Leto VI., štev. 288 Ljubljana, sobota 12. decembra 1925 Poštnina paviallrana. Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica to. 54. _ Telefon St. 36. Inseratni oddelek t Ljubljana, Prešernova uHca št. 4. — Telefon št. 4gs PodrmJnicI: Maribor, Barvarska ulica št. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Rafnn pri poštnem lek.zavoda: Ljubljana št 11.84» . Praha čisto 78,180. VVicn.Nr. 105J41. Nespodobnost in brezbrižnost režima Klasična seja Narodne skupščine. — Radičeva konferenca z Na-stasom Petrovičem. — Radičev mariborski zbor v senci bajonetov. — Kaj pravijo radičevci in kako tožijo klerikalci. Beograd, 11. decembra, p. Današnja seja Narodne skupščine je dala zopet nov dokaz popolne sterilnosti in nesposobnosti režima. Parlament nima ničesar vzeti v roke, nič ni pripravljenega, nič izdelanega. Danes sta bila na dnevnem redu dva mala zakonska načrta, stockholmska poštna konvencija in nekatere spremembe o organizaciji Poštne hranilnice. Oba bi bila mogla biti sprejeta tekom ene ure. Ker bi pa potem ne ostalo ničesar za jutri, je bila današnja seja potem. ko je zbornica brez debate usvojila stockholmsko konvencijo zaključena, da bi se mogla jutri vršiti seja . . . Karakteristično je tudi, da zlasti radi-čevski ministri, ki so slovesno naznanjali, da prinesejo v vlado »popolnoma novega duha demokracije in eksneditiv-nosti, niti na vprašanja in Interpelacije poslancev ne odgovarjaj , tako, da je moral predsednik skupščine danes izjaviti. da bo opozoril ministra Radiča na njegovo dolžnost . . . Mnogo komentarjev vzbuja dejstvo, da sta bila Radič in dr. Marinkovič (da. vidovičevec) včeraj skupaj na dvoru pri večerji. G. Radič je po povratkn iz dvora naznanil novinarjem, da se kralj in kraljica še danes ali jutri zvečer podata na daljše bivanje v Zagreb. Ta na. poved se danes službeno ceaiantira s pristavkom, da bo kralj vsekakor praznoval svojo slavo (sv. Andreja) v Beogradu. V zvezi s sinočnim docodkoni je izzvalo veliko pozornost, da je g. Radič danes popoldne obiskal bivš°~i mini- stra v Davidovid-Koroščevi vladi Na-stasa Petroviča, pri katerem je ostal polni dve uri. V radikalnih krogih je ta obisk vzbudil veliko nezadovoljnost in vtis, da gre morda za intrige. Kakor znano, je Nastas Petrovič izključen iz radikalne stranke. Mnogo veselosti. a tudi ironične kritike vzbuja način, kako pripravlja eosnod Radič svoj nedeljski pohod v Maribor. Radičevci govorijo, da se s tem zborom prične «velika ofenziva proti SLS». Tekom prvih mesecev prihodnjega leta, da se bo vršilo več okrajnih zborovanj, katerih se bodo udeleževali radičevski poslanci. Poleg tega namerava HSS postati tekom zime v Slovenijo par tisoč svojih agitatorjev, da poučijo Slovence o zveličavnosti radičevske politike. Klerikalci so ogorčeni in ker je vlada odredila, da se g. Pašiča v Mariboru energično zaščiti z orožni-štvom, so pos'arrci SLS nocoi stavi" mi. nistru notranjih del vprašanje, v katerem onozariaio ministra, da bo po • vih informacijah v nedeljo vsa žandar-merija iz mariberskesra in ptujskega okraja koncentrirana v Mariboru. Klerikalci pravijo, da nimajo ničesar proti zimski ekskurziji ministra prosvete. da pa Slovenci niso ubijalci. Ni potsebno, da se mobilizira toliko žandarjev. Klerikalci vprašajo, ali bo Stjepan Radič iz svojega žeoa plačal to premikanje orož niške vojske. Zelo resen in mučen utis so napravile vesti iz današnje seje radikalskega kluba. Burna seja radikalskega kluba Radi vprašanja Brodarskega sindikata. — Ostri spopadi med posameznimi poslanci. — Seja kluba SDS. — Davidovičevci in Lukiničeva zadeva. — Nove vesti o iuziji med spahovci in davi- dovičevci. Žita in Oton Habsburg na Dunaju? Senzacijonalne budimpeštanske vesti o skorajšnjem povratkfi Habsburžanov. — Vznemirjenje na Madžarskem. — Poostrena obmejna kontrola. Budimpešta. 11. decembra, s. Že več tednov trdovratno krožijo po Madžarskem vesti o nameravanem povratku Habsburžanov. Dasi razni krogi ne verujejo v niih istinitost, je vendar vsa javnost vznemirjena in v nervoznem Dričakovaju. Včerai in danes se je kot blisk razširila senzacija, da sta razkra-Uica Žita in njen sin Oton že prispela na Dunaj, od koder hočeta s fingira-nimi potnimi listi priti na Madžarsko. Njuni pristaši so baje že vse pripravili. da omogočijo Otonu, ki ga smatralo za edinega legitimnega madžar- skega vladarja, povratek na prestol. Madžarske oblasti vse te vesti odločno demantirajo in iih označujejo za otročje izmišljotine, kljub temu pa so dobile obmejne oblasti ualog. da po-os-trfio kontrolo potnikov, ki prihajajo na Madžarsko. Dunaj. 11. decembra, d. Tukajšnji merodajni krosi izjavljajo z ozirom na budimpeštanske vesti o povratku Zite in Otona, da ie izključeno, da bi se ta dva mudila na Dunaju ali kjerkoli v Avstriji. Pred novimi boji v Italiji Socialistična stranka napoveduje vstop v tretjo internacijona-lo in neizprosen boj iašizmu. — Izpuščeni Matteottijev somori-lec Filipelli dela neprilike Mussoliniju. — Nova opozicijonalna stranka. asa l«h»l« ob 4. «Jgtr»l. ca Stane mesečno Din «5 —; sa Inozemstvo Din 40 — neobresno. Oglasi po tarifo. Uredniiftvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. »6/L — Telefon »ter. 7*. Nočna redakcija: od 19. ure naprej t Knaflovi ul, št s/L — Telefon št 84. LJubljana, 11. decembra. Poslanec Puceij bo s svojo politiko preje žalostno končal, predno se mu posreči dokopati se do odločilnejše besede v »Hrvatsko - seljačkem® klubu. Kmalu ne bo imel v Sloveniji nikogar več. ki bi mu verjel, da nam bo Radičeva torba kaj pomagala. Razočaranje prihaja celo za samo SKS, da ie šla slepo za gosp. Pucljem in ne bo dolgo, ko bo njegove oolitične slave konec. Poslanec Puceij še ni minister, tndi državni podtainik ne: pač pa je po izjavi goso. Stjepana Radiča že »napol* v vladi. čeravno je to bila le zlobno - Segava zairkacija srčnih bolečin gosp. Puclja. je vendar v tei besedi jedro resnice. Gosp. Puceij prevzema politično odgovornost z dejanji, ki bi jih treba ne bilo riti, če bi bil popolnoma v vladi. Kot član finančnega odbora igra ulogo brezpogojnega zagovornika režimske finančne politike in to brez ozira na posebne nujne interese naše pokrajine. A ne samo to! Kjer le more pokvari s svojim vtikaniem še to. kar bi se dalo sicer dobrega doseči za nas. Tako n. pr. :e prizadeia! v razpravi o dvanajstinah Ljubljančanom veliko škodo. Za tekoče !efo znaša najemnina v Ljubljani okroglo 10 milijonov Din. od katere je plačati na davkih okoli 7 milijonov Din. Ako bi najemnina ostala v 1. 1<>26. v isti^ višini, bi se po predlogu dr. Žerjava plačalo od nje mesto 7 miliionov te nekaj čez 4 milijone davščin. Po predlogu gosp. Puclja, ki ga ie seveda finančni minister vaje sprejel, kakor dr. Zerjavovega. četu di jc Prej nanj že pristal, bi znašalo obdavčenje za okroglo H milijona več. Ker pa se bo 1. 1926. vzela za podlago obdačenia izdatno večia najemnina k^t leta 1925.. se sme opravičeno račnnati, da le gosp. Puceij s svojim vmešavanjem oškodoval Ljubljančane za 1 milijon Din. Od tega niso prizadeti le hišni posestniki, marveč tudi najemniki, ker se končno vsaka davščina v večji ali manjši meri prevali od enega na drugega. Nočemo preiskovati, zakaj je gosp. Puceij stori!, kar je storil. Nujen interes države ni bil. da iz Ljubliane poteg.ie en miliion davkov več. Kakšni razlogi so vodili gosp. Puclja. ni povsem lasno, verjetno je. da ie hotel nekaj pokazati. ■1 ker mu manika sposobnosti, mu ie. ka.-kor običaino. zopet enkrat grdo spod'e-relo. Vsekakor stoji, da je ali iz zlobe ali iz nesposobnosti ali iz kratkovidnosti Ljubljano znatno oškodoval. Včeraj ie posl. Puceij v carinski se-k-ciji finančnega odbora nastopil celo proti življenskim interesom kmetov, torej tistega sloja, katerega protektor in od-;cšenik pravi da je. Z največjo vnemo zagovarja!, naj kmet plačuje carino nri uvozu plugov, ki so za kmeta najpotrebnejši in naiprimitivneiši pripomoček. Pobiial je zato predlog samostojnega demokrata Demetroviča in prav nič ,;a ni ganilo, ko se mu je očitalo 'kmečko demokracijo®. ki jo ima^o on ter drugi radičevci vedno na jeziku. Odprava uvozne carine pa je tako socijalno-cko-r-omska pravična stvar, da je morala v iinančnem odseku zmagati. Gosp. Puceij ic s svojim proti kmetskim interesom naperjenim predlogom propadel in četo nic-govi ožji režimski tovariši so ga pustili na cedilu. Nerazumljivo je. zakaj je gosp. Puceij v finančnem odseku žaga! vejo. na kateri sedi. Druge razlage ni. kakor da je zopet hotel biti boli paneški. kakor na-pež sam ter da se ie bahavo zanese! na svojo «moč». Potrebe tudi za ta njegov nastop ni bilo nobene in ž njim je podan zopet nov dokaz, da je g. Puceij iako kratkoviden in malo sposoben politik, ki io že v lahkih situacijah silno «po!o-mr>. Tudi intervencije gosp. Puclia. ki se vrše za kulisami, so za naprednega in umetnega človeka nerazumljive zago-vetke. Na pritisk puclievcev se zavlačuje razpis volitev v »Trgovsko i.i obrt-•10 zbornico«, dasi je bi! novi Statut od celokupne zbornice soglasno sprejet ter oetovano novdarjena nuinost novih vo "rev. Iz istih krogov ie prišla akcija za . Jgoditev ljubljanskih občinskih voli-','v. dasi je Puceij - Ravniharjevo Rla-^iio celo leto. malone dan za dnem zahtevalo razpis volitev. Zadnja številka oficijelnega glasila g.-Puclja. «Kmetski list* se je vrgla z bla-ienjem ter denuncijaciiami na slovensko osnovno šolstvo ter na Sokolstvo. Pre-nieščenja ter nameščenja v prosvetni upravi pričajo, da so se z radičevskim režimom zopet začela podpirati in negovati klerikalna stremlienja. Ali je to zlobnost ali omejenost, ne vemo; na', pa presojamo ukrepe v prosvetni upravi še tako milo. se ne moremo otresti podobe, da je zašel slon med porcelan. Zopet in zooet moramo povdarjati. da se vse to vrši v časa. ko je gosp. Puceij po besedah svoiega šefa šele o!» v vladi. Kai bi šele bilo. ako bi g. Puceij res mogel prijeti za državno krmilo! Beograd, 11. decembra, p. Današnji dan je bil politično nenavadno živahen. V radikalnem klubu je prišlo do jako burnih prizorov in skoraj do fizičnega obračunavanja Radikali so namreč danes pretresali vprašanje brodarskega sindikata. Popoldne je vlada razpravljala o predlogu prometnega ministra Radojevica, da se ustanovi nov brodarski sindikat, ki bo obsegal Irl .vnc plovne objekte, dočim se objekti "rbskega brodarskega društva pustijo temu diu^tvu. Tako bomo sedaj imeli dvoje rečnih p'., vb. Uprava neodvisne rečn-e plovbe bo po načr tu Radojevica avtonomna, toda oh! szrogo kontrolo državnih organov odnosno prometnega ministra, kakor je n. pr. i-.r-iva monopolov, tla^i upravnega in nadzorstve nega odbora, katere bo imauval Kometni minister od raznih strokovnjakov, bodo ma terijalno in moralno odgovorni za usiih de la. Po izjavi g. Radojevica je ta rešitsv začasna, dokler prometni minister ne :.:i'cli baze za ustvaritev velikega delniškega aiuštva za rečno plovbo. Ministrski svet bo o tem predlogu sklepal v pondeljek. V radikalnem klubu je Radojevičev projekt silno razburil duhove. Hrup je bil tako velik, da je na hodnikih kar odmevalo. Najprej je prišlo do zelo ostrega spora med Ljubo Jovanovičem in Ljubo Zivkovičem. Sodi se, da je Ljuba Zivkovič delal po in-strukcijah Pašiča, ki podpira Radojevičev predlog, dočim se Ljuha Jovanovič temu zelo energično protivi. Do drugega ostrega konflikta ie prišlo, ko je govoril minister Radojevič, kateremu je neprestano glasno ugovarjal bivši prometni minister Andra Stanič. To ie razburilo poslanca Nikoliča, ki je nastopil proti Staniču in ga hotel udariti, pa so ga tovariši odstranili. Med velikim razburjenjem se je seja s težavo nadaljevala. Število govornikov je bilo zelo veliko. Do hudega prepira je prišlo tudi med posl. Veljko.n Kosičem in Miliutinom Dragovičem. Posrečilo se je drugim poslan cem, da ni prišlo do večjega fizičnega obračunavanja. Na vodstvo radikalne stranke je vsa stvar napravila zelo mučen vtis. Ker se seja jutri nadaljuje, se ie bati nadaljnih sporov. Zato sta Marko Trifkovič in Ljuba Jovanovič stopila k Pašiču. da Pride jutri na sejo in da s svojo prisotnostjo pomiri poslance. Nocoi je imel sejo poslanlški klub samostojnih demokratov. Razpravljal je o postopanju kluba o vprašanju Obrtne banke In čzpremembi zakona o poštni hranilnici. Za razpravo o obrtni banki je bil do_ ločen k«t govornik stranke za zakon o poštni hranilnici dr. Žerjav. Razpravljali so dalje o klubovem pravilniku, o postopanja radi slučaja dr. Lukmiča pa se bo razpravljalo tia prihodnji seji. Istotako je imel danes ves dan sejo glavni odbor Davidovlčeve stranke. Po predlogu Davidoviča so sklenili, da ves klub glasuje za izročitev Lukiniča sodišču. Jutri se prične kongres Davidovičeve stranke. Sklep Davidovičevega kluba, da imajo vsi glasovati za Izročitev dr. Lukiniča, je pri samostojnih derrrnkraah vzbudil ogorčenje. Davidovičeve! to Sivar rešujejo čisto strankarsko in daieio lastnik. cije ter naredbe svojim članom, kako naj glasujejo, dasi je to glasovanje stvar vesti in pravna stvar. Nocoj je imel sejo poslaniški klub jugoslovanske muslimanske organizacije. Seja se bo jutri nadaljevala. Po postopanju muslimanov je mogoče sklepati, da se pri njih pripravlja nekaj večjega. V političnih krogih se nocoj z mnogo večjo gotovostjo govori o spojitvi J. M. O. z Davi-dovičevo stranko. Konferenca Male antante v Dubrovniku? Beograd. 11. dec. p. Današnje Vreme je javilo vest, da bo konferenca Ma!e antante v Dubrovniku. Vaš dopisnik je bi! uradno obveščen, da kraj sestanka Male antante še ni določen. Sestanek se bo vršil vsekakor po dogovoru zunanjih ministrov Male antante v drugi polovici meseca januarja, kje, pa še ni znano. Odhod generala Bodrera v Rim Beograd, 11. decembra, Italijanski poslanik Bcdrero je proti večeru pose-til dr. Ninčiča, ter se nocoj odpeljal v Rim. Po tej konferenci ie bil minister Ninčič sprejet na dvoru. Popoldne je gen. Bodrero poseti! ministra Radiča, pri katerem se je zadržal dalj časa. Spori med goriškimi klerikalci Gorica. 10. dec. e. V tukajšnjih klerikalnih krogih je zadnje dni zavladalo veliko nezadovoljstvo radi politike poslanca dr. Besednjaka in kaplana Ščeka. ki temelji na sronii proti narodnim elementom v Julijski Krajini. To se ie jasno pokazalo na zadnji seji goriškega klerikalnega političnega društva. kier so se številni duhovniki odločno izrekli proti Ščekovim metodam. Nekateri usledni duhovniki groze z izstopom iz goriške klerikalne organizacije. ako bo g. Šček nadaljeval svoje dosedanje politične metode. Podelitev Noblove nagrade za fiziko Stockbolm, 11. decembra, d. Sinoči se je izvršila svečana podelitev Noblove nagrade za fiziko. Svečanosti so prisostvovali člani kraljevske hiše, ministri in druge znamenite osebnosti. Predsednik Noblove ustanove profesor Schueck je v svojem pozdravnem nagovoru omenjal petindvaj-setletnico obstoja Noblove ustanove, nakar je predsednik znanstvene akademije profesor Guilsbrand predava! o pomenu ronigenspekircloškili razlskava/nj profesorja Siesbahna. Nato jo izročil kralj profesorju Sicsbalinu ediuo letošnjo nagrada Rim, 11. decembra- s. »Tevere« objavlja danes okrožnieo direktorija »Avantija« Nennlja, ki jo je izdal na socijalistično stranko. Nenni opisuje najprej politični položaj po Matteottijevem umoru ter izjavlja, da so vse pridobitve socijalizrra uničene in da mora soci.iallstična stranka pričeti svoje delo od vsega početka znova. Potrebe zahtevajo borbo proti fašizmu, ki se mora voditi z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi ter z vso brezobzirnostjo. Nenni napoveduje vstop socijalistične stranke v tretjo intemacijonalo, ki ie danes edina predstavifeljica boja proti iašizmu, popolnoma v nisprotiu s komunizmom, s katerim se Mnssolira dobro razume. Objava tega oklica v oficijoznem glasilu »Tevere« je zbudila veliko zanimanje, tembolj, ker bi fašisti oklic lahko zatrli, vendar pa ga razširja Agencija Štefani. Iz tega sklepajo, da hočejo fašisti sprejeti boj do skrajnosti napram vsem socijalističnim sku pinam in da bo prvi njihov korak v tem oziru prepoved socljalističncga glasila »Avantija«. Snoči je fašistovski posianec Amilcare Rossi v hotelu ^Moderno« oklofutal bivšega ravnatelja faSistovskega dnevnika iCor-riere d' Italiac Filipa Filipellija, ker ie v nekem razgovoru obsodil fašistovski režim in Mussolinija. Filipetti ie sodeloval pri Ma-tteottijevem umoru ter ie bi! pred kratkim izpuščen iz zaporov »Regina coe!i». V zaporu je spisa! spomenico, v kateri dokazuje soudeležbo članov fašistovske vlaie pri organizaciji Matteottijevega umora. Z '.žirom na ta incident piše današnja »Creno-na nnova« naslednje: Filipelli bo moral moi čati, sicer se ne bo mogel radi svoie spomenice izogniti fašistovski reakci.iL Filipellija ne preostane drugega, kakor da se odtegne Javnemu življenju in da umolkne. Tukaj se mudi že več dni senator Lnigi Albert mi. ki je imel več se* tankov z voditelji nacijonalne unije, Amendolom, Cin-com in Vettorijem. Fašistovski krogi pravijo, da namerava Albertini ustanoviti novo opozicijsko stranko. Nova Abd el Krimova mirovna ponudba Abd el Krim odobrava francoski načrt rilske avtonomije, obenem pa odklanja mirovna pogajanja s Španijo. Pariz, 11. decembra, d. V Tanger je dospe! stotnik Gordon Cunning, ki je prinesel s seboj oficijelno pismo Abd el Krima, ki vsebuje gotove mirovne pogoie. Kakor izve Agence Havas, priznava Abd el Krim vrhovno suvereniteto maroškega sultana, zahteva pa popolno politično avtonomijo Ri-fa s samostojno in neodvisno armado. V političnih krogih menijo, da je nenaden prihod vrhovnega komisarja v Mareku. biv šega ministra Steega v zvezi z novo Abd el Krimovo mirovno ponudbo. London. 11. decembra e. Dopisnik lista »Daly Mail« Canning v Tangerju poroča, da je Abd el Krim pripravljen začeti pogaja nja na podlagi pogojev, ki iih je ponudil Painlevč v preteklem juniju. Canning pravi, da to še nikakor ne pomeni, da so Riiski Kabili popustili od svojih zahtev. Abd el Krim je zadovoljen s francosko interpretacijo rifske avtonomije in radi tega ni nika-ke ovire za sklenitev miru s Francijo. Pripravljen je odonriti meie. ki bodo zagotovile Franciji močno protekcijo nad rifsko cono. Drugače stoji stvar s Španijo. Rifski poglavarji nikakor nočejo odstopiti Tctu-arta ili radi tega odklanjajo sleherna pogajanja s Španijo. Zasedanje Sveta Zveze narodov Ženeva, 11. dccembra. s. Ka današnji javs ni seji Sveta Zveze narodov se je razpravs ljalo o vprašanju manjšin na Balkanu. Ra« zen tega se je nadaljevala razprava o vpra. šanju numera clausus. Vršilo se jc tudi posvetovanje o delovnem programu names ravane razorožitveno konfercnce. V tretjem komiteju Sveta Zveze narodov je danes podal svoje poročilo angleški ko» lonijalni minister Ameri, ki je povaarjal pripravljenost Anglije, da ponudi Turčiji roko v svrho poravnave. Turški zunanji minister je nocoj odpo« toval v Pariz, da se posvetuje s tamošnjim turškim poslanikom, ki je jeseni 1. 