavirsko harmoniko VPISOVANJE BO v torek, 1. junija, ob 9. In 18. uri v GLASBENI SOLI V KRANJU v sredo, 2. junija, ob 12. uri v OSNOVNI ŠOLI V PREDDVORU v četrtek, 3. junija, ob 12. uri v OSNOVNI SOLI V CERKLJAH v ponedeljek, 7, junija, ob 17. uri v "SNOVNI SOLI SENCUR Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo V galeriji na loškem gradu si v teh dneh lahko ogledate razstavo akademske slikarke Nadi Lukežič iz Maribora. Izkoristila je premor med dvema razstavama in pripravila večje številc resnično dobrih grafik z motivi cvetja. Razstava je odprta vsak dan do 5. junija dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 15. do 18. ure. Del morebitnega izkupička je avtorica namenila v dobrodelne namene za gradnjo šole za slepo mladino v škof ji Loki. (-jg). — Foto: F. Perdan Škofjeloški posvet o kulturi V torek so se sestali na loškem gradu predstavniki gorenjskih temeljnih kulturnih skupnosti oziroma njihovih •iniciativnih odborov, kjer lete še niso ustanovljene. Razgovor je potekal o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov v delovnih organizacijah kulturnega značaja na Gorenjskem (knjižnice, muzeji, gledališča idr.) ter o problemih delovanja temeljnih kulturnih skupnosti v začetnih pogojih ali v fazi priprav za njihovo ustanovitev. Od bodoče republiške kulturne skupnosti pričakujejo te samoupravne organizacije s področja kulture v gorenjskih občinah predvsem načrt razvoja slovenske nacionalne kulture, da si poiščejo svoje mesto v njem, pa tudi siceršnja merila, metodologijo planiranja in programiranja. Predstavnlikl gorenjskih TKS (iz Domžal, Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča) so ugotovili, da so nekateri premiki v kulturni sferi še vedno močno zavrti v administrativnem pojmovanju kulture, za katero so važni predvsem statistični podatki, da nekje imajo pač muzej, knjižnico, morda tudi gledališče ali lokalno radijsko postajo, kar pa še zdaleč niso edini, še manj pa objektivni kazalci stanja in razvitosti kulture v nekem kraju ali regiji. Strinjali so se z letošnjimi republiškimi smerni cami za namensko uporabo sredstev, ki jih bo odstopila republika iz svojih proračunov temeljnim kulturnim skupnostlim, zato bodo Ločani velik del le-teh odstopili zavodu za spomeniško varstvo, v Radovljici so se odločili za temeljit premik v knjižničarstvu, v Domžalah razmišljajo ined drugim o specializirani muzejski zbirki, v Kranju bi bil morda že čas usposobiti tudi koncertno dvorano itn. Zastopnik republiških sindikatov Gregor Kocijan se je predvsem zavzel za vsebinske premike v kulturi, ki naj bi po določenem časovnem razdobju dali rudi otipljive rezultate. Predvsem je opozoril, da bomo kulturno na zaostali stopnji, če knjižničarstva ne bomo razvili na evropsko poprečje. Na seji so spregovorili tudi o kulturni akciji, ki sta jo sprožila republiški vodstvi sindikatov in socialistične zveze. Ta naj bi bila kontl- nubrano prisotna pri sestavljanju vseh nadaljnjih kulturnih programov, njena prva organizirana oblika so nastajajoče kulturne skupnosti. Prevladovalo je enotno mnenje, da se mora tudi v kulturi bistveno premakniti, četudi se Izogibamo besedi sanacija. TKS naj bi s samoupravnostjo sprejele tudi sa-moodgovornost, da bi se kultura v teh občinah ln v gorenjski regiji razvijala po začrtanih programih. Morda še to: škofjeloška TSK je prva med gorenjskimi in druga med slovenskimi že pripravila in poslala družbeni dogovor republiškemu izvršnemu svetu v podpis. — ok Spored XIV. srečanja dramskih skupin Slovenije Amatersko gledališče Tone čufar in Zveza kulturnopro-svetnih organizacij občine Jesenice bosta od 31. maja do 5. junija sprejela v goste osem najboljših slovenskih dramskih skupin, ki jih je Izbrala posebna žirija. V ponedeljek bo srečanje slovesno otvorila jeseniška igralska skupina s Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflor-janski. Naslednji dan se bodo predstavili člani Svobode Prevalje-Mežica s komedijo Tripče de Utolče, v sredo bo sta na sporedu dve predstavi: Svoboda iz Polzele bo predstavila dramo Misnica, ama-tarsko gledališče Slava Klavo- ra iz Maribora pa dramo Avtobusna postaja. V četrtek bodo člani gledališča Sladki vrh uprizorili dramo Spoštovanja vredna vlačuga, zvečer pa bo nastopilo šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Martinom Kačurjem. V petek bodo Ravcnčani igrali v delu Vrni se mala Sheeba, srečanje pa bodo zaključili člani Prešernovega gledališča bi Kranja, ki bodo v soboto prikazali dramo Dva bregova. Jeseniškim ljubiteljem gle-daliŠča se torej prihodnji teden obeta zanimiv, bogat In kvaliteten program dramskih skupin Slovenije. D. Sw 1 |? Miha 13 Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bcrtolt Brccht, Bericht der Serben) V tem je seveda imel Masarvk prav, saj je to že dvakrat potrdila zgodovina. Ni pa imel prav ali vsaj ni bil pravičen v razmerju Cehov do Slovakov in podkarpatskih Ukrajincev. To so Slovaki seveda občutili in prav zaradi tega je žel slovaški fašist in šovinist Hlin-ka med Slovaki uspehe, čeprav je ribaril v kalnih razmerah takratnega časa. Hlinka je bil ustanovitelj slovaške ljudske stranke, ki je bila radikalno desničarska, torej fašistična. Dne 5. oktobra 1938 pa je zdeužil svojo stranko s slovaškimi nacionalisti in kmečko stranko v enotno politično stranko, ki je notranjepolitično in zunanjepolitično izvajala fašistično politiko po vzgledu Hitlerjeve NSDAP. Terjala je slovaško neodvisnost od Prage, pri izvajanju svojega vpliva na množice pa se je posluževala nasilja s pomočjo Hlinkove garde, ki jo je vodil slovaški fašist Bela Tuka in ki je jemala za svoj vzgled Hitlerjevo SA in SS, pre-tepaške oddelke, ki naj bi slovaškemu narodu vsilili fašistično voljo slovaškega fašističnega voditelja. Vodja Hlinkove garde Bela Tuka je bil mimo drugega tudi zvest Hitlerjev privrženec, saj je nagovarjal Hitlerja z vzdevkom: »Mein Fuhrer!« Decembra 1938 je Hitler posvetil fašističnemu gibanju na Slovaškem vso pozornost. Bal se je namreč, da bi napetost med Slovaki in Cehi popustila in morda celo pripeljala do sporazuma med njimi, kar bi lahko zmedlo njegove račune za notranje razbitje okrnjene CSR. Zato je moral tajno poskrbeti, da bi se nemiri na Slovaškem nadaljevali in postali še ostrejši. Tako so hlinkovci po eni strani terjali od Prage denar za izboljšanje gospodarskih razmer na Slovaškem, po drugi strani pa terjali popolno državno samostojnost. Mimo Hlinkovih gardistov je imel Hitler na Češkem še ostanek nemške manjšine v Pragi in nekaterih drugih mestih. Ta manjšina se ni smela preseliti v 'osvobojene Sudete' ali v Nemčijo. Morala je ostati v mejah okrnjene Češkoslovaške kot peta kolona, ki jo je vodil Ernst Kundt. Za svoje delovanje je prejemal od Nemčije precejšnje vsote denarja (tri milijone mark) prav v času, ko je Hitler potreboval 'notranje nemire' na Češkoslovaškem, da bi lahko potem prišel s svojo vojsko v CSR 'delat red' in pri tem dovolil tudi Madžarom in Poljakom, da si lahko vzamejo 'svoj del'. Nemci v CSR so uživali prav tako kakor prej v Sudetih, ko so še bili v mejah Češkoslovaške, vse narodne pravice in po zasedbi Sudetov celo privilegije, medtem ko Cehi, ki so prišli pod Hitlerja, niso uživali nobenih narodnostnih pravic. Kljub temu pa je nemška propaganda vedno bolj kričala, da 'Cehi hočejo izriniti Nemce iz dežele', kakor se je 4. februarja 1939 izrazil Kundt pred »Akademijo za nemško pravo«. »Te ga zaradi nacionalnih interesov ne smemo več trpeti,« je kričal, po drugi strani pa se na vse pretege naprezal, da bi preprečil izseljevanje Nemcev, ki bi sami radi zapustili Prago in se preselili v Sudete ali v Nemčijo. »Nemcev je Deladier in Chamberlaln sta izdala antantno zaveznico CSR ostalo sicer (na Češkem) malo, vendar so pred njimi velike naloge, ki jih morajo uresničiti,« je poudarjal v svojem govoru pred »Akademijo za nemško pravo«, potem pa napovedal, da bo v prihodnjih dneh postavil v Pragi take nemške zahteve, da bodo Cehi kar strmeli. »V Pragi morajo Nemci uživati privilegij kakor v časih vladanja svetega Vaclava!« Najti vzrok za likvidacijo ostanka CSR je bilo Hitlerju težko vsaj zaradi svetovne javnosti, ki ji ne bi mogel postreči s prepričljivim dokazom o svoji upravičenosti pri razbitju češkoslovaške republike. Češka vlada je vendar izpoljnjevala vse, kar je zahteval od nje. Tudi Ribbentrop, ki je v skladu s Hitlerjevim načrtom, hotel zaostriti odnose s Prago in ki je 21. januarja 1939 nahrulil Chvalkovskcga zaradi 'najnovejših tendenc na Češkoslovaškem, ki bodo nekega dne, če se bodo nadaljevale, pripeljale CSR do katastrofalnih posledic«, ni mogel našteti teh 'najnovejših tendenc' na podlagi dejstev in je svoje besede podkrepil lahko samo z dvema nepomembnima Člankoma, v katerih so se češki Nemci pritoževali 'nad pomanjkanjem učnega materiala za nemške študente medicine' na Češkem. O tem je Ribbentrop govoril na dolgo in široko, ker drugih 'obtežilnih obtožb' za Cehe ni imel na razpolago. Toda Chvalkovskv mu je obljubil, da bo takoj poizvedel, odkod sta zašla omenjena članka v č^ške časopise. In res.je lahko še istega dne poročr.l Ribbentropu, da sta 'inkrimirana članka vrinila v češke časnike neki polžid in neki Rus, ki sta ju bila napisala'. Cvalkovskv je izrazil obžalovanje, ker se je to zgodilo, in ob- ljubil, da se kaj takega v češkem tisku nc bO nikoli več ponovilo'. | Tako je Chvalkovsky klečeplazil pred Ribbe*j tropom, nikoli pa ni mogel dobiti od Ribbentro pa ne od kakega drugega višjega nemškega državnika določeno garancijo za nove češkoslova*! ške meje, čeprav je to že večkrat zahteval, kefl bi rad češkoslovaškemu ljudstvu dokazal, da j(H CSR lahko zanese na Veliko Nemčijo. Tudi I februarja 1939 je želel vedeti o teh garancija" kaj več, pri čemer je mislil predvsem na nem&tf garancijo. V zameno za to garancijo je bil pr* pravljen tudi uradno razveljaviti češkoslovaško zavezništvo s Francijo in Sovjetsko zvezo, čepflg ni več obstajalo, saj je sovjetsko pomoč zavrnu že Beneš, ker se je bal očitkov, da je CSK odprla boljševizmu vrata v Srednjo in ZahodtfJ Evropo. Ponujal je Ribbentropu izstop CSR 1* Društva narodov ter pristop češke k tako imC novanemu 'antikominterna-paktu'. Ker Chvalk(>v' sky ni dobil od Ribbcntropa nobenega jasnega odgovora, se je češkoslovaška vlada obrnila m na Rim, London in Pariz z dobesedno enakimi notami in vprašanji o mednarodni garanciji 28 nedotakljivost novih čeških meja. To noto je češkoslovaška vlada poslala P° kovala kot nadomestilo za obmejne utrdbe, 1° jih je bila izgubila v Sudetih. Ko je Hachova vlada čakala na odgovor, so se začeli nemiri Hlinkovih fašistov na Slovaškem. Že 22. februarja 1939 je 'Slovak', časopis, ki ie na Slovaškem igral podobno vlogo kakor pri na* 'Slovenec', postavil zahtevo po neodvisni slovaški državi. Že decembra so v nemškem ministP stvu za zunanje zadeve pooblastili Kcpplerja, af se je v celoti posvetil 'slovaškemu vprašanju« to je: zaostrovanju odnosov med Cehi in Slovak} s ciljem 'razbitja CSR od znotraj'. Hitler pa SI je seveda zagotovil že od začetka češkoslovaški krize tudi zunanje pomočnike: vladi MadžarS* in Poljske. Dne 8. februarja 1939 je Hitlerjeve zunanje ministrstvo odgovorilo na noto CSR na' slednje: »Ministrstvo za zunanje zadeve Velike Nenič'Jf se čuti dolžno, da v Fuhrer j evem imenu odgovo vladi CSR in jo spomni, da je Velika NernČlJ v prisotnosti sopodpisnic miinehenskega sPOIj^ zuma šefa italijanske države Mussolinija, a11?1 ] škega premiera Chamberlaina in francoskega ladiera izjavila, da lahko samo v toliko garantu« nove češkoslovaške meje, kolikor so jih pripra ljene garantirati tudi druge države na rnej**j CSR ... Prav tako se vlada Velike Nemčije eu^ dolžno opozoriti vlado CSR, da so bile zahte kraljevine Madžarske z dunajskim sporazum0 Je delno izpolnjene.« Hitler je zavračal tudi možnost garancije 7_a hodnih velesil Francije in Velike Britanije ^ nedotakljivost češkoslovaških meja in za^,0jj preko svojega ministrstva za zunanje zadeve, bi tako garancijo, če bi se nanjo naslonila vu CSR, smatral kot 'krepitev tistih elementov Češkoslovaškem, ki so nosilci nedopustnih dene', pod čemer je treba razumeti vse _ .fl Cehe, ki so bili protihitlerjevsko raspoloženi prav tako proti češkoslovaški vladi sami za njenega prilagajanja Hitlerju v zunanji in n° nji politiki. KUPI/JTE SREČK mmv IGRE KSPRESNE LOTERIJE OSLOVANSKE LOTERIJE* ~_ Zlati poroki v Jarčji dolini... Jarčja dolina pri 2-ireh ni-W* veliko hiš in so zelo oddaljene druga od druge. Raztresene so na veliki površini, •tato tudi nama s totorepor-jprjem ni bilo niti najmanj ■lahko, ko sva v tem kraju is-»*ja žlatoporočenca Jožeta in 'frančiško Kržišnik. Čvrst mo »k. ki sva ga med potjo pehitela z avtom, ko je »fu- enega otroka, bi me imel na starost vse leto na glavi, tako me bo pa le šest tednov.« Oče je bil v partizanih od leta 1941. Zato so najhujši tre-nuLki za družino nastopili prav v tem času. »Naša vas je med vojno preživela mnogo hudega. Za našo družino pa lahko ime- nujemo najbolj temno noč tisto, ki smo jo preživeli iz 27. na 28. april 1943. leta. K sreči se je vse dobro izteklo. Seveda je bilo tudi veselih trenutkov v teh letih kar precej.« Na nedeljski ohceti bo spet veselo. Zbralo se bo osem otrok — dva fanta in šest deklet ter šestnajst vnukov in pet pravnukov. J. Govekar Katrca »za dvajset« bi dri, s konjem, ni bil nihče lik8 • 'uni;:uit Jozc- Neko- vih T1^ PI' sva se usta" ^ a- Jože je bil kmalu za na- Brr, 'n s^ul1llJ z njegovo ženo napletli v prijeten po- Pitdes2t let je minilo t, 1 °ce Jože, »pa so kar hi- > '»ini!;,, žena je bila do-»a Dobračevi - tu v bli- 1 Pri Grošlju. Spoznala sva Kun sk"Pnem igranju v ^ Poznala sva se par let k kmalu po vojni odločilo km. se Podiva. Slabi časi Qbl1« takrat.