ptacarm V gotovHiL Leto LXV^ št. 214 LJubljana, sreda 21« septembra 1932 Cena Din 1.- dsn popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit ▼rsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnt davek posebej. — >Slovenski Narod« velja, mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBUANA, Knafljeva ulica St. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št, 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. ioa NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — ■-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Razorožitvena pogajanja obnovljena Pri če tek zasedanja predsedstva razorožitvene konference v odsot nosti Nemcev Pariz, 21. sept. AA. Ob 11. uri dopoldne se je začelo v Ženevi zasedanje predsedstva konference za znižanje in omejitev oboroževanja. S tem se je obenem začela druga faza te konference, ki spada po svoji dolgosti in važnosti problemov, ki jih rešuje, vsekakor v vrsto največjih konferenc v svetovni zgodovini. Zadnje čase so se čuli glasovi, naj bi se seja predsedstva konference zaradi odsotnosti Nemčije .odgodila, toda predsednik konference Henderson je odločno nastopil proti temu in tako se bo druga faza konference vršila brez Nemčije, ki bo lahko samo preko svojih opazovalcev zasledovala delovanje konference. Glede na nemško odsotnost in na zadržanje Italije, ki se je po britanskem odgovoru Nemčiji popolnoma umaknila, je treba omeniti, da sedaj ne bo v Ženevi rtalijansko-nemško-sovjetskega bloka, ki se .je na prejšnjih ženevskih zasedanjih razorožitvene konference toliko eksponiral. Na drugi strani je treba naglasiti, da se je britanska vlada odločila, da se čim energičnejše zavzame za definitivno ureditev razorožitve-nih vprašanj. To se vidi tudi iz članka, ki ga je Henderson napisal v lisfu -News Chronicle- in v katerem izjavlja nredsednik razorožitvene konference, da J je glavno vprašanje, ki ga bo treba spraviti s sveta, vprašanje nemških zahtev, kar se pravi z drugimi besedami: Anglija želi, da se izvede splošna razorožitev. Jutranji angleški listi posvečajo današnji seji predsedstva razorožitvene konference daljše članke in navajajo, kakšno stališče naj zavzame Anglija na tej konferenci. >Dai1y Herald« pravi, da bi bilo najbolje, če bi konferenca zadovoljila Nemce, in sicer na ta način, da ener-srično nastopi za razorožitev. »Moming-post^ pravi, da se v znani britanski noti že nahaja v glavnih obrisih načrt bodoče razorožitvene konference. Francoski listi so danes popolnoma mirni. Vsi pričakujejo od predsednika vlade Herriota. da bo znal braniti francosko tezo. V splošnem napovedujejo, da bo zasedanje predsedstva razorožitvene konference traialo samo danes in jutri, poiutrišnjim 23. t. m. pa se sestane svet DN, 26. pa skupščina DN. Pariz, 21. sept. A A. Predsednik vlade Herriot in angleški zunanji minister sir John Simon sta sinoči odpotovala iz Pariza v Ženevo. Po vesteh iz Berlina prispe nemški zunanji minister Neurath v Ženevo v soboto zjutraj in bo istega dne imel več razgovorov z zastopniki glavnih držav. Pariz, 21. sept. AA. Iz Ženeve poročajo, da se je včeraj tam začelo 47. zasedanje finančnega odbora DN, ki ima nalogo, da prouči finančni položaj v Avstriji, Madžarski, Rumuniji, Bolgariji, Grčiji in Estonski. \Vashington, 21. sept. Predsednik Hoover je danes izjavil naslednje: Kar se tiče časopisnih vesti iz Pariza o vprašanju nemške enakopravnosti, je stališče ameriške vlade jasno. Edino vprašanje, za katerega se naša država zanima, je postopna omejitev oborožitve po vsem svetu. Amerika ne spada med podpisnike versailleske pogodbe in zaradi tega tudi ni zainteresirana pri določbah o nemških oborožitvenih omejitvah. To je izključno evropsko vprašanje. Zedinjene države so vedno izjavljale, da se ne bodo vmešavale v razpravo o tem. Mi želimo, da bi se Nemčija še dalje udeleževala razorožitvene konference, ki danes vsemu svetu obljublja uspeh, in da sodeluje za dosego tega velikega cilja. London, 21. sept. V volilnem govoru je Lloyd George ostro napadal zunanjo politiko sedanje vlade. Izjavil je, da je angleška zunanja politika dovedla do tee^, da ima Anglija sedaj proti sebi tri največje države Nemčijo, Rusijo in Italijo, ter da je na strani Anglije samo najbolj militaristična država sveta Francija. Zaključek konference v Stresi Doelm so v zapadnih evropskih dr žavah zadovoljni s potekom konference, so madžarski del egati zelo pesimistični Pariz, 21. septembra, AA. Francoski listi rx>ročajo v svojih današnjih poročilih iz Strese, da se je včeraj uspešno končala tamkajšnja konferenca, ki je imela nologo. poiskati načine, kako naj se popravi gospodarsko in finančno stanje agrarnih držav srednje in vzhodne Evrope. Dočim beležijo pariški listi optimistične izjave delegatov na tej konferenci, že prihajajo glasovi iz Budimpešte o skeptični sodbi madžarskih delegatov glede doseženih rezultatov. Madžari namreč pravijo, da bodo ti rezultati le malo vplivali na ohranitev cen cerealij, kar so si agrarne države najbolj želele. Madžarski delegati si tudi ne obetajo dosti od znamenitega načrta za revalorizacijo cerealij, ker se še nič ne ve, kdaj se bo ustanovil in kdaj bo začel delovati fond za omenjeno revalorizacijo. V zapadnoevropskih državah so nasprotno mnenja, da so rezultati konference v Stresi pomembni, zlasti zato, ker bodo omogočili ureditev evropskega gospodarskega življenja in olajšali delo bodoče svetovne gospodarske konference, od katere je edino mogoče pričakovati uspešnih sklepov, vsaj uspešnejših od sklepov, ki jih je obrodila razmeroma neznatna konferenca v Stresi. Masaryk o sodelovanju v srednji Evropi Praga, 21. sept. »Ceske Slovo« objavlja ponatis iz knjige ameriškega pisatelja Knickebookerja »AH bo Evropa ozdravela«. Knjiga vsebuje tudi razgovor s predsednikom Masarvkom. Ma-saryk je ameriškemu novinarju izjavil, da je mogoč gospodarski dogovor med Češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko, Jugoslavijo in Rumunijo, toda le v obliki posameznih dogovorov med državami. Gospodarski dogovor med podu na v-skimi državami pa se ne bi mogel pospešiti s pristopom Nemčije ali Italije. Vprašanje je v bistvu taktično. Spopad med socialrstf In komunisti v Kodanju Berlin, 21. sept. A A. Iz Kodanja poročajo, da je na nekem socialističnem zborovanju povzel besedo tudi nemški socialistični prvak Grzezinski, bivši upravnik berlinske policije. Med njegovim govorom so se komunisti razvrstili po dvorani z namenom, da razženejo shod. Najprej so začeli Grzezinskega motiti z medklici, nato pa so metali celo razne predmete na govornika. Prišlo je do divjega pretepa med socialisti in komunisti. Več desetin ljudi je bilo ranjenih. Naposled je policija z orožjem napravila red. Titulescu ostane v Londonu Pariz. 