Kntolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po poŠti za celo lrto 4 gld. 60 kr , za pol l«-ta 2 pl'. 40 kr., za rcfort leta 1 gld. 30 kr. V tiskaruici »prejeniana za leto 4 g<dd., xa pol leta 2 gld., za fetort leta 1 gl; ako zadene na ta d:m praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXVIII*	V Ljubljani 29. prosinca 1875.	UhI
Koledar za naslednji teden.
Prosinec. — Januvar.
31. Redclja II predpepelnična. Evangelij: „Pri-lika od sejavca in semena'', (Luk. 8.) — Sv. Janez Nolask, spozn., vstanovnik reda Marije Device za reševanje jetnikov iz turške sužnjosti. t 1256.
Svečan. — 1'ebruvar.
1.	Ponedeljek. Sv. Ignacij, učenec svetih apostelj-nov Petra, Pavla in Janeza, apostoljski mož, škof v Antijohiji, sprič., je bil od cesarja Trajana k smerti obsojen, in v Rimu pred dva leva veržen 20. grudna 1. 107.
2.	Torek. Praznik. Darovanje Jezusa Kristusa in oČiŠevanje Marije Device Matere Božje ali Svečnica.
3.	Sreda. Sv. Blaž, Škot v Sebestu na Armenskem. sprič., je bil 1. 316 ob giavo djan.
4.	Otertek. Sv. Andrej Korzin, škof fezulanski, spozn., je bil iz plemenite Korzinske rodovine v Flo-rencu na Laškem; njegovi starši, ki so bili v pervo brez otrok, so pervega sinka, če ga jim Bog podeli, obljubili Mariji Devici kleče pred njeno čudodeluo podobo v karmelitovski cerkvi. Prošnja je bila uslišana. Ko se rojstvo Mariji Devici obljubljenega deteta približa, se je materi Peregrini sanjalo, da je povila volka. Vsa prestrašena k Mariji Devici zdihovaje je vidila tega volka v karmel tovsko cerkev bežati, kjer se je v belo jagnje spremenil. Dan po tem sanju — praznik sv. Andreja aposteljna — je rojeno dete, kteremu so pri sv. kerstu dali ime Andrej. To pervorojeno svoje dete so starši preserčno ljubili, in ko nekoliko odraste, so mu marsikakc napake iz prevelike ljubezni pregledovali. Andrejček in potem Andrej je bil svojeglaven, termast, jezičen, nepokoren, togoten, prepirljiv, le prerad je v slabe tovaršije zahajal; edino veselje mu je bilo orožje in lov, molitev in cerkev pa mu je merzela. Zavoljo njega je bil vsak dan prepir v hiši. Lepega opominje-vanja in svarjenja pobožnih staršev 151etni mladeneč ni nič več poslušal.
Nek večer ga njegova mati v sveti jezi ostro prime, rekoč, da je on tisti volk, ki se ji je sanjalo od njega! Te besede mladenča presunijo, toraj bliže stopi k ma teri, rekoč: „Mati, kaj pravite? da sem volk!" Mati mu pove svoje nekdanje sanje, pa tudi, da sta ga (oče in mati) od Boga z molitvijo sprosila in Mariji Devici pred njeno podobo v karmelitovski cerkvi darovala in v last dala. To Andreja tako pretrese, da ne more vso noč nič zaspati. Zjutraj zgodaj mladeneč vstane, gre v kar-melitovsko cerkev, poklekne pred podobo Matere Božje,
ter Marijo zdihovaje prosi, naj nje Sin Jezus Kristus po njeni mogočni piiprošuji spremeni zgrabijivega volka v krotko jagnje. Ob devetih gre v samostan in klečč prosi provincijala Hieronima, naj bi ga sprejel v red karmelitov. Provincijal se mladenču imenitnega stanu silno čudi, da hoče biti karmelit, ker je mehkega in zložnega življenja vajen; toraj ga vpraša: „Kdo ti je dal to misel V" Odgovoril je: „6ospod in moji starši, ki so me Mariji Devici obljubili." Provinc jal mu reče: „Pojdi v cerkev, kmalo boš dobil odgovor".
Provincijal se posvetuje s tovarsi, in pošlje po njegove starše. Starši pridejo v cerkev, in vidijo svojega sina klečati pred podobo Matere Božje. Mati stopi k njemu, ter ga objame, rekoč: „SpreIjubi moj sin! glej, zdaj si postal iz volka krotko jagnje". Tudi provincijal pride z drugimi očeti v cerkev. Sin in starši ponižno prosijo očete, naj ga sorejraejo v svojo družbo. Ko je bil Andrej sprejet od vsih očetov, se njegovi starši obernejo k podobi Matere Božje, rekoč: „Glej, o prečastita Devica! ns»ša obljuba je zdaj rešena; tebi v roke izročimo svojega sina. Ti bodi njegova mati, njegova vodnica, njegova pomočnica! '
V samostanu je bil Andrej nekoliko časa vratar, pa je tudi v kuhinji pomagal in očetom pri mizi stre-gel; bilo ga je sama ponižnost, ponlevnost in postrež-Ijivost; v molitvi, zlasti pred podobo Matere Božje, je bil ve3 zamaknjen. Njegovi viši kmalo spoznajo njegove lepe zmožnosti, toraj ga dajo študirat v Pariz, kjer je dosegel dohtarsko čast. Vernil se je v domačijo, in bil je zvoljen prednik svojega reda v Etruriji na Toškan-skem.
Fezulanska cerkev si po smerti svojega višega pastirja njega izvoli škofa. Ponižni Andrej se te visoke službe nevrednega šteje, zbeži iz samostana, in se skrije; deček pa, ki še ni znal govoriti, po čudeži dobi glas, in ga izdi; najdejo ga zunaj mesta. Andrej se noče še dalje ustavljati volji Božji, bil je tedaj posvečen fezulanski škof, ki je z nebeško modrostjo vladal svojo škofijo. Bil je oče ubogim in sirotam, mož stanovitne molitve in zatajevanja samega sebe, poseben častivec Matere Božje, tudi je imel preroškega duha. Zavoljo njegovih lepih čednost so ga vsi kot svetnika spoštovali in častili.
Papež Urban V ga je poslal v Bononijo, da bi puntarje pomiril. S pervega so ga vsi sovražili in mu še celo po življenji stregli; on pa jih je z razumnostjo in krotkostjo utoiažil. Po narejenem miru se je vernil v svojo škofijo, ktero je do svoje sive starosti sveto vladal. Božični večer pred pervo sveto mašo se mu prikaže Devica Marija, ter mu oznani, da pojde v praznik svetih treh Kraljev iz solzne doline v boljše življenje.
Kmalo po tem zboli, in ▼ Gospodu zaspi v 71.1. svojih dni 6. prosinca 1373.
Kerianski 6tarši! ne pregledujte otrokom, če tudi še majhnim, iz prevelike ljubezni njih svojeglavnosti in druzih napak, da ne bote izrejali volkov, ki se brez posebnega čudeža Božjega ne spremene v krotke jagnjeta, kakor se je spremenil sv. Andrej Korzin.
5.	Petek. Sv. Agata, dev. in sprič., je bila v pervi polovici 3. stoletja na Sicilijanskem mučena in umorjena.
6.	Saliota. Sv. Doroteja ali Rotija (Dora), dev. in sprič., je bila v Cezareji na Kapodoškem pezana, mučena in poslednjič ob glavo djana.
Za sveto teto.
Okrožno pismo našega svetega Očeta po Božji previdnosti Papeža Pija IX do vsih patrijarhov, pervakov, vikših Škofov, škofov in dmzili predstojnikov zedinjenih po milosti in občtnjem z apostoljskim Stolom, in do vsih vernikov.
(Dalje.)