« di]0Sc'.m otrok se jima je ro-X 111 vsakega sta sprejela «ta tuni rukami- Pošalila b»:5?' aa Je bila še posebno h£ajSa hčerka, ki je bila t>]aP:a Po VO)ni- nekoliko »ne- i in v Gorenji Žetsni jj. "ana«. Danes sta na kme-' sama. Vsi otroci so odšli. rav°P°Inonia jin raz"meva,« fctnj, • 'Glavno je, da so vsi feil i dobli ln naJu radi obi' Ba?fi,°" ru«>. če ne bi mogla naju ne skrbi.« je d/adnje je beseda nanesla Hi. y levilo otrok v družicah U Jc naJPrej svoje pove- »fsiemh.nia' nato pa še oče-«ne„. °' hotela imeti samo »o u 311 dvch otrok. Navad-šc tisti bolj slab. Pa iT ahk° trdim tako- Postavil: »Ce bi imel le Obiskali smo hribovsko vas Gorenjo Žetino nad Javorja-mi, da bi se nekoliko pogovorili z zlatonoi očencema Antonom in Frančiško Tavčar. Doma smo našli le očeta, mama je plela na njivi. Oče se še prav dobro spominja tistih časov, ko je zahajal k dekletu v vas. »Z ženo sva se pravzaprav poznala že iz otroških let. Lepa so bila ta leta. Lahko pa rečem, da sem najlepša leta zapravil v ruskem ujetništvu. Šest let sem bil tam in trpel lakoto, prebolel tifus in prestal še mnogo drugih hudih stvari. Po vsem prestanem sem se poročil že dva meseca po vrnitvi iz Rusije.« Kljub trpljenju, ki ga je Anton šest let preživljal, je bilo na ohceti zares veselo. Igrali so štirje harmonikarji, jedlo, pilo in plesalo pa se je dva dni. Toda kmalu so nastopile druge skrbi; družina. »Denarja ni bilo na pretek,« pravi oče, »a smo vseeno kar lepo živeli. Rodilo se nama je deset otrok, od katerih je sedem še živih — štiri dekleta in trije fantje, imava pa že tudi dvajset vnukov. Eden od sinov je ostal na kmetiji in ga čaka kar veliko dela.« Tudi druga svetovna vojna je z vso močjo pritisnila v to hribovsko vas. Vsa vas je bila požgana. Pravo naključje je bilo, da je ostala Tavčarjeva kmetija. Mnogo je pripomogel veter, ki je takrat pihal v drugo smer. Ko se je mama vrnila z njive, se je takoj pridružila pogovoru. Tako doživeto je pripovedovala, kot bi se vse dogajalo še včeraj. »Tako je bilo hudo, da nihče ne more verjeti. Lahko sem zelo zadovoljna, da je ostala vsa družina. Ker smo med vojno pomagali partizanom, je bila hiša vedno v nevarnosti.« Danes je na tista leta ostal le še spomin. Najhujše je minilo. Kljub vsem tegobam, ki sta jih morala prestati, še vedno mnogo delata. Prav zdaj je dela še posebno veliko. Zato so mamo otroci le težko pripravili k slovesnemu praznovanju zlate poroke. Mislila si je, da se vsa stvar lahko narodi brez »ceremonij«. Ce je zakon držal petdeset let, bo ja še tudi naprej. J. Govekar Ulčarjeva Katrca iz Smoku-ča je bila po vojni delavka v tovarni Veriga v Lescah. Delavka za strojem v obratu. To so bila leta obnove, poleta in navdušenja. Tudi Katrca je odšla z mladinsko delovno brigado gradit železniško progo šamac—Sarajevo. »To je bilo lepo v brigadi,« se spominja Katrca, »s krampi in lopatami smo utirali pot trasi za novo železniško progo. Bili smo mladi, polni idealov . .. Že čez mesec dni so me proglasili za udarnico.« Prihod neke gospodarske komisije, ki je prišla iz Beograda pregledat poslovanje več podjetij na Gorenjskem, je njeno življenje spremenilo. Komisija je potrebovala tajnico. Katrco so za nekaj dni poslali na tečaj in jo po tej abecedi administracije dodelili komisiji. Katrca je tipkala in računala, ljudem, ki so prišli v stik z njo, pa je b\i videti silno učena. Komisija se je vrnila v Beograd, Katrco pa so postavili za personalnega referenta (referenta za kadre) v Tovarno Zmaj, potem v ELMA (Črnuče) in Rog v Ljubljani. Poleg osnovne šole je opravila le šc kratek tečaj za personalce. Tako je bilo po vojni, ko je na vseh področjih primanjkovalo kadra. Prišla je ljubezen, poroka in otroci. Mož v službi, doma pa trije sinovi in hčerka. Katrca je zapustila službo in se posvetila družini. Otroci so odrasli, Katrco pa je mikalo nazaj v službo. 1965. leta se je zaposlila pri krajevni skupnosti Kamnik, 1%7. leta pa je prevzela računovodstvo za vse krajevne skupnosti v kamniški občini. V kamniški občini je dvajset krajevnih skupnosti. In ker Katrca skrbi za vse krajevne skupnosti, ji pravijo, da je »za dvajset«,. Kamniški primer ni sama zanimiv, temveč tudi poučen. Krajevne skupnosti kamniške občine so v preteklih treh letih s sredstvi iz samoprispevka, občinskega proraču na, prispevkov delovnih orga. nizacij in prostovoljnih pri spevkov občanov v komunal ne naprave investirale 640 milijonov S din. Vseh dvajset krajevnih skupnosti pa ima redno zaposleno samo raču-novodkinjo Katrco Zagore. »Imam vse programe in zapisnike o opravljenih delih. Vsaka krajevna skupnost ima svoj žiro račun, za vsako posebno vodim - knjigovodstvo in nakazujem izplačila računov,« pravi Katrca Zagore. Katrca pozna vse predsednike krajevnih skupnosti. Ve, kaj so v tej ali oni krajevni skupnosti naredili in kaj na meravajo še narediti. Vsak trenutek lahko pove, koliko ima ta ali ona krajevna skup nost še denarja na žiro ra čunu. Kar težko sem verjel, da zmore ena sama ženska opravljati tako obsežno delo. »Včasih pride ta ali oni iz krajevne skupnosti in me prosi, naj mu napišem prošnjo, poročilo, to ali ono. Ko gledam te žuljeve roke. ne morem odreči . . . Prihajajo stari kmetje in delavci, ki niso vajeni peresa.« Končno sem le izdahnil vprašanje: »Katrca, kako pa zmoreš vse to?« »Ja, za dremanje med slui bo pa res ni časa,« se je za-smejala. J. Vidic J»vn^Tunca Fr»n*lška ln Anton Tavčar Iz Gorenje fcetme rjah- — Foto: I . l'vrdau. Žlatoporočenca Frančiška in Jože Kržišnik iz Jarčje doline pri 2Jxch. — Foto: F. Perdan Podrobnosti, ki dan za dnem še vedno prihajajo iz mesta ob Nilu, vse bolj potrjujejo prepričanje, da je predsednik Sadat v zadnjem trenutku preprečil nekaj, kar bi se po vsej verjetnosti izrodilo v državni udar klasičnega tipa. Nobenega dvoma ni več, da so zarotniki, ki jih sedaj zaslišujejo, da bi jih kasneje lahko postavili pred sodnike, hoteli strmoglaviti vlado predsednika Sadata in njegovih pristašev, še vedno je prezgodaj za popolnejšo informacijo o vseh podrobnostih kairske afere, lahko pa povemo, da so imeli zarotniki že skoraj do potankosti izdelane načrte za državni udar. O vzrokih in ozadju smo na tem mestu pisali že minuli teden, danes bi lahko k temu dodali še informacijo, da se čiščenje državnega aparata v Združeni arabski republiki nadaljuje ln sodeč po novicah, ki jih posredujejo agencije — tudi zelo temeljito. V Kairo je medtem prispel na čelu močne delegacije tudi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni. Nobenega dvoma ni, da je prišel zato, da bi s svojimi očmi preveril trenuten položaj v Kairu in Podgorni v Kairu si zagotovil — vsaj kar zadeva trenutno egiptovsko zunanjo politiko — vsaj status quo: torej tako stanje stvari kot je bilo pred začetkom zadnjih napetih dogodkov v Kairu. Sovjetska zveza je seveda življenjsko zainteresirana za to, da ohrani svoj vpliv na tem področja — naposled jo je to veliko veljalo, saj Je ceno orožja, Id ga je Združena arabska republika prejela iz Sovjetske vzeze, moč pisari z milijardami dolarjev. Malokdo sicer misli, da se bo Sadat v tem smislu upal odločiti za kakršnekoli spremembe, toda videti je, da bo Podgor-nijeva naloga med drugim tudi to, da tudi najrahlejše tovrstne možnosti že vnaprej odločno obsodi in onemogoči. Britanski premier Edvvard Heath in francoski predsednik Georges Pompidou sta v Parizu končala pogovore, ki jih imajo nekateri opazovalci za dokončno potrditev dejstva, da bo Velika Britanija naposled postala član skup- nega evropskega tržišča. Pred tem so se britanski delegati, Id so se v Bruslju s predstavniki šesterice dogovarjali o nekaterih konkretnih vprašanjih pristopa, že dodobra namučili, ko so poskušali doseči čim cenejšo »članarino« za Veliko Britanijo. Kaže, da so v tem uspeli bolj kot so pričakovali, in sedaj bo treba počakati do prihodnjega meseca, ko se bodo začeli odločilni pogovori za pristop. Iz zahodnonemških borznih središč prihajajo vse zadnje dni za dolar zelo slabe novice. Vrednost zelenih bankovcev v primerjavi z zahodno-nemško marko še naprej pada in to kljub temu, da se Zahodna Nemčija še ni dokončno odločila, da pošlje na tržišče velike vsote (vsega skupaj 17 milijard dolarjev!) ameriškega denarja, ki ga ima na svojih računih. Kot je izjavil gospodarski minister Schiller, bo imela zahod-nonemška marka »drseči« tečaj še nekaj mesecev, potem pa se bodo dokončno odločili kako in kaj. Za zdaj je torej marka (za nas pomembna med drugim tudi zato, ker okoli 60.000 slovenskih delavcev prejema plačo v tej valuti) še vedno več vredna kot je bil do nedavnega n'f n uradni tečaj in kot kaže bo tako ostalo še nekaj tednov ali mesecev. Ugrabljenega izraelskega generalnega konzula so našli mrtvega kljub vsemu iskanju policije in vojske, še vedno ni povsem jasno kakšni motivi in politični cilji vodijo tiste, ki so ga ugrabili — videti je, da gre za eno izmed skupin skrajnežev, ki te dni bolj aH manj odkrito burijo politično življenje v Turčiji. Vsekakor je vredno obsodbe vsako dejanje take vrste, zakaj naj bodo cilji še tako (pa jih v tem primeru niti ne poznamo dovolj dobro) svetli in pravični, se ni moč strinjati z metodami, kakršne so ugrabitve in politično nasilje sploh. Združene države Amerik' in Sovjetska zveza so iz«*8* žile pripravljenost, da se i& čnejo pogovori o omejitvi Je drskega oboroževanja, kar j* vsekakor pozitiven rezultat dolgih pogovorov. Toda do končnega uspeha je vsekakot še daleč, zakaj obe velesili bosta imeli nedvomno mnogo dela, preden bosta uspeli uskladiti (vsaj v načelu in glede najvažnejši!' konkretnih postavk) svoja stališča. V Pragi se je začel 14. ko» gres komunistične partije Ce škoslovaške, na katerem Pa kot pričakujejo opazovale' najbrž ne bo prišlo do VTt tenetljivih sprememb. dogodki k. _,__....._u Vojaki in mladinci ob mejnikih revolucije V nedeljo, 23. maja, popoldne se je končal prvi mladinski partizanski pohod kranjske mladine in vojakov po poteh Prešernove brigade Takole Je Prešernova brigada v soboto popoldne vkorakala ta Podblico. Pred tem Je morala premagati še zasedo, ki so |o pripravili vojaki kranjske garnizije Odveč je ponovno pisati o namenu in pomenu letošnjega prvega pohoda ob mejnikih revolucije, po katerih je hodila legendarna Prešernova brigada. Povejmo le to, da je bil letošnji pohod kranjskih mladincev in vojakov garnizije Staneta Žagarja iz Kranja na jmnožičnejša in ena najuspelejših počastitev 30. obletnice vstaje slovenskega naroda pod vodstvom Osvobodilne fronte. Veselje je bilo pogledati dekleta in fante, oprtane s težkimi nahrbtniki in vojake v polni bojni opremi. Slovenščina se je združila s srbohrvaščino, Kozaračko kolo s Hej brigade, Zelengora z Jelovico. Nihče ni pomislil na utrujenost, čeprav je morala brigada prehoditi prek 60 kilometrov. In srečanja z domačini. Povsod pozdravi in cvetje. Kot pred četrt stoletja in prej. Posebno na mitingih, kjer so mladi brigadirji domačinom pripravili kulturni program, po njem pa so se pomešani pari veselo zavrteli ob taktih vojaškega orkestra SMB. Spornnhn se taktičnih napadov brigade na vasi, skozi katere je hodila brigada, in zased. Ko je zaropotalo, se je brigada umaknila v varno zavetje. Nekatera dekleta so imela vroče hlačke, vendar jih to ni motilo. Na povelje »lezi« so popadale, čeprav sredi kopriv. In vojak, neutrudni harmonikar Marko. Ure in ure je vlekel svoj meh. V nedeljo je imel roke rdeče in otekle. Dobrodošel je bil celo na ohceti, ki je bila v soboto zvečer na Podblici. In brigadni štirinožni prijatelj Runo, ki je pod vodstvom miličnikov vodnikov Janeza, Braneta in Vinka spremljal brigado ... Zares veliko nepozabnih doživetij je prinesel pohod in škoda bi bila, če bi bil prvi pohod tudi zadnji! KRATEK SPREHOD PO POTI Kot že rečeno je 190-član-ska mlada Prešernova brigada v štirih dneh prehodila prek 60 kilometrov. Traso je potrdila komisija za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci ZMS Kranj, ki je bila obenem tudi glavni organizator pohoda. Pomagale pa so še številne druge organizacije: oddelek za narodno obrambo, gamizija JLA, postaja milice, občinska zveza ljudske tehnike, teritorialna obramba, občinski odbor RK, občinska zveza tabornikov, planinci, občinska konferenca ZMS ter mladinski aktivi tistih vasi, skozi katere je šla brigada. Vsak od njih je imel polno dela že pred pohodom, največ pa mod pohodom. Prav je, da naredimo še kratek sprehod po trasi. Brigada je krenila iz Kranja v četrtek, 20. maja. Pot jo je vodila skozi Trboje, Mavčiče, Zabnico, Crngrob, Planico, Mohor in Podblico. V nedeljo popoldne pa so se brigadirji vornifi t Kranj, kjer jih je pored Prežernovo šolo pozdravil Lojze Cuznar. Brigada je priredila tri mitinge, in sicer v Trbo|afe, Crngrobu in Pod-bEci, razen tega pa tudi tri taktične vaje ▼ Trbojah, Zab-ilfci m na Podblici. Na Pod-BEd so pokazali svoje znanje tudi domači in preddvorski gasila. Brigadna informaci.1" ska služba je izdala štiri brigadna glasila, fotogralskp služba pa je v več krajih Prl' pravila časopise, opremljen s fotografijami pohoda. GOVORI KOMANDANT Ob zaključku pohoda smo zaprosili za kratko izjavo komandanta brigade mladinca Edija Resmana. Potem, ^° nam je podrobno opisal traso, je dejal: »Brigado smo organizirali v okviru načrta dela komisijjj za splošni ljudski odpor P"? občinski konferenci ZMS Kranj. Mladi brigadirji s? pokazali med pohodom v"' soko stopnjo samodisciplin^' medsebojnega prijateljstva >n pomoči. Lahko rečem, da ie ostal egoizem v Kranju. Mla" dinci so se med pohod«"1 spoznali z vojaki in njihovi^ življenjem. To je bil tudi cdJ organizatorjev brigade. Imenu brigadirjev lahko P°" vem, da si takšnih pohodov še želimo. Na njih bomo spoznali partizanske kraje, ljenje med vojno in sedaj, takimi brigadami se utrjuj tudi naš koncept vselju(1' ■kega odpora.