21. sept. AA. Iz Londona poročajo, da tamkajšnje rum unsko poslaništvo demanDaily Express< in >Sunday Bxpress<, dvmanova, je bila po odredbi uiprarvnrh oblast ev zaradi sistematičnega širjenja napačnih in zlohotnih vsoti ia&n&na iz Sovjetske Rusije. Delavsko-kmeiska vlada na Švedskem Stockholm, 21. sept. AA. Vodja socialistov Hansson je sprejel mandat za sestavo nove vlade, ki mu ga je poveril kralj Hansson je že snoči začel konference in razgovore s predsedniki parlamentarnih klubov in drugimi uglednejšiind osebnostmi posameznih strank. Mandatar krone trpa, da se mu bo posrečilo sestaviti koalicijsko vlado socialistov in kmetske stranke. Ponesrečena komunistična demonstracija Haag. 21. septembra. A A. Glede na včerajšnji poizkus dveh komunističnih poslancev, ki sta hotela kaliti prestolni govor kraljice Vili em ine, kar pa so vsi ostali poslanci vdusili z gromkimi patriotskimi manifestacijami« se doznava, da gre za premišljen komunistični komplot, ki mn ie bil namen, onem otroci ti svečano otvoritev parlamenta. Ugotovili so, da so komunisti razpostavili svoje ljudi po vsej poti, ker so imeli priti kraljica, prestokrnaslednica in kraljičin soprog, toda patrijotsko navdušenje občinstva ?e nameravane demonstracije že v kali zadušilo. Gandhijeva žrtev Poona, 21. sept. Po pr*cetku gladovne statv&e so Gandh/i ja poseti»3a m celici novinarji, ki jAm je med drugim izjavil: >Ka-kor prerok islama in kakor Jezus, čeprav na nižjd stopnji, sem pričel borbo za pravico. Z mojo gladovno stavko se bo moj glas dvignil k nebu<. Gandnu je izjavo!, da noče izzvati sočutja. Solze bodo v nekaj dneh brezpredmetne, dagnbiil bo žanri manje za zunanji svet. Kldub temu bo skušal oertaletndaral. vendar pa eksplozija nd vznemirila meščanov, ker so v prvem hapu mi-srflfl, da gre le za strel iz pugfoe. Kasnejša preiskava je ugattmfe, da je e&6pkxrrral peklenski stroj. Mario dalje so nw§H še en peklenski stroj, ki je bil tempiram, tako da bi moral vsak čas eicspk^dtireti. Pozvali so stro kovni ja ka, da ga je demontiral. Uvedena je preiskava zaradfi t*gotovdtve, kdo je položil peklenska stroja. Političen umor v Sofiji Sofija, 21. septembra. AA. Snoči so ubih* podpredsednika športnega društva »Slavij a< Vojeneska. Vračal se je z neke športne prireditve, ko sta navalila nanj dva neznanca ta ga ubila s rjetnajstimi revolverekfmi streli- Policija Še ni mogla ugotoviti vzroka zločina, misli pa, da gre za makedonstvu jušče. iz državne službe Beograd, 21. sept. Z odlokom prometnega cnaDfotaa je upokojen Friderik Koželj, nadzornik proge v Ljubljana. Premeščena je k podrl v Murski Soboti Frdda Hutman od pošte Ljubljana I. Odpuščen je iz drža vme shjžbe Leon Kovačič, poštni uradnik v Murakn Softjloti, da bd lafako odslužil svoj vojaški rok. Beograd, 21. sept S kraljevim ukazom je bil na predlog rmrnstra za gr&dbe premeščen k teiimfeeroa oddelku v Ljubljani za višjega tehničnega svetnika Ivan Petrič, doslej svetnik v mrostrstvu za gradbe. Konferenca avtobusnih podjetnikov Be°grad, 21. sept pt Minister za trgovino in industrijo rvan Moborič je sklical v Beograd konferenco zastopnikov avtobusnih, podjetij, da bi dobrin potrebna obvestila o njSbOvih željah m za-hteveh. ki streme za tem, da bd se avtobusna promet izpopolnil. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2300.29 — 2320.65, Berlin 1366.53 — 1377.33, Bruselj 766.63 — 800.57, Curiti 1108.36 _ 1113.86, IiOndon 199.14 — 200.74, Newyork ček 5727.70 — 5756.96, Parte 226.36 — 226.47, Praga 170.01 _ 170.87, Trst 204.46 _ 206.86. INOZEMSKE BORZE. CuHh, 21. sept Pariz 20.3325, London 17.90, Newyork 518.76, Bruselj 71.876, Milan 26.60. Madrid 42.50, Amsterdam 208.20, Berlin 123.476, Sofija 3.74, Praga 15.34. Varšava 58.06, BakareSta 3.06. s Kri narod«, aw 31. mptsnfir* MM Vi |e prezadolžitve nafrga kmeta Za. Teko >© nezomlpw zaszhnenje, ki ga kanejo n«& gosrx>oV«ki krogli ca valno vprašanje re*doHrtve krneta To iptaža-nje bo pa treba Be temeljito lau^Jlatftt, kor je tako koTDpfkdraDO, da ga v LabUiotu Id z eno potezo peresa do bo mogoče nm+iian-sko zadovoljivo redrU, Ne —al bar tako enostavno, da M zadoAenAm kmetom dolgove odpisafe, češ, tSstf ftf ao Jhn posojali dcrrar so ga pe5 iunJl đfllpoaj te bodo to labko prcboleJL S tem bi spnvrOl te ravnotežja ve« na£ gospodsifcii nsehenAsem te posledice hti bile pogobne. Porrr sfrti pa moramo torA na oefcvj oro-gega kar bo treba prt vprašanju mzdulltfire kmetov resno upoštevati. V —Ogjfc rih so zadoE&eoi se kuuetHi rjodje, kj bodoss niso ^nali a-.fi pa niso hoteli soRdno gospodariti. Kar vpraSajte mSega, po pretežni T-e&rti »ottdaiega, varčnega in znerljtregia kmeta, kako je z dolgovi, pa v*an bo povedal da so zadoBezri kmetje t premnogih pr Jiiofih sami krivi da 00 zabredli v dolgove. Eni 90 se preveč vdajali ptjria m pohajkovanju, drogi »o žrvefci preko svofm razmer, tretji so se z«5peku!Sr»li itd. Irvzeti m°raroo tu le res etoce—Bne kmete, ki na-majo tolako zemlje niti goada, da bi lahiko gospodari li brez dolga. So pa po kmetih tudi ljudje, ki minejo s pravim kmetijstvom nobenega opravka, pa 90 se zadolžili in rinejo sedaj med tiste, ki fSi je treba razdolžitl Seveda je vsakemu pametnemu človeku jesno, da človek, ki je po lastna krivdi zabredel v dolgove a4i ki sploh ni kmetovalec nična prav nobene pravice zahtevati, da bi se mru dolgovi odpisali. Od tega konca bo torej treba pri je tri to vpra-šinje, da ne napravimo usodne napake. Pa poglejmo, kaj piše »Jugoslovenski LJovd«. V svojem Članku »Kmečki dolgovi« pravi med dTugrra: — Kot dokaz, kako se z zbiranjem podatkov o zadolžitvi kmetov špekrrJira ki kako bodo ti pode tki netočna. Opozarjamo ne prrmeTC, kri jih je sporočilo udruženi je vojvodBrtskrh bank ministrstvu trgovine in industrije. V ob&ni Kovin, so ban vpteerid v seznam zadolženih kmetov roda tifle: F. Gj.. trgovec s perjem, je prijav?! kot fcmetovfltec IrO.OOO Din cfo*ge. Mož se ni nrkoh' pedal s kmetijstvom in tudH nima urg koščke zemlj©. T. V„ trgovec s špecerijskim blagom, sodno