UDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, APRIL 1985, LETNIK XXXIV, STR. 73-96 7. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije Pokrovitelj Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Bled, Casino, 19.—20. septembra 1985 Podrobnosti boste našli na strani 89 GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE St. 4 • LETNIK 34 O 1985 • YU ISSN 0017-2774 VSEDINA-CONTIRITS Članki, študije, razprave Duilio Benedetti in Miha Tomaževič: Articles, studies, proceedings PREVERJANJE POTRESNE ODPORNOSTI ZIDANIH ZGRADB . 75 Boris Skerbinek: OPERATIVNO-TEHNOLOSKA PRIPRAVA KOT POMEMBEN FAKTOR V PROIZVODNEM PROCESU MONTAŽNE GRADNJE . 83 Mnenje in kritika Svetko Lapajne: Opinions KLASIČNA STATIKA — ELEKTRONSKA STATIKA — PRI M O STO VIH ..................................................................................... : . . . 86 Iz naših kolektivov SCT LJUBLJANA, L ju b lja n a ....................................................................... 87 From our enterprises SGP GORICA, Nova G orica ............................................................................88 SOZD ZGP GIPOSS, L ju b ljan a ................................................................. 88 HIDROMONTAŽA, M arib or ...........................................................................88 NOVICE V O D A R JE V .....................................................................................89 Vesti in informacije 7. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE . 89 News and informations In memoriam PROF. STOJAN GLOBOČNIK..................................................................91 In memoriam Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana VPLIV VRSTE CEMENTA IN VODOCEMENTNEGA RAZMERJA NA ZMRZLINSKO ODPORNOST INJEKCIJSKIH MAS ZA KORO­ ZIJSKO ZAŠČITO PREDNAPETIH KABLOV (prvi del) Damijana D i m i c .......................................................................................... 89 G lavn i in odgovorn i u re d n ik : S ER G EJ BUBNOV T eh n ičn i u re d n ik : DUŠAN LAJOVIC L ek to r: A LEN K A BAIC U red n išk i o d b o r: NEGOVAN BOŽIC, VLADIM IR ČADEŽ, JO Ž E ERŽEN , IVAN JE C E LJ, A N D R EJ KOMEL, STANE PA V LIN , FRANC CACOVlC, BRANKA ZATLER-ZUPANClC R evijo iz d a ja Z veza d ru š te v g rad b en ih in ž e n ir je v in te h n ik o v S lov en ije , L ju b lja n a , E rjav čev a 15, te le fo n 221 587. T ek . ra č u n p r i SD K L ju b lja n a 50101-678-47602. T isk a t is k a rn a T one T om šič v L ju b lja n i. R e v ija izh a ja m esečno . L e tn a n a ro č n in a sk u ­ paj s č lan a rin o zn aša 500 d in , za š tu d e n te 250 d in , za p o d je tja , zavo d e in u s ta n o v e 5000 d in . R e v ija iz h a ja ob f in an čn i p o d ­ pori R a z isk o v a ln e sk u p n o s ti S loven ije , S p lošnega z d ru ž e n ja g ra d b e n iš tv a in IGM S lov en ije in Z avoda za raz isk av o m a­ te r ia la in k o n s tru k c ij L ju b lja n a . Pravi priročniki ob pravem času v pravih rokah — uspeh ne bo izostal Osrednja slovenska knjigarna — Mladinske knjige na Titovi 3 v Ljubljani — vam iz bogatega izbora strokovne literature slovenskih in jugoslovanskih založb predstavlja vrsto priročnikov s širšega pod­ ročja gradbeništva: mladinska knjiga knjigarne in papirnice _________________________________________________din Brauner: GEOMETRIJA U GRADITELJSTVU 465 Cvetanovič: OSNOVI PUTEVA 550 Damjanovič: INDUSTRIJSKI KOMPLEKSI I ZGRADE 330 Djurič: TEORIJE OKVIRNIH KONSTRUKCIJA 350 Djurič: STATIKA KONSTRUKCIJA 1800 Flašar: ANALIZE I KALKULACIJE U GRADJEVINARSTVU 1350 Ilič: KLASIČNI DRVENI KROVOVI 1900 Jovanovič: IZRADA PODZEMNIH PROSTORIJA VELIKOG PROFILA 900 KLIMATIZACIJA I RASHLADNA TEHNIKA slovar 2800 Kostrenčič: TEORIJA ELASTIČNOSTI 995 Krstič: ARHITEKTONSKE KONSTRUKCIJE I. 1353 Krstič: ARHITEKTONSKE KONSTRUKCIJE II. 320 Kujundžič: OBLIKOVANJE STRUKTURA U LEPLJENOM DRVETU 600 Lorene: PROJEKTOV AN JE I TRASIRANJE PUTEVA I AUTOPUTEVA 800 Milosavljevič: OSNOVI ČELIČNIH KONSTRUKCIJA 1200 Naštete, kakor tudi vse druge knjige in priročnike, ki jih potrebujete pri svojem delu, lahko s priloženo na­ ročilnico ali tudi po telefonu (061 211-895) naročite na naslov: KNJIGARNA MLADINSKE KNJIGE, TITOVA 3, 61000 LJUBLJANA. NAROČILNICA: gv-4/85 Podpisani (ime in priimek) Natančen naslov (kraj, ulica) Nepreklicno naročam — po povzetju — za potrebe DO — naslednje knjige: Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 1A 555 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 2 A 120 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA IB 600 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 2B 420 Muravljov: GRADJEVINSKI MATERIALI — posebni deo 1 250 Muravljov: GRADJEVINSKI MATERIALI — posebni deo 2 263 Muravljov: GRADJEVINSKI MATERIALI — posebni deo 3 408 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — visokogradnje 4 4000 NORMATIVI I STANDARDI U GRADJEVI- NARSTU — visokogradnje 5 2400 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — niskogradnje 6 4000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — niskogradnje 7 3700 Pavlovič: MODULACIJA ARHITEKTONSKOG PROJEKTOVANJA 750 Peulič: KONSTRUKTIVNI ELEMENTI ZGRADA I 2200 Peulič: KONSTRUKTIVNI ELEMENTI ZGRADA II 2200 Radonič: VODOVOD I KANALIZACIJA U ZGRADAMA 3600 Romič: BETONSKE KONSTRUKCIJE II 450 Romić: LJUSKASTE KONSTRUKCIJE 372 Romič: BETONSKE KONSTRUKCIJE I 525 Romič: KRSTATO ARMIRANE KONSTRUKCIJE 1200 Romič: TEORIJA PRORAČUNA ARMIRANOBETONSKIH DIJAFRAGMI 300 Sekulovič: METOD KONAČNIH ELEMENATA 2400 Simonovič: BUKA 980 Stevanovič: FUNDIRAN JE I 450 Stojadinovič: MEHANIKA TLA I 1700 TEHNIČAR I 1500 TEHNIČAR II 4200 TEHNIČAR III 4200 Tomićić: GRADJEVINSKI MATERIJALI 1101 Umanjski: KONSTRUKTERSKI PRIRUČNIK 1700 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 2 1000 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 3 1000 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 4 1400 Zrnič: GRE JANJE I KLIMATIZACIJA 2318 SRPSKOHRVATSKO-ENGLESKI GRAĐEVINSKI REČNIK 2500 ENGLESKO-SRPSKOHRVATSKI GRAĐEVINSKI REČNIK — niskogradnje 2000 ENGLESKO-SRPSKOHRVATSKI GRAĐEVINSKI REČNIK — visokogradnje 2100 TEHNIČAR 4 5000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRAĐEVINARSTVU — visokogradnje 1, 2, 3 9900 Romić: ARMIRANI I LAKO AGREGATNI BETONI 1800 Trbojević: ORGANIZACIJA GRADJEVINSKIH RADOVA 1300 Šmit, Kaselman: GRAĐEVINSKA FIZIKA 2400 Vujičič: FUNDIRAN JE I 1670Datum: Podpis (žig DO): Preverjanje potresne odpornosti zidanih zgradb* MIHA TOMAŽEVIČ DUILIO BENEDETTI Povzetek: Članek obravnava možne mehanizme odziva zidanih zgradb na potresno obtežbo, pri čemer upošteva re­ zultate eksperimentalnih in analitičnih raziskav ter analize poškodb zadanih zgradb po potresih. Članek obravnava tudi kriterije za preverjanje nosilnosti ar­ miranih in nearmiranih zidnih elementov. Summary: The seismic response of masonry buildings is discussed with reference to experimental tests, numerical simu­ lations and damage analysis. Pier failure criteria both for unreinforced and reinforced masonry are also discussed. 1. V zadnjih letih se med strokovnimi in razisko­ valnimi krogi počasi veča zanimanje za raziskave obnašanja zidanih zgradb pri potresni obtežbi. To lahko pripišemo predvsem dvema razlogoma: zah­ tevi po zanesljivih teoretičnih osnovah za projekti­ ranje sanacijskih in ojačitvenih ukrepov po rušilnih potresih, ki so prizadeli obširna območja Italije in Jugoslavije, in povečani aktivnosti pri prenovi ob­ stoječega gradbenega fonda, ki ga v večini pred­ stavljajo ravno zidane zgradbe. Trditev, da je obnašanje zidanih zgradb med moč­ nimi potresi lahko tudi dobro, je običajno obre­ menjena z nezaupanjem, za kar seveda obstajajo do­ kaj jasni razlogi. Med njimi navajamo le dva: na prvem mestu je to ugotovitev, da so prevladujoči delež k celotni škodi po močnih potresih doprinesle prav zidane zgradbe. Drugi razlog je povezan z dinamičnimi lastnostmi tovrstnih zgradb, ki so v glavnem karakterizirane z nizkimi vrednostmi lastnih nihajnih dob: te vrednosti se v spektrih odziva nahajajo ravno v območju, kjer je dinamično povečanje največje, ne glede na vrsto temeljnih tal (glej sliko 1, ki pri­ kazuje srednje vrednosti spektrov odziva 104 ka­ lifornijskih potresov). Iz tega sledi, da bodo zidane zgradbe pri enakem vzbujanju obremenjene z več­ jimi silami' kot druge, npr. skeletne konstrukcije. Če to ugotovitev povežemo z majhnim ugledom, ki ga uživa zid kot material (po krivici ga smatramo * Članek z naslovom »Sulla verifica sismica di costru- zioni in muratura« je izšel v uvodni številki revije »Ingegneria sismica«, letnik I, Bologna, junij 1984, — prevod: Miha Tomaževič. Avtorja: Duilio Benedetti, profesor, Politecnico di Milano, Piazza Leonardo da Vinci 32, Milano, Italija in Miha Tomaževič, raziskovalni svetnik, Zavod za raz­ iskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, Dimičeva 12, Ljubljana kot material, ki ne more prenašati nategov), si uvodoma omenjeno nezaupanje lahko razložimo. Pri ugotavljanju poškodlb na območjih, ki jih je prizadel potres, pa često naletimo na solidno gra­ jene zidane zgradbe, ki so zelo dobro prestale tudi najmočnejše potresne sunke, ne da bi nam pri tem razlike v stopnji poškodovanosti dovolile misliti na olajševalen in odločilen vpliv različnih temeljnih tal. V Naghamu (1) — na primer — so opečne zidane zgradbe zdržale potres z maksimalnim pospeškom tal v velikosti več kot 1 g. Ugodne ugotovitve o obnašanju zidanih zgradb pri potresni obtežbi so bile dobljene tudi z eksperimentalnimi raziskava­ mi. Med preiskavami kamnite zidane zgradbe v merilu 1 :2 (2) s simuliranimi potresi na potresni mizi v laboratoriju ISMES v Bergamu, Italija (slika 2), je bilo doseženo mejno stanje s potresom z efektivnim maksimalnim pospeškom (EPA — effective peak acceleration) več kot dvakrat večjim od ustrezne vrednosti, registrirane med potresom v Sturnu 28. 11. 