PRIMORSKI DNEVNIK ^7----------------- 1 nSJJ,ana v gotovini I gruppo Cena 35 lir Leto XVIII. ■ St. 204 (5288) TRST, petek 14. septembra 1962 |ennedy ne izključuje nove akcije proti Kubi 'e bi Castrov režim ogrožal zahodno poloblo* tir & Ip'1'. s*®” lii? p" tj w P H^j^TON, 13. — Predsednik Kennedy je na današnji i! teot,Tferenci izjavil, da enostranska ameriška interven-5 *, 3* r*ubi ni sedaj «niti potrebna niti upravičena*. Do-»• is h' ^Da naglo sprejele vsak ukrep, «ki bi bil potre-(i, »Castrov režim ogrožal katerokoli deželo zahodne v«* če bi dovolil Sovjetski zvezi, da pripravi na Kubi CP°ziciJo». H Je da'je izjavil, da . fo^^vjetskih tehnikov ali vpraSanJa pr ti""1 koli delu Vendar pa večina južnoameriških držav hladno sprejema vse pozive za kakršno koli ostrejšo akcijo - ZDA ne bodo odslej «prodale» nobenega letala «U-2» Formozi - Senat odobril zakon o vpoklicu rezervistov - U Tant pri Kennedyju na Kubo »ne Hiti - Sec*aniem trenutku resne grožnje proti ameriške » ii storile vse potreb-K svojo varnost Jvoi' fe , Sv°jih zaveznikov v ’0b«’ %, 0 bo povečanje ko-io»r h ... rn°(:i na Kubi ogro- \dhrn°st-a k? je dalje izjavil, Jlt Jr?A sporočile nove Vezavam Lati! ‘ H|?v?2i s Kubo. ■uti JSiia dodal, da ZDA ne bo-V Slhj® Pred temeljito anali-v « ™vwna Kubi' da uaotovl-5 ns^Pte vojaških obramb-“A »i, tPku pomeni oeroža- Ntii! n Nato je predsednik sporočil, da so sklenili, da bodo v kratkem obnovili jedrske poizkuse v atmosferi bodisi radi delnega neuspeha v prvi fazi na Pacifiku, kakor tudi da bodo lahko potrdili nekatere rezultate med zadnjimi po-izkusi Kennedy je izjavil, da je napredek pri sodelovanju med ZDA in SZ v raziskovanju vesolja do sedaj zelo skromen, in je poudaril, da bi na tem sektorju lahko storili mnogo več, če bi se odnosi med obema državama mogli izbolj Sati s političnega stališča. Na vprašanje v zvezi s pooblastilom za poklic 150.000 rezervistov pod orožje je predsednik odgovoril, da bi ((poslabšanje položaja« lahko ((prisilila ZDA«, da poveča število vojaštva treh rodov vojske, tudi če ne bi razglasili izrednega stanja. «Sicer pa, je dodal Kennedy, se Bela hiša ne bi obotavljala z razglasitvijo izrednega stanja, če bi to bilo potrebno.« Na koncu je Kennedy pozval države članice NATO, naj prepovedo svojim ladjam, da bi jih uporabljali za prevažanje sovjetskih dobav Kubi. Ameriški senat je z veliko večino odobril načrt zakona, ki pooblašča predsednika, da pokliče pod orožje 150.000 rezervistov. O načrtu mora sedaj razpravljati še predstavniška zbornica. Zakon pooblašča Kennedyja, da ""(Hi im m,u,,i,i,im,■ iiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii pomeni ogroža-ameriške celine ali da pro- ul Sl «U-2» nobeni držanj r in da ne mislijo ■ % ^ letal te vrste For’ ..p. iLtH*n?®rlinom je predsednik 5 Hi ?'eriško javno mnenje ?k. rw delJeno glede tega f ih 'jL?l®nil je zatem, da je K k Vm?Podarskl razvoJ La- I velikanska naloga, 'kj ni- evropsko skupno tr-Ijjld y msPeva k rešitvi tega P IŽ^VTILLE, 13. — Taj-1 narodov je ob- a fi* 07», n°č poročilo pred- iZ v Elizabethvillu o %. Volčjaki OZN in Com- Zfi vjllg aČ' na letališču v E- f* Okoli sto Combeje- ''l streljalo na 20 vo-so odgovorili s a Combejevi vojaki lj fcilguv *• Na nobeni strani £ unPoročilo dodaja, da r) 17 P.rizor‘li na enak na-' ES UJuliia, ko so ženske, k,Se, .Combejevih agen-5*« je v°lake OlZN. !>/fjigaiev®da prikazal ta in-Š'n trdil, da sta bi-SS\l\ rojaka, ubita, r>. medtem S* i( "i ko u8°tovila, da pri 1 0 nobene žrtve. ,t) flrCnlnj,s in mnenje čla-. da 6ga zfaera v Eliza-||(I S* "amf0 ineident skon-! h« *trast*enom. da spet raz-ffSvVLv zv’ezi z današ- ,1(1 Satani?’’ ki so iih orga-ki Ke oblasti «na čast 'tftik, s° padli med spo-1961».» mom in parlamentarnim sistemom, na 7. oktober, Ptozno zvečer so agencije javile, da je predsednik vlade sporočil ostavko celotne vlade. Kmalu zatem pa so uradno zanikali to novico. Druga poročila govorijo, da je Brochado Da Rocha odložil na jutri zjutraj svojo izjavo, ki jo je imel podati nocoj v parlamentu. V zvezi s tem referendumom je nastal oster spor med vlado, k; jo podpira vojska, in konservativno večino. Brazilski minister za vojsko je danes odredil pripravljenost vse vojske. Do poznih nočnih ur ni nobenih poročil o nadaljnjem razvoju položaja. rtž Prvotno je da bo brazilski A taht»rise,dnilc Brochado JSico^Val nocoj v parla-"V jioi«z^ zvezi z načrtom Erhard v ZDA BONN, 13. — Minister za gospodarstvo Zahodne Nemčije Erhard je danes odpotoval z letalom v Washintgon, kjer se bo udeležil letne seje svetovne banke. V ZDA se bo zadržal teden dni, Jutri pa se bo s Kennedyjem razgovarjal o gospodarskih vprašanjih. Predvidevajo, da se bo sestal tudi z Ru-skom in drugimi visokimi državnimi funkcionarji. V Bonn se bo vrnil v sredo. Tajno oporišče ZDA v Turčiji ANKARA, 13. — Turški list »Veni Gun« objavlja danes vest, da obstaja tajno ameriško oporišče na obali Črnega morja, da bi nadzorovali vesoljske poskuse SZ. Isti list dodaja, da je to oporišče o-premljeno z najmočnejšimi radijskimi in radarskimi napravami na svetu. V tem oporišču da so baje registrirali pet ponesrečenih sovjetskih poskusov z izstrelitvijo vesoljskih ladij: dveh proti Marsu in treh proti Veneri. Glasnik turškega zunanjega ministrstva je izjavil, da turška vlada ne pripi- a°loč ‘yczi z načrtom i izjavil, da tursna viaua ne pripi-a referendum gle- suje nobene važnosti temu «od- . Predsedniškim reži- 1 kritju«. razumeli, da tega pooblastila predsedniku ne bodo povezovali s Kubo. Na podlagi tega sporazuma so sklenili, da bodo vse predloge za akcijo proti Kubi, ki so jih postavili parlamentarci, proučili v senatu prihoduji teden. Utemeljitev izrednega pooblastila Kennedyju pravi, da se to pooblastilo daje «zato da se v primeru potrebe omogoči nagla in učinkovita reakcija na izzive proti kateremu koli delu svobodnega sveta«. Ameriška vlada je danes razširila po ameriški informacijski agenciji USIA izjavo, ki pomeni odgovor na sovjetsko izjavo o Kubi in Berlinu. Izjavo ameriške vlade so razdelili v 38 jezikih 102 državama. Izjava poudarja, da temelji Kennedyjev sklep o vpoklicu 150.000 rezervistov «na svečani odločenosti ZDA. da poskrbijo, da svobodni svet ohrani svojo svobodo«. Izjava označuje za »cinično« sovjetsko tezo, da ZDA niso sposobne pogajati se o Berlinu pred volitvami, ki bodo novembra. Izjava pravi dalje, da ameriška vlada «ne grozi nikomur« in da «se ne bo dala ustrahovati od kogar koii«. Trditve, ki jih je objavil davi «New York Times«, češ da ima Kuba sedaj nad 200 sovjetskih letal, so še povečale polemiko in spodbodle vojnohujskaške kroge. Toda ameriški državni departma je s tem v zvezi sporočil, da podatki ameriške tajne službe nikakor ne potrjujejo trditev omenjenega lista. Ameriška informacijska služba ima podatke, da je Sovjetska zveza v zadnjih dveh mesecih dobavila Kubi okoli 15 letal «Mig», in da je Kuba še prej imela od 50 do 75 letal. Predstavnik je ponovil, da podatki, s katerimi razpolaga državni departma, opravičujejo ameriško oceno, da krepitev cubanske vojske s sovjetsko pomočjo ima do sedaj ((obramben značaj«. Po zadnjih informacijah bo sestanek zunanjih ministrov južnoameriških držav, ki bi moral biti v New Yorku, sklican verjetno proti koncu meseca v Washingto-nu. Ameriški državni departma se sedaj posvetuje z latinskoameriškimi vladami, da zve za njihovo mnenje. Kakor se je do sedaj zvedelo, je Washington razočaran rezultatom prvih stikov. Nobena od 19 južnoameriških republik ni sporočila svojih predlogov za kolektivno akcijo. Prav tako je reakcija na zahtevo po odločnih ukrepih, kakor je na primer pomorska blokada Kube, povsem negativna. Južnoameriške vlade sprejemajo zelo hladno tudi milejše predloge gospodarsko-trgo-vinskega značaja. Zato ameriška vlada že razmišlja, da se umakne in se zadovolji s pozivom svetu Organizacije ameriških držav, naj poveri odboru za varnost proučitev položaja, ki je nastal s sovjetskimi dobavami Kubi, in naj oceni ali to pomeni »grožnjo za varnost zahodne poloble«. Predsednik Kepnedy je danes povabil na kosilo tajnika OZN U Tanta. To je prvi U Tantov obisk v Beli hiši po njegovi izvolitvi za glavnega tajnika OZN. Po današnjem razgovoru ni nobeden od udeležencev podal kakršno koli iz. javo. Novi incidenti med Indijo in Kitajsko NOVI DELHI, 13. — Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva Je izjavil, da so nocoj dobili poročila, da so kitajske čete oddaljene «več sto metrov« od indijske vojaške postojanke na področju Tavang na severovzhodni indijski meji s Tibetom. »Zdi se, je dodal predstavnik, da je kitajski odred na indijski strani mednarodne meje.« Predstavnik Je dalje izjavil, da Je vzhodno poveljstvo indijske vojske v stiku z omenjeno vojaško da ni nobenih poročil o kakršnih koli spopadih. V poučenih krogih v Novem Del- hiju se bojijo, da bodo Kitajci skušali ustvariti na vzhodnem sektorju enak položaj, kakršnega so u-stvarili na področju Ladak. Na tem sektorju je indijska taktika v tem, da postavlja nove vojaške postojanke, včasih za položaji, ki so jih zasedli Kitajci, in da skrbi za izboljšanje komunikacijskih sredstev. Nehru je nedavno izjavil v parlamentu, da je Indija znova zasedla 6.000 kvadratnih kilometrov indijskega ozemlja in da so v vsakem primeru onemogočili novo napredovanje Kitajcev na tem področju. V istih krogih menijo, da bodo skušali Kitajci uvesti na severovzhodni meji enako taktiko, kakor na področju Ladaka, da u-stvari.jo nov spor. Na tem sektorju niso Kitajci nikoli postavljali ozemeljskih zahtev. Poudarja se, da je meja na tem sektorju dobro začrtana in da hočejo Kitajci na tem sektorju ustvariti nov položaj in povečati napetost. Meja med Indijo in Kitajsko (področje Tibeta) je razdeljena na tri posamezne sektorje: 1. Vzhodno je črta Macmahon, ki so Jo Kitajci do sedaj priznavali. 2. Meja indijskih držav Utar Pradeš in Hl-mačal Pradeš. 