POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 14 CENA 10 DIN Ureja uredniški »dbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave- »Posavski tednik«, Videm-Krško 1 — čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev. 615-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko KRŠKO, dne 10. aprila 1954 Z občinske konference SZDL v Krškem V nedeljo, dne 4. aprila, se je v Krškem vršila občinska konferenca SZDL. Predsednik občinskega odbora tov. Mokotar je pozdravil navzoče, za tem pa so bile izvoljene potrebne komisije. Po izvolitvi delovnega predsedstva ter komisij je podal tov. Mokotar izčrpen zunanjepolitičen referat in pa poročilo o delu SZ v preteklem letu. Občinski odbor SZ Videm-Krško je imel do letos 10 organizacij SZ. Žalostna pa je ugotovitev. da je od 5523 prebivalcev in 3649 volilnih upravičencev le 1810 članov Socialistične zveze, kar je seveda mnogo premalo. Danes si skoraj ne moremo zamisliti delavca ali kakršnegakoli uslužbenca, ki nebi bil član SZ. Občinski odbor SZ se je v preteklem letu sestajal po potrebi. Skupno se je vršilo 13 --------------- , sej. Odbor pa je sodeloval tudi j odbore Soc. zveze, v organe pri raznih akcijah kot pri pro- ' ljudske oblasti in organe samo- upravljanja je pa v bodoče treba izvoliti čimveč žena, kajti žene so enakopravne moškim. Po referatu so živahno razpravljali o dograditvi ceste Videm—Zdole, o vprašanju gozdnega sklada, o predvojaški vzgoji itd. Predlagali so. da se uredi poslovanje organizacij SZ, da bo imel občinski odbor točen pre- beršak. gled nad delom posameznih osnovnih organizacij. Prav tako naj ostane določen odstotek od pobrane članarine občinskemu odboru SZ. Na koncu je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen tov. Ivan Glogovšek, za tajnika tov. Anton Mokotar, za blagajnika pa tov. Mirko Re- Novoizvoljen delavski svet v rudnika Šentjanž se je sesta Naše žene v službi PTT Povsem slučajno mi je prišla tov. Ivo Colarič in Sevnica s v roke 3. številka »Poštnega zbornika« z dne 29. marca t. 1. in mislim, da bi bilo umestno da se malo pomudimo pri njem. Že na naslovni strani, kjer so priobčene fotografije najboljših »poštaric«, najdemo med njim-; tudi našo upravnico okrajne pošte, tov. Kočevarjevo. V zborniku je tudi obsežen članek z naslovom »Žene v PTT službi«. Tu obravnava pisec službo žena v PTT v bivši Jugoslaviji in danes. Včasih so žene opravljale pri pošti le pomožne pisarniške in kurirske posle, zaupan pa jim ni bil niti najmanjši referat. Danes je to drugače; žene imajo dostop do vseh delovnih mest in položajev pod istimi pogoji kot moški. povzpele so se celo na najodgovornejša mesta. V Sloveniji je sedaj 433 pošt, od teh jih 320 vodijo ženske. V lanskem letu je pri inšpekcijskih pregledih dobilo odlično oceno 38 pošt, ki jih vodijo ženske, in 17 pošt. ki jih upravljajo moški. Med te so se uvrstile tudi tri. pošte iz našega slavi 10. obletnice ustanovitve primorskih brigad na Okroglici, pri odkritju spomenika žrtvam fašizma na Planini, sodeloval pa je tudi v predvolilni kampanji. V svojem poročilu je tov. Mokotar grajal posamezne organizacije SZ kot Videm, Stari grad, Zdole in Pijavško. Pri teh organizacijah ležijo že izpolnjene legitimacije, niso pa oddane lastnikom. Prav tako ni (razen na Vidmu) pobrana članarina. Na koncu svojega poročila je tov. predsednik nakazal še nekaj smernic za bodoče delo, in sicer: Socialistična zveza mora pridobiti mladino, jo usmerjati in pritegovati k plodnemu delu ter jo odvračati od srednjeveškega mračnjaštva, ki zavira y soboto, 3. aprila, je prvič Med raznimi vprašanj-; je bi-delo socialističnega razvoja in zasedal novoizvoljeni delavski la tudi zanimiva razprava o demokracije. Delo mladine je j SVet rudnika Šentjanž. Sprejeli občinskih podjetjih — kritizi- treba torej budno spremljati, j so predlog o uporabi sredstev rali so zlasti slabosti v občin- otoenem pa ji je treba nuditi j amortizacije in razpravljal; o skl trgovini, ki ne daje rudar- materialno in moralno pomoč. V 1 tekočih problemih v podjetju, jem tistega kar potrebujejo V prvem tromesečju je rudnik Dalje so razpravljali o možno- ze!o dobro delal. _saj so odpre- sti prevzema podjetja »Kreme- mili in prodal' že 20.000 ton niče«, o čemer so izrazili mne- premoga ali eno tretjino plani- 1 nje. da je treba stvar natančno rane celoletne proizvodnje. V premisliti Vsekakor ps sma- drugem tromesečju pa bodo trajo. da bi se pod vodstvom proizvodnjo zmanjšali, ker je rudnika »Kremenica« lahko bo- ta doba za prodajo premoga lje razvijala, ker imajo za to najbolj kritična. Debele vrste potreben tehnični kader, ki premoga v rudniku Šentjanž »Kremenici« sedaj najbolj pri- namreč v glavnem proizvajajo man.jkuie. na drug; strani pa za široko potro-šnio. k; pa v teh tudi možnosti, da s tehničnimi mesecih ne absorbira večjih ko- izpopolnitvami Izboljšajo in ličin. Da ne bo .potrebno od- pocenijo način pridobivanja tov. Anico Dobravc na čelu. V zborniku pa postavlja za zgled okrajno pošto Videm-Krško, ki ima v upravi in na žen kontrolnih mestih same — . - ------ ---- ske. Okrajna pošta Videm- puščati delavcev, so sklenili na peska. Sedanji proizvodni pro-Krško, ki ima v upravi in na I predlog direktorja, da bodo red- j ces je zelo primitiven in drag kontrolnih mestih same ženske. Okrajna pošta Videm-Krško spada med najboljše okrajne pošte v Sloveniji. Vseh 31 pošt v okraju je uspelo upravnici tov Anici Kočevar, normirki Zofk-; Arnško-vi, ekonomkl Meri Zemljakovi in kontrolorki tov. Majdi Se-tlnčevi v treh letih lepo urediti, ker so bile nekdaj kot pogodbene pošte večinoma v slabih lokalih in brez pohištva. Imenovane tovarišice oziroma celoten kolektiv okrajne pošte Videm-Krško, kjer so same ženske, si lahko vzamemo za zgled. Zavedamo pa se lahko obenem, da naše žene niso enakopravne le pri svojih pravicah, temveč, da se svoje enakopravnosti prav dobro zave-daio pri dolžnostih. Mi jim k njihovim usnehom Iskreno čestitamo, želimo jim ne dopuste izkoristil; v tem tro- j in bi se dalo marsikaj izbolj-mesečiu. deloma pa formirali sati. investicijska dela Sklenili so Delavski svet je tud- sklenil tudi. da bodo v bodoče še boli odločno nastopiti prot- »pla-pazili na kvaliteto oziroma čl- i vim«, in v tem pogledu napra-stost, kar je nujno spričo nizke , viti v podjetju red Na koncu so sklenili organizirati obvezne seminarje za člane delavskega sveta, na katerih se bodo spoznali z osnovnimi gospodarskimi, predpisi in načinu poslovanja, in da bo tako njih delo čim plodnejše Ob obletnici smrti Borisa Kidriča Jutri poteče eno leto, odkar v njem videl neizčrpen vir nas je mnogo prezgodaj zapn- skritih rezerv, ki jih za hitrejšo stil veliki sin jugoslovanskih socialistično izgradnjo in raz-narodov Boris Kidrič. Njegova voj proizvodnih sil moramo smrt nas je odtrgala od člove- sprostiti. ka. ki je vse svoje delo, vso svojo neizmerno življenjsko si- Zato to njegovo veliko revolucionarno delo živi danes in lo in tudi življenje daroval za bo živelo kot svetlo poglavje v pravično stvar delavskega Ijud- naši novi zgodovini tudi v bo-stva. Z njim smo izgubili enega najvidnejših voditeljev jugoslovanske ljudske revolucije, velikega misleca, katerega bogata teoretska dela so posvečena vprašanjem graditve socializma. Vsa najvažnejša razdobja v zgodovini slovenskega in jugoslovanskih narodov so tesno povezana z njegovim imenom. On je bil organizator upora na Slovenskem in najodgovornejša •zolitična in vojaška osebnost v narodnoosvobodilni borbi. Tudi bujen gospodarski razvoj Jugoslavije po vojni, ki ga ni mogla zavreti niti kominfor-movska! blokada niti druge ob-icktivne težave, je v prvi vrsti -ezultat njegovega pravilnega in smelega vodstva, njegovega vztrajnega in plodnega dela ter nadčloveških naporov, ki jih je vlagal v iskanje novih poti v -'riatizem. Zato je Boris Kidrič lahko -apnstll tako bogato dediščino, ki je za naš nadaljnji razvoj socializma neprecenljive vrednosti. Med to vsekakor in v prvi vrsti spada bogat prispe-vek, ki ga je dal v spoznavanju bistva birokratske kontrarevolucije v Rusiji, odkrivanje je prešlo okvire Jugoslavije. Na korenov birokratskih tendenc v njem se bodo lahko učili vsi •>a.