I . . . I5D. StBvflta. f LjBlIjail, i tank. I. jiliji NK. H!L lefo. .Slovenski Narod" Teljl po pofttfi za Av»tro-Ogrslw: za Ncmfljo: ćelo leto skupaj naprtj . K 25- cclo Icto naprej .... K 30"-pol leta — i •>■ 5etrt leta 2 * I * * 6-50 " Amcrlko in m &*& delele t na mesec I I I ! I 2 30 ćelo lete naprej . • . . K 35.— Vprašanjem glede Inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica afi mamka, SJpraTnittvo (ipodij, đvori&c levo), SbaUot« ulica *t 5, teli!on iLSS. liMaft rsak 4aa iT»i«r tenmrtl Mdelf« te praalk*. Tnseratl vdjajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., x* trikrst ali večkTat po 16 vin. Parte in zahva*a vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih lnsercijaJi po dogovoru. Uptavntštvu nij te poSiljajo naročnine, reklamacije, inseratl i. i d» lo je administrativne stvari. ———-— Poumeroa itevilka velfi 10 vtamrfcv. ■ Ka pismena natočila brez istodobne vposlatve naročnine ft ne Oliri. •Marodaa Utkanu" tetofoa *t •». .Slovenski Narod* velja t Lfnbllanl na dom dostavljen: v upravniStvu prejeman: ćelo leto naprej . . . • K 24-— ćelo leto naprej - , - - K 22*— pol leta „ .....12'— pol leta „ • . • - . Ir— Žetrt leta . . .... 6"— četrt leta „ . . . . . 5^0 na mesec m ' • • • • 2*— na mesec w • • • . julija. no ofc-5treljevcle kurland^Ko obrežje, vzfiodno od Asraa^n. Na?e o!:režne baterije so jih učinkovito prijele in naše letalske flotHje *o jih napadle. »Slava« je zadeta. Na mno^?*i ioC*kal? arm?.de eeiTe-rala ie i n s i n g c n a. Močn! ruski protinacadi ^everno in zapadno Lijeka našega napredovanja nišo mcg!i zadržati. Velike kava-lerijske atake so se kteverno razbfle. Stevilo vjstnikov je naraslo za približno 1800 mož. Armadna skupina gener. ?roia Bothmerja. Južno TIumaČ2 se nahaiajo rase čete v ugodnem boju. \ rhovno armadno vodstvo. Odpor naših in nemških čet v Mtki pri Kclo-meji postaja vedno energičneiši. Ruski naval na naše levo krilo, ki se razprostira od Tluma-Ca do Otinije (na pol Dota ob želez-nici Kolomeja - Stanislav) in ki brani važno križi.šče Stanislav, ^e odbit. Jugozapadno Kolnmeje na^kakujejo ruske čete visine pri r3r2zovu. Bitka še ni dospela do vrhunca in naše uradno poročilo konstatira, da po.sta-jajo boji šc vedno obscžnejši. V Vo-liniji so izvojevaie naše in nemške čete nove uspehe. V nasern poro-čilu imenovani kraj Zločevka se nahaia kakih 15 km severno od ?zHva Lipe. — Nemške uradno poročilo javlja tuđi, da so pričeli Rusi na mnogih toč-kah napadat! Hindenburgovo in Lu-dvikovo armado. Ali nameravaio ruske čete preiti tuđi na tem delu fronte k ofenzivi, se bo še le pokn-za!o. S svoiimi prvimi" šunki so imeli ie malo sreče. RUSKO URADNO POROClLO. .-50. j u n i j a. Cctc lc\*cga ru-ske^a krila sr> zasedle danes Koio-mejo, kjer se stekajo najvažnejše buko vinske železnice. Sovražnik. se je ttt umaknil dalje proti zapadu ter se je nstalil v pripravljenih pozici-jah. Severo - zapadno Kimpolunga je poskusil sovražnik z močnimi sila-nii protiofjnzivo. Cetc generala Lo- šickega niorajo napadati v izredno težkih razmerah, ker so že itak sla-^be komunikacije v operacijskem rc zemlju vsled neviht skoraj razdeja-ue. Severozapadno izliva Lipe v Štit. med Lučkom in Brodi, je na-padel sovražnik po pripravi težke in lahke artiljerije naše pozicije na crti naselbine Gajenka (13 km vzhodno Pustomitov) in naselbine Nutalin (S km severozapadno LipeK Naše čete so pustile v svoji neomajni mir-nosti, da se jim je sovražnik pribli-žal, nakar so ga še le obsule z ognjem. Pri Lipi je pripravil že enkrat zavrnjeni sovražnik nov napad. Po zadnjem poročilu znaša celotno število od 4. do 28. junija vjetih so-vražnikov 212.000 mož. vštevši ofi-cirje. Število vjetnikov še vedno nanišča. 1. julija. Naše levo krilo potiska sovražnika vedno bolj nazaj. Južno Dnjestra smo osvojili več kra-jev. Po silno srditam boju so vrgle rsše octe sovražnika prot1' viŠinam pri Berezovu (17 in pol km jugozapadno Kolomeic) nazaj. Nekatere teh višin so v jurišu že zavzete. Severozapadno Kimpolun^a napadajo-či sovražnik je bil vržen v zapadni smeri. V tem prostoru so potisnile naše čete sovražnika nazaj ter so po boju osvojile nekatere močno utrje-ne visinske pozicije. Število od ar-made generala Leš'ckega dne 28. in 29. junija vjetih sovražnikov je naraslo na 305 častnikovf in 14.574 mož, poleg tega smo vplenili 4 topove in 30 strojnih pušk. Skupno število od 4. do 30. junija zajetih sovražnikov znaša, vstevši oficirle. 217.000 rnož. V prostoru med Stoliodoin in Stirom je sovražna artiljerija ljuto streljala. Posebno srdit boj se vrši za pozicije pri Zaturčih, kjer so naše čete na-vzlic skrajno Ijutemu bobnajočemu ognju zapored odbile devet napadov s težkimi izgubami za sovražnika. V cnem odseku te pokrajine so trpeli Nemci mnogo pod ognjem lastne artiljerije, ki jih je gnal znova k napadu. Zemlja je tam pokrita s so-vražnimi mrliči. 1. julija z v e c e r. Sovražnik nadaljuje svoje srdite napade proti nekaterim odsekom med Stironi in Stohodotn. Včeraj popoldne nas je ohstreljevala sovražna pehota v okolici Kobč (6 km) in Hclcnovke (7 km jugozapadno Sokula) ter Kuharov (9 km severozapadno Sokula). Raz-vil se je nato krcnek napad, ki pa smo ga odbili. Severovzhodno Kis-ielina, pred vasjo Tristen (12 km severovzhodno Kisjelina) smo pravo-časno dognali sovražne kencentraci-je, ki jih je naša artiljerija razpršila. Sovražnik je zbežal. Jugovzhodno Kisjelina smo ustavili v gostih mno-žicah izvršeni sovražni napad pri vaši Semesinki (5 km jugovzhodno Kisjelina). V isti pokrajini pri vaši Zubilno se vrši ljut boj. Južno (9 km) vaši Zaturči pri vaši Kosovo smo ustavili avstro - ogrski napad s pro-tinapadom. Odbili smo sovražnikove poskuse, prekoračiti Ščaro jugozapadno Lipska in južno Baranovičev. V pokrajini ob Lipi obstreljuje so~ vražnik neprestano naše pozicije s težko in Iahko artiljerijo. Novo do-spele nemške čete napadajo tu z vso srditostjo. Odbili pa smo jih s težkimi izgubami. Dosedaj smo vjeli 9 častnikov in 419 vojakov. — V O a -I i c i j i je sovražna artiljerija v okolici vaši Hladki in Vorobijovka takisto ljuto streljala. — B a 11 i š k o m o r j e. Dne 30. junija je ;skal od-delek križark in torpedovk med Qot-landom in švedskim obrežjem sovražne sile. naiti pa ni mogel nobone večje bojne jednote. Ob zori je bila ena naših križark od sovražnih tor-pedovk napadena. Napad je bil z lahkoto odbit. Naša artiljerija je pri-zadejala sovražniku občutne izgube. Sovražni podmorski čolni tuđi nišo imeli nobenega uspeha. Naši oddelki so dospeli v svoje izhodišče brez škode in izgube. — Crno morje. Naše čete so potopile 29. junija ob anatoiski obali 54 sovražnih jadernic. Pomanjkanje častnikov na Ruskera. -Berner Taghlatt« piše: »Rusko-je Slovo« je nedavno obžalovalo. da priđe v ruski arinadi en častnik še le na 120 mož. Pripomniti je treba, da je to razmerje pri Avstrijcih 1:4^9 pri Italijanih 1:30, pri .viigiežih 1:40. Velika ruska ofenziva je pomanjkanje oiicirjev le še bolj pooštrila. To dokaz-ujejo številke vjetnikov. Tako je Linsigenova armada vjela 11.097 ruskih vojakov in le 01 častnikov. Razmerje med