3. Zahodni sektor, t. j. Kašmir, kjer so Kitajci zasedli 30.000 kvadratnih kilometrov indijskega ozemlja in kjer so zgradili strateško cesto. Na tem sektorju je nedavno prišlo do incidentov. Ce bodo skušali Kitajci sedaj izzivati incidente tudi na sevemo-vzhodnem sektorju, se bo stanje poslabšalo prav v trenutku, ko je Nehru povabil kitajske predstavnike v Indijo na pogajanja za zmanjšanje napetosti na meji. Indijski minister za obrambo Krišna Menon se Je v zvezi z novim kitajskim napadom na indijsko ozemlje posvetoval danes s poveljniki glavnega štaba. Do sedaj niso objavili nobenega uradnega sporočila. Nehru, ki je sedaj v Londonu, je stalno obveščen o poteku zadeve. Kitajska vlada pa Je, kakor vedno ob vsaki taki priložnosti, objavila izjavo, s katero obtožuje Indijo, da Je postavila vojaško postojanko v Južnem Tibetu blizu Ce Donga na drugi strani Macmahono-ve črte. Izjava obtožuje indijske čete, da so v zadnjih mesecih več-krat ((prekoračile mejo«, in dodaja, da je neko indijsko letalo 29. avgusta letelo nad kitajskim ozemljem. Konferenca Commonwealtha nadaljuje delo v komisijah Mac Millan se trudi, da bi prepričal voditelje Commonwealtha - Verjetno se bodo začela neposredna pogajanja važnejših držav Commonwealtha s skupino šestih LONDON, 13. — Britanska vlada je sklenila, da bo nadaljevala pogajanja v Bruslju kljub številnim kritikam predstavnikov držav Commonwealtha. Seji ni predsedoval Mac Millan temveč podpredsednik vlade Butler. Prav tako sta bila odsotna Edward Heath ter minister za kolonije in za odnose s Com-monvvealthom Duncan Sandys. S tem je seja zgubila na važnosti. Politični opazovalci ugotavljajo, da so na seji samo potrdili, da misli vlada nadaljevati po dosedanji poti. Mac Millan je začel danes pre- ——— ntve. Negativen rezultat konference bi lahko imel neprijetne po. sledice za vlado. Konferenca se je danes razdelila v štiri komisije. Danes se je sestala samo komisija, ki razpravlja o proizvodih tropskega področja. Jutri popoldne se bodo sestale ostale komisije. Komisija, ki se je sestala danes, je razpravljala tudi o priključitvi k skupnemu tržišču V poučenih krogih pravijo, da so se Mac Millan, Diefenbaker in avstralski ministrski predsednik Menzies po celodnevnih posvetovanjih sporazumeli o zaključnem sporočilu, ki bi ga lahko podpisali vsi ministrski predsedniki Commonwealtha. Na ta način bi konferenca končala delo v soboto, kar se tiče skupnega tržišča. V ponedeljek pa bodo baje govorili o drugih skupnih vprašanjih. Kompromis, ki so ga nekateri predlagali, je baje v tem, da bi Anglija nadaljevala pogajanja s skupino šestih držav, medtem ko bi se istočasno nadaljevala nepo-tredna pogajanja med nekaterimi važnimi člani Commonvvealtha in pričevati ministrske predsednike Commonweaitha. Oglasil se je na sedežu konference, ki je danes za. sedala v komisijah, in je imel neuradne razgovore z raznimi politiki, Številne kritike proti vstopu v skupno tržišče, ki so jih izrekli zlasti predstavniki najvažnejših držav Commonwealtha (Kanada, Avstralija, Indija in Nova Zelandija), zaskrbljajo britansko vlado. Stališče mnogih ministrskih predsednikov bi utegnilo vplivati tudi na laburistično stranko, ki se sedaj že pripravlja na nove vo. litve Laburisti so pod pritiskom opozicijskih laburističnih strank Commonwealtha in dela sindikatov izjavili, da Anglija ne more vstopiti v skupno tržišče na podlagi sedanjih pogojev. Tudi sondiranje javnega mnenja je pokazalo, da se to začenja v vedno večji meri nagibati proti vstopu Anglije v skupno tržišče. Posvetovanja, ki sta jih danes začela Mac Millan in Heath, so za Mac Millanovo vlado velike važnosti. Oktobra bo kongres konservativne stranke, v kratkem pa bodo nekatere važne dodatne vo- STRNJENO SE NADALJUJE SPLOŠNA STAVKA KOVINARJEV Fontani zanika, da bi imeli namen skrajšati dobo sedanje legislature Predsednik vlade bo danes odpotoval v Turin, kjer bodo jutri svečano odprli za promet predor pod Mont Blancom, hkrati pa bo imel razgovor s Pompidoujem - Longo in de Pascalis o tezah za X. kongres KPI - Pred nacionalizacijo bolnišnic? RIM, 13. — Predsednik republike Segni, ki je danes obiskal bivšega predsednika republike Gronchija, nato pa sprejel v avdienco predsednika vlade Fanfanija, pred njim ministra Pa-storeja, zvečer pa še senatorja Terracinija, južnotirolskega poslanca Vollgerja in Marangoneja, bo jutri odpotoval z letalom v Neapelj, kjer bo privatno obiskal sedež zavezniškega poveljstva za južno Evropo v Bagnoliju in si bo ogledal tudi ameriško letalonosilko »Enterprise«. Podpredsednik vlade in zuna- rCfu«*>o birokracije sen. Medici, predsednik vlade FaOfanl in minister z« proračun La Malta med zasedanjem komisije za reformo javne uprave nji minister Piccioni je danes odpotoval s prekomornikom «Leonardo da Vinci« iz Neaplja v New York, kjer bo vodil italijansko delegacijo na bližnjem zasedanju generalne skupščine OZN. Danes je prvi dan tridnevne stavke kovinarjev. Tudi po podatkih oblasti so stavkali skoro vsi kovinarji v zasebnih podjetjih; v podjetjih Piaggio in »terriere L'-guri« pa se je vzdržalo dela okrog 90 odst. delavcev. Kar zadeva o-brate tovarne Fiat, kjer sta IJIL in SIDiA pozvala delavce, naj ne stavkajo, so si podatki zveze in-dustrijcev in UIL na tej strani in podatki CISL in CGIL na drugi strani diametralno nasprotni: medtem ko prvi zatrjujejo, da od 70 do 75 odst. delavcev ni stavkalo, pa drugi zatrjujejo, da je stavkalo od 70 do 75 odst. delavcev. Stavka kovinarjev se bo zaključila v soboto, nadaljevala Pa se bo prihodnji teden spet od četrtka do sobote. In tako se bo stavka nadaljevala vsak teden, dokler industrijci ne bodo pristali na pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Predsednik vlade bo jutri odpo. toval v Turin, kjer bo v soboto prisostvoval svečani otvoritvi predora pod Mont Blancom, ki bo znatno skrajšal prometno zvezo med Italijo in Parizom. 3 francoske strani se bo otvoritve udeležil predsednik francoske vlade Pompidou, popoldne pa bo prispel v Turin tudi francoski zunanji minister Couve de Murville, ki se bo udeležil razgovorov med Fan-fanijem in Pompidoujem. To vest je sporočil Fanfani danes v razgovoru z novinarji, ki so hoteli vedeti, kako je tolmačiti njegove včerajšnje besede, da nas od splošnih volitev loči «nekaj več kot semester«; Fanfani jim je odgovoril, da je to rekel, da bi pomiril javno mnenje, njegova omemba obveznosti vlade pa da nikakor ne opravičuje teze o predčasnih splošnih volitvah, ker izraz »nekaj več kot semester« zajema sedem ali osem mesecev. Na vprašanje, ali smatra, da more vlada uresničiti ves svoj program, je Fanfani dejal, da je to odvisno od hitrosti parlamentarne dejavnosti. Na vprašanje, ali bo prišel na vrsto tudi okvirni zakon o deželni ureditvi, je Fanfani deja': »Reči vam morem, da delamo, da bi predložili parlamentu naš pr0* gram.« Na vprašanje, ali je ime' danes kakšen razgovor, je Fanfani dejal, da je bil pri predsedniku republike: »Naravno je, d* navečer pred potovanjem v tujino predsednik vlade obišče pog'*' varja države.« V zvezi z objavo tez zn X. kongres KPI je namestnik tajnik8 KPI Longo dal Intervju za italijansko radiotelevizijo: na vpr*8*' hje, kakšno stališče ima KPI cle' de vlade levega centra, je Longo dejal: «Borlmo »e, da bi pospeši1 uresničenje pozitivnih pinti Pr°] grama vlade levega centra, ti pa kažemo na njegove tnej«> pomanjkljivosti in nevarnosti nazadovanja; nevarnosti, ki so jih jasno pokazali dogodki teh dni. Svojo kritiko usmerjamo v smislu, da potiskamo naprej ves položaj. da bi dozoreli pogoji za u. resničenje dejanskega preobrnta v levo v usmeritvah notranje in mednarodne politike.« Socialistični poslanec de Pascalis pa je izjavil dopisniku ANSA: »Kongresne teze KPI... predstavljajo izredno zanimiv iokument težkoč, ki nanje naletijo komunisti pri opredelitvi svoje taktike v luči razvoja italijanskega političnega položaja in v političnem, gospodarskem in socialnem okviru Zahodne Evrope. ...2e pri površnem čitanju in začasnem tolmačenju tega dokumenta se takoj opazijo teze in usmeritev Togliattija, z žrtvovanjem onih mnogo bolj odprtih stališč, ki smo jih mogli ugotoviti na vrhu in na bazi stranke po XX. kongresu KP SZ. Zaradi tega ni velikih novosti, kajti zaradi osebnosti in u-glednosti Togliattija se dokument suče okrog dveh osnovnih točk: centralizirana struktura stranka (demokratični centralizem) in podreditev taktike potrebam sovjetske politike (vodilna država). S tega stališča ostanejo v veljavi, tudi po objavi ,tez’, ugovori socia. listov zatrjevanju KPI, da je dokončno izbrala demokratično pot...« Kar zadeva stališče KPI glede politike in vlade levega centra, je Pascalis dejal, da je opaziti »znatno odprtje in lojalno priznanje .novosti’, ki jo predstavljata politika in vlada levega centra; vendar pa se ta korak naprej spremlja povsem instrumentalno in volilno stopnjevanje polemike proti PSI ali, bolje, proti avtonomističnemu delu PSI. Zaradi tega je tudi zelo dvoumen poziv k enotnosti, ki pa se sicer kaže vedno kot enotnost okrog hegemonije KPI«. Ob zaključku je Pascalis dejal, da imamo v »te. zah« »nekatere svetle in mnoge temne strani, ki zahtevajo strožjo kritiko in popolnejšo oceno«. Poslanska zbornica je danes odobrila tretji člen zakona o nacionalizaciji električne industrije in začela razpravo o četrtem členu tega zakona. V senatu pa so začeli razpravo o proračunu ministrstva za zdravstvo. Poročevalec večine Bonadies predlaga v svojem poročilu nacionalizacijo bolnišnic. Senatna komisija za no. tranje zadeve je danes začela s proučevanjem ustavnega zakona o avtonomni deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini, ki ga je poslanska zbornica že odobrila. Potres v Afganistanu MOSKVA, 13. — Agencija TASS javlja, da so sinoči okoli 22. ure registrirali potres, ki Je Imel svoje središče verjetno v Afganistanu v globini 200 kilometrov pod zemljo. Po mnenju sovjetskih strokovnjakov Je ta potresni sunek, ki so ga čutili na vsem ozemlju republike Tagikistan, povezan z vrsto potresov v Italiji, Grčiji, Turčiji in Iranu, ki se širi v smeri Z ah