Sveti Oče nadalje obširno razpisujejo odpustek sv. leta za mesto Kiro in za vesoljni svet ' Za pridobljenje odpustka velikega sv. leta je treba vredno opraviti spoved in sv. Obhajilo, pa določene cerkve obiskati^ V Rimu so določene za obiskovanje cerkve: ss. Petra ftr-Pavla, sv. Janeza v Luteranu in Maiije Device Snežnice. Zunaj Rima po svetu pa se gre molit v stoljno ali v glavno in še v tri druge cerkve tistega mesta ali kraja, in sicer ktere odločijo skgji, ali njih namestnik, ali pa drugi višji po njih pooblastenji. Obiskati se morajo te cerkve petnajstkrat v svetem letu, ali zaporedoma 15 dni, ali pa kakor čas dopusti, vender pa tako, da vsak vse 4 odločene cerkve obiše v enem dnevu, to je, od zore do mraka. Moli se pa pri obiskovanji cerkva za blagor in povišanje sv. matere katoliške Cerkve in apostolj-skega Prestola, za zatrenje krivoverstev, in za spreober-njenje vsih zmotenih, za mir in edinost vsega keršan-skege ljudstva, in v namen sv. Očeta. Tudi odpustek vel:kega sv. leta se sme za duše v vicah oberniti.
Popotniki po morji ali po suhem se zamorejo dobrot velikega svetega leta vdeležiti, ako povernivši se domu, ali pa na kakem drugem kraju (kjer delj časa ostane o) spolni jo omenjene dolžnosti in obišejo to li krat stoljno, glavno ali farno cerkev. Redovnicam in drugim ženskim osebam po njih samostanih, pušavnikom, jetnikom, bolnikom, ali drugim s kakoršnim koli zaderžkom — zamorejo &kof)e narnes'o obiskovanja cerkve kaj dru-zega naložiti. Za otroke, ki niso še pervega sv. Obhajila opravili, zamorejo škofje tudi redovne prelate in predstojnike, ali previdne spovednike pooblastiti, da malim namesto obiskovanj in Obhajila kake druge pobožne dela morejo naložiti.
Enako se zamore zmanjšati število obiskovanj ko-rarstvom, marsikterim duhovskim družbam, bratovšinam, vseučilišem, vstavom, ki obiskovanja cerkve opravljajo skupno v procesijah.
Posebne milosti so podeljene tudi zarad spovedi in odveze od grehov in razuih duhovnih kazen.'Redovnice in novicinje si zamorejo za sveto leto izvoliti kterega koli druzega za redovnice od njih škofa poterjenega spovednika, redovniki tudi neredovnika spovednika. Vsak spovednik za sveto leto ima oblast odvezati od mnozih sicer papežu, škofu ali drugim vikšim prideržanih grehov, kazen in storjenih obljub. Le nekaj malo primer-
ljejev ostane tudi v svetem letu višjim prideržanih, n. pr. obljuba vedne čistosti, pristopa v red itd.
(Konec prih.)
JLusarska gora.
(Spisuje Val. Gasperšič.) VIII.
IV r a ver pace.
Dante.
Stoječi na Lušarski gori ter na Koroškem ne moremo pozornosti odtegniti dragotini avstrijanske krone, imenitni in lepi tej deželi, v kteri katoliška Cerkev ima zveste vernike, zgodovina slavne osebnosti, in v kteri je nrava Božja z bogato roko krasote v vsi obilnosti delila; kjer visoke gore velikoleten sneg in led pokriva; kjer se dvigujejo mični homci, se razširjajo zelene doline od bistrih potokov prešumljavane; kjer stare široke ceste sklepajo terge in mesta. Ozirajmo se toraj v bli-žinjo in daljavo. Kaj nam imenitnega dežela kaže? Vi-dili bomo vstanovljene rokotvore umetnosti, k kteri je Bog človeku zmožnosti dal; vidili samostane, ki veči del pripadajo že v zgodovino, kakor je OJjaški, Kerški, Vintrigski, ktere so nemški in francoski mnihi s sveto vero vred vstanovi, blagovito za duše delali, k omiki in blagostanju ljudstvo povzdignili. Vidili bomo po višavah stare gradove, nekdaj s plemenitimi rodovinami naseljene, zdaj pa zapušene razvaline, ki nas uče, kako hitro krasota mine, in kako naglo se zgubi v Černo noč preteklosti vse, kar koli zemlja nosi.
So vergehen des Lebens Herrlichkeiten, So vergeht das Traumbild eitler Macht, So vergeht i m langen Lauf der Zeiten, Was die Erde tršigt, in ode Nacht.
Pri tej priliki se spominjamo starega gradu Moos-burga, ne daleč od Celovca proti št.-Vidu, v kterem je stala zibela cesarja Arnulfa, poslednjega koroške rodo-vine v IX stoletju. Akeravno na slovenski zemlji rojen, Slovencem ni bil prijatelj (kakoršnih zgubljenih Slovencev imamo še zmeraj odveč). Spominjamo se na Skar-bino, visoke skale poleg Drave, skor tri ure od Celovca. Na tej pečini je stal prcJ osem stoletji grad Prasnica, v kterem je živela sv. Hildegarda, žena grofa Albojina, divjega in surovega moža, kakor so bili takrat časi. Bila je kaj posebno bogaboječa gospa, ali njena čednost se je morala poterditi kakor zlato v ognji.
Hudo hudo jo je bil brat njenega moža obrekel in očernil po hudobni ženski Lupi kakor nezvesto. Strahotno je divjal Albojin nad njo, pridši neki dan s po-potvanja domu. Njo in njeno bogoljubno keršenico je bil skoz okno pahni!. Bog pa se je potegnil za nedolžnost ter je s čudežem obe ohranil; angeli so ju na rokah nosili, da nobena ni terpela škode. Hudobno Lupo pa, ki se je bila zarotila, da naj okamni, ako Hildegarda ni bila nezvesta, so res okamnjeno našli.
Albojin spozna šibo Božjo, zaboli ga njegova terdo-vratnost in začne pokoro delati. Obiskal je Rim, slo-večo Kompostelo, Božjo pot sv. Jakopa na Španjskem, in Sveto deželo. Spokoren, pa slep domu pride, in Hildegarda ga ljubeznjivo sprejme, zdihujc k nebu in moli, roke mu na glavo položi in -- slepi mož zopet lepoto svetA zagleda. - Od skale Skarbme pa se vidi cerkvica v Moblici (Mochling), ktero je Albojin vstanovil in kjer je bil tudi pokopan, ter je po dolgem potovanji, ostri pokori, mnozih telesnih težavah in dušnih britko-stih mir dosegel — per aver pace.
Kača.
Versko-zgodovinska razprava. *)
„Ka?» pa je bila naj bolj zvita med vsemi Živalmi, ktere je Gospod Bogvstva-ril na zemlji. Gen. III. 1.
In reče Bog kači: „Ker ai to storila, si prokleta med vsemi živalmi ua zemlji." Gen. III. 14.