1924. zas stopal turške zahteve glede mosulskega vprašanja pred Svetom Zveze narodov. Tur ški zunanji minister se vrne v Ženevo pri* hodnji teden. — Tretji odbor je imel nocoj sejo v odsotnosti obeh strank. Potopljeni angleški parrnki London, H. deccmbra. s. Zadnje dni so sc potopili trije angleški parniki in sicer prvi ob južnoafriški obali, drugi v bližini Labradorja, tretji pa ob rangleški vzhodni obali. V valovih je našlo smrt 66 mornar« jev. Velik vihar ob Bosporu Carigrad. 11. decembra, r. Včeraj je divjal ob Bosporu strašen vihar, ki jc razdejal mnogo vasi in obrežnih naprav. Vihar je uničil tudi dvajset sainosianov in nrašei. Ves pomorski promet je ustavljen. Morski valovi so poškodovali veliki most, ki veže Carigrad z Galato. Ribiške koče na K011-toskalinu so poplavljene. Izginila so tudi vsa ruska kopališča. Vihar je povzročil tudi na otoku Prinkipi ogromno Škodo. Število ponesrečencev še ni znano. Senator Borah za priznanje sovjetov VVashington, 11. decembra. Senator Bc-rah je predložil v senatu predlog v katerem zahteva priznanje sovjetske Rusije > strani Zedinjenih držav. Toplo vreme v Italiji Rim, 11. decembra, s. V Italiji sc je vremt nenadoma izpremenilo. V Rimu je danes opoldne narastla temperatura na 12.6 sto* pinj, v Palermu pa celo na 15 stopinj. Ukinjena direktna zveza Ljubljana-Split Split. 11. decembra n. Izdana ic naredba, da se direktni vagon Spiit-Ljubliana ukhie. r Največji trgovski uspeh — za Božič in Novo leto —■ se po vsem svetu opaža samo v onih predmetih ter v onih obratih, ki opozarjajo kupnjoče občinstvo za praznike nase z oglasi. Kdor hoče pri nas najuspešnejše oglašati, stori to z oglasi v „Jutsni51 Koroška debata v avstrijskem parlamentu «Slovenska manjšina na Koroškem uživa popolno enakoprav nost». — «Korošci se ničesar ne boje.» Dunaj, 11. decembra, s. Pred časom ie vzbudila rrrnogo pozornosti izjava soci-talno - demokratskega poslanca Falleja, ki jo Je baje podal na nekem shodu svoje stranke na Koroškem in po kateri bi se imela zaščititi slovenska manjšina na Koroškem. O tej zadevi se je danes govorilo tudi v avstrijskem parlamentu. Posl. Angerer Jo izjavil v polemiki proti posl. Falleju, da zaščita manjšine na Koroškem sploh ni poirebna. češ da uživa slovenska manjšina na Koroškem popolno enakopravnost. Zato tndi ni potrebno govoriti Nemcem, naj žive s Slovenci v miroljubnih odrošajih. po čemer Nemci že itak sami streme Govornik je zahteval, nai se 2vstriiskl zunanji urad bolj kakor doslej brijta za dogodke na Koroškem. Ker gotovo časopisje pretirava, kakor da bi bili Slovenci na Koroškem res zatirani, je potrebno, da avstrijski zunanji urad njihovo pisavo demantira. Posl. Angerer je zahteval, naj oblasti postopajo v smisla popolne enakopravnosti med Slovenci in Nemci, ki h Nem- ci sami zahtevajo, ker nočejo trpeti politike zatiranja. Posl. Falle je ugotovil, da ni nikdar trdi!, da ic potrebna za manjšine posebna zaščita. Tega ali kaj sličnega ni nikdar iziavil. Ugotavlja, da ie samo del slovenskega prebivalstva jugoslovenskega mišljenja ter zavrača vnovič trditev, da ie govoril o manjšinah, potrebnih zaščite. Posl. Paulitsch ie izjavil, da ni nobenega dvoma, da obstoje onstran Karavank stremljenja za priključitev plebiscitnega ozemlja k Jugoslaviji. Noče trditi. da je pričakovati novega vpada Ju-goslovenov. izjavlja pa z vso odločnostjo. da ni treba imeti Korošcem v tem pogledu nobenih skrbi. Korošci se ničesar ne boie in kot sinovi Koroške se bodo znali postaviti v bran, ako bo zahtevala potreba. Jugoslavija gotovo ne more imeti nobenega interesa na tem, ako bi se upale vpasti na Koroško kake jugoslovanske toipe. bodo Korošci znali braniti svojo domovino. Stockholmska poštna konvencija odobrena Kratka seja Narodne skupščine. — Sklepi carinske sekcije. — Vprašanje uvoza starega železa. — Zakon o zavarovanju avija- tikov. Beograd, 11. decembra, n. Seja Na- I svoboden uvoz starega železa, ki je po- ^mo eI/nnč,*ino c o t/a nn^AU rtK I Pl "Xf\ i V\r» r\ nKri i fAi rortio no TaooniAoU rodne skupščine se je pričela ob 10.30. Poslanec Čeda Kokanovid (zemlj.) je protestiral, da minister agrarne reforme Pavle Radič ne odgovarja na vprašanja in interpelacije poslancev, dasi so vprašanja in interpelacije glavna oblika parlamentarne kontrole nad vlado. Poslanec Moskovljevid (zemlj.) «To so ma-nire e pretresala vsa gravamina. na osnovi katerih se katoliška cerkev upravičeno lahko pritožuje in zahteva sanacijo. Episkopat je o vsem tem sestavil memorandum za komoetentne faktorje in je želel posamezne točke ustmeno brazložftl da bi na ta način dosege! ustrežljivost vlade za oo^oljno rešitev vseh onih vprašani, v katerih se cerkvi povzročajo krivice. Dejstvo je, da episkopat ni mogel svojih pritožb obrazložiti in sicer iz zgoraj navedenih razlogov. Prepuščamo naravno vsakomur v ooliubno presojanje, ali se ta odnošaj škofov napram vladi more »značiti kot dejanski konflikt 5. Glede bivanja Škofov v Mariboru e bil izdan služben komunike, ki se riasi: «Na konferenci se je razpravljajo o situaciji, ki je nastala po povratku škofov iz Beograda.* Iz vsega je razvidno, da se postopale naše vlade napram katoliški cer-kvi v naši državi in napram njenim : rsdstavnikom ne da korigirati s pra~- I nimi demaatiji, temveč z dejanji. Po imenovanju nove češke vlade Pr°ga, 11. decembra. Včeraj je sprejel predsednik Masa-ryk v poslovilni avdijenci člane bivšega kabineta in člane nove vlade, ki so prisegli na ustavo. Zbornica in senat se sestaneta v četrtek 17. t m. Za predsednika zbornice bo izvoljen bivši notm.ii minister Ma-lypetr (agrarec), za podpredsednika pa socijalni demokrat Stivin in narodni socijalist dr. Franke. Mesto «petke» se bo ustanovil odbor dvanajstorice, v ka. terem bosta po dva člana šestih koalicijskih strank. Tudi senat bo imel svoj odbor dvanajstorice. O skupinah zadevah bosta razpravljala oba odbora. «Ceske Slovo« obžaluje, da je dobil listnico prometnega ministra sociialni demokrat Bechyne, ki bo baje protežiral nekvalificirane in nezanesljive nemške in madžarske uslužbence. Vladna kriza v Nemčiji Težki pogoji socijalnih demokratov za vstop v vlado velike koalicije. — Lu-throv manjšinski kabinet in nove volitve? — Dr. Stresemann proti nemškim nacijonatcem. Berlin, 10. decembra. Socijaldemok. parlamentarni klub je sporočil državnemu predsedniku Hin. denburgu svoje pogoje za vstop v vlado. Stranka je pripravljena načelno pogajati, če se sprejmejo sledeče točke v vladni program: Obramba republikanske vladavine in weimarske ustave; energično pobijanje vseh naklepov zoper republiko in ihtavo; ratifikacija vvashingtonske pogodbe o osemurnem delavniku. Razširiti pa se mora skrb za brezposelne, zahteva se nadalje zakon o delovnem času, zvišanje uradniških plač zlasti za nižje kategorije in objava davčnih spiskov. Socijalni demokrati so postavili dale-kosežne zahteve, da bi mogli opravičiti svoje eventualno sodelovanje z desničarsko ljudsko stranko pred delavstvom, katerega radikalni del nagiba h komunizmu. Morda bodo socijalisti še nekaj popustili, vendar je malo upanja, da bi hotela njihove najmanjše pogoje sprejeti ljudska stranka, zastopnica delodajalcev. Res je sicer, da je danes zunanji minister dr. Stresemann na shodu svoje stranke v Berlinu ostro t.apa-de! nemške nacijonalcc, s katerimi je nemogoče sodelovanje, dokler ne »neha nespodobni način njihovega boja zoper ljudsko stranko». Toda Stresemann je obsoja! tudi socljaliste in je imenoval njihove pogoje za vstop v vlado «nedržavniške». če ne pride do vlade velike koa!l-c;ie. upa ljudska stranka, da bo dr. Luther poverjen s sestavo manjšinske vlade srednjih strank, v katero bi polef sedanjih vladnih skupin pritegnili tu."' de- mokrate. Notranjo in carinsko politiko manjšinskega kabineta naj bi podpirali nemški nacionalci, zunanjo politiko v duhu Locarna pa socijalisti. če se te želje ne bi izpolnile, bi dr. Luther razpustil parlament in izvede! nove volitve. Painleve o Poljski Pariz, 10. decembra. Načelnik v sedanjem Painlevejevetn vojnem ministrstvu Charles Henrv je napisal zanimivo knjigo o poljski armadi in o njenih voditeljih. Henrv je svoječasno natančno proučeval organizacijo poljske armade ter se ie udeležil tudi zadnjih velikih poljskih manevrov. Knjiga vsebuje dva predgovora. Prvega je napisal general Gouraud, drugega pa ustvaritelj poljske armade, bivši ministrski predsednik in sedanii vojni minister Painlevč. ki pravi med drugim: «Od svoje detinske dobe naprej sem bil vzgojen v duhu navdušenja za Poljsko. Mojega očeta so aretirali, ker se je udeleži! manifestacije za osvoboditev Poljske. Vedno se bom spominjal z največiim Donosom dneva, ko sem bil tako srečen, da sem mogel izročiti prvo poljsko zastavo prvim batalionom poljske armade v Franciji. To je zastava, ki b še danes visoko ceni slavna poliska armada. Ta armada ie pripravliena. da ne brani samo neodvisnosti Poljske, temveč tudi evropski mir. Henrveva knjiga dokazuje svetu odlično mirovno moč prepojene poljske armade. Pogosto imenuieio Poljake za vzhodne Francoze. Za nas Francoze pomeni poljska armada francosko armado ob Visli. Poljsko in Francijo vežejo neštete stoletne prijateljske vezi. Kar pa nam Je najdražje, to je skupna ljubezen idealov, sknnno stremlienie po svobodi m pravičnosti in skupno sovraštvo vsakega nasilia. Genij poljskega naroda se ie na vseh poljih umetnosti, znanosti in Človeške misli zmagoslavno upira! brutalni sili in strašnemu oreganianiu. Oživljena Poliska je za nas živ simbol ima-nentne pravičnosti in dokaz velikega narodnega duha. velike moralne sile. ki bo vedno premagala brutalno fizično moč.» Pa'nlevč zaključuje svoj predgovor z besedami: «Ponosna samostojnost, velikopotez-nost značaja, stara civilizacij in kultura, ki so tako značilne za poliski narod, so naibo!:še garancije za veliko bodočnost Poljske.® Ob koncu vojaške diktature v Španiji Dne 13. septembra 1. 1923. je general Primo de Rivera uvedel v Španiji diktaturo v obliki vojaškega direktorija, ki je vzel vso oblast v svoje roke ter odstranil parlament in njegov režim. Njegov nastop, ki se ie izvršil v soglasju z vojaškimi poveljniki posameznih pokrajin, je uspel brez najmanjšega odpora. General Primo de Rivera ie takoj ob svojem nastopu izjavil, da misli obdržati izredno oblast za toliko časa, dokler se ne obnovi popoln red v vsej upravi, v deželi, ki so jo spravile v nered medsebojne intrige egoističnih strank. Mnogo so mu pripisovali, da je postopal pri tem bona fide, zakaj general dotlej ni kazal nikakih političnih ambicij. Toda pokazalo se ie, da je mnogo lažje razgnati poslansko zbornico,, nego ustvariti namesto nekaj boljšega, osobito. ko so kljub vsemn delovale še vedno neugodne tradicije iz preteklosti. Po razpustu parlamenta in pokrajinskih zastopstev je poskusi! Primo de Rivera ustanoviti novo, lastno politično stranko. To je bila Patriotična unija, ustanovljena v novembru 1. 1923. Toda nova stranka je ostala mrtvorojeno dete; pridružili se ji niso niti konservativci, niti liberalci niti republikanci. Glavni politični voditelji, med njimi Maura in Romanones, so naglašali napram Primu de Rivera, da stopijo z njim v odnošaie šele, kadar obnovi ustavne svoboščine. Pozneje je situacijo še bolj kompli-ciral neugoden razvoj v Maroku. Šele ko se je položaj v Maroku nekoliko izboljšal. se je jela izpreminiati tudi osnova Primovemu režimu. Ne sme se pozabiti, da je Primo de Rivera izrecno iziavil, da je trajanje njegove diktature odvisno tudi in predvsem od likvidacije maroškega problema, kar zahteva vlado vojaških strokovnjakov. Zato je diktator smatral za potrebno, da se na veli. kem banketu, ki ga mu je priredil vodilni odbor Patriotične unije, izjavi o nadaljnem trajanju diktature. Tu je dejal. na vprašanje, kdaj stopi Patriotična unija na vlado, to je kdaj neha Izjemna vlada vojaškega direktorija, da je to odvisno od kralja, ki da bo določil ta termin. Tu je tudi zavrnil geslo, naj bi se to zgodilo čim pozneje, češ da to zavisi od ureditve maroškega problema, nakar naj Patriotična unija stopi v vla. do in položi temelje notranji regeneraciji Španije. Sledile so temu visoke besede o notranjem preporodu, ki prihaja za Španijo z nastopom te nove stranke, ki naj ne bo niti levičarska niti desničarska; njen radikalizem naj obstoja v tem. da podeli polno veljavo in orga-nizatorično moč zakonom. Malo pozneje je španski kralj Alfonz XIII. pisal diktatorju, da mu daje polno moč sestaviti novo vlado, ki bo v čim krajšem terminu sestavila zakonito osnovo, da se politične zadeve v državi povrnejo zopet v normalno stanje, ki ne bo potrebovalo več izjemnih ukrepov iu odredb. To ie bil odločilni preokret, ki st je očividno izvršil v sozlasiu z diktator- I jem. Primo de Rivera je formalno razpustil vojaški direktorij ter osnoval nod svojim predsedstvom novo vlado, v kateri so podpredsednik ter notranji minister. vojni ter mornariški minister generali, ostali člani pa so novi. doslej politično malo ali nič preizkušeni možje, pripadajoči stranki Patriotične unije. Sedai jc torej nastopila potreba._ da se ustvarijo solidne osnove novi Španiji; diktatura vojaškega direktorija je, vsaj formalno, pri kraju. Če pa so možje, ki iih je zbral ger.eral-diktator okrog sebe. sposobni tega, to je seveda veliko vprašanje; dosedanja preizkušnja moža ni postavila v najugodnejšo luč. Politične beležke -f Jugoslavija in balkanski pakt. Dunajski listi poročajo iz 2eneve, da je grška vlada ponovno izročila glavnemu tajniku Zveze narodov pismo, v katerem predlaga razpravo o svolečasnem načrtu balkanskega varnostnega pakta, kakor ga je predložil grški zunan.it minister Rendis. Z ozirom na to pismo jc baje iziavil ugleden državnik iz Jugoslavije (dr. Ninčič?) novinarjem: »Jugoslovenska vlada bi v smislu mirovne politike dr. Nlnčlča ne nasprotovala sklepu pakta, toda ta zadeva se nam zdi težavna z ozirom na nejasen politični položaj v Grčiji in Bolgariji. Sicer pa menimo, da bi bilo treba preje rešiti nekatera vprašania. od katerih sta za nas dve živ lienskega pomena, to ie vprašanje našega dohoda na Fgejsko morje in vprašanje bolgarskih komitašev.* -f Pristopanje radikalov v SDS. VVi-rovitici ie 180 članov radikatske organizacije skunno s podpredsednikom Beato vičem in tainikom Vladlsavljevlčem pristopilo k SDS. Poslali so tajništvu SDS ttidi posebno iziavo. kier pravijo: »Doslej smo pripadali NRS. zdaj pa izstopamo iz nje in se pridružujemo SDS iz naslednjih razlogov: Ne odobravamo kratkovidne ln zakulisne politike NRS od osvobojen ia do danes, ne odobravamo. da se druži z vsemi pro+tdržavnlmi element! ter z niihovo pomočjo, a proti naši volji, preganja ljudi ki 30 državi najbolj vdani. NRS nI izvršila ničesar onega, kar ie obetala dobrovolicem, marveč iih nieni lindje !n zavezniki na vsakem koraku uničujejo, ne samo tukai. temveč v vseh dobrovoljskih kolonijah. ter pnsveča io vsem nrotidržav-rim elementom več pažn»e kakor nam, ki smo vse dali za to državo.* Gosp. Beatovič je bil izvoljen za predsednika nove. odnosno pomnožene organizacije SDS. 4- »Spletke v radikalni stranki* Pod tem naslovom objavlia včerajšnji beograjski »BaIkan-> uvodnik, ki ie vzbudil mnogo pozornosti. List zatrjuje, da se največji nasprotniki radikalne stranke nahajajo v njenih lastnih vrstah. Delajo na to. da bi izolirali P?5:ča. V to svrho se je udeležil tudi dr. Markovič zagrebškega radikalnega zborovanja, na katerem le bil glavna fgura Ljuba Jovanovič. Nato pravi *BaIkan». da bi bil moral Ljuba Jovanovič preprečiti kampanjo svoiega lastnega zeta Liube Stojadi-noviča proti predsedniku vlade Pašiču. Te spletke niti ne prizanašajo finančnemu ministra drju. Milanu Stojadinoviču ln njegovemu privatnemu življeniu. Spletke imaio namen, da onemogočiio tega odličnega Pašičevega sodelavca. Iz istih intrizantskih krogov da se širijo tudi infamne klevete, da ie dr. Milan Stojadinovič kupil svoji soprogi kolijd za 800.000 Din. neki drugi dami pa drago ovratnico, s čemer se hoče namiga-vati. kako je dr. Stojadinovič hitro obogatel. -f Zanimiva afera v ministrstvu trgovine. Minister trgovine dr. Kratač je nedavno p-jstil v pisarni inšpektoria svojega ministrstva Dragoliuba Stojadinovi-ča izvršiti preiskavo. Ministrstvo trgovine je nato izdalo komunfkž. v katerem pravi, da se je preiskava izvršila zaradi domnevanja, da se v ministrstvu trgovine nelegalno nahaja mnogo aktov iz drugih ministrstev, zaradi česar so bili gotovi krogi zelo vznemirjeni Na ta ko-munikč ie iziavil Inšpektor Stojadinovič. kako mu je minister sporočil, da se bo v njegovi nišami izvršila preiskava, ker je zvedel, da se pri njem nahajajo akti iz drugih ministrstev, ki imajo veliko moralno vrednost. Inšpektor mu je odgovoril. da to ni delo ministra trgovini, ampak po'ici.iskih organov, zarad! česar naj pozove policijo. Minister dr. KrajaS pa je ostal nri svojem skleou ter pozval dva načelnika in pomočnika, naj izvrše preiskavo. Po dveinpolurnl preiskavi se te ugotovilo, da ni v pisarni inšpektorja Stojadinoviča akta. ki b; ne spadal v njegov resor. Inšpektor Stojadinovič ie izjavil v listih, da je ministrovo nenavadno postonanje napram uradništvu v zvezi s stališčem, ki ga je zavzemal napram vsemu, kar niši ugled države. Ska pina liudi. proti kateri je vedno delal, je smatrala «edai za potrebno pokazati, da ie moč v nienih rokah. Potrebno ie bilo, da se zavarujejo pred onemogočenjem svojih načrtov. Prvi korak v tel smeri je bila odrejena preiskava Otroška^ r>a je bila kombinaciia. pravi inšpektor Stojadinovič, da se bodo v arhivu njegovega oddelka našli gotovi dokumenti, ki obremenju.ieio ljudi, kateri se zbirajo okoli sina ministrskega predsednika Pašiča. Cili te skupine je. priti do milijonov. vse. kar se usoja braniti državne interese, pa podvreči moralni torturi. Sedaj ie v «Politiki* podal izjavo tudi Rade Pašič. ki pravi, da ga je Stojadinovič napade! brez vsakega povoda v zadevi, ki mu ie sp'o!t neznana, rac:1 česar ga bo tožil ored scJ:ščer:. Ni i^UM-* -ceno, da bodo na tn način prišle n? dan še marsikake zanimivosti Vsekakor ie minister dr. Krajač iskal akte. ki obre menjujeio gotove osebe. Iz niegoveg-postopania se vidi. da morajo biti ti akt? gotovim ljudem zeio neljubi. iz demokratske stranke lz okrožnega tajništva SDS zs Votranu sko. V nedeljo dne 13. decembra ustanova: občni zbor krajevne organizacije SDS v Hoiederšici ob 6. pri gospej Antoniji A!