1980. Pri dejanskemu potresu odgo­ varjajoči maksimalni vrednosti pospeškov vzbujanja je bila preizkusna kamnita zgradba le v manjši meri poškodovana. Pred nedavnim je bil preiskan (3) tudi model štirinadstropne zidane zgradbe, ki je imel v smeri vzbujanja razmerje višine proti širini približno 2 (slika 3). Model je bil preiskan na po­ enostavljeni potresni mizi z vzbujanjem s pomiki tal v obliki potresa El Centro s stopnjevano inten­ ziteto. Porušitev je bila dosežena z vzbujanjem, karakteriziranim z maksimalnim pospeškom v ve­ likosti približno 1 g. Čeprav je bilo trajanje med preiskavo precej krajše od dejanskega — zaradi upoštevanja ustreznih zakonov modelne podobnosti — je dobro obnašanje modela med preiskavo očitno. Slika 1 Vzroki za tako, več kot zadovoljivo obnašanje leže deloma v dobri zasnovi zgradb, deloma pa tudi v dobri povezanosti posameznih elementov konstruk­ cij, ki je preprečila lokalne porušitve, ki vodijo do rušenja celotne konstrukcije, in s tem dovolila polni izkoristek nosilnosti posameznih elementov. Poleg tega moramo upoštevati tudi izkoristek duk- tilnosti zgradbe, ki — daleč od tega da bi jo lahko zanemarili tudi pri nearmiranih zidanih zgradbah — z naraščanjem poškodb zaznavno zmanjša sile, ki delujejo na konstrukcijo med potresom. Anali­ tične raziskave (4) v zvezi z eksperimentalnimi raz­ iskavami (2) so pokazale, da se med močnim po­ tresom dušenje zidane zgradbe poveča za 3—4-krat glede na dušenje, ki ga lahko izmerimo po potresu, ki je zgradbo poškodoval, in da se lastna nihajna doba zgradbe poveča tudi približno za dvakrat. Kot rezultat analiz efektivnih vrednosti konstrukcije sledi, da moramo odziv zidanih zgradb določiti s spektrom, ki je manj zahteven od elastičnega (le-ta velja le za začetne lastnosti zgradb), ter za vred­ nosti frekvenc, ki so odmaknjene iz območja naj­ večjega dinamičnega ojačenja. Primer takega kom­ biniranega vpliva na odziv zidane zgradbe nava­ jamo v preglednici 1, kjer primerjamo povečanje maksimalnega pospeška tal na zgradbi, izmerjenega med šibkim potresom (maks. pospešek ^ 5 °/o g) in med močnim potresom (maks. pospešek 30 %> g). Kot vidimo, je v zadnjem primeru pri čemer smo pa še vedno daleč od mejnih pogojev pri po­ rušitvi — zmanjšanje efektivnih sil glede na sile, ki jih izvrednotimo s predpostavko »linearnega« obnašanja sistema, očitno. Pojav redukcije delujo­ čih sil razlagamo na kvalitativen način na sliki 4, kjer podajamo (pri čemer se omejimo na pozitivne pomike) histerezno ovojnico konstrukcije, ki pri Slika 3 a Preglednica 1 aM aI all (g) aM aM 0.045 2.6 3.5 0.30 1.35 1.9 močnem potresu doseže svojo maksimalno nosil­ nost (točka M). Točka CS označuje velikost sil, pri katerih se v konstrukciji pojavijo prve resnejše po­ škodbe. Pri tem ne mislimo toliko na pojav prvih razpok (kot so to npr. upogibne razpoke v parape- tih ali pa ob priključkih zidnih slopov na parapetne zidove), pač pa na nastanek tistih pogpjev, ki v območjih, merodajnih za nosilnost, predstavljajo začetek rušenja. Pri nearmiranih zidovih je to npr. nastanek prve diagonalne razpoke v najbolj ob­ remenjenem zidu. > * Slika 5 V primeru, ko bi se konstrukcija obnašala linearno (na sliki prikazano s črto, ki ponazarja efektivno linearnost prve faze dejanskega obnašanja kon­ strukcije), bi na konstrukcijo pri enakem vzbujanju delovale sile, označene s točko E. Razmerje med silama Fe in Fm upošteva vse pojave, povezane s sposobnostjo konstrukcije, da absorbira in disipira energijo, kot smo to zgoraj na kratko opisali. Ce dimenzioniramo konstrukcijo na sile Fes, pri katerih bo obnašanje konstrukcije še linearno, upoštevamo torej določeno rezervo v njeni nosil­ nosti. Le-ta dovoljuje tudi prevzem konic vzbuja­ nja z razširitvijo poškodb na druge elemente, vse do porušitve konstrukcije (v primeru nearmiranih zidanih zgradb je to nastanek diagonalnih razpok v ostalih zidovih, tj. razširitev kritičnega stanja na ostale elemente konstrukcije). Razmerje med Fe in Fes definiramo kot »faktor konstrukcije q« (struc­ tural behaviour factor), katerega projektne vred­ nosti predpisujejo predpisi. Projektne sile so dolo­ čene z enačbami tipa: Fes = — W q kjer je A efektivni maksimalni pospešek tal na po­ tresnem območju, na katerem se nahaja zgradba, in K koeficient, ki izraža povprečno ojačen j e od­ ziva za tipične nihajne dobe običajnih konstrukcij (giblje se med 2.5 in 3 v odvisnosti od lastnosti temeljnih tal). W predstavlja celotno težo zgradbe, ki jo moramo upoštevati: izraz K. A. W. predstavlja torej celotno silo, ki bi delovala na zgradbo v da­ nem seizmičnem območju ob predpostavki, da se celotna masa upošteva pri prvem tonu nihanj in da sistem niha v linearnem območju. Analiza eksperi­ mentalnih rezultatov (2) je pokazala, da je za ne- armirane zidane zgradbe efektivna vrednost fak­ torja konstrukcije q nepričakovano visoka, veli­ kostnega reda 2.4—2.8. Za primerjavo: priporočila, ki jih je izdelal Applied Technology Council (5) predlagajo za enake konstrukcijske sisteme upo­ števanje vrednosti q = 1.25, tj. vrednosti, ki jo kot prenizko za uporabo v predpisih smatrajo tudi no­ vejša preverjanja na zelo konservativnih osno- vaah (6). 2. Zidana zgradba, katere odpornost smo preverili glede na ustrezno, pri tem pa niti ne pretirano vi­ soko velikost potresnih sil, bo zagotovo prestala tudi zelo močne potrese. Seveda pa moramo pri tem izpolniti še vse ostale pogoje, s katerimi bomo pre­ prečili težka delna rušenja (strehe, zidovi izven njihove ravnine). Te pogoje bomo izpolnili s kon­ strukcijskimi ukrepi, ki bodo zagotovili dobro med­ sebojno povezanost vseh elementov konstrukcije in z dobro zasnovo zgradbe v celoti. Če so ti pogoji izpolnjeni, zidana zgradba postane konstrukcija prostorskega, škatlastega tipa z vse­ mi svojimi značilnostmi. Na ta način lahko pri analizi nosilnosti zidov v smeri delovanja obtežbe upoštevamo tudi zidove v pravokotni smeri, potem ko smo preverili, če elementi povezave lahko pre­ našajo sile, ki jih tako sodelovanje zahteva. Vpliv sodelovanja zidov se izraža v celotnem upogibnem mehanizmu zgradbe, in je tolikšen, da za okrog 30% zmanjša velikost momentov, ki delujejo na konceh zidu, kar pomeni, da je približno enak vpli- ,120,120,120,120,120, ,,120,120,120,120 ,120, ----------- — -------------- *- -* ------------ §03--------------*- Slika 6 1 cm = 10000 k g /m vom prečnih sil na parapetni del zidu, kot to ka­ žejo rezultati numeričnih analiz (7), (8). Pri navadnih zidanih zgradbah — do razmerja vi­ šine proti dolžini približno 2 — so slopovi zidov v smeri delovanja obtežbe tisti osnovni elementi, ka­ terih obnašanje odločujoče vpliva na odpornost in duktilnost zgradbe. Kljub temu pa na splošno slo­ povi niso prvi element zidu, ki se pri delovanju horizontalne obtežbe močno poškodujejo. Običajno se pred njimi zaradi delovanja upogibnih momen­ tov in prečnih sil izčrpa nosilnost parapetnega dela zidu (slika 5 a). Pojav poškodb in s tem dosežene nosilnosti parapetnega dela zidu nekateri avtorji smatrajo za začetek delovanja zidu kot konzole, pri kateri za prenos horizontalne obtežbe prevladuje upogibni mehanizem. Seveda bi bila na tak način izračunana nosilnost zidu razmeroma majhna, po­ sebno še v primeru nearmiranega zidu. Avtorja članka med svojimi izkušnjami nista od­ krila poškodb, ki bi potrjevale konzolni mehanizem zidu, tudi ne v primeru močno poškodovanih para- petov. To si lahko razložimo na ta način, da si zamišljamo, da se v parapetnem delu zidu ustva­ rijo tlačni elementi, ki prenašajo sile na slopove (slika 5 b). Tlačni elementi, katerih naklon je dolo­ čen z višino parapeta, občutno zmanjšajo velikost upogibnih momentov, ki delujejo na slopove, obrav­ navane kot konzolne elemente. Situacija je bila po­ nazorjena numerično v (8), rezultati v obliki razpo­ reditve upogibnih momentov po višini zidu pa so na sliki 6 primerjani tudi z razporeditvijo momentov v še nepoškodovanem zidu. Rezultati izključujejo predpostavko konzolnega mehanizma delovanja zi­ du. Na drugi strani pa laboratorijske preiskave tudi pri slopovih, medsebojno po višini povezanih le s strop­ nimi ploščami, kažejo (7), da rušno stanje zidu do­ loča porušitev (v danem primeru strižna porušitev) slopov (slika 7). Analogen mehanizem je pokazala tudi dinamična preiskava (3), pri kateri so bili slopovi preiskane zgradbe povezani na enak način (slika 3). Pri tem gre, kot že rečeno, za razmeroma vitko konstruk­ cijo, ki se je porušila zaradi izčrpanja nosilnosti slopov kljub temu, da so bili le-ti medsebojno po­ vezani le s stropovi. Tudi računska ponazoritev di­ namičnega obnašanja preiskane konstrukcije, os­ novana na etažnem mehanizmu zgradbe, se je za­ dovoljivo ujemala z dejanskim odzivom med preis­ kavo, pa čeprav v področju, ko so se razpoke že močno razširile. Izvrednotenje rezerv nosilnosti zidnega slopa pri horizontalni obtežbi očitno igra osnovno vlogo v postopku preverjanja nosilnosti in dimenzioniranja. V nadaljevanju bomo obravnavali možne mehaniz­ me obnašanja armiranih in nearmiranih zidov, pri čemer bomo izhajali iz poznanih eksperimentalnih rezultatov. Razložili bomo kriterije za preverjanje nosilnosti, ki so jih v zadnjih letih eksperimentalno A-A c T 16" * H V/ 16" * 1 85* I f 1 16" t H- t 16* I „A- -*-0‘69" -*—5* t16" -Al h * — 16''— H -- - - - - - - - - - - 3 6 3 8 * Slika 7 kontrolirali številni raziskovalci v evropskih in ameriških laboratorijih. Nearmirani zidovi 3. Obravnavamo (slika 8a) zid, na katerega konceh deluje horizontalna obtežba P, ki se počasi poveču­ je, ter vertikalna obtežba N. V začetku (pri nizkih vrednostih P) ravnotežje zagotavljata momenta M = Ph/2, ki delujeta na konceh zidu; z naraščajo­ čo horizontalno obtežbo P povzroči M v tegnjeni coni prve horizontalne razpoke, ki se počasi širijo. Pri teh pogojih se ravnotežje proti prevrnitvi vzpo­ stavi tako, da se rezultanta vertikalne obtežbe N premakne proti tlačenima robovoma zidu, doprinos momenta pa postane vedno manj važen. Ekstremni položaj, ki ga lahko zavzame rezultanta N, je določen z oddaljenostjo tlačenega roba kraj­ njih prerezov zidu: v tem primeru je vrednost P enaka: P = — N (1) h kjer sta 1 in h dolžina in višina zidu: pri vrednostih P, ki presegajo vrednosti, dane z (1), se zid začenja prevračati. Zgoraj navedeni pogoj je bolj ali manj teoretičnega značaja. Običajno se, preden vrednost P doseže mej­ no vrednost, določeno z (1), v zidu bodisi pojavi pr­ va diagonalna razpoka, bodisi se zid sesede zaradi izkoriščene tlačne trdnosti zidu na