Nekdaj niso po šolah toliko podučevali v natoro-znanskih ali ntravoslovskih vedah, kakor sedanji čas, ko že abecedni šolarčiki morajo toliko poznavati trojno kraljestvo prirode, kolikor v prešnjih časih gimnazijalci niso o njem vedili. Ne grajamo prizadetja za razširjanje znan^tva; želimo pa serčno, da s spoznanjem stvari naj se tudi mogočnost in modrost Stvarnikova bolj spoznava, ter ljubezen do njega vnema. Pa ravno tu dandanašnji naravoslovci radi preradi zabredejo, ter v svojih knjigah preziravno govorž o veri, in včasi cel6 zasmehljivo. Sloveči Nemec A. Humboldt, ki je tako učeno in lepo popisal stvarjenje v svoji knjigi „Kosmos", vendar ne omenja nič stvarnika nebes in zemlje. Še manje store v tem „učenjaki" nižje verste, misle, ako nekaj červov in žabic bolj natanko poznajo, jim je že dopuščeno o svojem bližnjem in o sveti veri govoriti kakor farizeju v evangeliju: ,,Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje' (Luk. 18). Take verste „učenjaki'< vrivajo tudi prostim ljudčm svojo dozdevno učenost ter bi jih radi preslepili in ob vero na čeznatorne moči pripravili. Ako že Bogd tajijo, sej so mu že to čast odrekli, da ga ne
Eišejo več z veliko čerko, nego z malim „b", še veliko olj se iz hudiča norčujejo, ter naravnost govore, da je od duhovnov izmišljen in da ga ni. Očak brezvercev Voltaire pravi: „Napredek omike nam je to dobro storil, da hudiča ni več, nego je le bitje nepomenljivo, brez-škodljivo. (Na smertni postelji se ga je pa vender ravno Volter tako bal, da noben umirajoč ne bolj.) Priznati moramo, da večina prikazni (tedaj vender ne vse?), ktere cerkev njemu pripisuje, so le izvir naravnih zakonov. Kakor so ga v temnem in lahkovernem srednjem veku černili, tako ni zdaj za drugo rabo, kakor za strašilo starim babicam in malim otrokom." — Pervo, kar je satan želel, je dosegel, da je strah pred njim iz mnozih sere izpulil, in taji, češ, da ga ni. Kdor je pa hudiča zatajil, on taji kersansko vero. Kdor pa drugač misli, kakor nas uči sveta vera, tak je krivoverec. Kdor se ž njim norčuje, se tudi posmehuje cerkvi, ki je toliko obredov in protidemonskih blagoslovil odobrila in vsta-novila. Kdor hudobni vpljiv satana do ljudi in stvari zanikuje, tak mora celo človeštvo obdolžiti sesttiscčletne zmote, mora stergati vse liste č'oveske zgodovine, mora nad vsem dvomiti.
Vselej so se bali verni ljudje satana in so imeli ga za resnično, osebno, strašno bitje, ne pa ko zmiš-ljeno mitično stvar, ali alegorijo, kakor brezverci dandanes. Posebno pa se mnogim, tudi sicer vernim krist janom kača, v ktere podobi se je bil satan pervim sta-rišem v raji prikazal, zdi samo prilika ali alegorija, ter basen. Ali to je velika zmota. Že to, da je kača satanu od starodavnih čas'-v priljubljena žival, in da se je dal častiti v tej podobi od vsih, tudi naj bolj omikanih narodov starega veka, je resnična pa strašna prikazen, ktera nam poterjuje razodenje Božje, da je satan res osebno bitje. Že David pravi: „Vsi bogovi (maliki) ajdov so hudiči" (psalm 95, 5). **) Sv. Duh, ki ne more go-
*) Posneto veči del po knjigi: Gautne: ,,Die Lehre vom heiligen Geist", I. knjiga 23. in 24. kapitel.
**) Hudobni duhovi sedajo v malikih častiti po božje, dasiravno nimajo moči Božje. Satan se prikriva v malikovav-
ljufati, imenuje vladarja kraljestva teme: zmaja alidra-kona, kačo, jastreba, leva, zvčr, morivca od početka itd., kajti satan ima vse slabe lastnosti imenovanih živali, posebno pa od zmaja in kače.
Zmaj, kakor ga popisuje sv. pismo in kakor o njem govori sporočila vsih ljudstev, pomenja strašansko žival, veliko, ostudno, grozno zverino, ki je živela na suhem in v vodi in po močvirjih. Ta golazen je imela velikanske peruti (bolje rečeno razpete mrene, kakor netopirji), z životom krokodilovim ali velikega kušarja, z vratom dol0nm kakor kača, da je plavajoč v vodi ga zvil kakor labod v podobi S; glavo plošnjato z velikim širokim žrelom, nasajenim z več verstami ostrih jeklenih zobov, kervavin i bl^kovimi očmi, strah vsega stvarjenja. Pod to podobo u.akona (lintverna, zmaja) nahajamo satana večkrat v zgodovini in v legendah svetnikov, kajti pervi oznanovalci sv. vere Kristusove so mnogokrat bili prisiljeni se vojskovati o svojem prihodu med pogane s kakim zmajem, ali enako grozno zverino. Tako je že veim znana legenda o sv. Jurju, ki je zmaja ubil, kar živo popisuje in speva slavni hervatski pesnik Kačič v pesni o sv. Jurju:
Veseli se Bosno zemlja ravna, Kojano si na glasu od davna: Eto tebi lepo pramaletje (spomlad), S prameletjein Jurjev danak idje.
Budue Jure roda vitežkoga, On pogubi *) zmaja ognjenoga, V Libji kod Sirene grada. Grad izbavi od velika jada.
Tu duboko jezero biaše, Zmaj nemili v njem prebivaše, Ter junake ždere oružane, I još dobre konje osedlane.
Pram (proti) njiine Jure vojevoda Neuzmičuei junačkoga hoda; Na zelenku konju dobro svomu Puščajuči srebeme dizdauie ^berzde).
Fak poviknu: Jezus i Maria! Bojnim kopjem zmaja udaria, Pak je svilen pojas (pas) od pasa o; Oko(l) vrata tu zmaja zvezao.
Tada Jure sablju povadio: Ljutu zmaju glavo odsikao: Kralj ga vodi v svoje dvorove, Da mu dade velike darove.
Ali dara Jure nehtiaše; Nego kralju tiho besedjaše: Neeu tvomu daru nijednomu, Več zahvali Bogu velikomu,
ske službene opravila, da bi Bogu čast jemal, sebe na Božje mesto postavljal. Strašanske morije, ki so se godile in se gode z darovanjem ljudi pri tako imenovanih malikovavskih službah božjih, ostudna nečistost in razne sleparstva pri teh opravilih zadostno pričajo, da hudič je bil od začetka z malikovavstvom združen. To ravno poterjujejo besede sv. pisma: „Vsi bogovi nejevernikov so hudobni duhovi'1. Satan človeka sovraži; zato človeka na vso moč terpinči, zapeljuje itd., ter mu na tem in še zlasti na unem svetu hudega prizadene, kolikor največ more.
*) Pogubi, izbavi, biaše, prebivaše, priviknu, udaria, obori itd. — to je polpretekli čas (imperfekt), ki ga v slovenskem narečji nimamo.
Koji te je od zla uklonio, I p a k 1 e n o g zmaja izbavio: I obori (poderl) sve idole stare, Ter uii gradi cerkve i altare.
(Cela pesem ima 58 odstavkov; tu sem postavil le glavni zapopadek pesmi v tih 8 štrofah). Pa se od mnogo drugih svetnikov se bere, kako so se vojskovali z zmajem ali kako veliko kačo, kakor se morajo se dandanes boriti misijonarji v i ekih krajih Afrike, kjer ie častijo žive kače ko bogove. (Glej bolj spodej). — Bili so že „učenjaki", ki so se tem „pripovestim" posmehovati, češ, saj zmaja nikolj na svetu ni bilo. Pa novejše geologične preiskave in znajdbe vse do dlake poterjujejo o takih strašanskih pošastih, ki so nekdaj živele, sedaj pa se le okamnine njih dobivajo, kakor je megalos aurus (veliki kušar), ihtyos aurus, pterodakty-lus (leteči kušar), posebno pa hydrarchus (knez vod&), čigar okostje je do 120 čevljev dolgo.
(Dalje bledi.)
Sreto ieio m a sr ethtfai*.
(Spisal Jan. Par a pat.)
