SVETO PISMO stare in nove zaveze poleg nemškiga, od apostoljskiga Sedeža poterjeniga sv. pisma, ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil D r Jožef Franc Allioll. Natisnjeno po povelji prečastitljiviga Kneza ©(»»A ©®»®A ASMmmA JLJttMjaasMga Škofa. (Pervi zvezek.) V Ljubljani. Natisnil Jožef Blaznik. 1851 . I K) - 3000 2/3 9$ OOO§§00o množili časih, in sicer drugači v začetku, drugači v času očakov, drugači v času postave, drugači v času prerokov, je neskončno usmiljeni Bog eno in ravno tisto sveto vero ljudem razodeval po možeh, ktere je s svojim Duham navdihoval, po Adamu, Noetu, Abrahamu, Mojzesu, Davidu, Izaii in družili svetih prerokih 5 poslednji čas se je pa prikazala dobrota in lju¬ bezen Boga, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kri¬ stusa, kteri nam je sveto vero popolnama razodel in sveti cerkvi ves zaklad resnice izročil. Njo imenuje sveti Pavel steber in terdnost resnice (l. Tim. 3, 15.), ker jo sam sveti Duh vlada, in ker je Gospod Jezus Kristus pri nji vse dlli do konca Sveta (Jan. 14, 16. 26. Mat. 28, 18. 19. 20.). Bazodenje Božje se tedaj le v sveti katoliški cerkvi čisto in nepopačeno hrani. Studenca pa, iz kterih kato¬ liška cerkev Božje razodenje zajema, sta ustno ts/oc* ® in sveto pismo. Jezus je namreč aposteljnam le ie , e . c * „Pojdite po vsim svetu, in oznanujte evangeli vsi stvari (Mark. 16, 15.). Nekaj aposteljnov ni celo nič pisalo*, en so pa kaj pisali, so to storili še le potem, ko je ia sveta vera že po mnozih in mnozih krajih sve a ozna- IV novana, in je sveta cerkev že terdno stala in lepo cvetela. Poslednjič pravijo sami aposteljni, de niso mislili vsiga zapisati, kar so pri Jezusu vidili in slišali. Sveti Janez konča svoj evangeli s temi besedami: „Je pa tudi še veliko druziga, kar je Jezus storil; in ko bi se to vsako posebej popisovalo, menim, de bi na ves svet ne šle bukve, ktere bi bilo pisati 44 (Jan. 21, 25.). Enako govori sveti Pavel: „Bratje! stojte tedaj terdno, in se deržite izročil, ki ste se jih naučili ali po govorjenji ali po listu našim 44 (2. Tes. 2, 14.). „In kar si slišal od mene po veliko pričah, to izroči zvestim ljudem, kteri bodo pripravni, tudi druge učiti 44 ( 2 - Tim. 2,2.). Resnice in nauki tedaj, ki jih je naš Gospod Jezus Kristus razodel, in ki so jih aposteljni po navdihnjenji ali razodenji svetiga Duha svojim nasled- nikam le z besedo izročili, pa jih niso zapisali, se ime¬ nujejo ustno izročilo; resnicam in naukam pa, ki vemo, de so jih sveti možje po navdihnjenji ali razsvetljenji svetiga Duha zapisane zapustili, pravimo sneto pismo. Nekoliko svetiga pisma so spisali sveti možje stare, neko¬ liko pa sveti možje nove zaveze. Torej se sveto pismo deli v sveto pismo stare in nove zaveze. Sneto pismo stare zaveze so tiste svete bukve, v kterih so možje z Božjim Duham navdihnjeni zapisali nauke, ki jih je bil Bog razodel očakam, zlasti pa izraelskimu ljudstvu po Mojzesu in prerokih pred Kristusovim prihodam; sveto pismo nove zaveze so pa tiste svete bukve, v kterih so možje z Božjim Duham navdihnjeni zapisali nauke, kijih je bil Bog razodel po Kristusovim prihodu. De je sveto pismo po navdihnjenji in s posebno po¬ močjo svetiga Duha pisano, se že vidi iz Kristusovih besedi: „Vi preiskujete pisma, ker menite, de imate v njih večno življenje; in one so, ki od mene pričujejo 44 (jan. 5,39.); kakor tudi iz besedi: „Le ena čerka ali ena pičica ne bo prešla od postave, dokler se vse ne zgodi 44 (Mat. 5, 18.). Te besede jasno kažejo, de se tukaj govori od dela, ktero je bilo v svetim Duhu pričeto in končano. Tako tudi sveti Pavel govori v 2. listu do Timoteja 3,16: „Vse pismo, od Boga vdihnjeno, je koristno za učenje, v za prepričanje, za posvarjenje, za podučenje v pravici“; in sveti Peter pravi v 2. listu 1, 20. 21: „To nar prej vedite, de se nobeno prerokovanje (svetiga) pisma po lastnim razlaganji ne zgodi. Zakaj prerokovanje ni nikdar iz človeške volje prišlo ; temuč od svetiga Duha navdih¬ njeni so govorili sveti možje Božji a . Kar posebej sveto pismo nove zaveze zadeva, so zlasti pomniti imenitne besede Jezusove do aposteljnov: „Niste namreč vi, kteri govorite, ampak Duh vašiga Očeta je, kteri v vas govori ct (Mat. 10, 21.). Ako je pa sveti Duh aposteljnam pomagal, ko so sveti evangeli z besedo oznanovali; jih je gotovo tudi varoval, de se v pisanji Božjiga razodenja niso motili. Sveti očetje pervih keršanskih časov (Klem. Rim., Justin, Irenej, in drugi} enoglasno uče, de so sveto pismo pisali možje navdihnjeni z Božjim Duham; imenujejo namreč besede svetiga pisma besede svetiga Duha. Ze dva cer¬ kvena zbora, ki sta bila obhajana v tretjim stoletji, eden v Rimu, eden pa v Kartagi, terdita, de je Bog sam za¬ četnik svetiga pisma, ker je bilo pisano pod vodstvam in s pomočjo svetiga Duha. Ravno to priča drugi vesoljni cerkveni zbor v Carigradu. In sveti tridentinski cerkveni zbor v 4. seji od svetiga pisma tako govori: „Presveti vesoljni tridentinski zbor, — ker vedno pred očmi ima, de se vse zmote iztrebijo in sam čisti evangeli v cerkvi ohrani, (to namreč) kar je naš Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, nar prej s svojimi ustmi učil, in potlej po svojih aposteljnih ko vir vse zveličavne resnice in nravne postave vsim stvarem zapovedal oznanovati: in ker sprevidi, de je ta resnica in nauk v pisanih bukvah in v nepisanih izročilih, ktere so aposteljni iz ust Kristusa samiga sprejeli, ali ktere so od aposteljnov samih po navdajanji svetiga Duha tako rekoč od roke do roke (od ust do ust)_ izro- čevane do nas prišle, — sprejme in časti po zgledu pravo¬ vernih očetov z enakim čutilam pobožnosti in spoštovanja vse bukve stare in nove zaveze, ker je en Bog zače 111 obeh, in pa tudi izročila, naj že vero ali nrave za evajo, kakor takošne, ki jih je Kristus ali sveti Duh ustno naznanil, in so se v cerkvi po vednirn nasledvanji ohranile. VI Za dobro je tudi spoznal (tridentinski zbor), temu sklepu imenik svetih bukev pridjati, de bi nihče ne mogel dvo¬ miti, ktere de so, ki jih cerkveni zbor sam sprejme. So pa naslednje: Stare zaveze: petere Mojzesove, namreč perve, druge, tretje, četerte, pete Mojzesove bukve; Jozuetove, Sodnikov, Rutine, čvetere Kraljev, dvoje kro- niške, Ezdrove perve, in druge, ki se jim pravi Nehe- mijeve; Tobijeve, Juditine, Estrine, Jobove; Davidove psalmske bukve, ki je v njih sto in petdeset psalmov; Pripovesti, Pridigar, Visoka pesem, Modrost, Sirah, Izaija, Jeremija inBaruh, Ecehiel, Daniel, dvanajsteri mali pre¬ roki, namreč Ozej, Joel, Amoz, Abdija, Jona, Mihej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagej, Caharija, Malahija; dvoje Makabejcov, perve in druge. Nove zaveze: čveteri evangelii sv. Matevža, Marka, Luka, in Janeza; Djanje aposteljnov, ktero je spisal evangelist Luka; štirnajst listov aposteljna Pavla, namreč do Rimljanov, dva do Korinčanov, do Galačanov, do Efežanov, do Filipljanov, do Kološanov, dva do Tesaloničanov, dva do Timoteja, do Tita, doFilemona, doHebrejcov; dva lista aposteljna Petra, trije listi aposteljna Janeza, en list aposteljna Jakopa, en list aposteljna Juda, in Skrivno razodenje aposteljna Janeza. Kdor bi pa teh bukev celih z vsimi njihovimi deli, kakor jih je navada v katoliški cerkvi brati in se v sploh navadni latinski prestavi znajdejo, za svete in pravilne ne sprejel, in poprej imenovane izročila vedama in nalaš zaničeval, bodi izobčen u . Kdorkoli tedaj želi biti pobožen sin matere katoliške cerkve, mora terdno vero¬ vati, de so bili pisavci bukev, kterih zapopadek sveto pismo imenujemo, od Boga navdihnjeni. Sveti Duh je tedaj pisavcam voljo spodbudil in vodil, de so pisali ravno to, kar je hotel, de naj se piše; sveti Duh jim je um raz¬ svetljeval, de so pisali golo resnico; sveti Duh jim je spomin razjasnoval, de so to, kar so z lastnimi očmi vidili in z lastnimi ušesi slišali, zapisali brez pomote; sveti Duh jim je razodeval daljno prihodnost; sveti Duh jih je učil skrivnostne resnice, ktere človeški um presegajo. Kakor je pa treba, de človek z gnado Božjo dela, enako VII tudi delo svetih pisavcov ni bilo brez lastnica truda ; z vso skerbjo in zvestobo so mogli v pisanji svetih bukev rabiti svoje dušne moči, ki jim jih je Bog v stvarjenji podaril. Zato sami spoznajo, de so prejeli opravilo polno čuvanja in potu (2. Mak. 2, 27.). Kar razlaganje svetiga 'pisma tiče, ga tudi le sveta katoliška cerkev brez nevarnosti pomote razlaga. Komur je Kristus oblast dal, nezmotljivo oznanovati sveti evan- geli, on tudi more brez zmote razlagati, kar so sveti možje od ravno tega svetiga evangelija pisaniga zapustili. Ves zaklad evangelija je pa Jezus katoliški cerkvi izročil, in ravno tisti sveti Duh, ki je pisavce svetiga pisma na¬ vdihoval in vladal, tudi katoliško cerkev navdihuje in vlada, ter jo v oznanovanji in razlaganji evangeljskih resnic varuje vsake pomote. Zatorej naj se nikdar nihče ne čudi, ako katoliška cerkev sebi pripisuje pravico sveto pismo razlagati. Tej pravici se ravno tako nikdar ne more od¬ povedati, kakor tudi ne oblasti, sveti evangeli do konca sveta z nezmotljivo veljavnostjo oznanovati. Po vsi pra¬ vici „sveti tridentinski zbor v berzdanje nepokojnih (pre¬ šernih) glav sklene, de naj se nikdo na svojo razumnost ne opera, in ne prederzne v verskih in nravnih rečeh, ki gredo k povzdigi keršanskiga uka, sveto pismo po svoji misli napčno razlagati zoper tisti pomen, ki ga je spo¬ znala in ga spozna sveta mati cerkev, kteri gre soditi o pravim pomenu in razlaganji svetiga pisma u . Zastran branja svetiga pisma moramo razodeti svojo serčno željo, de bi bilo sveto pismo po vsim svetu raz¬ širjeno in brano bolj kakor vsake druge bukve; enako serčno pa tudi želimo, de bi vsakteri sveto pismo s svetim straliam in z vso bogaboječnostjo v roke jemal. Kakoi le katoliška cerkev sveto pismo brez nevarnosti pomote razlaga, tako je tudi branje svetiga pisma le takrat brez nevarnosti pomote in studenec žive vode, ki v večno živ¬ ljenje teče, ko je sklenjeno z živo besedo cerkveniga u a. Ni dosti le brati sveto pismo, ampak treba J e udi limeti ga. To pa ni vselej in povsod lahko. Že globokost večnih skrivnost, ki jih v sebi zapopade, hoče posebno VIII pripravo in nenavadno bistrost duha; ozir na posebnost časov in krajev, v kterih so sveti pisavci pisali, in ljudi, kterim so svoje pisma pervič v roke dali, pri bravcih sedanjih časov stori potrebne mnogotere znanosti o lastnijah ravno unih nekdanjih časov, kterih pridobiti si nima vsakteri priložnosti. Sej so že v apostoljskim času kristjani pri branji svetih pisem na opovere naleteli, kakor se vidi iz druziga lista svetiga aposteljna Petra (3, 16.), kjer verne opominja, de se v listih svetiga aposteljna Pavla nektere reči težko razumejo, ktere neučeni in nestanovitni pre¬ vračajo , kakor tudi druge pisma v svoje lastno pogubljenje. Pravi pomen svetiga pisma pa odkriva živa beseda in ustno podučenje tistih, ki jih je Jezus poslal oznanovat sveti evangeli. Kdor se ponižno podverže cerkvenimu uku in v tem duhu ponižnosti sveto pismo bere, dobiva v svetih bukvah bogate zaklade resnice, tolažbe, spodbude, opo- minovanja, svarjenja; „zakaj karkoli je pisano, je v naše podučenje pisano, de po poterpežljivosti in tolažbi pisem upanje imamo u (Rim. 15, 4.). Ako pa brez te lepe ponižnosti in brez vedniga oziranja na živo besedo cerkveniga uka sveto pismo prebiraš, in se brez potrebne učenosti glo- bokeje v svete skrivnosti spušaš, kakor tvoje dušne zmož¬ nosti pripušajo, te tvoje branje utegne tudi v kake zmote, celo v verske zmote zaplesti. Zgodbe svete cerkve nam glasno spričujejo, de so razpertije in krivoverstva le pre- dostikrat take začetke imele. Utegnile bi tudi nektere pripovesti zlasti stariga zakona marsikomu v spotiko biti, ako ne pozna jutrovskih šeg, izrekov in podob, in ne ve prav ceniti globokostiBožjiga usmiljenja in neskončne prizanašljivosti večniga Očeta ali pa pozabi prevdariti, de sveto pismo človeških napčnost in nepopolnost, ki jih pripoveduje, nikdar ne hvali in v posnemanje ne stavi. Varuj se tedaj, ljubi kristjan, ki po zakladih svetiga Duha hrepeniš, de sam sebi preveč ne zaupaš, in ogenj, ki v svetim pismu gori, de um razsvetljuje in serce ogreva, tebe zavoljo pomanjkanja potrebnih vednost in ponižnosti ne osmodi. Le poslušaj, kar je sveti Bazili Veliki kdej rekel cesarjevimu kuharju, IX ki se je vedno s svetim pismam pečal, desiravno ni imel potrebne učenosti: „Prijatel, tebi bi lepše stalo, ko bi dobro juho narejal, kakor de sveto pismo prebiraš, ktero više memo tvojima ognjiša stoji cc . Sveto pismo je nar imenitniši pismarnica, ki se Božje pisma v nji hranijo. Tode le poklicanim je sploh pripušeno vanjo hoditi. Po¬ klicani so pa nar prej ti, kterim je Kristus zaklad vere izročil, de naj ga hranijo in drugim dele z oznanovanjem besede Božje, kterim je v to tudi še posebej Duha resnice obljubil in podelil. Tem poklicanim se daj, ljubi kristjan! v svetiše svetiga pisma voditi; oni so tvoji od Boga po¬ stavljeni učeniki in pastirji tvoje duše, ki jo vodijo na dobre paše in te varujejo, de ne zajdeš; njih glas tedaj poslušaj, njih razlaganja se derži pri branji svetiga pisma. Oni, tvoji dušni pastirji, ti bodo v oziru na zmožnosti tvojiga duha in serca nar bolj vedili svetovati, ktere bukve svetiga pisma ti bodo v veči dušni prid teknile, ktere de poprej, ktere pa pozneje beri; zakaj nektere se lože nektere teže umejo, nektere so zdaj nektere drugi¬ krat tvojim dušnim potrebam bolj primerne. Tako prebiraje sveto pismo bodete, kakor sveti apostelj Pavel pravi, po tolažbi pisem upanje imeli. Ker branje svetiga pisma v duhu svete cerkve neizrečeno velik prid obroduje, ter je večna luč in nar tečniši živež za dušo, se ni čuditi, de so sveti cer¬ kveni očetje branje svetiga pisma vernim tako goreče priporočevali. Zgodilo se je pa, de so se v to reč, ki sama na sebi moč večniga življenja ima, po spačenosti človeške natore tudi napake vrinile. Krivi učeniki, ki so z napuham luč svetiga Duha v sebi zadušili, so jeli sveto pismo pačiti, napčno razlagati in tako popačeno med verno ljudstvo trositi. Tedaj so se cerkveni učeniki z vso močjo ognjene zgovornosti, ki jim jo je ljubezen do besede Božje in do zveličanja vernih vdihnila, zoper to pogub- Ijivo početje vzdignili in verne svarili, de naj se z vso skerbjo varujejo take strupene paše. Ko se je keršanska vera široko okrog med ljudstvi razširila, so tudi nove spreobernjene ljudstva zvedile od X svetiga pisma, in kolikor veči je bila njih ljubezen in spoštovanje do aposteljnov, toliko gorkeji je bila njih želja brati pisma, ki so jih bili spisali ali sami ali sveti možje od ravno tistiga Duha navdihnjeni. Ker pa niso umeli jezika, v kterim so sveti pisavci pisali, jim je bilo treba sveto pismo v domači jezik prestaviti. Tako najdemo greško prestavo stariga zakona, ktere so se tudi apo- steljni poslužili in jo s tim med kristjane vpeljali, latinsko svetiga Hieronima, armensko svetiga Mezroba, slovensko svetiga Cirila. Vse te prestave so, kakor vidimo, vernim od Boga postavljeni učeniki v roke dali, ki so imeli vedno svoje oči obernjene na skalo svete cerkve, vez edi¬ nosti v veri in ljubezni. Sveta mati cerkev je bila tedaj keršanskim ljudstvam porok, de se v te prestave v oziru vere in praviga zaderžanja nobena zmota ni vrinila, de veliko več zares v njih glas apostoljske besede in uk svetiga Duha slišijo. Brez skerbi so jih smeli verni brati in si svesti biti, de zajemajo iz studencov, ki moč večniga življenja v sebi imajo. Pač tudi najdemo posebno pri manj omikanih ljudstvih, de jim je cerkev branje svetiga pisma v domačim jeziku prepovedovala in jim prestave iz rok jemala. Ravnala je pa tako, ker je z materno skerbjo čula, de se sveti za¬ klad vere pri njenih otrocih neskažen in keršansko vedenje čisto in svitlo ohrani. Prederznili so se namreč prestav¬ ljati sveto pismo ljudje, ki niso imeli potrebne učenosti, ali so bili celo od duha napuha prevzeti in s kvašam kriviga uka omešeni. Take prestave so bile tedaj polne pomot in niso podajale hrepenečim sercarn resnice po svetim Duhu poterjene. Verni so bili ž njimi zapeljevani, in, kar je bilo nar huje, od žive besede ustniga uka odvračevani. Bati se je bilo, de bi se vez edinosti v veri in ljubezni ne raztergala. Cerkev tudi še zdaj prepoveduje prestave, ki jih v mnogoterih jezicih po svetu trosijo tako imenovane svetopisemske družbe, ker so jih naredili nekatoličani, in ker nobeniga poroštva nimajo, de se beseda Božja čista in nepokvarjena v njih najde. XI Akoravno je pa cerkev kdej branje svetiga pisma v domačim jeziku prepovedovala ali ga še zdaj iz zgorej omenjenih vzrokov prepoveduje, vender vernim svetiga pisma nikoli ni zaderževala, temuč jim ga je vedno brala in razlagala. Tudi prestave v domačim jeziku jim rada v roke daje, de jih berejo, in se veseli v Gospodu gorečnosti, s ktero po kruhu večniga življenja hrepene; le to varuje in gleda, de zavoljo človeške lahkomišljenosti in napčnosti serca ali zavoljo pomanjkanja učenosti škode ne terpe. Iz tega namena terja in zapoveduje, de naj se verni poslu¬ žujejo le tacih prestav v domačim jeziku , ki jih je cer¬ kvena oblast poterdila, in zlasti, kterim je pridjano po¬ trebno razlaganje iz svetih očakov in druzih veljavnih katoliških učenikov, in de naj berejo po nasvetu svojih duhovnih pastirjev in naj ravnajo svoj razum svetiga pisma po živi besedi cerkveniga uka. Ako se verni teh pravil derže, bo mati sveta cerkev veselje imela, de njenim otrokam pisana beseda Božja ravno tako kakor ustno oznanovana služi v podučenje in poboljšanje, v opomino- vanje in tolažbo. Velika je bila vseskozi ljubezen Slovencov do svete vere 5 kakor nar dražji dar milosti Božje so jo cenili od roda do roda. Kdo bi se tedaj čudil, de so tudi serčne želje imeli, v spoznanji svete vere vedno bolj in bolj rasti in torej sveto pismo, ki drage bisere verskih skrivnost hrani in razkazuje, v domačim jeziku v rokah imeti in brati ? Se le proti koncu pretečeniga stoletja je zasvetila našimu narodu zarja spolnjene serčne želje po svetim pismu, v domači slovenski jezik z verno zvestobo pre¬ stavljenim. Ljubljanski škof in knez Karol grof Herberstein je blagovolil sebi izročenim ovčicam ta dragi dar podeliti. S svojo budivno besedo je spodbodel za to reč vnete duhovne svoje škofije in jim z mnogoterimi pripomočki segel pod roko. Pervi, ki je z vso gorečnostjo, ki jo lju¬ bezen do kake reči koli more vdihniti, prevzel delo prestav¬ ljanja, je slavni Juri Japel, rojen v Kamniku. Bil je takrat opravnik Šilingove zadušbine pri sv. Petru v Ljubljani in XII škofijski svetovavec, pozneje fajmošter in dekan na Ježici, potem fajmošter in dekan v Naklim, poslednjič korar stolne kerške cerkve v Celovcu; bil je tudi, kar je sosebno pom- Ijivo, ud velike rimske pesniške družbe arkadije, v kteri se je imenoval s pastirskim imenam Silvanides Dryadius. Pridružil si je Japel za blago delo verliga sodelavca Blaža Kumerdeja, Grajana, tadanjiga c. k. vodnika ljudskih šol v Ljubljani. Prestavila sta narprej sveto pismo nove zaveze, od kteriga je I. del 1784., II. del pa 1786. leta na svitlo prišel. Z združenim trudam sta se lotila svetiga pisma stare zaveze. Pa komaj so bile pete Mojzesove bukve začete, je bil Blaž Kumerdej za c. k. pooblastenca v Celje prestavljen, kar je delo prestavljanja nekoliko zakasnilo, de je I. del stare zaveze še le 1791. leta tiskarnico zapustil. Drugi del stare zaveze je Japel Slo- vencam podal 1796. leta. Našel je pridniga pomočnika Modesta Sraja, duhovniga pastirja v Sentjakopu pri Savi, tako de prestavo II. in IV. bukev Kraljev spoznava za delo obema lastno. Tretji del stare zaveze sta prestavila in 1801. leta na svitlo dala zdaj imenovani Modest Sraj in Jožef Rihar, fajmošter v Komendi. Ceterti del, ki je bil že 1798. leta natisnjen in obsega psalme, je spisal Anton Traven, fajmošter na Ježici. Posebne zasluge sije pridobil Jožef Škrinjar, fajmošter v predmestni fari Mariiniga oznanjenja v Ljubljani, pozneje fajmošter in dekan v Gorjah. Prestavil je sam z nenavadno spretnostjo V. in VI. del stare zaveze ter je peti del z lepim latinskim predgovoram in s prav podučivnim slovenskim vvodam na svitlo dal 1798. leta, šesti del pa 1802. leta, ktero leto je tudi VII. del beli dan ugledal, ki ga je bil prestavil Matevž Volf, fajmošter na bohinski Beli; bil je po Jožefu Škrinjarji k temu delu privabljen. Osmi del, ki so ga Slovenci že 1800. leta v roke dobili, sta Jožef Škrinjar in zgorej imenovani Jožef Rihar skupej prestavila. Tako tedej so bile želje Slovencov po svetim pismu v domačim jeziku 1802. leta dopolnjene pod vikšim škofam Mihaelam baronam BrigidotftUl , ki je to delo s svojo pa¬ stirsko skerbjo vedno podperal, Ako pomislimo nizko stopnjo XIII v omiki slovenskima jezika konec pretečenima stoletja, nam ne bo težko soditi, kakošne težave so imeli premagati sedaj imenovani prestavljavci svetima pisma in kolike hvale in zahvale so tedaj vredni pri vsih poznejših Slovencih. Pripomočke, ktere so prestavljavci pri svojim delu imeli, naznanja Juri Japel v pregovoru I. dela nove zaveze 1784. leta. Posebno jim je služila staroslovenska prestava svetima Cirila v 9. stoletji iz greške nare- jena, natisnjena v Ostrovu 1581, in sv. pismo, ki ga je bil dal natisniti Elija Huter 1599. leta v 12 jezikih, med kterimi sta tudi češki in poljski. Skerbela je viši duhovska gosposka, de ^i bila pre¬ stava, kar je momoče, natančna in zvesta. Vsake bukve, preden so bile izročene tiskarnici, je pregledal in pre¬ tehtal posebno v ta namen postavljen in iz učenih mož sostavljen zbor, ki je svoje shode imel v c. k. bukvarnici. Njema udam Juri Japel sam hvalo daje, de so svoje delo tako pridno in vestno opravljali, kakor de bi jim bilo šlo za lastno zveličanje. Tako so drumi del nove zaveze pre- tehtovali 1783. leta od sred posta do kimovca, ter so se vsaki teden zavoljo tema po štirikrat zbirali. Slovenci svetima pisma v domačim jeziku niso le s serčnim veseljem sprejeli, ampak tudi z gorečnostjo brali, kar se iz tema vidi, de je sveto pismo nove zaveze po¬ šlo, še preden so bile vse bukve stare zaveze prestavljene. In Juri Japel pa Blaž Kumerdej, začetnika blaziga dela, sta doživela drumi natis I. dela nove zaveze 1800. leta in II. dela 1804. leta. Pa tudi evangelije družba natisa so kmalo pokupili. Zato so sedanji prečastiti milostivi knez in vikši škof v Gorici, Dr. Andrej Golmajer, takrat učenik bogoslovja v Ljubljani, podperani po čestitih in učenih gospodih: Jur. Zupanu, korarji, Jož. Burgerji in Bi. Potočniku svete evangelije, t. j., I. del nove za¬ veze vnovič prestavili, in natisnjen je bil ta del svetiga pisma po Našim povelji 1834. leta v lepši notranji in vnanji podobi. Marljivost ravno imenovaniga učeniga Slo¬ venca je pa tudi drugi del noviga zakona za natis pri¬ pravila, kteri pa ni beliga dneva ugledal, dokler nismo XIV o veliki noči 1855. leta razodeli terdniga sklepa, sveto pismo stariga in noviga zakona z razlaganjem po Dr. Jož. Fr. Alliolitu v slovenskim jeziku na svitlo dati. To težavno delo smo izročili neutrudljivimu Jurju Volču, duhovnimu vodniku ljubljanske duhovšnice. Ali tako delo presega moči le eniga učeniga moža. Zato je bilo treba iskrenih Slovencov, dobrih tovaršev v pomoč. In, hvala Bogu, veliko se jih je našlo, kteri so obljubili vdeležiti se ime- nitniga pa tudi težavniga dela. Izmed teh sodelavcov in pomočnikov, ki so svoje delo ali že poslali ali ga pa ob pravim času obljubili poslati, so zlasti: Dr. Andrej Čebašek, učenik verne v ljubljanskih bogoslovskih šolah ; Juri Grabnar, učenik v alojzjevišu; Peter Hicinger, fajmošter v Podlipi; Matija Hočevar, katehet v ljubljanskih nunskih šolah 5 O. Placid Javornik, fajmošter pri sv. Jurji pod Taboram na Koroškim; Luka Jeran, kaplan ternovske fare v Ljubljani; Anton Lesar, učenik v ljubljanskih rečnih šolah; Jožef Marn, kaplan v Horjulu; Frančišek Metelko, učenik slovenšine v ljubljanskih latinskih šolah; Anton Pintar, fajmošter v Trijaku; Lorene Pintar, kaplan v Preddvoru; Mihael Potočnik, spovednik v ljubljanskim uršulinskim samostanu; Matevž Ravnikar, fajmošter v Predaslah; Andrej Zamejc, katehet v ljubljanskih zglednih ljudskih šolah in učenik katehetike. Upati je, de se ne bodo pri natiskovanji tega imenitniga dela kake veči tiskarne pomote vrinile, ker že zgorej imenovana sodelavca Zamejc in Jeran perve stise prav pridno in skerbno pomagata Jurju Volču pregledovati in popravljati. Bog stoterno poverni vsim njih trud za zveličanje ljubih Slo- vencov! Le z združenimi močmi, in, ker je bila slo¬ venska prestava sedanjiga goriškiga vikšiga škofa delu v terdno podlago, je bilo mogoče, de sta oba zvezka svetiga pisma noviga zakona že o velikim šmarnu 1856. leta zapustila slavno Blaznikovo tiskarnico in se kmalo potem našla v rokah oveseljeniga slovenskiga ljudstva. Na to se je precej pripravljalo za natis sveto pismo sta- riga zakona, in sicer na podlagi slovenske prestave uče¬ niga O. Placida Javornika petere Mojzesove in Jozuetove XV bukve, pa perve in druge bukve Kraljev, tako de je pervi zvezek svetiga pisma stariga zakona ravno kar beli dan ugledal. Vse to nam terdno upanje daje, de bodo pod vodstvam marljiviga in modriga gospoda Jurja Volča vsaj v dveh letih vsi drugi deli svetiga pisma že tudi na svitlim, ako bodo pomagavci vse po godu in o pravim času izdelali, in ako bo Božja volja. Vse delo je po vodilih svete katoliške cerkve obrav- nano. Prestava je skorej od besede do besede po latinski Vulgati narejena, kakor sveti tridentinski zbor priporočuje. Ako je v hebrejskim ali v greškim svetim pismu kakošna ver sta malo drugačna, je razloček v razlaganji naznanjen. Staro jutrovsko lastnijo v govorjenji je slovenska prestava ohranila, kolikor je čistost slovenšine dovolila. V potrebnih krajih je pa tudi besedam svetiga pisma kratko razlaganje pristavljeno, poleg nemškiga svetiga pisma, ktero je iz latinske Vulgate ponemčil in razložil učeni Dr. Jož. Fr. Allioll, ker so njegovo prestavo sveti oče papež gori XVI. poterdili, in se torej sme nadjati, de je tudi njegovo razlaganje napravljeno v duhu svete katoliške cerkve. Razlaganje tacih verst, ki vero in nrave za¬ devajo, je namreč vzeto iz svetiga pisma, kolikor se ono večkrat samo razlaga, ali iz sklepov cerkvenih zborov, ali iz svetih očakov. Razlagane so pa tudi take verste, ki ne zadevajo ravno verskih in djanskih resnic, pa vendei bravec ne more memo njih iti, če tudi le zavoljo spod¬ bude sveto pismo bere. Marsiktero razlaganje je za pii- proste ljudi, se ve de, previsoko ; ali za nje se sveto pismo sploh ne daje na svitlo, ampak za duhovne, kteri ne utegnejo ali prilike nimajo dolziga učeniga razlaganja prebirati, in pa za take neduhovne, kteri so v katoliški veri toliko izurjeni, de je branje svetiga pisma njih dušam v prid. Dragi Slovenci! ki imate želje po branji svetiga pisma, le berite ga, berite ga pogosto; ali berite ga prav pripravljeni. Imejte katoliški uk vedno pred ocm 11 v sercu, ter bodite prepričani, de sveto pismo e a 0 liško vero terdi; svoj um popolnama podveizi e ožji XVI besedi, ker v svetim pismu ni nič %oyer človeški um, marsikaj pa je nad človeškim urnam; vdajte svojo voljo Božji volji, desiravno kaj težkiga ali grenkiga hoče od vas imeti; bodite čistiga serca in zaterajte hudo nag¬ njenje ; molite pred in med branjem za Božje razsvetljenje, de bi resnico spoznali; molite pa tudi po branji, de bi vam Bog milost dal, spoznano Božjo voljo v djanji spol- novati. Deržite se v branji tudi prave verste; berite nar poprej tiste svete bukve, ktere se nar lože, in tiste po¬ zneje, ktere se teže razumejo. Nar lože razumevne so te svete bukve: Evangelii, Djanje aposteljnov, listi apo- steljnov razun lista do Rimljanov in do Hebrejcov, Psalmi, Pripovesti, Modrost, Pridigar, Jobove, Tobijeve, Sira- hove bukve, perve in druge bukve Makabejcov. Teže razumevne so bukve, pri kterih branji je treba vediti judovske postave, šege in navade. Nar manj razumevne so te bukve: perve tri poglavja Mojzesoviga pisanja, prerok Ecehiel, zlasti v začetku in na koncu, Skrivno razodenje, Visoka pesem. Ce bodete prav pripravljeni in v pravi versti prebirali sveto pismo, vam bo branje gotovo obilno dobriga sadu obrodilo. Zakaj sveto pismo uči nebe¬ ško ljubiti in prezerati pozemeljsko, razsvetljuje um, ogreva serce za vse dobro, sprašuje vest, očišuje dušo, berzda poželjivost, razdeva prešernost, polajšuje bolečine, daje upanje, venča starost, uči mladost, hladi jezo, zavračuje zmotene, oživlja mlačne, poterduje pravične, žuga hudobnim, ponižuje prevzetne, povišuje ponižne. Sveto pismo je ved¬ nost vsih vednost, uči pravo modrost, ponižnost, ljubezen, pohlevnost, pokoršino; ohranuje zderžnost, čistost, dobrot- nost; daje srečo, mir in veselje. S škofijskiga sedeža v Ljubljani v god sv. Antona Pad. 1857. knez in škof. O B S $ Z E H. Petere Mojzesove bukve. — Joznetove bukve. perve Mojzesove bukve. Perve iit nar stareji bukve svetiga pisma imajo v gieškim in latinskim ime: n Genesis u , to je, stvarjenje, ker se v njih pripoveduje stvarjenje sveta. Mojzes, kteriga je bil Bog poklical in lazovetlil, de je Izraelcam postave dajal, jih je blezo pred izhodam iz Egipta spisal, de bi bile Božji postavodaji v podlago, in de bi ljudstso velicih dobrot opomnil, ki jih je bil Bog Izraelovim očetarn skaza , ker jih je izmed vsili ljudstev izvolil, de bi jih sam učil in P' 1 pravljal med njimi veliko delo odrešenja. V njih se dopoveduje zgodovina od vstvaritve sveta do smeili Jožefa, Jakopoviga sina, ter obsega 2369 let. . - I. Poglavje. Vstvarjenje sveta in človeka. 6. Tudi je Bog rekel: Bodi terdina 9 ) v sredi voda, in loči vode od voda! 7. In Bog je storil terdino, in je ločil vode, ki so bile pod terdino, od teh, ki so bile nad terdino. In zgodilo se je tako'. Ps. 135, 5. Jerera. 51, 15. 8. In terdino je Bog imeno¬ val nebo'j in bil je večer, in bilo je jutro, drugi dan. 9. Bog pa je rekel: Zbero naj se vode, ki so pod nebam, v en kraj, in naj se perkaže suho. In zgodilo se je tako'. 10. In suho je Bog imenoval _ zemljo, stoke voda pa je imenoval 1. V začetku časn • « zbor). Svet tedei’.,; i J , e 86 kej vstvai ‘jeniga bilo (Avg:., IV. later. cerk. beseda »Začetek« sin/ ^ ek ?. ma ->- Po mislih nekterih sv. očakov pomeni tukaj 2. iz nič (IV. later - U iloz J'£ a > ^ er se sam (Jan- 8 , 25.) začetek imenuje. 3. ni imela lepe podobe °Sfnn. I' ’ * - V ° lj ° svoje . vsigamogočnosti. Zemlja je bila brez ’ >, . reci 80 nerazloeene, brez reda sem ter tje ležale. drevja, želiš in živih* stvari ^ 8 ° Wt ' začenjale ’ P odobna P ušavi i bila je brez Ps. 32 ^ ^' eivinam i reči, de bi iz njih vse naredil (Hier., Ambr.). Glej 6. Je W ° vse ustvarjeno. Ps. 32, 6. Sir. 18,1. Jan. 1,1. 2. 3. -red« nebrSmT 0 SVetI ° tVan ' D °’ ** ^ jC ^ l Temat n t’ , in P T P ° SV 0 J !m -™nu. tudi npi-t- ' a P1 ° , 8Ve ^°bo, noč preddnevam; zatorej so Judje, in poznejše tud! cerkev per svoj,h praznikih dan od večera do večera šteli. " l - Cn ’ aebes ’ z, ‘ačje. Po volji Božji so se vodene penine vzdignile nad zracje v kraje svetle tvarine * 1 1. W začetku *) je Bog vstvarilnebo in zemljo. 1 2 ) Ps.32,6: 135, 5. Sir. 18,1. Djan. apost. 14,14: 17, 24. 2. Zemlja pa je bila pusta in prazna, 3 ) in tema je bila nad brez- nam, in duh Božji se je sprosteral nad vodami. 4 ) 3. In Bog je rekel: 5 ) Bodi svetloba! In bila je svetloba. 6 ) ITebr. 11, 3. 4. In Bog je vidil svetlobo, de je bila dobra; 7 ) in je ločil svetlobo od teme, 5. in je svetlobo imenoval dan, temo pa noč; in bil je večer, in bilo je jutro, pervi dan. 8 ) 2 I. Mojzesove bnkve 1. morja. In Bog je vidil, de je bilo dobro. Job 38, 4. Ps. 32, 7 : 88 , 12 . 11. In je rekel: Zemlja naj požene travo, ki zelem’ in dela seme, in rodovitno drevje, ki rodi sad po svojim plemenu, kte- riga seme bodi v njem na zemlji. In zgodilo se je tako. 12. In zemlja je pognala travo, ki zeleni in dela seme po svojim plemenu, in drevje, ki rodi sad ; in ki sleherno ima svoje seme po svojim plemenu. In Bog je vidil, de je bilo dobro. 13. In bil je večer, in bilo je jutro, tretji dan. 14. Bog pa je rekel: Naj bodo luči na terdini neba, in naj lo¬ čijo dan in noč, in naj bojo v znamnja čašam, in dnevam, in. letam; 10 j[ Ps. 135, 7. 15. de svetijo na terdini neba, in razsvetljujejo zemljo. In zgo¬ dilo se je tako. 16. Bog je naredil dve velike luči, veči luč, de bi gospodo¬ vala čez dan, in manjši luč, de bi gospodovala čez noč, in zvezde. 17. In jih je postavil na ter- dino neba, de bi svetile na zemljo, 18. in de bi gospodovale čez dan in noč, in ločile svetlobo in temo. In Bog je vidil, de je bilo dobro. 19. In bil je večer, in bilo je jutro, četerti dan. 20. Tudi je Bog rekel: Naj rade vode živo laznino, in perut¬ nino nad zemljo pod terdino neba! 21. In Bog je vstvaril velike some, in vse stvari, ki žive in se gibljejo, ki so jih rodile vode po njih plemenih, in vse ptice po njih plemenu. In Bog je vidil, de je bilo dobro. 22. In jih je blagoslovil, rekoč: Rastite in množite se, in napol- nujte vode morja; in ptice naj se množe na zemlji. 23. In bil je večer, in bilo je jutro, peti dan. 24. Tudi je Bog rekel: Zem¬ lja naj rodi žive stvari po njih plemenu , živino, in laznino, in zverine zemlje po njih plemenih. In zgodilo se je tako. 25. In Bog je vstvaril zverine zemlje po njih plemenih, in ži¬ vino, in vso laznino zemlje po nje plemenu. In Bog je vidil, de je bilo dobro, 26. in je rekel: Naredimo člo¬ veka po svoji podobi in podob¬ nosti, * 11 ) in naj gospoduje čez ribe v morji in ptice pod neham, in čez zverine in vso zemljo, in čez vso laznino, ki se giblje po zemlji. Spodej 5, 1: 9, 6: 1. Kor. tt, 7. Kološ. 3, 10. 10. naj bodo za mero časov, dnev in let. 11. Neumerljiva človekova duša je podoba Božja po umu in prosti volji, zlasti pa po pravičnosti in svetosti. Efež. 4, 24. Kol. 3, 10. Pravičnost in svetost ste bile zgubljene po grehu, v Kristusu pa ji spet zadobimo, ako spolnujemo njegove zapovedi in zapovedi njegove cerkve. Le kdor je pravičen in svet, v resnici gospoduje čez zemljo in nje stvari; grešnik pa je njih suženj. V besedi »naredimo^ skorej vsi cerkveni očaki in razlagavci svetiga pisma razumevajo presveto Trojico; zakaj „narcdimo“ kaže več ko eno osebo. Drugi pa terdijo, de Bog tukej le bolj veličastno govori, ko pravi: »Nare¬ dimo človeka “ i. t. d. 3 I. Mojzesove 27. In Bog je vstvaril človeka po svoji podobi; po podobi Božji gaje vstvaril; moža in ženo ji je vstvaril. Sir. 17, 1. Mat. 19, 4. 28. In Bog ji je blagoslovil in je rekel: Narašajta in množita sej in polnita zemljo, in podver- zita si jo, in gospodujta čez ribe v morji in ptiče pod nebam, in čez vse živali, ki se gibljejo po zemlji. Spod. 8, 17 : 9, 1. 29. In Bog je rekel: Glejta, dal sim vama vse semensko ze- liše na zemlji, in vse drevesa, bukve 1. 2. ki imajo seme v sebi po svojim plemenu, de naj so vama v živež, Spod. 9, 3. 30. in vsim živalim na zemlji, in vsim pticam pod nebam, in vsim stvarem, ki se gibljejo na zemlji, in v kterih je življenje, de imajo jesti. In zgodilo se je tako. 31. In Bog je pogledal vse, kar je bil naredil, in bilo je prav dobro. In bil je večer, in bilo je jutro, šesti dan. sir. 39, 21. Mark. 7, 37. II. Poglavje. Bog posveti sedmi dan, zasadi vert, vstvari Evo, postavi zakon. 1. Tedej je bilo dodelano nebo in zemlja, in vsa njuna lepota. *) 2. In Bog je dokončal sedmi dan svoje delo, ki ga je bil sto¬ ril; in je počival sedmi dan od vsiga svojiga dela, ki ga je bil storil. 3. In je blagoslovil sedmi dan, in ga je posvetil, ker je ta dan počival od vsiga svojiga dela, 2 ) ki ga je bil Bog vstvaril in do¬ končal. 3 ) 2. Mojz. 20, tl : 31, 17: 5. Mojz. 5, 14. Hebr. 4, 4. 4. To je začetek neba in zemlje, ko sta bila vstvarjena ta dan, ko je bil naredil Gospod Bog nebo in zemljo, 5. in vse germovje dobrav, preden je zrastlo na zemlji, in vse poljsko zeliše, preden je po¬ gnalo ; zakaj Gospod Bog še ni dajal dežja na zemljo, in ni bilo še človeka, de bi bil obdeloval zemljo; 6. temuč studenec 4 ) je izvi¬ ral iz zemlje, in je močil vso po- veršino zemlje. 7. Naredil je tedej Gospod Bog človeka iz ila zemlje, in je vdihnil v njegovo obličje duha življenja, 5 ) in bil je človek živa Stvar. 1 . Kor. 15, 45. 8. Zasadil pa je Gospod Bog i od začetka 6 ) vert veselja, in je 2. Bog je počival ' 1 ''''° n \ una truma“, vse stvarjene reči. bi ffa tudi človek v tvJ," Je , nehal vstvarjati; in je posvetil dan počitka, naj 3. kteriga ie Bmr v mki-i P ° ko j' P reziveI ’ P otem ko J e šest dni delal - 4. V hebrejskim ” ,. vst . v ? ril > £ a » svojo besedo v djanji pokazal. 5. Bog j e J t ,. UD ] 0 ’C vpIf ah »hlap 1 S ki je kakor obilna rosa zemljo mocd. inff “ Jcoži,il 1 j dun. Zgoi. 1,9 . 13 v hebrejskim: n Bog je proti jutru vert zam sadil v deželi Edenu“, 1 * 4 I. Mojzesove bukve 2 . postavil vanj človeka, kteriga je bil naredil. 9. In Gospod Bog je dal iz zemlje rasti mnogo drevje, lepo' na videz in prijetno v jed; tudi drevo' življenja v sredi raja, in drevo spoznanja dobriga in hu- diga. 10. In reka je tekla s kraja veselja, 7 ) de je močila vert, in od tod se je razdelila v štiri ve¬ like reke. 8 ) 11. Eni je imeFison; ona je, ki obteka vso deželo Hevilat, kjer zlato raste; Sir. 24, 35. 12. in zlato tiste dežele je prav dobro; tam se najde bdeli 9 ) in kamen onik. 13. In drugi reki je ime Gi¬ bon; ona je, ki obteka vso eti¬ opsko deželo. 10 ) 14. Tretji reki pa je ime Ti¬ ger; ta teče proti Asirskim u. Ge- terta reka je Evfrat. 15. Gospod Bog je tedej vzel človeka, in ga je postavil v vert veselja, de bi ga obdeloval * 11 ) in varoval. 16. In mu je zapovedal, rekoč: Od vsiga drevja po vertu jej; 17. od drevesa spoznanja do¬ briga in liudiga pa nikar ne jej; zakaj kteri dan koli od njega ješ, boš mo'gel umreti. 12 ) 18. Gospod Bog je tudi rekel: Človeku ni dobro samimu biti; naredimo mu pomočnico, njemu podobno. 13 ) 19. Potem tedej, ko je bil Go¬ spod Bog iz zemlje storil vse živali na zemlji in vse ptice pod nebam, jih je pred Adama peljal, de bi vidil, kako jih bo imenoval; zakaj, kakor je Adam sleherno ži¬ val imenoval, tako ji je bilo ime. 20. In Adam je imenoval vse živali, in vse ptice neba, in vse zverine zemlje po njih imenih; za Adama pa ni bilo najti po¬ močnice njemu podobne. 14 ) 21. Gospod Bog je tedej po¬ slal Adamu terdo spanje, 15 ) in ko je bil zaspal, mu je vzel eno °d njegovih reber, in je napolnil z mešam njega mesto. 22. In Gospod Bog je iz rebra, ktero je iz Adama vzel, naredil ženo, in jo je peljal k Adamu. 23. In Adam je rekel: To je zdej kost iz mojih kosti, in meso iz mojiga mesa; torej bo ime¬ novana možina; zakaj iz moža je vzeta. i. Kor. ll, 9. 24. Zavoljo tega bo zapustil 7. V hebrejskim: n iz dežele Edena u . 8. Od čveterih rek v raji ste nam le dve poslednje Evfrat in Tiger še znane na sedanjim poveršji zemlje. Nekteri mislijo, de je reka v Fison“ voda Fasis blizo kraja z zlatarn bogatiga, po imenu Kolhis, reka n Gihon“ pa voda Oksus. Sveti očaki iiče, de se zdaj ne more več zvediti, kje de je bil pozemeljski raj. 9. žlahtna, dišeča smola. 10. V hebrejskim: „ deželo Kuš“, po nekterih misli nedoločivna dežela proti jutru, po druzih misli Skitija. 11. tode ne v potu obraza, ampak lahko in z veseljem. 12. na duši in na telesu. 13. V hebrejskim: „ kije okrog njega in za njega«. 14. Vse živali je Adam vidil sparane; sebi pa nič podobniga, nobene pomočnice. 15. po mislih več svetih očakov zamaknjenje, v kterim je Adam vidil, kaj se z njim godi. Glej Skriv. razod. 1. razi. 25. 5 I. Mojzesove bukve 2. 3. človek svojiga očeta in svojo ma¬ ter, in se deržal svoje žene, in bota dva v enim mesu. 16 ) Mat. 19, 5. Mark. 10, 7. Efež. 5,31; 1. Kor. 6,16. 25. Bila sta pa oba naga, Adam namreč in njegova žena, in se nista sramovala. 17 ) III. Poglavje. Greh in kazen pervih staršev. 1. Kača pa je bila bolj pre¬ kanjena, kakor vse živali zemlje, ktere je bil Gospod Bog vstvaril. Ona je rekla * 1 ) ženi: Zakaj vama je Bog zapovedal, 2 ) de bi ne jedla od vsiga drevja v raji? 2. In žena ji je odgovorila: Sad dreves, ki so v raji, jeva; 3. sadu drevesa pa, ktero je v sredi raja, nama je Bog za¬ povedal, ne jesti, in se ga ne dotakniti, de kje ne umerjeva. 4. Kača pa je rekla ženi: Ne bota umerla ne; 2. Kor. ll, 3. 5. zakaj Bog ve, de, kteri dan koli bota jedla od njega, se vama bodo vajne oči odperle, in bota kakor bogova, in spoznala dobro in hudo. 6. In žena je vidila, de je drevo dobro v jed, in lepo očem in prijetno ga gledati, torej je vzela od njegoviga sadu in je jedla; in je dala svojimu možu, in je jedel. Sir. 25, 33: 1. Tim. 2, 14. .7. In obema so se oči od¬ perle; in ko sta bila spoznala, de sta naga, sta spletla figovo listje, in si naredila krila. 8. In ko sta slišala glas Go¬ spod Boga, ki je hodil ob hladu popoldne po raji, sta se Adam in njegova žena skrila pred obličjem Gospod Boga med drevje raja. 9. In Gospod Bog je pokli¬ cal Adama, in mu je rekel: Kje si? 10. On je odgovoril: Slišal sim tvoj glas v raji, in sim se zbal zato, ker sim nag, ter sim se skril. 11. In (BoffJ muje rekel: Kdo ti je neki povedal, de si nag, razun ker si jedel od drevesa, od kteriga sim ti jesti prepovedal,? 12. In Adam je odgovoril: Že¬ na, ktero si mi dal v tovaršico, mi je dala od drevesa, in sim jedel. 13. In Gospod je rekel ženi: Zakaj si to storila? In je od¬ govorila: Kača me je zapeljala, in sim jedla. 14. In Gospod je rekel kači: Ker si to storila, si prekleta med vsimi živalmi in zvermi zemlje; po svojih persih se boš plazila in perst jedla 3 ) vse dni svojiga življenja. 15. Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, in med tvo¬ jim zarodam in njenim zarodam; ona 4 ) ti bo glavo sterla, in ti 16. kakor sta po ljubezni že ena duša bila. 17. zakaj oblačilo nedolžnosti ji je zakrivalo (Avg.). 1. Ker je bila satanu za orodje, ženo zapeljati. Modr. 2, 24. Jan, 8, 44. Skriv. razod. 12, 9. 2. V hebrejskim: „Je li Bog rekel?“ 3. t. j., prašno zeliše in sadje. 4. Ona, mati Odrešenikova, ali On, zarod žene, Zveličar sam, kar se bere v hebrejskim (Teof., Avg. in drugi). 6 I. Mojzesove boš nje peto zalezovala. 3 ) Skriv. razod. 12, 1. 16. Tudi ženi je rekel: Na¬ množil bom težave tvoje noseč¬ nosti; vbolečinah boš rodila otroke, in pod oblastjo moža boš, 6 ) in on bo čez te gospodoval, l. Kor. 14,34. 17. Adamu pa je rekel: Ker si poslušal glas svoje žene, in si jedel od drevesa, od kteriga sim ti jesti prepovedal: bodi pre¬ kleta zemlja v tvojim delu, v trudu se boš od nje živil vse dni svo- jiga življenja. 18. Ternje in osat ti bo rodila, 7 ) in zeliše polja boš jedel. 19. V potu svojiga obraza boš kruh jedel, dokler se ne pover- neš v zemljo, iz ktere si vzet; zakaj prah si, in v prah se boš povernil. s P od. 18, 27. Ps. 102, 4. Prid. 12, 7. bnkve 3. 4. 20. In Adam je ime svoje žene imenoval Eva, zato ker je bila mati vsih živih. 21. Gospod Bog je tudi Adamu in njegovi ženi naredil suknji iz kož, ter ji je oblekel, 8 )' 22. in je djal: Glej, Adam je kakor kteri zmed nas, ki ve dobro in hudo; 9 ) to pa, de kje zdej ne stegne svoje roke, in ne vzame tudi od drevesa življenja, in de ne je in ne živi vekomaj, 10 ) 23. ga je Gospod Bog pahnil iz verta * 11 ) veselja, de bi obde¬ loval zemljo, iz ktere je bil vzet. 24. In je Adama izgnal, in je postavil pred vert veselja keru¬ bine 12 ) z ognjenim in švigajočim mečem varovat pota k drevesu življenja. . IV. Poglavje. Kajn in Abelj. Kajn ubije brata; njegovi mlajši. Set. Enos. 1. Adam pa je spoznal svojo rodila Kajna rekoč: Dobila sim ženo Evo, ktera je spočela in človeka po Bogu. 5. Ona (On) bo moč satana in njegove derhali ob svojim času čisto sterla (sterlj, on bo pa nji (njemu} le malo zamogel škodvati. 6. V hebrejskim: „po tvojim možu bodi tvoje poželenje 11 . 7. V hebrejskim: „%avoljo tebe u . Le po velikim trudu ti bo sad rodila. 8. Bog sam v svoji neskončni ljubezni, pred kterim ni nič majhniga, ker pred njim ni nič velikiga. 9. S tem je Bog osramotil napuh človeka, ki je hotel Bogu enak biti (Avg., Teod.). 10. v tem revnim stanu. 11. Le s pravičnostjo in svetostjo zamoremo zgubljeni raj po duhovno spet za- dobiti. Varujmo se kačje prekanjenosti satana, ki vedno zapeljuje s požele¬ njem mesa, in oči, in znapuham; potem bomo z vero in pokoro deležni dre¬ vesa življenja, ki je Kristus. Skriv. razod. 2, 7. 12. t. j., junake, mogočne, angelje (Kriz., Avg.}. Kerubini so bili memo dru- ziga tudi podoba postave. 2. Mojz. 25, 18 — 22. Le tedaj, ako serčno zma¬ gamo bolečino zatajevanja, ktera je sklenjena z zvestim dopolnovanjem postave, pridemo po duhovno spet v raj k drevesu življenja, 7 I. Mojzesove bukve 4. 2. In spet je rodila njegoviga brata Abeljna. In Abelj je bil ovčar, Kajn pa kmet. 3. Pergodilo se je pa čez ve¬ liko dni, de je Kajn Gospodu pernesel darov od sadu zemlje; 4. tudi Abelj je daroval per- vencov svoje čede, in njih masti. In Gospod je pogledal na Abeljna in na njegove, dari; 1 ) Hebr. 11, 4. 5. na Kajna pa in na nje¬ gove dari ni pogledal; in Kajn se je silno jezil, in obraz mu je upadel. 6. In Gospod mu je rekel: Zakaj se togotiš, in zakaj ti je obraz upadel? 7. Ali ne boš prejel plačila, ako delaš dobro; če pa hudo, bo kmalo greh 2 ) pred durmi, tode podverzi si njegovo pože¬ lenje, in ti čeznj gospoduj. 3 ) • 8. In Kajn je rekel Abeljnu, svojimu bratu: Pojdiva ven! In ko sta bila na polji, se je Kajn vzdig¬ nil zoper svojiga brata Abeljna, in ga je ubil. Modr. 10,3. Mat. 23, 35: 1. jan. 3, 12. Jud. 1, 11. 9. In Gospod je rekel Kajnu: Kje je Abelj, tvoj brat? On je odgovoril: Ne vem; sim mar jez varh svojiga brata? 10. In ( Boc/J mu je djal: Kaj si storil ? Glas kervi tvojiga brata vpije z zemlje do mene. 11. Zato bodi preklet na zemlji, ktera je odperla svoje usta, in je prejela kri tvojiga brata iz tvoje roke. 12. Kadar jo boš obdeloval, ti ne bo dajala svojiga sadu; potikal se boš in bežal po zemlji. 13. In Kajn je Gospodu rekel: Prevelika je moja pregreha, de bi zaslužil odpušenje. 14. Glej, izženeš me dans iz dežele, in skrival se bom pred tvojim obličjem, nestanoviten in bežen bom na zemlji; in kdor koli me dobi, me bo ubil. 15. In Gospod mu je rekel: Ne bo tako', temuč kdor koli Kajna ubije, bo sedemkrat kaz¬ novan. In Gospod je Kajna za- znamnjal, de bi ga ne ubil, kdor ga dobi. 16. In Kajn se je podal spred obličja Gospodoviga, in je bežen stanoval v deželi 4 ) na jutro Vi strani Edena. 17. Kajn pa je spoznal svojo ženo, ktera je spočela in rodila Henoha; in je sozidal mesto, ktero je imenoval po imenu svojiga sina Henoht 18. Henoh pa je rodil Irada, in Irad je rodil Maviaela, in Ma- viael je rodil Matusaela, in Ma- tusael je rodil Lameha. 19. Ta je vzel dve ženi; eni je bilo ime Ada, eni pa Sela. 20. In Ada je rodila Jabeljna, ikteri je bil oče 5 ) prebivavcov v šotorih in pastirjev. 1. Bog je zažgal darove Abeljnove z nebeškim ognjem, ne pa Kajnovih (Hieron.). 2. kazen za greh. 3. Grešno poželenje zateraj. V hebrejskim: „Ali ni tako, ako .storiš dobro, ■se gori ozeraš? in če ne storiš dobriga, je greh pred durmi, in ima željo do tebe, ti pa čez njega gospoduj!“ 4. V hebrejskim: „je prebival v deželi Nodu u (pregnanstvo); tako se je po¬ znejše imenovala dežela, kamor je bil Kajn zbežal. 5. Začetnik kočarskiga pastirskiga življenja. I. Mojzesove bukve 4. 5. 8 21. In njegovimu bratu je bilo ime Jubal; ta je bil oče teh, ki so na citre in harpe brenkali. 22. Tudi Sela je rodila Tu- balkajna, kteri je bil kladvar, in kovač vsiga orodja iz brona in železa. Sestra Tubalkajnova pa je bila Noema. 23. In Lameli je rekel svojima ženama, Adi in Seli: Poslušajte moj glas ve Lamehove ženi, in čujte moje govorjenje 5 ker moža sim ubil sebi v rano, in mla- denča sebi v bulo. 6 ) 24. Sedemkrat bo Kajn ma¬ ševali ; Lameh pa sedemdesetkrat sedemkrat. 7 ) Mat. 18, 22. 25. Tudi Adam je še spoznal svojo ženo, ter je rodila sina in ga imenovala Set, rekoč: Bog mi je dal 8 ) drugi zarod namesti Abeljna, kteriga je Kajn ubil. . 26. Pa tudi Setu je bil sin rojen, kteriga je imenoval Enos. Ta je začel klicati ime Gospo¬ dovo. 9 ) V. Poglavje. Rodovi od Adama do Noeta. 1. To so bukve Adamoviga rodu. Tisti dan, ko je Bog člo¬ veka vstvaril, ga je naredil po Božji podobi. Modr. 2, 23. Sir. 17,1. Zgor. 1, 27. Spod. 9, 6. 2 . Moža in ženo ji je vstva¬ ril, in ji je blagoslovil, in jima je ime dal Adam, ta dan, ko sta bila vstvarjena. 3. Živel je pa Adam sto in trideset let, in je rodil po svoji podobi in enakosti *) sina in je njegovo ime imenoval Set. 4. In bilo je Adamovih dni, potem ko je rodil Seta, osem sto let; in je rodil sinove in hčere. 1. Kron. 1, 1. 5. In vsiga časa Adamoviga življenja je bilo devet sto in tri¬ deset let, in je umeri. 6 . Tudi Set je živel sto in pet let, in je rodil Enosa. 7. In živel je Set, potem ko je rodil Enosa, osem sto in sedem let, in je rodil sinove in hčere. 8 . In vsili dni Setovih je bilo devet sto in dvanajst let, in je umeri. 9. Enos pa je živel devet¬ deset let, in je rodil Kajnana. 10. Po njegovim rojstvu je ži¬ vel osem sto in petnajst let, in je rodil sinove in hčere. 11. In vsili dni Enosovih je bilo devet sto in pet let, in je umeri. 12 . Tudi Kajnan je živel se¬ demdeset let in je rodil Mala- leela. 13. In živel je Kajnan, potem 6. t. j., ubil, in sim per ubijanji prejel veliko ran in bul. 7. Ako je za Kajnovima ubijavca ostra kazen, je gotovo še ostrejši za ubijavca Lamehoviga (ker nisim brata umoril, kakor Kajn). 8. „Set“ se pravi podarjenec. 9. Mlajši razuzdaniga Kajna so se pečali s posvetnimi opravili, in so razuzdano živeli, ter so se čedalje bolj ločili od praviga Boga, mlajši pobožniga Seta pa so skerbeli za svoje zveličanje, in so se pridno shajali k službi Božji. 1. Prava podoba grešniga Adama! 9 I. Mojzesove bnkve 5. ko je rodil Malaleela, osem sto in štirdeset let, in je rodil sinove in hčere. 14. In vsili dni Kajnanovih je bilo devet sto in deset let, in je umeri. 15. Živel je pa Malaleel pet in šestdeset let, in je rodil Ja- reda. 16. In živel je Malaleel, po¬ tem ko je rodil Jareda, osem,sto in trideset let, in je rodil sinove in hčere. 17. In vsih dni Malaleelovih je bilo osem sto pet in devetdeset let, in je umeri. 18. In Jared je živel sto dve in šestdeset let, in je rodil He- noha. 19. In živel je Jared, potem ko je rodil Henoha, osem sto let in je rodil sinove in hčere. 20. In vsih dni Jaredovih je bilo devet sto dve in šestdeset let, in je umeri. 21 . In dalje je živel Henoh pet in šestdeset let, in je rodil Ma- tusala. 22. In Henoh je hodil z Bo- gam, in je živel, potem ko je rodil Matusala, tri sto let, in je rodil sinove in hčere. 23. In vsih dni Henohovih je bilo tri sto pet in šestdeset let. 24. In je hodil z Bogam, in ni ga bilo viditi več 5 zakaj Bog ga je vzel. 2 ) Hebr. n, 5. 25. Tudi Matusala je živel sto sedem in osemdeset let, in je ro¬ dil Lameha. 26. In živel je Matusala, po¬ tem ko je rodil Lameha, sedem sto dve in osemdeset let, in je rodil sinove in hčere. 27. In vsih dni Matusalovih je bilo devet sto devet in šestdeset let, in je umeri. 28. Lameh pa je živel sto dve in osemdeset let, in je rodil sinu, 29. in mu je dal ime Noe, 3 ) rekoč: Ta nas bo tolažil perdelu in trudu naših rok na zemlji, ktero je Gospod preklel. 30. In živel je Lameh, potem ko je rodil Noeta, pet sto pet in devetdeset let, in je rodil si¬ nove in hčere. 4 ) 31. In vsih dni Lamehovih je bilo sedem sto sedem in sedem¬ deset let, 5 ) in je umeri. Noe pa, ko je bil pet sto let star, je rodil Šema, Kama in Jafeta. 2. prestavil g a je v kraj, kteriga razlagavci sv. pisma razno odkazujejo. Sir. 44, 16. 3. „Noe“ pomeni pokoj. 4. V vsim rodovniku so imenovani le tisti sinovi, kteri so v bukvah rodu Je¬ zusa Kristusa. Luk. 3, 23 — 38. Tako v sv. pismu vse le Nanj meri! 5. Ljudje so v začetku sveta prav dolgo živeli, ker ni bila natora, sosebno človeška, tako oslabljena, kakoršno jo najdemo ob časih po vesoljnim potopu. Ta silno dolga starost ljudi je bila sosebno za to dobra, de so se sveti nauki z zgodbami po ustnim izročevanji lahko in nepopačeni ohranili do tistih časov, v kterih se je pisarija že bolj razširila; zakaj, ker so očetje še svoje prav pozne vnuke vidili, se ni bilo bati, de bi bili ti svete nauke pokazili, ker gotovo bi jih bili uni svarili in zavračevali. 10 I. Mojzesove bnkve 6. VI. Poglavje. Množenje in spačenost človeškima rodu. Bog- napove potop. Noe dela barko. 1. Ko so se jeli ljudje mno¬ žiti na zemlji, in so rodili hčere; 2. so vidili sinovi Božji‘) člo¬ veške hčere, 1 2 ) de so lepe, in so si jih jemali za žene zmed vsili, ktere so si bili zbrali. 3. In Bog je rekel: Moj duh ne bo ostal v človeku vek omej ; 3 ) ker je meso, 4 5 ) in njegovih dni bo le sto in dvajset Iet.°) 4. Velikani so bili pa na zemlji tiste dni; zakaj potem, ko so sinovi Božji zahajali k človeškim hčeram, in ko so one rodile, so bili tisti mogočni in od nekdaj sloveči možje. Bar. 3, 26. Mod. 14, 6. Sir. 16, 8. 5. Ko je pa Bog vidil, de je hudobija ljudi velika na zemlji, in de so vse misli serca vedno le v hudo obernjene; Spod. 8,21. Mat. 15, 19. 6. mu je bilo žal, de je vstvaril človeka na zemlji, in je bil zno- trej s serčno žalostjo presunjen, 6 ) 7. ter je rekel: Potrebil bom človeka, kteriga sim vstvaril, z zemlje, pa ne le človeka, ampak tudi živino, laznino in ptice pod nebam; zakaj žal mi je, 7 ) de sim jih vstvaril. 8. Noe pa je dosegel milost pred Gospodam. 9. To je Noetov zarod : Noe je bil pravičen in popolnama mož v svojim zarodu, z Bogam je hodil. Sir. M, 17. 10. In rodil je tri sinove: Šema, Kama in Jafeta. 11. Popačena pa je bila zemlja pred Bogam in napolnjena s kri¬ vico. 12. In ko je Bog vidil, de je zemlja popačena (zakaj popačilo je vse meso svojo pot na zemlji), 13. je rekel Noetu : Konec vsi- ga mesa je prišel pred me; na¬ polnjena je zemlja z njih krivico, in jez jih bom pokončal z zemljo vred. l. Petr. 3, 20: 2. Petr. 2, 5. 14. Naredi si barko iz obreza- niga lesa; 8 ) predala naredi v barki, in s smolo jo zamaži znotrej in zunej. 15. In takole jo naredi: Tri sto komolcov bodi dolgost barke, petdeset komolcov nje širjava, in trideset komolcov njena viso¬ kost. 16. Okno naredi v barki, 9 ) in komolc visokosti mu odmeri;vrata barkine pa naredi na strani; na- 1. pobožni Setov zarod (Kriz., Ciril., Teod.). 2. hudobni Kajnovi mlajši (Avg.). 3. ne več dolgo. 4. poželjivosti vdan (Kriz., Ambr.). 5. naj ima še sto in dvajset let za spreobernjenje, preden ga zadene kazen (Avg., Hier.). 6. Bog govori s človekam po človeško. 7. Bog sicer spreminja svoje obnašanje do ljudi, lode njegovo spreminjanje je bilo že določeno v njegovi nespremenljivi previdnosti (Avg.). 8. V hebrejskim: „i's jeloriga ali cedroviga lesa“, ali iz smolnatiga lesa sploh. 9. na barknim stropu. I. Mojzesove bukve 6. I pravi v nji spodnje, srednje in zgornje nadstropje. 17. Glej, povodenj bom poslal na zemljo, de pokončam vse meso, v kterim je duh življenja pod ne¬ ham; vse, kar je na zemlji, naj vzame konec. 18. S teboj pa bom storil za¬ vezo; 10 ) in v barko pojdeš ti, in tvoji sinovi, tvoja žena, in žene tvojih sinov s teboj. 11 ) 19. In od vsih žival vzemi v bai-ko po dvoje, de s teboj žive, samca in samico: 11 20. od ptic po njih plemenih in od živine po nje plemenu, in od vsih lazečih žival zemlje po njih plemenih; po dvoje od sle¬ hernih naj gre s teboj noter, de se per življenji ohranijo. 21. Vzemi tedej seboj vsaciga živeža, ki je za jesti, in si ga naberi; in bo tebi in njim v jed. 22. Noe je tedej vse storil, kar mu je Bog zapovedal. VII. Poglavje. Potop zavoljo greha. 1. In Gospod mu je rekel: Pojdi v barko ti, in vsa tvoja družina; zakaj tebe sim spoznal pravičniga pred seboj v tem rodu. 2. Pet. 2, 5. Hehr. 11 , 7 . 2 . Vsih čistih žival * 1 ) vzemi po sedmero, samca in samico; nečistih žival pa po dvoje, samca in samico. 3. In tudi ptic neba po sed¬ mero, samca in samico, de se pleme ohrani po vsi zemlji. 4. Zakaj, še sedem dni je, potem bom dal deževati na zemljo štirdeset dni in štirdeset noči, in potrebil bom z zemlje vse stvari, ki sim jih vstvaril. 5. Noe je tedej vse storil, kar mu je bil Gospod zapovedal. 6. In bil je šest sto let star, ko so vode potopa čez zemljo stopile. 7. In Noe je šel v barko, in ž njim njegovi sinovi, njegova žena, in žene njegovih sinov, za¬ voljo voda potopa. Mat. 24, 37. Luk. 17, 26: 1. Petr. 3, 20. 8. Tudi čistih in nečistih ži¬ val, in ptic, in vsiga, kar se giblje na zemlji, 9. je po dvojno z Noetam v barko šlo, samec in samica, ka¬ kor je bil Gospod Noetu zapo¬ vedal. 10. In ko je bilo sedem dni minulo, so vode potopa čez zemljo stopile. 11. Ko je bil Noe šest sto let star, sedemnajsti dan druziga mesca 2 ) so vsi studenci velikiga 10. tebe in tvoje bom otel. 11. Imej Noeta za zgled pravičnosti in iši v življenji pred Bogam perbežališa per Jezusu in njegovi cerkvi, barki zveličanja, in boš tudi ti z Noetam odšel sodbi Božji. 1. t. j., tacih, ki so se smele darovati. Spod. 8, 20. 2. listopada. Steli so mesce po gospodarstvinim letu, ki se je kozoperska s setvijo začelo. I. Mojzesove bukve ?. 8. 12 brezna perderli, in zatornice neba so se odperle, 3 ) 12. in dež je lil na zemljo štir— deset dni in štirdeset noči. 13. Ravno tisti dan je šel v barko Noe, in Sem, in Kam, in Jafet,. njegovi sinovi, njegova žena, in tri žene njegovih sinov z njim. 14. Oni in vsa žival po svo¬ jim plemenu, in vsa živina po svojim plemenu, in vse, kar se giblje, po svojim plemenu, in vsa perutnina po svojim plemenu, vsi ptiči in vse ptičice 15. so šli k Noetu v barko, po dva in dva od vsake stvari, v kteri je bil duh življenja. 16. In kar je šlo, samec in samica, je šlo od vsili stvari, ka¬ kor mu je bil Bog zapovedal, in Gospod je od zunej za njim za- perl. 17. In dež je lil štirdeset dni na zemljo; in vode so se nara- šale, in so vzdignile barko od tal na kviško; 18. zakaj grozno so se raz¬ lile, in so napolnile vse po verhu zemlje; barka pa je plavala po vodah. 19. In vode so čedalje veči perhajale na zemlji, in vse visoke gore pod vsim nebam so bile po¬ krite. 20. Petnajst komolcov viši so vode stopile nad gore, ktere so pokrile. 4 ) 2L In pokončane so bile vse stvari, ki so se gibale na zemlji: ptice, živina, zverina in vsa lazni¬ na, ki lazi po zemlji, in vsi ljudje, Modr. 10, 4. Sir. 39, 28: 1. Petr. 3, 20. 22. in vse, kar diha in živi na zemlji, je pomeri o. 23. In pokončal je vse stvari, ki so bile na zemlji, od človeka do živali, laznino in ptice neba, Vse je bilo potrebljeno z zemlje; ostal je pa sam Noe, in kteri so bili z njim v barki. 24. In vode so stale sto in petdeset dni na zemlji. VIII. Poglavje. , Vode upadajo. Noe j 1. Bog pa se je spomnil Noeta, in vsili žival in vse živine, ki je bila z njim v barki, in je poslal veter na zemljo, in vode so upadale. 2. In zaperli so se studenci brezna in zatornice neba, in ustav¬ ljen je bil dež spod neba. 3. In vode so se vernile znad re iz barke, in daruje. zemlje, ter so se sem ter tje raz- tekaie, in so jele upadati čez sto in petdeset dni. 4. In sedem in dvajseti dan sedmiga mesca 1 ) je barka ob¬ stala na gorah armenskih. 2 ) 5. Vode so se pa odtekale in upadale do desetiga mesca; 3. voda v zemlji Skrita se je združila z morjem in z dežjem neba, in se je razlila po zemlji. 4. Kdo jo je premeril? Duh Božji, po citrar navdajanji je Mojzes pisal. 1. V hebrejskim: „sedemnajsti dan a . 2. v hebrejskim: v na gori Araratu“. I. Mojzesove bukve 8. 13 ter pervi dan desetiga mesca so se perkazali verhovi gora. 6. In ko je bilo preteklo štir— deset dni, je Noe odperl okno barke, ki gaje naredil, in je spu¬ stil vrana; 7. ta je zletel, in se niver- nil, de so se vode posušile na zemlji. 8. Tudi goloba je spustil za njim, de bi zvedil, ali so vode že jenjale po verhu zemlje. 9. Ker se pa ni imel kam usesti, se je vernil k njemu v barko; zakaj vode so bile še po vsi zemlji; in je roko stegnil, ga je prijel, in vzel v barko. 10. In ko je čakal še družili sedem dni, je spet goloba spu¬ stil iz barke. 11. Ta pa je zvečer k njemu nazaj prišel, in je oljkino vejico z zelenimi peresci v svojim kljunu pernesel. Noe je tedej zvedil, de so vode odtekle z zemlje. 12. Vender je pa še družili sedem dni čakal, in je spustil goloba, ki se ni več vernil k njemu. 13. Šest sto in pervo leto 3 ) tedej, pervi dan perviga mesca 4 ) so se vode zmanjšale 5 ) na zemlji; in Noe je odkril streho barke, je pogledal in vidil, de je bilo suho po zemlji. 6 ) 14. Sedem in dvajseti dan dru- zigamesca j e bilazemlja prav suha. 15. Bog je pa Noetu govoril, rekoč: 16. Pojdi iz barke, ti in tvoja žena, tvoji sinovi, in žene tvojih sinov s teboj. 17. Vse živali, ki so pertebi, vse žive stvari, ne le ptice, am¬ pak tudi zveri in vso laznino, ktera po zemlji lazi, pelji ven seboj, in pojdite po zemlji, rastite in mno- užite se na nji. Zgor. 1,28. Spod. 9, l. 18. Noe je tedej ven šel in njegovi sinovi, njegova žena, in žene njegovih sinov z njim; 19. pa tudi vse živali, vsa ži¬ vina in laznina, ki lazi po zemlji, po svojih plemenih, so šle iz barke. 20. Noe pa je postavil altar Gospodu, in je vzel odvsih či¬ stih žival in ptic, in je daroval žgavne darove na altarji. 21. In prijetni duh 7 ) je bil všeč Gospodu, in je rekel: 8 ) Nikdar več ne bom preklel zemlje zavoljo ljudi; zakaj čut in misel človeškiga serca sta nagnjena k hudimu od njegove mladosti ;ne bom tedej več pokončal vsiga, kar živi, kakor sim storil. 9 * ) Zgor. 6, 5. Mat. 15, 19. 3. življenja Noetovima. 4. kozoperska; ker izvoljeno ljudstvo je pred izhodam iz Egipta začenjalo leto jesenski čas. Glej 2. Mojz. 12, 2. 5. V hebrejskim: v de se je posušila ft . 0. akoravno še blatno. 7. Gospod je dar milostljivo sprejel. 8. V hebrejskim: v sam seboj 11 . 9. Per Noetovim darovanji, ktero je Bogu sosebno dopadlo, je Gospod storil to obljubo, in zato je to darovanje polno dobrih nasledkov, ker je bilo tudi, kakor drugi darovi stariga zakona, predpodoba kervave daritve Jezusa Kristusa, kakor uče sv. očaki. Glej 3. Mojz. 1. razi. 1. 14 1. Mojzesove bukve 8. 0. 22. Vse dni zemlje ne bo pre- I ne vročina, ne poletje ne zima, jenjala ne setev ne žetev, ne mraz j ne noč ne dan. 10 ) IX. Poglavje. Bog sklene zavezo z novim zarodam. Noe prekolne Kama in Kanaana, blago¬ slovi pa Šema in Jafeta. 1. In Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove, in jim je rekel: Narašajte in množite se, in pol¬ nite zemljo. Zgor. 1,22.28: 8,17. 2. In strah in trepet pred vami naj obhaja vse živali zemlje in vse ptice neba z vsim, kar se k giblje na zemlji; vse ribe morja so vam v roke dane; 3. in vse, kar se giblje in živi, vam bodi v jed; kakor ze¬ lene zeliša vam dam vse. Zgor. 1, 29. 4. Samo de mesa s kervjo ne jejte.') Djan. ap. 15, 29. 5. Zakaj kri vašiga življenja bom terjal * 1 2 ) iz rok vsih zverin, in iz rok človeka; iz rok moža, i" } 7 ‘ rok njegoviga brata bom terjal človeško življenje. 2.Mojz. 21 , 28. 6. Kdor koli bo človeško kri prelil, njega kri bo prelita; zakaj po Božji podobi je človek vstvar- jen. Mat. 26, 52. Skriv. razod. 13,10. 7. Vi pa se narašajte in mno¬ žite, in pojdite po zemlji, in pol¬ nite jo. 8. Tudi to je Bog govoril Noetu, in njegovim sinovam z njim: 9. Glej, jez naredim zavezo z vami, in z vašim zarodam za vami; 10. in za vsako živo stvar, ki je z vami, za ptice, za vso ve¬ liko in malo živino zemlje, ki je šla iz barke, in za vse zverine zemlje. 11. Svojo zavezo naredim z vami; in nikoli več ne bodi po¬ končano z vodarni potopa, kar koli živi, in v prihodnje ne bodi več potopa, de bi razdjal zemljo. 3 ) Iz. 54, 9. 12. In Bog je rekel: To je znamnje zaveze, ki jo storim med seboj in med vami, in za vse žive stvari, ki so z vami, za večne rodove. 4 ,) 13. Svojo mavrico postavim v oblake, in bo znamnje zaveze med menoj in zemljo. 5 * ) 14. In kadar bom nebo z oblaki prevlekel, se bo moja mavrica perkazala v oblakih; Sir. 43, 12. 10. in ne bodo nikoli več prišli iz reda, kakor se je zgodilo ob času vesoljniga potopa. 1. vara v znamnje, de sira jez Gospod vsiga življenja, in de se varujte biti neusmiljeni do žival, in človeško kri prelivati (Kriz., Tom.). 2. ako bi vas žival umorila. 2. Mojz. 21, 28. 3. vso zemljo; zakaj zgodi se, de se posamezni kraji še potope. 4. za vse rodovine. 5. Pred vesoljnim potopam ni bilo mavrice, ker je Gospod zemljo močil, ne z dežjem, ampak z obilno roso. Spred. 2, 5. 6. 15 I. Mojzesove bukve 9. 15. in se bom spomnil svoje zaveze z vami in z vsako živo dušo, ktera meso oživlja, in več ne bo potopa v pokončanje vse žive stvari. 16. In mavrica bo v oblakih, in jo bom zagledal, in se spom¬ nil večne zaveze, ktera je stor¬ jena medBogam in vsimi živimi stvarmi, ki so na zemlji. 17. In Bog je rekel Noeta: To naj bo znamnje zaveze, ktero sim storil med seboj in med vsim, kar živi na zemlji. 18. Noetovi sinovi pa, kteri so šli iz barke, so bili Sem, Kam in Jafet. Kam pa je oče Ka- naanov. 19. Ti so trije sinovi Noe¬ tovi: in od teh se je ves člo¬ veški rod razsejal po vsi zemlji. 20. In Noe, kmet, je začel zemljo obdelovati, in je vinograd zasadil. 21. In ko je vino pil, se je vpijanji in je ležal razodet v svo¬ jim šotoru. 6 ) 22. Ko je Kam, očeKanaanov, to vidil, de je namreč sramota njegoviga očeta odgernjena, je to svojima bratama zunej po¬ vedal. 23. Sem pa in Jafet sta vzela plajš na svoje rame, ter sta šla ritensko, in sta odela sra¬ moto svojiga očeta, in njun obraz je bil proč obernjen, in nista vidila očetove sramote. 24. Kadar se je pa bil Noe iz pijanosti prebudil, in ko je zve¬ di], kaj mu je storil njegov mlajši sin, 25. je rekel: Preklet bodi Ka- naan, 7 ) suženj bodi sužnjih svojih bratov. 26. In je rekel: Hvaljen bodi Gospod, SemovBog; Kanaan bodi njegov suženj. 27. Razširi naj Bog Jafeta, on naj prebiva v Semovih šoto¬ rih, in Kanaan bodi njegov su¬ ženj. 8 ) 28. Noe pa je živel po po¬ topu tri sto in petdeset let. 29. I)i vsih njegovih dni je bilo devet sto in petdeset let, in je umeri. (i. Verjetno je, de Noe še ni poznal vpijanljive lastnosti vina. 7. Sin Kamov. Nar hujši kazen je za starše, ako bojo v svojih otrocih ka¬ znovani. 8. Noetov blagoslov in prekletje sta se spolnila ; zakaj Sem je očak izvolje- niga ljudstva, ktero samo je zmed vsih ljudstev praviga Boga za Gospoda spoznalo in ga vredno častilo. Jafet je bil blagoslovljen z nar številnejšim zarodam, in je poznejše prebival v Semovih šotorih, ker so se njegovi mlajši nar pervi tiste blagosti vdeležili, ktera je prišla od Judov. Kanaan pa in Kamovi mlajši sploh so bili obeh sužnji; Izraelci so siKanaanejce podvergli, in vsi drugi Kamovi mlajši so persiljeni nositi manj ali več jarm keršanskih ljudstev, ki so iz rodu Semoviga in Jafetoviga. Azijani sploh izvirajo od Šema, Afrikanci od Kama, in Evropejci od Jafeta, in drugi prebivavci zemlje pa od eniga teh očakov. — To pa, de zunej barke nobeden hi bil rešen, je pred- podobno naznanjalo, de zunej cerkve ni zveličanja. Permeri tudi 1- Pet, 3, 21. i6 I. Mojzesove bukve Id. X. Poglavje. Rodovi Noetovih mlajšev. 1. Leti so rodovi Noetovih ši¬ itov, Šema, Kama in Jafeta, kte- rim so bili po potopu sinovi ro¬ jeni. 1. Kron. 1, 4. 2. Sinovi Jafetovi so: Go- mer, in Magog, in Madaj, in Javan, in Tubal, in Mosoii, in Tiraš. 3. Dalje sinoviGomerjevi: As- kenez, in Rifat, in Togorma. 4. Sinovi Javanovi pa: Elisa, in Tarsis, in Ketim, in Dodanim. 5. Leti ’) so si otoke narodov razdelili po njih deželah, slehern po svojim jeziku, po svojih ro¬ dovinah in po svojih ljudstvih. 6. Kamovi sinovi pa: Kus, Mezraim, Fut in Kanaan. 7. Sinovi Rusovi: Saba, in Hevila, in Sabata, in Regina, in Sabataka. Sinova Regmatova: Saba in Dadan. 8. In je rodil Kus Nimroda; ta je jel mogočen biti na zemlji. 9. In je bil močan lovec pred Gospodam. 1 2 ) Zavoljo tega se je začel pregovor: Močan lovec pred Gospodam, kakor Nimrod. 10. Začetek njegoviga kralje¬ stva pa je bil: Babilon, in Arak, in Akad, in Kalane v senaarski deželi. 11. Iz te dežele je prišel Asur, 3 ) in je sozidal Ninive, in mestne ulice, 4 ) in Kale, 12. tudi Resen med Ninive in Kale, to je veliko mesto. 13. Mezraim pa je rodil Lu- dima, in Anamima, in Laabima, Neftuima. 14. in Fetrusima in Kasluima, od kterih so prišli Filistejci in Kaftorjani. 15. Kanaan pa j e rodil . Sidona, svojiga pervorojeniga, in Heteja, 16. in Jebuseja, in Amoreja, in Gergeseja, 17. in Heveja, in Arakeja, in Sineja, 18. in Aradia, in Samareja, in Amateja, in po teh so se Ka- nanejci dalje razširjali. 19. In mejeKanaana, ko se od Sidona v Geraro pride, so segle do Gaze, in ko greš v Sodomo, in Gomoro, in Adamo, in Seboim, do Lese. 20. Ti so Kamovi sinovi po svojih rodovinah, in jezikih, in rodovih, in deželah, in ljudstvih. 21. Tudi Semu, očetu vsih Heberjevih otrok, in starejšimu bratu Jafetoviinu so bili rojeni otroci. 22. Sinovi Semovi: Elam, in Asur, in Arfaksad, in Lud, in Aram. l.Kron. 1, 17. 23. Aramovi sinovi: Us, in Hul, in Geter, in Mes. 24. Arfaksad pa je rodil Sa- leta, od kteriga je bil rojen Heber. 25. InHeberju sta bila rojena dva sina; enirnu je bilo ime Fa- leg, zato ker je bila ob njego- 1. in njih mlajši. 2. on je veliko ljudi spravil pod svojo oblast. 3. Drugi prestavljajo: te dežele je (.Nimrod) šel v Asirijo “• 4. Hebrejsko ime je Rehobot-Ir, ktero je Vulgata prestavila. 17 I. Mojzesove bukve 10. II. vim času zemlja razdeljena, in ime njegoviga brata je bilo Jektan, 26. ta Jektan je rodil Almo- dada, in Salefa, in Asarmota, Jare ta, 27. in Adurama, in Uzala, in Dekla, 28. in Ebala, in Abimaela, Saba, 29. in Ofra, in Hevila, in Jo- baba. Vsi ti so Jektanovi sinovi. 30. In njih prebivališe je bilo od Mese do Sefara, jutrove gore. 31. Ti so Semovi sinovi po svojih rodovinah, in jezikih, in deželah, in ljudstvih. 32. Lete so Noetove rodovine po svojih ljudstvih in narodih. Od teh so se ljudstva po potopu zaselile na zemlji. XI. Poglavje. Babilonski stolp. Zmešanje jezika. Semova rodovina. 1. Bilje pa na zemlji le en jezik in enako govorjenje. Modr. 10, 5. 2. In ko so šli od jutroviga, *) so našli v deželi Senaaru ravnino, in so tam prebivali. 3. In so rekli eden druzimu: Pridite, naredimo opek, in žgi¬ mo jih v ognji! In so imeli opeke namesti kamnja in smolo namesti mavte. 4. In so djali: Pridite, sozi- dajmo si mesto in stolp, kteriga verh naj se neba dotika, in storimo sloveče svoje ime, pre¬ den se razkropimo po vsi zemlji. 2 ) 5. Gospod pa je stopil doli, de bi vidil mesto in stolp, 3 ) kte¬ riga so Adamovi, sinovi sozidali, 6. in je rekel: Glej, le en narod je, in vsi le en jezik go¬ vore , in to so začeli delati, in ne bodo odstopili od sklepa, dokler ga v djanji ne spolnijo; 7. torej pridite, stopimo doli, in zmešajmo jim tam jezik, de eden druziga ne bodo razumeli. 8. In tako jih je Gospod iz tistiga kraja po vsi zemlji raz¬ kropil , in so jenjali mesto zi¬ dati. 9. In zavoljo tega je bilo tisto njesto imenovano Babel, 4 ) ker je bil ondi zmešan jezik vsiga sveta, in od ondod jih je Gospod na vse kraje razkropil. 5 ) 10. TisoSemovi rodovi: Sem je bil sto let star, ko je Ar- faksada rodil, dve leti po potopu. l.Kron. 1, 17. 11. In Sem je potem, ko, je 1- od jutrove strani Armenije proti jugu v Babilon. 2. V hebrejskim: v de se ne bomo razkropili po vsi zemlji (temuč, de se lahko spet snidemo, ker bomo stolp od deleč vidili). 3. Bogu ni treba nikamor hoditi, ker je povsod; če pa vender kje za ljudi čudeže dela, je tako rekoč zavoljo ljudi tje prišel. Bogu tudi ni treba nič ogledovati, ker vse vidi; kjerkoli pa njegova posebna previdnost vlada, tam tako rekoč ogleduje (Avg.). A t. j., zmešnjava. 5. 'lako kaznuje Bog prevzetnost z zmešnjavo jezika, uma in vere. O, de bi le kmalo imeli en jezik in eno vero! I. 2 I. Mojzesove bukve 11. 12. 18 rodil Arfaksada, živel pet sto let, in je rodil sinove in-hčere. 12. Dalje je bil Arfaksad pet in trideset let star, in je rodil Saleta. 13. In Arfaksad je potem, ko je rodil Saleta, živel tri sto in tri leta, in je rodil sinove in hčere. 14. In Šale je bil trideset let star, in je rodil Ileberja. 15. In Šale je potem, ko je rodil Heberja, živel štiri sto in tri leta, 'in je rodil sinove in hčere. 16. Ileber pa je bil štiri in tri¬ deset let star, in je rodilFalega. 17. In Heber je,potem, ko je. rodil Falega, živel štiri sto in trideset let, in je rodil sinove in hčere. 18. In Faleg je bil trideset let star, in je rodil Reva. 19. In Faleg je potem, ko je rodil Reva, živel dve sto in devet let, in je rodil sinove in hčere. 1. Kron. 1, 19. 20. Rev pa je bil dve in tri¬ deset let star, in je rodil Na¬ miga. 21. In Rev je potem, ko je rodil Sariiga, živel dve sto in sedem let, in je rodil sinove in hčere. 22. Bil je pa Sarug trideset let star, in je rodil Nahorja. 23. In Sarug je potem, ko je rodil Nahorja, živel dve sto let, in je rodil sinove in hčere. 24. Nahor pa je bil devet in dvajset let star, in je rodil Ta- reta. 25. In Nahor je potem, ko je rodil 'l 1’areta, živel sto in devet¬ najst let, in je rodil sinove in hčere. 26. In Tare je bil sedemdeset let star, in je rodil Abrama, Na¬ horja in Arana. l. Kron. l, ee.Joz. 24, 2. 27. Ti so Taretovi rodovi: Tare je rodil Abrama, Nahorja in Arana. Dalje je Aran rodil Lota. 28. In Aran je umeri pred Ta- retam, svojim očetam, v deželi svojiga rojstva, v UruKaldejcov. 29. Abram pa in Nahor sta se oženila; Abramovi ženi je bilo imeSaraja, inNahorjevi ženiMel- ka, ktera je bila hči Arana, očeta Melkiniga in očeta Ješiniga. 30. Saraja pa je bila nerodo¬ vitna, in ni imela otrok. 31. Tare je tedej vzel Abrama, svojiga sina, in Lota, Aranoviga sina, kteri je bil sin njegoviga sina, in Starajo, svojo sinaho, ženo Abrama, svojiga sina, in jih je peljal iz Ura Kaldejcov, naj bi šli v deželo Kanaan; in so pri¬ šli do Harana, in so tam prebi¬ vali. Joz. 24, 2 : 2. Ezdr. 9, 7. Judit 5, 6. IJjan. apost. 7, 2. 32. In Taretovih dni je bilo dve sto in pet let, in je umeri v Haranu. XII. Poglavje. Abramov poklic in obljuba Božja do njega. Abram gre na Egiptovsko. 1. Gospod pa je rekel Abra- | mu: 1 ) Pojdi iz svoje dežele, in 1. še pred smertjo njegoviga očeta. 19 I. Mojzesove bukve 12. od svoje rodovine, in iz hiše * 2 ) svojiga očeta, in pridi v deželo, ki ti jo bom pokazal. Djan. ap. 7,3. 2. In iz tebe bom storil velik narod, in te bom oblagodaril in poveličal tvoje ime, in boš oblago- darjen. 3. Oblagodaril jih bom, kteri bodo tebe oblagodarjali, in pre¬ klel, kteri bodo tebe kleli; in v te¬ bi 3 ) bodo oblagodarjeni vsi narodi zemlje. Spod. 18, 18: 22, 18:24,4. Gal. 3, 8. 4. Abram je tedej šel, kakor mu je bil Gospod ukazal, in z njim je šel Lot. Abram je bil pet in sedemdeset let star, ko je šel iz Harana. liebr. 11, 8. 5. In je vzel seboj Sarajo, svojo ženo, in Lota, sina svo¬ jiga brata, in vse premoženje, ktero so imeli, in vso družino, ktero so v Haranu perdobili; ter so se vzdignili, in so šli v kanan- sko deželo. Ip ko‘so vanjo prišli, 6. je Abram deželo prehodil do kraja Sibema, do slovečiga dola; 4 ) takrat pa so bili Kana- nejci v deželi. 7. Gospod pa se je Abramu perkazal, in mu je rekel: Tvo- jimu zarodu bom dal to deželo. Tam je on altar postavil Gospodu, ki se mu je bil perkazal. Spod. 13, 14: 15, 18 : 26, 3: 5. Mojz. 34, 4. 8. In od tod se je podal k gori, ktera je proti jutru od Uetela, in je ondi svoj šotor razpel; in je imel proti zahodu 2 . Betel, in Haj proti izhodu; tudi tam je altar postavil Gospodu, in je klical njegovo ime. 9. In Abram se je grede dalje pomikal, in je šel proti jugu. 10. Lakota pa je vstala v de¬ želi, in Abram je šel v Egipt, de bi ondi preptujeval; zakaj la¬ kota je bila po deželi grozna. 11. ’ In ko je že blizo bil v Egipt stopiti, je rekel Saraji, svoji ženi: Vem, de si lepa žena, 12. in de Egipčani, ko te bodo vidili, poreko: Njegova žena je; in ubili me bodo, tebe pa ohra¬ nili. 13. Reci tedej, prosim te, de si moja sestra, 5 ) de mi bode za¬ voljo tebe dobro, in de bom za¬ voljo tebe per življenji ohranjen. 14. Ko je tedej Abram v Egipt prišel, so vidili Egipčani ženo, de je silno lepa. 15. In pervaki so to Faraonu povedali, in so mu jo hvalili, in ona je bila odpeljana v Farao- . novo hišo. 16. Abramu so pa dobro sto¬ rili zavoljo nje, in je imel ovac, in volov, in oslov, in hlapcov, in dekel, in oslic, in kamel. 17. Udaril pa je Gospod Fa¬ raona in njegovo hišo s silno velikimi stiskami zavoljo Saraje, Abramove žene. 18. In Faraon je Abrama po¬ klical, in mu je rekel: Kaj si mi storil? Zakaj mi nisi povedal, de je tvoja žena? v kteri malikujejo. Joz. 24, 2. 3. Zapusti tudi ti, če ravno ne vselej po telesno, vender pa po duhovno svoje sorodnike, ako zaderžujejo zveličanje tvoje duše. Mat. 19, 29. 3. v tebi, ko deblu Mesijevim. Gal. 3, 8. 16. 4. V hebrejskim: v dn Terebinte More a . 5. to ni bila laž; zakaj Saraja je bila popolisestra Abramova. Glej spod. 20, 12. 2 * 20 I. Mojzesove bukve 12. 13. 19. Zakaj si rekel, de je tvoja sestra, de sim si jo vzel za ženo? Na, tu imaš svojo ženo, vzemi jo in pojdi! 6 ) 20. In Faraon je povelje dal svojim ljudem zastran Abrama, de so spremili njega, in njegovo ženo, in vse, kar je imel. XIII. Poglavje. Abram in Lot se ločita. Obljuba posestva kananske dežele. 1. Šel je tedej Abram iz Egipta, on in njegova žena, in vse, kar je imel, in Lot z njim proti jugu. 1 ) 2. Bil je pa silno bogat s po- sestvam zlata in srebra. 3. In se je vernil po poti, po kteri je bil prišel, od juga proti Betelu, do kraja, v kterim je bil poprej šotor postavil med Be- telam in Hajem, 4. tje, kjer je poprej altar naredil, in ondi je klical ime Go¬ spodovo. Zgor. 12, 7. 5. Pa tudi Lot, ki je bil z Abramam, je imel cede ovac in goved, in šotore. 6. In nista imela prostora v deželi, de bi bila vkup prebivala; zakaj njuno premoženje je bilo veliko, in nista, mogla skupej prebivati. s po d. 36, 7. 7. Za tega voljo se je tudi prepir začel med pastirji Abra¬ movih in Lotovih čed. Tisti čas pa so Kananejci in Ferezejci v ti deželi prebivali. 8. Abram je tedej rekel Lotu: Prosim, naj ne bo krega med menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji, zakaj brata sva. 2 ) 9. Glej vsa dežela je pred teboj; prosim, loči se od mene; ako ti na levo pojdeš, se bom jez desne deržal; ako si ti desno iz¬ voliš, pojdem jez na levo. 3 ) 10. Lot je tedej svoje oči vzdignil, in je pregledal vso okrajino ob Jordanu, ktera je bila povsod vodenčnata, preden je Go¬ spod Sodomo in Gomoro raz- djal, kakor raj Gospodov, in ka¬ kor Egipt, de se pride v Segor. 11. In Lot si je izvolil okrajino ob Jordanu, in se je podal proti jutrovimu, in brata sta se ločila. 12. Abram je prebival v de¬ želi Kanaanu, Lot pa je bival v mestih okoli Jordana, in je v Sodomi prebival. 4 ) 6. Kralj se še ni bil Saraje dotaknil, ker je bila stara navada, žene več mescov perpravljati, preden so šle v kraljev hram. Glej Est. 2, 12. (Hieron.). Abram pa tudi ni dal svoje žene v greh, temuč je zaupal v Boga, de bo on Sarajo rešil iz nevarnosti, v ktero jo je mogel spustiti, de je s tem odvernil veči nesrečo (Avg., Kriz.). 1. v poldnevno deželo Kanaan. 2. t. j., sorodnika, ti si mojiga brata sin, in jaz tvoj stric. Glej zgor. 11, 27. Permeri Mat. 1. razi. 241 3. Blagor mirnim! Tudi ti rad jenjaj svojimu bratu, ako je ravno manji koti, de se mir ohrani. 4. V hebrejskim : „in je svoje šotore razpel tje do Sodome “. Tudi ti se dostikrat ozeraš, kakor Lot, po boljšim stanu, in zabredeš v razuzdano Sodomo. I. Mojzesove 13. Sodomijam pa so bili zlo hudobni, in silni grešniki pred Gospodam. 14. In Gospodje rekel Abramu, potem ko se je bil Lot od njega ločil: Vzdigni svoje oči, m po¬ glej s kraja, v kterim si zdej, proti severju in jugu, proti iz¬ hodu in zahodu. Zgor. 12, 7. Spod. 15, 18: 26, 4: 5. Mojz. 34, 4. 15. Vso deželo, ki jo vidiš, bom dal tebi in tvojimu zarodu vekomej. 5 ) bnkve 13. 14. 21 16. In tvoj zarod bom namno¬ žil, kakor prah zemlje; ako za- more kdo prah zemlje razšteti, bo tudi tvoj zarod razštel. 17. Vzdigni se tedej, in ob¬ hodi deželo po nje dolgosti in širokosti; ker tebi jo hočem dati. 18. Abram je tedej svoj šo¬ tor premaknil, je šel in je pre¬ bival per dolu Mambre, ki je v Hebronu!; in je ondi postavil altar Gospodu. XIV. Poglavje. Abram premaga štiri kralje in reši Lota. Melkizedek daruje kruh in vino, blago¬ slovi Abrama, in Abram mu desetino da. 1. Zgodilo se je pa tisti čas, de so Amrafel, kralj senaarski, in Arjok, kralj Ponta, 1 ) in Ko- dorlahomor, kralj Elamljauov, * 1 2 ) in Tadal, kralj narodov, 2. vojsko začeli z Baram, kra¬ ljem Sodomljanov, in z Bersam, kraljem Gomore, in s Senaabam, kraljem Adame, in s Semeber- jem, kraljem Seboima, in s kraljem Bale, to je, Segora. 3. Vsi ti so vkup prišli v gojzdno dolino, 3 ) ktera je zdaj slano morje. 4 5 ) Spod. 19, 24. 4. Zakaj dvanajst let so bili Kodorlahomorju podložni, trinaj¬ sto leto so pa od njega odstopili. 5. Štirnajsto leto je tedej pri¬ šel Kodorlahomor, in kralji, ki so bili z njim, in so pobili Ra- fajane v Astarotkarnaimu in Zu- zijane z njimi, in Emijane v Savi Karjataimu, 6. in Horeje v seirskih gorah noter do planjave Farana, ktera je v pušavi. 7. In so se ventili, in prišli k studencu Misfatu, to je, Kadesu; in so pokončali vso deželo Ama- lekičanov in Amorejcov, kteri so prebivali v Asasontamaru. 5 ) 8. In vzdignili so se, kralj Sodomljanov, in kralj Gomore, in kralj Adame, in kralj Seboima, Bodi torej s tem zadovoljin, kar imaš, sicer bi utegnil na svoji duši škodo terpeti. 5. za zmirej, ako bodo tvoji mlajši tako pokorni, kakor si ti. Pravi, duhovni mlajši Abramovi prebivajo večno v deželi Kanaan, ki je predpodoba kralje¬ stva Božjiga in nebes, kakor uče sv. očaki. 1. V hebrejskim: „v Klasaru (< , deželici na Mezopotamskim. 2. Perzijanov. 3. V hebrejskim: dolini Sidimu 11 . 4. Glej spod. 19, 24. 5. Tedaj so premagali vso deželo proti jutru od Palestine do Evfrata. 22 I. Mojzesove bnkve 14. in tudi kralj Bale, to je, Segora, in so se jim v gojzdni dolini v boj ustavili, 9. namreč Kodorlahomorju, kralju Elamljanov, in Tadalu, kralju narodov, in Amrafelu, kra¬ lju senaarskimu, in Arjoku, kralju v Pontu: štirje kralji peterim na¬ sproti. 10. Gojzdna dolina pa je imela veliko smolnatih jam. 6 ) Tedej sta kralj Sodomljanov in kralj Go¬ more bežala, in sta tam padla, 7 ) in ti, ki so ostali, so na goro bežali. 11. In so pobrali 8 ) vse pre¬ moženje Sodomljanov iti Gomor- janov, in vse, kar je v živež, in so proč šli. 12. In tudi Lota, ki je v So¬ domi prebival, sina Abramoviga brata, in njegovo premoženje so odpeljali. 13. In glej, eden, ki je ušel, je sporočil Abramu, Hebrejcu, ki je prebival v dolu Mambreta, Amorejca, brata Eskoloviga, in brataAnerjevigaj zakaj ti šobili zavezo storili z Abramam. 14. Ko je Abram slišal, de je namreč Lot, njegov brat, vjet, je zbral 9 ) svojih tri sto in osem¬ najst domačih hlapcov, in jih je podil noter do Dana. 15. In ko je bil razdelil svoje tovarše, je ponoči nanje planil, in jih premagal in podil noter do Hobe, ktera stoji na levi 10 ) Da¬ maska. 16. In je nazaj dobil vse pre¬ moženje, in Lota, svojiga brata, z njegovim premoženjem, tudi žene in ljudstvo. 17. Kralj Sodomljanov mu je pa naproti šel, ko seje verni! iz boja s Kodorlahomorjem in s kralji, ki so z njim bili v dolini Savi, ktera je kraljeva dolina. 18. Melkizedek pa, salemski * 11 ) kralj, je kruha in vina pernesel; zakaj duhoven je bil Boga nar Višiga. 12 ) 19. In ga je blagoslovil, re¬ koč: Blagoslovljen bodi Abram od Boga nar Višiga, kleri je vstvaril nebo in zemljo; 20. in hvaljen bodi Bog nar Viši, s čigar pomočjo so sovraž¬ niki v tvojih rokah. In (j Abram) mu je dal desetino od vsiga. 21. Kralj Sodomljanov pa je rekel Abramu: Ljudi mi daj, dru¬ go zase obderži. 22. In mu je odgovoril: Svojo roko povzdignem proti Gospodu, nar višimu Bogu, posestniku neba in zemlje; 23. od vsiga tvojiga nočem ne niti votka, ne jermena od čev¬ ljev, de ne porečeš: Jez sim obo¬ gatil Abrama; 24. razun tega, kar so hlapci povžili, in delov mož, ki so z me¬ noj šli: Aner, Eskol in Mambre; ti naj si vzamejo svoje dele. 6. Dolina je imela veliko jam, iz kterih je iztekala zemeljska smola. 7. v smolnate jame. 8. sovražni kralji. 9. V hebrejskim: ,,je oboroiil a . 10. na severni strani. 11. jeruzalemski. 12. Daroval je pravimuBogu; iz vsiga ostaliga pa je darovno pojedino napravil. I. Mojzesove bnkve 15. 23 XV. Poglavje. Obljube Božje do Abrama. 1. Ko se je bilo to zgodilo, je Bog v perkazni Abramu go¬ voril, rekoč: Nikar se ne boj, Abram! jez sim tvoj varh in tvoje , veliko plačilo. 2. In Abram je rekel: Go¬ spod Bog! kaj mi hočeš dati? Jez bom brez otrok umeri, in sin oskerbnika moje hiše je ta Elie- zer Damasčan. ’) 3. In Abram je dalje govoril: Meni pa nisi dal zaroda, in glej, moj hlapec bo moj dedič. 4. In zdajci mu je Gospod odgovoril T rekoč: Ta ne bo tvoj dedič, ampak on, ki iz tebe pride, bo tvoj dedič. 5. Nato ga je ven 2 ) peljal, in mu rekel: Poglej nebo', in raz- štej zvezde, če jih moreš. To¬ liko, mu je djal, bo tvojiga za¬ roda. Rim. 4, 18. 6. Abram je Bogu verjel, in v pravičnost mu je bilo šteto. 3 ) 7. In (Boy^) mu je djal: Jez sim Gospod, ki sim te izpeljal z Ura Kaldejcov, de bi ti dal to deželo, in de bi jo ti posedel. 8. On pa je odgovoril: Go¬ spod Bog! kako morem vediti, de jo bom v posest dobil? 4 ) 9. In Gospod mu je odgo¬ voril, rekoč: Vzemi za me 5 ) tri¬ letno telico, triletno kozo, in tri— letniga ovna, tudi gprlico in goloba. 10. In je vse to vzel, in jih po sredi razdelil, in oba dela eniga druzimu nasproti položil, ptic pa ni razdelil. 6 ) 11. In ptiči so planili na mer- tve trupla, in Abram jih je od¬ gnal. 12. Po solnčnim zahodu pa se je Abrama terdno spanje lotilo, in velik strah ga je obšel, in tema je bila. 13. In mu je bilo rečeno : Vedi prevedoč, de bojo tvoji mlajši ptujci v deželi, ktera ne bo njih, in v sužnost jih bojo spravili in stiskali štiri sto let. Djan. apost. 7, h. 14. Vender pa bom ljudstvo, kterimu bojo služili, jez sodil; in potem se bojo z velikim pre¬ moženjem ven podali. Mclki/.etlek (kralj pravice), ki se tudi kralj Salerna (kralj miru) imenuje, je bil prcdpodoba Jezusa Kristusa, večniga Kralja pravice in miru; njegov dar je bil predpodoba sv. maše. Glej Hebr. 5, 7. O naj bi se tudi mi serčno vojskovali in premagali, de bi tudi nas poživil in oblagodaril Kralj miru! 1. Jez imam le tega hlapca, nimam pa nobeniga lastniga sinu, kteri bi bil moj dedič, kaj me hoče tedej še veseliti? 2. ponoči. 3. Njegova vera v Božje obljube, s ktero so bile tudi združene dobre dela • (glej spod. 22,10.), ga je pred Bogam opravičila. Glej Rimlj. 4, 2. Jak. 2, 23. Vera brez dobrih del je mertva. 4. Verjamem, pa povej mi tudi, kako se bo to zgodilo (Kriz., Teod., Avg.)? 5. za daritev. 6. Tako so v tistih časih darovali, ko so zaveze med seboj delali. Glej Jer. 34, 18. 24 I. Mojzesove bukve 15. 16. 15. Ti pa poj deš v miru k svo¬ jim očetam, in .boš pokopan v lepi starosti. 16. V četertim rodu pa se bodo sem vernili, zakaj hudobije Amo- rejcov 7 ) dozdej še niso dopol¬ njene. 17. Po solnčnim zahodu tedej se je storila terda tema, in per- kazala se je kadeča peč, in og¬ njen plamen je švigal med unimi deli. 8 ) 18. Tisti dan je Gospod z Abramam zavezo storil, rekoč: Tvojimu zarodu bom dal to de¬ želo od egiptovske reke do ve¬ like reke Evfrata, Zgor. 12, 7 : 13, 15. Spod. 26, 4 : 5. Mojz. 34, 4. 3. Kralj. 4, 21 : 2. Kron. 9, 26. 19. Kinejce, inKenezejce, Ked- monejce, 20 . inHetejce,inFerezejce, tudi Rafajce, 21. inAmorejce, inKananejce, in Gergesejce, in Jebusejce. XVI. Poglavje. Agara porodi Izmaela. 1. Sara j a tedej, Abramova že¬ na, ni otrok rodila 5 ker je pa imela deklo, Egipčanko, Agaro po imenu, 2 . je svojimu možu rekla: Glej, Gospod me je zaperl, de ne rodim; pojdi k moji dekli, * 1 ) de morde vsaj po nji sinov do¬ bim. 2 ) In ko je v nje prošnjo pervolil, 3. je vzela svojo deklo Agaro, Egipčanko, deset let potem, kar so začeli v deželi Kanaanu pre¬ bivati, in jo je dala svojimu možu za ženo. 4. In on je šel k nji. Ko je pa ona vidila, de je spočela, je zaničevala svojo gospodinjo. 5. In Saraja je Abramu rekla: Krivično z menoj 3 ) ravnaš; jez sim ti svojo deklo v naročje dala, ktera me pa, ker vidi, de je spo¬ čela, zaničuje; Gospod naj sodi med menoj in teboj. 6 . Abram ji je odgovoril, re¬ koč: Glej, tvoja dekla je v tvoji roki; stori z njo, kar hočeš. Ker jo je tedej Saraja hudo imela, je zbežala. 7. In ko jo je angelj Gospo¬ dov našel v pušavi zraven stu¬ denca, kteri je ob potu proti Suru v pušavi, 8 . ji je rekel: Agara, dekla Sarajina, od kod prideš in kam greš? In ona je odgovorila: Be¬ žim pred obličjem Saraje, svoje gospodinje. 7. in družili Kananejcov, ki prebivajo tukaj v deželi. 8. Plamen je podoba Boga, ki je šel med darilnimi deli, kakor so ljudje skozi njega hodili, kadar so med seboj zaveze delali. 1. Vzemi si jo za ženo: Bog je perpustil, de so imeli očaki po več žen. t. Kron. 1. razi- 7. (Kriz., Avg., Ambr,). 2. Žene so otroke svojih dekel za svoje lastne imele. 3. V hebrejskim: „terpim krivico zavoljo tebe“. Dala sim ti j 0 za ženo; ko si pa njeno prederznost vidil, bi ji bil mogel braniti (Kriz.). I. Mojzesove bnkve 16 . II. 9. In angelj Gospodov ji je rekel: Verni se k svoji gospo¬ dinji, in ponižaj se pred njo. 10. In spet ji pravi: Silno bom tvoj zarod pomnožil, de se od preveliciga števila ne bo mogel prešteti. 11. In potem ji reče: Glej, spočela si, in boš sinu rodila, ime mu daj Izmael, 4 ) zato ker je Gospod tvojo britkost uslišal. 12. Ta bo divji človek, 5 ) nje¬ gova roka bo zoper vse, in roke vsih bodo zoper njega, 6 ) in on bo postavil šotore vsim svojim bra- tam nasproti. 7 ) 25 13. Klicala pa je Agara ime Gospodovo, kteri je z njo go¬ voril: Ti si Bog, kteri si me vidil. Zakaj, je rekla, zares, tukej sim vidila od zad tistiga, ki je mene vidik 8 ) 14. Zato je tisti, studenec ime¬ novala studenec Ziviga, 9 ) kteri me je vidil. On je med Kade- sarn in Baradam. 15. In Agara je Abramu sinu rodila, kteri ga je Izmaela ime¬ noval. 16. Abram je bil šest in osem¬ deset let star, ko mu je Agara rodila Izmaela. XVII. Poglavje. Bog ponovi Abramu obljube, spremeni njegovo in Sarajino ime v imeni Abraham in Sara; zapove obrezovanje v znamnje zaveze; obljubi, de bo Sara Izaka rodila, in de bo iz Izmaela izhajal velik zarod; Abraham dopolni zapoved obre¬ zovanja. 1. Kadar je pa stopil v de¬ vet in devetdeseto leto, se mu je Gospod perkazal, in mu je rekel: Jez sim vsigamogočni Bogj hodi vpričo mene in bodi popol- nama. 2. In svojo zavezo bom na¬ redil med seboj in med teboj, in te bom silno silno namnožil. 3. Abram je padel na obraz. 4. In Bog mu je rekel: Jez sim, in moja zaveza je s teboj, in ti boš oče veliko narodov. Sir. 44, 20. Rimlj. 4, 17. 5. In tvoje ime ne bo več Abram, temuč Abraham 1 ) se ti poreče 5 ker sim te postavil očeta veliko narodam. 6. In bom storil, de se boš prav močno narašal, in te bom postavil narodam, in kralji bodo izhajali iz tebe. 7. In svoj zakon bom nare¬ dil med seboj in med teboj, in 4. t. j., Bog sliši. — Bog gleda na nas, ko smo v zmoti in samoti; bodimo mu torej vprihodnje bolj hvaležni, ter nikar več od njega ne odstopimo. — Cerkveni očaki spoznajo v tem angelji Sinu Božjiga. 5- V hebrejskim: „on bo kakor divji osel u , plašna žival, ki se ljudi boji, in je torej prava podoba neukrotljivih Arabljanov, ki so iz Izmaeloviga rodu. 6. On in njegov zarod se bo vedno prepiral in vojskoval s svojimi sosedi. 7. proti jutru od njih v arabski pušavi. 8. vidila sim ga v telesni podobi, ko je proč šel. Glej 2. Mojz. 33, 20. 23. 9. praviga Boga. 1 . v Abram u pomeni: imeniten oče, „Abraham c< pa: oče množice. 26 I. Mojzesove bukve IV. med tvojim zarodam za teboj po njegovih rodovinah, večno zavezo, de sim Bog tvoj in tvojiga za¬ roda za teboj. 8. In tebi in tvojima zarodu bom dal deželo, v kteri popotu¬ ješ, vso kanansko deželo v last vekomej, in Bog jim bom. 9. In Bog je spet rekel Abra¬ hamu : In ti tedej in tvoj zarod za teboj po svojih rodovinah se deržite moje zaveze. Djan. apost. 7, 8.. 10. To je moja zaveza, ktero Ohranite med menoj in med seboj in med tvojim zarodam za teboj: Vsakteri zmed vas, ki je mo- škiga spola, bodi obrezan. 11. Obrežite pa meso svoje sprednje kožice v znamnje za¬ veze med menoj in med vami. 3.Mojz. 12, 3. Luk. 2,21. Rimlj.4, 11. 12. Dete osem dni staro bodi obrezano per vas, vsak moškiga spola v vaših rodovinah, doma rojen, ali kupljen, bodi obrezan, in kteri koli ni iz vašiga rodu. 13. In moj zakon bo v vašim mesu v večno zavezo. 2 ) 14. Moški, kteriga meso spred¬ nje^ kožice ni bilo obrezano, ta duša bodi potrebljena zmed svo- jiga ljudstva, ker je mojo zavezo v nič storil. 3 ) 15. Bog je tudi rekel Abra¬ hamu: Saraje, svoje žene, ne ime¬ nuj več Saraje, ampak Saro. 4 ) 16. In blagoslovil jo bom in ti bom dal sinu iz nje, in ga bom blagoslovil ; on bo oče narodov, in kralji ljudstev bodo izhajali iz njega. 17. Abraham je padel na svoj obraz, in se je nasmejal, 5 ) re¬ koč v svojim sercu: Bo li sto let starimu sin rojen? in Sara, devetdeset let stara, bo li rodila? 18. In je rekel Bogu: O de bi le Izmael živel pred teboj! 19. In Bog je odgovoril Abra¬ hamu: Sara, tvoja žena, ti bo sina rodila, ki ga Izaka imenuj, in bom naredil svoj zakon z njim in z njegovim zarodam za njim V večno zavezo. Spod. 18, 10: 21, 2. 20. Tudi zastran Izmaela sim te uslišal: Glej, blagoslovil ga bom in množil; in ga bom silno namnožil; dvanajst vojvodov bo rodil, in storil ga bom v veli¬ ko ljudstvo. 24. Svojo zavezo pa bom na¬ redil z Izakam, kteriga ti bo k letu obsorej Sara rodila. 22. In ko je bil končal svoj govor, on, ki je ž njim govoril, 6 ) se je vzdignil Bog od Abra¬ hama. 23. Abraham pa jevzellzmaela, svojiga sinu, in vse rojake svoje 2. akoravno ne večna v znamnji, vender večna v reči, ki se je po znamnji predpodobovala. I’red podobo vato se je s tem prihodnje očišenje izvirniga greha in posvečenje po Božji gnadi (Tom.}. Bilo je obrezovanje mesa tudi podoba notranjiga obrezovanja serca, krotenja vsih hudih slatlnost in želja. 3. ker si ni v prid obernila pomočka, ki sim ga za ta čas za posvečevanje odmenil (Avg.). 4. „Sara/ pomeni: moja kneznja, kneznja le ene družine; n Sara“ pa po¬ meni kneznjo sploh, t. j., tako kneznjo, ktera ni samo ene rodovine mati, ampak mati mnogoterih in velikih narodov. 5. veselja in začudenja (Avg.). Glej Rimlj. 4, 19. j. d. 6. Bog, ki se mu je perkazal. I. Mojzesove bukve II. 18. hiše, in vse kupljence, vse, kar jih je med vsimi posli moškiga spola bilo, in je meso njih spred¬ nje kožice obrezal, precej, še tisti dan, kakor mu je bil Bog zapovedal. 24. Abraham je bil devet in in devetdeset let star, ko je meso svoje sprednje kožice obrezal. 27 25. In Izmael, sin, je trinajst let spolnil ob času svoje obreze. 26. Abraham in njegov sin Izmael sta bila ravno tisti dan obrezana. 27. In vsi moški njegove hiše, ne le doma, rojeni, ampak tudi kupljenci, in ptujci so bili obre¬ zani. XVIII. Poglavje. Trije angelji pridejo k Abrahamu. Izak je obljubljen. Napoved kazni nad Sodomo. 1. Gospod se mu je pa per- kazal V dolini Mambre, ko je per vratih svojiga šotora sedel ob dnevni vročini. 2. In ko je svoje oči vzdignil, so se mu perkazali trije možje, in so stali blizo njega; ko jih je ugledal, jim je spred vrat svo¬ jiga šotora naproti tekel, in se do tal perklonil. Hebr. 13, 2. 3. In je djal: Gospod, ako sim milost zadobil v tvojih očeh, ne hodi merno svojiga hlapca; 1 ) 4. bom pa pernesel nekoliko vode, de si noge umijete, ter po- čijete pod drevesam. 5. Tudi grižljej kruha bom pernesel, de si svoje serce okrep¬ čate; potem idite dalje; sej ste zato k svojimu hlapcu prišli. Oni so odgovorili: Stori, kakor si govoril. 6. Abraham je hitel v šotor k Sari, in ji je rekel: Hiti, zmesi tri mere pšenične moke in speci podpepelnikov. 2 ) 7. On pa je k cedi tekel, in je odbral nar mečji in nar bolj¬ ši tele, in ga je dal hlapcu, kteri je hitel, in ga je skuhal. 8. Tudi je pernesel siroviga masla in mleka, in tele, ki ga je skuhal, in je pred nje položil; on sam pa je stal per njih pod drevesam. 9. In ko so odjedli, 3 ) so mu rekli: Kje je Sara, tvoja žena? On je odgovoril: Glej, v šotoru je. Tob. 12, 19. 10. On 4 ) mu reče: Spet bom prišel k tebi obsorej, 5 ) ker bota živela, in sina bo imela Sara, tvoja žena. Sara, to slišati, se je smejala za durmi šotora. Zgor. 17, 19. Spod. 21, 1. Rimlj. 9, 9. 11. Bila sta pa oba stara in perletna, in Sari je bil njen čas nehal. 1. De je Abraham spoznal zmed treh mož Gospoda, ki sta ga angelja sprem¬ ljala, uči in terdi več svetih očakov. 2. opresnikov v živim pepelu pečenih. 3. ko so bili na videz odjedli. Glej Tob. 12, 19. 4. eden zmed njih — Gospod. 5. k letu obsorej. 28 I. Mojzesove bnkve 18. 12. Zato se je ona skrivši smejala, rekoč: Ali bom zdej, ko sim se postarala, in ker je moj gospod tildi star, še slad- nosti služila? l. p e tr. 3, 6. 13. Gospod pa je rekel Abra¬ hamu : Zakaj se Sara posme¬ huje in pravi: Ali bom res ro¬ dila, ker sim že stara? 14. Je mar Bogu kej težko ? Kakor sim rekel, vernil se bom k tebi obsorej, ker bota živela, in imela bo Sara sinu. 15. Sara je tajila, rekoč: Ni- sim se smejala ne, ker je bila vsa prestrašena. Gospod pa je rekel: Ni tako', temuč smejala si se. 6 ) 16. Možje so se tedej vzdig¬ nili od ondot, in se proti Sodomi obernili, in Abraham je šel z njimi, ter jih je spremljal. 17. In Gospod je rekel: Bom mar Abrahamu skrival, kar mislim storiti, 18. ker bo on veliko in silno močno ljudstvo, in ker bodo po njem oblagodarjeni vsi narodi zemlje? Zgor. 12, 3. Spod. 22, 18. 19. Sej vem, de bo on svo¬ jim otrokam in svoji hiši za se¬ boj zapovedal, deržati se Božje' poti, in ravnati prav in po pra¬ vici, de Gospod vse spolni za¬ voljo Abrahama, kar mu je go¬ voril. 20. Gospod je tedej rekel: Vpitje iz Sodome in Gomore če¬ dalje veči perhaja, in njih hudo¬ bij 3 ' j e grozovitim velika. 7 ) 21. Doli bom tedej stopil in pogledal, ali je njih djanje tako hudobno, kakoršno je vpitje, ktero je do mene prišlo, de vem, ali je tako ali ne. 8 ) 22. In obernila sta se 9 ) in šla proti Sodomij Abraham pa je še stal pred Gospodam. 23. In se je perbližal in rekel: Boš li pokončal pravičniga s kri¬ vičnim vred? 24. Ako bi bilo petdeset pra¬ vičnih v mestu, bodo tudi ti po¬ končani? In ali bi ne zanesel temu kraju zavoljo petdeset pravičnih, ako so v njem? 25. Ne stori tega, de bi mo¬ ril pravičniga s krivičnim vred, in de bi se pravičnimu in kri— vičnimu enako zgodilo, tako ti ne delaš. Ti, ki ves svet sodiš, ne boš sklenil take sodbe; 26. In Gospod mu je rekel: Ako najdem v Sodomi le pet¬ deset pravičnih po mestu, bom zanesel vsimu kraju zavoljo njih. 27. In Abraham je dalje govo¬ ril, rekoč: Ker sim že začel, bom govoril s svojim Gospodam, desiravno sim prah in pepel. 28. Kako pa, ko bi bilo pet manj pravičnih kot petdeset, boš mar, če jih je pet in štirdeset, vse mesto razdjal? In (j Gospod) je djal: Ne bom ga razdjal, če jih j najdem v njem pet in štirdeset. 6. Posmeh Sare se graja, ker je dvomila. 7. Grehi Sodome so toliki, de bodo hudodelce tožili, in mene klicali v maše- vanje. 8. ali so v resnici dopernesli grehe, kteri vpijejo do mene. Bog govori tukaj ko človeški sodnik, kteri poprej preiskuje, preden kaznuje. In zakaj govori po človeško? Ker se tudi s tem njegovo prihodnje včlovečenje perpravlja. 9. oba angelja. I. Mojzesove 29. In mu je spet rekel: Ko bi se jih pa štirdeset našlo v njem, kaj bi storil ? On pravi: Ne bom jih udaril zavoljo štirdesetih. 30. [Abraham) reče: Pro¬ sim, Gospod, ne zameri mi, če govorim: Kako' pa, ko bi se jih trideset v njem dobilo? On od¬ govori: Ne bom storil, ako jih tam trideset dobim. 31. (Abraham ) pravi: Ker sim že jel, bom še govoril s svo¬ jim Gospodam: Kako pa, ko bi bukve 18. 19. 29 se jih ondi dvajset dobilo? On reče: Ne bom jih pokončal za¬ voljo dvajsetih. 32. Prosim, muz [Abraham ): Ne jezi se, o Gospod, de še enkrat pregovoririi: Kako pa, ko bi se jih v njem deset našlo? In je odgovoril: Ne bom jih po¬ končal zavoljo desetih. 33. In Gospod je proč šel, ko je nehal govoriti z Abrahamam; in ta se je vernil v svoj kraj. 10 ) XIX. Poglavje. Sodoma je pokončana, Lot pa otet. I,otova pregreha. 1. Zvečer pa sta prišla dva angelja v Sodomo, ko je Lot ravno pred mestnimi vratini sedel. Ko ji je on zagledal, je vstal, in jima naproti šel, in se do tal perklonil, 2. in je djal: Prosim, gospoda, stopita v hišo svojiga hlapca, in ondi prenočita; umita si noge, in zjutrej idita svojo pot. Ona sta odgovorila: Kratko nikar, ampak na ulicah bova ostala. 3. On pa ji je le prav silil, de bi z njim šla; in ko sta v njegovo hišo prišla, jima je ve¬ čerjo napravil, in opresnikov spe¬ kel, ter sta jedla. 4. Pa preden so spat šli, so možje iz mesta hišo obsuli, mladi in stari, vse ljudstvo skupej. 5. In so'klicali Lota, in so mu rekli: Kje sta moža, ki sta nocoj k tebi prišla? Perpelji ji ven, de ji spoznamo. * 1 ) 6. Lot je ven šel k njim, je zaperl duri za seboj, in je rekel: 7. Nikar, bratje moji, prosim, nikar ne storite te hudobije! 8. Imam dve hčeri, ktere še niste moža spoznale; nji hočem k vam perpeljati, in počnite z njima, kakor se vam poljubi, 2 ) samo tema možema nič hudiga ne storite, ker sta pod senco moje strehe prišla. 3 ) 9. Oni so pa rekli: Poberi se nazaj. In so dalje rekli: Ka¬ kor ptujic si prišel, mar zato, de bi sodil? Se hujši kakor una dva 10. Ako spoznaš Božje sodbe zoper svet, moli, de bodo vsaj nekteri rešeni; zakaj pobožna molitev premore veliko. 1. Hotli so z njima delati nečistost zoper natoro; pregreho, ktera človeka osra¬ moti, deželam prebivavce mori, in v nebo vpije. 2. Le strah, v kterim je bil Lot, nekoliko izgovarja to, pregrešno ponudbo (Avg.). Tudi je mislil Lot s tem pomiriti ljudstvo (Kriz.). 3. Jutrovec brani svoje gosti tudi z nevarnostjo svojiga življenja. 30 I. Mojzesove bukve 10. bomo tebe nadležvali. In prav silno so planili na Lota, in že so liotli vrata ulomiti. 2. Petr. 2, 8. 10. Pa glej, moža sta z roko segla, in sta Lota k sebi po¬ tegnila, in sta duri zaklenila. 11 . Une pa, ki so zunej bili, sta oslepila od nar manjšiga do nar večiga tako, de niso mogli vrat najti. Modr. 19, 16. 12. Rekla sta pa Lotu: Ali imaš še kteriga svojih tukej ? Zeta ali sinove ali hčere? Vse, kar je tvojih, pelji iz tega me¬ sta 5 13. zakaj razdjala bova ta kraj, ker njih vpitje čedalje veči per- haja pred Gospodam, 4 ) kteri naji je poslal, de jih pokončava. 14. Lot je tedej ven šel, in je govoril s svojima zetama, ki sta mislila vzeti njegove hčeri, ter je rekel: Vzdignita se in pojdita s tega kraja, zakaj Gospod bo kon¬ čal to mesto. In zdel se jima je, de se norčuje. 15. In ko je bilo jutro, sta ga angelja silila, rekoč: Vstani, vzemi svojo ženo, in dve hčeri, ki ji imaš, de tudi ti ne pogi¬ neš s pregrešnim mestam vred. 16. Ker se je pa še abotav- ljal, sta prijela za roko njega, in njegovo ženo, in njegove dve hčeri, zato ker mu je hotel Go¬ spod zanesti. 17. In sta ga ven peljala in postavila zunej mesta, in sta mu ondi govorila, rekoč: Otmi svoje življenje, ne ozeraj se, in ne mudi se nikjer po teh krajih, 5 ) temuč na goro se otmi, de tudi ti ne ' pogineš. Modr. 10, 6. 18. In Lot je njima rekel: Prosim, moj Gospod! 6 ) 19. ker je najdel tvoj hlapec milost pred teboj, in ker si po¬ veličal svoje usmiljenje, ki si ga mi skazal, de si miotel življe¬ nje, in ker se ne morem na hrib oteti, de me kje ne zadene ne¬ sreča, in de ne umerjeni; 20 . tamle blizo je majhno me¬ sto, v ktero lahko bežim, in v njem se bom otel. Mar ni majhno, in bom živel? 7 ) 21. In mu je rekel: Glej, tudi v tem uslišim tvojo prošnjo, de ne bom razdjal mesta, ki si zanj govoril. 22. Hiti in otmi se vanj, ker nič ne morem storiti, dokler tje ne prideš. Zavoljo tega se imenuje tisto mesto Segor. 8 ) Modr.io, 6. 23. Solnce je bilo posijalo na zemljo, in Lot je prišel v Segor. 24. Gospod je tedej deževal na Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj od Gospoda z nebes, 9 * ) 5. Mojz. 29, 23. Iz. 13, 19. Jer. 50, 40. Eceh. 16, 49. Ani. 4, 11. Luk. 17, 29. Jud. 7. 4. Glej zgor. 18, 20. 5. po planjavah mest okrog Jordana. 6. Lot tukaj govori tistimu angelju, ki je zgorej (v. 12. 17.j govoril. 7. Ker je majhno mesto, je torej menj grešilo, tedaj ga zamoreš ložej oteti zavoljo mene. V hebrejskim: „Glej, tu je mesto, dovolj blizo, vanj bežali; saj je malo (kar prosim), tje hočem bežati, ali ni prav malo ? de si življenje ohranim 11 . 8. t. j., majhno, malo. 9. V tem je po soglasnim razlaganji sv. očakov sled skrivnosti presvete Tro¬ jice; zakaj vidi se kakor bi bilo zapisano: Gospod, gm Božji, je dal žveplo I. Mojzesove bukve 19. 25. in je pokončal te mesta, in vso deželo okoli, vse prebivavce mest, in vso zelenjavo po polji. 10 ) 26. In njegova žena se je ozerla, in je bila spremenjena v solnat steber. H ) 27. Abraham pa se je zjutrej vzdignil tje, kjer je stal poprej Z Gospodam, Zgor. 18, 22. 28. je gledal proti Sodomi in Gomori, in po vsili krajih tiste dežele, ter je vidil žareč pepel vzdigovati se z zemlje, kakor dim iz peči. 29. Ko je Bog tedej razdeval mesta tistiga kraja, se je spom¬ nil Abrahama, in je rešil Lota iz razdertije mest, v kterih je pre¬ bival. 30. In Lot se je iz Segora na goro podal, in je tam ostal, tudi njegove dve hčeri z njim, (zakaj bal se jev Segorn ostati), m je v jami prebival, on in nje¬ gove dve hčeri z njim. 12 ) 31. In starji je mlajši rekla: Najin oče je star, in noben mož ni ostal na zemlji, kteri bi naji vzel po navadi vsiga sveta. 32. Pojdi, vpijanive ga z vi- 31 nam in ležive per njem, de ohra¬ ni ve zarod iz svojiga očeta. 33. Dale ste tedej tisto noč svojimu očetu vina piti, in starji je šla k očetu, in je ležala per njem; on pa ni čutil, ne ko se je hči k njemu vlegla, ne ko je vstala. 34. Drugi dan pa je starji rekla mlajši: Glej ležala sim vče- rej per svojim očetu, dajve mu tudi nocoj vina piti, in leži ti per njem, de ohranive zarod iz svojiga očeta. 35. In ste tudi tisto noč dale svojimu očetu vina piti, in mlajši hči je šla in ležala per njem; in on tudi takrat ni čutil, ne ko se je k njemu vlegla, in ne ko je vstala.' 3 ) 36. Tako ste obe hčeri Lotove od svojiga očeta spočele. 37. In starji je rodila sinu, in ga je imenovala Moaba; w ) leta je očeMoabljanov do sadanjiga dne. 38. Tudi mlajši je sinu rodila, in mu je dala ime Amon, to je, sin mojiga ljudstva; on je oče Amonijanov do današnjiga dne. deževati od Gospoda, od Očeta. Sveti Duh pa se razumeva v obeh, ko Duh Očeta in Sina. 10. Sodomljani so bili zamišljeni le v posvetne reči, invvživanje svojih ostudnih sladnost; pa nanaglama jih je strašna sodba Božja zadela. Ravno tak je tudi prihod Gospodov. Luk. 17, 28 — 30. Prevdarjaj torej čase, in se ne šali s svarjenjem Gospodovim ! L. Nikar se ne ozeraj več po posvetnim, ako si na potu zveličanja, sicer bi utegnil oterpniti, in svoje zveličanje za vselej zgubiti. Luk. 17, 32. 12. Naslednjiga ne beri, mladi bravec; zakaj tukaj se zgodi, de umori čei'ka — brez duha, kteriga pa gotovo v ti versti še ne razumeš! 13. To nesramno djanje se ne da po nobeni strani izgovoriti. V sv. pismu pa je to djanje zapisano ko skrivnostna predpodoba zaničevanja, s kterim so se Judje pregreševali nad svojo lastno postavo (Avg.). 14. t. j., po mojim očetu. 32 I. Mojzesove bukve 20. XX. Poglavje. Kralj Abimelek vzame Abrahamu ženo, In nni jo spet nazaj da. 1. Abraham je šel od ondot proti poldnevni deželi, je prebi¬ val med Kadesam in med Su¬ ram, in je bil ptujic v Gerari.') 2. In je rekel od Sare, svoje žene: Moja sestra je. Abimelek, kralj gerarski, je tedej po njo poslal, in jo je vzel. 3. Bog pa se je Abimeleku po noči v spanji perkazal, in mu je rekel: Glej, umeri boš zavoljo žene, ktero si vzel, zakaj moža ima. 4. Abimelek pa se je ni bil dotaknil, in je djal: Gospod! boš li nevedno in pravično ljudstvo umoril ? 5. Ali mi ni on sam rekel: Moja sestra je, in ali ni tudi ona djala: Moj brat je? Storil sim to s priprostim sercam in z ne¬ dolžnimi rokami. 6. In Bog mu je rekel: Sam vem, de si to s priprostim ser¬ cam storil j in zato sim te obva¬ roval, de se nisi zoper mene pre¬ grešil, in ti nisim perpustil, de bi se je bil dotaknil. 7. Daj tedej zdej ženo nazaj nje možu; zakaj on je prerok, in bo zate prosil in boš živelj ako je pa nazaj ne daš, vedi, de boš smerti umeri, ti in kar * 2 ) je tvojiga. 8. In Abimelek je koj po noči vstal, je vse svoje hlapce pokli¬ cal, in je vse te besede vpričo njih govoril, in vsi možje so se silno bali. 9. Abimelek je pa tudi Abra¬ hama poklical, in mu je rekel: Kaj si nam storil? kaj smo ti hudiga storili, de si hotel mene in moje kraljestvo v tako velik greh zaplesti ? Kar bi ne bil imel storiti, si nam storil. 10. In mu je še dalje očital, rekoč: Kaj si mislil, de si to storil ? 11. Abraham je odgovoril: Mi¬ slil sim per sebi in sim djal: Mo¬ rebiti vtem krajini strahuBožji- ga, in me bodo ubili zavoljo moje žene. 12. Sicer je pa tudi zares moja sestra, hči mojiga očeta, pa ne hči moje matere, in sim jo za ženo vzel. 3 4 ) 13. Potem pa, ko me je Bog iz hiše mojiga očeta izpeljal, sim ji rekel: To milost mi skaži, de v vsakim kraji, kamor koli pri¬ deva, porečeš, de sim brat tvoj. 14. Abimelek je tedej vzel ovac, in volov, in hlapcov, in dekel, in jih je Abrahamu dal, tudi Saro, njegovo ženo, mu je nazaj dal, 15. in je rekel: Dežela je pred K Permeri s tem poglavjem zgor. pogl. 12. "2. V hebrejskim: „zjutrej zgodej u . 3. Popolisestre za žene jemati, je bila takrat sploh navada, in zato perpušeno (Hier.). 4. ^ Kupi si s tem zagrinjalo, in slehern vedi, de si omožena! Po njem so se žene takrat ločile od neomoženih. I. Mojzesove vama; kjer se ti koli poljubi,pre¬ bivaj. 16. Sari pa je djal: Glej, tav- žentsrebernikov simsvojimu bratu dal. To ti bodi za zagrinjalo tvo¬ jih oči pred vsimi, kteri so s te¬ boj, in kamorkoli pojdeš, in spomni si, de si bila spasena. 5 ) bukve 20. 21. 33 17. Ko je pa Abraham molil, je Bog ozdravil Abimeleka, in njegovo ženo, in dekle, in so ro¬ dile. 18. Zakaj zaperl je bil zavoljo Sare, Abrahamove žene, vsaktero materno telo v Abimelekovi hiši. XXI. Poglavje. Izakovo rojstvo. Izmael mora s svojo materjo iz Abrahamove hiše. Abraham naredi zavezo z Abimelekam. 1. Gospod pa je obiskal Saro, kakor je bil obljubil, in je do¬ polnil, kar je govorih l.Mojz. 17, 19: 18, 10. 2. In je spočela in sinu ro¬ dila v svoji starosti ob času, ki ga ji je bil Bog napovedal. Gal. 4, 23. Heb. 11, 11. 3. In Abraham je svojiga sina, ki mu ga je Sara rodila, ime¬ noval Izaka; 1 ) 4. in ga je obrezal osmi dan, kakor mu je bil Bog ukazal, I. Mojz. 17, 10. Matevž 1, 2. 5. ko je bil sto let star; za¬ kaj v ti očetovi starosti je bil rojen Izak. 6. In Sara je rekla: Bog mi je smeh storil; in kdor koli bo slišal, se bo smejal z menoj vred. 7. In spet je rekla: Kdo bi bil verjel, de bo Abraham kdej slišal, de bo Sara sinu dojila, kteriga mu je že starimurodila? 8. Dete pa je rastlo, in je bilo oddojeno; in Abraham je na¬ pravil veliko gostijo ta dan, ko je bil Izak odstavljen. 9. In ko je Sara vidila, de sin Agare, Egipčanke, njeniga sina Izaka zasmehuje, 2 ) je djala Abrahamu: Gal. 4, 29. 10. Izženi to deklo in njeniga sinu; zakaj deklin sin ne bo dedič z mojim sindm Izakam. 11. To je Abrahama zlo bo¬ lelo zavoljo njegoviga sina. 3 ) 12. Bog mu je rekel: Naj se ti ne zdi britko zastran otroka in tvoje dekle; vse, kar ti Sara poreče, poslušaj njen glas; za¬ kaj po Izaku se bo tvoj zarod klical. 4 ) Rirnlj. 9, 7. Hebr. 11, 18. 13. Pa tudi dekliniga sinu bom storil veliko ljudstvo, ker tvoj zarod je. 14. Abraham je tedej zjutrej vstal, in je vzel kruha in meh vode, ji je na ramo zadel, in ji otroka izročil, ter jo odpravil. 5. per goljufih V hebrejskim: n De boš imenitna “ (kot omožena). I- t. j., sin smeha, veselja. 2. njeniga sinu preganja, kakor sv. Pavel pravi Gal. 4, 29. 3. zavoljo Izmaela. 4. Izakovi mlajši bodo tvoji pravi otroci; zakaj od njih bo prišlo izvoljeno ljud¬ stvo in tudi Jezus Kristus sam. I. Mojzesove bukve 2t. 34 Ona pa je šla, in je sem ter tje hodila po bersabejski pušavi. 5 ) 15. Ko je bila voda v mehu pošla, je posadila otroka pod eno dreves, ki so ondi bile. 16. In je stran šla, in se usedla njemu nasproti , lokov streljaj deleč, ker djala je: Ne bom gle¬ dala otroka umirati; in njemu na¬ proti sede je na glas jok zagnala. 17. Bog pa je uslišal otrokov jok, in Božji angelj je poklical Agaro z neba, rekoč: Kaj de¬ laš, Agara ? Nikar se ne boj! za¬ kaj Bog je uslišal otrokov vek s kraja, lijer leži. 18. Vstani, vzemi otroka, in primi ga za roko, zakaj v velik zarod ga bom storil. 19. In Bog ji je odperi oči, ter je ugledala studenec; šla je, in je napolnila meh, in je dala otroku piti. 20. In (BoyJ je bil z njim; 6 ) in je rastel in prebival v pušavi, in je bil mlad strelec. 21. In je prebival v faranski pušavi, in njegova mati mu je dobila ženo iz egiptovske dežele. 22. Ravno tisti čas je rekel Abimelek, in Fikol, vojvoda nje¬ gove vojske, Abrahamu: Bog je s teboj v vsim, kar počenjaš. 23. P^rsezi tedej per Bogu, de nočeš škodvati ne meni, ne mojim mlajšim in ne mojimu za¬ rodu; temuč de delaš po milosti, ki sim jo tebi skazal, z menoj in z deželo, v kteri si kakor ptu- jic prebival. 24. In Abraham je djal: Per- segel bom. 25. In očital je Abimeleku za¬ voljo studenca, kteriga so nje¬ govi hlapci po sili vzeli. 7 ) 26. In Abimelek je odgovoril: Nisim vedil, kdo je to storil, in tudi ti mi nisi povedal, in nisim slišal tega, kakor dan s. 27. Abraham je tedej vzel ovac in goved, in jih je dal Abime¬ leku, in oba sta naredila zavezo. 28. In Abraham je sedem jag¬ njet od čede na stran postavil. 29. In Abimelek mu je djal: Kaj pomeni teh sedem jagnjet, ktere si na stran postavil? 30. On pa je djal: Sedem jag¬ njet prejmi iz moje roke, de mi bodo za pričo, de sim jez ta stu¬ denec skopal. 31. Zatorej je bil ta kraj ime¬ novan Bersaba, 8 ) ker sta ondi oba persegla. 32. In sta storila zavezo za¬ voljo studenca persege. 9 10 ) 33. Abimelek pa in Fikol, voj¬ voda njegove vojske, sta se vzdignila in se vernila v deželo Palestincov. Abraham paje zasadil gojzd vBersabi, in je klical tam ime Gospoda, večniga Boga. 1U ) 34. In je bil ptujic v deželi Palestincov veliko dni. 5. Agara, zaveržena in po pušavi begajoča dekla, je bila predpodoba judovske cerkve; svobodna Sara pa je bila predpodoba keršanske cerkve. Glej Riinlj. 9? 7. Gal. 4, 24. 6. Bog ga je varoval. 7. Za pastirje je v vročih deželah, v kterih se dostikrat več milj hoda celo nič vode ne dobi, vodnjak zares imenitna reč. 8. t. j., vodnjak persege. 9. V hebrejskim: v per vodnjaku persege 11 . 10. je tu službo Božjo opravljal. I. Mojzesove bukve 22. 35 XXII. Poglavje. Abraham je skušan. Nove obljube. Sporočilo od Nahorjevih. 1. Potem, ko se je bilo to zgodilo, je Bog Abrahama sku¬ šal, in mu rekel: Abraham, Abraham! In je odgovoril: Tu sim! Judit. 8, 22. Hebr. 11, 17. 2. In mu je djal: Vzemi svojiga ediniga sina Izaka, kteriga ljubiš, in pojdi v deželo perkazni 1 ) in tam mi ga daruj v žgavni dar na gori, ktero ti bom pokazal. 3. Abraham je tedej ponoči 2 ) vstal, je obložil svojiga osla, in je vzel seboj dva hlapca in svo¬ jiga sina Izaka. In ko je bil naklal derv za žgavni dar, je šel na kraj, kamor mu je bil Gospod ukazal. 4. Tretji dan pa je vzdignil oči in je ugledal kraj od deleč. 5. In je rekel svojima hlap- cama: Počakajta tukej z oslam; jez in sin greva hitro tje gori; in kadar bova zmolila, 3 ) se bova ventila k vama. 6. Tudi je vzel derva za žgavni dar, in jih je naložil svo¬ jimu sinu Izaku; 4 5 ) on pa je ne¬ sel v rokah ogenj in meč. In ko sta vkupej šla, 7. je Izak djal svojimu očetu: Moj oče! In on je odgovoril: Kaj hočeš, sin? Glej, pravi, ogenj in derva; kje je klavšina 3 ) za žgavno daritev? 8. Abraham pa je rekel: Bog si bo. preskerbel klavsino za žgavno daritev, moj sin! Tedaj sta dalje šla, 9. in sta prišla na kraj, 6 ) kteriga mu je bil Bog pokazal; ondi je postavil altar, in nanj derva zložil. In ko je bil zve¬ zal Izaka, svojiga sina, ga je položil na altar verh germade. 10. Ter je stegnil roko in za meč prijel, de bi zaklal svojiga sina. 7 ) Jak. 2, 21. 11'. In glej, angelj Gospodov je z neba zaklical, rekoč: Abra¬ ham, Abraham! In on je odgo¬ voril: Tu sim! 12. In mu je rekel: Ne steguj svoje roke nad mladenča, in nič mu ne stori; zdej sim' spoznal, de se Boga bojiš, ker nisi za- 1. V hebrejskim: v na Morijo Tako se je imenoval hrib v Jeruzalemu, kjer je poznejše tempelj stal. 2. V hebrejskim: „zjutrej zgodej u . 3. Abraham je terdno veroval, de mu bo Bog njegoviga sina Izaka, ako ravno ga daruje, spet podaril, kakor koli si bodi (Avg.). Glej Hebr. 11, 17. 4. Izak, ki je v vsi ti dogodbi predpodoba Jezusa Kristusa, je tukaj podoben Zveličarju, ki je svoj križ na rami nesel, na kteriga je bil perbit (Ambr.). 5. V hebrejskim: jagnje za žgavno daritev 6. vsled pobožniga izročila na tisti kraj, kjer se je Jezus Kristus daroval (Hieron.). 7. Tako je Bog pokazal v predpodobi, de svojimu edinorojenimu Sinu ne bo zanesel, de bi vsi vanj verovali, in se ne pogubili, temuč večno živeli. Jan. 3, 16. Rimlj. 8, 32. 3 * I. Mojzesove bukve 22. 23. 18. in oblagodarjeni bodo v tvojim zarodu 1 2 3 4 ‘) vsi narodi zemlje, pokoren moji besedi. ker si bil 36 nesel svojimu edinimu sinu za¬ voljo mene. 8 ) 13. Abraham je vzdignil svoje oči in zagledal je za seboj ovna, ki je za roge med ternjem tičal, in ga je prijel, in pernesel v žgavno daritev namesto svojiga sina. 14. In je imenoval tisti kraj: Gospod vidi. Zato se še dan današnji pravi: Na gori bo Go¬ spod vidik 9 ) 15. Angelj Gospodov pa je poklical Abrahama v drugič z neba, rekoč: 16. Sam per sebi sim persegel, govori Gospod, ker si to storil, in nisi perzanesel svojimu edi¬ nimu sinu zavoljo mene, p s . 104, 9. Sir. 44, 21. Luk. 1, 73. Hebr. 6, 13. 17. te hočem blagosloviti, in pomnožiti tvoj zarod kakor zvezde na nebu, in kakor pesek ob bregu morja; tvoj zarod bo v last do¬ bil vrata 10 ) svojih sovražnikov, Zgor. 15, 5. 1. Mojz. 12, 3 : 18, 18 : 26, 4. Sir. 44. 25. Dj. ap. 3, 25. 19. Abraham se je vernil k svojima hlapcama, ter so vkupej nazaj šli v Bersabo, in je. tam stanoval. 20. Kadar se je bilo to tako zgodilo, je bilo Abrahamu po¬ vedano, de je tudi Melka rodila Nahorju, njegovimu bratu, otroke, 21. Husa, pervorojeniga, in Buza, njegoviga brata, in Ka- muela, očeta Sirjanov, 22. in Kaseda, in Azava, tudi Feldasa in Jedlafa, 23. in Batuela, kteri je rodil Rebeko; teh osem je rodila Melka Nahorju, Abrahamovimu bratu. 24. Njegova perležnica pa, po imenu Roma, je rodila Tabea, in Gahama, in Tahasa, in Maaka. XXIII. Poglavje. Sarina smert in pokop. 1. Sara pa je živela sto sedem in dvajset let. 2. In je umerla v mestu Arbi, ktero je Hebron vkananski deželi; in Abraham je prišel, jo obža¬ lovat in objokovat. 3. In ko je bil opravil dolž¬ nost po mertvi, je govoril He- tovim sinovam, rekoč: 4. Ptujic sim in popotnik per vas; dajte mi pravico pokopališa per vas, de pokopljem svojiga merliča. 5. Hetovi sinovi so odgo¬ vorili, rekoč: 6. Poslušaj nas, gospod! ti si Božji vojvoda med nami; po¬ koplji svojiga merliča v našim nar lepšim pokopališu; in nobeden naj ti ne brani, v njegovim po- 8. Daruj tudi ti s ponižno pokoršino, kar ti je nar ljubši; zakaj tako bo naša vera popolnama. Jak. 2, 21. 9. Kjer žalost do verha perkipi, se veselje že glasi. 10. to je, mesta. 11. po Jezusu Kristusu. Glej Gal. 3, 16. 37 I. Mojzesove bukve 23. 24. kopališu svojiga merliča poko¬ pati. 7. Abraham seje vzdignil, in se je perklonil ljudstvu dežele, namreč Hetovim sinovam, 8. in jim je rekel: Ako vam je všeč, de svojiga merliča po¬ kopljem, me zaslišite in prosite zame Efrona, sinu Seorjeviga, 9. de mi da dvojno jamo, ki jo ima konec svoje njive; za do¬ bro plačilo naj mi jo vpričo vas v last prepusti v pokopališe. 10. Efron pa je prebival v sredi Hetovih sinov. In Efron je Abrahamu odgovoril vpričo vsih, ki so hodili skozi vrata 1 ) tistiga mesta, rekoč: 11. Kratko nikar naj ne bo tako, gospod moj! temuč le po¬ slušaj , kar porečem: Njivo ti prepustim in jamo, ki je na nji, vpričo sinov svojiga ljudstva; pokoplji svojiga merliča. 12. Abraham se je perklonil ljudstvu dežele, 13. in je djal Efronu vpričo ljudi: Prosim, poslušaj me! Dam denarjev za njivo! vzemi jih, in potem bom na nji pokopal svo¬ jiga merliča. 14. In Efron je odgovoril: 15. Gospod moj, poslušaj me! Zemlja, ki jo hočeš, velja štiri sto srebernih šeklov; ta kup bodi med menoj in med teboj; pa ko¬ liko je to? 2 ) Le pokoplji svojiga merliča. 16. Ko je Abraham to slišal, je denarjev, kolikor jih je Efron hotel, vpričo Hetovih sinov od- vagal, štiri sto srebernih šeklov dobriga navadniga denarja. 3 ) 17. In njiva, poprej Efronova, in kjer je bila dvojna jama, ki je proti Mambri, je bila z jamo in z vsimi drevesi vred, ktere so bile po vsih mejah krog in krog, 18. Abrahamu v last poterjena vpričo Hetovih sinov in vsih, kteri so hodili skozi vrata tistiga mesta. 19. In tako je pokopal Abra¬ ham svojo ženo Saro na njivi v dvojni jami, ktera je proti Mambri. Leto je Hebron v ka- nananski deželi, l. Mojz. 35, 27. 20. In ta njiva z jamo vred, ki je bila na njej, je bila Abra¬ hamu za pokopališe v last po¬ terjena od Hetovih sinov. XXIV. Poglavje. Zaročenje Izakovo z Rebeko. 1. Abraham pa je bil starin perleten, in Gospod ga je bil z vsim oblagodaril. 2. In je rekel nar starjimu hlapcu svoje hiše, ki je bil čez vse, kar je imel: Položi svojo roko pod moje stegno, 1 ) i. Mojz. 47, 29. 1. Per mestnih vratih je bil očiten kraj, kjer so sodbe, pa tudi pogodbe sklepali. 2. V hebrejskim: v med nama obema. To je %a najt le majhna reč a . 3. okoli dve sto goldinarjev. 1. Očaki so persegaii z dotikovanjem svojih ledij, ker jim je bilo obljubljeno de bo iz njih ledij tisto seme prišlo, po kterim bodo oblagodarjene vse ljudstva (Hier., Ambr.). 38 I. Mojzesove 3. de te zarotim per Gospodu, Bogu nebes in zemlje, de ne zbereš mojimu sinu žene zmed hčer Kananejcov, med kterimi pre¬ bivam; 2 ) 4. temuč de greš v mojo deželo in do moje sorodovine, in od ondot dobiš ženo mojimu sinu Izaku. 5. Hlapec je odgovoril: Ako pa ženska ne bo kotla z menoj priti v to deželo, hočem li tvojiga sina tj e nazaj peljati, od koder si ti prišel? 6. In Abraham je rekel: Va¬ ruj se, de mojiga sina tje nazaj ne pelješ. 7. Gospod, Bog nebes, kteri me je peljal iz hiše mojiga očeta, in iz moje domovine, kteri mi je govoril in persegel, rekoč: Tvojimu zarodu bom dal to de¬ želo; on bo poslal svojiga an- gelja pred teboj, in od ondot boš dobil ženo mojimu sinu. l. Mojz. 12, 7:13, 15:15, 18:26, 4. 8. Ako bi pa ženska ne kotla s teboj iti, si persege odvezan; le mojiga sina ne vodi tje. 9. Hlapec je tedej položil svojo roko pod stegno Abrahama, svojiga gospoda, in mu je vse to persegel. 10. In je vzel deset kamel od čede svojiga gospoda, ter je šel; in je nesel seboj od vsiga nje- goviga blaga, in se je na pot podal, ter šel v Mezopotamijo proti Nahorjevimu mestu. 3 ) Spod. 27, 43. 11. In ko je ukazal kamelam se vleči zunej mesta zraven stu- bukve 24. denca, zvečer ob času, ko so ženske hodile vodo 'zajemat, je govoril: 12. Gospod, Bog mojiga go¬ spoda Abrahama, prosim, stoj mi danes na strani, 4 ) in skaži milost mojimu gospodu Abra¬ hamu. 13. Glej! stojim per studencu, in hčere prebivavcov tega mesta bodo hodile vode zajemat. 14. Deklica tedej, ki ji pore¬ čem: >Na*gni mi svoj verč, de pijem, in ki odgovori: Pi, in tudi tvoje kamele bom napojila: leta je, ki si jo svojimu služabniku Izaku namenil; in iz tega bom spoznal, de si milost skazal mo¬ jimu gospodu. 15. Ni bil še besedi sam per sebi izgovoril, in glej! že pride Rebeka,, hči Batuela, simi Melke, žene Abrahamoviga brata Na- horja, z verčem na rami. 16. Bila je prav zala deklica in prelepa devica, ki je mož še ni spoznal; stopila je pa k stu¬ dencu, ter napolnila svoj verč, in se vernila. 17. In hlapec ji je naproti šel, in je rekel: Daj mi nekoliko vode piti iz tvojiga verča. 18. Ona je odgovorila: Pi, gospod moj; in je hitro verč na svoje naročje djala, in mu dala piti. 19. In ko se je bil napil, je perstavila: Tudi tvojim ka¬ melam bom zajemala vode, do¬ kler se vse ne napijo. 20. In je spraznila verč v ko- 2. Tudi ti se ne druži s tacimi, ki v nar svetejših in irnenituejših rečeh niso tvojih misel 1 3. To mesto se imenuje tudi Haran. Spod. 27, 43. 4. Daj mi srečo per mojim opravilu! I. Mojzesove rito, ter je tekla nazaj k studencu vode zajemat, in je natakala vsim kamelam. 21. On pa jo je molče pre¬ mišljeval, ker bi rad zvedil, ali je Gospod njegovo pot osrečil ali ne. 22. Ko so se bile pa kamele napile, je vzel mož zlate uhane, ki so dva šekla tehtali, in ravno toliko zapestnic, deset šeklov težkih. 5 ) 23. In ji je rekel: Čigava hči si? povej mi, je v hiši tvojiga očeta prostor, de bi se prenočilo? 24. Ona je odgovorila: „Hči ■sim Batuela, Melkiniga sinu, kte- riga je ona Nahorju rodila. 25. In je dalje rekla: Tudi je prav veliko slame in sena per nas, in prostoren kraj za pre¬ nočevanje. 26. Mož se je perklonil in je molil Gospoda, 27. rekoč: Hvaljen bodi Go¬ spod, Bog mojiga gospoda Abra¬ hama, ki ni odtegnil svoje mi¬ losti in zvestobe mojimu gospodu, in me je na ravnost perpeljal v hišo brata mojiga gospoda. 28. Deklica je tedej tekla in je v hiši svoje matere vse po¬ vedala, kar je slišala. 29. Bebeka pa je imela brata, Labana po imenu; ta je šel hitro k možu, kjer je bil studenec. 30. In ko je vidil uhane in zapestnice v rokah svoje sestre in slišal vse, kar je pravila, re¬ koč: To mi je mož govoril; je šel k možu, kteri je stal per kamelah in blizo studenca, 31. in mu je rekel: Pojdi no¬ ter, prijate! Gospodov; kaj sto- 5. Zlati šekel je po našim en cekin, bukve 24. 39 jiš zunej? Perpravil sim hišo in prostor tvojim kamelam. 32. In ga je peljal v hišo, in razpravil kamele, in jim je dal slame in sena, njemu pa in mo¬ žem, ki so ž njim prišli, vode, de bi si noge umili. 33. Tudi kruha so predenj po¬ ložili. On pa je rekel: Ne bom jedel, dokler ne povem, kar mi je govoriti. In ( Laban ) mu je odgovoril: Govori. 34. On pa je djal: Hlapec sim Abrahamov, 35. in Gospod je silno obla- godaril mojiga gospoda, in ga je mogočniga storil, in mu je dal ovac in govedine, srebra in zlata, sužnjev in suženj, kamel in oslov. 36. In Sara, mojiga gospoda žena, je rodila mojimu gospodu v svoji starosti sinu in mu je vse izročil, kar ima. 37. In moj gospod me je za¬ rotil, rekoč: Ne zbiraj mojimu sinu žene zmed hčer Kananejcov, v kterih deželi prebivam; 38. temuč pojdi v hišo mojiga očeta, in iz moje sorodovine vzemi ženo mojimu sinu. 39. Jez pa sim odgovoril svo- jimu gospodu: Kaj pa, če ženska ne bo hotla z menoj iti? 40. On je djal: Gospod, pred kteriga obličjem hodim, bo po¬ slal svojiga angelja s teboj, in te bo vodil na potu, de boš do¬ bil mojimu sinu ženo iz moje so¬ rodovine, in iz hiše mojiga očeta. 41. Tega mojiga zarotenja bodi pa odvezan, ako prideš k mojim sorodnikam, in ti je ne dajo. 42. Torej sim danes prišel k I. Mojzesove bukve 24. 40 studencu in sim rekel: Gospod, Bog mojiga gospoda Abrahama, ako si me vodil po poti, po kteri zdaj hodim, 43. glej, stojim per studencu, in'devica, ki pride vode zaje¬ mat, in me sliši reči: Daj mi malo vode piti iz tvojiga verča, 44. in mi poreče: Pi ti, in tudi tvojim kamelam bom zajemala; ona je žena, ki jo je zvolil Go¬ spod sinu mojiga gospoda. 45. In ko to sam per sebi molče premišljujem, se perkaže Rebeka in pride z verčem na rami, ter gre k studencu, in zajme vode. In rečem ji: Daj mi malo piti. 46. Ona hitro verč z rame vzame in mi reče: Pi ti, in tudi tvojim kamelam bom dala piti. Pil sim, in tudi kamele je napojila. 47. In sim jo vprašal, rekoč: Čigava liči si? Ona je odgovo¬ rila: Hči Batuela sim, sinu Na- horja, kteriga mu je Melka ro¬ dila. Tedej sim ji obesil uhane za olepšanje njeniga obraza, in djal zapestnice na roke. 48. In sim do tal perklonjen molil Gospoda, in sim hvalil Go¬ spoda, Boga mojiga gospoda Abrahama, kteri me je po pra¬ vi poti peljal, de sim dobil hčer 6 ) brata mojiga gospoda njegovimu sinu. 49. Ako tedej hočete z mojim gospodam milostljivo in zve- stobno ravnati, mi povejte; ako pa kej druziga mislite, mi tudi povejte, de se obernem na desno ali na levo. 50. Laban pa in Batuel sta odgovorila: To je naredba Gospodova, mi ti ne moremo nič druziga reči, kakor kar njemu dopade. 51. Glej, Rebeka je tu pred teboj; vzemi jo, ter pojdi, in naj bo žena sinu tvojiga gospoda, kakor je Gospod govoril. 52. Ko je Abrahamov hlapec to šlišal, se je vergel na zemljo in je molil Gospoda. 53. In je segel po sreberne in zlate posode, in po oblačila, in jih je podaril Rebeki; tudi nje brate in mater je obdaroval. 54. Na to so imeli gosti, so jedli in pili in tam prenočili. In zjutrej je hlapec vstal, in rekel: Pustite me, de grem k svojimu gospodu. 55. In nje bratje in mati so odgovorili: Naj bo dekle vsaj deset dni per nas, in potem naj gre. 56. On pa je djal: Nikar me ne mudite, ker me je Gospod vodil na poti; pustite me, de grem k svojimu gospodu. 57. In so rekli: Pokličimo de¬ kle, in vprašajmo jo, kaj ona misli. 58. In ko je poklicana prišla, so jo vprašali: Hočeš iti s tem možem? Ona je odgovorila: Poj¬ dem. 59. Tedej so jo spustili in nje dojnico, tudi Abrahamoviga hlapca in njegove tovarše; 60. in so svoji sestri srečo vošili, rekoč: Naša sestra si; namnoži se tavžentkrat tavžent, in tvoj zarod zadobi v last vrata svojih sovražnikov. 61. Rebeka in nje dekle so se tedej usedle na kamele in so šle za možem, kteri je hitel na¬ zaj k svojimu gospodu. 6. prav za prav vnukinjo. Glej zgor, 11, 27. I. Mojzesove bnkve 24. 25. 62. Tisti čas pa se je Izak sprehajal po poti, ktera k stu¬ dencu pelje, kteriga ime je Ži- viga in Vidijočiga 7 ); zakaj na južni strani je stanoval. 63. Sel je bil premišljevat 8 ) na polje, ko se je bil dan že nagnil; in ko je bil oči vzdignil, je vidil kamele od deleč priti. 64. Tudi Rebeka je ugledala Izaka, in je stopila s kamele, 65. in je rekla hlapcu: Kdo je uni človek, ki po polji nam 41 naproti pride? In ji je odgovoril: To je moj gospod. Tedej je hitro vzela svoje zagrinjalo, in se je zakrila. 9 ) 66. Hlapec pa je Izaku vse povedal, kar je bil opravil. 67. In on [Izak) jo je peljal v šotor svoje matere Sare 10 ) ter jo je vzel za ženo; in jo je tako ljubil, de je pomanjšal žalost, ki jo je zavoljo smerti svoje matere imel. Zgor. pogl. 23. XXV. Poglavje. Drugi Abrahamov zakon, njegovi otroci s Keturo, in njegova smert. Izmaelovi mlajši. Izakova sinova z Rebeko, Ezav in Jakop. Ezav proda Jakopu per- vorojenstvo. 1. Abraham pa je drugo ženo vzel po imenu Keturo. l.Kron.1,32. 2. Ta mu je rodila Zamrana, in Jekšana, in Madana, in Mad- jana, in Ješboka, in Sueta. 3. Jekšan je tudi rodil Saba in Dadana. Dadanovi sinovi so bili Asurirn, in Latusim, in Lo- omim. 4. Od Madjana pa je bil ro¬ jen Efa, in Ofer, in ilenoh, in Abida, in Eldaa, Vsi ti [so bili ) sinovi Keturini. 5. In Abraham je dal Izaku vse, kar je imel. 6. Sinovam perležnic pa je dal darov, in jih je ločil od Izaka, svojiga sina, ko je še sam živel, na jutrovi strani.') 7. Dni Abrahamoviga živ¬ ljenja pa je bilo sto in pet in sedemdeset let. 8. In je opešal in umeri v lepi starosti, zlo postaran in pet¬ leten in je bil svojimu ljudstvu perdružen. 2 ) 9. Izak in Izmael, njegova sinova, sta ga pokopala v dvojni jami, ktera je bila na njivi Efrona, sinu Seorja Hetejca, Mambri na¬ sproti, 10. ktero je bil kupil od He- tovih sinov: ondi je bil pokopan on in Sara, njegova žena. 7. Glej. zgor. 16, 14. 8. molit in premišljevat. 9. Nevesta se ni smela ženinu poprej pokazati, dokler ni bil v resnici nje mož. 10. Pastirske knežinje so imele same zase šotore. 1. Sveti Avguštin vidi v tem zakonu Abrahamovim podobo resnice, de se po¬ svetni otroci, kakor Keturini sinovi, le samo minljiviga blaga vdeležujcjo; otroci Božji pa dosežejo z Izakam vred bistevno blago •— večno delšino. 2. Te besede razodevajo vero v neumerljivost duše, zakaj od kaciga vesoljniga pokopališa tukej ne more biti govorjenje. 42 I. Mojzesove bukve 25. 11. Iji po njegovi smertijeBog oblagodaril Izaka, njegovi ga sina, kteri je prebival zraven studenca po imenu Ziviga in Vidijočiga. 12. To je. zarod Izmaela, Abra- hamoviga sinu, kteriga mu je ro¬ dila Agara, Egipčanka, Sarina dekla. 13. In lete so imena njegovih sinov po njih pritokih in rodovi¬ nah. Izmaelov pervorojeni je Na- bajot, po tem Kedar, in Abdeel, in Mabsam, l. Kron. 1, 29. 14. tudi Mastna, in Duma, in Masa, 15. Hadar, in Tema, in Jetur, in Nalis, in Kedma. 16. Leti so Izmaelovi sinovi in lete so imena po njih gradeh in mestih, dvanajsteri vojvodi svojih rodov. Zgor. 17, 20. 17. In leta Izmaeloviga živ¬ ljenja so se natekle do sto in sedemintrideset; ter je opešal in umeri, in je bil svojimu ljudstvu perdružen. 18. Prebival je 3 ) pa od He- vile do Sura, ki je proti Egiptu tem, kteri v Asirijo gredo. Vpričo vsih svojih bratov je umeri. 19. To je tudi zarod Izaka, Abrahamoviga sinu: Abraham je rodil Izaka. 20. Ta, ko je bil štirdeset let star, je vzel za ženo Rebeko, hčer Batuela Sirjana iz Mezo¬ potamije, sestro Labanovo. 21. In Izak je prosil Gospoda za svojo ženo, ker je bila ne¬ rodovitna, in on ga je uslišal, in je dodelil, de je Rebeka spo¬ čela. 22. Otročiča pa sta se v nje¬ nim telesu porivala, in ona je rekla: Ako se mi je imelo tako goditi, kaj je bilo treba spočeti? In je šla Gospoda za svet vprašat. 4 ) 23. On ji je odgovoril, rekoč: Dva naroda sta v tvojim telesu, 5 ) in dve ljudstvi se bote ločile iz tvojiga života, in ljudstvo bo premagalo ljudstvo, in starejši bo služil mlajŠimu. 6 ) ni m . 9 , to. 24. Že je bil prišel čas poroda, in glej, dvojčika sta se v njenim telesu znajdla. 25. Ta, ki je bil poprej na svet prišel, je bil rijav in ves kosmat, kakor koža, in njegovo ime je bilo Ezav 7 ) imenovano; zdajci pride drugi na svet, ki je svojiga brata za peto deržal z roko, in zato ga je pa Jakopa 8 ) imenovala. Oz. 12 , 3 . Mat. 1, 2. 26. Šestdeset let je bil star Izak, ko sta mu bila otročiča rojena. _ 27. Ko sta bila odrastla, je bil Ezav dober lovec in kmet; Jakop pa je bil tih in je prebi¬ val v šotorih 9 ) 28. Izak je ljubil Ezava, ker je od njegoviga lova jedel; in Rebeka je ljubila Jakopa. 3. in njegovi mlajši. 4. Kaj bi to pomenilo? Kako je vprašala, in kako ji je Bog odgovoril, tega ne vemo. Morebiti je ona molila in prosila, in Bog jo je po znotranje raz¬ svetlil; morebiti jo je Bog podučil po angelji, ali v sanjah (Avg.). 5. očaka dveh ljudstev, Ezav in Jakop. 6. pervorojeni drugorojenimu, to je, Ldumejci Judam. Glej spod. 27. razi. 5. 7. to je, kosmat, porašen po životu. 8. to je, petoderžec. 9. Jakop je bil rad doma v tihi samoti. I. Mojzesove bnkve 25. 26. 43 29. Jakop pa je jed perpravljal, i« ko je Ezav prišel k njemu truden s polja, 30. je rekel: Daj mi od te rudeče jedi, zakaj zlo sim tru¬ den. Zavoljo tega je bilo nje¬ govo ime Edom 10 ) imenovano. 31. In Jakop mu je odgovoril: Prodaj mi svoje pervenstvo. 11 ) 32. Uni je odgovoril: Glej, umerjeni, čimu mi bo perven¬ stvo? 12 ) 33. In Jakop je rekel: Per- sezi mi tedej. Ezav mu je per- segel, in prodal mu je perven¬ stvo. 13 ) 34. In tako je dobil kruha in lečne jedi; je jedel in pil in stran šel; in mu ni bilo mar, de je bil prodal pervenstvo. XXVI. Poglavje. Izak se poda zavoljo lakote v Geraro. Bog mu ponovi obljube. Izak pravi, de je Rebeka njegova sestra; zavoljo tega ga Abimelek pokrega. Prepiri za¬ voljo studencov. Abimelek sklene z njim zavezo. Ezav se oženi. 1. Ko je pa lakota v deželi vstala po tisti hudi letini, ktera je bila ob Abrahamovim času, je šel Izak k Abimeleku, kralju Palestincov v Geraro. 2. In Gospod se je perkazal in je djal: Ne hodi doli v Egipt, temuč ostani v deželi, ktero ti bom pokazal. 3. In bodi kakor ptujic v nji, ter bom s teboj, in te bom bla- godaril; zakaj tebi in tvojimu zarodu bom dal vse te. kraje, in bom dopolnil persego, ki sim jo' storil Abrahamu, tvojimu očetu. 1. Mojz. 12, 7: 15, 18. 4. In bom namnožil tvoj zarod kakor zvezde na nebu in tvojim mlajšim bom dal vse te kraje in v tvojim zarodu bodo oblagodarjeni vsi narodi zemlje, i. Mojz. 12, 2. 3:18, 18:22, 17:28,14. Gal. 3, 16. 5. zato, ker je bil Abraham moji besedi pokoren, in se je deržal mojih povelj in zapoved, in je šege in postave spolnoval. 6. Izak je tedej ostal v Ge- rari. 7. Ko so ga možje tega kraja vprašali zastran njegove žene, je odgovoril: Moja sestra je; ’) zakaj bal se je povedati, de je z njim poročena, ker si je mi¬ slil, de bi ga kje ne ubili zavoljo njene lepote. 8. In ko je bilo prav veliko dni preteklo, kar je ondi prebival, je Abimelek, kralj Palestincov, skozi okno gledal in ga je vi- dil šaliti se z Rebeko, svojo ženo. 9. In ga je bil poklical ter mu rekel: Očitno je, de je ona tvoja žena; zakaj si lagal, deje 10. to je, Rudeči. Rudeča jed je bila kaša iz egiptovske leče. H. to je, prednost sodniške in duhovske oblasti, in pravico do dveh delov dedšine. 12. 1’ervorojenstvo mi ne umre dati, de bi dobro živel na zemlji vekomaj. 13. Ne zgubi tudi ti zavoljo časne sladnosti večne delšine pervorojencov. Glej Hebr. 12, 16. Abd. 1, n. j. d. 1. to je, moja bližnja sorodnica. V hebrejskim je imenovana sestra. I. Mojzesove bnkve 26. 44 tvoja sestra? On je odgovoril: Bal sim se, de bi ne bil umor¬ jen zavoljo nje. 10. In Abimelek je rekel: Za¬ kaj si nas goljufal? Kako lahko bi se bil kdo zmed ljudstva s tvojo ženo spečal, in ti bi nas bil v veliko pregreho zapeljal. In je vsimu ljudstvu zapovedal, rekoč: 11. Kdor koli se bo žene tega človeka dotaknil, naj umerje. 12. In Izak je sejal v ti de¬ želi, in je to leto stoterno per- delal, ker ga je bil Gospod bla¬ goslovil. 13. In obogatel je mož, in je čedalje močneji perhajal in rastel, tako, de je bil silno mogočen. 14. Imel je tudi v premoženji ovac, in goved, in prav veliko družine. Zavoljo tega so ga za- vidovali Palestinci, 15. in so vse vodnjake, ki so jih bili nekdaj hlapci njegoviga očeta Abrahama skopali, zama¬ šili in s perstjo zasuli, 16. tako, de je sam Abimelek rekel Izaku: Loči se od nas, ker si postal veliko mogočniši kakor mi. 17. In on je proč šel, se je k potoku Gerari podal 2 ) in je tam prebival. 18. In je zopet vodnjake sko¬ pal, ktere so bili hlapci njego¬ viga očeta Abrahama skopali, in ktere so bili Palestinci po nje¬ govi smerti zasuli, in jim je ravno tiste imena dal, s kterimi jih je poprej njegov oče imenoval. 19. In ko so kopali v potoku, so studenec našli. 20. Pa tudi tam so se ge- rarski pastirji z Izakovimi sperli in so rekli: Naša je voda; zato je dal zavoljo tega, kar se je bilo zgodilo, studencu ime Ob¬ rekovanje. 21. Skopali so pa še druziga, in tudi zavoljo tega so se sperli, in ga je Imenoval Sovraštvo. 22. In se je od ondot proč podal, in je drug studenec sko¬ pal, zavoljo kteriga se niso pre¬ pirali, in on je tedej njegovo ime imenoval Sirokost, rekoč: Zdej nas je Gospod razširil in dal, de rastemo na zemlji. 23. S tega kraja pa je šel v Bersabo, 24. kjer se mu je ravno tisto noč Gospod perkazal, rekoč: Jez sim Bog Abrahama, tvojiga očeta, ne boj se; zakaj jez sim s teboj; oblagodaril te bom in namnožil tvoj zarod zavoljo svojiga slu¬ žabnika Abrahama. 25. Tedej je ondi altar posta¬ vil, je klical ime Gospodovo in je svoj šotor razpel, in je uka¬ zal svojim hlapcam vodnjak sko¬ pati. 26. Kadar so v ta kraj prišli z Gerare Abimelek in Ahozat, njegov prijatel, in Fikol, vojvoda njegove vojske, 27. jih Izak takole nagovori: Kaj ste prišli k meni, k človeku, kteriga sovražite, in kteriga ste od sebe zgnali? 28. Oni so odgovorili: Vidili smo, de je Gospod s teboj, in zato smo se pogovorili: Perse- zimo si med seboj in storimo zavezo, 2. ali v dolino Geraro. I. Mojzesove bukve 26. 2?. 45 29. de nam nič liudiga ne boš storil, kakor se tudi mi nismo nič tvojiga dotaknili, in nič sto¬ rili, kar bi ti bilo škodvalo, te- muč v miru smo te spustili, bo- gatiga z Gospodovim blagodaram. 30. Tedej jim je gostije na¬ pravil, ter so jedli in pili. 31. Zjutrej so zgodej vstali in so si persegli, in Izak jih je spustil v miru v njih kraj. 32. In glej, tisti dan so Iza¬ kovi hlapci prišli mu povedat, zastran vodnjaka, kteriga so sko¬ pali, rekoč: Našli smo vodo. 33. Zato ga je imenoval Obil¬ nost, 3 ) in mesto se imenuje Bersaba 4 ) do današnjiga dne. 34. Ezav pa, ko je bil štir— deset let star, je vzel ženi Ju¬ dito , hčer Beerja, Hetejca, in Basemato, hčer Elonovo, iz ravno tistiga kraja. 35. Obe ste Izakovo in Rebe¬ kino serce žalile. Spod. 27, 46. XXVII. Poglavje. Jakop prevzame Ezavu očetov blagoslov, zato bež/ pred njim v Haran k La- banu, svojimu ujcu. 1. Izak pa se je postaral, in njegove oči so otemnele, in ni vidil; in je poklical Ezava, svo- jiga starjiga sina, in mu je rekel: Moj sin! In je odgovoril: Tu sim. 2. In oče mu reče: Glej, po¬ staral sim se, in ne vem dneva svoje smerti. 3. Vzemi svoje .orožje, tul in lok, in pojdi ven, in ako na lovu kej dobiš, 4. mi napravi jed, kakor veš, de jo rad imam; in mi jo per¬ nesi, de jem, in te blagoslovi moja duša, preden umerjem. 5. Ko je Rebeka to slišala, in ko je bil on odšel na polje, de bi spolnil očetovo povelje, 6. je rekla svojimu sinu Ja¬ kopu: Slišala sim tvojiga očeta govoriti z Ezavam, tvojim bra- tam, in mu reči: 7. Pernesi mi od svojiga lova, in naredi mi jed, de jem, in de te blagoslovim pred Gospodam, ‘) preden umerjem. 8. Torej, moj sin! poslušaj moj svet: 9. Pojdi k čedi, in pernesi mi dva nar boljši kozliča, de nare¬ dim iz nju tvojimu očetu jed, ktero rad je. 10. In ko mu jo perneseš, jo bo jedil in te blagoslovil, preden umerje. 11. On ji je odgovoril: Veš, de je Ezav, moj brat, kosmat človek, jez pa gladek; 12. ako me bo moj oče pošla- tal in to začutil, se bojim, de bi ne menil, de sim ga hotel za¬ smehovati, in de bi si ne nako¬ pal prekletstva namesti blago¬ slova. 13. Mati mu reče: Nadme naj pride to prekletje, moj sin! le 3. V hebrejskim „persega“. 4. Vodnjak persege. 1. pred Bogam in po Božjim pooblastenji. 46 I. Mojzesove bukve 27. poslušaj mojo besedo, in pojdi, ter pernesi, kar sini rekla. 2 ) 14. Šel je in pernesel, ter dal materi. Ona je naredila jed, ka¬ kor je vedila, de ima rad njegov oče. 15. In ga je oblekla zEzavo- vimi nar lepšimi oblačili, ktere je doma per sebi imela, 16. in mu je s kozličevinama roke ovila, in goli vrat pokrila. 17. In mu je dala jed in zro- čila kruhe, ktere je bila spekla. 18. To je noter nesel in rekel: Moj oče! On pa je odgovoril: Slišim. Kdo si ti, moj sin? 19. In Jakop je djal: Jez sim tvoj pervorojeni E za v; storil sim, kakor si mi ukazal; vstani, usedi se, in jej od mojiga lova, de me blagoslovi 3 ) tvoja duša. 20. In Izak je dalje rekel svo- jimu sinu: Kako si mogel tako hitro dobiti, moj sin? Je odgo¬ voril: Volja Božja je bila, de mi je hitro naproti prišlo, kar sim hotel. 21. In Izak je djal: Stopi le¬ seni, de te ošlatam, moj sin! in se prepričam, ali si ti moj sin Ezav, ali ne? 22. On je stopil k očetu, in Izak ga je ošlatal, ter je rekel: Glas je sicer glas Jakopov, roke pa so Ezavove roke. 23. In ga ni poznal, ker so kosmate roke podobo starjiga imele. Tedej ga je blagoslo¬ vil, 24. in je rekel: Ti si moj sin Ezav? Je odgovoril: Jez sim. 2o. On pa je rekel: Pernesi mi jed od svojiga lova, moj sin! de te blagoslovi moja duša. Ko mu jo je bil pernesel, in ko jo je bil pojedel, mu je dal tudi vina. Ko ga je spil, 26. mu je rekel: Stopi k meni, in me kušni, moj sin! 27. Perstopil je in ga kušnil. In ko je čutil lepi duh 4 ) njego- viga oblačila, ga je precej bla¬ goslovil, rekoč: Glej duh mojiga simi je kakor duh polne njive, ktero je blagoslovil Gospod. 28. Bog ti daj rose neba in debelosti zemlje, obilno žita in vina. 29. Služijo naj ti narodi, in rodovi naj se ti perklanjajo! Bodi gospod svojih bratov, in sinovi tvoje matere naj se ti uklanjajo. Kdor te bo preklinjal, naj bo sam preklet; in kdor te bo bla¬ goslovil, 5 ) naj bo z blagoslovam napolnjen. 2. Ne bo te oče preklel. Sam Bog bo to odveruil, kar dobro vem (glej zgor. 25, 23.); ako pa vender dvomiš, naj zadene mene njegova jeza (Teod.). 3. Ne Rebekiniga, ne Jakopoviga ravnanja ne moremo popolnoma izgovoriti; zakaj ako ravno je Rebeka iz Božjiga razodenja vedila (zgor. 25, 23.), de ima Jakop pravico do pervenstva dobiti,, in ako je tudi Jakop po pogodbi (zgor. 25, 33.) pravico do njega imel, sta si vender iskala svoj namen do¬ seči z nedopušenimi perpomočki, z goljufijo. S tem sta se pregrešila, razun ko bi bila v oziru tega v nepremagljivi nevednosti, de se človek ne sme za dopušen namen posluževati pregrešnih perpomočkov (Kriz.). Verli tega pa tudi Bog večkrat perpusti pasti celo pobožne duše, de bi mi skerbnejši čuli. Glej 1. Kor. 10, 12. 4. Ljudje starih časov so oblačila z dišavami navdajali. 5. Jakopovi mlajši, Judje, so si pod Davidam podvergli veliko ljudstev, med kterimi so bili tudi Idumcjci, kterih oče je bil Ezav. Glej 2. Kralj. 8, 14. I. Mojzesove bukve 27 . 47 30. Komej je Izak nehal go¬ voriti, in Jakop odšel, pride Ezav, 31. in je pernesel očetu skuhano jed svojiga lova, rekoč: Vstani, moj oče! in jej od lova svojiga sina, de me blagoslovi tvoja duša. 32. In Izak mu je rekel: Kdo pa si ti? On je odgovoril: Jez sim tvoj pervorojeni sin Ezav. 33. Izak je ostermel in se silno prestrašil, in se je -bolj zavzel, kakor se more verjeti, ter je rekel: Kdo je tedej uni, kteri mi je po- prej vjeto divjačino pernesel, in od vsiga sim jedel, preden si ti peršel? in sim ga blagoslovil, in on bo blagoslovljen. 34. Ko je bil Ezav zaslišal besede očetove, je na ves glas zarjul in prežaljen rekel: Blago¬ slovi tudi mene, moj oče! 35. On je rekel: Prišel je tvoj brat z zvijačo, in je prejel tvoj blagoslov. 