Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 1 Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: OZ RK Zgornje Savinjske doline: Pomagali osemdesetim družinam ................. 7 Green light world flight 2016: Lenarčič dosegel svetovni rekord .................... 7 Nazarje: Stanovanja v novem bloku bodo kmalu vseljiva ................................. 7 Hmeljiša na rečiškem polju: Družina Jan pričakuje kakovosten pridelek hmelja ............................... 8 Lovska družina Mozirje: Druženje pri Verbučevi kapelici s škofom Lipovškom ............................ 9 70 let Lovske družine Gornji Grad: Bogata lovska razstava in razvitje novega prapora ob okrogli obletnici ............. 11 Modna oblikovalka Kaja Repenšek: V svet mode z blagovno znamko KukiKruc ......................... 15 Srebrna lokostrelka Tina Gutman: Z bolniške postelje po medaljo na evropsko Field prvenstvo ............................ 20 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 36, 8. september 2017. Izha- ja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa- vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Novo šolsko leto in novosti Pred tednom dni je šolski prag v Sloveniji prvič prestopilo 21.850 prvošolcev, kar je 302 manj kot lani. Osnovnošolcev je sicer več (plus 4.332), medtem ko je število dijakov ostalo na približno enaki ravni kot lani (74 tisoč). Učence čaka 189 šolskih dni in delovna sobota, ki bo 7. aprila. Največja osnovna šola po številu učencev bo v šolskem letu 2017/2018 OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki s 1.002 učencema, najmanjša matična samostojna šola pa OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje. Obiskovalo jo bo 27 učencev. Največja podružnična osnovna šolo po številu učencev bo podružnica Center pri OŠ Simona Jenka Kranj s 305 učenci, najmanjša pa podružnica Zavratec pri OŠ Idrija s tremi učenci. Ena izmed glavnih novosti v novem šolskem letu je povezana z modelom učbeniške politike. Staršem prvošolcev ne bo treba več doplačeva- ti učnih gradiv. Na to spremembo so se že odzva- li izdajatelji učbenikov, ki opozarjajo na dejstvo, da je zdaj, po uvedbi brezplačnih učnih gradiv za prvošolce, teh nenadoma manj. Poleg tega naj bi bila tretjina učbenikov zastarelih. Novo šolsko leto prinaša tudi poskusno uved- bo vajeništva v štirih izobraževalnih programih in novo uredbo o izvajanju šolske sheme. Šole so se lahko v novo šolsko shemo, ki poleg sadja in zelenjave vključuje še mleko, prijavile do 5. sep- tembra. In še ena novost: prvega tujega jezika se bodo učili vsi učenci tretjih razredov. Za varnost otrok na območju šol in vrtcev ter šolskih poteh so v prvih šolskih dneh poskrbe- li številni policisti, redarji in prostovoljci. V agen- ciji za varnost prometa poudarjajo, da mora biti varnost otrok v ospredju vse leto, zato so z mini- strstvom za izobraževanje 1. septembra podpisa- li sporazum, ki sistemsko ureja prometno vzgo- jo. Poleg tega bo agencija skupaj z Zvezo šofer- jev in avtomehanikov Slovenije 1 1. septembra na 50 osnovnih šolah uvedla projekt podaljšanega varovanja otrok, s čimer želijo obuditi šolsko pro- metno službo. Pripravili bodo tudi spletni portal šolskih poti. Kako se je novo šolsko leto začelo na osnov- nih šolah v Zgornji Savinjski dolini, pišemo v tok- ratni temi tedna. Nekaj prvošolcev smo povpra- šali, kaj pričakujejo od šole, ravnatelji pa pred- stavljajo tehnične in druge novosti po posame- znih šolah. Pri tem velja posebej izpostaviti prido- bitev rečiške šole, kjer so eno učilnico opremili s kinestetičnimi mizami. Slednje omogočajo učen- cem več gibanja med učnim procesom, kar je ze- lo pozitivno. Raziskave, opravljene v Veliki Britaniji, so na- mreč razkrile, da je pisarniško delo bolj škodlji- vo za naše zdravje, kot smo mislili. Vsakodnev- no dolgotrajno sedenje vodi v tveganje za ra- zvoj kroničnih bolezni, kot so diabetes, težave s srcem in depresije, raziskava, ki jo je opravi- lo združenje ameriških kardiologov, pa je poka- zala, da sedenje na srčno-žilni sistem vpliva po- dobno kot kajenje. (JM) (ŠS) Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa Kaj pričakujejo od šole Prvi šolski dan je za številne šolarje prinesel nove obveznosti. Za otroke, ki so ta dan prvič prestopili prag učenosti, je bil nekaj po- sebnega. Da bi se bolje počutili na svoji poti do učenosti, so jih ne- katere osnovne šole razveselile z manjšo pozornostjo in zabavnim kulturnim programom. Mali učenjaki so ob srečanju z novimi obra- zi, učilnico in učiteljico imeli različna občutke ... Blažka Poljanšek, Mozirje Danes nisem bila dolgo v šoli, sem pa v 1. b razredu in moji najboljši prijateljici tudi. Vsi smo dobili svoje sedeže in se posedli. Učiteljica je bi- la prijazna, ni pa še povedala, kaj se bomo učili. Jaz bom najraje brala, ker imam zelo rada knjige. Imam veliko zvezkov in barvice. Ko smo jih šli na- kupovat, je bil to pravi športni dan, toliko časa smo potrebovali, da smo vse našli! Ema Planovšek, Rečica ob Savinji Z veliko nestrpnostjo sem pričakovala prvi šol- ski dan. Zelo sem bila navdušena, ko sva z ma- mico kupovali šolske potrebščine. Sedaj se pri- čenja pravo učenje in tega se že veselim. Kristjan Starič, Rečica ob Savinji Vesel sem, ker sem dobil tortico in darila. Učite- ljice so zelo prijazne. Rad računam. V šoli se bom veliko naučil. Tu imam prijatelje. Prvi šolski dan je bil zelo fajn. Komaj čakam, da grem spet v šolo. Imam tudi novo šolsko torbo in rumeno rutico, da me bodo vozniki prej opazili. Anže Boršnak, Potok V petek sem šel prvič v šolo. Imam kar težko torbo. V razredu smo v predalčke pospravili svoje stvari, nič pa še nismo delali. S sabo smo prinesli svojo najljubšo igračko, ampak potem ni bilo ča- sa, da bi se igrali. Lahko smo tudi poklepetali. Jaz rad rišem, nisem pa vesel, da bom delal naloge. To bo dolgočasno! To mi je povedala Pia, ki že ho- di v šolo. Vem pa, da bo prvi razred »izi bizi«. Ota Tiršek, Rečica ob Savinji Šole se veselim, najbolj pa seveda pouka in plavalnega tečaja. Zelo me zanima, kaj vse se bomo učili, kakšna bo učiteljica in učilnica. Z ma- mico sva se veliko pogovarjali, zato me prvega razreda ni nič strah. Na prvi šolski dan so bili vsi prijazni, dobili smo tudi darilo. Pripravili in fotografirali Marija Šukalo in Tatiana Golob TUDI ZA 1.396 ZGORNJESAVINJSKIH OTROK JE NASTOPILO NOVO ŠOLSKO LETO Zgornjesavinjske osnovne šole nadaljujejo s pestrim naborom projektov Šest osnovnih šol z njihovimi podružnicami v Zgornji Savinj- ski dolini bo v novem šolskem letu obiskovalo več učencev kot lani. V lanskem šolskem letu je v te šole hodilo 1.386 učencev, v tokratnem pa 1.396. Od prvošolcev jih je vpisanih 154, med- tem ko jih je bilo lani 147. V celotni Sloveniji so se šolska vrata prejšnji petek odprla za 179.51 1 učencev in okoli 74.000 dija- kov, od tega prvič za 21.850 prvošolčkov. Vseh učencev v Slo- veniji je 4.332 več kot lani na začetku šolskega leta. ŠTEVILO UČENCEV PO NAŠIH ŠOLAH ŽE VEČ LET KONSTANTNO Največ učencev v dolini vsako leto sprejme Osnovna šola Mozir- je. Tam se njihovo število vrti okoli številke štiristo, letos je šolske klo- pi zasedlo 385 učencev. Deset iz- med njih bo pouk obiskovalo v po- družnični šoli Šmihel nad Mozir- jem, v Mozirju pa imajo še kombini- ran oddelek prilagojenega progra- ma devetletne OŠ z nižjim izobraz- benim standardom. Po številu učencev Mozirju sledi- ta OŠ Nazarje in OŠ Ljubno ob Sa- vinji. V Nazarjah bodo učenci po- uk obiskovali v desetih oddelkih ter v treh oddelkih na podružnični šo- li Šmartno ob Dreti, vseh skupaj je letos 221. Na njihovi šoli je opazen upad prvošolčkov, saj je v prvi ra- zred vstopilo osem otrok manj kot lani. OŠ Ljubno ob Savinji ima prav tako preko dvesto učencev. Tudi OŠ Gornji Grad je s tremi učenci presegla število dvesto in edina zgornjesavinjska šola, ki še ima dve podružnični šoli. Učen- ci (20) bodo na podružnični šoli Nova Štifta pouk obiskovali v dveh kombiniranih oddelkih, prav tako v dveh na podružnični šoli Bočna. Slednjo bo obiskovalo 26 otrok. Osnovni šoli v Lučah (s podru- žnico v Solčavi) in na Rečici ob Sa- vinji bo letos obiskovalo manj kot dvesto otrok. Tako je bilo tudi lani. ŠTEVILNI IZOBRAŽEVALNI PROJEKTI POPESTRIJO POUK Zgornjesavinjske osnovne šole izvajajo več zanimivih projektov, s katerimi popestrijo učne načrte in otrokom šolsko snov predstavijo na izviren način. Kot je povedal rav- V Osnovni šoli Rečica ob Savinji so s pomočjo sponzorjev in donatorjev eno učilnico opremili s kinestetičnimi mizami, ki učencem omogočajo več gibanja med samim učnim procesom. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 5 Tema tedna, Aktualno natelj Peter Podgoršek, so v OŠ Rečica ob Savi- nji s pomočjo sponzorjev in donatorjev iz doline eno učilnico opremili s kinestetičnimi mizami, ki učencem omogočajo več gibanja med samim učnim procesom oziroma spremljanje pouka v stoječem položaju. S projektom želijo spremljati napredek učencev, če med poukom manj sedi- jo in se več gibljejo. V nazarski šoli med številnimi projekti izstopa- ta projekta Za smeh v otroških očeh, s pomočjo katerega že leta uspešno zbirajo sredstva za iz- vajanje brezplačne šole, ter Šola pleše, namen katerega je otroke skozi osnovnošolska leta podrobneje seznaniti s plesno veščino. V Lučah med drugim sodelujejo v projektu Slo- venska mreža zdravih šol in v projektu Dediščina gre v šole – letošnji naslov je Povodni mož v Savinji. Omenimo še mednarodni projekt Fit4Kid Network, v katerega je vključena OŠ Gornji Grad. Gre za model, ki izobražuje vzgojitelje, da bi zna- li sočasno aktivno spodbuditi možgane in telo ter s tem povečati učinkovitost pri učenju in iz- boljšati učne spretnosti ter sposobnosti. POLETJE JE ČAS ZA VZDRŽEVALNA DELA Poletne mesece so v šolah izkoristili za pot- rebna vzdrževalna dela, kot so beljenje učilnic, obnova pohištva in stavbnih elementov, prema- zi tal ter še bi lahko naštevali. V Mozirju se tokrat večjih investicij niso lote- vali, sicer pa po besedah ravnateljice Andreje Hramec upajo, da jim bo njihova ustanoviteljica, Občina Mozirje, v letu 2018 zagotovila sredstva za preureditev stare telovadnice v večnamenski prostor in knjižnico. V Nazarjah so se poleg ostalih vzdrževalnih del lotili prenove igral na otroškem igrišču pred šolo. V Gornjem Gradu so med drugim menjava- li streho na stari stavbi šole, v OŠ Luče pa monti- rali senčila na oknih na vzhodni strani šole. V VRTCE SKRAJŠANI PROGRAMI, ZA PRVOŠOLČKE LETOS PRVIČ BREZPLAČNA UČNA GRADIVA V slovenske vrtce je v novem šolskem letu vključenih okrog 85 tisoč otrok, vrtce v zgornje- savinjskih občinah po trenutnih podatkih obi- skuje 630 otrok. Država želi zagotoviti še več- jo vključenost predšolskih otrok v vrtce v letu pred obveznim vstopom v osnovno šolo. To je bil eden izmed namenov, da je vlada v začetku juli- ja v državni zbor poslala novelo zakona o vrtcih, v kateri je predlog, da se staršem otrok, ki v le- tu pred obveznim vstopom v osnovno šolo niso vključeni v vrtec, zagotavljala državno financi- ranje krajših programov v obsegu 240 ur letno. V osnovnih šolah je ministrstvo za izobraževa- nje, znanost in šport prvič zagotovilo brezplač- na učna gradiva za vse učence 1. razredov. Prav tako naj bi bili v novem šolskem letu dokončno obnovljeni vsi učbeniški skladi. Osnovne šole so začele izvajati tudi pouk prvega tujega jezika v 3. razredu. Gre za nadaljevanje uvajanja tujega jezika v 2. razred, ki so ga morale v lanskem šol- skem letu začeti izvajati vse osnovne šole. Tatiana