Brez cerkve in papežev bila bi Kvropa davnej že plen despotov in mongolska pustinja. Tako nekako se je izrazil sloveč nekatoličan. Kr.likokrat se očita kato liški cerkvi, da overa omiko, vednost in umetnost! In vender kaj bi vedeli in znali sedanji učeniaki brez za-ničevanih katoliških redovnkov, ki so nabirali, v tihih celicah prepisavali in tako oteli silovitosti Germanov in druzih lomastov pismene umotvore gerške in latinske, katerih sedaj is'i narodi ne morejo zadosti preslaviti! Čemu bi se čudil ves omikani svet, da niso katoliške vere predniki, zlasti rimski poglavarji, toliko stoletij gojili raznih umetnosti! Kes da, rimski papeži so bili in so še v pravem pomenu meceni lepim znanostim in umetnijam. Tudi drugi mogočnjaki po Italiji in drugod so sicer marsikaj storili v tem oziru. Ali Kristusovi namestniki daleč prtkose vse: večei Rim je bil in ostane vojaško skladišče, velikansk hram divnih umotvorov in živo in jasno priča, da Božji namestnik na zemlji ne kuje duhov v železje, temveč da jih z vsemi sredstvi slikarstva, kiparstva in stavbarstva blaži in povzdiguje k oni večni lepoti, ki je tukaj sicer nedosegljiva, s katero se pa združimo, kedar dospemo k viru njenemu, k Bogu.
Cerkveni poglavarji pa pri odgojevanji imenovanih glavnih umetnij niso prezirali manjših svojih sestric, ki drugod pogostoma v kotu stoje, krepko so podpirali med drugimi, da brez dolgih ovinkov prestopimo k svojemu predmetu, umetnost pri nekdanjih Gerkih in tudi Rimljanih jako doveršenega rezbarstva svetinj in novcev. Po pravici papeške svetinje in njih denarji slovč zarad krasote urezovanja in čudovite mnogoverstnosti in različnosti predstavljanih slik. Njih novci imajo na pervi strani — averz — navadno dopersno podobo papeževo ali gerb njegov, na sedisvakantnih denarjih pa gerb kardinala komornika, druga stran — reverz — kaže skoraj za vsako leto drugačno sliko, in to ne samo na škudih ali piastrih, ampak tudi na pol-, četertpiastrih in še manjših novcih. Tč totikanj različne podobice izhajajo iz ogromne, ta in uni svet obsegajoče fantazije in oblasti katoliške cerkve, in predstavljajo v umetniški obliki razne zgodbe iz sv. pisma stare in nove zaveze, podobe nekterih svetnikov, zlasti pogostoma sv. Petra in Pavla, alegorične slike, kakor pelikana, ki s svojo kervjo hrani mladiče, Kristusa, ki papežu ključe izro-
čuje, cerkev v ženski osebi, deržečo nebeške ključe, kazajočo 6 perstom tempelj, slednjič poslopja, n. pr. cerkve sv. Petra, sv. Lorenca, sv. Jeronima, obeliske itd. Ko se pri novcih druzih dežel letniki razločujejo po večem samo po letnicah, slike pa iste ostajajo, spreminjajo se te na papeževih denarjih skoraj da sleherno leto ter pričajo bogato domišljijo rimskih umetnikov, ob enem pa tudi neumorno darežljivost vesoljne cerkve poglavarjev, ki so hoteli, da njih novci niso samo sre-bernjaki, ampak tudi umotvori, kterim ne bode čudil poznejši svet.	(Konec nasl.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. Zarad posebej zapovedane molitve „pro eligendo secundum voluntatem Dei episeopo Lab." so bili vstali večstranski dvomi in vprašanja, ker po nekterih cerkvah se je molilo, po druzih pa se je bilo že opustilo. Prečastiti mestni gosp. fajmošter in dekan J. Zupan so torej ob novem letu pred diugimi mestnimi čč. gg. župniki in duhovnimi pastirji sprožili pogovor, da je potrebna edinost, in kako naj bi se dotični dvomi odpravili, ter so to reč bolj na tanko razložili. Vsi so se prepričali, da molitev je bila po cerkvenih postavah zapovedana od papeža in od premilostnega gospoda škofa, da je torej dolžnost j<> opravljati. Ves ta dogovor je bil premilostnemu škofu naznanjen, kteri so odgovorili, da od Njih zapovedana molitev ni bila nobenkrat preklicana, in da so sami vsakemu duhovnu, ki jih je za to vprašal, odgovorili, da molitev je iz Rima zapovedana. — To je tedaj jasno, in gotovo je molitev toliko bolj neogibna, kolikor silniši je ravno dandanašnji potreba, da sv. Cerkev dobiva take viši pastirje, za ka-koršnega mil. škof v razpisovanji molitve moliti pripo-ročujejo (gl. spodej) in ker naše edino orožje so tako rekoč le še molitve in prošnje k Bogu.
Dogodbe ob kratkem povzete te zadeve so pa naslednje. Sv. Oče Pij IX so bili uslišali prošnjo našega vis^kočastitega škofa, da naj smejo škofijsko breme odložiti (30. sept. 1872;; pristavili so pa, da odstopivši milostni škof ostanejo v svojih pravicah, dokler ne bode naslednik izvoljen (epist. nuntii »post., 3. nov. 1872). Cerkvene postave pa zapovedujejo, kadar je škofov sedež s smertjo višega pastirja izpraznjen, da se morajo očitne molitve opravljati za vol tev novega škofa po volji Božji. In za to skerbeti ima v. č. stoljni kapitel. (Caerem. episc. XXXVIII, 27.) Ker so pa nekteri dvomili, če ta postava tudi tukaj velja, je p. n. stoljni kapitel ljubljanski poprašal pri apostoljskem poročniku na Dunaju (25. pros. 1873), le-ta pa nevtegoma v R;mu: Če naj se molitve razpišejo, ali ne? In iz Rima je prišel odgovor (od 8. sveč. 1873), da n »j se molitve razpišejo.
V tem pomenu je zdajci prišlo pismo od apostolj-skega poslanca do mil. škofa, kteri so 20. sveč. 1873 molitve razpisali. Rekli so v zadevnem razpisu:
„Njih Svetost Pij IX, poglavar katoliške Cerkve, so v znani dobrotljivosti in ljubezni blagovolili uslišati mojo preponižno prošnjo, da bi mi odvzeli škofovsko službo, vender pa z naročilom (Anordnung), da do izvolitve novega Ljubljanskega škofa po navadnem potu nadalje vladam Ljubljansko škofijo. Ker je tedaj škofijski sedež Ljubljanske škofije izpraznjen, naj primerno cerkvenim ukazom vsi katoliški verniki Ljubljanske škofije prav gorečo in priserčno molitev opravljajo k nebeškemu Očetu, da bi Ljubljanska škofija dobila ta-cega duhovnega višega pastirja, kteri bi, napolnjen z nebeško močjo, v duhu Kristusovem sebi izročeno službo
tako opravljal, da bi poslednjo uro svojega življenja s polno zanesljivostjo k večnemu Sodniku mogel reči: ,,Oče, nobenega tih, ktere si mi izročil, nisem zgubil, temuč vse sem v Tvojem Imenu ohranil za večno življenje". Vsako nedeljo in praznik naj se torej s prižnice in popoldan pri litanijah glasno moli naslednja molitev:
Molimo.
S ponižnim sercem te prosimo, o Bog! dodeli po svoji neskončni milosti in dobroti naši škofiji tacega škofa, kteri bo s tvojim sv. Duhom napolnjen v ljubezni in serčnosti skerbel za svojo čedo, in ji z besedo in z djanjem kazal pot v večno življenje. Po Jezusu Kristusu itd.
Očenaš. — Cešena Marija.
Na Nemškem delajo že z vsim „švindel". Bizmark, kakor je čutiti, bi rad nekacega nemško-katoliškega papeža, kteri bi ne bil Kristusov namestnik, ampak nekak nov Luter, ponižen sluga novega lažiliberalizma, ki bi pasel odpadnike od katol. vere z Bizmarkovimi paragrafi. „Borsenzeitung" pravi, da je dosti „velika Nemčija, da spravi stroške za bliš kacega papeža", in če se izvoli „Neinčiji nevšeč papež, se bode na Nemškem vstanovila katoliška cerkev, nenavezana na Rim'1, od Italije nesprejet papež pa da si bode moral ,, drugej iskati sedeža". Tako si osnove delajo za katol. Cerkev ljudje, ki ne vedo, ne kdo je papež, in ne kdo je katoliška Cerkev. K sreči pa ne sv. Duh in ne verni katoličani, kadar bode treba novega papeža voliti, ne bodo prašali ne Bizmarka (ki ga utegnejo takrat že červi grizti) in ne laških ministrov, koga da naj volijo za postavnega namestnika Kristusovega.