Častniki in vojaki je torej v ruski armadi danes približno 1:190. kar je za armado aralfabetov naravnost grozno. S tako oficirsko krizo ruska armada ne more zrna-gati in če bi bila kakor lavina in bi imela še toliko municije. Oficirjev si Rusija ne more naročiti na Japon-skem in v Amerik', brez oficirjev pa ne more na odloČHne uspehe niti misliti. Naše čete na rotnunskih tleh. Dunaj, 3. julija. * (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana: Pred tremi dnevi objavljeno poročilo je v toliko popraviti, da pri bojih v Bukovini pač nišo bili — kakor ie samo po sebi umevno — pripravljeni ćeli polki prestopiti na romunska tla, da pa so bili, čemur se pri posebnosti tukajšnjega bojišča ni čuditi, potis-njeni čez mejo izvidni in zavaroval-ni oddelki, v celotnem Številu morda treh stotnij. Romunske oblasti so pri tem postopale natančno pod med-narodnih predpisih in t odlično ko-rektnostjo. Enakopravnost ruskih kmetov, Petrograd, 2. julija. (Kor. urad.) Duma je sprejela zakon, ki daje kmetom iste pravice kakor jih imajc drugi stanovi. Duma odgođena. Petrograd, 3. julija. (Kor. urad.) Duma je bila odgođena đo 14. novembra. JnaštfD sloveiskib štai. đimahrucef NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 3. julija. (Korsp. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Živahno delovanje sovražnih to-pov in metalčev min proti Dober-dobski visoki pianoti in predvsem proti odseku južno od Grižega brda, traja dalje. Mestoma ie prišlo tuđi do trdovratnlh bojev z ročnim! grana-tamf. V ozemlju Marmolate In na naši fronti med Brento in Ađižo je bilo zopet več sovražnih napadov odbitih. V prostoru Monte Interrotta ie pripe-Ijal poročnik Kaiser s 6 mož močno p2tru!Jo c. kr" domobranskega peš-polka št. 26 z nekega uspelega pod-jetja proti ^ovražnim strojnim pu-škam 266 Italijanov, med niimi 4 čast- ■_I^i 1 w* 2% haIV? i &>!%■ Chonchette. Francoski spisai M a r c e I P r e v o s t. (Dalje.) IH. Coftchettin dnevnik. 7. marca. Pet dni seni že tu in prvič po svoji bolezni sem ^klenila nadalje-vati svoj dnevnik . .. Loui>a se mi je Mnejala, ko scrn ji povedala. kaj na-ineravam storiti. 2e davno je vrgla v stran svoj ^mali zvezek^, ki ga je enako nam vsem pričela v V'emonu. Jaz pa se z velikim veseljem po-vračain k njemu. Kadar se vsedem k pisanju, moram se brzdati. sicer bi se sploh ne ustavila več; zdi se mi. da imam sami sebi neizkonjro veliko povedati o stvareh, o katerih bi se z drugimi ne pogovarjala dalj kakor pet minut. - \z moje sobe vodijo vizita V ' Louisino; ta vrata pustive ćelo HOČ odprta. Zvečer, ko ugasneve sveco, se prav pametno pogovarjave: in ko sve klepetale kake pol ure, včasill tU-4ji dalL zasraviu Za enkrat se ie moja bolest pomirila. Mari moja Ijubezen do Louisc u* več tako goreca kakor nekdni0 Ali je morda moja bolezen oslabili moje čute?... Ne vem ... Končno na mi je sedanji mir Ijnbši. Slaba sem «c zelo in zdi se mi, da bi me trpljenje. kakoršn'> sem nreskusila ired dvema mesecema, ubilo. Bivanje v Locncvinenu pn mi 1k». tako upam. koristilo na eru^i in -telesu. Po danes se morem le pohvalili. Pet dni je že preteklo, ne da sem opazila, kako hitro minevajo. Nova okolica vabi moje oči in mi ve-ciri duha. Razume se. da mi je Lo-uisa takoj po prihodu razkazala po~ sestvo. Park je velik in gosto zara-ščen. Nič drevoredov sicer I^akor v Soupizu. a moRočne lipe: nič poto-kov. pač pa veliki ribnjaki. Grad ie majhen: hišica v primen* s Soupizom. Zdaj bivamo samo v pritličju in pr-vem nadstropju. V drugem nadstf>p-ju so same prazne sobe: to SO SObe sorodnikov. ki so svoičas uirirli na koleri: Morlancb*. Betourneji in ^tara mati Jeana d' liscari^t. Lucienno cie Morange. Louisa je nekoJiko pra-7nr>verna in boieca Ocakor ta dobra crospa Betourne. ki trpi. če vidi ?o-reti tri svece hkratu). V tem nadstropju me ie hitro peljala od sobe do sobe. Skoro bi rekla, da se boji du^Dv. Sicef nič zaramivega. Same« gole sobe. nčividno /e dolgo zapu-ščenc. Nekaj zaprtih vrat niti ključa nima. Louisa ie očividno pozabila ćelo naiino preteklost in niti najmanj ne občuti kakor jaz skitšnjave. da jo nekoliko tesneje objamem. Ne vidi dru-Rega kakor bodočnost. Pojrovariava se o zaslugah in zmožnostih gospoda Jeana d' Escarpit. Po preteku onajstih dni se vrne. Vnaprei vidim, da moja Louisctta po-tem name ne bo imela nikakih ozi-rov več in da se bodem morala zadovoljiti, zabavati modame Betournć z vemon^kimi novicanii . . Prav zdaj mi je Louisa, ki jo moti luč. zaklicala: — Ču.i, Chonchetta. kako dplgo hočes se pisati na svojih spominih? -- Žare?, moj bop. stiri strnni sem že pocrnila; pozabila sem ... hitro spat! 8. marca. Louisa je nrejela danes Jeanovo pismo. Pcikrat mi ga ie že prebraja. Polna občudovanja )t zanj in nežno je. pravi. Zares. prav lepo ic pisano, to pismo. ?c prelepo. se mi zdi. Ko s>fa si ja/ in Louisettr pošiliale svoje Čačke, malo nama je bilo maj pravopisnih in slovničnih napak. Ne, pismo gospoda d' Lscarpit iC mi dc zdi dovolj n^žno. Ali bo ljubit mojo Louisetto vsaj on, ki mi jo je vzel? Ni je zame večje skrivnosti kakor moje lastno srce. Sinoči dve dol-gi uri samo radi tega nisem mo^la spati, ker sem premišljala, ali naj me veseli ali jezi, da ta gospod ne ljubi dovolj Louisc. Strašna egoistka sem... To je vse. 12. marca. Tri dni žc imamo krasno vreirie. Zima je bila. kakor se mi zdi, tu izredno trda. naenkrat pa se je vreme ublažilo in nastopilo je zooet solnee. Park je vlažen in drevesa se koša-tijo v živozelenih barvah, ki tako zelo razveseljujejo oko. Nocoj pred večerjo sem kratek čas sedela čisto sama na kiopi v vrtu. med tem ko se je Louisa na-pravljala. Nič lenšes^a kakor tak večer. Imela sem občutL-k. kakor da mi je sDomlad prevzela ćelo telo. 16 marca. Obožujem ta skromno opravlje-ni. mirni salon v pritličju. Gospa Bč-lOlirne je zbrala tu podobe svejih dragih umrlih: zlasti rađa omeđujem eno i&med njih, ki predstavlja staro mater gospoda d' F.scarpit, Lu-cienno de Morangc. Ena sama teh (jseb, katerih ootezs sta tu pozab-Ijenosji otela kist in kreda, še živi: sestra gospe Betournć v Algeriji, ki je že sedem let ni vldela. Zvečer po večerji posedimo še dolgo in se pogovarjamo ob luči sve-tilke. Danes sva z Louiserto obdelo-vale sveti zal^)n ... Gospa Bćtoiunč je spala. Louisa se je od najinih ver-nonskih časov zares zelo spremeni-la .. Priznam da je zdai mnogo I>ametnejša od mene ... Včasih ine Vj veseli, včas'h pa ^e adi tega ču-tim nekoliko-pc-i^no Prav gotcvo, zdaj ve stvari, katerili mi noc? povedati. Mars'A'rar, ^c nenadoma v>;iopim v sooo, kjcr se pogovarja s svojo teto, opažan kako hipoma obe obmolknete. Nocoj torej, sem okušala iz nje izvleči... Zakon, kaj je to?... Na-smehnila se je !aluu> mojim vpra-šanjem ter zarudela od časa do časa, najbrže, ker sem bleknila kako neumnost... Čim bolj se bliža čas, ko se povrne gospod d* I:scarpit, tembolj moičeča ie vteh zadevali. Navzlic temu bi rada vedela, kakšno je to življenje dveb poroče-nih. Prav gotovo to ni samo skupno življenje v isti hisi. kjer se obeduje pri isti mizi ki živi ćeli dan skupaj, kakor navadni sorodniki... Že vidim, da pišem neumno-sti... Zaprimo torej mali zvezek za nocoi in zaspimo. Stran 2. »alAJVENSKt NAKOU% anc 4. julija 1916. 