g 5 5 ^ ^ 60100200 OSREONJA KMJUfUCA PRIIV.^kjJKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini ^ Abb. postale I gruppo l.enii Z,>U lil* Leto XXXV. Št. 138 (10.357) TRST, torek, 19. junija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VČERAJ V KRALJEVEM^ DVORCU^ HOFBURG NA DUNAJU Carter in Brežnjev sta podpisala sporazum SALT 2 o omejevanju strateškega orožja Bloka ostajata Z objemam in poljubom, ki ga protokol ni predvideval, se je včeraj na Dunaju končalo srečanje med ameriškim predsednikom Jim-myjem Carterjem in predsednikom Sovjetske zveze Leonidom Brež-njevom. Ta poljub, ki je v nekaj urah obšel ekrane vseh televizijskih postaj, pa je bil tudi edini nepredvideni dogodek dunajskih razgovorov. Vse je namreč potekalo točno Po protokolu: od srečanj med obema predsednikoma, ki jih je bilo kar pet, pa do včerajšnjega podpisa sporazuma SALT 2 o omejevanju strateškega orožja ter priloženih protokolov, med katerimi je tudi obveza obeh držav, da nadaljujeta s pogovori. Sporazum SALT 2 ne 'predstavlja tiste velike zmage miru, ki so se je mnogi nadejali pred šestimi leti, ko sta se začeli SZ in ZDA razgovarjati o omejevanju strateškega oboroževanja. Tudi po tem sporazumu bosta namreč obe državi razpolagali s tolikšnim jedrskim vojaškim potencialom, da lahko petnajstkrat uničita ves svet. Velesili sta se le dogovorili, da nobena od njiju ne bo imela Po letu 1981 več kot 2.250 enot strateškega orožja, omejili sta tudi število jedrskih konic in se medsebojno obvezali, da bosta druga drugi dovolili nadzorovanje nad izvajanjem sporazuma. Vsekakor pa je ta dogovor pomemben dogodek. Mislimo predvsem na obvezo, da se bodo pogovori nadaljevali za dosego nadaljnjih sporazumov in da bo prvi na vrsti dogovor o umiku sovjetskih in ameriških čet iz srednje Evrope, kar predstavlja vsekakor korak naprej k miru v Evropi. Dunajski razgovori pa niso privedli do nobene kpnkretne rešitve v zvezi z drugimi zunanjepolitičnimi vprašanji. Oba. Carter in' Brežnjev, sta pri izmenjavi mnenj le «potrdila dosedanja stališča obeh država, kot je jasno rečeno v skupnem poročilu, ki so ga objavili Po odhodu obeh državnikov z Dunaja. Tako so potrjena še zlasti stališča obeh velesil do stanja na Bližnjem vzhodu m na Indokitajskem Polotoku, prav tako odrekanje večjega pomena helsinški listini in madridski konferenci, o kateri skupni dokument «izraža upanje v nspeh», a nobene obveze obeh velesil, ki bosta dejansko za kulisami manevrirali dogajanja v Madridu. Zelo taktno in zelo previdno sta SZ in ZDA pri Dogajalni mizi ugotovili le dvoje: da vztrajate pri politiki dveh blokov in da ne bosta izdelovali tiovega orožja, ker ga imata že dovolj za popolno Uničenje sveta. Sicer pa je ta previdnost nekje tudi razumljiva Po eni strani mota Carter odgovarjati svojim volivcem za nekaj vidnih neuspehov svoje zunanje politike. V strategiji poprečnega ameriškega volivca, ki mora danes varčevati z Vončinom, zbližanje s Kitajsko in mir na Bližnjem vzhodu ne odtch-lata izgube vpliva nad Iranom, Popolnega razbit ja z arabskim sve-bm in izgubljanja pozicij v Latinski Ameriki, še zlasti v Mehiki. ki je bila vrsto let naravni svzervoar goriva za ZDA. Prav bko v Washingtonu kritično gledajo na sporazum SALT 2. ki ga tolmačijo kot popuščanje Sovjetski zvezi in Carter se vrača domov le s polovičnim sporazumom, Sai še ni prepričan, da ga bo semit ratificiral. Po drugi, strani pa si Brežnjev !*e more dovoliti popuščanja. Z tzraelsko - egiptovskim mirovnim sporazumom je SZ izgubila vo-membno pozicijo na Bližnjem vzhodu. na svojih vzhodnih mejah pa mora še vedno računati s Kitajsko, tretjo velesilo, čeprav ji tega Paziva noče priznati. Na lem področju Brežnjev ni bil pripravljen Popuščati in tako se je dunajski razgovor o «pomembnih meanarod-Uih vprašanjih» končal le z rizme-niavo informacij o medsebojnih •tališčih.» Optimisti govorijo o Zmagoslav-m miru, pesimisti pa o odvečnem tapirju. Resnica je. kot običajno, 'Jekje na sredini. Bodočnost bo pokazala, če so bile govorice o «du- iškem duhu miru» utemeljene. Danes lahko te počakamo na raz-®°i dogodkov in predvsem na izdajanje obveze, da se bosta vele-sdi še soočali o vprašanjih miru 1,1 sodelovanja To soočanje na mednarodni ravni pa bo tudi tokrat _ kot se redno ponavlja — Pogojeno notranjim razmeram v °.oeh državah. V času, ko se Sovjetska zveza zapira v blokovsko politiko in ko je pozornost ameriške javnosti že uperjena v predsedniške vblitve ter si sedanje ^fdstv0 ne more dovoliti popušča-.ta, jg zmerno zadovoljstvo ver t*tno edina upravičena ocena du ^iškega srečanja. BOJAN BREZIGAR V skupnem dokumentu SZ in ZDA pozitivno ocenjujeta dunajske dogovore - Splošna zavzetost za mir na svetu, vendar nobenega odstopanja od stališč obeh držav glede na žarišča v Aziji in v Afriki (Poseben dopis) DUNAJ — Po sedmih letih zapletenih pogajanj sta včeraj popoldne v dunajskem Hofburgu sovjetski voditelj Leonid Brežnjev in ameriški predsednik Jimmy Carter podpisala sporazum o omejitvi strateškega o-rožja Salt 2. Poleg ameriške in sovjetske delegacije sta bila v Hofburgu prisotna tudi avstrijski predsednik Rudolf Kirchschlager in kancler Kreisky. Svečanost je bila v sloviti dvorani Reduten Sall, v cesarskem dvorcu, kjer so udeleženci znamenitega dunajskega kongresa pred 165. leti pozorno poslušali Beethovna, ki jim je igral svoje simfonije. Danes v Hofburgu ni bilo slišati glasbe velikega mojstra in tudi protokol je bil veliko bolj posloven, kct v cesarskih časih. Pa vendar je bilo ozračje svečano in ko sta predsednika podpisala sporazum sta si krepko stisnila roke ter se — kar protokol najbrž ni predvidel — tudi prijateljsko poljubila. Leonid Brežnjev je ocenil sporazum kot izraz želje velesil preprečiti jedrsko vojno in omogočiti uresničitev najosnovnejše pravice vseh ljudi — pravice do življenja. S sporazumom Salt 2 so omogočeni nadaljnji koraki, ki naj ne le omejijo temveč tudi zmanjšajo obseg strateškega orožja. S sklenitvijo sporazuma Salt 2, je nadaljeval Leonid Brežnjev, je narejen pomemben korak k splošnemu izboljšanju sovjetsko - ameriških odnosov in s tem tudi k izboljšanju ozračja v mednarodnih odnosih sploh. Tudi ameriški predsednik Carter je ocenil sporazum kot spodbudno znamenje v prizadevanjih za večjo varnost v svetu. Ta naj se še bolj okrepi z novim sporazumom, Salt 3; toda noben sporazum, nobeno srečanje ne more samo po sebi zagotoviti vame prihodnosti človeštva. Mir lahko ohranimo le, je rekel predsednik Carter, če si zanj v resnici iskreno prizadevamo. Doslej se je zdelo, da je v bitki za ohranitev miru najtežje zmagati. S tem sporazumom, je nadaljeval ameriški predsednik, smo postavili meje našega strahu pred jedrskim uničenjem in ko začenjamo omejevati svojo bojazen, lahko z večjo gotovostjo gledamo v prihodnost. Podpisovanje sporazuma je bilo precej togo. Carter in Brežnjev sta poleg dvaindvajsetih strani dolgega sporazuma podpisala še dve strani dolg protokol, pa triinštirideset strani posebnega memoranduma s povzetkom vojaških sil ene in druge velesile, kakršna je bila 18. novembra lani, še eno stran o stanju oborožitve in vojaštva kakršnega imata A-merika in Sovjetska zveza danes. In na koncu sta podpisala še na treh straneh zajeta načela, ki bodo vodilo za nov krog pogajanj o zmanjšanju nevarnosti jedrske vojne — tako imenovani Salt 3. Brežnjev in Carter sta že včeraj odpotovala z Dunaja. Takoj po njunem odhodu so objavili skupno poročilo, v katerem je rečeno, da se bodo «vrhovi» SZ in ZDA odslej redno sestajali, «da se zgradijo stvarni temelji za medsebojno sodelovanje*. V dokumentu je rečeno, da je priznanje popolne enakopravnosti, nujnosti utrjevanja medsebojne varnosti, spoštovanje suverenosti in ne-vmešavanje v notranje zadeve druge države predpogoj za tako sodelovanje. Nadalje je poudarjen «velik pomen* razgovorov za zmanjšanje števila vojaških sil v srednji Evropi, kar bi «pripomoglo k stabilnosti in varnosti na tej celini*. Kar pa zadeva mednarodne odnose je v dokumentu poudarjeno načelo «nevmešavanja v notranje zadeve ostalih držav, ki jim je treba dopustiti, da same izbirajo obliko vladanja, ki jim ustreza*. V zvezi z Bližnjim vzhodom dokument poudarja, da sta državi «izrazili zanimanje za dosego pravičnega, trajnega in popolnega miru ter obrazložili svoja stališča, kako je mogoče tak mir doseči«. V zvezi z dogajanji v Aziji pa je v dokumentu sicer poudarjena nujnost po vzpostavitvi miru, vendar pa sta državi obrazložili cvsaka s svojega zornega kota svoje mnenje o stanju na tem delu sveta*. Končno pa dokument izraža željo po napredovanju izvajanja helsinške liste in upanje v uspeh madridske konference, ki je napovedana za prihodnje leto. LUDVIK ŠKOBERNE Poljub med Brežnjevom in Carterjem (Telefoto ANSA-UPI) iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiimiviiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiMiiiii PREDLOG KD ZA REŠITEV VLADNE KRIZE Benigno Zaccagnini vabi socialiste naj pristopijo k vladni koaliciji RIM — Demokrščanski sekretar Benigno Zaccagnini je včeraj končno orisal, sicer z dokaj meglenimi besedami, svoj predlog za oblikovanje nove vlade v poročilu, s katerim je odprl sejo strankinega vodstva. «Mi menimo — je dejal Zaccagnini — da bi morale biti vse dovolj «ho-mogene* sile pripravljene na oblikovanje vlade, ki se bo lahko odločno in brez vsake časovne omejitve lahko lotila svojih zahtevnih nalog.* Ker je demokrščanski sekretar zopet poudaril, da za KD ni sprejemljiva vlada s komunističnimi ministri, je njegova izjava izzvenela kot poziv socialistom, naj se pridružijo republikancem in socialdemokratom, ki skupno s KD tvorijo sedanjo vladno koaliciio. Poudariti je treba, da je Zaccagnini v svojem poročilu kar dvakrat dokaj odločno naglasil, da ni sprejemljiva vlada s časovno omejenim mandatom. «Zdi se mi, da niso primerne — je dejal -v- začasne in odlašujoče rešitve*. S tein je v bistvu zavrnil večkratni Andreot- IZID POSVETOVALNEGA REFERENDUMA Benetke - Mestre: enotna občina BENETKE — Predvčerajšnjim in včeraj so Benečani (zgodovinsko središče, otoki in Mestre z drugimi središči na kopnem) odločali, čeprav le na posvetovalni ravni, o umestnosti ustanovitve dveh ločenih občin: zgodovinskih Benetk z otoki in občine Mestre. Odgovor referenduma je bil nesporen: za razcepitev je glasovalo 59.000, ali 27,58 odst. volivcev, proti pa 155.346, ali 72,39 odst. Vseh volivcev je bilo 217.706 oziroma nekaj manj kot 80 odst., kar pomeni, da je bila volilna udeležba precej šibka. Kampanja za referendum je v zadnjih dneh potekala precej žolčno. Za «da», se pravi za cepitev, so nastopali MSI, PSDI in liberalci, proti pa velike ljudske stranke (KPI, KD in PSI). Posamezniki pa so delali tudi izjeme. Tako je znani Ripa di Meana, bivši predsednik Beneškega bienala, ki je bil nedavno izvoljen na socialistični listi v evropski parlament, nastopil v prid cepitve. Rezultat referenduma je, kot smo dejali posvetovalnega značaja in o zadevi bo dokončno sklepal deželni svet. Kdo je pravzaprav zmagal na referendumu? Formalno gre zmaga več kot dvetretjinski večini «ne», toda mnenja so precej deljena. Stranke, ki so uradno nastopile v prid cepitve, so na parlamentarnih volitvah zabeležile nekaj manj kot 10 odst. glasov. Rezultat referenduma dokazuje, da s« jim je pridružilo veliko število volivcev iz drugih strank (komunistov, demokristjanov in socialistov). Zato poborniki «da* s precejšnjo upravičenostjo trdijo, da so želi veliko zmago in da je bistveno dejstvo, dr. je bil problem cepitve sprožen. Pristaši celovitosti sedanje ureditve so sicer zadovoljni, toda tudi malce zaskrbljeni. Občina bo ostala enotna — pravijo — toda problemi ostajajo. Treba bo poskrbeti za učinkovito povezavo in razvoj tako zgodovinskega središča in otokov kot tudi središč na kopnem. Trojni «vrh» gospodarskih ministrov EGS LUKSEMBURG — Včeraj so se ločeno sestali v Luksemburgu ministri za kmetijstvo, energijo in finance Evropske gospodarske skupnosti. Italijo so zastopali Marcora (kmetijstvo), Nicolazzi (industrija) in Pandolfi (zaklad). Trojni sestanek je bil predvsem informativnega značaja, ministri «deveterice» so le analizirali sedanji gospodarski položaj v EGS. JERUZALEM Izraelski obramb ni minister Ezer Weizman je vče raj napovedal, da se ne bo udele ževal pogovorov o avtonomiji Cis-jordanije in Gaze. tijev predlog, da bi nekako zvozili do oktobra, ko bo kongres krščanske demokracije. Ta predlog je ponovil včeraj podtajnik pri predsedstvu vlade Evangelisti, ki velja za uradnega glasnika predsednika vlade. «Ni dvoma, da bi bila vlada, v kateri bi sodelovali socialisti, komunisti pa bi jo podpirali od zunaj, najboljša rešitev — je naglasil E-vangehsti — vendar pa °re za utopijo. Edina možna rešitev se mi zdi oblikovanje vlade, ki naj živi nekako do zime.* Vendar Zaccagnini je včeraj kar Izidi deželnih volitev na Sardiniji CAGLIARI — Izidi volitev za obnovitev deželnega sveta na Sardiniji se v bistvu ne razlikujejo od slike, ki je izšla iz splošnih parlamentarnih volitev izpred dveh tednov. Neuradni podatki iz 1.975 volišč od skupnih 2.009 so naslednji: KD 333.076 glasov (37,9 odst., na političnih 38,15); KPI 232 tisoč 934 (26,11 - 31,65); PSI 99.677 (11,17 - 8,90), PSDI 41 tisoč 441 (4,65 - 3,26); PRI 29.227 (3,28 - 1,91); PLI 17.793 (1,99 - 1,31); PR 27.399 (3,06 -3,46); NSS 10.020 (1,12 - 1,06); PDUP 8.399 (0,94 - 1,32); IJb. Soc. 29.668 (3,33 - 1,91); MSI 47.577 (5,33 - 6,31); DN 9.108 (1,03 - 0,76); MES 745 (0,08-0). Volilna udeležba je dosegla 84,45 odst. in je bila za 2,3 odst. manjša kot pri političnih volitvah. Na osnovi teh podatkov bodo v novem 80-članskem deželnem svetu imele posamezne stranke naslednje število zastopnikov (v oklepaju razlike v.primerjavi s prejšnjim): KD 32 (0), KPI 21 (-1), PSI 9 (0), PSDI 4 ( + 1), PRI 3 ( + 2), PLI 2 ( + 1), PR 2 ( + 2), Lib. Soc. (etnična lista) 3 (+2), MSI 4 (-2). dvakrat zavrnil te teze. Očitno je, da je bil pritisk Flaminia Picco-lija, ki je v zadnjem času nenavadno delaven in aktiven, obrodil vsaj nekaj sadov. Medtem ko se je Piccoli sestal prej z Longom in nato z Zanone-jem, je Bisaglia dal razširiti tekst intervjuja, v katerem se je jasno zavzel za oblikovanje vlade leve sredine, potem ko bi oblikovali novo strukturo ministrskega sveta. Skratka je ponovil svoj predlog, da bi dali socialistom večjo težo v novi vladi, da bi jim olajšali vrnitev k levi sredini. Piccolijevi razgovori s socialdemokratskim in liberalnim tajnikom niso obrodili vidniri sadov, če izvzamemo dejstvo, da je Pietro Longo vendarle pristal na izvolitev komunista za predsednika zbornice, pa četudi kandidat KPI ne bi bil Pietro Ingrao. Piccoli, ki se je v prejšnjih dneh sestal tudi s Craxi-jem, očitno pripravlja odskočno desko za «naskok» na palačo Chigi. Komunistično vodstvo se je sestalo včeraj pozno popoldne z nalogo, da pripravi dnevni red CK, ki se bo sestal 25. junija. O vsebini politične razprave ni bilo mogoče zvedeti ničesar, pač pa je vodstvo u-radno sporočilo, da je ugodilo In-graovi želji, naj ne bi več kandidiral za predsednika zbornice in DVAJSET LET DVOJEZIČNEGA ŠOLSTVA V POMURJU Za vsestranski razvoj manjšin razvijati inštitut odprte meje Mitja Ribičič: «Noro je v dvajsetem stoletju omejevanje prvinskih narodnostnih pravic in vsako tako obnašanje se obrača proti svobodi tistega, ki krati svobodo drugemu!» LENDAVA — V Lendavi, središču narodnostno mešanega področja v Pomurju, so v nedeljo slovesno proslavili 20-letnico obstoja dvojezičnega slovensko - madžarskega šolstva v Pomurju. Prisotni so bili predstavniki družbenopolitičnih organizacij SR Slovenije in Pomurja, delegacija zamejskih Slovencev: Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo sta zastopala predsednik odbora za šolstvo in član izvršnega odbora Edmund Košuta in član glavnega odbora Zdenko Vogrič, Slovensko skupnost pa član deželnega vodstva Antek Terčon in članica mladinskega deželnega vodstva Marija Brecelj, Žalske in Železne županije iz Madžarske, Italijanske unije za Istro in Reko in drugi. Slavnostni govornik, predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič, je, ko je govoril o vlogi in pomenu dvojezičnega šolstva, dejal med drugim: Dvajsetletna izkušnja ni več poskus pač pa delo z rezultati, ki jih lahko potrdijo pedagoški strokovnjaki, znanstveniki in statistiki. Tak uspešen razvoj dvojezičnega šolstva tudi pomeni, da občutljivi organizem dveh narodov te nove ustanove ni zavrgel kot tujek, pač pa jo je sprejel kot možnost za večji gospodarski in kulturni napredek, za lepši in bogatejši jutri teh krajev, ki jih je zgodovina prikrajšala za človeka vredno življenje m ustvarjanje. To poudarjam zato, ker je mnogo važnejše od ugotovitev znanosti in statistike, da so ljudje sami, da je predvsem madžarska manjšina sprejela dvojezično šolo. Manjšine so za šolstvo močno občutljive in tudi nezaupljive do večinskih zamisli. Sicer pa je občutljivost za šolstvo značilna za vse naše ljudi. V SZDL moramo posebej računati s tem, kako ljudje spremljajo zamisli naše družbe o reformi šoHtva, o usmerjenem izobraževanju, o združevanju šolskih okolišev. Znotraj naših skupnih prizadevanj za boljše šolstvo — je nadaljeval Mitja Ribičič — mora biti tudi nadaljnja skupna skrb za nadaljnji razvoj dvojezičnega šolstva. Ne samo, da ga ohranimo, ampak da ga tudi razvijamo dalje Po mojem se nič ne more bolj maščevati narodu, ki hoče napredovati ter biti enakopraven in svoboden, kot podcenjevanje učenja, znanja in znanosti. Zemlja se vrti enako hitro, mi, ljudje na njej, pa živimo drugače kot včeraj in si ustvarjamo naj bi bil zadolžen za »študijske ■ vedno nove pogoje za življenje in naloge* v okviru stranke. Očitno fjei0 Nekateri mislijo, da bi mora-je, da se vodstvo KPI ni moglo več ■ j; naši sinovi živeti tako in se na-upirati želji Ingraa, ko so tudi o- j g; vnuki učiti tako, kot smo živeli stale stranke pristale na to, da bi jn se učili mi. Za šolske sisteme je bil komunist, ne glede na ime, iz- morda zanimivo, da so po eni stra-voljen za predsednika zbornice. 