« Besedilo in fotografij8' • J. Košnjck Vas brez trgovine in gostilne Martinj vrh sestavljajo samotne kmetije, raztresene po grapah in zaobljenih slemenih. Z juga jih zagrajujeta in jim jemljcta sonce Mladi vrh in Koprivnik, ki s položnim Starim vrhom in plešastim Blegošem tvorita mejo med selško in poljansko stranjo. Na sever pa se pokrajina odpira v grape Prednje in Zadnje Smoleve ter Muštrove grape. Med njimi se dviga Van-eovec. Kot poročajo zgodovinarji, so se kmetje naselili v teh hribih sredi 16. stoletja. Niso se ustrašili visoke nadmorske višine, mrzlih zim in vetrov, ampak so krčili gozd prav pod vrhove Mladega vrha in Koprivnika. Najvišja kmetija leži 1060 metrov. V zadnji vojni je bil Martinj vrh partizanski kraj, ves predan narodnoosvobodilnemu boju. Že v začetku leta 1942 so tu prezimovali partizani. Januarja 1943 so odšli v gozdove tudi domačini, zato so Nemci izselili več družin. V Martinj vrh je bila tudi važna kurirska postaja, občasno je bila v vasi partizanska bolnišnica, puškarska delavnica, okrožna narodna zaščita, poveljstvo mesta škofje Loke in okrožni odbor OF in SKOJ. Leta 1943 je bival tod tudi štab gorenjskega odreda. V zadnji zimi vojne je svobodno delovala tudi partizanska šola. Ko smo pred nekaj dnevi obiskali Martinj vrh, so bila polja prazna, iz gozdov pa so se čuli udarci sekir in pesem žag. Krompir je posajen, oves posejan in delo na polju je do košnje opravljeno. Začelo pa se je delo v gozdu, ki je največje bogastvo martinjvrških kmetov in njihov glavni dohodek. Ni ga gospodarja, ki ne bi letno lahko posekal vsaj 90, J.00 in več kubikov lesa. PRI BOHINCU Ker pri Dcmšarjevih, kjer je prva večja kmetija ob cesti skozi Martinj vrh, gospodarja ni bilo doma, smo se napotili naprej. Dober kilometer ovinkov in serpentin in že se je pred nami prikazala mogočna Bohinčeva kmetija. Hiša in hlev pod eno streho, kozolcc-toplar, »pajšta«, čebelnjak in garaža ter »850« v njej, vse to pa ovito v cvetoča drevesa. Dom in bogastvo tega hribovskega kmeta. Tudi Janeza Trdinc-Bohinca ni bilo doma. V gozdu je bil. Zato smo se pogovorili z gospodinjo Justino. Rojena je bila pri Podsmrckarju v Martinj vrhu in je k Bohincu Prišla za »ta mlado« pred dobrimi dvajsetimi leti. »Zemlje imamo 41 hektarov, le okrog 11 ha je travnikov in njiv, drugo je gozd,« je začela Pripovedovati, ki smo je vprašali, kako kaj gospodarijo. »Včasih smo sejali žito za kruh, več krmilnih rastlin, zadnja leta pa posadimo le še aekaj krompirja in sejemo oves in ječmen. Lahko bi rekla, da smo gospodarstvo preusmerili v živinorejo. V hlevu imamo vedno okrog deset glav govedi, od tega štiri krave. Ker je cesta do Železnikov, mleko lahko prodajamo. Eden od kmetov ga vozi. Pozimi ga prodam dnevno okrog 20 litrov, poleti polovico manj, ker se zaradi vročine rado kvari. Porabim ga za pitanje telet in pujskov.« Pri Bohincu so pred nekaj leti obnovili hlev, uredili so napajalnike, greznico, napeljali elektriko in vodovod. Od ceste, ki veže Jesen ovc z ble-goško cesto, so potegnili 600 metrov dolg odcep do hiše. Ne dolgo tega so se lotili hiše. Uredili so kopalnico, sanitarije, obnovili kuhinjo in v zgornjem nadstropju prezida-li več sob. Kaj je s kmečkim turizmom v teh krajih? »Na to smo že večkrat mislili«, je dejala Bohinčeva Justina, »a nas je premalo za delo doma. Starejši sin Viktor, ki bo verjetno prevzel doma, bo moral k vojakom, Justina Trdina hčerka Tinka je v šoli na Jesenicah, najmlajši Iztok pa je vajenec v Tehtnici v Železnikih. No, mogoče bi hišo urejali še naprej in sobe opremili, toda ata pravi, da je sedaj na vrsti nakup traktor-Ja.« UČITELJ IN NJEGOVIH DEVET UČENCEV Nekaj više od Bohinca stoji šola, ki je šoli, kot smo jih vajeni, kaj malo podobna. Obiskovalec bi sodil, da je tu lepa planinska koča. Med vojno je bila v kleti šole partizanska tiskarna, učiteljica pa je vodila partizansko šolo. Zadnja leta je učencev vse manj. Imajo le še prvi in drugi razred, od tretjega razreda naprej pa šolarje vozijo v Železnike. Učitelja Toneta Trpina in šolarje smo zmotili pri malici. V majhnem razredu z odrom v ozadju, je sedelo na eni strani pet učencev in na drugi štirje. V eni vrsti so bili prvošolčki v drugi dru-gošolci V martinjvrško šolo hodi letos devet otrok. Drugo leto Jih bo le Sest. (lb) — Foto: F. Perdan »Ker je učencev tako malo, imata oba razreda hkrati pouk. To je zelo naporno za otroke pa tudi za učitelja. Treba je hkrati obdelati dva programa, če bom še ostal? Ne vem. Mogoče. Drugo leto bosta v prvem razredu samo dva učenca, vseh skupaj jih bo šest. Vaščani vsekakor žele, da bi šola v Martinj vrhu še bila in tudi zelo skrbe zanjo. Toda že večkrat se je zgodilo, da se je v enem letu zamenjalo več učiteljev, eno leto pa pouka baje sploh ni bilo, ker ni bilo učitelja, če ne bo šlo drugače, bo treba poskrbeti za prevoz v centralno šolo tudi za najmlajše.« NAJVEČ DELA IMAMO S CESTO Benedičič Janez, po domače Bi rt iz Martinj vrha, je predsednik krajevne skupnosti. Čeprav je imel veliko dela pri zidanju nove hiše, je rade volje pokramljal z nami. »Največ dela imamo s cesto, saj nam tako rekoč pomeni okno v svet. Krajevna skupnost skrbi za ,glavno cesto', odcepe pa vzdržujejo kmetje sami. Za ta dela dobimo od občine 11.500 din in 8000 din od gozdnega gospodarstva, kar je ravno dovolj za plačilo cestarja in manjša popravila. Letos bomo uredili podporne zidove ob cesti od .Tesenovca do Demšarja. Za denarno pomoč smo že zaprosili občino, vsa dela pa bomo opravili prostovoljno. Cesto pozimi tudi sami plužimo.« »In kaj ima KS še v načrtu?« »Obnovili bomo vodovod v šoli, zelo pa potrebujemo tudi trgovino. Veliko smo že govorili, da bi jo uredili v zadružni hiši poleg šole aH pa celo v šoli, vendar rešitve nismo našli. Naša vas je namreč tako velika (po površini), da spada pod tri fare. Zato imajo nekateri bliže v trgovino v Železnike ali k Lenartu. V vasi tudi nimamo gostilne ali vsaj okrepčevalnice. Posebno v zadnjem času vse več izletnikov sprašuje za gostilno. Tod mimo je cesta na Blegoš in Stari vrh. No mogoče bomo prav pri nas kdaj uredili okrepčevalnico. Se bo vsaj upravičeno reklo, da je pri nas pri Birtu.« NAJVIŠJA KMETIJA Medtem ko so češnje pri Bohincu že odevetele, so pri Tonetu komaj odprle cvetove. Tonetova kmetija leži namreč najviše pod Mladim vrhom. Z gospodarjem Debelakom Francom smo se pogovarjali predvsem o olajšavah, ki jih višinskim kmetom priznava občina. »Zadnje čase občina kar dobro skrbi za višinske kmete. Občinskega davka nimamo, plačamo le prispevek za socialno zavarovanje in davek Janez Benedičič od gozda. Skoraj vsi kmetje v naši vasi imamo olajšave pri dajatvah tudi zaradi udeležbe v NOB. Nadalje so dajatve nižje, če imamo majhne otroke. Ne rečem, da so obveznosti majhne, so pa sorazmerno manjše kot so bile včasih. Lahko rečem, da se je položaj višinskih kmetov dosti izboljšal. No, pa saj se to povsod vidi. Hiše so poprav« Ijene, marsikje imajo že televizor, sodobno opremljene kuhinje, avtomobile. Dosti so* delujemo tudi z zadrugo, kjer dobimo tudi posojila z nizko obrestno mero in večletnim vračanjem.« Franc Debelak Kljub vsemu pa življenje na višini prek 1000 metrov, kjer sadijo krompir maja in češnje zorijo sredi ju> lija, nikakor ni lahko. L. Bogataj Fantovski stan se ne povrne noben'dan V četrtek so se začele v Ljubljani prireditve ob letošnji največji slovenski folklorni in turistični prireditvi, Kmečki ohcoti 1971. Kako mogočna je ta prireditev, pove samo podatek, da sodeluje na njej prek 3000 narodnih noš, manifestacijo pa spremlja 300 domačih in tujih novinarjev, med njimi posebna ameriška televizijska ekipa, ki bo edinstven običaj pokazala svojim gledalcem. Danes dopoldne se bo v poročni dvorani ljubljanskega Magistrata poročilo trinajst parov iz Jugoslavije in tujine. Vse je kazalo, da bo parov samo 12, vendar je zadnji trenutek prispel tudi slovaški par, tako da se je vse v redu izteklo. Poglejmo, kdo vse se bo poročil na letošnji ohceti: slovenski par Truda Gaiser in Franci Burjan iz Ptuja, Jelena Ristič in Radojko Pan-tić iz Srbije, Dragana Divac in Miroslav Varat iz Hrvatske, Nada Janevska in Veli-bor Kirijas iz Makedonije, Jordanka Haler in Milorad Knežević iz Bosne, Marika Roos in Navjard Bjoeren iz švedske, Ana Hjeltens in Lars Hesel iz Norveške, Ro-semarie Ott in Hainz Ruegg iz Švice, Ouames Habih in Taofik Harndaumi iz Tunizije, Dany Goffard in Jean Paul Denamur iz Belgije, Valerija Spocci in Gian Carlo Boni iz Italije, Helga Brauer in VVerner Reiners iz Zahodne Nemčije in slovaški par Marija Kobatova in Peter Kračina. Organizatorji letošnje kmečke ohceti so organizacijo fantovščine tudi letos poverili turističnemu društvu Preddvor in hotelu Creina Kranj. In ne brez vzroka. Oba sta se lani izkazala kot odlična organizatorja in sta nudila ženinom, našim gostom, vse, kar sta mogla. — Tone, kaj bo šele Julija? Na fantovščini v Preddvoru so se ženini okrepčali z domačimi klobasami ln kruhom, pečenim v kmečki peči. Tako tudi lotos. Preddvor je bil že dneve pred prireditvijo okrašen, ljudje pa so nestrpno pričakovali ženine, da jih pospremijo v zakonski jarem. Samo škoda, da je tudi letos nagajalo vreme. Vse kaže, da drži nenapisano pravilo, da je takrat vedno dež, kadar je v Preddvoru fantovščina. Vendar to niti malo ne skali odlične organizacije in prizadevnosti občanov. Ob pol treh se je začelo pred gostilno Gorjanc V Ho temažah. Ženini so se po okrepčilu z vinom in krofi usedli v okrašene kočije. Konji, takšne le redkokje vidimo, so jih odpeljali proti Tupaličam. Ljudje so jih pozdravljali. Še prej so jim zapeli pevci z Bele, ki so že drugo leto zapored pričarali lepote naše pesmi. Povorka, polna vriskov, pesmi in smeha, je krenila proti Tupaličam. Pred Herlecovim Alp pensionom je ženine čakala šranga. Tupaljškj kovači pod vodstvom mojstra Bukovnika so konjem podkovali kopita, ženina so se okrepčali, pome- rili v kovaških veščinah in se nato pomikaili proti Preddvoru, kjer je bil na v sredo zvečer zabetonirani ploščadi fantovski krst. Spet pozdravni govori organizatorjev, domačinov, spet pesem in ples. Vreme se je začelo kujati. Pevci so zapela, zaplesale so folklore iz Preddvora in s Primskovega ter pionirska folklora osnovne šole Preddvor. To je bil njen krstni nastop. Začelo je krepko liti. A fantje se niso dali. Pojedli so klobase in domač kruh, vriskali in se zabavali. Sledil je fantovski krst. Ženini so stopili pod reto, kamor jih je pripeljal starešina Gaz voda Matevž. Najstarejši fant je na reto polil polič vina, prebral fantovsko pismo slovesa in jim dal zadnje napotke za zakon. Vsak ženin je dobil fantovsko pismo v materinem jeziku. In še lična darila. Ko smo že vsi pričakovali tekmovanje ženinov v domačih opravilih, se je ulilo kot iz škafa. Prenehati smo morali. Preddvorčani so žalostno gle- dali v nebo, a ni pomagalo. Odlično pripravljen program je pokvarilo vreme. A nič zato. Saj bo drugo loto boljše! ženini so se iz Preddvora preselili v Kranj. Po taktih kranjskega pihalnega orkestra so prikorakali pred hotel Creino. Darila, čestitke, dobrodošlice. Krenili smo v; plesno dvorano. Sledil je ple* sni turnir najboljših sloven* skih plesnih parov v klasi&i nih in latinskoameriških plesih. Vendar to še ni bilo vse; Tudi ženini so morali sodeloH vati. Ob zvokih polke so se zavrteli s plesalkami. Komi1 sija je bila stroga. Zmagal jO slovaški ženin Peter KRA* ČINA s soplesalko, naše gore list Franci pa je bil tretji. Za slovo je hotel Creina podaril vsem ženinom darila in simbolične komate, ki so si jih nataknili na vratove. Želimo, da jih ne bi nosili celo življenje!! Besedilo: \ J. Košnjek I Fotografije: | F. Perdan ;! Po plesnem turnirju v dvorani hotela Creina so zaplesali tudi ženini. Povedati moramo, da Jim je šla polka kar dobro od rok. Zmagal je slovaški ženin Peter Kračina s soplesalko. Dobro se je odrezal tudi tunizijski ženin, ki ga vidite v ospredju z belo obleko. I mom Krollom — 22.15 Okno v svet — 22.30 Povabilo na ples — 23.55 Iz slovenske poezije Poročila poslušajte vsak dao ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., J*-. 22., 23., in 24. uri ter ra-d,jski dnevnik ob 19.30. Ob ncdeljah pa ob 6.05., 7. In 24. J>ri ter radijski dnevnik ob 9., U- 13-, 15., 17., 22., 23. in 19.30. 29. MATA 4-30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 935 Z orkestrom Carmen Dragon — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim Poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na-P°tki za naše goste iz tujine *- 12.00 Na današnji dan — 12-10 Iz partitur čeških mojstrov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje sopranistka Ksenija Vidali — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena Pravljica — 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dalmatinske narodne v izved-W ansambla Dalmacija — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobi-*no se ob isti uri — 17.10 Gre-"lo v kino — 17.50 Orgle v rit-mu — 18.00 Aktualnosti do-^a in po svetu — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko n°č, otroci — 19.15 Minute s Kvintetom Bratov Avscnik — ■MO Zabavna radijska igra — 21.00 Parada zabavne glasbe *"• 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in Plesom v novi teden Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvo- kov J_ 14.05 Melodije iz mu-tČ°v ~ 1425 Glasbeni va-^c - 15.35 I.,// na II. pro-Kramu 160- y Beljmi yra. W 1 in Mladimi Levi - 16.40 ^tni mozaik - 18.40 Z p'ajnnimi ansambli — 19.00 V^.minut "»"norja — I905 HtZ^ oh Popevkah in plesnih £5wv~ 2005 svet in mi -Več |X'rni koncert — 21.45 er z violinistom VVillia- Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Mošc Pijade — Naslov Uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK V Kranju 515 1 135 - Telefoni: redakcija 21-835 *l-*60; uprava lista, ma-loogiasna in naročniška služba 22-152. — Naročnl-letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: be-2*11 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih Oglasov ne objavljamo. 