Golob OSNOVNE ŠOLE ŠOLSKO LETO 2017/18 ŠOLSKO LETO 2016/17 ŠOLSKO LETO 2012/13 Število vseh učencev Število prvošolcev Število vseh učencev Število prvošolcev Število vseh učencev Število prvošolcev OŠ Mozirje 385 46 377 35 398 48 OŠ Nazarje 221 19 232 27 232 25 OŠ Luče 180 14 181 15 189 19 OŠ Rečica 198 21 194 25 169 18 OŠ Gornji Grad 203 25 196 26 197 25 OŠ Ljubno 209 29 206 19 230 32 SKUPAJ 1396 154 1386 147 1415 167 ZGORNJESAVINJSKI VRTCI Število otrok v šol. l. 2017/18 Vrtec Gornji Grad 52 otrok Vrtec Bočna 29 otrok Vrtec Nazarje 78 otrok Vrtec Šmartno ob Dreti 24 otrok Vrtec Luče 54 otrok Vrtec Solčava 20 otrok Vrtec Mozirje 190 otrok Vrtec Rečica ob Savinji 95 otrok Vrtec Ljubno ob Savinji 88 otrok SKUPAJ 630 otrok OBČINA NAZARJE Razgibano dogajanje v času občinskega praznovanja September je mesec, ko praznuje nazarska občina. V sodelovanju s številnimi društvi, za- vodi in drugimi organizacijami so letos pripra- vili mnoge raznovrstne dogodke, ki bodo zbudi- li zanimanje obiskovalcev, so prepričani organi- zatorji. Obilica kulture, športa, zabave in izobra- ževalnih vsebin bo potekala od 2. do 18. tega meseca. OTVORITEV ELEKTRIČNE POLNILNE POSTAJE V Športnem centru na Lazah se bo mogoče pomeriti v lokostrelstvu, v šmarškem Račneku bo start in cilj trim kolesarjenja, tam bo poteka- lo tudi športno in družabno srečanje. V Nazarjah bodo pripravili turnir v rokometu, otvoritev elek- trične polnilne postaje in energetsko svetovalne pisarne, v centru za samostojno učenje bosta delavnici izdelave preprog in origamija. OBLETNICA LJUDSKIH PEVK LIPA Svoja vrata bo odprl Muzej Vrbovec, župnij- ski dan bo tokrat še posebej zanimiv, obljub- ljajo organizatorji. S področja kulture omeni- mo multivizijsko predstavitev Naročje spirale in koncert ob desetletnici delovanja Ljudskih pevk Lipa. OSREDNJA PROSLAVA 18. SEPTEMBRA Prireditve so razporejene tako, da bodo posa- mezne dogodke gostili različni kraji v občini. Le- tošnja osrednja občinska proslava s slovesno po- delitvijo občinskih priznanj bo v ponedeljek, 18. septembra. V programu bosta sodelovali Glasbe- na in Osnovna šola Nazarje. Omenjena slovesnost bo tudi zadnji dogodek tokratnega praznovanja. Marija Lebar Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 6 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA MOS CELJE Okrogli jubilej bo postregel s številnimi zanimivostmi V dneh od 12. do 17. septembra bo v Celju po- tekal že 50. sejem MOS. Kot pravijo organiza- torji, je to največji poslovno-sejemski dogodek v Sloveniji in regiji, ki vsako leto nastavi ogledalo gospodarstvu. V tako ogledalo se bodo pogledale tudi go- spodarske družbe in podjetja iz Zgornje Savinj- ske doline, ki že tradicionalno sodelujejo na tem dogajanju. Številni in zanimivi bodo še obse- jemski dogodki. Sicer je sejemska vsebina tok- rat razdeljena na pet sklopov: gradnja in obnova doma, kamping in karavaning ter turizem in pre- hrana, oprema in materiali za obrt in industrijo, poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini in izdelki široke potrošnje. Marija Lebar ŽLABOR Krajani obnovili del Mlinarjevega mosta V Žlabru preko Drete vodi lesen most, ime- novan Mlinarjev most. Ker je bil vrhnji – leseni povozni del že krepko dotrajan in uničen, so se tamkajšnji krajani odločili, da ga bodo v prosto- voljni delovni akciji prenovili. Občina Nazarje je prispevala les, krajani pa delo. Spodnja konstrukcija mostu, ki je niso me- njali, je iz hrastovega lesa. Za povozni del so uporabili hojev les. Podobno akcijo so izpeljali tudi že pred leti, a čas in naraščajoči promet sta vrhnjo plast mostu uničila do te mere, da je bila potrebna zamenjave. Marija Lebar SLAVNOSTNO ODPRTJE PRENOVLJENE LEKARNE MOZIRJE Izkušnje iz preteklosti v sožitju z moderno tehnologijo Slavnostne otvoritve so se udeležili številni poslovni partnerji zavoda, predstavniki občine Mozirje, sosednjih ustanov in vsi, ki so si želeli podrobneje ogledati modernizirane prostore. (Foto: Tatiana Golob) Direktorica Rosita Aubreht je povedala, da je investicijo zavod financiral iz lastnih sredstev. (Foto: Tatiana Golob) Na prvi septembrski dan je bila prenovljena mozirska enota Javnega zavoda (JZ) Lekarna Mozirje znova predana svojemu namenu. Slav- nostne otvoritve so se udeležili številni poslovni partnerji zavoda, predstavniki občine, sosednjih ustanov in vsi, ki so si želeli podrobneje ogleda- ti modernizirane prostore. Ob odprtju sta zbrane nagovorila direktorica zavoda Rosita Aubreht in župan Ivan Suhoveršnik. PREPROSTI IN FUNKCIONALNI PROSTORI, A S PRIDIHOM ELEGANCE Lekarna Mozirje kot samostojen zavod deluje od leta 1992. Kot je povedala Aubrehtova, so bi- li prostori že kmalu po nastopu samostojne po- ti obnovljeni, sedaj pa se je že nekaj časa izka- zovala potreba po vnovični posodobitvi. Člani kolektiva se namreč zavedajo, da se morajo s svojimi storitvami prilagajati tako spremenjenim razmeram na trgu kot tudi pričakovanjem upo- rabnikov. Želeli so si, da bi bila prenovljena lekar- na preprosta, topla in funkcionalna, s pridihom elegance, ki si jo, kot je dejala Aubrehtova, Mo- zirje ob prihajajoči 700-letnici trških pravic tudi zasluži. Obnovo lekarne je od idejne zasnove do za- ključka izvedlo podjetje Plan B iz Maribora. Pri prenovi so uporabili naravne, avtohtone mate- riale, kot so kamen, les, baker, steklo, ter s tem v prostor vnesli toplino in energijo. Investicijo v vrednosti 385 tisoč evrov je zavod v celoti finan- ciral iz presežkov prihodkov nad odhodki iz pre- teklih let, ki so jih vrsto let namenjali za razvoj de- javnosti. V letu 2005 je zavod že prenovil lekar- niško podružnico Ljubno ob Savinji, pred dvema letoma pa so odprli podružnico v Nazarjah in s tem razširili svojo dejavnost v dolini. AVTOMATIZIRAN SISTEM SKLADIŠČENJA BO ZAPOSLENIM OLAJŠAL DELO Ob prenovi prostorov so se v kolektivu odloči- li za vgradnjo avtomatiziranega robotskega sis- tema skladiščenja in prinosa zdravil, ki bo za- poslenim olajšal delo ob prevzemu, shranjeva- nju in izdaji zdravil. Tako bodo strokovne delav- ke lekarne imele na razpolago več časa za sve- tovanje uporabnikom in uvajanje novih storitev, ki jih že in jih še bo v prihodnje prinašala nad- gradnja lekarniške dejavnosti. Aubrehtova je po- udarila, da se z avtomatizacijo zamudnih nalog omogoči boljši pregled nad zalogami, zmanjša- ta se število napak pri izdaji zdravil ter obreme- nitev zaposlenih. Zbrane na slavnostnem odprtju je nagovoril tudi župan Ivan Suhoveršnik. Kolektivu lekarne je zaželel uspešno delo v prenovljenih prostorih, uporabnikom pa kvalitetno opravljene storitve. Odprtje je z melodijami harmonike popestrila Špela Bider, ki pod mentorstvom Tomaža Guč- ka obiskuje Glasbeno šolo Nazarje. Tatiana Golob Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 7 Ljudje in dogodki, Gospodarstvo, Politika, Organizacije GREEN LIGHT WORLD FLIGHT 2016 Lenarčič dosegel svetovni rekord Zgornjesavinjčan Matevž Lenarčič je lani v manj kot mesecu dni preletel 42 tisoč kilometrov na poti okoli sveta. S tem dejanjem je v misiji Gre- en Light World Flight 2016 dosegel svetovni hitro- stni rekord. Rekord je Rečičan dosegel na poti od Zelenortskih otokov do Martinika 28. marca lani. Podatek so minuli teden objavili na spletni strani mednarodne letalske organizacije FAI. Slovenski letalec in fotograf je hitrostni rekord dosegel v disciplini, ki se imenuje po pravilih FAI (C-1B) in zajema motorna letala, katerih maksi- malna vzletna teža med doseganjem svetovne- ga rekorda ne sme biti nižja od 500 kg in ne več- ja od 1.000 kg. Mednarodna letalska organizacija FAI je krov- na organizacija na področju letalskega športa, v katero je med več kot stotimi državami sveta včla- njena tudi Slovenija. Naloga FAI je, da postavlja pravila, vrši nadzor in priznava ter podeljuje cer- tifikate za dosežke v letalstvu v svetovnem merilu. MŠ POMOČ NEVLADNIH ORGANIZACIJ PRI NAKUPU ŠOLSKIH POTREBŠČIN Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline pomagalo 80 družinam Novo šolsko leto prinaša nove stroške za dru- žine s šolajočimi se otroci. Zato se številne nevla- dne organizacije že v poletnem času in prej pos- vetijo zbiranju šolskih potrebščin za otroke iz so- cialno šibkejših okolij. Tovrstno pomoč je zgor- njesavinjskim družinam ponudilo tudi Območno združenje RK Zgornje Savinjske doline (OZ RK). 145 otrok iz 80-ih zgornjesavinjskih družin je že pred začetkom šolskega leta prejelo vredno- stni bon, ki so ga lahko v Papirnici Venpro v Mozir - ju unovčili ob nakupu šolskih potrebščin. Pomoč v višini 4.200 evrov je OZ RK zbrala z donatorski- mi sredstvi dveh velikih zgornjesavinjskih podjetij, BSH Hišni aparati Nazarje in KLS Ljubno ob Savi- nji, ter Papirnice Venpro. Del sredstev je prispeval tudi RK Slovenije, zbrana pa so bila v tednu RKS-ja in preko Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, nekaj lastnih sredstev je prispevalo zgornjesavinjsko OZ RK in njegove krajevne organizacije. Lani je pomoč RK Slovenije prejelo več kot 6.000 otrok, za šolske potrebščine so namenili več kot 210.000 evrov. Podobne pot- rebe so se izkazale tudi letos. Velik delež pomoči v obliki šolskih potrebščin je otrokom iz socialno šibkejših družin nameni- la tudi Slovenska karitas. Letos je v akciji Poklo- ni zvezek zbrala več kot 28.000 zvezkov, zbra- li so tudi 124.740 evrov. Lani so šolske potreb- ščine razdelili več kot 12.000 otrokom iz social- no ogroženih družin. Konec avgusta se je z zbi- ranjem zvezkov v okviru nagradne igre Pričaraj- mo nasmeh v svojih trgovinah pomoči šolarjem pridružilo tudi podjetje TUŠ. Tatiana Golob LJUBLJANA Predstavniki regij in ministrstva o 3. razvojni osi NAZARJE Stanovanja v novem bloku bodo kmalu vseljiva Novi blok v centru Nazarij bo kmalu nared za vselitev. (Foto: Marija Lebar) V avgustu leta 2016 je investitorska družba Gradiatim pričela z gradnjo drugega stanovanj- sko poslovnega objekta v središču Nazarij. De- la gredo h koncu in stanovanja ter lokali bodo kmalu pripravljeni za vselitev. Kot pravi direktor Gradiatima Peter Sevnik, ra- čunajo, da bodo konec tega meseca uspešno opravili tehnični pregled, sledi izdaja uporabne- ga dovoljenja. Predvidoma konec septembra ali v začetku oktobra se bodo kupci oziroma lastni- ki lahko vselili. V objektu, ki ima tudi dvigalo, sta dva lokala in 29 stanovanj. Nekaj od teh je že prodanih ali re- zerviranih, nekatera stanovanja pa so še na vo- ljo za prodajo. Gre za različno velike stanovanj- ske enote – vse od garsonjer s tridesetimi kva- dratnimi metri pa dvo-, tri- ali štirisobnih. Pet stanovanj je ali bo v prihodnjem letu v no- vi stavbi odkupila Občina Nazarje, ki hkrati pro- daja nekatera stanovanja v starejših zgradbah. Več starejših stanovanj, nekatera so stara tudi preko 20 let, namerava občina letos prenoviti in zamenjati dotrajano stavbno pohištvo, da bodo prostori energetsko bolj varčni in stanovalcem prijazni. Marija Lebar Prejšnji torek, 29. avgusta, je na ministrstvu za infrastrukturo potekal sestanek na temo 3. razvoj- ne osi na severni trasi. Kot predstavnik tukajšnje regije se je dogodka udeležil podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Na sestanku so bi- li prisotni tudi predstavniki koroških občin in Druž- be za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS). Med drugim so se udeleženci na sestanku do- govorili za redna srečanja. Strinjali so se, da bodo sestanki vsaka dva meseca oziroma še pogoste- je, če bi se pokazala potreba po tem. Na srečanjih bodo razpravljali o aktualnem dogajanju v poteku