0".ta- nj težnje po ohranjanju starega naj-ja pa zaenkrat vprašanje nove In- močnejše, po drugi strani pa so graove zadolžitve, P. P. zahteve in interesi ljuui in časa —-------- po spreminjanju in posodabljanju BONN — Neko sodišče v Diissel- večje kot kjerkoli drugod. Šola bi dorfu je včeraj obsodilo Lotharja in ; morala korakati s prihodnjim ča-Renato Lutze na 12 in 6 let ječe, ! som, njeni reformatorji in organi-ker sta kot uradnika mimstrstva za zatorji pa živijo mnogokrat v pre-obrambo ZRN vohunila v korist , ‘eklem času. Vzhodne Nemčije. I Mitja Ribičič je potem nadaljeval: Večkrat smo že povedali, da je za pozitiven narodnostni, kulturni, jezikovni in še posebej gospodarski razvoj manjšin pomembno razvijati inštitut odprte meje, še več odprtega sistema. To odprtost Jugoslavija zavzeto zagovarja na mejah z vsemi sosedi. Z osimskimi sporazumi smo napravili korak naprej, toda vse starokopitno in obstoječe se z ihto in vsemi sredstvi upira napredku. Naj bo ta zbor demokratičen pritisk na vse naše sosede, da bi na svojih mejah hrabreje in z večjim zaupanjem odpirali meje v interesu ljudi, narodnosti, kulture in gospodarstva obmejnih krajev. Vaša dvojezična šola je mnogo pomenila — je dejal Mitja Ribičič — tudi za razvoj našega odnosa do italijanske narodnosti in drugih mnogih manjšin znotraj Jugoslavije. Še več pa je pomenila za boj naših manjšin v zamejstvu, koroških in štajerskih, tržaških, »goriš-kih in beneških Slovencev. Pomurska resničnost, pomurska dvojezičnost je bila celo bolj učinkovito o-rožje v boju teh manjšin kot vse naše resolucije, note in protesti, čeprav seveda tudi teh sredstev ne podcenjujemo. Vendar in na tej ob-murski zemlji se vsak dan in vsako uro izpričuje v skupnem življenju popolna enakopravnost, svoboden razvoj in zdravo sožitje ljudstva obeh narodnosti. Vsaka dvojezična tabla ob poteh in cestah po- murskih vasi, neglede na to kolikšno je število ene ali druge narodnosti v njih, vsak dvojezični pogovor na občinskem uradu, na sodišču, v krajevni skupnosti, vrtcu in šoli, na delavskem mestu in v delegatski skupščini pomeni zgled in protest istočasno, vzorec in opozorilo, kako noro je v dvajsetem stoletju omejevanje prvinskih narodnostnih pravic in kako se vsako tako obnašanje obrača proti svobodi tistega, ki krati svobodo drugemu. Za nas, ki živimo v miru, izleda pretirano, vendar je res, da se iz hegemonizma, nacionalizma in rasizma danes porajajo mnogi zapleti in lokalne vojne, ki so v današnjih razmerah vedno tudi sredstvo za dominacijo in vpletanje velikih sil in blokov. Notranji nedemokratični in neenakopravni odnosi med ljudmi in narodi vodijo k omejevanju tudi zunanje suverenosti. Manjšinske, obmejne, narodnostne ali verske razmere niso samo ogledalo demokratičnosti vsake sodobne družbe, pač pa tudi povod in vzrok za vmešavanje zunanjih sil, kar ta notranja trenja in zaplete spreminja v mednarodne konflikte. Razreševanje narodnostne problematike pomeni istočasno preprečevanje pogojev za vpletanje velikih sil in blokov, pomeni torej dejavnik miru in varnosti, korak k socializmu, ki gradi odnose med narodi in ljudmi na enakopravnih temeljih je dejal Mitja Ribičič. IHIIIIIIIIIIIIIIIIII iiiiiitmtiiiiiiiiiiiiiimiinaiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiio VČERAJ V LJUBLJANI Priprave osnutka besedila resolucije OZN o manjšinah O resoluciji bo razpravljala komisija za človekove pravice pri OZN predvidoma v začetku prihodnjega leta LJUBLJANA — Predlog deklaracije o pravicah narodnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, katere pobudnik je bila na lanskem zasedanju Komisije za človekove pravice pri Organizaciji združenih narodov Jugoslavije, je še v mno-gočem neizdelan. Že v začetku letošnjega leta je bilo na sejah medresorske komisije zveznega sekretariata za zunanje zadeve za člo vekove pravice in podkomisije za manjšine dogovorjeno, da bo delegacija SFRJ na letošnjem zasedanju komisije OZN za človekove pravice zagotovila kontinuiteto obravnavanja te pobude. O jugoslovan skem predlogu resolucije bo OZN razpravljala prihonje leto na podlagi novih komentarjev držav članic. Da bo deklaracija kar najbolj prispevala k nadaljnjemu razvijanju prijateljskih odnosov med državami, na podlagi medsebojnega spo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiti S SINDIKALNIMI SHODI V VSEH VEČJIH MESTIH Danes 4-urna splošna stavka za obnovitev delovnih pogodb Pogajanja za vso stroke so se zataknila zaradi nepopustljivosti delodajalcev - V petek velika protestna manitestacija kovinarjev v Rimu RIM — Okrog 14 milijonov delovnih ljudi z vseh produktivnih sektorjev je danes prekrižalo roke za obrambo svojih pravic. Enotna sindikalna zveza CGIL - C1SL - UIL je oklicala splošno stavko v podporo upravičenih zahtev delavstva glede pospešenega zaključka pogajanj za obnovitev delovnih pogodb v zasebnih podjetjih in v javnih ustanovah. Med stavko prirejajo v največjih mestih vrsto sindikalnih zborovanj in shodov v Bologni bo govoril Lama, v Benetkah Marianetti, v Brescii Trentin, v Turinu Gara-vini, v Firencah Pagani, v Rimu Crea, v Milanu Ravenna, v Genovi Busli. Stavka bo trajala 4 ure za delavce v industriji, v kmetijstvu in v trgovini, v javnih služban p. bo osebje stavkalo od najmanj 4 do največ 8 ur. Ves dan bodo odsotni državni u-službenci ter osebje krajevnih u-prav, poldržavnih ustanov in pošte. Osebje bolnišnic bo vsekakor zagotovilo izvajanje nujnih služb, prav tako so sindikati zajamčili poseben potek stavke pri najpomembnejših javnih službah: delavci pri podjetjih za vodo, elektriko in plin bodo omogočili nujne dobave, železničarji bodo stavkali le od 10. do 12. ure, uslužbenci javnih prevoznih služb bodo tudi stavkali le po dve uri, ki jih bodo določili na krajevni ravni. Pomorščaki bodo stavkali 4 ure, pri-staniščniki le dve, piloti in strežno osebje na letalih pa samo od 11.30 do 12. ure. Omogočeno bo redno izhajanje časopisov in oddajanje po radiu in televiziji (druga mreža TV bo od 9.30 do 11.30 prenašala potek sindikalnih shodov), v kinematografih bodo le odloži'i začetek predstav. Pismene naloge, ki bi jih morali o-praviti danes pi zaključnih šolskih izpitih, bodo prav tako odložili, kakor tudi začetek ustnih izpitov, kot je naročil minister Spadolini šolskim nadzornikom. Pred današnjo splošno stavko je vodstvo enotne sindikalne zveze FLM priredilo včeraj tiskovno konferenco, na kateri je poudarilo, da gre pri kovinarjih za «odločilni teden*. FLM je namreč oklicalo za petek, 22. t.m. osemurno stavko kategorije, med katero bodo kovinarski delavci iz vse države odšli v Rim na veliko protestno manifestacijo. Po napovedih bi se jih moralo zbrati v glavnem mestu več kot 200.000. Poudarili so tudi pomen današnje sploš ne stavke, kot dan borbe proti trmasti nepopustljivosti delodajalcev, ki blokira pogajanja o vseh pogodbah, začenši z onimi za kovinarje, za kemijsko stroko, za tekstilne in za gradbene delavce. Ob ocenjevanju poteka pogajanj za kovinarje, so sindikalisti dolžili nasprotne stranke, tako zastopnike državne industrije. kot zasebne velike in male industrijce, da so se po začetnem napredovanju pogajanja zataknila, tako glede informacije o proizvajalnem načrtovanju, kot glede delovnega urnika in mezdnih vprašanj. Sindikati si zato prizadevajo, s stavkami in manifestacijami, ustvariti ustrezen pritisk, da se pogajanja o vseh delovnih pogodbah pospešijo in zaključijo še pred poletnimi počitnicami. «Naj si gospodarji ne delajo utvar, so poudarili sindikalisti, da bi nas z zavlačevanjem utrudili. Čeprav čas hiti, je vprašanje novih delovnih pogodb mogoče rešiti pred dopusti, in ga je tudi treba rešiti. Potrebne je le nekaj dobre volje delodajalcev, in računamo, da jo bo borbenost delavcev pomagala vsiliti.* (Iv) RIM — Radikalni prvak Marco Pannella je včeraj na pritisk strankinega vodstva sklenil, da bo ohra nil poslanski mandat in se odpo vedal senatorskemu. Pannella bo kot v prejšnji zakonodajni dobi predsedoval radikalni skupini. štovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti, so se včeraj v Ljubljani sestali člani podkomisije zveznega sekretariata za zunanje zadeve; z izmenjavo mnenj republik in pokrajin so prispevali, da bo mednarodni dokument o zaščiti pravic manjšin na podlagi jugoslovanskih izkušenj o enakopravnosti narodov in narodnosti kar najbolj kvaliteten. V svetu vlada precejšnje zanimanje za predlog SFRJ. Predstavniki mnogih držav so v načelu že podprli jugoslovansko stališče, ki Vratuša sprejel prefekta Marrosuja LJUBLJANA — Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša se je včeraj popoldne pogovarjal v vili Podrožnik z vladnim komisarjem avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in prefektom Trsta dr. Mariom Marrosujem. Pogovora so se u-deležili Janez Zemljarič, republiški sekretar za notranje zadeve, Marjan Osolnik republiški sekretar za mednarodno sodelovanje, Ivan Winkler, podsekretar v sekretariatu za notranje zadeve in Štefan Cigoj, generalni konzul SFRJ v Trstu, Lorenzo Ferrarin, generalni konzul republike Italije v Zagrebu. Pogovarjali so se o možnostih poglobitve vsestransko koristnega in vzajemnega sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo -Julijsko krajino, predvsem na obmejnem območju, za kar nudijo osimski sporazumi velike možnosti. Poudarili so, da se v to sodelovanje aktivno vključujeta slovenska narodnostna skupnost v Italiji in italijanska narodnost v Jugoslaviji. Pogovor je zajel tudi uresničevanje nekaterih tekočih nalog iz osimskih sporazumov. (dd) so jih obogatili z vrsto konkretnih sprejemljivih, pa tudi nesprejemljivih predlogov. Člani zvezne podkomisije so razpravljali predvsem o razširitvi subjektov, na katere se nanaša resolucija, o razširitvi deklaracije na avtohtono prebivalstvo, kar predlagata predvsem Avstrija in Norveška, o vključevanju delovnih emigrantov v deklaracijo, o vprašanjih vsebine zaščite in podobno. Nekatere države so imele pripombe na sam termin nacionalne manjšine, vendar člani podkomisije menijo, da ni razloga, da ga ne bi uporabljali. Menijo tudi, da predlog Avstrijcev, naj pravica do samoodločbe dobi mesto v resoluciji, ni sprejemljiv. (dd) VČERAJŠNJI OBISK DELEGACIJE GOSPODARSKE ZBORNICE PRI SDGZ Vojvodina želi navezati tesnejše gospodarske odnose z našo deželo Slovenski podjetniki idealni posredovalci za poglobitev sodelovanja med jugoslovansko pokrajino in Furlanijo ■ Julijsko krajino, ki ju družijo sorodne značilnosti Vojvodina je skozi desetletja postala pojem zase: žitnica Jugoslavije In vendar ta prelepa jugoslovanska pokrajina ni samo to, je namreč tudi že industrijo podkovana, proces industrializacije pa se kajpak nadaljuje. Žal temu ustrezno ne napreduje tudi uveljavljanje industrijskih proizvodov na tujih tržiščih. To je pa eden od razlogov, ki so narekovali devetčlanskemu odposlanstvu vojvodinske Gospodarske zbornice večdnevni obisk v I-taliji, da bi se neposredno soočili z možnostmi širšega gospodarskega sodelovanja s sosedno državo. Včeraj so se ugledni gostje mudili na Tržaškem, danes so na Goriškem, jutri in pojutrišnjem pa se bodo seznanili si stvarnostjo industrijsko najbolj razvite italijanske dežele — Lombardije, oziroma s proizvodnim trendom na območju Milana. V delegaciji, ki jo vodi predsednik zadružne zveze Vojvodine in član predsedstva pokrajinske Gospodarske zbornice Erne Kiči, so: član predsedstva iste zbornice in predsednik Gospodarske zbornice v Pančevu Vladimir Šarič, sekretar na sekretariatu za proizvodne in prometom zveze s tujino Milorad Klarič, direktor sektorja v novosadski Agrokooperativi Djordje Niševič, generalni direktor lesnega kombinata v Sremski Mitroviči Nemanja Nikolič, generalni direktor Industrije sta-kla Pančevo, S. Kanjevac, pomočnik direktorja Kemijske industrije Pančeva Bratislav Dimič, pomočnik direktorja sektorja novosadske Vojvodinske banke Djura Kohut in šef u-vozno-izvoznega podjetja Agrovojvo-dina Milodrag Nikolič. Po sprejemu na jugoslovanskem generalnem konzulatu se je odposlanstvo, ki ga spremlja zastopnik Zvezne gospodarske zbornice v Trstu Lojze Lesjak, sešlo v sejni dvorani SKGZ s predsedstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja z dr. Svetino na čelu. V resnici delegacija vrača obisk predstavništvu našega združenja. Po pozdravnih nagovorih predsednika, SDGZ in vodje vojvodinskega odposlanstva (Svetina je med drugim o-risal značilnosti in delovanje združenja kot idealnega veznega člena v vojvodinskih prizadevanjih za raztegnitev trgovskega in sploh gospodarskega sodelovanja z Italijo in Evropo ter poudaril pometi osimskega sporazuma) se je razvila krajša debata, v kateri je prišlo do izraza, da obstajajo stvarne možnosti za pospešitev izvoza kmetijskih pridelkov ter industrijskih proizvodov iz Vojvodine v našo deželo in prek nje v notranjščino; podobne možnosti so tudi za razvoj industrijske kooperacije na osnovi dolgoročnejšega sodelovanja, kar je bilo sicer nadrobneje razčlenjeno na snidenju gostov z našimi podjetniki — člani SDGZ v Gregorčičevi dvorani. Tedaj je bilo mogoče interesno območje, na katerem naj se v prihodnje razvije sodelovanje, opredeliti s štirimi branšami: blagovna izmenjava, poslovno-tehnično sodelovanje z industrijsko kooperacijo, ustanavljanje mešanih podjetij za skupno nastopanje na tretjih tržiščih in sodelovanje v bančnih operacijah (slednje vprašanje so poglobili na poznejšem ogledu Tržaške kreditne banke). Vojvodina bi rada izvažala — in s tem popravila dokajšnje neskladje v zunanjetrgovinski računici z Italijo — čim več vsakovrstnih proizvodov s kmetijskega področja, od mesa, sadja in zelenjave do krme, predvsem pa industrijske polproizvode s kovinsko-mehanskega in zlasti petrokemijske-ga področja. Govor o tem je bil (po skupnem kosilu v Zgoniku) tudi na tržaški trgovinski zbornici med sestankom s slovenskimi ter italijanskimi čla-ri tržaške delegacije milanske mešane italijansko-jugoslovanske zbornice, ki ji predseduje dr. Latcovich. Izmenjava misli in predlogov je bi-! . po obojestranski oceni koristna, seveda pa ne bo smelo ostati le pri razglašanju dobre volje, ampak bo potrebno za uresničitev sodelovanja konkretno delo. Vojvodino in Furlanijo - Julijsko krajino družijo številne sorodne značilnosti, navezava tesnejših odnosov pa je potrebna ravno sedaj — je poudaril Latcovich ko energetska kriza, gospodarsko nazadovanje ter inflacija grozijo z mrtvilom v splošnem gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Navezovanje takšnih stikov naj se odvija v duhu osimskega sporazuma, ki odpira široke možnosti vsestranskega razmaha sodelovanja med sosednima državama, torej tudi med našo deželo in Vojvodino. Treba bo tudi seveda rešiti nekatere nelahke probleme, kot so npr. carinske pregrade v EGS, in to ne le z dobro voljo na