od-Vzhod ob evropski in azijski razpoki zemeljske skorje. Potres so čutiti tudi na ozemlju južnega Uzbekistana, ni pa napravil nobene škode. Tudi seizmološki zavod v Uppsali na Finskem je javil, da so registrirali omenjeni potres. »kupnim tržiščem. Verjetno se be konferenca končala v ponedeljek z govorom Mac Millana, Nove države članice OZN NEW YORK, 13. — Varnostni svet OZN je sinoči soglasno priporočil sprejem Jamajke in Trinidap da v OZN. Obe državi bosta svečano sprejeti ob začetku zasedanja skupščine OZN prihodnji teden, istočasno z Ruando in Burun-dijo. Število članov OZN bo s tem narastlo na 108. Protestna nota ČSSR Veliki Britaniji BERLIN, 13. — Češkoslovaška vlada Je poslala angleški vladi protestno noto zaradi »nove provokacije proti integriteti Češkoslovaške«. Gre za manifestacijo okrog 20.000 nemških beguncev, med temi mnogo sudetskih Nemcev, ki so na zborovanju 2. t. m. v zahodnem Berlinu zahtevali med drugim pravico samoodločbe tudi za sudetske Nemce. Zahodnonemški poslanik v Moskvi Hans Kroll je imel te dni nov razgovor s Hruščovom. Kakor je znano, bo Kroll v kratkem zapustil Moskvo, ker je kot poslanik v SZ delal preveč preglavic Adenauerju, ki noče pomiritve med Vzhodom in Zahodom. PERUGIA, 13. — Davi sta bila v Cascl na področju Val Nerina dva rahla potresna sunka, ki pa nista prestrašila prebivalstva. Mnogo ljudi še vedno spi na prostem ali pod šotori že od prvega potresa dalje. Objavljene kandidatne liste za alžirsko skupščino Ben Meda in nekateri drugi vidnejši voditelji so klil izločeni ALŽIR, 13. — Predsednik alžirske vlada Ben Heda je bil izločen iz kandidatnih list, v katerih je bil 19. avgusta vpisan za področje Alžira. Razen tega sta bila izločena minister Bu-suf m Ben Jahia, ki Je sodeloval pri pogajanjih v Evlanu. Izločena sta bila tudi znana bor-ka v osvobodilni vojni Džamila Buhired in bivši vojaški voditelj druge vilaje polkovnik El Arab. Dalje so bili izločeni številni funkcionarji zunanjega ministrstva ln nekateri sindikalisti, ki so organizirali demonstracije proti držav. Ijanski vojni. Med 196 kandidati, ki so bili določeni 19. avgusta, je bilo 72 vojakov. Danes se je njih število zmanjšalo, toda ie vedno bo osta-’? več kot 80 teh kandidatov. E-liminiranje vojakov zadeva vse alžirske departmaje. V krogih blizu političnega ura-da zatrjujejo, da se je ta trudil, d? določi v vsakem primeru kan-didate, ki so sodelovali pri bojih v notranjosti Alžirije, tudi če so se Pozneje pridružili vojski izven A1žirije, ln to zaradi tega, da u-f°di želji alžirskega prebivalstva, bkupno je bilo eliminiranih 59 kandidatov, ki so bili na prejš-?llh listah, in politični urad Jih j?, zamenjal z drugimi 59 zanes-Ijlvejšimi kandidati. .Čeprav je politični urad eliml-nir&l številne osebnosti, ki so med zadnjo krizo zavzele nevtralno tališče je pokazal več diplomaci-'e do odkritih nasprotnikov. Krim . "Ikasem, Mohamed Budiaf in vo-laaki voditelj četrte vilaje polkovnik Hasan Hadž so ostali na kandidatnih listah. Največje spre. membe so izvršili v departmaju Constantini. Od 15 list so ostale samo tri nespremenjene. Samo v skupini 16 francoskih kandidatov ni nobenih sprememb. Na seznamih so ostale iste osebnosti kakor prej. Ben Bela je v Intervjuju pariškemu listu »Le Monde« izjavil, da «nl nezadovoljen«, ker so nesoglasja med alžirskimi voditelji prišla na površje, in je dodal*. »Sedaj je pred nami pot odprta.« Kar se tiče vloge političnega u-rada v prihodnjih mesecih, je Ben Bela Izjavil: »Glavna naloga političnega urada bo, pripraviti kongres stranke še pred koncem leta, ki mora dati stranki vodilne organe: centralni odbor in narodni svet na eni »trani ter politični urad, ki bo imenovan na demokratičen način, na drugi strani. Sedanji politični urad bo na kongresu sporočil svojo ostavko in tedaj bo lahko razmenjan ali razširjen. Istočasna pripadnost neke. ga voditelja k vladi in k političnemu uradu bo dovoljena, toda vsi člani političnega urada ne bodo mogli biti v vladi, zato da ne bo oblast absorbirala stranke« Na koncu je Ben Bela izjavil, da se bo narodni svet alžirske re- volitvah, toda politični urad ni ob tej priložnosti dolžan zahtevati novo zaupnico. DANES Kriza Arabske lige KAIRO. 134 — Kriza Arabske liga jiostaja vedno hujša: na današnjem zasedanju sveta ArRbske lige v Kairu bi morali ponovno potrditi sedanjega tajnika lige E-gipčana Abdela Khaleka Hasuno, proti temu p« so se izjavile Sirija, Jordanija in Saudska Arabija. Spričo te opozicije je Hasuna odklonil, da bi bil Se nadalje generalni tajnik lige tudi za krajšo dobo dveh let. Na današnjem zasedanju je bil prvič prisoten tudi stalni delegat Alžirije Ahmed Taufik Edi Medani. Zasedanje je bilo za zaprtimi vrati. Predstavniki desetih velikih a-meriških podjetij so se danei raz-govarjali s pristojnimi egipčanskimi oblastmi v zvezi z uresničenjem štirih načrtov; iskanje petroleja v Rdečem morju; razširitev siderurških in metalurških naprav; zgraditev mesta na Sinajskem polotoku ln zgraditev hotelov med Aleksandrijo ln Marsa Matrukom. Tunizija in Libanon bosta v kratkem vzpostavila diplomatske odnošaje z Evropskim skupnim volucije sestal kakih deset dni po tržiščem, ki je na to že pristalo. Ameriški predsednik Kennedy Je danes ponovil grožnje proti Kubi. Izjavil je: »Ce bodo ZDA nekega dne menile, da je potrebno začeti vojaško akcijo proti komunizmu na Kubi, orožje ln tehniki, ki jih pošiljajo komunisti Castru, ne bodo v ničemer menjali rezultata in tudi ne bodo pomembno podaljšali časa, ki je potreben, da pride do tega rezultata. Vendar pa enostranska vojaška intervencija ZDA ne more v * Vanjih okoliščinah biti potrebna ali opravičena. Ce bi ae. zgodilo, da bi komunistična koncentracija na en ali drugi način ogrožala našo varnost ali bi pomenila vmešavanje v našo varnost, zlasti kar se tiče našega o-porišča v Guantanamu, naše poti skozi Panamski prekop, naših balističnih in vesoljskih dejavnosti v Cape Canaveralu ali življenja a-merišklh državljanov, ali če bi Kuba postala oporišče za ofenzivno vojaško akcijo neke sile, ki jo SZ ceni, tedaj bodo ZDA storile vse potrebno, da zagotovijo lastno varnost in varnost svojih zaveznikov.« Kennedyjeve izjave pomenijo vsekakor veliko spodbudo vojnim hujskačem, ki v ZDA nadaljujejo v kongresu in v tisku kampanjo proti Kubi ln zahtevajo takojšnjo vojaško akcijo proti njej. Druga neprijetna novica prihaja iz Indije. Poročajo namreč o novih incidentih ob indijsko-ki-tajski meji, in to pot na področju, kjer Kitajska ni do sedaj postavljala nobenih ozemeljskih zahtev. Kitajci so izzvali incident prav v trenutku, ko je Nehru po-vabil kitajske voditelje na razgo • vore za ublažitev napetosti. Prav tako ni nič kaj spodbudna novica, da je začel Combe 1» zlvati v Klisabethvillu nove incidente proti četam OZN, da M našel izgovor za novo spletkarjenje, ker se pač zaveda, da uživa še vedno močno zaslombo v nekaterih kolonialističnih krogih. V Alilru pa so objavili sezname kandidatov za skupščino. la seznamov je to pot Izločen predsednik alžirske vlade Ben Heda. Izločeni so tud, vsi tisti, Id so med krizo zavzeli nevtralno stališče, medtem ko so v sezname vključeni odkriti nasprotniki Ben Bele, kakor je na primer Krim Belkasem. Na vsak način Je upati. da se bo položaj sedaj ustalil, in da volitve to pot ne bodo zopet odložene. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 14. septembri? IRj Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.5, najnižja 19.9. ob 19 uri 24.6; zračni tlak 1013.4 stanoviten, vlage 55 odst., veter 24 ltm zahod-mk-severozahodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 24.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 14. sept*®b,, Jelenko Sonce vdide ob 5.41 in 18.20. Dolžina dneva zatOne 12.39' l,un> vzide ob 18.54 in z-at0^p(eob[> Jutri, SOBOTA, U- Nikodem ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA POLOŽAJA Včeraj popolnoma uspela stavka kovinarjev v zasebnih podjetjih Delavke podjetij Stock, ki so že četrti dan stavkale, so šle včeraj po mestu v povorki Včeraj je bil prvi dan stavke kovinarjev v zasebnih podjetjih. Pri nas se tiče stavka okrog 3.000 delavcev in uradnikov, ker gre le za manjša in srednja podjetja, saj spadajo večja v sklop IRL Kljub vsemu temu pa se je udeležilo stavke v vseh podjetjih povprečno nad 90 odstotkov delavcev, v podjetju ORION pa je stavkalo 100 odstotkov delavcev in uradnikov, Iz vsega tega se vidi, da je stavka zelo dobro uspela. Stavka se nadaljuje tudi oanes in jutri, ker se delavci vrnejo na delo šele v ponedeljek zjutraj. Ce se medtem Confindustria ne bo še hotela začeti pogajati, bodo delavci zopet stavkali tri dni prihodnji teden, ker je stavka napovedana za nedoločen čas v vsedržavnem obsegu. Stavka se je nadaljevala tudi v podjetju Machne v Barkovljah, kjer so delavci začeli stavkati že dva dni prej proti napovedanim odpustom delavcev. Z včerajšnjim dnem pa se je stavka v tem pod- jetju spojila s splošno stavko kovinarjev. V obeh podjetjih Stock v Rojanu in v pristanišču se je vče-Taj že četrti dan nadaljevala popolna stavka delavk in delavcev, ki so pokazali izredno borbenost in ne bodo odnehali, dokler lastniki ne pristanejo na pogajanja. Včeraj je šel del delavk tovarne Stock v delovnih oblekah v povorki skozi mesto po Ul, Roma, Korzu, čez Trg Goldoni in po Ul. Carducci nazaj proti Rojanu, medtem ko Je druga skupina delavk ostala pred tovarno v zaščito stavke. Delavke so nosile na čelu napisne table z imenom podjetja Stock. hkrati pa so delile meščanom letake, s katerimi so jih seznanile z vzroki stavke. Na hrbtni strani teh letakov je plačilni list, iz katerega se jasno vidi, da zaslužijo delavke samo 32.630 lir na mesec, čeprav opravljajo zelo naporno delo z zelo hitrim tempom, saj delajo po traku in ne smejo nič zaostajati. Tudi včeraj ni zavozil v tovarno noben tovornik, da bi naložil likerje. Doslej še ni nobenega znamenia, da bi bili delodajalci pripravljeni na pogajanja, po drugi strani pa so delavke vedno bolj odločene, boriti