Tudi Andraši, kakor pišejo, bi bil na prizadevanje Bizmarkovo v Rimu naznanil, da bi ne mogel priznati prihodnjega papeža, ako bi se pri volitvi ne spolnovale dosedanje volitvene šege (tradicijonalne formalnosti). Toda vladajoči papež lahko prenaredi po potrebah časa volitvene vravnave in šege za svojega naslednika. Andraši bi lahko vedil, da Pij VI in Pij VII sta bila iz voljena brez navadnih zgodovinskih šeg in svet ni po-mišljeval ju sprejeti; tako tudi ne bode pomišljeval priznati prihodnjega papeža, izvoljenega od dveh tretjin kardinalov, bodi si volitev v kakoršni koli okulišini, kakor se piše iz Nemškega v „Unita".
Po več hohenzollernskih krajih, naznanuje isti dopis , se je une dni trosila knjižura zoper sv. Prestol in papeževo nezmotljivost. Potuhnjeno je pritisnjen knji-žuri naslov: „Govori škofa Strossmajerja na Vatikanskem zboru zoper nezmotljivost". Ta sovražna goljufija, boje pisana od kacega novega protestanta, je bila na pervo odkrita po msgr. Hefelč u, ki je v imenu svojega tovarša hitro protestiral zoper to sleparijo. Škof Stross-rnajer, ko je ta pripetljej zvedil, je trosivcem te knji-žure poslal vterjeno in serčno oporeko.
Kerščanski vojak.
Nedavno je hodil po čakavnici na kolodvoru v Masiliji (Marseilles) francosk stotnik. Bilo je tam tudi veliko druzih popotnikov, med njimi katolišk škof. Mladi častnik prečastitega škofa zagleda, mu gre prijazno na-
firoti, ga pozdravi, poklekne, da bi škofov perstan po-jubil (kakor je tam navada) in ga prosi blagoslova. Vse to se zgodi priprosto in tako priserčno, da so se škof čudili. Bili so pa tam tudi ljudje drugačnega kopita. Zaničevanje in mermranje nastane zoper poštenega vojaka. Častnik vstane zahvalit se škofu, sliši pa govoriti: „Tako obnašanje je nedostojno... tega si zapomnimo ... naznanili ga bomo polkovniku". „Ne potrebu-
jete daleč iti", odgovori vojak, proti njim se obernivši; „je8t sem polkovnik". Oficir je bil ravnokar sa polkovnika imenovan in na poti prevzet vodstvo svojega polka (regimenta).
Kdor Boga naravnost ali pa po Njegovih namestnikih pred ljudmi spozna in časti, tega tudi Bog ne zapusti. (Piiger.)
Razgled po sveta.
V srenjski hiši V Rima se je tarnalo, kako so dečki velik del spačeni; tako so javkali tudi liberalni časnikarji, ki pa učijo puntanje zoper papeža in duhovatvo, ter 80 grajali nepokoršino učencev do učenikov, rokodelskih fantov do njih mojstrov. (Morebiti bi vedila tudi „Laib. Schulztg." kaj enacega povedati, ko bi ji le ne bilo treba pri tem vesti izpraševati? Kaj?) Sloveč profesor v Torinu je v enem liberalnih listov povedal nektere vzroke, zakaj in od kod se nedolžna mladina obojega spola okužuje, namreč: 1. mladina veči del ni spremljana grede v šolo in iz šole; 2. gerde spake, figure, nesramne, pobujšljive podobšine, na kakoršne se pri vsaki stopinji naleti, in ki je ostra dolžnost gosposke mesto tacih gerdobj očistiti. (Že večkrat, in zopet ravno une dni so ljudje tožili, da tudi Ljubljana ni čista brez tacih reči. Ako bodemo take spake pred katoličani po imenu grajali, lastnikom morebiti ne bode v korist; pri-pripišejo pa naj sami s?bi! Občinska čednost je več kakor pa samopridno3t barantavska); 3. povodenj po-hujšljivih bukev in kužljivih romanov, ki pridejo dostikrat mladini v roke (tako imenovane „leihbiblioteke" pasejo pogosto smertnih škorpijonov za ubogo mladino!); 4. tolike razglasovane spo ike, ki se obranavajo po porotah, in bi bilo dobro, da bi odrašenim, kaj pa še le mladini skrite ostale. Gotovo jo je liberalni profesor zadel, toda pozabil je nektere reči. „Unita" 2«). pros. imenuje le euo, ki je perva, namreč: duh brezbožnosti, ki se obširno trosi na vse strani in ki z višave puhti v nižave z neogibljivim prevračanjem vsega družbin-stva; ako se odstranuje strah Božji, potlej šola ne od-goja, ampak pači!
Jdtrovo vprašanje, že davno se zamotuje in temni na Jutro vem in bati se je kake hude ure za — kristjane. Ako bodo kje v Evropi Turčina pritisnili ali tudi le posamezno kje vojsko z njim začeli, kdo bo varoval tisočero kristjanov po obširni Aziji zoper mohamedan-sko prenapetost? Gorje zapušenim revežem zlasti sedanji čas, ko imajo katoličani tudi po Evropi toliko mavtarskih sovražnikov, ki vernega katoličanstva nič manj re Bovražijo kakor fanatiški Turk. Ako Bizmark svoje domačine iz Nemčije preganja, jih po ječah tri-noži: bo mar tuje katoličane branil? Kdor je bral pretekle leta „Danico", gotovo pomni, kako so delali Druži in Turki 1. 1860 s katoličani po Damasku in drugod.
Odkar so turČini v Podgorici Cernogorce klaliv(pred nekterimi tedni), turčinstvo pa odbija pravico Cerno-gorcem, kakor pravijo, se oblaki zgoščujejo pounih krajih kakor pred hudo uro. Pravijo, da je v Carigrad prišel parobrod, ki bode odpeljal domu kacih 20K) on-dotnih Cernogorcev, kajti v Cetinju se boje glasi že vojna tromba. Bizmark mora tako povsod svoj nos imeti in iz Berlina je torej dobil pruski konzul v Skadru povelje, da naj se poda v Cetinj in na uho vleče, kaj se tam godi. Nočemo pretresovati tega, če je pruski politiki mnogo skerbi za to, da bi se Jugosloveni opomogli; naj to prevdarjajo oni, ki Bizmarkovo prega-njavsko politiko tudi pri nas širijo. Cerna gora se »a-
saga na rusko prijateljstvo; sama s svojimi 25.000 možmi in 24 kanoni bi se pri svoji vgodni legi morebiti mogla rovsti s turško silo, opravila bi vender težko kaj. Ako se Černa gora zedini s Serbijo (ki boje more na noge spraviti čez poldrugi sto tisuč mož s 180 topovi), pa z Rumunijo (čez 130.000 vojaki in 288 topovi); bila bi to nevarna moč za Turčijo, če tudi ni še tako dognana, kakor mnogi mislijo in pišejo. Ponaša se boje skoro s pol milijonom vojne in z blizo 300 velikimi topovi.
Toda v primeri j eju kake vojske je naj neogibniši potreba, ki jo zahteva tudi človekoljubje, ako komu ni za keršanstvo mar, da se od evropejskih vlad pošlje vojno brodovje v obilnem številu na Jutrovo s tolikim številom vojaštva, da so po vsih krajih kristjanje zavarovani. Brez take previdnosti se je bati, da se v pri-mčrljeju kake vojske s Turkom ponovi strašno klanje, kakor je bilo 1. 1860 po jutrovih mestih. 8 kervjo kristjanov na Jutrovem v Evropi kaj namerjati, bilo bi tri-noško delo.