« breht. Na ustanovnem občnem /ocru poro« ča kot delegat centrale g. Blagajne. — Iste« ga dne sestanek pristašev SDS v Planini cb 3. popoldne v gostilni g. Pelicona. Sestanka | se udeleži okrožni tajnik g. Pavlovčič. Iz Zveze kulturnih društev v Ljubljani Danes, 12. t. m. predavaje: V Novem mestu na tamkajšnji giaaajr.j: g. dr. Čadež ob 16.13 »O radiju^. V Ljubljani v areni Narodnega doma zdravnik Higijenskega zavoda ob 17.30 =0 jetiki». V Ljubljani v gostilni »Pri Sokliču» g. prof. Dolžan ob 20. o temi «Kako je n.ista; svet». V nedeljo, 13. t. m.: V Ljubljani na učiteljišču g. Verij žvaj« ger ob 9. dopoldne o temi «Ob sto!ctn;cn železnice«. (Nadaljevanje.) Po svetu — Fašistovski dom v Berlinu. Gksilo nemškega zunanjega ministrstva «Taglicfce Rundscha-jT> poroča, da je sprejel Mussolini zastopnika italijanskih fašistov v Nemčiji mtjorja Rouchettija, ki ie izjavil, da na* mertvajo Italijani ustanoviti v Berlinu fas šlstovski dom. List dostavlja, ca bi bila ustanovitev fasistovskega dotna v sedanjih razmerah očitna provokacija. V Nemčiji živeči Italijani so lahko člani fašistovske organizacije, toda dokler bodo Italijani za> tirali tirolske Netnce. je fašistovski dom «• Berlinu nemogoč. — Rastja tn Francija. Nov: ruski posla, nik Rakovski je izročil 10. t. m. svoje pove* rilne listine predsedniku republike Millo randu. Kakor poročajo iz Pariza aameravs sovjetski ljudski komisar za vranje zadeve Cičerm prihodnji teden obiskati Pariz z na. menom, da se ponovno sestane z ministr« skim predsednikom Briandom. — Znižanje uradniških plač na Poljskem. Iz Varšave poročajo, da je ministrski svet v načelu sprejel predlog finančnega mini* stra glede redukcije državnih izdatkov aa I. 1926. v znesku 500 milijonov zlatnikov. Kakor znano vsebuje ta znesek tudi zni« žanje uradniških plač. Socijalni demokrati so uvedli močno agitacijo proti sanacijskim načrtom finančnega ministra. Iz Trbovelj t— Jubilej g. Ivana Vivzerja. Te dni je praznovalo Društvo rudniških nameščencev v Hrastniku jubilej 401etcega delovanja (svojega člana g. Ivana Kavierja. Po lepi koncertni akademiji, na kateri so nastopil! gospodje in dame Neuberger, Poologar, Ig* natijeva in Hofbauerjeva, je čestital šc ved» no čilemu in strumnemu jubilantu v imenu društva g. Logar, gdč. Benetkova pa mu je izročila bronast kip rudarja kot častno da« rila t— Občr.i zbor podružnice CMD. se vrši jutri ob 5. popoldne pri Forteju. t— Sokolsko gledališče v Trbovljah uprl« zori danes ob pol 8. zvečer v hrastnfškem Narodnem domu Golarjevo «Vdovo Ro 5Iinko». t— Koncert Zikovega kvartete v Hrast* niku. Med najodličrsejše prireditve, k: so se doslej vršile v Narodnem domu. je pri« števati vsekrkor koncert Zikovega kvarte« ta Ker je bila visoka vstopnina in se je zvedelo za koncert šele v zadnjem trenut* ku, je bila prostorna dvorana Ie do polovice polna. Samo ob sebi je umevno, da so bila izvajanj* težkih skladb dovršeno popolna te da so poslušalce, katerih večina se jc prvikrat seznanila z resnično ntasbeno Vmcr nostjo, naravnost očarala. Občinstvo se je le nerado razšlo, ko je bil koncert pri kra* ju. Vzpodbudo za prireditev koncerta sta dala gg. ravnatelj inž. Drolc in obratovodja v kemičn-' tovarni Diermaver, prostovoljne prispevke za kritje ogromnih stroškov pa je z njunim sodelovanjem nabrala ga. dr. Kumarjeva. Iz Primor i a * Smrtna kosa. V Trstu je umrl g. Josip Vidrih v 66 letu starosti. Pokojnik je bil oče člana uredništva tržaške »Edinosti® g. Vidriha. Naše sožalje: * Gostovanje tržaške čitalnice v A idrnt ščirtl. V soboto zvečer in v nedeljo popoln dne bo gostovala v Ajdovščini Šentjakob« ska de1o-vaniem naše voiske. dobrovolicev in češkoslovaških leeilonariev Vohd minister in minister za vere sta že spreieia nr»"rt in nd ničow vnla- škega atašeja v Rumuniii poročilo o sra-n.hi gnobov naših dobrovolicev, padlih v Dobrudži. Po mnenju našega poslanika v Bukarešti bi bilo najbolie. da bi se zgradila skupna grobnica s spomenikom v mestecu Medžidiji. Da se uresničenje načrta še boli pospeši, ie bil po iniciativi Gjoke Matiča. inšpektorja v ministr-stvu»za notrania dela in podpredsednika Zveze dobrovolicev, ustanovljen akcijski odbor, v katerem so sledeči odlični naši iavni delavci: predsednik armiiski general in kraliev prvi adiutant ter bivši komandant dobrovoliske divizije v Dobrudži. Stevan Hadžič; podpredsednik Gjoka Matič; tainik Uglješa Krstič. ravnateli Rusko - slavenske banke: kot odborniki pa poslanci: Milorad Vuiičič Kosta Kuma.iudi. Gioka Popovič. Bogoljub Ku"..ndžič. general Juro Josipovič. Šibe iMIičič in znani kapetan - invalid dr. Luio Lovrič._ Geografsko društvo v Ljubljani V soboto, dne 5. t. m. se ie preosno-valo Geografsko društvo, ki ie bilo doslej zgoli društvo geograrov-akademl-kov. v matico, ki nai zbere okroc sebe vse prijatelje domače geografije. Že dosedanji lepi uspeh društva je vzbudil splošno upravičeno zaupanje, da bo njegovo prizadevanie zelo pospešilo razvoj našega domoznanstva. Javnost se je začela zanj živahno zanimati, ko io ie presenetil prvi zvezek »Geografskega vestnika«, ki je poleg beograjskega «Glasnika» doslei edini sreografski strokovni list v naši državi. Občni zbor. ki so se ga udeležili poleg aiiaštva odlični zastopniki geografske vede na univerzi in izven nje. je podal pregled dosedanie^n deb in nove smernice za bodočnost. Pokazalo se je namreč, da v dosedaniem obseen društvo ni moglo zadostiti svoiim velikim , težniam in nalogam. Izpremeniena pravila omoeočaio zdai aktivno sodelovanje širšemu krogu, ki se ie vabilu društva tudi odzval. — V novi odbor so hibi izvolieni sledeči g?.: dr. V. BohSnec, predsednik, nrof. A. M slik. podpredsednik. M. Mftlavčlč. tainik. dr. J. Rus, bla trainik. O. Pf;a. kniižničar. nrof. S. Kranjec in P. Rlaznik, odbornika. Novi odbor si je zastavil pomembne naloge: prva med niiml ie pač izdaianie »Geografskega vestnika*. čirar 2. številka z izbrano aktualno vsebino ie že v tisku in bo izšla v kratkem. Preda-vnnie znanstvene vsebine, k? 'i! le dr" Danes zadnjikrat! Kdor še ni imel prilike, naj pride gotovo danes si ogledat film Moč in lepota 0dharasn- zdravje in lepoto ELITNI KINO fIATMCA vodilni kino v Ljubljani (Telefon 124) Predstave se vrše točno Predprodaja vstopnic ob: 4., '/26., '/28., 9. od 10, - 'hI. in od 3. dalje štvo že prirejalo doslej, se bodo vršila zopet redno vsak mesec. Zasnovan je tudi načrt za zbiranje slovenske geografske bibliografije, kakor tudi terminološkega gradiva, kar je oboje funda-mentalne važnosti. O tozadevnem delu bomo še poročali. Z Geografskim društvom smo končno tudi Slovenci dobili ustanovo, kakršne se udeistvujeio drugod že davno. Naša dolžnost je. da svoio zemljo proučujemo in spoznavamo. Če nam Geografsko društvo to delo olajša s tem. da ga enotno usmerja in znanstveno poglablja, mu moremo biti za to le hvaležni. Od naše javnosti pa pričakujemo, da bo stremljenje agilnih geografov podpirala po svoiih močeh. Društvena članarina znaša 10 Din; ustanovni člani so tisti, ki naklonijo društvu 500 Din. podporni oa oni. ki pre-plačaio letno članarino. Naročnma na »Geografski vestnik« znaša 50 Din na leto. Sedež društva je v Geografskem inštitutu na univerzi. Vodja cionistov Usiškin v Zagreba V Zagrebu se mudi te dni eden izmed na'agilneiš'11 voditeliev ciomzma. dr. Mennhem Usiškin. vrhovni administrator židovskega narodnega fonda v PaTesfJni. V sredo dto™<">1r'r,» ie v Esplanade predaval najprej novinarjem. zvečer pa za širšo javnost v sinagogi v Strossmaveriev; ulici o ciliih. dosedaniem delu in uspehih ciotvstične-ga gibania po vsem svetu, posebno kar se tiče fnancir^Ha kolonizacije Židov iz vsph držav v Palestini Po niegov'h izvajanjih je bilo pred nekai loti v Palestini «imo W 9'dov. dočim '"ih ie sedai preko 150 000 PO s z fiimsMm umotvorom V glavnih vlogah Betty Bronson in Ernest Torrence. Film je Paramount produkcije, tehnično nenadkriljiv. Fantast čna vsebina z prekrasnimi ba kami. Predstave vsak dan pop.: 3. 6., '/28. 9 v nedeljah tudi ob "2II. dop. Kino «Ideal->. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota, 12.: Zaprto. Nedelja, 13.: ob 15.: cVozeU. Ljudska predsta\a po znižanih cenah. Izv. Ob 8.: »Profesor Storlcin«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 14.: .Zapeljivk." C Torek, 15.. Zaprto. Sreoa, 16.: aDruga mladost«. D. Četrtek, 17.: »Veronik« Deseniškao. B. Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: »Profesor Storicin* F. Ljubljanska opera Sobota, 12.: «Rigo!etto». Gostovanje ge. OI» ge Olgine. Izv. Nedelja, 13.: ob 15.: «Netopin>. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 14.: Zaprto. Torek 15.: «Manon». Gostovanje ge. 0!gt> Igine. E. Sreda, 16.: Zaprto. (Skrinje za slavnostni koncert.) Četrtek, 17.: Zaprto. (Skušnje za slavnostni koncert.) Petek. 18.: V unionski dvorani: Koncert v proslavo rorstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. V. Novak« simfonična pes« nitev aVtham za solo, zbor in veliki or» kester. Izvajaj«: gg.: Lovšetova. Pano. vec. Betetto. sto članov zbora Glasben«. Matice, operni orkester pomnožen s čla« ii r ' --stralnega društva Glasbene Mati« ce In muzika dravske divizijske oblasti. Dirigent N. štritof. S;bota, 19.: «Orfej v podzemlju«. A. Mariborsko gledališče. Sobota, 12 : «S'jmliiva oseba«. B. Premijera Nedelja, 13.: »Sumljiva oseba». Nedelja v liabljanikem gledališča. Pri-rede se tri ljudske predstave In sicer ena v opernem In dve v dramskem gledališču. Opera ponovi večno mlado, zabavno in veselo Straussovo opereto »Netopir«, v drami pa bodo igrali ravnotako oh 3 kmetsko šalo v treh dejanjih »Vozel«. Ob 8. zvečer bo v drami repriza Leonida Andrejeva dru žinske drame »Profesor Storicin«. Cene za vse tri predstave so znižane. Predprodaia vstopnic od danes dalie v opernem gicda-lišču in pred začetkom predstave v opernem odnosno v dramskem gledališču. Smrt najstarejše članice zagrebškega gledališča. V Zagrebu je umrla pred par drevi ga Izabela Šenoa, roj. Podermanska. Pod zadniim imenom ie nastopala dama pr va leta šestega deceniia prošlega veka na zagrebškem odru. Bila ie "ičenka Josipa Fretrdenreicha ter je sodelovala v manjših operetnih in dramskih vlogah. Nien oče ie bil avstrijski častnik. Izabela ie prišla na svet v Salzburgu 1. 1845. Odgoiena je bila v madžarskih samostanih in ko je bil njen oče premeščen v Zagreb, le stopila Podermanska takoj na deske. Rila ie prva ssbreta ki ie pela vloge v hrvaščini. Ko se ie ono-?Ha je postala svakinja pisatelja Avgusta štnoe in ie nstavila gl-dališkn karliero Slavnostni koncert v Ljubljani. V petek dne 18. t m. se fee Izvaialo na koncertu v unionski dvorani eno najznamenitejših del češke glasbene literature: impozantno simfonično delo Vit. Novaka »Vihar«. Delo »e pisano za veliki simfonični orkester, soli ter zbor in sicer na podlagi basni, ki io Je spesni! Svatopluk Čeh. Na tem koncertu bomo irreli zopet priliko čuti veliko glasbeno delo svetovi:-3 vrednosti, ki obsega celotni koncertni večer Tako se polagoma vračamo v one predvome čase, ko smo v našem koncertnem živ'jenui leto za letom mogli zabeležiti izva^nje velikih glasbenih del svetovne sbve Po vojni pa jc »Vihar« pravzaprav še le tretje veliko de!o. ki se je poleg Dvofakove »Stabat Mater« in Fran-ckovih »Blagrov« pelo na našem koncertnem odru. Vstopnice bodo od porrdeljka dalje v predprodaji v Matični knjigarni. Norveški tenorist Osstwlg }e koncerii-ral v sredo zvečer v Zagrebu. Bi! je sprejet z vatfkim navduSeniem. N egov glas je naiboljši v nizki in srednji legi. v višini pa ni vedno čist. Oestwig je tipičen nordiiski tenor, kateremu ne leži belcanto. Naiboliše je odpel operne ariie iz Čarostrelca in Afr! čanke ter »Povest o Gradu« Sploh mu leže stvari kl imaio baladni značaj. V liričnin partijah zaostaja za dramotskimi. Niegova vokalizaci.ia ln deklamaclja sta vzorni. Na klavirio !e umetnika spremljal prof. Krauth. Konce-t kraljeve earde v Beograd«. V četrtek zvečer Je priredi! orkester kraljeve garde v Beogradu simfaniCen koncert pod vodstvom kapelnlka Pokornega. Izvalaia se Je simfnniia v D-moiu od Cezarja Francka, Hrlstlčev oratorfi »Vstaienje« ter Charpen-tleriev c»ke! »Vtisi iz Italije«. Ga Mariia Mihajlovičeva je odsvirala poleg tega na violini Čaikovskega koncert v H-diru. Otvoritev razstave v Jakop'čevem paviljonu. Jutri v nedelo ob 11 uri se otvori v Jakoničcvem paviljonu razstava akad. sil karja Jaro Hilberta in kiparja Vlado Što-vička. K otvoritvi se vabijo vsi, ki se zanimalo za lepo umetnost. V vseh razstavnih prostorih bo zakurjena Usoda Rollandovih dram. Do sedaj še nobeno francosko gledališče ni vprizorilo Romain Roilandovih dram in sicer radi pisateljevega statišča med vojno. Sedaj pa po ročaio iz Pariza, da namerava najodiične;še francosko gledališče »Comčdie Frartcaise« vprizorltvi Rollandovega Dantona in sicer po iniciiativi raznih članov gledališkega vodstva. 1 decembra se ie bralo delo pred vsemi člani načelstva. Po štirinrtiem posve tovanju pa je ravnatelj Emile Pabre odgo-dil odločitev, češ da bi bili potrebni veliki Izdatki za inscenacijo tretjega dejanja. Kak šen bo končni sklep se-še ne ve, pač pa se zatrjuje, da so nekateri člani gledališkega vodstva pričeli ponovno agitacijo Proti Rollandu, k! je zakrivil velik greh, ko je med vojno objavil »Au-dessus da la mŠ-Iče«! Občni zbor Narodne galerije v Liubijani se vrši danes, v soboto popoldne ob pol 4. nri v pritličju Narodnem doma. Pianist Moritz Rosenthal. katerega prištevajo med največje evropske pianiste sedanjosti, priredi v sredo, 16. t. m. v Zagrebu koncert z zanimivim klasičnim In modernim programom. Štefan Žeromshi In Književna Poljska. S tem naslovom 'e izšel zadnji zvezek zagrebške revije »Nova Evropa«, na katerega opozarjamo vse ljubitelje študij o lenem slovstvu. Domače vesti Naraščanje SLS Klerikalna stranka zadnje čase močno narašča. Ne na zemlji, temveč v nebesih. Vsi odlični slovenski možje, kl jih ie kdajkoli ugrabila nemila smrt, so zdai Všteti blaženstvu SLS. In to ni majhna stvar. Prešeren, kdo bi bil verjel! Pa je nanesla sreča, da se je baš letos dopolnilo 125. leto. odkar se je rodil. Nič ne dč. da mu klerikalci na morejo odpustiti brezverstva tn nespodobnega življenja in da se v učenem «Času» spotikajo nad njegovimi grehL «Cas» čitaio samo le-menatarii in drujri učeni ljudje, ki itak vedo, katoo je bilo s Prešernom. In v ostalem. Prešeren je bi! grešnik le kot človek: kot genii pa ie bil Slovenec, av-tonomist in klerikalec. In Cankar! Ta je še srečnejši, ker šele sedem let sedi na božji desnici, pa mu je že priznano, da je v vsej disharmoniji svojega življenja spoznal harmonijo v Bogu. da ie v svojem nedosežnem »Kurentu* ovekoveči! slovenski klerikalizem in da je kratkomalo tudi on bil av-tonomfet in bi bil danes vpisan v poljansko krajevno organizacijo SLS. ki je nafbližja presvitlemu gospodu škiofu, njegovemu davnemu protektorju. Vesela je ta perspektiva. Jubilejev nam Slovencem nikoli ne zmanjka, ergo pridejo na vrsto še vsi slovenski odličniki. ki bodo prišteti h klerikalni stranki. Stritar bo niihov. v kolikor še ni, pa France Levstik. Jurčič ln Kersnik. Gregorčiču ie že davno dostavliena legitimacija SLS. Aškercu na še bo. le verjemite! Saj koncem koncev tudi on pisal slovensk«. da se ga bo dalo na pravem kraju citirati. O. jaz oa nikoli ne bom klerikalec! Ne zato. ker nisem slovenski odličnik. marveč zato. ker ne bo nikogar več. ki bi me mogel h klerikalcem prišteti. Izpolnile se bodo svete besede, da avtonomija SI S ne bo od tega sveta, v nebesih se bomo pa že po svoje pomenili. M. A. C. * Pred prihodom kraljevske dvojice v Zagreb. Včerai Je dospela na zagrebški ko 'odver Sava pošiljka pohištva ta kralja in kraljico. Od poWštva. ki ie prišlo direktno iz Pariza }e večina za kralBčne sobane. Jutri bodo pohištvo prepeljali v bansko pa-'cvčo. Po taforrrseifah mestne občine pri-vleta kralj In kraljica v Zagreb v torek. Gledališka oprava te obveščena, da se kralj in kraljica v sredo udeležita gledališke pred stave. Od politične strani pa se trdi, da kralj ne bo mogel rti v Zagreb pred 17. t rn ker bi potem moral v Zagreba sprejemati čestitke diplomatskega kora povodom svoiega rojstnega dne. kar pa Iz tehničnih razlogov ne more biti. Kedal pride kralj v Zagreb, torej še ni znano, gotovo pa je, da pride prihodnje dni. * Osebna vest Državni Savel je na pri-Sožbo šefa knjigovodstva ljubljanskega čekovnega urada g. Radolfa Rozmana rešil, da se g. Rozmanu vštete 11 let negovega pred prestopom v čekovni zavod dovršenega zadruSnega službovanja v državno službo. * Odlikovanje g. Janka Lebana. Dne 7. decembra je zborovalo »Učiteljsko društvo sa novomeSki okraj«. Ob tej priliki je sreski referent g. Matko pripel g. Janku Lebanu, Selškemu upravitelju v pokoiu, red sv. Save V. razreda. Stavljenec se je za odllkova nje zahvalil v verzih ter prosil, naj sporo« sresko poglavarstvo n:egovo iskreno zahvalo na pristojno mesto v Beograd. * Izpremembe v državni sluibL Ivan Zgonc ie imenovan za definltivnega računskega asistenta v 5. skupini n. kategorije v področju delegacije ministrstva financ v Ljubliani. — V poštni službi sta premeščeni uradnici Laciia Cnderman od poštnega ura da Ljubljana 1 k poštnemu uradu v Št. Vid nad Ljubljano in.Prančiška Turk iz Maribo ra v Cetje. — Veterinar šmarsko-rogaško-kozjanskega okraja Ivan Piscber je trajno upokojen. — Dr. Leon Lemež Je Imenovan za asistenta na medicinski fakulteti zagrebške univerze. * V našo državljansko zvezo |e spre*et dosedanji ruski državljan Nikola G. Engef-cardt, rudarski industrijec v Celju, skupno z ženo Cirilo in hčerko Natalllo. * Nova pošlllka kovanega drobiža. V su-šaško pristanišče je prispel predvčera;šnjim parobrod »Pascoli«. kl je pripeljal večjo pošiljko kovareea denarja za našo državo. V pošiljki se nahaja poslednja količina avo •iir.