jugoslovanski strani, kot je nekdo poudaril na trgovinski zbornici, temveč tudi prav s tako dobro voljo in zavzetostjo za rešitev teh vprašanj z italijanske strani. Gostje in gostitelji so si zatem o-gledali tržaški velesejem, nato pa odšli na večerjo v Dolino, kjer jim je izrekel dobrodošlico župan Švab. (dg) VČERAJ NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Dan Avstrije v znamenju sodelovanja med malimi in srednjimi industrijami Avstrijci se zavzemajo za izboljšanje storitev v tržaški luki - V nedeljo posvet o uporabi sončne energije - Danes v ospredju problemi sodobnega zavarovalstva, Na tržaškem velesejmu je bil včeraj »dan Avstrije*. Ob tej priliki je prispelo v Trst širše gospodarsko odposlanstvo iz sosednje republike, ki ga je vodil tajnik zvezne gospodarske zbornice dr. A. Mussil in v katerem so bili še posebno številni predstavniki gospodarskih krogov avstrijske Štajerske in Koroške. Dan se je začel z okroglo mizo o skupnih problemih na področju male in srednje industrije. Po pozdravnem nagovoru predsednika trgovinske zbornice Modiana so o organizaciji in dobavnih sposobnostih malih in srednjih industrijskih obratov v Avstriji, Italiji in še zlasti v Furlaniji - Julijski krajini spregovorili član avstrijske delegacije Ko-petzky, tajnik italijanske zveze male industrije Tomizza, predstavnik Friulgiulie Gep-i in podpredsednik tukajšnje zveze malih industrij Cuc-cagna. Posvet je zajel tudi kreditna in finančna vprašanja v zvezi s poslovanjem teh industrijskih o-bratov ter še zlasti z izvozom njihovih končnih izdelkov v tujino. Pozneje je avstrijsko odposlanstvo priredilo na sejmu tiskovno konferenco, na kateri je dr. Mussil VAZNO SPOROČILO SDGZ Obvezna prijava davčne številke za obrtnike, gostince, trgovce, itd. Prijavo številke zahtevajo do 30. t.m. trgovinska zbornica, kvestura in občine, uprava monopola Zakon, ki je v naše odnose med gospodarstvom in davčnimi upravitelji vpeljal davčne številke, je med drugim določil, da morajo številni upravni akti, seznami, licence, itd. biti dopolnjeni z davčno številko. Rok za dokončno sporočilo davčne številke pristojnim uradom zapade nepreklicno 30. junija 1979. Nekateri uradi so se na to obveznost pripravili s posebnimi formularji, drugi pa ne. Zato navajamo za najbolj razširjene kategorije običajno prakso v uradih za sporočilo davčne številke Cce so Hrir/he na števil združenja nai prinesejo dokumente ko IVA). fsl-poskrbelo tako Trgovinska zbornica v 'frsR: je pripravila najprej posebne, formularje, ki jih je bilo treba dostaviti podpisane in izpopolnjene z davčnimi številkami. V tem tednu pa so vsem dostavili na dom še poseben formular v obliki poštne razglednice. Zainteresirani ga morajo izpopolniti z davčno številko, svojim podpisom in znamko za 120 lir, ter Pismo uredništvu Verzija Alpina delle Giulie o incidentu v jami pri Brisalcih Spoštovano uredništvo! V zvezi s člankom, ki je bil pod naslovom »Nezaslišana protislovenska nestrpnost poklicnega vodiča v jami pri Briščikih* objavljen 30. maja na 2. strani Primorskega dnevnika, Vas združenje Alpina delle Giulie, tržaška sekcija CAI, prosi, da olj ja vite naslednji popravek. «Ko v jamo pri Briščdkib priha jajo na obisk učenci s slovenskih šol. jim učitelji, če je potrebno, prevajajo razlago vodiča; učencem je nadalje na razpolago slovenski depliant o jami (prilagamo kopijo tega depliantai. Učitelj, o Katerem je govor v omenjenem članku, je že večkrat obiskal jamo pri Briščikih in je ob raznih prilikah imel na razpolago vse tri vodiče: učitelj je vedno prevajal v slovenščino razlago teh vodičev. Ob obisku 29. maja je vodič Mau-ro Godina le prosil in to v začetku, naj učiteljevo prevajanje ne krije njegove razlage. Obisk se je redno nadaljeval in učitelj je prevajal v slovenščino vodičeve razlage. Obisk je trajal 50 minut in Godina je pravilno zapustil jamo na koncu skupine, kot je njegova dolžnost.* Hočemo sami' dodati, da naše združenje že vrsto let nudi brez plačen obisk iame pri Briščikih samo učencem, ki obiskujejo šole v zgoniški občini Zaupamo v Vašo korektnost, zato menimo, da je odveč vsakršno sklicevanje na člen 8 zakona o tisku. S spoštovanjem Predsednik (notar odv Giovanni Tomasi) To je verzija združenja Alpina delle Giule 'sekcije CAI) o incidentu v iami pri Briščikih. o ka terem snuj poročali 30. maja t l. Potek dogodka smo ponovno preve rili pri prizadetem učitelju in pri drugih prisotnih ki so nam v ce loti potrdili točnost našega poročila o šovinističnem obnašanju vodiča. Razumenui da skuša vodstvo zdru ženja Alpina delle Giulie opraviče vati ravnanje svojega uslužbenca, vendar menimo, da bi bolje storilo, če bi uslužbencu dopovedalo, da živimo n demokratični in omikani družbi in da je njegova dolžnost, da to dejstvo spoštuje dosledno in enako do vseh. Kar pa zadeva samo prevajanje vodičevih razlag v italijanščini v jezik obiskovalcev, konkretno v jezik učencev slovenskih šol, ne moremo sprejeti trditve, da jim učitelji lahko prevajajo »če je potrebno.», ker ta trditev tudi dopušča možnost, da tako prevajanje ne bi bilo potrebno. Po eni strani gre za dolžnost slovenskih učiteljev, po drugi pa za njihovo pravico tn za pravico slovenskih otrok do razlage v njihovi materinščini, kakor bi bila tudi dolžnost vodstva Alpina delle Giulie Isekcije CAI). da bi poskrbelo, da b> vsaj eden od njenih vodičev v jami obvladal slo venščino, saj je jama na ozemlju slovenske občine in na narodnostno mešanem ozemlju tržaške pokrajine. nemudoma spet odposlati, člani Gospodarskega združenja naj ta formular prinesejo na združenje, ki ga bo dostavilo skupno z drugimi. Prav tako imajo na razpolago v uradih združenja dodatne formularje za ostala sporočila. Isti sistem velja za podjetja v Gorici. Kvestura v Trstu pa zahteva, da vsi lastniki gostinskih in drugih licenc prinesejo na kvesturo originalno licenco, fotokopijo kartončka z davčno številko in površino prodajnih prostorov. Člani Gospodarskega za dostavo na kvešftiro, kot tudi za overovljanje površij gostinskih o- Občina Trst zahteva ravno tako originalno licenco in fotokopijo kartončka z davčno številko, medtem ko morajo trgovci v tem času razobesiti v trgovinah fotokopijo licence. Člani Gospodarskega združenja naj ravno tako dokumente nemudoma prinesejo na združenje, ki bo poskrbelo za potrebna sporočila in fotokopije. Okoliške občine. Slednjim je dovolj, da zainteresirani javijo pravočasno svojo davčno številko. Člane Gospodarskega združenja opozarjamo, da so za to že poskrbeli uradi združenja in jim r.i treba delati drugih sporočil. UTIF in UPRAVA MONOPOLA prav tako zahtevata licenco in fotokopijo kartončka s številko. Člani združenja naj vse dostavijo nemudoma uradom združenja. Opozarjamo, da morajo to obveznost opraviti tudi vsi vpisani v druge poklicne sezname: zdravniki, inženirji, geometri, knjigovodje, novinarji, itd., kot tudi imetniki posebnih dovoljenj (zlatarji, tiskarji itd.). Kdor ne bo sporočila opravil do predpisanega roka: 30. 6., bo plačal globo v višini od 50 tisoč do 1 milijona lir in kar je še huje, njegov vpis v sezname ali licenca bodo neveljavni. To lahko povzroči zlasti trgovcem in gostincem nepregledne posledice in morda tudi zaporo o-brata, če lodo oblasti le količkaj nepopustljive. Za podrobnejša pojasnila se lahko vsakdo obrne na urade Slovenskega deželnega gospodarskega združenja tako v Trstu kot v Go- rici ali pa na podružnice v Nabrežini, Opčinah in Boljuncu, vendar najkasneje do 23. junija. Do tega dne naj tudi vsi člani prinesejo licence, davčne številke in naj pridejo podpisat potrebne formularje. Program deždnega sveta Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se bo ponovno sestal jutri, ob 9.30. Na dnevnem redu bo razprava o dveh zakonskih osnutkih, ki zadevata posege v podporo proizvod-ni!fc”seRtOTjvšn ha 'prižaČJČlčfn potresnem območju in posege na področju šotekilr gradenj. IstofhlShb bodo ta teden zasedale tudi razne stalne komisije. Danes se bosta sestali komisija za šolstvo, ki bo razpravljala o zakonskem ukrepu v zvezi s kulturno dejavnostjo in komisija za higieno in zdravstvo, ki ima na dnevnem redu razpravo o problemih bolniških gradenj. orisal najnovejše premike v gospo- I tistih, ki so v letu 1978 od občine darskem sodelovanju med Avstrijo j prejeli kakršenkoli dohodek. Izjave in našo deželo. Govornik, ki ga je časnikar jen: predstavil avstrijski trgovinski svetovalec v Trstu dr. Strasser, je med drugim poudaril, da izkazuje avstrijska trgovinska bilanca z Italijo primanjkljaj, ki se z leti stalno veča. Pasivna je tudi avstrijska turistična bilanca z Italijo, saj je število avstrijskih državljanov, ki preživijo poletne počitnice ob morski obali v Italiji (v naši deželi v tem pogledu prednjači Gradež) čedalje večje. V svojem izvajanju se je dr. Mussil dotaknil tudi nekaterih vprašanj, ki zadevajo neposredno tržaško gospodarstvo, pri čemer je poudaril znano tezo, da si Avstrijci želijo, da bi tržaška luka bila bolj konkurenčna, cenejša in predvsem »hitrejša*. Hkrati je s tem omenil, da bi morale pristojne oblasti odpraviti takso za raztovarjanje surove nafte, ki jo Avstrija nabavlja čez Trst po posebnem kraku Čezalpskega naftovoda. V nedeljo se je na sejmu začela serija strokovnih posvetovanj, ki bo spremljala prireditev do zaključka, 29. junija. Na vrsti je bil posvet o alternativnih virih energije s posebnim poudarkom na vprašanja, ki zadevajo izkoriščanje sončne energije. Na posvetu, ki ga je organizirala deželna ustanova za razvoj obrti ESA, je nastopil strokovnjak G. Bulfone, ki je orisal dosedanje poskuse izkoriščanja te energije v Italiji. Opozoril je na velike možnosti uporabe sončne toplote tudi v okviru zasebnih gospodarstev, kar bi omogočilo ogromne prihranke pri nafti. Samo pri topli vodi v gospodinjstvu — je naglasil ing. Bulfone — bi Italija lahko prihranila na leto okrog 250 milijard lir. Na koncu je govornik izrazil prepričanje, da bodo pristojni ortrani v Italiji čim prej sestavili načrt za postopen prehod k splošni uporabi sončne energije. Danes bo sejemski dan namenjen problemom zavarovalstva. V njegovem okviru bo strokovni posvet na temo »Zavarovalstvo v zakonodaji in v praksi*, ki ga organizira družba Triest - Consult v sodelovanju z zavarovalnicami »Assicurazioni Generali*, «Lloyd Adriatico*, «RAS» in «SASA». Na posvetu, ki se ga bo udeležil tudi podtajnik na ministrstvu za industrijo in trgovino Baldi, bodo vzeli v pretres predvsem vprašanja, ki + zadevajo najnovejše veje zavarovalstva, še pravi zavarovalstvo na področjih a-tomske energije, podmorskega raziskovanja, engineerinva, letalstva in onesnaževanja človeškega okolja. naj interesenti čim prej dvignejo, ker jim bodo služile za davčno prijavo, katere rok bo zapadel konec junija. Srčni infarkt po prometni nesreči V križišču Drevoreda Čampi Elisi in Ulice de Coletti je včeraj popoldne moped povez 1 priletno žensko. 88-letna Elvira Miniussi iz Drevoreda Čampi Elisi 27 je prečkala cesto na prehodu za pešce, ko jo je povozilo motorno koto znamke peugeot 48 ccm, na katerem se je po drevoredu v smeri proti Ul. S. Marco peljal 54-letni Marcello Pizziga iz Ul. Colleoni 32. Od obeh jo je najhuje skupil moški, ki ga je zadel srčni infarkt, ženska pa si je pri padcu zlomila nekaj reber in zado-bila še druge poškodbe po obrazu. Oba so z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico. Piz-zigo so s pridržano prognozo sprejeli na oddelku za oživljanje, Minius-sijevo pa so sprejeli na nevrokirur-šem oddelku. DEZ PREKRIŽAL RAČUNE ORGANIZATORJEM Zgoniška vinska razstava v znamenju slabega vremena Obe prvi nagradi za belo vino in za teran sla šli Stojanu Stublju iz Saleza Glavni protagonist letošnje jubilejne 15. vinske- razstave v Zgoniku je bil vsekakor dež, ki je vse tri dni motil reden potek praznika in je posebno v nedeljo pregnal številne obiskovalce, tako da je bito število gostov sorazmerno zelo nizko. Prav zaradi tega je zgoniška občinska uprava, sporazumno z domačimi društvi, «podaljšala* vinski praznik še na včerajšnji dan, tako da so lahko razpečali zalogo vina. Vsega skupaj je bito razstavljenih po 9 vzorcev belega vina in terana, ocenjevalna komisija pa je nagrade porazdelila takole: belo vino - 1. Stojan Stubelj (Salež 49), 2. Stanko Milič (Zgonik 34), 3. Miro Žigon (Zgonik 36); teran - 1. Stojan Stubelj (Salež 49), 2. Karlo Pegan (Zgonik 58), 3. Boris Milič (Salež 37). Danes praznuje v Križu svoj 80. rojstni dan ALOJZ SEDMAK (Sedmakov) Še na mnoga leta mu želijo žena, hčere in sinovi z družinami, posebno pa vnuki Katja, Korado, Dunja, Dario, Sandor in Loredana. ...................... Eksplozija v Skednju • Tržaška občina obvešča, da so na sedežu občinskega računovodstva (2. nadstropje - soba št. 252) na razpolago davčne izjave vseh tiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiimHmiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiMiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiniiiintiinmmiiiiiiiiHiiiiiiniMiiiiiiinMiniiiiiiiiiiiiiniiiiiimmiHmim* NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI NA SEDEŽU LISTE ZA TRST Cecovinise braniBettizovih trditev v iskanju naklonjenosti vodstva PLI Cecovini se zdaj izjavlja za «neko» globalno zaščito, ker je zanjo tudi Zanone m za prijateljske odnose z Jugoslavijo - Tudi če bi šel v Strasbourg, bi ostai župan Odgovora na izredno oster in polemičen intervju Enza Bettize, ki je bil objavljen v sobotni številki «Repubblice» in v katerem med drugim pravi, da je Lista za Trst odraz «tržaške gosposke*, ni bilo treba dolgo čakati. Včeraj je na sedežu Liste v Ul. San Nicolo župan Cecovini nepričakovano sklical tiskovno konferenco in osrednji del svojih izvajanj posvetil prav podrobni analizi tega intervjuja. Na zadnjih evropskih volitvah sta tako Bettiza kot Cecovini kandidirala na listi PLI. Ker pa je bil Bettiza izvoljen tako v zahodnem kot vzhodnem okrožju severne Ita- .................... V OKVIRU DANAŠNJEGA VSEDRŽAVNEGA STAVKOVNEGA GIBANJA Tržaško delavstvo s splošno stavko zahteva uresničevanje svojih pravic V prvi vrsti zahteva obnovitev delovnih pogodb - Oh 10..10 na Trgu Goldoni zborovanje Tržaško delavstvo bo danes odločno izrazito zahtevo po obnovitvi delovnih pogodb. Svojo zahtevo bodo delavci izrekli s štiriurno splošno stavko ter z demonstracijo v mestnem središču. Stavko je oklicalo krajevno tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL UIL, ki se ta ko pridružuje splošni vsedržavni stavki. Štiri ure bodo stavkali delavci v industriji, kmetijstvu ter v terciarnem sektorju, medtem ko bo do javni nameščenci in gradbinci stavkali osem ur Mestni in okoliš ki avtobusi bodo voziL od 10. do 11 ure, v sektorju javnih priredi tev (RAITV, kino) pa bodo stav kali eno uro > začetku vsake izmene, osebje gledališč in glasbe nih ustanov pa ob koncu delovne izmene Seveda so zajamčene redne dobave električne energije, plina in vode ter vse nujne botoišniške storitve. Kot znano sj se sindikalne orga- nizacije odtočile za splošno stavko iz več razlogov. Gre predvsem za izboljšavo v delovni pogodb' za javne uslužbence, saj ostaja še dalje nerešeno vprašanje trimesečnega obračunavanja draginjske doklade. Dalje se sindikati potegujejo za o dobritev okvirnega zakona ter na daljujejo kot že rečeno, pogajanja za obnovo že zapadlih delovnih po godb ali tudi tistih, katerih dejav nost se pravkar izteka. Posebno važno je v tem povolil nem obdobju, da se vloga sindikata okrepi, čeprav bo v novem razmer ju sil, ki je prišlo iz zadnjih poli tičnih volitev, zelo težko še težje pa bo doseči pozitivne odgovore na vse tiste zahteve, za katere se sindikalno gibanje poteguje Tudi pri nas položaj ni preveč rož nat Tega mnenja jo tudi sam po krajinski tajnik CGTL Mauro Gia luz, ki nam je včeraj obrazložil razloge današnje stavke, in ki je imel v ta namen v zadnjem času nemalo sestankov z raznimi delovnimi sveti. Vodstvo sindikata si predvsem prizadeva, da bi se položaj delavstva ne poslabšal, da bi ohranil težko priborjeno enotnost, zlasti, da bi v delavskem razredu ne prišlo d j razcepitve, to je do raznih delitev na zaposlene in brez poselne na uslužbence v javnem sektorju in uslužbence v zasebnem, itd. Preprečiti je treba skratka vsakršen poskus nazadnjaških krogov v državi in pri nas v Trstu in deželi, da bi zavrli vse to, kar si je delavsko gibanje v zadnjih letih priborilo. Zato sindikati pozivajo tržaške de lavce, da se množično udeležijo današnje demonstracije. Zborno mesto bo ob 9. uri na Trgu Unitž, od ko der bodo v sprevodu krenili na Trg Goldoni, kier bo ob 10.30 govoril Giannino Padovan. tajnik deželne federacije CGIL-CISL-UIL. lije. lahko sedaj izbira med enim in drugim, vendar kaže, da se je odločil za vzhodno, kjer je preje1 več glasov. S lem pa bi bil Cecovini ki je v tem okrožju prv’ ne izvoljeni, avtomatično izključen. Omenjeni intervju in drugo pisanje vsedržavnega tiska sta privedla Cecovindja do včerajšnje tiskovne konference, katere namen je očiten' pritisniti na vsedržavno vodstvo PLI, ki bo danes zjutraj odločalo, kdo oo naše mesto zastopal v evropskem parlamentu. Včeraj zjutraj jc Cecovini uvodoma polemiziral s časnikarji in jim razlagal, kaj je gola kronika in kaj komentiranje, ki lanko vpli va na sprejemanje odločitev. Nato je omenil polemiko v zvezi z zadnjimi dogodki in zavrnil, da bi prišlo do kakršnegakoli napada na sedež PLI, kar je prisotni pokrajinski tajnik PLI Franzutti potrdi'. Nato pa je Cecovini, kot smo dejali, podrobno analiziral intervju, iti ga je Bettiza dal znanemu italijanskemu časnikarju Giorgiu Boc ci in v katerem obtožuje Listo, da je, izraz «tržaške gosposke, ki ie nobena vojna ni prizadela, ki si je ob vsaki vladi nagrabila denarja, in si dovoljuje zganjati nacionalistično demagogijo na koži Da Ima -tivcev in Furlanov, ki smo resnično vse zgubili.