36. On pa je dalje rekel: M mu bilo zastonj ime Jakop * * 6 ) dano; zakaj, glej, vdrugič že me je prekanil. Poprej je pervenstvo iz mene spravil, in zdej v drugič mi je prevzel še moj blagoslov. In dalje reče očetu: Ali nisi nič blagoslova meni perhranil? 37. Izak je odgovoril: Tvo- jiga gospoda sim ga postavil, in vse njegove brate sim podverge! njegovi sužnosti. V posestvu žita in vina sim ga uterdil, in po tem takim, moj sin! kaj hočem še tebi storiti? 38. Ezav mu je odgovoril: Ali imaš le en blagoslov, oče? Pro¬ sim te, blagoslovi tudi mene! In ko je silno vpil in jokal, Hebr. 12, 17. 39. je bil Izak omečen, in mu je rekel: V debelosti zemlje in v rosi neba od zgorej Hebr. 11 , 20 . 40. bodi tvoj blagoslov. Z me¬ čem se boš živel, 7 ) in boš svo- jimu bratu služil; in čas bo per¬ šel, de boš njegov jarm otresel in odvezal s svojiga zatilnika. 8 ) 41. Ezav je tedej vedno sovra¬ žil Jakopa zavoljo blagoslova, s kterim ga je bil oče blagoslovil; in je rekel v svojim sercu: Pri¬ šli bodo dnevi žalovanja po mo¬ jim očetu, in ubil bom Jakopa, svojiga brata. Abd. 1, 10. 42. To je bilo Rebeki pove¬ dano; ona je tedej poslala po svojiga sina Jakopa, ter ga po¬ klicala, in mu je 'rekla: Glej, Ezav, tvoj brat preti, de te bo ubil. 43. Torej, moj sin! poslušaj mojo besedo; vstani in beži k Labanu, mojimu bratu, vHaran; 44. in bodi per njem nekoliko časa, de’se uleže togota tvojiga brata, 45. in mine njegova jeza, in pozabi, kar si mu storil; potem bom po te poslala, in te od on- Še bolj popolnama pa je bil spolnjen blagoslov po Jezusu Kristusu, ki j e kil tudi sin Jakopov, in ki je prišel, de naj bi mu služile vse ljudstva (Avg.). 6. petoderžec, to je, zalezovavee. 7. Od vojskniga ropa boš živel. In to se je dopolnilo nad pušavskimi Arabci, ki so nekoliko tudi iz Ezavoviga rodu. 8* Ezavove mlajše — Edomljane je bil premagal David, ki je bil zmed mlaj- šev Jakopovih; pa so se spet svobodne naredili pod judovskim kraljem Jo- ramam. Glej 4. Kralj. 8, 20. 48 I. Mojzesove bukve 27. 28. dot leseni perpeljala; zakaj bi en dan ob oba sinova prišla? 9 ) 46. In Rebeka je rekla Izaku: Studi se mi moje življenje za¬ voljo Hetovih hčer; če Jakop zmed rodovine te dežele ženo vzame, mi ni več živeti. 10 ) XXVIII. Poglavje. Jakop zbeži v Mezopotamijo k Labanu. in mu ponovi Abrahamu 1. Izak je tedej poklical Ja¬ kopa, ga je blagoslovil, in mu zapovedal, rekoč: Ne jemlji žene zmed kananskiga rodu, 2. temuč pojdi in popotvaj v Mezopotamijo v Sirii, v hišo Batu- ela, očeta tvoje matere, in od ondot si vzemi ženo zmed hčer Labana, svojiga ujca. 3. Vsigamogočni Bog pa te blagoslovi, in te narašaj in po¬ množi, de boš oče trum narodov, 4. in da naj ti Abrahamove blagoslove, za teboj pa tvojimu zarodu, de si vlastiš zemljo svo¬ jiga ptujevanja, ktero je obljubil tvojimu dedu* 5. In ko ga je bil Izak od sebe spustil, se je na pot podal, in je prišel v Mezopotamijo v Sirii k Labanu, sinu Batuela Sirjana, k bratu Rebeke, svoje matere. Oz. 12, 12. 6. Ko je pa Ezav vidi!, de je njegov oče Jakopa blagoslo¬ vil, in ga v Mezopotamijo v Sirii poslal, naj bi se ondi oženil, in de mu je bil po blagoslovu za¬ povedal, rekoč: Nikar ne jemlji žene zmed kananskih hčer! Na potu se mu Bog- perkaže v spanji, in Izaku storjene obljube. 7. in de je šel Jakop iz po- koršine do svojih staršev v Si¬ rij 0 ? 8. in ker je tudi spoznal, de njegov oče ne vidi rad kanan¬ skih hčer, Zgor. 26, 35. 9. je šel k Izmaelu, in je vzel za ženo zraven teh, ktere je po¬ prej imel, Maheleto, hčer Izinaela, Abrahamoviga sinu, sestro Naba- jotovo. 10. Jakop je tedej šel izBer- sabe, in se je podal v Haran. 11. Ko je bil pa v neki kraj prišel, kjer je hotel po solnčnim zahodu prenočiti, je vzel eniga kamnov, ki so tam ležali, ter ga je djal pod glavo, in je zaspal na tistim kraji. 12. In v spanji je vidil lest¬ vico, ki je na zemlji stala, in se z verham nebes dotikala, in an- gelje Božje po nji gori in doli hoditi, 13. in Gospoda sloneti na lest¬ vici, kteri mu reče: Jez sim Go¬ spod, Bog Abrahama, tvojiga očeta, in Bog Izakov; zemljo, na kteri spis, bom dal tebi in tvo¬ jimu zarodu. 1 . Mojz. 35. 1: 48, 3. 9. Ako bi bil Ezav Jakopa umoril, bi ga bil mogel maševavec kervi ubiti, ali pa bi bil mogel Ezav naglo dom zapustiti in bežati, in Rebeka bi bila oba sinova zgubila. Gl. zastran kervniga maševanja 4. Mojz. 12, 35. i. d. 10. Glej zgor. 26, 35. Po Božjim dovoljenji se je zgodilo, kar se bere v tem poglavji v predpodobovanje, kako de je Jezus Kristus podobo gresniga pervo- rojeniga Adama nase vzel, in se pokril z našimi grehi, de bi jih zbrisal, in nam blagodar svojiga Očeta naklonil (Avg.). I. Mojzesove bnkve 28. 29. 49 14. In tvoj zarod bodi kakor prah zemlje5 razširjal se boš proti zahodu in izhodu , proti severju in jugu; in v tebi in 'J v tvojim za¬ rodu bodo oblagodarjeni vsi ro¬ dovi zemlje. 5.Mojz. 12,20:1. Mojz. 26, 4. 15. In tvoj varh bom, kamor koli pojdeš, in te bom nazaj pe¬ ljal v to deželo j in neboinjenjal, dokler ne spolnim vsiga, kar sim govoril. * 2 ) 16. In ko se je bil Jakop iz spanja zbudil, je djal: Resnično, Gospod je na tem kraji, in jez nisim vedli. 17. In je prestrašen rekel: Kako strašan je ta kraj! 3 ) Tukej ni druziga, kakor hiša Božja, in vrata nebeške. 4 ) 18. Jakop je tedej zjutrej vstal, je vzel kamen, ki ga je bil pod glavo djal, ga je postavil v znam- nje, in ga je oblil z oljem, 5 ) 1. Mojz. 31, 13. 46. 19. in je dal mestu ime Betel, 6 ) ktero se je poprej Luža imeno¬ valo. 20. Tudi je obljubo storil, re¬ koč: Ako bo Bog z menoj, in me bo varoval na poti, po kteri hodim ; in mi bo dal kruha jesti, in oblačila v obleko; 21. in ako srečno nazaj pri¬ dem v hišo svojiga očeta, bo Gospod moj Bog, 22. in kamen, ki sim ga po¬ stavil v znamnje, bo imenovan hiša Božja; in od vsiga, karmi boš dal, ti bom desetino daroval. 7 ) XXIX. Poglavje. Jakop dojde srečno .v Haran; Laban ga lepo in prijazno sprejme, in Jakop mu štimajst let služi za njegove hčeri. 1. Jakop se je tedej dalje podal, in je prišel na julrovo. 2. In je zagledal vodnjak na polji, in zraven njega ležati tri čede ovac; zakaj iz njega se je živina napajala; njegova odper- tina pa se je z velikim kamnam pokrivala. 3. Navada pa je bila, de so potem, ko so se bile zbrale vse ovce, odvalili kamen, in ga spet na vodnjakovo odpertino zava¬ lili, ko so se bile napile čede. 4. In je rekel pastirjem: Bra¬ tje, od kod ste? Oni so odgo¬ vorili: Iz Haran a. 5. In jih je vprašal, rekoč: Poznate li Labana, sinu Nahor- t- „/n“ je namesti: to je. V tebi, t. j., v tvojim zarodu, v Kristusu. 2. Sanje so skerbnimu Jakopu, ki se je bil na nevarno pot podal, previdnost in skerb Božjo v podobi pred oči postavile, ter mu pokazale, de Bog ve vse, kar koli sc godi na zemlji, de so njemu znane naše želje, in de on skerbi za našo srečo. Permeri Jan. 1, 51. Ciril., Teodor. 3. Kako svet, kako častitljiv je ta kraj ! 4. ker so angelji po lestvici gori in doli, noter in ven hodili. 5. De naj mu bo ta kamen v znamnje guadc, ki jo je od Boga prejel. 6. to je, hiša Božja. 7. Ne bom ga le samo kakor dosihmal po zunanje in po znotranje častil, ampak posebno še tudi s tem ga hočem častiti, de mu altar postavim, >■> desetiuo dajem. /. 4 I. Mojzesove bukve 29. 50 jeviga? So odgovorili: Pozna¬ mo ga. 6. On reče: Ali je zdrav? So odgovorili: Zdravje; in glej! Rahela, njegova hči, pride s svojo čedo. 7. In Jakop je rekel: Dneva je še veliko, in ni še čas, čede v ograje gnati; napojite prej ovce, in potem jih še ženite na pašo. 8. So odgovorili: Ne moremo, dokler ni vsa živina zbrana, in dokler kamna od odpertine vod¬ njakove ne odvalimo, de čede napojiino. 'J 9. Še so govorili, in glej! Ra¬ hela pride z ovcami svojiga očeta; zakaj sama je čedo pasla. 10. Ko jo je bil Jakop ugle¬ dal, in zvedi!, de je njegova bra- tranka, in de so ovce Labana, njegoviga ujca, je odvalil kamen, s kterirn je bil vodnjak pokrit. 11. In ko je bila čeda napo¬ jena, jo je kušnil 1 2 ) in se je na glas jokal; 12. in ji je povedal, de je brat 3 ) njeniga očeta in Rebekin sin. Ona pa je hitela svojimu očetu pravit. 13. Ko je ta slišal, de je pri¬ šel Jakop, sin njegove sestre, mu je naproti tekel, ga je objel in kuševal, in v svojo hišo peljal. Ko je pa slišal, zakaj se je bil na pot podal, 14. je rekel: Ti si moja kost in moje meso. 4 5 ) Ko so bili dnevi eniga mesca pretekli, . 15. mu je djal: Ker si moj brat, mi boš mar zastonj služil? Povej, koliko plačila hočeš imeti ? 16. Imel je pa dve hčeri; starji je bilo ime Lija, 3 ) mlajši pa se je imenovala Rahela. 6 ) 17. Pa Lija je bila kermež- ljavih oči, Rahela je bila zaliga obraza in lepa viditi. 18. Jakop jo je ljubil in je djal: Hočem ti za Rahelo, tvojo mlajši hčer, sedem let služiti. 19. Laban je odgovoril: Boljši je, de jo dam tebi kakor dru- gimu možu, le per meni ostani. 20. Jakop je tedej za Rahelo služil sedem let; in zdele so se mu kakor malo dni zavoljo prevelike ljubezni. 21. In je rekel Labanu: Daj mi mojo ženo; zakaj čas je že pretekel, de grem k nji. 22. In Laban je povabil veliko trumo prijatlov na gostovanje in je napravil ženitev. 23. In zvečer mu je svojo hčer, Lijo, perpeljal ; 7 ), 24. in je dal hčeri deklo Zelfo po imenu. Ko se ji je Jakop po šegi perdružil, je vidil zjutrej, de je Lija, 25. ter je djal svojimu tastu: Kaj si mi storil? Ali ti nisim za Rahelo služil? Zakaj si me go¬ ljufal? 8 26. Laban je odgovoril: V 1. Ako bi bil vodnjak dolgo časa odkrit, bi šla vročina vanj, pa tudi prah in pesek, ki ga veter vzdiguje.^ 2. To je bila navada med bližnjimi sorodniki. 3. de so mu nje oče ujic; po hebrejskim jeziku brat. 4. moj bližnji sorodnik — torej ostani per meni. 5. to je, utrujena. 6. to je, ovca. 7. Neveste so bile z zagrinjalam zakrite pred ženina peljane. I. Mojzesove bukve 29. 30. 51 našim kraji ni navada, mlajši poprej omožiti. 27. Naj ti mine ta teden po¬ roke, in tudi uno ti bom dal za službo, ktero mi boš opravljal še družili sedem let. 28. On se je ti pogodbi vdal, in ko je bil teden pretekel, je Rahelo za ženo vzel. 29. Nji je dal oče Balo za deklo. 30. In ko je bil poslednjič do¬ segel doželeno poroko, je drugo bolj ljubil, kakor pervo, in je za njo per njem služil druzih se¬ dem let. 31. Ko je pa Gospod vidik de Lijo zaničuje, jo je rodovitno storil, nje sestra pa je nerodo¬ vitna ostala. 32. Ona je tedej spočela in sinu rodila, in mu je imeRuben 8 ) dala, rekoč: Gospod je vidil moje poniževanje; zdej me bo moj mož ljubil. 33. In je spet spočela in sinu rodila, in je djala: Ker je Go¬ spod slišal, de sim zaničevana,' mi je tudi tega dal, in mu je ime Simeon 9 ) dala. 34. In je v tretje spočela in je druziga sinu rodila, in rekla: Zdej mi bo moj mož tudi vdan zato, ker sim mu rodila tri si¬ nove, in za tega voljo je nje¬ govo ime imenovala Levi. 10 11 ) 35. Ona je v četerto spočela in sinu rodiia, in je djala: Zdej bom Gospodu hvalo dajala, in zato ga je klicala Juda, 1 ‘j in je nehala roditi. XXX. Poglavje. Še drugi Jakopovi otroci. Jakop si perdobi s svojo umetnijo veliko bogastvo v Labanovi hiši, in sklene, verniti se v svojo domovino. 1. Koje pa Rahela vidila, de je nerodovitna, je bila svoji sestri nevošljiva, in je rekla svoji mu možu: Daj mi otrok,sicer mi je umreti. 2. Jakop ji je jezen odgovoril: Ali sim jez kakor Bog, kteri ti je sad tvojiga telesa vzel - ? 3. Ona pa je rekla: Imam deklo Balo, pojdi k nji, de na mojih kolenih porodi, in de iz uje sinov dobim, ‘j 4. In mu je Balo za ženo dala; ktera je, 5. ko se ji je bil mož perdru- žil, spočela in sinu rodila. 6. In Rahela je rekla: Gospod mi je pravico storil, in mojo proš¬ njo uslišal, ker mi je dal sinu, in zato mu je dala ime Dan. 2 3 ) 7. In spet je Bala spočela in druziga rodila; 8. od tega je Rahela rekla: Bog je mene moji sestri enako 8. to je, glejte, sin! 9- to je, uslišanje. 10. to je, združenje. 11. to je, čast, hvala. 1- to je, de morem njene otroke za svoje spoznati. 2. to je, sodnik. 4 * 52 I. Mojzesove bukve 30. storil, in še čez njo sim, in ga je imenovala Neftalija. 3 ) 9. Ko je Lija čutila, de je bila nehala roditi, je Zelfo, svojo deklo, možu dala. 4 ) 10. Ko je ta spočela in sinu rodila, 11- je Lija rekla: Bog daj srečo! In zato mu je dala ime Gad. 5 ) 12. Tudi Zelfa je druziga ro¬ dila. 13. In Lija je rekla: To jek moji sreči, zakaj srečno me bodo imenovale žene; zavoljo tega ga je imenovala Aserja. 6 ) 14. Ko je pa Ruben ob času pšenične žetve na polje šel, je mandragore 7 ) najdel, ktere je svoji materi Lii pernesel. In Ra¬ hela je rekla: Daj mi nekoliko mandragor svojiga sina. 15. Ona je odgovorila: Ali se ti še premalo zdi, de si mi moža prevzela, mi hočeš še tudi man¬ dragore mojiga simi vzeti? Ra¬ hela je rekla: Naj pa nocoj za mandragore tvojiga sina per tebi spi. 16. In ko je Jakop zvečer s polja šel, mu je Lija naproti šla, in je rekla: K meni pridi, ker sim te najela za mandragore svo¬ jiga sina. In on je tisto noč per nji spal. 17. In Bog je uslišal nje proš¬ njo; in je spočela in petiga sina rodila. 18. In je rekla: Bog mi je dal plačilo, ker sim svojo deklo dalasvojimu možu, in mu je dala ime Isahar. 8 ) 19. In Lija je zopet spočela in šestiga simi rodila, 20. in je rekla: Bog me je z dobrim deležem obdaroval; zdej bo moj mož tudi z menoj, ker sim mu šest sinov rodila, in zato je klicala njegovo ime Zabulon. 9 ) 21. Za njim je rodila hčer z imenam Dino. 10 ) 22. Gospod se je tudi Rahele spomnil, jo je uslišal, in rodo¬ vitno storil. 23. Ona je spočela in rodila sinu, rekoč: Bog mi je zasramo¬ vanje odvzel. 24. In je imenovala njegovo ime Jožef,") rekoč: Daj mi Go¬ spod še druziga sinu. 25. Po rojstvu Jožefovim pa j e Jakop svojimu tastu rekel: Pusti me, de se vernem v svojo domovino in v svoj kraj. 26. Daj mi ženi in moje otroke, za ktere sim ti služil, de se proč podam; ti poznaš službo, ktero sim ti opravljal. 27. Laban mu je rekel: Naj najdem milost pred teboj; skuš- 3. to je, bojevavec. 4. Vedi, de Jakop dekel ni poželel, le ženi s f e ,„u u vsiIile j' n ie nri pustil ve c zen imeti tiste čase. Glej tudi 1 . Kron i J 1 ra ,,i’ 7 J p 5. to je, sreča. ’ ‘ ‘ 6. to je, srečen. 7. zeliše, v ktero so vražarji skrivno moč stavili * , . . , . Ra zlaga vci sv pisma niso enakih misel, kakošno’ zelišTie to bilo l0d ° Vltne ’ 8. to je, moz plačila. Ali pa: plačilo je že tu. J 9. to je, telesna združnost. 10. to je, sodba. 11. to je, pomnoženje. I. Mojzesove bukve 30. 53 nja me uči, de me je Bog bla¬ goslovil zavoljo tebe; 28. zgovori si plačilo, ktero naj ti dam. 12 ) 29. On pa je odgovoril: Ti veš, kako sim ti služil, in kako se je tvoje premoženje v mojih rokah narastlo. 30. Malo si imel, preden sim k tebi prišel, in zdej si oboga¬ tel, in Gospod te je blagoslovil po mojim prihodu. Prav je tedej, de enkrat tudi za svojo hišo skerbim. 31. In Laban je rekel: Kaj ti bom dal? On pa je djal: Nič nočem; če boš pa storil, kar si zgovorim, bom spet pasel in va¬ roval tvojo živino. 32. Preglej vse svoje čede, in odloči vse pisane in marogaste ovce; in kar koli bo dimnatiga, niarogastiga in pisaniga ne le od ovac, ampak tudi od koz, bo moje plačilo. 13 ) 33. In danes ali jutri mi bo to mojo pravičnost skazovalo pred teboj, kadar pride zgovorjeni čas; in vse, kar ne bo pisaniga, ma- rogastiga in dimnatiga ne le od ovac, ampak tudi od koz, naj me tatvine dolži. 14 ) 34. In Laban je rekel: Všeč mi je, kar hočeš. 15 ) 35. In še tisti dan je odločil pisane in marogaste koze in ovce, kozle in ovne; vso čedo pa, ktera je bila enake dlake, to je, ali bele ali Černe, je svojim sinovam izročil. 16 ) 36. In je postavil prostor tri dni hoda med seboj in med ze- tam, kteri je njegove druge čede pasel. 17 ) 37. Jakop je tedej vzel zelenih, jagnjedovih in mandeljnovih in ja- vorjevih palic, in jih je nekoliko omajil, in ko so bile omajene, seje na njih, kjer se je bila olupila koža, belo pokazalo; kjer pa je celo bilo, je ostalo zeleno; in tako se je naredilo pisano. 38. In jih je v korita položil, kamor so vodo zlivali, de bi čede, 12. ne določenima plačila, ampak kar nasledva. 13. V hebrejskim je bolj določno: „ Ogledam dans vso tvojo čedo (ovce in koze) in odločim vse pisano, marogasto in černo zmed jagnjet, in vse marogasto in pisano zmed koz; — to bodi moje plačilo ! 11 Pisane in marogaste in Černe ovce, in marogaste in Černe koze, ki bodo posihmal storjene, naj bodo moje plačilo; bele ovce pa, in bele in Černe koze naj bodo tvojet 14. V hebrejskim se bere: »In moja pravičnost bo zame pričala, ko pri¬ deš k mojimu plačilu in ga ogledaš Vse, kar bi ne bilo pisaniga in marogastiga med kozami, in černiga (tudi pisaniga in niarogastiga) med ovcami, bi bila tatvina. Le samo pisane in marogaste koze, in Černe, pisane in marogaste ovce bom jemal od storjenih mladičev. 15- Laban je bil s tem zadovoljin, ker imajo ovce pod milim nebam skorej le bele, koze pa Černe mladiče. 16. Določniši in soglasno z v. 32. se bere v hebrejskim: »On je ločil še tisti dan pisane in marogaste kozle, in vse pisane in marogaste kose, vse, ktere so bile kaj bele in vse Černe, (tudi pisane) ovce, in J 1 / 1 J e izročil svojim sinovam 11 . Jakopu je dal čisto belo čedo ovac, in cisto cerno koz, naj bi imele ravno take mlade. 17. de se niso čede zmešale. 54 I. Mojzesove ko so hodile pit, palice pred očmi imele, in se per njih pogledu ubrejile. 39. In zgodilo se je, de so ovce, kadar so se nar bolj mer- kale, palice gledale, in so sto¬ rile marogaste, in pisane, in mno¬ go pikaste. 18 ) 40. In Jakop je čedo ločil, 19 ) in je položil palice pred oči ovnov v korita; kar je bilo belih in čer— nili, 2 ' 1 ) so bile Labanove, druge paJakopove: in čede so bile med seboj ločene. 11 ) bnkve 30. 31. 41. Ko so se tedej v pervim času 22 ) ovce merkale, je Jakop palice v vodne korita pred oči ovnov in ovac položil, de bi se ob gledanji v nje ubrejile; 42. Ko so se pa v poznejšim času merkale, in pozno ubrejile, 23 ) . jih ni položil. Tako so bile pozne Labanove, perviga časa pa Ja- kopove. 24 ) 43. In mož je silno obogatel, in je imel veliko čed, dekel in hlapcov, kamel in oslov. XXXI. Poglavje. Jakop zbeži z ženama, otroci in s čedami. Laban gre za njim, Bog pa se mu v spanji perkaže, ter mu ojstro prepove, Jakopu kaj žaiiga storiti V miru in prijaznosti se ločita. 1. Ko je pa slišal besede La- banovih sinov, ki so djali: Ja¬ kop je vse pobral, kar je bilo našiga očeta; z njegovim pre¬ moženjem je obogatel in imeni¬ ten postal; 18. To, kar je Jakop storil, naj bi moč imelo v domišljijo ovac in koz, se ne zgodi vselej; ali Bog je storil, de se je zgodilo (Kriz.), de bi se Jakopu škoda sedemletne službe povernila (Zgor. 29, 23. 25. 27.). 19. Pisane jagnjeta, ki jih je s svojo umetnijo perdobil, je ločil od belih ovac La banovi h. 20. bele ovce in Černe koze. 21. V hebrejskim se ta versta takole bere: »Jakop je tudi jagnjeta ločil (ki mu jih je umetnija perdobila), jr obvrnil čedo (bele Labanove ovce) proti .v rojim pisanim jagnjetom, in vse Černe La ha no'-e koze proti brlim Laba norim ovcam — naj bi si z drugo umetnijo dobil marogastih ovac in koz. 22. spomladi. 23. jeseni okoli listopada. 24. Pomladančki so bili slabotni mladiči, ker so jih starke po zimi ob pičli in slabi klaji nosile, in ti vsi naj bi bili Labanovi. Jesenčki pa so bili krepkejši, ker so jih starke poleti ob dobri paši nosile. I>o hebrejskim spisu si je Jakop s to umetnijo pomagal, kadar so se močne ovce merkale, tedej jeseni po dobri poletni paši, — opustil pa jo je , ko so se slabotne ovce merkale spomladi po malovredni zimski piči. Sicer pa, de je bil Jakop zvit proti Labanu, se je to godilo po Božjim navdajanji (spod. 31, 9. 11. 12), in iz tega vidimo, kako zvesto in na tihim Bog plačuje službo, ktera se skazuje nehvaležnimi! svetu, in de iz njegovih zakladov povračuje Škodo tudi zoper njegovo voljo. Glej 2. Mojz. 12, 36. I. Mojzesove bukve 31. 2 . in ko je tudi Labana na obrazu poznal, de ni do njega, kakor poprej; 3. zlasti pa ker mu je Go¬ spod rekel: Verni se v deželo svojih očakov in k svoji sorodo- vini 5 in jez bom s teboj; 4. je poslal in poklical Ra¬ helo in Lijo na polje, kjer je čede pasel, 5. in jimajedjal: Vidim obraz vajniga očeta, de ni do mene, ka- koršno poprej; Bog mojiga očeta pa je bil z menoj. 6 . Ve same veste, de sim po vsi svoji moči vajnimu očetu služil: 7. vajin oče pt* me je golju- faval, in mi je plačilo desetkrat spremenil. Bog mu pa vender ni perpustil, de bi meni bil ško¬ doval. 8 . Ako mi je rekel: Pisane bodo tvoje plačilo, so vse ovce zgolj pisane mladiče storile; če je pa nasproti djal: Vse bele boš za plačilo imel, so vse čede zgolj bele storile. 1 ) 9. In Bog je vajnimu očetu premoženje vzel, in ga je meni dal. 10. Zakaj, ko je bil prišel čas ubrejenja per ovcah, sim vzdignil svoje oči, in sim v spanji vidil na ovce skakati ovne, ki so bili pisani, in marogasti, in različnih barv. 55 11 . In angelj Božji mi je v spa¬ nji rekel: Jakop! In sim odgo¬ voril: Tukej sim. 12. In je rekel: Vzdigni svoje oči in poglej, de so vsi ovni, ki skačejo na ovce, pisani, maro¬ gasti in pikasti; zakaj vidil sim vse, kar ti je storil Laban. 2 ) 13. Jez sim Bog Betela, 3 ) kjer si mazilil kamen in meni obljubo storil. Zdaj se tedej vzdigni, in pojdi iz te dežele, in verni se v deželo svojiga roj¬ stva. 14. Rahela in Lija ste odgo¬ vorile: Ali imave še kej prejeti premoženja in delšine v hiši svo¬ jiga očeta? 15. Ali naji ni ko ptujke imel in prodal, in ves najin zaslužek povžil ? 16. Bog pa je vzel najnimu očetu blago, in ga je dal nam in našim otrokam; zatorej stori vse, kar ti je Bog zapovedal. 17. Jakop se je tedej vzdignil, in je svoje otroke in svoje ženi na kamele posadil, in je odrinil. 18. Tudi je vzel vse svoje premoženje, in čede, in vse, kar je bil v Mezopotamii perdobil, in je šel k Izaku, svojimu očetu, v kanansko deželo. 19. Tisti čas je bil šel Laban ovce strič; in Rahela je malike 4 ) svojimu očetu ukradla. 20. In Jakop ni hotel svojimu 1. V hebrejskim se bere: n Če je pa rekel: Pisane naj bodo tvoje pla¬ čilo , so vse“ i. t. d. 2. V spanji je Bog Jakopu razodel, de bodo mladiči pisani, in je s tem per- volil v njegovo umetnijo, de ga je tak6 zoper krivičniga Labana odškodoval. Glej zgor. 30, 37 — 43. 3. Angelj je Bog sam. Glej zgor. 28, 18. 19. 4. ki jih je Laban s svojo družino častil zraven praviga Boga. poCahar. 10, 2. soditi, so bile podobe tacih malikov, ki so jih zastran prihodnosti r.a svet po- 56 I. Mojzesove buRve 31. tastu povedati, de misli ube¬ žati. 21. Ko je bil pa odšel z vsim, kar je bilo njegoviga, in ko je bil čez reko 5 } stopil, in je proti gori Galaadu šel, 22. je bilo tretji dan Labanu povedano, de je Jakop pobegnil. 23. In on je svoje brate seboj vzel, in sedem dni hoda za njim hitel, in gaje v jel na gori Galaadu. 24. V spanji pa je Laban Boga vidil, kteri mu je rekel: Varuj se Jakopu kaj žaliga reči. 25. In že je bil Jakop šotor razpel na gori, in ko ga je bil (Laban) s svojimi brati idošel, je ravno na tisti gori Galaadu šotor postavil. 26. In je djal Jakopu: Zakaj si tako ravnal, de si moje hčeri skrivej odpeljal kakor v vojski vjete ? 27. Zakaj si hotel zbežati brez moje vednosti, in mi ne povedati, de bi te bil spremil z veseljem, in s pesmimi, in z bobni, in s ci¬ trami ? 28. In nisi terpel, de bi bil kuš- nil svoje sinove in svoje hčeri. Nespametno si ravnal 5 in zdej bi sicer 29. zamogla moja roka hudo s hudim ti poverniti; todeBog va- šiga očeta mi je rekel včerej: Varuj se Jakopu kej žalila reči. 1. Mojz. 48, 16. 30. Naj si že bo, de si hotel k svojim iti, in de si hrepenel po hiši svojiga očeta; zakaj si pa ukradel moje bogove? 6 ) 31. Jakop je odgovoril: Šel sim brez tvoje vednosti, ker sim se bal, de bi mi ne bil vzel s silo svojih hčer. 32. Ker me pa tatvine dolžiš, naj bo tisti vpričo naših bratov umorjen, per kterim koli najdeš svoje bogove. Preiši, kar koli svojiga per meni dobiš, pa vzemi; ko je to rekel, ni vedil, de je bila Rahela malike ukradla. 33. Laban je tedej šel v šo¬ tor Jakopa, Lije in obeh dekel, pa ni nič najdel. Ko je pa v Rahelin šotor stopil, 34. je ona hitro bogove pod k^melino odejo 7 ) skrila, in seje gori usedla; in ko je bil on ves šotor preiskal, in ni nič najdel, 35. je djala: Ne zameri mi, moj gospod! de ne morem pred teboj vstati, ker se mi je ravno zdej po ženski navadi permerilo. Tako je bil skerbni preiskovavec premoten. 36. I 11 Jakop je nejevoljin z očitanjem rekel: Zavoljo kakoš- niga mojiga zadolženja in za¬ voljo kakošniga mojiga pregre- šenja si se nad menoj tako raz- serdil? 37. in de si vse moje blago premetal? Kaj si najdel od vsiga prašcvali. Po mislih druzih pa so bile take vražila, od kterih so mislili, de jih hudiga varujejo. 5 . Evfrat. 6 . Glej, ako ravno se posvetni otroci nad pobožnimi še tako hudujejo, sosebno kadar mislijo, de se zoper njih malike vzdigujejo, ima vender Gospod njih serca v svoji roki, ter jih nakloni, kamor koli hoče, kakor potoke voda, (Prip. 21, !•)) in jim zveže roke, de so persiljeui, zoper svojo voljo prijazno se obnašati. 7. pod kamelino sedlo. I. Mojzesove bukve 31. 57 premoženja svoje hiše? Pokaži tukej mojim in svojim bratam, in naj sodijo med menoj in teboj. 38. Ali sim bil zato per tebi dvajset let? Tvoje ovce in tvoje koze niso bile jalove, in ovnov tvoje cede nisiin jedel; 39. še od zverine vzetiga ti nisim pokazal, sam sim poplačal vso škodo; kar koli je bilo ukra- deniga, si od mene terjal; 40. noč in dan sim vročino in mraz prenašal; in spanje je bežalo od mojih oči. 41. In tako sim ti dvajset let v tvoji hiši služil, štirnajst za hčeri, in šest za tvoje čede; tudi desetkrat si moje plačilo spre¬ menil. 42. Ako bi mi ne bil perstopil Bog mojiga očeta Abrahama, in strah 8 ) Izakov, bi me bil, pred ko ne, naziga odpravil. Ali Bog se je ozerl na mojo nadlogo in na terpljenje mojih rok, in te je včerej posvaril. 43. Odgovoril mu je Laban: Moje hčeri, in sinovi, in tvoje čede, in vse, kar vidiš, je moje; kaj morem storiti svojim hčeram in vnuka m? 44. Pridi tedej in narediva za¬ vezo, de bo pričevala med me¬ noj in med teboj. 45. Jakop je tedej vzel kamen, in ga je postavil v znamnje, 46. in je rekel svojim bratam: Nanosite kamnja. In so ga na¬ nesli in naredili kup, in so jedli na njem. 47. In Laban ga je imenoval: Kup priče; in Jakop: Kup pri¬ čevanja, sleherni po svojim je¬ ziku. 9 ) 48. In Laban je djal: Ta kup bodi danes priča med menoj in med teboj; zatorej je bil imeno¬ van Galaad, to je, kup priče. 49. Gospod naji varuj in sodi, kadar se bova ločila. 50. Ako boš moje hčeri hudo imel, in zraven nju še druge žene vzel, ni nihče priča najnigago¬ vorjenja, kakor Bog, kteri je vpričen in vidi. 51. In spet je Jakopu rekel: Glej, ta kup in kamen, kteriga sim med seboj in teboj postavil, 52. bodi priča; ta kup in ta kamen, pravim, bodita pričevanje, ako grem jez čezenj k tebi, ali pa ti prideš čezenj k meni, z mislijo mi kaj hudiga storiti. 10 ) 53. Bog Abrahama in Bog Na- horja naji sodi, Bog njih očeta. Jakop je tedej persegel per bo¬ gaboječnosti svojiga očeta Izaka, 54. in po darovanih daritvah na gori je poklical k jedi svoje brate, in po jedi so tam pre¬ nočevali. 55. Laban je pa po noči vstal, je kušnil svoje sinove in svoje hčeri, ter jih blagoslovil in se vernil v svoj kraj. 8. in ta, kteriga se Izak boji, Bog Izakov. 9- Laban je kaldejsko, Jakop pa hebrejsko govoril, oba dasta spominku ime, pa ne razniga, ampak enako, namreč: n Kup pričevanja “. 10. bodi priča zoper naji, ako bi sovražno eden proti drugimu ravnala. 58 I. Mojzesove bukve 32. XXXII. Poglavje. Jakop se silno boji priti pred svojima brata; mu odloči in napravi darove; po noči se vojskuje z Bog-angeljem; Bog-angelj ga blagoslovi in mu spremeni ime v ,,lzraei“. 1. Tudi Jakop je šel svojo pot, po kteri se je bil obernil, in srečali so ga angelji Božji, i. Mojz. 48, 16. 2. Ko jih je ugledal, je djal: Tu je Božje staniše, ‘) in je ime tistiga kraja imenoval Mahanaim, to je, staniše. 1 2 ) 3. Poslal je pa sporočilike pred seboj do Ezava, svojiga brata, v deželo Seir, na edomsko zemljo, 4. in jim je zapovedal, rekoč : Takd govorite Ezavu, mojimu gospodu: To pravi tvoj brat Ja¬ kop : Per Labanu sim ptujeval, in sim bil do današnjiga dne. 5. Imam volov, in oslov, in ovac, in hlapcov, in dekel, in po¬ šljem zdej sporočenje svojimu go¬ spodu, de zadobim milost pred tvojim obličjem. 6. In sporočniki so se vernili k Jakopu, in so rekli: Prišli smo k Ezavu, tvojimu bratu, in glej naproti ti hiti s štiri sto možmi. 7. Jakop se je silno zbal, in ves prestrašen je razdelil ljudi, ktere je seboj imel, tudi čede, ovce, in vole, in kamele v dve trumi, 8. rekoč: Ako Ezav do perve trume pride in jo pobije, bo druga truma, ktera še ostane, ohranjena. 9. In Jakop je djal: Bog mo- jiga očeta Abrahama in Bog mo- jiga očeta Izaka, Gospod! kteri si mi rekel: Verni se v svojo deželo, in v kraj svojiga rojstva, in oblagodaril te bom; 10. nisim vreden tvoje velike milosti in tvoje zvestobe-, ki si jo spolnil nad svojim služabnikam. S svojo palico sim šel čez ta. Jordan, in zdej grem nazaj z dve¬ ma trumama. 11. Reši me iz roke mojiga brata Ezava, zakaj zlo se ga bojim, de bi kje ne prišel in ne pomoril matere z otroci vred. 12. Ti si govoril, de me boš oblagodaril, in moj zarod pomno¬ žil, ko pesek morja, ki se za¬ voljo prevelikiga števila ne da raz- šteti. 13. In ko je tisto noč tani spal, je od vsiga, kar je imel, darov odbral Ezavu, svojimu bratu: 14. dve sto koz in dvajset kozlov, dve sto ovac in dvajset ovnov, 15. trideset molznih kamel z njih mladiči, štirdeset krav in dvajset juncov, dvajset oslic, in deset njih žebet. 16. In je po svojih hlapcih sleherno čedo posebej poslal, in je rekel svojim hlapcam: Idite 1. ki se zame bojuje zoper Ezava. — Bog ie r> no i..i strah pred Ezavam (Kriz.). Tako se angett Boži; aI an ? el >® v ’ m “ ?? etl Vet bojo (P«. 33, 8 0; !n k. bi »e b -'"SM?” vero (4. Kralj. 6, 17.). 6 0C1 od P e,le ’ bl J lh * 2. prav za prav dvojni šotor, namreč Jakopov in angeljev. 59 I. Mojzesove bnkve 32. pred menoj, in pustite prostora med čedo in čedo. 17. In je zapovedal pervimu, rekoč: Kadar te bo moj brat Ezav srečal in te vprašal: Či¬ gav si? ali: Kam greš? ali: Či¬ gavo je to, kar ženeš? 18. odgovori: Tvojiga hlapca Jakopa; on pošlje darila mojimu gospodu Ezavu, tudi on sam pride za nami. 19. Ravno takojezapovedaldru- gimu in tretjimu in vsim,ki so čede gnali, rekoč: Ravno te besede govorite Ezavu, kadar ga srečate, 20. in perstavite: Tudi Jakop, tvoj hlapec, pride za nami; zakaj rekel je: Z darili, ki jih bom pred seboj poslal, ga bom potolažil, in potem mu hočem pred oči priti; morebiti se bo dal spraviti z menoj. 21. Darila so tedej pred njim šle, on sam pa je čez noč v šo¬ toru ostal. 22. In ko je bil zgodej vstal, je vzel svoje dve ženi in dve dekli in enajst sinov, ter je pre¬ bredel Jabokov 3 ) brod. 23. Ko je bil pa vse čez spra¬ vil, kar je bilo njegoviga, 24. je sam ostal; in glej! neki mož se je z njim boril do jutra, 4 ) 25. in ko je ta vidil, de ga ne more premagati, se je dotak¬ nil kite njegoviga stegna, in zdajci se je posušila. 5 ) 26. In mu je rekel: Spusti me, zakaj zarja že vstaja. Odgo¬ voril je: 6 ) Ne spustim te, ako me ne blagosloviš. 7 ) 27. On je tedej rekel: Kako ti je ime? Odgovori: Jakop. 28. Uni pa je rekel: Nikakor ne, naj se ne imenuje tvoje ime Jakop, ampak Izrael ; 8 ) zakaj ako si zmagal Boga, koliko bolj boš premagal ljudi? 29. Jakop ga je vprašal: Po¬ vej mi, kako ti je ime? Odgo¬ voril je: Kaj vprašaš po mojim imenu? In ga je blagoslovil na tistim kraji. 30. In Jakop je dal tistimu kraju imeFanuel, 9 ) rekoč: Boga sim vidil od obličja do obličja, in oteta je moja duša. I0 ) 31. In solnce je kmalo persi- jalo, ko se je bil odFanuela po¬ dal, on pa je hromatil z nogo. 32. Zavoljo tegalzraelovi otroci ne jedo do današnjiga dne kite, ki se je bila posušila v Jakopovim stegnu, ker se je bil dotaknil kite njegoviga stegna, in je oterpnila. 3. čez neki pot v potoku Jabokovim, ki se steka v reko Jordan. 4. Skorej vsi sv. očaki spoznajo tega moža za Bog-angelja, to je, samiga Sinu Božjiga, ki se je v .človeški podobi boril z Jakopam, de ga je prepričal, de bo on gotovo Ezava in vse svoje sovražnike premagal, in to tolikanj bolj, ker je premagal samiga Boga (v. 28.). Ta boj je pa tudi podoba našiga življenja, v kterim le samo takrat svoje znotranje sovražnike premagamo, kadar Bogu s svojo molitvijo sveto silo delamo, ter ga tako rekoč premagamo (Pavlin). 5. de mu je pokazal, de bi ga bil lahko premagal. Tako se da tudi Bog z našo molitvijo premagati; in po tem zaduši v nas moč poželenja, de duh v nas močnejši perhaja (Pavlin). 6. s solznimi očmi, kakor se bere per Oz. 12, 4. 7. Tudi ti ne nehaj moliti, dokler ti blagoslov ne dojde! 8. to je, borivec z Bogam. 9- to je, obličje Božje. 10. oteta strahu, in poterjena v zaupanji (Kriz.). 60 I. Mojzesove bukve 33. XXXIII. Jakop se spravi z Ezavarn, 1. Ko je pa Jakop vzdignil svoje oči, je vidil Ezava priti, in z njim štiri sto mož, in je lo¬ čil sinove Lijne in Raheline in obeh dekel. 2. In je spredej postavil obe dekli in nju otroke : Lij o in njene otroke pa v sredo ; Rahelo pa in Jožefa nar zadej. 3. On sam je spredej šel in se je sedemkrat do tal perklonil, ko se je njegov brat bližal.') 4. Ezav pa je svojima bratu naproti tekel, in ga objel; ter se mu je okoli vrata oklenil, in ga je kušnil in se jokal. .5. In je vzdignil svoje oči in ugledal ženi in nju otročiče, ter je rekel: Kdo pa so ti? Ali so tvoji? Odgovoril je: Otročiči so, ki jih je Rog dal meni, tvojimu hlapcu. 6. Na to so se perbližali dekli in njuni otroci, in se perklonili. 7. Tudi Lija je perstopila s svojimi otroci, in so se ravno tako perklonili; poslednja sta se Jožef in Rahela perklonila. 8. In Ezav je rekel: Kaj pa so vse une čede, ki sim jih sre¬ čal? Odgovoril je: De milost za- dobim per svojim gospodu. 9. On pa je rekel: Imam sam dosti, moj brat! le imej, kar je tvojiga. Poglavje. in potem popotuje v Kanaan. 10. In Jakop je rekel: Pro¬ sim, nikar tako; temuč ako sim milost zadobil v tvojih očeh, vzemi majhno darilo iz mojih rok; za¬ kaj vidil sim tvoje obličje, kakor de bi bil vidil Božje obličje ; Q ) bodi mi tedej milostljiv. 11. In vzemi blagodar, kte- riga sim ti pernesel, in ki mi ga je Bog dal, kteri vse deli. Ko ga je brat persilil, je komej vzel, 12. in je rekel: Pojdiva skupej; spremil te bom na tvojim potu. 13. In Jakop je rekel: Veš, moj gospod! de imam majhne otročiče, in ovce, in breje krave per sebi;’ ako jih preženem s hojo, bodo en dan vse čede konec vzele. 14. Naj gre moj gospod pred svojim hlapcam, in jez pojdem počasi za njim, kakor bom vidil, de bodo moji otroci mogli; dokler ne pridem do svojiga gospoda v Seir. 1 2 3 ) 15. Ezav je odgovoril: Prosim te, naj saj nekteri od ljudi, ki so z menoj, tovarši ostanejo na tvojim potu. Ni treba, odgovori, le samo tega potrebujem, de za- dobim milost pred teboj, moj go¬ spod ! 16. Ezav se je tedej tisti dan vernil v Seir po potu, po kterim je bil prišel. 1 . V hebrejskim: v de je bil blizo svojiga brata u 2. Tvoja dobrota mi je toliko zaupanja ‘ dala, kakor bi mi ga bil Bog sam vdihnil. T ® S. Tako je bil Jakop sklenil, vender si je potem premislil; morde zato, ker »e je bal, de bi se Ezav spet sovražno do njega ne obnašal. I. Mojzesove 17. tn Jakop je prišel v So- kot, kjer si je hišo sozidal in šo¬ tore 4 ) postavil, in je dal tistimu kraju ime Sokot, to je, šotori. 18. In je še dalje šel do Sa¬ lerna, mesta Sihimljanov, ktero je v deželi Kanaanu, potem ko je bil nazaj prišel iz Mezopotamije v Sirii, in je prebival zraven mesta.' bukve 33. 34. 61 19. In je kupil kos njive, na ktero je postavil šotore, od mlaj¬ ših Hemorja, Sihemoviga očeta, za sto jagnjet, 5 ) 20. in je ondi altar postavil, in je klical per njem ime nar močnejšiga lzraeloviga Boga. 6 ) XXXIV. Poglavje. Sihem oskruni Dino; zavoljo tega se njena brata, Simeon in Levi, mašujeta nad Sihemljani. 1. Dina, Lijna hči, je pa ven šla gledat žene tistiga kraja. ’) 2. Ko jo je bil ugledal Si- hem, sin Hemorja, Hevejca, po¬ glavar tiste dežele, se je zaljubil v njo, in jo odpeljal, in je spal per nji, ker je silo devici storil. 3. In navezano je bilo nje¬ govo serce na njo, in žalostno je tolažil s prijaznimi besedami. 4. In je šel k Hemorju, svo- jimu očetu, in je djal: Vzemi mi to deklico za ženo. 5. Ko je bil pa Jakop to zve- dil , in ko njegovi sinovi niso bili doma, ker so imeli na paši z živino opraviti, je molčal, de so nazaj prišli. 6. Ko je pa Hemor, Sihemov oče, tje šel, de bi z Jakopam govoril, 7. glej, prišli so njegovi sinovi s polja, in ko so slišali, kaj seje bilo zgodilo, so bili silno serditi, ker je storil ostudno reč v Izraelu, in je oskrunil Jakopovo hčer, in dopernesel neperpušeno reč. 8. Hemor jim je tedej rekel: Duša Sihema, mojiga sina, je navezana na vašo hčer ; dajte mu jo za ženo. 9. In ženimo se nasprotij svoje hčere nam dajajte, in vi naše jerfiljite. 10. In prebivajte z nami, de¬ žela je v vaši oblasti, delajte in kupčevajte v nji, in vzemite si jo v posestvo. 11. Tudi Sihem je njenimu očetu in njenim bratamrekel: Naj milost pred vami najdem, in kar koli bote hotli, bom dal; 12. povikšajte doto, in si da¬ rila zgovorite, in rad o volj n o dam, kar koli hočete, le to deklico mi dajte za ženo. 13. Jakopovi sinovi so Sihemu in njegovimu očetu z zvijačo od- 4. za živino. 5. V hebrejskim: „iOO kesita kar imajo riekteri za srebern denar s po¬ dobo jagnjetovo. 6. V hebrejskim: „in je dal altar ju ime tiar mogočnišiga Boga Izrae- loviga 1. De bi vidita lišp mestnih hčer ob nekim prazniku v Sihetnu. 62 I. Mojzesove bukve 34. govorili, ker so bili serditi zavoljo oskrunjenja svoje sestre: 14. Ne moremo storiti, kar ho¬ četa imeti, tudi ne dati svoje sestre neobrezanimu možu; kar je per nas prepovedano in pre¬ grešno. 15. Le tako bi se zamogli zve¬ zati, ako hočete nam enaki biti, in ako se med vami vse obreže, kar je moškiga spola, 16. potem bomo nasproti dajali in jemali vaše in svoje hčere, in bomo z vami prebivali, in bomo eno ljudstvo. 17. Ako se pa nočete obre¬ zati, bomo svojo hčer 2 ) vzeli in proč šli. 18. Njih ponudba je Hemorju in Sihemu, njegovimu sinu, do- padla; 19. in mladeneč ni odlašal zdajci spolniti, kar so hotli imeti; za¬ kaj on je dekle močno ljubil, in je bil imeniten v vsi hiši svojiga očeta. 20. In ko sta k mestnim vra- tam prišla, sta govorila ljudstvu: 21. Leti ljudje so mirni in ho¬ čejo med nami prebivati; naj kup¬ čujejo po deželi, in naj jo obde¬ lujejo, ker je široka in prostorna, in obdelovavcov potrebuje; njih hčere bomo za žene jemali, in jim bomo svoje dajali. 22. Le eno je še, kar toliko srečo zaderžuje: Ako obrežemo svoje moške, ter se po šegi teh ljudi ravnamo, 23. in naše bo njih premoženje, in živina in vse, kar imajo, lev tem jim voljo spolnimo, de bomo skupej prebivali in eno ljudstvo storili. 24. In vsi so pervolili, in vsi moški so se dali pbrezati. 25. In glej, tretji dan, ko je bila bolečina ran nar hujši, sta dva Jakopova sina, Simeon in Levi, brata Dinina, vzela meče, in šla serčno v mesto, in pomo¬ rila vse moške. l. Mojz. 49, 6. 26. Tudi Hemorja in Sihema sta umorila, in svojo sestro Dino iz Sihemove hiše vzela. 27. Po nju odhodu so drugi Jakopovi sinovi na pobite planili, in so mesto oropali iz maševanja zavoljo oskrunjenja. 28. Vzeli so njih ovce, in go¬ veda, in osle, in vse so razdjali, kar je bilo po hišah in na polji, 29. tudi njih otroke in žene so vjete odpeljali. 30. Potem ko je bilo to terdo- serčno doperneseno, je rekel Ja¬ kop Simeonu in Leviju: Zalila sta me, in sta me Kananejcam in Ferezejcam, prebivavcam te de¬ žele, perstudila. Nas je malo, uni se bodo zbrali in me bodo pobili, in pokončan bom jez, in moja hiša. 3 ) 31. Ona sta odgovorila: Ali so mar smeli z našo sestro ka¬ kor s kurbo gerdo delati? 2. Dina je bila še v roparjevi hiši (v. 26.). 3 )o Jak ,°V e 7 SV t "® vol J°. zavoljo djanja svojih sinov še. očitniši pokazal spod 49, 5. 6. 7. In zaress je bilo silno pregrešno; zakaj Simeon In Levi nista le nezvesto m krivično ravnala, ampak tudi neusmiljeno in nečloveško n sta sveto šego obrezovanja obern.Ia za svoje hudobno maševanje I. Mojzesove bukve 35. 63 XXXV. Poglavje. Jakop gre po Božjim povelji v Betel, odpravi iz hiše vse malike, postavi altar Gospodu in ga moli. Debora, Rebekina dojnica, umerje, tudi Rahela umerje na porodu Benjaminovim. Jakopovi sinovi. Izakova smert. 1. Med tem je Bog Jakopu govoril: Vzdigni se in pojdi v Betel, in tam prebivaj, in po¬ stavi altar Bogu, kteri se ti je perkazal, ko si bežal pred Eza- vam, svojim bratam. i.Mojz.28,13. 2. Jakop pa je sklical vso svojo hišo, in je rekel: Proč ver- zite ptuje bogove, kteri so med vami, očistite se, in se preoble¬ cite. 1 ) 3. Vzdignite se, in pojdimo v Betel, de postavimo tam altar Bogu, kteri meje uslišal ob dnevu Bioje brhkosti in je bil tovarš mo- jiga popotvanja. 4. Tedfej so mu dali vse ptuje bogove, ktere so imeli, in uhane, kteri so v njih ušesih bili; 2 ) on jih je pa zakopal pod terebinto, ki je za mestain Sihemam. 5. In ko so se bili na pot podali, je strah Božji navdal vse mesta okoli in okoli, in si niso Upali, jih poditi, ko so proč šli. 6. Jakop je tedej prišel v Lužo, ki je v deželi Kanaanu, s primkam Betel, on in vse ljud¬ stvo z njim. , 7. In je ondi altar sozidal, in je imenoval tisti kraj hišo Božjo; zakaj tam se mu je Bog perka¬ zal, ko je pred svojim bratam bežal. 8. Ravno tisti čas je umerla Debora, Rebekina dojnica, in je bila pokopana zdolej Betela pod dobam; in imenoval se je tisti kraj Dob žalovanja. 9. Bog se je pa zopet Ja¬ kopu perkazal, potem ko je bil iz Mezopotamije v Sirii nazaj pri¬ šel, ter ga je blagoslovil, 10. rekoč: Ne imenuj se več Jakop, ampak Izrael bodi tvoje ime. In ga je Izrael imenoval, 11. in mu je rekel: Jez sim vsigamogočni Bog, rasti in množi se; narodi in ljudstva narodov naj bodo iz tebe, in kralji naj izhajajo iz tvojih ledij. 12. In deželo, ktero sim dal Abrahamu in Izaku, bom dal tebi in tvojimu zarodu za teboj. 13. In Bog je šel od njega. 14. On pa je kamnato znam- nje postavil na kraji, kjer je Bog z njim govoril, in je pitne da¬ rove 3 ) na njem daroval in ga z oljem oblil. 15. In je tistimu kraju dal ime Betel. 16. Od ondot pa je šel dalje, in je spomladi prišel v kraj , ki 1. Morebiti so Jakopovi iz oropaniga mesta malikov pernesli, ali pa so bili nekteri zmed odkupljenih sužnjev malikovavci. Ciste in nove oblačila so bile znamnje skesaniga in spreobernjeniga serca. Glej 2. Kralj. 12, 20: 2. Mojz. 19, U. 2. Uhani so bili bogovam nevernikov posvečeni, in vražarji so jih imeli ko po- moček zoper vražarijo. 3. vino. Kamen je bil namesti altarja. 64 I. Mojzesove bukve 35. 36* ta, kar je ta dobro vedi]. 5 ) Si¬ nov Jakopovih pa je bilo dva- derži v Efrato. Ko je tukej Rahela porodila, 17. je bila v nevarnosti za¬ voljo težkiga poroda 5 in babica ji je rekla: Nikar se ne boj, ker tudi tega sinu boš imela. 18. Ko je pa zavoljo bolečine umirala, in je bila smert že blizo, je dala svojimu sinu ime Benoni, to je: sin moje bolečine ; oče pa ga je imenoval Benjamin, to je: sin desnice. 1 2 3 4 ) 19. Rahela je tedej umerla, in je bila pokopana na poti, ki derži v Efrato, to je, Betlehem. 20. In Jakop je znamiije na nje¬ nim grobu postavil; to je znam- nje Raheliniga groba do današ- njiga dne. 21. In je od ondot dalje šel in je postavil šotor na unim kraji čediniga stolpa. 22. In ko je v tistim kraji pre¬ bival, je šel Ruben in je spal per Bali, perležnici svojiga oce¬ na) st. 23. Sinovi Lijni: pervorojeni Ruben, in Simeon, in Levi, in Juda, in Isahar, in Zabulon. 24. Sinova Rahelina: Jožef in Benjamin. 25. Sinova Bale, Raheline de¬ kle : Dan in Neftali. 26. Sinova Zelfe, Lijne dekle: Gad in Aser: ti so sinovi Ja- kopovi, kteri so mu bili rojeni v Mezopotamii v Sirii. 27. Tudi je prišel do Izaka, svojiga očeta, v Mambre, v mesto Arbee, to je, Hebron, kjer sta Abraham in Izak ptujevala. 28. I11 dnevi Izakovi so se na¬ tekli do sto in osemdeset let, 29. in je od starosti oslabljen umeri, in je bil perdružen svo¬ jimu ljudstvu, star in prav per- leten, in pokopala sta ga Ezav in Jakop, njegova sinova. XXXVI. Poglavje. Ezavovi mlajši. Kralji Edomijanov. 1. To so rodovi Ezava, kteri je Edom. 2. Ezav si je vzel žene zmed kananejskih hčer: Ado, hčerElo- na, Hetejca, in Oholibamo, hčer Anata, sinu Sebeona, Hevejca, 3. tudi Baseinato, hčerlzmae- lovo, sestro Nabajotovo.‘) 4. Ada pa je rodila Elifaza; Basemataje rodilaRahuela. l.Kron. 1, 35. 5. Oholibamaje rodila J ehusa, in Ihelona, in Koreta. To so si¬ novi Ezava, kteri so mu bili ro¬ jeni v deželi Kanaanu. 6. Ezav pa je vzel svoje žene, in sinove, in hčere, in vse živo svoje hiše, in premoženje, in ži¬ vino, in vse, kar si je mogel per- dobiti v deželi Kanaanu, in je šel v drugo deželo, ter se je ločil od svojiga brata Jakopa. i: GTej ra S pod d "ri: na kteri * a se bora 8 svojo ,,esn ° na * ia "J ai 1. Zgorej 26, 34. imate ženi Ezavovi druge imeni vender na ker ni nenavadno, de imajo osebe sv. pisma po več imen. v starosti, niste druge, # 1 I. Mojzesove bukve 36. 65 7. Zakaj oba sta bila silno bogata in nista mogla skupej pre¬ bivati, in zemlja njuniga ptuje- vanja jima ni bila zadosti pro¬ storna zavoljo preveliko čed.l.Mojz. 13, 6. 8. In Ezavje prebival naseirski gori, on je tudi Edom. j oz . 24, 4. 9. Leti so pa rodovi Ezava, očetaEdomljanov, na seirski gori, 10. in lete so imena njegovih sinov: Elifaz, sin Ade, žene Ezavove; in Rahuel, sin Basemate, njegove žene. l. Kron. l, 34. 11. In Elifazovi sinovi šobili: Teman, Omar, Sefo, in Gatam, in Kenez. 12. Bila je pa Tanina perlež- nica Elifaza, simi Ezavoviga, ktera mu je rodila Amaleka. Leti so sinovi Ade, žene Ezavove. 13. Sinovi Rahuelovi pa so: Nahat in Žara, Sama in Meža. Ti so sinovi Basemate, žene Eza¬ vove. 14. Leti pa so bili sinovi Oholi— bame, hčere Ane, hčere Sebeone, žene Ezavove, ktere mu je ona vodila: Jehusa, in lhelona, in Ko- reta. 15. Leti Ezavovih otrok so voj¬ vodi: sinovi Elifaza, pervorojenca Ezavoviga: vojvoda Teman, voj¬ voda Omar, vojvoda Sefo, voj¬ voda Kenez, 16. vojvoda Kore, vojvoda Ga¬ tam, vojvoda Arna!ek. Ti so si¬ novi Elifazovi v edoinski deželi, in leti so Adini sinovi. 17. Ti so pa sinovi Rahuela, sinu Ezavoviga: vojvoda Nahat, vojvoda Žara, vojvoda Sama, vojvoda Meža; in leti so voj¬ vodi Rahuelovi v edomski deželi, in sinovi Basemate, žene Eza¬ vove. 18. Leti pa so sinovi Oholi— bame, žene Ezavove: vojvoda Jelius, vojvoda Ihelon, vojvoda Kore; ti so vojvodi Oholibame, hčere Ane, žene Ezavove. 19. Ti so sinovi Ezavovi, in ti vojvodi med njimi; on je tudi Edom. 2 ) 20. Leti so sinovi Seirja, Ho- rejca, prebivavci dežele: 3 ) Lotan, in Sobal, in Sebeon, in Ana, 1. Kron. 1, 38. 21. in Dison, in Eser, in Di- san; ti so vojvodi Horejoa, sinu Seirja, v edomski deželi. 22. Lotanova sinova pasta bila: Hori inHeman; sestra Lotanova pa je bila Tanina. 23. In leti so sinovi Sobalovi: Alvan, in Manahat, in Ebal, in Sefo, in Onam. 24. In ta sta sinova Sebeonova: Aja in Ana. Leta je Ana, kteri je v pušavi toplice najde!, ko je pasel osleSebeona, svojiga očeta. 25. In je imel sinu Disona, in hčer Oholibamo. 26. In. ti so sinovi Disonovi: Hamdan, in Eseban, in Jetran, in Karan. 27. In ti so sinovi Eserjevi: Balaan, in.Zavan, in Akan. 28. Disan pa je imel leta si¬ nova: Husa in Arama. 29. Ti so vojvodi Horejcov: vojvoda Lotan, vojvoda Šobal, vojvoda Sebeon, vojvoda Ana, 30. vojvoda Dison, vojvoda 2. Sveto- pismo večkrat ponavlja, de je Ezav Edom, t. j., posvetnjak. 3. preden je Ezav tje prišel. I. 5 66 1» Mojzesove Eser, vojvoda Disan; ti so voj¬ vodi Horejcov, ki so gospodovali v seirski deželi. 31. Kralji pa, kteri so kralje¬ vali v edoniski deželi, preden so Izraelovi otroci imeli kralja, so bili leti: 4 ) 32. Bela, sin Beorjev; in ime njegoviga mesta je bilo Denaba. 33. Bela pa je umeri, in na¬ mesti njega je kraljeval Jobab, 5 ) sin Zarejev iz Bosre. 34. Ko je bil pa Jobab umeri, je namesti njega kraljeval Husam iz dežele Temanov. 35. In kadar je tudi ta umeri, je namesti njega kraljeval Adad, sinBadadov, kteri je v moabski deželi pobil Madjane; in ime nje¬ goviga mesta je bilo Avit. 36. In ko je bil Adad umeri, je namesti njega kraljeval Senila iz Masreke. 37. In po njegovi smerti je na- bukve 3G. 37. mesti njega kraljeval Savel od reke Rohobote. 38. In ko je bil tudi ta umeri, je v kraljevanji nasledovalBala- nan, sin Akoborjev. 39. Ko je bil pa tudi ta umeri, je namesti njega kraljeval Adar, in ime njegoviga mesta je bilo Fav; in njegova žena se je ime¬ novala Meetabel, hči Matrede, hčere Mezaabove. 40. Lete so tedej imena voj¬ vodov Ezavovih po njih rodovinah, krajih in primkih: Vojvoda Tanina, vojvoda Alva, vojvoda Jetet, 41. vojvodaOholibama, vojvoda Ela, vojvoda Finon, 42. vojvoda Kenez, vojvoda Teman, vojvoda Mabsar, 43. vojvoda Magdiel, vojvoda Hiram; leti so vojvodi Edomovi, ki so prebivali v deželi svojiga poglavarstva, in Ezav je oče Idumej&ov. XXXVII. Poglavje. Jožefu so bratje nevosljivi, prodajo ga v Egipt, in očetu lažejo, de ga je zver raztergala in požerla. 1. Prebival je pa Jakop v kananski deželi, v kteri je nje¬ gov oče ptujeval. 2. In leta je njegov zarod: Jožef, ko je bil šestnajst let s ampak 6. Zakaj si pretergal kožico, de si bil poprej ko brat rojen ? 7. to je, preterganje - razdeljenje kožice, s ktero sta oba bila obdana 8. t6 je vzhod, ker se je perv. perkazal. Fares je bil tedej pervorojenec preded Davida m samiga Kristusa. Glej spod. 49, g. 9. 10. J 1 ojeneC; I. Mojzesove bukve 39. 40. 71 ročil, tako de ne ve, kaj ima v svoji hiši. 9. In ničesar ni, kar bi ne bilo v moji oblasti, in kar bi mi ne bil izročil, razun tebe, ki si njegova žena; kako bi tedej mogel to hudobijo storiti in grešiti zo¬ per svojiga Boga? 10. Z enakimi besedami je žena vsak dan mladenča nadleževala; on pa je odvračal prešeštova- nje. 11. Permerilo se je pa neki dan, de je Jožef v hišo stopil po svojih opravkih, in ni bilo ni¬ kogar ; 12. in ona je zgrabila konec njegoviga plajša, in je rekla: Spi z menoj! On pa je popustil plajš v njeni roki, in je zbežal, ter ven tekel. 13. In ko je ženavidila obla¬ čilo v svojih rokah, in de je za¬ ničevana, 14. je sklicala vse ljudi svoje hiše, in jim je djala: Glejte! le- tega Hebrejca je v hišo perpe- ljal, de bi nas osramotil; prišel je k meni, de bi per meni le¬ žal; in ko sim vpila, 15. in je slišal moj glas, je popustil plajš, ki sim zanj der- žala, in je ven zbežal. 16. V spričevanje zvestobe je tedej obderžani plajš pokazala možu, ki je bil domu prišel, 17. in je rekla: Hebrejski su¬ ženj , ki si ga perpeljal, je pri¬ šel k meni, de bi me bii osra¬ motil. 18. Ko me je pa slišal vpiti, je popustil plajš, ki sim zanj deržala, in je ven zbežal. 19. Ko je gospod to slišal, in ko je besedam svoje žene preveč verjel, se je silno razserdil, 20. in je Jožefa vergel vječo, ‘) v kteri so bili kraljevi jetniki za- perti, in je bil tam zapert. Ps. 104, 18. 21. Gospod pa je bil z Jože¬ fam, ter se ga je usmilil, in mu dal milost najti per vikšim je¬ čarji, 1 2 ) 22. in ta mu je vse jetnike iz¬ ročil, ki so bili v ječi zaperti, in kar koli se je storilo, je bilo na njegovo povelje; 23. in (ječar) se ni za nič pe¬ čal, ker mu je bil vse izročil; zakaj Gospod je bil z njim, in je vladal vse njegove dela. XL. Poglavje. Jožef razloži jetnikaraa, velikimu peku in velikimu točaju, sanje. 1. Potem se je pergodilo, de sta se dva skopljenca pregrešila zoper svojiga gospoda, kralja egiptovskiga, veliki točaj in ve¬ liki pek. 2. In Faraon se je razserdil nad njima (jnamreč nad višim toča¬ jev in nad višim pekov), 3. in ji je ukazal vreči v ječo višiga vojakov, v kteri je bil tudi Jožef zapert. 4. In ječar ji je zročil Jo- 1. Ta ječa je bila v Putifarjevi hiši. Pogl. 40, 3. 4. 2. ki je bil sam Putifar. Glej pogl. 40, 4. 72 I. Mojzesove žefu, ki jima je tudi stregel. Preteklo je nekoliko časa, kar sta bila zaperta v ječi. 5. In oba sta imela eno noč sanje, vsak po svojj razlagi. 6. Ko je bil Jožef zjutrej pri¬ šel k njima, in ji je vidii ža¬ lostna, 7. ji je vprašal, rekoč: Za¬ kaj sta danes bolj žalostniga obraza, kakor sicer? 8. Sta odgovorila: Sanje sva imela, pa ni nikogar, de bi nama jih razložil. In Jožef jima je rekel: Mar ni razlaganje od Boga? 1 ) Povejta mi, kaj sta vidila? 9. Veliki točaj je pervi po¬ vedal svoje sanje: Vidii sim pred seboj vinsko terto, 10. na kteri so bile tri mla¬ dike, počasi poganjati, odcvesti in grozdje dozoreti, 11. in imel sim Faraonovo kupo v svoji roki; tedej sim vzel groz¬ dja, in ga ožel v kupo, ki sim jo deržal, in sim kupo podal Faraonu. 12. Jožef je odgovoril: To je razlaga sanj: Tri mladike so trije dnevi; 13. v treh dneh se bo Fa¬ raon spomnil tvoje strežbe, in te bo spet postavil na poprešnjo stop¬ njo, in mu boš kupo podajal po svoji dolžnosti, kakor si bil po¬ prej delati navajen. bnkve 40. 41. 14. Pa spomni se me, kadar ti bo dobro, in skaži mi milost; ter spomni kralja, de me reši iz te ječe; 15. ker sim bil tatinsko spe¬ ljan iz dežele Hebrejcov, in sim tukej po nedolžnim v ječo veržen. 16. Ko je veliki pek vidii, de je Jožef sanje modro zložil, je rekel: Tudi jez sim imel sanje. Tri jerbase moke sim imel na svoji glavi, 17. in v jerbasu, kteri je bil na verhu, sim nesel mnogoterih jedi, ki se delajo po pekovski umet- nii; pa ptice so iz njega jedle. 18. Jožef je odgovoril: To je razlaganje sanj: Trije jerbasi so še trije dnevi, 19. po kterih te bo kralj ob glavo djal, in te obesil na križ, 2 * ) in ptice bodo tergale tvoje meso. 20. Tretji dan potem je bil rojstni dan Faraonov; velike gosti je svojim služabnikam napravil, in med jedjo se je spomnil veli- kiga točaja in velikiga peka. 21. In uniga je postavil v nje¬ govo službo, de mu je kupo po¬ dajal ; 22. tega pa je ukazal obesiti na kol, naj bi se resničnost raz- lagavcova skazala. 23. Veliki točaj pa je v sreči vender pozabil svojiga razla- gavca. XLI. Poglavje. Jožef razloži Faraonu sanje, in mu sve'tuje, kakn „ • . , letinah, de b, lj«d s ,v. živež imele, kadi,’ p“° .ed.mJeto.Tah.la "T 6 a„jc »anj „1 la je kr.lj. Ihkd všeč, de peelaSS “ ^ nika cez ves Egipt. 6 1. Prava razlaga sanj je Božji dar, in Bog mi bo dal gnado vajne sanje razložiti 2. Egipčani so, kakor tud. druge stare ljudstva, k smer ti obsojene nar poprej ob glavo djali, ,n potem so njih trupla na kak kol v zasramovanje oLSi I. Mojzesove bukve 41. 1. Dve leti potem je imel Fa¬ raon sanje. Zdelo se mu je, de stoji ob reki, 2. iz ktere je prišlo sedem krav, prav lepih in debelih, in so se pasle na močirnih krajih. 3. Tudi sedem druzih je pri¬ šlo izvode, ki so bile gerde, in medle j in so se pasle ob bregu reke po zelenih krajih; 1 ) 4. in so požerle une, ki so bile tako zale in lepo rejene. Fa¬ raon se je prebudil, 5. in je zopet zaspal, ter je imel druge sanje: Sedem polnih in lepih klasov je pognalo iz eniga stebla; 6. ravno toliko druzih drobnih in snetjavih klasov je tudi zrastlo, 7. ki so perve lepe požerli. Ko se je Faraon iz počitka zbudil, 8. in se je dan storil, je ves prestrašen poslal po vse egiptov¬ ske razlagavce, in po vse modri¬ jane; in ko so se sošli, jim je povedal sanje; tode ni ga bilo, de bi jih bil razložil. 9. Zdej še le si je veliki to¬ čaj domislil, in je rekel: Spoznam svojo pregreho. 10. Ko se je bil kralj razser- dil nad svojima služabnikama, je ukazal mene in velikiga peka vreči v ječo višiga vojakov, 11. kjer sva oba eno noč sanje imela, ki so prihodnje reči pomenile. 12. Bil je tam hebrejsk mla- deneč, suženj ravno tega vojvoda vojakov, kterimu sva povedala svoje sanje, 73 13. in sva slišala, kar se je potlej res zgodilo; zakaj jez sim bil postavljen v svojo službo , uni pa je bil na les obešen. 14. Precej so Jožefa na kra¬ ljevo povelje iz ječe vzeli in ga ostrigli, ter ga preoblekli in pred kralja peljali. 15. In ta mu jedjal : Imel sim sanje, in ni ga, de bi jih razlo¬ žil; slišal sim pa, de jih ti prav modro razlagaš. 16. Jožef je odgovoril: Brez mene bo Bog Faraonu srečo na¬ znanil. 2 ) Mat. 10, go. 17. Faraon je tedej povedal, kar je bil vidil: Zdelo se mi je, de stojim ob bregu reke, 18. in de je prišlo iz reke se¬ dem prav lepih in pitanih krav, ki so se na močirnim zelenim paš¬ niku pasle. 19. In glej! za temi je prišlo druzih sedem krav, tako gerdih in medlih, de tacih nikoli nisim vidil v egiptovski deželi. 20. Lete so une perve pojedle in požerle, 21. in vender ni bilo sledu na njih, de bi bile site, temuč so bile ravno tako medle in gerde. Nato sim se zbudil, in spet me je spanje posililo, 22. ter sim imel druge sanje: Sedem polnih in silno lepih kla¬ sov je pognalo iz eniga stebla. 23. Tudi druzih sedem drobnih in snetjavih klasov je zrastlo iz ene bilke, 24. kteri so poprešnje lepe po- 1. Krave, znamnja rodovitnih in nerodovitnih let, so prišle iz nilske reke, ker se po njenim narašanji in razlivanji čez polje rodovitnost Egipta ravna. 2. Sreče, ktero ti bom naznanil, ti ne razodenem jaz, ampak Bog sam. Jožef je hotel reči: Ne z navadnim urnam, ampak od Boga razsvetljen, ti sanje razložim. I. Mojzesove bnkve 41. 74 žerli. Povedal sim jih razlagav- carn sanj, in ni ga, de bi jih raz¬ ložil. 25. Jožef je odgovoril: Kra¬ ljeve sanje so enake. Bog je Fa¬ raonu pokazal, kaj hoče storiti. 26. Sedem lepih krav in se¬ dem polnih klasov je sedem ro¬ dovitnih let 5 in imajo enak po¬ men v sanjah. 27. Tudi sedemdrobnih inmedlih krav, ki so za unimi prišle, in sedem tankih in od gorkiga vetra osmojenih klasov, je sedem let prihodnje lakote, 28. ktere se bodo dopolnovale po tem redu: 29. Glej! prišlo bo sedem prav rodovitnih let po vsi egiptovski deželi. 30. Za njimi pa bo nastopilo sedem druzih tako' nerodovitnih let, de se bo pozabila vsa po- prešnja obilnost; zakaj lakota bo pokončevala vso deželo, 31. in preveliko pomanjkanje bo ukončalo vso obilnost. 3 ) 32. De si pa imel vdrugič sanje, ki zadevajo ravno to reč, je znam- nje gotovosti, de se bo zgodilo, kar je Bog govoril, in de se bo zdajci spolnilo. 33. Zdej tedej naj se kralj pre- skerbi z modrim in pridnim mo¬ žem, in naj ga postavi čez egip¬ tovsko deželo; 34. ta naj izvoli oblastnikov po vsih krajih, in naj peti del per- delkov sedem rodovitnih let, 35 . ki bodo ravno kar nasto¬ pile, spravi v žitnice; in vse žito naj se v Faraonovim imenu po mestih spravi in shrani; 36. in naj se perhrani za se¬ dem let prihodnje lakote, ki bo terla Egipt, de dežela lakote ko¬ nec ne vzame. 37. Ta svet je bil všeč Fa¬ raonu, in vsim njegovim služab- nikam; 38. ter jim je djal: Bomo li mogli taciga moža dobiti, kteri bi bil poln duha Božjiga? 39. Torej je rekel Jožefu: Ker ti je Bog vse razodel, kar si go¬ voril, bom li mogel najti modrej- šiga, in tebi enakiga moža? 40. Ti bodi čez mojo hišo, in vse ljudstvo naj bo pokorno po¬ velju tvojih ust; samo za kraljev sedež bom vikši od tebe. p s . 104,21: 1. Mak. 2, 53. Apost. djanj. 7, 10. • 41. In Faraon je dalje rekel Jožefu: Glej! postavil sim te čez vso egiptovsko deželo. 42. In je snel perstan s svoje roke, in ga nataknil Jožefu na roko; 4 ) in ga je oblekel v obla¬ čilo iz tančice, 5 ) ter mu je djal zlato verižico okoli vratu. 43. In ga je rekel posaditi na svoj drugi voz, in oznanovavec je pred njim klical, de naj se pred njim vsi priklanjajo in vedo, de je postavljen čez vso egip¬ tovsko deželo. 44. Tudi je kralj Jožefu rekel: Jez sim Faraon; brez tvojiga po¬ velja naj nihče ne gane ne roke ne noge po vsi egiptovski deželi. 3. Zavoljo dragine, ki bo nastopila, se ne bo od poprešnje obilnosti v deželi celo nič vedilo; zakaj silno bo velika. 4. Na perstanu je bil pečatnik s kraljevim imenam. Kdor je ta perstan s pe- čatnikam imel, je smel v kraljevim imenu povelja dajati. 5. iz tančice. I. Mojzesove bukve 41. 42. 45. In je spremenil njegovo ime, in ga je imenoval po egiptovskim jeziku Odrešenika sveta. 6 ) In mu je dal za ženo Aseneto, hčer Pu- tifareta, duhovna v Heliopolu. 7 ) Jožef je tedej šel po egiptovski deželi; 46. bil je pa trideset let star, ko je stal pred kraljem Faraonam, in je obhodil vse kraje po Egiptu. 47. In nastopilo je sedem ro¬ dovitnih let, ter so v snope po¬ vezali žetev, in jo spi-avili v egip¬ tovske žitnice. 48. Tudi so bili vsi obilni per- delki v slehernim mestu shranjeni. 49. In tolika je bila obilnost žita, kakor peska ob morji, de ga ni bilo mogoče zmeriti. 50. Bila sta pa Jožefu rojena dva sinova, preden je lakota na¬ stopila, ki mu ji je rodila Ase- neta, hči Putifareta, duhovna v Heliopolu. 1 . Mojz. 46, 20: 48, 5. 51. In je dal pervorojenimu ime Manase, 8 ) rekoč: Bog mi 75 je dal pozabiti vfpga svojiga ter- pljenja in hiše svojiga očeta. 52. In druziga je imenoval Efrajma, 9 ) rekoč: Bog mi je dal rasti v deželi svojiga uboštva. 53. Ko je tedej preteklo sedem rodovitnih let, ki so bile v Egiptu, 54. se je začelo sedem nero¬ dovitnih let, ki jih je bil Jožef napovedal; in lakota je bila po vsili deželah; po vsim Egiptu pa je bilo dosti kruha. 55. Ih ko je tudi stradati za¬ čel, je vpilo ljudstvo k Faraonu in živeža prosilo; on pa jim je odgovoril: Pojdite k Jožefu, in kar koli vam on poreče, storite. 56. Lakota pa je čez dalje veči prihajala po vsili deželah, in Jo¬ žef je odperl vse žitnice, in je prodajal Egipčanam; zakaj tudi nje je terla lakota. 57. In iz vsili dežel so hodili živeža kupovat v Egipt, de bi se hude lakote branili. XLII. Poglavje. Jakop pošlje svoje sinove v Egipt po žita. Jožef jih spozna in z njimi ojsfro govori, kakor de bi ne zaupal njih poštenju. Čez tri dni jih spusti doniu, ter jim reče, de bo Simeona tako dolgo v ječi zapertiga imel, dokler svojiga nar mlajšiga brata Benjamina seboj ne perpeljejo. 1. Ko je pa Jakop slišal, de se v Egiptu prodaja žito, je djal svojim sinovam: Zakaj se abo- tavijate? 2. Slišal sim, de se v Egiptu prodaja žito; pojdite tje in kupite, kolikor nam je treba, de se pre¬ živimo in za lakoto ne umerjemo. 3. Tedej je deset Jožefovih bratov šlo v Egipt žita naku¬ povat. 4. Benjamina paje Jakop doma 6. Cafnat-paaneah, to je, odrešenik Ljudstva (Hieron.j. 7. Duhovstvo je bilo plemeništvo v Egiptu. 8. to je, tisti, ki naredi, de se pozabi. 9. to je, dvakrat rodoviten. I. Mojzesove bukve 42 . 76 obderžal, ter je djal njegovim bra- tam: De se mu kje na poti kaj hudiga ne pergodi. 5. Prišli so v egiptovsko de¬ želo z druzimi, ki so šli kupo¬ vat ; zakaj lakota je bila v ba¬ nanski deželi. 6. In Jožef je bil poglavar v egiptovski deželi, in na njegovo povelje se je ljudem žito proda¬ jalo. Ko so se bili njegovi bratje pred njim perklonili, 7. in ko jih je bil spoznal, je z njimi kakor z neznanimi terdd govoril, ter jih vprašal: Od kod ste prišli ? Odgovorili so: Iz ka- nanske dežele, nakupit potreb- niga živeža. 8. Pa desiravno je on svoje brate spoznal, ga oni vender niso spoznali. 9. In se je spomnil sanj, ki jih je nekdej imel, ter jim je re¬ kel: Ogleduhi ste, deželo ogle¬ dovat ste prišli, kje de bi bila slabši. 10. Odgovorili so mu: Ni tako,, gospod! temuč prišli so tvoji hlapci nakupit živeža. 11. Vsi smo sinovi eniga moža; v miru pridemo, in tvoji služab¬ niki ne mislijo nič hudiga poče¬ njati. 12. Odgovoril jim je: Drugači je! Prišli šte ogledovat neobvar- vanih krajev v ti deželi. 13. Oni pa so rekli: Nas tvo¬ jih hlapcov je dvanajst bratov; sinovi smo eniga moža v kanan- ski deželi; nar mlajši je per na¬ šim očetu; eniga pa ni več. 14. To je, kar sim rekel: Ogle¬ duhi ste; 15. zdej vas pa hočem sku¬ siti; kakor resnično živi Faraon, ne pojdete od tod, dokler ne pride vaš mlajši brat. 16. Pošljite eniga zmed vas, in naj ga perpelje; vi pa bote ta čas v ječi, de se skaže, kar ste govorili, če je res ali ne; sicer pa — kakor resnično živi Faraon — ogleduhi ste! 17. On jih je tedej ukazal tri dni v ječo djati. 18. Tretji dan pa jih je spu¬ stil iz ječe, in jim je rekel: Sto¬ rite, kar sim rekel, in bote ži¬ veli; zakaj bojim se Boga. 1 ) 19. Ako ste pošteni, naj ostane eden vas v ječi zvezan; vi pa idite in nesite domu žito, ki ste ga kupili, 20. in perpeljite k meni svo- jiga nar mlajšiga brata, de spo¬ znam resnico vaših besedi, in de odidete smerti. Storili so, kakor je rekel; i. Mojz. 43, 3. 5. 21. in so eden drugimu rekli: Po zasluženji to terpimo; ker smo se pregrešili nad svojim bratam; vidili smo britkost njegove duše, ko nas je prosil, in ga nismo uslišali; zato je prišla na nas ta nadloga. 2 ). 22. Eden njih, Ruben, je djal: Ali vam nisim rekel: Ne pre¬ grešite se nad mladenčem, tode me niste poslušali? Glejte,, terja se njegova kri. l. Mojz. 37, 22. 23. Niso pa vedili, de jih Jo¬ žef razume, zakaj po tolmaču je govoril z njimi. 24. Nekoliko se je od njihober- nil in je jokal; ter se je vernil in je z njimi govoril. 1. nočem pomoriti nedolžnih. 2. Kazen odpre oči človeku, ki mu jih je zadolženje zaperlo (Gregori). I. Mojzesove bukve 42. 43. 77 25. In je vzel Simeona, in ga je ukazal zvezati vpričo njih; in služabnikam je rekel, njih Žaklje napolniti z žitam, in slehernimu denarje v Žakelj nazaj djati, in jim še dati brešnja na pot; in storili so tako'. 26. In so naložili žito svojim oslam, ter se podali na pot. 27. In ko je eden zmed njih odvezal svoj Žakelj, de bi dal živini klaje na prenočišu, je za¬ gledal na verhu Žaklja denarje, 28. ter je rekel svojim bratam : Denarji so mi bili nazaj dani; glej! v Žaklji so. In osterme in prestrašeni so med seboj djali: Kaj je to, kar nam je Bog storil? 29. In so prišli do Jakopa, svo- jiga očeta, v kanansko deželo, in so mu vse povedali, kar se jim je pergodilo, rekoč: 30. Gospod dežele je terdo go¬ voril z nami, in nas je imel za ogleduhe dežele. 31. Odgovorili smo mu: Mirni ljudje smo, in nič sovražniga ne mislimo. 32. Dvanajst nas je bratov, ro¬ jenih od eniga očeta; eniga ni več; nar mlajši je per našim očetu v kananski deželi. 33. In nam je rekel: Po tem bom spoznal, de ste mirni; eniga svojih bratov pustite per meni, ter vzemite živeža, kolikor ga je za vašo družino treba, in odri¬ nite, 34. ter perpeljite k meni svo- jiga nar mlajšiga brata, de spo¬ znam, de niste ogleduhi; in de zamorete nazaj dobiti njega, ki je v ječi; in potem vam bo per- pušeno kupiti, kar bote hotli. 35. Ko so to dopovedali in žito izsuli, je najdel slehern svoje denarje zavite na verhu Žaklja; in vsi so se prestrašili. 36. Oče Jakop pa je rekel: Ob vse otroke me bote perpra- vili; Jožefa ni več; Simeon je v ječi; še Benjamina mi hočete vzeti. Vse te nesreče me zade¬ vajo. 37. InRuben mu je odgovoril: Moja dva sina umori, ako ti ga nazaj ne perpeljem; daj ga meni v roko, in jez ti ga bom nazaj postavil. 38. On pa je djal: Moj sin ne bo z vami doli hodil; brat mu je umeri in sam je ostal; 1 2 3 ) ko bi se mu kaka nesreča permerila v deželi, ki vanjo greste, bi spra¬ vili moje sive lase od žalosti pod zemljo. XLIII. Poglavje. Jakop pošlje vdrugič svoje sinove v Egipt, in pusti tudi Benjamina z njimi. Jožef jih prijazno sprejme in jim gostarijo napravi. 1. Med tem je lakota vso de¬ želo zlo stiskala. 2. In ko je živež pošel, ki so ga bili iz Egipta pernesli, je rekel Jakop svojim sinovam: Poj¬ dite zopet tj e, in kupite nam kej žita. 3. Juda je odgovoril: Uni mož 3. od Rahele, ki je Jožefa in Benjamina rodila. 78 I. Mojzesove bnkve 43. nam je s persego zaterdil, rekoč: Ne bote vidili mojiga obraza, ako ne perpeljete seboj svojiga nar mlaj siga brata. 4. Ako ga tedej hočeš z nami poslati, pojdemo skupej, in ti bomo nakupili potrebniga. 5. Ako pa nočeš, ne gremo; zakaj mož nam je, kakor smo že večkrat povedali, zaterdil, rekoč: Ne bote vidili mojiga obličja brez svojiga nar mlajšiga brata. l.Mojz. 42, 20. 6. Izrael jim je rekel: V mojo nesrečo ste to storili, ko ste mu povedali, de imate še eniga brata. 7. Oni pa so mu odgovorili: Mož nas je zaporedama vprašal po našim zarodu: če oče živi? če imamo še kteriga brata ? in mi smo mu vsled tega to odgo¬ vorili, kar nas je vprašal. Smo li zamogli vediti, de poreče: Per- peljite svojiga brata seboj? 8. Tudi Juda je svojimu očetu rekel: Pošlji mladenča z menoj, de gremo in svoje življenje ohra¬ nimo, de ne umerjemo mi in naši otročiči. 9. Jez sim porok za mladenča; iz mojih rok ga terjaj; ako ga nazaj ne perpeljem, in ti ga na¬ zaj ne dam, naj bom greha kriv zoper tebe vse žive dni. i. Moiz. 44, 32. 10. Ako bi ne bili odlašali, bi bili vdrugič nazaj prišli. 11. Izrael, njih oče, jim je te¬ dej djal: Ako mora tako biti, sto¬ rite, kar hočete: vzemite v svo¬ jih posodah nar boljiga' sadja te dežele, in nesite možu daril, ne¬ koliko smole, in medu, dišav 1 ) in mire, terebinte in mandeljnov. 12. In dvojne denarje vzemite seboj ; tudi tiste, ki ste jih v Žak¬ ljih najdli, nazaj nesite; morebiti je bila kakošna zmota. 13. Tudi svojiga brata vze¬ mite, in rdite k možu. 14. Moj Bog pa, on Vsiga- mogočni, vam ga stori milostljivi— ga, de z vami nazaj pošlje vašiga brata, ki ga perderžuje, in tega Benjamina; jez pa bom ta čas kakor oropan otrok. 15. Možje so tedej vzeli darila in dvojne denarje, in Benjamina, ter so šli v Egipt, in stopili pred Jožefa. 16. Ko jih je bil ta ugledal in Benjamina z njimi, je zapo¬ vedal svojimu hišniku,rekoč: Pelji može v hišo, zakolji živali in na¬ pravi gostje, ker bodo z menoj jedli opoldne. 17. On je storil, kar mu je bilo zapovedano, in je može v hišo peljal. 18. Tega so se ustrašili in so med seboj govorili: Blezo smo zavoljo denarjev, ki smo jih zadnjič v svojih Žakljih domu nesli, noter peljani, de na nas krivico zverne, in s silo v sužnost spravi nas in naše osle. 19. Za tega voljo so že med vratmi k hišniku stopili, 20. in rekli: Prosimo, gospod! poslušaj nas: že poprej smo pri¬ šli kupit živeža; z^or. 42, 3. 21. ko smo ga bili kupili in v gostivnico prišli, smo svoje Žaklje odvezali in na verhu Žakljev najdli denarje, ki smo jih zdej ravno to¬ liko nazaj pernesli; 22. pa tudi družili denarjev smo pernesli, de kupimo, kar nam je 1. Neka smola. 79 I. Mojzesove potrebniga; ne vemo, kdo bi nam jih bil v Žaklje djal. 23. On pa je odgovoril: Mir vam bodi, nikar se ne bojte! Vaš P°g> in Bog vašiga očeta, vam je dal zaklade v Žaklje; zakaj denarje, ki ste mi jih dali, sim gotovo prejel. In je Simeona k njim perpeljal. 24. Ko jih je bil perpeljal v hišo, jim je pernesel vode, in umili so si noge, in je dal njih oslam klaje. 25. Oni so pa perpravljali da¬ rila, preden bi Jožef prišel opol¬ dne ; zakaj slišali so, de bodo tam jedli. 26. Jožef je tedej v svojo hišo šel, in so mu pernesli darila, ki so jih v rokah deržali, ter so se do tal perklonili. 27. On pa jih je prijazno po¬ zdravil, in vprašal, rekoč: Je li vaš stari oče zdrav, ki ste mi pra¬ vili od njega? Ali še živi? 28. Odgovorili so: Naš oče, tvoj hlapec, je zdrav in še živi. In so se perklonili in ga poča¬ stili. 29. Jožef pa je oči vzdignil, bukve 43. 44. in ugledal Benjamina, svojiga praviga brata, ter je djal: Je li ta mali vaš brat, od kteriga ste mi pravili ? In je še rekel: Bog se te usmili, moj sin! 30. In je ven hitel, ker se mu je bilo v sercu milo storilo nad njegovim bratam, in solze so se mu bile uderle; šel je v svojo sta- nico, in se je jokal. 31. In ko si je bil obraz zinil, je nazaj prišel, se premagoval, in rekel: Nosite na mizo! 32. In so pernesli jedi, Jožefu posebej, in bratam posebej, tudi Egipčanam, ki so per mizi bili, posebej; 2 ) (zakaj Egipčanam ni perpušeno jesti s Hebrejci, ter imajo za nagnusno tako gosto¬ vanje). 3 ) 33. Sedeli so pred njim,pervo- rojeni po svojim pervenstvu, in nar mlajši po svojih letih. 4 ) In silno so se čudili. 34. Ko so vzeli dele, ki so jih prejeli od njega, je došel Benja¬ minu nar veči del, tako de je bil petkrat veči. 5 ) In so pili in so bili vinjeni z njim vred. 6 * ) XIJY. Poglavje. Jožef spusti domu svoje brate in jih obdolži, de so kraljevo kupo ukradli. Ker se je kupa našla v Benjaminovim Žaklji, žuga Jožef, Benjamina ko sužnja per s ebi ohraniti; Juda pa zanj ponižno prosi in namesti njega ponuja sebe za sužnja. 2. Egipčani niso jedli z Jožefam, ker so v Egiptu kralji in drugi imenitni sami per svoji mizi jedli. 3. ker so Hebrejci tudi take živali jedli, ktere so Egipčani po božje častili- 4. Vsi so sedeli po redu svoje starosti. 5. To je bila posebna čast; zakaj celo kralji so per pojedinah le po dva dela jedi dobivali, 6. To pomeni v sv. pismu: n in so bili siti a (Avg.), glej Ps. 64,40.; ali pa: „m so bili dobre volje 11 . Glej Agej 1, 6. Prip. 11, 2.5- BO I. Mojzesove bukve 44. 1. Jožef pa je svojimu hiš¬ niku zapovedal, rekoč: Napolni jim Žaklje z žitam, kolikor ga gre v nje, in deni slehernimu denarje na verh Žaklja. 2. Mojo srebemo kupo pa in denarje za žito položi na verh v Žakelj nar mlajšiga. In storilo se je tako. 3. Ko se je dan zaznal, so jih odpravili z osli vred. 4. Ko so že bili odšli iz mesta in nekoliko proč prišli, je Jožef svo- jiga hišnika poklical, in mu je djal: Vzdigni se in hiti za možmi, in ko jih dobiš, jim reci: Zakaj ste dobro s hudim povernili? 5. Kupa, ki ste jo ukradli, je ravno tista, iz ktere moj go- spod pije in iz ktere prerokuje; *) grozno hudo reč ste storili. 6. Storil je, kakor mu je bil zapovedal. In ko jih je bil došel, jim je povedal vse po versti. 7. Odgovorili so : Zakaj tako naš gospod govori, de bi bili mi, tvoji služabniki, toliko hudobijo storili ? 8. Denarje, ki smo jih na verhu v Žakljih najdb, smo ti nazaj per- nesli iz kananske dežele; kako bi se iz tega izhajalo, de bi bili ukradli zlato in srebro iz hiše tvojiga gospoda? 9. Per kterim koli tvojih hlap- cov se bonajdlo, česar išeš, on naj umeije, in mi drugi bomo sužnji svojiga gospoda. 10. Jim je rekel: Naj se zgodi po vaši besedi; per kterim koli se bo najdlo, on bodi moj suženj, vi pa bodite nedolžni. 11. Tedej so hitro djali Žaklje na tla, in slehern je svojiga odvezal, 12. in jih je preiskoval, ter je začel per nar starjim do nar mlaj¬ šiga, in je najdel kupo v Benja¬ minovim Žaklji. 13. Oni pa so svoje oblačila pretergali in so spet osle oblo¬ žili, in se vernili v mesto. 14. In Juda je šel pervi s svo¬ jimi brati k Jožefu (ni bil še nam¬ reč šel z mesta) in so se vsi ob enim pred njim na zemljo vergli. 15. On jim je djal: Zakaj ste to storili? Ali ne veste, de mi ga v vednosti prerokovanja ni ena- ciga? 16. Juda mu je djal: Kaj ho¬ čemo reči svojimu gospodu? ali kaj odgovoriti ? ali s čim se opra¬ vičevati? Bog je najdel krivico nad tvojimi hlapci. 1 2 J Glej, vsi smo sužnji mojiga gospoda, mi in on, per kterim se je kupa najdla. 17. Odgovoril je Jožef: Kratko nikar tega ne storim; kteri je kupo ukradel, tisti bodi moj su¬ ženj ; vi pa idite prosti k svojimu očetu. 18. Juda pa je bližej stopil, in je serčno rekel: Prosim te, moj gospod! naj govori tvoj hlapec besedo na tvoje ušesa,in ne jezi se nad svojim hlapcam; zakaj ti si za Faraonam 19. moj gospod. Unikrat si vprašal svoje hlapce: Ali imate očeta, ali brata? Zgor. 42, n. 13. 1. Jožef govori tukej po abotnih mislih Egipčanov, ki so tako od njega krivo mislili (Avg., Tom.). Bere se od več starih ljudstev, de so imeli kozarce, iz kterih so, ko so bili napolnjeni, prihodnje skrivnosti vedeževali. 2. Bog nas kaznuje; poslal je to nesrečo, nam v kazen, ker smo se pregre- čili na d svojim bratain Jožefam. I. Mojzesove bukve 44. 45. 81 20. In odgovorili smo tebi, svo¬ jimu gospodu: Imamo stariga očeta in majhniga mladenča, ki mu je bil rojen v njegovi starosti, kte- riga pravi brat je umeri, in njega samiga ima njegova mati, oče pa ga preserčno ljubi. 21. In si djal svojim lilapcam: Perpeljite ga k meni, de ga bom pogledal s svojimi očmi. 22. Smo tudi rekli svojimu go¬ spodu: Mladeneč ne more zapu¬ stiti svojiga očeta; zakaj ako ga zapusti, bo umeri. 23. In odgovoril si svojim hlap- cam: Ako ne pride z vami vaš nar mlajši brat, ne bote več vi- dili mojiga obličja, l. Mojz. 43, 3. 5. 24. Ko smo tedej bili prišli k tvojimu hlapcu, svojimu očetu, smo mu vse povedali, kar je moj gospod govoril. 25. In naš oče je rekel: Ver- nite se tje, in kupite nekoliko žita. 26. Odgovorili smo mu: Ne moremo iti, ako naš nar mlajši brat ne gre z nami; skupej naj gremo; sicer če ga ni z nami, si ne upamo priti pred moževo obličje. 27. Na to je odgovoril: Veste,de mi je moja žena dva rodila. Zgor. 35, ‘24. 28. Eden je ven šel, in ste rekli: Zver ga je požerla, in še zdej gani na dan. l.Mojz.37,20.33. 29. Ako še tega vzamete, in se mu kej na poti permeri, bote mojo sivo glavo od žalosti pod zemljo spravili. 30. Tedej, ako bi k tvojimu hlapcu, svojimu očetu, prišel, in mladenča bi ne bilo z menoj (za¬ kaj njega duša je navezana na njegovo dušo), 31. in ko bi vidil, de ganiper nas, bi umeri, in tvoji hlapci bi njegove sive lase od žalosti pod zemljo spravili. 32. Naj bom raji jez tvoj su¬ ženj, ker sim jez zanj v porok, in sim obljubil, rekoč: Če ga ne perpeljem nazaj, naj bom kriv zavoljo greha zoper svojiga očeta vse žive dni. 1. Mojz. 43, 9. 33. Jez naj tedej ostanem tvoj suženj namesti mladenča v službi svojiga gospoda; mladeneč pa naj gre domu s svojimi brati. 34. Zakaj brez mladenča ne morem iti k svojimu očetu, de ne bom priča brhkosti, ki bo poderla mojiga očeta. XLV. Poglavje. Jožef se da spoznati svojim bratam, jih pošlje z bogatimi darili domu, ter po¬ vabi k sebi svojiga očeta in vso rodovino. 1. Jožef se ni mogel več pre¬ magovali, in ker jih je veliko okrog stalo, je vsim ukazal ven jh, de bi ne bii noben ptujic vpričo, ko se bodo med seboj spoznali. 2. In je jok na glas zagnal, de so ga slišali Egipčani in vsa Earaonova hiša. l. 3. In je rekel svojim bratam: Jez sim Jožef; ali moj oče še živi? Bratje niso mogli odgovo¬ riti, od preveliciga strahu vsi pre¬ strašeni. 4. On jim je prijazno rekel: Stopite k meni! Inko so bili bliže stopili, je djal: Jez sim Jožef, 82 I. Mojzesove bukve 45. vaš brat, ki ste me bili vEgipt pro¬ dali. I)jan. apost. 7, 13. 5. Nikar se ne bojte, in ne bodi vam britko, de ste me v te kraje prodali; ker k vaši sreči me je Bog pred vami poslal v Egipt. 1. Mojz. 50, 20. 6. Zakaj dve leti ste, kar se je lakota začela v deželi, in še pet let bo, v kterih se ne bo moglo ne orati, ne žeti. 7. Bog me je poslal pred vami, de bote ohranjeni na zemlji, in de zainorete dobivati jedi v živež. 8. N is im poslan sem po vašim naklepu, ampak po volji Boga, kleri me je kakor očeta ‘) na¬ redil Faraonu, in gospoda vse njegove hiše, in poglavarja po vsi egiptovski deželi. 9. Hitite in pojdite k mojimu očetu, in mu povejte: To ti spo¬ roči tvoj sin Jožef: Bog me je na¬ redil gospoda vse egiptovske de¬ žele ; doli pridi k meni, ne mudi se; 10. in prebivaj v gesenski deželi, in bodite per meni ti in tvoji si¬ novi, in tvojih sinov sinovi, tvoje ovce in tvoje goveda, in vse, kar posedeš. 11. In ondi te bom živil (za¬ kaj . še pet let bo lakota), de ne pogineš ti in tvoja.hiša, in vse, kar posedeš. 12. Glej! vaše oči, in očiBen- jamina, mojiga brata, vidijo, de jez govorim z vami. 13. Oznanite mojimu očetu vso mojo čast, in vse, kar ste vi- dili v Egiptu, hitite in perpeljite ga k meni! 14. In ko je bil objel svojiga brata Benjamina, in se ga oklenil okoli vratu, se je jokal; in tudi ta se je jokal na njegovim vratu. 15. In Jožef je vse svoje brate kušnil, ter se je per vsakim jokal. Po tem so si upali z njim go¬ voriti. 16. In zaslišalo se je, in za¬ slovelo je po kraljevim dvoru: Bratje Jožefovi so prišli! In je bil vesel Faraon in vsa njegova družina. 17. Ter je djal Jožefu, de bi svojim bratarn zapovedal, rekoč: Obložite živino, in idile v deželo Kanaan, 18. in vzemite od ondot svo¬ jiga očeta in sorodovino, in pri¬ dite k meni; in vam bom dal vsiga egiptovskiga blaga, de jeste, kar je nar boljiga v deželi. 19. Ukaži jim tudi seboj vzeti vozov iz egiptovske dežele, de gori posadi svoje otroke in žene, in reci: Vzemite seboj svojiga očeta in hitite in pravkmalo pridite! 20. In nič ne popušajte svo¬ jiga orodja; 1 2 ) zakaj vse egiptov¬ sko blago bo vaše. 21. In Izraelovi otroci so sto¬ rili, kakor jim je bilo zapovedano. In Jožef jim je dal po Faraono¬ vim povelji vozov in živeža na pot. 22. Tudi je ukazal pernesti vsakterimu dvoje oblačilo; Benja¬ minu pa je dal tri sto sreberni- kov, in pet nar lepših oblačil. 23. Ravno toliko denarjev in oblačil je poslal svojimu očetu, in še pridjal deset oslov, de bi peljali vsiga egiptovskiga blaga, in toliko oslic, de bi nosile na potu žito in brešnjo. 24. Tedej je spustil svoje brate, 1. oskerbnika in učenika. 2. kije potrebno za naselitev. V hebrejskim: :} in ne zanesite svojimu orodju 11 • I. Mojzesove bukve 45. 46. 83 in ko so šli, jim je rekel: Nikar se ne kregajte po potu. 25. In so se vzdignili iz Egipta, in so prišli v kanansko deželo k svojimu očetu Jakopu. 26. Ter so mu povedali, rekoč: Jožef, tvoj sin živi, in on go¬ spoduje čez vso egiptovsko de¬ želo. Ko je Jakop to slišal, mu je bilo, kakor de bi se bil iz ter- diga spanja prebudil; vender jim ni verjel. 27. Oni pa so mu perpovedo- vali vse zaporedama. In ko je vidil vozove in vse, kar je bil poslal, je njegov duh oživel, 28. in je djal: Dosti mi je, de le še moj sin Jožef živi; šel bom, de ga vidim, preden umerjem. XLVI. Poglavje. Jakop gre z vso svojo rodovino v Egipt. Jožef pride pfoti svojimu očetu, ga objame in kužne; naznani kralju, de je njegov oče z vso svojo deržiuo prišel, in uči svoje brate, kaj in kako naj govore, kadar jih bo kralj poklical. 1. In Izrael se je podal na pot z vsim, kar je imel in je pri¬ šel k studencu persege, in ko je ondi daroval klavšino Bogu svojiga očeta Izaka, 2. ga je slišal klicati po noči v perkazni in mu reči: Jakop, Jakop! Odgovoril mu je: Glej, tukej sim. 3. Bog mu je rekel: Jez sim vsigamogočni Bog tvojiga očeta, nikar se ne boj, pojdi doli v Egipt; ker tam te bom storil veliko ljud¬ stvo. 4. Jez pojdem s teboj tj e, in jez te bom nazaj peljal, 1 ) ko se boš od ondot vernil; tudi ti bo Jožef oči zatisnil s svojimi ro¬ kami. 2 ) 5. Jakop se je tedej vzdignil od studenca persege, in njegovi sinovi so ga z otroci in z ženami yred posadili na vozove, ki jih je bil poslal Faraon, de bi se peljal starček, Djan. apost. 7, 15. 6. in vse, kar je imel v kanan- ski deželi; in je prišel v Egipt s svojim zarodam, Joz. 24,4. Ps. 104, 23. Iz. 52, 4. 7. njegovi sinovi in vnuki, hčere in vsa rodovina skupej. 8. Te pa so imena Izraelo¬ vih sinov, ki so prišli v Egipt, on s svojimi otroci. Pervorojeni Ruben. 2. Mojz. 1,2: 6, 14: 4. Mojz. 26, 5: 1. Kron. 5, 1. 3. 9. Sinovi Rubnovi: Henok, in Falu, in Hesron, in Karmi. 10. Sinovi Simeonovi: Jamuel, in .lamin, in Ahod, in Jakin, in Sobar, in Savel, sin Kananejkin. 2. Mojz. 6, 15: 1. Kron. 4, 24. 11. Sinovi Levijevi: Gerson, in Kaat, in Merari. l. Kron. 6, 1. 12. Sinovi Judovi: Her, in Onan, in Sela, in Fares, in Žara; umerla sta pa Her in Onan v ka- nanski deželi. In Faresu sta bila rojena sinova: Hesron in Hamul. 1. Kron. 2, 3. 4. 21. 13. Sinovi Isaharjevi: Tola, in Fua, in Job, in Semron. l. Kron.7, l. 1. tvoje mlajši in tvoje kosti. Glej spod. 50, 5. 2. ko boš umeri. 6 * I. Mojzesove bukve 46. 84 14. Sinovi Zabulonovi: Šared, in Elon, in Jahelel. 15. beti so sinovi Lije, ki jih je rodila v Mezopotamii, v Sirii, in Dina, njena hči. Vsih skupej sinov in hčer je bilo tri in tri¬ deset duš. 3 ) 16. Sinovi Gadovi: Sefion, in Hagi, in Suni, in Esebon, in Heri, in Arodi, in Areli. 17. Sinovi Aserjevi: Janine, in Jesua, in Jesui, in Beria, tudi Sara, njih sestra. In sinova Be- riatova: Heber inMalkiel. t.Kron. 7, 30. 18. Ti so sinovi Zelfe, ki jo je dal Laban Lii, svoji hčeri, in te je rodila Jakopu, šestnajst duš. 19. Sinova Rahele, žene Ja- kopove: Jožef in Benjamin. 20. In Jožefu sta bila rojena dva sina v egiptovski deželi, ki ji je rodila Asenet, hči Putifa- reta, duhovna v Heliopolu: Ma- nase in Efrajm. l. Mojz. 41, 50. 21. Sinovi Benjaminovi: Bela, in Bekor, in Asbel, in Gera, in Naaman, in Ehi, in Ros, in Mo¬ lim, in Olim, in Ared. l. Kron. 7, 6. 22 . Ti so sinovi Rahele, ki jih je rodila Jakopu, vsih duš štirnajst. 23. Sinovi Banovi: Husirn. 24. Sinovi Neftalijevi: Jasiel, in Guni, in Jeser, in Salem. 25. Ti so sinovi Bale, ki jo je dal Laban Raheli, svoji hčeri, in te je rodila Jakopu, vsih se¬ dem duš. 26. Vsih duš, ki so prišle z Jakopam v Egipt, in ki so izšle iz njegovih ledij, je bilo brez žen njegovih sinov šest in šestdeset. 4 ) 27. Jožefova sinova pa, ki sta mu bila rojena v egiptovski de¬ želi, ste bile dve duši. Vsih duš Ja- kopove hiše, ki so prišle v Egipt, je bilo sedemdeset. 5 ) 5.Mojz. 10,22. 28. Poslal pa je pred seboj Juda k Jožefu, mu povedat, de naj mu na Gesenskim naproti pride. 29. Ko je bil tje prišel, je uka¬ zal Jožef svoj voz napreči, in je šel svojimu očetu naproti na tisti kraj; in ko ga je ugledal, se ga je oklenil okoli vratu, in se je med objemanjem jokal. 30. In oče je rekel Jožefu: Zdej rad umerjeni, ker sim vidil tvoje obličje, in te živiga zapu¬ stim. 31. On pa je govoril svojini bratam in vsi družini svojiga očeta: Grem gori pravit Faraonu, ter mu porečem: Moji bratje in dru¬ žina mojiga očeta, ki so bili v kananski deželi, so prišli k meni, 32. in možje so ovčarji, ter se pečajo z rejo čed, in so seboj perpeljali drobnico in goveda, in vse, kar so mogli vzeti. 33. In ko vas bo poklical in vprašal: Kaj je vaše delo? 34. Odgovorite: Mi tvoji hlapci smo pastirji od svoje mladosti do- sihmal, mi in naši očetje. To pa recite, de bote prebivali v gesen- ski deželi; zakaj vsi ovčarji so Egipčanam gnusoba. 6 ) 3. brez Herja in Onana, ki sta umerla vKanaanu, in brezJokopa. 4. brez Jakopa. 5. z Jakopam, Jožefam in njegovima sinovama. 6. zakaj pastirji tudi koljejo take živali, ktere so Egipčani po božje častili. I. Mojzesove bukve 4 7 . 85 XLVII. Poglavje. Faraon da Jakopu gesensko deželo v prebivališe. Lakota in drag-ina v Egiptu. Jožef kupi kralju egiptovsko zemljo v last. Jakopova smert se bliža. 1. Jožef je tedej šel do Fa¬ raona, in mu je povedal, rekoč: Moj oče in bralje, njih ovce in goveda, z vsini kar imajo, so prišli iz kananske dežele, in glej, ostali so v gesenski deželi. 2. Tudi je perpeljal svojih pet nar slabših bratov pred kralja, 3. in ta jih je vprašal: Ka- košno delo imate? Odgovorili so: Ovčarji smo mi, tvoji hlapci, mi in naši očetje. 4. Ptujevat smo prišli v tvojo deželo, zakaj čede tvojih hlapcov nimajo paše, in lakota vedno hujši perhaja v kananski deželi; torej prosimo, de nam, svojim hiapcam, dovoliš bivati v gesenski deželi. 5. Tedej je kralj Jožefu re¬ kel: Tvoj oče, in tvoji bratje so prišli k tebi. 6. Egiptovska dežela je pred teboj, v nar bolji kraj jih useli, in daj jim gesensko deželo. Ce poznaš med njimi pridnih mož, jih postavi oskerbnike moje živine. 7. Nato je Jožef svojiga očeta k kralju peljal, in ga predenj postavil, in (Jakopi gaje blago¬ slovil, 8. in ko ga je (kralj') vpra¬ šal: Koliko let de je star? 9. je odgovoril: Sto in tri¬ deset let je mojiga popotvanja; malo jih je, pa hudih, in ne do¬ sežejo dni mojih očetov, v kte- rih so popotovali. 10. In je blagoslovil kralja, ter je ven šel. 11. Jožef pa je dal očetu in svojim bratain seliše v Rame- sesu, v nar lepšim kraji egiptovske dežele, kakor je bil Faraon uka¬ zal. 12. In je preskerbel nje, in vso hišo svojiga očeta, ter je vsim dajal živeža; 13. zakaj po vsi deželi je manjkalo kruha, in lakota je sti¬ skala zemljo, zlasti pa egiptovsko in kanansko deželo, 14. iz kterih je Jožef vsedenarje za razprodajo žita skupej spra¬ vil, in jih znesel v kraljevo za¬ kladnico. 15. In ko so bili kupcam denarji pošli, je hodil ves Egipt k Jo¬ žefu, rekoč: Daj nam kruha; zakaj bi neki pred teboj umirali, ker denarjev nimamo? 16. On jim je odgovoril: Per- peljite svojo živino, in vam bom dal zanjo živeža, če nimate de¬ narjev. 17. Ko so jo bili perpeljali, jim je dal živeža za konje, in ovce, in vole, in osle; ter jih je tisto leto preživil za menjo ži¬ vine. 18. Tudi drugo leto so prišli, in so mu rekli: Ne bomo svo- jimu gospodu skrivali, de nimamo 1. de bi jih kralj ne vzel za vojake. I. Mojzesove bukve 47. 86 več ne denarjev ne živine; tudi ti je znano, de zunej života in zemlje celo nič nimamo. 19. Zakaj bi tedej umirali pred tvojimi očmi? Mi in naša zemlja hočemo tvoji biti: Kupi nas v kraljevo sužnost in daj nam, de ne bo zemlja zavoljo pomanjkanja obdelovavcov storjena v pušavo. 20. Tedej je Jožef kupil vso egiptovsko zemljo, ker je sle- hern zavoljo prevelike lakote prodal svoje posestvo in ga je dal Faraonu v last, 2 ) 21. in vse prebivavce od nar perve meje do nar poslednje po¬ krajine Egipta, 3 ) 22. zunej zemlje duhovnov, ki jim jo je bil kralj dal, in ker se jim je tudi odločena mera živeža iz občnih žitnic dajala, zatorej niso persiljeni bili prodajati svojih posest. 23. Jožef je tedej prebivavcam rekel: Glej, vas in vašo zemljo, kakor vidite, ima Faraon v lasti; vzemite semena in obsevajte njive, 24. de bote kej perdelali. Peti del bote kralju dali; druge štiri pa vam pustim za seme in v ži¬ vež vašim družinam in otrokam. 4 ) 25. Odgovorili so: Naš blagor je v tvojih rokah, naš gospod naj le milostljivo na nas gleda, in mi bomo z veseljem kralju služili. 26. Od tistiga časa noter do sedanjiga dne se po vsi egiptovski deželi kraljem peti del plačuje, in to je kakor postava storjeno, zunej duhovske zemlje, ki je bila prosta te pogoje. 27. Izrael je tedej prebival v Egiptu, to je, v gesenski deželi, in jo je imel v lasti, ter se je silno narašal in množil. 28. In je ondi živel sedemnajst let; in vsili dni njegoviga življenja je bilo sto in sedem in štirdeset let. 29. In ko je vidil, de se že dan njegove smerti bliža, je po¬ klical svojiga sina Jožefa, in mu je rekel: Ako sim milost naj d el pred tvojim obličjem, položi svojo roko pod moje stegno, 5 ) skazi mi ljubezen in zvestobo, de me ne pokoplješ v Egiptu; 30. temuč de počivam po¬ svojili očetih, de me pelješ iz te dežele, in pokoplješ v pokopališu mojih staršev. Odgovoril mu je Jožef: Storil bom, kar si zapo¬ vedal. Zgor. 23, 17. 31. On pa je djal: Persezi mi tedej! In ko je persegel, je Izrael molil Boga in se naslonil na posteljno zglavje. 6 ) 2. to je, in Faraon je bil posestnik zemlje, ko je dosihmal le viši gospostvo čez njo imel. 3. V hebrejskim: »Dežela je bila tedej Faraonova lastnina, in je pre¬ selil ljudstvo v druge mesta od pokrajine do pokrajine S tem je Jožef dal na znanje, de je Faraon posestnik Egipta, in ga lahko da, ko¬ mur ga on hoče. l>o tem takiip so bili tudi Hebrejci, ki so deželo Gesen v last dobili, oponašanja obvarovani. 4. Jožef tla nazaj Egipčanam njih njive, in verjetno tudi njih živino, de so jih z njo obdelovali, in terja le peti del dohodkov za davek. Tako milostljivo je ravnal Jožef. 5. persezi mi! Glej zgor. 24, 2. b. to je, se je znak ulegel in je glavo naslonil na zglavje. V greški prestavi I. Mojzesove bukve 48. 87 XLVIII. Poglavje. Jakop posinovi Efrajma in Manaseta in ji blagoslovi. 1. Ko se je bilo to tako zgo¬ dilo, je bilo Jožefu povedano, de je zbolel njegov oče; tedej jevzel svoja dva sina, Manaseta inEfraj- ma, in se je podal na pot. 2. In starčku je bilo rečeno: 'Glej, Jožef tvoj sin je prišel k tebi. In on si je moč vzel, in se je usedel na postelji, 3. in ko je bil (Jožef) k njemu prišel, muje [Jakop) rekel: Bog, Vsigamogočni, se mi je perka- zal v Luži, ki je v kananski de¬ želi, in me je blagoslovil, l. Mojz. 28, 13. 4. in je djal: Jez te bom na- rašal in množil, in te bom storil trumo narodov, in to zemljo bom dal tebi in tvojimu zarodu za te¬ boj v vedno posestvo. * 1 ) 5. Naj bota tedej moja tvoja sinova, ki sta ti bila rojena v egiptovski deželi, preden sim lesem k tebi prišel; Efrajm in Manase naj mi bota kakor Ruben in Si¬ meon; 2 ) 1 . Mojz. 41, 50. 6. drugi pa, ki jih boš rodil za njima, naj bojo tvoji, in naj se imenujejo po imenih svojih bra¬ tov v svojih lastninah. 3 ) 7. Zakaj ko sim šel iz Me¬ zopotamije, mi je u m erla Rahela v kananski deželi še na potu, in bila je spomlad, in sim prišel v Efrato, in sim jo pokopal zraven pota per Efrati, ki se imenuje z drugim imenam Betlehem. 4 * ) zgor. 35, 19. 8. Ko je pa ugledal njegova sinova, mu ie rekel: Kdo sta ta dva? 9. Odgovoril je: Moja sinova sta, ki mi ji je Bog dal na tem kraji, In je rekel: Perpelji ji k meni, de ji blagoslovim. 10. Izraelove oči so bile nam¬ reč otemnele zavoljo prevelike sta¬ rosti, in ni mogei čisto viditi. In ko sta bila prišla k njemu, ji je kušnil in objel, 11. ter je rekel svojimu sinu: Nisim se nadjal, viditi tebe; verh tega mi da Bog viditi še tvoje otroke. 12. In ko ji je bil Jožef djal iz očetoviga naročja, se je do tal perklonil, 13. in je postavil Efrajma na svojo desnico, to je na Izraelovo levico; Manaseta pa na svojo pa sc bere: „Izrael se je nagnil proti verhu Jožefove kraljeve palice 11 , t. j., počastil je Jožefovo kraljevo oblast, in v nji kraljevo Kristusovo oblast. Glej Ilebr. 11, 21. 1. Telesni mlajši Jakopovi so kanansko deželo do Kristusovih časov v lasti imeli; .Jakopovi duhovni mlajši pa — kristjani — jo imajo v lasti vekomej v tem pomenu, ker je bila predpodoba svete cerkve in nebeške domovine. 2. Naj imata pravico do moje delšine, ne ko vnuka, ampak ko moja lastna sinova. 3. Ne bodo poseben rod, temuč med rodova Efrajma in Manaseta bodo raz¬ deljeni. 4. Ker je Rahela prezgodej umerla, in mi ni več otrčk rodila, torej njena vnuka spoznam za svoja sinova. 88 I. Mojzesove bukve 48. 49. levico, namreč na očetovo des¬ nico, ter je oba k njemu pomaknil. 14. Inf Jakopa je stegnil desno roko, ter jo je položil Efrajmu, mlajšimu bratu, na glavo, levo pa na glavoManaseta, kije bil sta¬ rejši, ter je djal skrižem roke. 5 ) 15. In Jakop je blagoslovil Jo¬ žefova sina, in je rekel: Bog, pred kteriga obličjem sta bodila moja očeta Abraham in Izak, Bog, kteri me je preživil od moje mladosti do današnjiga dneva; Hebr. 11, 21. 16. angelj, ki me je otel vsiga hudiga, 6 ) blagoslovi ta mladenča; ter naj se imenujeta po mojim imenu in po imenih mojih očetov Abrahama in Izaka, in naj se nara- šatav množico na zemlji. i. Mojz. 31, 29 : 32, 2. Mat. 18, 10. 17. Ko je pa Jožef vidil, de je bil njegov oče položil desno roko Efrajmu na glavo, je za zlo vzel, ter je prijel očetovo roko, in si je perzadeval, jo vzdigniti z Efrajmove glave in jo prenesti Manasetu na glavo, 18. ter je djal očetu: Takti se ne spodobi, oče! ker ta je pervo- rojeni, njemu položi svojo desno na glavo. 19. On pa ni hotel, ter je re¬ kel: Y T em, moj sin! vem; tudi uni bo sicer oče veliko ljudstev, in se bo množil; tode njegov mlajši brat bo veči kakor on, in njegov zarod se bo narašal v narode. 7 ) 20. In ji je blagoslovil tisti čas, rekoč: V tebi bo blagoslov¬ ljen Izrael, in se poreče: Bog ti stori kakor Efrajmu in kakor Ma¬ nasetu! 8 ) In je postavil Efrajma pred Manaseta. 21. In je rekel Jožefu svojimu sinu: Glej! jez umerjeni, Bog pa bo z vami, in vas bo nazaj peljal v deželo vaših očetov. 22. Tebi dam en del več ka¬ kor tvojim bratam, ki sim ga vzel iz rok Amorejcov 9 ) z mečem in lokam. XLIX. Poglavje. Jakopovo prerokovanje in njegova smeri. 1. Jakop pa je poklical svoje sinove, in jim je rekel: Zberite se, de vam povem, kaj se vam bo zgodilo prihodnje dni 1 ). 2. Zberite se, in poslušajte, sinovi Jakopovi, poslušajte Izraela, svojiga očeta. 3. Ruben, moj pervorojeni, ti 5. V sveti zgodovini imajo večkrat mlajši bratje prednost pred staršimi. In to je bila po mislih sv. očakov predpodoba prednosti, ktero so v poznejših časih ajdje pred Judi zadobili. 6. Sin Božji, ki se je večkrat ko angelj perkazai očakam, in jih je otel iz nevarnosti (Atan. ; Ambr., Avg.). 7. Rod Efrajrnov je bil nar veči in nar mogočniši, in je bil pervi v poznejšim kraljestvu deseterih rodov; zato preroki večkrat imenujejo to kraljestvo Efrajm. Glej Iz. 7, 2. 8. Kadar bo kdo koga blagoslovil v Izraelu, poreče i. t. d. 9. ki so ga krivično za svojo lastnino hotli imeti, desiravno ga je bil Jakop kupil od Sihemljanov. Zgor. 33, 19. Joz. 24, 31. 1. v prihodnje sploh, I. Mojzesove bukve 4». 89 moja moč, 2 ) in začetek moje bo¬ lečine, 3 ) ti pervi v darovih 4 ) in viši v oblasti. 5 ) 4. Razlil si se kakor voda, 6 ) ne rasti, 7 ) ker si se podal v hram svojiga očeta, in si ognusil nje¬ govo posteljo. 8 ) 5. Simeon in Levi brata, 9 ) razbojniško orožje krivice. I0 ) 6. Moja duša naj ne bo de¬ ležna »ju posvetovanja, in v nju zbirališu naj ne bo moja čast, ker sta v svoji jezi moža ubila, in v svoji prederzni volji zidovje podkopala. 1 *) 7. Prekleta bodi nju togota, ker je bila terdovratna, in nju serd, ker je bil neusmiljen. Jez ji bom razdelil v Jakopu, in raz¬ kropil po Izraelu. 12 ) 8. Juda, tebe bodo hvalili tvoji bratje; tvoja roka bo nad zatil— niki tvojih sovražnikov;' 3 ) per- klanjali se ti bodo sinovi tvojiga očeta. 14 ) 9. Juda je mlad lev; ti, moj sin! 15 ) si se na rop vzdignil; ka¬ dar počivaš, ležiš, ko lev, in ko levinja; 16 ) kdo ga bo budil ? 17 ) 1. Kron. 5, 2. 10. Kraljeva palica ne bo vzeta od Juda, in vojvoda ne od nje- goviga ledja, 18 ) dokler ne pride tisti, ki ima poslan biti, in Njega čakajo narodi. 19 ) 11. Pervezalbo svoje žebe per 2. ker sim te rodil v cvetji svojiga življenja. 3. mojih očetovskih skerbi. 4. ker si pervorojeni, imaš pravico do dveh delov delšine, do duhovske časti in do viši sodniške oblasti. 5. v duhovski in posvetni oblasti. 6. Enak si vodi, ktera naglo odteče in se zgubi; zakaj ti zgubiš prednosti pervenstva. 7. ne na moči, ne na ljudstvu ; tvoj rod bo zmed nar slabših. Glej 5. Mojz. 33, 6. 8. ker si z Balo, njegovo perležnico, kervino nečistost uganjal. Zgor. 35, 22: 1. Kron. 5, 1. 9. enako hudobna. 10. Glej zgor. pogl. 34. Jakop prekolne tukej Simeonovo in Levijevo hudobno djanjc, ktero jima je koj, ko sta ga bila dopernesla, očital. Zgor. 34, 30. 11. Zadnje besede se takole glase v hebrejskim* „m v svoji razuzdanosti sta oslabela junca u , t! j., mlado moštvo. 12. v Jakopovi deželi — v Kanaanu, naj nimata svojiga lastniga posestva, temuč med drugimi brati naj bota razkropljena. Glej Joz. 19, 1 : 21, 1. 13. ti boš zmagal vse svoje sovražnike. 14. tebi svojimu vladarju. Judov rod je bil poznejše vojvodski rod (Sodn. 1, 2: 20, 18.). Sosebno pa so se te besede natanko spolnile nad Jezusam Kri- stusatn, ki je po mesu iz rodu Judoviga; zakaj njemu se bodo vse ljudstva perklanjale. 15. ako greš na rop. David, Judoviga rodu, je bil velik vojšak in zmago- vavec. 16. ki ima mlade in si jih ne pusti vzeti. 17. kdo bi se prederzni! ga dražiti? 18. kraljestvo in vojvodstvo. 19. de pride Mesija. Tako razlagajo vsi stari, Judje in kristjani. To prero¬ kovanje se je ob času Jezusa Kristusa res spolnilo; zakaj malo pred rojstvam Kristusovim so prišli Judje ob vladarstvo, ker ga je ptujic, Idumejic, flerodež dobil. Glej 2. Mak. zadnj. razi.' 90 I. Mojzesove bukve 49. vinograda, o moj sin! in svojo oslico k vinski terti. 20 ) On bo opral v vinu svoje oblačilo, in v kervi grozdja svoj plajš. 21 ) 12. Njegove oči so lepši kakor vino, in njegovi zobje belejši ko mleko. 22 ) 13. Zabulon bo na bregu morja prebival, in z barkinimi stajami bo segal do Sidona. 23 ) 14. Isahar bo ko močen osel ležal med mejniki. 24 ) 15. On vidi, de je pokoj dobra reč, in njegova zemlja nar boljši; zato ukloni svojo ramo k noši, in se podverže davkam. 25 ) 16. Dan bo sodil svoje ljud¬ stvo, kakor tudi vsak drug rod v Izraelu. 26 ) 17. Dan bode ko modras na poti, 27 ) in rogata kača na stezi, ktera konja v nogo piči, de pade znak njegov jezdic. 18. Tvojiga zveličanja bom ča¬ kal, Gospod! 28 ) 19. Gad se bo dobro obram- ban prfed njim 29 ) vojskoval, in zadej bo tudi zanj boj perprav- Ijen. 30 ) 20; Aserjev kruli bo masten, in on bo sladčice dajal kra¬ ljem. 31 ) 21. Neftali je spušen jelen, in daje lepe besede. 32 ) 22. Prirastni sin je Jožef, 33 ) sin prirastni in lepiga obraza; hčere se sprehajajo po ozidji. 34 ) 23. Pa razdražili so ga, in se kregali in mu nevošljivi bili loko¬ strelci. 35 ) 20. Sveti očaki teh in naslednjih hesedi ne obračajo na Juda, ampak na Mesija, kije na osličinim žebetu slovesno v Jeruzalem jezdil (Mat. 21, 2.), de bi tukaj terpel. 21. Kristus je bil rudeče pobarvan s svojo kervijo. Glej Iz. 63. 22. To je v višini pomenu popisovanje lepote Jezusa Kristusa, sosebno po nje¬ govim vstajenji. 23. ^ bo prebival ob morji (Joz. 19, 10—16.) in imel kupčijo z imenitnim kup- čijskim mestam Sidonam. 24. med mejniki druzih rodov, obdan od druzih rodov. 25. on bo rajši stiskan v svoji rodovitni deželi, kakor de bi se vojskoval. Glej 1. Kron. 12, 32. 26. tudi iz njegoviga rodu bo prišel sodnik in lešnik, namreč Samson. Sodn. 15, 20. 27. zvito bo ravnal. Glej Sod. pogl. 18, 28. Pobožni očak Jakop upa v praviga Zveličarja. Samson je bil le njega predpodoba. 29. pred Danam in drugimi rodovi razun Rubna in Manaseta, ktera sta z Gadam šla na vojsko. Glej Joz. 1, 12 — 15. 30. on se bo ušotoril na mejnikih dežele, bo torej nastavljen napadam sovraž¬ nikov; vender se jim bo junaško branil. 31. Kraj, ki ga dobi Aser, bo dajal žlahtne pridelke. 32. Te besede so se spolnile nad Barakam iz Neftalijeviga rodu, ki je bil v začetku boječ, potem se je pa serčno vojskoval, in je z Doboro lepo pesem prepeval. Glej Sodn. pogl. 4. 33. Jožef se pravi: tisti, ki doda, ki pomnoži, tedej pomnoževavec ; zakaj po pogl. 48, 5. je Jakop Jožefova sinova Efrajma in Manaseta sprejel za svoja lastna sinova. 34. de bi ga vidile. 35. njegovi bratje, ko ga z govorjenjem dražijo in ranijo. Zgor. 37, 8. 91 I. Mojzesove bnkve 49. 50. 24. Ali njegov lok je slonel na Močnim, 36 ) in razvezane so bile vezi njegovih ram in rok po ro¬ kah Mogočniga 37 ) Jakopoviga; od tod je prišel pastir in kamen Izrae¬ lov. 38 ) 25. Bog tvojiga očeta bo tvoj pomočnik, in Vsigainogočni te bo blagoslovil z blagoslovi neba od zgorej, z blagoslovi brezna od spodej, z Ijlagoslovi pers in ma- terniga telesa. 26. Blagoslovi tvojiga očeta so poterjeni z blagoslovi njegovih očetov, dokler ne pride hrepene¬ nje večnih hribcov; 39 ) naj se do¬ polnijo nad Jožefovo glavo in na temena Nazarejca med njegovimi brati. 40 ) 27. Benjamin je zgrabljiv volk: zjutrei bo jedel rop, in zvečer bo rop delil. 4 ’) 28. Vsi ti so dvanajsteri 42 ) v Izraelovih rodovih. Leto je njih oče njim govoril, in je vsakiga s po¬ sebnimi blagoslovi blagoslovil. 29. In jim je zapovedal, re¬ koč : Jez se bom perdružil svo- jimu ljudstvu; 43 ) pokopljite me zraven mojih očetov v dvojni jami, ki je na njivi Efrona, Hetejca, 30. proti Mambri v kananski. deželi, ki jo je Abraham z njivo vred kupil od Efrona, Hetejca, v lastno pokopališe. l. Mojz. 23 , it. 31. Ondi so pokopali njega in Saro, njegovo ženo; ondi je bil pokopan Izak z Bebeko, svojo ženo; ondi leži tudi Lija poko¬ pana. 32. Ko je bil dokončal zapo¬ vedi, ki jih je bil dal svojim si- novam, si je na postelji noge po¬ ravnal, 44 ) in je umeri, ter je bil perdružen svojimu ljudstvu. L. Poglavje. Jakopov pokop. Jožef tolaži svoje boječe brate; njegova prošnja in smeri. 1. Jožef, to viditi, je padel na obraz svojiga očeta, se je jo¬ kal in ga kuševal. 2. In je svojim sužnjim zdrav- nikam ukazal, očeta maziliti z dišečimi mazili. 3. Med tem, ko so ti povelje spolnovali, je preteklo štirdeset 36. na Bogu. 37. Bog ga je rešil iz ječe. 38. Njegovo sužnost je Bog obernil v priti Izraelu. Spod. 50, 21. Sir. 49, 17. 36. de pride nar veči blagodar — Mesija, kteriga vse stvari pereakujejo. Rimi j - 8 , 22 . ^0. nad Bogu posvečenim zmed bratov. 41. Kralj Savel iz Benjaminoviga rodu je v svojih vojskah silno veliko poropa). 1. Kralj. 14, 47. 48: 15, 7. Več sv. očakov [Avg., Ambr., Hier.) zazna v ti versti tudi prerokovanje velikiga spreobernjenja sv. Pavla, ki je bil tudi iz Benjaminoviga rodu. 42. glavarji. 43. pred peklam. 44. Ko je Jakop govoril, je sedel na postelji, in je imel noge zunej postelje; ko je bil pa zgovoril, se je spet ulegel, in djal noge na posteljo. I. Mojzesove bukve 50. 92 dni; taka je bila namreč navada maziliti merliče. In obžaloval ga je Egipt sedemdeset dni. 4. In ko je bil pretekel čas žalovanja, je Jožef rekel Farao¬ novi družini: Ako sim pred vami milost dosegel, recite Faraonu, 5. de me je moj oče s per- sego zavezal, rekoč: Glej! jez umerjeni; pokoplji mevmojimpo- kopališu, ’) ki sim ga v kananski deželi skopal. Zavoljo tega grem gori, pokopat svojiga očeta; po¬ tem se bom vernik l.Mojz.47,29. 6. In Faraon mu je djal: Pojdi gori in pokoplji svojiga oče¬ ta, kakor si s persego zavezan. 7. In ko je gori šel, so ga spremili vsi stafašini 1 2 ) Faraonove hiše, in vsi vikši egiptovske de¬ žele; 8. tudi Jožefova hiša z nje¬ govimi brati, razun otrok, in čed, in goved, ki so jih v gesenski deželi popustili. 9. Tudi je seboj imel vozov in konjnikov; in bilo jih je velika truma. 10. In so prišli do gumna 3 )Ata- da, ktero je na unim kraji Jordana; ondi so z velikim in močnim ža¬ lovanjem pogrebšino imeli in se sedem dni mudili, sir. 22, 13. 11. Ko so prebivavci kanan- ske dežele to vidili, so rekli: Egipčani imajo veliko žalovanje. In zatorej je bilo ime tistiga kraja imenovano žalovanje Egipčanov. 12. Jakopovi sinovi so tedej storili, kakor jim je bil zapovedal. 13. In so ga nesli v deželo Kanaan, in so ga pokopali v dvojni jami, ki jo je bil Abraham z njivo vred vlastno pokopališe kupil od Efrona, Hetejca, proti Mambri. Djan. apost. 7, 16: 1. Mojz. 23, 17. 14. In Jožef se je vernil v Egipt s svojimi brati, in z vsimi spremljavci, ko so bili očeta po¬ kopali. 15. Po očetovi smerti pa so se Jožefovi brat je bali, in se med seboj pogovarjali: De bi se kje ne spomnil krivice, ktero je terpel, in nam ne povernil vsiga hudiga, kar smo mu storili. 16. Torej so mu sporočili, re¬ koč: Preden je umeri tvoj oče, nam je zapovedal, 17. de naj ti tole rečemo z nje¬ govimi besedami: Prosim, pozabi pregreho svojih bratov, in greh in hudobijo, ki so jo nad teboj storili: Tudi mi prosimo, de nam služabnikam Boga tvojiga očeta to krivico odpustiš. Ko je Jožef to slišal, je jokal. 18. In njegovi bratje so pri¬ šli k njemu, so se pred njim na zemljo vergli, in rekli: Tvoji hlapci smo. _ 19. On jim je odgovoril: Nikar se ne bojte; ali se moremo Božji volji zoperstaviti? 4 ) 20. Vi ste z menoj hudo mi¬ slili; Bog pa je tisto obernil v dobro, ker me je povikšal, ka¬ kor zdaj vidite, de je otel veliko ljudstva. 5 ) 1. Mojz, 45, 5. 21. Ne bojte se; preživil bom 1. Jožef še ni mogel gam iti k Faraonu, ker je bil še čas njegoviga žalovanja. 2. t. j., pervaki, podobni grofam srednjiga veka. 3. (iumniša so v jutrovih krajih pod milim nebam na zvišanim kraji. 4. Vse, kar se je zgodilo, je Bog dopustil, in zato vam ne zamerim. 5. lakote in smerti. I. Mojzesove bukve 50. 93 vas in vaše otroke; in jih je to¬ lažil, in Ijubeznjivo in krotko z njimi govoril. 1. Mojz. 47, 12. 22. In je stanoval v Egiptu z vso hišo svojiga očeta, in je ži¬ vel sto in deset let. In je vidi! Efrajmove mlajši do tretjiga rodu. r I'udi Mahirju,Manasetdvimu sinu, so bili sinovi rojeni Jožefu v na¬ ročje. 6 ) 23. Po vsim tem je rekel svo¬ jim bratam: Po moji smerti vas bo Bog obiskal, in vas preselil iz te dežele v deželo, ki jo je s persego obljubil Abrahamu, Iza¬ ku in Jakopu. 24. In ko jih je bil zaveril in jim rekel: Bog vas bo obiskal; nesite moje kosti seboj s tega kraja; 2. Mojz. 13, 19. Joz. 24, 32. 25. je umeri, 7 ) ko je bil spol¬ nil sto in deseto leto svoje sta¬ rosti. In so ga umazilili z dišečimi mazili, in v trugo položili v Egiptu. 6. tudi Mahirjeve sinove, svoje zavnuke je vidil, in jih jemal v naročje. Perm. zgor. 30, 3. 7. Svetim očakam je Jožef nar bolj popolnama predpodoba Jezusa Kristusa. Jožefa so njegovi bratje sovražili in mu bili nevošljivi; z Jezusam so Judje tako ravnali. Jožef je bil poslan iskat svojih bratov; Jezus je bil od svojiga nebeškiga Očeta poslan iskat, kar je bilo zgubljeniga. Jožefa so njegovi bratje prodali za dvajset srebernikov; Jezus pa je bil za trideset prodan. Jožef se ni izgovarjal, ko je bil zatožen; Jezus je molčal vpričo svojih tožnikov. Jožef je bil v ječi med dvema hudodelnikama, enimu nju je bilo perzaneseno, eden pa je bil k smerti obsojen; Jezus je visel na križu med dvema razbojnikoma, zmed kterih je eniga prepustil njegovi hudobnosti, enimu pa je perzanesel. Iz ječe rešeni Jožef je bil k veliki časti povzdignjen; Jezusu je bila dana po njegovim vstajenji vsa oblast v nebesih in na zemlji. Jožef je otel veliko ljudstev smerti za lakoto ; Jezus je po duhovno otel lačne s kruham svojiga nauka. Jožet se je Spravil s svojimi brati; Jezus bo ob svojim času tudi Jude, ko bojo spoznali svoje krivice, sprejel v svojo cerkev. Tako se ponavlja živ¬ ljenje Jezusa Kristusa ne le v vernih noviga zakona; temuč tudi pobožni stariga zakona nam ga kažejo v podobi, in On je Solnce pravice, ktero povsod naprej in nazaj svoje žarke pošilja. v druge Mojzesove bukve. Druge Mojzesove bukve se imenujejo vgreški prestavi „8'£o?“ iu v Vulgati „exodus“, to je, „izhod“$ tako pS, se zato imenu¬ jejo, ker se v njih perpoveduje izhod Izraelcov iz egiptovske de¬ žele. Popisuje se v teh bukvah terda sužnost Izraelovih otrok na Egiptovskim in njih izhod iz Egipta po Mojzesovim vladanji, popisujejo se čudeži, s kterimi je Bog poveličal izhod in popotvauje Izraelcov, desiravno so bili silno terdovratni in neverni, popisuje se dalje njih očitna služba Božja in deržavna ustava po postavi, ki jo je Bog dal na sinajski gori, — vse to je zapopadek teh bukev. Te bukve obsegajo 145 let, ter perpovedujejo zgodovino od leta 2369 po vstvarjenji sveta, kjer jenjajo perve Mojzesove bukve, do leta 2514. H I. Poglavje. Ko so se jeli Izraelci silno množiti, jih začne egiptovski kralj hudo nadlegovati in zaterati. 1. tjPEete so imena Izraelovih sinov, ki so prišli v Egipt z Ja- kopam, sleherni je s svojo dru¬ žino vanj prišel: l. Mojz. 46, 8. 2. Ruben, Simeon, Levi, Juda, 3. Isahar, Zabulon, in Ben- Gad, in jamin, 4. Dan, in Neftali, Aser. 5. In bilo je vsili duš, ki so prišle iz Jakopoviga ledja, sedem¬ deset; 1 ) Jožef pa je bil na Egip¬ tovskim. 6. Ko je pa umeri, in vsi nje¬ govi bratje in vsa ta rodovina, 7. so se Izraelovi otroci na- rašali, in se množili, kakor de bi rastli iz zemlje, in bili so silno močni, napolnovali so deželo. p s . 104, 24. Djan. apost. 7, 17. 8. Nastopil je pa čez Egipt nov kralj, kteri ni poznal Jo¬ žefa, 9. in je djal svojimu ljudstvu: Glejte, ljudstva Izraelovih otrok je veliko, in močnejši je od nas. 10. Dajte! zaterajmo ga zvi¬ jačno, de se ne bo kje množilo; zakaj, permeri naj se kaka voj¬ ska, se bo perdružilo našim so- vražnikam, in se bo vojskovalo zoper nas, in se bo vzdignilo iz dežele. 11. Postavil je tedaj čez nje tlačanske perganj.ače, de bi jih zaterali s težkim delam. In so- zidali so Faraonu šotorske mesti, Pitoni in Ranieses. 2 ) 12. Kolikor bolj pa so jih za¬ terali, toliko bolj so se množili in narašali. 13. In Egipčani so sovražili Izraelove otroke, ter so jih stiskali in zaničevali. 14. In so jim grenili življenje s terdim delam v ilovici, in z opeko 3 ) in s sleherno tlako, s ktero so jih terli per obdelovanji polja. 15. In egiptovski kralj je djal hebrejskima babicama, klerih ena se je imenovala Sefora, ena pa Fua, 16. in jima je zapovedal: Ka¬ dar babite per Hebrejkah, in čas poroda pride; ako bo moški, ga 1. Jakop in Jožef s svojima sinama vred. Gl. 1. Mojz. 46, 26. 37. 2. mesta, kjer so bile kraljeve žitnice. 3. s ceglam, ki so ga mogli delati. 96 II. Mojzesove bukve 1. 2 . umorite; ako pa ženska, jo ohra¬ nite. 17. Babici ste se pa bale Boga, in niste storile po zapovedi egip- tovskiga kralja, temuč ste ohra¬ nile dečke. 18. Kralj ji je pa poklical, in jima je djal: Zakaj to delate, de ohranujete dečke ? 19. in ste odgovorile: Hebrejke niso, kakor žene egiptovske; za¬ kaj same si znajo per porodu po¬ magati, in preden prideve k njim, že porode. 20. Bog je torej babicama do¬ bro storil; * 1 2 3 4 ) ljudstvo se je pa množilo in bilo je silno močno. 21. In ker ste se babici Boga bale, jima je napravil hiše. 5 ) 22. Faraon je tedej zapovedal vsimu svojimu ljudstvu, rekoč: Karkoli bo rojeno moškiga spola, v reko verzite; kar pa ženskiga, ohranite! II. Poglavje. » Mojzes je rojen. Faraonova hči ga posinovi. Mojzes vidi stisko svojih bratov, ubije Egipčana, zbeži na Madijansko in vzame hčer madijanskiga duhovna za ženo. 1. Šel je') potem 2 ) mož iz rodu Levijeviga 3 ) in je vzel ženo iz svoje rodovine. 4 ) 2. Ona je spočela in rodila sina; in ko je vidila, deje lep, ga je skrivala tri mesce. 5 ) n e br. It, 23. 3. Ker ga pa ni mogla več perkrivati, je vzela jerbasčik iz bičja, in ga je zamazala s smol- nim ilam in s smolo, in je djala vanj dete, ter ga je položila v ločje na bregu reke. 4. Njegova sestra 6 ) je pa od deleč stala, in je gledala, kako se bo reč izšla. 4. Bog jima ni poplačal laži, ampak brez plačila (Avg.). 5. jima je dal otroke. Perm. 5. Moji ji je obdaroval s premoženjem. Ps. 1 1. še pred poveljem Faraonovim (zgo iz tega zakona, so smeli starši brez 2. ni v hebrejskim. 3. Amram po imenu. 4. Johabedo, svojo teto.-Glej spod. 6, 5. de ni bil v vodo veržen. 6. Marija. Glej 1. Kron. 6, 3. 5. Pa glej, prišla je Farao¬ nova hči doli k reki, se kopat, in njene dekle so hodile ob reki. In ko je ugledala jerbasčik v ločji, je poslala eno svojih dekel, in ko gaje pernesla. Djan. apost. 7, 21, Hebr. 11, 23. 6. ga je odperla, in je vidila v njem dete, ki se je jokalo; usmilila se ga je, in je djala: To je zmed hebrejskih detet. 7. Detelova sestra ji je rekla: Hočeš, de grem in ti pokličem hebrejsko ženo, ktera zamore do¬ jiti dete? 8. Odgovorila je: Idi! De- » iobroserčnost; zakaj Bog nič ne puša • 25, 9: 1. Kralj 2, 35. Ali pa tudi: 26, 1. 7 / '• k 22. ); zakaj Arona, starejiga sina zaderžka zrcjati. 20 , II. Mojzesove bukve 2 . 97 klica je šla in je poklicala nje¬ govo mater. 9. Z njo je govorila Farao¬ nova hči, in je rekla: Vzemi tole dete in doji mi ga; jez ti bom dajala plačilo. Zena je vzela dete in ga je dojila. In ko je. bilo dete odrastlo, ga je zročila Fa¬ raonovi hčeri. 10. Ona ga je vzela na sinovo mesto, in klicala je njegovo ime Mojzes, rekoč: Iz vode sim ga izlekia. 7 ) 11. Tiste dni, ko je bil Mojzes z ras tel, 8 j je šel k svojim bratam in je vidil njih stisko, in egip- tovskiga moža, ki je pretepal ne¬ koga zmed Hebrejcov, njegovih bratov. Hebr. 11, 24. 12. In ko je sem ter tj e po¬ gledal, in ko ni nikogar vidil, je ubil Egipčana, in ga je zakopal v pesek. 9 ) 13. In šel je drugi dan ven- kej, in je vidil dva Hebrejca se bojevati, in je rekel njemu, ki je krivico delal: Zakaj tepeš svo- jiga bližnjiga? 14. Mu je odgovoril: Kdo te je postavil višiga in sodnika čez naji? Ali misliš tudi mene umo¬ riti, kakor si včerej umoril Egip¬ čana? Mojzes se je ustrašil in rekel: Kako se je razglasila ta reč? 15. In Faraon je zvedil to reč in je iskal umoriti Mojzesa; on pa je pobegnil spred njegoviga obličja, in je prebival v madjan- ski deželi, in se je usedel k stu¬ dencu. 16. Madjanski duhoven 10 ) je pa imel sedem hčer; in so prišle za¬ jemat vodo, in ko so napolnile korita, de bi napojile čede svo- jiga očeta, 17. so prišli pastirji in so jih odganjali; Mojzes pa je vstal in je dekleta branil in je napojil njih ovce. 18. In ko pridejo k Raguelu, svojimu očetu, jim je rekel: Za¬ kaj ste dans hitrejši prišle, kakor sicer ? 19. So odgovorile: Egiptovsk mož nas je otel iz rok pastirjev, in je še tudi z nami zajemal vodo, in je dal ovcam piti. 20. On pa je rekel: Kje je? Pokličite ga, de bo z nami kruh jedel. 21. Mojzes je tedej persegel, de bo ostal per njem in je vzel Seforo, njegovo hčer, za ženo. Spod. 18, 2. 3: l.Kron. 23, 15. 22. Ona mu je rodila sina, ki gaje imenoval Gersama, 1 *) rekoč: Ptujic sim v ptuji deželi. Dru- ziga je rodila, ki ga je klical Eliezerja, 15 ) rekoč: Rog mojiga 7. Beseda „ Mojzes 11 pomeni: iz vode potegnjen. 8. ko je bil star 40 let Glej Djan. apost. 7, 23. 9. Po besedah svetiga Stefana (Djan. apost. 7, 24. 25.) in več svetih očakom ( Avg., Tom.) je bil Mojzes od Boga znotrej napeljan, umoriti Egipčana, d( je s tem svojim bratam pokazal, de jih bo rešil. 1 0. duhoven praviga Boga, kakor Melkizedek, Job in očaki. Ta duhoven, ki st spodej (v. 18.j Raguel imenuje, je bil po mislih nekterih stari oče deklet oče Jetrov, čigar hčere so neki bile, in družinin glavar (Gl. 4. Mojz. 10,29.) Kakor pa drugi terdijo, ste bile imeni v .Jetro a in „ Raguei “ ravno tiste osebe tl- to je, ptujic, iz druge dežele. 12. to je, Bog, moj pomočnik. 1 . 7 98 II. Mojzesove bukve 2. JI. očeta, moj pomočnik, me je otel iz Faraonove roke. 23. Čez dolgo časa pa je umeri egiptovski kralj, in Izraelovi otroci so zdihovali zavoljo dela in so vpili5 in njih vpitje je prišlo od dela k Bogu. 24. In uslišal je njih zdilio- vanje, in se spomnil svoje za¬ veze, ki jo je naredil z Abra- hamam, z Izakam in Jakopam. 25. Ozerl se je Gospod na Izraelove otroke, in spoznal jih je. 13 ) III. Poglavje. Bog se perkaže Mojzesu v gorečim germu, ter mu zapove, Egipt, in naj reši Izraelce iz terde sužnosti. 1. Mojzes pa je pasel ovce Jetru, svojimu tastu, duhovnu madjanskimu. In ko je gnal čedo deleč v pušavo, je prišel do Božje gore, Horeba. 2. In perkazal se mu je Go¬ spod 1 ) v ognjenim plamenu iz srede germa. In je vidil, de germ gori, pa ne zgori. Djan. apost. 7, 30. 3. Mojzes je tedej djal: Poj¬ dem in bom pogledal to veliko perkazen, zakaj de germ ne zgori. 4. Ko je pa Gospod vidil, de gre gledat, ga je poklical iz srede germa, in je rekel: Mojzes! Mojzes! On odgovori: Tukaj sim! 5. [Boy) je pa rekel: Ne bli¬ žaj se leseni! sezuj svoje čevlje s svojih nog 5 zakaj mesto, na kte- rim stojiš, je sveta zemlja. 6. In je rekel: Jez sim Bog tvojiga očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov, in Bog Jakopov. Mojzes je zakril svoje obličje; zakaj ni si upal pogledati v Boga. Mat. 22, 32. Mark. 12, 26. Luk. 20, 37. 7. Gospod mu je rekel: Vi- naj se verne v dil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, in slišal sim njega krik zavoljo terdobe tistih, ki so po¬ stavljeni čez dela; 8. in ker poznam njegovo te¬ žavo, sim stopil doli ga rešit iz rok Egipčanov, in ga izpeljat iz te dežele v dobro in prostorno deželo, v deželo, po kteri se cedi mleko in med, v kraje Kanane- jev, in Hetejev, in Amorejev, in Ferezejev, in Hevejev in Jebu- sejev. 9. Prišlo je tedej vpitje Izrae¬ lovih otrok do mene, in sim vidil njih stisko, s ktero jih zaterajo Egipčani. 10. Pa pridi, in poslal te bom k Faraonu, de izpelješ moje ljud¬ stvo, Izraelove otroke, iz Egipta. Ps. 104, 26. 11. Mojzes je pa rekel Bogu: Kdo sim jez, de bi šel k Fa¬ raonu in izpeljal Izraelove otroke iz Egipta? 12. Mu je odgovoril: .Jez bom s teboj, 2 ) in to ti bo v znamnje, 13. Poznal jih jc že poprej, zdej^ pa jih je spoznal za tiste, za kterih odrešenje je ravno zdej po njegovim večnim sklepu čas nastopil. 1. Sin Božji, kakor sveti očaki večidel mislijo; v hebrejskim: „Avqeij Božji ": zakaj on je pravi angelj, poslanec Božji do ljudi. 2. S čudeži te bom podperal. II. Mojzesove bukve 3. 4. de sim te jez poslal: Kadar iz¬ pelješ moje ljudstvo iz Egipta, boš daroval Bogu na te gori. 3 ) 13. Mojzes je rekel Bogu: Glej, jez pojdem k Izraelovim otrokam in jim porečem: Bog vaših oče¬ tov me je k vam poslal. Ako mi pa reko: Kako mu je ime? Kaj jim hočem reči? 14. Bog je rekel Mojzesu: Jez sim, kdor sim. 4 ) In je rekel: Tako porečeš Izraelovim otrokam: On, kteri je, me je poslal k vam. 15. In Bog je spet rekel Moj¬ zesu: To reci Izraelovim otrokam: Gospod, 5 )Bog vaših očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakopov me je poslal k vam. To je moje ime vekomej, in to moj spomin od roda do roda. 16. Idi in zberi starašine Izrae¬ love, in reci jim: Gospod, Bog vaših očetov, se mi je perkazal, Bog Abrahamov, Izakov in Ja¬ kopov, rekoč: Obiskal sim vas, in sim vse vidil, kako se vam godi v Egiptu, 17. in sim djal: Izpeljal vas bom iz stiske egiptovske v de- 99 želo Kananejev, in Hetejev, in Amorejev, in Ferezejev, in He- vejev in Jebusejev, v deželo, ki se cedi po nji mleko in med. 6 ) 18. In poslušali bodo tvoj glas; tedej idi ti in starašini Izraelovi k egiptovskimu kralju, in mu reci; Gospod, Bog Hebrejcov, nas je poklical: Pojdeino tri dni hoda dalječ v pušavo, de darujemo Go¬ spodu, svojimu Bogu. 19. Pa jez vem, de vas egip¬ tovski kralj ne bo pustil iti, ka¬ kor po močni roki. 20. Tedej bom stegnil svojo roko in udaril Egipt z vsimi svo¬ jimi čudeži, kijih bom delal v sredi njih. Po tem vas bo spustil. 21. In dal bom milost temu ljudstvu vpričo Egipčanov, in ka¬ dar bote ven šli, ne pojdete prazni. Spod. 11, 2: 12, 35. 22. Prosila bo namreč sleherna žena svojo sosedo in svojo gostjo srebernih in zlatih posod, in obla¬ čil; in naložili jih bote svojim si- novam in svojim hčeram, in obro- pali bote Egipt. 7 ) IV. Poglavje. Mojzes se Božjimu poklicu ustavlja, zadobi moč čudeže delati, pride na potu v »mertno nevarnost, ker ni obrezal svojiga sina; torej ga njegova žena Se- 3. Kakor gotovo ti rečem, de mi bote na ti gori darovali, tako gotovo boš svoje brate iz Egipta speljal. Gl. 1. Kralj. 2, 34: 4. Kralj. 19, 29. 4. Sveti Janez te besede razlaga v skrivnim razodenji 1, 8., kjer Boga ime¬ nuje tega, kteri je, kteri je bil in kteri'bo, torej večniga, nespremenljiviga, ki biti mora, ki je sam od sebe, in po.kterim je drugo vse. Hebrejsko ime n Jehova a ravno to naznanuje s tremi zlogi, iz kterih je sostavljeno, ker vsakteri zlog drug čas, in vsi skupej večnost bitja na znanje dajo. 5. V hebrejskim: n Jefiova“; namesti te besede imajo kristjani besedo n Gospod a . 6. to je, kjer je vsiga v obilnosti. 7. v vaše odškodovanje za nepremakljive posestva, ktere zapustite, in v terdo zaslu¬ ženo plačilo za vaše težke dela (Modr. 10, 17.) vam podarim posode in obla¬ čila Egipčanov, čez ktere imam nar viši lastninsko pravico. 7 « 100 II. Mojzesove bukve 4. fora hitro obreže. Aron pride po Božjim povelj«) Mojzesu naproti. Mojzes in Aron pokličeta starašine Izraelovih otrok, ter jim oznanita Božje povelje. Ljud¬ stvo je verjelo in je bilo veselo. 1. Mojzes je pa odgovoril in djal: Ne bodo mi verjeli, in ne bodo poslušali mojiga glasu:') temuč rekli bodo: Ni se ti per- kazal Gospod. 2.. In Gospod mu je rekel : Kaj imaš v svoji roki? Mu je odgovoril: Palico. 3. In Gospod je rekel: Verzi jo na tla! In vergel jo je, in spre¬ menila se je v kačo, takt) de je Mojzes bežal. 4. In Gospod je rekel: Stegni svojo roko in primi jo za rep; in stegnil je svojo roko injoder- žal, in spremenila se je v pa¬ lico. 5. De verjamejo, je rekel, de se ti je perkazal Gospod, Bog njih očetov, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog Jakopov. 6. In Gospod mu je spet rekel: Deni svojo roko v svoje nederje! in ko jo je djal v nederje, jo je nazaj potegnil gobovo, kakor sneg. 7. Je rekel: Deni svojo roko nazaj v svoje nederje! Djal jo je, in jo je spet ven potegnil, in bila je enaka drugimu mesu. 8. Ako ti ne bodo verjeli, je rekel, in ako ne bodo poslušali glasu perviga čudeža, bodo ver¬ jeli glasu druziga čudeža. 9. Ako ne bodo verjeli tudi tema čudežema, in ne bodo po¬ slušali tvojiga glasit, vzemi vode iz reke, in jo izli na suho, in kolikor je boš zajel iz reke, se bo spremenila v kri. 10. Mojzes je rekel: Prosim, Gospod! jez nisim zgovoren že od nekdaj; kar si pa jel govo¬ riti s svojim iilapcam, sim še bolj težkiga in počasniga jezika. 11. Gospod mu je djal: Kdo je naredil usta človeku? Ali kdo stori mutastiga in gluhiga, vidi— jočiga in slepiga? Ali ne jez? 12. Idi tedej, in jez bom s tvojimi ustmi, in te bom učil, kaj boš govoril. Mat. 10, 20. 13. On pa je odgovoril: Pro¬ sim, Gospod! pošlji 1 2 ) ga, kogar hočeš poslati. 14. Gospod se je razserdil nad Mojzesam 3 ) in je djal: Vem, de je Aron, tvoj brat, levit, 4 ) zgo¬ voren ; glej, on ti bo naproti prišel, in viditi te, se bo veselil v svojim sercu. 15. Govori z njim in položi moje besede v njegove usta, in jez bom s tvojimi ustmi in z nje¬ govimi ustmi, in vama bom po¬ kazal, kaj imata storiti. Spod. 7, 2. 16. On bo govoril namesti tebe z ljudstvam; in on bo tvoje usta, 1. Izraelci, prosto, neradoverno ljudstvo, ako tudi starašini verjamejo, kakor si govoril. Gl. zgor. 3, 18. 2. Gospod, ker si namenjen odrešenika poslati, ki ho še hujši sužnosti rešil, pošlji £ a 7 'dej, de tudi te sužnosti reši. Tako sploh sveti očaki. Glej 1. Mojz- 49, 10. 3. Mojzes se je ustavljal iz ponižnosti, in Bog H e je nad njim grozil, kakor se groze marsikteri očetje nad svojimi preboječimi otroci (Baz., Greg., Hier.)- 4. iz rodu Levijeviga. Glej zgor. 2, 1. razi. 1, II. Mojzesove bukve 4. 101 ti pa boš njemu v tem, kar Boga zadeva. 5 ) 17. Tudi tole palico vzemi v svojo roko in z njo boš delal čudeže. 18. Mojzes je šel in se vernil k Jetru, svojimu tastu, in mu je rekel: Pojdem in se bom vernil k svojim bratam, ki so v Egiptu, de pogledam, ali so še živi; Jetro mu je rekel: Pojdi v miru. 19. In Gospod je rekel Moj¬ zesu na Madjanskim: Idi in verni se v Egipt; zakaj pomedi so vsi, ki so ti stregli po življenji. 20. Mojzes je tedej vzel svojo ženo in svoja sinova, jih je po¬ sadil na osla ter se vernil v Egipt, in je nesel palico Božjo v svoji roki. 21. In Gospod mu je djal, ko se je vernil v Egipt: Glej, de boš vse čudeže, ki sim ti jih djal v roko, delal pred Faranmun; jez bom oterdil njegovo serce, 6 ) in ljudstva ne bo spustil. 22. In reci mu: To govori Go¬ spod: Moj [pervorojeni sin je Izrael. 7 ) 23. Rekel sim ti: Spusti mo- jiga sina, de mi služi, in ga nisi hotel spustiti; glej, jez bom umoril tvojiga pervorojeniga sina. 5. V hebrejskim: „namesti Boga mu boŠ, a to je, mojo voljo mu boš razo¬ deval. 6. V kazen za njegovo nespokornost mu bom svojo gnado vzel (Avg.). Gl. Rim. 2, 5: 9, 18. Večkrat se bere v svetim pismu od Boga, de je kaj na¬ redil, kar je le perpustil. 7. Zmed vsih ljudstev bom Izraela nar prej prerodil, to je, k svoji resnici in pravičnosti napeljeval. 8. Angelj Gospodov je Mojzesu s smertjo pretil, ke*je obrezanje svojiga nar mlajšiga sina tako dolgo odlašal. Gl. 1. Mojz. 17, 12. 9. je objela Mojzesove noge in ga je prosila odpušenja, ker je bila odlašanja kriva; zakaj prej ko ne je Mojzesa pregovorila, de bi sina še le v 13- letu obrezal, kakor je per Arabcih navada bila. 10. Zdaj sim ti kervi darovala. Po misli druzih razlagavcov je pomen teli be¬ sedi tale: S kervjo svojiga sina sim ti življenje odkupila in te smerti otela. 11. na gori Horebu. 24. In ko je bil na poti, mu je Gospod v gostivnici naproti pri¬ šel, in ga je hotel umoriti. 8 ) 25. Sefora je hitro vzela prav ojster kamen in je obrezala spred¬ njo kožico svojiga sina, in se dotaknila njegovih nog 9 ) ter je rekla: Ti si mi kervav ženin! 10 ) 26. In ga je pustil, po tem ko je djala: Kervav ženin zavoljo obrezovanja. 27. Gospod pa je rekel Aronu: Idi naproti Mojzesu v pušavo; in prišel mu je naproti na Božji gori, 1 *) in ga je kušnil. 28. In Mojzes je povedal Aronu vse besede Gospodove, s kterimi ga je poslal, in vse čudeže, ki mu jih je zapovedal delati. 29. In šla sta skupej, in sta zbrala vse starašine Izraelovih otrok. 30. In Aron je pravil vse besede, ktere je govoril Gospod z Mojzesam; in je delal čudeže vpričo ljudstva. 31. In ljudstvo je verjelo. In ko so slišali, de je obiskal Go¬ spod Izraelove otroke, in de se je ozerl na njih revo, so se per- pognili in molili. 102 II. Mojzesove bukve 5. V. Poglavje. Mojzes in Aron stopita pervikrat pred Faraona, in mu naznanita Božjo voljo; on pa ne spusti' ljudstva, temuč ga še hujše stiska. 1. Po tetri sta šla Mojzes in Aron, in sta rekla Faraonu: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Spusti moje ljudstvo, de mi da¬ ruje v pušavi. 2. On pa je odgovoril: Kdo je Gospod, de bi poslušal njegov glas, in spustil Izraela ? Ne po¬ znam ga Gospoda, in Izraela ne spustim. 3. Tedaj sta rekla: Bog He- brejcov nas je poklical; naj gremo tri dni hoda deleč v pušavo, in naj darujemo Gospodu, svojimu Bogu, de kje ne pride nad nas kuga ali meč. 4. Kralj egiptovski pa jima je djal: Mojzes in Aron! zakaj odvračujeta ljudstvo od njegoviga dela ? ldite k svojim delam. 5. Rekel je dalje Faraon: Ljudstva je veliko v deželi; vi¬ dite, de se je množica nar as tla; koliko bolj pa, ako jim bote po¬ čitek dajali per delih! 6. Zapovedal je tedej tisti dan tlačanskim perganjačem in župa- nam ljudstva, rekoč: 7. Nikar ne dajajte več slame ljudstvu, de se delajo opeke ka¬ kor poprej; temuč sami naj gredo in naj si nabirajo sternišnice. 8. In mero opek, kakor so jih delali dosihmal, jun naložite, nič ne pomanjšujte; postopajo namreč, torej vpijejo, rekoč: Naj gremo darovat svojimu Bogu. 9. Obkladajo naj se z deli, in naj jih dodelujejo, de ne po¬ slušajo lažnjivih besedi. 10. Sli so tedej tlačanski per- ganjači in župani, ter so ljudstvu rekli: Tako govori Faraon: Ne dam vam slame. 11. Sami pojdite in naberite si je, kjer jo najdete, in vaše delo se ne bo nič zmanjšalo. 12. In razkropilo se je ljud¬ stvo po vsi egiptovski deželi na¬ birat slame. 13. Tlačanski perganjači so jih perganjali, rekoč: Dodelujte svoje dela vsak dan, kakor ste jih po¬ prej opravljali, ko se vam je da¬ jala slama. 14. In tepeni so bili župani') Izraelovih otrok od Faraonovih perganjačev, kteri so rekli: Za¬ kaj ne dopolnite zapovedaniga števila opek, kakor poprej, ne včerej, ne dans? 15. In župani Izraelovih otrok so prišli in vpili k Faraonu, re¬ koč: Zakaj delaš tako s svojimi hlapci ? 16. Slama se nam več ne daje, in vender se nam naklada toliko opek; glej mi, tvoji hlapci, smo tepeni, in krivično se ravna s tvojim ljudstvam. 17. Je odgovoril: Leni ste leni; in zatorej pravite: Pojdimo darovat Gospodu. 18. Poberite se tedej in de- l.ktere so Faraonovi perganjači čez ljudstvo postavili, in jih pod svojo oblastjo imeli. 103 II. Mojzesove bukve 5. 6. lajte 5 slama se vam pa ne ho dajala, navadno število opek hote pa vender dajali. 19. In župani Izraelovih otrok so vidili, de je huda zanje, ker se jim je reklo : Nič naj se ne zmanjša per opekah za vsak dan. 20. In ko so šli od Faraona, so srečali Mojzesa in Arona, ki sta nasproti stala; 21. in so jima rekli: Gleda naj Gospod na vaji in naj sodi, ker sta nas zasmradila pred Fa~ raonam in njegovimi služabniki, in sta mu dala meč nas umoriti. 22. Mojzes se je pa vernil k Gospodu in je rekel: Gospod, zakaj hudo delaš s tem ljudstvam? zakaj si me lesem poslal? * 2 ) 23. Ker od tistiga časa , kar sim šel k Faraonu, de bi govoril v tvojim imenu, hudo dela s tem ljudstvam; in ga nisi rešil. VI. Poglavje. Bog tolaži Mojzesa, Mojzes pa ljudstvo. Mojzesov iu Aronov rodovnik. 1. In Gospod je rekel Moj¬ zesu : Zdaj boš vidil, kaj bom storil Faraonu; zakaj po močni roki ([permoran ) jih bo spustil, z močno roko (permoran ) jih bo izgnal iz svoje dežele. 2. In govoril je Bog z Moj- zesam, rekoč: Jez sim Go¬ spod , 3. ki sim se perkazal Abra¬ hamu, Izaku in Jakopu, kakor Vsigamogočni Bog; svojiga imena Adonai pa jim nisim razodel.') 4. Storil sim tudi svojo za¬ vezo z njimi, jim dati kanansko deželo, deželo njih popotvanja, v kteri so bili ptujci. 5. Jez sim slišal zdihovanje Izraelovih otrok, kako jih Egip¬ čani stiskajo, in sim se spomnil svoje zaveze. 6 . Zatorej reci Izraelovim otro- kam: Jez sim Gospod, ki vas bom izpeljal iz ječe egiptovske, in vas potegnil iz njih. sužnosti, in vas rešil z vzdignjeno roko in z velikimi sodbami. 7. In vas bom vzel za svoje ljudstvo, in vam bom vaš Bog; in spoznali bote, de sim jez Go¬ spod vaš Bog, ki sim vas iz¬ peljal iz ječe egiptovske. 8 . In vas bom perpeljal v de¬ želo, nad ktero sim vzdignil svojo roko, 2 ) jo dati Abrahamu, Izaku in Jakopu, in jo bom vam dal v posest, jez Gospod. 9. Mojzes je tedej vse po¬ vedal Izraelovim otrokam; oni pa ga niso poslušali zavoljo brit— kosti duha, in zavoljo silno ter- diga dela. 10. In Gospod je govoril z Mojzesam, rekoč: 2. To niso besede iz jeze, ampak so besede molitve in mehkočutljive ljubezni do bližnjiga. < 1- Očaki so me sicer poznali vsigamogočniga Boga (l.Mojz. 17,1 : 19,24.), tode ko Gospoda (Adonai se pravi Gospod), za nespremenljivo bitje (zgoi. 3, razi. 4.), ko zvestiga spolnovavca svojih obljub, za Jehova pa me ll * 80 P°" znali, ker niso učakali spolnjenja obljub. 2. to je, ktero sim vašim očetam s persego obljubil. 11 . Mojzesove bukve 6. 104 11. Idi, govori s Faraonam, kraljem egiptovskim, de naj iz¬ pusti Izraelove otroke iz svoje dežele. 12. Mojzes je odgovoril vpričo Boga: Giej, Izraelovi otroci me ne poslušajo, in kako me bo neki poslušal Faraon, mene, ki imam neobrezane ustnice? 3 ) 13. In Gospod je govoril z Moj- zesam in z Aronam, in jima je dal zapoved do Izraelovih otrok in do Faraona, egiptovskiga kralja, de bi izpeljala Izraelove otroke iz egiptovske dežele. 14. Ti so hišni 4 ) poglavarji po njih rodovinah: Sinovi Ftubna, pervorbjeniga Izraeloviga: He- noh in Falu, Hezron in Hami. 1. Moja. 46, 9 : 4. Mojz. 26, 5:1. Kron. 5, 3. 15. Te so rodovine Rubnove. Sinovi Simeonovi: Jamuel, in Ja- min, inAhod, in Jakin, in Soar, in Savel, sin Kananejkin. To je rod Simeonov, l. Kron. 4, 24. 16. In lete so imena Levijevih sinov po njih rodovih: Gerson, in Kaat, in Merari. Let življenja Levijeviga je pa bilo sto sedem in trideset. 17. Sinovi Gersonovi: Lobni in Semei po svojih rodovih. l.Kron. 6, 1 : 23, 6. 18. In sinovi Kaatovi: Amram, in Isaar, in Hebron, in Oziel. In let življenja Kaatoviga je bilo sto tri in trideset. 4. Mojz. 3, 19:26, 57. 58: 1. Kron. 6, 2: 23, 12. 19. Sinova Merarije^a: Mo- holi in Musi. Lete so rodovine Levijeve po svojih rodovih. 20. Vzel si je pa Amram Jo- liabedo, svojo teto, za ženo, in mu je rodila Arona in Mojzesa. In let življenja Amramoviga je bilo sto sedem in trideset. 21. In sinovi Isaarjevi: Kore, in Nefeg, in Zekri. 22. In Ozielovi sinovi: Misael, in Elisafan, in Setri. 23. Vzel sipa je Aron za ženo Elizabeto, hčer Aminadabovo, se¬ stro A ahasonovo, kt^ra mu je ro¬ dila Nadaba, in Abiuta, in Elea- zarja, in pa Itamarja. 24. In Koretovi sinovi: Aser in Elkana, in Abiasaf. Ti so ro¬ dovi Korejev. 25. Eleazar, sin Aronov, sije pa vzel za ženo eno zmed Pu- tielovih hčer, ktera mu je rodila Fineesa. Ti so poglavarji Levi¬ jevih družin po svojih rodovih. 26. Ona sta Aron in Mojzes, kterima je zapovedal Gospod, de naj izpeljeta Izraelove otroke iz egiptovske zemlje po njih tru¬ mah. 27. Ona sta, ki sta govorila s Faraonam, egiptovskim kraljem, de bi izpeljala Izraelove otroke iz Egipta, Mojzes namreč in Aron, 28. tisti dan, ko je govoril Go¬ spod z Mojzesam v egiptovski deželi. 29. Govoril je namreč Gospod z Mojzesam, rekoč: Jez sim Gospod: povej Faraonu, kralju egiptovski- mu, vse, kar jez govorim s teboj. 3. ko nisim zgovoren. 4. Moj zet* vstavi tukej svoj in Aronov rodovnik, pa ne začne per Levii, svo¬ jim deblu, ampak per Rubnu in Simeonu, ki sta bila nar starši sinova Jako- pova, de bi se ne kazalo, kakor de bi svojimu rodu predstvo dajal pred dru¬ gimi (Avg.). II. Mojzesove bnkve 6 . ?. 105 30. Mojzes pa je rekel pred Gospodam: Glej, jez sim neobre¬ zanih ustnic, kako me bo Faraon poslušal? 5 ) VII. Poglavje. Mojzes gre z Aronam spet k Faraonu, spremeni palico v kačo, po tem pa vodo v kri. Modrijani slepe kralja s svojimi vražarijami, de ostane terdovraten in ljudstva ne spusti; Mojzes pa mu napove novih šib. 1. In Gospod je rekel Moj¬ zesu : Glej, postavil sim te boga Faraonu 1 ); Aron, tvoj brat pa, bo tvoj prerok. 2 ) 2. Ti boš govoril vse, kar ti bom zapovedal; Aron, tvoj brat, pa bo govoril s Faraonam, de naj spusti Izraelove otroke iz svoje dežele. Zgor. 4, 15. 3. Jez bom pa oterdil njegovo serce in bom množil svoje znam- nja in svoje čudeže v egiptovski deželi, 4. in vaji ne bo poslušal; jez bom pa položil svojo roko na Egipt, in bom izpeljal svojo trumo, in svoje ljudstvo, Izraelove otroke, *z egiptovske dežele s silno veli¬ kimi sodbami. 5. In spoznali bodo Egipčani, de sim jez Gospod, kteri bom stegnil svojo roko čez Egipt, in izpeljal otroke Izraelove zmed njih. 6. Mojzes in Aron sta tedej storila; kakor je bil Bog zapo¬ vedal, tako sta delala. 7. Bil je pa Mojzes osem¬ deset let star, Aron pa tri in osemdeset, kadar sta govorila s Faraonam. 8. In Gospod je rekel Moj¬ zesu in Aronu: 9. Kadar vama Faraon po¬ reče: Pokažita čudeže, 3 ) reci Aro¬ mi : Vzemi svojo palico, in verzi jo pred Faraona, in spremenila se bo v kačo. 10. Mojzes in Aron sta tedej šla k Faraonu, in sta storila, kakor jima je bil zapovedal Go¬ spod; in nesel je 4 ) Aron svojo palico pred Faraona in- pred nje¬ gove služabnike, in spremenila se je v kačo. p«. 104, 27. 11. Poklical je pa tudi Fa¬ raon modrijane in vražarje; 5 ) in tudi oni so tako storili s svojimi egiptovskimi vražarijami in umet¬ nijo. 6 ) 5. Versti 29. in 30. ste ponovljenje, de se naslednje veže s 13. verslo, kjer jc bila po vmes postavljenim rodovniku zveza prejenjala. 1- Pooblastil sim te in ti moč dal, de zamoreš vpričo Faraona čudeže delati in ga tepsti, kakor jez sam. 2. Tvoj brat iiaj bolj obširno naznanja, kar mu boš ti povedal. 3- ^kažita s čudeži, de sta poslana. 4. V hebrejskim, kaldejskim in greškim : „ in■ vergel je“ i. t. d. 5. njih glavarja sta bila Janez in Mambrez. Gl. 2. Tim. 3, 8. 6. Egiptovski vražarji so delali čudeže z močjo satanovo. Tode satan dela čudeže le na videz, to je, on dela le po natorskih postavah, per tempagle- davce lako premoti in preslepi, de se jim sleparije in čudne reči zde ko pravi, resnični in čeznatorni čudeži. Gl. 2. Tes. 2, 9. Mat. 34, 24. Tukej je satan II. Mojzesove bukve 1. §. 106 12. Vergli so namreč svoje pa¬ lice, ktere so se spremenile v kače. Požerla je pa palica Aronova njih palice. 13. Faraonovo serce pa se je zakerknilo, in ju ni poslušal, ka¬ kor je bil ukazal Gospod. 14. Gospod pa je rekel Moj¬ zesu : Terdo je serce Faraonovo ; noče spustiti ljudstva. 15. Idi zjutrej k njemu, glej, šel bo k vodi, in vstavi se mu nasproti na bregu reke; in pa¬ lico, ki je bila spremenjena v kačo, vzemi v svojo roko, 16. in reci mu: Gospod, Bog Hebrejcev, me je poslal k tebi, rekoč: Spusti moje ljudstvo, de mi bodo darovali v pušavi; pa nisi hotel slušati do zdaj. 17. Tako tedej govori Gospod : V tem boš spoznal, de sim jez Gospod; glej, udaril bom s pa¬ lico, ki je v moji roči, po vodi reke, in spremenila se bo v kri. 18. In ribe, ki so v reki, bodo pomerle, *in voda se bo usmra¬ dila; in Egipčani bojo stiskani, ki bojo pili vodo iz reke. 19. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Reci Aronu: Vzemi svojo palico in stegni svojo roko po vodah egiptovskih, po njih rekah, po njih potokih, po njih mlakah, in po vsih vodnjakih, de se spre¬ mene v kri; in bodi kri po vsi egiptovski deželi v lesenih in kam- natih posodah. 20. In storila sta Mojzes in Aron, kakor jima je bil zapove¬ dal Gospod, in je vzdignil palico, in udaril vodo v reki vpričo Faraona in njegovih služabnikov, in spremenila se je v kri. Spod. 17, 5. Ps. 77, 44: 104, 29. 21. In ribe, ki so bile v reki, so pomerle, in Smerdela je reka, in Egipčani niso mogli piti vode iz reke; in bila je kri po vsi egiptovski deželi. 22. In storili so tako tudi vražarji egiptovski s svojimi vražarijami; * * * 7 ) in zakerknilo se je serce Farao¬ novo, in ni ju slušal, kakor je bil zapovedal Gospod. Modr. 17, 7. ( 23. In se je obernil in šel v svojo hišo, in si tudi takrat ni vzel k sercu. 24. Kopali so pa vsi Egipčani okoli reke vodo, de bi jo pili; zakaj vode iz reke niso mogli piti. 8 ) 25. In preteklo je sedem dni, kar je bil Gospod udaril reko. VIII. Poglavje. Nadloga z žabami, s komarji in z muhami. Faraon obeta ljudstvo spustiti, de bi le Bog vzel nadlogo. Na prošnjo Mojzesovo je nadloga nehala; Faraonovo serce pa se je zakerknilo, in ni spustil ljudstva. 1. Rekel je tudi Gospod Moj- Tako govori Gospod: Spusti moje zesu: Pojdi k Faraonu in mu reci: ljudstvo, de mi bo darovalo. po mislih svetih očakov gledavce tako preslepil, de so tje veržene palice imeli za kače. Ali pa je prav urno premenil s palicami od kod pernesene kače, in nasproti s kačami palice (Hier., Greg. Nis.). 7. Glej v. H. Vražarji so dobili vodo, ktero so spremenili, iz skopanih vod- njakov (v. 24.). Gl. razi. De se je voda spremenjena vidila, je storil satan. 8. ves teden. Glej razi. 6. (V. 25.). II. Mojzesove bukve S. 107 2. Ako ga pa nočeš spustiti, glej, udaril bom vse tvoje po¬ krajine 1 ) z žabami. 3. In vrele bodo žabe iz reke, ki se bodo vzdignile in prišle v tvojo hišo, in v hram tvoje po¬ stelje, in na tvojo posteljo, in v hiše tvojih služabnikov in med tvoje ljudstvo, v tvoje peči in na ostanke tvojih jedil, 4. in k tebi, in k tvojimu ljud¬ stvu, in k vsim tvojim služabni- kam bodo prišle žabe. 5. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Reci Aronu: Stegni svojo roko čez reke, čez potoke in čez mlake, in perpelji žab nad egip¬ tovsko deželo. 6. In Aron je stegnil svojo roko čez vode egiptovske, in vzdignile so se žabe, in so po¬ krile egiptovsko deželo. Ps. 104,30. 7. Storili so pa tako tudi vra¬ tarji s svojimi vražarijami, in so perpravili žabe nad egiptovsko deželo. 2 ) Mod. 17, 7. 8. In Faraon je poklical Moj¬ zesa inArona, in jima je.rekel: Prosita Gospoda, de odvzame žabe meni in rnojimu ljudstvu; in spustil bom ljudstvo, de da¬ ruje Gospodu. 9. Mojzes je pa rekel Fa¬ jonu: Odloči mi čas, kdaj naj Prosim za te, in za tvoje slu¬ žabnike, in za tvoje ljudstvo, de odženo žabe od tebe, in iz tvoje hiše, in od tvojih služab¬ nikov, in od tvojiga ljudstva, in de le v reki ostanejo. 10. Je odgovoril: Jutri. Tedaj je rekel: Po tvoji besedi bom storil, de boš spoznal, de ga ni, kakoršen je Gospod, naš Bog. 11. In žabe pojdejo od tebe, iz tvoje hiše, in od tvojih slu¬ žabnikov, in od tvojiga ljudstva, in samo v reki bodo ostale. 12. In šla sta Mojzes in pa Aron spred Faraona; in Mojzes je vpil k Gospodu zavoljo besede, ki jo je dal zastran žab Faraonu. 13. In Gospod je storil po be¬ sedi Mojzesovi, in žabe so pogi¬ nile po hišah, po dvorih in po polji. 14. In nagrabili sojih silno ve¬ liko kupov, in zasmrajena je bila dežela. 15. Ko je pa Faraon vidil, de je dan pokoj, je zakerknil svoje serce, in ju ni slušal, kakor je bil uka¬ zal Gospod. 16. Tedaj je rekel Gospod Moj¬ zesu: Reci Aronu: Stegni svojo palico in udari po prahu zemlje, in komarji naj bodo po vsi egip¬ tovski deželi. 17. In storila sta tako r ; stegnil je namreč Aron roko in je der- žal palico, in je udaril po prahu zemlje, in bilo je komarjev po ljudeh in po živini. Ves prah po tleh se je spremenil v komarje po vsi egiptovski deželi. p s . t04,3l. 18. In storili so ravno tako vražarji s svojim zarotovanjem, de bi bili naredili komarje, pa niso mogli; in bili so komarji po ljudeh in po živini. 19. In vražarji so rekli Fa¬ raonu : To je Božji perst! Fa¬ raon je pa zakerknil serce, in ju ni slušal, kakor je bil ukazal Gospod. 1. vso tvojo deželo. 2. Glej zgor. pogl. 7, 11. 108 II. Mojzesove bukve 8. II. 20. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Vstani zjutrej zgodej in vstavi se pred Faraona; on pojde namreč k vodi, in mu reci: Tako govori Gospod: Spusti moje ljud¬ stvo, de mi daruje. 21. Ako pa ne spustiš mojiga ljudstva, glej, poslal bom različ¬ nih muh nad te, in nad tvoje slu¬ žabnike, in tvoje ljudstvo, in v tvoje hiše; in napolnjene bodo hiše po Egiptu z različnimi mu¬ hami, in vsa zemlja, po kteri bodo. 22. In tisti dan bom čudovitim storil gesensko deželo, v kteri je moje ljudstvo, de ne bo ondi muh; in spoznal boš, de sim jez Go¬ spod v sredi dežele. 23. In storil bom razloček med svojim ljudstvam in med tvojim ljudstvam; jutri bo to znamnje. 24. In Gospod je storil tako. In prišlo je silno veliko muh v hiše Faraona in njegovih služab¬ nikov, in po vsi egiptovski de¬ želi ; in bila je zemlja pokažena od teh jnuh. Modr. 16, 9. 25. Tedaj je Faraon poklical Mojzesa in Arona in jima je re¬ kel: Idite, darujte svojimu Bogu v ti deželi! 26. In Mojzes je rekel: Ne more se tako zgoditi; zakaj gnu¬ sobo Egipčanov bi darovali Go¬ spodu, svojimu Bogu. 3 ) Ako bi to, kar Egipčani časte, vpričo njih klali, bi nas s kamnjem po¬ suli. 27. Tri dni hoda deleč v pu- šavo naj gremo, de bomo daro¬ vali Gospodu, svojimu Bogu, ka¬ kor nam je zapovedal. Zgor. 3, 18. 28. In Faraon je rekel: Spu¬ stil vas bom, de darujete Gospodu, svojimu Bogu, v pušavi; tode dalje ne hodite; prosite za me! 29. In Mojzes je djal: Grem spred tebe in bom prosil Go¬ spoda, in jutri bodo muhe prešle od Faraona, od njegovih služab¬ nikov in od njegoviga ljudstva. Tode nikar ne goljufuj dalje, de bi ne pustil ljudstva darovat Go¬ spodu. 30. In Mojzes je šel spred Fa¬ raona in je prosil Gospoda, 31. kteri je storil po njegovi besedi, ter je odvzel muhe Fa¬ raonu, njegovim služabnikam in njegovimu ljudstvu tako, de celo nobene ni ostalo. 32. Faraon je pazakerknil svoje serce tako, de tudi takrat ni spustil ljudstva. IX. Poglavje. Nadloga s kugo, z oteklinami in mehurji, in s točo. in Arona, naj prosita Gospoda, de bi nadloga nehala, raonovo serce in njegovih služabnikov 1. Rekel je pa Gospod Moj¬ zesu: Pojdi k Faraonu in reci mu: Takti govori Gospod, Bog Hebrejcov: Spusti moje ljudstvo, de mi daruje. Faraon sjtet prosi Mojzesa Nadloga je nehala; Fa- pa se je silno zakerknilo. 2. Ako se še ustavljaš, in jih perderžuješ, 3. glej, moja roka bo nad tvojimi njivami, in nad konji, in osli, in kamelami, in govejo ži- 3. Naše darovanje bi se Egipčanam zlo pregrešno zdelo; zakaj ini koljemo in darujemo take živali, ktere Egipčani po božje časte. vino, i» drobnico kuga. 4. Gospod bo pa čudo storil med lastninami Izraelcov in med lastninami Egipčanov, de celo nič ne pogine tega, kar je Izraelovih otrok. 5. In odločil je Gospod čas, rekoč: Jutri bo spolnil Gospod to besedo v deželi. 