pcrotokolinarha tvrdka in oHenem naj- I wa lep fiooffiad in > prt^ar^kot ianetovaloo 400.000 Din dolga. Ounultt >» tnoba, da rmm mož poteg fc aastuuJtiu tvrdi* »Ford«, a X. covijerr te tegovee m čevlji, bi itn a tuđk aoaVafcaaa t Smederevu je prijavil 125.000 Din dolga. To* te se od oftoti pecat a kmetijstvom. Njegova žena je pode-dovaia po očetu 8 oralov Tjemlje in na podlagi tega se je mož smatral aa polnovrednega kme4ovaki&. S. V., meaar in gostilničar, je prijavil 40.000 Din dolga, čeprav rma vsega 1557 k^adratnrm se&ijev zemlje. Tudi on se na se rrrfcoK pečal s kmetijstvom. G. E., trgovka s špecerijskim blagom, je prijavila kot kmetica 13.000 Din dolga, čeprav ima vsega 800 kvadra trnih sežnjev vinograda. P. B. vjrSki ocrteTj, je prijavil kot kmetovalec 20.000 Da dolga. Ima sicer nekaj zemlje, vendar ga pa m mogoče prištevati med prezedoržene kmete. Tak»h primerov je vse polno po vseh obomah fn zato je jasno, da zorani podatka no bodo dali točne slike o zadolženosti na-šEh kmetov. Kdor pozna razmere na kmetih, bo pač vedel, da se lahko dobe najmanj za 80 odstotkov kmečkih dolgov naj-toČhejise informacije pri denarnih zavodih in zadružnih ustanovah, ki jih je bilo treba pritegniti k sodelovanju, sreske m občinske oblasti bi pa morale po možnosti dobiti zanesljive podatke o kmečkih dolgovih pri raznih zasebnikih in trgovcih. Kakšen bi bil v tem primeru rezultat zbiranje podatkov o zadolžitvi kmetov. Ban zopet kaže udruženje vojvodinskih b&nk na praktičnem primeru, ki ga je sporočilo trgovinskemu ministrstvu. Udruženje pravi: »V dokaz, da kmečki dolgovi pri denarnih zavodih ne predstavljajo nobene preža do i'žitve in da so kmetovalci po skupni vrednosti svoje imovine in v primeri z drugimi stanovi naravnost minimalno zadolženi, navajamo statistiko dolžnikov-kme-tov PanČevačke ljudske banke, enega največjih denarnih zavodov v dunavski banovini. Celokupni menični portfelj banke je znašal letos 31. avgusta 54,817.337.70 Din in od tega je bilo kmečkih dolgov 45,056.001 Din. Imetje zadolženih kmetov se pa cena na 378,133.900 Din, tako da znaša zadolžitev teh 5555 kmetov pri omenjenem denarnem zavodu samo 11.91 % minimalne vrednosti celokupne njihove imovine. S tem je pač jasno dokazano, da o prezadolžitvi kmetov pri nas ne more biti govora in da spadajo kmetovalci faktično v gospodarski stan, ki je odstotno v primeri z vrednostjo svoje imovine najmanj zadolžen. Z To, kar je povedano tu o razmerah v dunavski banovini, seveda ne velja v polni meri za razmere pri nas, vendar bo pa treba tudi pri nas prijeti vprašanje prezadol-žitve kmetov od druge strani. Trebušnikova hoja štirih na Stol Trije SO omagali, eden jo je pa srečno primahal do vrha Ljubljena. 21. septembra. Mod mnogimi izletniki, ki jrih je v nedeljo vozil turistovski vlak proti Gorenjski, so biH tuda štirje namenjeni na StoL To bi ne bilo nič nenavadnega, kaj tri turist je danes vsakdo in na Stol priti tudi ni nobena umetnost. Naši turisti pa so bili nekaj posebnega. Nobeden ni tehtal manj kot 86 kg, pač pa mnogo več. Skratka: borci za vdtko linijo. Eden je imel za seboj že več precej napornžh tur in velja splošno za dobrega turista. To se mu je zlasti poznalo na trebuhu, ki je imel še pred meseci tako lepo zalite oblike, da je človek dobil apetit, pa če bi imel še tako pokvarjen želodec. Redni nedeljski izleti so ga pa resili nepotrebne maščobe in mož se je že znatno približal zaželjenemu cilju. Trije njegovi prijatelji, so glede na bližajočo se plesno sezono, tudi hoteli post* sloki in so pridno ob nedeljah hodili na hribe. Dozdaj so bili tri- ali štirikrat na Šmarni gori, za nedeljo jih je pa prijatelj pregovoril, da so jo skupno mahnili na Sto' Soince še ni bilo povsem razgnalo mogle, ko so naši turisti že lezli na Stol m je že precej globoko pod njimi ležala v megli zavita Žirovnica. Sprva je šlo sijajno, trening s Šmarno goro se je dobro ob-nesel in slučajni prisluškovalec je mogel slišati marsikatero prav zabel j eno ša lo. Krsrmjaaije je pa postajalo vedno redkej-s dokler ni povsem utihnilo. Slišati je bilo le še težko sopenje, kii se je pozneje izpremeaiilo v močno hropenje. Drug za drugim so omagali. Noge so pocasd odpovedale, mišice niso mogle več nositi solidnega bremena, s katerega je tekel znoj v potokih. Solnce je neusmiljeno pripekalo in našim turistom so se trebuščki kar vidno krčili. Že so se približevali vrhu. Verzirani turist jc moral nositi dva nahrbtnika, kajti eden njegovih prijateljev je komaj še vzdigoval noge. Tempo je postajal tako počasen, da so se vlekli kot sence. Pol ure pred vrhom, ko so že hoddi trikrat tako dolgo pot kot se navadno rabi do Prešernove koče, se je nenadoma pn dvojioi naših turistov pokazala jeklena volja: dovolj je te morije, ne damo se. In naša turista sta hotela dokazati, da je človek gospodar stvarstva m da ima prosto voljo, kratkomak) sta se obrnila, eden Je še stisntl roko v pest in zažugal proti vrhu, nato pa sta jo mahnila nazaj v dolino, češ, gora ni nora, tisti j« nor, ki gre gor. DVu-ga dva sta pa še vztrajala. Pogumno sta jo mahala proti vrhu, do katerega je bilo le še 10 miinut. Tu pa so odpovedale moči še tretjemu. Dočim jo je trenirani turist rezal dalje, je njegov spremljevalec zaostal, se obrnil m jo ubral nazaj, ker ni hotel kot pravi tovariš zapustiti svojih prijateljev v sili. Tako se je zgodilo, da je samo eden srečno prispel do koče. 5 ur je čakal, misleč, da pridejo zamudniki za njim. Ni jih bilo, zato se je tudi on napotil proti dolini, v koči pa je pustil nahrbtnik svojega prijatelja. Našel jih je v spodnji koči. Šele tedaj pa se je izkazalo, da je imel eden vso obleko za gornji del telesa v nahrbtniku, Id je ostal vrh Stola. K sreči se je našla srajca, tako, da je mogel naš turist vsaj zakriti gornji del telesa. Z večernim turi-stovtskim vlakom so se vrnili v Ljubljano, kjer se je kmalu razširila govorica o Tre-bušnflcovi hoji štirih na Stol. Pogreb ponesrečenega V. Kokalja Kranj, 20. septembra. V soboto popoldne je bil v Sort pri Medvodah pogreb ponesrečenega mladega pečarskega mojstra Kokalja Vinka iz Kranja. Imel je zelo lepo število pogreb-cev. Močno sta bila zastopana Sokolsko društvo lz Stražišča in motocikl isti čnl klub Ilirija iz Kranja. Deputaciji obeh druStev sta nesli v sprevodu zelo lepa venca. Tako lepih pogrebov je bilo v Sori malo. Pokojni Vinko Kokalj se je