tlačenih robovih. Prvi pogoj je izpolnjen, kadar je vrednost P enaka: kjer je: t — debelina zidu o0 — N/t 1 otr — natezna trdnost zidu b — koeficient enak 1 za h/1 1 in 1,5 za h/1 >1,5 (za vmesne vrednosti h/1 se vred­ nosti b določijo z linearno interpolacijo) Enačba (2), ki "je bila predložena v (9), je bila že velikokrat preverjena (v zadnjem času tudi v [10] in [ll]).Osnovana je na predpostavki, da pri dose­ ženi nosilnosti glavna natezna napetost v sredini zidu prekorači natezno trdnost zidu. Pri predpostavki ravninskega zasuka prereza zidu je na sliki 8 c opisana razporeditev specifičnih de­ formacij in notranjih sil pri doseženi tlačni trdno­ sti zidu. Če nadomestimo dejansko razporeditev na­ petosti z ekvivalentno pravokotno razporeditvijo vzdolž dela prereza zidu dolžine in izrazimo moment glede na tlačeni rob zidu, lah­ ko določimo ekscentriciteto eu normalne sile N: kateri pri predpostavljenem mehanizmu odgovarja horizontalna sila Pri tem lahko ugotovimo, da se enačba (5) pri pred­ postavki fc -> oo spremeni v ravnotežni pogoj (1). a ) b) Slika 8 2 2 c) d ) Ugotovimo lahko tudi, da prisotnost momentov Mu = N eu precej spremeni situacijo, prikazano na sliki 8 a, še posebej pa se ne ujema z deformacijo zidu, prika­ zano na sliki 8d. In ne nazadnje lahko ugotovimo, da pri opisanem mehanizmu pred doseženo no­ silnostjo (2) ali (5) vedno nastanejo upogibne razpo­ ke na konceh zidu. Sila, ki dejansko deluje na zid, mora biti torej manjša od najmanjše izmed vred­ nosti (2)' in (5). Glede na to računski moment na konceh zidu ne sme prekoračiti vrednosti: Ta kontrola dovoljuje preveriti element tudi pri predpostavki drugačnih mehanizmov, kot smo ga privzeli pri izpeljavi zgoraj navedenih odvisnosti. Zidovi z vertikalno armaturo 4. Zaradi enostavnosti obravnavamo zid z vertikal­ no armaturo, položeno le na robovih zidu (slika 9). V tem primeru armatura nudi ravnotežje momen­ tov, ki ga povzroča horizontalna obtežba P na kon­ ceh zidov, vse do dosežene meje tečenja tegnjene in popuščanja tlačne armature. Ko narašča horizon­ talna obtežba, se zopet najprej pojavijo horizontal­ ne razpoke na konceh zidov (kot to izčrpno doku­ mentirajo rezultati [9]). V splošnem se te razpoke razširijo, nastanejo pa tudi nove, podobne razpoke. Ker armatura nudi ravnotežje momentom na kon­ ceh zidov, naraščanje horizontalne obtežbe lahko povzroči nastanek prve vidne diagonalne razpoke. Tak, strižni način porušitve, predvidimo z enačbo (2), ki jo tu ponovno napišemo: " i ■f l 1 t i * t ]£ = 0‘37« Slika 9 (6) V tem primeru je lahko ekscentriciteta normalne sile N tudi večja od 1/m. Razen možnosti nastanka strižne porušitve običajno kontroliramo tudi mož­ nost nastanka upogibne porušitve, ki je določena z doseganjem upogibne nosilnosti krajnjih prerezov zidu. Če upoštevamo ravninski zasuk prereza zidu, simetrijo vpetosti na obeh konceh zidu in enaki a) b) Slika 10 količini natezne in tlačne armature As = As' (glej sliko 9), dobimo naslednji izraz za P: p = g° t12 ( l — a° 1 + 2 1' fy Aa h ( f e j h kjer je fy meja tečenja armature, dolžina tlačnega dela prereza zidu pa je dobljena z enačbo (3). Naj­ manjša od vrednosti P, izračunanih po enačbah (6) in (7), določa način porušitve in s tem nosilnost zi­ du, ki jo primerjamo z delujočo obtežbo. Lahko opazimo, da v primeru, ko nimamo armature (As = 0), enačba (7) postane enačba (5), s katero kontroliramo upogibno porušitev nearmiranega zi­ du. Pri porušitvi zaradi nastanka diagonalnih razpok je vloga vertikalne armature v tem, da dovoljuje zidu v polni meri izkoristiti svojo nosilnost, ki je pri nearmlranem zidu lahko zmanjšana zaradi po­ gojev (5). Vrednost natezne trdnosti zidu, ki na­ stopa v enačbi (6), je očitno enaka vrednosti za ne- armirane zidove. Z razširitvijo diagonalnih razpok pa prevzame ver­ tikalna armatura vlogo, prikazano na sliki 10a za predpostavko njene enakomerne razporeditve vzdolž dolžine zidu 1. Gre za t. i. »moznični uči­ nek« (dowel action), pri katerem armatura zagotovi celotno nosilnost zidu z upogibom. Mehanizem de­ lovanja armature, analiziran v (12), teoretično zago­ tavlja naslednjo vrednost nosilnosti P: nosilnost zidnega elementa kontroliramo tako, da primerjamo upogibno nosilnost krajnjih prerezov zidu: +l'fyAs fc J z dejansko nastopajočim upogibnim momentom. Zidovi s horizontalno armaturo 5. Prva razlaga mehanizma nosilnosti horizontalne armature je bila formulirana v (12). Osnovana je bi­ la na predpostavki, da po nastanku diagonalne raz­ poke zidu zagotavlja nosilnost samo armatura, iz­ koriščena do meje tečenja. To seveda vodi do ocene maksimalne vrednosti P, izražene z izrazom: Pm = n n d2 ---- -—ly 4 O) pri čemer ponovno pomeni n število armaturnih palic, fy pa mejo tečenja armature (slika 10). Veljavnosti enačbe (9) nasprotujejo rezultati mno­ gih raziskav, ki niso mogle jasno dokazati predpo­ stavljene odvisnosti med količino armature in ma­ ksimalno nosilnostjo zidu. Nedavne raziskave (13) nam dovoljujejo analizirati doprinos horizontalne armature na ustreznejši na­ čin. Slika 11 prikazuje tri možnosti mehanizma de­ lovanja armature, pri čemer je prikaz podan v od­ visnosti od izkoristka armature, tj. v odvisnosti od razmerja med silo v armaturi Pa in nosilnostjo ar­ mature Pay (podano z enačbo [9]: Pay = P m). Re­ lativni pomiki med krajnjima robovoma zidu so iz­ raženi v razmerju maksimalnega doseženega rela­ tivnega pomika <3m. Pri tem slika l la prikazuje ide­ alni mehanizem. V prvi fazi je doprinos armature k nosilnosti zidu skromen zaradi omejenih speci­ fičnih deformacij zidu pred nastankom diagonalnih razpok. Po nastanku diagonalnih razpok se hori­ zontalne sile postopoma prenesejo na armaturo, dokler se le-ta ne plastificira. Kot vidimo, gre v tem primeru za obnašanje, ki ga lahko analitično izrazimo z enačbo (9). P' ^ 2 0,20 n d2 fy (8) kjer je n število armaturnih palic, d pa njihov pre­ mer. Da bi se izognili nenadnim padcem nosilnosti med širjenjem in večanjem diagonalnih razpok, in hkrati zidu zagotovili povečano duktilnost, bi mo­ rala biti v idealnem primeru vrednost P' enaka vrednosti P, določeni z enačbo (6). To pa seveda zahteva znatno količino armature, ki o njenem de­ janskem učinku nimamo na razpolago enotnih in jasnih eksperimentalnih podatkov. Za mehanizme rasporeditve momentov, ki se raz­ likujejo od tu obravnavanega etažnega mehanizma, Sliki llb in c prikazujeta dejanska mehanizma, pri katerih je naraščanje doprinosa armature k nosil­ nosti zidu prekinjeno zaradi izgube sprijemnosti med armaturo in malto (slika lib). V nekaterih primerih so kljuke na konceh armaturnih palic ustavile zdrs armature in dovolile ponoven prijem armature (slika lic). V omenjenih raziskavah je bilo tudi ugotovljeno, da je bila, čeprav je v ne­ katerih primerih dosegla mejo tečenja, armatura v večini primerov daleč od polne izkoriščenosti, po­ dane z enačbo (9). Kot primer je zanimivo pogle­ dati rezultate, navedene v preglednici 2 (povzete iz [13]), kjer so za dve različni kvaliteti malte in raz- Slika 11 lične količine armature navedena razmerja med največjimi Izmerjenimi silami v armaturi PaM in nosilnostjo armature PyM (izkoristek armature). Preglednica 2 Tlačna trdnost malte (MPa) Odstotek armature (%>) P aM P yM 0.18 0.43 12.4 0.32 0.30 0.37 0.37 0.18 0.84 17.8 0.32 0.58 0.37 0.39 Kot vidimo, je razmerje vedno manjše od ena. Iz­ koristek armature se zmanjšuje z naraščajočo koli­ čino armature in s padajočo kvaliteto malte (s slabšanjem razmer povezave armatura-zid). Torej je nepotrebno, da bi armaturo predimenzio­ nirali, tj. da bi zid armirali s količino armature, ka­ tere nosilnost, določena z enačbo (9), je večja od strižne nosilnosti zidu, določene z enačbo (2): naj­ večji izkoristek armature pri prevzemu nosilnosti in hkrati visoko stopnjo duktilnosti zagotovimo že z minimalno količino armature. Seveda pa moramo pri tem z dobro malto in ustreznim zidanjem pre­ prečiti izgubo sprijemnosti. Zdi se, da učinek horizontalne armature ni toliko v povečani nosilnosti zidu, kot v zagotavljanju dobre duktilnosti. Pri sicer enaki nosilnosti so ime­ li horizontalno armirani zidovi približno trikrat večjo duktilnost kot odgovarjajoči nearmirani zi­ dovi. LITERATURA 1. EAEE Bulletin, 18/8, 4, no. 1. 2. D. Benedetti, A. Castoldi, »Dynamic and static ex­ perimental analysis of stone masonry buildings«, Pro­ ceedings, 7-ECEE, Athens, 1982. 3. M. Tomaževič, R. Žarnic, »Shaking Table Study of a Four-Storeyed Masonry Building Model«, Pro­ ceedings, 8-WCEE, San Francisco, 1984. 4. D. Benedetti, G. M. Benzoni, »A numerical model for seismic analysis of masonry buildings«, v tisku v Earthquake engineering and structural dynamics. 5. »ATC 3-06, NBS Special publication 510«, U S. Govt, printing office, 1978. 6. B. I. Sveinsson, R. L. Mayes, H. D. McNiven, »Eva­ luation of seismic design provisions of masonry in U. S.«, UCB-EERC report No. 81/10, 1981. 7. U. C. Kalita, A. W. Hendry, »An experimental and theoretical investigation of the stresses and deflections in model cross wall structures«, Proceedings, 2-IBMaC, Stoke-on-Trent, 1970. 8. G. M. Benzoni, N. Malatesta, »Influenza degli effetti flessionali sul comportamento sismico di edifici in muratura«, L’ingegneria sismica in Italia, Rapallo, 1984. 9. V. Turnšek, F. Cačovič, »Some Experimental Re­ sults on the Strength of Brick Masonry Walls«, Pro­ ceedings, 2-IBMaC, Stoke-on-Trent, 1970. 10. P. A. Hidalgo, R. L. Mayes, H. D. Me Niven, R. W. Clough, »Cyclic loading tests of masonry single piers«, UCB-EERC reports No. 78/27, 78/26, 79/12, 1978—1979. H. R. L. Mayes, Y. Omote, R. W. Clough, »Cyclic shear tests of masonry piers«, UCB-EERC report 76-8, 1976. 12. M. J. Priestley, D. O. Bridgeman, »Seismic re­ sistance of brick masonry walls«, Bull, of New Ze­ land Nat. Soc. for Earthquake Engineering, vol. 7, n. 4. 1974. 