ši lastni praksi ter odkritje resnični borci za socializem tudi izven naših meja. Vedno nam bo ostal za vzgled tndi njegov svetal lik, doče. Po svoji sili in veličini pa ne more biti samo naše, ker "sjbolj učinkovitega .sredstva za korbo proti temu zlu. to je de-'avsitn samoupravljanje itd. V izgradnji teorije in prakse lik neustrašnega borca, komu-delavskega upravljanja vseka- nista in revolucionarja. V svo-kor pripada eno od prvih mest jih srcih bomo ohranili njego-Borisu Kidriču. On je nelz- vo podobo ter se po njem učili. kako je treba ljubiti svoje ljudstvo in domovino. memo verjel v ustvarjalne spo-delavskega razreda, in Mednarodni dan zdravstva kalorične vrednosti premoga in močne konkurence ki io vse bolj ustvaria moderno urejen rudnik v Velenju V Elektrarni Brestanica so izvolili nov delavski svet Dne 27 marca so bile volitve v nov delavski svet. Kak/, zelo se je kolektiv zanimal za vo- Mednarodni dan zdravja, ki ga strani ter z množičnimi organiza- todike lega dela. Zdravstvena litve v delavski svet. je razvid- po vsem svetu proslavljajo od 1. cijami na drugi strani. K temu mo. prosveta posega na tri področja: no iz dejstva, da se je celotni 1948, ko je začela veljali ustava ramo še prav posebej omeniti te- zdravstvo, pedagogiko in socio-kolektiv 100-odstotno udeležil svetovne zdravstvene organiza. čaje o prvi pomoči, ki naj obse- logi jo. Razen teh'treh je pa v volitev. Izid volitev je pokazal, cije, praznujemo tudi letos 7. j žejo bistveno važno znanje in živem kontaktu z vsem človeko-kako dobro so razmislili vo- aprila. j mnogo praktičnih vaj. Cim več vim udejstvovanjem in družbe- ay- Za letošnjo proslavo medna. ljudi se mora naučiti pravilno nim dogajanjem. ec. ski svet in komu bodo poverili rednega dneva zdravja so izbrali nuditi najnujnejšo prvo pomoč. upravljanje svojega podjetja. temo »Med 'cinska sestra — pio- Ob vsem tem svojem delu mora Imena izvoljenih kandidatov nitka zdravja«, v spomin na Flo- dvigati zaupanje ljudstva v • nam jamčijo da bodo nesebično renče Nighlingale, ki je pred sio zdravstvene ustanove, predvsem in pravilno usmerjali gospodar- let j kot prva medicinska seslra y °ne, ki so prevent vnega zna- stvo v podietiu in pravično re- začela z zdravstvenim delom. čaja. Poudarek v celotnem zdrav. Sevali vsa tekoča vnratonja V /va tem mestu bom podala ne- republike Josip Broz-Tito dmJnii-n'h! S Si“n°i ko’ mis,i 0 v,ogi 'n P°menu me- cinska 'sestra mora ležati na je odlikoval znanega violinista RIM. Kakor kažejo živahna "»*»'*£&** 5® uspejoVodil ^dietje tor Sem dicinke sestle preventivi! Vedno se moramo Zlatka Balokoviča z redom Ju- posvetovanja v «««*“«**“ briška vhtol ni prijavljena' dokazal da popolnoma zasluži Medic nsko sestro štejemo zavedati, da je naša bistvena goslovanske zastave I. stopnje glavnem mestu, se vladni in ameriška viaoa i p P v zaupanje kolektiva ki c-, in -■» me^ najvažnejše zdravstvene de. dolžno: t naučiti ljudi zdravo ži- -v. -a • „ , parlamentarni krogi priprav- na to, pa naj bi vsaj razširila večino glatov Z A /nvce. saj so ji v naši zdravstve- veti, da bodo uravnavali vse svo- , ob' M-tetma njegovega Ljajo na nova izsiljevanja glede polnomočja rims , _. ni službi poverjene odgovorne, je življenje pod vidikom varova- niškega dela za zasluge Trsta. Obisk ameriškega vele- v anglo-ameriški vojaški uprav poslanika ge. Luče vladnemu v Trstu- predsedniku Sceibi kaže, da se Tržaški iredentistični okraja, in sicer: Cerklje s tov.' pa pri njihovem nadaljnjem Iivd koga bodo voIili v delav-Karlo Barbič, Kostanjevica s delu — mnogo uspehov! ZADNJE VESTI Trst spet sredstvo za izsiljevanje čisto samostojne naloge. Med n/a zdravja in preprečevanja bo- tisk VVASHINGTON Poročajo da n/imi s0 posebno važne ravno lezni. napihuje za- bo amerišk; zunanji" minister one- k, -ega j o na zdravstveno. Visoko odlikovanje Zlatka Balokoviča Beograd. 8 aprila. Predsed- ob 50-letnici njegovega umet- ki jih ima za jugoslovanske narode v Washingtonu na vso moč tru- zadnje dni znova *“*'*““*'\ j Dulles prihodnji teden obiskal prosvetno področje. Začrtajmo dijo prepričati italijanske kro- hteve^po \ London in Pariz. Pred dnevfje /«• ™ kratko in'poudarimo bi- naslovil na skupino azijskih slvene značilnosti tega dela. držav in držav, ki imajo v tem Do nedavno smo medicinsko delu sveta še svoje kolonije seatT° edino lahko šteli za resne. naj prično »skupno akcijo« pro’ zdravstvenoprosveinega deti agresiji v Indokini Najprej ,avca- Njeno terensko delo ji je ge, naj za vsako ceno čimprej ške cone STO Italiji, kar po potrdc pogodbo o zahodnoev- meni, da so ga njegove centra e ronski obrambni skupnosti. v Rimu že pravočasno obvesti e Za sedaj sicer še ni znano, o novih sunkih italijanske dl- vtrssjrjtffJS." ameriški veleposlanik. V kro- sko-italijanska zenska zveza je gib, ki so italijanski vladi zelo včeraj povabila vse tržaške ze-blizu. pravijo, da ni izključeno, ne, naj se z ramo ob rajni -da je italijanska viada znova delavci aktivno vključijo V zahtevala od ZDA, naj uresni- borbo za boljše gospodarske in čijo sklep 8 oktobra o Trstu socialne pogoje. Gospodarski in tako pripravijo čim ugod- položaj v Trstu je iz dneva v nejšo pot parlamentu, ko se bo dan slabši, vrste brezposelnih lotil razprave o zahodnoevrop- se večajo, od nikoder pa ni re-ski obrambni skupnosti. Gre sitve torej spet za izsiljevanje ki Kakor poročajo iz Beneška Slovenije, ki je pod neposred- BONN. Pred nedavnim je nim italijanskim upravljanjem, sovjetska zveza proglasila Vzh. “ večje Število Slo- t i 'soviotski del za- vencev moralo izseliti v tuj.no, Nemč-jo. t. j sovjetski aei » ker zan1e dom . bil dovolj sedene Nemčije za suvereno kruha Prav ta mesec °nameral državo. To naj bi bil odgovo. vgta v Kanado dve ve5jJ sku_ na zahodno prizadevanje, da do- pjnj ^udi tu se uresni- bi Zahodna Nemčija pred med- gu:e rimski raznarodovalni na- . i nrane otrona, zaravimin zeusc, narodnimi forumi pravico, da ?rt stari prebivalci slovenske J^frifki načrt ; boTbp proti tuberkulozi, proti edina nastopa kot predstavnica zpml)e odhajajo v tujino, na ele Proučuieio. Vsekakor «, ho • . -----.... ----- -- med NOB in za razvijanje prt-med narodi FLRJ in ZDA SAIGON. Na prošnjo franco- Dotakni v se moram še nekoli- jateijskih zvez ko nalog medicinske sestre, ki dela v kurativnih ustanovah, predvsem zdraviliščih, klinikah in bolnišnicah. Ravno v teh usta- &rkr%z°zv7e *«• . kader zdravn kov po kurativnih : Indokini generala Navarre so naj bi s posebno resolucitoToo- «*mo postavljalo zdravstveno- . ustanovah močno zaposlen je j ZDA poslale večje število trans- zorili Kitajsko, naj se ne vme- vzgojne naloge. Če je hotela iz- | naloga medicinske sestre skrb za portnih letal kot pomoč fran- šuje v indokitajski spor, pozne PP'njevati obširne zdravstvene ^^^"^mvsivenoorosvelno I «>skim silam v obkoljenem Dien je pa bi se domenili šo o k, kih naloge, ki so j j bile postavi ene, ustanovi Zdravstvenoprosveino . / drugih ukrepih kaklh ; se /e morala lotiti tudi zdrav, j deio v bolnišnici je zelo bogato B.en Fuju. Ho S, Minhove sile — . . ' stvene vzgoje ljudstva. V današ. ,n Pestro. “ .