Carigrad. Kar smo pred kaj časom poročali *), se ni nič sa Bulgare posebno znamenitega prigodilo. Rusi še vedno vse žilje napenjajo, da bi nagnjenost Bulga-rov k katoliški Cerkvi zadušili in zaterli. Kterih pripomočkov se v ta namen poprijemajo, kaže naslednje pisanje iz Carigrada. Ker novospreobernjenemu škofu, milgosp. Nilos-u, nikakor niso hotli dovoliti v Macedo-nijo se vemiti, je sprejel povabilo čast. o. Galaberta, da naj ostane eu teden v Adrianopeljnu. Previden s priporočilnim pisanjem katol. bulgarskega škofa milgosp. Rafaela Popof-a do adrianopeljskega poglavarja, je zapustil Carigrad na skrivnem 6. majnika. V Adrianopeljnu so ga z veliko ljubeznijo in prijaznostjo sprejeli njegovi soverniki in tudi turški poglavar. Pismo se glasi:
„V nedeljo, 10. majnika, je imel milgosp. Nilos v bulgarsko-zedinjeni cerkvi Kirišanski pontifikalno mašo. Nekaj dni pozneje, 23.11. majnika, o kterem dnevu jutrovci obhajajo praznik ss. Cirila in Metoda, je blagoslovil novo, tema svetnikoma posvečeno kapelo, ktero so očetje vstajenja (resurekcijonisti) v Adrijanopeljnu za svoje šole sozidali. 31. majnika, na jutrovsko bin-koštno nedeljo, je zopet pontificiral v Kirišani in naslednji dan v bulgarsko-zedinjeni kapeli v Kaiku. 11. rožnika poslednjič je pel na povabilo o. konventuala, kteremu je v Adrijanopeljnu izročeno duhovno pastir-stvo Latincev, veliko mašo v kapeli vasi Karagaht, ker tukaj je poleti naj več katoličanov iz Adrijanopeljna. Zdaj milgosp. Nilos še zmeraj stanuje v tem me3tu, vedno preganjan in nadlegovan od ruskih poslancev. Kden poslancev ga je večkrat v Adrianopeljnu poiskal, da bi ga poskusil podkupiti. Milgoap. Nilos ima v Rust šuku hišo, na kteri je pa še več tisuč frankov dolga; zdaj stanuje v tej hiši ruski konzul Mašnin, tisti, ki je že v Carigradu večkrat zastonj poskušal milgosp. Ni-losa podkupiti. Ker po tej poti ni bil prišel do namena, ie vernivši se v Rustšuk škofove upnike zoper njega nujskal, tako da so hišo dali sekvestrirati (mu jo iz gospodarstva vzeti), da bi škofa oškodovali. Po sreči se je ponudil katolišk kupec preč. gospodu posoditi potrebnega denarja za izplačilo upnikom; tako je tudi ta naklep spodletel. Potem so še drugač skušali. Eden naj prisereniših škofovih prijatlov („čudnih" namreč) je bil neki Stefanovič, nekdanji vodja turškega donavskega parobrodstva; na prizadevanje ruskega poslanca generala Ignatieva se je podal v Adrijanopelj; delal je milgosp. Nilosu velike obljube — zastonj. Drugi dan je zopet prišel in akoravno od začetka odpravljen, ni
*) Glej list 27 in 28 leta 1874.
odlegel, dokler ga milgosp. Nilos ni še enkrat sprejel. Pa tudi zdaj je bilo njegovo prizadevanje zastonj. On je odšel, in milgosp. Nilos se^je mislil prostega vsega nadlegovanja, pa se je motil. Stefanovič se je vernil čez 14 dni, to je, prejšnjo nedeljo, 21. rožnika, in je ob enem prinesel seboj 250 turških funtov (okoli 1500 tolarjev), ktere je berž ponujal škofu. Razun tega mu je še obljubil več tisuč tolarjev in 6000 frankov letne plače, dokler bi se mu ne mogla dati kaka (razkol-niška) škofija na Macedonskem ali Bulgarskem. Ruski poslanec bi bil z lastnim podpisom zagotovil spolnjenje tih obljub. Posledojič, je rekel Štefanovič, naj škof tudi pomisli, da bo ves trud za njegovo ljudstvo zgubljen; nikoli, je reke), mu ne bodo pustili nazaj na Macedon-sko, tudi mu ne dovolili delati za spreobernjenje svojih rojakov. Vse prigovarjanje ni nič pomagalo; milgosp. Nilos se ni dal podkupiti in ne omajati. *)
Med tem žele Bulgari na Macedonskem se s Cerkvijo spraviti; dve celi škofiji ste pripravljeni razkol-ništvo zapustiti. Njih poslanci so prišli v Carigrad prosit, naj jih obiše škof ali kak masnik, da bi podpise nabiral in speobernjence varoval preganjanja greških raz-kolnikov. Do zdaj niso nič dosegli, in bati se je, da bo turška vlada še dalje kuhala sovraštvo do njih. Milgosp. Popof je zmeraj v Carigradu; vlada mu ne prepoveduje v Macedonijo odpotovati, ampak le vedno odlaša mu dati že tako sprošeno dovoljenje. Ob kratkem, velik del Bulgarov je pripravljen pokatoličiti se; toda sovražniki naše bv. Cerkve so v hipu zadosti močni, da zabranijo spolnitev gorke želje tih ubogih duš.<(
Preganjanje kristjanov v Tonkingu. M. Pukinier, škof v Tonkingu, piše o sedanjem preganjanju kristjanov v Cochinchino (Kočinčino) strašne reči, ki naj jih posnamemo. Morivno preganjanje kristjanov, ropanje in požiganje njih vasi se je pričelo v mojem misijonu in se je tudi razširilo po misijonu č. g. M. Gauthiera, pravi ikof. Kako bom popisal strah in grozo, kar sem sam z lastnimi očmi vidil, in bolečine, katere so prestali naši novospreobernjenci pri svoji smerti? Mi jim v tem strašnem terpljenji nismo mogli nič pomagati. Požiganje in morija je trinoštvo preganjavcev naj bolj pospeševalo. V divjem serdu vse pokončajo, kar jim pride pod meč. Z meči, puškami in kanoni oboroženi planejo na keršanske vasi, katere na hrambo še mislile niso, ter more može, žene in otročiče, in se ne zmenijo za nje, ki pred njimi kleče s solzami v očeh usmiljenja prosijo. Neki šolski učitelj zbeži pri prihodu teh trinoških sovražnikov v cerkev, se podd k altarju, poklekne in v molitvi pričakuje smertnega udarca. Mo-rivci se zakadč v cerkev in v kratek čas si potegnejo mu kožo čez glavo. Terpin moli kleče in priporočuje svojo dušo Bogu. Ko se rabeljni tako napasejo nad bolečinami tega mučenca, mu odsekajo glavo.
Na tisoče kristjanov je bilo pomorjenih; naj več jih je bilo med ropanjem in požiganjem vasi usmerte-nih; nekterim, od katerih so zahtevali, da naj se veri odpovejo, ki pa so ostali stanovitni, so glave posekali; med temi so bili starčki, žene, deklice in otročiči. Trije duhovni in dvajset semeniških učencev v mojem in dvanajst učencev v misijonu g. M. Gauthiera je preterpelo
*) Ako se na to oziramo, kakošen pomen imajo besede: „ruski slovanski odbori samo toliko pravoslavnih (to je, raz-kolniških) masnih bukvic in paramentov na balkanski poluotok pošiljajo, kolikor je ruskej vladi po volji", kakor je ravno pisal eden liberalnih listov? Tako počenjanje je nekoliko več kakor le „bukvice in paramenti". List govori o tem, da rnska vladna politika ni še nikoli podpirala sunsnjih Slovanov v po-litiikem oziru.
pri (ej moriji mučeniško smert. Zmed 70.000 kristjanov so se eni razgubili, drugi pa so pomerli. Veliko jih živi po gorskih jamah, katerim so hrana zeliše in korenine; nekteri so sicer pri paganih dobili zavetje, toda bati se jim je za naj veči zaklad, za sveto vero. Čez 200 cerkev, 300 duhovnij, v katerih je živelo 14.000 družin, in deset nunskih samostanov je oropanih in požganih. Škoda v teh dveh misijonih znese čez 400.000 frankov, in škoda kristjanov je blizo 15 mil. frankov. Strašno žalostno za naše kristjane pa je, ker so jim vzete vse pravice, da ne morejo ne tožiti, ne denarja na posodo jemati.