6. Gospod je tedej spolnil to besedo drugi dan, in poginila je ' r sa živina 1 )Egipčanov; od živine Izraelovih otrok pa celo nič ni poginilo. 7. In Faraon je poslal gle¬ dat; in kar nič ni poginilo tega, kar je posedel Izrael. In zakerk- njeno je bilo seree Faraonovo, in ni spustil ljudstva. 8. Tedaj je Gospod rekel Moj¬ zesu in Aronu : Vzemita si polne pesti pepela iz peči, in Mojzes naj ga strese proti nebu vpričo faraona; 9. in bodi prah po vsi egip¬ tovski deželi; zakaj po ljudeh in Po živini bodo turi, in gnojni me¬ hurji po vsi egiptovski deželi. 10. In vzela sta pepela iz peči 'n se vstopila pred Faraona in Mojzes ga je stresel proti nebu, 'n naredili so se turi in gnojni mehurji po ljudeh in po živini. 11. In vražarji niso mogli stati pred Mojzesam zavoljo turov, ki so bili po njih, in po vsi egip¬ tovski zemlji. 12. In zakerknil je Gospod Fa¬ raonovo serce, in ni ju slušal, ka¬ kor je Gospod govoril Mojzesu. 109 13. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Vstani zjutrej zgodej in vstopi se pred Faraona, ter mu reci: Tako govori Gospod, Bog Hebrejcev : Spusti moje ljudstvo, de mi daruje. 14. Zakaj to pot bom poslal vse svoje stiske nad tvoje serce, nad tvoje služabnike, in nad tvoje ljudstvo, de spoznaš, de mi ga ni enaciga na vsi zemlji. 15. Zakaj, zdaj bom stegnil svojo roko in bom udaril tebe in tvoje ljudstvo s kugo, 2 ) in po¬ končan boš znad zemlje. 16. Zato pa sim te ohranil, de nad teboj pokažem svojo moč, in de se oznanuje moje ime po vsi zemlji. 3 ) 17. Ali šezaderžuješmoje ljud¬ stvo in ga nočeš spustiti? 18. Glej, jutri ob tem času bom poslal silno hudo točo, ka- koršne ni bilo v Egiptu, kar stoji, do današnjiga dne. 19. Pošlji tedej zdej, in spravi skupej svojo živino, in vse, kar koli imaš na polji; zakaj ljudje, in živina, in vse, kar bo zunej ostalo, in ne bo s polja sprav¬ ljeno, in usula se bo na to toča, bodo poginili. 20. Kteri so se bali Gospo¬ dove besede zmed služabnikov Faraonovih, so ukazali bežati svo¬ jim hlapcam z živino vred pod streho; 21. kdor pa je v nemar pu¬ stil besede Gospodove, je pustil svoje hlapce in svojo živino na polji. •• poginilo je veliko živine; de je je kilo še veliko ostalo, se vidi iz 19- v. 2. Kuga pomeni tukej vse šibe, ki jih bo Bog posihmal pošiljal nad Faraona, dokler ne pogine v rudečim morji. 3' Bog ne terpi hudobnih na svetu brez vsiga prida, terpi jih, de naj bi se poboljšali, in de so dobrini v svarjenje in poskušajo (Avg.). Glej Rim. 9, 22 . II. Mojzesove bukve 9. silno huda 110 II. Mojzesove 22. Tedej je rekel Gospod Moj¬ zesu : Stegni svojo roko proti ne¬ bu, in naj gre toča po vsi egip¬ tovski deželi na ljudi, in na ži¬ vino, in na vse. zeliše v egiptov¬ ski deželi. 23. In stegnil je Mojzes pa¬ lico proti nebu, in Gospod je dal gromenje, in točo, in blisk, kije švigal na zemljo; in Gospod je usipal točo na egiptovsko deželo. Modr. 16, 16: 19, 19. 24. In toča z ognjem zmešana se je usipala, in bila je tolike velikosti, kakoršne ni bilo nikoli poprej po vsi egiptovski deželi, kar ta narod v nji prebiva. 25. In toča je pobila po vsi egiptovski deželi vse, kar je bilo na polji, od človeka do živine; tudi vse poljsko zeliše je toča pobila, in vse drevje je polomila po deželi. 26. Samo v gesenski deželi, kjer so bili Izraelovi otroci, ni bilo toče. 27. In Faraon je poslal in po¬ klical Mojzesa in Arona in jima je rekel: Grešil sim tudi zdaj; Gospod je pravičen, jez pa in moje ljudstvo smo krivični. bukve 9. 10. 28. Prosita Gospoda, de naj neha Božje gromenje in toča, de vas spustim, in de tukaj dalje nikakor ne ostanete. 29. Mojzes je rekel: Kadar pridem iz mesta, bom sprosterl svoje roke proti Gospodu; in gro¬ menje bo nehalo, in toče ne bo več, de veš, de Gospodova je zemlja. 30. Vem pa, de se še ne bo¬ jite Gospod-Boga, ne ti, ne tvoji služabniki. 31. Lan in ječmen sta bila po- škodvana; ker ječmen je bil že ze¬ len, lan pa ježe perjiče poganjal; 32. pšenica pa in rež niste bile poškodvane, ker ste bile pozne. 33. Ko je Mojzes odšel spred Faraona iz mesta in je sprosterl svoje roke proti Gospodu, je ne¬ halo gromenje in toča, in ni bilo več kaplje dežja na zemljo. 34. Ko je pa Faraon vidil, de je nehal dež, in toča, in gro¬ menje, je greh množil, 35. ter oterpnilo je serce nje¬ govo in njegovih služabnikov, in silno je bilo zakerknjeno; in ni spustil Izraelovih otrok, kakor je bil ukazal Gospod po Mojzesu. X. Poglavje. Nadloga s kobilicami in tridnevno temo. Faraon spet prosi in ebeta; ljudstva pa vender le ne pusti, ker zakerknjeno je bilo njegovo serce. 1. Tedej je rekel Gospod Moj¬ zesu: Pojdi k Faraonu; zakaj zakerknil sim njegovo serce in serce njegovih služabnikov, de delam te svoje čudeže med njim; 2. in de perpoveduješ svojimu sinu, in svojim vnukam, koliko¬ krat sim udaril Egipčane, in moje čudeže, ki sim jih delal med njimi, in de spoznate, de sim jez Go¬ spod. 3. Tedej sta šla Mojzes in pa Aron k Faraonu in sta mu rekla: Takt) govori Gospod, Bog 'Hebrejcov: Kako dolgo se še nočeš meni podvreči ? Spusti moje ljudstvo, de mi daruje. 4. Ako se pa ustavljaš, in 111 11. Mojzesove bukve 10. ga nočeš spustiti; glej, bom po¬ slal jutri kobilice v tvoje pokrajine, 5. ktere bodo pokrile pover- šino zemlje, de se je ne bo nič vidilo, in bodo pojedle, kar je ostalo toči; zakaj oglodale bojo v se drevesa, ki zelene na polji. 6. In napolnile bodo tvoje hiše, in hiše tvojih služabnikov, in vsili Egipčanov, kar niso vidili ne tvoji očetje in ne tvoji dediči, kar so bili rojeni na zemlji do današ- ojiga dne. In se je obernil in je šel spred Faraona. 7. Rekli so pa Faraonu nje¬ govi služabniki: Kako dolgo bomo terpeli to pohujšanje? Spusti ljudi, naj darujejo Gospodu, svojirnu Bogu. Ali ne vidiš, de je Egipt končan? 8. In nazaj so poklicali Moj¬ zesa in Arona k Faraonu, kteri jima je rekel: Idite in darujte Gospodu, svojirnu Bogu! Kteri pa pojdejo? 9. Mojzes je odgovoril: S svojimi mladimi in starimi poj- denio, s sinovi in hčerami, z drob¬ nico in govejo živino; zakaj god jn Gospoda, našiga Boga. 1 ) 10. In Faraon je odgovoril: Gospod bodi tako z vami, kakor kom jez spustil vas in vaše otro¬ ke. 2 ) Kdo bi dvomil, de prav hudo mislite? 11. Ne bo tako; temuč pojdite 'e možje, in darujte Gospodu; z akaj to ste sami prosili. In zdajci s ja bila zgnana spred Faraono¬ ma obličja. 12. Gospod pa je rekel Moj¬ zesu : Stegni svojo roko nad egip¬ tovsko deželo po kobilicah, de pridejo nad njo, in de požro vse zeliše, ki je ostalo toči. I*s. 104 ,34. 13. In Mojzes je stegnil pa¬ lico nad egiptovsko deželo, in Gospod je poslal gorek veter ves tisti dan in vso noč • in kadar se je dan zaznal, je gorki veter vzdignil kobilice, 14. ktere so prišle čez vso egiptovsko deželo in so se use¬ dale po vsili pokrajinah egiptov¬ skih, brez števila veliko, toliko jih ni bilo pred tem čašam, in jih tudi potlej ne bo. 15. In pokrile so vso pover- šino zemlje, in vse so pokončale. Pojedeno tedej je bilo zeliše po zemlji, in kar je bilo sadja na drevji, ki ga je bila toča pustila; in prav nič zeleniga ni ostalo na drevesih in na zeliših zemlje po vsim Egiptovskim. 16. Zavoljo tega je Faraon hitro poklical Mojzesa in Arona in jima je rekel: Pregrešil sim se nad Gospodam, vašim Bogaui, in nad vama. 17. Pa odpustita mi greli tudi to pot, in prosita Gospoda, svo- jiga Boga, de mi odvzame še to smert. 18. Tedej je šel Mojzes spred Faraonoviga obličja in je prosil Gospoda. 19. In Gospod je dal pihati silno močnimu vetru od solnčniga zahoda; ta je vzdignil kobilice, 1- Praznika, ki ga mislimo našima Bogu v čast obhajati, se mora vse naše - ljudstvo vdeležiti; tudi svoje cede moramo seboj vzeti, de bomo zmed njih daritevne živali odbirali. ' 2 - Te besede kažejo zasramovanje. Naj bi vam vaš Gospod vaše vošila le tako spolnil, kakor jez ! 112 II. Mojzesove in jih je vergel v rudeče morje; ni ostalo kar ene po vsih egiptov¬ skih okrajinah. 20. Gospod pa je zakerknil ser¬ ce Faraonovo, in ni spustil Izrae¬ lovih otrok. 21. Rekel je pa Gospod Moj¬ zesu: Stegni svojo roko proti nebu, in tema bodi po egiptov¬ ski deželi, tako gosta, de se bo dala tipati. 3 ) 22. In Mojzes je stegnil svojo roko proti nebu, in bila je stra- hovitna tema po vsi egiptovski deželi tri dni. 23. Ni vidil človek človeka, in nihče se ni ganil iz mesta, kjer je bil; kjer koli pa so prebivali Izraelovi otroci, je bila svetloba. Modr. 17, 2: 18, 1. 24. In Faraon je poklical Moj¬ zesa in Arona, in jima je rekel: Idite, darujte Gospodu! Le vaša drobnica in goveja živina naj tu- bukve 10. H. kaj ostane; vaši otroci naj pa gredo z vami. 25. Mojzes je pa odgovoril: Dati nam moraš klavne in žgavne darove, ktere bomo darovali Go¬ spodu, svojimu Bogu. 26. Vse čede pojdejo z nami; kar parklja zmed njih ne bo ostalo tukaj, kar je potrebno k službi Gospoda, našiga Boga; zlasti ker ne verno, kaj bi se darovalo, do¬ kler v tisti kraj ne pridemo> 27. Gospod pa je oterdil serce Faraonovo, iti ni jih hotel spu¬ stiti. 28. In Faraon je djal Mojzesu: Pojdi spred mene, in varuj se, - de ne boš spet vidil mojiga obličja; zakaj kteri dan koli mi prideš pred oči, boš umeri. 29. Mojzes je odgovoril: Tako bo, kakor si govoril; ne bom več vidil tvojiga obličja. 4 ) XI. Poglavje. Gospod preti s smertjo vsih pervorojencov po Egiptu. 1. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Še z eno šibo bom udaril Faraona in Egipt, po tem vas bo spustil, in perganjal iti. 2. Reci tedej vsimu ljudstvu, de prosi sleherni mož svojiga so¬ seda, in sleherna žena svojo so¬ sedo srebernih in zlatih posod. Zg or. 3, 22. Spod. 12, 35. 3 . to je, gosta megla, ki je delala teinoto. Glej Mod. 17, 4. 5. Ps. 77, 49. 4. ako me »e pokličeš. 1. de ne bodo pomišljevali, vam dati, kar je za praznik potrebno. 2. Veljava Mojzesova je tudi perpomogla, de so Egipčani radi dali posode. 3. preden je šel spred Faraona; zakaj to, kar je v v. 1., 2., 3. rečeno, mu je bilo še pred njegovim odhodam razodeto. 4. bom prišel v Egipt. Gl. 1. Mojz. tl, 5. razi. 3. o. Gospod pa bo dal svojimu ljudstvu milost pred Egipčani. ‘) Tudi je bil Mojzes prav imeniten mož v egiptovski deželi v očeh služabnikov Faraonovih in vsiga ljudstva. * 1 2 ) Sir. 45, l. 4. In je rekel: 3 ) Tako govori Gospod: O polnoči poidem v Effint 4 ) II. Mojzesove 5. In umeri bo sleherni pervo- i'ojeni v egiptovski deželi od per- vorojeniga Faraonoviga, ki sedi na njegovim kraljevim stolu, do pervorojeniga dekle, ktera je v mlinu, in vsa pervina zmed ži¬ vine. 6. In veliko vpitje bo po vsi egiptovski deželi, kakoršniga ni bilo, in ga tudi več ne bo. 7. Per vsili Izraelovih otro¬ cih pa kar pes ne bo čehnil, od človeka do živine, de veste, s ko¬ likim čudežem Gospod loči Egip¬ čane in Izraela. 8. In prišli bodo vsi ti tvoji bukve 11. 12. 113 služabniki k meni in se mi bodo uklanjali, rekoč: Pojdi od tod ti in vse ljudstvo, ki ti je podver- ženo; po tein pojdemo od tod. 9. In šel je spred Faraona zlo serdit. Gospod pa je rekel Mojzesu: Ne bo vaju slušal Fa¬ raon, de se množijo moje znam- nja v egiptovski deželi. 10. Mojzes in Aron sta de¬ lala pred Faraonam vse te ču¬ deže, ki so zapisani. Gospod pa je oterdil serce Faraonovo, in ni spustil Izraelovih otrok iz svoje dežele. XII. Poglavje. Velikonočno jagnje. Smert pervorojenih. Začetek izhoda. 1. Rekel je tudi Gospod Moj¬ zesu in Aronu v egiptovski de¬ želi; 2. Ta mesec vam bodi za¬ četek mescov; ■) pervi mescov vam bodi v letu. 2 ) 3. Govorita z vsirn zboram fevaelcov, in recita jim: Deseti jtan 3 ) tega mesca vzemi sleherni Jagnje za vsaktero družino in svojo hišo. v> 4. Ako je pa premalo dru¬ žne v hiši, de bi mogla povžiti Jagnje, naj pervzame svojiga so- ? e da, bližnjiga svoje hiše, po številu duš, 4 ) de bodo mogli po¬ biti jagnje. 5. Jagnje pa bodi brez ma¬ deža, samec, letnik; po tem po¬ velji smete vzeti tudi kozliča. 5 ) 6. In perhranite ga do štir— najstiga dneva tega mesca; in zakolje naj ga vsa množica Izrae¬ lovih otrok na večer. 6 ) 7. In vzamejo naj njegove kervi, in naj pomažejo oba pod¬ boja in naddurje tistih hiš, v kte- rih ga bodo jedli. 8. In jedo naj meso tisto noč, pečeno per ognji, in opresen kruh s poljskimi zeliši. 7 ) 9. Ne jejte ga siroviga, tudi ne na vodi kuhaniga, ampak le pečeniga per ognji; njegovo glavo *• ki se imenuje „ni-zan li , in obsega po našim polovico sušca in polovico ma- %a travna. i) v v cerkvenim letu; ker navadno leto se je jeseni začelo. 'h Štirnajsti dan (glej v. 6.) so ga jedli. Vsakteri naj jih povabi toliko, de bodo jagnje povžili. namesti jagnjeta. 6- V hebrejskim : n mi'd večer ama^, to je, ko se solnce nagne in zahaja, neko grenko zeliše. /. 8 II. Mojzesove bukve 12. 114 z njegovimi nogami in z njego¬ vim drobam vred povžite. 10. Nič naj ne ostane od njega do jutra; ako bi utegnilo kaj ostati, v ognji sežgite. 11. Tako ga pa jejte: Svoje ledja prepašite, in čevlje imejte na nogah, in deržite palice v ro¬ kah, 8 ) in hitro jejte; ker jeFase 0° je: memohod) Gospodovo. 9 ) 12. Zakaj šel bom to noč skozi egiptovsko deželo, in bom pobil vse pervorojene v egiptovski de¬ želi, od človeka do živine, in nad vsimi bogovi egiptovskimi l0 ) bom storil sodbo jez Gospod. 13. In kri vam bodi v znam- nje na hišah, v kterih bote; in ko bom vidil kri, bom šel memo vas; in ne bo med vami pokon- čevavne šibe, kadar bom moril po egiptovski deželi. 14. Imejte pa ta dan 1 ') v spo¬ min, in praznujte ga slovesno Gospodu v čast od roda do roda z večno službo Božjo. 12 ) 15. Sedem dni jejte opresnike; pervi dan ne bodi več kvasu v vaših hišah; kdor koli bo jedel okvašen kruh, od perviga do sed- miga dneva, bodi potrebljena nje¬ gova duša zmed Izraela. 16. Pervi dan bodi svet in prazničen, in jedrni dan naj se obhaja z ravno takim praznova¬ njem; nobeniga dela ne oprav¬ ljajte ta dneva, razun tega, kar k jedi gre. 17. In obhajajte dan opresni- kov; zakaj ravno ta dan bom izpeljal vaše trume iz egiptovske dežele; praznujte torej ta dan od roda do roda po večnim redu. 18. Perviga mesca štirnajsti dan zvečer začnite jesti opresni kruh do večera eden in dvajse- tiga dneva ravno tega mesca. 3. Mojz. 23, 5: 4. Mojz. 28, 16. 19. Sedem dni naj se kvasu ne najde po vaših hišah; kdor bo jedel okvašeniga, bo potrebljena nje¬ gova duša zmed srenje Izraelove, bodi si ptujic ali rojak dežele. 20. Nič okvašeniga ne jejte; po vsili svojih prebivališih jejte opresnike. 21. Poklical je pa Mojzes vse starašine otrok Izraelovih, in jim je rekel: Idile in vzemite žival 13 ) za svoje družine, in zakoljite Fase. 8. enako na popotovanje perpravljenim, de po jedi berž odrinete. 9. Na po 1 - bodite perpravljeni in naglo jejte, ker kmalo potem bo memohod Go¬ spodov, in treba vam bo iti. Zavoljo memohoda (v. 12. 13.) memo hiš, v kterih so jagnje jedli, se je tudi jagnje imenovalo n memohod u , „pa,sa- jagnje“ jagnje memohoda. V hebrejskim: „ Pe.iah\ v kaldejskim: „ Pas/ia u , v greškim in latinskim : n Paxha u , v slovenskim: Velikonočno jagnje" , ker so ga Izraelci tisto veliko noč jedli, ko je Gospod pervorojeno po Egiptu moril. 10. Kakoi terdi sveti Hieronim, so to noč vse mališke podobe Egipčanov' na zemljo popadale. Tudi je mogoče, de beseda „ bogovi “ pomeni pervake, Fa¬ raonove služabnike. 11. memohoda. 12. Ta služba Božja še terpi, in bo terpela dokonča sveta; zakaj tudi kristjani praznujejo memohod, to je, perzanesenje Gospodovo, sicer ne s tem, de bi jagnje zaklali in ga jedli, temuc s svojim pravim velikonočnim Jagnjetam, ki je Jezus Kristus. Gl. l. Kor. 5, 7. 13. jagnje ali kozliča. 115 II. Mojzesove bukve 12. 22. In pomočite zvezek izo- pa v kri, ki je na pragu, 14 ) in pokropite z njo naddurje in oba podboja; zmed vas naj pa nihče ue hodi skozi duri svoje hiše do jutra. Hebr. 11, 28. 23. Zakaj Gospod bo memo Se l, in bo pobijal Egipčane; ko bo pa vidil kri na naddurji in na obeh podbojih, pojde memo vrat 'o ne bo pustil pobijavca iti v v aše hiše, de bi vam škodo¬ val. 24. Spolnuj torej to besedo ko zapoved za te in za tvoje sinove Ve komaj. 25. in kadar pridete v deželo, bi vam jo bo dal Gospod, ka- bor je obljubil, obhajajte to šego. 26. In kadar porečejo vaši si- oovi: Kaj je ta služba Iložja? 27. recite jim: Daritev memo- hoda Gospodoviga je, ko je šel ‘ueino hiš Izraelovih otrok na Egiptovskim, ko je pobijal Egip- Ca ne, naše hiše pa je otel. In per- ]!°gnilo se je ljudstvo in je mo- ulo. 28. Tedej so šli in so storili, baltor je bil Gospod zapovedal Mojzesu in Aronu. 15 ) 29. Zgodilo se je pa o pol¬ eči , de je Gospod pomoril vse Prvorojeno po egiptovski deželi, P pervorojeniga Earaonoviga, ki J e sedel na njegovim kraljevim stolu, do pervorojeniga jetnice, ki je bila v ječi, in vse pervenstvo med živino. Zgor. 11, 5 . p s . 104 , 36. 30. In vstali so po noči Fa¬ raon, in vsi njegovi služabniki, in vsi Egipčani, in vstalo je ve¬ liko vpitje po Egiptu; zakaj ni je bilo hiše, kjer bi ne bil mer- lič ležal. 31. In poklical je Faraon Moj¬ zesa in Arona po noči, ter je rekel: Vzdignite se in pojdite zmed mojiga ljudstva, vidva in Izraelovi otroci. Idite in darujte Gospodu, kakor pravite. 32. Tudi svojo drobnico in svoje goveda ženite seboj, kakor sta hotla, in grede me blagoslo¬ vita! 33. In Egipčani so tišali v ljud¬ stvo, de naj hitro gredo iz de¬ žele, rekoč: Vsi bomo pomerli. 34. Ljudstvo je tedej vzelo oinešeno moko, še preden je bila okvašena, ter jo je v plajše za¬ vilo in na svoje rame zadelo. 35. I 11 Izraelovi otroci so sto¬ rili, kakor je bil Mojzes zapove¬ dal, in so prosili Egipčane sre- bernih in zlatih posod in prav veliko oblačil. Zgor. 3, 22: li, 2. Ps. 104, 37. 36. Gospod pa je dal ljudstvu milost pred Egipčani, de so jim posodili; in oropali so Egip¬ čane. 16 ) jE namreč v kaki posodi. Darovanje velikonočnica jagnjeta je bila predpodoba daritve Jezusa Kristusa, je brezmadežno (v. 5.) jagnje (1- Pet. 1,19.), s kteriga kervjo zaznam- njani (Razod. 7, 3. 14.) odidemo sužnosti greha in večni smerti (Avg.). Prejemajmo ga v presvetim zakramentu le po resnični perpravi (1. Kor. 11, z opresniin (v. ®0 sei 'cam, v priprostosti serca in čistoti pred Bogam ( 3 - Kor. I, 12.), s prepasanimi ledji (v. 11.), s čistim duham (t- Pet- 1, t3. 22.), perpravljeni za odhod (jv. 11.) kakor ptujci in popotniki (4- Pet. tl.), ki nimajo tukej obstoječiga mesta (llobr. 13, 14.). ‘ ®og je perpustil Izraelcam, de so sposojene orodja in oblačila vzeli za pla- 8 * 116 II. Mojzesove 37. In Izraelovi otroci so se podali iz Ramesesa v Sokot. Bilo jih je pa okoli šest sto tavžent možakov, pešcov, brez otrok. 38. Vzdignilo se je z njimi tudi bre števila veliko namešaniga ljudstva, in silno veliko ovac, in goved, in vsake druge živali. 39. In spekli so testo, ki'so ga bili že pred omešeniga per- nesli iz Egipta, in so naredili opresnih podpepelnikov; 17 ) zakaj niso ga mogli okvasiti, ker so jih Egipčani na pot silili, in jim niso nič odloga dali; tudi ni bilo časa, kaj brešnja perpraviti. 40. Prebivali so pa Izraelovi otroci na Egiptovskim štiri sto in trideset let. 18 j 1. Mojz. 15, 13. 41. Po spolnjenih teh letih je šla ravno ta dan vsa truma Go¬ spodova iz egiptovske dežele. 42. Noč bodi posvečena Go¬ spodu, ktero jih je izpeljal iz egiptovske dežele; njo morajo praznovati vsi Izraelovi otroci po svojih rodovih. 43. In Gospod je rekel Moj¬ zesu in Aronu: To je zapoved Fa- bukve 12. 13. setova (velikonočnica jagnjetaJ' Noben ptujic naj ne je od njega. 44. In slednji kupljen hlapec naj se obreže, in potem naj je. 45. Ptujic in najemnik 19 ) naj ne jesta od njega. 46. V eni hiši naj se sne ; ne nosite njegoviga mesa iz hiše; in nobene kosti mu ne zlomite. 20 ) 4. Mojz. 9, 12. 47. Vsa srenja Izraelovih otrok naj to stori. 48. Ako hoče kdo zmed ptuj- cov stopiti v vašo srenjo in obha- jati Fase Gospodovo, naj poprej obreže vse svoje moške, in tedej naj ga po zapovedi obhaja, in bodi kakor rojak dežele. Kdor pa ne bo obrezan, naj ne je od njega- 49. Enaka postava je za ro¬ jaka in za ptujca, ki ptujva med vami. 50. In storili so to vsi Izrae¬ lovi otroci, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu in Aronu. 51. In ravno ta dan je izpeljal Gospod Izraelove otroke iz egip' tovske dežele po njih trumah. XIII. Poglavje. Vsi Izraelovi pervorojenci se Bogu posvete. Bog pelje ljudstvo po stransk 1 poti skozi pušavo v obljubljeno deželo. Mojzes je vzel seboj Jožefove kosit Po dnevu jih vodi oblačni, po noči pa ognjeni steber. 1. In Gospod je govoril z 2. Posveti mi sleherniga pet' Mojzesam, rekoč: vorojeniga, ki odpre materno tele čilo, ktero so jim bili Egipčani za tlako dolžni, in tudi v odškodovanje 7# hiše in polja, ki so jih Egipčanam popustili. 17. to je, mlinci v pepelu spečenj. 18. Glej Gal. 3, 16. 17. 19. Na pr., kupci, ki so neverniki, in zavoljo opravil med njimi prebivajo, pa najeti rokodelci iz ptujih krajev. 20. de bo popolnama predpodoba Jezusa Kristusa, kterimu ni bila nobena ko®* sterta. GL Jan. 19, 36. II. Mojzesove bukve 13. 117 Wed Izraelovimi otroci, per ljudeh in per živini; zakaj moje je vse.*) Spod. 34, 19 : 3. Mojz. 27, 26 : 4. Moje. 8 > 16. Luk.'2, 23. 3. In Mojzes je djal ljudstvu: Spomnite se tega dneva, ki s te šli iz Egipta, iz hiše suž-. nosti; zakaj z močno roko vas Je izpeljal Gospod iz tistiga kraja; z atorej ne jejte nič okvašeniga. * 2 ) 4. Dans greste venkaj, mesca no vin e. 3 ) 5. Kadar te torej perpelje Go¬ spod v deželo Kananejev, in He- fejev, in Amorejev, in Hevejev, ln Jebusejev, ktero tebi dati'je persegel tvojim očetam, po kteri se cedi mleko in med, opravljaj to sveto službo ta mesec. 6. Sedem dni jej opresnike, ln sedmi dan je god Gospodov. 4 ) 7. Opresnike jejte sedem dni, tn nič okvašeniga naj se ne vidi Per tebi, tudi ne po vsib tvojih °krajinah. 8. In perpoveduj svojimu sinu * a dan, i-ekoč: To je zavoljo te ga, kar mi je storil Gospod, kadar sim šel iz Egipta. 9. Bodi ti ko znamnje na tvoji roki in ko spominek pred tvojimi očmi, 5 ) de bo postava Gospodova vedno v tvojih ustih; zakaj z močno roko te je izpeljal Gospod izEgipta. 10. Spoinuj to službo ob svo¬ jim času od leta do leta. 11. Kadar te perpelje Gospod v deželo Kananejcov, kakor je persegel tebi in tvojim očetam, in ti jo bo dal, 12. odloči vse, kar materno telo odpre, za Gospoda, in vse, kar je pervostorjeno od živine; 6 ) kar koli boš imel moškiga spola, bodi Gospodu posvečeno. 7 ) Spod. 22, 29: 34, 19. Eceh. 44, 30. 13. Slednjiga pervič storjeniga osla premeni z ovco; 8 ) ako ga pa ne rešiš, ga ubij; slednjiga pervorojeniga od človeka zmed tvojih sinov pa z denarjem reši. 9 ) 14. In ako te dans ali jutri tvoj sin vpraša, rekoč: Kaj je to? mu odgovori: Z močno roko nas je izpeljal Gospod iz Egipta, iz hiše sužnosti. 15. Ko je bil namreč Faraon zakerknjen, in ni hotel nas spu¬ stiti, je Gospod pomoril vse pervo- rojeno po egiptovski deželi, od 1- Vse je moja lastnina, vender pa posveti meni v službo (gl. v. 11. 12.) zlasti pervorojenstva, ker sim jih otel v Egiptu, ob prazniku memohoda. 3- pervi pomladanski mesec, ko je na jutrovim že ječmen zrel. 4- praznik. 5. Velikonočni praznik naj te ravno tako spominja zadobljeniga rešenja, kakor d® bi bil listek, na kterim bi bilo rešenje zapisano, in bi ti bil vedno pred očmi. Poznejše so Judje to prav po čerki razumevali, in so si listke na roko pervezovali, kakor tudi pred oči, na kterih so bile nar imenitniši zapovedi vere Opisane. Gl. Mat. 23, 5. zmed čistih žival, ki jih pasejo in jedo. za darovanje in službo Božjo. 8 - ker je bil osel nečistim živalim perštevan, ki jih niso smeli ne jesti in ne darovati. 9. Pervorojenci bi bili mogli službo Božjo oskerbovati; ker je pa Bog v to Eevijev rod odločil, so pa mogli namesti službe denarja dati. Gl. 4. Mojz. 18, 16. 118 II. Mojzesove pervorojeniga med ljudmi do per- vostorjeniga med živino; zatorej darujem Gospodu vse, kar od moškiga spola odpre materno telo, in rešim vse svoje pervorojene sinove. 16. In bodi ko znamnje na tvoji roki, in ko spomin, ki visi med tvojimi očmi, de nas je z močno roko izpeljal Gospod iz Egipta. 5. Mojz. 6, 8. 17. Ko je bil pa Faraon spu¬ stil ljudstvo, jih Bog ni peljal po poti skozi deželo Filistejev, desiravno je bila bližnja; ker si je mislil: Ljudstvo bi se uteg¬ nilo skesati, ko bi vidilo vojske vstajati zoper sebe, 10 ) in se ver- niti na Egiptovsko; 18. ampak jih je peljal okrog po potu proti pušavi, ki je ob bukve 13. 14. rudečim morji. &li so pa Izrae¬ lovi otroci oboroženi iz egiptovske dežele. 19. Vzel je Mojzes tudi Jo¬ žefove kosti seboj; zakaj s per- sego je zavezal Izraelove otroke, rekoč: Bog vas bo obiskal, ne¬ site moje kosti od tod seboj. 1. Mojz. 50, 24. 20. Tedej so se vzdignili iz Sukota in so šotore postavili v Etamu, na zadnji meji 1 2 3 4 * 1 ‘) pušave. 21. Gospod pa je hodil pred njimi pot kazaje po dnevu v oblač¬ nim stebru, po noči pa v ognje¬ nim stebru, de jim je bil vodnik na potu obojni čas. 4. Mojz. 14, 14: 2. Ezd. 9,' 19: 1. Kor. 10, 1. 22. Nikoli ni zginil spred ljud¬ stva ne oblačni steber po dnevu, ne ognjeni steber po noči. XIV. Poglavje. Faraon plane za Izraelci z vso svojo vojsko. Rudeče morje se razdeli, in Izraelci grejo skozinj s suho nogo. Faraona in vso njegovo vojsko zagernejo valovi. 1. Govoril pa je Gospod z Mojzesam, rekoč: 2. Beci Izraelovim otrokam, de naj se vernejo, in šotore po¬ stavijo protiFihahirotu, medMag- dalarn in med morjem Beelsefonu nasproti; pred njim šotore po¬ stavite ob morji.') 3. In Faraon poreče od Izrae¬ lovih otrok: V tesnobi so v de¬ želi, pušava jih je zaperla. 4. In oterdil bom njegovo ser¬ ce, in udaril jo bo za njimi; in jez se bom poveličal po Faraonu in po vsi njegovi vojskini trumi, in Egipčani bodo spoznali, de sim jez Gospod. In storili so tako. 5. In povedano je bilo kralju egiptovskimu, de je ljudstvo zbe¬ žalo; in spreobernilo se je serce Faraona in njegovih služabnikov zoper ljudstvo, ter so rekli: Kaj smo delali, de smo spustili Izraela iz svoje sužnosti? 6. Napregel je tedej svoj voz, in vzel seboj svoje ljudi. 10. ako bi si moglo z orožjem pot delati. 11. ker se pušava začne. 1. Izraelci so bili prišli blizo Sueca k polnočnimu koncu rudcčiga morja, ko jim Bog zapove, naj se proti jugu obernejo, de bi potovali ob morji doli prot' Fihahirotu. II. Mojzesove bnkve 14. 119 7. Vzel je tudi šest sto od¬ branih vozov, in vse vozove Egip¬ čanov, in vojvode čez vso svojo vojsko. 8. In Gospod je oterdil serce Fa raona, egiptovskiga kralja, de j<> je uderl za Izraelovimi otroci; oni pa so odšli pod visoko roko. 9. In ko so jo Egipčani po sledu za njimi derli, so jih došli v šotorišu ob morji: vsi konjniki in vozovi Faraonovi, in vsa vojska, so bili v Fihahirotu, Beelsefonu nasproti. 1. Mak. 4, 9. Joz. 24, 6. 10. Ko se je pa Faraon per- bližal, in ko so Izraelovi otroci svoje oči vzdignili in vidili Egip¬ čane za seboj, so se silno pre¬ strašili, in so vpili k Gospodu, 2 ) 11. in so rekli Mojzesu: Mar ni bilo grobov v Egiptu, de si nas perpeljal, de umerjemo v pu- savi ? Zakaj si nam to storil, de si nas izpeljal iz Egipta? 12. Ali ti nismo ravno to v Fgiptu pravili, rekoč : Pusti nas, '°p, vjel jih bom, ohladila se bo duša moja; izderi bom svoj meč, pokončala jih bo moja roka. 10. Tvoj veter je potegnil, in zagernilo jih je morje; pogreznili so se kakor svinec v silne vode. 11. Kdo je tebi enak med moč¬ nimi, o Gospod? Kdo je tebi enak, tako veličasten v svetosti, tako strašan in hvale vreden, ču¬ dodelen ? 12. Stegnil si svojo roko, po- zerla jih je zemlja. 13. Vodnik si bil v svoji mi¬ losti ljudstvu, ki si ga odrešil, in si ga peljal v svoji moči k svo- jimu svetimu prebivališu.’) 14. Vzdignili so se narodi in se serdili; britkosti so prepadale prebivavce v Filisteji. 15. Prestrašeni so bili vojvodi edomski; junake moabske je tre¬ pet prepadel; usahnili so vsi pre- hivavci kananejski. 16. Opade naj jih strah in trepet pred mogočno tvojo roko ; naj se 121 ne preganejo kakor kamen, dokler memo ne odide tvoje ljudstvo, o Gospod! dokler memo ne odide to tvoje ljudstvo, ki si ga per- dobil. 17. Popelješ jih, in jih boš za¬ sadil na gori svoje iastine, na preterdno svoje prebivališe, ki si ga napravil, o Gospod! Tvoje je svetiše, o Gospod! ki so ga uter- dile tvoje roke. 18. Gospod bo kraljeval vse¬ lej in vekomaj. 19. Zakaj planili so konji Fa¬ raonovi z njegovimi vozmi in nje¬ govimi konjniki v morje, in Go¬ spod je zagernil nad njimi vode morja; Izraelovi otroci so pa šli po suhim po sredi morja. 20. In Marija, preroknja, se¬ stra Aronova, je vzela boben v svojo roko, in vse ženske so šle za njo z bobni in v rajih; 21. njim je naprej pela, rekoč: Pojmo Gospodu; zakaj slavno se je poveličal, konja in njegoviga jezdica je vergel v morje. 2 ) 22. Tedej je vzdignil Mojzes Izraelce od rudečiga morja, in so šli v pušavo Sur; in hodili so tri dni po pušavi in niso našli vode. 23. In prišli so v Maro, pa niso mdgli piti vode v Mari, ker je bila grenka. Torej je tudi dal kraju permerno ime, ter ga je imenoval Maro, to je, gren¬ kobo. 24. In ljudstvo je godernjalo nad Mojzesam, rekoč: Kaj bomo pili? 1- v obljubljeno deželo Kanaan. Sveto pismo govori tukej po preroško odpri hodnjih reči, kakor de bi se bile že zgodile. 2. i. t. d. kakor zgor. v. 1. 122 II. Mojzesove 25. On pa je vpil k Gospodu, kterimu je pokazal les; 3 ) ko ga je vergel v vodo, je bila sladka. Ondi mu je dal zapovedi in pra¬ vice, in ondi ga je skušal, Judit 5, 15. Sir. 38, 5. 26. in je rekel: Ako poslušaš glas Gospoda, svojiga Boga, in storiš, kar je prav v njegovih očeh, in si pokoren njegovim uka- bukve 15. 16. zam, in spolniš vse njegove za¬ povedi; ti ne bom pošiljal nobene bolezni, kakoršne sim poslalEgip- čanam; zakaj jez sim Gospod, tvoj zdravnik. Jer. 7, 23. 27. Prišli so pa otroci Izrae¬ lovi v Elime, in ondi je bilo dva¬ najst studencov in sedemdeset pal¬ movih dreves; in so postavili šo¬ tore ob vodi. 4. Mojz. 33, 9. XVI. Poglavje. Izraelci godernjajo nad Mojzesam in Aronam zavoljo živeža, in Bog jim da obilno prepelic in mane v pušavi, ki se ji pravi Sin. 1. In vzdignili so se zEIim, in vsa množica Izraelovih otrok je prišla v pušavo Sin, ki je med Elimami in med Sinajem, pet¬ najsti dan druziga mesca, kar so Šli iz Egipta. Modr. 11, 2. 2. In godernjala je vsa ob¬ čina Izraelovih otrok nad Moj¬ zesam in nad Aronam v pušavi. 3. In so jima rekli Izraelovi otroci: O, de bi bili umerli po roki Gospodovi v egiptovski de¬ želi, ko smo sedeli per loncih mesa, in smo jedli kruh do sitiga! Zakaj sta nas perpeljala v to pu¬ šavo, de bi pomorila vso mno¬ žico z lakotjo? 4. In Gospod je rekel Moj¬ zesu : Glej, dežil vam bom kruha spod neba; in ljudstvo naj gre in naj ga nabira, kolikor ga po¬ trebuje za vsakteri dan; ‘) de ga skusim, 2 ) ali bo hodilo po moji postavi y ali ne. 5. Šesti dan naj pa perhra- nijo, 3 ) kar bodo nanosili, in bodi tega dvakrat toliko, kar so na¬ birali vsakteri dan. 4 ) 6. In rekla sta Mojzes in Aron vsim Izraelovim otrokam: Drevi bote spoznali, 5 ) de vas je Go¬ spod izpeljal iz egiptovske dežele. 7. in jutri bote vidili veliča¬ stvo Gospodovo, ker je slišal vaše godernjanje nad Gospodam; mi¬ dva pa, kaj sva, de ste goder- njali nad nama? 6 ) 8. In Mojzes je rekel: Go¬ spod vam bo dal na večer mesa jesti, in zjutrej kruha do sitiga, ker je Gospod slišal vaše go¬ dernjanje, kako ste namreč go- 3. Sveti očaki spoznajo na tem lesu moč križa Kristusoviga, ki posladi vse grenkosti tega življenja. 1. ne pa več. 2. pokoršino ljudstva. 3. en del za sedmi dan, za saboto, ker ta dan ni bilo perpušeno delati. Šesti dan, po našim petek, so torej imenovali dan perpravljanja (paraskeve). 4. de bo tudi za saboto dosti. 5. po drugim čudežu. 6. Midva storiva vse le v Gospodovim imenu. II. Mojzesove bukve 16. dernjali nad njim; ker kaj sva midva? Ni zoper naju vaše go¬ dernjanje, ampak zoper Gospoda. 9. in Mojzes je rekel Aronu: Reci vsi občini Izraelovih otrok: Stopite pred Gospoda; 7 ) zakaj slišal je vaše godernjanje. 10. In ko je govoril Aron vsi srenji Izraelovih otrok, so se ozerli proti pušavi; in glej, veličastvo Gospodovo se je pokazalo v obla¬ ku. 8 ) 11. Govoril je pa Gospod z Mojzesam, rekoč: 12. Slišal sim godernjanje Izra¬ elovih otrok; reci jim: Na večer bote jedli meso, in zjutrej bote nasiteni s kruham, in bote spo¬ znali, de sim jez Gospod, vaš B °g- 13. Zgodilo se je pa zvečer, de je perletelo prepelic, in so pokrile šotoriše, in zjutrej je ležala rosa okoli šotoriša. 4. Mojz. 11, 31. 14. Ko je pa pokrila 9 ) pover- šino zemlje, se je vidilo po pu¬ šavi nekaj drobniga, kakor v možnarji stolčeniga, 10 ) podobno slani po tleh. 4. Mojz. 11,7. Ps. 77, 24. Modr. 16, 20. Jan. 6, 31. 15. Ko so pa Izraelovi otroci to vidili, so rekli drug drugimu: Man hu? to se pravi: Kaj je to? Niso namreč vedili, kaj bi to bilo. Mojzes jim reče: To je kruh, 123 ki vam ga je Gospod dal jesti. 1. Kor. 10, 3. 16. To je beseda, ki jo je za¬ povedal Gospod: Naberi slednji, kolikor potrebuje za vžitek; en gomor za vsako glavo, 1 *) po šte¬ vilu vaših duš, ki prebivajo v šo¬ toru, toliko si vzemite. 17. In storili so tako Izraelovi otroci, in so nabrali eden več, eden manj. 18. Tedej so merili z mero go- moram; in ni imel več, kdor je več nabral; kdor je pa manj na¬ bral, ni manj dobil; 12 ) sleherni so nabrali, 13 ) kolikor so zamogli snesti. 2. Kor. 8, 15. 19. In Mojzes jim je rekel: Nihče naj ne perhranuje od nje do jutrišnjiga dne. 20. Niso ga pa slušali, temuč nekteri zmed njih so jo hranili do jutra, in jeli so se v nji červi rediti, in je segujila; in Mojzes se je razserdil nad njimi. 21. In nabrali so vsako jutro sleherni, kolikor so potrebovali v zavžitek; kadar je pa solnce per- sijalo, se je raztajala. 22. Šesti dan so si pa nabrali dvojno hrano, dva gomora za slednjiga človeka; tedej so pri¬ šli vsi pervaki množice in so po¬ vedali Mojzesu. 14 ) 23. On jim je rekel: To je, 7. pred oblak, v kterim je Gospod pričajoč. Gl. Ps. 98, 7. Spod. 33, 9. 8. de je ljudstvo vidilo. 9. V hebrejskim: „/vo .ve je pa rosa posušila il i. t. d. 10. V hebrejskim: v kakor sneq u . 11. mera okoli osem liber, kar'je bilo dosti tudi za taciga, ki veliko sne. 12. Nekteri so nabrali več, nekteri manj; pa vender je imel sleherni le toliko, kolikor mu je bilo treba; ker so tisti, ki so preveč nabrali, unim podelili, ki so bili premalo nabrali. 13. za potrebo. 14. de je bilo ljudstvo pokorno. 124 II. Mojzesove kar je govoril Gospod: Jutri je počitek sabote posvečen Gospo¬ du; 15 ) kar koli je treba delati, storite; kar koli je treba kuhati, skuhajte; vse pa, kar bo ostalo, perhranite do jutriga. 24. In storili so tako, kakor je bil zapovedal Mojzes, in ni segnjila, in tudi červa ni bilo najti v nji. 25. In Mojzes je rekel: ,6 ) Jejte jo dans, ker je sabota Gospo¬ dova; ne bo se našla dans na polji. 26. Šest dni jo nabirajte; sedmi dan je pa sabota Gospodova, za¬ to je ne bo najti. 27. In prišel je sedmi dan, in šli 17 ) so eni zmed ljudstva na¬ birat, pa niso nič našli. 28. Gospod pa je rekel Moj¬ zesu: Kako' dolgo se bote bra¬ nili spolnovati moje zapovedi, in mojo postavo? 29. Glejte, de vam je Gospod dal saboto, zavoljo tega vam daje šesti dan dvojno hrano ; vsak naj ostane doma, in nihče naj ne hodi iz svojiga mesta sedmi dan. bukve 16. 17. 30. In ljudstvo je praznovalo sedmi dan. 31. Imenovala je pa Izraelova hiša (to jed) man; in ona je bila kakor korjandrovo seme, 18 ) bela, in nje slad je bil, kakor medene potice. 32. Mojzes je pa rekel: 19 ) To beseda, ki jo je zapovedal Gospod: Napolni z njo gomor, de se hrani prihodnjim rodovam, de bodo po¬ znali kruh, s kterim sim vas ži¬ vil v pušavi, ko ste bili izpeljani iz egiptovske dežele. 33. In Mojzes je rekel Aronu: Vzemi posodo in deni vanjo mane, kolikor je derži en gomor, ter jo postavi pred Gospoda, 20 ) de se ohrani vašim rodovam, 34. kakor je zapovedal Gospod Mojzesu. In Aron jo je djal v sveti šotor hranit. 35. Izraelovi otroci so pa jedli mano štirdeset let, dokler niso prišli v prebivalno deželo; s to hrano so se živili, dokler niso prišli do pokrajine kananske de¬ žele. 21 ) 2. Ezd. 9, 21. Judit 5, 15. 36. Gomor je pa deseti del efe. XVII. Poglavje. Ljudstvo spet godernja zavoljo pomankanja vode, Mojzes pa jo perterka iz skale. Jozue premaga Amalečane po Mojzesovi molitvi. 1. Tedej se je vzdignila vsa ske pušave in so hodili po svojih množica Izraelovih otrok iz sinaj- staniših po povelji Gospodovim; 15. Jutri je dan počitka v čast in slavo Gospodu. 16. sedmi dan. 17. to je, ravno tisti sedmi dan so šli i. t. d. 18. tako okrogla. Od tega prečudniga mana je dobila sladkoba, ki jo v Arabii perje nekih dreves poti, svoje ime mana. 19. Naslednje (32. — 36.) je Mojzes govoril in pisal ob času, ko je bil sveti šotor že narejen. 20. pred skrinjo zaveze. Gl. S pod. pogl. 25. 21. Sveti očaki uče, de je bila mana predpodoba sv. rešnjiga telesa; z oziram II. Mojzesove bukve II. in ko so se ušotorili v Rafidah, ni bilo ondi vode, de bi bilo ljud¬ stvo pilo. 2. Kregalo se je z Mojzesam, in je reklo: Daj nam vode, de pijemo. Mojzes jim je odgovo¬ ril: Kaj se kregate z menoj ? kaj skušate Gospoda? 1 ) 4. Mojz. 20, 4. 3. Žejalo je tedej ondi ljud¬ stvo zavoljo pomankanja vode, in je godernjalo nad Mojzesam, re¬ koč: Zakaj si nas izpeljal iz Egipta, de umoriš z žejo nas, in naše otroke, in našo živino? 4. Mojzes pa je klical v Go¬ spoda, rekoč: Kaj hočem storiti s tem ljudstvam? Še malo, in kamnjalo me bo. 5. In Gospod je rekel Moj¬ zesu : Stopi pred ljudstvo in vzemi jih seboj zmed Izraelovih stara- šin; in palico, s ktero si udaril po reki, vzemi v svojo roko in pojdi. Ps. 77, 15: 1. Kor. 10, 4. 6. Glej, jez bom stal pred teboj ondi na skali, na Horebu; in udaril boš na skalo, in per- tekla bo iz nje voda, de pije ljudstvo. 2 ) Mojzes je storil tako vpričo starašin Izraelovih. 7. In klical je ime tega kraja: skušnja, 3 ) zavoljo prepira Izrae¬ lovih otrok, in ker so skušali Gospoda, rekoč: Ali je Gospod med nami, ali ne? 125 8. Prišel je pa Amalek 4 ) in se je bojeval z Izraelam v Ra¬ fidah. 5. Mojz. 25, 17. Judit 4, 13. Modr. 11, 3. 9. In Mojzes je rekel Jozuetu : Odberi si junakov, in pojdi se bojevat zoper Amaleka; jutri bom stal verh hriba, in bom imel pa¬ lico Rožjo v svoji roči. 10. Jozue je storil, kakor je govoril Mojzes, in se je bojeval z Amalekam; Mojzes, in Aron, in Hur so pa šli verh hriba. 11. In ko je Mojzes vzdignil roko, je premagal Izrael; ko jo je pa nekoliko spustil, je prema¬ gal Amalek. 12. Mojzesove roke so bile pa težke; vzela sta torej kamen in sta ga položila podnj, in usedel se je nanj; Aron in Hur sta pa podperala njegove roke od obeh strani. In zgodilo se je, de nje¬ gove roke niso bile omagale do solnčniga zahoda. 13. In Jozue j e premagal Ama¬ leka in njegovo ljudstvo z oj- strostjo meča. 5 ) 14. Tedej je rekel Gospod Moj¬ zesu: Zapiši to v spomin v bu¬ kve, in povej Jozuetu na ušesa, ker zbrisal bom Amalekov spo¬ min spod neba. 15. In Mojzes je postavil altar in ga je imenoval „Gospod moje povišanje 44 , rekoč: na to se je imenoval Jezus sam pravi kruh z nebes, ki daje svetu življenje. Jan. 6, 33. 1. Zakaj dvomite, ali Bog res zamore pomagati? Gl. v. 7. 2. Kakor je mana predpodobovala nebeški kruh, ki nam je v Kristusu došel, tako je tudi voda iz skale predpodobovala duhovno pijačo, nebeške gnade sv. Duha. Gl. 1. Kor. 10, 3. Jan. 4, 10: 7, 38. 3. V hebrejskim: „Masa in Meriba“ , to je, skušnjava in prepir. 4. Amalečani, Ezavovi mlajši (1. Mojz. 36, 12.), ki so v pušavi prebivali. 5. dve reči nam perpomorete k zmagi čez sovražnike — molitev in vojsko¬ vanje. Kdor ji ne združi, ne doseže obljubljene dežele. 126 II. Mojzesove bnkve I?. 18 . 16. Ker bo roka z Gospo- doviga sedeža in vojska Gospo¬ dova zoper Amaleka od roda do roda. 6 ) XVIII. Poglavje. Jetro pride k Mojzesu, svojimu zetu, z njegovo ženo in njegovima sinovama, in mu svetuje, de naj zvdli zmed ljudstva modrih in poštenih mož, ter naj jih po¬ stavi sodnike. Mojzes stori po modrim svetu svojiga tasta. 1. In Jetro, madjansk duho¬ ven, tast Mojzesov, je slišal vse, kar je storil Bog .Mojzesu in Izraelu, svojimu ljudstvu, de je namreč Gospod izpeljal Izraela iz Egipta; 2. tedej je vzel Seforo, ženo Mojzesovo, ki jo je bil nazaj po¬ slal, ‘) 3. in dva njegova sinova, kte- rili eden se je imenoval Gersam; zakaj njegov oče je rekel: Ptu- jic sim v p tuji deželi; Zgor.2,21.22. 4. drugi pa Eliezer, ker je djal: Bog mojiga očeta je bil moj pomočnik, in me je otel meča Faraonoviga. 5. Prišli so tedej Jetro, tast Mojzesov, njegova sinova, in nje¬ gova žena, k Mojzesu v pu- šavo, kjer je imel staniše ob gori Božji. * 1 2 ) 6. In sporočil je Mojzesu, re¬ koč: Jez Jetro, tvoj tast, pridem k tebi, in tvoja žena, in dva tvoja sinova ž njo. 7 . Mojzes je šel naproti svo¬ jimu tastu, se mu je perklonil in ga kušnil, in pozdravila sta se s prijaznimi besedami. In ko je bil v šotor stopil, 8. je perpovedovalMojzes svo¬ jimu tastu vse, kar je Gospod storil Faraonu in Egipčanam za¬ voljo Izraela; tudi vse težave, ki so se jim pergodile na potu, in kako de jih je iz njih rešil Gospod. 9. In Jetro se je veselil vsiga dobriga, kar je storil Gospod Izraelcam, ker jih je rešil iz roke Egipčanov, 10. in je rekel; Hvaljen bodi Gospod, ki vas je rešil iz roke Egipčanov in iz roke Faraonove, ki je iztergal svoje ljudstvo iz roke Egipčanov. 11. Zdaj spoznam, de je Go¬ spod velik čez vse bogove; ker so se 3 ) ošabno čez nje 4 ) povzdi¬ govali. 5 6 ) Zgor. 1, 14: 5, 7: 10,10: 14, 8. 12. In Jetro, Mojzesov tast, je daroval Bogu žgaven dar in klavne darove; prišli so pa Aron in vsi starašini Izraelovi, de bi jedli kruh ž njim pred Bogam. 6 ) 6. Bog bo s svojiga prestola svojo roko vedno vzdigoval zoper Amalečane in se boril zoper nje, dokler ne bodo pokončani. 1. iz Egipta v Madjan, nekaj ker je hotel le za svoj Božji poklic živeti, nekaj pa, de bi svojo ženo in otroke Faraonovi zlobi odtegnil. 2. Horebu ali Sinaji. 3. Egipčani. 4. Izraelce. 5. Še perstavi: bodo enako ponižani. — Faraon je želel vse izraelske dečke utopiti j utopil se je pa sam s svojo vojsko vred. 6. de bi povžili Bogu v čast tiste darove, ki niso bili sežgani. Razlaga raz¬ ličnih daritev se najde v tretjih Mojzesovih bukvah. II. Mojzesovo 13. Drugi dan se je Mojzes usedel, de bi sodil ljudstvo, ktero je stalo okoli Mojzesa od jutra do večera. 14. Ko je pa njegov tast vse vidil, kar je imel opraviti z Ijud- stvam, je rekel: Kaj je to, kar delaš z ljudmi? Zakaj sediš sam, in vse ljudstvo čaka od jutra do večera? 15. Mojzes mu je odgovoril: Ljudstvo pride k meni prašat po Božjim sklepu. 16. Ako imajo med seboj kak prepir, pridejo k meni, de sedim med njimi, in jim pokažem za¬ povedi in postave Božje. 17. On pa je rekel: Ni dobro, kar delaš. 7 ) 18. Z nespametnim delam se ubijaš, ti in ljudstvo, ki je s te¬ boj ; to opravilo preseže tvoje moči, sam ga ne moreš zmagati. 5. Mojz. 1 , 12 . 19. Poslušaj torej moje besede in svete, in Bog bo s teboj: Ti bodi ljudstvu v tem, kar Boga zadeva, de mu poveš, kar bo re¬ čeno, 20. in pokažeš ljudstvu šege in red Bogu služiti, in pot, po kterim naj hodijo, in dela, ktere naj opravljajo. bukve 18. 19.. 127 21. In odberi zmed vsiga ljud¬ stva zmožnih mož, ki se Boga boje, v kterih je resnica, in ki sovražijo lakomnost; ter postavi zmed njih viši čez tavžent, viši čez sto, viši čez petdeset in viši čez deset, 22. kteri naj sodijo ljudstvo vsaki čas; ako bo kakaveči reč, naj jo pred te pernesejo, sami naj pa le manjši reči razsoj ujej o; in tako ti bo polajšano, ako se breme med druge razdeli. 23. Ako to storiš, boš zamo- gel dopolnovali Božje povelje in zapovedi ; in tudi vse to ljud¬ stvo bo v miru šlo na svoje mesto. 24. Ko je Mojzes to slišal, je storil vse, kar mu je svetoval. 25. In je zvolil poštenih mož zmed vsili Izraelcov, in jih je po¬ stavil poglavarje čez ljudstvo, viši čez tavžent, viši čez sto, viši čez petdeset in viši čez deset. 26. Ti so sodili ljudstvo vsaki čas; kar pa je bilo težjiga, so pernesli pred Mojzesi, le manjši reči so sami razšojevali. 27. In je spustil svojiga tasta, kteri se je vernil v svojo deželo. 4. Mojz. 10, 29. XIX. Poglavje. Kog govori zMojzesam na sinajski gori. Mojzes oznani ljudstvu Božje povelje, hi ljudstvo obljubi ga spolnovati. Bog zapove, naj se ljudstvo oeišuje in per- Piavlja do tretjiga dneva. Mojzes pelje ljudstvo pod goro. Grom in blisk na gori. Bog govori z Mojzesam, ter mu zapove, naj gre k ljudstvu, de mejnikov ne prestopi, in naj le on z Aronam na goro pride. 1. Tretji mesec izhoda Izrael- j ta dan * 1 ) so prišli v sinajsko pu- c ov iz egiptovske dežele, ravno | šavo. 4. Mojz. 33, 15. 7. De tako sodiš, mi ne dopade. 1. tretji dan. 128 II. Mojzesove bukve 19. 2. Vzdignili so se namreč iz Rafid in so prišli v sinajsko pu- šavo, in so šotorili v tem kraji; postavili so pa ondi Izraelci šo¬ tore gori nasproti. 3. Mojzes pa je šel k Bogu, 2 } in Gospod ga je klical z gore, rekoč: To povej hiši Jakopovi in oznani otrokam Izraelovim: Djan. ap. 7, 38. 4. Sami ste vidili, kar sim storil Bgipčanam, in kako de sim vas nosil na orlovih perutah in vas za svoje sprejel. 5.Mojz.29,2. 5. Ako hote tedej poslušali moj glas in spolnovali mojo za¬ vezo, mi bote lastina zmed vsih narodov; zakaj moja je vsa zemlja. Ps. 23, 2. 6. In vi mi bote duhovsko kraljestvo in svet narod. 3 } To so besede, ki jih povej Izraelovim otrokam. 7. Mojzes je prišel, in ko je poklical starašine ljudstva, jim je razložil vse te besede, ki mu jih je zapovedat Gospod. 8. In odgovorilo je vse ljud¬ stvo z enim glasam: Vse, kar¬ koli je govoril Gospod, bomo sto¬ rili. In ko je pernesel Mojzes be¬ sede ljudstva k Gospodu, 9. mu je rekel Gospod: Ze zdaj hočem priti 4 } k tebi v tem¬ nim oblaku, de me sliši ljudstvo govoriti s teboj, in de ti verjame vselej. Tedej je povedal Mojzes besede ljudstva 5 } Gospodu, 10. kteri mu je rekel: Idi k ljudstvu in posvečuj jih dans in jutri, in opero naj svoje obla¬ čila; 11. in naj bodo perpravljeni na tretji dan; zakaj tretji dan bo Gospod prišel doli vpričo vsiga ljudstva na sinajsko goro. 12. In postavi ljudstvu mejnike okrog, in reci jim: Varujte se, stopiti na goro, in se dotakniti njenih mej! Slednji, kteri se gore dotakne,, bo smerti umeri. Hebr. 12, 18. 13. Ne dotakne naj se ga roka, temuč kamnjan naj bode, ali pa s pšico preboden; bodi si živina ali človek, naj ne živi. Kadar bo jela bučati trobenta, naj gredo do gore. 14. In Mojzes je stopil z gore k ljudstvu, in je posvetil ljudstvo. In ko so oprali svoje oblačila, 15. jim je rekel: Bodite per¬ pravljeni za tretji dan, in ne bli¬ žajte se svojim ženam. 6 ) 16. In že je prišel tretji dan, in jutro seje napočilo: in glej, slišalo se je, ko je jelo grometi in se bli¬ skati, in silno gost oblak je po¬ kril goro, in trobentin glas je če¬ dalje bolj bučal; in balo se je ljudstvo, ki je bilo v šotorišu. 17. In ko jih je bil izpeljal 2. na sinajsko goro. 3. Vdajte se popolnama moji službi, kakor de bi bili vsi moji duhovni, in vsi svete osebe. Izraelsko ljudstvo bi moglo biti predpodoba tiste svetosti, ki jo morajo kristjani nad seboj imeti, in tistiga duhovstva, zavoljo kteriga naj se sleherni kristjan v duhu popolnama Bogu daruje. Gl. 1. Pet. 2, 9. Jftazod. 1, 6. 4. z nebes. 5. ki jih je bilo ljudstvo na to odgovorilo. 6. Ker mora človek čist pred Boga stopiti, je bilo Izraelcam, ki so bili du¬ hovsko ljudstvo, zapovedano, si pred darovanjem in Božjo službo život umiti in oblačila oprati, in se zderžati zakonske dolžnosti. II. Mojzesove bukve 19. 20. 129 Mojzes iz šotorišaBogu naproti, ' S( J stali pod goro. 18. In vsa gora Sinaj se je kadila, ker se je Gospod nanjo spustil v ognji 5 dim se je valil [ z nje kakor iz peči; in vsa gora je bila strašna. 5. M oj z. 4, H. 19. In trobentin glas je pola- gama močnejši perhajal, in se je čedalje bolj razlegal; Mojzes je govoril, in Bog mu je odgovar¬ jal. 7 ) 20. In Gospod je prišel na si¬ najsko goro, na verh gore, in je poklical Mojzesa na nje verh. Ko je bil nanjo prišel, 21. mu je rekel: Stopi doli in opominjaj ljudstvo, de kje mej¬ nikov ne prestopijo gledat Go¬ spoda, de ne pogine zmed njih prav veliko število. 22. Tudi duhovni, 8 ) ki se bli¬ žajo Gospodu, naj se posvete, de jih ne udari. 23. In Mojzes je rekel Go¬ spodu : Ljudstvo ne bo moglo priti na sinajsko goro; zakaj zaterdil si, in zapovedal, rekoč: Postavi mejnike okoli gore in posveti jo. 24. Gospod mu je rekel: Pojdi in stopi doli, potem pa pridi ti in Aron s teboj; duhovni pa in ljudstvo naj ne prestopajo mej¬ nikov ,in naj ne hodijo k Gospodu, de jih kje ne pokonča. 25. In Mojzes je šel k ljud¬ stvu in jim je vse povedal. XX. Poglavje. ®°g oznani z gore deset zapoved. Ljudstvo je vse prestrašeno, in prčsi Moj- Ze sa, naj bi le on, ne pa Gospod, z njimi govoril. Mojzes se bliža temini, kjer je bil Bog, in Bog mu da še nektere zapovedi zastran svetiga šotora. 1. Tedej je Gospod govoril v se te besede: 2. I. Jez sim Gospod, tvoj ^og, ko sim te izpeljal iz egip¬ tovske dežele, iz hiše sužnosti. ^ Mojz. 5, 6. Ps. 80, 11. 3. Ne imej ptujih bogov zra¬ čil mene. 4. Ne delaj si zrezane podobe, tudi nobene podobe od tega, kar j e zgorej na nebu, ne od tega, kar i e spodej nazemlji,ne od tega, kar J e v vodi pod zemljo. 3. Mojz. 26,1: 5 'Mojz. 4, 15. Joz. 24, 14. Ps. 96, 7. 5. Ne moli jih, in ne časti jih; zakaj jez sim Gospod, tvoj Bog, močen, goreč Bog, *) ki pokorim hudobijo očetov nad sinovi do tre- tjiga in četertiga rodu nad njimi, ki me sovražijo, 1 2 ) 6. in skazujem milost do de- set-stotniga rodu, tistim, ki me ljubijo in spolnujejo moje zapo¬ vedi. 7. II. Ne imenuj po nemar¬ nim 3 4 ) imena Gospoda, švojiga Boga; zakaj Gospod ne bo štel nedolžniga, kdor bo imenoval nje- Mojzes je za postavo prosil, in Bog jo je obljubil ljudstvu dati. S* to je, pervorojeni, ktere si je Bog v svojo službo odbral. Gl. zgor. 13, 2. Spod. 24, 5: 4'. Mojz. 8, 16.' 1- ki ne terpi zraven sebe nobeniga Boga. 2* ker otroci, večidel /- enakimi hudobnimi nagnjenji rojeni, svoje starše po¬ snemajo. Perm. Eceh. 18. 3. lahkomišljeno in nepotrebno, še manj pa per laži. /. 9 130 II. Mojzesove bnkve 20. govo ime po nemarnim. 3 . Mojz. 19, 12: 5. Mojz. 5, 11. Mat. 5, 33. 8 . IH. Spomni se, de posve¬ čuješ šabotni dan. 5. Mojz. 5, 12 . Eceli. 20, 12. V 9. Sest din' delaj in opravljaj vse svoje dela 5 10 . sedmi dan pa je sabota Gospoda, tvojiga Boga; ne de¬ laj nobeniga dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne ptujic, kije znotrej tvojih vrat. 11. V šestih dneh namreč je Bog vstvaril nebo in zemljo, in morje, in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival; torej je Bog blagoslovil sabotni dan, in ga je posvetil. 1. Mojz. 2, 2. 12. IV. Spoštuj svojiga očeta in svojo mater, de dolgo živiš na zemlji, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog. 5. Mojz. 5, 16. Mat. 15,4. Efez. 6 , 2 . 13. V. Ne ubijaj. 14. VI. Ne prešeštvaj. 4 5 ) 15. VII. Ne kradi. 16. VIII. Ne govori kriviga pričevanja zoper svojiga bližnjiga. 17. IX. X. Ne želi hiše svo¬ jiga bližnjiga; ne želi njegove žene, ne njegoviga hlapca, ne nje¬ gove dekle, ne njegoviga vola, ne njegoviga osla, ne vsiga, kar je njegovo, ftimlj. 7, 7: 13, 9. 18. Vse ljudstvo pa je vidilo grom ift blisk, in trobentin glas, in goro, ki se je kadila; in vsi prestrašeni in od strahu pretre¬ seni so od deleč stali, 19. in so rekli Mojzesu: Go¬ vori ti z nami, in bomo poslu¬ šali; nikar naj ne govori z nami Gospod, de kje ne pomerjemo. 20. In Mojzes je rekel ljud¬ stvu : Nikar se ne bojte! zakaj le skusit vas je prišel Bog, in de bi bil njegov strah v vas, de bi ne grešili. 21. Ljudstvo je tedej stalo od deleč; Mojzes pa seje bližal tem- nini, „v kteri je bil Bog. 5 . Mojz. 18, 16. Hebr. 12, 18. 22. Rekel je dalje Gospod Moj¬ zesu : Takti povej Izraelovim otro- kam: Vidili ste, de sim z neba z vami govoril. 23. Ne delajte si srebernih bo¬ gov, tudi si ne delajte zlatih bogov. 24. Altar iz persti mi naredite, ter mi darujte na njem svoje žgav- ne in mirne darove, svojo drob¬ nico in svojo govejo živino; na vsakim mestu, kjer se obhaja spo¬ min mojiga imena, bom prišel k tebi in te bom blagoslovil. Spod. 27, 8: 38, 7. 25. Ako mi pa hočeš napra¬ viti kamnat altar, ga ne delaj iz obdelanih kamnov; 3 ) zakaj ako vzdigneš nanj dleto, bo oskrunjen. 5. Mojz. 27, 5. Joz. 8, 31. 26. In ne hodi po stopnicah k mojimu altarju, de se ne od- gerne tvoja sramota. 6 ) 4. sploh ne delaj nečistosti (Avg.). 5. \a oglajene karane bi bili lahko enako drugim narodam vražne, mališke znamnja narisali. 6. Ker so takrat zlo kratke duhovske suknje nosili, bi se bili lahko kaj zoper spodobnost in sramežljivost pregrešili, ko bi jim bilo treba po več stopnjah k altarju hoditi. II. Mojzesove bukve 21. 131 XXI. Poglavje. ^ektere postave zastran sužnjev in suženj ; zastran tatvine, ubijanja, pretepanja in poškodvanja; zastran volov, ki bodejo, in zastran povračevanja. 1. Lete so pravice, 1 ) ki jim jih daj. 2. Ako kupiš hebrejskiga suž- n ja, naj ti služi šest let; v sed¬ mim letu bodi prost spušen za- st vco, in ji zakolje ali pa proda, »aj pet volov poverne za vola in štiri ovce za eno ovco. 2 . Kralj. 12 , 6 . V 2. Ce se najde tat,') ki v hišo lomi in jo podkopuje, in po pre¬ jeti rani umerje, ubijavec ne bodi kriv njegove kervi. 3. Ce je po solnčnim izhodu to storil, je uboj dopernesel, tudi sam naj umerje. Ako nima tat, s čem tatvine poverniti, naj se proda. 4. Ako se najde per njem, , kar je ukradel, živo, bodi si vol, ali osel, ali ovca; naj dvojno po¬ verne. 2 ) 5. Ako kdo poškodva njivo ali vinograd, in spusti svojo živino, de se ptuje popase; naj nar boljši, kar ima na svoji njivi ali vino¬ gradu, po cenjeni škodi poverne. 6. Če se ogenj napravi, de bi se ternje požgalo, požge pa tudi kopice snopja ali pa stoječe žito na polji; naj poverne škodo, kdor je v ogenj zažgal. 7. Ce kdo da hranit svojimu prijatlu denarje ali kako posodo, in mu je ukradeno, kdor je pre¬ jel ; naj tat, ako se najde, dvojno poverne. 8. Ako se pa tat ne zve, naj se postavi hišin gospodar pred bo¬ gove, 3 ) ter naj perseže, de ni steg¬ nil svoje roke po blagu svojiga bližnjiga, 9. de bi bil počenjal golju¬ fijo, bodi si per volu, ali oslu, ali ovci, ali oblačilu, ali v kaki drugi reči, s ktero se komu škoda zgodi, naj pride pravda obeh pred bogove; 4 5 ) kogar oni kriviga ob¬ sodijo , naj dvojno poverne svo¬ jimu bližnjimu. 18. okoli petnajst goldinarjev. To je bila cena za sužnjiga. Blizo za toliko je tudi Judež Jezusa prodal. 1. ponoči. 2. ne petero (v. 1.), ker je imel morebiti še voljo, ukradeno nazaj dati. 3. pred sodnike. Glej zgor. 21, 6. 4. pred sodnike. 134 II. Mojzesove bukve 22. 10. Ako kdo da hranit svojimu bližnjimu osla, vola, ovco, ali kako drugo živino, in ta pogine ali je poškodovana, ali odpeljana od so¬ vražnikov, in nihče tega ne vidi: 11. naj persega določi, de ni stegnil svoje roke po blagu svo- jiga bližnjiga; in gospodar naj sprejme persego, uni pa naj ne bo siljen povračati. 12. če mu je pa ukradena, naj poverne škodo gospodarju. 5 6 ) 1. Mojz. 31, 39. 13. Ako je bila od zverine raz- tergana, naj pernese raztergano, in mu je ni treba povračati. 14. Ako kdo svojiga bližnjiga kaj taciga na posodo prosi, in je potlej poškodovano, ali pogine, in gospodarja ni zraven, mu mora poverniti. 15. Ako je bil pa gospodar vpričo, mu ni treba povračati, zlasti ako je bilo za plačilo na¬ jeto v njegovo delo. 16. Če kdo zapelje devico, ki ni še zaročena, in spi per nji, naj ji da doto, in naj si jo vzame za Že no/) 5. Mojz. 22, 28. 17. Če mu je pa njen oče noče dati, naj odšteje denarjev po ceni dote, ki jo device dobivajo. 18. Vražarjev 7 ) ne pušaj per življenji. 19. Kdor koli z živino greši, bodi umorjen. 20. Kdor bogovam daruje in ne samimu Gospodu, naj bo umorjen. 3. Mojz. 19, 4. 21. Ptujca ne žali, in ga ne za- teraj; zakaj ptujci ste bili tudi sami v egiptovski deželi. 22. Vdove in sirote ne poškod- vajte; Cah. 7, to. 23. če ji poškodvate, bote vpile k meni, in jez bom uslišal njuno vpitje, 24. in moja jeza se bo vnela, in vas bom udaril z mečem, in vaše žene bodo vdove in vaši otroci sirote. 25. Ako denarjev posodiš komu zmed mojiga ljudstva, kakitnu ubo- gimu, ki per tebi prebiva, ne goni ga kakor terjavec in ne teri ga z obrestmi. 8 ) 26. Ako prejmeš v zastavo zgornje oblačilo od svojiga bliž— njiga, mu ga daj nazaj pred solnč- nim zahodam; 5. Mojz: 24, 13. 27. zakaj to oblačilo je nje¬ gova edina odeja za njegovo telo, in nima druziga, v kterim bi spal; ako bo vpil k meni, ga bom usli¬ šal, ker sim milostljiv. 9 10 ) 28. Bogov ,0 ) ne obrekuj in | kneza svojiga ljudstva ne prekli¬ njaj. Djau. ap. 25, 5. 29. Svojih desetin in svojih per- vin dajati ne odlašaj; pervorojeniga zmed svojih sinov meni daruj. 11 ) Zgor. 13, 2. 12. Spod. 34, 19. Eceb- 44, 30. 30. Ravno tako delaj s svojimi 5. ker je misliti, de je bila neskerbnost veči, de je bilo ukradeno. 6. in se ne bo mogel nikdar od nje ločiti. Glej 1. Mojz. 22, 28. 7. ki z močjo satana, v čigar službi so, marsikake sleparije dopernašajo. 8. Ne terjaj denarja terdo in z obrestjo. Glej razi. 5. Mojz. 23, 19. 20. 9. Ubogi na jutrovim spi v svojim zgornjim oblačilu, ktero je neki plajš, de se vanj. zavija. Le nečlovek bi mu ga vzel. > 10. prednikov. 1.1, tako, de ga rešiš. Zgor. 13, 13. II. Mojzesove voli in ovcami 5 sedem dni naj bodo per svoji materi, osmi dan jih pa meni daruj. bukve 22. 23. 135 31. Sveti možje mi bodite; me¬ sa, ki so ga zverine razjedle, ne jejte, temuč psam ga verzite. 12 ) XXIII. Poglavje. Postave zastran tožba, sodba in postrežljivošti; zastran praznovanja sedrfiiga leta m dneva, treh velicih praznikov in darovanja. Božja obljuba, ako bojo spolnovali zapovedi. 1. Ne poslušaj lažnjiviga go¬ vorjenja; ne podajaj svoje roke, de bi zahudobniga krivo pričeval. 2. Ne potegni z derhalijo, de bi krivico delal; tudi v sodbi ne per- voli v to, kar jih veliko sklene, de bi odstopil od resnice. 3. Tudi uboziga se ne usmili v sodbi. 1 ) 4. Ako srečaš vola svojiga sovražnika, ali pa njegoviga osla, ki je zašel, mu ga nazaj perpelji. 5 - Mojz. 22, 1. 5. Ako' vidiš osla njega, ki sovraži, ležati pod bremenam, n e hodi metno, temuč pomagaj na kviško z njim. 2 ) 6. Ne odstopi od pravice ubo- z 'ga v njegovi pravdi. 3 ) 7. Varvaj se laži. Nedolž- "iga in pravičniga ne ubijaj; za¬ kaj hudobneža sovražim. Dan. 13,53. 8. Ne jemlji daril, ki tudi aiodre oslepe in prevernejo be- Se de pravičnih. 5. Mojz. 16,19. Sir. 20, 32. 9. Ptujcu ne bodi nadležen; ‘ s aj veste, kako je ptujimu per sercu, ker ste bili tudi sami ptujci v egiptovski deželi, l . Mojz. 46,6. 10. Šest let obsevaj svojo zem¬ ljo, in nabiraj njen sad. 11. Sedmo leto jo pa pusti ležati in počivati, de jo vživajo ubogi tvojiga ljudstva; 4 ) kar pa še ostane, naj pojedo zveri na polji; ravno tako delaj s svojim, nogradant in s svojim oljknirn ver- tam. 3. Mojz. 25, 4. 12. Šest dni delaj, sedmi dan pa prejenjaj, de p očije tudi tvoj vol, iii osel, in de se oddahne sin tvoje dekle in ptujic. 13. Vse’, kar sim vam rekel, spol nuj te. In per imenu ptujih bo¬ gov ne persegajte, in naj se ne sliši iz vaših ust. 14. Trikrat v letu meni praz¬ nike obhajajte. 5 ) 15.1. Praznik opresnikov praz¬ nuj. Sedem dni jej opresni kruh, kakor sim ti zapovedal, ob času mesca novfne,ker tistikrat si šel iz Egipta; ne perkaži se prazen mo- jimu obličju. 6 ) Zgor. 13, 3. 4. Spod. '34, 22: 5. Mojz. 16, 16. Sir. 35, 6. *2. Vaša notranja svetost naj se v zunanji čistobi razodeva, t- Ne delaj v sodbi noberiiga razločka, bodi si kdo bogat ali reven. Glej 3 . Mojz. 19, 15. ‘f- z njim vred, ki te sovraži. 3. bogatinu za ljubo. 4. od tega, kar samo raste. 5. Velika noč, binkošti in praznik šotorov. 6. Kdor na jutrovim pred kaciga višiga pride, mora darilo pernesti; Bog ni 136 II. Mojzesove bukve 23. 16. (I. In praznik žetve per- vin tvojiga dela, kar si sejal na polji; * * 7 ) III. in pa praznik konec leta, kadar spraviš vse svoje per- delke s polja. 8 ) 17. Trikrat v letu naj pridejo vsi tvoji moški pred Gospoda, tvojiga Boga. Spod. 34. 23: 5. Mojz. 16, 16. 18. Ne daruj kervi moje da¬ ritve 9 * * ) zraven kvaseniga kruha, ,0 ) in od masti mojiga praznika naj nič ne ostane dojutra. Spod. 34, 35. 19. Pervine sadu svoje zemlje pernesi v hišo Gospoda, svojiga Boga. Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere. ") Spod. 34,26: 5. Mojz. 14, 21. 20. Glej, jez pošljem svojiga angelja, de hodi pred teboj, in te varuje na potu, in te perpelje v kraj, kteriga sim perpravil. 21. Glej nanj, in poslušaj nje¬ gov glas, in nikar ga ne zani¬ čuj; ker ne bo zanesel, kadar 12 ) grešiš, in moje ime je v njem. 13 ) 22. Ako poslušaš njegov glas, in storiš vse, kar rečem, bom so¬ vražnik tvojim sovražnikam in bom tepel, ki tebe tepejo. 5. Mojz. 7,11. 23. In moj angelj pojde pred teboj 14 ) in te popelje k Amorej- cam, in Hetejcam, in Ferezejcam, in Kananejcam, in Hevejcam, in Jebusejcam, ktere bom pokončal. Spod. 33, 2. Joz. 24, 11. 24. Ne moli njih bogov, in ne služi jim; ne delaj po njih delih, temuč razbi jih in razdrobi njih podobe. 5 . Mojz. 7, 25. 25. Služile Gospodu, svojimu Bogu, de blagoslovim tvoj kruh in tvojo vodo in vzamem bolezen od tebe. 26. Ne bodi je brez otrok in ne¬ rodovitne v tvoji deželi; število tvojih dni bom dopolnil. 27. Svoj strah bom poslal pred teboj in pobil bom vse ljudstvo, med ktere prideš, in podil bom vse tvoje sovražnike pred teboj. 28. In poslal bom seršene pred teboj, 15 ) in bodo pregnali Hevejce, in Kananejce, in Hetejce, preden tje prideš. 5. Mojz. 7, 20. 29. Ne bom jih pregnal spred tvojiga obličja v enim letu, de ne bo zemlja v pušavo storjena, in de se zveri zoper tebe ne na¬ množijo. terjal darov, ampak sveto serce. Darovi naj bi bili le znamnje pobožniga > serca. 7. Glej 3. Mojz. 23, 15 — 17. 8 Glej 3. Mojz. 23, 24 — 36. 39 — 43. 9. velikonočnica jagnjeta. 10. dokler je še kvas v hiši. Gl. zgor. 12, 10. 11. dokler še sesa; zakaj premlad bi še bil za daritev in jed. Ali pa: ne kuhaj ga v mleku njegove matere, ker tako neverniki delajo in s tem vraže vganjajo- 12. tako. 13. on namestuje mene in mojo oblast, celo moje bistvo je v njem. Glej na¬ slednjo razlago. 14 . Ta angelj je bil Sin Božji, ki je enake natore z Očetam (razi. 13.) in im* torej njegovo ime n Jehova u bil je tisti rešivni angelj (1. Mojz. 48, 16.)> ki je od sebe rekel, de je pot, resnica in življenje. Jan. 14, 6. Ta angelj je Hebrejce peljal v obljubljeno deželo, ter je s tem pokazal, de je naš vodnik proti nebesam. 15. Glej Joz. poslednje pogl. v. 12. 137 II. Mojzesove bukve 23. 24. 30. Sčasama jih bom pregnal s pred tvojiga obličja, dokler se razširiš in ne posedeš dežele. 31. Postavil pa bom tvoje meje °<1 rudečjga morja do morja Fili- stejcov, 1S ) in od pušave do reke; 17 ) zakaj dal vam bom v roke pre- hivavce dežele, in jih bom izgnal spred vašiga obličja. 32. Ne delaj zaveze ne z njimi, ne z njih bogovi, spod. 34, 15: 5. Mojz. 7, 2. 33. Naj ne prebivajo v tvoji deželi, de te ne zapeljejo vgreh zoper mene, ako boš služil njih bogovain; kar ti bo gotovo v za- dergo. XXIV. S*oglavje. i Mojzes oznani ljudstvu Božje zapovedi, in ljudstvo obljubi jih spolnovati. Mojzes Napiše vse Božje besede, postavi altar, daruje na njem, poterdi s kervjo stor- Jeno zavezo med Bogam in ljudstvam, gre na goro in na nji ostane štirdeset dni in noči. 1. In Mojzesu je (Bog J re¬ kel: 1 ) Pojdi gori k Gospodu ti 111 Aron, Nadab in Abiu, in se- 'lemdeseteri starašini zmed Izra¬ ela in molite od deleč. 2. In samo Mojzes naj gre k Gospodu, in oni naj se ne per- bližajo; in tudi ljudstvo naj ne kodi gori z njim. 3. Tedej je prišel Mojzes in .je povedal ljudstvu vse besede Gospodove in vse postave; in vse ljudstvo je z enim glasam odgo- v orilo: Vse besede, ki jih je go- v oril Gospod, bomo dopolnili. 4. Mojzes pa je zapisal vse kesede Gospodove, in ko je zju- ' t| ej vstal, je postavil altar pod goro in dvanajst znamenj po šte¬ vilu dvanajsterih rodov Izraelovih. 5. In je poslal mladenčev zmed Izraelovih otrok, in so darovali žgavne darove, in so zaklali te¬ leta za mirne darove Gospodu. 6. Mojzes je tedej vzel po¬ lovico kervi in jo je djal v skle¬ dice; drugo polovico kervi pa je zlil na altar. 7. Tedej je vzel bukve za¬ veze in je bral, in ljudstvo je po¬ slušalo; in so rekli: Vse, kar je govoril Gospod, bomo storili in bomo pokorni. 8. On pa je vzel kri, in je pokropil ljudstvo, ter je rekel: To je kri zaveze, ki jo je storil Go¬ spod z vami čez vse te besede. 2 ) Hebr. 9, 20. 9. Tedej so šli gori Mojzes in Aron, Nadab in Abiu, in sedem- deseteri zmed starašin Izraelo¬ vih. 3 ) Ifi. do srednjiga morja Mizo Sidona. 17. od pušave ob rodečim morji do Evfrata. 1- Ko je bil Bog Mojzesu in Aronu na gori fzgor. 19, 24.) vse postave (pogl. ^0—24.) razložil, jima je zapovedal, de, ko z gore prideta in ljudstvu vse Povesta, naj se po storjeni zavezi spet verneta na goro, ter naj ji spremijo Nadab in Abiu in sedemdeseteri starašini. 2. Mojzes je zapečatil stari zakon z daritevno kervjo, kakor Kristus novi za¬ kon s svojo lastno kervjo. Gl. Mat. 26, 28. 3. kakor jima je Bog ukazal storiti po sklenjeni zavezi. Gl. razi. v. i. 138 II. Mojzesove 10. In so vidili Boga Izraelo- viga, 4 ) in pod njegovimi nogami je bilo kakor delo iz safirjeviga kamna, in kakor nebo, ki je jasno. 11. In ni stegnil svoje roke po viših Izraelovih otrok, ki so bili tje delec perstopili, 5 ) in so gle¬ dali Boga, in so jedli in pili. 12. Gospod pa je rekel Moj¬ zesu: Stopi k meni na goro, in ostani ondi; in dal ti bom kamnati tabli, in postavo in zapovedi, ktere sim zapisal, de jih učiš. 13. Tedej sta se vzdignila Moj¬ zes in Jozue, njegov služabnik; in Mojzes je stopil na goro Božjo, 14. in je rekel starašinam: Osta¬ nite tukaj, dokler se ne verneva bukve 24. 25. k vam. Arona in Hurja imate per sebi; ako se spočne kaka pravda, se k njima obernite. 15. In ko je Mojzes na goro prišel, je pokril oblak goro. 6 ) 16. In prebivalo je veličastvo Gospodovo na gori Šinaji, ki jo je pokrival z oblakam šest dni; sedmi dan ga je pa poklical izsred teme. 17. Bila je pa podoba veliča¬ stva Gospodoviga, kakor goreč ogenj verh gore, očem Izraelovih otrok. 18. In Mojzes je šel v sredo oblaka 7 ) in je stopil na goro; bil je pa gori štirdeset dni in štir- deset noči. 5. Mojz. 9, 9. XXV. Poglavje. * Bog reče Mojzesu, de naj Izraelci prostovoljno darujejo, česar je treba k zde- lovanju svetila šotora, in naj taciga narede, kakoršniga mu bo pokazal v po¬ dobi. Naredi naj skrinjo zaveze, pokrov, kerubina, mizo, posode, svečnik — vse po podobi, ki mu je bila na gori pokazana. 1. In Gospod je govoril z Mojzesam, rekoč: 2. Reci Izraelovim otrokam, naj mi pernesejo pervin; ‘) od vsaciga človeka, kijih daruje pro¬ stovoljno, jih jemljite. Spod. 35, 5. [ 3. To pa je, kar sprejemajte: zlato, in srebro, in bron, 4. višnjevo in zagorelorude- čo volno, 7 ) in dvakrat omočen škerlat, 3 ) in tančico, 4 ) in kozjo dlako, 4. v vidni podobi, mende človeku enakiga. 5. namreč blizo Gospoda; nič žaliga se jim ni pergodilo, temuč ostali so še v življenji, ter so jedli in pili; desiravno se je sploh menilo, de ne more nihče Boga gledati in bi ne umeri. Gl. Sod. 13, 22: 5. Mojz. 5, 24. 6. Mojzes je obstal na neki višini, ter je čakal povelj Gospodovih. 7. skozi oblak na svetli verh hriba. 1. perve darove za službo Božjo, de bi se naredil prenašljiv tempelj. V hebrej¬ skim : »povzdigne darove “. Tako so jih imenovali, ker so jih per daro¬ vanji povzdigovali, kakor de bi jih bili hotli Bogu podati. 2. volno, ki je višnjeve barve kakor nebč, in ki je rudeča kakor zašiljena kri- 3. volno, ki je bila dvakrat v škerlatovo barvo pomočena; že volna je bila lepo rudeče pobarvana, potem pa še tudi niti, zatorej se imenuje dvakrat omočen škerlat. 4. prav tanko, belo drevesno volno. 139 II. Mojzesove bukve 35. 5. in rudečkaste ovnove kože, ln plavkaste kože, 5 ) in šitimov les, 6 ) 6. olje za napravo svetilnic, dišave za mazilo, in lepo dišeče kadila, 7. onikove kamne in drage kamne, de se ozaljša naramnik ln napersnik. 7 ) 8. Narede naj mi svetiše, 8 ) in prebival, bom v sredi njih. 9. Po vsi podobi šotora, ki b ga bom pokazal, in vsih posod k njegovi službi: prav tako ga naredite. 9 ) Hebr. 8, 5. 1 °. Skrinjo naredite iz šitimo- v |ga lesa; poltretji komolc bodi njena dolgost, poldrugi komolc njena- širjava, in enako poldrugi komolc njena visokost. 10 ) v 11. In pozlati jo z nar čistej¬ šim zlatarn, znotrej in zunej; in napravi verh nje zlat venec okrog, 12. in štiri zlate roče napravi *'a njene štiri vogle; dva roča naj bota na eni strani, in dva na drugi. 13. Tudi naredi droga iz šiti- nioviga lesa, in ji okuj z zlatarn; 14. in vtakni ji skozi roče na 'meh straneh skrinje, de se ho skrinja na njima nosila. 15. Vedno naj bota v ročeh, in naj se nikoli ne potegneta iz njih. 16. In deni v skrinjo spriče- vanje, u ) ki ti ga bom dal. 17. Naredi tudi spravni po¬ krov 12 ) iz nar čistejšiga zlata; poltretji komolc bodi njegova dol¬ gost, in poldrugi komolc njegova širjava. 18. Naredi tudi dva zlata ke¬ rubina, 13 ) iz celiga vlita, na obeh konceh spravniga pokrova. 19. En kerubin bodi na eni strani, drugi pa na drugi. 20. Obe strani spravniga po¬ krova naj pokrivata s proster- timi perutami, ter naj obsenčujeta spravni pokrov, in naj si nasproti gledata z obernjenim obličjem v spravni pokrov, s kterim naj bo pokrita skrinja; | 21. v njo deni postavo, ki ti jo bom dal. 22. Ondi ti bom zapovedoval, in bom govoril s teboj znad sprav¬ niga pokrova, zmed dveh keru¬ binov, ki bota na skririji zaveze, vse, kar koli bom zapovedal po tdli Izraelovim otrokam. 23. Naredi tudi mizo iz šitimo- viga lesa; dva komolca bodi njena dolgost, in komolc njena širjava, in poldrugi komolc njena visokost, ,C| - morskih psov. šitimov les je neka akacija. Glej spod. 28, 6 — 21. 8- sveti šotor za službo Božjo. '*• P° podobi, ki sim jo naredil v tvojim duhu in po nebeških rečeh, ki jih naj predpodobuje. Hebrejski vatel je bil dolg- od komolca do rame, in je meril dober čevelj, plošici, na kterih so bile zapovedi pisane. Imenovane so spričevanje, ker Kog s postavo, ki je v naših sercih, od sebe pričuje. 2- pokrov ua skrinjo. Reklo se mu je sedež milosti (v hebrejskim: »spravni pokrov 11 j, ker je Bog z njega ljudstvu govoril besede milosti polne. o- pomenljivi podobi, sostavljeni h človeka, orla, leva in junca. Pomenile ste zlasti vsigamogočnost in modrost Božjo. Gl. Eceh. 1, 140 II. Mojzesove 24. pozlati jo z nar čistejšim zlatarn, in napravi ji zlat rob okrog, 25. in na robu štiri perste vi¬ sok zrezan okraji k, in verli njega drug zlat venec okrog. 26. Napravi tudi štiri zlate roče in deni jih na štiri vogle ravno te mize, na vsako nogo eniga. 27. Pod robam naj bodo roči, de se bota vtikala vanje droga, de se bo nosila miza. 28. Tudi droga naredi iz šiti- moviga lesa, in ji prevleci z zla¬ tarn , de se bo na njima nosila miza. 29. Napravi tudi skled in skle¬ dic, kadilnic in kup, v kterih se bodo pitni darovi darovali iz nar čistejšiga zlata. 30. Pokladal boš pa na mizo kruhe obličja, ki bodo vedno pred mojim obličjem. 3. Alojz. 24, 5. 6. 31. Naredi dalje vliti svečnik iz nar čistejšiga zlata; njegovo stalo, roglji, skledice in bunčice in lilije naj bodo z njim vred iz celiga. u ) 32. Šest rogljev naj moli ^d strani; trije od ene in trije od druge strani. bukve 255. 20. 33. Tri skledice orehu podob¬ ne 15 ) naj bodo na vsakim roglji, in zraven bunčica in lilija; in tri orehu podobne skledice naj bodo na drugim roglji in zraven bun¬ čica in lilija; tako naj bo delo per Vsili šestih rogljih, ki naj mole iz stala. 16 ) 34. Na svečniku l7 ) pa naj bodo štiri skledice orehu podobne, in vsaktera z bunčico in lilijo. 35. Na treh krajih 18 ) naj bodo bunčice, po eni pod vsakima dvema rogljema, kterih je skupej šest, ki mole iz eniga stala. 36. Bunčice tedej in roglji naj bodo z njim vred iz celiga; vse naj bo vlito iz nar čistejšiga zlata. 37. Naredi tudi sedem svetil- nic, in jih taki! postavi na sveč¬ nik, 19 ) de si nasproti svetijo. 38. Tudi utrinjalniki, in kjer se otrinki gase, naj bojo iz nar čistejšiga zlata. 39. Vsa svečnikova teža z vsiini posodami vred naj znese en ta¬ lent nar čistejšiga zlata. 20 ) 40. Glej, de storiš po podobi, ki ti je bila pokazana na gori. Hebr. 8, 5. Djan. ap. 7, 44. XXVI. Poglavje. Sveti šotor ali snidnica z vsimi svojimi deli. 1. Šotor 1 ) pa tako naredi: tančice, iz višnjeve in zagorelo- Napravi deset pertov iz sukane rudeče volne, in iz dvakrat omo- 14. naj bodo iz celiga vlite. 15. V hebrejskim: „mandeljnu podobne 16. Vsak rogelj imej trojno lepotijo v podobi kelhov, ki imajo spodej bunčico, zgorej pa lilii podobno skledico. Roglji so pa segali skozi skledice. 17. na steblu. 18. stebla. 19. na steblo in sestere roglje. 20. okoli 4397 Vg zlatov vrednosti. 1. Sveti šotor je bil na štiri vogle podolgama narejen, in je imel tri stene II. Mojzesove bukve 36. 141 čeniga, škerlata, lepo pisanih z všitiini podobami. 2 ) 2. Dolgost vsaciga perta bodi °sem in dvajset komolcov, širjava pa bodi štiri komolce. Vsi perti naj bojo ene mere. 3. Pet pertov naj se skupej zveže, in družili pet pertov naj se z enako zvezo skupej derži. 3 ) 4. Na straneh 4 ) in konceh per¬ tov naredi višnjevih pentelj, de se bodo mogli zvezati. 5. Po petdeset pentelj naj ima vsak pert na obeh straneh, 5 ) tako všitih, de je pentlja pentlji na¬ sproti, de se zamore druga z drugo zvezati. 6. Naredi tudi petdeset zla¬ tih zaponov, 8 ) s kterimi naj se perti zapnd, de bo en šotor. 7 ) , 7. Dalje naredi enajst plaht iz kozjih dlak, de se bo pokrivala šotorova streha. 8 ) 8. Dolgost slednje plahte bodi ll 'ideset komolcov, in širjava štiri komolce; ene mere naj bodo vse plahte. 9. Zmed njih pet posebej sku¬ pej skleni, in šest jih tako eno z drugo zveži, de šesto plahto spre- dej na strehi v dve gubi deneš. 9 ) 10. Naredi tudi petdeset pen¬ telj na robu ene plahte, de se za¬ more' zvezati z drugo, in petdeset pentelj na robi druge plahte, de se more z drugo zvezati. 11. Potlej naredi petdeset bro¬ nastih zaponov, s kterimi naj se zapnd pentlje, de bo eno zagri¬ njalo. 12. Kar pa ostane plaht, ki so perpravljene za streho, to je, ena plahta, ki je od več, 1 °j z nje polovico pokri zadnji konec šotora. 1 ') 13. Komolc plahte naj visi na eni strani, in komolc na drugi strani, kar so plahte predolge, naj pokriva obe strani šotora. 12 ) 14. Napravi tudi odejo zastre- lz Uesk, čez ktere je visela predraga odeja, in čez to odejo so bile še tri druge ogrinjala razgernjene. Znotranji prostor v šotoru je bil razdeljen v dva dela; pervimu se je reklo: „Sveto“, druzimu pa: „Presvcto u . 2- V hebrejskim: „.v podobami kerubinov 11 . d- de bote dve velike ogrinjali. ;■ °b robeh, ki sta si nasproti, ako se obe odeji staknete. ^ per vsakim robu. d- s kterimi se pentlja s pentljo in tako tudi odeja k odeji zapne. *' le ena odeja. e| iajst plaht iz kozje dlake, de se bo z njimi imenovana predraga odeja Pokrivala. V hebrejskim: „per vhodu v šotor 11 . — Ako ogrinjalo čez šotor ali prav Za prav čez predrago odejo raztegneš, naj ne visi k tlam per vhodu v šotor, temuč polovico ga nazaj zavihaj. d- Plahte so bile po štiri vatle široke, in jih je bilo enajst, torej je bila vsa "jih širjava štiri in štirdeset. Ker je pa bilo le štirdeset vatlov plahte treba, de se je z njimi vsa predraga odeja pokrila (v. 1. 2.), torej so bili štirje vatli oli ena plahta od več. • Polovica ostaliga ogrinjala sta bila dva vatla, de naj bi torej za šotoram čez predrago odejo visela; druga polovica je bila per vhodu, de naj bi bila per- vihana (v. 9.). Dolgost odeje je bila osem in dvajset vatlov (V. 2.), dolgost ogrinjala pa je 142 II. Mojzesove bukve 26. ho 13 ) iz rudečkastih ovnovih kož ; iti na to spet drugo odejo iz plav- kastih kož. u ) 15. Potlej naredi za šotor po koncu stoječih desk iz šitirnoviga lesa, 16. sleherna bodi deset ko¬ molcev dolga, in poldrugi komolc široka. 17. Na straneh vsake deske naj bota dva spaha, 15 ) po kterili se deska z desko sklene; in tako naj bojo vse deske narejene. 16 ) 18. Dvajset naj jih bo na desni strani, ki je obernjena proti jugu. 19. Za nje vli štirdeset sre- bernih podlag, de bote po dve podlagi sleherni deski na dveh voglih podložene. 17 ) 20. Tudi na drugi strani šo¬ tora, ki je obernjena proti Severju, naj bo dvajset desk, 21. ki naj imajo štirdeset sre- bernih podlag, dve podlagi naj bote sleherni deski podložene. 22. Na zahodnji šotorovi strani pa naredi šest desk. 23. In še druge dve deski, ki bote na zadnjih voglih 1S ) šotora postavljene. I9 ) 24. In te naj bote sklenjene, od zdolej do zgorej, in ena vez naj vse skupej derži. 20 ) Tudi dve deski, ki bote na vogle postav¬ ljene, naj ravno taka vez skupej derži. 21 )' 25. In tako naj bo osem desk, in zanje šestnajst srebernih pod¬ lag, dve podlagi pod vsako desko. 26. Naredi tudi pet zapahov iz šitirnoviga lesa, de naj deske po eni strani šotora skupej derže. 27. ' In pet druzih po drugi strani; in ravno toliko na za¬ hodnji strani, 28. kteri naj se potisnejo po sredi desk od konca do konca. 22 ) 29. Tudi deske pozlati in za¬ nje vli zlate ročke, skozi ktere naj gredo zapahi, de deske sku¬ pej derže; tudi nje prev,leči z zla¬ tarn. 30. Postavi tedej šotor po po¬ dobi, ki se ti je pokazala na gori. Zgor. 25, 40. 31. Dalje naredi zagrinjalo iz bila trideset vatlov (v. 8.). Ako je bila tedej odeja z ogrinjalam pogernjena, sta mogla dva vatla čez viseti, ali pa en vatel na vsaki strani. 13. na predragi odeji., 14. iz kož morskih psov. 15. morebiti tako, de je imela deska na eni strani žlebič, na eni pa robec. 16. Po tem takim bi bile deske morde tako staknjene, de bi se bil robec ene deske v žlebič druge vlegal. V hebrejskim pa se ta versta drugači bere: „ Vsaka, deska naj ima dva štekl/a" i. t. d.; kjer pa ni govorjenja od sklenitve desk ob straneh s kakimi šteklji ali ročicami, ampak od štekljev na spodnjim koncu deska (v. 19.). 17. na dveh štekljih. 18. proti večeru. 19. to je, ki bote na obeh straneh per šesterih zadnjih deskah v voglu stale- 20. to je, vse vnanje deske. 21. V hebrejskim se ta versta takole bere: n ktere (vogelnim) naj bote od spodej do -zgorej dvojne , in z obročem zvezane (k stranicam, de bode po terdnih voglih vse bolj močno in terdno). Tako naj obe deski dva rouin delate“. 22. to je, naj bodo dolgi, kakor vsa stena iz desk. V hebrejskim : „le srednji zapah naj sega po rsih deskah 143 II. Mojzesove bukve 26. 21 . ^išnjeva in zagorelorudeče volne, ln iz dvakrat omočeniga šker- , in iz sukane tančice, vsi— v aniga dela, in lepo pisano stka¬ no. 23 } 32. In obesi ga na štiri stebre lz šitimoviga lesa, ki naj bojo tudi pozlačeni, in naj imajo zlate kaveljne, podlage pa sreberne. 33. Zagrinjalo pa na,) se v roče v dene, 24 ) in znotrej za njim po¬ javi skrinjo zaveze; po njem se bidi loči sveto od presvetiga. 25 ) 34. V r presveto deni tudi spravni pokrov na skrinjo zaveze, 35. in mizo (postavi) zunej za¬ grinjala, in mizi nasproti svečnik na južni šotorovi strani; miza namreč naj stoji na strani proti severju. 36. Naredi tudi zagrinjalo na šotorove vrata iz višnjeve in za- gorelorudeče volne, in iz škerlata dvakrat omočeniga, in iz sukane tančice, umetno pisaniga dela. 37. In pet stebrov iz šitimoviga lesa prevleci z zlatarn, in nanje naj se zagrinjalo obesi; njih ka¬ velj ni naj bojo zlati, podlage pa bronaste. XXVII. Poglavje. Altar za žgavne daritve. Dvori,še. Olje za svetilnico. 1. In naredi altar iz šitimo- Vl ga lesa; pet komolcov bodi dolg 111 toliko širok, to je, enako štir- v °glat; tri komolce naj bo pa visok. 8 Pod. 38, i. 2. Na štirih voglih naj mole rogovi 1 } iz njega; preobleci ga l‘ a z bronam. 3. In naredi v njegovo po- tre bo piskrov za nabiranje pe- l ,e Ia, in kleš, in vilic, in ponev ? a žerjavico; vse posode naredi [y - brona, 4. in omrežje iz brona enako t,i|- eži, in na njegovih štirih voglih " a j bojo štirje bronasti roči, 5. in jih deni pod rob alta rja 2 } zdolej; in mreža naj seže do srede altar ja. 6. Potlej naredi dva droga za altar iz šitimoviga lesa in ji pre¬ vleci z bronam. 7. In vtakni ji skozi roče, 3 } tako, de bota, na obeh straneh altarja, de se bo mogel nositi. 8. Ne delaj pa altarja napol- njeniga, temuč znotrej praZniga in votliga naredi, kakor se ti je bil pokazal na gori. 9. Naredi tudi šotoru dvo- riše, 4 j na kteriga južni strani proti poldnevu naj bodo ogrinjala 23. 24. v z všitimi iri vtkanimi kerubini. ■ V hebrejskim: ,,/n zagrinjalo obesi na kaveljne, in gostovi tre J zagrinjala skrinjo zaveze , in tako bo ločilo zagrinjal Presvetiga 11 . ir °- Glej v. 1 ondizno- agrinjalo sveto od Kralj. ko pomenljive podobe moči in varstva, ki se per altarji iše. Glej 3. 50. Luk. 1, 69. , : Blla je per sredi okrog altarja klop, ktere se je mreža deržala, ki je do :| 1 segala, in sicer zato, de se nihče ni mogel z nogami dotikati altarja. ‘ ,la vogleh omrežja. ■ prostor okoli šotora na štiri vogle in obdan s stebri, na kterih so visele 144 II. Mojzesove iz sukane tančice; sto komolcev bodi dolgost ene strani, 10. in njih stebrov naj bo dvajset z ravno toliko podlagami iz brona, kteri naj imajo sreberne kaveljne * * 5 ) z njih izrezami. 6 ) 11. In ravno tako naj bodo zagrinjala na strani proti Se¬ verju sto komolcev po dolgosti, in njih stebrov naj bo dvajset, in bronastih podlag ravno toliko, in njih kaveljni s svojimi izrezami naj bodo sreberni. 12. Po širjavi dvoriša pa, ki gleda proti zahodu, naj bodo za¬ grinjala petdeset komolcov dolge, in njih stebrov naj bo deset, in njih podlag ravno toliko. 13. Tudi ta širjava dvoriša, ki gleda proti izhodu, bodi petdeset komolcov. 14. Petnajst komolcov dolgeza- grinjala naj bojo na eni strani, in trije stebri in toliko podlag. 15. In na drugi strani naj bojo tudi petnajst komolcov dolge za¬ grinjala, trije stebri in toliko pod- !ag. 16. Nad dvorišnimi vratini naj bo pa zagrinjalo dvajset komol¬ cov široko iz višnjeve in zago- bukve 21 . 28. relorudeče volne, iz dvakrat omo- čeniga škerlata, iz sukane tan¬ čice, pisaniga dela; ima naj štiri stebre in toliko podlag. 17. Vsi stpbri okrog dvoriša naj bodo s srebram prevlečeni, s srebernimi kaveljni in bronastmi podlagami. 18. Dolgost dvoriša naj bo te- dej sto komolcov in širjava pet¬ deset komolcov in višava pet ko¬ molcov; njegove zagrinjala naj bodo iz sukane drevesne volne, in njegove podlage bronaste. 19. Vse šotorove posode za vse potrebe in šege, tudi vse nje¬ gove kole 7 ) in pa kole na dvo- rišu naredi iz brona. 20. Zapovej Izraelovim otro- kam, naj ti pernesejo nar či- stgjšiga olja oljknih dreves, z bitam stolčeniga, 8 ) de bo vedno gorela luč 21. v šotoru zaveze zunaj za¬ grinjala, ki je razpeto pred skrinjo zaveze. In Aron in njegovi sinovi naj jo napravijo, de bode gorela do jutra pred obličjem Gospodo¬ vim. To bodi večna služba Izra¬ elovih otrok od roda do roda. XXVIII. Poglavje. Duhovska obleka Aronova in njegovih sinov. 1. Vzemi tudi k sebi Arona, | svojiga brata, z njegovimi sinovi ogrinjala in so bile namesti ozidja. Ta ograjeni prostor s svetim šotoram j® bil prenašljivi tempelj, ki se tudi še sicer imenuje snidni šotor ali snidnica- 5. za postranske droge. tl. V hebrejskim: ,,-za, nje naredi dvajset stebrov, in ramo toliko brona¬ stih podlag; kaveljni na stebreh in njih drogi (za ogrinjala) naj bodo sreberni “. 7. Koli so bili v zemljo zabiti, de so se konci šotorovih odej in ogrinjala okrog dvoriša z vervrni (spod. 38, 18.) nanje navezali. 8. Olje iz stolčenih olivk je boljšiga duha in slada, kakor olje, ki se iz olivk iztiskuje. II. Mojzesove bukve 28. 145 zmed Izraelovih otrok, de bodo n '°ji duhovni: Aron, Nadab in Abiu, Eleazar in Itamar. ‘) 2. In naredi Aronu, svojimu ^’atu, svete oblačila v čast in lepoto. 3. In govori z vsimi, ki so mnetniga serca, ktere sim napolnil z duham umetnosti, de naj na- v ede oblačila Aronu, de v njih posvečen meni služi. 2 ) 4. Tele oblačila so pa, ki naj narede: Napersnik in nararn- itik, 3 ) suknjo in ozko perteno s uknjo, 4 ) kapo in pas. Te svete oblačila naj narede Aronu, tvo- Jonu bratu, in njegovim sinovam, de bodo meni duhovsko službo opravljali. 5. Vzamejo naj pa zlata, viš¬ njeve in zagorelorudeče volne, in dvakrat omočeniga škerlata, in lončice. 6. Narede naj pa naramnik iz z lata, iz višnjeve in zagorelo¬ rudeče volne, in dvakrat ornoče- ?jga škerlata, in iz sukane tan- Ctc e pisaniga dela. 5 ) 7. Ima naj dva roba, ki se zgorej na konceh tako sklepata, de se v eno skleneta. 6 ) 8. Tudi tkanje in vse delo bodi pisano, 7 ) z zlata, in iz viš¬ njeve in zagorelorudeče volne, in iz dvakrat omočeniga škerlata, in iz sukane tančice. 9. In vzemi dva onikova kamna in vreži vanji imena Izraelovih otrok j 8 ) 10. šest imen na en kamen, in šest druzih na druziga po redu njih rojstva. 9 ) 11. Po takim, ki zna kamne obdelovati in pečatnike rezati, daj vrezati vanji imena Izraelovih otrok; in ji z zlatarn okuj in obdaj, 12. in deni ji na obe strani na- ramnika 10 ) Izraelovim otrokam v spomin. In Aron bo nosil njih imena pred Gospodam na svojih ramah v spomin. 13. In naredi zlate zapone, n ) 14. in dve verižici iz nar či- stejšiga zlata, ki se skupej der- žite, 12 ) in ji vtakni v zapone. 15. Naredi tudi napersnik sod¬ be, 13 ) lepo pisaniga dela po na- *• Aronovi sinovi. ^ oblačila za vse duhovske opravila. 3- efod, naramnik, grozno lepa obleka velikiga duhovna. 4- spodnje oblačilo. a - Naramnik, je bil iz dveh delov, ena polovica je spredej, ena pa zadej visela Mizo kolen segala; obe polovici ste bile na ramah s pentljami zvezane. Naramnik ni imel rokavov, z dvema pentljama zvezana. 7 V hebrejskim: „Preveza na njem, s ktero se bo prevezoval, bodi 1 avrio taciga delaj 1 " i. t. d. S to prevezo se je razdeljeno oblačilo na život Pervezovalo. dvanajst rodov. ■ ttuben, Simeon, Juda, Dan, Neftali, Gad na en kamen; Aser, Isahar, Za- bulon, Efrajm, Manase, Benjamin na drugiga. Levi ni bil zapisan; zakaj duhovni in leviti so sami svoj rod naznanjali. na pentlje (v. 7.). ' L na kamne, enake dolgosti. • s kterim je Bog velikimu duhovnu svoje sodbe, svojo voljo naznanoval. Bil 146 II. Mojzesove bukve 28. ramnikovim tkanji iz zlata, viš¬ njeve in zagorelo rtuleče volne, in dvakrat omočeniga škerlata, in sukane tančice. v 16. Stirvoglat naj bo in v dve gubi, dlan dolg in dlan širok. 17. In vdelaj vanj štiri verste kamnov; v pervi versti naj bo karneol, in topas, in smaragd; 18. v drugi versti: karbun- kel, 14 3 safir in jaspis; 15 ) 19. v tretji versti: hijacint, ahat in ametist; 20. v četerti versti: kfizolit, onik in beril. 16 ) Obdani naj bodo z zlatarn po svojih verstah. 21. Imajo naj imena Izraelovih otrok; dvanajst imen bodi vre¬ zanih, v sleherni kamen ime eniga zmed dvanajsterih rodov. 22. In naredi napersniku dve verižici,' 7 ) ki se skupej deržite, iz nar čistejšiga zlata, 23. in dva zlata ročka, ter ji deni na oba zgornja napersnikova vogla, 24. in zlati verižici deni v ročka, ki sta na njegovih zgornjih voglih, 25. in konca teh verižic perpni z dvema zaponama 18 ) na obeh straneh naramnika proti napers¬ niku. 26. Naredi tudi dva druga zlata ročka, in ji deni na vogla na¬ persnikova, na rob, ki je proti na- ramniku, in je proti zadnji strani obernjen. 19 j 27. Dalje naredi še dva zlata ročka, in ji deni na obe strani naramnikovi spodej proti spod- njimu sklepu, de se napersniku perleže. 20 ) 28. In naj se perveže napers- nik s svojimi ročki k naramni- kovim ročkam z višnjevo prevezo, de narejena zveza ostane, 21 ) in de se napersnik in naramnik ne moreta narazen ločiti. 29. bi Aron naj nosi imena Izraelovih otrok na napersniku sodbe na svojih persih, kadar pojde v svetiše, v spomin pred obličjem Gospodovim vekomej. 30. Deni pa v napersnik sodbe uk in resnico, 22 ) ki bota na per¬ sih Aronovih, kadar pojde pred je neka napersna ruta, perpeta a) z dvema zaponama na zgornjih voglih; od tod so bile potegnjene zlate verižice (v. 14.), ki so segale do naramniko- vih zaklepnic; b) z dvema zaponama spodej na voglih, kjer so bili višnjevi trakovi, s kterimi se je nad pašam k naramniku pervezoval (Gl. v. 8. v hebr. in razi. 7.). 14. rubin. 15. V hebrejskim : v jahalom, Ci to je, oniks. 16. V hebrejskim: „jaspis“. 17. tisti, od kterih je bilo že v 14. versti govorjenje. 18. V hebrejskim: „in konca teh dveh verižic zapni v kaveljna na ramah naramnika spredejo. 19. to je, naredi dva zapona na spodnjih voglih, pa ne de bi se vidila, ampak pod rob med napersnik in naramnik. 20. naredi še dva zapona spodej naramnika nad pašam ravno tam, kjer p» s sprednji in zadnji del naramnika sklepa. 21. V hebrejskim: de obstane nad pasam u . 22. V hebrejskim: ,,Urim in Turnim , to je: „ Svetloba in popolnamost u ■ Te besedi ste bile (kako pa, je neznano) na napersniku (Avg., Greg.,Cii'' 1 -; Hieron.). Pomenile ste vednost in svetost, ki ji je mogel imeti veliki duhoven- Po njima je Bog, kakor večkrat sv. pismo pove, velikimu duhovnu razodeval II. Mojzesove bukve 28. 147 Gospoda; in bo nosil sodbo Izra- e lovih otrok na svojih persih pred obličjem Gospodovim vselej. 31. Naredi tildi suknjo za 23 ) "aramnik vso višnjevo, ,32. zgorej naj irtia y sredi luk- "jo in tkan rob okrog in okrog, kakor se druge oblačila na kon- ( 'bh zarobujejo, de se lahko ne )- azterga. 33. Spodej pa okoli roba te suknje naredi okrog in okrog ka¬ kor margaranove jabelka iz viš¬ njeve in zagorelorudeče volne, ln iz dvakrat omočeniga škerlata, z zvončki vmes, 34. takti, de je zlat zvonček in Pa margaranovo jabelko, in spet fiat zvonček in pa margaranovo Jabelko. 35. In Ar on naj jo obleče, ka- bo službo opravljal, de se bo slišal glas, kadar pojde v sve- : lSe in pride iz njega pred oblič— J^ui Gospodovim, de ne umerje. 24 ) v. 36. Naredi tudi sinico iz nar •astejšiga zlata, in vreži vanjo P 0 vrezniku: Sveto Gospodu! 37. In perveži jo z višnjevo Povezo, de bode na kapi 38. spredej na čelu velikiga du¬ hovna. In Aron bo nosil pregrehe, ktere bodo storili Izraelovi otroci per vsili svojih darovih in darilih, ki jih bodo darovali in posveče¬ vali; in ona bo vedno na njego¬ vim čelu, de jim bode milostljiv Gospod. 25 ) 39. In naredi ozko suknjo iz tančice, 26 ) in kapo 27 ) iz tančice, in pas pisaniga dela. 28 ) 40. Tudi Aronovim sinovam napravi ozkih sukenj, in pasov, in kap v čast in lepoto. 41. In obleci vanje vse Arona, svojiga brata, in njegove sinove z njim vred. (Mazili jih) in vsim roke posveti, in blagoslovi jih, de mi bodo duhovsko službo oprav¬ ljali. 42. Napravi jim tudi platnenih hlač, de zakrijejo meso svoje sra¬ mote; sežejo naj od ledja do stegen. 43. In bodo naj v njih Aron in njegovi sinovi, kadar pojdejo v šotor pričevanja, ali kadar se bodo bližali altarju 29 ) službo opravljat v svetišu, de se ne pregreše in ne umerjejo. To bodi večna po¬ stava Aronu in nj egovimu zarodu za njim. svojo voljo, ne sicer tako, de bi se bilo nad njima vidilo, kaj Bog hoče; teniuč veliki duhoven je bil v dvomljivih pergojah vselej znotrej razsvetljen, kadar je v zali duhovski obleki tudi te besedi: „Urim il in ..Turnim'' 1 per s ebi imel. P°d. Ta suknja je bila z rokavi, in je segala pod kolena. to je, žvenkljanje je zapovedano pod smertno kaznijo. Ker je bil Gospodov posvečenec, jim je Bog odpušal pregreške, ki so jih ,er darovanji dopernašali. ; V hebrejskim: „Jri sikaj suknjo iz sukane tančice “. Ta suknja se <>J 0 P° životu oblegala, je imela rokave in je segala do gležnjev. ■ podobno turbanu, t. j. turški kapi. za ozko suknjo. Oba konca sta spredej po suknji visela. Klej spod. 30, 1. 23 24 25 26 28 29 148 II. Mojzesove bukve 29. XXIX. Poglavje. Posvečevanje duhovnov in altarja. Daritve na-altarji. 1. Pa tudi to stori, de mi bodo v duhovsko službo posve¬ čeni: Vzemi tele od cede in dva ovna brez madeža, 3. Mojz. 9, 2. 2. in opresniga kruha, in opresnih z oljem omešenih pod- pepelnikov, in opresnih z oljem pomazanih mlincov; iz pšenične moke vse to speci. 3. In jih deni v jerbas in jih daruj; tudi tele in dva ovna. 4. Arona pa in njegove si¬ nove postavi pred vrata k šo¬ toru pričevanja. In ko boš umil očeta z njegovimi sinovi vred z vodo, 5. obleci Arona v njegove oblačila, to je, v platneno obleko, ‘) v suknjo, in naramnik, in napers- nik, in ga prepaši s pašam. 2 ) 6. In mu deni kapo na glavo, in sveto šinico na kapo, 7. in izli mazilniga olja na njegovo glavo, in tako naj bo posvečen. 3 ) 8. Tudi njegove sinove per- pelji, in jih obleci v platnene suk¬ nje in prepaši jih s pašam, 9. Arona namreč in njegove sinove, in deni jim na glavo kape, in naj mi bodo duhovni v večni Božji službi. Potem ko boš po¬ svetil njih roke, 10. perpelji tudi tele pred šo¬ tor pričevanja; in Aron in nje¬ govi sinovi naj polože roke na , njegovo glavo, 4 ) 3. Mojz. 1, 4. 11. in zakolji ga pred Gospo¬ dovim obličjem per vratih šotora zaveze; 12. in vzemi teletove kervi, tei' pomaži z njo altarjeve rogove s svojim perstam, vso drugo kri pa izli na tla pred altar. 13. Vzemi tudi vso mast, ki pokriva drob, in pečico znad je¬ ter, in obe ledvici, in mast, ki je na njima, in sežgi v dar na altarji. 3. Mojz. 3, 3. 14. Meso teletovo pa, in nje¬ govo kožo, in njegovo blato sežgi zunej staniša; zato ker je za greli. 5 ) 15. Vzemi tudi eniga ovna ? nad kteriga glavo naj polože roke Aron in njegovi sinovi. 16. Ko ga boš zaklal, vzem' njegove kervi, in izli jo okrog altarja, 17. ovna pa razreži na kos-” ce, in operi njegov drob in nje' gove stegna, in jih položi na razsekano meso in na njegov 0 glavo. 18. In sežgi vsiga ovna v dai' na altarji, ker to je žgavna da' 2 . naramnikovim. Glej pogl. 28. 3. Le veliki duhoven je bil na glavi maziljen; vsi drugi duhovni samo n 3 rokah. 4. S tem so naznanjali svoje grehe in se spoznavali smerti krive, ktero j® daritevna žival preterpela. 5. to je, daritev za greh. Gl. Ilebr. 13, 12. Daritev za greh in žgavna da' ritev ste bile združene, ker ni dosti, grehov zbrisati, temne je tudi treba z a ' terati nagnjenja, iz kterih izvirajo. Gl. 3. Mojz. 1. razi. 1. II. Mojzesove bukve 29. 149 r jtev Gospodu, prav prijeten da- ritvin duh Gospodu. 19. Potlej vzemi uniga ovna, Aron in njegovi sinovi naj po- lože roke na njegovo glavo. 20. Ko ga boš zaklal, vzemi njegove kervi in pomaži z njo me¬ dico desniga ušesa Aronoviga, ln njegovih sinov, in palce na Njih rokah in na desni nogi; 6 ) 'n izli kri na altar okrog in okrog. 21. Tedej vzemi kervi znad —altarja in mazilniga olja, 7 ) ter Pokropi Arona in njegove obla- rila, in njegov^ sinove in njih oblačila. In ko hojo tako z obla¬ ki vred posvečeni, 22. vzemi ovnovo mast in rep, ln mast, ki pokriva drob, pečico z nad jeter in obe ledvici, in mast, ki je na njima, in desno pleče, z ato ker je oven posvečeva¬ nja; 8 ) 23. in hleb kruha in popertnik ? oljem pomazan, in mlinec iz J e rbasa opresnikov, ki je pred obličjem Gospodovim, 24. in položi vse te reči na foke Aronove in njegovih sinov ‘N jih posveti povzdigovaje 9 ) pred Gospodam. « 25. Potlej jih vzemi iz njih rok, ter jih sežgi na altarji v žgavno oaritev, v silno prijeten duh pred obličjem Gospodovim, ker je nje¬ gova daritev. 26. Vzemi tudi persi od ovna, s kteriin je bil Aron posvečen, in posveti jih povzdigovaje pred Gospodam, in naj bodo tvoj del. 27. In posveti' 0 ) tudi posve¬ čene persi, in pleče, ki si ga od¬ ločil od ovna, 28. s kterim so bili posvečeni Aron in njegovi sinovi, in to naj dobivajo Aron in njegovi sinovi po večni postavi od Izraelovih otrok; ker so pervine in pred- darovi od njih mirnih daritev, ") ki jih darujejo Gospodu. 29. Sveto oblačilo pa, ki ga je Aron nosil, naj imajo njegovi sinovi za njim, de bodo v njih maziljeni in posvečene njih roke. 30. Sedem dni ga bo oblačil, kdor bo veliki duhoven za njim zmed njegovih sinov, kadar bo hodil v šotor zaveze opravljat službo v svetišu. 31. Ovna posvečenja pa vzemi in skuhaj njegovo meso na sve¬ tim mestu, 12 ) 32. ktero naj jedo Aron in njegovi sinovi. Tudi kruh, ki je v jerbasu, naj jedo v predvoru šotora zaveze, 3. Mojz. 8, 31: 24, 9. Mat. 12, 4. 33. de bo spravna daritev, in de bi bili popolnama, od glave do nog Bogu posvečeni, de bi ga v vsim Poslušali, in vse zanj delali. Glej spod. 30, 23. Drob in mast pomenita natorne nagnjenja, ktere naj duhovni Bogu popol¬ nama darujejo (Teod., Bazil.). N- Križema povzdigovanje darov proti čveterim vetram je bila sveta sega, s ktero so Bogu ko Gospodu vsiga sveta darove darovali. N- na stran položi. . *• Vprihodnjič se bojo persi in pleče duhovnam dajale ko darovi (v he lej- sk '*m : „/ro povzdignjeni darovi ,“ ki jih k Bogu povzdigujejo), ktere Izra¬ elci Bogu darujejo, na dvorišu svetiga šotora. 150 II. Mojzesove bukve 29. 30. de bodo darovavcov roke posve¬ čene. 13 ) Ptujic 14 ) naj ne je od njega, ker je sveta jed. 34. Ako pa kaj ostane od po- svečeniga mesa, in od kruha do druziga dne, sežgi, kar je ostalo, v ognji; ne sme se snesti, ker je posvečeno. 35. Vse stori Aronu in nje¬ govim sinovam, kar sim ti zapo¬ vedal. Sedem dni posvečuj njih roke; 15 ) 36. in tele za greh daruj vsaki dan v spravo, in očisti altar da- rovaje na njim spravno daritev; tudi ga mazili v posvečenje. 16 ) 3. Moj z. 8, 2. 37. Sedem dni spravljaj al¬ tar, I7 ) in ga posvečuj, in bo pre¬ svet; kdor koli se ga bo dotak¬ nil, bodi posvečen. 18 ) 38. To je,kar devaj na altar: 19 ) dve jagnjeti leto stari, vsaki dan neprenehama, 4. Mojz. 28, 3. 39. eno jagnje zjutrej, in eno zvečer, 20 ) 40. in deseti del bele moke 21 ) polite s stolčenim oljem, ktero naj meri četerti, del hina, 22 ) in vina v pitno daritev 23 ) ravno toliko mero za eno jagnje. 41. Drugo jagnje pa daruj proti večeru po šegi jutranjiga daro¬ vanja, in tako', kakor smo rekli, v prijeten duh. 24 ) 42. To bodi daritev Gospodu, vedna žgavna daritev v vaših ro¬ dovih, pred vratmi šotora priče¬ vanja vpričo Gospoda, kjer si bom izvolil s teboj govoriti. 43. Ondi bom zapovedoval Izraelovim otrokam, in altar bo posvečen v mojim veličastvu. 44. In posvetil bom šotor pri¬ čevanja z altarjem, in Arona /> njegovimi sinovi, de mi 'oprav¬ ljajo duhovsko službo. 45. In prebival bom v sredi Izraelovih otrok, in Bog jim bom j 46. in naj vedo, de sim Go¬ spod, njih Bog, ki sim jih izpe¬ ljal iz egiptovske dežele, de bi prebival med njimi, jez Gospod, njih Bog. XXX. Poglavje. Kadilni altar. Davek za snidnico. Umivalnik za duhovne. Mazilno olje. Kadilo- 1. Naredi tudi altar, na kte- rim se bo kadilo zažigalo, iz ši- timoviga lesa, • 2. komolc bodi njegova dol¬ gost in komolc njegova širjava, to je, štirvoglat, in dva komolca 13. ko se dotikajo svete, spravne jedi. 14. ki ni duhoven iz rodu Aronoviga. 15. kakor zgorej, z darovanjem in maziljenjem 16. z mazilam. 17. ter spravno daritev na njem opravljaj. 18. V hebrejskim : v bodi svet li . 19. za vsakdanjo službo Božjo. 20. V hebrejskim: „med dnema večer ama^ to je, po našim, med tretjo in Šesto uro. Gl. Z g 0 r. 12, 6. 21. deseti del mere, ki se ji pravi „efa“ (gl. 4. Mojz. 28, 5.), to je, okoli treh bokalov. 22. „llin“ je deržal okoli šest bokalov. 23. Pitni dar so na altaijevo znožje izlivali. 24. Kristjanov vsakdanji dar je jutranja in večerna molitev. II. Mojzesove bnfove 30. bodi njegova visokost; in rogovi n aj iz njega mole. l ) 3. In prevleci ga z nar či¬ stejšim zlatarn, namreč njegovo dgnjiše 2 ) in njegove strani okrog, *>t njegove rogove; naredi mu tudi slat venec okrog, 4. in dva zlata ročka pod ven- na obeh straneh, de se bo- ta droga vanje vtikala, in de se bo nosil altar. 5. Droga pa naredi iz siti— Noviga lesa, ter ji prevleci z zla¬ tarn. 6. In postavi altar pred za¬ grinjalo, ki visi pred skrinjo za¬ veze, pred spravnim pokrovam, ki pokriva zavezo, kjer bom go¬ voril s teboj. 7. In zažiga naj na njem Aron 3 ) lepo dišeče kadilo sleherno jutro. Ko bo popravljal svetilnice, naj ga zažiga, 8. in ko jih bo napravljal proti večeru, naj zažiga vedno kadilo Pred obličjem Gospodovim v va¬ ših rodovih. 4 ) 9. Ne daruj na njem druga či n apravljeniga kadila, ne žgavne, n e jedilne daritve; tudi pitne da¬ ritve ne zlivaj na njem. 10. Enkrat v letu naj Aron na Njegovih rogeh odpušenja prosi v kervi, 5 ) ki je darovana za greh, 151 in naj spravo zadobiva na njem v vaših rodovih. 6 ) Presvet bodi Gospodu. 11. In Gospod je govoril z Moj- zesam, rekoč: 12. Kadar boš štel glave Izra¬ elovih otrok, naj da slehern Go¬ spodu rešilo za svojo dušo, 7 ) in nič hudiga se jim ne bo zgodilo, ko se bodo prešteli. 8 ) 13. Da naj pa slehern, kteri pride v število, pol šekla 9 ) po teži tempeljnoviga. Šekel ima dvajset vinarjev. 10 ) Pol šekla naj se daruje Gospodu. 3. Mojz. 27, 25: 4. Mojz. 3, 47. Eceli. 45, 12. 14. Slehern, ki je v številu, ki je namreč dvajset let star in čez, naj daje rešilo Gospodu. 15. Premožni naj ne daje več, in ubožni naj ne daje manj ko pol šekla. 16. In prejeti denar, ki so ga darovali Izraelovi otroci, oberni za potrebe v šotoru spričevanja, de jim je v spomin pred Gospo¬ dam, in de je milostljiv njih dušam. 17. Dalje je Gospod govoril z Mojzesam, rekoč: 18. Naredi bronast umivalnik z bronasto podlago za umivanje, ter ga postavi med šotor priče¬ vanja in med altar, 1 ’) in vli vanj vode, t- na štirih voglih. 2- po verhu. 3- ali pa kak drug duhoven. Gl. Luk. 1, 9. 4- to je, od roda do roda. 5- naj s kervijo altar spravi, to je, z Dogam naj ga spravi enkrat v letu veliki spravni dan. Gl. 3. Mojz. 16, 18. 6- od roda do roda. de mu s tem.skaže čast ko Gospodu čez življenje. 8 - Glej 4. Mojz. 1, 2. V svetišu je bil vedno šekel shranjen, ki je imel ravno pravo tež«. tO- V hebrejskim: „Sekel ima pa dvajset p er, 11 to je, zern. Njegova teza je bila blizo lota. V denar skovan je bil pol goldinarja vreden, tl. na dvoriše. 152 II. Mojzesove bnkve 30. 19. in Aron in njegovi sinovi naj si v nji umivajo roke in noge, 20. kadar pojdejo v šotor pri¬ čevanja, ali pa kadar se bodo bližali altarju, darovat na njem kadilo Gospodu, 21. de kje ne umerjejo; 12 ) in to bodi večna postava njemu in njegovimu zarodu od roda do roda. 22. In Gospodje govoril z Moj- zesam, 23. in je rekel: Vzemi si di¬ šav perve 13 ) in zbrane mire pet sto šeklov, in cimeta polovico, namreč dve sto in petdeset šeklov, in kalma tudi dve sto in petde¬ set šeklov; 24. in kasije 14 ) pet sto šeklov po teži šekla, ki je v svetišu, in oljkniga olja mero hin; 15 ) 25. in iz tega naredi sveto ma- zilno olje, namešano mazilo, ka- koršno mazilar dela, 26. in z njim mazili šotor pri¬ čevanja in skrinjo zaveze, 27. in mizo z njenimi poso¬ dami, in svečnik z njegovim oro¬ djem, in kadilni altar, 28. in altar žgavnih daritev, in vso perpravo, ki njemu v službo gre. 29. In tako posveti vse reči, de bodo presvete; kdor koli se jih bode dotaknil, bodi posvečen. 30. Arona in njegove sinove mazili, in jih posveti, de mi du- hovsko službo opravljajo. 31. Reci tudi Izraelovim otro- kam: To mazilno olje bodi meni posvečeno v vaših rodovih. 32. Meso človeško naj se ne mazili z njim, in po njega me¬ šanji ne narejajte druziga ma¬ zila, ker je posvečeno, in sveto vam bodi. 33. Človek, kteri koli bi la- ciga naredil, in ga dal ptujcu, 16 ) bodi iztrebljen zmed svojiga ljud¬ stva. 34. Dalje je rekel Gospod Moj¬ zesu: Vzemi dišav, mire,oniha, ' 7 ) lepo dišečiga galbana 18 ) in nar čistejšiga kadila; vsake reči bodi po enaki teži, 35. in iz tega naredi lepo di¬ šeče kadilo, narejeno po mazi- larji, dobro zmešano, in čisto in posvečenja prav vredno. 36. In ko boš stolkel vse v nar drobnejši prah, ga nekoliko postavi pred šotor 19 ) pričevanja, kjer se ti bom perkazoval; pre¬ sveto vam bodi kadilo. 37. Take zmesi ne narejajte za svoje potrebe; ker je le Gospodu posvečeno. 38. Človek, kteri koli bi ta- ciga naredil, de bi ga duhal, bodi pokončan zmed svojiga ljudstva. 12. zavoljo svoje nesnažnosti. 13. Sok, ki nar prej in sam od sebe iz kože mirine rastline teče, je nar boljši mira. 14. dišeče kože nekiga drevesa v jutrovi Indii. 15. Glej zgor. 29, 40. 16. ki ni duhoven. 17. nek dišeč indijansk mušelj.- 18. smola ijfke rastline v Sirii, klerc duh kače in komarje preganja. 19. V hebrejskim: ,,-pred skrinjo zaveze i II. Mojzesovo bukve 31. 153 XXXI. Poglavje. Umetna zdclovavca svetiga šotora. Zapoved: naj praznujejo saboto. Bog da Mojzesu dve kamneni tabli s postavo. 1. In Gospod je govoril z Moj- z esam, rekoč: 2. Glej, poklical sim po imenu »ezeleela, sina Urijeviga, vnuka Hurjeviga, iz rodu Judoviga, 3. in sim ga napolnil z du¬ ham Božjim, z modrostjo, z urn¬ ostjo in vednostjo za sleherno delo, 4. de si zmisli, kaj bi se dalo ^delati iz zlata, in srebra, in brona, 5. iz marmorja, in drazih kam- Ov, in različniga lesa. 6. In dal sim mu pomagavca “holiaba, sinu Ahizamehoviga iz r, >du Danoviga; in vsim umet- 'jo 1 ) sim dal v serce modrost, de bodo naredili vse, kar sim ti spovedal, 7. šotor pričevanja, in skrinjo ^veze, in pokrov sprave, ki je na nji, in vse posode šotorove, 8. in mizo, in njene posode, Or čistejši svečnik z njegovim orodjem, in kadilni altar, 9. in altar za žgavne daritve, 1,1 vse njegove posode, in umi- Olnik z njegovo podlago, 10. svete oblačila v službo za 4 r °na, duhovna, in za njegove 8l nove, de opravljajo svojo službo v svetih rečeh, v 11. mazilno olje, in lepo di- Sece kadilo za svetiše; vse naj Orede, kakor sim ti zapovedal. 12. In Gospod je govoril zMoj- zesam, rekoč: 13. Govori z Izraelovimi otroci, in reci jim: Glejte, de mojo sa¬ boto praznujete; ker je znamnje med menoj in vami od roda do roda per vas, de veste, de sim jez Gospod, ki vas posvečujem. 'Zgor. 20, 8. Eceh. 20, 12. 14. Praznujte mojo saboto; za¬ kaj sveta vam bodi; kdor jo oskru¬ ni, bodi umorjen; kdor ta dan opravlja kako delo, njegova duša bodi pokončana zmed srede svo- jiga ljudstva. 15. Sest dni opravljajte dela, sedmi dan je pa sabota, poči¬ tek posvečen Gospodu; kdor koli opravlja kako delo ta dan, naj umerje. 16. Praznujejo naj Izraelovi otroci saboto, in naj jo posve¬ čujejo od roda do roda. Ona je večna zaveza 17. med menoj in med Izrae¬ lovimi otroci, in vedno znamnje; zakaj v šestih dneh je vstvaril Gospod nebo in zemljo, sedmi dan je pa nehal delati. l.Mojz. 1, 31 : 2, 2. 18. In ko je bil Gospod nehal govoriti z xMfojzesam na gori Si- naji, mu je dal dve kamneni tabli 2 ) pričevanja, popisani s perstam Božjim.^) 5. Mojz. 9, 10. u namreč tistim, ki so bili v službi dveh umetnikov, deset zapoved. po vsigamogočnosti Božji. Glej zgor. 8, 19. Luk. 11, 20 . 154 II. Mojzesove bukve 33. XXXII. Poglavje. Ta čas, ko se Mojzes mudi na gori, moli ljudstvo zlato tele; zavoljo tega se Bog nad njim pertoži, iri ga hoče pokončati, Mojzes pa zanj prosi. Ko pride Mojzes z gore v staniše, razbije tabli, razdrobi tele, posvari Arona, ukaže po¬ moriti malikovavce, se verne k Gospodu in za ljudstvo prosi. 1. Ko je pa ljudstvo vidilo, de Mojzes odlaša priti z gore, se je zbralo zoper Arona in je reklo: Vzdigni se, in nam naredi bogov, l ) kteri bodo hodili pred nami; zakaj ne vemo, kaj se je pergodilo Mojzesu, temu možu, ki nas je izpeljal iz egiptovske de¬ žele. Djan. ap. 7, 40. 2. In Aron jim je rekel: Vze- mite zlate uhane iz ušes svojih žen, svojih'sinov in svojih hčer, ter jih pernesite k meni. 2 ) 3. In storilo je ljudstvo, kar je ukazal, in so pernesli uhanov Aronu. 3 ) 4. In jih je vzel in raztopil, in je naredil iz njih zlito tele. Tedej so rekli: To so tvoji bo¬ govi, o Izrael! ki so te izpeljali iz egiptovske dežele. Ps. 105, 19. 5. Aron, to viditi, je napravil altar pred njim, in je po ozna- novavcu dal oklicati, rekoč: Jutri je praznik Gospodov! 6. In zjutrej so vstali in da¬ rovali žgavne daritve; in ljudstvo se je usedlo jest in pit, in so vstali igrat. 4 5 ) 1. Kor. 10, 7. 7. Gospod pa je govoril Moj¬ zesu, rekoč: Idi, stopi doli; za¬ kaj grešilo je tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele. 5. Mojz. 9, 12. 8. Hitro so odstopili od pota, ki si jim ga pokazal; naredili so si zlito tele, in so ga molili, in mu darovali, in rekli: To so tvoji bogovi, o Izrael! ki so te izpe¬ ljali iz egiptovske dežele. 3. Kralj. i2, 28. 9. Dalje je djal Gospod Moj¬ zesu : Vidim, de je to ljudstvo terdovratno; Spod. 33, 3: 5. Mojz. 9, 13. 10. pusti me, 5 ) de se vname moja jeza zoper nje, in de jih pokončam; storil bom pa tebe v veliko ljudstvo. 11. Mojzes pa je prosil Go¬ spoda, svojiga Boga, rekoč: Za¬ kaj se je vnela, o Gospod! tvoja jeza zoper tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko krepostjo in z močno roko? 4. Mojz. 14, 13. Ps. 105, 23. 12. O de bi vsaj Egipčani ne rekli: Zvijačno jih je izpeljal, de bi jih pomoril na gorah, in jih pokončal znad zemlje. Uleže naj se tvoja jeza, in daj se potola¬ žiti nad hudobijo svojiga ljud¬ stva. 13. Spomni se Abrahama > 1. kakoršne smo imeli v Egiptu. 2. Aron je zato toliko terjal, de bi jih bil odvernil od njih početja (Avgo TeodO j grešil je vender le, ker se ni kar naravnost ustavil. 3. Tako se je bil vjel, in mogel je tedej storiti po njih volji. 4. ter so obhajali igre in ples po ajdovski šegi. 5. Bog s tem kaže, kako svoje svetnike in njih molitev za ljubo ima (Čirih Greg.). II. Mojzesove bukve 32. Izaka in Izraela, svojih hlapcov, kterim si persegel sam per sebi, tekoč: Namnožil bom vaš zarod, kakor zvezde na nebu, in vso to zemljo, od ktere sim govoril, bom dal vašimu zarodu, de jo vedno posedete. l.Mojz. 12, 7: 15,7: 48,16. 14. In Gospod se je dal po¬ tolažiti, in ni poslal hudiga, ktero je govoril zoper svoje ljudstvo. 15. In Mojzes se je vernil z gore, in je nesel dve tabli pri¬ čevanja v svoji roki, popisani na obeh straneh, 16. narejeni po Božjim delu, tudi pisanje Božje je bilo vrezano v tabli. 17. Jozue je pa slišal hrup ljudstva, ki je vpilo, in je djal Mojzesu: Vojskino vpitje se sliši iz staniša. 18. Mu je odgovoril: Ni vpitje tacih, ki spodbadajo k boju, tudi ue krič tacih, k perganjajo k begu; temuč glas pevcov jez slišim. 19. In ko se je perbližal stanišu, je zagledal tele in ples, se je s ilno razserdil, in je iz roke za¬ gnal tabli, in ji je* razdrobil pod goro. 6 ) 20. In je zgrabil tele, ki so bili naredili, in ga je se¬ žgal, 7 ) in ga sterl v prah, in ga stresel v vodo, in jo je dal piti Izraelovim otrokam. 8 ) 5.Mojz.9,2l. 155 21. In je djal Aronu: Kaj ti je storilo to ljudstvo, de si per- pravil nadnj silno velik greh? 22. Mu je odgovoril: Nikar naj se ne jezi moj gospod; saj po¬ znaš to ljudstvo, de je k hudimu nagnjeno. 1. Jap. 5, 19 . 23. Rekli so mi: Naredi nam bogov, de pojdejo pred nami; za¬ kaj ne vemo, kaj se je temu Moj¬ zesu pergodilo, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele. 24. Tedej sim jim rekel: Kdo vas ima kaj zlata? Pernesli so ga in mi ga dali; jez sim ga pa vergel v ogenj, in prišlo je iz njega to tele. 25. Ko je Mojzes vidil, de je ljudstvo nago; 9 ) zakaj Aron ga je slekel po nesramni nečedno¬ sti, 10 ) in ga postavil naziga med sovražnike, 1 ’) 26. se je vstopil med stanišne vrata, in je djal: Kdor je Gospo¬ dov, 12 ) naj stopi k meni. In zbrali so se k njemu vsi sinovi Levi- jevi. 27. Tedej jim je rekel: Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Perpaše naj slehern svoj meč okoli ledja; in hodite sem ter tje od vrat do vrat po sredi staniša, in slehern umori svojiga brata, in svojiga prijatla, in svojiga so¬ seda. 13 ) 5. Mojz. 33, 9. 6 - Mojzes je od Boga navdihnjen to storil v znamnje, de se bo kdaj stan Postava novi umaknila (Avg.). 7 * njegovo leseno podlago; tele pa je dal raztopiti in v prah razpiliti. de je s tem malikovanje prav zaničljivo in smešno naredil; ker kakošni b bili nek taki bogovi, ki se dajo končati ? Perm. Job 5, 16. 9- brez Boga zavoljo greha. ■0. po češenji zmišljenih bogov, ki jih sveto pismo tudi blatne bogove imenuje t- kterim se brez Boga nič več ne morejo ustavljati. • de se poteguje za njegovo čast. *' ! - v Vsak naj mori malikovavce, ki še niso šli v svoje šotore, temuč prederznc se malikujejo, naj si bodo tu,di nar bližji sorodniki in prijatli. 156 II. Mojzesove 28. In storili so Levijevi si¬ novi po besedi Mojzesovi, in padlo je zmed ljudstva tisti dan okoli tri in dvajset tavžent mož. 14 ) 29. In Mojzes je rekel: Po¬ svetili ste dans svoje roke Go¬ spodu, slehern nad svojim sinam in nad svojim bratam, 15 ) de se vam da blagoslov. 30. Drugi dan pa je rekel Moj¬ zes ljudstvu: Pregrešili ste se, in storili ste silno velik greli; pojdem gori k Gospodu, če ga bom zamogel kako sprositi za¬ voljo vaše hudobije. 31. In vernil se je k Gospodu, in je rekel: Oh, storilo je to ljud— XXXIII. Bog- očita Izraelcam terdovratnost, in j vodnik ; zavoljo tega so žalovali in slek zesam pred šotorovimi vratini z oblačnig: Bog mu skaže svojo milost, sv 1. In Gospod je govorilMoj- zesu, rekoč: Idi, vzdigni se iz tega kraja ti in tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, v deželo, ki sim jo s per- sego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakopu, rekoč: 1’vojimu za¬ rodu jo bom dal; i. Mojz. 12, 7. 2. in poslal bom pred tvojim obličjem angelja; in bom pregnal Kananejce, in Amorejce, in He- tejce, in Ferezejce, inHevejce, in bukve 32. 33. stvo silno velik greh, ter so si naredili zlatih bogov; ali odpusti jim ta greh, 32. ali pa, če ga ne odpustiš, mene zbriši iz svojih bukev, ktere si spisal. 16 ) 33. Gospod mu je odgovoril: Kdor je grešil zoper me, njega bom zbrisal iz svojih bukev. 34. Ti pa pojdi in pelji to ljud¬ stvo, kamor sim ti rekel; moj angelj pojde pred teboj; jez pa bom obiskal dan maševanja tudi ta njih greh. 35. Gospod je tedej ljudstvo udaril 17 ) zavoljo pregrešenja s teletam, ki ga je bil naredil Aron. Poglavje. im žuga, de ne bo hotel biti dalje njih li svoje lepe oblačila. Bog govori z Moj- i stebra. Mojzes želi viditi obličje Božje; ojiga obraza pa mu ne pokaže. Jebusejce; Zgor. 32, 34: 5. Mojz. 7, 21 : Jož. 24, 11. 3. in boš stopil v deželo, ki teče po nji mleko in med; jez pa ne bom hodil s teboj, ker si terdo- vratno ljudstvo, de te kje ne po¬ končam na potu. ‘) Zgor. 32, 9 : 5. Mojz. 9, 13. 4. Ko je pa ljudstvo to grozno hudo govorjenje slišalo, je žalo¬ valo, in nihče ni oblekel po na¬ vadi svojiga lišpa. 2 ) 14. V hebrejskim: v okoli tri tavžent mož u . 15. ker ste dopolnili povelje Božje in še svojim sinovain in bratani niste zanesli- 16. iz bukev živih. Svetniki bi se radi, ako bi bilo mogoče in ko bi bil brefi greha edini perpomoček, svojimu lastnimu zveličanju odpovedali, ako bi se s tem duše zveličale in čast Božja pomnožila. Gl. Rim. 9, 3. (Kriz.). 17. s kugo; po misli nekterih precej takrat na mestu, kjer so grešili, po misli druzih pa poznejše, ko so popotvali. 1. Ko bi sel sam z vami, bi me vaše hudobije silile, vas na potu končati. 2. v znamnje žalosti. II. Mojzesove bukve 33. 157 5. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Reci Izraelovim otrokam: Terdovratno ljudstvo si, ko bi hodil med teboj, bi te pokončal. Zdaj pa deni od sebe svojo le- potijo, 3 ) de bomvedil, kako bom s teboj ravnal. 6. In slekli so Izraelovi otroci svojo Iepotijo per gori Horebu. 7. In Mojzes je vzel šotor in ga je razpel zunej staniša, daljfeč proč, 4 ) in ga je imenoval šotor zaveze. 5 ) ln vse ljudstvo, ki je imelo kako vprašanje, je hodilo k šotoru zaveze, ki je bil zunej staniša. 8. In ko je šel Mojzes k šo¬ toru, je vstalo vse ljudstvo, in vsak se je vstopil med duri svo- jiga šotora; in so gledali zaMoj- zesam, dokler ni stopil v šotor. 9. Ko je bil pa stopil v šotor zaveze, se je spustil doli oblačni steber, in je stal pred vratini, in je govoril z Mojzesam, 10. in vsi so vidili oblačni ste¬ ber stati pred šotorovimi vratmi. In oni so stali in molili med durmi svojih šotorov. 11. Govoril je pa Gospod z Mojzesam od obličja v obličje, kakor se pogovarja človek s svo¬ jim prijatlam. In ko se je vernil v staniše, se njegov služabnik Jozue, Nunov sin, inladeneč, ni ganil od šotora. 12. Mojzes pa je rekel Go¬ spodu : Zapoveš mi peljati to ljud¬ stvo, pa mi ne poveš, koga ho¬ češ z menoj poslati; saj si vender rekel: Poznam te po imenu, in našel si milost pred menoj. 6 ) 13. Ako sim našel milost v tvo¬ jih očeh, pokaži mi svoj obraz, 7 ) de te spoznam in milost najdem v tvojih očeh; glej svoje ljud¬ stvo, ta narod! 14. In Gospod je odgovoril: Moje obličje bo hodilo pred te¬ boj, 8 ) in ti bom dal pokoj. 9 * ) 15. In Mojzes je rekel: Ge sam ne greš pred nami, nas ne vodi iz tega kraja; 16. zakaj po čem zamoremo spoznati, jez in tvoje ljudstvo, de smo našli milost v tvojih očeh, ako ne hodiš z nami, de bomo poveličani pred vsimi narodi, ki prebivajo na zemlji ? 17. Gospod pa je rekel Moj¬ zesu: Tudi to, kar si govoril, bom storil; zakaj našel si milost pred menoj, in poznam te po imenu. 18. Tedej reče: Pokaži mi svoje veličastvo! 19. Je odgovoril: Pokazal ti 3- drage oblačila. 4- Dosihmal je bil Bog ko kralj med Izraelci in je prišel v podobi oblačniga stebra pred Mojzesov šotor v staniše; posihmal pa ni več hotel biti kralj med njimi (v. 3.); torej je Mojzes vzel šotor in ga je postavil zunej staniša, de bi tukej Bogakralja k sodbi čakal. V hebrejskim: n snidni šotor il . b- saj si vender rekel, de sim tvoj ljubljenec. Ta beseda je posneta iz govor- jenja jutrovih kraljev. sebe za vodnika. V hebrejskim: „stori mi znano svojo pot u , to je, svoje namene. 8 ' Tez sam bom hodil pred teboj. Na prošnjo Mojzesevo Bog z žaganjem perje- nja, de ne bo dalje med Izraelci prebival in jih ne bo spremljeval. hočem tvojo željo dopolniti. 158 II. Mojzesove bom vso dobrotljivost, 10 ) in bom klical pred teboj: V imenu Go¬ spodovim; 11 ) zakaj usmilim se, kogar hočem, milostljiv sim, ko¬ mur hočem. Rim. 9, 15. 20. In je rekel dalje: Mojiga obličja ne moreš viditi; zakaj človek me ne more viditi in ži¬ veti. 12 ) 21. In spet je djal: Glej, tu- XXXIV. Mojzes naredi novi tabli za zapovedi, vezo, mu obljubi svojo pomoč, mu da na kamneni tabli. Mojzesovo obličje se ljudstva 1. In potlej je rekel: Izsekaj si dve kamneni tabli, enaki po- prešnjima, in napisal bom na nji besede, ktere so bile na tablah, ki si ji razbil. 5. Mojz. 10, 1. 2. Bodi perpravljen jutri; in hitro se vzdigni na sinajsko go¬ ro, in se vstavi pred me') verh gore. 3. Nihče naj s teboj ne hodi gori, in nihče naj se ne perkaže po vsi gori; tudi naj se ne pase bukve 33. 34. kaj je kraj per meni; vstopi se na skalo! 13 ) 22. In kadar pojde memo moje veličastvo, te bom postavil v lopo v skali, 14 ) in te bom pokril s svojo desnico, 1S ) dokler memo ne odidem. 23. Potlej bom odmaknil svojo roko, in me boš vidil od zad; mojiga obličja pa ne boš mogel viditi. 16 ) Poglavje. in gre na goro. Bog ponovi svojo za- mnozih postav, in zapiše deset zapoved sveti, de ga mora pokrivati, kadar z govori. ne goveja živina, ne drobnica proti gori. 4. Tedej je izsekal dve kam¬ neni tabli, kakoršni ste bile po- prešnji, in je vstal po noči, 2 ) in je šel na sinajsko goro, kakor mu je bil zapovedal Gospod, in je nesel tabli seboj. 5. In ko se je bil Gospod spustil doli v oblaku, je Mojzes stal per njem, 3 ) in je klical ime Gospodovo. 4 ) 10. V podobi ti bom vso svojo dobrotnost pokazal. 11. V hebrejskim: „ Kazal bom vso .svojo dobrotljivost pred tvojim obli¬ čjem in bom klical: Jehova je pred teboj 1“ Razodel ti bom ljudoljub- nost prihajočiga Boga. Gl. spod. 34, 6. 12. Nihče me ne more viditi, dokler živi na zemlji; zakaj gledanje Boga je nebeškim prebivavcam perhranjeno (Iren., Greg. Naz.). 13. Prav verh hriba (spod. 34, 2.), kjer se ti navadno perkazujem, se vstopi na skalo, ktera ima lopo za teboj. 14. bom naredil, de boš v lopo stopil. 15. te bom pokril z oblakam, dokler i. t. d. 16. Več svetih očakov misli, de herbet Božji pomeni včlovečenje Jezusa Kri¬ stusa in njegovo Božje kraljestvo na zemlji. Bog je tedej Mojzesu v nekaki vidni podobi pokazal prihodnje usmiljenje Jezusa Kristusa (v. 19.), ki jih je pernesel v svoji cerkvi na zemljo. 1. čakaj me. 2. to je, zjutrej zgodej. 3. V hebrejskim: v je stopil k Mojzesu u . 4. V hebrejskim: „in (Bog) je zaklical: Jehova je luke j /“ II. Mojzesove bukve 34. 159 6. Ko je Gospod šel metno n jega, je rekel: 5 ) Gospodova¬ le, Gospod Bog, usmiljeni in dobrotljivi, poterpežljivi in veli- ciga usmiljenja, in resnični, 7. ki ohranuješ usmiljenje do desetstotniga rodu, ki odjemlješ krivico, in hudobijo, in pregreho, in nihče ni pred teboj iz sebe nedolžen; 6 ) ki povračaš krivico očetov sinovam in vnukam do tr etjiga in četertiga rodu. s.Mojz. 5 , 9. 10. Jer. 32, 18. Ps. 142, 2. 8. In Mojzes seje naglo per- pognil do tal in je molil, 9. in je djal: Ako sim milost našel v tvojih očeh, o Gospod, prosim, hodi z nami (zakaj to J e terdovratno ljudstvo), in od¬ vzemi naše pregrehe in hudobije, 'n posedi nas! 10. Gospod je odgovoril: Jez storim zavezo vpričo vsili, delal kom znamnja, kakoršne se niso Sodile nikjer na zemlji in nikjer *ned narodi, de vidi to ljudstvo, )! jed kterim si ti, strašno delo Gospodovo, ki ga bom storil. 5 -Mojz. 5, 2. Jer. 32, 40. U. Spolni vse, kar ti dans Zapovem; jez sam bom spodil ?pred tvojiga obličja Amorejce, 'n Kananejce, in Hetejce, tudi *erezejce, in Hevejce, in Jebu- s ejce. 12. Varuj se, de ne delaš pri¬ jaznosti s prebivavci tiste dežele, ker bi ti bila v zadergo; 13. temuč poderite njih altarje, podobe zdrobite, in loge pose¬ kajte. 7 ) 14. Ne moli ptujiga boga: Go- rečnik je ime Gospodovo, Bog je Gorečnik. 8 ) 15. Ne delaj zaveze z ljudmi tistih krajev, de te kdo ne po¬ kliče jest darovanih reči, kadar s svojimi maliki greše in njih po¬ dobe molijo. Zgor. 23, 32 : 5. Mojz. 7, 2. 16. Tudi ne jemlji žen zmed njih hčer za svoje sinove, de, potem ko so same grešile, tudi tvojih sinov ne zapeljejo v nesram¬ nost s svojimi bogovi. 3. Kralj. 11, 2 : 5. Mojz. 7, 3. 17. Vlitih bogov si ne delaj. 18. Praznik opresnikov pra¬ znuj. Sedem dni jej opresnike, kakor sim ti zapovedal ob času mesca novin; zakaj v mescu spo- mladanskiga časa si šel iz Egipta. Zgor. 12, 15. 19. Vse pervorojeno moškiga spola bodi moje; od vsih žival, bodi si goveja živina ali drob¬ nica, bodi moje. Zgor. 13, 2. 20. Od oslice pervič storjeno reši z ovco; če ga pa ne odku¬ piš, ga ubi. Sleherniga pervo- i f h f br ejski m Bog govor.: „ Jehova, Jehova, usmiljeni Boa , ki si « (;' "• do 8. verste, vse v tretji osebi. 7. v hebre J skim •' P a ne odpusti vselej “. ej l j. ev , ern ' k ' 80 v temnih logih službo Božjo opravljali, in svoje malike z ne- g * los tjo častili. ki ^ ori 7 ‘ a 8V °i° 1,1 ,le terpi nobeniga malika zraven sebe. Zveza, .i e , JC med Bogam m dušo, je enaka zvezi, ki je med ženinam in njegovo tud' 0 n’ * fakor 7jCnin noken 'ga soljubivca per svoji ženi ne terpi, ravno tako n ..l ne terpi nobeniga malika zraven sebe, ker je on san. vse časti in ‘JUbezn. vreden. 160 II. Mojzesove rojeniga zmed svojih sinov reši ; in ne perkaži se prazen pred mojim obličjem. Zgor. 13, 13. 21 . Šest dni delaj, sedmi dan pa nehaj orati in žeti. Zgor. 20, 8 . 9. 22. Praznik tednov obhajaj s pervinami svoje pšenične žetve, in praznik, kadar bo ob pover- riitvi letniga časa vse sprav¬ ljeno. 9 ) Zgor. 23, 16. 23. Trikrat v letu naj pride vse moštvo pred obličje vsigamogoč- niga Gospoda Boga Izraeloviga. 24. Zakaj takrat, ko bom iz¬ gnal narode spred tvojiga obličja, in razširil tvoje pokrajine, ne bo nihče prežal na tvojo deželo, ka¬ dar pojdeš, in se boš perkazal pred obličje Gospoda, svojiga Boga, trikrat v letu. 10 ) 25. Ne daruj zraven kvase- niga kruha kervi moje daritve 5 u ) in nič naj ne ostaue do jutra od daritve velikonočniga praznika. 26. Pervine sadu svoje zemlje pernesi v hišo Gospoda, svojiga Boga. Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere. 5. Moja. 26,2. Zgor. 23, 19. 27. In Gospod je rekel Moj¬ zesu : Zapiši si te besede, s kte- rimi sim storil zavezo s teboj in z Izraelam. 28. Bil je pa ondi z Gospo- bukve 34. 35. dam štirdeset dm in štirdeset noči 5 kruha ni jedel in vode ni pil, in ( Gospod ) je zapisal na tabli desetere besede zaveze. Zgor. 24, 18: 5. Mojz. 4, 13 : 9, 9. 18. 29. In ko je Mojzes šel s sinajske gore, je deržal v roki dve tabli zaveze, in ni vedil, de se lesketa njegovo obličje za- voljo pogovora z Gospodam. 30. Ko so pa Aron in Izrae¬ lovi otroci vidili Mojzesovo obličje lesketati se, so se bali k njemu perstopiti. 31. In jih je poklical, in so se vernili k njemu Aron in vsi knezi občine; in ko je govoril z njimi, 32. so prišli k njemu tudi vsi Izraelovi otroci, kterim je zapo¬ vedal vse, kar je slišal od Go¬ spoda na sinajski gori. 33. In ko je bil govor dokončal, je djal zagrinjalo na svoje obli¬ čje. 12 ) 2. Kor. 3, 13. 34. Kadar je šel pred Go¬ spoda, in je z njim govoril, ga je djal proč, dokler ni šel spred njega, in tedaj je govoril z Izra¬ elovimi otroci vse, kar mu je bilo zapovedano. 35. In so vidili obličje Moj¬ zesovo se lesketati, ko je ven šel, on pa je spet pokril svoje obli¬ čje, kadar je govoril z njimi. XXXV. Poglavje. Mojzes razloži ljudstvu povelje Božje zastran sabotniga praznovanja in zastran darov za sveti šotor. Vse ljudstvo donaša z radovoljnim in pobožnim sercan' 9, praznik šotorov, konec navadniga leta. 10. Bog obljubi, de se med obhajanjem vsakoletnih treh praznikov ne bo noben sovražnik upal Izraelcov se lotiti. 11. Glej zgor. 23, 18. < 12. Mojzes naznani tukej Božje povelja s svetlim obličjem, de bi s tem vec spoštovanja do njih v Izraelcih obudil; posihmal pa je le z zakritim obraza 11 ' z njimi govoril. Zakaj? to razloži sveti Pavel v 2. Kor. 3, 13. II. Mojzesove bukve 35. 161 •»nožih darov za sveti šotor. Mojzes zvoli dva umetnika, Bezeleela in Oholiaba, de izdelujeta sveti šotor. 1. Ko je tedej zbral vso mno¬ žico Izraelovih otrok, jim je re¬ kel: Tole je, kar vam je Gospod zapovedal storiti. 2. Sest dni delajte, sedmi dan yam pa bodi svet, sabota in po¬ čitek Gospodov; kdor koli ta dan kako delo opravlja, bodi umorjen. 3. Sabotni dan ne vžigajte ognja v vsih svojih prebivališih. 4. Dalje je rekel Mojzes vsi {••nožiči Izraelovih otrok: Tole J e , kar vam je zapovedal Go¬ spod, rekoč: 5. Odločite per vas pervin 1 ) Gospodu. Vsakteri naj jih daruje prostovoljno- in z voljnim sercam gospodu: zlata, in srebra, in brona, 6. višnjeve in zagorelorudeče ^°lne, in dvakrat omočeniga Šker¬ la, in tančice, kozjih dlak, 7. in rudečkastih ovnovih kož, ln plavkastih kož, šitimoviga lesa, 8. in olja za napravo svetil- * llc ? in de se naredi mazilo, in • e po dišeče kadilo, 9. onikovih kamnov, in dra- kamnov za olepšanje nararn- n *ka in napersnika. 10. Kdor koli vas je umeten, ! ia j pride, in naj naredi vse, kar •) e zapovedal Gospod: H. Šotor namreč, in njegovo streho, in odejo, 2 ) roče, in deske 55 zapahi, stebre 3 ) in podlage, 12. skrinjo in droga, spravni Pokrov in zagrinjalo, ktero se bo P r ed njim razgrinjalo, 13. mizo z drogama in poso¬ dami, in s pokladnimi kruhi, 14. svečnik za luči, njegove posode in svetilnice, in olje za ohranjenje ognja, 15. kadilni altar in droga, in mazilno olje, in kadila iz dišav, zagrinjalo nad šotorove vrata, 16. altar za žgavne daritve in njegovo bronasto omrežje z nje¬ govima drogama in z njegovimi posodami, umivalnik in njegovo podlago, v 17. ogrinjala za dvorise s ste¬ bri in podlagami, in zagrinjalo nad dvorišne vrata, 18. kole za šotor in dvoriše z njih vervmi, 4 ) 19. oblačila, kterih je treba v službi svetiša, oblačiia veliciga duhovna Arona in njegovih si¬ nov, de mi opravljajo duhovsko službo. 20. Tedej je šla vsa množica Izraelovih otro'k spred Mojzesa, 21. in so nosili s prav voljnim in pobožnim sercam pervine Go¬ spodu v dar, de bi se zdelal šo¬ tor pričevanja. Kar koli se je potrebovalo za Božjo službo in za svete oblačila, 22. so nosili možje in žene: ročnih zapentelj in uhanov, per- stanov in zapestnic; mnogotera zlata posoda je bila odločena Go¬ spodu v dar. 23. Ako je kdo imel kej viš¬ njeve in zagorelorudeče volne, in dvakrat omočeniga škerlata, 1. Glej zgor. 25, 2. • šotor z njeg-ovo odejo in s tremi plahtami. ■ r °cice na spodnjim koncu deska. G m zgor, 27, 19. L 11 162 II. Mojzesove tančice in kozjih dlak, rudečka- stili ovnovih kož, in plavkastih kož, 24. srebra, in brona, in šitimo- viga lesa za mnoge dela so da¬ rovali Gospodu. 25. Pa tudi žene, ki so znale šivati, so dale, kar so nare¬ dile iz višnjeve in zagorelorudeče volne, in dvakrat omočeniga šker- lata, in tančice, 26. in kozje dlake ; vse to so prostovoljno dale. 27. Knezi so pa pernesli oni- kovih kamnov, in drazih kamnov za naramnik in za napersnik, 28. in dišav, in olja za na¬ pravo svetilnic, in za naredbo mazila, in lepo dišečih kadil. 29. Vsi možje in žene so s pobožnim seream pernesli darove, de bi se storilo delo, ki ga je zapovedal Gospod po Mojzesu. Vsi Izraelovi otroci so darovali radovoljnih darov Gospodu. bukve 35. 36. 30. In Mojzes je rekel Izra¬ elovim otrokam : Glejte, Gospod je poklical po imenu Bezeleela, sinu Urijeviga, vnuka Hurjeviga iz Judoviga rodu; Zgor. 31, 2. 31. in ga je napolnil z Božjim duham, z modrostjo in umetnostjo, in z vednostjo, in z vsim zna¬ njem, 32. de si zmisli in zdela delo v zlatu, in srebru, in bronu, 33. de zna obdelovati kamne, in obrezovati les. Kar koli se zarnore umetniga znajti, 34. mu je dal v serce; tudi Oholiaba, sinu Ahizamehoviga iz rodu Danoviga, 35. oba je previdil z modrostjo, de zdelata tesarske, tkavske in pisane dela iz višnjeve in zago¬ relorudeče volne, in iz dvakrat omočeniga škerlata, in tančice, in vse stketa, in marsikaj noviga znajdeta. XXXVI. Poglavje. Umetniki se lotijo svojiga dela za sveti šotor. Ljudstvo donaša več darov, kakor jih je bilo treba. Vse zapovedane reči' se zdelujejo za sveti šotor. 1. Delali so tedej Bezeleel, in Oholiab, in vsi razumni možje, kterim je dal Gospod modrost in umetnost, de so znali umetno de¬ lati, česar je bilo treba zaC sve- tiše, in kar je bil zapovedal Go¬ spod. Zgor. 26, 1. 2. In ko> ji je bil Mojzes po¬ klical, in vse umetne može, kte¬ rim je dal Gospod modrost, in kteri so se bili sami od sebe po¬ nudili k delu, 1 . Kron. 21, 29. 3. jim je zročil vse darila Izraelovih otrok. Ko so bili leti per delu, je ljudstvo vsak dan zjutrej pernašalo prostovoljnih da¬ rov, 4. Zatorej so bili umetniki permorani priti, 5. in Mojzesu reči: Ljudstvo več pernaša, kakor je treba. 6. Mojzes je tedej ukazal po oznanovavcu oklicati: Ne mož, ne žena naj nič več ne nosi k zdelo vanj u svetiša. Iu tako se je nehalo darovati, 7. ker je bilo darov dovolj m preobilno. II. Mojzesove bukve 36. 163 8. Naredili so tedej vsi možje Rodriga serca, de bi dokončali “ e lo šotora, deset pertov iz su¬ kane tančice, in iz višnjeve in Za gorelorudeče volne, in iz dva¬ krat omočeniga škerlata, lepo pi- s aniga in umetno stkaniga dela; Z gor. 26, 1. . 9. vsakteri njih je bil osem ja dvajset komolcov dolg, štiri pa s irok. Vsi perti so bili enake mere. 10. In je sternil pet pertov e aiga z drugim, in pet druzihje 'avno tako skupej zvezal. H. Naredil je tedej višnjevih pentelj na robu eniga perta na °beh straneh, in na robu druziga P e rta ravno tako, 12. de so si bile pentlje na¬ goti, in de se je ena z drugo žv ezala. 13. Zato je vlil tudi petdeset z tatih zaponov, kteri so se za- P^i v pentlje pertov, de je bil en s otor. , 14. Dalje je naredil enajst plaht lz kozjih dlak, de se je pokri¬ la šotorova streha. Zgor. 26, 7. 15. Dolgost sleherne plahte je j^ja trideset komolcov, širjava pa s bri komolce; ene mere so bile Vse plahte, . 1.6. pet teh je sternil posebej, ln šest druzih spet posebej. 17. I„ je naredil petdeset pen- e U na robu ene plahte, in pet- pentelj na robu druge plahte, 116 sie se zvezale, 18. in petdeset bronastih za- P°n°v, § kterimi naj se zapne stl 'eha,de bode ena odeja iz Vs *h plaht. 19. Naredil je tudi za šotor odejo iz rudečkastih ovnovih kož, in nad njo drugo odejo iz plav- kastih kož. Zgor. 26, 14. 20. Tudi je naredil za šotor po koncu stoječih desk iz šitimo- viga lesa. Zgor. 26, 15 . 21. Deset komolcov je bila dol¬ gost sleherne deske, poldrugi ko- molc pa širjava. 22. Dva spaha je imela vsaka deska, de se je ena z drugo skle¬ nila. Tako je storil per vsih deskah šotora, 23. kterih dvajset je bilo na poldanski strani proti jugu 24. s štirdesetimi srebernimi podlagami. Dve podlagi ste se položile pod vsako desko na obeh straneh voglov, kjer stranska spa¬ ha na voglih jenjata. 25. Tudi na šotorovi strani, ki je proti Severju obernjena, je naredil dvajset desk, 26. s štirdesetimi srebernimi podlagami, dve podlagi pod sle¬ herno desko. 27. Proti zahodu pa, to je, na tisti šotorovi strani, ki proti morj u 2 ) gleda, je naredil šest desk, 28. in drugi dve zadej na vsa¬ kim šotorovim voglu, 29. ki ste bile od spodej do zgorej sklenjene in ste skupej eno zvezo imele. Tako je storil na obeh straneh na voglih; 30. de je bilo skupej osem desk, in dejso imele šestnajst sreber- nih podlag, namreč po dve pod¬ lagi pod vsako desko. 31. Tudi je naredil zapahov iz šitimoviga lesa; pet zapahov, de bi skupej deržali deske po eni šotorovi strani, - • zgornje zagrinjalo. • Proti srednjimu morju, ki je proti večeru. 164 II. Mojzesove 32. in pet druzih, de bi sku- pej deržali deske po drugi šoto- rovi strani ; in memo teh pet za¬ pahov 114 zahodnji šotorovi strani proti morju. 33. Naredil je tudi zapah, ki je šel na sredi po deskah od konca do konca. 34. Deske pa je pozlatil, in njih podlage je iz srebra vlil. In njih ročke je naredil iz zlata, skozi ktere se bodo zapahi vtikali; tudi nje je prevlekel z zlatarn. 35. Tudi je naredil zagrinjalo iz višnjeve in zagorelorudeče volne, in iz dvakrat omočeniga škerlata, in iz sukane tančice, XXXVII. Bezeleel je naredil skrinjo zaveze, mizi ks 1. In Bezeleel je naredil skrinjo iz šitimoviga lesa; poltretji ko- molc je bila njena dolgost, pol¬ drugi komolc njena širjava, in poldrugi komolc njena visokost; in jo je prevlekel z nar čistejšim zlatarn znotrej in zunej. Zgor.25,10- 2. In je napravil verh nje zlat venec okrog in okrog, 3. in je vlil štiri zlate ročke na njenih štirih voglih; dva ročka na eno stran, in dva na drugo. 4. Tudi je naredil droga iz šitimoviga lesa, in ji je okoval z zlatarn, 5. in ji je vtaknil skozi roče, ki so bili na straneh skrinje, de se je mogla nositi. 6 . Naredil j e tudi spravni 1 ) pokrov, to je, sedež govorjenja, bukve 3G. 37. pisaniga dela, mnogo poredama vprižano, Zgor. 26,' 31. 36. in štiri stebre iz šitimo¬ viga lesa, ktere je z njih glavi¬ cami vred pozlatil, njih podlage pa je vlil iz srebra. 37. Tudi je naredil zagrinjalo nad šotorove vrata iz višnjeve in zagorelorudeče volne, iz dva¬ krat omočeniga škerlata, in & sukane tančice, pisaniga delaj Zgor. 26, 36. 38. in pet stebrov z njih gla¬ vicami, ktere je prevlekel z zla¬ tarn, njih podlage pa je vlil i z brona. Poglavje. >, svečnik, kadilni altar, mazilno olje i n ilo. iz nar čistejšiga zlata; poltretji komolc je bila njegova dolgost, in poldrugi njegova širjava; 7. tudi dva kerubina iz vli" tiga zlata, ktera je postavil na obeli straneh spravniga pokrova j Zgor. 25, 18. 8 . eniga kerubina na koncu ene strani in eniga kerubina na koncu druge strani; dva keru¬ bina na obeh koncih spravniga pokrova, 9. ki sta razprostirala perute, in pokrivala spravni pokrov, i ' 1 se nasproti in v njega gledala' 10. Tudi mizo je naredil šitimoviga lesa; dva komolca f bila njena dolgost, in en konio) c njena širjava, in poldrugi komol c njena višava. Zgor. 25, 23. 1. Sedež milosti, kraj, s kteriga je Bog govoril, ter je svoje povelja in svet e dajal. Gl. zgor. 25, 22. II. Mojzesove Imkve 31. 38. 165 „ H. In jo je prevlekel z nar C| stejšim zlatarn, in ji je napravil z lat rob okrog in okrog, 12. in na ta rob štiri perste v isok zrezan zlat venec, in na n jega drug zlat venec. 13. In je vlil štiri zlate roče, ktere je djal na štiri vogle mize, vsako nogo eniga 14. na rob; 2 ) in je skozi nje i vtaknil droga, de se je miza ^ogla nositi. 15. Droga je pa naredil iz ši¬ timoviga lesa, in ji je prevlekel z zlatarn; 16. in posode za mnoge po¬ prhe na mizo : sklede, skledice, čistiga lri kupe, in kadilnice ,iz z ^ta, v kterih naj bi daritve darovale se pitne 17. Naredil je tudi svečnik iz c p%a iz nar čistejšiga zlata; iz n jegoviga stala so moleli roglji, bledice, in bunčice, in lilije; Zgor. 2s , 31 : 35, 14. 18. šest rogljev na obeh stra- '^h, trije na eni strani, in trije n a drugi; , 19. tri skledice orehu enake so pile in di na vsakim roglji z bunčicami jami; in tri orehu enake skle- Ce na drugim roglji z bunčicami 1,1 lilijami. Tako je bilo delo P ei ' šesterih rogljih, ki so moleli lz svečnikoviga stala. 20. Na stalu pa so bile štiri skledice orehu enake, in per vsaki bunčice in lilije, 3 ) 21. in bunčice na treh krajih pod vsakterima dvema rogljema, kterih skupej je šest, ki iz eniga stala mole. 22. Bunčice tedej in roglji so bili z njim vred iz celiga; vse je bilo vlito iz nar čistejšiga zlata. 23. Tudi je naredil sedem sve- tilnic z njih utriiijalniki, in posode, v kterih se otrinki gase, iz nar čistejšiga zlata. 24. En talent zlata je tehtal svečnik z vsimi svojimi posodami vred. 25. Naredil je tudi kadilni altar iz šitimoviga lesa, ki je bil štir— voglat, kmnolc dolg in širok, dva pa visok; iz njegovih voglov so moleli rogovi. Zgor. 30, 1. 26. In prevlekel ga je z nar čistejšim zlatarn, namreč ognjiše, in strani, in rogove. 27. In je naredil zlat venec okrog njega; in po dva zlata ročka pod njegovim vencam na vsaki strani, de sta se droga vanji vti¬ kala, de se je mogel altar nositi. 28. Droga je pa naredil iz ši¬ timoviga lesa, in ji je prevlekel z zlatarn. 29. Napravil je tudi olje za mazilo posvečevanja, in kadilo iz nar čistejših dišav, kakoršno de¬ lajo mazilarji. XXXVIII. Poglavje. 0( 6 je naredil altar za žgavne daritve, umivalnik in dvoriše. Znesek darova- niga zlata, srebra in brona. 1- Tudi je naredil altar za | žgavne daritve iz šitimoviga lesa; 2 - Pod rob. • to je, ena lilija. Gl. zgor. 25, 34. 166 II. Mojzesove bukve 38. pet komolcov je bil dolg in ši¬ rok, tri pa visok; Zgor. 20, 24 : 2. Kron. 1, 5. 2. njegovi rogovi so moleli iz voglov, in ga je prevlekel z bro- nam. 3. Njemu v službo je napra¬ vil iz brona različne posode: pi- skre, kleše, vilice, greblje in po¬ sode za ogenj. 4. Naredil mu je tudi bron- čeni roš enako mreži, in pod njim v sredi altarja ognjišče, 1 ) 5. in je vlil štiri roče na šti¬ rih voglih omrežja, de sta se droga vanje vtikala za prenašanje; 6. ktera je pa naredil iz ši- timoviga lesa, in ji je prevlekel z zlatarn, 7. in ji je vtaknil skozi roče, ki so moleli na altarjevih straneh. Altar sam pa ni bil celina, am¬ pak votel iz desk, in znotrej prazen. 8. Tudi je naredil bronast umivalnik z njegovo podlago iz zerkal žen, 2 ) ki so čule pred šotorovimi vratini. 3 J Zgor. 30, 18. 9. Naredil je tudi dvoriše, na čigar južni strani so bile zagri¬ njala iz sukane tančice, sto ko¬ molcov dolge. 4 ) Zgor. 27, 9. 10. Bilo je dvajset bronastih stebrov z njih podlagami; gla¬ vice na stebreh, in vse vprižano delo 5 ) je bilo sreberno. 11. Enako so bile tudi na se¬ verni strani zagrinjala, stebri in podlage, in glavice na stebrih enake mere, in enaciga dela, in iz enake rude. 12. Na tisti strani pa, ki gleda proti zahodu, so bile petdeset ko¬ molcov dolge zagrinjala, deset Stebrov s svojimi podlagami iz | brona, glavice na stebrih pa in vse vprižano delo iz srebra. 13. Dalje je napravil proti iz¬ hodu petdeset komolcov dolge za¬ grinjala; 14. petnajst komolcov teh je bilo na eni strani, in trije stebri s svojimi podlagami; 15. in na drugi strani (zakaj med obema je naredil vrata v šotor) so bile spet petnajst ko¬ molcov dolge zagrinjala, in trije stebri, in toliko podlag. 16. Vse zagrinjala okrog dvo- riša so bile stkane iz sukane tančice. 17. Podlage stebrov so bil e bronaste, njih glavice z vsim svojim vprižanjem pa sreberne; pa še tudi stebre na dvorišu j e okoval s srebram. 18. In nad njegove vrata j e naredil zagrinjalo pisaniga dela iz višnjeve in zagorelorudeče volne, iz dvakrat omočeniga šker- lata, in iz sukane tančice, ki j e bilo dvajset komolcov dolgo, pet pa široko, 6 ) po meri vsih zagri' njal na dvorišu. 1. Ognjišče je tukej prostor per tleh pod omrežjem. Gl. zgor. 27, 5. V hebrej¬ skim kakor 27, 5. 2. Zerkala starih niso bile steklene, ampak iz kake rude. 3. Zenske so se zbirale pred snidnim šotoram (gl. zgor. 33, 7.), kolikor j e bilo do zdej narejeniga, ali de bi kaj stregle, postavim, snažile i. t. d., ali P a ’ de bi molile. 4. po strani. 5. Glej zgor. 27, to. 6. ali visoko, II. Mojzesove 19. Stebri per vratih so bili pa štirje s svojimi podlagami iz brona, njih glavice z vprižanjem pa so bile sreberne. 20. Tudi kole okrog šotora in dvoriša je naredil iz brona. 21. To so deli šotora priče¬ vanja, ki so bili po Mojzesovim povelji peršteti šegam levitov pod Itamarjem, sinam Arona, veliciga duhovna, 7 ) 22. ki jih je bil naredil Beze¬ ne!, Urijev sin, vnuk Hurjev, iz Judoviga rodu, kakor je bil za¬ povedal Gospod po Mojzesu, 23. ko si je bil pervzel tovarša Oholiaba, sina Ahizameboviga, iz Banoviga rodu, kteri je bil sam grozno znajden umetnik v zdelo- Vanji lesnine, in v tkanji, in v pi¬ sanji iz višnjeve in zagoreloru- deče volne, iz dvakrat omočeniga skerlata in iz tančice. 24. Vsiga zlata, kar so ga podelali za svetiše, in kar ga je bilo darovaniga v darilih, je bilo devet in dvajset talentov, in se¬ dem sto in trideset šeklov po sve- tišni tehtnici. 8 ) bnkve 38. 39. 167 25. Darovano pa je bilo od teh, ki so prišli v štetvo od dvaj- setiga leta in čez, namreč od šestkrat sto in tri tavžent pet sto in petdeset obrambanih. 26. Memo tega je bilo sto ta¬ lentov srebra, 9 ) iz kteriga so bile vlite podlage svetiša in vrat, kjer visi zagrinjalo. 27. Sto podlag je bilo nareje¬ nih iz sto talentov $ en talent se je štel za vsaktero podlago. 28. Iz tavžent sedem sto pet in sedemdeset šeklov pa je na¬ redil glavice stebram , ki jih je tudi okoval s srebram. 29. Brona pa je bilo darova¬ niga dva in sedemdeset tavžent talentov, in štiri sto šeklov čez. 30. Iz njega so vlili podlage za stebre per vratih v šotor pri¬ čevanja, in bronasti altar z nje¬ govim ognjišem, in vse posode, ki gredo v njegovo službo, 31. in ‘podlage za stebre ne le okoli dvoriša, ampak tudi za stebre per njegovih vratih, in vse kole šotora in dvoriša okoli in okoli. XXXIX. Poglavje. Duhovske oblačila so narejene, in vsa perprava za sveti šotor je dodelana. 1. Iz višnjeve in zagoreloru- deče volne, iz dvakrat omočeniga skerlata in tančice je pa naredil oblačila, v ktere naj bi se obla¬ ki Aron, kadar opravlja službo v svetišu, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu. Zgor. 28, 6. 2. Naredil je tedej naramnik iz zlata, iz višnjeve in zagorelo- rudeče volne, in iz dvakrat oroo- ^ Posamezni deli šotora so bili levitam prepušeni, ker je bila njih dolžnost, jih hraniti, sveti šotor postavljati in ga razderati. 8- Glej zgor. 25, 39: 30, 13. 9 - V hebrejskim: „iz sto talentov in1775seklov u . Bilo je tedej 301," < 5 šeklov; zakaj en talent znese 3000 šeklov. 168 II. Mojzesove bukve 39. čeniga škerlata, in iz sukane tan¬ čice, 3. pisaniga dela; in je raz¬ rezal zlate plošice, ter jih raz¬ tegnil v niti, de so se mogle zviti z votkam poprešnjih barv, 4. in dva roba, ki sta se na obeh straneh s koncama zape¬ njala, 5. in pas iz ravno tistih barv, kakor je bil zapoyedal Gospod Mojzesu. 6. Napravil je tudi dva oni- kova kamna, vložena in vdelana v zlato, in vanja so bile vrezane po pečatnikarjevi umetnosti imena Izraelovih otrok; 7. in ji je djal na strani naram- nikove Izraelovim otrokam v spo¬ min, kakor je bil zapovedal Go¬ spod Mojzesu. 8. Naredil je tudi napersnik, lepo pisaniga dela, kakoršno je bilo naramnikovo delo, namreč iz zlata, iz višnjeve in zagoreloru- deče volne, in iz dvakrat omo- čeniga škerlata, in iz sukane tan¬ čice, 9. štirvoglatiga, v dve gubi, ped dolziga in širociga, 10. in je vanj vdelal štiri verste drazih kamnov; v pervi versti so bili: karneol, topas in smaragd; 11. v drugi: karbunkel, safir in jaspis; 12. v tretji: hijacint, ahat in ametist; 13. v četerti: krizolit, onik in beril; bili so z zlatarn obdani in vdelani po svojih verstah. 14. V te dvanajstere kamne pa so bile vrezane imena dvanaj¬ sterih Izraelovih rodov, v sleher- niga eno ime. 15. Naredili so tudi napers- niku verižici, ki ste bile skle¬ njene, iz nar čistejšiga zlata, 16. in dva zapona, in toliko ročkov iz zlata; djali so pa ročka na obe strani napersnika, 17. iz kterili naj bi visele dve zlati verižici, ki so ji vtaknili v zapona, ki sta iz voglov napers¬ nika molela. 18. To vse se je spredej in zadej *) tako oblegalo, de sta se naramnik in napersnik skupej za¬ penjala, 1 2 ) 19. in sta se proti pasu še bolj terdno sklenila po ročkih, ki ji 3 ) je vezala višnjeva preveza, de nista 4 ) ohlapna sem ter tje ma¬ hala, in se eden od druziga pre¬ mikala, kakor je bil zapovedal Gospod Mojzesu. 20. Naredili so tudi suknjo za pod naramnik vso višnjevo, 21. in luknjo za glavo v zgor¬ njim kraji proti sredi, in stkan robec okrog luknje, 22. spodej pa per nogah mar- garanove jabelka iz višnjeve in zagorelorudeče volne, iz šker¬ lata, in iz sukane tančice, 23. in zvončke iz nar čistej¬ šiga zlata, ktere so djali med margaranove jabelka ob robu suk¬ nje okrog in okrog, 24. spet zlat zvonček in spet margaranovo jabelko, s kterimi 1. spredej, kjer ste bile verižici k naramnicam perpete, in zadej, kjer ste- spodnje vervici (gl. zgor. 28, 28.) proti herbtu nad pašam za ročka visele- 2. V hebrejskim je natanko popisano, kako se je napersnik proti pasu per- penjal. Perm. pogl. 28, 26—29. 3. ročka. 4. namreč naramnik in napersnik. 169 II. Mojzesove bnkve 39. je hodil ozaljšan veliki duhoven, kadar je službo opravljal, kakor je bil zapovedal Gospod Mojzesu. 25. Naredili so tudi suknje iz tančice, tkavskiga dela, Aronu in njegovim sinovam, 26. in kape z njih venčki iz tančice, 27. tudi platnene hlače iz tan¬ čice, 28. pas pa iz sukane tančice, 'z višnjeve in zagorelorudeče yolne, in iz dvakrat omočeniga skerlata, pisaniga dela, kakor je kil zapovedal Gospod Mojzesu. 