izgradnje tretje razvojne osi. Trenutno je v pripravi razpisna dokumentacija za izdelavo projektne do- kumentacije in parcelacije za del osi od Šentruper - ta do Slovenj Gradca. Pogodba naj bi bila podpisa- na do konca letošnjega leta. Nato bodo sledili raz- govori z lastniki zemljišč, čez katera poteka trasa. Predstavniki DARS-a so se zavezali, da bodo v roku štirinajstih dni vzpostavili portal, preko katere- ga bodo javnost obveščali o poteku izgradnje tretje razvojne osi. Skupaj s pristojnimi na ministrstvu za infrastrukturo so se zavezali še, da bodo posredo- vali natančne informacije o sprotnem stanju. Marija Lebar Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 8 Gospodarstvo, Organizacije HMELJIŠČA NA REČIŠKEM POLJU SO PONOVNO OŽIVELA Družina Jan pričakuje kakovosten pridelek hmelja Blaž Jan o hmeljarstvu govori z navdušenjem. (Foto: Marija Lebar) Pozno poletje je čas, ko je sezona obiranja hmelja na višku. Letos bodo zaživela tudi hme- ljišča na rečiškem polju. Člani družine Jan, no- vi lastniki nekdanjih zadružnih hmeljišč, pravijo, da je pridelek zelo kakovosten in količinsko za- dovoljiv, trgali bodo tudi enoletni hmelj, ki so ga zasadili lani jeseni. SPECIALIZIRALI SO SE ZA HMELJSKO PROIZVODNJO Lansko leto je hmeljišča nekdanje zgornjesa- vinjske zadruge kupila specializirana hmeljar- ska kmetija družine Jan iz Spodnjih Grušovelj pri Šempetru v Savinjski dolini. S to dejavnostjo se pri njih ukvarja že peta generacija. Včasih so redili tudi živino, nato so s tem prenehali, doku- pili nekaj zemlje in se na 35 ha zemljišč v celoti osredotočili na hmeljarstvo. PRIDELOVALNE POVRŠINE SO ŠE RAZŠIRILI Ker tudi najmlajša družinska generacija v hmeljarstvu vidi svojo poklicno bodočnost, so odkupili rečiške hmeljske nasade. Trenutno je zasajenih površin okoli dvajset hektarov, še pet jih bodo usposobili in zasadili v prihodnje. Takoj, ko so zemljišča prešla v njihovo posest, so pričeli z investiranjem. Prenovili so del dotra- jane in nevzdrževane hmeljske žičnice, izkopa- li jarke za odvajanje meteorne vode in popravi- li dovozno cesto. V lanski jeseni so zasadili tu- di precej novih hmeljskih sadik. Naš sogovornik Blaž Jan poudarja, da so s krajani že na samem začetku stkali prijateljske vezi in jim le-ti pogosto priskočijo na pomoč ter jih obveščajo o vremen- skih razmerah v kraju. V NAŠI DOLINI NOVE SORTE HMELJA Janovi pridelujejo tradicionalne sorte hme- lja, kot so aurora, celeja in bobek. Kot pravi Jan, sicer diplomiran pravnik, ki končuje magi- strski študij in o hmelju govori z velikim navdu- šenjem, se bodo na rečiških hmeljiščih posve- tili tudi novejšim sortam z dišavnimi aromami. Tak je hmelj z vonjem po bezgu, po limoni ali mangu. Pivovarstvo je ponovno v trendu in potrošni- ki si želijo novih okusov in arom. Zato je druži- na prepričana, da jim hmelja s posebnimi la- stnostmi ne bo težko prodati. Na Rečici ob Savinji bodo letos Janovi pride- lali okoli pet ton suhega hmelja, ko pa bodo za- polnjene vse tukajšnje površine in bo hmelj, ki je večletna rastlina, v polni rodnosti, bi utegnil biti pridelek tudi do štirideset ton. RAZMERE V HMELJARSTVU KROJI GLOBALNI TRG Družina sama promovira in trži svoj pridelek. Do zdaj so ga uspeli še vedno prodati bodisi po pogodbah bodisi po posrednikih. »Slovenski hmelj je med kupci poznan po ka- kovosti in je cenjen. Na odkupne cene vplivajo globalna sezonska nihanja oziroma količina po- nudbe in kakovost pridelave v posameznem le- tu,« pojasnjuje Blaž. Naši pivovarji odkupijo le deset odstotkov slo- venske proizvodnje, vsa ostala količina gre v iz- voz. V letošnjem letu je v naši državi pod hme- ljem okoli 1.500 hektarov površin, kar naj bi dalo več tisoč ton suhega pridelka. HMELJ REŽE KRUH ŠTEVILNIM LJUDEM Hmeljska proizvodnja pomeni delovna mes- ta za družino, kruh pa daje tudi številnim sezon- skim delavcem, ki jih Janovi najemajo v času najbolj intenzivnih del v hmeljiščih. To je zlasti spomladi, ko je rastočim sadikam potrebno na- mestiti vrvice, po katerih se nato vzpenja ta tudi do osem metrov visoka vzpenjavka. Vse to zah- teva veliko ročnega dela. Drugi vrhunec je v ča- su obiranja hmelja, sicer pa dela v hmeljišču pravzaprav nikoli ne zmanjka. DEJAVNOST, V KATERI DRUŽINA VIDI BODOČNOST Ker se nameravajo s hmeljarstvom ukvarjati tudi v prihodnje, Janovi načrtujejo v rečiških na- sadih nadaljnja vlaganja. Takoj po obiranju bo- do nadaljevali z nadomeščanjem dotrajanih žič- NOVA PROMOCIJSKA BROŠURA O SLOVENSKEM ČEBELARJENJU Naslovnico krasi fotografija iz naše doline Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je na svo- ji spletni strani objavila promocijsko brošuro, ki so jo v sodelovanju izdale ČZS, Slovenska turistična organizacija in turistična agencija Ariturs. Z brošuro se bo predstavljala Sloveni- ja in njeno čebelarstvo na svetovnem sreča- nju čebelarjev – 45. kongresu Apimondia, ki bo potekal konec septembra in v začetku ok - tobra v Turčiji. Naslovnico brošure predstavlja fotografija če- belarja, ki na hrbtu prenaša panj čebel na pa- šo. Čebelar stoji na hribu, za njim pa se razpro- stira Logarska dolina in v ozadju mogočne Sa- vinjske Alpe. Na naslednjih straneh je objavlje- na fotografija apartmajskih hišic v obliki čebe- lje celice in možnost počitka ob vodnem baze- nu, ki jih ponujajo v Apartmajih Skok v Mozirju. Tako bo publikacija z naslovom Slediti čebelam, sicer napisana v angleščini, ponesla lepote Slo- venije in Zgornje Savinjske doline po vsem čebe- larskem svetu. Poleg naravnih lepot Slovenije in ponudbe na- šega čebelarskega turizma so v brošuri prikaza- ne še nekatere tradicionalne čebelarske in me- dičarske dejavnosti, kot je izdelovanje lectovih dobrot in naša potica pa tudi vse bolj popularno urbano čebelarjenje v mestu. Marija Lebar Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 9 Gospodarstvo, Organizacije Nasad hmelja na rečiškem polju (foto: Marija Lebar) nic z novimi. V bodočnosti jim je cilj še ena na- ložba, in sicer kapljično namakanje hmeljišč, saj suša močno vpliva na količino pridelka. Ker sedaj vozijo hmelj na sušenje v domačo sušilnico, si želijo, da bi lahko zgradili sodobno sušilnico tudi neposredno v rečiških nasadih. Tam sicer še stoji povsem neuporabna nekda- nja sušilnica, ki jo nameravajo podreti in na nje- nem mestu zgraditi novo obiralno halo s sodob- no tehnološko opremo, kar bi stroške logistike oziroma prevoza znatno zmanjšalo. A za rušitev potrebujejo najprej gradbeno dovoljenje. Računajo, da bi s sprejetjem ustreznega do- kumenta na občinski ravni in nato s postopkom na upravni enoti do omenjenega gradbenega do- voljenja prišli do konca letošnjega leta. V prihod- njem letu bi se lahko lotili gradnje hale, saj verja- mejo v kooperativnost pristojnih strokovnih služb. Marija Lebar TRADICIONALNO SREČANJE ČLANOV LOVSKE DRUŽINE MOZIRJE IN LASTNIKOV ZEMLJIŠČ Z OBMOČJA LOVIŠČ Druženje pri Verbučevi kapelici s škofom Lipovškom Pri koči Lovske družine Mozirje se je na Ver- bučevi planini zbralo skoraj sto članov družine in povabljenih družin lastnikov zemljišč, na ka- terih izvaja lovsko dejavnost ta zelena bratovšči- na. Ob 1 1. uri je nad kočo pri Konečki kapelici ob množici prisotnih daroval mašo celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Spomnil se je večkrat pleme- nitega sožitja ljudi s podeželja, ki vzorno sodelu- jejo z lovskimi družinami, le-ti pa gospodarijo z divjadjo v dobrobit vseh ljudi in staleža divjadi. MAŠA ZA PREMINULE LOVCE IN VARNOST LOVA Škof Lipovšek je poudaril pomen sodelovanja med lastniki zemljišč in gozdov ter lovsko druži- no na tem območju. LD Mozirje gospodari vse od Treh potokov v Lepi Njivi do Dobrovelj, zahod- no od Kort in Mozirske planine ter vse do Zaloke. Domačija Konečnik je že dolgo aktivno vključe- na in sodeluje z lovci kot s pravimi prijatelji, saj je dovolila postaviti lovsko kočo, domači pa so vrh hriba nad njo pred 15 leti zgradili še prelepo pla- ninsko kapelico. Ob vsakem podobnem srečanju je to izhodišče za druženje, obujanje poslanstva lovskega zavetnika sv. Huberta in verski obred. LOVCI HVALEŽNI LASTNIKOM GOZDOV IN ZEMLJIŠČ Druženje so udeleženci srečanja nadaljevali pri koči ob lovskem golažu. Predsednika druži- ne Janez Pirnat se je zahvali lastnikom gozdov in zemljišč za odlično sodelovanje in naklonje- nost. Okrcal pa je poizkuse diskreditacije osnov- nega pomena lovstva v Sloveniji, ki ga širijo raz- lični lobiji in nekateri posamezniki mimo sedaj veljavnih zakonov. Pozdravil je navzočnost mla- dih družin in posameznikov, ki so se pridružili stalnim starejšim gostom in članom LD Mozirje. Jože Miklavc Celjski škof dr. Stanislav Lipovšek je poudaril pomen sodelovanja med lastniki zemljišč in gozdov ter lovsko družino na tem območju. (Foto: Jože Miklavc) SPREJET JE PRAVILNIK O IZVAJANJU POGREBNE DEJAVNOSTI Gospodarska zbornica Slovenije dosegla zaostritev pogojev delovanja V avgustu je ministrstvo za gospodarski ra- zvoj in tehnologijo sprejelo pravilnik o minimal- nih standardih in normativih za izvajanje pog- rebne dejavnosti. Pogoji delovanja za pogrebne službe so sedaj zaostreni, tako da mora izvaja- lec pogrebne službe zagotoviti primerne pogoje. V Gospodarski zbornici Slovenije - Zbornici komunalnega gospodarstva (GZS-ZKG) so na- mreč opozarjali, da bi v odsotnosti izpolnjevanja nekaterih pogojev izvajanja te dejavnosti manj- ši s. p., ki uživajo status davčnega nezavezan- ca in so »pavšalisti« v smislu davka na dohodek pravnih oseb bili v izrazito konkurenčnejši pred- nosti pred družbami, ki zaposlujejo večje število delavcev. Z novim pravilnikom je sedaj članom GZS-ZKG omogočeno, da ohranijo posel, pog- rebna dejavnost pa se bo še naprej izvajala po najvišjih etičnih standardih. TG Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 10 Kultura, Organizacije, Oglasi KONCERT V BLATAH Legendarni Tine Lesjak z Oplotničami navdušil V ustvarjalnih delavnicah so otroci spoznavali gozd in njegove prebivalce. (Foto: Marija Šukalo) Harmonikar Tine Lesjak je z Oplotničani pripravil zanimiv program avtorskih pesmi in pesmi drugih slovenskih avtorjev. (Foto: Marija Šukalo) Turistično društvo Rečica ob Sa- vinji je pripravilo koncert v Blatah. Gostje glasbenega dogodka so bi- li Oplotničani s Tinetom Lesjakom. Obiskovalcem je pozdravne bese- de namenil župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, o gozdu in njegovem pomenu pa je spregovo- ril predstavnik nazarske območne enote Zavoda za gozdove Sloveni- je Marijan Denša. Slednji je povedal, da se pri- sotnost lubadarja v gozdovih ob žabjekih v primerjavi z drugimi ob- činami v rečiški zmanjšuje. Da so Blate pravo sožitje vode in gozda, so spoznavali tudi otroci v ustvar- jalnih delavnicah, kjer so se sez- nanili z rastlinami in živalmi tega eko sistema. Seveda je bila na dogodku v ospredju pesem. Legendarni Ti- ne Lesjak, brez katerega ne bi bi- lo marsikatere festivalske uspešni- ce, najbrž pa bi tudi marsikateri an- sambel brez njegove pomoči ne uspel, je pripravil bogat program. Številne ljudske in avtorske pesmi ter dela drugih slovenskih avtorjev je obiskovalcem približal ob pomo- či svoje harmonike in glasov vokal- ne skupine Oplotničani. Ker dobro ve, kaj pritegne poslušalca, je tudi v Blatah postregel s pesmimi, ki so navdušile številno občinstvo. Marija Šukalo RAZSTAVA WOMEN V GALERIJI ŠTEKL V GORNJEM GRADU Ekstravaganten pogled japonske umetnice na žensko telo Keiko Miyazaki je s svojo odprtostjo in prijetno slovenščino našla prijatelje tudi v Gornjem Gradu. (Foto: Štefka Sem) Japonska umetnica Keiko