* Takih trditev Cecovini očitno m mogel prebaviti in jih je odtočno zanikal. Dejal je, da »tržaška gosposka* ni nikakršen «palron» Liste. Ker pa se pri tem samo od sebe vsiljuje ime enega najvidnejših predstavnikov tržaške buržoazije. Imerija, in njegove poti pore metonarjem, je Cecovini za trjeval, da je Irneri res dal Listi deset milijonov lir, toda so drugi, ki so dali še več. Bettiza v svojem polemičnem in tervjuju nadalje zatrjuje, da danes tržaška gosposka terja to, kar ie hotela že od Avstrije in Italije po letu 1918: «Hoče si zagotoviti privilegije, oblast, denar in usluge, ki jih nima nobeno mesto v Italiji. Na primer integralno prosto cono, ki pa bi predstavljala resnično bal kanizncijo Trsta... Jaz pa se zavzemam za prosto cono... z visoko tehnologijo... za čim boljše odnose z Jugoslavijo.* Cecovini je pri tem omenil, da se tudi on zavzema za dobre odnose z. Jugoslavijo, pri po mnil pa je, da je Bettiza spremenil svoje nedavno stališče o industrijski coni na Krasu. Bettiza nadalje pravi, da ga ob tožujejo izdajstva Trsta, ker se za vzema za resne in plodne odnose z Jugoslavijo: Q' Davide Oblati, Massimiliano Jjettl, Veronika Pertot, Sara Collu. p UMRLI SO: 26-letni Boris Duran-U pletli i Aldo Giurgevich, 66-let-v Maria Giuffrida vd. Maricchiolo, N Achille Bergamaseo, 55 let J?*eti. (v ^uzario Balbi, 76 letni Giuseppe tevari, 76 letni Giuseppe Clari, 83-Ietna Giovanna Maluta vd. Co-verlizza, 81-letni Alessandro Costan-linides, 55 letni Giuseppe Pavat, 81-letna Olga Vittori vd. Bertulin, 68 letna Aliče Trisoglio vd. Carovino, 48-letni Nicold Ridolfo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1; Ul. S. Giusto 1; Ul. Felluga 46; Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 23; Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 23; Ul. Tor S. Piero 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službf za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LEKARN*7 V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124: Bazovica; M 226 165; Opčine- tel. 211001; Prnsek: tel 225 141 Božje polje: Zgonik' tel 225 590. Nabrežina: tel 200 121. Seal jan tel 209 197; Ža vije tel.' 213 137; Milje: tel. 271 124. PRODAM plastični čoln Elan T410 z motorjem in opremo. Telefonirati na (0481) 882091 med 12. in 14. uro ter med 19. in 21. uro. UPOKOJENEC 55 let, sam z lastno hišo, finančno stanje zadovoljivo, želi spoznati žensko samo max 45 let, ki se želi poročiti. Pisati na: patente auto 92301, fermo posta centrale Trst - Trieste. PRODAM 3 parcele ločene nezazidljive. Zglasiti se v trgovini Kovic na Peči. Tel. 882-016 (0481). TRIČLANSKA družina išče stu-ova-nje na Krasu za mesec avgust. Telefon 791305. PRODAM prosto preurejeno stanovanje, Ul. Paduina št. 11, V. nad., tel. 68-961. PRODAM prosto preurejeno stanovanje, Ul. Canova št. 13, III. nad., tel. 68-961. IŠČEM zazidljivo parcelo ali hišo za moj brlog. Telefonirati ob delavnikih na št. 794273 Pavlo. V PARFUMERIJI - KOZMETIKA «90» — Opčine - tel, 21-20-61, na razpolago odlične kreme za sončenje znane firme «Olga Tsche-chowa». TV COLOR posebna ponudba v juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za nlačilo na obroke pa brez obresti. Trgovina COLJA Kontovel 134, tel. 225-471. ODLIČNO ohranjen OM tigrotto 50, generalno obnovljen, npsilnost 5 ton, prodam. Informacije po telefonu 068 - 22531 vsak dan do 14.00. M ‘JI OT MBI Ob 40. obletnici smrt. Anice Jančar darujejo sestri in brat 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Rikca Malalana in ob 34. obletnici smrti očeta Antona Sosiča daruje Riondo 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. V počastitev spomina Rikca Malalana daruje družina Drago Gorup 10.000 lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Rika Malalana darujeta Vlasta in Mirela 5.000 lir za SPD Tabor. konservativnih sil. da bi obdržale zahteve delavskega razreda. Nesporazum glede prekinitve stavke Do precejšnjega nesoglasja je prišlo v zadnjih dneh med tremi sindikalnimi organizacijami na področju šolstva, glede nadaljevanja oziroma prekinitve stavke začasno nameščenega osebja. Pokrajinsko tajništvo šolskega sindikata UIL je namreč včeraj objavilo daljše tiskovno poročilo, v katerem pojasnjuje, da se ne strinja s prekinitvijo stavke, za kar naj bi se enostransko dogovorili predstavniki šolskih sindikatov CGIL in CISL; ker'je to v nasprotju s stališčU ki', šo prišli na dan na šte-‘ zadnjih dni. Taka praksa, zaključuje tiskovno poročilo sindikata UIL, samo škoduje sindikalnemu boju. Za bolj urejen prevoz dijakov Te dni je bil na sedežu pokrajinskega prevozpega podjetja APT v Gorici sestanek, na katerem so o-bravnavali vprašanja v zvezi s prevozom dijakov iz okoliških krajev v Gorico. Sestanka so se poleg predstavnikov pokrajinskega prevoznega podjetja udeležili tudi predsednik četrtega prometnega konzorcija, ki obsega goriško in tržaško pokrajino, predstavnik šolskega skrbništva, ravnatelji šol ter predstavnik pristojnega deželnega urada. Čez tri mesece bo namreč vnovič aktualno vprašanje, ki neposredno Kotalkarji PD «0ton Župančič imajo visoko zastavljene cilje «Z izgovarjanjem imena našega društva na tekmovanjih v naši deželi nimajo več težav,* pravi vaditeljica Sonja - Jeseni nastop pred domačim občinstvom En del tekmovalcev p.d. «Oton Župančič« iz Štandreža, ki so se udeležili deželnega tekmovanja v Doberdobu Kotalkarska sezona je te dni na višku. V številnih krajih naše pokrajine in tudi dežele prirejajo tekmovanja. Podeljujejo se medalje, sestavljajo se obračuni vloženega dela. Slovenski kotalkarji, ki imajo na tem področju najmanj izkušenj, vedno bolj posegajo po visokih mestih. Skorajda ni več prireditve, kjer ne bi opazili dveh na Goriškem delujočih društev »Otona Župančiča« iz Štandreža in «Vipave» s Peči. Naša društva pa se ne pojavljajo samo s tekmovalci, ampak tudi kot organi- IIIIIIMIMIlllllllHn|||||||||||||||||||||||,,,|||m||||||||||,l||||||mm|||||)|||||||||m|||||||||||||M|||m||||||||||||||||| OBNAVLJA SE DEJAVNOST V IZVOLJENIH TELESIH DANES SEJA NA POKRAJINI V PETEK PA OBČINSKEGA SVETA Na dnevnem redu ratifikacija vrste sklepov ožjih odborov Odločitve glede nekaterih posegov na področju javnih del V izvoljenih telesih bodo v tem I občinski svet odobril izvršilni na tednu obnovili redno delo. Danes črt za ureditev kanalizacije na pod ob 17. uri se bo sestal goriški pokra- ročju Ločnika in Podgore, dalje na jinski svet, za petek, 22. junija, pa je sklicana seja goriškega občinskega sveta. Na dnevnem redu pokrajinskega sveta sta tokrat dve pismeni vprašanji, ki sta jih že pred meseci naslovila komunistični svetovalec Polli in misovec Cosma. Prvo se nanaša na poslovanje upravnega sveta ronškega letališča, kjer je pokrajina zavzela dokaj čudno stališče, drugo pa glede nadziranja industrijskih odplak. Pokrajinski odbor bo nato poročal o vrsti sklepov, ki jih je sprejel v mejah pristojnosti ter predložil v o-dobritev kar 21 raznih sklepov. Kot zadnja točka dnevnega reda javne seje je predvidena razprava o vstopu in imenovanju predstavnikov pokrajine v medpokrajinski prevozni konzorcij. To vprašanje je sicer na dnevnem redu že nekaj mesecev, vendar so ga do zdaj nekajkrat preložili. Stališča strank, ki podpirajo enobarvni krščanskodemokratski odbor so namreč precej različna. So razlike v zadnjih mesecih tudi odpravili? To bo pokazala današnja seja, kolikor se ne bodo dogovorili za nadaljnjo odgoditev. Dokaj obsežen je tudi dnevr' red, s katerim se bodo morali spoprijeti občinski svetovalci v Gorici na seji 22. junija. Poleg odgovora župana na pisme na vprašanja, ki so jih predloži1! komunisti, socialisti in misovci, je predvidena ratifikacija vrste sklepov občinskega odbora ter razpre va o nekaterih pomembnih posegih na področju javnih del. Tako naj bi črta za izvedbo druge in tretje stopnje del kanalizacije na ožjem mestnem področju. Dnevni red predvideva tudi razpravo o razlastitvah «za javno korist« na področju obmejnega postajališča pri štandrežu ter odobritev izvršilnega načrta za izgradnjo kotalkališča v kraju Madon ina. Pohiteli s prijavami dohodkov Pri zavodu Lenassi je goriška občinska uprava začasno nastanila urad, kjer zbirajo prijave dohodkov za leto 1978. Posluje ob delavnikih od 8. do 13. ure. Goriško županstvo obvešča, da posluje prav tam tudi posebna služba za pojasnila glede izpolnitve prijave. Pojasnila nudijo od 10. do 12. ure. Izgubljeno - najdeno V uradih goriških mestnih stražnikov v Ul. Mazzini hranijo sledeče izgubljene predmete: daljnogled, kolo tipa »cross«, tri moška, tri ženska in pet zložljivih koles, dva mopeda, ogrodje za motorno ko lo, kolo in motor za motorno kolo, dve denarnici z denarjem, vsoto denarja, očala za vid dve ženski in eno moško zapestno uro. otroško zapestnico iz dragocene kovine, mono gram iz dragocene kovine. zatorji. To pa že pomeni, da so si s trdim in vztrajnim delom priborila dokaj enakopraven položaj v tej športni panogi, kar nam je lahko v zadovoljstvo in v ponos. Ko bodo i-mela za seboj tako dolgoletne izkušnje, kot jih ima «Polet» z Opčin, nam pravijo, potem bodo svoje cilje zastavila še višje. Seveda je s takšnim napredkom tesno povezana tudi materialna podlaga. Na Peči, denimo, imajo regulirano igrišče, ki pa ima to slabo lastnost, da ni pokrito in so igralci zato pozimi prisiljeni počivati. V štandrežu nimajo niti igrišča s pravimi merami. S takimi težavami se ubadajo, tudi to moramo povedati, tudi druga društva, tako da pri uvrstitvah igrajo najvažnejšo vlogo tradicija, množičnost in vztrajnost. To pa je zaenkrat doma predvsem pri Italcantieri, Ronkah, Pierisu in Goriziani. Prejšnji dan smo se mudili . Štandrežu, kjer so nam povedali, kako se je »Oton Župančič« obnašal na letošnjih tekmovanjih. Dve sta bili v tej pomladi, prve dni maja na Peči in prejšnje dni pa v Trstu. Na Peči so «župančičevke» zasedle kar prva tri mesta v kategoriji pionirk. Nadja Maraž je bila prva, Damjana Makuc druga, Tanja Vižintin pa tretja. Zelo uspešen je bil nastop na deželnem prvenstvu ARCI - UISP v Pordenonu. V kategoriji pionirk je Nadja Maraž spet zasedla prvo mesto v obveznih likih in v prostem programu, Damjana Makuc drugo, igralka iz Ronk Annalisa Marelli tretje in Tanja Vižintin četrto mesto. Med naraščajniki je v Pordenonu zmagala Maja Peterin, tretja je bila Barbara Mamolo, četrta pa Suzi Černe. Zlato medaljo na tem tekmovanju je prejel štandreški par Nadja Maraž in Silvan Grendene. Grendene je zasedel prvo mesto in tako prejel tudi zlato medaljo v deželni ju-niorski kategoriji. Drugi je bi! De-van Košuta (Polet), tretji pa Tulio Bastjančič. Med dekleti je «župan-čičevka« Silvana Marušič zasedla deveto mesto, Erika Tabaj pa 11. Četrto mesto v kategoriji «amatori« je osvojila Lucia Pisk. Poprej omenjeni tekmovalci se bodo konec julija udeležili državnih prvenstev, ki bodo v različnih italijanskih mestih. »Oton Župančič« bo 23. junija sodeloval na tekmovanju za plaketo Nove Gorice. Nastopile bodo vse štiri kategorije. Organizatorji pri pravljajo tudi revialni nastop, ki, se ga bo udeležilo 15 društev iz raznih krajev Primorske. Kotalkarji v Štandrežu ne poznajo, Počitka Skorajda ne mine popol | dan, da njihov. vaditeljica Sonja i Cemecca ne bi tudi sama nataknila kotalk in jim posredovala nekaj iz svoje bogate tekmovalne izkušnje. Posreduje jim nasvete, spremlja jih na tekmovanja, jih bodri ter se skupaj z njimi veseli uspehov. Zakaj bi se tudi ne, ko pa so vsi skupaj, tudi starši poleg, postali velika družina, ki se dobro razume. Brez tega ne bi bilo niti žrtvovanja staršev in niti prireditve pred domačim občinstvom, ki jo napovedujejo za začetek septembra. Z novim programom, novimi oblekcami, novim veseljem. Okoli 50 otrok se sedaj «vrti» na «župančičevi» plošči. »Povedati moram, da sem resnično zadovoljna z napredkom, ki so ga od lani dalje pokazali naši kotalkarji, je dejala Sonja Cernecca, vsa porjavela, pa ne morda zato, ker bi hodila k morju, ampak zato, ker je kotalkala. Pa še zaradi ene stvari mi je u-speh našega društva zelo všeč. Kjerkoli se pojavljamo, z izgovarjanjem imena našega društva nimajo več nobenih težav. Na vseh kotalka rskih ploščah naše dežele se počutimo kot doma.« pro- V FIUMICELLU 19-lstni mladenič umrl v prometni nesreči 19-letni mladenič je umrl v metni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo zvečer, okrog 21. ure v Fiumicellu. Žrtev je Mario Denis Pio-rar, ploščičar po poklicu, iz kraja Isolette pri Fiumicellu, ki je privozil z avtom fiat 127 iz smeri Fos-salona. Na precej ravnem odseku Ulice 25. aprila, v bližini hišne št. 52 pa je avto, najbrž zaradi neprimerne hitrosti in spolzkega cestišča, zaneslo v desno stran, kjer je divjo vožnjo končal ob debeli platani. Trčenje je bilo za mladega voznika usodno, saj so ga iz razbitin izvlekli hudo ranjenega, izdihnil pa je že med prevozom v gradeško bolnišnico. Zapisnik je sestavila cestna policija. Gre že za četrto hudo nesrečo na tržiškem območju v zadnjih dveh tednih. nadaljevali pohod po cesti do Mrzle rupe. Tu bo za vse udeležence partizansko kosilo, potem pa bo pohodnikom spregovoril Albert Jakopič -Kajtimir, nekdanji načelnik štaba IX. korpusa. Pohodniki si bodo ogledali tudi mesto, kjer je bila izvedena ena od najuspešnejših partizanskih akcij v Slovenskem Primorju — 22. junija 1943 v Razorih med Mrzlo rupo in Vojskim. Takrat je del Gregorčičeve brigade pod vodstvom narodnega heroja Ivana Turšiča - Iztoka, izvedel napad iz zasede na italijanski policijski avtomobil. Padlo je 17 fašistov, zaplenjena pa je bila tudi večja količina orožja, streliva in o-bleke. Kot povračilni ukrep pa so okupatorji zažgali 30 stanovanjskih poslopij na vojskarski planoti. V spomin na tragične dogodke pred 36 leti krajani Vojskega 23. junija praznujejo svoj krajevni praznik. Pohod, ki bo potekal po slikovitem terenu Trnovskega gozda, bodo pohodniki sklenili na Vojskem, kjer bo PD Idrija v sodelovanju z osnovno organizacijo ZSMS Vojsko in KUD «Planika» organiziralo kulturno-za-bavno srečanje. Pohod bo lep prispevek k negovanju tradicij NOB, prenašanju teh na mladi rod ter krajevnemu prazniku Vojskega. SILVO KOVAČ Iz tržiške bolnišnice Mesec dni se bo zdravila 54-letna Ermelinda Bertogna Pozzut iz Ferrare, ki se je v nedeljo zvečer, okrog 22. ure huje ranila v prometni nesreči v Štarancanu, kjer sta trčila dva avtomobila. V isti nesreči se je ranil tudi 38-letni Lino Pecorari iz Ronk, Ulica Redipuglia 111. O-zdravel bo v 8 dneh. Izleti Društvo slovenskih lovcev Julijske krajine priredi 24. junija enodnevni avtobusni izlet na Koroško. Na voljo sta dva avtobusa, eden za Tržaško in eden za Goriško. Cena izleta je 12.000 lir, vključena sta prevoz in kosilo. Prijave sprejemajo: Dario Nanut (Ul. Garzarolli 182) v Štandrežu, Drago Tomšič (Ul. ex impero 55) v Sovodnjah in Edvard Kino Gorica CORSO 17.30—22.00 »Magic«. A. Ho-kins in A. Margaret. Prepovedan madini pod 14. letom. VERDI Zaprto VITTORIA Zaprto. Jutri ob 17.00-22.00 «La calda bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 »Donna Flor e i suoi due mariti«. PRINCIPE 16.30-22.00 »Sgt. Peper* Lonely Hearts club band«. J\ora Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Vesoljska postaja št. 1». Ameriški film. SVOBODA 18.09-20.00 »Sporočilo iz vesolja«. Japonski film. DESKLE Ni predstave. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: -ene Titonel, Ileria Scremin, Enrico Leon, Michele An-toci, Massimo Olivieri, Valentina Furlan, Dario Chersin, Lorenza Ros-so. Benedetta Latella, Maria Priori, Sabina Pahor, Valentina Altan. SMRTI: 75-letni upokojenec Co-stantino Milini, 72-letna ukopojen-ka Milka Mozetič, 56-letni delavec Dino Pineilo, 65-letna gospodinja Maria Bandera, 71-letna nuna Antonia Skolaris, 83-letna upokojenka Giovanna Ussal vd. Calderini, 66-letna gospodinja Ivanka Gorjan vd. Brumat, 56-letni upokojenec Alfredo Ambrosi, 79-letni upokojenec Dome-nico Marini, 91-letna upokojenka Pierina Bufulin vd. Ghitti. POROKE: mehanik Aleksander Pisk in gospodinja Anna Vida, mesar Sergio Romanut in delavka Anamarija Pintar, pismonoša Renato Lipi-čar in kmetica Nada Makuc, podčastnik Nazzareno Godino in frizerka Marisa Calcagno. OKLICI: inštalater Carlo Marega in prodajalka Padla Furlan, delavec Giorgio Vidoz in tajnica Paola Koren, industrialec Attilio Gerometta in gospodinja Fulvia Rosito, upravnik Giorgio Benci in uslužbenka Da-ria Kogoj, delavec Giorgio Cadez in študentka Fulvia Bagat. upokojenec Giuseppe Pascoletti in upokojenka Maria Golob, natakar Armando Turšič in gospodinja Graziella Foschian, delavec Claudio Valle in študentka Bogdana Vuga, mehanik Tommaso Santacroce in gospodinja Lorena Frascarolo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ulica E. Toti, M. 72-701. ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage MILKE MOZETIČ se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala msgr. Žoržu. Gorica, 19. junija 1979 Sestri Ernesta in Ida ter nečak Branko z družino KRSTNI NASTOP ZGONIŠKIH FOLKLORISTOV Rezultati i na slovenskih [■ nižjih srednjih šolah ^ Kakor smo najavili v soboto, nadaljujemo danes z objavljanjem letošnjih rezultatov na slovenskih šolah. Tokrat objavljamo rezultate s slovenskih nižjih srednjih šol na Tržaškem. Kakor smo že poročali, je v soboto nastopila na prazniku vina v Zgoniku tudi folklorna skupina PD (Rdeča zvezda«, ki jo sestavljajo otroci od 6. do 13. leta starosti in ki jih vadi požrtvovalna Neva Ferlu-ga. Otroci pa niso le iz Saleža, pač pa tudi iz okoliških vasi. Bil je to prvi, krstni nastop te skupine, ki ji želimo dolgo in uspešno življenje NIŽJA SREDNJA SOLA «SREČKO KOSOVEL« — OPČINE l.a — Izdelali so: Alessandro Cal-zi, Maurizio Cok, Luciano Cok, Wal ter Gregori, Ervin Guštin, Stefano Hrovatin, Aleksij Kralj, Alberto Paoli, Ivan Perčič, Massimo Purini De-begnac, Mauro Renar, Dario Ter-zoni, Zdenko Vidau, Demetrij Žagar, Katerina Berdon, Giuliana Calzi, Lisa Ciuk, Daniela Guglielmi, Doriana Jurincich, Morena Kralj, Tatjana Križmančič, Marisa Marcuzzo, Jana Martelanz, Irene Radetti, Natu-ška Razem in Tanja Unussich. En dijak ni bil pripuščen v 2. razred. l.b — Izdelali so: Renato Antler, Filippo Bak, Robert Bogateč, Ervin Černuta, David Fabi, Marko Feri, Andrej Granier, Boris Guštin, Ar-mando Hrovatin, Devan Košuta, A-lessandro Leban, Andrej Razem, Dejan Versa, Alberto Zenic, Tanja Carli, Thea Carli, Alessandra Filipovič Grcic, Edeltraudt Martinz, Monica Milič, Cinzia Pečar, Viviana Persi, IZPOSOJENA REPORTAŽA Med ruševinami črnogorske vasi ki je dala pet narodnih herojev Ljudem tega kraja je bilo usojeno, da ne umrejo naravne smrti Te čmiške vasi so se potegnile visoko v gcro, v kraško področje, kamor ne peljejo ceste, daleč od človeških pogledov, koraikov in radovednosti. Te vasi niso prav nič privlačne, niti lepe niso... V njih je veliko kamenja, kač; še največ siromaštva. Le kako kravo imajo tod ljudje, kczo ali osla... Tu pravijo, je bil ep.center potresa, pravijo domačini, pa čeprav je bil epicenter daleč, na morju, od tod naj bi se začeli rušilni valovi, ki se niso umirili niti na mejah SR Črne gore ih so se širili dalje. Vas Brčele je našla svoj prostor v tej romantiki in v zgodovini. Hiše v večini so porušene, tiste pa, ki se niso zrušile, so obeležene z rdečimi znaki. Porušili so se tudi mnogi spomeniki. Od stare cerkve je ostal pokoncu le en zid. Tudi zvon je padel. In vendar imajo ljudje radi tudi to, kar je še ostalo. Vsakdo bi hotel živeti in nadomestiti to, kar je izgubljeno. Živeti bi hotel svoje skromno življenje, ki ga sicer tako drago plačuje na tem prostoru, kamor ga je posadilo življenje, leleni Rolovič teče petdeseto leto. Sprejela me je v svoj šotor, kjer me je nekako bogaboječe vprašala: eVeste morda, kaj so Brčele?* Brčele niso le 35 (porušenih) hiš in prav toliko gospodinjstev. Ta vas je dala pet narodnih herojev, Nikolo in Vlada Roloviča, Mila Boškoviča, Branka Djonoviča in VJado Popoviča. (Sem sestra Vladimira Roloviča* — je rekla. Pet narodnih herojev je dala ta vas v tem surovem kraškem svetu. Ljudem tega kraja nekako ni usojeno, da bi umirali v postelji. Sprehodil sem se po pokopališču mimo nagrobnih kamnov, ki jih je potres veliko porušil. Za dobo od 1941. do 1945. nisem našel imena niti enega samega človeka, ki bi bil umrl prirodne smrti. Padali so na Sutjeski, na Mojkovcu, v Treska-vici, Ljubotini... Njihove kosti so bile posejane širom po Jugoslaviji in šele po osvoboditvi so jih nežne roke mater in sestra z najvišjimi častmi nosile v rodni kraj. «Tudi moj brat Vlado, kot veste, je padel* — mi pravi dobra Jelena ip mi nudi pivo, žganje, pa tudi kosilo, pač vse, kar je imela pod šoto 'om. Iz vasi Brčele je tudj Jovan To-maševič, ustanovitelj Komunistične partije Črne gore. Njegovo rojstno hišo so spremenili v muzej, vendar ni potres niti te hiše spoštoval, pač pa se pognal v njene zidove, ki pa niso klonili ob prvem sunku. Koliko je trajal boj med staro hišo in tektonskimi silami? Morda kakih deset sekund ali pa tudi celo večnost, kot zatrjuje Jelena. «Prav v tistih dneh bi bili morali dobiti vodovod. Pripravljali smo velik praznik. In glejte, namesto vode je prišel potres — pravi Jelena — naša hiša je bila stara več kot sto let. V njej nas je odraslo osmero otrok. V vasi živita še vedno moji sestri Ljub ca in Zorka. Tudi njuna domova sta porušena*. Cesto je sem prihajal tudi Vladimir Rolovič, jugoslovanski ambasador, ki mu je bila tu izkazana velik- čast, ker je dostojno predstavljal Jugoslavijo v svetu. Pogosto je prihajal v ta kraj, kajti čutil je, da obstaja nekaj, kar ga veže na zemljo, na- rojstni kraj. Ljudje teh krajev pa niso prvič ostali brez svojih- domov sedaj-,'1 ob potresu. Mnogi ljudje te partizanske vasi so bili v času druge svetovne vojne v koncentracijskih taboriščih. Nekateri se niso sploh vrnili. Tisti pa. ki po se vrnili, se niso imeli kje ustaviti, kajti od vasi so ostala le pogorišča. Okupator je vas požgal. (Nato je moral sovražnik od tod in na starih temeljili ter od starega nagorelega materiala smo si postavljali nove domove. In glej, naša hiša se je spet porušila. Vse se je zrušilo. Ostala je le staja pod hišo, v kateri sta dve ovci in koza*. Zrušili sta se tudi rojstni hiši narodnih herojev Vlada Popoviča in 'lila Boškoviča. Ni zdržala niti hiša treh sester Aleksič. (Dom se je povsem zrušil in razen krav j in osla nismo rešile ničesar* — pravi Savica Aleksič. (Jovan Tomaševič je naš ujec, naš brat Tomo je za vedno ostal na Sutjeski, me tri sestre pa smo bile v taborišču. Eh, ko bi bil Tomo živ. Računale smo, da bomo našle streho v ujčevi hiši. ki mi je bila poverjena, da nanjo pazim. Tooa sami vidite, da je vsa popokala in da se je nagnila, tako da se bo zagotovo zrušila*. Pri srcu me je stisnilo, ko sem gledal težave, ki jih je tem ljudem naprtil potres. «Tu je vsaka stopinja zemlj - stran zgodovine. Prečkajte, kaj piše na nagrobnih kamnih* — so me opozorile tri starke. Z nagrobnika Nika Roloviča sem si prepisal: (Tu je pokopana dru- žina — prvoborci; ki je stoje umrla za revolucijo: oče Tomo in mati Stana sta padla na Treskavici leta 1942, narodni heroj Niko je padel na Ljubotinju 1941, Jovan je padel na Mojkovcu 1944*. Tri sestre že v precej zrelih letih skrbijo za to, da je na grobovih vedno sveže cvetje. Pa tudi dom Jovana Tomaševiča je. v cvetju. «Tudi moja hiša je porušena* — mi pravi Milo Nikaljevič, spomeni-čar, sicer pa upokojen polkovnik. — Vendar imam svoje stanovanje v Titogradu in mi torej ni hudo. (Težko mi je za ljudi, ki so imeli v vasi Brčele vse, kar so sploh i-meli*. Pred tistim kar je bila nekoč hi- ša, sedi 85-letna Staniča Rolovič. Naglila se je nekoliko na stran, kot kak star spomenik. Ima nepo-krelno sestro. Njena hiša je vsa razpokana. Ona pa kot nekakšen obcestni spomenik vabi na dvorišče: (Popotnik, kar pridi bliže...* Vas Brčele dajejo žalosten vtis. Potres je zrušil vse ali skoraj vse. V dneh potresa so izpod ruševin e-nega izmed domov potegnili mrtvo deklico Ratko Ivanovič, ki je prišla na obisk k babici in dedku s Cetinja. Deklica ni vedela, da se v vasi Brčele ne bo srečala z dedkom in babico, pač pa s smrtjo. In vas Brčele, kraj herojev, je kup ruševin. JOVAN HOVAN miiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiifiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiijimiiiiiiiiiiii V Pactričah jjoslje iz Celja Irene Pettirosso, Maria Stecca, Dunja Sosič, Tatjana Sossi in Tatjana Zajec. ?.a — Izdelali so: Fabio Calzi, Andrea Carli, Roberto Ciuk, Aleš čok, Massimiliano Husu, Marco Kralj, Mirko Milcovich, Claudio Pu-ric, Ivo Simonič, Barbara Ban, Cri-stina Furlani, Natalia Gregori, Sonja Hrovatin, Anna Maria Krizman-cic, Orietta Musina, Tiziana Natura!, Erika Purich, Elena Škabar, Cristina Sossi, Annamaria Tauzzi, En dijak ni bil pripuščen v 3. razred. 2. b — Izdelali so: Maks Bandelj, Fabio Carli, Albert Comari, Andrea Furlan, Marjan Gojca, Alessandro Hrovatin, Adriano Malalan, Edi Skerlavaj, Goran Succi, Orja-na Canziani, Tania Carli, Valentina Drnovscek, Alenka Gorkič, Martina Malalan, Anna Barbara Milkovič, Vilma Puric, Daria Rebula, E-rika Škabar, Tatiana Skerlavaj, A-driana Sossi in Anna Zupancich. Dva dijaka nista bila pripuščena v 3. razred. 3. a — Vseh 25 dijakov je bilo pri-puščenih k zrelostnim izpitom. 3.b — Vseh 22 dijakov je bilo pri-puščenih k zrelostnim izpitom. NIŽJA SREDNJA ŠOLA «!G0 GRUDEN« — NABREŽINA 1-a — Izdelali so: Marco Bandelli, Silvano Bertocchi, Angelo Braida, A-leksij Gruden, Branko Gruden, Niko Jazbec, Claudio Leghissa, Marco Pertot, Igor Skerk, Ivan Svetlich, Romano Trampuž, Viliam Ursich, Martina Briscak, Marianna Gergely, Daria Gruden, Lucia Meot, Cristina Rebula, Sabrina Zidarich in Ingrid Zivic. 1. b — Izdelali so: Alessandro Ba-gozzi, David Busan, Marco Chemelli, Alessandro Cosmina, Martino Della Schiava, Elio lori, Roberto Metlico-vez, Marko Pahor, Paolo Santini, Robiš Zuzek, Katja Antonie, Tanja Le-giša, Barbara Logar, Carmen Pie-ri. Mara Tinta, Irene Zuzek in Milena Jazbec. 2. a — Izdelali so: David Bandelli, Paolo Busan, Giuseppe Cumin, Mitja Devetak, Marco Golemac, Egon Grilanc, Niko Kojanec, Ivan leghissa, Elvino Martinis, Andrea Pangos, Nevenko Pertot, Niko Pertot, Paolo Sed-mach, Martino Usai, Saša žužek, Nadja Bertocchi, Marina Frandolic, Susanna Peric, Bruna Pernarcich. Paola Štolfa, Mirella Švara in Cristina Trobez. 2. h — Izdelali so: Adriano Abram, Igor Bogateč, Aleksander Cante, Marko Klanjšček, Mreao-Lčghissa, Paolo Milic, Giuseppe- Mohnas/ Fabio Pahor, Adalberto Petelft},' Aleksander Sossi, Mario Terčon, DimitrT Žbogar, Marco Zidarič, Mirjam Braicovich, Daria. Gherlani, Vojka Gruden, Anna Maria Milič, Elena Paulina, Roberta Sardoč, Daniela Skerk, Maura Spanghero in Patrizia Terčon. 3. a — Vseh 22 dijakov so pripustili k zrelostnim izpitom. 3.b — Vseh 25 dijakov so pripustili k zrelostnim izpitom. NIŽJA SREDNJA ŠOLA «FRAN ERJAVEC« — ROJAN 1. razred — Izdelali so: Andrej Bole, Darjo Mosetti, Pavel Pisani, Fabrizio Polojaz, David Populin, Damir Starc, Moreno Vertovec, Roberto Žnidaršič, Andrej Zugna, Irina Antoni, Valentina Busechian, Elizabeta Cesar, Erika Cibiz, Katja Dolhar, Kristina Favaretto, Marina Furlan, Barbara Lokar, Patrizia Požar in Barbara Repinc. Štirje dijaki niso bili pripuščeni v 2. razred. NIŽJA SREDNJA ŠOLA «SV. CIRILA IN METODA« — SV. IVAN l.a — Izdelali so: Danijel Cej, Daniele Crapesi, Giorgio Gruden, Giuseppe Italiano, Adriano Kovačič, A-lessandro Ocretti, Claudio Pangan, Roberto Smotlak, Boris Tavčar, Franco Zettin, Ivan Žerjal, Ines Blaccari, Elena Curman, Eriča Fornazarič, Martina Gregori, Donatella Marconi in Živa Pahor. En dijak ni bil pripuščen v 2. razred. 1. b — Izdelali so: Devan Cesar, Marco Luisa, Rado Kocman, Da-mian Raseni. Peter Rustia, Tomislav Strain, Luka Vuga, Alessandro Zobec, Elena Bizjak, Tiziana Ca-vrini, Ivica Danieli, Nataša Graho-nja, Mirjam Klemše, Claudia Marušič, Irene Pecchiar, Sonia Tauer in Erika Veglia. Dva dijaka nista bila pripuščena v 2. razred. 2. a — Izdelali so: Marino Barut, Alessandro Bortolutti, Jan Cociani, Aleš Gruden, Davide Inamo, Tatjana Amfaldern, Tatjana Ciacchi, Barbara Ferluga, Patrizia Ferluga, Lo-redana Guštini, Vesna Klemše, Katja Milli, Ivana Mljac, Eriča Stergar, Maja Ucmar, Arianna Zidarič in Valentina Zobec. En dijak ni bil pripuščen v 3. razred. 2.b — Izdelali so: Andrea Cok, Bruno Crismancich, Dario Krevatin, Alessandro Mlach, Boris Paoli, Gabriele Purger, Andrea Sik, Alessio Tavčar, Nataša Bortolutti, Bruna Cok, Elena Ferluga, Elisabetta Fischer, Aleandra Furlanič. Madda-lena Grgič, Irena Kebar, Tanja Pečar ter Annamaria Zeriali. En dijak ni bil pripuščen v 3. razred. V 3. a rezredu so vseh 15 dijakov pripustili k zaključnemu izpitu. V 3.b razredu so k zaključnemu izpitu pripustili 13 dijakov, dva pa nista bila pripuščena. ODDELJENI RAZREDI NA KATINARI 1. razred — Izdelali so: Damiano Glavina, Viljam Lorenzi, Rodolfo Primosi, Marco Saksida, Massimo Viller in Tatjana Lenardon. En dijak ni bil pripuščen v 2. razred. 2. razred — Izdelali so: David Čok, Igor Cok, Davide Gregori, Va-silj Pečar, Roberto Sancin, Elena Del Gobbo, Tanja Gombač, Elena Lorenzi, Elisabetta Malalan in Claudia Sossi. Vsi so bili pripuščeni v 3. razred. V 3. razredu so 4 dijake pripustili k zaključnemu izpitu, eden pa ni bil pripuščen. NIŽJA SREDNJA ŠOLA «IVAN CANKAR« — SV. JAKOB 1. a — Izdelali so: Martina Bubo-la, Klavdija Coren, Alessio Cossut-ta, David čuk, PaVel"Debeliš, Marko Furlani, M. Kristina Hmeljak, Daria Leghissa, Robert Leghissa, Nidia Orsini, Virna Pečar, Mitja Petaros, Daidi Sancin, Andrej San-tin, Michele Sereni, Sandra Stopper, Marko Strain, Sara Umari in Mari ja Zlobec. Dva dijaka nista bila pripuščena v 2. razred. 1-b — Izdelali so: Elena Baldassa-ri, Valentina Beorchia, Majda Bordon, Aleksander Centazzo, Valter Ciacchi, Massimo Ferluga, Cristina Magajna, Ingrid Markežič, Erika Možina, Mira Oblak, Maksimilijan Rener, Marino Sedevčič, Dario Sedevčič, Jasna Taučer, Katja Turk, Tea Volk, Sara Zobec in David Zulian. Dva dijaka nista bila pripuščena v 2. razred. 2. a — Izdelali so: Sandra Babič, Vesna Benedetič, Damiana Colarič, Ana Corbatto, Irena Crovatin, Ivana Gerdol, Martina Grahonja, Kristina Kalin, Tatjana Usenich, Mat tia Betocchi, Andrej Debeliš, An drea Furlan, Karim Germani, Dimitrij Hmeljak, Marko Kalc, Bo rut Pahor, Pavel Pečar, Valter Po- 2. razred - Izdelali so: Dario An- vSŽt. ^ Na prazniku (Dela* in (Unita* v Padričah je v nedeljo popoldne poleg moškega in ženskega zbora Pl) (Tabor* z Opčin nastopila v kulturnem programu tudi folklorna skupina i« Celja, ki je med številnim občinstvom žela veliko uspeha toni, Jan Bitežnik, Dario Bradassi, Aleksander Bravar, Ervin Cossutta, Dino Devčich, Aleksander Gruden, Henrik Gruden, Bruno Gulič, Marko Iagodic, Ivo Kafol, Marko Leghissa, Giorgio Masi, Štefan Semen, Aleksander Slama, Jože Struna, Marko Ternovec, Dario Zaccaria, Anastasia Cibic, Erika Ferfogla, Patrizia Modic, Barbara Pisani, Lučka Počkaj, Simona Slokar in Jana Veliach. En dijak ni bil pripuščen v 3. razred. V 3. razredu so vseh 14 dijakov pripustili k zaključnemu izpitu. 2.b — Izdelali so: Luisa Antoni, Daniela Cociani, Ima Medvešček, E-rika Oberdank, Fedra Paclich, Liljana Umek, Dorotea Viola, Robert Ciacchi, Fabio Chermaz, Vanja Jogan, Pavel Počkaj. Andrej Raini, Rihard Sluga, Stojan Valič in Pavel Volk. V 3.a razredu je bilo 20 dijakov pripuščenih k zaključnemu izpitu, e-den pa je bil neocenjen. V 3.b razredu pa je bilo vseh 19 dijakov pripuščenih k zaključnemu izpitu. (Nadaljevanje sledi) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Dnevnik 1—Aktualne tekme 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 18.15 Vsakdanja pravljica 18.20 Ana, dan za dnem — 28. nadalj. 