ponesrečil v nedeljo, 11. septembra z motociklom pri Krizah na Gorenjskem. Z njim se je peljal tudi mizarski mojster Ivan 2epiČ. Na poti je Kokalj dohitel tri kolesarje, ki so voziK pred njim. Kljub temu, da jim je neprestano dajal znamenja, se niso hoteli umakniti s srede ceste na desno stran. Kokalj je hotel zavoditi na levo ter Jih prehiteti. Ko pa j« videl, da se nikakor ne umaknejo, je ostal na desni. Ko pa se je s kolesarji srečal, je eden izmed njih v trenutku hotel zaviti ne desno, pa je z vso silo zadel v Kckalja ter ga zbil s sedeža. Kokalj je izgubil prisotnost duha ter pozabil ustaviti motor, ki ga je vlekel §e naprej. Pri tem je dobil hude telesne poškodbe. Zlomila s« mu je ključna kost, večje rane je imel tudi po nogah. Takoj so ga cdpeljali v bolnico kjer mu pa niso mogli pomagati, ker so bile rane zastrup-liene, kar se je pokazalo Sele malo pred smrtjo. Umrl je v četrtek ponoči. O nezgodi listi niso takrat poročali, ker nihče do danes ni vedel nobenih podrobnosti o Vinko Kokalj je bi! anan kot strokovnjak v svoji pečareki obrti. Prvotno je imel družabnika Osilja, pozneje je postal samostojen. Bil je delaven član obrtniških organizacij v Kranju. Nameraval je zidati zunaj mesta lastno niso z delavnico. Bil je tudi zvest član stražiakega Sokolskega društva in kranjske sekcije motociklistič-nega kluba Ilirija. V oktobru se je hotel poročiti. O podobnem karambolu motociklista s kolesar^ t bližini Kranja smo poročali v ponedeljek 5. t. m. Vendar takrat ni bilo smrtne žrtve. Poziv radio-predavatel]em Ljubljana, 21. septembra Odsek sa Šolski radio naproša predavatelje in predavateljice, ki imajo na razpolago za šole primerne teme in ki imajo veselje za sodelovanje pri tej važni šolski ustanovi, da nam to javijo na spodnji naslov. Predvsem bi želeli sledeče teme: Is jezikovnega pouka bi bilo na primerih dokazati logično in estetično čitanje. Zanimive bi bile tudi oddaje, v katerih hi predavatelj očrtal najbolj tipične momente iz življenja pesnikov in pisateljev, ki so zastopani v osnovnošolskih čitankah. Ii aemljepisja Selimo 2 oddaji o naši banovini in 2 o naši državi, toda ne v podrobnostih, temveč v gospodarskem in kulturnem oziru. Vzbuditi je domoznanski Čut in ponos ter ljubezen do naše ožje in širše domovine. Tudi zgodovinske oddaje naj bi budile predvsem nacionalna in patriotska Čustva. Zato razpisujemo sledeče teme: Kaj mora vedeti mladi državljan o svojih dolžnostih in pravicah. — Znanilci Jugoslavije. — Življenje našega naroda pod turško oblastjo. — Kosovo polje in srbski guslar v zgodovinskem OZiru. — Jugosloveni ob Adriji- — Kmetiški upori v jugoslovenski zgodovini. Iz spoznavanja prirode bi bilo uvodno predavanje o bistvu prirode in njenih pojavov, dalje: Klimatiene izpremmebe v prirodi. _ Pomen vlage za rastlinstvo, živalstvo in človeka. _ 0 Človeku s posebni-n OZirom na bipijeno. — Pobijanje praznoverja in mazaštva. Kmetijski pouk: O sadjereji: — Korist sadja. — O čebelarstvu. — 0 glasbi: Razlaga vseh instrumentov s praktičnimi poskus?. — O telovadbi in sportu: primera med telovadbo in sportom. Bistvo telovadbe in sporta, z ozirom na duševni in fizični razvoj- Deška ročna dela. Dekliška rofna dela s posebnim ozirom na narodne motive. JUU — sekcija za dravsko banovino, v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Nedopustna trgovina s šolskimi knjigami Ker 30 se zač^ele zadnje čase množiti zlorabe pri preskrbovanju učencev s šolskimi knjigami v začetku šolskega leta in ker te zlorabe škodujejo ugledu šole. staršem pa povzročajo škodo, je izdalo prosvetno ministrstvo o trgovini s šolskimi knjigami posebno odredbo, glasečo se: ^Profesorji srednjih, odnosno učitelji strokovnih obrtnih in ljudskih šol ne sme. jo dijakom, odnosno učencem priporočati poedinih učnih knjig, temveč morajo veljati vse, po prosvetnem ministrstvu za poedine razrede in predmete odobrene učne knjige, za enakovredne in uCencem je dovoljeno rabiti jih. Prav tako se ne smejo priporočati te ali one iaKlaje poedine učne knjige, temveč se lahko rabijo tudi stare j5e izdaje in antikvarne knjige. Izmed učnih knjig se bo nabavljalo za omenjene šole samo najpotrebnejše, nikakor pa ne manj važne knjige in učila. Profesorji in učitelji morajo skrbeti, da bodo imeli starši učeče se mladine s šolskimi knjigami čim manj izdatkov V meščanskih šolah se lahko rabijo tudi učne knjige, ki jih je prosvetno ministrstvo odobrilo za srednje šole in ki odgovarjajo programu meščanskih sol. Pri tem je treba zlasti paziti na čim nižjo ceno knjige. V prosvetnem ministrstvu bo kmalu pripravljena izdaja enotne učne knjige za vsak poedini predmet v razredu, tako da bo še v letošnjem šolskem letu preprečeno kopičenje šolskih knjig, ki se je izkazalo v vsakem pogledu za Škodljivo.« Narodr« tiditilfr Drama Začetek ob 20. uri. Sreda, 21. septembra: Roksi. Red Sreda. Četrtek, 22. septembra: Zločm m kazen. Premijera. Izven. Petek, 23. septembra: Zaprto. Sobota. 24. septembra: Lopez. Premijera. Izven. Nedelja, 25. septembra: Zločin ki kazen, feven. m Druga krstna predstava Woven*te drame v letošnji sezoni bo v soboto, dne 24. t. m. Izvirno dramo »Lopez« je napisal mladi književnik dr. Vladimir Bartol. Dejanje je izredno napeto. Drama izide v ti-sflcu v založništvu Modre ptice, ima 12 slik. ki se zelo hitro vrste ena za drugo, daljši odmor je le po tretji m osmi slikn. Dejanje samo se vrši v majhnem baskLškem mestu na Španskem. Režijo vodi g. prof. Sest. Zasedbo posameznih vlog objavimo jot ni. Premijera bo izven abonmaja. Ljubljanska drama je že začela svojo sezono m tudi abonma-predstave. V četrtek, dne 39. t. m. začne tudi opera. V?e interesente, ki se zanimajo z* gledališki aborrma, prosimo, d« s« čim prej priglase. da dobijo tako voeh 40 predstav, ki so namenjene abonentom v letošnji 6ezooi. Do sedaj sta imela abonma-predstavi v drami samo reda A in sreda. Opozarjaimo, da imamo 5e lepa mesta za abonente, predvsem pa lože. Priglasi se sprejemajo pri hlačami Narodnega gledališča v dramskem gledališču. Premijera dramatizacije romana Do stojevskeft* »Zločin in koren* bo v četrtek, dne 22. t. m. v naši drami. Na oder je postavil dramatizacijo Krasnopoljacega v prevedbi g. Vidmarja Josipa režiser Bra-t-ko Kreft. Drama je faaredno močna^ in napeta, izvrstna dramarizaorja je obdržala vse zanimive in lepe prizore romana, v posameznih vlogah nastopajo sfcoeo