Miya- zaki, ki že desetletje živi in ustvarja v Sloveniji, je v gornjegrajski Galeri- ji Štekl na ogled postavila svoj pog- led na žensko. Razstavo slik je na- mreč poimenovala Woman oziro- ma Ženska. Njena dela v mešani tehniki akvarel, akril in svinčnik so navdušila obiskovalce, sama pa je bila navdušena nad okoljem, v kate- rem je njena razstava, in nad glas- benimi izvajalkami kvarteta Štiglic. PRIKAZ ŽENSKE V RAZLIČNIH OBDOBJIH ŽIVLJENJA »Avtorica v svojih likovnih delih žensko predstavi na papirju v iz- branih barvah, odtenkih rdeče in vijolične. Dela prikazujejo žensko v različnih obdobjih življenja,« je o ustvarjalnem opusu Ženska pove- dala vodja galerije Nika Kolenc. »S prefinjenimi potezami so akvare- li videti krhki, motiv pa naredi sliko močno in žensko prikaže v vsej nje- ni celovitosti,« je med drugim pove- dala Kolenčeva. MAGISTERIJ DELALA V LJUBLJANI Keiko Miyazaki se je rodila v de- želi vzhajajočega sonca, kjer je za- ključila osnovno in srednjo šolo. Študij je nadaljevala v Angliji, magi- strski študij pa zaključila v Ljubljani na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Razstavljala je po različnih delih sveta. Prvo samos- tojno razstavo je imela na Japon- skem, na skupinskih razstavah in simpozijih pa je sodelovala v števil- nih evropskih državah in Združenih arabskih emiratih. Štefka Sem Savinjske novice št. 35, 1. september 2017 Organizacije 11 70 LET LOVSKE DRUŽINE GORNJI GRAD Bogata lovska razstava in razvitje novega prapora ob okrogli obletnici Maks Arlič, Avgust Reberšak, Ludvik Miklavc in Zdenko Purnat (z leve) so poskrbeli za podelitev priznanj. (Foto: Štefka Sem) Več kot dostojno so gornjegraj- ski lovci proslavili 70-letnico de- lovanja. Poleg svečane prireditve, katere so se udeležili številni pova- bljenci, so pripravili tudi razstavo, ki je krasila avlo kulturnega doma v Gornjem Gradu. Na njej so lahko obiskovalci videli od medveda do hermelike, od kosa do fazana in se- veda številne trofeje. Na svečanosti so bila podeljena priznanja, razvi- li so nov prapor in izdali zbornik lo- vske družine. PESTROST PROSTOŽIVEČIH ŽIVALI Slavnostni govornik je bil stareši- na družine Ludvik Miklavc. »70 let ni kratka doba za društvo, ki skrbi, da so vrste divjadi in njihovo število v ravnovesju, kar je ena od glavnih nalog in odgovornost lovcev. Pest- rost prostoživečih živali je naravno bogastvo Slovenije, ki privabi veli- ko ljudi,« je med drugim povedal in se za zgledno sodelovanje zahvalil lastnikom zemljišč in sosednjim lo- vskim družinam. Ker se poleg ozemlja v obči- ni Gornji Grad del lovišč razteza tudi v druge občine, je izrazil za- dovoljstvo nad dobrim sodelo- vanjem s sosednjimi lokalnimi skupnostmi. Lovska družina ima v lasti lovski dom, ki so ga letos te- meljito prenovili, imajo pa tudi več drugih objektov, za katere skrbijo skrbniki. ŠTEVILNI EMINENTNI GOSTJE Za zgledno sodelovanje in se- dem desetletij aktivnega delova- nja so se Lovski družini Gornji Grad zahvalili predstavnik Lovske zveze Slovenije Avgust Reberšak, pred- stavnik Savinjsko kozjanske zveze lovskih družin (SKZLD) Maks Arlič in župan Stanko Ogradi, ki je dru- žini ob občinskem prazniku že pre- dal priznanje občine za 70-letnico. Na svečanosti je bil prisoten tu- di predsednik upravnega odbora Območnega združenja upravljav- cev lovišč Kamniško-Savinjskega lovsko upravljavskega območja dr. Hubert Požarnik, poslanka Nada Gornjegrajski lovci so razvili nov prapor. (Foto: Štefka Sem) Brinovšek, vodja nazarske obmo- čne enote zavoda za gozdove To- ni Breznik ter predstavniki pobra- tene lovske družine Ivanovci, pred- stavniki drugih društev in različnih skupnosti. PRIZNANJA ČLANOM Ob začetku prireditve so gornje- grajski lovci razvili nov prapor, kas- neje so spominske plakete podeli- li sosednjim lovskim družinam in drugim skupinam ter posamezni- kom, s katerimi jih veže dobro so- delovanje. Ob podelitvi plaket so se prejemniki odzvali s pohvalnimi be- sedami, namenjenimi slavljencem, in jih obdarili s simbolnimi darili. Lovska družina je nekaterim čla- nom podarila družinska priznanja, priznanja ob 70-letnici je podelila tudi SKZLD. Lovska zveza Sloveni- je je sedmim članom podelila odli- kovanje z znakom za lovske zaslu- ge in osmim članom zlati znak za lovske zasluge. ROGISTI ZA PRAVO VZDUŠJE Za pravo lovsko vzdušje so pos- krbeli Štajerski rogisti, ki so zaigrali na svečanosti in tudi pred dvorano. V kulturnem programu so nasto- pili pevci in pevke zbora iz Bočne pod vodstvom Petre Krajnc in Ma- tjaža Železnika. Za lovske peripetije pa sta poskrbela Janko Podkrižnik in Borut Zavolovšek s posrečenima skečema, tako da v dvorani nihče ni ostal resen. Štefka Sem Med razstavljenimi nagačenimi živalmi je kraljeval medved. (Foto: Štefka Sem) OPRAVIČILO V članku o Žagerskem mlinu, ki je bil objavljen v prejšnji številki Sa- vinjskih novic, je prišlo do dveh neljubih napak. In sicer je mlin v lasti Turističnega društva Podvolovljek, ne TD Luče, Repov slap pa priteče izpod Kunšperka. Za napaki se opravičujem. Slavica Tesovnik Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 12 Organizacije, Ljudje in dogodki PAŠNI PIKNIK NA GOLTEH Od Morave, Starih stanov do Treh plotov je bila gneča Ne kriva ne dolžna je bila ta lepa telica glavni akter kravje rulete pri Treh plotih na Golteh. (Foto: Jože Miklavc) Pašni piknik in pestra ponudba je na Golte pri- vabila pohodnike, športnike, člane pašne skup- nost, gobarje in celo ljubitelje vodnih športov, ki so lahko veslali v čolnu ali na supu na vodnem zajetju pri Treh plotih. Osrednji dogodek, Pašni piknik so pripravili Iztok Bezjak pri koči Žlajfar v sodelovanju z ZLTC Golte in ansamblom bratov Golavšek pri Treh plotih. PAŠA POVEZOVALEC LASTNIKOV IN NAJEMNIKOV ZEMLJIŠČ Da je sodelovanje med kmeti in drugimi la- stniki zemljišč ter najemniki zasebnih travnikov za smučarsko dejavnost na območju Golt, je bi- lo slišati tudi tokrat v razgovorih gostov. Nekate- ri pastirji so se zadržali tudi ob pastirskih stajah, občudovali pašno živino in se veselili po svoje. KRAVJA RULETA Za kravjo ruleto je trofejo, enoletno teličko si- mentalske lisaste pasme Lovo, organizator- jem prodal kmet pašne skupnosti Ljubno Raj- ko Obojnik. V ograji pa je vlogo za olajšanje na mesto srečnega dobitnika več ur prenašala le nekaj starejša telica. Ko se je končno le naveli- čala razprav, klicev in raznih pripomb kibicev, je z iztrebkom označila polje s številko 45 in razve- selila Velenjčana Toneta Žižmonda. PRI VLEČENJU VRVI ZMAGALA EKIPA GOLTE Da se na planini radi pokažejo krepki fan- tje in možje, se je izkazalo tudi ob čakanju na »kravjo pogačo«. Za lovoriko Žlajfar 2017 se je ob težkem »štriku« dokazovalo več skupin. Naj- bolj pretkano, srdito in srčno so vlekli člani ekipe Golte, ki so bili na koncu deležni lepe nagrade od organizatorja Bezjaka, saj je vesel, da z ekipo družbe Golte zdaj dobro sodelujejo in se v letoš- njem letu oboji veselijo izjemno povečanega tu- rističnega priliva. »A je bilo za to treba trdo garati vso sezono, pa še ni videti konca«, nam je zado- voljen dejal gostitelj Iztok. Jože Miklavc ZANIMIVOSTI NARAVE Zacvetel divji kostanj, posebna buča in kumara velikanka Martina Cigale ob svoji buči, ki privablja poglede mimoidočih. (Foto: IS) Ta kumara velikanka je zrasla pri Orešnikovih v Primožu pri Ljubnem. Dolga je 44 cm in težka 920 g. Stožčasto cvetje na divjem kostanju združuje več kot sto posameznih belih ali rdečkastih cvetov. (Foto: ST) Staro posušeno drevo divjega kostanja v dvojnem drevoredu ob mozirski obvoznici je ko- nec avgusta na spodnjih vejah zacvetelo. Kdo ve, kolikšna je starost drevesa s suhimi listi in mogočnim deblom, a je njegovo cvetenje mar- sikoga presenetilo. Navadni divji kostanj je z Balkanskega polo- toka v srednjo Evropo prinesel zdravnik in bota- nik Karl Clusius, ko ga je pred davnimi stoletji do- bil v dar od turškega sultana. Pri nas so ga za- čeli gojiti leta 1820. Divji kostanj cveti maja in ju- nija, stožčasto cvetje, ki stoji pokonci, združuje več kot sto posameznih belih ali rdečkastih cve- tov. Drevo dočaka tudi dvesto let. Divji kostanj se uporablja v zdravilne namene za človeka in ži- vali. Plodovi so priljubljena hrana divjih prašičev, jelenov in srn. S pravim kostanjem pa, ki sodi v družino bukev, divji kostanj sploh ni v sorodu. Pri Martini Cigale v Nazarjah je zrasla prav posebna buča, ki je svojstvena po tem, da je zlezla z vrta in jo je morala zato zaščiti z mrežo in podstavkom za rože. Težka je preko 16 kg in kot taka privablja poglede mimoidočih, še pose- bej ker so njene korenine kar precej stran. Druge buče, kot kaže, ne bodo uspele, je pa rastlina po- kazala tudi vso lepoto, ko je cvetela. ST, IS Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 13 PRVA ŠOLSKA HRANILNICA NA SLOVENSKEM IN PETER MUSI Prvo šolsko hranilnico na Slovenskem je leta 1844 ustanovil Peter Musi v Šoštanju, o čemer je v Kmetijskih in rokodelskih novicah objavil tu- di članek. Peter Musi je bil rojen leta 1799 na Vranskem. Ko je leta 1818 v Celju opravil izpit za učitelja, je postal učitelj v Šmarju pri Jelšah. Od tam je od- šel poučevat v Škocjan pri Dobrli vasi na Koro- škem. V tem času je v Celovcu opravil izpit za učitelja glavnih šol. Škofijski konzistorij, ki je tak- rat upravljal nižje šole, ga je na njegovo prošnjo leta 1823 imenoval za učitelja v Šoštanju. Zaradi odličnih učnih uspehov je bil leta 1827 imenovan za zglednega učitelja. Ta naziv so pre- jeli le redki res izjemni učitelji. Razen na trivialni je poučeval tudi na nedeljski šoli. Učni jezik na trivi- alki je bila nemščina, na nedeljski šoli pa sloven- ščina. Po letu 1848, ko je bilo prebivalstvo že pre- cej narodnostno prebujeno, je Musi poučeval ve- činoma v slovenskem jeziku tudi na trivialni šoli, zaradi česar so ga nekateri tržani prijavili šolskim oblastem, češ da zapostavlja nemščino. Musi je v praksi kmalu spoznal, da sloven- skim učiteljem za uspešnejše poučevanje manj- ka primeren priročnik. Tako je že leta 1832 napi- sal učbenik za nedeljske šole. Za Slomškov uč- benik Ponovilo potrebnih naukov za nedeljske šole, ki je izšel leta 1854, je Musi napisal peto poglavje z naslovom Vodba modrega kmetova- nja na Koroškem, Krainskem in Štajerskem, v katerem je opisal kmetijstvo, sadjarstvo, živino- rejo, sviloprejstvo in čebelarstvo. Ob ustanovitvi prve šolske hranilnice leta 1844 je dal Peter Musi izdelati 1 15 lončenih hra- nilnikov in jih razdelil med učence. Imena tistih učencev, ki so privarčevali največ, je nato ob- javil v Novicah. Leto kasneje je v istem časopi- su objavil članek z naslovom V mladosti je tre- ba skerbeti, kako si svoje dni pošteno kruh slu- žiti, ki se prav nanaša na mladinsko varčevanje. Iz ohranjenih uradnih dokumentov ni mogoče ugotoviti, od kje Musiju spodbuda za ustanovitev šolske hranilnice. Domnevamo lahko, da je nav- ZAČETKI VARČEVANJA NA SLOVENSKEM (NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE) Slomškova knjiga Blashe ino Neshiza v ne- deljski sholi je v kontekstu tokratne tematike za- nimiva predvsem zato, ker je v njej omenjeno hranilništvo. Na straneh 98 in 99 je opisano, ka- ko župnik po večernicah pride v nedeljsko šolo in ugotavlja znanje učencev. Pri spraševanju jim da nalogo, naj izračunajo obresti od 100 goldi- narjev, nato pa še od nekaj manjših zneskov. Ob tem pove, da je v Gradcu ustanovljena »shparovka« - hranilnica, ki predstavlja veliko pri- dobitev, saj lahko sedaj ljudje prisluženi denar, ki je doma v nevarnosti, vložijo v hranilnico. Le-ta jim bo plačala obresti, denar pa lahko dvignejo vedno, ko ga potrebujejo. Gre za prvi sestavek v slovenskem jeziku, ki govori o pomenu hranilnic in njihovi koristi ter je namenjen šolanju. Omenjeno knjigo so kasneje še dvakrat po- natisnili, Slomšek pa je leta 1846 začel izdaja- ti zbornik Drobtinice, v katerem so bili poleg šol- skih pedagoških spisov objavljeni tudi napot- ki za ustanavljanje učiteljskih hranilnic. Slednje naj bi s posojili pomagale učiteljskim kandida- tom, da bi dokončali šolanje. Tako so se bodoči učitelji seznanili s pomenom hranilnic in jih kas- neje tudi sami priporočali ter ustanavljali. Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Šolsko varčevanje (2) dih dobil v Slomškovi knjigi o Blažeju in Nežici ter v poročilih o hranilnicah, ki so se ustanavljale v tistem času. V razpoložljivi arhivski dokumentaci- ji ni nikjer zaslediti, da bi takrat na Slovenskem de- lovala še kakšna šolska hranilnica. Glede na ve- stnost poročanja nemških učiteljev v takratni Av- striji bi kaj takšnega zagotovo ne spregledali. ZAPISI O POMENU HRANILNIŠTVA V Slomškovih Drobtinicah je leta 1849, ko sta že bili odpravljeni tlaka in desetina, izšel prvi čla- nek o obrestih, ki ga je napisal učitelj Janez Kra- njc iz Celja. Naslednji sestavek istega avtorja je izšel v Drobtinicah leta 1852, v njem pa je govo- ra o dveh »šparovkah«. V Vedežu, mladinskem časopisu, ki je izhajal v Ljubljani, je leta 1849 iz- šel članek o vrednosti denarja. Šolski list Šolski prijatelj, ki je izhajal v Celov- cu, urejal in izdajal pa ga je Andrej Einspieler, je objavil več sestavkov o varčevanju. Leta 1852 sta izšla članka Pervi denar in Istinga (kapital) in obresti. V daljšem poročilu je bila leta 1854 predstavljena ustanovitev hranilnice, ki naj bi pomagala učiteljskim kandidatom v Celovcu. To je bil čas, ko so Slovenci šele spoznavali pomen varčevanja. Če so potrebovali denar, so si ga izposodili pri premožnih posestnikih ali tr- govcih, običajno za visoke obresti, ki jih sami ni- so znali izračunati. Pouk o varčevanju je lepo prikazan v povesti Zlata vas, ki jo je poslovenil Franc Malavašič, v knjižni izdaji pa je izšla leta 1850 v Ljubljani. V tem letu je v Trstu izšlo tudi Berilo o svetkih in nedeljah za dorašeno mladost, v katerem je bi- la ponatisnjena Zlata vas. V tej povesti učitelj Ož- be poučuje sovaščane, kako naj gospodarijo, da ne bodo po nepotrebnem zapravljali denarja, kar bi jih lahko vodilo v zadolženost in posledič- no morda celo v izgubo posestva. Nadaljevanje prihodnjič. Članek Petra Musija, objavljen v Novicah leta 1844, v katerem med drugim navaja, da je dal izdelati lončene hranilnike in jih razdelil med učence. Peter Musi (1799-1875), učitelj v Šoštanju in ustanovitelj prve šolske hranilnice na Slovenskem Prvi članek o obrestih, objavljen v Slomškovih Drobtinicah leta 1849, ki ga je napisal učitelj Janez Kranjc iz Celja. Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 14 Kultura, Ljudje in dogodki TUŠEV PROJEKT PRIČARAJMO NASMEH USPEŠNO POTEKA ŽE 15. LETO Počitnice na morju preživelo 60 otrok iz Savinjske regije Tuš, slovenski trgovec, je letos že petnajsto le- to zapored otrokom iz socialno ogroženih dru- žin iz vse Slovenije omogočil, da preživijo aktiv- ne počitnice na morju v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. V sodelovanju s partner- ji Tuš v dobrodelnemu projektu tja vsako leto od- pelje 500 otrok. Brezskrben teden v družbi svojih vrstnikov je že zaključilo 60 osnovnošolskih otrok iz Savinj- ske regije, med njimi tudi osem otrok iz Zgornje Savinjske doline. Za njih so animatorji pripravi- li številne aktivnosti. Otroke je izbral Rdeči križ (RK) Slovenije na podlagi objektivnih parame- trov s pomočjo centrov za socialno delo, social- nih služb na osnovnih šolah ter območnih zdru- ženj RK. Skupina Tuš je sicer že od svoje ustano- vitve pred več kot 28 leti zavezana k družbeno odgovornim aktivnostim, njena usmeritev, po- magati otrokom, pa je pred 15. leti pripomogla k rojstvu projekta Pričarajmo nasmeh. TG PRIPRAVA VEČERJE NA RASTLINSKI OSNOVI V MEDGEN BORZI NA REČICI OB SAVINJI Veganska kuhinja ponuja nešteto možnosti Ob pripravi jedi je Natalija Jeraj (levo) poudarila, da veganska »kuharija« ni omejena zgolj na izbiro med različnimi vrstami solat. (Foto: Marija Šukalo) V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so prip- ravili delavnico kuhanja jedi na rastlinski osno- vi. Priprava večerje s tremi hodi je bila v domeni študentke Natalije Jeraj iz Nizke in Jerneja Koko- šinca z Rečice ob Savinji. Jerajeva je že nekaj let zaprisežena vegan- ka in svoje obroke pripravlja pretežno iz presne hrane. Tokrat se je odločila za pripravo kuhanih obrokov. Jedi, ki jih je pripravila ob pomoči ve- getarijanca Kokošinca, bi se lahko kosale s ku- linaričnimi presežki, v katerih je glavna sestavi- na meso. Obiskovalce je za dobrodošlico čakala tortica z višnjami in kokosovo kremo, za predjed so na mizo postavili pirine rezance z bolognese oma- ko in omako iz tufuja. Kot glavno jed so si obi- skovalci postregli s tortiljami z zelenjavno prilo- go, za sladico pa presni sladoled iz zmrznjene- ga sadja. Ob pripravi jedi je kuharica poudarila, da ve- ganska »kuharija« ni nobena znanost, niti kaj dolgočasnega, kar bi te omejilo zgolj na izbiro med različnimi vrstami solat. Ponuja namreč nešteto možnosti. Pri tem pridejo v poštev vsa živila rastlinskega izvora. Prednost imajo nepre- delana in polnovredna živila, najboljša pa so se- veda taka, ki so pridelana doma. Marija Šukalo GLASBENI FESTIVAL V BREGENZU OB BODENSKEM JEZERU Mojca Bitenc zapela na največjem plavajočem odru Mojca Bitenc je v operi Figarova svatba, ki je bila del letošnjega festivalskega programa, nastopila v vlogi grofice. V zadnji od štirih predstav opere Figarova svatba je Zgornjesavinjčanka Mojca Bitenc od- pela vlogo grofice. Številne obiskovalce, poleg čudovite naravne kulise, največjega plavajoče- ga odra na svetu in izjemnih predstav priznanih glasbenikov, v Bregenz privabi tudi dobra orga- nizacija enega izmed večjih poletnih festivalov v Avstriji. ŠTEVILNI DOMAČI IN TUJI OBISKOVALCI Drugo polovico julija in prvo avgusta v Bre- genzu vsako leto poteka poletni glasbeni festi- val. Obiskovalce od blizu in daleč v mesto ob Bo- denskem jezeru privabijo številni nastopajoči na plavajočem odru, v dvoranah ter drugih prizori- ščih na prostem. Festival je poznan po izjemni naravni kulisi jezera, velikosti plavajočega odra in edinstveni akustiki. Spremljevalni ansambel dogodka so bili dunajski simfoniki, ki so na različnih lokaci- jah v mestu navdušili s koncerti. Festival poteka od leta 1946, program pa v zadnjem času ob- sega predvsem opere, operete in spevoigre, na odru najdejo prostor tudi baletne predstave. ZADOVOLJNA Z GOSTOVANJEM V AVSTRIJI IN ZAZRTA NAPREJ Figarova svatba, komična opera v štirih deja- njih Wolfganga Amadeusa Mozarta, je bila del letošnjega festivalskega programa. Bitenčeva, ki je nastopila v vlogi grofice, pravi, da je zelo za- dovoljna s celotno organizacijo dogodka, ki je v Avstriji med bolj prepoznavnimi te vrste. Jeseni bo nastopila v ljubljanski operi v predstavah Ksenija in Carmina burana, čaka jo tudi nekaj koncertov. O prihodnosti raje ne raz- mišlja preveč, poskuša se osredotočiti na bli- žnje predstave in koncerte. Glede na majhnost slovenskega prostora in dejstvo, da imamo sa- mo dve operni hiši, se ji zdi sodelovanje s tujino samoumevno, še dodaja. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 15 Ljudje in dogodki, Organizacije KAJA REPENŠEK, MODNA OBLIKOVALKA V svet mode z blagovno znamko KukiKruc Priljubljen material modne oblikovalke Kaje Repenšek je usnje, pri svojih oblačilnih kosih, ki jih najdemo pod blagovno znamko KukiKruc, pogosto uporablja tudi kontraste. (Fotodokumentacija KR) Nazarčanko Kajo Repenšek so že v otroštvu zanimala oblačila in vse, kar je z njimi poveza- no. Danes 22-letna oblikovalka zaključuje štu- dij na fakulteti v Ljubljani, v njene kreacije pa so odeti tudi nekateri slovenski estradniki, med dru- gimi pevka Alya. OD NEKDAJ ŽELELA POSTATI MODNA OBLIKOVALKA Kaja je bila od nekdaj radoveden opazovalec, dotaknila se je vsake stvari in jo vizualizirala po svoje. »Navdušena sem bila nad oblačili barbik, saj so zelo realistična. Te sem natančno pregledala in razrezala, da sem dobila krojne dele ter poskušala improvizirati svoj oblačilni kos,« se spominja svojih prvih stikov z modo in oblikovanjem. Po srednji šoli za oblikovanje in fotografijo sedaj zaključuje študij na Naravoslovnotehnični fakulteti v Ljubljani, zna- nje pa bo nadgrajevala z magistrskim študijem. V TUJINO PO ZNANJE IN IZKUŠNJE Mladi pogosto za izzivi odhajajo v tujino, a Ka- ja ostaja doma. V tujini je že bila na izobraževa- njih, v kratkem se odpravlja v Milano, kjer bo obi- skala sejem obutve. »Če greš po svoji poti in si zvest samemu sebi, o konkurenci in opaženos- ti niti ne razmišljaš,« še dodaja. Slovenski trg je majhen, a mlada oblikovalka kljub temu doma vidi dovolj priložnosti za uspeh, saj vse več ljudi z nakupom unikatnih, kakovostnih oblačilnih ko- sov podpira domače oblikovalce. NJENI KOSI NAVDUŠILI PEVKO ALYO Z Alyo se poznata že dlje časa. »Dobili sva se na kavi, naredili načrt in v roku parih dni OBLIKOVANJE JO OSREČUJE IN IZPOPOLNJUJE Pravi, da poklica modne oblikovalke ne bi za- menjala, saj jo delo, ki ga opravlja, osrečuje in izpopolnjuje. Svojo prvo modno revijo je imela v srednji šoli, kjer je predstavila zaključno kolekci- jo. Sledile so revije na Ljubljana Fashion Week- -u, sedaj pa pripravlja kolekcijo, s katero se bo prijavila na natečaj Mercedes benz Fashion We- ek v Ljubljani. Ko bo imela modno revijo v naši dolini, pa bomo o tem zagotovo obveščeni, še z smehom doda. BLAGOVNA ZNAMKA KUKIKRUC V modnem svetu se pojavlja z blagovno znamko KukiKruc. Razmišljala je, kako naj svo- je oblačilne kose osebnostno zapečati in porodi- la se je ideja: »Moja največja vzpodbuda in pod- pora sta bila dedek, ki me je klical Kuki, in mami, ki mi ob strani stoji še danes in me kliče Kruc.