13. M. Tomaževič, R. Žarnic, »The effect of horizontal reinforcement on strength and ductility of masonry walls«, Proceedings, CIB Symposium on Wall Struc­ tures, Warsaw, 1984. Operativno-tehnološka priprava kot pomemben faktor v proizvodnem procesu montažne gradnje BORIS SKERBINEK 1.0. UVOD Smisel proizvodnega procesa je zadovoljiti zahteve tržišča, tako v pogledu kakovosti, kot tudi v po­ gledu rokov in cene. Proizvodni proces mora te zahteve zadovoljevati tako, da ob tem še preosta- jajo sredstva za obnovo in povečanje njegovih zmogljivosti. Del proizvodnega procesa pa je tehnološki proces, ki je neobhodno potreben za preoblikovanje, izde­ lavo, transport, sestavljanje, kontrolo kakovosti itd. Tehnološki proces je torej tisti, ki je neposred­ no povezan z dokončanjem proizvoda. 1.1. Proizvodnja standardnih gradbenih elementov Sodelovanje tehnologov pri načrtovanju proizvodnih procesov je nujno, ker morajo presoditi možnosti izdelave zahtevnih proizvodov in potrebo po vla­ ganju v delovne pripomočke in proizvodno opremo. Tehnologi s svojo dejavnostjo, s predvidevanjem ustreznega gradiva, postavljajo osnove za gospo­ darjenje z materialom. Zaradi določenih dolgih do­ bavnih rokov je nujno podati oceno potrebnega materiala tudi vnaprej. Posebno važno je sodelovanje tehnologov s kon- strukterji, ker samo ob upoštevanju proizvodnih možnosti bom proizvajali ekonomsko. Sodelovanje pri standardizaciji v smislu poenotenja tehnoloških postopkov je nujno, vse v smislu tipi­ zacije in standardizacije sestavnih delov vseh pro­ izvodnih procesov. Tehnološki postopki z normativi časa in gradiva ter z določitvijo delovnih mest so neposredna os­ nova dela operativne priprave proizvodnje. Sode­ lovanje je potrebno predvsem pri posebnih zahte­ vah po kakovosti in roku. Sodelovanje s proizvodnjo je važen faktor, ker vse ne poteka vedno tako, kot je predvideno. Stre­ meti je za izboljšavami, ki so posledica izmenjav mnenj med tehnologi in operativnimi izvajalci. Osnova za delo kontrole kakovosti so podatki, ki jih podajata razvoj in tehnološki postopki. Tehno­ logi predvidevajo kontrolo kakovosti po vrsti in obsegu že v tehnoloških postopkih. Načrtovanje tehnološkega postopka je ena od sto­ penj priprave proizvodnje. Predpogoj za dobro Avtor: Mag. Boris SKERBINEK, dipl. inž. gradb., Maribor, Trg revolucije 1 opravljeno delo je v pravilni izbiri izdelka, ki mora zadovoljevati širok krog kupcev in to v pogledu: — funkcionalnosti, — trajnosti, — cene, — velikosti, — splošne uporabnosti (dodatne naprave), — tehnične izpopolnjenosti. In vse to ob najmanjšem vlaganju materiala v delo in proizvodnjo. Razen zadovoljevanja zahtev kupcev mora proizvod biti izdelan tako, da čim bolj ustreza zmožnostim proizvodnje in to v pogledu: — ljudi, — proizvodne opreme, — prostorov, — transportnih možnosti, — točnosti, — itd. Pri postavljanju zahtev po kakovosti nikdar ne smemo pozabljati, da stroški za dosego določene kakovosti rastejo hitreje kot dosežena kakovost. V okviru načrtovanja tehnoloških postopkov pa je potrebno obdelati še posamezne faze. 1.2. Dokumentacija Pred delom na načrtovanju tehnoloških postopkov mora tehnolog preveriti projektno dokumentacijo glede na: — preglednost in popolnost, — standardnost in dosegljivost materialov, — možnost in cenenost izdelave, — možnost izdelave na obstoječih proizvodnih sredstvih, — možnost enostavne in hitre montaže oziroma dopolnjevanja. Sočasno je potrebno sodelovanje projektanta in tehnologa, ker slednji sam ne sme spreminjati iz­ delka ali elementa montaže brez projektanta, ker samo ta pozna soodvisnost vseh montažnih elemen­ tov med seboj. 1.3. Projekt izdelave Elaborat, na katerem oblikujemo tehnološki po­ stopek, imenujemo plan montaže. Ta naj vsebuje vse podatke, na osnovi katerih je možno organi­ zirati in voditi proizvodnjo ob ostali projektni do­ kumentaciji. Plan izdelave in montaže obsega: — podatke o elementih in objektu, — potreben material, — zaporedje izdelave in montaže, — določitev delovnih mest, — določitev režima na delovnih mestih, — določitev posebnih potrebnih pripomočkov za delo, — določitev normativa časa, — določitve delovne skupine, — določitev stroškovnega mesta. Plan dela naj bi služil načrtovanju in spremljanju proizvodnje, nabavi oziroma izdelavi proizvodnih pripomočkov, nabavi materiala, načrtovanju in kon­ troli stroškov proizvodnje, kalkulaciji, nagrajeva­ nju in načrtovanju kadra. 1.4. Določevanje materiala V primeru, ko se odločamo, da sami izdelamo mon­ tažni element, mora tehnolog točno določiti, koliko osnovnih materialov potrebujemo. Ločujemo di­ rektne in indirektne materiale. Direktni so tisti, ki jih vgrajujemo v izdelke, lahko jih količinsko opredelimo in ga zapopademo v načrt izdelave. Direktni materiali, ki tvorijo skupno samostojni element ali fazo, so vodeni skupno v postavkah. Ostale, ki jih potrebujemo za dokončanje proiz­ vodnega postopka in niso vezani na posamezne proizvodne faze, pa ločimo po postavkah. Potreba po vnaprejšnjem določevanju potrebnega materiala je le posledica nerednih in nepravočasnih dobav materialov, ki jih ni mogoče v potrebnih količinah imeti na zalogi oziroma so neprikladni za skladiščenje. 1.5. Organiziranje in zaporedje operacij Izbira tehnologije je odvisna od količin. Zato je pri pravilnem oblikovanju operacij in njihovega zapo­ redja potrebno poznati količine in potreben tempo proizvodnje. Enako velja za materiale in zahtevo po kakovosti proizvoda. Ko smo seznanjeni z zahtevami po izdelku in smo ugotovili, da je projektna dokumentacija ustrezna, ko so določeni normativi za material, lahko pri­ stopimo k oblikovanju operacij in njihovega zapo­ redja. Najprej je potrebno ugotoviti, kakšne operacije so sploh potrebne za doseganje proizvodnega zahtev­ ka. Pri tem moramo upoštevati: — primernost proizvodne opreme glede na proiz­ vod in kakovost, — obremenjenost proizvodne opreme z drugimi nalogami, — potrebne pripomočke za delo, — razpored proizvodne opreme, — potrebe po kontroli kakovosti, — zahteve po rokovanju z materialom in po trans­ portu, — zahteve po deponijah izdelkov, — velikost, težo in vrsto proizvoda, — stanje materialov. Operacij za isti proizvodni postopek naj bo čim manj, izhajati bi morale iz istih osnov, hkrati pa odgovoriti kaj, kdo, kje, kako, kdaj in zakaj. 1.6. Organizacija proizvodnje Določitev delovnega mesta je praktično določena že v toku določanja operacij, saj mora tam tehno­ log odgovoriti na vprašanje, kje se bo delo odvijalo, kar pa je odvisno od: — sposobnosti doseganja zahtev glede na kakovost proizvoda, — zasedenosti delovnega mesta z drugimi nalo­ gami, — mesta, kjer se nahaja. Pristop k določitvi delovnega mesta je važen pri enkratni ali občasni proizvodnji, pri ponavljajoči proizvodnji pa je z določitvijo delovnega mesta to določeno do konca proizvodnega procesa. Določitev pripomočkov za delo je v pogledu eko­ nomičnosti izredno pomembno, saj vrednost teh pri občasni proizvodnji predstavlja včasih tudi mnogo­ kratnik vrednosti osnovne proizvodne opreme. Tako so lahko pripomočki za delo standardni, ki jih lahko neposredno kupimo, ali pa so izdelani po posebnih naročilih. 1.7. Norm ativi časa, grupe dela in stroškovno mesto V načrte izdelave vnašamo tudi normative časa. Pod to razumemo: — pripravljalno zaključni čas za neko operacijo, — izvajalski čas. Pripravljalno zaključni čas je vedno bolj važen, če imamo opravka z zahtevno opremo, kolikor ta ni ozko usmerjena. Zato ta čas navajamo posebej in ga ne združimo z izvajalskim časom. Normativi časa so osnovni element za: — pravilno načrtovanje proizvodnje, — realno kalkuliranje, — nagrajevanje. Normativi časa v nobenem primeru ne bi smeli biti povezani z nerešenimi vprašanji v zvezi z na­ grajevanjem, ker sicer to dejstvo ogroža ekono­ mičnost poslovanja podjetja. V načrt izdelave je potrebno vnesti tudi grupo dela ali kakšno drugo oceno vrednosti dela v pri­ merjavi z drugimi. Ni umestno vrednostnosti dela podajati z denarjem, ker se vrednosti le tega stalno spreminjajo. Vsako delovno mesto je vključeno v neko stro­ škovno enoto, ki predstavlja enoto pridobivanja in obračunavanje nekaterih stroškov, ali pa delovno mesto samo po sebi predstavlja takšno enoto. Nuj­ no je, da se stroškovno mesto nahaja le v eni orga­ nizacijski enoti, ni pa nujno, da ima vsaka orga­ nizacijska enota samo eno stroškovno mesto. 1.8. Razvoj tehnologije Pri načrtovanju tehnoloških postopkov smo vedno med zahtevo po stalnem izboljševanju tehnologije in zahtevo po zanesljivosti vsakega postopka. Uspeh prizadevanj za izboljševanje tehnoloških postopkov je torej možno doseči le, če omenjena prizadevanja ločimo od načrtovanja tehnoloških postopkov vsa­ kokrat toliko časa, da dosežejo za proizvodnjo spre­ jemljivo stopnjo zanesljivosti. Izboljšanje tehnologije zajema lahko le eno stopnjo ali tudi celotni tehnološki proces. Največkrat ima­ mo opraviti z izboljšanjem tehnologije s smotrom izboljšanja kakovosti ali pa pocenitve proizvoda. Možnosti izboljševanja so zelo različne, predvsem so v: — povezavi tehnoloških procesov, — izkoriščanju odpadkov v obliki spremljajočih proizvodov, —■ avtomatizaciji tehnoloških procesov. Sicer pa imajo tehnologi tudi dovolj drugih tekočih problemov in nalog, ki so po navadi nujne, vezane na časovne omejitve in prinašajo neposredne go­ spodarske učinke. Vendar je potrebno vse te de­ javnosti izločiti iz rednega ciklusa tehnoloških po­ stopkov in naj bodo za te spremljajoče probleme določene posebne skupine. Izboljševanje tehnoloških procesov in postopkov je pomembna dejavnost, s katero se poveča tekmo­ valna sposobnost podjetja, s tem se razširi tržišče in poveča dohodek. 