se do konca. Ce bi namreč gospodarji sprejeli njih zahteve v celoti, bi izdali manj kot 200.000 lir na dan, medtem ko zgubijo zaradi stavke milijone lir. Pred dvema tednoma so zvišali ceno za «brandy» za 90 lir. Ce pomislimo, da proizvajajo vsak dan 24.000 litrov tega likerja, tedaj vidimo, da izgubijo samo pri tem povišku nad 2 milijona lir na dan, to je desetkrat več, kot zahteva delavstvo. Zato ne drži prav noben izgovor, da so zahteve delavstva pretirane. ljuje tudi danes in še nič ne kaže, da bi nehala. Senat bo razpravljal o avtonomni deželi Na včerajšnjem sestanku senatne notranje komisije je senator Pagni orisal razloge, ki so po njegovem mnenju v prid ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julij-ska krajina. Najprej je dejal, da se strinja s sklepi poslanske zbornice, po katerih bo potrebnih za deželo od 20 do 22 milijard na leto, nato pa je dejal, da mora biti glavno mesto dežele Trst. Kar se tiče zahteve po ustanovitvi nove pokrajine v Pordenonu, je svetoval, naj se ustanovi okrožje s konzorcijem občin. Nekateri senatorji, člani komisije, so zahtevali, naj se čimbolj pospeši proučevanje zakonskega načrta za ustanovitev dežele. Mi- sovci, v imenu katerih je senator Turchi predložil manjšinsko poročilo, pa so zahtevali, naj se ustavni zakonski načrt čimbolj izčrpno prouči, pač z namenom, da zavlečejo razpravljanje. Za sedaj so odložili splošno razpravljanje v komisiji za notranje zadeve na prihodnjo sredo. Domnevajo, da bodo prihodnji teden skoraj gotovo lahko predali zakonski odlok o ustanovitvi dežele predsedstvu senata, da ga postavi na dnevni red zasedanja v teku ene izmed bližnjih plenarnih sej. Z Dunaja se je vrnila tržaška delegacija, ki je prisostvovala otvoritvi mednarodnega dunajskega velesejma in se nato v avstrijski prestolnici zadržala tri dni. Enotni odbor za propagando bo priredil ponovno posebni tržaški paviljon na velesejmu v Innsbrucku, ki ga bodo otvorili 22. septembra. Tudi na ta velesejem bo odpotovala tržaška delegacija, ki jo bo vodil predsednik velesejma kom. Suttora. OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI Na tržaški univerzi včeraj začetek zdravniških dnevov Na tem pomembnem znanstvenem zasedanju je prisotnih 400 zdravnikov, ki bodo razpravljali o nevrologiji Prireditve in objave Šolske vesti Včeraj dopoldne so svečano o-tvorili tržaške zdravniške dneve, ki jih prirejajo v našem mestu že petnajstič in ki privabijo številne zdravnike iz Italije in iz tujine ter med njimi pomembne , osebnosti. Tokrat je na teh dnevih prisotnih okoli 400 zdravnikov in med njimi številnejša skupina iz Francije. Na svečani otvoritvi, ki je bila v veliki dvorani tržaške univerze, je goste najprej pozdravil rektor Origone, ki je podčrtal pomen te- —.. ------1 - - ' »T--_ ga znanstvenega zasedanja. Nato je spregovoril predsednik tržaške splošne bolnišnice odv. Morgera, ki je prav tako govoril o pomenu zasedanja, ki je tokrat posvečeno proučevanju nevrologije. Tržaški župan dr. Franzil pa je ugotovil, da so zdravniški dnevi eno izmed najvažnejših znanstvenih zasedanj, ki jih prirejajo v Trstu in da imajo že svojo tradicijo. To pa ustreza zgodovini mesta, ki se je vedno zanimalo za zdravstvena vprašanja. V tej zvezi je tudi podčrtal, da so v torek razpravljali na županstvu o ustanovitvi medicinske fakultete v o-kviru tržaške unverze. Primarij tržaške bolnišnice prof. iiiimiiiiiiiiiih mi m M um mn lil lini III lil IIIIIHI11 It I Iiniiinii m ||,|,|,mI, mn | ,|||,, ,„„,11,,!,, H, ,,„11,, |,|| ,nn m im II lil lil IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII, mi||,||||iii NEKAJ PODATKOV 0 RAZVOJU TURIZMA NA TRŽAŠKEM V treh poletnih mesecih je prišlo na naše področje 81.206 turistov Skupno so zabeležili 20.044 prenočnin - Največ gostov v Sesljanu Tržaški turizem se je že vključil v splošno gospodarstvo in zavzema vedno večjo vlogo, kar dokazujejo statistični podatki o tujskem prometu. Od tega ima koristi splošno gospodarstvo, pa tudi posamezniki. V preteklih mesecih smo imeli gruče izletnikov raznih narodnosti in plemen. Zlasti na obrežju je bilo vse polno avtomobilov, avtobusov in raznih motornih vozil, pravo mednarodno zborovanje evidenčnih tablic, od Venezuele do Indije, Turčije in arabskih držav, da ne govorimo o vseh evropskih državah. Bilanca je razveseljiva in je upati še na lepši razvoj v bližnji prihodnosti. Precej zaslug za to je pripisati spretni propagandi pokrajinske turistične ustanove in drugih ustanov, ki se ukvarjajo s turizmom ter nastopajo z enotno propagando. Upoštevati pa je treba tudi privlačnost. ■ ki/jo vzbujra naše mesto v inozemstvu, naravne lepote paše obal« in Krasa; ter prirojeno vljudnost in gostoljubnost Tržačanov in okoličanov. Poglejmo, kaj pravijo statistični podatki, ki so najbolj zgovorni. Podatki se nanašajo na tromesečje junij, julij, avgust v letih 1960, 1961, 1962 in zajemajo področje od Devina do Tenkega rtiča. V omenjenem tromesečju je prišlo letos na to področje 81.206 gostov, in sicer 44.722 Italijanov in 36.484 inozemcev, kar pomeni 10 odstotkov več kot v omenjeni dobi leta 1960 in 8 odstotkov več kot leta 1961 (Italijanov 17 odst. več kot leta 1960 in 12 odst. več Na vsak način se stavka nada' URADNO SPOROČILO FINANČNE STRAŽE Pojasnjena zgodba o ^pobeglem tihotapen» Mladenič je potem, ko so ga legitimirali, skočil preko ograje ob cesti in se zavalil po strmini navzdol Včeraj popoldne je neki časopis zdel sumljiv, so se mu približali objavil vest, da so organi financ- ter so ga Mladenič ne straže zasačili zjutraj na obalni cesti, ki pelje od Miramara proti Sesljanu, nekega tihotapca. Ko je menda ta opazil, da ga zasledujejo, je skočil z motorja ter preskočil ograjo ob cesti in zdrsel kakih 20 ali 30 metrov navzdol po skalnatem pobočju, dokler ni ranjen obležal. Sinoči je poveljstvo davčnega odseka finančne straže izdalo poročilo, v katerem zanika, da bi šlo v tem primeru za tihotapstvo. Vendar pa se je res zgodilo, da so stražniki našli ponoči okoli 2. ure v grmu nekega mladeniča, ki ga večkrat napade božjast. V bližini predora v skalnati steni na obalni cesti med Grljanom in Sesljanom je nenadoma preskočil ograjo ter se zavalil po pobočju navzdol. Obtičal je kakih 20 ali 30 metrov niže, a se je pri padcu poškodoval po raznih delih telesa. Financarji so poklicali na kraj nesreče gasilce, ki so ponesrečenca zavili v šotorsko krilo ter ga dvignili z žerjavom do ceste. Takoj nato so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti od 15 do 20 dni. Za ime in priimek nesrečnega mladeniča se ne ve, ker davčni oddelek finančne straže ni glede njegove istovetnosti podal nobene izjave. Tudi odgovorni krogi tržaške splošne bolnišnice in še posebej policijski organi, ki delujejo v njenem območju, niso o dogodku hoteli povedati ničesar. Glede ponesrečenega mladeniča se ve samo, da je star 22 let ter da dela v nekem uradu v ladjedelnicah ORDA. poročilo davčnega odseka finančne straže pravi, da je ponesrečencu umrl pred nekaj meseci oče. Ker gre za osebo, ki je podvržena božjastnim napadom, je očetova smrt vplivala nanj zelo porazno. Mladenič je pogosto bežal iz mesta ter se klatil brez cilja po tržaški okolici. Prav nekaj takega se je zgodilo včeraj ponoči, ko je mladenič pri. šel v bližino omenjenega predo-Duševno ves razrvan se je akril med grmovje, kjer je verjetno premišljal o svoji nesrečni usodi V tistem trenutku so prišli mimo agenti nabrežinskega poveljstva finančne straže, ki so ga o-pazili. Ker se jim je neznanec je iskreno pojasnil svoj položaj. Povedal je, da mu je umrl oče pred nekaj meseci, da je bolan ter da večkrat preživlja podobne krize Pozneje so agenti ugotovili verodostojnost teh njegovih izjav. V trenutku pa, ko so ga prijeli, agenti finančne straže niso znali, za kakšnega človeka pravzaprav gre. Zato so ga hoteli odpeljati na poveljstvo v Nabrežino. Zdi se, da je ta zakonito upravičena zahteva povzročila v mladeničevih možganih pravcato revolucijo. Nenadoma je odskočil ter se vrgel čez ograjo. Pozneje je izjavil, da je mislil, da ni pod cesto preveč strmega pobočja. kot lani, inozemcev pa 4 odst. več kot leta 1960 in 6 odst. več kot lani). Zaradi znanih dogodkov v Zgornjem Poadižju je zadnja leta padel obisk avstrijskih gostov, kaže pa, da se bodo razmere izboljšale in da se bo povečalo število gostov iz Avstrije spričo izboljšanih političnih odnosov med Avstrijo in Italijo. Letos je bilo na Tržaškem, 48 odst. avstrijskih turistov več kot lani, vendar število gostov iz Avstrije ne dosega števila gostov iz Jugoslavije ali iz Nemčije, je pa večje kot število gostov iz Francije, Severne Amerike, Švice, Anglije in Šved- ske Zi animivo in razveseljivo za gostince je tudi dejstvo, da se je povečalo število nočnin, za kar so se že več let zavzemala razna tržaška turistična društva. V našem mestu smo namreč prejšnja leta beležiliuprece.išnje število prihodov, toda gpstom se je mudilo naprej, in so se ustavljali v Trstu le nekaj ur, ali kvečjemu dan ali dva. Letos je bil tudi glede prenočnin dosežen napredek, vendar bo treba še marsikaj napraviti, da se bodo tuji turisti pri nas ustavili več časa. Pri tem moramo ponovno pripomniti, da bi bilo zelo koristno sodelovanje med tržaškimi turističnimi ustanovami in podobnimi ustanovami v Jugoslaviji, zlasti v Kopru, Ljubljani in Opatiji. V preteklih treh mesecih so zabeležili na našem področju skupno 200.044 prenočitev (103:573 inozemcev in 96.471 Italijanov, lani pa 81.206 prenočitev). Ce računamo prenočitve in razne druge izdatke turistov, lahko ugotovimo, da gre za precejšnje vsote in koristi, ki jih prinaša turizem. Največ turistov je obiskalo Ses-ljan, saj so tam v omenjenih treh mesecih letos zabeležili 4413 tujih gostov s 25.898 prenočitvami. Omenimo naj še, da je v zadnjih treh mesecih obiskalo grad Sv. Justa 65.880 gostov, Miramar-ski grad pa 338.100. Tudi v prvih dneh tega meseca smo imeli lepo število turistov, saj so preteklo nedeljo pri Sv. Justu prodali kar 2.310 