« EDINSTVENOST, KREATIVNOST, DRZNOST Edinstvenost, drznost, domiselnost in na- tančnost so besede, s katerimi lahko opišemo Kajin stil oblikovanja. Rada dela z usnjem, iz ka- terega izdeluje večinoma modne dodatke in vrh- nja oblačila. Rada se igra s kontrasti – svetlo in temno, tanko in debelo, polno in prazno, prosoj- no in neprosojno. Poleg tega morajo biti njena oblačila koži prijazna in pralno obstojna. V glav- nem se poslužuje naravnih materialov, kot so bombaž, viskoza, svila ali lan, neizogiben pa je tudi poliester, ki je bolj efektiven. Barbara Rozoničnik je na koncertih že nosila moje kreacije,« pri- poveduje Kaja. Sodelovala je tudi s pevkama ManuEllo in Saro Lamprečnik, z Alexom Vola- skom pa pripravljata projekt za njegov nov vi- deospot. PREDAJA OPREME GASILCEM REČIŠKE OBČINE Za dobro opremljenost operativcev Podžupan Drago Poličnik (desno) je gasilcem izročil različne kose osebne zaščitne opreme. (Foto: Marija Šukalo) Gasilska društva rečiške občine so postala bogatejša za osebno zaščitno opremo v vred- nosti 13 tisoč evrov. PGD Pobrežje in Grušovlje sta prejela opremo v vrednosti po tri tisoč petsto evrov, PGD Rečica pa šest tisoč. Opremo jim je na Zgornjih Pobrežjah predal podžupan Drago Poličnik, ki je operativcem zaželel, da bi jim ta služila le za vaje in čim manj za intervencije. Po besedah poveljnika občinskega povelj- stva Franca Finkšta imajo operativci trenutno dobro osebno zaščito, zato so za to nameni- li bistveno manjši znesek kot v preteklosti. Del sredstev, ki je bil namenjen za opremo, bodo v društvih namreč namenili za redno delovanje. Tam se stroški višajo iz leta v leto in jih gasilci težko pokrivajo. Marija Šukalo Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 16 Organizacije, Ljudje in dogodki SREČANJE STAREJŠIH GASILCEV V BOČNI Nekoč aktivni, sedaj v veliko pomoč aktivnim gasilcem Franc Matjaž je pozdravil goste in podal poročilo o delu veteranov GZ ZSD. (Foto: Štefka Sem) Člani Prostovoljnega gasilskega društva Boč- na so organizirali srečanje veteranov Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD). Več kot 150 udeležencev iz vseh društev GZ ZSD je uživalo v kulturnem programu, ki so ga izvedle Ljudske pevke Pušeljc, Fantje treh vasi in harmo- nikar Iztok Polanšek. Na odru je ubrano zapel zbor veteranov gasilcev, ki ga sestavljajo člani iz PGD Nazarje, Pobrežje, Gorica ob Dreti in Šmar- tno ob Dreti. PRILOŽNOST ZA SREČANJE Srečanja so se udeležili predsednik sveta ve- teranov Gasilske zveze Slovenije Jožef Smole, predsednik GZ ZSD Janko Žuntar, predsednik komisije za delo z veterani pri GZ ZSD Franc Ma- tjaž, župan Stanko Ogradi in predstavniki vetera- nov sosednjih gasilskih zvez. Uvodoma je priso- tne pozdravil poveljnik PGD Bočna Slavko Šinko- vec, poročilo o delu veteranov v zvezi je podal Franc Matjaž. POMEMBEN ČLEN GASILSKIH DRUŠTEV Janko Žuntar se je veteranom zahvalil za pre- teklo delo in jim zaželel, da si vzamejo čim več časa za druženje. Jožef Smole je poudaril, da morajo biti veterani ponosni, da so del tako veli- ke in spoštovane organizacije. Tudi župan Stan- ko Ogradi je izrazil veselje, da se veterani sreču- jejo, obujajo spomine in družijo, saj so pomem- ben del gasilske bratovščine. RAZSTAVA IN PRIKAZ OŽIVLJANJA Letno srečanje veteranov pa ni bilo namenje- no le druženju. Udeleženci so si lahko ogledali razstavo stare gasilske opreme v bočkem gasil- skem domu. Potekal je prikaz oživljanja, pri če- mer so se lahko tudi preizkusili, dovolj časa pa je ostalo tudi za obujanje spominov na obdobje, ko so bili udeleženci še aktivni gasilci. Štefka Sem Več kot 150 veteranov Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline se je udeležilo srečanja, ki so ga pripravili zanje v Bočni. (Foto: Štefka Sem) ORATORIJ V GORNJEM GRADU Rekordno število otrok uživalo v druženju Ob obisku Rakovnika je bila priložnost tudi za skupinsko fotografiranje. (Foto: Urška Bastl) V drugi polovici avgusta so v Gornjem Gra- du organizirali oratorij, ki se ga je udeležilo kar 1 13 otrok iz bližnje in daljne okolice. Trideset animatorjev je skrbelo, da so bili tekom vsake- ga dneva polno zaposleni in varni. Poleg običajnih oratorijskih dejavnosti so se z avtobusi odpravili v Rakovnik, kjer so na povabilo predstojnika salezijancev, domačina Janeza Potočnika, obiskali salezijansko skup- nost, si ogledali cerkev, igrali igre na igrišču in preživeli nepozaben dan. Številne delavnice so otrokom dale možnost, da se pridružijo tistim, ki jih najbolj zanimajo in privlačijo. Na izbiro so imeli kemijsko, biolo- gijsko, miselno, glasbeno, kuharsko, plesno in ustvarjalno delavnico, na novinarski delavnici pa so dnevno opisovali dogodke, pripravljali in- tervjuje in fotografirali ter ob koncu oratorija iz- dali časopis. Vsakodnevni izplen kuharskih de- lavnic so bile dobrote, kot so palačinke in keksi, ki so končale v trebuščkih malih udeležencev. Obiskali so jih gasilci s cisterno, tako da vode za igro ni zmanjkalo in vodna drča ni samevala. Dotik nebes, kot je bilo geslo letošnjega oratori- ja, posvečenega Mariji, so zaključili z mašo, pri kateri so se otrokom pridružili starši. Štefka Sem Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 Oglasi 17 ŠPORTNIK LETA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 2017 Ob spodbujanju športnikov evidentiranje in že kmalu prve nominacije Po lanskoletni zaključni prireditvi v športni dvorani v Mozirju, ko so prvič v obdobju delovanja sedmih samostojnih občin v Zgornji Savinjski dolini (ZSD) iz- vedli obsežni projekt z zaključno priredi- tvijo Športnik leta ZSD 2016, je bilo ob iz- jemnem vzdušju, spodbudah navzočih ter po končni oceni organizatorjev in iz- vajalcev projekta na videz jasno, da se tako plemenito poslanstvo ne more kar tako nehati. Ob sodelovanju medijskega pokrovitelja Savinjskih novic, vseh ob- čin ZSD ter nekaterih podpornikov iz go- spodarstva in banke, ki so večinsko na- kazali pripravljenost za sodelovanje pri Športniku ZSD 2017, ter nosilca licence in glavnega organizatorja Ivana Milova- noviča je bilo pričakovati, da bo z drugo, letošnjo prireditvijo dišalo po nadaljeva- njih v prihodnjih letih. merne in zaslužne športnike ter športne de- lavce za športnike leta v posameznih kate- gorijah in športih, pove veliko o plemenito- sti celotnega projekta. Ta spodbuja športni- ke, športno javnost ter zdravi del gospodar- stva in celotno našo družbo k ozaveščanju mladih ljudi ter zdravem načinu življenja ob športni vzgoji, tekmovanjih in predstavljanju naših občanov, občin in celotne dežele tako v Sloveniji kot v tujini. Razveseljivo novico o organizaciji in izved- bi druge iz serije prireditev Športnik leta Zgor- nje Savinjske doline 2017 (ŠL ZSD 2017) nam je pred dnevi sporočil idejni vodja Ivo Milova- novič iz Ljubije, iz Savinjskih novic pa lahko potrdimo dogovor o sodelovanju kot medij- ski pokrovitelj ter partner v projektu, saj bomo, kot že lansko leto, objavili nabor nominiran- cev za športnice in športnike leta, glasovnice ter predstavitve predlaganih in drugih oseb v projektu. PRIREDITEV ZAPOLNJUJE VRZEL IN NAVDUŠUJE K ŠPORTU Milovanovič nam je ob tem dejal: »Odlo- čitev o 2. prireditvi je prišla konec januarja ob analizi prireditve 2016. Obiskal sem žu- panjo in vse župane, ob pozitivnih ocenah lanske zaključne prireditve sem dobil potr- ditev za nadaljevanje v letošnjem letu. Ta- ko spodbujen sem se odločil, da izvedemo vse postopke, glasovanja in izbor ŠL ZSD 2017 ter pripravimo letošnjo zaključno pri- reditev. Še največja spodbuda so bile oce- ne občanov, da je bila prireditev prava po- pestritev za dolino in da je potrebna tudi v prihodnje.« Kot nam je še povedal Milovanovič, osta- ja organizacijski tim ožjih sodelavcev isti kot prvič. Prireditev bo tudi tokrat v Mozirju, mož- nost za v prihodnje pa so tudi Nazarje s tam- kajšnjo športno dvorano. ŠPORTNA KOMISIJA JAMSTVO KOREKTNOSTI IZBORA Županja in župani so že predlagali kandi- date v članstvo komisije (športne strokovnja- ke, sedanje in nekdanje športnike idr.), ki bo delovala v enaki sestavi kot prvič z izjemo no- vega člana iz občine Luče. Obeta se že prvi sestanek sredi septembra, ko bo žirija tudi po- trjena, predvidoma tudi z vodjem Ivom Milo- vanovičem. Ta nam je dejal, da »prireditev ni poceni in na srečo so vrednost obsežnega projekta spoznali tudi pokrovitelji, s katerimi že sode- lujemo. Vse kaže, da bomo ohranili skoraj vse lanske podpornike in pridobili še nekaj novih in z njihovimi prispevki pokrili letošnje doda- tne stroške.« O novostih pa že v prihodnjih Sa- vinjskih novicah. Jože Miklavc Ivo Milovanovič, idejni vodja in nosilec licence ŠL ZSD (foto: Jože Miklavc) PRIZNANJE PRVI SPODBUDA ZA LETOŠNJO PRIREDITEV Tudi pripravljenost večine strokovnih ži- rantov v komisiji, ki predlaga kandidate, pri- Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 18 Šport, Oglasi ULTRA MARATON CELJSKI SEJEM: CELJE-LOGARSKA DOLINA Marko Gostečnik najboljši Zgornjesavinjčan Start tekačev v Mozirju, ki so se podali na 42-kilometrski maraton. (Foto: Primož Vajdl) Na 33. ultra maratonu iz Celja v Logarsko do- lino, ki je tradicionalno rezerviran za prvo sep- tembrsko soboto, je v soboto nastopilo preko petsto tekmovalcev. Tisti najbolje pripravljeni so se na pot iz Celja odpravili že ob šestih zjutraj, te- kači pa so se maratonu lahko priključili v Mozir- ju ob devetih, na Ljubnem ob pol enajstih in v Lu- čah ob pol dvanajstih. ZMAGA ZA HRVATA RADOJKOVIĆA, MARKO GOSTEČNIK NAJBOLJŠI ZGORNJESAVINJČAN Zmago na najdaljši razdalji je prepričljivo os- vojil Hrvat Robert Radojković, ki se mu je čas po pretečenih 75 kilometrih ustavil pri 5:08:04. Na drugem mestu je z zaostankom več kot pol ure zaostal Alen Božič iz Gorenje vasi, tretje mesto je s časom 6:01:15 osvojil Blejec Domen Kozjek. Na visoko 9. mesto se je uvrstil Mozirjan Marko Gostečnik, ki je za zmagovalcem zaostal uro in šestnajst minut. V ženski konkurenci je s časom 6:14:19 slavi- la Marija Vrajić pred Natašo Robnik na drugem in Marijo Trontelj na tretjem mestu. Bernarda Zvir iz Šentjanža je kot najboljša Zgornjesavinjčanka osvojila 22. mesto. Najdaljšo razdaljo je zaklju- čilo 122 tekmovalk in tekmovalcev. Zmago na najdaljši razdalji je prepričljivo osvojil Robert Radojković. (Foto: Primož Vajdl) BERNARDA ČEPLAK POZNIČ ZMAGOVALKA TEKA IZ MOZIRJA, MATEJA MLINAR IZ LUČ Na maratonski razdalji, 42 kilometrov, s startom v Mozirju je v ženski konkurenci s ča- som 3:38:43 slavila Mozirjanka Bernarda Čep- lak Poznič, ki je tekmice za sabo pustila za več kot dvajset minut. V moški konkurenci je s te- kom iz Mozirja najhitreje opravil Marko Bratuša (3:09:51), ki je za dobri dve minuti prehitel Mo- zirjana Jakoba Zajška. Na najkrajši razdalji (17 kilometrov) je lan- sko zmago ubranila Rečičanka Mateja Mli- nar (1:16:46). Medtem ko je v moški konku- renci zmagal Ljubljančan Matevž Schaubach (1:08:22). Na 27-kilometrski razdalji z Ljubnega sta sla- vila Blaž Barborič (1:58:20) in Suzana Ferenc (2:22:39). V ženski konkurenci je drugo mesto osvojila Rečičanka Anja Finkšt. TEKAČE SPREMLJALO DEŽEVNO VREME Za razliko od lanskega leta je tekmovalce le- tos spremljalo hladnejše vreme, ki je tudi pri- jaznejše za tek. Morda je bil to eden izmed ra- zlogov, da je ciljno črto na Razpotju v Logarski dolini prečkalo kar 513 tekmovalcev, med kateri- mi jih je več kot polovica, natančneje 262, star- talo iz Luč. Med tekmovalci je bilo veliko Zgornje- savinjčanov. Primož Vajdl Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 19 Organizacije, Ljudje in dogodki O ZDRAVI OSEBNOSTI IN PRAVILNI PREHRANI TER SUPER ŽIVILIH S SILVO PRISLAN Gibanje in dobra prehrana sta način življenja Nutricistka Silva Prislan meni, da je hrana zdravilo. (Foto: Marija Šukalo) Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju z Med- gen hišo – Centrom za družine Rečica ob Savinji pripravilo predavanje Zdrava osebnost in pravil- na prehrana ter domača super živila. O omenje- ni temi je spregovorila Silva Prislan. Predavateljica je poudarila, kako izkoristi- ti prednosti domačih super živil, ki jih dobimo v neposrednem okolju, kjer živimo, ter kdaj in ka- ko jih vključujemo v svojo prehrano. Super živi- la so po njenih besedah vsa tista živila, s kateri- mi v čisto minimalnih količinah dosežemo ogro- mne prehranjevalne in zdravstvene učinke na naše telo. »To je polna hrana. V nasprotju z današnjo hrano, ki je vse pogosteje brez hranil. Taka pa botruje nekaterim boleznim, ki so značilne za obdobje, v katerem živimo,« je med drugim po- vedala Prislanova. Po predavanju se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali vsi udeleženi, ki so večer zaključili z mislijo, da znanje in dobra informa- cija osvobajata. Marija Šukalo PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Vroča Srbija vredna prelitega znoja Na Pančičevem vrhu, najvišji točki Kopaonika (fotodokumentacija PD Nazarje) V avgustu se je skupina nazarskih planincev znova podala po tujih planinskih poteh. Tokrat so devet dni preživeli v Srbiji, deželi