150. šiev. nike kot vjetnlke naza]. Na drugih mestih smo vjeli včerai 14 častnikov ta 336 mož. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r . fm I. 26. domobranski polk. V poročilu našega generalnega šiaba omenjeni 26. domobranski polk se rekrutira iz Spodnje Štajerske in ima svoj kader v Maribora. Izborno izvršeno podjetje je tor ej delo pa-trulje pod vodstvom poročnika Kai-serja, polka slovenskih Štajerskih dotnobrancev. 1TALUANSKO URADNO POROCILO. 30. j u n i j a. Med Adižo in Brento so naše čete že v stiku s pozici-jami, v katerih se namerava sovraž-nik ljuto upirati. Med tem se razpro-stira naša ofenziva na vso fronto t*> jišča. V Vallarsi smo včeraj dosegli drto Valmorbia in južno pobočje hri-ba Spin. Na Pasubiju intenzivan boj proti sovražnim obranibnim pozici-jam. V odseku Cosmagona na po-srnski fronti smo zasedli Criso in južno pobočj« hriba MajOt Valetto di Žara med Castano in Laghijem, ka-kor tuđi močne pozicije na hribu Calgari in pri Sogli Bianchi južno hriba Selugio. Naša artiljerija je naperila svoj ljut ogenj proti hribu Ci-mone. V Suganski dolini smo zasedf! obronke hriba Civaron. Sovražniku smo vzeli 175 vjetnikov, več stotin pušk. municijo in materijal v velikih množinah. V Karniji so napadle naše čete, ko so zavrnile sovražne napade proti pozicijom, katere smo zavoje vali 27. juni ja 6b gorenjem Butu, včeraj vrh Zellenkofla in so ga zavzele, pri čemur so napravile 156 vjtnikov. med njimi 10 ofieiriev. V gorenji Beli je naša infanterija prodirala proti Lipaljivesi in hribu Grma-da, dočim je artiljerija obstreljeva-la železniško nostaio v* Trbižu in pravzroČila v 2abnieah požare. Na Kraški planoti je izvršil sovražnik v odseku hriba Sv. Mihaela ljut protinapad. ki je bil zavrnjen. pri čemur je imel sovražnik krvave izgube in so mu bili vzeti 403 vjetniki. V odseku Sele in Tržiča je konČala z na-Še strani zvečer 2S. jun i ja pri četa ofenziva včerai z zavzetjem visine kote 70 zapadno hriba Kosiča in pozicije na koti 104 vzhodno Le Rocce pri TrŽiču. Vzeli smo sovražniku 660 vjetnikov in okoli 20 oficirjev poleg orožia. municije in vojnega materijala, Sovražni letalci so vrgli bombe na Brescio in Bassano. Oseb nišo ubili in napravi! so neznatno škodo. Naši Capronlii so obmetavali sovražna taborišča v gorenji Asti z bombami m so se virili nepoškodo-vani. 2. J u 1! f a. Med dolino Adižko in Terragrtolo včeraj intenzivne artiljerijske akcije. Naša infanterila je zasedla Zanolli v Vallarsi. Kljub Iju-temu ognju močne artiljerije s pre-laza Barcola, s hriha Macrcrio in r>o-zicij. obvladajočih Mor Toraro. smo prodirali dalje na vsej postnski fronti. Na levem krilu so prispele naše čete po ztnagi nad razljučenim odporom sovTažnika na vrh hriba Majo in obstreljujek) sedaj severno pobočje. da preženeio tam med skalami vgnezdene manjse sovražne oddel-ke. Na visoki planoti Sette Gomuni so naše čete v ozkem stiku s sovraž-nimi poziciiami. Na težkem nepre-srlednem terenu se vršno boji z bombami in spopadi. V Sudanski dolini je položaj neizpremenien. NaSi težki torovi so obstrelievafi včerai znova. Toblah. Irmichcn in Siljan v Pusti dolini. Napredovanje naše fnfanteri-je je na^natiieno v jarorenji ZaHzerski dolini in v dolini ob Jezernfci. Naša artiljerija le obstreljevab sovražne obrambne pozicije n? sedlu Prasnica in pri Rablju. Na soški frTnti artiljerijsko delovanje. Naša artHieriia ie provzročila velike podare na želez-niski oostaji v korosKem predmest-iu v Gorici. (Borgo Carintia). V odseku pri Tržičn smo pri koti 70 po-jnaknili svoje crte naprej in zavrnili spvražne napade. Italijanski parlament Dnevni red ^sociialistov. Curih, 2. julija. (Koresp. urad.) V seji dne 1. julija je socijalist M o r -g a r i utemeljeval svoj dnevni red, ki zahteva premirie in po-spešenje trajnega miru s strani Italije. Morgari izvaja, da bi bilo za Italito bolj patrijotično, da odreši neobdelane de-žele, v katerih razsajama-larija, da zabrani razšir-ienje zločinstva in pobi-ie analfabetizem, kakor pa da osvoji skale v Tren-tinu in visine na Krasu, italijanski nacrti za nazdevno uresni-čenje nacijonalnih principov bi spravili, ako se posrečijo, mnogo tisočev Nemcev in Slovanov pod italijanski iarem. Uporabljajo pa se med tem komično, ker si prilašča Italija grške otoke in albansko ozemlje in hoče, da so od Jadranskesa morja izključeni vsi drugi narodi. Tuđi so dokazali za-vezniki Italije na Irskem, v Besara-biji, na Finskem, Poljskem in v bol-garski Makedoniji, za kaj srnatrajo nacijonalni princip. Ne srne se ugo-varjati, da bi bilo premirje in medna-rodna konferenca sedaj v korist Nemeiji in Avstro - OgTski, ker ima-ta velika jamstva in se ništa pokorili za nazdevno zakrivijenje vojne. Nič pa ne dokazuje, da bi se orožna sreća Nemčije in Avstro - Ogrske ne mogla zboljšati še bolj in samo površna sodba more Avstro - Ogrsko in za njo Nemčijo delati odgovorno za izbruh vojne, dočim so druge države in zlasti Italija najmanj istotako na-padalno nastopale ali so vojno razši-rile, ali nišo hotele ustaviti jo. Posebno Italija je pričela s svojim libijskim podjetjem krvave dogodke, ki so vodili preko balkanskih vojn do evropske vojne. Sedaj, ko se je skozi dve leti zmaga menjavala z enega na dru-K0 bojišče in ko ostaja enako samo nadaljnje žrtvovanje milijonov ljudi, mora nehati iluzija, da je mogoče potom vojne doseći rešitev mednarod-nih problemov. Vlade morajo precizirati cilje, katere hočejo doseći in ki jih morejo doseći preje s sporazu- mom, kakor z nedotfeđno tmago tu sovraštvom med narodi. Iz vojne iz-iaejo premagani samo oni elementi, ki tvorilo svobodo nar odo v. (Dolgo-trajno odobravanje pri socijaUstih in mnogih drugih poslancih, na vefi stra-neh iigovžiijanje.) Minlstrski predsednik Bose Ili izjavi, da bo vlada upoštevala vse priporoćene jej odredbe. Poslancu Morgariiu ne more odgovoriti, kajti on tgovonvk) govori odgovorno pred iavntstjo. On pokaže potrebno energijo proti vsem, ki ne ljubijo doma-vine, in znal bo skrbeti. da se barikade meščanske vojne ne postavilo na ulilah. V to svrho se stori tuđi za proletarijat potrebno. V tem smislu prosi za za-upnico in zadostno podaljšanje bud-getnega provizorija, ker nikakor ne izključuje, da bo parlament sklican, ako to njegova izjava za vlado vredna. Zbornica se je zedinila potem, da se da na glasovanje nastopni dnevni red: Zbornica odobrava izjave vlade in preide k dnevnemu redu. Sprejeto s 391 glasovi proti 45. Curih, 3. julija. (Kor. ur.) Zbor» nica je odobrila v tajni seji s 317 proti 30 glasovom podaljšanje provfzo-rićnega proračuna do konca decembra, ter je bila nato. odgođena. Veliki boli na zapadu. NEMSKO LRADNO POROCILO. Berolin, 3. julija. (Koresp. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Nadaljevanje angleško - francuskih napadov na obeh straneh Som-me. ni doseglo severno od reke v spiošnem nobenih uspehov. Sovražnik je utrpei tu izredno visoke izgube. južno od reke smo zavili divizijo, ki smo !o umaknili včeraj v za-porno pozicijo, na drugo postojanko nazaj. Bojevanje na nenapadenih fron-tah armade ie ostalo enako. Zapadno od Može so povzročilj franeoski poskusi. nam zopet iztrgati na visini 304 osvojene jarke, manjše infanterijske boje. Vzhodno od Može se je izčrpaval sovražnik z brezuspešnimi napadi proti utrdbi Thiaumont in visini Froide Terre. Pri enera takem napadu ie vdrl prehodno v naš najspred-nejši jarek. Približno 600 m Jugozapadno utrdbe je tuđi vdrl, pa je bil zopet ven vržen. Jugo - vzhodno utrdbe Vaux je visinska baterija Damloup od danes ponočl v na šib ro-kah. Tam smo dobili 100 vjetnikov in več strojnih pušk. Proti nemškim postojankani v Pretrskem gozdu, severo - zapadno Ponta a Mou^sona prodirajoča fran-coska krdela so bila z lahkoto zavr-niena. V števiinih zračnih boilh včeral-šnjega dne, smo sestrelili 6 sovražnih letalcev, 4 izmed njih v naših crtah. Poročnik Mulzer je premagal pri tem svojesa sedmesa, poročnik Barschu pa svojega šestega nnsprotnika. Z obrambnim ogniem smo sestrelili en sovražni dvokrovnik nad Douvem. dru^i pa predvčeraišnilm vzhodno od Perovsa (na fronti ob Yseri). Naši letalci so sestrelili v okolici Verduna dva franeoska pri vezna bakma. Vrhovno armadno vodstvo. m m m Bistvo različnih poročil v listih iz Nemčije glede bojev na zapadu je sledeče: Francozi in Angteži so se pol leta pripravljali za ta napad. Ar-tiljerijstična priprava je trajala se-dem dni in sedem noči, spušCali so stmpene pline in pošiijali izstrelke s tekočimi in zadušljivimi tekočinami. To pripravljanje je trajalo še enkrat tako dolgo, kakor pri franeoski jesenski bitki v Champagni. Nemški sprednji jarki so bili na več mestih popolnoma uničeni in jih je bilo treba deloma zapustiti, da se ne zgode zanesljive izgube. Nato se je začelo jurišanje, a ne na ćeli fronti. Napadli so na obeh straneh reke Somme, na ozemlju kakih 40 kilometrov. Sever-nl del tega napada je segal od vasice Gommecourta do La Boiselle. Tu se nam je skoro povsod posrečilo, da smo vrgli velike množine Angležev; kjer so prišli v prve jarke, so bili zopet ven vrženi in so imeli, ne da bi bili dosegli kak uspeh, močne izgube na ljudeh. Drugi del napadalnega ozemlja leži severo - vzhocmo Somme. Tu so prvi jarki hudo trpeli vsled sovražnega ognja, tako da njih zase-denje tuđi sovražniku ni moglo dati varstva, medtem ko so dobile nem-ške čete med prvo in drugo pozicijo boljše in zanesljivejše varstvo. Razvaline vaši Fricourt, Maurets in Cur-Iu so bile prepuščene sovražniku, ki je tu sploh imel relativno največji uspeh prvi dan ofenzive. Bojni del južno Somme obsega ozemlje okrog Lihonsa pod cesto iz Amiensa v St. Ouentin. Kar se je pri delni zapustitvl prvih jarkov popustilo materijala, je bilo vse prej narejeno nerabno. Sve-tovna zgodovina ne pozna slučaja, da bi se bilo rabilo toliko sredstev, kakor pri tej ofenzivi združenih Fran-cozov, Angležev in Belgijcev in v primeri s tem, je uspeh, ki so ga dosegli nasprotniki prvi dan, prav ne-znaten. Zacasna opustitev nekaterih jarkov v dolgosti nekaterih kilometrov, ne pomeni dosti vpričo števiinih vrst naših pozicij in utrdb, ki bodo še dalje klubovale vsem napadom. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 1. julija ob 3. popoldne. Nemci so dne 30. junija zvečer in po-noči opetovano uprizorili hude napade na obeh bregovih Mase. Zlasti ži-vahen je bil boj na levem bregu in pri višavi 304. Nemci so v razdaljah napravili §tiri napade. Prvi poskus, pri katerem so rabili goreče tekočine. je bil krvavo odbit med višavo 304 in cesto Esnes - Honcourt. Drugi napad z ročnimi granatami zapadno ceste Esnes - Honcourt je imei isto usodo. Včeraj izgubljena in zopet nazaj pridobljena utrdba vzhodno viša-ve 304 in nekaj jarka na onem obronku, smo izgubili na Nemce, a ta-kojšen protinapad je utrdbo in izgubljeno ozemlje spravil zopet v franco-ske roke. Danes so Nemci poskusili. priti do opirališča Avocourt, pa so bili z močnimi izgubami prepodeni. Na desnem bregu so trajali boji v odseku Thiaumont za posest te utrdbe ves dan. Nemcem se je novič posrečilo, vdreti v razdejano utrdbo, na katere dohodih smo se mi utrdlii. V Lotaringiji sta se ponesrečila dva mala nemška napada v gozdu Parrov. 1. J u 1 f J a obll.zvcfer. Severno in južno Somme so danes za-čele franeoske in angleške čete po artiljerijski pripravi in poizvedbah v prejšnjih dneh, ofenzivo na fronti kakih 40 kilometrov. Zjutraj in tekom popoldneva so se aliiranci na ćeli na-padeni fronti polastili prve nemške pozicije. Severno Somme so se utr-dile franeoske čete pri dohodih v vas Haruccourt in na robu vaši Curlu, kjer se boj nadaljuje. Južno Somme so prišle vaši Dompiere. Beconin-court, Bassv in Fay v naše roke. Ne-ranjenih nemških vjetnikov, ki so tekom dneva prišli samo franeoskim četam v roke. je nad 3500. Na levem bregu Mase hudo bombardiranje v celem okolišu višave 304 in Mort flommea. Na desnem bregu je naša infanterija začela ob 10. dopoldne juriš na utrdbo Thiaumont, katere se je novič polastila. Popoldne je naraslo bombardiranje tod in v odsekih Fu-min in Chenois. Letalstvo. V noči na 3. junij je skupina naših letal izvršila sledeca bombardiranja: Osemnajst 120 mili-metrskih granat na kolodvor v Ne-slc, šest 120 mm granat na Rove, kjer je nastal požar, in đve granati na avtomobilni transport severo-vzhodno Nesle; obe sta zadeli sređl med vozove. V isti noči je 13 franco-skih letal vrglo 60 granat na nemško municijsko tovarno v Novonu. Mnogo granat je zadelo cilj in je učinek dognan. V noči na 1. Julii je 7 franco- akih letal vrglo zopet 13 granat na kolodvor v Nesle, 6 na sosedno voja-ško napravo, ki se ie vnela. Eden naših, od Fokkerja napadenih letalcev. je bil ranjen. Pri prvem spopadu se mu je posrečilo, zagnati nasprotnika na tla v gozd Besange. Pri povratku je bil isti letalec novič napaden od dvokriica, a dasi ranjen, se je ven-dar vrnli v naše linije. 2. julija ob 3. popoldne. Na lev m bregu Može se je Nemcem posrečilo, zvečer vdreti severo-vzhodno gozda pri Avocourtu v eksponirane dele naših jarkov. S proti-napadom pa so bili zopet popolnoma pregnani. Na vzhodnem pobočju Mort Hommea so izvršili Francozi popolnoma uspeli nenadni napad, so dospeli boreč se v sovražne jarke, ubili 50 Nemcev ter jih kakih 20 vjeli. Odpeljali so seboj tuđi strojne puške. Na desnem bregu Može je bilo z lahkoto odbitih več nemških podje-tij proti utrdbi Thiaumont. kjer se Francozi trdno drže. V isti pokrajini ]e udarilo močno nemško krdelo proti delom prve crte, pa je bilo z znat-nimi izgubami odbito. Francozi so vjeli 16 mož, med njimi 2 Častnika. Zapadno in južno Vauxa je artiljerija na obeh straneh živahno delovala. 3. julija. Severno Somme je vso noč divjal ljut boj. Nemci so de-lali hude protinapade na nove franeoske pozicije pri Hartecourtu, pa so se morali v neredu umakniti. Francozi so razširili pridobitev na desnem bregu in so popolnoma zasedli vas Curlu. čez dan se je nadaljeval boj severno Somme pri Hartecourtu in Curlu-u na našo korist. Južno Somme so se na mnogih mestih utrdili v drugi sovražni liniji med reko in As-serviliersom. Vas Frisć in gozd Me-reaucourt sta prišla v naše roke. Vje-tih je bilo dne 1. in 2. julija nad 6000 mož. Tuđi več topov in mnogo materijala nam je prišlo v roke. Na desnem bregu Mase je bilo več nemških podjetij na utrdbo Thiaumont, kate-ro so zasedli Francozi, z lahkoto za-vmjenih. ANGLEŠKO URADNO POROCILO. 