vstopnic. Seja miljskega občinskega odbora Predvčerajšnjim se je sestal miljski občinski odbor. Zupan je poročal o hudi suši, ki je zelo prizadela miljska polja, in o ukre. pih, ki jih namerava sprejeti občina v korist' kmetovalcev. Odborniki so odobrili županovo poročilo. Odbor je odobril predlog vladnega generalnega komisariata, naj bo ceremonija izročitve bronaste kolajne za civilne zasluge mestnemu praporu 28. septembra, to je na obletnico ljudske vstaje pro- ti Nemcem v Neaplju. Odbor je nadalje odobril sklep o izročitvi občinskega ozemlja kot lovski rezervat pokrajinski lovski zveži v Trstu. Na prošnjo občine v Assisiju je odbor sklenil, da bo daroval temu mestu prapor z miljskim občinskim grbom. Odbor je razpravljal še o raznih navadnih upravnih vprašanjih. Begunca sta se vrnila Včeraj ob 2. ponoči sta se vrnila v Trst 16-letni L. S. in 18-letni F. M., ki sta pred nekaj dnevi zbežala iz našega mesta. Nenadni beg obeh še skoraj nedoraslih mladeničev je povzročil velik hrup in nekateri časopisi so se precej razpisali o tej zadevi. Namignili so celo, da sta mladeniča zapustila mesto v družbi nekega sumljivega moškega. Vsa ta ugibanja pa niso držala. Dejansko je šlo za nepremišljeno pustolovščino dveh mladeničev, ki sta se naveličala enoličnega življenja v mestu ter sta hotela zadihati svobodnejši zrak po svetu. Zaustavljala sta avtomobile na cestah ter na ta način prišla do Gardskega jezera. Ukraden in spet najden avto Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči ukradli avto znamke Fiat 1500, ki ga je glavni ravnatelj Tržaške konopljarne dr. An-giolino Quattrocchi parkiral v bližini svojega stanovanja v Ul. Bur-lo 1. Ko je opazil, da je avto izginil, je tatvino takoj prijavil komisariatu javne varnosti v Ul. del-l’Universita. Imel pa je srečo, ker so avto, ki je bil registriran meseca maja letos in je vreden en milijon in pol lir, že nekaj ur pozneje našli v Ul. Sara Davis, in sicer v bližini poslopja št. 40. Čeprav so bila vrata odprta, vendar avto ni bil poškodovan. Neznani tatovi so le potrgali nekaj električnih vodov. Zdi se, da so vrata odprli s ponarejenim ključem. Nezgoda čistilca min Včeraj ob 13. uri so pripeljali na sprejemni oddelek splošne bolnišnice čistilca min Marcella Barbon-cinija iz Kontovelskega klanca 64/4, ki se je ponesrečil v neki kraški jami blizu Gropade. Ker je bila tema, je Barboncini zadel z glavo ob rob neke stene. Pobil se je po bradi ter bo ozdravel v enem tednu. Motorist podrl dečka Ezio Zaratin, star 7 let iz Ulice Frausin 1, je včeraj zjutraj hotel prečkati ulico v bližini domače hiše. V tistem trenutku se je pripeljal po Ul. Frausin 19-letni Elio Mazzarol, ki je bil namenjen k Sv. Jakobu. Motoristu se ni posrečilo zavreti vozila ter je podrl dečka na tla. Pogled v veliko dvorano tržaške univerze, kjer so se včeraj začeli zdravniški dnevi Marino Gopcevich pa je pojasnil cilj letošnjega zasedanja, ki naj podrobneje prouči povezavo med nevrologijo in splošno medicino in so zato tudi celotno delo na tržaških zdravniških dneh posvetili tej temi. Primarij je nato obširneje govoril o bistveni razliki med nevrologijo in psihologijo, saj gre za dve ločeni znanosti, ki se razlikujeta tako pri raziskovanjih kot pri diagnozi in pri terapiji. Ob zaključku je navzoče še pozdravil podprefekt dr. Cappon, ki je uradno kongres otvoril. Prof. Carravetta je nato prečl-tal imena zmagovalcev znanstvenega natečaja. Nagrado milijon lir zdravniške šole prejmeta Tržačanka dr. Tenze in dr. Ballerini iz Ferrare: nagrado AMPO prof. Morandini, dr. Bradaschia, dr. Bo-nini, dr. Maieron, dr, Rovatti in dr. Ferranti, ki bodo odpotovali na specializacijo v znanstvene centre v Italiji in tujini. Nagrado italijanske Zveze za borbo proti o-bolenjem srca in ožilja prejmeta dr. Perentin in dr. Fortunato. Nagrado Foccardi prejme dr. Sca. gnol iz našega radiološkega inštituta, ki bo odpotoval v Pariz na študij terapije s kobaltom. Predavanja v okviru tržaških zdravniških dni so se pričela že včeraj dopoldne, takoj po svečani otvoritvi, v dvorani Venezian na tržaški univerzi in se bodo nadaljevala do vključno sobote. Zborovanja KPI V nedeljo 16. t.m. ob 11. uri bo na Šentjakobskem trgu zborovanje, na katerem bo član osrednjega vodstva KPI Alessandro Natta govoril o sedanjem političnem položaju v Italiji ter o borbi KIPI za mir in demokracijo. Predsedoval bo občinski svetovalec Erne-sto Radich. V nedeljo bodo tudi trije festivali tiska KPI. Na Opčinah bo festival v Ljudskem domu, kjer bo nastopila trebenska igralska skupina. Govorila bosta tajnik federacije prof. Paolo Šema in dr. Karel Siškovič. V Podlonjerju bo festival v krožku »Stella« v soboto in nedeljo ob udeležbi domače folklorne skupine. Govorila bosta občinska svetovalca Pino Burlo in Franc Gombač. V Miljah pa priredijo festival tiska miljski komunisti, ki so v občinski službi. Danes ob 2Q. uri bo na trgu v Ricmanjih nasproti spomeniku padlim borcem javno zborovanje o perečih vprašanjih kmetijstva. Razpravljali bodo tudi o ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da se ublažijo hude posledice suše. Govoril bo pokrajinski svetovalec KPI Franc Gombač. Odpravljen vizum za Ciper Kakor poročajo iz Rima, sta italijanski veleposlanik na Cipru in zunanji minister ciprske republike podpisala dogovor, na podlagi katerega je ukinjen turistični vizum. Državljani ene in druge republike, ki imajo redni potni list, lahko obiščejo v turistične namene drugo republiko in se taim zadržijo tri mesece, ne da bi za to potrebovali vizum. Tečaj iz primerjalnega prava Na tržaški univerzi se nadaljuje tečaj iz primerjalnega prava, ki ga prireja mednarodna fakulteta. Včeraj je nadaljeval s predavanjem prof. Catalano sodnik sodnega zbora evropske skupnosti. Nato so prebrali poročilo prof. Wohlfrarta o primerjavi pravnih sistemov med državami SET. Holandec prof. Van Der Meersch je govoril o visoki oblasti za jeklo in premog, prof. Hamson in Cambridgeja pa o sodnem sistemu iicommon law». Končno je govoril francoski profesor De Šoto o parlamentarnem sistemu in o evropskem svetu. Predavanja se nadaljujejo do 22. septembra. Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu. Vpisovanje v 1., II. in III. razred za šolsko leto 1962-63 se vrši vsak dan do vključno 25. septembra t.l. od 10. do 12. ure. # * * Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Trstu traja do 25. septembra. Podrobna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. # # # Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje za L, II. In III. razred nadaljuje do 25. septem. bra 1962 vsak delavnik, od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. Rojstni list anagrafskega urada 2. Potrdilo o cepljenju 3. Potrdilo o zdravih očeh 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu šole. • *# Ravnateljstvo državne srednje šo. le v Trstu sporoča, da se nadaljuje vpisovanje v vse tri razrede do 25. septembra. Podrobnejša pojasnila dobite v tajništvu vsak dan od 9. do 12. ure. 4! * * Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, Ulica Caravaggio 4 Vpisovanja za šolsko leto 1962-63 trajajo do vključno 25. septembra. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. • ** Ravnateljstvo državne industrijske šole v Dolini. Vsi učenci, ki so izdelali 1. in II. r. ter tisti, ki niso izdelali, so vabljeni, ja se čimprej vpišejo za prihodnje šolsko leto. Ravno tako se vrši vpisovanje za I. razred Tajništvo šole je zato 'odprto vsak dan od 8,30 do 12. ure. * * • Ravnateljstvo državne nižje Industrijske strokovne Sole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Kojari, Ul Montorsino št. 8-III.) obvešča, da se vrši vpisovanje v 1 II. in 111. raz-red za šolsko leto 1962-63 do vključno 25. septembra t.l. vsak delavnik od 10. do 12. ure. Pri vpisu za prvi razred so potreb, ne naslednje listine: 1. šolsko spričevalo V. razreda o-snovne Sole; rojstni list izdan ou občinskega urada: 3. potrdilo o precepljenju Koz. * ** Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki |ma poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko let0 1962-1963 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Veccftlo 9-11. neprekinjeno do 24 septembra. iiiiiiiiiiiiiikiiiHmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiimiiiiiniiiiiiininn,,!,, IZ KOPRSKEGA OKRAJA Vsi portoroški hoteli zasedeni do 22. septembra Kiparji iz Portoroža na simpozij v Izrael Lipicanski konji so se vrnili z Dunaja Delavke podjetja «Stock» so včeraj demonstrirale po tržaških ulicah Z avto ceste Bratstva in enotnosti se je vrnila novomeško-koprska srednješolska brigada »Miran Jarci). Na avto cesti je doživela vrsto priznanj za uspešno delo. Dvakrat so ji dodelili naslov udarne, dvakrat pa so jo pohvalili. Največje priznanje pa je vsekakor osvojitev zlate plakete v tekmovanju počastitve 15-letni-ce začetka mladinskih delovnih akcij. V brigadi je bilo 54 mladincev in mladink iz koprskega okraja. Delali so v SvetozareVu in v Starem selu. Ob vrnitvi so mladinci povedali, da je bilo njihovo življenje zelo pestro saj so imeli vrsto športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. To brigado bo zdaj nadomestila nova, in sicer kmečko-delavska mladinska brigada koprskega in goriškega okraja. # * # V veži Ljudskega doma v Portorožu so odprli razstavo zagrebških keramikov Vere Gembič, Zla. te Radej, Slavke Pribanič in Milana Kičina. Razstavili so nad 100 umetniških stvaritev — krožnikov, vaz, podstavkov, držal za knjige, svečnikov, plaket in podobno. ... Večina kiparjev, ki se je udeležila mednarodnega simpozija v Portorožu in Kostanjevici (Forma viva), se bo udeležila tudi mednarodnega simpozija kiparjev v Eilathu v Izraelu. Med njimi bo tudi slovenski kipar Janez Lenas-si. Simpozij v Izraelu bodo organizirali pod geslom «Oblika v prostoru« Janez Lenassi bo skušal navezati z izraelskimi kiparji tesnejše stike za bodoče širše kul-turno-umetniško sodelovanje. *** je7eniP0JeOrztUer;e ž^atno”^ pa temperatura zraka in vode čez da" HufiTu r™*18 *lavni sezoni v avgustu. Vsi por- toroški hoteli so zasedeni do 22 septembra prav tako tudi zaseb^ ne turisUčne sobe. Nenavadni si-tnacij1 .