-arskih novcev, partija novcev po 1 Din la prva pošiljka kovanega drobiža po 50 par. Skupna vrednost te pošiljke znaša 40 milijonov dinarjev. Kova r, i denar se nahaja v lesenih zabojih ter se pod nadzorstvom posebne komisije preklada v železniške va gone. * Spalni vagoni na progi Zagreb-Beograd Počenši z 10. decembrom sta na prog! Za-greb-Beograd uvrščena v promet dva spalna vagona- prvi odhaja iz Zagreba ob 19., drugi ob 21. uri ter prihajata v Beograd »b 6.40, oziroma ob 7.^5. Iz Beograda odhaja prvi ob 20.10, drugi ob 225 ter prihajata v Zagreb ob 2.. oziroma 10. uri. 4 Konferenca za redukcijo naših vseučilišč. Kakor smo že poročali, je minister prosvete sklical konferenco, kl bo razpravljala o nameravani redukciji naših vseučilišč. Lji»bl:ansko univerzo bodo na konferen d zastopali rektor dr. Leonid Pitamic ter profesorji dr. M. Dolenc, dr. Serko, dr. Zupančič In dr. Grivec. * Razpisana slažbena mesta. Razpisan jc natečaj za ravnate! jsko mesto na držav al realni glmnazIH v Celju. Prošnje. naslovljene na ministrstvo za prosveto, naj se pred-Icže velikemu županu mariborske oblasti do 15. januarja 1926. — Odda se mesto pisarniškega uradnika IIL kategorije pri okT. sedišču v Mariboru kakor tudi vsako drago mesto pisarniškega uradnika, ki bi se Izpraznilo tekom razpisa. * Dr. Anton Vodna, f Včeraj ob II. dop. je umrl v Tržiču po daljšem bolehanju g. dr. Anton Vučina, okrožni zdravnik v Tržiču, oče g- dr. Leona Vučlne, komisarja drž. železnic v Ljubljani In gospe VHe Bleivveis soproge g. inž. Fedoria B!elweisa. Pokojnik je bi! star 69 let. Bil je izboren in priijublien zdTavnik in ic služboval v Krškem, Senožečah In Toplicah na Dolenjskem. v Tržiču pa je bil 13 let okrožni zdravnik in je užival med tamošnjlm prebivalstvom splošen ugled. Pogreb bo v nedeljo, ob 15. url, na tržlško pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! najlepših daril od krasnih in neverjetno cenenih zimskih sokeni, modernih dam^kih piaščev, in prav toplih damskih in moških telovnikov (Pollover) iz velbledove volne, ki jih je dobiti šotno pri ?raa Lcisčc, Pred škožljo St. 19. * Smrtna kosa. V noči od četrtka na petek je preminul v Leoniščti v LJubljani po kratki bolezni, v starosti 42 let, g. Davorin Sladonja, ravnatelj Slovenske banke. Pokojnik je bil veščak v svoji stroki in izredno koncilijanten človek, ki Je v žival v Ljubljani, posebno v trgovskih krogih, ve lik ugled. Zapustil ie soprogo Marijo, roj. P&vešlč, rodom s SuSaka in dva sinčka. Pogreb se bo vršil danes, ob 15.30 lz Le-orlšča na pokopališče k Sv. Križu. — V Šoštanju je v četrtek zjutraj po dolgotrajni mučni bolezni preminula ga. Roza VV a-1 a n d, roj. Fuchs, soproga tamošnjega kemandirja orožniške postaje, kateremu za pušča pet nedoraslih otrok. Lahek jima pokoj. ostalim naše sožalje! * Beograjska akademija znanosti bo svečano proslavila stoletnico Tojstva -znanega znanstvenika Gjure Daničiča. Prihodnji sestanek članov akademije se bo vršil koncem prihodnjega meseca. Na tem sestanka se bodo vršile volitve novih akademikov. * Končna satisSakcija. L. 1923. je bil bivši šef ljubljanskega Inšpektorata drž. železnic R. Negovetič denunciran, da ie zlorablja! svojo dolžnost pri dodeljevanju vagonov favorizira! nekatere lesne tvrdke na škodo drugih. Ministrstvo saobračaaja je uvedlo poizvedovanja,, ki pa so kmalu pokazala. da gre deloma za prazne Izmišljene očitke, deloma pa za stvari, katere je bilo inšp. Negovetiču preje šteti v zaslugo nego v krivdo. Minister dr. Popovič je zato ustavil preiskavo. Njegov naslednik klerikalec Sušnik pa je zopet pogret celo afero In odredil novo preiskavo. Za inspj-c* ti ta Negovetiča je s tem pričela prava k riževa pot: bil ie suspendiran, prikrajšali so ga pri tlači, smatrali so ga kot dlskvalificirane-ga za vodilna mesta itd. Nevidne sile to vedno znova zadrževale njegov akt in ustvarjale vedno nove komplikacije. Končne Je aiera vendarle prišla preJ državni svet kot vrhovno disciplinarno sodišč«. Po obširni razpravi Je senat petega odelenja Državnega sveta g R. Negovetiča rešil vsake krivde ter mn tako dal sa t isf akcijo za vsa zapostavljanja, ki jih je moral tekom te afere pretrpeti. * Za popravo ceste Maribor-Varberg je namenil okrajni zastop za prihodnje leto 100.000 Din. * Za elektrotehnične In elektrostrojne in-ženjerje. Ministrstvo za pošto in telegraf sprejme v svojo službo deset elektrotehničnih ali elektrostrojnih inženjerjev, ki se bodo zaposloval! pri brzojavno-telefonskih tehničnih delih v raznih krajih naše države Oni inženjerji, ki se bodo posebno odlikovali s svojim delovan em, bodo poslani na državne stroške v inozemstvo, da se strokovno izpopolnijo. Interesent« opozarjamo na tozadevni razpis v 1G9. številki --.Uradnega lista,-. * Smučarski tečaj na Pohorju. Mariborska podružnica SPD v Mariboru priredi s zlmsko-športnim odsekom SSK Maribor za božične praznike od 24. dec. 1925. do približno 2. januarja 1926. pri Mariborski koči na Pohoriu (1080 m) !. smučarski tečaj za začetnike kakor tudi za že izvežbane smučarje in to za člane kakor tudi nečlane. Tečaj vodi brezplačno znani smučarski strokovnjak g. Rudolf Badjura iz Ljjbljane Kompletna oskrba s prenočnino in kurjavo vred stane za udeležence tega tečaia prilič-no 50 Din dnevno. Reflektanti se naj pismeno javijo najkasneje do 18. t. m. pri mariborski podružnici SPD v Mariboru. * Kje je dobil Rikard Zika svojo vljolino? Znani goslač in primarij Zikovega kvarteta gospod Rihard Zika je srečni posestnik stare, znamenite violine, ki je delo enega najslavnejših nemških mojstrov Matevža Klot-za. Violina je mojsterski izdelek, eden najlepših In najboljših opusov priznanega mojstra ter prekaša marsikateri mo:sterskl izdelek slavnih italijanskih mojstrov. Starost violine naj svedočl dejstvo, da je bila več kot 50 !et iast grofovske druž'ne Sttrr-n v Rjdesheinru ob RenL Pri nekem koncertu Zikovcev je slišala stara grofica Sturm Zikov kvartet ln igra gospoda Riharda Zike jo je tako presenetila, da je takoj sklenila, da mu podari violino, ki je bila last družine. Njen sin, konservatorlst je namreč pade! v svetovni vojni in pred svojim odh i-dom k vojakom je naročil svoji materi, da no pusti ležati dragocenega instrumenta v slučaju njegove smrti v omarah, ampak če pade. naj jo podari onemu umetniku, o katerem bo prepričana, da jo bode liubil tako. kfkor je ljubi! svoj instrument on sam. Z ozirom na to jo Je kakor že omenjeno po-derila g. Rihardu Zlkt. Na tem instrumenti: bo igra! gospod Rihard Zika vse tri točke sporeda komornega koncerta, ki se vrši v siedo, dne 16. t m. v Ljubljani v Filharmo-rični dvorani in za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigami. ? morala ? naše družbe. * H. redni občni zbor društva trgovskih potnikov In zastopnikov za Slovenijo se bo vršil 3. januarja ob 9. zvečer v restavracijskih prostorih »Ljubljanskega Dvora« v Ljubljani z dnevni redom v smislu pravfl § 16, e. Pravico glasovanja imajo le člani, ki so vse obveznosti napram društvu poravnali. Prijateljski sestanek članov se bo vršil na predvečer dne 2. januarja ob 8. zvečer v rezstavracijl »Zvezda« In mn bo !z prijaznosti prisostvoval tudi tajnik Trg. in obrtn. zbornice g. Mohorič. člani se vabijo, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. 2349 * Kupim ktsjBge: »Welt und Menschheit« ter Rrehmov »Tierleben«. Ponudbe z opisom, v kakem stanju se knjige nahajajo, ter z navedbo zadnje cene naj se čimprej dostavijo na upravo »Jutra« pod značko: »Knjige«. r 100 * Društvo sejmarlev za Slovenijo v Ljub Ijanl prosi svoje člane, ki še niso poravnali društvene članarine za tekoče leto. da !e čimpreie poravnajo, kakor tudi prispevke za »Podporni fond« da more društveni blagajnik napraviti blagajniški zaključek. — Odbor. * Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupa čevljev, ker tovarna čevljev Pe ter Kozina Ko. Tržič razprodala več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler traja zaloga. Blago Je garanti rano najbol:še kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani na Bregu št. 20. * Potres. V četrtek, dne 10. t. nt sta po- tresomeria v ljubljanskem zavodu za meteorologijo zabeležila ob 7. tiri 27 min. 42 sek. šibkejši potres v razdalji 70 km od Ljubljane. Prosimo poročevalce, ki so potres čutili da lavijo io zavoda. * Sarajevski trafikanti ne smejo prodajati pornograličnih knjig. Mestna občina sarajevska je trafikantom prepovedala prodajanje pornografičnih knjig. Odslej sme;o trafikanti proda iati samo tobak, cigarete, časopise. znamke in razglednice. * Umor pri hazardnl Igri. Nameščenca rv.Jr.ikti Gačkovo pri Skopljn, Itrženier Ni-' ita Svedorji in uradnik Mane Dikovlč, sta v nedeljo igrala neko hazardno igro. Pri tem je pšrilo do ostrega prepira in je vradnik Dikovič ustreli! inžetrerja. Dikovlč ie bi! aretiran in zrofen sodišču. * Falzifikatov dvodinarskih novcev nI. Kakor se je s strokovnim raziskovanjem ugotovilo, je domneva, da krožijo v prometu ponarejeni dvodlnarskl novci neosnova-na. Koniiscirani dvodina-rski novec ni falzi-fikat. marveč — makulatura. Na podlagi te ugotovitve ie nadaljna preiskava v tej zadevi ustavljena. * Ciganska goljufa. K posesiniku Gregorju Jelenca in Jožeta Ušmeljn v Železnikih sta prišla pred kratkim dva cigana s konj! in jih pričela proda'ati oziroma ponujati v zamenjavo. Ko je bila kupčija skleniena ln sta cigana odšla sta posestnika uvidela, di sta bila ogoljufana za okrog 6750 Din. Oško dovanca sta prijavila zadevo orožnikom. * Tihotapstvo s saharinom. Iz Maribora n3m pišejo: Dne 9. t. m. so izsledili nrgani firančne kontrole Maribor 1, večjo tihotapsko družbo, ki se skriva pri gotovih osebah v Mariboru in okolici. Pri vdovi po železniškem strojevodji Bertl Bekar v Krčevini, Aleksandrova cesta 151, so izvršili organi finančne kontrole hišno preiskavo ter našli 40 kg kristalnega saharina ter nekai vtihotapljenih vžigalic. Tihotapska druž ba Viher in tovariši, ki izvršujejo ta posel in se preživlja;o Izključno s tihotapstvom, so zopet odnesli pete. Tihotapsko blago pre naša!o Iz Avstrije baje železničarji, ki Je skrivaio ra strojih v premog. Čim konča na meji revizija, med vožnio potem tihotap sko blago zopet izkopljejo iz premoga in ga pomečejo na potu proti Mariboru na gotovih prostorih iz vlakov. za mo^ke obleke, rajflane. uistrt l.td. se prodaia od danes naprej to-tS % eeneie v razpovljalnld Josga gvanSig, Ljubliana, Mik'ošičeva cesta štev. 4. Ne samudite ugodne prilike! BEHnmHBa če ne verjamete, da eden par j__■ cogavle t Slgom in znamka (rdečo, modro zli zlato) „klju&" traja kakor štirje pari drugih. Zato kupite eden par in pre pričaj re se. Dobivajo se v prodajainsh, 93-t rv * Prepovedana igralnica v Beograda. Beograjska policija Je prepovedala igralnico v palači »Luksor«. Organizator}! raznih hazardnih iger so Italiiani, katerim se je ukazalo, da morajo v 24. urah zapustiti Beo grad._ Ne pozabite pri nakupu boUčaih daril na detajlno prodajalno konfekcijske tovarne Fran Derenda i Kup Erfaviova cesta 2. Hajiioljše in najcenejše. 2z Ljubljane u— Loterijski odsek Sokola I. v Ljubljani ponovno opozarja vse razpečevaJce srečk, k! so prevzeli srečke na Taboru direktno od odseka, da zanesljivo oddajo denar za razpečarre srečke ln pa vse neraz-počane srečke vrnejo do 13. decembra samo v pisarni Sokola L na Taboru, vsak dan od 4. popoldne do 10. zvečer. Nevr-njene srečke se bodo smatrale kot prodane. — Loterijski odsek Sokola L v Ljubljani. u— Porotne obravnave v LJubljani Zimsko zasedanje ljubljanske porote bo kot zadnje jako kratko. Porote se prično v ponedeljek, dne 14. decembra in so razpisani do sedaj sledeči slučaji: V ponedeljek proti Dantmim Vidmajerju radi uradne poneverbe ln proti Ivanu Pogačarju radi ropa; v torek proti Nikolaju VVebru radi poneverbe in proti Matiji Po tre Situ radi tatvine; v sredo proti Antonu Babnrku radi tatvine in v petek proti tovarišem Antona Potočniku tn Josipu rn Janezu Kapusu radi tatvine. u— Predavanje o čeških kopališčih s skloptičnimi slikami priredi ČeSkoslovaSko-jugoslovenska liga v LJubljani v torek dne 15. t m. ob a zvečer v mali dvorani Kazine. Predava g dr. Avramovič. Vstop prost Opozarjamo na to velesajiimivo predavanje naše ljubljansko občinstvo, ker Je redkokdaj dana prilika videt! v slikah sve-tovrvoenana češka kopališča. J. Č. Liga v LJubljani a— Marijonetuo gledališče »Atena« se otvori v nedeljo, 13. t. m. z dvema predstavama (ob pol. 3. In ob po! 6. popoldne) v tr.ali dvorani Narodnega doma. Igrata se igri »Ravnateljev sen« (M. Jarc) ln »Začarani princ« (Pocci). Predprodaja vstopnic pred malo dvorano v nedeljo od 10. do 12. dopoldne in pol ure pre začetkom predstave. o— Predavanje o mednarodni razstav! v Pariza. Na tehnični srednji šoli predava kakor smo že poročali o mednarodni dekorativni razstavi v Parizu g. prof. Rado Kre gar. Predavanja so velezanimtva, zlasti £e, ker obravnava predavatelj snov s skioptič ni mi slikama, ter vzgojna in zelo Informativna. ker ie govor o vseh umetno-obrtnih panogah. Danes ob 5.-6. zvečer se bo vršilo predavanje za diiaštvo vseh srednjih šol v Ljubljani. u— Buiet FanI Plaper v Kolodvorski ulici 26 se priporoča cenj. občinstvu. Tam se dobe vsako soboto ta nedeljo pečene domače riževe to krvave klobase in raznovrstne dellkatese. Toči se pristni cviček iz Gadove peči, kakor tudi druga izvrstna vina po 11, 12 in 15 Dta. Kava tn čaj ves dan na razpolago. 3348 u— Predavanje v društvu »Soča* v LJubljani. Danes, v soboto, 13. t m., predava v salonu pri »Levu* ga. Jerica Zemljanov a, voditeljica gosp. šole na Mladiki o temi: Važnost dobrega tn razumnega gospodinjstva. S važnemu predavanju vabimo vse člane ln prijatelje, kakor tudi gospe in odrasle gospodične z željo, da se ga udeleže v obilnem številu. Začetek ob po! 21. Vstop vsem prost u— Gostovanje Šenjakobčanov r Sokol* skem doma aa Viču. V nedeljo, dne 13. decembra ob pol 8. zv. gostujejo Senjakob-čani v Sokolskem domu na Viču z izborno veseloigro «Maškarada», s katero so želi na svojih gostovanjih v Zagrebu in Novem mestu velike uspehe. Kdor se rad zabava ki od srca nasmeje, naj poseti predstava u— IstranJt Dodjite svi danas, a pola če tir i, pred Leonišče na sprovod umrtog našeg dragog druga 1 prijatelja bankovnog direktora, g. Davorina Sladonje. — Istra-ni-n. u— Dramatični odsek »Unije« priredi v sobo-to dne 12. t m. ob 8. zvečer ob priliki 7. obletnice Cankarjeve smrti lkerami večer. Dolžnost članov je, da se polnoštevilno udeleže. Vrši se v društveni sobi. Narodni dom. - u— Darilo za stepe. Da počasti spomin blagopokojnega g. Davorina Sladonje, ravnatelja Slovenske banke, daruje rodbina Novakovič za slepe 150.— Dia. u— Tvrdka Lado Dolenc na sv. Petra cesti vis a vis hotela Lloyd je za božične praznike nabavila kar najpripravr.ejšib daril za deco in odrasle. V tej f ,;i zalogi si bo lahko zbrati tako luksuznih, kakor tudi vsak dan potrebnih predmetov. V coni bo tvrdka izredno nizka. Toplo vabi vse, da si pridejo izbirat božičnih in novoletnih dariL 2347 u— Varstvo ptic. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o varstva ptic, ki jo nabit po mesta. u— Sankallšče. V nedeljo, 13. t m. ob 14. (2. uri) popoldne o tvor! Olepševalno društvo iz Rožne doline na Strelišču pod Rožnikom novo sankališče. Sankallšče, ki se prične vrh Rožnika, je nad 1 km dolgo in prirejeno po najnovejših in najmodernejših športnih predpisih. Pri slavnostni otvoritvi bo igrala godba. u— Najnovejše bluze, otroške In damska obleke, priporoča Krištc-fič-Bučar, Stari trg št 9. u— Cenj. damam popravka vse vrste klobukov po najnižjih cenah modistka Z. MahnKS-Gorjanc. 348 t;— Danes priredi Klub esperantlstov v Ljubljani v d-\-orani Kazine* v proslavo j rojstne« dne ur. Zamenhofa, avt-" espe-; t aniskevs jezika akademijo s petjem, na-> govorom, dckiarnacliami »n<*ho. Sled! prosta zabava in ples. Pri akademiji sodeluje tudi naš operni pevec s. L- Kovač. Začetek ob 20. uri. u— Čiščenje trotoarjev. iz krogov hišnih posestnikov nam pišejo: V redu je, da policijska oblast zanteva od niši.ih posestnikov čiščenje In popršenje hodnikov. Ogrom na večina hišnih posestnikov svojo dolžnost tudi vestno izvršuje. Nikakor pa se tozadevnih predpisov ne drže državne obia sti, ki skoraj nikdar ne skrbe covoljno za hodnike pred državnimi poslopji. Če država zahteva red od drugih, naj se ga v prvi vrsti drži tudi sama. Tudi hodniki ob nekaterih cerkvah ts -Jni k!iub ledu niso bili posuti. Za vse enaka pravica! a— Preporodova kultumu-zr.ar.stveua sekcija priredi danes ob pol IS. zvečer v čitalnici Jadrana 7. rečno predavanje. Predava se o jetiki. Točnost! o— Psihoanalitik Freud iu r.jogeva teuri. ja o panseksoallzuiu je naslov predavanju, ki ga priredi v pondeljek. 14. t m. ob 2f. . Akad soc. pedag. krožek na moškem učiteljišču. Predava tov. Vladimir Bartol. — Vstopnine ni. u— Tatvina v stiski. V stanovanje Ivane Zenko na Dunajski cesti št 9 je prišia v četrtek popoldne prosjačit okrog 14-ief c deklica. Po r.jenem odhodu pa je gospodinja opazila, da je zmanjkalo lz sobe par sivih, tsizkih čevljev, vrednih 250 Din. u— Policijske prijave. Od četrtka r.a petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek izgreda v pijanosti, 2 telesni p-oškocEbi. 1 pretep, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 poškodba tuje lastnine ta 10 prestopkov cestnega policijskega reda. Iz Maribora a— Trgovce, obrtnike in sploh Jurske kroge opozarjamo, da bo fcnelo »Jutro« za božična ta novoletna voščila posebno »Mariborsko prilogo«, za katera že seda' sprejema priglase v podružnici »Jutra« v Mariboru, Barvarska ulica 1-, telefon št. 22. Vsak čltatelj bo iskal v tem seznamu svojega trgovca ln obrtn&a, kateremu daie med letom zaslužiti ln je torej v interes--prizadetih, da se čira preje priglasijo ln si rezervirajo primeren prostor. a— Rabaka na Radičevetn shodu? krogov naših radičevcev doznavamo, da pripravljajo klerikalci v .Mariboru Radiču »sprejem«. Današnji »Slov. Gospodar« je poln hujskajočih notic proti Radiču, ki kon-čuiejti z Jasnim pozivom dobesedno: »V Mariboru smo imeli že dosti cirkusov ia komedij, bomo si pa v nedeijo pogledali Še radičevski cirktis.