Ti junaki na Jutrovem kažejo nam Evropejcem, koliko je vredna sveta vera Kristusova, ktero nam zdaj celo že tudi domači goljufi spodkopujejo.
Drobne novice. Benediktinarji v slovečem Einsie deinu so si 14. t. m. v kapitelnu izvolili za opata slav nega svetiša o. Bazilija Oberholzer ja. — Dr. Chenn, kakor iz Berlina pišejo, je po vradnih virih preštel, da v francosko-pruski vojski 1. 1870—71 so imeli Francozi 130.000 mertvih in 143.000 ranjenih. Ako se prišteje 20.000 mertvih po obsedah v Parizu in Strasburgu, in 17.000 mertvih jetnikov po Nemškem, je celi znesek mertvih Francozov v omenjeni vojski 220.000! Lepa čast za dobo „olike", — pa tudi „lahko noč* tistim, kteri imajo toliko „nedolžne kervi" na svoji čemi vesti! — „Briganti" se zarejajo tudi na Francoskem; v gozdu fontenblojskem (Fontainbleau) je ena ali več do brade oboroženih tolovajskih derhal, ki so v manj kot dveh tednih že prav veliko hiš oplenile. — Pred malo časom je na Saksonskem umeri apostoljski namestnik Ms. For-werk. Saksonsko ima čez 2 milijona 413.000 prebivav-cev, med kterimi je kacih 51.900 Lužičanov: katoličanov je kacih 52.000. — Rim pod Viktor Emanvelom nima obstanka s svojimi župani; dobili so zdaj zopet novega, ki je neki Pietro Venturi. Za koliko časa? — Nekteri liberalni časniki še zmeraj prežvekujejo blagoslov sv. Očeta nad Alfonsa XII kakor kaj politiškega. „Unita" pravi k temu: Papežev blagoslov ie apostoljsk, ne pa politišk. — V Rim že davno pričakujejo dva cesarja: cesarja Garibalda, česar prihod namerjajo prestaviti s pokajenjem mavtarskega tempelj na, in cesarja Viljema, česar prihod hočejo počislati s pesmijo v slavo odpadlega „fratra Lutra Martina". (U. c.) — Prusaki čedalje bolj posnemajo ,.dobre dela" lahonske in pla zarske. V Fuldi so zaperli katoliško semeniše in vse škofove posestva. Paderbornskega škofa, ki je ječo do-stal, so zdaj pa na terdnjavi Weselski začasno priperli. Kanonikom so naložili, da naj izvolijo namestnika, med tem pa neki luteranar gospodari nad cerkvenim premo ženjem. Generalvikar in vsi duhovni so odstopili iz škofovskih opravil; neduhovni vradniki so izrekli, da hočejo ostati. — Max-Praisser, vrednik socialistiškega lista v Lipsiji, je obsojen na 8 mescev v ječo, ker je Biz-markovo veličanstvo razžalil. Tudi vrednik Klessinger ima pravdo. — Pridni časnik „Wiener Kirchenzeitung" je ob koncu minulega leta jenjal izhajati. Pričel se je bil 1. 1848 in imel je v pervo vrednika dr. Seb. Bru-nerja, potlej pa Ms. Alb. Wiesingerja. — Iz Nemškega so glavne novice: napad na Kristusovo Cerkev, zapiranje duhovnov. Kolinski škof, ki je komaj prišel iz ječe, je zopet obsojen k globi 29.000 tolarjev. Do zdaj je bilo v fanatiškem preganjanji že 1400 duhovnov na Pruskem z ječo ali pa v deuaru guljenih in žuljenib. Rimsko cesarstvo je šlo svoje dni rakom žvižgat, ko je jelo vojsko zoper Boga; najberže enako osodo pripravlja Bizmark nemškemu. Napuh padec napoveduje. — V Soloturnu v Švici so na dražbi prodajali odpadniki klo-štrom ukradeno in ugrabljeno premoženje. Pa kdo je
bil tako nesramen, da je to kupoval? Sami odpadniki od katol. Cerkve; zakaj protestante je ostro svaril pastor, j udom terdo prepovedal rabin pod žuganjem velikega izobčenja, da naj od klošterskega imetja nič ne kupijo. In poslušali so oboji svarilo. Sramota gerdim odpadnikom! — Za Švedsko so sv. Oče imenovali apostolskega vikarja preč. g. Jan. Huberja na mesto Ms. Studacha, ki je 1. 1873 umeri. — Viljem Gladstone ne jenja pisati zoper papeža. Misleč pa, da je kaj hudega rekel, je Pija IX vmes še le prav povzdignil, rekoč: „Pij IX je papež v vsem in po vsem, od glave do konec nog". Žal nam, pravi „Unit&", da pa ne moremo reči: „Glad8tone je v vsem in po vsem Anglež". Njegovo obnašanje zoper častitljivega starčka v Vatikanu, zoper preganjanega, oropanega, terpinčenega Pija devetega — tako obnašanje ni vredno angleške dostojnosti in plemenitosti, še veliko manj moža, ki zaseda enega pervih sedežev velikega britanjskegA kraljestva. — 24. t. m. je prišel brigant Garibaldi v Rim.
Listek za raznoterosti.
zimi.
Solnee gorkih žarkov več ne lije, Ali čez ravnine vse meglene Zdaj le hladen veter ostro brije, Gore prej zelene, so snežene, Ljubo nas je vse pustilo, Se neljubo naselilo.
V gozdu ptice sladko so nam pele, Zdaj zletele v gorke so daljave; Rož'ce prej cvetoče, so vsahnele, Blage več ne dihajo vonjave. Obmolknilo je zdaj petje Pomorilo se vse cvetje. —
Nagloma sveta lepota mine, Ko poletje, zgine vse veselje; Meni pa iz serca bolečine Vzplameni le ogenj svete želje: Da bi prišel v domovine Gor veselje, ki ne mine!
Resnicoljub.
Iz Ljubljane. Dr. Kosta je obolel. Bog ga ohrani!
Iz Žirov nam je došlo sporočilo, ki bodi razglašeno v čast Naše ljube Gospč presv. Serca in v zaupno pomoč vernikom. Glasi se: Neka gospodinja Žirovske fare je imela koze, — bila je tolikanj slaba, da so ji ie trikrat svetili. V toliki sili bila je priporočena „Naši ljubi Gospej" z obljubo, da se bo v „Danici" in „Monats-rosen" razglasilo, če bo ozdravela. Berž ko 89 je začela devetdnevnica za njo opravljati, se je jela boljšati in zdaj je popolnoma zdrava. Prosim razglasite to pomoč „Naše ljube Gospe" v „Danicii; v povišanje njene časti. Pri nas prav pridno pristopajo k tej bratovšini in prav goreče molijo k „Naši ljubi Gospej".
Koze že leto in dan razsajajo po naši fari; — prosim Vas, priporočite nas udom bratovšine,,Naše ljube Gospe" v molitev po ,,Danici", da bi Marija nam spro-sila milost, ter bi Bog odtegnil to šibo od naših fara-nov. (Opomba. Spolnili smo Vašo željo pri tukajsni podružnici, bodi pa tudi družnikom ta zadeva priporo-
če d a. Vrcd.^
V Žireh 20. januvarja 1875.	A. V.