neokrnjene narave, gostoljubnih ljudi in bogate zgodovine. Prehodili so okoli 70 kilometrov in pri tem naredi- li 7.000 metrov višinske razlike. Kot so povedali udeleženci izleta, je bilo njihovo potovanje kljub visokim temperaturam vredno prelitega znoja. OSVAJALI NAJVIŠJE VRHOVE Že prvi dan so se povzpeli na najvišji vrh Vojvodine, Gudurički vrh, in se v nadaljevanju povzpeli še na najvišji vrh Srbije Miđor. Sledil je najvišji vrh Kopaonika, Pančičev vrh, in za njim še več zanimivih planinskih destinacij. OGLED KULTURNIH ZNAMENITOSTI Nekaj svojega časa so namenili tudi obiskom kulturnih znamenitosti. Med drugim so si ogleda- li ostanke rimskega mesta Romuliana, ki je pod zaščito Unesca, staro vas Gudurico, v Drvengra- du so obiskali etno vas režiserja Emirja Kusturice. NA KONCU ŠE V GUČO Bili so navdušeni nad panoramsko vožnjo s splavom po reki Uvac, kjer so občudovali be- loglave orle. Tudi vožnja s splavom po enem izmed najlepših kanjonov v Srbiji – po reki Zahodna Morava je bilo svojevrstno doživet- je, svoj čar ima tudi reka Drina. Za piko na i in dober zaključek bivanja v Srbiji je bil obisk Guče, kjer je vsako leto svetovno znan zbor trubačev. TG POČITNIŠKI ŽIV–ŽAV NA REČICI OB SAVINJI Ustvarjanje, pridobivanje novih znanj in sproščanje Ristance, stara otroška igra je pritegnila otroke. (Foto: Marija Šukalo) Zadnji počitniški teden so se na Rečici ob Savinji družili najmlajši. Center za družine Medgen hiša je pripravil Počitniški živ–žav. Otroci so ob pomoči prostovoljcev in vo- dij delavnic puščali domišljiji pros- to pot in ustvarjali iz različnih ma- terialov . V druženju pod trško lipo so spoznali stare igre, kot sta ristanc ali tanc šola. Metanje kamenčka v polja je navdušilo vse udeležence. Pohod v Blate jim je prinesel nova znanja o živalih in rastlinah tako v gozdu kot v vodi. Ob zaključnem rajanju zadnji dan druženja pa so se preizkušali v karaokah ter prip- ravili razstavo ustvarjenih del. Marija Šukalo Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 20 Šport SREBRNA LOKOSTRELKA TINA GUTMAN Z bolniške postelje po medaljo na evropsko Field prvenstvo Tina Gutman je konec avgusta na evropskem Field prvenstvu z ekipo osvojila srebrno medaljo. (Fotodokumentacija OKS) Lokostrelka Tina Gutman iz Bočne je v enem mesecu dosegla dva vrhunska rezultata. Člani- ca slovenske reprezentance in Lokostrelskega kluba Gornji Grad je najprej dosegla odlično če- trto mesto na svetovnih igrah na Poljskem, ko- nec avgusta pa je na evropskem Field prven- stvu, ki so ga gostile Mokrice, z ekipo osvojila srebrno medaljo. Kljub zdravstvenim težavam pred evropskim prvenstvom je stisnila zobe in ekipi pomagala do medalje, razočarana pa je bila, da na posamezni tekmi ni dosegla dobre- ga rezultata, a kaj, ko je vse moči usmerila v eki- pno tekmo. ZA EKIPO STISNILA ZOBE Gutmanova ima v svoji zbirki že številne na- slove, od državne prvakinje do tretje na svetov- nem in evropskem prvenstvu ekipno. Tem rezul- tatom je letos dodala še dva vrhunska in poča- si prihaja čas za najvišja odličja, je povedala z nasmehom. Letos je bila vrhunsko pripravljena in upravi- čeno je razmišljala tudi o posamični kolajni na evropskem prvenstvu. A le teden dni pred tek- movanjem je končala v bolnišnici na nujni ope- raciji in se na tekmovanje podala praktično z bolniške postelje. »Če bi imela zamenjavo za ekipno tekmo, se za to prav gotovo ne bi odlo- čila, tako pa je bilo vse odvisno od mene in sem stisnila zobe ter šla.« Kot vse kaže, so sedaj pripravljene na najviš- ja mesta. Tina je zaradi težke ekipne tekme po- rabila vso moč in se je skozi posamično komaj prebila. »To je šport, vedno se lahko zgodi kaj ne- predvidljivega, s čimer se moraš sprijazniti,« je povedala. Zaradi njenega junaškega dejanja so jo vodja in člani reprezentance poimenovali kar lokostrelska Petra Majdič. VRHUNSKA ŠPORTNICA POLEG SLUŽBE Biti vrhunski športnik in hkrati hoditi v služ- bo ni vedno lahko. Čeprav so vrhunski športni- ki upravičeni do nekaj dodatnih dni dopusta za udeležbo na tekmovanjih najvišjega ranga, je za dober rezultat potrebno veliko treninga. Ti- na, ki je zaposlena na Občini Gornji Grad kot re- ferentka za družbene dejavnosti, okolje in pros- tor ter kmetijstvo, po službi najprej opravi gospo- dinjske obveznosti, šele nato je čas za trening. »Me pa v službi razumejo in podpirajo, tako da nimam težav glede udeležbe na tekmovanjih, pripravah in včasih tudi treningih.« DRUŽINA ŽIVI Z LOKOM IN PUŠČICAMI V družino Gutman-Rop se je lokostrelstvo »prikradlo« v njihova življenja pred sedmimi le- ti, ko je Tina sina Jakoba peljala prvič na trening. Da ne bi samo čakala nanj, jo je ustanovitelj gor- njegrajskega lokostrelskega kluba Vojko Colnar povabil, naj malo strelja. Od takrat sta lok in tar- ča del njenega vsakdanjega življenja, še na do- mači zelenici sta postavljeni navadna in 3D tar- ča. V Mokricah so tako tekmovali kar trije člani družine, tri generacije, njena mama Dragica in tudi sin Jakob, kar se na tekmi najvišjega ran- ga še ni zgodilo. Strelja tudi njen partner Janko, a ne tekmuje, bolj se posveča postavljanju prog in organiziranju tekmovanj. MISLI USMERJENE V PRIHODNJO SEZONO Medtem ko organizatorji evropskega prven- stva v Mokricah še vedno dobivajo pohvale s strani reprezentanc o odlično pripravljenem pr- venstvu, je bilo na svetovnih igrah malce dru- gače. »Stanovali smo v študentskem kampusu, stran od vsega dogajanja, nismo imeli tarč za kakšen kratek trening,« je povedala Tina. »Biti če- trta na svetu pa ni kar tako, zato sem z uvrstitvi- jo zelo zadovoljna, četudi sem ostala tik za kolaj- nami.« Letošnja sezona je za Tino končana, a že razmišlja o svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Italiji, na katerem bo ciljala tudi na posamično, ne le ekipno odličje. Štefka Sem SVETOVNO PRVENSTVO V GORSKEM KOLESARSTVU Monika Hrastnik odpotovala v Avstralijo Monika Hrastnik se bo za čim boljšo uvrstitev borila to nedeljo. (Foto: Štefka Sem) Gorska kolesarka Monika Hrastnik z Lepe Nji- ve je na zadnjem gorsko kolesarskem spustu te sezone v svetovnem pokalu osvojila najboljši re- zultat, osmo mesto, in to kljub zdrsu na progi. V skupnem seštevku svetovnega pokala se je uvr- stila na 14. mesto. S tem je izpolnila kriterije in odpotovala na svetovno prvenstvo v Avstraliji, kar si je žele- la od začetka letošnje sezone. Obmorsko mes- to Cairns gosti letošnje 28. svetovno prvenstvo v gorskem kolesarstvu. Monika je s še tremi re- prezentanti in spremstvom že dopotovala na pri- zorišče, kjer se bo za čim boljšo uvrstitev borila v nedeljo, 10. septembra. Štefka Sem LOKOSTRELSKA PETRA MAJDIČ Prijateljstvo in odlično razumevanje s so- tekmovalkama Tojo Ellison in Ano Umer je po- membno pri ekipi, ki se je doslej veselila tretjega mesta na predzadnjem evropskem prvenstvu in lanskem svetovnem prvenstvu na Irskem ter le- tošnjega srebra v Mokricah. Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 21 Šport, Kronika RADUHA Zaradi udara strele do tal pogorelo gospodarsko poslopje Družini lahko pri obnovi pomagate z nakazilom na TRR: SI56 6100 0001 5529 853, sklic SI 00 24502, namen: požar Bezovnik. Požarno območje naslednjega dne (foto: Janez Bezovnik) V ponedeljek, 28. avgusta, ma- lo pred 15. uro je v zaselku Radu- ha zaradi udara strele zagorelo go- spodarsko poslopje. Ogenj je kljub hitri pomoči gasilcev iz prostovolj- nih gasilskih društev Luče, Ljub- no ob Savinji, Radmirje in Okonina uničil celoten objekt ter več kmetij- skih strojev. Gasilci so zavarovali območje ter preprečili širitev poža- ra na ostala poslopja. Lastnika kmetije Jožica in Vin- ko Bezovnik sta se v času tragedi- je nahajala v bližini gospodarske- ga poslopja. Ob udaru sta nemudo- ma poklicala reševalce ter se lotila reševanja. Iz hleva sta rešila telička, avto, traktor in nekaj kmetijskih stro- jev. Kljub temu so velik del kmetijske opreme ter seno zajeli ognjeni zub- lji. Bezovnikovim so na pomoč pri- skočili sosedje in sorodniki, ki zača- sno skrbijo za nekaj glav živine. Tjaša Pečovnik LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD Trije tekmovalci bronasti, Jošt Gluk državni prvak V kraju Gradac v Beli krajini se je odvilo državno prvenstvo v ar- rowheadu. Med 94 tekmovalci so odlično nastopili tudi člani Loko- strelskega kluba Gornji Grad. Dragica Tofaj Gutman je bila med članicami sestavljenega lo- ka tretja, Žare Krajnc je bil v istem slogu s tretjim rezultatom kvalifi- kacij v eliminacijah četrti. V istem slogu je bil Vito Tofaj 14. Med čla- ni ukrivljenega loka je nastopil tudi Vojc Colnar, ki je v eliminacijah iz- boljšal svoje četrto mesto s kvalifi- kacij. V boju za bron je bil boljši od tekmovalca iz Logatca ter tako os- vojil bronasto medaljo. Jošt Gluk je med mlajšimi deč- ki pometel s svojo konkurenco, kjer je s 343 krogi postal državni pr- vak ukrivljenega loka. Med mladin- ci sta Jan Purnat (ukrivljeni lok) in Jakob Rop (sestavljeni lok) doseg- la 3. mesti. Oba sta nastopila tudi v absolutni kategoriji, kjer sta se pomerila s člani. Jan je zasedel 6. mesto, Jakob pa je bil enajsti. Štefka Sem SLOVENSKA ŽENSKA ODBOJKARSKA REPREZENTANCA Po tekmah na Nizozemskem še nastop na svetovnem prvenstvu do 23 let Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca, v kateri kot spreje- malka igra tudi Mozirjanka Katja Mihalinec, se je v Rotterdamu pote- govala za uvrstitev na kvalifikacije svetovnega prvenstva, kar ji ni us- pelo. Dekleta po tekmah na Nizo- zemskem ne počivajo. Zbrale so se namreč na pripravah v Ljublja- ni, kjer se ta vikend prične svetov- no prvenstvo do 23. let. Podporo s tribun bodo naša dekleta še kako potrebovala, saj bodo nastopila v zahtevni skupini, skupaj z Argenti- no, Dominikansko republiko, Kitaj- sko, Tajsko in Egiptom. V prvi tekmi zadnjega kroga kva- lifikacij za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Japonskem, so slovenske odbojkarice morale priznati premoč izbrani vrsti Bolga- rije Tekmice so bile boljše s 3:1. V drugi tekmi z Grčijo so slavile s 3:0. Slavje ni trajalo dolgo, saj so v tek- mi z domačinkami klonile in mo- rale priznati premoč prvemu favo- ritu turnirja, Nizozemski (3:0). Na zadnji tekmi so se pomerile s Čehi- njami in nasprotnicam z neprepri- čljivo igro omogočile pot do zma- ge s 3:0. Marija Šukalo TURNIR V MALEM NOGOMETU NA ZGORNJIH POBREŽJAH Šmarčani osvojili prvo mesto Ekipe prejemnice pokalov z organizatorji in podeljevalci (foto: Marija Šukalo) Že četrto leto zapored so gasilci PGD Pobrežje pripravili športno dru- ženje stanovskih kolegov. Na igrišču pri »žagci« so se predstavniki PGD Radmirje, Nazarje, Šmartno ob Dre- ti, Gorica ob Dreti in Pobrežje pome- rili na malonogometnem turnirju. Šmarčani so bili nepremagljivi in zasluženo osvojili prvo mesto. Zmago manj so osvojili Nazarča- ni in pristali na drugem mestu. Dva poraza in remi so Pobrežanom pri- nesli tretje mesto. Pokale najbolj- šim so podelili poveljnik zgornje- savinjske zveze Slavko Bric, pod- poveljnik PGD Pobrežje Franc De- beljak in podžupan občine Rečica ob Savinji Drago Poličnik. Slednji se je sodelujočim zahvalil za sode- lovanje in jim zaželel več športne- ga druženja kot intervencij. Marija Šukalo Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 22 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Šport, Kronika, Oglasi • POSREDOVANJE HELIKOPTERJA Grohat: 29. avgusta ob 17.26 je s planine Grohat v občini Solča- va helikopter Slovenske vojske prepeljal obolelo osebo v UKC Lju- bljana. • PRISOTNOSTI OŠKODOVANKE NAVKLJUB VLOMILCA UKRADLA DENAR