29. Tudi so naredili šinico sve- tiga češenja iz nar čistejšiga zlata, ter so napisali vanjo po pečat- nikarjevim delu: Sveto Gospodu, 30. in so jo pervezali na kapo z višnjevo prevezo, kakor je bil Zapovedal Gospod Mojzesu. 31. Dokončano je bilo tedej v se delo šotora in strehe priče¬ vanja; Izraelovi otroci so nam- l yč vse tako naredili, kakor je kil zapovedal Gospod Mojzesu. 32. In so pernesli 5 ) šotor, in ■streho, in vso perpravo: ročke, ^ e ske, zapahe, stebre in podlage, 33. odejo iz rudečkastih ovno¬ vih kož, in drugo odejo iz plav- kastih kož, 34. zagrinjalo, skrinjo zaveze, droga in spravni pokrov, 35. mizo z vsimi njenimi po¬ sodami in pokladnimi kruhi, 36. svečnik, svetilnice, in njih perpravo z oljem vred, 37. zlati altar, in mazilo, in kadilo iz dišav, 38. in zagrinjalo nad šotorove vrata, 39. bronasti altar, omrežje, droga, in vse njegove posode, umivalnik z njegovo podlago, za¬ grinjala za dvoriše, in stebre z njih podlagami, 40. zagrinjalo nad vrata v dvo¬ riše , in njegove vervi in kole; tako de se ni pogrešalo nobene posode, ki so bile zapovedane, de naj se napravijo za službo šotora in za streho zaveze, 41. tudi oblačila, ki jih nosijo duhovni v svetišu, Aron namreč in njegovi sinovi, 42. so pernesli Izraelovi otroci, kakor je bil zapovedal Gospod. 43. Ko je Mojzes vse to vidil dokončano, jih je blagoslovil. 6 ) jj' Mojzesu. ■ Izraelove otroke. — Po mislih svetih očakov je bil sveti šotor s svojimi po¬ sameznimi deli predpodoba kraljestva Božji ga, ki ga je Jezus Kristus usta¬ novil. V tem le sta si zlasti podobna. Sveti šotor je bil celota, in vsi po¬ samezni deli te celote so se popolnama sklepali in zlegali; kraljestvo Kristu- Snv °’ njegova sveta cerkev je zedinjena v svojih udih po ljubezni, ki je zvez popolriamosti (Kološ. 3, 14.). Sveti šotor je bil ogernjen z mnogoterimi ode- )pmi, ki so bile zunej dlakaste in neočitne, znotrej pa lepe in zale; v cerkvi nimajo pravi verniki zunej, nad seboj nič posebniga in slovečiga, znotrej P a ?° Polni lepote Jn svetosti (Vis. pes. 1, 5. Ps. 44, 14—15.). V svetim šotoru ,e kila skrinja postave, na mizi izpostavljeni kruhi, kadilni altar in svetilnik; v cerkvi je Kristus naša postava, v kterim so vsi zakladi modrosti in spo¬ znanja skriti (Kol. 2, 3.). On je vedno pričujoči, nar svetejši kruh življenja Uan. 6, 35.), vedno puhteče kadilo spravne priprošnje per Bogu (Jan. 17, ' !• Jan. 2,1.), in svečnik s sedmerimi svetili po sedmerih darovih svetiga nna (iz. 11, 2 .). Zunej okrog svetiga šotora je bil dvor za vse Izraelce 170 KI. Mojzesove bukve 40. XL. Poglavje. Sveti šotor se sostavlia. Tudi dvoriše se napravi okrog šotora. Ko je bilo vse dodelano, je oblak pokril sveti šotor 1. In Gospod je govoril z Mojzesam, rekoč: 2. Pervi dan perviga mesca') postavi šotor pričevanja, 3. in vanj postavi skrinjo, ter spusti pred njo zagrinjalo, 4. in pernesi vanj mizo, in položi na njo, kar je po postavi zapovedano. * 1 2 ) Stoji naj v njem svečnik s svojimi svetilnicami, 5. in zlati altar, na kterim naj' se zažiga kadilo pred skrinjo zaveze. Obesi zagrinjalo nad šo- torove vrata, 6. in pred njega postavi altar za žgavne daritve, 7. umivalnik pa med altar in šotor, in ga napolni z vodo. 8. Dvoriše in njegove vrata obdaj z zagrinjali, 9. in vzemi mazilno olje, ter mazili šotor in vse njegove po¬ sode, de bodo posvečene: 10. altar za žgavne daritve in vse njegove posode, 11. umivalnik z njegovo pod¬ lago, vse posveti z mazilnim oljem, de bo presveto. 12. In perpelji Arona in nje¬ gove sinove pred vrata v šotor pričevanja, in umite z vodo 13. obleci v svete oblačila, de n veličastvo Gospodovo gaje napolnilo. mi služijo, in de jim maziljenje tekne v večno duhoVstvo. 14. In Mojzes je storil vse, kar je bil zapovedal Gospod. 15. Tedej v pervim mescu dru- žiga leta, pervi dan mesca je bil postavljen šotor, 16. in Mojzes ga je bil po¬ stavil, ter je položil deske, in podlage, in zapahe, in je posta¬ vil stebre, 17. in je razpel streho čez šo¬ tor in odejo nanj položil, kakor je bil Gospod zapovedal. 18. Djal je tudi pričevanje v' skrinjo, spodej je vtaknil droga? zgorej pa je položil spravni po¬ krov. 19. Ko je bil pernesel skrinjo v šotor, je obesil pred njo za¬ grinjalo, de bi dopolnil Gospo¬ dove povelja. 20. Postavil je tudi mizo v šo¬ toru pričevanja na Severjevo stran zunej zagrinjala, 21. in je djal na njo po versti pokladne kruhe, kakor je bil Go¬ spod zapovedal Mojzesu. 22. Tudi je postavil svečnik ^ šotor pričevanja mizi nasproti na južni strani, 23. ter je razstavil po versti in tudi za ptujce, ki so med njimi prebivali; v .cerkvi je še veliko več pr®' štora in perložnosti se vdeležiti Kristusovih gnad; zakaj Kristus je prišel n 9 svet za vse (Kol. 1,28.), in se je na križu, kakor na altarji, ki je na dvor® za žgavne daritve napravljen, za vse daroval, kteri si hočejo v prid obernid njegovo presveto daritev. 1. pervi dan mesca nizana, ki je bil po izhodu iz Egipta pervi dan druži# 3 leta. Perm. v. 15. 2. izpostavljeni kruhi. II. Mojzesove bukve 40. 171 svetilnice po povelji Gospodo¬ vim. 24. Postavil je tudi zlati altar pod streho pričevanja zagrinjalu nasproti, 25. in je zažgal na njem ka¬ dilo iz dišav, kakor je bil Go¬ spod zapovedal Mojzesu. 26. Tudi je razpel zagrinjalo nad vratini v šotor pričevanja, 27. in je postavil altar za Žgav¬ ce daritve na dvorišu pričevanja, m je daroval na njem žgaVne in jedilne daritve, kakor je bil Go¬ spod zapovedal. 28. Postavil je tudi umivalnik med šotor pričevanja in altar, in ga je napolnil z vodo. 29. In umivali so si v njem Mojzes, in Aron, in njegovi si¬ novi roke in noge, 30. kadar so hodili pod streho naveze, in se bližali altarju, ka¬ kor je bil Gospod zapovedal Moj¬ zesu. de se je vidilo. , v trumah, v ktere so bili razdeljen 31. Napravil je tudi dvoriše okrog šotora in altarja, in je obe¬ sil zagrinjalo nad vrata v dvo¬ riše. Ko je bilo vse dokončano, 32. je pokril oblak šotor pri¬ čevanja, in veličastvo Gospodovo ga je napolnilo. 3 ) 4. Mojz. 9, 15: 3. Kralj. 8, 10. 33. In Mojzes ni mogel iti pod streho zaveze; zakaj oblak je vse pokril, in veličastvo Gospodovo se je blisketalo, ker je oblak vse pokril. 34. In kadar se je oblak vzdig¬ nil od šotora, so se vzdignili tudi Izraelovi otroci trumama na pot; 4 ) 35. ako je pa nad njim visel, so ostali na tistim mestu. 36. Oblak Gospodov je nam¬ reč ležal na šotoru po dnevu, ogenj pa po noči, kar je vidilo vse Izraelovo ljudstvo po vsih svojih staniših. tretje Mojzesove bukve. Tretje Mojzesove bukve se imenujejo v greški in latinski pre¬ stavi „liber leviticus u (beri „levitikus ii ~), to je, „bukve levitovske u imenujejo se pa zato tako, ker obsegajo zlasti postave in šege, ki so jih mogli leviti spolnovati ob darovanji mnogoterih daritev in ob praznovanji zapovedanih praznikov. Te postave in šege pa je Bog razodeval Mojzesu precej po tem, ko je bil postavljen sveti šotor, in sicer ob mnozih časih, berž ko ne, v pervim mescu druziga leta po izhodu, ker se četerte Mojzesove bukve začnejo s pervim dne- vam druziga mesca tega leta. Desiravno nimajo te bukve v hebrej¬ skim posebniga imena, jih venderle judovski učeniki večkrat ime¬ nujejo „ bukve u ali „postavo duhovnov u ; ravno tako' se imenujejo tudi v sirski in v arabski prestavi. I. Poglavje. Zapovedi za žgavne daritve. 1 ) 1. Ur ospod pa je poklical Mojzesa, in je govoril z njim s šotora spričevanja, rekoč: 2. Govori z Izraelovimi otroci, ter jim reci: Ako kdo zmed vas pernese dar Gospoda od živine, to je, naj ga daruje od goveje živine ali pa od drobnice, 2 ) 3. ako je njegov dar žgavna daritev od goveje živine, naj da- fuje samca brez madeža pred vratmi snidniga šotora, de si na¬ kloni Gospoda. 3 ) 2. Mojz. 29, 10. 4. In položi naj svojo roko na glavo daru, 4 ) in bo prijeten (Gospodu j), in mu bo teknil v spravo. 5. In naj zakolje tele pred Gospodam, in duhovni, Aronovi sinovi, naj perneso njegove kervi, in naj jo zlivajo okoli altarja, 5 ) ki je pred šotorovimi vratmi. • Izraelci so imeli dvojne daritve, kervave iz živalstva, in nekervave in last¬ ništva. Kervave daritve so bile klavne daritve, in razdelili so jih 1) v žgavne, tore so se razun kože čisto sežgale na altarji in so pomenile darivcovo po- polnama darovanje Bogu; 2) v mirne ali prosivne in hvalivne daritve, kjer se je le nekaj sežgalo, drugo pa se je obernilo v daritevske pojedine, de bi ®e skazovala Bogu dolžna hvaležnost za prejete in še prejemljive dobrote; J v daritve za grehe in zadolženja, kjer se je en del na altarji, drugi pa zunej šotora sežgal, ali pa duhovnam prepustil, — v spravo za grehe. — ‘ej zastran namena in zmožnosti izraelskih daritev Hebr. 10. S tega lista se vidi, de so daritve stariga zakona le zunej pred svetam Izraelce opravi- eevalc. Notranje opravičenje pred Bogam je Izraelec le z vero v obljube v oz -i e dosegel, med kterimi je bila nar imenitniši obljuba prihodnjiga Odre- s emka (1. Mojz. 15, 6. Hebr. 11.). • od ovac ali koz. Glej v. lo. Rejskim: v pred vratmi šotora spričevanja, de bode dopadljiv ■de se v mislih postavi namesti daru, in s tem svoje grehe spozna; zakaj esiravno so žgavne daritve zlasti opravljali, de so z njimi Bogu svojo po- orsino skazovali, in se mu popolnama darovali, so vender le tudi z njimi epali prošnjo za spravo, ker človek v svoji popačenosti nobeniga bogo- 'uzniga dela ne more opraviti, de bi se zraven tega in pred vsim drugim ' ne spomnil svoje pregrešnosti, sprave z Bogam in poboljšanja svojiga j ' lv jenja. Zato so bile žgavne daritve tudi spravne daritve. Perm. spod. 16, 24. ' z namnje, de je treba vso svojo termo, svoje serce z vsimi pocutnimi nag- 174 III. Mojzesove bukve 1. 2. 6. In potem ko se dar iz kože dene, 6 ) naj ude razsekajo na kosce, 7- in naj podtaknejo ogenj na altarji pod germado derv, ki so jih bili poprej zložili, 8. in naj razsekane ude zver- stama nanj polože, namreč glavo in vse, kar se derži jeter, 7 ) 9. drob in noge naj se opero v vodi, in duhoven naj sežge vse to 8 ) na altarji v žgavno daritev in v prijetni duh Gospodu. 10. Ako je dar od drobnice, žgavui dar od ovac in koz, naj daruje samca brez madeža, 11. in zakolje naj ga na al- tarjevi strani, ki je proti severju, pred Gospodam; njegovo kri pa naj izlijejo Aronovi sinovi okoli altarja, 12. in naj odločijo ude, glavo in vse, kar se derži jeter, in naj polože na derva, kterim naj se podtakne ogenj, 13. drob pa in noge naj se opero v vodi, in vse darove naj sežge duhoven na altarji v žgavno daritev in v prijetni duh Gospodu. 14. Ako se pa od ptičev per- nese žgavni dar Gospodu, od gerlic ali od golobičev, 9 ) 15. naj ga duhoven pernese k altarju, in naj mu zavije glavo k vratu, ter naj ga nasipne na¬ mesti rane, in naj spusti kri na altarjev krajnik, 10 ) 16. brahor na goltancu in perje naj verže blizo altarja proti ju- trovi strani na kraj, kamor se po navadi pepel meče, 17. in naj ga zlomi med pe¬ rutnicami, in naj ga ne razreže, tudi ne razdeli * 1 ‘) z železarn, in naj ga sežge na altarji, ko se je dervam ogenj podtaknil. Žgavna daritev je, in dar prav prijetniga duha Gospodu. II. Poglavje. Zapovedi zastran nekervavih ali jedilnih daritev. 1. Ako hoče kdo kaj od jedi Gospodu v dar pernesti, ‘) naj bo njegov dar čista pšenična moka, in naj vlije olja na njo, in naj ka¬ dila zraven dene, 2 ) 2. in naj pernese duhovnam. njenji in željami Božji volji darovati; ker krije nar poglavitniši mesto žival¬ skima ali telesnima življenja; zatorej jo Bog hoče. 6. Glej spod. 7, 8. 7. V hebrejskim: „vso mast“ i. t. d. 8. to je, vse kosove. 9. Bog- si je tudi manjih žival in ptic v dar zvolil, de bi zamogli tudi ubož- niši Izraelci darovati. 10. V hebrejskim: „na altnrjevo steno Rane so delali s palcovim nohtaffl- 11. To bodi darivcu pomenljiva podoba, de naj svojo poželjivo natoro kroti, n® pa de bi jo končal. 1. Tudi jedila so darovali, de so zamogli tudi nar ubožniši Izraelci žgavn® darove opravljati. 2. Olje je jutrovcam per pekarii to, kar je nam sirovo maslo. Kadilo je p o- menilo molitev, ki se k Bogu vzdiguje. 175 III. Mojzesove bukve 2. Aronovim sinovam, kterih eden n aj vzame polno pest moke, in °lja, in vse kadilo, in naj v spo¬ jin 3 ) na altar položi v nar pri- jetniši duh Gospodu. 3. Kar pa od daru ostane, j e Aronovo in njegovih sinov, to Je, presveto od darov Gospodo¬ vi. 4 ) Sir. 7, 34. ^ 4. Kadar boš pa kaj v peči Pečeniga v dar pernesel, naj bo lz pšenične moke, namreč kruhi |ii‘ez kvasa 5 ) z oljem zmešani 6 ) 111 opresni mlinci z oljem pomazani. 5. Ako bo tvoj jedilni dar kej °cvertiga, naj bo iz pšenične z °liem umešene moke in brez kva¬ su, 7 ) 6. in razdeli ga v kosove, in V nanj olja. 7. Če je pa tvoj jedilni dar kaj ll & ražnji pečeniga, naj bo tudi Pšenična moka z oljem umešena, 8 ) 8. in ko jo boš daroval Go¬ spodu, 9 ) jo daj duhovnu v roke. 9. In ko jo bo daroval, naj Vz ame spomin 10 ) od daru, in naj Sj 1 sežge na altarji v prijetni duh Gospodu, 10. kar pa ostane, naj bo Aro¬ novo in njegovih sinov, ko pre¬ sveto od darov Gospodovih. 11. Sleherni jedilni dar, ki se Gospodu daruje, naj bo brez kvasu, 1 ‘) nič kvaseniga ali mede- liiga 12 ) naj se ne žge v dar Go¬ spodu. 12. Le samo pervine od tega nosite v darilo Gospodu; 13 ) na altar pa naj se ne pokladajo v prijetni duh. 13. Kar koli v dar perneseš, osoli, in ne jemlji soli zaveze svo- jiga Boga od svojiga darovanja. u ) Per slehernim svojim darovanji daruj soli. Mark. 9, 48. 14. Ako boš pa pernesel Go¬ spodu v dar od pervin svojiga žita še od zeleniga klasja, ga na ognji posuši in v moko stolči, in tako' daruj Gospodu svoje pervine, 15. in olja nanje vli in kadila zraven deni; ker jedilni dar Go¬ spodov je to. 16. Od tega naj sežge duho¬ ven v spomin darovanja en del stolčene moke, in olja, in vse kadilo. 3. to je, v dar. Baritev se imenuje spomin, ker naj bi Boga spominjala nje¬ govih usmiljenja polnih obljub. p - ko Bogu posvečen dar, ki naj bi ga le namestniki Božji vživali. • v pomenljivo znamnje darivcu, de mora čist biti; zakaj kvas je pomenljiva Podoba pokaženiga serca (1. Kor. 5, 8.) ; olje iti kadilo poočitujete duhovno Maziljenje in molitev. v Vulgati: „z oljem pokropljeni “ i. t. d. neka pečena kaša. nekaki opraženi mlinci. v hebrejskim: „in ko jo boš na altar pernesel “. e n del daru v spomin. 12 Z £° r - V ' 4 ‘ . . Med je podoba sladnosti in nečistosti, ki je sicer sladka, tode ima g ren e nasledke. Kdor daruje, je mora prost bili (Teod.j. ; Izraelci so mogli nekoliko svojih perdelkov Gospodu darovati, preden so ji Jeli vživati. Te so pervence imenovali in so jih duhovuam dajali. Gl. 4. Mojz. I l8 > 11 — 14. -t« '. je podoba nestrohljivosti, in torej stanovitnosti zaveze. Gl. 4 . Moj z. , 9: 2. Kron. 13, 5. 6 . 7. 8 . 9. lQ. tl. 176 III. Mojzesove bukve 3. < III. Poglavje. Zapovedi zastran mirnih daritev. 1. Ako je njegov dar mirna daritev, *) in hoče darovati od go¬ ved, naj daruje ali samca ali samico brez graje Gospodu. 2. In naj položi roko na glavo svojiga daru, 1 2 ) in naj se zakolje per vratih snidniga šotora, in Aro- novi sinovi, duhovni, naj zlijejo kri okrog altarja. 3. In naj pernesejo od zahval- niga daru Gospodu v dar mast, ktera drob pokrivaj in kar koli je masti znotrej. 2. Mojz. 29, 13. 4. Dve ledvici z mastjo, s ktero so lakotnice pokrite, in je- terno pečico z obistjem vred, 3 ) 5. in leto naj sežgo na al- tarji v žgavni dar, 4 ) ko se ogenj pod derva vtakne, v dar nar pri— jetnišiga duha Gospodu. 6. Ako je pa njegov dar zmed ovac in mirna daritev, naj si že daruje ali samca ali samico, mo¬ rata biti brez graje. 7. Ako daruje jagnje pred Gospodam, 8. naj položi svojo roko na glavo svoje daritvine živali, ki naj se zakolje per vratih snid¬ niga šotora j in Aronovi sinovi naj zlijejo njegovo kri okoli al¬ tarja, 9. in naj perneso od mirne da¬ ritve Gospodu v dar mast in ves rep, 5 ) 10. z ledvicami vred, 6 ) in mastjo, ki pokriva trebuh in vse oserčje, in obe obisti z mastjo, ki je per čevah, in pečico od jeter z obistmi vred, 7 ) 11. in duhoven naj leto sežge na altarji ognju v žert in Go¬ spodu v dar. 12. Ako je koza njegov dar, in jo hoče darovati Gospodu, 13. naj položi svojo roko na. njeno glavo, in naj jo zakolje per vratih snidniga šotora; in Aro¬ novi sinovi naj zlijejo njeno ki' 1 okoli altarja. 14. In naj vzamejo od nje v žert Gospodoviga ognja mast, ki pokriva trebuh in vse oserčje- 15. Obe ledvici s pečico, 8 ) ki 1. Mirne daritve so Izraelci opravljali, de so z njimi Bogu za prejele dobrot® dolžno hvaležnost skazovali, ali pa si novih dobrot prosili. Imenujejo se tak® zato, ker Izraelci z besedo n mir u vse dobro zaznamnjajo. Teh daril se j e nekoliko sežgalo, nekoliko duhovnam dalo, in nekoliko za pojedine obernil°> ktere naj bi perijudnost in ljubezen do bližnjiga budile in zviševale. 2. Glej zgor. 1, 4. 3. Z ledvicami vred naj pečico odrežejo. 4. Mast in ledvice so podoba živalskiga ali telesniga življenja, ktero naj Bogu daruje v zahvalo. V hebrejskim : žgavni daritvi 11 , to je, *) il vsakdanji (spod. 16, 12.) ali posebni. Hebrejsko pove, de so mast mirni 11 daritev na žgavne pokladali, in oboje sežigali. 5. ki per ovcah na jutrovim ni pravo meso, ampak neka mast, ki jo jedo ® kruham ko per nas sirovo maslo. 6. Namesti tega j e v hebrejskim: ,,na liertitnim gredeljnu naj se od' reže 11 . 7. Glej zgor. v. 4. 8. V hebrejskim: n z mastjo “. III. Mojzesove bnkve 3. 4. 177 j« nad njima zraven čev, in je- torno mast 9 ) z obistiina vred; 10 ) 16. in leto naj sežge duhoven 'la altarji ognju v žert in v nar prijetniši duh. Vsa mast naj bo Gospodova 17. po večni postavi per vsih vaših rodovinah in prebivališih; ne kervi in ne masti nikar ne jejte. 11 ) IV. Poglavje. Zapovedi zastran spravnih daritev. 1. In Gospod je govoril Moj- Ze su, rekoč 2. Povej Izraelovim otrokanr. Ako je kdo po nevedama 1 ) gre¬ šil, in zoper vse tiste Gospodove napovedi 2 ) kaj storil, kar je pre¬ povedal storiti; 3 ) 3. ako je grešil pomaziljeni 4 ) duhoven, in je ljudstvo v greh Speljal, 5 ) naj daruje za svoj greh te le brez graje Gospodu, 4. 'in naj ga perpelje k vra¬ tom snidniga, šotora pred Go¬ spoda, in naj | položi svojo roko ! la njegovo glavo, in naj ga za¬ kolje Gospodu, . 5. tudi naj zajme teletove kervi, ln naj jo nese v šotor pričevanja, 6. in ko bo omočil perst v kervi, naj pokropi z njo sedem¬ krat pred Gospodam proti sve- tišnimu zagrinjalu, 6 ) 7. in naj pomazili z ravno to kervjo rogove Gospodu nar pri— jetnišiga kadilniga altarja, ki je v šotoru spričevanja; vso drugo kri pa naj zlije k znožju altarja žgavnih daritev per šotorovih vra¬ tih. 8. In teletovo mast za greh 7 ) naj proč vzame, ne le tisto, ktera pokriva oserčje, ampak tudi vse drugo, kar je znotrej; 8 ) 9. obe ledvici in pečico, ki je na njima zraven čev, in mast per jetrih z obistima 9 ) vred, V hebrejskim: „s pečico^. to V hebrejskim: kakor zgor. v. 4. to Govori se tukej od tiste masti, kakor zgorej; mast, ki se je druziga mesa tleržala, so Izraelci smeli jesti; tako tudi zgor. v. 5. Zastran prepovedi kervi Stoj 1. Mojz. 9, 4. Zgor. 1, 5. to ali iz pogreška, desiravno zadolženiga. bolj prav: prepovedi. naj opravi daritev za greh. Le, kdor je iz nevednosti ali pogreška zoper kako postavo Božjo ravnal, se je zamogel z daritvijo za grehe očistiti za- dolženja in kazni; kdor je postavo premišljeno in očitno prelomil, tega so ko Puntarja zoper Boga s smertjo kaznovali. Gl. 4. Mojz. 15, 30. Takimu je kila njegova lastna smert v spravo za njegov greh, ako jo je skesano in glede na obljube Božje preterpel. • veliki duhoven. Gl. 2. Mojz. 29, 7. , . • V hebrejskim : „ grešil v zadol&enje ljudstva 11 ■ Ljudstvo se nava no Pogrezva v grehe svojih duhovnov. Glej 1. Kralj. 2, 17. ■ notranjimu. • teletovo mast v daritev za grehe namenjeno, to med drobam. Glej zgor. 3, 15. L 12 178 III. Mojzesove bukve 4. 10. kakor se proč vzame od teleta mirne daritve, in to naj sežge na altarji žgavne daritve. 11. Kožo pa in vse meso z glavo, in nogami, in drobam, in blatam, 12. in z vsim truplam vred naj zanese zunaj šotoriša na čeden kraj, kamor se pepel stresa, in zažge na kupu derv, de zgori na kraji streseniga pepela. 10 ) 13. Ako je pa vse Izraelovo kardelo nevedama grešilo, in po zmotnjavi kaj storilo, kar je zo¬ per Gospodovo zapoved, 14. in je potem svoj greh spo¬ znalo, naj daruje za svoj greli tele, in naj ga perpelje k šoto- rovim vratam, 15. in starašini ljudstva naj po- lože roke na njegovo glavo pred Gospodam. In ko bo tele zaklano pred Gospodovim obličjem, 16. naj nese duhoven, ki je bil maziljen, od njegove kervi v snidni šotor, 17. in naj pomoči perst vanjo, ter pokropi sedemkrat proti za¬ grinjalu, 18. in naj pomazili z ravno tisto kervjo rogovi altarja, ki je pred Gospodam v šotoru pričevanja; vso drugo kri pa naj zlije k znožju altaija žgavnih daritev, kteri je per vratih šotora pričevanja, 19. in naj vzame vso njegovo mast, in naj jo sežge na altarji, 20. in naj s tem teletam ravno tako stori, kakor je s pervim storil? in ko bo duhoven zanje prosil? jim bo Gospod milostljiv. 11 ) 21. Tele pa naj zanese zunaj šotoriša, in naj ga sežge kakor perviga; ker je za greh mno¬ žice. 22. Ako je poglavar grešil, in zmed več druziga kaj nevedama storil, kar je prepovedano po Gospodovi zapovedi, 23. in je potem syoj greh spo¬ znal, naj pernese Gospodu v dar od koz kozliča brez graje, 24. in naj položi svojo roko na njegovo glavo, in naj ga za¬ kolje na tistim kraji, kjer se po navadi kolje žgavni dar pred Go¬ spodam, ker je za greh, 12 ) 25. naj duhoven pomoči perst v kri daru za greh, in naj se dotakne rogov altarja žgavnih da¬ ritev, in ostalo kri naj zlije k njegovimi! znožju, 26. mast pa' naj sežge na al¬ tarji, kakor je per mirnih daro¬ vih navada; ter naj duhoven zanj in za njegov greh prosi, 13 ) in mu bo odpušen. 27. Ako je pa kdo zmed niz- kiga stanu po nevedama grešil? de je kaj taciga storil, kar j e po Gospodovi zapovedi prepove¬ dano, in se je pregrešil, 28. in je spoznal svoj greh? naj daruje kozo brez graje, 10. v pomenljivo znainnje, de greh izobči zmed srenje, in vpredpodobo, de b» tudi Kristus zunej mesta na križu umeri. Gl. JJebr. 13, 11 — 12. 11. V hebrejskim: . . . „ storil ; m tako naj jih duhoven spravi, in ji** 1 ho odpušeno“. 12. Le per tacih daritvah je duhoven pomazal rogove altarja, ki je bil namesto Boga in je prejemal namesti kervi ali življenja grešnikoviga kri darovano živali. 13. V hebrejskim: „Tah6 ga bo duhoven očistil njegoviga greha , in m 11 bo odpušeno“. 179 III. Mojzesove bukve 4. 5. 29. in naj položi roko na glavo '•aru, ki je za greh, in naj jo zakolje na kraji žga-vniga daru, 30. in duhoven naj vzame od '•jene kervi na svoj perst, in naj rogov altarja žgavnih daritev dotakne, in ostalo naj zlije k nje— govimu znožju, 31. vso mast naj pa proč vzame, kakor se per mirnih darovih na¬ vadno proč jemlje, in naj jo sežge fa altarji v prijetni duh Gospodu, 111 on naj zanj prosi, in mu bo odpušeno. 32. Ako je pa od drobnice per- •*esel dar za greh, namreč ovco •'rez graje, 33. naj položi roko na njeno glavo, in naj jo zakolje na kraji, na kterim se navadno koljejo ži¬ vali za žgavne daritve, 34. in duhoven naj vzame s svojim perstam njegove kervi, in naj se dotakne rogov altarja žgavnih daritev, in ostalo naj zlije k njegovimu znožju, 35. tudi vso 'mast naj proč vzame, kakor se proč jemlje mast ovna, ki se zakolje v mirno da¬ ritev, in naj jo sežge na altarji v dar Gospodu; ter naj prosi 14 ) zanj in za njegov greh, in mu bo odpušeno. 15 ) V. Poglavje. Zapovedi zastran daritev za zadolženje. 1 ) 1. Ako kdo greši, in sliši per- Segati, in je priča, ker je ali sam v 'dil, ali sicer zvedil; če tega ,le pove, ima sam krivico. 2 ) v . 2. Slehern, kdor se kaj ne- c 'stiga dotakne, naj si že bo ali od zverine umorjeno, ali samo od sebe pogine, ali bodi si ka- košna druga laznina, 3 ) in bi svoje nečistosti pozabil, se zadolži, in je grešil; 3. in ako se kaj nečistigado- ' v hebrejskim: „Tako ga bo duhoven očistil njegoviga greha , in mu bo _°dpušeno u . ^ a kd de je bilo odpušeno, glej zgor. pogl. 1. razi. 1. • ''ako se imenujejo te daritve v hebrejskim sv. pismu. Naša latinska pre- i Va .’ se tikej sploh zlo loči od hebrejskiga, jih v naslednjih dveh po- ■ ’vjih, kjer jih z daritvami za greli spremeni, celo nič ne omeni; v sed- n " m poglavji jih imenuje daritve za hudodelstvo (pro delicto), nasproti da- / vam za kak greh (pro peccato); kaže se, de ona razloček med daritvami greh in za zadolženje v to stavi, de so se perve za manji, druge pa za ed pregrešenja opravljale. To pa vender ni povsod tako. Ako permeriš pri- , e > ob kterih so se opravljale, bi se utegnil tale razloček pokazati. Daritve p re h so se opravljale za pregreške in pergoje, ktere je kdo bolj iz lastne st * t 7iS ° r ' 4 ’ 3 ‘ v 13 ‘ 22 - 27 0 storil, in nad seboj skusil, ne pa de bi bila mdika od drugod prišla; daritve za zadolženje pa so se opravljale za pre- ^eske i n pergoje, kterim se je le bolj od zunej po kaki osebi (v. 1. 4.) 1 re6 ; Cv. 2. 3. 15 . pogl. 6, 1 — 7.) prilika dala, tako de je per pervih h egreških in pergojah človek le boli sam kriv, se sam zadolži, per družil) bolj obdolžen. ' [ hebrejskim: „iu nosi svoje zadolženje" —po SV0 J* dolžnosti sodniku ne na- 3 hkhi. Zadnji stavek k ti in naslednjim trem verstam je v hebrejskim v 5 . versti. hebrejskim : „ meri po truplo kake nečiste ležeče živali Glej spod. •""gl. 11. 12 * 180 III. Mojzesove bukve 5. takne per človeku, kakoršne koli nečistosti, 4 ) po kteri se človek navadno ognusi, in tega pozabi, potem se pa spomni, je zadol- ženju podveržen. 4. Slehern, kteri je persegel, in je s svojimi ustrni izrekel, de hoče ali kaj liudiga ali kaj do- briga storiti, in je to še s per- sego in z besedo poterdil, 5 ) in je pozabil, potem pa se je spomnil, svojiga zadolženja, 5. naj dela pokoro za greh, 6 ) , 6. in naj daruje od čede ovco ali kozo, in duhoven naj moli zanj in za njegov greh; 7 ) ' 7. ako pa ne more živinčeta darovati, naj daruje Gospodu dve gerlici ali dva mlada goloba, eni- ga za greh, 8 ) in eniga v žgavni dar, Spod. 12, 8. Luk. 2, 24. 8. in naj ji da duhovnu, kteri naj perviga daruje za greh in naj zavije njegovo glavo proti perutam, tako de se vratu d e rži, in de se popolnama ne odterga- 9. In naj pokropi z njegovo kervjo steno altarjevo; kar koli pa je bo ostalo, naj jo pusti, de k dnu altarja skaplje, ker je za greh. 9 ) 10. Druziga naj pa po navadi sežge v žgavni dar, 10 ) in duho¬ ven naj zanj in za njegov greh prosi, in mu bo odpušeno. n ) 11. Ako pa njegova roka ne premore dveh gerlic ali dveh mla¬ dih globov darovati, naj daruje za svoj greh deseti del efa 12 ) pšenične moke; pa naj ne vliva vanjo olja, 13 ) naj tudi ne per- deva kaj kadila, 14 ) zato ker je za greh. 12. In naj jo da duhovnu, h 1 4. v ktero je nevedama zašel, in se ne ravna po postavah zastran očiševanja* potem ko se nečistosti spomni. V hebrejskim „in to nevedama , in se ognu.fi in zadolži^. 5. Duša, ki se nepremišljeno roti in brez premislika obljube dela, in jih n® spolni. „Ali kaj hudiga il pomeni tukej kaj nalorsko hudiga, na priliko: te' penje, post i. t. d., ne pa dušno hudiga, kar se nikdar ne sme storiti, ak° bi se bilo tudi obljubilo. 6. V hebrejskim: „ako se tedej kdo v eni ali drugi teh reči (v. 1 —d.) pregreši, naj (duhovnu vpričo Boga]) spozna, v čim se je pregrešil'• Obtoževanje grehov je bilo tedej že v starim zakonu zapovedano. 7. V hebrejskim se ta versta takole bere: „in naj pernese Gospodu % a ' dolžbensko daritev za svoj greh , samico drobnice, ovco ali kozo v daritev za greh, in duhoven naj ga spravi zavoljo njegoviga greha • De se tukej in tudi drugej daritev za zadolženje tudi daritev za greh iM e ' nuje, se ne izhaja od tod, kakor nekteri mislijo, kakor de bi bila oboja da' ritev enaka, temuč od tod, ker si niso mislili zadolžbenske daritve brez greha, in tudi nasproti ne daritve za greh brez zadolženja. 8. V hebrejskim: „eniga v daritev za greh 11 . 9. V hebrejskim: ,,to je daritev za greh u . 10. Glej zgor. 1 , 14 — 17. Za daritvijo za greh je nasledovala žgavna dari¬ tev, ker ni še dosti, de je kdo greha prost, temuč mu je tudi potrebno, d e se Bogu popolnama daruje in čistiga ohrani. 11. V hebrejskim, kakor zgor. 4, 26. 12. to je, en gomor. Glej 2. Mojz. 16, 16. 13. ki je pomenljiva podoba veselja, ker je treba zavoljo greha žalovati. 14. v pomenljivo znamnje, de greli ne razširja lepiga duha, ampak smrad. 181 III. Mojzesove bnkve 5. 0. pn naj polno pest od nje vzame in sežge na altarji v spomin 15 ) njem«, ki jo je daroval, 13. in naj zanj moli in ga spravi, 16 ) ostali del pa naj ima °n v dar. 14. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 15. Ako je kdo nevedama pre¬ vrnil šege in se pregrešil v te in, kar je posvečeniga Gospo- V 7 ) naj daruje za svoj greh Ovna brez madeža zmed cede, ki se zamore kupiti za dva šekla 18 ) po svetišni tehtnici. 19 ) 16. In naj še storjeno škodo poverne, in peti del zraven per- dene in ga da duhovnu, ki naj zanj moli, in naj daruje ovna, in mu bo odpušeno. 17. Ce je kdo po nevedama grešil, in kaj storil tega, kar je po Gospodovi zapovedi prepo- vedaniga, 20 ) in greha kriv spo¬ zna svoje zadolženje, 18. naj pernese duhovnu od cede ovna brez madeža po meri in cenitvi greha, 21 ) kteri naj zanj moli, ker je nevedama storil, in mu bo odpušeno; 19. zakaj nevedama se je pre¬ grešil zoper Gospoda. 22 ) VI. Poglavje. daritev za zadolženje. Vsakdanja daritev. Vcdni ogenj na altarji. Jedilna da¬ ritev in daritev duhovnov. 1. In Gospod je govorilMoj- zesu, rekoč: 2. Kdor se pregreši, in z za¬ ničevanjem Gospoda svojimubliž- njimu shranjeno utaji, kar je bilo njegovi zvestobi zaupaniga, ali teu kej po sili vzame, ali ga v sramoto perpravi, ‘) 3. ali zgubljeno reč najde, in po krivi persegi še zraven utaji, ali kar koli druziga zmed več taciga stori, 2 ) s čemur se ljudje pregreše, 4. ko je bil prepričan zadol- ženja, naj poverne 5. vse popolnama, kar koli je te. v spomin, de se ga Bog spominja. V hebrejskim: „v spomin in daritev za greh li . l6 . Glej zgor. v. 10. in razi. te. če kaj zamudi per darovih, ki so duhovnovi, če ne da desetine ali per- vencov i. t. d. * * te- dva šekla vrednosti. Glej 2. Mojz. 30, 13. te- Glej spod. 27, 25. 2o - Prej ko ne, se tukej govori od segnih zapoved in navad; ako jih človek ne spolnuje, je tako rekoč od zunej obdolžen; v pogl. 4, 27. pa se govori od nravnih zapoved. P« duhovnovi razsodbi ih cenitvi bodi oven zadolženju permerjen; kolikor veči je zadolženje, toliko veči vrednosti mora tudi oven biti. „ te- V hebrejskim: v To je daritev za zadolženje, s kterim se je zadolžil Vred Gospodam ". *• te hebrejskim: „ali pa ogoljufa 11 . Govori so od tacih grehov, ki so bili skriti in ne očitni pred sodbo, in zavoljo kterih je le vest človeka k pokori perganjala. 2- druge tatvine. 182 III« Mojzesove bukve 6. hotel po goljufij obderžati, in verh tega še peti del gospodarju, kte- rimu je bil naredil škodo, 3 ) 4. Mojz. 5, 7. 6. za svoj greh 4 ) pa naj da¬ ruje od cede ovna brez madeža, in naj ga da duhovnu po cenitvi in meri zadolžertja, Zgor. 5,18. 7. in on naj zanj moli pred Gospodam, in mu bo sleherno od- pušerto, kar koli je v djanji sto¬ ril. 5 ) 8. Ih Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 9. Zapovej Aronu in njego¬ vim sinovam: Leto je postava žgavniga daru: 6 ) Žge naj se na altarji vso noč do jutra; 7 ) ogenj naj bo od ravno tega altarja. 8 ) 10. Duhoven naj bo oblečen v suknjo in platnene hlače; in naj pepel proč vzame, ki ga je na¬ redil zreči ogenj, in naj ga dene zraven altarja, 11. potem naj perve oblačila sleče in druge obleče, in naj ga iz šotoriša zanese, in pusti, de se na prav čednim kraji popol- nama v prah spepeli. 12. Ogenj pa na altarji naj vedno gori, in duhoven naj mu kuri, in vsaki dan zjutrej d er v perkiada, in ko se žgavni dar 9 ) nanj položi, naj zažge na verhu mast mirnih darov. 10 ) 13. Leto je večni ogenj, ki naj nikoli ne ugasne na altarji. * 11 ) 14. Leto je postava za darove jedilnih 12 ) in pitnih 13 ) reči, ktere naj darujejo Aronovi sinovi pred Gospodam in pred altarjem. 15. Duhoven naj vzame pest pšenične moke, ktera je z oljem pokropljena, in vse kadilo, ki je bilo na moko položeno; ter naj leto na altarji sežge v spomin nar prijetnišiga duha Gospodu. Zgor. 2, 2. 16. Ostali del pšenične moke pa naj povžije Aron s svojimi sinovi brez kvasu; ter naj je na svetim kraji v šotorovim preddvoru. | 17. Za tega voljo se pa ne sme okvasiti, ker se del od nje sežge Gospodu v dar. Leto bodi presveto, kakor za greh in »a hudodelstvo. 14 ) .18. Le samo moški Aronove 3. V hebrejskim: „vse poverne, ... v dan spravne daritve tedej ne' utegama, brez odloga. Gl. Mat. 5, 24. 4. V hebrejskim: n 'I'edej naj opravi -za svoje -za dolžen je daritev Go - spodu ; perpelje naj ovna u i. t. d. 5. de mu bo odpušeno, v čemur se je zadolžil. 6. vsakdanje večerne daritve. Gl. 2. Mojz. 29, 39. 7. tako, de se vedno posamezni daritevni kosovi perkladajo. 8. Ogenj naj se ne jemlje od drugod., 9. ki se je vsako jutro daroval, in je, prej ko ne, do večera gorel, kakor večerni dar do jutra (v. 9.J. To darovanje je tedej naznanjalo vedno hvalo in vedno zročevanje Bogu, kar smo storiti dolžni, in bilo je tudi lepa pred- podoba vedne spravne prošnje Jezusa Kristusa. ’ 10. in druzih darov, ki so bili na žgavni daritvi in z njo vred sežgani v lep' pomen, de je izročenje Bogu podlaga vsih pobožnih misel. 11. Po prihodu Kristusovim je po duhovno vedno gorel, kakor sam pravi p el " sv. Luk. 12, 49. 12. vsakdanjih. 13. V hebrejskim tega ni. J4. V hebrejskim: , } enako daritvi % a greh in za zadolženje i: . 183 III. Mojzesove bukve <>. ?. rodovine naj to jedo. 1S ) Leto naj ho večna postava za vaše rodo¬ vine zastran Gospodovih darov; slehem, kdor se jih dotakne, bodi posvečen. 19. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 20. Leto je daritev Aronova in njegovih sinov, ktero naj da¬ rujejo Gospodu dan svojiga ma¬ ziljenja. Deseti del efa pšenične moke naj darujejo v večni dar, ,6 ) polovico nje zjutrej in polovico zvečer. 21. Leta naj se z oljem po¬ kropi 17 ) in v ponvi ocre. Daruje n nj jo pa še gorko 18 ) v nar pri— jetniši duh Gospodu 22. duhoven, kteri je po pra¬ vici za očetam nastopil, in naj s e vsa sežge na altarji; 23. zakaj sleherni dar duhov¬ nov uaj se sežge v ognji, in nobeden ne sme od tega jesti. 19 ) 24. Gospod pa je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 25. Povej Aronu in njegovim sinovam: Leto je postava daru za greh: 20 ) Na tistim kraji, kjer se daruje žgavni dar, naj se za¬ kolje pred Gospodam: presvet je. 26. Duhoven, ki ga daruje, naj ga je na svetim kraji v preddvoru šotorovim. 2 ‘) 27. Kar koli se njegoviga mesa dotakne, bo posvečeno. Ako bo od njegove kervi oblačilo oškrop¬ ljeno, naj se opere na svetim mestu. 22 ) 28. Perstena posoda pa, v kteri se je kuhal, naj se razbije; 23 ) ako je posoda bronasta bila, naj se ošterga, in z vodo poplakne. 29. Slehern moški iz duhov- niga zaroda naj je od pjegoviga mesa, zakaj presveto je. 30. Daritev pa, ki se za greh zakolje, ktere kri se pernese v šotor pričevanja za spravo v sve- tišu, 24 )naj se ne je, temuč sežge naj se z ognjem. 25 ) Zgor. 4, 5. Hebr. 13, 11. VII. Poglavje. Napovedi zastran daritve za zadolženje in zastran žgavnih , jedilnih in mirnih daritev. Prepoved masti in kervi. Persi majanja in pleče povzdigovanja. Jedilna daritev je šla vsa Bogu (gl. zgor. 2, 1. opomb.); torej se je je moglo nekoliko sežgati, nekoliko pa so je povžili duhovni, Božji namestniki. • tedej ne le dan maziljenja, ampak od tega dne vsak dan. V hebrejskim: v nrjpoji li . • V hebrejskim: „r koncih “, kakor sploh darilo iz jedil. Gl. zgor. 2, 6. ■ tudi duhovni ne, ker so to jedilno daritev, sami zase opravljali. n- za kneze in druge ljudi (gl. zgor. 4, 22 — 35.); zakaj z drugimi daritvami za gr e h (zgor. 4, 12 — 21.) S e je drugači ravnalo. • Ker Bog greli odvzame, je bila vsa daritev za greh njegova, in vse, kar 8e per darilih sicer vživa, je bilo njegovo, in tedej njegoviga namestnika, duhovna. • de se, kar je s kervjo posvečeniga, z navadno rabo ne ponečasti. 2 * ker bi duh ohranila. 2 ;- namreč daritev za greh velikiga duhovna in ljudstva. Glej zgor. 4,12. 21. • ker tukej veliki duhoven ni bil le namestnik Božji, ampak tudi grešnik. 184 III. Mojzesove bukve 7. 1. Leto je tudi postava za¬ stran daritve za hudodelstvo, l ) presveta je ; 2. zatorej, kjer se žgavni dar zakolje, naj se tudi zakolje dar za hudodelstvo; njegova kri naj se zlije okoli altarja. 3. Od tega naj darujejo rep in mast, ktera pokriva oserčje, 4. obe ledvici in mast, ktera je zraven čev, in pečico per jetrih z obistima vred. 2 ) 5. In leto naj duhoven sežge na altarji, ker je žgavni dar Go¬ spodov za hudodelstvo. 6. iSlehern moški iz duhov- skiga rodu naj je od tega mesa na svetim kraji, ker presveto je. 3 ) 7. Kakor za greh, ravno tako tudi za hudodelstvo naj se per- nese daritev; za obojno daritev je ena postava, duhovnu naj gre, kteri jo daruje. 8. Duhoven, kteri daruje žgav- no daritev, naj ima nje kožo. 4 ) 9. In slehern jedilni dar iz pše¬ nične moke, ki se speče v peči, in kar koli se perpravi na raž¬ nji ali v ponvi, naj gre duhovnu, kteri ga daruje; 10. bodi si ali z oljem ume- šeno ali suho, naj se razdeli vsim Aronovim sinovam, slehernimu po enaki meri. 5 ) 11. Leto je postava mirne da¬ ritve, ki se daruje Gospodu: 12. Ako bi bila daritev v za¬ hvalo, naj darujejo kruhov brez kvasu z oljem omešenih in opres- nih mlincov z oljem pomazanih, in perpravljene 6 ) pšenične moke, in podpepelnikov z oljem ome¬ šenih ; 13. tudi kvašenih kruhov s klav¬ no daritvijo v zahvalo, ki se da¬ ruje v mirno daritev; 7 ) 14. zmed teh darov naj se eden daruje za pervine Gospodu, 8 ) jn naj bo duhovna, kteri izlije kri klavne daritve; 15. njeno meso pa naj se po- vžije ravno ta dan, 9 ) in naj ga nič ne ostane do jutra. 10 ) 16. Ako kdo iz obljube 11 ) ali iz proste volje daruje klavno da¬ ritev, I2 ) naj se tudi ravno ta dan 1. V hebrejskim: „za zadolženje“ i. t. d. Gl. zgor. 5, 1 — 19 : 6, 1 — 7) kjer se bere, kdaj se mora opravljati. 2. V hebrejskim: „ pečica per obistih naj se odreže 3. ker gre popolnama Bogu. i. Od druzih daritev je še druge dele dobival. 5. Pečene jedilne darila (v. 9.) so šle duhovnu, ki je daroval; nepečene p a so bile razdeljene med duhovne, ki so ravno službo opravljali. 6. z oljem omešene. Olje, ki se je večkrat potrebovalo, je znamnje veselja’ Glej zgor. 5, 11. razi. 13. 7. ne v daritev na altarji (gl. zgor. 2, 11.), ampak v daritevsko pojedino i° za duhovne. 8. ker se ni smelo jesti od daritve, ako bi ne bil Bog od nje, ki jo je dal, perviga dela dobil. V hebrejskim se imenujejo te darila n povzdiga u . Glej 2. Mojz. 25, 2. razi. 1. 9. ter naj se s tem obhaja obe'd ljubezni in miru. 10. ker pojedina ni bila kaka navadna, ampak je bila sklenjena še z daritevniri* opravilam. 11. Ako je kdo mirno daritev obljubil, de bi kaj dosegel i. t. d, 12. ali jo res pernese, preden je njegova molitev uslišana. III. Mojzesove bukve 7. 185 . * je 5 če je pa vender kaj ostalo do druziffa dneva, je perpušeno povžiti. 13 ) 17. Kar koli pa je ostalo do tretjiga dneva, naj povžije ogenj. 14 ) 18. Ako bo kdo jedel od mesa mirne daritve tretji dan, njegovo darovanje ne bo veljalo, in tudi darovavcu ne bo nič pomagalo; temuč, kdor koli se ogrtusi. s tako jedjo, bodi prestopa kriv. Spod. t9, 8. 19. Meso, ki se je dotaknilo kaj nečistiga, 15 ) naj se ne je, temuč sežge naj se z ognjem. Ge kdor je čist, 16 ) sme od njega jesti. 20. Nečisti človek, kteri bi jedel od mesa mirne daritve, ki je darovana Gospodu, bodi po¬ končan zmed svojiga ljudstva. 21. In kdor se dotakne kake uečistobe, bodi si človeka, ali živine, ali kakoršne koli reči, ki utegne ognusiti, in je od taciga mesa, bodi pokončan zmed svo¬ jiga ljudstva. 22. In Gospodje govoril Moj¬ zesu, rekoč: 23. Reci Izraelovim otrokam: Masti' od ovac, in goved, in koz ne jejte. 17 ) 24. Mast od cerknjene živine in take, ki je bila od zverine zgrabljena, 18 ) imejte za mnoge potrebe. 19 ) 25. Ako bi kdo jedel mast, ki se mora darovati v žigavo Go¬ spodovo, on naj pogine zmed svo¬ jiga ljudstva. 26. Tudi kervi nobene živali ne jemljite v jed, bodi si od ptic ali od živine. 27. Slehern človek, kteri bi jedel kri, naj pogine zmed svo¬ jiga ljudstva. 20 ) 28. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 29. Govori Izraelovim otrokam, rekoč: Kdor daruje mirno dari¬ tev Gospodu, naj ob enim tudi pernese perkladni dar, to je, svojo pitno daritev. 21 ) 30. Derži naj v rokah mast in persi zaklaniga dani, in ko je oboje daroval in posvetil Go¬ spodu, naj ji zroči duhovnu, 22 ) 31. kteri naj sežge mast na Ker je bila mirna daritev prosivna, in ker bi mčgla prošnja , de bi bila uslišana, stanovitna biti, torej se je smelo daritevno opravilo še tudi do dru- ziga dneva podaljšati. 14. Drugi dan je bil sklep daritevniga opravila; ostanki so se mogli sežgati, de bi ne bili oskrunjeni. kar je po postavi nečisto, v priliko, ako bi bil kak nečist merčes nanj padel. JU. kdor je po postavi čist, se sme pojedine vdeležiti (v. 16.). l7 - ne od tih, ki so bile darovane, in ne od druzih; zakaj mast je Gospodu po- svečeua. Gl. zgor. 3, 5. 16. 17. in raztergana. l9 - V hebrejskim je perstavljeno: ,,tode jesti je ne srnete“. •P- Glej zgor. 3, 5. 16. 17. V hebrejskim: ,,naj pernese sam svoj dar Gospodu od svoje zahvalne daritve “. V hebrejskim: „Njegove roke naj perneso dar Gospodu; mast in persi naj pernese ; in persi sicer , de se bodo sem ter tje majaje darovale pred obličjem Gospodovim “. Zastran te šege glej 2. Mojz. 29, 24. r 186 III. Mojzesove bukve 7. 8. altarji, persi pa naj bojo Aro- nove in njegovih sinov; 32. tudi desnO pleče mirnih da¬ ritev naj gre k duhovnovim per- vinam. 23 ) 33. Kdor zmed Aronovih si¬ nov bo daroval kri in mast, on naj ima tudi desno pleče v svoj del. 34. Zakaj persi povzdigova¬ nja 24 ) in pleče odločenja 25 ) sim vzel od Izraelovih otrok, od njih mirnih daritev, in sim jih dal, Aronu, duhovnu, in njegovim si- novam po večni postavi, od vsiga Izraeloviga ljudstva. 35. To je maziljenje 26 ) Arona in njegovih sinov v šegah Go¬ spodovih od dneva, ko jih je po¬ stavil 27 ) Mojzes, de bi opravljali duhovsko službo; 36. in kar je zapovedal Go¬ spod, de se jim daje od Izrae¬ lovih otrok po večni postavi v njih rodovinah. 37. Leto je postava žgavne da¬ ritve, .in daritve za greh, in za hudodelstvo, in za posvečevanje, in za mirne daritve, 38. ktero je dal Gospod Moj¬ zesu na gori Sinaji, ko je za¬ povedal Izraelovim otrokam, de naj darujejo svoje darove Go¬ spodu v sinajski pušavi. VIII. Poglavje. Mojzes posveti Arona v veliciga duhovna in njegove sinove v duhovne, in ma¬ zili, šotor in vse njegovo orodje. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Vzemi Arona z njegovimi sinovi, njih oblačila in mazilno olje, tele za greh, dva ovna, jer- bas z opresnimi kruhi, 3. in zberi vso množico pred šotorove vrata. 4. Mojzes je storil, kakor je bil Gospod zapovedal; in ko se je vsa množica zbrala pred šo- torovimi vratmi, 5. je rekel: Leto je, kar je Gospod zapovedal storiti. 6. In je zdajci perpeljal Arona in njegove sinove. In ko jih je bil umil, 7. je oblekel veliciga duhovna v platneno spodnjo suknjo, ter ga je prepasal s pašam, in ga je oblekel v višnjevo suknjo, in je djal nanj naramnik, 8. kteriga je prevezal s pa¬ šam , in ga je perpel k napers- niku, kjer sta bila nauk in resnica, 9. tudi muje djal na glavo ka¬ po, in na njo proti čelu je djal zlato šmico posvečeno v posvečenje, kakor mu je bil Gospod zapo¬ vedal. 23. Glej zgor. v. 14. Persi in pleča so bile duhovnove v pomenljivo podoh|| modrosti, serčnosti in moči, ktere naj bi duhoven imel. 24. V hebrejskim : „'/jakaj persi darovane z majanjem Glej v. 30. in razi- 25. V hebrejskim'! „m pleče darovano .v povzdigovanjem 11 . Glej v. 14. 32- 26. V hebrejskim: v delei u , kakor tudi Vulgata to hebrejsko besedo prestavi- 4. Mojz. 18, 8. 27. posvetil. III. Mojzesove bukve 8. 10. Tudi je vzel mazilno olje, s kterim je mazilil 1 ) šotor z vso njegovo perpravo. 11. In ko je altar 2 ) posveče- vaje sedemkrat pokropil, ga je mazilil in vse njegove jmsode, in umivalnik z njegovo podlago je posvetil z oljem. 3 ) 12. Tudi je vlil olja na Aro- novo glavo, in ga je mazilil in posvetil. Sir. 45, 18. 13. Tudi njegove sinove je per- peljal in jih je ohlekel v platnene Suknje, in prepasal s pasovi, in jih pokril s kapami,' kakor je Gospod zapovedal. 14. Tudi je daroval tele za greh, in ko so bili Aron in njegovi si¬ novi svoje roke položili na nje¬ govo glavo, 15. ga je zaklal, je zajel kervi in je vanjo perst pomočil, in se ''oglov altarja okrog in okrog do- dkal; 4 ) in ko je bil altar očišen 'n posvečen, je zlil ostalo kri k "jegovimu znožju. 16. Mast pa, ki je bila na drobu, in jeterno pečico, in obe ledvici z nju mastjo je sežgal na altar ji, 17. in je sežgal tele s kožo, in mešam, in blatam vred zunej šo- toriša, kakor je Gospod zapo¬ vedal. 5 ) 18. Tudi je daroval ovna v 2 gavni dar; in ko so bili polo-’ 187 žili Aron in njegovi sinovi svoje roke na njegovo glavo, 19. ga je zaklal, in je zlil nje¬ govo- kri okoli altarja. 20. Ovna pa je razsekal na kose, in njegovo glavo, in ude, in mast je sežgal z ognjem, 21. ko je bil poprej drob in noge umil, in je vsiga ovna ob enim sežgal na altarji, zato ker je bila žgavna daritev nar pri— jetnišiga duha Gospodu, kakor mu je bil zapovedal. 22. Tudi je daroval druziga ovna ob posvečevanji duhovnov; ter so Aron in njegovi sinovi po¬ ložili svoje roke na njegovo glavo; 23. in ko ga je bil Mojzes za¬ klal, je vzel njegove kervi, in se je dotaknil mečice desniga ušesa Aronoviga in palca njegove desne noge. 24. Tudi je perpeljal Aronove sinove, in ko se je bil dotaknil s kervjo zaklaniga ovna mečice desniga ušesa sleherniga in pal- cov desne roke in noge, je zlil ostalo kri na altarji okoli in okoli; 25. mast pa, in rep, in vso mast, ktera drob pokriva, in je- temo pečico, in obe ledvici z nju mastjo in desnim plečem vred je odločil; 26. tudi je vzel opresnih kru¬ hov iz jerbasa, ki je bil pred Gospodam, kruh brez kvasu, in 1- (le jo je navadni rabi odtegnil, in jo za službo Božjo posvetil. 2- altar žgavnih darov. 3 - v pomenljivo znamnje, de je Aron glava, in de od njega izhaja oblast po¬ svečevati in darovati. 4- de ga je posvetil in Bogu dopadljiviga naredil; zakaj po grehu človekovim je bila vsa natora oskrunjena, popačena in Bogu nedopadljiva. GL 1- Mojz. 3 > 17: 6, 12. 13. Veliciga duhovna daritev za greh se tedej ni povžila kakor daritev druzih 'judi. Vzrok zastran tega glej zgor. 6, 30. razi. 25, III. Mojzesove bukve 8. 0. ‘188 z oljem omešeni podpepelnik in mlinec, in jih je položil na mast in na desno pleče, 27. in je dal vse vkup Aronu in njegovim sinovam. Ko so oni vse to povzdignili pred Gospo¬ dam, 6 ) 28. je on to zopet vzel iz njih rok, in sežgal na altarji žgavne daritve, za to ker je bila dari¬ tev posvečenja, k prijetnimi! duha darovana Gospodu. 29. In je vzel persi od ovna posvečenja za svoj del, in jih je povzdignil pred Gospodam, 7 ) kakor mu je bil Gospod zapo¬ vedal. 30. In je vzel mazilo 8 ) in kri, ki je bila na altarji, in je pokro¬ pil Arona in njegove oblačila, njegove sinove in njih oblačila. 31. In ko jih je bil posvetil v njih oblačilih, 9 ) jim je zapove¬ dal, rekoč: Kuhajte meso pred šotorovimi vratmi, in ga tam po- jejte 5 jejte tudi kruhe posveče¬ nja, ki so v jerbasu, kakor mi je Gospod zapovedal, rekoč: Aron in njegovi sinovi naj jih jedo. 2. Mojz. 29, 32. Spod. 24, 9. 32. Kar koli pa mesa in kru¬ hov ostane, naj ogenj povžije. 33. Spred šotorovih vrat pa ne hodite sedem dni, do dneva, ob kterim se bo dopolnil čas va- šiga posvečevanja ; zakaj v sed¬ mih dneh se posvečenje dokonča, 34. kakor se je tudi zdaj zgo¬ dilo, 10 ) de se spolni šega daro¬ vanja. 35. Noč in dan ostanite v šo¬ toru, in spolnujte povelja Go¬ spodove, de ne umerjete; zakaj tako mi je zapovedano. 36. In storili so Aron in nje¬ govi sinovi vse, kar je Gospod govoril po Mojzesu. IX. Poglavje. \ Ogenj z neba povžije pervo daritev Arona in njegovih sinov. 1. Kadar je pa prišel osmi dan, je poklical Mojzes Arona, in njegove sinove in starašine Izraelove, in je rekel Aronu: 2. Vzemi odjčede tele za greh m ovna za žgavno daritev, oba brez graje, in ji daruj pred Go¬ spodam, 2. Mojz. 29, i. 3. in reci Izraelovim otrokam: Vzemite kozla za greh 1 2 ) in tele, in jagnje, vse letnike, in brez graje v žgavni dar, 6. V hebrejskim: „ Tedej je djal vse te reči v roke Aronu in njegovim sinovam, in jih je daroval z majanjem pred obličjem Gospodovim“■ Glej 2. Mojz. 29, 24. 7. v hebrejskim: „m jih je daroval z majanjem pred obličjem Gospo' dovim 11 . 8. sveto olje za maziljenje. 9. ‘Duhovni se imenujejo posvečeni v svoji obleki v znamnje, de smejo le v svojih oblačilih svojo službo opravljati. 10. kakor se je dans darovalo, tako darujte vsak dan sedem dni. 1. v daritev za greh. III. Mojzesove bukve 9. 189 4. vola in ovna v mirno da¬ ritev, in zakoljite jih pred Go¬ spodam, in per darovanji slelier- niga darujte pšenične moke z oljem omešene; zakaj dans se vam bo Gospod perkazal. 5. Tedej so pernesli vse, kar je bil Mojzes zapovedal, k šo- torovim vratam; in ko je vsa množica ondi stala, 6. je Mojzes rekel: Leto je, kar je Gospod zapovedal: To storite, in njegova slava sevam ho perkazala. 7. In je rekel Aronu: Stopi k altarju in daruj za svoj greh; daruj žgavno daritev, in prosi * 2 ) z a se in za ljudstvo, in ko boš zaklal daritev ljudstva, prosi zanj, kakor je zapovedal Gospod. 8. In zdajci je stopil Aron k altarju, in je daroval tele za svoj greh; 9. in njega kri so mu podali njegovi sinovi, in je pomočil va¬ njo perst, ter je pomazal altar- jeve rogove, in ostalo je zlil k altarjevimu znožju. 10. In mast, in ledvici, in je- terno pečico, ki so za greh, je sežgal na altarji, 3 ) kakor je za¬ povedal Gospod Mojzesu; 11. meso pa in njegovo kožo je sežgal z ognjem zunej šoto- riša. 12. Zaklal je tudi žgavno da¬ ritev, in njegovi sinovi so mu podali njeno kri, ki jo je zlil okoli altarja, 13. tudi daritev samo v kosce razsekano, z glavo in s posa¬ meznimi udi, so mu podali; in vse to je sežgal z ognjem na altarji, 4 5 ) 14. ko je bil poprej drob in noge z vodo umil. 15. In ko je za greh ljudstva daroval, je zaklal kozla; in ko je očistil altar, 6 ) 16. je opravil žgavno daritev, 17. in je perdjal daritvi pitnih darov, 6 ) ki so se tudi darovali, in jih je sežgal na altarji, 7 ) brez šeg jutranje žgavne daritve. 8 ) 18. Tudi je zaklal vola in ovna v mirno daritev ljudstva; in. nje¬ govi sinovi so mu podali kri, ki jo je zlil okrog in okrog. 19. Volovo mast pa in ovnov rep, in ledvici z njuno mastjo in jeterno pečico 20. so položili na persi. 9 ) In ko je bila požgana mast na altarji, 21. je odločil Aron nju persi in desni pleči, in povzdignil pred Gospodam, kakor je bil Mojzesu zapovedal. 10 ) V hebrejskim: „in zadobi spravo sebi in ljudstvu Perm. Ilebr. 7, 27. je položil vse to v sežgan j e na vsakdanjo žgavno daritev, kije kakor vsak dan, tako tudi ta dan gorela na altarji do večera. Glej zgor. 6, 9. 12. 4- Glej razi. 3. 5 - kakor zgor. 9. verst. 6 - V hebrejskim: „Po tem je daroval jedilno daritev" ; naša prestava jo imenuje pitno daritev, ker je bila z oljem zmešana. Glej razi. 3. V hebrejskim: ,pn je vzel od nje polno pest in jo je nažgal na altarji “ i. t. d. 8 - Daroval je te žgavne in pitne daritve verh žgavnih in pitnih daritev, ki 80 bde zapovedane za vsaki dan. Glej 2. Mojz. 29, 38— 42. 9 - de so jih na njih nesli k altarju. Glej zgor. T, 31 — 35. V hebrejskim : „ Persi in pa desno pleče je Aron 190 ITI. Mojzesove bukve 0. 10. 22. In je stegnil roke proti ljudstvu, in ga je blagoslovil; in ko so bile tako opravljene da¬ ritve za greh, in žgavne in mirne daritve, je doli stopil.' ‘) 23. Mojzes in Aron sta pa šla v šotor pričevanja, 12 ) in ko sta spet ven prišla, sta blagoslovila ljudstvo. In perkazala se je slava Gospodova vsi množici; 2. Mak. 2, to. 24. in glej, ogenj je šinil od Gospoda, 13 ) in je povžil žgavno daritev in mastnino, ki je bila na altarji. u ) Ko so trume to vidile, so hvalile Gospoda, ter so padle na svoje obličje. X. Poglavje. Nadaba in Abiuta strela ubije. Prepoved vina per opravljanji duhovske službe. Aronovo 1. In Nadab in Abiu, Aro- nova sinova, sta vzela kadilnici, vanji ognja djala, in nanj ka¬ dila, in sta darovala ptuj ogenj pred Gospodam, kar jima ni bilo zapovedano. 1 ) 4. Mojz. 3, 4: 26, 61: 1. Kron. 24, 2 . 2. In šinil je ogenj od Go¬ spoda 2 ) in ji je požerl, 3 ) in umerla sta pred Gospodam. žalovanje. 3. In Mojzes je rekel Aronu: Leto je, kar je Gospod govoril: l J o njih, ki se mi bližajo, 4 ) ho¬ čem biti posvečevan, in vpričo vsiga ljudstva hočem biti česen. 6 ) Ko je Aron leto slišal, je mol¬ čal. 4. Mojzes je pa poklical Mi- saela inElisafana, sinova Oziela, Aronoviga strica, in jima je re- daroval sem ter tje majaje pred obličjem Gospodovim, kakor je bil ■zapovedal Gospod Mojzesu Glej 2. Mojz. 29, 24. 11. od altarja. 12. Mojzes je šel z Aronam v svetiše, de ga je tu vpeljal v njegovo službo. Perm. 2/ Mojz. 30, 7. 13. iz svetliga oblaka, v kterim je bil Gospod pričujoč. Gl. 2. Mak. 2, 10. 14. Ogenj, ki ga je Bog poslal, je na enkrat požgal darila, Ictere bi bil ogenj vsakdanje žgavne daritve (jv. 10.) Je polagatna končal. 1. kar jima je bilo prepovedano. Ptuj ogenj je bil prepovedan tudi na altarji žgavnih daritev (perm. Jerem. 32,35.), toliko bolj na kadilnim altarji, kjer so mogli duhovni po dvakrat vsak dan, zjutrej in zvečer, tedej tudi zvečer tega osmiga (zgor. 9, 1.) dne svojo službo opravljati (Glej 2. Mojz. 30, 7. 8.). Mladenča sta storila iz mladostne prederzne lahkomišljenosti, ki tako rada zapovedi Božje pretresa, in jih zametuje in po svoji termi ravnil, ako s svojim plitvim urnam njih vzroka ne razvidi. V resnici pobožni, Bogu vdani človek pa spdlnuje Božje zapovedi, ako ravno včasih njih vzroka ne razvidi. 2. strela iz oblaeniga stebra. Glej zgor. 2. Mojz. 40, 33. 3. ji je ubil (Perm. v. 5.). 4. Duhovni naj imajo mene in moje zapovedi za svete, ki se ne smejo vne* mar pušati. 5. s pokoršino ali pa s kaznijo, ki jo zavoljo nepokoršine pošiljam. 191 III. Mojzesove bukve lO. kel: Idita in vzemita svoja brata •z sveliša in ji nesita iz šotoriša. 5. In hitro sta šla in sta ji vzela, kakor sta ležala, v platnene suknje oblečena, in sta ji ven vergla, 6 ) kakor jima je bilo za¬ povedano. 6. In Mojzes je govoril Aronu, Eleazarju in Itamarju, njegovima sinovama,: Ne odkrivajte svojih glav, 7 ) in ne tergajte svojih obla¬ til, de kje ne umerjete, 8 ) in de se kje ne vname s6rd ( Gospodov } nad vso množico. 9 ) Vaši bratje in vsa Izraelova hiša naj obža- i ujej o požar, ki ga je Gospod vnel. 7. Vi pa ne hodite spred šo- torovih vrat, 10 ) de ne umerjete; zakaj olje svetiga maziljenja je nad vami. In oni so storili vse po Mojzesovim povelji. 8. Tudi je rekel Gospod Aronu: 9. Vina in vsiga, kar za¬ gore upijaniti, ne pite, ne ti, ne tvoji sinovi, kadar greste v šo¬ tor pričevanja, de ne umerjete; zakaj to je večna postava za vse vaše rodovine, 11 ) 10. in de bote vedili razločiti med svetim in posvetnim, med Ognušenim in čistim, 11. in de podučite Izraelove otroke v vsili mojih postavali, ktere jim je dal Gospod po Mojzesu. 12. In Mojzes je govoril Aronu, in Eleazarju, in Itamarju, njego¬ vima sinovama, ktera sta bila ostala: Vzemite jedilni dar, ki je ostal od Gospodove daritve, * 2 ) in ga pojejte brez kvasu per al- tarji, ker je presveto; 13. pa jejte na svetim kraji, 13 ) kar je daniga tebi in tvojim si- novam od Gospodovih darov 7 , ka¬ kor mi je zapovedano. 14. Tudi persi, ktere so bile darovane, in pleče, ki je bilo od¬ ločeno, 14 ) jejte v prav čednim kraji, ti in tvoji sinovi, in tvoje hčere s teboj; zakaj tebi in tvo¬ jim otrokam je leto perliranjeno od mirnih darov Izraelovih sinov; 15. zato, ker so pleče, in persi, in mast, ki se sežgejo na altarji, 6 - V hebrejskim: ,,ln sta stopila in ji nesla v njunih suknjah iz šo- toriša“. J" de bi žalovali za njima. Glej spod. 13, 45: 21, 10. • Duhovni, ko osebe Bogu posvečene (v. 7.), žive le za svojo službo; in za- lore j naj pozabijo še celo svoje rodovine, ako gre za čast Božjo in za zve¬ ličanje duš. 9 ' Kakor Bog hudobije očetov nad otroci kaznuje O Mojz. 20, 5.), enako ! tudi večkrat pregrehe duhovnov nad njih ljudstvam. • v šotoriše, de bi ondi tudi žalovali, temuč opravljajte svojo službo. la zapoved je bila skorej gotovo dana zavoljo smerti Aronovih sinov, ki sta se mende upijanila, in tako lahkomišljeno ravnala, de sta'sveti o&enj z navadnim spremenila. Pa tudi una lahkomišljenost, ki je vselej nekaka dušna omamljenost, bi bila utegnila nakloniti Boga, de je dal zapoved zoper omam- •jive pijače. Glej 5. Mojz. 29, 6. • Glej zgor. 6, 14-18. Perm. 2, 1 — 3. • Mojzes opomni Aromi njegove dolžnosti, ker je bil mende zmoten zavoljo smerti svojih sinov. • V hebrejskim: „Persi pa darovane z majanjem ,, in pleče darovano ' v povzdigovanjem jejte “ i. t. d. 192 III. Mojzesove pred Gospodam povzdigovali, naj grejo tebi in tvojim sinovam, po večni postavi, kakor je Gospod zapovedal. 15 ) 16. Ko je med tem 16 ) iskal Mojzes kozla, 17 ) kteri je bil da¬ rovan za greh, gaje najdel sežga- niga; 18 ) in se je razserdil nad Ele- azarjem in Itamarjem, sinovama Aronovima, ktera sta bila ostala, ter je djal: 2. Mak. 2, ll. 17. Zakaj nista jedla daritve za greh na svetim kraji, ki je presveta, in je bila vama dana, de bi nosila krivico množice, 19 ) in zanjo prosila pred Gospodo¬ vim obličjem, bukve IO. 11. 18. zlasti ker ni bilo nič per- neseno od njene kervi na sveto mesto, in bi jo bila mogla jesti v svetišu, kakor mi je bilo za- povedano ? 20 ) 19. Aron je odgovoril: Dans je bila darovana daritev za greh, in žgavna daritev pred Gospo¬ dam $ meni pa se je pergodilo to, kar vidiš. Kako' bi jo bil mogel jesti, ali v šegah Gospodu do- pasti z žalostnim sercam? 20. Ko je Mojzes to slišal, je bil zadovoljili z zgovoram. XI. Poglavje. Zapovedi zastran čistih in nečistih žival. 1. In Gospod je govorilMoj- zesu in Aronu, rekoč: 2. Povejta Izraelovim otro- kam: Leto so živali, kijih smete jesti zmed vsih žival na zemlji. O 5. Mojz. 14, 3. 15. V hebrejskim: „ Pleče darovano s povzdigovanjem, in persi darovane z majanjem naj darujejo zraven daritve masti, de opravijo daritev z majanjem pred obličjem Gospodovim, in bodo naj tebi in tvojim sinovam s teboj v delež vekomej 11 i. t. d. 16. V hebrejskim: „In Mojzes je iskal kozla darovaniga za greh Uk i. t. d- 17. Ko Mojzes na večer osmiga dne ostanke jedilne daritve (v. 12.) še nepo' vžite vidi, je mislil, de so tudi ostanki od daritve za greh (9, 15.), ki so jih mogli duhovni zavžiti (6, 20.). 18. Aronova sinova sta mende na očetovo povelje po smerti svojih bratov kozl a > kteriga bi bila mogla še zvečer (perm. zgor. 7, 15.) pojesti, na ogenj žgavn® daritve položila, de bi ga jima ne bilo treba jesti, ker sta bila vsa prežalje« 8 zavoljo smerti svojih bratov. 19. de s tem pokažeta, kako ljudstvo hudodelstva očišujeta in ga z Boga 111 spravljata. 20. Ker ta daritev za grehe ljudstva, kakor daritev za grehe Aronove (zg® r- 9, 8.) ni bila kaka navadna daritev za kako določno zadolženje, temuč k® 1 je bila obojna opravljena le v spoznanje pregrešnosti sploh pred Bogam; z®' torej se niso vse navadne šege spolnovale, zlasti ni bila ne kozlova kri * svetiše pernesena (zgor. 4, 19 — 19.), in ne njegovo meso zunej šotoriš 8 sežgano (4, 21.); ravno zato pa bi bili mogli Aron in sinovi njegovo ffl® s ° povžiti (Perm. 6, 30.). I. Bog imenuje nektere živali nečiste, in se zatorej ne^smejo jesti, nekteref 8 čiste, in se smejo jesti. Ko se tukej govori od nečistih žival, si ne smei (1 ° III. Mojzesove bukve II. 193 3. Sleherno zmed žival, ki una razklane parklje 2 ) in pre¬ žvekuje, smete jesti. 4. Ktera koli pa sicer pre¬ žvekuje in ima parklje, pa nima razklanih, kakor kamela 3 ) in dru¬ ge, je ne jejte, ter jo štejte med nečiste. 5. Jež, 4 ) kteri sicer prežve¬ kuje, pa nima razklanih parkljev, j e nečist. 6. Tudi zajic, zakaj on tudi prežvekuje, pa nima razklanih parkljev, 7. in prešič, kteri sicer ima razklane parklje, pa ne prežve¬ kuje. 5 ) 2. Mak. 6, 18. 8. Njih mesa ne jejte, in njih uiertvih trupel se ne dotikajte, 6 ) ker so vam nečiste. 9. Leto so živali, ktere se v yodah rede, in so vam perpu- s ^ue jesti. Vse, kar ima plavute in luskine, v morji, v rekah in v bajarjih smete jesti. 10. Ktera koli pa nima ne pla¬ vut, ne luskin zmed njih, ki se v vodah gibljejo in žive, vam bodi ostudna 11. in gnusobna; njih mesa ne jejte, in njih mertvih trupel se ogibajte. 12. Vse, ktere nimajo plavut in luskin v vodah, naj bodo na¬ gnusne. 7 ) 13. Lete so zmed ptic, kterih ne smete jesti, in se jih morate ogibati: orla, in jastroba, 8 ) in morske postojne, 14. in kanje, 9 ) in kregulja 10 ) z njegovim plemenam, 15. in vsiga krokarjeviga ple¬ mena, in njemu enaciga; 11 ) 16. štruca, I2 ) in sove, l3 ) in liske, 14 ) in skopca z njegovim plemenam ; *s iti, kakor de bi bila res nečistoba ali še celo nravna nečistost nad njimi, muc misliti si^ moramo le levitovsko nečistost, ktera se je po Mojzesovi po- 8 * VI . nekterim živalim, rečem i. t. d. perlastovala in jih je nagnusne delala. P osni vzrok, zakaj de je Bog nektere živali, reči i. t. d. za nečiste raz- „ V’ J e tale, ker so s popačenostjo naše grešne, nečiste natore v posebni Do 6 - 21 ’ ' n . na< * f e ^°J ne kej nerodniga in popačeniga razodevajo. Per nekterih sameznih rečeh utegnejo pa še drugi vzroki biti, zakaj de jih je Bog za ciste razglasil. Zlasti pa, kar zadeva nečiste živali, jih je Bog lahko tudi d prepovedal vživati, de je vadil Izraelec zderžnosti, in de jih je za- *ivaH Va 86 8 tac ‘ m * narodi, ki so jedli Izraelcain prepovedane nečiste 2 * 3 ‘ r* a Popolnama na dvoje razdeljene parklje. 4. vT no . ga J e Ie spredej preklana. 5 "^rejskim; „ša/'an‘ l , mende poskakljavna miš, enaka belimu zajčku. (j' y S( ! nečiste, gerde, in tudi nezdrave živali. bii„ Se ’ v. J e pobrala navadna smert, ki je zadela človeka zavoljo greha, je 7. toliko bolj je bila nečista merha nečistih žival. 8. y . r ’ e večidel v blatnasti vodi, in so ko požrešne roparice znane. 9 -ir , e . rejskim: „pcrt J .v“, mende zgrabljivi skopec, nar veči med skopci. to. v ,le ‘i rejsk i m: „daa“, morebiti skolič. tl. p e rejskim: n aija (l . Vsi ti so roparski ptiči, in zatorej nečisti. l2 Ka r smerdljive merhe je. j3' P U8 nvska ptica. t 4 ‘ P°nočna ptica. hebrejskim: „šahaf“, mende požrešna planinska sova. - j o III. Mojzesove bukve 11. 194 17. čuka, in potapljavca, 15 ) in plevice, 16 ) 18. in labuda, in rigarja, 17 ) in merhožertnika 5 18 ) 19. čaplje, in deževnika 19 ) z njegovim plemenam, tudi smerdo- kavre, 20 ) Iti natopil ja. 20. Sleherna letenina, ki po štirih nogah hodi, 21 ) vam bodi ostudna. 21. Ktera koli pa sicer po šti¬ rih nogah hodi, pa ima vender zadej daljši nogi, po kterima po zemlji skaklja, 22 ) 22 . je smete jesti, kakor je kobilica 23 ) po svojim plemenu, in pokončevavnakobilica, 24 ) in brez- perutna kobilica, 25 ) in ( velika) kobilica, 26 ) sleherna po svojim plemenu. 23. Vsa letenina pa, ki ima le 27 ) štiri noge, vam bodi ostudna. 24. In kdor koli se njih mer- tvih trupel dotakne, se ognusi, in bo nečist do večera. 28 ) 25. In ako bi treba bilo, de bi kdo kaj taciga mertviga ne¬ sel, naj opere svoje oblačila, in bodi nečist do solnčniga zahoda. 26. Sleherna žival, ktera ima sicer parklje, pa nima razklanih, 29 ) in tudi ne prežvekuje, bodi neči¬ sta, in kdor koli se je dotakne, bodi ognušen. 27. Sleherna iz med vsili čve- teronogatih žival, 30 ) ktera kakor po rokah hodi, bodi nečista. Kdor koli se njih mertviga trupla do¬ takne, bodi ognušen do večera. 28. In kdor koli bi takih mer- 15. neki povoden ptič, ki se z glavo potaplja v vodo in si ropa iše. 16. neka roparska ptica v Egiptu domača, ki se ji v latinskim pravi „ibis 11 - 17. ptica labudu zlo podobna, ki ima pa tako neprijeten glas ko osel, ki riga! zatorej naj se imenuje rigar. V hebrejskim: „/caat“, mende pelikan. 18. povoden petelin, ki ima rudeč kljun in rudeče noge. V hebrejskim: „ra/tffli» £ S skopec, ki je v Egiptu domač, ki se rabama imenuje, in le inerhe žre. 19. neka povodna ptica, ki s svojim žvižganjem dež naznanja. 20. lepa ptica, ima pa blato rada in si ga nanosi v gnjezdo. 21. vsi merčesi s perutami, n. pr. muhe, ose. Te imajo sicer po šest nog, hodijo pa le po štirih, une dve ste jim namesti rok. Merčesi so veči del ostudne podobe, uiso natori v lepoto, in- so podoba vsiga duhovno gerdiga in hudiga- 22. namreč kobilice, ki jili omeni 23. versta, ki imajo zadej dve dolgi skakavk'- Kobilice so bile na jutrovim navadna jed ubožniših, in mende zato Izraelcan* perpušene. 23. V hebrejskim: Vulgata jo imenuje „bruhus ona je navadna kobilica, ki je pa na jutrovim veliko veči, od naše. 24. V hebrejskim: vVulgati: „attacus u , grozno škodljiva kobilica- 25. V hebrejskim: „/iargol‘ l , v Vulgati: „op/itomachus <£ , neka kobilica, k' nima perut, in je nevarna kačam. 26. V hebrejskim: n /iagab v latinskim: n locusta il , velika kobilica, ktero a« zlasti jedli. 27. besede „/e“ ni v hebrejskim. 28. tudi tak, ki se jih je dotaknil, de bi jih proč spravil. Zatorej naj ne hodj z ljudmi, naj se ne .vdeležuje službe Uožje, ali daritevske pojedine; zakaj nečistoba je od vsiga tega izobcevala. 29. V hebrejskim: „popolnama razklanih u . 30. vse štirnogate živali, ki imajo perste na nogah, n. pr. merkvica, medvedi pes i. t. d. , živali, kj imajo natorne nagone, enake človeškim strastirn. III. Mojzesove bukve II. 195 tve trupla nosil, naj svoje obla¬ čila opere, in bodi nečist do ve¬ čera ; ker je vse to vam nečisto. 29. Med živalmi, ktere se po zemlji gibljejo, 31 ) naj se tudi tele P>ed nečiste štejejo: podlasica, 32 ) miš, in krokodil, 33 ) sleherna P" svojim plemenu, 30. bela podlasica, 34 ) in kame¬ leon, 35 ) in strašni kušar, 36 ) in zeleni kušar, 37 ) in kert. 38 ) 31. Vse lete so nečiste; kdor koli se njih mertvih trupel do¬ takne, bodi nečist do večera. 32. In na kar koli bi kaj od n jd> mertvih trupel padlo, bodi °gnušeno, bodi si lesena posoda nli oblačilo, ali kože ali Žaklji; j 11 sleherna posoda, v kteri se kaj dela, naj se z vodo oplakne, 111 bodi ognušena do večera, in tako bodi potem očejena. . 33. Perstena posoda pa, ako J e kaj taciga vanjo padlo, bodi °gnušena, 39 ) in- za tega voljo naj Se razbije. 34. Sleherna jed, ki jo bote jedli, ako se bo taka 40 ) voda na njo vlila, bodi nečista; in vsaka pijača, ki se iz vsake take po¬ sode pije, bodi nečista. 35. In kar koli bi tacih mert¬ vih trupel na kako reč padlo, bodi nečista, naj si bojo ali peči 41 ) ali ognjiše, 42 ) naj se razderejo, in naj bodo nečiste. 36. Studenci pa, in vodnjaki in vsi stoki voda naj bodo čisti. Kdor koli pa se dotakne njih merhe, 43 ) bodi ognušen. 37. Ako kaj na seme pade, ga ne ognusi. 38. Ako pa kdo tako seme z vodo polije, in bi se potem mer- hovine dotaknilo, bodi koj ognu- šeno. 44 l 39. C'e živina cerkne, ktero vam je perpušeno jesti, kdor koli se njeniga mertviga trupla dotakne, bodi nečist do večera. 40. In kdor bi od tega kaj jedel, 45 ) ali nosil, naj opere svoje oblačila, in bodi nečist do ve¬ čera. ^ | " ---- ' ' hebrejskim: „Z med lazečih Hval pa , ki lazijo p« zemlji 11 , to je, 32 t ac 'h žival, ki le bolj, červam enako, lezejo, kakor hodijo. 33 v bebre j skim: »k°led“, kert. 34 bobre j sk ' m: „zab“, nazemeljni krokodil, pleme zmed velicih kušarjev. zivalica, ki je miši podobna, dlake pa je ko podlasica. V hebrejskim: 35” »naka“ , morde kaki majhni kušarji. neka ločina zmed kušarjev, ki na drevesih žive, in s svojim dolgim jezi- knšai merČeSC ^ ovo * ^ hebrejskim : „koah“, veliki, zeleni, kačam sovražni 3t. v hebre J ski,n : ,Jetaa“, rudeči kušar, ki vse ostrupi, kjer lazi. 38 v bebre -i sk ‘ m: „komet a , mende višnjev kušar, ki v pesku živi. 3b' hebrejskim: „tinšemet l ‘, mende kameleon. 4 0 ; {' rs V v 1 za I ,l ' av " aredi človeka nečistiga, ki jo rabi. 41 i) ‘ ake ne čiste posode. Uo za Poko je per jutrovcih večkrat le pisker zgorej stisnjen, ki ga pred 42 ra zbelijo, in po tem nanj testo polože. 43 u.° *° kamni, na kterih piskri stoje. 44! k ' Je v n j'h, ali je vanje padla. 45. n er Se "amočeno seme merhe bolj navzame, kakor suho. • evedama, neprevidama; zakaj kdor ie vedama jedel, i e bil smerti kriv. le J 4 - Mojz. 15, 30. 13 ^ 196 III. Mojzesove 41. Vse, kar po zemlji lazi, naj bo ostudno, in naj se ne jemlje v jed. 42. Ktera koli čveteronogata žival po persih lazi, tudi ktera ima več nog, ali se po zemlji plazi, 46 3 je ne jejte, ker je ostudna. 43. Nikar ne skrunite svojih duš, 47 ) in se tudi kaj taciga ne dotikajte, de ne bote nečisti; 44. zakaj jez sim Gospod, vaš Bog; bodite sveti, ker sim jez svet. Ne ognušajte svojih duš z bnkve 11. 12. nobeno laznino, ki lazi po zemlji; 48 ) 1. Petr. 1, 16. 45. zakaj jez sim Gospod, kteri vas je izpeljal iz egiptovske de¬ žele, de sim vam Bog. Bodite sveti, ker sim jez svet. 46. Leto je postava zastran ži¬ vine in ptic, in zastran sleherne žive stvari, ki se giblje v vodi in lazi po zemlji, 47. de poznate razloček med čistim in nečistim, in de veste, kaj morate jesti, in kaj zavreči* XII. Poglavje. Zastran nečistobe otročnic, kako naj se očišujejo, in kaj naj darujejo. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Govori Izraelovim otrokam in jim reci: Zena, ki spočne od moža * 1 ) m rodi sina, bodi nečista sedem dni, kakor ob času inesen- čniga očiševanja. 2 ) Luk. 2, 22. 3. In osmi dan naj se dete obreže. 3 ) Luk. 2, 21. Jan. 7, 22. 4. Ona pa naj ostane tri i» trideset dni v kem svojiga oči¬ ševanja. 4 ) Vsiga svetiga naj s e ne dotika, tudi naj ne hodi v svetiše, dokler se ne spolnij 0 dnevi njeniga očiševanja. 5 ) 5. Ako je pa rodila deklico, bodi dva tedna nečista, po šeg) mesenčniga očiševanja, 6 ) in naj 46. vse kače, in červi in vsi merčesi. Glej v. 20. 47. to je: Nikar se ne skrunite. 48. Bog tukej pove namen svojih postav zastran čistih in nečistih žival. B°£ je hotel, de bi se bili Izraelci od čistobe, ki je le po postavi, povzdignili d® notranje čistosti, in si perzadevali za pravo svetost na telesu in na dus'- Učili naj bi se iz studa pred nečistimi živalmi, ktere ostudnost in škodljiv’ 0 ® 1 greha nad seboj razodevajo, greh sam studiti in sovražiti. Perm. 1. Petr1, 1. Tukej ni rečeno: Zena, ki je noseča i. t. d., de se s tem naznani, de n®' slednja postava ni vezala deviške Jezusove matere, ki ni spočela od nob°' niga moža (Bazi!., Kriz., Cir.). 2. sedem dni, in sploh dokler očiševanje po porodu terpf. Porodnice se i" 16 ' nujejo v Božji postavi nečiste zavoljo Eviuiga greha, ki je spremenil ok°k' šine na porodu (1. Mojz. 3, 16.). Teh sedem dni je storila otročnica nečisto, česar koli se je dotaknila. 3. Glej 1. Mojz. 17, 11. 12. Še le osmi dan, ko je bilo dete že toliko V et moči, de je zamoglo obrezanje prestati. Ta dan ni bilo dete nečisto storjeh 0 ’ ako se ga je mati dotaknila, in tudi on ni bil nečist, ki ga je obrezoval. 4. med čašam čistiga kervotoka. 5. Med tem čašam druzih ni več naredila nečistih; vender pa ni smela P r *’ k svetimu šotoru, in ne jesti daritevskih jedi. 6. V deželah proti jugu otročja postelja po porodu deklet dalje terpi, ko P® III. Mojzesove bnkve 12. 13. °stane šest in šestdeset dni v kervi svojiga očiševanja. 6. In ko se dnevi njeniga oči— sevanja spolnijo, naj za sina ali *a hčer pernese letno jagnje v %avni dar, in golobiča ali ger- |ico za greh 7 ) k vratam snidniga šotora, in naj jo da duhovnu. 7. On naj jo daruje pred Gospodam, in moli zanjo, 8 ) in tako bodi očišena svojiga kervo- 197 točja. 9 ) Leto je postava za po¬ rodnico dečka ali deklice. 8. Ako pa njena roka nima, in ne premore darovati jagnjeta, naj vzame dve gerlici, ali dva golobiča, eniga v žgavno da¬ ritev, in eniga za greh; in du¬ hoven naj zanjo moli, in tako bode očišena. Zgor. 5, 7. li. Luk. 2, 24. XIII. Poglavje. Zastran gob na ljudeh in na oblačilih. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu in Aronu, rekoč: 2. Človek, na kteriga koži a li mesu se pokaže razna barva, mozulj, ali kaj nekako svet¬ ega, to je, gobova bolezen,') naj Se perpelje k Aronu, duhovnu, kterimu koli njegovih sinov. 3. In ko bo ta vidil gobo*) na koži, in dlake * 1 2 3 ) v belo barvo spremenjene, in podobo gob niži od kože in druziga mesa, je to gobova bolezen, 4 ) in naj se po njegovi razsoji odloči. 5 ) 4. Ako je pa kaj svetlo be- liga na koži, 6 ) in ni niže od dru- Potodu dečkov. Morde je bilo to tudi ukazano v poniževanje ženskiga spola, 7 kl je v Mojzesovi postavi veliko manj čislan ko moški. za svojo nečistobo, za svoj po £reliu zadolženi spremenjeni stan (zlasti ob Potodu), kteri se zato sam na sebi imenuje greh, ker je nasledek izvirniga Sreha pervih staršev (Avg.). Glej zgor. 11. razi. 1. — Te daritve za greh 80 „ kile porodnicam perpomoček, de bi se bile spominjale ne le popačenosti !! a ' se natore, ki izhaja od Eve, ampak tudi Odrešenika, ki je bil zato obljub- jen; v tem oziru so bile daritve tudi spravne, očiševavne daritve. • hebrejskim : „?n jo spravi “ namreč z Bogam, kar je bilo v naši pre- stavi ze večkrat naznanjeno. Glej zgor. 5, 6. 1 v V [ t0VSke * ,e ®' s l°k e ) ktera jo je zavoljo njeniga poroda zadela. • hebrejskim : ,, Ako se pokale na človekovi koži oteklina ali spah- 2 V , hšaj, ki je ko goba, naj se tak človek perpelje u i. t. d. • v hebrejskim: „znamnje“. 'j V hebrejskim: „dlake na znamnji 11 i. t. d. ’ k" se lasje na znamnji v belo spremene, in ako to znamnje ni le v koži, mpak tudi globokejše v mesu, in sicer tako de je po tem meso terdo, glo- 5 * n mer ^ vo ’ ^ e( l e j n ’ 8 ° le neškodljivi spahljaji, ampak hude gobe so. ‘ hebrejskim: „naj ga za nečistiga razglasi Tudi tukej je nečistoba Pf> postavi z greham v zvezi; zakaj gobe so živa podoba človeške pregreš- !.°. stl > v j» tudi Hebrejci so si jih mislili ko posebno kazen za greh. Kdor je H nečist spoznan, je bil ločen od zdravih ljudi zavoljo nalezljivosti. • V hebrejskim: „bela lisa na koši“ i. t. 4. 198 III. Mojzesove bnkve 13. žiga mesa, 7 } iu so dlake popreš- nje barve, naj ga duhoven za¬ pre sedem dni, 5. in sedmi dan naj ga ogleda; in ako niso gobe dalje rastle, in se tudi niso po koži dalje raz¬ širile, naj ga zopet zapre še dru¬ žili sedem dni. 6. In sedmi dan naj ga ogleda; ako so gobe temnejši in niso po koži dalje rastle, naj ga očisti, ker so ie garje; 8 ) in človek naj opere svoje oblačila, 9 ) in bo čist. 7. Ako bi pa potem, ko je bil od duhovna ogledan in za či- stiga spoznan, gobe zopet dalje rastle, naj se perpelje k duhovnu, 8. in naj se za nečistiga ob¬ sodi. 9. Ako bi bila gobova bole¬ zen per človeku, naj se perpelje k duhovnu, 10. in on naj ga ogleda. In ko bi bilo kaj beliga na koži, in ko bi se bil pogled dlake spremenil, in ko bi se bilo tudi živo meso 10 ) pokazalo, 11. naj se to spozna že za prav stare, v kožo vrašene gobe. Duhoven naj ga tedej spozna za ognušeniga, in naj ga ne zapera, ker je nečistoba očitna. 12. Ako bi pa gobe cvetele in se po koži sem ter tj e spreha¬ jale, in bi pokrivale vso kožo od glave do nog, kar koli se da vi- diti, 13. naj ga duhoven ogleda in spozna, de ima prav čiste gobe, zato ker so se vse v belo spre¬ menile, in za tega voljo naj bo človek čist. * 11 ) 14. Kadar se pa živo meso na njem pokaže, 15. tedej bodi po duhovnovi sodbi za nečistiga spoznan, in bodi med nečiste štet; zakaj živo meso, ako je z gobami osuto, je nečisto. 12 ) 16. Ako bi se zopet v belo spreobernile in vsiga človeka po¬ krile, 17. naj ga duhoven ogleda, in za čistiga spozna. 18. Ako se je pa na mesu in koži spahnil mozulj, in se je za¬ celil, 19. in se je na mestu mozu- Ija pokazala bela 13 ) ali rudeč- kasta 14 ) lisa, naj se perpelje tak človek k duhovnu. 20. In ko on vidi, de je go¬ bov kraj niži od druziga mesa, l5 ) in de so dlake spremenjene v belo. 7. V hebrejskim: „pa se vidi globokejše , kakor koska u i. t. d. 8. kožna bolezen, ki ni nalezljiva. 9. s telesam vred. 10. rudeee in gobasto znamnje, včasih murbovi jagodi podobno. 11. Ako gobe ves život pokrijejo, in je vse, tudi meso belo, se je natora n 8 enkrat vse bolezni znebila, in bolezen neha z belimi lušinami, ki v kakih desetih ali štirnajstih dneh odpadejo. 12. Včasih se po ozdravljenji še pokaže rudeče gobasto meso , ktero zdravniki s peklenskim kamnam odpravljajo. Ako se ne odpravi, in še ostane, se bo' lezen vnovič začne. 13. V hebrejskim • „bela oteklina “. 14. v hebrejskim: „rudečkasta pika 11 . 15. V hebrejskim : „ako vidi , de je znamnje globokejši kakor koia u i. t. d- (Gl. v. 3,). III. Mojzesove bukve 13. 199 >*aj ga spozna za ognušeniga; zakaj gobova bolezen se je spo¬ čela iz mozulja. 21. Ako je pa dlaka popreš- n je barve, in je lisa bleda, in ni nizi kakor bližnje meso, 16 ) naj ga zapre sedem dni; 22. in ako raste, naj ga ob¬ sodi za goboviga. 23. Ako pa na svojim mestu ostane, je le mozuljeva lisa, in človek je čist. 24. Ako pa ima meso in koža, jo je ogenj opekel, in se je z opet zacelila, belo ali rudeč- kasto liso, 25. naj jo duhoven ogleda, in glej, če je v belo spremenjena 17 ) ■o njen kraj nizi od druge ko¬ se, 18 ) naj ga za ognušeniga spo¬ zna, ker se je gobova bolezen spočela iz lise. 26. Ako se pa barva dlak ni spremenila, in ni rana niži ka¬ kor drugo meso, 19 ) in so gobe 1'lede viditi, naj ga zapre sedem dni, 27. in sedmi dan naj ga ogleda. Ako so se gobe po koži razši- 1 'le, na j ga za ognušeniga spozna. 28. Ako je pa belo ostalo na svojim mestu, in ni prav svetlo, 20 ) je rana le od opečenja, in za tega voljo naj se za čistiga spo¬ zna; zakaj lisa je le od opečenja. 29. Ako se per možu ali ženi pokažejo gobe na glavi ali bra¬ di, 21 ) naj ji duhoven ogleda. 30. In ako bi bil kraj niži kakor drugo meso 22 ) in lasje ru¬ meni in tanjši kakor sicer, 23 ) naj ji za ognušena spozna, ker so gobe na glavi ali na bradi. 31. Ako bi pa vidil, de je ma- dežni kraj bližnjimu mesu 24 ) enak, in de so lasje černi, naj ga za¬ pre sedem dni, 32. in sedmi dan naj ga ogleda. Ako se madež ni razširil, in lasje imajo svojo barvo, in je kraj rane drugimu mesu enak, 33. naj se človek obrije zunej madežniga kraja, in zapre sedem družili dni. 34. Ako bi se sedmi dan vi- dilo, de je ostala rana na svo¬ jim kraji, in ni niži kakor drugo meso, 26 ) naj ga za čistiga spo¬ zna; in ko bo opral svoje obla¬ čila, 26 ) naj bo čist. 35. Ako bi pa po očišenji ma¬ dež zopet rastel na koži, V hebrejskim: „kakor koža“. V hebrejskim: „in ako vidi, de ne je dlaka na madežu v belo spre¬ menila . ' 8- V hebrejskim: „m se vidi znamnje bolezni globoke,j si, kakor koža“ lq'- V ' «.). ' v hebrejskim: „kakor koža“. 2i e ^^rejskim: ,-,/n se m razširilo po koži , in je bledo u . Je gobe na bradi so hudi lišaji. 'hebrejskim kakor razi. 18. Splošne znamnja gobove bolezni so tedej, a , ? S ?. £°hovi madeži globoko vtisnejo v meso, in je potem meso ondi ne- 2 občutljivo in mertvo. • I *'di dan današnji se še na Jutrovim vidi, de v gobovi bolezni lasje dosti¬ krat izpadejo, in namesti njih tanjši zrastejo. • \ hebrejskim: „in vidi, de ni niži kakor koža. u i. t. d. • v hebrejskim kakor razi. 24. 46 - Glej v. 6. III. Mojzesove bnkve 13. 200 36. naj duhoven več ne gleda, ali so se lasje v rumeno barvo spremenili 5 zakaj gotovo je ne¬ čist. 37. Dalje, ko bi se madež usta¬ vil, in bi lasje černi bili, naj ve, de je človek ozdravljen, in naj ga brez premislika za čistiga spozna. 38. Moža ali ženo, na kteriga koži bi se belo pokazalo, 39. naj duhoven ogleda. Ako bi najdel, de se bledo belo na koži sveti, vedi, de niso gobe, ampak le madež bele barve, 27 ) in de je človek čist. 40. Mož, kterimu lasje z glave gredo, je le plešast in čist. 41. In ako bi mu lasje nad čelam izpadali, je le spredej ple¬ šast in čist. 42. Ako bi se pa na pleši ali na čelu bela ali rudečkasta barva pokazala, 43. in bi leto duhoven vidil, naj ga nedvomljivo obsodi za go¬ be, ki so se spočele na pleši. 28 ) 44. Kdor koli bo tedej z go¬ bami omadežan, in bo po duhov- novi sodbi odločen, 45. naj ima raztergano obla¬ čilo, 29 ) razkrito glavo, 30 ) usta z oblačilam pokrite, 31 ) in naj vpije, de je ognušen in nečeden. 32 ) , 46. Ves čas, dokler je gobov in nečist, naj sam zunaj šotoriša prebiva. 33 ) 47. Volnata ali platnena obleka, ktera bi imela gobe 48. na osnutku ali na votku, ali saj koža, in kar je iz kože narejen iga, 49. ako bi bil bel ali rudeč- kast madež 34 ) na nji, naj se za gobe ima, in duhovnu pokaže, 35 ) 50. kteri naj jo ogleda in za¬ pre sedem dni; 51. in sedmi dan naj jo zopet ogleda, in ko bi najdel, de je madež zrastel, so ukoreninjene gobe 5 naj oblačilo in vse, v če¬ mur se je najdel, za ognušeno spozna; 52. in zato naj se sežge v ognji- 53. Ako bi pa vidil, de m zrastel, 54. naj ukaže, de opero to, v čemur so gobe, in naj tisto za¬ pre še druzih sedem dni. 27. V hebrejskim: „so mozulji, ki so se spa/mili po koži“ i. t. d. Tak' mozulji (v hebrejskim: ,,bohak“~) se ne nalezejo in niso nevarni. 28. V hebrejskim: ,. Irt duhoven naj ga ogleda , in de vidi , de je oteklin# madežev bledo-rudečkasta po njegovi plešasti glavi , ali pa po pleši nad čelam , kakor se sicer vidijo gobe po koži na mesu (versta 43.). je mož gotovo gobov in nečist “ i. t. d. 29. naj preterga oblačila, kakor per žalovanji. 30. naj nima ostriženih las. Glej spod. 14, 9. 31. naj jih zagerne, kakor per žalovanji. Eceh. 24, 17. i2. 32. de se jim zdravi ne bližajo, in de se s kakim dotikljejem po levitovski po¬ stavi ne onečastijo, ali pa še celo bolezni ne nalezejo. 33. Tako se je zgodilo med popotvanjem skozi pušavo. Ko so bili Izraelci v svoji deželi, so gobovi prebivali v posebnih hišah pred mesti. Gl. 4. Kralj- 7, 3. Luk. 17, 12 . 34. V hebrejskim : ,,/n a li 0 j e madež zelenkast ali pa rudečkast na obla- Čilu 11 i. t. d. 35. Zelenkaste ali rudečkaste madeže, ki so se po suknih ali kožah Izraelcev III. Mojzesove fonkve 13. 14. 201 55. In ko bi vidil, de se po- prešnja podoba sicer ni povemila, v ender pa gobe niso rastle, naj za nečisto spozna, in sežge z ognjem, zato ker so se gobe ali v erh oblačila ali pa skozi in skozi zasejale. 56 ) 56. Ako bi bil pa kraj gob bolj bled, ko je bilo oblačilo oprano, oaj tisti kraj odterga in od ce- %a loči. 57. Ako bi se pa v teh kra¬ jih, ki so poprej brez madeža bili, še kaj pokazalo, so to spre- hajoče in neobstoječe gobe ; mora se sežgati z ognjem. 58. Ako bi pa (madež) pre¬ šel, naj to, kar je čistiga, vdru- gič z vodo spere, in naj bo čisto. 59. Leto je postava zastran gob na volnatim in platnenim obla¬ čilu, na osnutku in na votku, in na sleherni kožuhovini, kako' se mora za čisto ali za ognušeno spoznati. XIV. Poglavje. Kako naj se očišujejo gobov človek, gobove hiše in oblačila. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Leto je postava zastran goboviga, ko se bode očiševal: ^erpelje naj se k duhovnu, Mat. 8, 4. 3. kteri naj pride iz staniša, in ako najde, de so gobe oči- sene, 4. naj zapove njemu, ki bo nčiševan, de naj daruje za se dva živa vrabca, 1 ) ki se smeta jesti, in cedroviga lesa, in šker- lata, in hisopa, 2 ) Mark. 1, 44. Luk. 5, 14. 5. in naj ukaže eniga zmed vrabcov zaklati v persteni posodi nad živo vodo; 3 ) 6. druziga pa naj pomoči ži- viga s cedrovini lesam, in šker- latam, in hisopam vred v kri 4 ) zaklaniga vrabca, 7. in naj pokropi z njim njega, ki ima očišen biti, sedemkrat, 5 ) večkrat razširjali,| takč de so volno in dlako zgubile in ogolele, imenuje ^tojzes gobe zavoljo podobnosti, ki jo imajo s človeškimi gobami; zato so J'b tudi nečiste imenovali in so z njimi kakor z levitovsko boleznijo ravnali, laki madeži so se pokazali po tacih suknih, ki so bile narejene iz volne cerknjenih ovac. ' V hebrejskim: „zakaj gobe so, ki ga jedo na robe ali na lice tl . v hebrejskim: „dve živi čisti ptici 11 i. t. d. ; Ker so gobe podoba greha, in so se zavoljo greha nečistim boleznim per- stevale, zatorej imajo tudi šege per očiševanji gob nekako podobnost z oči- 'sevanjem greha; zakaj vrabci pomenijo prostost, ki se je očišeni vdelezi; studenčna voda pomeni novo življenje (v. 6. 7.), ki izvira iz smertf (v. 5 -)> eedrovi les — zadobljeno moč ; škerlatasta volna — poprešnji grešni stan; hisop s svojo očiševavno močjo — očiševanje od greha (Hebf. 9, • nad studenčno vodo, ki je v posodi, t' v Vodo > ki je s kervjo zmešana. ’ • 8 cedrovo palico, okoli ktere je bil ovit hisopov čopek za pokropilo. 202 III. Mojzesove bukve 14. de se očisti po postavi; in naj spusti živiga vrabca, de zleti na polje. 6 ) 8. In ko bo človek opral svoje oblačila, naj vse lase po životu 7 ) obrije, in se z vodo omije; in tako očišen naj pride v staniše, vender pa tako, de ostane zunej svojiga šotora sedem dni, 9. in sedmi dan naj obrije lase na glavi, in bradi, in ober- vih, in dlake po vsim životu. In ko bo oblačila in život spet opral, 8 ) 10. naj vzame osmi dan uve jagnjeti brez graje, 9 ) in letno ovco brez graje, in tri desetinke 10 ) pšenične moke v jedilno daritev, ki naj bo z oljem pokropljena, in še posebej šestak olja. 11 ) 11. In ko bo duhoven, kteri človeka očišuje, njega in vse leto postavil pred Gospoda k vratam snidniga šotora, 12. naj vzame jagnje, in naj ga daruje s šestakam olja vred vse za hudodelstvo; 12 ) in ko bo leto pred Gospodam darovano, 13. naj zakolje jagnje ondi, kjer se kolje daritev za greh in žgavna daritev, to je, na svetim mestu; zakaj kakor daritev za greh, tako gre tudi daritev za hudodelstvo 13 ) duhovnu; 14 ) pre¬ sveta je. 14. In duhoven naj vzame kervi daru, ki je bil zaklan za hudo¬ delstvo, in naj pomaže z njo me¬ čico na desnim ušesu njega, ki se očišuje, in palca desne roke in noge, 15 ) 15. in iz šestaka naj vlije ne¬ koliko olja na svojo levo roko, 16. in naj vanj pomoči desni perst, in naj pokropi sedemkrat pred Gospodam. 16 ) 17. Kar pa je ostaliga olja na levi roki, naj ga zlije na mečico desniga ušesa njega, ki se oči¬ šuje, in na palca desne roke in noge, in na kri, ktera je bila pre¬ lita za hudodelstvo, 6. Gl. razi. 2. Vsa šega je tudi lepa predpodoba smerti Jezusa Kristusa, k* 1 je kakor Bog in človek (prost in ubit vrabec) na lesu (cedru) križa s svojo očiševavno (hisop) kervjo (škerlat) nas odrešil, ktere gnade se vdeležimo v svetim, z njegovo kervjo posvečenim kerstu (živa voda, perm. Jan. 19, 34- 5, 21.), ki je ko vrata vsili gnad (Teod., Avg.). 7. Glej v. 9. 8. ter se sme upati, de ni nikjer več strupa ostalo. 9. Očiševavno šego je opravljal, de je smel iti med čiste v šotoriše; tedaj je še le mogel svoje spravne in zahvalne daritve v svetim šotoru opraviti. 10. mere „efa, u tri v gomore,“ glej 2. Mojz. 16, 36. 11. V hebrejskim: „en log,“ t. j. šest jajčnih lupin. 12. V hebrejskim: „*'« naj ga pernese v daritev za zadolženje <£ . Glej pogl. 5. razi. 1. Gobovi je opravil daritev za zadolženje ; ker se je omadežanjei zadolženje, zgodilo po zunanjim, po gobah; gobe pa so imeli za nasledek velikih, djanskih grehov, ktere je gobovi ali sam storil, ali pa so jih njcg« v ' starši storili. 13. V hebrejskim: ^daritev za zadolženje 14. to je, duhovni ga morajo na svetim kraji, per altarji žgavnih daritev p°' vziti. 15. v pomenljivo znamnje popolniga očišenja, in v opominjanje, de naj tudi čistost ohrani z voljnim poslušanjem in z zvestim spolnovanjem Božje postave. 16. proti vratam svetiga šotora. 203 III. Mojzesove bukve 14. 18. in na njegovo glavo, 17 ) 19. ter naj zanj prosi pred Go¬ spodam, 18 ) in naj opravi daritev za greli; 19 ) potem naj zakolje žgavni dar,) 20. in naj ga položi na altar 1 njegovimi pitnimi darovi, 21 ) in tako bo človek po postavi očišen. 21. Ako je pa ubožen, in nje¬ gova roka ne premore tega, kar je rečeno, naj vzame jagnje v da¬ ritev za hudodelstvo, de duhoven zanj prosi, in deseti del pšenične moke z oljem pokropljene v je¬ dilno daritev, in šestak olja, 22. in dve gerlici ali dva go¬ lobiča, kterih eden bodi za grel), eden pa v žgavno daritev. 3. Mojz. 5 , 7. 11. in 13, 8. Luk. 2, 24. 23. In naj pernese to osmi dan svojiga očiševanja duhovnu k vra- tam snidniga šotora pred Gospoda. 24. In (duhoven ) naj vzame jagnje za hudodelstvo, 22 ) in še¬ stak olja, in naj oboje skupej po¬ vzdigne; 23 ) 25. in ko zakolje jagnje, naj pomaže z njegovo kervjo mečico desniga ušesa njega, ki se oči— suje, in palca njegove desne roke hi noge; 26. del olja pa naj vlije na svojo levo roko, 27. in naj vanj pomoči perst desne roke, in pokropi sedem¬ krat pred Gospodam, 28. ter naj se dotakne mečice desniga ušesa njega, ki se oči- šuje, in palcov desne roke in noge na mestu k er vi, 24 ) ki je bila prelita za hudodelstvo. 29. Ostali del olja pa, ki je v levi roki, naj zlije očišenimu na glavo, de ga spravi z Gospodam; 30. tudi gerlico ali golobiča naj daruje, 31. eno za hudodelstvo, 25 ) eno pa v žgavno daritev z nju pit¬ nimi daritvami vred. 26 ) 32. Leto je daritev 27 ) gobo- viga, ki ne more vsiga 28 ) dobiti v svoje očišenje. 33. In Gospod je govoril Moj¬ zesu in Aronu, rekoč: 34. Ko hote prišli v kanansko deželo, ki vam jo bom jez dal v last, ako bi bila gobova bolezen v kaki hiši, 29 ) 35. naj gre on, čigar je hiša, in naj duhovnu pove, in reče: Zdi se mi, kakor de bi bila gobova bolezen v moji hiši. J 7. Kakor oljkna vejica, je tudi olje podoba miru in veselja, kteriga se ves člo¬ vek vdeleži po odpušenim dolgu. V hebrejskim: „in naj spravo zadobi njemu , ki se očišuje “ i. t. d. 9. s tem, de zakolje ovco za grešno slabost sploh, ki je prišla od žene. ‘0. drugo jagnje v znamnje popolne vdanosti Bogu. *• v hebrejskim: „ln duhoven naj daruje »gamo in jedilno daritev na oltarji, in tako mu bo duhoven za dobil spravo , in bo očišen “. V hebrejskim: „za zadol*enje“. V hebrejskim: „m duhoven naj oboje z majanjem daruje pred obličjem Gospodovim 11 . Gl. 2. Mojz. 29, 24. J' k j er se je pomazalo s kervjo daritve za zadolžcnje. V hebrejskim: „eno za zadolžen) e“. hebrejskim je kakor zgorej v 21. razi. M . hebrejskim: „To je postava za njega , ki ima gobovo bolezen 1 .1. a. hebrejskim: „in je ubožen, kadar se očišuje 11 . — 1 • - - •• •— - • bile gobam 25. 26 . 27. 28 . 29. gobami v hišah, ker so jih imeli za Božjo kazen, in kerso 204 III. Mojzesove bukve 14. 36. On pa naj ukaže, de zno¬ sijo vse iz hiše, preden on va¬ njo pride, in jo ogleda, ali je gobova, de ne bo vse nečisto, kar koli je v hiši. 30 ) In potem naj vanjo gre, de ogleda gobe v hiši. 37. In ko bi vidil na njenih stenah nekako blede ali rudeč- kaste, 3 ') gerde jamice, ktere so nizi memo druge stene, 38. naj gre skozi vrata iz hiše, in naj jo zdajci zapre sedem dni. 39. In sedmi dan naj se verne, ter naj jo ogleda. Ako najde, de so gobe rastle, 40. naj zapove, izdreti kamne, na kterih so gobe, in jih iz mesta pometati na nečisti kraj, 41. hišo pa od znotrej okrog in okrog ostergati, in ostergani prah izsuti zunej mesta na ne¬ čedni kraj, 42. in druge kamne vložiti na¬ mesto teh, ki so bili proč vzeti, in hišo z drugim ilam ometati. 43. Ako pa potem, ko so bili kamni izderti, in prah ostergan, in hiša z drugim ilam ometana, 44. duhoven vanjo pride, in vidi, de so se gobe povernile, in de so stene marogaste; so ob¬ stoječe gobe, in hiša je nečista. 45. Precej naj jo poderejo, in njene kamne, in les, in ves prah naj izmečejo zunej mesta v ne¬ čisti kraj. 32 ) 46. Kdor koli bi stopil v hišo, dokler je zaperta, bodi nečist do večera; 47. in kdor bi v nji spal, in kaj jedel, naj opere svoje obla¬ čila. 33 ) 48. Ako bi duhoven vanjo sto¬ pil, in bi vidil, de gobe niso rastle po hiši, potem ko je bila drugič ometana, naj jo očisti, ker je ozdravela; 49. in v očiševanje 34 ) naj vza¬ me dva vrabca, in cedroviga lesa; in škerlata, in hisopa, 50. in ko bo zaklal eniga vrab¬ ca v persteni posodi nad živo vodo, 51. naj vzame cedrov les, in hisop, in škerlat, in živiga vrabca, in naj vse pomoči v kri zakla- niga vrabca, in v živo vodo, in naj pokropi hišo sedemkrat. 52. In tako naj jo očisti, ne le z vrabcovo kervjo, ampak tudi z živo vodo, in z živim vrab- na človeku podobne, so tako ravnali kakor z levitovsko nečistobo. Gobe v hišah so bile močno škodljive, ker se je ves zid sperhnil in polagama razvalil- 30. zakaj nečistoba in omadežvanje se je še le po tem začelo, ko je bilo do¬ ločeno, de so res gobe. 31. V hebrejskim: „zelenkaste ali pa rudečkaste jamice u i. t. d. 32. Hiša se je mogla kakor riesveta, zavoljo greha omadežana zmed izvoljeniga. svetiga ljudstva potrebiti, kakor greh sam; tudi so bile gobe po zidovji v toplih deželah zdravju močno škodljive, in je tudi zato potrebno bilo, de s o se take hiše poderle in razvaline potrebile. 33. Kdor se delj časa v nji mudi, in se bolj dolgo njene nečistobe vdeležuje. mora ne le do večera nečist biti in se skopati, ampak mora tudi svoje obla¬ čila oprati. 34. V hebrejskim: n de .spravi hiso Li , to je, njene prebivavce, ktere si moram 0 gobove misliti, ker so jim bile gobe v kazen za njih grehe. Tudi zgorej oči¬ ševanje greha ni veljalo telesu goboviga, ampak duši. III. Mojzesove cam, in s cedrovini lesam, in z hisopam, in škerlatam. 53. In ko bo spustil vrabca prostiga zleteti po polji, naj moli hišo, in bo po postavi oči— šena. 54. Leto je postava zastran vsih gob ft in skrumb, bnkve 14. 15. 205 55. zastran gob na oblačilih in po hišah, 56. zastran lise in spahnjenih mozuljev, in svetliga madeža, in ko se barve mnogotero spremi¬ njajo; 35 ) 57. de se zamore vediti, ob kte- rim času je kaj čisto ali nečisto. XV. Poglavje. dostave zastran ognušenja in očiševanja moških, ki jim uhaja seme, in ženskih, ki imajo svoj navadni ali nenavadni čas. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu in Aronu, rekoč: 2. Govorita Izraelovim otro- kam in jim recita: Mož, kterimu steka seme, bodi nečist. 1 ) 3. Takrat pa naj se sodi, de je ti bolezni podveržen, kadar se ta nagnusna mokrota vsak čas na njegovim mesu zbira in ster- duje. 2 ) 4. Vsaka postelja, na kteri bo spal, bodi nečista, in kjer koli bo sedel. 5. Ako bi se kteri človek nje¬ gove postelje dotaknil, naj opere svoje oblačila, in naj samiga sebe Umije z vodo, in bodi nečist do večera. 6. Kdor bi se usedel, kjer je °a sedel, naj tudi opere svoje oblačila, in naj samiga sebe umije, z vodo, in bodi nečist do večera. 7. Kdor koli bi se dotaknil njegoviga mesa, 3 ) naj opere svoje oblačila, in naj samiga sebe umije z vodo, in bodi nečist do večera. 8. Ako bi tak 4 ) človek plju¬ nil na njega, ki je čist, naj ta 5 6 ) opere svoje oblačila, in naj sa¬ miga sebe umije z vodo, in bodi nečist do večera. 9. Sedlo, 5 ) na ktero bi se on usedel, bodi nečisto, 10. in kar koli bi bilo pod njim, komur seme uhaja, bodi nečisto do večera. Kdor koli bi kaj ta- ciga nosil, naj opere svoje obla¬ čila, in naj samiga sebe umije z vodo, in bodi nečist do večera. 11. Slehern, kteriga bi se do- • V hebrejskim: „ zastran otekline , in mozuljev in madesšev a . *• Ako komu seme uhaja, bodi si ali iz slabosti ali iz razuzdanosti, izvira tudi iz naše popačene natore, in ravno zato je ta tok grozno nepopoln m zopernatoren stan, in zatorej ostuden in po levitovski postavi nečist. 2 ' v hebrejskim: „ln tako se spozna nečistost njegoviga toka: Ako nje¬ govo meso od sebe daje svoj tok , ali pa če je zamašeno njegovo jneso, de ne teče iz njega , je nečist o. njegoviga života. A ki ima to nagnusno bolezen. 1'oprej čisti. 6 - »ploh sedež, na vozu in na živini. 206 III. Mojzesove bukve 15. taknil tisti, ki je tak, in si ni poprej rok umi], 7 ) naj opere svoje oblačila, in naj se umije z vodo, in bodi nečist do večera. 12. Perstena posoda, ktere se je dotaknil, naj se razbije, 8 ) le¬ sena 9 ) posoda pa z vodo umije. 13. Ako bi ozdravel, kdor ima tako bolezen, naj šteje sedem dni po svojim očišenji, in ko bo opral oblačila, in skopal ves život v živi vodi, bodi čist. 14. Osmi dan pa naj vzame dve gerlici ali dva golobiča, in naj pride pred Gospodovo obličje k vratain snidniga šotora, in naj ji da duhovnu, 15* kteri naj daruje eno za greh, 10 ) eno pa v žgavno dari¬ tev. In naj prosi zanj pred Go¬ spodam, de bode očišen toka svo- jiga semena. * 11 ) 16. Mož, kterimu uide zakon¬ sko seme, naj umije z vodo ves svoj život, in bodi nečist do ve¬ čera. 12 ) 17. Obleko in kožo, ki jo je imel, naj z vodo umije, in bodi nečista do večera. 18. Zenska, s ktero se je pe¬ čal, naj se z vodo umije, in bodi nečista do večera. 19. Zenska, ktera ima ob mes- covi vernitvi svoj čas, bodi od¬ ločena sedem dni. 13 ) 20. Slehern, kteri bi se je do¬ taknil, bodi nečist do večera; 21. in kjer koli bo spala ali sedela ob dnevih svojiga odlo- čenja, bodi ognušeno. 22. Kdor koli bi se dotaknil njene postelje, naj opere svoje oblačila, in naj umije samiga sebe z vodo, in bodi nečist do ve¬ čera. 23. Kdor koli bi se dotaknil kakiga orodja, na kteriin je ona sedela, naj opere svoje oblačila, in naj umije samiga sebe z vodo, in bodi ognušen do večera. 24. Ako bi se pečal mož z njo ob času mesenčne kervi, l4 ) bodi nečist sedem dni, in sle¬ herna postelja, na kteri bi ležal, bodi ognušena. 25. Zenska, ktera terpi veliko dni kervotok zunej navadniga me- senčniga časa, ali per kteri po mesenčnim toku ne jenja kri teči, dokler je ti bolezni podveržena, 7. ta namreč, ki ima tok. 8. Perstena posoda je bila takrat taka, de se je navzela duha tistih reči, ki so bile v nji, torej se je tudi nečistobe tako navzela, de ni bila več za rabo. Perm. zgor. 6, 28: 11, 33. 9. „ali brončena u , še nekteri prestavljavci perstavljajo. 10. za greh nečistosti, s kterim si je bolezen nakopal, ali pa ko bi bila bolezen iz nalome slabosti sama od sebe prišla, za grešno slabost naše natore. V hebrejskim: ^daritev za greh“. Gl. zgor. pogl. 5. razi. 1. 11 . V hebrejskim: „naj ga .spravi pred Gospodam zavoljo njegoviga. I6ka li - 12. Spoznanje ženstva so imele stare ljudstva večidel za veliko nerodnost, ki izvira iz greha in človeške slabosti; zato so ga imeli za nečisto. Gl. 2. Mojz- 19, 15: 1. Kralj. 21, 4. 5. V sv. pismu je omenjeno ko pervo djanje naših pervih staršev, potem ko so bili grešili in raj zapustili. Gl. 1. Mojz. 4, 1. 13. Tudi ta natorni, ženski stan je v zvezi z zakonskim delam, ki se je p° grehu spremenilo. Gl. l. Mojz. 3, 16. 14. jo spoznal, in bi ne vedil, de ima svoj čas; zakaj ako sta se vedama v takim stanu spoznala, sta bila oba smerti kriva. Gl. spod. 20, 18. III. Mojzesove bodi nečista, kakor je ob času hieseučniga toka. 26. Sleherna postelja, na kteri bo spala, in reč, na kteri bo se¬ dela, bodi ognušena. 27. Kdor koli bi se teh reči dotaknil, naj opere svoje obla¬ čila, in naj sainiga sebe umije z vodo, in bodi nečist do večera. 28. Ko bi se kri ustavila in nehala teči, naj šteje sedem dni Sv °jiga očiševanja, l5 ) 29. in osmi dan naj daruje za¬ se duhovnu dve gerlici ali dva go¬ lobiča per vratih snidniga šotora; 30. kteri naj daruje eniga za bnkve 15. 16. 207 greh 16 ) in eniga v žgavno da¬ ritev, in naj prosi za njo pred Gospodam, in za tok njene ne¬ čistosti. I7 ) 31. Učita tedej Izraelove otro¬ ke, de se varujejo nečistobe, in de ne umerjejo v svojih nečed¬ nostih, ko bi ognusili moj šotor, ki je med njimi. 32. To je postava zastran tega, ki mu uhaja seme, in ki se oskruni v zakonskim delu, 33. in zastran nje, ki se loči ob mesenčnih časih, ali ki ima ve- den kervotok, in zastran človeka, ki per nji leži. 18 ) XVI. Poglavje. Šege ob letni spravni daritvi. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu po smerti dveh Aronovih sinov, ko sta ptuji ogenj daro- Va la in umorjena bila, *) Zgor. 10, l. 2. in mu je zapovedal, rekoč: Govori Aronu, svojimu bratu, de naj ne hodi vsaki čas v svetiše, 2 ) ki je za zagrinjalam pred sprav¬ nim pokrovam, s kterim je po¬ krita skrinja, de ne umerje (zakaj 15 • v • naj čaka sedem dni, de bo vidila, ali je kervotok zares nehal, in potem ko t6 ria ^ or * c ' st:a > naj se da tudi po postavi očistiti. iz etnejskim: „v daritev za greh “ i. t. d., ker je njena kri izvirala ali ‘, l J f u J zt l an °sti, ali pa iz natorne slabosti, ki ima svoj vzrok v popačeni Uatori. Gl. pogl. 5. razi. 1 . V H ,,ln nU ^ i° s P ravi P 1 ’ 6 ^ Gospodam zavoljo njeniga ne- an!, 3 ^ 0 0 J stl P, P re P ov edal Bog, se oskruniti z rečmi, ki niso bile same greh, ...J 18 80 J ' e knkor nasledki greha z njim v posebni zvezi. Bog je dal te ’’ ' U 8 tera nazoanil^ ostudnost greha samiga, in kako ga je treba uzi i, posebno pa, kakč močno in lahko se človek z njim omadežva, ako st *!° * v ,llu fb° takih, ki ga ljubijo. In ako Bog že Izraelcam toliko či- nam f^'°J e ,-l U ’ ko,il J. 0 v ve<:i čistost in svetost je zapovedaua še le kristja- to.. ’ ^ use 80 0C18eile z drago kervjo Jezusa Kristusa in posvečene v ( rnipelj svetiga Duha ? ("•1° ^ P 11 *'* 41 ’ l e ^off lahkomisljeno obnašanje Aronovih sinov kaznoval l (t „‘ Z ^ or ‘ 1 *•)> je dal postavo zastran vsakoletne spravne daritve za grehe, g v. e so duhovni in ljudstvo skozi leto storili. Mojzes je postavil to povelje zje za postavami zastran omadeževanja, ker je hotel s temi postavami po- r ej prav zW6 po kazati in zaterditi, kako ostuden je greh, in kako skerbno 2 M je tieba varovati, preden je govoril od spravne daritve za greh. • ampak vsako leto le en dan. Gl. v. 34: 2. Mojz. 30, 10. Hebr. 9, 7. III. Mojzesove bukve 16. 208 v oblaku se bom perkazovai nad sedežem odgovora); 2. Mojz. 30, 10. Hebr. 9, 7. 3. ako poprej tegale ne sto¬ ri: 3 ) Tele naj daruje za greh, in ovna v žgavno daritev. 4. Platneno suknjo naj obleče, s platnenimi hlačami naj pokrije svojo sramoto, s platnenim pa¬ šam naj se prepaše, na glavo naj dene platneno kapo; 4 ) zakaj lete oblačila so svete, ktere vse naj obleče, potem ko se umije. 5. In naj vzame od vse mno¬ žice Izraelovih otrok dva kozla za greh, in eniga ovna v žgavno daritev. 6. In ko bo tele daroval, in molil za se, in za svojo hišo, 7. naj postavi dva kozla pred Gospoda k vratam snidniga šotora, 8. in naj verževadljaj nad obe¬ ma, en vadljaj za Gospoda, eniga pa za kozla, ki bode izpušen; 5 ) 9. kteriga zadene vadljaj za Gospoda, naj ga daruje za greh; 6 ) 10. kozla pa, kteriga zadene vadljaj, de naj bo izpušen, naj postavi živiga pred Gospoda, de opravi nad njim molitve, in ga spusti v pušavo. 7 ) 11. Ko bo leto prav oprav¬ ljeno, naj daruje tele, in naj moli za se in za svojo hišo, ter naj ga zakolje. 12. Tudi naj vzame kadilnico, in jo napolni z žerjavico z altarja, in naj vzame periše perpravlje- niga kadila v zažiganje, ter naj gre za zagrinjalo v svetiše, 13. in naj dene dišave 8 ) na ogenj, de njih dim in hlap po¬ krije sedež odgovora, ki je verh pričevanja, in de ne umerje. 9 ) 3. tisti dan v letu. 4. tedej oblačila navadnima duhovna naj obleče v znamnje pokore in žalosti. 5. En vadljaj naj naznani kozla, ki naj bo darovan, eden pa tistiga, ki naj bo spušen (v. 10.). Tako razlaga naša Vulgata ; hebrejsko pa se da še dru- gači razlagati; zakaj hebrejska beseda „azazel l ‘, ktero Vulgata prestavi „/lircus emissarius “ (kozel, ki naj se spusti), ima več pomenov. Po besedi in zvezi (v. 10.) se nar bolj gotovo prestavi: „zaversšeni sovražnik, hudički potem se pravi: „en vadljaj za Gospoda , eden pa za hudiča u , kteriga pa vender niso imeli za hudobniga malika, kteriga naj bi z darovi utolažili, ampak Za služabnika Božje pravice. Gl. raz. 7. — Vadljalo se je, kakor ra- binci terdijo, takole: Veliki duhoven je vzel iz lonca dva lesena krajčka, eniga z napisani „za, Jehova “, eniga pa z napisani „za azazela li ; vad¬ ljaj, ki ga je vzel z desno roko -iz lonca, je zadel kozla na desnici, vadljaj pa, ki ga je vzel z levo roko, je veljal kozlu na levici. 6 . Eden kozlov naj bo s svojo smertjo predpodoba sprave, in naj Izraelcam v podobi pokaže, de so s svojimi grehi zaslužili večno smert. 7. Drugi kozel naj se živ spusti v pomenljivo znamnje, de so grehi Izraelcam odvzeti in v pušavo poslani, ali de so spet od smerti vstali v svobodno živ¬ ljenj 6 (Gl. zgor. 14, 7.). V hebrejskim se zamore ta versta tudi drugači razumeti po besedah: w in kteriga zadene vadljaj za azazela, naj g a postavi pred Gospoda, de ga spravi in ga pošlje assazelu v pušavo “• Po tem je ta drugi kozel pomenljiva podoba Lzraelcov, kteri prevzame z gre- ham časne kazni v imenu ljudstva, in se namesti njega izda v pušavi biva- jočimu satanu, služabniku Božje pravice (Job 1,6 —12: 2, 6: l.Ror.5, 5.)- 8. Glej 2. Mojz. 30, 36. 9. de mu dim in hlap brani, gledati Gospodovo veličastvo, ktero bi ga uteg¬ nilo umoriti. III. Mojzesove bukve 16 . 209 14. Tudi naj 10 ) vzame tele- tQ ve kervi, in naj pokropi s per- stam sedemkrat proti spravnimu pokrovu na jutrovi strani. 11 ) 15. In ko bo zaklal kozla za greh ljudstva, naj nese njegovo kri za zagrinjalo, 12 ) kakor je za¬ povedano zastran teletove kervi, de pokropi z njo pred sedežem odgovora, 13 ) 16. in naj očisti svetiše neči¬ stosti Izraelovih otrok, in njih prestopov, invsih grehov. 14 ) Po ! e j šegi naj tudi stori s snidnim sotoram, 15 ) ki je postavljen med njimi v sredi njih nečednih pre- nivališ. 17. Noben človek 16 ) ne bodi v šotoru, kadar pojde veliki du¬ hoven 17 ) v svetiše prosit zase, ni za svojo hišo, in za vso Izra- elovo množico, dokler ven ne Pride. Luk. 1, 10. 18. Kadar pa ven pride k al- tarju, lfi ) ki je pred Gospodam, naj moli zase, in naj vzame te¬ letove in kozlove kervi, in naj jo zlije na njegove rogove okrog in okrog, 19. in naj ga pokropi s per- stam sedemkrat, naj ga po¬ sveti in očisti nečednost Izraelo¬ vih otrok. 20. Potem, ko bo očistil sve¬ tiše, in šotor, in altar, tedaj naj daruje živiga kozla; 21. in naj položi obe roki na njegovo glavo, in naj spozna vse krivice Izraelovih otrok, in vse njih hudobije in grehe naj voši kozlu na njegovo glavo, in naj ga da gnati po perpravljenim člo¬ veku v pušavo. 22. In . ko bo kozel odnesel vse njih krivice v samoten kraj, in bo izpušen po pušavi, 19 ) 23. naj se verne Aron v snidni šotor, in naj sleče oblačila, v ktere je bil poprej oblečen, ko je šel v svetiše, in naj jih tam 20 ) pusti, 24. in naj umije svoj život na svetim mestu, 21 ) in naj obleče svoje oblačila. 22 ) In potem ko ven tO. iz svetiša, in spet vanj grede. tl. V hebrejskim: „in naj pokropi s svojim perstam pred pokrovam proti jutru; in spredej pred pokrovam naj pokropi sedemkrat s kervjo , ki je na njegovim perstu Judje terdijo, de je veliki duhoven kropil enkrat cez spravni pokrov proti jutrovi strani, sedemkrat pa pred njim na tla , in sicer takč, de ni nobena kaplja kervi padla na spravni pokrov ali na sedež milosti. 12. v tretjič vanj grede. 13. V hebrejskim po razi. 11. 14. Izraelci so omadežvali svetiše, ker so vpričo njega grešili, in so si ga tedej ognušeniga mislili. 15-s svetim šotoram, ter naj ga ravno tako pokropi. Glej v. 20. 10. tudi noben duhoven. j 7 - edini srednik, kakor predpodoba Jezusa Kristusa. I 8 - k altarju žgavnih daritev (gl. v. 12. 20.); zakaj očiševanje kadilniga altarja se je bilo že per svetišnim očiševanji (v. 16.) opravilo. Kaj se je dalje s kozlam godilo, sveto pismo ne pove; rabinci pravijo, de je bil s skale pahnjen in končan. 20. v šotoru, to je, v svetišu. ^1. ker se je bil grešniga kozla dotaknil, torej je bil nečist. *2. zale oblačila za službo Božjo. I. 14 210 III. Mojzesove bukve 16. 17. pride in opravlja svojo in mno¬ žično žgavno daritev, naj moli zase in za ljudstvo, 23 ) 25. in mast, ki je bila daro¬ vana za greli, naj sežge na al- tarji. 26. Tisti pa, ki je izpušeniga kozla ven gnal, naj opere svoje oblačila, in naj umije život z vodo, in tako naj pride v staniše. 27. Tele pa in kozla, ktera sta bila za greh zaklana, in kte- rih kri je bila pernesena v sve¬ tiše, de bi se sprava dopolnila, 24 ) naj neso iz staniša, in naj sežgo z ognjem nju koži, in meso, in blato. 25 ) Hebr. 13,-11. . 28. In kdor koli ji bo sežgal, naj opere svoje oblačila, in naj umije život z vodo, in tako naj pride v staniše. 29. In leto vam bodi večna po¬ stava: Deseti mesec, deseti dan tega mesca 26 ) pokorite svoje du¬ še, 27 ) in nobeniga dela ne oprav¬ ljajte, bodi si rojak ali ptujic, 28 ) ki ptujva med vami. Spod. 23, 27. 28. 30. Ta dan bodi vaša sprava in očišenje od vsih vaših grehov: bodite očišeni pred Gospodam j 29 ) 31. zakaj sabota počivanja je, 30 ) in pokorite svoje duše po večni postavi. 32. Spravlja naj pa duhoven, ki je bil maziljen, in kteriga roke so bile posvečene, de opravlja duhovsko službo namesti svojiga očeta j 3 ') in on naj obleče plat¬ neno suknjo in svete oblačila, 33. in naj spravi svetiše, in snidni šotor, in altar, (udi du¬ hovne, in vse ljudstvo. 34. In to vam bodi večna po¬ stava, 32 ) de prosite za Izraelove otroke in za vse njih pregrehe enkrat v letu. Tedaj je storil, kakor je bil zapovedal Gospod Mojzesu. XVII. Poglavje. Le Bogu in sicer le v svetim šotoru se sine darovati. Kri, merhovina in od zverine raztergana žival se-ne sme vživati. 23. V hebrejskim: v in naj spravi sebe in ljudstvo 1 j to je, naj dokonča spravno opravilo ; zakaj, desiravno se je žgavna daritev opravljala, zlasti v znamnje vdanosti pod Božjo oblast, je bila vender tudi spravna daritev, ker je bila z njo sklenjena prošnja za odpušenje grehov. Glej zgor. 1, 4. 24. V hebrejskim: jtteriii' kri je bila pernesena v svetiše v zadobljenjt’ sprave “ i. t. d. 25. Glej zgor. 4, 12. 21. 26. deseti dan mesca „tišri u , ki po mesenčnim letu Izraelcov obsega pol našiga kimovca in pol kozoperska. 27. s tem, de se zderžite jedi in pijače, posvetniga razveseljevanja, zakonskig* 1 dela i. t. d. 28. Tudi ptujic ni smel delati ob svetim počitku; sicer bi se ne bil vdele/.il Spravniga dneva. Gl. 2. Mojz. 12, 45. 48. 49. 29. ako opravite daritev v veri v obljube Gospodove, zlasti v prihodnjiga Od¬ rešenika. 30. čas pokore in premišljevanja. 31. veliki duhoven in po njegovi smerti njegov naslednik zmed njegovih sinov. 32. za vas, Velike duhovne, dokler terpf izraelska služba Božja. III. Mojzesove bukve 17. 211 1. In Gospodje govoril Moj- 2e su, rekoč: 2. Govori Aronu, in njego¬ vim sinovam, in vsim Izraelovim strokam, ter jim reci: Leto je, kar Je Gospod zapovedal, rekoč: 3. Vsak človek iz Izraelove hiše, če zakolje vola, ali ovco, ali kozo v stanišu ali zunej staniša, *) 4. in jih ne pernese k šoto¬ rim vratam v dar Gospodu, 2 ) hodi kriv kervi; kakor de bi bil prelival kri, tako bodi potrebljen lz med svojiga ljudstva. 5. Za tega voljo morajo Izra¬ elovi otroci duhovnu pernesti svoje darove, ki jih zakoljejo na polji, de bodo posvečeni Gospodu pred vratmi snidniga šotora, in darujejo na j jih v mirne daritve Gospodu. 6. In duhoven naj zlije kri na gospodov altar pred vratini snid- n 'ga šotora, in naj sežge mast v Prijeten duh Gospodu; 7. in naj nikar več dalje ne darujejo svojih darov hudičem, 3 ) s kterimi so se oskrunili. 4 ) To hodi. večna postava njim in njih mlajšem. 8. Tudi jim reci: Slehern člo— Ve k iz Izraelove hiše in zmed ptujcov, ki ptujvajo med vami, 5 ) kteri bi daroval žgavno ali klavno daritev, 9. in bi je ne pernesel pred vrata snidniga šotora, de bi se darovala Gospodu, bodi pokon¬ čan zmed svojiga ljudstva. 10. Ako kteri koli človek iz Izraelove hiše in zmed ptujcov, ki ptujvajo med vami, vživa kri, bom obernil svoj obraz zoper njegovo dušo, 6 ) in jo bom po- trebil zmed njeniga ljudstva; 11. zakaj življenje mesa je v kervi, 7 ) in jez sim vam jo dal, de bi po nji na altar ji spravo zadobivali svojim dušam, in de bi bila kri duši v spravo. 12. Za tega voljo sim rekel Izraelovim otrokam: Noben člo¬ vek zmed vas naj ne je kervi, tudi nobeden zmed ptujcov ne, kteri ptujvajo per vas. 13. Slehern človek zmed Izra¬ elovih otrok in zmed ptujcov, ki ptujvajo per vas, ako na lovu in nastavljanji vjame kako zve¬ rino ali ptico, ki se sme jesti, naj ji spusti kri, in naj josperstjo pokrije; 14. zakaj življenje vsiga mesa ali v daritev ali v jed. Med popotvanjem skozi pušavo Izraelci niso smeli mesa jesti, temuč so mogli z mano zadovoljni biti. Ob koncu popotvanja je la postava spet nehala. Gl. 5. Mojz. 12, 15. 20 —22. V pušavi je bila ta Postava posebno dobra, de so se obvarovali skrivnih malikovavskih daritev (Gl. v. 7.). razun takrat, ko perneso take živali Gospodu v mirno daritev; tedej jih smejo per sv. šotoru zaklati in povžiti. Gl. zgor. pogl. 3, 7. 12 — 20. V hebrejskim : „ Več naj ne darujejo svojih klavnih daritev kozla m { ‘, to J e , hudobnim duhovam, ki so jih v podobi kozlov častili. Gl. fz. 13, 21 : 34, 14: 5. Mojz. 32, 17. Tob. 8. razi. 1. 4- Malikovanje je duhovno lcurbanje in prešeštvanje, ker duša zapusti Boga, praviga ženina, in se derži malika, druziga, ki ni njen ženin, kakor kurba. **• ter so po obrezi udje izraelskiga ljudstva. (j - zoperna mi bo njegova duša. Gl. zgor. 3, 17: 7, 26. '• zakaj v kervi je zlasti sedež živalskiga življenja, ktero daje Bog, in se mora njemu darovati; zatorej gre kri le Bogu. 14 III. Mojzesove bukve II. 18. 212 je v kervi; zato sim rekel Izra¬ elovim otrokam: Nikar ne jejte kervi nobene žive stvari ; ker življenje mesa jev kervi, in kdor koli bi jo jedel, bo poginil. 1. Mojz. 9, 4: 3. Mojz. 7, 26. 15. Človek, kteri bi jedel kaj cerknjeniga ali od zverine ster- ganiga, 8 ) bodi si rojak ali ptu- jic, naj opere svoje oblačila in naj umije samiga sebe z vodo, in bodi nečist do večera; in tako' bo očišen. 16. Ako pa ne opere svojih oblačil in života, naj nosi svojo krivico. 9 ) XVIII. Poglavje. Prepoved ženitve in možitve med bližnjimi sorodniki in svaki, in druzih ostud¬ nih pregreh. 1. Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Govori Izraelovim otrokam in jim reci: Jez sim Gospod, vaš Bog. 3. Po navadi egiptovske de¬ žele, v kteri ste prebivali, nikal¬ ne ravnajte, in po šegi kananske dežele, v ktero vas jez popeljem, ne delajte, in po njih postavah nikar ne živite. 4. Po mojih sodbah se rav¬ najte, in moje zapovedi spolnujte, in po njih živite; jez sim Go¬ spod, vaš Bog. 5. Spolnujte moje postave in sodbe; človek, ki jih spolnuje, bo živel v njih. ‘3 Jez sim Go¬ spod. Eceh. 20, 11. Rim. 10, 5. Gal. 3, 12. 6. Noben človek naj se ne perbliža bližnji svoje kervi, od¬ grinjat njeno sramoto. * 1 2 ) Jez sim Gospod. 7. Sramote svojiga očeta, in 3 ) sramote svoje matere ne odgri¬ njaj; 4 ) tvoja mati je, ne odkri¬ vaj njene sramote. 5 ) 8. Sramote žene svojiga oče¬ ta 6 ) ne odgrinjaj; zakaj sramota tvojiga očeta je. 7 ) 9. Sramote svoje sestre, ki 8. Glej zgor. 11, 40. 9. naj ima svoj dolg, in naj bo zato smerti kriv; ker tak človek nič ne man* za zapovedi zastran očiševanja, in je njemu enak, kteri prederzno je pre¬ povedane reči. Gl. 4. Mojz. 15, 30, 1. bo imel srečno življenje na tem in na unim svetu. Gl. spod. 25, 36. Luk. 10,28' 2. naj je ne spozna po mesu ne v zakonu in ne zunej zakona. Vzrok te p<>' stave je, ker bi bile take zveze zoper natoro, bile bi namreč prav za pra^ zakoni z lastno kervjo, tedej sam seboj (v. 10. pogl. 20, 19.), in torej ostudna, zopcrnatorna nečistost. Tudi bi po tem druge natorne zadeve bolj f ali manj nehale; nasproti pa ima prepoved takih zaročitev več dobriga, p°' sebno pa to, de po tem pridejo v zvezo med seboj družine, med kterimi V°' pred ni bilo nobene zveze, tako de take prepovedi perpomorejo, sčasaina ljudstvo zediniti v eno družino (Avg.). 3. namreč, to je. 4. ti sin. 5. Glej raži. 2. Tak zakon bi bil tudi zato zoper natoro, ker bi po njem n a " torna, otroška zadeva in ljubezen po zakonski zavezi nehala. 6. svoje mačehe. 7. ker bota po zakonu dva eno meso. Gl. 1. Mojz. 2, 24. 213 III. Mojzesove bnkve 18. je od očeta ali od matere, doma a li zunej rojena, ne odkrivaj. 10. Sramote hčere svojiga sina, a li vnuknje iz hčere ne odkri- ! Va j ; zakaj tvoja sramota je. 11. Sramote hčere od žene svo¬ jega očeta, ki jo je tvojimu očetu rodila, 8 ) in je tvoja sestra, ne odkrivaj. 9 ) 12. Sramote sestre svojiga oče¬ ta ne odgrinjaj; ker je meso tvo¬ jega očeta. 13. - Sramote sestre svoje ma- ,ei 'e ne odkrivaj; zato ker je meso tv oje matere. 14. Sramote svojiga strica ne odkrivaj, tudi k njegovi ženi ne hodi, l0 ) ona je s teboj po sva- kovšini sklenjena. 1 *) 15. Sramote svoje sinahe ne odkrivaj; ker je žena tvojiga sina, Oe odgrinjaj njene sramote. 16. Sramote žene svojiga brata ne odkrivaj; ker je sramota tvo¬ jiga brata. 12 ) 17. Sramote svoje žene in njene hčere ne odgrinjaj. Hčere nje- niga sina in hčere njene hčere ne jemlji, de bi odgernil njeno sramoto; 13 ) zakaj one ste njeno meso, 14 * ) in tako združenje je kervna nečistost. 18. Sestre svoje žene za so- ženo ne jemlji,tudi njene sramote ne odkrivaj, dokler še una živi. ,5 ) 19. K ženski, ki ima svoj čas, ne hodi, in ne odkrivaj 16 ) njene nesnage. 20. Z ženo svojiga bližnjiga se nikar ne pečaj, in ne gnusi se z mešanjem semena. 17 ) 21. Svojiga semena ne dajaj, de bi se maliku Molohu 18 ) po¬ svečevalo ; in imena svojiga Boga 8- V nekdanjih časih je zakone tacih popoli sestra potreba izgovarjala (Avg.). Gl. 1. Mojz. 20, 12. — Besede 2. Kralj. 13, 13. ne spričujejo, de bi bili poznejše taki zakoni perpušeni; zakaj Tamara je utegnila Salomonu tako go¬ voriti, ker ni ali postave poznala, ali pa le, (le se ga je ubranila. 9- Bog še enkrat zaterdi, de se popoli sestre ne smejo jemati v zakon, in de se v ti reči ne sme Abraham posnemati (gl. 8. razi.), kteri je le iz potrebe 8 svojo popoli sestro v zakon stopil, de je dobil ženo svoje vere; zakaj vse druge v deželi so bile vdane malikovavstvu. Joz. 24, 2. V hebrejskim: »Sramote brata svojiga očeta ne odgrinjaj; njegovi ženi se ne bližaj, tvojiga strica žena je a . ker je tvoja teta, ako ravno ne po kervi, vender po zakonu z bratam tvo¬ jiga očeta kakor tvoja kri. razun, ko bi bil brat brez otrok umeri. Gl. 5. Mojz. 25, 5 — 10. ob enim, ali eno po smerti druge, ker je po svoji materi postala kakor tvoja hči, tvoja kri. 14. in ste po nji tudi tvoje meso, tvoja kri postale. ker bi se iz tega vnemala ljubosumnost in razpertija (1. Mojz. 30, 1.), in bi razderala natorno, sestrinsko edinost in ljubezen. ^6. ker tako zakonsko delo človeka ognusi (zgor. 15, 20.), ter razodeva zo- pernatorno poželjivost, ktera človeka pod živino poniža, in je memo tega se tudi zdravju močno škodljivo. J 7 - Ponavljanje 2. Mojz. 20, 14. Gl. spod. 20, 10. ,8 - Svojih otrok ne daruj Molohu. Moloh je bil malik Amonijanov, bog natore, v kterim so si mislili, kakor v Saturnu, čas, kteri de vse vlada, vse rodi m spet konča. Zato so njemu v čast otroke sežigali. Imel je mendc podobo človeka z bikovo glavo in z razpetimi rokami, deje vanje, ko so bile razbeljene, svoje nesrečne darove sprejemal. Gl. 3. Kralj. 11, 5. 111. Mojzesove bukve 18. 19. 214 ne ognušaj.. 19 ) Jez sim Gospod. Spod. 20, 2. 22. Z moškim se ne druži kakor z žensko, ker to je gnu¬ soba. 23. Z nobeno živino se ne pe¬ čaj, in ne ognušaj se z njo. Zen¬ ska naj se ne ulega pod živinče, in naj se ne meša z njim, ker to je grozovitna pregreha. 20 ) Spod. 20, 16. 24. Ne ognušajte se z nobeno zmed teli reči, s kterimi so se ognušali vsi narodi, ktere bom jez pregnal pred vašim oblič— jem,* 1 } 25. in s kterimi je ognušena dežela; nje pregrehe bom jez obiskal, de izpljuje iz sebe svoje prebivavce. 26. Spolnujte moje postave in sodbe, in ne delajte nobene zmed teh gerdobij, ne rojak, ne seljak, kteri med vami prebiva. 27. Zakaj vse lete gnusobe so uganjali prebivavci dežele, ki so bili pred vami, in so jo ognusili- 28. Varujte se tedej, de tudi vas ravno tako iz sebe ne iz¬ pljuje, ako bi enako uganjali, kakor je izpljevala ljudstvo, ki je bilo pred vami. 29. Slehern človek, kteri bi storil kako zmed teh gnusob, bo poginil iz srede svojiga ljud¬ stva. 30. Spolnujte moje zapovedi. Ne delajte, kar so delali, ki so bili pred vami, ne ognušajte se s tem. Jez sim Gospod, vaš Bog. XIX. Poglavje. Mnogotere zapovedi in prepovedi in nauki zastran spoštovanja do staršev, za¬ stran malikov, mirnih daritev, žetve, tergatve, tatvine, laži, ljubezni do bliž¬ njica, pregrešenja z deklo, zasajenja sadniga drevja, vraž, spoštovanja slariga človeka, ptujcov, 1. In Gospodje govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Govori vsimu kardelu Izra¬ elovih otrok, in jim reci: Bodite sveti, ker sim jez svet, Gospod, vaš Bog. Zgor. 11, 44: 1. Petr. 1, 16. 3. Vsak se boj svojiga očeta in svoje matere. Praznujte moje sabote. Jez sim Gospod, vaš Bog. 4. Ne obračajte se k mali- kam, tudi si ne delajte zlitih 19. ne skruni, in mu ne delaj nečasti : 20. V hebrejskim: „tekel“, strahovitna 21. Glej 5. Mojz. 7, 1. 1, Glej zgor. 7, 12 —20. tehtnice in mere. bogov. Jez sim Gospod, vaš Bog. 5. Ako bi zaklali Gospodu mirni dar,') de bi vam bil mi¬ lostljiv, 6. ga jejte tisti dan, ko bo zaklan, in drugi dan; kar koli bi pa ostalo do tretjiga dneva, se¬ žgite z ognjem. 7. Ako bi kdo po dveh dneh od njega jedel, bodi nečist in hudobije kriv, 8. in naj nosi svojo krivico, lakirni grozovitnostmi. zmešnjava. III. Mojzesove bnkve 19. 215 ker je ognusil Gospodovo sveto reč,*) in ta duša naj pogine zmed svojiga ljudstva. 9. Ko boš žel žito svoje zem¬ lje, ga ne poženji do tal verhnje zemlje, 2 3 ) tudi popušeniga klasja ne pobiraj. Spod. 23, 22. 10. Tudi v svojim vinogradu °stalih grozdov in osutih jagod n e pobiraj, temne ubogim in ptuj- c nui jih pusti pobrati. Jez sim Gospod, vaš Bog. H. Ne kradite. Ne Jagajte, fudi naj nihče ne goljufa svo¬ jega bližnjiga. 12. Ne persegaj po krivim per n* oj im imenu, in ne skruni imena ‘ sv °jiga Boga. Jez sim Gospod. 2- Mojz. 20, 7. 13. Ne delaj krivice svojimu nližnjimu, in ga ne zateraj s silo. Naj ne ostaja plačilo tvojiga na¬ jemnika per tebi do jutra. Sir. 10, 5 : 5. Mojz. 24, 14. Tob. 4, 15. 14. Gluhiga ne preklinjaj, in s Iepimu ne nastavljaj spotikljeja, jemuč boj se Gospoda, svojiga ®oga; zakaj jez sim Gospod. 15. Nič krivičniga ne delaj, tudi ne sodi po krivim. Ne glej na osebo uboziga, 4 ) tudi obraza mogočniga ne časti. 5 ) Sodi po pravici svojiga bližnjiga. 5 . Mojz. 1, 17: 16, 19. Prip. 24, 23. Sir. 42, 1. Jak. 2, 2. 16. Ne bodi opravljivec, tudi ne podpihovavec med ljudstvam. 6 ) Ne vzdiguj se zoper kri svojiga bližnjiga. 7 ) Jez sim Gospod. 17. Ne sovraži svojiga brata v svojim sercu, temuč očitno ga posvari, de ne boš imel greha za¬ voljo njega. 1. Jan. 2, 11: 3, 14. Sir.' 19,'13. Mat. 18. 15. Luk. 17, 3. 18. Ne iši maševanja, tudi ne pomni krivice svojih mestnjanov. 8 ) Svojiga prijatla 9 ) ljubi kakor sa- rniga sebe. Jez sim Gospod. Mat. 5, 43: 22, 39. Luk. 6. 27. Rim. 13, 9. 19. Spolnujte moje postave. Svoje živine ne pušaj brejiti se z živino druziga plemena. Svoje njive ne obsevaj z mnogoterim se¬ menarn. Oblačila, ki je iz dvojne *°) niti tkano, ne oblači. 2 - ker je darilno jedilo jedel kakor navadno jed, potem, ko je bil čas daril¬ nima opravila že minil. Perm. 1. Kor. 11, 29. V hebrejskim: v ne poženji voglov .svoje njive; in per .sroji žetvi ne pobiraj v siga do čistig a a ; to je, pusti nekoliko žita na vogleh svoje njive, m po spravljenih snopih ostaliga,klasja ne pobiraj. 4. in zavoljo njegove majhne veljave ne imej z njim napčniga usmiljenja v sodbi. 5- v sodbi zoper pravico. 6 - V hebrejskim: ,,/Ve bodi opravljiv oslediih med svojim ljudslvam a , t° je, tak človek, ki zmirej po hišah hodi, na ljudi pazi, po njih skrivnostih Poprašuje, jih raznaša in zdražbe dela. Koliko sovraštva, natoicovanja, pod¬ pihovanja bi se odvernilo, ko bi se ta prelepa zapoved natanko spolnovala! 7 - to je, zoper življenje svojiga bližnjiga. 8 - ki so ti jo storili. 9 - V hebrejskim: Svojiga bližnjiga ljubi u i. t. d. Perm. Mat. 5, 44. 45 : 22, 39. Luk. 10, 27 — 37. *0. volnate in pertene niti skupej, v spomin in znamnje, de se Izraelci ne smejo združiti z drugimi ljudstvi, in de naj ne posnemajo njih malikovavskih navad in šeg. 216 III. Mojzesove bukve 19. 20. Ako bi človek spal po za¬ konsko z žensko, ktera je dekla in tudi že za možitev, 1 ') vender pa še ni odkupljena, in ne oprostena, 12 ) bodita oba tepena, pa naj ne umerjeta, 13 ) ker ni bila prosta. u ) 21. Za svoje hudodelstvo pa naj 15 ) daruje ovna 16 ) Gospodu per vratih snidniga šotora, 22. in duhoven naj moli zanj in za njegov greh pred Gospo¬ dam, 17 ) ter mu bo spet milost¬ ljiv, in greh mu bo odpušen. 23. Kadar pridete v deželo, in zasadite v nji sadne drevesa, zaverzite njih sprednjo kožo; 18 ) sadje, ktero rode, vam bodi ne¬ čisto, in ga ne jejte. 24. Četerto leto pa naj bo ves njih sad posvečen v hvalo Go¬ spodu. I9 ) 25. Peto leto pa jejte sadje, ter nabirajte, kar rode. 20 ) Jez sim Gospod, vaš Bog. 26. Ničesar s kervjo ne jejte. 21 ) Ne vedežvajte, in sanj ne poraj- tajte. 22 ) 27. Las ne strizite* na okro¬ glo, 23 ) in ne brite brade. 24 ) 28. Tudi si zavoljo merliča ne zarezvajte svojiga mesa, 25 ) in si nikakoršnih podob ali znamenj ne delajte. 26 ) Jez sim Gospod. 29. Ne prodajaj svoje hčere v nečistost, 27 ) de se zemlja ne ognusi, in ne napolni s hudobijo. 11. V hebrejskim: „omožena“. Po Vulgati sc tii govori le od kurbanja, ne pa od prešeštvanja. 12. ki je le perležniea, in nima pravic zakonske žene. 13. Prešeštvanje s prosto se je s smertjo kaznovalo. Gl. spod. 20, 10. 14. ker je bila sužnja, ki se je mogla vdati volji svojiga gospadarja, se ni rado- voljno v zakonsko zavezo podala, in je bila zatorej manj kaznovana. 15. mož daruje, ne pa dekla, ktera ko sužnja nima nič premoženja. 16. V hebrejskim : n On naj pa opravi daritev za zadolženje Gospodu pred vratrni snidniga šotora; oven bodi njegova daritev za zadolženje ^• Perm. zgor. 5 in 6, 3 — 7. 17. V hebrejskim: n In duhoven mu bode spravo zadobil po ovnu daro¬ vanim za zadolženi e pred Gospodam “ — po veri v Božje usmiljenje, soscbno v obljubljeniga Odrešenika. 18. pervo sadje treh let proč verzite ko nečisto, to je, ko slabo sadje, ktero je drevo še v svoji slabosti rodilo. Tako odtergujejo zurjcni vcrtnarji cvetje in nezrelo sadje v pervih letih, de bi s tem drevesa za poznejši čas bolj rodovitne storili* 19. naj se obrača ves njih sad V zahvalne praznike in daritve, kterih se vde- ležujejo leviti, vdove, sirote in ubogi. 20. V hebrejskim: „de si bote perdclek od njih pomnožili 11 . Gl. razi. 18* 21. Glej zgor. 3, 17. i. d. 22. V hebrejskim: v ne vedežvajte ne iz kač ne iz oblakov 11 . Taka vraža- rija in sleparija je bila med neverniki sploh v navadi. 23. tako, de bi le na sredi čopek ostal. To so delali nektcri arabski narodi v čast nekimu maliku, kteriga so Greki Bakhu permcrjali. 24. V hebrejskim: „i'rt ne bri voglov svoje brade u . Tako so delali tudi malikovavski Arabci, ker so si brado ali popolnama ostrigli ali pa le na sredi nekaj pustili. 25. neverska šega žalovanja, de bi utolažili peklenske bogove. 26. ajdovska navada, ki so vžgane znamnja malikov na telesu nosili. 27. kakor so delali Feniceji, ki so dobiček iz kurbanja svojih hčer Veneri v dar nosili (Avg.). III. Mojzesove bukve 19. 30. 30. Moje sabote praznujte, in moiiVa svetiša se bojte. Jez sim Gospod. 31. Ne bodite k vražarjem, in vedežev 28 ) nič ne poprašujte, de ne bote oskrunjeni po njih. 29 ) Jez sim Gospod, vaš Bog. 32. Pred sivo glavo vstani, in spoštuj osebo stariga človeka; ter boj se Gospoda, svojiga Boga. Jez sim Gospod. 33. Ako prebiva ptujic v vaši deželi, in stanuje med vami, mu ne očitajte; 30 ) 34. temuč bodi med vami ka- 217 kor rojak, in ljubite ga kakor same sebe; zakaj tudi vi ste bili ptujci v egiptovski deželi. Jez sim Gospod, vaš Bog. 35. Ne delajte nič krivičniga v sodbi, per vatlu, in tehtnici, in meri. 36. Tehtnica naj bo pravična, težaki pošteni, mernik 31 ) pravi¬ čen in šestak permeren. 32 ) Jez sim Gospod, vaš Bog, kteri sim vas izpeljal iz egiptovske dežele. 37. Spolnujte vse moje zapo¬ vedi in vse sodbe, in ravnajte se po njih. Jez sim Gospod. XX. Poglavje. Smertna kazen za malikovavce, vražarje, vedežvavce in take, ki preklinjajo svoje starše, in ki uganjajo zarodno nečistost. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Leto reci Izraelovim otro- kam: Ako bi kteri človek zmed Izraelovih otrok in ptujcov, ki med Izraelci prebivajo, daroval ’) od svojiga semena maliku Mo- lohu, naj smerti umerje; ljudstvo v deželi naj ga kamnja. 3. In jez bom obernil svoje obličje zoper njega, in ga bom potrebil zmed njegoviga ljud¬ stva; zato ker je dal od svo¬ jiga semena Mololiu, ter je ognu- sil moje svetiše, in oskrunil moje sveto ime. 4. Ako bi pa bilo ljudstvo zanikerno v deželi, in bi nekako malo maralo za moje povelje, ter bi človeka, ki je dal od svo¬ jiga semena Molohu, v miru pustilo, in bi ga ne hotlo ubiti; 5. bom jez tistiga človeka in njegovo rodovino s serditim oblič¬ jem pogledal, in bom njega in vse, kteri so mu pervolili, de je grešil z Moloham, * 2 ) potrebil zmed njegoviga ljudstva. 6. Človeka, kteri se oberne k vražarjem 3 ) in vedežem, in se z njimi pregreši, 4 ) bom s serdi¬ tim obličjem pogledal in ga bom 28. V hebrejskim: „k zarotvavkam mertvih“, ki se bahajo, de zvedo z za- rotovanjem od mertvih prihodnje reči. Gl. 1. Kralj. 28, 6. i. d. razi. 9. 29. ko bi se vdeleževali njih malikovavskih šeg in hudobnih zvijač. 30. v hebrejskim: „ga nikar ne zatirajte 11 . 31. V hebrejskim: „efa u , mera za netekoče reči. 32. V hebrejskim: „hin a , mera za tekoče reči. Gl. 2. Mo j z. 29, 40. razi- 21. 66. 1- koga zmed svojih otrok Molohu. Glej zgor. 18, 21. 2. Glej popreš. razi. in pogl. 17. razi. 4. 3. V hebrejskim: ,,/v zarotvavkam mertvih 11 . 4. se z njimi združi v namen vražnih in hudobnih zvijač,' 218 III. Mojzesove bnkve 20. potvebil izmed njegoviga ljud¬ stva. 7. Posvetite se, ter bodite sveti, ker jez sim Gospod, vaš Bog. 1 . Petr. 1 , 16. 8. Spolnujte moje zapovedi, in po njih se ravnajte; jez sim Gospod, ki vas posvečujem. 9. Kdor preklinja svojiga, očeta ali mater, 5 ) naj smerti .umerje; očeta in mater je preklinjal, nje¬ gova kri bodi nad njim. 6 ) 2. Mojz. 21, 17. Prip. 20, 20. Mat. 15, 4. Mark. 7, 10. 10. Ako kdo 7 ) prešeštva z ženo druziga, in stori prešeštvo z ženo svojiga bližnjiga, naj oba smerti umerjeta, prešeštriik in prešešt- nica. 8 ) 5. M oj z. 22, 22. Jan. 8, 5. 11. Ako kdo leži per svoji ma¬ čehi, in odkrije sramoto svojiga očeta, naj oba smerti umerjeta; 9 ) njuna kri bodi nad njima. 12. Ako kdo spi per svoji si- nalii, naj oba umerjeta, ker sta hudobijo storila; njuna kri bodi nad njima. 13. Kdor leži per moškim, kakor se leži per ženski, storita oba gnusobo; smerti naj umer¬ jeta; njuna kri bodi nad njima. 14. Ako kdo vzame zraven hčere še njeno mater za ženo, stori hudobijo ; z njima vred bodi živ 10 ) sežgan, in tolika hudobija naj ne ostane med vami. 15. Kdor se pregreši z živino in živalijo, naj smerti umerje; tudi živinče umorite. 11 ) 16. Zenska, ktera se je pre¬ grešila s kako živino, bodi z njo vred umorjena; njuna kri bodi nad njima. Zgor. 18, 23. 17. Kdor vzame svojo se¬ stro, 12 ) hčer svojiga očeta, ali hčer svoje matere, in gleda njeno nagoto, i:i ) in ona gleda nagoto svojiga brata, sta storila grozno 5. ki sta Bo/,ja namestnika. 6. to je, on je sam svoje smerti kriv. Navadna smertna kazen pa je bilo kam- njanje. 7. bodi si že oženjen ali neoženjen. 8. Ako je oženjen grešil z neomoženo, ki ni bila zaročena, to ni bilo prešešt- vanje, ampak le kurbanje, ker s tem ni kratil pravic svoji ženi, ki ni imela le samo ona pravice do njega, temuč je mogla še druge postranske žene ter- peti. — Ta ostra kazen za prešeštnike in prešeštnice se pa sicer tudi s tem opravičuje, de imajo naJutrovim po splošni misli prešeštvanjc za krivico, ki je ubijanju enaka ali pa še veči; in de postavodajavec ne sme nikoli pregreh manj kaznovati, kakor ljudstvo sploh misli, de naj bi jih kaznoval, ako noče ljudi v maševanje in druge nerodnosti zapeljati. 9. Perm. zgor. pogl. 18 : 5. Mojz. 27. Kervna nesramnost in vsaka druga zoper- natorna nečistost se je mogla tako ostro kaznovati, nekoliko zato, de so imeli strah pred njo, ker je bila navadna v deželi (gl. zgor. 18, 24.) , nekoliko pa zato, ker so jo večkrat uganjali malikam v čast; to pa je bila pregreha zoper veličastvo Božje, in taki pregrehi je bila odločena smertna kazen. 10. besede ni ne v hebrejskim, ne v starih prestavah. Mende so bili po- pred kamnjani, potem pa v zasramovanje sežgani (431. Joz. 7, 15, 25.). 11. de bi se prav očitno in živo pred oči postavila velika ostudnost greha, in v modro previdnost, ker skušnja uči, de take oskrunjene živali večkrat same v nečistost vabijo. 12. svojo popoli sestro. 13. se z njo v djanji pregreši. III. Mojzesove hnkve 20. nesramnost, vpričo svojiga ljud¬ stva bodita umorjena ; zato ker sta si med seboj odkrila sramoto, in naj nosita svojo krivico. 14 } 18. Kdor spozna ženo, ki ima svoj čas, 15 ) in odgerne njeno na¬ goto, in tudi ona odpre tok svoje kervi, bodita oba izmed svo- jiga ljudstva pokončana. 16 ) 19. Sramote svoje tete in ujne ne odgrinjaj 5 kdor to stori, je odkril sramoto svojiga mesa; oba naj nosita svojo krivico. 17 ) 20. Kdor greši z ženo svojiga strica ali ujca, in odgerne sra¬ moto svoje rodovine, 18 ) naj no¬ sita oba svoj greh; 19 ) brez otrok naj umerjeta. 20 ) 21. Kdor vzame ženo svojiga brata, stori prepovedano reč, 21 ) odkril je sramoto svojiga brata; brez otrok naj bota. 22 ) 22. Spolnujte moje postave in sodbe in ravnajte se po njih, de tudi vas ne izpljuje zemlja, v ktero bote prišli, in v nji prebi¬ vali. 219 23. Ne ravnajte se po posta¬ vah narodov, ktere bom jez iz- podil pred vami. Zakaj vse leto so uganjali, in studil sim jih. 24. Vam pa rečem: Vzemite v last njih deželo, ki jo bom vam dal v dedirio, deželo, ki se mleko in med po nji cedi. Jez sim Gospod, vaš Bog, ki sim vas ločil od druzih narodov. 25. Ločite tedej tudi vi čisto živino od nečiste, in čisto ptico od nečiste, de ne ognusite svojih duš z živino in pticami, in z vsim, kar se giblje na zemlji, in kar sim vam pokazal, de je ognušeno. 23 ) 26. Bodite mi sveti, ker sim jez Gospod svet, in sim vas lo¬ čil od druzih narodov, de bi bili moji. 1. Petr. 1, 16. 27. Moški ali ženska, v kte- rima bi bil Pitonov 24 ) duhali duh ved ež vanj a, 25 ) naj smerti umer¬ jeta; s kamnjem naj ji posujejo; njuna kri bodi nad njima. 5 . Mojz. 18, 11 : 1. Kralj. 28, 7. 14. to je, sama naj smert preterpita, ter njima ne bodi perpušeno, se z daro¬ vano živalijo smerti rešiti. 15. in to ve '(Zgor. 15, 25.). 16. Vzrok te ostre kazni glej zgor. 18, 19. razi. 16. in pogl. 20. razi. 9. 17. oba naj bota smerti kriva. 18. V hebrejskim: „ Kdor leži per svoji sivini , odgerne sramoto srojiga strica u i. t. d. 19. naj bota oba smerti kriva. 20. ali tako, de otroci nimajo njih imena, ampak stricovo (Avg.) ; ali pa tako, de jima Bog otrok celo ne da (Greg. Veliki). 21. Glej zgor. 18, 16. 22. Glej razi. 20. 23. Ker je Bog Izraelce ko čisto ljudstvo odločil od nečistih narodov, ki so se omadežvali s takimi pregrehami, de bi jih posvetil, naj torej tudi sami ločijo čisto od nečistiga, zlasti čiste jedi od nečistih, de se z nečistimi ne oma- dežajo. 24. Pitonov duh, to je, duh, ki vedežuje po pitonskim Apolinu, ki se zato tako imenuje, ker je ubil diakona Pitona. Tako vedežvanje je bilo malikovanje, in se je zato s smerljo kaznovalo. .. ,. 25. v hebrejskim: „ktera bi bila med vami zarotovavca mertvm ah vret - žarja u . 220 III. Mojzesove bnkve 21. XXI. Poglavje. Postave za duhoviie zastran njih žalovanja po mertvih in njih zakonov. Postave za veliciga duhovna. Duhovni naj nimajo graje na svojim životu. 1. Tudi je Gospod rekel Moj¬ zesu: Govori duhovnam, Arono- virn sinam, ter jim reci: Duho¬ ven naj se ne ognuša nad rner- liči svojih rojakov, 1 ) 2. kakor le nad kervninii in bližnjimi rodovinci, to je, nad oče- tam, in materjo, in sinam, in hčerjo, tudi bratam, 3. in sestro, ki je še devica, in ni omožena; 2 ) 4. tudi celo nad poglavarjem svojiga ljudstva naj se ne ognti¬ sa.®} 5. Naj si ne brijejo ne glave, ne brade, tudi naj ne delajo za¬ rez v svoje fiieso, 4 5 ) 6. Sveti naj bodo svojimu Bogu, in naj ne skrunijo nje- goviga imena; 3 ) zakaj oni da¬ rujejo Gospodovo kadilo 6 ) in kru- he 7 ) svojiga Boga; in zato naj bodo sveti. 7. Kurbe in zaničljive vla¬ čuge naj si ne jemljejo za ženo, tudi ne take, ki je od moža lo¬ čena, ker so posvečeni svojimu Bogu, Zgor. 19, 29. 8. in darujejo pokladne kru- he. 8 ) Naj bodo tedej sveti, ker sim tudi jez svet, Gospod, ki jih posvečujem. 9. Ako se duhovnova hči v nečistosti zasači, in oskruni ime svojiga očeta; naj se sežge v ognji. 9 ) 10. Veliki duhoven, to je, nar vikši duhoven med svojimi brati, na čigar glavo je bilo zlito ma¬ zililo olje, in čigar roke so bile posvečene vduhovstvo, in je oble¬ čen v svete oblačila, naj ne od¬ kriva svoje oblačila, 11. k celo nobenimu merliču naj ne hodi, in naj se ne ognuša nad svojim očetam in materjo. 10 11 ) 12. Š sVetiga mesta naj ne hodi, 1 ‘) de ne oskruni Gospodo- viga svetiša; zato ker je olje svetiga maziljenja njegovigaBoga na njem. Jez sim Gospod. glave, in naj ne terga 1. ako bi se jim perbližal, ali se jih dotaknil, ali jih pokopal. Glej spod. 22, 4: 4. Mojz. 5, 2.', de bi ne bil nečist (4. Mojz. 19,11.), in po tem nespre¬ ten, opravljati službo v svetišu. 2. in nad ženo, s ktero je v nar tesnejši zvezi. Glej Eceh. 24, 16. 3. V hebrejskim: „naj se ne omadežva, ker je gospod med svojim ljud¬ stvom , in naj se ne oskruni “. On naj bi bil povzdignjen nad vso žalost, in kakor gospod naj bi se vedno veselil. Perm. Jan. 3, 29: 2. Kor. 11, 2. 4. Naj nimajo nad seboj ne dopušenih ne prepovedanih znamenj žalovanja (Glej zgor. 19, 27. 28.}. 5. morebiti z ajdovskimi šegami žalovanja. 6. to, kar se od darov sežge. Gl. 2. Mojz. 29, 25. 7. jedilo (darove) gi e j 22, 25. 8. V hebrejskim: ,,/rer darujejo kruh (darove) svojiga Boga “. 9. ko je bila poprej kamnjana. Gl. zgor. 20, 14. 10. Glej zgor. 3. razi, To velja zlasti velikimu duhovnu. 11. k pogrebu, , III. Mojzesove bukve 21. 22. 13. Z devico naj se oženi. 12 ) Eceh. 44, 22. 14. Vdove pa, in od moža lo¬ čene, in ognušene, in kurbe naj ne jemlje, ampak deklico zmed svojiga ljudstva j 13 ) 15. de ne zmeša debla svo¬ jiga rodu z derhalijo svojiga ljud¬ stva j 14 ) zakaj jez sim Gospod, ki ga posvečujem. 16. In Gospod je govoril z Mojzesam, rekoč: 17. Govori Aronu: Človek iz tvojiga zaroda po rodovinah, 15 ) kteri ima grajo, naj ne daruje kruhov svojimu Bogu; 16 ) 18. tudi naj ne hodi v njegovo službo, ako je slep, ali hrom, ako ima premajhen, ali prevelik, ali zavit nos, 19. ako ima zlomljeno nogo, ali roko, 221 20. ako je gerbast, kermež- ljiv, I7 ) ako ima belino na očesu, ako ima vedne skrumbe in garje ,s ) po životu, ali če je počen. 21. Kdor koli zmed zaroda Arona, duhovna, ima kako grajo, naj se ne bliža darovat daritev Gospodu, ali kruhov svojimu Bogu; 19 ) 22. vender pa sme jesti od kru¬ hov, ki se darujejo v svetišu, 20 ) 23. pa tako, de ne 21 ) hodi za zagrinjalo, in se ne bliža altarju, ker ima grajo, in ne sme ognu- siti mojiga svetiša. Jez sim Go¬ spod, ki jih posvečujem. 24. Mojzes je tedej povedal Aronu, in njegovim sinovam, in vsimu Izraelu, vse, kar mu je bilo zapovedano. XXII. Poglavje. Postave zastran čistosti duhovnov in darov. 1. Tudi je Gospod govoril Mojzesu, rekoč: 2. Govori Aronu in njegovim sinovam, de se zderže 1 ) posve- 12. Veliki duhoven je smel le samo eno ženo imeti. 13. zmed kteriga rodu koli. Gl. 2. Kron. 22, 11. 14. de ne bo nečasti delal svojimu rodu s takimi prepovedanimi zvezami. 15. v hebrejskim: „i\'ihče zmed tvojiga zaroda po njih rodovinah, kteri ima kako iivotno grajo, naj se ne bliia darovat kruha svojiga Boga“. 16. ne sme biti služaben duhoven. 17. Nekteri prestavljajo iz hebrejskima: „tankouden u , nekteri: „suh u , nekteri: „jetičen u . 18. V hebrejskim: „suhc ali ognojene garje u . 19. Ako je že Bog hotel, de so bili duhovni stare zaveze, ki so le živali da¬ rovali, na svojim životu brez vsake take graje, ktera bi bila utegnila nje in z njimi tudi vero ob spoštovanje in veljavo perpraviti pred Ijudstvam; koliko svetost in popolnamost še le Bog hoče od duhovnov nove zaveze, ki darujejo telo in kri njcgoviga edinorojeniga Sina! . 20. v hebrejskim: „od presvetih daritev in od svetih daril sme Presvete daritve so daritve za greh in za zadolženje, in pokladni kruhi, ki so se smeli le zraven žgavniga altarja zavživati. Gl. zgor. 2, 3 : 7,1 • 14, 3. Svete darila so pervine, desetine; zahvalne ali mirne daritve, ki so j' 1 ’ srae 1 vsi vživati tudi zunej svetiga šotora, vender pa na čednim kraji. 21. ki je bilo pred svetim. 1. ako so nečisti. 222 III. Mojzesove bukve 22. cenili reči Izraelovih otrok, 2 ) in de ne ognusijo imena meni po¬ svečenih reči, 3 ) ki jih oni daru¬ jejo. Jez sim Gospod. 3. Reci njim in njih mlajšem: Slehern človek zmed vašiga za¬ roda, ki se bliža posvečenim re¬ čem, ktere so darovali Izraelovi otroci Gospodu, kadar je nečist, naj pogine pred Gospodam. 4 ) Jez sim Gospod. 4. Človek zmed Aronoviga zaroda, ki je gobov, ali ki mu uhaja seme, naj ne je tega, kar je meni posvečeno, dokler se ne ozdravi. Kdor se kaj taciga do¬ takne, kar je zavoljo merliča ne¬ čisto, in komur seme uhaja ka¬ kor per zakonskim delu, 5 ) 5. in kdor se dotakne ležeče živali, in kar koli si bodi neči- stiga, česar se dotakniti je ne¬ čedno, 6. bodi nečist do večera, in naj ne je tega, kar je posvečeno; temuč ko bo umil svoje meso z vodo, 7. in ko bo solnce že zašlo, takrat bodi čist, ter naj je od posvečenih reči, ker to je nje¬ gova jed. 8. Merhovine, in kar je od zverine stergano, 6 ) naj ne jedo, in naj se ne ognušajo s takim. Jez sim Gospod. Zgor. 17, 15: 2. Moja. 22, 31 : 5. Moja. 14, 21. Eceh. 44, 31. 9. Spolnujejo naj moje zapo¬ vedi, de v greh ne padejo, in ne umerjejo vsvetišu, ko bi ga (»gnu¬ sili. Jez sim Gospod, ki jih po¬ svečujem. 10. Noben ptujic 7 )naj ne je po¬ svečenih reči, duhovnov domač 8 ) in najemnik jih ne smeta jesti. 11. Kogar je pa duhoven od¬ kupil, in hlapec v njegovi hiši rojen, jih smela jesti. 12. Ako se je duhovnova hči s kom zmed ljudstva omožila, naj nikar ne je posvečeniga, in per v in. 9 ) 13. Ako je pa vdova, ali od moža ločena, in se verne brez otrok v hišo svojiga očeta, naj se tudi kakor poprej, ko je še deklica bila, živi z jedili svojiga očeta. Noben ptujic nima pravice jesti teh reči. 14. Kdor bi pa po nevedama jedel od posvečenih reči, naj per- dene peti del k temu, kar je po¬ jedel, 10 ) in da duhovnu v sve- tiše. 2. svojiga dela per darovih, ki so jih Izraelci darovali. 3. ko bi jih jedli kakor navadno jed. V hebrejskim: „m de naj ne skru¬ nijo mojiga svetiga irnena u . 4. naj umerje po sodnikovim obsojenji; ako je pa njegova nečistost sodniku neznana, naj umerje po Božjim sklepu. Gl. zgor. 10, 2. 5. v spanji ali v sanjah. V hebrejskim je le sploh rečeno: „komur seme uhaja*. Gl. zg or . 15, 2. 6. Cerknjene ali pa od zverine raztergane živali. 7. neduhoven. 8. ki le prebiva v dulmvnovi hiši. 9. V hebrejskim: „l)uhovnova hči , zaročena : moiu , kteri ni duhoven, ne sme jesti od daritev posvečenih s povzdigovanjem “. Zastran po¬ vzdigovanja gl. 2. Mojz. 29, 28. 10. V hebrejskim: „Ako kdo je od posvečenih reči nevedama , naj per- dene peti del, in naj da duhovnu posvečeno jed u , in naj (si je še III. Mojzesove bukve 22 . 223 15. Tudi 11 ) naj ne ognušajo 12 ) posvečenih reči Izraelovih otrok, ki jih darujejo Gospodu, 16. de kje ne terpe kazni svo- jiga pregrešenja, ako bi jedli od posvečenih reči. 13 ) Jez sim Go¬ spod, ki jih posvečujem. 17. In Gospod je govoril Moj¬ zesu , rekoč: 18. Govori Aronu, in njego¬ vim sinovam, in vsim Izraelovim otrokam, ter jim reci: Ako kteri elovek iz Izraelove hiše in zmed ptujcov, l4 ) ki per vas prebivajo, pernese svoj dar, ali de spolni obljubo, ali pa ga prostovoljno daruje, kar koli on pernese v žgavrio daritev Gospodu, 19. de bi se darovalo po vas, 15 ) to bodi samec brez graje od go- vede, in ovac in koz. 20. Ako bi imel grajo, ga ne darujte, tudi bi ne bil prijeten. 16 ) 21. Ako pernese človek kla¬ ven dar v mirno daritev Gospodu, ali de spolni obljubo, ali pa ga prostovoljno daruje, bodi si od govede ali drobnice, naj ga da¬ ruje brez graje, de bode prije¬ ten j nobene graje ne bodi nad njim. 5. Mojz. 15, 21. Sir. 35, 14 . 22. Ako bi bil slep, ali po— kvečen, ako bi imel rano, 17 ) ali bule, 18 ) ali skrumbe, ali hrasto, ga ne darujte Gospodu, tudi nič tega ne zažigajte na Gospodovim altarji. 23. V^ola in ovce, kterima je uho ali rep odsekan, 19 ) smeš ra- dovoljno darovati, obljuba pa se z njima ne more spolniti. 24. Nobene živali, ki ima ali sterte, ali stolčene, ali rezane, ali izrezane jedra, ne darujte Go¬ spodu, in ne delajte kaj taciga v svoji deželi. 20 ) 25. Iz plujcovih rok ne da¬ rujte kruhov svojimu Bogu, 21 ) in kar koli druziga bi hotel dati, ker je vse tQ popačeno in oma- dežano; ne jemljite teh reči. 26. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: zraven misliti) škodo poverne (glej zgor. 5, 16.), in memo tega še pernese dar za zadolženje. Glej zgor. 5, 15. 11. ptujci. 12. z zavživanjem. 13. V hebrejskim se berete te' dve versti: „.\aj ne omadeiajo posrečenih daritev Izraelovih otrok , ki jih darujejo Gospodu “ (ko bi namreč po nemarnosti perložnost dajali, de bi jih tudi ptujci vživali): in naj ne zvra- čajo zadolženja na druge (ptujce) .v tem , ko bi oni jedli od posve¬ čenih reči u . 14. zmed spreobernjenih nevernikov, ki so Mojzesovo postavo sprejeli; ali tudi zmed nevernikov, ki so po Judih darovali. 15. duhovnih. 16. Spoštovanje, ki so ga bili dolžni Bogu, je terjalo, de so mu darovali živali brez madeža, tedej nar lepši in nar boljši, ki so jih imeli. 17. V hebrejskim: ,,ako je raztergan il . 18. V hebrejskim: „bradoriča.st“. 