Svarilo* Pred malo dnevi je prisleparil neki potepuh v Ljubljano k staremu gospodu P., češ, da je prišel po nje, ker jih žele č. g. fajm. Podbrezjem, ki so bolni, naj bi k njim prišli. Rekel je, da je cerkovnik sli kaj že? Ko je bilo treba z gospodom na pot, se je potepuh zgubil, z njim pa tudi g. P.—va žepna ura, ki je bila na steni; in poprej so mu bili gospod dali 1 gl. Pravijo, da ni govotil „po gorensko", ampak bolj „po kamniško". — Zelo ob tistem času je nekdo gosp. fajm. v Komendi in g. A. St. v Mostah nalagal, da je nana-gloma umeri č. g. D. v Sinkovem turnu, ter bo ta in ta dan pokop. Oba gg. sta bila prišla v Vodice na pokop, zapeljana od sleparja. -- Tedaj previdnost; zakaj: era brezverstva je era potepuhov, sleparjev in tatov. Osrečujejo nas gospodje „omikarji" z „izocikarji". „A bove majori discit arare minor".
PodCTldOB v Koroški vasi je neki potepuh zažgal in pogorelo je več poslopij.
Iz ogerskih Slovencev. Fr. Kabina, pravdnik v Banjski Ščavnici, kliče v „Slov. Novinah" Slovake, da naj se zedinijo ter založe visi šolo, v kteri bi na podlagi katoliškega nauka mladost se izobrazovala. — Dobro, bratje ogerski Slovenci!
Gašenje ognja s soparom skušajo Angleži. Poskuž-nja na parniku „Prague" se je prav dobro obnesla. Zažgali so derva s petrolejem v spodnjem prostoru, kjer je roba. Nato so sopar iz kotla v ogenj sikali. V desetih minutah je bil ogenj čisto poga.-en. Prostor je bil napolnjen z raznim blagom, ki bi bilo v malo minutah vse pokončano brez tega pom<.čka. To je druga poskuš-nja v tej reči, ki so jo napravili na Angleškem.
Stiahi Biimarkovi. Bizmark nima nič več miru. Berlinska policija boje vedno sanjari o napadih na Biz-marka; vedno se sliši o pravdah zarad razžaljenja tega ,,junaka". Pišejo še to, da hočejo narediti neko posebno postavo za osebno Bizmarkovo varnost. Je ne mara za čela vest peči tega velikega grešnika? Zadnji čas je, da bi .ga spoznanje srečalo!
Španjtki ikofje V Šentandru, Burgosu, Zamori, in kardinal vikši škof v Valenciji, si niso upali „Te Deum"-a velevati zarad novega kralja.
Tistim, ki »e boj$ „iegnane vode". V velikem svetu v novem Jorku so se posvetovali, kako bi se dobival denar za čedalje veče deržavne potrebe. Svetoval je nekdo, naj se nalože davki tudi na cerkvene posestva, ki so dozdaj tega proste. Davkarski komisar Andre\vs pa neje\oljen vstane in opomni, da vsaka cerkev je središe, od koder se na vse strani razširja nravnost (čednoat, poštenje itd j; kolikor več je cerkev, toliko manj je treba policajev, ječ in sodnij. Drugi tovariš je podpiral to misel in terdii to-le: „mesto novi Jork obrača velikanske zneske denara na deržavne šole, ako pa mlado ljudstvo ne bodo bolj nravno (čedno in spodobno), bolj pošteno in delavno kakor dozdaj, je denar kar naravnost in čisto zaveržen". — Znano je, da deržavne šole v severni Ameriki niso zanič, ker mladina se v njih strahovito spači. Brali smo o tem v njih časnikih prežalostne zglede. Katoličani si torej povsod, če je le kolikaj mogoče, napravijajo lastne šole (kakor je n. pr. storil naš rojak gosp. Trobec predlanskim, kakor smo ravno unkrat povedali o gosp. Zužeku itd.), da se mladina čedno zreja. Šola brez cerkve ne opravi nič prida pri otrocih in sploh pri mladini. Zato tisti ne vedo, kaj delajo, ki cerkveni vpliv pri šolah zatirajo, preje manje ss. zakramentov odrivajo, cerkvene pobožnosti odpravljajo, molitev iz šole tirajo, ali pa se pri molitvi pred mladino tako nespodobno kretajo, da s tim vso šolo pohujšujejo, da molčimo o antikristovih časnikih,
kterih kužljivosti se kakor srab razširjajo med ubogo mladino.
Iz Santjaga na Chilejskem, v južni Ameriki, smo 27. t. m. dobili pismo od našega rojaka čast. misijonarja o. Maksa. Potrebovalo je pismo čez 50 dni, da je prišlo. Gosp. misijonarju se prav dobro godi, je še dokaj zdrav. Vse prijatle in znance serčno pozdravlja. (Prihod, več.)
Za vtrtnarje, prijatle cvetlic in sploh za vse poljedelce in kmetovalce je kaj koristna grof-Atemsova semenska naprava v Gradcu (napis: An das Samenge-scbiift der griifl. II. Attems'schen Gemiisebau- und Sa-menkultur Station in St. Peter bei Graz). Tu dobiš za nektere solde kakoršnega koli hočeš semena: za zelenjavo na vertu in razne prikuhe, za vse sočivja, za vsaktere trave, detelje, vse poljske semena, za podzemeljske in nadzemeljske sadeže, žita, za zdravilne in za iepotične cvetlice na vertih in v posodah po stanovanjih, za razne letne čase itd. Ako tacih reči potrebuješ v večem številu, piši po zapisnik in čudil se boš mnogoterosti. — Te verstice smo zapisali, ker želimo, da bi se naša mladina s takimi rečmi jela bolj pečati, sebi in deželi koristiti, naj bi se s takim opravilom mla-denči razveseljevali, opustili pa divjaško pohajkovanje po kerčmah, pijančevanje ter pretepe in mnogotere sramotne reči, ki človeka časno in večoo nesrečnega store. Koliko nedolžnega veselja in neprecenljive koristi si gospodarji in sinovi pri hiši s tim napravijo, kako lahko domove zboljšajo, ako se zboljševanja in požlahtnovanja poljskega in prihišnega sadeža z veseljem lotijo!
iJiiitovshe spremembe*
V Lavantiniki škofiji: č. g. Janez Kunej, župnik v Oadromu, je postal duhovski svetovalec, in 6. g. Fr. Pirkovič je prišel za provizorja na Zgornjo Ponikvo. — Za kaplana sta vmeščena 20. t. m. novoposvečena gg.: Juri Purgaj v št. Janž na Dravskem polji, in Jože Va-lenčak v Doberno. — Čč. gg. Matija Urlaub, bivši župnik na Zgornji Ponikvi, in Fr. Polak, dosedanji kaplan na Zgornji Polskavi, gresta v začasni pokoj. — Umeri je č. g. Janez Čeh, duhoven v pokoji, pri sv. Trojici na Goriškem, 13. t. m. R. I. P.
MMobrolnl darovi*
Za sv. Očeta: Po g. Jan. Rozmanu 60 kr. — Po P. Salvatorju 1 gl. 4 kr. — Oseba iz Križke fare pri T. 1 gl. s prošnjo sv. blagoslova. — Fr. Lovšin 1 gld. — Iz Seic 13 gi. v sr.
Za afrikanski misijon: lz št.-Vida nad Ljubljano 1 gld-
Za Bosno: Iz Toplic po čast. gosp. fajm. 1 gold. 25 kr.
Pogovori z gg* dopisovalci.
P. Vinc. M. O. S. B.: Pervo pošiljatev listov „Amerikal< je dospela 26. pros. Upamo, da „Danica" tudi dalje dohaja. Serčen pozdrav čez široko morje! — G Fr. Sch. v T. in dr. š. v T.: Vsi listi so bili poslani, če niso došli, jih bo treba doposlati; ne vemo, kje je vzrok, da sem ter tje ,,Dan." ne pride, ki je od tod poslana? P. Lager v Bos.: Če pogrešane liste še dobimo, ee bodo Vam poslali. _
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazni ko Ti dediči v Ljubljani.