18.35 Dober dan, Evropa 19.20 Peyton Plače — 18. nadalj. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Holokavst — 8. in zadnje nadalj. Nocoj se z osmim nadaljevanjem zaključi nadaljevanka (Holokavst*, ki naj bi prikazala strahoten nacistični zločin, namreč pokol šestih milijonov Judov v koncentracijskih taboriščih. Ko smo si ogledali dosedanja nadaljevanja, smo povsem soglašali s tistimi, ki so ameriško nadaljevanko kritizirali, kajti takšno nacistično uničevanje Judov si je mogel zamisliti le nekdo, ki nacizma ni poznal, ki koncentracijskih taborišč ni obiskal, kaj šele da bi jih doživljal. Toda ne glede na to, bomo na kratko navedli vsebino nocojšnjega zaključnega nadaljevanja, ki nam bo prikazalo upor Judov v varšavskem getu, kjer nacisti umorijo tudi Weisso-vega brata Mosesa in malega Aarona, ki ga je VVeisso-va žena postavila za vodjo razreda, ko so jo odpeljali. V Auschvvitzu pa medtem u-morijo tudi zakonca Weiss, zdravnika Josepha in njegovo ženo. Priče bomo tudi spopadu med Judi-partizani in Nemci, kjer Rudijeva žena izgubi življenje, Rudija pa zajemejo. V Auschwitzu pa uspe Karlu We:ssu napraviti' zadnjo sliko preden umre. Smo na koncu vojne, kjer Erik Dorff pride pred ameriško sodišče, a napravi prej samomor. Preživi pa Rudi, ki ponovno najde bratovo ženo Ingo in se nato odpravi v Izrael. 21.40 Raziskovalci Mary Kingsley in zahodna Afrika 22.30 XIX Premio nazionale Regia Televisiva Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Dogodki in ljudje italijanskega juga 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 V pogovoru z glavnim juna kom 16.30 Turin: Košarka Evropsko prvenstvo 18.00 Montebelluna: Kolesarstvo Program za mladino 18.15 Tednik aktualnosti za mladino 18.55 Dnevnik 2 — Šport 19.15 Prigode Blacka Beautyja — TV film Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Dnevnik 2 — Dossier replay 21.30 Tisti vražji Ken Russel ril cervello da un miliardo di dollarh — film Režija: Ken Russel. Igrajo: Michael Caine, Karl Malden, Oscar Ilomolka, Mark Elwes in drugi JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.25 Poročila 18.30 Slovenski ljudski plesi: Vzhodna štajerska Vzhodna Štajerska je podro čje, ki je bogato z ljudskimi plesi. V današnji oddaji bodo nastopile plesne skupine, ki bodo prikazale ohranjene plese iz Pobreža, Markovec in Cirkovce. Gledali bomo te plese v jesenski atmosferi, ko je štajerska pokrajina, značilna po vinogradih, koruznih poljih, ko ljudje na domovih ličkajo koruzo in prešajo grozdje, ko bogat pridelek kar sam sili k plesu, veselju, petju. 19.00 Pisani svet 19.35 Obzornik 19.45 Hidak — Mostovi 20.15 Risanka 20.30 TV dnevnik 21.00 Nas občutil je sovrag, dok. 22.05 A. Haley: Korenine — TV nadalj. 22.50 TV dnevnik Koper 20.25 Odprta meja 2u.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 TV dnevnik 21.30 Rubens — 4. nadalj. 22.25 Aktualna tema 22.55 Narodna glasba: Poljska folklora 23.20 Stičišče Zagreb 19.15 Pionirski TV studio 19.45 Glasbena oddaja 22.10 Celovečerni film ŠVICA 20.05 Glasbena kaseta 20.35 Svet, v katerem živimo 21.45 Lo sparo dal pulpito — film TRST A 7.00, 8.00, 9.00 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 17.00, 'P(OQ<^49,jOOj,Poročite; 7.20 Dobim jutro po naše; 7.45 Pravljica . fa - zenska stran neba; 9.05 Orkestri in zbori; 9.30 Slovenski naravni dragulji; 9.40 Disco mušic; 10.05 Glasba v baroku; 11.00 Naš podlistek; 11.35 Plesi XX. stoletja; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Vokalna glasba; 14.10 Literarni u-trinki; 14.20 Od prvih uspehov do danes; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 16.45 Spirituals; 17.05 Mi in glasba; 17.35 S pesmijo po svetu; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Ameriški mojstri lahke glasbe. KOPER 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro: 9.32 Lucianovi do-pishiki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga na radiu; 10.32 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Solisti klasičnih instrumentov: 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.33 Mi. i juke box; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Iz zborovskega arhiva: ženski in mešani zbor iz Postojne; 18.32 Poje skupina Resonansa: 19.15 15 minut s skupino Bee Gees; 20.00 Večerna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Pustite me, da se zabavam; 11.30 Glasbeni program z Ornello Va- nom'; 12.03 Vi in jaz; 14.30 Romance, poezije, glasba; 15.03 Ral-'lyd Litja rKrrepiuno; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.55 Majhna zgodovina,, angleških besed; 19.15 Večerni program; 19.20 Glasba RADIO 2 6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Nekega drugega dne; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Žene in hčere; 10.12 Pogovor s poslušalci o ženski v današnji družbi; 11.32 Zdaj, takrat; 11.52 Pesmi za vsakogar; 12.45 Alto gra-dimento: 13.40 Romanca; 15.00 Tukaj Radio 2; 17.50 Long Playing Hit; 18.33 Srečanja in razprave z mladimi; 19.50 Spazio X: glasba za vse okuse. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Iz glasbenih šol: 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.90 Danes do 13.00; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 V korak z mladimi; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 (Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 Dve orgelski toccati J. S. Bacha; 19.15 Pavel Šivic: Dve narodni za orkester; 19.35 Zborovska glasba v prostoru in času; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!: 20.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.45 Tipke in godala; 22.05 Radijska igra; 23.20 S plesnim orkestrom RTV Lljub-ljana. f Branko Babič 1 41. LJUDJE IN BOJI NA KOZAR I Pričevanje o vslaji in revoluciji 1941.1942 J Ko danes razmišljamo o kozarski ofenzivi, si razumljivo zastavljamo vprašanje, kakšni so bili razlogi, da je preboj le deloma uspel. Ali je bil sploh možen po skoraj mesecu dni težkih bojev, ko je bilo veliko število ranjencev ter kar 80.000 civilnih prebivalcev, ki smo jih morali reševati ali pa vsaj poskušati vse, da jih rešimo? Mnogi zgodovinarji in vojaški strokovnjaki, ki obravnavajo kozarsko ofenzivo ter si zastavljajo to vprašanje, še vedno tehtajo svoje ocene. Kozarska ofenziva bo prav gotovo še dolgo predmet proučevan ja, tako z vojaškega kot tudi družbenopolitičnega vidika. Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da ta ofenziva ni bila zgolj klasičen primer vojne operacije, ampak da je bila hkrati del revolucije, v kateri je sodelovalo vse prebivalstvo Podkozarja. Takšna je bila sploh naša narodnoosvobodilna vojna. Zato zgolj klasični vojaški vidiki ne zadoščajo za pravilno presojo kozarske ofenzive. Že sama evakuacija prebivalstva na Kozaro je bila z vojaškega vidika seveda neprimerna, vendar se temu, kot vemo, ni dalo izogniti. Ali se kaj takega ne bi moglo zgoditi jutri, v primeru napada na našo deželo in ob sistemu splošnega ljudskega odpora, ko bi bilo treba zaščititi nedolžno prebivalstvo pred sovražnikom? Dejstvo, da smo v preboju, poleg izrazito vojaškega dela operacije, morali reševati tudi 80.000 civilnih prebivalcev in čez 500 ranjencev, je, kot vemo, silno obremenjevalo vojaško operacijo. Zato je bilo treba v načrt preboja vključiti tudi njihovo reševanje, kar pomeni, da je bila operacija večnamenska, sestavljena iz več ciljev, ki jih je bilo potrebno vključiti v celovit načrt preboja. In končno smo v preboj šli pod silnim pritiskom desetkrat močnejšega sovražnika, ki je imel iniciativo v svojih rokah in nam to odločitev vsilil. Vse to nas je nedvomno psihološko in tudi vojaško obremenjevalo, kar je brez dvoma tudi vplivalo na naše odločitve. Ne smemo namreč pozabiti, da je sovražnik sistematično gradil linijo napada. Delal je strelske jarke, bunkerje, razporejal mitralješka in topovska gnezda, tako da smo morali vedno prebijati močno utrjene sovražnikove položaje. Z velikanskimi silami je tako rekoč zaprl vse izhode s Kozare, saj je predvideval možnost, da se bomo poskušali prebijati iz obroča. Na fronti pa je vseskozi silovito napadal in to z vedno svežimi silami. Pred kozarsko ofenzivo takšnega primera v naši narodnoosvobodilni vojni še nismo imeli. V četrti ofenzivi ali tako imenovani bitki na Neretvi, znani kot bitki za ranjence, ki je bila šest mesecev po tretji kozarski, je narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije že imela kozarske izkušnje in jih tudi uspešno upoštevala. Toda o tem pozneje. Poleg omenjenih okoliščin, v katerih smo bojevali krvavo bitko na Kozari, je bila tudi vrsta konkretnih dejavnikov, ki so vplivali na potek preboja. Poskušal bi o- pisati nekatere najbolj značilne ali morda najbolj usodne za potek in uspeh preboja. Da smo se odločili za preboj šele po skoraj mesecu dni hudih bojev, mislim, da je bilo takrat to edino pravilno in možno. Ne bi razpravljal o trditvi, da bi se morali prej prebijati, ko smo s protinapadi ustvarjali dokaj velike praznine v sovražnikovih vrstah, češ da je bila tedaj situacija ugodnejša. O tem sem že povedal svoje mnenje in razloge. Čas od odločitve oz. povelja za premik na odrejene položaje do samega preboja je bil odločno prekratek, zato se vojska ni uspela pravočasno zbrati na odrejenih mestih. To dokazuje primer 3. bataljona, ki je šele naslednji dan prišel na mesto preboja in se vključil v bitko. Podobno je bilo s 4. bataljonom. To so bile pomembne sile, ki bi lahko odločujoče posegle v boj in vidno spremenile položaj. Pred premikom čet na mesto preboja smo namreč i-meli razpredeno telefonsko mrežo po vsej Kozari in na o-svobojenem ozemlju, štab odreda je bil tako telefonsko povezan s štabi bataljonov in tudi z zadnjo četo na terenu, kakor tudi s posameznimi strateškimi točkami na izpostavljenih mestih, tako da smo brž zvedeli za vsak sovražnikov premik, štab odreda je tako lahko hitro premeščal čete in izdajal povelja svojim enotam. Toda kc smo začeli s premikom čet na mesto preboja, smo telefonsko mrežo razdrli. In tako so nam ostale na voljo le kurirske zveze. Zato je sporočilo, ki smo ga takoj po preboju na sektorju 1. in udarnega bataljona poslali delu štaba odreda, ki je bil na drugem sektorju desno od nas, prišlo šele ob treh zjutraj, čeprav smo ga poslali že nekaj čez polnoči. Razdalja pa je bila tri do štiri kilometre! Če bi sporočilo prišlo pravočasno, bi verjetno lahko preusmerili tudi druge enote k izbojevanemu prehodu iz obroča. Pa tudi če bi tedaj, kljub tako poznemu sporoči' lu, bila izvedena takšna preusmeritev zlasti ranjencev, bi bil izid preboja nedvomno ugodnejši. Zakaj se to ni zgodilo? Težko je reči. Verjetno je obstajalo upanje, da bo mogoče prebiti fronto tudi na sektorju 2. in 3. ■ bataljona- Tudi širina preboja je bila prevelika in zato udarna moč naših enot oslabljena. Glede na silovitost in inten-ziteto bojev je bila tako tudi povezava med enotami slaba-Če bi širino preboja skrčili, bi s tem povečali udarno m o* in verjetno bi bil preboj bolj učinkovit ter uspešnejši. Temu v prid govori dejstvo, da smo obroč prebili in vrzel držali celih 8 ur samo s polovičnimi silami. V štabu odreda sta bili enotnost in koordinacija pomanjkljivi, zato med sektorji ni bilo zadostne povezanosti« da bi odred lahko enotneje in pravočasno ukrepal gled0 na spremenljivi položaj med bojem. Tu mislim na preboj in odprt prehod na sektorju 1. in udarnega bataljona ter preusmeritev ostalih sil z ranjenci in večine civilnega pr0' bivalstva v to smer. Tudi zunanja pomoč je bila neučinkovita. Operativni štab za Bosansko krajino je sicer na širokem proštom angažiral svoje sile, enote 1. (podgrmeškega) NOP odreda in 1. krajiške brigade v pomoč Kozari. Te so napadal0 in zavzele močna sovražnikova oporišča kot so bila B°' Banska Krupa, Dobrljin, Bosanski Novi, Sanski Most, vendar ta aktivnost operativnega štaba za Bosansko krajhi0 ni zmanjševala intenzivnosti sovražnikovega napada h8 Kozaro. Samo neposredni napad v hrbet sovražnika bi v0' rjetno učinkoval, česar pa operativni štab ni storil. Očitno je podcenjeval moč in pomen ofenzive na Kozaros KOŠARKA NA 21. EVROPSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU V TURINU ITALIJA (PO PORAZU S SZ) OSTALA BREZ KOLAJNE CSSR si je z zmago nad Španijo priborila pravico do boja (z Jugoslavijo) za bronasto kolajno - Za prvo mesto: SZ-Izrael Eurobasket '79 ....... ...... ............. TURIN — Sovjetska zveza - Izrael *a 1. mesto, Jugoslavija - Češkoslovaška za 3. mesto. To sta para dveh superfinalnih tekem. Italija je obtičala le na 5. mestu, Španija je v finalni skupini šesta. To je obračun po sinočnjem zadnjem srečanju v finalni skupini. Na dlani je, da sedaj ostajajo Sovjeti glavni favoriti za 1. mesto, kajti težko je predvidevati, da bi Izraelci lahko poskrbeli za tako velik podvig. Za Berkovicha in tovariše je seveda že osvojitev srebrne kolajne povsem nepričakovana, sicer pa zaslužena nagrada. Jugoslovani se bodo borili le za 3. mesto. Poraz proti Izraelcem v izločilnem deiu je bil tako za Jugoslovane usoden. Sploh pa bi lahko rekli, da .je bila zmaga Izraelcev nad »plavimi« ključ vsega nadaljnjega razpleta na tem evropskem prvenstvu. Ključ, ki je odprl povsem nepričakovane razplete in možnosti za uvrstitev v dva super finala. Dva favorita za sam vrh sta tako odpadla. Za Jugoslovane, ki so svetovni prvaki, kot za Italijane, ki so merili na srebrno kolajno, pomeni ta uvrstitev neuspeh. Za obe reprezentanci pa bo ta spodr sijaj tudi poučna šola, da se pred novo preizkušnjo, pred olimpijskimi igrami v Moskvi, čimprej ustrezno ukrepa. Sovjetska zveza - Italija 90:84 (41:31) SOVJETSKA ZVEZA: Jeremin 4 (2:2), Homicius 4 (2:2), Tarakanov, žarmuhamedov 2, Lopatov 2, Jede-ško, Bijelov 10 (2:2), Tkačenko 23 (5:9), Miških 23 (5:5), Salnikov 9 (5:5), Belostenji 2, Žigili 11 (7:11). ITALIJA: Caglieris 28 (4:5), Vil-lalta, Carraro 12, Zampolini, Gilar-di, Brunamonti 4 (2:3), Bonamico, Meneghin 12 (2:2), Ferracini 4 (2:2, Serafini 4 (4:5), Vecchiato 8 (2:3), Bertolotti 12 (4:8). SODNIKA: Arabadjan (Bolgarija) in Holmin (švedska). PON: Meneghin in Vecchiato (o* ba 40). , PM: Sovjetska zveza .28:30; Italija 20:28. SON: Sovjetska zveza 18, Italija 27. Že iz uvodnih potez je bilo jas-Uo, da je Sovjetska zveza velik favorit za zmago. S consko obrambo, kjer je pod košem gospodaril Tkalko, so Sovjeti povsem onemogočili napad «azzurrov». Na srečo Italijanov pa je sinoči mali Caglieris odigral verjetno svojo življenjsko tekmo. Bil je edini, ki je s prostimi 'Peti zadeval nasprotnikov koš s srednje razdalje in obenem je tudi odlično vodil igro. Čeprav so se Italijani nekoliko-"rat v drugem polčasu približali Sovjetom na 8 in manj točk, pa je bilo na dlani, da so bili le-ti premočni za «azzurre». Nadigrali so jih v vseh elementih igre in so bili Seveda telesno vsaj za razred boljši. Sovjetska zveza je torej zopet prevzela premoč v Evropi in če t j Zemeljski v bližnji bodočnosti še v večji meri zaupal mladim (Beloste-oji, Lopatov, Tarakanov itd.), poletu bo res težko Sovjetom odvzeti 1° Premoč. CSSR _ Španija 107:100 (46:48) ,.CSSR: Skala 13 (1:2), Petr, Hav-uk 14 (4:4), Rašnjak, Kropilak 15 '5:3), Bolim, Kos 23 (5:6), Pospišil !