1. julija ob pol 10. dopoldne. Danes, nekako ob 7. uri 50 minut zjutraj je začela angleška armada ljut napad na fronti kakih 20 milj severno Somme. Pred napadom je bilo strašno, nad poldrugo uro tra-jajoče streljanje. Prezgodaj je še za poročanje posameznosti, zlasti ker boj narašča. Angleške čete so že za-vzele prvo linijo in napravile mnogo vjetnikov. Kolikor se je dognalo, nišo angleške izgube znatne. Reuter javlja iz glavnega stana: Angleške čete napredujejo znatno. V sovražnem ozemlju. onstran fronte, so zavzele Serre in Montanban, dve važni strategični točki. Angleške čete se bore v vaseh Mametz in Contel-maison in imajo v posesti tuđi ozemlje severno Fricourta. Vas je še v nemških rokah. Angleži so napadli Beaumont, Hamel in zavzeli La Boiselle. Francozi prodirajo na desni živahno in hrabro. Koj začetkom napada so zavzele onstran nemških li-nij Curlu in gozd Faviere. 1. julija ob 7. uri 15 min. zvečer. Napredovanje bitke označuje naraščanje njene ljutosti ves dan. Zlasti srdit je bil boj onstran Ancre. Sovražnik se je v nekaterih vaseh trdovratno ustavljal, a hrabrost naših čet je imela uspeh. Fricourt je že skoro obkoljen. Naše čete so severno Gomecourta, vas Mamets je popolnoma v naših rokah. Nemški protinapad na Montanban je bil odbit. Doslej smo tu vjeli 1500 mož, a pripeljejo jih še. Poročilo generala Haiga dne 1. julija: Pri napadu franeoskih in an-gleških čet severno Somme, so vdrli na fronti 16 milj v prednji nemški obrambni sistem. Boj se nadaljuje. Franeoski napad na onem delu fronte, ki sledi neposredno angleški fronti, napreduje znatno. Na drugi angleški fronti se je posrečilo oddelkom na mnogih točkah vdreti v sovražne obrambne linije, sovražniku prizadeti izgube in napraviti nekaj vjetnikov. Poročilo generala Haiga dne 1. julija: Ljuti boj med Sommo in Ancre je trajal ves dan. Severno An-crea do vštevši Gommecourt je na ćeli fronti hud boj. Na našem desnem krilu mo zavzeli labirint nemških jarkov, dolg 7 milj in globok tisoč yar-dov ter zajurišali zasedene in izdatno utrjene vaši Montanban in Mamets. V središču smo na fronti, daljŠi kakor štiri milje, zavzeli razne močne točke. Ravnotako ljuta bitka je pri Gom-mecourtu. Nekaj oddelkov, zavzetih pri prvem napadu, nismo mogli obraniti; drugi oddelki so ostali v naši posesti. Doslej je pripelianih nad 2000 vjetnikov. med njimi dva polkovna zapovednika in ves polkovni štab. Na bojišču je mnogo mrličev. kar kaže, da imajo Nemci znatne izgube, zlasti pri Fricourtu. Zadnjo noč so naše čete vdrle na raznih točkah med Souhezom in Ypernom v nem-ške strelsk* jarke in prizadele po- sad kam znatne izgube. Vzlic vetru je bilo živahno delovanje v zraku. Vrženih je bilo mnogo bomb na so-vraina skladišča, železniška križišča in na baterije. Naša letala so napadla med Douaiem in Cambraiom vlak. Drugi letalci so videli, da je vlak gord in so slišali več eksplozij. London, 2. julija. (Koresp. urad.) General Haigh javlja: Danes so biU hudi boji med Ancre-om in med Sommo, zlasti pri Fricourtu in La Boisel-li. Fricourtu, ki je bil ob 2. popoldne zavzet, je v naši posesti. Vzhodno vaši je bilo nekaj napredovanja. V soseščini Boiselle se je sovraznik tr-< dovratno upiral, a naše čete so zado-voljivo napredovale. Pridobili smo znatno množino vojnega materijala. Posamičnosti nišo sporočene. Na drugih mestih doline Ancre je položaj neizpremenjen. Splošni položaj se mora imenovati ugoden. Pozneje došla poročila o sovrainikovih izgubah kažejo, da so bile naše prve cenitve prenizke. Včeraj so bila naša letala jako delavna. Pomagala so severno Somme pri napadu in nam pri našem prodiranju znatno koristila. — Mnogo sovražnih glavnih stanov hi železniških križišč je bilo z bombami napadenih. Naša spremljevalna letala so bila pri napadu napadena po 20 Fokker - strojih; ti so bili pregna* ni. Dve sovražni letali sta padli na tla in sta bili uničenL Izvedenih je bilo več poizvedovalnih poletov po velikih razdaljah vzlic številnim posku-som sovražnih letal, preprečiti naša podjetja. Troje naših letal pogreša-mo. Naši baloni - zmaji so bili ves dan v zraku. Ofenziva na zapadu. Ženeva, 3. julija. Pariški listi mij-no svare, naj se občinstvo ne vdaja pretiranim nadam glede angleške ofenzive. Sovražnika je le korak za korakom nazaj pritisnrti. Prava obrambna linija Nemcev je 2 do 3 km zadaj in sele tam se začno prave težave. « Ženeva* 3. julija. Pariško čašo-« plsje je razburjeno. Radikalnim listom je uspeh premajhen v primeri s prejšnjo franeosko ofenzivo v Champagni. »Matin« pravi, da odloči pri moderni ofenzivi množina železa. Pri sedanjih razmerah je infanterijo kar mogoče varovati. Glavnih sun-kov ofenzive ni pričakovati koj prve dnL Ćetverozveza ne misli sovražni-ka pregnati, nego ga pokopati pod množino jekla. Predvsem pa je treba potrpežljivosti. »Po nemški metodi.« Londonske »Times« pfšejo, da bodo postopali Angleži pri svoji ofenzivi po natančno prevdarjenem nacrtu in po isti metodi, kakor Nemcf pred Verdunom. Ta metoda se ravna; po načelu: Počasi, toda sigurno. Boji na morju. Geneva, 3. julija. Podmorskf čoln je potopil ttalijanska paraikai »Montebelld« 4059 ton) In »Roma« (2491 ton). S London, 3. Julfta. (Kor. ttrađ.) Lloyd poroča, da sta bila potopljena: neoboroženi anglešld parnik »Win-dermeve« m italijanska Jadernica »Carlo Alberto«. Berna, 3. JuHJa. (Kor. nrad.) >Temps« javlja, da je bil franeoski pamik »Saint Jacques« na nfzozem-skem obrežju torpediran m se i& potopil. Stokholm, 1. lufiia. Preiskave so^ dognale, da ie angleški podmorskf čoln v Švedskem vodovju z obstre-ljevaniem potopil nemški pamik »Ems 1916«. Švedski poslanik v Lon-: donu je izročil protest proti temu. Pogrešan parnik. Kodan, 3. julija. (KoTesp. urad.) Parnik »Stockholm«. ki je odplul z 800 potniki iz New Yorka, se pogre-ša. Že od 20. junija ni o njem nobene vesti. Pamik ima pripravo za brez-žično telegrafijo. Dogodki na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROCILO. Dunai, 3. julija. (Korsp. urad.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče, Neizpremenjeno, Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r , fml. Berolin, 3. julija. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Položaj ]e v splo&nem neizpre-menjen. Vrhovno armadno vodstvo. LETALSKI NAPAD NA SOFIJO, Sofija, 3. julija. (Koresp. urad.) »Agence Tel. Đulgace«: Dano* ob 8. 