Gojko pozimi.
Qojko oblekel je krilce  belo, na glavo klobuček dal veselo in  gledal  je skozi  okno v svet: ,,Mamica,   pojdi   na solnček se gret!"
Mamica  pa je  rekla  tako: ,,V sobi  ostaneva  zdal  lepo. Zemljico zima  ledena  krije, žalostno^ hladno solnce sije!
Lepše je doma sedeti in  ob topli  pečki  se  greti: kadar pride  pomladni  čas, pojdeva venkaj ti  in jaz!"
Qojko je bil tudi tega vesel in je na  prstke dneve itel, ko ta doba nezgodna ugasne, ogrejejo svet višave jasne.
Simon Palček