1.9. Osnova tehnološkega dela in dokumentacija Iz navedenega je razvidno, da je tehnolog eden od glavnih kreatorjev gospodarnosti v podjetju. Nje­ gov delež je pomemben, če ne tudi odločujoč. Pri delu tehnologa se vedno porajajo nove zamisli, kakor tudi s strani ostalih udeležencev procesa. Pri svojem delu mora biti širok, nepristranski, sa­ mozavesten in ne sme čakati na spodbude s strani, temveč mora sam iskati nekaj novega. Določanje potrebnega časa za neko operacijo in poznavanje stroškov proizvodnje je nujna stvar za dobrega tehnologa. Razen tega predstavlja osnovo za tehnološko delo seznam opreme in priprav, se­ znam delovnih mest, ocene zmogljivosti opreme, načrt stroškov, načrt podjetja za opremo itd. Tehnološka dokumentacija je osnova za vrsto do­ gajanj v podjetju in ima zato izreden pomen. Naj­ važnejši del te dokumentacije je načrt izdelave in montaže in zbir normativov materiala, nabavljenih polizdelkov in zbiri normativov časa za posamezne izdelke. Vse delo tehnologov je v vsakem podjetju tisto, ki mu daje utrip razvoja, konkurenčnosti na trži­ šču, povečevanje proizvodnje ter s tem večanje dohodka, kar pa je pravzaprav cilj vsake gospo­ darske organizacije. Viri: Koželj: Razvojno in raziskovalno delo, Kranj 1980 Vršec-Dolgan: Priprava proizvodnje, VŠOD Kranj Skerbinek: Magistrska naloga, VSOD Kranj 1983 MNENJE IN KRITIKA Klasična statika — elektronska statika Klasični način statičnega preračunavanja zgradb za­ hteva od konstrukterja mostu, da sam izvrši to analizo sil: iz določitve zunanjih sil izračun notranjih sil in dimenzioniranje. Taka obdelava konstrukcije mu v rezultatu nudi popolno sliko poteka zveznih napetost­ nih silnic po položaju in po njih intenzivnosti. Isto­ časno dobi vpogled v statično fungiranje posameznih elementov ter v učinek izpreminjanja oblik in mer. Najbolj gospodarno oblikovanje konstrukcije, tako po razporedu nosilnih elementov kot po njih merah, nam bo vselej samodejno nudilo prijeten vtis na pogled, estetsko kombinacijo, kot jo vidimo v naravi pri obli­ kovanju drevja in vej z odcepi na primer. Vse to je zajeto s pojmom »gradbene umetnosti«. Elektronski račun konstrukcije nam nudi zajeten snop listov s številčnimi rezultati notranjih sil. Le redko nam statik nudi pregled tako dobljenih rezultatov z vnašanjem rezultante notranjih sil — opornice v ski­ co nosilnih elementov v merilu, tako po položaju sil, kot po njih velikosti. Tako v večini primerov ostane statik brez te informacije, ki mu edina more prikazati potek napetostnih silnic. V Švici vrše revidenti (koder je to zahtevano, na primer pri železniških mostovih in velikih cestnih objektih) preveritev varnosti s kon­ trolnim približnim računom po neodvisni poti. Tako direktor statičnega biroja ceni svojega statika po tem, koliko je sposoben preverjati elektronski izračun! Pri elektronski statični obdelavi obstaja namreč vedno možnost, da se nam pri izračunu podatkov in njih vnašanje v stroj prikrade spregled. Brez detajlne ana­ lize rezultatov elektronike, kar zahteva zelo mnogo truda in časa, ostane konstrukter brez informacije o statičnem fungiranju posameznih nosilnih elementov. Tako tudi nima podlage, iz kgtere bi mogel ugotoviti napake elektronskega računa, še manj pa negospodar­ nosti v konstruktivni zasnovi in v oblikovanju nosilnih elementov. V mostnih zgradbah pridejo poteze prefinjenega za­ snovan j a in oblikovanja še posebno do izraza, saj so vsi elementi nosilnega značaja vidni. K tipičnim pri­ merom velike gradbene umetnosti spadajo sfarinski kamniti rimski in turški mostovi, ter na primer mo­ stovi prejšnjega stoletja: borovniški viadukt, stari predvojni solkanski most čez Sočo, tedanji največji evropski razpon v kamnu. Znameniti so leseni švicar­ ski mostovi (na primer v Luzernu). Naša prva profe­ sorja na fakulteti: prof. Kasal in prof. K ral sta nam zapustila lepo število del, eden najlepših ljubljanskih mostov je Zmajski most, delo dunajskega konstrukter­ ja prof. Melana. Priznavam, da se v mnogih mojih de­ lih (Anhovo, Soteska) tudi zrcali spredaj navedena težnja po gospodarnosti, varnosti in estetski kvaliteti mostov. Vse pa gotovo posekata naša znamenita kole­ ga, pokojni inž. Ilija Stojanovič in inž. Stanko Sram, katerih zapuščina so: most čez Krko v Šibeniku, most na otok Pag ter oba mosta na otok Krk, najdaljši s svetovnim rekordom celih 390 m razpona v ojačeno- betonskem loku. V poročilu ne bi bil popoln, če ne bi navedel dveh primerov, ki kažeta prav obratno tendenco: s soraz­ merno velikimi stroški, brez tendence za gospodarnost smo zgradili konstrukciji, ki sta varnostno manj ugod­ ni, izkazujeta po nepotrebnem višje napetosti, kot bi bile pri smotrnejšem oblikovanju. Te negospodar­ pri mostovih nosti bo ostro oko pravega konstrukterja odkrilo tudi v samem pogledu, v pomanjkljivi estetiki! Prvi je novi most čez Sočo v Solkanu. Odstopanje oblike loka od opornice zvišuje napetosti betona, zah­ teva obilnejše armiranje (pravilna oblika bi izhajala sploh brez teoretske armature). Negospodarnosti pa bi se mogle ugotoviti tudi pri. (ne)rafiniranosti odranja, in pri samem fundiranju objekta. Drugi primer je most čez železnico prek avtoceste pri Uncu. Pri tem mostu moremo ugotoviti ošiljeno obliko, kar zmanjšuje svetli profil ceste in izziva pre­ veliko plitkost mostu. Oblika ni prilagojena opornici obtežb. Upoštevanje prave opornice, v zvezi z določeno modifikacijo obtežb (večanje proti opornikom) bi omo­ gočalo obliko z višjo puščico loka (pri istem svetlem profilu spodnje ceste), precej nižje napetosti in bistve­ no manjše upogibne momente — ter s tem štedljivejše armiranje, pa tudi bolj štedljive oporne temeljne blo­ ke. Pri obeh mostovih moti soda razdelitev polj nad­ gradnje. Klasična navada ima v simetrali nadgradnje polje, kar je mogoče le pri lihem številu polj. Tu ni mesto za razpravo o vzrokih spredaj navedenim oporečnostim konstrukcije. Vendar navajam nekaj možnosti: premalo sreče pri izbiri glavnega konstruk­ ter j a-statika, statični račun brez analize, ki bi vpli­ vala na modifikacije zasnove, tretiranje projektnega dela na mostu kot obrtniško delo. (Romanski narodi tretirajo že vsako obrtno delo kot umetniško, vsaj del­ no!). Morda je sokriva tudi preozkosrčna akademska vzgoja konstrukterjev s preveliko pažnjo na nevažne decimalke in premalim poudarkom na gospodarnost in varnost konstrukcij. Varnost je namreč važna zaradi posebnih prevozov, ki izkazujejo kar dvakratno, tudi petkratno koristno obremenitev mostu od prvotno ra­ čunsko predvidene. Dejstvo je, da smo v navedenih dveh primerih s sorazmerno velikimi stroški dosegli sorazmerno nizek učinek, kar je prav nasprotje od zaželenih stabilizacijskih tendenc. Zveza z naslednjimi članki: Ilija Stojadinovič: Projekat mosta kopno—otok Krk. Gra'đjevinar 1981/2. Str. 57—76. Stanko Sram: Grad jen je mosta kopno—otok Krk. Gradjevinar 1981/82. Str. 77—106. Svetko Lapajne: Most čez Dobličico v Črnomlju. No- vator 1950. Str. 202—203. Objekti avtoceste Ljubljana—Zagreb. Gradbeni vestnik 1950/47—50. Str. 151—159. Most prek Save Dolinke u Lescama. Gradjevinar 1962/ 11. Str. 401—402. Tipizirani svodasti mostovi v Posočju. Gradbeni vestnik 1967/2. Str. 31—33. Projekt mostu čez Sočo v Anhovem. Gradbeni vestnik 1976/2. Str. 35—37. Porušitev in obnova mostu čez Loiro v Toursu. Gradbe­ ni vestnik 1982/4. Str. 59—61. Svodasti mostovi. Gradbeni vestnik 1982/4. Str. 62—66. Svetko Lapajne IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Obisk delegacije Hudhudshand Na dvodnevnem delovnem obisku v SCT se je mudila delegacija predstavnikov firme Hudhudshand iz glav­ nega mesta Jordanije, Amana. V delegaciji sta bila lastnik in glavni direktor firme Hussam T. Hudhud in direktor projekta Mike Rumball. Ogledala sta si asfalt­ no bazo v Črnučah in še nekatere druge dele proizvod­ nje, med obiskom pa so potekali tudi poslovni razgo­ vori v zvezi z gradnjo mestne obvoznice v Zarqi, kjer bo sodelovala tudi delovna organizacija SCT. Poleg detajlev v zvezi z gradnjo objekta Zarqa by-pass so se dogovarjali tudi o nadaljnjem sodelovanju na no­ vih projektih. Gradili bodo ljubljansko porodnišnico Izvršni odbor skupščine Skupnosti samoprispevka III v Ljubljani je na svoji seji 8. frebruarja, potem, ko sta komisija za ugotavljanje najugodnejšega ponudni­ ka in tehnična komisija pregledali ponudbi in ocenili, da je SCT najuglednejši ponudnik, sklenili, da bo naj­ večji objekt iz programa tretjega samoprispevka — prvo fazo porodnišnice — gradila delovna organi­ zacija SCT. Od osmih gradbenih organizacij le SGP Grosuplje ni prevzel razpisne dokumentacije, od preostalih sedmih pa sta pravočasno in pravilno oddala ponudbi le SCT tozd Inženiring' in SGP Pionir iz Novega mesta. Porodnišnico bodo gradili po sistemu »Funkcionalno ključ v roke« za vsa dela, do pridobitve uporabnega dovoljenja. Vrednost gradbenih, obrtniških in inštala­ terskih del po pogodbi znaša 1.380 milijard dinarjev in 500 tisoč dolarjev za funkcionalno medicinsko op­ remo, kar skupno znese 1.509 milijarde dinarjev. Stav­ bo porodnišnice, ki bo v neposredni bližini ljubljan­ skega kliničnega centra, bodo pričeli graditi 1. junija letos, pogodbeni rok za gradnjo I. faze pa je 24 me­ secev. Sredi puščave Večina projektov, ki so jih zgradili v Iraku, je bila tako glede gradbenih, montažnih kakor tudi instalacij­ skih del zelo zahtevna. Opravljenih del na projektih — mnogi so rasli sredi puščave — je pomenilo za strokovnjake velik izziv. Med takimi projekti je prav gotovo tudi KOL-7. Nedaleč od glavnega mesta Iraka, Baghdada, na pe­ ščeni ravnici blizu reke Eufrat, je bila delovna or­ ganizacija SCT soizvajalka za gradbena dela. Najprej so postavili naselje za’ bivanje in upravne prostore, napeljali vodo iz reke in nato pričeli z deli. Razen SCT sta pri gradnji sodelovala že Ingrad iz Ce­ lja in Graditelj iz Gornjega Milanovca, skupna vred­ nost opravljenih gradbenih del pa je bila 135 milijo­ nov ameriških dolarjev. Na površini tisoč krat tisoč metrov je zgrajenih več proizvodnih in skladiščnih hal — največja ima površino petinštirideset tisoč kvadratnih metrov — in drugih funkcionalnih objek­ tov. Vsi objekti razen upravne stavbe, so zgrajeni po montažni telfnologiji, večino materiala (tri tisoč ka­ mionov) pä so pripeljali iz Jugoslavije. Vrednost opravljenih montažnih in instalacijskih del na tem projektu znaša 80 milijonov ameriških dolar­ jev. V slabih enaintridesetih mesecih je bilo narejenih skoraj tisoč kilometrov klima kanalov, položenih tristo kilometrov cevi in sedemsto kilometrov visoko ter niz­ ko napetostnih kablov. Kakovost izdelave in raven op­ remljenosti vseh objektov sta na svetovni ravni. V konici del je bilo na projektu 1200 gradbincev, 340 in­ štalaterjev in monterjev ter 600 pakistanskih delav­ cev. Predor pod Karavankami Meddržavna jugoslovansko-avstrijska komisija za grad­ njo cestnega predora pod Karavankami je na skupnem zasedanju 22 in 23 januarja potrdila, da načrtovanje gradnje in zbiranja denarja za ta veliki skupni pro­ jekt poteka po načrtih. Gradnja bo potekala v dveh fazah, po predračunu pa bodo vsa dela na jugoslovan­ ski strani stala 