vsi člani našega dramskega ansambla. Vlogo Raz komikov* igra g. Krali, ostalo zasedbo amo že včeraj priobčili. Braz dvoma bozanl-mala ta predstava vse prijatelje raste li- terature, saj ni med nemi oobrsženca, ki ne bi prebral odličnega romana že v tem ali onem prevodu. Premijera se vrsi izven abonmaja. Izredno zabavna amerikanska komedija Rok*i me ponovi drevi ob 20. v naši drami. V posameznih vlogah nastopijo člani gospe Sančeva, Medvedova, Mira Danilova in Boharjeva ter gg. Cesar, ŽesMask, Jan in Plut. Režija je prof. Šesto va. Nocojšnja predstava je prva predstava sa sredin abonma. ^ Z nožem nad znanca Kranj, 20. septembra. Matevž Subic iz Lučne v Poljanski dolini je večkrat gost kranjskega policijskega in sodnijskega zapora. Stražniki in orožniki so imeli z njim že neštetokrat posla. Star Je 44 let, nima stalnega bivališča. Je prostovoljno brez posla, ker se noče nikakor lotiti dela. Včeraj na tržni dan je popival do večera po kranjskih gostilnah. V mraku je hotel oditi iz mesta bogvekam. Okrog sedmih zvečer je srečal na savskem mostu delavca Gabrijela Ce-mazarja iz Orehka pri Mavčičah. Subic je na mostu razgrajal in preklinjal. Ker sta bila s Cemažarjem znana, ga je ta opozoril, naj neha kričati, sicer ga bedo zaprli stražniki, gubica, ki je bil zelo vinjen, je to tako razkačilo, da se je zagnal na Cemažarja ter ga začel suvati in pestiti. Končno je potegnil iz žepa dolg nož ter ga sunil v desno ramo, pri čemer se mu je nož v rani še obrnil, da je bila poškodba še večja. Rana je 4 'n pol cm globoka in 2 cm Široka. Potem je hotel Subic zbežati in se skriti pred orožniki. Med krvavim činom sta bila Subic in čemažar čisto sama Zato je slednji takoj povedal mimoidočim, da hoče Subic uiti in da mu je on prizadejal rano. Ljudje so tekli za njim na kolodvor, šubic je zbežal čez železniški tir in se skril v grmovju pod Kalvarijo. Kmalu sta prišla orožnika riodnarednik Cehner in kaplar Vadnjal. S pomočjo Antona Bren- ka, delavca iz Jugobrune, sta prijela Gubica in ga odvedla v policijski zapor, kjer je prespal noč in se streznil. Med tem pa so odpeljali ranjenega Cemažarja k zdravniku dr, Bežiću, ki mu je obvezal rano. Danes dopoldne so orožniki zaslišali šubiča, ki se ničesar ni hotel spomniti in se je izgovarjal s pijanostjo. Pri telesni preiskavi so našli pri njem samo dva žepna noža, večji nož, s katerim je ranil cemažarja, je najbrž na begu vrgel v grmovje, šubic je znan pijanec in razgrajač. V pijanosti je zelo nasilen in surov. Ko sta ga orožnika gnala v zapor, je med potjo kričal in preklinjal. Tako bo zopet moral sedeti, čeprav je šele nedavno prišel iz zapora. Pred sodnikom Ljubljana, 21. septembra. Bine P. je sicer pravi junak, saj je služil na Sušaku pri 2. planinskem polku. Toda pred sodnikom deželnega sodišča, kjer se je zagovarjal zaradi tatvine kolesa, se ni izkazal bog ve kako trdnega, saj koncem koncev sam ni vedel, aH naj prizna tatvino ali naj jo zanika. Pred neko gostilno v ljubljanski okolici je izginilo lepega dne dobro ohranjeno kolo. Obdolžili so Bineta, ki je baš takrat kupoval tamkaj cigarete. Ena priča je celo povedala v preiskavi, da je videla Rmeta na kolesu. K sreči so kolo pozneje našli V grmovju in ga je dobil oškodovanec naoaj. Sodnik: Bodi pameten in priznaj tatvino, če si kriv; bo kazen milejša! Obtoženec: Sem že povedal, da nisem ukradel kolesa; saj imam priče, da sem takrat vozil plevel k bratu. — Neka priča te je videla na kolesu; druga je izpovedala, da si bas v onem času kupoval v gostilni cigarete. — Ne morem pomagati. Nisem bil takrat v gostimi. — Bomo razpravo preložili do sobote, da pridejo priče, ki so danes izostale. Do takrat boš še počakal v preiskovalnem za-poru. — !!...?? Ja, ... a ... če priznani, bo takoj sodba? Jaz bi rad bil že kmalu sojen. — Ce si ukradel in če to priznaš, lahko zaključimo. — No, bom pa prevzel nase; ne prevzamem pa, da bi kaj plačal! — Kam si pa spravil kolo, ki ga Je kasneje itak dobil Lastnik nazaj? — Hm, kako pa naj to povem, kam sem ga dal; nikamor ga nisem dal! — Saj si ravnokar dejal, da si ga vzel; boš vendar vedel še povedati, kam si ga potem dal. — Samo to priznam, da sem kolo vzel, drugega ne prevzamem nič nase! — Dobro, odvedite obtoženca v zapor do sobote! Binetu se torej ni posrečilo licitiranje s sodnikom. S skrušenim korakom je moral še za ves teden za zapah. Morda se do takrat spametuje. Pred sodnikom ne smeš vadljati: »bi, ne bi . . .« čeprav ti je ione Bi-ne. članski turnir Ilirije V soboto popoldne se je pričel interni turnir teniAklh Igralcev Ilirije, toi je vzbujal med interesent*! precejšnje zanimanje. Odigrale so mnoge prav zanimive in Verpe igre. 'Turnir 5e ni zaključen, akoravno se je igralo veo nedeljo i«n ponedeljek popoldne. Končano je prvenstvo gospodov, ki si ga je pribortt c. Truden Aleksander In s tem v trajno last pokal, ki »a brani že drugo leto. Ugajal je poleg njega zlasti mladi Sivle, ki je po zmagah nad Knkrnamom 6 : 3, 6 : 1, inž. Novaikom 6 : Z, 6 : 2, Bankom 6 : 1, 6 : 2 prišel v semifimale s Kmetom in tuo, obdržal ln jo raounatd z njtaa tadtt da iiMiflmdML turnirjih, kjer je do sedaj skoro vedno — pomalo odrekal. ZoJkttaAeoo je tadd dameico prvenstvo, ki ga Je osvojila Ksenija Ravnlharjeva, zda-leka najboljša igralka v dravski banovini jn druga v državi. Bnakovredne konkurence nd imela. Drugo mesto si je osvojila talentirana Olga špornova z zmago nad Marto Pramelč 6 : 2. 6 : 0! Z Ravulharjevo je igrala 2 : 6, 0 : 6. Zmagovalka prejme lepo vazo, prehodno danilo predsednika Iii-rrje dr. Dularja, • Doufrle gospodov nI končan. mixed dou-Me pa se m še niti pričel. »Igre se bodo najbrž nadalo ovale prihodnjo soboto popoldne. Doslej je bilo že nekaj presenečenj. Zdi se, da bodo morali posameznik.! borbenost znatno stopnjevati, če bodo hoteli oetati na svojih mestih, kajti mladina raso in z njo dober naraščaj, na katerega lahko Ilirija že sedaj računa R. K. — 25. štev. >Sportnega lista«, ki ie izSla včeraj, se bavi največ z lahkoatletskimi dogodki (drž. prvenstvom, balkanijado itd.), prinaša obširen članek o evropskem veslaškem šampionatu v Beoeradu. nogometni in teniški pregled, podeželske športne dni, važne službene objave JNS itd. List se dobi v vseh večjih trafikah, naslov uprave Dunajska C- 15, >Evropa«. KOLEDAR. Danes: Sreda, 21. septembra, katoličani, Matej), Rlagosla/v, pravoslavni, 8. septembra, Mala Oospoj-n.ica. DANAŠNJE PRIREDITVE. KJ no Matica: Pesem, poljub, dekle. Kino Ideal: Ura slabosti. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. PiocoM, Dnmadsfea cesta 6, to BakarCKJ, Sv. Jatooba trg 9, — Važno preda ran jo. V nedeljo, dne 25. septembra t. 1. vrši se v Črnučah, v rro^ti Id i g. župana Pr. Pečarja ob 10. uri dopoldne važno predavanje znanega higienika zdravstvenega inšpektorja dr. Lapajneta živka o predmetu: Alkoholno vprašanje v kralievi-ni Jugoslaviji. Ker se bo obravnalo to vprašanje ne samo z zdravstvenega stališča, nego tudi z gospodarskega (trošarina, organ (sadja vinogradništva) so vabljeni vsi gg. župani in občinski odborniki iz sreza Ljubljana — okob'ca in sosedje ter vsi gostilničarji in vsi državljani sploh. — Sokol Ljubljana M. sporoča svojemu članstvu, da se vrši telovadba v naslednjem redu: čJanFranz-Josef< grenčice. številni zdravniki in profesorji >Franz - Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. »Franz - Josefc grer-cica se dobiva v lekarnah, drogerijab in špecerijskih trgovinah. — Očala proti pani. Tvrdka >čma glava« sporoča: Nova očala proti peni obdajn.io vsak zavojček ^čme glave* s >Haarglanz<: Šamponom. Očala varujejo pri umivanju glave in las pred vodo in peno in bo to i laošavo in ugodnost znala ceniti vsaka dama, za otroke pa je umivanj« las s takimi očali veliko veselje. — Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. Zajec, op tj k. Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno Iz Ljubljane - lj 16.047 bolnikov je do včerajšnjega dne sprejela ljubljanska bolnica. Kakor Že vse leto. so tudi zdaj vsi oddelki prenapolnjena, zlasti pa je občutno pomanjkanje prostora na kirurgičnem oddelku, kjer se zdravi večina ponesrečencev. Samo v ponedeljek so bili v bolnoco sprejeti 103 bolniki, torej malo manj kakor je znašal rekordni sprejem, ko je bilo v enem dnevu spredetih 120 bolnikov. —Ij Nova hiša v skrabčevj ulici. Na vznodni strani podaljšane škrabčeve ulice je zrasla precej velika domačija, ki ima viisok betonski temeljni zid, na katerem je sestavljen leseni del hiše. Zdaj obrjajo tramov je z deskami v navpični smeri, na te pribfljejo deske vodoravno ter poknijejo z lepenko, nakar stene še omečejo in pobelijo, pa bo hiša takoj porabna. Lastnik te hiše je uradnik g. Pahor. Zidanje ima v rokah stavbno podjetje Viktor Žnideršič. —Jj Manjše zidave. Ga. Terezija Kolar dela na zadnji strani enonadstropne svoje hiše št. 28 v Ažbetovi ulici prizidek za teraso, zraven pa garažni. Garaže ne bo rabi.a zase, temveč jo bo dala v uporabo najem niku. Gradnjo obeh objete tov izvršuje zidarski mojster Marinčić —Ij Kanaliziranje zapadnega dela našega mesta. V Svetčevi uMoi, ki drži s Ce-ste na Rožnik v Rožno dolino je za»posie in več delavcev s kopanjem globokega ja'ka kamor polagajo betonske cevi. De'o bj šlo spričo suhega vremena urno ud ro*. ko bi ne nagajala talna vodi. ki zii:va dno jarkov. Doslej je polovico ulice kanalizirane Ulica je za vozovni oromet zaprta in še osebni ; romet je mestom« oršlaeerjev« in uploh vseea. kar se da s pridom izluščiti iz tesa vražjega tinsl-tanela? Sai se poznamo, gospodje vitezi resnične umetnosti in resnične kulture, tako dobro se poznamo, rla se vašemu obanju in ahaniti le smeiemo. . _lj Strokovna obrtna nadaljevalna šola za stavbne obrte v LJubljani >Gr«ben«. Vpisovanje učencev za šolsko leto 1932-33 bo v nedeljo, to ie ?5. t. m v času od 8. do 12. v telovadnici. Novinoj naj prineso s seboj zadnje šolsko naznanilo ta učno pogodbo. Učenoi. ki so že hodili, prineso zadnji izkaz. Ob vpisu je plača/ti 22 Din. Z rednim poučevanjem pričnemo v ponedeljek, 3. oktobra. Radi razdelitve po razredih naj pridejo v ponedeljek 3. oktobra t. L ob 2. popoldne v«i učenoj v šolo. Zaradi reda se naj -vpišejo ie dne 25 t. m. (v nedeljo) vsi učene« _ Upravitelj iole. —IJ Danes zadnji dan operete »Pesem, poljub, dekle«; jutri »Noč v raju«. V Elitnem kinu Matici predvajajo danes zadnji dan opereto skladatelja Roberta Stolza »Pesem, poljub, dekle«. Melodijom a in vsebinsko lepa filmska opereta je navdušila slehernega gledalca. Ker pa mora kino Matica film že pc slati naprej drugemu ki. nematografu, je danes zadnja prilika, da si ogledajo film vsi, ki ga doslej še niso "videli. Jutri bo že nov spored, in sicer veseloigra »Noč v raju«. Izdelal jo je sloviti režiser Kari Lamač. V glavni vlogi znamenita ljubljenka naše filmske publike Ani Ondra. Njen partner je Herman Thi-mig, za smeh m izvrstne dovtape pa skrbi popularni komik Ralpo Artur Roberta. Film ima pc leg vesele, dovtipne in zabavne vsebine mnogo godbe in sladkih šla-gerjev. ki je njih avtor skladatelj Marc Roland. Najidealnejša pot za razbremenitev posestev In za zidavo lastnega doma potom »Stavbne hranilnice in posojilnice", LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15. —Ij Prvi »K>venski zvočni fllna »Ljubljana« v programu ZKD. že danes lahko sporočamo ceh j. občinstvu, da je uspelo ZKD pridobiti si za svoj spored prekrasni prvi domači slovenski zvočni film »Ljubljana.«, delo naše zagrebške produkcije >Svetloton«. Krstna predstava filma bo drugi teden v Ljubljani. Na ta film opozarjamo že danes. —Ij Ruski tečaj. 2e sedmo leto obstoji pri Ruski Matici ruski tečaj za Slovence. Uspeh tega tečaja je praiv zadovoljiv. Z ozirom na to bo Ruska Matica tudi letos nadaljevala uspešno pričeto delo, širjenje ruščine med Slovenci. Letošnji ruski tečaj se delj v tri skupine: Prva za začetnike, druga za naprednejše in tretja za vaje iz ruske književnosti. Mesečna ukovina znaša 20 Din. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 7. ure zvečer v kinjižnaoi Ruske Matice, Jurčičev trg 3-II. (pni čevljarskem mostu). —Ij Društvo »Belokrajina« v Ljubljani priredi svoj sestanek jutri ob 8. »večer v hotelu Beilevue ter prosi svoje člane, da se tega sestanka sigurno udeleže. —,lj Pouk jezikov francoščine, angleščine, n-en^šči.ne, španščine v tečajih ta za posameznike. Vpisovanje vsak dan do 24. t. m. od 6. do 7. »večer, Beethovnova ulica št. 7. pritličje. _ Prof. S. J. Jeras - Guinot. Iz Celja —c Celjska podružnica Saveza brivskih in laeuljarakih pomočnikov Jugoslavije bo imela svoj ustamovnd občni zbor v pete« 25. t. m. ob 20. v poslopju Delavske zbornice v Raziagovi ulici. _c V celjski bolnici je umrl v •ponedeljek 19. t m. zvečer v starosti 55 let gosp. Anton Pernic, župnik v St. Vidu pri Grobel-nem, v torek 20. t. m. zjutraj pa 191etni kovaški vajenec Stanko Krivec iz Jagnje-nice pri Radečah. _c Lahkoatletske aokoleke tekme. V nedeljo 25. L m. ob 8. zjutraj se bodo pričele na Glazij i lahkoatletske tekme celjske sokolske župe. Tekme obsegajo troboj in peteroboj za vse oddelke. Za tekme se je prijav»I lo že mnogo tekmovalcev in tekmovalk. Najboljši rezultati tekmovalcev bodo objavljeni kot župni rekord za 1. 