19. V hebrejskim: ,.ki ima kak prekratek ali predolg ud a . 20. nobene živine ne režite. 21. ne naravnost, ampak tako, de so neverniki dajali denar, s kteri m so Judje kupili živino za daritve, ktere so za nevernike opravljali (Jožef FlaVi). V hebrejskim: „Tudi iz roke ptujcove ne jemljite take (popačene) ži¬ vine, de bi jo pernesli v dar svojimu Bogu 11 . 224 III. Mojzesove 27. Tele, ovca in koza, ko bodo storjene, naj bojo sedem dni per sesu svoje matere; osmi dan pa in potem se smejo da¬ rovati Gospodu. 28. Bodi si pa krava ali ovca, se ne smete s svojima mladima vred zaklati ravno ta dan. 22 ) 29. Ako zakoljete dar v za¬ hvalo Gospodu, de vam bode v spravo, 30. ga tisti dan povžite, in naj bukve 22 . 23 . ga nič ne ostane do jutra dru- ziga dneva. 23 ) Jez sim Gospod. 31. Spolnujte moje povelja, in po njih se ravnajte. Jez sim Go¬ spod. 32. Ne skrunite mojiga sve- tiga imena, de bom posvečevan v sredi Izraelovih otrok. Jez sim Gospod, ki vas posvečujem, 33. in sim vas izpeljal iz egip¬ tovske dežele, de bi bil vam Bog- Jez sim Gospod. XXIII. Poglavje. Letni prazniki: sabota, velikanoč, binkošti, pervinini, trobentini, spravni in pod- šotorni praznik. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Govori Izraelovim otrokam, in jim reci: Leto so prazniki Go¬ spodovi, ki jih svete imenujte. * 1 ) 3. Šest dni delajte; sedmi dan, ker je počitek sabote, naj se svet imenuje. Nobeniga dela ne de¬ lajte ta dan. Sabota Gospodova je po vsih vaših prebivališih. 4. To so pa sveti prazniki Gospodovi, ki jih morate obha¬ jati 2 ) ob svojim času. 5. Pervi mesec, štirnajsti dan mesca na večer, je Gospodovo fase. 3 ) 2. Mojz. 12, 18: 4. Mojz. 28, 16. 6. In petnajsti dan tega mesca je Gospodov praznik opresnih kru¬ hov. Sedem dni jejte opresni kruh. 4 ) 7. Pervi dan 5 ) vam bodi nar imenitniši in svet; 6 ) nobeniga hlapčevskiga dela ne delajte ta dan; 8. temuč darujte žgavni dar Gospodu sedem dni; 7 ) sedmi dan pa bodi prazničnejši in svetejši, 8 ) 22. ker to bi bilo neusmiljeno. Gl. 2. Mojz. 23, 19. 23. Glej zgor. 7, 15. 1. V hebrejskim: „ Gospodovi , ob kterih svete shode sklicujte Izraelci so oznanovali praznike v stanišu s trobento, po deželi pa po posebnih okli' covavcih. 2. za shode oznanovati. 3. se začne velikonočni praznik. Gl. 2. Mojz. 12, 3—11 4. Glej 2. Mojz. 12, (8. 5. petnajsti dan mesca. 6. neka sabota. 7. Glej 4. Mojz. 28, 19 — 24. 8. kakor pet poprešnjih. III. Mojzesove bukve 23. 225 ter ta dan ne delajte nobeniga hlapčevskiga dela. 9. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 10. Govori Izraelovim otrokam, in jim reci: Ko bote prišli v deželo, ktero vam bom dal, in bote poželi žito, 9 ) pernesite 10 ) snope klasov, pervine svoje žet¬ ve, duhovnu; 11. on naj povzdigne 11 ) snop pred Gospodam drugi dan po sa- boti, 12 ) in naj ga posveti, de bo prijeten za vas. 12. In ravno ta dan, ko se snop posvečuje, naj se zakolje letno jagnje brez graje v žgavni dar Gospodu. 13. Tudi naj se jedilni da¬ rovi 13 ) z njim darujejo, dve de¬ setinki 14 ) pšenične moke z oljem pokropljene v kajenje Gospoda in v nar prijetniši duh ; tudi pitni dar vina, četertinka hina. 15 ) 14. Kruha, in žgancov, 16 ) in kaše 17 ) od požetiga ne jejte do dneva, ko bote od njega daro¬ vali svojimu Bogu. To je večna postava za vse vaše rodovine in prebivališa. 15. Torej štejte od druziga dneva po saboti, 18 ) ob kteri ste snop pervin darovali, sedem celih tednov, 5. Mojz. 16, 9. 16. do druziga dneva spolnje- niga sedmiga tedna, to je, pet¬ deset dni; 19 ) in potem pernesite nov jedilni dar Gospodu 17. iz vsili 20 ) svojih prebiva- liš, dva kruha pervin iz dveh desetink okvašene pšenične moke, ki ji specite za pervine Go¬ spodu. 18. S kruhama tudi darujte se¬ dem jagnjet brez graje, leto sta¬ rih, in eno tele od čede, in dva ovna, ter naj bodo z jedilnimi 21 ) darovi vred v žgavno daritev in v nar prijetniši duh Gospodu. 19. Darujte tudi kozla za greh, 9. ječmen, ker je bil o veliki noči zrel. 10. nekteri v imenu vsih. H. V hebrejskim: „on naj sem ter tje maje snop pred obličjem Go- spodovim“ L t. «1. Gl. 2. Mojz. 29, 24. 12. po petnajstim, tedej šestnajstima. 13. Glej zgor, 2, 1 — 12. 14. mere „efa a . 15. Glej 2. Mojz. 29, 40. t » 16. žganica zernja. 17. V hebrejskim: „stertiga zernja“. 18. od šestnajstiga dalje. 19. od šestnajstiga perviga mesca (nisana) naj se šteje sedem tednov, 49 dni 1 in naslednji dan, tedej 50 dni; potem naj se začne nov praznik. Imenuje se praznik tednov ali praznik žetve (2. Mojz. 23, 16.), ker je bila v sed¬ mih tednih žetev dokončana. V greškim se imenuje „pentekoste“ (petdeseti), in iz tega se je spočelo nemško „P/ingsten“ in slovensko „binkošti a . Ta praznik je bil postavljen v spomin postavodajanja na Sinaji, kar se je bilo zgodilo pet¬ deseti dan po izhodu iz Egipta, in je bil lepa predpodoba keršanskiga binkost- niga praznika, ko praznujemo prihod svetiga Duha, ki nam ne daje svoje svete postave na kamnenih tablah, temuč jo živo in močno zapiše v naše serca. 20. „r,nh u ni v hebrejskim; berž ko ne sta bila darovana Je dva kruha v imenu vsiga ljudstva. 21. in pitnimi. III. Mojzesove bukve 23. 226 in dve jagnjeti, letnika, v mirno daritev. 20. In ko jih bo povzdignil 22 ) duhoven s kruhama pervin 23 ) pred Gospodam, naj njemu gredo. 21. Ta dan imenujte nar ime- nitniši in nar svetejši, 24 ) nobe- niga hlapčevskiga dela ob njem ne delajte. To bodi večna po¬ stava po vsih vaših prebivališih in rodovinah. 22. Ko bote pa želi žito v svoji deželi, ga ne poženjite do tal; 25 ) tudi ne pobirajte popušeniga klas¬ ja, temuč popustite ga ubogim in ptujcam. Jez sim Gospod, vaš Bog. Zgor. 19, 9. 23. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 24. Govori Izraelovim otrokam Sedmi mesec, 26 ) pervi dan mes¬ ca, 27 ) vam bodi sabota, spomin z donečimi trobentami, 28 ) ter bodi sveta imenovana. 4. Mojz. 29,1. 25. Nobeniga hlapčevskiga dela ne opravljajte ta dan, in darujte žgavno daritev Gospodu. 26. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 27. Deseti dan tega sedmiga mesca, dan sprave 29 ) bodi nar bolj prazničen, in svet naj se imenuje; ta dan pokorite svoje duše, in darujte žgavno dari¬ tev 30 ) Gospodu. 4. Mojz. 29, 7. Jan. 7, 37. 28. Nobeniga hlapčevskiga dela ne opravljajte ob času tega dneva; ker je dan sprave, de bo vam milostljiv Gospod, vaš Bog. 29. Vsaka duša, ktera se ne pokori ta dan, naj pogine zmed svojih ljudstev, 30. in ktera opravlja kako delo, jo bom potrebil zmed njeniga ljud¬ stva. 31. Tedej ta dan celo nič ne delajte; to vam bodi večna po¬ stava po vsih vaših rodovinah in prebivališih. 32. Sabota počivanja je, in de¬ veti dan mesca pokorite svoje duše. Od večera do večera praz¬ nujte svoje sabote. 33. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 34. Govori Izraelovim otrokam: Od petnajstiga dneva tega sed¬ miga mesca bodi praznik šoto¬ rov 31 ) sedem dni Gospodu. 22. V hebrejskim: „sem ter tje majal“. 23. in s kozlam. 24. V hebrejskim: „ Oznanite ta dan u i. t. d. 25. in ne poženjite voglov polja. Gl. zgor. 19, 9. 26. ki se „ti$ri u imenuje, in je pervi mesec navadniga leta. 27. noviga leta dan. 28. v hvaležni spomin prejetih dobrot v preteklim letu, in de se vnovič daru¬ jete Bogu. Ta praznik se imenuje trobentni praznik, ker se je s posebnim trobentnim glasam oznanoval v spomin, de postava, nar veči dobrota, je bil® dana med trobentnim glasam. Gl. 2. Mojz. 19, 19. 29. Glej zgor. 16, 1 — 34. 30. V hebrejskim: opravljajte daritve Gospodu “. 31. obletnica praznika šotorov, v spomin popotvanja skozi pušavo, ko so Izra¬ elci pod šotori prebivali. V 2. Mojz. 23, 16. se imenuje praznik na koncu navadniga leta, ker je bil ob enim tudi zahvalni praznik za letne perdelke- žetev, sadje in tergatev; tergatev je bila ravno ta čas (mesca „tišri“, k* pervi konec nasiga kozoperska obsega) popolnama dokončana. Glej v. 39. III. Mojzesove 35. Pervi dan naj se imenuje nar imenitniši in nar svetejši; 32 ) nobeniga hlapčevskiga dela ne opravljajte ta dan. 36. In sedem dni darujte žgavne darove 33 ) Gospodu. Osmi dan vam bodi nar imenitniši in nar sve¬ tejši, 34 ) ter darujte žgavni dar 35 ) Gospodu; zakaj dan shoda in zbora je; nobeniga hlapčevskiga dela ne opravljajte ta dan. 37. To so prazniki Gospodovi, ki jih imenujte nar imenitniše in nar svetejše, in darujte ob njih Gospodu darove, žgavne in je¬ dilne darove 36 ) po šegi sleher- niga dneva, 38. razun Gospodovih sabot 37 ) in vaših daril, in kar bote iz obljube darovali, ali radovoljno dajali Gospodu. 39. Tedej od petnajstiga dneva sedmiga mesca, kadar bote po¬ spravili vse perdelke svoje zem¬ lje, praznujte praznik Gospodov bukve 23. 24. 227 sedem dni. Pervi in osmi dan bodi sabota, to je, počitek. 40. In vzemite si pervi dan sadja od nar lepšiga drevesa, palmovih mladik, in vej košatiga drevja, in verbja od potoka, 38 ) ter se radujte pred Gospodam, svojim Bogam. 41. Ta praznik tedej obhajajte sleherno leto sedem dni; to bodi večna postava za vaše rodovine. Sedmi mesec obhajajte te praz¬ nike, 42. ter prebivajte pod senč¬ niki 39 ) sedem dni. Sleherni, kdor je zmed Izraelove rodovine, ostani v šotorih; 43. de vaši mlajši zvedo, de sim dal Izraelovim otrokain v šo¬ torih prebivati, ko sim jih bil iz¬ peljal iz egiptovske dežele. Jez sim Gospod, vaš Bog. 44. Tako je govoril Mojzes zastran Gospodovih praznikov z Izraelovimi otroci. XXIV. Poglavje. Zapravljanje svetilnie in pokladnih kruhov. Kazen za bogokletje. Poškodvanje na životu in na življenji. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Zapovej Izraelovim otro- kam, de naj ti perneso prečistiga in svetliga olja ‘) iz oljk za vedno napravo svetilnie 1 2 ) 3. zunaj zagrinjala pričevati nja v šotoru zaveze. In Aro- 32. kakor razi. 6. 33. v hebrejskim: „daritev sploh u . 34. Glej Jan. 7, 37. 35. V hebrejskim: „daritev sploh “. 36. tudi jedilne in druge daritve po hebrejskim. 37. ki za verstjo pridejo. 38. de so jih v praznik med opravljanjem daritev v rokah deržali (Jožef Flavij. 39. to je, pod šotori, ki so bili spleteni iz večih in manjših listnatih vej. Gl. 2. Ezd. 8, 16. .. 1. V hebrejskim: „de naj ti perneso čistiga olja iz stolčenih olivk u . 2. Glej. 2. Mojz. 27, 20. 15 * III. Mojzesove bukve 24. 228 naj jih napravlja od večera do jutra 3 ) pred Gospodam, po večni službi in šegi v vaših rodovi¬ nah. 4. Postavljajo naj se zmirej na nar čistejši svečnik 4 ) pred Gospodovim obličjem. 5. Vzemi tudi pšenične moke, in speci iz nje dvanajst kruhov, kterih sleherni naj ima dve de¬ setinki, 5 ) 6. kterih po šest položi na vsako stran 6 ) na nar čistejši mizo pred Gospoda; 7 ) 7. in deni na nje 8 ) nar či- stejšiga kadila, 9 ) de bo kruh v spomin Gospodove daritve. 8. Sleherno saboto naj se preminjajo pred Gospodam, ki se bodo prejemali od Izraelovih otrok po večni zavezi, 10 ) 9. in naj bodo Aronovi in njegovih sinov, de jih jedo na svetim mestu; ker to je presveto od daritev Gospodovih po večni pravici. 1 ') 10. Pa glej, prišel je sin izra¬ elske ženske, ki ga je rodila od egiptovskiga moža 12 ) med Izra¬ elovimi otroci, in se je skregal z izraelskim možem v šotoru. 11. In ko je preklinjal ime 13 ) in ga klel, je bil peljan k Moj¬ zesu (njegova mati pa se je imenovala Salumita, hči Dabri- tova iz Danoviga rodu), 12. in so ga vergli v ječo, dokler bi ne zvedili, kaj bo za¬ povedal Gospod. 13. On je govoril Mojzesu, 14. rekoč: Perpeljipreklinjavca iz staniša, in naj vsi, kteri so ga slišali, polože svoje roke na nje¬ govo glavo, 14 ) in vse ljudstvo naj ga kamnja. 15. In reci Izraelovim otrokam: Človek, ki preklinja svojigaBoga, naj nosi svojo pregreho. 13 ) 16. In kdor preklinja Gospo¬ dovo. ime, naj smerti umerje; s kamnjein naj ga posuje vsa mno¬ žica, naj si je bil on rojak ali ptujic. Kdor preklinja Gospodovo ime, naj smerti umerje. 17. Kdor udari in ubije člo¬ veka, naj smerti umerje. I6 ) 2. Mojz. 21 , 12 . 18. Kdor ubije žival, naj dru- 3. tako de so po dnevi le tri svetilnice gorele, po noči pa jih je gorelo vsih sedem, kakor pravijo rabinci. 4. Glej 2. Mojz. 25, 31 — 37. 5. mere „efa u , to je, šest do osem liber moke. 6. v dveh verstah eniga nad druziga. 7. Glej 2. Mojz. 25, 23 — 25. 8. na vsako versto. 9. v znamnje, de so kruhi Božja lastnina, kakor se kadilo tudi le Bogu za¬ žiga. 10. to je, ki se bodo v njih imenu na mizo pokladali. 11. po pravici njim gredo. 12. od nekoga zmed tistih, ki so ž njimi iz Egipta šli (gl. 2. Mojz. 12, 38.), in so obrezo prejeli. 13. Boga, Gospoda. 14. de dajo s tem spričevanje zoper njega. 15. naj preterpi kazen za toliko pregreho, ter je ne sme prenesti na kako da- rivno žival. 16. Glej 2. Mojz. 21, 12 — 27. III. Mojzesove go poverne, to je, žival za ži¬ val. I7 ) 19. Kdor rani koga svojih so¬ sedov, naj se mu ravno tako zgodi, kakor je on storil$ 20 . rano za rano, oko za oko, zob za zob naj poverne j ka- koršno rano je storil, tako mora on preterpeti. 2.Mojz.2l, 24:5.Mojz. 19, 21. Mat. 5, 38. 21. Kdor ubije živino, naj dru¬ go poverne. Kdor človeka ubije, naj se kaznuje. bukve 24. 25. 229 22 . Enaka pravica bodi med vami, naj si je grešil ali ptujic ali rojak 5 zakaj jez sim Gospod, vaš Bog. 23. In Mojzes je govoril Izra¬ elovim otrokam, in so peljali njega, ki je preklinjal, iz staniša, ter so ga posuli s kamnjem. In Izrae¬ lovi otroci so storili, kakor je bil zapovedal Gospod po Moj¬ zesu. XXV. Poglavje. Sabota in sveto leto. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu na 1 ) gori Sinaji, rekoč: 2 . Govori Izraelovim otrokam, in jim reci: Kadar pridete v de¬ želo , ktero vam bom jez dal, Praznujte saboto Gospodu. 2 ) 3. Sest let obsevaj svojo njivo, jn šest let obrezuj svoj vinograd, ■n spravljaj njegov sad: 2 .Mojz. 23, 10 . 4. sedmo leto pa bodi sa¬ mota dežele, počitka Gospodo¬ ma; njive ne obsevaj, in vino¬ grada ne obrezuj. 5. Kar bo zemlja sama od sebe rodila, 3 ) ne ženji, in groz¬ dja svojih pervin 4 ) ne pobiraj, kakor ob tergatvi; zakaj leto po¬ čitka je za zemljo j 6 . vender pa vam bodi v jed, 5 ) tebi in tvojimu hlapcu, tvoji dekli in tvojimu najemniku, in ptujcu, ki prebivajo per tebi, 7 . tvoji govedi in drobnici 6 ) bodi v živež vse, kar samo od sebe zraste. 7 ) 8 . Tudi si štej sedem letnih tednov, to je, sedemkrat sedem, 1 7. naj da živino za živino. 1- to je, per sinajski gori. 2. V hebrejskim: „naj dežela praznuje saboto Go$podu“, to je, šest let naj dežela sad rodi, sedmo leto naj pa počiva, ter naj se ne obdeluje in ne obseva. 3- V hebrejskim: v kar samo od sebe zraste “, iz tega namreč, kar se je bilo per žetvi razsulo. 4- svojih mladih, še le zasajenih tert. V hebrejskim: „in grozdja svoje ne¬ obrezane terte ne tergaj u . Nekteri pa prestavljajo: „m grozdja sr 0/1 ga na.zarejca“, to je, svoje terte, ki se to leto ravno tako ne sme obrezati kakor si ne sme nazarejic (gl. 4 . Mojz. 6, 2 — 21.) svojih las ostrici. 5- če ravno ne po navadni žetvi in tergatvi. „ .. . ,. u 6 - V hebrejskim: „Tudi tvoji živini in zverini , ki je v tvoji deželi, ooai i- t,*I. 1 .. .. 7. Sabotno leto je bilo v prid zemlji, ker je vsako sedmo leto počiva a m je III. Mojzesove bukve 25. 230 kar znese devet in štirdeset let, 9. in sedmi mesec, deseti dan tega mesca, trobi s trobento ob času sprave 8 ) po vsi vaši deželi. 9 ) 10. In posvečuj petdeseto leto, in ga naznani za odpustek 10 ) vsim prebivavcam svoje dežele 5 zakaj to je sveto leto. Človek pridi zo¬ pet k svoji lastnini, 11 ) in sleherni se verni k poprešnji rodovini; 12 ) 11 . zakaj sveto je petdeseto leto. 13 ) Ne sejte, in kar samo od sebe raste na njivi, ne že- njite, in pervin vinograda 14 ) ne pobirajte, 12 . zavoljo posvečevanja sve- tiga leta, temuč vživajte, kar samo od sebe pride. 15 ) 13. V tem svetim letu naj se vernejo vsi k svojim posestvam. lfi ) 14. Ako kaj svojimu sosedu prodaš, ali od njega kupiš, ne žali svojiga brata, temuč po šte¬ vilu let svetiga leta 17 ) kupi od njega, 15. in po številu perdelkov 18 ) naj ti proda. 16. Kolikor več let bo ostalo po svetim letu, 19 ) toliko bo tudi cena rastla; in kolikor manj časa boš štel, toliko manjši bo tudi cena kupljene reči; zakaj čas perdelkov ti proda. 20 ) 17. Ne žalite svojih rojakov, temuč slehern se boj svojigaBoga, ker jez sim Gospod, vaš Bog. 18. Delajte po mojih zapove¬ dih, in ohranite moje sodbe, in spolnujte jih, de zamorete brez vsiga strahu 21 ) prebivati v de¬ želi, J \ s tem dobivala novo rodivno moč; bilo je pa tudi posvečeno Bogu, deželnimu Gospodu, kteri je v svoji deželi prepustil revnim, kar je samo od sebe zrastlo. 8. Glej zgor. 23, 27. 9. Kadar po prihodu v obljubljeno deželo mine 49 navadnih let, ki so bile tudi leta za kmetijske opravila, naj se okliče v začetku petdesetiga navadniga leta — sveto leto. 10. V hebrejskim; „In posvečujte petdeseto leto, in oznanite prostost po deželi vsim njenim prebivavcam 11 . 11. naj spet nazaj dobi svojo lastnino, ki jo je bil v potrebi prodal. 12. bodi oprosten, ako je bil suženj. 13. Hebrejsko besedo „jobel a različno razlagajo; po misli starih Judov pomeni „prostost u , n povemitev v poprešnji stan 11 , s veselje “. 14. V hebrejskim kakor razi. 4. 15. V hebrejskim: ,,jejte, kar polje obrodi “. Sveto leto je bilo torej tudi sabotno leto. 16. Sveto leto je imelo več dobrih nasledkov. Varvalo je, de se rodovi niso zmešali, in de posamezne družine niso zginile, tedej tudi ne družina, iz ktere je imel priti Mesija; je stavilo meje skoposti in lakomnosti; je ohranilo nekako enakost med prebivavci, ter jih je vedno opominjalo, de niso gospodarji, ampak le vživavci dežele. 17. od dneva, ko kupiš, do prihodnjiga svetiga leta. 18. po številu žetev, ki pridejo po, dnevu prodaje do svetiga leta. Tako tedej se ni nikoli prodala njiva, ampak le perdelki z njive. 19. od dneva prodaje do prihodnjiga svetiga leta. 20. V hebrejskim: „zakaj po številu žetev naj se prodaja 11 . Pomen te verste je : Per prodajanji svojih njiv se ravnajte po številu žetev, kolikor vec bo žetev do svetiga leta, toliko viši bodi tudi njivna cena. 21. de se vam ne bo bati kazni, ko hote prebivali v deželi, III. Mojzesove bnkve 25. 231 19. in de vam rodi zemlja svoj sad, ki ga do sitiga vživajte, in se nobeniga sile ne bojte. 20. Ako bi pa rekli: Kaj bomo jedli sedmo leto, če ne sejemo, in svojih perdelkovnespravljamo? 21. Dal vam bom svoj blago¬ slov šesto leto, ter vam bo sadu perneslo za tri leta, 22 ) 22. in sejali bote osmo leto, in jedli bote stare perdelke do devetiga leta; dokler novo ne priraste, 23 ) bote staro jedli. 23. Žemlja naj se tudi za vse¬ lej ne prodaja; 2 *) ker je moja, in vi ste ptujci in moji seljaki. 24. Zatorej naj se vsa zemlja vašiga posestva le s pogojo re- šenja prodaja. 25 ) 25. Ako tvoj brat oboža, in proda svoje majhno posestvo, in ga hoče njegov sorodnik re¬ šiti, 26 ) zarnore rešiti ta, kar je uni prodal. 26. Ako pa nima sorodnika, in on sam zarnore dobiti ceno za rešenje, 27. naj se prevdarijo perdelki od tistiga časa, ko je prodal, in kar potem ostane, 27 ) naj kupcu poverne, in tako naj zopet dobi svoje posestvo. 28. Ako pa on ne premore to¬ liko, de bi povernil ceno, naj ku¬ pec obderži, kar je kupil, do sve- tiga leta. Zakaj v tem letu naj se verne vsaka prodana reč spet k gospodarju in poprešnjimu po¬ sestniku. 29. Kdor proda hišo med mest¬ nim zidovjem, mu bodi perpušeno, jo rešiti, preden eno leto pre¬ teče. 30. Ako je pa ne reši, in se je leto izteklo, naj jo kupec in njegovi mlajši v lasti obderže za vselej, in se ne more več rešiti, tudi ne v svetim letu. 28 ) 31. Ako je pa hiša v vasi, ki nima zidovja, naj se proda po poljski pravici; 29 ) ako bi se po¬ prej ne rešila, naj se verne v svetim letu k gospodarju. 32. Hiše levitov, 30 ) ki so v mestih, se zamorejo vselej rešiti; 33. ako se pa ne rešijo, gredo nazaj gospodarjem v svetim letu; zakaj hiše v mestih levitov so njih lastnina med Izraelovimi otroci. 31 ) 34. Njih pristave pa naj se ne 23. Perdelki šestiga leta bojo zadostovali za šesto leto, kar ga je še po žetvi, za vse setjmo leto, in za osmo do devetiga leta. 23. V hebrejskim: „do devetiga leta, dokler ne bo noviga per dedka, bote jedli stari perdelek“. 24. ampak le do svetiga leta; edini izjemek gl. spod. 27, 20. 25. s to pogodbo, de se zarnore še tudi pred svetim letam rešiti. 26. ki se zato imenuje „goel“, t.j., rešenik, plačevavec. Perm. Rut. 3, 12:4,4. 27. od kupne cene čez to, kar zneso pretekle žetve do prihodnjiga svetiga leta. 28. ker Izraelec z zgubo hiše v mestu ni zgubil tistiga posestva, s kterim je bilo prav za prav ohranjenje njegove družine zagotovljeno za vse čase; za¬ kaj to je bilo posestvo dedniga zemljiša. ••it 29. Hiša v vasi naj se zastran prodaje šteje enaka njivi, ker so take hiše las - nina kmetov, ki brez hiše ne morejo biti. Tudi imajo take hiše Navadno ne¬ koliko zemlje. 30. Glej 4. Mojz. 35, 2. 31. so namesti zemlje. III. Mojzesove bukve 25. 232 prodajajo, ker to je večno pose¬ stvo. 32 ) 35. Ako tvoj brat oboža in opeša, in ga kakor popotnika in ptujca sprejmeš, in on s teboj živi, 36. ne jemlji obrest od njega, ali več kakor si mu dal. 33 ) Boj se svojiga Boga, de more tvoj brat per tebi živeti. 37. Svojih denarjev mu ne da¬ jaj na obresti, in perdelkov čez mero ne terjaj od njega. 38. Jez sim Gospod, vaš Bog, ki sim vas izpeljal iz egiptovske dežele, de bi vam dal kanansko deželo, in de bi bil vaš Bog. 39. Ako se ti tvoj brat po uboštvu persiljen proda, 34 ) gane stiskaj kakor sužniga hlapca, 40. temuč bodi ti kakor na¬ jemnik in seljak, in do svetiga leta naj dela per tebi; 35 ) 41. potem naj gre s svojimi otroci, in se verne k svoji rodo¬ vini in k posestvu svojih oče¬ tov; 36 ) 42. zakaj oni so moji hlapci, in jez sim jih izpeljal iz egip¬ tovske dežele. Ne smejo se pro¬ dajati kakor sužnji. 43. Ne stiskaj ga s silo, temuč boj se svojiga Boga. 44. Hlapce in dekle si jemljite zmed narodov, ki so okrog vas, 45. in zmed ptujcov, ki per vas prebivajo, ali kteri so od njih rojeni v vaši deželi, nje jemljite za hlapce, 46. in po pravici dedovanja jih smete svojim naslednikam zapu¬ stiti, in jih za vselej v lasti imeti. 37 ) Svojih bratov pa, Izraelovih otro'k, ne stiskajte s silo. 47. Ako bi si per vas seljan in ptujic opomogel, 38 ) in bi se tvoj obožani brat njemu ali komu zmed njegove rodovine prodal, 48. se zamore po prodaji spet rešiti. Kdor zmed njegovih bra¬ tov hoče, naj ga reši; 49. ali njegov stric, ali stricov sin, ali kdo zmed sorodnikov in svakov. Ako se pa on sam za¬ more, naj se reši, 50. tode leta naj se štejejo le od časa njegove prodaje do sve¬ tiga leta, in denarji, za ktere je bil prodan, naj se štejejo po šte¬ vilu let in po najemnikovim pla¬ čilu. 39 ) 51. Ako še veliko let ostane do svetiga leta, naj po njih tudi ceno poverne; 52. ako jih je pa malo, naj z njim obrajta po številu let, in 32. Pašniki levitov (gl. 4. Mojz. 35, 3.) se tudi ne smejo prodajati. 33. V hebrejskim: „.Ve jemlji od njega obresti in perdavlta“ (za posojeni živež). Gl. 2 . Mojz. 22, 25. > 34. Glej 2. Mojz, 21, 2. , 35. ako se je bil malo časa pred svetim letam prodal, ali se v sabotnim letu ni bil oprostil. Gl. 2. Mojz. 21, 2. 5. 6. 36. Glej izjemo 2. Mojz. 21, 4. 37. ter vam jih ni treba v svetim letu spušati. 38. obogatel. 39. Prešteje naj, za koliko let mu je bil njegov gospodar službo plačal, koliko let mu je že doslužil, in koliko let bi mu mogel še služiti do svetiga leta; po ti preštetvi pa naj poverne svojimu gospodarju toliko več ali manj v de¬ narjih, kolikor več ali manj let bi mu ino£el še služiti do svetiga leta. III. Mojzesove bnkve 25. 26. 233 naj poverne kupcu po ostalih letih, 53. ter naj si vrajta zaslužek, za kteriga mu je služil: in naj ga ne stiska s silo pred tvojim obličjem. 54. Ako se pa tako ne more rešiti, naj gre prost od njega v svetim letu, on in njegovi otroci; 55. zakaj moji ldapci so Izra¬ elovi otroci, ki sim jih izpeljal iz egiptovške dežele. XXVI. Poglavje. Bog obeta Izraelcam blagoslov in srečo, ako bodo zvesto spolnovali njegove za¬ povedi; nasproti pa jim napoveduje hude kazni in šibe, ako jih bodo v nemar pušali. 1. Jez sim Gospod, vaš Bog: Ne delajte si malikov in izreza¬ nih podob, tudi ne stavite ‘) zna¬ menj ali napisanih kamnov v svoji deželi, de bi jih molili. Zakaj jez sim Gospod, vaš Bog. 2. Mojz. 20, 4: 5. Mojz. 5, 8. Ps. 96, 7. 2. Praznujte moje sabote, in spoštujte moje svetiše. Jez sim Gospod. \ 3. Ako bote po mojih posta¬ vah živeli, in moje zapovedi spol¬ novali in se po njih ravnali, vam bom dajal dež ob svojim času, * 2 ) 5 - Mojz. 28, 1. 4. in zemlja bo rodila svoj sad, in drevje bo napolnjeno s sadjem. 5. Mlatev bo segala do ter- gatve, 3 ) in tergatev bo segala do žetve, 4 ) in jedli bote do si- tiga svoj kruh, in prebivali bote brez strahu v svoji deželi. 6. Dal vam bom mir po va¬ ših pokrajinah; spali bote, in nobeniga ne bo, kteri bi vas strašil. Hude zverine bom od¬ gnal, in meč ne bo prišel čez vaše pokrajine. 7. Podili bote svoje sovraž¬ nike, in padali bodo pred vami. 8. Pet zmed vas bo podilo sto vnanjih, in sto zmed vas deset tavžent; padali bodo vaši sovraž¬ niki po meču pred vašim oblič¬ jem. 5 ) 9. Ozerl se bom na vas, in dal vam bom rasti; množili se bote, in poterdil boan svojo za¬ vezo z vami. 10- Jedli hote staro prav staro, in ko novina pride, bote staro proč metali. 6 ) 11. Svoj šotor bom postavil med vami, in moja duša vas ne bo zavergla. *• kak °r Egipčani, ki so solncu v čast stebre postavljali in kamna s podobami zverin narejali, ktere so molili. 2- spomladanski in jesenski dež. Gl. 5. Mojz. ti, ti. 3 - od maliga travna, ko se v Palestini žetev začne, do velikiga serpana, ko se tergatev perčne. 4- od velikiga serpana do kozoperska, ko se setev začne. 6 - kar se je tudi spolnilo; gl. s 0 dn. 4,15: 7, 22: 3. Kralj. 20, 20. 25:2. Kron. 20, 24. Imeli bi še dolgo staro žito, ko bi noviga bolje ne cenili. III. Mojzesove bukve 26. 234 12. Med vami bom hodil, ter bom vaš B °g, vi pa bote moje ljudstvo. 2. Kor. 6, 16. 13. Jez sim Gospod, vaš Bog, ki sim vas izpeljal iz dežele Egip¬ čanov, de bi jim ne služili; in kteri sim raztergal verige na va¬ ših vrateh, de lmdite po koncu. 14. Ako me pa ne bote po¬ slušali, in spolnovali vsih mojih zapoved; 5. Mojz. 28,15. Malak. 2,2. 15. ako bote moje postave za¬ ničevali, in moje sodbe zasme¬ hovali, in ne bote spolnovali tega, kar sim zapovedal, in bote v nič devali mojo zavezo; 16. bom tudi jez vam tole sto¬ ril: Naglo vas bom obiskal z uboštvam in vročino, ktera vam bo oči končala, in vam živote posušila. 7 ) Zastonj bote žito se¬ jali, kteriga bodo sovražniki po- žerli. 17. S serditim obrazam se bom obernil v vas, ter popadali bote pred svojimi sovražniki, in bote podverženi tem, ki vas čertijo; bežali bote, ako ravno vas ne bo nihče podil. 18. Ako mi pa tudi po tem ne bote pokorni, vam bom sed¬ mero namnožil kazni zavoljo va¬ ših grehov, 19. ter bom poterl prevzetnost vaše terdovratnosti. In dal vam bom od zgorej nebo kakor že¬ lezo, 8 ) in zemljo kakor bron. 9 ) 20. Zastonj bo vaše delo; zem¬ lja ne bo rodila zeliša, in drevje ne bo dajalo sadja. 10 ) 21. Ako mi bote nasproti rav¬ nali , in me ne bote hotli poslu¬ šati, bom pomnožil sedmero vaše stiske zavoljo vaših grehov. 22. In poslal bom med vas divje zveri, ktere bodo vas in vašo živino žerle, in vse tako zmanjšale, de bodo zapušene vaše ceste. 1 ‘) 23. Ako se pa tudi s tem ne bote dali posvariti, temuč mi bote nasproti ravnali, 24. bom tudi jez vam nasproti delal, in vas bom udaril sedem¬ krat hujše zavoljo vaših grehov; , 25. in bom poslal nad vas meč, maševavca moje zaveze. In ko bote zbežali v mesta, bom po¬ slal kugo med vas, in izdani bote sovražnikam v roke, 26. " potem ko bom zlomil pod¬ poro vašiga kruha tako', 12 ) de bo deset žen 13 ) v eni peči kruh peklo, 14 ) in vam ga bodo na teht¬ nico dajali, 15 ) in bote jedli, pa ne bote nasiteni. 27. Ako me pa še po tem ne bote poslušali, temuč mi bote zoper ravnali; 28. se bom tudi jez nad vaš 7. V hebrejskim: „ Obiskal vas bom s straham , % jelko in z vročinsko boleznijo, de vam bodo oči upadle, in vam bo duša skopernela 11 . 8. tako, de ne bo moglo deževati. 9.. tako, de ne bo mogla semena sprejemati. 10. Kako se je to spolnilo, glej 3. Kralj. 17, 1 : 18, 1 : 4. Kralj. 8, 1. 11. Glej 4. Mojz. 21, 6: 3. Kralj. 13, 24. 12. to je, vzel vam bom kruh, ki je podpora vašiga življenja. 13. družin. 14. vsaka le en kruh. Pomanjkanje bo tako veliko , de se bo lahko za deset (to je, za več) družin v eni peči kruh pekel. 15. ga bodo razdelili. III. Mojzesove bukve 26. 235 vzdignil v sovražnim serdu, in vas bom sedemkrat 16 ) hujše tepel zavoljo vaših grehov, 29. tako de bote jedli meso svojih sinbv in svojih hčer. 17 ) 30. Poderl bom vaše višave, 18 ) 1,1 razbil vaše podobe. 19 ) Padli bote pod razvaline svojih mali¬ kov, in studila vas bo moja duša, 31. tako, de bom storil vaše mesta v pušavo, in vaše svetiše v pustoto, in ne bom več preje¬ mal nar prijetnejšiga duha. 32. In pokončal bom vašo de¬ želo, in vaši sovražniki bodo nad n jo stermeli, ko bodo njeni pre- bivavci. 33. Vas pa bom razkropil med ljudstva, in bom potegnil meč za yami, in vaša dežela bo pušava, m vaše mesta bodo razdjane. 34. Tedej se bo veselila de¬ žela svojih sabot ves čas svo- jiga zapušenja; ko bote vi 35. v sovražni deželi, bo ona praznovala in počivala ob sabo- tah svojiga zapušenja; zato ker •d počivala ob vaših sabotah, ko ste v nji prebivali. 20 ) 36. In kolikor jih bo zmed vas ostalo, jim bom dal boječnost v serca v deželah sovražnikov; šu¬ menje Ietečiga listja jih bo pla¬ šilo , ter bodo pred njim kakor pred mečem bežali, in bodo pa¬ dali, desi jih ne bo nihče podil; 37. padali bodo sleherni na svoje brate, kakor de bi pred vojsko bežali, nobeden zmed vas si ne bo upal sovražnikam se v bran postaviti; 38. med narodi bote poginili, in sovražna zemlja vas bo požerla. 39. Ako pa vender nekteri zmed njih še ostanejo, bodo sahneli v svojih krivicah v deželi svojih sovražnikov, in bodo stiskani za¬ voljo grehov svojih očetov in za¬ voljo svojih grehov, 40. dokler ne poznajo svojih krivic, in krivic svojih očetov, s kterimi so se zoper mene pre¬ grešili, in meni nasproti ravnali. 41. Tedej bom tudi jez njim nasproti ravnal, ter jih bom pe¬ ljal v sovražno deželo, dokler se ne sramuje njih neobrezano serce; takrat bodo prosili za svoje hu¬ dobije; 42. in se bom spomnil svoje zaveze, ki sim jo naredil z Ja- kopam, Izakam in Abrahamam; tudi dežele se bom spomnil, 43. ktera, ko je bila od njih zapušena, se bo veselila svojih sabot, ker zavoljo njih terpi pu¬ stoto. Oni pa bodo prosili za svoje grehe, 21 ) zato ker so zavergli 16 - »sedemkrat 11 se pravi sploh „ večkrat “. Gl. 1. Mojz. 4, 15. 24. 17 - kar se je tudi natanko spolnilo per obleci Samarije (4. Kralj. 6, 29.J, Je¬ ruzalema po Kaldejclh (Žal. pes. 4, 10.) in poslednjič po Titu. po gorah malikam postavljene altarje. Gl. 3. Kraij. 12, 31 : 4. Kralj. 18, 4 . 22 . V hebrejskim: „in razdjal bom vaše solnčne stebre (tempeljne, kjer so Izraelci egiptovsko in drugo malikovanje uganjali), in vergel bom rase mertve trupla na razvaline malikov “ i. t. d. 2 0. Ker niste dali počitka deželi, kakor postava zapoveduje, bote iz nje pre¬ gnani, de bo potem zapušena mogla počivati. I’o 2. Kron. 36, 21. so Izraelci opustili obhajanje 70 sabotnih let; zakaj toliko let so bili v babilonski suznosti. 21. V hebrejskim: „se bodo voljni vdali kazni zavoljo svoje pregrehe . 236 III. Mojzesove moje sodbe, in zaničevali moje postave. 44. Pa še tudi tedej, ko bojo v deželi svojih sovražnikov, jih ne bom popolnama zavergel, in tako zaničeval, de bi bili celo pokončani, in de bi svojo zavezo z njimi v nič storil; zakaj jez sim Gospod, njih Bog; 22 ) bukve 26. 27. 45. in se bom spomnil svoje stare zaveze, ko sim jih izpeljal vpričo ljudstev iz egiptovske de¬ žele, de naj bi jim bil Bog. Jez sim Gospod. To so sodbe, in zapovedi, in postave, ki jih je dal Gospod med seboj in Izrae¬ lovimi otro'ci na gori Sinaji po Mojzesovi roči. XXVII. Poglavje. Od raznih ohljub. Kako desetino dajati. 1. In Gospodje govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Govor i v Izraelovim otrokam, in jim reci: Človek, kteri je storil obljubo, in je sam sebe Bogu obljubil, * 1 ) naj se po cenitvi od¬ kupi. 2 ) 3. Ako je moški od dvajse- tiga do šestdesetiga leta, naj da petdeset šeklov srebra po teži svetišniga; 3 ) 4. ako je ženska, trideset. 4 ) 5. Od petiga leta pa do dvaj- setiga naj da moški dvajset, še¬ klov, ženska deset. 6. Od eniga mesca do petiga leta naj se za moškiga da pet šeklov, za žensko trije. 5 ) 7. Moški per šestdesetih le¬ tih in čez naj da petnajst šeklov, ženska pa deset. 8. Ako je kdo ubožen, in ne more plačati cene, naj stopi pred duhovna, in kolikor bo on pre- vdaril in vidil, de zamore dati, 6 ) toliko naj da. 9. Žival pa, ki se sme da¬ rovati Gospodu, 7 ) ako jo kdo obljubi, bodi sveta, 8 ) 10. in se ne sme premeniti, to je, ne boljši za slabo, tudi ne slabši za dobro. Ako se je pre- 22. Vselej je bilo tako. Bog ni nikoli popolnama zavergel svojiga ljudstva, tudi ne po nar večini grehu, ki so ga storili nad Jezusam Kristusam. Bog je zbral zmed lijih ostanke, in je naredil iz njih pcrvo cerkev; in ako tudi še zdaj ves narod terdovraten v svoji nejeveri tiči, bodo vender ob koncu časov, ko bodo vsi ajdje v cerkev sprejeti, tudi Izraelci z velikim kesanjem in osra- motenjem svojo strašno pregreho spoznali in bodo stopili v hlev Jezusa Kristusa- Gl. Rim. 11, 25. 1. de bo ko hlapec stregel levitam in duhovnam v svetišu. 2. se zamore odkupiti od svoje obljube, ako plača rešiven denar, kteriga naj določi duhoven po naslednji postavi, de ne bode kje nesrečen po svoji nepre¬ mišljeni obljubi. 3. šekla. 2. Mojz. 30, 13. 4. Ženske so zamogle svetimu šotoru s tem služiti, de so prale, pomivale, predle i. t. d. ' 5. Premlade so zamogli starši obljubiti. Gl. 1. Kralj. 1, 11. 6. po svojim premoženji, ali po tem, kar si •/, delam persluži. 7. to je, čista žival. 8. mu bodi posvečena; vsa žival naj se sežge na altarji. m. Mojzesove bukve 21. 237 menila, 9 ) naj bote obe, preme¬ tena in una, za ktero seje pre¬ cenila, Gospodu posvečene. 11. Ako je kdo obljubil ne¬ čisto žival, 10 ) ktera se ne'sme darovati Gospodu, naj se per- Pelje pred duhovna ; 12. on naj presodi, ali je do¬ bra ali slaba, in naj ceno po¬ stavi; 13. ako jo hoče dati, 11 ) kdor daruje, naj perdene peti del čez cenitev. 14. Ako je človek obljubil svojo nišo, in jo Gospodu posvetil, naj jo duhoven ogleda, ali je dobra ah slaba, in po tisti ceni, ki jo J e on postavil, naj se proda. 15. Ako jo pa on, ki jo je bil obljubil, hoče rešiti, naj per¬ dene peti del cenitve po verhu, in naj ima hišo. 16. Ako je kdo njivo svojiga posestva obljubil in posvetil Go¬ spodu, naj se ceni po meri po- sejanja. Ako se obseje zemlja s tridesetimi merniki 12 ) ječmena, naj se proda za petdeset šeklov srebra. 17. Ako kdo obljubi njivo pre¬ cej v začetku svetiga ieta, naj se za toliko ceni, kolikor zamore veljati; 13 ) 18. ako p,a nekoliko časa po tem, naj duhoven prerajta denarje po številu ostalih let do svetiga leta, in to naj se od cene odšteje. 19. Ako bi hotel njivo rešili, ki jo je bil obljubil, naj perdene peti del cenjeniga denarja, in naj jo posede. 20. Ako je pa noče rešiti, in bi se komu drugimu prodala, 14 ) je on, ki jo je bil obljubil, ne more več nazaj rešiti; 21. zakaj ko pride sveto leto, bo Gospodu posvečena, in gre kakor posvečena lastina k pra¬ vici duhovnov. 15 ) 22. Ako je njiva kupljena, in ni bila od posestva prededov po¬ svečena Gospodu, 23. naj duhoven prerajta ceno po številu let do svetiga leta, in naj jo on, ki jo je bil obljubil, da Gospodu. 24. V svetim letu pa naj gre nazaj poprešnjimu gospodarju, kteri jo je bil prodal, in jo je imel ko del svojiga posestva. 25. Sleherna cenitev naj bo po teži svetišniga šekla. 16 ) Šekel kako goljufijo ali zvijačo. ' ki ima kako grajo. Tako žival so prodali, in denar za prodano so djalivsveti zaklad. *• Ako jo je hotel spet kupiti sam, ki jo je obljubil, je mogel v kazen svoje nepremišljene obljube še peti del vrednosti dodati. v hehrcjskim: „ako se poseje en homer ječmena u i. t. d. „Homer“ (ne „gomor“) je bila velika mera za suhe reči, ki je deržala deset mer, ktera •nera se je imenovala „efa“. Latinska in greška prestava določi za mero »<7'a“ tri merice, v latinskim: „modios“, tako de ima „homer“ trideset meric ali „modios u . o- kolikor znesejo žetve od svetiga leta do svetiga leta. in ko bi jo duhovni komu drugimu prodali. . . • V svetim letu ne dobi njive nazaj ne on, ki jo je obljubil, ne ta, ki J° je kupil, ampak gre svetišu in duhovnam, ki so imeli njen vžitek. 6 - Glej 2. Mojz. 30, 13. 238 III. Mojzesovo bnkve 27 . ima dvajset vinarjev. 2. Mojz. 30, 13: 4. Mojz. 3, 47. Eceh. 45, 12. 26. Pervostorjeniga, ki gre Go¬ spodu, ne more nihče posvetiti in obljubiti; 17 ) bodi si od govedi ali drobnice, Gospodovo je. 27. Ako je žival nečista, 18 ) naj jo on, ki jo je pernesel, reši po tvoji cenitvi, in naj doda peti del cene. Ge je pa noče rešiti, naj se drugimu proda, za koli¬ kor si jo ti cenil. 28. Kar koli se Gospodu po¬ sveti, 19 ) bodi si človek, ali živina, ali njiva, se ne sme prodati, in se ne more rešiti. Kar koli je enkrat posvečeno, bodi presveto Gospodu. Joz. 6, 17. 25. 29. In nobena posvečena reč, 20 ) ki jo človek daruje, se ne sme rešiti, temuč smerti naj umerje. 30. Vse desetine zemlje, bodi si od žita ali sadja dreves, so Go¬ spodove, in so njemu posve¬ čene. 31. Ako pa kdo hoče svoje desetine rešiti, 21 ) naj doda njih peti del. 22 ) 32. Od. vsili desetin goved, ovac, in koz, ki grejo pod pa¬ stirjevo palico, 23 ) kar koli pride deseto, bodi posvečeno Gospodu. 33. Ne sme se zbirati ne do¬ bro ne slabo, tudi ne z drugim premenjati. Ako pa kdo premeni, bodi premenjeno, in uno, za kar je bilo premenjeno, Gospodu po¬ svečeno, in se ne sme rešiti. 34. To so zapovedi, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu za Izraelove otroke na sinajski gori* 17. Pervostorjena živina je šla že sicer Bogu, in zato mu ni mogla še enkrat posvečena biti. Gl. 2. Mojz. 13, 2. 18. ki se ne sme ne jesti, ne darovati, kakor konji, osli, kamele. 19. tako popolnama daruje, de šene more odkupiti. Dosihmal je bilo govorjenje le od navadnih obljub, ki so se imenovale „neder u , kjer se je zamogla ob¬ ljubljena stvar z denarjem odkupiti; zdaj pa se govori od nerešljivih obljub, ki se imenujejo „herem u , kjer se obljubljena stvar ni mogla rešiti. 20. žival. V hebrejskim: „ Noben zaroten (po obljubi „herem u v pokončanj® odločen) človek se ne sme rešiti, umorjen naj bode u . Ako je bila v vojski nad sovražniki obljuba „herem u izrečena, to je, ako so bili sovražnik' Bogu zaroteni ali izdani, se jim ni smelo zanesti, temuč mogli so pokončam biti. Glej 4. Mojz. 31 : 5. Mojz. 2, 34: 13, 15. Joz. 6, 17. 21. Nasproti pa je bilo prepovedano ljudi darovati. 5. Mojz. 12, 31. 32. 21. z denarjem odkupiti. 22. v odškodvanje levitov, ki so mogli žito v mestih dražji plačevati,, kakor J® bila njegova cena po deželi. Gl. 4. Mojz. 18, 21. 23. iz hleva ali ograje. v četerte Mojzesove bukve. Četerte Mojzesove bukve se imenujejo v greški in latinski pre¬ stavi „N umeri*, to je, »števila**, ker se začnejo s števenjem Izrae- loviga ljudstva v vojašino. Po števenji nasledva daljna zgodovina popotvanja skozi pušavo in Mojzesoviga djanja, od začetka diu z iga mesca v drugim letu po izhodu iz egiptovske dežele do konca štirdesetletniga popotvanja v pušavi, to je, do perviga dneva enaj- s %a mesca štirdesetiga leta, kjer se začnejo zadnje Mojzeso\e bukve, ki se v greškim in latinskim imenujejo »Deuteronomium t , to je, druga postava. Četerte Mojzesove bukve tedej obsegajo okoli devet in trideset let. I. Poglavje. Mojzes po Božjim povelji vse rodove prešteje, razun Levijeviga, kterimu je bil sveti šotor izročen. 1. Gospod je govoril Mojzesu v sinajski pušavi v šo¬ toru zaveze pervi dan druziga mesca, v drugim letu njih izhoda iz Egipta, ‘) rekoč: 2. Vzemita 1 2 ) število vse mno¬ žice Izraelovih otrok po njih ro¬ dovinah in hišah, 3 ) in posamezne imena, kar koli je moškiga spola, i. Mojz. 30, 12. 3. od dvajsetiga leta in čez, vsili junaških mož Izraelovih, in jih razštejta po njih trumah, 4 ) ti in Aron. 4. In z vama naj bodo po¬ glavarji rodov in hiš po svojih rodovinah, 5 6 ) 5. kterih imena so lete: Iz Rubnoviga (rodil'): Elisur, sin Sedeurjev; 6. iz Simeonoviga: Salamiel, sin Surisadajev; 7. iz Judoviga: Nahason, sin Aminadabov; 8. iz Isaharjeviga : Natanael, sin Suarjev; 9. iz Zabulonoviga: Eliab, sin Helonov; 10. zmed Jožefovih sinov pa, fi ) iz Efrajmoviga: Elisama, sin Amiudov; iz Manasetoviga: Ga- maliel, sin Fadasurjev; 11. iz Benjaminoviga: Abidan, sin Gedeonov j 12. iz Danoviga: Ahiezer, sin Amisadajev; 13. iz Aserjeviga: Fegiel, sin Okranov; 14. iz Gadoviga: Eliasaf, sin Duelov; 15. iz Neftalijeviga: Ahira, sin Enanov. 16. Leti so nar imenitniši 7 ) poglavarji množice po svojih ro- 1. v letu sveta 2514, pred Kristusam 1490. 2. Zaznamnjajte v zapisnik imena vsili Izraelovih otrčk. 3. Izraelsko ljudstvo je bilo razdeljeno v posamezne družine, v rodovine in rodove, ltod je imel več rodovin, rodovina pa več družin. 4. Slehern rod je bil ena vojskna truma. 5. V hebrejskim: pomaga naj vama iz vsaciga rodil mož , ki je glava družine ^; to je, iz gleherniga rodu naj vama zveden družinsk poglavar pomaga popisovati. 6. Glej 1. Mojz. 48, 5. 7. V hebrejskim: v poklicani“. IV. Mojzesove bukve 1. d ovili in rodovinah, in vojvodi Izraelove vojske, 17. ktere sta Mojzes in Aro n vzela z vso množico ljudstva; 18.. in sta jih zbrala pervi dan druziga mesca, ter sta jih pre¬ štela po rodovinah, in hišah, in družinah, 8 ) in glavah, in posa¬ meznih imenih, od dvajsetiga leta in čez, 19. kakor je bil Gospod za¬ povedal Mojzesu. In so se pre¬ šteli v sinajski pušavi. 20. Iz [rodu) Rubna, per- vorojeniga Izraeloviga, jih je bilo Po njih rodovih, in družinah, in hišah, in imenih vsaktere glave, vsili inoškiga spola od dvajsetiga leta in čez, ki so bili za vojsko, 21. šest in štirdeset tavžent in pet sto. 22. Zmed sinov Simeonovih po rodovih, in družinah, in hišah njih rodovin je bilo preštetih po po¬ sameznih imenih in glavah, vsili nioškiga spola od dvajsetiga leta *n čez, ki so bili za vojsko, 23. devet in petdeset tavžent In tri sto. 24. Zmed Gadovih sinov . po rodovinah, in družinah, in hišah n jih rodovin je bilo štetih po po¬ sameznih imenih, od dvajsetiga leta in čez, vsili, ki so bili za vojsko, 25. pet in štirdeset tavžent, s est sto in petdeset. 26. Zmed Judovih sinov po njih rodovih, jn družinah, in hi¬ šah njih rodovin po posameznih imenih, od dvajsetiga leta in čez, v sih, ki so bili za vojsko, 241 27. je bilo naštetih štiri in se¬ demdeset tavžent in šest sto. 28. Zmed Isaharjevih sinov po rodovih, in družinah, in hišah njih rodovin, po posameznih imenih, od dvajsetiga leta in čez, vsih, ki so bili za vojsko, 29. je bilo naštetih štiri in pet¬ deset tavžent in štiri sto. 30. Zmed Zabulonovih sinov po rodovih, in družinah, in hišah njih rodovin je bilo preštetih po posameznih imenih, od dvajsetiga leta in čez, vsih, ki so bili za vojsko, 31. sedem in petdeset tavžent in štiri sto. 32. Zmed Jožefovih sinov, si¬ nov Efrajinovih po rodovih, in družinah, in hišah njih rodovin je bilo naštetih po posameznih ime¬ nih , od dvajsetiga leta in čez, vsih, ki so bili za vojsko, 33. štirdeset tavžent in pet sto. 34. Dalje zmed Manasetovih sinov po rodovih, in družinah, in hišah njih rodovin je bilo štetih po posameznih imenih, od dvaj¬ setiga leta in čez, vsih, ki so bili za vojsko, 35. dva in trideset tavžent in dve sto. 36. Zmed Benjaminovih sinov po rodovih, in družinah, in hišah njih rodovin je bilo štetih po po¬ sameznih imenih, od dvajsetiga leta in čez, vsih, ki so bili za vojsko, 37. pet in trideset tavžent in štiri sto. 38. Zmed Danovih sinov po rodovih, in družinah, in hišah 8 - V hebrejskim: „po njih rodovinah in družinah in tako zmirej v tem poglavji. /. 16 IV. Mojzesove bukve 1. 2. 242 njih rodovin je bilo štetih s po¬ sameznimi imeni od dvajsetiga leta in čez, vsih, ki so bili za vojsko, 39. dva in šestdeset tavžent in sedem sto. 40. Zmed Aserjevih sinov po rodovih, in družinah, in hišah njih rodovin je bilo štetih po po¬ sameznih imenih od dvajsetiga leta in čez, vsih, ki so bili za vojsko, 41. en in štirdeset tavžent in pet sto. 42. Zmed Neftalijevih sinov po rodovih, in družinah, in hišah njih rodovin je bilo štetih s po¬ sameznimi imeni od dvajsetiga leta in čez, vsih, ki so bili za vojsko, 43. tri in petdeset tavžent in štiri sto. 44. Leti so, ktere so prešteli Mojzes in Aron, in dvanajsteri poglavarji Izraelovi, posamezne po hišah njih rodovin. 45. In bilo je vse število Izra¬ elovih otrok po njih hišah in dru¬ žinah od dvajsetiga leta in čez, ki so bili za vojsko, 46. šest sto in tri tavžent, pet sto in petdeset mož. 9 ) 47. Leviti pa v rodu svojih družin niso bili šteti z njimi. 48. In Gospod je govoril Moj¬ zesu , rekoč: 49. Levijeviga rodu nikar ne štej, tudi njih števila ne devaj k Izraelovim otrokain; 10 ) 50. temuč postavi jih čez šo¬ tor pričevanja in čez vse njegove posode, in čez vse, kar koli gre k šegam. Oni naj nosijo 11 ) šo¬ tor in vso njegovo perpravo, i» naj bojo v njegovi službi, ter naj stanujejo okrog in okrog šotora. 51. Ko bo treba dalje popoto¬ vati, naj leviti šotor razderejo; ko bo pa treba šotoriti, naj ga sostavijo; kdor koli bi se zmed zunanjih 12 ) perbližal, bodi umorjen. 52. Izraelovi otroci naj pa sta¬ vijo svoje šotore, sleherni per svojih trumah, in kardelih in per svoji armadi. 13 ) 53. Dalje pa naj leviti stavijo svoje šotore okrog in okrog šo¬ tora, de ne pride serd nad mno¬ žico Izraelovih otrok, 14 ) ter naj čujejo na stražah šotora priče¬ vanja. 54. Storili so tedej Izraelovi otroci vse, kar je bil zapovedal Gospod po Mojzesu. II. Poglavje. Zverstenje Izraelovih rodov v šotorišu. 1. In Bog je govoril Mojzesu 2. Izraelovi otroci naj stavijo in Aronu, rekoč: šotore okrog in okrog šotora za¬ it. Glej 2. Mojz. 38, 25. 10. Ne odločuj jih za vojsko. H. kadar dalje greste. 12. ki ni iz Levijeviga rodu. 13. V hebrejskim: „sleherni v svojim stanišu, sleherni per banderu svoje trume “• Gl. pogi. 2 . 14. ko bi se kdo svetišu bližal, ki ni zmed levitov. Prim. 1. Kron. 13, 10. IV. Mojzesove bukve 2. 243 veze, sleherni po trumah, znam- n jih, in banderih, in hišah svojih rodovin. ‘) 3. Proti jutru naj šotore po¬ stavi Juda po trumah svojiga kar¬ tala, in vojvoda njegovih otrok n aj bo Nahason, sin Aminadabov, 4. in vse število junakov iz njegoviga rodu je bilo štiri in sedemdeset tavžent in šest sto. 5. Zraven njega 2 ) so se ušo- torili iz rodu Isaharjeviga, njih yojvoda je bil Natanael, sin Suar- jev, 6. in vse število njegovih ju¬ nakov je bilo štiri in petdeset tavžent in štiri sto. 7. V Zabulonovim rodu 3 ) je bil vojvoda Eliab, sin Helenov. 8. Vse kardelo junakov nje- gnviga rodu je bilo sedem in pet¬ deset tavžent in štiri sto. 9. Vsili, ki so bili šteti v Judovih šotorih, je bilo sto in Se st in osemdeset tavžent in štiri s to; in oni naj gredo 4 ) pervi ven P° svojih trumah. 5 ) 10. V šotorišu Rubnovih otrok | proti poldnevni strani bodi voj¬ voda Elisur, sin Sedeurjev; 11. in vse kardelo njegovih ju¬ nakov, ki so bili šteti, je bilo šest in štirdeset tavžent in pet sto. 12. Zraven njega 6 ) so se ušo- torili iz Simeonoviga rodu, kte- rih vojvoda je bil Salamiel, sin Surisadajev; 13. in vse kardelo njegovih ju¬ nakov, ki so bili šteti, je bilo devet in petdeset tavžent in tri sto. 14. V Gadovim rodu 7 ) je bil vojvoda Eliasaf, sin Duelov; 15. in vse kardelo njegovih ju¬ nakov, kteri so bili šteti, je bilo pet in štirdeset tavžent šest sto in petdeset. 16. Vsili, kteri so bilivRub- novim šotorišu šteti, je bilo sto in en in petdeset tavžent štiri sto in petdeset po njih trumah; leti naj popotvajo v drugi versti. 8 ) 17. Šotor pričevanja pa naj se vzdigne po službi levitov in po njih trumah; kakor se postavlja, V hebrejskim: „Sleherni per svojim banderu , per znamnji svojiga hišniga. debla a . Vsa vojskina truma Izraelcov je bila namreč razdeljena v sta niša (v. 3. 10. 18. 25.) ali velike kardela, sleherno kardelo je imelo tri rodove. Vsako veliko kardelo je imelo bandero, vsak rod pa spet manjši voj- ®kino znamnje. Vsakimu Izraelcu se je bilo ušotoriti pri banderu svojiga veli- kiga kardela in pri znamnji svojiga rodu. ob desnici. • ki naj se zraven Judoviga rodu na levi strani ušotori. ^ naj se pervi vzdignejo in ita pot podajo. ; Pervo staniše proti jutru svetiga šotora se je imenovalo Judovo staniše, in J e imelo tri rodove, Judoviga, Isaharjeviga in Zabulonoviga. To kardelo se je Pervo vzdignilo iz svojiga staniša, in je pred drugimi hodilo. Njegovo ban- dero je mende imelo zavoljo 1. Mojz. 49, 9. levovo podobo. ■ ob desnici. • ki se je ob levici ušotoril. ■ Drugo staniše proti poldnevu se je imenovalo Rubnovo, in je bilo iz treh rodov, Rubnoviga, Simeonoviga in Gadoviga. To kardelo je za Judovim hodilo, ^jegovo bandero je bila blezo podoba človekove glave, v znamnje, de naj bi il Ruben, ko pcrvorojeni, glava svojih bratov. Gl. 1. Mojz. 49, 3. 16* * 244 IV. Mojzesove bukve 2 . tako naj se razdera. Vzdignejo naj se sleherni na svojim mestu in v svojih verstah. 9 ) 18. Na zahodnji strani naj bo šotoriše Efrajmovih sinov, kte- rih vojvoda je bil Elisama, sin Amiudov; 19. vse kardelo njegovih ju¬ nakov, ki so bili šteti, je bilo štirdeset tavžent in pet sto. 20. In z njimi 10 ) bodi rod Ma- nasetovih sinov, kterih vojvoda je bil Gamaliel, sin Fadasurjev; 21 . in vse kardelo njegovih ju¬ nakov, ki so bili šteti, je bilo dva in trideset tavžent in dve sto. 22. V rodu Benjaminovih si¬ nov je bil vojvoda Abidan, sin Gedeonov; 23. in vse kardelo njegovih ju¬ nakov, ki so bili šteti, je bilo pet in trideset tavžent in štiri sto. 24. Vsili, ki so bili šteti v Efrajmovim šotorišu, je bilo sto in osem tavžent in sto po njih trumah ; leti naj popotvajo v tretji versti . 1 *) 25. Proti polnočni strani so se ušotorili Danovi sinovi, kterih vojvoda je bilAhiezer, sin Ami- sadajev; 26. vse kardelo njegovih ju¬ nakov, ki so bili šteti, je bilo dva in šestdeset tavžent in se¬ dem sto. 27. Zraven njega so šotore razpeli iz Aserjeviga rodu, kte¬ rih vojvoda je bil Fegiel, sin Okranov 5 28. vse kardelo njegovih ju¬ nakov, ki so bili šteti, je bilo en in štirdeset tavžent in pet sto. 29. V rodu Neftalijevih sinov je bil vojvoda Ahira, sinEnanov; 30. vse kardelo njegovih juna¬ kov je bilo tri in petdeset tav¬ žent in štiri sto. 31. Vsih, ki so bili šteti v Da- I novim šotorišu, je bilo sto sedem in petdeset tavžent in šest sto, in naj poslednji popotvajo. 12 ) 32. Leto je število Izraelovih sinov po hišah njih sorodovin in po trumah razdeljene vojske, šest sto in tri tavžent pet sto in pet- ' deset. 33. Leviti pa niso bili šteti med Izraelovimi sinovi; zakaj tako je bil Gospod zapovedal Mojzesu. 34. In Izraelovi sinovi so vse storili, kar je bil Gospod zapo¬ vedal. Ušotorili so se po svojih trumah, 13 ) ter so popotvali p° družinah in hišah svojih očetov. i4 ) 9. V hebrejskim: „ Pot lej na} se vzdigne snidni šotor in staniše levitov v sredi staniš (med drugim in tretjim stanišem). Gl. spod. 10, 14 — 28- Kakor so se (Izraelci) ušotorili , tako naj se na pot podajo, sleherni na svojim mestu za svojim banderam 11 . 10. ob desnici. 11. Tretje staniše se je imenovalo Efrajmovo, in je bilo iz treh rodov, namreč : iz Efrajmoviga, Manasetoviga in Benjaminovima. Njegovo bandero je bil* podoba volovske glave zavoljo podobe v 5. Mojz. 33, 17. 12- Ceterto staniše se je imenovaloDanovo, in je bilo iz treh rodov, namreč: i* Danoviga, Aserjeviga in Neftalijeviga. Njegovo bandero je bila mende podoba orla, ki dem' kačo v krempljih, zavoljo 1. Mojz. 49, 17. 13. V hebrejskim: n p er svojih banderih 11 . 14. V takim lepim redu je bila vojskina truma Izraelcov — v lepo predpodobo IV. Mojzesove bukve 3. 245 III. Poglavje. Štetev levitov. Rešitev pervorojenih. 1. Ti so rodovi Aronovi in Mojzesovi * 1 2 ) ob dnevu, ko je go¬ voril Gospod Mojzesu na sinaj¬ ski gori. 2. In te so imena Aronovih sinov: Njegov pervorojeni Na¬ dah, potem Abiu, in Eleazar, in Itamar. 2. Mojz. 6, 23. 3. Te so imena Aronovih si¬ nov, duhovnov, ki so bili mazi¬ ljeni, in kterih roke so bile na¬ polnjene 5 ) in posvečene, de oprav¬ ljajo duhovsko službo. 4. Nadab in Abiu sta pa umerla brez čtrok, ker sta darovala ptuj ogenj pred Gospodovim obličjem v sinajski pušavi; Eleazar in Itamar sta tedej opravljala du- kovsko službo pred 3 ) Aronam, svojim očetam. 3. Mojz. 10, 1. 2: t- Kron. 24, 2. 5. In Gospod je govoril Moj- z esu, rekoč: 6. Perpelji Levijev rod, in ga postavi pred obličje Arona, vojskovavne cerkve, ktero sv. Pavel imenuje zversteno, v vsih njenih delih lepo sostavljeno celoto, po sklepih in vezeh združeno in zvezano telo (Kol. 2, 19.). In kakor je staniše Izraelcov (pervincov zmed narodov) imelo podobo križa (gl. 2. Mojz. 29, 26. razi. 9.), in so se pod čveterim banderam zoper svoje sovražnike vzdignili: tako premagamo tudi mi svoje sovražnike v znamnji svetiga križa, to je, po Jezusu Kristusu, ki nas kakor naš nadzemeljski kralj (lev), naš učenik in prerok (človeška glava), naš spravni duhoven (daritevno tele), in vsigamogočni Bog (orel), pelje v nebeško domovino. Memo tega še prevdari Eceh. 1. 1- Aronova rodovina se imenuje tudi Mojzesova, ker so bili Aronovi sinovi nasledniki v duhovstvu, ktero je Bog po Mojzesu postavil. 2- z darovi dan posvečevanja. 3- pod Aronam, višini duhovnam. 4- v preddvoru, de bi pri opravljanji daritev pomagali. 5 - Zato se imenujejo leviti v hebrejskim „'podarjeni zmed Izraelovih 0,r ^ i \ Poznejše so dobili še pomagavce zmed ljudstva. Gl. Joz. 9 , 23 — 27: l.Kron.’ 9? 2: 1. Ezdr. 2, 43: 8, 20: 2. Ezdr. il, 3. duhovna, de mu strežejo in so na straži, 7. in de vse opravljajo, kar koli gre k službi množice pred šotoram pričevanja, 4 ) 8. in de varujejo šotorove po¬ sode, in strežejo v njega službi. 9. In daj levite v dar 10. Aronu in njegovim sino- vam, kterim so zročeni od Izra¬ elovih otrok. 5 ) Arona pa in nje¬ gove sinove postavi čez duhov¬ sko službo. Vnanji, kteri bi se perbližal službi, naj umerje. 11. In Gospod je govorilMoj- zesu, rekoč: 12. Jez sim vzel levite zmed Izraelovih otrok namesti sleher- niga pervorojeniga, kteri zmed Izraelovih otrok odpre materno telo; in leviti naj bojo moji; 13. zakaj moje je vse pervo- rojeno, od kar sim pobil pervo- rojene v egiptovski deželi; po¬ svetil sim si vse, kar je 246 IV. Mojzesove bukve 3. rojeniga v Izraelu, od človeka do živine, moje je; jez sim Go¬ spod. 6 ) 2. Mojz. 13, 2 : 4. Mojz. 8, 16. 14. In Gospod je govoril Moj¬ zesu v sinajski pušavi, rekoč: 15. Preštej Levijeve otroke po hišah njih očetov in po družinah, vse moštvo od eniga mesca in čez. 16. Mojzes jih je preštel, ka¬ kor je bil zapovedal Gospod; 17. in najdli so se zmed Le- vijevih otrok po njih imenih: Ger- son, in Kaat, in Merari. 2. Mojz. 6, 16. 18. Sinova Gersonova: Lebni in Semej. 19. Sinovi Kaatovi: Amram in Jesaar, Hebron in Oziel. 20. Sinova Merarijeva: Mo- holi in Musi. 21. Od Gersona ste bile dve rodovini: Lebnova in Semejeva. 22. In bilo jih je, ko se je preštelo ljudstvo moškiga spola od eniga mesca in čez, sedem tavžent in pet sto. 23. Ti naj se ušotore za (sve¬ tim) šotoram proti solnčnimu za¬ hodu 7 ) 24. pod vojvodam Eliasafam, sinam Laelovim, 25. ter naj čujejo v šotoru za¬ veze: 26. nad šotoram samim 8 ) in njegovo odejo, nad zagrinjalam, ktero se razgrinja pred vratini . šotora zaveze, in nad dvorišnimi perti, tudi nad zagrinjalam, ktero visi per vratih šotoroviga dvo- riša, in nad vsim, kar koli gre k altarjevi službi, nad vervmi šo¬ tora, in nad vsim njegovim oro¬ djem. 9 ) 27. Kaatova rodovina je imela Amramove, in Jesaarjeve, in He- bronove in Ozielove. Te so dru¬ žine Kaatove preštete po njih imenih: 28. Vsi moškiga spola od eniga mesca in čez, osem tavžent in šest sto, naj imajo stražo v sve- tišu, 29. ter naj se ušotorijo proti poldnevni strani, 30. njih vojvoda bodi 'Elisa- fan, sin Ozielov; 31. in oni naj varujejo skri¬ njo, in mizo, in svečnik, altarja in svetišne posode, s kterimi se opravlja služba, in zagrinjalo, 10 ) in vso tako perpravo. 32. Vojvoda pa levitovskih voj¬ vodov bodi Eleazar, sin Arona, 6. Ker je bil Bog egiptovsko pervorojenstvo pomoril, izraelskimi! pa je bil zanesel, zato si je odločil v spomin te prigodbe vse pervorojenstvo tako, d e bi bili mogli vsi pervorojeni moški per svetim šotoru služiti, pervostorjena živina pa bi bila mogla darovana biti. Zdaj pa Bog hoče namesti pervorojenih dečkov imeti levite; vender pa se morajo pervorojeni s petimi šekli rešiti in se tako rekoč od Boga odkupiti. Gl. spod. 18, 16. 7. Okrog in okrog svetiša naj se leviti uselijo (zgor. 1, 50.); in sicer proti večeru Gersonovi mlajši, proti poldnevu Kaatovi mlajši, proti severju Merarijevi mlajši, proti jutru Mojzes, Aron in njegovi sinovi. Nekoliko od njih je bilo čvetero staniše vojskinih trum. 8. to je, nad notranjim ogrinjalam. Gl. 2. Mojz. 26, 1. 6. 9. V hebrejskim: nad dvorišnimi ogrinjali , in nad zagrinjalam pred dvorišnimi vratmi, ki je okrog šotora in okrog altarja , in nad nje¬ govimi vervmi, ki gredo k vsi njegovi službi 11 . 10. pred presvetim. IV. Mojzesove bukve 3. 247 duhovna, on bodi čez čuvaje sve- dšne straže. 1 ') 33. Od Merarija pa bo pre¬ šteto ljudstvo Moholitovih in Mu- sitovib po njih imenih. 34. Vsih moškiga spola od eniga mesca in čez je bilo šest tavžent in dve sto. 35. Njih vojvoda bodi Suriel, sin Abihajelov; proti polnočni strani naj se ušotorijo. 36. Pod njih varstvam naj bodo šotorove deske, in zapahi, in ste¬ bri, in njih podlage in vse, kar koli gre k tej službi, 37. in stebri okoli dvoriša z njih podlagami, in koli z verv- mi. 38. Ušotorita naj se Mojzes in Aron s svojimi sinovi vred pred šotor zaveze, to je, proti jutrovi strani, ter naj varujeta svetiše v sredi Izraelovih otrok; kdor koli vnanjih bi se perbližal, naj oinerje. 39. Vsih levitov, ki sta jih Preštela Mojzes in Aron po Go¬ spodovim povelji po njih rodovi¬ nah, moškiga spola od eniga mesca in čez, je bilo dva in dvajset tavžent. 1 *) 40. In Gospod je rekel Moj- !se su: Preštej pervorojene moški¬ ga spola med Izraelovimi otroci od eniga mesca in čez, in imel boš njih število. 41. In odloči mi levite name¬ sti sleherniga pervorojeniga med Izraelovimi otroci; jez sim Go¬ spod ; in njih živina bodi namesti vse pervostorjene živine Izraelo¬ vih otrok. 13 ) 42. Mojzes je preštel, kakor je bil Gospod zapovedal, pervo¬ rojene Izraelovih otrok. 43. In bilo je moških po njih imenih, od eniga mesca in čez, dva in dvajset tavžent, dve sto tri in sedemdeset. 44. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 45. Vzemi levite namesti per- vorojenih Izraelovih otrok in ži¬ vino levitov namesti njih živine, in moji naj bodo leviti. Jez sim Gospod. 46. Za rešilo pa dve sto tri in sedemdeseterih, ki jih je več ko levitov, med pervorojenimi Izraelovimi otroci, 47. vzemi pet šeklov za sle¬ herno glavo po teži svetišniga. l4 ) Šekel ima dvajset vinarjev. 2. Mojz. 30, 13: 3. Mojz. 27, 25. Spod. 18,16. Eceh. 45, 12. 48. In daj denarje Aronu in tl- Čez vse levite naj bo duhoven Eleazar, čez vse duhovne pa Aron, ki je bil š svojimi sinovi, duhovni, med Amramičane štet (1. Kron. 6, 3.). 12. Posamezne števila (V. 22.28. 34.) znesejo 22,300. Tri sto jih v to pogla¬ vitno število ni vzetih, mende zato, ker so bili pervorojeni zmed levitov, in so torej že bili Božja lastnina, tako de se niso mogli zamenjati za druge pervorojene. 13. Bog je jemal živino levitov, desi ni bila zaklana, ko darilo Izraelcov na¬ mesti njih pervostorjene živine, ktero bi bili mogli po 2. Mojz. 13, 12. Bogu zaklati. Zdaj pa so jo smeli v svoje potrebe obračati. Ta poboljšek pa j e I e že rojene in storjene pervenstva zadeval; vse prihodnje pervenstva so se mčgle z denarji odkupovati. Gl. spod. 18, 15. Zgor. razi. 6. 14- Po mislih rabincov je bilo zmed 22,273 pervorojenih Izraelcov 273, ki so bili čez število levitov, po vadljanji odločenih. 248 IV. Mojzesove bukve 3. 4. njegovim sinovam, rešilo za nje, kolikor jih je več. 49. Mojzes je tedej vzel de¬ narje za tiste, ki jih je bilo več, in ki so jih bili rešili od levi- tov, 15 ) 50. namesti pervorojenih 16 ) Izraelovih otrok, tavžent tri sto pet in šestdeset šeklov po sve- tišni tehtnici, 51. in jih je dal Aronu in nje¬ govim sinovam 17 ) po povelji, ki mu ga je bil dal Gospod. IV. Poglavje. Kako naj se sveti šotor razdera in prenaša. Štetev Ievitov in njih posebne opravila. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu in Aronu, rekoč: 2. Vzemi število Kaatovih si¬ nov zmed Ievitov po njih hi¬ šah in rodovinah, 3. od tridesetiga leta in čez do petdesetiga, vse, kteri v šo¬ tor zaveze hodijo, de bi ondi stali in stregli. ‘) 4. To je opravilo Kaatovih sinov: * 1 2 ) V šotor zaveze in v presveto 5. naj gredo Aron in njegovi sinovi, 3 ) kadar se bodo šotori vzdigovali, in naj snamejo zagri¬ njalo, ki visi pred vratmi, ter naj vanj zavijejo skrinjo pričevanja, 6. in naj jo še ogernejo z odejo iz plavkastih kož, in naj razgernejo verh nje vso višnjevo odejo, in naj vtaknejo dro¬ ga.' 4 ) 7. Tudi mizo pokladnib kru¬ hov naj zavijejo v višnjevo odejo, in naj zraven denejo kadilnice in možnarčke, kozarce in skledice, v ktere se vlivajo pitni darovi; pokladni kruhi naj bodo vedno na nji; 8. in verh tega naj razger¬ nejo škerlatasto ogrinjalo, ktero naj zopet pokrijejo z odejo iz plavkastih kož, in naj vtaknejo droga. 9. Naj tudi vzamejo višnjevo ogrinjalo in naj z njim pokrijejo svečnik z njegovimi svetilnicami, in klešami, in utrinjali in z vsimi posodami za olje, ki se v na¬ pravo svetilnic potrebujejo; 10. in verh vsiga naj denejo odejo iz plavkastih kož, in naj vtaknejo droga. 5 ) 11. Ravno tako naj tudi zlati 15. tak6 de niso smeli z leviti služiti. 16. ki so bili čez število Ievitov. 17. kterim je ta denar šel, ker so mogli službe pervorojenih opravljati. 1. Zmed Ievitov, ki so bili po poprcšnji štetvi (pogl. 3.) za pervorojence z 8 ' menjani, naj se taki zbero, kteri bi bili perpravni, službo opravljati. 2. V hebrejskim: „ Opravilo Kaatovih sinov v šotoru je presveto 3. ki so bili zmed Kaatovih. Gl. pogl. 3. razi. 11. Le samo ob taki prilož¬ nosti so smeli duhovni v presveto stopiti. 4. ki sta se mogla za toliko časa sneti, (gl. 2. Mojz. 25,15.), de so skrinjo za¬ veze ložej zavili. 5. skozi vervi, ki so bile okrog odeje ovite. IV. Mojzesove bnkve 4. 249 altar zavijejo v višnjevo ogrinjalo, in naj čežnj razgernejo odejo iz plavkastih kož, ter naj vtaknejo droga. 12. Vse posode, s kterimi se služba opravlja v svetišu, naj zavijejo v višnjevo ogrinjalo in čežnj denejo odejo iz plavkastih kož, in naj vtaknejo droga. 13. Pa tudi altar 6 ) naj pepela očistijo in ga zavijejo v škerla- tasto ogrinjalo, 14. ter naj zraven njega zlože vse posode, ki se potrebujejo per njegovi službi, to je, ponve za žerjavico, viličice in troje rogljate vilice, sekire in lopate. Vse al- tarjeve posode skupej naj pokri¬ jejo z ogrinjalam iz plavkastih kož, in naj vtaknejo droga. 15. In kadar bodo zavili Aron in njegovi sinovi svetiše, in vse njegove posode ob prestavljanji šotorov, tedej naj perstopijoKaa- tovi sinovi, de nosijo zavite; in naj se ne dotaknejo svetišnih posod, de ne umerjejo. To so opravila Kaatovih sinov per šo¬ toru zaveze. 1. Kron. 15, 15. 16. In čez nje bodi Eleazar, sin Arona, duhovna, ki mu gre skerb za olje v napravo svetil- nic, za perpravo kadila za dar, 7 ) ki se vedno daruje, in za ma- zilno olje, in kar koli gre k službi sotorovi, in za vse posode, ki so v svetišu. 17. In Gospod je govoril Moj¬ zesu in Aronu, rekoč: 18. Nikar ne pogubite Kaato- viga ljudstva zmed levitov; 19. temuč to jim storite, de žive in ne umerjejo, ko bi se do¬ taknili presvetiga. Aron in nje¬ govi sinovi naj gredo vanj, in 8 ) naj sami slehernimu odkažejo opravilo, in naj razdele, kaj naj vsakteri nosi. 20. Drugi 9 * * ) ne smejo iz nobene radovednosti pogledati, kaj je v svetišu, dokler ni zavito, sicer naj umerjejo. 21. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč. 22. Vzemi tudi število Gerso- novih sinov po njih hišah, in dru¬ žinah, ,0 ) in rodovinah, 23. od tridesetiga leta in čez do petdesetiga. Preštej vse, kteri noter hodijo, in strežejo v šotoru zaveze. 24. To je opravilo rodovine Gersonovih, 25. de nosijo šotorove perte, streho zaveze, drugo odejo in verh vsiga odejo iz plavkaštih kož, in zagrinjalo, ki visi per vratih šotora zaveze, 26. dvorišne perte in zagri¬ njalo per vratih, ki je pred šo- toram. u ) Vse, kar gre 12 ) k al- tarju, vervi in posode za službo 27. naj nosijo na povelje Arona in njegovih sinov Gersonovi si- 6 - za žgavne daritve. 7 - za vsakdanjo jedilno daritev. Gl. 3. Mojz. 6, 20. 21. 8. po tem, ko je bilo vse povito. 9- V hebrejskim: „in oni naj ne hodijo gledat , ko se zavijajo svete reči } de ne umerjejo tO- „in družinah“ ni v hebrejskim. |1. pred dvorišem. 12. Vse, kar je okrog altarjeviga orodja. Gl. v. 13, 14, 250 IV. Mojzesove bukve 4. 5. novi, in sleherni naj ve, ktero breme njega zadeva. 28. To je služba rodovine Ger- sonovih v šotoru zaveze, in bodo naj pod oblastjo Itamarja, sinu Ai ■ona, duhovna. 29. Tudi Merarijeve sinove preštej po rodovinah in hišah njih očetov, 30. od tridesetiga, leta in čez do petdesetiga, vse, kteri hodijo k opravljanju svoje strežbe in k službi pričevanja 13 ) zaveze. 31. To so njih dolžnosti: No¬ sijo naj deske šotora in njegove zapahe, stebre in njih podlage, 32. tudi stebre okrog dvoriša z njih podlagami, in koli, in verv- mi vred. Vse posode in orodje naj prejmejo po številu, in tako naj nosijo. 33. To je opravilo rodovine Merarijevih in služba v šotoru zaveze, in bodo naj pod oblastjo Itamarja, sinu Arona, duhovna. 34. Prešteli so tedej Mojzes, in Aron, in poglavarji občine Kaatove sinove po rodovinah in hišah njih očetov, 35. od tridesetiga leta in čez do petdesetiga, vse, kteri hodijo v službo šotora zaveze; 36. in se jih je znajdlo dva tavžent sedem sto in petdeset. 37. To je število Kaatoviga rodu, ki hodijo v šotor zaveze; nje sta preštela Mojzes in Aron na povelje Gospodovo po Moj¬ zesu. 38. Prešteti so bili tudi Ger- sonovi sinovi po rodovinah in hi¬ šah svojih očetov, 39. od tridesetiga leta in čez do petdesetiga, vsi, kteri hodijo, de strežejo v šotoru zaveze, 40. in se jih je dobilo dva tavžent šest sto in trideset. 41. To je ljudstvo Gersonovih, ktere sta preštela Mojzes in Aron po besedi Gospodovi. 42. Tudi Merarijevi sinovi so bili prešteti po rodovinah in hi¬ šah svojih očetov, 43. od tridesetiga leta in čez do petdesetiga, vsi, kteri hodijo opravljat šege šotora zaveze; 44. in se jih je dobilo tri tav¬ žent in dve sto. 45. To je število Merarijevih sinov, ktere sta preštela Mojzes in Aron na povelje Gospodovo po Mojzesu. 46. Vsili, kteri so bili zmed levitov prešteti, in ktere so dali Mojzes, in Aron, in izraelski voj¬ vodi prešteti po imenih, rodovi¬ nah in hišah njih očetov, 47. od tridesetiga leta in čez do petdesetiga, kteri hodijo v šo- torovo službo in nosit bremena, 48. je bilo skupej osem tav¬ žent pet sto in osemdeset. 49. Po zapovedi Gospodovi jih je Mojzes preštel, sleherniga po njegovi službi in njegovim bre¬ menu, kakor mu je bil Gospod zapovedal. V. Poglavje. Gobovi, seinenotočni in ognušeni nad merliči naj se odpravijo iz staniša. Zado- stovanje za krivice in grehe, ki jih ljudje delajo iz nemarljivosti in zanikernosti- Ravnanje z ženo, ki je prešeštovanja obdolžena. 13 . svetiga šotora. IV. Mojzesove bokve 5. 251 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Zapovej Izraelovim otro- kam, de naj odpravijo iz staniša vse gobove, in komur seme teče, in kdor se ognusi nad mer- tvim; 1 ) 3. bodi si moški ali ženska, ji odpravite iz staniša, de ga ne oskrunita, ko bom prebival z vami. 4. In Izraelovi otroci so sto¬ rili tako, ter so jih odpravili iz staniša, kakor je Gospod govoril Mojzesu. 5. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 6. Reci Izraelovim otrokam: Ako moški ali ženska storita kte¬ riga zmed grehov, v ktere ljudje navadno padajp, 2 ) in po zaniker- nosti prestopita zapoved Gospo¬ dovo in grešita, 7. naj spoznata svoj greh, 3 ) in poverneta storjeno škodo, in še po verhu peti del njemu, 4 ) zo¬ per kteriga sta se pregrešila. 8. Ako ga pa ni, kteri bi prejel, 5 ) naj dasta Gospodu, in bodi duhovnovo, razun ovna, ki naj se daruje v spravo, de bode dopadljiva daritev. 9. Tudi vse pervine, 6 ) ki jih darujejo Izraelovi otroci, grejo duhovnu. 7 ) 10. In kar koli vsakteri daruje v svetiše, in se daje duhovnu v roke, bodi njegovo. 8 ) 11. In Gospodje govoril Moj¬ zesu, rekoč: 12. Govori Izraelovim otrokam, ter jim reci: Mož, kteriga žena zajde in moža zaničevaje 13. spi per drugim možu, in bi mož tega ne mogel zvediti, temuč prešeštvanje je še skrito, in se ne da s pričami dokazati, ker ni bila v prešeštvu zasa¬ čena ; 14. ako moža duh ljubosum¬ nosti sprehaja zoper njegovo ženo, ktera je bila ali omadežana, ali pa le s krivim natolcovanjem ob¬ dolžena, 15. naj jo pelje k duhovnu in naj opravi zanjo daritev, 9 ) deseti del mere efa ječmenove moke; olja pa naj nanjo ne vliva in ka¬ dila nanjo ne deva, 10 ) ker je dar t. Glej 3. Mojz. 13. in 14: 15, 2 — 15: 21, 1. 2. Tukej je govorjenje od grehov tatvine, goljufije in zaderževanja ptujiga blaga, ki so bili skriti ostali. Gl. v. 7. 3. Glej 3. Mojz. 5, 16. 4. naj vso škodo poverneta, in še peti del naveržeta. 5. Ako bi lastnik brez deleža umeri, kar se je pa le pri ptujcih zamoglo zgo¬ diti ; zakaj noben Izraelec ni smel biti brez deleža. 6- pleče povzdigovanja in persi majanja. Gl. 2. Mojz. 29, 28. razi. 11. 7 - V hebrejskim: „in vse darila povzdigovanja, kijih pernesejo duhovnu Izraelovi otroci, naj hojo njegove “. 8- to je, memo zapovedanih darov (2. Mojz. 29, 28.) smejo duhovnam dajati tudi prostovoljne darove tacih daritevnih delov, kteri bi se jim nazaj dajali. V hebrejskim: ,,liar kdo posveti, je duhovnovo; in kar mu kdo da, je njegovo 11 . V hebrejskim: „in naj pernese svoj dar zavoljo pje u . 10. naj pernese daritev za zadolženje, k kteri ne gre ne olje ne kadilo vznam- nje žalosti. Gl. 3. Mojz. 5, 11, 252 IV. Mojzesove bukve 5. ljubosumnosti in daritev, ki pre- šeštvo osleduje. u ) 16. Duhoven naj jo tedej per- pelje in postavi pred Gospoda, 17. in naj zajme svete vode 12 ) v persteno posodo, in naj malo praha od šotorovih tal v njo dene. 13 ) 18. In ko bo žena pred oblič¬ jem Gospodovim stala, naj ji odkrije glavo, in ji da v roke dar spomina in daritev ljubosum¬ nosti 14 )j on pa naj derži pre¬ grenko vodo, 15 ) čez ktero je z zarotovanjem izrekoval prekletve; 19. in naj jo zaroti in reče: Ako ni ptuj mož per tebi spal, in ako se nisi omadežala, ter nisi zapustila postelje svojiga moža, ti ne bo škodovala ta pre¬ grenka voda, čez ktero sim pre¬ kletve izrekoval; 20. ako si pa od svojiga moža odstopila, in si se omadežala, in si z drugim možem ležala, 21. boš tem prekletvam za¬ padla: Gospod naj te da v pre¬ kletstvo in v zgled vsim med tvo¬ jim ljudstvam; naj stori, de gnjije tvoje stegno, 16 ) in oteče tvoj tre¬ buh, in se razpoči. 22. Naj steče prekleta voda v tvoj trebuh, de tvoje telo oteče 17 ) in tvoje stegno gnjije. In žena naj odgovori: Amen, amen! 18 ) 23. In duhoven naj zapiše te prekletve na list, in naj jih zbriše s pregrenko vodo, čez ktero je prekletve izrekoval, 24. in naj ji da piti. 19 ) Ko jo bo spila, 20 ) 25. naj ji duhoven vzame dar ljubosumnosti iz roke, ter naj ga povzdigne pred Gospodam, 21 ) in ga položi na altar; vender tako, de poprej 26. vzame polno pest jedilne daritve, ki se daruje, in naj jo se¬ žge na altarji, 22 ) in tako 23 ) naj da ženi piti pregrenko vodo. 27. Ko jo bo popila, ako je omadežana, in je z zaničevanjem svojiga moža prešeštva kriva, se bo voda prekletve po nji razlila, 11. V hebrejskim: „ daritev spomina , liter a naj (Boga) spomni pregrehe a ali pa nedolžnosti. Po ti daritvi de naj bi Bog razodel, ali je žena kriva ali ne. 12. iz bronastiga umivalnika. Glej 2. Mojz. 30, 18. 13. Perst iz svetiga kraja, in sveta voda naj jo z Božjim straham presunete, in jo k odkritoserčnimu spoznanju resnice naklonite. 14. S tem ravnanjem de naj bi se žena čisto spoznala pregrehe, ktere je bila obdol¬ žena, in naj bi Boga opomnila svoje nedolžnosti; ako bi pa bila pregrešnica, in bi vender tajila, naj bi se še bolj zadolžila in Boga v maševanjc klicala. 15. pregrenka je voda zavoljo nasledkov. 16. V hebrejskim: „de tvoje stegno (porodni deli) usahne u . 17. Bog naj ti pošlje neozdravljivo vodenično bolezen. 18. Zgodi se, zgčdi se! 19. ktero je pa še le potem pila, ko je bila daritev opravljena. Gl. v. 26. 20. V hebrejskim: „de gre vanjo voda prekletstva, in ji napravi gren¬ kobo 11 , to je, nesrečo. 21. V hebrejskim naj daruje dar sem ter tje majaje pred Gospo- dam“ i. t. d. 22. Drugo je bilo duhovnovo. Daritev naj bi Boga naklonila, de bi zadolženje ali pa nedolžnost obdolžene žene razodel. 23. V hebrejskim: „po tem naj da“ i. t. d. IV. Mojzesove in trebuh bo otekel in stegno bo gnjilo, in žena bo v prekletje in v zgled vsimu ljudstvu. 28. Ako pa ni bila omadežana, ji ne bo nič škodvalo, in bo ro¬ dila otroke. 29. To je postava zastran lju¬ bosumnosti. 24 ) Ako žena od svo- jiga moža odstopi, in se oma- dežva, bukve 5. 6. 253 30. in jo mož, od duha ljubo¬ sumnosti naganjan, perpelje pred obličje Gospodovo, in duhoven vse tako stori, kakor je zapi¬ sano; 31. bodi mož prost krivice, ona pa naj prejme po svojim hudo¬ delstvu. VI. Poglavje. Posvečevanje nazarejcov ali tacih, ki se Bogu obljubijo. Kako naj duhovni blagoslove ljudstvo. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Govori Izraelovim otrokam M jim reci: Kadar mož ali žena obljubo storita,’) debi se posve¬ tila, in bi se rada Gospodu da¬ rovala, 3. naj se zderžita vina in v siga, kar lahko vpijani; kisa iz yina ali iz vsake druge 2 ) pijače, m kar koli se iz grozdja stlači, fl aj ne pijeta, siroviga in suhiga grozdja naj ne jesta 4. vse dni, ktere sta z obljubo Gospodu posvečena; kar koli utegne biti iz vinograda, *od tro¬ pin do peške, 3 ) naj ne jesta. 5. Ves čas njegoviga odloče- nja naj ne pride britev čez njegovo glavo, dokler se ne spolnijo dnevi, ktere se je Gospodu posvetil. On bodi svet, dokler rastejo lasje njegove glave. Sodn. 13, 5. 6. Ves čas svojiga posveče¬ vanja naj ne hodi k merliču, 4 ) 7. še celo nad mertvim tru- plam svojiga očeta, in svoje ma¬ tere, in svojiga brata, in svoje ^4. Postavo zastran razsojevanja nedolžnosti zakonskih žen, ki se na Jutrovim sem ter tje še nahaja, je bil Bog blezo zato dal, de bi bil z njo odvračal neukroteno ljubosumnost, kteri so bili .Jutrovci močno vdani; memo tega je bila ta postava tudi zato dana, de bi bile po nji zakonske žene zavoljo na¬ povedanih in spolnovanih Božjih sodba zveste svojim možem, de bi se bili zakoni čisti ohranili, kar je bilo v rast in blagor nove izraelske deržave so- sebno potrebno. V hebrejskim: „ obljubo nazarejca .storita", to je, taciga, ki se tudi sicer dopušenih reči zderži in se odloči zavoljo Boga. Nekteri so bili vedni nazarejci kakor Samson (Sod. 13, 5.), Samuel (1. Kralj. 1, 11.); drugi pa ,e neka i časa (Djan. ap. 18, 18.). 2- V hebrejskim: „JWOČne pijače", ki upijani. 3- V hebrejskim: „od peške do tropin to je, prav nič ne. 4. de se nad njim ne ognuei. Gl. 3. Mojz. 31, 3. 3. 254 IV. Mojzesove bukve 6. sestre naj se ne ognusi; zakaj posvečenje njegoviga Boga je na njegovi glavi. 5 ) 8 . Vse dni svojiga odločeuja bodi svet Gospoda. 6 ) 9. Ako bi pa kdo naglo umeri pred njim, bo glava njegoviga posvečenja ognušena: ktero naj zdajci še tisti dan svojiga očiševa- nja obrije, in zopet sedmi dan. 7 ) 10. Osmi dan pa naj pernese dve gerlici ali dva mlada goloba duhovnuk-pred vrata šotora za¬ veze, 11 . in duhoven naj daruje eniga za greh, 8 ) in eniga v žgavno da¬ ritev, ter naj zanj moli, de se je nad mertvim pregrešil 5 in naj posveti njegovo glavo še tisti dan, 9 ) * 12. in naj posveti 10 ) Gospodu dni njegoviga odločenja, ter naj daruje letno jagnje za greh, 11 ) vender tako, de so poprešnji dnevi 12 ) neveljavni, ker je bilo ognušeno njegovo posvečenje. 13. To je 13 ) postava posve¬ čevanja. Kadar bodo spolnjeni dnevi, ktere si je bil iz obljube odločil, naj ga (j duhoven ) per- pelje k vratam šotora zaveze, 14. in naj Gospodu daruje nje¬ gov dar, letno jagnje brez graje v žgavno daritev, in letno ovco 14 ) brez graje za greh, in ovna brez graje v mirno daritev, 15. tudi jerbas opresnih kru¬ hov, ki naj se z oljem pokrope, in mlincov brez kvasa z oljem pomazanih in pitnih darov k sle¬ herni. 15 ) 16. To naj daruje duhoven pred Gospodam, in naj pernese za greh in v ggavno daritev. 5. On bodi enak višimu duhovnu, nad vso žalost povzdignjen, ves v Božjo voljo vdan in vesel. Gl. 3. Mojz. 21, 11. 12. razi. 3. 6. Nazarejic naj se tedej zderži vsili močnih pijač, ki so pomenljive podobe živalskih strast (Iz. 28, 7. Skriv. razod. 14, 8.) ; naj si da lase rasti, v znamnje moči v dobrim in rasti v vsih čednostih; in poslednjič naj se z nobeno rečjo, tudi ne s pokopovanjem bližnjih sorodnikov ne oskruni, v znamnje, kako skerbno de se mora varovati smertniga greha in grešnikov, in mora le Bogu živeti. 7. V hebrejskim: v naj se ostriže >■ dan svojiga očiševanja, (to je), sedmi dan u ; zakaj kdor se je po merliču oskrunil, je zamogel še le sedmi dan po oskrunjenji čist biti. Oskrunjen nazarejic naj bi tedej sedmi dan svoje omadežane lase ostrigel. 8. V hebrejskim: ,,'e daritev za greh ker se je smelo misliti, de se je bil obljubljenec po nemarnosti ognusil, ali pa si je bil oskrunjenje ko kazen za svoje grehe nakopal. 9. naj ga spet posveti v nazarejca. 10. naj ga vnovič posveti Gospodu. 11. V hebrejskim: „t> daritev za zadolženje“, ker je bilo nazarejca od zunej zadelo obdolženje; pred to daritvijo je bila daritev za greh, ker je bilo oskru¬ njenje, obdolženje, nasledek notranjiga zadolženja. Gl. 3, Mojz. pogl. 1. in 5- razl. 1. 12. pred oskrunjenjem. 13. še dalje. 14. jarevo; tukej spet v pomenljivo znamnje, de greh od žene pride. 15. daritvi. V hebrejskim: ..z jedilnimi in pitnimi daritvami vred a . Gl- 3. Mojz. 2, 1 — 16. IV. Mojzesove bukve 6. 1. 17. Ovna pa naj zakolje v mirno daritev Gospodu, ter naj daruje ob enim jerbas opresnih kruhov in pitnih darov, ki po navadi grej o. 18. Potem naj se nazarejcu ostrižejo lasje njegoviga posve¬ čevanja pred vratini šotora za¬ veze 5 in naj vzame njegove lase in naj jih dene na ogenj, ki je podtaknjen mirni daritvi, 16 ) Djan. apost. 21, 24. 19. in kuhano ovnovo pleče, in pogačo brez kvasa izjerbasa in en opresen mline, in naj da nazarejcu v roke, 17 ) potem ko bo ostrižena njegova glava, 20 . in naj mu to zopet vza- nie, l8 ) in pred obličjem Gospo¬ dovim povzdigne, in 19 ) posvečeno naj bo duhovnovo, kakor persi, 20 ) ktere odločiti je bilo zapovedano, m pleče. 21 ) Potem sme nazarejic vino piti. 255 21. To je postava za naza- rejca, kadar obljubi svoj dar Gospodu ob času svojiga posve¬ čevanja, razun tega, kar še sam zamore dati. 22 ) Kakor je bil v sercu obljubil, tako naj stori v spolnj.enje svojiga posvečeva¬ nja. 26 ) 22. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 23. Govori Aronu in njego¬ vim sinovam: Takole blagoslo¬ vite Izraelove otroke, in jim re¬ cite: 24. Gospod te blagoslovi in obvarvaj! Sir. 36, 19. 25. Gospod ti pokaži svoje obličje, 24 ) in se te usmili! 26. Gospod oberni svoje oblič¬ je v te, in ti daj mir! 25 ) 27. In kličejo naj moje ime nad Izraelove otroke, in jez jih bom blagoslovil. VII. Poglavje. Darovi dvanajsterih vojvodov v šotorovo in altarjevo posvečevanje. 16. v pomenljivo znamnje, de svoje dobre misli in dela Bogu daruje (Avg.). t7. de ga s tim za njegov-dar spozna. t8. v hebrejskim: „in naj to daruje sem ter tje majaje pred Gospo- dam“, to je, naj prime nazarejcove roke, in naj jih sem ter tje maje v po¬ dobi križa. t9. po ti šegi. 20. v hebrejskim: „persi darovane z majanjem 11 . 21. V hebrejskim: „pleče darovano s povzdigovanjem to je, desno pleče, ktero je k levimu (v. 19.) po pravici (gl. 3. Mojz. 7, 32.) šlo. 22. To naj nazarejic daruje memo tega, kar je še sicer obljubil darovati. 23. V hebrejskim: v po svoji obljubi naj stori verh tega, kar je po po¬ stavi njegoviga posvečevanja u (memo darov, ki so v postavi zapovedani). Sveti očaki spoznajo v nazarejcih podobo samostanskiga življenja in stanu popolnamosti, v kterim se človek trudi s popolnim ločenjem od sveta, v duhu pokore in molitve Bogu služiti, in mu z dopolnovanjem evangeliskih svetov čopasti. 24. bodi tvoja luč, ter naj te razsvetljuje, in vodi tvoje stopinje! 25. V hebrejskim se mora v zgornjih treh verstah po uku starih Judov beseda „Jehova u (Gospod) vselej z drugačnim povdarkam brati, in več svetih oča¬ kov misli, de je s tem skrivnost presvete Trojice naznanjena. IV. Mojzesove bukve 1. 256 1. Zgodilo se je pa ta dan, ‘) ko je bil Mojzes dodelal šotor, in ga je postavil, in mazilil, in posvetil z vsimi njegovimi poso¬ dami vred, ravno tako tudi altar in vse njegove posode; 2. Mojz. 40, 16. 2. so perpeljali Izraelovi voj¬ vodi in poglavarji rodovin, ki so bili v posameznih rodovih, in njih predpostavljeni, ki so bili pre¬ šteti, 3. darov pred Gospoda, šest pokritih vozov z dvajnajsterimi voli. Dva vojvoda sta dala en voz in sleherni eniga vola, in so jih darovali pred šotoram. 4. Gospod pa je rekel Moj¬ zesu: 5. Vzemi jih od njih, de bodo za šotorove potrebe, in izroči jih levitam po redu njih službe. 6. Ko je bil tedej Mojzes vozove in vole prejel, jih je iz¬ ročil levitam. 7. Dva voza in štiri vole je dal Gersonovim sinovam po tem, kakor so potrebovali. 1 2 ) 8. Druge štiri vozove in osem volov je dal Merarijevim sino¬ vam po njih opravilih in službi pod oblastjo Itamarja, sina Arona, duhovna. 9. Kaatovim sinovam pa ni dal vozov in volov, zato ker v svetišu služijo, in nosijo bremena na svojih ramah. 10. Vojvodi so tedej pernesli v altarjevo posvečevanje svoje darilo pred altar ta dan, 3 ) ko je bil maziljen. 11. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Naj nosijo vojvodi, sleherni dan eden zmed njih, svoje da¬ rila v posvečevanje altarja. 12. Pervi dan je pernesel svoje darilo Nahason, sin Aminadabov iz Judoviga rodu, 13. in bilo je v njem: sre- berna skleda sto in trideset še¬ klov težka, sreberna kupa, ki je sedemdeset šeklov tehtala po sve- tišni tehtnici, obe polne pšenične moke z oljem pokropljene v je¬ dilno daritev; 14. možnarček 4 ) iz deset zla¬ tih šeklov poln kadila; 15. vol zmed čede, in oven, in letno jagnje v žgavno daritev, 16. in kozel za greh; 17. in v mirno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet letnih jagnjet. To je bilo da¬ rilo Nahasona, simi Aminadabo- viga. 18. Drugi dan je pernesel Na- tanael, sin Suarjev, vojvoda iz rodu Isaharjeviga, 19. sreberno skledo, sto in trideset šeklov težko, sreberno kupo, ki je imela sedemdeset še¬ klov po svetišni tehtnici; obe polne pšenične moke z oljem pokrop¬ ljene v jedilno daritev; 1. to je, tisti čas, „ko je bil Mojzes 11 i. t. d., en mesec poznejše; zakaj to, kar se tukej pripoveduje, sc je zgodilo drugi dan druziga mesca po iz- hodu iz Egipta, potem ko je Mojzes poprej pervi dan perviga mesca sveti šotor postavil (2. Mojz. 40, 15.), med pervim mescam posvetil (3. Mojz- pogl- 8. 9.10.), več povelj za zlužbo Božjo dal, in pervi dan druziga mesca (4. Mojz. 1, 1.) štetev ljudstva dokončal. 2. za svojo težo. Gl. zgor. 4, 25. 26. 3. ta čas. Glej razi. l. 4. V hebrejskim: „ skledica IV. Mojzesove bukve 1. 257 20. zlat možnarček, deset še¬ klov težek, poln kadila. 21. vola zmed cede, in ovna, in letno jagnje v žgavno daritev; 22. in kozla za greh; 23. in v mirno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet letnih jagnjet. To je bilo darilo Nata- naela, sinu Suarjeviga. 24. Tretji dan je vojvoda Za- bulonovih sinov, Eliab, sin He- lonov, 25. pernešel sreberno skledo, ki je tehtala sto in trideset še¬ klov, sreberno kupo, sedemdeset šeklov težko, po svetišni teht¬ nici, obe polne pšenične moke z °ljem pokropljene v jedilno da¬ ritev ; 26. zlat možnarček, deset še¬ klov težek, poln kadila; . 27. vola zmed čede, in ovna, ni letno jagnje v žgavno daritev; 28. in kozla za greh; 29. in v mirno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet letnih jagnjet. To je bilo darilo Eliaba, s inu Helonoviga. 30. Ceterti dan je vojvoda ftubnovih sinov, Elisur, sin Se- deurjev, t 31. pernešel sreberno skledo, ki je tehtala sto in trideset še¬ klov, sreberno kupo, sedemdeset s eklov težko, po svetišni telit- ni pi, obe polne pšenične moke z °ijcm pokropljene v jedilno da¬ ritev; 32. zlat možnarček, deset še¬ klov težek, poln kadila; . 33. vola zmed čede, in ovna, lu letno jagnje v žgavno daritev; 34. in kozla za greli; 35. in v mirno daritev dva vola, P e t ovnov, pet kozlov, pet letnih L jagnjet. To je bilo darilo Eli- surja, sinu Sedeurjeviga. 36. Peti dan je vojvoda Si¬ meonovih sinov, Salamiel, sin Surisadajev, 37. pernešel sreberno skledo, ktera je tehtala sto in trideset seklov, sreberno kupo, sedemde¬ set seklov težko, po svetišni teht¬ nici , obe polne pšenične moke z oljem pokropljene, v jedilno da¬ ritev ; 38. zlat možnarček, deset se¬ klov težek, poln kadila; 39. vola zmed čede, in ovna, in letno jagnje v žgavno daritev; 40. in kozla za greh; 41. in vmirno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet letnih jagnjet. To je bilo darilo Sala- miela, sinu Surisadajeviga. 42. Šesti dan je vojvoda Ga¬ dovih sinov, Eliasaf, sin Duelov, 43. pernešel sreberno skledo, ktera je tehtala sto in trideset seklov, sreberno kupo, sedemde¬ set seklov težko, po svetišni teht¬ nici , obe polne pšenične moke z oljem pokropljene, v jedilno da¬ ritev ; 44. zlat možnarček, deset se¬ klov težek, poln kadila; 45. vola zmed čede, in ovna, in letno jagnje v žgavno daritev; 46. in kozla za greh; 47. in v mirno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet letnih jagnjet. To je bilo darilo Elia- safa, sinu Dueloviga. 48. Sedmi dan je vojvoda Efrajmovih sinov, Eiisama, sin Amiudov, 49. pernešel sreberno skledo, ktera je tehtala sto in trideset seklov, sreberno kupo, sedemde- 17 258 IV. Mojzesove bnkve 7. set šeklov težko, po svetišni teht¬ nici, obe polne pšenične moke z oljem pokropljene, v jedilno da¬ ritev; 50. zlat možnarček, deset še¬ klov težek, poln kadila; 51. vola zmed cede, in ovna, in letno jagnje v žgavno daritev; 52. in kozla za greh; 53. in v mirno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet letnih jagnjet. To je bilo darilo Elisa- mata, sinu Amiudoviga. 54. Osmi dan je vojvoda Ma- nasetovih sinov, Gamaliel, sin Fadasurjev, 55. pernesel sreberno skledo, ktera je tehtala sto in trideset šeklov, sreberno kupo, sedemde¬ set šeklov težko, po svetišni teht¬ nici, obe polne pšenične moke z oljem pokropljene v jedilno da¬ ritev ; 56. zlat možnarček, deset še¬ klov težek, poln kadila; 57. vola zmed čede, in ovna, in letno jagnje v žgavno daritev; 58. in kozla za greh; 59. in v mirno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet letnih jagnjet. To je bilo darilo Garna- liela, sinu Fadasurjeviga. 60. Deveti dan je vojvodaBen- jaminovih sinov, Abidan, sin Ge¬ deonov, 61. pernesel sreberno skledo, ktera je tehtala sto in trideset šeklov, sreberno kupo, sedemde¬ set šeklov težko, po svetišni teht¬ nici, obe polne pšenične moke z oljem pokropljene, v jedilno da¬ ritev ; 62. zlat možnarček, deset še¬ klov težek, poln kadila; 63. vola zmed čede, in ovna, in letno jagnje v žgavno dari¬ tev; 64. in kozla za greh; 65. in v mirno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet letnih jagnjet. To je bilo darilo Abidana, sinu Gedeonoviga. 66. Deseti dan je vojvoda Da- novih sinov, Ahiezer, sin Ami- sadajev, 67. pernesel sreberno skledo, ktera je tehtala sto in trideset šeklov, sreberno kupo, sedemde¬ set šeklov težko, po svetišni teht¬ nici, obe polne pšenične moke z oljem pokropljene, v jedilno da¬ ritev ; 68. zlat možnarček, deset še¬ klov težek, poln kadila; 69. vola zmed čede, in ovna, in letno jagnje v žgavno daritev; 70. in kozla za greh; 71. in v mirno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet letnih jagnjet. To je bilo darilo Ahie- zerja, sinu Amisadajeviga. 72. Enajsti dan je vojvoda Aserjevih sinov, Fegiel, sin Okranov, 73. pernesel sreberno skledo, ktera je tehtala sto in trideset šeklov, sreberno kupo, sedemde¬ set šeklov težko, po svetišni teht¬ nici , obe polne pšenične moke z oljem pokropljene, v jedilno da¬ ritev ; 74. zlat možnarček, deset še¬ klov težek, poln kadila; 75. vola zmed čede, in ovna, in letno jagnje v žgavno daritev; 76. in kozla za greh; 77. in v mirno daritev dva vola, pet ovnov, pet kozlov, pet letnih jagnjet. .To je bilo darilo Fe- giela, sinu Okranoviga. IV. Mojzesove 78. Dvanajsti dan je vojvoda Neftalijevih sinov, Ahira, sin Enanov, 79. pernesel sreberno skledo, ktera je tehtala sto in trideset šeklov, sreberno kupo, sedemde¬ set šeklov težko, po svetišni teht¬ nici, obe polne pšenične moke z oljem pokropljene, v jedilno da¬ ritev ; 80. zlat možnarček, deset še¬ klov težek, poln kadila; 81. vola zmed cede, in ovna, ln letno jagnje v žgavno daritev; 82. in kozla za greh; 83. in v mirno daritev dva vola, pot ovnov, pet kozlov, pet letnih J a gnjet. To je bilo darilo Ahi- r &ta, simi Enanoviga. 84. To so darovali Izraelovi v ojvodi ob posvečevanji altarja ta dan, ko je bil posvečen. Dva¬ najst srebernih skled, dvanajst srebernih kup, dvanajst zlatih niožnarčkov; • 85. tako, deje imela ena skleda s ‘o in trideset šeklov srebra, se¬ demdeset šeklov pa je imela ena bnkve 1 . 8. 259 kupa, to je, vsa sreberna posoda skupej, dva tavžent in štiri sto šeklov po svetišni tehtnici. 86. Dvanajst zlatih možrtar- čkov polnih kadila, po deset še¬ klov po svetišni tehtnici, to je, skupej sto in dvajset šeklov zlata. 5 ) 87. Dvanajst volov zmed čede v žgavno daritev, dvanajst ov¬ nov, dvanajst letnih jagnjet z njih pitnimi darovi, 6 ) dvanajst kozlov za greh. ,88. V mirne daritve štiri in dvajset volov, šestdeset ovnov, šestdeset kozlov, šestdeset letnih jagnjet. To je bilo darovano ob posvečevanji altarja, ko je bil maziljen. 89. In ko je Mojzes šel v šo¬ tor zaveze, de bi govorilo za svet vprašal, 7 ) je slišal glas, ki mu je govoril znad spravniga pokrova, ki je bil na skrinji pri- * čevanja med dvema Kerubinama, od kodar je tudi z njim ( Go¬ spod ) govoril. VIII. Poglavje. Svečnik s svetilnicami. Posvečevanje levitov. 1. In Gospod je govoril Moj- sesu, rekoč: 2. Govori Aronu, ter mu 1 e °i:') Ko boš sedem svetilnic nataknil, naj se postavi svečnik proti poldnevni strani. To tedej zapovej, de so svetilnice ober- njene proti severju, mizi pokladnih 5 - Sreberni in zlati darovi poglavarjev so se obračali v službo gvetiša; sre- “ er,le sklede so bile za jedilne daritve, zlati možnarji pa v službo kadilmga altarja. JI- V hebrejskim : „z njih jedilnimi darovi “. ]' Gle J 2- Mojz. 25, 20. p ™»- 2. Mojz. 25, 31. 260 IV. Mojzesove bukve 8. kruhov nasproti ; proti tisti strani, kamor je obernjen svečnik, naj svetijo. 2 ) 3. In Aron je storil, in je nataknil svetilnice na svečnik, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu. 4. Taka pa je bila naredba svečnika: Bil je iz vlitiga zlata, ne le srednje stalo, ampak tudi vsi roglji, ki so na obeh straneh iz njega moleli; po podobi, ki jo je bil Gospod pokazal Moj¬ zesu, je naredil svečnik. 5. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 6. Vzemi levite zmed Izrae¬ lovih otro'k, ter jih očisti 3 ) 7. po ti šegi: Naj se pokrope z očiševavno vodo, 4 ) in naj obri¬ jejo vse lase na svojim životu. In ko bodo oprali svoje oblačila, in ko bodo očišeni, 8. naj vzamejo vola zmed čede in z njim jedilni dar pše¬ nične moke z oljem pokropljene; 5 ) druziga vola zmed čede pa ti vzemi za greh; 9. in perpelji levite pred šo¬ tor zaveze, potem ko boš sklical vso množico Izraelovih otrok. 10. I 11 ko bodo leviti pred Go¬ spodam , naj polože Izraelovi otroci svoje roke na nje; 6 7 ) 11. in Aron naj daruje levite ko darilo Izraelovih otrok pred obličjem Gospodovim, 1 ) de bodo služili v njegovi službi. 12. Tudi leviti naj polože svoje roke volani na glave, in daruj eniga za greh, in eniga v žgavno daritev Gospodovo, de za nje prosiš. 8 ) 13. I 11 postavi levite pred Arona in njegove sinove, in posveti jih, darovane Gospodu, 9 * ) 14. in odloči jih zmed Izrae¬ lovih otrok, de bodo moji; 15. in potem naj gredo v šo¬ tor zaveze, de mi služijo. In tako jih Očisti in posveti v dar Go¬ spodov; zakaj za darilo so mi dani od Izraelovih otrok; 16. vzel sim jift namesti per- vorojenih, ki odprd vsaktero ma¬ terno telo v Izraelu ; 2 . Mojz. 13, 2. Zgor. 3, 13. Luk. 2, 23. 17. zakaj moje je vse pervo- 2. Svečnik je bil tedej obernjen s svojimi svetilnicami od jutra proti večeru tako, de je svetil proti severju. V hebrejskim: ,, Kadar postavljaš svetil- niče na svečnik , jih tako napravi, de sprede j pred svečnikam sve¬ tijo sedmere svetilnice“. 3. Kakor popred duhovni, so bili zdaj tudi leviti v službo Božjo posvečeni; popred so pervorojeuci pri daritvah obojne nadomestovali. Gl. 2. Mojz. 24, 5. 4. Pred ko ne, je bila ta voda namesana s pepelam od daritev za greh, ali pa s pepelam od rudeče krave. Gl. spod. 19, 2 — 9. 5. Oba v žgavno daritev. 6. To je, poglavarji rodov, mende pervorojenci, so položili svoje roke na levite, v znamnje, de jih namesto pervorojenih postavijo, in jih Bogu darujejo. 7. V hebrejskim: ,,naj jih s majanjem daruje pred Gospodam 11 , to je, naj nektere zmed njih namesti vsili na vse štiri kraje sveta, v podobi križa preinikuje. Gl. 2. Mojz. 29, 24. 8. V hebrejskim: jih spraviš “. 9. V hebrejskim: „in jih tern ter tje majaj pred Gospodam “, to je, kri' žema premikaj proti štirim vetrovam. IV. Mojzesove bukve 8. 9. 261 rojeno Izraelovih otrok, ne le zmed ljudi, ampak tudi zmed živine. Od dneva, ko sim pobil yse pervorojeno v egiptovski de¬ želi, sim si jih posvetil, 18. ter sim vzel levite name¬ sti vsih pervorojenih Izraelovih otrok, 19. in sim jih dal v darilo Aronu in njegovim sinovam zmed ljudstva, de mi služijo namesti Izraela v šotoru zaveze, in za oje prosijo, 10 ) de ne pride nad¬ loga med ljudstvo, ako bi se prederznili, bližati se svetišu. u ) 20. In storili so Mojzes in Aron, in vsa množica Izraelovih otrok nad leviti, kar je bil za¬ povedal Gospod po Mojzesu 5 21. in so bili očišeni, in so oprali svoje oblačila, in Aron jih je povzdignil pred obličjem Gospodovim, in je za nje molil, 22 . de bi očišeni hodili k svo¬ jim opravilam všotor zaveze pred Aronam in njegovimi sinovi. Ka¬ kor je bil zapovedal Gospod Moj¬ zesu zastran levitov, tako se je storilo. 23. In Gospod je govoril Moj¬ zesu , rekoč: 24. To je postava zastran le¬ vitov: Od pet in dvajsetiga leta in čez naj noter hodijo, de slu¬ žijo v šotoru zaveze. I2 ) 25. In ko bodo dopolnili pet¬ deseto leto svoje starosti, naj jenjajo služiti; 26. in naj bodo služabniki svo¬ jih bratov v šotoru zaveze, 13 ) de varujejo, kar jim bo izročeno; opravil samih pa naj ne oprav¬ ljajo. Tako' naredi z leviti v njih službah. IX. Poglavje. Kdaj naj čisti in kdaj naj nečisti veliko noč obhajajo. Oblak nad šotoram jim daje znamnje, kdaj naj popotvajo,,in kdaj naj šotore postavljajo. jajo veliko noč ob svojim času, 2. Mojz. 12, 3. 3. štirnajsti dan tega mesca na večer po vsih njenih šegah in postavah. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu v sinajski pušavi drugo leto P° izhodu iz egiptovske dežele, pervi mesec, rekoč: 1 ) 2. Izraelovi otroci naj obha- 10. V hebrejskim: „in jih spravijo 11 s tem, de so njih rešivna cena (pogl. 3.) Postali. 11. ako bi se ljudstvo, neposvečeno, bližalo svetišu. 12. naj v svetim šotoru duhovnam pomagajo; za bolj težavne (Jela pa, kadar so sveti šotor postavljali ali pa razderali, je bila potrebna starost tridesetih let. Gl, zgor. 4, 30. 10. usluženi leviti naj čujejo nad drugimi leviti. K Pa pergodba praznovanja velikonočniga praznika v pušavi v pervim mescu se tukej v teh bukvah šteje med pergodbe druziga mesca zato, ker bi se l»'ez nje ne mogla razumeti pergodba poznejšiga praznovanja velike noči, ki so jo tisti obhajali, kteri je niso mogli zavoljo raznih zaderžkov v pervim mescu po postavi obhajati. 262 IV. Mojzesove bukve 9. 4. In Mojzes je zapovedal Izraelovim otrokam, naj obhajajo veliko noč. 5. In so jo obhajali ob svo¬ jim času štirnajsti dan mesca proti večeru na gori Sinaji. Vse tako, kakor je bil Gospod zapo¬ vedal Mojzesu, so storili Izrae¬ lovi otroci. 2 ) 6. Glej pa, nekteri nečisti za¬ voljo duše človekove, 3 ) ki niso mogli ravno tisti dan velike noči obhajati, so prišli k Mojzesu in Aronu, 7. in so jima rekli: Nečisti smo zavoljo duše človekove; za¬ kaj se nam krati, de ne smemo darovati Gospodu daru ob svo¬ jim času med Izraelovimi otroci? 8. Mojzes jim je odgovoril: Počakajte, de poprašam, kaj Go¬ spod zastran vas zapove. 9. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 10. Reci Izraelovim otrokam: Človek, ki je nečist zavoljo duše, ali kdor je na potu deleč od va- šiga ljudstva, naj obhaja veliko¬ nočno jagnje Gospodu 11. drugi mesec, štirnajsti dan mesca na večer; z opresnimi kruhi in s poljskimi zeljši naj ga jedo; 12. nič naj ga ne pušajo do jutra, in naj mu ne lomijo ko¬ sti, vse velikonočne šege naj spolnijo. 2. Mojz. 12, 46. Jan. 19, 36. 13. Ako je pa kdo čist, in ni na potu, in vender ni praznoval velike noči, njega duša bodi po- trebljena zmed svojiga ljudstva, ker ni opravil daritve Gospodu ob svojim času; on sam naj nosi svoj greh. 4 ) 14. Tudi popotnik in ptujic, 5 ) ako bi bila per vas, naj praz¬ nujeta veliko noč Gospodu po njenih šegah in postavah. Ena postava vam bodi za ptujca in rojaka. 15. Tisti dan tedej, 6 ) ko je bil postavljen šotor, ga je po¬ kril oblak. Od večera pa je bila nad šotoram podoba ko ogenj do jutra. 2. Mojz. 40, 32. Zgor. 7,1. 16. Tako se je vedno godilo: po dnevu ga je oblak pokrival, po noči pa podoba ko ogenj. 17. In kadar se je vzdignil oblak, ki je pokrival šotor, ta¬ krat so popotvali Izraelovi otroci, in na mestu, kjer se je oblak ustavil, ondi so se ušotorili. 18. Na povelje Gospodovo so popotvali, in na njegovo povelje so šotor postavili. Vse dni, ktere je stal oblak nad šotoram, so ostali na ravno tistim mestu. 1. Kor. 10, 1. 19. In ako se je permerilo, de je dolgo časa nad njim ostal, so bili Izraelovi otroci na straži Go¬ spodovi, in niso dalje hodili, 20. kolikor dni je bil oblak nad šotoram. Na povelje Gospo- 2. Samo to pot so Izraelci v pušavi na Božje povelje velikonočni praznik ob' hajali; zredama g a jim je bilo še le v mirnim posestvu obljubljene dežele praznovati. 2. Mojz. 12, 25. , • 3. zavoljo merliča, ki so ga mogli pokopati. 4. naj sam umerje; ker smert, kazen za tak greh, se ni smela prenesti na darivno žival. 5. ki je po obrezi izraelsko vero sprejel. Gl. 2. Mojz. 12, 48. 6. Od tega dneva tedaj, i. t. d. IV. Mojzesove bukve 9. 10. 263 dovo so šotore postavljali, in na njegovo povelje so jih razderali. 21. Ako je bil oblak od ve¬ čera do jutra, in je koj zarano zapustil šotor, so dalje popot- yali, in če se je po enim dnevu in eni noči umaknil, so šotore razderli. 7 ) 22. Ako je pa bil dva dni, ali mesec, ali še več časa nad šotoram, so Izraelovi otroci ostali na tistim mestu, in niso dalje popotvali; kakor hitro pa se je umaknil, so šotore vzdignili. 23. Na besedo Gospodovo so šotore razpenjali, in na njegovo besedo so dalje popotvali; in bili so na straži Gospodovi po nje¬ govim povelji, dajanim po Moj¬ zesu. 8 ) X. Poglavje. Naredba in raba trobent. V kakosnim redu naj hodijo skozi sinajsko pusavo. Mojzes prosi Hobaba, svojiga svaka, naj jih spremlja po pušavi. Mojzesova molitev, kadar so skrinjo vzdigovali in postavljali. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Naredi si dve trobenti iz 'litiga srebra, s kterima zamo- reš množico sklicati, kdaj naj vzdignejo šotore. 3. In ko boš s trobentami za¬ trobental, naj se snide k tebi vsa množica pred vrata šotora zaveze. 4. Kadar boš enkrat') zatro¬ bental, naj pridejo k tebi vojvodi in poglavarji Izraelove množice; 5. ako bo pa trobentanje dalje terpelo in prenehovalo, naj vzdig¬ nejo šotore pervi oni, ki so proti jutrovi strani. 6. Ob drugim glasu in ena¬ kim trobentnim bučanji pa naj šotore vzdignejo oni, ki prebivajo proti poldnevu, in po tem redu naj tudi drugi ravnajo, kadar bodo trobente 2 ) k hoji zabučale. 7. Kadar naj se pa ljudstvo zbira, bodi bučanje trobent enotno, naj neprenehama buče. 8. Aronovi sinovi, duhovni, pa naj trobijo s trobentami, in to bodi večna postava v vaših rodovinah. 9. Kadar se bote vzdignili iz svoje dežele na vojsko nad so¬ vražnike, ki se zoper vas vojsku¬ jejo, trobite z bučečimi troben¬ tami, in Gospod, vaš Bog, se vas bo spomnil, de bote oteti iz rok svojih sovražnikov. 10. Kadar bote imeli gostijo, in praznike, in mlaje, 3 ) trobite s V hebrejskim: „ Kadar je bil oblak od večera do jutra, in seje z)U- trej oblak vzdignil , so dalje šli; bodi si po dnevu ali po noči , kose je oblak vzdignil, so dalje sli il . 8- Blagor mu, kdor sliši besedo Gospodovo, in nje posluša, po ktenh nam Gospod govori, in natanko po tem živi! !• V hebrejskim: „* ono trobento “. 2- vdrugie in tretjič bučale. 3 - Glej spod. 28, 11 — 14. 264 IV. Mojaesove bukve 10. trobentami per žgavtiih in mirnih daritvah, de vam bodo v spomin vašiga Boga. Jez sim Gospod, vaš Bog. 11. Drugo leto, drugi mesec, dvajseti dan mesca, se je vzdig¬ nil oblak znad šotora zaveze; 12. in Izraelovi otroci so se podali na pot po svojih trumah iz sinajske pušave, in oblak je obstal v faranski pušavi. 2. Mojz. 19, 1. 13. In pervikrat so vzdignili šotore na povelje Gospodovo po Mojzesu 4 ) 14. Judovi mlajši po svojih trumah, kterih vojvoda je bil Na- hason, sin Aminadabov. 15. V rodu Isaharjevih sinov je bil vojvoda Natanael, sin Suarjev. 16. V Zabulonovim rodu je bil vojvoda Eliab, sin Helonov. 17. In ko se je šotor razderl, so ga nesli Gersonovi in Me- rarijevi sinovi, in so se na pot podali. 5 ) 18. Tudi Rubnovi sinovi so se vzdignili po svojih trumah in ver- stah, kterih vojvoda je bil Heli- sur, sin Sedeurjev. 19. V rodu pa Simeonovih si¬ nov je bil vojvoda Salamiel, sin Surisadajev. 20. Dalje v Gadovim rodu je bil vojvoda Eliasaf, sin Duelov. 21. Tudi Kaatovi so se vzdig¬ nili, 6 ) in so nesli svetiše. 7 ) Šotor se je tako dolgo nosil, 8 ) dokler niso prišli na mesto, kjer bi se postavil. 22. Tudi Efrajmovi sinovi so vzdignili šotore po svojih trumah, v kterih kardelu je bil vojvoda Elisama, sin Amiudov. 23. V rodu Manasetovih sinov pa je bil vojvoda Gamaliel, sin Fadasurjev. 24. In v Benjaminovim rodu je bil vojvoda Abidan, sin Ge¬ deonov. 25. Poslednji vsih šotorov so se na pot podali Danovi sinovi po svojih trumah, v kterih kar¬ delu je bil vojvoda Ahiezer, sin Amisadajev. 26. V rodu Aserjevih sinov pa je bil vojvoda Fegiel, sin Okra- nov. 27. In v rodu Neftalijevih si¬ nov je bil vojvoda Ahira, sin Enanov. 28. To so šotori in popotva- nja Izraelovih otrok po njih tru¬ mah, kadar so se na pot vzdig¬ nili. 29. In Mojzes je rekel Hoba- bu, sinu Raguelovimu, 9 ) Madjanu, 4. Glej zgor. 2, 2 — 34. 5. so šotor dalje nosili. Gl. zgor. 4, 25. 26. 31 : 7, 7. 8. 6. Glej zgor. 3, 31 : 4, 15. 7. to je, njegovo orodje. 8. V hebrejskim: „m uni so bili ke šotor postavili , preden so ti pri - šli u \ to je, preden so Kaatovi sinovi s svetim orodjem do noviga staniša prišli, so bili Gersonovi in Merarijevi sveti šotor že postavili, ker so ga veliko dalje pred njimi nosili. 9. Jetrota (gl. 2. Mojz. 18, 1—26.), ki je bil morebiti pri svojim odhodu svo- jiga sina Hobaba pri Mojzesu pustil. Drugi terdijo, de je Raguel Jetrov oče in Hobabov stari oče; in spet drugi mislijo, de sta Hobab in Jetro ena in ravno tista oseba. Gl. 2. Mojz. 2, 16. IV. Mojzesove svojimu sorodniku: Popotujemo v deželo, ktero nam bo Gospod dal, pojdi z nami, de ti dobro storimo, ker je Gospod obljubil Izraelu vse dobro. 30. On mu je odgovoril: Ne bom hodil s teboj, temuč verni! se bom v svojo deželo, v kteri sim rojen. l. Mojz. 18, 27. 31. In on je rekel: Nikar nas ne zapušaj; zakaj ti veš, v kte- rib krajih po pušavi moramo šo¬ tore postavljati, in ti bodi naš vodnik. 10 ) 32. In ako pojdeš z nami, ti bomo dali, kar koli bo nar bolj— Sl ga blaga, ki nam ga bo Gospod dodelil. bukve 10. I|. 265 33. Tedej so popotvali od gore Gospodove 11 ) tri dni hoda, in skrinja zaveze Gospodove je ho¬ dila pred njimi tri dni, de jim je kraj šotorov odkazala. 12 ) 34. Tudi oblak Gospodov je bil nad njimi po dnevu, ko so dalje hodili. 35. In kadar seje skrinja vzdig¬ nila, je Mojzes rekel: Vzdigni se, Gospod, in razkrope naj se tvoji sovražniki, in beže naj, kteri te čertijo, pred tvojim obličjem. Ps. 67, 2. 36. Kadar se je pa doli po¬ stavila, je rekel: Verni se,Gospod, k množici Izraelove vojske. XI. Poglavje. ljudstvo godernja zavoljo pomanjkanja mesa. To Mojzesa močno žali; pertoži Se Per Bogu, in Bog razdeli njegovo težko breme med sedemdeset starašin. Ljudstvo sicer dobi mesa, tode Bog ga zavoljo poželjivosti hudo udari. 1. Med tem je vstalo goder- JlJanje ljudstva zoper Gospoda, ko tacih, ki se pertožujejo zavoljo t*'uda. Ko je Gospod to slišal, Se je razserdil. In ogenj Go¬ spodov se je vnel nad njimi, in j® požgal zadnji konec šotoriša.') Ps - 77, 19. 21: 1. Kor. 10, 10. 2. In ko je ljudstvo k Moj- *osu vpilo, je Mojzes molil k Gospodu, in ogenj je pogasnil. 3. In je imenoval ime tega kraja pogoriše, 1 2 ) zato ker se je bil vnel nad njimi ogenj Go¬ spodov. 4. Namešana derhal namreč, 3 ) ki se je bila z njimi na pot po¬ dala, je silno hrepenela, in sede jokala, in je tudi Izraelove otroke seboj združila in rekla: Kdo nam bo dal jesti mesa? l. Kor. 19, 3. 5. Spominjamo se rib, ki smo 0- Oblačni steber je sicer kazal Tzraelcam pot, vender so potrebovali še taciga m °ža, kterimu je bila arabska pušava čisto znana, de bi po njem zvedili, kje 8e dobiva dobra voda in dobra paša za njih živino. 1- od sinajske gore; in Hobab je šel z njimi. Prim. Sod. 4, 11. *■ P° oblačnim stebru. kjer so bili godernjavci. Prim. 2. Mojz. 10, 2. *• V hebrejskim: „Tal>eera“. 3. Prim. 2. Mojz. 12, 38. 266 IV. Mojzesove bnkve II. jih na Egiptovskim zastonj jedli, in na misel nam hodijo buče, 4 ) in dinje, 5 ) in luk, 6 ) in čebula, 7 ) in česen. 6. Naša duša je suha, 8 )naše oči ne vidijo druziga kakor mano. 7. Mana pa je bila ko kor- jandrovo seme, bdelijeve 9 ) barve. 2. Mojz. 16, 14. Ps. 77, 24. Modr. 16, 20. Jan. 6, 31. 8. In ljudstvo je sem ter tje hodilo, in je je nabiralo, in mlelo v mlinu ali tolklo v možnarji, 10 ) in kuhalo v piskru in iz nje peklo pogače sladu ko oljnatiga kruha. 9. In ko je padala po noči rosa nad šotore, je padala tudi mana. 10. Mojzes je tedej slišal jo¬ kati ljudstvo po rodovinah, sle- herniga med vratini svojiga šo¬ tora. In serd Gospodov se je silno vnel; pa tudi Mojzesu se je to neprenesljivo zdelo; 11. in je rekel Gospodu: Za¬ kaj žališ svojiga služabnika? Za¬ kaj ne zadobim milosti pred te¬ boj, in zakaj si meni naložil težo vsiga tega ljudstva? 12. Sim mar jez spočel vso to množico, sim jo mar jez ro¬ dil, de mi praviš: Nosi jih na svojim naročji, kakor nosi doj— niča dete, in nesi jih v deželo, ki si jo s persego obljubil njih očetam ? 13. Od kod bom mesa jemal, de bi ga dajal toliki množici? Jokajo pred menoj in pravijo: Daj nam mesa, de ga bomo jedli! 14. Sam ne morem prenašati vsiga tega ljudstva ; 1 *) ker pre¬ težko mi je. 15. Ako pa drugači misliš, prosim, mene raji umori, če naj¬ dem milost v tvojih očeh, de ne bom toliko hudiga terpel. 16. In Gospod je rekel Moj¬ zesu : Zberi mi sedemdeset mož zmed Izraelovih starašin, ktere poznaš, de so starašini in ue-č niki ljudstva, 12 ) in perpelji jih k vratam šotora zaveze, in jih po¬ stavi zraven sebe, 17. ter bom doli stopil in s teboj govoril, in bom vzel od tvojiga duha, 13 ) in ga njim dal, 4. V hebrejskim: n kiinim“, nar boljši kumare, Arabci jih imenujejo n kathe u > z njimi se človek prav dobro poživi. 5. V hebrejskim: bat tihim 11, , na Egiptovskim jih še zdaj imenujejo n battih (i i vodene dinje, ki človeka močno hlade, včasih še celo do škode. 6. V hebrejskim: n kat.sir u , neka trava, ki so jo nekdaj jedli, morebiti je bil drobnjak. 7. ki je v Egiptu mehka, sladka in prav prijetna. 8. kopernimo , hiramo. 9. Bdeli je neka belorumenkasta, dišeča, drevesna smola v Arabii. 61.1. Moj®' 2 , 12 . 10. Tako terda ni nikoli navadna natorna mana, ko se pobere, in že samo 1° spričuje čudovite lastnosti mane, kije Izraelcam z neba padala. Gl. 2.Mojz. 16, 11. za njih živež skerbeti, in njih pritožbam zoperstati. 12. berž ko ne take starašine in poglavarje rodov, ki so zadeve rodov oskei" bovali, in v rodovnike imena rodov, rodovin in oseb zapisovali. Gl. 2. Moj 2- 5, 14. 18. 21: 5. Mojz. 16, 18. 13. jim hočem take dušne darove dati, kakoršne ti imaš, vender pa tako, de s tem tvoji ne bodo zmanjšani (Avg.). Po mislih .Judov jim je Bog dal gnado* de so notranji in duhovni pomen postave Božje razumeli. IV. Mojzesove bnkve II. 267 nosijo s teboj težo ljudstva, in de ne boš sam obložen. 14 ) 18. Tudi povej ljudstvu: Po¬ svečujte se, 15 ) jutri bote meso jedli; zakaj slišal sim vas govo¬ ri: Kdo nam bo dal mesa jesti? ^"Egiptu nam je bilo dobro. Go¬ spod vam bo tedej dal mesa, in ga bote jedli,’ 19. ne en dan, ali dva, ali pet, ali deset, ali le dvajset dni; 20. ampak ves mesec, dokler v am ne pojde iz nosa, 16 ) in se v am ne gnusi nad njim; zato ker ste Gospoda zavergli, kteri je ®ed vami, in ker ste se pred njim jokali, rekoč: Zakaj smo sli iz Egipta ? 21. In Mojzes je djal: Sest sto tavžent pešcov je tega. ljud¬ stva, 17 ) in ti praviš: Ves mesec J»n bom dajal mesa jesti? 18 ) 22. Ali se bo toliko ovac in volov zaklalo, de jih bo dosti v Jod? Ali se bodo vse ribe morja z brale, de jih bodo nasitile ? J an. 6, to. 23. Gospod mu je odgovoril: Je mar roka Gospodova ne¬ zmožna? Zdaj boš vidil, ali se bo moje govorjenje v djanji spol¬ nilo. Iz. 59, 1. 24. Mojzes je tedej prišel, in je ljudstvu povedal besede Go¬ spodove, ter je zbral sedemdeset mož zmed starašin Izraelovih, in jih je postavil okoli šotora. 25. In Gospod je v oblaku doli stopil, in mu je govoril, in je vzel od duha, ki je bil v Moj¬ zesu, in ga je dal sedemdesete- rim možem. In ko je bil duh ostal nad njimi, so prerokovali, 19 ) in tudi po tem niso jenjali. 20 ) 26. Bila sta pa ostala v šoto- rišu dva moža, kterih eden seje imenoval Eldad in eden Medad, na kterima je duh ostal; zakaj tudi ona dva sta bila zapisana, 21 ) in nista bila prišla k šotoru. 27. In ko sta v šotorišu pre¬ rokovala, je mladeneč tekel, in Mojzesu povedal, rekoč: Eldad in Medad prerokujeta v šotorišu. 28. Zdajci je rekel Jozue, Nu- nov sin, Mojzesov služabnik in Oni bodo z Mojzesam vred za potrebe ljudstva skerbeli, zlasti pa nje¬ govo veljavo varovali, kadar bo jelo ljudstvo zoper njega godernjati, ter naj si bodo vse perzadevali, nezadovoljno ljudstvo upokojiti in sleherno pun- tarijo odverniti. Očistite se po pravi pokori (gl. 2. Mojz. 19, 10.), de bote zamogli Božji dar z Bogu dopadljivim sercam sprejeti, j 6- dokler se vam ne bo jelo rigati in pahati. *?• brez žen, otrok in starih mož. Mojzes ni dvomil nad spolnjenjem obljube, ternuč le ni mogel razumeti, kako de se bo spolnila (Avg.). *9. 80 Boga in njegove dela hvalili v svetih, za Boga vnetih govorih. V hebrejskim: ,,po tem pa več ne“, to je, ne s takim nenavadnim in čudovitniin sadam , ako ravno je bil duh modrosti in sveta v njih ostal. Gl- Gjan. ap. 10, 44 — 46: 19, 6. Ti možje so se lahko iz lastne skušnje učili, kdo de je Mojzes ko prerok, in de ne dela po lastnim domišljevanjj, temuc de vse le po Božjim povelji ukazuje. Tudi ljudstvo naj bi ti možje tega prepričali in upokojili. **• med zaznamnjanimi, zmed kterih so bili sedemdeseteri verjetno po vadljanji »voljeni. Tedej nista bila med izvoljenimi. 268 IV. Mojzesove izvoljeni zmed njih veliko: Moj¬ zes, moj gospod, brani jima! 29. On pa je djal: Kaj se za me tako vnemaš? Bog hotel, de bi vse ljudstvo prerokovalo, in de bi jim dal Gospod svojiga duha! 22 ) 30. In vernili so se Mojzes in Izraelovi starašini v šotoriše. 31. In prišel je veter od Go¬ spoda, in je vzdignil prepelic, ter jih je pernesel čez morje, 23 ) in jih je usul nad šotoriše, kolikor se en dan prehodi pota, od vsili šotorišnih strani okrog, in so letale po zraku dva komolca vi¬ soko nad zemljo. 24 ) Ps. 77,26.27. bnkve 11. 12. 32. Ljudstvo je tedej hodilo ves tisti dan, in tisto noč, in drugi dan, in je nabiralo prepelic; kdor malo, deset starov; 25 ) in so jih sušili okrog šotoriša. 26 )' 33. Še je bilo meso med njih zobmi, in te jedi še ni zmanjkalo; 2 7 ) in glej, serd Gospodov se je vnel nad ljudstvam, ter gaje udaril s silno veliko morijo. 28 ) Ps. 77, 30. 34. In imenoval se je tisti kraj pokop poželjivosti; zakaj ondi so pokopali ljudstvo, ki je poželelo. In šli so od grobov poželjivosti, in so prišli v Haserot, in so tam ostali. XII. Poglavje. Aron in Marija godernjata zoper Mojzesa ; Marija je zavoljo tega z gobami udarjena sedem dni, in na Mojzesovo prošnjo spet očišena. 1. Marija in Aron sta govo¬ rila zoper Mojzesa’) zavoljo nje¬ gove žene, Etiopnje, * 1 2 ) 2. in sta rekla: Je li samo po Mojzesu Gospod govoril? ali ni tudi ravno tako z nama go¬ voril? Ko je Gospod to slišal, 3. (zakaj Mojzes je bil nar krotkejši mož 3 ) med vsimi ljudmi, ki so živeli na zemlji), 22. O de bi bilo vse ljudstvo s prepričanjem modrih Božjih povelj navdano in presunjeno, in de bi po Božjim Duhu govorilo in ravnalo! 23. V hebrejskim: n od morja sem L j tedej ali iz Egipta čez rudeče morje, ali pa iz spodnje Arabije od brega tihiga morja. 24. v in so letale po zraku “, tega ni v hebrejskim. 25. V hebrejskim: „ deset homrov“. Homer je nar veči hebrejska mera za suhe reči. 26. Tako suše Egipčani še zdaj ribe in ptiče na solncu in v vročim pesku. 27. in mesec ni bil še minil. Gl. v. 20. V hebrejskim: „in ni bilo še po~ žvekano 11 . 28. ter je udaril godernjavce in požrešnike z boleznimi, za kterimi jih je umeri« veliko število. 1. V hebrejskim: „ Mirjam in Aron sta se pertoiila “ i. t. h. sta mu očitala. 2. V hebrejskim: „ Kušitnje“, to je, Sefore, ki je bila Madjanka, in se j e lahko Kušitnja imenovala, ker je bila iz južne Arabije doma. Berž ko ne » e je zavoljo imenitnih prednost svojiga moža Mojzesa čez Arona in Marijo p°' vzdigovala. 3. torej se je pustil kregati. V hebrejskim po nekterih: „nar bolj obte »e- IV. Mojzesove bnkve 12. 269 4. je zdajci govoril njemu, in Aronu in Marii: Idite samo vi Wje k šotoru zaveze. In ko so bili prišli, 5. je Gospod doli stopil v oblačnim stebru, in se vstavil med sotorove vrata, in je poklical Arona in Marijo. Ko sta per- stopila, 6. jima je rekel: Poslušajta •noje besede: Ako bi kdo bil Gospodov prerok med vami, se mu bom v perkazni perkazal, ali pa mu bom v sanjah govoril; * * * 4 ) 7. tod e z mojim služabnikam ■Mojzesam ni taka, on je nar zve¬ stejši v vsi moji hiši,* Hebr. 3, 2. 8. zakaj jez z njim govorim od u st do ust, in on gleda Gospoda očitno, ne pa po skrivnostnih be¬ sedah in podobah. 5 ) Zakaj se tedej nista bala govoriti zoper o^ojiga služabnika Mojzesa? 6 ) 2 - Moj z. 33, 13. 9. In se je razserdil nad nji— •aa, in se je proč podal ; 10. tudi 7 ) oblak, ki je bil nad sotoram, se je umaknil; in glej, Marija se je vidila bela od gob kakor sneg. In ko jo je bil Aron pogledal in jo vidil z gobami ob¬ suto, 5 . Mojz. 24, 9 . 11. je rekel Mojzesu: Prosim te, gospod moj ! ne nakladaj nama tega greha, ki sva ga nespa¬ metno storila, 12. de ne bo enaka mertvi, 8 ) in kakor negodni porodek, 9 ) ki se verze od materniga telesa. Glej že pol njeniga mesa je sne- deniga od gob. 13. I 11 Mojzes je klical v Go¬ spoda, rekoč: Bog, prosim te, ozdravi jo! 14. Gospod mu je odgovoril: Ako bi ji bil njen oče v obraz pljunil, kaj ne, de bi bila mogla saj sedem dni od sramote ru- deča biti? 10 ) Sedem dni naj bo odločena zunej šotoriša, in po¬ tem naj se nazaj pokliče. 15. Marija je bila tedej odlo¬ čena sedem dni zunej šotoriša; in ljudstvo se ni ganilo s tistiga kraja, dokler ni bila Marija na¬ zaj poklicana. »ara mo*“. Mojzes opomni s hvaležnim sercam do Boga svojih dobrih last¬ nost, kakor tudi svoje slabosti ponižno spozna. Prim. 2. Kor. 11, 5: 10, M. 12. '1- z navadnimi preroki govorim v skrivnostnih podobah, v sanjah. On vidi Gospodovo podobo, govori z njo kakor prijatel s prijatlam, in spo¬ zna skrivnosti Božje postave. Gl. 2. Mojz. 24, 10: 33, 11: 5. Mojz. 34,12: 1. Kor. 13, 12. 6- zakaj se mu enaka delata in njegove prednosti zmanjšujeta? ri zakaj oblak, i. t d. S- de se nasledki gob na nji ne pokažejo, de namreč nje meso ne omerje, in Polagama gnjilo ne odpada, kakor mertvimu prezgodnjitnu porodku. V hebrejskim: „.Vc daj , de bi bila ko negodni porodek , kteriga meso /c na pol strohni eno , ko pride iz materniga telesa “. *°- Ako bi bila svojiga očeta tako močno razžalila, de bi ji bil zavoljo, tega v °braz pljunil, bi se bila zavoljo tega gotovo sedem dni iz sramožljivosti og i- *>ala njegoviga obličja; zatorej mora, ker je mene in mojiga služabnika Moj¬ zesa razžalila, saj tolika časa — sedem dni, zunaj staniša prebivati. 270 IV. Mojzesove bukve 13. XIII. Poglavje. Mojzes pošlje pervakov zmed vsih dvanajsterih Izraelovih rodov ogledovat obljubljeno deželo. Ogledovavci močno hvalijo deželo, de je silno rodovitna, tode ima močne prebivavce, velike in obzidane mesta; nekteri pa jo grajajo, ter pravijo , de žre svoje prebivavce, in de v nji prebivajo velikani. 1. In ljudstvo je šlo iz Ha- serota in je razpelo šotore v fa- ranski pušavi. *) 2. In ondi je Gospod govoril Mojzesu, 2 ) rekoč: 3. Pošlji mož ogledovat ka- nansko deželo, ktero bom dal Izraelovim otrokam, iz vsakiga rodu eniga zmed pervakov. 3 ) 4. Mojzes je storil, kar mu je bil Gospod ukazal, in je po¬ slal iz faranske pušave može, pervake, kterih imena so lete : 5. Iz Rubnoviga rodu Sa- mua, sina Zekurjeviga, 6. iz Simeonoviga rodu Sa- fata, sina Hurijeviga, 7. iz Judoviga rodu Kaleba, sina Jefonetoviga, 8. iz Isaharjeviga rodu Igala, sina Jožefoviga, 9. iz Efrajmoviga rodu Osee- ta, sina Nunoviga, 10. iz Benjaminoviga roduFal- tita, sina Rafutoviga, 11. iz Zabulonoviga rodu Ge- diela, sina Sodijevjga, 12. iz Jožefoviga rodu, Ma- nasetoviga debla, 4 ) Gadija, sina Susijeviga, 13. iz Danoviga rodu Amiela, sina Gemalijeviga, 14. iz Aserjeviga rodu Sturja, sina Mihaeloviga, 15. iz Neftalijeviga rodu Na- habija, sina Vapsijeviga, 16. iz Gadoviga rodu Guela, sina Makijeviga. 17. Te so imena mož, ki jih je poslal Mojzes ogledovat de¬ želo, in je imenoval Oseeta, sinu Nunoviga, Jozueta. 5 ) Hebr. 4, 8. 18. Poslal jih je tedej Mojzes ogledovat kanansko deželo, in jim je rekel: Pojdite gori na južno stran; in ko pridete na gore, 19. oglejte deželo, kakošna je, in ljudstvo, ki v nji prebiva, ali je močno ali slabo, ali jih je malo ali veliko števila; 20. ali je dežela dobra ali slaba, kakošne so mesta, ali so ozi- dane ali brez ozidja; 6 ) 1. ki je na južni meji kananske dežele. Prim. bližnje okolišine te povesti z 5. Mojz. 1, 19 — 23. 2. na prošnjo ljudstva. Glej Mojz. 1, 22. 3. kterim se zamore verjeti. 4. to je, rodovine; zakaj Jožefov rod je bil razdeljen v dve debli, v Mana- setovo in Efrajmovo. 5. „Osee l ‘ (v hebrejskim: „Hošea“ ) se pravi rešenik; „Jozue“ (v hebrej' skim: „ Jehosua vgreškim: „Jezu.i u j se pravi: Jehova fBog) je rešenik- S spremenjenjem njegoviga imena je hotel Mojzes Izraelcam pokazati, de p® njem popelje Jehova Izraelce v obljubljeno deželo; zato vsi sveti očaki spo' znajo v Jozuetu in njegovim djanji pravo predpodobo Jezusa Kristusa in njegoviga Božjiga djanja. 6. V hebrejskim: „ali prebivajo v staniših pod šotorih ali v ter dno zi¬ danih mestih“. IV. Mojzesove bukve 13. 271 21. ali je zemlja mastna ali Pusta, ali je dosti drevja po nji a }i je brez drevja. Serčni bo¬ dite, in pernesite nam sadu iz dežele. Bil je pa čas, ko se je z godnje grozdje že moglo jesti. 7 ) 22. In ko so gori hodili, so Ogledovali deželo od sinske pu- s ave do Rohoba, kjer se gre P r oti Ematu. 8 ) 23. In so šli gori proti pol¬ dnevu, in so prišli v Hebron, * * * * 9 ) kjer so bili Ahiman, in Sisaj, in Polmaj, sinovi Enakovi; 10 ) za¬ kaj Hebron je bil sedem let po¬ prej sozidan, kakor Taniš 1 ') v %iptU. Joz. 15,14. 24. In so prišli do grojzdniga potoka, 12 ) in so odrezali mladiko 2 njegovim grojzdam, ktera sta uosila dva moža na kolu. I3 ) Tudi so vzeli margaranovih jabelk in % tistiga kraja, 5 . Mojz. 1 , 24. 25. kteri se je imenoval Ne- neleskol, to je, grojzdni potok, z ato, ker so bili od tod grojzd Pornesli Izraelovi otroci. 26. In ogledniki dežele so se 1 Ve j'nili po štirdesetih dneh, ko so "di obhodili vso deželo, 5 . Moiz. 1, 24. ’ J 27. in so prišli k Mojzesu in Aronu, in k vsi občini Izraelo¬ vih otrok v faransko pušavo, ki je per Kadesu. 14 ) I„ so jima go¬ vorili, in so kazali vsi množici sadje zemlje, 28. ter so perpovedovali, re¬ koč : Prišli smo v deželo, v ktero si nas poslal, in zares se cedi mleko in med po nji, kakor se da spoznati po tem sadji; 29. tode ima silno močne pre- bivavce, in velike in ozidane mesta. Vidili smo ondi Enakov zarod. I5 ) 30. Amalek prebiva na pol— danski strani, Hetejic, in Jebu- sejic, in Amorejic na gorah, Ka- nanejic pa prebiva ob morji in ob reki Jordanu. 31. Med tem je tolažil Kaleb godernjanje ljudstva, ki se je bilo spočelo zoper Mojzesa, in je djal: Pojdimo in polastimo se dežele, zakaj lahko jod»omo dobili. 32. Drugi pa, ki so bili z njim, so rekli: Nikakor ne mo¬ remo iti nad to ljudstvo; zakaj močnejši je, kakor mi. 33. In so obrekovali deželo, ki so jo bili ogledali, vpričo Izra- Pervo zrelo grozdje se bere v Palestini mesca velikiga serpana, drugo Kimovca, tretje kozoperska. °d nar spodnje južne do nar zgornje severne meje. 9 - mesto v južni Palestini. 9 - velikanski rodovi, gl. v. 34: 5. Mojz. 9, 2: 2, 10. 11. 21. Joz. 14, 15: . l5 , 13. 14. *■ V hebrejskim: „Z oan u . do grojzdne doline. Ker v Palestini po dolinah med gorami razun poletnih niescov voda teče, torej se tudi potoki imenujejo. zavoljo njene nenavadne velikosti in ker sta hotla grojzd nepoškodovan per- nesti v staniše. Nista ga torej smela vtakniti v svoje mavhe, kjer bi se bil zmučkal. V Palestini se dobe grojzdi, ki so skorej po vatlu dolgi, in cez deset liber težki. V Kadesbarnah, kraji proti severju faranske pušave, so Izraelci dolgo sta¬ novali in čakali, de ogledovavci nazaj pridejo. Gl. 5. Mojz. 1, 1 9: 9 t 23, 15> Glej 33. in 34. versto. IV. Mojzesove bukve 13. 14. 272 elovih otrok, rekoč: Dežela, ki smo jo prehodili, požera svoje prebivavce; 16 ) in ljudstvo, ki smo ga vidili, je silno velike postave. 34. Ondi smo vidili nektere pošasti Enakovih sinov iz rodo¬ vine velikanov; v permeri z njimi smo se vidili kakor kobilice. XIV. Poglavje. Izraelci godernjajo zoper Mojzesa in Arona, in bi se radi vernili v Egipt, ker se boje prebivavcov v obljubljeni deželi; Jozue in Kaleb jih tolažita, oni pa ji hočejo kamnjati. Bog jim žuga s kugo, Mojzes pa zanje prosi. Gospod jim sicer odpusti pregreho, v,ender pa jim napove kazen, de ne bo nobeden zmed preštetih mož, razun Jozueta in Kaleba, prišel v obljubljeno deželo; vsi bojo namreč pomerli v pušavi, kjer se bojo potikali štirdeset let. Izraelci se podajo zoper Mojzesovo voljo v boj, sovražniki jih pa premagajo in more. 1. Vsa množica je tedej vpila in jokala tisto noč, 2. in godernjali so vsi Izra¬ elovi otroci zoper Mojzesa in Arona, rekoč: 3. O de bi bili pomerli v Egiptu, in de bi poginili v ti veliki pušavi, in de bi nas Go¬ spod ne vodil v uno deželo, de bi ne bili z metini končani, in de bi ne bile nase žene in naši otroci vjeti odpeljani! Ali ni bolje verniti se v Egipt? 4. In so rekli med seboj: Zvolimo si vojvoda, in vernimo se v Egipt. 5. Ko sta Mojzes in Aron to slišala, sta padla na zemljo na svoje obličje vpričo vse mno¬ žice Izraelovih otrok. 1 ) 6. Jozue, Nunov sin pa, in Kaleb, Jefonetov sin, ki sta tudi deželo ogledovala, sta raztergala svoje oblačila, Sir. 46, 9: 1. Mak. 2 , 55. 56. 7. in sta govorila vsi mno¬ žici Izraelovih otrok: Dežela, ki smo jo obhodili, je prav dobra. 8. Ako nam bo Gospod mi¬ lostljiv, nas popelje vanjo, in nam bo dal zemljo, po kteri se mleko in med cedi. 9. Nikar se ne puntajte zo¬ per Gospoda, in ne bojte se ljud¬ stva te dežele; zakaj kakor kruh jih zamoremo pojesti; vsaka bram- ba jih je zapustila; Gospod je z nami, nikar se ne bojte. 10. In ko je vsa množica vpila, in jih hotla s kamnjem posuti, se je pokazalo veličastvo Gospodovo nad streho šotora zaveze vsim Izraelovim otrokam. 2 ) 11. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Doklej me bo zaničevalo to ljudstvo? Doklej mi ne bodo verjeli po vsih čudežih, ki sim jih delal med njimi? 12. S kugo jih bom tedej udaril in pokončal; tebe pa bom nare¬ dil poglavarja velikiga ljudstva in močnejšiga, kakor je to. 16. je silno nezdrava. 1. sta se pred Bogam poniževala in za ljudstvo prosila. Gl. spod. 16, 4. 22- 2 . Oblak, ki se je nad svetim šotoram razprosteral, se je spremenil v strašno podobo. IV. Mojzesove bukve 14. 13. In Mojzes je rekel Go¬ spodu: Naj bodo zvedili Egip¬ čani, zmed kterih si izpeljal to ljudstvo, 14. in prebivavci te dežele, kteri so slišali, de si ti, o Go¬ spod! med tem ljudstvam, in de se kažeš od obličja v obličje, in de jih tvoj oblak pokriva, in de v oblačnim stebru pred njimi hodiš po dnevu, in v ognjenim stebru po noči, 2 . Mojz. 13, 21. 15. de si toliko množico po¬ koril kakor eniga moža; in po¬ pečejo: 3 ) 16. Ni mogel perpeljati ljud¬ stva v deželo, ktero jim je s per- sego obljubil; torej jih je pomoril v pušavi. Mojz. 32, 28. 17. Naj se tedej poveličuje Gospodova moč, kakor si per- s egel, rekoč: 18. Gospod je perzanesljiv in v elikiga usmiljenja, odjemlje hu¬ dobijo in pregrehe, in nikogar uekaznovaniga 4 ) ne puša, ki obi¬ skuješ grehe očetov nad otroci d° tretjiga in četertiga rodu. Ps. l0 2, 8: 2. Mojz. 34, 6. 7: 20, 5. 19. Prosim te, odpusti greh leinu ljudstvu po svojim velikim ^smiljenji, kakor si jim bil mi¬ lostljiv od izhoda iz Egipta do te ga kraja. 273 20. In Gospod je rekel:, Od¬ pustim po tvoji besedi. 21. Kakor resnično živim, na¬ polnjena bo z veličanstvam Go¬ spodovim vsa zemlja; 22. vender 5 ) pa vsi možje, ki so vidili moje veličastvo, in ču¬ deže, ki sim jih delal v Egiptu in v pušavi, in ki so me že de¬ setkrat 6 ) skušali, in niso bili po¬ korni mojimu glasu, 23. ne bodo vidili zemlje, ki sim jo s persego obljubil njih očetam; tudi nobeden zmed njih, ki so me zaničevali, je ne bo vidik 5. Mojz. 1, 35. 24. Svojiga hlapca Kaleba, kteri je poln druziga duha za menoj hodil, bom peljal v to de¬ želo, ki jo je obhodii; in njegov zarod jo bo posedel. Joz. 14, 6. 25. Ker Amalekičani in Ka- nanejci po dolinah prebivajo, jutri vzdignite šotore, in se vernite v pušavo po potu proti rudečimu morju. 7 ) 26. In Gospod je govoril Moj¬ zesu in Aronu, rekoč: 27. Doklej bo godernjala ta prehudobna množica nad menoj? Slišal sim pertožbe Izraelovih otrok. 28. Reci jim tedej: Kakor res živim, govori Gospod, kakor sim K« bojo prebivavci te dežele slišali (v. 14.), de si toliko množico pomoril kakor eniga moža, porečejo (glej 16. v.). ' nobeniga grešnika brez vse kazni ne puša, vsaj brez časne ne. •, V hebrejskim 21, in 22. versta: „ Vender pa, kakor resnično Urim, in k’ napolnjena z veličastvam Gospodovim vsa zemlja , nobeden zmed wtd«, ki so vidili“ i- t. d., versta 23.: „ne bo vidil dežele u , i. t. d. ' je, prav velikrat, kakor 1. Mojz. 31, 7. Job 19, 3. Vender se zamore tudi zares deset skušenj našteti: 2. Mojz. 14, 2. 11: 15, 24: 16, 2 — 4: l6 > 20: 16, 27: 1?, 2: 32, 6: 4. Mojz. 11, 1 : 11, 4: 14, 1. • za goro, na kteri so se Izraelci ušotorili, so imeli Amalekičani in Kana- nejci svoje staniša, in so bili perpravljeni nanje planiti. Izraelci pa naj se zdaj boju ognejo, in naj se proti arabskimu zatoku nazaj pomaknejo. L 18 274 IV. Mojzesove bukve 14. vas slišal govoriti, tako vam bom storil. 8 ) 29. V ti pušavi bodo vaše mer- tve trupla ležale; nobeden vas, ki ste bili prešteti od dvajsetiga leta in čez, in ste godernjali zo¬ per mene, Ps. 105, 26! Spod. 26,65: 32, 10. 30. ne pojde v deželo, nad ktero sim vzdignil svojo roko, 9 ) vam jo dati v prebivališe, razun Kaleba, Jefonetoviga sina, in Jo- zueta, Nunoviga sina. 5.Mojz. 1,35. 31. Vaše otroke pa, od kte- rih ste rekli, de bodo v rop so- vražnikam, bom tje peljal, de gledajo deželo, kteravam ni do- padla. 32. Vaše mertve trupla bodo ležale po pušavi. 33. Vaši otroci se bodo po pušavi potikali 10 ) štirdeset let,' 1 ) in bodo nosili vašo nezvestobo, 12 ) dokler ne strohne mertve trupla očetov v pušavi; 34. po številu štirdesetih dni, ko ste deželo ogledovali, 13 ) bo leto za en dan šteto, tn štirde¬ set let bote po svojih grehih pre¬ jemali, in spoznali bote moje ma- ševanje. 14 ) Eceh. 4, 6. Ps. 94, 10. 35. Kakor sim namreč govoril, tako bom storil vsi ti prehudobni množici, ki se je vzdignila zoper mene; v ti pušavi bo obnemagala in nmerla. Judit 8, 24: 1. Kor. 10, 10. Hebr. 3, 17. Jud. 1, 5. 36. Vsi možje tedej, ki jih je bil Mojzes poslal ogledovat de¬ želo, in ki so bili nazaj prišli, in so vso množico v godernjanje zapeljali zoper njega, ker so ob¬ rekovali deželo, de je slaba, 37. so udarjeni umerli pred obličjem Gospodovim. 15 ) 38. Jozue pa, Nunov sin, in Kaleb, Jefonetov sin, šta živela zmed vsili, kteri so bili šli ogle¬ dovat deželo. 39. In Mojzes je govoril vse te besede Izraelovim otrokam, in ljudstvo je silno žalovalo. 40. In glej! drugo jutro zgo- dej so vstali, in so šli verli gore, l6 ) in so rekli: Perpravljeni smo gori iti na kraj, od kteriga je Go¬ spod govoril; zakaj grešili smo. 41. Mojzes jim je djal: Za¬ kaj prestopate besedo Gospo¬ dovo? 17 ) To se vam ne bo iz¬ šlo po sreči! 42. Ne hodite gori; ker Go- 8. Glej 3. versto. 9. nad ktero sim persegel. 10. V hebrejskim: „/» vaši otroci bodo pastirovali po pušavi štirdeset let 11 , i. t. d. 11. prav za prav 38 let in nekaj mescov posihmal, 40 let pa po izhodu v/ ‘ Egipta. 12. se bodo pokorili zavoljo vaše nezvestobe. 13. Glej 13, 26. 14. V hebrejskim po nekterih: „de bote spoznali , kaj se pravi , ko jez od - stopim*. 15. Ko so še pred svetim šotoram stali, je bilo deset ogledovavcov med Božj 0 prikaznijo z naglo smertjo kaznovanih, in s tem je bilo puntanje ljudstva zadušeno. 16. Glej razi. 7. 17. Glej 25. versto. IV. Mojzesove bnkve 14. 15. 275 spod ni z vami, de ne padete Pred svojimi sovražniki. 5. Moja. 1, 42. 43. Amalekičani in Kananejci so pred vami; 18 ) pod njih me¬ čem bote padli, ker niste hotli biti pokorni Gospodu, in Gospod fl e bo z vami. 44. Oni pa, vsi oslepljeni, so šli verh gore. Skrinja zaveze Gospodove pa in Mojzes se ni¬ sta ganila iz šotoriša. 45. In Amalekičani in Kana¬ nejci, kteri so prebivali na gori, so doli perderli, jih pobijali, in sekali, ter jih podili do Horme. XV. Poglavje. Postave zastran darovanja v kananski deželi. Dar za greh iz nevednosti, smert Za greh iz prevzetnosti. Nekdo je v saboto derv nabiral, in Bog ga kamnjati ukaže. Čopki na plajših vedni spomin Božjih zapoved. 5. tudi vina naj da za pitni dar ravno to mero v žgavno ali v klavno daritev. 4 ) Per slednjim jagnjetu 6. in ovnu bodi jedilni dar iz dveh desetink pšenične moke, ki naj bo pokropljena z oljem, kteriga bodi tretji del hina; 7. in naj daruje vina za pitni 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu , rekoč: . 2. Govori Izraelovim otro- kam, in jim reci: Kadar pridete v deželo svojiga prebivanja, ki v am jo bom dal, 3. in pernesete dar Gospodu v žgavno ali kako drugo dari¬ tev, 1 ) de spolnite obljube, ali pa prostovoljno pernesete darila, ali °h svojih praznikih prijeten duh Gospodu zažgete od goved ali °d ovac, 4. naj vsak, kdor pernese klavni dar, tudi daruje v jedilno daritev, pšenične moke, deseti del efa 2 ) pokropljene z oljem, kteriga mera bodi četerti del kina; 3 ) dar, tretji del ravno te mere, v prijeten duh Gospodu. 5 ) 8. Kadar pa daruje govedo v žgavno ali v kako drugo da¬ ritev, 6 ) de bi spolnil obljubo, ali v mirno daritev, 7 ) 9. daj per slehernim volu tri desetinke 8 ) pšenične moke, po¬ kropljene z oljem, kteriga bodi polovica hina, 1o P« gorah, dolinah in hribih. Gl. zgor. v. 25. • mirno daritev; zakaj pri daritvah za greh posameznih oseb ni bilo jedilnih darov (v. 4.), razun pri daritvah za greh, ki so se za gobove opravljale. Gl- 3. Mojz. 14, 10. 11. 12. *• dej 2. Mojz. 29, 40. Glej 2. Mojz. 29, 40. ^ v mirno daritev. J ' Glej, ni je kervave daritve brez jedilne daritve! Tudi Jezus Kristus, naša edina kervava daritev, se nam zmirej daje v vedno jedilno in pitno daritev v presvetim zakramentu. v mirno daritev (3. Mojz. 7, 16.). v zahvalno daritev (3. Mojz. 7, 12. Prim. 3. Mojz. 3, 1 — 16-)- tri desetinke mere „efa“. 18 * 276 IV. Mojzesove bukve 15. 10. in vina za pitni dar ravno to mero v darovanje prav pri— jetniga duha Gospodu. 11. Tako stori 12. per slehernim) volu, in ovnu, in jagnjetu, in kozlu. 13. Ne le domači, ampak tudi ptuji 14. naj po ti šegi daritve oprav¬ ljajo. 15. Ena zapoved in pravica bodi za vas in za ptujce v de¬ želi. 16. Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 17. Govori Izraelovim otro- kam, in jim reci: 18. Kadar pridete v deželo, ki vam jo bom dal, 19. in bote jedli kruha tiste dežele, odločite pervin Gospodu 9 ) 20. od svojih jedi. Kakor lo¬ čite od žita pervine, 10 ) 21. ravno tako tudi dajajte od testa * 11 ) pervine Gospodu. 12 ) 22. Ako bi po nevednosti 13 ) opustili kaj tega, kar je Gospod govoril Mojzesu, 23. in vam po njem zapove¬ dal, od dneva, ko je začel za¬ povedovati, in dalje, 14 ) 24. in bi množica pozabila to storiti, 15 ) naj daruje tele zmed čede v žgavno daritev v nar pri— jetniši duh Gospodu, in zraven njeno jedilno in pitno daritev, kakor šege hočejo, in kozla za greh. 25. In duhoven naj prosi 16 ) za vso množico Izraelovih otrok, in jim bo odpušeno; ker niso prosto¬ voljno grešili, vender pa naj da¬ rujejo Gospodu žgavnidar 17 ) za se, in za svoj greh, in za svojo zmoto j 26. in odpušeno bo vsi mno¬ žici Izraelovih otrok, in ptujim, kteri med njimi prebivajo; zakaj zadolženje vsiga ljudstva je iz nevednosti. 27. Ako bi pa ena sama duša iz nevednosti grešila, naj daruje letno kozo za svoj greh, 18 ) 28. in duhoven naj zanjo moli, ker se je nevedno pregrešila pred Gospodam; in on ji bo odpuše- nje sprosil, in ji bo odpušeno. 29. Domačim, in ptujim, vsiin bodi ena postava, ako nevedama greše. 30. Duša pa, ki iz prevzet¬ nosti 19 ) kaj stori,* bodi si rojak ali 9. V hebrejskim: »dajte Gospodu darilo , namreč podpepelnik od pervin svojiga testa a . Gl. 2. Mojz. 29, 28. 10. Glej 3. Mojz. 23, 10. 11. kruhov. Vsak gospodar naj pernese po žetvi hlebček pogače duhovi)«; ki ga bo kakor dar za Gospoda kviško povzdignil, in potem s svoji«« povžil. 12. V hebrejskim: »dajajte pervine Gospodu od roda do roda“. 13. ali po zmoti, iz pogreška. 14. neprenehama od roda do roda. 15. Tukej (v. 22 — 26.) se tedej govori od greha, ki ga človek stori z op«' šanjem ali zamudo; 3. Mojz. 4, 13—21. pa od djanskiga greha. 16. V hebrejskim: „ naj spravi vso množico * i. t. d. 17. svoj dar, ki bo sežgan (v. 24.). 18. V hebrejskim: „v daritev %a greh u . 19. s premislikam. IV. Mojzesove ptujic (ker se je puntala zoper Gospoda 20 )), bodi potrebljena zmed svojiga ljudstva; 21 ) 31. ker je besedo Gospodovo zaničevala, in njegovo zapoved uničila, za tega voljo bodi ukon- čana, in naj nosi svojo hudo¬ bijo. 22 ) 32. Pergodilo se je pa, ko so bili Izraelovi otroci v pušavi, in so našli človeka, ki je derva na¬ biral sabotni dan, 33. so ga perpeljali pred Moj¬ zesa, in Arona, in pred vso mno¬ žico,, 34. in so ga zaperli v ječo, ker niso vedili, 23 ) kaj naj bi z njim storili. 35. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Smerti mora umreti ta člo¬ vek; 24 ) posuje naj ga s kamnjem rsa množica zunej šotoriša. 36. In ko so ga ven peljali, bukve 15. 16. 277 so ga s kamnjem posuli, in je umeri, kakor je bil Gospod za¬ povedal. 37. Tudi je Gospod rekel Moj¬ zesu : 38. Govori Izraelovim otro- kam, in jim reci, de si narede čopke na plajševih voglih, 25 ) in jih pervežejo z višnjevimi pent¬ ljami, 26 ) 5. Mojz. 22, 12. Mat. 23, 5. 39. de, ko jih vidijo, se spo¬ minjajo vsih Gospodovih zapo¬ ved, 27 ) in de se ne ravnajo po svojih mislih in očeh, in ne hre¬ pene 28 ) po mnogoterih rečeh; 40. temuč de bolj na zapo¬ vedi Gospodove mislijo, in jih spolnujejo, in de bodo sveti svo- jimu Bogu. 41. Jez sim Gospod, vaš Bog, ki sim vas izpeljal iz egiptovske dežele, de bi bil vaš Bog. XVI. Poglavje. Kore, Datan in Abiron se spuntajo zoper Mojzesa in Arona, in zemlja jih žive Požre. Ogenj pokonča dve sto in petdeset mož, ki so kadilo darovali, in druzih štirnajst tavžent in sedem sto mož, ki so godernjali zoper Mojzesa in Arona. 20. v hebrejskim: „ki Gospoda preklinja “, to je, njegovo postavo zaničuje, 21. Tak človek, ki zaničuje Boga in njegove svete zapovedi, bodi pokončan zmed ljudstva ali po sodnikovim .obsojenji, ali pa naravnost po sodbi Božji. 22. 'tako de je ne bo mogla prenesti na daritvino živino. 23. V hebrejskim: „ker ni kilo še določeno , kaj de bi se z njim storilo u (gl. 2. Mojz, 31, 14. 15.), to je, kakošno smert naj bi prelomljevavec storil, ali ni kakih okolišin, ktere bi ga izgovarjale. 24. Bog, ki v serce vidi, ga je kriviga spoznal; gotovo je bil tedej s premi- slikam grešil; zakaj duša i. t. d. gl. v. 30, 31. 25. v hebrejskim: „de naj si delajo čopke na voglih svojih plajšev od roda do roda li , tedej tudi njih mlajši. 26. naj si na čvetere vogle svojiga plajša ali zgornjiga oblačila, ki je bilo kos sukna na štiri vogle, v ktero so se mogli zaviti, peršijejo višnjevih trakov, in nanje naj pervežejo rudečih čopkov. 27. zakaj veliko nit v enim vozlu na višnjevih trakeh pomeni veliko zapoved ene nerazdeljive nebeške postave, namreč ljubezni, 28. pregrešno. 278 IV. Mojzesove bukve 16. 1. Glej pa, Kore,') sin Isaar- ja, sina Kaata, sina Levijeviga, in Datan, in Abiron, sinova Elia- bova, 1 2 ) tudi Hon, sin Feletov, zmed Rubnovih sinov, 3 ) 2. so se vzdignili zoper Moj¬ zesa, in druzih dve sto in pet¬ deset Izraelovih otrok, kteri so bili pervaki množice, in so bili ob času zbora po imenih kli¬ cani. 4 ) 3. In ko so vstali zoper Moj¬ zesa in Arona, so rekli: Dosti je vaji! 5 ) vsa množica je zmed svetih, in Gospod je med njimi; zakaj se vzdigujeta zoper Go¬ spodovo ljudstvo? Sir. 45, 22: t. Kor. 10, 10. Jud. 1, 12. 4. Ko je Mojzes to slišal, je padel na svoj obraz, 6 ) 5. in je govoril Koretu in vsi derhali, rekoč: Jutri bo raz¬ odel Gospod, kteri so njegovi, ter bo svete 7 ) k sebi vzel; in ktere si bo zbral, se mu bodo bližali. 6. To tedej storite: Slehern vzemi svojo kadilnico, ti Kore in vsa tvoja služba; 8 ) 7. in jutri vzemite ognja, in denite nanj kadila pred Gospo¬ dam, in kogar koli bo izvolil, tisti bodi svet; 9 ) zlo se povzdi¬ gujete, Levijevi sinovi! 8. In zopet je rekel Koretu: Poslušajte, Levijevi otroci: 9. Vam je li premalo, de vas je odločil Izraelov Bog zmed vsiga ljudstva, in sebi perdružil, de mu služite v službi šotorovi, in de stojite pred vsim ljudstvam, in na¬ mesti njega službo opravljate? 10 ) 10. Ali je zato dovolil, de se mu smete bližati ti in vsi tvoji bratje, Levijevi otroci, de si še duhovstvo perlastujete, 11. in de se vsa tvoja derhal vzdiguje zoper Gospoda? In kaj je Aron, de godernjate zoper njega? 11 ) 12. Mojzes je tedej poslal in poklical Datana in Abirona, si¬ nova Eliabova. Ona sta odgo¬ vorila : Ne greva ne! 1. Kore je bil Mojzesov in Aronov pravi bratranec. Gl. 2. Mojz. 6, 16 — 22. 2. Datan in Abiron sta bila iz Rubnoviga rodu. Gl. 1. Mojz. 46, 9 : 2. Mojz. 6, 14: 4. Mojz. 26, 5 — 8: 1. Kron. 5, 3. 3. V hebrejskim se bere ta versta: „1n prederznili SO se Korali, sin Isaarja, ta je bil sin Kehata, in ta je bil sin Levijev , in Datan, in Abirani, Eliabonova. sinova, tudi On, Feletov sin, zmed Rubnovih sinov 11 > kar bi se mende moglo brati:. „sinova Eliaba, sina Palusoviga (gl. 4. Mojz. 26, 8.), zmed Rubnovih sinov u ; ker imen „Felet u in „0n a ni nikjer v Rubnovim rodnim zapisniku. 4. z nar bolj imenitnimi poglavarji vred, ki so bili zmed srerijskiga odbora. Bil je tedej strašen punt, ki bi bil utegnil silno žalostne nasledke imeti. 5. Preveč že počenjata! 6. Glej zgor. 14, 5. 7. ktere si je v svojo službo odločil. 8. Leviti, med ktere se je Kore štel, niso imeli kadilnic, ker so le duhovni v svetišu smeli kaditi; pa puntarji so si jih oskerbeli, de bi jih per rokah imeli- ko bi Arona in njegove sinove odvergli. 9. to je, duhovski službi posvečen. 10. Glej zgor. 3, 7. 8: 8, 19. IV. Mojzesove bnkve 16. 279 19. in ko so bili zoper nju 16 ) sklicali 17 ) vso množico pred šo- 13. Ali ti je premalo, de si nas izpeljal iz dežele, ki se je cedilo mleko in med po nji, de bi nas pomoril v pušavi; hočeš mar še tudi gospodovati čez nas? 14. Res, perpeljal si nas v deželo, po kteri tečejo potoki mleka in medu, in dal si nam v lastnino njive in vinograde; ali nam hočeš tudi oči izdreti? 12 ) Ne greva ne! 151 In Mojzes se je silno raz- serdil, in je rekel Gospodu: Ne glej njih darov; 13 ) ti veš, de ni- sim nikoli še osliča ne od njih vzel, I4 ) in de nisiin nikomur zmed njih nič žaliga storil. 16. In je rekel Koretu: Ti in vsa tvoja derlial se jutrišnji dan posebej vstopite pred Gospoda, 15 ) in Aron posebej; 17. vzemite sleherni svojo ka¬ dilnico, in denite vanjo kadila, ter darujte Gospodu dve sto in petdeset kadilnic; tudi Aron naj derži svojo kadilnico. 18. Ko so bili to storili vpričo Mojzesa in Arona, torove vrata, se je vsim poka¬ zala slava Gospodova. 18 ) 20. In Gospod je govoril Moj¬ zesu in Aronu, rekoč: 21. Ločita se zmed tega zbi¬ rala, de jih naglama pokončam. 22. In sta padla na svoj obraz in sta rekla: Premočni Bog du¬ hov vsiga mesa! 19 ) ali se boš zavoljo tega, ko je en sam gre¬ šil, nad vsimi serdil? 23. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: 24. Ukaži vsimu ljudstvu, naj se loči od šotorov Koreta, in Datana, in Abirona. 25. In Mojzes se je vzdignil, in je šel k Datanu in Abironu; 20 ) in z njim so šli starašini Izrae¬ lovi; 21 ) 26. in je rekel množici: 22 ) Od¬ stopite od šotorov hudobnih mož, in ne dotaknite se nobene zmed njih reči, de se ne zapletete v njih grebe. 23 ) 27. In ko so bili odstopili od 12. Ali nas hočeš z lepimi besedami oslepiti, de bi ne vidili, kar vender vidimo, namreč, de nas hočeš goljufati? 13. Ne bodi jim milostljiv 1 14. celo nar inanjšiga daru ne. Pastirske ljudstva so živino v dar dajale. Mojzes hoče reči: Ne zaslužim tega očitanja, kakor de bi bil po vladanji hrepenel; nisim se obnašal med vami kakor kralj, ki se obogati z darili svojih pod¬ ložnih. Brez vsiga plačila sim služil svqjimu ljudstvu. 15. pred vrata svetiga šotora; zakaj toliko jih ni moglo iti v svetise, kjer se je kadilo zažigalo. 16. zoper Mojzesa in Arona. 17. to je, starašine, kakor namestnike. 18. Glej zgor. 14, 10. 19. ki si dal vsim ljudem duha in življenje, ti Gospod življenja in smerti! Gl. Job 12, 10. Spod. 27, 16. 20. ki nista bila prišla na dvor, temuč sta bila v svojih šotorih ostala. Gl. v. 12. 14. 27. 21. ki so bili po prikazni slave Gospodove spreobernili svoje serce, unih 250 pa je bilo terdovratnih ostalo. 22. ki je bila okrog šotorov Datana in Abirona zbrana. 23. de ne bote tudi vi z njima vred kaznovani. IV. Mojzesove bukve 16. 280 njih šotorov okrog in okrog, 24 ) sta Datan in Abiron ven šla, in sta se vstopila 25 ) med vratmi svo¬ jih šotorov s svojimi ženami, in otroci, in z vso družino. 28. In Mojzes je rekel: Po tem hote poznali, de me je Gospod poslal delat vse, kar vidite, in de nisim nič govoril iz svojiga serca: 26 ) 29. Ako bodo s sinertjo med ljudmi navadno umerli, in ako jih ohiše stiska, s kakoršno bodo tudi drugi obiskovani, me ni po¬ slal Gospod; 30. ako pa Gospod naredi’ novo reč, 27 ) de odpre zemlja svoje usta in požre nje in vse, kar je njih, in se pogreznejo živi y brezen, 28 ) vedite, de so preklinjali Gospo¬ da. 29 ) 31. Kakor hitro je tedej ne¬ hal govoriti, se je razpočila zem¬ lja pod njih nogami, 5. Mojz. 11,6. Ps. 105, ir. 18. 32. in je odperla svoje usta, in jih je požerla z njih šotori, in z vsim njih premoženjem vred. 30 ) 33. In pogreznili so se živi v brezen, in pokrila jih je zemlja, in poginili so zmed množice. 34. Vsi Izraelci pa, ki so okoli stali, so bežali ob kričanji po¬ greznjenih, rekoč: de kje tudi nas ne požre zemlja. 35. Pa tudi ogenj je šinil od Gospoda, 31 ) in je pokončal dve sto in petdeset mdž, kteri so da¬ rovali kadilo. 36. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 37. Zapovej Eleazarju, Arono- vimu sinu, duhovnu, de naj vzame kadilnice, ki leže na pogorišu, 32 ) in naj ogenj sem ter tje strese, ker so bile posvečene 33 ) 38. ob smerti grešnikov; 34 ) in naj jih skuje v šine, in perbije na altar, 35 ) zato, ker je bilo v njih darovano kadilo Gospodu, 24. V hebrejskim: „ In so odstopili od šotorov Kor aha , Datana in Abi- rama okrog in okrog u , i. t. d. Koretov šotor je bil tedej v ravno tistim kraji; oboji namreč, mlajši Kaatovi, zmed kterih je bil Kore, in mlajši Rub- novi so imeli svoje staniša ob južni strani svetiga šotora. Gl. zgor. 2, 10: 3, 27. razi. 7. 25. prederzno in vkljub. 26. po svoji glavi, po svoji zmišljavi. 