150. Stev. .SLOVENSKI NAROD-, anc 4. julija i»lč. ^^ S- zjutrai se je pojavi! neki sovražnt aeropjan za trenotek nad mestom ter je vrgei na raznih krajih 8 bomb, ki pa nišo napravile nobene škode. Ob-streljevan od naših obrambnih to-pov, je aeroplan takoj zbežal. Italijani v Albaniji. Italijansko uradno poročilo 2. ju-lija: V Albaniji je napadel lastni ka-valerijski pešaški oddelek pri mosti-šču Cifolik - Idrija ob spodnji Vojusi postavljene avstro - ogrske čete z bajonetam, iih pregna! v beg in za-sledoval z ognjem strojnic in pušk. 35 avstro - ogrskih vjetnikov kakor tuđi orožja in municije je prišlo v naše roke. Pcspešifev A> demohiiizadis. \z A ten poročajo 30. junija; Angieški poslanik Elliot je obiskal včeraj mifristrskega predsednika Zai-misa ter mu je izjavil, da predlaga ententa. da nai bo grška demobiza-cija do konca julija končana. Zaimis je odgovoril, da grška vlada nima do-volj premoga in transportnih sred-stev, da bi spravila rezerviste tako hitro domov. Drugi dan je poslanik rTIliot ministrskemu predsedniku sporočil, da bo ententa demobilizacijo kolikor mogoče olajšala. Na to je Kralj privolil, da se naj demobilizacija izvrši do 31. julija t. 1. Nove volltve. Nove volitve za grško zbornico se bodo vršile v septembru. Proti demobilizaciji na Grškera. Bern, 2. julija. (Kor. urad.) >Temps« opozarja, da se razvija v grških vojaških krogih agitacija proti demobilizaciji armade. V mnogih mestih so se ustanovile organizacije odpuščenih vojakov, ki ostanejo na ta način v medsebojnem stiku, kar bo zmanjšalo učinek demobilizacije. Častniki so odpuščenim baje pripo-ročili, da giasujejo pri volitvah proti venizelističnim kandidatom. Bern, 3. julija. (Kor. urad.) Pole g organizacij rezervistov se je ustanovila na Grškem tuđi posebna vojaška zvc:a. ki hoče prirediti splo-šen prote *-oti nasilnostim entente, ki kršijn -avice in svoboščine Grske. Nov minister v Zaimisovem kabinetu. Iz Aten: Notranji minister v Zaimisovem kabinetu Je demisijoniral. Mesto njega je bil imenovan Zaimi-sov osebni prijatelj major Kolombis, bivši grški poslanik v Parizu. Proiivenizelistične demonstracije v Solunu. i Bern, 3. julija. (Kor. urad.) V i Solunu so priredili grški oficirji demonstracijo proti Venizelosu. Dvaj-set častnikov je vdrlo v redakcijo \ enizelističnepra lista ^Rizospatis« ter d nobenifn posrojem duplika-tov, to pa radi eventualne zlorabi prejemnic. — Oddaia moke pri mestni apro-vlzacnl. Za dobavo moke pri mestni nprovizaciji naj se zglase: v sredo, dne 5. t. m„ trgovci iz Ljubljane, v četrtek, dne 6. t. m. peki in mokarju v petek. dne 7. t. m. pa okoliŠki trgovci, vselej ob 7. uri zjiutraj na mestnem magistratu, prejšnja Oalle-tova hiša. I. nadstropje, mestna po-svetovalnica. — Tatvina na pokooališču. Na pokpališču pri Sv. Križu je bilo dne 2£. iunija z grobišča dr. Karla viteza Blci\veisa - Trsteniškega ukradeno par popolnoma novih cvetličnih vaz. i Vazi sta približno 35 cm visoki, popolnoma enaki. imata obliko v sredi izbočenega na zgoraj ožjega vrča hrez ročaja ter kazeta na sivem polju vdelane živo vijoličaste cvetke. Ža onega, ki poda bodisi c. kr. poli-cijskemu ravnateljstvu, bodisi priza-deti rodbini, na Kongresnem trgu št. 15. podatke, ki omogočijo zasačiti storilca, se določa nagrada 10 K. — K temu se nam še piše: Na pokopa-lišču pri Sv. Križu so tatvine na dnevnem redu. Cvetlice, ki jih pola-ga občinstvo na grobove, izginejo po navadi še isti dan. Nedavno so za-sačili žensko, ki je skušala odpeljati s pokopališča ćelo vrečo cvetk, ki jih je pokradla in porezala. Občinstvo, ki obiskufe grobove, naj v splo-Šnem javnem interesu samo pazi na te razmere in nai vsakega storilca, oziroma sumljive osebe naznani po-kopališčnetnu cerkovniku in obenem policiji, ki bo razmeram na pokopali-šču gotovo posvečala v bodoče čim najveČjo pazljivost. Nezgode. Desetletni kondukter-jev sin Vinko Ivane, na Dunajski cesti, je Iovil mačko, pri tem ]e padel z lestve in si zlomil desno roko. — Kleparjeva hčerka Matilda Kosec, 4 leta stara, je padla z okna drugega nadstropja in je zadobila razne po-škodbe. — Na Karlovški cesti sta se SDiašila konja pred tramvajem, sko- čila sta v stran in vrgla na tla 711et-nega Ivana Ambroza in 63ietnega Ni-kolaja Jurša. Oba sta ranjena, Ambroz ima zlomljeno desno nogo. Jur-Ši je zlomljeno eno rebro. — Marija Kimovec iz Kamnika je Šla z vozom sena v Moste. Pred avtomobilom sta se konja splaSila in starka le padla z voza ter si zlomila desno roko; dobila je tuđi druge poškodbe. — Z voza je padel 38Ietni Jakob Crnkovič iz PirČ pri Kočevju; ko se je pelial čez klanec, se je zlomilo oje, Črnko-vič je nevarno poškodovan. — Sod Je stisnil v Vodmatu postreščka Ivana Metelka in mu zlomil več reber. Iz Kranja. Posebno razumevanje za delovanje v korist »Rdečega križa« je pokazal gosp. postajenačelnik, višji revident Franc Kokalj v Kranju. Koj ko se je odel njegov prijazni, okusno negovani vrtiček — kdor do-spe do postaje Kran], pač vsakdo ob-čuduje njegove lepe cvetlične nasade — v cvetje raznovrstnih vrtnie, je določil vse to lepo cvetje v prid »RdeČemu križu«. In dosegel je ne-pričakovan uspeh. Njegova neČakinja gdč. Mira Kranjčeva in gdč. Lojzika Konjedičeva, hčerka prožnega moj-stra v Kranju, sta v teku treh tednov razprodali pri vlakih cvetk za nad en tisoč kron; za tako kratek čas pač velika vsota. Ker se še nadalje vrši prodajanje cvetk, je nadaljnji uspeh zagotovljen. — Oosp. Franc Kokalj je prejel pred kratkim od vojnega transportnega vodstva v Ljubljani pohvalno priznanje za izvrstno službovanje v času vojne. »Uganka o zaprtih đurih.« Kino Ideal. Kriminalna drama v 3 đejanjih. Slika, koje veledramatično, krimina-listično dejanje vzbuja splošno napetost. EIza Frohlich v vlogi žene, ki je obtožena umora v silobranu svoje Časti, katero pa sodišče, kar je bilo umevno, oprosti.pretresujoče učinku-je s svojo mojstrsko igro. Sploh slove vsi Danebrog - film!, ker znalo vsako poljubno snov originalno ob-delati in je napraviti zanimivo za gledalce. V dopolnilo tega slovltega Danebrog - filma se predvaja še ve-lezanimivi Sascha - MeSstrov teden in pa Izborna veseloigra »Dan. In noč.« Spored ni primeren za mladino in se predvaja danes 4., sredo 5. in četrtek 6. julfia v Kino - Idealu. V petek zopet velik posebni večer. Denarnico z denarjem sem v so-boto, dne 1. julija popoldne pobral na cesti. Pravi Iastnik jo dobi v Židovski ulici 8, I. J. Bole. Razne stvari. * Umri je v Parizu franeoski geograf Onesime R e c 1 u s, brat slavnega Elisee Reclusa v 80. letu svoje starosti. Onćsime Reclus je prepotoval mnogo sveta ter je spisal več, po vsem svetu znanih knjig. * Nalezljive boleznl. V času od 18. do 24. iunija je bilo v Galiciji ogfla-Šenih 126 slučajev pegastega legarja, vsi pri civilnih ljudeh. V drugih de-^elah se je zgodilo le 5 slučaiev te bolezni, 4 na Ceškem in 1 na Dunaju. * Podkupijeno časopisie. »KClni-sehe Zeitung« poroča, da je franeoski socijalistični poslanec Bon v parlamentu povedal, da je kredit 25 mi-lijonov frankov, ki ga je parlament dovolil vladi, namenjen za podknpo-vanje švicarskih in drugih, v ne-vtralnih državah izhajajočih listov. * Izgleden sotne^čan. V prelepih Draždanih na Nemškem je umri tr- : govec Hetke, ki }e zapastfl kaka dva militona mark premoženja. Za glav-nega dediča je imenoval mesto samo s pogoiem, da norabi zapuščino za naprave, ki bodo prebivalstvu v korist in v zabavo. * General Dračevski}. Nemški listi poročajo, da sta mestni zapoved-nik v Petrogradu general Dračev-skij in njegova desna roka, uradnik, Krivaslik. obdolžena poneverjenja velikih svot javnega denarja. Kriva-sliku. ki je zaprt. so že dokazali, da je poneveril 300.000 kron. * Poslanec pod kontrolo. Bavarski poslanec Quiade je zelo vnet za mir. Izdal je poseben letak, ki Je bil tiskan v 28.000 izvodih in ga razšir-jnl po pošti. Letak Je bil zaplenjen, ski poslanec Ouiadde je zelo vnet za mir, je vojaska oblast vso njegovo korespondenco z inozemstvom postavila pod kontrolo, češ. da je to notrehno v interesu države. Ouidde-jeva korespondenca v Nemčiji sami se ne kontrolira. * Zaoovednik forta Vaux —- so-clialfst. Batalionski zapovednik Ravna!, čigar čudovita hrabrost pri obrambi forta Vaux ie vsestransko priznana. je socijalist. Seveda ne samo z Jezikom, ampak je že dolgo v trajni zvezi s socijali^tično stranko. Pred vojno te prinadal krogu nfidr-jev, katerim je bil duša major G£-rard. spioli pa stal vedno na strani pred voino umorjenepra creniialnega socif^UstiČnega voditelj? Jauresa. * Ženska vojna v PragL Pevka M&ry Cavin Ja rodom fs Amerilca. 