*■'«/' dobi l ji pa kot izrazitemu \ „Zdravsivenoprosvemo delo r ki ^R1"10/0- storiti ničesar v zdravstvenih delavcev Od po-Indokini in na Koreji. Saj so . drobnega zdravstveno prosvetne-prav to konferenco sklicali zato, j ga dela, ki ga naj vrši med cin-da bi rešila ta dva tako pekoča j ska sestra, se dotakn mo neko-problema sodobne Azije ZDA ] liko organizacije različnih teča-' Pa žele resolucijo proti Kitaj- j jev. Z zdravslvenovzgojnimi leski, da bi lahko nastopile proti | čaji, ki zajemajo tematiko iz hi- njej z »določenimi dejstvi«. j giene, materinstva, nege in prehrane otroka, zdravilnih zelišč, ............ , - i borbe proti tuberkulozi, proti Preieli smoči ob 20.00 Teda zemlje oanajajo v tujino, na mA.-? n ,,1 ^ekakor se bo Spoln m boleznim, proti raku in ie letalo letelo v bližini Neaplja bodoče združene Nemčije. Vče- niih mesta pa prihajajo tisoči dT i, „.o- ™*cno Potruditi, ; podobnih' problemov, je mogoče j Doslej $e niso prejeli nfkake veruj so trije zahodni visoki ko- Italijanov iz južnih krajev de- L-.. usPei. Sinoči je neki ame- . ze!o vpuvaij na zdrav* tv. zavest! sti o njem. četudi ga iščejo lov- misarji v imenu svojih vlad iz- gele_' ki takoj dobe zaposlitve. sen ,vIadi svetoval, naj ■ jn znanje ljudstva. Za takšne te- pečinah Zasavskega hribovja »m to kar zraslo iz njega saje nešteto možnosti, da sj mladi- me3a’ na pridobi temelje plezalne teh- Obenj zbor je bil dalje sogla-nike in se tako že doma osposo- sen z mišljenjem tov. Savice bi za bodoča »velika dejanja« Zorko, da bi gradnja hidrocentra! Priprave za prvo jugoslovansko razstavo vin Še nekaj dni nas loči od te nadvse pomembne vinske raz- , stave, ki bo izvedena v naj-večjem merilu v času od 24. aprila do 2. maja 1954 v Ljubljani. Na to razstavo se vse temeljito pripravlja: državne institucije, podjetja, zadruge, vinski strokovnjaki, vinogradniki in j pripravljalni odbor. Vse priprave za strokovna predavanja, priprave za izved- i bo poskušnje, strokovna ocenjevanja naših vin iz vseh pod- j ročij države po mednarodnem merilu so v polnem teku. Z veliko vnemo se izdeluje- j jo razni grafikoni o vinograd-ništvu cele Jugoslavije, o vinskih vrstah in tipizacijah, o ra-jonizaciji. selekciji in sodobni obnovi naših vinogradniških predelov. Do sedaj je prijavljenih nad j 480 vinskih vzorcev, med temi, naše najboljše konice iz vseh vinorodnih krajev širom po naš; državi. Vinorodni predel Posavja bo zastopalo podjetje »Vino« Brežice. Vinarska zadruga v Kostanjevici na Krki in Vinarska zadruga v Brežini s svojimi priznanim; vinskimi kvalitetami. Oficialni del razstave bo v prostorih Slovenske filharmonije, komercialni pa bo v paviljonih na Trgu revolucije. Za razstavo vlada veliko zanimanje tudi v inozemstvu in njihovo časopisje prinaša obširna poročila. Ker bo ta razstava prva v takem obsegu, vabimo vse vinogradnike, vinske strokovnjake, zadružnike in ostalo občinstvo, da razstavo obišče in preizkusi dobroto vinske kapljice v tej ali oni tipizaciji. Tudi v Brestanici smo imele; dekleta tečaj Rdečega križa. Res je, da nismo bile zbrane najbolj polnoštevilno, toda tudi, število n; vedno odločilno. Me, j ki smo obiskovale tečaj redno, I smo z zanimanjem in željo, pri- | svojiti si čimveč znanja, poslu- j šale predavatelje. Naučile smo; se mnogo koristnega Zavedamo se naše dolžnosti in ponosne smo, da bomo v nesreči lahko pomagale svojim bližnjim. Kaj vse lepega smo zvedele in poslušale Pomagati ponesrečencem in bolnim je res plemenita in odgovorna dolžnost. Tudi na higieno nismo pozabili. »Red in snaga sta vir zdravja in sreče«, to je naše geslo Neg-; naših najmlajših smo posvetile tudi lepo število ur. Kaj pač bolj osrečuje mater in očeta kakor zdrav čvrst in krepak otroče. Prav oni so najdražje, kar imamo Koliko radosti, veselja in prešernosti vnašajo v družino! Zato bomo kot bodoče matere posvetile ravno njim največjo pozornost in skrb S tem ne izpolnimo samo svoje obveznost; do njih, temveč smo tudi naši ljudski skupnosti dolžne dati zdrav, odporen in močan naraščaj Se nekaj zelo koristnega smo se naučile Morda bomo kmalu gospodinjile po naših lepih slovenskih domovih, zato se moramo tudi na to važno poslanstvo pripraviti. Vsi vemo, da je prehrana osnovna človekova potreba. Toda samo spretna in dobra gospodinja bo nudila svoji družini zdravo in ustrezno hrano. Oh, te beljakovine, ogljikovi vodiki in maščobe, pa še vitamin; — kar preveč za naše glave. Mnogo je tega, toda, če bomo upoštevale samo najvažnejše nasvete, bomo tudi same srečne v krogu svoje zdrave ta zadovoljne družine. Res ne znamo vsega tega na pamet, toda v življenju se bomo marsikdaj spomnile teh dobrih nasvetov, ter se tudi ravnale po njih. Tudi druge bomo prav rade po- učile o tem. Saj z znanjem in deloni se bomo dvignili iz zaostalosti v boljše in srečnejše življenje. Bližali so se izpiti, seveda smo se marljivo pripravljale, vendar ni šlo čisto brez treme.. No, in tudi to je za nami. Vsi smo bili zadovoljni in tudi tovariš Arnšek, ki je prisostvoval našim izpitom Še nekaj sme sklenile ob koncu: uprizorile bomo igro in z dobičkom kupile torbice za prvo pomoč, katere so nujno potrebne za naše oddaljene vasi. Res je to še samo sklep, toda upamo, da bomo sposobne uresničiti ga. Za zaključek še čajanka, nato smo se zadovoljne razšle na svoje domove in mislile za koliko lepega in koristnega so bila prikrajšana dekleta ki niso obiskovala tega tečaja FM Opisala bom dogodek, ki sem ga sama doživela, ko sem se vračala s počitnic z Gorenjskega. Dobro razpoloženi smo zapustili ljubljansko železniško postajo. Tam je mnogo tirov. Vlak je mirno vozil v smeri Ljubljana—Polje. Fantek in pučka sta stala na tiru potniškega vlaka in gledala tovorni vlak,, ki je vozil proti Ljubljani. Potniški vlak, j s katerim sem se peljala, je dal signal. Ker pa sta bila preveč zaverovana v premikanje tovornega vlaka, tega nista slišala. Potniški vlak hipoma ustavi, toda prepozno, kajti že se je pripetila nesreča. Videli smo, da tu še ni postaja in ker se je vlak naglo ustavil, smo se gnetli k oknu. Videli smo vsa okrvavljena otroka, ki sta strašno jokala, Videti je bilo, da sta imela udarce na glavi, punčka pa še zlomljeno nogo. Iz vagona je izstopil vojak in skušal pučko postaviti na noge. Ona tega ni mogla storiti in je še bolj jokala in klicala mamo. Fantka pa je držal v naročju neki gospod Okrog nesrečnega prizora se je zbralo mnogo ljudi. Med ostalimi je prihitela z njive tudi mati oblečena v de- Zmanišanje denarnega obtoka v marcu Konec februarja je znašal denarni obtok v naši državi 68 milijard 851 milijonov dinarjev. konec marca pa obtok 65 milijard 966 milijonov. Potemtakem je v enem mesecu padel za nekaj manj kot 3 milijarde lovno obleko, čeprav je bila nedelja. Do