« Pa tudi radičevci so baje dobro pripravljeni aa obrambo ia sedaj zelo previdno izdajajo vabila k »zaupnemu zboru«. Na vsa& način obeta biči nedelja precej zanimiva. a— Radičev banket. Za nedeljski shod v Mariboru se pripelje gospod Radič v Maribor že danes popoldne m se bo zvečer udeležil ob 19. uri banketa, ki so ma z-. naročili mariborski radičevci pri restavru-terju g. Osetu v Narodnem domu za 70 oseb. Banket bo v mali dvorani Narodnega doma. a— Subvencije okrajnega zastopa. Za L 1926 je naklonil mariborski okrajni zastop sledeče podpore: Obrino-nadaljevalni šoli v Mariboru 10.000 Din, vtaorejskim šolarjem lO.OCri Din, gasilnim društvom 8.500 Din, za vzgojo plemenskih bikov in merjascev 20 tisoč dinarjev, za cepivo proti svinjski kugi in rdečici 10.000 Dta ln za kmetijske gospodinjske tečaje 15.000 Dta. a— Za novo meščansko šolo, ki Jo namerava mesto zgraditi na desnem brej: Drave v Magdalenskem predmestju za dečke, bo prispeval prihodnje leto tudi okraj -! zastop 100.000 Dta, katere je sosvet pi> stavl! v proračun za l 1926. V to meščansko šolo b' namreč hodili predvsem tuč: dečki lz okolice. a— Za obilen smeb in zabavo v gledališča le tokrat poskrbela mariborska drama. Vprlzorila bo namreč danes 12. t m. premi j ero, v nedeljo 13. t. m. pa takoj repri-zo vrfezabavne NuSIčeve komedije »Sumljiva oseba«, katero Je dalo lani tud; ljubljansko gledališče ponovno z velikim uspehom. Iz Celja e— Uradni dan ljubljanske trgovske zbornic« za Celje. Gremlj trgovcev v Celju opozarja vse pridobitne kroge, da bo nradoval referent zbornice za Celje in okolico v torek dne 15. decembra v ravnatelj-ski sobi Javnega skladišča in prevozne družbe (posiopje carinarnice) od S. do !?-ure. e— Smrtna kosa. V petek v Jutranji!; l: ■: ie umrl v GaberJo znani gostilničar in p. sestnik g. Konrad Čeček. Zadela ga je ks-Pokojnik Je dočakal 56 let starosti. e— Občeslovenskn obrtno društvo v Celju sklicuje za nedeljo 13. decembra ob S dopildae v Narodnem domu v Celju obrtniki shod. na katerem bo poročal o reformi bolniških b'agajn z. Ivo Bizjak iz Celja. Op'vzarlarro na veliko važnost 1" pričakujemo obilne udeležbe od vse str:i-n!. Vabljeno Je vse brez ozira na stranko. Prispevki v bolniško blagajno so 'tak dt-voJl visoki, tako da Jih obrtništvo koma: zmelje. Z nameravanim povišanjem p*' spevkov bi bilo obrtništvo Še huje prizadeto. Na| nihče r.f zamudi te prilike, da prid osebno na shod protestirar proti namerav ni reformi v škodo obrtništva. e— KInb esperantlstov v CHJu opozar vse interesente, da se v smislu sk!ep?. borove se)e vršijo tečaji vsak četrtek ' seboto :"n sicer za enkrat v prostorih ra-• natefjske sobe Prevozne družbe (posl^p; • carinarnice) od S. ure zvečer dalje. Opozarja se istočasno, da se v tečaie. sprejnif le omejeno ireviio učencev, ker je klubu posebno ležeče tia tam, da se vsi. ki pose-čajo tečaj esperai:tskega Jezika, popoinosna priuče ter se morajo v to svrho obvezati, da bodo prihajali k p-.-irku redno, točno ln do konca tečaja. Z ozirom na povabilo dru-Stva esperantlstov v Ljubljani na proslavo d*. Zanreshcia. katere prirede danes v prostorih Kazine v Ljubljani, odpade danes pouk, ter se člani vabijo, da se udeleže proslave. Gospodarstvo Javna seja Zbornice industrijo LJubljana, U. decembra. Danes dopoldne ae je vršila redna javna »eja Zbornice za trgovino, obrt in industri« 30 v Ljubljani, katero je otvoril v odsot* nosti obolelega predsednika g. Ivana Kne« za, zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin, ki je pozdravil načelnika oddelka ministr« stva za trgovino in industrijo g. dr. Rudolfa Mama ter gg. zbornične člane, nakar je na« inanil, da je dolgoletni tajnik g. dr. Vik« tor Murnik stopil v pokoj. Zahvalil n ma ic v imenu zbornice za neumorno delovanje ter iijavil, da je sedaj prevzel vodstvo zborničnih poslov velezaslužni tajnik g. dr. rran NVindischer, priznani gospodarski strokovnjak v Sloveniji. Po teh naznanilih predsedstva je zbornič« ai tajnik g. dr. Fran IVindischer poročal o zborničnem pospeševanja obrti in trgovine Izjavi! je, da je za točno poslovanje obrt« nih zadrug, trgovskih greroijev in zadrug ter višjih organizacij njihovih velikega prak tičnega pomena razpolaganje z izvežbani« aoi zadružnimi funkcijonarjL Med drugim je opozori' na uspehe tečaja za zadružne fimkcijonarje v Ljubljani in Mariboru. Pri« hodnje leto se bodo taki tečaji vrSili v Bra« ilovčah, Ptuju, Šoštanju in Ljutomeru. Nadalje se priredi poseben tečaj za učite« Ije in učiteljice na obrtnih nadaljevalnih in trgovskih nadaljevalnih šolah. Zbornica je izdala dve lepi naslovni knjigi: «Seznam ekspertnih in importnih tvrdk» ter «Se» znam industrijskih in večjih obrtnih pod« ietij», dalje dve strokovni učni knjigi pro« fesorja Podkrajika: »Obrtno računstvo za stavbno, umetno in strojno ključavničar« stvo ter za Jelezolivstvo* m »Računstvo z« oblačilne obrti». Pripravlja se pa še tretja knjiga izpod peresa istega pisca, to je oObrt no knjigovodstvo za oblačilne obrti*. Temu je sledilo poročilo o zborničnem delovanju v dobi od 1. maja do 10« decembra 1925«, ki ga je poda! zbornični tajnik g. Ivan Mo» horii. V obširnem referatu omenja najprej, da je v preteklem polletju bila za zbor« rično področje med zunanjepolitičnimi do« godki najvažnejša zaključitev gospodarskih pogajanj glede Reke s kraljevino Italijo, po tem zaključitev trgovinske pogodbe in raz« nih drugih gospodarskih konvencij z Av« strijo ter nadaljevanje gospodarskih poga« janj z Madžarsko. V notranjegospodarskem oziru karakte« rizlra dobo po zadnji plenarni seji nadaljnji porast dinarja, ki znaša celoletno v leto> te jem letu 42 odstotkov, ln s tem otežko« čenje konkurence domače produkcije tut inozemskih tržiščih. Poleg tega sta poostre* ao izterjevanje davkov in davčna preobre« rnenitev znatno poostrila naš gospodarski položaj. V Isti dobi je zabeležiti za naše gospo« ciarske razmere dva važna mejnika: uve« Ijavljenje nove carinske tarife, ki je sto« pila 19. junija t L v veljavo in izvedba že« iezniškotarifno reforme, ki je stopila s 1. oktobrom t. I. v veljavo. Z novo carinsko ta rifo se jc ukinil naši industriji in obrti znaten del ugodnosti carine prostega uvoza orodja, sirovin in obratnih potrebščin ter se je na ta način podražile tudi produkci« ja. PoviSanje carinskih postavk v naši tarifi pa je bilo Ie prehodnega značaja, ker je finančni minister že sredi julija mižal ca« rinski nadavek in se je obenem z novo ca« rinsko tarifo uveljavila tudi že lani meseca avgusta v Beogradu sklenjena carinskota« rifna pogodba med našo kraljevino in Ita« lijo. Obnovila so se tudi trgovinska pogajanja z Avstrijo. Zbornica je pogajanjem sledila s n2jživahnejšim interesom, ker je bila tn v vprašanju skoro celokupna industrija Slo« venije. Kljub vsemu prizadevanju zborni« ce pa se je ratificirala in s 16. septembrom uveljavila neizpremenjena carinskotarifna pogodba z Avstrijo v oni obliki, kakor je bila dogovorjena v začetku meseca junija na Dunaju. Dalekosežne važnosti za našo obrtno in industrijsko produkcijo kakor tudi za trgo» »inski promet je železniSkotarifna reforma. 2 njo smo dobiii končno enoten sistem računanja tarif za celo državo m so jc končno odpravilo ločeno računanje tarif preko glavnih prog bivše južne železnice kakor tudi preko prog privatnih lokalnih železnic. Poročevalec g. Mohorič je razpravlja! ob širncje o raznih akcijah zbornice ter dalje med drugim omeniL da sc mora glede bla« govne klasifikacije ugotoviti, da se je ve« čina zborničnih predlogov upoštevala in da smo se približali po večini mirnodobni razvrstitvi blaga. V jesenski sezoni se je pojavilo tudi znatno pomanikanje vagonov za izvoz lesa; v tem pogledu je zbornica uspešno posredovala. Zbornična ianskolet« 33 akcija za zgradbo železniške zveze Ro« gatec*Krapina je imela popoln uspeh. Ob vesteh, da namerava Državna hipo« tekarna banka ustanoviti podružnice v važ« nih gospodarskih centrih, je zbornica pri« redila anketo ter sklenila resolucijo, naj se ustanovi za Slovenijo samostojna podruž« niča v Liubljani. Pred Narodno skupščino je sedaj v raz« pravi načrt zakona o Državni obrtniški banki. Ker predvideva zakonski načrt sa« mo ustanovitev glavne podružnice v Za« grebu. a pozneje po potrebi Ie zastopstva v Ljubliani in drugih mestih, je zbornica interveniral pri ministru »a trgov}«*' ia in« dustrijo, naj se že v zakonu zajamčl usta« novitev popolnih bančnih podružnic v Ma« riboru in Ljubljani. Iz poročila povzemamo nadalje, da je v tr« govinskem senatna bilo na novo protokoli« za trgovino, obrt in v Ljubljani ranih v drugem četrtletju 20 posameznih tvrdk, 5 javnih trgovskih družb, 14 družb z omejeno zavezo in 15 zadrug. V tretjem četrtletju pa je bilo protokoliranih 21 posa« meznih tvrdk, 2 javni trgovski družbi, 12 družb z omejeno zavezo in 2 delniški druž« bi ter 2 zadrugi. V istem času je bilo iz« brisanih 37 tvrdk, od česar odpade 14 ne posamezne tvrdke, 8 na javne trgovske dražbe, 6 na dražbe z omejeno zavezo in 9 na gospodarske zadruge. V obrtniškem katastru beležimo v dru« gem četrtletju pri trgovskih obratih 493 prijav in 398 odjav, tako da čisti prirastek znaša samo 95 obratov. Za posamezne stro« ke so značilne naslednje številke: v trgovi« ni z živino je bila ena prijava in 11 odjav, v trgovini z lesom 27 prijav in 51 odjav, v trgovini z deželnimi pridelki 12 prijav in 14 odjav. V trgovini s špecerijskim blagom 2 prijavi in 8 »djav, v trgovini z meSanim blagom 98 prijav in 63 odjav, v branjarstvn 29 prijav in 19 odjav. V tretjem četrtletju je znašalo število prijav v trgovskih obra« tih 330, število odjav 280, tako da je prira« stek dosegel samo 30 obratov. Dalje je poroča! g. Mohorič o gospodar, ski propagandi, kateri je posvečala zborni« ca stalno pozornost, o socijalnopolitičnih zadevah, o statistiki konkurzov in obrtni« škega gibanja. Glede poslednje točke ome« r.jamc, da je bilo v drugem četrtletju raz« glašenih 10 konkurzov, in sicer 7 nad posa« meznimi tvrdkami, 2 za družbe z omejeno zavezo in 1 za pridobitne zadruge. V tret« jem četrtletju je bilo razglašenih 7 konkur« zov, in sicer odpade 5 na posamezne tvrd« ke, 1 na tvrdko z omejeno zavezo in 1 na delniško družbo. Odpravljenih je bilo v obeh imenovanih četrtletjih 5 konkurzov, samo pri posameznih tvrdkah. Število po« ravnav je znašalo v drugem četrtletju 4, ki zadeva le posamezne tvrdke, dočim v tret« jem četrtletju ni bilo poravnav. Pri neprotokoiiranih tvrdkah je bilo v drugem četrtletju razglašenih 15 konkur« zov. odpravljenih 6, medtem ko je bilo po« ravnav zabeleženih 11; v tretjem četrtletju pa je bilo razglašenih 13 konkurzov, odprav Ijena 2. V rokodelskih in drugih obratih znaša v drugem četrtletju število prijav 660. odjav 312, tako da znaša prirastek 348. V tretjem četrtletju znaša število prijav 434. število odjav 225, torej prirastek 209. Končno je govoril šc o kongresih in an« ketah, ki se jih io zbornica udeležila, od« nosno priredila. Za g. Mohoričcm je podal poročilo o prezidavi zborničnega poslopja podpredsednik zbornice g. Ivan Ogrin, ki nadzoruje dela pri stavbi. Vsa tehnična de« la vodi g. ing. ar h. Plečnik. Delo se jc pre« cej zakasnilo. Na zunaj je razen kanaliza« cije in nekaterih malenkosti stavba popo!« noma končana. Med delom se je pokazalo, da vsota v okvirju prvotnega proračuna 2.2 milijona Din ne bo zadostovala. Izplačilo se je do 6. t m. 1.055.000 Din. Proračun bo po sedanjem vidiku prekoračen za 300.000 Din, to je na 2.5 milijona Din. Zbornični tajnik g. dr. Fran Windischer je podal glavne postavke zborničnega proračuna za leto 1926« ki so bile soglasno sprejete. Proračun izka« zuje skupno potrebščino 2,943.410 Din. po« kritja 3,437.710 Din s presežkom 94.300 Din kot blagajniško rezervo. Za trgovske in obrtne nadaljevalne šole je predvidena pod pora 175.000 Din. Za prezidavo zbornične« ga poslopja se proračunava znesek 500.000 Din. Ob povišani skupni potrebščini so zbornična doklada zniža od 25 na 22 odstot« kov. Dalje je g. dr. Windischer omenil, da je prihodnje leto v juniju pričakovati v Ljubljani konferenco zbornic, zaradi česar se je to v proračunu uvaževalo z večjo po« stavko. Naslednje poročilo, ki je obravnavalo j a« ko važna vprašanja za Slovenijo se je ti« kalo obrambe in obstoja naše industrije Poročilo je podal zbornični svetnik g. Jo« sip Lenarčič, ki je izvaja! med drugim: Ze v plenarni seji 5. junija 1923. smo razprav« Ijali o nazorih in predlogih, ki so zastopa« ni v knjigah, katere je izdal pod naslovom «Naša industrija i zanatl» šef industrijske« ga oddelka ministrstva za trgovino in indu« strijo g. Savič. V teh razpravah se propa« gira ideja, da bi se iz Slovenije, ki ima glav ni vir dohodkov v industriji, morala eva« k-uirati vsa velika industrijska podjetja, češ da so preveč na meji ter za primer vojne preveč eksponirana. Te ideje zadobivajo v zadnjem času vedno konkretnejše oblike in so se pričele v praksi sistematično pri« pravljati in izvajati, tako da moramo s s trs« hom ugotoviti dejstvo, da se s sedanjo prakso industrijske politike ogroža cel si« stem gospodarstva v Sloveniji Prvi korak za praktično izvedbo teh misli ie člen 137. finančnega zakona za leto 1924/25., s ka« terim sc je proti veljavnim določbam obrt« nega reda na popolnoma lzjetnen način uvedlo koncesijoniranje industrije, ki naj služi za narodno obrambo. Kakor izvaja poročevalec, so se pozneje pojavili interesenti, ki so želeli ustanoviti v Sloveniji razna industrijska podjetja, ki jih v ožjem pomenu besede nikakor ni smo« trati za industrijo za narodno obrambo, a se jim je svetovalo, naj zgradijo ta podjet* ja v Srbiji ali Bosni. češ. da se v Sloveniji ustanovitev takih podjetij radi bližine me« je ne more dovoliti. Poleg tega je ministrstvo trgovine in in« dus trije šlo Se dalje in porabilo vsako pri« liko pri sklepanju trgovinskih pogodb in tarifnih konvencij z inozemstvom, da je po« stavilo našo industrijo v težji konkurenčni položaj. Ko je omenil več tokih ovir. ki se delajo naii industriji, je na podlagi svojih izvejanj predlagal: Zbornica naj sklene v svoji plenarni seji najodiočnejši protest proti demontažni politiki, ki ogroža gospo, darske interese Slovenije, in naj se s po« sebno spomenico obrne na finančnega mi« nistra, ministra za vojsko in mornarico, ministra za trgovino in industrijo ter na vse parlamentarne klube. Predlog je bil sprejet z burnim odobra« ▼anjem. K tej točki se je oglasil tudi g. Iv. Jelačin mL, češ. da v Beogradu vse dela proti slovenskemu gospodarstvu. Izjavil je, da je sovražnik skupne države vsakdo, ki nam v razvoju našega gospodarstva naspro« tuje. G. Savič je tipičen reprezentant na« sprotstva nagemu gospodarstvu. On se ne« dvomno trudi, da Izpolni svojo nalogo, ka« kor jo on umeva, vendar se s sistemom, ki ga on želi imeti v Sloveniji, absolutno ne moremo strinjati ter ga odločno zavrača« mo. G. Savič je na gospodarskem k on gre« su v Skoplju spričo odličnih funkcionarjev Izrekel neokusno željo, nai hI finančni mi« nister vsaj za tri leta osvobodil slovenske brate davkov. Slovenci odklanjamo vsako miloščino, izvaia govornik, temveč zahte« varno le pravično obdavčenje. G. Savič, ki si je nekoč ogledni podietja v Sloveniji, je pri večjih nodietjih deial: «5koda, da nI to pri nas.» TakSno naziranje bije pameti na« ravnost v obraz. Reči moramo, da v stari Avstriji niso bili tako nespametni in so do« volievali podietia tudi ob itali ianski meji Odločilni č'nitclii hi morali vedeti, da je napredek Slovenije tudi napredek vse dr« žave. Zatem je poroča! o zborničnih akcijah v davčnih vprašanjih konzulent g. Fran Žagar, ki je omenil med drugim, da sc izenačenje neposrednih davkov še ni premaknilo od mrtve točite. Posebna komisija je sicer izdelala četrti načrt zakona, a podrobnosti tega načrta jav nosti še niso znane ter je finančni minister mnenia, da bodo imele gospodarske kor« poracije no predložitvi tega načrta Narod« ni skupščini šo zadoBti prilike, da se o njem izjavijo. Poročevalec omenja med drugim, da je zbornica posvečala vprašanla taks posebno pozornost in vložil« na generalno direkciio posrednih davkov več spomenic, ki so ime« le toliko uspeha, da se je praksa omilila. Glede direktnih davkov je zbornica stavila obsežne predloge. Spomenice in predlogi so našli v 7nVonih o proračunskih dvanaj« stinah is deloma svoi odmev. Končno na« števa poročevalec olaišave v davčnem ozi« ru, ki jih vsebuje zadnil dvanajstinski za« kon. O predlogih za finančni zakon !926./27« je podal poročilo istotako zbornični kou« zulect g. Fran Žagar, ki je povdarjal. da osnutek tega finančnega zakona z važnimi davčnimi odredbami pomenja izdatno po* ostritev sedanjega položaja. Specijalne od« redbe za Slovenijo in Dalmacijo so spreje« te neizpremenjene v osnutek po besedilu finančnega zakona za leto 1924/25 z edino izjemo, da se sedaj veljavni davčni mini« mum glede dohodnine zmanjšuje od 5000 ra 2500 Din. Vrhu tega vsebuje predlog med splošnimi odredbami Se specijaino od« redbo za Slovenijo in Dalmacijo, s katero se sedanji 30odstotni linearni poviiek na občno pridobnino od 1. januarja 1926. po« višujc na 100 odstotkov. Potem je omenil nekaj splošnih odredb, ki veljajo za celo državo, nakar je izjavil, da je zbornični finančni odsek glede nepo« srednih davkov v finančnem zakonu za le« to 1926/27 stavil svoje predloge, od katerih omenjamo važnejše: Dohodninska lestvica za dohodnino naj se zniža v toliko, da se bo namesto v kronah brala v dinarjih, ali pa naj se dohodnina pobira po stari lest« vici, toda brez vsakega pribitka; davčni mi« nimum za dohodnino naj se zviša na 15.000 Din, ker minimum 2500 ne odgovarja seda« njim prilikam; invalidski davek naj se po« bira po načelu prehodnih stopenj; davek na poslovni promet naj se zniža na polovico; za male obrtnike, ki so že oproščeni davka na poslovni promet, naj sc smatrajo oni, ki zaposlujejo nad dva pomočnika (brez ozira r.a število vajencev) in se bavijo s popravili, blago pa izdelujejo in predelu« jejo samo po naročilu; uvedejo naj se zao« va davčni plačilni nalogi; vsako povišanje neposrednih davkov je neopravičeno, kar velja v polnem obsegu tudi glede občne pridobnine; pristojbina za vročitev oporni« ra v eksekucijskem postopanju naj se opu« sti; minimum eksekucijskih stroškov naj se od 30 zniža na 10 Din: namera, da bi sc pobirale avtonomne doklade tudi od izred« nih pribitkov, se odločno odklanja in sc zahteva, da se pobirajo tudi v bodoče av« tonomne doklade samo od osnovnega dav« ka. O socijalnih dajatvah je podal izčrpen referat tajnik g. dr. Ivan Pless. Zbornica je kmalu po uveljavljenju zakona o zavarovanju delavcev zahtevala temeljito revizijo tega zakona. Povdarjal je da je treba pri sedanji ureditvi zavarova« nja upoštevati dejstvo, da je nosilec ne« zgodnega zavarovanja Osrednji urad v Za« grebu. Okrožni urad v Ljubljani glede te panoge zavarovanja posredovalce, ki vrši vse funkcije zavarovanja, ki pa mora