1932-33. Iz Kranja — Krožek prijateljev Francije v Kranju, število članstva 115. Delokrog; jezikovni tečaji, knjižnica in čitalnica, predavanja. — Knjižnica ima 670 knjig, je docela kompletirana ta obsega vsa dela Iz francoske literature do najmodernejših, v kolikor prihajajo v poštev za povprečnega bravca. Revij naročenih, oziroma na razpolago 12. Program dela za novo leto: Proslava desetletnice obstoja krožka 6. novembra: matu neja z umetniškim programom. Predavanja: vsak mesec po eno, izmenoma francosko in slovensko. Prvo predavanje 14. oktobra podpredsednik dr. de Gleria: Par'/z. ob skioptačnih slikah. (Kino Talija.) Te- čajii: 6 tečajev _otroški (vodi prof. Stir- nova), višji fn nižji dijaški (vodi prof. Kn-ret), začetni, nadaljevalni in koaverzaoij-sko - literarna sa ostalo občinstvo (vodi tudi prof. Kuret). Podrobnosti v priloženem letaku. Prof. Marinko ta ga. žnidarči-čeva v pokroviteljstvu, 22. septembra izroči deputacija diplomi (sklep občnega »bora). Odbor Krožka (občni zbor 3. junija 1932): predsednik prof. Niko Kuret, podpredseaMk dr. St. de GHeria, tajnica prof. Stirnova, knjižničar r. Pavšlar, blagajnik ravnatelj češenj, odborniki: dr. ši-lar, ga. Sirčeva, gdčna. MaHvjeva. Namestniki: dr. Fajdigova, nadgeom. Hrovatin, ga. Emanorjeva. Nadzorstrvo: g. Varacha. dr. Jane, namestoik svetnik Gregorc. Naprošamo vsa kulturna druStva v Kranju, naj ne prirejajo kakih svojih prireditev tako, da bi event. koMdirala z našo proslavo lOletnice. — Plemenit dar tekstilni šoli. Naš list je obširno DorcČal o nezgodi os Savi, ki je zahteval smrtno žrtev. Brat pokojnega Karla Bruna, ki je 12. avgusta utonil nad Maj-dičevim jezom g. Jaroslav Bruna iz Drkova na severnem Češkem je podaril tukajšnji drž. tekstilni šoli 5000. ki so osnova fonda za pomoč revnim dijakom te šole. Strokovni učitelj !h bo šest, ta sicer otroški teGaj, ki ga bo vod H a ga. prof. Srlrneva. Tozadevni sestanek bo 2. oktobra oh 11. v gim-zMotfi. NMMft sa ih treh tečajih se bodo interesenti pomenili na sestanku 30. t. m. ob 18.30 v gimnaziji. Tečaji se prično 3. oktobra ta zaključijo ob koncu aprila 1933. — Vstopnice sa sobotni koncert, ki ga prirede člani kr. opere v Ljubljani v gimnazijski telovadnici, se dobe s programi vred v knjigarni Iliriji. Laž, k! le resnica. — Lažeš kot cigan! Vceraj si mi pravil, da si dobil v natečaju za r;mar. prvo nagrado, danes pa čitam, da si dobil tretjo. — Zagotavljam te. da nisem lagal. Bila je res Drva nagrada, ki sr*m jo dobil v svojem življenju. LlbL pDQL**obnapasta *tj£ temeljito očisti zobe, *«\ M da bi škodila zobni 1 sMemm.Posebno za kadilce je redno negovanje zob z ODOL; Zobno pasto neobhodno potrebno. ^ Tudi dolenjski kmetovalec se organizira Iz delovanja kmetijske strojne zadruge v Trebnjem Trebnje, 21. septembra. V nedeljo 11. t. m. se je vršil pod predsedstvom g. Ceha Alojzija iz Dol. Nemške vasi pri Trebnjem v prostorih g. Pavlina v Trebnjem III. občni zbor kmetijske strojne zadruge ob veliki udeležbi zadružnih članov. Po takrat sestavljenem zapisniku posnemamo, da je bil občni zbor pravilno sklican po enkratnem oklicu pred cerkvijo ter da je bil sklepčen, ker je bilo navzočih dovolj zadružnikov. V imenu članstva je poročal g. Pavlin Josip o težkem gospodarskem položaju naših kmetovalcev, ki ogroža obstoj in delovanje zadruge Zadrugo je predvsem obremenilo popravilo strojev, ki je bilo potrebno zaradi neveščega upravljanja, in pa neopravičena terjatev neke tvrdke za visok«? obresti zaradi prepozno poravnane fakultet V tej zadevi je uspešno posredovala zveza za kar ji je občni zbor izrekel zahvalo. Zahvala je bila tudi izrečena kr. banski upravi v Ljubljani, ki je v preteklem letu zadrugi nakazala Din 20.000 podpore. Pole? denarnih težkoč ovira delovanje zadruge tudi pomanjkanje zadružne morale, ki se le polagoma razvija med člani. Povsem napačno je, da gradi zadruga svoje proračune na predvidevane banovinske in državne podpore, ker namen podpore je, da usposobi zadrugo za delo, ki naj ji omogoči samostojno življenje. Organizacija — zadruga, ki ni zmožna samostojnega življenja je suha veja na zdravem telesu, nevredna vsake podpore. Zato je občni zbor izrekel željo, da se zadružno delo iz ljubezni do zadruge podvoji, ker zadruga«-stvo je ključ k lepšemu in boljšemu življenju podeželskega ljudstva. V imenu nadzorstva je poročal Kolen Franc, ki je ugotovil, da je bilo poslovanje zadruge pravilno, priporočil pa je na-čelstvu, naj posveča večjo pažnjo shrambi in uporabi 9trojev, da izostanejo nepotrebna popravila, ki so v preteklem letu tako obremenila zadrugo. Poročevalec g- Pavlin je prečital v naslednjem poročilo o reviziji. Ljubezen na prvi pogled • • • in na tisoče ovir v sijajni veseloigri živahnega temperamenta, sladkih arij, petja in izvrstnih dovtipov OC v 1RAJU V glavni vlogi ženski Chaplin ANY ONDRA Herman Thimig Ralph Artur Roberte JUTRI! JUTRI! ELITNI KINO MATICA Nad 300 otrok v Silmu (V prekrasnem ZKD filmskem programu »Emil m detektivi) Ljubljana, 21. septembra. V petek dne 23. t. m. nam pokaže ZKD krasen film, ki ga je izdelala Ufa po romanu Gerharda Larnprechta »Emil m detektivi«. V tom zanimivem, vsebinsko napetem filmu nastopa nad 300 otrok. Zato je film tem bolj vreden občudovanja in bo ugajal »tarim in mladim. Veselje je gledati komaj lOletne fantke in punčke, s kakšno samozavestjo, resnostjo in ljubosumnostjo tekmujejo med seboj v igri. »Igri« pravimo, — ne, to ni več igra, to je že resnično doživetje, umetnost. Brez vsakega pretiravanja se <* bije jo pred filmsko kamero, z mladostnim elanom jih vidimo tekati po Berlinu ob »Zoo« kolodvoru, na železniški progi, z vso brezskrbnostjo tekajo po ulicah, za avtomobili, cestno železnico tako, da človek uživa pri pogledu teb mladih, razposajenih malčkov. Prav posebno se odlikuje »leteči jelen« Hans Richter. Dvanajst let ima, visoko ra-sčen. rdečkastih la« in pegastega obraza. Peti zna kot petelin, uganjati burke kot »Grock« m govoriti v vseh mogočih dialektih. Skratka on igra vlogo komika v četi »detektivov«. Najfnlsjgi filmski jtnak je Herbert LoSr: star je Hevet let m hodi še v ljudsko šolo v Charlottenburgu. O sebi pripoveduje zmagoslavno, da ima že precej odr- ki jo je izvršil dne 8. avgusta revizor Zveze slovenskih zadrug g. Anton Rožet, ter spremljajoči dopis zveze slovenskih zadrug in poroča, da bo načelstvo v poročilu navedena navodila in naročila izpolnilo. Revizija je našla urejeno poslovanje, posebno so blagajniške knjige v najlepšem redu. V naslednjem je poročevalec prečital in pojasnil računski zaključek zadruge, postavko za postavko, iz katerega razvidimo, da znaša promet prejemkov Din 69.04t>.50. Med važnimi postavkami opažamo med drugim med preje nki tekoči račun pri zvezi, ki znaša Din 25.240; dalje prejemki za mlatev in žaganje Din 13.059.42 in pa podpora banske uprave Din 20 000. Izdatki znašajo Din 69 949r0. Celokupni promet zadnje je Din 139.899. Važna postavka so dolžniki iz leta 1930, ki obremenjujejo zadružno blagajno za Din G59175. Bilanca izkazuje Din 82.370 aktiv in ravno toliko pasiv. Imetje znaša za premični inventar (stroji) Din 73.970-Na drugi strani so med dolgovi udruge; deleži članov Din 26000 in pa upniki Din 22-451.18. Dobička zadruga nima in le s težavo obstoja in vrši svoje uspešno delo med organiziranimi člani. Občni zbor je z vsemi glasovi poročila odobril ter podelil načelstvu !n nadzorstvu razreŠnico. Kmetijski strojni zadrugi v Trebnjem, ki se je pod načelstvom g. Josipa Ceha, lastnika oblačilnice sčehs v Dol. Nemški vasi in pod vodstvom njenega tajnika g. Josipa Pavlina, posestnika v Trebnjem in pa ob sodelovanju vseh zadružnih članov, v drugem poslovnem letu tako uspešno uveljavila in razvila med tukajšnjim ljudstvom, vse priznanje za njeno delo in požrtvovalnost, vsi drugi pa, ki še niso organizirani v *ej zadrugi naj pristopijo v njo, v svojo lastno korist in pa korist zadruge, ki ji bo omogočeno s čim večjim številom organiziranih članov uspešnejše in koristnejše delovanje. Prijave sprejema zadružni predsednik ali pa tajnik ob vsakem Času. S. N. ske rutine, ker je enkrat pri neki šolski produkciji javno dekLamiral nekaj pesmic Ta »rutina« mu pride seveda sedaj pa*av dobro pri filmskom debutu in zato se čuti t^'Udarnik«, ni mnogo večji od njegovega nesrečnega zrakoplova ^Italia*. Zrakoplovi, ki jih gradi Nobile Rusom, bodo sluzih za znanstvena raziskavanja polarnih krajev. Čudno se sliši, da je Rusija sprejela in tako počastila moža, ki ga je Italija obsodila in zavrgla. Pozno, a vendar 771etni Anglež George Berry je popeljal te dni pred oltar svojo edino ljubezen iz mladih let Kari Collvnsovo. Pred 54 leti ji je bil obljubil, da jo poroči, potem je pa odšel v London iskat službo. V Wickham Skeithu je nevesta čakala in upala, da se dragi kmalu vrne, Berrv je bil pa pozabil na njeno zve. stobo in se oženil v Londonu z drugo. Pred osmimi leti mu je žena umrla m zapuščeni starec je zahrepenel po svojem rojstnem kraju. Odpeljal se je domov, kjer je bila prva ženska, ki jo je srečal na ulici, njegova bivša nevesta. Zvesto ga je čakala celih 54 let in starec se je takoj zavedel svoje dolžnosti. S precejšnjo zamudo je izpolnil svojo obljubo in se oženil z 691 etno izvoljenko iz mlađih let. Za priči sta bili njegova omožena hči in zet. Taki so otroci. — Ali je imel vaš sinček ošpice? — Nikar tako glasno! Naš fanreV hoče imeti vse, kaT sliši. Moderna dekleta. — Zakaj kupujete hčerki narejene srajce? Kupili bi ji platno, da bi s: jih sama naredila. — Saj sem že poskusila in ali veste, kaj mi je odgovorila? Dejala je, da se platna dovolj nagleda v kinu. ocu sete vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna 4» PAR KONJ srednje težkih, s kompletno vprego, poceni prodam. Vprašati v gostilni Vodnik, Spodnja diflka. 3557 PONTTAC UMUSINO v selo dobrem stanju, voženo 18.000 km, za 35.000 Din proda tvrđka Josip Rudman, Krika vas, Brezice. 3553 LOKAL, z veliko delavnico v Rožni dolini, Cesta IV, št. 7 oddam vsled preselitve svojega krojaškega obrta v Ljubljano, Gradišče St. 4. — A. Zigon, krojaški mojster. 3558 NOVO HIBO vin" stično, štiristaiKrvanjsko, za 95.000 Din — proda Prevolnik Ludvik, Celje, Dečkova cesta. 3552 SLUŽBE G&AB&NSKO KUHARICO perfektno, iščem za na deželo. Oferte s spričevali na naslov; Grofica Ana Khuen, Nuštar, 3541 NATAKARICO in simpatično, z manjšo kavcijo, iščem za samostojno vodstvo bufeta. Ponudbe na naslov: J. stuflc, Pakrac, Slavonija. 3543 VAJENKO pridno in pošteno, z vso oskrbo v hiši, sprejme takoj Marica Soklič, modni salon, Bled - Za-gorica 40. 3556 MLADENKA Savm jčanka, prikupijrve zunanjosti, z tiotouiii izpričevali, vešča šiviljstva, nekaj kuhanja ter vseh hišnih deL išče službe začetne sobarice ali v pomoč v gostimi ali kaj stičnega. Nastopi lahko takoj. Cen j. vprašanja na naslov: Marija Kosmelj, Kapla, p. Sv. Jurij ob Taboru, dolina. 3544 PAZNO TISKARNO za fuzijo z zagrebškim podjetjem brez dolgov iščemo. Ogl. Zavod, Zagreb VX, pošt. pretl-5. 3540 ČEVLJI NA OBROKE »TEMPOc, GUulsrmka ulica 4 (nasproti opere) 74/T KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, . Ljubljana, Sv. Pota cesta 14. 72rT BENCIN CENEJŠI ne bo, radi tega uporabljajte »VTX« parni varčevalec bencina, ki prihrani tO do 50 procentov sa bencinu m olju. Aparat se lahko namesti na vsak avtomobil. Deset dni brezobves-na preizkušnja. — Zahtevajte NA IZRECNO ZELJO zainteresiranih ostane psiho-grafolog Karmah do 27. t. m. še r Ljubljani. 3562 BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje hitro in poceni. — LJubljana, šelenburgova ul. št. 4, dvorišče. 91/T KUPIM AKUMULATORJE rabljene, kupi Kuhar Rudolf, Mokronog. 3555 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo družba z o. z. J. HLEBŠ pleskarstvo in soboslikarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon °070. Vezenine — zavese najnovejši slog, — nizke cene Matek & Mikes LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj« šel, Crna prt Prevaljen. 3554 Kaj je novega v Ljubljani? Domači proizvodi sukna za moška oblačila, volne in volnenih odej, ki si jih lahko nabavite po najnižjih tvorniških cenah v naši detajlni prodajalni TEOKAROVIĆ, GRADIŠČE 4 Neobvezno si oglejte zalogo, da se prepričate o kvalitetah, ki dosegajo najboljše inozemske izdelke, četudi so 50 % cenejši od slednjih. — Val t LJubljani