tedaj še ni vedela, kaj se je zgodilo. Znanci pa so ji povedali o nesreči. Na vsak način je hotela k otrokoma, kar pa so ji drugi preprečili. Medtem pa je že pripeljal rešilni avto in vzel ponesrečenca. Z njima se je odpeljala v bolnico tudi mati. Po 15-minutni zamudi je vlak nadaljeval vožnjo. Dogodek, ki sem ga opisala, mi bo ostal živo v spominu kot resen opomin, kako se je treba ravnati po prometnih predpisih. Burja Nada Krediti za bivša zadružna podjetja Beograd, 8. aprila. Narodna banka bo po sklepu zveznega izvršnega sveta dajala investicijska posojila bivšim zadružnim gospodarstvom, ki so ot likvidaciji ali reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug ostala brez zadostne delovne ali vzrej-ne živine in kmetijskih naprav. Ta posojila, katerih maksimalni znesek bi znašal 100.000 dinarjev. bodo bivši zadružni proizvajalci lahko izkoristili le za nabavo delovne in vzrejne živine ter poljedelskih naprav. Narodna banka bo dajala ta posojila preko kmetijskih zadrug na priporočilo okrajne zadružne zveze. Za ta Investicijska posojila je določena obrestna mera 5 odstotkov. Rok za povračilo posojila ne more biti daljši kakor pet let. Zaključek dvomesečnega gostinskega tečaja v Čaieških Topi cah Do nedavnega je še bilo gostinstvo krškega okraja na precej šibkih nogah, vendar se Gostinska zbornica neprestano trudi urediti gostinsko mrežo tako, da bo odgovarjala zahtevam in zadovoljevala želje gostov. V ta namen je Gostinska zbornica za okraj Krško organizirala za svoj gostinski kader dvomesečni gostinski tečaj za pridobitev polkvalifikacije oziroma kvalifikacije v kuharski in natakarski stroki. Tečaj je imel internatski značaj in se je pričel 1. februarja 1.1. v zdravilišču Ca težke Toplice. Predavali so samo priznani dolgoletni gostinsko-turistični delavci, vodja tečaja pa je bil tovariš Miti a Leber ravnatelj zdravilišča Čatež, ki je istočasno skrbel za vzoren red in disciplino. Kljub hudi zimi, ki je trajala izpit, so vsi opravili izpite z ves mesec februar, so _tečajniki j dobrim uspehom, tako da je pokazal; izredno voljo in vnemo ; jzjavjj predsednik republiške do pouka Poleg celodnevnega! . 1 ... . teoretičnega in praktičnega po- | izpitne komisije, da je tečaj z uka so si tečajniki utrjevali v I ozirom na uspehe — eden naj-teku dneva pridobljeno znanje v j boljših v Sloveniji večernih krožkih, kjer so ob- | p0 ]^0nEanih izpitih so tečaj- ravnavali in tolmačili s pomočjo predavateljev težjo »nov. Da je bil tečaj vsestransko in vestno pripravljen ter da so tečajniki z vso resnobo sledili pouku, dokazujejo izpiti, ki .so : bili od 27 do 29 marca Izpita j za polkvalifikacijo tečajnikov se j je udeležilo 21 tečajnikov in to i 9 iz kuhanja in 12 iz strežbe, za kvalifikacijo je pa opravljalo izpit 32 tečajnikov in tečaj- . . „ , , . nic in to 5 iz kuharske stroke! kanadski provinci Saskatchevran in 27 za strežbo. j sta v zraku treščili dve letati. Od vseh tečajnikov in tečaj- Vseh 30 pomikov je izgubilo nic, razen 4, ki imajo popravni življenje. niki in tečajnice na banketu pokazali v tečaju pridobljeno znanje. Po banketu se je vršil sproščen družabni večer. * 30 smrtnih žrtev letalske nesreče Toronto, 9. aprila (AFP). V Štev. 14 Novice in dopisi iz našifi krajev Razgibana mladinska de a vnosi v nekaterih krajih našega okrasa V Orešju ... Mladina iz Orešja nam piše: »Ob ustanovitvi mladinske or- raznih drugih krajih. Mladincem, ki odhajajo v JLA, bo mladinska organizacija priredila poslovilni večer, na kate- Tečaj RK v Podsredi je zaključen Tudi v Podsredi smo organizirali tečaj RK, katerega je redno obiskovalo okoli 17 mladink. Ni jih oviral sneg, ne blato; prihajale so redno k predavanjem. Tri mesece je preteklo ----—— una tiuaiuvmu vini, -i" - varnem, in mesece je preiosu gamzacije smo sklenili da se rega bodo povabljeni predstav- j kot biisk Naenkrat je bil 14 bomo redno vsakih Štirinajst; niki ostalih množičnih organi- j marec dan izpitov. Pri izpitih bomo redno vsakih dni sestaj'ali. Tega se tud; dr- j zacjj. . | smo pogrešali 'okrajno komisijo žimo. Sedaj predelujemo j Nedavno je mladina sklenila,; ;e kakor kaže, zgrešila SiU-i Tečajnice gospodinjskega tečaja na Teičah. K.METI1SK.I RAZGLEDI Ne pozabite na sadno drev e V nekaterih občinah in področjih zadrug sta čiščenje in škropljenje sadnega drevja v polnem teku. Po poročilih, ki prihajajo iz občin, je sklepati, da j ske zadruge,"ki vlagajo vse svo-bo letos poškropljenega precej • • sye Za napredek svojih čla-več sadnega drevja kot prejšnja, • »---»« ---— - zanima za napredek članov svo- gani. Torej pospravite pravočas-ie zadruge, če ne ravno predsed- j no posekana drevesa m veje. ajk j Nekdo je v Zgornji Pirošici , ... ! (občina Cerklje) raznesel vest, Drugo nasprotje pa so kmetij- , da je §kl0pjVo zanič in da se ne izplača škropiti, ker ni nobenega i__i__ nr - t-^^-.rz-vri ir\ 1 O 1 1 nrti nov in tudi nečlanov Naj omenim le nekatere, ki vidno izsto-“* "—r3"" , j pajo: KZ Brežice, Sevnica, Dov- bolje rečeno — njihovim pred- jko grestanica, Jesenice. . leta. V tem gre zahvala pred- j vsem kmetijskim zadrugam — sednikom in upravnikom. V isti smeri pa gre tudi vsa graja predsednikom kmetijskih zadrug, Da, ne bi bilo delo izvršeno površno, naj omenim, da je potreb- haska. Tako govorijo le ljudje, ki hočejo škodovati in so, če hočemo lepo reči — oni brez haska. Res je, da škropivo ne pomaga, če je drevo preveč okuženo — to sj razlagamo tako: Kadar je drevo močno okuženo po ameri '«r,;'Er,7.iiV.d„rm: «k™ »p,„»»H«. . , ____________*izxonin in vsa nosekano • nod 1 go »Vedenje — odlično« pa smo tudi že študirati vo V. kongresa LMS. Poleg rednih sestankov smo imeli tudi več 'izrednih, in sicer v zvezi s pripravami za prireditve, kj smo jih organizirali. Imeli smo namreč dve tovariški mladinski zabavi, in silvestrovanje in maškarado. Skupno s pionirji pa smo priredili akademijo »8 marec«., kjer smo sodeloval; s pevskimi in recitacijskimi točkami ter z igro. V to igro smo vložili precej truda saj sta pevska in dramska skupina dalj časa vsak večer vadili in dosegli pri ljudstvu precejšen uspeh. Organizirali smo tudi dru-I žabni večer z namenom, da bi se med seboj tesneje povezali in spoznali. Kolektivno smo j tudi obiskal; več kino predstav, i o katerih smo se potem na sc-! stankih razgovarjali... V Šentjanžu ... I V Šentjanžu na sestankih razpravljajo tudi o dogodkih v i svetu in posebej v naši državi. Nedavno so pričeli s študijem gradiva V. kongresa LMS ki je dal smernice za nadaljnje 1 delo mladinskih organizacij na sedanji stopnji družbenega raz- načeino odklanjajo vsako »vrne- i pri čiščenju in vsa posekana šavanje« v njihove osebne inte- i drevesa odstraniti iz sadovnja* rese in mišljenja. Ne zavedajo i kov. Najbolje je, da vse skupaj se, da so bili izvoljeni za pred- 1 pokurite, ker so take veje, če jih sednike, ker so ljudje zaupali ; pustite na mestu, še vedno vir vanje in še zaupajo. Omenil bi * nadaljnjih okužb. Kaparje, zalub- le Krško vas. Zadruga je nabavila škropivo — ljudje bi dali škropiti, pa ni nikogar, ki bi vzel vso stvar v roke in' pomagal v organizaciji. Kdo naj se nike, cvetožerje bo toplo vreme prebudilo in ko se to dogodi, tedaj je lepa priložnost, da se škodljivci naselijo prav na tisto pod ljubjem rdeče tkivo. To tkivo je bolno in rumesan ter tudi druga škropiva nimajo