• Klimeš 9 (7:9), Brabenec 25 (7:7), ^ousa, Hraška. ŠPANIJA: Brabender 18 (4:6), Co-*“». Llorente 12 (2:4), Flores 15 '1;2), Ansa 4, Sanlillana 12, Lan L*>, Rullan 6 (0:2), De la Cruz 10 , "3). Iturraiaga 1 (1:2), San Epi-,anio 20 (0:2). SODNIKA: Van der Willige (Nizo-*emska) in Erancoer (Belgija). , PON: De la Cruz in Kropilak (o-28), Corballan (33), Rullan (36), *°s (38), Klimšek (40). PM: ČSSR 27:31, Španija 12:25. SON: ČSSR 28, Španija 32. , v dokaj lepi in kakovostni tekmi * CSSR zasluženo premagala Spali}0. Tempo srečanja je bil izredno 'ter in obe ekipi sta zadovoljili tu-1 zaradi točnega meta. Za Špance tŽj usojZKAEL: Menkin 13 (1:3), Scvvarz Vnesti 2. Ben-Ari 4 (2:2), Sil 12 (2:3), Bercovich 8 (2:2), Lei- ^VlCh •> O-T) Uninuri«!. IZunlnn SODNIKA: Turner (Anglija) in Arabadjan (Bolgarija). PM: SZ 10:8, Izrael 17:22; SON: SZ 17, Izrael 20; TON nihče. Izraelci, ki še vedno veljajo za največje presenečenje tega prvenstva, so v srečanju s SZ razočarali. Največje razočaranje pa je v tem, da so se Izraelci, katerih glavna odlika je velika borbenost in požrtvovalnost, vnaprej predali. Ko^ so Sovjeti s svojim «orjakom» Tkačen-kom postavili nasprotniku praktično živ zid pod košem, so Izraelci takoj uvideli, da je to srečanje vnaprej izgubljeno. Zaigrali so nezbrano. Trener Klein pa je tako lahko začel vrsto menjav, da bi odpočil svoje glavne košarkarje (Berkovicha, Silverja, Kaplana, itd.). Celo Gomelski je dal možnost tudi mladim igralcem, da se izkažejo. Priložnost za igro je dobil tudi Homicius, ki je izredno ugodno presenetil. Zmaga SZ itak ni bila nikoli v dvomu. Jugoslavija — Španija 108:100 (57:44) JUGOSLAVIJA: Vilfan, Kičano-vič 13 (3:5), Žižič 6 (2:6), Varajič 10 (4:6), Jerkov, Nakič 5 (1:2), Slavnič 10 (4:4), čosič 19 (3:4), Radovanovič 9 (1:3), Krstulovič 15 (3:4), Dalipagič 11 (1:2), Delibašič 10 (2:2). ŠPANIJA: Brabender 8, Costa, Lorente 6, Margal 6, Flores, Ansa 11 (1:2), Santillana 14 (4:6), Corballan 4 (2:2), Rullan 6, De La Cruz 19 (3:6), Iturriaga 12 (4:6), San Epifanio 14 (0:1). SODNIKA: Holmin (švedska) in Varey (Francija). PM: Španija 16:23, Jugoslavija 24:38, SON: Španija 24, Jugoslavija 25. PON: nihče. Delibašič, Dalipagič, Varajič, čosič in žižič: to je bila začetna «plava» peterka; v drugem polčasu pa so vstopili na igrišče naslednji košarkarji: KičanoviČ, Nakič, Krstulovič, Radovanovič in Slavnič. Jerkov in Vilfan pa sploh nista i-grala. Že to dejstvo jasno kaže, s kakšno lahkoto je Jugoslavija osvojila tekmo s Španci. Bilo je to poslednje srečanje «plavih» v finalni skupini pred borbama za kolajne. Nedeljsko srečanje ni navdušilo nepreveč številnih gledalcev. Obe reprezentanci sta v glavnem osredotočili svojo igro na napad in tako smo bili priča pravi ekshibiciji strelcev obeh peterk. Sedaj čosič, nato Dalipagič, pa še Krstulovič, Delibašič, Varajič. Na drugi strani De La Cruz, Santillana, San Epifanio: koši so si sledili kot na tekočem traku in razen v 29. minuti, ko so «plavi» vodili le z dvema točkama, izid ni bil nikoli v dvomu. Zmaga Jugoslovanov je bila povsem zaslužena, zanesljiva. LESTVICA Sovjetska zveza 5 4 1 iiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiMiiiinniiuiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitmiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiii KOLESARSTVO MED JUNIORJI Pohvala za Čoka Na dirki cikloamaterjev se je od Adrii-nih kolesarjev najbolj izkazal lerluga Sherf 8 (4:5), Hozez 14, Ya Mauro De Monte je novi juniorski prvak deželnih kolesarjev. Naslov si je zagotovil v nedeljo na krožni dirki v Trstu s startom v Barkovljah in ciljem v Bazovici. Mladi porde-nenski kolesar si je naslov najboljšega zagotovil v zadnjih metrih, ko je ostal po napornem vzponu od kamnoloma Fgecanoni do Bazovice sam z dvema drugima kolesarjema, ki ju je prehitel prav v ciljni ravnini. Nasploh pa je bila nedeljska dirka, v organizaciji kluba Cottur, izredno borbena, za kar je poskrbel takoj v uvodnih kilometrih lonjerskj kolesar Sandro Čok, ki je bil na begu dobrih 70 kilometrov, preden se je vdal. MeiflHČbk^č^spMhfcšl takoj na začetku, skupno 'z dvema drugima ko-lds&rjenlš irf z.dfžčiFna' begu poldrugi krog od Sesljana do Gabrovca in preko Križa spet v Sesljan. Sredi drugega kroga se mu je pridružilo še pet kolesarje.’ in šesterica je složno nadaljevala do zadnjega kroga, ko jih je glavnina ujela. Po tem begu so kolesarji nadaljevali v glavnem složno po Trbiški cesti, dokler niso prispeli na začetek Bazoviške ceste, kjer se je glavnina raztegnila ter razkropila in vsakdo je potegnil na dan še zadnje moči, da je v iz-rednr hitri dirki prispel na cilj. Dirka se je nato odločila kaka dva kilometra pred ciljem, ko so na čelu ostali v treh in se pripravljali za končni sprint, kjer ni imel De Monte nasprotnikov. Pohvaliti je treba nastop mladega lonjerskega vozača Čoka, ki je pokazal izredno borbenost in s čnos ter poskušal vse, da ne bi razočaral številnih domačih navijačev, ki so prispeli na rob tekmovalne steze in ga stalno bodrili. Ni jih razočaral in z nekoliko več športne sreče bi gotovo prispel na cilj med najboljšimi. Vsekakor pa je v finalu drago plačal izredni napor, ko je bil na begu in pokazal vso svojo moč. Vrstni red na cilju: 1. Mauro De Monte (La Pujese) ki je 126 km dolgo progo prevozil v 3.06’ s poprečno hitrostjo 40,654 km na uro 2. Minetto (Pedale Ronchese) 3. Brazzoni (Alfa Lum) 4. Tochet (La Pujese) zaost. 25” 5. Del Ben (Fontanafredda) * * * V nedeljo zjutraj pa so s startom in ciljem v Bazovici dirkali ciklo-amaterji. Zmagal je v sprintu Scatto pred Del Biancom in Deanom, medtem ko se je med kolesarji Adrie najbolje izkazal Duilio Ferluga, stalno v ospredju in eden izmed najbolj aktivnih na vsej 62 km dolgi progi. Za Adrio sta dirkala še Macarol, ki je nekoliko popustil sredi proge in pa Marušič, ki je naletel na negativen dan in mu kljub vsem naporom ni uspelo, da bi se dobro uvrstil. Tudi za cikloamaterje je bila odločilnega pomena vožnja od kamnoloma Faccanoni do Bazovice ,ko se je na štiri kilometre dolgi rampi odločila celotna dirka. Protagonist dirke je bil vsekakor Giuseppe Zonta iz Vicenze, ki je 60 ■ kilometrov vodil in so ga zasledovalci vsega izmučenega ujeli kilometer pred ciljem, tako da se je nato uvrstil komaj na 6. mesto. O zmagi pa je odločal sprint med Scattom in Del Biancom, ki se je odločil v korist prvega orav v zadnjih centimetrih. Vrstni red na cilju: 1. Giovanni Scatto (GS Peraga), ki je 62 km dolgo progo prevozil v 1.37' s poprečno hitrostjo 38,851 km na uro 2. Del Bianco (Silvellese Spumad.) 3. Dean (CRA Italcantieri) 4. Bacchelli (UC Triestini) 5. Sgaggiante (GS Mobicucine) 30 R. Pečar go mesto se je uvrstil domačin Fuchs. Na skupni lestvici je po včerajšnji preizkušnji prevzel prvo mesto Švicar Lienhard, ki vodi s 35” prednosti pred Italijanov Vanottijem. NA DIRKI MIDI LIBRE Giuseppe Saronni končni zmagovalec LEZIGNAN — Giuseppe Saronni je potrdil, da je trenutno v odlični formi. Po letošnji kolesarski dirki po Italiji je osvojil še etapno dirko «Grand Prix du Midi Libra», kjer je odpravil .kar,.,močno konkurenco predvsem francoskih in španskih kolesarjev. Na drugo mesto se je na končni lestvici sicer uvrstil Portugalec Agostinho, Francozi so pa u-vrstili svojih 5 kolesarjev med prve 10. Za Saronnija predstavlja Midi Libre še eno prest:žno zmago, vprašanje pa je, če bo obdržal formo skozi vso sezono do svetovnega prvenstva, kjer bo veljal za enega izmed glavnih favoritov. 439:399 9 408:435 8 453:432 8 419:430 7 403:417 7 465:474 6 Izrael 532 Jugoslavija 5 3 2 ČSSR 5 2 3 Italija 5 2 3 Španija 5 14 DANES Finale za 3. mesto 21.15 Jugoslavija - ČSSR JUTRI Finale za 1. mesto 21.15 Sovjetska zveza - Izrael BUKAREŠTA — Kolo pred koncem prvenstva A lige v Romuniji vodi enajsterica Arges Pitesti, s tremi točkami prednosti pred moštvom Dynama in je tako že matematično osvojila prvo mesto v romunskem prvenstvu. VERBIER (Švica) - Švicar Beat Breaux je v končnem sprintu osvojil prvo mesto na včerajšnji četrti etapi kolesarske dirke po Švici, Stef ftsbiif.'S - Verbier (160 km). Na dru Cagliari - Sampdoria (1.) 1 Cagliari - Sampdoria (2.) 1 Cescna - Sambenedettese X Genoa - Rimini 1 Monza - Lecce 2 Nocerina - Palermo X Pescara - Pistoiese (1.) 1 Pescara - Pistoiese (2.) 1 Taranto - Spal 1 Ternana - Foggia X Udinese - Bari X Varese - Brescia X Siracusa - Biellese 1 KVOTE 13 - 1.892.300 lir 12 - 57.500 lir Drevi: Jugoslavija - ČSSR Drevišnje srečanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško bosta sodila Američan Spitler in Italijan Mar-tolini. Finalno tekmo za 1. mesto pa bosta sodila Poljak Jarzebinski in Španec Hernandez. TOLAŽILNA SKUPINA Končali so se boji v tolažilni skupini oz. v skupini' od 7. do 12. mesta. Poljaki so zasluženo osvojili prvo mesto. Francozi so bili zasluženo drugi, če dodamo, da nastopa Izrael v finalni skupini, potem je tudi jasno, da je bila goriška izločilna skupina najkakovostnejša od vseh treh. V tolažilni skupini nismo bili priča kakovostni košarki. Poljaki in Francozi so bili gotovo boljši od o-stalih, Grki in Nizozemci so le delno izpolnili pričakovanja. Za razred slabši pa sta bili Bolgarija in Belgija. Boljši posamezniki v tej skupini so, po našem mnenju, bili: Mlinarski in Kijevski (Poljska), Doubisson (Francija), Yiantzoglou (Grčija), Woudstra (Nizozemska), Pejčev in Arabadgiščki (Bolgarija) ter Van Poppelen (Belgija). Grčija — Bolgarija 100:85 (52:34) Pred komaj 700 gledalci je Grčija zanesljivo odpravila Bolgarijo. Junak srečanja je gotovo bil Yiantzo-glou, ki je dosegel kar 34 točk. Pri Bolgariji je pokazal največ Pejčev (20 točk). Nizozemska — Belgija 115:85 (65:47) Tudi v poslednjem srečanju so Be’gijci ostali praznih rok. Razigra-nitp. N^zjprflfigtfb.se je enakovredno upiral Ig, Van Poppelen, ki je dosegel 21 točk. Dekker in Cramer (22 bz. 24 točk) sta bila najboljša v vrstah Nizozemske. (NEDELJSKI TEKMI) Francija — Bolgarija 80:77 (43:37) Francija je po Dredvidevanju premagala še Bolgarijo in je tako o-svojila drugo mesto v tolažilni skupini. Srečanje ni bilo na dobri tehnični ravni in Francozi so le s težavo ugnali, sicer poprečne Bolgare. Fa-ye (17), Cachemire (16) in Cain (15) so bili najboljši strelci v francoskih vrstah, medtem ko med Bolgari ni nihče posebno izstopal. Nizozemska — Poljska 94:76 (49:42) Poljaki so v začetku podcenjevali nasprotnika in to jih je nato drago stalo. Nizozemci s0 se namreč zagrizeno vrgli v borbo in povsem zasluženo premagali Poljake med katerimi je bil Mlinarski zopet odličen. Dosegel .je kar 40 točk. TENIS DAVISOV POKAL Po zmagi nad Poljaki Italijani v višjem kolu VARŠAVA — Z zmago nad Poljsko si je v nedeljo italijanska teniška reprezentanca priborila vstop v polfinale A skupine Davisovega pokala. V polfinalnem srečanju bodo Italijani igrali od 13. do 15. julija v Rimu proti Madžarski, ki jih je lani presenetljivo izločila iz tega tekmovanja. Mnogi se verjetno spominjajo pravega poloma, ki ga je doživel Adriano Panatta v Budimpešti, v srečanju s skoraj neznanim Madžarom Szokejem, verjetno pa bo tokrat v Rimu šlo drugače. Tudi v Varšavi je Adriano Panatta potrdil svoj počasni zaton. Izgubil je gladko s Fibakom, slabo igral v dvojicah ter osvojil le nepotrebno zmago nad Drzymalskim, potem ko je bil dvoboj že odločen v korist »azzurrov«. Na srečo se je tokrat izkazal Cor-rado Barazzutti, ki je z dokaj dolgočasno potrpežljivo igro premagal št. 13 svetovnega tenisa Wojteka Fi-baka. V srečanju, ki je trajalo skoraj pet ur (pod žgočim soncem) je italijanski tenist z odlično taktično igro prisilil Poljaka igrati do petega seta, ko je prišla na dan njegova boljša kondicijska priprava. V zadnjem setu je namreč Fibak občutil precejšnjo utrujenost, kar ga je spravilo na kolena. Končni izid je bil 7:5, 5:7, 3:6, 6:4, 6:2 v korist Barazzuttija. NOGOMET V KVALIFIKACIJSKI TEKMI ZA B LIGO Triestini podvig ni uspel Parma si je zasluženo priborila pravico do napredovanja Farma — Triestlna 3:1 (1:1) PARMA: Boranga, Caneo, Baldo-ni, Colonelli (od 72. min. Toscani), Agretti, Battisodo, Scarpa, Mongar-di, Bonči, Ancellotti, Torresani. TRIESTINA: Bartolini, Lucchetta (od 54. min. Muiesan), Prevedirii, Fontana, Schiraldi, Mascheroni, Qua-drelli, Politti, Panozzo, Franca, Le-narduzzi. STRELCI: v 47. min. Scarpa, v 72. min. Panozzo (U-metrovka), v 92. min. Scarpa in v 102. min. Ancellotti. SODNIK: D’Elia (Salerno). KOTI: 8:2. GLEDALCEV: 30.000. Triestini veliki podvig ni uspel. V hladnem večeru v Vicenzi so si Tržačani že drugič letos zapravili lepo priložnost za kvaliteten skok v B ligo. In povrhu še proti istemu nasprotniku. Parma bo ostala zapisana v analih deželnega športa s črnimi črkami. Leta 1973 je na istem igrišču premagala (v približno enakih okoliščinah) videmski Udinese, tokrat pa je bila žrtev Triestina. In tudi tokrat, kot že v prvenstvenem spopadu pred dvema tednoma, je vse kazalo, da bo končni razplet drugačen. Ogromno število Tržačanov je sledilo ekipi (štirje posebni vlaki, avtobusi in mnogo osebnih avtomobilov), bilo jih je vsaj 15.000. iiiifiiiiiiiiimuiiiuiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiuiiiiiiiiiifitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimtii ATLETIKA BOR NA DP Izkušnje pred uspehi Tri druga mesta za Tržaeane KONČNA LESTVICA 7. Poljska 5 4 1 435:405 8 8. Francija 5 4 1 423:401 8 9. Grčija 5 3 2 418:371 6 10. Nizozemska 5 3 2 428:404 6 11. Bolgarija 5 1 4 436:450 2 12. Belgija 5 0 5 433:542 0 Poljska je sedma, ker je v medsebojnem srečanju premagala Francijo, Grčija pa deveta, ker je premagala Nizozemsko. B. Lakovič Državno prvenstvo brez posebnih rezultatov ali tekmovalnih uspehov! To je kratka ocena za štiričlansko atletsko predstavništvo Bora na mladinskem državnem prvenstvu v Bologni. Ob tem je treba takoj povedati, da ne gre za popolno razočaranje. Borovci so enostavno tekmovali brez podvigov. Dosegli so normalne rezultate, ki na državnem prvenstvu niso zadostovali za rezultate, na katere smo bili navajeni. Kot zadnja sta nastopila kopjaš Gorazd Pučnik in metalec kladiva Igor Bigatton. Mlad; Pučnik je pred nastopom večkrat rekel: «Ta stadion mi je zelo všeč!«. Po tekmi je mnenje popravil: «Ta stadion mi ni všeč!«. Kopje je zagnal le malo nad 41 metrov, kar je veljalo 11. mesto, ‘ Potrlb' ga ni'toliko teh 41 metrov, temveč met (nad- 48 metri katerega-je- dosegeFneposredao -pred tekmo nad ogrevanjem. ’• Dva od treh razpoložljivih metov je Pučnik dobesedno zapravil. Žal, je ocena slaba za Igorja Bi-gattona v metu kladiva. Tudi on je med ogrevanjem mirno in dobro izvajal mete in enkrat zagnal orodje nad 49 metrov. V zelo močni konkurenci se je nato povsem zmedel. Prva dva meta je povsem zapravil. napet kot struna pa je tretjega (zadnjega) izvedel slabo in dosegel komaj 44,18 m, kar je bilo dovolj samo za nepomembno 8. mesto. Pod analizo postavimo lahko samo Bigattona in Semoličevo, tekmovalca z daljšim staležem. Bigatton je ned vomno tekmoval pod svojimi zmožnostmi. Vzroke lahko iščemo v slabši pripravi, predvsem pa v pomanjkanju ustrezno važnih tekmovanj, ki tarejo metalce kladiva in preko katerih bi se lahko prekalil v rutiniranega tekmovalca. Semoličeva je zelo lepo tekla v predteku, žal pa je čase skvaril močan veter, ki je pihal v prsi. Polfinalni tek je bil na začetku dober, ob koncu pa je napaka pokvarila čas, ki bi dal pečat nastopu na državnem phvenstvu. Tekmovalno je atletinja izpolnila pričakovanja. Nastopa Tanje Furlan in Gorazda Pučnika lahko tolmačimo samo kot prvi stik z zahtevnejšo atletiko. Oba sta normi dosegla bolj slučajno in za daljši domet nista bila še zrela. Njun nastop je važen za vzpodbudo pri nadaljnjem delu in za ohranitev tradicije pri klubu. Na DP se je v zadnjih dveh dneh odlično izkazalo nekaj tržaških atletov in atletinj. Prosch in Martini sta na 3.000 m in v višini dosegla drugi mesti z odličnima rezultatoma 8’17”9 in 2,16 m. še prej je samo en ponesrečen poskus veljal Cettini drugo mesto v palici (4,10 m). Buf-fulinijeva pa je 100 m čez ovire v finalu pretekla v odličnih 15” 15. kb WALNUT — V drugem dnevu a-tletskega prvenstva ZDA je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Mladi, komaj 21-letni sprinter James Sanford je s časom 10”07 dosegel letošnji najboljši čas na svetu v teku na 100 m. Isto velja tudi za KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE HAJDUK DEVETIČ DRŽAVNI PRVAK Jugoslovansko ■ - ,7? Mrtvi tek med Hajdukom in Di- državno nogo- : namom je trajal prav do zadnjega metno prvenstvo ; pMi kola, ko sta obe ekipi igrali na je zaključeno. CjH i tujem in tudi obe zmagali. Ker pa Že prej je bi- I je imel Hajduk boljšo razliko v lo znano, kdo bo I golih je tako osvojil naslov držav- zapustil prvoh- i nega prvaka in s tem, kajpada, gaško prven- povzročil v mestu pod Marjanom stvo, saj si je i V pravi vihar navdušenja. limpifa ^e °v Da Hajduk, zmage ni zaslutil ne predzadnjem ko- moremo reči, vendar pa tudi ne lu zagotovila obstanek v prvi ligi moremo trditi, da bi bila eventual- w. — ter si z Vojvodino, Osijekom, Na- zmtz°a knv'čna. Obe 41; Sarajevo 39: Velež in Buduč- predkom in Partizanom zagotovi- elc'Pi sta pokazali v tem prvenstvu nost 33. Radnički 35; Sloboda in la 29 točk, kar je odvzelo Zagrebu zJl° enačeno igro m ce je imel železničar 32; Rijeka in Borac vsako možnost, da bi si v zad- Dmmtoo »efcoWco boljši napad, se - - — ~................ njem kolu rešil kožo. Beograd je •,e Hajduk odlikoval z obrambo. IZIDI ZADNJEGA 34. Zagreb - Olimpija Beograd - C. zvezda Partizan - Budučnost Sloboda - Napredak Sarajevo - Hajduk Rijeka - Željezničar Vojvodina - Dinamo Velež - Radnički Osijek KOLA 3:0 2:4 4:2 0:0 1:2 1:0 0:1 3:1 2:2 Borac LESTVICA Hajduk in Dinamo 50; C. zvezda 31; Vojvodina, Osijek, Napredek, Partizan in Olimpija 29; Zagreb bil že prej obsojen na izpad in ta- Se beseda o Olimpiji edinemu 28; Beograd 22. ko zadnje kolo na dnu lestvice ni slovenskemu predstavniku v tej Hajduk osvoji naslov državnega prineslo nobene novosti, ne pre- ligi. Prvenstvo, ki ga je ta ekipa prvaka zaradi boljše razlike v za-senečenja. odigrala letos, 'nikakor ne bo zapi- detkih (+34) kot Dinamo (+29), Vse drugače se je odvijala bor- sano v društvene anale z zlatimi Zagreb in Beograd izpadeta iz 1. ba za vrh lestvice, kjer sta bila črkami. Moštvo se je skoraj vso ZNL. le dva kandidata za osvojitev na- prvenstvo otepalo repa lestvice in NAJBOLJŠI STRELCI slova državnega prvaka. Dinamo še nekaj kol pred koncem jj iz- 24 zadetkov - Savič (C. zvezda) in Hajduk sta ustvarila med se- gledalo, da je neizbežno obsojeno 16 zadetkov — Halihodžič (Velež) boj in ostalimi zasledovalci tak na izpad. S skrajnimi napori se je 15 zadetkov — Susič (Sarajevo) «vakuum» točk, da je bil tudi za Olimpija prav v poslednjem delu 14 zadetkov — Santrač (Partizan) Crveno zvezdo, ki je bila tema prvenstva rešila najhujšega in ta- ...................... dvema ekipama najbližja, že več ko ohranila status vrvoligaša še kol nepromostljiv. za eno leto. in Kovačevič (Borac) o zadetkov — Čerin in Kranjčar (Dinamo), Lukačevič (Osijek) Svetovni rekorder'? tefe iK z ovirami Nehemiah je nekoliko zaostal za svojim najboljšim dosežkom, toda glede na to, da je podrl zadnje štiri ovire, so mu namerili odličen čas 13” 19, ki je tretji najboljši čas v zgodovini atletike. Nehemiah ima doslej najboljša časa 13”, ki je seveda svetovni rekord ter 13”16. Evelyn Ashford je 100 m pretekla v času 10”97, kar je drugi ženski rezultat pod 11 sekundami na svetu. Na 100 m z ovirami sta Deby Lap-lante in Cindy Young tekli 12”86 in 12”95 ter izboljšali rekord ZDA prva oziroma mladinski svetovni rekord druga. V skoku v daljino je Myricks poletel 8,28 m daleč. Skok v višino je osvojil Jacobs, pred Fieldsom. Oba sta skočfa 226 cm NOGOMET RIM — Trener italijanske repre zentance Enzo Bearzot je za tekmo Argentina - ostali svet, ki bo 25. junija na stadionu River PJate v Buenos Airesu (prav na obletnico lanskoletne zmage Argentincev na SP), sklical naslednje nogometaše: vratarja: Koncilia (Avstrija — Anderlecht), Leao (Brazilija — Va-sco De Gama); branilci: Cabrini (Italija — Ju-ventus, Kaltz (ZRN — Hamburger), Pezzey (Avstrija — Eintracht Frankfurt); vezni igralci: Asensi (Španija — Barcelona), Bonhof (ZRN — Valencia), Boniek (Poljska — Widzew Lods), H. Muller (ZRN - Stuttgart), Platini (Francija — St. E-tienne), Tardelli (Italija — Ju-ventus); napadalci: Bettega (Italija — Ju-ventus), Rossi (Italia — Vicenza), Lato (Poljska - Sral Mielec). Bearzot je nameraval med napadalce- uvrstiti Madžara Torocsika, ker pa se je ta v soboto resneje poškodoval pri avtomobilski nesreči (okreval bo šele čez dva meseca) je v raprezentanco sveta poklical Poljaka Grzegorza Lato, ki je bil na SP v ZRN najboljši strelec. OBVESTILA ŠZ Bor - atletska sekcija sporoča, da bo jutri ob 19.30 na stadionu «1. maj» seja odbora sekcije. Prisotnost obvezna. » « * ŠZ Gaja organizira danes, 19. junija, ob 9. uri zjutraj, teniški tečaj za začetnike, za otroke od 8. do 14. teta starosti. Kandidati naj se javijo na teniških igriščih Gaje na Padričah pol ure pred začetkom tečaja. • • • Tek po boljunskih ulicah V okviru šagre, ki bo v Boljun-cu od 23. do 25. junija, prirejata PD F. Prešeren in vaška mladina TEK PO BOUUNSKIH ULICAH, ki bo v nedeljo, 24. junija ob 10. uri. Vpisovanje do jutri, 20. junija od 19. do 20. ure v gledališču F. Prešeren, telefon 228490. Raz deljen bo na tri starostne skupine in sicer: za otroke, mladince/ke in čiane/ice. Tekmo je Triestina dobro začela. Napadalno, bojevito, v obrambi pa prizadevno in pazljivo. Žal, so Tržačani naleteli na nasprotnika, ki se ga ne da premagati, vsaj ne z aduti, s katerimi razpolaga Tagliavini. Neprebojna obramba in velike individualnosti v napadu, to so poglavitne značilnosti Parme. Med vsemi izstopa 20-letni Ancellotti, kateremu ni težko napovedati svetlo prihodnost, Bonči in Scarpa ,pa že itak imata prvoligaške izkušnje. Proti takim nasprotnikom so se Prevedini, Schiraldi in Fontana odlično upirali, nihče jih ne more kriviti za-poraz, kot tudi ne vse ostale tržaške igralce. Prvi in tretji gol je Parma dosegla neposredno s prostim strelom: osebne zasluge dobrih igralcev, ki imajo pravi smisel za gol. Drugi odločilen zadetek pa bi bil prava humoreska, ko bi ne imel za Triestino tako , ki se prvič pojavlja na odru terorizma. Na sliki (telefoto ANSA) vbod sodne palače kadra, na katerega bi se lahko tuji kapital oslonil. »Pronunciamento* je torej v Nikaragui nemogoč, prav tako se zmanjšuje verjetnost ameriškega posrednega posega. Strategija mornariških strelcev, ki jo je Nigaragua že večkrat doživela, danes ni več mogoča zaradi zapletov, ki bi jih povzročila med latinskoameriškimi državami, (voc) RIM — Včeraj je prispel na dvodnevni obisk v Rim egiptovski zunanji minister Butros Gali, ki se je pogovarjal s predsednikom italijanske vlade Andreottijem in zunanjim ministrom Forlanijem. Butrosa Galija je sprejel na avdienci tudi papež Janez Pavel H. izvodnja umetnih gnojil za 66 odstotkov. Kitajska je tudi posvetila vso skrb črpanju nafte, da je povečala svojo proizvodnjo za 19,5 odstotka (104 milijone ton). Že te prve številke nam povsem jasno tolmačijo zavidljivo povečanje, 44 odstotkov, kitajskega narodnega dohodka. Hua Guofeng pa se ni omejil samo na pozitivne ocene, temveč je tudi kritično analiziral pomanjkljivosti, ki so najbolj občutne v kmetijstvu, kjer se je dohodek zvišal le za 17,7 odstotkov in je življenje kmečkega prebivalstva še vedno izredno težko. Kitajska je torej v zadnjih dvet letih doživela pravi gospodarski razcvet in je prekoračila vsa predvidevanja, a kljub temu niso še v celoti odpravili «hudih posledic* desetletnih sabotaž o-brambnega ministra Lin Piaa in «tolpe štirih*. »V prihodnjih treh letih in v bodočnosti bo Kitajska storila vse potrebne korake, da razvije zunanjo trgovino in tehnološko izmenjavo z drugimi dražavami,* je poudaril Hua Guofeng, ki je s tem uradno zaključil Mao Tsetungovo politiko avtarkije in zaupanja izključno v lastne sile. V prihodnjih treh letih bo Kitajska nadoknadila pomanjkanje energije in goriva, u-redila svoje prometne veze, gospodarska rast pa bo morala po pre-mierovem mnenju upoštevati demografsko rast prebivalstva, zato bodo posvetili precejšnjo skrb kmetijstvu. Kljub temu, da so bili gospodarski problemi osrednja tema Hua Guofengovega poročila, se je kitajski premier dotaknil tudi mednarodnega položaja. «Socialimperiali-zem* ostaja za kitajsko vlado glav- j ni vzrok sedanje napetosti v svetu. ’ Položaj naj bi se v zadnjem obdobju celo poslabšal zaradi agresivnosti »socialimperializma* v Evropi, na Bližnjem in Srednjem vzhodu in v Indokini. Obenem je Hua Guofeng pozitivno ocenil boje ljudstev tretjega sveta proti imperializmu, kolonializmu, hegemonizmu, za samostojno politiko in družbenogospodarski napredek. S tem v zvezi je kitajski premier pohvalno ocenil gibanje neuvrščenih; kE so postali v zadnjem obdobju važen dejavnik v mednarodnih zadevah. (voc) DUNAJ — Predsinočnjim je A-lois Mock postal uradni kandidat avstrijske ljudske stranke, ki ga bodo volili na prihodnjem kongresu stranke. NA URADNI OBISK Indijski premier Dc:ai prispel v Jugoslavijo Včeraj se je sestal s predsednikom ZIS Veselinom Djuranovičem BEOGRAD - Predsednik indijske vlade Moradži Desaj je popoldne dopotoval na štiridnevni uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo na povabilo predsednika SFRJ, Josipa Broza Tita in predsednika ZIS Vese-lina Djuranoviča. Indijski premier je v Beograd prispel s posebnim letalom, ki je nekaj po petnajsti uri pristalo na Surčinskem letališču. Gosta iz Indije je pričakal in pozdravil predsednik ZIS Veselin Djuranovič, ki je premieru Desaj u zaželel prisrčno dobrodošlico. Sprejema indijskega premiera na letališču Beograd so se udeležili tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, predsednik izvršnega sveta Srbije Ivan Stambolič zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar, predsednik beograjske mestne skupščine Živo-rad Kovačevič, poveljnik beograjskega vojnega območja, general polkovnik Petar Gračanin, in drugi. Na beograjskem letališču so se zbrali tudi člani indijske diplomatske kolonije, ki so premiera De-saija pozdravili z vzklikanjem in dolgim ploskanjem. Preden se je odpeljal v svojo rezidenco, Stari dvor na Dedinju je premier Desai, na prošnjo predstavnikov tiska izjavil, da ga veseli, ker je dopotoval na prijateljski obisk v Jugoslavijo in ker se bo srečal s predsednikom Titom in predsednikom ZIS Veseli-nom Djuranovičem. Popoldne sta imela premier Desai in predsednik ZIS Veselin Djuranovič prve uradne pogovore. Z jugoslovanske strani se pogovorov udeležujeta tudi Josip Vrhovec in Metod Rotar, z indijske pa zunanji minister Vadžpai. (dd) Član politbiroja bolgarske KP na obisku v SFRJ BEOGRAD — Na povabilo predsedstva ZKJ je včeraj dopotoval v Beograd član politbiroja bolgarske komunistične partije Penčo Kuba-dinski. Na beograjskem letališču sta ga sprejela član predsedstva ZKJ Miloš Minic in izvršni sekretar predsedstva ZKJ Vlado Janžič, navzoč pa je bil tudi bolgarski veleposlanik v Jugoslaviji Rajko Nikolov. Kot poroča Tanjug, gre za obisk v o-kviru sodelovanja in izmesjave mnenj med ZKJ in Bolgarsko KP. Iz izjav visokih jugoslovanskih partijskih predstavnikov je bilo mogoče razbrati, da bosta Minič in Kubadinski razpravljala predvsem o jugoslovan-sko-bolgarskih dvostranskih odnosih, ki niso na zavidljivi ravni zaradi vztrajnega bolgarskega zanikanja obstoja makedonskega naroda in makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji, (vb) NA STADIONU V CAGLIARIJU Eksplozija balončkov za las ni povzročila tragedije CAGLIARI — Včeraj se je Izboljšalo stanje 37 oseb, ki so bile ranjene v Cagliariju po tekmi domače ekipe s Sampdorio. Navijači Cagliariju so hoteli le praznovati vrnitev svoje ekipe v A ligo, toda veselje bi se kmalu sprevrglo v pravo tragedijo. Balončki, napolnjeni s helijem, z natiskanim velikim samoglasnikom A, ki so jih člani »Cagliari - club* po tekmi spuščali v zrak v znak zmage, so eksplodirali in se vneli. Ljudi na stadionu je prevzela panika, še zlasti ko se je razširila govorica, da gre za bombni atentat. Policija je prisotne več kot štiri ure mirila, preden je lahko obvladala položaj. Vsi ranjenci so le laže opečeni po obrazu in rokah in bodo okrevali v nekaj dneh. RIM — Število vernikov med mladino vse bolj upada. To dokazujejo statistični podatki, ki so jih predstavili te dni evropski škofje na konferenci v Rimu. V Italiji namreč samo 62 odstotkov mladih med 17. in 25. letom' starosti veruje v Boga, 21 odstotkov se noče izreči, 10 odstotkov je ravnodušnih in o-stali pa ne verujejo. • Cecovinijeva tiskovna konferenca (Nadaljevanje z 2. strani) Polemiziral je tudi z drugim predstavnikom Liste, Giuricinom, ki je nastopil pri radikalcih. Tudi njega omenja sobotna Repubblica, ko pravi, da je bii njegov nastop »zanimiv poskus. Vendar jaz, z razliko od Cecovinija, ne bi dvignil toliko prahu*. V zaključku je Cecovini navedel razloge, zaradi katerih bi ga morala liberalna stranka izbrati za poslanca v evropskem parlamentu: prvič, ker bodo v nasprotnem primeru kar trije poslanci iz Lombardije in drugič, ker bodo kar trije predstavniki izraz združenja indu-strijcev, dva neposredno, tretji Bet-tiza pa .je zelo blizu teh krogov. To pa bi bilo v nasprotju z usmerjenostjo PLI, ker ta usmerjenost zahteva bolj široko izbiro. Na vprašanja novinarjev je nato pojasnil nekatere zadeve v zvezi z manifestacijami in polemikami zadnjih dni. Nato se je vnela dokaj ostra polemika okrog formulacije »slovanskega sveta*. Na izrecno vprašanje novinarja agencije Alpe Adria, če gre za politično gospodarsko oceno je Cecovini najprej vztrajal na terminu «Slavia», ki naj bi se raztezala od Trsta do Vladivostoka in govoril o nevarnosti. ki naj bi jo predstavljala za naše mesto. Na ponovno vprašanje, če je to povezano s programom liberalne stranke, pa je povsem spremenil svoja izvajanja in dejal, I da Trst v resnici meji na Jugoslavijo, ki ji je z izredno spret-1 nostjo uspelo ohraniti neodvisnost, dobre odnose s Sovjetsko zvezo in z Zapadom in istočasno ustvarit' svet neuvrščenih. Povedal je še zanimivo «novost* da so s sporazumevanjem z EGS v Jugoslaviji začeli prevladovati zahodni interesi, kar je nekaj pozitivnega in je treba podpreti. Ob tem sodelovanju, je dodal Cecovini, pa Trst ne sme postati žrtev. Na izrecno vprašanje, če .je res smešen odnos do slovenskih vprašanj in polemik s Slovenci, ko pa je znano, da so vse slovenske organizirane sile v zamejstvu in njihov tisk v ostri polemiki z Listo in da so vsi slovenski predstavniki v vseh izvoljenih organih vedno glasovali proti Listi, pa Cecovini ni odgovoril. Odgovoril pa je na vprašanje globalne zaščite, vendar se je hotel takoj navezati na polemike v zvezi z zakonom Gerbec; na ostro pripombo, da je bilo predstavljenih več zakonskih osnutkov in ne samo zakon Gerbec in da gre za zahteve vseh Slovencev v Italiji pa je odvrnil, da je tajnik liberalne stranke še pred kandidaturo pojasnil, da so liberalci naklonjeni globalnemu zaščitnemu zakonu za Slovence v Italiji. Cecovini je ob tem dejal, da bo neki zakon pač treba sprejeti, takoj pa je pripomnil, da se ne sme zgoditi kaj takega kot na Južnem Tirolskem, ker bi to »lahko kompromitiralo prihodnost. Če bi uveljavili zakon o dvojezičnosti, bi iz javnih služb izključili vse tiste, ki ne poznajo slovenščine. Slovencev pa je le 6-7 odst.* Ob tem pa je sam priznal, da teh številk ni nikdar preveril. Ko ga je drugi časnikar spomnil na trditve, češ da so osimski sporazumi Titov manever, da si prisvoji Italijo in isto stališče ponovi), pred kratkim v zvezi z zakonom Gerbec in ga ob tem vprašal, če bo takšna stališča zastopal v evropskem parlamentu, .je Cecovini odvrnil, da naj bi bilo v jugoslovanski literaturi celo zapisano, da bi meja morala teči na Soči in celo boj na zapadu: ves vzhodni svet naj bi po njegovem mnenju težil proti zapadu, in to naj bi bilo nekaj biološkega, naravnega in naj ne bi izviralo iz nikakršnega sovraštva. Na koncu je Cecovini potrdil, da ob morebitni izvolitvi v evropski parlament ne bo podal ostavke na mesto župana in da bo v parlamentu zastopal program liberalne stranke. Če pa zaradi morebitnega mandata v evropskem parlamentu ne bo kos sedanjim obveznostim, bodo že razpravljali, kaj treba narediti. Dodal je, da bo jutri odpeljal v Rim le en vagon «melonarjev», kar pa naj ne bi imelo nobene zveze z imenovanjem v evropski parlament. VABILO IBM IBM želi sporočiti nekaj važnega tistim podjetjem, ki hočejo izboljšati svoje upravljanje s pomočjo obdelave podatkov. Marsikaj pa bo zanimalo tudi vsa tista podjetja, ki ta sistem šele uvajajo. Čakamo Vas v uradu IBM v Trstu, Trg Unita cHtalia 7, od 9.30 do 12,30 v sredo, 20. junija. Prikazali bomo tudi praktično, kako deluje terminal za blagajno IBM 5260, sistem IBM 34 in sistem IBM 5110. Urad v Trstu: Trg Unita d’ltalia 7 - Tel. 040/62381 IBM Italia Gruppo Sistemi Geneiall Oivisione Elaboratoa r^1AGI^io Codroipo ©udine 'Trieste tezia Golf o di Venezia .*.........v ■••• . • •• ••• V Italiji - Codroipo (Furlanija - Julijska krajina) □d rosfeofe vam uredi stanovanje za ceno ene same sobe KOMPLETNE SOBE: omara s 6 vrati in ogledalom, zakonska postelja z vdelanimi lučmi in radioaparatom, nočni omarici, oblazinjen stol cena: od 30.000.— din dalj«. DNEVNE SOBE: miza. 6 stolov, luči, radioaparat od 21.814.— din dalje SEDEŽNE GARNITURE: 5 usnjenih foteljev od 29.768.— din dal|e 5-sedežni divan iz blaga od 7.442,— din dal|e OTROŠKE KOMPLETNE SOBICE: omara, postelja, nočna omarica, pisalna ml*0, knjižnica, stolice od 6.884.— din dalje Od Gi>@feOflg CODROIPO - UD — Italia — Tel. 91354 Pontebska državna cesta (Pontebbana), blizu Ville Manin