30. MAJA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Na današnji dan I — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli I — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.50 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle 1 v ritmu — 15.05 Iz opernega ! sveta — 15.30 Radijska igra — 16.17 Minute zabavnih zvokov — 16.40 Deset minut za EP — 16.50 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 1 9.35 Iz narodno zabavne zakladnice — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Lahka glasba — 13.05 Paleta zabavnih zvo-' kov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih po- I slušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni vari-, ete — 16.35 Slovenske popev-1 ke — 17.00 Ples ob petih — ' 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.40 Popevke se vrstijo — j 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Verdi: Don Carlos -odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.45 Kolnski glasbeni večeri — 23.55 Iz slovenske poezije 31. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 920 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Majdo Sepe in Ladom Leskovarjem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igor Stravinski: Kon-certantni plesi za komorni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor »Tine Rožanc« — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh do- lin — 20.00 VVagner: 1. dejanje opere Lohengrin — 2120 Lahka glasba z orkestrom RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Navadni pogovori — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Igra orkester Green Norman — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Z ansambloma Bele vrane in Mladi levi — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Samospevi Antona Lajovica — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Zazrimo se v stare čase — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Literarni večer — 22.55 Komorna glasba Maxa Reger-ja — 23.55 Iz slovenske poezije 1. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Trio Lojzeta Slaka in Fantje s Praprolna — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Risto Savin: odlomek iz opere Lepa Vida — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Moj svet in glasba — 14.30 Klavir v ritmu — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianistke Hilde Horakove — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad i imam glasbo — 17.10 Popol-1 danski simfonični koncert — i 18.00 Aktualnosti doma in po } svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Pota sodobne I medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z an-I samblom Franca Flereta — 20.00 Glasbeni intermezzo — 20.10 Radijska igra — 22.15 Anton Bruckner v komorni glasbi — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Jazz na II. programu — 16.05 Popevke jugoslovanskih avtorjev — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Vesela godala — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalec — 21.00 V korak s časom — 21.10 Dvoržak: Bagatele za dve violini, violončelo in harmonij, op. 47 — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih - Ipavci — 23.55 Iz slo venske poezije 2. JUNIJA 4JO Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcema Mišom Kovačem in Gabi Novak — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Skladatelj Darius Lilhaud — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Iz partitur domačih mojstrov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Od »Mandoline« do »Mini-ma\ija« — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Maseani: odlomek iz opere Cavalleria ru-sticana — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15J5 Pojo Boba Stefanovič, Lola Novako-vič, Indexi in Vice Vukov — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni express — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.00 Z orkestrom Mantovani — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 3. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Puccini: sklepni prizor 2. dejanja opere Madame Butter-flv — 12.30 Priporočajo vam — 14.10 Poslušajmo in primerjajmo pesmi mladih — 14.30 Z orkestrom Bela Sanders — 14.45 Mehurčki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Zbor Roger VVagner poje znane skladbe v zborovski priredbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Z orkestrom Heinz Hotter — 18.45 Kulturna kronika • 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Moj mira Šepeta — 20.0'J Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz opusov Ma-lipiera in Bussonija — 23.05 Literarni nokturno — 23 15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Godala za lahko noč — Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Bolgarske popevke — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Vesela godala — 16.40 Sestanek ob juke-bo\u — 17.35 Glasbeni mozaik - 18.40 Ob lahki glasbi — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Edvvord Elgar in P.ml Dukas — 21.00 Naš intervju — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 23.55 Iz slovenske poezije 4. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.35 Kmečka ohcet v izvedbi ansambla Borisa Franka — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Skladbo Ivana Ščerka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Štirje kovači — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za tuje goste —• 1535 Glasbeni intermezzo — 15.40 Bizet: Arležanka - suita št. 2 — 16.00 Vrtiljak - 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Od »Mandoline« do »Mini-ma\ija« — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Lipovšek: Sončece, sij - 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom borka škoberneta — 20.00 Poje komorni zbor radia Celovec — 20.30 Top pos 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvo> kov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Glasbe« ni variete — 15.35 7. orkestrom Tcd Heath — 16.05 Slovenski pevci zabavne g'asbe — 16.40 Popoldne ob sprejem-' niku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.48 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi 7. gora — 19.20 Zabavni akordi — 20.05 Od premiere do premiere — 21.10 Franck: Preludij, koral in fuga za klavir — 2145 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.10 Minute za našo glasbo — 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA. 29. MAJA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 14.00 Namizni teniški turnir v Zadru — prenos (RTV Zagreb, Ljubljana), 16.00 Mednarodna kolesarska dirka Alpe Adria na Ljubljanski grad — prenos, 17.25 Obzornik, 17.40 Po domače s slovenskim instrumentalnim kvintetom (RTV Ljubljana), 18.15 Plus pet — mladinski quiz (RTV Sarajevo), 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Glasbena križanka, 21.35 Rezervirano za smeh, 22.05 Maščevalci — serijski film, 22.55 T V kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Otroški spored, 19.15 S kamero po svetu (RTV Beograd), 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) [nJ 30. MAJA 8.45 Po domače v Dolskem (RTV Ljubljana), 9.10 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 935 Mozaik, 10.00 Festival JRT — prenos z Bleda, 12.45 Otroška matineja, Mestece Pevton — serijski film, TV kažipot (RTV Ljubljana), ... Športno popoldne, 18.05 Tajnica Andvja Hardvja — amer. film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Mali oglasi: Posebni odred I RTV Ljubljana), 21.25 Video-fon (RTV Zagreb), 21.40 Poročila (RTV Ljubljana), 21.55 r.portni pregled (JRT) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 31. MAJA 8.30 Bled — festival JRT (RTV Ljubljana), 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Tigerček Peter — II. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Ljudje v soseski (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (RTV Zagreb), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2 1, 20.35 Ustavna razprava, 20.50 H. James: Pesnikova pisma — drama TV Beograd, 21.50 Večer z Ivanom Mohoričem, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1735 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Ljubljana), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Beograd), 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Mladi za mlade, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20JO Spored italijanske TV 1. JUNIJA 8.30 Bled 71 — feljtoni in izobraževalne oddaje (RTV Ljubljana), 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Nina in Ivo — IV. oddaja, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Slovenski top-pops, 19.00 Mozaik, 19.05 Oceanografija, 19.30 Starši in otrok, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Ozri se v gnevu — angl. film, I. Petrič: Intarzije za pihalni trio in ansambel, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Daljnogled, 18.15 TV novice (RTV Beograd), 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo), 19.00 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.20 TV pošta (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 2. JUNIJA 8.30 Bled 71 (RTV Ljubljana), 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.10 Kolesarska dirka, 17.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Pika Nogavička — švedski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Sarajevo), 19.00 Mozaik, 19.05 Naš ekran, 19.30 Nogometni finale za pokal prvakov: Ajax : Panathinaikos — prenos iz Londona (EVR), 2135 Propagandna oddaja, 21.40 Udo 70 — zabavno glasbena oddaja, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1735 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Beograd), 18.15 TV novice (RTV Zagreb), 1830 Glasbena oddaja (RTV Sarajevo), 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Znanost (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 2030 Spored italijanske TV 3. JUNIJA 830 Bled 71 (RTV Ljubljana), 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb), 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Poljudno znanstveni film, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni — serijska oddaja (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 T—V dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 Četrtkovi razgledi, 21.25 L. Pirandello: Moj svet, 400 let slovenske glasbe: Pavel Šivic, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1735 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Nina in Ivo, 1735 Glasbeni ciciban (RTV Sarajevo), 18.15 TV novice, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 4. JUNIJA 830 Bled 71 (RTV Ljubljana), 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Vijavaja-ringaraja, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbena oddaja, 18.45 Variete (RTV Zagreb), 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Naj živi Henrik IV., Naj ŽIVI LJUBEZEN — franc. film, 20.20 22.20 Glasba iz studia B, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.35 Veliki in majhni, 18.15 Kronika, 18.30 Glasbena oddaja, 18.45 Variete, 19.00 V petek ob 19., 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV K (NO Kranj CENTER 29. maja amer. barvni film ODISEJA 2001 ob 17.30 in 20. uri, premiera amer. barvnega filma KOMISAR X — TRI ZLATE KACE ob 2230 30. maja amer. barvni film KOMISAR X — TRI ZLATE KACE ob 14. uri, amer. barv. film ODISEJA 2001 ob 16. in 18.30, premiera amer. barv. filma ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 21. uri 31. maja amer. barvni film LJUBIL SEM HIPI DEKLE ob 16., 18. in 20. uri 1. junija amer. barvni film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 29. maja amer. barvni CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU ob 16. in 18. uri, amer. barvni film CINCIN-NATI KID ob 20. uri 30. maja amer. barvni CS film VOHUN V ZELENEM KLOBUKU ob 14., 18. in 20. uri, amer. barvni film CIN-CINNATI KID ob 16. uri 31. maja amer. barvni fikn EL DORADO ob 16., 18. in 20. uri 1. junija amer. barvni film LJUBIL SEM HIPI DEKLE ob 16.. 18. in 20. uri Tržič 29. maja amer. barvni film HEROJI GVADALKANALA ob 17.30 30. maja amer. barvni CS film HEROJI GVADALKANALA ob 15. in 19. uri, franc. barvni film V ZNAMENJU MONTE CRISTA ob 17. uri, premiera amer. barv. filma KOMISAR X — TRI ZLATE KACE ob 21. urd Kamnik DOM 29. maja franc. barvni CS film AGENT X 13 ob 18. in 20. uri 30. maja danski barvni CS film RDEČI PLAŠČ ob 15. in 19. uri, franc. barvni CS film AGENT X 13 ob 17. uri Krvavec 30. maja danski barvni film ODKRITJE LJUBEZNI ob 16. in 19.30 Radovljica 29. maja amer. barvni film NEZNOSNA LETA ob 18. uri, amer. barvni film DREVO SPOZNANJA ob 20. uri 30. maja italij.-španski barv. film 7 ŽENA ZA 7 KAVBOJEV ob 16. uri, amer.