11 dasi je že precej časa angažirana v; Pragi, se še vedno ni naučila češke-« ga jezika. Pred nekaj časom se ji je tuđi primerilo, da jo je žena kiparja. Olive na cesti napadJa. Iz tega skandala se je izeimilo nekaj procesov, ki še vedno nišo vsi dognani. Nasprotje med ženstvom pa je med tem proti pevki še naraslo in te dni je večja skupina žensk na cesti atakirala pev-ko. Ta je morala bežati in je mogla samo pod varstvom policije domov. * Dragoceno pismo lorda Kitche-nerja. Dne 10. maja 1915. je umrli angieški minister-lord Kitehener spisal javen poziv za prostovoljni vstop v. armado. Rokopis tega poziva je gotovo zanimiv dokument, a tega bi pač ne bil nihČe mislil, da bo kdo ta: spominski papir kupil za — ćelo pre-moženje. Pa se bo tako zgodilo. Rokopis se dražbenim potom javno prodaja in je zdaj ponuđenih — 240.00O kron. Lastnik tega rokopisa pa pri-čakuje še nove ponudbe; pismo dobi seveda največji ponudnik, skupiček pa dobi angieški Rdeči križ. * Petrolej dobivamo iz Galicije in težave, ki so bile svoj čas s pe-trolejem, so se pfipisovale temu, da so Rusi imeli nekaj časa zasedena ozemlja, kjer so petrolejski vrelci. Slišali smo tuđi mnogo o poškodbali, ki so jih provzročili Rusi. Vzlic temu . pa cvete med vojno petrolejska industrija tako, da so dotične družbe Iahko vesele. Svojim delničarjem so za lansko leto plaćale mastne dividende, pri eni družbi pa so na upravne odbornike razdelili kar cei miljjon na tantijemah. Vse kaže, da so bili dobički velikanski. * Zakonolomni skandal so imeli minoli teden na Dunaju in je bila »za-sebnica« Ana Tomaselli obsojena na tri tedne. Tožila jo je soproga dvor-nega juvelirja Ludmila Koth. Toma-sellijeva je imela z luvelirjem Ro-thom razmerje. Roth je plačeval vse jako znatne stroške za njeno življenje, ji dajal lepa darila in mnogo denarja ter jo tuđi zavaroval za 50.000 kron, Tomasellijevka ]e pa Rottia tuđi ščuvala proti njegovi ženi, češ, da ga hoče žena zastrupiti. Pri razpravi so prišle prav mlčne stvari na dan, luvelir Roth je oče treh otrok. * Anatole Fr&nce za nadaljeva-*' nje vojne. NajznamenitejŠi sedanjih franeoskih pisateljev, Anatole Fran-< ce, ki je bil Časih nasprotnik vojne hl militarizina ter se vnemal za spora-zumlienje med Francozi in Nemcl, je pisal zdaj — tako javlja »Pester Lloyd« — piijateljii pismo, v kate-rem pravi: MiseU ki jo knajo morda v Amerild, da Je zdai čas končati vojno, ne najde pritrjevanja na Fran-coskem. Prisegam Vam, Franooai so popolnoma edini v tem, da se bodo borili, dokler ne đosežejo popolne zmage. * PapeŽ tn mirovna konferenca. V italijanski zbornici se je katolički poslanec Topini zavzel za to, nai bo na bodoČo mirovno konferenco po-vablien tuđi papež. Velik del zbornice je te] želji ugovarjal. Katoliški zadrugar Civiani je izjavil, da bodo tuđi italijanski katoličani proti udeležT)i papeža na mirovni konferend, če bi Jo predlagali centralni državi za to,da bi Italiji delali težave. Pri razpravi o tem dogodku je italijansko časopisje priznalo, da Je neresnlSna zlasti v centralnih državah razširjena vest, da je papež vsled posebnega dogovora med četverozveznimi državami Iz-ključen že v naprej od bodoče mirovne konference. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca junija 1916. 1346 strank je vložilo 1,079.124 K 35 vin„ 1098 strank je dvignilo 682.154 K 77 vin., torej več vložilo 396.969 K 58 v. Stanje vlog s kapitaliziranim? obrest-mi vred 53,280.003 K 72 vin. Število vložnih knjižic 32.225. Hipotečnih in občinskih posojil se je izplačalo 12.800 kron, vrnilo 189.970 K 67 vin. Stanje posojil 31,697.129 K 40 vin. — Ljubljanska kreditna banka. V i mesecu juniju se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 4,373.849 kron 08 vin., dvignilo pa 2,789.815 K 80 v. Stanje koncem junija 22,637.117 kron 42 vin. — V tnestnl hranilnicl v Kamni-ku je v mesecu juniju 1916 213 strank vložilo 146.564 K 32 vin., 147 strank vzdignilo 145.228 K 63 vin. Stanje hranilnih vlog 2,528.017 K 62 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,426.106 K 74 vin. Denarni promet za mesec ju-nij 473.191 K 78 vin. Trdovratno se vzdržuje govorica. da je za nakup varnih in priporočlji-vih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega! najugodneiši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opo-zarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljub- UanL - -^, Stran 4._____________________________________________________.SLOVENSKI NAKOP', anc 4. julija IHIb.________________________________________________________150. Slev. Zavarovalne vesti. Postojna. TukajŠnja poslovalnl- ca Vojnega zavarovanja c. kr. vojaskega vdovskega in sirotin-skega zaklada razglaša. da morajo stranke, kojim poteČe prvo zavaro-valno leto, to zavarovanje pod prej-Šnjimi pogoji takoj na drugo leto po-novitLNanovo Je vpeljano invalklltet-no zavarovanje. ki je namenjeno na korist zavarovanca samega, da si bo v stanu, ustvariti novo eksistenco v slučaju, da postane vsled pohablje-nja, ran ali bolezni za delo nezmožen. Postojnski okraj stoji izmed vseh političnih okrajev na Kranjskem na prvem mestu. Sam zase je dosegel namreč nad dva milijona kron zavarovanj. Pod to poslovalnico spadajo se glavarstva Gorica, Tolmin in Sežana. Gorica in Tolmin sta dala v štirih mesecih nad en milijon kron zavarov^hj, v Sežani se ie delo pričelo sele pred 14. dnevi, a se je doseglo tam že nad 250.000 kron zavarovanj. Te številke jasno kažejo, s kakim zanimanjem se je povsod prebivalstvo oprijelo zavarovalne misli. — Vojno zavarovanje v monarhiji je naraslo na 275.244.191 kron in to niti v enem letu dela. Za-varovancev je 280.6S9. Izplačalo se je doslej nad šest milifonov kron. Zavarovalne ponudbe se dnevno množe in prihajajo iz vseh možnih krajev. tako ćelo iz Lublina in Belgrada. Ar-madno najvišje poveljstvo se je zelo laskavo izrazilo o delovanju vojnega zavarovanja in je v vsakem oziru podpira. Za postojnski okraj je prevzel nanovo zastopstvo c. kr. davčni ek-sekutor gosp. Franc V e r b i c. Nai- j večja opora vojne zavarovalnice so vsepovsod gg. okrajni glavarji. dave-ni uradniki, učiteljstvo in č. duhov-ščina. Za sodni okraj Vipava bo spre-Jemai obnovitev starih zavarovanj rudi letos uradnik gosp. Josip Pita-m i ct lri bo sprejemal tuđi nova zavarovanja tam In pa v političnem okra-tu goriSkem. — V sežanskem političnem okraju sprejema priglasitve c. kr. davčni urad, a Imenovani so urad-iiikom: potovalni urađnik gosp. .T. M o z e t i Č, evidenčni geometer M. Prcmrn, tajnik Fr. R e n č e 1} in drugi se še nastavilo. — Postojnska poslovalnica Steje skupno nad 30 uradnrkov v raznih krajih štirih ?la-varstev ter mnogo sotrudnlkov in so-tmdnic. Organizator in predstojnik . poslovalnice Je vodla deželne kreditne banke *osp. Kavčfč. (2093) Darila. Darfla Rdečemu križu. Hranilni-ca v Kočevju 2000 K; Anton in Ana Wahl v Gradcu 100 K; Ferdinand Leske 5 K; Ofcrajna blagajna v Čr-nomliu 4000 K; Ivan Černe, naiem-ninsko odškodnino vojne uprave. 