140 milijonov dolarjev, seveda se ta vsota še lahko spremeni. Ker je za prvo fazo gradnje predora na naši strani denar zagotovljen, je pomemb­ no, da letos opravijo čim več del in kar najbolje iz­ koristijo že zbrani denar, so dejali člani komisije. Pripravljalna dela za prvo fazo bodo zaključena v me­ secu marcu, nato bo objavljen razpis gradbenih del, ki bo tekel do konca maja. Druga faza h kateri sodi grad­ nja vertikalnega jaška z vsemi objekti, se bo po na­ črtih začela v drugi polovici prihodnjega leta, predor pa bo tako končan julija 1990. leta in tedaj tudi pre­ dan namenu. Gradnja tega pomembnega objekta bo tudi tehnolo­ ško trd oreh, ki ga pa bodo uspešno rešili. Servisne delavnice Integrala Prvi objekt na barjanskih tleh v Ljubljani že dobiva končno podobo. Potem ko so delavci tozda Gradnje Ljubljana in Gradisa sredi lanskega julija s pilotira- nega in nasutega terena odstranili 1,40 metra obre­ menilnega nasipa, so izkopali gradbeno jamo, zabili pilote, izkopali jame za temeljne vezi, temelje in de­ lovne jaške. Na temelje so postavili montažno halo tipa Gradis, ki je dvakrat dilatirana s požarnimi ste­ nami. Razpon med posameznimi loki je 22 metrov, skupna dolžina hale je 186 metrov, širina 72 metrov in višina 8,70 metra. V gradnji je tudi aneks, v dveh od skupno osmih polj, ki bo dolg 40 metrov. Vse stene in aneks se gradijo z armiranim betonom. Do konca leta je bila vrednost vseh opravljenih del za 260, v letu 1985 pa jih bodo opravili še za 400 milijonov di­ narjev. Računajo, da bodo Integralove delavnice na­ red septembra letos, ko se bo' tja preselil tozd Tovorni promet s 500 tovornjaki. Nova tovarna pohištva EMMI V teh dneh je gradnja nove tovarne pohištva, Lesni- nega tozda EMMI v Slovenski Bistrici praktično pri koncu. Največ dela so opravili delavci tozdov VGA in IBK, sodelovali pa so tudi obrtniki in inštalaterji IMP in Gradbenega finalista iz Maribora, SOP iz Kr­ škega ter Elektromontaže iz Ljubljane. Pričeli so je­ seni leta 1983 z zemeljskimi deli in pripravo platoja na močvirnem terenu, pripravili temelje za montažne konstrukcije, postavili montažne hale in opravili f i­ nalna dela. Tik pred zimo so uredili še okolico, ves čas gradnje pa so se, tako kot na drugih gradbiščih,, borili s slabim vremenom. Vrednost opravljenih del je približno 250 milijonov dinarjev. Var: Glasilo SCT ! SGP GORICA, NOVA Gradimo tudi v Batujah TOZD GO Šempeter gradi v Batujah industrijsko ha­ lo »Priprava vložka valjarne« TPO Batuje. Lokacija objekta je postavljena le 8 metrov stran od železniške proge, nasproti železniške postaje. Po navodilih predstavnika geološkega zavoda iz Ljub­ ljane, so odstranili iz zbirnega kanala, ki je dajal vi­ dez močvirja, skoraj 2000 m3 blata in jalovine. Hala je izdelana v dveh višinah. Spodnji del hale je dvignjen približno za 180 cm nad raščenim zemljiščem. Za ce­ loten nasip so porabili prek 7000 m3 tampona, ki so ga črpali v Rodnah pri Batujah. Gornja višina, ki je za 2 m višja od spodnje in je zaključena z armirano­ betonskim podpornim zidom, bo služila za industrijski tir, ki bo speljan skozi halo. Armirano betonsko mon­ tažno konstrukcijo je izdelal in montiral tozd ABK. Z gradnjo hale za jeklovšek pa bodo pričeli predvi­ doma v začetku marca 1985. Vir: SGP Gorica IANA Začetek gradnje čistilne naprave Pred kratkim je Gradbinčeva tozd GO Kranj pričela z izgradnjo čistilne naprave v Zarici na desnem bregu Save v Kranju.. Pravočasna izgradnja čistilne naprave je povezana z izgradnjo hidroelektrarne Mavčiče, ker bo nastalo jezero za pregrado, vplivalo na kanalizacij­ ske zbiralnike in samo čistilno napravo. Investitor gradnje je Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj, tozd Komunala. Sredstva v višini 700 milijonov di­ narjev bosta na podlagi samoupravnega sporazuma zagotovili Samoupravna komunalna in Samoupravna interesna skupnost za gospodarjenje s stavbnim zem­ ljiščem v Kranju. Precejšen del sredstev bodo prispe­ vale tudi Savske elektrarne, Čistilna naprava mora biti zgrajena do konca letošnjega leta, ko bo za pregra­ do hidroelektrarne Mavčiče že nastalo umetno jezero. Nov prehrambeni center v Celju V Celju so slovesno odprli, nov regijski prehrambeni center Merx. Za ta objekt lahko rečemo, da je skoraj v celoti delo Ingradovih delavcev. Načrte so pripravili v tozd Projektiva, montažne armiranobetonske ele­ mente so izvedli v tozd IGM Medlog, montažo kon­ strukcije so opravili delavci tozd Gradbena operativa Šentjur in tozd Mehanizacija, nekaj obrtnih in in­ stalacijskih del so izvedli delavci tozd Proizvodni ob­ rati in tozd Lesni obrati, glavni izvajalec pa je bila tozd Gradbena operativa Celje. Z novim objektom je Celje pridobilo več kot petnajst tisoč kvadratnih metrov skladiščnih in drugih površin. Mladinski dom v Celovcu Giposs — inženiring — tozd inženiring je konec 1982. leta pridobil v izvajanje instalacijska in obrtniška dela ter kompletno opremo za slovenski Mladinski dom v Celovcu. Temu osrednjemu objektu, ki je podkleten in ima pri­ tličje ter tri nadstropja, je na eni strani dodana telo­ vadnica z vsemi potrebnimi spremljajočimi prostori v pritličju kot so garderobe, umivalnice, prostor za tre­ nerja, skladišče za orodje in podobno ter v nadstropju s prostori za knjižnico in kino-projekcijsko kabino, iz katere je možno v telovadnico projicirati filme in dia­ pozitive. Na drugi strani pa je osrednjemu objektu ozko funkcionalno pripojen pritlični objekt, v katerem je otroški vrtec za 30 otrok in hišniško stanovanje. Mladinski dom je v gradbenem smislu izvajalo Ko­ roško gradbeno podjetje, ostala, to je instalacijska in obrtniška dela ter kompletno opremo Doma pa je prevzel GIPOSS Inženiring in jih izvajal v dveh fa­ zah. Velik uspeh v Radencih Delavci tozda Visoke gradnje Stavbarja so v rekord­ nem času v Radencih zgradili nove proizvodne pro­ store Tovarne polnilne opreme delovne organizacije Zdravilišče Radenska. 290-članski kolektiv tovarne, ki je eden izmed tozdov Radenska, je tako dobil 2182 kva­ dratnih metrov moderno opremljenih površin v pro­ izvodni dvorani betonske konstrukcije. Pogodbena vrednost del v Radencih je bila nekaj več kot 146 milijonov dinarjev. Vir: Gipossov vestnik Hidromontaža med 250 največjimi Izšla je TOPS-lista 250 največjih izvajalcev investicij­ skih del v svetu. Na listi najdemo 9 jugoslovanskih delovnih organizacij, ki so se s svojim delom na tujem uveljavile in uspele uvrstiti med 250 največjih. Med Jugoslovani prednjači Union inženiring iz Beograda, ki je po obsegu del v tujini na 56. mestu. Energopro- jekt in Energoinvest sta zdrsnila po lestvici navzdol — če ju primerjamo z letom poprej. Tako sta letos na 196. mestu. Razveseljivo pa je, da sta se na lestvici največjih povzpeli dve slovenski delovni organizaciji. Tako je Gradis Ljubljana 189., EM Hidromontaža pa 223. Kljub vsemu pa je delež jugoslovanskih OZD, ki so se uvrstile med 250 največjih, še vedno majhen, saj predstavlja le 1,4®/« vseh investicijskih del. Tako Ju­ goslovani v Aziji in Južni Ameriki sploh nismo pri­ sotni, na afriškem kontinentu pa smo lani opravili 2,8 ®/o vseh investicijskih del. Sodelovanje pri izgradnji nuklearke v NDR Uspešna izgradnja, velike delovne izkušnje in uspešno usposobljen strokovni kader EM Hidromontaže pri izgradnji termoenergetskih objektov v NDR, kot so Schwarze Pumpe, Hagenwerder, Bexberg, Jena, Jan- schwalde in pri izgradnji najrazličnejših industrijskih objektov, kot so tovarna papirja Blankenstein, tovarna ivernih plošč Gotha, železarni Heningsdorf in Eisen­ hüttenstadt in nazadnje veliki objekt PCK Schwedt, so bila povoR za sklepanje pogodbe na KKW-Nord. Objekt sestavljajo tri samostojne med seboj funkcio­ nalno ozko povezane en te in sicer osrednji bivalno- spalni objekt s kapaciteto 189 ležišč, samopostrežno restavracijo, študijskimi in rekreacijskimi prostori, disco klubom in garažo za okoli 20 osebnih vozil, Nosilni most za težki transport Delavci tozd Proizvodne delavnice so izdelali po pro­ jektni dokumentaciji bratske tozd Projektiranje in kontrola nosilni most za prevoz težke opreme do teže 25 ton, 40 metrov dolg nosilni most, širine 4,2 m je namenjen prevozu težke opreme, ki jo izdeluje sara­ jevski Energoinvest. Delavci težkega transporta, okrepljeni z mobilno me­ hanizacijo bodo v treh mesecih kar 12-krat prevažali po cesti od Sarajeva do Luke v Bosanskem Samcu iz­ menjevalce toplote, ki so namenjeni v Sovjetsko zvezo. Celotna kompozicija je ob prevozu dolga in težka 455 ton. Delavci težkega transporta bodo z nosilnim mo­ stom kar osemkrat prepeljali izmenjevalce toplote težke od 215 do 235 ton, štirikrat pa težko opremo (108 ton) s specialnimi prikolicami. Vir: Hidromontaža Maribor NOVICE VODARJEV Gradnja hrapave drče na Dravinji Vodarji s svojimi posegi v naravo večkrat korenito spremenijo naravno okolje. Pri regulacijah je, da vo­ dotoku izboljšajo pretočnost, pomembno, da ohranijo vodotok tudi živ. Za premostitev lokalne višinske razlike dna gradijo di- sipacijski objekti, ki jih občasno imenujejo stopnje, pragovi', drče ipd. Funkcija takšnega objekta je, da presežek energije toka vode, ki nastopi zaradi višin­ ske razlike dna in ki bi. lahko povzročal poškodbe v dovodnem koritu, dlšipira v območju samega objekta, ki je močneje zavarovan in odporen proti takšnim po­ škodbam. V hidrotehnični praksi se uporablja več oblik stopenj: — prepadni pragovi, pragovi s hrbtom, hrapave drče, idr., ki imajo vsaka svoje prednosti in slabosti. Kadar je stopnja visoka, lahko predstavlja nepremost­ ljivo oviro ribam na njihovi poti proti toku. Zato na vodotokih, ki so bogati z ribjim življenjem in kjer bi takšna zapora predstavljala za ribe pomembno oviro, v zadnjem času gradijo hrapave drče ali drče s čermi, ki ustrezajo zastavljenm pogojem. Pri regulaciji Dravinje je bilo treba rekonstruirati ob­ stoječi jez pri žagi v Jurovcih, ki še danes uporablja za pogon vodnega kolesa vodo Dravnje ter zgraditi hra­ pavo drčo. Preliv novega jezu je narejen v obliki armiranobe­ tonskega zidu dolžine 43 metrov, katerega krona je obložena z lomljencem. Drča je iz velikih neobdelanih skal, ki so postavljene pokončno. Povprečne dimenzije skal so od 100—150 cm, srednji razmak med skalami pa je ca. 60 cm. Skale so postavljene na gramozni podla­ gi, vmesni prostori med njimi (hrape) pa so do četrti­ ne višine skal zasuti z odpadnim lomljencem in za­ liti z betonom. Povprečni vzdolžni padec drče je 1 :10. Vir: Novice Vodarjev Lojze Cepuš VESTI IN INFORMACIJE 7. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije bo v dneh 19. in 20. septembra 1985 v Kazini na Bledu Zborovanje bo omogočilo prikaz dosežkov gradbenega konstruktorstva v zadnjem času, izmenjavo izkušenj na področju razvojno raziskovalnega dela in potrebno informiranje o stanju veljavne regulative na področju gradbeništva. Prisotnost večjega števila strokovnjakov s področja konstruktorstva in potresnega inženirstva bomo izkoristili tudi za ustanovno skupščino Društva gradbenih konstruktorjev in skupščino Društva za potresno inženirstvo. Gosti iz tujine nas bodo seznanili s smermi in stopnjo razvoja stroke pri njih in v svetu. Poleg Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, ki je pokrovitelj Sedmega zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije, so do sedaj zbo­ rovanje in delovanje obeh društev — prirediteljev kot sponzorji finančno podprle še naslednje organizacije oziroma temeljne organizacije združenega dela: SGP Pionir Novo mesto, Ingrad Celje, Razvojni center Celje — TOZD Projektiva Celje, Seizmološki zavod Ljub­ ljana, FAGG, VTOZD GG Ljubljana, Elektroprojekt Ljubljana in Slovenija ceste Tehnika Ljubljana. PROGRAM ZBOROVANJA Sreda, 18. septembra 1985 17.00—19.00 Avtorji opremljajo posterje 20.00 Sestanek izvršnih odborov obeh društev — prirediteljev in organizacijskega od­ bora zborovanja Četrtek, 19. septembra 1985 7.00—8.00 Avtorji opremljajo oziroma jejo posterje dopolnju- 8.00—9.00 Registracija udeležencev 9.00—9.30 Otvoritev zborovanja 9.30—10.50 Referati 10.50—11.20 Odmor 11.20—12.40 Referati 12.40—15.30 Odmor 15.30—17.00 Predstavitev raziskovalnega dela na področju konstrukcij v gradbeništvu 17.00—18.00 Ogled posterjev in diskusija z avtorji 18.00—19.00 Ustanovna skupščina Društva gradbe­ nih konstruktorjev in skupščina Dru­ štva za potresno inženirstvo 20.00 Tovariško srečanje v obliki posterjev. Po predhodnem dogovoru z organi­ zatorji so možni tudi morebitni krajši referati, ki mo­ rajo biti pripravljeni v standardni obliki in tehniki, ki je primerna za razmnoževanje. Petek, 20. septembra 1985 9.00—10.30 10.30—11.00 11.00—12.30 12.30—13.00 Referati Odmor Diskusija o prispevkih, aktualnih pro­ blemih stroke, razvojno-raziskovalnem delu na področju konstrukcij v gradbe­ ništvu in delu obeh društev Zaključki Predvideni referati: J. Witteveen, Univerza Delft, Nizozemska: Požarna varnost gradbenih konstrukcij S. Otani, Univerza Tokio, Japonska: Japonski dosežki na področju potresnega inženirstva Katedra za betonske konstrukcije, Univerza Beograd: Problemi betonskih konstrukcij Z. Žagar: Lesene konstrukcije pri nas M. Marinček: Dimenzioniranje konstrukcij glede na mejna stanja B. Kogovšek (koordinator), IBE: Energetski objekti B. Mikuš: Projektiranje in izvajanje investicijskih del v tujini M. Tomaževič (koordinator), ZRMK: Rekonstrukcije in sanacije gradbenih objektov G. Vogrinčič: Temeljenje na koleh V. Ribarič: Problemi seizmičnosti P. Fajfar: Pregled stanja na področju potresnega in­ ženirstva Posterji: Za pripravo posterja imamo na voljo panoje dimenzij 1,0 X 1,0 m s plutovinasto podlago, na katero lahko po svoji presoji in okusu pritrdite slikovni, grafični ali tekstualni material, ki ga želite predstaviti. V nasprot­ ju z referati so za posterje fotografije zelo primerne. Velikost napisov naj bo takšna, da bodo čitljivi vsaj do razdalje 3 m. V zgornjem levem vogalu posterja pustite prazen prostor višine 10 cm in širine 25 cm. V preostali del vrhnjega 10 cm visokega pasu pa napišite naslov in ime ter priimek avtorja posterja. Poster boste lahko opremili 18. 9. 1985 med 17. in 19. uro ali pa 19. 9. 1985 pred začetkom zborovanja. Prispevke za zbornik, to je morebitne referate in točne naslove posterjev z imeni avtorjev pošljite najkasneje do 15. junija 1985 na naslov: DRUŠTVO GRADBENIH KONSTRUKTORJEV (v ustanavljanju) 61000 LJUBLJANA Jamova 2 Kotizacija Kotizacija za udeležbo zborovanja, v kateri so zajeti stroški organizacije in publikacije zborovanja kakor tudi stroški tovariškega srečanja in prispevek za pos­ lovanje obeh društev, znaša 7000 din za osebo. Za štu­ dente rednega študija, ki prijavi prilože veljavno frek- ventacijsko potrdilo, znaša kotizacija 2500 din za osebo. Avtorji prispevkov pri kotizaciji nimajo posebnega popusta. Delavci delovnih organizacij, ki so kot spon­ zorji oziroma pokrovitelj finančno podprle 7. zborova­ nje gradbenih konstruktorjev Slovenije, imajo pri ko­ tizaciji 20 °/o popusta. R. Rogač, F. Kržič, S. Turk: Novejši razvoj stroke na področju betonskih, metalnih in lesenih konstrukcij J. Ref lak: Informacija o razvoju računalništva in in­ formatike ter obstoječih programih M. Pregl, L. Bonač (koordinatorja): Predstavitev razis­ kovalnega dela na področju konstrukcij v gradbeništvu PRIJAVA PRISPEVKOV: Poleg predvidenih referatov pričakujemo še dodatne prispevke, ki so zanimivi za širši krog konstruktorjev. Zaradi omejenega časa naj bodo prispevki pripravljeni Prijava Svojo udeležbo na zborovanju prijavite s tem, da nam najkasneje do 10. septembra pošljete izpolnjeno prija­ vo in nakažete potrebno kotizacijo. Kotizacijo nakažite na žiro račun Društva za potresno inženirstvo, Jamova 2, Ljubljana, št. 50101-678-47179 s pripisom: za 7. zbo­ rovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije. Prijavi priložite potrdilo o plačani kotizaciji. Za udeležence smo rezervirali 250 ležišč v hotelih A in B kategorije. Za rezervacijo sobe prosimo izpolnite prijavnico in pošljite Generalturistu. IN MEMORIAM Prof. Stojan Globočnik V aprilu 1985 je končal svoje življenje in delo v 90. letu starosti univ. prof. v p. dipl. inž. Stojan Globočnik. Rojen je bil 31. XII. 1895 v Kranju, po maturi na klasični gimnaziji pa ga je zajela prva svetovna vojna ter italijansko ujetništvo na otoku Asinari ob Sardiniji. Po vrnitvi se je vpisal na gradbeni oddelek novoustanovljene tehniške fakul­ tete oz. Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral zaradi izredne marljivosti 1. 1925 s prvimi 4 diplo­ manti. Že med študijem je bil pomožni asistent pri katedri za geodezijo, po diplomi pa je postal red­ ni asistent pri katedri za visoke zgradbe na isti fa­ kulteti. Tam je bil 1. 1964 upokojen kot profesor. Prof. Globočnika se hvaležno spominjamo njegovi zelo številni bivši študentje, sodelavci in kolegi, saj je predaval mnoge predmete s področja visokih zgradb ter splošnega stavbarstva prav vsem teh­ niškim panogam, to je na 8 oddelkih oz. odsekih tedanje tehniške fakultete. Ob tej izredni pedagoški obremenitvi je bil med drugim še predstojnik gradbenega oddelka, dolgo časa predsednik kated­ re, zelo prizadeven pa je bil tudi kot upravnik zgradb gradbenega in geodetskega oddelka, pri če­ mer so domovali v stavbi na Aškerševi c., imeno­ vani »Stara tehnika«, dolga leta poleg njiju še mno­ gi drugi oddelki. Najtežje naloge na tem področju je moral reševati po koncu druge svetovne vojne 1. 1945, ko je bilo treba obnavljati razdejane in gra­ diti nove stavbe fakultete pod znanimi težkimi po­ goji. V zvezi z naglim povojnim razvojem ljubljan­ ske univerze se je izkazal tudi pri gradnji objek­ tov drugih fakultet ter bil med prvimi pobudniki za novo zgradbo današnje FAGG. V okviru raziskovalnega dela je napisal razne raz­ prave s področja splošne statike gradbenih kon­ strukcij, železobetona ter opečnih industrijskih dim­ nikov, dalje več skript za študente, sicer pa še raz- Profesor Stojan Globočnik 1895—1985 ne recenzije tuje strokovne literature ipd. Poleg vsega tega je zelo intenzivno sodeloval tudi z grad­ beno operativo kot pooblaščeni projektant, sodni izvedenec, cenilec in nadzorni organ pri visokih, industrijskih, mostnih ter prometnih zgradbah s prav njemu lastno izjemno delavnostjo in iznajdlji­ vostjo. Njegovih številnih del s tega področja sploh ne bi mogli našteti, toliko jih je. Prof. Globočnika se bomo še dolgo spominjali kot vzor delovne zavzetosti in velike požrtvovalnosti. Branko Ozvald y M ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA * R j \ IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA,n.sol.o DEJAVNOSTI: TOZD INŠTITUT ZA CESTE LJUBLJANA n. sub. o. TOZD GEOTEHNIKA LJUBLJANA n. sub. o. TOZD INŠTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE LJUBLJANA n. ub. . TOZD INŠTITUT ZA KONSTRUKCIJE IN POTRESNO INŽENIRSTVO LJUBLJANA n. sub. o. TOZD INŠTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA n. sub. o. TOZD STROJNIŠTVO LJUBLJANA n. sub. o. DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Naslov: Dimičeva 12, 61109 Ljubljana, p. p. 54, Jugoslavija Telefon: (061)344 061 Teleks: 31449 YU ZRMK Telegrami: RAZMAT ENOTA V MARIBORU Gorkega 41, 61211 Šmartno pod šmarno goro, Jugoslavija Telefon: (062)23 849, 23 851 POSKUSNO RAZVOJNI CENTER Gameljne 41, 61211 Šmartno pod šmarno goro, Jugoslavija Telefon: (061)59126 Raziskava in kontrola kakovosti vseh vrst materialov, njihovih su­ rovin ter razvoj tehnologij za proizvodnjo in uporabo. Raziskave tehnologij za shranje­ vanje odpadnih materialov in za uporabo sekundarnih surovin — varstvo okolja. Proizvodnja specialnih materialov in njihova aplikacija. Raziskave in kontrole s področ­ ja gradbene fizike: prostorska akustika, zvočna, toplotna In po­ žarna zaščita ter zaščita proti vlagi. Raziskave s področja geomeha­ nike, inženirske geologije in iz­ vajanje specialnih geotehn-iških del. Projektiranje in izvajanje klasič­ nih in masovnih miniranj hribin ter specialnih miniranj objektov. Raziskave in kontrola kakovosti na področju prometne infrastruk­ ture. Raziskave in kontrola kakovosti gradbenih konstrukcij. Raziskave na področju potres­ nega inženirstva. Patologija konstrukcij in sana­ cije. Raziskave za povečanje trajno­ sti in zanesljivosti strojev, na­ prav in njihovih delov. Raziskave s področja tribologije. Raziskave na področju gradbene mehanizacije. Tehnični nadzor žičnic. Razvoj in izdelava laboratorijske opreme. Um erjanje meril: sile, trdote, go­ stote in vlage. Izdelava investicijskih progra­ mov, tehnične dokumentacije ter izvajanje svetovalnega inženii- ringa in inženiringa za objekte v obsegu problemov za katerih rešitve opravljamo študije, raz­ iskave in razvoj. Kontrola tehnične dokumenta­ cije. Nadzor gradnje gradbenih in ru­ darskih objektov. Izobraževanje strokovnjakov iz prakse s področja dejavnosti. Inform ativno-dokumentacijska služba in računalniški center. INFORMACIJE 262 Z A V O D A ZA R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXVI - 4 APRIL 1985 Vpliv vrste cementa in vodocementnega razmerja na zmrzlinsko odpornost injekcijskih mas za korozijsko zaščito prednapetih kablov UVOD Faktorji, ki vplivajo na zmrzlinsko odpornost in­ jekcijskih mas za korozijsko zaščito prednapetih kablov v prednapetem betonu, so v veliki meri ena­ ki onim, ki veljajo za betone na splošno. To so: vo- docementni faktor, zrelost mase, vrsta cementa in kemijski dodatki, predvsem aeranti. Če predpo­ stavimo, da je uporabljeni cement kvaliteten, po­ tem je za doseganje zmrzlinske odpornosti mase dovolj že nizko vodocementno razmerje, zadostna količina z aerantom vnesenega zraka, pravilna ve­ likost in porazdelitev mikropor ter pravilno in za­ dostno negovanje v času pred nastopom zmrzali. V pogledu zmrzlinske odpornosti injekcijskih mas je bilo napravljenih malo preiskav, na osnovi ka­ terih bi lahko postavili osnovne kriterije po posa­ meznih pokazalnikih. V deželah z urejeno regula­ tivo se dokazovanje zmrzlinske odpornosti injek­ cijske mase nanaša pretežno na merjenje sprememb »mlade« mase pri enkratnem zmrzovanju, večkrat pa tudi na spremembe »stare« mase pri večkratnem zaporednem zmrzovanju in odtaljevanju. V tem prispevku so podani rezultati študije, ki smo jo opravili prav s tem namenom, da za naše do­ mače materiale ugotovimo vpliv vrste cementa, vodocementnega razmerja in količine zraka, vne­ senega v injekcijsko maso, ter na njeno odpornost proti zmrzovanju v prvih dneh hidratacije. EKSPERIMENTALNI DEL Injekcijske mase za korozijsko zaščito prednapetih kablov se običajno pripravljajo brez uporabe peska, ki je neprimeren zaradi pojava segregacije v sveži masi in zato možnosti začepljenja cevi v času iz­ vajanja injiciranja. Iz tega razloga smo naše pre­ iskave omejili na mase, pripravljene samo s ce­ mentom in vodo ter kemijskim dodatkom za vna­ šanje zraka in preprečevanje prekomernega zmanj­ šanja volumna mase po vgraditvi. Cementi Uporabljeni so bili domači tržni cementi, ki po sestavi odgovarjajo vrstam cementov, ki se po Pra­ vilniku za prednapeti beton smejo uporabiti za pripravo injekcijskih mas za korozijsko zaščito prednapetih kablov (1), in sicer: I PC 45 B (T) — čisti portlandski cement II PC 45 B (U) — čisti portlandski cement III PC 15 z 45 S — portlandski cement z do 15 °/o dodatka granulirane plavžne žlindre IV PC 15 dz 45 S — portlandski cement z do 15 °/o mešanega dodatka (žlindra in pucolan) Slika 1. Dilatometer za preiskavo zmrzlinske odpornosti injekcijskih mas Slika 2. Shema dilatoinetra za preiskavo zmrzlinske odpornosti injekcijskih mas 1. Plašč posode, 2. Pokrov, 3. Distančnik — aksialni, 4. Distančnik — radialni, 5. Graduirana cevka, 6. Ter­ mometer, 7. Preizkušanec V PC 15 p 45 S — portlandski cement z do 15 °/o dodatka pucolana (prirodni pucolan) Vsi cementi odgovarjajo pogojem kakovosti jugo­ slovanskega standarda JUS B.C1.011-1982 . Kemijski dodatek Pri raziskavah smo uporabljali domači kemijski dodatek, ki je specialno pripravljen in sestavljen za pripravo injekcijskih mas in se že vrsto let upo­ rablja pri nas in tudi v tujini. Proizvajamo ga sami, v svojem poskusnem obratu v Gameljnah z ime­ nom »Ikaton«. Sestavljen je iz komponent, ki hkrati vplivajo na več lastnosti injekcijske mase in sicer ikaton: — preprečuje zmanjšanje volumna, ki nastaja za­ radi sedimentacije in kemijskega ireverzibilnega krčenja pri hidr ataci ji cementa, — izboljšuje pretočnost sveže injekcijske mase, oziroma omogoča znižanje vodocementnega razmer­ ja, — rahlo upočasnjuje čas vezanja cementa, s čimer preprečuje hitro zmanjševanje pretočnosti sveže in­ jekcijske mase, — izboljšuje zmrzlinsko odpornost injekcijske mase v zgodnjem obdobju hidratacije in kasneje v času eksploatacije objekta. Gotova suha zmes Zaradi težav, s katerimi se srečuje naša gradbena operativa pri nabavi kvalitetnih vrst cementov za pripravo injekcijskih mas, kakor tudi iz razloga, Slika 3. Izgled preizkušancev po preiskavi zmrzlinske odpornosti — vse tri mase so zmrzlinsko neodporne da bi bila sestava injekcijske mase kolikor mogoče konstantna, zlasti v pogledu kemijskega dodatka — količne in homogenosti vmešanja, razen tega pa tudi zato, da bi bilo delo na terenu čim hitrejše in poenostavljeno, smo v ZRMK v istem obratu uvedli proizvodnjo gotove suhe zmesi za injekcij­ sko maso, ki je pripravljena na osnovi čistega port­ landskega cementa optimalne kakovosti in kemij­ skega dodatka — ikaton. Gotova suha zmes se pri­ pravlja po kriterijih, ki so postavljeni v ameriški in zahodno nemški regulativi, pri nas pa so za sedaj postavljeni v Začasnih smernicah za injiciranje prednapetih kablov (2) in predlogu Pravilnika o injiciranju. V serijah preiskav je gotova suha in­ jekcijska zmes označena z oznako VI. Sestava injekcijskih mas Injekcijske mase smo pripravljali po postopku, ki je podan v začasnih smernicah (2) v sestavah, ki so podane v tabeli št. 1. V podanih sestavah so pre­ iskovane mase, pripravljene iz vseh petih vrst ce­ mentov. Karakteristike svežih in otrdelih mas so bile preiskovane po postopkih, ki so podrobno opi­ sani v delih (3, 4, 5). Osnovne karakteristike injek­ cijskih mas so podane v tabeli št. 2. POSTOPEK DOLOČANJA ODPORNOSTI NA MRAZ Preiskave smo opravil po modificiranem postopku A. Röhnischa (6). S tem postopkom ugotavljamo zmrzlinsko odpornost »mlade« injekcijske mase, torej v stanju nizke stopnje hidratacije cementa. Preiskava bazira na merjenju spremembe volumna preizkušanca pri zamrzovanju do temperature —20° C, predhodno 72 ur odležavanega pri tempe­ raturi 5 ± 1°C. Hitrost zniževanja temperature znaša 8—9° C na uro. Preizkušanci so valji premera 46 mm, višine 110 mm. Za preiskavo smo izdelali razmeroma zelo enosta­ ven dilatometer, ki je prikazan na sliki 1 in shema prereza na sliki 2, detajlno je podan v II. delu študije o injekcijskih masah (5). Preizkušance po- CT> X e oc e3 "o> C»X» e eot- p . i-0 T e m p e r a tu r a C °C 3 Slika 4. Sprememba volumna injekcijskih mas pri zamrzovanju v dilatometru — Cement: PC 45 B (T) o» ■X E t - j dc e »-*o> dXI e0) £ o t- £. V) Temperatura C* CI Slika 5. Sprememba volumna injekcijskih mas pri zamrzovanju v dilatometru — Cement: PC 45 B (U) stavimo v posodo dilatometra, zalijemo z živim srebrom, tako da je valj popolnoma pokrit. Nato posodo zapremo s pokrovom in dolijemo živo sre­ bro, da je posoda popolnoma zapolnjena. Med zmr­ zovanjem opazujemo spremembo nivoja živega srebra v merni kapilari, ki se nahaja v pokrovu dilatometra. V primerih, ko je injekcijska masa odporna na mraz, se volumen preizkušanca pri zniževanju tem­ perature manjša. Termično krčenje traja vse do temperature, do katere je masa obstojna, ko pa pride v preizkušancu do poškodb zaradi zmrzova­ nja, se volumen poveča, nivo živega srebra v kapi­ lari se dviga. V bolj kritičnih slučajih, ko pride do pojava razpok na preizkušancih (slika 3), se povečanje volumna pri nadaljnjem zniževanju tem­ perature nadaljuje. V manj kritičnih primerih pa povečanju volumna pri kritični temperaturi po­ novno sledi krčenje vzorca. Ta pojav moramo prav tako smatrati kot dokaz nezadostne odpornosti in­ jekcijske mase proti mrazu (7). REZULTATI IN DISKUSIJA Rezultati preiskav zmrzlinske odpornosti injekcij­ skih mas so prikazani na slikah 4 do 9. Prikazane so spremembe volumna vseh 39 injekcijskih mas, ki so bile izmerjene v dilatometru med ohlajanjem do temperature —20° C. Iz rezultatov preiskav sledi, da so praktično vse mase, pripravljene z v/c 0,40 in višjim, ne glede na vrsto in kvaliteto cementa, v zgodnji fazi hidra- tacije zmrzlinsko neodporne, kolikor ne vsebujejo dodatno vnesenega zraka. To z drugimi besedami pomeni, da nobena od preiskovanih injekcijskih mas, ki vsebuje več od 40°/o vode in, ki ni dodatno mikroaerirana, ni odporna proti zmrzali v zgodnji dobi strjevanja, ko so dosežene trdnosti še razme­ roma nizke. V vseh diagramih so krivulje injek­ cijskih mas brez dodatka ikatona označene s se­ rijsko številko 1, 2 in 3. Pri teh masah se krivulje pri temperaturah —2° C do —8° C po monotonem padanju bolj ali manj strmo dvignejo, kar kaže, da je pri tej temperaturi prišlo do povečanja vo­ lumna preizkušanca. To kaže na dejstvo, da te mase niso odporne proti zmrzovanju, čeprav so nekatere od teh mas pred zmrzovanjem, to je po 72 urah strjevanja pri +5° C dosegle razmeroma visoke trdnosti. Stopnja povečanja volumna je, od­ visno od sestave sveže mase, različna in se pravi­ loma veča z večanjem vodocementnega razmerja. Valji, zlasti oni z v/c 0,48, so bili po preizkusu zmrzovanja razpokani (slika 3). Valji, pripravljeni iz mas z v/c 0,40 sicer niso bil razpokani, kljub temu pa te mase ocenjujemo, da prav tako niso dovolj odporne proti zmrzali, saj se tudi pri teh pri določeni temperaturi volumen valja prične ve­ čati (7). Damijana Dimic, ZRMK, TOZD IM (Nadaljevanje v prihodnji številki GV) Program pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite gradbene stroke v jesenskem roku 1985 6. seminar: 16.—20. september 1985 7. seminar: 21.— 25. oktober 1985 8. seminar: 18.— 22. november 1985 9. seminar: 9.— 13. december 1985 Prijave za seminar sprejema Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15. Izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke za leto 1985 Zap. št. Prijave do: Klavzurna naloga Ustni del VII-G/85 6. 9. 1985 21. 9. 1985 8,— 10. 10. 1985 VIII-G/85 4. 10. 1985 19. 10. 1985 5 .-7 . 11. 1985 IX-G/85 31. 10. 1985 16. 11. 1985 3 .-5 . 12. 1985 Prijave za izpit sprejema Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana, Langusova 21. T I S K A R N A TONE TOMŠIČ L J U B L J A N A G R E G O R Č I Č E V A 2 5 A K N J I G O T I S K R O T O T I S K O F S E T N I T I S K K N J I G O V E Z N I C A