^sePtembru so se prilagodili .,d°mači turistični delavci in vodstva hotelov V Portorožu se vsak večer vrste ples' ne ?r!gramI'V‘drUžeiu: 2 d™žab. n>mi )gjamu Samo prireditvam T portoroški noč, i„ nastopu doma U je prisostvo- valo več tisoč ljudi Osrednji dogodek Portoroške noči je bila izvolitev portoroške vile in njenih spremljeval. Komisija, ki so jo se. stavljali kiparji, slikarji in predstavniki turističnih organizacij, je izbrala za portoroško vilo švedsko študentko Kiki Ernstrole, na drugo mesto se je uvrstila Margit Neubauer z Dunaja, medtem ko si tretje in četrto mesto delita Darinka Konic iz Maribora in Svedinja Lizbet Margrien. V nočnih urah sta odprta tudi oba bara v Portorožu in v Piranu, čez dan pa potovalni uradi organizirajo izlete z motornimi čolni in avtobusi. Kakor prejšnja leta so tudi letos med tujimi gosti naj-številneje zastopani zahodni Nemci, Avstrijci in Švedi, le malo pa zaostajajo za njimi Italijani, Francozi in Švicarji. * * # V Piranu že dlje časa preurejajo poslopje bivše srednje pomorske šole. Uredili bodo nekaj novih učilnic za osnovno šolo. nadalje dve učilnici za gimnazijo in prostore za gostinsko šolo. Zlasti vazna bo gostinska šola, v kateri bodo prirejali tečaje za usposabljanje dofnačega gostinskega ka-„tra; V Piranu nadalje preurejajo gledališče Tartini, gradijo dnevni dom za 30o otrok in veleblagovnico. ### Z Dunaja so vrnili včeraj večje število lipicanskih konj, ki so sodelovali pri snemanju filma «Car Unl iVi ^rnneotm f 11 a. , •, . — t— vnvinauju nima < belih žrebcev«. Film bo velik vojaški spektakel v proizvodnji znanega ameriškega filmskega ustvarjalna Wfllt.a Disnpvn ■ — -------O" jalca VValta Disneya. Film so izdelali na osnovi literarnih zapiskov avstrijskega polkovnika Pod-hajskega, šefa španske jahalne šole na Dunaju. Obravnava del zgodovine lipicancev med zadnjo vojno. Znano je namreč, da jih je okupator leta 1943 odpeljal na Češko in jih je potem vrnila ame. riška armada leta 1945. V filmu so tudi prizori boja med nemško in ameriško armado. V tem boju sodeluje nad 160 lipicancev, večje število vojaških vozil, lahkega in težkega topništva ter nekaj tisoč statistov. Film so snemali v bar- vah, med glavnimi igralci pa so Robert Taylor, Lili Palmer, Curt Jiirgens, Edi Albert in Brigitte Coraai. 2. UuM kon^r! Nadaljuje se v Galerij A,j K daja vstopnic za drugi ‘i ^ cert orkestra Tržaške v ki bo danes ob 21'rIB*n« riju pod vodstvom dirl‘VJI,JtnJ Janovvskega in s sodelov ^ sta flavtista Miloša P»b0,» 5i®l» obsega skladbe: Gounod G10ct obsega skladbe: »"“■-v, za pihala (nova za r * j| Koncert za flavto >n __ Si*^ (novo za Trst); Strauss __ »Jed na pesnitev; StravvmsKi cartes« (novo za Trst). Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir* bo imel svoj redni sestanek v nedeljo 16. t.m. od 10. do 12. ure v svojih prostorih, Ul. Montecchl 6-1II. Dospele so novitete, ki se bodo deli. le vsem članom. Z novo sezono vabi klub tudi vse ljubitelje zbiranja znamk, da obiščejo nove prostore kluba. Maji oglasi DELAVKE, pol delavke, vajenke, mo. ške šivilje iščem. Pacj, Trst, Ulica Crispi St. 31. »PLASTIKA* - Trst. Ul. ITAtlnUtlZlo St. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torb.ee raznovrstne ter šport ne. namizne prte (cerade), cedilnike za posodo, blazine, žimnice za na mirje, vreče za perilo n, obleke itd vse iz plastike in gume po zmernih cenah. Obiščite nas! PLASTIKA za pokrivanje tal po 550 lir kv. m, preproge vseh vrst za so. be in hodnike, pode iz gume, llnole. ja, cevi iz plastike za vrtove in za hišno uporabo, torbice, zavese in vse ostale predmete iz gume in plastike dobite pri ITALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6. Najdeni predmeti Acegat sporoča, da so preteklega meseca našli na tramvajih, filobu-sih in avtomobilih naslednje predmete: dva slamnata klobuka, štiri naočnike, tri mrežaste torbe, dva volnena pouloverja, en lesen meter, eno čepico, šest očal za sonce, dve palici, eno odejo, dve svileni ruti, dva pasa iz blaga, dve pahljači, dva para kopalk, dve dozi za cigarete, en žepni nožiček, eno aktovko, eno brisačo, eno torbo iz blaga, eno torbo s kopalno obleko, eno torbo z obleko ter en par rokavičk. S Dvajsetletni Luciano Ulieni iz Vicolo delFospedale militare 31 je zaposlen v delikatesni trgovini Ma-sfe v Ul. Fablo Severo. Ko je včeraj okoli 13. ure sekal kos svinj- skega mesa, si je po nesreči ra-" * 6; nil desno nogo. Ozdravel bo čez 7 ali 9 dni. ( l h Sl Hi S' /a t ------------ jeinP1)' j Nazionale 16.00 »Nevidni •‘LjbllM Matosa« (Gli arti»H *" dr. Matose). PreP°v«f > ^ Fenice 15.30 »Mož, ki j* ^ii! ty Valance« (L’uomo ^aynt-berty Valance). J°'in povedano mladini. ogU" Excelcsior 16.00 «Kak e Ljjl1* >. ločena v Berlinu« ( potč, ' no di visi a Berimo). . no De Filippo. - u ‘ no ue niippu. . - Alabarda 16.00 «Obsessi»"stoti, zločina« (Obsession "1 rv|l. delitto). Magali va.wecfis Aurora 15.30 »Grof Mont urura io.jv conte di Montecristo). VL ariHnIH■ IR *’',|lib Impero 16.30 »TotO D (Lirtiif>!"i 1L Massimn 16.30 «FBI ’ U s: ‘.i Massimo 16.30 «FBI " sek« (FBI divlsione^ prePov Eddy Constantine. |(l mladini. „a rtK .r, Moderno 17.00 «Plaz .jjtrot0” langa sul fiume). .,J Keyth Larsen. „ (I Astoria 17.30 »Kanadčan , si). Tecbnicolor. ^ naPLj l Astra 16.30 »Ovverlotf alt*11 Evropo« (Owerlord 1’Europa). »Son6"1^* 'X Vlttorio Veneto '6'45De|on. 'k u (L’eolissi). Alain u ,ad,nl' i ku Vitti. Prepovedano pl >■ Abbazia 16.00 »ZadnJ« 1’ultjmo minuto). ,/ povedano mlddini. , “ Marconi 16.30 «Han‘b ' (11 f i gl io d e l caP'1 a I1° Technlcolor. k Pa t>as Pri S Si; Si Hi St; Hi M ?! N H, H S H V nedeljo 7. 5l' cija Komunistične Pa . gM i * IJah izlet v F>red1ai^rtdorh i« stojnsko jamo z odh®0 prip!" zjutraj in z vrnitvijo 23. uri čena za izlet: 3200 »LV prevoz, skupni potni vstopnino v grad >n_ ’ V’ v j»: * >; ož Kogar izlet zanima. _ vanip Vnisovanie se vanje. Vpisovanje tembra. #»* — Prosvetno društvo ] t,,1'.9* riredi v nedeljo z3 K a ( me« 111 Al. priredi . ,„ » » dtnski izlet na Bled le mu jezeru. Vpisovanj drUjt na sedežni prosvetneg #** jnl£i Mladinska iniciativa ® izlet na Koroško z*r vSt vir odpovedan. Prols,1i^,n«J\ so se vpisali, naj d U(|P Ul. Geppa * v urad""1 mače vino, naj ^ej osmied, ki Jo bo , sič) v Dolini «. o3' k K} f \ -— lN t°i ROJSTVA, SMRTI >r in 13. ŠOPKIH 'V' : 12. m w pto”1’ ;» | I Trstu rodilo & H 13 oseb. rj t 13 oseb. ,etrvJ Antonio n'"rro- f1' ’ Antonio Turco, , Schtllan vd. 9oh*r • Castellani, 72-letna a »Vil Castellani, 72-letna ^ p ,1 siaoohi, 85-letna gjna Gruden, 49-letna r. 0 fp* X na Anna Morgan^ lj: na letni --i Bortolo Ve^„l > r g Budtcin vd. pirC " minici n - -,r siti na Srebaut Angelo Ve tak. nočna sluz0* iti; j! L Blasoletto, Ul. K° Al1’'m, i, 2, ...set1 lasoieuu, -- ... A* ,fi, ..ij) SettefontaneJ, .-mSP.jUP Goldoni 8; dr- Trg Golaoni », - . bi 19; De Colle. U A*' [tl. »(P’ «fVy k & s Mnena predvaja danes 1 fi ^ četkmn ob IS. «Minerva interb' Ljudska sodba - a ■ 't°te Produkcij® S Jmorskj DNEVNIK — 3 — 14. septembra 1962 ^obsodbi prvih atentatorjev na de Caulla OKrabritev ta nasilnike ▼fjjfŽMr/ skušali dokazati, da ni šlo za pravi atentat 6l*tva so dokazala nasprotno - Mila in spodbudna kazen ■Jtil dni trajajoči preiska- 1,1 jj »L50. Se pred sodiščem pojavili --•(t, ??enc> prvega atentata na ge-u iiVr.a de Gaulla. Atentat je bil fliiš |(tj en 8. septembra preteklega ' t p ,fta Poti, ki gre od Pariza ljn.° °mbey, in sicer blizu kraja Wšl0SUr-Seine- teJ priliki je 0 do eksplozije bombe, vtem Hbc 0kmalu po atentatu našli še . Pa ni eksplodirala. Šlo za srečen slučaj. V^S(lravn° atentatorjev ni bilo (l, akoj izslediti, je bilo ven-^ DbSa*t0mur jasno, so t° bitij,, na.dnikl 0AS- To ie bilo po-že 4^ bi HauSe nac* vso afero razgrnila na zarota molčečnosti. ttj 2%ava' kot rečeno, se je pre-Ittj av‘®kla, dasiravno so si aten-času sledili eden dru-Končno je predsednik sod-t$' 1^ av®ta v Troye.su, zadnje dni 2 .a 'etos, dal z zvoncem znak l)|0jCetek procesa. Na klopi za «K< V j > ’■ t ll«1 ii«L vd i1 iOf' naslednji dan, ko je bil H^n eden od njih, de Ville-■».*’ nakar pa se je zgodilo, •JŽet, *(Vili so se znašli: Manoury, >t jn an)andy, Barbance, Rouvie- Sat lvisi' De la Prade’ šesti ^favice°r’ Pa ae n’ pr'ae' v r°ke bja Žavni pravdnih je za Manou-it jj^nteval smrtno kazen. To-V [jj®°Vo delo ni bilo tako lah-Procesom so obtoženci \iVs0 izkoriščali vse možnosti, Sil Pn:1 blagohotnost z nekate-ran>. ki je že značilen po-'tt9 r’ vseh oasovskih aferah. Vj ,2di se, da se nameravata Ji J(j . de Gaulle in njegova vla-■tvjpJ ostreje spopasti z OAS. Hjj očitno pa je tudi, da \’.navzlic vsem svojim porabi , e daleč ni do konca razoroži Poražen. To je moralo po-'»<)ash° vsakomur, ki je pri-^ S,81 razpravi, ali pa sledil 1 S, .°m časopisja o njenem po-^ aiprf Pravi o besednih dvobo-jJ Vitlom .državnim tožilcem Fou-f !V’ zn 'n. zastopnikom obtožen-% ij,.anim ultraškim odvetni- % .*ier-ViSnancour°m. 1 - ®nci so se pred sodiščem fthm mmm %0v. s,ntpatični luči, čeprav li., k:--... , ■ hoteli pokazati v kar ljjie ^iografije niso najbolj V ?Wi tNa vprašanja so odgo-^ Pio*-totko in vljudno, skrom-11 I *o kakšni gimnazijci. Skušali^ S j. Ca*° izkoristiti besede, ki \je General _ a,entatu: «To je neokus- de Gaulle izrekel Sa,'8*' Potem ’ ko-jJ8® Preteklo precej časa to, da je od k%in n°’ da atentat pri Pont-^;ln® ■ ni zahteval nobene g»tie . -------- *r.tVe. Vse to je na obto-j Jo . valo tako, da so od ča-»SbnC8sa ce'° zapustili svoj 161J r,1 tanker ter prehajali v JSt9. r°'i režimu in de Gaullu. t0(iNlir. n’ bil resničen, temveč JV k'1 j2jn’ Je v nekem trenutku kjHi H8vil Manoury, zatrjujoč ti vi S? pr' tem imeli svoje O Itj ; 8d°i funkcionarji. Publi-: ° pri-. Pričakovala senzacij, je k j9 ' a na svoj račun. Kot do-(»N n*0 sv°i° trditev je Mali, Si^,VedeI dejstvo, da ga je J vwr°n ?e na pomlad leta H j.)učil v skupino, ki je ‘e«tat izvesti. I^ilo t C v to meseca januarja 1. vS. ,~,rsaiHesu., je izjavil Ma-i) a> ki U Sem Prvi" srečal Si-lil^dslj,1116 Je hotel prepričati, k,* i^n v atentatu na gene-t ha ’aulla. kar pa sem od-ia ' me PrePričal, mi je . 