15 kron; riskarna Ig. pj. Kleinmayr & Bamberg 106 K 25 v; Štetan Hul-manii. desetnik, 25 K; neimenovan 10 K: Fra?nc Korbar. učenec ljudske šolc v Preserjih pri Radomlrah, S K; Ivan Ekar, orožniški stražmojster v Lukovi (Poljsko), 100 K; Valentin Korvač, 20 K: častntška kegljavska družba v restavraciji Kazino, 6 K in : 15 K: Franc Freihant. 20 K: Matilda Šetina, 14 K: Elizabeta Potočnik. 4 K: M. Zajc. 1 K; Elizabeta Spies 10 K: Antonija Lešnik. 10 K; Katarina Jande, 20 K: Jožef Drolc, 10 K; major Kuck, najdeno. 1 K 10 v; Kri-stijan Melert, 5 K. Mesečna darila za mesec juni]: Učno osobje uČiteljišča, 45 K 36 v: konsistorialni svetnik profesor dr. Franc Perne, 10 K; okrajni nadkomi-sar v p., Anton Klein. 2 K: učiteljica I Tonica Kračman v Št. Lenartu pri | Laskem trgu. 2 K: konceptni uradni-ki finančne prokurature, 16 K 79 v. Erahji ttst »tsefa 4 strni. Izdaja teli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastolna Ja tlsk »Narodne tiskara««. Prehlajeo vrat je vsem nalezlji-vim boleznim vratu prav posebno do-stopen. Bolezenske kali se zamorejo razviti le na mrzlih sluznicah v vratu in grlu. če imata vrat in grlo nor-maino toploto. bolezenske kali vsled varnostmh snovij v topli krvi ne mo-rejo delovati. Izplakovanje vratu in grla s Fellerjevim bolečine tolaže-čim, antiseptičnim. rastlinskim esenč-nim fluidom z znamko Elza - fluid, ohrani sluznicam v grlu in vratu zdravo toploto in napravi vse bolezenske kali neškodljive. Ta dober vpliv Elzafluida leži v njegovem an-tiseptičnem, kri dovajajočem in či-stečem učinku. Tuđi pri vnanjih ma-sažah se izkaže dobrodejno in boleči-ne pomirjujove. 12 steklenic tega do-brega zdravila posije franko za 6 K kamorkoli Iekarnar E. V. Feller, Stu-bica. Elza trg 238. Hrvatsko. Pri za-pahnjenju želodca vzemite Fellerjeve želodec krepeče, milo odvajajoče ra-barbarske kroglice z znamko Elza-kroglice, katere lahko obenem naročite. Mnogo stalnih odjemalcev si je pridobila Fellerjeva pomada za ne-govanie kože z znamko »Elza« v lonckih po 2 K. najboljše varnostno sredstvo zoper vremenske vplive na roke in obraz, dela kožo čisto in jo obvaruie peg. (sa) Ako naročite _ fn to nemudoma storite, * 1 srtftt qnkw rifttgi fcnži n/k u isrt I gtftt MBtaaBfct >t«pl fcg oet sre'k 0I- 1 fcfcfai %t 3°h nm. ffrtfcii 'ttB IIW rtM^siM 1 fcWiJ lit |Q o BfTtt tiit srttk t I. \m 5 tog. * 11 fitfar ntti !tto. flanf tefeiflri 63ff*0W i OODItG igralno pravico do dobitkov ene turske srećke v znesku te 4.000 frankov popoinoma zastonj. P*t««alU ia Ifralml utrt p«fUi« br«splmteo Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana. ^V^lx*«ra« se J« •b«e*l« u ▼•- ^^k ^M Jak* ▼ ▼•Jsid Lb spl«k sa ▼•»- ^H ^m * kecm kot najbolji« H ■ bol obfaiajoče mazanja ■ ^m pri prehlAjenjn. reamiuiDia, gihtn. H ^PJ influenci, prsni, rr»tni la boi«cti BV ■S ▼ hrt ta ■ ■ Dr RichUr-J* ■ I Sidro-LinimenLs I ■ £$?„ Sifra-Paiii-Eipili*. I H Btcklanica kro«. - «. 140.1.— H ^M Đobir* m ▼ UkarMkfe •& ^M ■ direktno ^m ^M BH „Pri El&tem Uto". Km* ^M ^B Ptftgm, L, Eiifcfcetn* m«u ». ^^ ^m IA£# s# sa sfsfaaa) a}tra]a}|i^ malo stanovanje etent ▼ podnajem, z drema sobama brez oprave pa posebnim vhodom v sredini me«ta — Pomidbe na upravn. »Slov Naroda« pod flS««MlB« M/ tM4M. 2094 :: Đsvrjfcni £e$te£elcc :: •a sprejme kot roirail v lekand A. žmteržltfl v Krikem. Sadjevec lzvritnl šta]arstd9 sa prodaja od 58 lltrov napre]. Kupci naj požljejo svoje naslove na upravn. »Slov. Naroda«. 20^9 m 500 kron! ^^^ .^■■^B Vam pl.-ifam, ako moj uni-B^^MdaVaHB črvalec korenin Ria balzam ne odrravi v ■"> đneb. hrez h^ti.^^in Vaših kurjih oćaa, bradavlc, obtlićaoceT. Cena lorčku z jamstvenim pismom 1.50 X, 3 lončki K 4'—i 6 lon^kov S 5.50. Na stotine zahvalnih nisem in priznanj. Potenf© ■on, rok. pazdahe naglo odnravi Ita-pra^ek. Cena I1 : krone, 3 škatliice 31 2 krone. Semesy, — Koftlce (Kaama) I Fostfsch 11824, Ogrsko. 1930 Šartlleva ika ini". Po velikem trudu se mi je posrećilo doseči zopet tečio množino jtartlleve molic NHoslnN ter s tem obveščam vse svoje ceni. naročnike, da se bližajo prazniki in nai nobeden ne odla>a z naročili na zadnje cJni, ker jaz moram vse naro-Čila izvrševati po vrsti. Kakor gotovo vsakemu znano, 1 zar. rabite za 1 karteli ne da pora-bite kaj sladkorja, kvasa itd. 1955 Po pošti se poŠilja kakor desedaj najmani 3 zav. po povzetju. 1 zavitek stane K l'5O, 50 zavitkov naročilo po K 1 40. Na tisoče priporoČilnih pišem na razpola£*o vsakemu. Toraj Pipsim takojŠnih naročil, dokler ^e kaj zalojjf1 RizpnŠ'ijalnica IVA!f UREK, L|nbliana 5V Mastni trg 13, dvo-rt£6a, desno. PIAHIHO, nou sa prada ali da sa dalja &asa ▼ Ba|an. Ogleda se od 4. do 6. ure. Kjc, pore upravništTo »Slov. Naroda«. 21G0 V sredini mesta sa adda vallka mesečna soba s posebnim vhodom in razgledom aa ulico na 2 gospoda s hrano. 2068 Wolfova ulica St. I, I. nadstr. desno, vr. 6. Za goipodlćna sama sa Išta prazna soba a luUiinlo. 2095 Ponudbe na upravn »Slov. Naroda« pod „1. avijust 2095". liče se majhna mirna soba. Ponudbe oa upravn. »SIov. Naroda« pod „majhno 2096", 2096 3b$olt>ent slovenske trgovske sole, zmožen slov. in Bpmške^a jezika ter vseh pisarniških del teli TStopitl kat prakHkant v kako pisarno, bodisi v mestu ali na dfželi. 2104 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Nove srećke avsfr. Rdeteoa Rrlža. Glavni dobltfci . . . : K 500.000 „ 300.000 ,, 200.000 ,, 150.000 najmanji! dobatki » . yI 30 4 trabanta vsako leto. SubskripclJAkl kurs K 30" — se lahko podpišejo pri moji banki proti na-plačilu naimanj 6 K za kos. Bančna hiša S. Flscher, Dunai U 3 WainingerstraaiQ 41. Ustanovljeno 1895. HA IZBIRO pošilja tuđi na deželo: K asne 2652 ff% I II m p plaftče, jopice, III II I L krlla' ko»tume, III II I I rtO&tte ha|ie, pe-II I || I | rilo. modne pred II li U b M mete,iportno klo bake Insteznike. Zelo so! dna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Llnbliana, Stari trg 9. Lastna hi&a. Fine otroške oblekce i: in krstne oprave, u Prodajalka izurjena v špecerijski in meSani stroki, z daljšo prakso, teli tluibe. 2101 Poizve se pri gorpodu Vlktorl« H5-■lgmaBn, Polfanaka ceste 11, Lfnbl|ana. Učiteljica liče bez počitnice kakrinokoll služba proti oskpbi. Ponudbe pod: „TakoJ 208611 na upravo. »Slov. ^aroda«. 2086 PIANINO B9* se tako! vzame v najem. Ponudbe pod l9na]em/2083