-neniški barvni fihn OAZA SMRTI ob 18. uri, amer. barvni film NEZNOSNA LETA ob 20.15 31. maja amer. barvni film DAN ZEMLJIŠKIH POSESTNIKOV ob 18. uri, mehiški barvni film MONTEZUMIN ZAKLAD ob 20. uri 1. junija amer. barvni film SUROVE STRASTI ob 20. uri škofja Loka SORA 29. maja amer. barvni film TRIJE MUŠKETIRJI ob 18. in 20. uri 30. maja amer. barvni film DAN ZEMLJIŠKIH POSESTNIKOV ob 17. uri 31. maja amer. barvni film DAN ZEMLJIŠKIH POSESTNIKOV ob 18. in 20. uri 1. junija amer. film TARZANOV SKRIVNOSTNI ZAKLAD ob 18. uri, italij. barv. film CHE GUEVARA ob 20. uri Železniki OBZORJE 29. maja amer. barv. risanka GOSPODIČNA IN POTEPUH ob 17. in 20. uri 30. maja amer. barvni film TRIJE MUŠKETIRJI ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 29. maja angl. barv. film DAVID COPPERFIELD ob 17. in 19. uri 30. maja nemški barv. film POGANI IZ KOMMEROVVA ob 15. uri, angl. barv. film DAVID COPPERFIELD ob 17. in 19. uri 31. maja amer. barv. CS film JESEN CHEYENNE ob 17. in 19. uri 1. junija angl. barv. film DIRKA S ČASOM ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 29. maja angl. barv. film DIRKA S ČASOM ob 18. in 20. uri 30. maja nemški barv. film POGANI IZ KOMMEROVVA ob 10. uri, angl. barv. film DIRKA S ČASOM ob 18. in 20. uri 31. maja angl. barv. film DAVID COPPERFIELD ob 18. in 20. uri 1. junija angl. barv. film DAVID COPPERFIELD ob 18. M 20. uri Dovje Mojstrana 29. maja franc. barv. nltf HIBERNATUS 30. maja jugoslov. ban film RDEČE KLASJE Kranjska gora 29. maja nemški barv. B*j KAMASUTRA 30. maja mehiški barv. fil* PRAVICA DO ROJSTVA 1. junija amer. barv. CS film JESEN CHEYENNE Javornik DELAVSKI DOM 29. maja jugoslov. barj film RDEČE KLASJE ob V 30. maja amer. barv. GJ film JESEN CHEYENNE/ 17. uri, nemški barv. KAMASUTRA ob 19. uri loterija Poročilo o žrebanju srečk 2|' kola, ki je bilo 27. maja l*71. Srečke so zadele s končnicami din 90 100 13170 612560 21 63391 75221 259011 392211 12 02102 142052 525062 23 83 11633 85063 112653 4 02854 88964 438094 524964 5 39105 093975 596515 719955 736905 16 12216 64996 69566 262416 7 39707 44977 760527 58 408 2518 6218 6S338 119418 70527S 09 34909 79969 042009 282779 10 100 500 10.000 10 500 510 10.000 10.000 10 500 10.000 10.000 30 10 500 1.000 10.000 6 2.006 506 10.006 10.000 6 506 10.006 50.006 10.006 10.006 20 1.020 500 2.000 10.020 6 1.006 506 10.006 10 50 200 200 1.000 10.000 150.000 20 1.020 500 10.020 10.000 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. ASPEKT, 7. PRITOK, 13. KVARTOPIRSTVO, 15. OERI, 16. BIS, 17. ATEK, 18. TAKTIRKA, 21. TNT, 22. OI, 23. AO, 24. VS, 26. AE, 27. SLS, 29. KARNEVAL, 34. ANAT, 36. SAU, 37. EROS, 39. MILOSTLJIVOST, 42. AKORDI, 43. AKONTO IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitve nam je poslalo 120 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Stane Polak, Šk. Loka, Mestni trg 22; 2. nagrado (20 din) prejme Zdenka Rener, Kranj, Kidričeva 20; 3. nagrado (10 din) pa prejme Leopold Oman, Kranj, Moša Pijade 3. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: 1. daljša vrsta ljudi, vozil; časopisni stolpec, 7. mesni izdelek, 12. zdravnik, specialist za kirurgijo; filmski snemalec, 14. vodja imamata, 15. avtomobilska oznaka za Le-skovac, 16. slabo sadje, ki odpade, preden dozori, 18. če, 19. Talisova oranžada, 21. oddelek ali krilo rimske legije, 22. zatekanje, 24. vrsta azijske palme, 26. vojaška formacija, četa, oddelek, 27. kritika, recenzija, 28. ime slikarja Šubica, 29. desni pritok Donave v zahodni Nemčiji, 31. bistvo, vsebina, 32. rodni organi, 35. Narodna republika, 36. materin brat, mož ujne, 38. podzemni izrastek nekaterih rastlin, koreničje, 40. možici, delovne obleke, žabe, 41. atenski heroj, po katerem so dobile ime akademije. NAVPIČNO: 1. ples južnoslovanskih narodov, 2. kirurški poseg; računsko ali vojaško delo, 3. Louis Eisenmann, 4. makedonsko kolo, 5. gostinski uslužbenec, 6. hunski poglavar (»šiba božja«), 7. požirek tekočine, 8. znak za kemično prvino litij, 9. kdor se nepoklicno, iz ljubezni, s čim ukvarja, 10. prebivalke Makedonije, 11. vrsta blaznosti pri malajskih domačinih, 13. glavni števnik, 17. rezultat dela, elaborat, 20. Znana drama Miroslava Krleže; grški zdravnik eklektik, 23. ploskovna mera, 25. eden, 26. zapreka, 27. brezupnost, obupanost, 28. mednarodni jezik, ki se ni uveljavil, 30. obdelan drog, opornik, 33. organska kemijska industrija v Zagrebu; tudi otoki v Japonskem morju, 34. ime zagrebške pevke zabavnih melodij štefok, 37. znak za kemično prvino kalcij; tudi kratica za circa, 39. Ivo Daneu. # Rešitev pošljite do četrtka 3. maja na naslov: Glas, % Trg revolucije 1/ Kranj, z oznako Nagradna križanka • Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. Cestno podjetje v Kranju sporoča, da je cesta III. reda št. 4005 na odseku Bled—Rečica zaprta za ves promet od 31. maja do 9. junija 1971 zaradi rekon-strukcijskih del. Obvoz je možen po Kolodvorski ulici, prek nadvoza, mimo avtoparka GG Bled in nazaj na cesto HI/4005. V KRANJU Peterle Anton in Štamcar Milka, Blatnik Branko in Rep nik Slavka, Perko Martin in Papler Marija, Dolinar Karol in Kožuh Angela, Lotrič Janez in Rob Slavka, Naglic Peter in Zavrl Ana. V ŠKOFJI LOKI Križaj Ivan in Šuštaršič Zdenka, Bogataj Julijan in Eržen Vojka, Maček Alojzij in Rupar Majda, Pokom Franc in Rihtaršič Janislava, Šolar Franc in Polanšek Danica, Cemažar Franc in Bene-dik Marija, Vončina Anton in Kumar Ivanka, Gotnik Anton-Frančišek in Šubic Jožefa, Tu-fek Hruste in Guzelj Draga, Kozamernik Janez in Oblak Zdenka, Benedičič Franc in Benedik Marija, Pohleven Anton in Eržen Antonija, Veber Filip in Šmid Ljudmila Trzni pregled V Kranju Solata 4 do 5 din, špinača 5 din, korenček 6 do 10 din, slive 4 din, jabolka 3 do 5 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, česen 8 do 10 din, čebula 3 do 4 din, fižol 6 do 7 din, pesa 3 din, kaša 5 din, čebulček 8 do 10 din, paradižnik 11 do 12 din, češnje 4 do 5 din, grah 6 do 7 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3 din, jajčka 035 do 0,60 din, surovo maslo 18 do 20 din, smetana 12 do 14 din, orehi 26 do 28 din, klobase 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 2,80 do 3 din, kislo zelje 4 din, cvetača 4 din, paprika 15 din, krompir 1 din (novi 4 din), jagode 18 do 20 din. V Tržiču Solata 5 din, špinača 7 din, korenček 10 din, slive 4 din, jabolka 4,50 din, pomaranče 5 din, limone 6 din, česen 430 din, čebula 3,20, fižol 8 din, kaša 4,70 din, čebulček 12 din, paradižnik 11 din, hruške 9 din, jagode 18 din, ajdova moka 5 din, jajčka 035 din, surovo maslo 20 din, smetana .11 din, orehi 30 din, skuta 730 din, sladko zelje 4,70 din, cvetača 530 din, paprika 18 din, krompir 1,40 din, kumare 9 din, med 12 din, ribe 8 do 10 din. Na Jesenicah Solata 4,50 din, špinača 3,50 din, korenček (uvoz) 8,50 din, slive 5,40 din, jabolka 4,50 din, pomaranče 5,50 din, limone 6 din, česen 9,30 din, čebula 2,80 din (nova 4,50 din), fižol 730 do 8 din, pesa 2,80 din, kaša 3,70 din, paradižnik 11 do 15 din, češnje 5,50 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 12 din, jajčka 0,60 din do 0,65 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 4,40 din, kislo zelje 3 din, kisla repa 2,60 din, krompir 1,40 (novi 5 din). umrli so V KRANJU Mrežar Ivan, roj. 1899, Ste- fe Franc, roj. 1934, Jerala Marjana, roj. 1891, Kovačič Martin, roj. 1912, Dovžan Janez, roj. 1881, Rovšček Anton, roj. 1905, Kosmač Marija, roj. 1904, Hozdič Muhamed, roj. 1948, Šetina Alojz, roj. 1906 in Cim-žar Angela, roj. 1910. V TRŽIČU Makarov Gregor, roj. 1887 in Razinger Stanislav, roj. 1927. V ŠKOFJI LOKI Viždn Jožef, roj. 1897 in Kržišnik Valentin, roj. 1906. športne <8> ŠKOFJA LOKA — Ob 18. uri na košarkarskem igrišču v Puštalu tekma ženske SKL Kroj : Olimpija Ob 19.30 tekma moške SKL Kroj : Celje JESENICE — Ob 18. uri na košarkarskem igrišču tekma ženske SKL Jesenice : Ilirija Ob 19.30 tekma moške ZKL Jesenice : Ilirija KRANJ — Ob 18. uri na rokometnem igrišču v Stražišču tekma ženske LCRL Kranj : Olimpija B (Vidmar) NEDELJA TRZIC — Ob 10. uri na rokometnem igrišču Oš heroja Grajzcrja tekma SRL Tržič : Brežice (Bukovac — Dorn) Ob 16.30 na nogometnem igrišču tekma ZCNL Tržič : Koper ŠKOFJA LOKA — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma ženske LCRL Sešir : Usnjar (šuštaršič) Ob 16.30 na nogometnem igrišču v Puštalu tekma ZCNL LTH : Piran KRANJSKA GORA — Ob 10. uri na rokometnem igrišču v Martuljku tekma ženske SRL Kranjska gora : Alples (Plahuta) JESENICE — Ob 10. uri na odbojkarskem igrišču tekma ženske SOL Jesenice : Fuži-nar SELCA — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma ženske LCRL Alples B : Kamnik (Humer) Pari prve gorenjske rokometne lige: Tržič B : Radovljica (ob 8.30 — Bašar), Žab-nica : Kranjska gora (ob 10. url — Hafner), Jesenice : Kranj B (sobota ob 17. uri — Šuštar); druga gorenjska rokometna liga: Besnica : Dijaški dom (ob 10. uri — Udir), Storžič : Radovljica B (ob 10. uri Bevk), Krvavec : Šešir B (ob 10. uri — Poren-ta), Preddvor : Kranj C (ob 10. uri — E. Humar), Alples B : Duplje B (sobota ob 16.30 — Pfajfcr). -dh Kmečka ohcet v Javor ia h Turistično društvo iz Javor v Poljanski dolini bo 13. junija organiziralo zanimivo etnografsko prireditev pod naslovom Svatovanje v Javor-jah. Domačini bodo prikazali nekdanje običaje ob ženitvah: vozili bodo balo, fantje bodo šrangali, svatje bodo prišli po nevesto, poroka bo taka kot je bila včasih. Ob koncu bo svatovanje. Svatom bodo postregli z domačimi jedrni. Domačini bodo plesali tudi stare plese in peli pesmi, ki so danes že skoro pozabljene, -lb Mesec čisto, e v Škofji Loki Na četrtkovi plenarni seji občinske turistične zveze Skofja Loka so sprejeli sklep, da se junij proglasi za mesec čistoče v škofjeloški občini. S to akcijo, ki naj bi postala tradieionalna, žele spodbuditi prebivalstvo, da bi se eim-bolje pripravilo za turistično sezono in poskrbelo za lepši videz krajev. Potrebno bo skrbeti za čistočo obeh Sor, zlasti Poljanske, ki zaradi tople vode vsako leto privablja veliko kopalcev. — lb AktivZM na Go-dešiču spet dela Po da!j$enj čs^sft je na Go- dešiču spet zđživela dejavnost ZM. To se je še zlasti pokazalo ob praznovanju meseca mladosti. Najprej imajo v načrtu sprejem mladih v ZM, nato pa s skupnimi močmi prestaviti knjižnico iz starega doma v nove prostore. Knjižnica naj bi bila odprta že to jesen. Zelo pomembno je tudi sodelovanje s športnim društvom »Kondor«, s pomočjo katerega bodo lahko premostili marsikatero težavo. Za prihodnje imajo mladi na Godešiču mnogo načrtov za delo na področjih kulture in športa. J. Starman Dežurni veterinarji: 29. 5. do 4. 6.: Cepudcr Bogdan, Kajuhova 23, tel. 22-994; 5. 6. do 11. 6.: Rus Jože, Cerklje, tel 73-115; 12. 6. do 18. 6.: Vehovec Srečko, Stošičeva 3, tel. 22-405 ali 21-283; 19. 6. do 25. 6. Bedina Anton, Kokrica, tel. 23-518; 26. 6. do 2. 7.: Rus Jože, Cerklje, tel. 73-115 OD SAVE K SAVINJI Kje bodo potovali (Nadaljevanje in konec) Po slovesu od Polzele bomo odbrzeli do Šempetra v Savinjski dolini. Kraj je postal svetovno zr.an zaradi številnih izkopanin nenavadne umetniške vrednosti. V letu 1952 so namreč naši arheologi odkrili izjemno številne ostanke rimske nekropole (pc kopališča) s celo vrsto čudovito izdelanih nagrobnikov; nekateri od teh so visoki celo čez 8 metrov. Rimska pokopališča so bila navadno ob cestah pa tudi ob vodah. Tudi šempelerska nekropola je ležala med Savinjo in staro cesto, katere ostanki so še vidni v bližini. Leta 268 je zaradi neurja Savinja tako narasla, da je spodkopala cesto pa tudi ves br ', na katerem so stali nagrobniki. Potem je rečni prod celih 1684 let pokrival zrušene nagrobnike... Arheologom se je po sistematičnem izkopavanju posrečilo sestaviti iz 256 najdenih kosov večino nagrobnikov. — Nagrobniki so bili izklesani skoro vsi iz pohorskega marmorja (št. Vid nad Vitanjem in Šmartno na Pohorju), Je SOLČAVA izžrebani naročniki Glasa v soboto, 29. t. m. kateri poje tudi narodna pesem: Od Celja do Žalca so ravne ceste ... Zapustimo pa tudi Savinjsko dolino in se spustimo na cesto, ki vodi v Šaleško dolino. Pred nami se kar iznenada pokaže novo mesto, novo Velenje. Pravijo mu, da je naše najmlajše mesto. To je že res, če ga sodimo po sodobnih stanovanjskih zgradbah. Toda Velenje je star trg, že od nekdaj gospodarsko središče za obsežno okolico iin več dolin. V starih listinah se Velenje prvič omenja že leta 1250. Sto let pozneje je Velenje dobilo že tržne pravice. Velenjski grad — zgradili so ga gospodje Kun-šperski — je tudi star, svojo zgodovino šteje že od leta 1275. Danes je Velenje pomembno za naše gospodarstvo zaradi ogromnih količin lignita, ki ima zaradi svoje pliocenske starosti kar 2900 kalorij kurilne vrednosti. Rudnik so odprli leta 1887; ker pa rovov niso zasipali sproti, se je pričela zemska površina ugre-zati. In hiše z njo . . . Take žalostne prizore bomo videli Iz Šoštanja nas bo cesta vodila po soteski ob Pak i. Se preden pa pridemo do Le tuša, se bomo nehote zazrli v prelepo, a strmo goro Oljko (734 m). Vidna je iz vseh bližnjih in daljnih krajev, saj se dviga iz ravnine kot osa-melec, podobno kot Šmarna gora pri Ljubljani. Le da je Oljka višja in ima en sam vrh. Za zložne turiste in romarje je poskrbljeno. Skoro do vrha se da pripeljati z avtomobilom ... čas hiiti, tudi naša avtobusa ne smeta zaostajati. Naglo smo v Mozirju — spet ob bistri Savinji, polni sulcev, li-panov in postrvi. Tudi Mozirje ni kar tako. Že leta 1140 se prvič omenja ta kraj. Od leta 1231 pa ima Mozirje svoj grb: trije stolpi na zelenem gričku. Imeli so svoje tržne pravice, sodnike in svoj — magistrat. Da so bili tukajšnji ljudje zavedni Slovenci, ne priča le kužno znamenje s slovenskim napisom, pač pa tudi dejstvo, da je Mozirje v dobi narodnega preporoda prednjačilo vsej okolici. V Mozirju je leta 1635 izbruhnil eden od kmečkih uporov; vo- 50STAN7 VELENJE CEL3E ?