27. čudež, nove natorne postave, novo vstvarjenje. 28. bodo živi pokopani (jOptat mileviški), tako de pojdejo njih duše v kraj večne kazni (Hier., Epif.). 29. Glej 15, 30. 31. 30. V hebrejskim: v in je požerla nje in njih družine , in vse Korahove ljudi % njih premoženjem vred u . Tudi Kore je bil tukej poginil, desi- ravno se v 35. versti ne imenuje. Berž ko ne, je šel tisti čas, ko se je Mojzes (jv. 25.) do Datana in Abirona podal, v svoj šotor, de bi svojim po¬ vedal, kaj se je zgodilo. Neveren je bil ostal in je z njimi vred poginil. Le njegovi sinovi so bili oteti, mendc zato, ker niso bili enako terdovratniga in neverniga serca, kakor njih oče. Gl. spod. 26, 9—11. 31. ravno takrat. Glej 3. Mojz. 10, 2. 32. med njimi, ki jih je strela ubila. 33. po svetim ognji znad altarja, s kterim so bile napolnjene. 34. ko so bili prederzni grešniki s strašno smertjo kaznovani po sodbi Božji. 35. na altar žgavnih daritev. IV. Mojzesove in so posvečene, de jih imajo Izraelovi otroci pred očmi vznam- nje in spomin. 39. Eleazar, duhoven, je tedej vzel bronaste kadilnice, v kterih so darovali ti, ki jih je ogenj požerl, in jih je skoval v šine in perbil na alt ar; 40. naj bi jih imeli dalje Izra¬ elovi otroci, po kterih bi bili opo¬ minjani, de naj se ne bliža kaki ptujic, in kdor ni iz Aronoviga, rodu, darovat kadila Gospodu; de ne terpi, kakor je terpel Kore in vsa njegova družba, kakor je Gospod govoril Mojzesu. 41. Drugi dan pa je vsa mno¬ žica Izraelovih otrok godernjala zoper Mojzesa in Arona, rekoč: Vidva sta pomorila ljudstvo Go¬ spodovo. 42. In ko je punt vstal > in hrup veči prihajal, 43. sta Mojzes in Aron be¬ žala k šotoru zaveze. In ko sta , prišla vanj, ga je pokril oblak, in pokazalo se je veličastvo Go¬ spodovo. bukve 16. 11. 281 44. In Gospod je rekel Moj¬ zesu : 45. Bežita zmed te množice, tudi zdaj jih bom pokončal. 36 ) In ko sta na obrazu ležala, 46. je Mojzes rekel Aronu: Vzemi kadilnico, deni vanjo ognja znad altarja, in deni nanj kadila, ter hitro teci k ljudstvu, de zanj moliš; 37 ) zakaj že je šla jeza od Gospoda, in začela seje stiska. 38 ) Modr. 18, 21. 47. Ko je to Aron storil, je tekel med množico, ktero je ogenj pokončeval, in je daroval ka¬ dilo, 48. in stoje med mertvimi in živimi je prosil za ljudstvo, 39 ) in stiska je nehala. 49. Pokončanih pa je bilo štir— najst tavžent in sedem sto mož brez unih, ki so poginili v Ko- retovim puntu. 50. In Aron seje vernil k Moj¬ zesu pred vrata šotora zaveze, ko je bilo merjenje nehalo. XVII. Poglavje. Aronova palica ozeleni v poierjenje njegoviga duhovstva, in se shrani v šotor zaveze. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Govori Izraelovim otro- kam, in vzemi palico od sleher- niga po njih rodovinah , od vsih vojvodov rodov, dvanajst palic, in vsakteriga') ime zapiši na nje¬ govo palico. 36. v hebrejskim: „ko bi trenil , jih bom pokončal 11 - 37. V hebrejskim: „de jih spraviš to je, de jim per Bogu spravo zadobiš. 38. mrenje med ljudstvam. 39. V hebrejskim: v in je spravil ljudstvo “ s kadilam, ktero je zažgal Bogu v čast z živo vero v milostljive obljube Božje, in je za ljudstva molil. 1. sleherniga poglavarja. t 282 IV. Mojzesove 3. Aronovo ime pa bodi na Levijevim rodu, 2 ) in vsaka pa¬ lica bodi posebej za vse dru¬ žine, 3 ) 4. in položi jih v šotor za¬ veze pred pričevanje, 4 ) kjer bom s teboj govoril. 5 ) 5. Kogar zmed njih bom iz¬ volil, bo ozelenela njegova pa¬ lica; in odvernil bom od sebe tožbe Izraelovih otrok, s kterimi zoper vaji godernjajo. 6. In Mojzes je govoril Izra¬ elovim otrokam, in vsi vojvodi slehernih rodov so mu dali pa¬ lice , in je bilo dvanajst palic menio Aronove palice. 7. In ko jih je bil Mojzes položil pred Gospoda v šotor za¬ veze, 8. in ko je bil drugi dan vanj prišel, je najdel, de je zelenela palica Arona iz Levijeve hiše; pognali so namreč popki, in raz- bukve 11. 18. pihnili so se v cvetje, ktero se je, ko se je bilo razširilo perje, naredilo v mandeljne. 6 ) 9. Mojzes je tedej pernesel vse ' palice spred Gospodoviga obličja k vsim Izraelovim otro¬ kam, in sleherni je ugledal svojo palico, in jo je vzel. 10. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Nesi nazaj Aronovo pa¬ lico v šotor pričevanja, de se Ondi hrani v znamnje puntarskih Izraelovih otro'k, de nehajo njih tožbe zoper mene, de ne umerjo. Hebr. 9, 4. 11. In Mojzes je storil, kakor mu je bil Gospod ukazal. 12. Izraelovi otroci pa so rekli Mojzesu : Glej, merjemo, vsi po¬ ginjamo ! 13. Kdor koli se bliža šotoru Gospodovimu, umerje. 7 ) Ali nam je vsim do čistiga potrebljenim biti? 8 * * ) XVIII. Poglavje. Dolžnosti, prihodki in pravice duhovnov in levitov. 1. In Gospod je rekel Aronu: jiga očeta s teboj, nosite kri— Ti, in tvoji sinovi, in hiša tvo- vico zoper svetiše;‘) in ti in tvoji 2. na Levijevi palici. 3. v enim rodu. 4. pred skrinjo zaveze. 5. V hebrejskim: »kjer se % varni shajam 11 , to je, kjer se vam perkazujem, in vam odgovor dajem. Gl. 2. Mojz. 25, 16. 17. 6. Aronova palica je imela popke, cvetje in sad. Po mislih svetih očakov je to predpodoba našiga večno živiga, Božjiga, velikiga duhovna, ki je bil po' pred ponižan in celo umorjen, potem pa je bil v novo častitljivo življenje obujen. 7. Ne upamo si več bližati se s svojimi darovi svetimu šotoru, ker vsak umerje- 8. To skerb jim Bog vzame v naslednjim pogl. 18. v. 1. 1. Ako se ljudstvo per svojih darovih nad svetim šotoram kaj pregreši, imate vi duhovni in leviti to na vesti, bote vi zavoljo tega pokorjeni, ker je vam zročena skerb za svetiše; zatorej naj se Izraelovi otroci ne boje, de bi bil’ umorjeni. Gl. zgor. 8, 19 ; n, 12. 13. 383 IV. Mojzesove bokve 18. sinovi s teboj- nosite pregrehe svojiga duhovstva. 2 ) 2. Vzemi pa tudi seboj 3 ) svoje brate iz Levijeviga rodu, in pa¬ lico svojiga očeta, 4 ) in naj bodo perpravijeni, in naj ti strežejo j ti pa in tvoji sinovi opravljajte službo v šotoru zaveze. 3 ) 3. In leviti naj čujejo na tvoje povelja in na vse opravila šoto- rove; 6 ) vender tako, de se ne bližajo svetišnim posodam in al- tarju, 7 ) de ne umerjejo, in de tudi vi ne poginete z njimi vred; 4. naj bodo pa per tebi, in naj čujejo nad stražo šotorovo in nad vsimi njegovimi šegami. 8 ) Ptujic 9 ) v se med vas ne mešaj. 5. Cujte nad svetišno stražo in nad altarjevo službo, de se ne spočne serd čez Izraelove otroke. 10 ) 6. Jez sim vam dal vaše bra¬ te, levite, zmed Izraelovih otrok, in sim jih zročil Gospodu v da¬ rilo, de strežejo v službah uje— goviga šotora. 11 ) 7. Ti pa, in tvoji sinovi osker- bite svoje duhovstvo; in vse, kar gre k službi altarja, in kar je znotrej za zagrinjalam, I2 ) naj se opravlja po duhovnih. Ako se kdo vnanji bliža, bodi umorjen. 8. In Gospodje govorilAronu: Glej, izročil sim ti čujo nad mo¬ jimi pervinami. 13 ) Vse, kar se posvečuje 14 ) od Izraelovih otrok, sim zrbčil tebi in tvojim sinovam za duhovsko službo 15 ) po večni postavi. 9. To tedej jemlji od tega, kar se posvečuje, in daruje Gospo¬ du. 16 ) Vsaktero darovanje in je¬ dilna daritev, 17 ) in kar koli se 2. in ako se vi sami ali kak levit v duhovski službi kaj pregrešite, bote vi duhovni zavoljo tega pokorjeni. 3. za služabnike. 4. Zarod svojiga očeta. 5. opravljajte ko duhovni službo Božjo v svetim šotoru. 6. Glej zgor. 3, 7. 7. de bi sami darovali. 8. naj opravljajo službo, ki jim gre. 9. ki ni levit. 10. kakor popred (pogl. 16.), ko so se neposvečeni bližali svetišu. H. V hebrejskim: „ Glejte, vzel sim vaše brate, levite , zmed Izraelo¬ vih otrok, in sim jih , ko so bili darovani Gospodu , vam dal, de 11 i. t. d. 12. svetiga šotora. 13. darovi žita, sadja, vina i. t. d., ki so jih Izraelci ko pervine svojih per- delkov Bogu darovali, naj se zroče tebi v varstvo, de jih po pameti obra¬ čaš v svoje potrebe, in modro z njimi gospodariš. V hebrejskim: „Glej, zro¬ čil sim ti v varstvo svoje povzdignjene darove “ i- t. d., to so tisti deli darov, ki so bili Bogu posvečeni, 'pa vender niso bili sežgani (zgor. 6, 9.); zakaj od pervine je govorjenje v 11. 12. in 13. versti. 14. kar se Bogu da, in se ne sežge. 15. V hebrejskim: „to dam v delek tebi in tvojim sinovam po večni po¬ stavi. 11, 16. V hebrejskim: „To naj bo tvoje od presvetima iz ognja 11 , to je, ti da¬ rovi gredo tebi kakor presveta reč, ki se ne sežge. 17. Glej 3. Mojz. 6, 16. 284 IV. Mojzesove bukve 18. mi daje za greh in za zadolže- nje, 18 ) in je presveto, bodi tvoje in tvojih sinov. 10. V svetišu 19 ) to jej; le sa¬ mo moški naj od tega jedo, ker je tebi 20 ) posvečeno. 11. Pervine pa, 21 ) ktere Izra¬ elovi otroci obljubujejo in daru¬ jejo, sim dal tebi, in tvojim si- novam, in tvojim hčeram po večni pravici; kdor je čist v tvoji hiši, jih sme jesti. 12. Vse nar boljši od olja, in vina, in žita, kar koli darujejo od pervin Gospodu, sim tebi dal. 13. Ves pervi sad, ki ga rodi zemlja, in se pernese Gospodu, bodi za tvoje potrebe; kdor je čist v tvoji hiši, ga sme jesti. 14. Vse, kar iz obljube dajejo Izraelovi otroci, 22 ) bodi tvoje. 15. Kar koli pride pervo iz materniga telesa vsiga mesa, 23 ) ki ga darujejo Gospodu, bodi si od ljudi, ali od živine, bodi tvoje; vender pa tako, de za pervoro- jeniga človeka prejmeš rešilo, in vsaktero žival, ki je nečista, daš odkupiti; 24 ) 16. njega rešilo bodi čez en mesec 25 ) za pet šeklov srebra po svetišni tehtnici. Šekel ima dvajset vinarjev. Zgor. 3, 47: 2. Mojz. 30, 13: 3. Mojz. 27, 25. Eceh. 45, 12. 17. Pervostorjeniga od; goved, in ovac, in koz pa ne pušaj rešiti, ker je Gospodu posvečeno; 26 ) le njih kri izli na altar in mast sežgi vnar prijetniši duh Gospodu. 18. Meso pa bodi v tvoje po¬ trebe, kakor tudi posvečene persi in desno pleče naj bodo tvoje. 27 ) 19. Vse svetišne pervine, ki jih darujejo Izraelovi otroci, sim dal tebi, in tvojim sinovam, in hčeram po večni pravici. Solna zaveza 28 ) je večna pred Gospo¬ dam za te in za tvoje otroke. 20. In Gospod je rekel Aronu: V njih deželi ne imejte nič po¬ sestva, 29 ) tudi ne deleža med njimi; jez sim tvoj delež in ded- šina v sredi Izraelovih otrok. 30 ) 21. Levijevim sinovam sim pa dal v last vse desetine Izraelove za službo, ki mi jo opravljajo v šotoru zaveze; 22. de se ne bližajo več Izra¬ elovi otroci šotoru, in de ne store usmertivniga greha; 18. in se ne sežge. 19. to je, na svetišnim preddvoru. 20. ko Božjirau namestniku. 21. Glej v. 8. razi. 13. V hebrejskim: ,,/n to (kar nasledva v 12. v.) sim ti dal od njih povzdigovavnih in majavnih darov u (od pervin, ki se z povzdigovanjem in majanjem Bogu darujejo). 22. V hebrejskim: „ Vse v Izraelu z zarotenjem (herem) obljubljeno bodi tvoje u . Gl. 3. Mojz. 27, 21. 28. 23. vse pervorojeno. 24. Glej 2. Mojz. 13, 12. 13: 34, 19. 20. 25. V hebrejskim: „po tvoji cenitvi za pet šeklov“ i. t. d., to je, kakor ti ceniš, vender ne sme pet šeklov preseči. 26. ker je daritevna živina. 27. Glej 2. Mojz. 29, 28. 28. to je, terdna, večna, tako nestrohljiva, kakor sol. Gl. 3. Mojz. 2, 13. 29. vi, Levijevi sinovi, ne smete v Izraelovi deželi posestva imeti. 30. Gospod sam bodi vaš delež. IV. Mojzesove * 23. samo Levijevi sinovi naj mi služijo v šotoru, in naj no¬ sijo grehe ljudstva j 31 ) to bodi večna postava v vaših rodovinah. Nič druziga naj ne posedejo, 5. Mo jz. 18, 1. 24. zadovoljni naj bodo z da¬ rovanjem desetin, ki sim jih od¬ ločil v njih živež in potrebe. 25. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 26. Zapovej levitam in jim reci: Kadar bote od Izraelovih otrok prejemali desetine, ki sim vam jih dal, darujte njih pervine 32 ) Go¬ spodu, to je, deseti del desetine, 27. de vam bo peršteto v da¬ rovanje pervin 33 ) iz gumna in tla- čivnice, 34 ) 28. in od vsih reči, kterih per- Ibnkve 18. 19. 285 vine 35 ) dobivate, darujte Gospodu, in dajajte Aronu, duhovnu. 36 ) 29. Vse, kar bote pernesli od desetin, 37 ) in odločili v dar Go¬ spodu, bodi nar boljši in zbrano. 30. In reci jim: Ako bote da¬ jali lepši in boljši reči od dese¬ tin, vam bodi peršteto, kakor de bi dajali pervine 38 ) iz gumna in tlačivnice; 39 ) 31. in jejte jih na vsih svojih krajih , vi in vaše družine j ker to je plačilo za službo, ki jo opravljate v šotoru pričevanja. 32. In ne pregrešite se v tem, de bi nar boljši in debelejši za se ohranili; de ne ognusite da¬ rov Izraelovih otrok, in ne umer- jete. 40 ) XIX. Poglavje. Postava zastran rudeče krave, in očiševavne vode. 1. In Gospodje govoril Moj¬ zesu in Aronu, rekoč: 2. To je postava klavšine, ki jo je dal Gospod. Zapovej Izra¬ elovim otrokam, de ti perpeljejo rudečo kravo, ‘) popolrtama dora- 31. Ako se kdo per darovanji kaj pregreši, naj bodo zato leviti kaznovani, ker ne čujejo, de bi se vse prav godilo. 32. V hebrejskim: „s povzdigovanjem, 11 . 33. V hebrejskim: „in to darilo vam bo peršteto, kakor * ito iz gumna in kakor vino iz tlačivnice 11 . 34. de vam bo prišteto, kakor bi bili od svojih njiv in vinogradov desetino dali. 35. darujte tudi vi darove Gospodu od vsih svojih desetin, ki jih bote jemali od Izraelovih otrok. 36. ki razdeli med svojo družino, namreč duhovne. Prim. 2. Ezdr. 10, 38. 37. vi, leviti. 38. desetino.. 39. Ako bote od svojih desetin dali desetino Gospodu, smete ostalo v svoje po¬ trebe tako prosto obračati, kakor vsakteri Izraelec s svojimi dohodki prosto ravna. V hebrejskim: „Ako darujete od njih , kar je nar bolj siga, naj se (ostalo) ima kakor perdelek iz gumna , in kakor perdelek iz tla¬ čivnice “, to je, z ostalo desetino smete gospodariti kakor s svojimi dohodki. 40. v hebrejskim: „ln vi se ne bote pregrešili (ako ostalo vživate), če ste od njih nar boljši darovali , in ne bote oskrunili , kar so Izraelovi sinovi posvetili , (njih desetine), in ne bote umerli“ (ako jih, kakor vsako drugo jedilo vživate). 1. ki je podoba vsiga nečistiga, ker rudeče je pozemeljsko ali posvetno; kakor so si tudi Egipčani rudečo živino v zvezi s hudim mislili. 286 IV. Mojzesove bukve 10. šeno, 2 ) na kteri ne bodi graje, in ktera še ni nosila jarma, 3 ) 3. in dajte joEleazarju, du¬ hovnu; on naj jo pelje ven iz šoto- riša in naj jo zakolje vpričo vsili, 4 ) ITerb. 13, 11. 4. in naj pomoči perst v njeno kri, in naj pokropi proti šotoro- vim vratam 5 ) sedemkrat, 5. ter naj jo sežge, de vsi vidijo; 6 ) verže naj se na ogenj njena koža in meso, kri in blato. 6. Tudi cedroviga lesa, in hi— šopa, in dvakrat omočeniga šker- lata 7 ) naj duhoven verže v pla¬ men, ki požera kravo. 7. In še le potem, ko je opral svoje oblačila in umil svoj život, naj pride v šotoriše, ter bodi ne¬ čist do večera. 8 ) 8. Pa tudi on, ki jo bo se¬ žgal, naj opere svoje oblačila in umije svoj život, ter bodi nečist do večera. 9. Pobere naj pa čist mož kravji pepel, in naj ga usuje zu- nej šotoriša na prav čeden kraj, de se hrani množici Izraelovih otrok, in za kropilno vodo; 9 ) zakaj krava je bila za greh sežgana. 10 ) 10. Kdor je nosil kravji pepel, naj opere svoje oblačila, in bodi nečist do večera. To naj imajo Izraelovi otroci in ptujci, kteri med njimi prebivajo, za sveto po večni postavi. 11 ) 11. - Kdor se merliča dotakne, in je zavoljo tega sedem dni ne¬ čist, 12. naj se pokropi s to vodo 12 ) tretji in sedmi dan, in tako bo očišen. Ako ne bo pokropljen tretji dan, ne bo mogel očišen biti sedmi dan. 13. Sleherni, ki se dotakne mer¬ liča človeške duše in se ne po¬ kropi s to zmešano vodo, ognusi šotor Gospodov, in naj pogine zmed Izraela; ker ni bil pokrop¬ ljen z očiševavno vodo, bodi ne¬ čist , in njegova gnusoba ostani na njem. 14. To je postava za človeka, kteri umerje v šotoru. Vsi, kteri pridejo v njegov šotor, in vse posode, ktere so ondi, naj bodo nečiste sedem dni. 15. Posoda, ki nima pokrova, ali ki ni zgorej zavezana, bodi nečista. 16. Ako se kdo na polji do¬ takne trupla ubitiga človeka, ali 2. V hebrejskim: „brez madexa u . 3. ki še ni služila nobeni posvetni rabi. 4. V hebrejskim: „in naj jo da zaklati pred svojimi očmi, vpričo sebe “• Ni bilo samimu velikimu duhovnu zapovedano, jo zaklati, de bi se n e ognusil. 5. proti svetimu šotoru oberujen; zakaj s kervjo se Bog spravi in človek očisti, kakor se s to šego predpodobuje. 6. V hebrejskim: „m naj se seige pred njegovimi nčmi u . 7. škerlatasto volnato nit. Ravno teh pomenljivih reči so se pri očiševanji g°' bovih posluževali. Gl. 3. Mojz. 14, 16. 8. Glej 3. Mojz. 16, 28. 9. Glej spod- v. 17 — 19 . 10. V hebrejskim: „to je daritev jz a greh“. 11. V naslednjim se perpoveduje, čimu jim bodi ta pepel. 12. Glej v. 17 — 29- IV. Mojzesove bukve 19. 20. 287 sicer zamerliga, 13 ) a!i njegovih kosti, ali pokopališa, bodi nečist sedem dni. 17. In naj vzamejo pepela žga- tve in greha, ’ 4 ) in naj vlijejo nanj v posodo žive vode. 15 ) 18. In čist človek naj pomoči vanjo hisop, in naj pokropi z njim ves šotor, in vse orodje, in vse s tako nečistostjo ognušene ljudi. 19. In tako naj pokropi čisti »ečistiga. tretji in sedmi dan; in ko bo očišen 16 ) sedmi dan, naj umije sebe in svoje oblačila, in naj bo nečist do večera. 17 ) 20. Ako se kdo ne očisti po ti šegi, naj pogine tak človek zmed občine, zato ker je ognu- sil svetiše Gospodovo, in ni bil pokropljen z očiševavno vodo. 21. To bodi večna postava in zapoved. Tudi on, ki kropi z vodo, naj opere svoje oblačila. 1S ) Vsak, ki se dotakne očiševavne vode, bodi nečist do večera. 19 ) 22. Cesar koli se nečist 20 ) do¬ takne, stori nečisto, in duša, ki se kaj taciga 21 ) dotakne, bodi nečista do večera. 22 ) XX. Poglavje. Marija umerje. Ljudstvo godernja zavoljo pomanjkanja vode, in Mojzes jo per- terka iz skale na Gospodovo povelje. Mojzes in Aron razžalita Boga per vodi sopergovora, zato ne pojdeta v obljubljeno deželo. Izraelci prosijo Edohiljane, de bi jih pustili skozi njih deželo; ker jim tega ne dovolijo, se obernejo proti horski gori. Aron ondi umerje, in Eleazar, njegov sin, je njegov naslednik. 1. In prišli so Izraelovi otroci | in vsa množica v sinsko pušavo, ‘) 13. ki je za kako boleznijo umeri. 14. sežgane krave, ki je greh ali nečistobo Izraelcov na sebi nosila. V he¬ brejskim: »sežgane daritve za grc/r 1 . Gl. razi. 10. 15. studenčne vode. 16. to je, rešen postavne nečistobe. 17. in zvečer bo čist. 18. ker je imel z nečistim opraviti. 19. ne zavoljo očiševavne vode, temuč ker je imel z nečistim opraviti. 20. ki se je nad mertvim ognusil. 21. ali njega samiga. ^2. Nekteri učeni mislijo, de je Mojzes to postavo zastran ognušenja nad mer- liči in zastran očiševanja z vodo zato dal, de bi bil s tem odvračal razširjanje nalezljivih bole'zen med Izraelci. Tode po mislih svetih očakov (Avg., Teod., Greg.) je imel Mojzes veliko viši in imenitniši namene. Kakor so vse nje¬ gove zunanje postave tudi merile v notranje očišenje serca, tako je hotel tudi s tem zunanjim očiševanjem ognušenja nad mertvim (ki je prav živa podoba grešnika in greha) Izraelcam živo dokazati in zaterditi, kako po¬ trebno je, se očiševati in ogibati vsiga ognušenja po grehu (Gl. 3. Mojz. 15, razi. 18. Prim. Ps. 50, 4. 9.). In kakor so vse njegove postave in šege na Kristusa kazale (Mat. 5, 18. Jan. 5, 46.), tako je tudi v ti postavi razsvet¬ ljenim (Ps. 118, 34. Luk. 24, 25.) Izraelcam prav živo pred oči postavil du¬ hovne predpodobe tistiga Rešenika, ki ne očišuje le zunanjih nečistob z vodo, ampak s svojo presveto kervjo vsih grehov, ki jih je ko darivno Jagnje na se vzel. Iz. 53, 5. 6. Hebr. 9, 13. 14. 1. V hebrejskim: „v pušavo Cin u , na južni strani Palestine, in se mora raz- 288 IV. Mojzesove bukve 20. pervi mesec; * 2 ) in ljudstvo je ostalo v Kadesu. 3 ) In umerla je ondi Marija, in je bila pokopana v tistim kraji. 2. In ko ljudstvo ni imelo vode, so se zbrali zoper Mojzesa in Arona, 3. in so se spuntali, in so rekli: O de bi bili pač umerli s svojimi brati vred pred Gospo¬ dam! 4. Zakaj sta množico Gospo¬ dovo izpeljala v pušavo, de po¬ ginemo mi in naša živina? 2. Mojz. 17, 3. 5. Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, in perpeljala v ta siliio hudi kraj, ki se ne more obse¬ vati, ki ne rodi ne smokev, ne vin¬ skih tert, ne margaranovih jabelk, in verh tega še vode nima v pi¬ jačo? 6. In ko sta bila Mojzes in Aron množico odpravila, sta šla v šotor zaveze, sta padla na zemljo, ter sta vpila k Gospodu, rekoč: 4 ) Gospod Bog! usliši vpitje tega ljudstva, in odpri jim svoj zaklad, studenec žive vode, de se napijo, ter neha njih goder- njanje. In perkazalo se je nad njima veličastvo Gospodovo. 7. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 8. Vzemi palico 5 ) in zberi ljudstvo, ti in Aron, tvoj brat, in govorita skali pred njimi, in dala bo vode. 6 ) In ko boš izpeljal iz skale vodo, naj pije vsa mno¬ žica in njena živina. 9. Mojzes je tedej vzel pa¬ lico, ki je bila pred Gospodam, 7 ) kakor mu je bil zapovedal. 2. Mojz. 17, 5. 6. Modr. 11, 4. 10. Ko se je bila množica zbrala pred skalo, jim je rekel: Poslu¬ šajte, puntarji in neverni; ali vam bova mogla iz te skale vode per- terkati? 8 * * ) Ps. 77, 15. 20: 1. Kor. 10, 4. 11. In Mojzes je vzdignil roko, in je udaril s palico dvakrat na skalo, in perteklo je prav obilno vode, tako de se je napilo ljud¬ stvo in živina. 12. In Gospod je rekel Moj- ločiti od pušave „Sin u (2. Mojz. 16, 1: 17, 1: 4. Mojz. 33, 11.), ki je bila del arabske pušave proti Egiptu. 2. pervi mesec štirdesetiga leta po izhodu iz Egipta (prim. v. 25. s pogl. 33, 38.), po vstvarjenji sveta 2552, pred Krist. 1452. Ker se je zgorej povedano v drugim letu godilo, torej ni popisal Mojzes zgodovine naslednjih 38 let. Ta čas je Bog Izraelce po pušavi sem ter tje vodil v kazen njih terdovrat- nosti, de bi jih za posestvo obljubljene dežele zmožne storil s tem, ker so mogli v pušavi mnogo pomanjkanja, terpljenja in težav prenašati. 3. v Kadesbarnah, kjer so že tudi v drugim letu imeli staniše (zgor. 13,27.)- 4. Naslednje molitve ni ne v hebrejskim, ne v drugih starih prestavah. 5. s ktero si delal čudeže v Egiptu. 6. V hebrejskim: „m bo dala svojo vodo 11 . Pred ko ne, je bil v skali stu¬ denec , ki je bil jenjal teči. 7. ki je bila v svetišu, blezo zraven skrinje zaveze. 8. Bo li Bog po nama per vaši nepokoršini in terdovratnosti čudež storil- Mojzes je^ dvomil, če ravno ne nad Božjo vsigamogočnostjo sploh, vender p a v pričujočih okolišinah (Avg.). Zato je Bog tudi dal, de je voda še le per' tekla, ko je bil Mojzes drugič udaril (v. H.). p r i„,. v. 24. Spod. 27, H : 5. Mojz. 32, 51. Po mislih druzih je Mojzes svoje premajhno zaupanje s te' 11 IV. Mojzesove bukve 30. zesu in Aronu: Ker mi nista verjela, 9 ) de bi me bila posve¬ čevala 10 ) vpričo Izraelovih otrok, zato ne bota peljala teh ljud¬ stev v deželo, ktero jim bom dal. 5. Mojz. 1, 37. 13. To je voda zopergovora, 1 *) kjer so se kregali Izraelovi otroci z Gospodam, in bil je poveličan med njimi. 14. Med tem je poslal Mojzes sporočnikov s Kadesa do edom- skiga kralja, kteri naj bi rekli: To sporoči tvoj brat 1 *) Izrael: Veš vso nadlogo, ki nas je za¬ dela; 15. kako so prišli naši očetje v Egipt, in de smo ondi prebi¬ vali dolgo časa; in de so Egip¬ čani stiskali nas in naše očete, 16. in kako smo klicali v Go¬ spoda, in de nas je uslišal, in je poslal angelja, 13 ) ki nas je iz¬ peljal iz Egipta. Glej, v mestu Kadesu, ki je na tvojih zadnjih pokrajinah, prebivamo, 17. in prosimo, de bi smeli iti skozi tvojo deželo. Ne poj demo po njivah, ne skozi vinograde, ne bomo pili vode iz tvojih vod¬ njakov, u ) ampak po veliki cesti pojdemo, in se ne bomo ganili, 289 ne na desno, ne na levo, dokler ne pridemo skozi tvoje pokrajine. 18. In Edomljan mu je odgo¬ voril: Ne boš hodil ne skozi mojo deželo, sicer ti pridem z orožjem naproti. 19. In Izraelovi otroci so rekli: Po uglajenim potu bomo hodili, in če bomo pili mi in naša ži¬ vina tvoje vode, bomo dali, kar je prav; za plačilo 15 ) se ni treba bati, de le hitro skozi pridemo. 20. On pa je odgovoril: Ne boš hodil ne skozi. In zdajci se je vzdignil naproti z neštevilno 16 ) množico, in z močno roko, 21. in se ni hotel udati pro- sijočimu, de bi jim bil dovolil iti skozi njegove pokrajine; torej se je Izrael obernil od njega. 17 ) 22. In ko so bili šotore vzdig¬ nili s Kadesa, so prišli na hor- sko goro, ktera je na pokrajinah edomske dežele; 23. ondi je Gospod govoril Mojzesu, 24. in je rekel: Naj gre Aron k svojimu ljudstvu; 18 ) zakaj on ne pojde v deželo, ktero sim dal Izraelovim otrokam, ker ni verjel mojim besedam per vodi zoper¬ govora. pokazal, de je s palico na skalo udaril, ker bi bilo zadosti, de bi jo bil le v rokah deržal, 'in skali zapovedal vode dati (v. 8.). 9. Tedej je bil tudi Aron grešil. 10. de bi me bila poveličala. tl. Primeri 2. Mojz. 17, 7. •2. stric. Ezav, brat Jakopa, očeta dvanajsterih rodov, je bil oče Edomljanov. 13. Glej 2. Mojz. 3, 2 — 8. Joz. 5, 13—15: 6, 2. 14. zastonj, de bi je ne plačali. Gl. v. 19: 5. Mojz. 2, 6. Voda iz studencov in vodnjakov je v tistih krajih draga, in popotniki jo morajo plačevati. 15. V hebrejskim: „nič druzu/a , kakor le peš pojdemo skozi“, — brez konj, vozov, v enim dnevu, in ne bomo nikjer prenočevali. Iti. Nek ter i prestavljajo: močno množico 11 - 17. Primeri 5. Mojz. 2, 5. 18. naj umerje in gre k svojim očakam, ki v predpeklu odrešenja čakajo. I. 19 290 IV. Mojzesove 25. Vzemi Arona in z njim njegoviga sina, 19 ) in pelji ji na horsko goro; s po dej 33, 38: 5. Mojz. 32, 50. 26. in ko boš slekel očetu nje¬ gove oblačila, 20 ) obleci vanje Ele- azarja, njegoviga sina ; Aron naj se zbere, 21 ) in ondi umerje. 27. Mojzes je storil, kakor je bil Gospod ukazal, ter so šli na horsko goro vpričo vse množice. bnkve 20. 21. 28. In ko je bil Aronu nje¬ gove oblačila slekel, je oblekel vanje Eleazarja, njegoviga sina. 29. In ko je bil uni na verhu gore umeri, je šel doli z Elea- zarjem. 30. Vsa množica pa, ko je vi- dila, de je Aron umeri, ga je objokovala 22 ) trideset dni po vsih svojih rodovinah. XXI. Poglavje. Izraelci premagajo Arada, kananejskiga kralja. Ljudstvo se naveliča težavniga pota in goderrija zoper Boga in Mojzesa, zato jim Bog pošlje kač v kazen, in veliko pičenih pomerje. Ljudstvo spozna svoj greh; pogled v bronasto kača pičene ozdravlja. 1. Ko je to slišal Arad, ka- nanejski kralj, ki j e prebival proti poldanski strani, ‘) de namreč pride Izrael po potu oglednikov, * 1 2 ) se je z njim bojeval, in je bil zinagovavec, in je peljal plen od njega. Spod. 33, 40. 2. Izrael pa se je z obljubo zavezal Gospodu, ter je djal: Ako mi daš to ljudstvo v roko, bom razdjal njegove mesta. 3 ) 3. In Gospod je uslišal Izra¬ elove prošnje, in mu je dal Kana- nejca, in ga je pobil, in njegove mesta razdjal, 4 ) in je ime tistiga kraja imenoval Horma, to je, pre¬ kletstvo. 4. Podali so se pa tudi od horske gore po potu, ki derži proti rudečimu morju, 5 ) de bi se ognili edomske dežele. 6 ) In ljud¬ stvo seje naveličalo pota in truda; 5. ter je govorilo zoper Boga in Mojzesa, in je reklo: Zakaj si nas izpeljal iz Egipta, de bi umerli v pušavi? Ni ne kruha, 19. V hebrejskim: „m Eleazarja , njegoviga. sina u . 20. duhovske oblačila. 21. k svojimu ljudstvu, k očakam. Gl. v. 24. 22. je po njim opravljala mertvaške 'šege po svoji navadi. 1. kananske dežele ali Palestine. 2. po kteri so ogledovavci hodili. V hebrejskim: „po potu Atarini 11 . 3. V hebrejskim: „bomo prekleli v pokončanje njih mesta 11 . Gl. 3. Mojz- 27, 28. 29. s tem so spolnili Božje povelje. Gl. 5.' Mojz. 7, 2: 20, 16. * 7 - 4. V hebrejskim: „?;« jim je izdal liananejce , in so prekleli, v pokon¬ čanje nje in njih mesta 1 j to je, tiste mesta, ki so bile na jugozahodni* meji ; zakaj popolnama so bile vse Aradove mesta še le poznejše razdjane- Gl. Joz. 12, 14. Sod. 1, 16. 5. Podali so se spet proti jugu. 6. de bi ne hodili na južni strani v obljubljeno deželo, temuč de bi na vzhodnj* strani vanjo prišli. IV. Mojzesove bukve 21. ne vode 5 naši duši se že gnusi nad to prelahko jedjo? 7 ) 6 . Zavoljo tega je Gospod poslal ognjenih kač 8 ) med ljud¬ stvo, in ko jih je bilo prav ve¬ liko od njih pičenih in umorjenih, Jud. 8, 25. Modr. 16, 5 : 1. Kor. 10, 9. 7 . so prišli k Mojzesu, ter so djali: Grešili smo, ker smo govorili zoper Gospoda in tebe j prosi, de nam odvzame kače. In Mojzes je molil za ljudstvo. 8 . In Gospod mu je rekel: Naredi bronasto kačo, ter jo po¬ stavi v znamnje; 9 ) kdor koli bo pičen, in jo bo pogledal, bo živel. 9. Mojzes je tedej naredil bronasto kačo, in jo je po¬ stavil v znamnje ; t0 ) in ko so jo pičeni pogledali, so bili ozdrav¬ ljeni. 11 ) Jan. 3, 14. 10. In Izraelovi otroci so šli 291 dalje, in so postavili šotore v Obotu. 11 . Od tod so se vzdignili in so šotorili v Jeabarimu, v pu- šavi, ktera je Moabu nasproti na jutro vi strani. 12 ) 12. In so se od ondod vzdignili, in so prišli k potoku 13 ) Zaredu; 13. tega so zapustili, in so se ušotorili proti Amonu, 14 ) kijev pušavi, in sega do amorejskih pokrajin. Zakaj Arnon je moab- ska meja, ki loči Moabljane in Amorejce. 5. Mojz. 2, 9. 24. Sod. 11, 18. 14. Zatorej je rečeno v bukvah Gospodovih vojska : 15 ) Kakor je on storil v rudečim morji, tako bo storil v potokih 16 ) Amonovih. 17 ) 15. Skale potokov 18 ) so se nagnile, 19 ) de bi se na Ar 20 ) naslonile, in de bi se ulegle na pokrajine Moabljanov. 2 ‘) 7. mana se nam že gnusi. 8. V hebrejskim: „In Gospod je poslal med ljudstvo serafskih kač 11 ; beseda „ seraf ‘ izhaja od besede „.v«ro/", kar pomeni: „peči u ali ,,igati u . Tako so jih imenovali zavoljo njih hudiga strupa, ki je po mesu pekel in žgal, poslednjič pa človeka umoril. 9. V hebrejskim: „obesi jo na kol tO. v hebrejskim: „m jo je na kol obesil “. tl. po pokori in veri v Odrešenika vsih ljudi (Modr. 16, 7.). Pogled v kačo je bil tedej prav za prav spokoren pogled v prihodnjiga Odrešenika, ki s telesam vred tudi dušo ozdravi; kača, na lesu povzdignjena, je bila tedej podoba tega Odrešenika, kakor Jezus Kristus sam uči. Jan. 3, 14. t2. v pušavi, ki je od mertviga morja proti jutru; ognili so se namreč Moab¬ ljanov, ki so od tega morja do Arnona stanovali. Gl. 5. Mojz. 2, 9. t3- ali k dolu Zaredu. Gl. zgor. 13, 24. razi. 12. *4- na ti strani reke Arnona, v moabski pušavi, kjer ni bilo prebivaveov. *•>. to je, v bukvah strahovitnih vojska. Pred ko ne, so te bukve vojska obse¬ gale amorejske pesmi od vojske Moabljanov in Amorejcov, po kteri so mogli •Moabljani svoje posestva unkraj Arnona Amorejcam prepustiti (v. 26.). tb. tako bo storil z Amonovimi valovi. t7. posušil bo dereče Amonove valove (v. 15.) tako, de ne bodo dalje več Moabljanam v hrambo. [8. v reki Arnonu. *9. so se dalje valile. in so se usedle blizo Ara, velikiga mesta Moabljanov. M. de bodo meja moabski deželi. Reka Amon, ki se zdaj Mudžeb imenuje, je 19* 292 IV. Mojzesove bnkve 21 . 16. Iz tega kraja 22 ) seje po¬ kazal studenec, 23 ) od kteriga je Gospod govoril Mojzesu: Zberi ljudstvo, in dal mu bom vode. 17. Takrat je Izrael to pesem pel: Studenec, perteci! Vsi sku- pej so takole peli: 18. Studenec, ki so ga sko¬ pali poglavarji in vojvodi mno¬ žice perpravili po postavodajavcu in po svojih palicah. 24 ) Iz pušave so šli v Matano, 19. iz Matane v Nahaliel, iz Nahaliela v Bamote; 20. iz Bamot dalje, kjer je dolina v moabski deželi, 25 ) per višavi Fasgi, 26 ) ktera gleda proti pušavi. 21. Izrael je pa poslal spo- ročnikov do Sehona, amorejskiga kralja, rekoč: 5. Mojz. 2, 26. Sod. 11, 19. 22. Prosim, de smem iti skozi tvojo deželo; ne bomo se ganili ne na njive, ne na vinograde, ne bomo pili voda iz vodnjakov; po veliki cesti pojdemo, dokler ne pridemo skozi tvoje pokrajine. 23. On pa ni hotel dovoliti, de bi šel Izrael skozi njegove po¬ krajine; temuč je še vojsko zbral, in je šel naproti v pušavo, in je prišel v Jaso, in se je bojeval z Izraelam. 24. Tode Izrael ga je z oj st rim mečem premagal, in se polastil njegove dežele od Aniona doJe- boka in do Amonovih otrok; 27 ) zakaj pokrajine Amonijanov so bile z močno hrambo obdane. Ps. 134, 10. 11. Amos 2, 9. 25. Izrael je tedej vzel vse njegove mesta, in je prebival ' r amorejskih mestih, namreč v He- sebonu in v njegovih tergih. 26. Hesebon 28 ) je bilo mesto Sehona, amorejskiga kralja, kten se je bojeval z moabskim kra¬ ljem, in mu je vzel vso deželo, ktera je bila v njegovi oblasti do Amona. 27. .Za tega voljo se pravi ' r še dandanašnji sloveča zavoljo skalovja, ki ga seboj vali. V hebrejskim 14- in 15. versta: „Torej je rečeno v bukvah Gospodovih vojska: Vahelo in Sufa, in potoki Amonovi , in izliv potokov, ki se proti mestu A >' 11 obernejo , in se na meje vperajo “ — (so meje med Moabljani in Aro 11 ' rejci). Drugi pa spet drugači prestavljajo. Ta versta se težko razumeva, ker je brez vse zveze vzeta iz bukev vojska; Mojzes pa jo tukej posta' 1 zato, de bi pokazal, de kraj na uni Amonovi strani takrat ni bil več v P°' sestvu Moabljanov, in de ga torej Izraelci smejo v last vzeti, in de s tem ne bodo Božjimu povelju (5. Mojz. 2, 9.) nasproti ravnali. 22. Glej v. 13. 23. V hebrejskim: „In <>d tod so prišli k Beru u (vodnjaku). 24. Ko je Izraelcam na tem kraji vode manjkalo, so na Božje povelje vodnjak kopali. Mojzes sam in poglavarji roilov so s svojimi palicami pervi to del" začeli, de bi ljudstvu serčnošt dajali. K 0 se je voda pokazala, je ljudstvo to pesem pelo. 25. V hebrejskim: „in iz Bamot so šli v Gajo (dolino) v moabski d e ' šteli 11 - 26. kjer se začne gora Fasga, na meji amorejske dežele. 27. ki so dalje proti jutru prebivali, in dolga gora jih je Amorejcov varoval** (Gl. 5. Mojz. 2, 19.). 28. nekdaj mesto Moabljanov. IV. Mojzesove pregovoru: 29 ) Pridite 30 ) v Hese- bon, naj se sozida in obterdi mesto Šehonovo. 3 ') 28. Ogenj je prišel iz Hese- bona, 32 ) plamen iz mesta Seho- noviga, in je požerl Ar Moab- jjanov, 33 ) in prebivavce po viša- j vah Amonovih. 34 ) 29. Gorje tebi, Moab, poginilo si, ljudstvo Kamosovo! 35 ) On 36 ) je dal v beg svoje sinove, in svoje hčere v sužnost Sehonu, amorejskimu kralju. Sodn. 11,24: 3. Kralj. 11, 7. 30. Njih jarm je jenjalodHe- sebona do Dibona; upehani so prišli v Nofe in do Medabe. 37 ) 31. Izrael je tedej prebival v deželi Amorejcov. 32. In Mojzes je poslal ogled- bukve 21. 22. 293 nikov v Jazer; vzeli so njegove vasi, in so se polastili prebivavcov. 33. In so se obernili, 38 ) in so šli gori po potu proti Basanskimu, in Og, 39 ) basanski kralj, jim je šel naproti z vsiin svojim ljudstvam, de bi se bojeval na Edrajskim. 5. Mojz. 3, 3: 29, 7. 34. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Ne boj se ga; zakaj v roke ti bom dal njega, in vse ljudstvo, in njegovo deželo; in stori z njim, kakor si storil s Sehonam, amorejskim kraljem, prebivavcam v Hesebonu. 35. Pobili so tedej tudi tega z njegovimi sinovi in z vsim nje¬ govim ljudstvam vred do čistiga, in so se polastili njegove dežele. XXII. Poglavje. Balak, moabski kralj, pošlje dvakrat po Balaama, naj bi prišel preklinjat Izraelce. Balaam se poda na pot, angelj Gospodov pa se mu nasproti postavlja, ko jezdi na oslici; oslica spregovori in angelj ga svari. 1. In šli so dalje, in so šo¬ torili na moabskih planjavah, un- kraj Jordana, kjer je Jeriho.') 2. Ko je pa Balak, sin Se- forjev, vse vidil, kar je Izrael storil Amorejcam, 29. v narodski pesmi nekiga amorejskiga pesnika. 30. vi zmagovavni Amorejci! 31. kjer kralj prebiva. 32. Vojska se je vzdignila iz llesebona, premaganiga mesta. Preroki perinerjajo vojsko z ognjem; glej Amos 1, 7. 10. 11. 12: 2, 2. 5. Iz. 47, 14. Jer. 48, 45. 33. Kralj Sehon je planil s svojo vojsko na veliko mesto Moabljanov, namreč Ar, ter ga je razdjal, in je nar lepši , del moabske dežele v svojo oblast dobil. 34. Moabljane po Arnanovih višavah. 35. Katnos je bil malik Moabljanov. Bil je mende Moloku podoben. Gl. 3. Mojz. 18, 21. 36. Kamos, malik Moabljanov. 37. v hebrejskim: „Streljali smo s psicami vanje, pokončan je Ml He- sebon do Dibona , vse smo razdjali do Nofe , Id je proti Medebi“. 38. proti severju. 39. Kralj Og je bil tudi Amorejic. 5. Mojz. 3, H* 1. v nekdanjim severnim delu moabske dežele. Gl. zgor. 21, 13. ' 294 IV. Mojzesove bukve 22 . 3. in de so se ga Moabljani bali, in de niso zmožni njegovi sili se zoperstaviti, 4. je rekel madjanskim sta- rašinam: 2 ) Tako bo to ljudstvo potrebilo vse, ki prebivajo po naših pokrajinah, kakor pomuli vol travo do korenine. On je bil takrat kralj moabski. 5. Poslal je tedej sporočni- kov doBalaama, sinuBeorjeviga, vedeževavca, ki je prebival zra¬ ven vode v deželi Amonovih si¬ nov, 3 } de naj ga pokličejo in mu rečejo: Glej! ljudstvo je prišlo iz Egipta, ki je pokrilo pover- šino zemlje, in se ustavilo meni nasproti; 5. Mojz. 23, 5. Joz. 24, 9. 6. pridi tedej in prekolni to ljudstvo; zakaj močnejši je ko jez; morebiti ga bom po tem mo¬ gel pobiti in pregnati iz svoje dežele; zakaj vem, de je blago¬ slovljen, kogar blagosloviš, in preklet, kogar prekolneš. 4 ) 7. In šli so starašini moab¬ ski in starašini madjanski, in so imeli plačilo za vedeževanje 5 ) v rokah. In ko so bili prišli k Ba- laamu, in mu povedali vse be¬ sede Balakove; 8. je on odgovoril: Ostanite tukaj to noč, in vam bom pove¬ dal, kar koli mi bo rekel Go¬ spod. 6 ) Ko so per Balaamu ostali, je Bog prišel, 7 ) in mu je rekel: 9. Kaj hočejo ti ljudje per tebi? 10. Odgovoril je: Balak, Se- forjev sin, kralj Moabljanov, je poslal k meni, 11. rekoč: Glej! ljudstvo, ki je prišlo iz Egipta, je pokrilo po- veršino zemlje ; pridi, in ga pre¬ kolni, de bi ga kje mogel boje- vaje pregnati. 2. Madjani so bili pastirsko ljudstvo, ki je živelo razkropljeno po raznih krajih- Nekaj jih je stanovalo blizo sinajske gore, nekaj med Moabljani, okrog nekiga mesta ob Arnonu, od kteriga mesta so se še ob času svetiga Hieronima vidilc razvaline. 3. V hebrejskim: „ Poslal je -v poročnikov do Bileama, sinu Beorje- viga, v Petoro, ki je per reki (Evfratu), v deželi njegoviga ljudstva “ (v Sirii). 4. Vse ljudstva starih časov sploh so verovale v delavno moč blagoslova in prekletstva; zakaj ta moč se je razodevala v mnozih pergodbah. 5. V starih časih so imeli Jutrovci v navadi, le z darili se bližati imenitnim osebam. 6. Balaam je spoznal praviga Boga, in je bil deležen Božjiga razodenja, mende zato, ker je bil poklican, de bi tudi drugim ljudstvam ime Gospodovo ozna-; noval, in jih prihodnjiga odrešenja spominjal; zato ga sv. Avguštin in več druzih razlagovavcov po pravici imenujejo preroka Božjiga; ker je pa hudobo« živel (2. Pet. 2,15. Jud. 11.), in se je s tem satanu v oblast dal, je postal iz gorečnika za čast Božjo in za zveličanje svojiga ljudstva nasprotnik Božji (V. 12- 19. 21. 22.), hudičev pomagavec, in sovražnik Božjiga kraljestva na zemlji (Raz. 2, 14. Spod. 31, 8. 16: 25, 1.), ga veliko svetih očetov in raz' lagovavcov tudi po pravici imenujejo preroka satanoviga. De se mu je P 8 Bog potem, ko je že hudobno živel, še razodeval, se je zgodilo nekolik« zato, ker se ga je Bog hotel za svoje orodje poslužiti, kakor Bog - večkrat tudi po nevrednih govori (Jan. 11, 51.), nekoliko pa zato, ker je morebiti hotel s to prečudno gnado njegovo hudobno serce, omečiti in poboljšati. 7. Glej 4. Mojz. 12, 6. j 0 b 33, 15—17: 1. Mojz.'20, 3. IV. Mojzesove bukve 22. 12. In Bog je rekel Balaamu: Ne hodi z njimi, in ne preklinjaj ljudstva; zakaj blagoslovljeno je. 13. In je zjutrej vstal, in je rekel pervakam: Pojdite v svojo deželo; zakaj Gospod mi je pre¬ povedal iti z varni. 14. Pervaki so se vernili, in so rekli Balaku: Balaam ni ho¬ tel iti z nami. 15. On jih je zopet poslal še več in imenitnejših, kakor jih je bil poprej poslal. 16. In ko so bili prišli do Ba- laama, so rekli: To pravi Balak,, Seforjev sin: Ne odlašaj priti k meni. 17. Perpravljen sim, te častiti, in kar boš hotel, ti bom dal; pridi, in prekolni to ljudstvo. 18. Balaam je odgovoril: Ako 1 bi mi Balak dal svojo hišo polno srebra in zlata, bi ne mogel spre¬ meniti besede Gospoda, svojiga Boga, de bi 8 ) govoril več ali manj. 9 ) Spod. 24, 13. 19. Prosim, de tudi to noč tu¬ kaj ostanete, de zamorem zve- diti, kaj mi bo zopet Gospod od¬ govoril. 20. Bog je tedej prišel k Ba- laarnu po noči, in mu je rekel: Ako so ti možje prišli tebe kli¬ cat, vstani in pojdi z njimi; ven- 295 der pa le samo to stori, kar ti bom zapovedal. 10 ) 21. Balaam je zjutrej vstal, je osedlal svojo oslico, ter je šel z njimi. 22. In Bog seje razserdil. n ) In angelj Gospodov se je vstopil na pot Balaamu nasproti, ki je na oslici jezdil, in je imel dva hlapca per sebi. 2. Petr. 2,15. 23. Ko je oslica vidila stati angelja na potu s potegnjenim mečem, se je ognila s pota, ter je šla na polje. Ko jo je pa Ba¬ laam tepel, in jo je hotel zopet na pot perpeljati, 24. se je vstopil angelj 13 ) v tesnobi med dva zidova, s kte- rima so bili vinogradi obdani. 25. Ko ga oslica vidi, se je pertisnila k steni, in je stisnila jezdicovo nogo. On pa jo je zo¬ pet; pretepal. 26. In angelj je šel na še tes¬ nejši kraj, kjer se ni mogla ogniti, ne na desno, ne na levo, in se ji je vstopil nasproti. 27. In ko je oslica vidila stati angelja, je padla pod jezdicovimi nogami; in on se je razserdil, ter jo je še bolj s palico po rebrih tolkel. 28. In Gospod je odperl oslici usta, ter je rekla: 13 ) Kaj sim ti 8. V hebrejskim: „de bi storil kaj majhniga ali veliciga 0. Hinavske besede! Prim. v. 17. 19. 10. Bog pusti Balaama iti, ker sam hoče iti, kakor Bog človeka večkrat nje¬ govi nespametni volji prepusti; vender pa vse tako oberne, de poslednjič do¬ seže svoje svete namene. Bog perstavi: ,,vender pa le samo to slori u i. t. d., to je, de blagosloviš, ne pa preklinjaš; zakaj to je zamogel Balaam iz Božje besede (v. 12.) posneti. 11. de je Balaam po svoji lastni volji ravnal, in si je mislil, Bog mu bo do¬ volil ljudstvo preklinjati, de bi njegovi lakomnosti in častiželjnosti ustregel. 12. nekoliko dalje na ozko pot. 13. Nad tem (de Bog da nespametni živini govoriti, desiravno ne razume, kaj govori) se je manj čuditi, kakor nad oslepljenjem in terdovratnostjo preroka 296 IV. Mojzesove bnkve 22 . storila ? zakaj me tepeš ? glej! že vtretjič? 29. Balaam je odgovoril: 14 ) Ker si zaslužila, in me zasra¬ movala; o de bi imel meč, kar ubil bi te! 30. Oslica je rekla: Ali nisim tvoje živinče, ktero si vselej jez- daril do današnjiga dneva? Po¬ vej , kdaj sim ti kaj taciga sto¬ rila? On pa je rekel: Nikoli ne. 31. In Gospod je berž odperl oči Balaamu, ter je vidil angelja stati na potu s potegnjenim me¬ čem, ter je padel na zemljo, 15 ) in ga je častil. 32. Angelj mu je rekel: Zakaj že vtretjič tepeš svojo oslico ? Jez sim prišel, tebi nasprotvat, ker tvoja pot je krivična, in je meni nasprotna. 16 ) 33. In ko bi se ne bila oslica s pota obernila, in meni ne od- jenjala, ko sim nasproti stal, bi bil tebe umoril; ona pa bi ži¬ vela. 17 ) 34. Balaam je rekel: Grešil sim, 18 ) ker nisim vedil, de si se mi ti ustavljal nasproti; zdaj pa, če ti ni všeč, de grem, se bom vernik I9 ) 35. Angelj je rekel: Pojdi z njimi in varuj se kaj druziga go¬ voriti, kakor kar ti bom ukazal. Sel je tedej s pervaki. 36. Ko je Balak to slišal, mu je šel naproti do mesta Moab- Ijanov, ktero je na zadnjih ar- nonovib pokrajinah. 37. In je rekel Balaamu: Po¬ slal sim sporočnikov, te pokli¬ cat; zakaj nisi precej prišel k meni? ti mar ne morem plačati pota ? 38. Uni mu je odgovoril: Glej, tukaj sim; ali bom mogel kaj druziga govoriti, kakor kar mi je dal Bog v usta? 39. Tedej sta skupej šla, in prišla v mesto, 26 ) ktero je bilo na zadnjih pokrajinah njegoviga kraljestva. 40. In Balak 21 ) je zaklal volov in ovac, in je Balaamu in per- vakam, ki so bili z njim, poslal darov. 22 ) Balaama, pravi sveti Avguštin. Gl. 2. Pet. 2, 16. Po besedah svetiga Petra katoliški kristjan ne more dvomiti, de je oslica zares govorila, in de torej Balaam ni bil, kakor nekteri novejši razlagovavei terdijo, po prazni domišlja v ti reči sam zmoten. 14. Balaam je bil tako razkačen in je tako močno hrepenel k Balaku priti, de ga čudež ni prestrašil in je velikoveč tako odgovoril, kakor bi bil kak človek z njim govoril (Avg.). 15. iz strahu, ker se je smerti bal. 16. ker si se ne le svojeglavno, ampak tudi z mislijo, Božje ljudstvo prekli' njati, na njo podal. 17. Kakor rabinci pravijo, je po tem govorjenji oslica poginila. 18. nad svojo živino, ker sim jo pretepal. 19. To je vedil (po v. 12. 32.), in vender še vpraša; on je tedej hotel iti, •" zato ga Bog pusti iti. 20. V hebrejskim: „» mesto Kirjat-Husot“, ki je bilo na zadnjih pokrajinah njegove dežele. 21. v hebrejskim: „je daroval svojimu maliku, Kamosu. Gl. zgor. 21, 39. 22. darovaniga mesa. Gl. Raz. 2, 14. IV. Mojzesove bukve 22. 23. 297 41. Ko se je pa storilo jutro, ga je peljal na višave Baalove, 23 ) in je pregledal zadnji del ljud¬ stva. 24 ) XXIII. Poglavje. Balaam ne preklinja Izraelcov, ampak blagoslavlja jih. 1. In Balaam je rekel Ba- laku: Naredi mi tukej sedem al- tarjev, in perpravi ravno toliko telet in toliko ovnov. ’) 2. In ko je bil storil po Ba- laamovi besedi, sta skupej po¬ ložila na vsak altar tele in ovna. 3. In Balaam je rekel Ba- laku: Postoj nekoliko časa per svoji žgavni daritvi, de grem, ako me morebiti Gospod sreča, in kar koli bo on ukazal, ti bom povedal. 4. In ko je bil naglo * 1 2 ) od¬ šel, ga je Gospod srečal. In Ba¬ laam mu je rekel: Sedem altarjev sim postavil, in na vsaciga sim položil tele in ovna. 3 ) 5. Gospod pa mu je položil besedo v usta, in je rekel: Verni se k Balaku, in tole govori. 6. Vernil se je, in je najdel Balaka stati zraven svoje žgav- ne daritve, in vse pervake Moab- Ijanov. 7. In on je začel svoj govor, 4 ) ter je rekel: Iz Arama, 5 ) z ju- trovih gora, me je poklical Ba- lak, kralj Moabljanov, ter je re¬ kel: Pridi, in preklinjaj Jakopa; hiti in roti Izraela. 8. Kako bom preklinjal, ko¬ gar Bog ne preklinja? Kako bom rotil, kogar Bog ne roti? 9. Z nar višiga pečevja ga vidim, 6 ) in s hribov ga ogledu¬ jem. To ljudstvo bo posebej pre¬ bivalo, 7 ) in ne bo šteto med na¬ rode. 10. Kdo zamore razšteti prah Jakopov, 8 ) in vediti število Izra¬ elove rodovine ? Umerje naj moja duša smerti pravičnih, 9 ) in moje poslednje bodi njihovimu enako! 23. kjer so Baalu darovali. Baal (gospod) je splošno ime vsih tistih malikov, v kterih so solnce ko rodivno in živilno natorsko moč častili. Tudi Karnos je bil tak malik. 24. t. j., vse ljudstvo. Gl. spod. 23, 13. Po greški prestavi in drugih je le en del ljudstva pogledal. 1. v dar praviinu Bogu, varhu Izraelcov, kteriga sta hotla Balaam in Balak z daritvami nakloniti, de bi prekletstvo dovolil. 2. V hebrejskim: „In je šel na hril> u i. t. d. Drugi drugači prestavljajo. 3. bodi tedej nagnjen mojimu namenu. 4. V hebrejskim: „mašal“, „prilika“, „pripovest“, ktera zraven tega, kar naj popred pove, še nekaj druziga pomeni in pove. 5. iz Mezopotamije mi je rekel priti Balak. 6. zverh skalovja vidim izraelsko ljudstvo. 7. se ne bo zmešalo z drugimi narodi. 8. Glej 1. Mojz. 13, 16. 9. pravih Abrahamovih otrok, pravih vernih. Želel je z njimi srečno umreti, pa ni hotel, kakor oni, pravično živeti (Ps. 36, 37.). 298 IV. Mojzesove bukve 23. 11. In Balak je rekel Balaamu: Kaj je to, kar delaš ? Poklical sim te, de bi preklinjal moje so¬ vražnike ; in ti jih nasproti bla¬ goslavljaš. 12. On mu je odgovoril: Ali morem kaj druziga govoriti, ka¬ kor kar mi je Gospod ukazal? 13. Balak je tedej rekel: Pojdi z menoj na drugi kraj, od kodar le del Izraela vidiš, vsiga 10 ) pa ne moreš viditi; od ondod ga pre¬ klinjaj. 14. In ga je peljal na visok kraj, 1 ') verh gore Fasge, in Ba- laam je postavil sedem altarjev, in verh vsaciga sta položila tele in ovna; 15. in je rekel Balaku: Stoj tukaj per svoji žgavni daritvi; de grem jez naproti (Gospoduj. 16. In ko mu je bil Gospod naproti prišel, in mu dal besedo v usta, mu je rekel: Verni se k Balaku, in mu tole povej. 17. In se je vernil, in ga je najdel stati zraven svoje žgavne daritve, in pervake Moabljanov z njim. In Balak mu je rekel: Kaj je Gospod govoril ? 18. On pa je začel svoj go¬ vor, ter je rekel: Stoj, Balak, in čuj, poslušaj, sin Seforjev! 19. Bog ni ko človek, de bi lagal; tudi ne ko sin človekov, de bi se spremenil. 12 ) Rekel je tedej, in bi ne storil? Govoril je, in bi ne spolnil? 20. Blagoslovit sim poklican, blagoslova ne morem zaderževati. 21. V Jakopu ni malika, in v Izraelu ni viditi inalikove po¬ dobe. 13 ) Gospod, njegov Bog, je z njim, in trobentanje kraljeve zmage je v njem. 14 ) 22. Bog ga je izpeljal iz Egip¬ ta, njega moč je enaka nosoro¬ govi. 15 ) Spod. 24, 8. 23. V Jakopu ni vraže, ne vedeževanja v Izraelu. Ob svo¬ jim času se bo pravilo Jakopu in Izraelu, kaj bo storil Bog. 16 ) 24. Glej! ljudstvo bo kolevnja vstalo, in se kakor lev vzdig¬ nilo ; ne bo se uleglo, dokler ropa ne požre, in kervi pobitih ne po- pije. 17 ) 25. In Balak je rekel Balaamu: Ne preklinjaj ga, pa ga tudi ne blagoslavljaj. 18 ) 10. ki te je popred tako močno vnel. 11. V hebrejskim: „na stražnico 0 -, kjer so čuvaji na straži. Gl. Iz. 21, 11- 12. V hebrejskim: „de bi se kesal“. S tem Balaam sam nad seboj sodbo izreče; gl. zgor. 22, 12. 19. 13. Nekteri prestavljajo hebrejsko: ,,/Ve ugleda hudobije nadJakopam, in ne vidi krivice nad lzraelam u , to je, malikovanja; kako bi jih tedej smel preklinjati? 14. V hebrejskim: ,jrobenten glas njegoviga kralja (veselo vpitje zavoljo njegoviga kralja') je med njim 11 . Njih Bog je njih kralj, in njemu samimu razodevajo veselje. Gl. 1. Kralj. 10, 24: 2. Kralj. 15, 10. 15. ,, \osorog u je velika žival, slonu podobna, z rogam na nosu. V hebrejskim : „njegov tek je kakor (tek) bivolov u (divjiga bika), to je, on brez zaderžka svoje sovražnike pred seboj podi in jih pobija. 16. Izraelci ne potrebujejo vražarjev; zakaj Bog jim po pravih prerokih od časa do časa razodeva prihodnje reči. 17. Glej 1. Mojz. 49, 9. 18. Ako jih nočeš preklinjati, jih pa saj ne blagoslavljaj. 299 IV. Mojzesove 26. In on je rekel: Ali ti ni- sim pravil, de bom storil, kar koli mi bo Bog ukazal? 27. In Balak mu je rekel: Pojdi, in popeljem te na drugi kraj, ako bi morebiti Bogu dopadlo, de jih od ondod preklinjaš. 28. In ga je peljal verh hriba Fogora, kteri proti pušavi gleda, bukve 23. 24. 29. in Balaam mu je rekel: Postavi mi tukaj sedem altarjev, in oskerbi toliko telet, in ravno toliko ovnov. 30. Balak je storil, kakor je Balaam rekel; in je položil na sleherni altar tele in ovna. XXIV. Poglavje. Balaam še dalje blagoslavlja Izraelce, in jim prerokuje srečo; napoveduje prihod Kristusov in pokončanje mnozih narodov. 1. In ko je Balaam vidil, de Bogu dopade, ker blagoslavlja Izraela, ni šel, kakor je poprej hodil iskat prerokovanja; temuč je obernil svoj obraz proti pu¬ šavi , 2. in ko je vzdignil oči, je vidil Izraela prebivati v šotorih po svojih rodovih; in Božji duh je vanj prišel, 3. ter je začel svoj govor, in je rekel:’) Balaam, Beorjev sin, govori; govori človek, kteriga oči so zaperte; 1 2 ) 1 4. govori poslušavec besede Božje, ki vidi perkazen Vsiga- mogočniga, ki pade, in se mu tako oči odpro. 3 ) 5. Kako lepi so tvoji šotori, o Jakop! in tvoje prebivališa, o Izrael! 6. kakor gojzdnate doline, 4 ) kakor namočeni verti zraven po¬ tokov, kakor šotori, ki jih je Bog postavil, 5 ) kakor cedrove dre¬ vesa blizo voda. 7. Tekla bo voda iz njego- viga vedra, 6 ) in njegovo seme bo v veliko voda. 7 ) Njegov kralj bo zaveržen 8 ) zavoljo Agaga, 9 ) in vzeto mu bo kraljestvo. 10 ) 8. Bog ga je iz Egipta izpe- 1. Ko prerok spozna, de mu Bog ne dovoli preklinjati ljudstva, mu ni bilo več treba v samoti perpravljati svojiga duha, temuč se je precej zamaknil per po¬ gledu Božjiga ljudstva. 2. ki prihodnosti ne vidi, ako mu Bog oči ne odpre. 3. ki se zamakne, ker ga zapuste vsi zunanji počutki, in se mu odpro dušne oči, de vidi prihodnje reči. Gl. 1. Kralj. 19, 24. 4. V hebrejskim: „kakor razprosterte doline u . 5. V hebrejskim: „kakor alovne drevesa, ki jih je Gospod zasadil^. 6. iz njegovih očetov, ktere prerok vedru primerja (gl- Pregov. 5, 15—18. Iz. 48, 1: 51, 10, bo izviral obiln zarod. Prim. 2. Kralj. 24, 9. 7. njegoviga zaroda, Izraelcov, bo brez števila veliko, kakor veliko voda. Prim. Raz. 17, 15. 8. kralj Savel bo zaveržen. 9. zavoljo kralja Amalekičanov, ker mu je bil zanesel. Gl. 1. Kralj- 15, 23. 10. ter bo Davidu podeljeno. V hebrejskim se zadnja polovica te verstebere: „lSljegov kralj ko viši , kakor Agag , in njegovo kraljestvo se bo po¬ vzdignil. 300 IV. Mojzesove bukve 24. Ijal, njega moč je enaka nosoro¬ govi. 1 ') Požerli bodo narode, svoje sovražnike, in razterli bodo njih kosti, in s psicami prebodli. Spred. 23, 22. 9. Ko se uleže, spi kakor lev in kakor levnja, ktere se ne upa nihče zbuditi. 12 ) Kdor te bo bla¬ goslovil, bo tudi sam blagoslov¬ ljen; kdor te bo preklinjal, bo sam preklet. 13 ) 10. In Balak se je razserdil nad Balaamam, in je z rokami plosknil, ter je rekel: Moje so¬ vražnike preklinjat sim te pokli¬ cal, in ti si jih nasproti že tri¬ krat blagoslovil. 11. Verni se v svoj kraj. Skle¬ nil sim bil sicer, te visoko poča¬ stiti , pa Gospod ti je vzel na¬ menjeno čast. 12. Odgovoril je Balaam Ba- laku: Ali nisim povedal tvojim sporočnikam, ki si jih bil k meni poslal: 13. Ako bi mi dal Balak svojo hišo polno srebra in zlata, bi ne mogel premeniti besede Gospoda, svoji ga, Boga, de bi kaj dobriga ali hudiga izgovoril iz svojiga serca; temuč kar Gospod po¬ reče, tO bom gOVOril. Spred. 22,18. 14. Vender grede k svojitnu ljudstvu ti dam svet, kaj naj stori tvoje ljudstvo temu ljudstvu po¬ slednji čas. 14 ) 15. Tedej je začel svoj govor, ter je zopet rekel: Govori Ba¬ laam, Beorjev sin; govori člo¬ vek, kteriga oči so zaperte; 16. govori poslušavec besede Božje, kteri ve nauk nar Vi- šiga, in vidi perkazni Vsigamo- gočniga, ki pade in ima odperte oci. 17. Vidil ga bom, tode ne zdaj; gledal ga bom, tode ne blizo. Zvezda izhaja iz Jakopa, in žezlo se vzdiguje iz Izraela; in udaril bo moabske vojvode, in pokončal bo 15 ) vse Šetove si¬ nove. 16 ) Mat. 2, 2. 18. Edomsko 17 ) bo njegova lastnina, 18 ) in Seirsko bo v de¬ 11. v hebrejskim: „njegov tek je kakor bivolov “, divji ga bika. 12. Glej 1. Mojz. 49,' 9. 13. Glej 1. Mojz. 27, 29. 14. To se nazora na Balaatnov svet (pogl. 31, 16.), naj bi Izraelce v nečistost in malikovanje zapeljali, de bi bili oslabljeni in od svojiga Boga zapušeni. V hebrejskim se pa ta versta takole bere: „ln glej, zdaj grem k svojima ljudstvu. Pridi pa, de ti oznanim , kaj bo to ljudstvo storilo tvojima ljudstvu v poznejših časih u . 15. V hebrejskim: „in pokonča vse sinove napuha u . Drugi drugači. 16. Vidim velikiga zmagovavea iz Jakopoviga rodu, pa bo se le v poznejših časih prišel, in bo kraljestvo Moabljanov razdjal. David je v djanji spolnil (2. Kralj. 8, 2.) to prerokovanje, ktero pa tudi zadeva prihodnjiga Mesija, Jezusa Kristusa, kteriga predpodoba je bil David, kar zlasti pomenite tehtni besedi „zvezda u , in ,,xezlo il (kraljeva palica), s kterima se v svetim pismu večkrat Mesija zaznamnja. Iz. 11, 1. Ps. 2, 9. Mat. 2, 2. Razod. 22, 16. 17. Idumea, rije nar starji ime je bilo Seir. Gl. 1. Mojz. 36, 21. 18. si bo podvergel (Gl. 3. Kralj. 11, 1 ■ r >- 16.). Tudi Jezus Kristus je premagal Edoma (podobo posvetno mislečiga človeštva), akoravno je iz te zmage ranjen šel (gl. Iz. 63, 1.); zakaj v njem je bilo zaterto staro posvetno človeštvo, in je vstalo novo nebeško v resnici in pravici. IV. Mojzesove lež svojim 19 ) sovražnikam; Izrael pa se bo junaško obnašal. 19. Iz Jakopa bo prišel, kteri bo gospodoval, in bo pokončal ostanke mesta. 20 ) 20. In ko je vidil Amaleka, 21 ) je začel govor, ter je rekel: Per- vak 22 ) narodov je Amalek, nje¬ gov konec je pokončanje. 23 ) 21. Tudi je vidil Kineja, 24 ) in je začel govor, ter je rekel: Tvoje prebivališe je sicer močno; pa ako si tudi postaviš na skalo svoje gnjezdo, 22. in bi bil izvoljen iz rodu bnkve 24. 25. 301 Kinoviga, 25 ) kako dolgo boš ostal? Zakaj Asur te bo vjel. 26 ) 23. In je začel govor, ter je zopet rekel: Oh! kdo bo živel, ko bo Bog to storil? 27 ) 24. Prišli bodo na ladjah iz Italije, 28 ) premagali bodo Asir- jane, 29 ) in Hebrejce bodo pokon¬ čali; 30 ) na zadnje pa bodo tudi sami poginili. 31 ) Dan. 11, 30. 25. In Balaam se je vzdignil, ter se je vernil v svoj kraj; tudi Balak se je vernil po potu, po kterim je bil prišel. XXV. Poglavje. Izraelci se dajo Moabljanam zapeljati v nečistost in malikovanje; zavoljo tega Bog zapove njih poglavarje obesiti in hudobneže pomoriti. Finees se vname zoper nečistnika in ji prebode; zavoljo njega se jeza Božja utolaži, morija neha, in Bog da njemu in njegovimu zarodu duhovstvo za vselej. Bog ukaže Madjane pokončati. 19. Seirovim sovražnikam, namreč Izraelcam v delež. 20. kar jih bo iz mest ušlo, jih bo popolnama pokončal. Gl. 3. Kralj. 11,15.16. Tudi Kristus je pokončal vse ostale hudobneže po mestih neverskih kralje¬ stev, malikovavske in druge gnusobe zlasti v Rimu; on pokončuje in bo po¬ končal vse, kar je keršanski veri nasprotno; zakaj vsaka prazna vera in vraža mora zginiti pred njim, Solncam pravice. 21. pastirsko ljudstvo na jugozahodnji strani Edomskiga. 22. to je, prav staro ljudstvo so Amalečani. Gl. 1. Mojz. 14, 7. 23. s silo bo ukončano. Gl. 2. Mojz. 17, 14: 1. Kralj. 15, 8. 24. kananejsko ljudstvo (l.Mojz. 15, 19.), ki je prebivalo per Amalečanih po skalnatih gorah. Gl. 1. Kralj. 15, 6. Nekaj se jih je Izraelcam pridružilo, ter so z njimi šli v kanansko deželo. Gl. Sod. 1, 16. 25. V hebrejskim: „ Vender bo sežgano (gnezdo), o Kajn! u Kajn je očak Kinejev. 26. z drugimi Arabci vred. Gl. Jer. 25, 24. 27. kdo bo te kazni Božje poznejših časov doživel in preživel? 28. V hebrejskim: „i% to je, iz otokov in primorskih krajev proti za¬ hodu, k kterim se zlasti štejejo Italija, Gresko, Macedonija. 1. Mojz. 10, 4. Eceh. 27, 6 : 1. Mak. 1, 1 : 8, 5. 29. Aleksander je prišel iz Maccdonije, in je premagal Perzijane, ki so Asirjane ali Kaldejce premagali, in so namesto njih deleč po svetu gospodovali. 30. Tit je prišel iz Italije, je razdjai Jeruzalem in je pokončal judovsko kraljestvo. 31. Rimljani bodo po ljudstvih, ki bodo od severja perderle, pokončani. 302 IV. Mojzesove bnlive 25. 1. Ta čas pa je Izrael pre¬ bival v Setimah, *) in ljudstvo je nečistovalo z moabskimi hčerami, Joz. 3, 1. 2. ktere so jih vabile k svo¬ jim daritvam. Oni pa so jedli, in molili njih bogove. 3. In Izrael se je Beelfegorju udal; 1 2 ) in Gospod se je razserdil, Joz. 22, 17. Ps. 105, 28. Skr. raz. 2, 14. 4. in je rekel Mojzesu: Vzemi vse pervake ljudstva, 3 ) in obesi jih proti solncu 4 ) na vislice, de se moj serd verne od Izraela. 5. Mojz. 4, 3. 5. In Mojzes je rekel Izrae¬ lovim sodnikam: Vsakteri umori svoje bližnje, 5 ) ki so se Beel¬ fegorju udali. 2. Mojz. 32, 27. 6. In glej! nekdo zmed Izra¬ elovih otrok 6 7 ) je šel vpričo svo¬ jih bratov k madjanski nečist- nici, ^ de je vidil Mojzes in vsa množica Izraelovih otrok, ki so jokali pred šotorovimi vratmi. 8 ) 7. Ko je to vidil Finees, sin Eleazarja, sinu Arona, duhovna, se je vzdignil zmed množice, in je popadel sulico, Ps. 105, 30: 1. Mak. 2, 26: 1. Kor. 10, 8. 8. in šel za izraelskim mo¬ žem v hram, in je oba prebodel, namreč moža in ženo, na rodiv- nih udih. In nadloga je nehala med Izraelovimi otroci. 9 ) 9. In bilo je pomorjenih 10 ) štiri in dvajset tavžent mož. 11 ) 10. In Gospodje rekel Mojzesu: 11. Finees, sin Eleazarja, sinu Arona, duhovna, je odvernil moj serd od Izraelovih otrok; zakaj z mojo gorečnostjo se je vnel zoper nje, de nisim sam potrebil Izraela v svojim serdu. 12. Torej mu reci: Glej! dam 1. v poslednjim stanišu, preden so šli čez Jordan, ki se je tudi Abelsatim imenovalo. Spod. 33, 49. 2. Po Balaamovim svetu so Moabljani zapeljali Izraelce v nečistost in maliko¬ vanje. 'Glej spod. 31, 16. razi. 5. Beelfegor ali Baalfegor je bil malik neči¬ stosti, ki so ga z uganjanjem nečistosti častili. Pred ko ne, je pomenil solnce ko rodivno natorsko moč. Njegovi častivci so nosili v znarnnje svoje vdanosti preveze okoli glave. 3. ki so se pregrešili z malikovanjem, ali pa so krivi bili, de je ljudstvo mali¬ kovalo. 4. dokler je še dan, do solnčniga zahoda. Gl. 5. Mojz. 21, 22. 23. Nekdaj so hudodelnike nar popred s karanjem pobili, potem pa so jih v osramotenje na stebre obesili. 5. svoje zadolžene ljudi, ki so njegovi sodbi podverženi. Tudi je Bog ljudstvo s kugo kaznoval. Gl. v. 8. Ps. 105, 29. 6. Zarabri, pervak, iz Simeonoviga rodu. Gl. v. 14. 7 . V hebrejskim: }} in je perpeljal k svojim bratam Madjanko vpričo Mojzesa “ i. t. d. 8. zavoljo kuge, ki je morila ljudstvo. 9. zakaj ljubezen pokrije obilno grehov, kar tudi tukej velja. 1. Pet. 4, 8. Finees je imel pravo ljubezen do Boga, ker njegova ljubezen je imela ognjeno gorečnost, ki kaznuje, de boljša (Avg.). 10. s kugo pokončanih, obešenih in pomorjenih (v. 4. 5.). 11. Po 1. Koi\ 10, 8. jih je umerlo 23,000, ker blezo le od tistih govori, ktere je kuga pomorila. IV. Mojzesove mu mii- 12 ) svoje zaveze, sir. 45 , 28. 30: 1. Mak. 3, 54. 13. In per njem in njegovim zarodu bodi večna zaveza du- hovstva 5 13 ) ker se je vnel za svojiga Boga, in je očistil hudo¬ bijo Izraelovih otrok. 14. Bilo je pa ime izraelskimu možu, ki je bil umorjen z Ma- djanko vred, Zambri, sin Salutov, vojvoda iz rodovine in rodu Si- meonoviga. 15. Madjanska ženska pa, ki je tudi bila umorjena, se je ime- bnkve 25. 26. 303 novala Kozbi, hči Surjeva, nar imenitnišiga pervaka Madjanov. 16. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 17. Madjani naj občutijo, de ste sovražniki, le pobite jih; Spod. 31, 2. 18. ker so tudi oni sovražno z vami ravnali, in so vas z zvi¬ jačo zapeljali po maliku Fogorji, in po svoji sestri Kozbi, hčeri madjanskiga vojvoda, ktera je bila umorjena dan nadloge za¬ voljo malikovanja s Fogorjem. XXVI. Poglavje. Mojzes in Eleazar še enkrat preštejeta ljudstvo po Božjim povelji. 1. Ko je bila kri hudodelni- kov prelita , ‘) je Gospod rekel Mojzesu in Eleazarju, Aronovimu sinu, duhovnu: 2. Preštejta vso množico Izra¬ elovih otrok od dvajsetih let in čez po njih hišah in rodovinah, vse, ki zainorejo iti na vojsko. Spred. 1, 2. 3. 3. Govorila sta tedej Mojzes in Eleazar, duhoven, na moab- skih planjavah ob Jordanu, Je¬ rihi nasproti, njim, ki so bili 4. dvajset let in čez stari, ka¬ kor je bil Gospod ukazal, in njih število je leto: * 1 2 ) 5. Ruben, pervorojeni Izrae¬ lov. Njegov sin je bil Henoh, od kteriga je rodovina Henohovih, in Falu, od kteriga je rodovina Falutovih; 1. Mojz. 46, 9: 2. Mojz. 6, 14: 1. Kron. 5, 3. 6. in Hesron, od kteriga je rodovina Hesronovih, in Harmi, od kteriga je rodovina Harmi- jevih. 7. To so rodovine iz Rub¬ ilo viga rodu j njih število je bilo najdeno tri in štirdeset tavžent sedem sto in trideset. 8. Sin Falutov je bil Eliab. 9. In njegovi sinovi so bili Najnuel, in Datan, in Abiron. Leta sta Datan in Abiron, per- 12. milost, gnado svoje zaveze. 13. bo zmirej duhov, sko službo opravljal. Prim. 1. Kralj. 2, 30. i. d. 1. V hebrejskim: „po morii je Gospod “ i. t. d. 2. V hebrejskim 3. in 4. versta: ,,7/t Mojzes in Eleazar , duhoven , sta jim govorila ng moabskih planjavah , ob .Jordanu , Jerihi nasproti , in sta rekla: Štejejo naj se od dvajsetiga leta in čez ravno tako , kakor je Gospod zapovedal Mojzesu in Izraelovim sinovom , ki so bili prišli iz Egipta 11 (zgor. 1. pogl.). Šteli so jih zavoljo razdeljenja dežele Gl. v. 53. i. d. IV. Mojzesove bukve 26. 304 vaka ljudstva, ki sta se vzdig¬ nila zoper Mojzesa in Arona v Koretovim puntu, kadar so se spuntali zoper Gospoda, zgor. 16, 1 . 2 . 10. in je zemlja odperla svoje usta in je požerla Koreta, in jih je prav veliko umerlo, ko je ogenj sežgal dve sto in petdeset mož. In velik čudež se je bil zgodil, 11. de, ko je Kore poginil, niso poginili njegovi sinovi. 3 ) 12. Simeonovi sinovi po svo-‘ jih rodovinah so bili Namuel, od kteriga je rodovina Samuelovih; Jamin, od kteriga je rodovina Jaminovih; Jahin, od kteriga je rodovina Jahinovili; 13. Žare, od kteriga je rodo¬ vina Zarejevih; Savel, od kte¬ riga je rodovina Savlovih. 4 ) 14. To so rodovine iz Sime- onoviga rodu, kterih vsili število je bilo dva in dvajset tavžent in dve sto. 15. Gadovi sinovi po svojih rodovinah so bili: Sefon, od kte¬ riga je rodovina Sefonovih; Agi, od kteriga je rodovina Agijevih; Suni, od kteriga je rodovina Su- nijevih; 16. Ozni, 5 ) od kteriga je ro¬ dovina Oznijevih; Her, od kte¬ riga je rodovina Herjevih; 17. Arod, od kteriga je rodo¬ vina Arodovih; Ariel, od kte- riga je rodovina Arielovih. 18. To so Gadove rodovine, kterih vse število je bilo štirde- set tavžent pet sto. 19. Judova sinova sta bila Her in Onan, ktera oba sta umerla v kananski deželi. l. Mojz. 38,3. 4. 20. In Judovi sinovi 6 ) po svojih rodovinah so bili Sela, od kte¬ riga je rodovina Selatovih; Fares, od kteriga je rodovina Fareso- vih; Žare, od kteriga je rodo¬ vina Zarejevih. 21. Faresovi sinovi pa so bili: Hesron, od kteriga je rodovina Hesronovih; in Hamul, od kte¬ riga je rodovina Hamulovih. 22. To so Judove rodovine, kterih vse število je bilo šest in sedemdeset tavžent pet sto. 23. Isaharjevi sinovi po svojih rodovinah so bili: Tola, od kte¬ riga je rodovina Tolatovih; Fua, od kteriga je rodovina Fuatovih, 24. Jasub, 7 ) od kteriga je ro¬ dovina Jasubovih; Sernran, od kteriga je rodovina Semranovih. 25. To so Isaharjeve rodovine, kterih število je bilo štiri in šest¬ deset tavžent tri sto. 26. Zabulonovi sinovi po svo¬ jih rodovinah so bili: Šared, od kteriga je rodovina Saredovih; Elon, od kteriga je rodovina Slo¬ novih; Jalel, od kteriga je ro¬ dovina Jalelovih. 27. To so sorodovine Zabulo- nove, kterih število je bilo šest¬ deset tavžent pet sto. 28. Jožefova sinova po svojih rodovinah: Manase in Efrajm. 3. Koretovi sinovi niso bili pokončani. 01. zgor. 16, 32. 4. Ahod (1. Mojz. 46, io.) se tukaj ne imenuje, mende zato, ker je njegov' zarod pomeri. 5. V 1. Mojz. 46, 16. se imenuje Esebon. 6. drugi Judovi sinovi. 7. 1. Mojz. 46, 13. se imenuje Job. Obe imeni pomenite: Spreobernjenec. IV. Mojzesove bukve 26. 29. Od Manaseta je prišel Ma- hir, od kteriga je rodovina Ma- hirjevih. Mahir je rodil Galaada, od kteriga je rodovina Galaado- vih. Joz. 17, 1. 30. Galaadovi sinovi so bili: Jezer, od kteriga je rodovina Je- zerjevih ; in Helek, od kteriga je rodovina Helekovih; 31. in Asriel, od kteriga je rodovina Asrielovih; in Sehem, od kteriga je rodovina Sehemovih, 32. in Semida, od kteriga je rodovina Semidovih; in Hefer, od kteriga je rodovina Heferjevih. Spod. 27, 1. 33. Hefer pa je bil oče Sal- faada, kteri ni imel sinov, ampak le hčere, kterih imena so te: Maala, in Noa, in Hegla, in Melka in Tersa. 34. To so Manasetove rodo¬ vine, in njih število dva in pet¬ deset tavžent sedem sto. 35. Efrajmovi sinovi pa so bili po svojih rodovinah leti: Sutala, od kteriga je rodovina Sutala- tovih; Beher, od kteriga je rodo¬ vina Beherjevih; Tehen, od kte¬ riga je rodovina Tehenovih. 36. Dalje je bil sin Sutalov Heran, od kteriga je rodovina Heranovih. 37. To so rodovine Efrajmo- vih sinov, kterih število je bilo dva in trideset tavžent pet sto. 38. Ti so Jožefovi sinovi po svojih rodovinah. Benjaminovi si¬ novi po svojih sorodovinah so bili: Bela, od kteriga je rodovina Be- lovih 5 Asbel, od kteriga je ro¬ dovina Asbelovih; Ahiram, od kteriga je rodovina Ahiramovih 5 305 39. Sufam, od kteriga je ro¬ dovina Sufamovih $ Hufam, od kte¬ riga je rodovina Hufamovih. 8 ) 40. Sinova Belatova sta bila: Hered in Noeman. OdHeredaje rodovina Heredovih; odNoemana rodovina Noemanovih. 41. To so Benjaminovi sinovi po svojih rodovinah, kterih šte¬ vilo je bilo pet in štirdeset tav¬ žent šest sto. 42. Danovi sinovi po svojih rodovinah so bili: Suham, od kte¬ riga je rodovina Suhamovih. To so Danove rodovine po svojih dru¬ žinah. 43. Vsi so bili Suhamovi, in njih število je bilo štiri in šest¬ deset tavžent in štiri sto. 44. Aserjevi sinovi po svojih rodovinah so bili: Jemna, od kte¬ riga je rodovina Jemnatovih; Je- sui, od kteriga je rodovina Je- suitovih; Berie, od kteriga je rodovina Berietovih. 45. Sinova Berietova: Heber, od kteriga je rodovina Heberje- vih 5 in Melhiel, od kteriga je ro¬ dovina Melhielovih. 46. Aserjevi hčeri pa je bilo ime Sara. 47. To so Aserjeve rodovine, in njih število tri in petdeset tav¬ žent štiri sto. 48. Neftalijevi sinovi po svojih rodovinah so bili: Jesiel, od kte¬ riga je rodovina Jesielovih; Guni, od kteriga je rodovina Gunijevih; 49. Jeser, od kteriga je rodo¬ vina Jeserjevih \ Selem, od kte¬ riga je rodovina Selemovih. 50. To so rodovine Neftalijevih sinov po svojih družinah, in njih 8. Pet. Benjaminovih sinov (gl. l. Mojz. 46, 21.), kterih tukej manjka, j e mende brez zaroda pomerlo. /. 20 306 IV. Mojzesove bukve 26. število pet in štirdeset tavžent štiri sto. 51. To je število Izraelovih otrok, ki so bili prešteti, šest sto in en tavžent sedem sto in trideset. 52. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 53. Tem naj se razdeli dežela v njih posestva po številu imen. 9 ) 54. Tem, kterih je več, daj veči del; in tem, kterih je manj, manj¬ ši; 10 ) slehernima , kakor so bili zdaj razšteti, naj se da delež; 55. tode po vadljanji naj se raz¬ deli dežela rodovam in rodovi¬ nam. 1 ') 56. Kar koli se po vadljanji permeri, to naj imajo, kterih je ali več ali manj. 57. To je pa število Levijevih sinov po njih rodovinah: Gerson, od kteriga je rodovina Gersono- vih ; Kaat, od kteriga je rodovina Kaatovih; Merari, od kteriga je rodovina Merarijevih. 2 . Mojz. 6,16, 58. Levijeve rodovine so te: 12 ) rodovina Lobnijeva, rodovina He- bronijeva, 13 ) rodovina Moholije- va, **) rodovina Musijeva, 15 ) ro¬ dovina Koretova. 16 ) Kaat pa je rodil Amrama, 59. kteri je imel ženo Joha- bedo, hčer 17 ) Levijevo, kteramu je bila rojena v Egiptu; leta je rodila Amramu, svojimu možu, sinova Arona in Mojzesa in nju sestro Marijo. 60. Od Arona so prišli Nadab, in Abiu, in Eleazar, in Itamar; 61. zmed kterih sta umerla Na¬ dah in Abiu, ko sta darovala p tuj ogenj pred Gospodam. 1S ) 3. Mojz. 10, 1. Zgor. 3, 4: 1. Kron. 24, 2. 62. In bilo je vsih, 19 ) ki so bili razšteti, tri in dvajset tav¬ žent moškiga spola, kar jih je bilo mesec starih in čez; zakaj oni niso bili šteti med Izraelo¬ vimi otroci, in njim ni bil dan delež z unimi vred. 63. To je število Izraelovih otrok, ki so bili popisani od Moj¬ zesa in Eleazarja, duhovna, na moabskih planjavah ob Jordanu,- Jerihi nasproti. 64. In med njimi ni bilo nobe- niga tistih, ki so bili poprej 20 ) šteti po Mojzesu in Aronu v si¬ najski pušavi. 1. Kor. 10, 5. 65. Zakaj Gospod je bil pred po¬ vedal, de bodo vsi umerli v pušavi. In nobeden ni ostal zmed njih, kakor Kaleb, Jefonetov sin, in Jo- zue, Nuno v sin. 21 ) Zgor. 14, 23.24. 9. po številu njih rodov. 10 . slehernimu rodu naj se veči ali manjši delež da po številu njegovih ljudi. 11 . Vadljanje naj nekoliko določi kraj v deželi, kteriga bo dobil ta ali uni rod s svojimi družinami. 12. te rodovine so Levijeve meino že v 57. versti opomnjenih. 13. memo Gersonovih, gl. zgor. 3, 21 . 14. memo Kaatovih, gl. zgor. 3, 27. 15. memo Merarijevih, gl. zgor. 3, 20. 16. Kore gre po l.Kron. 6,22. k Kaatovim ; Kaatov pervorojeni je bil A m ram- 17. vnuknjo ali prevnuknjo. Gl. 2. Mojz. 2, 1 : 6 , 20. 18. Glej 3. Mojz. p 0 gl. io. 19. vsih levitov zmed naštetih. 20. Glej zgor. pogl. 1. i n 3 . 21. Le dva moža sta prišla skozi pušavo v obljubljeno deželo. Veliko je po' klicanih , malo izvoljenih l Čujte in molite! IV. Mojzesove bukve 37. 307 XXVII. Poglavje. Postava zastran dedšine zlasti hčera, kterih očetje so brez sinov umerli. Bog izvoli Jozneta za Mojzesoviga naslednika, kteri naj bi ljudstvo peljal v obljub¬ ljeno deželo. i. Perstopile so pa hčere Sal- faada, sinu Heferja, sinu Ga- laada, sinu Mahirja, sinuMana- seta, kteri je bil sin Jožefov, in njih imena so bile: Maala, in Noa, in Hegla, in Melka, in Tersa; Zgor. 26, 32.33. Spod. 36, 1. Joz. 17, 1. 2. in so stale predMojzesam in Eleazarjem, duhovnam, in pred vsimi poglavarji ljudstva per vra¬ tih šotora zaveze, in so rekle: 3. Naš oče je umeri v pu- šavi, in ni bil v punti, ki se je bil vnel zoper Gospoda pod Ko- retam, temuč umeri je v svojim grehu, 1 ) in ni imel sinov. Zakaj bi se tedej odverglo njegovo ime iz njegove rodovine, zato ker ni imel sinu? 2 ) Dajte nam lastnino med sorodovino našiga očeta. 3 4 5 ) Zgor. 16, l. 4. In Mojzes je pernesel njih reč pred sodbo Gospoda, 5. kteri mu je rekel: 6. Pravično reč prosijo Sal- faadove hčere: daj jim delež med sorodovino njih očeta, ter naj mu nasledvajo v dedšini. 7. Izraelovim otrokam pa to govori: 8. Ako kdo umerje brez si¬ nu , naj dojde dedšina njegovi hčeri; 9. ako pa nima nobene hčere, naj bojo deleži njegovi bratje; 10. ako pa tudi bratov nima, dajte dedšino bratain njegoviga očeta; 11. ako bi pa tudi stricov ne imel, naj se da dedšina njim, ki so mu nar bližnji v rodu. In to bodi Izraelovim otrokam sveto po večni postavi, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu. 12. Gospod je tudi rekel Moj¬ zesu: Pojdi na uno goro Aba- rim, 4 ) in oglej od ondod deželo, ktero bom dal Izraelovim otrokam. 5. Mojz. 32, 49. 13. In ko jo boš ogledal, poj- deš tudi ti k svojimu ljudstvu, kakor je šel tvoj brat Aron; 14. ker sta me razžalila v sin- ski pušavi ob zopergovoru mno¬ žice ; in me nista poveličala vpričo nje nad vodo; 5 ) ta je voda zo- pergovora v Kadesu v sinski pu¬ šavi. Zgor. 20, 12: 5. Mojz. 32,51. 15. In Mojzes mu je odgovoril: 16. Postavi naj Gospod, Bog duhov vsiga mesa, moža, kteri naj bo čez to množico; 1. v splošnim grehu, to je zavoljo godernjanja. Gl. zgor. 26, 65. 2. zakaj bi se pogrešalo njegovo ime v bukvah rodu, le samo zato, ker sploh navadna pravica hoče, de dedvajo le sinovi, ki ohranijo očetovo ime? 3. Daj nam dedšino, kakor bi bile sinovi, ter ohranile bomo ime svojiga očeta po svojih možeh. 4. ki je na obeh straneh reke Amona. 5. Glej zgor. 20, 8—12. 308 IV. Mojzesove bukve 21. 28. 17. in naj hodi pred njimi ven in noter, in naj jih vodi ven in noter, 6 ) de ne bo Gospodovo ljud¬ stvo kakor ovce brez pastirja. 18. In Gospod mu je rekel: Vzemi Jozueta, Nunoviga sina, moža, vkterim je duh, in položi nanj svojo roko. 7 ) 5. Mojz. 3, 21. 19. In on naj stoji pred Ele- azarjem, duhovnam, in pred vso množico; 20. in ti mu daj vpričo vsih postave, 8 ) in del svoje časti, 9 ) de ga posluša vsa množica Izra¬ elovih otrok. 21. Za to, kar bo treba sto¬ riti, naj vpraša Eleazar, duho¬ ven, za svet Gospoda. 10 ) Po nje¬ govi besedi naj ven in noter hodi on in z njim vred vsi Izraelovi otroci, in vsa druga množica. 22. Mojzes je storil, kakor mu je- bil Gospod ukazal. In je vzel Jozueta, in ga je postavil pred Eleazarja, duhovna, in pred vse zbrano ljudstvo. 23. In mu je položil svoje roke na glavo, in je vse ponovil, kar je bil zapovedal Gospod. XXVIII. Poglavje. Postave zastran vsakdanje daritve in darov, ki so jih Izraelci dajali ob sabotah, ob mlajih, o veliki noči in v praznik novin. 1. Tudi je rekel Gospod Moj¬ zesu: 1 ) 2. Zapovej Izraelovim otro- kam, ter jim reci: Mojo daritev, in kruhe, in kadilo nar prijetni— šiga duha 2 ) darujte ob svojim času. 3. To so darovi, ki jih mo¬ rate darovati: vsak dan dve eno¬ letni jagnjeti brez graje v večno žgavno daritev: 3 ) 2. Mojz. 29,38. 4. Eno darujte zjutrej, eno pa proti večeru; 5. zraven deseti del efa pše¬ nične moke, ktera bodi pokrop¬ ljena z nar čistejšim oljem, kte- riga naj bo četerti del hina. 6. To je vedna žgavna da- 6. na vojsko in iz vojske. Postavi, o Bog! vojvoda čez Izraelce, de jih vodi, kamor bo treba. 7. ter ga tako vpelji v mojo službo za poglavarja in vodnika mojjga ljudstva. 8. .vpričo vsih mu zroči službo vojvoda. 9. namreč čast vojvoda, ne pa časti preroka. 10. V hebrejskim: „ In naj . stopi pred Eleazarja , duhovna , in ta naj (ako bo treba, kaj storiti) zanj vpraša Gospoda po sodbi svetlobe 11 ■ Mojzes tedej ukaže Jozueta, de naj per vsih imenitnih opravilih Eleazar, veliki duhoven, Boga za svet vpraša. Sodbo in svetlobo ( „urim li in „tumim u ) je imel veliki duhoven na svojim napersniku. Gl. 2. Mojz. 28, 30. razi. 22. 1. Bog zapove Mojzesu, de naj ljudstvu med drugimi postavami tudi nar ime- nitnisi postave zastran daritev dobro zaterdi, in naj jim jih ko duhovno spo¬ ročilo zroči. 2. V hebrejskim: „Moje darove , mojo jed, ki se mi zažigajo v prijetni duh , darujte “ >. t. d. 3. V hebrejskim: n v vsakdanjo žgavno daritev u . IV. Mojzesove bnkve 28. ritev, ki ste jo darovali na si¬ najski gori 4 ) v nar prijetniši duh žgatve Gospodove. 7. In izlite 5 ) četerti del luna vina za sleherno jagnje v Go¬ spodovim svetišu. 8. In drugo jagnje ravno tako darujte proti večeru, po vsi šegi zjutranje daritve, in njegovih pit¬ nih darov, 6 ) ko darovanje nar pri- jetnišiga duha Gospodu. 9. Sabotni dan pa darujte dve enoletni jagnjeti 7 ) brez graje, in dve desetinki pšenične moke z oljem pokropljene v jedilno da¬ ritev, in pitne darove, Mat. 12, 5. 10. ki se prav izlivajo sleherno saboto v večno žgavno dari¬ tev. 8 ) 11. Ob mlajih pa darujte Go¬ spodu žgavni dar, dve teleti od čede, ovna, sedem letnih jagnjet brez graje, 12. in tri desetinke pšenične moke z oljem pokropljene k sle- hernimu teletu v jedilno daritev, in dve desetinki pšenične moke z oljem pokropljene k vsakterimu ovnu; 13. in deseti del desetinke 9 ) pšenične moke z oljem pokrop¬ ljene k slehernimu jagnjetu v je¬ dilno daritev; žgavna daritev 10 ) 309 nar prijetnišiga duha in žgatve Gospodu. 14. Vinski pitni darovi pa, ki naj se izlivajo per sleherni da¬ ritvi, naj bodo tile: polovicahina za sleherno tele, tretji del za ovna, četerti za jagnje; to bodi žgavna daritev za vse mes¬ ce, 11 ) ki si v letnim teku na- sledvajo. 15. Tudi kozel naj se daruje Gospodu za grehe v vedno žgav¬ no daritev 12 ) z njenimi pitnimi da¬ rovi vred. 16. Pervi mesec pa, štirnajsti dan mesca, naj bo fase Gospo¬ dovo, 2. Mojz. 12, 18: 3. Mojz. 23,5. 17. in petnajsti dan je praznik: sedem dni 13 ) naj jedo opresne kruhe; 18. zmed kterih pervi dan bodi častitljiv in svet: nobeniga hlap- čevskiga dela ne opravljajte ob njem. 19. In darujte žgavno daritev, zažgano Gospodu: dve teleti od čede, ovna, sedem letnih jagnjet brez graje, 20. in per vsakim jedilnih da¬ rov iz pšenične moke, ki bodi z oljem pokropljena, tri desetinke za vsaktero tele, in dve desetinki za ovna, 4. nekterikrat, in potem ne več med težavnim popotvanjem skozi pušavo. Prim. 5. Mojz. 12, 5. 5. okrog altarja žgavnih daritev. 6. to je, njegovih jedilnih in pitnih darov. 7. razun vsakdanje žgavne daritve. 8. V hebrejskim: „To je sabotna žgavna daritev za saboto odločena zraven vsakdanjih žgavnih darov s ‘pitnimi darovi vred u . 9. deseti del mere efe, ki se tukej imenuje desetinka, ker je deseti del mere kora. Gl. zgor. 11, 32. V hebrejskim: „m po desetinki pšenične nioke u . 10. to je, žgavna daritev i. t. d. H. za začetek vsakiga mesca. 12. V hebrejskim: „verh vedne žgavne daritve “ i. t. d. 13. ki se s petnajstim dnevam začno. 310 IV. Mojzesove 21. in deseti del desetinke 14 ) za sleherno jagnje, to je, za se¬ dem jagnjet; 22. tudi eniga kozla za greh, v spravo za vas, 23. memo zjutranje žgavne da¬ ritve, ki jo vedno darujte. 24. Tako delajte vsak dan se¬ dem dni ognju v kurjavo in Go¬ spodu v nar prijetniši duh, ki se vzdiguje iz žgavne in vsaktere pitne daritve. 15 ) 25. Tudi sedmi dan vam bodi prečastitljiv in svet: nobeniga hlap- čevskiga dela ne opravljajte ob njem. 26. Tudi dan pervin, kadar po preteklih tednih ,6 ) nov sad da¬ rujete Gospodu, bodi častitljiv in svet: nobeniga hlapeevskiga dela ne opravljajte ob njem. bnkve 28. 29. 27. In darujte žgavno dari¬ tev 17 ) v nar prijetniši duh Go¬ spodu, dve teleti zmed cede, in eniga ovna, in sedem letnih jag¬ njet brez graje, 28. in zraven njih v jedilne da¬ rove tri desetinke pšenične moke z oljem pokropljene k slehernimu teletu, in dve desetinki k sleher¬ nimu ovnu, 29. deseti del desetinke kvsak- terimu jagnjetu, kterih skupej je sedem jagnjet; tudi kozla, 30. ki naj se zakolje v spravo; razun vedne žgavne daritve in njenih pitnih darov. 31. Darujte vse brez madeža z njegovimi pitnimi darovi vred. XXIX. Poglavje. Postave zastran darovanja v sedmim mescu in ob druzih praznikih. 1. Tudi pervi dan sedmiga mesca') vam bodi častitljiv in svet; nobeniga hlapčevskiga dela ne opravljajte ob njem, ker je dan bučanja in trobent. 2. In darujte v žgavno da¬ ritev v nar prijetniši duh Go¬ spodu eno tele zmed čede, eniga ovna, in sedem letnih jagnjet brez graje: 3. in zraven njih v jedilne da¬ ritve tri desetinke pšenične moke z oljem pokropljene per sleher¬ nim teletu, dve desetinki per ovnu, 4. eno desetinko per jagnjetu, kterih skupej je sedem jagnjet, 5. in kozla za greh, ki naj se v spravo ljudstva daruje; 6. razun žgavne daritve per- viga mesenčniga dneva z njenimi jedilnimi darovi, in razun vedne žgavne daritve z navadnimi pit¬ nimi darovi; 1 2 3 ) po ravno tistih še- 14. Glej zgor. razi. 9. 15 . V hebrejskim: „» prijeten duh Gospodu , ver h vsakdanje žgavne da¬ ritve s pitnimi darovi vred li . 16. sedmih tednih. Konec sedmih tednov po veliki noči, to je, binkoštni praznik. Gl. 2. Mojz. 23, 16 : 3. Mojz. 23, 15—31. 17. verh žgavne daritve, ki se opravlja z okvašenimi kruhi, glej 3. Mojz. 23,18- 1. Pervi dan v navadnim letu ali novo leto. Gl. 3. Mojz. 23. 2. V hebrejskim: navadnimi, jedilnimi in pitnimi darovi “. IV. Mojzesove bukve 20. gah darujte v nar prijetniši duh zažgano Gospodu. 7. Tudi deseti dan tegased- miga mesca vam bodi svet in ča¬ stitljiv, 3 ) ter pokorite svoje duše 5 nobeniga hlapčevskiga dela ne opravljajte ob njem. 3. Mojz. 16, 29: 23, 24. 8 . In darujte v žgavno dari¬ tev v nar prijetniši duh Gospodu, eno tele zmed čede, eniga ovna in sedem letnih jagnjet brez graje; 9. in zraven njih v jedilne da¬ ritve tri desetinke pšenične moke z oljem pokropljene per sleher¬ nim teletu, dve desetinki per ovnu, 10 . deseti del desetinke 4 ) per vsakterim jagnjetu, kterih skupej je sedem jagnjet; 11 . in kozla za greh, razun tega, kar se navadno daruje v spravo za zadolženje, 5 ) in razun vedne žgavne daritve z njenimi jedilnimi in pitnimi darovi. 12. Petnajsti dan sedmiga mes¬ ca pa, ki vam bodi svet in ča¬ stitljiv, ne opravljajte nobeniga hlapčevskiga dela, temuč praz¬ nujte praznik Gospodu sedem dni. 6 ) 13. Ter darujte v žgavno da¬ ritev v nar prijetniši duh Go¬ spodu, trinajst telet zmed čede, dva ovna, štirnajst letnih jagnjet brez graje; 14. in zraven njih v pitne da¬ ritve 7 ) tri desetinke pšenične moke z oljem pokropljene per slehernim teletu, kterih skupej je trinajst 311 telet, in dve desetinki per enim ovnu, to je, skupej per dveh ov¬ nih, 15. in deseti del desetinke per slehernim jagnjetu, kterih skupej je štirnajst jagnjet; 16. in kozla za greh , razun vedne žgavne daritve, in njeniga jedilniga in pitniga daru. 17. Drugi dan darujte dvanajst telet zmed čede, dva ovna, štir¬ najst letnih jagnjet brez graje; 18. in jedilne in pitne daritve k slehernimu, k teletam, in ovnam, in jagnjetam, po zapovedi obha¬ jajte; 19. in kozla za greh, razun vedne žgavne daritve in njeniga jedilniga in pitniga daru. 20. Tretji dan darujte enajst telet, dva ovna, štirnajst letnih jagnjet brez graje; 21 . in jedilne in pitne daritve k slehernimu, k teletam, in ovnam, in jagnjetam, po zapovedi obha¬ jajte; 22 . tudi kozla za greh, razun vedne žgavne daritve in njeniga jedilniga in pitniga daru. 23. Četerti dan darujte deset telet, dva ovna, štirnajst letnih jagnjet brez graje; 24. in jedilne in pitne daritve k slehernimu, k teletam, in ovnam, in jagnjetam, po zapovedi obha¬ jajte; 25. tudi kozla za greh, razun vedne žgavne daritve in njeniga jedilniga in pitniga daru. 26. Peti dan darujte devet te- 3. Glej 3. Mojz. 16, 1—34: 23, 24—32. 4. Glej zgor. 28, 13. 5. to je, verh dveh kozlov v daritev za greh. Gl. 3. Mojz. 15, 5. 6. praznik šotorov. Gl. 2. Mojz. 23, 16 : 3. Mojz. 23, 34—36. 39'—43. 7. V hebrejskim: „v jedilno daritev^ i. t. d. 312 IV. Mojzesove let, dva ovna, štirnajst letnih jag¬ njet brez graje; 27. in jedilne in pitne daritve k sleherniimi, k teletam, in ovnam, in jagnjetam, po zapovedi obha¬ jajte; 28. tudi kozla za greh, razun vedne žgavne daritve in njeniga jedilniga in pitniga daru. 29. Šesti dan darujte osem te¬ let, dva ovna, štirnajst letnih jag¬ njet brez graje; 30. in jedilne in pitne daritve k slehernimu, k teletam, in ovnam, in jagnjetam, po zapovedi obha¬ jajte; 31. tudi kozla za greh, razun vedne žgavne daritve in njeniga jedilniga in pitniga daru. 32. Sedmi dan darujte sedem telet, in dva ovna, štirnajst let¬ nih jagnjet brez graje; 33. in jedilne in pitne daritve k slehernimu, k teletam, in ovnam, bnkve 29. 30. in jagnjetam, po zapovedi obha¬ jajte; 34. tudi kozla za greh, razun vedne žgavne daritve in njeniga jedilniga in pitniga daru. 35. In- osmi dan, ki je nar ime- nitniši, ne opravljajte nobeniga hlapčevskiga dela, 36. ter darujte v žgavno da¬ ritev v nar prijetniši duh Go¬ spodu, eno tele, eniga ovna, se¬ dem letnih jagnjet brez graje; 37. in jedilne in pitne daritve k slehernimu, k teletam, in ovnam, in jagnjetam, po zapovedi obha¬ jajte; 38. tudi kozla za greh, razun vedne žgavne daritve in njeniga jedilniga in pitniga daru. 39. To darujte Gospodu ob svojih praznikih: razun obljub¬ ljenih in prostovoljnih darov per žgavnih, in jedilnih, in pitnih, in mirnih daritvah. XXX. Poglavje. Postave zastran obljub. 1. In Mojzes je povedal Izra¬ elovim otrokam vse, kar mu je bil Gospod zapovedal; 2. ter je govoril poglavarjem ‘) rodov Izraelovih otrok: To je be¬ seda, ki jo je zapovedal Gospod: 3. Ako kdo zmed vas mož stori obljubo Gospodu, ali se s persego zaveže; naj ne sne svoje besede, temuč stori naj vse, kar je objubil. 4. Ako ženska kaj obljubi in se s persego zaveže, ki je še v hiši svojiga očeta, in je še v de¬ kliških letih, in če oče ve za ob¬ ljubo, ki jo je storila, in za per¬ sego, s ktero se je zavezala, pa molči, je obljubo dolžna; 5. kar koli je obljubila in s persego poterdila, naj spolni v djanji.- 6. Ako se pa oče ustavi, pre¬ cej ko to sliši, naj ne veljajo njene obljube in persege, tudi 1 2 3 4 ) 1. ki so ga mende^zavoljo obljub za svet vprašali.' 2. V hebrejskim: „in Gospod ji bo odpustil , ker ji je njen oče branil “• IV. Mojzesove ne bodi dolžna spolniti, kar je obljubila, zato ker se je bil oče ustavil. 3 ) 7. Ako ima moža, 4 ) in kaj obljubi, in pride enkrat beseda iz njenih ust, in njeno dušo s persego zaveže, 8. je ona ta dan, ko njen mož to sliši, in se ne ustavi, ob¬ ljubo dolžna, ter naj spolni, kar je obljubila. 9. Ako se pa mož, ko to sliši, precej ustavi, ter overže njene obljube in besede, s kterimi je zavezala svojo dušo, ji bo Go¬ spod zanesel. 10. Vdova in zaveržena 5 ) naj spolnite, kar ste obljubile. 11. In če žena v hiši svojiga moža kaj obljubi in se s persego zaveže, 12. in če njen mož to sliši in molči, ter se ne ustavi obljubi; naj spolni, kar je obljubila. bukve 30 . 31 . 313 13. Ako se pa zdajci ustavi, ne bodi dolžna svoje obljube spol¬ niti, ker se je mož ustavil, in Gospod ji bo zanesel. 14. Ako obljubi in se s per¬ sego zaveže, de hoče s poštam ali z zderžnostjo druzih reči po¬ koriti svojo dušo, je v moževi prosti volji, ali sme to storiti ali ne. 15. Če pa mož to sliši in molči, ter do druziga dneva odlaša svojo razsodbo; 6 ) naj spolni, kar se je zavezala in obljubila, zato ker je molčal, kakor hitro je to slišal. 16. Ako se je pa ustavljal, po¬ tem ko je že vedil, 7 ) naj on sam nosi njen greh. 8 ) 17. To so postave, ki jih je Go¬ spod zapovedal Mojzesu med mo¬ žem in ženo, med očetam in hčerjo, ki je še v deklinskih letih ali ki še prebiva v očetovi hiši. XXXI. Poglavje. Izraelci premagajo Madjane in dobe grozno veliko ropa, si ga razdele, in dajo od njega davek Gospodu v zahvalo. 1. In Gospod je govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Mašuj se poprej zavoljo Izraelovih otrok nad Madjani,‘) in potem se boš perdružil svo- jimu ljudstvu. 3. v kteriga oblasti je. Pred ko ne, je ta postava sploh za otroke in podložne veljala. 4. to je, ako je kratko pred zaročitvijo v očetovi hiši obljubo storila (Avg.). Zastran žene, ki je že v hiši svojiga moža, je govorjenje spodej v. 11 —15. 5. in žena, ki je od moža ločena. 6. V hebrejskim: „in če njen mož k temu molči od dne do dne“. V štiri in dvajsetih urah je mogel mož obljube svoje žene ali poterditi ali zavreči; ako tega ni storil, je bila žena dolžna, svoje obljube spolniti. 7. že delj časa, sploh po štiri in dvajsetih urah. 8. Ako hoče potem, ko je od postave določeni čas pretekel, obljubo razdreti, naj bo žena zavoljo zakonskiga mini pokorna; ako je pa zato v vesti nepo- kojna, bodi ta greh možu prištet. 1. Glej zgor. 25, 17. Prim. 22, 6. 7. 314 IV. Mojzesove bukve 31. 3. In Mojzes je zdajci rekel: Oborožite zmed sebe mož na voj¬ sko, ki se zamorejo maševati za Gospoda nad Madjani. Zgor. 25,17. 4. Tavžent mož naj se zvoli iz sleherniga rodu v Izraelu, de se pošljejo na vojsko. 5. Tedej so dali po tavžent mož iz sleherniga rodu, to je, dva¬ najst tavžent perpravljenih na boj. 6. Te je Mojzes poslal s Fi- neesam, 2 ) sinam Eleazarja, du¬ hovna, in mu je tudi izročil svete posode 3 ) in trobente za troben¬ tanje. 7. In ko so se bojevali z Ma¬ djani in so jih premagali, so po¬ bili vse moške, 8. tudi njih kralje 4 ) Evija, in Rekema, in Surja, in Hurja, in Rebeta, pet poglavarjev ljudstva; tudi Ralaama, 5 ) Reorjeviga sina, so ubili z mečem. joz. 13, 21. 9. In so vjeli njih žene, in otroke, in vso živino, in vse orodje; kar koli so mogli dobiti, so po- ropali; 10. njih mesta, vasi in gra¬ dove je ogenj pokončal. 11. In vzeli so rop, in vse, kar so vjeli, ljudi in živino, 12. ter so perpeljali k Mojzesu in Eleazarju, duhovnu, in k vsi množici Izraelovih otrok; drugo orodje pa so nesli v staniše na moabskih planjavah, ob Jordanu, Jerihi nasproti; 13. zakaj Mojzes in Eleazar, duhoven, in vsi pervaki množice so jim šli naproti pred staniše. 14. In Mojzes se je razserdil nad vojvodi vojskinih trum, nad tisučniki in stotniki, ki so pri¬ šli iz vojske, 15. ter je rekel: Zakaj ste žene žive pustili? 16. Ali niso one, ki so Izra¬ elove otroke goljufale po Ralaa- movim svetvanji, ter so vas za¬ peljale , de ste odstopili po Fo- gorjevi hudobii 6 ) od Gospoda; zatorej je tudi bilo ljudstvo udar¬ jeno? Zgor. 25, 18. 17. Pobite tedej vse, kar koli jih je moškiga spola, tudi otroke; podavite tudi žene, ki so može spoznale, Sodn. 31, tl. 18. dekliče pa, in vse ženske, ki so device, 7 ) za se ohranite, 19. in ostanite zunej staniša sedem dni. Kdor je človeka umo¬ ril, ali se je ubitiga dotaknil, naj se očišuje tretji in sedmi dan. 8 ) 20. In ves rop, bodi si ali oblačilo, ali posoda, in kar je za orodje perpravljeno, iz kozjih 2. Glej zgor. 25, 7. 3. mende skrinjo zaveze, in kar je k nji šlo (gl. zgor. 14, 44: 1. Kralj. 4, 5.) j drugi si mislijo tukaj trobente, ker jim naslednja besedica „m“ toliko pomeni kolikor „to je“. 4. poglavarje rodov. Ojstro maševanje Izraelcov se da opravičiti po vojskinih pravicah tistih časov in po enako povračivni pravici; zakaj Madjani bi bili Izra- elcam ravno tako storili, ko bi bili zamogli. 5. Ko se je bil Balaam vernil (zgor. 24, 25.), je ali v deželi Madjanov ostak de jim je dal ta hudobni svet, ali pa so ga poznejše spet poklicali. 6. po malikovanji in nečistosti. Glej zgor. 25, 1—3. 7. Spoznali so jih blezo p 0 oblačilu. 8. Glej zgor. 19) 14. 15, IV. Mojzesove bukve 31. 315 kož, in dlak, in lesa, naj se očisti. 9 ) 21. Tudi Eleazar, duhoven, je takole govoril možem vojske, ki so se bojevali: To je zapoved postave, ki jo je Gospod zapo¬ vedal Mojzesu: 3. Mojz. 6, 28: 11, 33: 15, 13. 22. Zlato in sebro, in bron, in železo, in svinec, in cin, 23. in vse, kar sme skozi pla¬ men iti, naj se očisti z ognjem; 10 ) kar pa ne more preterpeti ognja, naj se z očiševavno vodo po¬ sveti. 1 ’) 24. In operite svoje oblačila sedmi dan, in potem pridite oči— šeni v staniše. 25. Gospod je tudi rekel Moj¬ zesu: 26. Preštejte vse, 12 ) kar je bilo vjeto, od človeka do živine, ti in Eleazar, duhoven, in pervaki ljud¬ stva; 27. ter enako razdeli rop med te, ki so se bojevali in šli na voj¬ sko, in med vso drugo množico; 28. in odloči del Gospodu od teh, 13 ) ki so se vojskovali in so bili na vojski, po eni glavi od pet sto ne le od ljudi, ampak tudi od volov, in oslov in ovac, 29. ter jo daj Eleazarju, du¬ hovnu; zakaj pervine Gospodove so. u ) 30. Tudi od druge polovice Izraelovih otrok vzemi sleherno petdeseto glavo od ljudi, in vo¬ lov, in oslov, in ovac, od vse živine, ter jo daj levitam, ki ču- jejo na straži Gospodoviga šo¬ tora. 31. In storila sta Mojzes in Eleazar, kakor je bil Gospod za¬ povedal. 32. Bilo je pa ropa, ki ga je vojska dobila, šest sto pet in sedemdeset tavžent ovac, 33. dva in sedemdeset tavžent volov, 34. en in šestdeset tavžent oslov; 35. ljudi ženskiga spola, ki niso bile spoznale mož, dva in trideset tavžent. 36. In dala se je polovica njim, ki so bili v boji, tri sto sedem in trideset tavžent in pet sto ovac, 37. od njih se je odštelo Go¬ spodu v delež šest sto pet in se¬ demdeset ovac; 38. in od šest in trideset tav¬ žent volov, dva in sedemdeset volov; 15 ) 39. od trideset tavžent in pet sto oslov, en in šestdeset oslov; 40. od šestnajst tavžent ljudi je šlo v Gospodov delež dve in .trideset duš. 41. In Mojzes je zročil število 9. ker bi te reci utegnile nečiste biti po pogl. 19, 14. 15. 10. in potem naj se, kakor je v hebrejskim še pristavljeno, z očiševavno vodo očisti. Gl. zgor. 19, 17—19. , 11. V hebrejskim: „naj gre skozi vodo 11 , to je, naj se z očiševavno vodo pokropi. 12. Vse poropane reči zapišite v zapisnik. 13. Vzemi davek v zahvalo za Gospoda od ropa teh, ki so se i. t. d. 14. naj se cenijo kakor pervine, ktere so Izraelci od svojih pridelkov Gospodu v zahvalo dajali. V hebrejskim: „To vzemite od njih •polovice , in daj Eleazarju, duhovnu , s povzdigovanjem v darilo Gospodu a . 15. ko Gospodov del, ko pervine. 316 IV. Mojzesove Gospodovih pervin Eleazarju, du¬ hovnu, kakor mu je bilo zapo¬ vedano, 42. od polovice Izraelovih otrok, ki jo je bil odločil njim, ki so bili na vojski; 43. od polovice pa, ki je došla drugi množici, to je, od tri sto sedem in trideset tavžent in pet sto ovac, 44. in od šest in trideset tav¬ žent volov, 45. in od trideset tavžent in pet sto oslov, 46. in od šestnajst tavžent ljudi, 47. je Mojzes vzel petdeseto glavo, ter jo je dal levitam, ki so imeli stražo v Gospodovim šo¬ toru, 16 ) kakor je bil Gospod za¬ povedal. 48. In ko so bili perstopili po¬ glavarji vojske, viši čez tavžent in viši čez sto, k Mojzesu, so rekli: bukve 31. 33. 49. Mi, tvoji služabniki, smo prešteli število vojakov, ki smo jih imeli pod svojo roko, in kar eniga ne manjka; 50. zavoljo tega darujemo vsak- teri Gospodu v dar, kar smo mogli v rop dobiti zlata: podvez 17 ) in zapestnic, 18 ) perstanov in roč¬ nih 19 ) in zavratnih verižic, 20 ) de za nas Gospoda prosiš. 21 ) 51. In vzela sta Mojzes in Eleazar, duhoven, vso mnogo- verstno zlatnino, 52. ki je tehtala šestnajst tav¬ žent sedem sto in petdeset še¬ klov, od tisučnikov in stotnikov; 53. zakaj kar si je bil vsak- teri v ropu perdobil, je bilo nje¬ govo. 22 ) 54. In sta nesla sprejeto v šo¬ tor pričevanja, v spomin Izrae¬ lovih otrok pred Gospodam. 23 ) XXXII. Poglavje. Rubnovi in Gadovi sinovi prejmejo v last deželo takraj Jordana, ker obljubijo, de pojdejo oboroženi s svojimi brati čez Jordan nad sovražnika. 1. Rubnovi in Gadovi sinovi so pa imeli veliko drobnice, in so bili z živino neizmerno bo¬ gati.') In ko so vidili jazersko in galaajsko deželo, de je per- pravna za rejo živine, 5.Mojz.3,l2. 16. ki so okrog in okrog šotora stanovali ko životna straža. Gl. zgor. 3, 25. 17. Po misli druzih: zapestnic. 18. Po misli druzih: ročnih pentelj. 19. Po misli druzih: uhanov. 20. Po misli druzih: krogel, ktere so po jutrovih deželah po sebi obešene nosili- 21 . V hebrejskim: .„de nas z Gospodam spraviš to je, dar v zahvalo in spravo (Gl- v- 14. 15.). 22. razun živine in ljudi (v. 26.). V hebrejskim; „Kar so pa vojaki naro¬ pali , ./c vsak zase ohranil 1,1 , razun ljudi in živine. 23. v vedno znamnje hvaležnosti. 1. V hebrejskim: „Rubnovi in Gadovi sinovi so imeli silno veliko moč¬ nih čed“. IV. Mojzesove bukve 32. 317 2. so prišli k Mojzesu in Ele- azarju, duhovnu, in k pervakam množice, ter so rekli: 3. Atarot, in Dibon, in Ja- zer, in Nemra, in Hesebon, in Eleale, in Saban, in Nebo, in Beon, 4. dežela, ki jo je Gospod udaril pred obličjem Izraelovih otrok, je prav dobra dežela za pašo živine; in mi, tvoji hlapci, imamo prav veliko živine; 5. prosimo tedej, če smo pred teboj milost našli, dejo daš nam, svojim služabnikam, v last, in stori, de ne hodimo čez Jordan. 6. Mojzes jim je odgovoril: Mar bodo vaši bratje na vojsko hodili, vi pa bote tukaj sedeli? 7. Zakaj odvračate serca Izra¬ elovih otrok, de si ne upajo iti v deželo, ki jim jo bo Gospod dal? 8. Ali niso ravno tako rav¬ nali vaši očetje, ko sim jih po¬ slal izKadesbarn ogledovat de¬ želo? 9. Ko so bili prišli do groj- zdine doline, in so ogledali vso deželo, so odvernili serce Izra¬ elovih otrok, de niso šli na po¬ krajine, ki jim jih je Gospod dal, Zgor. 13, 24. 10. kteri se je razserdil in per- segel, rekoč: Zgor. 14, 29. 11. Možje, ki so prišli gori iz Egipta, kar jih je dvajset let in čez starih, ne bojo vidili dežele, ki sim jo s persego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakopu, ker me niso ho tli 2 ) slušati, 12. razun Kaleba, Jefonoviga sinu, Kenezejca, 3 ) in Jozueta, Nunoviga sinu; ona sta dopol¬ nila mojo voljo. 4 ) 13. In Gospod se je razserdil nad Izraelam, ter ga je štirdeset let po pušavi vodil; 5 ) dokler ni bil ves rod pomeri, ki je hudo delal pred njegovim obličjem. 14. In glejte, je rekel, vi se vzdigujete namesti svojih očetov, vi zarod in rejenci pregrešnih ljudi, de množite serd Gospodov zoper Izraela. 15. Ako ga nočete poslušati, bo pustil ljudstvo v pušavi, in vi bote krivi smerti vsih. 16. Oni pa so bliže stopili, in so rekli: Tamare 6 ) za ovce bomo naredili, in hleve za živino; tudi terdne mesta za svoje otroke; 7 ) 17. mi pa pojdemo z orožjem obrambam na vojsko pred Izra¬ elovimi otroci, dokler jih ne per- peljemo v njih kraj. Naši otroci in kar koli imamo, naj bodo v obzidanih mestih zavoljo zalezo¬ vanja prebivavcov. 18. Ne bomo se vernili na svoj dom, dokler ne dobe Izraelovi otroci svoje dedine v last; 19. tudi ne bomo ničesar iskali unkraj Jordana, ker že imamo svojo lastnino na njeni jutrovi strani. 2. ker niso hotli popolnama slušati. 3. Ne ve se, zakaj se tako imenuje, pred ko ne, ker je bil mlajši nekiga Keneza iz Judoviga rodu, ki je stareji ko Kenez, oče Otonielov. GL Joz. 15, 17. 4. ona sta popolnama dopolnila mojo voljo. 5. Glej zgor. 14, 33 : 5. Mojz. 2, 14. 6. ograje za drobnico pod milim nebam. 7. premagane mesta bomo popravili. IV. Mojzesove bukve 32. 318 20. In Mojzes jim je rekel: Ako storite, kar obetate, pojdite perpravljeni v boj pred Gospodam ; Joz. l, 14. 21. in vsi vojaki naj gredo z orožjem čez Jordan, dokler Go¬ spod svojih sovražnikov ne po¬ dere, 8 ) 22. in se mu ne podverže vsa dežela; po tem bote nedolžni pred Gospodam in pred Izraelam, ter bote v last dobili okrajine, ki jih želite vpričo Gospoda. 23. Ako pa ne storite, kar pravite, ni dvomiti, de grešite zoper Boga; in vedite, de bo vaš greh le vas zadel. 9 ) 24. Zidajte tedej mesta svojim otroka®, tamare in hleve za ovce in živino, in spolnite, kar ste ob¬ ljubili. 25. In rekli so Gadovi in Rub- novi sinovi Mojzesu: Mi smo tvoji služabniki, storili bomo, kar naš gospod zapove. Joz. 4, 12. 26. Svoje otroke, in žene, in drobnico, in goveda bomo popu¬ stili v galaajskih mestih; 27. mi pa, tvoji hlapci, poj- deino vsi perpravljeni na vojsko, kakor ti, gospod, govoriš. 28. Mojzes je tedej zapovedal Eleazarju, duhovnu, in Jozuetu, Nunovimu sinu, in pervakam Izra¬ elovih rodov, ter jim je rekel: 29. Ako gredo Gadovi in Rub- novi sinovi z vami vsi oboroženi čez Jordan na vojsko pred Go¬ spodam, in si deželo podveržete; dajte jim Galaad v last. 5 . Mojz. 3, 12. Joz. 13, 8: 22, 4. 30. Ako pa ne bodo hotli iti oboroženi z vami vred v kanansko deželo, naj prejmejo med vami kraje v prebivališe. 10 ) 31. In odgovorili so Gadovi in Rubnovi sinovi: Kakor je govoril Gospod svojim hlapcam,takd bomo storili; 32. oboroženi pojdemo pred Go¬ spodam v kanansko deželo, ter že spoznamo, de smo prejeli svojo lastnino na ti strani Jordana. 33. Mojzes je tedej dal Ga¬ dovim in Rubnovim sinovam, in polovici rodu Manaseta, sinu Jo- žefoviga, 11 ) kraljestvo Sehona, amorejskiga kralja, in kraljestvo Oga, basanskiga kralja, in nju deželo z njenimi mesti okrog- Joz. 22, 4. 34. Gadovi sinovi so tedej so- zidali IJ ) Dibon, in Atarot, in Aroer, 35. in Etrot, in Sofan, 13 ) in Jazer, in Jegbao, 36. in Betnemro, in Betharan, terdne mesta in tamare za svojo živino. 37. Rubnovi sinovi pa so so- zidali Hesebon, in Eleale, in Kar- jataim, 8. V hebrejskim: „dokler ne bo pregnal svojih sovražnikov pred seboj * 11. Vsi so bili pri volji, tode niso vsi mogli iti v vojsko, ker je moglo nekaj vojsko pripravnih mož doma ostati ženam, otrokam in starim možem v varstvo- 9. to je, kazen za greh bo vas zadela. 10. naj prejmejo po vadljanji delež v kananski deželi, brez vse spredbe. 11. Mojzes je dodal še polovico Manasetoviga rodu, ker je dežela takraj J° r ' dana za dva rodova prevelika bila. 12. so popravili poderte mesta. 13. V hebrejskim: „Atrot-8ofan“ • IV. Mojzesove bukve 32. 33. 319 38. in Nabo, in Baalmeon, s spremenjenima imenama, 14 ) in Sa- bamo $ ter so dali imena mestam, ki so jih bili sezidali. 39. Dalje so šli sinovi Makirja, sinuManasetovigavGalaad, in so pokončali deželo , in so pomorili Amorejce, njene prebivavce. 15 ) 1. Mojz. 50, 22. 40. Tedej je dal Mojzes ga- laajsko deželo 16 ) Makirju, 17 ) sinu Manasetovimu, in je v nji pre¬ bival. 41. Jair pa, sin Manasetov, 18 ) je tje šel, in se je polastil njenih vasi, ki jih je imenoval Havot- Jair, to je, vasi Jairove. 42. Tudi Nobe l9 ) je tje šel in se je polastil Kanata z njego¬ vimi vasmi vred, ter ga je ime¬ noval po svojim imenu Nobe. XXXIII. Poglavje. Mnoge staniša Izraelcov v pušavi. Bog jim zapove, naj potrebijo vse Kananejce in njih malike iz obljubljene dežele, kadar vanjo pridejo. 1. Te so staniša Izraelovih otrok, ki so hodili iz Egipta po svojih trumah pod Mojzesam in Aronam, 2. ki jih je popisal Mojzes po krajih šotorjenja, ki sojih po Go¬ spodovim povelji preminjali. *) 3. Odrinili so tedej Izraelovi otroci iz Rames pervi mesec, pet¬ najsti dan perviga mesca, drugi dan fase, pod visoko roko, vpričo vsih Egipčanov, 4. in ko so pervorojene, ki jih je bil Gospod udaril, poko¬ pali (zakaj tudi nad njih bogovi se je zmaševal), * 1 2 ) 5. so se ušotorili v Sokotu. 6. In iz Sokota so prišli v Etam, ki je na poslednjih pokra¬ jinah pušave. 3 ) 7. Od ondod so se vzdignili in so prišli proti Fihahirotu, ki je Beelsefonu nasproti, in so se ušo¬ torili pred Magdalam. 2,Mojz. 14,2. 14. Mesti „/Va6o“ in „Baalmeon u ste imele imeni od malikov v Nabota u (Iz. 46, 1.) in „liaala u , ktera so Izraelci čertili; torej so mestaina spreme¬ nili imeni, vender pa se še sem ter tje najdete, de se mesti bolj natanko določite. 15. V hebrejskim: „in so se polastili dežele , ter so Amorejce pregnali 11 ’. 16. severni del galaajske dežele. 17. Makirjevim mlajšim. 18. prav za prav Makirjev prevnuk. Gl. 1. Kron. 2, 21. 22. Sveto pismo ime¬ nuje večkrat vnuke — sinove. 19. iz Manasetoviga rodu, ki se pa nikjer drugod ne imenuje. 1. Tukaj niso imenovane vse staniša Izraelcov po pušavi; ampak mende le tiste, kjer so bili sveti šotor postavili, ali so delj časa prebivali. Po mislih svetih očakov so ti kraji predpodoba našiga popotvanja na zemlji v nebeško domačijo; zakaj svet je pušava, kjer nas zadevajo nevarnosti, terpljenje, pomanjkanje in mnoge zoperne okolišine, kjer nas pa Bog vodi, z vsim potrebnim presker- buje, v pvoji sveti postavi podučuje, in s svojo nebeško tolažbo v vsih brh¬ kostih poživlja, dokler nas ne perpelje v naš nebeški delež, v večni mir. 2. Glej 2. Mojz. 12, 12. razi. 10. 3. v začetku pušave, ko se iz Egipta pride. IV. Mojzesove bnkve 33. 320 8. In vzdignili so se iz Fi- hahirota, in so šli skozi morje v pušavo, 4 ) in so tri dni hodili po etamski pušavi, in soseušo- torili v Mari. 2.Mojz. 15, 22. 9. In vzdignili so se iz Mare, ter so prišli v Elime, kjer je bilo dvanajst studencov voda, in se¬ demdeset palmovih dreves, in so postavili ondi šotore. 2.Mojz. 15, 27. 10. Pa tudi od ondod so se vzdignili in so šotorili ob rude- čim morji. 5 ) In podali so se od rudečiga morja, 11. in so šotorili v sinski pušavi. 12. Od ondod so se vzdignili in so prišli v Dafko. 13. In vzdignili so se iz Dafke, in so postavili šotore v Alusu. 14. In šli so iz Alusa, 6 ) ter so razpeli šotore v Rafidah, kjer ljudstvo ni imelo vode za pijačo. 2. Moja. 17, 1. 15. In vzdignili so se iz Rafid, in so se ušotorili v sinajski pušavi. 16. Pa tudi iz sinajske pušave so se vzdignili, ter so prišli k grobam poželenja. 7 ) 2.Moja. 19,2. 17. In vzdignili so se od gro¬ bov poželenja, in so šotorili v Haserotu. Zgor. H, 34. 18. In iz Haserota so prišli v Retmo. Zgor. 13, 1. 19. In vzdignili so se iz Retme, in so šotorili v Remomfaresu. 20. Ko so od ondod odrinili, so prišli v Lebno. 21. Iz Lebne so šotorili v Resi. 22. In vzdignili so se iz Rese, in so prišli v Keelato. 23. In vzdignili so se od ondod, in so postavili šotore na gori Seferu. 24. In vzdignili so se z gore Sefera, in so prišli v Arado. 25. In od ondod so se vzdig¬ nili, in so šotorili v Makelotu. 26. In iz Makelota so se vzdig¬ nili, in so prišli v Tahat. 27. Iz Tahata so postavili šo¬ tore v Tare. 28. Ko so se od ondod vzdig¬ nili, so razpeli šotore v Metki. 29. In iz Metke so se ušoto¬ rili v Hesmoni. 30. In ko so se vzdignili iz Hesmone, so prišli vMoserot. 31. In iz Moserota so se ušo¬ torili v Benejaakanu. 32. In vzdignili so se iz Be- nejaakana, in so prišli na goro Gadgad. 5 . Moja. 10 , 7. 33. Od ondod so se vzdignili, in so šotorili v Jetebati. 34. In iz Jetebate so prišli v Hebrono. 35. In vzdignili so se iz He- brone, in so šotorili v Asjonga- beru. 36. In od ondod so se vzdig¬ nili, in so prišli v pušavo Sin, 8 ) to je Kades. Zgor. 20 , 1 . 37. In vzdignili so se iz Ka- desa, in so šotorili na gori Horu, na poslednjih pokrajinah edomske dežele. 38. In Aron, duhoven, je šel na povelje Gospodovo na goro Hor, ter je ondi umeri v štir— desetim letu po izhodu Izraelovih 4. v pušavo Sur, ki se je tudi Etam imenovala. 5. Rudeče morje se v 2. Moja. 16, 1. ne vaame v misel. 6. staniši Dafka in Alus ste v 2. Mojz. 17, l. izpušene. 7. Glej zgor. 11, 4—34. 8. V hebrejskim : „Om“, gl. zgor. 20, 1. IV. Mojaesove otrok iz Egipta, v petim mescu, pervi dan mesca, Zgor. 20, 25: 5. Mojz. 32, 50. 39. ko je bil star sto tri in dvajset let. 40. Tedej je slišal Kananejcov kralj Arad, ki je prebival proti poldnevu, de pridejo Izraelovi otroci v kanansko deželo. 41. In vzdignili so se s hriba Hora, in so šotorili v Salmoni. 42. In od ondod so se vzdig¬ nili in so prišli v Funon. 43. In so šli iz Funona, in so postavili šotore v Obotu. 44. In iz Obota so prišli v Ijeabarim, ki je na pokrajinah Moabljanov. 45. In vzdignili so se iz Ije- abarima, ter so postavili šotore v Dibongadu. 46. In od ondod so se vzdig¬ nili, in so šotorili v Helmondebla- taimu. 47. In šli so iz Helmondebla- taima, in so prišli do abarimskih gorij, Nebu nasproti. 48. In vzdignili so se z aba¬ rimskih gorij, in so prišli na mo- abske planjave ob Jordanu, Je¬ rihi nasproti. bukve 33. 34. 321 49. In ondi so postavili šotore od Betsimota do Abelsatima po planjavah Moabljanov. 50. Ondi je Gospod govoril Mojzesu: 51. Zapovej Izraelovim otro- kam, ter jim reci: Ko pridete čez Jordan, in stopite v kanansko deželo, 52. pokončajte vse prebivavce te dežele j 9 ) razbite znamnja, raz¬ drobite malike, in razdenite vse višave ; 10 ) 5. Mojz. 7, 5. Sodn. 2, 2. 53. očistite deželo, in v nji prebivajte 5 zakaj jez sim vam jo dal v last, 54. in razdelite si jo po vad- ljanji. Kterih je več, jim dajte širji, in kterih je manj, pa ožji del. Kakor slehernimu vadljaj pade, tako naj se mu da delež. Po rodovih in družinah naj se razdeli posestvo. 55. Ako pa ne bote hotli po¬ moriti prebivavcov dežele ; 1 ’) vam bodo oni, ki bodo ostali, ko ter- nje v očeh in ko sulice v stra¬ neh, in vam bodo nasprotvali v deželi vašiga prebivanja; 56. in kar koli sim mislil njim storiti, bom vam storil. XXXIV. Poglavje. Meje in razdelitev obljubljene dežele med devet rodov in med polovico Mana- setoviga rodi. 1. 'In Gospodje govoril Moj¬ zesu, rekoč: 2. Zapovej Izraelovim otro- kam, ter jim reci: Ko bote pri¬ ti. V hebrejskim: ^preženite vse prebivavce pred seboj u . Vzrok tega glej 5. Mojz. 9, 4. 5. Le tiste naj pomore, ki nočejo bežati. 10. Glej 3. Mojz. 18, 21 : 26, 1. 30. H. V hebrejskim; „Ako pa ne preženete prebivavcov dežele pred seboju, 1. Južna stran meje naj se začne. f. sli v kanansko deželo, in vam bo po vadljanji v last dana, naj se s temi okrajinami omeji. 3. Poldnevna stran 1 ) naj se 21 322 IV. Mojzesove bukve 34. začne per sinski pušavi, 2 ) ki je zraven Edomskiga, in naj ima proti jutru preslano morje za mejo-, 3 ) Joz. 15, 1. 4. ktera naj gre 4 ) okrog južne strani po višavi škorpijonov, 5 )tako de pride memo Sene, 6 ) in seže na južni strani do Kadesbarn, in od tod naj gredo okrajine do vasi po imenu Adar, in naj se¬ žejo do Asemone. 5. In od Asemone naj se meja vije do egiptovskiga potoka, 7 ) ter naj jenja na bregu velikiga morja. 8 ) 6. Zahodnja stran pa naj se začne per velikim morji, in naj tudi per njem jenja. 9 ) 7. Dalje na polnočni strani naj se začne meja od velikiga morja, in naj seže 10 ) do nar viši gore, 1 ') 8. od ktere naj se raztegne v Emat do pokrajin Sedade; 9. in naj gre meja do Sefrone in do vasi Enana; to naj bodo meje na polnočni strani. 10. Od ondod naj se potegnejo meje proti jutrovi strani 12 ) od vasi Enana do Sefame, 11. in od Sefame naj gre meja doli v Reblo proti studencu Daf- nimu : ’ 3 ) od ondod naj seže proti jutru do morja Kenereta, 14 ) 12. ter naj se potegne do Jor¬ dana, in poslednjič naj neha per preslanim morji. To deželo imejte po njenih mejah okrog in okrog. 13. In Mojzes je zapovedal Izraelovim otrokam, rekoč: To naj bo dežela, ki jo posedite po vadljanji, in ki jo je Gospod za¬ povedal dati devetim rodovam in polovici rodu. 14. Zakaj rod Rubnovih sinov po svojih rodovinah, in rod Ga¬ dovih sinov po številu rodovin, tudi polovica Manasetoviga rodu, 15. to je, poltretji rod, so prejeli svoj del takraj Jordana, Jerihi nasproti, na jutrovi strani. 16. In Gospod je rekel Moj¬ zesu : 17. To so imena mož, ki naj vam razdele deželo: Eleazar, du¬ hoven, in Jozue, Nunov sin, joz. 14, 1. 2. 18. in en pervak iz sleherniga rodu, 19. kterih imena so te: IzJu- doviga rodu Kaleb, Jefonetov sin. 20. Iz Simeonoviga rodu Sa¬ muel, Amiudov sin. 2. pri severnim delu sinske pušave. Gl. zg or. 13, 22: 20, 1. 3. južna stran mertviga morja. 4. meja naj gre od jutra proti večeru. 5. V hebrejskim: „Akrabim" (škorpijoni) blizo mertviga morja. 6. V hebrejskim: „de v Sino pride"-. 7. do potoka, ki se pri liinokoluri, današnjim Elarišu, v srednje morje izteki' 8. to je, .srednjiga morja. 9. per mestu Sidonu. Glej Joz. 19, 28. 10. naj seže proti jutru. 11. V hebrejskim; v do gore flora" (ki je različna od gore „Ilora u pogl- 37. 38.), to je, blezo do visociga berda Libanoviga, mestu Sidonu naspi®* 1, 12. jutrove meje dežele. 13. V hebrejskim: Jd je proti izhodu studenca “ (Jordana). 14. naj grej p« jutrovi strani ob genezareškim morji. V hebrejskim : „do mof.)f iiinereta “. Temu morju se je poznejše reklo „Genezaret “, in tudi g« 11 ' lejsko morje. IV. Mojzesove bukve 34. 35. 323 21. IzBenjaminoviga, roduEli- dad, Kaselonov sin. 22. Iz roduDanovih sinov Boki, Joglov sin. 23. Jožefovih sinov iz Mana- setoviga rodu Haniel, Efodov sin. 24. Iz Efrajmoviga rodu Ka- tnuel, Seftanov sin. 25. Iz Zabulonoviga rodu Eli- safan, Farnakov sin. 26. Iz Isabarjeviga rodu voj¬ voda Faltiel, Azanov sin. 27. Iz Aserjeviga rodu Ahiud, Salomijev sin. 28. Iz Neftalijeviga rodu Fe- dael, Amiudov sin. 29. Ti so, kterim je Gospod zapovedal, naj razdele Izraelovim otrokam kanansko deželo. XXXV. Poglavje. Mesta levitov in pribežališa. 1. Tudi to je govoril Gospod Mojzesu na moabskih planjavah ob Jordanu, Jerihi nasproti: 2. Zapovej Izraelovim otro¬ kam, de dajo levitam od svojih lastnin Joz. 21, 2. 3. mesta v prebivanje, in njih predmestja okrog in okrog ; de oni prebivajo v mestih, predmestja pa imajo za drobnico in živino; 4. in predmestja naj sežejo zunej mestniga ozidja tavžent sto¬ pinj ‘) deleč okrog in okrog. 1 2 ) 5. Proti izhodu naj bo dva tavžent koinolcov, in proti jugu enako dva tavžent; in proti morju, ki je proti zahodu, bodi ravno tista mera, in severna stran naj ravno tako deleč seže; in mesta naj bodo v sredi, 3 ) predmestja pa zunej. 4 ) 6. Od tistih mest pa, ki jih bote levitam dali, naj bo šest odločenih v perbežališe ubežnih, de beži vanje, kdor bo kri prelil; memo teh pa še druzih dve in štirdeset mest, 5 * * * * * ) 2. Moj/.. 21, 13: 5. Mojz. 4, 41: 19, 2. Joz. 20, 2. 7. to je, vsih mest skupej osem in štirdeset z njih predmestji. 8. In te mesta jim dajte od 1. V hebrejskim: „tavžent komolcov il . 2. okrog’ in okrog, od čveterih strnili mesta. 3. Ta versta, vkteri se bere: „dva tavžent komolcov lt , ni nasproti poprešnji 4. versti, kjer se v Vulgati bere: „ tavžent stopinji; zakaj stopinja ima dva komolca, torej je tavžent stopinj toliko, kolikor dva tavžent komolcov. Ker se pa v hebrejskim bere v 4. versti tudi: „tavžent komolcon“ , so si razlagovavci svetiga pisma perzadevali, to različnost s 5. versto po množili potih zediniti. Jezuit Bonfreri inisli, de se je v 4. versti per prepisovanji pogrešek vrinil, in de se mora tudi ondi brati „dva tavžent komolcov “, kakor se bere v greški prestavi, in kakor sta stara Juda, Jožef Flavi in Filo brala; po tem takim zgine uno nasprotje. 4. V hebrejskim: „in mesto bodi v sredi. To naj bodo okraji okrog njih mest u . 5. Zmed 48 levitovskih mest naj odloči šest perbežnih mest, v ktere naj beže taki ubijavci, kteri bi kakiga človeka nevedama in neradovoljno ubili. De niso bratje ali drugi bližnji sorodniki ubitiga človeka v svoji pervi jezi in togoti neradovoljnih ubijavcov umorili, jim je Bog odločil šest mest, v ktere so bežali in so v njih brez nevarnosti živeli. S to napravo je Bog tudi hotel pokazati, kolike kazni je vreden radovoljni ubijavec, ako je že neradovoljnimu perbežališa treba, de si življenje obvaruje. 21 * 324 IV. Mojzesove bnkve 35. lastnin Izraelovih otrok: tistim, 6 ) ki več imajo, jih več vzemite, in tistim, ki manj imajo, manj. Sle- hern naj da mest levitam po meri svojiga deleža. 9. Gospod je rekel Mojzesu: 10. Govori Izraelovim otrokam, in jim reci: Ko pridete čez Jor¬ dan v kanansko deželo, 5. Mojz. 18, 2. Joz. 20, 2. 11. odločite, ktere mesta naj bodo v perbežališa ubežnim, ki so neprevidama kri prelili. 12. Ko bo v njih ubežnik, ga sorodnik ubitiga 7 ) ne sme umo¬ riti, dokler se ne postavi pred množico, in se ne razsodi nje¬ govo djanje. 8 ) 13. Teh mest pa, ki bodo v pri— bežališa ubežnih odločene, 5. Mojz. 4, 41. Joz. 20, 7. 8. 14. naj bodo tri takraj Jor¬ dana, in tri v kananski deželi, 15. ne le za Izraelove otroke, ampak tudi za naselnike in ptujce, de beži vanje, kdor bi neprevi¬ dama kri prelil. 16. Če kdo koga udari z že¬ lezarn, in udarjeni umerje, je uboja kriv; naj tudi sam umerje. 9 ) 17. Ako kdo kamen zažene, in zadeti umerje; bodi enako kaz¬ novan. 10 ) 18. Ako bi bil kdo z lesam udarjen, in bi umeri; bodi maše- van z ubijavcovo kervjo. 1 ') 19. Sorodnik ubitiga naj umori ubijavca; precej ko ga dobi, ga sme umoriti. 12 ) 20. Ako kdo iz sovraštva člo¬ veka pahne, ali zalezovaje kaj vanj verže; 5 . Mojz. 19, 11. 21. ali ga, ker je bil njegov sovražnik, z roko udari, de uni umerje; je on, ki ga je udaril, uboja kriv; sorodnik ubitiga ga sme umoriti, zdajci, ko ga naj¬ de. 13 ) 22. Ako pa kdo po naključji, in ne iz čertenja 23. in sovraštva kaj taciga stori, 24. in se to vpričo ljudstva ska- 6. tistim, namreč rodovam. Vsak dvanajsterih rodov je mogel dati nekaj mest levitam, tode ne vsak ravno štiri, ampak tudi več ali pa manj, po tem kakor je vsak rod več ali manj mest v last dobil. 7. V hebrejskim: „goel u , to je, maševavec prelite kervi; tako se je imenoval nar bližnji sorodnik ubitiga, ki je bil dolžen, se zavoljo smerti ubitiga maše- vati. Po stari šegi, ki je še zdaj na Jutrovim v navadi, so ga imeli tako dolgo za nepošteniga, dokler te dolžnosti ni dopolnil. 8. dokler sodniki ne razsodijo,' de naj bo maševavcu kervi izročen, ali p» nedolžen spoznan. 9. Zdaj nasledvajo vodila za sodnika, po kterih naj razloči radovoljni uboj od neradovoljniga. 10. V hebrejskim: „Ako kdo s kamnam v roki , s kakoršnim se lahko ubije, koga zadene, de umerje, je ubijavec; ubijavec naj umerje 11 '- 11. V hebrejskim: „Ako kdo z lesam v roki, s kakoršnim se lahko ubije, koga udari , de umerje , je ubijavec; ubijavec naj umerje “. 12. Maševavec kervi je smel radovoljniga ubijavca ubiti, kjer ga je dobil j neradovoljniga ni smel ubiti. Ako ga je pa vender le ubil, ga niso mogli pred sodbo poklicati, ker je bilo težko ali celo nemogoče spričati nedolžnost ubitiga; v svoji vesti pa je bil pred Bogam uboja kriv. 13. maševavec kervi ga sme umoriti, kjer koli vanj zadene. Gl. v. 19. IV. Mojzesove bukve 35. že, 14 ) in se kervna pravda med ubijavcam in sorodnikam razsodi; 25. naj se otme nedolžni iz roke maševavca, in naj se pelje po razsodbi v mesto, kamor je bil perbežal; 16 ) in naj ostane ondi, dokler ne umerje veliki duhoven, ki je bil maziljen s svetim oljem. 16 ) 26. Ako se pa ubijavec zunaj pokrajin mest, ki so za ubežne odločene, 27. zasači, ter ga maševavec prelite kervi ubije, ne bodi niče¬ sar kriv on, 17 ) ki ga je umoril; 28. zakaj ubežni bi bil imel do smerti velikiga duhovna v mestu ostati. Po njegovi smerti pa naj se ubijavec verne v svojo de¬ želo. 29. Te postave naj bodo večne po vsih vaših prebivališih. 18 ) 325 30. Ubijavec bodi na spriče- vanje prič 19 ) kaznovan; na spri- čevanje eniga samiga naj se nihče ne obsodi. 31. Ne jemljite rešila od njega, kdor je kriv prelite kervi, 29 ) te- muč zdajci naj umerje. 32. Pregnani in ubežni naj se nikakor ne vračajo v svoje mesta pred smertjo velikiga du¬ hovna; 21 ) 33. de ne ognusite dežele svo- jiga prebivanja, ki se s kervjo ne¬ dolžnih 22 ) omadežva, in ne more drugači očišena biti, kakor s kervjo njega, ki je druziga kri prelil. 34. In tako bo vaša lastnina očišena, v kteri jez z vami pre¬ bivam; zakaj jez sim Gospod, ki prebivam med Izraelovimi otroci. 14. ki je bilo med vratmi ali pa na prostoru pred vratini perbežniga mesta per sodbi. 15. naj se pelje iz sodnjiga mesta ali spred vrat nazaj v mesto. 16. Ta čas se je togota sorodnikov ubitiga ulegla, in so tudi ložej pozabili žalost zavoljo svoje manjši zgube per splošnim žalovanji vsiga ljudstva nad smertjo veliciga duhovna (Teod.). Zraven tega je pa mende Bog tudi zato ta čas, namreč smert veliciga duhovna, odločil, de je dal imenitno predpodobo velike resnice, de bodo ljudje, ktere si Bog po svojim neskončnim usmiljenji misli ko take, ki bolj iz slabosti in nevednosti, kakor iz hudobije greše (prim. Djan. ap. 3, 15—17.), se le po smerti Jezusa Kristusa zamogli sprejeti biti v nebeško domačijo (Hier.). 17. bodi nedolžen pred deželsko sodbo, ue pa v svoji vesti; ker je ubil nedolž- niga zavoljo majhniga pregreška. 18. S to postavo je Bog omejil maševavno pravico, ter jo je neškodljivo storil, ko je per druzih narodih dostikrat nezmerna in silno grozovitna bila. De je ni popolnama prepovedal, in de ni tudi teh kervavih prepirov sod¬ nijam zročil, to ima svoj vzrok v ukoreninjenim in neizbrisljivim prepri¬ čanji starih jutrovskih narodov, kteri so mislili, de čast in ljubezen do ubi¬ tiga hoče zopet kri, in de jo morajo sami preliti, ako si nočejo sramote in nepoštenosti nakopati.^ 19. dveh ali še več prič. Gl. 5. Mojz. 17, 6. 20. zakaj sicer bi življenje revnih ne bilo dovolj varno pred orožjem bogatih. 21. V hebrejskim: „ne jemljite rešimiga denarja za beg v perbežno mesto , ali de bi se vernil prebivat n deželi pred duhovnovo smertjo Ne jemljite denarja od neradovoljniga ubijavca, de bi ga oprostili dolžnosti, bežati v perbežno mesto, ali pa ondi ostati do amerti veliciga duhovna. 22. V hebrejskim: ,,s kervjo “ sploh. Gl. 2, Kralj. 21, 1—14. 326 IV. Mojzesove bukve 36. XXXVI. Poglavje. Zakonska postava zastran hčer, ki imajo dedvati. 1 . Perstopili so pa tudi pogla¬ varji rodovin Galaada, ‘) sinu Ma- kirja, sinu Manasetoviga iz rodu Jožefovih sinov 5 in so govorili z Mojzesam vpričo Izraelovih pogla¬ varjev, ter so rekli: Zgor. 27, 1. 2. Tebi, našimu gospodu, je Gospod zapovedal, razdeliti de¬ želo Izraelovim otrokam po vad- ljanji, in dati hčeram Salfaada, našiga brata, posestvo, ki je njih očetu šlo. 3. Ako jih tedej možje iz dru- ziga rodu za žene vzamejo, pojde z njimi njih posestvo, in ko bo v drugi rod preneseno, bo od naše delšine odtergano ; 4. in tako se bo zgodilo, de, ko pride sveto leto, to je, pet¬ deseto leto odpušenja, se bo raz¬ delitev po vadljanji zmešala, in de pojde družili posestvo na druge. 1 2 ) 5. Mojzes je govoril Izrae¬ lovim otrokam, in je na Gospo¬ dovo povelje rekel: Rod Jože¬ fovih sinov je prav govoril; 6. in ta postava je bila za¬ stran Salfaadovih hčer od Go¬ spoda naznanjena: Naj se omože, s komur koli hočejo, vender le z možmi iz svojiga rodu: 3 ) 7 . de ne pride posestvo Izra¬ elovih otrok od rodu na rod. Za¬ kaj vsi možje naj si jemljejo žene iz svojiga rodu in iz svoje ro¬ dovine; 4 ) Tob. 7, 14. 8. in vse žene naj se omože z možmi svojiga rodu, 5 ) de ded- šina ostane v rodovinah, 9. in de se rodovi med seboj ne zmešajo, temuč tako ostanejo, 10. kakor so bili od Gospoda razločeni. In Salfaadove hčere so storile, kakor je bilo zapovedano; 11. in omožile so se Maala, in Tersa, in Hegla, in Melka, in Noa s sinovi svojiga strica 6 ) 12. iz rodovine Manaseta, ki je bil sin Jožefov; in posestvo, ki jim je bilo dano, je ostalo v rodu in rodovini njih očeta. 13. To so zapovedi in pravice, ki jih je Gospod zapovedal po Mojzesu Izraelovim otrokam na moabskih planjavah, ob Jordanu, Jerihi nasproti. 1. iz Manasetoviga rodu, iz kteriga so bile Saalladove hčere, ki so imele dedvati. Gl. zgor. 26, 30—33. 2. Bolj razločno v hebrejskim: ,,/io pride sveto leto izraelskih sinov, bo perdjan njih delež de le iv tistiga rodu , v kteriga .se bodo omožile , in odtergan bo od deleža našiga rodu 11 . Ako hčere, ki dedvajo, svoj delež možem družili rodov donašajo, ne bo prišel v svetim letu, ko vse last¬ nine (3. Mojz. 25, 10.) svojim starim gospodarjem nazaj dojdejo, k našimu rodu, od kteriga je vzet, temuč bo ostal pri drugim rodu, ker so si možje po zakonu vedno pravico do njega zadobili. 3. v hebrejskim: „tode le v rodovini očetoviga rodu naj se omože 11 -', ne smejo se ne v drugi rod, ne v drugo rodovino omožiti. 4. namreč: ako se hočejo ženiti s hčerami, ki dedvajo; zakaj vse druge razun teh so se smele v različne rodove omožiti. Gl. 1. Kralj. 18, 27 : 2. Kron. 22, 11- 5. in vse žene, ki dedvajo. 6. V hebrejskim: „s sinovi svojih stricov u . pete Mojzesove bukve. Pete Mojzesove bukve se imenujejo v greški in latinski pre- staVi „ D enter o n o m iu m “, to je, druga postava, ker se v njih že dana postava bolj obširno razklada, in Izraelcam bolj živo perpo- roča in zaterduje. Po misli svetiga Hieronima so dobile to ime, ker so bile preroška predpodoba keršanske postave, ktera se lahko tudi druga postava imenuje, ker se je v nji vse v novim, visim in duhovnim načinu spolnilo, kar se je v judovski postavi predpodo- bovalo. Kar je bilo v judovski postavi le podoba, to je v keršanski postavi reč sama. — Mojzes je začel ponavljati postavo na inoab- skih planjavah, pervi dan enajstiga mesca, v štirdesetim letu po izhodu iz Egipta (Spod. 1, 3.). Koliko dni tega enajstiga mesca i je Mojzes v ponavljanje postave obernil, tega nam sveto pismo ne pove. Stari, judovski zgodovinski pisavec, Jožef Flavi, piše, de je od začetka ponavljanja in zapisovanja druge postave do Mojze¬ sove smerti mesec pretekel; umeri pa je Mojzes pervi dan dvanaj- stiga mesca. Ko so Izraelci trideset dni za njim žalovali, so po¬ tem šli pod Jozuetam v začetku en in štirdesetiga leta čez Jordan, tako de so veliko noč tega leta že v Galgali unkraj Jordana obhajali štirnajsti dan perviga mesca (Joz. 5, 10.). Te bukve obsegajo tedej čas dveh mescov, in sicer poslednja mesca štirdesetiga leta po izhodu iz Egipta. Zapopadek peterih Mojzesovih bukev je v prav lepi zvezi. V pervih bukvah svetiga pisma je le osnova vsiga kraljestva Božjiga, kjer se le sploh govori od Boga, od čednosti, od 328 Vvod v pete Mojzesove bukve. greha, odrešenja, od neumerljivosti in od večniga življenja. V druzih bukvah je začetek, splošna podlaga Mojzesoviga, upodobljeniga kraljestva Božjiga, iz kteriga se bo vzdignilo duhovno, keršansko kraljestvo Božje, ki bo obsegalo vse narode. V tretjih bukvah se bolj natanko razklada verska naredba tega kraljestva, zlasti kar zadeva službo Božjo in duhovsko službo. V četertih bukvah beremo zgodovino izraelskiga življenja in Božjiga vladanja in gnade, to je, zgodovino terdovratnosti človeškiga serca in Božje poterpežljivosti z ljudmi. Pete bukve nam odpro pogled v prihodnost, kako' de se bo zemeljsko, Mojzesovo kraljestvo spremenilo v duhovno kraljestvo noviga preroka (5. Mojz. 18,18.), ki bo sprejemalo vse narode. piti mmmmm bukvi, I. Poglavje. Mojzes spominja Izraelce, kako de so po Božjim povelji hodili od sinajske gore proti Jordanu; de so zvolili sodnikov; de so poslali oglednikov v kanansko deželo; de so se jim dali ostrašiti; in de so se po Božjim povelji vernili proti rudečimu morju. 1. fflie so besede, ki jih je govoril Mojzes vsim Izraelcam takraj Jordana v pušavi, na pla¬ njavi, *) rudečimu morju nasproti, 1 2 ) med Faranam, in Tofelam, in La- banam, in Haserotam, kjer je silno veliko zlata; 3 ) 2. enajst dni hoda od Horeba po potu seirskiga gorovja do Ka- desbarn. 4 ) 3. Vštirdesetim letu, 5 )enajsti mesec, pervi dan mesca, je go¬ voril Mojzes Izraelovim otrokam vse, kar mu je bil Gospod za¬ povedal, de bi jim povedal; 4. potem, ko je bil pobil Se- hona, kralja Amorejcov, ki je prebival v Hesebonu, in Oga, basanskiga kralja, kije prebival v Astarotu in Edraji, 6 )4.Mojz.21,24. 5. takraj Jordana v moabski deželi. In Mojzes je začel raz¬ lagati postavo, ter je rekel: 7 ) 6. Gospod, naš Bog, nam je na Horebu govoril, rekoč: Dosti dolgo ste se mudili na tej gori; 8 ) 7. vernite se, ter se prese¬ lite k gorovju Amorejcov, in v druge kraje, ki so mu nar bližji, na planjave, in gore, in doline proti jugu, in k bregu morja, v deželo Kananejcov in Libanona do velike reke Evfrata. 9 ) 8. Glej, je rekel, vam sim jo 1. na moabski planjavi, ki se tukaj tudi pušava imenuje, ker se je štela k štirdesetletnimu popotvanju skozi pušavo. Gl. 4. Mojz. 22, i. 2. ob koncu popotvanja, ki se je bilo začelo, ko so proti rudečimu morju ho¬ dili in so skozi njega šli. 3. V hebrejskim: „ Haserotam in Dizahabam “ (kraj, ki ma zlato), ki je, pred ko ne, ime nekiga druziga kraja. 4. to je, enajst dni hoda, ako se gre čez seirske gore in čez Kadesbarne proti Moabu (v. 19.). 5. V letu sveta 2553, pred Kristusam 1451. 6. Glej 4. Mojz. 21, 24. 33. 35. 7. Bolj prav po hebrejskim: „Takraj Jordana, v moabski deželi jo začel Mojzes postavo razlagati , ter je rekel 8. skorej eno leto. Gl. 2. Mojz. 19 ? 1:4. Mojz. 10, H. 12. 9. Pojdite v kanansko deželo, ktero bote kedaj posedli po vsi njeni širjavi do Evfrata. Gl. 1. Mojz. 15, 18. 330 V. Mojzesove bnkve i. dal; pojdite vanjo, ter jo pose¬ dite; zavoljo nje je Gospod per- segel vašim očetam, Abrahamu, Izaku in Jakopu, de jo da njim in njih zarodu za njimi. 9. In sim vam rekel tisti čas: 10 ) 10. Ne morem vas sam prena¬ šati; zakaj Gospod, vaš Bog, vas je pomnožil, de vas je zdaj silno veliko kakor zvezd na nebu. 2. Moj z. 18, 18. 11. (Gospod, Bog vaših oče¬ tov, perdeni k temu številu še veliko tavžent, ter vas blago¬ slovi, kakor je govoril). 12. Ne morem sam prenašati vaših opravil, in vaše teže, in prepira. 13. Zberite zmed sebe modrih in umnih mož, in kterih obnaša¬ nje je skušeno v vaših rodovih, de vam jih postavim za pogla¬ varje. 11 )' 14. Takrat ste mi odgovorili: Dobra reč je, ki jo misliš storiti. 15. In vzel sim iz vaših rodov modrih in plemenitih 12 ) mož, in sim jih postavil poglavarje, viši čez tavžent, viši čez sto, in viši čez petdeset, viši čez deset, kteri naj bi vas vse učili. 13 ) 16. In sim jim zapovedal, re¬ koč: Poslušajte jih, 14 ) ter sodite po pravici, bodi si ali deržavljan ali ptujic. 17. Ne bodi razločka med ose¬ bami; poslušajte majhniga kakor veliciga, tudi ne glejte nobe- niga osebe, 15 ) zakaj to je Božja sodba. 16 ) Ako bi se vam pa kaka reč težka zdela, jo meni povejte, de jo tudi jez zaslišim, jan. 7, 24: 3. Moj z. 19, 15. Spod. 16, 19. Prip. 24, 23. Sir. 42, 1. Jak. 2, 1. 18. In sim vse zapovedal, kar koli ste dolžni storiti. 19. Vzdignili smo se pa od Horeba, in smo hodili po strašni in silno veliki pušavi, ki ste jo vidili, po potu proti amorejski gori, kakor nam je bil zapovedal Gospod, naš Bog. In ko smo bili prišli v Kadesbarne, 20. sim vam rekel: Prišli ste do amorejske gore, ki nam jo bo dal Gospod, naš Bog. 21. Poglej deželo, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog; pojdi v njo, ter se je polasti, kakor je go¬ voril Gospod, naš Bog, tvojim očetam; ne boj se, in ničesar se ne ustraši. 22. Tedej ste vsi k meni pri¬ šli, in ste rekli: Pošljimo mož, kteri naj ogledajo deželo, in naj nam povedo, po kterim potu naj gori hodimo, in v ktere mesta naj pridemo. 4. Mojz. 13, 3; 32, 8. 23. In ker mi je govor dopa- del, sim poslal zmed vas dva¬ najst mož, iz vsaciga rodu eniga. 24. In oni so se vzdignili, in so šli na gore, in so prišli v grojzdno dolino; in ko so deželo ogledali, 25. so vzeli od njeniga sadu, 10. po Jetrovim svetu. Gl. 2. Mojz. 18, 18. H. za sodnike. 12. V hebrejskim: „%na,jdenih mpi“ i. t. d. 13. V hebrejskim:. n deset, in (zraven sodnikov) oblastnike ce% vaše rodovine^. Gl. 4. Mojz. 11, 16. Spod. 16, 18. 14. V hebrejskim: „Poslušajte svoje brate med seboj u i. t. d. 15. V hebrejskim; „nikogar se ne bojte“. 16. zakaj sodnik je namestnik Božji. . V. Mojzesove bukve 1. 331 de bi njeno rodovitnost pokazali, ter so ga k nam pernesli, in so rekli: Dobra je dežela, ki nam jo bo dal Gospod, naš Bog. 26. In niste kotli gori iti, te- muč neverni besedi Gospoda, na- šiga Boga, 27. ste godernjali v svojih šo¬ torih, ter ste rekli: Gospod nas sovraži, in zato nas je izpeljal iz egiptovske dežele, de bi nas dal Amorejcam v roko, in nas po¬ končal. 28. Kam bomo šli ? Ogledniki so naše serce prestrašili, ko so rekli: Silno veliko jih je, in so viši postave ko mi; mesta so velike in do neba obzidane 5 in vidili smo tam Enakove sinove. 29. In rekel sim vam: Nikar se ne prestrašite, in ne bojte se i ih! 30. Gospod Bog, ki je vaš vodnik, se bo sam bojeval za vas, kakor je storil v Egiptu pred vsih očmi. 31. In vpušavi (sam si vidik) te je nosil Gospod, tvoj Bog, kakor no'si mož svojiga majhniga sina po vsim potu, po kterim ste hodili, dokler niste prišli v ta kraj. 32. In vender niste verjeli Go¬ spodu, svojimu Bogu, 33. ki je hodil pred vami po potu, ter vam je odkazoval kraje, ha kterih imate staviti šotore, in vam je pot kazal po noči z og¬ njem in po dnevu z oblačnim ste¬ kam. 2. Mojz. 13, 21: 4. Mojz. 14, 14. 34. In ko je Gospod slišal glas vaših pogovorov, se je razserdil, in je persegel, ter je rekel: 35. Nobeden zmed mož tega prehudobniga rodu naj ne vidi dobre zemlje, ki sim jo s per- sego obljubil vašim očetam, 4.Mojz. 14, 23. Ps. 94, 11. 36. razun Kaleba, Jefonoviga sina; on namreč jo bo vidil, in njemu bom dal deželo, ki je po nji hodil, in njegovim sinovam, ker je bil Gospodu pokoren. 37. Tudi se ni čuditi serdu nad ljudstvam, ker se je Gospod tudi nad menoj razserdil zavoljo vas, 1 ') ter je rekel: Tudi ti ne boš tje prišel; 38. ampak Jozue, Nunov sin, tvoj služabnik, bo namesti tebe tje prišel; njega opominjaj in po¬ krepčaj; zakaj on bo po vadljanji razdelil deželo Izraelu. 39. Vaši otročiči, od kterih ste rekli, de bodo vjeti odpeljani, in vaši sinovi, ki še zdaj ne po¬ znajo razločka med dobrim in hu¬ dim, oni pojdejo tje; in njim bom dal deželo, in oni naj jo bojo posedli. 40. Vi pa se vernite, ter idite v pušavo po potu proti rudečimu morju. 41. In odgovorili ste mi Gre¬ šili smo zoper Gospoda; gori pojdemo, ter se bomo vojskovali, kakor je zapovedal Gospod, naš Bog. In ko ste z orožjem pre¬ viden! na goro šli, 4. Mojz. 14,40. 42. mi je rekel Gospod: Reci jim: Ne hodite gori, in ne voj¬ skujte se; zakaj jez nisim z vami, de ne padete pred svojimi so¬ vražniki. 4. Mojz. 14, 42. 43. Govoril sim, in me niste poslušali; temuč nasprotvali ste 17. vi ste dali priložnost, ker ste hotli imeti vode, in jez sim dvomil, ali bo Gospod hotel dati vode tako terdovratnimu ljudstvu, 332 V. Mojzesove bukve 1. 2. Gospodovimu povelju, ter ste šli napihnjeni od ošabnosti na goro. 44. Tedej so se vzdignili Aino- rejci, ki so na gorah prebivali, in so vam nasproti prišli, ter so vas podili kakor navadno bučele pode, in so vas pobijali od Seira do Horme. 45. In ko ste se vernili, in ste se pred Gospodam jokali, vas ni poslušal, in ni hotel porajtati va- šiga vpitja. 46. Tedej ste ostali dolgo časa v Kadesbarnah. II. Poglavje. Mojzes jemlje lzraelcam v misel, kako de so hodili skozi edomsko in moabsko deželo, in so prišli blizo dežele Amonovih; de jim Bog prepove, se z njimi v boj podati; de so se po Božjim povelji vzdignili nad kralja Sehona in so ga premagali. 1. In ko smo se od ondod vzdignili, smo prišli v pušavo, ki pelje k rudečimu morju, kakor mi je rekel Gospod; in smo hodili dolgo časa okoli seirske gore. 1 ) 2. In Gospod mi je rekel: 3. Dovolj ste že hodili okoli te gore, pojdite proti Severju; 2 ) 4. in zapovej ljudstvu, rekoč: Pojdite skozi pokrajine svojih bra¬ tov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seiru; 3 ) oni se vas bodo bali; 5. skerbno se tedej varujte, de se ne vzdignete zoper nje; zakaj od njih dežele vam ne bom dal, kolikor se zamore z nogo 1. na južni strani seirske gore. 2. proti kananski deželi. 3. zakaj ti so stanovali proti jugu kananske dežele od rudečiga morja do spodnjiga konca mertviga morja. 4 . To so bili tisti Ezavovi sinovi ali Edomljani, ki so ohranili vlado svojig 8 rodu (1. Mojz. 36, 20—30.), in so stanovali na jugo-zahodnji strani seirske gore do rudečiga morja. Ti so dovolili lzraelcam, ko so prišli od rudečig 8 morja, pot skozi svojo deželo, ter so jim dali jesti in piti (v. 29.) za plačilo- Drugači so ravnali tisti Ezavovi sinovi, ki so kralje imeli (t. Mojz. 36. 31—39.), in so stanovali v severno-izhodnjim kraji dežele blizo mcrtvig 8 morja. Ti so odrekli lzraelcam pot skozi svojo deželo, ko so prišli vdrugi® do Kadesbarn (4. Mojz. 20, l-)> de bi od ondod šli v kanansko deželo- Gl. 4. Mojz. 20, 14—21. 5. ko smo bili prišli do Kadesbarn, in nam edomski kralj ni dovolil pota skoz' svojo deželo. prestopiti; ker sim Ezavu dal v posestvo seirsko goro. 6. Živež si kupujte od njih za denarje, in jejte; kupljeno vodo zajemajte, in pite. 7. Gospod, tvoj Bog, te je blagoslovil per slehernim delu tvo¬ jih rok; znano mu je bilo tvoje popotvanje, kako de si hodil po ti veliki pušavi, in štirdeset let je Gospod, tvoj Bog, s teboj pre¬ bival, in ničesar ti ni manjkalo. 8. In ko smo bili prišli memo svojih bratov, Ezavovih sinov, ki so v Seiru prebivali, 4 ) smo prišli 5 * ) no potu planjave od Elata V. Mojzesove bukve 2. 333 in Asiongabera na pot, ki derži v moabsko pušavo. 6 ) 9. In Gospod mi je rekel: Nikar se ne vojskuj z Moabljani, in ne spušaj se z njimi v boj; zakaj od njih dežele ti ne bom nič dal, ker sim Lotovim sino- vam dal Ar 7 ) v lastnino. 4 . Mojz. 21, 13. 10. Njeni pervi prebivavci so bili Emejci, 8 ) veliko in močno ljudstvo, in tako velike postave, kakor uni iz Enakoviga zaroda, 11. de so se perštevali veli- kanam, in so bili podobni Ena¬ ko vim sinovam. Moabljani jih pa imenujejo Emejce. 9 ) 12. V Seiru so pa poprej pre¬ bivali Horejci; 10 ) in ko so jih bili Ezavovi sinovi pregnali in pokon¬ čali, so ondi prebivali, kakor je storil Izrael v deželi svojiga po¬ sestva, 11 ) ki mu jo je Gospod dal. 13. Ko smo se tedej vzdig¬ nili, de bi šli čez potok Zared, I2 ) smo prišli k njemu. 14. Časa pa, ko smo hodili od Kadesbarn 13 ) do broda za- rejskiga potoka, je bilo osem in trideset let; dokler ni bil pokon¬ čan ves rod vojakov iz staniša, kakor je bil Gospod persegel; 15. kteriga roka je bila zoper nje, de so poginili iz staniša. 16. Ko so pa bili vsi vojaki pomerli, 17. mi je Gospod govoril, re¬ koč: 18. Pojdi zdaj čez moabske pokrajine, 14 ) proti mestu z ime- nam Ar; 19. in ko prideš v sosesko Amonovih sinov, 15 ) glej, de se ne vojskuješ z njimi, in se ne spušaš v boj; zakaj od dežele Amonovih sinov ti ne bom nič dal, ker sim jo dal Lotovim si¬ novam v posestvo. 20. Imeli so jo za deželo ve¬ likanov, in v nji so nekdaj pre¬ bivali velikani, ki jih Amohijani imenujejo Zomzomljane, 16 ) 21. veliko in obilno ljudstvo, in velike postave kakor Enakovi; nje je Gospod pokončal pred njimi, in jih je vselil namesto njih, 17 ) 22. kakor je storil Ezavovim sinovam, ki prebivajo v Seiru, ko je pokončal Horejce, in je dal 6. Glej 4. Mojz. 21, 4—11. 7. veliko mesto Moabljanov. Gl. 4. Mojz. 21, 15. 28. 8. Glej 1. Mojz. 14, 5. 6. 9. V hebrejskim: „Emim“, to je, strahovite. 10. to je, prebivavci v berlogih. H. v deželi, ki je bila popred kraljev Sehona in Oga, in jima je bila zdaj že vzeta. 12. Glej 4. Mojz. 21, 12. 13. pervikrat. Glej 4. Mojz. 13, 27. 14. v tisti kraj, ki so ga Amorejci Moabljanam s silo vzeli. Gl. 4. Mojz. 21, 13—26. 15. ki so prebivali proti jutru od Amorejcov med Arnonam in Jebokam. Ko so Izraelci po moabski pušavi gori šli proti Anionu, so imeli pred seboj na severno-jutranji strani Amonijane, na severno-večerni strani pa Amorejce; s temi so se smeli vojskovati, z unimi pa ne. Gl. 4. Mojz. 21, 13. 14. 16. V hebrejskim: n Zumzumim (l , to je, potuhneži, ki hudo mislijo, hudobneži. 17. V hebrejskim: „in so jih pregnali , in prebivali na njih mestu K . 334 V. Mojzesov« bukve 3 njih deželo umni, ki jo posedajo dosihmal. 23. TudiHevejce, ,8 ) ki so pre¬ bivali vHaserimu 19 ) do Gaze, 20 ) so pregnali Kapadočani; 2 ') ki so prišli iz Kapadocije, 22 ) in so jih pokončali, in so se namesti njih vselili. 24. Vzdignite se, in pojdite skozi reko Arnon; glej, dal sim ti v roko Sehona, hesebonskiga kralja, Amorejca, in polasti se njegove dežele, in bojuj se z njim. 23 ) 25. Dans bom začel pošiljati pred teboj strah in trepet med ljudstva, ki prebivajo pod vsim nebam; de se, slišati tvoje ime, prestrašijo, in trepetajo , kakor porodnice, 24 ) in terpe britkost. 26. Tedej sim poslal spome¬ nikov iz pušave Kademota 25 ) do Sehona, kralja v Hesebonu z mi- rivnimi besedami, rekoč: 4. Mojz. 21 , 21 . 27. Skozi tvojo deželo pojdemo, po veliki cesti bomo hodili; ne bomo se ganili ne na desno ne na levo. 28. Za gotov denar nam pro¬ daj živeža, de jemo; za plačilo nam daj vode, in tako' bomo pili. Samo to je, de nam dovoliš skozi (rfeie/o) iti, 29. kakor so storili Ezavovi sinovi, ki prebivajo v Seiru, 26 ) in Moabljani, ki prebivajo v Aru; 27 ) dokler ne pridemo do Jordana, in ne gremo v deželo, ki nam jo bo dal Gospod, naš Bog. 30. In Sehon, kralj v Hese¬ bonu, nam ni hotel prehoda do¬ voliti, ker je bil Gospod, tvoj Bog, zakerknil njegoviga duha, in oterdil njegovo serce, 28 ) de bi bil tebi v roke dan, kakor zdaj vidiš. 31. In Gospod mi je rekel: Glej, začel sim ti dajati Sehona in njegovo deželo, začni se je polastovati. Amos 2, 9. 32. In Sehon nam je šel na¬ proti v boj z vsim svojim ljud- stvam v Jasi. 33. In Gospod, naš Bog, nam ga je dal v roke, in pobili smo ga z njegovimi sinovi in z vsim njegovim ijudstvam vred. 34. In tisti čas smo se pola¬ stili vsili mest, in smo pomorili 29 ) njih prebivavce, mqže, in žene, in otroke, in ničesar nismo v njih pustili, 35. razun živine, ki smo jo v 18. V hebrejskim: „Avičane a , perve prebivavce v deželi. 19. to je, po pristavah, po vaseh. 20. na jugo-izhodnjim bregu srednjiga morja. 21. V hebrejskim: „ fiaftoričani 11 , mende Krečani, ki so se poznejše Filistejci (prihodniki) imenovali. 1. Mojz. 10, 14. Eceh. 25, 16. 22. V hebrejskim: „i% Kaftorti a , blezo iz Krete. 23. ako se bo branil, vas skozi pustiti. Gl. v. 26—31. 24. „kakor porodnice ni v hebrejskim. 25. to je, iz izhodnje strani pušave (gl. 4. Mojz. 21, 11.), kjer sta bila Baniot in Fasga, od kodar so šli poslanci. Prim. 4. Mojz. 21, 20. Joz. 13, 20. 26. Glej zgor. v. 4 . 27. to je, prebivavci v izhodnjim delu moabske dežele (4. Mojz. 21, 11.), kje* je bilo tudi veliko mesto Ar. 28. Glej 2. Mojz. 4, 21. 29. V hebrejskim: „*’» smo pregnali “ i. t, d. Gl. 4. Mojz. 21, 21. i. d. 335 V. Mojzesove bnkve 2. 3. rop dobili, in razun ropa mest, ki smo jih vzeli 36. od Aroera, ki je na bregu potoka Aniona, od mesta, ki stoji v dolini, do Galaada. 30 ) Ni bilo ne vasi, ne mesta, de bi bilo našim rokam ubežalo ; vse nam je dal v roke Gospod, naš Bog, 37. razun dežele Amonovih si¬ nov, kteri se nismo bližali, in razun vsiga, kar je per potoku Jeboku, 31 ) in razun mest na go- Tri nam , naš rali, m razun vsili krajev, J j ih je Bog. prepovedal Gospod III. Poglavje. Mojzes perpoveduje Izratcam, kako de so premagali O ga, basanskiga kralja; de je namesto sebe postavil Jozueta, kteri jih popelje v obljubljeno deželo, ker mu Bog ne dovoli, vanjo priti. 1. Tedej smo se vernili in gori šli po potu v Basan, in Og, basanski kralj, nam je šel na¬ proti s svojim ljudstvam, se voj¬ skovat v Edraji. 4. Mojz. 21, 33. Spod. 29, 7. 3. In Gospod mi je rekel: Ne boj se ga; zakaj v tvojo roko je dan z vsim svojim ljudstvam, in svojo deželo; in stori z njim, kakor si storil s Sehonam, amo- rejskim kraljem, ki je prebival v HeseboilU. 4. Mojz. 21, 34. 3. Dal nam je tedej Gospod, naš Bog, v roke tudi Oga, ba- sanskiga kralja, in vse njegovo ljudstvo, in pobili smo jih do či- stiga, 4. Mojz. 21, 35. 4. in razdjali smo 1 ) ta čas vse njegove mesta; ni ga bilo mesta, ktero bi bilo nam odšlo; šestdeset mest, vso argobsko de¬ želo kraljestva Ogoviga v Ba- sanu. 5. Vse mesta so bile obter- jene s silno visokim ozidjem, z vratini in zapahi, razun brezšte¬ vilnih mest, ki niso imele ozidja. 2 ) 6. In smo jih pokončali, 3 ) ka¬ kor smo storili Sehonu, hesebon- skimu kralju, in smo razdjali sle¬ herno mesto z možmi, in ženami, in z otroci vred; 7. živino pa in rop mest smo zase pograbili. 8. In vzeli smo tisti čas de¬ želo iz rok dveh kraljev Amo- rejcov, ki sta bila takraj Jordana, od reke Amona do gore Her- mona, 9. ki ga Sidonci Sarion ime¬ nujejo, Amorejci paSanir; s po d. 4, 48. 10. vse mesta, ki stoje na pla¬ njavi, in vso galaajsko in ba- sansko deželo do Selke in Edraja, mest kraljestva Ogoviga v Ba- sanu. 30. do reke Jeboka. 31. na uni strani v amorejski deželi. Gl. Joz. 12, 2. 1. V hebrejskim: ,,/tt n to st srno vzeli 11 i- t. d- 2. V hebrejskim: „razun .silno veliko mest po deželi “. 3. V hebrejskim: „In smo jih požgali 1,1 i- f - 't- V. Mojzesove bnkve 3. 336 11. Le sam Og, basanski kralj, je bil namreč ostal iz rodovine velikanov. 4 ) Njegova železna po¬ stelja 5 ) se še zdaj kaže v Ra¬ batu 6 ) Amonovih sinov, 7 ) ki je devet komolcov dolga, in štiri široka po meri moškiga komolca. 12. Tisti čas smo se polastili dežele od Aroera, ki stoji na bregu reke Arnoua, do srede galaaj- ske gore, in njene mesta sim dal Rubnu in Gadu. 4. Mojz. 32, 29. 13. Ostali del Galaada in ves Basan Ogoviga kraljestva sim pa dal polovici Manasetoviga rodu, vso argobsko deželo; in ves Ba¬ san se imenuje dežela velikanov. 14. Jair, sin Manasetov, je vzel v last vso argobsko deželo do pokrajin Gesurijanov in Ma- hatijanov. In imenoval je Basan po svojim imenu Havot Jair, to je, vasi Jairove, do današnjiga dneva. 8 ) 15. TudiMakirju sim dal Ga- laad. 16. In rodovama, Rubnovimu in Gadovimu, sim dal od ga- laajske dežele 9 ) do reke Amona, notranje potoka in pokrajino do reke jeboka, 10 ) ki je meja Amo¬ novih' sinov, 17. in planjavo 11 ) per pušavi, in Jordan, in pokrajine Kene- reta 12 ) do morja pušave, ki je grozno slano, do podgore Fasge proti izhodu. 18. In zappvedal sim vam tisti čas, rekoč: Gospod, vaš Bog, vam da to deželo v delež; poj¬ dite tedej oboroženi pred svojimi brati, Izraelovimi otroci, vsi ju¬ naški možaki, 19. razun žen, in otrok in ži¬ vine; zakaj vem, de imate veliko živine; ostanejo naj v mestih, ki sim vam jih dal, 20. dokler Gospod ne da miru vašim bratam, kakor vam ga je dal; in de tudi oni posedejo de¬ želo, ki jim jo bo dal unkraj Jor¬ dana; po tem naj se sleherni verne k svojimu posestvu, ki sim vam ga dal. 21. Tudi Jozuetu sim tisti čas zapovedal, rekoč: Tvoje oči so vidile, kar je storil Gospod, vaš Bog, tema dvema kraljema; tako bo storil vsim kraljestvam, v ktere prideš. 4. Mojz. 27, 18. 22. Ne boj se jih; zakaj Go¬ spod, vaš Bog, se bo vojskoval za vas. 23. In prosil sim Gospoda tisti čas, rekoč: 24. Gospod Bog! začel si ska- zovati svojimu hlapcu svojo ve¬ likost in svojo premočno roko; zakaj ni ga druziga Boga, ne v nebesih ne na zemlji, de bi za- 4. v tem kraji; zakaj gl. 1. Mojz. 14, 5. Joz. 15, 14. 5. njegovo posteljiše je bilo železno. 6. v velikim mestu. 