vse nezgodne zavarovalne prispevke po zako« nn oddati Zagrebu. Do 30. septembra t. !. se je predpisalo samo na nezgodnozavaro« valnih prispevkih 26,432.706 Din, od ka> terlh Je bilo že odposlano Zagrebu 10 mili* jonov 581 tisoč Din. Bol niškoza varovalna panoga pa. katero izvršuje Okrožni urad sam, je zaključila leto 1924. z visokim de« ficitom. Koncem leta je znašal zaostanek samo na bolniškoza varovalnih neporavna« nih prispevkih 16.290_305.25 Din. Sodelovanje interesentov je tu za zniža« nje upravnih stroškov neobhodno potreb« no, kakor je tudi potrebno pri pobijanju si« mulantstva. Zdravljenje zob znaša 3 odst. celokupnih predpisov. Omeji sc naj samo na faktično zdravljenje zob. Potrebna je tudi daljša karenčna doba. Tudi za pravico do porodniških dajatev se naj uvede dalj« ša karenčna doba. Neopravičeno je, da gre« do stroški nezgodnega zavarovanja za prve štiri tedne na račun bolniškega zavarova« nja. Sistem kapitalnega kritja v nezgodnem zavarovanju jc v času, ko je naša valuta še šibka, riskanten; tudi ni socijalno, da se nalagajo sedanji produkciji hkratu veli« ka bremena, ki bi se mogla porazdeliti na daljšo dobo let. Predlaga sc ponovna teme« Ijita revizija, pri čemer je osvojiti princip ca jdalekosežne jše upravne decentralizacije, princip mešanega kritja v nezgodnem za« varovanju in uzakonitev potrebnih mer, da se socijalno zavarovanje ne bo izkoriščalo. Pozovejo se naj tudi zamudniki, ki zakas« nelih zakonitih dajatev niso izpolnili, da tem v interesu celokupnosti čimprej ugo» diio. K debati so se v tej zadevi oglasili gg. Josip Lenarčič, Engelbert Franchetfi, Josip Hafner in Fran Bonač. Predlogi zborničnih članov Sledili so številni predlogi zborničnih čla« nov, in sicer: G. Konrad Elabacher (Laško) predlaga, naj zbornica intervenira, da sc postanek potniških vlakov na postaji Laško podaljša na dve minuti. G. Ivan Jelačin ml. (Ljubljana) jc stavil tri predloge: zbornica naj vloži protest pro ti pobiranju žigovine od trošarinskih plomb z zahtevo, da se pobiranje žigovine, ki je protizakonito, brezpogojno ukine; zbornica naj odpošlje predstavko finančnemu mini« stru glede takojšnje podelitve koncesije za trgovanje z devizami in valutami ljubljan« ski borzi; ministru trgovine in industrije naj se odpošlje nujna predstavka, da se v državni proračun vstavi potrebna vsota tu« di za zgradbo trgovske akademije v Ljub; ljani. G. Engelbert Franchetti (Ljubljana) pred laga zahvalo poslanskim klubom, katerih člani so se pri razpravi glede ustanovitve Državne obrtniške banke zavzemali za in« teres obrtništva v Sloveniji in pošlje naj sc jim prošnja, naj se zavzemajo za to. da se pozovejo v ustanovni odbor, ki ima izdelati statut banke, tudi zastopniki slovenske obr« ti; dalje je predlagal, naj se zbornica obrne na finančnega ministra s prošnjo, da po« oblasti generalno direkcijo neposrednih davkov, odnosno delegacijo v Ljubljani, da se smejo davčni zaostanki do 8000 Din od« pisati, ako bi njihovo prisilno izterjanje resno ogrožalo preživljanje davkoplačeva!« c? in njegove družine. G. Vilko Weixl (Maribor) predlaga, da se dosedanji protidraginjski zakon ukine in da sc ne podvzamejo nikake prisilni, mere za ureditev cen, ker so dosedanji ukrepi pokazali neuspešnost zadevnih vlad« nih korakov; da!je protestira, da sta maric borski ia ljubljanski veliki župan določila praznovanje treh državnih praznikov. G. Fran Ks. Stare (Ljubljana) protestira proti nameri opustitve poštne direkcije v Ljubljani; nadalje predlaga, da gg. poslan« ci ponovno opozorijo vlado na opasnost, ki preti Sloveniji zaradi preobdavčenja pod jetij, katera so zbog tega primorana seliti se v druge pokrajine. G. Andrej Kralj (Brežice) prosi zbornico v zadevi gradbe železnice Novo mesto« Brežice, da posveti realizaciji te važne že« IezniSke zveze posebno pažnjo ter naj po« sreduje, da se čimprej začne gradha. G. Fran Bonač (Ljubljana) predlaga, da zbornica intervenira pri ministru trgovine in industrije, pri finančnem ministru, pri fl« nančno«ekonomskera komiteju ministrov tCi končno pri odboru za oceno in odobritev državnih nabav, da se določbe člena 140. interpretirajo v tem smislu, da se domačim podjetjem v vseh primerih, kjer je kvali« tetno enako vredno blago manj kot 10 od= stotkov dražje od ponudenega inozemskega blaga, daje prednost domačinom pred ino* zemcem. G. Josip Hafner (Skofja Loka) protestira proti pretiranim točilnim taksam; sedanji sistem točilnih taks, ako se te sploh nc opuste. je vsekakor potreben preureditve. G. Josip Lenarčič (Vrhnika) predlaga po« sredovanja pri finančnem ministru, da sc izenačenie neposrednih davkov pospeši in da se gospodarskim krogom pred predložit« vijo zakonskega predloga o neposrednih davkih Narodni skupščini nudi prilika, da se o njem izrečejo: dalje jc stavil predlog, naj se zbornica obrne na odločilne faktor« je s prošnjo, da se pravilnik za plodonosno nalaganje razpoložljive gotovine Poštne hranilnice hkratu v toliko izpremeni. da bo mogoče tudi hranilnicam in kreditnim za« drugam okoristiti se s krediti Poštne hra» nilnice. G. Ivan Rebek (Celje) je zs zvišanje kontingenta, ki je dovoljen Sloveniji od Narodne banke za obrtniške kredite; ob« enem naj se dovoli povišanje kredita po« sameznikom vsaj do 10.000 Din. G. La vosi a v Bučar (Kostanjevica) je pred lagal, naj se zbornica pri finančni upravi zavzame za to, da se trošarine prosta ko« ličina vina lastnega pridelka za lastne po« trebe podvoji; nadalje je predlagal odpis trošarine na kalo od droži in odpravo tro« šarine na petijot G. Janko Horvat (Ljutomer) jc predla« gal, da bi zbornica podvzela potrebne ko« rake pri direkciji državnih železnic, da se napravijo novi propusti v najmanj 30 me» trov dolžine, da se preprečijo škode ob po« plavah na Murskem polju in v Prekmurju. Končno je še g. Anton Rojina prosil za pojasnilo, kako je z akcijo za zgradbo po« slopja za čekovni urad v Ljubljani in g. Konrad Elsbacher je stavil vprašanje, kdaj bodo volitve v zbornico. Podpredsednik g. Ivan Ogrin je izjavil v prvi zadevi, da stvar počiva, dočim glede volitev ne ve ničesar konkretnega. Nato je podpredsednik g. Iv. Ogrin zaključil javno sejo, želeč vsem zbo« rovalcem vesele praznike in srečno Novo leto. Pri tem se je spomnil tudi novinarjev, katerim se je zahvali! za objektivno poro« čanje v vseh zadevah, ki sc tičejo zbornice Tajna seja Na tajni seji je g. podpredsednik omeniL d sje zbornica razpisala 5 ustanov po 500 Din za učence trgovske akademije v Ljub« ljani, ki uspešno napredujejo in katerih ve« denje jc pohvalno. Oglasilo se jc devet pro silcev. V poštev pridejo pri razdelitvi za vsako leto po 500 Din do konca študij na« slednji: Josip Romih, L letnik: Ivan Jošt. III. letnik; Andrej Rupnik, IV. letnik; Josip Strašck, IV. letnik in Josip Žigon. IV. letnik. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (11. t. m.). Pšenica: baška, 3 vagoni 290: banatska, 3 vagoni 290; sremska, 2 vagona 300. Oves.: baškl, 2 vagona 185—187.5. Turščka: baška, nova. 3 vagoni 125; 2 vagona 130: 10 vagonov 131; sremska. nova, 9 vagonov 128—130; sremska. sušena, 10 vagonov 165; banatska, stara, 1 vagon 155; banatska, 10 vagonov 140; banatska, 2 vagona 135. banatska, Bečkerek, 20 vagonov 153; banatska, Bečkerek, 15 vagonov 159; banatska, sušena, 5 vagonov 151. Moka: baška. iOss», 1 vagon 460. Otrobi: 1 vago* 120. Tendenca nespremenjena. 11. decembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševa nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 78.25 —79, Vojna škoda 322—324, zastavni Kranj ske 20—22, komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 300—204. Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna 100—105, Slavonska 50—0, Kreditni zavod 175—185, Strojne 125-0. Vevče 120—125, Nihag 35— 35. (35), Stavbna družba 100—110. Šešir 115—120 (115). — Blago: les. deske, smrekove in Jelove. paralelne, 13 mm, od 13—32 cm. 4 m, ico vag. nakladalna postaia 0—540; deske, smrekove in jelove. paralelne, 20 mm, od 18—35 cm, fco vag. naklad, postaja 0—500; bukovo oglje, vilano, fco vag. nakladalna postaja 0—80; bukovi blodi, prvovrstni, od 30 om premera naprej, od 2 m dolžine, fco meja 2 vagona 390—390 (390); poljski pridelki- pšetica: 76 kg. fco vag. naklad, post. 0—295, sla von ska. 77, 78 kg, 1—2%, par. mlin Ljubliana 0—320; turščica. nova času primerno suha, fco naklad postaja l vagon 133—133 (133), nova, času primerno suha, fco vag. Novi Sad 0—135, domača, v peči sušena, foo vag. slov. postaja O—180, nova, sar., fco bačka postaja 0—130. nova, gar„ foo Šld 0—135, umetno sušena, fco ba-5ka postaja 0—170, umetno sušena, fco Postojna tranz. 0—205: ajda domača, fco vag. slov. postaja 0—250; proso domače, fco vag. slov, postaja 0—210; krompir beli, fco vag. slov. postaja 0—80; čebula v vrečah, fco vag. ban post. 0—105; kolonliaino blago: riž št. 346, fco vag. Trst 0—580.75, št 345, fco vag. Trst 0—564.65, št. 347, fco vag. Trst 0—543.25; rižev zdrob št. 340, fco va« Trst 0—391; polenovka Lave, 2-3 male, 7» srednje, v balah k 60 kg, fco vag. Postojna 0—1023.50; krma: seno sladko, fco vag. slov. postaja 0—75; zabela: mast. car. svinjska, netto, fco sod ž 50 kg; foo vag. ban. nakladalna postaia 0—2100; pijače: slivovka gar. 50%. foo vag. sremska post za 100 1, neotrošarisjena 0—2000. ZAGREB. Efektno tržišče brez večjih sprememb. Voina škoda oslabela za 1—2 točki. — Dinar jc v Curihu neznatno slabši. Zato je bila v Zagrebu tendenca malo čvrstejša. Skupni promet v devizah okrog 52 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam 2257.5-2277.5, Dunaj 790.6-800.6 Berlin 1338.8—1348.8, Budimpešta 0.0789— —0.0799, Italija Izplačilo 226.21—228.61. London izplačilo 272.93—274.93, Newyork kabel 56.1—56.7, Pariz 211.5-215-5, Praga 166.4—16S 4, Švica 1085.2—1093.2, Ček 1084.5—1092.5; valute: dolar 55.2—56.1; efekti: bančni: Eskomptna 119—120, Hipo 64-5—65. Jugo 107—108, Ljubljanska kreditna 210—0. Praštediona 945—947.5, Slavenska 50—52. industrijski: Dubrovačka 400—500, Gutmann 350—360, Slavonija 44.5 —45, Trbovlje 0—335. Vevče 120—0; državni: investicijsko 78.25—78.5, agrarne 45.5—47.5, Vojna škoda, promptna 320—321 decembcr 321—321.5. BEOGRAD. Atene 73—76, Dunaj 794.5 —795.5, Budimpešta 0—0.7925. Bukarešta 25.5—26. Italija 227.25-227.5, London 273.75 —273.8. Newyork 56.375—56.4. Pariz 212 213.5, Praga 167.3—167.35. Švica 1088.5-108S.8. Curih: Beograd 9.175, Berrirn 123.50, New York 518.75, London 25.16, Pariz 19.57, MIlan 20.86, Prana 15.375, Budimpešta 2.39. Sofija 3.775, Dunaj 73.125. Trst Efekti: Obligacije Julijske krajine 68.30, Zivnostenska 278. Assicurazzione Generali 7650, L!oyd 1005, Dalmacija cement 659, Split cement 490. Krka 417; devize: Beograd 44—44.20, Dunaj 346—355, Praga 73.40—73.80, London 120.45—130.60, New York 24.75—34.85, Curih 477—480; valute: dinarji 43.50-44, dolarji 24.70—24.75, 30 z!, frankov 93—97, zl. fira 478.81. Dtmaj: Beograd 12.5475—12.5875, Berlin 168.65—169.15, Budimpešta 99 JO—99.60, Bukarešta 3.2835—3.3025, London 34.36— 34.46, Milan 38.48—38.60. Newyoric 708.25 —710.75, Pariz 26.71—26.87, Praga 20.973— 21.055, Varšava 75.85—76.35, Curih 136^7— 137.07. Praga: Beograd 59.90, Curih 651.25, Milan 135.925, Newyork 33.70. Dunaj 476.75. Berlin: Beograd 7.44, NeWyork 4.195, Praga 13.418, Curih 80.84; Milan 16.88. NEWYORK. (Zaključno 10. t m.) 1.77 in pol, Dunaj 14 in ena osminke, Švica 19.38 in pol. dal v berlinskem predmestju na p^šti brzojavko s sporočilom, da je njena mati hudo bolna. Na ta način je dobila pevka takoj zaželjeni dopust. Radi tega telegrama so nastale usodne pomote in kriva tolmačenja pevkrnega nestanka. Polkovnik Brehmer, ki je pomagal ženi do dopusta, pa nikakor ni slutil njenih naklepov. Takoj po poslovitvi je Jurjevska oddala na pošti pismo, v katerem je možu sporočila, da hoče izvršiti samomor. Prosila ga je obenem, naj zamolči resnico o činu, za katerega se je odločila. To pismo je Brehmerja silno potrlo. šel je takoj h gospč Rein-hardtovi in se ž njo odpeljal iskat svojo ženo. Usoda je hotela, da sta prišla oba prepozno. Jurjevske že ni bilo nikjer več. Ko je v. Brehmer sta! na mostu, s katerega je baje Jurjevska skočila v reko, se ga je lotila takšna otož-nost, da so ga le s silo spravili nazaj v švicarski hotel. Jurjevska ni bila morfinistka in ni iemala tudi nobenih drugih narkotičnih sredstev. Tako opisuje konec Jurjevske ga. De. lija Reinbardtova. Berlinska kriminalna policija pa kljub temu še ne miruje in nadaljuje svoja poizvedovanja. Po povratku iz Švice je zaslišala v. Brehmerja in go. Reinhardtovo. Soditi je zdaj, da je drugačen konec kot samomor izključen. Edine pomisleke vzbuja le to, da se truplo pokojnice še ni našlo. Naknadno se ugotavlja, da se je Jurjevska v zadnjem času intenzivno ba-vila z okultističnimi vprašanji. Čitala je teozofske spise in to ji je baje zmedlo pamet. Zelo negativno so vplivali na Jurjevsko tudi zadnji dogodki v družini njenih sorodnikov na Ruskem. Njena svakinja je radi ustrelitve moža oo boli-ševikih zblaznela, o njenem 7 letnem otroku ni bilo nobene vesti. Verjetno je, da je vse to umetnico tako deprimiralo. da si je sklenila vzeti življenje. u ?? Na Dunaiu pritiska zima. pomanjkanje. brezposelnost. Tisoči mladih ljudi so praznih rok in si želiio zavetja kjerkoli. vsai nri soldatih. V sredo ziutrai so se na Dunaiu pričeli nabori za milico. Ze od ene ure so se navzlic hudemu mrazu začeli pred lokali nabornih komisij zbirati prostovoljci. Kakor v vojnem času prestradane ženske za krušne nakaznice, tako zdaj dunajska moška mladina za nabore in za milični ko-mis. Toda že početne ure pregledovanja so podale žalostno sliko bede. ki vlada v dunajskih širokih plasteh. Komisiia je zaoored odklanjala kandidate. Radi oslabelosti in izstradanosti. Potrdila je le 10 odstotkov, vse druge pa zavrnila: «untaug!ich!» . . . «Unta:igIichs je za Dunaj vrlo karak- teristična beseda. Z njo je po stari c. kr. soldaški terminologiji obeleženo bedno stanje, ki ga od prevrata daljo ! preživlja Dunaj, posebno pa njegova ' mladina, ki ne more drugam kakor na I ulico. Novi Ijuhčki veiikomestniii j dam letno hčerko v reko Zinko, ki se izliva v Odro. potem pa ja še sama skočila v valo« ve. Pri zadnjem činu je potegnila s seboj tudi svojega 6!etnega sinčka. Na njegove klice so ljudje potegnili iz vode mater in oba otroka. Vendar je dekletce bilo že mrtvo, mati in deček pa sta izdihnila v bol« nišnici. 9 0 nase Kaznovane kitajske tatice Bogate Američanke si zdaj namesto psičkov ali mačk vzgajajo krotke opice, najraje mlade šimpanze, ki sicer niso posebno ljubke, zato vrlo zabavne ž!-_valice. X Arhivi carja Nikolaja U. V Petrogra* du so našli del arhivov carja Nikolaja II. Med najdenimi dokumenti je carjeva kores* pondenca z angleškim kraljem Jurjem iz le* ta 1916. kakor tudi do sedaj še nepoznano Poincarejevo pismo, ki govori baje o sta* lišču francoskih socijalistov do vojne. Pisa mo je bilo poslano v času, ko je Albert Themas v diplomatski misiji potoval v Ru» «ijo. X Policijska razstava. Prusko notranje ministrstvo priredi sporazumno z vodstvom berlinskega vzorčnega sejma prihodnje leto v Berlinu policijsko razstavo, ki bo v čas su od 25. septembra do 10. oktobra. X Strašno dejanje blazne matere. V Bauernu-itzu pri Vratislavi se je neki mla« di ženski, materi dveh otrok, omračil um. V navalu blaznosti je mati vrgla svojo tri« Maribor. 11. decembra. Tat pod posieljo France Zeleznik, 23-1 etni brezposelni delavec 'z Sp. Sečovega pri ptujskem okraju je meseca marca pobegni' v Avstrijo, mesto da bi odrinil k vojakom, ia ostal tamkaj do 10. oktobra. Ta dan je po lastni izjavi prekorači! pri Prevaljah našo državno mejo ter potoval brez vsakih sredstev proti Celju, od um v Rogatec ter se priklati! 14. oktobra zvečer v Ptujsko goro. Tamkaj je v gostilni Viktorja Stefanloze zaslišal harmoniko, kar ga je napotilo do tega, da se je ustavi! ia si ogledal prilike. Ker se mu je zdela za tatvino prfložnost zelo ugodna, se je utihotapH v priprto spalnico zakoncev Stsfancioza in se skril pod posteljo. Stefanciozova žena je prišla ravno takrat v spalnico in vzela Lz zaklenjene omarice denar. Ko sta kasneje legla zakonca spat in odložila ključ od omarice, kjer se ie nahaja! denar, na nočno omarica ter zaspala, so jc Železnik na tihem splazi! do nočne omarice, vzel raz nje klj-uč, odprl z njim omarico ter vzel še denarnico z vso gotovino. Nato je še pograbi! par čevljev, telovnik, klobuk, suknjo, hlače in dežnik ter potem neopaieno izginil. Z ukradenim denarjem je odšel v Celje, kjer ie dva dni rajal !n zapravljal deaar, dokler ga ni zasačila policija. Oškodovani Viktor Štefaneioza je izjavil, da mu je bHa ukradena listnica, v kateri je bilo 30.000 Dfn gotovine, ostali ukradeni predmeti pa so vredni okoli 800 Din. Obtoženi France Zeleznik je svojo krivdo v polnem obsegu priznal. Bil ie obsojen na 3 leta težke ječe. po prestani kazni pa pojde v prisilno delavnico. Star prijatelj zaporov Trgovski potnik Josip Serko iz Podklo-štra je še pri polnih življenjskih silah, vendar skrajno delamržen. Dvakrat je bil že ; kaznovan radi potepuštva, dvakrat je sedel j radi tatvine in bi! že neštetokrat v pre-■ »kavah, a se mu je vedno posrečilo izbeg-: ntti kasni. Spametoval ga ni niti zadnjj, do ! 14. julija t 1. trajajoči preiskovalni zapor. | 2e 2 dni nato je z nekim svojim tovarišem vlomi! v trgovino trgovca Senčarja v Ljutomeru, kjer se je ravno spravljal na pisalno mizo, v kateri je bilo okoh' 25.000 Din denarja. Vlomilca sta bila zasačena pri delu, vendar sta še pravočasno skočila čez dvorišče na vrt in čez ograjo na ulico ter se spustila v beg. Šerka je v bližini oroi-triške postaje vje! orožnik Koiarič, čločim Je njegov tovariš uše!. Obdolženec dejanje in krivdo zanika, čeprav je celo v zavarovalnem zaporu pri- Na Kii-iim vtakt:.. . -'.'.j u: i.: način, ka£»>: .-.. .uecuje naša slika: glavo ui2 ue„.:o ter iih razstavijo iavnost; na ogled in v 6varilo. S Ljubljana, 11'decembra 1925. P OS*© Sil® L-ubran.'. 306 m nad moriš Kras opazovanja ob /račns tlak Zračna temperatura Vetet Oblačno 0—!0 g :'adav.nc ' mm Liuhliaria . , 7. 761*9 — 2-4 Jug. zap. ob!, 2-1 1 Ljubljana . . 14. 760-0 05 • ; Ljubljana . , 21. 759-5 0-7 p Zagieb . . • ■ 7. 760-8 — 30 brezv. vec. jas. 30 Beograd . , • 7. 761-5 00 » več. obl. Dunaj . . , • /. 4-0 Praga . . . a 7. 753.7 zap. s 40 Inomost . . • 7. 