«8m sarkofagi za umrle sužnje so bili iz zaloškega peščenca. Ko so strokovnjaki sestavili stare nagrobnike in videli vso njih lepoto in ubranost z okoliško naravo, je zmagala misel, da r.aj ostane tu vse tako, kot je bilo v rimski dobi. lako smo dobili v Šempetru muzej na prostem. Mikaven za tuje in domače obiskovalce. V kraju samem in v njegovem okolju je precej razvita tekstilna industrija, od poljedelskih kultur pa }: važen predvsem hmelj; soj je okrog Šempetra skoraj toliko nasadov kot ' ! ' .Ica, 1." ":r ~>rir.pemo v nekaj minv'-b. M« utegnemo pa se v"'""''"', zato pot nadaljujemo da L*?trov6. Tu zapuslluio lepo cesto, o ob cesti, po kateri bomo hiteli proti Šoštanju ob reki Paki. Takoj se bomo spomnili na mladega partizanskega pesnika Kajuha, ki je bil tu doma. Za nekaj trenutkov se bomo ustavili pred pesnikovo rojstno hišo. Spominska plošča s Kajuhovo upodobitvijo je sama po sebi posebna zanimivost — po svoji velikosti in izdelavi. •■»—••-1 Tudi Šoštanj je star kraj. Prvič ga omenjajo leta 1400. Starim razvalinam nad mestom pravijo Pusti grad. Tu so nekoč gospodarili Celjski grofje. Iz Šoštanja so bili doma tudi sloviti slovenski politiki in gospodarstveniki: Ivan, Josip in Mihael Voš-njak. Naša kulturna zgodovina jim je že določila častno nato*. dil ga je Gregor Brezar. Morda še mimogrede: cerkev svetega Jurija je poslikal gorenjski podobar Matija Bradaška iz Kranja; to je bilo lota 1888. Radmdrje — nedaleč od Mozirja — je danes neznaten kraj, sicer lep in čist, a spričo drugih krajev, ki jih bomo prepotovali manj pomemben. A začudeni se ozremo v zagonetno zgodovino: cerkev svetega Frančiška je dobila v dar dragocene kelihe (od avstrijske cesarice Marije Terezije, francoske kraljice Marije Antoinete, poljskega kralja Avgusta III. in poljske kraljice Dauphine). Misel, da je dal feraju ime prvi slovenski nasernik Radamfr, je tudi lepa... še nekaj kilometrov in že smo v Ljubnem ob Pavinjl. Letoviščarski kraj, turistično vzorno urejen, obdan z visokimi gozdnatimi gorami: Travnik (1637 m), Kamen (1695 m) in Smrekovec (1569 metrov). V cerkvi sv. Elizabete so vidni ostanki gotskih fresk. — Ne smemo pozabiti pogledati na Golte — nekak savinjski Krvavec — zgledno urejen smučarski center s celim sistemom žičnic in vlečnic. Naslednji kraj na naši poti bodo Luče, ki se stiskajo pod gozdnatimi izrastki mogočne Raduhe (2062 m). Gorenjce bo ta kraj mogoče kaj naučil. Domačini, ne poklicni turistični delavci!, so poskrbeli, da je kraj čist, mikaven, brez smeti in navlake, vse hiše so urejene, nobena klop v parku ni podrta, vsi kažipoti so nepokvarjeni, cvetje cveti na oknih, negovani so nasadi in lepi vrtovi, ljudje so prijazni — v tak kraj tujec rad pride, posebno, ko zve, da mu (s cenami) ne bodo odrli kože. Torej: Prid' Gorenj'c, se les učit'! (Valentin Vodnik). Iz Luč zavijemo spet v ozko sotesko ob Savinji. Cesta ni več tako gladka. A to nas ne bo motilo, kajti zazrli se bomo v visoko Iglo, skalnat rog, ki že tisočletja bdi nad rečno tesnijo in le v ozki zarezi prepušča prostor za cesto. Tik pod Iglo izvira ob cesti presihajoči studenec. Vsakih 10 minut se mu tolmun napolni z vodo. Po šestih metrih toka pa ga že sprejme deroča Savinja ... Kra/tko življenje, a še to vsakih deset minut prekinjeno . . . Ko se svet spet malo odpre, zagledamo najprej slovito Olševo (1929 m), znano po Potočki zijalfci, v kateri so našli sledove pračloveka in ostanke jamskih medvedov. — Na Olševi so tudi najvišje kmetije na Slovenskem saj leže celo 1250 m visoko. ' In, na zavoju, kjer se Savi-njin tok znova usmerja proti jugu, se stiska Solčava, visokogorska vas s slovito gotsko cerkvico. Zaradi slabih poti proti Lučam in Ljubnu so še pred dobrimi petdesetimi leti iz Solčave raje hodili po nakupih čez gore v koroško Železno Kaplo kot po razriti strugi v spodnjo Savinjsko dolino. Iz Solčave (660 m) vodijo planinske poti kar v tri visokogorske doline, ena je lepša od druge: Robanov kot, Logarska dolina in Matkov kot. Vse tri so izdolbli ledeniki. Vse tri imajo ravno, rodovitno dno, na obeh straneh pa strme gozdnate vesine, ki prehajajo potem v visoke skalnate gore. Svet se nam kar odpre, ko zagledamo Logarsko dolino. Celo cesji popravi: gladek asfalt po jsej 7 ion dolgi do-terri! Na koncu; proti jugu, se ponudi očem nepozaben prizor: kot v amfiteatru obkrožajo dolino skalni vrhovi: Planjava 12399 m), Turska gora (2233 m), Križ (2429 in) in M.zla gora (2202 m). — Seveda se bomo popeljali do konca doline. Tam se bomo pomudili pri slapu, ki mu pravijo Rinka ali Logarjev šum. Visok je 120 m in res vreden ogleda. Smo pa že v taki višini, da bomo lahko stopili tudi na sneg, ki sedaj še ne more skopneti. Cas pa tudi hlad nas bo zvabil nazaj v avtobusa in vrnili se bomo k začetku doline, kjer stoji mogočen Planinski dom sester Logarjevih — njihovi predniki so dali dolini ime, bili so gospodarji, gorski kmetje, svobodnjaki. V gostišču nas bo že čakalo kosilo, potem pa bomo posedli po senčnih tratah okrog hiše. Ker je tudi na prijetnem potovanju čas rabelj hudi, kot je rekel Prešeren, moramo sedaj pomisliti na odhod proti domu. Pot bo dolga, čez 100 km! Do Nazarij (tu ima svoj atelje svetovno znani slovenski grafik Joža Horvat-Jaki) se bomo vračali po cesti, po kateri smo prišli. Od tu pa se bomo obrnili proti Gornjemu gradu, škofovskemu letovišču od leta 1473. hkrati pa tudi zadnjemu počivališču mnogih ljubljanskih škofov: trije Kacijanarji, Tomaž Hren, Urban Tekstov in žiga Lamberg imajo v zunanjo stran cerkve vzidane nagrobnike. Gornji grad je postal mesto šele 1928.* — Kot srhljivo posebnost kažejo domačini kraj Gavžnik: tam še stoje zidani stebri srednjeveških vislic ... Ko zapustimo Gornji grad, začutimo, kako se cesta dviga. Na sedlu črnilcu doseže višini 902 m. Smo torej višje kot je Jošt! Na črnilcu pa je tudi moja med nekdanjo Kranjsko in štajersko. — Od tu se cesta spušča v strmih serpentinah do črne, kjer kopljejo kaolin, porcelansko glino, ki pa jo uporabljajo tudi v papirniški in barvni industriji. Rudnik dela že čez 100 let, rudarjem, ki kopljejo kaolin v rovih do 3 km daleč v osrčje gora, pravijo beli rudarji. Kajti suh kaolin je bel. Zdaj je pred nami le še pot do Stahovice pri vhodu v dolino Kamniške Bistrice, mimo dolgega zidu smodnišnice, skozi Kamnik in Moste v Kranj. Tu se bomo poslovili. Ce bomo potovali z odprtimi očmi in odprtim srcem, se bomo vrnili na domove ne le utrujeni pač pa bolj razgledani, vsekakor pa tudi ut^ jeni v domovinski ljubezni do prelepe slovenske zemlje« Črtomir Zoreč Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 211 »Si tudi ti tako mislila?« je Fric neprizanesljiv. , »Ne, jaz ne... A brala sem. Po vojni veliko Pišejo o tem. Celo poseben institut so ustanovili. Sam si hvalil in z zanimanjem prebiraš razprave Jodje tega instituta dr. Magnusa Hirschfelda ... Morda bi ne bilo narobe, ko bi šla z gospo tja b se posvetovala z dr. Hirschfeldom, preden bi 8e za zakon odločila.« »Nikamor ne bova hodila.« »Torej ne ceniš več razprav tega doktorja?« »Cenim, če že hočeš, da povem. Toda zame le razsodnik, pa tudi najboljši svetovalec srce.« »Prav gotovo, srce je najboljši razsodnik in "vetovalec, če se ne prepušča samo čustvom, Marveč tudi razumu, trezni presoji, če so res čustva dovolj močna in resnična ...« »Ne filozofiraj, mama!« »Ne filozofiram, marveč samo presojam. Koli-ko zakonskih tragedij bi bilo prihranjeno, ko bi j* ne pustili zavajati samo čustvom, trenutnim čustvom, katerih trajnost ni nikoli zajamčena, ^talen je samo razum, ki lahko presoja. Vsak |jan prinašajo časniki novice o zakonskih tragedijah. Pomisli samo na usodo triindvajsetletnega trgovca E., o katerem si lahko pred dnevi bral...« pric zardi, a takoj nato prebledi in stisne jtobe, ker čuti, na kaj ga je hotela mati opozoriti, tisti triindvajsetletni trgovec iz Berlina je imel $t'rinajst let starejšo ženo, ki je postala ljubosumna na svojega mladega moža in ga je prav *e dni iz ljubosumja ustrelila. Taki umori res niso redki in so posebno v Berlinu in drugih *e'ikih mestih v Nemčiji zadnje čase že skoro nekaj vsakdanjega. To so tragedije, ki jih po Fricevo povzroča prav tisti ,razum', ki ga ima mama v taki časti in po katerem sklepajo zakone ljudje, ki se ženijo in može v skladu z interesi, torej v skladu s pohlepom, s kakršnim je morda prav tisti trgovec, ki so ga časniki označili samo z začetnico E., poročil štirinajst let starejšo ženo. »Jaz pa nisem trgovec E. in njemu podobni,« bi najraje vzkliknil, ko bi se ne zbal, da bi užalil Štefi, pet let starejšo od njega na kar je mama cikala, ko je omenila tistega trgovca E. in njegovo štirinajst let starejšo ženo, ki ga je zaradi ljubosumja ubila z revolverjem. »Eh, toliko je teh zakonskih tragedij,« bi gospa rada popravila vtis, ki ga je z omembo trgovca E., napravila na sina. »Samo v minulem tednu jih je bilo za cel stolpec v Dnevni kroniki,« hiti pripovedovati o soprogi bančnega uradnika Helmuta V. iz Berlina. »To je bila tragedija razmajanega in razrvanega zakona, ki se je končala tako, da je žena najprej ubila svojega moža, nato pa še sebe. Neki osemintridesetletni direktor iz Halenseeja, če se ne motim, ja, iz Halen-seeja, je pobil svojo soprogo z železnim drogom, pobil do nezavesti, a je mislil, da je mrtva. Nad nesrečnico se je zgrudil šestleten sin in, lahko si mislite, kako je jokal ... in lahko si mislite, kako je ta jok mrcvaril direktorja, ki je ... le kako morejo biti ljudje taki... nato zgrabil revolver in ustrelil sina. Najbrž ga z drogom ni hotel, ni mogel. Bolj človeško se mu je zdelo z revolverjem, ki ga je naperil potem še vase, a je bil prazen ... Pomislite na grozo, ki jo je občutil, ko je videl nad domnevno mrtvo ženo še otroka v krvi, sam pa ni imel naboja, da bi se ubil, a se je zavedal, da po tem dejanju tudi sam ne sme več živeti. In kaj je storil? Segel je po nožu in si ga zasadil v srce... Grozno! Kakšna grozotna tragedija! In kako strahotno bo življenje šele za nesrečnico, ki so jo našli nezavestno pod mrtvim sinom in ob mrtvem možu, morilcu in samomorilcu. Najbrž ji bo težje živeti, kakor bi ji bilo umreti ... Ali neki kmet, mislim, da mu je bilo ime Oskar D., ja, Oskar D. iz Altenburga! Ta je ustrelil svojo ženo, nato pa šc pastorko in pastorka in ... in, seveda, tudi sebe... Kako pa naj bi drugače? S spominom na to strahoto bi vendar ne mogel živeti več ... So pa tudi taki, ki jih zločin ne gane. Taka je bila žena nekega zidarja, nekega Emila G., ki so jo zdaj postavili pred sodišče. Ta je nagovorila nekoga, morda svojega ljubčka, da ji je ubil moža... Ali pa neki zidar... ne, zidar, marveč delavec pri podzemni, ki jo gradijo ... ja, delavec pri podzemni, ki so ga tc dni obsodili na osem let strogega zapora, ker je pahnil svojo ženo skozi okno podstrešnega stanovanja; ja, skozi okno, da se je nesrečnica ubila, ko ja treščila ob tlak ... Pa kronike groze zadnjih dni še ni konec! Neka enaindvajsetletna, šele leto dni poročena žena, neka gospa H. je zaklala svojega triindvajsetletnega moža naravnost v srce... Ali pa neka Kathe C. iz Bremna, ki je po tridesetih letih zakonskega življenja ustrelila svojega moža in ki ji bodo te dni sodili... In potem samomori... Vi, vi, bi prav gotovo kaj takega ne zmogli, čeprav ste pri možu toliko pretrpeli. Nikoli bi ne ubili moža ali pa segli po svojem življenju... Ljudje so obsedeni od smrti, toliko umorov in še več samomorov ... Strahotno... In baje je tega v Nemčiji največ, saj se časniki že sprašujejo, če morda nismo Nemci nacija samomorilcev in morilcev ... Ubiti drugega? Ne! Kako le zmorejo? Ali pa seči po svojem življenju... Jaz bi ne mogla. Bi vi mogli? ... Kajne, tudi vi bi ne mogli...« Gospa Lehmannova umolkne, ko opazi, da je njeno naštevanje umorov in samomorov v zadnjih dneh sinu in njegovi prijateljici mučno. Ne ve več, zakaj je pripovedovala o tem (saj je to samo pogovor za tiste ljudi, ki jim je dnevno premlevanje takih novic potrebneje kakor vznemirljivi in resni pogovori o inflaciji, ki Nemčiji grozi z gospodarskim in moralnim propadom, kateremu se mladi ljudje že tako in tako prepuščajo, kakor da tako brezizgledno življenje, ki ga morajo zaradi povojne bede in inflacije že vsa leta prenašati, nima nobenega smisla več). 24 litrov humanosti ^Ko srno iskali Toneta Gerk-sliT*na U Ccrkelj, si nismo mi-J« da bomo srečali tako :/)stodušnega, prijaznega in ^renega sogovornika. *Veste,« je že v začetku po-v°ra poudaril, »ne M rad, kem PisaU ° meni kot ° ne" sem BrEekorderju. Res je, da Hek»i? krat dal kri' kar *e J Kako 24 litrov in da je to Po« PreceJ- Ce pa bo tale naš Kt?°T kakor koli pripomoček 'reklami', da tako re-Da ' z» krvodajalstvo, bom waT vesel.« cu °?e Gerkman je po pokli-50 ie'ektr° strojnik. Star je je J|, in živi v Cerkljah. Kri Ho nekajkrat že med voj-bii'"fto Pa redno, odkar je $fu ■. anovUcn zavod za trans-go r'JO krvi v Ljubljani. Dol-t>redaSa'•celih 12 leL Je bil ra rH*1^ krajevnega odbo-Seaa- ■ križa v Cerkljah. dai-iV .Vodi komisijo za krvo- &recares Je treba ljudi kar locUo preprieevati, da se od-tUzjj ^ Pot v zavod za trans-tutjj • Težko je bilo sicer ^hUt Začetku našega krvo- **l**zut kx°so t™*11 ljudje le« t'VćneJše pomisleke. Da- nikoli, pil je le za poti ^ Tudi kadilec je bil ff**^ mu je že kdo zapald ,y smotko, se je družba ka ^ krohotala: Matija je v en ^ ki držal smotko, v drug kos kruha. Pa je izmen kadil in prigrizoval. Črtomir Zor* na v \ GLAS * 23 STRAN Na nevarni poti Tudi otroci so pomagali partizanom. Raznašali so pošto, nosili hrano in dostikrat pomagali prevarati Nemce. V vasi je bila domačija. V njej so živeli Tinček in Tonček z mamico in očkom. Ko se je začela vojna, je njihov očka odšel v partizane. Tinček in Tonček z mamico pa sta ostala doma. Tinček je Moj zaklad Ta zaklad je bil zajček. Dolgo sem si ga želel, nazadnje pa sem ga le dobil. Oče mi je napravil zajčnik in v njem je preživljal dneve. Vsak dan sem ga hranil, spuščal sem ga na travnik in se igral z njim. Nekoč pa se je zgodilo: zaprl sem ga in odšel v kuhinjo, kjer sem zagledal na mizi skledo, v kateri je bilo zelje. Nesel sem ga zajčku. Zvečer, ko sem mu zopet prinesel hrano, pa sem videl, da e živalica poginila. Dolgo sem jokal in božal živalico. Čez nekaj časa pa je prišla mama in me vprašala, zakaj jočem. t žalostnim glasom sem ji povedal, kaj se je zgodilo. Mama me je tolažila, naj ne žalujem, da mi bo prinesla drugega. Branko Benedik, 4. a r. osn. šole Lucij an Seljak, Kranj Kuščar — kopenski krokodil Velikokrat vam pot v gozd Prekriža mali kuščar in prav n,č se ga ne bojite. Morda Pp bi pogledali drugače, če "i se srečali z njegovim sorodnikom kuščarjem, ki ga ■nenujejo varan. Domovina teh velikanskih kuščarjev je Indonezija, pravzaprav v podaljšku Sumatre g Jave leže Mali Sundski oto-*> in med temi otoki leži otok Ko modo. Leta Ov 1912 je cns poslal major P. A. svet novico, Prodam dobro ohr«ni< broški športni VOZ«*' (primeren tudi za dojenčka^ Moša Pijade 5, Kranj.. D°*J,.. popoldne 2' * Prodam vzfaT/rv, tevi, nerjj več ŠTEDILNIK z bojleri^ Grašič, Oprešnikova 30, Kr^. Prodam ELEKTRIČNO K TARO fraumus in OJAčEVJ LEC Gostan Šenčur, P«S jeva 10 Prodam vprežne GRA in OBRAČALNIK za (nemški). Srednja vas Šenčur -.