Čeplje: 29. avgusta okoli 21. ure sta do hiše v Čepljah prišla dva neznanca, visoka med 170 in 180 cm. Na vzvod sta odprla okno, vstopila v hišo in jo nato pregledala, pri tem ju je zalotila oškodo- vanka. Kljub temu je eden izmed njiju iz nočne omarice v spalni- ci odnesel denar. Hribi – planine – gore, ljubil si jih – a vzele so te ... Zgrmel si v prepad, Bogu v naročje, objel te je hlad, v nas pa nemoč je. Kruta resnica, žalost je v srcih, vsi smo nemočni ob Božjih načrtih. Nič več ne bo, kot je nekdaj bilo, vsi zbrali se bomo – a tebe ne bo. Ne bo te med nami, a z nami boš tu, vsakdo te nosil v svojem bo srcu. V SPOMIN 9. septembra 2017 mineva 10 let, odkar nas je mnogo prezgodaj v tragični nesreči zapustil dragi sin, mož, oče, brat, stric in svak Andrej UGOVŠEK iz Lenarta pri Gornjem Gradu, živel na Igu pri Ljubljani Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spo- minu. Vsi njegovi STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Rihter vodi v točkovanju za prvaka kombinacije Po poletnih počitnicah je Strel- sko društvo Gornji Grad v Zagra- dišču, na strelišču gornjegrajske lovske družine, v nedeljo, 28. av- gusta, organiziralo tretjo letošnjo tekmo v streljanju z malokalibr- sko puško leže brez naslona. Strel- ci so streljali na 50 metrov leže po pet nabojev za preizkus in deset za oceno, tekma šteje za prvaka kom- binacije v letu 2017. Kljub skromni udeležbi so prvi trije strelci dosegli zelo dobre rezul- tate: 1. Tomaž Trogar (81 krogov, 3 x 10), 2. Ivan Rihter (81, 1 x 10) in 3. Edi Poljanšek (77). V točkov- anju za prvaka kombinacije je bi- lo takratno stanje sledeče: 1. Ivan Rihter (296 točk), 2. Tomaž Trogar (293) in 3. Peter Bezovšek (290). To nedeljo je v Zagradišču pote- kala strelska tekma v trojnem po- ložaju. Udeleženci so streljali leže, sede na stolu in stoje na 50 metrov po 10 nabojev v vsakem položaju. To je bila prva tekma v trostavu v letošnjem letu in se je udeležilo kar veliko število strelcev, čeprav je to najtežja tekma v letu. Rezultat šte- je tudi za naslov prvaka kombina- cije v letu 2017. Prvi trije na tekmi so bili: 1. Ivan Rihter (212 krogov), 2. Janez Že- leznik (193) in 3. Peter Bezovšek (191). V točkovanju za prvaka kombinacije je trenutni vrstni red: 1. Ivan Rihter (396 točk), 2. Peter Bezovšek (388) in 3. Boris Purnat (384). Janez Kolar Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 23 Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Zahvale Vigred spet prišla bo na tvoj vrt in bo vprašala, kje si ti, sedla bo na rožna tla in zajokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Zapustila nas je mama, stara mama, prababica in sestra Mara UGOVŠEK roj. Presečnik z Ljubnega ob Savinji 1931 - 2017 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijate- ljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti nesebično pomagali, izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranimo jo v lepem spominu Vsi njeni ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil Jožef ENCI 19. 3. 1922 - 25. 8. 2017 iz Nove Štifte Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem. Hvala g. župniku Alojzu Ternarju za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku Rafku Žerovniku za poslovilne besede, zvezi borcev, upokojencem in praporščakom in vsem, ki ste darovali sveče. Hvala tudi osebju zdra- vstvenega doma Gornji Grad, dr. Blažičevi ter osebju nujne medicin- ske pomoči postaje Mozirje. Posebna zahvala Prostovoljnemu gasil- skemu društvu Nova Štifta za vso storjeno pomoč in Policijski postaji Mozirje ter pogrebni službi Anubis. Žalujoči žena in otroka z družinama Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 24 Za razvedrilo PRVI LOVCI »Ta smešna dva« lovca, ki sta zabavala goste na praznovanju 70-letnice Lovske družine Gornji Grad, sta prikazala, kako so lovili prvi lovci. Mama ju je namreč poslala na lov, saj je zmanjkalo mesa. Pa sta gledala in gledala in čakala, pa nobene živali ni bilo na ob- zorju. Pa opazita skupino žensk in ena od njih jima je bila zelo všeč. Pa pravi sin (Borut Zavolovšek na desni) očetu (Janko Podkrižnik): »Ata, ata, tista je prava, greva ponjo.« Pa ata pravi: »Kaj pa meso?« Sine odgovori: »Ja, če tisto vzameva domov, a lahko mamo pojemo?« NIČ MIŠMAŠENJA, PROSIM! Članica Ljudskih pevk Lipa Marija Breznik je nedavno nadvse pre- šerno praznovala 70-letnico. Za šalo so ji naveznili ruto na glavo in dali za majico robček namesto slinčka ter jo skušali prepričati, da bo tako zgledala, ko bo praznovala 80-letnico. »E, nečak Marjan, ne bo vam uspelo. Boste pa že počakali še de- set let, da boste spet na mojem praznovanju. Danes se veselimo mojih 70, ko jih še zdaleč nimam 80, saj se počutim, kot da bi jih imela 30, pa še na boljše mi kaže!« »KEKEC« PRI ALPSKEM VRTU Že vrsto let, menda deset (in več), je receptor, prometnik, mentor zeliščar, dežurni vremenoslovec, po potrebi ranocelnik in vodnik Alp- skega vrta na Golteh, Zlatko Rošer, ki kar »cveti«, ko se mu približajo pohodniki, »avto planinci«, kolesarji in drugi vrli obiskovalci Golt, Mo- zirske koče in Alpskega vrta. Ob letošnji »sušni« gobarski sezoni si je omislil gobe za vse vremenske prilike. Tako suša ne vpliva bistveno na njegovo napoved. »No, če ni gob, so pa »gobci«, je dejal nič hude- ga misleč. Morda pa že ve, da je prvi med temi prav On. (Foto: ŠS) (Foto: JM) Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 37. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Boyne, John: Deček na vrhu gore Deček Pierrot postane sirota in se mora preseliti k teti Beatrix. Ta vodi gospodinjstvo v premožni hi- ši na vrhu gore. A zgodba se ne do- gaja kadarkoli, godi se leta 1935, na pragu druge svetovne vojne, in ne gre za katerokoli hišo, ampak za Berghof, dom Adolfa Hitlerja. Firer je dečka vzel pod svoje okrilje in v nje- govi uniformi je zagrešil več zloči- nov in prizadel ljudi, ki so ga imeli ra- di. Po vojni se je Pierrot zavedel, kaj je kot otrok in mlad fant pravzaprav počel. Pravijo, da čas celi vse rane. Pa jih res? Pretresljiva zgodba o od- raščanju v vojnem času in težkih od- ločitvah z usodnimi posledicami. Več knjig irskega pisatelja Joh- na Boyna je prejelo zlato hruško, najvišjo oceno Pionirske (Centra za mladinsko književnost in knjižni- čarstvo pri Mestni knjižnici Ljublja- na). Knjiga Deček na vrhu gore pa je bila v ožjem izboru za mladinsko knjigo leta pri Irish Book Award in v ožjem izboru za knjigo leta pri Chil- dren's Book Ireland. Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 26 Petek, 8. september ob 16.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NK Celje (st. dečki) Sobota, 9. september ob 9.00. Bohačev toplar - kmečka tržnica Nazarje 5. Dan krompirja ob 9.00. Rečica ob Savinji Zelemenjava na trgu (menjava zelenjave, semen, sadik, pridelkov, receptov, izkušenj in navdihov z domačega vrta) ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna turnir ND Mozirje, NK Hrastnik, NK Laško – Thermana, NK Radeče (ml. cicibani) ob 10.00. Golte Športni dan na Treh plotih ob 14.00. Sejmišče pri Mozirskem gaju 2. Savinja Beer Fest ob 15.00. Taborniški dom na Lazah Tekmovanje v lokostrelstvu Nedelja, 10. september ob 9.00. Račnek, Šmartno ob Dreti Trim kolesarjenje ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : NŠ NK Krško A (ml. dečki) ob 12.00. Račnek, Šmartno ob Dreti Športno in družabno srečanje občanov Ponedeljek, 1 1. september ob 17.00. Center za samostojno učenje Nazarje Delavnica Preproga iz recikliranega blaga Torek, 12. september ob 10.00. Medgen hiša Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 16.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma ND Mozirje : ND Dravinja (člani) Sreda, 13. september ob 17.00. Medgen hiša Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 20.00. Ploščad gradu Vrbovec v Nazarjah Naročje spirale – multivizijska predstavitev Četrtek, 14. september ob 17.00. Center za samostojno učenje Nazarje Delavnica Origami ob 19.00. Medgen hiša Rečica ob Savinji Skupina za žalujoče Napovednik dogodkov Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava ka- mnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ JAVNI RAZPISI, POSLOVNI NAČRTI, FADN, RAČUNOVODSTVO EU Mozirje (uradne ure) pon. in sre. od 8. do 12. ure, osta- lo po dogovoru. GSM: 070 61 1 505, E-mail: zlebnik.mojca@ gmail.com. M&M Podjetniško in poslovno svetovanje Mojca Žlebnik s.p., Rovt pod Menino 1, 3341 Šmartno ob Dreti. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, odlične mesnate pasme za dopitanje ali zakol, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam 2 telici ls, breji 9 mesecev; gsm 031/855-186. Prodam dva bikca simentalca, stara 10 in 6 dni; gsm 051/331-020. Prodam neme odrasle race po 5 eur/kom in odrasle indijske tekači- ce po 7 eur/kom; gsm 041/216-481. Prodam bikca, star 14 dni, križanec; tel. št. 58-35-239. Prodam teličko simentalko, staro 10 dni; gsm 051/358-408. Prodam teličko simentalko, staro 14 dni; gsm 070/572-301. Prodam šest 200 kg teličkov ls; gsm 041/881-409. Zajce činčila-engora prodam za ple- me ali zakol; gsm 040/362-591. Prodam bikca, cb, starega 14 dni; in vrtno samohodno kosilnico s ko- šem; gsm 070/870-321. DRUGO – KUPIM Kupim rabljen mikser za prašičjo kr- mo; gsm 041/741-133. Stebri hrastovi od kozolca, kupim; gsm 031/370-813. Kupim ralo za krompir orat, če ga kdo ne potrebuje več; tel. št. 58-44- 452. NEPREMIČNINE Oddam stanovanjsko hišo v najem; gsm 031/567-361. V Sp. Krašah prodamo 1 ha travnika; gsm 031/453-163. Ugodno prodam 87 m2 veliko stano- vanje v Mozirju; gsm 030/284-699. OSEBNI STIKI Želim si zakonskega življenja z dekle- tom, s temeljnimi vrednotami; gsm 041/510-457. KOMUNALA MOZIRJE Prekuhavanje pitne vode Mozirska Komunala je izdala obvestilo, v katerem obvešča uporab- nike javnega vodovoda na območju Šmartnega ob Dreti ter Zgornjih in Spodnjih Kraš, da je vodo, namenjeno za uporabo v prehrani ljudi, pot- rebno prekuhavati do preklica. Omenjen ukrep so izdali zaradi suma mikrobiološkega onesnaže- nja pitne vode (povečano število bakterij escherichia coli in koliformnih bakterij). Vzrok za pojav bakterij e-coli je fekalno onesnaženja (gnoje- nje, živalski iztrebki …). NN gsm 031/805-832. Prodam bikce CK pasme in kostanje- ve kole; gsm 031/501-250. Prodam bikca SI-LIM, starega 1 te- den; gsm 031/393-418. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopita- nje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Drva, metrska, suha – ugodno; gsm 041/783-448. Prodam kiper prikolico tehnostroj 3t in cisterno creina 2.700 l, l. 1992; gsm 041/614-81/8. Silažni kombajn sip silo 80b, odlično ohranjen, prodam za 1.000 eur; gsm 031/351-066. Prodam lesene gajbice za jabolka ali krompir; gsm 041/688-708. Čelno kosilnico gaspardo f. 185 pro- dam; gsm 031/783-666. Drva, suha, bukova, metrska, mo- žen razrez na kratko in prevoz, pro- dam131/585-735. Prodam bel in rdeč jedilni krompir; gsm 031/686-619. Jedilni krompir in čebulo prodam; gsm 030/914-992. Prodam moške pohodne čevlje alpi- na, model tibet, št. 44. Zelo malo ra- bljeno, ugodno; gsm 041/324-409. Prtljažnik za kolesa znamke eu- fab za vlečno kljuko, preklopni; gsm 041/324-347. Raztegljivo kuhinjsko, češnja mizo + 4 stole prodam; tel. št. +33781/103- 285. Prodam lepo silažno koruzo, nič pri- zadeto od suše; gsm 041/510-219. Prodam silažno koruzo; gsm 040/972-077. Ugodno prodam 4 zimske gume 205-55 R16, vožene samo1 sezono, Oglasi Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 27 Savinjske novice št. 36, 8. september 2017 28