3 Solnce vzhaja ob 7 29 zahaja ob 16' 18, luna vzhaia ob 311. :a'naja ob 14'27. Barometet nižji, temperatura višja. Dunajska vremenska napoved za soboto: Izpremenjivo. oblačno, padavine nisr izkljtičene. nadalino dVjjanie temperature. Ekspedicija pod morsko gladino Raziskovalec dr. Hartmann, ki se je udeležil potapljanja pri Capriju, popisu, je svoje ntise kot skrajno razburjajoče in iascinujoče doživljaje. Ko zlezeš v potapljalni cilinder skozi zgornjo odprtino in se na sedežu uravnaš z dihalno masko, s katero je spojen tudi telefon, in ko se na signal "gotovo® začneš polagoma potapljati, opazuješ skozi okence pred seboj lesketajoče vodne plasti — tedaj se zaveš, da si brez pomoči uklenjen v objem mokrega elementa. Toda očaruje te modrina vode, ki se zdi kakor bajno razsvetljen gigantski opal. okrašen s srebrno se svetlikajočimi vitkimi ribami Neverjetno, kako radovedne so ribe. Od vseh strani se približujejo potapljal vu in se mu razkazujejo pred opazovalnim okencem. V spremstvu množine rib se celica z raziskovalcem nečujno pomika navzdol. Opal temni bolj in bolj rn končno nastopi popolna tema, vsaj za potapljačeve oči. Jekleno ogrodje celice ie hladno kakor led, toda zrak v celici je še vedno prijeten radi toplote, ki jo povzroča aparat s kisikom. Še nekaj metrov in opasna cona je dosežena. Naenkrat novo presenečenje: skozi temino morske globine se javliajo svetle točke v raznih barvah. Vedno več jih je. Svetleče ribe. kakor zvezde, večje in manjše, spreminiaste v boiah in kretnjah. Čim pa raziskovalec prižge svojo podmorsko električno luč. izginejo njihove svetlobne pojave, zato pa se dajo na 50 metrov razdalje točno opazovati njihova temna telesa in sence. Svetloba potapljačevega reflektorja vabi ribje trume v obližje in iih tako fascinira. da se zaletavajo druga v drugo, mnoge pa tudi trčijo ob cilinder s tako silo, da kakor mrtve zdrsnejo v globino. Tajinstvena tišina napenja živčevje. Sluh se poostruje do skrajnosti in neprijetno ga dirne vsak šum. povzročen z ventili ali dihalno masko. Lastni glas. s katerim po telefonu iavlja opazovanja, se raziskovalcu zdi kakor kričanje, četudi je v resnici le šepet. V ostalem pa potapljalec v celici ne čuti nikakih neprijetnosti. Ne duši ga nikak pritisk, zrak se potom čistega kisika sproti čisti in osvežuje, samo hlad narašča in po daljšem bivanju v globini postane vrlo občuten. Povratek nudi nove senzacije. Pojavljajo se močne vibracije vode, ki se svetlikajo kakor biseri. Polagoma zopet prodira dnevna svetloba. Vodeni kristal se pred očmi vnovič izpreminja v čudovitih nijansah. oživljen s številnimi ribami, ki poznajo luč soinca in se zdijo srečnejše kakor njihove sestrice v globini. Z mešanimi občutki olajšanja in obžalovanja stopi raziskovalec zopet na dan. pod solnce. Pridne roke razklopijo potapljalo in radovedne, vprašujoče oči pozdravijo moža, ki se vrača iz morske globine. Konec pevke Jnrjevske j Skrivnostni nestanek berlinske oper- S ne primadone Jurjevske je s prihodom gospe Delije Reinhardtove v Berlin j nekoliko pojasnjen. Gospa Reinhardto- j va. istih let kot Jurjevska. je bila intimna prijateljica nesrečne pevke. Glasom i njenih izjav je živela Jurjevska s polkovnikom Brehmer jem v srečnem zakonu. a v zadnjem času se ie je lotevala melanholija. Samomorilnih namenov ni pri njej opazil nihče, sicer bi jo mož gotovo ne pustil same odpotovati. Govori se sedaj, da se je Jurjevska pred odhodom iz Berlina posvetovala s svojim možem, če naj prebije dopust, katerega je dobila v operi, pri svoji materi v Dorpatu na Ruskem ali v kakem švicarskem letovišču. Odločila se je za Andormatt. ker se ji je ta kraj zelo priljubil. Do dopusta ji je pomagal mož. polkovnik v. Brehmer. s tem. da je od- Danilo: Kako sem postal lord in drugo Končno mora vendar enkrat na dan. Bifo je pred 30 leti. Oženil sem se brez posebnih ceremonij in se podal s svojo mlado ženko in s krasnim buketom. katerega je moji nevesti poklonil pokojni dr Tavčar kot poročni' svedok. - na Bled Z ženo sva imela vedno pobožna nagnjenja in sva sklenila, da prekrasne cvet ke pokloniva Materi Božji na blejskem otoku. Ko se ziblieva v čolnu, nama prijadra priiatelj Karlo Z. s svojo nevesto «u stisref* in mi zakliče: cGIei ga no! Sem mislil, da si kakšen ang'eški lord. tako si nobel!» "No. dd.» mu odvrnem, »končno se laz ženim samo enkrat v življenju!« Nosil sem po takratni modi temno modro iopico s srebrno vtkanim monogra-mom, bele hlače in belo mornariško čepico. V svoji mladosti sem pač vedno razil na brezhibno zunanjost Kdo bi mi ::ameril! Poletje ie pojemalo ln v Liubliani so se že pričele skušnje za gledališko sezono. pri katerih ie sodeloval znani priljubljeni komik Katzeli. Lepega dne me ta mož zelo resno vpraša: ^Danilo, ali sff bili res na Bledu pri ■Malnarin kot Prinz vo.i VVannsee in ste napravili 500 gld. dolga?* Od srca sem se zasmeial tej izmišljotini. vendar pa me je kmalu zamikala, ker so se te govorice množile, širile in I se razlezle širom mile domovine in celo po Avstriji okrog. Prekrstile so me končno iz princa za angleškega lorda — in pri tem ie ostalo. Izpočetka me ie to še zabavalo, toda poxneie ie ta komedija celo škodila mojemu osebnemu kreditu. A kaj sem ho tel. Volove lahko vežeš za rogove, ženske pa za iezik ne moreš. Vem. da je nevesta moiega priiateli2 blebetala po Ljubita ii vse mogoče stvari z Bleda. Morda nekoliko iz hudomušnosti, še boli pa po naravi in tudi nekai zavisti je bilo zraven. V ostalem pa ie tudi ona igrala na našem odru in mi ie bib koleginja. Ampak, ko enkrat postaneš narodna starina, nimaš povoda, da bi oporekal, če te oplazi «legendar.iost*>. Danes kaj rad poslušam take in enake bajke o sebi. da tako vsaj vem. koliko se je «fa- me» napredlo okoli mene. • V mladosti sem mnogo pohaial na Bled. sai sem med Blejci imel obilo prijateljev, ki so me prav radi imeli v svoji družbi. Spoznal sem se tudi z rajnkim Mal-narjem. kjer sem prav Cesto zaitrkoval v niegovi družbi. Vabil me ie. naj bi se stalno naselil na Bledu in celo nevesto mi ie izbiral. Malnar ie dobro razume! reklamo ii ie pridno vršil propagando "a Bled. Pozimi ie oosečal Dunai. vozil na se tndi v Anglijo, kier je osebno vabil osebnosti z zvenečimi imeni in čekovnimi knjižicami ng letovišče na Bled. s čemer ni hotel koristiti samo svojemu hotelu, marveč ie vobče skušal Bledu dati pra- vi kolorit. Niegova potovanja in vabila so imela uspeh in so jih odličii gostje plačevali s hotelskimi računi. Krasnega dopoldne pohaiava z Mal-narjem po niegovi esplanadi. Nasproti nama pride cela vrsta niegovih gostov. Bili so, kolikor se sponrniam: knez Porzia. grof Beckers. grof Kamilo — priimka se več ne spominiam — ter šc dva druga aristokrata. Z njimi na so bile tudi dame* starikava grofica Beckerso-va. nar mladih korntes. v sredini cele družbe na biser lepote kneginia Porzia. kakor kraljica obdana s svojim spremstvom. Ko se sestanemo. me Malnar predstavi z besedami: cM^ine Herrschaften. hier stelle ich Ihnen einen slovenischen Schauspieler vor!» Priklonil sem se: «Danilo.» Kneginia Porzia me premotri s svojo lornieto in zine s svoiim sladkim gla som: ^Ein inferessanter Name!« — obenem na mi ie ponud:1a svojo roko v poljub. Približajo se še ostali in uboga aristokracij nič hudega sluteč stiska roko zloglasnemu Danilu, katerpga ie pozneie farna menda ravno zaradi tega sestanka z aristokraciio krstila za blejskega princa von Wannsee. V razgovoru sem se moral smehljaje čuditi naivnim vora5*niem o Liubljaii in našem gledališč?!. Ti lindie so pač poznali Litibliaio iz Baedeckeria in voznega reda. a da ie ravno ona slovensko središče in da imr cc-lo narodno gledališče. se iim ni niti sa-ijalo. Med pomen-ki smo se podali v prvo nadstropje Mal- narjevega hotela, v salon kneza Porzie. kamor nas ie sam povabil, hoteč nam razkazati starine, nabrane po Gorenjskem. Oi ta knez Porzia! Mlada bujna žena, on pa starinar! Ime! je ure. stare cilin-derice. ki so bile z zvonkim glasom, pa tudi take. ki niso bile . . . Ampak iaz sem kmalu dobro vedel, koliko hiie ura. ko je grof Beckers zastavil prelepi kne-ginii Porzili korak, da ni mogla do svoiih soban Druge dame so se namreč že nrej porazgubile k toaleti za «tab'e d'hote». a grof Beckers ie kneginio za držal da ie morala ostati z njim in z menoj v razgovoru No. iaz sem pri tem moral biti pač le za — kako že pravimo pri nas? Aha — za «elefonta». F.j. Reckers ie bil mož «od oka». s svetov-nimi a!irami in ie v predrznih letih znal brzdati vsako situaciio. Zameril mu nisem. ker sem vedel, da ie niegova lastna žena sicer bogata, toda starikava. In možie enakih nazorov si radi pomoreio. Med živim in prefriganim razgovorom s kneginio oride komornica opozorit, da ie čas menfati toaleto in kneginia ie odhitela vsa zardela v svoie sobane . . Zdai me ie grof Beckers priiel pod roko in ko sva stopala zopet k družbi, 'eče mimoidočemu livriranemu slugi nn glas-«Ah. tu imava, kar sva iska!a!» In vzame lakaiu nladeni iz rok ter mi udvor-liivo ponudi komak in cigarete. Ta nofeza mi je vrlo ugaiala, ne toliko radi ndvoriiivosli. kolikor s tem. da i;"- bolel družbo <-blr.ffatb. Toda oni dolgi grof Kamilo. ie situaciio pravilno razbral in ironično vprašal: »No. ljubi znai svojim tovarišem, da je on izvri vlom in še pripomnil, da mu Je žal za denar, ki je ostal v Senčarjevi trgovini in ni mogel ukrasti. Kot tat iz cav3de ie bil Josip Šerko obsojen na 6 let težke ječe. Konjski tat Konjski mešetar Anton Berglez iz Do-so-. ki je nazadnje stanoval v Mariboru, se je z Ferdinandom Sparovcein že ianska jesen dogovoril, da bosta ukradla posestniku Fr. Vitrihu na Radia pri Remšmku konja. V resnici sta mu 28. novembra 1924 odpeljala tz hleva 8750 Din vredno kobilo, si izposodila v vasi naslednjega dne vez in krenila proti Hrvatski. Pri Ormožu sta kobila zamenjala pri ciganih za dva s!abša konjr., katera so jim pozneje zapleni!:. Pa še ceio vrsto drugih tatvin ima Berglez na vesti V noč) od 10. na 1!. novembra 1924 je na škofovem posestvu v Radvanju ukrade! iz hleva 60 kg težko svinjo, katero je odpeljal v Šparovčev hlev v Frankopanoai ulici v Mariboru, kjer so jo zaklali in osnažiH, nato pa prepeljali na niegovo stanovanje. Daije je Bergle; 13. decembra 1923 kupii od posestnika Javka v Limbušu za 1500 Din konja in se pismeno obvezal, da ga bo plačal ck) 17. decein bra. Že naslednji dan pa ga je prodal, ns da bi kupnino Javka izplačal. Berglez šma sploh posebno veselje do kobil. Tudi posestniku Ivanu Potočniku v Sv. Miklavžu na Dravskem polju ie v noči na 24. Januarja 1925 izmakni? eno, kj jo je prodal potem za 10.000 K v Kraljeviči na Hrvatskem, dasi jo je lastnik ceni! na 35.000 K. Porotno sodišče ga je obsodilo na 5 let težke ječe. Ljubtdcski SokoL Zdravniški odsek opozarja članstvo na predavanje br. dr. F. Misa o »Higljeni teiovadca«, katero se vrši danes 12. t. m. ob 8. v društveni čitalnici. Udeležite se ga polnoštevlltro. Šport Kolesarske tekme med Francijo in Bc:> gijo. V pariškem velodromu se je 6. decerr,-. bra pod vodstvom U. V. F. in belgijske ko« lesarske zvez odločila borba med Francijo in Belgijo. Zmagali so Francozi in sicer v dirkah amaterjev Blanchonnct in Ledncv, v dirkah profesijonalov pa Souchard in Grassin. Belgijo so zastopali Debunne, vaa den Bosche, van Hevel in Verscheurec. Težka atletika. 6. decembra je napravil slavni francoski profesijonal Charles Ri» goulot nov svetovni rekord. Potegni! je namreč obojeročno 128 kg in s tem potol« !:el svoj lastni rekord, ki ga je postavil kot amater z 136.50 kg. Suvigny (Nantes) je obojeročno sunil 110 kg in je dosegel sve« tovni rekord r peresni teži (do 60 kg), ki ga ima Dunajčan Andrvsek. Smučarski tečaj T. K. Skala v Ljublja> ni. V nedeljo dne 13. t. m. celodnevni smu» carski tečaj za vse udeležnike nedeljskega in medtcdcnslcega tečaja. Zbor točno ob 7. zjutraj pred Narodnim domom. Odhoe po Večni poti proti Podutiku. Smuki Smu» carski odsek. Občni zbor Avtobomilskega kluba kraljevine SHS sekcije Ljubljana se bo vršil jutri, dne 13. decembra ob 10.30 dopoldne, v lastnih prostorih, Kongresni trg lfl. (Ka= zina). Prosimo člane, da se ga sigurno udeležijo. Beckers, kje pa si tičal s svojim prijateljem?* . . . Zavidljivcev pač tudi v teh družbah ne manika. Ure m druga šara. ki nam io je razkazoval knez Porzia. ie šla od rok do rok. enako oa tudi koniak in c;garete. Ko smo zdai bili gospodie sami. smo uganjali tudi dobre in slabe dovtioe. Po lagoma oa mi je postajalo vroče v tei družbi in sem študiral, kako se dostojno izvlečern. Vsak igraiec skrbi za lep odhod Kar tako zapustiti družbo, b? ne bilo dosto;no. V pravem času pa me je rešil hotelski srebrno doneči zvonec, ki ie vabil k obedu. Sedai io Pa odkurim. si mislim. Vsa družba ie obedovala table d'hote. vsi so bili gostie kneza Porziie. Ko se ie oglasil zvonec, je nastal trušč — i.i nri tei priliki sem se hitro poklonil knezu, grofu Beckersu in ostalim, ter izgini! na stopnice. Na stopnicah pa mi Malnar prestreže not in pravi: «0. nerodnež. hotel sem. da obedmete v tako fini družb5, pa ste io popihali!* In danes si sam pravim: Me.ie greva, men' ie žov. k' nisem zedev. k' sem iniov! . . . Še enkrat sem ime! priliko, da sen govoril s kneginjo. potem nikoli več Spominiam pa se je često. Vedno sei:-linbil duhovite in očartijoče ženske. Od tistih dob sem nsta! aristokra-princ von VVannsee. angleški lord in š kaj Zal, da samo v opravliivosti tn br kali svojih Hubih sodeželanov. »JUlKu« st 238 Sobota 12. XII. 1925 >ve knjige In revije i Zvon" n jj siesec ceccembsr je izšel in prinaša na . jdnem mestu '.triko mladih Srečko Ko-sovel objavlja »Ekstazo smrti«. Ivo Grahor spev »Nad Opatijo«, Vinko Košak spev »Na ■j\c'.c-muz, France Vodnik pa »Kellh gren-iosj« in »Sveto mašo«. Juš Kozak nadaljuje roman »Šempeter«. Na vrsti je poglavje >.-ekira je izgrešila«. Zelo zanimiva je ,\"ova Rusija« drja Nikolaja Precbraženske u. Prevajalec nam topot predstavlja tlijo Enreribursa, močnega poeta mlajših Rusov. J.-rej Jereb zaključuje roman »Suženj de-:: j.iac, Kocjan podaja v prevodu zadnje poglavje Papir.ijevega »Wa!ta Whitmana«, Gustav Strniša ima dve pesmi pod nasloven -Poletno razpoloženje.« Med "Književnimi poročili« beremo kar ivt oc&ni Slovenskega biografskega ieksi-ona. Prvo 'e napisal Andrej Budal. drugo F-an Albrecbt. Oba podajata svoje opazke prvemu zvezku te važne publikacije. F. Zvvitter poroča o »Idealizmu«, Draga Godi-ro Anton Debeljak recenzira prevod francoskega dela »Kralj gora«, I. Šega pb Du-kičevo delo »Iz dnevnika jednog magarca«. Kronika prinaša rekapituiacijo češke kriti-Ice o dramatiku Ivanu Cankarju, Debeija-• prispevek o Jacquesu Rivierju in čredni ■-vo repliko o sodobni kritiki. Kazalo za !. 1925. nam pove, da ;"e letos .letovalo pri Zvonu nad dvajset pesnikov, c: domačih pripovednikov, več prevajal-ev. deset čiankarjev, dva izvirna dramatika in dolgo vrsto drugih sotrudnikov, ki 50 Dridno pisali književna poročila in kro-o. Program lista za prihodnje leto 1926. t .snema v eni prihodnjih številk. Llub-::ski Zvon se naroča pri Tiskovni zadru-v Ljubljani in stane na leto 120 Din. Nove publikacije o bračnem pravu razmeroma pozno je začelo pri nas do* bivati v poprevratni dobi zanimanje st br:čnopravna prašanja izraza v literaturi. Najprej se je morala s problemi baviti praksa ia na osnovi konkretnih primerov s« ie sem in tja pojavila kaka razpravica v strokovnih glasilih. A do pregledne sli« ke obstoječih in v naši državi veljavnih bračnopravnih sistemov, katerih natančno poznavanje je neobhodno potrebno, ako hočemo najti pot za pravilno reševanje njih kolizij, prihajamo ae le polagoma. V Zborniku znanstvenih razprav, ki ga izdaja juridiena fakulteta v Ljubljani je poskusil letos pisec teh vrstic dati pregled o veljavnih bračnopravnih normah na raz« ličnih teritorijih naše kraljevine rn najti ključ za pravdno presojo prašanja veljava nosti ali neveljavnosti zakonov, ki so jih sklenili pripadniki Slovenije, koristivši se ugodnosti, ki jih nudijo glede možnosti razveze katoliško sklenjenega braka v dru« gih pokrajinah obstoječi zakoniti predpisi Omenjena razprava «Vera in bračna vez» prihaja do zaključka, da menjava vere ene« ga zakonca na juristični strukturi poprej sklenjenega braka nič ne more spremeniti in da ostane brak navzlic menjavi vere pod vržen onim normam, po katerih je bil pr« votno sklenjen. Razprava opozarja na nuj» nost reform, ki hi bile deloma izvedljive že v novem zakonu o med verskih odnoia« jih, ter se sklicuje z ozirom na bodočo imi. fikacijo bračnega prava za celo kraljevino SHS n& zakon o zaščiti manjšin, s katerim smo prevzeli obveznosti meddržavnopravs nega značaja, ki morajo logično dovesti prej ali slej do obligatornega ali pa vsaj do fakultativnega civilnega braka za vso d rs žavo. Kmalu za ljubljanskim Zbornikom IV. je izšla letos po leti knjiga zagrebškega vse« učiliškega profesorja dr. Evgena Sladoviča ■rženidbeno pravo, štampano kao rukopis, v samozaložbi avtorjevi. Že naslov pove, da je knjiga, obsegajoča okrog 9 tiskanih po!, namenjena v prvi vrsti slušateljem pij ščevim, katerim naj nadomešča «skripta». Svrha, kateri hoče knjiga služiti, izključuje, da bi iskali in našli v njej rešitev kakega globljega bračnopravnega problema in tu« di s pravno politiko ex professo ne bas vi. Avtor ja mnenja, da bi bilo načelom ustave o verski svobodi itd. zadoščeno, ako bi se v unificiranem bračnem pravu uvedel zasilni civilni brak, ki ga Hrvatska in po« krajine južno Save dosedaj ne poznajo. Zasluga avtorjeva leži na dragem polju t j. v predočitvi bistvene vsebine pri nas veljavnih verskih bračnih prav, poleg rira« sko»katoliškega sosebno pravoslavnega, še« riatskega in mozerično»talmudskega brač« nega prava. Tako spoznamo iz njegovih iz« vajanj, da je islamska šeriatska ženitev v pravnem pomenu čisti civilni brak in da bi čl. 109., odstavek tretji ustave nikakor ne oviral uvedbe obligatornega civilnega bra. ka. V knjigi g. prof. Sladoviča je Seriatsko bračno pravo prvič vsebinsko prikazano v našem državnem jeziku. Ker je zgrajeno na drugih načelih kakor vsa druga bračna pra« va, ker priznava poligamijo (največ štiri žene) in ker omogoča na najenostavnejši način razrešitev bračne skupnosti in brač. ne vezi, je tudi s kulturnohistoričnega vidi« ka zanimivo, ne glede na to, da tvori v Bo« sni in Hercegovini, v Srbiji in Črni gori šo danes za muslimane tudi od države prizna« no bračtto pravo. Z ozirom na reforme v turški republiki lahko sklepamo, da šeriatu poligamija ni tako bistvena, da bi njena zabrana v bodočem unificiranem bračnem pravu mogla naleteti na resne težkoče. Knjiga prof. Sladoviča, ki kratk« informira čitatelja o vsebini bračnopravnih norm, tvo ri deloma dobrodošlo izpopolnilo Zborni« kove razprave eVera in bračna vez», v ko* likor se namreč le«ta omejujejo na ugoto« vitev različnih bračnopravnih virov in na izravnavanja fcolizij med njimi, katero mo> re edino le država uspešno izvesti. Pred nekaj tedni pa je izšlo v Zagrebu še tretje delo naslovljeno: Ustav i bračno pravo. Avtor je dr. Dragutin Tomac, Za« greb, poštni predal 372. Samozaložba. Knji« ga obsega 188 tiskanih strani velike osmer« ke in se tudi po svoji zunanjosti, razmero« ma dobrem papirju, čistem tisku in prav nazorni in pregledni razporedbi snovi odli« kuje pred mnogimi publikacijami pravne vsebine, ki so izšle v zadnjih letih na za» grebškem knjižnem trgu. Tudi cena 40 Din ni ravno pretirana. Avtor si je postavil nalogo, da dokaže, da je po določilih naše ustave vsako kon fesionalno bračno pravo izgubilo pravico do obstoja, da stoji brak odslej pod za« ščito države (čl. 28.), ne pa več pod zaščito različnih cerkva ic drugih verskih zajednic, da po čl. 48. duhovna bračna sodišča sploh niso več upravičena, ker se vse sodstvo iz« vršuje imenom kralja, da so padle z usta« vo vse razlike med državljani različnih kor. fesij glede možnosti razveze braka, ker sa« mo država ščit: brak a garantira tudi vsem državljanom enake državljanske pravico. Pisec podaja od str. 127 dalja dobro for« muli-ane negativne in pozitivne norme za unifikacijo bračnega prava in ravno v tem pogledu je njegova knjiga vsega uvaževa« nja vredna, dočim poglavja, ki razpravljajo o »derogatorni snagi ustava obzirom na bračno pravo® navzlic vsej bistroumnosti in konstruktivni dovršenosti ostanejo in morajo ostati problematična dotlej, dokler nimamo na mesto derogiranih določi! po« staviti drugih. Ni mogoče eksekutivi pre« pustiti naloge, da upliva na delo in voljo zakonodajalca. Ni r.amen našim vrsticam, podati kako oceno omenjenih del, samo opozorjeni naj bodo naša javnost in sosebno še naši prav« niški krogi nanje, ker boaeta spisa prof. Sladoviča in dr. Tomca bistveno olajšala Mati oglati, ki tln2i)o t posredovalne in socialne namene občinstva, raki beseda SO par. N a { m a e | II neuk Dls B*—. 2enitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši snesek Oin 10*—% bilke za legitimacije iilplnjf eajbltreje fotograf angoo aifc8EB Ljoh. IJana. Valvasorjev trj 16S Popravila i.valifh liro jev točno ia ceno pri J. Goreč, Goapo-sretska cesta 12. 30681 ! Prodajalka aodne Uroke. vešča Dem-ščice ter slovenščine M sprejme v trgevini H. Kenda, Ljubljana, Kostni trg Itev. 17. Vpoštev pride le prvovrstna samostojna delavka v dobrim) spričevali. sau Več dobrih pietilk se sprejme t »talno delo. Penidbe o» spravo »Jutra* ped »Takoj«. 32047 Dva trg. pomočnica mešane uroke ! manufaktarista in 1 železninarja perfektne in zdrave moči amuki gospod ia po-■ -sT'j3nje 2 Ftanovanjskib v sredini mesta. Zpla-= iil se od 1—m popoldne. ».=iov pove oprava cJn*-»» 51993 Služkinjo za vse * ."fobritfli ^r1S*-vati. ki »sa t.-kaj kuhati, iSAe majhna •jrniina na del«Ii. Hartop i 1. jan. IB28. Tonadbe na apravo .Jntra* pod Mačko <'nleiijer>. S19M Mesar v prekajeval.M rt raki popolnoma Uvefhan, kakor tndi pri obr«»ovasJu Beta is isdetavi »alara ae ISče sa takoj. Kaelov pove uprava pod filro «1. Januar*. 2 trgovski učenki telita vsled likvidacije tvrdke, pri kateri sta eo učili po 3 leti, dokončati učno dobo v trgovini v mestu ali na deleli. Cenjene dopisa ca upr. .Jutra > pod šifro .Januar 2». S2068 Lesni manipulanl 27 tet star, ve»5 slovenskega. srbohrv. in nemškega Jezika z večletno prakso kot skladiščnik in preje-aalee [psa i?če z letom 1926 nameščen ja pii lesnem podJetjtL Cenjene ponudbe poslati na npravo j»od šifro «L januar«. Učenka Beti mesta b krojačiel v Ljubljani. Naslov poslati na unr. »Jutrs» pod št-, isgon. 321« Šivilja Gospodična 18 let stara, išče mesto kot učenka v trgovino ca deleli. Naslov: II Inka Opter. Sek, Voj. HiSia c«*a Jl/m. S3M1 firx i:: navadna dela t-re po nizki ceni iivat na dom. Naslov pove aprava »Jitra». 52123 Vdova raoina gospodinjita in poljedelstva i^če mesto gospodinje. Cenjene ponndbe pod «V f Oeijn. SUT Poučujem italijanščino. francošHtao in nemščino. Pismene ponudbe na urr. «Jntra» rod »T. S.» -^1163 Kaj je «Gorkodar»? Oerkodar Je nastavek ca locSeni peči ali štedilnika, ki prihrani BO % na kurjavi in da v 20 minutah toplo sobo. — Naročite in oglejte Gorkodar pri tvrdki Joie Mlhelič m drug. Ljubljana. Dunajska cesta K. <1 Te.efoo It. 777 -Jelko Bataje, Maribor. Pe-breCka cesta S. «18! DRVA - ČEBIN Wotfova m. Telefon t M 481/11 Železne postelje zloltjfre, s mrelo po 800 Pin, posteljne iizcnic« in afrik madrace dobite po konkurenčnih eanah pri Rn-delfa Radovaco, tapetniku, Krekov trg T. 91X86 « Tri bor » milo 62 % maščobe, v poljubni množini po Din 12'25 kr franko kolodvor Zagreb pošilja po povseiju Anton Kalčič." Zagreb, Zsvrtnica br. 83. Istotam se sirrejme castopr.ik proti proviziji ter kupuje loj in mast za milo. 534 Steklena ctrešna opeka je zopet r zalogi pri Zdm žetih ojiekamch. d. d. v LJubljani «3 Proda te večia množina različnih, rabljenih poštnih znamk tudi takih, boljša vrste. — Cena po dogovoru. Naslov pove upr. »Jutra«. S2093 Klobuke, slamnike in vse modistovskp potrebščine proda za vsako sprejemljivo ceno illnka Horvat, mod!«tk;», Ljubljana. Dalmatnova ulica it. lOfll. 31188 <;Ford» avto v popolnoma tiporahnem stanju takoj n«-.prodaj. — VpraSa se na telefon St. 4.^2 31955 Števec za era^komerni tok za motor 2 X' 220 vol. 5 amper, dobro ohranjen se po primerni cc.ni proda-. Na?lov v upravi «Jutra*. 32105 Jedilnica Srna, popolnoma nova, it hrastovega lesa, lepo Izdelana. se proda. Naslov pove uprava . 31975 Redka prilika V velikem prometnem trgu na Hrvatskem se odda ▼ najem (h o t e f) gostilna s mesnico, kegUSCem. ledenico, velikim zelenjadnim x*r» tem in vrt za gostilno, hlevi. 2 kleti ter z vsemi gospodarskimi pritiklinami in vpf.-m inventarjem. V najem odda takoj "pnd ugodnimi pogoj! radi drugega pre-vzfttja. — Naslov v upravi «Jutra». "2011 Posestvo v bližin! Kranja, v ravuini ob fflavni cesti, obstoječe lz hišo, hleva za 8 prlav goveje živine, 6 oralov remije in erospodar. poslopja. vse novo, brez kakih popravil, prodam za 140.000 Din. Naslov pove uprava < Jutra*. 31981 Peči pločevinaste, prvovrstne in trajno goreče, prodaja po znižanih cenal» A. Snšnik. Seleznina. Lbibllanc, Za-toSka cesta 21. 31977 Kino-aparat popolnoma kompleten Patte s števcem. 220 volt s 6 ovoji za tilme. dobro preizkušen, popolnoma nov se po nizki ceni proda, Ns*1ov v npr. «Jntra». 51971 Klobase fino jetrne in krvave se zotj.t dobijo pri CKalupniku na Starem treru štev. 19. 321-19 G. Čadež, Ljubljana prodaja klobuke najboljših znamk: Rorsalino, Ita, Pless. Sešir itd. 3214? Kratek kožuh lep, nov, se proda. N:i-f.ov pove npr. »Jntra*. 32141 Gnoj prodn Zujan. Blei^eisova c. 9. 32056 Vsak dan sveže cvetle iuia cvetličarna P. Blmenc. Sv. Petra cesta 33 ter se priporoča za izdelavo šopkov, vencev, raznih ke»s-rie in aranlmaiev. Postref-ba točna in reolna. 31S5S G. Čadež, L' ma prodaja po najnižjih cenah nogavice, rokavi-:?, krava- i te, perilo itd 32147 »mu, 6 miz marmornatih. okro- glih a kavamo, v najbolj-lletn »tanjn prodam 6-rled v trgovini nn Poljanski e. It. 7. 5?!IS Razno pohištvo se nrsda. Naslov v opravi c Jutra«. 8119 Krojači, pozor! Preda se Ssto aova okrogla krojaška peč ta 6 B-kalnikov. Cena jako ugodna, event. se da tndi sa obroke. Cenjene ponndbe na tvrdko Drago Schrra! UnMjMfc Srne. zajce, jereb' e itd. knpuje in prodaja Anton V e r b i č. Liubljana. Stritarjeva ulica. 496 PoIIiove, rajčle. srnjakove la s !5. t. m. ali 1. januarjem Prednost imajo samice aH »amei. ki »o čez dan od. »otni. event. se tudi odda tistemu, ki plača za par le» nsprej. — Gline« Et. 4, c. I 52027 Opremljeno sobo meeeftne Iščem v sredini meta Ponudb« ca npravo »Jotra* pod značko «8»d. sstm Gospodična »e sprelme kot sostanovalka v Milini Tabora. Naslov r opravi »Jntra*. Zakonski par brea otrok išče opremljeno sobo f. uporabo kuhinje. — Ponndbe na upravo «Jntra* pod »Opremljena*. 32164 razumevanje sigurno važnega predmeta [ »bodoče bračno pravo*, ki je postavljen na ! program prihodnega kongresa pravnikov v ■ Ljubljani. V tem pogledu je sosebno dr. Tomčeva knjiga jako dober prispevek z;i razbistrenjc pojmov in smernic. Posamezne konstatacije v njej, kako nektera verske oblastva kratkomalo ignorirajo po drugih verozakonih izvršene pravne čine, kako ignorirajo cclo državljansko bračno pravo in tako naravnost revolucionarno postopajo j napram državnemu pravnemu redu, kako ic treba p-estopiti samo most, ki veže Novi Sad in Petrovaradin, da sc spremeni zakoniti brak v konkubinat i. p., bodo mord-bolj podprla nujno potrebo po unifikacijt j bračnega prava za celo državo kakor ne« ' številni lepi teoretski nasveti, ki že iz po« j litičnih razlogov nalete vedno na odpor ali ' pri tej ali pr: drugi stranki. R. Kušej. ■ A A prarel&2apecivr> ^■mJmcm^ vauilit-ijiookc; Uredništvo je prejelo naslednje knjige: Dr. Hofmac-Sonja Sever: »Zaspanček-razkodranček«. Knjiga za mladino, izdala »Naša Gruda« v Ljubljani. — Radlvoj Peter lir.-Petniška: »Znamenje«. Pesmi. Tiskala tiskarna Merkur v Ljubljani. Dr. Fr. Veber: »Estetika«. Psihološki in normativni temelš razumske pameti. Izdala »Zvezna knjigarna« v Ljubljani. D. M. Bosunovič: »Sokolske reči dr. Laze Popoviča.« 1. deo. Zagreb. 1925. Koledar Dražbe sv. Cirila in Metoda. Izdalo in založilo vodstvo CMD. Pc+pukovnlk Voj. Dj. Kostič: »Naoruža-nje pešadije i konjiče*. Pcnrodna knjiga za mlade nastavnike i vojnike 1. Opis naeru-žsnja. Izdala knjigama Goričar & Leskov-šek v Celju. A. Pajmd: »Palček Potep«. Praviiična igra v treh dejanjih. Izdala Sveta vojska v Ljubljani. Knjige Mohorjeve družbe za L 1925: Iv. Pugelj: »Božji me'«ik!lfsi 9G©GQQG0©0QG99GQQQQQQQ Knjigovodja absolutno samostojen, perfekten bilandst, z daljšo prakso v industrijskih podjetjih se takoj sprejme. Ponudbe s sliko, navedbo referenc in zahtevkov na .PETOVIA4, usnjarska industrija d. d., Ptuj (Slovenija). prodaja Zadružna hranilnica Liubljana, Sv. Petra c. 19. Glavni dobitek Din 1,900-000*- MT Vsaka draga srečka bode izžrebana! Naročite takoi, ker je malo srečk na razpolago! -nik: išekofiko ribniških (Konec) »Ali da ne? Lopar sem in jajec na sredo mize! Za liter vina. da ga bom!« »Velja!« Cof. in vsebina jajca se je razbrizg-nila na vse strani. Tudi jaz sem je dobi! nekoliko na svoj radovedni nos! »Ali sem stavo dobil, ali ie nisem?« »Nisi!« »Sedem vragov, zakaj ne?« »Zatio. ker si bil tistikrat na tleh, ko si jajce ubi!, pa ne na mizi!« A preden sta se še ta dva do dobrega poravnala, se je oglasil že tretji. »Jaz pa stavim, da nobeden od vas s seneni-mi vilami jajca ne ubije!« Ni vrag. da bi ga ne! Stavim liter vina, da ga bom!« se je takoj zopet nekdo odzval. »Še eno jajce sem, pa vile!« Oboje so naglo preskrbeli. Kabo bo jajce ležalo?« — »Kakor ti satn hočeš'« — »Kaj? Kakor sam hočem. pa praviš, da ga ne bom?« — »S senenimi vilami nikoli!« — »Prokleto se motiš!« Suni! je in jajce se je razlilo. »No. ali sem ga. ali ga nisem?« Pa ne s senenimi vilami!« »S kakšnimi pa?« »Ljuba duša, iz česa pa so te vile?« »Iz lesa!« »Torej si ga z lesenimi vilami, pa ne senenimi!« Vsi so potrdili, da je res tako. Zakaj Ribničan pritegne vedno tistemu, ki se izkaže bolj bistroumnega in ki zna iz navadnega pojma izluščiti kaj novega. Da pa so bile vse te šalnice produkt hipnih domislekov in ne morda priučene in od drugih prinesene, se mora skle pati iz tega. ker so se sukale vse okoli enega in istega predmeta. Z jajcem se je začelo, z jajcem se je končalo. Končalo pa se je tako-le: Oni stari, ki sem že gori govoril o njem. oče mojega prijatelia — kajti v njegovi gostilni se ie vršilo vse to — je hipoma posege! vmes in pripomnil: »Precej enih taic ste mi že pobili! No. Pa nič za to! Hvala Bogu. kokoš imamo, ki znese vsak dan oo eno jajce, povrh pa še toliko soli'« Pri tem je napravil iz obeh dlani prgišče in ga pomoli! tia. Ker so starega vsi poznali, da je navihan kot malo kdo. si ni upa! nihče precej reagirati na njegove besede. Po nekolikem preudarku oa se vendar nekdo oiunači in pravi: »Toliko soli da znese? Ta je pa že bosa, če ni bila še nikoli nobena!« — »Pa stavi!« — »Stavim!« — »Tri Lftre vina!« — »Dobro, tri litre vina!« Zdaj pa sem s tisto kokošjo, da bomo videli čudež!« — »Ni nič treba kokoši!« je odvrni! stari, napravil zopet prgišče in vpraša!: »Koliko pa je tukaj soli?« »Nič!« se je začuio "nkratu iz več ust. »Ali nisem potem prav povedal, ko sem reke!, da znese kokoš toliko soli?« Stavo je dobil stari, ki se je povrh še sam najbolj od srca smejal. * Tako je šlo eno v drugo. Jaz za svojo osebo sem se takih po navadi hitro naveličal Bolj nie je zanimalo, kadar je pravil kdo kake storje. Pravi mojster v pripovedovanju povesti je bil neki Makošer. Če bi bfl ta človek študiral, bi bilo nedvomno kai velikega postalo iz niega. Mož je pravil po dve. tri ure vkup. ne da bi se mu le enkrat beseda ustavila ali zataknila. Bil je velik, širokopleč in glas nru ie bil močan, so-noren. Govoril je tako gladko, kot bi se br! vse na izust naučil. To je bil ro-ien govornik pa tudi noet! Niegove povesti. dasi večinoma fantastične, so bile polne toplote in so segale v srce. Še danes mi ie žal. da nisem nikoli nobe ne od njegovih oravltic zapisal. Zdaj sc na vse seveda le še površno spominiam. Znal je tako učinkovati na poslušalce. da se ni nikdar zgodilo, da bi bil kdo med njegovim pripovedovanjem vstal in odšel, ali tudi ie besedico črhnil. Niegove povesti so bile vedno resne. Bili so pa drugi. ; poklanjamo siedeče velike nagrade, ki se na željo dobitnika izplačajo tudi v gotovini. Tekmovanje za navedene nagrade se lahko udeleži vsakdo, kdor nam po pošt. nakaznici ali v denar. pi?mu pgiSfa Sin 65, nakar dobi poštnine prosto f kaTsbs 6 scecilalnih flaVonau različnega finega parfuma (v običajni vredn. 90 Din.) V svrhu tekmovanja za razpisane nagrade je vsaki pošiljki priložena zaprta kuverta s kuponom opremljenim s tekočo številko, kakor tudi načrt o razdelitvi nagrad, s katerim soglaša vsak naročnik. Vlaganje kuponov se vrši pod nadzorstvom kr. notarja. Da pa naše odjemalce v vsakem oziru zadovoljimo razven omenjenih 60 velikih nagrad poklanjamo prvim 15.000 naročnikom še nadaljnjih Z ozirom na veliko število teh posebnih nagrad odpade povprečno na vsakega tretjega naročnika po 1 posebna nagrada. Vrhutega je pa dana seveda tudi možnost, da razven te pripade nanj še ena izmed gorenjih velikih nagrad. Ker je št-vilo navedenih posebnih nagrad omejeno na 5000 dobitnikov ter je pričakovati zelo velike udeležbe Vam priporočamo, da se za udeležbo božične reklamne prodaje takoj odločite! Razdelitev nagrad prične 5. januarja 1926. Naročita je točno nasloviti na: ODEOH", tovarn bnelUl izdelkov i b patov Ljubljana, Vegova ulica štev. Sa Marija Sladonja roj. Pavešič javlja v svojem in v imenu svojih otrok Dragana in Branke, da je njen nadvse ljubljeni in nepozabni soprog in oče, gospod Davorin Sladonja ravnatelj .Slovenske banke" danes ponoči po kratki, mučni bolezni, v starosti 42 let, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 12. decembra ob pol 4. popoldne iz Leonišča k Sv. Križu, kjer se bodo zemski ostanki položili k večnemu počitku. Prost se tihega sožalja. Ljubljana, dne il. decembra 1925. Marija Sladonja. se po vsem svetu opaža samo v onih predmetih ter v onih obratih, ki opozarjajo kupujoče občinstvo za praznike nase z oglasi. Kdor hoče pri nas najuspešnejše oglašati, stori to z o jancricnonDnonoanoaaoDooaaanaoDjDnoDonoDDnDnDDnonnnnncnoo d □ □ v solidnem blagu in veliki izbiri Vam nudi trgovina perii? in modnega blaga Dunajska cesta 20. Pr! izdatno ssrižaHh cenah moikih srafe še 10% popusta do B«?ž'ča, 7m? eSBaBaaaBBBBBBBBflSBBSBBBBBBBBSaBBBBBIIB ESMreat? g a -g H = H = 3 ~ B S a = II i s S e= ffl S -S Prea slovenska izeSeSovalnica perila priporoča w m belo in barvasto. Kombinacije vseh vrst. ~ s s- * S 3 a i i o, 3 H S- a s; a po nizki ceni. Frak, smoking in športne srajce le po meri in naročilu. M, AlEŠOVEC 8. ubljana, Cankarjevo nabr. 1, t. nadstropje. "ksiaass&BSSBSissHBaBSBsasEiaEsaiiSBassBG&sasfas&ij St. 29.026/25 -ref.IX. Ne zamudite si pri nas ogledati za bližajočo sezono: Velikansko izbiro okraskov za božično drevo; lameta, zlata pena, čarobne sveče, svileni pap;r, krep papir, barvani papir eno in dvostranski, zlati in srebrni papir Ksssete in stiape dia^šla 7127« Hlbumi sa dopisnice iti poezije Božiene m novoletne dopisnice Goričar & Leskovšek, Celje. Veletrgovina s papirjem, pisaisirai in risalnimi potrebščinami. Mestna pristava razpisuje za vzdrževanje mestnih režijskih konj, dobavo 25.000 kg popolnoma zdrave in suhe ©vsess Sa pšanlčsa slame. Cena se razume postavljena na mestno pristavo, Povšetova cesta št. 8. Ponudbe je vposlaii mestnemu gradbenemu uradu, Lingarjeva ulica št. 1 do 18. decembra 1825 opoldan. Siasisi magisirsž Ijnailaasiri, dne 9. decembra 1925. Upravni svet in ravnateljstvo Slov, banke v Ljubljani javljata tužno vest, da je njihov ravnatelj, gospod je ravnokar izšel. — Dobi se v vseh :- boljših trgovinah papirja Slovenije. -: Cena 18"- Din. Na debelo se naroča pri I. Bonač sin v Ljubljani. Koledar vsebnje rim. kat. in pravoslavne 12287-a praznike. na prometnem prostoru v Ljubljani, dobro vpeljana r.a drobno in debelo, obstoji čez 20 let. Pismene ponudbe pod »Din 350.000« na upravništvo »Jutra«. danes ponoči ob 1. uri nenadoma preminul. Pogreb se vrši v soboto, 12. decembra ob pol 4. iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojni nam je bil nadvse vesten, zvest in požrtvovalen sodelavec, kateremu ohranimo trajen in hvaležen spomin. Lahka mu zemlja! Ljubljana, dne 11. decembra 1925. Upravni svet in ravnateljstvo Slovenske banke. Bae 14. in eventualno 15. decembra 1525 ob 9, nri se vrši v Mozirju štev. 39 javna dražba v kon-kurzno maso Rudolfa Pevec spadaiočih premičnin kot n. pr. oprave za trgovino, sodov, raznega pohištva, živine, vozov, poljedelskega orodja itd. Seznam in cenilno vrednost premičnin se lahko vpogleda ob uradnih urah pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu in pri upravniku konkurzne mase dr. Milanu Orožen, odvetniku v Cel u. 12256 >