(, Prodam vprežni OBRA^ NIK in traktorske KOMp NIRKE. Struževo 5, Kra^ Prodam stoječe SENO. dreča 35, Kranj $ Prodam KRAVO po druge teletu in traktorski Moste 78, Komenda jj Prodam suhe BUTAR«■ j kupim VRATA za krušno V ■ Arncž Franc, Kokrica, zanska pot 8 jjja Prodam vprežno KOSI ^ CO bautz in nemški EJ^J TROMOTOR 6,5 KM. U0^! 17, Cerklje :ct Prodam dobro o^M-italijanski ŠPORTNI v ^ ČEK. Ogled v soboto deljo. Grilc Fani, Kranj. ^ šernova 6, dvorišče in Prodam dobro ohranje fiS, opremljen PONY Ea*^ Trojarjeva 41, Kranj i? SIVIUA Poceni prodam skoraj nov paviljonski ŠOTOR za šest oseb. Informacije na telefon 23-726 Kranj 2747 Prodam dve mladi KRAVI po teletu, dobri mlekarici. Knilic Janko, Podljubelj 23, Tržič 2748 Prodam KREDENCO za dnevno sobo (orehov furnir) in novo OMARO za obleko. Špiler, Gradnikova 9, Radovljica 2749 Prodam tri leta staro KOBILO ali zamenjam za starejšega konja. Koselj Terezija, Žirovnica 58 2750 ALPINA, prodajalna Kranj sprejme T uk 2 VAJENCA ali 1 KV POMOČNIKA Pismene ponudbe je treba poslati na prodajalno Kranj. Prodam KRAVO pred četrto telitvijo. Poklukar, Zg. Gorje 67 2751 Prodam šest tednov stare PUJSKE in dva preko 50 kg težka PRAŠIČA. Mežnarc, Selo 22, Žirovnica 2752 Prodam obžagan LES za ostrešje. Sp. Bitnje 25 2753 Prodam KRAVO pred drugo telitvijo. Apno 7, Cerklje 2754 Prodam vprežne G RABLJE jn motorno GNOJNICNO ČRPALKO, češnjevek 21 2755 Prodam vprežne GRABUE. ZP Brnik 70 2756 .Prodam KROMPIR za krmo. Velesovo 9, Cerklje 2757 Prodam 600 kg težkega delovnega VOLA. Zg. Brnik 45 2758 Prodam KISLO ZELJE. Zalog 34 2759 Prodam novo kombinirano PEČ za kopalnico. Cerkljanska Dobrava 2, Cerklje 2760 Prodam KRAVO s tretjim teletom, 350 kg težkega BIKA in avto FIAT, letnik 1969. Zalog 17, Cerklje 2761 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOSILNICO irus, primerno za hribovit kraj. Zg Lipnica 14, Kamna gorica 2762 Po ugodni ceni prodam še dobro ohranjeno KOSILNICO znamke rapid. Zg. Lipnica 16, Kamna gorica 2763 Prodam več PLETENIH STOLOV. Jezerska cesta 104, Kranj 2764 Ugodno prodam enoosno kiper PRIKOLICO z dvojnimi kolesi. Poljšica 3, Podnart 2765 Prodam ŠOTOR za štiri osebe Marin Jože, Golnik 57 2766 Prodam stoječo TRAVO. Sp. Veterno 4, Tržič, Mali Marija 2767 Prodam suhe smrekove DESKE in PLOHE. Jurčičeva 1, Kranj 2768 Prodam TRAKTOR merce-des unimog, registriran ali zamenjam za navadnega od 18 KM dalje. Bašelj 9, Preddvor 2769 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Runa 16, Kranj 2770 Prodam CITRE ali zamenjam za diatonično HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku 7 Prodam OBRAČALNIK kombinirke in 1000 kbsov zidne OPEKE. Trata H, Škofja Loka 8 Prodam košnjo SENA. Je-gorovo predmestje 25, škofja Loka 9 Prodam vprežni OBRAČALNIK. Suha 11, Škofja Loka Ugodno prodam KMEČKO JEDILNICO s šestimi STOLI. Globočnik, Voglje 117 2805 KUPIM Kupim srtarc koncertne CITRE. Kokalj Rado, Kranj, Nazorjeva 8 2771 Kupim električni VARILNI APARAT 220/380 V. Ulica Tatjane Odrove 5, Kranj 2772 Kupim dobro ohranjeno TRAKTORSKO KOSILNICO. Sp. Brnik 30, Cerklje 2773 Kupim dizel MOTOR za drobilec 10—12 KM. Košir Franc, Križna gora 6, Škofja Loka 11 MOtOft^AVOZIlA Prodam VW 1200, letnik 1965. Pševska 2, Stražišče, Kranj 2774 Prodam TOVORNI AVTO borgvard, nosilnosti 1500 kg. Zust Danilo, Valvasorjeva 7, Lesce 2775 Prodam dobro ohranjen MERCRDES 170 SD. Zasavska 42, Kranj 2776 Prodam MOTORNO KOLO jawa 175 ccm. Pufič Anton, Huje 5, Kranj 2777 Prodam tovorni avto FAP z nakladalcem hiab. Visoko 57 2778 KO BOSTE KUPOVALI GARDEROBO ZA VRO ČE POLETNE DNI, NE POZABITE OBISKATI Modne Liše r Kl IMA V ZALOGI BOGAT ASORTIMENT DAMSKE KONFEKCIJE, IZDELANE PO NAJNOVEJŠIH MODNIH TENDENCAH. POLEG MLADOSTNIH MODELOV BOSTE LAHKO IZBIRALI MED MODKO KLASiČNIMI MODELI, KI sO PRIMERNI ZA VSAKO STAROST IN POSTAVO. Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1967. Stru-ževo 47, Kranj 2779 Prodam FIAT 750, let-nik 1964. Predoslje 12, Kranj 2780 Prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1968. Japunčič, Moša Pijade 48, Kranj, telefon 23420 popoldne 2781 Prodam FIAT 750. Hrastje 199, Kranj 2782 Prodam VW variant, letnik 1966. Ogled pri Močniku Marjanu, avtoličarslvo Britof 2783 Poceni prodam MOPED. Šenčur, Zupanova 6 2784 Prodam FIAT 1300, letnik 1967, PRIKOLICO za osebni avto (600 kg), FIAT 750, letnik 1965 in SVETLOBNI NAPIS za sobe v treh jezikih. Telefon 76-187 Bohinj 2785 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Suha 17, Kranj 2786 Prodam VESPO 150 ccm. Zupan Angela, Pot na Jošta 8, Kranj 2787 Oddam GARAŽO. Cesta JLA 38, Kranj 2788 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967/68. Kranjska cesta 28, Šenčur. Ogled v soboto popoldne in V nedeljo 2789 Prodam FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962 za 13.000 dinarjev. Ogled v soboto in nedeljo ves dan pri avtoli-čarju Torkarju, Lesce, Begunjska 2790 Prodam FIAT 750. Stegne Barica, šor lijeva 31, Kranj 2791 Sprejmem dva VAJENCA za avtemehanično stroko. Rihtaršič Matija, Bukovica 13, Selca 2795 Takoj zaposlim izučenega ali priučenega STEKLARJA in VAJENCA. Steklarstvo SAJE VIC Andrej, Radovljica, Linhartov trg 17. Informacije na Jesenicah, Prešernova 14 279Ć Takoj sprejmem VAJEMCA aH fanta za priučitev sliko-pleskarske stroke. Dolenc Jože, siikopleskar, Novi svet 16, Škofja Loka 12 rs -O I Prodam HIŠO blizu Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku 2699 Prodam HIŠO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2797 Prodam stavbne PARCELE. Poizve se: Zasip 11 pri Bledu 2798 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali nedograjeno HISO v Škofji Loki ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 2799 Prodam PARCELO na lepem kraju v Hotemožah. Pire, Partizanska 12, Kranj 2800 ■■HHMHHHHHHHHHHHHHHI mm Izgubljene ŽENSKE ČEVLJE dobite v trgovini MODA Kranj, Titov trg 15 2801 Opremljeno SOBO in hrano nudim za pomoč v gospodinjstvu. Kranj, Škofjeloška 46 2626 Oddam SOBO in KUHINJO. Najemnina 450 din, predplačilo 400 din. Naslov v oglasnem oddelku 2792 Solidnemu moškemu oddam opremljeno SOBO takoj. Naslov v oglasnem oddelku 2793 Iščem samsko SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 2794 Prodam trosobno STANOVANJE, vseljivo takoj. Gruji-čič Drago, Prežihova 7, Mlino — Bled 2806 Za VARSTVO osem mesecev stare punčke na domu od 7. do 14. ure iščem gospo. Nudim tudi hrano in stanovanje. Naslov oglasnem oddelku 2698 SLIKOPLESKARSKE VAJENCE in mlade fante za priučitev sprejme takoj ali po končanem šolskem letu. FLE-RIN, siikopleskar in. črkosli-kar, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820 2454 Sporazumno razvezani moški, 40 lot, srednje situiran, z lastnim domom, poroči žen' sko preprostega čustvenega značaja. Ponudbe poslati pod »poletje« 2802 ROLETE, lesene, plastične in žaluzije naročite pri zastopniku Špiler ju, Radovljica, Gradnikova 9, telefon 70-046. V mesecu maju za plastične delni popust in na obroke. Pišite, pridem na dom 2343 POLAGAM VSE VRSTE PODOV: podolit, tapisom, topli pod in oblagam stopnice. Se priporoča NOVAK MIRKO, Tomšičeva 42, Kranj 2458 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje na jkvalitetnejo že preko 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 2644 ŠIVAM predpasnike in drago perilo. Naslov v oglasnem oddelku 2803 F ....................... GOSTILNA pri JOHANCI iz Britofa prireja v soboto, 29. maja, ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA PRAPROTNIKA. Vabljeni! 2804 NEPREVIDNO V LEVO V torek, 25. maja, popoldne je na cesti med Bledom m Lescami voznik kolesa s pomožnim motorjem Drago Grobov-šek zavil v levo, ne da bi nakazal spremembo smeri. V tem trenutku ga je prehiteval voznik osebnega avtomobila Jože Kotnik iz Kranjske gore. Pri trčenju je bil voznik Grobovšek lažje ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišnici. Škode na vozilih je za 3000 din. TRČENJE NA OBVOZNI POTI Na obvozni poti ob Koroški cesti v Kranju sta v sredo, 26. maja, dopoldne trčila kolesar Anton Požek iz Tržiča in voznik kolesa s pomožnim motorjem Miroslav Barber iz Tržiča. Voznik Barber je peljal po levi strani obvozne poti, nasproti pa mu je pravilno po desni pripeljal na kolesu Požek. Pri trčenju sta oba padla. Miroslava Barberja so s hujšo poškodbo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, Požek pa je bil le laže ranjen. SLABE ZAVORE NA KOLESU V križišču Smledniške ceste in Ceste 1. maja v Kranju je v sredo, 26. maja, dopoldne voznica osebnega avtomobila Ljudmila Likozar iz Voklega trčila v kolesarja Bojana Jančarja iz Kranja. Nesreča se je pripetila, ker Jančar ni mogel, potem ko je privozil do prednostne ceste, zaradi slabih zavor na kolesu, ustaviti. Zapeljal je na prednostno cesto, vtem pa je pripeljal avtomobil in ga zbil po cesti. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. AVTOMOBIL ZANESLO S CESTE V četrtek, 27. maja, zjutraj se je na cesti četrtega reda med Rovtaml in Lenartom v Sevški dolini pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Janezu Ažbetu iz Zapreval nad Škofjo Loko. Nesreča se je pripetila, ko je voznika Ažbe-ta po srečanju z drugim avtomobilom v nepreglednem ovinku zaneslo s ceste. Avtomobil se je ustavil kakih 60 metrov pod cesto. Voznik je padel iz avtomobila in se huje ranil, škode na vozilu je za 9000 din. VOZNIK ODPELJAL NAPREJ V četrtek, 27. maja, zvečer se je na cesti prvega reda v Gozdu voznici osebnega avtomobila Miri Dobovišek z Jesenic pripetila prometna nezgoda. V desnem preglednem ovinku ji je pripeljal nasproti bolj po sredini ceste neznani voznik osebnega avtomobila. Doboviškova se je pri srečanju preveč izognila, njen avtomobil je začelo zanašati, tako da se je prevrnil na streho. Voznica je bila v nesreči lažje ranjena. Neznani voznik je po nesreči ustavil, ko pa je videl, da voznica nima resnejših poškodb, je odpeljal naprej. L. M. Junija izredni občni zbor ŠD Triglav Delovna konferenca športnega društva Triglav se je v sredo odločila, da skliče 17. junija izredni občni zbor društva. Na konferenci, kjer so razdelili po burni razpravi dotacijo klubom, so ponovno) ugotovili, da Je kadrovsko vprašanje društva eden glavnih problemov najmočnejše telesnovzgojne organizacije v Kranju. V vsej mandatni dobi izvršnemu odboru, v katerem pa so delali aktivno le trije do štirje člani, ni bilo možno najti predsednika društva. Na konferenci so govorili celo o razpustitvi društva, posamezni klubi ŠD Triglav pa bi se osamosvojili. Vendar so ob koncu ugotovili, da bi bila to samo velika škoda za telesno kulturo v Kranju. Društvo je treba v najkrajšem možnem času z novimi kadri organizacijsko utrditi. Razmere v posameznih klubih ŠD Triglav niso najboljše in smo prepri- čani, da leži del krivde za določene težave v klubih tudi na izvršnem odboru matičnega društva, ki je premalo pozornosti posvetil klubskim dejavnostim oziroma zaradi slabe povezanosti ni bil seznanjen pravočasno z določenimi težavami v klubih (plavalnem, nogometnem, atletskem itd.), kjer bi moral več storiti za izboljšanje delovnih odnosov, ki niso na primerni športni višini. J. J. Košarka Kranj četrti V II. slovenski košarkarski ligi — zahod nastopajo letos tudi tri gorenjske ekipe. V ligi se trenutno najbolje drži Kranj, ki je v prvih kolih dosegel naslednje rezultate: z Medvodami 63:47, z Ajdovščino 63:62, s Kobaridom 64:73, z Logatcem 54:55. Novinec v ligi Kladivar iz Zirov je v zadnjem kolu izgubil s Fruc-talom s 60:75, prav tako pa so izgubile tudi Medvode v Anhovem s 54:69 s trenutno vodečo ekipo Salonita. Vrstni red po 4. kolu: L Salonit B, Z Šempeter 6, 3. Fructal 4, 4. Kranj 4, 5. Kobarid 4. 6. Sežana 4, 7. Medvode 4, 8. Logatec 4, 9. Koper 2, 10. Kladivar 0. J. Ažman Zahvala Ob hudi izgubi našega dobrega moža, očeta, dedka, brata in strica Franca Dimca železniškega upokojenca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, g. kaplanu, pevcem društva upokojencev, uslužbencem železniške postaje Kranj ter vsem, ki so nam ob težkih urah stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Ivana, sin Janez z družino in drugi sorodniki Kranj, 27. maja 1971 Zahvala Ob smiti naše drage sestre in tete Angele Čimžar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in ostalim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili cvetje. Prav tako s* zahvaljujemo govornikom za iskrene hesede. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Kranj, 28. maja 1971 žalujoči: sestre in brat z družinami Za dan mladosti na Jesenicah V okviru praznovanja dneva mladosti sta občinska zveza za telesno kulturo in občinska konferenca ZMS Jesenice organizirali športna tekmovanja za učence osnovnih šol občine. Učenci so nastopili v rokometu, nogometu, učenke pa v rokometu in odbojki. Učenci osnovne šole Tone Čufar so svoj ili prvo mesto v rokometu in nogometu. Vrstni red v rokometu: 1. Tone Čufar, 2. Kr. gora, 3. P. Voranc in 4. Koroška Bela. Nogomet: 1. Tone čufar, 2. P. Voranc, 3. Mojstrana, 4. Koroška Bela. Rokomet - učenke: L Kr. gora, 2. P. Voranc in 3. T. Čufar. Odbojka - učenke: 1. P. Voranc, 2. Žirovnica I, 3. Mojstrana, 4. Koroška Bela, 5. Tone Čufar in 6. Žirovnica II. Z. Felc Kaj veš o prometu ? Tretje republiško šolsko prometno tekmovanje Kaj veš o prometu je že skoraj pri kraju. V petih gorenjskih občinah je tekmovalo več kot 19.000 učencev osemletk. Program tekmovanja je bil dokaj zahteven. Tekmovalci so se pomerili v pisanju prostih spisov o prometu, v likovni ustvarjalnosti, o znanju prometnih predpisov. Tekmovalci so preizkusili svoje teoretično znanje o prometu s testiranjem. Opraviti so morali tudi spretnostno vožnjo s kolesom na poligonu, ocenjevala pa se je tudi vožnja s kolesom po mestnih ulicah ali na šolskem poligonu. — V Kranju je bilo občinsko medšolsko tekmovanje pretekli teden v petek. V prometnem znanju se je pomerilo 60 tekmovalcev iz osmih osemletk. Ekipi osnovne šoli France Prešern in Lucij an Seljak, ki sta bili prvi vsaka v svoji skupini, bosta sodelovali na medobčinskem tekmovanju v soboto, 5. junija, v Žireh nad škofjo Loko. — M. Mažgon 0 V soboto, 22. maja, je bilo za osnovno šolo na Koroški Beli medšolsko prometno tekmovanje pod naslovom Kaj ves o prometu. Tekmovanja, ki ga je organizirala komisija ia vzgojo in varnost v prometu, so se udeležili učenci vseh jeseni-ških osnovnih šol. Med mlajšimi učenci so na tekmovanj u imeli največ uspeha učenci iz Žirovnice, med starejšimi Pa učenci osnovne šole Prežihov Voranc z Jesenic. D. S. DOTA — ». MAJA 1971 GLAS * 31. STRAN h: Pogovor tedna Iztok Kavčič: Treniram 6-krat tedensko Ljubiteljem in poznavalcem atletike ime Iztok Kavčič prav gotovo ni neznano. S svojimi izrednimi rezultati v sezoni 1970 je obrnil pozornost atletske javnosti Prvič na sebe. Nedvomno spada v tisto vrsto mladih atletov, ki imajo realne možnosti, da se svojimi rezultati zelo približajo svetovnemu vrhu. # Kdaj in kako si se prvič srečal s kraljico športa? »Ta dan ml je še danes v živem spominu. Bilo je novembra 1968, ko sem tekmoval na šolskem krosu. "svojil sem tretje mesto. Po sedmih mesecih rednega treninga sem že postal državni prvak na 300 m. Da pa **m začel redno trenirati je ,krh/' moj prvi trener Mi-lenko Muslapič, ki me je znal navdušiti za atletiko.