naloge zdravih bolno tkivo, temveč uni-, čiti škodljivce. Škodljivce pa uničuje rumesan kot tudi kreo-zan 100-odstotno. Vse, ki ne vei-jarriejo v učinkovitost škropiva, lahko napotimo v Ljubljano na preizkusni zavod za zaščito rast- bo dostojno proslavila 1. I maj, na kar se že zdaj priprav-s j Ija. V Starem gradu ... Nedavno je mladina Starega gradu ustanovila svojo mla-sicer j dinsko organizacijo. Imela je ' že več sestankov, na katerih se je pogovorila o svojem bodočem delu. Enkrat se je njihovega sestanka udeležil tudi predstavnik okrajnega komiteja LMS. ki jc govoril mladini o pomenu in nalogah mladinske organizacije Na Jesenicah ... Mladina iz Jesenic bo organizirala strokovni krožek, v katerem bodo delovali tisti mladinci, ki jim bodo starši dali na razpolago nekaj malega zemlje. Na tej zemlji . bo vsak posameznik posejal tisto kulturo, za katero ima zanimanje. Semena bo prejel brezplačno od »Semenarne'!, hkrati pa tudi navodila za obdelavo zemlic itd. V krožku pa bodo mladinci študiral; strokovno literaturo. k; jo bodo brezplačno prejeli. Če bodo želeli, jim bo prišel predavat kmetijski strokovnjak. ki jih bo poučil o na-| prodni obdelavi selekcij; itd. Mladina je tudi naštudirala j Namen krožka _ je. da bi sc igro »Scapinove zvijače«, ki jo ' mladi ljudje zainteresirali za je že dvakrat uprizorila na napredno kmetijstvo. Vsak elan odru v Šentjanžu in petkrat v krožka bi na ogonu zermjc •si ..... ] bi mu ga odkozal oce. pretzku- ' šal najnovejše strokovne izsledke na področju kmetijstva. -nc Odgovor lov. Mišiču Žmavcu drevo, od katerega so bili odža- i lin in izvedeli bodo točne rezul-1 tate, ki so jih dobili s temi škro- i pivi. Februarja meseca som vzet j poškropljene vejice jablan, kj so ! bile močno okužene po ameri-S škem kaparju v Brestanici jv vrtu ekonomije). Škropljeno je Ne mislimo dolgo razpravljati po časopisju o prometni nesreči v Brestanici, ker bo o tem razpravljalo pristojno sodišče, hočemo le odgovoriti na nekaj vprašanj, ki jih je zastavil tov. Žmavc v 13 »Posavske; aprila 1954. 1. Da je tov. že oreko 200.000 km brez prometne nesreče in da je vozil po osvoboditvi rudarje v bolnico z gasilskim avtomobilom naj sodišče upošteva kot olajševalne okolnosti pri presoji, ne more pa uprava rudnika prevzeti zaradi teh uslug vzrokov nesreče na svoja ramena. 2. Tovariš Franc Flisek je opravil 29. januarja 1952. leta bilo temeljito in rezultat pregleda je bil sledeč: od 1600 kaparjev, ki so jih pregledali pod mikroskopom, je bilo živih le 16 — vidimo, da je škropivo 100-odst. učinkovito — treba pa je škropiti po predpisih in temeljito, v pravem času ter v pravi koncentraciji. Te rezultate so dobili pri 1.5-odstotni koncentraciji. Zato ni nujno škropiti z večjimi koncentracijami. pot v Podsredo. No. pri izpitih smo vse prav dobro odgovarjale. Po končanih izpitih smo uprizorile dve enodejanki »Gumb« in »Dva lopova«, na koncu smo pa še zapele nekaj pesmic. Zvečer smo priredile družabni večer, kjer smo se prav dobro imele, seveda smo poskrbele tudi za jedačo in pijačo B. A. MALI OGLASI Mestna mizarska delavnica v Krškem proda mizarski poravnalni stroj (abrihter), širine 60 cm, domače izdelave. Stroj je na ogled vsak dan v delavnici. Dražba se bo vršila dne 15. t. m., ob 10. uri na licu mesta. — Delovni kolektiv mizarske delavnice, Krško Ugodno prodam sobno kredenco z marmornato ploščo in 12-basno klavirsko harmoniko. Poizvedbe pri Erhatič Antcnu. Videm-Krško. Kardeljeva 32 VAŽNO! V nedeljo. 11. t. m., bo gostovalo v Krškem prvič dobro moštvo iz Rogaške Slatine Tekma se bo odigrala ob 15. uri Lansko lete se je končala tekma neodločeno 3:3 Zato opozarja-, mo gledalce na to srečanje, ki ■ bo prineslo zanimivo tekmo. Podprite domače moštvo in široko ga metra, temveč šele v razdalji 13—20 metrov pri uporabi obeh zavor. 5. Prav tako je strokovna komisija za kolavdacijo bila mne- jni jc n j a, da zadostujejo pri preho- , VCJ11 oc JC ^ullwalQ „ vtl v 13. števil- dih preko javnih cest svarilne ! zasluženo zmago Krškega ki se ki »Posavskega tednika«, dne . table in znak; ter da akustični ■ ;e pošteno revanžiral za lanski i in optični signali ne bi bili poraz na lastnem igrišču. Žmavc prevozil; nujno potrebni, zato jih tudi z a tekmo je vladalo veliko uprava rudnika n; vgradila. j zanimanje, tako da se je zbralo 6. V primeru, da je avto v ng igrišču nad 300 ljudi, ki so popolnem* dobrem stanju in pričakoval; gotovo zmago doda vozi z brzino 15 km na uro,; mačih. Prišlo pa je drugače, ga. je možno ustaviti na raz-; Gostje so predvedli res lepo dalji 0—25 cm, če pa vozi z jgr0 jn popolnoma prevladovali brzino 30 km na uro, pa v raz- i na igrišču Že sam začetek je dalji 30—80 cm. j pokazal, da bo tekma napeta 7. Po 7. členu uredbe o cest- j 0(j začetka do konca nem prometu je treba pred ne-1 Že v 5. minuti je bil vzet v zavarovanim prelazom vozilo; škarje Mlakar, sodnik je poka- .........zal na belo točko Isti igralec TVD Partizan (Krško) : TVD Partizan-Senovo x 6:3 (3:0) Prvenstvena tekma na Seno- je društvo dvoštevilčnega re- ■ vem se je končala z veliko in zultata. V 14 minuti dosod; sodnik 11-metrovko v korist Senovega, ki jo ubrani vratar Bračun, Gostje igrajo koristno j ter izvedejo nekaj lepih potez, j Izkaže se napadalni trio, ki je danes zaigral zelo dobro. Desno krilo je bilo boljše od levega, ki ni držal mesta. V 20. minuti je teiiilfki količek Poiščimo vzrok požara Mnogoštevilni požari nas uče, da posvečamo vse premalo paž-nje na to, da bi dognali vzroke preigral Bizjak dva igralca požara, ter je lahko vsakemu fndSLe^Lle^ice^r^v-j tcer mausmTSKe ze;ezniue urez jetv-,'----TV - • i\ ‘ nega nrometa pred komisijo dl- Pa obstajajo fotografije, iz ka-w T.hihiiani : terih je razvidno. kako je bila rekciie za železnice v Ljubljani ter opravil tečaj za strojevodjo električnih lokomotiv v časn od 14. do 20. aprila 1951. leta ter s: tako pridobil izkušnje za samostojnega strojevodjo električnih lokomotiv. 3. O iakost' glasu signalne: sirene električne lokomotive n« strokovna komisija ob kolav-daciji stavila nobenih prioomb in io -N torej smatrala za za-. dosti gl a vto 4. Električno lokomotivo ob-' remenjeno z 10—15 vozički ni je 11-metrovko streljal v prečko Več napadov ni bilo izkoriščenih. V 19 minuti je iz lepega predložka desnega krila Mlakar poslal žogo v mrežo. Nasprotnik je bil potisnjen v obrambo ter se je le branil . V 39. in 40 minuti je bil uspešen Tonček Bizjak k; je postavil rezultat polčasa. Po odmoru so domačini pritisnili ter v 3. minuti znižali rezultat na 3:1 po Zlatiču. V 8. ci Ker je bilo pisano z ene in minuti Vodopivc zviša na 4:1-druge strani, naj si bralci Vrstijo se krasne situacije pred sodbo sami. Ko bo j golom domač,h tako da s tez-sodišče izreklo sodbo, pa bomo | kočo odbija dobri vratar Zič- terih je razvidno, proga vidna Uprava' rudnika rjavega premoga Senovo ¥ Pripomba uredništva: V zadnjih številkah našega ’ lista smo seznanil1 naše bralce i z nezgodo, ki se je pripetila pri rudniškem prelazu v Brestani- in streljal na gol, tam se je i znašel Mlakar, ki je žogo po-, tlsnil z glavo v gol. | Zaradi roke v kazenskem j prostoru je Zlatic dosojeno 11-’ metrovko pretvoril v gol. Vratar bi ta. strel lahko ubranil. Domačini tat znižati ostro igrati Iz prekrška nad levim krilom je iz daljave 20 m Vodopivc s krasnim strelom zadel v mrežo v levi gornji kot. V 39. minuti je bil dosojen indirektni prosti stre’ zaradi prestopa vratarja iz katerega je bil postavljen no srednjem napadalcu končni rezultat. Pohvaliti je celo moštvo Krškega, ki se je borilo za zmago. Najboljš1 ie bil vsekakor srednji krilec Vodopivec. Sodnik E Benčina :z Hrastnika je vodil tekmo zelo dobro ogenj. Odpre omare in razmeče reči iz shramb, ki se zaradi tesne zaloge ne bi dovolj hitro vnele. Včasih pa tud: narobe. Zapre vsa okna in vrata, obesi vse zastore, da bi od zunaj ne opazili ognja in dima. To pa stori je neizkušen požigalec, kajt: pri takem požigu se zaduši ogenj zaradi pomanjkanja zraka in kaz- Na železniški, postaji sapj kaznico«, je dejal v mi jo stisnil v roke. »Kakšna izkaznica j e to?