8'°kki Sre samo za nekakšen kj> o. atentat, zakaj to, da A>tr,o al de Gaulle moral IV 'Ptio„Umak'niti- je rekel, bi * * ftziz*0 Več koristilo od nje- ne smrti*. % kV / Po njegovih izjavah je bila sestava atentatorske skupine sledeča: direktor akcije Simon, vodja izvršitve Germain, dejanski organizator Cabanne de la Prade. Zatem je Manoury kot dokaz navedel še pismo tajinstvenega Simona, kjer se ta sodišču predstavlja za industrialca in nosilca reda Odporniškega gibanja in Legije časti. »Gospodje Focart in San-guinetti iz predsedstva vlade sta me povabila v svojo pisarno blizu Opere*, je rečeno v tem pismu. »Obvestila sta me, da general de Gaulle ne pripisuje OAS posebne važnosti. Zaradi tega je bilo nujno nanj izvršiti simuliran atentat in to je bil razlog, da sem maja stopil v zvezo z Manoury-jem. Naš cilj je bil, da bi na generala napravili kar največji psihološki učinek*. Poleg tega je Manoury presenetil še z nekaterimi odkritji ter podatki, in sicer tako, da se je začel sklicevati na bivšega polkovnika francoske protivohunske službe Fourcauda, kateri da je baje izvedel za atentat na nekem kosilu s Focartom. Sodišču in tožilcu ni preostalo drugega, kot da sta poklicala na zaslišanje še Foucauda, Focarta in Sanguinet-tija, dasiravno ni bilo težko podvomiti v Manouryjeve izjave, po katerih bi vso organizacijo aten-Jata bili vodile osebe, katerih istovetnost je že bila ugotovljena. Prvi udarec Tixier-Vignancour-tu in njegovim varovancem je prišel od strani nezainteresiranega strokovnjaka Forestierja, ki je glavni inženir splošnega laboratorija za eksplozive v Parizu. »Bomba, ki so jo našli po atentatu pri Pont-sur-Seine, bi bila napravila krater 7—8 m širine, njen pritisk pa bi bil usmrtil kogarkoli na razdalji pravtako 7—8 m*, je rekel inženir Fore-stier. »Za to, da bomba ni eksplodirala, se je treba zahvaliti izključno tehnični napaki ob priliki ravnanja z njo, ne pa njeni ..nenevarni vsebini”, kot to zatrjuje Manoury», je zaključil inženir svoje mnenje. Zanimivo, da omenjenega Simona ni moč prav nikjer iztakniti. »Povsod smo ga iskali, toda nikjer ga ni najti*, pravi v svojem poročilu orožniški polkovnik Pru-net. Prav tako tudi vladni funkcionar Focart odločno pobija vso »zgradbo* obrambe ter postavlja vprašanje: »Zakaj se gospod Simon ne predstavi sodišču, če vse ve in ima za vse dokaze?* »Bil bi umorjen*, odgovarja odvetnik Tixier-Vignancour. Toda, Simon trdi, da ga jaz že leta poznam*, vztraia Focart, »on me je celo obtožil, potemtakem njegova osebna varnost, če je točno, kar trdi, naravnost zahteva, da se pojavi pred sodiščem*. K temu je treba pridati izjavo Fourcauda, ki se sicer nahaja na strani atentatorjev in obrambe. Zaradi resnice je bivši polkovnik protivohunske službe zanikal, da bi bil kedaj kosil skupaj s Focartom in ob tej priliki izvedel za atentat na poglavarja države. Tako so bili Manoury in obramba zlomljeni, nakar je sodišče obsodilo obtožence na kazen od 10 do 20 let ječe, čeprav je državni tožilec za glavnega obtoženca zahteval smrtno kazen. S tem v zvezi je pariški »Monde* v svojem komentarju zapisal: »Nasilniki bodo v tem videli znak slabosti in ohrabritve*. M. R. ^ * l Brigittin nasmeh l S98 Čeprav gre slava Brigitte Bardot nekoliko proti zatonu, je njen nasmeh še vedno lep IZKOPE V VETULONIJI BODO VODILI AMERIČANI Zagonetni etruščanski vodnjaki bodo končno pojasnjeni? Sedanje majhno naselje vrh hriba je le trdnjava nekoč velikega mesta Ze veliko strokovnjakov je o-pešalo ali zapravilo vse svoje premoženje, ne da bi mogli do konca razjasniti razne tajnosti ki jih krijejo ostanki Etrušča- \ nov. To ni nič čudnega, kajti i malo manj kot dva tisoč pet sto j let je zelo dolga doba in zob ča■ I sa uniči ali pokvari tudi najbolj \ enostavno napravo ali zgradbo j nad katero si pozneje zqodovinar-1 ji in drugi strokovnjaki belijo lase, čemu je služila, kaj je predstavljala in kako je bila napravljena. Nekaj podobnega se sedaj dogaja v Vetulon it, za katero pravijo, da je preostanek etru-ščanske naselbine in katere zgodovina je precej zanimiva. Naselje Vetulonia šteje sedaj komaj kakih osem do devet sto prebivalcev in je strnjeno na vrhu nekega precej visokega skalnatega griča. Po dolgih pričakovanjih je naselje dobilo moderen vodovod, kajti vodo je naselje imelo že prej, sicer kako bi ljudje brez vode mogli živeti. Toda vprav stari način oskrbovanja z vodo v Vetulonii je problem, ki še ni bil rešen in težko ga bo pojasniti. Kdor danes odpre pipo mu je lahko natočiti vode, kolikor je pač potrebuje, seveda v sodobnem sistemu vodovodov. Večina prebivalcev Vetulonie pa je imela že prej vode na pretek toda v vodnjakih, ki niso usahnili niti v najbolj sušnih letih celo letos ne, niso pa imeli bolj praktičnega vodovoda od hiše dc hiše. Ce bi Vetulonia bila v dolini, bi stari vodni sistem etru-ščanskth vodnjakov bil doka] e-nostaven in razumljiv, prav take bi se dalo razumeti, če bi poleg visokega skalnatega griča bila še kaka druga večja gora, saj vemo, da si voda najde podzemske poti, toda Vetulonia stoji na najvišjem vrhu. dežja pa ni uideta že mesece in mesece. In kljub temu so vodnjaki, pa čeprav jih lastniki zvečer izpraznijo do dna, zjutraj spet polni. E-truščanski »sistem uode», kot temu pravijo, je zares tajnost, ki vzbuja zanimanje mnogih strokovnjakov. Ce hočemo to prikazati v zgodovinskem prerezu, moramo povedati, da je ta kraj — Vetulonia — skupno z vso etruščansko civilizacijo in kulturo bil na svojem višku v dobi med S. in S. stoletjem pred našim štetjem. Tedaj je bila Vetulonia od morju. Tirenskem. Sedaj pa je med njo in morjem kakih 30 kilometrov razdalje in cela vrsta gričev preprečuje njenim prebivalcem, da bi morje sploh mogli videti. Vod- ni tokovi so znašali z bregov zemljo in kamenje in zapolnili morje, ki se je najprej spremenilo v močvirja, nato pa so sko raj tisoč let trajale bonifikacije in danes so tod polja. Po nekaterih zgodovinskih podatkih jt Vetulonia v dobi etrusčanskeqc vrhunca štela sto tisoč prebival cev, danes, kot smo že rekli, jih šteje komaj SOO do 900. Sedanje naselje dejansko zavzema površi no nekdanje etruščanske trdnja ve na vrhu visokega griča, dočun se je prej mesto širilo tudi pc položnih bregovih vse dol do doline. Vrnimo se k že omenjenemu problemu «vodnega sistema• naselja Veulonia. Direktor tamkajšnjega etruščan-skega muzeja prof. Stefani stanuje v najvišjem predelu nase Ija. Ko je pred leti nekaj brskal po kleti, je odkril odprtino v star etruščanski vodnjak. Iz vodnjaka je odstranil nekaj zemlje in drugih nanaškov in odkril vodo. Nekaj časa mu je vodnjak služil za vsakdanjo rabo, odkar so napeljali vodovod pa mu voda iz tega etruščanskega vodnjaka c kleti služi za namakanje vrta. Vodnjak v kleti prof. Štefanija pa ni edini. V Vetulonii jih je veliko. Nekoč jih je moralo OBISKALI SMO ZAGREBŠKI JESENSKI VELESEJEM Italijanske poslovne kroge zelo zanima jugoslovansko tržišče Novi, že tretji, italijanski paviljon daje lep vtis - Med številnimi italijanskimi razstavljalci tudi nekaj Tržačanov - Sovjeti kažejo svoje vesoljske uspehe Pred vhodom na veliko zagrebško sejmišče plapola 37 zastav, kolikor je držav udeleženk, ki so tu zbrale na skupno mesto, na stižišču najrazličnejših gospodarskih tradicij in na križišču prometnoposlovnih zvez, svoje pridelke, izdelke in proizvode. To je novi rekord po številu držav udeleženk, kakor je novi rekord tudi število posameznih razstavljalcev, 1168 Jugoslovanov in 4920 tujcev. Program letošnjega jesenskega velesejma se ne omejuje le na samo prikazovanje zadnjih dosežkov proizvodnega procesa v posameznih državah, temveč obsega tudi vrsto posebnih prireditev in razstav. Tako so letos prvič organizirali v Zagrebu Mednarodno razstavo motorjev in motornih vozil; v okviru sejma bo kakor vsako leto Teden kože in obutve, ki je letos XI. po vrsti; dalje si bodo obiskovalci letos ogledali tudi Trgovinsko razstavo jugoslovanskega turizma, kar bo dobrodošlo zlasti tujim obiskovalcem, saj se zunanji svet iz leta v leto bolj zanima za možnosti, ki jih tujim turistom nudijo jugoslovanske gore, plaže, jezera in doline. Letos bo tudi prva razstava športno-turističnega in kmetijskega letalstva in pa Mednarodna razstava strokovnih in splošnih^ publikacij. Slednja je nameščena izven splošnega sejmišča v posebnem poslopju na Savski cesti. Na sejmišču stoji danes 30 paviljonov ,ki pa ne morejo sprejeti vseh razstavljalcev, ker je teh kratkomalo preveč. O naraščanju splošnega zanimanja — zlasti med tujimi poslovnimi krogi — za zagrebške prireditve \!7 y>.30Oe?ar:. 7.30: Jutranja glas- PETEK, 14. SEPTEMBRA 1962 8.20: Omnibus: 9.30: Otvoritev ve-lesejma v Bocnu; 10.30: Veliki italijanski skladatelji; 11.00: Omni- IfAšit. :„s<>Pek slovenskih; 11.45: bus; 12.00: Pesmi: 13.30: «Pahlja- Gi-3'3: Za vsakogar nekaj; ča»: 14,55: Ital. pesmi in plesi; *™a po željah; 17.00: Or- 16.00: Program za najmlajše; 16.30: \S , 'rnando Sciascia; 17.20: Operne skladbe; 17.25: Orkestra * Dl PC * * o * r- Im OimipčaI • ID 1 A. T nhl/n is 18.15: Umetnost, prireditve; 18.30: udiji; 19.00: Dvorak: C«k in^avlrjem op.' 81; 19.30:' V?11*!; ,ACa_sta; 19.40: Orkester Osborne ln Pourcel; 18.10: Lahka glasba: 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: Roman Emila Gaborlaua »Gospod Lecoq», (II. nad.); 21.00: Simfonični koncert; 22.30: Plesna glasba. U. program •Čustvo 2 "ge# bal (Madž.) 6,31, Marien 6,02. Deseteroboj — krogla „9 1t Suutari (Fin.) 15,19. ) M t, 15,01, Von Moltke Kuznecov (SZ) 14,32, (5ein.) J) (Niz.) 14,13, Holdorf £,oV (gg, Kolnik (Jug.) 13,82, K“n59 OTJ 13,70, Diačkov (SZ) l3- ) ,> (Nem.) 13,25, Brodnlk (JU|f ) li/j, Sar (It.) 13,16, MonnereUiarf Hubai (Madž.) 12,05, .