7. ti so napadli velikane (zgor. 2, 19—21.), pred ko ne tudi Oga, in so nje¬ govo posteljo v plen dobili. 8. Glej 4. Mojz. 32, 41. 9. en del galaajske dežele. 10. notranjo deželo med rekama Arnonam in Jebokam; po misli druzih deželo od otočjiga mesta Aroera do reke Jeboka. 11. ob Jordanu in per izhodnji pušavi. 12. okrajino ob genezareškim jezeru. 4. Mojz. 34, 11. V. Mojzesove bukve 3. 4. mogel delati tvoje dela, in se primerjati tvoji moči. 25. Pojdem tedej, 13 ) in bom pogledal to silno dobro deželo unkraj Jordana, in to lepo go¬ rovje, 14 ) in Libanon. 26. In Gospod se je razserdil nad menoj zavoljo vas, in me ni uslišal, temuč mi je rekel: Za¬ dosti je tega, nikar mi ne go¬ vori več od te reči. 337 27. Pojdi verh Fasge, in oberni svoje oči proti zahodu, in proti Se¬ verju, in proti jugu in izhodu,ter poglej 5 zakaj ne pojdeš čez ta Jordan. Spod. 31, 2: 34, 4. 28. Pooblasti Jozueta, ter ga pokrepčaj in poterdi; ker on pojde pred tem ljudstvam, in jim bo razdelil deželo, ki jo boš vidik 29. In smo ostali v dolini, 15 ) Fogorjevimu tempeljnu nasproti. IV. Poglavje. Mojzes opominja Izraelce, naj natanko spolnujejo Božje zapovedi, in jim odloči tri mesta v perbežališe takraj Jordana. 1. In zdaj, Izrael, poslušaj za¬ povedi in pravice, ki te jih učim, de jih spolnuješ in živiš, in de greš in posedeš deželo, ki vam jo bo dal Gospod, Bog vaših očetov. 2. Nič ne dodajajte besedi, ki vam jo govorim, in nič ji ne od- jemljite ; ‘) spolnujte zapovedi Go¬ spoda, svojiga Boga, ki vam jih zapovem. 3. Vaše oči so vidile vse, kar je storil Gospod zoper Beelfe- gorja, kako je potrebil vse nje¬ gove častivce zmed vas. 4. Mojz. 25, 4. 4. Vi pa, ki se deržite Go¬ spoda, svojiga Boga, še vsi ži¬ vite do današnjiga dneva. 5. Sami veste, de sim vas učil zapovedi in pravice, kakor mi je zapovedal Gospod, moj Bog; tako ravnajte po njih v deželi, ki jo bote posedli, 6 . ter se jih deržite, in jih v djanji spolnujte. To namreč bodi vaša modrost in vaša razumnost vpričo narodov, de, ko slišijo vse te zapovedi, porečejo: Glej, modro in razumno je to ljudstvo, velik narod. 7. Tudi ga ni druziga ljud¬ stva tako veliciga, de bi imelo bogove tako blizo, kakor je naš Bog per vsih naših molitvah. 8 . Kje je namreč tako' ime¬ niten narod, de bi imel take šege, in pravične sodbe, kakor je vsa postava, ki vam jo dans pred oči stavim? 13. Dovoli mi, de grem. 14. to gorato deželo. Gore so po Jutrovim rodovitne, planjave pa so zavoljo pomanjkanja studencov puste. 15. V hebrejskim: Gaji 11 . 1. bodi si ali v postavi zapisano, ali pa po ustnim izročenji sprejeto. Mojzes tukaj ne zametuje ustniga izročila, kakor tudi ne prepoveduje, postave v nje¬ nim popolnim doveršenji dati, kar je Jezus Kristus storil, ali po okolišinah novih naredb vpeljati, kar sta Jozue in Mojzes sama storila. Gl. spod. 17,10. Prim. 18, 18. I. 22 V. Mojzesove bukve 4. 338 9. Varuj tedej skerbno sebe in svojo dušo. Ne pozabi reči, ki so jih vidile tvoje oči, in naj ne zginejo iz tvojiga serca vse dni tvojiga življenja. Oznanuj jih svojim otrokam in vnukam 10. od dneva, ko si stal pred Gospodam, svojim Bogam, pod Horebam, ko mi je Gospod go¬ voril, rekoč: Zberi mi ljudstvo, de slišijo moje besede, in se uče, bati se me ves čas, ko žive na zemlji, in de uče svoje otroke. 11. In ste perstopili pod goro, ki je gorela proti nebu; in te- mota, in oblak, in mrak je bil na nji. 12. In Gospod vam je govoril zmed ognja. Glas njegovih be¬ sedi ste slišali, podobe pa niste celo nobene vidili. 2 ) 13. In oznanil vam je svojo zavezo, ki vam jo je zapovedal spolnovati, in deset besedi, ktere je zapisal na dve kamneni tabli. 2. Mojz. 20. pogl. 24, 12. 14. In mi je zapovedal tisti čas, učiti vas šege in pravice, ki jih morate spolnovati v deželi, ki jo bote posedli. 15. Varujte tedej skerbno svo¬ jih duš. Nobene podobe niste vi¬ dili ta dan, ko vam je govoril Gospod na Horebu zmed og¬ nja; 16. de bi se kje ne zmotili, in si ne naredili zrezane podobe, ali kakošniga moškiga ali ženskiga obraza, 17. ali podobe kakih žival, ki so na zemlji, ali ptic, ki pod ne- bam letajo, 18. ali laznin, ki se po zemlji gibljejo, ali rib, ki v vodah pod zemljo bivajo, 19. de se kje, ko vzdigneš svoje oči proti nebu, in zagledaš sobice, in luno, in vse zvezde neba, ne daš premotiti, de bi jih molil in častil, ki jih je vstvaril Gospod, tvoj Bog, v službo vsim narodam, 3 ) ki so pod nebam. 20. Vas pa je Gospod vzel in izpeljal iz železne peči 4 ) Egipta, de bi imel svoje lastno ljudstvo, kakor je dan današnji. 21. In Gospod se je razserdil nad menoj zavoljo vašiga go¬ vorjenja, in je persegel, de ne pojdem čez Jordan, in de ne bom prišel v predobro deželo, ki vam jo bo dal. Spred. 1, 37. 22. Glej, umerjeni v tej de¬ želi, in ne pojdem čez Jordan; vi pojdete čeznj, ter bote posedli dobro deželo. 23. Varuj se, de nikdar ne pozabiš zaveze Gospoda, svo- jiga Boga, ki jo je naredil s te¬ boj ; in de si ne delaš zrezane podobe od tega, kar je Gospod prepovedal delati; 24. zakaj Gospod, tvoj Bog,j e žreč ogenj, goreč Bog. Hebr. 12 , 29 . 25. Ko bote rodili sinove in vnuke, in prebivali v deželi, in ko bi si zapeljani naredili kako podobo, in hudobno ravnali pred Gospodam, svojim Bogam, de Id ga zdražili; 2. Le Mojzes in starasini so vidili podobo Božjo, ne pa ljudstvo. Gl. 2. Mojz* 24, 10. 3. de svetijo vsim narodam. Gl. l.Mojz. 1 , 14 . v hebrejskim: n kfere je Go¬ spod, tvoj Bog , razdelil med vse narode pod nebam 11 . 4 . iz pekoče, britke sužnosti. V. Mojzesove bukve 4. 26. poklicem dans nebo in zem¬ ljo za priči, de bote naglo poginili znad zemlje, ki jo bote v last vzeli, ko čez Jordan pridete. Ne bote dolgo časa v nji prebivali, temuč Gospod vas bo potrebil, 27. in razkropil med vse narode, in malo vas bo ostalo med narodi, med ktere vas popelje Gospod. 28. In tam bote služili bogo- vam, ki so zdelani s človeško rojko iz lesa in kamna, ki ne vidijo, in ne slišijo, tudi ne jedo, in ne duhajo. 29. In ako boš ondi iskal Go¬ spoda, svojiga Boga, ga boš najdel; če ga boš le iskal iz vsiga serca, in z vso britkostjo svoje duše. 30. Ko bo prišlo nad te vse, kar je napovedano, se boš ver- nil poslednji čas 5 ) k Gospodu, svojimu Bogu, in boš poslušal njegov glas. 31. Zakaj Bog je usmiljen Go¬ spod, tvoj Bog; on te ne bo za¬ pustil, in te ne bo popolnama po¬ končal, in ne bo pozabil zaveze, ki jo je persegel tvojim očetam. 32. Vprašuj po nekdanjih ča¬ sih, ki so bili pred teboj, od dneva, ko je Bog vstvaril člo¬ veka na zemlji, od konca do konca neba, 6 ) ali se je kdaj kaj taciga godilo, ali slišalo, 33. de bi bilo kako ljudstvo slišalo glas govorečiga Boga zmed ognja, kakor si ga ti sli¬ šal, in živiš; 339 34. ali de je Bog kaj taciga storil, de bi bil prišel in si vzel ljudstvo zmed narodov s skuš¬ njami, 7 ) z znamnji, in s čudeži, z bojem, in z močno roko, in z vzdignjeno ramo, in s strašnimi perkaznimi, kakor je vse to sto¬ ril za vas Gospod, vaš Bog, v Egiptu pred tvojimi očmi; 35. de bi ti vedil, de je Go¬ spod sam Bog, in de ni druziga razun njega. 36. Ž neba ti je dal slišati svoj glas, de bi te učil, in na zemlji ti je pokazal svoj grozo¬ vitim velik ogenj, in si slišal nje¬ gove besede zmed ognja; 37. zato ker je ljubil tvoje očete, in si je izvolil njih zarod za njimi. In pred teboj grede te je izpeljal s svojo veliko močjo iz Egipta, 2. Mojz. 13, 21. 38. de bi pokončal 8 ) nar veči in močnejši narode, kakor si ti, ob tvojim prihodu, in de bi te peljal v njih deželo, in ti jo dal v posest, kakor vidiš današnji dan. 39. Vedi tedej dans, in pre¬ misli v svojim sercu, de Gospod sam je Bog v nebesih zgorej, in na zemlji spodej, in de ga ni druziga. 40. Spolnuj njegove zapovedi in povelja, ki ti jih zapovem; de bo dobro tebi in tvojim sinovam za teboj, in de dolgo časa osta¬ neš v deželi, ki ti jo bo dal Go¬ spod, tvoj Bog. 9 ) 41. Takrat je Mojzes odločil 5. V hebrejskim: »naslednje dni K , tedej tudi poslednji čas. Gl. Rim. 11,26. 6. od izhoda do zahoda. 7. nad Faraonam. 8. V hebrejskim: v de bi pregnal “ i. t. d. 9. V hebrejskim je perstavljeno: n vekomej u • Obljubljena dežela je bila namreč predpodoba večniga. zveličanja. 22 * V. Mojzesove bnkve 4. 5. 340 tri mesta unkraj Jordana proti jutrovi strani, 4.Mojz. 35, 6. 14. 42. de bi vanje bežal, kdor bi neradovoljno ubil svojiga bliž- njiga, in ni bil poprej njegov so¬ vražnik, in de se zamore v eno teli mest zateči: 43. Bosor v pušavi, ki stoji na planjavi, iz Rubnoviga rodu; in Rainot v Galaadu, ki je v Gadovim rodu; in Golan v Ba- sanu, ki je v Manasetovim rodu. Joz. 20, 8. 44. To je postava, 10 ) ki jo je razlagal Mojzes Izraelovim si- novam, 45. in to so pričevanja, in šege, in pravice, od kterih je Mojzes govoril Izraelovim sinovam, ko so šli iz Egipta, 46. takraj Jordana v dolini, n ) Fogorjevimu tempeljnu nasproti, v deželi Sehona, amorejskiga kralja, ki je prebival v Hesebonu, ki ga je zmagal Mojzes. In Izraelovi otroci, ko so prišli iz Egipta, 47. so posedli njegovo deželo, in deželo Oga, kralja v Basanu, dveh amorejskih kraljev, ki sta bila takraj Jordana proti solnč- nimu izhodu, 48. od Aroera, ki stoji na bregu reke Aniona, do sionske gore, 12 ) ki se imenuje tudi Hermon, 49. vso planjavo takraj Jor¬ dana proti jutrovi strani do morja pušave, in do podgore Fasge. V. Poglavje. Ponavljanje in razlaganje deseterih Božjih zapoved. 1. In Mojzes je poklical ves Izrael, in mu je rekel: Poslušaj, Izrael, šege in pravice, ki jih govorim dans vašim ušesam; učite se jih, ter jih v djanji spol- nujte. 2. Gospod, naš Bog, je storil z nami zavezo na Horebu; 3. ni je storil zaveze z našimi očeti, 1 ) ampak z nami, ki smo zdaj tukej, in živimo. 4. Od obličja v obličje 2 3 4 ) je govoril z nami na gori zmed ognja. 5. Bil sim tisti čas zagovor¬ nik in srednik med Gospodam in med vami, de bi vam naznanil njegove besede; zakaj bali ste se ognja, in niste šli na goro, in je govoril: 6. Jez sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. 2. Mojz. 20, 2: 3. Mojz. 26, 1. Ps. 80, 11. 7. Ne imej ptujih bogov zra¬ ven mene. 2. Mojz. 20, 3. Ps. 80,10. 8. Ne delaj si zrezane po¬ dobe, tudi ne podobe od vsiga, 10. ki se ponavlja v naslednjim 5. poglavji; poprešnje je bilo le zgodovinski vvod vanjo. 11. V hebrejskim: n v Gaji, Bet-Peoru nasproti “. 12. ta Sion se mora razločiti od Siona (hebr. Ciona) per Jeruzalemu. 1. ne samo z našimi očeti. 2- naravnost, vidno pričujoč. V. Mojzesove bnkve 5. 341 kar je zgorej na nebu, in kar je spodej na zemlji, in kar biva v vodah pod zemljo. 2. Mojz. 20, 4: 3. Mojz. 26, 1. Ps. 96, 7. 9. Ne moli jih, in ne časti jih j zakaj jez sim Gospod, tvoj Bog, goreč Bog, ki pokorim krivico očetov nad otroci do tretjiga in četertiga rodu nad njimi, ki me sovražijo, 2. Mojz. 34, 14. 10. in skazujem usmiljenje ve¬ liko tavžentam, ki me ljubijo, in se derže mojih zapoved. 11. Ne imenuj po nemarnim imena Gospoda, svojiga Boga; zakaj on ne bo brez kazni, kdor imenuje njegovo ime per prazni reči. 2. Mojz. 20, 7: 3. Mojz. 19, 12. Mat. 5, 33. 12. Praznuj dan sabote, de ga posvečuješ, kakor ti je zapovedal Gospod v , tvoj Bog. 13. Šest dni delaj, in opravi vse svoje dela. 14. Sedmi dan je sabota, to je počitek Gospoda, tvojiga Boga. Ne delaj ta dan nobeniga dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne vol, ne osel, in nobena tvoja živina, in ne ptujic, ki je znotrej tvojih vrat, de počije tvoj hlapec, in tvoja dekla, kokor tudi ti. 1. Mojz. 2,2: 2. Mojz. 20,10. Hebr. 4, 4. 15. Spomni se, de si tudi ti služil v Egiptu, in de te je iz¬ peljal Gospod, tvoj Bog, z močno roko in vzdignjeno ramo. Zato¬ rej ti je zapovedal, de praznuješ dan sabote. 16. Spoštuj svojiga očeta in svojo mater, kakor ti je zapove¬ dal Gospod, tvoj Bog, de dolgo živiš, in de ti bo dobro v deželi, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog. 2. Mojz. 20, 12. Sir. 3, 9. Mat. 15,4. Mark. 7, 10. Efez. 6, 2. 17. Ne ubijaj. 18. Ne prešeštvaj. 19. Ne kradi. 20. Tudi ne govori kriviga pri¬ čevanja zoper svojiga bližnjiga. 21. Ne želi žene svojiga bliž¬ njiga, ne hiše, ne njive, ne hlapca, ne dekle, ne vola, ne osla, ne vsiga, kar je njegovo. Mat. 5, 28. Rim. 7, 7. 22. Te besede je govoril Go¬ spod vsi vaši množici na gori zmed ognja in oblaka, in teme z močnim glasam, ter ni nič per- djal; in jih je zapisal na dve kamneni tabli, kteri je dal meni. 23. Vi pa, ko ste slišali glas zmed teme, in ste vidili goro goreti, ste perstopili k meni vsi poglavarji rodov, in starašini, ter ste rekli: 24. Glej, Gospod, naš Bog, nam je pokazal svoje veličan¬ stvo in visokost; zmed ognja smo slišali njegov glas, ter smo dans zvedili, de, ko Bog s člo— vekam govori, človek živi. 25. Zakaj bi tedej pomerli, in zakaj bi nas ta silno veliki ogenj požerl? Zakaj ako še dalje po¬ slušamo glas Gospoda, svojiga Boga, bomo pomerli. 26. Kaj je vse meso, de sliši glas živiga Boga, ki govori žmed ognja, kakor smo mi sli¬ šali, in more še živeti? 27. Rajši ti perstopi, in po¬ slušaj vse, kar ti bo govoril Go¬ spod, naš Bog; in ti nam go¬ vori, ter bomo poslušali in storili. 28. Ko je Gospod to slišal, mi je rekel: Slišal sim glas besedi tega ljudstva, ktere so 342 ti govorili; vse vorili. 29. O de bi imeli tako serce, de bi se me bali, io spolnovali vse moje zapovedi vsaki čas, de bi dobro bilo njim in njih sino- vam vekomaj! 30. Pojdi, in jim reci: Ver- nite se v svoje šotore. 31. Ti pa ostani tukaj per me¬ ni, 3 ) ter ti bom povedal vse svoje zapovedi, in šege, in pravice, ktere jih boš učil, de jih spolnu- jejo v deželi, ki jim jo bom dal v posestvo. 32. Spolnujte tedej, in storite, kar vam je zapovedal Gospod Bog; ne obračajte se ne na desno ne na levo; 33. temuč bodite po potu, ki vam ga je zapovedal Gospod, vaš Bog, de živite, in de vam bode dobro, in de se daljšajo dnevi v deželi vašiga posestva. V. Mojzesove bukve 5. 6. so prav go- VI. Poglavje. Mojzes opominja Izraelce, de naj ljubijo Gospoda, svojiga Boga, iz vsiga svo- jiga serca, ter naj vedno imajo njegove zapovedi pred svojimi očmi, in jih natanko spolnujejo, in naj njih spolnovanjd* tudi svojim otrokam perporočajo. 1. To so zapovedi, in šege, in pravice, ki jih je zapovedal Gospod, vaš Bog, de jih vas učim, in de jih spolnujete v de¬ želi, ki vanjo greste jo posest; 2. de se bojiš Gospoda, svo- jiga Boga, in de spolnuješ vse njegove povelja in zapovedi, ki jih zapovem tebi, in tvojim sino- vam, in tvojim vnukam, vse dni svojiga življenja, de se podalj¬ šajo tvoji dnevi. 3. Poslušaj, Izrael, in glej, de storiš, kar ti je zapovedal Gospod, de ti bo dobro, in de se še bolj množiš, kakor ti je obljubil Gospod, Bog tvojih oče¬ tov, deželo, po kteri se cedi mleko in med. 4. Posluša,], Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. 5. Ljubi Gospoda, svojiga Boga, iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje moči. ’) Spod. 11, 13. Mat. 22, 36. 37. Mark. 12, 30. Luk. 10, 27. 6. In te besede, ki ti jih dans zapovem, naj bodo v tvojim sercu; 7. in jih perpoveduj 2 ) svojim otrokam, ter jih premišljuj, 3 ) ko sediš v svoji hiši, ko hodiš po potu, ko se uležeš, in ko vstaneš. 8. In perveži si jih ko znam- nje na svojo roko, 4 ) in naj ti 3. na gori. 1. Obračaj vse misli svojiga duha, vse občutljeje svojiga serca in vse dela svojiga življenja v njega, od kteriga pride tvoj duh, tvoje serce, tvoje živ¬ ljenje (Avg.}. 2. V hebrejskim: „m jih zaterduj “ i. t. d. Tedej ljubezen do Boga, spo¬ znanje njegovih čudapolnih, ljubeznjivih naredb 'moraš pred vsim prav živo perporočati in zaterdovati svojim otrokam; pa kolikrat je to pervo — poslednje, in se mora nepotrebnim, abotnim in ajdovskim šegam umakniti! 3. V hebrejskim: ,,m g0 v6ri od njih« i. t. d. 4. tako misli v nje, kakor de bi te jih kako znamnje na tvoji roki vedno spominjalo. V. Mojzesove bukve 6. bodo in naj migljajo med tvojimi očmi, 5 ) 9. in zapiši jih na podboje in vrata svoje hiše. 10. In ko te bo perpeljal Go¬ spod, tvoj Bog, v deželo, ki jo je s persego obljubil tvojim oče- tam, Abrahamu, Izaku in Ja¬ kopu, in ko ti bo dal velike in prav dobre mesta, ki jih nisi so- zidal, 11. hiše polne vsakteriga blaga, ki jih nisi postavil, vodnjake, ki jih nisi skopal, vinograde in olj¬ ske verte, ki jih nisi zasadil, 12. in ko boš jedel, in boš nasiten; 13. se skerbno varuj, de ne pozabiš Gospoda, ki te je izpe¬ ljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Gospoda, svojigaBoga, se boj, in njemu samimu služi, in p er njegovim imenu persegaj. 6 ) Spod. 10, 20. Mat. 4, 10. Luk. 4, 8. 14. Ne hodite za ptujimi bo¬ govi vsih narodov,ki so okrog vas; 15. zakaj goreč Bog je Go¬ spod, tvoj Bog, med teboj; de se kje ne vname serd Gospoda, tvojiga Boga, zoper te, in de te ne potrebi znad zemlje. 7 ) 16. Ne skušaj Gospoda, svo- jiga Boga, kakor si ga skušal na mestu skušnjave. 8 ) Mat. 4, 7. Luk. 4, 12. 17. Spolnuj zapovedi Gospoda, svojigaBoga, in povelja, in šege, ki ti jih je zapovedal; 343 18. in stori, kar je dopadljivo in dobro pred očmi Gospodovimi, de ti bo dobro, in de prideš in posedeš predobro deželo, ki jo je Gospod s persego obljubil tvo¬ jim očetam, 19. de bo pokončal vse tvoje sovražnike pred teboj, kakor je govoril. 20. In ko te bo tvoj sin jutri vprašal, rekoč: Kaj pomenijo te povelja, in šege, in pravice, ki nam jih je zapovedal Gospod, naš Bog? 21. mu reci: Bili smo sužnji Faraonovi v Egiptu, in Gospod nas je izpeljal iz Egipta z močno roko, 22. ter je delal znamnja in ve¬ like in prav hude čudeže v Egiptu zoper Faraona in vso njegovo hišo pred našimi očmi, 23. in nas je izpeljal od ondod, de nas je leseni perpeljal, ter nam je dal deželo, ki jo je s persego obljubil našim očetam. 24. In Gospod nam je zapo¬ vedal, de spolnujmo vse te po¬ stave, ter se bojmo Gospoda, svojiga Boga, de nam bo dobro vse dni našiga življenja, kakor je dan današnji. ' 25. In on nam bo milostljiv, ako bomo ohranili in spolnovali vse njegove zapovedi pred Go¬ spodam, svojim Bogam, kakor nam je zapovedal. 5. V hebrejskim: „in imej jih vedno kakor prevezo na čelu pred svo¬ jimi očmi 11 . Judje poznejših časov so te besede po čerki umevali, narejali so si pergamenaste listke, na kterih so bile Božje zapovedi zapisane, in so te listke vedno nosili na rokah in na čelu. 6. ne pa per imenu druzih bogov, kadar moraš per sodbi persegati. 7. de ne umerješ; ali: de te iz dežele v sužnost ne pelje. 8. Glej. 2. Mojz. 17, 7. 344 V. Mojzesove bukve ?. VII. Poglavje. Mojzes prepove Izraelcam, sklepati zakone z malikovavskimi narodi, in jim zapove, vse njih malike razdrobiti. Bog- jih je zvolil iz ljubezni do njih očetov, in srečni bodo, ako bodo spolnovali njegove zapovedi. 1. Kadar te perpelje Gospod, tvoj Bog, v deželo, ki jo posest greš, in pokonča ‘) pred teboj veliko narodov: Hetejce, in Ger- gezejce, in Amorejce, in Kana- nejce, in Ferezejce, in Hevejce, in Jebusejce, sedem narodov, ve¬ liko številniših in močnejših, ka¬ kor si ti, 2. Mojz. 23,23: 33, 2. 2. in ti jih da Gospod, tvoj Bog, jih pobi do čistiga. 1 2 ) Ne delaj zaveze z njimi, tudi se jih ne usmili, 3 ) 2. Mojz. 23, 32 : 34, 15. 16. 3. tudi ne sklepaj zakonov z njimi. Svoje hčere ne dajaj nje- goviinu sinu, in njegove hčere ne jemlji za svojiga sina; 4. zakaj ona bo zapeljala tvo- jiga sina, de ne bo hodil za me¬ noj , temuč de bo služil ptujim bogovam; in serd Gospodov se bo vnel, in te bo naglo pokončal. 5. Temuč to jim storite: Njih altarje poderite, in podobe polo¬ mite, in loge posekajte, in zre¬ zane podobe sežgite. 2. Mojz. 23, 24. Spod. 12, 3: 16, 21. 6. Zakaj ti si ljudstvo posve¬ čeno Gospodu, svojimu Bogu. Tebe je zvolil Gospod, tvoj Bog, de si mu lastno ljudstvo iz vsili narodov, ki so na zemlji. Spod. 14, 2: 26, 18. 7. Gospod se ni zato z vami združil in vas zvolil, kakor de bi bili vse narode v številu pre¬ kosili; zakaj vi ste nar manjši zmed vsih ljudstev, 8. temuč zato, ker vas je Gospod ljubil, in je spolnil per- sego, ki jo je persegel vašim očetam, in vas je izpeljal z močno roko, ter vas je rešil iz hiše suž- nosti, iz roke Faraona, egiptov- skiga kralja. 9. In vedi, de je Gospod, tvoj Bog, močen in zvest Bog, ki ohrani zavezo in milost njim, ki ga ljubijo, in njegove zapovedi spolnujejo, do tavžentniga rodu j 10. in naglo poverne njim, 4 * * ) ki ga sovražijo, tako de jih po¬ gubi, in ne odlaša dalje, precej jim poverne, kar zaslužijo. 11. Spolnuj tedej zapovedi, in 1. V hebrejskim: „in prežene pred teboj 11 i. t. d. 2. V hebrejskim: „jih prekatni", to je, popolnama pokončaj. Gl. 3. Mojz. 27, 28. 29. Bog je ukazal ljudstva, ki so mero svojih pregreh (3. Mojz. 18, 27.) doveršile (1. Mojz. 15, 16.), po Izraelcih pregnati, in jih, ako bi ne hotli bežati, pokončati, nekoliko zato, de jih je zavoljo njih grehov kaznoval, nekoliko pa zato, de je Izraelcam odvzel priložnost, v gnusobo njih hudobije in malikovanja zabresti. 3. ker spolnuje nad njimi Božje sodbe. 4. Glej 2. Mojz. pogl. 32: 4. Mojz. pogl. U. p0 gl. 16. Bog ne čaka, de bi hudobneže še le v drugim življenji kaznoval; on jih kaznuje že tudi v tem življenji; in ako ta kazen velikrat ni očitna, je pa tolikanj bolj strašna; zakaj 345 V. Mojzesove bukve Tl. šege, in pravice, ki ti jih dans zapovem, de se po njih ravnaš. 12. Ako poslušaš te pravice, jih ohraniš in spolnuješ, ti bo tudi Gospod, tvoj Bog, ohranil zavezo in milost, ki jo je per- segel tvojim očetam, 13. in te bo ljubil, in pomno¬ žil, ter bo blagoslovil sad tvo- jiga telesa, in sad tvoje zemlje, tvoje žito, in tergatvo, olje, in govedo, in cede tvojih ovac v deželi, zavoljo ktere je persegel tvojim očetam, de ti jo bo dal. 14. Oblagodarjen boš med vsi- mi narodi. Nikogar per tebi ne bo nerodovitniga obojniga spola, ne per ljudeh, ne per tvojih čedah. 2. Mojz. 23, 26. 15. Gospod ti bo vzel vso bo¬ lezen, in silno hudih egiptovskih bolezen, ki jih poznaš, ne bo po¬ šiljal nad te, ampak nad vse tvoje sovražnike; 16. požerl boš vse ljudstva, ki ti jih bo dal Gospod, tvoj Bog. Tvoje oko naj jim ne zanese, in ne služi njih bogovam, de ti ne bodo v padec. 17. Ako porečeš v svojim ser¬ cu: Več je teh narodov, kakor nas, kako bi jih mogel pokon¬ čati ? 18. ne boj se, temuč spomni se, kaj je storil Gospod, tvoj Bog, Faraonu, in vsim Egipča- nam, 19. prevelikih nadlog, ki so jih vidile tvoje oči, in znamenj in čudežev, in močne roke, in steg¬ njene rame, ko te je izpeljal Go¬ spod , tvoj Bog; tako bo storil vsim ljudstvam, kterih se bojiš. 20. Verh tega bo poslal Go¬ spod, tvoj Bog, tudi Seršenov 5 ) nad nje, dokler ne pokonča in ne razkropi vsili, kteri bi uteg¬ nili pred teboj bežati, in se skriti. 2. Mojz. 23, 28. Joz. 24, 12. 21. Ne boj se jih; zakaj Go¬ spod, tvoj Bog, je med teboj, velik in strahovit Bog; 22. on bo pokončal te narode pred tvojim obličjem polagama, druziga za drugim. Ne boš jih mogel na enkrat pokončati, de se kje ne namnožijo zverine de¬ žele zoper tebe. 6 ) 23. In Gospod, tvoj Bog, ti jih bo dal pred tvojimi očmi, ter jih bo pomoril, 7 ) dokler ne bodo popolnama pokončani. 24. In dal ti bo njih kralje v roke, in potrebil boš njih imena pod nebam; nobeden se ti nebo mogel ustaviti, dokler jih ne po- tareš. 25. Njih zrezane podobe sežgi z ognjem, in ne želi srebra in zlata, iz kteriga so narejene, 8 ) tudi si od njih nič ne jemlji, de se ne spotakneš; 9 ) zato ker je to gnusoba Gospoda, tvojiga Boga. 2. Mak. 12, 40. slepota duha in oterpnost serca, ki ji Bog kakor skrivne kazni grehov po¬ šilja, ste nar strašnejši zmed vsih kazen. 5. Glej 2. Mojz. 23, 28. 6. de ne bo dežela preveč prebivavcov zgubila, in de se zverine preveč ne namnožijo. 7. V hebrejskim: n in bo velik strah med nje poslal “. 8. ali s kterim so prevlečene. 9. V hebrejskim: „de ne boš zapeljan “. 346 V. Mojzesove bukve 7 . 8. 26. Tudi ne nosi nič od ma¬ likov v svojo hišo, de ne boš v prekletstvo, kakor so tudi oni. 10 ) Kakor nečednost jih studi, in ka¬ kor blato in nesnago jih imej v gnusobo; zakaj prekletstvo so. VIII. Poglavje. Mojzes opominja Izraelce k pokoršini in k hvaležnosti do Boga. 1. Vse zapovedi, ki ti jih dans zapovem, glej, de jih spolnuješ; de bote zamogli živeti, in se mno¬ žiti, in de pridete v deželo in jo posedete, ki jo je Gospod s per- sego obljubil vašim očetam. 2. In spomni se vsiga pota, po kterim te je vodil Gospod, tvoj Bog, štirdeset let po pušavi, de bi te krotil in skušal, in de bi se razodelo, kaj je v tvojim sercu, ali boš spolnoval njegove zapovedi, ali ne. 3. Krotil te je s pomanjkanjem, in ti je dajal v jed mano, ki je nisi poznal ne ti, ne tvoji očetje; de bi ti pokazal, de človek ne živi samo ob kruhu, ampak ob sleherni besedi, ki pride iz ust Božjih. * 1 ) Mat. 4, 4. Luk. 4, 4. 4. Tvoje oblačilo, s kterim si bil ogerrijen, se ni postaralo, in tvoja noga ni otekala; glej, že štirdeseto leto je; 2 ) 5. de premisliš v svojim sercu, de kakor uči človek svojiga sina, tako je tebe učil Gospod, tvoj Bog, 6. de spolnuješ zapovedi Go¬ spoda, svojiga Boga, in de hodiš po njegovih potih, in se ga bojiš. 7. Zakaj Gospod, tvoj Bog, te popelje v dobro deželo, v de¬ želo potokov, in voda in studen- cov ; na njenih planjavah in gorah izvirajo potoki iz globočin; 8. v deželo pšenice, ječmena in vinskih tert, v kteri rastejo smokve, granatpve jabelka in oljke, v deželo olja in medu; 9. kjer boš jedel brez vsiga pomanjkanja svoj kruh, in boš vži- val v obilnosti vse reči; v nji je kamnje železo, 3 ) in iz njenih gora se koplje ruda; 10. de, ko ješ in se nasitiš, hvališ Gospoda, svojiga Boga, za predobro deželo, ki ti jo je dal. 11. Glej, in varuj se, de ne pozabiš Gospoda, svojiga Boga, in de ne zanemarjaš njegovih za¬ poved, in pravic, in povelj, ki ti jih dans zapovem; 12. de, ko ješ in se nasitiš, ko lepe hiše zidaš, in v njih pre¬ bivaš, 13. in imaš čede goved in ovac, in obilno srebra, in zlata, in vsih reči, 14. se ne povzdiguje tvoje ser¬ ce, in de ne pozabiš Gospoda, svojiga Boga, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše suž- nosti, 10. Glej Joz. 7, 1: 2. Mak. 12, 40. 1. zakaj kdor Božjo besedo posluša in jo spolnuje, bo živel (v. 1.). 2. Kakor je Bog' Izraelce čudovito z inano preži vil, tako je z enakim čudežem tudi njih oblačila ohranil. Gl. spod. 29, 5. 3. v nji je obilno železne rude. V. Mojzesove bnkve 8. 9. 15. ki je bil tvoj vodnik po veliki in strahoviti pnšavi, v kteri so bile kače z ognjeno sapo, 1 2 3 4 ) škorpijoni in žejevni gadi, 5 ) in celo nobene vode; ki je dal po¬ toke iz nar terši skale, 4. Mojz. 20, 9: 21, 6 : 2. Mojz. 17, 6. 16. in te je živil z mano v pu- šavi, ki je tvoji očeti niso po¬ znali ; in potem, ko te je krotil in skušal, se te je poslednjič Usmilil, 2. Mojz. 16, 14. 17. de bi ne rekel v svojini sercu: Moja krepkost, in moč moje roke mi je vse to perdo- bila; 347 18. temuč de bi se spomnil Go¬ spoda, svojiga Boga, de ti je on dal moč, de bi spolnil svojo za¬ vezo, ki jo je persegel tvojim očetam, kakor kaže današnji dan. 19. Ako boš pa pozabil Go¬ spoda, svojiga Boga, in boš hodil za ptujimi bogovi, ter jih častil in molil; glej, že zdaj ti napo¬ vem, de boš gotovo poginil. 20. Kakor narodi, ki jih je Gospod pokončal ob tvojim pri¬ hodu, ravno tako bote tudi vi po¬ ginili, ako bote nepokorni glasu Gospoda, svojiga Boga. IX. Poglavje. Mojzes spominja Izraelce njih terdovratnosti in nepokoršine do Boga, ter jim perpoveduje, de jim je Bog na njegovo prošnjo iz zgolj milosti zanašal, in jih s tem spodbud uje k ponižnosti. 1. Poslušaj, Izrael! dans 1 ) pojdeš čez Jordan, de se pola¬ stiš nar večih narodov, in moč¬ nejših od tebe, grozovitnih in do neba obzidanih mest, 2. veliciga in visociga ljud¬ stva, Enakovih sinov, ki si jih sam vidil, in si od njih slišal, kterim se ne more nihče ustav¬ ljati. 3. Vedi tedej dans, de pojde pred teboj sam Gospod, tvoj Bog, ko žreč in pokončljiv ogenj, ki jih zatera, in pokončuje, in naglo trebi pred tvojimi očmi, kakor ti je govoril. 4. Ne rekaj v svojim sercu, ko jih bo Gospod, tvoj Bog, po¬ končal pred tvojimi očmi: Za¬ voljo moje pravice me je Gospod peljal v to deželo, de jo pose¬ dem, ker so bili ti narodi zavoljo svojih hudobij pokončani. 5. Zakaj zavoljo svoje pra¬ vice in poštenja svojiga serca ne pojdeš v njih deželo, de jo po¬ sedeš; temuč, ker so brezbožno ravnali, so bili ob tvojim prihodu pokončani; in de Gospod spolni svojo besedo, ki jo je s persego obljubil tvojim očetam, Abrahamu, Izaku in Jakopu. 6. Vedi tedej, de ti Gospod, tvoj Bog, ne da v posest te pre- 4. s pekočim strupam. Gl. 4. Mojz. 21, 6. 5. taki gadi, kterih strup v človeku silno veliko žejo obudi. V hebrejskim po nekterih: r suh kraj K . 1. zdaj kmalo pojdeš. V. Mojzesove bukve 9. 348 dobre dežele zavoljo tvoje pra¬ vice; zakaj ti si grozno terdo- vratno ljudstvo. 7. Spomni se, in ne pozabi, kako si jezil Gospoda, svojiga Boga, v pušavi. Od tistiga dneva, ko si šel iz Egipta, do tega kraja si se vedno puntal zoper Go¬ spoda. 8. Zakaj tudi na Horebu si ga razjezil, de se je razserdil, in te je hotel pokončati, 2. Mojz. 17, 6: 19, 3: 32. pogl. 9. ko sim bil šel na goro, de bi prejel kamneni tabli, tabli zaveze, ki jo je naredil Gospod z vami; in sim ostal na gori šlir— deset dni in štirdeset noči, ter nisim ne kruha jedel, ne vode pil. 2. Mojz. 24, 18. 10. In Gospod mi je dal dve kamneni tabli popisani z Božjim perstam, ki ste obsegli vse be¬ sede, ki vam jih je govoril na gori izmed ognja, ko je bilo vse ljudstvo zbrano. 2. Mojz. 31, 18: 32, 15. 11. In ko je preteklo štirdeset dni, in ravno toliko noči, mi je dal Gospod dve kamneni tabli, tabli zaveze, 12. in mi je rekel: Vzdigni se, in pojdi hitro od tod doli; zakaj tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz Egipta, je naglo zapustilo pot, ki si jim ga pokazal, in naredili SO si -zlito podobo. 2. Mojz. 32, 8. 13. In spet mi je rekel Go¬ spod: Vidim, de je to ljudstvo terdovratno; 14. pusti me, de ga pokončam, in de zbrišem njegovo ime spod neba, tebe pa postavim čez ljud¬ stvo, ki je veči in močnejši ko to. 15. In ko sim šel doli z og¬ njene gore, in sim deržal dve tabli zaveze v obeh rokah, 16. ih sim vidil, de ste gre¬ šili zoper Gospoda, svojiga Boga, in de ste si naredili zlito tele, in ste naglo zapustili njegov pot, ki vam ga je bil pokazal; 17. sim vergel tabli iz svojih rok, ter ji razbil vpričo vas. 18. In sim padel pred Gospoda, kakor poprej, ter nisim štirdeset dni in noči 2 ] ne kruha jedel, ne vode pil, zavoljo vsili vaših gre¬ hov, ki ste jih storili zoper Go¬ spoda, in ste ga razserdili; 19. zakaj bal sim se njegove jeze in njegoviga serda, s kte- rim je bil zoper vas razdražen, in vas je hotel pokončati. In Gospod me je uslišal tudi to pot. 20. Tudi nad Aronam se je silno razserdil, hotel ga je kon¬ čati, pa tudi zanj sim prosil. 21. Vaš greh pa, ki ste ga storili, to je, tele sim popadel, in sežgal z ognjem, in na kosce razbil, ter ga čisto v prali sterl, in sim ga vergel v potok, ki teče z gore. 22. Tudi per pogorišu, 3 ) in per skušnjavi, 4 ) in per grobeli po- željivosti 5 ) ste jezili Gospoda, 4. Mojz. 11,1: 2. Mojz. 17, 7 : 4. Mojz. 11, 34. 2. Glej 2. Mojz. 24, 18: 34, 28. 3. V hebrejskim: n y Taberi“. Glej 4. Mojz. 11, 1. i. d. Ime izvira od po- žerečiga ognja, ki ga j e bil Bog poslal v kazen. 4. V hebrejskim: „o Masi 11 . Glej 2. Mojz. 17, 7. 5. Glej 4. Mojz. 11, 34. i. 4, V. Mojzesove 23. in ko vas je poslal iz Ka- desbarn, rekoč: Vzdignite se, in polastite se dežele, ki sim vam jo dal, ste tudi zaničevali povelje Gospoda, svojiga Boga, ter mu niste verjeli, in niste kotli poslu¬ šati njegoviga glasu; 24. temuč vedno ste bili ne¬ pokorni od dneva, ko sim vas jel poznati. 25. In ležal sim pred Gospo¬ dam štirdeset dni in noči, 6 ) in sim ga med tem ponižno prosil, naj vas ne pokonča, kakor je pretil; 26. in sim molil in rekel: Go¬ spod Bog! ne pokončaj svojiga ljudstva in svoje dedšine, ki si jo rešil po svoji velikosti, in ktero bukve 9. 10. 349 si izpeljal iz Egipta z močno roko. 27. Spomni se svojih hlapcov, Abrahama, Izaka in Jakopa, ne ozeraj se na terdovratnost tega ljudstva, in na njegovo hudobijo in pregreho; 28. de. kje ne porečejo prebi- vavci dežele, iz ktere si nas iz¬ peljal : Gospod jih ni mogel per- peljati v deželo, ki jim jo je bil obljubil, in jih je sovražil; zatorej jih je izpeljal, de bi jih pomoril v pušavi. 29. Saj so tvoje ljudstvo in tvoja dedšina, ki si jih izpeljal s svojo veliko močjo in s svojo stegnjeno ramo. X. Poglavje. Mojzes perpoveduje Izraelcam, de mu je Bog dal drugi tabli z zapovedmi, in de si je odločil v službo Levijev rod. Perporoča jim ljubezen in pokoršino do Boga; pravičnost, ljubezen in dobrotljivost do ljudi. 1. Tisti čas ‘) mi je rekel Go¬ spod: Obsekaj si dve kamneni tabli, kakoršni ste bili poprešnji, in pridi k meni na goro, in na¬ redi tudi leseno skrinjo, 1 2 3 ) 2.Mojz. 34, 1. 2. in bom zapisal na tabli be¬ sede, ki so bile na njima, ki si ji bil poprej razbil, in ji položi v skrinjo. 3. Naredil sim tedej skrinjo iz šitimoviga lesa. In ko sim si bil zrezal dve kamneni tabli per- vima enaki, sim šel na goro, ter sim ji imel v rokah. 4. In zapisal je na tabli, ka¬ kor je bil poprej zapisal, deset besedi, ki vam jih je Gospod go¬ voril na gori izmed ognja, ko jt* bilo ljudstvo zbrano; in ji je meni dal. 5. In verni 1 sim se z gore, in sim šel doli, ter sim položil tablic skrinjo, ki sim jo bil na¬ redil, ki ste še zdaj ondi, kakor mi je bil Gospod zapovedal. 6. To so tisti štirdeseteri dnevi, od kterih je zgorej govorjenje v 18. versti. 1. ko ste bile kamnene tabli razbite. Gl. zgor. 9, 17. 2. skrinjo zaveze. Gl. 2. Mojz. 25, 10. 350 V. Mojzesove bukve 10. 6. Izraelovi otroci pa so vzdig¬ nili šotore z Berota Jakanovih sinov v Mosero, 3 ) kjer 4 ) je Aron umeri in pokopan bil; namesti njega je Eleazar, njegov sin, opravljal duhovsko službo. 4. Moj z. 33, 31 : 20, 28. 29. 7. Od ondod so prišli v Gad- gad; ko so se s tega kraja vzdig¬ nili, so se ušotorili v Jetebati, v deželi voda in potokov. 8. Tisti čas 5 ) je odločil Le- vijev rod, de nosi skrinjo zaveze Gospoda, in stoji pred njim v službi, in blagoslavlja v njego¬ vim imenu do današnjiga dneva. 9. Zatorej nima Levi deleža in posestva s svojimi brati; ker je Gospod sam njegovo posestvo, kakor mu je bil obljubil Gospod, tvoj Bog. 10. Jez pa sim bil ostal na gori, kakor poprej štirdeset dni in noči, 6 ) in Gospod me je usli¬ šal tudi ta pot, ter te ni hotel pogubiti. 11. In mi je rekel: Pojdi, in hodi pred ljudstvam, de gre in posede deželo, ki sim jo s per- sego obljubil dati njih očetam. 12. In zdaj, Izrael, kaj hoče Gospod, tvoj Bog, od tebe, ka¬ kor de se bojiš Gospoda, svo- jiga Boga, in hodiš po njegovih potih, ter ga ljubiš, in služiš Go¬ spodu, svojimu Bogu, iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše; 13. in de spolnuješ zapovedi Gospodove, in njegove šege, ki ti jih jez dans zapovem, de se ti dobro godi? 14. Glej! Gospoda, tvojiga Bo¬ ga, je nebo, in nebez nebeza, zemlja, in vse, kar je v nji; 15. in vender se je Gospod sklenil s tvojimi očeti, in jih je ljubil, ter je izvolil njih zarod za njimi, to je, vas, zmed vsili na¬ rodov, kakor se skazuj e današ¬ nji dan. 16. Obrežite tedej sprednjo kožo svojiga serca, 7 ) in ne bo¬ dite dalje terdovratni; 17. zakaj Gospod, vaš Bog, je Bog bogov, in Gospod go¬ spodov, velik, in mogočen, in strahovit Bog, ki ne gleda ne osebe, ne darov. 2. Kron. 19, 7. Job 34, 19. Modr. 6, 8. Sir. 35, 15. Djan. ap. 10,34. Rim. 2, 11. Gal. 2, 6. 18. On dela pravico siroti in 3. Mojzes preneha tukej s svojo povestjo do desete verste; pred ko ne, ga je misel v skrinjo zaveze napeljala, de je tukej vmes govoril odArona, njegovih sinov iu levitov, ker so oni per skrinji zaveze službo opravljali. V 4. Mojz. 33,31. se bere nasproti, de so šli Izraelci iz Moserota v Bene Jakan (k sinovam Jakanovim). Pred ko ne, so te staniša ali tukej ali pa v 4. bukvah po zmoti v prepisovanji spremenjene. Drugi drugači. 4. blizo tega kraja, na horski gori. Gl. 4. Mojz. 33, 38. Spod. 32, 50. Besede niso tukej prav natančne, kei*se od tega le memo grede govori. 5. tisti čas, ki j e opomnjen v 5. versti. 6. To je ravno tistih štirdeset dni, od kterih se zgorej 9, 18. 25. govori- Mojzes, ki se je že zadnji uri bližal in je Izraelce kakor starček z ginjenim sercam prav po očetovsko opominjal in svaril, večkrat eno ponavlja, de bi jih s tem bolj in bolj k pokoršini do Boga spodbudil. Tudi je smel opustiti tisti red pergodb,^ kakor so si v resnici nasledovale, ker je bil že sicer znan nje¬ govim poslušavcam. 7. zaterajte svoje pregrešno poželenje, natoro malikovavcov. Gl. Rim. 2, 29. V. Mojzesove vdovi, ljubi ptujca, in mu daje živež in obleko. 19. Torej ljubite tudi vi ptujce; ker ste bili tudi vi ptujci v egip¬ tovski deželi. 20. Gospoda, svojiga Boga, se boj, in njemu samiinu služi ; njega se derži, in per njegovim imenu persegaj. Zgor. 6, 13. Mat. 4, 10. Luk. 4, 8. bukve 10. II. 351 21. On je tvoja slava, in tvoj Bog, ki je storil nad teboj te velike in grozovite reci, ki sojih vidile tvoje oči. 22. S sedemdesetimi dušami so šli tvoji očeti doli v Egipt; in glej, zdaj te je Gospod, tvoj Bog, namnožil, kakor zvezde na nebu. 1 . Mojz. 46, 27: 2. Mojz. 1,5. XI. Poglavje. Izraelci naj perpovedujejo svojim otrokam veličastne Božje dela in čudeže. Kananska dežela je grozno rodovitna, kjer bodo imeli vsiga obilno, ako bodo spolnovali Božje zapovedi. Blagoslov in prekletstvo. 1. Ljubi tedej Gospoda, svo¬ jiga Boga, in spolnuj njegove zapovedi, in šege, in pravice, in ukaze vsaki čas. 2. Spoznajte dans, česar ne vedo vaši otroci, ki niso vidili strahovanja Gospoda, vašiga Bo¬ ga, njegovih veličastnih del, in njegove močne roke, in stegnjene rame, 3. znamenj in del, ki jih je delal v sredi Egipta nad kraljem Faraonam, in nad vso njegovo deželo, 4. in nad vso vojsko Egip¬ čanov, in nad konji, in nad vozmi; kako so jih pokrile vode rude- čiga morja, ko so jo bili udarili za vami, in kako jih je Gospod pokončal do današnjiga dneva; 5. in kar vam je storil v pu- šavi, dokler niste prišli do tega kraja; 6. in kar je storil Datanu in Abironu, sinovama Eliaba, ki je bil Rubnov sin; ko je odperla zem¬ lja svoje usta, in je požerla nje z njih hišami, in šotori, in z vsim premoženjem, ki so ga imeli v sredi Izraela. 4. Mojz. 16, 1. 32. 7. Vaše oči so vidile vse ve¬ like dela Gospodove, ki jih je delal, 8. de spolnujete vse njegove zapovedi, ki vam jih dans zapo¬ vem, de bote mogli priti in po¬ sesti deželo, v ktero greste, 9. in de dolgo časa živite v deželi, ki jo je Gospod s per- sego obljubil vašim očetam in njih zarodu, po kteri se cedi mleko in med. 10. Zakaj dežela, ki vanjo greš, jo posest, ni kakor egip¬ tovska dežela, iz ktere si prišel, kjer se na posejano seme, de se namoči, voda napeljuje, 1 ) kakor na verte, 1. V hebrejskim: „na ktero si, ko si sejat svoje seme, vodo napeljeval s svojo nogo , kakor na zelenjavni veri''- V" Egiptu gre malokdaj dež, torej napeljujejo vodo iz reke Nila po strugah na njive, v struge pa jo gonijo s kolesam. 352 V. Mojzesove bnkve 11. 11. temuč ima hribe in pla¬ njave, ter spod neba dežja per- čakuje. 12. In Gospod, tvoj Bog, jo vedno obiskuje, in njegove oči so obernjene na njo od začetka leta do njegoviga konca. 13. Ako bote tedej pokorni mo¬ jim zapovedim, ki vam jih dans zapovem, de ljubite Gospoda, svojiga Boga, in mu služite iz vsiga svojiga serca in iz vse svoje duše; Zgor. 10, 12. 14. bom dal dežja vaši deželi, zgodnjiga in pozniga, 2 ) de spra¬ vite žito, in vino, in olje, 15. in seno s polja živini v klajo, in de tudi sami jeste, in se nasitite. 16. Varujte se, de se ne da zapeljati vaše serce, in de ne od¬ stopite od Gospoda, in ne služite ptujim bogovam, in jih ne molite, 17. de se Gospod ne razserdi, in ne zapi-e neba, de bi dež doli ne padal, in zemlja ne dajala svojiga sadu, in de vi naglo ne poginete s predobre zemlje, ki vam jo bo dal Gospod. 18. Vtisnite si te moje besede v svoje serca in duše, in perve- žite jihvznamnje naroke, in de- nite jih med svoje oči. Zgor. 6, 6. 19. Učite svoje otroke, de jih premišljujejo, ko sediš v svoji hiši, in hodiš po potu, in ko se uležeš, in ko vstaneš. 20. Zapiši jih na podboje, in vrata svoje hiše; 21. de se množe tvoji dnevi 2. po setvi in pred žetvo. 3. od južne, arabske pušave. 4. prav za prav do Libanona. 5. Glej zastran tega p 0 g]. 27. Joz. 8. kjer je zdaj Naplus. in dnevi tvojih otrok v deželi, ki jo je Gospod s persego obljubil dati tvojim očetam, dokler stoji nebo nad zemljo. 22. Ako namreč ohranite za¬ povedi , ki vam jih zapovem, in jih spolnujete, de ljubite Gospoda, svojiga Boga, in hodite po vsih njegovih potih, in se njega deržite, 23. bo pokončal Gospod vse te narode pred vašim obličjem, in vi se bote polastili njih, ki so veči in močnejši, kakor vi. 24. Vsak kraj, kamor bo vaša noga stopila, bo vaš. Od pu¬ šave 3 ) in od 4 ) Libana, od velike reke Evfrata do zahodnjiga morja bodo vaše pokrajine, joz. 1,3. 25. Nihče se vam ne bo ustav¬ ljal; strah in trepet pred vami bo Gospod, vaš Bog, poslal v vso deželo, po kteri bote hodili, ka¬ kor vam je govoril. 26. Glej, dans denem pred vaše oči blagoslov in prekletstvo; 27. blagoslov, ako bote po¬ korni zapovedim Gospoda, svo¬ jiga Boga, ki vam jih dans za¬ povedujem ; 28. prekletstvo, ako ne bote pokorni zapovedim Gospoda, svo¬ jiga Boga, temuč odstopite od pota, ki vam ga zdaj kažem, in hodite za ptujimi bogovi, ki jih ne poznatb. 29. Kadar te pa perpelje Go¬ spod, tvoj Bog, v deželo, ki va¬ njo greš, jo posest, govori bla¬ goslov na gori Garizimu , pre¬ kletstvo pa na gori Hebalu, 5 ) 30. Obe gori ste bite blizo Sihema, V. Mojzesove bukve 11. 12. 353 30. kteri ste unkraj Jordana za potam, ki dem proti solnčnimu zahodu, v deželi Kananejcov, ki prebivajo po planjavah, Galgali nasproti, ki je poleg doline, in ki deleč seže. 6 ) 31. Zakaj vi poj dete čez Jor¬ dan, de posedete deželo, ki vam jo bo dal Gospod, vaš Bog, de jo imate in posedete. 32. Glejte tedej, de spolnujete šege in pravice, ki vam jih dians postavim pred vaše oči. XII. Poglavje. Mojzes opominja Izraelce, de naj pokončajo vse malike v kananski deželi, in naj opravljajo svoje daritve po zapovedi na mestu, ki si ga bo Gospod izvolil. 1. Te so zapovedi in pravice, ki jih morate spolnovati v deželi, ki ti jo bo dal Gospod, Bog tvo¬ jih očetov, de jo posedeš vse dni, ko hodiš po zemlji. 2. Razdenite vse kraje, kjer koli so narodi, ki si jih bote pod— vergli, častili svoje bogove na visokih gorah, in na hribih, in pod slehernim zelenim drevesam. 3. Poderite njih altarje, in razbite njih stebre, loge požgite z ognjem, in malike razdrobite; potrebite njih imena iz teh krajev. Zgor. 7, 25 : 2. Mak. 12, 40. 4. Ne delajte pa tako Go¬ spodu, svojimu Bogu; 1 ) 5. tetnuč hodite na mesto, ki si ga bo izvolil Gospod, vaš Bog, iz vsih vaših rodov, de tje postavi svoje ime, 2 ) in v njem prebiva, 6. in na tem mestu darujte svoje žgavne in klavne, daritve, desetine in pervine svojih rok, 3 ) in obljube, in radovoljne darove, 4 ) pervostorjeno od goved in ovac. 7. In jejte ondi pred Gospo¬ dam, svojim Bogam, in se ve¬ selite nad vsimi perdelki svojih rok, 5 ) vi in vaša hiša, v kteri vas je blagoslovil Gospod, vaš Bog! 8. Ondi ne delajte tega, kar mi dans tukaj delamo, sleherni, kar se mu prav zdi; 6 ) 9. zakaj dosihmal še niste pri¬ šli k pokoju in v lastnino, ki vam jo bo dal Gospod, vaš Bog. 10. Pojdete pa čez Jordan, in 6. V hebrejskim: v Gilgalu nasproti , poleg terebintoviga loga More (i . Gl. l.Mojz. 12, 6. 1. Nikoli ne darujte kakor malikovavci po gorah in višavah in po logih. 2. de bi ta kraj z imenarn svoje hiše, svojiga prebivališa, poveličal. 3. ki jih v svojih rokah deržite, in jih Boga darujete; ali pa: ki jih vaša roka premore, ali: ki jih dati premorete. Gl. 3. Mojz. 5, 11. 4. obljubljene in radovoljne darove. 5. to je, kar ste si S svojimi rokami perdelali; zakaj kar so per darilnih poje¬ dinah vživali, so si s pridnostjo pridobivali. 6. Ne smete opasati nekterih zapovedanih šeg, na pril,, daritev, velike noči i. t. d., kakor zdaj, ker zavoljo svojiga popotvanja nismo mogli vsih zapoved v postavi natanko spolnovati. I. 23 354 V. Mojzesove bukve 12. prebivali bote v deželi, ki vam jo bo dal Gospod, vaš Bog, de imate pokoj pred vsimi sovraž¬ niki okrog in okrog, in de pre¬ bivate brez vsiga strahu 11. na mestu, ki si ga bo iz¬ volil Gospod, vaš Bog, de bo njegovo ime v njem; tje nosite vse, kar zapovedujem, žgavne in klavne darove, in desetine, in pervine svojih rok, in vse od¬ brane darila, ki jib bote oblju¬ bili Gospodu. 7 ) 12. Tam pred Gospodam, svo¬ jim Bogam, se gostite vi, in vaši sinovi, in vaše hčere, Idapci, in dekle, in levit, ki stanuje v va¬ ših mestih; zakaj on nima dru- ziga deleža in posestva med vami. 13. Varuj se, de ne daruješ svojih žgavnih darov 8 ) na vsak- terlm mestu, ki ga ugledaš; 14. ampak na tem, ki si ga bo izvolil Gospod v enim tvojih ro¬ dov, daruj darove, ter stori vse, kar ti zapovedujem. 15. Ako bi pa rad jedel, in bi te mikalo meso jesti, zakolji in jej, kakor te Gospod, tvoj Bog, blagoslovi v tvojih mestih;®) bodi si nečisto, 10 ) to je, pomanjkljivo in slabo, ali čisto, to je, celo in brez graje, de se sme darovati, kakor serno in jelena, 11 ) smeš jesti, 16. vender brez jedi kervi, 12 ) ki jo ko vodo na zemljo zli. 17. V svojih mestih ne smeš jesti desetine svojiga žita, in vina, in olja, 13 ) in pervostorjenih od goved in ovac, 14 ) in vsiga, kar bi obljubil in bi hotel radovoljno darovati, 15 ) in pervin svojih rok, 16 ) 18. ampak pred Gospodam, svojim Bogam, na mestu, ki si ga je izvolil Gospod, tvoj Bog, jih jej ti, in tvoj sin, in tvoja hči, in hlapec, in dekla, in levit, ki stanuje v tvojih mestih; in veseli se pred Gospodam, svojim Bo¬ gam, in pokrepčaj se z vsimi per- delki svojih rok. 19. Varuj se, de ne zapustiš levita ves čas, ko živiš na zemlji. 7. zakaj v obljubljene daritve šo jemali posebno odbrane živali. 8. in druzih darov. 9. S tem je bila preklicana za čas popotvanja (3. Mojz. 17, 3. i. d.) dana prepoved, de zunaj svetiga šotora Izraelci ne smejo mesa jesti. 10. to je, nepripravno za darovanje; ker po levitovski postavi nečistih žival Izraelci nikoli niso smeli jesti. Gl. 3. Mojz. 11. H. ali druge živali, ki se smejo jesti, jej kakor navadno jed, ne pa ko darivno jed mirnih daritev. V hebrejskim se bere drugi del verste: „Oba, čisti in nečisti , naj ga jesta, kakor serno in jelena“; tedej kakor navadno jed ; zakaj darivnih jedi nečisti niso smeli jesti (3. Mojz. 7, 20.). 12. prepovedane kervi. Gl. 3. Mojz. 3, 17. 13. Razun desetine, ki se je mogla levitam dajati, so odločili Izraelci (spod. 14, 22. i. d.) še drugo desetino za darivne pojedine; te desetine in druzih darov, ki so jih radovoljno nosili, niso smeli doma povživati. 14. To niso pravi pervostorjeni, ki so bili lastnina duhovnov (4. Mojz. 18, 15.), ampak drugostovjeni, ki so jih darovali z imenom pervostorjenih. 15. kar obljubiš v mirno daritev (3. Mojz. 7,16.); zakaj kar je bilo Rogu brez pogodbe obljubljeno, j e šlo duhovnam in svetišu. Gl. 3. Mojz. 27. 16. to je, radovoljnih pervin; ktere je pa postava zapovedovala, so bile lastnina duhovnov. V. Mojzesove bnkve 12. 20. Ko bo razširil Gospod, tvoj Bog, tvoje pokrajine, kakor ti je govoril, in ko boš hotel meso jesti, ki ga poželi tvoja duša, 1. Mojz. 28, 14: 2. Mojz. 34, 24. Spod. 19 , 8 . 21. mesto pa, ki si ga je iz¬ volil Gospod, tvoj Bog, de bi bilo ondi njegovo ime, bi bilo de¬ leč; zakolji od goved in ovac, ki jih imaš, kakor sim ti zapo¬ vedal , ter jej v svojih mestih, kakor ti dopade. 17 ) 22. Kakor se jesta serna in jelen, 18 ) ravno tako jih jej; čisti in nečisti po enakim jejta. 23. Samo tega se varuj, de ne ješ kervi; zakaj njih kri je na¬ mesti duše, 19 ) in torej ne smeš jesti duše 20 ) z mešam, 24. temuč zli jo na zemljo ka¬ kor vodo, 25. de bo dobro tebi in tvojim otrokam za teboj, ako storiš, kar je dopadljivo pred obličjem Go¬ spodovim. 26. Kar pa posvetiš, in Go¬ spodu obljubiš, 21 ) vzemi in pridi na mesto, ki ga bo izvolil Go¬ spod, 27. in daruj svoje darove, 22 ) 355 meso in kri na altarji Gospoda, svojiga Boga; kri klavnih dari¬ tev 23 ) zli na altarji, meso pa sam povži. 28. Spolnuj in poslušaj vse, kar ti zapovedujem, de bo dobro tebi in tvojim otrokam za teboj vekomaj, ako storiš, kar je dobro in dopadljivo v očeh Gospoda, tvojiga Boga. 29. Ko bo pokončal Gospod, tvoj Bog, pred teboj narode, nad ktere greš, si jih polastit, in ko si jih boš podvergel, in v njih deželi prebival; Spod. 19, 1. 30. se varuj, de jih ne posne¬ maš, potem ko so pokončani ob tvojim prihodu, in de ne popra- šuješ po njih šegah, rekoč: Ka¬ kor so častili ti narodi svoje bo¬ gove, tako' jih bom tudi jez častil. 31. Ne delaj tega Gospodu, svojimu Bogu. Zakaj vse gnu¬ sobe, ki jih sovraži Gospod, so delali svojim bogovam, ker so jim darovali svoje sinove in hčere, in so jih sežigali v ognji. 32. Kar ti zapovem, samo to stori Gospodu; nič ne perdevaj, in nič ne odjemlji. 17. Iz tega se pozdeva, de so bili tisti Izraelci, ki so blizo svetiga šotora ali tempeljna stanovali, zavezani, svoje živali, ki so jih hotli jesti, na sveti kraj perpeljati, ter jih ondi zaklati, de so jim kri Bogu v dar spustili, masj pa so sežgali; vender pa mislijo razlagavci svetiga pisma, de je bilo to le bolj svet, kakor zapoved, ker Mojzes tega ni z očitno besedo zapovedal. 18. ko navadna, ne pa ko darivna jed, tako de jo je smel tudi nečisti jesti. GL v. 15. , 19. njih kri imej za dušo (živalsko življenje), ker je v kervi posebni sedež živalskiga življenja. Gl. 1. Mojz. 9, 4: 3. Mojz. 17, H- 20. in torej ne smeš jesti njih kervi. 21. obljubljene darove in vse darove. 22. žgavne darove. 23. mirne darove. 23 * 356 V. Mojzesove bukve 13. XIII. Poglavje. Slehern kriv prerok, in kdor koli v malikovanje zapeljuje, bodi kamnjan; mesta pa, v ktcrih prebivavci malikujejo, naj se razdenejo v vedno grobljo. 1. Ako vstane med teboj pre¬ rok,') ali kdo, ki pravi, de je vidil sanje, 1 2 ) in napoveduje znam- nje ali čudež, 3 ) 2. in bi se zgodilo, kar je govoril, in bi ti rekel: Pojdimo in bodimo za ptujimi bogovi, ki jih ne poznaš, ter jim služimo; 3. ne poslušaj besedi tega preroka ali sanjavca; zakaj Go¬ spod, vaš Bog, vas skuša, 4 ) de bi bilo očitno, ali ga ljubite, ali ne, iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše. 4. Hodite za Gospodam, svo¬ jim Bogam, in bojte se ga, ter spolnujte njegove zapovedi, in njegov glas poslušajte; njemu služite, in njega se deržite. 5. Tisti prerok pa, ali zmiš- jjavec sanj bodi umorjen; zakaj govoril je, de bi vas odvernil od Gospoda, vašiga Boga, ki vas je izpeljal iz egiptovske dežele, in vas je rešil iz hiše sužnosti; de bi te odpeljal s pota, ki ti ga je zapovedal Gospod, tvoj Bog; in (7a/ro) odpravi hudo zmed sebe. 6. Ako te pregovarja tvoj brat, sin tvoje matere, ali tvoj sin, ali hči, ali žena, ki je v tvo¬ jim naročji, ali prijatel, ki ga ljubiš ko svojo dušo, ter ti skrivši pravi: Pojdimo in služimo ptujim bogovam, ki jih ne poznaš ne ti, ne tvoji očetje, 7. ( bogovam ) vsih narodov okrog in okrog, ki so blizo ali deleč, od konca do konca zemlje; 8. ne vdaj se mu, in ga ne poslušaj, in naj mu ne zanese tvoje oko, de bi se ga usmilil, ter j ga zakrival, 9. temuč zdajci ga umori. Tvoja roka naj bo perva nad njim, 5 ) in po tem roka vsiga ljud¬ stva. Spod. 17, 7. 10. S kamnjem naj se posuje in ubije, ker te je hotel odverniti od Gospoda, tvojiga Boga, kteri te je izpeljal iz egiptovske de¬ žele, iz hiše sužnosti; 11. de ves Izrael sliši, in se boji, in posihmal nikoli več kej taciga ne stori. 12. Ako slišiš v enim svojih mest, ki ti jih bo Gospod, tvoj Bog, dal v prebivanje, nektere govoriti: 13. Prišli so zmed tebe Be- lialovi sinovi, 6 ) in so odvernili prebivavce svojiga mesta, ter so rekli: Pojdimo in služimo ptujim bogovam, ki jih ne poznate; 1. pravi, od Boga poslan, ali pa lažnjiv, od satana navdihnjen prerok. 2. Z navadnimi preroki govori Bog v sanjah. Glej 4. Mojz. 12, 6. 3. ti napoveduje kaj prihodnjiga, s čemur hoče dokazati, de ga je res Bog poslal. Gl- Mojz. 3, 12. 4. dopusti, de vas skuša. Prim. Gal. 1, 8. 5. per kamnjanji, ki g a je sodnija Izrekla ria tvojo zatožbo. Spod. 17, 7. 6. t. j., malopridnežev!, hudobneževi sinovi, to je, hudobni, hudičevi ljudje; Belial je satanov primek. Gl. Neh. 1, 15 : 2. Kor. 6, 15. V. Mojzesove 14. poprašuj skerbnti in pridno, de zveš resnico, in ako najdeš, de je res, kar se govori, in de je ta gnusoba v djanji spol¬ njena, 15. hitro pobi prebivavce tega mesta z ojstrim mečem, ter ga pokončaj, 7 ) in vse, kar je v njem z živino vred. 16. In kar koli je tudi bišniga orodja, ga znosi na sredo nje¬ govih ulic, ter ga sežgi z me- stam vred, tako de vse sežgeš Gospodu, svojimu Bogu, in bodi bukve 13. 14. 357 vedna groblja, nič več naj se ne sozida, 17. in od tega prekletstva 8 ) naj se nič ne prime tvoje roke; de Gospod odjenja od svojiga gro- zovitiga serda, in se te usmili, ter te množi, kakor je persegel tvojim očetam, 18. ako poslušaš glas Gospoda, svojiga Boga, in spolnuješ vse njegove zapovedi, ki ti jih dans zapovedujem , de storiš, kar je dopadljivo pred obličjem Gospoda, tvojiga Boga. XIV. Poglavje. Postave zastran žalovanja po merilcih, stran desetin, ki naj se vživajo na 1. Bodite otroci Gospoda, svojiga Boga; ne zarezujte se,') tudi si ne delajte pleše zavoljo merliča; 2 * ) 2. zakaj syeto ljudstvo si Go¬ spodu, svojimu Bogu, in izvolil te je, de si mu lastno ljudstvo iz vsih narodov, ki so na zemlji. Zgor. 7, 6. Spod. 26, 18. 3. Ne jejte, kar je nečisto. 3. Mojz. 11, 4. 4. To je žival, ki jo smete jesti: vola, in ovco, in kozo, zastran čistih in nečistih žival, in za* mestu, ki si ga. bo Gospod izvolil. 5. jelena, in serno, bivola, 3 ) divjiga kozla, gorsko kozo, 4 ) divjo kozo, 5 ) kameloparda. 6 ) 6. Sleherno žival, ki ima na dvoje razklane parklje, in pre¬ žvekuje, smete jesti. 7. Tistih pa, ki prežvekujejo, pa nimajo razklanih parkljev, 7 ) ne smete jesti, namreč kamele, zajca, ježa; 8 ) te, ker sicer pre¬ žvekujejo, pa nimajo razklanih parkljev, naj vam bodo nečiste. 8. Tudi svinja, ker ima sicer 7. V hebrejskim: „pokončaj ga s preklet j em^ (berem). 8. V hebrejskim: „in nič naj se ne prime tvoje roke od tega, kar naj se s prekletjem (herem) pokonča 1. ne delajte si zarez na svojim životu. Neverniki so imeli take vražne šege, ki jih Bog Izraelcam prepoveduje. Gl. 3. Mojz. 19, 28. 2. to je znamnje ajdovskiga žalovanja po mertvih. 3. V hebrejskim: „jahmur a , žival zmed jelenoviga plemena, ki ima zobaste roge ko žaga, znotrej pa votle. 4. V hebrejskim: „dišon u , pleme zmed gazel. 5. V hebrejskim: „teo u , pleme gorskih koz. 6. V hebrejskim: n zamer li , nam neznana žival, jelenoviga ali pa gazeljiga plemena. 7. V hebrejskim: imajo preklane parklje 8. Primeri s tem in naslednjim 3. Mojz. 11. 358 V. Mojzesove bukve 14. preklane parklje, pa ne prežve¬ kuje, bodi nečista; njih mesa ne jejte, in njih merhovin se ne do¬ tikajte. 9. To smete jesti zmed vsiga, kar je v vodi: Kar ima plavute in luskine, jejte; 10. kar je brez plavut in luskin, tega ne jejte, ker je nečisto. 11. Vse čiste ptice jejte; 12. nečistih ne jejte, namreč: orla, in jastroba, in morske po¬ što j n e, 13. lepka, 9 ) in kregulja, in ka¬ nje po njih plemenih, 14. in vsiga, kar je krokarje- viga plemena, 15. in štruca, in sove, in liske, in skopca z njegovim plemenam, 16. čaplje, 10 ) in labuda, in ple¬ vi ce, 17. in potapljavca, merhožert- nika, in ponočniga vrana, 11 ) 18. rigarja, 12 ) in deževnika, sleherniga po njegovim plemenu, tudi ne smerdokavre, in natopirja. 19. In vse, kar lazi, in ima penite, bodi nečisto, in naj se ne je. 20. Vse, kar je čisto, jejte. 21. Kar koli je pa cerknje- niga, 13 ) tega ne jejte. Ptujcu, ki je znotrej tvojih vrat, daj to jesti, ali mu prodaj; zakaj ti si posve¬ čeno ljudstvo Gospodu, svojimu Bogu. Ne kuhaj kozliča v mleku njegove matere. 14 ) 22. Odloči deseti del od vsiga svojiga sadu, ki zraste v deželi sleherno leto; 15 ) 23. in vživaj pred obličjem Go¬ spoda, svojiga Boga, na mestu, ki si ga je izvolil, de se ondi kliče njegovo ime, desetino svo¬ jiga žita, in vina, in olja, in per- vostorjeno svojih goved in ovac; de se učiš bati Gospoda, svo¬ jiga Boga, vsaki čas. 24. Ako je pa pot predolga, in mesto predeleč, ki si ga bo izvolil Gospod, tvoj Bog, in te blagoslovi, de ne moreš vsiga tega k njemu pernesti, 25. prodaj vse, in spravi v de¬ nar, in nesi ga v svoji roči, in pojdi na mesto, ki si ga bo iz¬ volil Gospod, tvoj Bog; 26. in kupi si za ta denar, kar koli ti dopade, ali od goved, ali od ovac, tudi vina, in močne pi¬ jače, in vse, kar poželi tvoja duša; in jej pred Gospodam, svo¬ jim Bogam, ter se gostuj ti, in tvoja hiša, 27. in levit, ki je znotrej tvojih vrat; varuj se, de ga ne zapu¬ stiš, ker nima druziga deleža v tvojim posestvu. 28. Tretje leto 16 ) odloči še drugo desetino od vsiga, kar ti zraste ta čas, in jo hrani znotrej svojih vrat. 17 ) 29. In naj pride levit, ki nima druziga deleža in posestva s te- 9. ptica iz jastrebovima plemena. 10. V hebrejskim: n kos u , pleme zmed sov. 11. V hebrejskim: n šalak u ^ mende neki pelikan, pleme zmed potapljavcov. 12. V hebrejskim: v hasida “, čaplja. 13. vse, kar ni bilo po postavi zaklano. 14. Glej 2. Mojz. 23, 19. 15. Glej zgor. 12, 17. 18. 16. Vsako tretje leto. 17. V hebrejskim se bere ta versta: „ Konec treh let odloči vse desetine V. Mojzesove bukve 14. 15. 359 boj, in ptujic, in sirota in vdova, ki so znotrej tvojih vrat, in naj jedo, in naj se nasitijo; de te blagoslovi Gospod, tvoj Bog, v vsili delih tvojih rok, ki jih oprav¬ ljaš. XV. Poglavje. Sedmo leto je odpušenje dolgov. Zapovedi zastran oprostenja sužnjev in suženj, in zastran pervostorjene živine. 1. Sedmo leto delaj oclpuše- nje,') 2. ki naj se obhaja v tem redu: Nihče naj ne terja dolga od svojiga prijatla, ali bližnjiga, in brata; ker je leto odpušenja Gospodoviga. 2 } 3. Ptujca in naselnika 3 ) smeš terjati; rojaka in bližnjiga pa ni¬ maš oblasti terjati; 4. in potrebniga in uboziga celo ne bodi med vami, 4 ) de te blagoslovi Gospod, tvoj Bog, v deželi, ki ti jo bo dal v pose¬ stvo. 5. Ako le poslušaš glas Go¬ spoda, svojiga Boga, in se der- žiš vsiga, kar je zapovedal, in kar ti jez dans zapovedujem, te bo blagoslovil, kakor je oblju- bii. 6. Mnogim narodam boš po- sojeval, 5 ) sam pa ne boš od ni¬ kogar na posodo jemal. Gospo¬ doval boš nad premnozimi na¬ rodi, nad teboj pa ne bo nihče gospodoval. 7. Ako kdo zmed tvojih bra¬ tov, ki prebivajo znotrej vrat tvo- jiga mesta, oboža v deželi, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog; ne zakerkuj svojiga serca, in ne stiskaj svoje roke, 8. temuč odpri jo ubozimu, ter mu posodi, kar vidiš, de po¬ trebuje. Mat, 5, 42. Luk. 6, 34. 9. Varuj se, de te ne zaleze hudobna misel, in de ne praviš svojiga perdelka od tistiga leta, in pusti jih v svojih vratih “. — Izraelci so dajali vsako leto eno desetino levitam, eno pa so darovali Bogu per svetim šotoru, in so ondi pojedine napravljali, vsako tretje leto pa so še tretjo desetino odločili za uboge, siromake in popotne, ter so jim jo delili med letam. 1. To je manjši leto odpušenja; veči je sveto. Gl. 3. Mojz. 25, 10. 2. V hebrejskim se bere ta versta: „ Vsak posojevavec naj odtegne svojo roko od tega, kar je posodil svojimu bližnjimu, in naj ne terja svo¬ jiga. bližnjiga in svojiga. brata: ker vpije leto odpušenja k Gospodu"’. Posojevavec je mogel dolg odpustiti; vender pa naj bi le zares potrebni (v. 4. 11.) imeli pravico do te dobrotljive postave. Nekteri razlagavci ter- dijo, de je bilo vsako sedmo leto le samo dolžnike terjati prepovedano, ker to leto niso smeli Izraelci polja obdelovati, in si tedej niso mogli nič per- delali in torej ne svojih dolgov plačevati. 3. ki ni vaše vere. 4. V hebrejskim: „bodi si, de bi ne bilo nobeniga uboziga med vami", kteri bi bil odpušenja potreben; tacih pa hote zmirej doVolj imeli (V. !!•)■ Drugi drugači: Desiravno sedmo leto dolžniku odjenjaš, ali mu še celo dolg odpustiš, zavoljo tega vender ne boš obožal, ker bo Bog blagoslovil vse tvoje premoženje. 5. ako boš Gospodu zvesto služil, in vsako sedmo leto svojimu ubogimu dolž¬ niku dolge odpušal. V. Mojzesove bukve 15. 360 v svojim sercu: Bliža se sedmo leto odpušenja; 6 ) in de oberneš svoje oči od svojiga uboziga brata, ter mu nočeš posoditi, kar prosi; de ne vpije zoper te k Gospodu, in ti ne bo v greli; j 10. temuč daj mu, in ne rav¬ naj zvito, ko mu pomagaš v nje¬ govih potrebah; de te blagoslovi Gospod, tvoj Bog, vselej, in v vsim, na kar pokladaš roko. 11. Ne bo se manjkalo ubozih v deželi tvojiga prebivanja: to¬ rej ti zapovem, de odperaš svojo roko svojimu potrebnimu inubo- zimu bratu, ki prebiva s teboj v deželi. Mat. 26, 11. 12. A ko se ti je prodal tvoj brat, Hebrejic aliHebrejka, in ti je služil šest let, ga sedmo leto spusti prostiga; 2. Mojz. 21, 2. Jer. 34, 14. 13. in komur podariš prostost, ga ne pušaj prazniga iti; 14. temuč daj mu popotnico od svojih čed, od svojiga gumna, in od svoje tlačivnice, s čemur te je oblagodaril Gospod, tvoj Bog. 15. Spomni se, de si tudi ti služil v egiptovski deželi, in de te je Gospod, tvoj Bog, rešil, in zavoljo tega ti jez dans tako zapovem. 16. Ako bi pa rekel: Nočem iti, ker ljubi tebe in tvojo hišo, in ker čuti, de mu je dobro per tebi; 17. vzemi šilo, ter mu pre¬ bodi uhoina vratih svoje hiše, 7 ) in naj ti služi vekomaj; ravno tako stori tudi svoji sužnji. 18. Ne obračaj svojih oči od njih, 8 ) kadar jih spustiš oprostene; zakaj služil ti je za plačilo na¬ jemnika šest let, 9 ) de te blago¬ slovi Gospod, tvoj Bog, v vsili delih, ki jih opravljaš. 19. Vse pervenstvo, ki bo storjeno med tvojimi govedi in ovcami, kolikor je samcov, jih po¬ sveti Gospodu, svojimu Bogu. Ne delaj s pervostorjenim od goved, in ne strizi pervostorjenih ovac. 20. Pred obličjem Gospoda, svojiga Boga, jih 10 ) jej sleherno leto na mestu, ki si ga bo iz¬ volil Gospod, ti in tvoja hiša. 21. Ako pa ima kako grajo, ali je kruljevo, ali slepo, ali na kakim kraji spačeno, ali slabo, se ne sme darovati Gospodu, tvojimu Bogu, 3. Mojz. 22, 20. 21. Sir. 35, 14. 22. temuč jej ga znotrej vrat svojiga mesta; ne le čisti, am¬ pak tudi nečisti, naj ga jesta, ko serno in jelena. 11 ) 23. Samo to glej, de ne ješ njih kervi, temuč de jo zliješ na tla kakor vodo. 6. Ne morem svojiga dolga pred letam odpušenja terjati. 7. ter ga s to šego svoji hiši vdruži. 8. Ne bodi ti težko. 9 . V hebrejskim: „%akaj za dvojno plačilo najemnika ti je služil šest let li , h er je mogel tudi po noči pripravljen biti, in je mogel bolj težko službo opravljati, kakor najemnik. 10. tiste pervostorjene živali, ktere so Izraelci smeli jesti, namreč drugostorjene. Pervostorjene živali so darovali Bogu, in so potem duhovnam došle; drugo¬ storjene so tudi Bogu darovali, so pa iz njih pojedine na svetim kraji na¬ pravljali. Gl. zgor. 12, 17 . raz i. 14. 11. Glej zgor. 12, 15. razi. 11. V. Mojzesove bukve 16. 361 XVI. Poglavje. Veliki prazniki. Volitev sodnikov. Prepoved malikovanja. 1. Glej na mesec noviga sadu, in na pervi spomladanski čas, de obhajaš fase Gospodu, svojima Bogu; zakaj ta mesec te je iz¬ peljal Gospod, tvoj Bog, iz Egipta po noči. ‘) 2. In daruj Gospodu, svojimu Bogu, od ovac in od goved 1 2 ) na mestu, ki si ga bo izvolil Go¬ spod, tvoj Bog, de ondi prebiva njegovo ime. 3. Ne jej zraven kvaseniga kruha; sedem dni jej brez kvasu kruh britkosti; 3 ) zakaj v strahu 4 ) si šel iz Egipta; de se spomniš dneva svojiga izhoda iz Egipta vse dni svojiga življenja. 4. Ne vidi naj se kvas po vsih tvojih pokrajinah sedem dni, in od njegoviga (fasetoviga) me¬ sa, ki je bilo darovano pervi dan na večer, naj nič ne ostane do jutriga. 5. Ne smeš darovati faseta v slehernim svojih mest, ki ti jih bo dal Gospod, tvoj Bog; 6. ampak na mestu, ki si ga bo izvolil Gospod, tvoj Bog, de ondi prebiva njegovo ime, daruj fase na večer ob solnčnim za¬ hodu, ko si šel iz Egipta. 5 ) 7. In speci ga in ga jej na mestu, ki si ga bo izvolil Go¬ spod, tvoj Bog, ter zjutrej vstani in pojdi, v svoje šotore. 8. Šest dni jej opresnikruh; in sedmi dan, ker je shod 6 ) Go¬ spoda, tvojiga Boga, ne oprav¬ ljaj nobeniga dela. 9. Štej si sedem tednov od tistiga dneva, ko si šerp na žito položil; 7 ) 10. in obhajaj praznik tednov Gospodu, svojimu Bogu, in da¬ ruj radovoljin dar svoje roke* po tem, kakor te je blagoslovil Go¬ spod, tvoj Bog; 8 ) 11. in se gostuj pred Gospo¬ dam, svojim Bogam, ti, tvoj sin, in tvoja hči, tvoj hlapec, in tvoja dekla, in levit, ki je znotrej tvo¬ jih vrat, ptujic, in sirota, in vdova, ki z vami prebivajo, na mestu, ki si ga bo izvolil Gospod, tvoj Bog, de ondi prebiva njegovo ime; 12. in spomni se, de si bil su¬ ženj v Egiptu; ter ohrani in spolni, kar je zapovedano. 1. Po noči so se za izhod pripravljali, zjutrej zgodej pa so odrinili. 2. Mojzes imenuje tukej vse velikonočne darove, ker so jih Izraelci velikonočni čas po zapovedi in iz pobožnosti darovali. v Fase 11 je memohod in pomeni: velikonočno jagnje, velikonočni praznik in daritve, ki so jih ta čas opravljali. Gl. 3. Mojz. 23, 4—8 : 4. Mojz. 28, 19. 23. 3. v spomin britkosti, ki so jo imeli tvoji očetje. 4. Drugi prestavljajo : naglama. Gl. 2. Mojz. 12, 39. 5. V hebrejskim: n tisti čas (tisti mesene in dan), ko si šel iz Egipta 11 . Gl. 2. Mojz. 12, 6. 6. praznik 3. Mojz. 23, 36. 7. t. j., od tistiga dneva, ko si perve snope požel in daroval. Gl. 3. Mojz. 23. 8. t. j., daruj kolikor premoreš (Gl. v. 17.). 362 V. Mojzesove 13. Obhajaj tudi praznik šo¬ torov sedem dni, ko spraviš iz gumna in tlačivnice svoje perdelke, 14. in gostuj se ob svojim prazniku ti, tvoj sin, in tvoja hči, tvoj hlapec, in tvoja dekla, tudi levit, in ptujic, sirota in vdova, ki so znotrej tvojih vrat. 15. Sedem dni obhajaj praz¬ nike Gospodu, svojimu Bogu, na mestu, ki si ga bo izvolil Go¬ spod ; in blagoslovil te bo Go¬ spod, tvoj Bog, v vsili tvojih per- delkih in v vsim delu tvojih rok, in veselil se boš. 16. Trikrat v letu naj pride vse tvoje moštvo pred obličje Gospoda, svojiga Boga na mesto, ki si ga bo izvolil: o prazniku opresnih kruhov, in o prazniku tednov, in o prazniku šotorov. Nihče naj se ne perkaže prazen pred Gospodam, 2. Mojz. 23, 15: 34, 20. Sir. 35, 6. 17. temuč sleherni naj daruje, bukve 16. 17. kar ima, po blagodaru Gospoda, svojiga Boga, ki mu ga je dal. 18. Sodnike in viši 9 ) postavi po vsili svojih vratih, 10 ) ki ti jih bo dal Gospod, tvoj Bog, po vsili tvojih rodovih; de sodijo ljudstvo s pravično sodbo, 19. in se ne uklanjajo na no¬ beno stran. Ne glej osebe in ne jemlji daril; zakaj darila oslepe oči modrih, in spremene besede pravičnih. 2. Mojz. 23, 8: 3. Mojz. 19, 15. Zgor. 1, 17. Sir. 20, 31. 20. Za pravico se zvesto po¬ ganjaj , de živiš in posedeš de¬ želo, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog. 21. Ne zasajaj loga in nobe- niga drevesa zraven altarja Go¬ spoda, svojiga Boga. 11 ) 22. Tudi si ne delaj in ne po¬ stavljaj nobene podobe, 12 ) ki jo sovraži Gospod, tvoj Bog. XVII. Poglavje. Daruje naj se živina brez madeža. Malikovavce naj kamnjajo. Teži pravde naj duhovni razsojajo; kdor se njih razsodbi ne vda, naj umerje. Zvolitev in dolž¬ nosti prihodnjika kralja. 1. Ne daruj Gospodu, svo¬ jimu Bogu, ne ovce, ne goveda, ki ima kak madež ali kako grajo na sebi; zakaj gnusoba je Go¬ spodu, tvojimu Bogu. 2. Ako se najde per tebi v kterili tvojih vrat, ’) ki ti jih bo dal Gospod, tvoj Bog, mož ali žena, ki delata hudo pred obličjem Go¬ spoda, tvojiga Boga, in presto¬ pata njegovo zavezo, 3. de gresta in služita ptu- 9. Nckteri prestavljajo hebrejsko: »Sodnike in pisance 11 . 1’isavci so bili blezo uredniki, ki so oskerbovali deržavne opravila. Gl. Mojz. 11, 16. Spod. 20, 9. 8. 10. Gl. 4. Mojz. 11, k;. Spod. 20, 8. 9. 11. kakor delajo neverniki. Gl. Sod. 3, 7. 12. malikoviga znamnja. Gl. 3. Mojz. 26, 1. 1. t. j., v enim tvojih mest, ki se zato tako imenujejo, ker so bile vrata, pel' kterih so imeli sodbe, nar imenitniši prostor v mestu. 363 V. Mojzesove bukve 17. jim bogovam, ter jih molita, solnce, in luno, in vso vojsko neba, kar sim prepovedal; 4. in se ti to naznani, in ti slišiš, in skerbno preiskuješ, ter spoznaš, de je to res, in de se je storila gnusoba v Izraelu; 5. pelji moža in ženo, ki sta, storila silno hudobno reč, k vra- tam 2 ) svojiga mesta, in naj se s kamnjem posujeta. 6. Na povedbo dveh ali treh prič naj pogine, kdor ima umorjen biti. Nihče pa naj se ne umori, ako le eden zoper njega priča. Spod. 19, 15. Mat. 18, 16 : 2. Kor. 13, 1. 7. Roka prič bodi perva, ga umoriti, in roka druziga ljudstva naj se poslednja vzdigne, de po- trebiš hudobijo zmed sebe. Zgor. 13, 9. 8. Ako spoznaš, de je per tebi razsodba težavna in dvom¬ ljiva med kervjo in kervjo, 3 ) med pravdo in pravdo, 4 ) med gobami in gobami, 5 ) in vidiš, de so be¬ sede sodnikov znotrej tvojih vrat različne; 6 ) se vzdigni, ter pojdi tj e na mesto, ki si ga bo izvolil Gospod, tvoj Bog; 9. in pojdi k duhovnam Le- vijeviga rodu, in k sodniku, 7 ) kteri bo tisti čas; in vprašaj jih, in razsodili ti bodo po resnici. 2. Kron. 19, 8: 9, 10. 10. In stori, kar koli ti pore¬ čejo predstojniki na tistim kraji, ki si ga bo izvolil Gospod, in kar te bodo učili 11. po njegovi postavi; in d erži se njih razsodbe, in ne odstopi ne na desno, ne na levo. 12. Kdor bi pa bil prevzeten, 8 ) in bi ne hotel pokoren biti po¬ velju duhovna, ki ta čas službo opravlja Gospodu, tvojimu Bogu, in razsodbi sodnikovi; ta človek naj umerje, in potrebi naj se hu¬ dobija zmed Izraela; 13. in vse ljudstvo, ko to sliši, naj se boji, de se potem ne bo nihče več napihoval iz prevzet¬ nosti. 9 ) 14. Ko prideš v deželo, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog, in jo posedeš, in v nji prebivaš, in rečeš: Postavil bom čez se kralja, kakor ga imajo vsi narodi okrog in okrog; 10 ) 15. postavi njega, ki ga bo izvolil Gospod, tvoj Bog, zmed števila tvojih bratov. 11 ) Ne smeš postaviti za kralja moža iz dru¬ ziga naroda, ki ni tvoj brat. 16. In ko bo postavljen, naj 2. pred sodnike. 3. med radovoljniin in neradovoljnim ubojem. 4. zavoljo deržavljanskih pravic. 5. ktere gobe so prave, in ktere le na videz. Gl. 3. Mojz. 13. V hebrejskim: „med škodo in škodo“ v krivicah. 6. de niso domači sodniki enacih misel. 7. k višimu duhovnu; po misli druzih: k deželskimu višimu sodniku; vender glej 12. versto in 21, 5. 8. V hebrejskim: „prederzen“. 9. V hebrejskim; „prederzno“. 10. Mojzes napoveduje, kaj se bo zgodilo (1. Kralj. 8, 5—7.), in daje postave za prihodnjiga kralja. 11. Tako sta bila zvoljena Savel in David; poslednjimu je Bog za vselej ob¬ ljubil kraljestvo. 364 V. Mojzesove nima preveliko konj, in naj ne vodi ljudstva nazaj v Egipt, za¬ voljo števila konjnikov ošaben; 12 ) zlasti ko vam je Gospod zapo¬ vedal, de se nikoli več ne vra¬ čajte po tistim potu. 17. Nima naj preveliko žen, 13 ) ktere bi nase vlekle njegovo serce, tudi ne nezmerniga zaklada srebra in zlata. 14 ) 18. Ko bo pa sedel na pre¬ stolu svojiga kraljestva, naj si prepiše to ponovljeno postavo v bukve, ter naj vzame rokopis od duhovnov Levijeviga rodu, bnkve l * 1 ?. 18. 19. in naj jih ima per sebi, ter naj jih bere vse dni svojiga živ¬ ljenja, de se uči bati Gospoda, svojiga Boga, in se deržati nje¬ govih besedi in šeg, ki so v po¬ stavi zapovedane; ' 5 ) 20. tudi naj se ne povzdiguje ošabno njegovo serce čez nje¬ gove brate, ter naj ne odstopi ne na desno ne na levo stran, de dolgo časa kraljujejo on in njegovi sinovi nad Izraelam. 1G ) XVIII. Poglavje. Pravice in dohodki duhovnov in levitov. Neverskih narodov naj nikar ne po¬ snemajo v njih hudobnih šegah, ter naj ne poprašujejo vedežev in vražarjev, in poved prihodnjiga, nar višiga preroka, 1. Duhovni, leviti, in vsi, ki so iz tega rodu, naj nimajo ne deleža, ne dedšine z drugim Izra¬ ela m; zakaj oni naj vživajoGo¬ spodove daritve, in njegove darila, 4. Mojz. 18, 20. 23 : 1. Kor. 9, 13. 2. in nič druziga na j ne pre¬ jemajo od lastnine svojih bratov; ne darujejo svojih otrok maliku, in naj naj ne poslušajo krivih prerokov. Na- Jezusa Kristusa ; njega naj poslušajo. zakaj Gospod sam je njih ded- šina, kakor jim je govoril. 3. To bodi pravica 1 ) duhov¬ nov per ljudstvu, in per njih, ki darujejo klavne daritve; 2 ) naj si darujejo ali vola, ali ovco, dajo naj duhovnu pleče in želodec, 3 ) 4. pervine žita, in olja, in del 12. V hebrejskim: v de in imel veliko konj a ; naj ne bo vojšak in zmago- vavec, in naj se ne polastuje Egipta, zato ko -ima veliko konj. 13. naj ima le malo žen, kakor David, ne pa veliko, kakor Salomon. 14. ki bi ga po skoposti in lakomnosti spravljal; zakaj David je bil za zidanje tempeljna nezmerno veliko zakladov nabral, pa zato ni bil Bogu zopern. 15. Med keršanskimi vladarji so imeli posebno ljubezen do Božje besede Kon¬ stantin Veliki, Karl Veliki, sveti Štefan na Ogerskim, sveti Ludvik na Fran¬ coskim, Alfred na Angleškim in drugi. 16. Prelep nauk za vse visoke oblastnike. Svojim podložnim v zgled naj se ogibajo vse poželjivosti mesa, poželjivosti oči, vsiga napuhnjeniga življenja, ter naj žive spodobno, pravično in pobožno na tem svetu. 1. dolžni prihodek. 2. mirne darove, ktere so Izraelci na svetim kraji zavživali. Gl. zgor. 12, 6. Druge prihodke duhovnov gl. 3. Mojz. pogl. 6. pogl. 7, 32—33. 3. V hebrejskim je še pristavljeno: n obe čeljusti “. V. Mojzesove volne od ovoje striže; 4 ) 4. Mojz. 18, 11. 5. zakaj njega je izvolil Go¬ spod, tvoj Bog, zmed vsili tvojih rodov, de stoji in služi imenu Gospodovima, u ) on in njegovi si¬ novi vekomaj. 6. Ako gre levit iz eniga tvo¬ jih mest 6 ) v vsim Izraelu, kjer je stanoval, ter si želi priti na mesto, ki si ga ho Gospod izvo¬ lil, 7 ) 7. naj opravlja službo vimenu Gospoda, svojiga Boga, kakor vsi njegovi bratje, leviti, ki stoje tisti čas pred Gospodam. 8. llavno tisti del od jedil naj prejema, kakor drugi; verh tega, kar mu gre v njegovim mestu iz očetove dedšine. 9. Ko prideš v deželo, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog, se varuj, de ne posnemaš gnusob tistih narodov. 10. Tudi naj se ne najde med teboj, ltteri bi svojiga sina, ali hčeri skozi ogenj peljal 8 ) in oči— še val; 9 ) ali kteri bi vedeže po- bukve 18. 365 praševal, 10 ) in na sanje in ptiče pazil, * 11 ) tudi ne vražar, 3. Mojz. 20, 27. 11. tudi ne zarotovavec, tudi ne taki, ki se s Pitonovimi du¬ hovi posvetuje, 12 ) ali s preroko- vavci, ali ki per mertvih resnice iše; 1. Kralj. 28, 7. 12. zakaj vse to studi Gospod, in zavoljo tacili hndobij jih bo pokončal ob tvojim prihodu. 13. Bodi popolnama 13 ) in brez madeža z Gospodam, svojim Bo- gam. 14. Ti narodi, kterih deželo boš posedel, poslušajo vedeže in prerokovavce; ti pa si od Go¬ spoda , svojiga Boga, drugači podučen. 14 ) 15. Preroka zmed tvojiga na¬ roda, in zmed tvojih bratov, ka¬ kor mene, ti bo obudi! Gospod, tvoj Bog; njega poslušaj, 15 ) j an . 1, 45. Djan. ap. 3, 22. 16. kakor si prosil Gospoda, svojiga Boga, na Horebu, ko je bila zbrana vsa množica, in si rekel: Nič več ne bom poslušal 4. Verh desetine naj dajejo Izraelci duhovnam še pervence. Po svetim Hiero¬ nimu so bili pervenci 40—60. del prihodkov. 5. V hebrejskim: „?> imenu Gospodovim “, to je, po njegovim povelji. 6. iz mest levitov. 4. Mojz. 35. 7. Tukej se govori od levitov, ki so hotli verh zapovedanima časa, ko so bili v službi na versti, še radovoljno ali nekaj časa ali za vselej služiti v svetim šotoru. 8. Prim. 3. Mojz. 18, 21. 9. besedi v itl očiŠevaF ni v hebrejskim. 10. V hebrejskim: „ne yedež“. 11. V hebrejskim: „ki iz oblakov in kač prerokuje". 12. Glej 3. Mojz. 20, 27. V hebrejskim: n ki poprašuje oba u , to je, človeka, ki iz trebuha govori, 13. nerazdeljen. 14. V hebrejskim: n tebi pa Gospod , tvoj Bog, trgane dovoli ll . 15. Preroka, Jezusa Kristusa (Jan. 6, 14: 1, Sl- Djan. ap. 3, 22: 7, 37.), ki je bil Mojzesu tako podoben, de noben prerok tako ne, ker je bil učenik, srednik, vodnik, čudodelnik in prijate! Božji (spod. 34, 10: 4. Mojz. 12, 6 — 8.); zraven je bil pa tudi neskončno viši od Mojzesa. 366 V. Mojzesove glasu Gospoda, svojiga Boga, in tega preveliciga ognja ne bom več gledal, de ne umerjeni. 16 ) 17. In Gospod mi je rekel: Prav so vse govorili.”) 18. Preroka jim bom obudil zmed njih bratov, tebi enaciga; ter bom položil svoje besede v njegove usta, in jim bo govoril vse, kar mu bom zapovedal. Jan. 1, 45. Djan. ap. 3, 22. 19. Kdor pa ne bo hotel po¬ slušati njegovih besedi, ki jih bo govoril v mojim imenu, nad njim se bom jez maševal. 20. Prerok pa, kteri bi hotel, bnkve 18. 19. po ošabnosti spačen, govoriti v mojim imenu, kar mu nisim za¬ povedal govoriti, ali v imenu ptu- jih bogov, bodi umorjen. 21. In ako na to molče v svo¬ jim sercu odgovoriš: Kako mo¬ rem spoznati besedo, ki je Go¬ spod ni govoril? 22. imej to znamnje: Ako se to ne zgodi, kar je ta prerok v Gospodovim imenu napovedoval; ni tega govoril Gospod, 18 ) temuč v napuhu svojiga serca si je to prerok zmislil; in zatorej se ga ne boj. XIX. Poglavje. Pribežališa. Mejniki se ne smejo prestavljati. Postava zastran prič. 1. Ko bo pokončal Gospod, tvoj Bog, narode, kterih deželo ti bo dal, in ko jo boš posedel, in prebival v njenih mestih in hišah j 2. si odloči tri mesta v sredi dežele, * 1 ) ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog, v posestvo, 4. Mojz. 35, tl. Joz. 20, 2. 8. 3. in naredi tje dobro pot, in razdeli v tri enake dele 2 ) vso okrajino svoje dežele, de ima, kdor je zavoljo poboja ubežen, blizo kraj, kamor zamore uteči. 4. To bodi postava za ubež- niga ubijavca, kteriga življenje naj se ohrani: Kdor je svojiga bližnjiga nevedama ubil, in se dokaže, de ni imel poprej nobe- niga sovraštva do njega; 5. temuč, 3 ) de je z njim pri- prosto šel v gojzd derva sekat, 16. Ko te je glas Gospodov in njegovo neizrečeno veličastvo prestrašilo, si prosil (2. Mojz. 20, 19.), de naj Gospod ne govori več sam, ampak de naj jez govorim v Gospodovim imenu; to prošnjo je Gospod dopolnil, in jo bo tudi v prihodnje dopolnoval, ker bo obudil med vami praviga preroka in srednika, kteti jezo utolaži, in čigar sim jez le predpodoba bil. 17. boljši, kakor razumejo, ker potrebujejo srednika, ki zaderžuje ojstro mogoč¬ nost Božjo. Gl. Jer..30, 21. 18. Storjen čudež ni vselej spričevanje, de je tak prerok od Boga poslan; za¬ kaj gl- zgor. 13, 2; napovedan, pa ne storjen čudež pa je vselej gotovo spričevanje, de preroka ni Bog poslal. 1. tri so bile že odločene na ti strani Jordana. 4. Mojz. 35, 13. Zgor. 4, 41. 2. v zgornji severni, v srednji, in spodnji južni del vse dežele, in v vsakim delu zvoli mesto. 3. na priliko. Kar je Mojzes v 4. versti sploh rekel, v 5. versti s pergodkam pojasni. Gl. 2. Mnjz. 22, 2. 3. 367 V. Mojzesov in de mu je med sekanjem derv sekira iz roke ušla, in železo iz toporiša odletelo, ter je nje— goviga prijatla zadelo in ubilo ; on naj v eno zgorej opomnjenih mest beži, in naj živi; 6. de jo kje sorodnik 4 ) tega, kteriga kri je bila prelita, od ža¬ losti spodboden, za njim ne udere, in ga ne vjame, ako bi bila pot predolga, 5 ) in de ga ne ubije, ko ni kriv smerti j ker se da doka¬ zati, de ni imel poprej nobeniga sovraštva do tega, ki je bil ubit. 7. Zatorej ti zapovem, de od¬ ločiš tri mesta 6 ) enako deleč sak- sebi. 8. Ko bo pa razširil Gospod, tvoj Bog, tvoje pokrajine, kakor je persegel tvojim očetam, in ko ti bo dal vso deželo, ki jim jo je obljubil, 7 ) l.Mojz.28, 14:2.Mojz. 34, 24. Zgor. 12, 20. 9. (če se boš namreč der- žal njegovih zapoved, in spolno- val, kar ti dans zapovem, de ljubiš Gospoda, svojiga Boga, in vedno hodiš po njegovih po¬ tih), si perdeni še tri druge me¬ sta, 8 ) in število treh zgorej ime¬ novanih mest podvoji; 10. de se ne preliva nedolžna kri v deželi T ki ti jo bo dal Go¬ spod, tvoj Bog, v posest, in de ne boš kriv kervi. 11. Ako pa kdo svojiga bliž— njiga sovraži, ter mu po življenji streže, in se vzdigne in ga udari, e bukve 10. de umerje, in beži v eno zgorej imenovanih mest; 4. Mojz. 35 , 20. 12. naj starašini njegoviga me¬ sta po njega pošljejo, in naj ga vzamejo s kraja perbežališa, in naj dajo v roko sorodniku (tega ), kteriga kri je bila prelita, ter naj umerje. 13. Ne usmili se ga, in vzemi nedolžno kri zmed Izraela, 9 ) de ti bode dobro. 14. Ne jemlji in ne premikaj mejnikov svojiga bližnjiga, ki so jih postavili prededi v tvojim po¬ sestvu, ki ti ga bo dal Gospod, tvoj Bog, v deželi, ki jo boš v posest prejel. 15. Naj se ne vzdiguje le ena priča zoper koga, bodi si ka- koršna koli pregreha in hudo¬ bija; temuč na povedbo dveh ali treh prič naj obstane vsaka reč. Zgor. 17,6. Mat. 18, 16 : 2. Kor. 13, 1. 16. Ako se vzdigne lažnjiva priča zoper človeka, ter ga dolži pregrehe, 17. naj stopita oba, ki imata tožbo, pred Gospoda, vpričo du¬ hovnov in sodnikov, ki bodo tiste dni. 18. In ko bodo prav skerbno preiskovali, in najdli, de je laž¬ njiva priča laž govorila zoper svojiga brata; Dan. 13, 62. 19. naj mu store, kakor je on mislil storiti svojimu bratu, in tako spravi hudo zmed sebe; 20. de drugi slišijo, in se boje, 4. kervni maševavec. 5. v bežigrad. 6. unkraj Jordana v obljubljeni deželi. 7. do Evfrata. Gl. 1- Mojz. 15, 18. 8. na izhodnji strani. 'l’e tri mesta vender niso bile nikoli odločene, akoravno so Izraelci nekaj časa pod Davidam in Saloinonain v oblasti imeli deželo do Evfrata; mende zato ne, ker se ni noben Izraelec ondi za vselej naselil. 9. spravi nedolžno prelito kri. 368 V. Mojzesove bukve 19. 20. in de se nikdar ne prederznejo, kaj taciga storiti. 21. Ne usmili se ga, temne terjaj dušo za dušo, oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo. 10 ) 2. Moja. 21,23 : 3.Mojz. 24, 20. Mat. 5, 38. XX. Poglavje. Vojaške postave. Duhoven naj vojaškim trumam serčnost daje. Vojvodi naj po stanišu oklicujejo, kteri možaki naj se domu vernejo, in naj ne hodijo v boj. K ter im mestam naj zanesejo, in ktere naj pokončajo. Sadniga drevja naj nikar ne posekajo. 1. Ako greš v boj zoper svoje sovražnike, in ugledaš konjnike in vozove, in veči trumo sovražne vojske, kakor jo ti imaš, ne boj se jih; zakaj Gospod, tvoj Bog, je s teboj, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele. 2. Ko se pa boj že bliža, naj stopi duhoven pred vojaške ver- ste, in naj ljudstvu tako govori: 3. Poslušaj,Izrael! vi sedans podaste v boj s svojimi sovraž¬ niki; naj vam ne upada vaše serce, ne bojte se, ne umikajte se, in ne prestrašite se jih; 4. zakaj Gospod, vaš Bog, je med vami, in se bo bojeval za vas zoper sovražnike, de vas reši iz nevarnosti. 5. Vojvodi * 1 ) pa naj po vsih trumah razglašajo, de vsa voj¬ ska sliši: Kdo je mož, ki je novo hišo sozidal, pa je še ni posve¬ til? 2 ) Naj gre, in se verne v svojo hišo, de kje ne umerje v boji, in de je drugi ne posveti. 1. Mak. 3, 56. 6. Kdo je mož, ki je vino¬ grad zasadil, pa ga še ni ob- čniga storil, 3 ) de bi smeli vsi iz njega jesti? Naj gre, in severne na svoj dom, de kje ne umerje v boji, in de drugi človek ne stori njegove dolžnosti. 7. Kdo je mož, ki se je z ženo zaročil, pa je še ni vzel? Naj gre, in se verne na svoj dom, de kje ne umerje v boji, in de je drug mož ne vzame. 8. Tem besedam naj še druge perdenejo, in govore ljudstvu: Kdo je mož, ki je plašen in bo- ječiga serca? Naj gre, in se verne na svoj dom, de ne oplaši sere svojih bratov, kakor je sani od strahu preplašen. Sod. 7, 3. 9. In ko vojvodi vojske umolk¬ nejo, in jenjaju govoriti, naj sle- 10. stori mu tako kazen, kakoršno bi bil zatoženi mogel preterpeti, ako bi bila tožba toževavca pravična. Po rabijicih se je vender smela telesna kazen, ako ni bila smertna kazen, spremeniti v denarno kazen. 1. V hebrejskim: „ Predpostavljeni Glej zgor. 16, 18. 2. se še ni slovesno vanjo preselil. 3. pa njegoviga sadu še ni vžival, in ga tudi drugi še niso smeli vživati; zakaj pridelkov pervih treh let se ni smel nihče dotakniti, pridelki četertiga leta so bili Bogu posvečeni, in še le v petim letu so bili pridelki občni, in so jih smeli jesti. Gl. 3. Mojz. 19, 23—25. V. Mojzesove henri svoje kardelo v boji per- pravi. 4 ) 10. Kadar prideš k mestu, 5 ) ga premagat, mu poprej mir po¬ nudi. 11. Ako ga sprejme, in ti od¬ pre vrata, naj se vse ljudstvo, ki je v njem, per življenji ohrani, in naj ti pod davkam služi. 12. Ako pa noče zaveze sto¬ riti, in začne vojsko s teboj, ga obsedi. 13. In ko ti ga da Gospod, tvoj Bog, v roko, pomori vse, kar je v njem moškiga spola, z ojstrim mečem, 14. razun žen in otrok, razun živine in vsiga, kar koli je v mestu. 6 ) Ves rop pa med vojsko razdeli, tervživaj rop svojih so¬ vražnikov, ki ti jih bo dal Go¬ spod, tvoj Bog. 15. Tako stori z vsimi mesti, ki so silno deleč od tebe, in niso zmed teh mest, ki jih boš v last dobil. 16. Zmed teh mest pa, ki se bukve 20. 21 . 369 ti bodo dale, ne pusti celo no- beniga živeti; 17. temuč pomori z ojstrim me¬ čem, 7 ) namreč: Hetejce, in Amo- rejce, in Kananejce, in Ferezejce, in Hevejce, in Jebusejce, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog; 18. de vas kje ne uče delati vsili gnusob, ki so jih sami de¬ lali svojim bogovam; in de ne grešite zoper Gospoda, svojiga Boga. 19. Kadar oblegaš mesto dolgo časa, in ga obdaš z oblegami, 8 ) de bi ga premagal, ne posekaj drevja, od kteriga se zamore jesti, tudi ne pokončaj kraja s sekirami okrog in okrog; zakaj 9 ) drevje je, in ne človek, in ne more množiti števila njih, ki se s teboj vojsku¬ jejo- 20. Ako pa drevje ne rodi sadu, temuč je divje, in za druge po¬ trebe perpravno, ga posekaj, in naredi iz njega obsedno orodje, dokler ne zmagaš mesta, ki se zoper te vojskuje. XXI. Poglavje. Spravna šega, ko se najde obit človek, in se ne,ve, kdo ga je ubil. Postava zastran ženitve z vjeto v vojski. Pravica pervenstva gre pervorojenimu sinu. Strahovanje nepokorniga sina. Obešen hudodelnik naj ne ostaja na kolu čez noč. 1. Kadar se najde v deželi, pa se ne ve, kdo je uboja kriv, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog, truplo ubitiga človeka, 4. V hebrejskim: „ln ko nehajo predniki govoriti, naj postavijo vojvode pred ljudstvo “. 5. ki ni kananejsko. Glej v. 15. 16. 6. Vse to si v plen perlastite. 7. V hebrejskim: n temuč pokončaj jih s preklet jem". 8. V hebrejskim: „in se vojskuješ zoper njega". 9. V hebrejskim: »ali je mar človek les na polji, de bi ga tudi oblegel?“ Drugi drugači. I. 34 370 V. Mojzesove bukve 21. 2 . naj gredo ven tvoji stara¬ šini in sodniki,') in naj zmerijo daljavo od kraja merliča do vsih mest okrog in okrog 5 3. in ktero mesto zmed vsih bodo nar bliže spoznali, naj vza¬ mejo starašini tistiga mesta ju¬ nico od cede, ki še ni jarma no¬ sila, tudi ni zemlje orala; 4. in naj jo peljajo v pusto in kamnitno dolino, 2 ) ki ni bila nikdar zorana, in ne obsejana; in v nji naj junici vrat odsekajo 5 5 . in perstopijo naj duhovni, sinovi Levijevi, ki jih je izvolil Gospod, tvoj Bog, de mu služijo, in v njegovim imenu blagoslav¬ ljajo, in de se po njih besedi raz¬ soja sleherna pravda, in kaj je čisto ali nečisto; 3 ) 6 . in starašini tistiga mesta naj pridejo k ubitimu, in naj si roke umijejo nad junico, ki je bila v dolini zaklana, 7. in naj rečejo: Naše roke niso prelile te kervi, tudi naše oči niso tega vidile; 4 ) 8 . bodi milostljiv svojimu ljud¬ stvu Izraelu, ki si ga odrešil, o Gospod! in ne perštevaj nedolžne kervi 5 ) svojimu ljudstvu Izraelu. In odvzetojim bo zadolženje kervi; 9. ti pa boš prost nedolžne kervi, ki je bila prelita, ako sto¬ riš, kar je Gospod zapovedal. 6 ) 10 . Kadar greš v boj nad svoje sovražnike, in ti jih da Gospod, tvoj Bog, v roko, in odpelješ vjete, _ 11 . in vidiš med vjetimi lepo žensko, ter se v njo zaljubiš, in jo hočeš za ženo vzeti, 12 . jo pelji v svojo hišo; 7 ) in naj si lase obrije, 8 ) in nohte po¬ reže, 9 10 11 ) 13. in naj sleče oblačilo, v kte- rim je bila vjeta, in naj sedi v tvoji hiši, in naj joka po svojim očetu in po svoji materi en me¬ sene; in po tem pojdi k nji, in spi per nji, in naj bo tvoja žena. 14. Ako bi pa po tem ne do- padla tvojimu sercu, jo izpusti prosto, in je ne smeš prodati za denarje, tudi je ne s silo zate- rati ; 1 °) zakaj ponižal si jo.") 1. iz tistih mest, ki so v okolici ubitiga. 2. Drugi prestavljajo hebrejsko: „k vedno tekočimu potolcu u . 3. V hebrejskim: „in po njih besedi se razsodijo vse pravde in vse po- škodovanja“. 4. namreč kervi prelivati. Mi ne vemo, kdo de je tega človeka ubil. 5. zadolženja te prelite kervi. 6. V hebrejskim se bere ta versta: „in tako spravi zmed sebe nedolžno kri , de storiš, kar je prav v Gospodovih očeh a . — Vse te šege in opravila naj uče Izraelce, kako velika pregreha je uboj, in kako skerbno naj se ga zato varujejo. Zraven pa so pomenile v predpodobi Kristusa, ki ni nikoli nosil jarma lastniga greha. 7. Tukaj se govori od ženske, ki ni bila Kananejka; zakaj kananejske so mogli pomoriti. 8. v očišenje. Gl. 3. Mojz. 14, 8: 4. Mojz. 0, 9. 9. v znamnje žalovanja. 10. to je, je ne smeš za sužnjo imeti. 11. Drugi prestavljajo: oslabil, oskrunil si jo. Bog je takrat perpustil ločitev, de je odvernil še veči zlege, kteri bi bili izvirali iz neločenih zakonov. Gl. spod. 24. razi. 2. V. Mojzesove 15. Ako ima mož dve ženi, eno, ki jo ljubi, in eno, ki nima nagnjenja do nje, in mu otroke rodite, in sin čertene je pervo- rojeni, 16. in ko bi hotel razdeliti pre¬ moženje med svoje sinove; ne more storiti simi ljubljene za per- vorojeniga, ter ga više ceniti ko sinu čertene, 17. temuč spozna naj simi čer¬ tene za pervorojeniga, in naj mu da dvojno od vsiga tega, kar ima; zakaj ta je pervenec nje¬ govih otrok, 12 } in njemu gre per- vorojenstvo. 13 ) l. Kron. 5, 1. 18. Ako ima kdo termastiga in neukrotljiviga simi, ki ne po¬ sluša povelja svojiga očeta ali svoje matere, in, ko ga strahu¬ jeta, noče pokoren biti; 19. naj ga primeta, in peljeta bukve 21. 22. 371 k starašinam tistiga mesta, in k vratam sodbe, 20. in naj jim rečeta: Ta najin sin je neukrotljiv in termast, no¬ če poslušati .najniga opominjanja, udal se je požrešnosti, razuzda¬ nosti in nečistosti; 14 ) 21. ljudstvo mesta naj ga s kamnjem posuje, in naj umerje, de spravite hudo zmed sebe, in ves Izrael sliši in se boji. 22. Kadar se človek pregreši v takim, kar se mora s smertjo kaznovati, in ko bo k smerti ob¬ sojen, I5 ) in na steber obešen, 16 ) 23. naj ne ostaja njegovo tru¬ plo 17 ) na lesu, temuč naj se tisti dan pokoplje; zakaj preklet je od Boga, kdor visi na lesu; 18 ) in nikakor ne ognušaj svoje de¬ žele, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog, v last. XXII. Poglavje. Najdena živina naj se gospodarju nazaj pelje. Moški in ženske naj ne spremi¬ njajo obleke svojiga spola. Starka, ki na mladičih ali na jajcih sedi, se ne sme jemati. Okrog strehe se mora zid narediti. Vinograd se ne sme z dvojnim se¬ menarn obsevati. Z volam in oslam skupej vpreženima se ne sme orati. Postave zastran prešeštovanja in nečistosti. 1. Ako vidiš vola svojiga j hodi memo, temuč nazaj ji pelji brata ali ovco, de sta zašla, ne J svojimu bratu; 2. Mojz. 23, 4. 12. V hebrejskim: „on je namreč pervenec njegove moči 11 . 13. Glej 1. Mojz. 49, 3. razi. 4. 14. V hebrejskim: „,/c požeruh in pijanec “. 15. V hebrejskim: „*» ko ho umorjen “. 16. v sramoto in svarjenje. 4. Mojz. 25, 4. 17. V hebrejskim: v ne čez noč na kolu 11 . 18. posebno ostuden Bogu; ker le nar veči hudodelniki so bili po smerti obe¬ šeni v sramoto in svarilo. — Kristus, ki je vse naše grehe na se vzel, in za nas v prekletstvo hotel biti, si je zato zvolil sramotni križ, de bi nas rešil prekletstva, ki nam ga je nakopalo prelomljenje Božje zapovedi. Gl.Gal. 3, 13. 24 * V. Mojzesove bukve 22. 372 2. in če ni blizo tvoj brat, in ga tudi ne poznaš, ji pelji na svoj dom, in naj bota per tebi, dokler ji tvoj brat ne iše, in na¬ zaj ne dobi. 3. Ravno tako stori z oslam, in z oblačilam, in z vsaktero rečjo svojiga brata, ki se je zgubila; ako jo najdeš, je ne pušaj vne¬ mar ko ptujo. 4. Ako vidiš osla svojiga brata ali vola pasti na potu, ne zanemarjaj, temuč z njim ji vzdigni. 5. Ženska naj se ne oblači v moško oblačilo, tudi moški naj ne nosi ženskiga oblačila; zakaj gnusoben je pred Gospodam, kdor to dela. 1 } 6. Ako po potu grede naj¬ deš na drevesu ali na tleh ptičje gnjezdo, in starko na mladičih ali na jajcih sedeti, ne jemlji je z mladiči vred; 7. temuč pusti jo zleteti, 2 ) in obderži vjete mladiče; de ti bo dobro, in de boš dolgo časa živel. 8. Ko sozidaš novo hišo, na¬ redi zid okrog in okrog strehe; 3 ) de se ne prelije kri v tvoji hiši, in de ne boš kriv, ko bi kdo padel in se doli prekucnil. 9. Ne obsevaj svojiga vino¬ grada z dvojnim semenarn; de ne bo perdelek semena, ki si ga se¬ jal, s perdelkam vinogradovim ob enim posvečen. 4 ) 10. Ne orji z volam in oslam skupej. 5 ) 11. Ne oblači obleke, ki je iz volne in preje tkana. 6 ) 12. Naredi na prevezah čopke na čveterih voglih svojiga plajša, s kterim se ogrinjaš. 4. Mojz. 15, 38. 13. Ako mož vzame ženo, in jo potem čerti, 14. in iše perložnosti, 7 ) se je iznebiti in jo spravi v prav slabo ime, ter pravi: Vzel sim to ženo, in ko sim se ji perdružil, je ni- sim device najdel; 15. naj jo vzameta njen oče in njena mati, in naj neseta se¬ boj znamnja njeniga devištva k starašinam mesta, ki so per vratih; 16. in oče naj reče: Svojo hčer sim dal temu za ženo; ker jo pa čerti, 17. ji daje nar slabši ime, ter pravi: Nisim najdel tvoje hčere device; pa glej to so znamnja devištva moje hčere; in razger- neta naj oblačilo pred mestnimi starašini. 18. In starašini tistiga mesta naj primejo moža, in naj ga te¬ pejo, 8 ) 1. Tako je počenjalo več malikovavcov, ter so uganjali svojim inalikam v čast zopernatorno nečistost. Gl. 3. Mojz. 18, 20 : 20, 10. 2. de ji miloserčnost skažeš. Gl. 3. Mojz. 22, 28. 3 . Strehe sovjutrovih deželah ravne, de se lahko po njih sprehajajo; Mojzes zapove narediti okrog strehe nizek zid, de bi ne bil kdo z nje padel. 4 . de se ne bo dvojna pervina od ene in ravno tiste njive (3. Mojz. 19, 19.) Bogu darovala, kar bi mu gotovo ne dopadlo, ker sovraži sleherno zmes in ljubi le enoterost, v znamnje, de naj se izraelsko ljudstvo ne zmeša z dru¬ gimi narodi, in naj se vedno čisto in popolno ohrani. 5. Glej 2. Kor. 6 , 14 . 6 . Glej 3. Mojz. 19, 19 . 7. V hebrejskim : „m ji očita nesramne reči a , 8 . Glej spod. 25, 2. 3. V. Mojzesove 19. in verh tega naj ga ob¬ sodijo za sto šeklov srebra, ki naj jih da dekličnimu očetu; ker je razglasil pregerdo ime zoper izraelsko devico; in naj jo ima za ženo, in ne sme je od sebe ločiti 9 ) vse dni svojiga življenja. 20. Ako je pa res, kar očita, in se ni našlo devištvo per de¬ kliču ; 21. naj jo pahnejo 10 ) pred hišne vrata njeniga očeta; in možje ti- stiga mesta naj jo s kamnjem po¬ sujejo, in naj umerje;ker je storila hudobijo v Izraelu, de je nečisto¬ vala v hiši svojiga očeta; in tako odpi-avi hudo zmed 'sebe. 22. Ako spi mož per ženi dru- ziga, naj oba umerjeta, to je, prešeštnik in prešeštnica; in tako odpravi hudo zmed Izraela. 3.Mojz. 20 , 10 . 23. Ako se je mož z deklico, devico, zaročil, in jo kdo v me¬ stu najde, in per nji leži, 24. pelji oba k vratam tistiga mesta, in naj se s kamnjem po- sujeta; deklica, ker ni vpila, ko je v mestu bila; mož, ker je bukve 22. 23. , 373 osramotil ženo svojiga bližnjiga; in tako odpravi hudo zmed sebe. 25. Ako pa mož na polji najde deklico, ki je zaročena,, in jo za¬ grabi in per nji leži, naj on sam umerje; 26. deklica naj nič ne terpi, in ni smerti vredna; zakaj kakor se razbojnik vzdigne zoper svo¬ jiga brata, in mu življenje vzame, ravno tako je tudi deklica ter- pela. 27. Sama je bila na polji, vpila je, in ni ga bilo, de bi jo bil rešil. 28. Ako mož najde deklico, devico, ki še ni zaročena, in jo zagrabi, in per nji leži, in reč pred sodbo pride; 11 ) 29. naj da on, ki je per nji ležal, očetu deklice petdeset še¬ klov srebra, in naj jo vzame za ženo, ker jo je ponižal, in je ne sme ločiti od sebe vse dni svo¬ jiga življenja. 2. Mojz. 22, 16. 30. Nihče naj ne jemlje žene svojiga očeta, 12 ) in naj ne od¬ grinja njegove odeje. XXIII. Poglavje. Kakosnih ljudi ne smejo Izraelci v svojo srenjo jemati. Staniče se mora čisto in čedno ohraniti. Kurbanja ne smejo med seboj terpeti, in obrest ne jemati. Grede skozi vinograd ali njivo se sme toliko grozdja odtergati ali pa toliko klasja osmukati, kolikor ga človek ondi sne, ne sme ga pa domu nositi. 1. Skopljenec s stolčenima ali rezano sramoto, naj ne pride v z odrezanima jedrama, ali z od- srenjo Gospodovo. ‘) 9. Glej spod. 24, 1. 10. V hebrejskim: »naj jo peljaj o pr e d“ i. t. d. 11. V hebrejskim: »in tcasz per nji, in ji najdejo “. 12. svoje mačehe. 3. Mojz. 18, 8. 1. Skopljenci, ktere so ljudje oskopili, naj ne vživajo deržavljanskih pravic, de bi se s tem naznanila duhovna popolnost, za ktero naj si ljudstvo Božje prizadeva. 374 V. Mojzesove bnkve 23. 2. Naj ne pride pankert, to je, kurbin sin, v srenjo Gospo¬ dovo, do desetiga rodu. 3. Amonijani in Moabljani naj tudi po desetim rodu ne pridejo v srenjo Gospodovo, vekomej ne; 2 ) Neh. 13, 1. 4. ker vam niso hotli priti na¬ proti s kruham in z vodo na potu, ko ste šli iz Egipta; in ker so najeli zoper tebe Balaama, simi Beorjeviga iz Mezopotamije v Si- rii, de bi te preklinjal; 4. Mojz. 22, 5. Joz. 24, 9. 5. Gospod, tvoj Bog, pa ni hotel uslišati Balaama, in je pre- menil njegovo prekletstvo v tvoj blagoslov, zato ker te je ljubil. 6. Ne delaj z njimi družbe, tudi jim ne iši sreče vse dni svo- jiga življenja, vekomaj ne. 7. Ne studi Edomljana; za¬ kaj tvoj brat je; tudi ne Egip¬ čana; zakaj ptujic si bil v nje¬ govi deželi. 8. Sinovi, ki jim bojo rojeni, naj pridejo v tretjim rodu v srenjo Gospodovo. 3 ) 9. Ko greš v boj zoper svoje sovražnike, se varuj vsaktere hu¬ dobne reči. 10. če je kdo med vami, ki se po noči v sanjah ognusi, 4 ) naj gre iz staniša, 11. in naj se ne vrača, dokler se na večer z vodo ne umije; in po solnčnim zahodu naj se verne v staniše. 12. Imej zunaj staniša kraj, kamor hodiš k potrebi natore, 13. in nosi lopatico na pasu, in ko boš počenil, koplji okrog in okrog, ter nasuj z zemljo, kar je šlo od tebe, 14. in česar si bil zlajšan; (za¬ kaj Gospod, tvoj Bog, hodi po sredi staniša, de te reši, in ti da tvoje sovražnike) torej bodi sveto tvoje staniše, in nič nagnusniga naj se v njem ne vidi, de te ne zapusti. 15. Ne izdajaj njegovimu go¬ spodarju hlapca, 5 ) ki je k tebi perbežal. 16. S teboj naj prebiva v kraji, ki mu dopade, ter naj počiva v enim tvojih mest; nikar ga ne žali. 17. Naj je ne bo kurbe med Izraelovimi hčerami, in ne kur- birja med Izraelovimi sinovi. 18. Ne daruj kurbiniga pla¬ čila, tudi ne pasje cene 6 ) v hiši Gospoda, svojiga Boga, bodi si kar koli, kar si obljubil; zakaj obojno je gnusoba pred Gospo¬ dam, tvojim Bogam. 19. Ne posojuj na obrest svo- jimu bratu ne denarjev, ne per- delkov, in ne kake druge reči, 7 ) 2. to je, možje ne; zakaj ženske so smele priti. Gl. Rut. 4, 13: 1, 4. 3. tedej vnuki iz zakona Egipčana ali Edomljana z Izraelko. 4. Glej 3. Mojz. 15, 16. 5. hlapca ptujih ljudstev (v. 16.). 6. plačilo za oskrunjenje s svojim spolam. Bog noče, de bi se mu nosilo v dar od tega, kar se z nečistostjo zasluži. Mojzes imenuje pse take mladenče, ki se s svojim spolam pečajo in sodomsko hudobijo uganjajo. Take hudobije so neverniki uganjali, ter so z njimi svoje bogove častili, in so jim nosili da¬ rove od tega, kar s 0 z nesramnostjo zaslužili, de bi to ali uno milost od njih zadobili. 7. na obresti kakoršne koli si bodi (Gl. 2. Mojz. 22, 25: 3. Mojz. 25, 36.). V. Mojzesove 20. ampak ptujimu. 8 ) Svojimu bratu pa posodi brez obresti to, česar potrebuje; de te blagoslovi' Gospod, tvoj Bog, v vsirn tvojim djanji v deželi, ki greš vanjo, jo posest. 21. Kadar storiš obljubo Go¬ spodu, svojimu Bogu, ne odla¬ šaj je dopolniti j zakaj Gospod, tvoj Bog, jo bo terjal; in ako se abotavljaš, ti bo šteto v greh. 22. Ako nič nočeš obljubiti, si brez greha. bukve 23. 24. 375 23. Kar je pa enkrat prišlo iz tvojih ust, spolni in stori, kakor si obljubil Gospodu, svojimu Bo¬ gu, in kakor si govoril po svoji volji in s svojimi ustmi. 24. Ko prideš v vinograd svo¬ jiga bližnjiga, jej grozdje, koli¬ kor se ti poljubi; 9 ) ven pa ga ne nosi seboj. 25. Ko prideš k žitu svojiga prijatla, 10 ) smeš klasje tergati, in ga z roko treti; s šerpam pa ga ne smeš žeti. XXIV. Poglavje. Postava zastran ločivniga lista. Kdor se oženi, bodi prost vojašine eno leto. Mlinskih kamnov ne jemlji v zastavo. Kdor proda človeka, bodi smerti kriv. Bodi pokoren duhovnam, de si ne nakoplješ gobove bolezni. Z dolžniki imej poterpljenje. Zasluženima plačila ne zaderžuj. Ptujim in vdovam ne krati pra¬ vice. Po njivah in vinogradih ne paperkvaj, ampak ostalo prepušaj ptujim in ubogim. . 1. Ako kdo vzame ženo, in jo ima, in ona ne najde milosti pred njegovimi očmi zavoljo kake nečednosti; * 1 ) naj ji spiše ločiven list, 2 ) in naj ga ji da v roko, in naj jo spusti iz svoje hiše. 3 ) Mat. 5, 31: 19, 7. Mark. 10, 4. 2. In ko je odšla, in druziga moža vzela, 3. in jo tudi ta čerti, in ji da ločiven list, in jo spusti iz svoje hiše, ali če kje umerje; 4. je ne more več poprešnji mož spet za ženo vzeti; ker je Judam je bilo prepovedano, na obresti posojevati, nekoliko zato, ker njih pre¬ moženje ni bilo v denarjih, de bi bili iz tega, kar bi jim bil denar pernesel, svoje prihodke imeli, ampak v zemljiših; nekoliko pa zato, ker njih izposo¬ jeni denar ni bil v nevarnosti se zgubiti, ker so se zamogli odškodovati na blagu dolžnikov in na njih osebi (3. Mojz. 25, 47.). Tudi kristjanu je pre¬ povedano, od revniga brata obresti za posojilo terjati; le ako mu po posojeni reči kak dobiček odide, ali ga kaka škoda zadene, ali bi bila nevarnost, po¬ sojeno zgubiti, mu je pripušeno terjati obresti, kakoršne postava in ljubezen dovolite. 8. per kterim posojena reč ni bila zavarovana s posestvam. 9. V hebrejskim: „po svojim poželenji do sitiga, v svojo posodo pa ga ne devaj 1 ' 1 . 10. k njivi svojiga bližnjiga. 1. zavoljo prešeštvanja in enacih tehtnih vzrokov, ki bi bili utegnili biti v škodo možu in otrokam. Gl. Mat. 5, 31: 19, 3. 2. Bog je dovolil Judam ločitev iz tehtnih vzrokov zavoljo njih terdovratnosti, ker bi bil nerazvezan zakon per njih terdim in govejim sercu veliko več hudih nasledkov imel, kakor jih je imela ločitev zakona. 3. De je pa ločitev veljala, se je mogel ločivni list spisati, in ženi v roke po- V. Mojzesove bukve 24. 376 omadežana, in gnusobna pred Gospodam; * * * 4 ) de ne ognusiš z greham svoje dežele, 5 ) ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog, v po¬ sestvo. 5. Ako se je kdo še le ože¬ nil, naj ne hodi na vojsko, tudi naj se mu ne naklada kako očitno opravilo, temuč v svoji hiši naj ostane prost in brez zadolženja, de se eno leto veseli s svojo ženo. 6. Ne jemlji v zastavo ne spodnjiga, ne zgornjiga mlinskiga kamna; 6 ) zakaj svoje življenje ti je zastavil. 7 ) 7. Ako se najde človek, ki zalezuje svojiga brata zmed Izra¬ elovih otrok, 8 ) in ga proda, in plačilo zanj prejme; naj se umori, in tako odpravi hudo zmed sebe. 2. Mojz. 21, 16. B. Skerbno se varuj, de ne prideš v nadlogo gob, 9 ) temuč stori vse, kar te uče duhovni le- vitovskiga rodu, po tem, kar sim jim zapovedal, in pridno spolnuj. 9. Spomnite se, kaj je storil Gospod, vaš Bog, Marii na potu, ko ste šli iz Egipta. 4. Mojz. 12,10. 10. Ako od svojiga bližnjiga terjaš kako reč, ki ti jo je dol¬ žen, ne hodi v njegovo hišo, je¬ mat zastavo; 10 ) 11. ampak zunej stoj, in on naj ti pernese, kar ima ; 2. Mojz. 22, 26. 12. če je pa ubožen, naj za¬ stava ne prenočuje per tebi, 11 ) dati; ta pogoja pa je ločitev zakonov močno zaderževala, ker je med Izraelci malokdo brati in pisati znal; torej so bili persiljeni k duhovnam in levitam hoditi in jih prositi, de bi jim ločivne liste spisali; gotovo so si pa tudi du¬ hovni in leviti perzadevali, njih jezo do žen utolažiti, ter so jih pregovarjali, naj s svojimi ženami v edinosti in v miru žive, de bodo per hiši srečo imeli. S takim odlašanjem se je veliko zakonskih ločitev odvernilo, ker se je med tem jeza mož ulegla, in so se zopet spravili s svojimi ženami. 4. V hebrejskim: v potem ko je bila oskrunjena, ker to je gnusoba pred Gospodam “. Žena se imenuje oskrunjena po zakonu z drugim možem, dokler še per pervi živi, sicer ne zato, kakor de bi bil drugi zakon pregrešen, ker je bil po postavi dopušen, temuč zato, ker je izviral iz greha, to je, iz terdo- vratnosti Izraelcov, in je bil torej podoben drugim postavnim gnusobam. Gl. 3. Mojz. 11. razi. 1. — Dalje se imenuje novo zaročenje s pervim možem gnusoba ali greh, nekoliko zato, ker bi se lahko mislilo, de se je ločitev zgodila brez praviga veljavniga vzroka, nekoliko zato, ker bi bile ločitve še bolj pogostne, ako bi bile take nove zaveze s pervim možem dopušene, neko¬ liko pa zato, ker bi se po tem sveta zakonska zaveza obračala v samopašno svojeglavnost in gerdo poželjivost. 5. V hebrejskim: „in nikar ne ognušaj z greham dežele 11 i. t. d. 6. to je, ročniga mlina, ki je imel zgornji kamen, kteri se je vertil, in spod¬ nji kamen, na kterim se je žito mlelo. Sploh se more tukej umeti vse, s čemur si človek kruh služi. 7. to se pravi toliko, kakor bi bil ti njegovo življenje v zastavo vzel. 8. V hebrejskim-. koga -zmed svojih bratov ukrade 9. v kazen svoje nepokoršine do duhovnov. 4. Mojz. 12, 10 : 2. Kron. 26. 10. jemat v zastavo kake reči, ktera je dolžniku potrebna, temuč on sam naj ti da tvojimu posojilu permerjeno zastavo. S to postavo se je odvračala terdo- serčnost bogatinov, in obvarovalo se je dolžnikovo dobro ime, ktero bi se bilo lahko poškodovalo, ako bi bil terjavec preiskoval njegovo revno pohištvo. 11, ako je po noči potrebuje, n. pr., plaje, s kterim se po noči odeva. 2. Mojz. 22, 26. V. Mojzesove 13. ampak zdajci mu jo nazaj daj pred solnčnim zahodam; de spi v svojim oblačilu, in de te blagoslovi, in ti bo v pravico šteto pred Gospodam, tvojim Bogam. 14. Ne odrekaj plačila svojimu potrebnimu in ubožnimu bratu, ali ptujcu, ki biva s teboj v deželi, in je znotrej tvojih vrat: 3. Moiz. 19, 18. Tob. 4, 15. 15. temuč še tisti dan mu daj plačilo njegoviga dela pred solnč- nim zahodam; zakaj ubožen je, in s tem ohranuje svoje življe¬ nje; 12 ) de ne vpije zoper te k Gospodu, in de ti ne bo šteto v greh. 16. Očetje naj ne umerjejo za¬ voljo sinov, pa tudi ne sinovi za¬ voljo očetov; 13 ) temuč vsakteri naj umerje za svoj greh. 17. Ne preverzi pravice ptujca in sirote, tudi ne jemlji vdovi oblačila v zastavo. bukve 24. 25. 377 18. Spomni se, de si bil su¬ ženj v Egiptu, in de te je rešil Gospod, tvoj Bog, od ondod. Torej ti zapovem , de to storiš. 19. Ko žanješ žito na svoji njivi, in snop pozabiš in popu¬ stiš, ne vračaj se, ga jemat, am¬ pak pusti ga vzeti ptujcu, in si¬ roti, in vdovi, de te blagoslovi Gospod, tvoj Bog, per vsim delu tvojih rok. 20. Ko oljkin sad pobiraš, se ne vračaj paperkvat, kar je ostalo na drevesih; ampak pre¬ pusti ptujcu, siroti in vdovi. 21. Ko obterguješ svoj vino¬ grad, ne paperkvaj ostalih groz¬ dov, ampak pridejo naj v prid ptujcu, siroti in vdovi. 22. Spomni se, de si tudi ti služil v Egiptu; in torej ti za¬ povem, de to storiš. XXV. Poglavje. Sodba bodi pravična. Obsojeni se ne sme preveč raztepsti, k večimu štirdeset- krat se sme udariti. Ne oberzduj vola, ko mlati. Ako umerje ženi mož brez otrok, naj jo njegov brat za ženo vzame, ter naj svojimu ranjkimu bratu obudi zarod. Naj imajo pravično tehtnico in mero. Amalečani se morajo pokončati. 1. Ako imajo nekteri med se¬ boj kako pravdo, in kličejo sod¬ nike ; ’) naj persodijo zmago pra¬ vice njemu, kteriga za pravičniga spoznajo; kteriga pa za krivie- niga spoznajo, naj ga za kri- vičniga obsodijo. 2. Če pa njega, ki je grešil, tepenja vredniga spoznajo; naj ga ukažejo na tla položiti in pred njih očmi tepsti. Po velikosti njegoviga greha, bodi tudi šte¬ vilo udarkov; 3. vender pa tako, de ne pre¬ sežejo števila štirdeset; de ne pojde tvoj brat gerdo raztepen spred tvojih oči. 2. Kor. 11, 24. 4. Ne zavezuj gobca volu, 12. V hebrejskim: „in njegova duša hrepeni po njem 11 . 13. po stari divjaški navadi druzih narodov. Gl- 4. Kralj. 14, 6. Jer. 31, 30. Bceh. 18, 19. 20:.2. Kron. 25, 4 . 1, V hebrejskim: „tw pred sodbo stopijo, de sodijo 11 (sodniki). 378 V. Mojzesove bukve 25. ki mane na gumnu tvoje žito. 2 ) 1. Kor. 9, 9: 1. Tim. 5, 18. 5. Kadar bratje skupej pre¬ bivajo, 3 ) in umerje eden njih brez otrok, naj se žena mertviga ne omoži' z drugim; temuč njegov brat naj jo vzame, 4 ) in naj obudi seme svojiga brata, 5 ) Mat. 22, 24. Mark. 12,'19. Luk. 20, 28. 6. in naj imenuje njeniga per- vorojeniga po njegovim imenu, 6 ) de se ne izbriše njegovo ime zmed Izraela. 7 ) 7. Ako pa noče vzeti žene svojiga brata, ki mu po postavi gre, naj gre žena k mestnim vra- tam, 8 ) in naj pokliče starašine na pomoč, ter naj reče: Brat mojiga moža noče obuditi imena svojiga brata v Izraelu, tudi ne mene za ženo vzeti. Rut. 4, 5. 8. In zdajci naj mu ukažejo priti, in naj ga vprašajo; če od¬ govori : Nočem je za ženo vzeti; 9. naj stopi žena k njemu vpričo starašin, in naj mu sezuje čevelj z noge, 9 ) in naj mu pljune v obraz, in naj reče: Tako se stori možu, ki ne zida hiše svo- jimu bratu. 10. In njegovo 10 ) ime naj se imenuje v Izraelu hiša sezutiga. 11. Ako imata dva moža med seboj prepir, in se začneta med seboj kregati, in hoče žena eniga svojiga moža iz roke močnejšiga rešiti, in stegne svojo roko, in zagrabi njegovo sramoto; 12. odsekaj ji roko, in ne daj se nikakor ne nagniti k usmilje¬ nju z njo. 13. Ne imej v svoji mavhi 11 ) dvojna tehtnika, večiga in manj- šiga; 14. tudi naj ga ne bo v tvoji hiši večiga in manjšiga mernika. I2 ) 15. Imej pravično in pravo tehtnico, in pravičen in pravi mer¬ nik; de dolgo časa živiš v de¬ želi, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog. 16. Zakaj Gospod, tvoj Bog, studi njega, ki to dela, in sovraži vso krivico. 17. Spomni se, kaj ti je storil Amalek na potu, ko si šel iz Egipta; 2. Mojz. 17, 8. 18. kako ti je prišel naproti, in je pobil poslednje tvoje voj¬ ske, ki so upehani počivali, ko 2. ki snope mane, ali po jutrovski šegi mlativnico čez nje vlači. 3. v eni hiši, v enim kraji, ali sploh v judovski deželi, in imajo občno ded- šino. Gl. Rut. 4. njen svak, ali sploh bližnji sorodnik, ki se imenuje v rimskim zakoniku „le»ir“. Gl. 1. Mojz. 38, 8. 5. naj jo za ženo vzame, in ima z njo otroke. 6. po imenu ranjeiga brata. 7. de se ne zgubi ne ime, ne dedšina ranjciga. 8. kjer so sodili. 9. v znamnje, de se odpove deležu svojiga brata; zakaj s stopinjo so se po¬ sestva v lastnino jemale. Gl. Ps. 59, lo : 107, 10. Pljevanje v obraz je bilo hudo zasramovanje, ki ga je zaslužil, ker ni hotel obuditi zaroda svojimu ranj- kimu bratu. 10. in njegovih ime. 11. v svoji mošnji. Gl. 3. Mojz. 19, 35. Prip. 16, 11. 12. V hebrejskim: „efa u . V. Mojzesove bukve 25. 26. si bil lakote in truda omamljen, in kako se on ni bal Boga. 19. Ko ti bo tedej Gospod, tvoj Bog, pokoj dal, in ti pod- 379 vergel vse narode okrog in okrog v deželi, ki ti jo je obljubil; po¬ trebi njegovo ime pod nebam. 13 ) Glej, de ne pozabiš. XXVI. Poglavje. Postave zastran pervin in desetin. Opominovanja. 1. Ko prideš v deželo, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog, v posest, in ko jo dobiš, in v nji prebivaš ; 2. vzemi pervine od vsih svo¬ jih perdelkov, ‘) in jih deni v jer- bas, ter pojdi na mesto, ki si ga bo izvolil Gospod, tvoj Bog, de se ondi kliče njegovo ime; 3. in perstopi k duhovnu, kteri bo tiste dni, in mu reci: Spo¬ znam dans pred Gospodam, tvo¬ jim Bogam, de sim prišel v de¬ želo, ki jo je persegel našim oče- tam, de jo bo nam dal. 4. In duhoven naj vzame jer- bas iz tvoje roke, in naj ga dene pred altar Gospoda, tvojigaBoga; 5. ti pa govori pred obličjem Gospoda, svojiga Boga: Sirjan je preganjal mojiga očeta, 2 ) ki je šel doli v Egipt, in je ondi ptujval s prav majhno družino; in se je narastel v veliko, in močno, in brezštevilno ljudstvo. 6. In zaterali so nas Egip¬ čani, in preganjali, ker so nam silno težke bremena nakladali; 7. in smo vpili k Gospodu, Bogu naših očetov, in on nas je uslišal, in se je ozerl na naše ponižanje, in na naš trud, in na našo britkost; 8. ter nas je izpeljal iz Egipta z močno roko, in s stegnjeno ramo, in z velikim straham, in z znamnji in s čudeži; 9. in nas je perpeljal v ta kraj, in nam je dal deželo, ki se cedi po nji mleko in med. 10. In zatorej zdaj darujem pervine od perdelkov dežele, ki mi jo je dal Gospod. In pusti jih pred obličjem Gospoda, svojiga Boga, ko boš molil Gospoda, svojiga Boga. 11. In gostuj se z vsim do¬ brim, 3 ) kar je dal Gospod, tvoj Bog, tebi in tvoji hiši, ti, in le¬ vit, in ptujic, ki je per tebi. 12. Ko opraviš desetino od vsih svojih perdelkov, daj tretje de- 13. Pokončaj spomin Amalekov spod neba. To se je spolnilo ob času kraljev Savla in Davida. 1. Kralj. 15, 2: 3. Kralj. 13, 17: 1- Kron. 4, 42. 43. 1. ob mnozih časih, ob kterih se morajo darovati. Gl. 3. Mojz. 2, 14: 23,10. 15: 4. Mojz. 28, 26. 2. Sirjan, to je, Laban je preganjal mojiga očeta Jakopa (1. Mojz. 31.); v hebrejskim pa se bere: „Moj oče je bil bežen Sirjan (ptujic v sirski de¬ želi per Labanu) m je šel doli v Egipt u i- 1- <1- V hebrejskim se tedej Sirjan imenuje Jakop, ker je dolgo časa prebival v Mezopotamii, to je v Siril, per Labanu. 1. Mojz. 28, 2—10. in pogl. 31. 3. ko vživaš mirne daritve, desetine in druge darove. 380 V. Mojzesove bnkve 26. 21. setinsko leto levitu, in ptujcu, in siroti, in vdovi, de jedo znotrej tvojih vrat, in se nasitijo. Zgor. 14, 28. 29. 13. In reci pred obličjem Go¬ spoda, svojiga Boga: Vzel sim, kar je posvečeno, iz svoje hiše, in sim dal levitu, in ptujcu, in siroti, in vdovi, kakor si mi uka¬ zal; tvojih zapoved nisiin prelo¬ mil, in tvojiga povelja nisim po¬ zabil. 14. Od tega nisim jedel v svo¬ jim žalovanji, 4 ) tudi nisim tega odločil v kaki nečistobi, 5 ) ter ni¬ sim nič od tega dal za kako po- grebšino. 6 ) Bil sim pokoren glasu Gospoda, svojiga Boga, in sim vse storil, kar si mi ukazal. 15. Poglej s svojiga svetiša, in z visociga prebivališa nebes, ter blagoslovi svoje ljudstvo Izrael, in deželo, ki si nam jo dal, ka¬ kor si persegel našim očetam, deželo, ki se cedi po nji mleko in med. I z . 63, 15. Bar. 2, 16. 16. Dans ti zapove Gospod, tvoj Bog, spolnovati te zapovedi in pravice; torej se jih derži, in jih spolnuj iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše. 17. Dans si izvolil Gospoda, de ti je Bog, in de hodiš po nje¬ govih potih, in spolnuješ njegove šege, in zapovedi, in pravice, in si pokoren njegovimu povelju. 18. In Gospod te je dans iz¬ volil, de si mu lastno ljudstvo, kakor ti je govoril, in de spol¬ nuješ njegove zapovedi; Zgor. 7, 6. 19. in de te povzdigne nad vse narode, ki jih je vstvaril, k svoji hvali, in časti in slavi; de si sveto ljudstvo Gospodu, svojimu Bogu, kakor je govoril. XXVII. Poglavje. Ko pridejo Izraelci čez Jordan, naj postavijo altar iz neobrezanih kamnov. Eni rodovi Izraelovih otrok naj stoje na gori Garizimu, eni pa na gori Hebalu, in leviti naj izrekujejo blagoslov in prekletje, ljudstvo pa naj odgovarja: Amen. 1. Mojzes pa in starašini Izraela so ukazali ljudstvu, re¬ koč: Spolnujte vse zapovedi, ki vam jih dans zapovem. 2. In ko pridete čez Jordan v deželo, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog, postavi velikih kam¬ nov, in jih pogladi z apnam, 3. de moreš na nje pisati vse besede te postave, 1 2 ) ko čez Jor¬ dan prideš; de pojdeš v deželo, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog, v deželo, ki se po nji cedi mleko in med, kakor je persegel tvojim očetam. 4. Kadar tedej pridete čez 4. kadar sim se kje ognusil z žalovanjem. 5. odločil za daritev v kaki nečistobi. 6. za mertvaške pojedine po mertvih, kjer se ni smelo nič posvečeniga vživati. 1. Judovski zgodovinar, Jožef Flavi, misli, de „vse besede te postave“ po¬ menijo blagoslov in prekletstvo, ki se bere v naslednjih verstah; drugi ter- dijo, de pomenijo vse postave v peterih Mojzesovih bukvah; in spet drugi pravijo, de pomenijo pete Mojzesove bukve. — Besede so bile vtisnjene v mokro mavto. V. Mojzesove bukve 2?. 381 Jordan, postavite kamne, ki vam jih dans zapovem, na gori He- balu, 2 ) ter jih pogladi z apnam; 5. in naredi ondi altar Go¬ spodu, svojimu Bogu, iz kamnov, kterih se železo ni dotaknilo, 6. iz neobdelanih in neugla¬ jenih kamnov; 3 ) in daruj na njem žgavne daritve Gospodu, svojimu Bo S u > , . 7. in zakolji mirne darove, in jej ondi, ter se gostuj pred Go¬ spodam, svojim Bogam. 8. In zapiši na kamne raz¬ ločno in razvidno vse besede te postave. 9. In govorili so Mojzes in duhovni Levijeviga rodu vsimu Izraelu: Pazi, in slušaj, Izrael! dans si postal ljudstvo Gospoda, svojiga Boga; 10. poslušaj njegov glas, in spolnuj zapovedi in pravice, ki jih dans zapovedujem. 11. In Mojzes je zapovedal tisti dan ljudstvu, rekoč: 12. Ko pridete čez Jordan, naj stoje tile, de blagoslove ljudstvo, na gori Garizimu: 4 ) Simeon, Levi, Juda, Isahar, Jožef, in Benja¬ min; 13. in nasproti naj stoje tile v preklinjanje 5 ) na gori Hebalu: Ruben, Gad, in Aser, in Zabu- lon, Dan, in Neftali. 14. In leviti naj govore, in naj rečejo vsim Izraelovim možem s povzdignjenim glasam: Dan. 9, li. 15. Preklet bodi človek, ki na¬ redi' zrezano, ali vlito podobo, gnusobo Gospodu, delo umetni¬ kovih rok, in jo postavi na skriv¬ nim kraji; 6 ) in vse ljudstvo 7 ) naj odgovori in reče: Amen. 16. Preklet bodi, kdor ne spo¬ štuje svojiga očeta, in svoje ma¬ tere; in vse ljudstvo naj reče: Amen. 17. Preklet bodi, kdor prestavi mejnike svojiga bližnjiga; in vse ljudstvo naj reče: Amen. 18. Preklet bodi, kdor zapelje slepiga na potu; 8 ) in vse ljud¬ stvo naj reče: Amen. 3. V .samarijanskih rokopisih se bere: „na gori Garizimu “; zavoljo tega in zavoljo 5. in 13. verste so terdili Samarjani v poznejših časih, de je le gora Garizim pravi kraj, Boga moliti. Jan. 4, 30. 3. Glej 3. Mojz. 30, 35. Joz. 8, 31. 4. Gora Garizim je bila na južni strani hriba Hebala, med njima je bilo mesto Sihem. Na gori Garizimu naj naslednji šesteri rodovi blagoslavljajo, prav za prav naj z besedo „Amen u poterdujejo blagoslove, ki jih bodo duhovni in leviti izrekovali. 5. de prekletstvo levitov poterdujejo. Leviti in duhovni, ki so bili odločeni, izrekovati blagoslov in prekletstvo, so stali s skrinjo zaveze v sredi med obema gorama. 6. Blagoslovi in prekletstva, ki so jih leviti ob prihodu v obljubljeno deželo pod Jozuetam izrekovali (Joz. 8, 33.), so imeli posebno namen, ponoviti za¬ vezo Izraelcov z Bogam, in jih prav slovesno spodbuditi, de naj vse Gospo¬ dove zapovedi natanko spolnujejo. To djanje je bilo pa po mislih svetih oča¬ kov tudi prav živa predpodoba poslednje sodbe, ko bo pravi Jozue, to je, Jezus Kristus, ob prihodu v večno življenje ovce na desni strani blagoslovil, in kozle na levi strani večno preklel. Vse te prekletstva zadevajo tudi grehe, ki so utegnili skrivni biti. 7. šest rodov. 8. telesno in dušno slepiga, priprostiga, neodrašeniga, s hudobnim natikam in svetam. 382 V. Mojzesove 19. Preklet bodi, kdor spre- verže sodbo ptujca, sirote, in vdove; in vse ljudstvo naj reče: Amen. 20. Preklet bodi, kdor spi per ženi svojiga očeta, in odgerne odejo njegove postelje; 9 ) in vse ljudstvo naj reče: Amen. Zgor. 22, 30. 21. Preklet bodi, kdor leži per kaki živini; in vse ljudstvo naj reče: Amen. 22. Preklet bodi, kdor spi per svoji sestri, per hčeri svojiga očeta, ali svoje matere; in vse ljudstvo naj reče: Amen. bukve 27 . 28. 23. Preklet bodi, kdor spi per svoji taši; in vse ljudstvo naj reče: Amen. 24. Preklet bodi, kdor ubije na skrivnim svojiga bližnjiga; in vse ljudstvo naj reče: Amen. 25. Preklet bodi, kdor jemlje darila, de bi nedolžnimu življenje vzel; in vse ljudstvo naj reče: Amen. 26. Preklet bodi, kdor ne ostane v besedah te postave, in jih v djanji ne spolnuje; in vse ljud¬ stvo naj reče: Amen. XXVIII. Poglavje. Velika sreča čaka Izraelce, ako bojo spolnovali Božje zapovedi; nesreča pa in velike nadloge jih bojo zadevale, ako jih ne bojo spolnovali. 1. Ako pa poslušaš glas Go¬ spoda, svojiga Boga, de storiš in spolnuješ vse njegove zapo¬ vedi, ki ti jih dans zapovedujem, te bo povzdignil Gospod, tvoj Bog, nad vse narode, ki so na zemlji. 2. Prišli bojo nad te vsi ti blagoslovi, in ti bojo došli, ako le poslušaš njegove zapovedi. 3. Blagoslovljen boš v mestu, in blagoslovljen na polji. 4. Blagoslovljen bo sad tvo- jiga telesa, in sad tvoje zemlje, in sad tvoje živine, čede tvojih goved, in tamori tvojih ovac. 5. Blagoslovljene tvoje žit¬ nice, in blagoslovljene tvoje za¬ loge. *) 6. Blagoslovljen boš, ko pri¬ deš in odideš. 7. Gospod bo dal, de bodo tvoji sovražniki, ki se zoper te vzdigujejo, popadali pred tvojimi očmi; po enim potu bodo prišli nad te, in po sedmerih potih bodo bežali pred tvojim obličjem. 8. Poslal bo Gospod blago¬ slov nad tvoje shrambe, in nad vse dela tvojih rok; ter te bo blagoslovil v deželi, ki jo boš prejel. 9. Obudil te bo Gospod sebi v sveto ljudstvo, kakor ti je per- segel; ako boš spolnoval zapo¬ vedi Gospoda, svojiga Boga, in hodil po njegovih potih. 10. In vidili bodo vsi narodi 9. V hebrejskim: ,,m odgerne odejo svojiga očeta“. Gl. zgor. 22, 30. 1. V hebrejskim: ,, Blagoslovljen ho tvoj jerhas (tvoje sa( l) e J m tvoje niške 11 (tvoje žito). V. Mojzesove bukve 28. zemlje, de se ime Gospodovo kliče nad teboj, 2 ) in se te bodo bali. 11. Obdaroval te bo Gospod z vsim dobrim, s sadam tvojiga telesa, in s sadam tvoje živine, s sadam tvoje zemlje, ktero je Gospod per,segel tvojim očetam, de ti jo bo dal. 12. Odperl bo Gospod svoj nar boljši zaklad, nebo, de daje dežja tvoji zemlji ob svojim času, in blagoslovi vse dela tvojih rok. In posojeval boš mnogim naro¬ da«), sam pa ne boš od nikogar na posodo jemal. 13. Postavil te bo Gospod za glavo, in ne za rep5 3 ) ter boš vedno zgorej in ne spodej ; ako le poslušaš zapovedi Gospoda, svojiga Boga, ki ti jih dans za¬ povedujem , in se jih deržiš, in jih spolmiješ, 14. in ne odstopiš od njih ne na desno, ne na levo, in ne hodiš za ptujimi bogovi, in jih ne ča¬ stiš. 15. Ako pa nočeš poslušati glasu Gospoda, svojiga Boga, de bi ohranil in spolnoval vse njegove zapovedi in šege, ki ti jih dans zapovedujem, bodo nad te prišle vse te prekletstva, in te bodo zadele. 3. Mojz. 26, 14. Iiaruh 1, 20. Maiah. 2, 2. 16. Preklet boš v mestu, pre¬ klet na polji. 383 17. Prekleta tvoja žitnica, in preklete tvoje zaloge. 4 ) 18. Preklet sad tvojiga telesa, in sad tvoje zemlje, cede tvojih goved, in cede tvojih ovac. 19. Preklet boš, ko prideš, in preklet, ko odideš. 20. Poslal ti bo Gospod lakoto in pomanjkanje 5 ) in nesrečo nad vse tvoje dela, ki jih boš oprav¬ ljal; dokler te ne zatare, in naglo ne pogubi zavoljo tvojih prehu- dobnih del, v kterih si me za¬ pustil. 21. Gospod ti bo še kugo do¬ dal, dokler te ne pokonča znad zemlje, v ktero greš, jo posest. 22. Udaril te bo Gospod z uboštvam, 6 ) z merzlico in z m ra¬ zam , z vročino in s sušo, in s strupenim hlipam, 7 ) in z rijo, ter te bo preganjal, dokler ne po¬ gineš. 23. Nebo, ki je nad teboj, bo bronasto; in zemlja, ki po nji hodiš, železna. 24. Gospod bo dal namesti dežja tvoji deželi prahu, 8 ) in spod neba bo pepel 9 ) na te padal, dokler ne boš pokončan. 25. Gospod te bo dal, de boš padel pred svojimi sovražniki; po enim potu pojdeš nad nje, po sed¬ merih pa boš bežal, in razkropil se boš po vsih kraljestvih zemlje; 10 ) 26. in tvoje truplo bo v jed vsim pticam pod nebam, in zve- 2. de si Božje ljudstvo. 3. za pervo in ne za zadnje ljudstvo. 4. V hebrejskim kakor zgor. v. 5. razi. 1. 5. V hebrejskim: „prekletstvo in nepokqj a . Drugi drugaei. 6. V hebrejskim: jetiko u . 7. z gorečo soparico, ki žito osmodi. 8. Gospod bo poslal sušo. 9. silno velika suša. 10. V hebrejskim: „in boš zateran“. V. Mojzesove bukve 28. 384 rinam na zemlji, in ne bo ga, de bi jih odganjal. 27. Udaril te bo Gospod z egip¬ tovskimi turovi, 11 ) in del života, skozi kteriga gre blato, tudi s skrumbami in z garjami; 12 ) tako de se ne boš mogel ozdraviti. 28. Udaril te bo Gospod z no¬ rostjo, in s slepoto, in z zdivja¬ nostjo, 29. in taval boš opoldne, ka¬ kor tava slep po temoti, 13 ) ter ne boš imel sreče na svojih potih. In ves čas boš terpel sramoto, in boš s silo stiskan, in ga ne boš imel, de bi te otel. 30. Ženo boš vzel, in drugi bo per nji spal. Hišo boš zidal, pa ne boš v nji prebival. Vinograd boš zasadil, pa ga ne boš oter- goval. 31. Tvoj vol bo zaklan vpričo tebe, pa ne boš jedel od njega. Tvoj osel ti bo spred oči vzet, pa se ti ne bo dal nazaj. Tvoje ovce se bodo razdale tvojim so- vražnikam, pa ga ne bo, de bi ti pomagal. 32. Tvoji sinovi in tvoje hčere bodo dani drugimu ljudstvu, in tvoje oči bodo vidile in kopernele per njih pogledu celi dan, pa ne bo moči v tvoji roči. 33. Sad tvoje dežele in vse tvoje perdelke bo pojedlo ljud¬ stvo, ki ga ne poznaš; in vedno boš terpel sramoto, in vse dni boš stiskan, 34. in trepetaje boš stermel nad tem, kar bodo gledale tvoje oči. 35. Udaril te bo Gospod z nar hujšimi turovi na kolenih in na mečah, 14 ) de se ne boš mogel ozdravili od podplatov do svo- jiga temena. 36. Gospod popelje tebe, in tvojiga kralja, ki ga boš čez se postavil, k ljudstvu, ki ga ne poznaš ne ti, ne tvoji očetje; 15 ) in ondi boš služil ptujirn bogo- vam, lesu in kamnu. 16 ) 37. In zgubljen boš, 17 ) v pre¬ govor in v zasramovanje vsim ljudstvam, kamor te Gospod po- pelje. 38. Veliko semena boš posejal v zemljo, pa boš le malo perdelal; zakaj kobilice bodo vse požerle. Mih. 6, 15. A g. 1, 6. 39. Vinograd boš zasadil, in okopal, vina pa ne boš pil, in nič ne boš iz njega bral; zakaj červ ga bo pokončal. 40. Oljke boš imel po vsih svo¬ jih mejah, pa se ne boš mazilil zoljem; zakaj posušile se bodo, in konec vzele. 41. Sinove in hčere boš rodil, pa se jih ne boš veselil; zakaj v sužnost bodo odpeljani. 11. pred ko ne, z gobami. 12 . V hebrejskim: „ Udaril te bo Gospod z egiptovskimi turovi, z bulami na zadnjici , s skrumbami in garjami , de u i. t. d. 13. Tako so Judje dandanašnji slepi v sredi prave evangeliske luči. Gl. 2. Kor. 3, 15. 14. V hebrejskim; vUa stegnih “. 15. Kako se je to spolnilo,'gl. 4. Kralj. 24, 15: 25, 7. 16. zapeljan po njegovim zgledu, ali pa prisiljen. Deset rodov je bilo razkrop¬ ljenih med malikovavce, le Judov rod se je po posebni Božji previdnosti obva¬ roval te nesreče, ker je iz tega rodu imel Odrešenik priti. 17. V hebrejskim: „In boš v grozo a i. t. d. V. Mojzesove bukve 28. 385 42. Vse tvoje drevesa, in sad tvoje zemlje bo rij a pokončala. 43. Ptujic, ki s teboj v deželi prebiva, se bo nad te povzdig¬ nil, in bo viši ; ti pa boš padel, in boš nizi. 44. On ti bo posojeval, ti pa mu ne boš posojeval. On bo glava, ti pa rep. 45. In prišle bodo nad te vse te prekletstva, in te bodo prega¬ njale, in zadevale, dokler ne po¬ gineš; ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojiga Boga, in nisi spolnoval njegovih zapoved in šeg, ki ti jih je zapovedal. 46. In znamnja in čudeži bodo nad teboj in tvojim zarodam ve¬ komaj. I8 j 47. Zato, ker nisi služil Go¬ spodu, svojimu Bogu, v veselji in v radosti serca per obilnosti vsih reči, 48. boš služil svojimu sovraž¬ niku, ki ti ga bo Gospod poslal, v lakoti, in žeji, in nagoti, in v vsim pomanjkanji; in ti bo djal železen jarem na tvoj zatilnik, dokler te ne zatare. 49. Gospod bo perpeljal nad te ljudstvo iz dalje in iz posled¬ njih pokrajin zemlje, ki bo enako letečima orlu nad te planilo, ki ne razumeš njegoviga jezika, 19 ) 50. silno prederzno ljudstvo, ki starčka ne spoštuje in se de¬ teta ne usmili, 51. in bo požerlo sad tvoje ži¬ vine, in sad tvoje zemlje, dokler ne pogineš, in ki ti ne bo pu¬ stilo ne žita, ne vina, in ne olja, ne čed goveje živine in ne drob¬ nice, dokler te ne pokonča, 52. in ne zatare po vsih tvojih mestih, in dokler ne bodo raz- djani tvoji terdni in visoki zidovi, na ktere si se zanašal po vsi svoji deželi. Oblegli te bodo v tvojih vratih po vsi tvoji deželi, ki ti jo bo dal Gospod, tvoj Bog; 53. in jedel boš sad svojiga telesa, in meso svojih sinov, in svojih hčer, ki ti jih bo dal Go¬ spod, tvoj Bog, v stiski in sili, s ktero te bo stiskal tvoj so¬ vražnik. 20 } Žal. pes. 4, 10. Baruh 2, 3. 54. Razvajen in mehkužen člo¬ vek med teboj ne bo pervošil svojimu bratu, in ženi, ki počiva v njegovim naročji, 55. de bi jima dal od mesa svojih sinov, ki ga je; ker nima nič druziga v obsedi in potrebi, s ktero te bodo razdevali tvoji sovražniki znotrej tvojih vrat. 56. Mehka in nježna žena, ki ni hotla po zemlji hoditi, tudi ne ene stopinje storiti zavoljo meh- kužnosti in prevelike nježnosti, ne bo pervošila svojimu možu, ki počiva na njenim naročji, mesa sina in hčere, 57. in streba po porodu, 21 ) ki pride zmed njenih nog, in otrok, ki se rode tisto uro; zakaj skri- vej jih bodo jedle zavoljo po- 18. To so Božje sodbe, ki so od nekdaj Jude zadevale, zlasti pa se zamore tukej misliti njih pričujoče čudopolno ohranjenje med narodi. 19. Mojzes vidi tukej ob enim s svojim preroškim pogledam v prihodnost, kako de bodo Kaldejci odpeljali Jude v sužnost, in kako de jih bodo Rimljani raz¬ kropili, kakor je prerokam v navadi, de namreč daljne pa si bolj enake per- godbe skupej povzemajo. v 20. Gl. 4. Kralj. 6, 28. 29. Zal. pes. 2, 20: 4, 10. Eceh. 5, 10. Baruh 2,2. 3. 21. V hebrejskim: ,Jn sinovam in hčeram (ne bo pervošila) streba po po - j 25 386 V. Mojzesove manjkanja vsili reči v stiski in sili, s ktero te bo stiskal tvoj sovražnik znotrej tvojih vrat. 58. Ako ne ohraniš in ne spol- nuješ vsili besedi te postave, ki so zapisane v teh bukvah, in ako se ne bojiš njegoviga častitlji- viga in strahovitiga imena, to je, Gospoda, svojiga Boga; 59. bo Gospod namnožil tvoje nadloge, in nadloge tvojiga za¬ roda, velike in stanovitne nad¬ loge, silno hude in vedne bolezni. 60. In bo obernil v te vse egip¬ tovske stiske, kterih si se bal, in se te bodo deržale; 61. verh tega iudi vse bolezni in nadloge, ki niso zapisane v bukvah te postave, bo perpravil Gospod čez te, dokler te ne za- tare. 62. In malo števila vas bo osta¬ lo, ko vas je bilo poprej ko zvezd na nebu obilno, ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojiga Boga. 63. In kakor se je Gospod po¬ prej veselil nad vami, ter vam je dobro storil, in vas je množil; tako se bo veselil, vas pogubiti in pokončati, de bote potrebljeni bnkve 28. 29. iz dežele, ki vanjo greš, jo po¬ sest. 64. Gospod te bo razkropil med vse ljudstva, od konca do konca zemlje, in ondi boš služil ptujiin bogovam, ki jih ne po¬ znaš, ne ti ne tvoji očetje, lesu in kamnu. 65. Pa tudi med temi narodi ne boš imel pokoja, in tudi sto¬ pinja tvoje noge ne bo imela po¬ čitka; zakaj Gospod ti bo dal ondi boječe serce, in prepadane oči, in v žalosti obnemagano dušo; 66. in tvoje življenje bo, kakor de bi pred teboj viselo. 22 ) Noč in dan se boš bal, in si ne boš svest svojiga življenja. 67. Zjutrej porečeš: Kdo mi bo dal večer? in zvečer: Kdo mi bo dal jutro? zavoljo strahu svo¬ jiga serca, ki te bo plašil, in zavoljo tega, kar boš vidil s svov jimi očmi. 68. Gospod te nazaj popelje na ladijah v Egipt po potu, ki ti je od njega rekel, de ga ne boš več vidil. 23 ) Ondi boš prodajan svojim sovražnikam za hlapce in dekle, pa ga ne bo, de bi te kupil. XXIX. Poglavje. Ponavljanje|jzaveze z Bogam. Napoved strahovitih šib Božjih, če ne bodo spol- novali Božjih zapoved. 1. Te so besede zaveze, ki | jo je Gospod zapovedal Mojzesu rodu“■ Tako huda lakota bo, de bodo očetje in matere svoje deteta klali, in jih bodo jedli, kar se je res zgodilo 4. Kralj. 6, 28—31.; zlasti pa tisti čas, ko so Rimljani mesto Jeruzalem oblegali. 22. v vedni nevarnosti sc utergati kakor nit. 23. To se je spolnilo ob času babilonske sužnosti, kakor tudi ob času, ko je Tit Jeruzalem razdeva). Ob času sužnosti je šlo veliko Judov (4. Kralj. 25, 26.) v Egipt; in ko je bil Jeruzalem razdjan, so peljali Kimljaui veliko tavžent Judov na ladijah v Egipt, de so jih nekoliko za tlako imeli, nekoliko pa za sužnje prodali. V. Mojzesove bnkve 29. storiti z Izraelovimi otroci v mo- abski deželi , verli one zaveze, ki jo je bil z njimi storil na Ho- rebu. ’) 2. In Mojzes je ves Izrael poklical, ter jim je rekel: Vidili sle vse, kar je Gospod storil vpričo vas v egiptovski deželi Fa¬ raonu, in vsim njegovim služab- nikarn, in vsi njegovi deželi; 2. Mojz. 19, 4. 3. velike skušnje, ki so jib vidile tvoje oči, tiste znamnja, in velike čudeže; 4. in Gospod vam ni dal serca, de bi umelo, in oči, de bi vidile, in ušes, de bi mogle slišati, do današnjiga dneva. 1 2 ) 5. Vodil vas je štirdeset let po pušavi; vaše oblačila se niso postarale, in čevlji vaših nog se niso od starosti raztergali. Zgor. 8, 4. 6. Kruha niste jedli, vina in močne pijače niste pili, de bi spoznali, de sim jez Gospod, vaš Bog. 3 ) 7. In prišli ste v ta kraj; in Sehon, kralj v Hesebonu, in Og, kralj v Basanu, sta se vzdignila, in sta prišla nam naproti v boj, in smo ji pobili, Zgor. 3, l. 8. in smo njuno deželo vzeli, in smo jo dali v posest Rubnu, 387 in Gadu, in polovici Manaseto- viga rodu. 4. Mojz. 32, 29. Zgor. 3, 15. Joz. 13, 8: 22, 4. 9. Ohranite tedej besede te zaveze, ter jih spolnujte, de bote razumni v vsim, kar koli delate. 10. Dans stojite vi vsi pred Gospodam, svojim Bogam, vaši poglavarji in rodovi, in starašini, in učeniki, 4 ) vse Izraelovo ljud¬ stvo, 11. vaši otroci in vaše žene, in ptujic, ki s teboj biva v sta- nišu, razun dervarjev in njih, ki vodo nosijo; 5 ) 12. de stopiš v zavezo Go¬ spoda, svojiga Boga, in v per- sego, ki jo naredi Gospod, tvoj Bog, dans s teboj; l. Mojz. 15 , 18. 13. de te obudi sebi v ljud¬ stvo, in de ti je on tvoj Bog, kakor ti je govoril, in kakor je persegel tvojim očetam, Abra¬ hamu, Izaku in Jakopu. 14. Ne pa samo z vami na¬ redim to zavezo, in poterdim te persege, 15. ampak z vsimi pričujočimi in nepričujočimi. 6 ) 16. Vi veste namreč, kako smo prebivali v egiptovski deželi, in kako smo hodili skozi sredo na¬ rodov, merno kterih grede 17. ste vidili njih gnusobe in 1. To so besede zaveze, ki naj se še perstavijo zavezi na gori Horebu (Sinaji). 2. Mojzes, pravi sveti Avguštin, bi tega ne bil govoril, ako bi ne bili Izraelci sami krivi, de jih je Bog zapustil. Ako človeku Božje pomoči manjka, ni s tem njegova pregreha nikakor no izgovorjena; zakaj Božje sodbe so sicer včasih skrite, vender pa so vselej pravične. Bog sicer ponuja svoje darove, vender pa človeku prostosti ne krati, in v tem 'pomenu je tukaj: n in Go¬ spod ni dal u i. t. d., to je, vam ni vsiloval svojih Božjih darov. 3. ki za vas skerbi, in vas je zamogel ohraniti brez teh reči. 4. V hebrejskim: „vaii »predniki*. 5. V hebrejskim: denarji in z njimi vred, ki vodo nosijo*,' s ptujimi sužnji vred, ki nar slabši dela opravljajo. Gl- 2- Mojz, 12, 38. Prim, Joz. 9, 21. 27. 6. in z vsimi prihodnjimi. 25 » V. Mojzesove bukve 29. 388 ostudnosti, to je, njih malike, les in kamen, srebro in zlato, ki so jih častili j 18. de ga morde ni med vami ne moža ali žene, ne družine ali rodu, kteriga serce bi bilo dans odvernjeno od Gospoda, našiga Boga; de bi šel in služil bogo- vam tistih narodov, in de bi bila med vami korenina, ki bi rodila želč in grenkost; 19. in ko sliši besede te per- sege, de bi blagoslovil sam sebe v svojim sercu, rekoč: Srečo bom imel, in hodil bom po spačenosti svojiga serca, tako de pijana spridi žejniga. 7 ) 20. In Gospod mu ne bo od- * pustil; temuč vnela se bo takrat nar bolj njegova jeza in goreč¬ nost zoper tega človeka, in na njem bodo ležale vse prekletstva, ki so zapisane v teh bukvah, in Gospod bo izbrisal njegovo ime spod neba, 21. in ga bo pokončal v po¬ gubljenje zmed vsih rodov Izra¬ elovih po prekletstvih, ki so za- popadene v bukvah te postave in zaveze. 22. In poreče prihodnji rod, in sinovi, ki bodo potem rojeni, in ptujci, ki bodo iz daljave prišli, ko bodo vidili nadloge te dežele, in bolezni, s kterimi jo je Go¬ spod udaril, 23. ko jo je z žveplam in sol- natim požigam sežgal, 8 ) tako de ‘ se nič več ne, obseva, in nič ze- leniga ne poganja, enako raz- djanju Sodome in Gomore, Adame J in Sebojme, ki jih je Gospod raz- dial v svoji jezi in v svojim serdu; t. Moj z. 19, 24. 24. in vsi narodi porečejo: Za¬ kaj je storil Gospod tako ti de¬ želi? Kakošna je ta neizmerna jeza njegoviga serda ? 3. Kralj. 9,8. 1 Jer. 22, 8. * 25. In odgovorili bodo: Zato ker so zapustili zavezo Gospoda, ki jo je bil storil z njegovimi očeti, ko jih je izpeljal iz egip¬ tovske dežele; 26. in ker so služili ptujim bo- govarn, in jih molili, ki jih niso poznali, in ki jim niso bili odlo¬ čeni ; 9 ) 27. zatorej seje vnel serd Go¬ spodov zoper to deželo, de ji je poslal vse prekletstva, ki so za¬ pisane v teh bukvah; 28. in jih je pahnil iz njih de¬ žele v jezi, in v serdu, in v nar veči nevolji iz svoje dežele, in jih je vergel v ptujo deželo, ka¬ kor se dans skazuje. 29. To so skrivnosti Gospoda, našiga Boga, ki so razodete nam in našim otrokam vekomaj, 10 ) de spolnujemo vse besede te postave. 7. de grešnik tudi nedolžniga spači, tako prestavi greška prestava ta pre¬ govor. 8. ko jo je nerodovitno storil. 9. Glej zgor. 4, 19. 10. Drugi prestavljajo: To so skrivnosti per Gospodu, našim Bogu; razodeto pa je za nas in za naše otroke vekomaj. — Skrito nam je, kdaj in kako bo Gospod spolnil, kar obeta in žuga; obetanje in žuganje nam je pa vender sploh oznanjeno, de bi bolj natanko spolnovali Božje zapovedi. V. Mojzesove bukve 30. 889 XXX. Poglavje. Sprava z Bogam po resnični pokori. Božjih zapoved se lahko vsak nauči, ker niso deleč od njega. Na zbiranje imaš življenje in smert; de boš živel, ljubi Boga, ter spolnuj njegove zapovedi. " 1. Ko tedej pridejo nad te vse te besede, blagoslov ali pre¬ kletstvo , ktera sim ti pred oči postavil, in se kesaš v svojim sercu med vsimi narodi, med ktere te bo razkropil Gospod, tvoj Bog', 2. in se verneš k njemu, in si pokoren njegovim poveljem, ka¬ kor ti dans zapovedujem, s svo¬ jimi otroci vred iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše; 3. te bo Gospod, tvoj Bog, nazaj peljal iz sužnosti, 1 ) in se te bo usmilil, in te bo spet zbral zmed vsili narodov, med ktere te je poprej razkropil. 4. Ako bi bil razkropljen do konca neba, te bo od ondod na¬ zaj potegnil Gospod, tvoj Bog, 5. in te bo vzel in perpeljal v deželo, ki so jo posedli tvoji očetje, in jo boš dobil; in on te bo blagoslovil, in te bo namnožil bolj obilno, kakor so bili tvoji očetje. 2. Mak. i, 29. 6. Gospod, tvoj Bog, bo ob¬ rezal tvoje serce, in serce tvo- jiga zaroda; de ljubiš Gospoda, svojiga Boga, iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše, de moreš živeti. 7. Vse te prekletstva pa bo obernil v tvoje sovražnike, in v tiste, ki te sovražijo in prega¬ njajo. 8. Ti pa se boš vernil, in poslušal glas Gospoda, svojiga Boga, ter boš” spolnoval vse za¬ povedi , ki ti jih dans zapove¬ dujem; 9. in Gospod, tvoj Bog, ti bo dal obilnost v vsih delih tvojih rok, v sadu tvojiga telesa, in v sadu tvoje živine, in v rodovit¬ nosti tvoje zemlje, in obilnost vsih reči; zakaj Gospod se bo spet k tebi vernil, in se bo ve¬ selil nad vso tvojo srečo, kakor se je veselil nad tvojimi očeti; 10. ako le poslušaš glas Go¬ spoda, svojiga Boga, in spolnuješ njegove zapovedi in šege, ki so zapisane v ti postavi, in se ver¬ neš k Gospodu, svojimu Bogu, iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše. 11. Ta zapoved, ki ti jo dans zapovem, ni viši od tebe, 2 ) in tudi ni deleč od tebe, 12. tudi ni na nebu, de bi mo¬ gel reči: Kdo zmed nas zamore iti do neba, de nam jo doli per- nese, de jo poslušamo in v djanji spolnujemo? 13. Tudi ni unkraj morja, de bi se izgovarjal, in rekel: Kdo zmed nas se zamore prepeljati čez morje, in jo pernesti do nas, de zamoremo poslušati in spol- novati, kar je zapovedano ? 1. To se je spolnilo po babilonski sužnosti (2. Ezd. 1, 8. 9.), in se bo po- polnama spolnilo, ko bodo enkrat vsi Judje v keršansko cerkev stopili. 2. V hebrejskim: „ti ni neznana, skrita tako de bi je z Božjo pomočjo ne mogel spoznati in spolniti. 390 V. Mojzesove 14. temuč beseda je prav blizo tebe, v tvojih ustih, in v tvojim sercu, de jo spolnuješ. 3 ) 15. Premisli, de sim ti dans postavil pred oči življenjem dobro, in nasproti smert in hudo; 16. de ljubiš Gospoda, svo- jiga Boga, in hodiš po njegovih potih, in se deržiš njegovih za¬ poved, šeg in pravic, de živiš, in de te pomnoži in blagoslovi v deželi, ki greš vanjo, jo posest. 17. Ako se pa odverne tvoje serce, in nočeš biti pokoren, ter v zmoto zapeljan moliš ptuje bo¬ gove, in jim služiš; 18. ti dans naznanim, de boš bukve 30. 31. poginil, in de boš malo časa ostal v deželi, ki greš čez Jordan va¬ njo, jo posest. 19. Dans pokličem na pričo nebo in zemljo, de sim pred vas postavil življenje in smert, blago¬ slov in prekletstvo. Izberi si te¬ dej življenje, de živiš, ti in tvoj zarod, in de ljubiš Gospoda, svo- jiga Boga, in de si pokoren nje¬ govi besedi, in se njega deržiš (zakaj on je 4 ) tvoje življenje in podaljšanje tvojih dni), de pre¬ bivaš v deželi, ki jo je Gospod persegel tvojim ocetam, Abra¬ hamu, Izaku in Jakopu, de jim jo bo dal. XXXI. Poglavje. Mojzes postavi Jozueta za svojiga naslednika, zro.či' levitam bukve, v ktere je zapisal postavo, in jim ukaže, jih hraniti zraven skrinje zaveze, in jih brati ljudstvu vsako sedmo lpto. 1. Mojzes je tedej šel, in je govoril vse te besede vsimu Izraelu, in jim je rekel: Sto in dvaj¬ set let sim dans star; ne morem več ven in noter hoditi, * 1 ) zlasti, ker mi je tudi Gospod rekel: Ne pojdeš čez ta Jordan. 4. Mojz. 27, 13. Zgor. 3, 27. 3. Gospod, tvoj Bog, pojde tedej pred teboj; on sam bo po¬ končal vse te narode pred tvojim obličjem, in se jih boš polastil; in ta Jozue pojde čezenj pred teboj, kakor je Gospod govoril- 4. In Gospod jim bo storil, kakor je storil Selionu, in Ogu, kraljema Amorejcov, in njuni de¬ želi, in jih bo pokončal. 4. Mojz. 21, 24. 5. Ko vam bo tedej tudi te dal, 2 ) storite ravno tako z njimi, kakor sim vam ukazal. Zgor. 7, 2. 6. Moško se obnašajte in terdni bodite ; ne bojte se, in ne pre¬ strašite se pred njih obličjem j 3. Le vervaj, posebno v prihodnjiga Odrešenika. Rim. 16, 6 — 9. Akoravrio ima še veliko z nebes pernesti, in svoje Božje delo na zemlji dopolniti; vender zamoreš njega s postavo vred že zdaj blizo imeti, in se vsi h njegovih del vdeležiti. 4. Drugi prestavljajo hebrejsko: „to /e“. 1. ne morem biti vas vodnik. 2. v roke. 391 V. Mojzesove bukve 31. zakaj Gospod, tvoj Bog, je sam tvoj vodnik, in te ne bo zapu¬ stil, in ne bo odstopil od tebe. 7. In Mojzes je poklical Jo- zueta, in mu je rekel vpričo vsiga Izraela: Bodi ter d en in močen; zakaj ti popelješ to ljudstvo v deželo, ki jo je Gospod s per- sego obljubil dati njih očetam, in jo boš razdelil med nje po vadljeji. Joz. 1, 6. 3. Kralj. 2, 2. 8. Tn Gospod, ki je vaš vod¬ nik , bo sam s teboj; on te ne bo zapustil, in ne bo odstopil od tebe; ne boj se, in ne prestraši se. 9. Mojzes je tedej zapisal to postavo, 3 ) in jo je dal duhovnam, Levijevim sinovam, ki so nosili skrinjo zaveze Gospodove, 4 ) in vsim starašinam Izraelovim. 10. In jim je zapovedal, rekoč: Vsako sedmo leto, v letu odpu- šenja, o prazniku šotorov, 11. ko pridejo vsi iz Izraela, perkazat se pred obličjem Go¬ spoda, svojigaBoga, namesto, ki ga bo Gospod izvolil, beri besede te postave vpričo vsiga Izraela, de slišijo; 12. in ko je vse ljudstvo zbrano, možje in žene, otroci in ptujci, ki so znotrej tvojih vrat; de po¬ slušajo, in se uče bati Gospoda, svojiga Boga, in de ohranijo in spolnujejo vse besede te postave; 13. de tudi njih otroci, ki zdaj še ne umejo, 5 ) poslušajo, in se boje Gospoda, svojiga Boga, vse dni, ko bodo stanovali v deželi, ki greste|čez Jordan vanjo, jo posest. 14. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Glej, bližajo se dnevi tvoje smerti, pokliči Jozueta, in stojta v šotoru zaveze, de mu dam po¬ velje. Mojzes in Jozue sta tedej šla, ter sta stala v šotoru za¬ veze. 15. In Gospod se je ondi per- kazal v oblačnim stebru, ki je stal med šotorovimi vratini. 16. In Gospod je rekel Moj¬ zesu: Glej, ti boš spal s svojimi očeti, in to ljudstvo se bo vzdig¬ nilo, in se bo ognušalo s ptujimi bogovi v deželi, v ktero gre, de bi v nji prebivalo; ondi me bo zapustilo, in bo razderlo zavezo, ki sim jo z njim naredil. 17. In vnel se bo moj serd zoper njega tisti dan; in ga bom zapustil, in mu bom skril svoje obličje, in bo požerto; in zadeli ga bodo vsi zlegi in stiske, tako de poreče tisti dan: Resnično, ker ni Bog z menoj, so me za¬ deli ti zlegi! 18. Jez pa bom skril in za- gernil svoje obličje tisti dan za¬ voljo vsili hudobij, ki jih je sto¬ rilo, ker se je obernilo k ptujim bogovam. 19. Zdaj si tedej zapišite to pesem, 6 ) in učite jo Izraelove 3. Po misli nekterih le samo pete bukve; pa Mojzes je na Božje povelje še drugo spisal (2. Mojz. 17, 14: 34, 27.), zakaj bi ne bil tudi tega, torej peterih bukev skupej duhovnam dal, sosebno, ker se je mogla postava ljud¬ stvu brati (v. 11.). pete bukve pa ne obsegajo vsiga, kar se je moglo ljud¬ stvu zaterdovati ? 4. so skerbeli, de se je prenašala (4. Mojz. 4.), ob slovesnih priložnostih pa so jo sami nosili. Jez. 3, 3: 6, 12. 13. 5. ki so zdaj še premajhni, de bi jo zamogli razumeti. 6. Glej spod. pogl. 32. 392 V. Mojzesove otroke; de jo v spominu ohra¬ nijo, in z ustmi pojo', in de rni je ta pesem priča med Izraelo¬ vimi otroci; 7 ) 20. zakaj peljal jih bom v de¬ želo, ki sim jo persegel njih oče- tam, in ki se po nji cedi mleko in med. In ko se bodo najedli, in nasitili, in odebelili, se bodo obernili k ptujim bogovam, in jim bodo služili; mene pa bodo ob¬ rekovali, 8 ) in razderlimojo zavezo. 