« sem togotno zabrundal »To ni osebna izkaznica, pač pa čisto nekaj drugega!« »Kakršno sem dobil od vaše gospe tovarišice!« mi je nejevoljno odvrnil fantiček. Tudi on je bil ves moker, mrazilo ga je, da so mu zobje šklepetali. (Nadaljevanje in konec) Prej kakor v pol ure se je ne- j moj dom in mi jo prinese. Fant bo prevleklo s težkimi črnimi me je ubogal in hitro odbrzel, oblaki, tako da je nastala skoraj Medtem je dež nekoliko pone_ tema, iz njih se je pa vlila tako j hal, jaz sem se pa napotil proti silna ploha, da sem bij v nekaj ! železniški postaji. Naenkrat se minutah do kože premočen. Mo- j mi udere kri iz nosa, kar curko-ja obleka, ki je bila na novo zli- j ma. Hitro sežem v žep po robec, kana, je 'visela na meni kakor: da bi si obrisal nos. V te; naglici Qd doTnov preobleci -stare cunje, kadar jih perica j sem segel v tisti žep, kjer so bi- sehnp prehladiš.« Zahvalil obesi na plot. Pospešil sem ko- j la jajca. Z naglim prijemom sem . hitro izainil za ovinkom rake, da pridem brž pod kakšno , povzročil, da so se lupine zdro- ‘ - streho. Zatekel sem se pod bliž- : bile in vsebina jajc se mi je ražnji kozolec in tam pomiloval sa- j lila po žepu in začela skozi ma-mega sebe. Pogledal sem na uro. ; lo luknjico v kotu žepa kapljati Časa sem imel še tri četrt ure, ! po razmočenih hlačah z belja. no in do postaje potrebujem še kom in še rumenjak se je posilil samo četrt ure. Mislil sem si: Tu- zraven. Jajca so namreč bila popolnoma surova Brž sem stopil jasno, da tu ne gre samo za nesreče, temveč da je večkrat tudi kakšen požig vzrok požara. To dejstvo nas sili, da mislimo, kako bi se to preprečilo. Ako obstaja najmanjši sum po- ........ žiga, je potrebna takojšnja pre- nivo dejanje se odkrije so poskušali rezul- iskava, pri kateri naj sodelujejo ” in so začeli bolj vsi: prebivalci, gledalci in gasilci. Da določimo požig, je treba prav pozornega in vestnega opazovanja že med požarom. Sicer bi to najlaže storili posestniki, ki prebivajo na požarišču, ali t; bodo PreJ' kakor bi mislili na vzrok požara, poizkusili rešiti svoje življenje, pohištvo in druge vrednosti Hitra gasilska pomoč je važna tudi zaradi dokaza požiga. Cim pre; je gasilstvo na mestu, tem mani ho našlo požganih stavb, dima in plamenov, tem laže se bo našlo jedro ognja Ob prihodu na po žarišče hitro preglejmo po žarišče oko! stoječe stavbe, prepričajmo se ali je izbruhnil požar na enem ali več medsebojno ločenih krajih. Poseono je treba opazovati tudi vedenje gledalcev na požarišču in njih opazke si dobro zapomnimo, Mogoče se preveč marljivo kateri udejstvujejo pri gašenju Reševalec in gasilec, ki išče vzrokov požara, se mora predvsem prepričati ali ni bil na me- za popotnico dala surova jajca. Zena mi je pa rekla: »Gotovo moraš imeti izkaznico pri sebi, ker je doma nismo mogl; najti.« Še enkrat sem segel v žep in res . sem jo imel pri sebi, čeprav je j prej nisem mogel najti. Kako so prišla surova jajca v . mo; žep mi je pa pojasnil moj j takole: »Vidiš kaj lahko še nekoliko postojim, mogoče se prevedri. Otipaval sem se po žepih, a nisem mogel najti svoje osebne izkaznice. Ajj sem jo nozabil doma? Kaj storiti? — Po cesti na biciklu se pelje sosedov fant. Zena ga je poslala z dežnikom za menoj. On je imel svoje naročilo, jaz pa svoje. Na hitro sem mu povedal, da sem doma jx>za-bil svojo osebno izkaznico. t.er ga prosil, naj se hitro vrne na k potoku, sj izpral moj ubogi nos, žepe in madeže na hlačah. Potem sem io pa mahnil proti postaji. Fanta z mojo osebno izkaznico še ni bilo, vlak pa je moral vsak čas privoziti Nestrpno, sem stopical po čakalnici boječ se, da : ne bi deček prišel prepozno. Vlak že prihaja. No. deček je tudi že pridirkal. »Tu imate iz- Segel sem v žep, dal mu nekaj i drobiža in mu dejal: »Hitro se preobleci se, da se je in hitro izginil za ovinkom ceste. Smola, skoz in skoz smola. Bog ve, kaj me še čaka v Ljubljani? Vlak prihaja. Bliže ko je vlak, hitreje se mi vrtijo misli po glavi. Vlak se ustavi, potniki vstopajo in 'izstopajo. V mojih možganih pa je dozoret sklep: nikamor ne pojdem! — Vrnit se bom domov, preoblekel se bom, ženka bo obleko na novo zlikala., pa bom, drug; dan šel v Ljubljano, pa čeprav me zaradi netočnosti zaprejo. j Rečeno, storjeno! — Vrnil sem I se domov — Jezik me je srbet Najrajši bi se bi! doma skregal, ker mi ni žena poslala moje , osebne legitimacije in ker mi je 1 navihani sinko atekl Ker me nisj hotel vzeti s se- ,----r.~,------ boj v Ljubljano, sem pa jaz ti- ' stu požara že pred požarom kak sta jajčka, ki jih je mama za te- | vžigalni predmet. Dognati se rao-be skuhala, skril, in nastavil na -= tako ie nacmi in krožnik sveža Predme je pa sinko postavil krožnik s tremi kuhanimi jajci. Da bi se toliko neprijetnosti vrstilo druga za drugo v tako kratkem času, re pomnim. Neki notranji glas mi je prišepetavat, da to ni brez. pomena. — In res. Preden je bilo poldne, smo imeti poročilo, da so se štirje vagon! tistega vlaka iztirili in mnogi potniki so zadobili hude poškodbe, med temi eden smrtno. Mogoče bi se. tudi meni kaj pripetilo, če bi bil odpotoval.« Hitro je minilo šestdeset minut zamude, ko mi je Berlinčcv Joža to pripovedoval. Vlak je žP prihajal, potem sva vstopila „ ra predvsem, kako ie nastal in kaj je povzročilo vžig Kakšna snov je povzročila ogenj? Kaj se jG z vžigalno snovjo vžgalo? Na požarišču bomo naš'.i morda goreči premog, petrolejsko Znan je primer, ko se je po požaru nesla razbita svetilka, preproga je močno dišala po petroleju. Preiskava pa je dognala, da ;e bilo za tu potrebno najmanj 1 liter petroleja, medtem ko je svetilka držala ie četrt litra. Dokaz za požig je bil podan Naj bo nastanek požara še tako zagoneten, bomo šele govorili o požigu, ko so vse preiskave izključile naraven ali slučajen vzrok požara. Tudi možnosti za-nikrnost:, igranje otrok lahko povzroči požar Vsak požig zapusti gotova znamenja ali pripravljalno dejanje. To obstoji v tcnV da ;e spremenjena splošna uravnava v medsebojni legt določenih predmetov, dg so nakopičeni gorljivi predmeti, da so markirani nasilni vlomi, da so . odstranjene varnostne naprave proti požaru, da so gasilne priprave odstranjene ali pa uničene itd Vsak požig pokaže po svojem poteku vedno druga znamenja in predaleč b: vodilo, ako bi hoteli tukaj našteti vsa znamenja Pri ponesrečenih požigih bomo pri hitri ip temeljiti poizvedbi ali preiskavi o vzrok h požara našli še eventualne priprave za požig. Ako se tako odpovP ali se prekine požig, se ne zadovoljimo z določitvijo jedra požara temveč iščemo še na d runi h od požara posodo oljnate ali petrolejske obvarovanih .mestih Večinoma lise gorečo luč. svetilko, vžiga- so poizkus; vžgati na ver mestih lice itd. kot vžigalno snov in v zvezi s tem šope slame, trske, papir itd. Na te okolnosti in kraj moramo phlagat; posebno pozornost Po možnosti se take reči zastražijo na starem mestu, sicer pa jih pred pričami varno spravimo. j Še druoe indicije, ki kažejo na požig, najdemo na požarišču. Po žigaiec je storil eno ali drugo, kar naj pospeši požar. Odprl bo i tudi pred požigom vrata ali ok-1 na da tako poskrbi za zadostni pospeši in razširi Fabjančič Avgust prepih, ki naj pospeši in in to posebno pri požigih skednjev Še tako pazljivo povzročen požig zapusti često znake, ki takoj pokažeio oož:g Cesto sp zaduše taki "ožari zaradi nomani-kania kisika Odkrit; moramo vsak požig, da upade požigalcem pogum za njihov oduren posel, tako je tudi naša dolžnost, da javimo vsak požar takoj najbližji postaji LM in j'm pomagamo požar raz-,, jasniti Prihodnjič bomo obravnavali še druge vzroke požarov. M2. Odlok o vpelfavi okrajnih tak§ in prometnega davka Na podlagi 8. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Urad list LRS. št. 19/52), 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo taksni in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19/53) in po prejšnji pritrditvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS je okrajni ljudski odbor v Krškem na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 28. decembra 1953 sprejel v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoji o tem vzajemnost (reciprociteta). 6 člen Določbe zakona o taksah (Uradni list FLRJ. št. 68-485/46) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami ter uredbe o prometnem davku s tarifo (Uradni list FLRJ. št. 55-474/53) ODLOK se primemo uporabijo tudi gle- o vpeljavi okrajnih taks in de taks in prometnega davka j prometnega davka predpisanih s tem odlokom, , kolikor ni v tem odloku druga- I. DEL- SPLOŠNE DOLOČBE če določeno 1. člen 7. člen Poleg taks m prometnega Pojasnila in navodila za iz-davka. k; se plačujejo po ve- vrgevanje tega odloka izda Ijavnih predpisih, se pobirata v • g^et za gospodarstvo okrajnega okraju Krško še taksni in pro- ljudskega odbora. Za izvajanje metni davek ki sta predpisana tega odloka skrbi tajništvo za s tarifo v II. in III. delu tega gospodarstvo okrajnega ljud-odloka. j skega odbora I ~ 8. člen Ta odlok velja od dneva ob- 2. člen Takse in prometni davek, ki se pobirajo po določbah tega odloka, so proračunski dohodek okrajnega proračuna in občinskih proračunov Uporabiti se smejo samo za komunalno graditev (za vzdrževanje in zidanje zdravstvenih, prosvetnih in drugih zavodov in komunalnih objektov), za graditev cest. mostov in podobno Način uporabe bo določen z okrajnim oziroma občinskim proračunom Delež dohodkov ki pripadajo okraju, se steka v »sklad za komunalne gradnje« Sklad ima predračun dohodkov in izdatkov ki ga sprejme svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora S sredstvi sklada razpolaga ta svet v mejah predračuna Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je načelnik tajništva za gospodarstvo. Delež dohodkov ki pripada občinam, ie dohodek občinskih proračunov Način uporabe se določi z občinskim proračunom. 3. člen Od taks pobranih po določbah tega odloka, pripada okraju 30 odst., občinam pa 70 odstotkov. Delež teh dohodkov ki se po; prvem odstavku tega člena od- : stopi občinam se razdeli na | posamezne občine tako: Artiče 2 odstotka. Bistrica ob J Sotli 2. Bizeljsko 3 Blanca 2,; Boštanj 3 Brestanica 4, Brezi- j ce 6. Bučka 1. Cerklje ob Krki; 1, Čatež ob Savi 2. Dobova 2, Kostanjevica 4 Krmeii 2. Leskovec pri Krškem 3, Pišece 3, Podbočje 2 Podsreda 2, Raka 2, Senovo 3 Sevnica 5. Studenec 1, Tržišče 3, Velika Dolina 3. Veliki Trn 1, Videm-Krško 7 Za-bukovie 1 odstotek. Prometni davek pripada v celot: občinam, v katerih območju je bil vplačan 4. člen Takse se plačujejo v posebnih lokalnih taksnih znamkah če jave v »Uradnem listu LRS«. d) za mlekarne in obrate, v katerih se točita samo čaj in kava 1200 din, 4. za podjetja za prevoz potnikov in blaga in prevozniške obrti: a) avtobusna, za prevoz blaga (kamionska) 1200 din, b) avtotaksijska 600 din, 5. za dimnikarje 600 din, 6. za prodajanje monopolskih predmetov na drobno 240 din, 7. za kinematografe 2400 din, 8. za opravljanje tovarniške proizvodnje 24.000 din, 9. za opravljanje obrtniške proizvodnje: a) s stalnim sedežem 2400 din, b) brez stalnega sedeža 900 dinarjev, Tar. št. 6: 1. Za potrditev vsake listine po ljudskem odboru se plača: za prvo polo 37.50 din, za vsako nadaljnjo polo 25 din. 2. Za potrditev cenitve posestva po ljudskem odboru se plača 250 din. 3. Za potrditev poslovnih knjig po ljudskem odboru še plača od vsakega lista 2 50 din. Tar. št. 12: Za posest psov. starih nad 6 mesecev, se plača letno: a) za pse čuvaje 100 din; b) za lovske pse 100 din; c) Za luksuzne pse 1000 din. Luksuzni psi so pinči, špici, podganarji in psi podobnih pasem ter psi, ki niso niti lovski psi, niti ps; čuvaji. Takse po točki so oproščeni psi varnostnih organov. Taksa po tej tarifni številki se pobira od vseh psov na območju mestne občine Brežice, mestne občine Kostanjevica na Krki. mestne občine Sevnica ter mestne občine Videm-Krško. Tar. št. 13: Za registracijo motornih vozil se plača1 a) za vsak avtomobil, prikolico avtomobili, avtobus, trolejbus in za tovorne avtomobile raznih vrst 2000 din; b) za vsako motorno kolo s prikolico ali brez 1000 din. Takse po tej tarifni številki se ne plača za motoma vozila reševalnih postaj in gasilskih društev, k; služijo izključno za sanitarne reševalne namene, nadalje za vozila invalidov, ki so na taka vozila navezani po svoj; Invalidnosti ter vojaška motoma vozila in vozila (mo- pripoveduje... 4. Za potrditev kopiranega ; torna) ljudske milice, ki se upo-načrta po državnih organih, če; rabijajo za izvrševanje opera- II. DEL: TARIFA A. Takse Tarifa štev. I: ____ a) Za vsako vlogo naslovlje- to zahtevajo zasebniki 500 din i tiVne”službe no na ljudski odbor, razen za 5. Za potrditev pogodbe po i pritožbo 20 din. 1 ljudskem odboru se plača: I T'ar- st. 14: b) za vsako pritbžbo zoper; a) od novo sklenjenih pogodb Za vsako dovoljenje za ko- odločbo ljudskega odbora, iz- s predmetom vrednosti: dolO.OOO j panje peska, gramoza, kame-dano v upravnem postopku 90 din 75 din: od 10,000 do 50.000 din: n'a- zemlje, žganje apna in po-dinarjev I 150 din; od 50.000 do 150.000 din d°bno se plača 3000 din. Tarifa številka 2: I 300 dip; od 150.000 do '250.000 din | -par 15: Za vsako odločbo, ki jo izda 500 din; nad 250.000 din j Za vsako dovoljenje za pri- Ijudskl odbor in' če se za nje-; Ce je vrednost predmeta no izdajo plača redna taksa, | godbe neocenjena 125 din, razen za odločbe, za katere je i predvidena posebna taksa po tarifi številke 5. 6. 7 13 14, 15 in 16. 