„) (Isl.) 11,77, Marien Odstopil: Slavvkov (B°‘* Deseteroboj — višin* , «$6a 1. Uutari (Fin.) 1,86, f 8$ Diatčjkov (SZ) 1,86, 553. , 16. Hubai (Madž.) 54 5 • $0 \ H Odstopil: Parsch (Madž.). 4. serija: 1. Odložil (CSSR) 1’51”8, 2. Matuschevvski (Nem.) 1’51”8, 3. Mcmofield (VB) 1’51”9, 4. Walser (Lich.) 1’56”. 5. serija: 1. Krivočev (SZ) 1’58”2, 2. Harris (VB) 1’58”6, 3. Slegr (SZ) 1’58”8, 4. Lurot (Fr.) 1’58'’8. 6. serija: 1. McCleann (Irska 1 1’50”8. 2. Chatelest (Fr.) 1’51”3, 3. Esteoan (Fr.) l’51”9, 4. Lanbrechts (Belg.) odstopil. DISK — MOŠKI (FINALE) 1. Trušenjev (SZ) 57,11 2. Koch (Niz.) 55,96 3. Milde (Nem.) 55,47 4. Piatkowsk< (Polj.) 55,13 5. Kompanees (SZ) 54,74 6. Czescenyi (Madž.) 54,66 400 m ženske (polfinale — prve 3 v finale) 1. polfinale: 1. Itkina (SZ) 45”3, 2. Van Der Zvvaard (Niz.) 54”6, 3. 5000 m finale) 1. serija: 1. Tulloh (VB) 14T4”4, 2. Boguszewicz (Polj.) 14’19”2, 3. Hermann (Nem.) 14’20”, 4. Nikiti-ne (SZ) 14’20”2, 5. Lovlarsson (Šved.) 14’21”2, 6. Vaillant (Fr.) 14’36”8, 7 .Szekeres (Madž.) 14’38”4, 8. Allonsius (Belg.) 14’44”4, 9. Pa-kel (Turč.) 14’47”6, 10. Aniset (Luks.) 14'48”2. 2. serija: 1. Nandersonn (VB) 14’15”, 2. Bernard (Fr.) 14’15”6, 3. Samojlov (SZ) 14’15”8, 4. Zimmy (Polj.) 14’15”8, 5. Olivelra (Port.) 14’16”2, 6. Kiss (Madž.) 14’28”8, 7. Tomas (CSSR) 14’39”4, 8. Janke (Nem.) 14’41”4 Ambu (It.) in Ciesneros (Sp.) odstopila. 3. serija: 1. Kubicki (Nemčija) 13’53”4, 2. Bolotnikov (SZ) 13’53”4, 3. Bogey (Fr.) 13’53’’6 (nov franco- ski rekord), 4. Jurek (CSSR) 13’ ln 53”8, 5. Strong (Nem.) 13’56”4, 6.Barabas (Rom.) 14’14”2, 7. Iha-ros (Madž.) 14’41”, 8. Hiestand (Šv.) 15’10”2. Hogan (VB) odstopil. Skok s palico (v finale so se uvrstili): Houvion in Balastre (Fr.), Niku-la, Nystroemme, Anko (Fin.), Leh-nertz, Preussger, Malcher (Nem.), Astafel (Rom.), Tomasek (CSSR), Gronovvski (Polj.), Novik (Norv.), Lešek (Jug.) in Petrenko (SZ). Deseteroboj — 100 m (17 tekmovalcev) Holdorf (Nem.) 10’’5, Kolnik (Jug.) 10”7, Von Moltke (Nem.) 10”7, Suutari (Fin.) 10”8, Bock (Nem.) 10”8, Kuznecov (SZ) 10”H. Klinkov (SZ) 10”8, Monneret (Fr.) 11”, Thorlaksson (Isl.) 11”, Slaw- Deseteroboj (lestvica P® plinah —, 100 m, d*’" ^ višina, 400 m) 1. Holdorf (Nem.) g necov (SZ) 4,161, 7. 2. Von Moltke (Nem.) tari (Fin.) 4,287, 4. 6- M 4,261, 5. Klimov (SZ) ..... ........... Tnie, 4,129, 8. Kolnik (Jug.) ’’n 0(0°* mebeek (Niz.) 4,032, lu' (Jug.) 3,760, j Peteroboj - 80 m »fo« Bystrova (SZ) 1° (Fr.) 10”9, Stamejič !"u Hoffmann (Nem.) H *^ (Dan.) 11”1, Peters (VB’1 (* kins (VB) 11 ”4, BecK«*. 0J,) 11”4, Cmakova (SZ) B e\ stom (Šved.) 11”8, 11”8, Bandovv (Nem.) ** poS* Press (SZ) 12”3 (je p vana). „ (CS®® Odstopili: Fomenkova Della Turba (It.). yj|l Peteroboj — ^oglapetefS ^ Press (SZ) 14,51, *lel0, 13,30, Bystrova (SZ) Čič (Jug.) 12,44, cnni,9l),vs 12,21, Bandovv (Nem-> 1 l« nard (Fr.) 11,65, F,?f o3, 11,18, Becker (Nein.) man (Nem.) 10,78, H®* iO.O®' 10,27, Odrstrom (Šved.) kins (VB) 9,98 Peteroboj (višina) 1. Becker (Nem.) L _ 976, 2, Kopkins (VB) L«3 4 Ofrlg gel (Avst.) 1,60 - 976- (V* ji (SZ) 1,60 - 946, 6. ■ 945, 6. Guenard (FT 7. Hoffmann (Nem.) ^3, ^ei Bystrova (SZ) 1,57 j9, “Ur sen (Dan.) 1,5š - U-..V Čič (Jug.) 1,48 - J14’gli v‘ stromn (Šved ) 1 A° .. dow (Nem.) 1,48 - 8 LtoP|9 A Irina Press (SZ) ir HHHHH IHIVHIH j, j >. Stopala sta drug ob drugem v temni noči P° Pfg p^e či cesto od oceana. Se malo je rosilo. Robert J ‘ roko. AM «Da,» je odgovorila. «Zato se skrivam.* . k* j «Stavim, da mislite na tisto neumno «uničebJe - jji)*1 bilo posebnost vaše lepote!* ^ J* t «0, takrat mu nisem verjela, zdaj pa vem, prav.» tIfl9 ^ «Nehajte s tem, prosim! Umetniški navdih «> , ga opravka z darom jasnovidnosti.* Obrnila sta se in se napotila proti hotelu. pa^J, ff, roke ji je dajal občutek varnosti. Lahni dež, ki ■1 ni C. B. GILFORD PREGANJAVICA On je namrščil obrvi in sedel k mizi nasproti nji in ni čar kal. da bi ga povabila. «Kako naj bi vas nameraval ubiti, če pa me niste nikoli videli?* ^Mislila sem, da vam je Dion Cant.well naročil, naj me «No, lepo ste se zmotili*, je rekel z lahnim posmehom. «Jaz ne poznam nobenega Diona Cantvvella*. Večerjala sta skupaj in kramljala z nepričakovano prisrčnostjo. Imenoval se je Robert Narron, in ona n« tako kakor se je iz previdnosti vpisala v seznam gostov, pac pa Liza rroy. potem mu je pripovedovala o Dionu Cantwellu. ^Spoznal me je», je rekla, «po agenciji za slikarske modele Prišel je pome na moj dom in je rekel, da, bi želel naslikati moi portret. Mnoge od nas sprejemajo podobne ponudbe, tak ie naš posel. Povedala sem mu, da navadno poziram za modne risbe in fotografije. Njega pa Je zanimal samo moj obraz «Vi imate najlepši obraz, kar sem jih ziv dan videl, Je rekel' Dion je bil lep fant, visok, atletski: sam je bil bolj podoben modelu kot slikarju. A v očeh mu je P^tel ogenj umetnika... tiste njegove oči, so bile res oči pravega umetnika. Za portret sem pozirala zadnje dni tedna, druge dneve sem pridržala za fotografske ateljeje. Sprva je Dion napravil več skic iz različnih zornih kotov, že to so bile slike večje vrednosti, a pravil je, da hoče doseči kaj boljšega. Kakšen dan se je ure dolgo zatapljal v moj obraz in se čopiča ali svinčnika še dotaknil ni. Ko pa je naposled začel z izdelavo pravega portreta, sem dognala, da je zaljubljen vame. Pa ni rekel ene same besede. Njegova čustva so bila bolj podobna oboževanju, kakor navadni ljubezni. Ko sva končala s portretom, me je povabil na svoj dom, da me predstavi svojcem. «Cemu,» sem ga vprašala. Za čas si je pomišljal. Ne verjamem, da je boječe narave, morda je bil samo do mene tak. Zabavno se mi je zdelo, zato sem se smejala: «In koga naj bi uničila?* «Ne vem, a nikar se ne smej! Tako vidim jaz kot umetnik, tisoči in tisoči ljudi, ki gledajo tvojo podobo na naslovnih’ straneh revij, tega ne vidijo, še sama tega ne vidiš, ko se pogledaš v ogledalo.* Zopet sem se smejala, a povabilo sem sprejela. Dion Je bil zelo prikupen človek, morda sem bila že zaljubljena. Ko sem priSla k njim, sem videla, da Je kar iz bogate družine. Stanovali so v velikanski hiši, ki je bila okrog in okrog obdana s parkom. Pohištvo je bilo sijajno, imeli so pa tu^li prekrasne umetniške zbirke. Služinčadi ni bilo malo in se mi je zdela izbrana. Najprej sem spoznala gospo Contwellovo, Dionovo mater. Vdova je, majhna, krhka stara gospa, zmeraj v črnini. Zelo je navezana na oba sina. Drugemu sinu je ime Mark. Starejši je od Diona, bo že pri kakšnih štiridesetih, ni lep in menda nesrečen. Eno nogo ima suho, da mora hoditi ob palici. Med- tem ko je Dion po značaju preobčutljiv in neodgovoren, je Mark videti ustaljen in praktičen. Oporoka po očetu je določi- -----Oporoka po __ la Marka za upravnika družinskega premoženja. Po tistem prvem obisku sem šla še večkrat h Cantwello-vim. Dion mi je naredil nekaj portretov, čeprav mati in Mark nista rada gledala, da se predaja slikarstvu. Niti pretvarjala se nista, da cenita moje portrete, še manj sta se trudila, da bi odkrila tisto neznano, ki je tako zanimalo Diona. Potem se Je zaljubil vame Mark. Njegova ljubezen je bila zelo različna od bratove, bila Je praktična, kakor on sam. Nekega dne je ukrenil, da sva ostala sama in mi je rekel, da ima samo on denar in da bi bil srečen, če bi ga lahko delil z menoj- Ni zahteval odgovora takoj, premisliti bi bila morala o tej njegovi ponudbi, je rekel. Potem sem prav resno o tem razmišljala. Mark mi je lahko nudil takšno življenje, kakršno si želi vsako dekle. Zame pa ni bila nobena žrtev, če bi postala Markova žena. Mož mi Je ujegova suha noga jne ni odbijala in naposled sem ga morda ljubila. Kratko in malo privolila sem, da se z njim poročim. Dionovo nasprotovanje, ko je nepričakovano zvedel za to, me je presenetilo, pred materjo in pred bratom je svoja čustva skrival. Ko sva bila sama, pa mi je rekel: «Tega mi ne smeš storiti, Liza! Saj si vedela, da te ljubim.* »Nikoli tega nisem vedela,* sem mu iskreno odgovorila. »Ljubiš moj obraz, da ga lahko slikaš, ne ljubiš pa mene, ženske, kakor ženska hoče biti ljubljena. Mark me pa ljubi tako in zato se bom z njim poročila.* , , »poročila se boš z njim zaradi njegovega denarja. Denar te mika * «Kako mi moreš braniti, da bi se poročila?* «Vse bom pokrenii, karkoli... razumeš!* mi je rekel in me *udno pogledal ........ ..................................... jp»'»V obrazu, jo je poživljal. Zadovoljna je bila, da se znala, da je prisedel k njeni mizi.' Preden sta stopila v hotel, sta se za «Koliko časa nameravate ostati tu?» jo je yPrcepi r8? 10 «Ne vem. Posebnih namenov nimam. Blod'111 Tu sem se ustavila po golem naključju.* |jca, Senca žalosti mu je legla na široka močna * jgi «Ne vem, če vas bom še videl,* je rekel. «v 0t.» s poslovnega potovanja. Jutri moram zarana na v^.aj «Kako mi je žal!... Pa saj lahko ostanem tu- bro-> Nič slabše ni kot drugod. Mirno in še precej 9« «V te kraje prihajam redko,* je rekel. «To j®. ‘~cel° tl običajnih potov. Utegne preteči kakšen teden »** $ jj preden...* nd^n Obmolknila sta, a ne eden ne drugi se ni 0 vstopil. Liza je videla, da se mu je obraz zresni ■ Jp • njegove oči privlačile! Nežne, prijetne in tako^ 0, ^ V Robert Narron je vprašal: »Torej mislite, da je ljubosumje prignalo Diona do tega, da je najel morilca, samo da ne postanete žena njegovega brata?* vim so bile. Na drugi strani je videla v njem m nega duha Markovega. »Nekaj časa bi ostala tu,» Je rekla odločno. .g vp »Ne mislite več, da vas hoče Dion ubiti?* J nasmeškom. »Ne, on ne... so pa še drugi.* «Kaj? Kateri drugi?* Liza se je oprijela njegove roke: «Drugič o tem, Robert!* 1/ PUUHU7.N1CA GORICA: Ulica S. Pelltco l-B- ™“ UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37 338 (NadoV«**14’)// ----------------------- NAROČNINA: meseCoa 660 M> ..-/K. u‘.aP UHEDNIRIVO: TRST - UL. MONTECCH16.il, TELE FON aMJM £ mesečni«!) duf- SNedeljs,ka•, posamezna 40U"lm^etM,m00dm>e,poB«tn0 tVe,?le,;D0 4B° “tekoči* račun: Založništvo tržaškega'’'ttXa Trst 11-5374 - Za” FLRJ: AUjj; ^ n-s*-