« # Kako to, da si prišel v Kranj in, kako si se vživel v novo okolje? » Kranj sem se preselil s svojimi starši. Takoj sem ?**el trenirali pod vodstvom prof. Petra Kukovice. Ta-»° sem dobil zaupanje vanj, pa tudi novo okolje mi je °flo takoj všeč. Po letu dni sodelovanja s trenerjem Kukovico sem na prvenstvu SFRJ med člani zasedel 4. "testo. Postal sem državni prvak na 800 m in 4 x 400 m "ted mladinci, zmagal pa sem tudi na troboju Poljska 'talija — Jugoslavija. Zelo se veselim novega drž. ?*korda v štafeti 3 x 1000 m, ki sem ga skupaj s kolegoma »egnutijem (Tr) ln Milecom (Mb) .pritekel' pred nekaj '"levi.« • Ali mi lahko zaupaš koliko in kako treniraš? »Treniram 6 krat tedensko po 2—3 ure dnevno. Po- jT111 pretečem 15—20 km dnevno po cestah v okolici branja. Pomladi že preidem deloma na stezo. V polni 2°ni pa se ves trening odvija na stezi.« • Kakšne so tvoje atletske žil je? "Moja največja želja je, da bi postal lastnik držav-rekorda ha 800 m, kl ga ima sedaj Naraks (KI), 'J"n si, da bi tudi letos zmagal na drž. prvenstvu za niadince na 400 m in 800 m in da bi se uvrstil v finale tla ||ržavncm prvenstvu za člane. Na koncu pa bi želel, Šon 86 v Kranju končno našlo pravo razumevanje za dim' *e znano' da mn°K° talentov preneha z aktlv-ter UtJeJs,vovanJem zaradi neurejenih razmer v klubih v kranjskem športu nasploh.« D. Zumer Remi Dupelj v Zagorju P en i!skcm ko,u tiubijan-N qo^*e rokometne lige so hej n ;eni v moški konku-k j gMednJl rezultati: Kri- Sil«'-^ 12:15> Kamnik : e iv.iS;23, Zagorje : Dup-rcm metni turnir, na J0oijj So sodelovale tri c gorenjske ekipe. Re- zultati: Tržič : Kranj 17:11, Kranj : Duplje 11:18, Duplje : Tržič 10:12. Vrstni red: 1. Tržič, 2. Duplje, 3. Kranj. J. Kuhar Teniška sezona se je začela Letošnja teniška sezona, ki je sedaj v polnem teku, kranjskih teniških igralcev ni dočakala nepripravljenih. Uvodno ekipno prvenstvo Slovenije, ki poteka letošnje leto po skrajšanem sistemu, je prineslo že prvi uspeh. Kranjski Triglav je premagal igralce Novega mesta s 3:0. S to pomembno zmago so se uvrstili Kranjčani v naslednje kolo, ker pa jim žreb ni bil naklonjen, so se morali od nadaljnjega tekmovanja posloviti že precej zgodaj. Olimpija I, ekipa, ki se lahko pohvali z mnogimi pomembnimi zmagami doma in na tujem, je v Kranju premagala Triglav I s 3:0. V uvodni igri je škulj (Ol) dokaj gladko premagal Furlana (Tr) s 6:3, 6:2, v drugi igri pa je Doleček po dolgotrajnem boju, ki je prinesel polno preobratov, premagal Polenca (Tr) s 6:4, 9:7. V igri parov sta bila Polenc in Jczeršek (Tr) enakovredna dvojici škulj—Doleček (Ol), kar potrjuje tudi rezultat 6:4, 6:4. Ta dobra igra domačinov je razveseljiva še tembolj, ker se bodo Kranjčani prihodnjo nedeljo pomerili z gosti iz Beljaka v prvi letošnji mednarodni tekmi. I. Purič Zmaga slepih Kranja Pred dnevi je bilo na Zgornji Beli povratno šahovsko srečanje med ekipama Zveze slepih iz Celovca in Kranja. Zmagali so Kranjčani s 4:2. Za ekipo Kranja so igrali: Ma-tjašič, Andželič, Martinčič, Kralj, Potočnik in Pclhan. F. štagar IMov državni rekord Med polčasom nogometne tekme Manchester U-nited - Austria v Celovcu je bil na sporedu štafetni tek 3 x 1000 m. Sodelovalo je šest štafet iz Avstrije, Italije, NDR ter reprezentanca Slovenije. V njej sta poleg Mariborčana Mileča tekla tudi Kranjčana Kavčič in Vegnuti. Pred polnim stadionom se je odvijala ogorčena borba med štafetami Avstrije, NDR ter Slovenijo. Končno sta obe štafeti morali priznati premoč Avstrijcem, ki so postavili nov nacionalni rekord. Štafeta Slovenije je zasedla drugo mesto ter obenem postavila nov državni rekord s časom 7:41,7. Prejšnji rekord je držala ekipa Olimpije, ki ga je dosegla 1. 1968 v Kranju. D. Zumer Gorenjska nogometna liga Edini poraz v zadnjem kolu V članski gorenjski nogometni ligi so se srečanja v nedeljo končala takole: Šenčur : Lesce 2:3, Kranj : Predoslje 2:0, Kropa : Jesenice 0:5, Naklo : Alples 3:3, Podbrezje : Trbo-je 0:3. V vodstvu so Jesenice z 31 točkami pred Šenčurjem, Alplcsom, Nakloni, ki imajo po 24 točk. V mladinski ligi sta se srečanji končali takole: LTH : Kranj 1:5, Tržič : Triglav 1:1. Vrstni red: 1. Jesenice 24, 2. Triglav 22, 3. Kranj 14 itd. Pionirji so odigrali zadnje kolo. Že nekaj kol pred koncem so osvojili prvo mesto odlični mladi nogometaši Triglava, ki pa so v zadnjem kolu izgubili v Trbojah edini dve točki prvenstva. Rezultati: Lesce : Triglav B 1:1, Šenčur : LTH 3:0, Kranj A : Predoslje 0:1, Trboje : Triglav A 1:0, Alples : Tržič 1:1, Naklo : Jesenice 0:4. LESTVICA — PIONIRJI: Triglav A 22 21 0 1 195:3 42 Trboje 22 20 0 2 81:16 40 Kranj A 22 13 1 8 58:35 27 Šerčur 22 12 2 8 59:46 26 Lesce 22 13 0 9 39:43 26 Predoslje 22 9 3 16 38:54 21 Tržič 22 9 2 11 30:83 20 Podbrezje 22 8 3 11 56:73 19 Jesenice 22 8 2 12 46:57 18 LTH 22 4 1 17 18:70 9 Naklo 22 3 1 18 39:106 7 Alples 22 2 3 17 20:93 7 Izven konkurence: Triglav B 24 14 5 5 62:41 33 Kranj B 24 9 2 13 38:102 20 Gorenjska rokometna liga Preddvor v prvi ligi Do letošnjega zaključka v obeh gorenjskih rokometnih ligah nas ločita le še dve koli. Prvak je znan, saj Alplesu nihče ne more vzeti več letošnjega naslova gorenjskega prvaka. V 16. kolu so bili spet doseženi pričakovani rezultati, le Kranjska gora je dobljeno tekmo izgubila z 0:10, ker ni pravočasno plačala kazni. Ekipa Zabnice pa jc tri kola pred koncem odstopila od nadaljnjega tekmovanja. REZULTATI: Tržič B : Sava 21:31, Kranj B : Alples 15:20, šešir : Jesenice 29:4, Kranjska.gora : Križe B 0:10 b. b., Radovljica : Zabnica 10:0 b. b. LESTVICA: Alples 16 14 0 2 230:124 28 šešir 16 11 2 3 311:204 24 Jesenice 16 11 0 5 257:212 22 Sava 16 8 2 6 292:267 18 Kranj B 16 8 1 7 224:229 17 Tržič B 16 7 2 7 212:227 16 Radovljica 16 7 1 8 272:267 15 Kr. gora 16 5 1 19 225:257 11 Križe B 16 3 2 11 203:271 8 Zabnica (—1) 16 0 1 15 176:323 1 V drugi gorenjski rokometni ligi so Preddvorčani v škofji Loki spet osvojili dve pomembni točki in so tako praktično že prvaki ter jih bomo drugo leto videli v prvi ligi. REZULTATI: Duplje B : Storžič 21:12, Kranj C : Alples B 15:24, šešir B : Preddvor 20:23, Radovljica : Besnica 18:20. V vodstvu je Preddvor pred Kranjem C in Bcsnico. dh V vodstvu Polet V letošnji sezoni nastopa v gorenjski košarkarski ligi deset ekip. Ekipa Šenčurja je bila zaradi neresnosti izključena iz tekmovanja. Nasploh pa moramo povedati, da nekatere ekipe jemljejo prvenstvo zelo neresno, kar ovira normalen potek tekmovanja v gorenjski ligi. Doslej so najboljšo igro pokazali košarkarji Poleta iz škofje Loke. To je ekipa škofjeloških veteranov. V prvenstvu je posebno presenetila ekipa Gorenje vasi. Nasprotno pa zelo slabo igra v letošnji sezoni ekipa Radovljice A, ki je bila pred leti ena najmočnejših ekip v gorenjski ligi. REZULTATI — 5. kolo: Kladivar B : J. Peternclj 47:57, Medvode : Radovljica A 57:46, Radovi j iea B : Gorenja vas 40:37, škrlovc boys : Polet 50:70; 6. kolo: Radovljica A : Kropa 57:51. LESTVICA: Polet 5 5 0 381:255 10 J. Peternclj 3 3 0 146:102 6 Kropa 6 3 3 246:261 6 škrlovc b. 4 2 2 214:191 4 Gorenja vas s 2 3 229:258 4 Triglav B 3 2 1 118:92 3 M?dvode 1 1 0 57:46 2 Radovljica A 5 1 4 233:294 2 Radovljica B 4 1 3 115:171 1 Kladivar B 4 0 4 182.240 0 GLAS SOBOTA — 29. MAJA 1971 1 v.p r a š a n j e - Ovo d g o v o r i V četrtek je bila v Preddvoru in v Kranju ena največjih folklornih in turističnih prireditev na Gorenjskem, fantovščina Kmečke ohceti 1971. Gorenjska je gostila 13 domačih in tujih ženinov, ki bodo danes na ljubljanskem magistratu rekli svoj »da«. Da bi se naši bralci Z nekaterimi pobliže spoznali, smo makedonskega, srbskega in našega, slovenskega ženina zaprositi za kratek razgovor. Zmotili smo jih med vožnjo od Hotemaž do Preddvora, se povzpeli na njihove, lepo okrašene kočije, ter zapisali, kar so nam povedali. # VELIBOR KRIJAS, elektroinženir, Makedonija: »Izbor za poročni par, ki se bo poročil na letošnji Kmečki ohceti, je organiziral skopski list Nova Makedonija. S svojo bodočo ženo Nado Janev-sko sva se odločila, da se prijaviva. Na tihem sva upala, da bova uspela. Kako, da ne bi. Vsak, kdor tekmuje, mora upati. Prvič sem v Sloveniji ln sem navdušen nad prireditvijo in sprejemom. Povem vam, pri vas se počutim kakor doma! še se bom vrnil k vam. Obljubljam. In tudi prijateljem bom povedal, kako je v Preddvoru in Kranju lepo. Kar prav se mi zdi, da sva z Nado odložila poroko in se odloČila, da sc prijaviva na razpis za Kmečko ohcet. Zaupam vam, z Nado hodiva od 1963. leta dalje.« # RADOJKO PANTIC, elektroinženir, Srbija: »Naju, moja nevesta je študentka Jelena Ristič, so izbrali bralci Svijeta. Konkurenca je bila huda, kriteriji za izbiro pa strogi. Z Jelcno nisva imela veliko upanja, da bova izbrana. No, bila sva in sva izredno navdušena nad Slovenijo, čeprav sem v Ljubljani že bil, tukaj na Gorenjskem pa še ne. Do poroke manjkata še dva dneva ln se danes še vedno počutim kot pravi fant. Zapišite, da se bom k vam še vrnil!« # FRANCI BURJAN, tekstilni tehnik, Ptuj, slovenski ženin: »S Trudo (nevesta) nisva upala, da naju bodo znani Slovenci na^iosebni prireditvi v Velenju izbrali za slovenski par. Vsi prijavljeni pari so imeli enake možnosti za zmago ... Sprejem v Preddvoru Je naravnost čudovit. To človek lahko doživi samo enkrat ln tega nikdar ne more -pozabiti, že danes vem, čeprav manjka do poroke še dva dni, da se Je lepo poročiti v slovenski narodni noši in po običajih naših prednikov. Kaj naj bi povedal? Tole! Biti slovenski ženin, gostitelj ženinov in nevest iz bratskih republik ter tujine, je čast, ki se ne more ponoviti.« J. Košnjek nismo mogli vedno nastopajočim ugoditi zahtev glede plačila.« Vsa leta od ustanovitve je Stane tajnik AMD, nekaj časa je bil tajnik LT, vsako leto je sodelavec pri organizaciji dirk, je pa tuđi vodja šole za šolanje voznikov. »Sprva smo imeli šc posebno velike težave s prostori. Sestanke smo morali imeti kar pO gostilnah. Da smo končno le dobili svoje prostore, je vsak moral prispevati veliko ur prostovoljnega dela. Tudi za nakup prvega šolskega vozila — pontiaca — je vsak izmed članov prispeval nekaj denarja.« Zakaj Stane le toliko let neutrudno dela v AMD? Odgovor je le eden. Delo v društvu mu pomeni vse. Ce bi gledal na plačilo, ne bi delat^dolgo. »Brezplačnega dela sem navajen še iz mld-dih let, ko sem bd teldvadec pri Sokolu. Tudi tu smo delali iz veselja in navdušenja. Santi smo plačevali voinjo na nastope v oddaljen* kraje. Veseli smo bili, da smo lahko nastopali.« Za konec mi je povedal, da bo še naprti rad delal pri AMD, vesel pa bi bil, če bi n& odgovornih mestih začeli delati tudi mladi. J. Govekar »Predlagam vam, da obiščete skromnega in neutrudnega delavca v različnih škofjeloških organizacijah in ustanovitelja AMD Škofja Loka Staneta Jesenovca,« nam je pred dnevi sporočil eden od naših bralcev iz Škofje Loke. Predlog je bil sprejet in Staneta smo obiskali nekaj dni pred praznovanjem 60-let-nice livljenja. Našli smo ga v trgovini Peko, kjer je poslovodja le od leta 1949. Prav ob našem obisku je bilo v trgovini veliko kupcev in le telko smo ga odtrgali od dela za kratek pogovor. Seveda smo se pogovarjali predvsem o delu škofjeloškega AMD. •Iz nič smo začeli,« pravi Stane. »Velike telave smo imeli z denarnimi sredstvi. S prizadevnim delom, v začetku je bilo v društvu 12 članov, smo se kmalu nekoliko opomogli. Ustanovitev AMD pomeni tudi začetek vsakoletnih škofjeloških dirk. Jasno, da je bilo takrat popolnoma drugače. Vse startne liste sem moral napisati na roko in se z vsakim tekmovalcem posebej pogajati za nastop, ker Mestni avtobusni promet dražji Na predlog sveta za turizem in blagovni promet sta v četrtek oba zbora kranjske občinske skupščine dala soglasje turističnemu prometnemu podjetju Creina Krapi j za nove cene v mestnem avtobusnem prometu. Nove cene so za 57 odstotkov večje od dosedanjih. Prevoz iz prve cone v drugo se poveča od sedanjih 70 par na 1,10 dinarja, prevoz iz prve v tretjo cono pa od 1 dinarja na 1,60 dinarja. Nove cene veljajo za proge Stražišče — Naklo, Britof — Prlmskovo — Hrastje in za progo Rupa — Kranj — Breg. A. t- zgodi Tudi to ... * sta bila v četrtek službeno na fantovščini * Preddvoru in v hotelu Creina, sta prišla petek zjutraj v službo. £BLEI& GRADITELJI! ALI ŽE IMATE VRATA ZA VAŠ DOM? Za vas imamo pripravljena: NOTRANJA VRATA FURNIRANA VRATA — mahagoni — teak — afrormosia — okume — hrast — brest ULTRAPAS VRATA vrata za pleskanje — vezane plošče — lesonit VHODNA VRATA — macesen — smreke — hrast — framire GARAŽNA VRATA dvokrilna dvižna — v izvedbah kot vhodna vrata Preden se odločite za nakup, si oglejte izdelke pri i s na Bledu a!i v poslovalnicah LESNINE in SLOVENIJALESA! Zahtevajte ponudbe in cenike! LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLEDSS.."«^