75 din. Tarifa številka 3: a) Za vsa potrdila ki jih iz- j da ljudski odbor, razen za ži- j vinske potne liste 50 din. b) za potrdila o lastništvu in > b) za potrditev podaljšane pogodbe se plača 50”/o od zneskov. omenjenih pod točko a), c) za potrdila pooblastila 45 din. 5. Za prepise uradnih aktov ali listin, ki se napravijo v uradih ljudskega odbora, se plača: a) če jih prepišejo zasebniki, zdravju živine (živinski potni • od vsake polpole izvirnika 10 list): za drobnico od vsake glave I din; 10 din. za živino od vsake gla-1 b) če jih prepišejo državni ve 60 din, za prenos lastnine na uradi od vsake polpole izvir-kupca se plača taksa, kakor nika 50 din; je zgoraj omenjena glede na [ c) če prepiše državni organ vrsto živine. j akte ali listine v tujih jezikih. Tarifa številka 4: Za odhod uslužbencev ljud- din. skega odbora izven uradnih '< Tar. št 7: ložnostno točenje alkoholnih pijač se plača 2000 din. Tar. št. 16: Za vsako podaljšanje obratovalnega časa v gostinskih obratih se plača 2000 din. III. DEL — PROMETNI DAVEK Vpelje se še prometni davek: Tar. št. 1: Od potrošnje alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in obratih od prodajne cene 5%. Tar. št. 2: Od vstopnic za kinematografske predstave, cirkuške pred- prostorov na zahtevo stranke, kadar gre za stanovanjske zadeve al- zadeve neznatne vrednosti. in sicer: a) za pregled stavhišč in prostora za naprave 200 din. b) za pregled zgradbe ali posameznih prostorov, dc bi se izdalo uporabno dovoljenje do 5 prostorov 100 din od 6 do 20 prostorov 200 din, od 20 prostorov naprej 500 din. c) za vsako pot uslužbencev izven uradmh prostorov na zahtevo zasebnika ne glede na število uslužbencev 100 din Tarifa številka 5: Za odločbe, s katerimi se daje dovoljenje za gospodarske stranka teh taksnih znamk ne , dejavnosti se plača: more dobiti, plača takse v gotovini. uslužbenec ki takso pobere, pa mora preskrbeti lokalne taksne znamke in jih uničiti na spisu Dokler taksne znamke ne bodo tiskane, se plačujejo takse v gotovini Prometn1" davek se plačuje v gotovini. 5 člen V primerih, ko je priznana oprostitev taks oziroma nromet-nega davka no veljavnih predpisih. se tudi ne moreio pobirati takse oziroma prometn: davek. k! so predpisani s tem odlokom Takse in prometni davek po tem odloku se tudi ne pobirajo 1. za gradbena podjetja in obrti 2400 din. 2. za zasebno poklicno udejstvovanje javnih pravnih zastopnikov zdravnikov, inženirjev. veterinarjev, geometrov, babic in podobnih prostih poklicev 480 din, 3 za gostinske obrate: j Za odločbe o kaznih v postopku v prekrških, za katere je pristojen okrain5 sodnik za prekrške. se plača 250 din Tar. št. 8 Za glasbo v gostinskih ali podobnih lokalih, če se za vstop ne pobira vstopnina: a) če je glasba v kavarni ali gostilni enkrat ali dvakrat tedensko. se plača mesečno 2000 din; b) z glasbo na plesu v večiih lokalih, za vsak primer 1 rok in bentil, mra! Anglež. j »Peljite ga ven! Zberite orož- »Sram te bodi! Sram'.. Ro-j je. Tu je njegov nahrbtnik, ke gor. če ti rečem?« se je raz- ! vzemite ga. morda je kakšna srdii Djurdje. »Takole!« je do- ! šifra notri. Pavle bo potrebo-dal. in mu z rokami pokazal, j val.« je dejal Djurdie. kai hoče. j Partizani so Angleža hrupno V sobo je pridrvelo še nekaj j potisnili skozi vrata partizanov in hrupno obkolilo j Iz druge sobe se je slišal Angleža. ; otroški jok in pridušen ženski Anglež je še vedno držal roke glas. ob telesu, nekaj naglo govoril v »Hej, kdo je tam? Gospodar pridi ven!« je zaklical Djurdje in stopil k vratom druge sobe. Ko jih je odprl, je žena zajavkala in za njo še otrok »Je kaj četnikov tam?« »Ni. . Sama sem. Ubijte mene, samo otrok se ne dotaknite!« je zavpila žena. »Pridi brez skrbi ven! Mi smo partizani, ničesar vam nočemo.« Zena Je tarnala pod posteljo in se ga otepala. Djurdje jo je komaj izvlekel. Prišel je Vuk in s svetilko posvetil v obraz, ki je bil od strahu ves iz sebe. »Djurdje. pojdi ven in zberi četo!« je strogo dejal Vuk. Ko le Djurdje odšel, se je obrnil k ženi: »Kaj je ta žena delala pri njih?« Zena je pogledala Branko. »Oh, ubili so jo. milo ubožico. j Zena nekega partizanskega komandanta je. Enkrat jim je pobegnila, pa so jo spet ujeli Vedno so ji grozili, da jo bodo zaklali.« j »Kje je spala?« ! »Tu pri meni; grozili so. da ! bodo tudi mene zaklali, če bo j pobegnila.« »Ali so jo mučili?« »Major jo je nekajkrat tolkel ... Ni se mu pustila, revica.« Vuk je onemoglo sedel na klop. Malo je posedel, skočil pokonci, se naglo sprehodil po sobi, pristopil in vzel v naročje mlahavo, težko telo mrtve žene in odšel ven. Jutro je že posvetilo na nebo. Streljanje je ponehalo. Glasno govoreč je po ulici prihajala kolona s Pavletom na čelu. Partizani Djurdjevega voda so zbrani okrog Angleža in drugih ujetnikov zganjali hrup. Mimo njih je prišel Vuk z mrtvo ženo, v naročju. Govorjenje je utihnilo. Zavil je na ulico in se srečal s Pavletom. Oba sta obstala. Obstala je tudi ko-j Iona. Pavle in Vuk sta se nekaj ! trenutkov gledala; nato pa je i Vuk krenil v slivnjak onstran poti. Partizani so onemelo gle-j dali za njim, in dolgo nepre-, mično stali. I Vuk je nosil Branko, da jo bo ! pokopal čim dlje od hiše, v ka- • 1 teri je bila ubita. Njena mrtva ■ roka se mu je zibala preko ra- j me. Po obrazu so ga ščegetali j naslanjal obraz ob njeno mrtvo lice. Ko se je obup polegel, ga je ob mrtvem in hladnem telesu spreletela groza. Izpustil jo je, izvlekel roki in preplašeno vstal. Počasi, skoraj kakor tat se mu je bližal Pavle. Vuk ga je začutil in suho zahropel, »Pojdi, pusti me samega!« Pavle se je ustavil za njegovim hrbtom Vuk je stal naslonjen na jablano in ko si je bil opomogel, je napravil nekaj korakov proti prvi hiši. »Počakaj, bom jaz,« ga ie razumel Pavle in stekel v hišo po kramp in rovnico. Pavle se je naglo vrnil še z dvema partizanoma, Vuk jim je dejal, naj odidejo, ponovil še enkrat, in ko so bili odšli, začel sam naglo kopati grob. Ko je bil izkopan do pasu. je vzel Branko v naročje in jo počasi spustil Nato je sedel na rob groba in se zastrmel v Branko. Na njenem obrazu je bila trda, bleda belina smrti. Obrvi so se ji bilo kakor v začudenju malo dvignile.. Kotiček ustnic, ki in ščemeli njeni lasje. Opotekel j se ga ie dotikala proga krvi. se se je, omahoval in sopel, čedalj ! je pridvignil in skrčil v soču-krčeViteje jo je pritiskal k sebi j ten nasmeh. Vuk ji ie pogladil ' in nosil čez slivnjake in sadov- j lase s čela in si zaželel, da bi niake. dokler mu niso pošle mo- j ji dvignil .veke in videl oči. A či. in se je obenem z njo zru- j ni imel dovolj moči Stal je in i šil ob jablani. Dolgo je ležal, ne začel počasi ogrebati zemljo I da bi jo izpustil iz naročja, in okrog nje ter pri tem pazil, da j ne bi kakšna kepica padla na-! njo. Obraza ji ni mogel zagrniti j z zemljo. Dolgo je stal: nato je ; začel med prsti drobiti drobne j kepice in počasi zasipati obraz. ; Ko ji ga je pokril z zrnato vlažno zemljo, je vstal in naglo nasul zemlje. 39. POGLAVLJE Vukova nesreča je tudi večini partizanov, zlasti starejšim, zatemnila veselje nad nocoišnio veliko zmago nad četniškim j korpusom Nihče ni razmišljal i o padlih borcih: vsi so bili pod ! vtisom prizora, ko je ob svitu , nesel Vuk mimo njih v narečni : mrtvo ženo. da jo ho pokopal. Ljudje so se izogibali pogovorom o nocojšnjih dogodkih, zlasti pa so se izogibali sreč ari'o z Vukom, ker jih je bilo zarodi kdo ve česa sram. da bi mu pogledali v oči Thdi inetn vo-četnike, ki jih je bilo okrog sto. so drugače sovražil! kot ra-, vadno: sovražili so jih s srdom in studom, V veliki, s podobami in venčki imortele okrašeni go'tinski sobi bogatega kmeta, ki je bi! to noč pobegnil *s četniki so bili razen Pavleta in Vuka zbrani komandir1! tn komisarji čet. razen Nikola, ki ie bi! s j svojo četo na stražarskih rn°-• stih okrog vri (Nadaljevanje dedi)