21. Ko jih bo potem zadelo veliko zlegov in stisk, naj jim ta pesem odgovori v pričevanje, ki naj ga ne zbriše nobeno pozab¬ ljenje iz ust njegoviga zaroda. 9 ) Zakaj vem njih misli, kaj de bodo kmalo storili, prejden jih popeljem v deželo, ki sim jim jo obljubil. 22. Mojzes je tedej to pesem za¬ pisal, in jo je učil Izraelove otroke. 23. In Gospod je zapovedal Jozuetu, Nunovimu sinu, in je rekel: Bodi terden in močen; za¬ kaj ti popelješ Izraelove otroke v deželo, ki sim jo obljubil, in jez bom s teboj. 24. Potem tedej, ko je bil Moj¬ zes zapisal besede te postave v bukve in dokončal, 10 ) bnkve 31. 32. 25. je ukazal levitam, ki so nosili skrinjo zaveze Gospodove, 1 ' rekoč: 26. Vzemite te bukve, in jih položite zraven skrinje zaveze Gospoda, svojiga Boga, de bo ondi v pričevanje zoper tebe. 27. Zakaj jez poznam tvojo nepokornost in tvojo silno veliko terdovratnost. Se zdaj, ko živim, in z vami hodim, ste se vedno ustavljali Gospodu; koliko bolj, ko bom umeri? 28. Zberite k meni vse stara- šine po svojih rodovih, in uče¬ nike, 11 ) in bom govoril pred njih ušesmi te besede, in bom za pričo poklical zoper nje nebo in zemljo. 29. Zakaj vem, de bote po moji smerti krivično ravnali, in hitro odstopili s pota, ki sim vam ga zapovedal; in hudo vas bo zadelo poslednji čas, 12 ) ko bote hudo delali pred Gospodovim obličjem, in ga bote dražili z deli svojih rok. 30. Mojzes je tedej govoril, de je slišal ves Izraelov zbor, besede te pesmi, in jih je zgo- voril do konca. XXXII. Poglavje. Mojzesova poslednja pesem in prerokovanje. 1. Poslušajte, nebesa, kar govorim, in zemlja, poslušaj be¬ sede mojih ust! 2. Naj kaplja kakor dež moj uk, naj teče kakor rosa moj go- ploha na travo, in kaplje na zeliša. Zakaj klical bom ‘) ime vor, kakor kakor 3. 7. V hebrejskim: v de mi bo ta pesem za pričo zoper I-zraelce“. 8. V hebrejskim: „mene pa bodo zavergli u . 9. tvoji mlajši naj j e nikoli ne pozabijo. 10. petere bukve. 11. V hebrejskim: „sprednike u . 12. V hebrejskim: „v prihodnjih ČCtsih“. 1. hvalil, oznanoval bom. V. Mojzesove bnkve 32. 393 Gospodovo; dajajte hvalo našimu Bogu! 4. Božje dela so popolne, in vse njegove pota so pravične; 2 ] Bog je zvest, in brez krivice, pravičen, in resničen. 5. Grešili so zoper njega, 3 ) in niso njegovi otroci zavoljo gnusobe; 4 ) hudoben in spriden rod. 6. Ali tako vračuješ Gospodu, ti neumno in nespametno ljudstvo ? Ali ni on tvoj oče, ki te je per- dobil, 5 ) in te naredil in vstva- ril? 7. Spomni se nekdanjih ča¬ sov, premisli vse rodove; vpra¬ šaj svojiga očeta, in ti bo na¬ znanil; svoje predede, in ti bodo povedali. Job 8, 8. 8. Kadar je razdelil nar Viši ljudstva, kadar je ločil Adamove sinove, je postavil meje narodov po številu Izraelovih otrok. 6 ) 9. Del Gospodov pa je nje¬ govo ljudstvo; Jakop je mera njegoviga deleža. 7 ) 10. Našel ga je v pusti deželi, v kraji strahote 8 ) in velike pu- šave; vodil ga je in učil, 9 ) in varoval ko punčico svojiga očesa. 11. Kakor orel vabi k letanju svoje mlade, in se nad njimi vesi; tako razprostera on svoje perute, in ga vzame, in nosi na svojih ramah. 12. Gospod sam je bil njegov vodnik, in ni bilo z njim ptujiga boga. 13. Postavil ga je na visoko zemljo, 10 ) de. je sad polja, in serka med iz skale, in olje iz nar teršiga skalovja, 11 ) 14. (de je) sirovo maslo 12 ) 2. V hebrejskim: „Skala je , njegove dela sto popolne in vse njegove pota so pravica “. 3. in še greše. 4. zavoljo malikovanja. Gl. zgor. 29, 17. V hebrejskim: „sami sebi v sra- moto“. 5. po čudežih v Egiptu, sploh, ker te je posebno izvolil. 6. Že takrat, ko so se ljudstva razdelile po zidanji babilonskiga stolpa, je Bog mislil na Izraelce, ter je odločil meje kananejskih narodov po številu Izrae¬ lovih otrčk. Po misli drugih: Že per razdeljenji ljudstev je Bog Izraelce pred očmi imel, ker je ves človeški rod razdelil v dvanajst poglavitnih rodov (Mat. 19, 28.), ali v 70 narodov (1. Mojz. 10.) po številu 70 duš, ki so v Egipt prišle (1. Mojz. 46, 27.). Po greški prestavi: „po številu angeljev Bosšjih u , t. j., tistih, ki so ljudstvam predpostavljeni, in kterih je bilo po mislih rabin- cov sedemdeset; tako de je pomen: On je izročil narode angeljem v var¬ stvo, Izraelovo ljudstvo pa je sebi ohranil (Sir. 17,14.). — Tako več svetih očakov. 7. Jakop je deležnina Gospodova, njemu je Gospod tako rekoč z merjevsko vervjo lastnino odločil. 8. V hebrejskim: „v kraji tuljenja “. Že v Egiptu se je Bog potegnil za to ljudstvo; v pušavi pa je z njim storil zavezo, ter se mu je po nji posebno perbližal. 9. V hebrejskim: „ga je obdal in nanj pa%il u - 10. v gorato kanansko deželo, ki je bila posebno dobra za setev, vinorejo in živinorejo. 11. V Palestini se vgnjezdijo divje bučele v skalovje, in oljke rastejo tam, kakor tudi drugod, posebno rade v kamnitni zemlji. 12. prav za prav mastno mleko, smetano. 394 V. Mojzesove bnkve 32. od goved, in mleko od ovac z mastjo jagnjet in ovnov basan- skih sinov, l3 ) in kozliče s pše¬ ničnim cvetam, 14 ) in pije nar či¬ stejši grozdno kri. 15 ) 15. Pa ljubljenec 16 ) se je zre¬ dil , in je bercal; bil je debel, spitan in širok, zapustil je Boga, svojiga stvarnika, in odstopil od Gospoda, svojiga zveličarja. 17 ) 16. Dražili so gas ptujimi bo¬ govi, z gnusobo so ga jezili. 17. Darovali so hudičem, 18 ) in ne Bogu, bogovam, ki jih niso poznali, neznanim, ki so še le prišli, 19 ) in ki jih njihovi očetje niso častili. 18. Zapustil si Boga, 70 ) ki ti je dal življenje, iu pozabil si Go¬ spoda, svojiga stvarnika. 19. Gospod je to vidil, in se je razserdil, ker 21 ) so ga dražili njegovi sinovi in hčere. 20. In je rekel: Skril jim bom svoje obličje, in bom gledal njih konec; 22 ) zakaj spriden rod je, in nezvesti otroci. 21. Dražili so me s tem, kar ni bilo Bog, in me jezili s svo¬ jimi nečimernostmi; 23 ) in jez jih bom dražil s tem, kar ni ljud¬ stvo, ter jih bom jezil z nespa¬ metnim ljudstvam. 24 ) Jer. 15, 14. Rimlj. 10, 19. 22. Ogenj se je vnel v mojim serdu, in bo gorel do nar spod- njiga pekla, in bo požerl zemljo z njenim zelišem, in bo požgal podstave gora. 25 ) 23. Nakopičil bom nadnje nad¬ loge, in svoje pšice bom v nje postrelil. 24. Za lakoto bodo poginili, in ptice 26 ) jih bodo požerle s pre¬ grenkim grizam; 27 ) poslal bom mednje zobe zverin, s serdam 28 ) po zemlji lazijočih merčesov in kač. 13. ovnov iz dobrih pašnikov basanske dežele. 14. z nar boljši pšenico. 15. pije nar čistejši vino. 16. V hebrejskim: „Ješurun u , t. j., „prarični u , „srečni u , ,,preljul>i u , lju- beznjiv prirnek izraelskima ljudstva. Gl. Iz. 44, 2. 17. Ko je ljudstvo prišlo v rodovitno Palestino, je bilo prevzetno, zapustilo je Boga, in je služilo malikom. 18. V hebrejskim: „šedim u , to je, mogočnim, vladarjem, hudobnim duhovant. Prim. 3. Mojz. 17, 7: 1. Kor.' 10, 20. Ps. 105, 37. 19. V hebrejskim: ,,/fi so še le prišli i“& Idi in ji h krajer u . 20. V hebrejskim: ,,'Aapustil xi skah u . 21. V hebrejskim: „in se mu je gnusilo nad njimi u . 22. Odtegnil jim bom svojo milost, in bom vidil, kakošen bo njih konec. 23. s praznimi maliki in vražno službo. 24. sprejel bom nevernike, ki jih imajo Izraelci za nespametne, kakor bi se Božje milosti ne mogli vdeležiti (Rim. 10, 19.), za svoje ljudstvo, Jude pa bom zavergel. 25. Moja jeza doseže hudobneže tukaj na zemlji in enkrat v peklu; moj serd bo enkrat tudi zemljo in vse, kar je na nji, z ognjem pokončal. 2. bet. 3, 10 — 12 . 26. V hebrejskim: „merzlica ji/l bo poierla 27. V hebrejskim: „% grenko kugo il • Drugi drugači. 28. s strupam. 395 V. Mojzesove bnkve 32. 25. Zunaj 29 ) jih bo pokončal meč, in znotrej 30 ) strah, mladenča in deklico, dojenca in sivčka. 26. Rekel sim : Kje so ? 3 ') Po¬ trebi! bom zmed ljudi njih spomin. 27. Pa zavoljo jeze sovražni¬ kov sim odložil, de bi se kje ne bahali njih nasprotniki, in ne rekli: Naša močna roka je vse to sto¬ rila, ne pa Gospod. 28. To ljudstvo je brez sveta 32 ) in brez razumnosti. Jer. 9, 12. 29. O de bi bili modri, in de bi umeli in previdili svoj ko¬ nec ! 30. Kako bi jih eden podil tav- žent, in dva v beg pognala de¬ set tavžent? ali ne zato, ker jih je njih Bog prodal, in jih Go¬ spod izdal? 31. Zakaj naš Bog ni kakor njih bogovi, in naši sovražniki sami to spoznajo. 33 ) 32. Od sodomske vinske terte je njih vinska terta, in iz njiv Gomore; 34 ) njih grozdjeje želč, 35 ) in jagode so silno grenke. 33. Zmajev želč je njih vino, in neozdravljiv gadji strup. 34. Ali ni to per meni zakle¬ njeno, in zapečateno v mojih za¬ kladih? 36 ) 35. Moje je maševanje, in jez bom povernil ob svojim času, de jim bo spodletela noga; 37 ) blizo je dan pogubljenja, in naglo se bližajo časi. Sir. 28, 1. Rimlj. 12, 19. Hebr. 10, 30. 36. Gospod bo sodil svoje ljud¬ stvo, in se bo usmilil svojih hlap— cov; 38 ) vidil bo, de je njih roka, oslabela, in de so tudi ohvarvani opešali, in ostali pokončani. 39 ) 2. Mak. 7, 6. 37. In poreče: Kje so njih bo¬ govi, vktere so zaupali? Jer. 2,28. 38. Vzivali so mast od njih da¬ rov, in pili so vino njih pitnih daritev. Naj se vzdignejo, in vam poma¬ gajo, in naj vas varvajo v potrebi! 39. Glejte, de sim jez sam, in de ni druziga Boga razun mene; jez umorim, in jez oživim; jez udarim, in jez ozdravim: in ni ga, de bi mogel oteti iz moje roke. 1. Kralj. 2, 6. 1'ob. 13, 2. Modr. 16,13. Job 10, 7. 40. Povzdignem proti nebu svojo roko, 40 ) ter rečem : Jez živim ve¬ komaj. 4 ’) 29. Na polji. 30. v hišah. 31. Po hebrejskim: »pokončal jih bom, in potrebil u i. t. d. 32. V hebrejskim: »je spačeni tja .weta“. 33. Egipčani, Amalečani, Madjani so se z lastnimi očmi prepričali, kako za- more Bog svoje ljudstvo varovati. 34. Moja dobra terta se je spridila; moje ljudstvo, ki izvira od svetih očetov, je hudobno, kakor Sodomijam. Gl. Iz. i, j o. 35. V hebrejskim: „ njih grozdje je strupeno grozdje “, to je, Izraelci so vsi popačeni. 36. Ali mar mislite, de so mi te hudobije neznane? Vse je zapisano v mojih bukvah, in bo hranjeno za dan maševanja. 37. de bodo zapadli moji ojstri sodbi. 38. svojih zvestih hlapcov. 39. Perm. 3. Kralj. 14, 10: 21, 21 : 4. Kralj. 14, 26. 40. Persežem. 41. Kakor gotovo večno živim. 396 V. Mojzesove 41. Ako nabrusim ko blisk svoj meč, in seže po sodbi moja roka; se bom maševal nad svojimi so¬ vražniki, in bomfpovernil njim, ki me sovražijo. 42. Napojil bom s kervjo svoje psice, in moj meč bo žerl meso s kervjo pobitih in vjetih, in go¬ loglavih sovražnikov. 42 ) 43. Hvalite, narodi, njegovo ljudstvo! 43 ) zakaj on se mašuje zavoljo kervi svojih hlapcov, in povrača maševanje svojim so- vražnikam, in je milostljiv zemlji svojiga ljudstva. 2. Mak. 7, 6. 44. Mojzes je tedej prišel, in je govoril vse besede te pesmi vpričo ljudstva, on in Jozue, Nu- nov sin. 45. In ko je bil dokončal vse te govore, je rekel vsimu Izra¬ elu, 46. ter jim je djal: Vtisnite si v serce vse besede, ki vam jih dans zaterdujem, de zapoveste svojim otrokam, se jih deržati, in po njih delati, in vse spolno- vati, kar je zapisano v tej po¬ stavi ; bukve 32. 33. 47. zakaj to vam ni bilo za¬ stonj zapovedano, temuč de bi vsi po tem živeli, in de bi to spolnovaje dolgo časa živeli v deželi, ki greste vanjo čez Jor¬ dan, jo posest. 48. In Gospod je govoril Moj¬ zesu ravno tisti dan, rekoč: 49. Pojdi na to goro Abarim, to je, prehod, na goro Nebo, 44 ) ki je v moabski deželi, Jerihi nasproti; in poglej kanansko de¬ želo, ki jo bom dal v last Izra¬ elovim otrokam, ter umri na S ori ’ , . .... 50. ko nanjo prideš, in se per- druži svojimu ljudstvu, kakor je umeri Aron, tvoj brat, na gori Horu, in je bil perdružen svojimu ljudstvu; 4. Mojz. 20, 26 : 27, 12. 51. zato ker sta se pregrešila zoper me zmed Izraelovih otrok per vodi zopergovora v Kadesu, v sinski pušavi; 45 ) in ker me nista posvečevala 46 ) med Izrae¬ lovimi otroci. 4. Mojz. 20,12 : 27,14. 52. Vidil boš pred seboj de¬ želo, ki jo bom dal Izraelovim otrokam, vanjo pa ne poj deš. XXXIII. Poglavje. Mojzesov blagoslov. 1. To je blagoslov, s kterim je blagoslovil Mojzes, mož Božji, Izraelove otroke pred svojo smer- tjo. 42. Vjetim so v znamnje sužnosti po navadi glavo ostrigli. 43. V stari greški prestavi se bere: Častite vi, narodi, z njegovim Ijudstvam, ki ste sprejeti v cerkev. Rim. 15, 10. Pomen 41—43. v. je: Bog bo strašno obiskal sovražnike Izraelcov, in jih bo pokončal, svojimu ljudstvu pa bo milost skazal, tako de bodo neverniki srečne imenovali Izraelce. 44. Nebo je del gorovja Abarima. 45. v cinski pušavi. 46. poveličevala. V. Mojzesove bukve 33. 397 2. In je rekel: Gospod je pri¬ šel s Sinaja, ‘) in nam je izhajal iz Seira, 2 ) perkazal se je s fa- ranske gore, 3 ) in z njim tavženti svetnikov, 4 ) v njegovi desnici og¬ njena postava. 5 ) 3. Ljubil je narode; 6 ) vsi svetniki so v njegovi roči; 7 ) in kteri se bližajo njegovim nogam, bodo prejeli od njegoviganauka. 8 ) Modr. 3, 1: 5, 5.' 4. Mojzes nam je zapovedal postavo, dedšino Jakopove mno¬ žice. 5. On 9 ) bo kralj čeznarpra- vičnejšiga, I0 ) ko se bodo zbrali poglavarji ljudstva z Izraelovimi rodovi. 6. Ruben naj živi, in naj ne umerje, pa naj bo majhen po številu. 1 ‘) 7. To je Judov blagoslov: Poslušaj, Gospod! Judov glas, in ga pelji k njegovimu ljudstvu; njegove roke se bodo vojsko¬ vale, 12 ) in njegov pomagavec bo zoper njegove sovražnike. 13 ) 8. TudiLeviju je rekel: Tvoja popolnamost in tvoj uk u ) gre tvojimu svetimu možu, 15 ) ki si ga skušal v skušnjavi, in ga so¬ dil per vodi zopergovora; 16 ) 1. Gospod nam je dal na Sinaji svojo postavo. Mojzes opomni za vvod nar imenitniših dobrot, ki jih je Bog skazoval Izraelcam. 2. nam se je prikazal v edomski deželi, kjer je zapovedal postaviti bronasto kačo v ozdravljanje njih veliko. 3. ko je razlil svetiga Duha nad 70 starašin. Tudi utegnejo ti imenovani časi pomeniti prihodnji čas, in potem so te besede prerokovanje nove postave, odre¬ šenja po Kristusu in prihoda svetiga Duha (Avg.). 4. truma njegovih angeljev, ki so okrog njega. Jud. 14. Heb. 1, 6. 5. V hebrejskim: „iz njegove desnice ognjena postava do njih 11 . Stara in nova postava se imenujete ognjeni, ker ste bili obe dani pod podobo ognja, znamnja ljubezni. Hebr. 12, 18. Djan. ap. 2, 3. 6. dvanajstere rodove. Gl. 1. Mojz. 48, 19. 7. V hebrejskim: „vsi njegovi svetniki so v tvoji roci“. Po misli druzih odgovori Odrešeniku: „vse svoje svete ljubi zavoljo tebe u . 8. V hebrejskim: „oni (sveti) ostanejo per tvoji vojski, o Bog, in spre¬ jemajo tvoje povelja “. 9. Bog. 10. V hebrejskim: „Ješuruna u . Gl. zgor. 32, 15. 11. Ruben, kteriga je zadelo očetovo prekletstvo (1. Mojz. 49, 4.), naj ne bo preveč obiln. V hebrejskim: „Ruben naj bo prav obiln u , tako ima tudi greška prestava Septuaginta. — Simeona Mojzes per blagoslovljenji celo ne imenuje, pred ko ne zato, ker se je bil ta rod malo popred z malikovanjem in nečistostjo pregrešil, ali pa zato, ker je bil že zapopaden v Judovim rodu. Gl. 4. Mojz. 25, 14. 12. on se bo sam branil. 13. namreč Bog, Gospod. Mojzes ko prerok napoveduje zaderžke, ktere bo Juda imel, de zadobi in ohrani v Izraelu kraljevo oblast, ki mu je bila obljubljena (1. Mojz. 49,10.11-); popisuje Davidovo zgodovino, zaderžke njegove oblasti, in njegove velike zmage čez sovražnike. 14. V hebrejskim: „Tvoja urim in turnim “ (2. Mojz. 28, 30.), luč in popol¬ nost, duhovska služba. „Tvoja u namreč Božja. 15. Aronu in njegovim sinovam. 16. Glej 2. Mojz. 17 : 4. Mojz. 20. 898 V. Mojzesove bukve 33. 9. ki je rekel svojimu očetu, in svoji materi: Ne poznam vaju; in svojim bratam: Ne poznam vas; in niso poznali svojih otrok. 17 ) Ti 18 ) so ohranili tvoje besede, in spolnili tvojo zavezo, 10. tvoje pravice, o Jakop! in tvojo postavo, o Izrael! 19 ) Po- kladali bodo ob tvojim serdu 20 ) dišečiga kadila in žgavni dar na tvoj altar. 21 ) 11. Blagoslovi, Gospod! nje¬ govo moč, in sprejmi dela nje¬ govih rok. Udari ledja njegovih sovražnikov; in kteri ga sovra¬ žijo, naj se ne vzdignejo. 22 ) 12. In Benjaminu je rekel: Ljubček Gospodov bo varno per njem 23 ) prebival; kakor na po¬ stelji bo tukej ostal cel dan, 24 ) in bo počival v njegovim naročji. 23 ) 13. Tudi Jožefu je rekel: Bodi oblagodarjena od Gospoda nje¬ gova zemlja 26 ) s sadain spod neba, 27 ) in z roso, in z vodami spodej zbranimi, 14. z drevesnim sadjem solnca in lune, 28 ) 15. z verham starih gora, in večnih hribov, 29 ) 16. s sadam zemlje, in z njeno obilnostjo. Blagoslov tistiga, ki se je v germu perkazal, naj pride na glavo Jožefovo, in na teme Nazarejca 30 ) med njegovimi brati. 2. Mojz. 3, 2. 17. Kakor pervostorjeniga j un¬ ča je njegova lepota, kakor ro¬ govi nosoroga 31 ) so njegovi ro¬ govi; razve! bo z njimi narode do pokrajin zemlje. To so trume Efrajmove, in to so tavženti Ma- nasetovi, 32 ) 18. In Zabulonu je rekel: Ve- f 17. Duhovstvo gre Aronu in njegovimu zarodu, ker so se zvesti leviti brez ozira na svoje sorodnike, brez navezovanja na meso in kri, za čast Božjo potegnili, in so jih veliko umorili, ter tudi svojim bližnjim sorodnikam niso zanesli, ko so zlato tele molili. Gl. 2. Mojz. 32, 29 : 3. Mojz. 10, 5. 18. leviti. 19. V hebrejskim: „učili bodo Jakopa tvoje pravice in Izraela tvojo postavo 11 . 20. o Bog. 21. V hebrejskim: v l J okladali bodo kadilo pred tvoje obličje in žgarne darove na tvoj altar 11 . Dčiti' in darovati je služba duhovnov. 22. Ta hvala meri na dela Makabejcov, ki so bili iz Levijeviga rodu, na njih zmage čez Antioha in druge sovražnike ljudstva Božjiga. 23. per Gospodu. Mojzes postavi Benjamina precej za Levijem, ker se je imel tempelj napraviti v rodu Benjaminovim, zato ga imenuje ljubčka Božjiga. Gl. Jer. 11 , 15. 24. Benjamin. 25. V hebrejskim: „ varoval ga bo (Gospod) vsak dan, in na njegovih ramah (gorah) bo prebival “. Benjaminovi mlajši so prebivali blizo Jeru¬ zalema, kjer je Gospod v tempeljnu prebival. 26. Jožefova sinova, Efrajm in Manase, sta dobila prav rodovitne okrajine, eden na ti, eden na uni strani Jordana. 27. z dežjem in z roso spod neba. 28. z drevesnim sadjem, ki dozori po solnčnim sijanji in po ugodni moči lune. 29. s perdelki z gora, z vinam, oljem i. d. Gl. 1, Mojz. 49, 26. 30. izvoljeniga, venčaniga. 31. prav za prav bivola. Gl, 4 . Mojz. 23, 22. 32. To je, blagoslov čez oba Jožefova sinova. V. Mojzesove bukve 33. 399 seli se,Zabulon, svojiga izhoda, 33 ) in Isahar, svojih šotorov. 34 ) 19. Poklicala bota ljudstva na goro, 33 ) ondi bota darovala da¬ rove pravice. 36 ) Obilnost morja bota sesala ko mleko, 37 ) in skrite zaklade peska. 38 ) 20. In Gadu je rekel: Blago¬ slovljen bodi Gad v širjavi) 39 ) ki počiva ko lev, in zgrabi ramo in teme. 40 ) 21. In je vidil svoje predstvo , 4 ’) de je v njegovim deležu učenik spravljen, 42 ) ki je bil s pogla¬ varji ljudstva, in je delal pra¬ vico Gospodovo, in njegovo sodbo z Izraelam. 43 ) 22. Tudi Danu je rekel: Dan je mlad lev, ki hitro skoči iz Basanskiga. 44 ) 23. In Neftaliju je rekel: Nef- tali bo vžival obilnost, in bo poln Gospodovih blagodarov; morje 45 ) in južno stran bo posedel. 46 ) 24. Tudi Aserjuje rekel: Obla- godarjen je Aser s sinovi, 47 ) naj dopade svojim bratarn, in naj po¬ maka v olje svojo nogo. 48 ) 25. Železo in bron je njegova obutev. 49 ) Kakoršniso dnevi tvoje mladosti, taka tudi tvoja starost. 50 ) 26. Ni ga druzigaBoga, ka¬ kor Bog pravicniga 5 5r ) on, ki gre v nebo, 52 ) je tvoj pomočnik; po njegovim veličastvu se raz¬ tegujejo oblaki. 53 ) 33. t. j., priložnosti za vožnjo po morji, ker je prebival blizo srednjiga morja in genezareškiga jezera. Gl. 1. Mojz. 49, 13. 34. ki so z blagam napolnjeni. Gl. 1. Mojz. 49, 14. 35. isahar in Zabulon (sosebno Zabulon), desiravno deleč od tempeljna, bota vender pridno na goro, kjer je bil tempelj, popotvala, in s svojim zgledam tudi druge rodove in zunanje narode, s kterimi sta v zavezi, tje vabila in spodbudovala. 36. bota darovala v postavi zapovedane darove. 37. bota obogatčla z vožnjo in kupčijo po morji. 38. V Zabnlonovim rodu so nek najdli pesek, iz kteriga so steklo delali; tudi je ta rod kupčeval s polži, iz kterih se rudečica nareja. 39. v širokim posestvu. Gl. Joz. 13, 24. Sod. 11, 33. V hebrejskim: »Hvaljen bodi on, ki razširja Gada!“ 40. bo nar mogočniši kralje premagal. 41. pred drugimi rodovi, ker njemu je došla čast i. t. d. 42. Mojzes pokopan. Gl. spod. 34, 6. V hebrejskim: »zakaj tukaj je delež .s kr iti f/a učenika .“. 43. in je dal pravico, in je po nji sodil. Po misli druzih veljajo besede Gadu, ki je po Gospodovi zapovedi pomagal kanonsko deželo premagati. 4. Mojz. 32, 27. 32 : 5. Mojz. 3, 18. Joz. 1, 14. 44. kakor lev iz Hasana, ki hitro plane na svoj rop. 45. zahodnje kraje. 46. se bo razširil proti zahodu in jugu. 47. Drugi prestavljajo : med sinovi. 48. Aser bo imel toliko olja, de si bo lahko noge v njem umival. 49. V hebrejskim: »železni in bronasti so njegovi zapahi«. To meri v bogato rudo v severni Palestini. 50. V hebrejskim: „ kakoršno je tvoje življenje , tak tvoj počitek'-''. 51. V hebrejskim: »ješuruna« (v. 5.). 52. V hebrejskim: »ki se po nebu pelje«. 53. V hebrejskim: »v svojim veličastvu na oblakih«. 400 V. Mojzesove bnkve 33. 34. 27. Njegovo prebivališe je zgo- rej, in spodej njegove večne ra¬ me; 54 ) on preganja pred tvojim obličjem sovražnika, in reče: Bodi pokončan! 28. Izrael bo mirno 55 ) in po¬ sebej prebival. Oko Jakopovo bo gledalo deželo žita in vina, in nebo bo rose temnelo. 56 ) 29. Blagor tebi, Izrael! kdo je tebi enak, o ljudstvo! ki se zveličaš v Gospodu, ki je škit tvoje pomoči, in meč tvoje slave; tajili te bodo tvoji sovražniki, ti pa jim boš po zatilniku ho¬ dil. 57 ) XXXIV. Poglavje. Mojzesova smert. 1. Mojzes je tedej šel z mo- abskih planjav na goro Nebo, na verh Fasge, Jerihi nasproti; in Gospod mu je pokazal vso ga- laajsko deželo do Dana, Zgor. 3, 26. 27: 32, 49: 2. Mak. 2, 4. 2. in vse Neftalisko, in de¬ želo Efrajmovo in Manasetovo, in vso deželo Judovo do poslednjiga morja, * 1 ) 3. in južno stran, in široko planjavo Jerihe, 2 ) palmoviga me¬ sta, 3 ) do Segora. 4. In Gospod mu je rekel: To je dežela, ki sim jo persegel Abrahamu, Izaku, in Jakopu, re¬ koč: Tvojimu zarodu jo bom dal. Vidil si jo s svojimi očmi, vanjo pa ne pojdeš. l.Mojz. 12,7:15,18. 5. In ondi je umeri Mojzes, služabnik Gospodov, v moabski deželi, po Gospodovim povelji; 4 ) 6. in ga je pokopal 5 ) v do¬ lini moabske dežele Fogoru na¬ sproti; in noben človek ne ve za njegov grob do današnjiga dne. 6 ) 54. V hebrejskim: „Z gorej je prebivališe večniga Boga , in spodej so njegove večne rame u . Bog prebiva zgorej v nebesih, njegove večne roke pa segajo tudi v nar globokejši brezna sveta. 55. V hebrejskim: „varno“. 56. V hebrejskim: „spod njegoviga neba bo rosa kapala “. 57. V hebrejskim: „ sovražniki se H bodo perlizovali , ti pa boš na njih višave stopil Izrael je nar bolj srečno ljudstvo na zemlji pod brambo Gospodovo, bližnje ljudstva mu bodo podložne, in njih terdne mesta bo pod se spravil. 1. do srednjiga morja. 2. loko ob Jordanu in dolino okrog Jerihe. 3. ki se je tako imenovalo zavoljo obilnih palmovih dreves, ki so bile okrog njega zasajene. Gl. Sod. 1, 16: 2. Kron. 28, 15. 4. Glej zgor. 3, 24. i. d. 5. Bog po svojih angeljih, kakor pravi zročilo judovske in keršanske cerkve. Po splošni misli razlagavcov ni pridjal Mojzes sam tega poglavja k bukvam postave, ampak Jozue, ali pa Eleazar, takratni viši duhoven, ali pa kak drug svet mož. Bodi si od kteriga koli, mi smo ga prejeli ko del svetiga pisma, ko besede svetiga Duha, od nezmotljive cerkve. 6. Bog je skril Mojzesov grob, mende zato, de bi Izraelci, ki so bili tako močno k malikovanju nagnjeni, ne bili skušani, truplu svojiga nar večiga V. Mojzesove bnkve 34. 7. Mojzes je bil sto in dvaj¬ set let star, ko je umeri; njegove oči niso otemnele, tudi njegovi zobje se niso omajali. 7 ) 8. In objokovali so ga Izra¬ elovi otroci na moabskih planja¬ vah trideset dni; in potem šobili dokončani dnevi žalovanja plaka- jočih po Mojzesu. 9. Jozue pa, Nunov sin, je bil napolnjen z duham modrosti; zakaj Mojzes je bil nanj položil svoje roke. 8 ) In Izraelovi otroci so mu bili pokorni, in so storili, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu. 401 10. In ni vstal več prerok v Izraelu, kakor Mojzes, kteriga bi bil Gospod poznal od obličja do obličja, 9 ) 11. zastran vsih znamenj in čudežev, ki ga je poslal (j6?o- spod ), jih delat v egiptovski de¬ želi nad Faraonam, in nad vsimi njegovimi služabniki, in nad vso njegovo deželo, 12. in zastran vse močne roke in velicih čudovitih 10 ) del, ki jih je delal Mojzes vpričo vsiga Izraela. moža malikovavsko čast skazovati (Teod., Kriz.). To malikovavsko čast je želel tudi satan, ko se je vojskoval z velikim angeljem Mihaelam, ter je hotel, de bi se Mojzesov grob razodel. Jud. v. 9. 7. V hebrejskim: „njegova moč ni opešala “. 8. Glej 4. Mojz. 27, 18. i. d. 9. kteriga bi bil Gospod tako razsvetlil, s kterim bi se bil tako ljubeznivo pogovarjal. 2. Mojz. 33, 11: 1. Kor. 8, 3. 10. V hebrejskim: „strašnih“. I. 26 v Jozuetove bukve. . ' Te bukve imajo svoje ime od svojiga pisavea, Jozueta ([4. Moj z. 13, 17.), kteri je po Mojzesovi smerti sveto zgodovino Izraeloviga ljudstva dalje popisoval (Sir. 46, 1.) do svoje smerti. Jozue per- poveduje v teh bukvah, de je po Božjim povelji peljal Izraelce čez Jordan v obljubljeno deželo, de je premagal sovražnike v kajnanski deželi in jih pokončal, de je razdelil deželo med Izraelove rodove, in de je dvakrat poklical vse imenitne poglavarje v zbor, kjer so obljubili Gospod Bogu zvesto služiti. Pozdeva se, kakor de bi bil nek drugi svet pisavec tem bukvam nektere pergodbe perdjal, in ako bi bilo temu tako, je mogel ta sveti pisavec vsaj pred Davidam živeti, ker perpoveduje (pogl. 15, 63.), de so ob njegovim času Jebusejci z Izraelci vred v Jeruzalemu prebivali, česar bi gotovo ne bil mogel opomniti, ako bi bil živel ob Davidovim času, ker je David Jebusejce premagal, in iz Jeruzalema pregnal (2. Kralj. 5, 5—8.). Te bukve obsegajo od Mojzesove smerti (v letu po vstva- ritvi sveta 2553, pred Kristusam 1451) do Jozuetove smerti (v letu po vstvaritvi sveta 2570, pred Kristusam 1434) dobo 17 let. X I. Poglavje. Bog- da Jozuetu povelje iti z ljudstvam čez Jordan, in mu obljubi svojo pomoč. Rubnovi in Gadovi in polovica Manasetoviga rodu mu obljubijo, de pojdejo pred drugimi rodovi čez Jordan, ter jim bodo pomagali sovražnike premagati. 1. 4j§8l godilo se je pa po sinerti Mojzesa, Gospodoviga slu¬ žabnika, de je Gospod govoril Jozuetu, Nunovimu sinu, Mojze- šovirnu služabniku, ter mu je rekel: 2. Mojzes, moj služabnik, je umeri; vzdigni se, in pojdi čez ta Jordan ti in vse ljudstvo s te¬ boj v deželo, ki jo bom dal Izra¬ elovim otrokam. 3. Sleherni kraj, ki bo nanj stopil podplat vaše noge, vam bom dal, kakor sim govoril Mojzesu. 5. Mojz. 11, 24. 4. Od pušave in Libanona do včlike reke Evfrata, vsa dežela Hetejcov, l ) do veli ki ga morja proti solnčnimu zahodu bodi vaša po¬ krajina. 5. Nihče naj se vam ne bo mogel ustavljati vse dni tvOjiga življenja 5 kakor sim bil z Moj- zesam, tako bom s teboj ; ne bom te spustil od sebe, in te tudi ne bom zapustil. Spod. 3, 7. Hebr. 13, 5. 6. Bodi serčen in močen; za¬ kaj ti boš razdelil po vadljeji temu ljudstvu deželo, ki sim jo persegel dati njih očetam. 5.Mojz. 31, 7. 23: 3. Kralj. 2, 2. 7. Bodi tedej serčen in prav močen, de ohraniš in spolnuješ vso postavo, ki ti jo je zapove¬ dal Mojzes, moj služabnik; ne odstopi od nje ne na desno ne na levo, de boš razumen v vsim, kar koli delaš. 8. Naj ne hodijo bukve te postave od tvojih ust; 2 ] temuč premišljuj jih noč in dan, de ohra¬ niš in spolnuješ vse, kar je v njih zapisano; tedaj boš obrav- nal svoj pOt, 3 ) in ga boš raz¬ umel. 9. Glej, zapovem ti, bodi serčen in močen. Ne boj se, in ne plaši Se; zakaj Gospod, tvoj Bog, je s teboj v vsim, karkoli boš počenjal. 10. In Jozue je zapovedal po¬ glavarjem ljudstva, rekoč: Poj- 1. Hetejci se tnkej imenujejo namesti vsih Karianejeov. 2. Bukve te postave prav pridno prebiraj. 3. tedaj boš srečen v svojim življenji. 26 * 404 Jozuctove dite skozi sredo staniša, in za¬ povejte ljudstvu, ter recite: 11. Perpravite si živeža; 4 ) za¬ kaj čez tri dni pojdite čez Jor¬ dan, in stopite v deželo jo po¬ sest, 5 ) ki vam jo bo dal Gospod, vaš Bog. 12. Tudi Rubnovim, in Gado¬ vim, in poloviciManasetovigarodu je rekel: 6 ) 13. Spomnite se govora, ki vam ga je zapovedal Mojzes, Gospodov služabnik, rekoč: Go¬ spod, vaš Bog, vam je dal po¬ čitek, 7 ) in vso deželo. 8 ) 14. Vaše žene, in otroci, in živina naj ostanejo v deželi, ki vam jo je dal Mojzes takraj Jor¬ dana; vi pa idite oboroženi pred svojimi brati, vsi junaki, ter se za nje vojskujte, 4. Mojz. 32, 26. 15. dokler ne da Gospod va¬ šim bratam miru, kakor ga je bukve I. 2 . tudi vam podelil, in de tudi oni posedejo deželo, ki jim jo bo dal Gospod, vaš Bog; in potem se vernite v deželo svojiga posestva, ter v nji prebivajte, ki vam jo je dal Mojzes, Gospodov slu¬ žabnik, takraj Jordana, proti solnčniinu izhodu. 16. In odgovorili so Jozuetu, in so rekli: Vse, kar si nam za¬ povedal, bomo storili; in kamor koli nas boš poslal, pojdemo. 17. Kakor smo bili v vsirn po¬ korni Mojzesu, tako' bodemo tudi tebi pokorni; de je le Gospod, tvoj Bog, s teboj, kakor je bil z Mojzesam. 18. Kdor se bo tvojimu po¬ velju ustavljal, in ne bo pokoren vsim besedam, ki mu jih boš za¬ povedal, naj umerje; ti pa bodi terden, in moško se obnašaj. II. Poglavje. Jozue pošlje natiharaa dva oglednika v Jeriho, ki ji je Rahaba skrila. Ko sta se vernila, sta povedala, de so prebivavci v mestu vsi prestrašeni. 1. Jozue, Nunov sin, je te- dej skrivej poslal iz Setima dva oglednika, ter jima je rekel: Poj¬ dita in oglejta deželo in mesto Jeriho. In ona sta šla in prišla v hišo neke kurbe, ‘) z imenam Rahabe, in sta per nji prenočila. Hebr. 11, 31. Jak. 2, 25. 4. mane, ki je še padala (spod. 5, 12.), in druzih jedil, ki so jih v premagani deželi lahko dobivali. 5. To povelje je dal Jozue še le potem, ko je bilo ljudstvo do Jordana prišlo (spod. 3, l.)j tukej pa se to povelje zato v misel vzame, de se s tem daje na znanje, s koliko voljnostjo je Jozue spolnoval Gospodove povelja, 6. še prejden so Izraelci do Jordana prišli (Spod. 3, 1.). 7. kraj, kjer ste počivali. 8. takraj Jordana. 1. imenovala se je tako, berž ko ne, zavoljo njeniga poprešnjiga, razuzdaniga življenja. Po misli nekterih razlagavcov je bila tudi gostivka, kar pomeni tudi hebrejska beseda. Po šegi dežele, kjer so malike z nečistostjo častili, njeno življenje ni bilo nepošteno, in njena hiša je bila gostivnica, in torej oglednikama prav priročna. Joznetove bnkve 2. 2. Bilo je pa kralju v Jerihi povedano in rečeno: Glej, moža zmed Izraelovih otrok sta po noči sem prišla, ogledovat deželo. 3. In kralj v Jerihi je poslal k Rahabi, rekoč: Perpelji ven moža, ki sta prišla k tebi, in sta šla v tvojo hišo; oglednika namreč sta, in sta prišla ogledovat vso de¬ želo. 4. Zena pa je vzela moža in ji je skrila, ter je rekla: Spo¬ znam, de sta prišla k meni, pa nisim vedila, od kod de bi bila. Spod. 6, 17. 5. In ko so se v temi vrata zaperle, sta tudi ona ven šla, pa ne vem, kam de sta šla; pojdite hitro za njima, in vjeli ji bote. 2 ) 6. Ona pa je peljala moža na streho svoje hiše, 3 ] in ji je po¬ krila z lanenimi stebli, 4 ) ki so ondi bile. 7. Uni pa, ki so bili poslani, so tekli za njima po potu, ki derži k jordanskimu brodu; in ko so bili odšli, so se hitro vrata zaperle. 8. Ona pa, ki sta bila skrita, še nista bila zaspala, in glej, žena je k njima gori prišla, ter je rekla: 9. Vem, de vam je Gospod dal to deželo; zakaj strah pred vami nas je prepadel, in vsim 405 prebivavcam dežele je serce upadlo. 10. Slišali smo, de je bil Go¬ spod posušil vodo rudečiga morja ob vašim prihodu, ko ste šli iz Egipta; in kaj ste storili dvema kraljema Amorejcov, ki sta bila unkraj Jordana, Sehonu in Ogu, ki ste ji umorili. 2. Mojz. 14, 21: 4. Mojz. 21, 24. 11. In ko smo to slišali, smo se prestrašili, in serce nam je upadlo, in zginila nam je serč- nost ob vašim prihodu; zakaj Gospod, vaš Bog, je Bog v ne¬ besih zgorej in na zemlji spodej. 12. Zdaj mi tedej persezitaper Gospodu, de, kakor sim jez vama milost storila, tako' tudi vi sto¬ rite s hišo mojiga očeta; in dajta mi gotovo znamnje, 5 ) Spod. 6,22. 13. de bote oteli mojiga očeta in mojo mater, moje brate in sestre, in vse, kar je njih, in de bote smerti rešili naše življenje. 14. In odgovorila sta ji:Najno življenje bodi za vas v smert, 6 ) ako naji ne izdaš; in ko nam bo dal Gospod deželo, ti bomo ska- zali milost in zvestobo. 15. Tedej ji je po vervi skozi okno spustila ; zakaj njena hiša se je deržala ozidja. 7 ) 16. In jima je rekla: Pojdita na gorovje, de vaji kje ne sre- 2. Desiravno se je Rahaba s svojo lažjo pregrešila, si je vender zaslužila s svojo živo vero (v. 9—13.j in s čednostmi, ki jih vera obroduje, namreč s svojo pokoršino, s svojo usmiljeno ljubeznijo in s svojo pobožno serčnostjo, de je bila opravičena in od sveliga Duha pohvaljena (Hebr. 11, 31. Jak. 2, 25.j. Gotovo se sme terditi, de se je malikovanju in nečistimu življenju odpovedala, ko je bila spoznala praviga Doga. 3. na ravno streho, kjer so se sušili poljski perdelki. 4. Nekteri prestavljajo: „,v stebli drevesne volne “. 5. znamnje zvestobe. Glej v. 17. 18. 6. Svoje življenje vam zastaviva. 7. njena hiša je stala pri mestnim ozidji. Jozuetove bukve 2 . 3. 406 čajo, ki se vernejo; in ondi se skrita tri dni, dokler se ne ver- nejo, in potem pojdita svojo pot. 17. In sta ji rekla: Rešena bova persege, ki si z njo naji zarotila ; 8 ) 18. ako nam bo, ko pridemo v deželo, ta rudečaverv 9 ) vznam- nje, in jo pervežeš na okno, skozi ktero si naji spustila; in ako zbe¬ reš svojiga očeta, in svojo ma¬ ter, in svoje brate, in vso svojo sorodovino v svojo hišo. 19. Ako bi pa kdo skozi vrata tvoje hiše ven prišel, naj bo nje¬ gova kri na njegovi glavi, 10 ) in midva bova nedolžna. Vsih kri pa, ki bodo s teboj v hiši, naj pride nad najno glavo, ako se jih kdo dotakne. 20. Ako bi hotla naji izdati, in ta pogovor razglasiti, bova rešena te persege, ki si z njo naji zarotila. 21. In ona je odgovorila: Ka¬ kor sta govorila, tako bodi; in ji je doli spustila, de sta šla, in je pervezala 11 ) rudečo verv na okno. 22. Ona pa sta šla in prišla na gorovje, in sta ondi ostala tri dni, 12 ) dokler se niso vernili, ki so jo bili za njima uderli; zakaj po vsih potih so ji iskali, pa ji niso našli. 23. In ko so bili prišli nazaj v mesto, sta se tudi oglednika vernila, in sta šla z gorovja, in sta se prepeljala čez Jordan, in sta prišla k Jozuetu, Nuno- vimu sinu, in sta mu vse pove¬ dala, kar se jima je bilo pergo¬ lo* 24. in sta rekla: Gospod nam je dal vso to deželo v roke, in vsi njeni prebivavci so od strahu pobiti. III. Poglavje. Izraelci gredo po suhim skozi reko Jordan. 1. Jozue je tedej vstal po noči, l ) in je vzdignil šotoriše, in podali so se od Setima, ter so prišli do Jordana on in vsi Izra¬ elovi otroci, in mudili so se tam tri dni. 2 ) 8. Spolnila bova vse, kar s persego od najj hočeš, ako boš tudi ti storila, kar ti ukaževa (Glej naslednjo versto). 9. Več svetih očakov opomni, de je bila ta rudeča verv predpodoba Jezusa Kristusa, ki je za nas terpel, po kterim je Hahaba svoje telesno in dušno življenje otela; in sveti Avguštin piše: Bila je oteta, ker je na čelu nosila zuarnnje kervi Jezusa Kristusa; zato je rekel Zveličar prevzetnim Farizejem: »Resnično, vam povem, de cestninarji in kurite pojdejo pred vami v Božje kraljestvo “. Oni pojdejo pervi, ker si silo delajo, silo po živi veri; zakaj oni, ki si silo delajo, ga nase potegnejo. 10. to je, on sam bo kriv svoje smerti. 11. in potem, ko sta bila oglednika odšla, je pervezala i. t. d. 12. to je, to noč, naslednji dan in naslednjo noč. 1. V hebrejskim: „zjutrej -zgodej li ■ 2. ta dan, ko so bili tje prišli, naslednji dqn ip nekoliko tretjjga dneva. Joznetove bnkve 3. 2. Ko so bili pretekli, so šli klicarji 3 ) skozi sredo šotoriša, 3. in so jeli vpiti: Ko bote vidili skrinjo zaveze Gospoda, svojiga Boga, in duhovne Levi- jeviga rodit jo nositi, se tudi vi vzdignite, ter hodite za njimi, ki pojdejo pred vami; 4. bodi pa med vami in skri¬ njo dva tavžent komolcov pro¬ stora, de bote zamogli od deleč viditi, in spoznati, po kterim potu vam je hoditi; ker še niste po¬ prej po njem hodili; in varujte se, de se skrinji ne bližate. 5. In Jozue je rekel ljudstvu : Posvetite se; 4 ) ker jutri bo Go¬ spod delal med vami čudeže. 6. In duhovnam je rekel: Vze¬ mite skrinjo zaveze, in pojdite pred ljudstvam. In oni so spol¬ nili povelje, ter so jo vzeli, in šli pred njimi. 7. In Gospod je rekel Jozu- etu: Dans te bom začel povik- ševati pred vsim Izraelam; de vedo, de, kakor sim bil z Moj- zesam, sim tudi s teboj. Spred, k 5. 8. Ti pa ukaži duhovnam, ki nosijo skrinjo zaveze, ter jim reci: Ko stopite per kraji v vodo Jor¬ dan, 5 ) v nji postojte. 6 ) 9. In Jozue je rekel Izrae¬ lovim otrokam: Perstopite sem, 407 in poslušajte besedo Gospoda, svojiga Boga; 10. in spet je rekel: V tem bote spoznali, de je Gospod, živi Bog, med vami, in de bo vpričo vas pokončal Kananejee, in He- tejce, Hevejce in Ferezejce, tudi Gergesejce in Jebusejce, in Amo- rejce. 11. Glej, skrinja zaveze Go¬ spoda vse zemlje bo pred vami šla skozi Jordan* Djan. ap. 7, 45. 12. Perpravite dvajnast mož zmed Izraelovih rodov, iz vsa- ciga rodu eniga* 13. In ko bodo stopili duhovni, ki nosijo skrinjo zaveze Gospoda, Boga vse zemlje, s podplati svo¬ jih nog v vodo Jordan, bo voda, ki je spodej, odtekla, in se po¬ sušila; ki pa od zgorej pride, bo ostala na enim kupu. 14. Vzdignilo se je tedej ljud¬ stvo iz svojih šotorov, de bi šlo čez Jordan; in duhovni, ki so nosili skrinjo zaveze, so šli pred njim. 15. In ko so stopili v Jordan, 7 ) in svoje noge nekoliko v vodo pomočili (Jordan pa je bil ob času žetve vse bregove svojiga vodo¬ toka napolnil);, 8 ) sir. 24, 56. 16. je obstala voda, ki je od zgorej tekla, na enim kraji, in se je vidila ko gora nakopičena 3. V hebrejskim: „spredniki “. 4. Glej 2. Moja. 19, 10. 14. 15. 5. per kraji v reko, kjer se voda začne. 6. de ta čas spodnja voda odteče., zgornja pa se na kup nateče, in se tako suh pot skozi reko naredi. 7. V hebrejskim: „/« ko so prišli noseči skrinjo do .Jordana“ i. t. d. 8. Bil je mesene „nisan Ci (ki obsega drugo polovico našiga, sušca in pervo polovico maliga travna) en in štirdesetiga leta po izhodu iz Egipta, ko so šli Izraelci skozi Jordan. V tem mesenou že ječmen zori v Palestini, in ker vročina prihaja, se sneg na gorah hitro taja, in zato se ondi reke ta čas močno uarašajo. 408 Joznetove bukve 3. 4. deleč od mesta, ki se imenuje Adom, do kraja Sartana; 9 ) ki je pa spodej bila, je tekla v morje pušave (ki se zdaj imenuje mertvo morje 10 )), dokler ni popolnama zginila. 17. Ljudstvo pa je šlo skozinj, Jerihi nasproti; in duhovni, ki so nosili skrinjo zaveze Gospodove, so stali na suhi zemlji v sredi Jordana prepasani, 1 ‘) in vse ljud¬ stvo je šlo skozi suhi vodotok. IV. Poglavje. V vedni spomin tega čudeža v Jordanu napravijo Izraelci znamnje. 1. Ko so bili skozinj prišli, je rekel Gospod Jozuetu: 2. Izvoli dvanajst mož, 1 ) iz vsaciga rodu eniga, 3. in jim ukaži, naj vzamejo iz srede vodotoka Jordana, kjer so noge duhovnov stale, dvanajst nar terših kamnov; in položite jih na kraj staniša, kjer bote to noč šotore postavili. 4. In Jozue je poklical dva¬ najst mož, ki jih je bil izvolil izmed Izraelovih otrok, eniga iz vsaciga rodu, 5. in jim je rekel: Pojdite pred skrinjo Gospoda, svojiga Boga, v sredo Jordana, in per- nesite od ondod sleherni na svojih ramah en kamen po številu Izra¬ elovih otrok, 6. de bo znamnje med vami; in ko vas bodo vaši sinovi jutri 2 ) vprašali, rekoč: Kaj pomenijo ti kamni ? 7. jim odgovorite: Voda Jor¬ dan se je umaknila pred skrinjo Gospodove zaveze, ko je skozi njega šla; zatorej so postavljeni ti kamni v znamnje Izraelovim otrokam vekomej. 8. Storili so tedej Izraelovi otroci, kakor jim je Jozue zapo¬ vedal, in so pernesli iz srede vodo¬ toka Jordana dvanajst kamnov, kakor mu je bil Gospod ukazal, po številu Izraelovih otrok, do kraja, kjer so se bili ušotorili, ter so jih ondi postavili. 9. Jozue je tudi druzih dva¬ najst kamnov postavil v sredi vo¬ dotoka Jordana, kjer so stali du¬ hovni, ki so nosili skrinjo zaveze; in so ondi do današnjiga dneva. 3 ) 10. Duhovni pa, ki so nosili skrinjo, so stali v sredi Jordana, dokler ni bilo vse spolnjeno, kar je bil Gospod zapovedal Jozuetu govoriti ljudstvu, in kar mu je bil Mojzes rekel. 4 ) In ljudstvo je hitelo in je čezenj šlo. 9. V hebrejskim: „prav deleč od mesta Adama , ki stoji na strani &artana“. 10. V hebrejskim: „ki je solno morje 11 . 11. to je, v versti. V hebrejskim: „so stali na suhim sredi Jordana nepre- makljivo u . 1. Glej zgor. 3, 12. 2. prihodnje čase. 3. To opombo je Jozue lahko sam perstavil, ako je te zgodbe proti koncu svojiga življenja, tedej po šestnajstih letih spisal. 4. de naj gredo serčno nad svoje sovražnike, in de naj hodijo pred njimi Rub- novi in Gadovi mlajši in polovica Manasetoviga rodu (v. 12: 4.Mojz. 32, 28.). Jozuetove bukve 4. 5. 11. In ko so bili vsi čezenj prišli, je tudi skrinja Gospodova čezenj šla, in duhovni so hodili pred ljudstvam. 12. Tudi Rubnovi in Gadovi sinovi, in polovica Manasetoviga rodu, so šli oboroženi pred Izra¬ elovimi otroci, kakor jim je bil ukazal Mojzes. 4. Mojz. 32, 28. 13. In štirdeset tavžent voj- šakov je šlo trumama in redama po planjavah in po polji mesta Jerihe. 14. Tisti dan je Gospod po¬ veličal Jozueta pred vsim Izra- elam, de bi se ga bali, kakor so se bali Mojzesa, ko je še živel. 15. In mu je rekel: 16. Zapovej duhovnam, ki no¬ sijo skrinjo zaveze, de stopijo iz Jordana. 5 ) 17. In on jim je ukazal, rekoč: Stopite iz Jordana. 18. In ko so iz njega stopili no¬ seči skrinjo Gospodove zaveze, in ko so jeli po suhi zemlji hoditi, 6 ) se je voda vernila v svoj vodo¬ tok, ter je tekla navadno kakor poprej. 409 19. Ljudstvo pa je stopilo iz Jordana deseti dan perviga mes¬ ca, 7 ) in so se ušotorili v Gal- gali na jutrovi strani mesta Je¬ rihe. 20. Jožu e je tudi dvanajst kam¬ nov, ki so jih iz vodotoka Jor¬ dana vzeli, postavil v Galgali, 21. in je rekel Izraelovim otro- kam: Ko bodo vaši sinovi jutri vprašali svoje očete, in jim po¬ rečejo: Kaj pomenijo ti kamni? 22. jih podučite, ter jim recite: Po suhim vodotoku je šel Izrael skozi ta Jordan, 23. ker je posušil Gospod, vaš Bog, njegovo vodo vpričo vas, dokler niste čezenj prišli; 24. kakor je bil poprej v ru- dečim morji storil, ki ga je po¬ sušil, dokler nismo skozinj prišli; 2. Mojz. 14, 21. 25. de bi spoznali vsi narodi zemlje silno močno roko Gospo¬ dovo, in de bi se tudi vi bali Gospoda, svojiga Boga, vsaki čas. V. Poglavje. Strah pred Izraelci. Obreza in velikonočni praznik v Kanaanu. Mana jenja. Angelj Gospodov se perkaže Jozuetu. 1. Ko so tedej slišali vsi kralji Amorejcov, ki so prebivali takraj Jordana na zahodnji strani, in vsi kralji Kananejcov, ki so po¬ sedli bližnje kraje ob velikim morji, de je Gospod posušil tekočo vodo Jordan pred Izraelovimi otroci, dokler niso 1 ) čezenj prišli; jim 5. Ta in naslednje tri verste bi mogle biti pred H. versto. Tacih prestavkov je več v teh bukvah. 6. V hebrejskim: ,d n ko so spet s podplati svojih nog iz posušene reke stopili “. 7. nisana, ob kterim se je začelo cerkveno leto. Glej zgor.3, 15. 1. V hebrejskim: „dokler nismo« i. t. d. Joznetovc bukve 5. 410 je serce upadlo, in ni bilo sape v njih 5 ker so se bali prihoda Izraelovih otrok. 2 . Tisti čas je Gospod rekel Jozuetu: Naredi si kamnenih no¬ žev, 2 ) in obreži vdrugič Izrae¬ love otroke. 3 ) 3. Storil je, kar mu je bil Gospod ukazal, in je obrezal Izraelove otroke na hribu pred- kož. 4 ) 4. To pa je vzrok druge ob¬ reze: Vse ljudstvo moškiga spola, ki je šlo iz Egipta, vsi možaki so pomerli v pušavi na potu po silno dolzih ovinkih, 5. ti vsi so bili obrezani. Ljud¬ stvo pa, ki je bilo rojeno v pu¬ šavi, 6 . skozi štirdeset let na potu silno široke pušave, ni bilo ob¬ rezano, dokler niso bili tisti po¬ končani, ki niso poslušali besede Gospodove, in kterim je bil po¬ prej persegel, de jim ne bo po¬ kazal dežele, ki se po nji cedi mleko in med. 7. Njih sinovi so stopili na mesto očetov, in so bili obrezani po Jozuetu; zakaj, ko so bili rojeni, so bili v predkožici, in nihče jih ni obrezoval na potu. 8 . Ko so pa bili vsi obrezani, so ostali na ravno tem mestu v stanišu, dokler niso ozdraveli. 9. In Gospod je rekel Jozu¬ etu : Dans sim od vas vzel Egip¬ čanov sramoto. 5 6 ) In imenuje se ta kraj Galgala 5 ) do današrijiga dneva. 10. In Izraelovi otroci so ostali v Galgali, in so obhajali fase štirnajsti dan mesca na večer na jerihunških planjavah, 11 . in so jedli od perdelkov dežele drugi dan, opresne kruhe, in žgance 7 ) ravno tega leta. 12. Mana pa je nehala, ko so jedli od perdelkov dežele*, in niso več vživali Izraelovi otroci te jedi, temuč jedli so od perdel¬ kov pričujočiga leta kananske de¬ žele. 13. Ko je pa, bil Jozue na polji mesta Jerihe, je vzdignil oči, in je vidil moža sebi nasproti stati in deržati potegnjen meč v svoji roči, 8 ) in je k njemu sto¬ pil, ter je rekel: Ali si naš, ali naših sovražnikov ? 14. In je odgovoril: Nikakor ne, ampak jez sim poglavar voj¬ ske Gospodove, 9 ) in zdaj pri¬ dem 10 ) .... 15. Jozue je padel s svojim obličjem na zemljo, in je molil, 2. Glej 2. MojK. 4, 25. 3. Začni spet obrezo, ki se je bila na težavnim pota skozi pušavo opustila (v. 4. 5.). 4. V hebrejskim: „na hribu Ara(ot“, to je, na hribu predkož. Tako se je imenoval posihmai ta hrib zavoljo obreze. 5. to je, sprednjo kožo, po kteri ste bili podobni Egipčanam in vsim nevor- , ni kam sploh; po obrezi pa se odpovejte tudi vi vsim njih mislim, djanju in nehanju. 6. to je, odvalitev, odvzema. 7. opraženo ječmenovo zernje, ali tudi kako drugo zernje. 8i je vidil angelja v imenu Božjim (Avg., Hier.). 9. Mihael, poglavar izvoljeniga ljudstva, Dan. 10, 21:12, 1. Po mislih nekterih razlagavcov je bila, perkazen Sina Božjiga, kakor v 2. Mojz. 3; 10. de te zagotovim Božje pomoči, ko boš obljubljeno deželo v posest jemal. Joauetov« bukve 5. 6. 411 ter je rekel: Kaj govori moj Go¬ spod svojimu hlapcu? 16. In je rekel: Sezuj čevlje s svojih nog; zakaj kraj, kjer stojiš, je svet. In Jozue je štorij, kar- kov mu je bilo zapovedano. 2.Mojz. 3, 5. Djan. ap. 7, 33. VI. Poglavje. Ozidje okrog mesta Jerihe se podere; Izraelci pokončajo vse v njem, le samo Rahabi in njeni rodovini zanesejo. 1. Mesto Jeriho pa je bilo zaperto in obterjeno iz strahu pred Izraelovimi otroci, in nihče si ni upal 1 ) iz njega ali vanj hoditi. 2. In Gospod je rekel Jozu- etu.: Glej, dal sim ti Jeriho v roko, in njeniga kralja, in vse junaške može. 3. Pojdite okrog mesta vsi vojšaki enkrat na dan; tako de¬ lajte šest dni. 4. Sedmi dan pa paj vzamejo duhovni sedem trobent, 2 ) ki se rabijo v svetim letu, 3 4 ) ter naj ho¬ dijo pred skrinjo zaveze; in poj¬ dite olirog mesta sedemkrat, in duhovni naj trobijo s trobentami. 5. In ko se bo trobentni glas dalje in prenehovaje razlegal, in vam donel na ušesa; naj zažene vse ljudstvo prav velik krič, in ozidje mesta se bo iz dna raz- valilo, in vsakteri naj gre' vanj na mestu, kterimu nasproti stoji, 6. .Jozue, Nunov sin, je te- dej poklical duhovne, ter jim je rekel: Vzemite skrinjo zaveze; in družili sedem duhovnov naj vzame sedem trobent svetiga leta, ter naj grej o pred skrinjo Go¬ spodovo. 7. Tudi ljudstvu je rekel: Poj¬ dite, in hodite okrog mesta ob¬ oroženi, ter hodite pred skrinjo Gospodovo, 8. In ko je bil .Jozue dokon¬ čal besede, in ko je sedem du¬ hovnov s sedmerimi trobentami trobilo pred skrinjo zavede Go¬ spodove, 9. in ko je vsa oborožena vojska spredej šla, je šla druga množica ža skrinjo, in vse se je od trobent razlegalo. 10. Zapovedal pa je Jozue ljudstvu, rekoč: Ne vpite, in naj se ne sliši vaš glas, tudi naj ne pride noben pogovor iz vaših ust, dokler ne pride dan, ko vam po¬ rečem: „Vpite! u in tedej kri— čajte. 11. Šla je tedej skrinja Go¬ spodova okrog mesta enkrat na dan, ter se je v stapiše vernila, in je ondi ostala. 12. Ko je tedej Jozue po noči*) vstal, so vzeli duhovni skrinjo Gospodovo, 13. in sedeip zmed njih sedem trobent, ki se rabijo v svetim letu; in so. šli pred skrinjo Go¬ spodovo, ter so grede trobili; in 1. nihče ni mogel, *ii smel. 2. naj vzame sedem duhovnov, 3. Glej 3. Moj z. 25, 9. Nekteri prestavljajo iz hebrejskiga: „.v€cfem ovnovih rogov % to je, »zvitih trobent u \ 4. zjutraj zgodej, ali za rana. Jozuetove bukve 0. 412 oboroženo ljudstvo je šlo pred njimi, druga množica pa je šla za skrinjo, in je trobila s tro¬ bentami. 14. In tudi drugi dan so šli enkrat okrog mesta, in so se vernili v staniše. Tako so delali šest dni. 15. Sedmi dan pa so zjutrej zgodej vstali, in so šli sedem¬ krat okrog mesta, kakor je bilo napovedano. 16. In ko so duhovni ob sedmi obhoji s trobentami zatrobili, je rekel Jozue vsimuIzraelu: Vpite; zakaj Gospod vam je dal mesto v oblast. 17. In to mesto bodi preklet¬ stvo, in vse, kar je v njem, bodi Gospodovo ; 5 ) sama Rahaba, kurba, naj živi z vsimi, ki so z njo v hiši; ker je skrila oglednika, ki smo ji bili poslali. Zgor. 2,4. Hebr. 11, 31. 18. Vi pa se varujte, de se ničesar ne dotaknete, kar je pre- povedaniga, in de ne bote krivi greha, in de ne pride vse Izra¬ elovo šotoriše v zadolženje in v nesrečo. 19. Kar koli je pa zlata in srebra, in bronastih in železnih posod, naj se posveti Gospodu, ter naj se dene v njegov za¬ klad. 6 ) 20. Ko je tedej vse ljudstvo vpilo, in ko so trobente bučale, ko je glas in buč na ušesa mno¬ žice zadonel, se je ozidje zdajci poderlo; in sleherni je šel vanj na mestu, ki mu je bilo nasproti; in SO mesto vzeli, Hebr. 11, 30: Mak. 12, 15. 21. in so pomorili vse, kar je bilo v njem, može in žene, mlade in stare. Tudi vole, in ovce, in osle so z ojstrostjo meča pokon¬ čali. 22. Dvema možema pa, ki sta bila za oglednika poslana, je rekel Jozue: Pojdita v hišo žene, kurbe, in jo izpeljita, in vse, kar je nje- niga, kakor sta ji s persego ob¬ ljubila. Zgor. 2, 1. 14. 23. In mladenča sta šla vanjo, in sta izpeljala Rahabo, in njene starše, tudi brate, in vse hišno orodje, in njeno rodovino, ter sta jim ukazala ostati zunej Izrae- loviga šotoriša. 7 ) Hebr. 11, 31. 24. Mesto pa, in vse, kar je bilo v njem, so požgali; razun zlata in srebra, in bronastih in železnih posod, ki so jih posve¬ tili v zaklad Gospodov. Spod. 8, 2. 25. Rahabo, kurbo, pa, in hišo njeniga očeta, in vse, kar je imela, je Jozue per življenji ohra¬ nil , in prebivali so med Izrae- lam do današnjiga dneva, 8 ) ker 5. V hebrejskim: „ Mesto pa, in vse, kar je v njem, bodi zaroteno Go¬ spodi^ 1 , (o je, nekoliko tega, nad čimur se je izrekla obljuba „herern a , naj se pokonča (v. 21.), nekoliko pa naj se oberne za svetišne potrebe (v. 19.). 6. Ako so Izraelci kako mesto svojih sovražnikov Bogh obljubili, ter so nad njim ,,/ierenh prekletje, izrekli, so ga mogli razdjati, in v njem vse, kar je bilo živiga, pomoriti; kar se pa ni dalo pokončati, in je imelo ceno, kakor zlato in srebro, so mogli Gospodu posvetiti, to je, za Božjo službo, za svete posode v svetišu oberniti. Ako je kdo kaj z obljubo „/utrem u Bogu posve¬ čenega vzel, in za se ohranil, in se je to zvedilo, je bil umorjen. Perm. 4. Mojz. 31, 22. 23. 54. 7. ker so bili nečisti, in še niso bili v Izraelovo srenjo sprejeti. 4. Mojz. 31, 19. 8. Rahaba je bila predpodoba keršanske cerkve, ki je bila vcepljena ko divja 413 Jo zn ef o ve bnkve 6. 1 . je skrila oglednika, ki ji je bil poslal, ogledat Jeriho. Tisti čas je Jozue persegel, rekoč: 26. Preklet bodi mož pred Go¬ spodam, ki postavi in sozida 9 ) mesto Jeriho. Na svojiga pervo- rojeniga naj vloži njegovo dno, in na svojiga nar mlajšiga otroka naj postavi njegove vrata. 10 ) 27. Gospod je bil tedej z Jo- zuetam, in njegovo ime je slo¬ velo po vsi deželi. VIL Poglavje. Gospod dopusti' zavoljo Ahanove lakomnosti, de prebivavci mesta Haja prema- gajo Izraelce. Ahanova kazen. 1. Izraelovi otroci pa so pre¬ lomili zapoved, in so si nekaj vzeli od prekletstva;‘) zakaj Ahan, sin Karmija, sina Zabdija, sina Za- retoviga, iz Judoviga rodu, je vzel nekaj od prekletstva; in Go¬ spod se je razserdil nad Izrae¬ lovimi otroci. * 2 ) Spod. 22, 16. 20: 1. Kron. 2, 7. 2. In ko je poslal Jozue mož iz Jerihe proti Haju, ki je zra¬ ven Betavna na jutrovi strani mesta Betela, jim je rekel: Poj¬ dite gori in oglejte deželo. In oni so spolnili povelje, in so ogle¬ dali Haj. 3. In ko so se vernili, so mu rekli: Naj ne hodi gori vse ljud¬ stvo, ampak dva ali tri tavžent mož naj gre, in mesto pokonča; zakaj bi se zastonj trudilo vse ljudstvo zoper prav malo sovraž¬ nikov ? V 4. Slo je tedej gori tri tav¬ žent vojšakov, pa so naglo zbe¬ žali, 5. možje iz mesta Haja so jih otolkli, in padlo jih je zmed njih šest in trideset mož; in sovraž¬ niki so jih podili od vrat do Sa- barima, 3 ) in so popadali, ko so navzdol bežali; in serce ljudstva se je prestrašilo, in se je topilo kakor voda. mladika v dobro oljko — sprejeta v srenjo Božjiga ljudstva, kakor so bili po Božji milosti ajdje sprejeti v novo izraelstvo — v sveto cerkev. Gl. Rim. 11, 17. 24. 9. prav za prav: kdor mesto z zidovjem obda; zakaj kakor v tergu brez ozidja se je smelo v nji prebivati. Gl. Spod. 18, 21. Sod. 1, 16: 3, 13: 2. Kralj. 10, 5. 10. Kdor se prederzne, mesto Jeriho z zidovjem obdati in ga z vratmi zapreti, naj plača to svojo prederznost z zgubo svojih otrok. Kar je Jozue prero¬ koval, se je zgodilo. Glej 3. Kralj. 16, 34. 1. namreč od tega, kar je bilo po obljubi n herem u v pokončanje in za sve- tiše odločeno. 2. zavoljo Ahana, in jih je kaznoval. Bog kaznuje večkrat po svojih neizved¬ ljivih sodbah kako ljudstvo zavoljo grehov posameznih ljudi. Per vsim tem pa je Bog vselej pravičen in dobrotljiv; zakaj ako so oni, ki jih Bog kaznuje, grešniki, tedej terpe po pravici kazen zavoljo svojih grehov; ako so pa pra¬ vični, tedaj so jim časne kazni, če jih voljno iz roke Božje sprejemajo in poterpcžljivo prenašajo, lep perpomoček, si zaslužiti v nebesih večno plačilo. 3. to je, razkropljenje. Nekteri prestavljajo: v so jih podili od vrat, de so se razkropili “• Joznetove bnkve 9. 414 6. Jozue pa je pretergal svoje oblačila, in je padel na svoj obraz na tla pred skrinjo Gospodovo do večera, on in vsi stara šini Izraelovi, in so potresli prahu na svoje glave, 7. in Jozue je rekel: Oh, Go¬ spod Bog! zakaj si hotel per- peljati to ljudstvo čez reko Jor¬ dan, de bi nas dal Amorejcam v roke, in nas pokončal? O, de bi bili, kakor smo začeli, 4 ) on¬ kraj Jordana ostali! 8. Moj Gospod Bog! kaj po¬ rečem , ko vidim Izraela bežati pred njegovimi sovražniki? 9. Slišali bodo Kananejci, in vsi prebivavci dežele, in združili se bodo, in nas obdali, in zbri¬ sali naše ime znad zemlje; in kaj boš storil za svojo veliko ime? 10. In Gospod je rekel Jozu- etu: Vstani, zakaj ležiš s svojim obličjem na tleh? 11. Izrael je grešil, in prelo¬ mil mojo zavezo; zakaj vzeli so od prekletstva, in so ukradli in lagali, 5 ) in skrili med svoje po¬ sode. 12. Izrael ne bo mogel stati pred svojimi sovražniki, temuč bežal bo pred njimi, ker se je ognusil s prekletstvom; ne bom več z vami, dokler ne pokončate njega, ki je te hudobije kriv. 6 ) 13. Vstani, posveti * ljudstvo, ter jim reci: Posvečujte se do jutriga; zakaj to pravi Gospod, Izraelov Bog: Izrael, med teboj je prekletstvo ; ne boš mogel stati pred svojimi sovražniki, dokler ne bo zmed tebe potrebljen, kdor se je ognusil s to hudobijo. 7 ) 3. Mojz. 20, 7 : 4. Mojz. 11, 18. Zgor. 3, 5 : 1. Kralj. 16, 5. 14. Perstopite tedej lesem jutri po svojih rodovih; in rod, ki ga bo vadljej zadel, naj perstopi po svojih rodovinah, in rodovina po svojih družinah, in družina po posameznih možeh. 8 ) 15. In kdor koli bo v ti hu- dobii zadet najden, bodi sežgan z ognjem z vsim.svojim premo¬ ženjem; zakaj prelomil je zavezo Gospodovo, in je storil hudobijo v Izraelu. 16. Jozue je tedej zjutrej vstal, in je poklical Izraela po njegovih rodovih, in zadet je bil Judov rod; 9 ) 17. ko je bil ta po svojih ro¬ dovinah perpeljan, je bila zadeta rodovina Zaretova; in ko je bila tudi ta perpeljana po družinah, je bila zadeta (družina) Zabdijeva; 18. in ko je razdelil njegovo družino v posamezne može, je našel Ahana, sinu Karmija, sinu Zabdija, sinu Zaretoviga iz Ju- doviga rodu. 4. ter smo uni kraj Jordana v last vzeli. V hebrejskim: „0, de bi bili rajši unkraj Jordana ostalih 6. »lagali 1 ", t» je, tajili. 6. dokler ne spravite izmed sebe v pokončanje odločene reči, in njega, ki jo je vzel. 7. Glej 12. versto in 6. razi. 8. Nar poprej naj vadljajo med seboj rodovi, potem pa rodovine tistiga rodu, ki ga bo vadljej zadel, potlej pa družine tiste rodovine, ki jo bo vadljej po¬ kazal, in poslednjič možje zadete družine. 9. zadet je bil po vadljanji Judov rod. Jozuetove bukve 1. 8. 415 19. In Jozue je rekel Ahanu: Moj sin ! daj čast Gospodu, 10 ) Izraelovimu Bogu, in spoznaj in povej mi, kaj si storil, ter nič ne zakrivaj. 20. In Ahan je odgovoril Jo- zuetu, ter mu je rekel: Resnično, grešil sim zoper Gospoda, Izra- eloviga Boga, ter sim tako in tako storil. 21. Vidil sim namreč med ro¬ pam prav lep rudeč plajš, * 11 ) in dve sto šeklov srebra, in zlato šibo, petdeset šeklov težko, 12 ) in poželel sim, ter sim vzel in skril v zemljo proti sredi svojiga šo¬ tora, tudi srebro sim s skopano perstjo pokril. I3 ) 22. Jozue je tedej poslal slu¬ žabnikov, ki so tekli k njegovimu šotoru, in so našli vse skrito v ravno tistim kraji s srebram vred. 23. In vzeli so to iz šotora, in so pernesli Jozuetu in vsim Izraelovim otrokam, ter so usuli pred Gospoda. 14 ) 24. Jozue je tedej vzelAhana, sinu Zaretoviga, in srebro in plajš, in zlato šibo, tudi njegove sinove in hčere, njegove vole, in osle, in ovce, tudi njegov šotor, in vse orodje, in so jih peljali on in vsi Izraelovi otroci 10 ) v dolino Akor ; 25. in ondi je Jozue rekel: Ker si nas prestrašil, naj tudi tebe Gospod prestraši ta dan; 16 ) in ves Izrael ga je kamnjal, in vse, kar je bilo njegoviga, se je sežgalo z ognjem. 26. In so velik kup kamnja nanj nanosili, ki je ostal do da- našnjiga dne. In serd Gospodov se je obernil od njih. In ime tistiga kraja se imenuje dolina Akor n ) do današnjiga dne. 2.Eralj. 18, 17. VIII. Poglavje. Jozue se polasti mesta Haja, in ukaže pomoriti vse njegove prebivavce. Izraelci napravijo altar, in darujejo Bogu zahvalno daritev. Blagoslov in prekletje na Hebalu in Garizimu. Jozue ponovi vso Mojzesovo postavo. 1. Gospod pa je rekel Jožu- seboj vso trumo vojšakov, in etu : Ne boj in ne tresi se; vzemi vzdigni se, ter pojdi gori v mesto 10. Očitno spoznaj, de je vsigavedni Bog po vadljeji prav razsodil. 11. V hebrejskim: „babilonsk plajš“, prav po besedi: „plajš iz Sinaara a , Sinaar je pravo ime dežele, ki se je poznejše imenovala babilonska. Perm. 1. Mojz. 10, 10. 12. Tisti čas je bilo malo ali pa celo nič kovaniga denarja, temuč so imeli srebro in zlato le v šibah, ter so ga tehtali, ko so z njim kaj plačevali, 13. V hebrejskim: srebro sim podenj (pod plajš) poloiil il . 14. pred skrinjo zaveze. 15. kolikor jih je bilo z njim. 16. V hebrejskim: v ti oliko nesrečo si nad nas perpravil! Hans bo (jo- spod tudi nad te nesrečo perpravil “. 17. dolina britkosti ali nesreče. Joznctove bukve 8. 416 Haj; glej, dal sim ti v roko nje— goviga kralja, in ljudstvo, in me¬ sto, in deželo. 2. In stori mestu Haju, ka¬ kor si storil Jerihi in njenimu kralju; rop pa in vso živino sebi naropajte; in postavi zalezbo me¬ stu za njim. *J Zgor. 6,24. 3. In Jozue se je vzdignil, in vsa truma vojakov z njim, de bi šli gori v Haj: in je od bral trideset tavžent junaških mož, in jih je po noči tje poslal, 4. ter jim je ukazal, rekoč: Postavite zalezbo za mestam, ne ločite se predeleč, in vsi bodite perpravljeni. 5. Jez pa, in vsa množica, ki je z menoj, pojdemo od druge strani proti mestu. In ko pla¬ nejo na nas, bomo, kakor smo poprej storili, bežali, ter jim herbet oberriili, Spred. 7, 4. 6. dokler se, nas pode, ne¬ koliko od mesta ne odtegnejo; ker si bodo mislili, de bežimo, kakor poprej. 7. Ko bomo tedej bežali, uni pa za nami derli, planite iz za- lezbe, ter razdenite mesto; 1 2 ) ker Gospod, vaš Bog, vam ga bo dal v roke. 8. In ko ga bote vzeli, ga zažgite, in vse tako storite, ka¬ kor sim ukazal. 9. In jih je spustil, in podali so se na mesto zalezbe, in so se vstavili med Betelam in Hajem na večerni strani mesta Haja; Jozue pa je ostal to noč med ljudstvam, 10. in ko je zjutrej zgodej vstal, je preštel tovarše, ter je šel gori s starašini pred vojsko, obdan s pomočjo vojšakov. 11. In ko so bili prišli gori, in so se mestu perbližali, so se vsta¬ vili na polnočni strani mesta, med njim in med njimi je bila dolina v sredi. 12. Odbral pa je pet tavžent mož, in jih je postavil v zalezbo 3 ) med Betel in Haj, na večerni strani ravno tega mesta; 13. vsa druga vojska pa je stala v boj perpravljena proti Se¬ verju, tako de so poslednji te množice segali do večerne strani mesta. Jozue je bil tedej šel tisto noč, in se je vstavil v sredi do¬ line. 14. Ko je to vidil hajski kralj, je zjutrej hitel, ter je izšel z vso vojsko mesta, in se je po¬ stavil v boj proti pušavi, 4 ) ker ni vedil, de je za herbtam za- lezba skrita. 15. Jozue pa, in ves Izrael so se umaknili s kraja, ter so se boječe delali, in so bežali po potu pušave. 16. Uni pa so skupej kričali, in so se med seboj opominjali, 5 ) in so za njimi derli. In ko so bili od mesta odšli, 17. in ko ni bil celo nihče ostal v mestu Haji in Betelu, 6 ) de bi ne bil podil Izraela (ko so jo iz 1. za mestam proti solnčnimu zahodu. 2. V hebrejskim: Jn se mesta polastite^. 3. v drugo zalezbo; berž ko ne, je bila ta zalezba v sredi med pervo in veliko vojsko, de je bila vsa vojska med seboj v zvezi. 4. Drugi prestavljajo: „proti planjavi “ doline, kjer je bil Jozue. 5. V hebrejskim: »ki so še v mestu bili u . 6. Ko so vojaki tega bližnjiga mesta vidili, de so izraelci bežali, so jo za Joznetove bukve 8. 417 mest uderli, so ji odperte pu¬ stili) ; 18. je rekel Gospod Jozuetu: Vzdigni škit, 7 ) ki je v tvoji roči, proti mestu Haju; zakaj tebi ga bom dal. 19. In ko je bil vzdignil škit proti mestu, so iz zalezbe, kije bila skrita, naglo mesto tekli, se ga zažgali. 20. Ko so se pa možje mesta, ki so derli za Jozuetam, ozerli, in vidili, de se vali dim iz mesta do neba, niso mogli dalje ne sem ne tje bežati ; sosebno ker so se oni, ki so se bežeče delali, in sevpušavo obernili, svojim pre- ganjavcam prav junaško v bran postavili. 21. In ko je vidil Jozue in ves Izrael, de je bilo mesto vzeto, in de se dim vali iz mesta, se je obernil, ter je pobil može iz Haja. 23. Pa tudi uni, ki so bili mesto vzeli in zažgali, so prišli iz me¬ sta proti svojim, so jeli pobijati sovražnike, ki so bili v sredi. Ko so tedej bili sovražniki od obeh strani pobiti, tako de ni bil nihče zmed tolike množice otet; 23. so vjeli tudi kralja mesta Haja živiga, in so ga perpeljali k Jozuetu. 24. Ko so bili tedej vsi po¬ biti, ki so derli za Izraelam, ki se je bil obernil v pušavo, 'in ko so bili popadali pod mečem na planili, in v polastili in ravno tistim kraji, so se vernili Izraelovi otroci, in so udarili me¬ sto. 8 ) 25. Bilo jih je pa, ki so padli tisti dan, mož in žen, dvanajst tavžent ljudi, vsi iz mesta Haja. 26. Jozue pa ni sključil roke, ki jo je bil kviško vzdignil, in je deržal škit, dokler niso bili pobiti vsi prebivavci Haja. 27. Živino pa in rop mesta so si razdelili Izraelovi otroci, ka¬ kor je bil Gospod ukazal Jozuetu. 28. In on je mesto sežgal, in ga je naredil v večno grobljo; 29. tudi njegoviga kralja je dal obesiti na kol 9 ) do večera in solnč- niga zahoda. In Jozue je ukazal, in sneli so s križa njegovo tru¬ plo, 10 ) ter so ga vergli pred mestne vrata, in nanosili so nanj velik kup kamnja, ki je še tu do današnjiga dneva. 30. Po tem * 11 ) je postavil .Jo¬ zue altar Gospodu, Izraelovimu Bogu, na gori Hebalu; 31. kakor je bil ukazal Moj¬ zes, Gospodov služabnik, Izra¬ elovim otrokam, in kakor je za¬ pisano v bukvah Mojzesove po¬ stave: Altar namreč iz neobde¬ lanih kamnov, ki se jih ni dotaknilo železo; in je daroval na njem žgavnih darov Gospodu, ter je zaklal mirnih darov. 2. Moj z. 20, 25 : 5. Mojz. 27, 5. 32. In je zapisal na kamne drugo postavo Mojzesa, 21 ) ki jo njimi udarili; berž ko ne, kakor sižebocjj ostrašeni, so se spet vernili v mesto, ker se v 25.versti nič ne omeni, de bi bil kdo zmed njih ubit. 7. Drugi prestavljajo: „ Vzdigni sulico 8. so pobili v mestu vse, tudi žene (v. 25.). 9. V greš ki prestavi: „na križemkol“. V hebrejstim: „na drevo u . 10. Glej 5. Mojz. 21, 23. Spodej 10, 26. 27. 11. Po tem, ko so bili po ti zmagi do gore Hebala in Garizima prišli. 12. Po misli nekterih razlagavcov je zapisal Jozue na kamne pete Mojzesove /, 27 418 Jozuetove je bil zložil ta pred Izraelovimi otroci. 33. Vse ljudstvo pa, in stara- $ini, in predstojniki, 13 ) in sodniki so stali na obeli straneh skrinje pred obličjem duhovnov, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, ptujci in domačij polovica njih ob 14 ) gori Garizimu, polovica pa ob gori Hebalu, kakor je bil za¬ povedal Mojzes, služabnik Go¬ spodov. In nar poprej je blago¬ slovil Izraelovo ljudstvo. ,s ) ukve 8. 9. 34. Po tem je bral 16 ) vse be¬ sede blagoslova in prekletstva, in vse, kar je bilo pisano v bukvah postave. 35. Nič tega, kar je bil Moj¬ zes zapovedal, ni opustil v misel vzeti, temuč.vse je ponovil pred vso Izraelovo množico, pred že¬ nami, in otroci, in ptujci, ki so med njimi prebivali. 17 ) IX. Poglavje. Jozue naredi' zavezo z Gabaonci. 1. Ko so to slišali vsi kralji takraj Jordana, ki so stanovali po gorah in planjavah, po pri¬ morji in na bregu velikiga morja, tudi uni, ki so prebivali ob Li¬ banonu, Hetejci namreč in Amo- rejci, Kananejci, Ferezejci, in Hevejci, in Jebusejci, 2. so se zbrali ob enim, de bi se vojskovali zoper Jozueta in Izraela enovoljno in enoglasno. 3. Ti pa, ki so v Gabaonu prebivali, ko so vse slišali, kar je storil Jozue Jerihi in Haju, 4. so si zmislili zvijačo, in so vzeli seboj jedila, ter so na¬ ložili svojim oslam starih Žak¬ ljev, ’) in sterganih in zašitih vin¬ skih mehov, 5. in so obuli prav stare čev¬ lje, ki so bili v znamnje starosti s kerpami zašiti, in so oblekli staro obleko; tudi kruh, ki so ga za brešnjo seboj nosili, je bil terd in v kosce razdrobljen. 2 ) 6. In so šli k Jozuetu, ki je bil takrat v šotorišu v Galgali, 3 ) in so rekli njemu in vsimu Izra¬ elu: Iz daljne dežele pridemo, ter želimo z vami mir narediti. In možje Izraelovi so jim odgovorili in rekli: 4 ) bukve, po misli druzih le samo blagoslov in prekletje, ki je v 27. pogl., spet po misli druzih, deset Božjih zapoved. Perm. 5. Mojz. 17, 18: 27, 3. Spod. v. 34. 13. uredniki, oskerbniki deržavnih reči. 14. zraven gore in na gori, na brežini. Gl. 5. Mojz. 27, 12. 13. V hebrejskim: „kakor je bil zapovedal Mojzes, služabnik Gospodov, naj poprej blagosloviti Izraelovo ljudstvo^. 16. je duhovnam ukazal brati. 17. Ki so sprejeli Mojzesovo postavo. 1. starih bisag, v kterih je bil živež. 2. Drugi prestavljajo: n je bil terd in plesniv “. 3. kjer je bilo več let veliko staniše Izraelovih otrok. 4. V hebrejskim: „In Izraelci so odgovorili Hevejcam u , to je, Gabaoncam; Joznetove bukve 9. 7. Morebiti prebivate v deželi, ki nam gre po vadljeji, 5 ) in tedej bi ne mogli z vami delati za¬ veze. 8. Oni pa so rekli Jozuetu: Tvoji služabniki smo. Jozue pa jim je rekel: Kdo ste vi, in od¬ kod pridete? 9. Odgovorili so: Iz prav daljne dežele pridejo tvoji slu¬ žabniki v imenu Gospoda, tvo- jiga Boga; 6 ) slišali smo namreč slovez njegove moči, vse, kar je storil v Egiptu, 10. in dvema kraljema Amo- rejcov, ki sta bila unkraj Jor¬ dana, Sehonu, hesebonskimu kra¬ lju, in Ogu, kralju basanskimu, ki je bil v Astarotu. 4. Mojz. 21,24. i. d. 11. in rekli so nam starašini in vsi prebivavci naše zemlje: Vzemite v roke brešnja zavoljo silno dolziga pota, in jim poj¬ dite naproti, ter jim recite: Vaši služabniki smo, zavezo z nami naredite. 12. Glej kruh, ko smo šli iz svojih hiš, de bi prišli k vam, smo ga gorkiga vzeli; zdaj pa se je posušil, in se od prevelike starosti razdrobil. 7 ) 13. Vinske mehove smo nove napolnili, zdaj so stergani in raz¬ parani; oblačila in čevlji, ki smo jih obuli, in ki jih na nogah imamo, 419 so zavoljo dolziga in daljniga po- potvanja postarani in skorej ukon- čani. 14. Tedej so vzeli od njih breš¬ nja, 8 ) Gospodovih ust pa niso vprašali. 9 ) 15. In Jozue je z njimi mir naredil, in po storjeni zavezi jim je obljubil, de ne bodo pomorjeni; tudi poglavarji množice so jim persegli. 2. Kralj. 21, 2. 16. Tri dni po storjeni zavezi pa so slišali, de blizo prebivajo, in de bodo med njimi. 17. In Izraelovi otroci so vzdig¬ nili šotore, in so prišli tretji dan v njih mesta, in njih imena so lete: Gabaon, in Kafira, in Berot, in Karjatjarim. 18. In jih niso pobili, ker so jim bili poglavarji množice per¬ segli v imenu Gospoda, Izrae- loviga Boga; torej je godernjala vsa množica zoper poglavarje, 19. kteri so jim odgovorili: Persegli smo jim v imenu Go¬ spoda, Izraeloviga Boga, in za¬ torej se jih ne smemo dotakniti; 20. pa to jim bomo storili: Ostanejo naj sicer per življenji, de se ne vname jeza Gospodova nad nami, ako bi persego pre¬ lomili ; 21. pa tako naj žive, de za potrebo vse množice derva se- Gabaon je bilo veliko mesto Ilevejcov, torej se jim lahko tudi Gabaonci pravi (Spod. 11, 19.). 5. ki nam jo je Bog odkazal. 6. V hebrejskim: »zavoljo Gospoda, tvojiga Boga. u , de bi bili namreč spre¬ jeti med njegove častivce. 7. V hebrejskim: »zdaj pa je suh in plesniv “. 8. v znamnje zveze z njimi. Perm. 1. Mojz. 31, 54. 9. po velikim duhovnu (4. Mojz. 27, 21.). Gospod bi ji ra bil dovolil zvezo z njimi, ker so zamogli tudi Kananejci milost najti, ako so se, preden se je začela vojska, z lepo podvergli, in ako so obljubili sprejeti izraelsko vero. Perm. spod. 11, 19. 27 * Joznctove bnkve 9. 10. 420 kajo in vodo nosijo. Ko so bili to izgovorili, 22. je poklical Jozue Gaba- once, ter jim je rekel: Zakaj ste nas hotli z zvijačo prekaniti, ko ste rekli: Prav deleč prebivamo od vas, ko ste vender v sredi nas ? 23. Torej bodite pod preklet- stvam, ter naj ne jenja vaš rod derv sekati in vode nositi v hišo mojiga Boga. 10 ) 24. In oni so odgovorili: Nam, tvojim služabnikam, je bilo po¬ vedano, de je bil obljubil Gospod, tvoj Bog, Mojzesu, svojimu slu¬ žabniku, vam dati vso deželo, in pokončati vse njene prebivavce. Torej smo se silno bali, in smo skerbeli za svoje življenje, iz strahu pred vami, in smo ta svet sklenili. 25. Zdaj pa smo v tvoji roki; kar se ti dobro in prav zdi, nam stori. 26. Jozue je tedej storil, ka¬ kor je govoril, in jih je otel iz roke Izraelovih otrok, de niso bili pomorjeni. 27. In je tisti dan ukazal, de naj bodo v službi vsiga ljudstva in altarja Gospodoviga, ter naj sekajo derva in nosijo vodo na mesto, ki si ga bo Gospod izvolil, do današnjiga dneva. X. Poglavje. Pet amorejskih kraljev obleže mesto Gabaon. Jozue hiti mestu na pomoč, in pobije njih vojsko. V begu pobije toča veliko sovražnikov. Jozue ukaže stati solncu in luni. Peteri kralji so bili v neki jami vjeti in obešeni. Jozue dobi v svojo oblast še druge mesta. 1. Ko je to slišal Adonisedek, jeruzalemski kralj, de je namreč Jozue vzel Haj, in de ga je po¬ končal (zakaj kakor je bil storil Jerihi in njenimu kralju, tako je tudi storil Haju in njegovimu kra¬ lju), in de so bili Gabaonci per- bežali k Izraelu, in so z njimi zavezo storili, 2. se je silno bal; zakaj Ga¬ baon je bilo veliko mesto, in eno zmed kraljevih mest, in veči ko mesto Haj, in vsi njegovi vojaki so bili silno močni. 3. Torej je poslal Adonisedek, jeruzalemski kralj, k Ohamu, he- bronskimu kralju, in k Fararnu, jerimoškimu kralju, in k Jafiju, lakiškimu kralju, in k Dabirju, kralju eglonskimu, rekoč: 4. Pridite gori k meni, in mi pomagajte, de vzamemo Gabaon, ker je zbežal k Jozuetu in Izra¬ elovim otrokam. 5. Zbralo se je tedej pet kra¬ ljev amorejskih, in so šli gori: kralj jeruzalemski, kralj hebron- ski, kralj jerimoški, kralj lakiški, kralj eglonski, s svojimi vojskami vred, in so se ušotorili okrog mesta Gabaona^ ter so se z njim bojevali. 10. vi bodite za vselej obsojeni opravljati to službo sužnjev. Gabaonci so mogli 1 opravljati to tlako y kazen svoje lažt; ta tlaka ni bila lahka, ker je v tistih krajih malo vode in derv. Jozuetove bukve 10. 6 . Prebivavci pa obsedeniga mesta Gabaona so poslali k Jo- zuetu, ki se je takrat mudil v šo- torišu per Galgali, in so mu rekli: Ne odteguj svojih rok pomagati svojim hlapcam ; hitro pridi gori, in nas reši, in pomagaj nam 5 zakaj zbrali so se zoper nas vsi kralji Amorejcov, ki prebivajo po gorovji. 7. In Jozue je šel gori iz Galgale, in ž njim vse kardelo vojakov, prav junaški možje. . 8 . In Gospod je rekel Jozu- etu: Ne boj se jih; zakaj dal sim ti jih v roke; nobeden zmed njih se ti ne bo mogel ustavljati. 9. Jozue je tedej naglo na¬ nje planil, ko je vso noč iz’ Gal¬ gale gori hodil. 10. In Gospod jih je udaril z zmotnjavo vpričo Izraela, in jih je pobijal v velikim boji per Ga- baonu, in jih je podil po potu gori proti Bethoronu, in jih je pobijal do Azeke in Makeide. • 11. In ko so bežali predlzra- 421 elovimi otroci, in so bili na ster- mini Bethorona, je poslal Go¬ spod ‘) velikih kamnov z neba nad nje do Azeke, in pomerlo jih je veliko več od kamnene toče, ka¬ kor so jih pobili Izraelovi otroci z mečem. 12. Takrat je govoril Jozue Gospodu, 1 2 ) tisti dan, ko je izdal Ainorejce vpričo Izraelovih otro'k, in je pred njimi rekel: Solnce, ne sukaj se od Gabaona, in luna ne od doline ajalonske! 3 ) 13. In solnce in luna sta ob¬ stala, dokler se ni ljudstvo zraa- ševalo nad svojimi sovražniki. 4 ) Ali ni to zapisano v bukvah pra¬ vičnih? 5 ) Obstalo je tedej solnce v sredi na nebu, 6 ) in ni hitelo k zahodu en dan. 7 ) 14. Ni bilo tako dolziga dneva ne poprej, ne potlej, 8 ) ko je Go¬ spod slušal besedo človekovo, 9 ) in ko se je vojskoval za Izraela. 15. Iti Jozue se je vernil z vsim Izraelam v šotoriše v Gal¬ gali; 10 ) 1. po Jozuetovi molitvi (Sir. 46, 6. Iz. 28, 21.). 2. v molitvi ponižno prosil (v. 14.). 3. Ko je bil Jozue dokončal svojo ponižno in zaupljivo molitev, je ukazal po Božji oblasti in moči solncu in zvezdam stati en dan, to je, dvanajst ur, de bi Izraelci mogli Amorejce popolnama pokončati. Perm. 4. Kralj. 20, 11. — Tukaj se opomni, de govori Jozue, kakor po navadi mi govorimo, le od na- videzniga sukanja in premikanja solnca in zvezd. — Dolina ajalonska je bila med mestama Gabaonam in Ajalonam, in ondi so se vojskovali. 4. Vsigamogočni Bog je naredil čudež na nebu v poveličanje svojiga imena nad svojimi sovražniki. Ko se je Jezus Kristus, pravi Jozue, vojskoval na križu s peklenskimi močmi, z greham in s smertjo, se je tudi zgodil čudež na nebu, ter je solnce- otemnelo, vsimu svetu v razgled (Teodor.). 5. Nekteri prestavljajo: „v bukvah ;junakov u . V teh bukvah so bile blezo nabrane pesmi imenitnih pergodeb. Gl. 2. Kralj. 1, 18. Ako je Jozue to per- godbo pisal ob koncu svojiga življenja, je lahko vzel te besede iz že poprej spisanih bukev, in je lahko bravce na nje zavernil. 6. sploh na nebu, blezo ondi, kjer se je k zahodu nagnilo. 7. en cel dan, štiri in dvajset ur. Gl. Sir. 46, 5. 8. ker je bil dolg šest in trideset ur. 9. Glej Ps. 144, 19. Perm. 2. Kralj. 20, 11- Iz. 38, 8. Sir. 46, 4. Ilabak. 3,11, 10. se je hotel verniti; pa mu je bilo povedano i. t. d.,- glej 17. versto. 422 Joznetove 16. zakaj peteri kralji so bili zbežali, in so se skrili v votlini mesta Makede. 17. In Jozuetu je bilo pove¬ dano, de so najdeni peteri kralji skriti v votlini mesta Makede. 18. In ukazal je svojim tovar- šem, in je rekel: Navalite velikih kamnov k vhodu votline, in po¬ stavite zraven nje skerbnih mož, de naj varujejo zaperte. 19. Vi pa se nikar ne mudite, ampak podite sovražnike, ter po¬ bijajte poslednje v begu, u ) in ne pustite jim priti v terdnjave svojih mest, 12 ) ker vam jih je dal Go¬ spod Bog v roke. 20. Ko so' bili tedej sovraž¬ niki pobiti v vebki morii, in skorej do čistiga pokončani, so tisti, ki so mogli Izraelu uteči, bežali v terdne mesta. 21. In vsa vojska se je ver- nila k Jozuetu v Maktedo, kjer je takrat bilo šotoriše, zdravi in vsi po številu; in nihče si ni upal čehniti zoper Izraelove otroke. 22. In Jozue je ukazal, rekoč: Odprite vhod votline, in perpe- Ijite k meni petere kralje, ki so v nji skriti. 23. In služabniki so storili, ka¬ kor jim je bilo ukazano, in so k njemu perpeljali petere kralje iz votline, kralja jeruzalemskiga, kralja hebronskiga, kralja jeri— moškiga, kralja iakiškiga, kralja eglonskiga. 24. In ko so bili perpeljani k njemu, je poklical vse može Izra- bnkve 10. \ elove, in je rekel poglavarjem voj¬ ske, ki so per njem bili: Pojdite in stopite z nogami tem kraljem na vrat. 13 ) In ko so prišli, in z no¬ gami stopili ležečim na vratove, 25. jim je spet rekel: Ne bojte se, in ne plašite se, bodite serčni in močni; zakaj tako bo storil Gospod vsim vašim sovražnikam, zoper ktere se vojskujete. 26. In Jozue jih je .udaril, in pomoril, in jih obesil na pet ste¬ brov, in so viseli do večera. 27. In ko je bilo solnce zašlo, je ukazal svojim tovaršem, jih z vislic sneti. In oni so jih sneli in vergli v votlino, v kteri so bili skriti, in so navalili k njenirnu vhodu velikih kamnov, ki so še ondi do današnjiga dneva. 5. Mojz. 21, 23. 28. In ravno tisti dan je Jozue vzel tudi mesto Makedo, in ga je udaril z ojstrostjo meča, in je pomoril njegoviga kralja, in vse njegove prebivavce, in ni pustil v njem ostanka. In je storil ma- kejskimu kralju, kakor je storil kralju v Jerihi. 29. Od Makede pa je šel z vsim Izraelam vLebno, in seje vojskoval zoper njo. 30. In Gospod jo je dal z nje¬ nim kraljem vred Izraelu v roke; in udarili so mesto in vse nje¬ gove prebivavce z ojstrostjo meča; celo nič niso pustili v njem ostanka. In storili so lebenskimu kralju, ka¬ kor so bili storili kralju v Jerihi. Spred. 6, 2. 11. vedno jih od zad napadajte, in jim na pete hite. Gl. 5. Mojz. 25,18. 12. pot jim prestrizite, de se ne hojo mogli verniti v svoje terdne mesta. 13. Zavoljo tega ravnanja se ne smejo Izraelci dolžiti napuha in terdobe; zakaj delali so tako po vojaških pravicah svojiga časa. Glej 5. Mojz. 33, 29. Kana- nejci so še terše ravnali. Sod. 1, 7. Jozuetove bnkve 10. 11. 31. Iz Lebne je šel z vsim Izraelam v Lakis; in ko je bila vojska okrog in okrog razstav¬ ljena, se je z njim bojeval. 32. In Gospod je dal Lakis Izraela v roke, ter ga je vzel drugi dan, in ga je udaril z oj- strostjo meča, in sleherno dušo, ki je v njem bila, kakor je bil storil v Lebni. 33. Tisti čas se je vzdignil Horam, kralj gazerski, de bi po¬ magal Lakisu; in Jozue ga je pobil z vsim njegovim ljudstvam do čistiga. 34. In iz Lakisa je šel vEglon, in ga je okrog in okrog obsedel, 35. in ga je vzel ravno tisti dan 5 in je pobil z ojstrostjo meča sleherno dušo, kije bila v njem, prav tako, kakor je bil storil La- kisu. 36. Šel je tudi z vsim Izra¬ elam iz Eglona v Hebron, in se je vojskoval zoper njega; 37. ga je vzel, in je pobil z ojstrostjo meča tudi njegoviga 14 ) kralja, in vse mesta tiste dežele, in vse duše, ki so v nji prebi¬ vale; nič ni pustil v nji ostanka; kakor je bil storil Eglonu, tako 423 je tudi storil Hebronu, ker je vse, kar je bilo v njem, z mečem po¬ končal. 38. In od ondod se je vernil v Dabir, 39. ga je vzel in razvalil; tudi je udaril njegoviga kralja in vse mesta okrog in okrog z ojstrostjo meča; nič ni pustil v njem ostanka; kakor je bil storil Hebronu, in Lebni, in njunima kraljema, tako je storil Uabiru in njegovimu kralju. 40. Jozue je tedej dobil v oblast vso gorjansko deželo, in pol¬ dnevno deželo, in planjavo, in Asedot, 15 ) z njih kralji vred; ni pustil v nji ostanka, temuč vse je pomoril, kar je zamoglo dihati, kakor mu je bil zapovedal Go¬ spod, Izraelov Bog, 41. od Kadesbarn do Gaze. Vso gosensko deželo doGabaona, 42. vse kralje in njih dežele je dobil v oblast venim napadu, 16 ) in jih je razdjal; zakaj Gospod, Izraelov Bog, se je zanj voj¬ skoval. 43. In vernil se je z vsim Izra¬ elam na mesto staniša v Gal- galo. XI. Poglavje. Jozue premaga še druge kralje, in si podverže vso kanansko deželo. 1. Ko je to slišal Jabin, asor- ski kralj, je poslal k Jobabu, madonskimu kralju, in k seme- ronskimu kralju, in k aksafskimu kralju; 2 . tudi k kraljem proti se- 14. noviga kralja; zakaj poprešnji kralj, glej zgor. v. 23—26 15. „Axedot u so kraji ob gorah, navzdoli, ali bregovi; to je, Jozue je premagal vso kanansko deželo proti jugu. . 16. to je, na enkrat, v eni sami vojski. ' 424 Jozuetove verju, ki so prebivali po gorovji') in po planjavi na poldnevni strani od Kenerota, 1 2 ) in tudi po rav¬ nini in po dorskih krajih ob morji; 3. tudi k Kananejcam v iz¬ hodu in zahodu, in k Amorej- cam, in Hetejcam, in Ferezej- cam, in Jehusejcain po gorah; tudi k Hevejcam, ki so prebivali ob Hermonu 3 ) v deželi Masfi. 4. In vsi so šli ven s svojimi trumami, silno veliko ljudstva ko peska, ki je na bregu morja, tudi neizmerno veliko konj in vo¬ zov. 5. In vsi ti kralji so se zbrali per meromski vodi, 4 ) de bi se vojskovali zoper Izraela. 6. In Gospod je rekel Jozu- etu: 5 ) Ne boj se jih; zakaj jutri obsorej jih bom dal vse v ra- njenje pred obličjem Izraelovim; njih konje ohromi, 6 ) in njih vozove sežgi z ognjem. 7. In naglo je prišel Jozue in vsa vojska z njim nad nje per meromski vodi, in so planili na nje, 8. in Gospod jih je dal Izraelu v roke; in so jih pobijali in po¬ dili do veliciga Sidona, 7 ) in do voda Maserefot, 8 ) in do planjave bukve 11. > Masfe, kije na njeni jutrovi strani. Vse je tako pobil, de jih ni celo nič ostalo; 9 ) 9. in je storil, kakor mu je bil Gospod zapovedal: ohromil je njih konje, in vozove je se¬ žgal z ognjem. 10. In hitro se je vernil, in je vzel Asor, in je pobil njegoviga kralja z mečem; zakaj Asor je bil nekdaj glava vsili teh kra¬ ljestev. 11. In je pobil vse duše, ki so ondi bivale; celo nič jih ni v njem pustil, temuč vse je do či- stiga pokončal, in tudi mesto je sežgal z ognjem. 12. In polastil se je okrog in okrog vsili mest in njih kraljev, jih je pobil in razdjai, kakor mu je bil ukazal Mojzes, Gospodov služabnik; 5.Mojz. 7,12. 13. razun mest, ki so stale po hribih in goricah, 10 ) vse druge je Izrael sežgal. Le samo Asor, nar terdnejši mesto, je sežgal z ognjem. 14. In ves rop teh mest in ži¬ vino so si razdelili Izraelovi otroci, vse ljudi pa so pomorili. 15. Kakor je bil Gospod za¬ povedal Mojzesu, svojimu slu- 1. po Libanonu. 2. genezareškiga jezera. 3. izhodnjiga Libanona. 4. per meromskim jezeru, proti severju od genezareškiga jezera. 5. ko se je bil Jozue nekoliko dni od juga na pot podal zoper svoje so¬ vražnike. 6. poreži jim kite na zadnjih nogah, de ne bojo več za rabo, in de jim kri steče, in lahko brez velicih bolečin poginejo. Zakaj tak6? Glej Ps. 19, 8: 32, 17. 7. do veliciga teniškiga mesta Sidona. 8. V hebrejskim: „do Misrefot-]\Iaiin u , to je, do toplic. 9. v deželi. Kdor je hotel bežati, se je lahko otel. 10. Te terdne mesta po višavah so bile Izraelcam močna brarnba zojier sovražne napade Kananejcov. Joznetove bukve ti. 12. žabniku, tako je Mojzes zapo¬ vedal Jozuetu, in ta je vse do¬ polnil; zmed vsih zapoved ni opu¬ stil tudi ne ene besede, ki jo je bil Gospod ukazal Mojzesu. 2. Mojz. 34, 11 : 5. Mojz. 7, i. 2. 16. Jozue je tedej vzel v oblast vso gorjansko in južno deželo, in gosensko deželo, in planjavo, in večerno stran, in Izraelovo go¬ rovje 11 ) z njegovim poljem, 17. in del gore, ki se prostera od Seira do Baalgada po libanon¬ ski dolini pod hermonsko goro; 12 ) vse njih kralje je vjel, jih pobil in pomoril. 18. Dolgo časa 13 ) se je Jozue vojskoval zoper te kralje. 19. Ni ga bilo mesta, de bi se bilo podverglo Izraelovim otro- kam, 14 ) razun Hevejcov, ki so prebivali v Gabaonu; zakaj vse je dobil z vojskovanjem. 425 20. Zakaj Gospodov sklep je bil, 15 ) de so njih serca oterp- nile, in de so se zoper Izraela vojskovali in popadali, ter niso bili vredni nobeniga usmiljenja, in de so poginili, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu. 21. Tisti čas je Jozue prišel, in pomoril Enakove 16 ) na gorovji v Hebronu, in v Debiru, in v Anabu, in po vsim gorovji Judo¬ vim in Izraelovim, in je razdjal njih mesta. 22. Nobeniga zmedEnakoviga rodu ni pustil v deželi Izraelovih otrok ; razun mest Gaze, in Geta in Azota, v njih samih so bili ostali. 23. Vzel je tedej Jozue v oblast vso deželo, kakor je Gospod go¬ voril Mojzesu, in jo je dal v po¬ sestvo Izraelovim otrokam po njih razdelkih in rodovih, in dežela je vojska počivala. Spod. 14, 15. XII. Poglavje. Zapisnik zmaganih kraljev. 1. To so kralji, ki so jih Izra¬ elovi otroci pobili, in v last vzeli njih deželo, unkraj Jordana proti solnčnimu izhodu, od reke Ar- nona do gore Hermona, in vso izhodnjo stran, ki gleda proti pušavi. 2. Sehon, kralj Amorejcov, ki je prebival v Hesebonu, je go¬ spodoval od Aroera, ki stoji na bregu reke Amona, in od njene srede t dolini, in od polovice Galaada 1 ) do rekeJaboka, kije pokrajina Amonovih sinov; 11. gore okrog Betela in Sihema, kjer je dolgo časa stanoval Jakop, ki se je imenoval Izrael. 12. V hebrejskim: „od gole gore proti Seiru do Baalgada v dolini Liba¬ nona pod hermonsko goro u ; tedej je Jozue dobil v svojo oblast vso deželo od južne do severne meje. ■* 13. šest ali sedem let po navadni štetvi. 14. de bi se bilo voljno in mirno Izraelcam podalo. 15. Glej 1. Mojz. 15, 16. in 2. Mojz. 4, 21. 16. Enakove sinove. Glej 4. Mojz. 13, 23. 1. V hebrejskim: „od Aroera, ki stoji na bregu reke Amona inv sredi reke, in nad polovico Galaada , do“ i. t. d. Jozuetove bnkve 12. 426 3. in od pušave do morja Ke- nerota proti izhodu, in do morja pušave, kije preslano morje, proti jutrovi strani na potu, ki derži v Betsimot; in od južne strani do krajev, ki so na Asedot- Fasgi. ž ) 4. Meja Oga, kralja basan- skiga, zmedostalihRafajmov, kije prebival v Astarotu invEdraji: 2 3 ) gospodoval je nad hermonskim gorovjem, in nad Saleko, in nad vsim Basanam do pokrajin 5. Gesprijanov in Makatija- nov, in nad polovico Galaada, kjer so pokrajine Sehona, kralja hese- bonskiga. 6. Mojzes, Gospodov služab¬ nik, in Izraelovi otroci sojih po¬ bili, in Mojzes je dal njih deželo v posestvo Rubnovim, in Gadovim, in polovici Manasetoviga rodu. 7. To so kralji dežele, ki so jih pobili Jozue in Izraelovi otroci takraj Jordana proti večerni strani, od Baalgada na planjavi Liba¬ nona do gorovja, ki njega del sega do Seira; 4 ) in Jozue jo je dal v posestvo Izraelovim rodo- vam, slehernimu njegov del, 8. ne le po gorovji, ampak tudi na ravnini in na planjavah. V Asedotu, 5 ) in v pušavi, in proti poldnevu so bili Hetejci in Amorejci, Kananejci in Fere- zejci, Hevejci in Jebusejci. 6 ) 9. Kralj v Jerihi, eden; kralj v Haji, ki je ob strani Betela, eden; 10. kralj v Jeruzalemu, eden ; kralj hebronski, eden; 11. kralj vJerimotu, eden; kralj lakiški, eden; 12. kralj vEglonu, eden; kralj gazerski, eden; 13. kralj vDebiru, eden; kralj gaderski, eden; 14. kralj v Hermi, eden; kralj herejski, eden; 15. kralj v Lebni, eden; kralj odulamski, eden; 16. kralj vMakedi, eden; kralj betelski, eden; 17. kralj v Tafui, eden; kralj oferski, eden; 18. kralj vAfeku, eden; kralj saronski, eden; 19. kralj v Madonu, eden; kralj asorski, eden; 20. kralj v Semeronu, eden; kralj v Aksafu, eden; 21. kralj v Tenaku, eden; kralj v Magedi, eden; 22. kralj v Kadesu, eden; kralj v Jakananu per Karmelu, eden; 23. kralj v Doru in dorske de¬ žele, eden; kralj narodov v Gal- gali, 7 ) eden; 24. kralj v Tersi, eden; vsili kraljev je eden in trideset. 2. na vzdolih ali bregovih gore Fasge. 3. „Meja Oga u i. t. d. je tale: »gospodoval i. t. d. Glej 5. Mojz. 3, U. 4. V hebrejskim: „do gole gore proti Seiru u . 5. na vzdolih ali brežinah gora. 6. to je, vso deželo, ki so jo posedli Hetejci i. t. d., je dal Jozue Izraelovim otrokam v last. 7. v Galileji. Imenovani kralji so bili majhni knezi, ki so imeli majhne okra- jine, večkrat le eno mesto. » 427 .lozuetove bukve 13. * ' XIII. Poglavje. Bog ukaže Jozuetu deželo razdeliti. Deleži unkraj Jordana. 1 . Ko je bil JozuO star in perleten, mu je Gospod rekel: Postaral si se, in že dolgo živiš, in silno veliko dežele je še ostalo, ki še ni po vadljeji razdeljena, 1 ) 2. namreč vsa Galileja, Fili¬ stejsko, in vsa dežela Gesurija- nov, 2 ) 3. od kalne reke, 3 ) ki Egipt moči, do akaronskili pokrajin proti severju, kananska dežela, 4 ) ki je razdeljena med pet filistejskih kra- Ijičev, med Gazejce, in Azotejce, Askalonejce, Getejce, in Akaro- nejce, 4. Proti jugu pa so Hevejci, 5 ) vsa dežela Kanaan, 6 ) in Maara Sidoncov 7 ) do Afeke in do po¬ krajin Amorejcov, 5. in njih meja. 8 ) Tudi okra- jina Libanona proti izhodu, od Baalgada pod hermonsko goro, dokler se ne pride v Emat. 6 . Vsi, ki prebijajo na go¬ rovji, od Libanona, do voda Ma- serefot, 9 ) in vsi Sidonci. 10 ) Jez sim, ki jih bom potrebi! spred obličja Izraelovih otrok. Naj te- dej pride Izraelu v del dedšine, kakor sim ti ukazal. 7. In zdaj razdeli deželo v posestvo deveterim rodovam, in polovici Manasetoviga rodu 5 8 . z njim 11 ) staRuben in Gad posedla deželo, ki jima jo je dal Mojzes, služabnik Gospodov, un¬ kraj reke Jordana, proti jutrovi strani, 4 . Mojz. 32, 33. 9. od Aroera, ki stoji na bregu reke Amona, in v sredi doline, 12 ) in vso planjavo Medabe do Di- bona; 10 . in vse mesta Sehona, amo- rejskiga kralja, ki je kraljeval v Hesebonu, do pokrajin Amonovih sinov, 11 . in Galaad, in pokrajino Gesurijanov in Makatijanov, in vso hermonsko goro, in ves Basati do Saleke, 12. vse kraljestvo Oga v Ba- sanu, ki je kraljeval v Astarotu in v E d raji; on je bil zmed osta¬ lih Rafajinovj in Mojzes jih je pobil in pokončal. 13. In Izraelovi otrocijniso hotli 1. V hebrejskim: „ki se mora še v last dobiti 11 . 2. V hebrejskim: „ namreč debela Filistejcov in vsi Gesurijani u . 3. V hebrejskim: „od Si ho ra , egiptovskiga potoka“ i. t. d. Gl. 1 . Mojz. 15, 18. 4. tisti del kananske dežele, ki je razdeljen i. t. d. 5. V hebrejskim: „Avejci“. Gl. 5. Mojz. 2, 23. 6. namreč okrajine Filistejcov na južni strani kananske dežele. 7. od Maare (berioga) Sidoncov se mora še dežela v oblast dobiti do Afeke i. t. d. 8. V hebrejskim: „dež-ela Giblijanov u . 9. V hebrejskim: „do Misrefot-Maitn“ , to je, do toplic. 10. vsi naselniki sidonskiga mesta; zakaj Sidoncov niso bili Izraelci nikoli pre¬ magali. 11. s polovico Manasetoviga rodu sta i. t. d. 12. V hebrejskim: „in v sredi reke u . Joznetovc bukve 13. 428 pokončati Gesurijanov in Maikati- janov; torej so prebivali medlzra- elam do današnjiga dneva. 14. Levijevimu rodu pa ni dal posestva; temne jedilni in klavni darovi Gospoda, lzraeloviga Bo¬ ga, ti so njegova dedšina, kakor mu je govoril. 15. Mojzes je tedej dal pose¬ stvo rodu Rubnovih sinov po njih rodovinah. 16. In njih pokrajina je bila od Aroera, ki stoji na bregu reke Arnona, in v sredi doline ravno te reke, 13 ) vso planjavo, ki se proti Medabi vleče; 17. in Hesebort z vsimi nje¬ govimi vasmi, 14 ) ki so po pla¬ njavi, tudi Dibon in Bamotbaal, in mesto Baalmaon, I5 ) 18. in Jaso, in Kediinot, in Mefaat, 19. in Karjataim, in Sabamo, in Sarathasar v dolini na gori; 20. Betfogor, in Asedot-Fas- go, 16 ) in Betjesimot, 21. in vse mesta na planjavi, in vse kraljestva Sehona, amo- rejskiga kralja, ki je kraljeval v Hesebonu, ki ga je pobil Moj¬ zes z madjanskimi poglavarji vred: Heveja, in Rekema, in Surja, in Hurja in Rebeta, vojvode 17 ) Se- honove, ki so v deželi prebivali. 4. Mojz. 31, 8. 22. Tudi Balaama, Beorjeviga sina, vedeževavca, so umorili Izraelovi otroci z mečem z dru¬ gimi pobitimi vred. 23. In meja Rubnovih sinov je bila reka Jordan. To je pose¬ stvo Rubnovih po njih rodovinah, njih mesta in vasi. 24. In Mojzes je dal Gado- vimu rodu in. njegovim sinovam po njih rodovinah posestvo po tej razdelitvi, 25. de je bila meja: 18 ) Jaser, in vse mesta Galaada, in polo¬ vica dežele Amonovih sinov 19 ) do Aroera, ki je Rabi nasproti; 26. in od Hesebona do Ra- mota, Masfe 20 ) in Betonima, in od Manajma do pokrajin Dabira; 27. in tudi v dolini Betharam, in Betnemra, in Sokot, in Safon, ostali del kraljestva Sehona, kralja v Hesebonu; tudi temu deležu je meja Jordan do poslednjiga konca morja Kenereta 2 ‘) unkraj Jordana na jutrovi strani. 28. To je posestvo Gadovih otrok po njih rodovinah, njili me¬ sta in pristave. 29. Dal je tudi polovici Ma- nasetoviga rodu in njegovim sino¬ vam po njih rodovinah posestvo. 30. Začne se od Manaima, in imavesBasan, in vse kraljestva Oga, kralja basanskiga, in vse Jairove vasi, ki so v Basanu, šestdeset mest; 31. in polovico Galaada, in Astarot in Edraj, mesti kralje- 13. kakor zgorej 12. razlag. 14. z vsimi majhnimi mesti, ki so bile Hesebonu podložne. 15. V hebrejskim: „Bet-Baalmeon“. 16. to je, navzdoli ali brežine gore Fasge. 17. to je, kraljice, ki so bili Sehonu podložni. 18. de so bile v njih pokrajinah naslednje mesta. 19. ki so jim jo Amorejci vzeli. Sodn. 11, 25 —28. Perm. 5. Mojz. 2, 19. 20. V hebrejskim: Ramat-Micpe“. 21. genezareškiga morja ali jezera. Jozuetove bukve 13. 14. 429 stva Ogoviga v Basanu (je dalj sinovain Makirja, sinuManaseto- viga, polovici 22 ) Makirjevih sinov po njih rodovinah. 32. To posestvo je razdelil Mojzes na moabski planjavi un- kraj Jordana, Jerihi nasproti, proti jutrovi strani. 33. Levijevimu rodu pa ni dal posestva, ker je Gospod, Izra¬ elov Bog, sam njegovo posestvo, kakor inu je govoril. XIV. Poglavje. Kalebov delež. 1. To je, kar so prejeli Izra¬ elovi otroci v lastnino v kananski deželi, ki so jim jo dali Eleazar, duhoven, in Jozue, Nunov sin, in poglavarji rodovin po rodovih Izraelovih; 2. po vadljeji so vse razde¬ lili, 1 ) kakor je bil ukazal Go¬ spod po Mojzesu, deveterim ro- dovam in polovici rodu (Mana- setovigaj ; 3. zakaj dvema rodovama in polovici je bil dal Mojzes pose¬ stvo unkraj Jordana; razun le- vitov, ki niso prejeli dežele med svojimi brati; 4. temuč na njih mesto sta nastopila Jožefova sinova, Manase in Efrajm, 2 ) v dva rodova raz¬ deljena; in leviti niso dobili no- beniga druziga dela v deželi, ka¬ kor mesta v prebivališe, in njih okrajine v rejo svoje goveje ži¬ vine in drobnice. 4. Mojz. 35, 2.3. 5. Kakor je bil Gospod uka¬ zal Mojzesu, tako so storili Izra¬ elovi otroci, ter so deželo raz¬ delili. 6. Judovi sinovi so pa sto¬ pili k Jozuetu v Galgali, in Kaleb, Jefonetov sin, Kenezejic, mu je rekel: Veš, kaj je govoril Go¬ spod Mojzesu, Božjiinu možu, zastran mene in tebe v Kades- barnah. 4. Mojz. 14, 24. 7. Bil sim štirdeset let star, ko me je poslal Mojzes, služab¬ nik Gospodov, izKadesbarn ogle¬ dovat deželo, in sim mu povedal, kar se mi je resnično zdelo. 8. Moji bratje pa, ki so bili z menoj gori šli, so serce ljud¬ stva oplašili; jez pa sim se vender deržal Gospoda, svojiga Boga. 9. In Mojzes je tisti dan per- segel, rekoč: Dežela, ki je po nji hodila tvoja noga, bodi tvoje in tvojih otrok posestvo vekomaj, ker si bil pokoren Gospodu, mo- jimu Bogu. 10. Gospod mi je tedej ohranil življenje, kakor je bil obljubil, do današnjiga dne. Pet in štirdeset let je, kar je govoril Gospod to besedo Mojzesu, ko je Izrael po 22. zakaj Makirjevi so bili edina rodovina iz Manasetoviga rodu. Gl. 4. iMojz. 26,29. Druga polovica Manasetoviga rodu je dobila svoj delež takraj Jordana. 1. Glej 4. Mojz. 33, 54. Jeli so v Galgali po vadljanji deželo deliti Judo¬ vima in Jožefovimu (Efrajmovimu in Manasetovimu) rodu; drugi rodovi so dobili po vadljeji svoje deleže v Sili (Spod. 18, 10.). y , 2. prav za prav le eden sinov; zakaj eden je dedval namesti Jožefa. Joznetove bukve 14. 15. 430 pušavi hodil ; 3 ) dans pa sini pet in osemdeset let star, 11. tako močen, kakor sim bil močen tisti čas, ko sim bil na ogled poslan; moč tistiga časa je do zdaj v meni ostala, tako za boj kakor za hojo. Sir. 46, 11. 12. Daj mi tedej to gorovje, ki mi ga je Gospod obljubil, ka¬ kor si tudi ti slišal, ki so na njem Enakovi, 4 ) in velike in ob- terjene mesta; morebiti je Go¬ spod z menoj, de jih zamorem pokončati, kakor mi je obljubil. 13. In Jozue ga je blagoslovil, ter mu je dal Hebron 5 ) v posestvo. 1. Kron. 6, 56. 14. In odslej je bil Hebron Kaleba, Jefonetoviga sinu, Ke- nezejca, do današnjiga dne, ker je bi! pokoren Gospodu, Izraelo¬ vimi! Bogu. 15. Ime Hebrona se je poprej imenovalo Karjat-Arbe. 6 ) Tam leži Adam, nar veči zmed Ena- kovih; 7 ) in dežela se je vojska počila. Zgor. 11, 2.3. XV. Poglavje. Okrajina Judoviga rodu. 1. Vadljej *) Judovih sinov po njih rodovinah pa je tpl ta: Od pokrajine Edoma je bila pušava Sin 2 ) proti jugu, in do posled- njiga dela južne strani. 4. Mojz. 34, 3. 2. Pokrajina se začne 3 ) per začetku slaniga morja, in per nje¬ govim jeziku, 4 ) ki proti poldnevu gleda, 3. in se prostera proti izhodu škorpijona, 5 ) in sega do Sina, in se vleče do Kadesbarn, in pride v Ezron, gre gori proti Adaru, in se vije okoli Karkae, 4. in ondod gre skozi Ase- mono, in pride do egiptovskiga potoka, in se skončuje ob velikim morji. To bodi pokrajina proti poldnevni strani. 3. osem in trideset let (5. Mojz. 2, 14.). Kar se bere v tem poglavji, se je godilo sedem let po prihodu v obljubljeno deželo. Perm. zgor. 11, 18. 4. Glej 4. Mojz. 13,23.33. Jozue jih je bil že poprej premagal (zgor. 11, 21.), vender pa so se bili blezo v Hebronu spet uselili, dokler jih ni Kaleb pregnal. Spod. 15, 13. 14. Sodn. 1, 10. 13. Ali pa se v tem poglavji bolj natanko perpoveduje, kar je bilo v 11. poglavji, 21.versti, povedano. Perm. 15. versto s pogl. 11, 23. 5. vso okrajino okrog mesta; zakaj mesto je bilo dano levitain. Gl. spod. 21, 11 . 12 . 6. to je, mesto Arbetovo. 7. V hebrejskim- „7 'a (Arbe) je bil naj veči mož, (deblo, pervi oče, spod. 15, 13.) zmed Enakovi 1. Po vadljeji odločeni delež Judovih sinov. 2. Cin (4. Mojz. 34, 3.). Proti jugu je segal Judov delež do Idumeje in do njene pušave Cina. 3. Južna pokrajina njih deleža. 4. kjer se morje zaene. 5. V hebrejskim: v Akrabim“. Jozpetove 5. Proti izhodu pa naj se začne pokrajina per slanim morji do konca Jordana; 6 ) na strani, ki proti severju gleda, od jezika morja do ravno te reke Jordana; 7 ) 6. in pokrajina seprostera gori v Bet-Haglo, in sega od severja v Bet-Arabo, in se vleče gori do kamna Boena, sinu Rubno- viga, 7. in se razteguje do pokrajin Debere od doline Akora, in gleda proti severju v Galgalo, ki je višini Adomimu nasproti, od južne strani potoka, in gre memo voda, ki se imenujejo solnčni studenec, in se konča per studencu Rogelu. 8. Potem gre gori po dolini sinu Enomoviga 8 ) od strani Je- busejcov proti poldnevu, ki je Jeruzalem, 9 ) in od ondod se vzdigne do verha gore, 10 ) ki je proti Geenomu per zahodu na poslednjim koncu doline Rafaima, proti severju. 9. In se prostera od verha gore do studenca vodeNeftoe, in sega do vasi gore Efrona, in se nagne v Baalo, ki je Karjatjarim, to je, mesto gojzdov, 10. in se ovija od Baale proti zahodu do gore Seira, in gre memo strani gore Jarima proti severju v Keslon, in se doli bnkve 15. 431 nagne v Betsames, ter gre memo Tanine, 11. in gre proti severju na strani Akarona, ter se nagne proti Sekroni, in gre memo gore Baala, in pride v Jebneel, in se konča proti zahodu z velikim morjem. 1 ‘) 12. To so pokrajine Judovih sinov okrog in okrog po njih ro¬ dovinah. 12 ) 13. Ivalebu, sinu Jefonetovimu, pa je dal delež v sredi Judovih sinov, kakor mu je bil Gospod ukazal, namreč Karjat-Arbe 13 ) očeta Enakoviga, to je, Hebron. 14. In Kaleb je potrebil 14 ) iz njega tri sinove Enakove, Se- saja, in Ahimana, in Tolmaja zmed rodu Enakoviga. 4. Moj z. 13, 23. Sodn. 1, 20. 15. In od ondod se je vzdignil in je prišel k prebivavcam Dabira, ki se je poprej imenoval Karjat- Sefer, to je, mesto znanstev. 16. In Kaleb je rekel: Kdor udari Karjat-Sefer, ter ga v oblast vzame, mu bom dal za ženo svojo hčer Akso. 17. In vzel ga je Otoniel, sin Keneza, nar mlajši brat Kale- bov; 15 ) in dal mu je za ženo svojo hčer. 18. Ko sta pa skupej šla, 16 ) 6. od južni ga konca morja do tistiga. mesta, kjer se Jordan vanj izliva. 7. per koncu morja proti severju. 8. V hebrejskim: „s-inu Hinomoniga Dolina Hinom je blezo dobila to ime od nekiga jebusejskiga poglavarja, ki je ondi prebival. 9. kjer so Jebusejci prebivali. 10. verjetno Morije, kjer je bil pozneje tempelj. 11. to je, gre od Jebneela ob morji do egiptovskiga potoka (v. 4.). 12. V ti okrajini je prebival Judov rod po svojih rodovinah. 13. mesto Arbetovo. Glej zgor. 14, 15. 14. V hebrejskim: ,,/c p/egnal«. 15. V hebrejskim: „Keneza, brata Kaleboviga u . 16. v svoje prebivališe. Gl. Sodn. 1, 12, j. d. 432 Joznetove ji je njen mož svetoval, de naj prosi svojiga očeta njive, 17 ) in je zdihovala, 18 ) ko je na oslu sedela. In Kaleb ji je rekel: Kaj ti je ? 19. Ona pa je odgovorila: Daj mi blagodar; 19 ) dal si mi suho južno deželo, dodaj mi tudi mo¬ čimo. In Kaleb ji je dal zemljo, zgorej in spodej močimo. 20. To je posestvo rodu Ju¬ dovih sinov po njih rodovinah. 21. Bile so pa mesta na zad¬ njim koncu deleža .Judovih otrok per pokrajinah Edomovih proti poldnevu tele: Kabseel, in Eder, in Jagur, 22. in Kina, in Dimona, in Adada, 23. in Kades, in Asor, in Jet- nam, 24. Zif, in Telem, in Balot, 25. Novi Asor, 20 ) in Karjot, Hesron, to je, Asor, 26. Amam, Sama in Molada, 27. in Asergada, in Hasemon, in Betfelet, 28. in Hasersual, in Bersabee, in Beziotia, 29. in Baala, in Jim, in Esem, 30. in Eltolad, in Kesil, in Harma, , 31. in Sikeleg, in Medemena, in Sensena, 32. Lebaot, in Selim, in Aen, in Remon. Vsih mest devet in dvajset, in njih pristave. 21 ) bnkve 15. 33. Po planjavi pa so bile: Esthaol, in Sarea, in Asena, 34. in Zanoe, in Enganim, in Tafua, in Enaim, 35. in Jerimot, in Adulam, in Soko, in Azeka, 36. in Saraim, in Aditaim, in Gedera, in Gederotaim; štirnajst mest, in njih pristave. 22 ) 37. Sanan, inHadasa, inMag- dalgad, 38. Delean, in Masefa, in Jek- tael, 39. Lakis, in Baskat, inEglon, 40. Kebon, in Leheman, in Ketlis, 41. in Giderot, in Betdagon, in Naarna, in Makeda; šestnajst mest, in njih pristave. 42. Labana, in Eter, in Asan, 43. Jefta, in Esna, in Nesib, 44. in Keila, in Akzib, in Ma- resa; devet mest, in njih pristave. 45. Akaron s svojimi vasmi in pristavami; 46. od Akarona do morja, vse, kar je proti Azotu, in njego¬ vim vasem: 47. Azot s svojimi vasmi in pristavami 5 Gaza s svojimi vasmi in pristavami do egiptovskiga po¬ toka; in veliko morje je njegova pokrajina. 48. In na gorovji so bile Sa- mir, in Jeter, in Sokot, 49. in Dana, in Karjatsena, to je, Dabir, 17. V hebrejskim: „in je svetvala svojimu možu u . 18. V hebrejskim: ,je šla, z osla , in Kaleb ji je rekel u . Perm. 1. M oj z. 24, 64. 19. Daj mi kako darilo, 20. V hebrejskim: „Hacor-Jladata 11 . 21. prav za prav je bilo 37 mest, imenovanih pa je bito le 29, berž ko ne zato, ker jih je bilo osem med njimi majhnih in neobzidanih. 22. prav za prav 15 mest; Gedera in Gederotaim sta blezo eno mesto. Jozuetove bukve 15. 16. 433 50. Anab, in Istemo, in Anim, 51. Gosen, in Olon, in Gilo; enajst mest, in njih pristave. 52. Arab, in Ruma, in Esaan, 53. in Janum, in Bettafua, in Afeka, 54. Atmata, in Karjatarbe, to je, Hebron, in Sior; devet mest, in njih pristave. 55. Maon, in Karmel, in.Zif, in Jota, 56. Jezrael, in Jukadam, in Zanoe, 57. Akain, Gabaa, in Tanina; deset mest, in njih pristave. 58. Halhul, in Besur, in Gedor, XVI. F Delež Jožefovih sinov sploh, 1. Vadljej pa Jožefovih si¬ nov je padel 1 ) od Jordana, Je¬ rihi nasproti, in do njenih voda na jutrovi strani, 2 ) in po pušavi, ki sega od Jerihe na goro Betel; 2. in pride iz Betela 3 ) v Lužo, in gre memo pokrajine Arki, Ata- rot; 4 ) 3. in pride doli proti večeru do pokrajine Jefleli do pokrajin Bet-Horona spodnjiga, in do Ga- zera; in njegova okrajina jenja per velikim morji; 4. in (te kraje) sta posedla Jožefova sinova, Manase in Efrajm. 5 ) 23. V hebrejskim: „Ir-Hamelah u . 24. Izraelci so dobili v svojo oblast le se je še le David polastil (2. Kralj. 1. Delež Jožefovih sinov se je začel. 59. Maret, in Betanot, in El- tekon; šest mest in njih pristave. 60. Karjatbaal, ki jeKarjatja- rim, mesto gojzdov, in Areba; dve mesti, in nju pristave. 61. V pušavi (šobile): Beta- raba, Medin, in Sakaka, 62. in Nebsan, in Solno-Me- sto, 23 ) in Engadi; šest mest, in njih pristave. 63. Jebusejcov pa, prebivav- cov Jeruzalema, niso mogli Ju¬ dovi otroci pokončati; in Jebu- sejci so prebivali z Judovimi si¬ novi v Jeruzalemu do današnjiga dneva. 24 ) >glavje. in Efrajmoviga rodu posebej. 5. In naredila se je meja 6 ) Efrajmovih sinov po njih rodo¬ vinah, in njih posestvo 7 ) proti iz¬ hodu od Atarot-Adara do Bet- Horona zgornjiga, 6. in njegove pokrajine se končajo v morje, in gre v Mak- metat, ki je proti severju, in se ovija okrog pokrajin proti iz¬ hodu v Tanat-Selo, in gre od izhoda do Janoe, 7. in od Janoe se vleče doli v Atarot in Naarato, in pride do Jerihe, in se konča ob Jor¬ danu. 8. Od Tafue 8 ) sega 9 ) proti spodnje mesto (Sod. 1, 8.); zgornjiga 5.). 2. do voda per Jerihi, proti jutru od Jerihe. 3. in vadljej pride iz Betela, to je, delež sega iz Betela. 4. Nekteri berejo: „Arki-Atarot«. 5. Okrajine, ki so bile okrog imenovanih krajev, so šle Jožefovimu posestvu. 6. meja na južni strani. 7. njih posestvo je od zahoda proti i. t. d. 8. mesta, ki je stalo blizo Jordana, proti severju od Jerihe. 9. sega severna meja proti i. t. d. I. 28 434 Joznetove bukve 16. 11. morju 10 ) do terstove doline, 11 ) in jenja per preslanim morji. 12 ) To je posestvo rodu Efrajmovih si¬ nov po njih rodovinah. 9. In Efrajmovi sinovi so imeli tudi odločene mesta v sredi po¬ sestva Manasetovih sinov z njih pristavami vred. 10. In Efrajmovi sinovi niso pobili Kananejcov, ki so prebi¬ vali v Gazeru; in Kananejci so prebivali med Efrajmatn do tega dne davku podvevženi. XVII. Poglavje. Delež Manasetoviga rodu. 1. Zadel pa je vadljej Ma- nasetov. rod (bilje namreč pervo- rojeni Jožefov): Makirja, pervo- rojeniga * 1 ) Manaseta, očeta Ga- laada, ki je bil junašk mož, in in je dobil v posestvo Galaad in Basan; 2 ) 2.. in tudi druge Manasetove sinove 3 ) po njih rodovinah: si¬ nove Abiezerjeve, in sinove He- lekove, in sinove Esrielove, in sinove Sekemove, in sinove He- ferjeve, in sinove Semidove. To so bili sinovi Manaseta, sinu Jo- žefoviga, moški, po svojih rodo¬ vinah. 4. Mojz. 26, 30. 3. Salfaad pa, sin Heferja, sinu Galaada, sinu Makirja, sinu Manasetoviga, ni imel sinov, am¬ pak same hčere, kterih imena so tele: Maala, in Noa, in Hegla, in Melka, in Tersa; 4. Mojz. 27, 1 : 36,.11. 4. in so prišle pred Eleazarja, duhovna, in pred Jozueta, Nuno- viga sina, in pred poglavarje, in so rekle: Gospod je po Mojzesu ukazal, de naj se nam da pose¬ stvo med našimi brati. In jim je dal po povelji Gospodovim po¬ sestvo med brati njih očeta. 5. In Manaseta je zadelo de¬ set vervi, 4 ) brez galaajske in ba- sanske dežele unkraj Jordana; 6. zakaj Manasetove hčere so dobile posestvo med njegovimi sinovi; galaajska dežela pa je došla v delež Manasetpvim sino- vam, ki so ostali. 5 ) 7. Pokrajina Manasetova pa 10. proti srednjimu morju. 11. do terstovjga potoka: „ IVahal-Kanah^. 12. Bolj prav v hebrejskim : „per .srednjim morji u . Desiravno so tukej meje le bolj sploh in ne prav določno popisane, se vender le vidi iz njih, de je Efrajmova okrajina segala proti severju od Jerihe do potoka Kanaha (perm. spod. 17, 9.), po širjavi pa je segala od Jordana do srednjiga morja. 1. in edinorojeniga (4. Mojz. 26, 29. i. d.). Tako se imenuje tudi Jezus Kri¬ stus pervorojeni (Luk. 2, 7. Mat. 1, 25-- Hebr. 1, 6.), desiravno. je bil edino- rojeni Marije Device. 2. unkraj Jordana. Berž ko ne, je spremenil svoje ime po posestvu. 3. vnukam, ki unkraj Jordana niso prejeli posestva, 4. Manasetu je došlo deset deležev, ki so se zato vervi imenovali, ker so bili z vcrvjo odmerjeni. Pet deležev je bilo odmerjenih peterim sinovam (v. 2.), razun Heferja, ki ni imel sinov, pet deležev pa je bilo odmerjenih Sjalfaado- vim hčeram, Heferjevim vnuknjam (v. 3.); vsi poslednji deleži skupej so bili morde tako veliki, kakor en sam zmed pervih. 5. Galaadovim sinovam (v. 1.). 435 Jozuetove bukve 11 sega 6 ) od Aserja 7 ) v Makmetat, ki je Sihemu 8 ) nasproti, in se vleče 9 ) na desnici 10 ) do prebi- .vavcov studenca Tafue; * 11 ) 8. zakaj v Manasetov delež je prišla dežela Tafua, ki je per Manasetovih pokrajinah za Efraj- move sinove. 12 ) 9. In meja gre doli od ter- stove doline 13 ) na poldnevno stran potoka, kjer so Efrajmove mesta, ki so v sredi Manasetovih mest; pokrajina Manasetova je od se¬ verne strani potoka, 14 ) in sega do morja, 10. tako de je posestvo Efraj- movo proti jugu, Manasetovo pa proti severju, in de obe jenjate per morji, ter se sklenete proti polnočni strani per Aserjevim rodu, in proti izhodu per Isaharjevim rodu. 15 ) 11. TudivIsaharjeviminAser- jevim je bil delež Manasetov: Betsan in njegove vasi, in Jeb- laam s svojimi vasmi, in prebi- vavci Dora z njegovimi tergi, tudi prebivavci Endora z njegovimi vasmi, ravno tako tudi prebivavci Tenaka z njegovimi vasmi, in pre¬ bivavci Mageda z njegovimi vasmi, in 16 ) tretji del mesta Nofeta. 12. Manasetovi sinovi pa niso mogli razdjati teh mest, temuč začeli so Kananejci prebivati v njih deželi. 17 ) 13. Ko so pa Izraelovi otroci omočneli, so si Kananejce pod- vergli, in so si jih davkne storili, pomorili pa jih niso. 14. In Jožefovi sinovi so Jo- zuetu govorili, ter so rekli: Za¬ kaj si mi dal posestvo le eniga vadljeja in ene vervi, 18 ) ko sim vender tako obiln, in me je Go¬ spod blagoslovil? 15. In Jozue jim je rekel: Ako si obilno ljudstvo, pojdi gori v gojzd, in si posekaj prostora v deželi Ferezejcov in Rafaimov, ker ti je posestvo Efrajmove gore pretesno. 19 ) 16. In odgovorili so mu Jože¬ fovi sinovi: Ne bomo mogli iti na gorovje, 20 ) ker imajo železne vozove 21 ) Kananejci, ki prebiva,]'o 6. pa sega na zahodnji strani. 7. od Aserjeviga rodu, ki je bil na severa o-z ah o d nji strani Manasetoviga rodu. 8. V hebrejskim: „ki je (Sohemu nasproti 9. se vleče na izhodnji strani. 10. to je, na južni strani. 11. V hebrejskim: „do posestev prebivavcov v En-Tafui“ (v. 8.). 12. Bolj prav v hebrejskim: „zakaj de £ e ta Tafua je došla, Manasetu ; Tafua pa (mesto) na. Manasetovi meji je došla Efrajmovim sinovam u - 13. južna meja gre doli ob terstovim potoku (Nahal-Kanahu, zgor. 16, 8.). 14. ravno tega terstoviga potoka. 15. prav za prav le per Manasetovim rodu; oba pa se imenujeta, ker sta oba iz eniga debla, namreč Jožefa. 16. V hebrejskim po nekterih : „tri okrajine (višave), namreč Endor, Taa- nak in Megido u . 17. so se spet vgnjezdili v njih deželi. 18. le toliko dežele, kolikor je en sam rod potrebuje. 19. Polastite se gorovja proti severju! 20. ker ondi ne bomo imeli vsi prostora, na planjavi pa jih ne bomo mogli pre¬ magati. 21. ki so okrog in okrog z ojstrim orodjem prevideni. 3 takimi vozovi so se 28 * Joznetove bukve 17. 18. 436 po planjavi, kjer stoji Betsan s svojimi vasmi, in Jezrael v sredi doline. 17. In Jozue je rekel hiši Jo¬ žefa, Efrajma in Manaseta: Obilno ljudstvo si in prav močno, ne imej le eniga vadljeja, 18. temuč pojdi gori na go¬ rovje, in si posekaj in potrebi prostora v prebivališe; in potem zamoreš še dalje iti, ko boš po¬ končal Kananejce, ki od njih praviš, de imajo železne vozove, in de so silno močni. XVIII. Poglavje. Sveta skrinja se prenese v Silo. Popis še ostale dežele. Benjaminov delež. 1. In zbrali so se vsi Izrae¬ lovi otroci v Sili, * 1 ) in so ondi postavili šotor pričevanja, in de¬ žela jim je bila podložna. 2. Bilo je pa še ostalo sedem rodov Izraelovih otrok, ki še niso bili prejeli svojih posestev. 3. Njim je rekel Jozue: Kako dolgo še bote v lenobi medleli, de ne greste posest dežele, 2 ) ki vam jo je dal Gospod, Bog vaših očetov? 4. Zberite iz vsakteriga rodu po tri može, de jih pošljem, in de gredo obhodit deželo, ter jo popisat 3 ) po številu 4 ) sleherniga rodu ; in naj mi prineso, kar bodo popisali. 5. Razdelite si deželo v se¬ dem delov: Juda bodi v svojih pokrajinah proti južni strani, in Jožefova hiša proti severju. 5 ) 6. Deželo v sredi med njima popišite po sedmih delih, 6 ) in pri¬ dite sem k meni, de vam tukaj pred Gospodam, vašim Bogam, vadljej vzdignem; 7. zakaj leviti nimajo deleža med vami, ampak duhovstvo Go¬ spodovo je njih dedšina. Gad pa in Ruben, in polovica Manaseto- viga rodu so bili že prejeli svoje posestva unkraj Jordana proti iz- hodnji strani, ki jim jih je dal Mojzes, služabnik Gospodov. 8. In ko so se bili možje vzdig¬ nili , de bi šli popisovat deželo, jim je Jozue ukazal, rekoč: Ob¬ hodite deželo, ter jo popišite, in se k meni vernite, de vam tukaj pred Gospodam v Sili vzdignem vadljej. 9. Tedej so se podali, in so jo obhodili, in v sedem delov raz¬ delili, in jo popisali v bukve. 7 ) In so se vernili k Jozuetu v šo- toriše v Silo. 10. On je vzdignil vadljeje pred Gospodam v Sili, in je razdelil Kananejci v boj podajali, in bili so jim v močno brambo zoper Izraelce, ki so bili le pešci. 1. Silsko mesto je bilo skorej v sredi kananske dežele: ondi so imeli Izraelci svoje zbore polčeterto sto let, do Samuelovih časov. 2. Kananska dežela je bila sicer že v oblasti Izraelovih otrok, vender pa so bili Kananejci še v nekterih krajih, iz kterih so se le s silo zamogli pregnati. 3. kolika, in kakošna de je dežela. 4. po potrebi; koliko de je namreč vsakteri rod potrebuje. 5. proti severju od Judoviga rodu. 6. Bolj prav v hebrejskim: „ Vi pa popišite deželo (kolikor je je še) po sedmerih delih 11 - 7. popisali so jo, kolika in kakošna de je. Joznetove bukve 18. Izraelovim otrokam deželo v se¬ dem delov. 8 ) 11. In vzdignil seje pervi vad- ljej Benjaminovih sinov po njih rodovinah, de bi posedli deželo med Judovimi sinovi, in med Jo¬ žefovimi sinovi. 12. In njih pokrajina proti Se¬ verju se začne per Jordanu, in se vleče na severni strani Jerihe, in od ondod gre proti zahodu gori na gorovje, in pride do betha- venske pušave, 13. in gre potem proti pol¬ dnevu 9 ) inemo Luže, ki je Betel, in gre doli v Atarot-Adar na goro, ki je proti poldnevu Bethorona spodnjiga, l. Mojz. 28, 19. 14. in se nagne okrog proti morju k poldnevu gore, ki proti jugu gleda Bethoron, in jenja per Karjatbaalu, ki se tudi Karjat- jarim imenuje, per mestu Judo¬ vih sinov. To je okrajina proti morju, 10 ) proti zahodu. 15. Od poldneva pa gre meja iz Karjatjarima proti morju, * 11 ) in pride do studenca vodaNeftoe, 16. in gre doli na del gore, ki gleda v dolino Enomovih si¬ nov, in je proti severni strani na poslednjim delu doline Rafaima, in sega doli v Geenom (to je v dolino Enom) ob strani Jebusej- cov 12 ) proti jugu, in pride do stu¬ denca Rogela, 437 17. se oberne proti Severju, ter pride ven per Ensemesu, to je, per solnčnim studencu; 18. in gre do kupov, 13 ) ki so višavi Adomimu nasproti, in gre doli v Abenboen, to je, k kamnu Boena, sinu Rubnoviga, in sega od severne strani do planjave, ter pride doli na ravnino, 19. in gre proti severju memo Bethagle, in jenja per severnim jeziku slaniga morja na južnim koncu Jordana; 20. in ta je njegova meja proti izhodu. To je posestvo Benja¬ minovih sinov po njih pokrajinah okrog in okrog, in po njih rodo¬ vinah. 21. In njegove l4 ) mesta so bile: Jeriho, in Bethagla, in dolina Kasis, 22. Bet-Araba, in Samaraim, in Betel, 23. in Avim, in Afara, in Ofera, 24. vas Emona, in Ofni, in Ga- bee: dvanajst mest, in njih vasi. 25. Gabaon, in Rama, inBerot, 26. in Mesfe, in Kafara, in Amosa, 27. in Rekem, Jarefel, in Ta- rela, 28. in Sela, Elef, in Jebus, ki je Jeruzalem, Gabaat, in Karjat: štirnajst mest, in njih vasi. To je posestvo Benjaminovih sinov po njih rodovinah. 8. Ko se je per ti delitvi vidilo, de je še ostala dežela premajhna sedmerim rodovam, so Judovimi! in Jožefovimu rodu nekoliko dežele vzeli, in so jo unim rodovam dodali. 9. Tukaj se začne zahodnja meja. 10. proti srednjimu morju. 11. proti slanimu morju. 12. ki so v Jeruzalemu prebivali. 13. V hebrejskim: „do Gelilot“ (kupov), ki je ravno to, kar Galgala. Gl. zgor. 15, 7. 14. Benjaminoviga rodu. 438 Joznetove bukve 19. XIX. Poglavje. Delež ostalih šest rodov. Jozuetov delež. 1. In vzdignil seje drugi vad¬ ije) Simeonovih sinov po njih ro¬ dovinah; in njih dedšina je bila 2. v sredi posestva Judovih sinov: 1 ) Bersabee, in Sabee, 2 ) in Molada, 3. in Hasersual, Bala, in Asem, 4. in Eltolad, Betul, in Harma, 5. in Sikeleg, in Betmarka- bot, in Hasersusa, 6. in Betlebaot, in Sarohen : trinajst mest in njih vasi. 7. Ain, in Rernon, in Atar, inAsan: štiri mesta in njih vasi; 8. vse vasi okrog teh mest do Baalat-Beer-Ramata proti južni strani. To je delež Simeonovih sinov po njih rodovinah, 9. v posestvu in vervi Judo¬ vih sinov, ker je bil prevelik, in torej so prejeli Simeonovi sinovi posestvo v sredi njih dedšine. 10. In tretji vadljej je zadel Zabulonove sinove po njih rodo¬ vinah; in meja njih posestva sega do Sanda, 3 ) 11. in gre gori od morja in Marale, in pride v Debaset do potoka, ki je pred Jekonamam, 12. in se verne od Sarida proti izhodu na pokrajineKeselettabora, in pride ven per Daberetu, in gre gori proti Jafii, 13. in od ondod gre do izhodnje strani Gethefera in Takasina, 4 ) in pride ven per Remonu, Am- taru, in Noi, 14. in gre proti severju okrog Hanatona, in jenja v dolini Jef- tahelu, 15. in per Katetu, in Naalolu, in Semeronu, in Jedali, in Bet¬ lehemu: dvanajst mest in njih vasi. 16. To je dedšina rodu Za- bulonovih sinov po njih rodovi¬ nah, mestih, in njih vaseh. 17. Četerti vadijej seje vzdig¬ nil za Isaharja po njegovih rodo¬ vinah, 18. in njegovo posestvo je bilo: Jezrael, in Kasalot, in Sunem, 19. in Hafaraim, in Seon, in Anaharat, 20. in Rabot, in Kesion, Abes, 21. in Ramet, in Enganim, in Enhada, in Betfeses. 22. In njegova meja sega do Tabora, in Sehesime, in Betsa- mesa, in jenja per Jordanu: šest¬ najst mest in njih vasi. 5 * ) 23. To je posestvo lsaharjevih sinov po njih rodovinah, mestih, in njih vaseh. 1. Simeonovi otroci so imeli med Judovim rodam svoje posestva. Gl. 1. Mojz.49, 7. 2. „&'er.vabee“ in „8abee (i se imenuje eno in ravno tisto mesto, sicer bi ne bilo trinajst mest. Gl. 6. versto in 1. Kron. 4, 28. 3. Po teh tukej imenovanih neznanih krajih se ne da meja Zabulonoviga deleža prav določiti; iz druzih naznanitev pa se vidi, de je imel Zabulonov rod svojo mejo proti izhodu ob genezareškim jezeru (Mat. 4, 13.J, proti jugu ob gori Taboru, proti zahodu ob Aserjevim deležu in ob morji, in proti severju ob Neftalijevi pokrajini. 4. V hebrejskim: ,ilta~Kacin ii . 5. Meja Isaharjeviga rodu proti severju je bil Zabulonov rod, proti izhodu Jordan, proti jugu Manasetov rod, proti zahodu Manasetov in Aserjev delež. Joznetove bukve 19. 24. In peti vadljej je zadel rod Aserjevih sinov po njih rodovinah; 25. in njih pokrajina je bila: Hal kat, in Kali, in Beten, in Aksaf, 26. in Elmelek, in Amžtad, in Mesa! 5 in sega do Karmela per morji, in Sihora, in Labahata, 27. in se verne proti izhodu v Betdagon, in pride do Zabulona in jeftaelske doline, proti Severju v Betemek in Nehiel, in pride ven na levi strani Kabula, 28. in Abrana, in Rohoba, in Hamona, in Kane do velikiga Si¬ dona, 29. in se oberne v Hormo do nar terdnejšiga mesta Tira in do Hose, in jenja per morji, per vervi 6 ) Akzibe, 30. in per Ami, in Afeku, in Rohobu: dve in trideset mest in njih vasi. 31. To je posestvo Aserjevih sinov po njih rodovinah, in me¬ stih, in v njih vaseh. 7 ) 32. Šesti vadljej je zadel Nef- talijeve sinove po njih rodovinah, 33. in meja se začne od He- lefa in Elona per Saananimu, in Adami, ki je Nekeb, in per Jeb- naelu do Lekuma, in jenja per Jordanu, 34 . in mejaše verne proti za¬ hodu v Azanottabor, in od ondod gre vHukuko, in se vleče v Za- 439 bulon proti jugu, in v Aser proti zahodu in v Judo 8 ) k Jordanu proti solnčnimu izhodu. 35. Nar terdnejši mesta so: Asedim, Ser, in Emat, in Rekat, in Keneret, 36. in Edema, in Arama, Asor, 37. in Kedes, in Edrai, En- hasor, 38. in Jeron, in Magdalel, Ho- rem, in Betanat, in Betsames: devetnajst mest, in njih vasi. 39. To je posestvo rodu Nef- talijevih sinov po njih rodovinah, mestih in njih vaseh. 9 ) 40. Sedmi vadljej se je vzdig¬ nil za rod Banovih sinov po njih rodovinah, 41. in meja njegoviga deleža je bila: Sara, in Esthaol, in Hirsemes, to je, solnčno mesto, 42. Selebin, in Ajalon, in Je- tela, 43. Elon, in Temna, in Akron, 44. Elteke, Gebeton, in Ba- laat, 45. in Jud, in Bane in Ba¬ rak, 10 ) in Getreinon, 46. in Mejarkon, in Arekon s pokrajino, ki gleda v Jope, 47. kjer tudi jenja. In Banovi sinovi so šli gori, in so se voj¬ skovali zoper Lesem , 1 ‘) in so ga vzeli, ter ga udarili z ojstrostjo meča, in so ga posedli, in so v njem prebivali, in so imenovali 6. per majhnim deležu, ki je eni rodovini došel. 7. Aserjev rod je prebival ob srednjim morji, in je bil omejen proti jutru z Neftalijevo, Zabulonovo in Isaharjevo pokrajino, proti jugu pa z Manase- tovo. 8. „Juda“ je bilo tukej blezo neko mesto. 9. Neftalijeva okrajina se je dotikala proti jutru Jordana, proti jugu Zabulo- noviga deleža, proti večeru pa Aserjeviga- 10. V hebrejskim: Bne-fiarak u . 11 . „Lesem“ je bilo mesto pod Libanonam na har bolj severni meji kananske dežele. Joznetove bukve 19. 20. 440 njegovo imeLesem-Dan, po imenu Dana, svojiga očeta. 12 ) 48. To je posestvo rodu Da- novih sinov po njih rodovinah, mestih, in njih vaseh. 13 ) 49. In ko je bil C Jozue ) do¬ končal razdelitev dežele po vad- Ijeji, vsakterim po njegovim rodu, so dali Izraelovi otroci Jozuetu, Nunovimu sinu, posestvo v svoji sredi, 50. po Gospodovim povelji me¬ sto, ki ga je želel, Tamnat-Sarao na Efrajmovim gorovji, in sozidal je mesto, in je v njem prebival. 14 ) 51. To so posestva, ki so jih po vadljeji razdelili Eleazar, du¬ hoven, in Jozue, Nunov sin, in poglavarji rodovin in rodov Izra¬ elovih sinov v Sili pred Gospo¬ dam per vratih šotora pričevanja, in tako so razdelili deželo. XX. Poglavje. Pribežališne mesta. Kdo naj vanje beži, in kako dolgo naj v njih prebiva. 1. In Gospod je govoril Jo¬ zuetu, rekoč: Govori Izraelovim otrokam, ter jim reci: 2. Odločite mesta uhežnim, ki sim vam od njih govoril po Moj¬ zesu; 4. Mojz. 35, 11. i. d. 5. Mojz. 19, 2. i. d. 3. de beži v nje, kdor koli je koga nevedama ubil, in de se more umakniti jezi sorodnika, ki je maševarec kervi. 4. Ko perbeži veno teh mest, naj se vstavi pred mestnimi vratmi, in naj pove starašinam tega mesta vse, kar koli ga nedolžniga do¬ kazuje; in tako naj ga sprejmejo, in naj mu dajo kraj v prebivališe. 5. In ako ga maševavec kervi preganja, naj mu ga ne dajo v roke; ker je nevedama ubil svo¬ jiga bližnjiga, in tudi ni doka¬ zano, de je bil pred dvema ali tremi dnevi njegov sovražnik.' 6. In naj prebiva v tistim me¬ stu, dokler ne stoji pred sodbo, de da odgovor od svojiga djanja, in * 1 ) dokler ne umerje veliki du¬ hoven, ki bo tisti čas; potem naj se verne ubijavec, in naj gre v mesto, in v svojo hišo, ki je bil iz nje pobegnil. 7. In odločili so Kedes v Ga¬ lileji na Neftalijevim gorovji, in Sihem na Efrajmovim gorovji, in Kirjatarbe, ki je Hebron, na Ju¬ dovim gorovji. 8. In unkraj Jordana proti iz- hodnji strani Jerihe so odločili Bosor, ki stoji v pušavi na pla¬ njavi Rubnoviga rodu, in Ramot v Galaadu Gadoviga rodu, in Gaulon v Basanu Manasetoviga rodu. 5. Mojz. 4, 43. 9. Te mesta so bile odločene vsim Izraelovim otrokam, in ptuj- cam, 2 ) ki so med njimi prebivali; 12. Glej Sodn. 18, 1. i. d. 13. Danov rod je prebival med .Judovim in Efrajmovim rodam, in se je zadeval proti jutru Benjaminovima rodu, proti večeru pa morja. 14. O kako nesamopridno je Jozue ravnal, ki je prosil posestva v darilo, ki ga je sam drugim delil! in kako majhno je bilo, česar je prosil! Kako podoben je bil ubozimu in ponižnimu Jezusu, kteriga živa predpodoba je bil! 1. naj ondi ostane, ako j e bil za nedolžniga spoznan, dokler i. t. d. 2. ki so sprejeli Mojzesovo postavo. 441 Joznetove bukve 20. 21. de beži v nje, kdor je nevedama sevati, dokler ne stoji pred ljud— koga ubil, in de ne umerjevroci stvam, in ne razloži svoje pravde, sorodnika, ki želi prelito kri ma- XXI. Poglavje. Mesta levitov. Srečno posestvo kananske dežele. 1. Perstopili so pa poglavarji Levijevih rodovin k Eleazarju, du¬ hovnu, in k Jozuetu, sinu Nuno- vimu, in k poglavarjem rodovin iz sleherniga rodu Izraelovih otrok 5 2. in so jim govorili v Sili, v kananski deželi, ter so rekli: Go¬ spod je ukazal po Mojzesu, de se nam dajo mesta v prebiva¬ lišč, in njih okrajine vrejo živine. 4. Mojz. 35, 2. 3. In Izraelovi otroci so dali od svojih posestev po povelji Go¬ spodovim mesta in njih okrajine. 4. In vadljej je zadel rodo¬ vino Kaatovo, sinove Arona, du¬ hovna,‘) in došlo jim je od rodov Judoviga, in Simeonoviga, in Benjaminoviga, trinajst mest; 5. in drugim Kaatovim sino- vam, to je, levitam, ki so bili ostali, 1 2 ) deset mest od rodov Efrajmoviga, inDanoviga, in od polovice rodu Manasetoviga. 6 . Dalje se je vzdignil vadljej za Gersonove sinove, de bi pre¬ jeli trinajst mest od rodov Isa- harjeviga, in Aserjeviga, in Nef- talijeviga, in od polovice rodiiMa- nasetoviga v Basanu, trinajst mest. 7. In Merarijevim sinovam po njih rodovinah (je došlo) od ro¬ dov Rubnoviga, in Gadoviga, in Zabulonoviga, dvanajst mest. 8 . In Izraelovi otroci so dali levitam mesta in njih okrajine, kakor je bil Gospod zapovedal po Mojzesu, in dali so jih sle¬ hernimi! po vadljeji. 9. Iz rodov Judovih in Sime¬ onovih sinov je dal Jozue mesta, njih imena so tele: 1 . Kron. 6, 55. 10. Aronovim sinovam izKaa- tove rodovine Ievitovskiga rodu (zakaj pervi vadljej se je za nje vzdignil): 11. Kirjatarbe očeta Enako- viga, ki se Hebron imenuje, na Judovim gorovji, z njegovimi okraji okrog in okrog j 12 . njive pa in njegove vasi je dalKalebu, sinu Jefonetovimu V posestvo. Zgor. 14, 14. 13. Dalje tedej sinovamArona, duhovna, Hebron, perbežališno mesto, in njegove okrajine, in Lobno z njenimi okraji, 14. in Jeter, in Estemo, 15. in Holon, in Dabir, 16. in Ain, in Jeto, in Bet- sames z njih okraji: devet mest od dveh rodov, kakor je bilo rečeno. 17. Od rodu pa Benjaminovih sinov: Gabaon, in Gabae, 18. in Anatot, in Almon z njih okraji: štiri mesta. 19. Vsih mest sinov Arona, duhovna, z njih okraji je bilo sku- pej trinajst. 1. ki so bili iz Kaatove rodovine. 2. razun Aronove rodovine zmed Kaatovih. Joznetove bnkve 31. 442 20. Drugim pa zmed rodovine Kaatovih sinov levitovskiga rodu se je dalo tole posestvo: 21. Od Efrajmoviga rodu per- bežališno mesto Sihem z njego¬ vimi okraji na Efrajmovim go¬ rovji, in Gazer, 22. in Kibsaim, in Bethoron z njih okraji, štiri mesta; 23. tudi od Danoviga rodu: Elteko, in Gabaton, 24. in Ajalon, in Getremon z njih okraji, štiri mesta; 25. dalje od polovice Manaseto- viga rodu: Tanak, in Getremon z njunima okrajema, dve mesti. 26. Vsih deset mest in njih okraji so se dali Kaatovim sino- vam nižjiga reda. 3 ) 27. Tudi Gersonovim sinovam levitovskiga roda je dal od po¬ lovice rodu Manasetoviga per- bežališni mesti: Gaulon v Ba- sanu, in Bosro z njunima okra¬ jema, dve mesti; 28. dalje od Isaharjeviga rodu: Kesjon, in Daberet, 29. in Jaramot, in Enganim z njih okraji, štiri mesta; 30. od Aserjeviga rodu pa Ma- sal, in Abdon, 31. in Helkat, in Rohob z njih okraji, štiri mesta; 32. od Neftalijeviga rodu pa perbežališno mesto Kedes v Ga¬ lileji, in Hamot-Dor, in Kartan z njih okraji, tri mesta. 33. Vsih mest Gersonovih ro¬ dov je bilo trinajst z njih okraji. 34. Merarijevim sinovam, le- vitam nižjiga reda, pa je bilo dano po njih rodovinah od rodu Zabulonoviga: Jeknam, in Karta, 35. in Damna, in Naalol, štiri mesta z njih okraji; 36. od Rubnoviga rodu unkraj Jordana, Jerihi nasproti, perbe- žališne mesta: Bosor v pušavi, Misor, in Jaser, in Jetson, in Mefaat, štiri mesta z njih okraji ; 4 ) 37. od Gadoviga rodu: per¬ bežališno mesto Ramot v Ga- laadu, in Manaim, in Hesebon, in Jaser, štiri mesta z njih okraji. 38. Vsih mest Merarijevih si¬ nov po njih rodovinah in hišah je bilo dvanajst. 39. Bilo je tedej vsih levitOv- skih mest med posestvam Izra¬ elovih otrok osem in štirdeset, 40. z njih okraji, in vse so bile po rodovinah razdeljene. 41. In Gospod Bog je dal Izraelu vso deželo, ki jo je bil persegel dati njih očetam, in so jo posedli, in v nji prebivali. 5 ) 42. In podelil jim je mir z vsiini narodi okrog in okrog; in nihče zmed njih sovražnikov se ni pre- derznil, se jim ustavljati, temuč vsi so bili podverženi njih oblasti. Zgor. 11, 23: 14, 15. 43. Ne ena beseda, ki jim jo je bil obljubil spolniti, ni bila uni¬ čena, temuč vse je bilo spolnjeno v djanji. 3. ki niso bili duhovni. 4. V hebrejskim so tele mesta: „Vecer, Jahca, Kedemot, Mefaat u . MisOr in Jaser sta eno mesto. 5. Izraelci so gospodovali nad vso deželo, le sem ter tje sd še Kananejci v nji prebivali. Bog je to dopustil, de se ni dežela preveč y ljudi spraznila. Permeri 2. Mojz. 23, 29. in tudi Sodn. 2, 20—23: 3, 2., kjer sO še drugi vzroki naznanjeni. Joznetove bukve 22. 443 XXII. Poglavje. Rubnovi in Gadovi sinovi in polovica Manasetovih sinov se vernejo po vojski v svoje posestva, in postavijo per Jordanu velik altar. Drugi rodovi jim to za zlo vzamejo, ker si mislijo, de so zapustili praviga Boga; torej pošljejo do njih poslancov, ktcri jim terdo očitajo to pregreho; oni pa se izgovarjajo; njih izgo¬ vor poslancam dopade; poslanci se vernejo in povedo odgovor ljudstvu; ljudstvo se utolaži in hvali Boga. 1. Ravno tisti čas 1 ) je po¬ klical Jozue Rubnove, in Gadove, in polovico Manasetoviga rodu, 2. in jim je rekel: Vse ste storili, kar vam je zapovedal Mojzes, služabnik Gospodov; tudi meni ste bili v vsim pokorni, 3. in niste zapustili svojib bra¬ tov tako dolgo časa 2 ) do današ- njiga dneva, in ste spolnovali po¬ velje Gospoda, svojiga Boga. 4. Ker je tedej dal Gospod, vaš Bog, vašim bratam pokoj in mir, kakor je bil obljubil; torej se vernite in pojdite v svoje šo¬ tore in v deželo posestva, ki vam jo je dal Mojzes, služabnik Go¬ spodov, unkraj Jordana; 4.Mojz. 32, 33. Zgor. 1, 13: 13, 8. 5. vender pa tako, de zvesto ohranite in v djanji spolnujete za¬ poved in postavo, ki vam jo je ukazal Mojzes, služabnik Gospo¬ dov, de ljubite Gospoda, svojiga Boga, in hodite po vsili njegovih potih, in spolnujete njegove za¬ povedi, in se njega deržite, in mu služite iz vsiga svojiga serca in iz vse svoje duše. 6. In Jozue jih je blagoslovil in spustil. Oni so se vernili v svoje šotore. 7. Polovici Manasetoviga rodu pa je bil dal Mojzes posestvo v Basanu; zatorej je dal Jozue ostali polovici delež med njenimi dru¬ gimi brati takraj Jordana proti zahodu. In ko jih je bil spustil v njih šotore, in jih blagoslovil, 8. jim je rekel: Z velikim pre¬ moženjem in bogastvam se ver- nete v svoje sela, s srebram in Zlatam, z bronam in železarn, in z mnogoverstnim oblačilam; de¬ lite ta rop sovražnikov s svojimi brati. 3 ) 9. In vernili so se Rubnovi in Gadovi sinovi, in polovica Ma¬ nasetoviga rodu, in so se ločili od Izraelovih otro'k iz Sile, ki je v Kanaanu, de bi prišli v Ga- laad, v deželo svojiga posestva, ki so jo bili prejeli na povelje Gospodovo po Mojzesu. 10. In ko so bili prišli k gri¬ čem Jordana v kananski deželi, 4 ) so postavili altar neizmerne veli¬ kosti zraven Jordana. 5 ) 11. Ko so pa Izraelovi otroci to slišali, in ko so jim verjetni sporočniki naznanili, de so Rub¬ novi in Gadovi sinovi, in polo¬ vica Manasetoviga rodu, altar postavili v kananski deželi, na gričih Jordana Izraelovim otro- kam nasproti; 1. po dokončani vojski. 2. sedem ali osem let. 3. ki so za varhe doma ostali. Perm. 4. Mojz. 31, 27. 4. takraj Jordana kananske dežele. 5. so postavili velik altar v spomin vojske unkraj Jordana. 444 Joznetove bnkve 22 . 12. so se vsi v Sili zbrali, de bi šli gori, in se zoper nje voj¬ skovali. 13. Med tem pa so poslali k njim v galaajsko deželo Fineesa, sinu Eleazarja, duhovna, 14. in deset poglavarjev z njim, iz vsaciga rodu eniga. 15. Prišli so k Rubnovim in Gadovim sinovam, in polovici Ma- nasetoviga rodu, v galaajsko de¬ želo , in so jim rekli: 16. To vam sporoči vse ljud¬ stvo Gospodovo: Kakošno pre- stopljenje je to? Zakaj ste za¬ pustili Gospoda, IzraelovigaBoga, ker ste postavili pregrešen altar,, in ste odstopili od njegove služ¬ be? 6 ) 17. Ali vam je premalo, de ste se pregrešili po Beelfegorji, 7 ) in de je do današnjiga dne ma¬ dež te pregrehe nad nami, 8 ) in de jih je veliko zmed ljudstva poginilo ? 4. Mojz. 25, 3: 5. Mojz. 4, 3. 18. Vi ste dans Gospoda za¬ pustili, in jutri bo divjal njegov serd nad vsim Izraelam. 9 ) 19. Ako menite, de je dežela vašiga posestva nečista, l0 ) se pre¬ selite v deželo, v kteri je šotor Gospodov, in prebivajte med nami; samo de ne odstopite od Gospoda in naše srenje, in de ne postav¬ ljate altarja memo altarja Go¬ spoda, našiga Boga. 20. Ali ni Ahan, sin Zaretov, prestopil zapovedi Gospodove, in ali ni njegov serd nad vse Izra¬ elovo ljudstvo prišel ? On pa je bil le en sam mož; in o de bi bil le sam poginil v svoji hudobii! Spred. 7, 1. 21. Odgovorili so pa Rubnovi in Gadovi sinovi in polovica Ma- nasetoviga rodu pervakam Izra- eloviga poslanstva: 22. Premočni Bog, Gospod, on premočni Bog Gospod, sam ve, in tudi Izrael naj ve; ako smo iz pregrešne misli ta altar posta¬ vili, naj nas več ne varuje, temuč naj nas zdaj kaznuje; 23. in ako smo s tem name- nam to storili, de bi žgavnih, in jedilnih, in mirnih darov nanj po- kladali, naj sam preiše in sodi, 24. in ne veliko bolj s to mi¬ slijo in s tem pogovorain, de smo rekli: Dans ali jutri porečejo vaši otroci našim otrokam: Kaj vam je mar Gospod, Izraelov Bog? 25. Mejo je Gospod postavil med nami in med vami, o Rub¬ novi in Gadovi otroci! reko Jor¬ dan ; in zatorej nimate dela v Gospodu. In po ti perložnosti bi vaši otroci odvernili naše otroke od strahu Gospodoviga. Torej smo boljši mislili, 26. in smo rekli: Postavimo si altar, ne v darovanje žgavnih ali druzih darov, 27. ampak v pričevanje med nami in med vami, in med na¬ šimi in vašimi otroci, de služimo Gospodu, in de imamo pravico darovati žgavnih, in mirnih, in druzih darov; in de poreko dans ali jutri vaši otroci našim otro- 6. Glej 5. Mojz. 12, 13. 7. Glej 4. Mojz. 25, 3. 8. nam je še v sramoto. 9. Glej 4. Mojz. 16, 21. 22. 10. ker ni svetiga šotora med vami, ali blizo vas. 445 Jozuetove bukve 22. 23. kam: Vi nimate dela v Go¬ spodu. 28. Ako bi pa to hotli reči, naj jim odgovore: Glejte altar Gospodov, 11 ) ki so ga postavili naši očetje, ne v žgavne ali v druge daritve, ampak v priče¬ vanje med nami in med vami. 29. Te hudobije ne bodi per nas, de bi odstopili od Gospoda, in zapustili njegove stopinje, de bi postavili altar v darovanje žgav- nih, in jedilnih, in druzih daritev, razun altarja Gospoda, svojiga Boga, ki je postavljen pred nje¬ govim šotoram. 30. Ko so to zaslišaliFinees, du¬ hoven, in pervaki Izraeloviga po¬ slanstva, ki so bili z njim, so bili potolaženi; in so besede sinov Rub- novih, in Gadovih, in polovice Ma- nasetoviga rodu prav radi sprejeli. 31. In Finees, sin Eleazarja, duhovna, jim je rekel: Zdaj vemo, de je Gospod z nami, ker niste krivi te hudobije, in ste oteli Izra¬ elove otroke iz roke Gospo¬ dove. 32. In vernil se je s pervaki zmed Rubnovih in Gadovih sinov iz galaajske dežele, iz pokrajin Kanaana, k Izraelovim otrokam, in jim je pernesel odgovor. 33. In govor je dopadel vsim, ki so ga slišali. In Izraelovi otroci so hvalili Boga, in niso več rekali, de bi šli gori nad nje, in se zo¬ per nje vojskovali, in deželo njih posestva pokončali. 34. In Rubnovi in Gadovi si¬ novi so imenovali altar, ki so ga postavili, naše pričevanje, de je Gospod sam Bog. 12 ) XXIII. Poglavje. Jozue zbere Izraelce, in jih opominja, de naj potrebijo Kananejce iz dežele. 1. Ko je pa bilo veliko časa preteklo, ‘) od kar je bil Gospod Izraelu mir dal, in mu podvergel vse narode okrog in okrog, in ko je bil Jozue že star in prav perleten, 2. je poklical Jozue vse Izrael¬ ce, starašine, in pervake, in vojvo¬ de, 1 2 ) in učenike, 3 4 ) in jim je rekel: Jez sim se postaral in sim perleten; 3. in vi ste vse vidili, kar je storil Gospod, vaš Bog, vsim narodam okrog in okrog, in kako se je sam za vas vojskoval; 4. in ker vam je zdaj po vad- Ijeji razdelil vso deželo, od Jor¬ dana proti izhodu do velikiga morja, in ker je še veliko naro¬ dov ostalo, 5. jih bo Gospod, vaš Bog, potrebil, in pregnal spred vašiga obličja, in bote posedli deželo, kakor vam je obljubil. 6. Le bodite terdni in skerbni, de spolnujete vse, kar je zapi¬ sano v bukvah Mojzesove po¬ stave, in de od tega ne odsto¬ pate ne na desno, ne na levo; 7. de, ko pridete k narodam, 11. V hebrejskim: „Glejte •podobo altarja Gospodoviga “, to je: Glejte, ta altar je podoben altarju v Sili, po njem je narejen vznamnje, de smo z njim v zvezi, in se ga vdeležujemo. 12. de je Gospod sam naš pravi Bog. 1. kakih osem ali devet let. Gl. zgor. 22, 2. i. d. 2. V hebrejskim: „in sodnike“. 3. V hebrejskim: „urednike u , drugi prestavljajo: „pisarje“. Joznetove bnkve 23. 24. 446 ki so med vami, ne persegate v imenu njih bogov, in jim ne slu¬ žite in jih ne molite; 8. temuč deržite se Gospoda, svojiga Boga, kakor ste delali do tega dneva. 9. In tedej bo Gospod Bog potrebil velike in premočne narode spred vašiga obličja, in nihče se vam ne bo mogel ustavljati. 4 ) 10. Eden zmed vas bo podil tavžent sovražnikov; ker se bo Gospod, vaš Bog, sam vojskoval za vas, kakor je obljubil. 11. Jue samo za to prav pridno skerbite, de ljubite Gospoda,, svo¬ jiga Boga. 12. Ako bi se pa hotli deržati zmot teh narodov, ki med vami prebivajo, in z njimi zakone me¬ šati, in prijaznosti sklepati; 13. že zdaj vedite, de jih Go¬ spod, vaš Bog, ne bo potrebil pred vami, temuč vam bodo v jamo in v zadergo, in v spotik- ljej na vaši strani, in tern v vaših očeh, 5 ) dokler vas ne zatere in ne potrebi iz te predobre dežele, ki vam jo je dal. 14. Glej, dans 6 ) nastopim pot vsiga zemeljskiga; in spoznali hote iz vsiga serca, de ni nobena vsili besedi, ki vam jih je Go¬ spod obljubil spolniti, nespolnjena ostala. 3. Kralj. 2, 2. 15. Kakor je tedej v djanji spolnil, kar je obljubil, in se je vse po sreči izšlo; ravno tako bo nad vas perpravil vse, kar koli je hudiga pretil, dokler vas ne zatere in ne potrebi iz te pre¬ dobre dežele, ki vam jo je dal. 16. Ako bote prestopili zavezo Gospoda, svojiga Boga, ki jo je z vami naredil, in ptujim bogo- vam služili, in jih molili; se bo Gospodov serd berž in hitro nad vas vzdignil,'in vi bote potreb- ljeni znad te predobre dežele, ki vam jo je dal. XXIV. Poglavje. Jozuetov slednji zbor in njegova smert. 1. In Jozue je zbral vse ro¬ dove Izraelove v Sihemu, ‘) in je poklical starašine, in pervake, in sodnike, in učenike; 1 2 ) in stali so pred Gospodam; 3 ) 2. in je ljudstvu takole go¬ voril: To govori Gospod, Izra¬ elov Bog: Unkraj reke 4 ) so ne¬ kdaj prebivali vaši očetje, Tare, oče Abrahamov in Nahorjev, in so služili ptujim bogovam. t. Mojz. 11, 26. 3. Vzel sim tedej vašiga očeta Abrahama iz pokrajin Mezopo¬ tamije, in sim ga peljal v deželo Kanaan, in sim množil njegov zarod, 1 . Mojz. 11, 31. 4. in sim mu dal Izaka; njemu 4. V hebrejskim: „Zato je Jehova potrebil spred vaših oči velike in mogočne narode iz njih posestev “. 5. Permeri 4. Mojz. 33, 55. 6. knialo pojdem pot i. d., to je, kmalo bom umeri. 1. kjer je Abraham vpervo daroval (4-Mojz. 12, 6. 7.ji, iu kjer je bila zaveza poterjena (Zgor. 8, 30 . i. d.). 2. V hebrejskim: „urednike u , drugi prestavljajo: „pisarje“. 3. pred svetim šotoram. 4. reke Evfrata. Jožih* to ve bukve 24. pa sim dal Jakopa in Ezava. Zmed nju sim dal Ezavu goro Seir v posest; Jakop pa in nje¬ govi sinovi so šli doli v Egipt, t. Moja. 31, 2: 25, 26: 36, 8:46, 6. 5. In poslal sim Mojzesa in Arona, in sim udaril Egipt z mnozimi znamnji in čudeži. 2.Mojz. 3, to. 6 . In izpeljal sim vas in vaše očete iz Egipta, in prišli ste do morja 5 in Egipčani so planili za vašimi očeti z vozmi in konjniki do rudečiga morja. 2. Mojz. 12, 37 : 14, 9 . 7. Izraelovi otroci so pa vpili v Gospoda, in on je postavil te- moto med vas in med Egipčane, in je perpeljal morje čez nje, in jih je pokril. Vaše oči so vidile vse, 5 ) kar sim delal v Egiptu, in prebivali ste vpušavi dolgo časa; 8 . in peljal sim vas v deželo Amorejcov, ki so prebivali unkraj Jordana. In ko so se zoper vas vojskovali, sim jih dal vam v roke, in ste se polastili njih dežele, nje pa ste pobili. 9. Vzdignil se je pa Balak, sin Sflforjev, moabski kralj, in se je vojskoval zoper Izraela, 6 ) in je poslal poklicat Balaama, sinu. Beorjeviga, de bi vas pre¬ klinjal; 4. Mojz. 22, 5. 10 . jez pa ga nisim hotel usli¬ šati, temuč sim vas nasproti bla¬ goslovil po njem, in sim vas otel iz njegove roke. 11. In šli ste čez Jordan, in ste prišli do Jerihe. In vojsko¬ vali so se zoper vas možje tega mesta, Amorejci, in Ferezejci, in Kananejci, in Hetejci, in Gerge- 447 sejci, in Hevejci, in Jebusejci; in dal sim jih vam v roke, Spred. 3, 14: 6, 1 : 11, 3. 12. in poslal sim pred vami Seršenov, in sim jih pregnal iz njih krajev, dva kralja Amorej¬ cov, ne s tvojim mečem, tudi ne S tvojim lokam. 2 . Mojz. 23, 28: 5. Mojz. 7, 20. Spred. 11, 20. 13. In dal sim vam zemljo, ki je niste obdelovali, in mesta, ki jih niste zidali, de bi v njih pre¬ bivali, vinograde in oljnike, ki jih niste zasadili. 14. Tako tedej bojte se Go¬ spoda, in mu služite s popolnim in prav resničnim sercam, in od¬ pravite bogove, kterim so služili vaši očetje v Mezopotamii in v Egiptu, in služite Gospodu, l.Krati. 7, 3 Tob. 14, 10. 15. Ako se vam pa hudo zdi, Gospodu služiti, vam je na zbiro dano: izvolite si dans, kar vam dopade, komur ste dolžni sosebno služiti, ali bogovam, kterim so služili vaši očetje v Mezopotamii, ali bogovam Amorejcov, ki v njih deželi prebivate; jez pa in moja hiša bomo Gospodu služili. 16. In ljudstvo je odgovorilo in reklo: Tega ne, de bi Gospoda zapustili in služili ptujim bogo¬ vam. 17. Gospod, naš Bog, sam je izpeljal nas in naše očete iz egip¬ tovske dežele, iz hiše sužnosti, in je delal pred našimi očmi ve¬ like znanmja, in nas je varoval na vsim potu, ki smo po njem hodili, in med vsimi narodi, ki smo skozi nje popotvali, 18. in je pregnal vse narode, 5. Vaših očetov oči so vidile. 6. hudo vam je delal, kolikor je mogel, desiravno ni prijel za orožje. 448 Jozuetove bukve 24. Amorejce, prebivavce dežele, v ktero smo prišli. Torej bomo slu¬ žili Gospodu, ker on je naš Bog. 19. In Jozue je rekel ljudstvu: Ne bote mogli služiti Gospodu; 7 ) zakaj Bog je svet in močen Go- reenik, in ne bo zanesel vašim hudobijam in greham. 8 ) 20. Ako bi zapustili Gospoda, in služili ptujim bogovam, se bo od vas obernil, in vas bo tepel in pokončal, potem ko vam je bil dobro storil. 21. In ljudstvo je Jozuetu reklo: Kratko nikar ne bo tako', kakor govoriš, temuč Gospodu bomo služili. 22. In Jozue je rekel ljudstvu: Vi ste priče, de ste si sami zvo- lili Gospoda, de mu služite. In odgovorili so: Priče smo ! 23. Tedej, je rekel, odpravite ptuje bogove zmed sebe, in uklo¬ nite svoje serca Gospodu, Izra- elovimu Bogu. 24. In ljudstvo je reklo Jozue¬ tu: Gospodu, svojimu Bogu, bomo služili, in pokorni bomo njegovim zapovedim. 25. Naredil je tedej Jozue ta dan zavezo, in je položil pred ljudstvo zapovedi in pravice v Šihemu. 26. Tudi je zapisal vse te besede v bukve Gospodove po¬ stave; 9 ) in je vzel silno velik kamen, in gaje postavil pod hrast, ki je stal v svetišu Gospodovim, 10 ) 27. in je rekel vsimu ljudstvu: Glej, ta kamen vam bodi v pri¬ čevanje, ker je slišal vse besede Gospoda, ki vam jih je govoril, de ne bote kje potem hotli tajiti, in lagati Gospodu, svojimu Bogu. 28. In je spustil ljudstvo, sle- herniga v njegovo posestvo. 29. In po tem je umeri Jozue, Nunov sin, Gospodov služabnik, sto in deset let star; 30. in pokopali šo ga na meji njegoviga posestva vTamnatsarai, ki stoji na Efrajmovim gorovji proti severni strani gore Gaasa. 31. In Izrael je služil Gospodu vse dni Jozueta in starašin, ki so še dolgo časa živeli za Jozuetam, in so vedili za vse Gospodove dela, ki jih je delal v Izraelu. 32. Tudi Jožefove kosti, ki so jih bili pernesli Izraelovi otroci iz Egipta, so pokopali v Sihernu na delu njive, ki jo je bil Jakop kupil od sinov Hemorja, očeta Sihe- moviga, za sto mladih ovac, 11 ) in je bila v posestvu Jožefovih sinov. 1 . Mojz. 50, 24 : 2. Mojz. 13, 19: 1. Mojz. 33, 19. 33. Tudi Eleazar, Aronov sin, je umeri, in pokopali so ga v Gabaatu, 12 ) ki je bil dan njego¬ vimi! sinu Fineesu m^FfrajijKivim gorovji. /Pgafa 7. Ne bote mogli ob enim služiti Gospodu in malikam. 8. zakaj Gospod je svet Bog, in močno goreč Gospod za s ter ne terpi malika zraven sebe, in tudi ne bo terpel vaših hudoinj in pregreh. 9. Jozue je zapisal te besede konec Mojzesovih bukev, ki so per skrinji bile. Glej 5. Mojz. 17, 18: 31, 26. 10. ki je stal na preddvoru svetiga šotora. 11. V hebrejskim: sto kasit u . v Kasita u je ime neke stare, nam neznane tehte, ki so jo na tehtnico pokladali, in z njo srebro tehtali, ker še niso imeli kovaniga denarja. Gl. 1. Mojz. 33, 19. 12. v mestu Gabaatu. Nekteri prestavljajo: „na griču , ki je bil dan“ i. t. d. ' v K NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA