'V

*














SVETO PISMO

stare in nove zaveze

Z

poleg nemškiga, od apostoljskiga Sedeža poterjeniga sv. pisma,
ki ga je iz Vulgate ponemčil in razložil

O r  Franc Allioli*

Natisnjeno po povelji

prečastitljiviga Kneza

Alf TOM A AM1J Jldf A ,

jy«M|aasMfa Škofa.

/t (. 'Utirit

A..,;,.,.,  ,{< i -7 -”-

(Drugi zvezek.)

.-«0§illt-

V Ljubljani.

Natisnil Jožef Blaznik.
1857 .

■

'

r 'tr-





/

O B S E Z E K.

1

Bukve Sodnikov. — Rutine bukvice. — Čvetere bukve
kraljev. — Dvoje kroniške bukve. — Ezdrove in IVehemi-
jeve bukve. — Tobijeve, Juditine in Esterine bukve.

«6

1 *

I

*

TTOR

v

Bukve Sodnikov.

Bukve sodnikov imajo svoje ime od vojvodov vojskinih trum
izraelskiga ljudstva, ki so se sodniki imenovali. V teh bukvah se
perpoveduje nadalje — od 1. do 16. poglavja — zgodovina Izra-
eloviga ljudstva od Jozuetove smerti do veliciga duhovna in sod¬
nika Helija, s kterim se perve bukve kraljev začnejo. Bukve sod¬
nikov tedaj perpovedujejo dogodbe, ki so se zgodile ob času tistih
trinajst vojvodov ali sodnikov, ki jih je Bog Izraelcam od časa
do časa pošiljal, iz tega namena, de bi jih po njih rešil z močno
roko iz sužnosti, v ktero jih je pušal priti v kazen zavoljo mali¬
kovanja. Od 17. do 21. poglavja pa dopoveduje sveti pisavec teh
bukev malikovanje Danoviga rodu in vojsko z Benjaminovim rodam.
Berž ko ne, ste se zgodile te pergodbi v času po Jozuetovi smerti
do perviga sodnika, — Sveti pisavec teh bukev je gotovo vsaj
nekoliko časa poprej živel, preden je David terdnjavo Sion pre¬
magal, in v svojo oblast dobil, ker so ob njegovim času (1, 21.)
še Jebusejci v nji prebivali, kar se po Davidovi zmagi nič več ne
bere, ker jih je bil David iz terdnjave pregnal. Po starim izročilu
je pisavec teh bukev prerok Samuel. Te bukve obsegajo več časa
ko tri sto let.


I. Poglavje.

Nekteri zmed Izraelovih rodov se vzdignejo na vojsko zoper Kananejce, nekteri

pa se abotavljajo.

1. Jozuetovi smerti 1 ) so
Izraelovi olroci vprašali Gospo¬
da, 2 ) rekoč: Kdo 3 ) pojde gori
pred nami nad Kananejce, 4 ) in
bo naš vojvoda v vojski ?

2. In Gospod je rekel: Juda
naj gre gori; 5 ) glej, njemu v roke
sim dal deželo.

3. In Juda je rekel Simeonu,
svojirnu bratu: 6 ) Pojdi gori z me¬
noj v moj vadljej, 7 ) in se vojskuj
zoper Kananejce, de tudi jez poj¬
dem s teboj v tvoj vadljej. In
Simeon je šel z njim.

4. In Juda je šel gori, in Go¬
spod mu je dal Kananejca in Fe-
rezejca v roke, in pobili so v
Bezeku deset tavžent mož.

5. In našli so Adonibezeka 8 )
v Bezeku, in so se zoper njega

vojskovali, in so pobili Kana¬
nejca in Ferezejca;

6. Adonibezek pa je zbežal,
in so jo za njim uderli, iu so ga
vjeli, in so mu odsekali krajine
na rokah in nogah.

7. In Adonibezek je rekel:
Sedemdeset kraljev je pobiralo z
odsekanimi krajinami na rokah in
nogah ostanke jedil pod mojo
mizo; kakor sim jez storil, tako
mi je Bog povernil. 9 ) In perpe-
Ijali so ga v Jeruzalem, in je
tam umeri;

8. zakaj Judovi sinovi so Je¬
ruzalem obsedli, in ga vzeli, in
ga z ostrim mečem udarili, in
vse mesto sežgali. 10 )

9. In potem so šli doli, in so
se vojskovali zoper Kananejce,

1. v letu sveta 2570; pred Kristusam 1434.

2 .  Glej spod. 20, 18: 2. Mojz. 28, 30. razi. 22.

3. Kteri zmed rodov pojde gori i. t. d.

4 .  Glej Joz. 21, 41. razi. 5.

5. Glej 1. Mojz. 49, 8.

6. Judov rod je rekel Simeonovimu rodu.

7. Pojdi gori z menoj v moj delež.

8. t. j., gospodovavca v Bezeku.

9 .  Tukaj imenovani sedemdeseteri kralji so bili poglavarji posameznih mest, ki
jih je Adonibezek v vojski premagal, in jim je po vojniški pravici tistih časov
perste posekal. Po te vojniški pravici so smeli tudi Izraelci z njim ravno takč
storiti, in nihče jih ni mogel zavoljo tega grozovitosti in terdobe dolžiti.

10. Kar se tukaj od 8. do 16. v. bere, je ponovljanje iz Jozuetovih bukev pogl.

Bukve Sodnikov I.

ki so prebivali na gorovji, in proti
jugu in po planjavah.

10. Tudi Juda se je vzdignil
zoper Kananejce, ki so prebivali
v Hebronu (ki se je nekdaj ime¬
noval Karjat-ArbeJ, in je pobil
Sesa ja, in Aliimana, in Tolmaja;

11. in od tod se je podal, in je
šel nad prebivavce Dabira, ki mu
je bilo nekdaj ime Karjat-Sefer,
to je mesto učenosti.

12. In Kaleb je rekel: Kdor
bo udaril Karjat-Sefer, in ga bo
pokončal, 11 ) mu bom dal Akso,
svojo hčer, za ženo.

13. In ko ga je bil vzel Oto-
niel, sin Kenezov, mlajši brat Ka,-
lebov, 12 ) mu je dal Akso, svojo
hčer, za ženo.

14. Na potu grede jo je njen
mož naganjal, naj svojiga očeta
njive prosi. 13 ) Ko je na oslu sede
zdihovala, ji je rekel Kaleb: Kaj
ti je?

15. Ona pa je odgovorila: Daj
mi blagodar; zakaj dal si mi suho
zemljo, daj mi tudi močerno. Ka¬
leb ji je tedaj dal močerno zgo-
rej in močerno spodej.

16. Sinovi pa Kinejca, svaka

Mojzesoviga, ,4 ) so šli gori iz
mesta palmoviga 15 ) z Judovimi
sinovi v pušavo svojiga deleža,
ki je proti jugu Arada, in so z
njimi prebivali. 16 )

17. Juda pa je šel s Simeo-
nam, svojim bratam, in sta uda¬
rila skupej Kananejce, ki so pre¬
bivali v Sefaalu, in sta jih po¬
morila. In ime mesta se je ime¬
novalo Horma, to je, prekletstvo.

18. In Juda je vzel Gazo z
njeno pokrajino, in Askalon in
Akaron z njegovima pokrajinama.

19. In Gospod je bil z Judam,
de je posedel gorovje; prebivav-
cov po dolini pa ni mogel po¬
trobiti, ker so imeli obilno s šerpi
okovanih vozov. 17 )

20. In dali so Kalebu Hebron,
kakor je govoril Mojzes, in je
potrebi! iz njega tri Enakove si¬
nove. ,8 )

21. Benjaminovi sinovi pa niso
potrobili Jebusejcov, ki so v Je¬
ruzalemu prebivali, temuč Jebu-
sejci so prebivali z Benjamino¬
vimi sinovi v Jeruzalemu do da-
našnjiga dneva. 19 )

22. Tudi Jožefova hiša je šla

de so Adnnihp^iif 63 'J ‘ u se 1uka j samo zato  P 0, )avlja. de se pokaže, kakd
“V° Adombezeka v Jeruzalem perpeljali.

12 ' P« 2 eJS ^ ra:  '' hd ° r ,iir .}at-Sefer v oblast dobi “.

, 0*1  o ° lej ? Im Je bil  Otoniel Kalebov stričnik. Glej Joz. 15, 17.

13. kakor se bere Joz. 15, 18. razi. 17.

4 VToiz ,ifobaka '  k ’ s0 se  ''deželi Kinejcov vselili (spod. 4, 11:

IsVmLn ’ : 24 ' 21 °’ in so se t01e J tulii  < aka  imenovali.

Is' aVo  • ^ mesta ’ 'mmieč Jerihe. Glej 5. Mojz. 34, 3.

vati se'ie° vet. 1 6 Hobab .!' P ervi * a bla "il (4. Mojz. 10, 29.) z Izraelci popot¬
na vedno J * ,07 ' ne Jf e z  »)>■*>' združil, kakor tudi njegovi mlajši. Ti ao

vališa Tlei snnd^ii °i  / ' ,,astijsko ziv eli, ter niso imeli stanovitnima prebi-
valisa. Glej spod. 4, 11: 1 . Kralj. 15, 6: 1. Kron 2 55

17. ali s kosami okovanih vozov. Glej Joz 17 16 ’

18. Glej Joz. 15, 14: 4. Mojz. 14, 24.

19 . 0pusenje pokončanja Jebusejcov se v svetim pismu zdaj Judovimu (Joz.
15, 63.), zdaj Benjaminovimi! rodu pcrpisuje, ker sta imela oba rodova jeru¬
zalemsko mesto v oblasti (Joz 18, 28)

Bukve Sodnikov 1. 2.

8

gori v Betel, in Gospod je bil
z njimi.

23. Ko so namreč obsedli me¬
sto, ki se je poprej imenovalo
Luža,

24. so vidili moža priti iz me¬
sta, in so mu rekli: Pokaži nam
vhod v mesto, in milost ti bomo
skazali.

25. Ko jim ga je bil pokazal,
so udarili mesto z ostrim me¬
čem; uniga moža pa so spustili
in vso njegovo rodovino.

26. In ko je bil spušen, je šel
v deželo Hetičanov, ter je ondi
sozidal mesto, in ga imenoval
Lužo, ki se tako imenuje do tega
dneva.

27. Tudi Manase ni potrebil
Betsana in Tanaka z njunimi
vasmi, in prebivavcov v Doru,
in v Jeblaamu, in v Magedu z
njih vasmi; in Kananejci so jeli
prebivati z njimi. 20 )

28. Ko je bil Izrael omočnel,
si jih je naredil davkne, in jih ni
hotel ^otrebiti.

29. Tudi Efrajm ni pokončal
Kananejcov, ki so prebivali v Ga-
zeru; temuč z njim so prebivali.

30. Zabulon ni potrebil prebi¬
vavcov v Ketronu in Naalolu;
temuč Kananejci so med njim pre¬
bivali, ter so mu bili davkni.

31. Tudi Aser ni potrebil pre¬
bivavcov v Aku in Sidonu, v Aha-
labu in v Akazibu, in v Helbi, in
v Afeku in v Rohobu;

32. temuč je prebival med Ka¬
nanejci, prebivavci tiste dežele,
ter jih ni pokončal.

33. Tudi Neftali ni potrebil
prebivavcov v Betsamesu in v
Betanatu, in je stanoval med Ka¬
nanejci, prebivavci dežele, in Bet-
samešani in Betanačani so mu
bili davkni.

34. In Amorejci so stiskali Da,-
nove sinove na gorovji, ter jim
niso prostora dali, de bi prišli
na ravnino;

35. in so prebivali na gorovji
Haresu, ki se prestavlja čepinska.
gora, v Ajalonu in v Salebimu.
Pa roka Jožefove hiše jim je
bila težka, ter so mu bili davkni.

36. Bila je pa meja Amorejcov
z višave škorpijona, s Petre, 21 )
in zgornji kraji.

II. Poglavje.

Angelj Gospodov očita Izraelcam, de so po toliko prejetih dobrotah Boga zapu¬
stili in ptujim bogovam služili. Gospod Bog jih je velikokrat otel iz rok sovraž¬
nikov, pa so vselej še v veči pregrehe zabredli.

1. In angelj Gospodov 1 ) je | prišel gori z Galgale 2 ) v kraj

20. kakor se bere Joz. 17, 12.

21. V hebrejskim: „Meja Amorejcov se začne per višavi Akrabimu in per
Seli, in se potem dalje vleče u .  Gl. Joz. 15, 3.

1. Angelj Gospodov je, kakor Joz. 5, 13. ali Sin Božji, ali pa kak angelj, ali
pa kak prerok.

2. kraja, kjer je bilo dolgo časa Jozuetovo veliko šotoriše (Joz. 9, 6. razi. 3.), in
kjer so se Izraelci lahko živo spominjali ne le prejetih dobrot, ampak tudi
obljub, ki so jih bili Bogu naredili.

Bnkve Sodnikov 2.

jokajočih, * * 3 ) in je rekel: Jez sim
vas izpeljal iz Egipta, in perpe-
, ljal v deželo, ki sim jo persegel
vašim očetam, in sim obljubil, de
ne bom v nič storil svoje zaveze
z vami vekomaj,

2 . če le ne bote delali zaveze
s prebivavci te dežele, temuč če
bote poderli njih altarje ; pa niste
hotli poslušati mojiga glasu. Za¬
kaj ste to storili ?

3. Zavoljo tega jih nisim hotel
pokončati spred vašiga obličja, de
imate sovražnike, 4 ) in de so vam
njih bogovi v padec.

4. In ko je govoril angelj Go¬
spodov te besede vsim Izraelo¬
vim otrokam, so na ves glas za¬
vpili in jokali.

5. In ime tega kraja se je
imenovalo: Kraj plakajočih 5 ) ali
solza 5  in darovali so ondi Go¬
spodu darove. 6 )

6 . Jozue je tedaj spustil ljud¬
stvo , in Izraelovi otroci so se
podali, sleherni v svoje posestvo,
ga v last sprejet, joz. 24, 28.

7. In služili so Gospodu, 7 )
dokler je (JozueJ  živel in sta-
rašini, ki so dolgo časa za njim
živeli, in poznali vse Gospodove

dela, ki jih je bil storil med Izra¬
elci.

8 . Umeri pa je Jozue, Nu-
nov sin, služabnik Gospodov, ko
je bil star sto in deset let,

9 . in so ga pokopali v po¬
krajinah njegoviga posestva v
Tamnatsarah na Efrajmovim go¬
rovji, proti severju gore Gaasa.

10. In vsa tista rodovina se
je zbrala k svojim očetam, 8 ) in
drugi so nastopili, ki niso po¬
znali ne Gospoda, ne del, ki jih
je bil storil med Izraelam.

11. In Izraelovi otroci so hudo
delali pred Gospodovimi očmi, ter
so služili Baalam, 9 )

12 . in so zapustili Gospoda,
Boga svojih očetov, kteri jih je
bil izpeljal iz egiptovske dežele,
in so hodili za ptujimi bogovi,
za bogovi ljudstev, ki so okrog
njih prebivale, in so jih molili, in
so Gospoda k jezi dražili,

13. ter so ga zapustili, in Baalu
in Astaroti služili. 10 )

14. Gospod se je tedaj raz-
serdil nad Izraelam, ter jih je
dal roparjem v roke, ki so jih
vjeli, in prodali sovražnikam, ki
so okrog in okrog prebivali; in

i  vi? - k " Je Mse,j  « ra,u -

dežele v miru’ posedli K ' aJ ' 3 ’* azl ' 2 ^’ 80sebno ’ dokler še niso obljubljene

Jozueta ro(lo y e . ,zrae lovih otrok razdeljena. Zakaj ob času

in to je pravi vzrok* anffelift 0 ' ^ k°*“ “J 0 *' 1 ' 5 P ° tem 80 pa B ° ffa zapuSt,li ’

tova se tukaj “zl IZ J'  k “ Srnert Jozue-

Izraelei svoie zopet v misel vzame, de se naznani, kdaj de so

je angelj Gospodov perkazal' 1 ’ ^ zapustiIi ' in zaUj 86 jim

8. In vsa tista rodovina ie nnmoria «, ,

o __... , . Jo pomena, m je s j a  jj gvoijm očetam.

.*■ oialikam, sosebno solncnim mali kam. Gl 10 10

10. so solncu in luni služili, ji častili. ‘ ’ '

10

Bnkve Sodnikov 2 .  3.

se niso mogli ustavljati svojim
sovražnikam;

15. temuč kamor koli so se
kotli podati, je kila roka Gospo¬
dova nad njimi, kakor je govoril,
in jim persegel; in kili so kodo
stiskani.

16. In Gospod je zbudil sod¬
nikov, de ki jik kili rešili iz rok
zateravcov, pa tudi tek niso kotli
poslušati,

17. ter so nečistost uganjali s
ptujimi bogovi, in so jik molili.
Hitro so odstopili s pota, po kte-
rim so kodili njih očetje; in ako-
ravno so slišali zapovedi Go¬
spodove, so vender vse nasprotno
delali. 3. Moja. 17, 7.

18. In ko je bil Gospod zbudil
sodnikov, se je v njih dneh usmi-
Ijeniga skazoval, in je uslišal
zdihovanje zateranih, ter jik je
rešil stisk njih zateravcov.

19. Ko je bil pa sodnik umeri,

so se spet vernili, in so še veliko
hujše ravnali, kakor njih očetje,
ker so kodili za ptujimi bogovi,
jim služili, in jik molili. Niso opu¬
stili svojih naklepov in silno ter-
diga pota, po kterim so bili vajeni
hoditi.

20. In vnel se je nad Izrae¬
lom serd Gospodov, in je rekel:
Ker je to ljudstvo v nič storilo
mojo zavezo, ki sim jo bil naredil
z njegovimi očeti, in zaničuje moj
glas poslušati,

21. tudi jez ne bom pokončal
narodov, 11 ) ki jih je Jozue po¬
pustil, ko je umeri;

22. de po njih skusim Izraelce,
ali se derže pota Gospodoviga,
in po njem hodijo, kakor so se
ga deržali njih očetje, ali ne.

23. Tedaj je Gospod vse te
ljudstva ostale pustil, ter jih ni
hotel naglo potrebiti, in jih ni dal
Jozuetu v roke.

III. Poglavje.

Narodi, ki jih Bog pusti Izraelcam v pokorjenje zavoljo njih pregreh. Izraelci
zdihujejo k Gospodu, in Gospod jim pošlje Otoniela, de jih reši iz rok sirskiga
kralja. Po Otonielovi smerti se spet vdajo hudobijam, torej pridejo spet sovraž¬
nikam v roke. Izraelci spet kličejo v Gospoda, in Gospod jim pošlje Aoda, de
jih reši iz rok Eglona, kralja Moabljanov. Po Aodovi smerti jih varuje Samgar.

1. To so narodi, ki jih je
Gospod pustil, de bi po njih učil
Izraela in vse, kteri niso nič ve-
dili od vojska Kananejcov; ! )

2. naj bi se potem njih otroci
učili vojskovati se s sovražniki,
j n  se navadili bojevati:

3. Pet knezov Filistejcov, in

vse Kananejce, inSidonce, inHe-

vejce, ki so prebivali naLibanovim
gorovji, od gore Baal-Hermona.
do (kraja ), kjer se pride v Emat.

4. Nje je pustil, de bi po njih
Izraela skušal, ali bo poslušal
Gospodove zapovedi, ki jih je
bil po Mojzesu zapovedal njih
očetam, ali ne.

5. Tedaj so prebivali Izrae¬

li, v hebrejskim: Judi jez ne bom pregnal spred njih narodov 11 .
1. ki so bile pod Jozuetam.

11

Bnkve Sodnikov 3.

lovi sinovi med Kananejci, in He-
tejci, in Amorejci, in Ferezejci,
in Hevejci, in jebusejci;

6. in jemali so njih hčere za
žene, sami pa so dajali svoje
hčere njih sinovam, in so služili
njih bogovam.

7. In hudo so delali pred Go¬
spodovim obličjem, in so poza¬
bili svojiga Boga, in so služili
Baalam in Astarotain.

8. In Gospod se je razserdil
nad Izraelam, in jih je dal v rttke
Kusan-Rasataimu, kralju v Me-
zopotamii, in so mu služili osem
let.

9. In ko so vpili k Gospodu,
jim je obudil rešenika, ki jih
je rešil, namreč Otoniela, sinu
Kenezoviga, mlajšiga brata Ka-
leboviga; 2 )

10. in bil je v njem duh Go¬
spodov, in je sodii Izraela. In
se je podal v boj, in Gospod mu
je dal v roke Kusan-Rasataima,
kralja v Sirii, 3 ) ter ga je poterl.

11. In dežela je imela mir štir—
deset let j 4 ) in Otoniel, Kenezov
sin, je umeri.

12. Izraelovi otroci pa so spet
hudo delali pred Gospodovim obli¬
čjem; on pa je Eglona, kralja

Moabljanov, storil močniga zoper
nje, ker so hudo delali pred nje¬
govim obličjem.

13. In on (jGospod j) niu je per-
družil Amonove in Amalekdve
sinove, ter je šel in je zmagal
Izraela, in je posedel palmovo
mesto. 5 )

14. In Izraelovi otroci so slu¬
žili Eglonu, kralju Moabljanov,
osemnajst let.

15. Potem pa so vpili k Go¬
spodu , kteri jim je obudil reše¬
nika z imenam Aoda, sina Ge-
rata, sina Jeminijeviga, kteri se
je obeh rok ko desne posluževal. 6 )
In Izraelovi otroci so poslali po
njem daril 7 ) Eglonu, kralju Mo¬
abljanov.

16. On (Aod~)  pa si je na¬
redil na dve plati ojster meč, ki
je imel v sredi dlan dolg rog, 8 )
in se je z njim opasal pod suk¬
njo na desnim stegnu.

17. In je podal darila Eglonu,
kralju Moabljanov. Bilje pa Eglon
silno debel.

18. In ko mu je bil podal da¬
rila, je spremil svoje tovarše, ki
so bili z njim prišli. 9 )

19. In se je spet vernil z Gal-
gale, 10 ) kjer so maliki bili, ter

2. Otoniela, t. j., stričnika Kaleboviga. Gl. zgor. 1, 13.

3. prav za prav v Mezopotamii, ki je bila del velike Sirije.

4. štirdeset let, ki se štejejo od Jozuetove smerti do smerti Otonielove. Potem
namreč, ko so Izraelci nekaj let ptujim Ijudstvam služili, jih je Otoniel suž-
nosti rešil, in so mirno živeli do njegove smerti.

5. Jeriho. Bog je perpustil, de so se Amonovi in Amalekovi mlajši Eglonu
perdružili, in Eglon je šel i. t. d.

6. V hebrejskim: „ kteriga desna roka je bila hromasta u  (v. 16.). Spod. 20 ,16.

7. so poslali po njem davek Eglonu.

8. Beie se, de je bil rog v sredi meča, ker ste bile obe ojstri plati širji ' f0

rog, in ste na obeh straneh čezenj molele. ,. u

9. V hebrejskim: „je odpravil svoje tovarše, ki so bili darove pet nc * ’

(in je potem sam za njimi šel). . .. . ,

10. ko je bil v Galgalo prišel, kjer so bili kraljevi maliki; kakoi e i ime
njih govor kralju naznaniti.

12 Bukve Sodnikov 3.

je kralju rekel: 1 ') Skrivno besedo I
imam do tebe, o kralj! In on je
ukazal tiho biti; 12 ) in ko so vsi 1
odšli, ki so bili okrog njega,

20. je šel Aod k njemu; se¬
del je pa sam v poletni hiši, 13 ) .
in Aod je rekel: Besedo Božjo
imam do tebe. I4 ) In on se je naglo
s prestola vzdignil; 15 )

21. inAod je stegnil svojo levo j
roko, ter je potegnil meč od svo-
jiga desniga stegna, in mu ga
je zasadil v trebuh,

22. tako močno, de je tudi rog j
z železarn vred v rano šinil, •
in je bil s silno debelo mastjo !
obdan. Ni pa meča izlekel, te- •
muč kakor gaje bil zasadil, tako 1
ga je v životu pustil; in zdajci <
je šinilo blato iz trebuha po skriv¬
nih krajih natore. I6 )

23. Aod pa je bil prav skerbno
hišne vrata zaperl in zapahnil, 17 )

24. in je šel ven skozi zadnje
vrata. In ko so kraljevi služab¬
niki noter prišli, in vidili, de so
hišne vrata zaperte, so rekli: Mo¬
rebiti je v poletni hiši per svoji
potrebi.

25. In so dolgo čakali, de so
se sramovali, 18 ) in "ko so vidili,
de nihče ne odpre, so vzeli ključ,
in so odperli, in našli svojiga
gospoda inertviga na zemlji le¬
žati.

26. Aod pa jo je bil potegnil, ko
so bili uni vsi prestrašeni, 19 ) in
je šel memo kraja malikov, od
kodar se je bil vernil, in je pri¬
šel v Seirat;

27. in zdajci je zatrobil na tro¬
bento na Efrajmovim gorovji; in
Izraelovi otroci so šli z njim doli,
on pa je šel pred njimi.

28. In jim je rekel: Pojdite za
menoj; zakaj Gospod je dal naše
sovražnike, Moabljane, nam v
roke. In so šli doli za njim, in
so oblegli brod 20 ) per Jordanu,
kjer se na Moabsko prepeljuje,
in niso nikogar pustili tje iti;

29. temuč so pobili Moabljane
tisti čas, blizo deset tavžent zgolj
močnih in čverstih mož; in nihče
zmed njih ni mogel uiti.

30. Ponižan je bil tedaj Moab
tisti dan pod Izraelovo roko, in
dežela je počivala osemdeset let. 2 ')

11. ter je sporočil kralju povedati, ko je bil v njegovo poslopje prišel.

12. Kralj mu je ukazal molčati, dokler vsi drugi ne odstopijo.

13. kjer so bile napravljene veternice in je bila voda napeljana, de so hladile
hišo; torej je bilo v nji ob času velike vročine prav prijetno stanovanje.

14. Bog mi je ukazal, sosebno opravilo s teboj dokončati.

15. iz spoštovanja do Božje besede, in de bi mu Aod ložej na uho govoril,
kakor je sicer v navadi bilo take govore sprejemati.

16. V hebrejskim: ,jn meč je skozi danko pogledal u .  Aod bi bil silno veliko
hudobijo dopernesel, ako bi ga ne bil Bog k temu pooblastil, in si ga v orožje
svoje pravice izvolil. Njegovo djanje se tedaj ne sme posnemati; zakaj vsaka
oblast izvira od Boga, in če jo kdo še tako v hudo obrača, se vender kristjan
ne sme zoper njo druziga orožja posluževati, kakor molitve, ponižnosti in
poterpežljivosti.

17. ko je bil iz hiše v vežo stopil.

18. de so se sramovali še dalje čakati.

19. V  hebrejskim: „ko so se obotavljali “.

20. kjer so se čez Jordan prepeljevali.

21. ki se štejejo od Otonielove do Aodove smerti (Glej v. 11.).

Bukve Sodnikov 3. 4. 13

31. Za njim je bil Samgar, sin !  sto mož z lemežem 22 ) pobil, in
Anatov, ki je Filistejcam šest | tudi on je branil Izraela. 23 )

IV. Poglavje.

Izraelci se spet povernejo v pregrehe, zatorej jih da Gospod kananejskimu kralju
Jabinu v roke. Izraelci kličejo v Gospoda, in Gospod se jih spet usmili. Debora,
preroknja, in Barak se vzdigneta z vojsko zoper .Jabina, kananejskiga kralja,
in ga premagata. Jahela umori Sisara, ubežniga vojvodaJabinove vojske, ter

mu žebelj v glavo zabije.

1. In Izraelovi otroci so spet
hudo delali pred obličjem Gospo¬
dovim po Aodovi smerti,

2. in Gospod jih je dal v roke
Jabinu, kralju kananskimu, ki je
kraljeval v Asoru, 1 ) in je imel
vojvoda svoje vojske, z imenam
Sisara, ki je prebival v Haro-
setu narodov. 2 ) i. Kralj. 12, 9.

3. In Izraelovi otroci so vpili
k Gospoduj zakaj imel je devet
sto s šerpi okovanih vozov, in
jih je zlo stiskal dvajset let.

4. Bila je pa preroknja De¬
bora, žena Lapidotova, ki je so¬
dila ljudstvo tisti čas.

5. In je sedela pod palmo, 3 )
ki se je imenovala po njenim
imenu, med Ramo in Betelam na
Efrajmovim gorovji, in Izraelovi
otroci so k nji hodili k sodbi v
sleherni pravdi.

6. In ona je poslala in pokli¬
cala Baraka, sinu Abinoeinoviga
iz Kedesa Neftalijeviga, ter mu

je rekla: Gospod, Izraelov Bog,
ti ukaže: Pojdi, in pelji vojsko
na goro Tabor, in vzemi seboj
deset tavžent bojakov zmed Nef-
talijevih sinov in zmed Zabulo-
novih sinov;

7. jez pa ti bom perpeljal k
potoku Kisonu Sisara, vojvoda
Jabinove vojske, in njegove vo¬
zove, in vso njegovo trumo, in
jih bom dal tebi v roko.

8. In Barak ji je rekel: Ako
greš z menoj, pojdem; če pa ne
greš z menoj, ne pojdem. 4 )

9. In nru je rekla: Pojdem
sicer s teboj, tode zmaga se ti
ta pot ne bo perpisovala; zakaj
ženi v roke bo Sisara izdan. De¬
bora se je tedaj vzdignila, in je
šla z Barakam v Kedes.

10. Ko je poklical Neftalijeve
in Zabulonove, je šel gori z deset
tavžent bojaki, in je imel Deboro
med svojimi spremljavci.

11. Haber pa, Kinejic, se je

prišli.

22. ker je ravno na polji oral, in so Filistejci deželo ropat in zaterat
V hebrejskim: volovskim ostnam s kterim se živina k delu per-

ganja.

23. Kakor nekteri menijo, je Samgar gospodoval le nad tremi rodovi, namreč:
nad Judovim, Simeonovim in Danovim rodam.

1. mestu, ki ga je nek naslednik starejiga Jabina (Joz. 11.) spet sozidal.

2. v Harosetu, kjer so ljudje iz mnogih narodov stanovali.

3. In je sodila pod palmo. '

4. Barak ni govoril tega, kar se tukaj bere, iz strahu ali nezaupnosti; temuč
je hotel s tem preroknjo Deboro, ki je bila z Božjim Duham napolnjena, pre¬
govoriti, de bi ž njim šla, in ga s svojim svetam podperala. llebr. 11, 32,

14

Bukve Sodnikov 4,

bil nekdaj ločil od druzih Kinej-
coy, svojih bratov, sinov Hobaba,
svaka Mojzesoviga, in je bil
razpel šotore do doline, ki se
imenuje Senim, in je bila per Ke-
desu. 5 )

12. In Sisaru je bilo povedano,
de je Barak, sin Abinoemov, pri¬
šel na goro Tabor.

13. In je skupej spravil devet
sto s šerpi okovanih vozov, in
vso vojsko iz Haroseta narodov
k kisonskiinu potoku.

14. In Debora je rekla Barak u:
Vzdigni se; zakaj to je dan, ko
ti je dal Gospod Sisara v roke;
glej, on sain je tvoj vodnik. Ba¬
rak je tedaj šel z gore Ta¬
bora, in deset tavžent bojakov z
njim;

15. in Gospod je prestrašil Si¬
sara, in vse njegove vozove, in
vso trumo z ostrim mečem ob
pogledu Baraka; tako de je Si¬
sara z voza skočil, in peš po¬
begnil; p s . 82, 10.

16. in Barak je podil bežeče
vozove in vojsko do Haroseta
narodov; in vsa truma sovraž¬
nikov je popadala do poslednjiga
moža;

17. Sisara pa je v begu pri¬
šel v šotor Jahele, žene Haberja,
Kinejca; zakaj mir je bil med

Jabinam, kraljem v Azoru, in med
hišo Haberja, Kinejca.

18. Jaliela je tedaj šla Sisaru
naproti, ter mu je rekla: Stopi
k meni, stopi noter, moj go¬
spod ! ne boj se. In je šel v njen
šotor, in pokrila ga je s plajšem,

19. in ji je rekel: Daj mi, pro¬
sim, malo vode; zakaj zlo sim
žejin. Ona je odvezala meh z
mlekarn, in mu je dala piti, in
ga je spet pokrila. 6 )

20. In Sisara ji je rekel: Stoj
pred šotorovimi vratmi; in ko bi
kdo prišel, in te vprašal, rekoč:
Alije kdo tukaj? odgovori: Ni¬
kogar ni.

21. .Jaliela, žena Haberjeva, je
tedaj vzela žebelj s šotora, tudi
je vzela kladvo, in je šla skri-
vej in natihama vanj, ter je na¬
stavila žebelj na sence njegove
glave, in ga je zabila s kladvam
skozi možgane do zemlje; in on
je spanje s smertjo združil, je
omedlel in umeri.

22. In glej, Barak, ko je za'
Sisaram deri, je prišel, in Jahe-
la mu je šla naproti, ter mu je
rekla: Pojdi sem, in pokazala ti
bom moža, ki ga išeš. In ko je
bil k nji prišel, je vidil Sisara
mertviga ležati, in žebelj zabit v
njegovo sence. 7 )

5. Hobabova rodovina se. je razdelila. En del nje je stanoval v Judovim rodu
(zgor. 1, 16.j, en del pa se je pod Haberjevim vodstvam Manasetovirau rodu
perdružil. Ravno ti poslednji zmed Hobabove rodovine bi bili mogli iti z Ba¬
rakam na vojsko, pa se niso hotli na nobeno stran nagniti (v. 17.).

6. Prej ko ne, je Jahela dala Sisaru kameliniga mleka piti, ki ima lastnost
upijaniti.

7. V naslednji pesmi sam sveti Duh pohvali Jahelino djanje (v. 24—28.). To
hvalo je Jahela zaslužila ko junaknja, ki je v vojski sovražnika umorila.
Sisara je bil tudi v resnici njen in njenih sovražnik; akoravno so namreč
Kinejci z Jabinam v tem obziru v miru živeli, de se niso z njim vojskovali,
so vender mogli, ker so med Izraelci stanovali, serčno želeti in pomagati,
de bi bili njih sovražniki popolnama pokončani.

15

Bukve Sodnikov 4. 5.

23. Bog je tedaj tisti dan po¬
nižal Jabina, kananskiga kralja,
pred Izraelovimi otroci,

24. ki so od dneva do dneva

močneji perhajali, in so z močno
roko zaterali Jabina, kananskiga
kralja, dokler ga niso pokončali.

V. Poglavje.

Deborina in Barakova vesela pesem, ko sta sovražnika premagala.

1. In pela sta Debora in Ba¬
rak, sin Abinoemov,' tisti dan,
rekoč:

2. Vi zmed Izraelcov, ki ste
radovoljno stavili svoje življenje
v nevarnost, hvalite Gospoda! 1 )

3. Poslušajte, kralji, nasta¬
vite ušesa, knezi! Jez sim, jez
sim, ki pojem Gospodu, ki prepe¬
vam Gospodu, Izraelovimu Bogu.

4. Gospod ! ko si šel s Seira,
in si obhodil edomske pokrajine, 2 )
se je tresla zemlja, in oblaki
na nebu so vodo 'kapali.

5. Gore so se topile pred
obličjem Gospodovim, in Sinaj
pred obličjem Gospoda, Izraelo-
viga Boga. 3 )

6. V dnevih Samgarja, sinu

Anatoviga, v dnevih Jahele 4 ) so
počivale steze, 5 ) in kteri so po
njih hodili, so hodili po nezložnih
potih. 6 )

7. Jenjali so močni v Izraelu,
in so počivali, dokler ni vstala
Debora, dokler ni vstala mati v
Izraelu.

8. Novih vojska si je izvolil
Gospod, in vrata sovražnikov je
sam poderl; 7 ) ali je bilo viditi
škita. in sulice med štirdesetimi
tavženti v Izraelu? 8 )

9. Moje serce ljubi kneze Izra¬
elove; ki ste se prostovoljno v
nevarnost podali, hvalite Gospoda!

10. Vi, ki jezdite na belo leske-
čih oslih, in sedite v sodbi, 9 ) in
hodite po potu, govorite.

1. V hebrejskim: „ De je Izraelu do šla prostost, in de se je ljudstvo
radovoljno na vojsko podalo , hvalite Gospoda  /“

2. de si dal postavo. Seir (t. j,, kosmato) in Edom (t.j., pozemeljsko, po¬
svetno) sta podobi sprideniga človeštva, ki ga je Bog s svojo postavo obisko¬
val, de bi ga spreobernil. Perraeri 4. Mojz. 24, 18. 19.

3. Ko je Bog svojo postavo oznanoval, so celo natorne moči in nežive stvari

svojo pokoršino in svoje spoštovanje do svojiga stvarnika po očitnih znam-

njih na znanje dajale (permeri Ps. 67, 8.); Izrael pa (se mora perdjati) je

bil nepokoren in torej ojstro kaznovan. Zdaj nasledva tudi (v. 6. 7.) njegova

nesreča.

t- j-, od Aoda, za kterirn je Samgar nasledoval, kije pa le malo časa vladal

(gl e j zgor. 3, 31.) in le nektere rodove, do junaknje Jahele, t. j., do naših

časov, so počivale stezde.

5. ni nihče p 0  njih hodil, iz strahu pred sovražnim napadam.

6. in kteri so sicer po njih hodili, so se pa zavoljo strahu stranskih potov
deržali.

7. V hebrejskim se bere: „ Novih bogov si je  (Izrael) izvolil, zato je bila
vojska pred njegovimi vratmi. a •

zakaj Jabin je bil Izraelcain vse orožje pobral.
y - Urugi prestavljajo; sedite na odejah , v nosilih “.

16

Bnkve Sodnikov 5.

11. Kjer so se vozovi sterli, I
in trume sovražnikov pokončale, l0 )
tam naj se oznanuje pravica Go- i
spodova, in njegova milost do j
močnih v Izraelu; tedaj pojde
ljudstvo Gospodovo k svojim vra-
tam, ll ) in bo vladarstvo prejelo.

12. Vstani, vstani, Debora! na
noge, na noge, in zapoj pesem;
vzdigni se, Barak! in pelji svoje
vjete, 12 ) Abinoemov sin!

13. Oteti so bili ostanki ljud¬
stva, Gospod se je boril po moč¬
nih. 13 )

14. Iz Efrajma je bil, ki jih
je pokončal 14 ) pod Amalekam, 15 )
in za njim (Je prišel eden)  iz
Benjamina 16 ) zoper tvoje naro¬
de, 17 ) o Amalek! Iz Makirja, 18 )
in iz Zabulona so prišli knezi,
ki so kardelo v boj peljali.

15. Isaharjevi vojvodi so bili
z Deboro, in so po Barakovim
sledu hodili, kteri se je podal v

I nevarnost kov stertno brezno; 19 )

ko je bil Ruben med seboj raz-
i deljen, se je tudi med njegovimi
j piemenitnimi razpertija začela. 20 )

16. Zakaj ostajaš med dvema
mejama, 21 ) de poslušaš meketanje
čed? Ruben je bil med seboj raz¬
deljen, in med njegovimi veliko¬
dušnimi se je razpertija začela.

17. Galaad 22 ) je počival un-
kraj Jordana, in Dan se je z
ladijami pečal; 23 ) Aser je prebi¬
val na bregu morja, in se je v
zavetjih mudil. 24 )

18. Zabulon pa in Neftali sta
dajala svoje življenje v smert na
meromski pokrajini. 25 )

19. Prišli so kralji in so se
bojevali, bojevali so se kralji ka-
nanski v Tanaku zraven maged-
ske vode, 26 ) in vender nič niso
odnesli ropavci.

20. Z neba se je vojskovalo
zoper nje, 27 ) zvezde so ostale v

10. V hebrejskim: „Kjer so strelci  (ali tisti, ki so rop delili) vpili p er na¬
poj ilnih koritih  (pred mestarn) ; tam se je oznanovala pravica “. Drugi:
„Zapojte veselo pesem s pastirji , ki med koriti vodo čedam dele“.

11. v svoje mesta, ki jih je bil sovražnik obsedel.

12. pelji svoje vjete iz boja domu.

13. V hebrejskim: „ Ostanki Izraelovi so planili doli nad mogočne, Go¬
spodovo ljudstvo je z menoj doli šlo nad junake ft .

14. „ki jih je u ,  t. j., sovražnike pokončal.

15. Jozue iz Efrajmoviga rodu je pervi zmagal Amalečane. Gl. 2. Mojz. 17,13.

16. ta je bil Aod. Glej zgor. 3, 15. 27.

17. zoper Moabljane, ki so z Amaleeani zedinjeni bili (Glej zgor. 3, 13.).

18. iz Manasetoviga rodu; ker Makir je bil Manasetov pervorojeni sin.

19. V hebrejskim: „in so šli za Barakam v dolino 11 .

20. V hebrejskim: „per Rubnovih potokih pa so imeli velik svet u .  —
Rubnovcam se je nevarno zdelo, za ženo iti.

21. V hebrejskim: „Zakaj sediš med napojilnimi koriti to je, doma per
živinoreji. — Zakaj nisi šel na vojsko?

22. t. j., rodova, Rubnov in Gadov, ki sta v Galaadu stanovala.

23. se je z brodarijo in kupčijo pečal.

24. ali zatokih, kjer ladije ostajajo.

25. t. j., na visokim polji, v taborovim gorovji (Zgor. 4, 6.).

26. t. j., zraven potoka Kisona, ki teče po magedski planjavi.

27. Z neba se je vzdignila vojska zoper nje po toči, gromenji in veliki nevhiti
(Jožef Flavi).

17

Bukve Sodnikov 5. 6.

svojim redu, in teku, in so se
zoper Sisara vojskovale. 28 )

21. Potok Kison je pobral njih
mertve trupla, potok Kadumim, 29 )
potok Kison j pohodi, duša moja,
junake! 30 )

22. Podkove konj so odpadle, 31 )
ki so hitro bežali, in nar moč¬
nejši zmed sovražnikov so v bre¬
zen popadali.

23. Preklinjajte pokrajino Me-
roz, 32 ) je rekel angelj Gospodov;
preklinjaj njegove prebivavce, ker
niso prišli v pomoč Gospodovo,
v pomoč njegovih premočnih.

24. Blagoslovljena bodi med
ženami Jahela, žena Haberja, Ki-
nejca, in bodi blagoslovljena v
svojim šotoru. 33 )

25. Njemu, ki je vode prosil,
je dala mleka, in v knežji skle¬
dici mu je dala siroviga masla. 34 )

26. Z levo roko je po žeblji
segla, z desno pa po kovaškim
kladvu, in na glavi kraja za rano
iskaje je ubila Sisara , ter je s
silo sence prebodla.

27. Med njene noge je telebil,
obnemagal je in umeri; pred nje¬
nimi nogami se je valjal, ter je
ležal mertev in reven. 35 ) ,

28. Skozi okno je gledala nje¬
gova mati, in je toževala, ter je
iz jedilnice govorila: 36 ) Zakaj se
mudi verniti njegov voz? zakaj
se abotavljajo kolesa njegoviga
voza?

29. Odgovorila je ena bolj
modra zmed njegovih družili žen
svoji taši te besede: 37 )

30. Morde zdaj rop deli, in se
mu zbira nar lepši zmed žen; 38 )
pisane oblačila 39 ) se Sisaru da¬
jejo v rop, in mnogoversten lišp
se nabira v ozaljšanje vratu.

31. Tako naj poginejo vsi tvoji
sovražniki, o Gospod! kteri te
pa ljubijo, naj se blesketajo, ka¬
kor se solnce blesketa v svojim
izhodu.

32. In počivala je dežela štir-
deset let.

VI. Poglavje.

Bog da Izraelce zavoljo njih pregreh Madjanam v roke. Izraelci kličejo v Go¬
spoda; Gospod se jih usmili, in jim pošlje rešenika Gedeona. Angelj Gospodov

3 .-- 1 _

ko zverstena vojska so se tudi zvezde zoper Sisara vojskovale.

29. potok, ki je bil od nekdaj imeniten.

30. ki so se močne šteli.

t. j., podkove so bile poškodovane.

— 32. ki je blizo kraja, kjer so se bojevali.

33. V hebrejskim: »bodi blagodarjena med ženami V šotorih
er  34. Nekteri prestavljajo: „„u\erjeniga mleka L '\

35- V hebrejskim: »kjer se je krivil , ondi je obležal mertev “.

36. V hebrejskim: „ skozi omrežje je gledala £<  i. t. d. Okna so bile večidel
preprežene z navskrižem položenimi palicami.

3?. V hebrejskim: »Modrej ši zmed njenih žen so ji odgovorile , in tudi
sama si je odgovor dala il  (kar se bere v naslednji versti).

3®- V hebrejskim: »Ali jim ni iskati in deliti ropa, slehernima možu
ut' „ ene ali dveh deklet

9- V hebrejskim: »všivane in dvakrat všivane oblačila“  i. t. d.

II.  3

18 Bukve Sodnikov 6.

se Gedeonu perkaže, in mu obljubi Božjo pomoč. V znamnje, de je Bog z
Gedeonam, pride ogenj iz skale, in požge njegovo daritev. Gedeon postavi ondi
altar Gospodu, in podere Baalov altar. Gedeon se vzdigne s svojimi zoper so¬
vražnike ; znamnje na koži mu priča, de bo Bog po njem Izraelce rešil iz rok
. njegovih sovražnikov.

1. Izraelovi otroci so pa hudo
delali pred obličjem Gospoda, in
on jih je dal Madjanam v roko
sedem let. 2. Mojz. 2,15. Joz. 13,21.

2. In bili so od njih hudo
stiskani. In so si napravili ber-
logov in jam po gorah, in silno
terdnih krajev v hrambo.

3. In ko je bil Izrael posejal,
so prišli Madjani in Ainalečani,
in drugi zmed jutrovih narodov,')

4. in so si per njih šotore
postavili, in so vse pokončali, kar
je bilo zeleniga, do vhoda v Gazo,
ter niso nič živeža pustili v Izraelu,
ne ovac, ne volov, ne oslov.

5. Zakaj prišli so z vso svojo
živino in s svojimi šotori, in so vse
kakor kobilice napolnili, brezšte¬
vilna množica ljudi in kamel, ter
so vse, kar koli so dosegli, po¬
končali.

6. In Izrael je bil silno po¬
nižan pred Madjani.

7. In je vpil k Gospodu, in
prosil pomoči zoper Madjane.

8. Jn on jim je poslal moža,
preroka, 1 2 ) kije  rekel: Tako go¬
vori Gospod, Izraelov Bog: Jez
sim vas perpeljal iz Egipta, in
sim vas izpeljal iz hiše sužnosti,

9. in sim vas rešil iz roke
Egipčanov in vsili sovražnikov,
ki so vas stiskali; in sim jih ven
vergel ob vašim prihodu, in sim
vam dal njih deželo.

10. In sim rekel: Jez sim Go¬
spod, vaš Bog, ne bojte se bogov
Amorejcov, ki v njih deželi pre¬
bivate. Pa niste hotli poslušati
mojiga glasii.

11. Prišel je pa angelj Go¬
spodov, in se je usedel pod hrast,
ki je bil v Efri, in je bil Joasa,
očeta rodovine Ezrijeve. In ko
je Gedeon, njegov sin, v tlačiv-
nici žito otepal in čistil, de bi
Madjanam ubežal, 3 )

12. se mu je angelj Gospodov
perkazal, ter je rekel: Gospod
[bodQ  s teboj, ti nar močnejši
zmed mož

13. In Gedeon mu je odgo¬
voril: Prosim, moj gospod! ako
je Gospod z nami, zakaj pride
vse to nad nas? Kje so njegovi
čudeži, ki so nam jih naši očetje
perpovedovali, ter so rekli: iz
Egipta nas je Gospod izpeljal?
Zdaj pa nas je Gospod zapustil,
in dal Madjanam v roko.

14. in Gospod ga je pogledal,
ter je rekel: Pojdi v tej svoji
moči, in rešil boš Izraela iz roke
Madjanov; zakaj vedi, de sim te
jez poslal, t. Kralj. 12, 11.

15. In on je odgovoril, rekoč:
Prosim, moj gospod! s čim bom
rešil Izraela? Glej, moja rodo¬
vina je poslednja v Manasetu, in
jez sim nar manjši v hiši svojiga
očeta.

1. drugi zmed jutrovih narodov so Arabci.

2. de jih je k pokori opominjal, ko predhodnik angelja (v. 11.), kteri je rešenje
oznanil.

3. de bi ga Madjanov obvarval. Sicer se žito v jutrovih krajih na polji

Bukve Sodnikov 6.

16. In Gospod mu je rekel:
Jez bom s teboj, in pobil boš
Madjane ko eniga moža.

17. In on je odgovoril: Če sim
najdel milost pred teboj, daj mi
znamnje, de si ti, ki z menoj go¬
voriš.

18. Tudi ne hodi od tod, dokler
se ne vernem k tebi, in dani ne
pernesem, 4 ) in ti ga ne darujem.
In on je odgovoril: Bom čakal
tvojiga prihoda.

19. Tedaj je Gedeon šel, in
spekel kozliča, iij iz mere 5 ) moke
opresnih kruhov, in je položil
meso v jerbas, .in je vlil meseno
juho v pisker, in je vse pod hrast
nesel, in mu je daroval.

20. In angelj Gospodov mu je
rekel: Vzemi meso in opresne
kruhe, in (jih j  položi na uno
skalo, in juho na nje vli. In ko
je bil tako storil,

21. je angelj Gospodov steg¬
nil konec palice, ki jo je v roči
deržal, in se je dotaknil mesa in
opresnih kruhov, 6 ) in ogenj je
prišel iz skale, in je požerl meso
in opresne kruhe; angelj Gospo-

19

do v pa je zginil spred njegovih
oči.

22. In ko je Gedeon vidil, de
je bil angelj Gospodov, je rekel:
Gorje meni, moj Gospod Bog!
ker sim vidil angelja Gospodo-
viga od obličja v obličje. 7 )

23. In Gospod mu je rekel: 8 )
Mir s teboj! Ne boj se, ne boš
umeri.

24. Gedeon je tedaj tam so-
zidal altar Gospodu, 9 ) in ga je
imenoval: Mir Gospodov 10 ) do
današnjiga dneva. 11 ) Ko je bil
še v Efri, ki je Ezrijeve dru¬
žine,

25. mu je rekel Gospod tisto
noč: Vzemi junca svojiga očeta,
in druziga sedemletniga junca, in
poderi altar Baalov, ki je tvojiga
očeta, in posekaj log, 12 ) kije
okrog altarja;

26. in sozidaj altar Gospodu,
svojimuBogu, na verhu tiste skale,
na ktero si bil poprej položil je¬
dilni dar, in vzemi druziga junca,
in daruj žgavno daritev verh ger-
made derv, 13 ) ki jih boš iz loga
nasekal.

Pod milim nebam z živino mane; Gedeon pa ga je iz strahu, de bi mu ga
Madjani ne poropali, doma v tlačivnici s palico otepal in čistil.

4. dani v jed ne pernesem. V hebrejskim: !} in minile ne pernesem.^ )} Minha.
pomeni navadno jedilni dar, pa tudi dar sploh (Zgor. 3, 15.). Gedeon je mislil,
de prerok govori z njim v Božjim imenu, torej ga je hotel z jedjo pogostiti.

5- V hebrejskim: „in iz efe moke“  i. t. d. v

6. Angelj je navadno jedilo premenil v dariven dar, ki ga je ogenj sežgal,
Gedeonu v doželeno (V. 17.) znamnje, de je angelj Gospodov, in de ne
potrebuje človeškiga jedila.

7. torej bom mogel umreti. Glej 2. Mojz. 33, 20.

8. berž ko ne, naslednjo noc (Glej v. 25.). v

9. na njegovo povelje (glej v. 26.), po izjemi kakor poznejše Samuel (1. Kralj.
9. in 16. pogl.), in Elija (3. Kralj. 18.).

10. V hebrejskim: „Gospod je mir j.

H. do današnjiga dneva je (altar) še v Efri, ki je i. d.

12. Glej 2. Mojz. 34, 13. ..

13. pervo imenovanima junca naj bi na altar položil, prebivavcam svojima mes a
v poduk, komu naj darujejo.

i

Bnkve Sodnikov 6.

20

27. Tedaj je vzel Gedeon de¬
set mož zmed svojih hlapcov, in
je storil, kakor mu je bil Gospod
ukazal. Ker se je pa bal hiše
svojiga očeta, in ljudi tistiga me¬
sta, ni hotel tega storiti po dnevu,
ampak vse je po noči dopolnil.

28. In ko so bili ljudje tistiga
mesta zjutrej vstali, so vidili Baa¬
lov altar podert, in log posekan,
in druziga junca položeniga na
altar, ki je bil takrat sozidan;

29. ter so med seboj rekli:
Kdo je to storil? In ko so po-
praševali po početniku dela, je
bilo povedano: Gedeon, Joasov
sin, je vse to storil.

30. In so rekli Joasu: Svo¬
jiga sina sem perpelji, de umerje ;
zakaj on je poderl Baalov altar,
in je log posekal.

31. On jim je odgovoril: Ali
ste Baalovi maševavci, de se zanj
bojujete? Kdor je njegov nasprot¬
nik, naj umerje, preden 14 ) pride
jutrišnji dan ; ako je on Bog, naj
se mašuje nad njim, ki je pod-
kopal njegov altar.

32. Od tega dne seje Gedeon
imenoval Jerobaal 15 ) zato, ker
je Joas rekel: Baal naj se ma¬
šuje nad njim, ki je podkopal
njegov altar.

33. Torej so se vsi Madjani,

in Amalečani, in ljudstva proti
izhodu, vsi ob enim zbrali, in so
šli čez Jordan, in se ušotorili v
jezraelski dolini.

34. Duh Gospodov pa je na¬
vdal Gedeona, 16 ) ki je zatrobil
na trobento, in je poklical hišo
Abiezerjevo, de bi šla za njim.

35. In je poslal sporočnikov po
vsimManasetu, kije šel za njim,
in druzih sporočnikov v Aser, in
Zabulon, in Neftali, ki so' nm
naproti prišli.

36. In Gedeon je rekel Bogu:
Ako boš rešil Izraela po moji
roki, kakor si govoril,

37. bom položil to kožo z volno
na gumno; 17 ) ako bo rosa samo
na koži, po vsi zemlji pa suho,
bom spoznal, de boš po moji roči,
kakor si govoril, rešil Izraela. I8 )

38. In zgodilo se je tako. In
on je po noči vstal, ’ 9 ) je vzel kožo,
in je skledico z roso napolnil.

39. In je spet Bogu rekel: Naj
se ne vname tvoj serd nad menoj,
ako še enkrat poskusim, ter išem
znamnja na koži. Prosim, naj bo
samo koža suha, in vsa zemlja
z roso namočena.

40. In Bog je storil tisto noč,
kakor je prosil; in je bila suhota
samo po koži, rosa pa po vsi
zemlji.

14. naj ga Baal kaznuje s smertjo, ako je Bog. V hebrejskim: „Kdor se za
Baala poganja, naj umerje do jutriga. Ako je Bog , naj si stori
pravico zoper Gedeona , ki je poderl njegov altar li .

15. V hebrejskim: „Jerub-Baal‘‘,  to je, mašuj se Baal!

16. Gospod je dal serčnost Gedeonu.

17. na tla, pod milim Bogam, kjer so navadno mlatili.

18. Že pervo znamnje (v. 21.) je Gedeona lahko prepričalo, de ga je Bog po¬
klical, rešit ljudstvo iz nesreče; de bi se pa tudi boječi Izraelci sami tega
poklica prepričali, je Gedeon Boga še tega tukaj omenjeniga znamnja prosil.
Sveti očetje spoznajo v tem znamnji preroško predpodobo Jezusa Kristusa,
ki je bil nebeška rosa na prečisto kožo presvete Device ob času, ko je ves
svet okoli njega v smerti in suhoti ležal (Ps. 71, 6. Hieronim.).

19. zjutrej zgodej, ob svitu.

Bukve Sodnikov I.

21

VII. Poglavje.

Gedeon odbere zmed neštevilne množice tri sto junakov, ki so nosili z rokami
vodo k ustam. Gedeon gre ogledovat stanise sovražnikov, in slisi nekoga per-
povedovati sanje, ki so pomenile njegovo zmago. Opolnoči se poda s tri sto
možmi v staniše, ter jim ukaže užgati bakle, trobentati, verče razbijati in vpiti.
Sovražnike prepade velik strah; tolika zmešnjava se spočne v šotorišu, de se
Madjani med seboj more in beže. Junaki vjamejo dva madjanska kneza in ji

umore.

1. Tedaj je Jerobaal, to je,
Gedeon, po noči 1 ) vstal, in vse
ljudstvo z njim, in je prišel k stu¬
dencu, ki se imenuje Harad. Šo-
toriše Madjanov pa je bilo v do¬
lini na severni strani visokiga
griča.

2. In Gospod je rekel Ge¬
deonu: Obilno ljudstva je s teboj,
in Madjan mu ne bo dan v roke,
de se Izrael zoper mene ne hvali
in ne reče: Po svoji moči sim
rešen.

3. Govori ljudstvu, in oznani,
de vsi slišijo; Kdor je boječ in
plašljiv, naj se verne. Tedaj se
jih je s hriba Galaada podalo, 2 )
in zmed ljudstva vernilo dva in
dvajset tavžent mož, in jih je le
deset tavžent ostalo. 5. Mojz. 20,
8:1.  Mak. 3, 56.

4. In Gospod je rekel Ge¬
deonu; Še je veliko ljudstva, pelji
jih k vodi, in tam jih bom skusik
Od kteriga ti porečem, de naj
gre s teboj, on naj gre; komur
oom pa prepovedal iti, naj se
verne.

5. In ko je bilo ljudstvo pri¬
šlo doli k vodi, je Gospod Ge¬
deonu rekel: Kteri bodo vodo z
jezikam lizali, 3 ) kakor jo psi na¬
vadno ližejo, jih odloči posebej;
in kteri jo bodo s perpognjenimi
koleni pili, oni naj bodo na drugi
strani.

6. Tedaj je bilo število njih,
ki so z roko k ustam vodo no¬
sili, in jo lizali, tri sto mož; vsa
druga množica pa je s perpog-
njenim kolenam pila.

7. In Gospod je rekel Ge¬
deonu: Po tri sto možeh, ki so
vodo lizali, vas bom rešil, in ti
bom dal Madjana v roko; vsa
druga množica pa naj se verne
v svoj kraj.

8. Ko je tedaj po njih šte¬
vilu vzel živeža in trobent, je
ukazal vsi drugi množici se ver-
niti v svoje šotore; on sam pa
se je podal s tri sto možmi v
boj. Staniše Madjanov pa je bilo
spodej v dolini.

9. Ravno tisto noč mu je Go¬
spod rekel: Vzdigni se, in pojdi

1. zjutrej zgodej, ob svitu.

2. z gorij v Manasetovim rodu, kjer so imeli šotore razpete. Te gorje so se
lahko tudi Galaad imenovale, ker je bil Manasetov vnuk Galaad. Glej Joz.
17, 1. 2.

3. kteri bodo vodo iz periša pili, in se ne bodo s trebuliam na zemljo ulegli,
de bi poželjno iz potoka pili. Pravi Gospodovi vojšaki na zemlji vživajo poze-
meljske dobrote le memogrede, ne hrepene po njih, in ne navezujejo nanje
svojiga serca. Glej 1. Kor. 7, 31.

Bukve Sodnikov 7.

22

doli v staniše; zakaj dal sim ti
jih v roko.

10. Ako se pa sam bojiš iti,
naj gre Fara, tvoj hlapec, s teboj;

11. in ko boš slišal, kaj go¬
vore, se bodo tvoje roke okrep¬
čale, in boš serčnejši d v oli stopil
v staniše sovražnikov. Sel je te¬
daj doli sam in Fara, njegov
hlapec, v del šotoriša, kjer je bila
vojaška straža. 4 )

12. Madjani pa in Amalečani,
vse ljudstva od izhoda, so raz¬
kropljeni ležali po dolini, kakor
truma kobilic; in tudi kamel je
bilo brez števila, ko peska, ki
leži po bregu morja.

13. Ko je bil Gedeon tje pri¬
šel, je nekdo perpovedoval svo-
jirnu bližnjimu sanje, in mu je
takole perpovedoval, kar je vidil:
Vidil sim sanje, in zdelo se mi
je, kakor de bi se bil valil podpe-
pelnikov kruh iz ječmenove moke,
in se takal v šotoriše Madjanov,
in ko je bil prišel do šotora, se
je vanj zadel, in ga je poderl,
tako de je bil zemlji enak.

14. In on, ki mu je pravil, je
odgovoril: To ni nič druziga ka¬
kor meč Gedeona, sinu Joasoviga,
Izraelca; zakaj Gospod mu je
dal v roke Madjana in vse nje¬
govo šotoriše.

15. In ko je Gedeon sanje
slišal, in njegovo razlago, je
molil, in se je vernil v Izraelovo
staniše, in je rekel: Vzdignite se;

zakaj Gospod je dal nam v roke
madjansko šotoriše.

16. In je razdelil tri sto mo'ž
v tri trume, in jim je dal trobent
v roke, in praznih verčev, in bakel
v sredi verčev. 5 )

17. In jim je rekel: Kar bote
mene vidili storiti, to storite; sto¬
pil bom v del šotoriša, in kar bom
storil, storite.

18. Ko bo trobenta zabučala
v moji roki, tudi vi okrog šoto¬
riša trobite, in vpite: Gospodu
in Gedeonu! 6 )

19. In Gedeon je šel s tri sto
možmi, ki so bili z njim, v del
šotoriša, 7 ) ko se je opolnočna
straža začela, 8 ) in ko so stra-
žeje zbudili, so začeli trobiti
na trobente, in z verčmi skupej
tleči.

20. In ko so na treh krajih
okrog in okrog šotoriša zatro¬
bili, 9 ) in verče razbili, so bakle
deržali z levimi rokami, z desnimi
pa doneče trobente, ter so vpili:
Meč Gospodov in Gedeonov. 10 11 )

21. In so stali sleherni na svo¬
jim mestu okrog in okrog šoto¬
riša sovražnikov. Bilo je tedaj
vse šotoriše zmoteno, in so vpili,
in tulili, in bežali:

22. per vsim tem pa je ven d er
tri sto mož neprenehama trobilo
na trobente. In Gospod je poslal
meč v vse šotoriše, ter so se med
seboj morili, p 8 . 82 , to.

23. in so bežali do Betsete, 1  *)

4. kjer so bile perve vojaške straže.

5. Bakle so imeli skrite v verčih.

6. Gospoda in Gedeonu bodi zmaga!

7. v poslednji del ali konec šotoriša.

8. med deseto in enajsto uro.

9. namreč tri trume, v ktere je bilo tri sto mož razdeljenih.

10. Meč Gospodov in Gedeonov bo gotovo zmagal.

11, V hebrejskim: v in so bežali proti Cereri“

23

Bnfeve Sodnikov ?. 8.

do višave Abelmehule v Tebatu.
Vpili so pa Izraelovi možje iz
Neftalijeviga, in Aserjeviga, in
iz vsiga Manasetoviga rodu, 12 )
in so Madjane podili.

24. In Gedeon je poslal spo¬
menikov na vse Efrajmovo go¬
rovje, in je rekel: Pridite doli
Madjanam naproti, in obsedite
vodo 13 ) do Betbere in Jordana. I4 )

In ves Efrajrn je vpil, in je ob¬
sedel vodo in Jordan do Betbere.

25. In vjeli so dva kneza Mad-
janov, Oreba in Zeba, in so ubili
Oreba na Orebovi skali, Zeba pa
perZebovi tlačivnici. 15 )Inso dalje
podili Madjane, glavi pa, Ore¬
hovo in Zebovo, so pernesli Ge¬
deonu unkraj reke Jordana. Ps.
82, 12. Iz. 10, 26.

VIII. Poglavje.

Gedeon utolaži napihnjene Efrajrn ovc e s krotkim odgovoram; preti prebivavcam
v Sokotu in Fanuelu, ker so njegovim upehanim junakam živeža odrekli; raz¬
kropi staniše madjanskih kraljev, Zebeeta in Salmana, in ji umori; kaznuje per-
vake v Sokotu in podere terdnjavo Fanuel; se ubrani ponujane kraljeve časti;
naredi iz poropanih zlatih uhanov in škerlatastih oblačil napersnik, ki je bil po¬
znejše Izraelcam prilika v malikovanje; umerje v lepi starosti, in zapusti sedem¬
deset sinov. Po njegovi smerti služijo Izraelci malikam, in so nehvaležni nje¬
govi rodovini.

1. In možje iz Efrajma so mu
rekli: Zakaj si vender hotel to
storiti, de nisi nas poklical, ko
si šel v boj zoper Madjana? In
so se silno hudovali, in so se
skorej nad njim maševali.

2. On pa jim je odgovoril:
Kaj bi bil mogel taciga storiti,
kar ste vi storili ? *) Ali ni grojzd * 1 2 )

Efrajmov boljši ko tergatev Abi-
ezerjeva? 3 )

3. Vam v roke je dal Gospod
Madjanova kneza, Oreba in Zebaj
kaj bi bil mogel taciga storiti,
kar ste vi stoVili? Ko je bil to
zgovoril, se je njih togota ulegla,
ki so se z njo zoper njega na¬
penjali.

12. V hebrejskim: „>S’o se zbrali Izraelovi možje u  i. t. d. Ker je tukaj
opomnjena šega bojevanja zares čudovita, je po misli svetiga Gregorja Duh
Božji s tem kaj druziga hotel naznaniti, namreč kako de se morajo per pravih
vojšakih v Božjim kraljestvu perstene posode (glej 2. Kor. 4, 7.j poprej raz¬
drobiti, t. j., telesni počutki ukrotiti, preden se zamore ogenj višjiga raz¬
svetljenja perkazati.

13. obstavite potoke do i. t. d.

14. in reko Jordan, preden tje pridejo.

15. Skala, na kteri so Oreba ubili, se je potem Oreb imenovala, tlačivnica pa,
per kteri so umorili Zeba, se je po njem imenovala Zeb.

1. Jez sim samo vojsko premagal, vi pa ste kneze vjeli. Ali ni to veliko ime-
nitnejši, in vam v veči čast?

2. prav za prav pobirek (Permeri zgor. 7, 24. 25.).

3. ko moja in moje vojske (glej zgor. 6, 34.) tergatev, to je, zmaga? Vojske
in boji se v svetim pismu večkrat v podobi tergatve in tlačivnice pred ocl
stavijo. Iz. 16, 9. Jer. 6, 9 : 25, 15 : 49, 9. Skriv. razod. 14, 18- 19.

Bnkve Sodnikov 8.

24

4. In ko je bil Gedeon pri¬
šel k Jordanu, je čežnj šel s tri
sto možmi, ki so bili z njim, in
zavoljo trudnosti niso mogli be¬
žečih poditi.

5. In je rekel možem v So-
kotu: Prosim, dajte kruha ljud¬
stvu, ki je z menoj; zakaj silno
so onemagali, de bomo mogli po¬
diti Zebeeta in Salmana, kralja
Madjanov. 4 )

6. Odgovorili so knezi v So-
kotu: Ali so morde pesti Ze¬
beeta in Salmana že v tvoji roki,
de hočeš, naj damo tvoji vojski
kruha? 5 )

7. In on jim je odgovoril: Ko
bo tedaj dal Gospod Zebeeta in
Salmana meni v roke, bom vaše
meso s ternjem in z oscam iz pu-
šave raztergal. 6 )

8. In od tod je šel gori, in
prišel v Fanuel’; in je ravno tako
govoril možem tistiga kraja. Pa
tudi oni so mu odgovorili, kakor
so bili odgovorili možje v Sokotu.

9. Tedaj je tudi njim rekel:
Ko se bom vernil ko zmagavec
v miru, bom ta stolp poderl.

10. Zebee pa in Salmana sta
počivala 7 ) z vso svojo vojsko;
zakaj petnajst tavžent mož je bilo
še ostalo od vsih trum izhodnjih
ljudstev, in sto in dvajset tav¬
žent vojakov, ki so meč poteg¬
nili, je bilo pobitih.

11. In Gedeon je šel gori po
potu njih, ki v šotorih stanujejo, 8 )
proti jutrovi strani Nob in Jeg-
bae, in je udaril šotoriše sovraž¬
nikov, ki so se varne mislili, in
si niso nič hudiga domišljevali.
Oz. to, 14.

12. In Zebee in Salmana sta
bežala, Gedeon pa je za njima
hitel, in ji vi el, in je vso njuno
vojsko zmešal.

13. In ko se je vernil iz boja
pred solnčnini izhodam, 9 )

14. je vjel mladenča zmed mož
v Sokotu, in gaje. prašal za imena
knezov in starašin v Sokotu, in
je zapisal sedem in sedemdeset
indž.

15. In je prišel v Sokot, in jim
je rekel: Glejte Zebeeta in Sal¬
mana, zavoljo kterih ste me za¬
ničevali, rekoč: Sta morde Zebee
in Salmana že v tvojih rokah, de
zato hočeš, naj damo kruha mo¬
žem, ki so trudni in pešajo ?

16. Tedaj je vzel starašine me¬
sta, in ternja in osca iz pušave,
in je z njima raztergal in raz-
terl može v Sokotu.

17. Tudi stolp Fanuel je po¬
derl, in prebivavce mesta pomoril.

18. In on je rekel Zebeetu in
Salmanu : Kakošni so bili možje,
ki ste jih umorili v Taboru ? In
sta odgovorila: Tebi enaki, in
eden zmed njih ko kraljev sin.

4. Kralja Madjanov sta najdla pot, de sta čez Jordan pobegnila. Permeri zgor.
7, 24. razi. 14.

5. Ti hočeš od nas, de bi vas obdarovali in s kruham previdili, prej ko sto
to zaslužili.

6. bora vas ukazal s ternjem in oscam do smerti tepsti.

7. V hebrejskim: „.vfa -počivala v K ar kor u^.

8. je šel po potu arabskih kočarjev, ki nimajo stanovitniga prebivališa, in se
jim Beduini pravi.

9. Nckteri prestavljajo hebrejsko: v In ko se je z višave Haresa vernil

25

Bukve Sodnikov 8.

19. In on je njima odgovoril:
Bili so moji bratje, sinovi moje
matere. Per živim Bogu, ako bi
jih bili per življenji ohranili, bi
vaju ne umoril.

20. In je rekel Jetru, svojimu
pervorojenimu: Vzdigni se, ter ji
umori. On pa ni potegnil meča 5
zakaj bal se je, ker je bil še mla-
denček.

21. In Zebee in Salinana sta
rekla: Ti se vzdigni in plani v
naji; zakaj po človekovi starosti
je njegova moč. Gedeon se je
tedaj vzdignil, ter je umoril Ze-
beeta in Salmana; in je vzel lišp
in oklepe, 10 ) s kterimi so vratove
kraljevih kamel ozaljševali. Ps.
82, 12.

22. In vsi Izraelovi možje so
rekli Gedeonu: Gospoduj nad na¬
mi, 1 ‘J ti in tvoj sin, in sin tvo-
jiga sinu, ker si nas rešil iz roke
Madjanov.

. 23. In on jim je odgovoril: Ne
bom gospodoval nad vami, tudi
ne bo gospodoval nad varni moj
sin, ampak Gospod naj gospo¬
duje nad vami.

24. I 11  spet jim je rekel: Le
eno samo prošnjo imam do vas:

Dajte mi uhane od svojiga ropa;
zakaj zlate uhane so Izmaelci
nosili.

25. In so odgovorili: Prav radi
ti jih damo. In so razgernili plajš
na zemljo, in so nanj zmetali uhane
od ropa.

26. In teža prošenih uhanov je
bila tavžent in sedem sto šeklov
zlata, verh lišpa, in vratnih veri¬
žic, in škerlatastih oblačil, ki sta
jih madjanska kralja nosila, in verh
zlatili vratnih verižic kamel.

27. In Gedeon je iz tega na¬
redil efod, ir ) in ga je shranil v
svojim mestu Efri. In ves Izrael
je z njim nečistoval, I 3 j) in je bil
Gedeonu in vsi njegovi hiši v
padec. 14 )

28. Madjani pa so bili poni¬
žani pred Izraelovimi otroci, ter
niso mogli dalje svojih zatilnikov
povzdigovati; temuč počivala je
dežela štirdeset let, dokler je Ge¬
deon vladal.

29. Tedaj je šel tje Jerobaal,
Joasov sin, in je prebival v svoji
hiši.

30. In je imel sedemdeset sinov,
ki so izhajali iz njegoviga ledja;
ker je imel več žen.

tO. ali sponke. V hebrejskim: „ pollune ki jih Arabci še zdaj svojim kame¬
lam v zaljšanje obešajo.

tl. Gospoduj nad nami ko kralj, in naj ti v tej kraljevi časti tudi tvoji sinovi
in vnuki nasledvajo.

12. napersnik (2. Mojz. 28.) iz eniga dela denarjev v spomin zmage, ter ga
je v svoji hiši hranil, ali za veliciga duhovna per Božji službi v svetim šotoru,
ki je bil vSili blizo Efre, kjer je Gedeon stanoval (Avg., Teod.), ali pa de
bi ga sam (Gedeon) per kaki posebni slovesnosti nosil (Permeri 2. Kralj. 6,
14: 1. Kralj. 2, 18. 28.).

13. po Gedeonovi smerti (v. 33.4, k er 80  malikovavske duhovne z njim lepšali
(Permeri spod. 17, 5. Eceh. 16, 16. 18.). Kar se namreč tukej v misel vzame,
se je poznejše zgodilo, kakor se vidi iz 29. verste, kjer še le perpoveduje,
de se je Gedeon domu vernil.

14. ker ga je doma imel, ko bi se bil mogel v svetim šotoru hraniti, in je dal
s tem perložnost, de so ga napak obračali (sv. Avg.), akoravno je sicer nje¬
gov namen dober bil. Perm. Hebr. 11, 32.

Bukve Sodnikov 8. 9.

26

31. Njegova perležnica pa, 15 )
ki jo je imel v Sihemu, mu je
sinu rodila z imenam Abimeleka.

32. In Gedeon, Joasov sin, je
umeri v lepi starosti, in je bil
pokopan v pokopališu Joasa, svo-
jiga očeta, ki je bil iz; Ezrijeve
rodovine, v Efri.

33. Ko je bil pa Gedeon umeri,
so se Izraelovi otroci odvernili, 16 )
in so nečistovali z Baali. 17 ) In

naredili so zavezo zBaalam, de
bi njim bil bog; 18 )

34. tudi se niso spominjali Go¬
spoda, svojiga Boga, ki jih je
otel iz rok vsili njih sovražnikov
okrog in okrog;

35. in tudi niso imeli usmilje¬
nja s hišo Jerobaal-Gedeona za
vse dobrote, ki jih je bil storil
Izraelu.

IX. Poglavje.

Abimelek, sin Gedeonov, umori sedemdeset svojih bratov, in Sihemljani si ga
izvolijo za kralja. Joatam, Gedeonov nar mlajši sin, pokaže Sihemljanam v pri¬
liki , kako nespametno so ravnali, ker so si Abimeleka izvolili za kralja, in jim
napove Božjo kazen. Tri leta potem se spuntajo zoper svojiga noviga kralja,
on pa njih mesto razdene in jih pomori. Ko Abimelek v mestu Tebesu stolp
oblega, verze žena s strehe kos mlinskiga kamna, in mu razbije glavo; njegov
oproga ga potem na njegovo prošnjo popolnama usmerti.

1. Abimelek, sin Jerobaalov,
pa je šel v Sihem k bratam svoje
matere, * 1 ) je govoril z njimi in z
vso rodovino očetove hiše svoje
matere, rekoč:

2. Recite vsim sihemskim mo¬
žem: Kaj vam je boljši, de se¬
demdeset mož, vsi Jerobaalovi
sinovi gospodujejo nad vami, ali
de le en sam mož gospoduje ?
Premislite pa tudi, de sim vaša
kost, in vaše meso. 2 )

3. In bratje njegove matere
so povedali zavoljo njega vse te
besede vsim sihemskim možem,
in so nagnili njih serca k Abi-
meleku, ko so rekli: Naš brat je!

4. In so mu dali sedemdeset
liber srebra 3 ) iz tempeljna Baal-
beritoviga. 4 ) In najel si je s tem
ubozih mož in potepuhov, ki so šli
za njim.

5. In je prišel v hišo svojiga
očeta v Efri, in je pomoril svoje

15. ki jo je Gedeon po postavi stariga zakona smel imeti, kakor je imel Abra¬
ham Agaro in Keturo zraven svoje prave žene Sare.

16. so Izraelovi otroci zapustili praviga Boga.

17. so se ognušali s službo Baalov, to je, malikov.

18. V hebrejskim: n in  .vo si zvolili boga Baat-Herita“,  to je, Baala za¬
veze. Maliku Baalu so dali to ime, naj bi čul nad zvestim spolnovanje©
storjenih zavez, in naj bi kaznoval nje, ki jim nasproti delajo.

1. Abimelek je bil sin Gedeonov, ki ga je imel s perležnico v Sihemu. Glej
zgor. 8, 31.^

2. de sim vaš sorodnik, de smo si v rodu.

3. V hebrejskim: ^šeklov srebra.“  i. t. d.

4.  Glej zgor. 8, 33. iz obeniga zaklada, ki je bil v tempeljnu shranjen.

27

Bukve Sodnikov 9.

i

»

j

ir

a

L*

5

I

it

n

li

a

e

»-

in

lej

brate, Jerobaalove sinove, sedem¬
deset mož, 5 ) na enim kamnu; 6 )
le Joatam, nar mlajši sin Jero-
baalov, je ostal, ker se je bil
skril.

6. Zbrali so se pa vsi sihem-
ski možje, in vse rodovine mesta
Mela, 7 ) ter so šli, in so posta¬
vili Abimeleka kralja per hrastu,
ki je stal per Sihemu. 8 )

7. Ko je bilo to Joatamu po¬
vedano , je šel, in je stal verh
gore Garizima, 9 ) in je povzdignil
svoj glas, in je vpil, ter je rekel:
Poslušajte me, možje sihemski,
de vas tudi Bog sliši.

8. Drevesa so šle, si mazilit
kralja, in so rekle oljki: Gospo¬
duj nad nami!

9. Ona je odgovorila: Ali mo¬
rem zapustiti svojo mastnino, ki
jo rabijo bogovi 10 ) in ljudje, tel¬
iti, de bi bila povišana med dre¬
vesi ?

10. In drevesa so rekle figo-
vimu drevesu: Pridi, in prevzemi
gospostvo čez nas!

11. Odgovorilo jim je: Ali mo¬
rem zapustiti svojo sladkost, in
svoj presladek sad, ter iti, de bi
bilo povišano med drugimi dre¬
vesi?

12. In govorile so drevesa vin¬
ski terti: Pridi, in kraljuj nad
nami!

13. Ona jim je odgovorila: Ali
morem zapustiti svoje vino, ki
razveseljuje Boga in ljudi, de bi
bila povišana med druzimi dre¬
vesi?

14. In rekle so vse drevesa
ternjevimu germu: Pridi, in go¬
spoduj nad nami!

15. On jim je odgovoril: Ako
me zares kralja postavite, pri¬
dite in počivajte pod mojo senco;
ako pa nočete, naj šine ogenj iz
ternjevca, in naj požre cedre na
Libanonu! u )

16. Zdaj tedaj, ako ste po pra¬
vici in brez greha Abimeleka
kralja čez se postavili, in ako
ste prav ravnali z Jerobaalam in
z njegovo hišo, in ste povernili
njegove dobrote, ki se je za vas
vojskoval,

17. in svoje življenje v nevar¬
nost postavil, de bi vas otel iz
roke Madjanov,

18. vi, ki ste se zdaj vzdig¬
nili zoper hišo mojiga očeta, in
ste umorili njegove sinove, se¬
demdeset mož, na enim kamnu,
in ste Abimeleka, sina njegove

Pr3V - d ? Vet in  ® estdeset  mož; zakaj eden, namreč Joatam, se je
rešil, kjer se je bil skril. ’ J

y pre -j ko ne » bili ob glavo djani.

8 ner V >Slhen ? u - Tudi  terdnjava Sion se je imenovala Melo (2. Kralj. 5, 9.).
«• per hrastu spominka. Glej Joz. 24, 26.

10 t- 1,6 nad sihemsko  mesto molela.

11 r t? ‘’ C . pe / darovanji malikam v čast potrebovala.

blafff možie^vlali*° t basnij .° re ® 1: Kak “ nespametno ste pač ravnali! Ko so se

biii 32 r:v povedaii {ffiej zffor - s ’ 22 ->- ter  s ° 9p ° zna|i  - d« j«

kralia noro,lili tli , '’ Kte  Sibemljani Abimeleka, ki se vam je sam vsilil,
žite kai vam nek' e ' /j  n J lm  °£°lj l| f'ani! Ako ga za svojiga kralja obder-
sadh „» o * ! zamore dati , ker je enak ternjevimu germu , ki nima ne
ker t h-  ! • Ako  se g a pa  hočete spet znebiti, vas bo gotovo pokončal;

ker tudi ternjevec, ako se vname, nar veči drevesa požge.

Bukve Sodnikov 9.

28

sužnje, kralja postavili čez pre-
bivavce v Šihemu, zato ker je
vaš brat 5

19. ako ste tedaj prav in brez
greha ravnali z Jerobaalam in
njegovo hišo: veselite se dans
Abimeleka, in on naj se vas ve¬
seli!

20. Ako ste pa krivično ( rav-
rialih  naj šine ogenj iz njega,
in naj požre sihemske prebivavce
in mesto Melo; in ogenj naj
šine iz mož sihemskih in iz me¬
sta Mela, in požre naj Abime¬
leka!

21 . Ko je bil to zgovoril, je
zbežal, in je šel v Bero, in je
ondi stanoval iz strahu pred Abi-
melekam, svojim bratam.

22. In Abimelek je kraljeval
nad Izraelam 12 ) tri leta.

23. In Gospod je poslal prav
hudiga duha 13 ) med Abimeleka
in prebivavce v Siliemu, kteri so
ga jeli preklinjati, 14 )

24. in zvračati hudobijo umor-
stva sedemdeseterili Jerobaalovih
sinov in njih prelito kri na Abi¬
meleka, svojiga brata, in na druge
sihemske kneze, ki so mu poma¬
gali.

25. In so mu zalezbe posta¬
vili verh gora; in ko so čakali
njegoviga prihoda, so delali ko

tolovaji, ter so memogredoče ob-
ropovali; in to je bilo Abimeleku
povedano.

26. Prišel je pa Gaal, Obe¬
dov sin, s svojimi brati, in se je
podal v Sihem, 15 ) in ob njegovim
prihodu so sihemski prebivavci
serčnost dobili,

27. in so šli na polje, in so
obrali vinograde, 16 ) in so tlačili
grozdje, in so peli in rajali, in
šli v tempelj svojiga boga, so
jedli in pili, in Abimeleka pre¬
klinjali.

28. In Gaal, sin Obedov, je
vpil: Kdo je Abimelek, in kaj
je Sihem, de mu služimo? Ali
ni Jerobaalov sin, 17 ) in je po¬
stavil Zebula, svojiga hlapca,
za kneza čez može Emorja, ’ 8 )
očeta Sihemoviga? 19 ) zakaj bi
mu tedaj služili?

29. O, de bi mi vender kdo
dal to ljudstvo pod roko, kmalo
bi Abimeleka s pota spravil. In
Abimeleku je bilo rečeno: Zberi
vojskino množico, in pridi!

30. Zakaj Zebul, mestni po¬
glavar, ko je slišal govor Gaala,
sinu Obedoviga, se je silno raz-
serdil,

31. in je skrivši poslal k Abi¬
meleku sporočnikov, 20 ) rekoč:
Glej, Gaal, Obedov sin, je pri-

12. t. j., nad Sihemljani in nad prebivavci nekterih bližnjih mest.

13. duha zdražbe in razpertije.

14. V hebrejskim: „so mu jeli nezvesti l)iti“.

15. se je v Sihem podal Sihemljanam v pomoč zoper Abimeleka.

16. bila je namreč ta čas ravno tergatev.

17. ki ni Sihemljan.

18. čez imenitne Sihemljane, ki so nekdaj Hemorja kneza imeli (1. Mojz. 34, 2.h

19. V hebrejskim: n Ali ni sin Jerubaalov, in ali ni Zebul njegov knez ?
Slu&ltč ra >i še vnukam Hemorja  (starim sihemljanskim blagorodnikamb
očeta Sihemoviga “.

20. ki je, prej ko ne, večidel stanoval v Efri, v mestu svojiga očeta, ali pa *
Humi (v. 41.).

29

Bukve Sodnikov 9,

šel s svojimi brati v Sihem, in
oblega mesto zoper tebe. 21 )

32. Vzdigni se tedaj po noči
z ljudstvam, ki je per tebi, in
skri se na polji;

33. in zjutrej zgodej, ko solnce
izhaja, plani na mesto; in ko se
bo vzdignil zoper te s svojim
ljudstvam, mu stori, kar pre-
moreš.

34. Vzdignil se je tedaj Abi-
meiek po noči z vso svojo voj¬
sko, in je postavil zalezbo zra¬
ven Sihema na štirih krajih.

35. In Gaal, Obedov sin, je
šel ven, in se je pred mestne
vrata vstopil. Tedaj se je Abi-
melek vzdignil, in vsa vojska z
njim, iz kraja zalezbe.

36. In ko je Gaal ugledal ljud¬
stvo, je rekel Zebulu: 22 ) Glej,
z gora pride truma. In on mu je
odgovoril: Sence gora vidiš ko
človeške glave, in po ti zmoti se
goljufaš.

37. In Gaal je spet rekel: Glej,
truma pride iz osredka 23 ) dežele,
in ena truma pride po potu, ki
dem proti hrastu.. 24 )

38. InZebul mu je odgovoril:
Kje so zdaj tvoje usta, ki si se
ustil: Kdo je Abimelek, de bi mu

služili? Ali ni to tisto ljudstvo,
ki si ga zaničeval? Pojdi tedaj
ven, in vojskuj se z njim!

39. Gaal je tedaj šel vpričo
sihemskiga ljudstva, in se je voj¬
skoval zoper Abimeleka,

40. on pa je bežal, in (_Abi-
melek)  ga je podil, in ga je v
mesto perpodil; in silno veliko
jih je padlo na njegovi strani do
mestnih vrat.

41. In Abimelek je ostal v Aru-
mi; Zebul pa je izgnal 25 ) Gaala
in njegove tovarše iz mesta, ter
jim ni pustil v njem prebivati.

42. Drugi dan je tedaj šlo ljud¬
stvo na polje; 26 ) in ko je bilo to
Abimeleku povedairo,

43. je vzel svojo vojsko, in
jo je razdelil v tri trume, in je
na polji zalezbe postavil. In ko
je vidil, de gre ljudstvo iz mesta,
se je vzdignil in nanje planil

44. s svojo trumo, in se je
bojeval, in obsedel mesto; 27 ) dve
trumi pa ste tekale po polji in
sovražnike podile.

45. In Abimelek se je ves tisti
dan bojeval zoper mesto, in ga
je vzel, in je njegove prebivavce
pomoril, njega pa je tako' raz-
djal, de ga je s solijo potresel. 28 )

21. V hebrejskim: n in podpihuje mesto zoper tebe a .

22. ki se je hlinil, kakor de bi z Gaalam deržal, in je torej z njim šel.

23. V hebrejskim: „iz popka  (srednjiga ali višjiga dela) deiele\

24. V  hebrejskim: v ena truma pride po potu proti vraini terebinti u 5
kjer so goljufni preroki prerokovali, in druge vraže uganjali.

25. Zebul je izgnal s pomočjo nekterih Sihemljanov, ki so per ugledu Abime¬
leka in pregovorjeni po Zebulu spet na kraljevo stran stopili, Gaala in nje¬
gove tovarše iz mesta.

26. po svojih opravkih; prej ko ne, jih je Zebul na polje spravil, de bi jih
Abimeleku v roke izdal.

27. de bi prebivavci v mestu svojim someščanam na polji ne mogli v pomoe
Priti.

v  znamnje, de naj se nič več ne sozida, in naj ostane neobdelano ko sol-
hati kraji. Glej 5. Mojz. 29, 23.

30

Bukve Sodnikov 9. 10.

46. In ko so to slišali, ki so
v sihemskim stolpu stanovali, 29 )
so šli v tempelj svojiga boga Be¬
rita, 30 ) kjer so bili zavezo z njim
storili, in od njega je bil ime do¬
bil kraj, ki je bil silno terden.

47. In ko je tudi Abimelek
slišal, de so se možje v sihem-
skim stolpu zbrali,

48. je šel na goro Selmon 31 )
z vsirn svojim ljudstvam, je za¬
grabil sekiro, in je odsekal z
drevesa vejo, in jo je na ramo
zadel in nesel, ter je rekel to-
varšem: Kar mene delati vidite,
naglo storite.

49. Tedaj so se poskušali v
sekanji vej z dreves, in so šli
za vojvodam; in so obsedli terd-
njavo, 32 ) in so jo zažgali; in tako
se je zgodilo, de je bilo po dimu
in po ognji umorjenih tavžent ljudi,
mož in žen, prebivavcov v sihem¬
skim stolpu.

50. Abimelek pa se je od tod
podal, in je prišel k mestu Te-
besu, 33 ) in ga je z vojsko obdal
in obsedel.

51. Bil je pa v sredi mesta
visok stolp, 34 ) kamor so zbežali
možje in žene, in vsi pervaki

mesta; in so vrata prav terdno
zaperli, in so na strehi stolpa
stali zadej za brambo.

52. In Abimelek se je stolpu
perbližal, in se je junaško boje¬
val; in ko se je vratarn perbli¬
žal, je hotel ogenj podtakniti;

53. in glej, ena žena je ver-
gla doli kos mlinskiga kamna, in
je z njim zadela Abimelekovo gla¬
vo, in je razbila njegovo čepino.
2. Kralj. 11, 21.

54. In on je naglo poklical
svojiga oproda, in mu je rekel:
Potegni svoj meč, ter me umori,
de kje ne porečejo, žena me je
ubila. In je spolnil povelje, in ga
je umoril. 35 ) 1. Kralj. 31, 4: 1. Kron.
10, 4.

55. In ko je bil inertev, so se
vsi, ki so bili z njim zmed Izra¬
ela, vernili v svoje posestva;

56. in Bog je povernil hudo,
ktero je bil Abimelek storil nad
svojim očetam, ker je bil umoril
svojih sedemdeset bratov.

57. Tudi Sihemljanam je bilo
povernjeno, kar so bili storili, in
prišlo je nad nje prekletstvo Jo-
atama, sina Jerobaaloviga.

X. Poglavje.

Tola je sodnik Izraelcov tri in dvajset, Jair pa dve in dvajset let. Izraelci
služijo malikam, zavoljo tega pridejo Filistejcarn in Amonijanam v oblast. Izraelci

29. ki so v siheraski terdnjavi (v. 6.) stanovali.

30. Ta tempelj je bil, berž ko ne, terdnjavi perzidan, in je bil nje nar terd'
nejši del.

31. ki je bil prav blizo tega kraja.

32. V hebrejskim: „in so veje okrog nje položili 11 .

33. kjer je, prej ko ne, Gaal stanoval, ko je bil iz Sihema pregnan (v. 41.).

34. V hebrejskim: „močen stolp«.

35. Od tacih postrežb, ranjenimu človeku življenje končati, se večkrat ber®
tudi v sveti zgodovini; tode sveta vera jih ojstro prepoveduje ukazovati, ali
pa jih prositi.

Bnkve Sodnikov 10. ^

prosijo Boga rešenja, poslušajo s skesanim sercam očitanje Gospodovo, odpra¬
vijo zmed sebe vse malike, in primejo za orožje zoper Amonijane.

1. Za Abimelekam je vstal
vojvoda v Izraelu Tola, sin Fu-
ata, strica Abimelekoviga,‘) mož
iz Isaliarja, ki je prebival v Sa-
miru na Efrajmovim gorovji;

2. in je sodil Izraela tri in
dvajset let, in je umeri, in je bil
pokopan v Samiru.

3. Za njim je nasledoval Jair,
Galaajčan, ki je sodil Izraela dve
in dvajset let.

4. In je imel trideset sinov,
ki so jezdarili na tridesetih mla¬
dih oslicah, 1 2 ) in so bili pogla¬
varji trideseterih mest, ki so se
imenovale po njegovim imenu Ha-
voj-Jair, to je, mesta Jairove,
do današnjiga dneva v deželi Ga-
laadu. 3 )

5. lit Jair je umeri, in je bil
pokopan v kraji, ki se imenuje
Kamon.

6. Izraelovi otroci pa so sta¬
rim greham nove perkladali, hudo
so delali pred Gospodovim oblič¬
jem, ter so služili malikam, Baa-
lam in Astaroti, 4 ) in bogovain
Sirije, in Sidona, in Moaba, in
Amonovih sinov, in Filistejcov;
in zapustili so Gospoda, in mu
niso služili.

7. Gospod se je nad njimi
razserdil, in jih je dal v roke
Filistejcam in Amonovim sinovam.

8. In vsi, kteri so prebivali

unkraj Jordana v deželi Amo-
rejcov, to je, v Galaadu, so bili
nadlegvani in hudo stiskani osem¬
najst let;

9. tako, de so Amonovi si¬
novi čez Jordan prišli, in so Juda,
in Benjamina, in Efrajma pokon¬
čali ; in Izrael je bil silno sti¬
skan.

10. In so vpili k Gospodu, ter
so rekli: Grešili smo zoper tebe,
ker smo zapustili Gospoda, svo-
jiga Boga, in smo Baalam slu¬
žili.

11. In Gospod jim je govoril: 5 * * )
Ali vas niso Egipčani, in Amo-
rejci, in Amonovi sinovi, in Fi¬
listejci,

12. in Sidonci, in Amalečani,
in Kananejci stiskali? In ste k
meni vpili, ib sim vas rešil iz
njih roke.

13. In vender ste me zapustili,
in ste pluje bogove častili; to¬
rej vas nočem več rešiti:

14. Pojdite, in kličite bogove,
ki ste si jih izvolili; oni naj vas
rešijo ob času stiske.

15. In rekli so Izraelovi otroci
Gospodu: Grešili smo, poverili
nam, kakor ti dopade; le zdaj
nas reši.

16. Tako so govorili in so po¬
metali iz svojih pokrajin vse po¬
dobe ptujih bogov, in so služili

1. Bolj prav v hcbi-ejskim: n sin Fuata , sinu IJodoviga 11 .  Po naši prestavi
bi bil Tola Gedeonov sorodnik, in torej iz Efrajmoviga rodu.

2. kakor je bilo takrat per imenitnih možeh v navadi.

3. Že v 4. Mojz. 32, 41. je starejši Jair nekaj galaajskih mest imenoval po

svojim imenu; tukaj opomnjeni mlajši Jair je ime obnovil, in je mesta po¬

množil. Glej 1. Kron. 2, 22.

Glej zgor. 2,  13.

5 - po kakim preroku, ali pa po svetim vadljeji. Glej 2. Mojz. 28,  30.

32 Bukve Sodnikov 10. 11.

Gospodu Bogu; kterhnu je bilo [
žal zavoljo njih rev.

17. Amonovi sinovi pa so se
sklicali, in so v Galaadu posta¬
vili šotore; zoper nje so se zbrali
Izraelovi otroci, in so se v Masfi
ušotorili.

18. In galaajski knezi so rekli,
sleherni svojimu bližnjimu: Kdor
se bo pervi zmed nas jel boje¬
vati zoper Amonove sinove, naj
bo poglavar ljudstva v Galaadu.

XI. Poglavje.

Jefte mora zapustiti svoj dom, beži v Arabijo in je vojvoda tolovajske derhali.
Galaajčani ga nazaj pokličejo, ter si ga izvolijo vojvoda zoper Amonij a ne in
poglavarja v Galaadu. Jefte si perzadeva po poslancih vojsko z Amonijani od-
verniti, tode zastonj. Jefte naredi nepremišljeno in nespametno obljubo in pre¬
maga Amonijane. Daruje svojo hčer, ki je poprej dva meseuca objokovala svoje
devištvo, ker ne bo mogla biti mati. Izraelske dekleta obhajajo vsako leto

spomin njeniga darovanja.

1. Tisti čas je bil Jefte, Ga-
laajčan, silno močen mož in bo-
jak, neke kurbe sin, 1 ) ki ga je
rodil Galaad. 2 )

2. Imel je pa Galaad ženo,
ki mu je sinov rodila; ko so bili
dorastli, so Jefteta ven pahnili,
rekoč: Ne moreš biti dedič v hiši
našiga očeta; ker si sin druge
matere.

3. Tedaj je pred njimi zbe¬
žal, in se jih je ogibal, in je pre¬
bival v deželi Tobu; in per njem
so se zbirali ubogi in tolovajski
možje, in so hodili za njim ko
za svojim vojvodam. 3 )

4. Tiste dni so se Amonovi
sinovi vojskovali zoper Izraela.

5. In ko so jih močno per-
tiskali, so šli galaajski starašini,
de bi si Jefteta v pomoč vzeli
iz dežele Toba;

6. in so mu rekli: Pridi, in

bodi naš vojvoda, in vojskuj se
zoper Amonove sinove!

7. On jim je odgovoril: Ali
niste vi, ki ste me sovražili, in
ste me pahnili iz hiše mojiga
očeta; in zdaj pridete k meni, po
sili pergnani? i. Mojz. 26, 27.

8. In galaajski pervaki so rekli
Jeftetu: Za tega voljo smo zdaj
prišli k tebi, de greš z nami, in
se vojskuješ zoper Amonove si¬
nove, in de si vojvoda vsili, ki
prebivajo v Galaadu.

9. In Jefte jim je rekel: Ako
ste res zato k meni prišli, de se
za vas vojskujem zoper Amo¬
nove sinove, in če jih da Gospod
meni v roke, ali bom jez vaš
knez?

10. In so mu odgovorili: Go¬
spod, ki to sliši, je srednik in
priča, de bomo spolnili svojo
obljubo.

1. sin perležnice. Drugi prestavljajo: sin žene, ktera ni bila Izraelka. Ajde
so imenovali kurbirje, ker so krivim bogovam služili.

2. Jeftetov oče je bil Galaad, vnuk starejiga Galaada (Joz. 17, 1.).

3. prej ko ne, Amonijane in Filistejce oropat, ki so se ta čas zoper Izraelce
vojskovali.

Bukve Sodnikov II.

11. Tedaj je šel Jefte z ga-
laajskimi pervaki, in vse ljudstvo
ga je naredilo za svojiga kneza.
In Jefte je govoril vse te besede
pred Gospodam v Masfi. 4 )

12. In je poslal sporočnikov
do kralja Amonovih sinov, ki naj
rečejo v njegovim imenu: Kaj
imaš z menoj zapovedovati, de
si prišel nad me, pokončat mojo
deželo?

13. In on jim je odgovoril: Ker
je Izrael vzel mojo deželo, ko
je prišel iz Egipta, od pokrajin
Arnona do Jaboka in Jordana; 5 )
tedaj mi jo zdaj v miru nazaj
daj.

14. In Jefte je spet po njih
sporočil, ter jim je ukazal, naj
rečejo kralju Amonijanov:

15. Takti govori Jefte: Izrael
ni vzel moabske dežele, tudi ne
dežele Amonovih sinov; 6 )

16. temuč, ko so prišli iz Egipta,
je hodil po pušavi do rudečiga
morja, in je prišel v Kades;

17. in je poslal sporočnikov
do edomskiga kralja, rekoč: Pusti
me iti skozi tvojo deželo. On pa
se ni hotel vdati njegovi prošnji.
Tudi je poslal do moabskiga kra¬
lja, kteri je tudi zaničeval dovoliti
prehod. Ostal je tedaj v Kadesu,
4- Mojz. 20, 14.

18. in je obhodil ob strani de¬
želo Edom, in deželo Moab, in

33

je memo prišel na izhodnji strani
moabske dežele, in se je ušo-
toril unkraj Arnona, in ni hotel
iti v moabske pokrajine; zakaj
Anion je meja moabske dežele.

19. Poslal je tedaj Izrael spo¬
ročnikov k Sehonu, kralju Amo-
rejcov, ki je prebival v Hesebonu,
ter so mu rekli: Pusti me iti skozi
tvojo deželo do reke. 7 )

20. Pa tudi on je zaničeval
besede Izraelove, in ga ni pustil
iti skozi njegove pokrajine, te¬
muč, ko je bil nabral brezštevilno
množico, se je vzdignil zoper
njega do Jase, ter se je močno
zoperstavljal;

21. Gospod gaje pa dal z vso
njegovo vojsko Izraelu v roke,
ki ga je potolkel, in se je po¬
lastil vse dežele Amorejcov, pre-
bivavcov tiste pokrajine,

22. in vsili njih pokrajin, od
Arnona do Jaboka, in od pušave
do Jordana.

23. Gospod, Izraelov Bog, je
tedaj pokončal Amorejce, ko se
je bojeval Izrael, njegovo ljud¬
stvo, zoper nje, in ti hočeš zdaj
posesti njegovo deželo?

24. Ali ne gre tebi po pra¬
vici, kar posede Karnos, 8 ) tvoj
bog? torej gre tudi v naše po¬
sestvo, kar je Gospod, naš Bog,
zmagovavec, perdobii;

25. ali si morde boljši ko Ba-

4. Jefte je s starašinami Gospoda za pričo poklical, in zavezo s persego po-
terdil.

5. Kralj Amonijanov se je hotel tiste okrajine polastiti, ki so jo Izraelci Se-
honu, kralju Amorejcov, vzeli (4. Mojz. 21, 23.—26.1, morebiti zato, ker je
bil tudi kralj Moabljanov, kterim so bili Amorejci to okrajino s silo poprej
vzeli.

6. Glej 5. Mojz. 2, 9. 19. Joz..„13, 25.

7. dovoli mi iti skozi tvojo deželo do Jordana.

8. moabski malik. t»lej 4. Mojz. 21, 29.

II.

3

Bukve Sodnikov 11.

34

lak, 9 ) Seforjev sin, kralj moab-
ski? ali moreš dokazati, de se
je on 10 ) z Izraelam prepiral, in
se zoper njega vojskoval,

26. ko je ( Izrael)  stanoval v
Hesebonu, in v njegovih vaseh,
in v Aroeru, in njegovih vaseh,
ali v vsili mestih ob Jordanu 1  ‘)
že tri sto let? Zakaj niste že to¬
liko časa zastran te povračitve nič
poskušali?

27. Torej ne grešim jez zoper
tebe, ampak ti hudo delaš zoper
mene, ker mi krivično vojsko na¬
poveduješ. Gospod, sodnik ta dan,
naj razsodi med Izraelam in med
Amonovimi sinovi!

28. Kralj Amonovih sinov pa
se ni hotel vdati besedam Jefte-
tovim, ki mu jih je bil po spo-
ročnikih povedal.

29. Tedaj je navdal duh Go¬
spodov Jefteta, in je obhodil Ga-
laad, in Manase, 12 ) tudi Masfo
vGalaadu, in od tod je prišel k
Amonovim sinovam,

30. in je obljubil Gospodu ob¬

ljubo, rekoč: Ako mi boš dal
Amonove sinove v roko,

31. bom njega, kdor koli pervi
pride skozi vrata moje hiše, in
me sreča, ko se vernem v miru
od Amonovih sinov, 13 ) daroval
Gospodu v žgavno daritev. u )

32. Tedaj je šel Jefte nad Amo¬
nove sinove, se zoper nje voj¬
skovat; in Gospod mu jih je dal
v roke.

33. In jih je potolkel od Aroera
do (jje)-)  de prideš vMenit, dvaj¬
set mest, in do Abela, ki je z
vinogradi obsajen, s silno velikim
pobojem; in ponižani so bili Amo¬
novi sinovi po Izraelovih otrocih.

34. Ko se je pa Jefte vernil
v Masfo na svoj dom, mu je
proti pertekla njegova edina hči
z bobni in rajem; zakaj druzih
otrok ni imel.

35. In ko jo je ugledal, je raz-
tergal svoje oblačila, in je rekel:
Jojmene, moja hči! goljufala si
me, in sama si ogoljufana; 1S ) za¬
kaj odperl sim svoje usta Go-

9. ali imaš veči pravico do te okrajine ko Balak, ki so jo že ob njegovim
času Izraelci v last vzeli? Glej 4. Mojz. 22, 2.

10. de se je on, ali kdo zmed njegovih naslednikov z Izraelci prepiral.

11. V hebrejskim bolj prav: „ob Amonu 11 .

12. in je obhodil vso deželo unkraj Jordana, ter je vojšake nabiral.

13. ko se srečno vernem iz vojske z Amonijani.

14. Tukaj opomnjena obljuba je bila prederzna in pregrešna, in Jefte bi je ne
bil smel narediti, še manj pa spolniti (Hieron., Avg.); če se pa vender po¬
misli, de je Jefte iz dobriga namena to obljubil, nad čemur dvomiti, ni nobe-
niga vzroka; če se dalje njegova velikoserčna misel prevdari, ki ga je na¬
klonila, tudi kar mu je nar ljubšiga, domovini darovati; in če se gleda na
njegovo junaško serčnost, s ktero je svojo obljubo v djanji spolnil; smo per-
siljeni priprostiga in blagodušniga vojšaka občudovati, ter se bomo tudi rado-
voljno perdružili pohvali, ki jo sam sveti Duh (Hebr. 11. Sir. 46.) njegovim
delam daje. De bi Jefte ne bil res spolnil svoje obljube, tcmuč de je svojo
hčer le samo vednimu devištvu posvetil, je nasprotno razločnim besedam sve-
tiga pisma (v. 31. 35. 39.), in vsim starim razlagavcam.

15. goljufala si me; ker sim se veselil te spet viditi, zdaj pa me žališ; pa tudi
sama si ogoljufana; zakaj po skazovanji svojiga veselja si sama klaven dar
postala. V hebrejskim: „ Jojmene, moja hči! kako me tare* in mali* 1“

Bukve Sodnikov II. 12 .

spodu, in zdaj ne morem nič dru-
ziga storiti.

36. In ona mu je odgovorila:
Moj oče! če si svoje usta Go¬
spodu odperl, stori z menoj, kar
koli si obljubil, ker ti je bilo po¬
deljeno maševanje in zmaga nad
tvojimi sovražniki.

37. In je rekla očetu: Samo
to mi stori, česar te prosim : Pusti
me, de hodim dva mesca okrog
po gorah, in objokujem svoje de-
vištvo s svojimi tovaršicami. 16 )

38. In on ji je odgovoril: Pojdi.

35

In jo je spustil dva mesca. In
ko je bila odšla s svojimi paj-
dašicami in tovaršicami, je objo¬
kovala svoje devištvo po gorah.

39. In ko sta bila dva mesca
pretekla, se je vernila k svojimu
očetu, in ji je storil, kakor je bil
obljubil (nji),  ki ni moža po¬
znala. Od tod se je začela šega
v Izraelu, in se je navada ohra¬
nila,

40. de se Izraelove hčere vsako
leto snidejo objokvat 17 ) hčerJef-
teta, Galaajčana, štiri dni.

XII. Poglavje.

Efrajmov rod preti Jeftetu, mu zažgati hišo, ker se je brez njegoviga dovo¬
ljenja vzdignil z vojsko nad Amonijaue. Jefte zapodi Efrajmovce v beg. Na
bregu Jordanovim je veliko Efrajmovcov pomorjenih, ker niso mogli izreči:
Sibolet. Sodniki: Abesan, Ahialon in Abdon.

1. Glej pa, punt je vstal v
Efrajmuj podali so se namreč
proti severju, in so rekli Jeftetu:
Zakaj si šel v boj zoper Amo¬
nove sinove, in nas nisi hotel po¬
klicati, de bi bili s teboj šli?
Hišo ti bomo tedaj zažgali.

2. In on jim je odgovoril: Jez
in moje ljudstvo smo imeli veliko
razpertijo zoper Amonove sinove,
in sim vas klical, de bi mi bili
v pomoč prišli', pa niste hotli tega
storiti.

3. In ko sim to vidil, sim dal

v nevarnost svoje življenje, in sim
šel nad Amonove sinove, in Go¬
spod mi jih je dal v roke. S čem
sim se pregrešil, de se zoper me
vzdigujete v boj?

4. Tedaj je poklical k sebi
vse galaajske može, in se je voj¬
skoval zoper Efrajma, in galaaj-
ski možje so udarili Efrajma, ker
so rekli: Galaad je pobegnil od
Efrajma, ‘) in prebiva med Efraj-
mam in Manasetam. 1 2 3 )

5. In Galaajčani so obsedli
brodiša Jordanove, skozi ktere se

16. ker moram mlada in brez otrok umreti, in se ne bom vdeležila časti, mati
biti ! „po gorah“,  t. j., v samoti.

17. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „slavljat hčer Jefteta 11  i. t. d.; ker seje
očetovi obljubi radovoljno vdala, in se za domovino darovala.

1. je odpadel od Efrajmoviga rodu.

2. Vi, Galaajčani, ste se ločili od nas Efrajmovcov; pa tudi niste pravi Ma¬
na,setovci , ampak ste le nekti" srednja reč; torej niste pravi Jožefovi otroci.
Drugi drugači.

36 Bukve Sodnikov 12. 13.

je mogel verniti Efrajm. 3 ) In ko
je kdo zmed Efrajmoviga števila
tje perbežal, in rekel: Prosim,
pustite me čez iti, so mu Galaaj-
čani rekli: Ali si ti Efrajmov ?
In če je odgovoril: Nisim;

6. so mu rekli: Reci tedaj
Šibolet, ki se pravi klas. In če
je zgovoril Sibolet, in ni mogel
(j besede ) klas z ravno tisto čerko
izgovoriti, so ga koj zgrabili, in na
Jordanovim brodišu umorili. 4 ) In
padlo jib je tisti čas zmed Efraj-
movih dva in štirdeset tavžent.

7. Sodil je tedaj Jefte, Ga-
laajčan, Izraela šest let; in je
umeri, in je bil pokopan v svojim
mestu Galaadu.

8. Za njim je sodil Izraela
Abesan iz Betlehema,

9. ki je imel trideset sinov,
in ravno toliko hčer, ki jih je iz

hiše spustil, in možem dal; in je
vzel ravno toliko žen za svoje
sinove, in jih je peljal v svojo
hišo. On je sodil Izraela sedem let,

10. in je umeri, in je bil po¬
kopan v Betlehemu.

11. In za njim je prišel Ahia-
lon, Zabulonovec, in je sodil Izra¬
ela deset let;

12. in je umeri, in je bil po¬
kopan v Zabulonu.

13. Za njim je sodil Izraela
Abdon, sin Ilelov, Faratoničan,

14. ki je imel štirdeset sinov,
in od njih trideset vnukov, ki so
jezdarili na sedemdeseterih mla¬
dih oslicah; in je sodil Izraela
osem let;

15. in je umeri, in je bil po¬
kopan v Faratonu, v Efrajmovi
deželi na gorovji Amalečanov.

XIII. Poglavje.

Izraelci se spet povernejo v malikovanje, in zavoljo tega pridejo Filistejcam v
roke. Angelj Gospodov oznani Manuetovi nerodovitni ženi, de bo dobila sina,
ki bo vedno ko nazarejic živel. Žena rodi sina, in ga Samsona imenuje. Samson

je rastel, in Gospod

1. In Izraelovi otroci so spet
hudo delali pred obličjem Gospo¬
dovim, in on jih je dal Filistej¬
cam v roke štirdeset let. Spred.
10 , 6 .

2. Bil je pa mož iz Sarae,
iz Danoviga rodu, z imenam Ma-
nue, kteri. je imel nerodovitno
ženo.

3. Nji se je perkazal angelj

ga je oblagodarjal.

Gospodov, in ji je rekel: Nero¬
dovitna si in brez otrok; pa boš
spočela in simi rodila; l. Mojz. 16,
11 : 1. Kralj. 1, 20. Luk. 1, 31.

4. torej se varuj, de ne piješ
ne vina, ne močne pijače, in de
nič nečistiga ne ješ! 4. Mojz. 6, 3.4.

5. ker boš spočela, in sinu ro¬
dila, njega glave naj se ne dotakne
britev; zakaj nazarejic Božji 1 ) bo

3. skozi ktere so se mogli Efrajmovi verniti v svoj rod, ki je bil unkraj
Jordana.

4. Efrajmovi tedaj niso mogli izrekovati čerke i; namesti nje so izrekovali
čerko S.

1. obljubljenee Božji. Glej 4. Mojz. 6.

37

Bukve Sodnikov 13.

od svojih mladih nog in od mater-
niga telesa; in bo začel reševati
Izraela iz roke Filistejcov.

6. Ko je bila prišla k svojimu
možu, mu je rekla: Mož Božji
je prišel k meni, ki je imel an-
geljsk obraz, silno strahovit. Ko
sim ga vprašala, kdo de je, in
od kod de pride, in kako de mu
je ime, mi ni hotel povedati;

7. teinuč to je odgovoril: Glej,
spočela boš, in rodila sinu; va¬
ruj se, de ne piješ ne vina, ne
močne pijače, in de ne ješ kaj
nečistiga; zakaj deček bo naza-
rejic Božji od svojih mladih nog
in od materniga telesa do dneva
svoje smerti.

8. Molil je tedaj Manue Go¬
spoda, in je rekel: Prosim, Go¬
spod! de naj mož Božji, ki si
ga poslal, spet pride, in nas uči,
kaj de imamo z dečkam storiti,
ki se bo rodil!

9. In Gospod je uslišal Ma-
nuetovo prošnjo, in angelj Božji
se je spet perkazal njegovi ženi,
ko je sedela na polji. Manue pa,
njen mož, ni bil per nji. Ko je
angelja ugledala,

10. je hitela in tekla k svo¬
jimu možu, in mu je povedala,
rekoč: Glej, perkazal se mi je
mož, ki sim ga poprej vidila.

11. On se je pa vzdignil, in je
šel za svojo ženo; in ko je pri¬
šel k možu, mu je rekel: Ali si
ti, ki si govoril z ženo? In uni
je odgovoril: Jez sim.

12. In Manue mu je rekel: Ko

se bo tvoj govor spolnil, kaj ho¬
češ, de stori deček, ali česa se
mora zderžati?

13. In angelj Gospodov je rekel
Manuetu: Vsiga, kar sim go¬
voril tvoji ženi, naj se zderži.

14. In karkoli vinska terta rodi,
tega naj ne je: vina in močne
pijače naj ne pije, nič nečistiga
naj ne je; in kar sim mu uka¬
zal, naj spolnuje in ohrani.

15. In Manue je rekel angelju
Gospodovimu: Prosim te, vdaj
se moji prošnji; in kozliča zmed
koz ti bomo perpravili.

16. Angelj mu je odgovoril:
Ako bi me tudi silil, bi vender
ne jedel tvojiga kruha; hočeš pa
žgaven dar pernesti, ga daruj
Gospodu. In Manue ni vedil, de
je angelj Gospodov.

17. In mu je rekel: Kako ti
je ime, de te počastimo, ko se
bo tvoj govor spolnil ?

18. In mu je odgovoril: Kaj
prašaš po mojim imenu, ki je ču¬
dovito? 2 ) 1 . Mojz. 32, 29.

19. Vzel je tedaj Manue kozliča
zmed koz, in pitni dar, in ji je
verli skale položil, in daroval Go¬
spodu , ki dela čudapolne reči;
on sam pa in njegova žena sta
gledala. 3 )

20. In 4 ) ko seje vzdignil pla¬
men z altarja 5 ) proti nebu, se je
tudi angelj Gospodov v plamenu
vzdignil. Ko sta to vidila Ma¬
nue in njegova žena, sta padla
z obličjem na zemljo.

21. in angelj Gospodov se jima

2. Hebrejsko tudi pomeni: skrivnostno, ali polno skrivnost.

3. ko je angelj darovanje oskerboval (Jožef Flavij. V hebrejskim: ,,/ti je
delal čudovite reči, .sta Manue in njegova kena gledala

4. V hebrejskim: „zakaj ko se je vzdigoval 11  i. t. d.

5. t. j., znad skale, na kteri se je darovalo.

Bukve Sodnikov 13. 14.

38

ni več perkazal. In Manue j e
zdajci spoznal, de je bil angelj
Gospodov,

22. in je rekel svoji ženi: Umerla
bova, ker sva Boga vidila.

23. In žena mu je odgovorila:
Ako bi naji hotel Gospod umo¬
riti, bi ne bil vzel iz najnih rok
žgavne in pitne daritve, tudi bi
nama ne bil vsiga tega pokazal,

tudi bi ne bil povedal, kar se bo
zgodilo.

24. Bodila je tedaj sinu; in je
njegovo ime imenovala Samson. 6 )
In deček je raste], in Gospod ga
je oblagodaril.

25. In Duh Gospodov je jel z
njim biti v Danovim 7 ) stanišu med
Sarao in Estaolam.

XIV. Poglavje.

Samson prosi svoje starše, de naj mu dovolijo, za ženo vzeti Pilistcjko, ki mu
dopade. Na potu grede v Tamnato, kjer je Filistejka, razterga leva, v kterim
poznejše najde roj bučel in sat. Na ženitnim da svojim drugam uganjko; nje¬
gova nevesta spravi zjokam iz njega pomen dane uganjke, ter ga skrivej raz¬
odene svatam. Samson ubije trideset Filistejcov, in da njih srajce in suknje
njim, ki so uganjko razrešili. Serdit nad nezvestobo svoje neveste se verne
brez nje na svoj dom; ona pa vzame moža zmed svatov.

1. Samson pa je šel doli v
Tamnato; in je ondi vidil ženo
zmed filistejskih hčer,

2. in ko je spet gori prišel,
je povedal svojimu očetu, in svoji
materi, rekoč: Vidil sim ženo
v Tamnati zmed hčer Filistej¬
cov; njo, prosim, mi vzemite za
ženo.

3. In oče in mati sta mu od¬
govorila: Ali ni žene med hče¬
rami tvojih bratov, in med vsiin
mojim ljudstvam, de hočeš vzeti
ženo zmed Filistejcov, ki niso
obrezani? 1 ) In Samson je rekel

svojimu očetu: Njo mi vzemi; za¬
kaj dopadla je mojim očem. 2 )

4. Njegovi starši pa niso ve-
dili, de je Gospod tako hotel, in
de iše priložnosti zoper Filistejce;
tisti čas so namreč Filistejci go¬
spodovali nad Izraelam.

5. Samson je tedaj šel s svo¬
jim očetam in s svojo materjo doli
v Tamnato. In ko so bili do mest¬
nih vinogradov prišli, se je per¬
kazal mlad lev, serdit in rjoveč,
in mu je naproti prišel. 3 )

6. Duh Gospodov pa je šinil
v Samsona, 4 ) in je raztergal leva,

6, Samson, t.j., leskeči, solnčni; zakaj po njem se bo Izraelcam luč rešenja
peržgala (Zgor. v. 5.).

7. Danovi mlajši so še v stanišu v šotorih ko kočarji živeli, in še niso imeli
stanovitniga prebivališa (Glej spod. 18, 1.. H-).

1. Zastran neobrezanih glej 2. Mojz. 34, 12: 5. Mojz. 7, 3.

2. ona je perpravna za moj namen, ki mi ga je Bog vdihnil.

3. 'Samsonu, ki se je^ bil (iz kakošniga namena, ni znano) na potu nekoliko
od svojih staršev ločil (V. 6.).

4. čeznatorna, Božja moč je Samsona navdala.

Bukve Sodnikov 14.

in ga je ko kozliča v kosce raz¬
delil., desiravno ni imel nič v roki;
svojinra očetu in svoji materi pa
tega ni hotel povedati. 5 )

7. In je šel doli in je govoril
z ženo, 6 ) ki je dopadla njegovim
očem.

8. In čez nekoliko dni 7 ) se
je vernil, de bi jo vzel, in je s
pota stopil, de bi pogledal levovo
merhovino, in glej, roj bučel je
bil v levovim žrelu 8 ) in sterden
sat. 9 )

9. Ko ga je bil v roke vzel,
ga je po potu jedel; in ko pride
k svojimu očetu in materi, jima
je dal del, in sta tudi jedla; ven-
der pa jima ni hotel povedati, de
je vzel sterd iz levoviga trupla.

10. In njegov oče je šel doli
k ženi, in je svojimu sinu, Sam¬
sonu, gostijo napravil; 10 ) tako'so
namreč mladenči po navadi de¬
lali.

11. Ko so ga tedaj mestnjani
tistiga kraja ugledali, so mu dali
trideset tovaršev, n ) de bi bili z
njim.

12. In Samson jim je rekel:
Uganjko vam bom dal; ako jo v
sedmih dneh gostovanja uganete,

39

vam bom dal trideset srajc, in
ravno toliko sukenj; 12 )

13. ako je pa ne bote mogli
uganiti, mi bote vi dali trideset
srajc, in ravno toliko sukenj. In
so mu odgovorili: Daj uganjko,
de jo slišimo.

14. In jim je rekel: Iz pože¬
ruha je prišlo jedilo, in iz moč-
niga sladkost. In niso mogli uga¬
niti zastavice v treh dneh.

15. In ko je prišel sedmi dan, u )
so rekli Samsonovi ženi: Perli-
zuj se svojimu možu, in prego¬
vori ga, de ti pove, kaj uganjka
pomeni. Če pa nočeš tega sto¬
riti, bomo sežgali tebe in hišo
tvojiga očeta. Ali ste nas zato
k ženitvi povabili, de bi nas ob-
ropali ?

16. Točila je solze predSam-
sonam, in je tožila, rekoč: Ti me
sovražiš, in me ne ljubiš; zato mi
nočeš razložiti uganjke, ki si jo
dal sinovam mojiga ljudstva. On
pa je odgovoril: Svojimu očetu
in svoji materi je nisim hotel po¬
vedati, kako bi jo mogel tebi po¬
vedati?

17. Tedej seje sedem dni go¬
stovanja pred njim jokala; 14 ) po-

5. Ako ti Bog posebno milost skaže, je ne oznanuj ošabno, temuč na tihim se
mu zanjo ponižno zahvali!

6. jo je snubil, in se je z njo zaročil.

7. po preteklim letu, ali čez delj časa; zakaj od zaročitve do ženitve je po
stari navadi vselej celo leto, ali več časa preteklo.

8. V hebrejskim: ,, roj bučel je bil v levovim truplu * 11 .

9. Ker je v jutrovih deželah vročina velika, se dostikrat mertvc trupla naglo
posuše, in ne zgnjijejo , temuč delj časa nespremenjene ostanejo brez vsiga
smradu; torej so se lahko divje bučele v truplo posušeniga leva vgnjezdile,
de so v njem v senci bile.

10. V hebrejskim: „m Samson je gostovanje napravil “.

11. drugov, kakor je v jutrovih deželah navadno bilo, de bi ženina razveselje¬
vali, morebiti tudi nanj pazili, in nad njim culi, ter ga varvali.

12. spodnjih oblačil. V hebrejskim: ,,prazničnih oblačil “. Glej 1. Mojz. 45> 22-

13. Bolj prav po nekterih starih prestavah: n četerti dan LL  (Permeri v. 17.).

14. t. j., od četertiga do sedmiga dneva.

40

Bdkve Sodnikov 14. 15.

slednjič ji jo je razložil sedmi
dan, ker mu je bila nadležna. In
ona jo je precej povedala svojim
mestnjanam.

18. In oni so mu sedmi dan
pred solnčnim zaliodam rekli: Kaj
je slajši ko med, in kaj je moč¬
nejši ko lev? In on jim je rekel:
Ako bi ne bili z mojo juničico
orali, 15 ) bi ne bili moje zasta¬
vice uganili.

19. Šinil je tedaj vanj Duh
Gospodov, in je šel doli v Aska-
lon, in je tam ubil trideset mož,
in jim je vzel oblačila, in jih je
dal njim, ki so uganjko razrešili.
In je šel silno razkačen gori v
hišo svojiga očeta.

20. Njegova žena pa je vzela
moža izmed njegovih prijatlov in
svatov.

XV. Poglavje.

Samson hoče nazaj imeti svojo ženo; naveže trem sto lesicam na repe bakel,
in tako požge Filistejcam vse zrelo žito. Filistejci sežgejo njegovo ženo in
njeniga očeta, potem gredo Samsona lovit. Judovi ga dajo zvezaniga Filistejcam
v roke; on pa razterga dve novi vervi, in pobije z oslovsko čeljustjo tavžent
Filistejcov. Ko ga močno žeja, mu Gospod odpre studenec iz skale vLehi, po
našim jeziku, v Čeljusti. Samson je sodnik v Izraelu dvajset let.

1. Po nekoliko času pa, ko
je bila pšenična žetev, je prišel
Samson, in je hotel svojo ženo
obiskati, ter ji je kozliča per-
nesel. In ko je hotel po navadi
v njeno hišo stopiti, mu je njen
oče branil, rekoč:

2. Mislil sim, de jo sovražiš,
in zato sim jo dal tvojimu pri—
jatlu; ima pa sestro, ki je mlajši
in lepši ko ona; ta naj bo na¬
mesti nje tvoja žena.

3. Samson mu je odgovoril:
Od tega dneva bom brez zadol-
ženja nad vami, Filistejci; zakaj
hudo vam bom storil. 1 )

4. In je šel, in nalovil tri sto
lesic, 2 ) in je zvezal po dva repa,
in v sredo je pervezal baklo;

5. in jih je peržgal, in spu¬
stil, de so sem ter tje tekale. In
zdajci so tekle v žito Filistejcov.
In ko je bilo zažgano, je zgo¬
relo ne le zloženo žito, ampak
tudi kar ga je še v bilkah stalo,
takti de je plamen tudi vinograde
in oljnike požgal. 3 )

6. In Filistejci so rekli: Kdo
je to storil? Povedalo se jim je:
Samson, Tamnatejcov zet, je to
storil, ker mu je vzel ženo, in
jo je druzimu dal. In Filistejci

15. Ako bi ne bili po moji ženi pomena uganjke zvedili.

1. Zdaj smem po vsi pravici Filistejcam škodvati, ko bi tudi ne bili sovraž¬
niki Izraelcov. V hebrejskim: ,,Jez nisim teqa kriv , ako Filistejcam
škodo delam«.

2.  prav za prav šakalov, ki so rumenkaste barve, manjši ko volkovi, pa veči
ko lesice, in se v tropih po Palestini klatijo. Ker po noči trumama živeža
išejo, se lahko nalove.

3. V jutrovih deželah, kjer je po silno veliki vročini polje osmojeno, se sle¬
herna zgorljiva reč veliko lože in hitrejše vname kakor per nas.

41

Bnkve Sodnikov 15.

so šli gori, in so sežgali ženo
in njeniga očeta.

7. In Samson jim je rekel:
Desiravno ste to storili, se bom
vender še maševal nad vami, in
potem bom miroval.

8. In jih je s silnim pertiska-
njem tako pretepal, de so strahu
meče na stegna pokladali. 4 ) In
je šel doli, in je prebival v ber-
logu pečevja v Etamu.

9. Tedaj so šli Filistejci gori
v Judovo deželo, in so se ušo-
torili v kraji, ki se je potem ime¬
noval Lehi, to je, (Jeljust, kjer
se je njih vojska razširila.

10. Iz Judoviga rodu pa so
jim rekli: Zakaj ste prišli gori
zoper nas? Odgovorili so jim:
Prišli smo, Samsona zvezat, ter
mu povernit, kar je nam storil.

11. Slo je tedaj tri tavžent mož
iz Juda doli k berlogu skale v
Etamu, in so rekli Samsonu: Ali
ne veš, de Filistejci nad nami
gospodujejo? Zakaj si vender
hotel to storiti? Jim je odgovoril:
Kakor so oni meni storili, tako
sim jez njim storil.

12. In so rekli: Prišli smo, te
zvezat, in dat Filistejcam v roke.
Samson jim je rekel: Persezite
in obljubite mi, de me ne bote
ubili.

13. Odgovorili so: Ne bomo
te ubili, temuč zvezan iga te bomo

izdali. In so ga zvezali z dvema
novima vervema, in so ga per- .
peljali iz pečevja v Etamu.

14. In ko je bil prišel v kraj
čeljusti, in ko so mu Filistejci
vriskaj e naproti pertekli, je Duh
Gospodov vanj šinil; in kakor
zgori predivo, ki se perbliža og¬
nju, ravno tako so vezila, ki je
bil z njimi zvezan, odpadle in se
razvezale.

15. In on je najdel čeljust, to
je, oslovsko čeljust, ki je tam
ležala, jo je zagrabil, in je z njo
pobil tavžent mož, 5 )

16. in je rekel: Z oslovsko če¬
ljustjo, to je, s čeljustjo osličiniga
žebeta sim jih pokončal, in pobil
tavžent mo'ž. 6 )

17. In ko je bil prepevaje te
besede dokončal, je vergel čeljust
iz roke, in je imenoval ime tistiga
kraja Ramat-Lehi, kar se potol—
mači vzdignjenje čeljusti. 7 )

18. In ko ga je močno žejalo,
je vpil k Gospodu, in je rekel:
Ti si dal v roko svojimu služab¬
niku to preveliko srečo in zmago;
glej, žeje umiram, in bom padel
neobrezanim v roke.

19. Odperl je tedaj Gospod
kočnik v oslovski čeljusti, 8 ) in
voda je iz njega tekla. Iz ko se
je je bil napil, je poživil svojiga
duha, in je spet prejel svojo moč.
Zatorej se je imenovalo ime ti-

4. Po mečah in po stegnih jih je tako pretepel, de niso mogli hoditi in bežati;
torej so bili persiljeni, jih Samsonovim udarkam deržati. V hebrejskim: n jih
je hudo natolkel po plečih in ledjih “.

5. Drugi pa so utekli, de jih ni pobil (V. 9.).

6. V  hebrejskim: p % oslovsko čeljustjo  (sim pobil) eno trumo, dve trumi,
z oslovsko čeljustjo sim pobil, tavžent mož /“

7. „ Ramat-Lehi « se tudi imenuje lučaj čeljusti.

8.  Nekteri te besede po čerki prestavljajo, drugi pa jih razumevajo y podob¬
nim pomenu: „Odperl je skdlo v kraji , ki se imenuje oslovska čeljust u .
Poslednje je bolj verjetno, ker jejstuderiec še potlej tekel.

42 Bnkve Sodnikov 15. 16.

stiga kraja: kličejočiga studenec vih Filistejcov dvajset let. Spod.
iz čeljusti, do današnjiga dneva. 9 ) 16, 31.

20. In on je sodil Izraela v dne-

XVI. Poglavje.

Samson izdere v Gazi mestne vrata s podboji in jih verh gore zanese; raz-
terga sedem vervi iz mokrih žil in potem spet dve novi vervi, ki je bil z njimi
zvezan; izleče svoje v kito spletene, okrog žeblja ovite in v zemljo zabite lase
iz tal; Dalila mu da lase ostrici; on zgubi svojo moč, in pride Filistejcam v
roke, ki mu oči iztaknejo in ga v ječo zapro; zadobi spet svojo poprešnjo moč;
potrese tempeljnova stebra in umerje s Filistejci pod tempeljnovimi razvalinami;
njegovi sorodniki ga pokopljejo; sodil je Izraelce dvajset let.

1. Samson je šel tudivGazo,
in je tam vidil ženo, kurbo, in
je k nji šel. ‘)

2. Ko so Filistejci to slišali,
in ko se je per njih razglasilo,
de je Samson v mesto prišel, so
ga obdali, * 1 2 ) in so postavili ču¬
vajev k mestnim vratam, in so
tam vso noč tiho čakali, de bi
ga zjutrej, ko ven pojde, ubili.

3. Samson pa je spal do pol¬
noči; potem je vstal, 3 ) je zagra¬
bil obe d or niči z njunimi pod¬
boji in zapaham, in ji je zadel
na svoje rame, in ji je nesel na
verh gore, ki gleda proti He¬
bronu. 4 )

4. Potem seje zaljubil v ženo,
ki je prebivala v dolini Soreku,
in se je Dalila imenovala. 5 )

5. In prišli so k nji pervaki
Filistejcov, in so rekli: Goljufaj

ga, ter zvedi od njega, v čem ima
toliko moč, in kako de bi ga mogli
zmagati, zvezati in strahovati.
Ako to storiš, ti bo dal sleherni
zmed nas enajst sto srebernikov.

6. Govorila je tedaj Dalila
Samsonu: Prosim, povej mi, v
čem de je tvoja silno velika moč,
in česa, ko bi se zvezal, bi ne
mogel raztergati?

7. Samson ji je odgovoril:
Ako bi bil zvezan s sedmerimi
vervmi iz žil, 6 ) ki še niso suhe,
ampak vlažne, bil bi slab ko drugi
ljudje.

8. In knezi Filistejcov so ji
pernesli sedem vervi, kakor je
rekla, in z njimi ga je zvezala.

9. In ko jih je bilo nekoliko
per nji v zalezbi skritih, ter so
v čumnati izhoda reči čakali, je
k njemu zavpila: Filistejci nad te,

9. Drugi prestavljajo hebrejsko: ,,zato se imenuje studenec , ki je v Lehi
(v Čeljusti), studenec molivca , do današnjiga dne“.

1. prenočevat v njeni hiši (Hieron., Avg.); zakaj kurba je bila morde tudigost-
narica. Glej Joz. 2, 1.

2. so obdali hišo, v kteri je bil Samson.

3. je odgnal čuvaje spred vrat, in je zagrabil i. t. d.

4. Gažani so torej zjutrej lahko ugledali svoje mestne vrata na gori, in so se
sramovali.

5. Od časa, ko se je Samson v Dalilo zaljubil, se začne njegova nesreča.

6. Nektcri prestavljajo hebrejsko: vervmi iz siroviga ličja''.

43

Bukve Sodnikov 16.

Samson! 7 ) On pa je raztergal
vezila, kakor kdo preterga iz preje
sukano nit, ko je od ognja osmo¬
jena, in se ni zvedilo, v čem bi
bila njegova moč.

10. In Dalila mu je rekla: Glej,
slepil si me, in si se mi lagal;
saj zdaj mi povej, s čem bi se
mogel zvezati?

11. On ji je odgovoril: Ako
bi bil zvezan z novimi vervmi,
ki se še niso nikoli rabile, bil bi
slab in drugim ljudem enak.

12. Dalila ga je spet z njimi
zvezala, in je zavpila: Filistejci
nad te, Samson! Zalezba pa je
bila v čumnati perpravljena. On
pa je vezila raztergal ko niti.

13. In Dalila mu je spet rekla:
Kako dolgo me boš slepil, in mi
lagal? Povej, s čem bi se mogel
zvezati! In Samson ji je odgo¬
voril: Ako bi sedem kodrov moje
glave s trakam v kito spletla, in
oktog žeblja ovila, 8 ) in bi ga v
zemljo zabila, bi bil slab.

14. In ko je bila Dalila to sto¬
rila, mu je rekla: Filistejci nad
te, Samson! On pa se je zbu¬
dil iz spanja, 9 ) in je izderi že¬
belj s kodri in s trakam vred.

15. In Dalila mu je rekla: Kako
moreš reči, de me ljubiš, ker

tvoje serce ni z menoj? Trikrat
si se mi zlagal, in mi nisi hotel
povedati, v čem de je tvoja pre¬
velika moč.

16. In ko ga je nadlegovala,
in je več dni neprenehama vanj
tišala, in mu ni dala miru, je
njegova duša obnemagala, in je
bila do smerti omamljena. 10 )

17. Tedaj ji je odkril resnico
v ti reči, in ji je rekel: Nikoli
ni prišla britev čez mojo glavo,
ker sim nazarejic, to je, Bogu
posvečen od telesa svoje matere;
ako bi bila obrita moja glava, bi
šla moja moč od mene, in bi ob-
nemagal, in bi bil kakor drugi
ljudje. 11 )

18. In ko je vidila, de ji je od¬
kril vse svoje serce, je poslala k
knezam Filistejcov, in jim je spo¬
ročila : Še enkrat pridite gori; ker
mi je zdaj odkril svoje serce. Oni
so prišli gori, ter so seboj denar
vzeli, ki so ga bili obljubili.

19. Ona pa ga je napravila,
de je na njenih kolenih zaspal, in
de je svojo glavo v njeno naročje
položil. In je poklicala brivca, ki
je obril sedem njegovih kodrov;
in ga je jela odganjati in od sebe
pahati; 12 ) zakaj zdajci ga je bila
moč zapustila.

7. naj pridejo nad te, ali so prišli nad te, ali so zoper te!

8. V hebrejskim: „in % žebljem perpela. In mu je rekla a  i. t. d.

9. ki ga je bilo obšlo.

10. v vojski z ljubeznijo in z dolžnostjo. Beži pred sovražnikam svojiga zve¬
ličanja berž ko berž ; sicer boš gotovo premagan, ko bi bil tudi tako močen
kakor Samson!

H. Bog je Samsona obdaroval s nadnatorno močjo, in mu je izročil sodništvo

ali vladarstvo čez Izraelce, vender pa s to pogojo, če bo od materniga telesa

vedno nazarejic ostal, in vse zapovedi nazarejca natanko spolnoval, ter tudi
lase neostriženo ohranil. Lasje so bili tedaj le v tem pomenu vzrok njegove

moči, ker so šli k nazarejskimu stanu, in nazarejic jih ne sme zgubiti, de ne

jenja biti Bogu posvečen (Krizost., Ambr.).

12. v hebrejskim: „*'» .v tem ga je jela krotiti “.

44

Bukve Sodnikov 16.

20.  In je rekla: Filistejci nad
te, Samson! Ko se je zbudil iz
spanja, je rekel v svojim sercu:
Ušel bom, kakor sim poprej sto¬
ril, in se bom iztergal; terni vedil,
de ga je bil Gospod zapustil.

21.  In ko so ga bili Filistejci
zagrabili, so mu zdajci oči iztak¬
nili, in so ga z verigami zveza-
niga peljali v Gazo, in so ga v
ječo zaperli, ter je mogel mleti. 13 )

22. Njegovi lasje pa so jeli
spet rasti.

23. In knezi Filistejcov so se
zbrali, de bi darovali Dagonu, I4 )
svojimu bogu, veličastnih darov,
in se gostili, rekoč: Dal nam je
naš bog našiga sovražnika Sam¬
sona v roke.

24. In ko je tudi ljudstvo to
vidilo, je hvalilo svojiga boga,
in ravno tako govorilo: Dal nam
je naš bog našiga nasprotnika v
roke, ki je našo deželo pokon¬
čal, in jih je silno veliko pomoril.

25. In ko so se per gostii ve¬
selili, in ko so bili že odjedli, so
ukazali Samsona poklicati, de bi
igral pred njimi. 15 ) In ko je bil
iz ječe perpeljan, je igral pred
njimi; postavili pa so ga bili med
dva strebra. 16 )

26. On pa je rekel mladenču, ki
ga je za roko vodil: Pusti me, 17 )
de se dotaknem stebrov, na kte-
rih vsa hiša sloni, de se na nje
naslonim, in malo počijem.

27. Hiša pa je bila polna mo'ž
in žen, in ondi so bili vsi knezi
Filistejcov, in na strehi 18 ) in v
zgornji hiši jih je bilo blizo tri
tavžent obojniga spola, ki so
gledali Samsona igrati.

28. On pa je klical v Gospoda
in je rekel: Gospod Bog, spomni
se me, in daj mi zdaj poprešnjo
moč, moj Bog, de se mašujem
nad svojimi sovražniki, in prej¬
mem za zgubo dveh očes eno
maševanje. 19 )

29. In je zagrabil oba stebra,
na ktera se je hiša operala, in
je deržal eniga nju z desnico,
eniga pa z levico,

30. in je rekel: S Filistejci
naj umerjeni ; 20 ) in ko je bil ste¬
bra močno stresel, je hiša padla
na vse kneze, in na drugo mno¬
žico, ki je tam bila; in jih je
veliko več umiraje ubil, kakor jih
je bil poprej v življenji pobil.

31. Njegovi bratje pa so pri¬
šli doli in vsa rodovina, in so
vzeli njegovo truplo, in so ga

13. ter je mogel mleti z ročnim mlinarn. Glej 2. Mojz. 11, 5.

. 14. t. j., ribjimu bogu. Malik je bil zgorej podoben ženi, spodej pa ribjimu

repu. Nekteri menijo, de so Filistejci pod to podobo častili zemljo, ki se je

iz vode perkazala, in je potem vse reči iz tekočine naredila. Glej zgor. 2. pogl.
10. razi.

15. de bi jih s petjem in plesanjem razveseljeval, kakor je bila šega. Glej
1. Kralj. 18, 7.

16. na kterima je tempeljnova ravna streha slonela.

17. Pomagaj mi.

18. ki je imela v sredi veliko luknjo, skozi ktero se je dim žgavnih daritev

valil. Ljudstvo se je na streho podalo, ker v tempeljnu ni bilo več prostora.

19. daj mi moč, de se še enkrat zmašujem nad svojimi sovražniki, ki so mi

obe očesi iztaknili, in ki sodnika Gospodoviga ljudstva zasmehujejo.

20. Naj umerjejo Filistejci; ker se pa to ne more zgoditi, de bi tudi jez sam
ne umeri, torej rad z njimi umerjem! Ravno tako se tudi vojvoda v vojski

Bnkve Sodnikov 16. lk 45

pokopali med Sarao in Estaolam mieta; sodil pa je on Izraela dvaj-
v pokopališu njegoviga očeta Ma- set let. 21 ,)

XVII. Poglavje.

Miha da nazaj svoji materi ukradene srebernike, ker se je bal njeniga zaro-
tenja. Mati obljubi in posveti Bogu srebernike, in si da iz njih narediti podobo,
ki jo postavi v hišo. Miha si napravi domačo službo Božjo, ter sprejme levita,
ki si po deželi kruha iše, in ga posveti v duhovna.

1. Bil je tisti čas ‘) mož iz
Efrajmoviga gorovja, z imenam
Miha,

2. ki je rekel svoji materi:
Enajst sto srebernikov, ki si jih
bila odločila, 2 ) in zavoljo kterih
si me zarotila, de sim sam sli¬
šal, 3 ) glej, jez jih imam, 4 ) in so
per meni. 5 ) In ona mu je odgo¬
vorila: Blagoslovljen [bodi)  moj
sin Gospodu. 6 )

3. Tedaj jih je svoji materi
nazaj dal, in ona mu je rekla:

To srfebro sim posvetila in ob¬
ljubila Gospodu, de ga prejme
moj sin iz moje roke, in de na¬
redi (iz. njega)  zrezano in zlito
podobo j 7 ) in zdaj ti ga nazaj
dam.

4. On pa jih je svoji materi
nazaj dalj ona pa je vzela dve
sto srebernikov, in jih je dala
srebrarju, naj bi naredil iz njih
zrezano in zlito podobo, ki je bila
v Mihovi hiši.

5. On je tudi v nji hišico od-

v smert poda, de bi svoje sovražnike premagal. Samson tedaj ni bil sam
svoj ubijavec, temuč še pohvalo zasluži. Glej Hebr. 11, 32.

21. Nad Samsonam in v njegovim življenji najdemo toliko posebniga, kar nam
predpodobuje Jezusa Kristusa, de nas že samo branje tega z občudovanjem
napolnuje. Njegovo rojstvo je bilo po angelji oznanjeno, kakor rojstvo Jezusa
Kristusa. Njegovo ime (zgor. 13,24.) je podobno imenu, ki gaje  tudi Jezus
imel, namreč Solnce pravice (Mal. 4, 2.). Kakor je bil Samson nazarejic,
rešenik in sodnik, tako tudi Jezus Kristus (Hebr. 7,26. Mat. 18, 11: l.Kor.
4, 4.). Kakor je Samson ptujko za ženo vzel, tako jemlje tudi Jezus Kristus
v svojo cerkev ljudi zmed vsili narodov. Kakor je bila Samsonova smert
pogin Filistejcov, tako je bila Jezusova smert razpad judovske sinagoge. Torej
je bil Samson predpodoba Gospoda Jezusa Kristusa! Vprašaj se, ljubi kristjan!
ali si tudi ti prava podoba Kristusova?

1. V hebrejskim: „Bil je mo» u  i. t. d. V naslednjih peterih poglavjih se
berejo dogodbe, ki so se, berž ko ne, godile po smerti Jozueta in starašin
do sodnika Otoniela, tedej gredo med pogl. 2. v. 9. 10. in pogl. 3, v. 9.;
ker ob tem času Izraelci niso imeli poglavarjev (v. 6.), so zapustili praviga
Boga, ter so jeli malike častiti.

2. V hebrejskim: „/«' so ti bili ukradeni “.

3. zavoljo kterih si me zarotila, ali bi morde ne vedil, kje de so, ker so bili
ukradeni (hebr.) ali so se zgubili.

4. glej i J ez sim  j* 11  spet najdel.

5. V hebrejskim: v  jez sim jih vzel“.

6. Prekletstvo, ki sim ga s persego čez tatu zgovorila, naj tebe ne zadene,
temuč bodi blagoslovljen od Gospoda.

7. prej ko ne, podobo praviga Boga (v. 13.), kakor 2. Mojz. 32. Glej spod. 18,
razi. 7.

Bukve Sodnikov 17. 18.

46

ločil Bogu, 8 ) in je naredil efod
in terafim, to je, duhovsko obla¬
čilo in malike j 9 ) in je napolnil
roko eniga svojih sinov, 10 ) in je
bil njegov duhoven.

6. Tiste dni ni bilo kralja v
Izraelu, 1  ‘) temuč vsakteri je delal,
kar se je njemu prav zdelo.

7. Tudi je bil drugi mlade-
neč iz Betlehema v Judu 12 ) iz nje¬
gove rodovine, 13 ) ki je bil levit,
in je tam prebival.

8. Šel je iz mesta Betlehema,
in se je hotel ko ptujic useliti,
kjer koli bi si perložin kraj naj-
del. In ko je bil popotvaje pri¬
šel na Efrajmovo gorovje, in je
malo stopil v hišo Mihata,

9. ga je ta vprašal, od kod
de pride? On je odgovoril: Levit

sim iz Betlehema v Judu, in po-
potvam, de bi prebival, kjer bom
mogel, in kjer bom vidil, de mi
je koristno.

10. In Miha je rekel: Ostani
per meni, ter mi bodi oče in du¬
hoven; in dal ti bom vsako leto
deset srebernikov, in dvojno obla¬
čilo, 14 ) in kar je v živež po¬
trebno.

11. In on je pervolil, in je ostal
per možu, in mu je bil ko eden
zmed sinov.

12. In Miha je napolnil nje¬
govo roko, 15 ) in je imel mladenča
ko duhovna per sebi,

13. in je rekel: Zdaj vem, de
mi bo Bog dobro storil, ker imam
levita za duhovna.

XVIII. Poglavje.

Danovi pokradejo v Mihovi hiši malike, in jih prenesejo v mesto Lais, kjer so
vse ljudstvo pokončali in njih deželo v last vzeli. Jonatanovi mlajši so bili njih
duhovni, dokler niso bili v sužnost peljani.

1. Tiste dni ni bilo kralja v
Izraelu, 1 ) inDanov rod si je iskal
posestva, de bi v njem prebival;
zakaj do tega dneva ni dobil de¬
leža med drugimi rodovi. 2 )

2. Tedaj so poslali Danovi

sinovi pet prav močnih mož svo-
jiga rodil in rodovine iz Sarae
in Estaola, deželo ogledovat in
pridno pregledovat, in so jim rekli:
Pojdite, in oglejte deželo. In ko
so bili popotvaje prišli na Efraj-

8. V svoji hiši je naredil molitnico.

9. Glej 1. Mojz. 31, 19. Naj bi bili namesti svetiga vadljeja. Glej 2. Mojz.
28. razi. 22.

10. z darovi, to je, v duhovna ga je posvetil. Glej 2. Mojz. 28, 41.

11. ni bilo sploh poglavarja, ali gosposke v Izraelu.

12. iz mesta Betlehema, ki je bilo v Judovim rodu.

13. iz njegove, namreč .Judove rodovine, po materi; po očetu pa je bil iz Levi-
jeviga rodu (Spod. 18, 30.).

14. V hebrejskim: „popolno oblačilo t. j., kolikor ga je po svojim stanu
potreboval.

15. Miha ga je v duhovna posvetil. Glej razi. 10.

1. ni bilo poglavarjev. Glej pogl. 17. raz l. 11.

2. ni dobil tako prostorniga kraja, de bi bil ves rod mogel v njem prebivati,
ki jim ga je bil Jozue 19, 40. odkazal. Glej zgor. 1, 34: 13, 25.

47

Bukve Sodnikov 18.

movo gorovje, so šli v Mihatovo
hišo, in so ondi počili. 3 )

3. In ko so spoznali glas mla-
denča, 4 ) levita, ter so per njem
prenočevali, so mu rekli: Kdo te
je sem perpeljal? Kaj tukaj de¬
laš? Zakaj si sem prišel?

4. On jim je odgovoril: To
in to mi je Miha storil, in me je
za plačilo najel, de bi mu bil du¬
hoven.

5. Prosili so ga pa, naj bi
se z Gospodam posvetoval, de
bi mogli zvediti, če hodijo po
srečnim potu, in če se bo reč
dobro izšla.

6. On jim je odgovoril: Poj¬
dite v miru! Gospod gleda na
vaš pot, in na popotvanje, ki ste
se nanj podali.

7. Sli so tedaj peteri možje,
in so prišli v Lais, 5 ) in so vidili
ljudstvo, ki je v njem prebivalo
brez vsiga strahu po šegi Sidon-
cov varno in mirno, ko se mu ni
nihče ustavljal, bogato z blagam
in deleč od Sidona, in ločeno od
vsili ljudi.

8. In so se vernili k svojim
bratam v Sarao in Estaol, in
ko so jih vprašali, kaj so opra¬
vili, so jim odgovorili:

9. Vzdignite se, in pojdimo
gori k njim; vidili smo namreč
prav bogato in rodovitno deželo;
ne abotavljajte se, ne odlašajte;
poidimo, in se je polastimo; saj
ne bo truda.

10. Prišli bomo k neskerbnim
ljudem, v prav prostorno deželo,
in Gospod nam bo dal kraj, ki
v njem ni pomanjkanja tega, kar
na zemlji raste.

11. Vzdignilo se jih je tedaj
iz Banove rodovine, to je, iz Sa-
rae in Estaola, šest sto mož
prepasanih z orožjem za vojsko.

12. In so šli gori, in so se ušo-
torili v Karjatjarimu na Judovim,
kteri kraj je od tega časa dobil
ime Banovih šotorov, in je za-
dej za Karjatjarimam.

13. Od tod so šli na Efraj-
movo gorovje. In ko so bili pri¬
šli k Mihovi hiši,

14. so rekli peteri možje, ki
so bili poprej poslani ogledovat
deželo Lais, svojim drugim bra¬
tam: Veste, de je v teh hišah
efod, in terafim, in zrezana in
vlita podoba? Premislite, kaj vam
je storiti. Spred. 17, 4.

15. In so se'malo spota po¬
dali, in so šli v hišo mladenča,
levita, kije bil v Mihovi hiši, ter so
ga z mirnimi besedami pozdravili.

16. Šest sto mož pa je stalo,
kakor so bili oboroženi, pred
vratni i.

17. Uni pa, 6 ) ki so šlivmla-
denčevo hišo, so si perzadevali
vzeti zrezano in zlito podobo, 7 )
in efod, in terafim; duhoven pa
je stal pred vratmi, in šest sto
nar močnejših mož je čakalo ne
deleč preč.

3. V hebrejskim: „so ondi prenočevali a .

4. so mladenča po njegovim jeziku spoznali, de je izmed Efrajmovih. Glej
zgor. 12, 6.

5. ki se je sicer Lesein imenovalo (Joz. 19, 47.), mesto na polnočni strani
Palestine, v dolini med Libanonam in Antilibanonam.

C. V hebrejskim: „peteri ogledniki pa“  i. t. d.

7. t. j., izrezano podobo, ki je bila s srebram prevlečena, kakor de bi bila
oblita. Nimajo tedaj prav, kteri to podobo za dve podobi imajo (v. 20.).

Bukve Sodnikov 18.

48

18. Vzeli so tedaj, ki so bili
vanjo šli, zrezano in zlito po¬
dobo, efod, in malike. In duho¬
ven jim je rekel: Kaj delate? .

19. So mu odgovorili: Molči,
ter položi perst na svoje usta,
in pojdi z nami, de imamo očeta
in duhovna. Kaj ti je boljši, de
si duhoven v hiši eniga samiga
moža, ali v enim rodu in rodo¬
vini v Izraelu ?

20. Ko je to zaslišal, je per-
volil v njih govorjenje, ter je vzel
efod, in malike, in zrezano po¬
dobo, in je šel z njimi.

21. Ko so odrinili, in pred se¬
boj gnali otroke, in živino in vse,
kar je bilo drago,

22. in so že deleč preč bili od
Mihove hiše, so se sklicali možje,
ki so v Mihovih hišah stanovali,
in so jo za njimi uderli,

23. in so jeli za njimi vpiti.
Uni pa so se ozerli, in so Mihu
rekli: Kaj ti je? zakaj vpiješ?

24. On je odgovoril: Moje bo¬
gove, ki sim si jih naredil, ste
vzeli, in duhovna, in vse, kar
imam, in še pravite: Kaj ti je?

25. In Danovi sinovi so mu
rekli: Varuj se, de ne govoriš
dalje z nami, in de ne pridejo
razkačeni možje nad te^ in de ne
pogineš z vso svojo hišo.

26. In tako so šli svojo za¬
četo pot. Ko je pa Miha vidil,
de so močnejši ko on, se je ver-
nil v svojo hišo.

27. Šest sto mož pa je vzelo
duhovna, in vse, kar smo zgo-
rej rekli, in so prišli v Lais k
mirnimu in brezskerbnimu ljud¬
stvu, in so jih pobili z ojstrim
mečem, mesto so pa zažgali,

28. ker jim celo nihče ni bil
v pomoč prišel; zakaj deleč preč
od Sidona so prebivali, in z no¬
benim človekam niso imeli družbe
in kupčije. Stalo pa je mesto v
okrajini per Rohobu; 8 ) in so ga
spet sozidali, in so v njem pre¬
bivali,

29. in so ga imenovali Dan,
po imenu svojiga očeta, ki ga
je bil Izrael rodil, ker se je po¬
prej imenovalo Lais.

30. In so si postavili zrezano
podobo, in Jonatana, sina Ger-
sama, 9 ) sina Mojzesoviga, in
njegove sinove, duhovne, v Da¬
no vini rodu do dneva svoje suž-
nosti. 10 )

31. In Mihov malik je ostal
per njih ves čas, dokler je bila
hiša Božja v Šilu. 11 ) Tiste dni
ni bilo kralja v Izraelu.

8. V hebrejskim: „v dolini per Bet-Rehobu u .  Bet-Rehob ali Rohob je bilo
mesto ob potu, ki derži v deželo Hemaf. Gl. 4. Mojz. 13, 21. Joz. 19, 28:
21, 31.

9. Jonatan je bil zmed Gersamovih mlajšev.

10. V hebrejskim: „do dneva, ko so bili prebivavci le dežele v slišnost
peljani“,  ali pa po v. 31., dokler je bila skrinja zaveze v Šilu, to je, do
časa, ko je bila skrinja zaveze z veliko Izraelci v sužnost Filistejcov odpe¬
ljana (1- Kralj. 4.).

11. dokler je bil sveti šotor s skrinjo zaveze v Šilu.

Bukve Sodnikov 19.

49

XIX. Poglavje.

Neki levit gre v Betlehem po svojo ženo, ki mu je bila ušla k svojimu očetu;
»e spravi z njo, in jo pelje na svoj dom. Na potu grede prenočuje v Gabai;
prebivavci tega mesta pa hočejo z njim zopernatorno hudobijo uganjati. Starček,
per kteriin levit prenočuje, jim močno brani; poslednjič jim da levit svojo ženo,
de jih utolaži; oni pa z njo tako gerdo ravnajo, de umerje na pragu. Ko levit
domu pride, razseka merliča v dvanajst kosov, ter jih razpošlje dvanajsterim
Izraelovim rodovam, de bi jih s tem vnel k maševanju zavoljo tolike hudobije.

1. Bil je neki mož, levit, ki
je prebival na strani Efrajmo-
viga gorovja, in je vzel ženo 1 )
iz Betlehema v Judu.

2. Ta ga je zapustila, 2 ) in
se je vernila v hišo svojiga očeta
v Betlehem, in je per njem ostala
štiri mesce.

3. In njen mož je prišel za
njo, ker se je hotel z njo spra¬
viti, ter jo pregovoriti in seboj
nazaj peljati; imel je pa seboj
hlapca in dva osla; ona ga je
sprejela, in peljala v hišo svo¬
jiga očeta. Ko je to njegov tast
slišal, in ga ugledal, mu je vesel
naproti tekel,

4. in ga je objel. 3 ) In zet je
ostal v hiši svojiga tasta tri dni,
in je po domače z njim jedel in
pil.

5. Ceterti dan pa je vstal 4 )
po noči, 5 ) in je hotel iti; tast pa
ga je perderžal, in mu je rekel;
Jej poprej malo kruha, ter si
okrepčaj želodec, in potem pojdi.

6. In so se skupej usedli, in,

so jedli in pili. In oče dekletov
je rekel svojimu zetu; Prosim te,
ostani dans tukaj, ter se skupej
veselimo.

7. On pa se je vzdignil, ter
se perpravljal, kakor de bi hotel
iti. Per vsim tem ga je njegov
tast močno perderževal, in ga
silil per njem ostati.

8. Ko se je pa dan zaznal,
se je levit na pot napravil. Tast
mu je spet rekel; Prosim te,
vzemi malo jedi, ter se okrep¬
čaj, de se razdani; potem pojdi.
Tedaj so skupej jedli.

9. In ndadeneč se je vzdig¬
nil, de bi odrinil s svojo ženo in
s svojim hlapcam. In tast mu je
spet govoril: Glej, dan se je že
nagnil, in se večeru bliža; ostani
še dans per meni, in imej vesel
dan, jutri pa se vzdigni na pot,
de na svoj dom prideš.

10. Zet pa ni hotel pervoliti
v njegovo govorjenje, temuč se
je koj vzdignil, in je šel proti
Jebusu, ki se z drugim imenam

1. V hebrejskim: „perležnico u ;  ker je bilo po Mojzesovi postavi perpušeno,
jo imeti.

2. V hebrejskim: „je zraven njega nečisto %ivela“.  V nekterih starih pre¬
stavah se bere: „ga ni mogla terpeti a .  Ko bi bila prešeštnica, bi ne bii
levit za njo hodil.

3. V hebrejskim: „in ga je per sebi ohranil

4. je vstal s svojo ženo in s svojim hlapcam.

5. zjutrej zgodej, ko se je svit zaznal.

II.

4

50

Bukve Sodnikov 19.

strani Efrajmoviga gorovja, od
kodar smo šli v Betlehem, in zdaj
gremo k hiši Božji, 6 7 8 ) in nihče
nas noče vzeti pod svojo streho;

19. ker pa imamo slame in
sena oslama v klajo, in kruha in
vina za se, in za tvojo deklo, in za
hlapca, ki je z menoj, ne potre¬
bujemo nobene reči ko prenočiša.

20. Starček mu je odgovoril:
Mir bodi s teboj! Vse ti bom
dal, kar je potrebno; le prosim,
na ulicah ne ostajaj.

21. In ga je peljal v svojo hišo,
in je dal idaje oslama; in ko so
si noge umili, jih je vzel v gostijo.

22. In ko so okrog mize se¬
deli , ter so po težavnim potu z
jedjo in s pijačo živote poživljali,
so prišli možje tega mesta, Be-
lialovi otroci, 9 ) to je, razujzdani,
in so obdali hišo starčkovo, so
jeli na vrata terkati, in so v hiš—
niga gospodarja vpili in so rekli:
Perpelji ven moža, ki je prišel
v tvojo hišo, de napčno z njim
delamo, l. Mojz. 19, 5.

23. In starček je šel k njim,
in je rekel: Nikar, bratje! nikar
ne delajte te hudobije, ker je mož
pod mojo streho prišel; odjenjajte
od te neumnosti!

24. Imam hčer, ki je še de¬
vica, in ta mož ima perležnico,
nji bom k vam perpeljal, de ji
ponižate, in svojo sladnost do-
polnete; samo to prosim, de te
hudobije zoper natoro ne storite
nad možem. 10 )

6. svojo ženo, ki jo je zraven svoje žene smel imeti. Glej razi. 1.

7. V  mestu Jebusu ali Jeruzalemu so sicer Izraelci stanovali; tode Jebusejci
so iz terdnjave nad mestam gospodovali, in še le David jih je bil pregnal.
Glej zgor. 1, 21.

8. v Silo, kjer je bil sveti šotor.

9. hudobnežev} otroci; Belial je satanov primek. Glej 5. Mojz. 13, 13.

10. Sodomsko hudobijo go hotli z možem uganjati. Glej 1. Mojz. 19,8.

imenuje Jeruzalem, in je seboj
peljal dva obložena osla in svojo
perležnico. 6 )

11. In ko so že per Jebusu
bili, in ko se je dan že v noč
spremenil, je rekel hlapec svo-
jimu gospodarju: Pojdi, prosim,
obernimo se v mesto Jebusejcov,
in v njem prenočimo.

12. In gospodar mu je odgo¬
voril: Ne grem v mesto ptujiga
ljudstva, ki ni Izraelovih otrok, 7 )
temuč do Gabae pojdem;

13. in ko tje pridem, bom v
nji ostal, ali pa saj vmestuBami.

14. Tedaj so šli memo Jebusa,
ter so po začetim potu hodili, in
solnce jim je zahajalo per Ga-
bai, ki je v Benjaminovim rodu.

15. In so se vanjo obernili, de
bi ondi prenočili. Ko so bili va¬
njo prišli, so se na mestne ulice
usedli; zakaj nihče jih ni hotel
pod streho vzeti.

16. In glej, star mož je pri¬
šel, ki se je na večer s svoje
njive in od svojiga dela vernil,
in tudi on je bil z Efrajmoviga
gorovja, ter je ko ptujic v Ga-
bai prebival; ljudje pa te okra- 1
jine so bili Jeminovi sinovi.

17. In ko je starček svoje oči 1
vzdignil, je vidil človeka sedeti
s svojimi butarami na mestnih
ulicah, in mu je rekel: Od kod
prideš, in kam greš?

18. In mu je odgovoril: Pri¬
demo iz Betlehema v Judu, in
popotvamo v svoj kraj, ki je na


Bukve Sodnikov 19. 20. 51

25. Oni pa se niso hotli vdati
njegovimu govorjenju. Ko je to
mož vidil, jim je perpeljal svojo
perležnico, u ) ter jim jo je dal v
razujzdanost; in ker so jo vso
noč v zlo obračali, so jo zjutrej
spustili.

26. Žena pa, ko se je zada-
nilo, je prišla k hišnim vratam,
kjer je ostal njen gospodar, in
se je tam sosedla.

27. Ko se je zadanilo, je vstal
mož, in je odperl vrata, de bi
začeto popotvanje dokončal; in
glej, njegova perležnica je ležala
pred vratmi na pragu z razpe¬
timi i-okami.

28. Ker je mislil, de počiva,

ji je rekel: Vstani, de gremo!
Ker pa ni nič odgovorila, je spo¬
znal, de je mertva, jo je vzel,
in oslu naložil, in se je vernil na
svoj dom. 12 )

29. In ko je bil tje prišel, je
zgrabil meč, in je razsekal truplo
svoje žene z njenimi kostmi vred
v dvanajst delov in kosov, in jih
je razposlal po vsih Izraelovih
pokrajinah. 13 )

30. Sleherni, ko je bil to ugle¬
dal, je zavpil: Kaj taciga se še
ni nikoli zgodilo v Izraelu od ti-
stiga dneva, ko so naši očetje
šli iz Egipta, do sedanjiga časa;
presodite zdaj, in sklenite skupej,
kaj je storiti.

XX. Poglavje.

Izraelci se snidejo v Šilu, in enoglasno sklenejo, se z vojsko vzdigniti nad
Benjaminov rod. Benjaminovi se jim v bran postavijo, in jih v dveh bojih pre¬
magajo. Izraelci pridejo pred sveti šotor, se jokajo in postijo, in Gospod jim
obljubi zmago. V tretjim boji premagajo Izraelci po vojniški zvijači Benjami¬
novo vojsko, in jo skorej do čistiga pokončajo; le šest sto mož jim v pušavo

uide.

1. Vsi Izraelovi otroci so te¬
daj ven šli, in so se zbrali,
ko en mož, od Dana do Bersa-
bee * 1 ) in galaajske dežele 2 ) k Go¬
spodu v Masfo. 3 ) Oz. 9, 9.

2. In vsi knezi ljudstva, in

vsi Izraelovi rodovi so skupej
prišli v zbor Božjiga ljudstva štiri
sto tavžent bojaških pešcov.

3. (Tudi ni bilo Benjamino¬
vim sinovam skrito, de so pri¬
šli Izraelovi otroci v Masfo).

11. V hebrejskim: r jim jo je s silo ven perpeljal in je bil torej še veči
kazni vreden. Razujzdanim Gabaanam bi se bil mogel na vso moč ustavljati,
ako bi bil tudi svoje življenje zgubil; potem bi bil čist in nedolžen pred
Bogam, in mučenec svoje čistosti.

12. v svojo domovino na Efrajmovo gorovje.

13. in jih razposlal vsim Izraelovim rodovam. S tem jih je spodbudoval k ma-
ševanju zavoljo tolike hudobije. Glej 1. Kralj. 11, 7.

1. od severja do juga, ali od polnočniga (Dana) do južniga (Bersabee) konca
na tej strani dežele.

2. unkraj Jordana.

3. mesto v Benjaminovim rodu, ki so ga, prej ko ne, zato zvolili, ker je bilo

prostorno za šotoriše, in blizo Sila. Glej v. 18. 2T. pogl. 34, 4. 5.

4*

Bukve Sodnikov 20.

52

In vprašan je bil levit, mož umor¬
jene žene, kako se je bila tolika
pregreha dopernesla,

4. in je odgovoril: Prišel sim v
Gabao v Benjaminovim Qt'odu)
s svojo ženo, in sim tam preno¬
čeval j

5. in glej, ljudje tega mesta
so po noči obdali hišo, ki sim
bil v nji ostal, in so me hotli
umoriti, in so mojo ženo z ne¬
verjetno divjo poželjivostjo tako
nadlegvali, de je urnerla.

6. In sim jo vzel, in v kosove
razsekal, in sim poslal dele v vse
pokrajine vašiga posestva, ker se
se ni nikoli tolika pregreha, in
tako velika gnusoba zgodila v
Izraelu.

7. Izraelovi otroci, vsi ste tu¬
kaj, sklenite, kar vam je storiti!

8. In vse ljudstvo seje vzdig¬
nilo in je odgovorilo, kakor de
bi en sam mož govoril: Ne vra¬
čajmo se v svoje šotore, tudi
nihče ne hodi v svojo hišo,

9. temuč to storimo skupej
zoper Gabao:

10. Deset mož naj se izvoli 4 )
zmed sto iz vsih Izraelovih rodov,
in sto zmed tavžent, in tavžent
zmed deset tavžent, de nosijo
vojski živeža, de se bomo mogli
vojskovati zoper Gabao v Ben¬
jaminovim (rotfwj), in ji pover-
niti za pregreho, kakor zasluži.

11. In ves Izrael se je zbral
per mestu, 5 ) ko en mož, ene misli,
in eniga sklepa.

12. In so poslali k vsimu Ben-
jaminovimu rodu sporočnikov, naj
bi rekli: Zakaj se je tolika pre¬
greha med vami našla?

13. Dajte ljudi iz Gabae, ki
so to hudobijo storili, de umerjejo,
in de se vzame hudo zmed Izraela.
Oni pa niso hotli poslušati po¬
velja svojih bratov, Izraelovih
otrok,

14. temuč so se sošli iz vsih
mest, ki so bile v njih deležu, v
Gabai, de bi jim pomagali, in se
vojskovali zoper vse Izraelovo
ljudstvo.

15.  In našlo se jih je pet in
dvajset tavžent iz Benjaminovih,
ki so meč potegnili, razun prebi-
vavcov v Gabai,

16. kterih je bilo sedem sto
prav močnih mož, ki so se z le¬
vico ko z desnico vojskovali, in
so s pračami tako gotovo metali,
de so zamogli tudi las zadeti, in de
kamnov lučaj ni nikoli na drugo
stran spoderknil. 6 )

17. Izraelovih mož pa, brez
Benjaminovih otrok, se je našlo
štiri sto tavžent mož, ki so meč
potegnili, in so bili za boj per-
pravljeni.

18. In so se vzdignili in so
prišli v hišo Božjo, to je, v Silo,
in so vprašali Boga in so rekli:
Kdo naj bo pervi v naši vojski
zoper Benjaminove sinove? Go¬
spod jim je odgovoril: Juda bodi
vaš vojvoda. 7 )

19. In Izraelovi otroci so se

4. V hebrejskim: „ Izvolimo po vadljanji deset mo£“  i. t. d.

5. per Masti, in ne per Gabai; zakaj glej v. 14. 19.

6. Po hebrejskim je bilo sedem sto praearjev v vsi vojski Benjamincov in
Gabaanov.

7. Judov rod naj hodi pred vami. V slehernim rodu so bili rodovni knezi tudi
vojvodi v vojski.

53

Bukve Sodnikov 20.

zdajci zjutrej vzdignili, in so se
ušotorili per Gabai.

20. In od tod so se podali v
boj zoper Benjaminove, in so jeli
mesto oblegati.

21. Benjaminovi sinovi pa so
šli iz Gabae, in so pobili tisti
dan zmed Izraelovih otrok dva
in dvajset tavžent mož. 8 )

22. In Izraelovi otroci, ki so
se v svojo moč in število zane¬
sli, so se spet na ravno tistim
kraji, kjer so se poprej vojsko¬
vali, v bojni red postavili,

23. vender tako, de so poprej
gori šli, in so plakali pred Go¬
spodam do noči, in so ga vpra¬
šali, ter so rekli: Ali moramo
spet iti v boj zoper Benjami¬
nove sinove, svoje brate, ali ne?
On pa jim je odgovoril: Pojdite
gori k njim, in začnite boj!

24. In ko so se Izraelovi otroci
drugi dan zoper Benjaminove si¬
nove v boj podali,

25. so Benjaminovi sinovi skozi
vrata v Gabai planili, in so v nje
zadeli, in so s toliko morijo nad
njimi divjali, de so osemnajst
tavžent mož pobili, ki so meč
potegnili. 9 )

26. Torej so prišli vsi Izrae¬
lovi otroci v hišo Božjo, in so
sede pred Gospodam jokali, in
so se postili tisti dan do večera,
ter so mu darovali žgavnili in
mirnih darov,

27. in so ga zastran svojiga
stanu vprašali. Tisti čas je bila
tam skrinja zaveze Božje, 10 )

28. in Finees, sin Eleazarja,
sinu Aronoviga, je bil predstoj¬
nik hiše. Tedaj so vprašali Go¬
spoda in so rekli: Ali naj gremo
spet v boj zoper Benjaminove si¬
nove, svoje brate, ali naj miru¬
jemo ? In Gospod jim je rekel:
Pojdite gori; zakaj jutri vam jih
bom dal v roke.

29. In Izraelovi otroci so po¬
stavili zalezbe okrog mesta Gabae.

30. In so tretjikrat, ko pervi
in drugikrat, vojsko peljali zoper
Benjamina.

31. Pa tudi Benjaminovi sinovi
so serčno planili iz mesta, in so
bežeče sovražnike deleč podili,
takti de so jih več ranili, kakor
pervi in drugi dan, in so jih po¬
bijali, ki so po dveh potih bežali,
kterih eden derži v Betel, eden
pa v Gabao, in so pobili blizo
trideset mož;

32. mislili so si namreč, de po
navadi beže. Oni pa, ki so be¬
žali, so se le tako delali, in so
sklenili, jih od mesta odpeljati,
in jih po navideznim begu na
zgorej imenovana pota perpeljati.

33. Vsi Izraelovi otroci so se
tedaj vzdignili iz svojih staj, 11 )
in so se v bojni red postavili na
mestu, ki se Baaltamar imenuje; !2 )
tudi zalezbe, ki so bile okrog

8. Bog je ta poboj perpustil, de bi Izraelce zavoljo malikovavstva kaznoval,
ki ho  ga med Danovci terpeli. .Šli so grehe drugih kaznovat, na svoje pa
niso mislili (Avg., Greg. - ).

9. Glej razi. 8. Tudi ta pot so Izraelci s tem grešili, ker so ošabno v svojo
moč zaupali (v. 22.).

10. Tisti čas je bil v Šilu sveti šotor. Glej 18. v.

11. kamor so bili pred Benjamino-vci zbežali.

12. ko so bili Benjaminovci že deleč za njimi prišli, in je bilo dano znamnje,
kakor so se pogovorili (v. 38—44.).

54 Bukve Sodnikov 20.

mesta, so se jele polagama ka¬
zati, 13 )

34. in od večerne strani mesta
iti. u ) Pa tudi druzih deset tav-
žent mož je prebivavce mesta v
boj poklicalo. 15 ) In boj zoper
Benjaminove sinove je bii siln; 16 )
in niso vedili, de se jim pogin
od vsih strani bliža.

35. In Gospod jih je udaril
pred obličjem Izraelovih otrok,
in so zmed njih pobili pet in dvaj¬
set tavžent in sto mož, zgolj
bojakov, ki so meč potegnili.

36. Benjaminovi sinovi pa, 17 )
ko so vidili, de so slabši, so jeli
bežati. In Izraelovi otroci, to vi-
diti, so jim dali prostora v beg,
de bi prišli v nastavljene zalezbe,
ki so jih bili zraven mesta per-
pravili. 18 )

37. In nanaglama so iz za-
lezb planili, 19 ) ko so Benjami¬
novi bežali pred njimi, ki so jih
pobijali, 20 ) in so šli v mesto, in
so ga z ojstrim mečem udarili.

38. Izraelovi otroci pa so se

pogovorili zastran znamnja z njimi,
ki so jih bili postavili v zalezbe,
de naj zažgejo ogenj, 21 ) ko se
bojo mesta polastili, de bojo s
tem, ko se bo dim kviško valil,
naznanili, de je mesto vzeto.

39. In ko so se Izraelovi otroci
ozerli v boji samirn; 22 ) zakaj Ben¬
jaminovi sinovi so mislili, de beže,
torej so jih še hujše podili, in
zmed njih vojske trideset mož
pobili,

40. in ko so vidili, de se dim
ko steber iz mesta vali; pa tudi
Benjamin se je ozerl, in je vidil,
de je mesto vzeto, in de plamen
visoko šviga;

41. so se oni, ki so se poprej
bežeče delali, 23 ) obernili in so se
močnejše ustavljali. Ko so Ben¬
jaminovi sinovi to vidili, so sev
beg podali,

42. in so jeli iti po potu proti
pušavi; 24 ) njih sovražniki pa so
tudi tje za njimi derli, in tudi ti,
ki so bili mesto zažgali, so jim
naproti prišli. 25 )

13. pogovorili so se namreč, de bojo mesto napadli, ko bodo Benjaminovci že
dovolj deleč od njega.

14. V hebrejskim: „so jele iti iz berloga Gabe" , v kterim so bile skrite.

15. ko so se bili z zalezbo v berlogu pogovorili, in mesto z naskokam vzeli (v. 37.).

16. ker jih je v mestu zalezba pobijala, v Baaltamaru pa velika vojska.

17. Zdaj se poboj še enkrat in bolj obširno z vsimi okolišinami popisuje.

18. Bolj prav, in s sprednjim in naslednjim soglasniši je ta versta v hebrejskim:
„!\o so namreč Benjaminovi sinovi vidili  (mislili), de so  (Izraelci)
•premagani,  (ker so pred njimi bežali), so jim borile  (Izraelci) pustili
(v. 32. 33.); ker so se  (Izraelci) zanašali na zalezbo , ki so jo bili
per Gabai postavili *.

19. ki so bili v nji skriti. Glej razi. 12.

20. „ko so Benjaminovi bežali pred njimi , ki so jih pobijali ",  tega ni
v hebrejskim; namesti tega se pa bere: „in so se razširjali".

21 . naj oni, ki so v zalezbi, ogenj podtaknejo.

22. ki so nalaš iz boja bežali.

23. ki so poprej nalaš — le na videz — bežali. Gl. v. 33.

24! so se obernili proti jugu, ker niso več hotli nazaj v Gabao hoditi; pa niso deleč

25. V hebrejskim: „tudi oni, ki so po mestih stanovali  (memo kterih so
hodili), so jih pobijali"•

Bnkve Sodnikov SO. Sl.

43. In tako se je zgodilo, de
so jih sovražniki na obeh stra¬
neh pobijali, in umiranja ni bilo
konca. Popadali so, in bili so
posekani na izhodnji strani me¬
sta Gabae.

44. Bilo jih je pa, ki so bili
na tistim kraji pobiti, osemnajst
tavžent mož, zgolj nar močnejših
vojšakov.

45. Ko so to vidili, ki so bili
zmed Benjaminovih ostali, so be¬
žali v pušavo, in so šli k skali,
ki ji je ime Remon. In ker so
na tem begu sem ter tje tekali,
in se po raznih potih razkropili,
so jih pobili pet tavžent fhož. In
ko so še dalje bežali, so za njimi

55

derli, 26 ) in so jih še dva tavžent
pobili.

46. In tako se je zgodilo, de
je bilo vsih, ki so zmed Benja¬
minovih na raznih krajih popa¬
dali, pet in dvajset tavžent za
vojsko nar spretnejših junakov. 27 )

47. Tedaj jih je ostalo od vsi-
ga Benjaminoviga števila, ki so
mogli uiti in bežati v pušavo,
šest sto mož, in so ostali v skali
Remonu štiri mesce.

48. Ko so se pa Izraelovi
otroci vernili, so vse ostanke v
mestu, od ljudi do živine, z me¬
čem pobili, in vse Benjaminove
mesta in vasi je pokončal žreči
plamen.

XXI. Poglavje.

Izraelci milujejo Benjaminov rod, de je bil v vojski skorej popolnama pokon¬
čan in zmed njih rodov potrebljen, zatorej zanesejo šest stoterim ostalim Benja-
minovcam. De bi se pa ta rod spet namnožil, jim dajo štiri sto deklet, ki so
jih v Jabesu dobili, in jim dovolijo, s silo vzeti devip, ki iz mesta Sila ob let¬
nim prazniku rajat pridejo.

1. Izraelovi otroci so v Masfi')
tudi persegli, in so rekli: Nihče
zmed nas naj ne da Benjaminovim
sinovam žene zmed svojih hčer!

2. In vsi so prišli k hiši Božji
v Silo, in so sedeli pred njego¬
vim obličjem do večera, ter so
svoj glas povzdigovali, in so jeli
jokati z velikim vekam, rekoč:

3. Zakaj, o Gospod, Izraelov
Bog! se je zgodilo to hudo med
tvojim ljudslvam, de je dans po¬
trebljen en rod zmed nas?

4. Drugi dan pa so zjutrej
zgodej vstali, in so altar po¬
stavili, 1 2 3 ) in so tam darovali
žgavnih in mirnih darov, in so
rekli r

5. Kdo zmed vsih Izraelovih
rodov ni šel gori v Gospodovi
vojski? Zakaj z veliko persego
so se zavezali, ko so bili v Masfi,
de naj se pomore tisti, kterih bi
zraven ne bilo.

6. In Izraelovi otroci so se
kesali zavoljo svojiga brata Ben-

26. do Gidom«, kraja, ki je bil ali blizo pušave, ali pa že v pušavi, kamor so
bežali.

27. se imenuje le okroglo število; zakaj glej v. 35.

1. v mestu v Benjaminovim deležu. Glej zgor. 20, 1.

2. ker altar svetiga šotora ni mogel darov vsiga ljudstva obsegati. Perm.

3. Kralj. 8, 64.

Bukve Sodnikov 21.

56

jamina, ter so jeli rekati: Po-
trebljen je en rod zmed Izraela!

7. Od kod hočejo žen jemati?
Vsi smo namreč skupej persegli,
de jim ne bomo dajali svojih hčer.

8. Zatorej so rekli: Kdo zmed
vsih Izraelovih rodov ni prišel
gori k Gospoda v Masfo? In
glej, najdli so se prebivavci v
Jabesu v Galaadu, de niso bili
med uno vojsko.

9. (Tudi tisti čas, ko so bili
v Šilu, se ni nihče zmed njih
ondi znašel). 3 )

10. Poslali so tedaj deset tav-
žent nar bolj junaških mož, in so
jim ukazali: Pojdite, in pobite
prebivavce v galaajskim Jabesu
z ojstrim mečem, tudi žene in
otroke.

11. Vender je to, kar spol-
nujte : Vse, kar je moškiga spola,
in ženske, ki so že može spo¬
znale, pomorite; device pa ohra¬
nite. 4. Mojz. 31, 17. 18.

12. In našlo se je v galaaj¬
skim Jabesu štiri sto devic, ki
niso poznale moške postelje, in
so jih perpeljali v šotoriše v Silo
v kananski deželi. 4 )

13. In so poslali sporočnikov
k Benjaminovim sinovam, ki so
bili v skali Remonu, ter so jim
ukazali, naj jih v miru sprej¬
mejo. 5 )

14. In prišli so ta čas Ben¬

jaminovi sinovi , in so jim bile
dane žene zmed hčer v galaaj-
skirn Jabesu; druzih pa niso našli,
de bi jim jih bili po enakim dali. 6 )

15. In vsimu Izraelu je bilo
silno žal, in kesal se je zavo¬
ljo pokončanja eniga rodu zmed
Izraela.

16. In starašini so rekli: Kaj
bomo storili z ostalimi, ki niso
žen dobili? Vse žene v Benja¬
minu so pomorjene!

17. Z veliko skerbjo in z ve¬
likim perzadevanjem nam je pre-
viditi, 7 ) de se ne potrebi en rod
zmed Izraela.

18. Svojih hčer jim namreč ne
moremo dati, ker smo zavezani
s persego in s prekletstvam, ko
smo rekli: Preklet bodi, kdor
bi dal Benjaminu ženo zmed svo¬
jih hčer!

19. In so sklenili, ter so re¬
kli : Glej, obletni praznik Gospo¬
dov je v Šilu, 8 ) ki stoji proti Se¬
verju mesta Betela 9 ) in na iz-
hodnji strani pota, ki derži od
Betela do Sihema, in na južni
strani mesta Lebone.

20. In ukazali so Benjamino¬
vim sinovam, ter so rekli: Poj¬
dite, m skrite se po vinogradih!

21. In ko vidite, de pridejo
hčere iz Sila po navadi raje vo-
dit, naglo planite iz vinogradov,
in zagrabite zmed njih, sleherni

3. Namesti te verste se v hebrejskim bere: „ zakaj šteli so ljudstvo , in
glej! ni ga bilo zraven prebivalca iz galaajskiga Jabesa“.

4. in so jih perpeljali iz unkrajne dežele na to stran.

5. V hebrejskim: „in so jim mir ponudili to je, milost naznanili.

6. namreč še unim dve sto Benjaminovim sinovam.

7. V hebrejskim se 17. versta takole bere: »Oteli Benjaminovci morajo
pač svoj dele% ohraniti , de se ne“  i. t. d.

g. Glej, posebno praznovanje je v mestu Šilu.

V hebrejskim: »ki se obhaja proti severju od hiše Boxje“  i. t. d.

57

Bnkve Sodnikov 21.

eno ženo, ter pojdite v Benja¬
minovo deželo.

22. In ko bi njih očetje in bratje
prišli, 10 ) in bi jeli zoper vas
tožiti in se hudovati, jim poreče¬
mo: Usmilite se jih j zakaj niso jih
s silo vzeli po pravici bojakov
in zmagavcov; temuč prosili so,
de bi jim jih dali, pa jih niste
dali, torej je greh na vaši strani. 1 ')

23. In Benjaminovi sinovi so
storili, kakor jim je bilo ukaza¬

no j in so si s silo vzeli po svo¬
jim številu, sleherni eno ženo
zmed njih, ki so rajale, in so
šli v svoje posestvo, in so si
mesta sozidali, ter so v njih pre¬
bivali.

24. Tudi Izraelovi otroci so
se vernili po rodovih in rodovi¬
nah v svoje šotore. Tiste dni ni
bilo kralja v Izraelu, temuč vsak-
teri je delal, kar se mu je prav
zdelo.

10. ki pa vender ne bodo prišli, ker si mora sleherni Izraelec želeti, de bi se
svoje persege kako znebil.

11. V hebrejskim se ta versta takole bere: ,,/n ko bi  . . ., jim porečemo:
Odpustite jim zavoljo nas; ker nismo mdgli v vojski za sleherniga
žene dobiti ! Saj jim jih niste dali , de bi bili zdaj  (zavoljo persege)
zadolženi, temuč sami so si jih vzeli .“ Pomen te verste je tale: Ako
pridejo k nam s tožbo očetje in bratje s silo vzetih deklet, jih bomo z lepo
odpravili, ter jim porečemo: Iz ljubezni do nas imejte usmiljenje z nesrečnimi
Benjaminovimi sinovi, ker niso mogli drugači žen dobiti; zakaj v vojski nismo
mogli toliko deklet dobiti, de bi sleherni Benjaminovec eno prejel za ženo.

. Mar mislite, de vam persega O- 1.) brani, v te ženitve pervoliti ? Zastran
tega bodite mirni in pokojni v svoji vesti. Saj ste le persegli, de ne bote
dajali svojih hčer Benjaminovim v zakon. Ako bi jim jih bili sami dali, bi
bili kaznovanja vredni, ker bi bili zoper svojo persego ravnali. Benjaminovci
pa so vam jih sami vzeli zoper vašo voljo; zatorej niste zoper svojo persego
grešili.

V VOD

V

Rutine bukvice.

Te bukvice so dobile ime od Rute, Moabljanke, ki se je z
Izraelcam, Boozam, poročila, in je bila mati preblage, kraljeve
Davidove rodovine. V teh bukvicah se perpoveduje zgodba iz časa
sodnikov. Sveti pisavec teh bukvic je imel zlasti namen, namreč,
dalje naznaniti kolenče Judoviga debla ali rodu, iz kteriga je prišel
ob svojim času obljubljeni Mesija, Jezus Kristus, do kralja Davida,
ter tudi pokazati, kako blaziga in dobriga serca, desiravno ubožni,
so bili prededje preslavniga kralja Davida, ki je bil tudi v tem živa
predpodoba Jezusa Kristusa, ki je prišel v uboštvu na zemljo, ubo¬
gim oznanovat sveti evangeli. Zgodba, ki se perpoveduje v teh
bukvicah, je zmed nar prijetniših v vsim svetim pismu; v nji naj¬
demo prav spodbudljive in ginljive zglede tihiga in pobožniga živ¬
ljenja — zglede veliko lepih čednost. Noema, uboga, zapušena
vdova, je vsa vdana v Božjo voljo, ker vse britkosti in težave
iz roke Božje sprejema; ona skerbi za svojo sinaho, kakor za
svojiga lastniga otroka, in z njo v lepi edinosti, in v ljubim miru
živi. Lep zgled tašam in sinaham! — Pridna, tiha, pokorna,
hvaležna, s svojim ubožnim stanam zadovoljna Ruta ljubi svojo
tašo, kakor svojo mater, noče se ločiti od nje, per nji hoče živeti
in umreti, ter jo z delavnostjo svojih rok v njeni starosti podpera.
Lep zgled vsim hčeram! — Booz je pošten mladeneč, dobrotljiv
do ubozih, prijazen do svoje družine, priden gospodar, skerben
hišni oče, in pravičen mož. Lep zgled vsim mladenčem in možem! —
Pisavec teh lepih bukev je bil blezo prerok Samuel.

EIMH mSMlU.

I. Poglavje.

Elimelck se preseli, zavoljo lakote v deželi, z vso svojo družino iz Betlehema
v Judovim deležu v moabsko deželo, in ondi umerje. Njegova sinova se ože¬
nita z Moabljankama, z Orfo in z Ruto, pa oba umerjeta brez otrok. Zapušena
vdova, Noema, se verne v svojo domovino; njena sinaha, Ruta, pa gre z njo,
ker ee noče od nje ločiti. Pridete v Betlehem ob ječmenovi žetvi.

,w  dnevih nekiga sod¬
nika, ko so vladali sodniki, je
vstala lakota v deželi. 1 ) In šel
je mož iz Betlehema Judoviga,
de bi ptujval v moabski deželi
s svojo ženo in z dvema sino-
vama.

2. On se je imenoval Elime-
lek, in njegova žena Noema, in
njegova dva sinova, eden Ma-
halon, eden paKelion, Efratejci 2 )
iz Betlehema Judoviga. 3 ) In ko
so prišli v moabsko deželo, so
tam prebivali.

3. Elimelek, Noemin mož, pa
je umeri; in sama je ostala s svo¬
jima sinovama.

4. Ona sta vzela moabski
ženi, 4 ) kterih ena se je imeno¬
vala Orfa, ena pa Ruta. In so
ostali ondi deset let.

5. In oba sta umerla, Ma-
halon namreč inKelion; in žena

je (sama)  ostala, ko je zgubila
dva sinova in moža.

6. In vzdignila se je z obe¬
ma svojima sinahama, de bi šla
v domovino iz moabske dežele;
zakaj slišala je, de se je bil Go¬
spod ozerl na svoje ljudstvo, in
jim je dal živeža.

7. Šla je tedaj iz kraja svo-
jiga popotvanja z obema sina¬
hama. In ko je že na potu bila,
de bi se vernila v Judovo deželo,

8. jima je rekla: Vernite se
v hišo svoje matere! Gospod naj
vama milost skaže, kakor ste
ve storile z ranjkima in %  menoj!

9. On naj vama da najti mir
v hišah mož, ki ji bote dobile.
In ji je kušnila. Onedve pa ste
se jele na glas jokati,

10. in ste rekle: S teboj poj—
deve k tvojimu ljudstvu.

11. Ona jima je odgovorila:

1. Ako je tukaj omenjena lakota tista, ki so jo Amalečani in Madjani s svojim
ropanjem Palestini nakopali (Sodn. 6, 3. 4.), se je ob Gedeonovim času
permerila.

2. vsi skupej so bili Efratejci.

3. Betlehem se je tudi Efrata imenoval. Gl. 1. Mojz. 35, t9.

4. kar je bilo perpušeno. Gl. 5. Mojz. 21, 10—13. Permeri 4. Mojz. 31,17.18.
Prepoved je samo moške zadevala.

Rntine bukvice 1.

60

Vernite se, moji hčeri! zakaj ho¬
dite z menoj ? Ali imanrše sinov
v svojim telesu, de bi še mogle
od mene mož perčakovati? 5 )

12 . Vernite se, moji hčeri! in
odrinite 5  zakaj prav stara sim
že, ter nisim več zmožna za za¬
konski stan. In ako bi tudi mo¬
gla to noč spočeti, in sinove ro¬
diti,

13. bi bile poprej stare, preden
bi se možile, ako bi jih hotle ča¬
kati, de bi odrastli in de bi spol¬
nili leta za ženitev. Prosim, ni-
karte, moji hčeri! ker me vajna
stiska še bolj teži; in Gospodova
roka je prišla nad me.

14. Tedaj ste povzdignile glas,
ter ste se spet jele jokati. Orfa je
kušnila svojo tašo, in se je ver¬
nila; Ruta pa se je deržala svoje
taše.

15. Noema ji je rekla: Glej,
vernila se je tvoja sorodnica k
svojimu ljudstvu, in k svojim bo-
govam, 6 ) idi z njo!

16. Ona je odgovorila: Nikar
mi ne bodi nasproti, de naj bi
te zapustila, ter se vernila; za¬
kaj kamor koli pojdeš, pojdem
tudi jez, in kjer koli boš ostala,
ondi bom tudi jez ostala. Tvoje
ljudstvo je moje ljudstvo, in tvoj
Bog je moj Bog.

17. Dežela, ki bo tebe ob

smerti sprejela, v nji bom umerla
in ondi bom pokopana. To naj
mi Gospod stori, in to naj mi
doda, ako bi me kaj druzigako
sama smert od tebe ločilo.

18. Ko je tedaj Noema vidila,
de je bila Ruta terdno per sebi
sklenila z njo iti, ji ni hotla več
braniti, tudi je ni dalje prego- •
varjala, de bi se k svojim ver¬
nila ;

19. in ste šle skupej, in ste
prišle v Betlehem. In ko ste pri¬
šle v mesto, se je zdajci per
vsili razglasilo, in žene so rekle:
To je tista Noema!

20. Ona pa jim je rekla: Ne
imenujte me Noeme, (to je, le¬
pe), 7 ) ampak imenujte me Maro
(to je, grenko) ; 8 ) ker meje Vsi-
gamogočni silno napolnil z gren-
kostjo.

21. Polna sim šla od tod, in
prazno me Gospod nazaj perpe-
lje. Zakaj me tedaj Noemo ime¬
nujete, ko me je Gospod poni¬
žal, in Vsigamogočni z žalostjo
napolnil?

22. Prišla je tedaj Noema z
Ruto, Moabljanko, svojo sinaho,
iz dežele svojiga popotvanja, ter
se je vernila v Betlehem, ko se
je ravno ječmenova žetev za¬
čela. 9 )

5. kteri bi z vama po dolžnosti v zakon stopili. Gl. 5. Mojz. 25, 5: 1. Mojz.
38, 8.

6. Orfa ali celo ni k izraelski veri prestopila, ali pa se je potem spet k svojim
poprešnjim malikam vernila.

7 . Noemi se tudi pravi: prijetna, vesela.

8 Mara pomeni: britko, žalostno.

gj o spomladanskim času, okoli velike noči.

Rutine bukvice 2.

61

II. Poglavje.

Ruta pridno klasje pobira na Boozovi njivi. Booz z njo prijazno ravna; pre¬
pove svoji družini, ji kaj žaliga reči; zapove svojim ženjcam, naj ji sem ter
tje kak snop popuste; jo pokliče z družino jest in pit. Ruta otepe zvečer na¬
brano klasje, nese zernje svoji stari tasi, in ji poda tudi nekoliko jedi, ki jo
je bila perhranila; Noerna se nad tem močno razveseli, ter prosi Boga blago¬
slova dobrotljivimu Boozu.

1. Elimelek, nje mož, pa je
imel sorodnika, mogočniga in silno
bogatiga moža, ‘) z imenamBooza.

2. In Ruta, Moabljanka, je
rekla svoji tasi: Ako ukažeš,
pojdem na polje, in bom pobi¬
rala klasje, ki ženjcam iz rok
pada, kjer koli bom našla milost
dobrotljiviga hišniga očeta do
mene. 1 2 ] In ona ji je odgovorila:
Pojdi, nioja hči!

3. Sla je tedaj in je pobi¬
rala klasje za ženjci. Permerilo
se je pa, de je tista njiva imela
gospodarja z imenam Booza, ki
je bil iz Elimelekove rodovine.

4. In glej, on sam je prišel
iz Betlehema, in je ženjcam re¬
kel : Gospod z vami! Oni so mu
odgovorili: Gospod te blagoslovi!

5. In Booz je vprašal mla-
denča, kije bil čez ženjce po¬
stavljen: Čigava je ta deklica?

6. In mu je odgovoril: To je
Moabljanka, ki je prišla z Noe-
mo iz moabske dežele,

7. in je prosila, de bi smela
za ženjci hoditi in ostalo klasje
pobirati; in je od jutra do zdaj
na polji, in se ni še trenutek ne
domu vernila.

8. In Booz je rekel Ruti: Po¬
slušaj hči! Ne hodi na drugo njivo
pobirat, in ne stopi s tega kraja,
temuč perdruži se mojim deklam,

9. in kjer koli bodo žele,
pojdi za njimi; zakaj ukazal sim
svojim hlapcam, de naj ti nihče ne
bodi nadležen. 3 ) In ko bi te žejalo,
pojdi k posodam, ter se napi vo¬
de, 4 ) ki jo tudi hlapci pijd.

10. Ona je padla na svoj
obraz, in se je do tal perklonila,
ter mu je rekla: Od kod to meni,
de sim našla milost pred tvojimi
očmi, in de se ponižaš mene,
ptujo ženo, poznati?

11. On ji je odgovoril: Vse
mi je bilo povedano, kar si sto¬
rila svoji taši po smerti svojiga
moža, in de si zapustila svoje
starše, in deželo, ki si bila v
nji rojena, ter si prišla k ljudstvu,
ki ga poprej nisi poznala.

12. Gospod naj ti poverne po
tvojim djanji, in prejmi popolno
plačilo od Gospoda, Izraeloviga
Boga, ki si k njemu prišla, in si
pod njegove perute perbežala.

13. Ona pa je odgovorila: Naj-
dla sim milost pred tvojimi očmi,
moj gospod! ki si me potolažil,

1. Drugi prestavljajo hebrejsko: „verliga, jakiga moža“.

2. To pravico, lavkati, ali za žnjicami klasje pobirati, so ubogi imeli. Gl. 3. Moj*.
19, 9. 10: 23, 22: 5. Mojz. 24, '19.

3. naj ti nobeden ne brani.

4. ki jo moji hlapci zajemajo.

Rutine bok vice 2 .  3.

62

in si govoril k sercu svoje de¬
kle, ker vender nisim ne eni tvo¬
jih dekel enaka.

14. In Booz ji je rekel: Ko
bo prišel čas za jed, sem pridi,
in jej kruh, ter pomoči svoj ko¬
sec v kis. 5 ) Usedla se je tedaj
na stran ženjcov, on pa ji je
podal opraženiga, 6 ) in je jedla,
ter je bila nasitena, in je ostan¬
ke seboj vzela. 7 )

15. In je potem vstala, de bi
po navadi klasje pobirala. Booz
pa je svojim hlapcam ukazal, re¬
koč: Ako bi tudi hotla z vami
žeti, ji ne branite;

16. in tudi nektere svojih
snopov nalaš tje verzite, in jih
pustite ležati, de jih brez strahu
pobere, in naj je nobeden ne
krega, ko jih pobira.

17. Tedaj je do večera po njivi
pobirala; in kar je bila nabrala,
je s palico otepla in izbila, ter
je dobila skorej mero efa ječ¬
mena, to je, tri merice. 8 )

18. In jih je vzela, ter se je
v mesto vernila, in jih je svoji

taši pokazala; potem je vzela in
ji dala ostankov svoje jedi, ki
se je bila z njo nasitila.

19. In njena taša ji je rekla:
Kje si dans pobirala, in kje si
delala? Bodi blagoslovljen, kdor
se te je usmilil! In ji je pove¬
dala, per kom je delala, in je
povedala ime moža, de se Booz
imenuje.

20. In Noema ji je odgovorila:
Bodi blagoslovljen od Gospoda!
zakaj ravno tisto milost, ki jo
je bil živim skazal, je tudi mer-
tvim perhranil. 9 * ) In je spet rekla:
Ta mož je naš sorodnik.

21. In Ruta je rekla: Tudi to
mi je ukazal, de naj se tako
dolgo njegovih ženjcov deržim,
dokler ne bo vse žito požeto.

22. Taša ji je rekla: Boljši
je, moja hči! de greš žet z nje¬
govimi deklami, de ti kdo na ptuji
njivi ne brani.

23. Tedaj se je Boozovih dekel
deržala, in je tako dolgo z njimi
žela, dokler nista bila ječmen in
pšenica v skednje spravljena.

III. Poglavje.

Noema uči Ruto, svojo sinaho, kako naj opomni Booza dolžnosti, de naj jo po
sorodovinski pravici za ženo vzame. Ruta stori po njenim svetu, in Booz ji
obljubi, jo vzeti, ako bližnji sorodnik od svoje praviee do nje odstopi.

1. Ko se je pa bila spet ver¬
nila k svoji taši, je slišala od
nje: Moja hči! počitka ti bom
poiskala, in oskerbela, de ti bo
dobro.

2. Uni Booz, ki si se nje¬
govim deklam na polji perdru-
žila, je naš sorodnik, in to noč
ječmen na gumnu veje.

3. Skoplji se tedaj, in se po-

5 . v jesih, de se poživiš per silno veliki vročini.

6. zernja; drugi pa prestavljajo: n kaše iz opraženiga zernja“ .  Gl. 3. Mojz.
2  14: 23, 14.

7 . V hebrejskim: „in je ostanke perhranila 11 .

8.  Efa je bila mera za žito, ki je blizo 50 liber tehtala. Gl. 4. Mojz. 28, 5.

9. Mojimu možu in mojima sinovama je v njih življenji dobrote delil, in zdaj

se še vdovama ranjkih dobrotljivima skazuje.

63

Batine bukvice 3.

mazili, ter se obleci v lepši obla¬
čila, in pojdi doli na gumno. Mož
naj te pa ne vidi, dokler ne bo
jenjal jesti in piti.

4. Ko bo pa spat šel, za¬
znaj kraj, kjer spi, in se per-
bližaj, in odgerni plajš, ki je z
njim na nogah odet, in tje se
uleži, in tam tičaj; on sam pa
ti bo povedal, kaj ti je storiti.

5. In je odgovorila: Karkoli
mi ukažeš, bom storila.

6. In je šla doli na gumno,
in je storila vse, kar ji je bila
taša ukazala.

7. In ko je Booz jedel in pil,
in se je bil bolj oveselil, ter je
šel spat zraven kupa snopov, se
je skrivej perbližala, in je od-
gernila plajš z njegovih nog, in
se je ondi ulegla. 1 )

8. In glej, o polnoči je mož
kviško planil, in ga je groza ob¬
šla; zakaj vidil je ženo ležati
per svojih nogah.

9. In ji je rekel: Kdo si ti?

In je odgovorila: Jez sim Ruta,
tvoja dekla; razgerni svoj plajš
čez svojo deklo ; 2 ) zakaj moj so¬
rodnik si. 3 )

10. On pa je rekel: Blago¬
slovljena si, moja hči! od Go¬
spoda; zakaj svoje poprešnje
usmiljenje 4 ) si s poslednjim pre¬
segla, ker nisi hodila za mladenči
ne za ubogimi ne za bogatimi. 5 )

11. Nikar se tedaj ne boj; te-
muč kar koli mi porečeš, ti bom
storil; zakaj vse ljudstvo ve, ki
prebiva znotrej vrat mojiga me¬
sta, de si žena polna čednosti.

12. Tudi ne tajim, de sim tvoj
sorodnik, tode nekdo je, ki je še
bližnjiši ko jez.

13. Počivaj to noč; in ako te
hoče jutri po sorodovinski pravici
vzeti, se je reč prav izšla; ko bi
te pa ne hotel, te bom jez, kakor
resnično Gospod živi, brez vsiga
premislika vzel; le spi do jutra.

14. Spala je tedaj per njego¬
vih nogah, de je noč minila. Te-

1. Ako na to, kar je Ruta po Noeminim svetu storila, s telesnimi očmi gle¬
damo, in brez ozira na okolišine premišljujemo, se nam Noemin svet neiz¬
rečeno nepošten vidi; če pa na namen in druge okolišine pogledamo, se nam
vse drugači zdi (Ambr.). Per Izraelcih je bil podolžnosten zakon (gl. zgor.
pogl. 1. razi. 5.) zapovedan, in se je smel ojstro terjati. Noema tedaj ni
krivično ravnala, ko je Ruto opominjala, de naj od Booza, ki ga je za edi-
niga in nar bližnjišiga sorodnika imela, podolžnosten zakon terja. De je sve¬
tovala, to dolžnost po noči od njega terjati, je razumno ravnala, ker si je
mislila, de bogati in že perletni Booz ne bo lahko v Rutino prošnjo pervolil,
ki je revna bila, če ga s svojo žensko priprostostjo v svoji nedolžnosti iz
čistiga namena ne prenagli, in nenadama k temu ne nakloni. Tudi se Noemi
ne more očitati, de je Ruto in Booza v nevarnost grešiti perpravila; zakaj
dobro je poznala poskušeno čednost svoje sinahe in pametno resnobo svojiga
sorodnika Booza, tako de se ji ni bilo bati, de bi bila oba vere in poštenosti
pozabila, kakor tudi izid pergodbe priča.

2. Zaroči se z menoj ! Kaže se, de je bila taka zaročba v navadi. Permeri
Eceh. 16, 8.

3. dolžan si, ranjkimu zarod obuditi. Gl. zgor. pogl. 1. razi. 5.

4. ki si ga svojimu možu in svoji taši skazala.

5. temuč le podolžnostniga zakona iseš, de bi spomin svojiga moža obnovila in
njegov zarod obudila in razširila.

64

Rntine bnkvlce 3. 4.

daj je vstala, preden se ljudje
med seboj spoznajo, in Booz je
rekel: Varuj se, de kdo ne zve,
de si bila sem prišla.

15. In je spet rekel: Razgerni
svoj plajš, ki si z njim ogernjena,
ter ga z obema rokama derži.
In gaje razgernila in deržala, in
on je nameril šest meric ječmena,
in ga ji je zadel. In ga je nesla,
ter je šla v mesto,

16. in je prišla k svoji taši.

Ta pa ji je rekla: Kaj si opravila,
moja hči? In ji je vse povedala,
kar ji je bil mož storil.

17. In je rekla: Glej, šest me¬
ric ječmena mi je dal, ter je rekel:
Nočem, de bi se prazna k svoji
taši vernila.

18. In Noema je rekla: Po¬
čakaj, moja hči! de vidimo, kako
se bo ta reč izšla; zakaj tudi
mož ne bo jenjal, dokler ne bo
dopolnil, kar je govoril.

IV. Poglavje.

Noemin sorodnik se odpove svoji pravici, ki jo ima do Rute, jo za ženo vzeti;
zatorej jo Booz vzame, in ona mu porodi sinu. Obeda. Rodovi od Faresa do

Davida.

1. Booz je tedaj šel k vra-
tam, 1 ) in se je ondi usedel. In
ko je vidil sorodnika memo iti,
ko je bilo od njega poprej go¬
vorjeno, mu je rekel: Sem malo
stopi, in se tukaj usedi, ker ga
je po njegovim imenu poklical.
On pa je tj e stopil, in se je use¬
del.

2. Booz pa je vzel deset mož
zmed mestnih starašin, in jim je
rekel: Usedite se tukaj.

3. Ko so sedeli, je rekel so¬
rodniku: Kos njive našiga brata,
Elimeleka, prodaja Noema, ki se
je iz moabske dežele vernila.

4. To sim ti hotel na znanje
dati, ter ti povedati vpričo vsih,
ki tukaj sede, in pred starašini
svojiga ljudstva. Ako si jo hočeš

v last dobiti po sorodovinski pra¬
vici, 2 ) jo kupi, ter jo posedi; ako
ti pa ne dopade, mi to povej, de
vem, kaj de mi je storiti; zakaj
nobeniga sorodnika ni, razun tebe,
ki si pervi, in mene, ki sim drugi.
On pa je odgovoril: Jez bom
njivo kupil.

5. Booz mu je rekel: Ko boš
njivo iz roke žene kupil, moraš
vzeti tudi Ruto, Moabljanko, ktera
je bila žena ranjkiga, 3 ) de obu¬
diš ime svojiga sorodnika v nje¬
govi dedšini. 4 )

6. In ta je odgovoril: Odpo¬
vem se sorodovinski pravici; za¬
kaj dedšine svoje rodovine ne
smem spriditi. 5 ) Ti se posluži
moje pravice, in spoznam, de je
nimam rad.

1. kjer so se vse pravde očitno presojevalc.

2. kjer je sama ne more obdelovati. Bližnjimu sorodniku bi jo rada prodala,'
de bi per rodovini ostala, ter ne prišla med ptuje.

3. imaš tudi dolžnost, dedišno posestvo rodovini ohraniti, kar se potem zgodi,

če Ruto za ženo vzameš, in po nji sina rodiš, ki ima ime njeniga ranjkiga
moža. .....

4. de po nji rodiš sina, kten po postavi £5. Mojz. 25, 5.) prevzame ime in
dedšino tvojiga ranjkiga sorodnika.

5. Ko bi po tem podolžnostnim zakonu njive prevzel, bi svojo lastno dedšino

Rutine bnkvice 4.

7. Od nekdaj je pa bila šega
v Izraelu med sorodniki, če je
kdo 6 ) svojo pravico druziinu pre¬
pustil, in de bi prepušenje terdno
bilo, je mož svoj čevelj sezul,
in ga je dal svojimu sorodniku. 7 )
To je bilo spričevanje prepuše-
nja 8 ) v Izraelu.

8. Tedaj je Booz svojimu so¬
rodniku rekel :Sezuj svoj čevelj. 9 )
In ga je zdajci sezul s svoje noge.

9. Uni pa (j1iooz~)  je rekel
starašinam in vsimu ljudstvu: Vi
sle dans priče, de sim vse v last
dobil, kar je bilo Elimelekoviga,
in Kelionoviga, in Mahalonoviga,
ker mi je Noema dala,

10. in de sim Ruto, Moab-
ljanko, ženo Mahalonovo, za ženo
vzel, de obudim ime ranjkiga za
njegovo dedšino, de se ne zbriše
njegovo ime zmed njegove rodo¬
vine, in njegovih bratov, in nje-
goviga ljudstva. Vi ste, pravim,
priče te reči.

11. Odgovorilo je vse ljudstvo,
ki je bilo per vratih, s starašini
vred: Mi smo priče. Gospod naj
stori to ženo, ki pride v tvojo
hišo, ko Rahelo in Lijo, ki ste
sozidale hišo Izraelovo, de je
zgled čednosti v Efrati, in de
ima sloveče ime v Betlehemu.

12. Bodi tvoja hiša, ko hiša
Faresa, 10 ) ki ga je Tamar Judu

65

rodila, iz semena, ki ti ga bo
Gospod dal iz te deklice.

13. Booz je tedej vzel Ruto
za ženo; in je šel k nji, in Go¬
spod ji je podelil, de je spočela,
in sinu rodila.

14. In žene so rekle Noemi:
Češen bodi Gospod, ki ni per-
p ustil, de bi se pogrešal naslednik
v tvoji rodovini, in imenovalo se
bo njegovo ime v Izraelu,

15. in de ga imaš, ki tolaži
tvojo dušo, in podpera tvojo sta¬
rost; zakaj tvoja sinaha ga je ro¬
dila, ki te ljubi, in ti je veliko boljši,
kakor de bi sedem sinov imela.

16. In Noema je vzela otroka,
in ga v svoje naročje položila, ter
mu je bila ko dojnica in pestema.

17. Sosede pa so ji srečo vo-
šile, in so rekle: Noemi je sin
rojen, in so imenovale njegovo
ime Obed; ta je oče Isaja, očeta
Davidoviga.

18. To so rodovine Faresove:
Fares je rodil Ezrona. i. Kron. 2,
5: 4, 1. Mat. 1, 3.

19. Ezron je rodil Rama, in
Ram je rodil Aminadaba,

20. Aininadab je rodil Naha-
sona, Nahason je rodil Salmona,

21. Sahnon je rodil Booza,
Booz je rodil Obeda,

22. Obed je rodil Isaja, Isaj
je rodil Davida. * 11 )

zanemaril, in s tem ravnanjem svoji rodovini (ženi in otrokam) škodoval, ker
bi ne mogel vsi ga posestva spridama obdelovati.

6. kteri je svojo pravico drugima prepustil.

7. v znamnje, de se svoji pravici odpove, in od nje odstopi, kakor temu, na
čemur stoji. Permeri 5. Mojz. 25, 7. 9.

8. To je bilo znamnje, de je svojo pravico druzimu sorodniku prepustil.

9. V hebrejskim: „In sorodnik je Boozu rekel:  „7 V si kupi!“

10. Fares je bil rojen tudi iz podolžnostniga zakona. Glej v. 18. Perm. l.Mojz.

38, 29. _ ••

11. Dozdeva se, de je nekoliko kolenčev izpušenih, kar se v rodovnih bukvah
izhodnjih narodov večkrat zgodi, ker v njih imena prededov tudi večkrat
imena očetov v sebi zapopadajo.

dvoje Samuelove bukve in v dvoje Bukve Kraljev,

ali v

čvetere Bukve Kraljev.

Dvoje Samuelove bukve in dvoje bukve kraljev, ki se imenujejo
v naši prestavi čvetere bukve kraljev, obsegajo zgodovino Izraelcov
iz tistih časov, ko so kralje za svoje vladarje imeli. V začetku per-
vih bukev (ji. Kralj, od 1. do 10. pogl.j se perpovedujejo nektere
zgodbe poslednjih dveh sodnikov Helija in Samuela; potem pa se
perpoveduje zgodovina, kako de se je namreč kraljeva vlada s Sav-
Iam začela in z Davidam ustanovila (ji. in 2. bukv. Kralj.); dalje
se perpoveduje zgodovina kralja Salomona in razdelitev Izraelo-
viga kraljestva v dve kraljestvi, namreč v Judovo in v Izraelovo
(j2. in 3. bukv. Kralj.); poslednjič se perpovedujejo zgodbe obeh
kraljestev do njuni ga popolniga razdjanja in do časov babilonske
sužnosti (j4. bukv. Kralj, od 17. do 25. pogl.). Vse te bukve obse¬
gajo več ko pet sto in petdeset let, ter nam pred oči stavijo živo
podobo človeške terdovratnosti in Božje poterpežljivosti z ljudmi;
zlasti pa uče kralje in vladarje, de sleherno kraljestvo — pred ali
poznejše — gotovo razpade, ako ni postavljeno na nepremakljivo
podlago svete vere, ki jo je Bog razodel. Kdo de je te bukve po
nagibu in razsvetljenji svetiga Duha spisal, se ne ve prav gotovo.
Nekteri terdijo, de so dvoje Samuelove bukve spisali preroki Sa¬
muel, Gad in Natan (permeri 1. Kron. 29,29.); dvoje bukve kra¬
ljev pa Ezdra ali pa prerok Jeremija. Dragi pa pravijo, de je nek
neznan sv. pisavec proti koncu babilonske sužnosti vso to zgodo¬
vino iz obširnih starih spisov, ki jih je per rokah imel, zlasti pa
iz deržavnih letopisov (1. Kron. 29, 29 : 3. Kralj. 11, 41:14,19.29.)
tako zložil, kakor jo zdaj v čveterih bukvah kraljev beremo.

o

I. Poglavje.

Ana žaluje, ker nima otrok; prosi Boga, de bi jih ji podelil; Bog usliši njeno
preserčno prošnjo, in ji podari Samuela. Ko je Ana Samuela obdojila, ga da
po svoji obljubi svetimu šotoru v službo.

1. je mož iz Rama-
taimsofima, z Efrajmoviga go¬
rovja, in njegovo ime je bilo El-
kana, sin Jerohama, sinu') Eliuta,
simiTohuta, simi Sufa, Efratejic. 2 )

2. In je imel dve ženi, 3 ) eni
je bilo ime Ana, in eni Fenena.
In Fenena je imela otroke ; Ana
pa ni imela otrok.

3. In ta mož je hodil iz svo-
jiga mesta v odločenih dnevih 4 )
gori v Silo 5 ) molit in darovat
Gospodu vojskinih trum. 6 ) Bila sta
pa ondi dva Helijeva sinova, Ofni
in Finees, duhovna Gospodova.

4. Prišel je tedaj dan, in El-
kana je daroval, in je dal kosove 7 )
Feneni, svoji ženi, in vsim nje¬
nim sinovam in hčeram;

5. Ani pa je dal en kos ža¬
losten , 8 ) ker je Ano ljubil. Go¬
spod je bil namreč zaperl njeno
materno telo.

6. Zalila jo je tudi njena zo-
pernica, in jo je silno nadleg-
vala, tako de ji je očitala, de ji
je Gospod zaperl materno telo.

7. In tako je delala sleherno
leto, ko so po preteklim času
gori hodili v tempelj Gospodov,

1. t. j., Jeroham je bil sin Eliutov, Eliu sin Toliutnv i. t. d.

2. bil je Efrajmovec po svojim domovanji, sicer pa levit. Glej 1. Kron. 7, 26—28.

3. kar je bilo po navadi takratnih časov tudi Izraelcam zavoljo njih sirovosti
in mesenosti pcrpušeno, de se je s tem veliko druzih večih zlegov odvernilo.
1. Mojz. 16, 2.

4. vsako leto ob treh velikih praznikih, ali saj enkrat v letu ob enim teh treh
praznikov; dokler namreč ni bil tempelj sozidan, in dokler Izraelci niso imeli
v deželi popolniga miru, niso mogli praznikov po redu obhajati. Gl. 3. Kralj.
3, 2. razi. 2.

5. kjer je bil sveti šotor. Glej Joz. 18, 1.

6. Gospodu nebeških moči, angeljev, zvezd i. t. d.

7. t. j., dele od jedilnih darov. Gl. 3. Mojz. 16, 11.

8. V hebrejskim: „j Hani je dal dva kosova .

5 *

I. Bukve Kraljev I.

68

ter jo je tako dražila. Una pa
se je jokala, iu ni vzela jedi.

8. Rekel ji je tedaj Elkana,
njen mož: Ana! zakaj se jokaš, in
zakaj ne ješ, in zakaj je žalostno
tvoje serce? Ali tinisim jez boljši
ko deset sinov?

9. Ana pa je vstala, ko je
jedla in pila v Šilu. In ko je Heli,
duhoven, 9 ) sedel na stolu per pod¬
bojih Gospodoviga tempeljna, I0 )

10. je bilo Ani britko per sercu,
ter je molila k Gospodu, in se je
obilno jokala,

11. in je storila obljubo, re¬
koč: Gospod vojskinih trum! ako
se ozreš in pogledaš na nadlogo
svoje dekle, in se me spomniš,
in ne pozabiš svoje dekle, in
daš svoji služabnici sinu; ga bom
dala Gospodu vse dni njegoviga
življenja, in nad njegovo glavo
naj ne pride britev. 11 )

12. Zgodilo se je pa, ko je
dolgo molila pred Gospodam, de
je Heli na nje usta gledal.

13. Ana je namreč v svojim
sercu govorila, le samo njene
ustnice so se majale, glas pa se
celo ni slišal. Torej je Heli mislil,
de je pijana,

14. in ji je rekel: Kako dolgo
boš pijana? Prekuhaj nekoliko
vino, ki si ga polna.

15. In Ana je odgovorila, in

je rekla: Nikakor ne, moj go¬
spod ! zakaj silno nesrečna žena
sim jez, in vina in vsiga, kar
zamore upijaniti, nisim pila, te-
muč odkrila sim svoje serce pred
Gospodam.

16. Ne imej svoje dekle ko
eno zmed Belialovih hčer; 12 ) za¬
kaj govorila sim do zdaj iz pre¬
velike svoje žalosti in brhkosti.

17. Na to ji je Heli rekel:
Pojdi v miru, in Izraelov Bog
naj ti da, česar si ga prosila.

18. In ona je rekla: O, de bi
najdla tvoja dekla milost pred
tvojimi očmi! In žena je šla po
svojim potu, ter je jedla, in njen
obraz ni bil več spremenjen.

19. In so zjutrej vstali, in so
molili pred Gospodam, in so se
vernili, in so prišli na svoj dom
v Rainato. Elkana pa je spo¬
znal Ano, svojo ženo, in Go¬
spod se je je spomnil.

20. In zgodilo se je po pre¬
teklih dneh, de je Ana spočela,
in sinu rodila, in je imenovala
njegovo ime Samuel, ker ga je
bila sprosila od Gospoda. ’*)

21. Elkana, njen mož, pa je
šel gori, in vsa njegova hiša,
darovat Gospodu svoj praznični 14 )
klavni dar, in svojo obljubo;

22. Ana pa ni šla gori; rekla
je namreč svojinam možu: Ne bom

9. veliki duhoven in sodnik ob enim. Kerž ko ne, je Heli prejel sodništvo po
smerti Abdonovi (Sod. 12, 14.) v letu 2848 po stvarjenji, 1156 pred Kri-
stusam, tako de je s Samsonam vred 40 let vladal. Kar se tukej perpove-
dujc, sc j e  1 )0  tem takim v pervim letu njegoviga sodništva in v osem in
petdesetim letu njegove starosti zgodilo (Gl. spodej 4, 15.).

10. per vratih svetiga šotora.

lij vazarejie naj bo ves čas svojiga življenja. Gl. 4. Mojz. 6.

12 hudobneževih hčer, t. j., ne imej me za hudobno žensko. Glej Sod. 19,22.

13. Samuel se pravi: od Koga sprožen.

14. V hebrejskim: V SV0J casm“,  t. j., vsakoletni klavni dar. Gl. razi. 4.

69

I. Bukve Kraljev 1. 2 .

hodila gori, dokler ne bo otrok
odstavljen: 15 ) potem ga gori po¬
peljem, de se perkaže pred Go¬
spodovim obličjem, in vedno ondi
ostane.

23. In Elkana, njen mož, ji
je rekel: Stori, kar se ti prav
zdi, ter ostani, de ga obdojiš ;
jez pa bom prosil, de Gospod
spolni svojo besedo. 16 ) Ostala
je tedaj žena, in je dojila svo-
jiga sina, dokler ga ni odstavila
od mleka.

.24. In ko ga je bila obdojila,
ga je seboj peljala, s tremi teleti,
in s tremi merami moke, in z
verčem vina, 17 ) in ga je perpe-

Ijala v hišo Gospodovo v Šilu.
Deček pa je bil še otročiček.

25. In so darovali, tele in so
dali otroka Heliju.

26. In Ana je rekla: Prosim,
moj gospod! kakor resnično ži¬
viš, gospod! jez sim tista žena,
ki sim tukaj pred teboj stala, in
Gospoda prosila;

27. za tega dečka sim prosila,
in Gospod je uslišal mojo proš¬
njo, ki sim mu jo perporočala.

28. Zatorej ga tudi jez dam
Gospodu vse dni, ktere naj bo
Gospodu izročen. 18 ) In so ondi
molili Gospoda; Ana pa je mo¬
lila, in je rekla:

II. Poglavje.

Preroška zahvalna pesem razveseljene Ane. Hudobno življenje Helijevih sinov,
ki jih njun mehki oče ne strahuje. Nek prerok očita Heliju, velikimu duhovnu,
njegovo nemarnost v strahovanji njegovih sinov, ter mu napove kazen, de bota
njegova sinova kmalo umerla, in de bo njegovi hiši vzeto veliko duhovstvo.

1. Raduje se moje serce v
Gospodu, in povišan je moj rog 1 )
v mojim Bogu; odperajo se moje
usta zoper moje sovražnike; 2 )
zakaj veselim se v tvojim reše-
nji. 3 )

2. Ni ga svetiga, kakor je
Gospod; in tudi ga ni druziga
razun tebe, in ni ga močniga
kakor naš Bog.

3. Nikar ne množite visokih
govorov, se bahaje: umakne naj

se staro iz vaših ust; zakaj Bog
vednosti je Gospod, in njemu so
odkrite misli.

4. Lok močnih je prema¬
gan, in slabotni so prepasani z
močjo.

'5. Ki so bili poprej siti, so
se za kruh pogodili, in lačni so
nasiteni; tako de je nerodovitna
porodila prav veliko otrok; in
ktera je veliko otrok imela, je
oslabela.

15. Ne bom hodila gori nekaj let; zakaj izraelske žene so svoje otroke tri ali
še več let dojile. Gl. 2. Mak. 7, 27.

16. de si ga posveti' in v svojo službo vzame.

17. V hebrejskim: „m z maham vina u .

18. torej ga odločim v službo Gospodovo per svetim šotoru za vse dni njego-
viga življenja.

1. n rog ci  je podoba moči; tedaj pomen: in povišana je moja moč i. t. d.

2. sosebno zoper mojo zopernico, ker sim poprej mogla molčati in terpeti,

3. ker si mi pomagal, in me rešil sramote.

70

I. Bnkve Kraljev 2.

6. Gospod umori’ in oživi,
pelje v pekel, 4 ) in nazaj perpelje.

5. Mojz. 32, 39. Tob. 13, 2. Modr.
16, 13.

7. Gospod oboža in obogati,
poniža in povikša.

8. On vzdigne potrebniga iz
prahu, in izleče siromaka iz blata,
de sedi per knezih, ter prejme
veličasten sedež. Gospodovi so
namreč stebri zemlje , in na nje
je postavil okroglo zemljo. 5 ) Ps.
112, 7. 8.

9. On bo varoval noge svo¬
jih svetih, 6 ) in hudobni bodo v
temi umolknili; 7 ) zakaj človek ni
močan po svoji moči.

10. Gospoda se bodo bali nje¬
govi sovražniki; in v nebesih bo
gromel nad njimi. Gospod bo
sodil pokrajine zemlje, 8 ) in bo
dal vladarstvo svojimu kralju, in
bo povikšal rog svojiga mazilje-
niga. 9 )

11. In Elkana je šel vRamato
na svoj dom; deček pa je bil slu¬
žabnik pred Gospodovim obličjem,
pred očmi Helija, duhovna.

12. Helijeva sinova pa sta bila

Belialova otroka, 10 ) ki nista nič
vedila od Gospoda, 11 )

13. in tudi ne od službe du¬
hovnov do ljudstva, 12 ) temuč če
je kdo daroval žgaven dar, je
prišel duhovnov služabnik, ko se
je meso kuhalo, in je imel tri—
rogljate vilice v svoji roči,

14. in je z njimi dregnil v ko¬
tel, ali v lonec, ali v pisker, ali
v kozo, in vse, kar je z vilicami
vzdignil, je duhoven za se vzel.
Tako sta delala vsim Izraelcam,
ki so v Silo prišli.

15. Tudi preden so mast za¬
žgali, 13 ) je prišel duhovnov slu¬
žabnik, in je rekel darovavcu: Daj
mi mesa, de ga duhovnu sku¬
ham; zakaj ne bom jemal od tebe
kuhaniga mesa, ampak siroviga.

16. In če mu je darovavec re¬
kel: Naj se zdaj nar poprej po
navadi mast zažge, in potem si
vzemi, kolikor koli poželi tvoje
serce; on pa mu je odgovoril in
rekel: Nikakor ne; zakaj zdaj
mi daj, sicer ti s silo vzamem.

17. Greh mladenčev 14 ) je bil
tedaj silno velik pred Gospodam,

4. „ pekel 11  pomeni tukaj, kakor sicer večkrat, grob ali jamo, in je podoba veliko
rev in nadlog.

5. Gospod je vsigamogočni Bog; zemlja le tako dolgo stoji, dokler on hoče.

6. On bo vodil stopinje svojih služabnikov, de se ne spotaknejo in ne padejo,
de ne greše, in sploh de ne bodo nesrečni.

7. v temi svojiga duha — v svoji duhovni slepoti ne bodo vedili kaj reči
zoper Boga, in si ne bodo vedili pomagati v svoji revšini.

8. Gospod bo sodil vse ljudi.

9. Ana tukej prerokuje od nekiga kralja, ktcri bo po sodbi, ki bo nad vso zemljo
prišla, vladarstvo prejel, tedaj od Kristusa, ob enim pa tudi od Davida, kteri
je bil pred podoba Jezusa Kristusa.

10. sta bila hudobna otroka. Gl. Sodu. 19, 22.

11. kakor uni, od kterih sveti Pavel govori. Tit. 1, 16.

12. tudi nista marala za povelja v postavi zastran tega, kar od daritev duhov-
nam gre. til. ^tojz. 29, 27. 28: 3. Mojz. 7, 31—34.

13. tedaj še pred darovanjem. Permeri 3. Mojz. 7, 31—33.

14. Greh Helijevih sinov.

I. Bukve ]

ker sta ljudi odvračevala od da¬
rovanja Gospodoviga. 15 )

18. Samuel pa je služil pred
Gospodovim obličjem ; 16 ) mladen-
ček je bil prepasan s platnenim
efodam. 17 )

19. In jijegova mati mu je na¬
redila majhno suknjico, 18 ) ki mu
jo je pernesla v odločenim času,
ko je s svojim možem gori prišla
darovat praznični žgavni dar. 19 )

20. In Heli je blagoslovil El-
kana in njegovo ženo, in mu je
rekel: Da naj ti Gospod seme
iz te žene za zastavo, 20 ) ki si
jo dal Gospodu. In sta šla na
svoj dom.

21. Gospod je tedaj obiskal
Ano, ter je spočela, in je rodila
tri sinove in dve hčeri 5  in mla-
deneč Samuel je bil poveličan
pred Gospodam.

22. Heli pa je bil silno star,
in je vse slišal, kar sta njegova
sinova delala vsimu Izraelu, in
kako de sta spala z ženami, ki
so bile na straži per šotorovih
vratih, 21 )

23. in jima je rekel: Zakaj
počenjata take reči, silno hudobne

Kraljev 2. 71

reči, ki jih slišim od vsiga ljud¬
stva ?

24. Nikarta, moja sinova! za¬
kaj govorica ni dobra, ki jo sli¬
šim, de Gospodovo ljudstvo v
greli zapeljujeta.

25. Ako se človek pregreši
zoper človeka, mu Bog zamore
odpustiti; 22 ) če pa človek greši
zoper Gospoda, kdo bo zanj pro¬
sil? In nista poslušala glasu svo-
jiga očeta; zakaj Gospod ji je
hotel umoriti. 23 )

26. Mladeneč Samuel pa je
močnejši prihajal, in rastel, in je
dopadel Gospodu in ljudem. Luk.
2, 52.

27. Prišel je pa mož Božji 24 )
k Heliju, in mu je rekel: To go¬
vori Gospod: Ali se nisim očitno
razodeval hiši tvojiga očeta, ko
so bili v Egiptu v Faraonovi
hiši?

28. In izvolil sim si ga zmed
vsih Izraelovih rodov za duhovna,
de bi perstopal k mojimu altarju, 25 )
in mi zažigal kadilo, in nosil efod
pred menoj; in dajal sim hiši
tvojiga očeta od vsih darov Izra¬
elovih otro'k.

15. V hebrejskim: v ker  so ljudje dar Gospodov preklinjali “ (zavoljo la¬
komnosti duhovnov).

16. je opravljal levitovsko službo v svetim šotoru.

17. Efod je kratek plajš, ki se tudi persni plajš imenuje (2. Mojz. 28, 6.), ki
ga je navadno le veliki duhoven nosil; vender so ga smeli v veči poslov-
ljenje tudi drugi duhovni (spod. 22, 18.) in druge imenitne osebe (2. Kralj.
6, 14.) nositi.

18. kratko suknjico pod efodam. Gl. 2. Mojz. 28, 31.

19. V hebrejskim: n časni , vsakoletni žgavni dar“.

20. Ga naj Gospod otrok iz te žene namesti Samuela. Zgor. 1, 28.

21. ki so per svetim šotoru svojo službo opravljale. Gl. 2. Mojz. 38, 8.

22. V hebrejskim: n ga bo že Bog sodi F ; namreč že zavoljo tega manjšima

pregrešenja.

23. Gospod ji je hotel njuni terdovratnosti prepustiti (primeri Rimlj. 9? 18.) i* 1
ji s smertjo kaznovati.

24. Prišel pa je prerok. Gl. spod. 9, 6.

25. po vprečni stopnji. Gl. 2. Mojz. 20, 26.

I. Bukve Kraljev 2.

72

29. Zakaj taptate z nogami
mojo daritev, in moje darila, 26 )
ki sim jih ukazal darovati v tem¬
peljnu; in zakaj si svoja sinova
bolj častil ko mene, de ste jedli
pervine 27 ) sleherniga daru Izra¬
ela, mojiga ljudstva?

30. Zatorej govori Gospod,
Izraelov Bog: Govore sim go¬
voril, de naj služi tvoja hiša, in
hiša tvojiga očeta, pred mojim
obličjem vekomaj. 28 ) Zdaj pa
pravi Gospod: Tega ne; temuč
kdor mene časti, njega bom ča¬
stil; kdor pa mene zaničuje, bodi
zaničevan. 3. Kralj. 2, 27.

31. Glej, pridejo dnevi, in bom
odsekal tvojo ramo, in ramo hiše
tvojiga očeta, in ne bo postara-
niga v tvoji hiši. 29 )

32. In vidil boš svojiga na¬
sprotnika v tempeljnu, 30 ) ko bo
Izrael povsod srečen; in vse dni
ne bo starčka v tvoji hiši.

33. Vender pa ne bom čisto
potrebil tvojiga zaroda od svo¬
jiga altarja; 31 ) temuč de tvoje
oči oslabe, in tvoja duša sko-
perni; 32 ) in pomerje naj velik del
tvoje hiše, ko pride v moške
leta. 33 )

34. To pa ti bodi znainnje, 34 )
ki se bo naključilo tvojima dvema
sinovama Ofniju in Fineesu: En
dan bota oba umerla.

35. Obudil pa si bom zvestiga
duhovna, 35 ) ki bo delal po mojim
sercu in moji duši; ter mu bom
verno hišo sozidal, 36 ) in bo vedno
hodil pred mojim maziljenim. 37 )

36. Zgodilo pa se bo, de bo
sleherni, kdor bo ostal v tvoji
hiši, prišel, de se zanj prosi, in
bo daroval srebern denar in kos
kruha, ter poreče: Prosim, pre¬
pusti mi del duhovske službe, de
jem grižljej kruha. 38 )

26. zakaj oskrunjate moje darove z lakomnostjo in skopostjo?

27. kar je nar boljšima per daritvah.

28. de naj tvoji mlajši vedno opravljajo duhoVsko službo v svetim šotoru.

29. tvoja sinova bota kmalo umerla, in nobeden tvojih vnukov ne bo dosegel
velike starosti.

30. tvoji mlajši bodo vidili v tempeljnu velikiga duhovna, kteri ne bo iz tvoje
rodovine. To se je tudi spolnilo. Služba velikiga duhovna je sicer ostala per
Eleazarjevi in Fineesovi rodovini (primeri 4. Moj z. 25, 13.), pa je prestopila
na drugi koleneč te rodovine. Gl. 3. Kralj. 2, 27. Kakor nekteri terdijo, že
Heli ni bil iz Eleazarjeve rodovine, ampak iz rodovine Itamarja, Aronoviga
trctjiga sina; in dalje pravijo, de se je služba velikiga duhovna še le po
spolnitvi zgorej dane prerokbe zopet k Eleazarjevi rodovini vernila; pa pri¬
meri temu nasproti 4. Mojz. 25, 13.

31. tvojiga zaroda ne bom pustil čisto pomreti; žive naj, tode službe velikiga
duhovna naj nobeden zmed njih ne dobi.

32. de se še v vnukih grizeš zavoljo zgube velikiga duhovstva.

33. V hebrejskim: „m vsi mlajši trnje hiše bodo ko možje  (to je, ko nižji
duhovni) timerli , oni namreč ne bojo nikoli prejeli velikiga duhovstva.

34. Smert obeh tvojih sinov tj naj bo gotovo znamnje, de se bo vsa prerokba spolnila.

35. Sadoka Gl. 3. Kralj. 2,35 ; per njegovi rodovini je veliko duhovstvo vedno ostalo.

36 mu bom stanovitno hišo sozidal.

37’ p re( | .Salomonom in pred druzimi kralji.

38. Pomen je: tvoji mlajši bodo tako revni, de bodo velikiga duhovna prosili,
naj jim kakošno službo da, de si v nji potrebniga živeža perslužijo.

I. Bukve Kraljev 3.

73

III. Poglavje.

Bog se Samuelu v spanji perkaže, ga pokliče, ter mu razodene, de bo Helija
z vso njegovo hišo vred hudo kaznoval zavoljo njegove mehkobe in neumrlji¬
vosti. Stari Heli se voljno podverže pravici Božji.

1. Mladeneč Samuel pa je
služil Gospodu pred Helijem 5 in
beseda Gospodova je bila draga 1 )
tiste dni, perkazen ni bila očitna.

2. Zgodilo s« je tedaj nekiga
dne, de je Heli ležal na svojim
mestu, 2 ) in njegove oči so bile
že temotne, ter ni mogel viditi.

3. Preden je bila svetilnica
Božja ugasnila, 3 ) je spal Samuel
v tempeljnu Gospodovim, 4 ) kjer
je bila skrinja Božja. 5 )

4. In Gospod je poklical Sa¬
muela. In on je odgovoril, in je
rekel: Glej, tu sim !

5. In je tekel k Heliju, in je
rekel: Glej, tu sim! ker si me
klical. On pa je rekel: Nisim
klical. Verni se, in spi. In je
šel tj e in je zaspal.

6. In Gospod je Samuela spet
poklical. In Samuel je vstal, je
šel k Heliju, in je rekel: Glej,
tu sim! ker si me klical. On pa
je odgovoril: Nisim te klical, moj
sin! verni se, in spi.

7. Samuel pa še ni poznal
Gospoda, 6 ) tudi mu še ni bila
odkrita Gospodova beseda.

8. I11 Gospod je še tretjič po¬
klical Samuela. In on je vstal in
šel k Heliju,

9. in je rekel: Glej, tu sim!
ker si me klical. Tedaj je Heli
spoznal, de Gospod mladenča
kliče, in je rekel Samuelu: Pojdi
in spi, in če te še pokliče, reci:
Govori, Gospod! ker tvoj hlapec
posluša. Tedaj je Samuel tje šel,
in je spal na svojim mestu.

10. In Gospod je prišel, in je
stal, ter je poklical, kakor je po¬
prej klical dvakrat: Samuel! Sa¬
muel ! In Samuel je rekel: Go¬
vori, Gospod! ker tvoj hlapec po¬
sluša.

11. I11 Gospod je rekel Sa¬
muelu : Glej, storil bom reč v
Izraelu, de bo slehernimu, ki to
sliši, v obeh ušesih donelo.

12. Tisti dan bom zbudil zo¬
per Helija vse, 7 ) kar koli sim go¬
voril čez njegovo hišo 5 začel bom
in končal.

13. Zakaj poprej sim mu po¬
vedal, de bom sodil njegovo hišo
vekomaj zavoljo hudobije, ker je
vedil, de njegova sinova nespo¬
dobno ravnata, in ju ni strahoval.

14. Zatorej sim persegel He¬
lijevi hiši, de se ne bo zbrisala
hudobija njegove hiše z žgav-
nimi darovi in z darili vekomaj.

15. Samuel pa je spal do ju-

1. beseda Božja se je malokrat slišala; zakaj malo prerokov je bilo v tem času.

2. v predvoru svetiga šotora.

3. ko so še vse svetilnice gorele, ko še ni bil dan.

4. v predvoru svetiga šotora blizo Helija.

5. t. j., v kterirn tempeljnu ali šotoru je bila skrinja zaveze.

6. še ni spoznal glasu Gospodoviga.

7. bom z djanjem poterdil zoper Helija vge i. t. d.

I. Bukve Kraljev 3. 4.

74

tra, 8 ) in je odperl vrata hiše Go¬
spodove. 9 ) Samuel se je pa hal
naznaniti perkazen Heliju.

16. Poklical je tedaj Heli Sa¬
muela, in je rekel: Samuel, moj
sin! In on je odgovoril, in je rekel:
Tukaj sim.

17. In ga je vprašal: Kaj ti
je Gospod govoril? Prosim te,
nikar mi ne skrivaj. Bog naj ti
to in to stori, 10 ) ako bi mi skri¬
val kako besedo zmed vsili be¬
sedi, ki so ti bile povedane.

18. Tedaj mu je Samuel po¬
vedal vse besede, in nič ni skri¬
val pred njim. In uni je odgo¬

voril: Gospod je; naj stori, kar
je dobro v njegovih očeh!

19. Samuel pa je rastel, in
Gospod je bil z njim, in nobena
zmed njegovih besedi ni padla
na zemljo. 11 )

20. In spoznal je ves Izrael
od Dana do Bersabee, 12 ) de je
Samuel zvest prerok Gospodov.

21. In Gospod se je večkrat
perkazal v Šilu; zakaj Gospod
se je razodeval Samuelu v Šilu
po besedi Gospodovi. 13 ) In Sa¬
muelov govor je šel po vsim
Izraelu. I4 )

IV. Poglavje.

Izraelci zgube v boji s Filistejci štiri tavžent mož, v drugim pa zgube trideset
tavžent mož, skrinja zaveze pride Filistejcam v roke, Helijeva sinova, Ofni in
Finees, umerjeta. Ko Heli to zve, pade s stola, si zlomi zatilnik in unierje.
Njegova sinaha, to slišati, se prestraši, porodi sina, ter mu da ime Ikabod.

1. In zgodilo se je tiste dni,')
de so prišli Filistejci skupej na
boj; in Izrael je šel Filistejcam
naproti v boj, in se je ušotoril
per kamnu pomoči. 1 2 ) Filistejci pa
so prišli v Afek,

2. in so se vstopili v bojni
red zoper Izraela. Ko se je pa
boj začel, je Izrael bežal pred
Filistejci, in bilo je pobitih v tem

boji sem ter tje po polji blizo
štiri tavžent mož.

3. In ljudstvo, se je vernilo
v staniše, in starašini zmed Izra¬
ela so rekli: Zakaj nas je dans
udaril Gospod vpričo Filistejcov?
Pernesimo k sebi skrinjo Gospo¬
dove zaveze iz Sila, in naj pride
med nas, de nas reši iz rok na¬
ših sovražnikov.

8. V hebrejskim: „lexal do jutra 11 .

9. je odperl vrata v preddvor svetiga šotora.

10. Bog naj te kaznuje.

11. ni bila prazna; vse kar je govoril, se je v djanji spolnilo.

12. spoznali so vsi Izraelci od severja do juga, t. j., po vsi deželi. Gl. Sodu. 20, 1.

13. V hebrejskim: „po Besedi 11 ,  t. j., po drugi Božji peršoni — po obljublje¬
nim (5. Mojz. 18, 15.) Preroku, v kterim so vsi drugi preroki govorili.

14 Samuelov govor se je spolnil nad vsim Izraelam.

1* po navadni štetvi v letu sveta 2888, in pred Kristusam 1116, ko je bil
Samson fSodn. 16, 31.) že umeri.

2. V hebrejskim: „se je ušotoril per Ebenezeru “. Gl. spod. 7, 12.

75

I. Bnkve Kraljev 4.

4. Tedaj je ljudstvo poslalo
v Silo, in so od ondod pernesli
skrinjo zaveze Gospoda 'vojski-
nih trum, ki sedi na kerubinih ; 3 )
in per skrinji zaveze Božje sta
bila dva Helijeva sinova, Ofni
in Finees.

5. In ko je bila prišla skri¬
nja Gospodove zaveze v staniše,
je ves Izrael s tako velikim vri¬
skam kričal, de se je po zemlji
razlegalo.

6. In Filistejci so slišali glas
vriska, in so rekli: Kaj je ta
glas velikiga vriska v stanišu
Hebrejcov? In so zvedili, de je
prišla skrinja Gospodova v sta¬
niše.

7. In Filistejci so se bali, in
so rekli: Bog je prišel v staniše.
In so zdihovali, rekoč:

8. Gorje nam! zakaj včerej
in predvčerejšnjim ni bilo takiga
vriska; gorje nam! Kdo nas bo
rešil iz roke unih visokih bogov?
To so bogovi, ki so tepli Egipt
z mnogotero nadlogo v pušavi. 4 )

9. Filistejci! bodite terdni in
junaki, de ne služite Hebrejcam,
kakor so oni vam služili; bodite
terdni, in vojskujte se.

10. Filistejci so se tedaj voj¬
skovali, in Izrael je bil tepen, in
sleherni je bežal v svoj šotor,
in poboj je bil silno velik, in zmed
Izraela je padlo trideset tavžent
pešcov.

11. In skrinja Božja je bila
vjeta, in oba Helijeva sinova,
Ofni in Finees, sta umeri a.

12. Tekel pa je mož zmed
Benjamina iz boriša, in je pri¬
šel tisti dan v Silo s sterganim
oblačilamin s s praham potreseno
glavo. 5 )

13. In ko je bil prišel, je se¬
del Heli na stolu, 6 ) in je gledal
tje po potu; zakaj njegovo serce
se je balo za skrinjo Božjo. Uni
mož pa, ko je bil prišel, je me¬
stu oznanil, in vse mesto je tulilo.

14. In Heli je slišal glas vpitja,
in je rekel: Kaj je ta šum in
hrup ? Uni pa je hitel, in je pri¬
šel, ter je Heliju povedal.

15. Heli pa je bil star osem
in devetdeset let, in njegove oči
so bile otemnele, in ni mogel
viditi.

16. In je rekel Heliju: Jez sim,
ki pridem iz boriša, in jez sim,
ki sim dans bežal iz vojske. In
uni mu je rekel: Kaj seje zgo¬
dilo, moj sin?

17. In sporočnik je odgovoril,
in je rekel: Bežal je Izrael pred.
Filistejci, in velika zguba se je
permerila med ljudstvam; in verh
tega sta tudi mertva tvoja dva
sinova, Ofni in Finees, in skri¬
nja Božja je vjeta.

18. In ko je uni imenoval skri¬
njo Božj#, je padel znak s stola
zraven vrat, si je zlomil vrat., in
je umeri. Zakaj mož je bil star,
in perleten; 7 ) on pa je sodil Izraela
štirdeset let.

19. Njegova sinaha pa, žena
Fineesova, je bila noseča, in blizo
poroda, in ko je sporočilo zasli-

3. Judje so imeli peruti kerubinov, ki sta skrinjo zaveze pokrivala, za sedež
Božji. Glej 2. Mojz. 25, 22.

4. t. j., per pušavi, v rudečim morji.

5. v znamnje žalosti.

6. na stolu per svetim šotoru. Glej zgor. 3, 15.

7. V hebrejskim: „zakaj on je bil star in neukreten

I

76 I. Bnkve Kraljev 4. 5.

šala, de je skrinja Božja vjeta,
in de sta umerla njen tast in njen
mož, je počenila in porodila'; za¬
kaj naglo so jo bile bolečine na¬
padle.

20. Ravno ta čas pa, ko je
umirala, so ji rekle [žene),  ki
so okrog nje stale : Ne boj se,

zakaj sinu si rodila. Ona pa jim
ni odgovorila, in ni poslušala.

21. In je imenovala dete Ika-
boda, 8 ) rekoč: Slava je Izraelu
vzeta, ker je skrinja Božja vjeta,
in zavoljo njeniga tasta in moža;

22. in je rekla: Slava je Izraelu
vzeta, ker je vjeta skrinja Božja.

V. S*oglavje.

Filistejci pernesejo skrinjo zaveze v Dagonov tempelj. Malik pade pred skrinjo
zaveze in se razlomi. Bog kaznuje Filistejce s hudimi turovi na zadnjici in
z mišmi, ki deželo pokončujejo.

1. Filistejci pa so vzeli skri¬
njo Božjo, in so jo prenesli od
kamna pomoči 1 ) v Azot.

2. In Filistejci so vzeli skri¬
njo Božjo, in so jo prenesli v Da¬
gonov 2 ) tempelj, in so jo posta¬
vili zraven Dagona.

3. In ko so Azočani drugi
dan zjutrej zgodej vstali, glej,
je Dagon ležal z obrazam na tleh
pred skrinjo Gospodovo; in vzeli
so Dagona, ter so ga spet po¬
stavili na njegovo mesto.

4. In ko so spet drugi dan

zjutrej vstali, so najdli Dagona
na tleh ležati na svojim obrazu
pred skrinjo Gospodovo; Dago-
gova glava pa, in obe pesli nje-
novih rok ste bile odsekane na
pragu; v

5. le sam cok Dagonov je
ostal na svojim kraji. Za tega
voljo ne stopajo Dagonovi du¬
hovni, in vsi, ki hodijo v njegov

tempelj, na Dagonov prag v Azotu
do današnjiga dneva.

6. Roka Gospodova pa je bila
težka nad Azočani, in jih je moril,
in je tepel Azot in njegovo okra-
jino na skrivnim kraji njih zad¬
njice. 3 * ) In 4 ) v tisti okrajini so se
razpočile vasi in polje, in zare¬
dile so se miši, in v mestu je
vstala zmešnjava zavoljo veliciga
merjenja. p s . 77, 66.

7. Ko so pa ljudje v Azotu
vidili tako nadlogo, so rekli: Naj
ne ostane per nas skrinja Izra-
elovigaBoga; zakaj terda je nje¬
gova roka nad nami, in nad Da-
gonam, našim bogam.

8. In so razposlali [sporoc-
ni kov),  in so zbrali k sebi vse
filistejske pervake, ter so rekli:
Kaj bomo storili s skrinjo Izra-
eloviga Boga? In Getejci so od¬
govorili : Okrog naj se vozi skri¬
nja Izraeloviga Boga. In vozili

8. „lkabod il  se pravi: Neslava, ali zguba slave; zakaj skrinja zaveze je bila
čast in slava Izraeloviga ljudstva.

1 . v hebrejskim: „in so jo pernesli iz Ebenezera v Azdod 11 -
2  Dagon je bil malik Filistejcov. Glej Sodn. 16, 23.

3. V hebrejskim: „.v turovi na zadnjici “.

4. Naslednji perstavek se bere le samo v Vulgati in grcški prestavi.

I. Bukve Kraljev 5. 6.

so okrog skrinjo Izraeloviga
Boga.

9. Ko so jo pa uni okrog
vozili, je roka Gospodova silno
hudo morila v slehernim mestu, 5 )
in udarjala je može vsakteriga
mesta od majhniga do večjiga,
de so njih danke ven molele, in
zgnjile. 6 ) In Getejci so si vedili
pomagati, in so si oskerbeli se¬
deže iz kožuhovine. 7 )

10. Poslali so tedaj skrinjo
Božjo v Akaron. In ko je bila
skrinja Božja prišla v Akaron,
so Akaronci zavpili, rekoč: Per-
peljali so k nam skrinjo Izraelo-

77

viga Boga, de pomori nas, in
naše ljudstvo.

11. Razposlali so tedaj (spo -
ročnikov')^  in so zbrali vse fili¬
stejske pervake, in so rekli: Od¬
pravite skrinjo Izraeloviga Boga,
in naj se verne na svoje mesto,
de nas ne pomori z našim ljud-
stvam vred;

12. zakaj v slehernim mestu
je bil strah pred smertjo, in pre-
silno težka (je bila)  roka Božja.
In možje, ki niso pomerli, so bili
udarjeni 8 ) na skrivnim kraji svojih
zadnjic; in vzdigovalo se je kri¬
čanje sleherniga mesta proti nebu.

VI. Poglavje.

Po svetu svojih malikovavskih duhovnov pošljejo Filistejci skrinjo zaveze z darili
v Izraelovo pokrajino. Veliko zmed prebivavcov v Betsamesu jih pomerje, ker
zoper postavo in radovedno ogledujejo skrinjo zaveze.

1. Bila je tedaj skrinja Go¬
spodova v filistejski deželi sedem
mescov.

2. In Filistejci so poklicali du¬
hovne in vražarje, in so rekli:
Kaj bomo storili s skrinjo Go¬
spodovo? Povejte nam, kako naj
jo nazaj pošljemo na njeno me¬
sto ? In so odgovorili:

3. Ge skrinjo Izraeloviga Bo¬

ga nazaj pošljete, je ne pošiljajte
prazne, teinuč dajte ji, kar ste

ji dolžni za greh; 1 ) in tedaj bote
ozdraveli, ter bote zvedili, zakaj
ne gre od vas njegova roka. 2 3 )

4. In so vprašali: Kaj ji mo¬
ramo plačati za greh? Uni pa
so odgovorili:

5. Oskerbite po številu fili¬
stejskih pokrajin 3 * ) pet zlatih zad¬
njic, 4 ) in pet zlatih miš; 5 ) zakaj
enaka nadloga je vas vse in vaše
pervake zadela. In naredite po¬
dobe svojih zadnjic, 6 ) in podobe

5. V hebrejskim: n je prišel velik hrup  (velik strah) nad mesto  (Gat)“.

6. V hebrejskim : „de so se jim turovi spustili “.

7. ker niso mogli zavoljo turov na terdim lesu ali kamnu ne sedeti ne ležati.
Tudi tega ni v hebrejskim.

8. V hebrejskim: v so bili udarjeni s turovi“  i. t. d.

1. pernesfte dar za greh ali za zadolženje.

2 .  zakaj de ste zboleli, in zakaj de jih je veliko zmed vas pomerlo.

3. po številu peterih pokrajin filistejske dežele.

4. V hebrejskim : »pet zlatih turov 11 .

5. zato ko so miši deželo pokončevale. Glej zgor. 5, C.

6. V hebrejskim: „podobe svojih turov “.

I. Bukve Kraljev 6.

78

miš, ki so deželo pokončevale;
in tako' bote dali čast Izraelo¬
vimi* Bogu ; morebiti de odtegne
svojo roko od vas, in od vaših
bogov, in od vaše dežele.

6. Zakaj zakerkujete svoje
serca, kakor sta zakerknila Egipt
in Faraon svoje serce? Ali jih
ni še le potem, ko je bil udarjen,
spustil, in so odrinili? 2.Mojz. 12,31.

7. Zdaj tedaj vzemite in na¬
redite nov voz, in vprezite v voz
dve doječi kravi, ki še niste no¬
sile jarma, njune teleti pa doma
zaprite.

8. In vzemite skrinjo Gospo¬
dovo, ter jo na voz naložite; zlate
posode pa, ki ste mu jih dali
za hudodelstvo, položite v skri¬
njico na njeno stran, ter jo pu¬
stite, de gre.

9. Vi pa glejte: ako gre po
potu v svoje pokrajine proti Bet-
samesu, 7 ) nam je on sam storil
to yeliko hudo; ako pa celo ne,
vemo, de nas nikakor ni zadela
njegova roka, temuč naključilo
se je.

10. Uni so tedaj tako storili,
in so vzeli dve kravi, ki ste do¬
jile teleti, in so ji v voz vpregli,
njune teleti pa so doma zaperli.

11. In so na voz naložili skri¬
njo Božjo in skrinjico, ki so bile
v nji zlate miši, in podobe zad¬
njic- 8 )

12. Kravi pa ste sle narav¬

nost po potu, ki derži v Betsa-
mes, in ste hodile po enim potu,
in ste grede mukale, in se niste
umaknile ne na desno ne na levo;
pa tudi filistejski knezi so šli do
betsameških pokrajin.

13. Betsamešani pa so ravno
pšenico želi v dolini, in ko so
svoje oči vzdignili, so ugledali
skrinjo, in so se veselili, ko so
jo v idili.

14; In voz je prišel na njivo
Jozueta, Betsamešana, ter je ondi
obstal. Bil je pa tam velik ka¬
men, in so razsekali les voza,
in so kravi nanj položili v žgavno
daritev Gospodu. 9 )

15. Leviti pa so doli vzeli
skrinjo Božjo, in skrinjico, ki je
bila zraven nje, v kteri so bile
zlate reči, ter so jo položili na
veliki kamen. Betsamešani pa so
pernesli tisti dan Gospodu žgav-
nih darov, in so darovali klavnih
darov. 10 )

16. In vidilo je to pet filistej¬
skih knezov, in so severnili tisti
dan v Akaron.

17. To so pa zlate zadnjice, u )
ki so jih dali Filistejci Gospodu
za hudodelstvo; Azot eno, Gaza
eno, Askalon eno, Get eno, Aka¬
ron eno;

18. in zlate miši po številu fi¬
listejskih mest v petih pokrajinah,
od obzidanih mest do vasi, ki
so bile brez obzidja, n ) in do ve-

7. Betsames je bilo mesto na izraelski meji.

8. V hebrejskim: „podobe svojih turov 11 .

9. t. j., duhovni so kravi na les položili; zakaj Betsames je bilo duhovsko
mesto. Glej Joz. 21,15. V nemirnih časih sodnikov se je večkrat tudi zunej
svetiga šotora darovalo. Glej spod. 9, 12. razi. 4.

10. mirnih darov, po kterih so daritne vesele gostje obhajali.

11. V hebrejskim: „To pa so zlati turovi a  i. t. d.

12. vražarji so samo pet zlatih miš terjali po številu peterih velikih mest (v. 5.);
vender pa so jih tudi druge manjši mesta in celo vasi rade dajale, ker so

I. Bukve Kraljev 6. 1 .  79

likiga Abela,' 3 ) na kteriga so
položili skrinjo Gospodovo, ki je
bila do tega dneva na njivi Jo-
zueta, Betsamešana.

19. Udaril je pa ,,e k-

tere zmed betsameških mož zato,
ker so gledali skrinjo Gospo¬
dovo, 14 ) in je pobil zmed ljud¬
stva sedemdeset mož, zmed mno¬
žice 15 ) pa petdeset tavžent. In
ljudstvo je žalovalo zato, ker je

bil Gospod množico s tako' veliko
stisko udaril.

20. In Betsamešani so rekli:
Kdo bi zamogel stati pred obličjem
Gospoda, tega svetigaBoga? in
k komu naj bi šel gori od nas? 16 )

21. In so poslali sporočnikov
k prebivavcam v Karjatjarim, ter
so rekli: Filistejci so skrinjo Go¬
spodovo nazaj perpeljali; pridite
doli, in jo k sebi nazaj peljite. 17 )

VII. Poglavje.

Skrinja zaveze se prenese v Karjatjarim v Abinadabovo hišo. Samuei pokliče
Izraelce k zboru v Masfo, in jim ukaže spraviti zmed sebe vse malike. Fili¬
stejci napadejo zbor v Masfi, po Samuelovi molitvi pa jih razpodi silna ura;
Izraelci jo udarijo za njimi in jih premagajo. Samuel je sodnik v Izraelu vse

svoje žive dni.

1. Prišli so tedaj možje iz
Karjatjarima, in so peljali skrinjo
Gospodovo, in so jo nesli v hišo
Abinadabovo v Gabaij 1 ) Elea-
zarja pa, njegoviga sina, so po¬
svetili, de bi varval skrinjo Go¬
spodovo. 2 )

2. Zgodilo se je pa, de je
veliko časa preteklo od tistiga
dneva, ko je bila skrinja Gospo¬
dova v Karjatjarimu (bilo je nam¬
reč že dvajseto leto); 3 ) in vsa
Izraelova hiša je počivala v Go¬
spodu. 4 )

miši tudi nje silno hudo nadlegovale. Zadnjic ali turov pa manjši mesta in
vasi niso darovale blezo zato ne, ker so bile s to nadlogo le velike mesta
kaznovane.

13. t. j., žalovanje. Tako se je potem kamen imenoval (v. 14. 19.j; hoče
reči: do pokrajin Izraeleov. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „Priča je veliki
Abel, na kteriga so bili skrinjo Gospodovo postavili, do današnjiga
dne na njivi Jozueta, Betsamešana.

14. iz radovednosti, brez vse spoštljivosti. Glej 4. Mojz. 4, 20.

15. zmed ljudstva sploh, ki je od vsih strani vrelo, gledat skrinjo zaveze. Tudi
per tej prigodbi moramo nezapopadljive sodbe Božje moliti, ki jih ne moremo
razumeti, ker ne vidimo ljudem v serca.

16. kam naj se skrinja Božja odpelje?

17. in sami oskerbite, de se dalje do vas perpelje!

1. ki je del mesta Karjatjarima, kjer je bila hiša Abinadabova. Drugi pre¬
stavljajo: „v hišo Abinadabovo na griču“,  na kterim je njegova hiša stala.

2. Po misli Jožefa Flavija je bil Abinadab iz Levijeviga rodu. Posvečenje so,
berž ko ne, opravili po 4. Mojz. g, 7.

3.  V hebrejskim: „%akaj bilo jih je 20 let 11 .  Izraelci so skrinjo Gospodovo
v Karjatjarimu pustili, ter je niso prenesli v Silo, berž ko ne zato, de bi jo
v vojski s Filistejci vedno per sebi imeli.

4. ker so e njemu stanovitno služili.

80

I. Bnkve Kraljev 7.

3. Govoril je pa Samuel 5 ) vsi
Izraelovi hiši, rekoč: Ako se iz
vsiga svojiga serca vernete k
Gospodu, denite zmed sebe ptuje
bogove, Baale in Astarote, 6 ) in
perpravite svoje serca Gospodu,
in služite njemu samimu; in otel
vas bo iz roke Filistejcov. 5. Mojz.
6, 13. Mat. 4, 10.

4. Odpravili so tedaj Izrae¬
lovi otroci Baale in Astarote, in
so služili samimu Gospodu.

5. Samuel pa je rekel: Zbe¬
rite ves Izrael v Masfo, de pro¬
sim za vas Gospoda.

6. In so se sošli v Masfi, in
so zajeli vode, in so jo izlili pred
obličjem Gospodovim, 7 ) in so se
postili tisti dan, in so ondi rekli:
Grešili smo zoper Gospoda. In
Samuel je sodil Izraelove otroke
v Masfi.

7. In Filistejci so slišali, de
so se zbrali Izraelovi otroci v
Masfi, in filistejski knezi so šli
gori k Izraelu. Ko so to slišali
Izraelovi otroci, so se bali Fili¬
stejcov,

8. in so rekli Samuelu: Ne
jenjaj za nas vpiti k Gospodu,
našimu Bogu, de nas reši iz roke
Filistejcov.

9. Samuel 8 ) pa je vzel jag¬

nje od sesa, 9 ) in je daroval vsi¬
ga 10 11 ) v žgaven dar Gospodu: in
Samuel je vpil k Gospodu za
Izraela, in uslišal ga je Gospod.

10. Zgodilo se je pa, ko Sa¬
muel žgavni dar daruje, de so
Filistejci šli v boj zoper Izraela:
Gospod pa je zagromel tisti dan
z velikim lirumam na Filistejce,
ter jih je prestrašil, in bili so
udarjeni pred Izraelam. sir. 46, 20.

11. In Izraelovi možje so pla¬
nili iz Masfe, so Filistejce po¬
dili, in so jih pobijali do kraja,
ki je bil pod Betkaram. sir. 46, 21.

12. Samuel pa je vzel en ka¬
men, in gaje postavil med Masfo
in med Sen, in je imenoval ime
tistiga kraja kamen pomoči, u ) in
je rekel: Do tegale nam je Go¬
spod pomagal.

13. In Filistejci so bili poni¬
žani, in niso spet prišli v po¬
krajine Izraelove. Bila je tedaj
roka Gospodova zoper Filistejce
vse Samuelove dni.

14. In mesta, ki so jih bili Fi¬
listejci Izraelu vzeli, so bile Izra¬
elu nazaj dane od Akarona, do
Geta in njegovih pokrajin; in je
rešil Izraela iz roke Filistejcov,
in mir je bil med Izraelam in
med Amorejcam.

5. ki je bil namesti Helija sodnik izvoljen. Naslednja dogodba se ni še le po
zgorej opomnjenih dvajseterih letih prigodila, ampak koj v začetku opomnjenih
let, v pervim letu Samueloviga vladarstva.

6. malika, solnce in luno. Glej Sodn. 2, 13.

7. v vidno znamnje pokore, ko spokorne solze. Primeri Ps. 21, 15. Žalost, pes.
Jer. 2, 19.

8. t. j., duhoven v njegovim imenu, ali pa je imel Samuel k temu sosebno
pooblastenje od Boga.

9. Osem dni staro jagnje se je smelo Bogu darovati, ne pa mlajši. Primeri
3. Mojz. 22, 27.

10 ter ga ni bil v  dele razdelil (gl. 3 . Mojz. 1, 12.); mudilo namreč se je,
ker se je sovražnik že bližal.

11. V hebrejskim: „Ebenezer“.  Glej zgor. 4, 1.

81

I. Bnkve Kraljev 7 ,  8.

15. Samuel pa je sodil Izra¬
ela vse dni svojiga življenja. 12 )

16. In okrog grede je šel vsako
leto v Betel, in v Galgalo, in v
Masfo, in je sodil Izraela v zgo-
rej imenovanih mestih,

17. in se je vračal vRamato;
zakaj ondi je bila njegova hiša,
in (tudi)  ondi je sodil Izraela 5
ondi je tudi sozidal altar Go¬
spodu. 13 ) i

VIII. Poglavje.

Krivično ravnanje Samuelovih sinov da Izraelcam perložnost, de hočejo kralja
imeti. Samuel jim ga odsvetva, ter jim pred oči stavi nove pravice, ki jih bo
kralj do njih imel; ljudstvo pa se ne da odverniti od svojih misel, ter le po kralji
hrepeni; torej Bog ukaže Samuelu, naj jim voljo spolni.

1 . Zgodilo se je pa, ko se
je bil Samuel postaral, je po¬
stavil svoja sinova sodnika 1 ) v
Izraelu.

2. In njegovimu pervorojenimu
sinu je bilo ime Joel, 2 ) ime dru-
ziga pa Abija, oba sodnika v
Bersabi.

3. In njegova sinova nista
hodila po njegovih potih, temuč
sta se vdala lakomnosti, in sta
jemala darila, ter sta prevergla
pravico.

4. Zbrali so se tedaj vsi Izra¬
elovi starašini, in so prišli k Sa¬
muelu v Ramato,

5. ter so mu rekli: Glej, po¬
staral si se, in tvoja sinova ne
hodita po tvojih potih; postavi

nam kralja, de nas sodi, kakor
ga imajo vsi narodi. Oz. 13, 10.
bjan. ap. 13, 21.

6 . Ta govor pa ni dopadel
Samuelovim očem, ker so rekli:
Daj nam kralja, de nas sodi.
In Samuel je molil k Gospodu.

7. - Gospod pa je rekel Samu¬
elu: Slušaj glas ljudstva v vsim,
kar koli ti rečejo; zakaj oni niso
zavergli tebe, ampak mene, de naj
ne kraljujem nad njimi. 3 )

8 . Kakor, so bile vse njih dela,
ki so jih storili od dneva, ko sim
jih izpeljal iz Egipta, do tega
dneva, ko so mene zapustili, in
ptujim bogovam služili; tako tudi
tebi delajo.

9. Zdaj tedaj poslušaj njih

12. tudi se, ko je bil Savel že kralj izvoljen.

13. Samuel je bil za vselej v službo Gospodovo posvečen (gl. zgor. 1, 28.);
ker mu pa njegovo vladarstvo ni dopustilo, de bi bil vedno per sv. šotoru
prebival, si je, nedvomljivo po posebnim Božjim dovoljenji, altar sozidal, de
bi per njem molil, in na njem daroval.

1. pomočnika per sodništvu. Glej zgor. 7, 15.

2. kteri se je tudi Vaseni imenoval (1. Kron. 6, 28.); zakaj per Izraelcih je
bilo navadno, de so imeli več imen.

3. Jez sim bil dosihmal sam osebno njih kralj, sim postave dajal, sim obso-
jeval in kaznoval; /.daj pa hočejo-po zgledu druzih narodov to oblast dru-
zimu izročiti. Bog tedaj kraljestvo za zlo spozna, ker so ga Izraelci hotli
po šegi in navadi druzih narodov, per kterih kralji niso nobene druge po¬
stave poznali, kakor svojo lastno voljo, in pa zato, ker je kraljem priložnost
dajalo, de so svojo oblast v hudo obračali (v. 11—18.); ni ga pa za zlo

82 I. Bukve Kraljev 8. 9.

glas; vender jim pa dokaži in
naznani pravico 4 ) kralja, ki bo
kraljeval nad njimi.

10. Samuel je tedaj povedal
vse besede Gospodove ljudstvu,
ki je od njega kralja hotlo,

11. in je rekel: To bo pra¬
vica kralja, ki bo nad vami kra¬
ljeval: Jemal bo vaše sinove, in
jih bo deval na svoje vozove,
ter si bo napravljal konjnike in
tekavce pred svojimi vozmi,

12. in si jih bo postavljal ti-
sučnike in stotnike, in orataje
svojih njiv, in ženjce’ svojih se¬
tev, in kovače svojiga orožja in
svojih vozov.

13. Vaše hčere pa si bo de¬
lal za mazilarice, in kuharice,
in peknje.

14. Tudi bo jemal vaše nar
boljši njive, in vinograde, in olj—
nike, ter jih bo dajal svojim slu-
žabnikam.

15. Desetil bo pa tudi vaše
setve, in pridelke vinogradov, 5 )
in (jih~)  bo dajal svojim skop-
ljencam, in svojim služabnikam.

16. Tudi vam bo jemal hlapce
in dekle, in nar lepši mladenče,
in osle, in jih bo deval k svo-
jiinu delu.

17. Tudi vaše čede bo desetil,
vi pa bote njegovi sužnji.

18. In vpili bote tisti dan zo¬
per svojiga kralja, ki ste si ga
izvolili; tode Gospod vas ne bo
uslišal tisti dan, ker ste hotli
kralja.

19. Ljudstvo pa ni hotlo po¬
slušati Samueloviga glasu, te-
muč so rekli: Nikakor ne! kralj
namreč bodi čez nas,

20. in tudi mi bodimo kakor
so vsi narodi; in naš kralj naj
nas sodi, in naj hodi pred nami,
ter naj vodi za nas naše vojske.

21. In Samuel je slišal vse be¬
sede ljudstva, ter jih je povedal
Gospodu na ušesa.

22. Gospod pa je rekel Sa¬
muelu : Poslušaj njih glas, in po¬
stavi čez nje kralja. In Samuel
je rekel Izraelovim možem: Vsak
pojdi v svoje mesto.

IX. Poglavje.

Havel iše zgubljenih oslic, in pride k Samuelu. Bog' razodene Samuelu, de je
Savla Izraelcam kralja izvolil. Samuel povabi Savla k gostii, mu odkaže per
mizi pervi prostor, in ga s posebnim kosam mesa meino vsili družili gostov,

počasti.

1. Bil je pa mož iz Benja¬
mina, z imenam Kis, sin Abiela,
sinu Serorja, sinu Bekorata, sinu

Afija, sinu Benjaminca, močen
mož.

2. In je imel sina, z imenam

spoznal, kakoršno je bilo po postavi dopušeno (5. Mojz. 17, 14.); zakaj po
postavi je bil kralj le samo namestnik ali bolj prav podložnik Božji. Zato
je Bog volitev kralja dopustil, in pa tudi zato, ker Izraelci niso hotli nikakor
odjenjati (Primeri 4. Mojz. 22. razi. 10.).

4. ki jo bo kralj včasih prav, 'včasih pa napčno obračal, po navadi ajdovskih
kraljev.

5. Kralj bo hotel imeti tretjo desetino; zakaj perva in druga desetina se je
dajala duhovnam, levitam in ubogim. Ulej 5. Mojz, 14, 22. 23. 28.

I. Bnkve Kraljev O.

Savla, odbraniga, in berhkiga, in
ni ga bilo med Izraelovimi otroci
goršiga od njega. Od pleč in
više je molel čez vse ljudstvo.

3. Zgubile pa so se bile oslice
Kisa, očeta Savloviga, in Kis je
rekel Savlu, svojimusinu: Vzemi
seboj eniga zmed hlapcov, in vsta¬
ni, ter pojdi iskat oslic. In ko sta
bila obhodila Efrajmovo gorovje,

4. in deželo Saliso, in jih nista
bila najdla, sta šla tudi skozi sa-
limsko deželo, in jih ni bilo, in
tudi skozi deželo Jemini, in jih
nista nikakor najdla.

5. Ko sta pa bila prišla v de¬
želo Suf, je rekel Savel hlapcu,
ki je bil z njim: Pojdi, in se ver-
niva, de bi kje moj oče oslic ne
pustil iz misli, in bi bil v skerbi
zavoljo naju.

6. Ta pa mu je rekel: Glej,
mož Božji je v tem mestu, slo¬
več mož; vse, kar govori, se
zgodi brez dvoma. Torej pojdiva
zdaj tje, morde nama pokaže na¬
jin pot, zavoljo ktenga sva pri¬
šla. 1 ) Spred. 7, 17.

7. In Savel je rekel svojimu
hlapcu: Glej, pojdeva tje, kaj po¬
neseva možu Božjimu? 2 ) Kruh
je pošel v najnih torbah, in darila
nimava, de bi ga dala možu Božji¬
mu, tudi nič druziga ne.

8. Spet je hlapec Savlu od-

83

govoril, in je rekel: Glej, imam
per sebi četertinko sreberniga še¬
kla , 3 ) to dajva možu Božjimu,
de nama pokaže najin pot.

9. (Nekdaj je sleherni v Izra¬
elu tako govoril, ko je šel Boga
za svet vprašat: Pridite, in poj¬
dimo k vidcu; zakaj kdor se
zdaj prerok imenuje, se je nekdaj
videc imenoval).

10. In Savel je rekel svojimu
hlapcu: Prav dober je tvoj govor.
Pridi, pojdiva! In šla sta v me¬
sto, ki je bil v njem mož Božji.

11. In ko sta šla gori po klancu
v mesto, sta najdla deklet, ki so
šle vodo zajemat, in sta jim rekla:
Ali je videc tukaj?

12. In so odgovorile, in jima
rekle: Tukaj je, glej, pred teboj,
hiti zdaj; zakaj dans je prišel v
mesto, ker ima dans ljudstvo da¬
rovanje na višavi. 4 )

13. Ko prideta v mesto, ga
bota zdajci najdla, preden gre
na višavo jest. Zakaj tudi ljud¬
stvo ne bo poprej jedlo, dokler
on ne pride; ker on blagoslovi
dar, in potem jedo, kteri so po¬
klicani. Zdaj tedaj pojdita gori;
ker dans ga bota najdla.

14. In sta šla gori v mesto.
In ko hodita po mestu, jima pride
Samuel grede 5 ) naproti, de bi
šel na višavo.

1. de bi namreč zgubljene oslice našla.

2. Po šegi jutrovih dežel ne sme nihče pred višjiga ali sploh imenitniga sto¬
piti, de bi mu ne pernesel kakiga darila, bodi si še tako majhno in malo vredno.

3. kakih dvanajst krajcarjev vredna.

4. Samuel je večidel na deželi prebival. Gl. spod. 19, 19. Napravil je bil go¬
stijo, ki se zato daritev imenuje, ker jo je z molitevjo blagoslovil. Morebiti
je bila ta gostija v resnici tudi. mirna daritev; zakaj v teli časih so darovali
na raznih krajih (glej spod. 10, 8: 16, 2. 3: 3. Kralj. 3, 2.), ker je Bog
svojo misel zastran kraja, kje naj se daruje (5. Mojz. 12, 5.), še le pertcm-
peljnovim zidanji (2. Kron. 7, 12.) določno razodel.

5. grede proti mestnim vratam.

84

I. Bukve Kraljev 9.

15. Gospod je pa bil Samu¬
elu pred ta dan, preden je Savel
prišel, razodel, in rekel: Djan.ap.
13, 21.

16. Ob ti uri, ki je zdaj, ti
bom jutri poslal moža iz Benja¬
minove dežele, in njega mazili
v kneza čez moje ljudstvo Izrael;
in on bo rešil moje ljudstvo iz
roke Filistejcov; zakaj ozerl sim
se na svoje ljudstvo, ker je njih
vpitje 6 ) prišlo do mene.

17. In ko je Samuel Savla
ugledal, mu je Gospod rekel:
Glej moža, ki sim ti od njega
pravil; on naj gospoduje nad mo¬
jim ljudstvam.

18. Savel pa je stopil k Sa¬
muelu med vratini, 7 ) in je rekel:
Prosim, pokaži mi, kje je hiša
vidcova?

19. In Samuel je odgovoril
Savlu, rekoč: Jez sim videc.
Pojdi pred menoj na višavo, de
jesta dans z menoj, in zjutrej te
bom spustil; in vse, kar je v
tvojim sercu, ti bom povedal.

20. In zavoljo oslic, ki si jih
predvčerejšnjim zgubil, ne bodi
v skerbi; zakaj najdene so. In
čigavo bo vse nar boljši v Izra¬
elu? Ali ne tvoje, in vse hiše
tvojiga očeta?

21. Savel pa je odgovoril, in
je rekel: Ali nisim jez Jeminijev

sin, nar manjšiga Izraeloviga ro¬
du, 8 ) in ali ni moja rodovina
poslednja med vsimi rodovinami
zmed Benjaminovega rodu? Za¬
kaj si tedaj meni govoril ta go¬
vor?

22. Samuel je tedaj vzel Savla,
in njegoviga hlapca, ji je peljal
v gostivnico, in jima je odkazal
mesto zgorej med njimi, ki so
bili povabljeni; bilo jih je pa blizo
trideset mo'ž.

23. In Samuel je rekel kuharju:
Sem daj kos, ki sim ti ga dal,
in ukazal, de ga posebej per sebi
ohrani.

24. Pernesel pa je kuhar pleče,
in ga je položil pred Savla. In
Samuel je rekel: Glej, kar je
ostalo, vzemi pred se, ter jej;
zakaj nalaš 9 ) se je to tebi per-
hranilo, ko sim ljudstvo povabil.
In Savel je jedel s Samuelain
tisti dan.

25. In šli so z višave v me¬
sto , in je govoril s Savlam na
strehi, 10 ) ter je postlal Savlu na
strehi, in je ondi spal.

26. In ko so bili zjutrej vstali,
in se je že danilo, je Samuel po¬
klical Savla na strehi, in je rekel:
Vstani, de te spustim. 11 ) In Savel
je vstal, in sta oba ven šla, on
sam namreč in Samuel.

27. In ko sta hodila na po-

6. zakaj je vpitje Izraelcov prišlo do mene.

7. na prostoru pred vratmi, kjer se je ravno tako terževalo in sodilo, kakor
per vratih, torej so tudi ta prostor vrata imenovali.

8. po tem, ko je bil ta rod potrebljen. Gl. Sodn. 20. Iz nar manjšiga rodu je
Bog Izraelcam kralja izvolil; Tako Bog dostikrat neimenitno in zaničljivo
izvoli v osramotenje tega, kar si se veliko dozdeva.

9. V hebrejskim : „zakaj za ta čas se je to u  i. t. d.

10. na ravni strehi, kjer se prebivavci izhodnjih dežel s svojimi prijati! pomenko-
vajo in razveseljujejo, in tudi radi ondi prenočujejo.

11. potem, ko te bom spremil.

I. Bnkve Kraljev 9. 10. 85

slednjim koncu mesta, je Samuel pa malo postoj, de ti oznanim
rekel Savlu: Reci hlapcu, de naj besedo Gospodovo,
gre pred nama, in dalje hodi; 12 ) ti

X. Poglavje.

Samuel mazili nar poprej skrivši Savla za kralja. Savel je navdihnjen med pre¬
roki. Samuel pokliče Izraelce v zbor, de bi kralja izvolili. Sveti vadljej zadene
Savla, in ljudstvo ga okliče za svojiga kralja. Pa le en del 'ljudstva ga po¬
časti z darili ko svojiga kralja, en del pa je z njim nezadovoljin, in ga za¬
ničuje.

•

1. Vzel je pa Samuel poso¬
dico z oljem, in ga je izlil na
njegovo glavo, l ) ter gaje kušnil, 2 )
in je rekel: Glej, Gospod te je
mazilil v kneza čez svoj delež,
in boš rešil njegovo ljudstvo iz
rok njegovih sovražnikov, ki so
okrog njega. In to naj ti bo znam-
nie, de te je Bog mazilil v kneza: 3 )

Djan. ap. 13, 21.

2. Ko dans od mene prideš,
boš naj d el dva moža per Rahe-
linim 4 ) pokopališu na pokrajinah
Benjaminovih proti jugu, 5 ) ki ti
porečeta: Najdene so oslice, ki
si jih šel iskat; tvoj oče pa je
oslice iz misli pustil, in jev skerbi

12. V hebrejskim: „de gre pred nama , in je šel pred njima; ti pa u
i. t. d.

1. Kralji so bili maziljeni kakor duhovni in preroki v predpodobo, de kdaj
Mesija ne bo le kralj, ampak tudi duhoven in prerok (Avg.).

2. v zuamnje vdanosti in spoštovanja. Gl. Ps. 2, 12. razi. 14.

3. „in boš rešil . ... v kneza mazilil “, se ne bere v hebrejskim.

4. Rahelin grob je bil med Jeruzalemam in Betlehemam. Gl. 1. Mojz. 35, 19.

5. V hebrejskim: „v Celcahu na Benjaminovi meji“.

6. t. j., v hišo Božjo, namreč v Karjatjarim (zgor. 7, 2.), ali pa v Silo, kjer
je bil sveti šotor (Sodn. 20, 18.), ali pa se mora mesto Betel umeti, ktero
je bilo morde zavoljo nebeške lestvice (1. Mojz. 28, 19.) Izraelcam poseben
kraj pobožnosti.

7. v hebrejskim: „in tretji ponese meh vina u .

8. „Gibea-Elohim u ;  po mislih nekterih Savlovo rojstno mesto (v. 26.), po mislih
druzih pa je bil kraj, kjer so se preroki zbirali.

9. kjer imajo Filistejci svoje vojake v oblego.

zavoljo vaju, m pravi:
počel zavoljo svojiga sina?

3. In ko od ondod odrineš,
in dalje greš, in prideš do hrasta
Tabora, te bodo tam najdli trije
možje, ki pojdejo k Bogu gori v
Betel; 6 ) eden ponese tri kozliče,
eden pa tri hlebe kruha, in eden
ponese verč vina. 7 )

4. In ko te bodo pozdravili,
ti bodo dali dva kruha, in ji vzemi
iz njih roke.

5. Potem boš prišel k griču
Božjimu, 8 ) kjer imajo Filistejci
stražo; 9 ) in ko ondi v mesto pri¬
deš, te bo srečala truma prero¬
kov, ki pridejo z višave, pred

I. Bnkve Kraljev 10.

86

njimi pa brenklje, 10 ) in bobni, in
pisali, in citre, oni pa bodo pre¬
rokovali. 1  ‘)

6. In navdal te bo Dub Go¬
spodov, in boš z njimi preroko¬
val, in se boš spremenil v dru-
ziga moža.

7. Ko se bodo tedaj vse te
znamnja nad teboj zgodile, stori,
kar ti pod roko pride; 12 ) zakaj
Gospod je s teboj.

8. In pojdi pred menoj v Gal-
galo (jez bom namreč prišel k
tebi), de daruješ žgavnih darov,
in zakolješ mirnih darov; 13 ) ča¬
kaj sedem dni, dokler ne pridem
k tebi, in ti ne povem, kaj de
stori.

9. Ko je tedaj svoje pleča
obernil, de bi šel od Samuela,
mu je Bog dal drugo serce, 14 )
in vse te znamnja so prišle tisti
dan.

10. In sta prišla k opomnjenimu
griču, in glej, trop prerokov ga
sreča; in navdal ga je Duh Go¬
spodov, in je prerokoval med njimi.

11. Ko so pa to vidili vsi,
ki so ga včerej in predvčerejš-
njim poznali, de je med preroki,
in de prerokuje, so rekli med
seboj: Kaj se je Kisovimu sinu
permerilo ? Ali je tudi Savel med
preroki ? 15 )

12. In eden je odgovoril dru-
ziinu, rekoč: Kdo paje njih oče? i6 )
Torej je prišlo v pregovor : 17 ) Je
mar tudi Savel med preroki?

13. On pa je jenjal preroko¬
vati, in je prišel na višavo.

14. Savlov stric pa je rekel
njemu in njegovimu hlapcu:Kam
sta bila odšla? In sta odgovo¬
rila: Oslic iskat, in ko jih nisva
naj d la, sva k Samuelu prišla.

15. In njegov stric mu je rekel:
Povej mi, kaj ti je Samuel rekel?

16. In Savel je odgovoril svo-
jimu stricu: Povedal je nama, de
so oslice naj detle. Govora pa za¬
stran kraljestva, ki mu gaje Sa¬
muel govoril, mu ni povedal.

17. Samuel pa je ljudstvo po¬
klical k Gospodu v Masfo, ,8 )

10. V latinskim: „psalterium“,  to je, neko orodje s strunami, podobno našim
arpam.

tl. Prerokovati pomeni tukej: z vnemo pobožne pesmi peti, ali svete govore
imeti. Glej 4. Mojz. 11, 25. Bili so namreč ti preroki pobožni mladenči ali
možje, kteri so se v posebnih učilnicah ali šolah zbirali (gl. spod. 19, 20.),
ter so sc v vednosti Božjih reči urili, in so potem, ali po natorno ali po nad-
natorno spodbujeni, z gorečnostjo od njih govorili, ali jih prepevali. Godba
jim je služila nekoliko zato, de jih je v petji toliko bolj vnemala, nekoliko pa
zato, deje njih petje povdarjala. Glej spod. 18,10: 4. Kralj. 3, 15 : i.Kron. 25,1.

12. počenjaj, karkoli hočeš v osrečenje Izraeloviga ljudstva, vse se ti bo srečno
izšlo.

13 . Glej zgor. 9. pogl., 4. razi.

14. Bog ga je navdihnil z blagim duham in z modrostjo.

15. ali je tudi Savel prerok?

16. kdo je teh prerokov učenik, de je zamogel tudi Savla — moža kmeškiga
stanu — nied svoje učence vzeti? Drugi pa dajo tale pomen: Ali ni sam
Bog oče (učenik) prerokov? mu li torej ni mogoče tudi Savla storiti preroka?

17. de se na znanje da zavzetje nad tem, kadar je bil kak nevreden v kako
društvo sprejet.

18. Masla je gora per Šilu, kjer je bila skrinja zaveze. Glej Sodu. 20, 1.

87

I. Bukve Kraljev 10. 11.

18. in je rekel Izraelovim otro-
kam: To govori Gospod, Izraelov
Bog: Jez sim izpeljal Izraelce
iz Egipta, in sim vas rešil iz
roke Egipčanov, in iz roke vsili
kraljev, ki so vas zaterali.

19. Vi pa ste dans zavergli
svojiga Boga, l9 ) ki vas je sam
rešil iz vsili zlegov, in iz vsili
vaših nadlog, in ste rekli: Ni¬
kakor ne tako, temuč kralja nam
postavi! Zdaj tedaj stopite pred
Gospoda po svojih rodovih in ro¬
dovinah. Spred. 8, 19.

20. In Samuel je perpeljal vse
Izraelove rodove, in vadljej je
zadel Benjaminov rod.

21. In perpeljal je Benjaminov
rod z njegovimi rodovinami, in
zadel je [vadijej J  rodovino Me-
trijevo, in je prišel do Savla, sinu
Kisoviga. Tedaj so ga iskali, pa
se ni bil naj del.

22. In potem so Gospoda vpra¬
šali, če bo tje prišel ? In Gospod
je odgovoril: Glej, doma je skrit.

23. Tedaj so tje tekli, in so
ga od ondod perpeljali; in je stal
v sredi med ljudstvam, in je bil
viši od pleč navzgor kakor vse
ljudstvo.

24. In Samuel je rekel vsimu
ljudstvu: Resnično, tukaj vidite,
koga je Gospod izvolil; zakaj ni
mu ga enaciga med vsim ljud¬
stvam. In vse ljudstvo je vpilo
in reklo: Živi kralj!

25. Samuel pa je tudi ljudstvu
naznanil pravico kraljestva, 2 ") in
jo je v bukve zapisal, in pred
Gospoda položil; 21 ) in Samuel
je spred sebe spustil vse ljud¬
stvo, sleherniga na svoj dom.

26. Pa tudi Savel se je verni!
na svoj dom v Gabao, in z njim
je šel del vojske, 22 ) ker je bil
Bog ginil serca.

27. Belialovi 23 ) sinovi pa so
rekli: Mar bo nas ta mogel re¬
šiti ? In so ga zaničevali, ter mu
niso pernesli daril; 24 ) on pa se
je delal, kakor de bi ne slišal.

XI. Poglavje.

Amonijani oblegajo mesto Jabes, prcbivavci tega mesta pa se jim mislijo podati
s pogojo, ki bi bila v sramoto vsimu Izraelu. Savel jim hiti v pomoč, in raz¬
podi sovražnike v beg. Savel odpusti svojim nasprotnikam. Samuel pokliče vdrugič
ljudstvo v Galgalo, in mu veleva, naj skaže svojo vdanost novimu kralju.

1. Zgodilo se je pa okoli mes¬
ca potem, de je Naas, Amonijan,
gori prišel, in je jel oblegati Ja¬
bes v Galaadu. In vsi možje v

Jabesu so rekli Naasu: Imej nas
za svoje zaveznike, in služili ti
bomo.

2. In Naas, Amonijan, jim je

19. ker hočete druziga kralja imeti. Glej zgor. 8, 7.

20. dolžnosti, ki jih bo kralj do njih, in ki jih bodo oni do kralja imeli. Glej
zgor. 8, tl : 5- Mojz. 17, 14. i. d.

21. pred sveto skrinjo, kjer so bilft tudi bukve zaveze.

22. ter so ga spoznali za kralja (v. 27.). Savel je po navadnim štetji časa na¬
stopil kraljestvo v letu 2909 po stvarjenji; pred Kristusam pa 1095.

23. hudobni ljudje in oni, ki so s hudim v zvezi.

24. kakor je bilo v navadi, kralja počastiti in mu svojo vdanost naznaniti.

1. Bnkve Kraljev 11.

88

odgovoril: V tem 1 ) bom naredil
zavezo z vami, de vam vsim stak¬
nem desno oko, 2 ) in vas osra¬
motim pred vsim Izraelam.

3. In starašini v Jabesu so
mu rekli: Daj nam sedem dni
odloga, de pošljemo sporočnikov
na vse pokrajine Izraelove; in če
ne bo nobeniga, de bi nas branil,
bomo prišli k tebi. 3 )

4. Tedaj so prišli sporočniki
v Savlovo Gabao, in so govorili
te besede, de je ljudstvo slišalo;
in vse ljudstvo je vzdignilo svoj
glas, in se je jokalo.

5. In glej, Savel pride s polja
grede za volarna, 4 ) ter vpraša:
Kaj je ljudstvu, de se joka? In
so mu povedali besede mož iz
Jabesa.

6. In Dub Gospodov je na¬
vdal Savla, ko je bil zaslišal te
besede, in njegov serd se je bil
silno razjezil.

7. In je vzel oba vola, in ji
je razsekal v kosove, ter jih je
poslal po sporočnikih v vse po¬
krajine Izraelove, 5 ) rekoč: Kdor
koli ne pride in ne gre za Sav-

lam in Samuelam, njegovim vo¬
lani se bo ravno takti zgodilo.
Prepadel je tedaj strah Gospo¬
dov ljudstvo, in prišli so ko en
mož.

8. In jih je preštel vBezeku;
in bilo je Izraelovih otrok 6 ) tri
sto tavžent mož; zmed Judovih
pa trideset tavžent mož.

9. In so rekli sporočnikam,
ki so bili prišli: Tako povejte
možem, ki so v galaajskim Ja¬
besu: Jutri bo vam pomagano,
ko bo solnce razgrelo. 7 8 ) Prišli so
tedaj sporočniki, in so povedali
možem v Jabesu, ki so se raz¬
veselili.

10. In so rekli:*) Jutri pri¬
demo k vam, in storite vse z
nami, kar koli vam bo ljubo.

11. In zgodilo se je, ko je bil
prišel jutrišnji dan, je Savel ljud¬
stvo v tri trume razdelil, in jo
je uderl v staniše ob jutrenji
straži, 9 ) in je pobijalAmonijane,
de se je bil dan sogrel; drugi
pa so se tako razkropili, de zmed
njih nista dva skupej ostala.

12. In ljudstvo je reklo Sa-

1. S to p o g-oj o bom naredil i. t. d.

2. Slepi na desnim očesu bi ne bili več perpravni za vojsko, vender pa še
dobri za sužnost. Temu djanju permerja sv. Gregori satanovo zvijačnost, ki
nam stakne naše desno duhovno oko za premišljevanje nebeških reči, de naj
bi nam tako samo posvetna ali pozemeljska luč ostala, ki je le samo na poze-
meljsko in minljivo obernjena.

3. se ti bomo podvergli.

4. V nekdanjih starih časih se tudi kralji niso sramovali polja obdelovati in
se s živinorejo pečati.

5 . Primeri Sodn. 19, 29.

6. razun rodu .Judoviga. Ze veliko časa poprej, preden se je ljudstvo v dve
kraljestvi, v Judovo in v Izraelovo razdelilo, se je ločilo v Juda (rod Judov
in Benjaminov) in v Izraela (ostalih deset rodov). Ta ločitev se je začela
iz neke zavidnosti in častilakomnosti, de so si bili rodovi nasproti; Judovimu
rodu so bili namreč nasproti drugi rodovi, zlasti pa Benjaminov rod.

7 Jutri opoldne vam bo pomoč došla.

8. namreč Amonijanam.

9. zjutrej zgodej.

I. Bukve Kraljev 11. 12.

muelu: Kdo je ta, ki je rekel:
Bo li Savel nad nami kralje¬
val? Dajte može, de jih pobi¬
jemo. Spred. 10, 12.

13. In Savel je rekel: Nihče
ne sme umorjen biti ta dan; za¬
kaj dans je Gospod storil zmago
v Izraelu.

14. Samuel pa je rekel ljud¬
stvu: Pridite, ter pojdimo v Gal-

89

galo, in ondi ponovimo kralje¬
stvo.

15. In šlo je vse ljudstvo v
Galgalo, in so naredili ondi Savla
kralja pred Gospodam v Galgali,
in so darovali ondi pred Gospo¬
dam mirnih darov. In veselil se
je ondi Savel prav močno z vsimi
Izraelovimi možmi.

XII. Poglavje.

Samuel daje odgovor ljudstvu zastran svojiga vladarstva; mu dokazuje, kako
nespametno je ravnalo, de si je zvolilo noviga kralja; mu obljubi, de ne bo
jenjal zanj moliti; in ga opominja, de naj zvesto služi Gospodu.

1. Rekel je pa Samuel vsimu
Izraelu : Glej, slušal sim vaš glas
v vsim, kar ste mi govorili, in
postavil sim vam kralja.

2. In zdaj hodi kralj pred vami;
jez pa sim se postaral in sim osi¬
vel, in moja sinova sta med vami. ‘)
Tedaj sim pred vami hodil od
svojih mladih dni do današnjiga
dneva, glej, tukaj sim!

3. Govorite od mene pred Go¬
spodam, in pred njegovim mazi¬
ljenim, ali sim komu vola ali osla
vzel? ali sim komu krivico ali
silo storil? ali sim iz koga roke
darilo vzel? 1 2 ) ga dans zaničujem,
in vam ga povernem. sir. 46, 22.

4. In so odgovorili: Nisi nam
delal ne sile, ne krivice, pa tudi
nisi iz nobeniga roke kaj vzel.

5. In jim je rekel: Gospod
je priča zoper vas, in priča je
njegov maziljeni ta dan, de niste
nič najdli v moji roki. In so od¬
govorili: Priča je.

6. In Samuel je rekel ljud¬
stvu : (Priča je ~) 3 ) Gospod, ki
je Mojzesa in Arona postavil, in
je izpeljal naše očete iz egiptov¬
ske dežele.

7. Stopite tedaj zdaj sem, de
se v sodbi pravdam zoper vas
pred Gospodam zavoljo vsili Go¬
spodovih usmiljenj, ki jih je delal
nad vami in nad vašimi očeti;

8. kako je Jakop šel v Egipt,
in so vaši očetje vpili k Go¬
spodu, in je Gospod poslal Moj¬
zesa in Arona, in je izpeljal vaše
očete iz Egipta, ter jih je po¬
stavil v ta kraj. i. Mojz. 46, 5.

9. Oni so pa pozabili Go¬
spoda, svojiga Boga; torej jih
je dal v roko Sisaru, vojskinimu
vojvodu v Hasoru, in v roko Fi-
listejcam, in v roko moabskimu
kralju, in so se vojskovali zoper
nje. Sodu. 4, 12.

10. Potem pa so vpili k Go¬
spodu, in so rekli: Grešili smo,

1. moja sinova sta zdaj vam enaka, in ni se vam ju treba bati.

2. V hebrejskim: v de bi me bilo v sodbi slepilo “.

3. tako se bere v greški prestavi, in to hoče tudi pomen.

90

I. Bukve Kraljev 12.

ker smo zapustili Gospoda, in
služili Baalam in Astarotam; zdaj
tedaj nas reši iz roke naših so¬
vražnikov, in tebi bomo služili.

11. In Gospod je poslal Jero-
baala, in Badana , 4 ) in Jefteta,
in Samuela, ter vas je rešil iz
roke vaših sovražnikov okrog in
okrog, in varno ste prebivali.
Sodu. 6, 14.

12. Ko ste pa vidili, de je
prišel Naas, kralj Amonovih si¬
nov, zoper vas, 5 ) ste mi rekli:
Nikakor ne, temuč kralj naj nad
nami gospoduje 5  ko je vender
Gospod, vaš Bog, nad vami kra¬
ljeval. Spred. 8, 19: 10, 19.

13. Tukaj je tedaj zdaj vaš
kralj, ki ste ga zvolili in hotli;
glej, Gospod vam je kralja dal.

14. Ako se bote bali Gospoda,
in mu bote služili, in njegov glas
poslušali, in ne bote razserdili
ust Gospodovih, 6 ) bote vi in vaš
kralj, ki nad vami gospoduje, ho¬
dili za Gospodam, svojim Bogam;

15. ako pa ne bote poslušali
Gospodoviga glasu, temuč če se
bote ustavljali njegovimu povelju,
bo roka Gospodova zoper vas in
vaše očete.

16. Zdaj pa stojte in glejte to
veliko reč, ki jo bo Gospod sto¬
ril pred vašim obličjem.

17. Ali ni zdaj pšenična žetev?
Klical bom v Gospoda, in dal bo
gromenje in dež, in bote spoznali
in vidili, de ste si silno veliko
hudo storili pred Gospodovim
obličjem, ker ste si kralja pro¬
sili. 7 )

18. In Samuel je klical v Go¬
spoda, in Gospod je dal grome¬
nje in dež tisti dan.

19. In vse ljudstvo se je silno
balo Gospoda in Samuela, in vse
ljudstvo je Samuelu reklo: Prosi
Gospoda, svojiga Boga, za svoje
hlapce, de ne umerjemo; zakaj
vsiin svojim greham smo še hudo
perdjali, de smo si kralja prosili.

20. Samuel pa je ljudstvu re¬
kel : Ne bojte se, storili ste sicer
vse to hudo; vender pa nikar ne
odstopajte od Gospoda, temuč
služite Gospodu iz vsiga svojiga
serca.

21. In ne vdajte se praznim re¬
čem, 8 ) ki vam ne bodo poma¬
gale, in vas ne bodo rešile, ker
so prazne.

22. In Gospod ne bo zapustil
svojiga ljudstva zavoljo svojiga
velikiga imena; zakaj persegel
je Gospod vas narediti v svoje
ljudstvo.

23. Ta greh zoper Gospoda pa
ne bodi nad menoj, de bi nehal

4. tmena „Baddna (l  nc beremo med sodniki. Greška prestava ima „BaraIta a
namesti „ Badana“.  Razlagavci razlagajo ime „ Bedan a  iz hebrcjskiga „he

t. j., iz Dana, ter si mislijo pod njim Samsona, kteri je bil iz Dano-
viga rodu.

5. Naas se je tedaj okoli tistiga časa za vojsko perpravljal, vender pa je ni
bil začel.

6. in ga ne  razdražili s svojo nepokornostjo, ter ga silili vam ojstro kazen

napovedati.

7. Pšenična žetev je v Palestini proti koncu mesca rožnika in v začetku mesca
inaliga serpana. Po spričevanji sv. Hieronima, ki je delj časa v Palestini živel,
v imenovanih mescih ondi nikoli no dežuje.

8. Nc služite malikam.

I. Bukve Kraljev 12. 13. 91

za vas moliti, in učil vas bom
dobri in pravi pot.

24. Bojte se tedaj Gospoda,
in služite mu v resnici, in iz
vsiga svojiga serca ; zakaj vidili

ste veličastne reči, ki jih je nad
vami delal.

25. Ko bi pa v hudobii ostali,
bote skupej poginili, vi in va.š
kralj.

XIII. Poglavje.

Savel si nabira vojakov, in jih razstavi po terdnih mestih v Betel, Gabao in
Makmas. Jonatan pobije perve filistejske straže. Filistejci se perpravljajo na
vojsko, in sc pomikajo s strahovito vojsko v deželo. Savlova vojska zgub i  serč-
nost in zbeži. Savci daruje v Galgali zoper Božjo zapoved. Samuel mu napove
zgubo kraljeve časti in oblasti. Zavoljo pomanjkanja kovačev nimajo Izraelci

orožja za vojsko.

1. Sin eniga leta 1 ) je bil Sa¬
vel, ko je kraljevati začel, dve
leti je pa kraljeval nad Izraelam,

2. in od bral si je Savel tri
tavžent mož zmed Izraela; dva
tavžent jih je bilo s Savlam v
Makmasu in na gori Betelu, 2 )
tavžent pa z Jonatanam 3 ) v Gabai
Benjaminovi; drugo ljudstvo pa
je spustil, vsaciga na svoj dom.

3. In Jonatan je potolkel za¬
sedo Filistejcov, kije bila v Gabai.
Ko so pa Filistejci to slišali, je
ukazal Savel trobentati po vsi
deželi, rekoč: Naj slišijo He¬
brejci! 4 )

4. In ves Izrael je slišal to
govorico: Savel je potolkel za¬
sedo Filistejcov, in Izrael se je
vzdignil zoper Filistejce. 5 ) Torej
je ljudstvo vpilo 6 ) za Savlam v
Galgalo.

5. In Filistejci so se zbrali
v boj zoper Izraela, trideset tav¬
žent vozov, 7 )in šest tavžent konj-
nikov, in druge množice je bilo
silno veliko ko peska, ki je na
bregu morja. 8 ) In so šli gori, in
so se ušotorili v Makmasu proti
jutru od Bethavena.

6. Ko so pa vidili Izraelovi
možje, de so v tesnobi (zakaj

1. V hebrejskim: „ Savel je bil  .... star, ko je začel kraljevati , in
kadar je dve leti kraljeval nad Izraelam, si je odbral u  i. t. d. Nekteri
razlagavci mislijo, de je ondi, kjer so pike, številka „lrideset u  izpušena,
zlasti, ker ravno ta številka v 5. versti odveč hodi. Savel je mogel vsaj
30 let star biti, ko je kraljevati začel, ker je njegov sin, Jonatan, že v dru¬
gim letu njegoviga kraljevanja bil vojvoda ene zmed vojskinih trum. Drugi
pa mislijo, de se mora zgornja versta takole razumeti: Savel je bil tako ne¬
dolžen, ko dete eniga leta, ko je začel kraljevati, i. t. d. Vsih let skupej je
Savel kraljeval 40 let. Djan. ap. 13, 21.

2. t. j., na gori hiše Božje.

3. Savlovim sinam. Glej v. 16.

4. od zmage, in naj se vzdignejo zoper Filistejce.

5. V hebrejskim: ,,m Izrael je., smerdljiv  (sovražili) Filistejcam 11 .

6. Torej je ljudstvo skupej vrelo in vpilo.

7. V sirski in arabski prestavi se pa bere: n tri tavžent V'ozov u ,  kar je bolj
primerno majhni deželici Filistejcov.

8. To je pregovor, ki se z njim velika množica ljudi naznanja.

92 I. Bnkve Kraljev 13.

ljudstvo je bilo stiskano), so se
poskrili po votlinah, in po skriv¬
nih krajih, 9 ) in tudi po skalovji,
in po berlogih, 10 ) in po vodnjakih.

7. Hebrejci 11 ) pa so šli čez
Jordan v deželo Gad in Galaad.
In ko je bil Savel še v Galgali, 1  )
se je vse ljudstvo prestrašilo, ki
je šlo za njim.

8. In je čakal sedem dni po
volji Samuelovi, 13 ) tode Samuel
ni prišel v Galgalo, in ljudstvo
se je razšlo od njega.

9. Tedaj je Savel rekel: Per-
nesite mi žgavni dar in mirnih
darov. In je daroval žgavni dar.

10. In ko je bil dokončal daro-
vaje žgavni dar, glej, je Samuel
prišel, 14 ) in Savel mu je šel na¬
proti, ga pozdravit.

11. Samuel pa mu je rekel:
Kaj si storil? Savel je odgovoril:
Ker sim vidil, de me ljudstvo
popuša, in de ti nisi prišel v ob¬
ljubljenim času, tudi so se bili
Filistejci zbrali v Makmasu,

12. sim rekel: Zdaj bodo pri¬
šli Filistejci k meni v Galgalo,
in obličja Gospodoviga še nisim

potolažil. S silo pergnan sim da¬
roval žgavni dar.

13. In Samuel je rekel Savlu:
Nespametno si ravnal, in se nisi
deržal zapoved Gospoda, svojiga
Boga, ki ti jih je ukazal. Ako bi
ne bil tega storil, bi bil že zdaj
Gospod perpravil 15 ) tvoje kralje¬
stvo za vselej; 16 )

14. pa tvoje kraljestvo ne bo
nikakor na dalje vstalo. Gospod
si je poiskal moža po svojim sercu,
in Gospod mu je ukazal, de naj
bo vojvoda čez njegovo ljudstvo,
ker nisi spolnoval, kar je Gospod
ukazal. Djan. ap. 13, 22.

15. Samuel pa se je vzdignil,
in je šel iz Galgale v Gabao
Benjaminovo. Drugo ljudstvo pa
je šlo gori za Savlam ljudstvu
naproti, ki so jih napadali, ko
so šli iz Galgale v Gabao, ,7 ) na
griču Benjaminovim. In Savel je
preštel ljudstvo, ki je bilo per
njem, in najdlo se jih je blizo
šest sto mož.

16. Savel pa in Jonatan, nje¬
gov sin, in ljudstvo, ktero je z
njima bilo, so bili v Gabai Ben-

9. Drugi prestavljajo: „po luknjah in ternjevihploteh a  ali ^ternjevih me-
jah“,  po germovji.

10. V hebrejskim: „po gradeh in stolpih u .

11. Hebrejci, ki so bili prišli iz unstranskih krajev Jordana, so domu zbe¬
žali.

12. t. j., ko je bil Savel v Galgali ostal.

13. Samuel mu je ukazal čakati v Božjim imenu. Glej zgor. 10, 8.

14. še sedmi dan; sicer bi ne bil Savel zaslužil očitanja.

15. poterdil; kraljestvo bi bilo za vse čase per tvojih mlajših ostalo.

16. Savel je bil nepoterpežljiv in nezaupen, in s tem je grešil. V njegovi oko-
lišini (v. 11. 12.) bi se Savel zamogel nekako zagovarjati; tode sodbe ne¬
skončno pravičniga Boga so drugačne, kakor sodbe ljudi. Bog kaznuje perve
prestopnike svojih postav (Savel pa je bil pervi nepokorni kralj) silno hudo
drugim v svarjenje (pcrmeri 3. Mojz. 10, 1. 2: 4. Mojz. 15,35. Joz. 7, 25.);
razun tega je pa tudi s tem svoje zadolženje namnožil, ker se je še izgo¬
varjal, in tako je svojo ošabnost kazal (Greg.).

17. Savel je tedaj šel s Samuelam. Besedi: n l)rugo ljudstvo pa ....  v
Gabao“,  ni v hebrejskim; razlagajo pa 16. versto.

93

I. Bnkve Kraljev 13. 14.

jaminovi; Filistejci pa so se bili
ušotorili v Makmasu.

17. In iz šotoriša Filistejcov
so šle tri trume na rop; ena
truma je šla po potu proti Efri
v deželo Sual; 18 )

18. in ena je šla po potu v
Bethoron; tretja pa se je ober-
nila na pot v pokrajino, ki seže
do seboimske doline proti pušavi.

19. Kovača pa ni bilo najti v
vsi Izraelovi deželi 5  zakaj Fili¬
stejci so varvali, de bi si kje
Hebrejci ne naredili meča in su¬
lice. 19 )

20. Ves Izrael je tedaj šel doli

k Filistejcam, de bi sleherni iz¬
brusil svoj lemež, in svojo ma-
tiko, in sekiro, in lopato;

21 . zakaj skerhale so se bile
ojstrine lemežev, in matik, in vil,
in sekir, pa tudi osten seje mogel
popraviti. 20 )

22. I 11  ko je bil prišel dan boja,
ni bilo najti ne meča, ne sulice
v roki vsiga ljudstva, ki je bilo
s Savlam in Jonatanam, razun
Savla in Jonatana, njegoviga sinu.

23. Zaseda Filistejcov pa je
izšla, de bi se pomaknila v Mali¬
ni as. 21 )

XIV. Poglavje.

Jonatan napade s svojim oprodam perve filistejske straže in jih razpodi. Filistejci
vsi prestrašeni beže; Savel pa jo za njimi udere, in naredi nepremišljeno per-
sego, zavoljo ktere pride Jonatanovo življenje v smertno nevarnost ; ljudstvo
pa ga iz nje otrne. Savlove vojske z bližnjimi narodi, njegovi sinovi, njegove
hčeri, njegova žena, njegov vojvoda.

1. In permerilo se je eniga
dne, de je rekel Jonatan, Sav¬
lov sin, mladenču, svojimu oprodu:
Pridi, in pojdiva k zasedi Fili¬
stejcov, ki je unkraj tega kraja.
Svojimu očetu pa tega ni povedal.

2. Savel pa se je mudil na
poslednji strani Gabae pod gra-
natovim drevesam, ki je bilo v
Magronu; in per njem je bilo
ljudstva blizo šest sto mož.

3. I 11  Aliija, sin Ahitoba, brata
Ikaboda, sinu Fineesoviga, ki je
bil rojen od Helija, duhovna Go-
spodoviga, v Šilu, je nosil efod. ‘)
Pa tudi ljudstvo ni vedilo, kam
de je bil šel Jonatan. Spred. 4, 21 .

4. Med potam pa, po kterim
je skušal Jonatan priti k filistej¬
ski zasedi, ste na obeh straneh
molele skali, in enako zobem na

j tem in na unim kraji sterme

18. t. j., v deželo leslc ali šakalov, nekih žival, ki so lesici podobne.

19. Filistejci so jim to ubranili ob Helijevim času, ko so nad njimi gospodovali.
Ko so bili pa Izraelci pod Samuelam Filistejce premagali, bi se bili lahko
spet kovačije poprijeli, pa so bili ali preleni, ali pa niso imeli v kovačijstvu
izurjenih mčž, de bi jih bili podučevali. So pa tudi v vojski meče in sulice
toliko ložej pogrešali, ker so bili dobri pračarji.

20. Ali pa: tudi ostnam je bilo treba zbodita nasadili^-  Z ostni so

per oranji živino zbadali in k hitreji hoji perganjali.

21. v hebrejskim: v je izšla proti soteski per Makmasu u .

1. je bil veliki duhoven. Glej 2. Mojz. 28, C.

I. Bnkve Kraljev 14.

94

peči; 2 ) eni je bilo ime Boses,
eni pa Sene;

5. ena skala je molela proti
severju Makmasu nasproti, ena
pa proti jugu Gabai nasproti.

6. Jonatan pa je rekel mla-
denču, svojimu oprodu: Pridi, poj¬
diva k zasedi neobrezanih, niorde
nama bo Gospod pomagal; za¬
kaj Gospodu ni težko rešiti ali
z velikim ali z majhnim številam
ljudi.

7. In njegov oproda mu je
rekel: Stori vse, kar dopade tvo-
jimu sercu; pojdi, kamor želiš;
in s teboj bom, kjer koli boš.

8. In Jonatan je rekel: Glej,
pojdeva tje k unim možem. In
ko se jim perkaževa,

9. in če nama takole pore¬
čejo : Stojta, de k vama pridemo;
bova stala na svojim mestu, in
ne pojdeva gori k njim.

10. Ako pa porečejo: Pridita
gori k nam, pojdeva gori, ker
jih je dal Gospod nama v roke;
to nama bodi znamnje.

11. Oba sta se tedaj perka-
zala filistejski zasedi; in Fili¬
stejci so rekli: Glej, Hebrejci
gredo iz berlogov, ki so bili po
njih skriti.

12. In možje iz zasede so go¬
vorili Jonatanu in njegovimu opro¬
du, ter so rekli: Pridita gori k

nam, ter bomo nekaj pokazali!
In Jonatan je rekel svojimu oprodu:
Pojdiva gori, za menoj hodi; za¬
kaj Gospod jih je dal Izraelu v
roke. 1 v  Mak. 4, 30.

13. Sel je tedaj Jonatan gori,
ter seje po rokah in nogah plazil,
in njegov oproda za njim. Tedaj
jih je nekoliko popadalo pred Jo-
natanam, druge pa je pobijal nje¬
gov oproda, ki je za njim hodil.

14. Tedaj se je zgodil pervi
poboj, v kterim sta Jonatan in
njegov oproda pobila blizo dvaj¬
set mož na polovici orala, 3 ) ki
ga dva vola en dan zorjeta.

15. In zgodil se je čudež 4 ) v
šotorišu na polji; 5 ) pa tudi vse
ljudstvo v šotorišu tistih, ki so
bili šli na rop, je ostennelo, in
dežela se je pretresla; zakaj
zgodilo se je ko čudež od Boga.

16. In Savlovi čuvaji, ki so
bili v Gabai Benjaminovi, so se
ozerli, in glej, bila je natolčena
množica, ki je sem ter tje be¬
žala.

17. In Savel je rekel ljudstvu,
ki je bilo z njim: Preišite in po¬
glejte, kdo de bi bil zmed nas
proč šel. In ko so bili preiskali,
se je najdlo, de ni Jonatana in
njegoviga oproda.

18. In Savel je rekel Ahiju:
Sem pernesi skrinjoBožjo! 6 ) (Bila

2. V hebrejskim: v Med sotesko, skozi ktero je skušal Jonatan priti , de
bi napadel perve filistejske straže , je bil skalni zob takraj in skalni
zob unkraj soteske".  Med Makmasam, kjer je bilo filistejsko staniše, in
med Gabao, kjer je imel Savel svoje staniše, je bila soteska, ali tesna, ozka
pot med stenama, do ktere se je komej perlezlo po stermim skalovji. Memo
tega pa je še na obeh konceh te soteske na pot molela skala, po besedi, zob,
tako de vojska ni mogla skozi to sotesko do vojske priti.

3. tako ozko je bilo gori boriše.

4 V hebrejskim : „vstal je strah v šotorišu 11 .

b.  per filistejski vojski. Gl. zgor. 13, 5.

6. berž ko ne zato, de bi bil Boga za svet vprašal, kaj deje storiti. Primeri v. 36. 37.

I. Bukve Kraljev 14.

je namreč skrinja Božja tisti dan
per Izraelovih otrocih).

19. In ko je Savel še govoril
z duhovnam, je vstal velik hrup
v filistejskim šotorišu, in se po-
lagama naraša, ter se glasnejši
razlega. In Savel je rekel du¬
hovnu: Nazaj potegni svojo roko. 7 )

20. Savel je tedaj zavpil, in
vse ljudstvo, ki je bilo z njim,
in so prišli tje v bojni kraj; in
glej, meč sleherniga je bil ober-
njen v njegoviga bližnjiga, in bila
je silno velika morija.

21. Pa tudi Hebrejci, ki šobili
s Filistejci včerej in predvčerajš¬
njim, 8 ) in ki so šli z njimi gori
v šotoriše, so se vernili, de bi
bili z Izraelam, ki je bil per Savlu
in Jonatanu.

22. Tudi vsi Izraelci, ki so se
bili skrili po Efrajmoviin gorovji,
ko so slišali, de so bili Filistejci
zbežali, so se s svojimi združili
v boji. In bilo jih je s Savlam
blizo deset tavžent mož.

23. In rešil je Gospod Izraela
tisti dan; boj pa se je razširil
do Bethavena.

24. In Izraelovi možje so se
združili tisti dan; 9 ) Savel pa je
zarotil ljudstvo, rekoč: Preklet
bodi mož, ki bi jedel kruh do
večera, dokler se ne zmašujem

95

nad svojimi sovražniki. In vse
ljudstvo ni jedlo kruha.

25. Vse ljudstvo dežele 10 ) pa
je prišlo v gojzd, kjer je bil med
po tleh; 11 )

26. ko je bilo tedaj ljudstvo 12 )
v gojzd prišlo, je vidilo, de se
med cedi, vender pa ni nihče
nesel roke k svojim ustain; za¬
kaj ljudstvo se je balo persege.

27. Jonatan pa ni slišal, ko
je njegov oče ljudstvo zarotil; in
je segel s končam palice, ki jo
je imel v roči, ter ga je pomočil
v satovje medu, injeobernil svojo
roko k svojim ustam, in njegove
oči so se razsvetlile. 13 )

28. In nekdo zmed ljudstva je
odgovoril in je rekel: Tvoj oče
je ljudstvo s persego zavezal,
rekoč: Preklet bodi mož, kteri
bi dans kruh jedel (ljudstvo pa
je bilo obnemagalo).

29. In Jonatan je odgovoril:
Moj oče je deželo 14 ) zmotil: 15 )
sami ste vidili, kako so se moje
oči razsvetlile, ker sim samo ne¬
koliko tega medit pokusil;

30. koliko bolj, ako bi bilo
ljudstvo jedlo od ropa svojih so¬
vražnikov, ki ga je najdlo? ali
bi se ne bil zgodil še hujši po¬
boj med Filistejci?

31. Pobijali so tedaj Filistejce

7. Jenjaj Boga prositi; Gospod je že dal svojo voljo spoznati po Jonatanoviin
djanji.

8. berž ko ne so si jih bili Filistejci podvergli.

9. V hebrejskim: „so bili upehani tisti dan a .

10. ljudje tistiga kraja.

H. Divje bučele (Sodn. 14, 8.) narteso satovje in sterd v votle drevesa, v raz-
pokline skalovja in zemlje. Raste pa tudi v Palestini veliko tacih želiš, **
kterih se nekak sok ko med cedi..

12. Savlovo ljudstvo.

13. se je poživil in pokrepčal. Gl. razi. 9.

14. ljudi tiste dežele.

15. omamil, utrudil, upehal.

I. Bukve Kraljev 14.

96

tisti dan od Makmasa do Aja-
lona. Ljudstvo pa je bilo silno
upehano;

32. in se oberne k ropu, in je
vzelo ovac, in volov, in telet, in
so jih na tleh 16 ) poklali; in ljud¬
stvo jih je s kervjo vred jedlo. 1 ')

33. Povedali so pa Savlu, re¬
koč, de je ljudstvo grešilo v Go¬
spoda, ker je jedlo (meso)  s
kervjo vred. On pa je rekel: Gre¬
šili ste! Pervalite k meni velik
kamen.

34. In Savel je rekel: Raz¬
kropite se med ljudstvo, ter jim
recite, naj sleherni k meni per-
pelje svojiga vola, in ovna, in
zakoljite jih na tem (kamnu),
in jejte, ter ne grešite v Gospoda,
de bi s kervjo jedli. Tedaj je
perpeljalo vse ljudstvo, sleherni
svojiga vola, per roki do večera,
ter so ondi klali.

35. Savel pa je sozidal altar
Gospodu, 18 ) in ta je pervi altar,
ki ga je jel zidati Gospodu. 19 )

36. In Savel je rekel: Planimo
po noči nad Filistejce, in jih po¬
bijajmo, de se zadani, in nikogar
zmed njih ne pušajmo! In ljud¬
stvo je reklo: Vse, kar se v
tvojih očeh prav zdi, stori. In
duhoven je rekel: Perstopiino sem
k Bogu! 20 )

37. In Savel je Gospoda za
svet vprašal: Ali naj jo za Fi¬
listejci uderem? Ali jih boš dal
Izraelu v roke? In mu ni odgo¬
voril tisti dan.

38. In Savel je rekel: Sem
perpeljite vse vogle 21 ) ljudstva;
in zvedite in glejte, po kom se
je dans ta pregreha zgodila.

39. Kakor resnično Gospod,
rešenik Izraelov, živi, ako bi se
bila storila po Jonatanu, mojim
sinu, naj umerje brez preklica!
Zavoljo tega mu ni nihče zmed
vsiga ljudstva zoper govoril. 22 )

40. In je rekel vsimu Izraelu:
Ločite se na eno stran, jez pa
bom z Jonatanam, svojim sinain,
na drugi strani. In ljudstvo je
Savlu odgovorilo: Kar koli je
prav v tvojih očeh, stori.

41. In Savel je rekel Gospodu,
Izraelovimi! Bogu: Gospod, Izra¬
elov Bog! daj na znanje: kaj je,
de nisi dans odgovoril svojimu
služabniku? Ako je ta pregreha
nad menoj, ali nad .Jonatanam,
mojim sinam, razodeni; ali če
je ta pregreha nad tvojim Ijud-
stvam, pokaži svojo svetost. 23 )
In zadeta 24 ) sta bila Jonatan in
Savel, ljudstvo pa je odšlo.

42. In Savel je rekel: Ver-
zite vadljej med menoj, in med

16. ne pa na kamnu, kakor je sicer zavoljo snažnosti navadno bilo.

17i in ni čakalo, de bi bila kri odtekla, kar je postava hotla. Glej 3. Mojz.3, 17.

18. v hvaležen spomin dobljene zmage po zgledu očakov. Glej 1. Mojz. 12,
7. 8: 13, 4: 33, 20 : 35, 1. 3. 7.

19. pervi dokaz hvaležniga serca.

20. Gospoda za svet vprašat per sveti skrinji po tisti sveti reči, ki se ji pravi
..Ufim in turnim a  (Joz. 9, 14: 2. Mojz. 28, 30.), preden odrinemo.

21. vse ljudstvo ali poglavarje ljudstva.

22 ! V hebrejskim: „vse ljudstvo je odgovorilo«  (poterdivno besedo „

23 po razodenji njega, ki se je pregrešil. Besedi: v kaj je, de ... . svojo
svetost ni v hebrejskim.

24. po vadljeji sta bila zadeta Jonatan in Savel.

97

I. Bukve Kraljev 14. 15.

Jonatanam, mojim sinam. In Jo¬
natan je bil zadet.

43. In Savel je rekel Jona¬
tanu : Povej mi, kaj si storil ?
In Jonatan mu je povedal, in je
rekel: S končam palice, ki sim
jo imel v svoji roči, sim neko¬
liko medu pokusil, in glej, ali
naj zato umerjem?

44. In Savel je rekel: To
in to naj mi Bog stori; 25 ) zakaj
smerti moraš umreti, Jonatan!

45. Ljudstvo pa je reklo Savlu:
Bo li tedaj Jonatan umeri, ki je
storil to veliko rešenje v Izraelu?
to bi bilo krivično! Kakor res¬
nično Gospod živi, tudi las naj
ne pade z njegove glave na zem¬
ljo; zakaj z Bogam je dans delal.
Ljudstvo je tedaj Jonatana rešilo,
de ni umeri.

46. In Savel se je vernil, in
ni dalje Filistejcov podil; pa tudi
Filistejci so odrinili v svoje kraje.

47. Savel pa, ko je uterdil
kraljevanje nad Izraelam, se je
vojskoval okrog in okrog zoper

vse svoje sovražnike, zoper Mo-
abljane, in Amonove sinove, in
zoper Edomljane, in kralje v So¬
bi, 26 ) in zoper Filistejce; in ka¬
mor koli seje bil obernil, je pre¬
magal.

48. In ko je bil vojskino trumo
zbral, je pobil Amaleka, in je
rešil Izraela iz roke njegovih po-
končevavcov.

49. Sinovi Savlovi pa so bili:
Jonatan, in Jesui, in Melkisua;
in imeni njegovih dveh hčer: Ime
pervorojeneMeroba, in ime mlajši
Mihola.

50. In ime Savlove žene: Ahi-
noama, hči Ahimaasova; in ime
njegoviga vojskiniga poglavarja:
Abner, sin Nerja, strica Savlo-
viga.

51. Kis pa je bil Savlov oče,
in Ner oče Abnerjev, sin Abielov.

52. Bila je pa huda vojska zo¬
per Filistejce vse Savlove dni;
torej je Savel sleherniga moža,
ki ga je močniga in za boj per-
pravniga ugledal, sebi perdružil.

XV. Poglavje.

Bog zapove Savlu, de naj se vzdigne s svojo vojsko nad Araalečane, ter naj
jih popolnaina pokonča, in naj tudi njih živini ne zanese. Savel pa zanese kralju
Agagu in nar boljšim čedam; zato mu Samuel napove v kazen zgubo kraljeve
oblasti. Samuel razseka v kosce kralja Amalečanov, miluje nesrečniga Savla,

in ga nič več ne obiše.

1. In Samuel je rekel Savlu:
Gospod me je poslal, de te ma¬
zilim v kralja čez njegovo ljud¬
stvo Izrael; zdaj tedaj poslušaj
Gospodov glas.

2. To govori Gospod vojski-

nih trum: Premišljeval sim, kar
koli je Amalek storil Izraelu,
kako se mu je na potu ustavljal,
ko je šel iz Egipta. 1 2 * 1 II. ) 2. Mojz.
17 , 8 .

3. Zdaj tedaj pojdi, in pobi

25. Bog naj me kaznuje, če te per življenji pustim.

^6. v Nisibi, slavnim mestu na Mezopotamskim unkraj Evfrata pod armenskimi
gorami.

1. Že takrat je Bog sklenil Amalečane potrebiti zmed ljudstva zavoljo njih

II.  7

I. Bnkve Kraljev 15.

98

Amaleka, in vse njegovo pokon¬
čaj; ne zanesi mu, in nič ne po¬
želi njegovih reči, temuč pomori
moža in ženo, majlmiga in do¬
jenčka, vola in ovco, kamelo in
osla. 2 )

4. Savel je tedaj poklical ljud¬
stvo, in jih je prešteval kakor
jagnjeta: 3 ) dve sto tavžentpešcov,
in deset tavžent mož iz Juda. 4 )

5. In ko je bil Savel prišel
do mesta Amalečanov, je postavil
zalezbo per potoku. 5 )

6. In Savel je rekel Kinej-
cam: 6 ) Pojdite proč, odstopite,
in pridite doli od Amalečanov,
de vas kje ne zapletem z njimi;
zakaj milost ste skazali vsim Izra¬
elovim otrokam, ko so šli iz
Egipta. 7 ) In Kinejci so se ločili
zmed Amalečanov.

7. In Savel je pobijal Ama-
lečane od Hevile do tje, kjer se
pride v Sur, kije  pred Egiptam.

8. In je vjel Agaga, kralja
Amalečanov živiga; vse ljudstvo
pa je pomoril z ostrim mečem.

9. Zanesel je pa Savel in
ljudstvo Agagu, in nar boljšim
čedam ovac in goved, in obla-
čilam, 8 ) in ovnam, in vsimu, kar
koli je bilo lepiga, ter niso hotli
tega pokončati; kar koli je pa
bilo slabiga in zaverženiga, to
so pokončali.

10. Gospod pa je govoril Sa¬
muelu, rekoč:

11. Kesam se, 9 ) de sim Savla
postavil za kralja; ker meje za¬
pustil, in ni spolnoval v djanji
mojih besedi. In Samuel je bil
žalosten, ter je vso noč klical
v Gospoda.

12. In ko je bil Samuel po
noči vstal, 10 ) de bi šel zjutrej k
Savlu, je bilo Samuelu povedano,
de je Savel v Karmel 1 ') prišel, in
si je postavil premagavski oblok,

hudobij, pa še le zdaj (po preteklih 400 letih) naj bi se to v djanji spolnilo.
Tako tedaj Božje sodbe dostikrat le polagama nastopajo, vender pa vselej
gotovo dojdejo, in so takrat tolikanj ostrejši in strašnejši!

3. Ako ravno so Amalečani s svojimi hudobijami zaslužili pokončani biti, ali
bi se pa vsaj njih dojenčkam ne bilo imelo zanesti? — Varujmo se nekiga
kriviga ali napačniga milovanja per razsojevanji Božjih sodba ali kazen, ktere
so vselej pravične, akoravno jih ne moremo razumeti. Tudi dojenčki so smcrt
zaslužili, ker so bili (od hudobnih staršev rojeni) v grehih spočeti; sicer pa

je bila smert za nje bolj dobrota, ko kazen, ker so boljšimu deležu naproti

šli, kteriga bi nikoli ne bili dosegli, ko bi bili živeli in po zgledih svojih
očetov ravnali.

3. V hebrejskim: „m jih je prešteval v Telaimu 11 .

4. Glej zgor. 11, 8. Po vsi deželi so bili za orožje prijeli.

5. ali v dolini; zakaj doline so se imenovale tudi potoki, ker so po zimi dovolj
vode imele.

6. Kinejci so bili pastirsko ljudstvo. Glej 4. Mojz. 24, 21.

7. to meri v Jetra in Hobaba. Gl. Sodil. 1,16:2. Mojz. 18, 5—25 : 4. Mojz. 10, 29.

8. V hebrejskim: „pitancam“.  Drugi drugači.

9. Glej 1 • Mojz. 6, 6. Bog se ne kesa svojiga djanja; zakaj vso njegovo djanje
in nehanje je določeno od vekomaj v njegovi nespremenljivi volji; kesa pa
se, t. j., niiluje človeka, s kterim mora po svoji pravični ostrosti ravnati, ker
se je z grehi njegove milosti nevredniga skazal.

10. Samuel je bil zjutrej zgodej vstal.

11. v Judovim rodu, ne pa gora Karmel v severni Palestini.

99

I. Bukve Kraljev 15.

in de se je vernil, in je dalje
šel, ter je prišel doli vGalgalo. 12 )
Tedaj je Samuel prišel k Savlu,
in Savel je Gospodu daroval žga-
ven dar od pervin ropa, ki ga
je bil vzel Amalečanam. 13 )

13. In ko je bil Samuel pri¬
šel k Savlu, mu je Savel rekel:
Blagoslovljen bodi od Gospoda,
spolnil sim besedo Gospodovo.

14. In Samuel je rekel: ln kaj
je to beketanje čed, ki v mojih
ušesih šumi, in (mukanjeJ  go¬
ved, ki ga slišim?

15. In Savel je odgovoril: Od
Amalečanov so jih pripeljali; za¬
kaj ljudstvo je zaneslo boljšim
ovcam in govedam, de bi se da¬
rovale Gospodu, tvojimu Bogu;
drugo pa smo pobili. 14 )

16. Samuel je pa rekel Savlu:
Pusti me, de ti povem, kaj mi je
nocoj Gospod govoril. In mu je
rekel: Govori.

17. In Samuel je rekel: Jeli,
ko si bil še majhen v svojih očeh,
si bil za poglavarja postavljen
čez Izraelove rodove, in Gospod
te je mazilil v kralja čez Izrael?

18. In Gospod te je poslal na

pot, ter je rekel: Pojdi, in pobi
grešnike, Amalečane, in vojskuj
se zoper nje do njih pokončanja.

19. Zakaj tedaj nisi poslušal
glasu Gospodoviga, ternuč si se
obernil v rop, in hudo storil v
očeh Gospodovih?

20. In Savel je odgovoril Sa¬
muelu : Saj sim poslušal Gospo¬
dov glas, in sim hodil po potu, po
kterim me je Gospod poslal, ter
sim perpeljal Agaga, kralja Ama¬
lečanov, in sim pobil Amalečane.

21. Ljudstvo pa je vzelo od
ropa ovac in volov, pervin tega,
kar je bilo pomorjeno, de bi jih
darovalo Gospodu, svojimu Bogu,
v Galgali.

22. In Samuel je rekel: Mar
hoče Gospod žgavnih in klavnih
darov, in ne veliko bolj, de se
posluša glas Gospodov? Zakaj
pokoršina je boljši kakor daro
vi, 15 ) in poslušati več, ko da¬
rovati mast ovnov; sir. 4, 17.
Oz. 6, 6. Mat. 9, 13: 12, 7.

23. zakaj ustavljati se, je ka¬
kor greh vraže vanj a, in nepokoren
biti, je kakor hudobija maliko¬
vanja. 16 ) Zato tedaj, ker si Go~

12. Tako spreminja čast in sreča človekove misli! Savel ni več ponižen, temuč
srečo in zmago v vojski le sebi perpisuje, ne pa Bogu.

13. v Galgali. Besedi: „Tedaj je Samuel  .... vzel Amalečanam “  ni
v hebrejskim; morajo se pa zraven misliti po 21. versti.

14. Savel zvrača zadolženje na ljudstvo, ljudstvo pa zagovarja z izmišljenim
pobožnim namenam. Tako ljudje večkrat mislijo s kakošno zunanjo službo
Božjo vse svoje krivice pokriti in pred Bogam poravnati, ter svojo vest uto-
lažiti, de potem brez strahu po hudim poželenji svojiga serca žive.

15. Pokoršina Božjimu povelju je nepogojno potrebna, darovanje pa je prepu-
šcno prosti volji človekovi. V daritvah se Bogu perncse živalino meso, v
pokoršini pa Bogu darujemo svojo lastno voljo; darovi se perneso za storjene
grehe, pokoršina pa obvaruje, de se greh ne stori (Greg.).

16. Nepokoršina je podobna vedežvanju, ker si človek pri njej vedežva, t. j.,
si pravi, kaj bi bilo boljši, ko volja Božja: je podobna malikovanju, ker človek
pri njej lastno voljo vise ceni, ko voljo Božjo, in svojo voljo tako rekoč moli.
Ali pa: Nepokoršina do Boga je ravno tako velik greh, kakor vedežvanje in
malikovanje.

7 *

I. Bnkve Kraljev 15. 16.

100

spodovo besedo zavergel, je tudi
tebe Gospod zavergel, de ne boš
kralj.

24. In Savel je rekel Samuelu:
Grešil sim, ker sim prestopil Go¬
spodov govor in tvoje besede, ko
sim se bal ljudi, in sim bil njih
glasu pokoren.

25. Zdaj pa, prosim, odvzemi
moj greh, in se verni z menoj,
de molim Gospoda.

26. In Samuel je rekel Savlu:
Ne bom se vračal s teboj! Ker
si zavergel govor Gospodov, je
tudi Gospod tebe zavergel, de
nisi kralj čez Izrael.

27. In Samuel se je obernil,
de bi proč šel j on pa je popadel
konec njegoviga plajša, ki se je
odtergal.

28. In Samuel mu je rekel:
Gospod je dans odtergal od tebe
Izraelovo kraljestvo, in ga je dal
tvojimu bližnjimu, kije boljši ko ti.
Spod. 28, 17.

29. Premagovavec v Izraelu
pa ne bo zanesel, 17 ) in se ne bo
kesal ; zakaj on ni človek, de bi
se kesal.

30. On pa je rekel: Grešil sim;
pa zdaj me spoštuj vpričo sta-
rašin mojiga ljudstva in pred
Izraelam, 18 ) ter se verni z me¬
noj, de molim Gospoda, tvojiga
Boga.

31. Tedaj se je Samuel ver-
nil, in je šel za Savlam, in Savel
je molil Gospoda.

32. In Samuel je rekel: Per-
peljite k meni Agaga, kralja Ama-
lečanov. In je bil perpeljan pred
njega Agag, ki je bil silno debel,
in seje tresel. In Agag je rekel:
Ali tako loči grenka smert? 19 )

33. In Samuel je rekel: Ka¬
kor je tvoj meč pobral ženam
otroke, tako naj bo tudi tvoja
mati med ženami brez otrok. In
Samuel gaje na kosove razsekal
pred Gospodam v Galgali. 20 )

34. In Samuel je šel v Ra-
mato, Savel pa je šel na svoj
dom v Gabao.

35. In Samuel ni več vidil Savla
do dneva svoje smerti; vender
je pa Samuel Savla obžaloval,
ker je bilo Gospodu žal, de ga
je bil postavil kralja čez Izrael.

XVI. Poglavje.

Samuel mazili per daritvi v Betlehemu mladiga Davida za kralja. Savla napada
velika otožnost. David pride na kraljev dvor, ter s svojim petjem in brenka¬
njem otožniga in klaverniga kralja vedri in razveseluje.

17. Bog, ki je izraelskimu ljudstvu vse zmage dodelil, tudi tebi ne bo zanesel.
V hebrejskim: »Bog, Resnični, se ne lake, in ne prekliče svoje besede"■

18. Le za čast je bilo Savlu, kako bi se bil tedaj mogel svoje pregrehe prav kesati
in se spokoriti? Ako bi bil imel pravo žalost v svojim sercu, bi bil bolj želel
zaničevan ko česen biti (Greg.).

19. V hebrejskim: ,, Tedaj je Agag potolažen  (vesel) predenj stopil , in
je rekel: Resnično, smert je  (za me) zgubila svojo grenkost" ;  zakaj
ker so mi vsi zanesli, se mi tudi duhovna ni treba bati.

20. Agagova osoda je bila že pred več ko štiri sto leti prerokovana. Glej
4. Mojz. 24,  7.

101

I. Bukve Kraljev 16.

1. Gospod pa je rekel Sa¬
muelu: Kako dolgo boš obža¬
loval Savla, ker sim ga jez za-
vergel, de naj ne kraljuje nad
Izraelam? Napolni svoj rog z
oljem, 1 ) in pridi, de te pošljem
k Isaju Betlehemljanu ; zakaj zmed
njegovih sinov sim si kralja iz¬
volil.

2. In Samuel je odgovoril:
Kako pojdem ? zakaj Savel bo
slišal, in me bo umoril. In Go¬
spod je rekel: Vzemi tele od
goved v svojo roko in reci: Pri¬
šel sim darovat Gospodu.

3. In povabi Isaja k darova¬
nju, in ti bom pokazal, kaj de
stori, in de maziliš njega, ki ti
ga bom pokazal.

4. Samuel je tedaj storil, ka¬
kor mu je Gospod govoril. I 11  je
prišel v Betlehem, mestni stara-
šini pa so se zavzeli, in so mu
naproti šli, ter so rekli: Je li tvoj
prihod miren? 2 )

5. I 11  je odgovoril: Miren !
Gospodu darovat sim prišel, oči¬
stite se, 3 ) in pridite z menoj, de
darujem. Tedaj je očistil Isaja
in njegove sinove, ter jih je k
daritvi povabil.

6 . In ko so bili prišli, je vidil
Eliaba, in je rekel: 4 ) Je li pred
Gospodam njegov maziljenec?

7. In Gospod je rekel Sa¬

muelu: Ne glej na njegov obraz,
tudi ne na visokost njegove po¬
stave 5  zakaj zavergel sim ga,
in jez ne sodim po pogledu člo¬
vekovim; 5 ) zakaj človek gleda
na to, kar se vidi, Gospod pa
gleda serce. Ps. 7, 10.

8 . In Isaj je poklical Abina-
daba, in ga je perpeljal pred
Samuela. 6 ) In ta je rekel: Tudi
tega ni izvolil Gospod.

9. Isaj je pa perpeljal Sama,
in od njega je rekel (Samuel):
Tudi tega ni Gospod izvolil.

10. Perpeljal je tedaj Isaj svo¬
jih sedem sinov pred Samuela,
in Samuel je rekel Isaju: No-
beniga zmed teh ni Gospod iz¬
volil.

11. I 11  Samuel je rekel Isaju:

Ali so to že vsi tvoji sinovi?
In ta je odgovoril: Se mali je
ostal, ki ovce pase. In Samuel
je rekel Isaju: Pošlji, in ga per-
pelji; zakaj ne bomo se poprej
usedli k mizi, dokler on sem pe
pride. ,

12 . Poslal je tedaj, in ga je
perpeljal. Bil pa je rudečkast, 7 )
zale postave in lepiga obraza. In
Gospod je rekel: Vzdigni se, ter
ga mazili; zakaj ta je.

13. Samuel je tedaj vzel rog
z oljem, in ga je mazilil v sredi
njegovih bratov; 8 ) in Duh Gospo-

1. Napolni z oljem posodico, ki jo imaš za olje.

2. Ali tvoj prihod kaj dobriga pomeni ? Utegnili so si misliti, de jim ima pre¬
rok v Božjim imenu kako kazen napovedati.

3. z umivanjem in z zderžnostjo. Glej 2. Mojz. 19, 10.

4. sam per sebi, se z Bogam posvetovaje.

5. jez ne sodim človeka po tem, na kar ljudje gledajo.

6. Samuel je bil berž ko ne Isaju Božje namene razodel.

7. ali rudečkastiga obraza, ali pa rudečkastih las, kar sc v jutrovih deželah
v posebno lepoto šteje.

8. v naslednika Savloviga po njegovi smerti. Vsi pričujoči so bili priče mazi¬
ljenja , desiravno jim njegov pravi namen še ni bil znan, temuc so si le
zamogli misliti, de je Gospod Davida za kaj posebniga namenil.

102 I. Bnkve Kraljev 16. 11,

dov je bil od tega dneva z Da-
vidam in potem; Samuel pa se
je vzdignil, in je šel v Bamo.
2. Kralj. 7/8. Ps. 77, 70: 88, 21.
Djan. ap. 7, 46: 13, 22.

14. Gospodov Duh pa je šel
od Savla, in hud duh ga je nad¬
legoval od Gospoda. 9 )

15. In Savlovi služabniki so
mu rekli: Glej hudi duh od Bo¬
ga te nadlegva.

16. Ukaže naj naš Gospod,
in tvoji hlapci, ki so pred teboj,
bodo poiskali moža, ki zna na
citre brenkati, de ti, ko te zgrabi
hudi duh od Gospoda, s svojo
roko brenka, de ti odleže.

17. In Savel je rekel svojim
služabnikam: Poišite mi tedaj
koga, ki zna dobro brenkati, ter
ga k meni perpeljite.

18. In eden zmed služabnikov
je odgovoril, in je rekel: Glej,
vidil sim Isajeviga sina, Betle-
hemljana, ki zna brenkati, in je
silno močen korenjak, in junašk

mož, in moder v besedi, in lep
mož, in Gospod je z njim.

19. Savel je tedaj poslal spo-
ročnikov do Isaja, in je rekel:
Pošlji mi Davida, svojiga sina,
ki je na paši.

20. Tedaj je Isaj vzel osla s
kruharn obloženiga, in verč vi¬
na 10 ), in kozliča od koz, in je
po Davidu, svojim sinu, poslal
Savlu 1  ‘).

21. In David je prišel k Savlu,
in je stal pred njim; 12 ) on pa ga
je silno ljubil, in je bil njegov
oproda.

22. In Savel je poslal do Isa¬
ja, rekoč: Stoji naj David pred
menoj; 13 ) zakaj najdel je milost
v mojih očeh.

23. Kadarkoli je tedaj hudi duh
od Gospoda zagrabil Savla, je
vzel David citre, in je na nje bil
s svojo roko, in Savel se je
okrepčal, ter se je boljši poču¬
til; zakaj hudi duh je od njega
bežal. 14 )

XVII. Poglavje.

Filistejci se spet vzdignejo z vojsko nad Izraelce. Velikan Golijat liodi iz fili¬
stejskima staniša, ter proti Izraelcam vpije, de naj zmed sebe koga izvolijo,
kteri bi se ž njim poskusil. David pernese svojim bratam živeža v stanise, in se
ponudi, se bojevati z velikanain. David zadene Golijata s kamnam v čelo, mu
vzame meč, in mu odseka glavo. Filistejci beže, in Izraelci jih do mestnih

vrat pode.

9. od Gospoda, t. j., po Gospodovim dopušenji. Savel je bil, ko ga je duh
Božji zapustil, ves pobit, otožin, klavern in žalosten, in dostikrat ko nor in
zdivjan (Kriz.). Le kadar je David svete pesmi prepeval, in svoje petje s
harpami spremljal, se je njegov duh razvedril in otožnost ga je nekoliko časa
zapustila. Tako otožnost pa je Savlu delala huda vest, ali pa mu jo je tudi
hudič navdihoval; zakaj kakor hitro je duh Božji Savla zapustil, je hudobni
duh čezenj veliko premogel.

10. meh vina.

11. po jutrovski šegi. Glej zgor. 9, 7.

12. ko njegov služabnik.^

13. Naj David meni streže.

14. kolikor je zamogla godba ga prevedriti, in mu otožnost pregnati.

103

I. Bukve Kraljev 11.

1. Filistejci pa so zbrali svoje
trume na boj, in so se sošli v
Soko v Judovim rodu, in so se
ušotorili med Sokam in Azeko na
domimskih pokrajinah.

2. Savel pa in Izraelovi otroci
so se zbrali in sošli v terebintovi
dolini, in so se v bojni red vsto¬
pili zoper Filistejce.

3. In Filistejci so stali na
gori od te strani, Izrael pa je
stal na gori od une strani, in
dolina je bila med njimi.

4. In stopil je iz šotoriša Fi-
listejcov nezakonsk mož 1 2 ) z ime-
nain Golijat iz Geta, visok šest
komolcov in dlan; 3 )

5. in je imel bronasto čelado
na svoji glavi, in je bil oblečen
v luskinast oklep; teža njegovi-
ga oklepa pa je bila pet tavžent
šeklov brona, 4 )

6. in je imel na nogah bro¬
naste škornice, in bronast škit je
pokrival njegove rame.

7. Drog pa njegove sulice je
bil ko tkavsko vratilo; samo že¬
lezo njegove sulice pa je imelo
šest sto šeklov železa, in nje¬
gov oproda je hodil pred njim.

8. In je stoje vpil proti tru¬
mam Izraelovim in jim je rekel:
Zakaj ste prišli na boj perprav-
ljeni? Ali nisim jez Filistejic, vi
pa Savlovi sužnji? Izvolite zmed
sebe moža, in naj pride doli na
posebni boj.

9. Ako si upa, se z menoj

bojevati, in me pobije, bomo mi
vaši sužnji; če ga pa jez pre¬
magam, in ga ubijem, bote vi
sužnji, in nam služili.

10. In Filistejic je rekel: Dans
sim zasmehoval Izraelove trume
(rekočJ : Dajte mi moža, de se
z menoj v posebni boj poda.

11. Ko so pa Savel in vsi
Izraelci zaslišali te Filistejcove
besede, so se prestrašili in so
se silno bali.

12. David pa, od kteriga se
je zgorej govorilo, je bil sin
efrajskiga moža iz Betlehema v
Judovim (rodu) y 5 )  kterimu je bilo
ime Isaj, in je imel osem sinov,
in je bil v Savlovih dnevih star
mož in perleten med možmi. Zgor.
16 , 1 .

v t

13. Sli so pa njegovi trije sta-
reji sinovi s Savlam na vojsko,
in imena njegovih treh sinov, ki
so na vojsko šli, (so bile):
Eliab pervorojeni, in drugi Abi-
nadab, in tretji Sama,

14. David pa je bil nar mlajši.
In ko so tedaj trije nar stareji s
Savlam šli, 6 )

15. je David šel, in se vernil
od Savla, 7 ) de bi pasel čedo svo-
jiga očeta v Betlehemu.

16. Filistejic pa je zjutrej in
zvečer ven hodil, in se je štir—
deset dni nastavljal.

17. Isaj je tedej rekel Davi¬
du, svojimu sinu: Vzemi za svoje
brate efo žgancov, 8 ) in teh de-

1. V hebrejskim: n v Efes-Damimu“.

2. V hebrejskim: v dvobojnik“,  ki v dvoboji brez vse druge bitve boj konča.

3. t. j., kakih 13 pedi. Tadanja mera nam ni znana, kolika de je bila.

4. več ko sto liber je tehtal njegov oklep.

5. Taki ponavljani vvodi so Jutrovcam v navadi.

6. v boj, ki je že več let terpel.

7. ker ga je oče zdaj doma potreboval.

8. prepečeniga zernja. Gl. 3. Mojz. 23, 14.

L Bukve Kraljev II.

104

set hlebov, in teci v šotoriše k
svojim bratam,

18. in teh deset sirov daj vi-
šimu čez tavžent; in obiši svoje
brate, če se dobro počutijo, in
sprašaj, per kterih so uredeni 9 ).

19. Savel pa, in oni (bratje%
in vsi Izraelovi otroci so se voj¬
skovali v terebintovi dolini zoper
Filistejce.

20. David je tedaj zjutrej vstal,
in je čedo varhu zročil, ter je
obložen odrinil, kakor mu je bil
Isaj ukazal. In je prišel na me¬
sto Magalo, 10 ) in k trumi, ki je
grede v boj vojskini krik za¬
gnala ;

21. zakaj Izrael se je bil v
bojni red vstopil, pa tudi Fili¬
stejci so bili nasproti perpravljeni.

22. David je tedaj popustil po¬
sode, ki jih je bil pernesel, pod
roko čuvaja čez bojno orodje, 1 ')
in je tekel na bojni kraj, 12 ) in
je vprašal; 13 ) če gre njegovim
bratam vse po sreči.

23. In ko je še z njimi govo¬
ril, se je perkazal uni nezakon¬
ski mož z imenam Golijat, Fili—
stejic iz Geta, ter je prišel iz
filistejskiga staniša, in je ravno
tiste besede govoril, in David
jih je slišal.

24. Vsi Izraelci pa, ko so vi-
dili moža, so pred njim bežali,
ker so se ga silno bali.

25. In sleherni zmed Izraela
je rekel: Ali ste vidili tega moža,
ki gori hodi? on namreč hodi
gori Izraela zasmehovat. Moža
tedaj, ki tega pobije, bo kralj
obogatil z velikim bogastvam,
in mu bo dal svojo hčer, in bo
naredil hišo njegoviga očeta pro¬
sto davka v Izraelu.

26. In David je govoril mo¬
žem, ki so per njem stali, rekoč:
Kaj se bo dalo možu, kteri bi
tega Filistejca ubil, in Izraelu
odvzel osramotenje? Kdo nam¬
reč je ta neobrezani Filistejic,
ki zasmehuje vojsko živiga Boga?

27. Ljudstvo pa mu je pove¬
dalo poprešnje govorjenje, rekoč:
To se bo dalo možu, ki ga ubije.

28. In ko je slišal Eliab, nje¬
gov nar stareji brat, de z drugi¬
mi govori, se je razserdil nad
Davidam, in je rekel: Zakaj si
prišel, in zakaj si uno mervico
ovac v pušavi pustil? Poznani
tvojo prevzetnost in potuhnjenost
tvojiga serca; boj namreč si pri¬
šel gledat.

29. In David je odgovoril: Kaj
sim storil? Ali ni samo bese¬
da? 14 )

30. In se je nekoliko od nje¬
ga obernil k drugimu, in je rav¬
no tiste besede govoril. In ljud¬
stvo mu je ko poprej odgovor
dalo.

9. V hebrejskim: „m slušaj , kar ti bodo naročili “; pridi mi povedal njih
želje.

10. V hebrejskim: „je prišel k vozogradu u ,  t. j., kšolorišu, ki je bilo okrog
in okrog z vozrai ograjeno v brambo zoper sovražnika, de ni mogel v šoto¬
riše planiti.

11. David je zročil svoje reči varhu vojskiniga orodja.

12. na boriše, kjer so se mislili vojskovati.

13. Nekteri pa prestavljajo hebrejsko: „in je šel tje, in je pozdravil svoje
brate u .

14. Saj se je le govorilo. Drugi pa prestavljajo: „Saj je bila le beseda !“

I. Bukve Kraljev U. 105

31. Slišale so se pa besede,
ki jih je David govoril, in so
bile Savlu povedane 5

32. in ko je bil pred njega
perpeljan, mu je rekel: Nikomur
naj ne upade serce zavoljo nje¬
ga; jez, tvoj hlapec, pojdem, in
se bom bojeval zoper Filistejca.

33. Savel pa je rekel Davidu:
Ti ne premoreš ustavljati se te¬
mu Filistejcu, in ne zoper njega
se bojevati; zakaj mladeneč si
še, ta pa je že z mladiga vojšak.

34. In David je odgovoril
Savlu: Tvoj hlapec je pasel če-
do svojiga očeta, ako je prišel
lev ali medved, in je vzel ovna
zmed cede, Sir. 47, 3.

35. tedaj sim tekel za njima,
in ji potolkel, ter sim ga njima
iztergal iz žrela; in ako sta se
zoper mene vzdignila, sim njuno
brado zagrabil, in ji davil in ubil;

36. tudi leva in medveda nam¬
reč sim jez, tvoj hlapec, ubil;
torej bo tudi ta neobrezani Fili-
stejic ko eden zmed unih. Zdaj
pojdem in bom odvzel osramo-
tenje ljudstvu; zakaj kdo je ta
neobrezani Filistejic, ki se je pre-
derznil preklinjati vojsko živiga
Boga ?

37. In David je rekel: Gospod,
ki me je otel iz levove in med¬
vedove roke, me bo tudi rešil iz
roke tega Filistejca. Savel pa je
rekel Davidu: Pojdi, in Gospod
bodi s teboj!

38. In Savel je Davida oble¬
kel v svoje oblačila, in mu je
djal bronasto čelado na glavo,
in ga je obdal z oklepam.

39. Ko je bil tedaj David nje¬
gov meč čez svoje oblačila pre-
pasal, je jel poskušati, če bo
mogel oborožen hoditi; zakaj on
ni bil tega vajen. David pa je
rekel Savlu: Ne morem tako ho¬
diti, ker nisim vajen. In se sleče,

40. in vzame svojo palico, ki
jo je vedno v rokah imel, in si
zbere pet prav gladkih kamnov
iz potoka, in jih dene v pastir¬
sko mavho, ki jo je per sebi imel,
in vzame pračo v roko, in gre
nad Filistejca.

41. Filistejic pa je šel, ter
pride, in se bliža Davidu, nje¬
gov oproda pa pred njim.

42. In ko je Filistejic pogle¬
dal, in vidil Davida, ga je za¬
ničeval; bil je namreč mladeneč,
rudečkast, zale postave.

43. In Filistejic je rekel Da¬
vidu: Sim mar pes, de prideš s
palico k meni? In Filistejic je
preklinjal Davida per svojih bo¬
govih; 15 )

44. ter je rekel Davidu: Pridi
k meni, in dal bom tvoje meso
pticam pod nebam in zverinam
po zemlji.

45. David pa je rekel Fili¬
stejcu : Ti prideš k meni z me¬
čem, in s sulico, in s škitam;
jez pa pridem k tebi v imenu
Gospoda vojskinih trum, Boga
Izraelovih trum, ki si jih zasme¬
hoval

46. dans, in Gospod te bo dal
meni v roko, in jez te bom ubil,
in ti bom vzel tvojo glavo, in
bom dal dans trupla filistejskima
staniša pticam pod nebam in zve-

Drugi: „Ali rni ni bilo ukazano “ (de sim prišel) ? Spet drugi; v Mar ne
emem govoriti ?“

15. Filistejski bogovi naj te pokončajo!

106 I. Bukve Kraljev 19. 18.

rinam po zemlji; de ves svet zve,
de je Bog v Izraelu,

47. in de vsa ta srenja spo¬
zna, de Gospod ne reši ne z me¬
čem, ne s sulico; zakaj njegova
je vojska, in dal vas bo nam v
roke.

48. Ko se je bil tedaj Fili-
slejic vzdignil, ter je prišel, in
se Davidu bližal, je David hitel
in tekel v boj zoper Filistejca,

49. in je segel s svojo roko v
mavlio, in je vzel kamen, in ga
je s pračo, jo sukaje, zagnal, in
je Filistejca zadel v čelo, in ka¬
men se mu je zasadil v čelo, in
je padel na svoj obraz na zemljo.

50. In tako' je David Filistejca
premagal s pračo in kamnam, ter
je udarjeniga Filistejca umoril.
Ker pa David ni imel meča v

l-oci, Sir. 47, 4: 1. Mak. 4, 30.

51. je tekel in je stopil na Fi¬
listejca, in mu je vzel meč, in
ga je potegnil iz njegovih nož¬
nic, in ga je ubil, ter mu je glavo
odsekal. Ko so pa Filistejci vi-
dili, de je njih nar močnejši mer-
tev, so zbežali.

52. In možje Izraelovi in Ju¬
dovi so se vzdignili, in vpili, in
Filistejce podili, de so prišli v

dolino, in do akaronskih vrat, in
padali so ranjeni zmed Filistej-
cov po potu v Saraiin, in do
Geta in Akarona.

53. In Izraelovi otroci so se
potem vernili, ko so bili Filistejce
zapodili, in so planili na njih šo-
toriše.

54. David pa je vzel Filistej-
covo glavo, in jo je pernesel v
Jeruzalem; 16 ) njegovo orožje pa
je djal v svoj šotor. 17 )

55. Tisti čas pa, ko je Savel
vidil Davida iti nad Filistejca,
je rekel Abnerju, vojskinimu po¬
glavarju: Abner! iz kteriga rodu
je ta mladeneč? 18 ) In Abner je
odgovoril: Kakor resnično živi
tvoja duša, o kralj! ne vem.

56. In kralj je rekel: Ti vpra¬
šaj, čigav sin je ta mladeneč.

57. Ko je bil David Filistejca
ubil, in ko se je bil vernil, ga
je Abner vzel in pred Savla peljal,
on pa je imel glavo Filistejcovo
v roči.

58. In Savel mu je rekel: Iz
čigave rodovine si, o mladeneč?
In David je rekel: Jez sim sin
tvojiga hlapca, Isaja, Betlehem-
ljana.

XVIII. Poglavje.

Jonatan sklene z Davidam zvezo preserčne ljubezni. Savel Davida zavida in mu
po življenji streže. David pobije dve sto Fiiistejcov, in pernese njih sprednjo
kožice Savlu ko pogojeno ceno za kraljevo hčer, Miholo, ki jo dobi za ženo.

16. ne koj zdaj, ampak poznejše; zakaj tisti čas jeruzalemsko mesto še ni slo¬
velo, in tudi ni bilo še popolnama Izraelcam v rokah. Glej 2. Kralj. 5, 5. i. d.
V spomin zmage nad Golijatam je David njegovo glavo v Jeruzalemu shranil
17  Poznejše pa je bil Golijatov meč v sveti šotor v Nobe prenesen. Glej spod-
21, 8. 9.

18. V hebrejskim: „cigav sin je ta mladeneč ?“ Berž ko ne, jo bil Savel
čisto vse pozabil, kar se zgor. 16, 18—22: 17, 15. bere, ali pa ni poprej
nikoli do dobriga po tem vprašal. Zdaj pa vpraša, ker mu ima po storjeni
obljubi (v. 25.) svojo hčer za ženo dati.

107

1. Bukve Kraljev 18.

1. In zgodilo se je, ko je bil
jenjal govoriti s Savlam, de se
je Jonatanovo serce združilo zDa-
vidovim sercam, in Jonatan ga
je ljubil kakor sam sebe.

2. In Savel ga je tisti dan
k sebi vzel, in mu ni dovolil, de
bi se vernil v hišo svojiga očeta *).

3. Sklenila sta pa David in
Jonatan zavezo ; zakaj ljubil ga
je ko sam sebe.

4. Znebil se je namreč Jo¬
natan suknje, ki je bil v nji oble¬
čen, ter jo je dal Davidu, tudi
svoje druge oblačila, celo svoj
meč, in svoj lok, in svoj pas * 2 ).

5. David pa je hodil kamor
koli ga je Savel pošiljal, in se
je modro obnašal; in Savel ga
je postavil čez vojšake, in je bil
prijeten v očeh vsiga ljudstva,
zlasti pa v očeh Savlovih slu¬
žabnikov. 3 )

6. Ko je pa David Filistejca
premagal, in se vernil, so prišle
žene iz vsih Izraelovih mest, pre¬
pevaj e in plesaje, Savlu kralju
naproti z bobni veselja in s cim¬
balami.

7. In žene so plesaje prepe¬
vale, 4 ) in so rekle: Pobil jih je
Savel tavžent, David pa deset
tavžent. Spod. 21, 11. Sir. 47, 7.

8. Savel pa se je tedaj silno
razserdil, in to govorjenje mu ni
dopadlo, in je rekel: Davidu so
dale deset tavžent, meni pa so
tavžent dale; kaj mu še ostaja,
ko kraljestvo samo?

9. Savel tedaj ni več pogle¬
dal Davida z lepim očesam od
tega dneva in dalje.

10. Drugi dan pa je hudi duh
od Gospoda napadel Savla, in
je prerokoval 5 ) v sredi svoje hi¬
še; David pa je s svojo roko
brenkal kakor vsaki dan. In Sa¬
vel je imel sulico v roči, 6 )

11. in jo je vergel, ter je mi¬
slil, de bo z njo Davida k steni
zabodel, David pa se je vdru-
gič njegovimu obličju umaknil.

12. In Savel se je bal Davi¬
da; ker je bil Gospod z njim,
njega pa je bil zapustil.

13. Torej ga je Savel od sebe
djal, in ga je naredil višiga čez
tavžent, in je pred ljudstvam ven
in noter hodil. 7 )

14. David se je tudi na vsih
svojih potih razumno obnašal, in
Gospod je bil z njim.

15. Savel je tedaj vidil, deje
silno razumen, in se ga je jel
ogibati.

16. Ves Izrael in Juda pa je

t. Isaja v Betlehem. Glej zgor. 17, 15.

2.  Menja s pasovi je se zdaj v jutrovih deželah znamnje sosebniga prijatelstva.

3. Ta versta je le zato tnkej, de se zraven ljubezni Jonatanove tudi ljubezen
ljudstva do Davida pokaže; sicer pa ta versta ne gre prav sem, ker nagibi
do te ljubezni še le iz poznejše (v. 13—16.) dopernašanih Davidovih junaških
del izvirajo.

4. V hebrejskim: „žene so v svojih rajih nasprotno prepevale t. j-,
zaporedama v dveh verstah.

5. je nerazumljivo, zmešano govoril, je bledel, norel, razgrajal, divjal.

6. ki so jo v starodavnih časih kralji vedno v roki deržali, če niso imeli žesla
ali kraljeve palice.

7. je pred ljudstvam na vojsko in z vojske hodil, ter je bil njegov vojvoda
(v. 5.).

108 I. Bnkve Kraljev 18.

ljubil Davida; zakaj on je pred
njimi noter in ven hodil.

17. In Savel je rekel Davidu:
Glej, moja stareji hči Meroba,
njo ti bom za ženo dal, le bodi
močen mož, in vojskuj se v Go¬
spodovih vojskah. Savel pa je
mislil, rekoč: Moja roka naj ne
bo zoper njega, ampak roka Fili-
stejcov bodi zoper njega.

18. In David je rekel Savlu:
Kdo sim jez, ali kakošno je moje
življenje,ali rodovina mojigaočeta
v Izraelu, de bi bil kraljev zet?

19. Ko je pa prišel čas, de
bi se bila imela dati Davidu
Meroba, Savlova hči, je bila za
ženo dana Hadrielu, Molatičanu. 8 )

20. Ljubila pa je Davida Mi-
liola, druga Savlova hči, in bilo
je Savlu povedano, in mu je do-
padlo.

21. In Savel je rekel: Dal mu jo
bom, naj mu bo v spotikljej, 9 J* in
de pride v roke Filistejcam. In
Savel je rekel Davidu: Za dve
reči boš dans moj zet. 10 )

22. In Savel je ukazal svojim
služabnikam: Govorite z Davi-
dam natihama, in recite: Glej, ti
dopadeš kralju, in vsi njegovi
služabniki te ljubijo; zdaj bodi
tedej kraljev zet.

23. In Savlovi služabniki so
govorili vse te besede na Davi¬
dove ušesa, in David je rekel:

Ali se vam kaj inajhniga zdi,
biti kraljev zet? Jez pa sim ubog
in nizek človek. 1 ')

24. In služabniki so povedali
Savlu, rekoč: Takele besede je
David govoril.

25. Savel pa je rekel: Tako
govorite Davidu: Kralj ne po¬
trebuje zaročnine, ampak le sto
sprednjih kožic Filistejcov, de se
zgodi maševanje nail kraljevimi
sovražniki. Savel pa je mislil
Davida Filistejcam v roke dati.

26. In ko so njegovi služab¬
niki Davidu povedali besede, ki
jih je Savel govoril, je dopadel
govor Davidovim očem, de bi
bil kraljev zet.

27. In po nekoliko dneh se je
David vzdignil, in šel z možmi,
ki so mu bili podložni, in je po¬
bil zmed Filistejcov dve sto mož,
in je pernesel njih sprednje ko¬
žice, in jih je kralju naštel, de
bi bil njegov zet. Savel mu je
tedaj dal svojo hčer Miholo za
ženo.

28. In Savel je vidil in spo¬
znal, de je Gospod z Davidam.
Mihola pa, Savlova hči, ga je
ljubila.

29. In Savel se je jel še bolj
bati Davida, in Savel je bil Da¬
vidov sovražnik vse dni.

30. In filistejski knezi so iz¬
šli, \ 2 ) David pa se je koj v za-

8. Tadaj je bil David že vdrugič prekanjen; zakaj že po zmagi nadGolijatam
bi bil imel kraljevo hčer za ženo dobiti.

9. ker pojde zavoljo nje nad Filistejec, in bo v boji z njimi življenje zgubil.
Glej v. 25.

10. za dve reči: ker si Golijata umoril, in pa če mi sto sprednjih kožic fili¬
stejskih mož perneseš (v. 25.).

11. Takrat so si žene kupovali. Ker je David še sedem bratov imel, se je
prerevniga mislil, de bi si zamogel kraljevo hčer kupiti.

12. iz svojih mest v boj zoper Izraelce.

I. Bnkve Kraljev 18. 19. 109

četku njih izhoda razumnejši ob- niki, in njegovo ime je močno
našal, kakor vsi Savlovi služab- slovelo.

XIX. Poglavje.

Savel hoče Davida umoriti, Jonatan pa ga pregovarja, de naj tega ne stori.
David se umakne Savlovi sulici in zbeži na svoj dom. Savel pošlje bričev za
njim, njegova žena pa ga spusti skozi okno. David zbeži k Samuelu v pre¬
roško šolo. Savlovi poslanci, ki pridejo v preroško šolo, Davida lovit, se s svetim
petjem tako vnamejo, de nimajo moči, ga prijeti. Poslednjič pride tudi Savel
v preroško šolo, se vname in z drugimi vred prepeva.

1. Savel pa je govoril z Jo-
natanam, svojim sinam, in z vsi-
mi svojimi služabniki, de bi umo¬
rili Davida. Jonatan pa, Savlov
sin, je Davida močno ljubil.

2. In Jonatan je Davidu po¬
vedal, rekoč: Savel, moj oče, te
iše umoriti; zatorej prosim, va¬
ruj se jutri, in na skrivnim
ostani, ter se skri.

3. Jez pa pojdem in bom stal
zraven svojiga očeta na polji, kjer
koli bodeš, in bom od tebe go¬
voril svojimu očetu; in kar koli
bom vidil, ‘) ti bom povedal.

4. Jonatan je tedaj od Davida
dobro govoril Savlu, svojimu očetu,
in mu je rekel: Kralj ! ne pre¬
greši se zoper svojiga služab¬
nika, Davida; ker se ni pregrešil
zoper tebe, in njegove dela so
tebi močno dobre.

5. In je svoje življenje pro¬
stovoljno v nevarnost postavil , in
je umoril Filistejca, in Gospod
je (j po njemj  podelil veliko srečo
vsimu Izraelu. To si sam vidil,
in si se veselil. Zakaj se tedaj
pregrešaš nad nedolžno kervjo,
ter hočeš Davida umoriti, ki je
brez zadolženja?

6. In ko je Savel to slišal,
se je utolažil po Jonatanovi be¬
sedi, in je persegel: Kakor res¬
nično Gospod živi, naj ne bo
umorjen!

7. Tedaj je Jonatan poklical
Davida, in mu je vse te besede
povedal, in Jonatan je peljal Da¬
vida k Savlu, in je bil pred njim,
kakor je bil včerej in predvče-
rejšnjim.

8. Spet pa se je boj spočel,
in David je izšel, ter se je voj¬
skoval zoper Filistejce, in jih je
pobil z veliko morijo, in bežali
so pred njim.

9. In hudi duh od Gospoda
je prišel v Savla. Sedel je pa
v svoji hiši, in je sulico deržal; 1 2 )
David pajessvojo roko brenkal.

10. In Savel je mislil Davida
s sulico k steni zabosti, David
pa se je Savlu umaknil, in su¬
lica ga ni zadela, temuč je v
steno perletela, in David je zbe¬
žal, in je bil otet tisto noč.

11. Savel je tedaj poslal svoje
stražnike v Davidovo hišo, naj
bi čuli nad njim, in ga zjutrej
umorili. 3 ) In ko je bila to Davidu
povedala Mihola, njegova žena,

1. kar koli bom zvedil.

2. po navadi kraljev, namesti žesla. Glej zgor. 18, 10.

3. stražniki naj bi pred hišo nanj prežali. Savel ni hotel, de bi Davida v hiši
umorili, morde zato, de bi svoje hčere ne žalil.

I. Bukve Kraljev 19.

110

rekoč: Ako se to noč ne rešiš,
boš jutri umeri:

12 . ga je spustila skozi okno, 4 )
in on je odšel, ter zbežal, in bil
je otet.

13. Mihola pa je vzela zre¬
zano podobo, 5 ) in jo je v posteljo
položila, in je djala kosmato kozjo
kožo na njeno glavo, in jo je z
oblačili zagernila.

14. Savel pa je poslal bričev,
de bi Davida zgrabili 5 6 ) odgo¬
vori pa se (jim))  de je bolan.

15. In Savel je spet poslal spo-
ročnikov, de bi Davida pogledali,
in je rekel: Pernesite ga k meni
v postelji, de se umori.

16. In ko so bili prišli spo-
ročniki, so najdli podobo v po¬
stelji, in kozličevo kožo na njeni
glavi.

17. In Savel je rekel Milioli:
Zakaj si me tako prekanila, de
je moj sovražnik zbežal? InMi-
hola je odgovorila Savlu: Ker
mi je rekel: Spusti me, sicer te
umorim.

18. David pa je bežal, in se
je otel, in je prišel k Samuelu v
Ramato, ter mu je vse povedal,
kar mu je bil Savel storil 5  in sta

šla, on in Samuel, in sta bivala
v Najotu. 7 )

19. Povedali pa so Savlu, ki
so rekli: Glej, David je v Ra-
moti.

20 . Savel je tedaj poslal bri¬
čev, de bi zagrabili Davida; ko
so pa vidili trumo prerokov, ki
so prerokovali, 8 ) in Samuela, njih
prednika, 9 ) je Gospodov Duh
tudi nje napolnil, ter so tudi oni
jeli prerokovati. 10 )

21. In ko je bilo to Savlu po¬
vedano, je poslal še druzih spo-
ročnikov; pa tudi ti so preroko¬
vali. In Savel je spet vtretjič
poslal sporočnikov, in tudi ti so
prerokovali. In Savel se je silno
razserdil,

22. je šel tudi sam v Ramato,
in je prišel do veliciga vod¬
njaka, ki je v Solni, ter je vpra¬
šal in rekel: Kje sta Samuel
in David? In odgovorilo se mu
je: Glej, v Najotu v Ramati
sta.

23. In je šel v Najot v Ra¬
mati, in tudi v njega je prišel
Duh Gospodov, 1 ') ter grede pre¬
rokuje, dokler ne pride v Najot
v Ramati. 12 )

4. na tisti strani, kjer ni bilo čuvajev.

5'. V hebrejskim: „Terafim “, kar sicer pomeni hišniga malika (1. Mojz. 31,
19.), tukaj pa, berž ko ne, kakošno človeško podobo, ki jo je David med
drugimi rečmi zavoljo lepšiga imel v svoji hiši.

6. ker ga ni bilo iz hiše.

7. t. j., v poslopji ali v preroški šoli, kjer so se preroški učenci zbirali.

8. t. j., ki so svete pesmi prepevali (Zgor. 19,5.). Berž ko ne, je bil neko¬
liko zapopadek teh pesem Davidova preganjana nedolžnost in Savlova krivičnost.

9. Prav po besedi: ,,/co so pa vidili ... in Samuela nad njimi stati “.
Perm. 3. Kralj. 20, 35.

10. so tudi oni ž njimi vred svete pesmi peli. Svete pesmi, Samuelov častit¬
ljivi obraz in notranje razsvetljenje — vse to jih je bilo tako prenaredilo,
de niso mogli Davida popasti; temuč so še ž njim potegnili.

11  t u di v njem se je vnela sveta gorečnost.

12. v teh svetih mislih, v premišljevanji in prepevanji Božjih reči je tako dolgo
ostal, dokler ni prišel do stanovanja preroških učencov. Savel je mogel zoper

111

I. Bnkve Kraljev 19. 20.

24. In tudi on 13 ) je svoje obla¬
čila od sebe vergel', 14 ) in je pre¬
rokoval z drugimi vpričo Samu¬
ela, 15 ) in je ležal slečen 16 ) cel

tisti dan in celo noč. 17 ) Od tod
je tudi prišel pregovor: Je li tud}
Savel med preroki? Spred, 10,12.

XX. Poglavje.

David zbeži k Jonatanu in ga prosi, de naj zve in mu naznani, ali je Savel
do njega dobrih ali sovražnih misel. Jonatan ponovi z Davidam zavezo vedne
prijaznosti, in mu naznani smertno nevarnost na kraljevim dvoru. David in
Jonatan se objameta in se jokaje ločita.

1. David pa je zbežal iz Na¬
jeta, * 1 ) ki je vRamati, in je pri¬
šel, ter je rekel Jonatanu: Kaj sim
storil? Kaka je moja krivica? In
kak je moj greh zoper tvojiga
očeta, de mi po življenji streže?

2. In on mu je odgovoril: Te¬
ga ne! ne boš umeri 5  zakaj moj
oče nič ne stori ne veliciga ne
majhniga, de bi poprej meni ne
povedal 5  bi mi bil mar tedaj samo
ta govor perkril? Kratko nikar
to ne more biti!

3. In je spet persegel Da¬
vidu. 2 ) Ta pa je rekel: Tvoj oče
dobro ve, de sim milost najdel
v tvojih očeh, torej poreče: Jo¬
natan ne sme tega ved iti, de se
kje ne bo žalil. In res, kakor

resnično Gospod živi, in ti živiš,
le ena stopinja je (de tako re¬
čem) med menoj in med smertjo.

4. In Jonatan je rekel Davidu:
Vse, kar koli mi porečeš, ti bom
storil.

5. David pa je rekel Jona¬
tanu: Glej, jutri je mlaj, 3 ) in bi
imel po navadi zraven kralja per
jedi sedeti 5  pusti me tedaj, de
se skrijem na polji do večera
tretjiga dneva.

6 . Ako se bo tvoj oče po meni
ozeral in me iskal, mu odgovori:
David me je prosil, de bi hitro
šel v Betlehem, v svoje mesto,
ker bo ondi praznično darovanje
za vso jijegovo rodovino. 4 )

7. Ge poreče: Prav je, bo

svojo voljo Bogu čast dajati, kakor je mogel nekdaj krivi prerok Balaam
Izraelce blagoslavljati, desiravno jih je hotel preklinjati. Glej 4. Mojz. 23.

13. tudi Savel kakor drugi preroki.

14. zgornje oblačilo, de je bil le v spodnji suknji. Zgornje oblačilo, s kterim
so se kakor mi s plajšem ogrinjali, bi jim bilo na potu per ponaši, s ktero
so svoje govore in petje spremljali. Permeri 2. Kralj. 6, 20.

15. je ž njimi vred prepeval svete pesmi.

16. Nekdaj so naziga imenovali, kdor je bil le v spodnji suknji. Permeri Mih.

1, 8: 2. Kralj. 6, 20. Iz. 20, 1—3. v f-

17. Neka zunanja ponaša za Boga vnetih je bilo tudi to, de so na obraz padali
na tla (4. Mojz. 24, 4.) nekoliko iz spoštovanja do Boga, nekoliko pa zato,
de bi jih nobena zunanja reč ne motila.

1. Glej zgor. 19, 18. David je blezo tedaj zbežal, ko je bil Savel tje prišel.

2. je spet s persego svoje prijatelstvo poterdil. V hebrejskim: n Tedej je
David spet persegel in je rekel ' 1  i. t. d.

3. začetek mesca, mlajni praznik (4. Mojz. 28, 11 — 15.), ki se je obhajal z
daritvami in z darilnimi gostjami.

4. ker bodo ondi rodovinsk god obhajali.

L Bukve Kraljev 20.

112

mir tvojimu hlapcu; ako se bo
pa razserdil, vedi, de je dover-
šena njegova hudobija. 5 )

8. Stori tedaj milost svojimu
hlapcu; ker si dovolil meni, svo¬
jimu hlapcu, zavezo Gospodovo
s teboj skleniti. Ako je pa ka-
košna krivica nad menoj, me ti
umori, in me ne pelji k svojimu
očetu.

9. In Jonatan je rekel: Tega
ne; zakaj ko bom za gotovo zve-
dil, de je moj oče hudo sklenil
zoper tebe, ni mogoče, de bi ti
tega ne povedal.

10. In David je odgovoril Jo¬
natanu: Kdo mi bo povedal, ako
bi ti tvoj oče terdd od mene od¬
govoril ?

11. In Jonatan je rekel Da¬
vidu: Pridi, pojdeva na polje. In
ko sta bila oba prišla na polje,

12. je Jonatan rekel Davidu:
Gospod Izraelov Bog! ako bom
zvedil misel svojiga očeta jutri
ali pojutrišnjim, in bi bilo kaj
do briga za Davida, in bi precej
k tebi ne poslal, in bi ti ne razodel,

13. naj Gospod to in to stori
Jonatanu! 6 ) Ako bi pa moj oče
ostal v hudobii zoper tebe, ti bom
na uho povedal, in te bom spu¬
stil, de greš v miru; in Gospod

bodi s teboj, kakor je bil z mojim
očetam.

14. In če bom živel, mi stori
milost Gospodovo; 7 ) če bom pa
umeri,

15. ne odteguj svojiga usmi¬
ljenja moji hiši vekomaj, 8 ) ko bo
Gospod potrebil Davidove so¬
vražnike do poslednjiga iz de¬
žele, naj Gospod tudi Jonatana
prežene iz njegove hiše, 9 ) in naj
se mašuje nad Davidovimi so¬
vražniki. 10 )

16. Sklenil je tedaj Jonatan za¬
vezo z Davidovo hišo, in Gospod
se je maševal nad Davidovimi
sovražniki.

17. In Jonatan je še enkrat per-
segel Davidu, u ) ker ga je ljubil;
zakaj kakor svojo dušo, tako ga
je ljubil.

18. In Jonatan mu je rekel:
Jutri je mlaj, in vprašalo se bo
po tebi;

19. zakaj pogrešali te bodo na
tvojim sedežu do pojutrišnjiga.
Podaj se tedaj 12 ) hitro doli, 13 ) in
pridi na mesto, kjer bodi skrit
ob delavniku, 14 ) in se usedi k
kamnu, ki se Ezel imenuje. 15 )

20. Jez pa bom tri pušice iz¬
strelil blizo njega, kakor de bi
se vadil v tarčo streljati.

5. Ako poreče: Prav je! bo dobro za tvojiga hlapca; ako se bo pa jezil, vedi,
de je hudo sklenil v svojim sercu.

6. naj Gospod kaznuje Jonatana. Glej zgor. 3, 17.

7. če bom doživel čas, ko boš kralj, me imej tudi tedaj za svojiga prijatla.
Jonatan je vedil Davidovo skrivnost, de bo namreč kralj po Savlovi smerti.

8. moji rodovini; nikar je z zemlje ne potrebi!

9. in štej ga med Davidove sovražnike, ako bo nezvest svoji persegi.

10. Besede: „6r ospod naj  ....  sovrainiki * 11 ,  se ne berejo v hebrejskim.

11. Oba sta si še enkrat persegla.

12. V hebrejskim. n Pridi tedaj pojuternjim“.

13. z mesta, kjer se skrivaš, iz Betlehema. Gl. v. 5. 6.

14. tisti dan, ko se je godilo, kar se perpoveduje zgorej 19, 2. i. d.

15. V hebrejskim: „Azel“,  t. j., ločenje. Primeri v. 41. 42.

I. Bukve Kraljev 20.

21. In tudi bom poslal dečka,
ter mu porečem: Pojdi tj e, ter
mi pernesi pušice.

22. Ako porečem hlapcu: Glej,
pušice so takraj tebe, 16 ) vzemi
jih; pridi 17 ) ti k meni; zakaj dobro
je za te, ter ni nič hudiga, (ka¬
kor resnično')  Gospod živi. Ako
pa hlapcu porečem : Glej, pušice
so unkraj tebe; pojdi v miru,
ker Gospod te je pustil uteči. 18 )

23. Od tega pa, kar sva go¬
vorila jez in ti, bodi Gospod
(priča)  med menoj in teboj ve¬
komaj.

24. David se je tedaj skril na
polji, in mlaj je prišel, in kralj
se je usedel k jedi.

25. In ko se je bil kralj (po
navadi) usedel na svoj sedež, ki
je bil per steni, je Jonatan vstal, 19 )
in Abner se je usedel zraven
Savla, in sedež Davidov je bil
prazen.

26. In Savel ni nič rekel tisti
dan; zakaj mislil si je, de se mu
je morde permerilo, de ni čist, in
de še ni očišen. 20 )

27. In ko se je bil zasvetil
drugi dan po mlaji, 21 ) je bil Da¬
vidov sedež spet prazen. In Savel
je rekel Jonatanu, svojimu sinu:
Zakaj ni prišel sin Isajev ne vče-
rej ne dans k jedi?

28. In Jonatan je odgovoril
Savlu: Silno me je prosil, de bi
šel v Betlehem,

113

29. in je rekel: Pusti me iti;
zakaj praznično darovanje je v
mestu, in nekdo zmed mojih bra¬
tov me je povabil; zdaj tedaj,
ako sim naj del milost v tvojih
očeh, hitro pojdem pogledat svoje
brate. Za tega voljo ni prišel k
kraljevi mizi.

30. Savel pa se je razjezil nad
Jonatanam, ter mu je rekel: Ti
sin moža željne žene! mar ne
vem, de ljubiš Isajeviga sina v
svojo sramoto, in v sramoto svoje
nesramne matere?

31. Zakaj vse dni, ko bo Isa¬
jev sin živel na zemlji, se ne
boš ustanovil ne ti, ne tvoje kra¬
ljestvo. Torej zdaj tje pošlji, ter
ga k meni perpelji; zakaj sin
smerti je.

32. Jonatan pa je odgovoril
Savlu, svojimu očetu, in je rekel:
Zakaj bi umeri? Kaj je storil?

33. In Savel je zagrabil su¬
lico, de bi ga prebodel. In Jo¬
natan je spoznal, de je njegov
oče sklenil Davida umoriti.

34. Jonatan je tedaj serdit v
jezi vstal od mize, ter ni jedel
drugi dan po mlaji; zakaj žalo¬
val je zavoljo Davida, ker ga je
njegov oče zasramoval.

35. In ko se je bil dan za¬
svetil, je prišel Jonatan na polje,
kakor je bilo z Davidam pogo¬
vorjeno , in majhen deček z njim,

36. in je rekel svojimu dečku:

16. še zadej za tekočim deekam (v. 36.).

17. imej to za dobro znamnje, in pridi i. d.

18. Gospod ti je ukazal bežati.

19. de bi se tudi usedel k mizi. Drugi: je vstal iz spoštovanja do Abnerja, ki
je v hišo stopil. Drugi drugači.

20. Kdor se je ognusil z žensko ali se dotaknil merliča i. t. d., ni 8me * *
daritnim gostjam priti, dokler se ni očistil. Gl. 3. Mojz. 15.

21. Mlaj so praznovali dva dni. Gl. 3. Mojz. 7, 16.

II.

8

I. Bnkve Kraljev 20. 21.

114

Pojdi, in mi pernesi pušice, ki
jih streljam. In ko je deček tekel,
je sprožil drugo pušico čez dečka.

37. Ko je tedaj deček prišel
na mesto, kamor je padla pu¬
šica, ki jo je bil Jonatan izstre¬
lil, je Jonatan zadečkam vpil, 22 )
in je rekel: Glej, ondi je pušica
deleč pred teboj!

38. In Jonatan je spet za deč-
kam vpil in je rekel: Hitro teci,
in ne stoj! Jonatanov deček pa
je pobral pušice, in jih je per-
nesel svojimu gospodu,

39 . in celo nič ni vedil, kaj
se godi 5  zakaj le Jonatan in Da¬
vid sta vedila to reč.

40. Jonatan je tedaj dal svoje

orožje dečku, in mu je rekel:
Pojdi, in nesi ga v mesto.

41. In ko je bil deček odšel,
se je David vzdignil z mesta, ki
je proti jugu segalo, in je padel
na obraz na zemljo, in se je tri¬
krat perklonil; in sta se kušnila,
ter sta oba jokala, David pa še
bolj.

42. Jonatan pa je rekel Davidu:
Pojdi v miru! kar sva si obaper-
segla v Gospodovim imenu, re¬
koč : Gospod bodi med, menoj in
teboj, in med mojim in tvojim
zarodam vekomaj. 23 )

43. In David se je vzdignil,
in je šel j pa tudi Jonatan je šel
v mesto.

XXI. Poglavje.

David pride sitno lačen k Ahimeleku, duhovnu, in ga prosi kruha. Ko duhoven
nima per rokah druziga kruha, mu da posvečeniga. David vzame Golijatovmeč,
in beži k filistejskimu kralju Akisu. Ko ga kraljevi dvorniki spoznajo, se ne-
umniga dela; zatorej ga kralj spusti, ker si misli, de mu neumen človek ne

more škodvati.

1 . David pa je prišel v Nobe * 1 )
k Ahimeleku, duhovnu, in Ahi-
melek 2 ) se je zavzel, zato ko je
David prišel, in mu je rekel:
Zakaj si sam, in ni nikogar s
teboj ?

2. In David je rekel Ahime¬
leku, duhovnu: Kralj mi je reč
ukazal, in je rekel: Nihče naj ne

zve, zakaj si od mene poslan, in
kakošne povelja sim ti dalj tudi
hlapcam 3 ) sim namreč tje in tje
ukazal. 4 )

3. Zdaj tedaj, ako imaš kaj
per roči, morde pet kruhov, daj
mi jih, ali kar koli najdeš.

4. In duhoven je odgovoril
Davidu, ter mu je rekel: Vsak-

22. ko je bil precej po tem še vdrugič in vtretjič ustrelil (v. 20.).

23. tako naj bo! V svetim pismu se per persegah tak perstavek večkrat zamolči.

1 . v duhovsko mesto v Benjaminovim rodu. Gl. spod. 22, 19: 2. Ezdr. 11, 32-

2. Ter sv. Mark. 2, 26. se pa imenuje Abjatar, ali zato, ker se je Ahimelek
tudi Abjatar imenoval, ali pa ker je bil njegov sin Abjatar (gl. spod. 22,20.)
namesti očeta pričujoč.

3. svoje služabnike sim sem in tje razposlal.

4. David se je iz potrebe zlagal, ker se je bal, de bi ga Ahimelek ne dal Savlu
v roke, ako bi mu po pravici povedal. Morde je mislil, de je to dojmšeno;
pa laž ni nikdar dopušena!

I. Bnkve Kraljev 21. 115

danjih kruhov nimam per roči,
ampak le posvečeni kruh; 5 ) če
so le hlapci čisti, zlasti zastran
žen? 6 )

5. In David je odgovoril du¬
hovnu, ter mu je rekel: De, kar
žene zadeva, smo se zderžali vče-
rej in predvčerajšnjim, ko smo
šli, in posode 7 ) hlapcov so bile
svete. In če je tudi ta pot oma-
dežan, bo vender dans posvečen
po posodah. 8 )

6. Duhoven mu je tedaj dal
posvečeniga kruha; zakaj ondi
ni bilo (druživa')  kruha, kakor
le pokladni kruhi, ki so bili vzeti
spred Gospodoviga obličja, de bi
se gorki kruhi tje položili. 9 ) Mat.
12, 3. 4.

7. Bil je pa ondi tisti dan nek
mož zmed Savlovih hlapcov, zno¬
traj v šotoru Gospodovim, 10 ) in
njegovo ime je bilo Doeg, Idu-
mejic, nar mogočnejši zmed Sav¬
lovih pastirjev. 11 )

8. David pa je rekel Aliime-
leku: Ali imaš tukaj per roči su¬
lico ali meč? zakaj svojiga meča

in svojiga orožja nisim seboj vzel,
ker se je mudilo zavoljo kralje-
viga povelja.

9. In duhoven je rekel: Glej,
tukaj je meč Golij ata, Filistejca,
ki si ga ubil v terebintovi dolini,
in je zavit v plajš za efodam; 12 )
če hočeš tega vzeti, vzemi ga;
zakaj druziga ni tukaj razun tega.
In David je rekel: Ni ga njemu
enaeiga, daj mi ga.

10. Tedaj se je David vzdignil,
in je bežal tisti dan pred Savlam,
in je prišel k Akisu, 13 ) kralju
v Getu ;

11. in Akisovi hlapci so mu
rekli, ko so bili Davida ugledali:
Ali ni ta David, kralj dežele? 14 )
Ali niso njemu v rajih prepevale,
rekoč: Pobil jih je Savel tavžent,
David pa deset tavžent? Spred.
18, 7. Sir. 47, 7.

12. David pa si je to govorje¬
nje k sercu vzel, in se je silno
bal Akisa, kralja v Getu.

13. In je spreminjal pred njimi
svoje usta, in se opotekal med
njih rokami, in se zadeval na

5. le pokladne kruhe imam (3. Mojz. 24, 5.) v sv. šotoru, ki ga je bil Savel
ukazal iz Sila v Nobe prenesti.

6. Duhoven si je mislil, in sicer po pravici, de jim sme v sili svetih kruhov
dati (prim. Mat. 12, 3. 4.j, ako ravno so jih sicer le duhovni smeli jesti
(gl. 3. Mojz. 24, 9.); vender je terjal postavno čistost. Primeri 3. Mojz.
15, IG.

7. telesa hlapcov. Gl. 2. Kor. 4, 7 : 1. Tes. 4, 4.

8. Ako ravno sicer ni dopušeno jesti pokladnih kruhov, jih vender mi dans
smemo jesti, ker smo silno lačni, in ker so čiste naše telesa. Drugi pa pre¬
stavljajo: Ko bi ravno na svojim popotvanji v nečiste kraje prišli, pokladni
kruhi s tem vender ne bodo ognušeni, ker so čiste naše posode (telesa, po¬
potno orodje), ki jih nosijo. Drugi drugači.

9. kar se je moglo sleherno saboto storiti.

10. v preddvoru; berž ko ne, je bil prišel kako storjeno obljubo spolnovat.

tl. viši zmed Savlovih služabnikov, Gl. spod. 22, 9.

12. za naramnikam. Gl. spod. 23. razi. 4.

13. V Ps. 33, 1. se Akis imenuje „Abimelek“,  t. j., oče-kralj, in (o  J c 1,11
sploh perlog filistejskih kraljev. Gl. 1. Mojz. 26, 1.

14. zmagovavni vojvoda vojskinih trum.

8 *

116 I. Bukve Kraljev 21. 22.

vrata, 15 ) in sline so se mu po
bradi cedile. 16 )

14. In Akis je rekel svojim
ldapcam: Vidili ste, de je mož
neumen, zakaj ste ga k meni per-
peljali ?

15. Ali se nam ne manjka nor-
cov, de ste tega perpeljali, de bi
divjal vpričo mene? bo li tak v
mojo hišo hodil?

XXII. Poglavje.

David si nabira majhno trumo vojakov, in pride s svojimi starši v deželo Moab-
ljanov. Savel ukaže pomoriti velikima duhovna Ahimeleka, in vse njegove, ker
si misli, de so z Davidam v zvezi; le samo Abjatar uide, in beži k Davidu.

1. David je tedaj šel od on-
dot, in je zbežal v edomsko jamo. ‘)
In ko so to slišali njegovi bratje,
in vsa hiša njegoviga očeta, so
k njemu tje doli prišli.

2. In k njemu so prihajali vsi,
ki so bili v potrebi, ali z dolgovi
stiskani, ali v kaki britkosti, in
on je bil njih poglavar, in bilo
jih je z njim blizo štiristo mož. 2 )

3. In David se je podal od
ondot v Masfo, ki je v Moabu,
in je rekel moabskimu kralju:
Prosim, naj ostaneta moj oče in
moja mati per vas, dokler ne
zvem, kaj de bo Bog z menoj
storil.

4. In ji je pustil per rnoab-
skim kralju, ter sta per njem

ostala vse dni, dokler je bil Da¬
vid v terdnjavi. 3 )

5. In prerok Gad je rekel
Davidu: Nikar ne ostajaj v terd¬
njavi, vzdigni se in pojdi v Ju¬
dovo deželo. In David seje vzdig¬
nil, in je prišel v gojzd Haret. 4 )

6. in Savel je slišal, de se
je perkazal David, in možje, ki
so bili z njim. In ko je Savel
ostal v Gabai, in ko se je mudil
v gojzdu, ki je v Rami, 5 ) in ko
je sulico v roki deržal, in ko so
vsi njegovi služabniki okrog njega
stali,

7. je rekel svojim služabni-
kam, ki so per njem stali: Po¬
slušajte zdaj Jeminovi sinovi! 6 )
Bo li vam vsim dal sin Isajev

15. prav za prav: je čačkal, neumne podobe na vrata risal.

16. David se je neumniga delal, de bi se iz nevarnosti rešil, ali je pa res iz
strahu se zmešal.

1. ki je bila v Judovim rodu. Ta jama je bila tolika, de je veliko tavžent
ljudi v nji prostor imelo.

2. David se je revnim vodnika postavil, pa ne zato, de bi se z njimi vred svojimu
kralju ustavljal, saj mu je bil zvest in vdan, ko je bil od njega preganjan j
temuč bil je njih poglavar, de bi jih tolažil, in jim v bojih z bližnjimi izra¬
elskimi sovražniki perložnost dajal, de bi si kaj perdobili, in svoje dolgove
poplačali.

3. v Masfi, ki je bila že po vstvaritvi močna terdnjava.

4. od Jeruzalema proti solnčnimu izhodu (Hieron.).

5. Drugi po hebrejskim: ,,/n ko je Savel sedel v Gibei pod terehinto na
višavi, s sulico v roči  , i. t. d.

6. Poslušajte, vi Benjaminci!

117

I. Bnkve Kraljev 22.

njiv in vinogradov, in bo li vas
vse naredil za viši čez tavžent
in čez sto,

8. de ste se vsi zoper mene
zarotili, in ga ni, de bi mi po¬
vedal, sosebno ker 7 ) je celo moj
sin zavezo storil z Isajevim si-
nam ? Ni ga med vami, de bi
zavoljo mene žaloval, tudi ga ni,
de bi mi povedal, de je celo moj
sin nadražil mojiga služabnika 8 )
zoper mene, kteri me zalezuje do
današnjiga dneva.

9. Odgovoril pa je Doeg,Idu-
mejic, ki je zraven stal, in je
bil pervi med Savlovimi služab¬
niki, ter je rekel: Vidil sim Isa-
jeviga sinu v Nobah per Ahiine-
leku, sinu Ahitobovim, duhovnu,

10. ki je zanj Gospoda za svet
vprašal, in mu je dal živeža; pa
tudi meč Golijata, Filistejca, mu
je dal.

11. Kralj je tedaj poslal po¬
klicat Ahimeleka, duhovna, sina
Ahitoboviga, in vso hišo njego-
viga očeta, duhovne, ki so bili v
Nobah, in vsi so prišli k kralju.

12. In Savel je rekel Ahime-
leku: Poslušaj, sinAhitobov! On
je odgovoril: Tukaj sim, gospod!

13. In Savel mu je rekel: Za¬
kaj sta se zoper mene zarotila,
ti in sin Isajev, de si mu dal
kruhov in meč, in si zanj Boga
za svet vprašal, de bi se zoper
me vzdignil, in me vedno zale¬
zuje do tega dne ?

14. In Ahimelek je odgovoril

kralju, in je rekel: In kdo zmed
vsili tvojih služabnikov je tako
zvest ko David, in kraljev zet,
ki se ravna po tvojim povelji, 9 )
in je častitljiv v tvoji hiši?

15. Sim li dans začel Boga
zanj za svet vprašati ? Tega ne!
naj ne misli kralj kaj taciga 10 )
od svojiga hlapca v vsi hiši mo¬
jiga očeta; 11 ) zakaj tvoj hlapec
ni nič vedil zastran te reči, ne
maliga ne veliciga.

16. In kralj je rekel: Umreti
moraš, Ahimelek, ti in vsa hiša
tvojiga očeta!

17. In kralj je rekel stražni-
nikam, ki so okrog njega stali:
Obernite se, in pomorite duhovne
Gospodove; zakaj njih roka je z
Davidam, vedili so, de je bil po¬
begnil,in mi niso povedali. Kraljevi
služabniki pa niso hotli svojih rok
stegniti na duhovne Gospodove.

18. In kralj je rekel Doegu:
Ti se oberni, in plani na duhovne.
In Doeg, Idumejic, se je oberni],
in je planil na duhovne, in jih je
pomoril tisti dan pet in osemdeset
mož, ki so bili oblečeni v plat¬
neni efod. 12 )

19. Nobe pa, mesto duhovnov,
je udaril z ostrim mečem, može
in žene, majhne in dojence, in
vole, in osle, in ovce z ostrim
mečem.

20. Ušel pa je en sin Ahime¬
leka, sinu Ahitoboviga, ki mu je
bilo ime Abjatar, in je k Davidu
zbežal,

7. ali „de je še celo moj sin“  i. t. d.

8. de je še celo moj sin Jonatan nadražil mojiga služabnika Davida.

9. Drugi prestavljajo: n ki ve tvoje skrivnosti “.

10. de bi se bil jez kake puntarije zoper tebe vdeležil (v. 13.).
tl. ali od koga druziga zmed duhovnov.

12. Glej 2. Mojz. 28, 6. Zgor. 2, 18. razi. 17.

118 1. Bukve Kraljev 22. 23.

21. in mu je povedal, de je
Savel pomoril Gospodove du¬
hovne.

22. In David je rekel Abja-
tarju: Vedil sim tisti dan, ko je
hil ondi Doeg, Idumejic, de bo

gotovo povedal Savlu; jem sim
kriv smerti vsih duš tvojiga očeta.

23. Ostani per meni, ne boj se!
Kdor meni po življenji streže, bo
tudi tebi stregel po življenji, z
menoj boš ohranjen.

XXIII. Poglavje.

Filistejci obležejo mesto Keilo, David pa jih razpodi. Savel sklene, Davida ondi
vjeti. To zvediti, zbeži David v zifsko pušavo, kjer ga Jonatan obise, in mu
serčnost daje. Ko ga  Savel tudi tukaj zalezuje, zbeži s svojimi tovarši v maon-
sko pušavo, kjer ga  Savlovi okrog in okrog tako zajamejo, de ne more nika¬
mor uteči. Ta čas pa planejo Filistejci v Savlovo pokrajino, zatorej je Savel
persiljen se verniti, in nad nje se vzdigniti; in tako je bil David čudovito

rešen.

1. Davidu pa so povedali,
rekoč: Glej, Filistejci oblegajo
Keilo, 1 ) in ropajo skednje. 2 )

2. David je tedaj Gospoda
za svet vprašal, 3 4 ) rekoč: Ali naj
grem, in pobijem une Filistejce?
In Gospod je rekel Davidu: Pojdi,
ter boš pobil Filistejce, in otel
Keilo.

3. Možje pa, ki so bili z Da-
vidam, so mu rekli: Glej, bojimo
se že tukaj, ko smo še v Judeji,
koliko bolj, ako pojdemo v Keilo
nad filistejske trume?

4. David je tedaj spet Go¬
spoda za svet vprašal, in on je
odgovoril, ter mu je rekel: Vzdigni
se, in pojdi v Keilo; zakaj jez
ti bom v dal Filistejce v roko.

5. Sel je tedaj David in nje¬
govi možje v Keilo, in se je voj¬
skoval zoper Filistejce, in je od¬

gnal njih živino, in jih je udaril
z velikim pobojem; in David je
otel prebivavce v Keili.

6. Tisti čas pa, ko je Abja-
tar, sin Ahimelekov, perbežal k
Davidu v Keilo, je imel efod'*)
seboj, ko je bil doli prišel.

7. In Savlu je bilo povedano,
de je prišel David v Keilo, in
Savel je rekel: Bog mi ga je
dal v roke, zapert je, ker je šel
v mesto, ki ima vrata in zapahe.

8. In Savel je ukazal vsimu
ljudstvu, naj gre v boj v Keilo,
in naj obleže Davida in njegove
može.

9. Ko je David zvedil, de mu
Savel skrivši hudo perpravlja, je
rekel Abjatarju, duhovnu: Efod
sem pernesi. 5 )

10. In David je rekel: Gospod,
Izraelov Bog! tvoj služabnik je

j, ki jc bila v Judovim rodu. Glej Joz. 15, 44.

2.  ki s« bili zunej mesta. Glej Sodu. 6, 37.

3. po sveti reči, ki se ji pravi „urim in tumim u  (2. Moja. 28.); zakaj
Abjatar je imel efod per sebi (Gl. v. 6.).

4. obleka velikiga duhovna z napersnikam, kjer je bilo „urim in tumim u -

5. Obleci efod, de mi svetuješ v Božjim imenu.

119

I. Bukve Kraljev 23.

slišal govorico, de je Savel sklenil
priti v Keilo, de bi razdjal mesto
zavoljo mene;

11. me bodo li možje v Keili
dali njemu,.v roke ? in bo li Savel
doli prišel, kakor je slišal tvoj
služabnik ? Gospod Izraelov Bog!
daj na znanje svojimu služabniku.
In Gospod je odgovoril : Prišel
bo doli.

12. In David je rekel: Bodo li
dali možje v Keili mene in može,
ki so z menoj, Savlu v roke ? In
Gospod je odgovoril: Dali (jvasj)
bodo. 6 )

13. Tedaj se je vzdignil David,
in njegovi možje, blizo šest sto
mož, in so šli iz Keile, in so
zbegani sem ter tje hodili. In ko
je bilo Savlu povedano, de je
David iz Keile bežal, in se rešil;
zatorej se je anal tje iti.

14. David pa se je mudil v
pušavi v nar terdnejših krajih, 7 )
in je ostal na gori zifske pušave,
na temni gori; 8 ) vender ga je
Savel vedno iskal, Bog pa mu
ga ni dal v roke.

15. In David je vidil, de je
bil Savel šel zalezovat njegovo
življenje; David pa je bil v zifski
pušavi v gojzdu.

16. In Jonatan, Savlov sin, se
je vzdignil, in je šel k Davidu
v gojzd, in mu je poterdil roko
v Bogu, 9 ) ter mu je rekel:

17. Seboj se; zakaj rokaSavla,
mojiga očeta, te ne bo najdla, in

ti boš kraljeval nad Izraelam, jez
pa bom pervi za teboj; pa tudi
Savel, moj oče, ve to.

18. Oba sta tedaj poterdila za¬
vezo pred Gospodam; in David
je ostal v gojzdu, Jonatan pa se
je vernil v svojo hišo.

19. Prišli so pa Zifejci k Savlu
v Gabao, in so rekli: Glej, ali
se ne skriva David per nas na
prav varnih krajih v gojzdu, nam¬
reč na griču llakili, ki je na desni
strani pušave? Spod. 26, 1.

20. Zdaj tedaj pojdi doli, ka¬
kor si želel priti; naša skerb pa
bo, ga kralju v roke dati.

21. In Savel je rekel: Bodite
blagoslovljeni od Gospoda, ker
ste imeli usmiljenje z menoj.

22. Pojdite tedaj tje, prosim,
in se še pridnejši perpravljajte,
in se še skerbnejši obnašajte, ter
zvedite mesto, kje de je njegova
noga, ali kdo de gaje tam vidil;
zakaj misli si od mene, de ga
prekanjeno zalezujem. 10 )

23. Preišite in preglejte vse nje¬
gove skrivališa, ki se v njih skriva,
in po gotovi reči se k meni ver-
nite, de grem z vami. In ko bi
tudi v zemljo zlezel, ga bom po¬
iskal med vsimi tavženti v Judu.

24. Tedaj so se vzdignili in so
šli pred Savlam v Zif. David in
njegovi možje so pa bili v maonski
pušavi, na polji, na desni strani
Jesimona. 1  ‘)

25. Tedaj je šel Savel in nje-

6. ako ne bote bežali.

7. Drugi prestavljajo sled hebrejskiga: „ri a višavah u ,  kjer bi svoje prega-
njavcc lože ugledal.

8. v na temni u ,  t. j., z drevjem obrašeni gori.

9. mu je dajal serčnost z zaupanjem v Božjo pomoč.

10. V hebrejskim: ,,zakaj bilo mi je povedano, de je  (David) prav zvit“.

11. V hebrejskim: „na desni strani pušave t. j., proti jug«-

120 I. Bukve Kraljev 23. ‘24.

govi tovarši ga iskat; in Davidu
je bilo povedano, torej je hitro
doli šel k skali, 12 ) in je ostal v
maonski pušavi. In ko je Savel
to slišal, jo je uderl zaDavidam
v maonsko pušavo.

26. In Savel je šel ob gori na
eni strani, David pa in njegovi
možje so bili ob gori na drugi
strani, in David je obupal, 13 ) de
bi še mogel uteci spred Savla.
Savel in njegovi možje so tedaj

obstopili Davida in njegove može
okrog in okrog, de bi jih vjeli.

27. In prišel je sporočnik k
Savlu, in je rekel: Hiti, in pridi;
zakaj Filistejci so perderli v de¬
želo.

28. Savel je tedaj jenjal Da¬
vida preganjati, in se je vernil,
in je šel Filistejcam naproti. To¬
rej so imenovali ta kraj ločivno
skalo. 14 )

XXIV. Poglavje.

David beži na gorovje per mestu, ki se mu pravi Engadi. Savel ga ondi iše,
in gre k svoji potrebi v jamo, v kteri je bil David s svojimi tovarši skrit. David
odreže Savlu kos plajšn, in ga ne umori. David govori zunej jame s Savlam s
tolikanj ginljivo besedo, de začne Savel na glas jokati. Savel spozna svojo
krivico, in prosi Davida, naj mu perseže, de ne bo potrebil njegoviga zaroda,
ko bo kraljeval nad Izraelam.

1. David je tedaj šel od on-
dot gori, in je prebival v prav
varnih mestih * 1 ) okrog Engadov.

2. In ko se je bil Savel vernil,
potem ko je bil Filistejce zapodil,
so mu povedali, rekoč: Glej, Da¬
vid je v engadiski pušavi.

3. Savel je tedaj vzel tri tav-
žent izbranih mož zmed vsiga
Izraela, in je šel iskat Davida in
njegovih mož tudi po nar ster-
mejšim skalovji, ki je samo divjim
kozam dohodno.

4. In je prišel k ovčjim ta-
maram, ki jih je grede po potu
najdel; bila je pa ondi jama, v
ktero je šel Savel k svoji potrebi; 2 )

David pa in njegovi možje so bili
skriti v notranjim delu jame.

5. In Davidovi služabniki so
mu rekli: Glej, to je dan, od kte-
riga ti je Gospod govoril: Jez
ti bom dal tvojiga sovražnika, de
mu storiš, kakor dopade tvojim
očem. David se je tedaj vzdignil,
in je Savlu natiiiama kos plajša
odrezal.

6.. Po tem pa je Davidu serce
bilo, 3 ) ker je bil kos plajša Savlu
odrezal.

7. In je rekel svojim možem:
Gospod mi bodi milostljiv, de ne
storim kaj taciga svojimu gospodu,
maziljencu Gospodovimu, de bi

12. k jami v skalo. Ta jama je bila blezo taka, kakoršna odolamska. Glejzgor. 22,1.

13. V hebrejskim: „ David je tekel, kolikor je mogel , de bi ušel Savlu".

14. kjer je Bog čudovito ločil Savla od Davida.

1. po gorah, ki so že po vstvaritvi terdne, in kjer bi se bil lahko branil.

2. V  hebrejskim: „syoje noge pokrit “, t. j., ali k potrebi, ali pa počivat in
spat, in to poslednje je po 5. versti verjetniši.

3. -per  odrezovanji plajša, ko ga je (po v. 11.) skušnjava obšla, ga umoriti;

121

I. Bukve Kraljev 24.

svojo roko nanj položil; zakaj
maziljenec Gospodov je.

8. In David je pregovoril svoje
može, ter jim ni dopustil, de bi
se vzdignili zoper Savla; Savel
pa je stopil iz jame, ter je šel
svoj pot.

9. Pa tudi David se je vzdignil
za njim, in je šel iz jame, in je
za Savlam vpil, rekoč: Gospod,
moj kralj! In Savel se je ozerl,
David pa se je z obrazam do tal
perklonil, ter ga je počastil,

10. in je rekel Savlu: Zakaj
poslušaš besede ljudi, ki pravijo:
David tebi hudo iše?

11. Glej, dans vidijo tvoje oči,
de te je dal Gospod meni v roko
v jami: in misel meje obhajala, 4 )
te umoriti, pa moje oko ti je za¬
neslo ; zakaj rekel sim: Ne bom
stegal svoje roke na svojiga go¬
spoda, ker je maziljenecGospodov.

12. Veliko bolj, moj oče! po¬
glej in spoznaj kos svojiga plajša
v moji roki: zakaj ko sim kos
tvojiga plajša odrezoval, nisim
hotel svoje roke na te stegniti.
Spoznaj tedaj in sprevidi, de v
moji roki ni hudobije, ne krivice,
in de se nisim pregrešil zoper
tebe; ti pa zalezuješ moje živ¬
ljenje, de bi mi ga vzel.

13. Gospod naj sodi med me¬
noj in teboj, in Gospod naj se
nad teboj mašuje namesti mene;
jez pa se te ne dotaknem s svojo
roko.

14. Kakor se tudi v starim pre¬

govoru pravi: Od hudobnih izvira
hudobija; torej se te ne dotak¬
nem s svojo roko. 5 )

15. Koga preganjaš, kralj Izra¬
elov ? Koga preganjaš ? Mertviga
psa preganjaš, in bolho.

16. Gospod bodi sodnik, ter
naj sodi med menoj in teboj, in
naj pregleda in razsodi mojo reč,
in naj me reši iz tvoje roke.

17. Ko je pa bil David jenjal
tako govoriti Šavlu, je rekel Sa¬
vel: Je li to tvoj glas, moj sin,
David? In Savel je povzdignil
svoj glas, ter je jokal,

18. in je rekel Davidu: Ti si
pravičnejši kakor jez; zakaj ti
si meni dobro skazoval, jez pa
sim tebi hudo povračal.

19. In dans si pokazal, kaj si
mi dobriga storil; kako me je
dal Gospod tebi v roko, in ti me
nisi umoril;

20. kdo namreč dobi v pest svo¬
jiga sovražnika, in ga pusti iti
v miru? Gospod pa naj ti po¬
verile to dobroto, ki si jo meni
dans storil.

21. Zdaj pa, ker vem, de boš
gotovo kraljeval, ter boš imel v
svoji oblasti kraljestvo Izraelovo,

22. mi persezi per Gospodu,
de ne boš zaterl mojiga zaroda po
moji smerti, in de ne boš vzel mo¬
jiga imena iz hiše mojiga očeta. 6 )

23. In David je persegelSavlu.
Savel se je tedaj vernil v svojo
hišo; David pa in njegovi možje
so šli na bolj varne kraje. 7 )

pa ni vanjo privolil. Kako lepo, kakš po keršansko (Rimlj. 13, 1. 5.) je
David ravnal! Ta Davidova zmaga nad seboj je slavniši kakor njegova zmaga
nad Golijatam (Kriz.}.

4. V hebrejskim: „mt je bilo rečeno , svetovano 11 .

5. zakaj med brezbožne nočem biti štet.

6. de ne boš potrebil moje rodovine iz mojiga rodu.

7. na gore ali na gorske višave.

122

I. Bukve Kraljev 25.

XXV. Poglavje.

Samuel nmerje in vse ljudstvo za njim žaluje. David gre v faronsko pušavo,
pošlje deset mladenčev do Nabala, ter ga prosi daril ob ovčji strizi; Nabal pa
mu jih odreče, in ga zaničuje. David sklene, se maševati nad Nabalam; nje¬
gova razumna žena, Abigaila, pa ga utolaži. Nabal umerje, in David vzame
Abigailo za ženo. Savel je dal svojo hčer, Miliolo, Davidovo ženo, Falliju

za ženo.

1. Samuel pa je umeri, 1 ) in
ves Izrael se je zbral, in so ga ob¬
žalovali in pokopali v njegovi hiši 2 )
v Ramati. In David seje vzdignil,
in je šel doli v faransko pušavo.
Spod. 28, 3. Sir. 40, 23.

2. Bil je pa v maonski pušavi
neki mož, in je imel svoje po¬
sestvo v Karmelu, 3 ) in ta mož
je bil silno bogat; zakaj imel je
tri tavžent ovac in tavžent koz;
in zgodilo se je, de se je strigla
njegova čeda v Karmelu.

3. Ime pa tega moža je bilo
Nabal, in ime njegove žene Abi¬
gaila, in ta žena je bila prav
modra in lepa; njen mož pa terd,
silno malopriden in hudoben; bil
pa je iz Kaleboviga rodu. 4 5 6 7 8 )

4. Ko je tedaj David slišal
v pušavi, de Nabal svojo čedo
striže,

5. je poslal deset mladenčev,
in jim je rekel: Pojdite gori v
Karmel, in stopite k Nabalu, ter

j ga prijazno pozdravite v mojim
■ imenu,

6. in recite: Mir bodi mo¬
jim bratam, in mir tebi, in mir
tvoji hiši, in vsimu, kar imaš,
bodi mir.

7. Slišal sim, de strižejo tvoji
pastirji, ki so bili z nami v pu¬
šavi; 5 ) nikoli jim nismo bili nad¬
ležni, tudi jim ni nikoli nič zmanj¬
kalo od čede ves čas, ko so bili
z nami v Karmelu; 6 )

8. vprašaj svoje hlapce, in
povedali ti bodo. Zdaj tedaj naj
najdejo tvoji mladenči 7 ) milost v
tvojih očeh; zakaj ob dobrim dnevu
smo prišli, 8 ) in daj, kar koli pre¬
more tvoja roka, svojim služab-
nikarn, in svojimu sinu Davidu.

9. In ko so bili Davidovi mla¬
denči prišli, so Nabalu vse te be¬
sede govorili v Davidovim imenu,
in so molčali.

10. Nabal pa je odgovoril Da¬
vidovim mladenčem, in je rekel:

1. po vstvarjenji v letu 2947, pred Krist. 1057.

2. v pokopališu njegove rodovine; zakaj Izraelci niso terpeli merliča v hiši,
de bj se ne ognusili.

3. mestu. Glej Joz. 15, 55.

4. t. j.j pasjiga rodu. Bil je pasji človek, nevošljiv, skop, togoten in ne¬
usmiljen.

5. ko so blizo nas pasli.

6. zakaj branili smo jih zverine in roparjev. V. 16. 17.

7. moji mladenči, kteri pa naj tudi tvoji bodo.

8. k veselici smo prišli; zakaj čas strižbe je bil čas veselja, de so vselej tudi
ptujce in uboge obdarovali. .

#

123

I. Bukve Kraljev 25.

Kdo je David, in kdo je sin Isajev?
Dan današnji je veliko hlapcov,
ki svojim gospodarjem utekajo. 9 )

11. Bom mar svoj kruh, in svojo
vodo, in meso drobnice, ki sim
jo zaklal za svoje strižnike, je¬
mal in dajal možem, ki jih ne
poznam, od kod de so?

12. Tedaj so se Davidovi mla-
denči vernili po svojim potil, in
ko so nazaj prišli, so mu pove¬
dali vse besede, ki jih je govoril.

13. Tedaj je David rekel svojim
mladenčem: Sleherni se prepaši
s svojim mečem. In prepasali so
se, sleherni s svojim mečem, pa
tudi David se je prepasal s svojini
mečem, in šlo jih je z Davidam
blizo štiri sto mož; dve sto pa
jih je ostalo per butarah.

14. Abigaili pa, Nabalovi ženi,
je eden zmed njegovih hlapcov
povedal, rekoč : Glej, David je
poslal sporočnikov iz pušave bla¬
goslovit našiga gospoda, on pa
se je nad njimi hudoval.

15. In ti ljudje so nam bili do¬
volj dobri, in ne nadležni, tudi
se ni nikoli nič pogrešalo ves čas,
ko smo se z njimi pečali v pu-
šavi.

16. Ko zid so nam bili po noči
in po dnevu vse dni, ko smo čede
per njih pasli.

17. Zatorej premisli inprevdari,
kaj ti je storiti; zakaj sklenjeno

je hudo zoper tvojiga moža in
tvojo hišo, in on je Beiialov sin,
tako de nihče ne more z njim go¬
voriti.

18. Hitela je tedaj Abigaila,
in je vzela dve sto kruhov, in
dva mehova vina, in pet kuhanih
ovnov, in pet mer prepečeniga
zernja, in sto zvezkov posuše-
niga grozdja, in dve sto kep smo¬
kev, 10 ) in je na osle naložila,

19. in je rekla svojim hlapcam:
Pojdite pred menoj, glej, jez poj¬
dem za vami; svojimu možu, Na-
balu, pa ni tega povedala.

20. In ko se je bila na osla
usedla, in šla doli do podgore, 1  ‘)
so ji naproti prišli David in nje¬
govi možje, in tudi ona jim je
naproti hitela;

21. in David je rekel: Zares
zastonj sim varoval vse, kar je
bilo njegoviga v pušavi, de se
ni nič zgubilo zmed vsiga, kar
je bilo njegoviga; on pa je meni
za dobro hudo poverili!.

22. To in to naj Bog stori Da¬
vidovim sovražnikam, 12 ) ako kaj
pustim zmed vsiga, kar je nje¬
goviga, in kar v steno šči, do
jutriga. 13 )

23. Ko je pa Abigaila Davida
ugledala, je hitela, in z osla sto¬
pila, in pred Davidam na svoj
obraz padla, in se do tal per-
klonila,

9. in tak begun je tudi David.

10. dve sto kep skupej stlačenih smokev ali fig.

11. Drugi prestavljajo: v do ovinka “, kjer niso eden druziga še vidili. Drugi:
V v germovje a .

12. Dobro predobro naj Bog mojim sovražnikam stori, ako i. t. d. Kakor je
gotovo, de Bog ne bo nič dobriga mojim sovražnikam storil, ravno tako go¬
tovo i. t. d.

13. David perseže, de bo v Nabalovi hiši vse pomoril, kar je moskiga spola,
in de še pes ne bo ostal per življenji. Ženstvo pa se bo v sužnost odpe¬
ljalo.

I. Bnkve Kraljev 25.

134

24. in mu k nogam padla, in
je rekla: Moj gospod, nad menoj
bodi ta hudobija! 14 ) prosim, naj
govori tvoja dekla na tvoje ušesa,
in poslušaj besede svoje služab¬
nice.

25. Prosim, ne glej, moj go¬
spod in kralj! 15 ) na tega hudob-
niga moža, Nabala; zakaj po
svojim imenu je norec, 16 ) in no¬
rost je v njem; jez pa, tvoja
dekla, moj gospod! nisim vidila
tvojih mladenčev, ki si jih bil po¬
slal.

26. Zdaj tedaj, moj gospod !
(kakor resnično)  Gospod živi, in
ti živiš, ti je on ubranil, de nisi
prišel kervi prelivat, in ti je tvojo
roko obvaroval (maševanja ); in
zdaj naj bodo ko Nabal tvoji so¬
vražniki, in kteri hudo žele mo-
jimu gospodu.

27. Zatorej sprejmi ta blago-
dar, ki ga je pernesla tvoja dekla
tebi, svojimu gospodu, in ga raz¬
deli mladenčem, ki hodijo za te¬
boj, mojim gospodam.

28. Odpusti hudobijo svoji dekli;
zakaj Gospod bo gotovo tebi, rno-
jimu gospodu, zvesto hišo 17 ) na¬
redil, ker ti, moj gospod ! se bo¬
juješ v bojih Gospodovih; naj se
tedaj ne najde nad teboj hudobija
ves čas tvojiga življenja.

29. Ako namreč kdo kdaj vsta¬
ne, tebe preganjat, in ti po živ¬
ljenji streže, bo življenje mojiga
gospoda ohranjeno ko v zvezku
živih 18 ) perGospodu, tvojimBogu;

življenje pa tvojih sovražnikov se
bo sukalo kakor v naglim zaver-
tenji prače.

30. Ko bo tedaj Gospod storil
tebi, mojimu gospodu, vse, kar
ti je dobriga obljubil, in te bo za
vojvoda čez Izraela postavil,

31. ne bo to tebi, mojimu go¬
spodu, v zdihovanje in v težko
vest, de bi bil nedolžno kri prelil,
ali sam sebe maševal; in ko bo
Gospod dobro storil mojimu go¬
spodu, se boš spomnil svoje dekle.

32. In David je rekel Abigaili:
Hvaljen bodi Gospod, Izraelov
Bog, ki te je dans poslal meni
naproti, in blagoslovljeno bodi
tvoje govorjenje,

33. in blagoslovljena bodi ti,
ki si me dans zaderžala, de
nisim šel kervi prelivat, in se
maševat s svojo roko.

34. Sicer pa, (kakor resnično)
živi Gospod, Izraelov Bog, ki mi
je branil, de ti nisim hudiga sto¬
ril, ako bi mi ne bila naglo pri¬
šla naproti, bi ne bil ostal Na-
balu do svetliga jutra, ki v steno
šči.

35. Tedaj je David vzel iz
njene roke vse, kar mu je bila
pernesla, in ji je rekel: Pojdi
mirno v svojo hišo, glej, slišal
sim tvoj glas, in sim častil tvoje
obličje. 19 )

36. Ko je pa Abigaila prišla
k Nabalu, glej, bila je gostija v
njegovi hiši, ko gostija kakiga
kralja, in Nabalovo serce je bilo

14. jez hočem za zadolženje svojiga moža terpeti, in to krivico popraviti.
15! besede: „fcraZj a  ni v hebrejskim.

16. Nabal “ pomeni abotnik ali norec.

17. V hebrejskim: „ stanovitno hišo il .

18! kakor v zbirališu živih, ki jih Bog sam varuje. Gl. 2. Mojz. 32, 32.
19. uslišal sim tvojo prošnjo, in na te sim ozir imel.

I. Bukve Kraljev 25. 26.

veselo; zakaj zelo je bil vinjen;
torej mu ni celo nič ne majhniga
ne veliciga povedala do jutra.

37. Zjutrej pa,ko seje bilNa-
bal streznil, mu je njegova žena
povedala te besede, in njegovo
serce je v njem oterpnilo, 20 ) in
bil je kakor kamen.

38. In ko je deset dni pre¬
teklo, je Gospod Nabala udaril,
in je umeri.

39. In ko je David slišal, de
je Nabal umeri, je rekel: Hva¬
ljen bodi Gospod, ki se je za¬
voljo moje sramote nad Nabalam
maševal, 21 ) in je svojiga hlapca
hudiga obvaroval; zakaj Gospod
je Nabalovo hudobijo na njegovo
glavo obernil. In David je po¬
slal, in je rekel Abigaili povedati,
de si jo bo za ženo vzel.

40. Prišli so tedaj Davidovi

125

inladenči k Abigaili v Karmel, in
so z njo govorili, rekoč: David
nas je k tebi poslal, de te za
svojo ženo vzame.

41. In ona se je vzdignila, in
se je do tal perklonila, in je rekla:
Glej, tvoja služabnica bodi za
deklo, de umiva noge hlapcov
svojiga gospoda.

42. In Abigaila se je naglo
vzdignila, in se je na osla usedla,
in z njo je šlo pet deklet, ki so
bile njene dekle, in je šla za
Davidovimi posli, in bila je nje¬
gova žena.

43. V r zel je pa David tudi Ahi-
noamo z Jezrahela, 22 ) in obe ste
bile njegovi ženi.

44. Savel pa je dal 23 ) Miholo,
svojo hčer, ženo Davidovo, Fal-
tiju, Laisovimu sinu, ki je bil z
Galima.

XXVI. Poglavje.

Zifejci povedo Savlu, de se David v njih pušavi skriva. Savel g'a gre iskat, in
mu pride vdrugič pod roko. David zaleze Savla, ko spi, in mu vzame sulico
in kozarec za vodo, ga pa ne umori. Savel spozna svojo krivico, in blagoslovi

Davida.

1. In prišli so 1 ) Zifejci k Savlu
vGabao, in so rekli: Glej, Da¬
vid je skrit na griču Hakili, ki
je pušavi'nasproti. Spred. 23, 19.

2. In Savel se je vzdignil, in j

je šel doli v pušavo Zif, in z njim
tri tavžent mož, izbranih zmed
Izraela, de bi poiskal Davida v
zifski pušavi.

3. In Savel se je ušotoril na

20. od strahu.

21. Prav po besedi: „ki je razsodil pravdo moje sramote nad roko Na¬
balovo “. David hvali kaznovavno sodbo Božjo, ki se je nad hudobnim (v. 17.)
Nabalam spolnila. To pa ni bilo zoper ljubezen; zakaj kdor prav ljubi, svo¬
jiga bližnjiga le v Bogu ljubi; torej tudi ljubi in hvali vse, kar koli je lju¬
bezen Božja odločila bližnjimu-, ali k njegovimu zveličanju, ali pa sploh k
veči časti Gospodovi.

22. mesta v Judovim rodu.

23. ali: „ Savel pa je bil dal u .

1. prišli so zopet. Glej zgor. 23, 19. Ps. 53, 2.

|

I. Bukve Kraljev 26.

126

Gabai 2 ) Hakili, ki je pušavi na¬
sproti per potu; David pa je pre¬
bival v pušavi. Ko je pa vidil,
de je prišel Savel za njim v pu-
šavo,

4. je poslal oglednikov, in je
zvedil, de je bil Savel res tje
prišel.

5. David pa seje skrivši vzdig¬
nil, in je prišel na mesto, kjer je
bil Savel; in ko je vidil mesto,
na kterim je spal Savel, in Abner,
Nerjev sin, knez njegove vojske,
in Savla spati v šotoru, 3 ) in drugo
ljudstvo okrog njega,

6. je djal David Ahimeleku,
Hetejcu, in Abisaju, sinu Sarvi-
jevimu, bratuJoabovimu, rekoč:
Kdo pojde z menoj doli k Savlu
v šotor? IuAbisaj je odgovoril:
Jez pojdem doli s teboj.

7. David in Abisaj sta tedaj
prišla do ljudstva po noči, in sta
najdla Savla, ki je v šotoru ležal
in spal, in sulico per njegovi glavi
v zemljo zasajeno; Abnerja pa in
ljudstvo spijoče okrog njega.

8. In Abisaj je rekel Davidu:
Dans ti je dal Gospod tvojiga
sovražnika v roke; zdaj ga bom
tedaj s sulico enkrat zabodel k
zemlji, in vdrugič ne bo treba.

9. In David je rekel Abisaju:
Nikar ga ne umori; zakaj kdo bi
stegnil svojo roko na maziljenca
Gospodoviga, in bi bil nedolžen?

10. In David je rekel: (Kakor
resnično)  Gospod živi, ako ga

Gospod ne udari, 4 ) ali njegov čas
ne pride, de uinerje, ali ko se v
boj poda, in ne pogine;

11. bodi mi Gospod milostljiv,
de ne stegnem svoje roke na ma¬
ziljenca Gospodoviga. Zdaj tedaj
vzemi sulico, ki je per njegovi
glavi, in kozarec za vodo, in
odriniva.

12. Vzel je tedaj David sulico
in kozarec za vodo, ki je bil per
Savlovi glavi, in sta šla; in ni
ga bilo, de bi ji bil vidil, ali
čutil, ali se zbudil, temuč vsi so
spali; ker je bilo spanje od Go¬
spoda nad nje prišlo. 5 )

13. In ko je bil David tje na
uno stran prišel, in je verh gore od
deleč stal, in je med njimi velik
prostor bil,

14. je David zavpil proti ljud¬
stvu, in Abnerju, sinu Nerjevimu,
rekoč: Ali ne odgovoriš, Abner?
In Abner je odgovoril, in je rekel:
Kdo si ti, ki vpiješ, in kralju
nepokoj delaš?

15. In David je rekel Abnerju:
Ali nisi ti mož? in kdo drug ti
je enak v Izraelu? Zakaj tedaj
nisi varoval svojiga gospoda, kra¬
lja? Zakaj nekdo zmed ljudstva
je prišel, de bi umoril kralja, tvo¬
jiga gospoda.

16. Ni prav, kar si storil; (ka¬
kor resnično)  Gospod živi, vi ste
smert zaslužili, ker niste varo¬
vali svojiga gospoda, maziljenca
Gospodoviga. Zdaj tedaj poglej,

2. t. j., na griču.

3. V hebrejskim: „v vozogradu u .  Gl. zgor. 17. pogl. 10. razi. Drugi prestav¬
ljajo : „r ograjenim šotoru«.  Iler/, k« ne, seje  David vstopil verh kaciga
griča, de je od ondod vidil v Savlov šotor, ker je ali luna svetila, ali pa
so bili ogenj v šotoru napravili.

4. z naglo snierljo. Glej zgor. 25, 38.

5. Gospod jim je bil silno terdno spanje poslal.

I. Bnkve Kraljev 26. 21.

kje je kraljeva sulica, in kje je
kozarec za vodo, ki je bii per
njegovi glavi?

17. Savel pa je Davidov glas
spoznal in je rekel: Ali je to
tvoj glas, moj sin David? In
David je odgovoril: Moj glas je,
gospod, moj kralj!

18. In je rekel: Zakaj pre¬
ganja moj gospod svojiga hlapca?
Kaj sim storil? ali kaj hudiga
je v moji roči?

19. Zdaj tedaj, prosim, gospod,
moj kralj! poslušaj besede svo¬
jiga hlapca: Ako teGospod vnema
zoper mene, 6 ) naj se duh jedil—
niga daru vzdiguje; 7 ) ako so pa
ljudje, naj bodo prekleti pred Go¬
spodovim obličjem, ker so me dans
ven vergli, de bi ne prebival v
Gospodovim deležu, ter pravijo:
Pojdi, in služi ptujim bogovam. 8 )

20. In zdaj naj se ne preliva
moja kri na zemljo vpričo Go¬
spoda; zakaj Izraelov kralj je šel
iskat eno bolho, kakor se dervi
jerebica po gorah.

21. In Savel je rekel: Grešil
sim, verni se, moj sin, David!

127

zakaj nič več ti ne bom dalje še
kaj žaliga delal, ker je bilo dans
drago moje življenje v tvojih očeh;
vidi se namreč, de sim neumno
ravnal, in de nisim vedil prav
veliko reči. 9 )

22. In David je odgovoril, in je
rekel: Glej, tukaj je kraljeva su¬
lica, naj pride kdo zmed kralje¬
vih hlapcov, de jo vzame.

23. Gospod pa naj poverne sle¬
hernima po njegovi pravici in zve¬
stobi; 10 ) zakaj Gospod te je dal
dans meni v roko, tode nisim hotel
stegniti svoje roke na Gospodo-
viga maziljenca.

24. In kakor je dans tvoje živ¬
ljenje veliko veljalo v mojih očeh,
tako naj moje življenje veliko velja
v Gospodovih očeh, in on naj me
reši vse britkosti.

25. Savel je tedaj rekel Da¬
vidu : Bodi blagoslovljen, moj sin
David! zakaj kar koli boš po¬
čenjal, boš dokončal, in mogočen
boš premogel. 1 ') ln David je šel
po svojim potu, Savel pa se je
vernil na svoje mesto.

XXVII. Poglavje.

David beži pred Savlam k Akisu, filistejskimi! kralju, v kraljevo mesto Get,
potem pa dobi mesto Sikeleg v prebivališe. Iz tega mesta napada David s svo¬
jimi šest sto junaki Amalečane in druge pastirske narode, ki so prebivali na
južni pokrajini Judoviga rodu in v arabski pušavi.

G. ako ti Gospod svojo milost odteguje, de te nevolja in hudobni duh zoper
mene draži. Gl. zgor. 16, 14.

7. pridobi si njegovo milost, in spravi se ž njim po jedilni daritvi.

8. Namen teh hudobnih ljudi je, me pregnati iz dežele Izraelove — iz dedšine
Gospodove, ako ravno bi po tem takim v nevarnost prišel, pravo vero zgu¬
biti in ptujim bogovam služiti; to jim ni nič mar. Zavoljo take terdoserčnosti
pa so prekleti pred Gospodam.

9. nisim vedil, de si tako nedolžen in tako blaziga serca.

K), in tako tudi meni; zakaj Gospod te je i. t. d.

11. Srečo ti vosim, moj sin David! zakaj ti boš dosegel svoj namen, in boš
kraljeval nad Izraclam. Perm. zgor. 24, 21. Lep zgled oprave med nasprot¬
niki ! Savel Davidu blagor voši k kraljevanju!

128

I. Bnkve Kraljev 21 .

1. In David je rekel v svojim
sercu: Utegnil bi vender le eniga
dne Savlu v roke priti; ali ni
boljši, de zbežim, in se otmem v
deželi Filistejcov, de Savel ob¬
upa, ‘) in jenja me iskati po vsili
Izraelovih pokrajinah? Tako bom
ubežal njegovim rokam.

2. In David se je vzdignil,
in je šel, on in šest sto mo'ž z
njim, k Akisu, sinu Maokovimu,
kralju v Getu. 1 2 )

3. In David je stanoval z Aki-
sam v Getu, on in njegovi možje,
sleherni mož in njegova hiša, in
David in njegovi dve ženi, Ahi-
noama, Jezrahelka, in Abigaila,
žena Nabalova s Karmela.

4. In Savlu je bilo povedano,
de je David v Get zbežal, in ga
ni več dalje iskal.

5. David pa je rekel Akisu:
Ako sim milost najdel v tvojih
očeh, naj se mi da kraj v enim
zmed mest te dežele, de ondi
prebivam; zakaj bi namreč tvoj
hlapec s teboj v kraljevim mestu
prebival? 3 )

6. Dal mu je tedaj Akis tisti
dan Sikeleg; za tega voljo je
Sikeleg Judovih kraljev do da-
našnjiga dneva.

7. Bilo pa je število dni, ki
jih je David v filistejski deželi
prežive], štirje mesci. 4 )

8. Šel pa je gori David in
njegovi možje, 5 ) in so obropali
tiesurijane, in Gerzijane, in Ama-
lečane; 6 ) zakaj njih vasi so bile
nekdaj po deželi, kjer se gre proti
Suru v egiptovsko deželo. 7 )

9. In David je vso deželo uda¬
ril, ter ni pustil živiga, ne moža,
ne žene, in je pobral ovce, in vole,
in osle, in kamele, in oblačila,
ter se je vernil, in je prišel k
Akisu.

10. Akis pa mu je rekel: Kam
si dans planil? David je odgo¬
voril: Proti jugu Juda, in proti
jugu Jerameela, in proti jugu
Kenov. 8 )

11. David pa ni ne moža ne
žene pustil per življenji, tudi ni
[nikogarj  v Get perpeljal; za¬
kaj rekel je: De kje ne bodo
govorili zoper nas. To je David
delal, in to je bilo per njem skle¬
njeno vse dni, ktere je prebival
v deželi Filistejcov.

12. Akis je tedaj Davidu verjel
in je rekel: Veliko hudigaje po¬
čenjal zoper svoje ljudstvo Izrael,
on bo tedaj vedno moj služabnik.

1. me kdaj v roke dobiti.

2. morde ravno k tistimu, ki je bil zgorej 21, 11. imenovan, per kterim se
ni bilo Davidu nič hudiga bati, ker je od njega mislil, de je Savlov sovražnik;
ali pa je drugi kralj tega imena, kteri je morde skrivsi praviga Boga molil.
Primeri spod. 29, 6. 9.

3. David je, berž ko ne, zato kraljevo mesto zapustil, de bi svoje ljudi nevar¬
nosti malikovanja in hudobnih ajdovskih navad odtegnil.

4. V hebrejskim: „eno leto in štirje mexci“.

5. ta čas, ko je ondi prebival.

6. narode, ki so na južnih pokrajinah v Palestini kočarili.

7. Bili so zmed tistih narodov, ki jih je bil Bog zapovedal potrebiti.

8. David je dvoumno odgovoril, de bi Akis mislil, de je bil David nad Izra¬
elce šel. Taki dvoumni govori so resničnosti nasproti, in jih moramo studiti
kakor laž.

I. Bnkve Kraljev 28.

129

XXVIII. Poglavje.

Filistejci se vzdignejo nad Izraelce. V ti sili vpraša Savel Boga za svet, pa
ne dobi odgovora. Savel se poda k zarotovavki mertvih v Endor, ter hoče, de
naj mu pokliče Samuela, ki mu bo povedal, kaj mu je storiti. Samuel pride
in oznani kralju, de se mu bo kraljestvo vzelo in dalo Davidu, de bo zgubil
vojsko zoper Filistejce, in de bodo umerli v boji on in njegovi sinovi. Savel
se silno prestraši in pade na zemljo. Zena mu perpravi jedi, po jedi pa se

verne v svoje staniše.

1. Zgodilo se je pa tiste dni,
de so Filistejci zbrali svoje trume,
de bi se perpravili v boj zoper
Izrael. In Akis je rekel Davidu:
Gotovo zdaj vedi, de pojdeš z
menoj v staniše ti in tvoji možje.

2. In David je rekel Akisu:
Zdaj zvedi, kaj bo storil tvoj
služabnik.') In Akis je rekel Da¬
vidu: Jez pa te bom postavil za
varlia svoje glave 1 2 ) vse žive dni.

3. Samuel pa je bil umeri, in
ves Izrael gaje obžaloval, in so
ga pokopali v Ramati, v njego¬
vim mestu. In Savel je spravil
vražarje in vedeže iz dežele. 3 )
Spred. 25, 1. Sir. 46, 23.

4. In Filistejci so se zbrali,
* in so prišli, in so se ušotorili v

Sunamu; 4 ) pa tudi Savel je zbral
ves Izrael, in je prišel do Gelboe.

5. In ko je Savel filistejsko
šotoriše ugledal, se je bal, in
njegovo serce se je silno pre¬
strašilo.

6. In je Gospoda za svet vpra¬
šal , on pa mu ni odgovoril, ne
v spanji, ne po duhovnih, 5 ) ne
po prerokih.

7. In Savel je rekel svojim
služabnikam: Poišite mi ženo, ki
ima Pitonoviga duha, in pojdem
k nji, in bom po nji vprašal. 6 )
In njegovi služabniki so mu od¬
govorili: Zena, ki ima Pitono¬
viga duha, je v Endoru. 3. Mojz.
20, 27: 5. Mojz. 18, 11. Djan. ap. 16,16.

8. Spremenil je tedaj svojo
obleko, 7 ) in seje oblekel v druge
oblačila, in je šel on in dva moža
z njim, in so prišli po noči k ženi,
in ji je rekel: Prerokuj mi po

1. Spet dvoumno govorjenje! Tako večkrat tudi pobožni in sveti greše! Pa
taki pregreški, kakor sveti Avguštin pravi, so inaroge ali madeži, ki per bli—
šeči svetlobi njih ljubezni do Boga in njih djanj za čast Božjo tako rekoč
zginejo.

2. višiga svoje životne straže.

3. v pervih časih svojiga vladarstva, berž ko ne, na Samuelovo povelje.
Obodvoje, de je bil Samuel umeri, in de je Savel vedeže iz dežele izgnal,
se tukaj pove, de se naslednja prigodba lože umeva.

4. v rodu Isaharjevim na planjavi po imenu Jezrabel (Ezdrelom).

5. V  hebrejskim: n ne po uri?nu u , po svetim govorilu, ki je bilo per Davidu.
Gl. 2. Mojz. 28, 30. Zgor. 23,-6. Gl. spod. 30, 7.

6. „Pilonoviga duha“,  t. j., vraživniga duha. Gl. Djan. ap. 16, 16. razlag.
21. Tako globoko zamore človek pasti! Savel, ki je vražarijo iz dežele po-
trebil, zdaj, ko ga je Bog zavoljo njegovih hudobij zapustil, per nji pomoči iše.

7. V hebrejskim: „se je hlinil .“

I. Bukve Kraljev 28.

130

Pitonu, in zbudi mi ga, kogar ti
porečem. 8 )

9. In žena mu je rekla: Glej,
ti veš, kar je Savel storil, in kako
je vražarje in vedeže potrebil iz
dežele; zakaj tedaj mojimu živ¬
ljenju zaderge staviš, de bi bila
umorjena?

10. In Savel ji je persegel per
Gospodu, in je rekel: (Kakor
resnično)  Gospod živi, zavoljo te
reči se ti ne bo nič hudiga zgodilo.

11. In žena mu je rekla: Koga
naj ti zbudim? On je odgovoril:
Samuela mi zbudi.

12. Ko je pa žena Samuela
ugledala, 9 ) je z velikim glasam
zavpila, in je rekla Savlu: Za¬
kaj si me prekanil? Ti si nam¬
reč Savel. 10 )

13. In kralj ji je rekel: Nikar
se ne boj! Kaj sividila? In žena
je rekla Savlu: Bogove 11 ) sim
vidila vstajati iz zemlje.

14. In on ji je rekel: Kakošna
je njegova podoba? In ona je
rekla: Star mož je prišel gori,
kije s plajšem ogernjen. In Savel
je spoznal, de je Samuel, in se
je z obrazam do tal perklonil, in
tya)  je počastil.

15. Samuel pa je rekel Savlu:
Zakaj si mi nepokoj delal, de
sim bil zbujen? In Savel je od¬
govoril: Silno sim stiskanj za¬
kaj Filistejci se zoper mene voj¬
skujejo, in Bog me je zapustil, in
me noče uslišati, 12 ) ne po pre¬
rokih, ne po sanjah; torej sim
tebe poklical, de mi pokažeš, kaj
de naj storim. Sir. 46, 23.

16. In Samuel je rekel: Kaj
mene vprašaš, ker te je Gospod
zapustil, in 13 ) je šel k tvojimu
nasprotniku?

17. Gospod ti bo namreč storil,
kakor je po meni govoril, ter ti
bo iz roke iztergal tvoje kralje-

8. Zarotovanje mertvih je bilo že v nar starejših časih v navadi, in priča, de
so vse ljudstva verovale v neuinerljivost človeške duše. Gotovo pa je, de je
bilo zarotovanje mertvih, kakor vedeževanje sploh, večidel le gola sleparija
in goljufija; de se je pa tudi sovražnik človeškiga rodu teh umetnost po¬
služeval, de bi tako svojo moč na zemlji ohranil in razširil, se ne vidi le
iz svetiga pisma, ki pravi, de se hudobni duh goljufljivih čudežev poslužuje
(Mat. 24, 24: 2 Tes. 2, 9.); ampak tudi iz tega, ker ni mogoče vsih vra-
žarskih djanj razjasniti in dokazati, de bi bile gola sleparija in goljufija (Pri¬
meri 2. Mojz. 7, 11. 22: 8, 7.).

9. Preden je žena svoje zarotovanje začela, precej ko je Savel željo izgovoril,
de bi rad Samuela vidil, se je po Božjim povelji Samuel perkazal, de mu
je naznanil poslednjo kazen. To je pravi vzrok, zakaj je zarotivka ostermela
in na ves glas zavpila, ko je bila Samuela ugledala. Tako uče sveti očetje,
in celo sveti Duh. Sir. 46, 23.

10. Samuel je prišel brez mojiga zarotovanja; torej moraš ti tisti Savel biti,
s kterim se je v življenji tolikanj pečal, de se tudi zdaj po smerti na tvojo
prošnjo koj perkaže.

H. V hebrejskim: „ Klohirn “, bogove, t. j., božjiga moža, sodnika; zakaj
so tudi sodnike imenovali. Prim. 2. Mojz. 21, 6. Množim število
besede v Elohim u ,  bogovi, kaže imenitnost ali veličastvo osebe, od kterc se
govori; saj tudi še dandanašnji kralji in cesarji od sebe v množnim številu
govore.

12. t. j., mi ni hotel odgovoriti.

13. V hebrejskim: „in je tvoj sovražnik postal “.

131

I. Bukve Kraljev 28. 29.

stvo, in ga bo dal tvojimi! bliž¬
njimi!, Davidu,

18. ker nisi bil pokoren glasu
Gospodoviniu, in nisivdjanjispol-
nil njegove grozovite jeze nad
Amalečani; 14 ) zatorej, kar koli'
terpiš, ti je Gospod dans storil.

19. In Gospod bo dal tudi Izraela
s teboj vred Filistejcam v roke;
jutri pa bote ti in tvoji sinovi per
meni; 15 ) pa tudi šotoriše Izrae¬
lovo bo dal Gospod Filistejcam
v roke.

20. In precej je padel Savel
na zemljo, kakor je bil dolg; za¬
kaj silno se je bil prestrašil Sa¬
muelovih besedi, in ni bilo moči
v njem; ker ni nič jedel ves tisti
dan.

21. Stopila je tedaj tista žena
k Savlu 16 ) (silno je bil namreč
prestrašen) in mu je rekla: Glej,
tvoja dekla je bila pokorna tvoji

besedi, in sim djala svojo dušo
v svojo roko, 17 ) in sim poslušala
tvoje govorjenje, ki simi ga go¬
voril.

22. Zdaj tedaj poslušaj tudi ti
glas svoje dekle, ter bom pred
te položila grižljej kruha, de ješ,
in k moči prideš, in de zamoreš
iti svoj pot.

23. On pa se je branil, in je
rekel: Ne bom jedel. Silili so ga
pa njegovi služabniki in žena, de
je poslednjič poslušal njih glas,
in je vstal od zemlje, in se je
usedel na posteljo.

24. Ta žena. pa je imela pitano
tele doma, in je hitela, ter ga je
zaklala, in je vzela moke, jo je
zamesila, in je spekla opresnikov,

25. in jih je položila pred Savla
in njegove služabnike. In ko so
bili odjedli, so vstali, in so hodili
vso tisto noč.

XXIX. Poglavje.

Filistejski knezi nočejo, de bi David z njimi nad Izraelce hodil; zatorej ga
pošlje kralj Akis nazaj v Sikeleg, ter ga polivali zavoljo njegoviga lepiga ob¬
našanja.

1. Vse filistejske trume so se
tedaj zbrale v Afekti; Izrael pa
se je ušotoril per studencu, ki
je bil v Jezrahelu.

2. Filistejski knezi pa so šli
s svojimi stoterimi in tavžente-
i'imi; David pa in njegovi možje
so bili v poslednji trumi z Aki-
sam.

3. In filistejski knezi so rekli
Akisu: Kaj hočejo ti Hebrejci?
In Akis je rekel filistejskim kne-
zani: Ali ne poznate Davida, ki
je bil služabnik Savla, kralja Izra-
eloviga, in je per meni veliko dni
ali let, in nisim nad njim nič (hn-
diga)  naj del od dneva, ko je k
meni perbežal, do današnjiga dne?

14. Bog je bil ukazal Amalečane pokončati. Gl. zgor. 15, 18. 19.

15. per meni v unim življenji.

16. ali je zopet k njemu prišla, ker je bila ali sama od sebe odstopila, kak°r
se je spodobilo, ali pa ji je Savel rekel, naj odstopi, ko je jel Samuel ž njim

govoriti.

17. sim svoje življenje v smertno nevarnost postavila (v. 9—11.)

9 *

132

I. Bnkve Kraljev 29. 30.

4. Filistejski knezi pa so se
nad njim jezili, ter so mu rekli:
Naj se verne ta človek, in naj
ostane na svojim mestu, kamor
si ga postavil, in naj ne ho r di z
nami v boj, de ne bo naš na¬
sprotnik, ko se začnemo bojevati;
zakaj kako bi nek drugači uto-
lažil svojiga gospoda, kakor z
našimi glavami? 1. Kron. 12, 19.

5. Ali ni to David, ki so mu
v rajih prepevale, rekoč: Savel
je pobil svojih tavžent, David pa
svojih deset tavžent? Spred. 18, 7.

6. Akis je tedaj poklical Da¬
vida, in mu je rekel: (Kakor res¬
nično ) Gospod živi, ti si pošten
in dober v mojih očeh, in tvoj
izhod in vhod v šotoriše per meni *)
mi je dopadljiv, in nisim nič hu-
diga nad teboj'najdel od dneva,
ko si prišel k meni, do tega dneva;
knezam pa ne dopadeš.

7. Verni se tedaj, in pojdi v

miru, de ne boš v oči bodel fili¬
stejskih knezov.

8. In David je rekel Akisu:
Kaj sim namreč storil, in kaj si
najdel nad menoj, svojim hlap-
cam, od dneva, ko sim per tebi
bil, do današnjiga dne, de bi ne ho¬
dil in se ne bojeval zoper sovraž¬
nike svojiga gospoda, kralja? 1 2 )

9. Akis pa je odgovoril, in
je rekel Davidu: Vem, de si dober
v mojih očeh, ko angelj Božji;
tode filistejski knezi so rekli: Naj
ne hodi z nami v boj!

10. Vzdigni se tedaj zjutrej,
ti in služabniki tvojiga gospoda,
ki so prišli s teboj, in ko bote
po noči vstali, in se bo jelo svet¬
lih, odrinite.

11. David je tedej vstal po noči,
on in njegovi možje, de bi se
zjutrej na pot podali, in se ver¬
nih v filistejsko deželo. Filistejci
pa so šli gori v Jezrahel.

XXX. Poglavje.

Ta čas, ko je David s svojimi junaki v šotorišu per Filistejcih v Afeku, pla¬
nejo Amalečani v mesto Sikeleg, jim poberejo žene in otroke, mesto pa za žgo.
Ko David s svojimi junaki domu pride, se vsi silno jokajo po svojih ženah in
otrocih. David jo udere s svojimi junaki po Božjim svetu za Amalečani, jih
vjame, in jim ves rop vzame. David da vojaško postavo tudi za poznejše čase,
de naj se rop med vse vojake enako razdeluje, namreč med nje, ki se bojujejo,
in tudi med nje, ki ta čas vojaške reči varujejo. David razpošlje darov svojim

prijatlam.

1. Ko so bili David in nje¬
govi možje prišli tretji dan v Si¬
keleg, so bili Amalečani iz južne
strani perderli v Sikeleg, in so
udarili Sikeleg, in so ga z og¬
njem požgali, 1. Kron. 12, 20.

2. in so iz njega vjete pe¬
ljali žene, majhno in veliko, ven-
der pa niso nikogar umorili, am¬
pak seboj peljali, ter so šli svojo
pot.

3. Ko so tedaj bili David in

1. tvoje obnašanje proti meni in v vsih tvojih delih.

2. Gotovo bi se ne bil David nikoli zoper Izraelce vojskoval, kar se da po¬
sneti iz lastnije njegovima serca, in vender se tukaj dela, kakor de bi hotel
nad nje iti. Tako obnašanje se ne more in se ne sme zagovarjati. Gl. zgor.
28, 2. razi. 1.

133

I. Bukve Kraljev 30.

njegovi možje v mesto prišli, in
najdli, de je z ognjem požgano,
in de so njih žene, in njih sinovi,
in hčere vjete odpeljane,

4. so vzdignili svoj glas Da¬
vid in ljudje, ki so bili z njim,
io so se jokali, dokler jim niso
solze pošle.

5. Zakaj tudi dve Davidove
ženi ste bile vjete odpeljane, Ahi-
noama, Jezrahelka, in Abigaila,
žena Nabalova s Karmela.

6. In David je bil silno ža¬
losten; zakaj ljudstvo ga je liotlo
kamnjati, ker je bilo slehernimu
britko per sercu zavoljo njegovih
sinov in hčer; David pa se je po-
terdnil v Gospodu, svojim Bogu,

7. in je rekel Abjatarju, du¬
hovnu, sinu Ahimelekovimu: Per-
nesi k meni efod, in Abjatar je
pernesel efod k Davidu,

8. in David je vprašal Go¬
spoda za svet, in je rekel: Ali
naj jo uderem za temi roparji,
in ali jih bom vjel, ali ne? In
Gospod mu je odgovoril: Uderi
jo za njimi: zakaj brez dvoma
jih boš vjel, ter jim boš rop po¬
bral.

9. Odrinil je tedaj David, on
in šest sto mož, ki so bili z njim,
in so prišli do potoka Besora, in
»ekteri upehani so tukej obstali.

10. Uderi pa jo je David sam
m štiri sto mož (za njimi")', za¬
kaj  dve sto mož jih je bilo ob¬
stalo, ker upehani niso mogli iti
čez potok Besor.

11. In so najdli egiptovskiga
moža na polji, ter so ga peljali
k Davidu, in so mu dali kruha
jesti in vode piti,

12. pa tudi kepo smokev, in
dva zvezka posušeniga grozdja.
In ko je bil to povžil, se mu je
spet duša pervezala, in seje po¬
živil; zakaj on ni ne kruha jedel,
ne vode pil tri dni in tri noči.

13. David mu je tedaj rekel:
Čigav si? ali odkod? in kam
greš? In on je odgovoril: Jez
sim egiptOvsk otrok, hlapec Ama-
lečanov, moj gospod pa me je po¬
pustil, ker sim jel predvčerej-
šnjim bolehati.

14. Zakaj mi smo ropili na južno
stran Keretov, ! ) in proti Judu, in
na južno stran Kaleba, in smo
Sikeleg požgali z ognjem.

15. In David mu je rekel: Ali
me moreš peljati k ti trumi? In
on je odgovoril: Persezi mi per
Bogu, de me ne boš umoril, in
de me ne boš izdal v roke mojimu
gospodu, in jez te popeljem k ti
trumi. In David mu je persegel.

16. In ko ga je bil tje per-
peljal, glej, so vsi po tleh okrog
ležali, in so jedli in pili, kakor
de bi bili prazničen dan obhajali
zavoljo vsiga plena in ropa, ki
so ga bili dobili iz dežele Fili-
stejcov in iz dežele Judove.

17. In David jih je pobijal od
večera do večera druziga dneva,
in nihče zmed njih ni ušel, razun
štiri sto mladenčev, ki so se na
kamele usedli in bežali.

18. David je tedaj vse rešil,
kar so bili Amalečani pobrali,
tudi svoji dve ženi je otel.

19. Nič se ni pogrešalo od
nar manjšiga do nar večiga, ne
zmed sinov, ne zmed hčer, in ne
od plena; in kar koli so bili po-

1- t. j., Filistejcov. Gl. v. 16 : 2 .  Kralj. 8, 18. Eceh. 25 ,  16. Sof. 2 ,  5.

134

I. Bukve Kraljev 30. 31.

ropali, vse je David nazaj per-
peljal.

20. In je vzel vso drobnico in
govejo živino, in jo je gnal pred
seboj, in so rekli: To je plen
Davidov!

21. Ko je pa David prišel do
dve sto mož, ki so bili upehani
obstali, in niso mogli za Davi-
dam hoditi, in ki jim je bil uka¬
zal per potoku Besoru ostati, so
šli naproti Davidu in ljudstvu,
ki je bilo z njim. In David je
stopil k ljudstvu, ter ga je mirno
pozdravil.

22. Govorili so pa vsi prehu-
dobni in krivični zmed mož, ki
so bili z Davidam šli, ter so rekli:
Ker niso z nami šli, jim nič ne
bomo dali od plena, ki smo ga
oteli, temuč slehernimu naj bo
zadosti njegova žena in njegovi
otroci; nje naj vzamejo, in naj
gredo !

23. David pa je rekel: Ne rav¬
najte tako, moji bratje, s tem,
kar nam je Gospod dal, ter nas
je varoval, in nam je dal v roke
roparje, ki so bili na nas pla¬
nili ;

24. tudi vas ne bo nihče po¬
slušal v tem govorjenji; zakaj
enak del naj dobi, kdor je šel
v boj, in kdor je ostal per bu¬
tarah, in enako naj si razdele.

25. In tako se je spolnovalo
od tega dneva, in je bilo dalje
ukazano in sklenjeno kakor po¬
stava v Izraelu do današnjiga
dneva. 2 )

26. Ko je pa bil David prišel
v Sikeleg, je poslal darov od
ropa starašinam Judovim, svojim
prijatlam, 3 ) in je rekel: Prejmite
blagodar od plena Gospodovih so¬
vražnikov :

27. Tem (Je poslal }, ki so
bili v Betelu, in tern v Bamotu
proti jugu, in tem v Jeteru,

28. in tem v Ar o er u, in tem
v Sefauiotu, in tem v Estamu,

29. in tem v Rahalu, in tem
v mestih Jerameelcov, in tem v
mestih Kenejcov,

30. in tem v Arami, 4 ) in tem
per jezeru Asanu, in tem v Ataku,

31. in tem v Hebronu, in dru¬
gim, ki so bili po tistih krajih,
v kterih se je mudil David sam
in njegovi možje. 5 )

XXXI. Poglavje.

Filistejci premagajo Izraelce. Savlovi sinovi umerjejo v boji. Savel je močno
ranjen, in samiga sebe umori, ker se boji, de bi ne prišel živ sovražnika«! v
roke. Tudi njegov oproda se umori. Filistejci odrežejo Savlu glavo, njegovo
truplo pa, in trupla njegovih sinov obesijo na zid v Betsanu. Prebivavci v Ja-
besu vzamejo po noči trupla, jih sežgo, pokopljejo kosti, in žalujejo sedem dni.

1. Filistejci pa so se vojsko- so bežali pred Filistejci, in so po-
vali zoper Izrael, in Izraelovi možje padali pobiti na gori Gelboi.

2. Tako je bilo že od nekdaj v navadi (4. Mojz. 31, 27. Joz. 22, 8.), David
pa je to navado za postavo naredil.

3. ki so z njim vlekli.

4. V hebrejskim: „» Hormi“.

5. Kako lepa in vse hvale vredna je Davidova hvaležnost! in vender je hva¬
ležnost med ljudmi silno- redka čednost!

135

I. Bukve Kraljev 31.

2.  In Filistejci so planili na
Savla in njegove sinove, ter so
pobili Jonatana, in Abinadaba,
in Malkisua, sinove Savlove,
1- Kron. 10, 2. 3.

3. in vsa vojskina moč se je
obernila v Savla, in došli so ga
lokostrelci, in hudo je bil ranjen
od lokostrelcov.

4. In Savel je rekel svojiinu
oprodu: Potegni svoj meč, in me
prebodi, de kje ne pridejo uni
neobrezani, in me ne umore, in
se mi ne posmehujejo. Njegov
oproda pa ni hotel; zakaj silno
je bil prestrašen. 1 ) Savel je te¬
daj zagrabil meč, ter se je nanj
nasadil. 2 ) 1. Kron. 10, 4.

5. Ko je to njegov oproda
vidil, de je namreč Savel mer-
tev, se je tudi on na svoj meč
nasadil, in je umeri z njim vred.

6. Umeri je tedaj Savel, in
trije njegovi sinovi, in njegov
oproda, in vsi njegovi možje ob
enim ravno tisti dan.

7. Ko so pa vidili možje Izra¬
elovi, ki so bili unkraj doline 3 )
in unkraj Jordana, de so izra¬
elski možje zbežali, in de jemertev

Savel in njegovi sinovi, so svoje
mesta zapustili in zbežali; in prišli
so Filistejci, in so ondi prebivali.

8. Drugi dan pa so prišli Fi¬
listejci, de bi obropali pobite, in
so najdli Savla in tri njegove
sinove, ki so ležali na gori Gelboi.

9. In odsekali so Savlu glavo,
in so mu vzeli orožje, in so okrog
in okrog po deželi Filistejcov po¬
slali, naj bi se to oznanilo v ma-
likovavskih tempeljnih in medljud-
stvam.

10. In djali so njegovo orožje v
tempelj Astarote, 4 ) njegovo truplo
pa so obesili na zid v Betsanu. 5 )

11. Ko so bili zvedili prebi-
vavci v Jabesu v Galaadu, 6 ) kar
so bili Filistejci Savlu storili,

2. Kralj. 2, 4.

12. so se vzdignili vsi nar moč¬
nejši možje, in so šli vso noč,
in so vzeli Savlovo truplo, in
trupla njegovih sinov z betsan-
skiga zida, in so prišli v Jabes
v Galaadu, ter so jih ondi se¬
žgali. 7 )

13. In vzeli so njih kosti, 8 ) in
so jih pokopali v jabeškim logu,
in so se postili sedem dni. 9 )

1. V hebrejskim: „%akaj silno se je  6a/“ (umoriti kralja — sveto osebo).
Gl. 2. Kralj. 1, 14.

2. Savel je tedaj sam sebe umoril. S takim djanjem nikakor ni ravnal po
junaško, kakor Judje mislijo, ampak prav po babje, ter je pokazal svojo malo-
serčnost in boječnost; zakaj kdor hoče nesreči po samomoru uiti, gotovo ne
kaže serčnosti in močnodušnosti, temuč le on je pravi junak, kdor svoji ne¬
sreči poterpežljivost in vdanost v Božjo voljo nasproti stavi, ter si perzadeva
svoje življenje tako dolgo ohraniti, dokler mu ga Bog ne vzame, ki mu ga
je dal (Avguštin). Savel je umeri po navadni štetvi v letu 2949 po stvar¬
jenji, in 1055 pred Kristusam.

3. unkraj planjave, ki se ji pravi Jezrahel.

4. bognje — lune. Gl. Sodn. 2, 13.

5. de so ga s tem zasramovali.

6. Glej Sodn. 21, 8. Zgor. 1, 11 • 2. Kralj. 2, 4. 5.

7. berž ko ne zato, ker so bile že začele gnjiti. Odsihmal je bilo merliče žgati če¬
dalje bolj navadno; po babilonski sužnosti pa je bila ta navada zopet odpravljena.

8. njih pepel ali njih ostanke.

9. v znamnje žalovanja. Gl. 1. Mojz. 50, 10: 2. Kralj. 3, 35.


ali

I. Poglavje.

David ukaže umoriti Amalečana, ki mu pride povedat, de je kralja SavJa usmertil.
David močno žaluje za Savlam in Jonatanam, zloži pesem, ki se imenuje „/>o/£“,
in zapove, de naj se je nauče njegovi rojaki.

1. IHUgodilo se je pa, ko je
bil Savel mertev, de se je David
vernil s poboja Amalečanov, in
de je ostal v Sikelegu dva dni.

2. Tretji dan pa se perkaže
mož, ki pride iz Savloviga šo-
toriša, s preterganim oblačilam
in s praham potreseno glavo; 1 )
in ko je prišel k Davidu, je pa¬
del na svoj obraz, ter ga je po¬
častil.

3. In David mu je rekel: Od¬
kod prideš? On pa mu je odgo¬
voril : Iz Izraeloviga šotoriša sim
zbežal.

4. In David mu je rekel: Kaj
je, kar se je zgodilo? Povej mi!
On je rekel: Zbežalo je ljudstvo
iz boja, in veliko zmed ljudstva
jih je padlo in pomerlo, pa tudi
Savel in Jonatan, njegov sin,
sta mertva.

5. In David je rekel mladenču,
ki mu je naznanil: Odkod pa veš,
de je Savel mertev, in Jonatan,
njegov sin?

6. In mladeneč, ki mu je na¬
znanil, je rekel: Po naključji sim
prišel na goro Gelboo, in Savel
je slonel na svoji sulici, vozovi
pa, in konjniki so se mu bli¬
žali ; 2 )

7. in ko se je nazaj ozerl,
in me ugledal, me je poklical. In
ko sim mu odgovoril: Tukaj sim!

8. mi je rekel: Kdo si ti?
In sim mu odgovoril: Amalečan
sim jez.

9. In mi je rekel: Stopi na
me, in me umori; zakaj težave
me obhajajo, in moja duša je še
vsa v meni. 3 )

10. In sim nanj stopil, in sim
ga umoril; zakaj vedil sim, de

1. v znamnje žalosti. Amalečan je žalost hlinil.

2. Kar je ti povesti zastran Savlove srnerti perdjano, in je zgornji povesti
(1. Kralj. pogl. 31.) nasproti, to si je Amalečan sam zmislil, ter je Davidu
perpovedoval, de bi se mu bil perkupil.

3. moja duša se še ne more ločiti od telesa, de bi bil terpljenja rešen.

137

II. Bnkve Kraljev 1.

ne more več živeti po svojim
padcu 5 4 ) in vzel sim krono, ki
je bila na njegovi glavi, in na¬
ročnico z njegove rame, 5 ) in sim
jo sem pernesel k tebi, svojimu
gospodu.

11. Tedaj je David prijel svoje
oblačila, in jih je pretergal, in
vsi možje, ki so bili z njim,

12 . in so žalovali, in plakali,
in se postili do večera po Savlu
in Jonatanu, njegovim sinu, in
po ljudstvu Gspodovim, in po
Izraelovi hiši, ker so bili popa¬
dali pod mečem.

13. In David je rekel mladenču,
ki mu je bil naznanil: Od kod
si ti? On pa je odgovoril: Jez
sim sin ptujiga človeka, Amale-
čana.

14. In David mu je rekel: Kaj,
ali se nisi bal stegniti svoje roke
in ubiti maziljenca Gospodoviga?
Ps. 104, 15.

15. In David je poklical eniga
svojih mladenčev, in je rekel:
Perstopi in plani nanj. In on ga
je udaril, in je umeri.

16. In David mu je rekel: Tvoja

kri bodi nad tvojo glavo; 6 ) za¬
kaj tvoje usta so zoper tebe go¬
vorile, ker si rekel: Jez sim ubil
maziljenca Gospodoviga.

17. Žaloval je pa David s tole
žalostnico za Savlam in Jonata-
nam, njegovim sinam,

18. in je ukazal Judove sinove
učiti Lok, 7 ) kakor je pisano v
bukvah pravičnih, 8 ) in je' rekel: 9 )
Spominjaj se teh, o Izrael, ki so
ranjeni pomerli na tvojih višavah!

19. Veličastni, 10 ) o Izrael, so
bili pobiti na tvojih gorah; kako
so vender junaki padli!

20. Ne pravite tega v Getu,
in ne oznanujte po ulicah v Aska-
lonu, de bi se kje ne veselile
hčere 11 ) Filistejcov, in se ne ra-
dovale hčere neobrezanih.

21. Gore Gelboe! posihmal naj
ne pada na vas, ne rosa, ne dež,
tudi naj ne bo njiv s pervinami; 12 )
zakaj tam je bil proč veržen škit
junakov, škit Savlov, kakor de
bi ne bil z oljem maziljen?

22. Brez kervi pobitih in brez
masti junakov se ni nikoli ver¬
nik Jonatanova pušica, 13 ) innteč

4. po tolikim ranjenji. Glej zgor. v. 6. in 1. Kralj. 31, 3.

5. Naročnica ali naramnica je bil kraljev lišp, drag povoj na roki ali na rami,
ko znamnje kraljeve časti in oblasti. Nekdaj so kralji s svojim kraljevimi
znamnji na vojsko hodili. Gl. 1. Kralj. 22, 30.

6. Sam si kriv svoje smerti.

7. t. j., pesem od loka. Ta lepa pesem se zato „Lo/e“ imenuje, ker se v
nji (v 22. versti v hebrejskim ) hvali Jonatanov lok. Jutrovci imajo v navadi
svoje pesmi imenovati po kaki posebni besedi, ki je v pesmi.

8. v bukvah junakov, ki so v njih nabrane pesmi od slovečih pergodb. Glej
Joz. 10, 13.

9. Tega in naslednjiga v ti versti ni v hebrejskim.

10. Savel in Jonatan. Nekteri prestavljajo: „,ver/ia“, drugi pa: v slava  (ali)
lepota je padla".  Junaka Savel in Jonatan sta bila slava in lepota Izra-
eloviga ljudstva.

H. de ne bodo filistejske ženske pesem od zmage prepevale. Ženske so imele
v navadi, pesmi od zmage prepevati. Gl. 2. Mojz. 15, 20 : 1. Kralj. 18, 6.

12. rodovitnih njiv, ki žito, tedaj tudi pervine obrodujejo. Gl. 5. Mojz- 18, 4.

13. V hebrejskim: „ Jonatanov lok a .

138 II. Bnkve Kraljev 1. 2.

Savlov ni nikoli prazen nazaj pri¬
šel. 14 )

23. Savel in Jonatan, Ijubez-
njiva in lepa v svojim življenji, 15 )
tudi v smerti nista bila ločena;
bila sta hitrejši ko orli, in moč¬
nejši ko levi.

24. Izraelove hčere! plakajte
po Savlu, ki vas je v veselji s
škerlatam oblačil, ki vam je dajal
zlate lepotije v ozaljšanje. 16 )

25. Kako so popadali junaki
v boji! Jonatan je ubit na tvojih
višavah!

26. Žalujem po tebi, moj brat,
Jonatan! ti prelepi, in ljubeznjivši
ko ženska ljubezen! Kakor ljubi
mati svojiga ediniga sina, tako
sim jez tebe ljubil!

27. Kako so popadali korenjaki,
in je poginilo vojskino orožje! 17 )

II. Poglavje.

David gre v Hebron, in Judov rod si ga,  ondi zvoli za kralja. David se za¬
hvali prebivavcam v galaajskim Jabesu, de so svojiga gospoda Savla pokopali.
Abner, vojvoda Savlovih vojskinih trum, postavi Izboseta, Savloviga sinu, Izra-
elcam za kralja. Abner se vzdigne z vojsko zoper Davida; Joab, vojvoda Da¬
vidovih vojakov, pa ga zapodi. Abner prebode Asaela.

1. Potem je tedaj David Go¬
spoda vprašal,') rekoč: Ali naj
grem gori v eno Judovih mest?
In Gospod mu je rekel: Le pojdi!
In David je rekel: Kam naj grem?
In mu je odgovoril: V Hebron.

2. Šel je tedaj David gori
in njegovi dve ženi, Ahinoama,
Jezrahelka, in Abigaila, Naba-
lova žena s Karmela;

3. pa tudi može, ki so z njim
bili, je David seboj peljal, sle-
herniga z njegovo družino, in so
prebivali v mestih * i. 2 ) okrog He¬
brona.

4. Prišli so pa možje Judovi,
in so ondi mazilili Davida, de
bi kraljeval nad hišo Judovo. 3 )
In povedalo se je Davidu, de
so bili možje z Jabesa v Galaadu

14. Pomen: Iz boja, ki je ko pojedina junakov (perm. 5. Mojz. 32, 49.), sta
se Savel in Jonatan vselej ko zmagavca z obilnim plenam ali ropam vernila;
kako je bilo vender mogoče, de sta ta dva junaka padla!

15. V hebrejskim: „ki sta se ljubila, in si draga bila v *ivljen)i a .  Gl.

i. Kralj. 20, 2.

16. ker si je bil v vojskah silno veliko plena nabral.

17. junaki, ki so orožje nosili, so poginili. Drugi umejo to po čerki, de je
namreč orožje konec vzelo.

1. za svet. Gl. 1. Kralj. 30, 7. 8. David je sicer vedil, de bo kralj, tega pa
ni vedil, kdaj in kje de bo kralj? zavoljo tega popraša Gospoda. Pobožni
človek se da volji Božji vladati, in nič ne počenja po svoji volji in po svojim
nagibu.

2. po tergih okrog Hebrona.

3. Pravo maziljenje je bil že Samuel opravil, in v tem maziljenji je bil David
od Boga prejel kraljevo oblast (1. Kralj. 16.); tukej omenjeno maziljenje je
bilo samo znamnje vdanosti in počešenja. To se je zgodilo tisto leto, v kte-
rim je Savel umeri; po vstvaritvi 2949, pred Kristusam 1055.

II. Bukve Kraljev 2. 139

Savla pokopali. 1 . Mak. 2 ,57.  Spod.
5, 3.

5. Tedaj je David poslal spo-
ročnikov k možem z Jabesa v
Galaadu, in jim je rekel: Bodite
blagoslovljeni od Gospoda, 4 * ) ki
ste skazaii to usmiljenje Savlu,
gospodu svojimu, ter ste ga po¬
kopali.

6. In zdaj naj vam Gospod
skaže milost in zvestobo, pa tudi
jez vam bom z milostj o povernil,
ker ste to storili.

7. Naj bodo močne vaše roke,
in bodite junaki; zakaj ako ravno
je Savel, vaš gospod, umeri, me
je vender hiša Judova sebi za
kralja mazilila.

8. Abner pa, sin Nerjev, voj¬
voda Savlove vojske, je vzel Izbo-
seta, Savloviga sina, in ga je
okrog vodil po šotorišu, 6 )

9. in ga je kralja postavil čez
Galaad, in Hesuri, in Jezraliel, in
Efraim, in Benjamin, in čez ves
Izrael.

10. Izboset, Savlov sin, je bil
štirdeset let star, ko je jel kra¬
ljevati nad Izraelam, in je dve
leti kraljeval; sama Judova hiša
pa se je Davida deržala.

11. In število dni, kar je Da¬
vid v Hebronu prebival, in nad
Judovo hišo gospodoval, je bilo
sedem let in šest mescov. 6 )

12. In Abner, sin Nerjev, je
šel s hlapci Izboseta, Savloviga
sina, iz šotoriša 7 ) v Gabaon. 8 )

13. Pa tudi Joab, sin Sarvijev,
in Davidovi hlapci so šli, in so
vanje zadeli per ribnjaku v Ga-
baonu. I 11  ko so bili skupej prišli,
so se nasproti ušotorili; ti na
eni strani ribnjaka, uni pa na
drugi.

14. In Abner je rekel Joabu:
Naj se mladenči vzdignejo, in
naj pred nami igrajo! 9 ) In Joab
je odgovoril: Naj se vzdignejo!

15. Tedaj so se vzdignili, in
jih je šlo tje dvanajst po številu
zmed Benjaminovih, od strani
Izboseta, Savloviga sina, in dva¬
najst zmed Davidovih mladenčev.

16. In sleherni zagrabi glavo
svojiga družeta, in zasadi meč
v nasprotnikovo stran, in oba
padeta; torej se je imenovalo ime
tistiga kraja njiva junakov 10 11 ) v
Gabaonu.

17. In vstal je tisti dan silno
terd boj, in Abner in možje Izra¬
elovi so bili od Davidovih mla¬
denčev v beg pognani.

18. Bili so pa ondi trije sinovi
Sarvijevi, 1 ') Joab, in Abisaj, in
Asael; Asael pa. je bil silno
hiter tekovec, ko ktera zmed sern,
ki žive v gojzdih.

19. Asael pa je podil Abnerja,

4. Ali: Gospod naj vas blagoslovi!

5- V hebrejskim: v ter ga je peljal tje v Mahanaim“  (mesto unkraj Jor¬
dana v Galaadu j.

6. Glej spod. 5, 4. 5. Sperviga je bil David le Judoviga rodu kralj.

7. V hebrejskim: n iz Ma/ianaima v Gibeon“.

8. mesto v Benjaminovim rodu. Joz. 18, 25.

9. naj se mladenči po dva in pq, dva poskusijo, kdo de bo zmagal. Vojvoda
vojskinih trum bi rada morjenje in prelivanje kervi svojih rojakov odvernila,
torej skleneta, naj bi se vojska po dvoboji končala. Perm. 1. Kralj. 17, 4.

10. V hebrejskim -  „ Helk at-  // a cit rim  “, t. j., njiva ojstrih mečev.

11. Glej 1. Kralj. 26, 6.

140 II. Bukve

in se ni obernil ne na desno, ne
na levo, in ni jenjal Abnerja der-
viti.

20. Ko seje tedaj Abner ozerl,
je rekel: Si ti Asael? On je od¬
govoril: Jez sim.

21. In Abner mu je rekel: Pojdi
na desno ali na levo, in zagrabi
eniga zmed raladenčev, ter si
vzemi njegov plen. 12 ) Asael pa
ni hotel jenjati, de bi ga ne bil
dervil.

22. In Abner je spet rekel
Asaelu: Jenjaj, ne bodi za me¬
noj, de ne bom persiljen te pre¬
bosti na tla; zakaj ne mogel bi
več svojih oči povzdigniti k Jo-
abu, ,3 ) tvojimu bratu.

23. On pa ga ni hotel poslu¬
šati, ter ni hotel odienjati; tedaj
ga Abner dregne in prebode z
obernjeno sulico v trebuh, in umeri
je na ravno tistim mestu ; in vsi,
ki so hodili memo tistiga kraja,
kjer je bil Asael padel in umeri,
so postajali.

24. Ko sta pa Joab in Abisaj
bežečiga Abnerja podila, je solr.ce
zahajalo; in prišla sta do griča
napeljane vode, 14 ) ki je dolini 15 )
nasproti na potu v gabaonsko pu-
šavo.

25. Tedaj so se zbrali Ben¬
jaminovi sinovi k Abnerju, in so
se v trumo nakopičili, in se verh
griča vstopili.

Kraljev 2 .

26. In Abner je vpil na Jo-
aba, in je rekel: Bo mar tvoj
meč divjal do pokončanja? ali ne
veš, de je obup nevaren? Kako
dolgo ne porečeš ljudstvu, de naj
jenja, preganjati svoje brate?

27. In Joab je rekel: (Kakor
resnična  ) Gospod živi, ako bi bil
ti govoril, bi bilo ljudstvo že zju-
trej jenjalo, preganjati svoje brate.

28. Tedaj je Joab zatrobental,
in vsa vojska se je ustavila, in
niso dalje Izraela podili, tudi se
niso več vojskovali.

29. Abner pa, in njegovi možje
so hodili vso tisto noč po planjavi,
in so šli čez Jordan, in ko so
prehodili ves Bethoron, so prišli
v šotoriše. ,6 )

30. Joab pa se je vernil, ter je
bil Abnerja popustil, in je vse
ljudstvo zbral, in pogrešalo se
je devetnajst mož zmed Davido¬
vih lilapcov verh Asaela.

31. Davidovi hlapci pa so jih
potolkli zmed Benjaminovih, in
zmed mož, ki so bili z Abner-
jem, tri sto in šestdeset, ki so
tudi umerli.

32. I 11  vzeli so Asaela, in so
ga pokopali v pokopališu njego-
viga očeta v Betlehemu; Joab
pa, in možje, ki so bili z njim,
so vso noč hodili, in so ravno
ob svitu prišli v Hebron.

12. Drugi pa prestavljajoč n ter si vzemi njegovo oroije u .

13. ne mogel bi Joaba pogledati, se mu bližati.

14 . V hebrejskim: v do griča Amaha“.

15. V hebrejskim: ^kteri je pred Giaham u .  Grič „Amah“  in mesto n Giah 11
se sicer nikjer drugod ne bereta v sv. pismu.

16. V hebrejskim: „v Mahanaim 11 .

II. Bnkve Kraljev 3.

141

III. Poglavje.

Davidove žene in sinovi. Kralj Izboset se zameri Abnerju, vojvoda svojih voj-
skinih trum, torej se poda Abner k Davida, de bi z njim sklenil zvezo prija-
telstva. Joab umori na skrivnim Abnerja. David graja Joabovo hudodelstvo,
napravi Abnerju lep pogreb, in po njem močno žaluje.

1. Bilo je tedaj dolgo boje¬
vanje 1 ) med Savlovo hišo in med
hišo Davidovo; David se je na¬
našal, in je vedno močnejši 2 ) pri¬
hajal, Savlova hiša pa je poje¬
mala od dneva do dneva.

2. In Davidu so bili sinovi
rojeni v Hebronu, in njegov per-
vorojeni sin je bil Amnon iz Ahi-
noame, Jezrahelke, l. Kron. 3, 1.

3. in za njim je bil Keleab
iz Abigaile, žene Nabalove s
Karmela, in tretji je bil Absa-
lom, sin Maake, hčere Tolmaja,
gesurskiga kralja,

4. četerti pa Adonija, sin Ha-
gitin, in peti Safatija, sin Abi-
talin,

5. šesti pa Jetraam iz Egle,
žene Davidove. Ti so bili Da¬
vidu rojeni v Hebronu.

6. Ko je bil boj med Sav-
Jovo hišo in med hišo Davidovo,
je vladal 3 ) Abner, sin Nerjev,
Pavlovo hišo.

7. Savel pa je imel perlež-

nico z imenam Resfo, hčerAjevo.
In Izboset je rekel Abnerju:

8. Zakaj si šel k perležnici
mojiga očeta? 4 ) On pa je bil
silno razkačen zavoljo Izboseto-
vih besedi, in je rekel: Sim mar
jez dans pasja glava zoper Juda, 5 )
ko sim milost skazal hiši Savla,
tvojiga očeta, in bratam, in nje¬
govi rodovini, in te nisim dal
Davidu v roke, in ti se me dans
lotiš, ter me grajaš zavoljo žen¬
ske?

9. Bog naj Abnerju to stori,
in naj mu to perdene, akozDa-
vidam tako ne delam, kakor mu
je Gospod persegel,

10. de se prenese kraljestvo
iz Savlove hiše, in se povzdigne
sedež Davidov čez Izraela in
Juda od Dana do Bersabe. 6 )

11. In mu ni mogel nič od¬
govoriti , ker se ga je bal.

12. Tedaj je Abner poslal k
Davidu sporočnikov, naj bi mu
namesti njega rekli: Čigava je

!• terpelo je pet let in pol, vender brez vojske z velikimi poboji.

2- ker si je rod za rodam podvergel. Permeri 1. Kron. 12, 22. i. d.

3 - Drugi prestavljajo: n je bil Abner mogočen v Savlovi hiši“,  si je dajal
veliko veljavo, in se je obnašal ko kralj, kar naslednje še bolj poterdi.

4- Kdor je per ženah mertviga kralja ležal, si je dajal pravico do kraljeviga
sedeža; zakaj kraljev naslednik je s kraljevim prestolam tudi kraljeve žene
podedoval. Torej je Izboset mislil, de mu Abner hoče kraljestvo vzeti. Glej
spodej 12, 8: 16, 21— 23 : 3. .Jtralj. 2, 22.

5 - sim mar jez nar zaničljivši, nar manjši zmed Judovih sovražnikov in z med
tvojih prijatlov?

6. t. j., od severne do južne pokrajine, od nar bolj zgornjiga do nar bolj
spodnjiga konca v Palestini. Glej Sodn. 20, 1.

142 II. Bukve

dežela? 7 ) In naj mu rečejo: Na¬
redi prijatelstvo z menoj, in roka
moja bo s teboj, in k tebi bom
perpeljal ves Izrael.

13. In on QDavid ) je rekel:
Prav dobro! Naredil bom s te¬
boj prijatelstvo; tode eno reč od
tebe hočem, rekoč: Ne boš vidil
poprej mojiga obličja, dokler mi ne
perpelješ Mihole, Savlove hčere;
in tako pridi, in me boš vidil.

14. David je tudi k Izbosetu,
Savlovimu sinu, poslal sporoč-
nikov, rekoč: Daj mi nazaj mojo
ženo Miholo, ki sim si jo zaro¬
čil za sto sprednjih kožic Fili-
Stejcov! 1 . Kralj. 18, 27.

15. Tedaj je Izboset tje po-,
slal, in jo je vzel od njeniga
moža 8 ) Faltiela, sina Laisoviga.

16. In njen mož je šel jokaje
za njo do Bahurima; Abner pa
mu je rekel: Pojdi, ter se verni.
In se je vernik

17. Abner je tudi govoril z
Izraelovimi starašinami, in je re¬
kel: Včerej in predvčerejšnjim ste
Davida iskali, de bi kraljeval nad
vami;

18. zdaj tedaj storite; zakaj
Gospodje Davidu govoril, rekoč:
Po roči svojiga služabnika Da¬
vida bom rešil svoje ljudstvo Izrael
iz roke Filistejcov in vsih nje¬
govih sovražnikov.

19.  In Abner je tudi z Ben-
jaminam 9 ) govoril, in je šel tje,
de bi z Davidam v Hebronu go-

Kraljev 3.

voril vse, kar je dopadlo Izraelu
in vsimu Benjaminu. 10 )

20. In prišel je k Davidu v
Hebron z dvajsetimi možmi, in
David je gostijo napravil Abnerju
in njegovim možem, ki so bili
z njim prišli.

21. In Abner je rekel Davidu:
Vzdignil se bom, de zberem ves
Izrael k tebi, svojimu gospodu,
kralju, in de naredim s teboj za¬
vezo, de čez vse kraljuješ, ka¬
kor želi tvoje serce. Ko je bil
tedaj David spremil Abnerja, in
je bil ta v miru odšel,

22. pridejo zdajci Davidovi
hlapci in Joab, ki so bili roparje
pobili, s silno velikim plertam;
Abnerja pa ni bilo več per Da¬
vidu v Hebronu, ker ga je bil
že spustil, in je bil že odšel v
miru.

23. Joab pa je z vso svojo
vojskino trumo, ki je bila z njim,
še le potem prišel; tedaj so Jo-
abu povedali, rekoč: Abner, sin
Nerjev, je prišel k kralju, in on
ga je spustil, in je šel v miru.

24. In Joab je šel k kralju, in
je rekel: Kaj si storil? Glej,
Abner je k tebi prišel, zakaj si ga
spustil, de je šel in jo potegnil?

25. Ali ne poznaš Abnerja,
Nerjeviga sina, de je zato k tebi
prišel, de bi te prekanil, in de
bi zvedil tvoj izhod in tvoj do¬
hod, * 11 ) in de bi vse vedil, kar
koli počenjaš ?

7. V čigavi oblasti je dežela, in kdo ti more pomagati, de jo v svojo oblast
dobiš ?

8. s kterim je v neveljavnim zakonu živela, ker ji David ni bil dal ločivnig®
lista.

9. z Benjaminovim rodam, iz kteriga je Savel bil.

10. je šel tje pravit odgovor in želje Izraelovih in Benjaminovih sinov.

11. de bi zvedil tvoje življenje, obnašanje, vedenje.

143

II. Bnkve Kraljev 3.

26. Ko je bil tedaj Joab od
Davida prišel, je poslal sporoč-
nikov za Abiierjem, in ga je od
vodnjaka Sira nazaj perpeljai, in
David ni tega vedil.

27. In ko je bil Abner v He¬
bron nazaj prišel, ga je Joab po
goljufnim na stran peljal med vrata,
kakor de bi bil hotel z njim go¬
voriti, in ga je ondi zabodel v
trebuh, in je umeri v maševanje
kervi Asaela, njegoviga brata. l2 )
3. Kralj. 2, 5.

28. Ko je David to slišal, kar
se je že bilo zgodilo, je rekel:
Nedolžen sim jez in moje kra¬
ljestvo pred Gospodam vekomej
nad kervjo Abnerja, sinu Nerje-
viga,

29. in pride naj nad glavo Jo-
abovo, in nad vso hišo njegoviga
očeta; in naj se jih ne manjka
Joabovi hiši semetočnih in gobo¬
vih, in tacih, ki vreteno sučejo, 13 )
ali pod mečem padajo, ali kruha
potrebujejo.

30. Joab in Abisaj, njegov brat,
sta tedaj umorila Abnerja zato,
ker je bil ubil Asaela, nju brata,
v boji v Gabaonu.

31. David pa je rekel Joabu
in vsimu ljudstvu, ki je bilo z
njim: Pretergajte svoje oblačila,
in prepašite se z Žaklji, 14 ) in ža¬
lujte pred merličem Abnerjem.
In kralj David je šel za pogre-
bam.

32. In ko so bili Abnerja po¬

kopali v Hebronu, je kralj Da¬
vid vzdignil svoj glas, in se je
jokal na Abnerjevim grobu; pa
tudi vse ljudstvo se je jokalo.

33. In kralj je jokal in žalo¬
val po Abnerji, ter je rekel: Abner
ni umeri, kakor umerjejo malo-
vredneži. 15 )

34. Tvoje roke niso bile zve¬
zane, in tvoje noge niso bile z
železjem obtežene, teinuč padel
si, kakor padajo pred maloprid¬
nimi! In vse ljudstvo je še bolj
po njem plakalo.

35. In ko se je bila vsa mno¬
žica sošla jest z Davidam, 16 j je
še per svetlim dnevu David per-
segel, rekoč: To in to naj mi
stori Bog, ako pred solnčnim za-
hodam pokusim kruha ali kaj dru-
ziga!

36. In to je slišalo vse ljud¬
stvo, in dopadlo mu je vse, kar
je kralj storil pred očmi vsiga
ljudstva.

37. In spoznalo je vse ljudstvo
in ves Izrael tisti dan, de ni bilo
od kralja napravljeno, de je bil
umorjen Abner, Nerjev sin.

38. Kralj je tudi rekel svojim
služabnikam: Ali ne veste, de
je dans padel knez in nar veči
v Izraelu?

39. Jez pa sim še slab, in še
le maziljen kralj, in ti možje, si¬
novi Sarvijevi, so mi preterdi.
Gospod naj mu poverile, kdor
hudo dela, po njegovi hudobii. n )

12. Judoviga brata. Zgorej 2, 23.

13. mehkužnih. Drugi po hebrejskim prestavljajo; v ki ob berglah hodijo 11, .

14. oblecite se v žalostne oblačila, ki so bile Žaklju podobne.

15. Abner ni umeri ko malovrednež ali hudodelnik.

16. sošla Davidu obed perpravit. Per Hebrejcih je bilo v navadi, de so prijatli
mertviga v dan žalovanja obed napravili žalostnim, ker si ga sami niso mogli
oskerbeti. Glej 5. Mojz. 26, 14. Jer. 16, 7.

17. Ko sim še le začel kraljevati, sim preslab, de bi zamogel morivca Joaba

144

II. Bukve Kraljev 4.

IV. Poglavje.

Benjaminca umorita kralja Izboseta v spanji, in perneseta Davidu njegovo glavo
v Hebron, ker mislita, s tem se Davidu perkupiti in kako plačilo prejeti; David
pa ukaže svojim mladenčem, morivcama roke in noge odsekati, ter ji umoriti,
Izbosetovo glavo pa pokopati v Abnerjevim grobu v Hebronu. Povest od hro-
miga Mifiboseta , Jonatanoviga sina.

1. Ko je pa Izboset, Savlov
sin, slišal, de je bil Abner v
Hebronu umorjen, so mu roke
upadle, 1 ) in ves Izrael seje pre¬
strašil.

2. Sin Savlov pa je imel dva
moža, vojvoda roparjev, enimu
je bilo ime Baana, enimu pa Re¬
kah, sinova Remona, Beročana
iz Benjaminovih sinov $ zakaj tudi
Berot je bil štet k Benjaminu,

3. in Beročani so bili zbežali
v Getairn, 2 ) in so bili ondi ko
ptujci do tega časa.

4. Jonatan, sin Savlov, pa je
imel sina hromiga na nogah; pet
let je bil namreč star, ko je pri¬
šlo naznanilo od Savla in Jona¬
tana iz Jezrahela. Njegova doj—
niča ga je tedaj vzela, in zbe¬
žala, in ko je hitela bežati, je
padel, in je ohromel, in njegovo
ime je bilo Mifiboset. 3 )

5. Prišla sta tedaj sinova Re¬
mona, Beročana, Rekab in Baana,
in sta šla ob vročim dnevu v hišo
Izboseta, ki je opoldne spal na
svoji postelji. In tudi hišna vra¬
tarica, ko je pšenico čistila, je
bila zaspala. 4 )

6. Sla sta pa skrivši v hišo,
kakor de bi hotla pšenice vzeti, 5 )
in sta ga prebodla v trebuh, Re¬
kab in Baana, njegov brat, in
sta zbežala.

7. Ko sta bila namreč prišla
v hišo, je on spal na svoji po¬
stelji v hramu, in sta ga pre¬
bodla in umorila, in ko sta mu
glavo vzela, sta šla po potu v
pušavi 6 ) vso noč,

8. in sta pernesla Izbosetovo
glavo k Davidu v Hebron, in sta
rekla kralju: Glej, tukaj je glava
Izboseta, Savloviga sina, tvojiga
sovražnika, ki ti je stregel po

kaznovati, ker je junašk vojvoda vojskinih trum, in ker vse ljudstvo z njim
vleče. Tako je David prav razumno ravnal, de ni s terdim ravnanjem zače-
tiga zedinjenja vsili rodov spet zaterl. David je sicer imel Božjo obljubo, de
bo kralj vsiga Izraeloviga ljudstva; vender pa naj bi zavoljo tega ne pušal
vnemar dopušenih človeških pomočkov, de bi dosegel Božjo obljubo.

1. je vso serčnost zgubil.

2. v filistejsko deželo, potem ko je bil Savel spodil Gabaonce, kterih je bilo
tudi mesto Berot. Glej spod. 21, 1. i. d.

3. To se zato tukaj vmes perpoveduje, de se iz tega razvidi, kako lahko sta
se imenovana (v. 2.) Izbosetova morivca (v. 7.) prederznila, svoje hudodel¬
stvo dopernesti, ker se jima ni bilo skorej celo nič bati še ostalih slabih
Savlovih rodovincov.

4. Besedi: ,,/n tudi hišna  . . . zaspala “ ni v hebrejskim.

5. za svoje podložne spremljevavce.

6. V hebrejskim: v sta šla po planjavi

II. Bukve Kraljev 4. 5. 145

življenji; in Gospod je dans dal
lcojimu gospodu, kralju, maše-
vanje nad Savlam in njegovim
zarodam.

9. Tedaj je David odgovoril
Rekabu in Baanu, njegovimubratu,
sinovama Remo na, Beročana, ter
jima je rekel: (Kakor resnično )
Gospod živi, ki je rešil mojo dušo
sleherne stiske;

10 . ako sim njega, ki mi je
bil naznanil in rekel: Savel je
mertev, in ki je mislil, de mi kaj
dobriga naznani, v Sikelegu pri¬
jel in ubil, ko bi se mu bilo imelo

plačilo dati za naznanilo; Spred.
1, 15.

11 . ali nebom tolikanj bolj zdaj,
ko sta hudobneža umorila ne-
dolžniga moža v njegovi hiši na
njegovi postelji, iz vajnih rok ter¬
jal njegove kervi, in vaju potre¬
bi! znad zemlje?

12. Tedaj je David ukazal svo¬
jim mladenčem, in so ji umorili,
ter so njima roke in noge odse¬
kali , in ji obesili nad ribnjak v
Hebronu; Izbosetovo glavo pa so
vzeli in so jo pokopali v Abner-
jevim grobu v Hebronu. Zgor. 3,33,

V. Poglavje.

David se vzdigne s svojo vojsko v .Jeruzalem, vzame Jebusejcam grad Sion, ga
okrog in okrog obterdi, in ondi stanuje. Kraij Hiram mu pošlje umetnih de-
lavcov, de mu narede kraljevo hišo. Davidovi sinovi. Filistejci pridejo dvakrat
nad Jeruzalem, David pa jih obakrat zapodi' v njih pokrajine.

1. In vsi rodovi Izraelovi so
prišli k Davidu v Hebron, ter so
rekli: Glej, mi smo tvoja kost in
tvoje meso. 1 ) l. Kron. 11, 1.

2. Pa tudi včerej in pred-
včerejšnjim, ko je bil Savel kralj
čez nas, si ti Izraela ven in noter
vodil 5  Gospod pa ti je rekel: Ti
pasi moje ljudstvo Izrael, in ti
bodi knez čez Izrael, l. Kralj. 18,
1 3. 16: 25, 30.

3. In tudi so prišli starašini
Izraelovi k kralju v Hebron, in
kralj David je naredil z njimi za-
vezo v Hebronu pred Gospodam; 2 )

in so Davida mazilili za kralja
čez Izrael. Zgor. 3, 9.

4. David je bil trideset let
star, ko je začel kraljevati, in
je štirdeset let kraljeval. 3 ) 3. Kralj.
2 , *A.

5. V Hebronu je kraljeval čez
Juda sedem let in šest mescov;
v Jeruzalem pa je kraljeval tri
in trideset let čez ves Izrael in
Juda.

6 . In kralj je šel z vsirni možmi,
ki so bili z njim, v Jeruzalem
zoper Jebjsejce, prebivavce v de¬
želi. 4 ) Oni pa so Davidu rekli:

k mi smo tvoji rojaki, ali iz tvojiga naroda.

2. t. j., on je persegel na kraljevo postavo (5. Mojz. IT, 14.); oni pa so mn
pokoršino pereegli (l. Kron. 12;-26—28.).

3. od Savlove smerti do Salomonoviga maziljenja. Gl. 2. Kralj. 2, lt: 3. Kralj.
1, 39.

4. ki so še en del Jeruzalema in grad Sion v oblasti imeli. Glej J oz.  15,63:
t. Kraij. IT, 54.

IL

10

II. Bukve Kraljev 5.

146

Ne boš sem vanj hodil, ako ne po-
trebiš slepih in kruljevih, 5 ) ki pra¬
vijo: David ne bo sem vanj hodil.

7. Vzel je pa David grad Sion,
to je Davidovo mesto.

8. In David je bil tisti dan 6 )

plačilo obljubil njemu, kteri bi
Jebusejce otolkel, in žlebove per
strehah dosegel, 7 ) in potrebil slepe
in hrome, ki sovražijo Davidovo
življenje. 8 ) Zatorej se pravi v
pregovoru: Slepi in hromi ne

pojdeta v tempelj. 9 )

9. David pa je stanoval v
gradu, in ga je imenoval Davi¬
dovo mesto, in ga je okrog in
okrog sozidal 10 ) od Mela * 1 11 ) in
znotrej. 12 )

10. In David je hodil, ter je
močnejši perhajal in raste!, in
Gospod Bog vojskinih trum je
bil z njim. 1. Kron. ll, 9.

11. Tudi Hiram, kralj v Tiru,
je poslal sporočnikov k Davidu,
in cedroviga lesa, in tesarjev, in
kamnarjev za stene, in so Da¬

vidu hišo sozidali. 1. Kron. 14, 1.
Ps. 29. 1.

12. In David je spoznal, de
ga je Gospod poterdil za kralja
čez Izrael, in de je povzdignil
njegovo kraljestvo čez svoje ljud¬
stvo Izrael.

13. Tedaj je David še vzel
perležnic in žen iz Jeruzalema,
potem ko je bil prišel iz Hebrona,
in Davidu so bili rojeni še drugi
sinovi in hčere. 13 ) l.Kron. 3, 9.

14. In to so imena teh, ki so
mu bili rojeni v Jeruzalemu: Sa-
inua, in Sobab, in Natan, in Sa¬
lomon,

15. in Jebahar, in Elisua, in
Nefeg,

16. in Jafia, in Elisama, in
Elioda, in Elifalet.

17. Filistejci pa so slišali, de
so bili mazilili Davida za kralja
čez Izrael, in so šli vsi gori
Davida iskat. In ko je David to
slišal, je šel doli v terdnjavo. 14 )

18. Prišli so pa Filistejci, in so

5. ako ne potrebiš naših bogov, ki jih ti slepe in hrome zmerjaš. Ps. 113,
5. 7. Ali pa: ako ne potrebiš branivcov, ki so samo slepi in hromi; ker
druzih branivcov treba ni, ko je grad sam že dovolj terden. Gl. Iz. 33, 23.
Ali pa: naša terdnjava je tako močna in terdna, de bi jo lahko slepi in hromi
varvali; oni naj bi le zavpili: David ne bo vanjo hodil!

6. ko je mislil grad Sion vzeti.

7. V hebrejskim: »kdor Jebusejce pobije, in do napeljane vode  (do vod¬
njaka ali studenca v sionskim graduj pride 11 .

8. V hebrejskim: „in bi potrebil slepe in hrome, ki jih David iz serca
sovra&i^.  V plačilo mu je bilo obljubljeno, de bo vojvoda vojskinih trum-

1. Kron. 11, 6.

9. ali v hišo; t.j., maliki, slabi in nezmožni varili ne pojdejo v tempelj ali v hišo-

10. in ga je okrog in okrog obzidal in obterdil.

11. Melo je bil mende tabor na južni strani.

12. v mestu in proti severnimu delu mesta, ki se je poznejše novo mesto »os¬
novalo.

13. David je še več žen vzel iz tega namena, de bi se njegov zarod pi' a ' r
številno namnožil; zakaj vsaki Ilebrejic se je srečniga štel, ako je imel veliko
otrok, ker je s tem perpomogel, de se je Božja obljuba (4. Mojz. 13, 16-1
spolnovala.

14. v ograjen, zadelan in obsut kraj, ali pa je David šel iz svoje hiše v terd'
njavo po imenu Sion.

II. Bnkve Kraljev 5. 6.

se razprosterli po rafaimski do¬
lini. 15 ) 1. Kron. 14, 9.

19. In David je Gospoda za
svet vprašal, rekoč: Ali naj grem
nad Filistejce, in ali mi jih boš
dal v roko ? In Gospod je Da¬
vidu rekel: Pojdi gori 5  zakaj dal
ti bom Filistejce v roko.

20. Tedaj je David prišel v
Baal-Farasim, in jih je ondi po¬
tolkel, in je rekel: Gospod je
moje sovražnike vpričo mene raz¬
delil, kakor se razdele vode. Za¬
to se je ime tistiga kraja ime¬
novalo Baal-Farasim. 16 )

21. In popustili so ondi svoje
zrezane malike; David in nje¬
govi možje pa so jih vzeli.

22. In Filistejci so spet gori
prišli, in so se razširili po ra¬
faimski dolini.

147

23. David pa je Gospoda za
svet vprašal: Ali grem gori zo¬
per Filistejce, in ali mi jih boš
dal v roke? In on je odgovoril:
Ne hodi zoper nje, 1V ) ampak okrog
se oberni zad za nje, de pri¬
deš do njih od strani hruševiga
drevja. 18 )

24. In ko boš zaslišal šume¬
nje, kakor de bi kdo šel po ver-
heh hruševiga drevja, tedaj začni
boj; zakaj takrat pojde Gospod
pred teboj, de pokonča šotoriše
Filistejcov.

25. Storil je tedaj David, ka¬
kor mu je bii Gospod ukazal, ter
je pobijal Filistejce od Gabae, de
se pride v Gezer.

VI. Poglavje.

David gre v Karjatjarim po skrinjo zaveze, de bi se v Jeruzalem prenesla. Na
potu grede se Oza dotakne skrinje, in je z naglo smertjo kaznovan. Skrinja
se prenese v Obededomovo hišo, po treh mescih pa v sionski grad. David pred
sveto skrinjo raja, Mihola, njegova žena, mu pa to očita. David osramoti njeno
prevzetnost, in ona umerjc brez otrok.

1. David pa je spet poklical
vse izbrane zmed Izraela, tride¬
set tavžent mož.

2. I 11  David se je vzdignil,

ter je šel, in vse ljudstvo, ki je
bilo z njim zmed Judovih mož,
de bi perpeljali 1 ) skrinjo Božjo,
nad ktero se izgovarja ime 2 ) Go-

15 . r) Rafaim“  je bila lepa dolina, ki je segala od Jeruzalema do Betlehema.

16. t. j., mesto predertve. David penneri svoj nagli in silni napad s svojo
vojsko v sovražno šotoriše dereči vodi, ki jez predere. Filistejci so namreč
Davida oblegli; on pa je prederl njih šotoriše in jih je razkropil.

17. Ne hodi jim naproti.

18. V hebrejskim: „od strani murbovih dreves 11 .  Filistejsko staniše je bilo
spredej silno močno zadelano; torej naj gre David okrog hriba, in naj zadej,
kjer ni bilo zadelano, nanaglama vanj plane.

1- V hebrejskim: „ter je šel, in vse ljudstvo, ki je bilo per njem, v
Baale  (v mesto Karjatjarim) v Judu, de bi od ondod per peljal skrinjo “
i. t. d.

2. nad ktero je pričujoče veličastvo, bitje Božje.

10 *

148 II. Bnkve

spoda vojskinih trum, 3 ) ki sedi
na nji med kerubini. l.Rron. 13, 6.
Ps. 67, 1.

3. In djali so skrinjo Božjo
na nov voz, in so jo vzeli iz
hiše Abinadaba, ki je bil v Ga-
bai: 4 ) Oza pa in Ahio, sinova
Abinadabova, sta peljala novi
voz.

4. In ko so jo bili vzeli iz
hiše Abinadaba, ki je bil v Gabai,
je varoval Ahio skrinjo Božjo,
ter je šel pred skrinjo. 1. Kralj.
7, 1.-

5. David pa, in ves Izrael
so pred Gospodam igrali na razno
iz lesa izdelano orodje: na citre,
in na harfe, in na bobne, in na
zvončke, 5 ) in na cimbale. 6 )

6. Ko so pa prišli k Naho-
novimu gumnu, je Oza roko stegnil
na skrinjo Božjo, ter jo je der-
žal; zakaj vola sta bercala, in jo
nagnila.

7. In Gospod se je v jezi
razserdil nad Ozam, ter ga je
udaril zavoljo prederznosti, in
je ondi umeri zraven skrinje
Božje. 7 )

8. David pa je bil žalosten
zato, ker je bil Gospod udaril

Kraljev 6.

Oza, in ime tistiga mesta se ime¬
nuje do tega dneva udarek Ozov.
1. Kron. 15, 13.

9. In David se je zbal Go¬
spoda tisti dan, in je rekel: Kako
bo skrinja Gospodova k meni ho¬
dila?

10. In ni hotel peljati skrinje
Gospodove k sebi v Davidovo
mesto, ampak peljal jo je v hišo
Obededoma, Getejca. 8 )

11. In skrinja Gospodova je
ostala v hiši Obededoma, Ge¬
tejca, tri mesce, in Gospod je
oblagodarjal Obededoma, in vso
njegovo hišo.

12. In povedalo se je kralju
Davidu, de je Gospod oblago-
daril Obededoma in vse njegove
zavoljo skrinje Božje. Tedaj je
David tje šel, in je z veseljem
peljal skrinjo Božjo iz Obededo-
move hiše v Davidovo mesto, in
bilo je zDavidain sedem korov in
teleta v klavni dar. 9 ) 1. Kron. 15,25.

13. In kolikorkrat so ti, ki so
nosili skrinjo Gospodovo, po šest
stopinj storili, je daroval vola in
ovna, 1 . Kron. 15, 26.

14. in David je rajal 10 ) z vso
močjo pred Gospodam j David pa

3. Drugi prestavljajo: „kjer se je klicalo v ime Gospoda i. t. d.

4. v mestu Karjatjarimu na griču. Glej 1. Kralj. 7, l.

5. Drugi prestavljajo: „na krogulje il ;  prav za prav so bile palice iz rude,
s kterimi so skupej udarjali.

6. Cimbale so bile neki plošči, kakor dve reni; z njimi so skupej udarjali, in
so močno donele.

7. Oza je bil levit, kakor nam zgodovinar Jožef Flavi perpoveduje; torej mu
je bilo dopušeno, skrinjo zaveze na nosilih nositi, vender pa se je ne dotikati.
Gl. 4. Mojz. 4, 14. Dog je hotel po ti kazni vsimu ljudstvu, sosebno p«
svojim služabnikam pokazati, de naj se svetimu le s svetim straham bližajo.

8. To je bil levit (Gl. 1. Kron. 15, 18. 24: 16, 15.), berž ko ne, iz Get~
Rernona. Joz. 21, 25. David je mislil, de se levitu, ko posvečeni osebi, nič
ni treba bati.

9. n in bilo jo  s Davidom 11  i. t. d. ni v hebrejskim.

10. David je grede poskakoval in prepeval.

II. Bukve Kraljev 6.

149

je bil prepasan s platnenim efo-
dam. 1  ’)

15. In David in vsa hiša Izra¬
elova so peljali skrinjo spriče-
vanja Gospodoviga z radovanjem
in s trobentanjem.

16. In ko je bila prišla skri¬
nja Gospodova v Davidovo me¬
sto, je Mihola, Savlova liči, skozi
okno gledala, in je vidila kralja
Davida poskakovati in rajati pred
Gospodam, in ga je zaničevala
v svojim sercu. 12 )

17. In perpeljali so skrinjo Go¬
spodovo, in so jo postavili na njeno
mesto v sredi šotora, ki ga je
bil David za njo razpel; 13 ) in
David je daroval žgavnih in mir¬
nih darov pred Gospodam.

18. In ko je bil dokončal da¬
rovanje žgavnih in mirnih darov,
je blagoslovil ljudstvo v imenu
Gospoda vojškinih trum. 14 )

19. In je delil vsi Izraelovi
množici, možem in ženam, vsa-
cimu hlebček kruha, kos peče-
niga govejiga mesa, in pšenične

moke v olji opražene; 15 ) in raz¬
šlo se je vse ljudstvo, sleherni
na svoj dom.

20. In David se je vernil, de
bi blagoslovil svojo hišo. 16 ) In
Mihola, Savlova hči, je prišla
Davidu naproti, in je rekla: Kako
častitljiv je bil (lans Izraelov kralj,
ki se je pred deklami svojih ldap-
cov odkril in odgernil, 17 ) kakor
se odgrinja kdo zmed nesramni-
kov! 18 )

21. In David je rekel Miholi:
Pred Gospodam, ki me je rajši
izvolil ko tvojiga očeta in vso
njegovo hišo, in ki mi je ukazal,
de naj bom knez čez ljudstvo
Gospodovo v Izraelu,

22. bom igral, in bom še bolj
zaničljiv, kakor sim bil, ter bom
ponižen v svojih očeh, in se bom
z deklami, od kterih si govorila,
še bolj častitljiviga kazal. 19 )

23. Torej Mihola, Savlova hči,
ni rodila sinu do dneva svoje
smerti.

11. s kratkim zgornjim plajšem, kakoršniga so leviti nosili. Glej 1. Kralj. 22,18.

12. Sveti očetje močno hvalijo Davidovo gorečnost in ponižnost; sveti Gregori
še celo perstavi, de on Davida veliko bolj občuduje v njegovim plesu, kakor
v njegovih bojih; zakaj v bojih je le svoje sovražnike zmagal, v plesanji pa
je zmagal samiga sebe, t. j., svojo natorno boječnost in sramožljivost, ki se
velikokrat tudi v dobrih ljudeh najde, in jih zaderžuje, Boga in vero tudi
očitno pred svetam spoznati.

13. po podobi stariga šotora, ki ga je bil Mojzes izdelal. Gl. 1. Kron. 16, 39.

14. kakor blagoslavlja dober oče svoje otroke.

15. neke pogače. Drugi prestavljajo hebrejsko: „ medene kolače ali pogače,
t. j., nekako terdo zakuhaniga medu, ki ga popotniki seboj jemljejo, in ga v
pijači spet raztope. Še drugi pa: „su/io grojzdje u .  Drugi drugači.

16. de bi svojo družino blagoslovil in pozdravil.

17. ki je vpričo ljudstva svojo kraljevo obleko slekel. David je bil namreč
kraljevi plajš (zgornje oblačilo) slekel, in je bil samo v spodnjim in duhov-
skim častnim oblačilu.

18.  v hebrejskim: „ kakor se odgrinjajo neporedni fantalini “, ki jih ni
nič sram. — Oh ^kolikokrat si nekteri imenitneži našiga časa mislijo* de se
jim vera in nje očituo spoznanje, na pril., očitna molitev i. t. d., ne spodobi,
de je vse to le še za nizke in priproste ljudi.

19. bom še bolj e temi deklami v spoznovanji vere svoje slave iskal!

150

II. Bukve Kraljev 1 .

VII. Poglavje.

David razodene preroku Natanu svoje misli, de bi rad Gospodu tempelj zidal,
in prerok mu prav da. Bog' pa mu prepove po Natanu zidati tempelj; mu da
obljubo, de bo njegov zarod neprenehama na kraljevim sedežu; in zapove, de
naj mu bo njegov sin tempelj zidal. David sprejme z ginjenim sercam Božjo
obljubo, in se zahvali Gospodu z gorečo molitvijo.

1. Zgodilo se je pa, ko je
kralj v svoji hiši sedel, in mu je
bil Gospod okrog in okrog mir
podelil pred vsinii njegovimi so¬
vražniki,

2. je rekel Natanu, preroku;
Glej, jez stanujem vcedrovi hiši,')
skrinja Božja pa stoji v sredi
pod kožami? 1 2 ) 1. Kron. 17, 1.

3. In Natan je rekel kralju:
Pojdi, in stori vse, kar je v tvo¬
jim sercu; zakaj Gospod je s
teboj.

4. Zgodilo se je pa tisto noč,
in glej, Gospod je govoril Na¬
tanu, rekoč:

5. Pojdi in govori mojimu slu¬
žabniku, Davidu: To govori’ Go¬
spod : Mi boš mar ti hišo zidal,
de bi v nji prebival?

6. Saj vender nisim v hiši
prebival od tistiga dneva, ko sim
Izraelove otroke izpeljal iz egip¬
tovske dežele uo tega dneva, te-
muč sim hodil v lopi in v šotoru

7. po vsih krajih, ki sim jih
prehodil z vsimi Izraelovimi otroci.
Sim li (kdajj  kako besedo go¬
voril komu 3 ) zmed Izraelovih ro¬
dov, kterimu sim ukazal pasti

moje ljudstvo Izrael, de bi bil
rekel: Zakaj mi niste naredili
cedrove hiše?

8. In zdaj povej to mojimu
služabniku Davidu: To govori
Gospod vojskinih trum: Jez sim
te vzel s pašnikov, ko si hodil
za čedo, de bi bil vojvoda mo-
jiga ljudstva Izraela, 1 . Kralj. 16,
13. Ps. 77, 70.

9. in sim bil s teboj povsod,
koder koli si hodil, in sim po¬
moril vse tvoje sovražnike pred
tvojim obličjem, in sim ti naredil
veliko ime, enako imenu velicih,
ki so na zemlji.

10. In jez bom svojimu ljud¬
stvu Izraelu mesto postavil, in
ga bom vanj zasadil, de bo v
njem stanovalo, in ne bo več nad-
legvano; in tudi hudobneži šene
bodo več prederznili, de bi ga
zaterali, kakor poprej,

11. od dneva, ko sim posta¬
vil sodnike čez svoje ljudstvo
Izrael; in jez ti bom dal pokoj
pred vsimi tvojimi sovražniki, in
Gospod ti naznani, de ti bo Go¬
spod hišo zidal. 4 )

12. In ko se bodo tvoji dnevi

1. v hiši iz cedroviga lesa.

2. pod odejami, s kterimi je bil sveti šotor pokrit in opet.

3. komu zmed sodnikov. Glej 1. Kron. 17, 6.

4. de bo Gospod tvojo rodovino ohranil. To prerokovanje meri ob enim na
Salomona in na Kristusa, tako de nekaj zadeva sosebno Salomona, nekaj so-
sebno Kristusa, nekaj pa oba; večkrat se v svetopisemskih prerokovanjih pri¬
meri, de se kaj od kake osebe pove in prerokuje, kar se mora ob> enim tudi
od njenih naslednikov umeti. Gl. 1. Mojz. 49.

II. Bnkve

spolnili, in ko boš počival per
svojih očetih, bom obudil za te¬
boj tvoje seme, 5 ) ki bo prišlo iz
tvojih ledij, 6 ) in bom uterdil nje¬
govo kraljestvo. 7 ) 3. Kralj. 8, 19.

13. Ta naj zida hišo mojimu
imenu, 8 ) in jez bom uterdil se¬
dež njegoviga kraljestva veko¬
maj. 9 ) 3. Kralj. 5, 5.

14. Jez mu bom v očeta, on
pa mi bo v sina; 10 ) in ako bi
on kaj hudiga storil, * 1  ‘) ga bom
tepel s človeško šibo, in z nad¬
logami človeških otrok. 12 ) l.Kron.
22, 10. Hebr. 1, 5.

15. Svoje milosti mu pa ne
bom vzel, kakor sim jo vzel Savlu,
kteriga sim spravil spred svojiga
obličja. Ps. 88, 4. 37.

16. In tvoja hiša bodi zvesta, 13 )

Kraljev 7 .  151

in tvoje kraljestvo naj vekomaj
terpf pred tvojim 14 ) obličjem, in
tvoj sedež naj bo terden nepre-
nehama. 15 ) Hebr. 1, 5. Ps. 88, 38.

17. Po vsih teh besedah in po
vsim unim vidu, 16 ) tako je govoril
Natan Davidu.

18. David pa je šel, 17 ) in se
je pred Gospoda usedel, in je
rekel: Gospod Bog! kdo sim jez,
in kaj je moja hiša, de si me
dotod perpeljal? 18 )

19. Pa tudi to se je majhno
zdelo v tvojih očeh, Gospod Bog!
Ti si tudi govoril od hiše svo¬
jiga služabnika za daljno prihod¬
nost; 19 ) zakaj to je postava Ada¬
mova, 20 ) Gospod Bog!

20. Kaj bi tedaj zamogel Da¬
vid še dalje s teboj govoriti? za-

5. po tvoji gmerti ti bom dal seme, namreč Kristusa, ki je bil iz Davidove
rodovine; pa tudi: po tvoji smerti bom tvoje seme (Salomona) povzdignil
(5. Mojz. 28, 36.), za kralja postavil.

3- kteri (Salomon, Kristus) bo prišel iz tebe, iz tvojiga zaroda.

7. bom za vselej stanovitno naredil njegovo kraljestvo.

8. Ta (Salomon, Kristus) naj mi zida tempelj, in sicer eden (Salomon) poze-
meljskiga, eden (Kristus) pa duhovniga.

9. To meri sosebno na Kristusa, Zidavca duhovniga tempeljna. Primeri Ps. 88,
30. 37. 38.

10. To zopet meri na Salomona (Ps. 81, 6.) in na Kristusa (Ps. 88, 27. Hebr.

1, 5.).

H. To zopet Salomona zadeva, vender pa tudi Kristusa, ki se v tem oziru
sam imenuje greh v 2. Kor. 5, 21., ker je nosil grehe vsih ljudi, ako ravno sam
greha ni imel.

12. Salomona bom tepel, kakor tepe dober oče svojiga sina, ako greši, in ga
le zato tepe, de ga poboljša, ne pa zato, de bi ga pokončal; Kristusa pa
bom pustil po človeško terpeti.

13. pa tudi: terdna.

14. Po greški in sirski prestavi: v pred mojim “.

15. To sosebno na Kristusa meri. Glej razi. 9.

16. po tem razodenji Božjim je Natan Davidu povedal.

17. v sveti šotor, in je ondi ostal pred Gospodam.

18. de si me tako visoko povzdignil.

19. Ti si tudi govoril od večne Davidove hiše, od večipga Davidoviga kralje¬
stva, ki ga bo v daljni prihodnosti Mesija ustanovil (v. 12. 13.). Permeri
1. Kron. 17, 17.

20. postava človeškiga rodu ali ljudi, ki hočejo, de bi bili tudi njih mlajši srečni.
Prav za prav po hebrejskim : ,,/n 1(0  (daljno prihodnje) je postava Adama
(druziga Adama 1. Kor. 15, 45.), Boga Gospoda cl  (t. j., ki je Bog in Go-

II, Bnkve Kraljev 7 ,  8.

152

kaj ti poznaš svojiga služabnika,
Gospod Bog! 21 )

21. Zavoljo svoje besede 22 ) in
po svojim sercu si vse te velike
reči storil tako., de sijih svojimu
služabniku na znanje dal. 23 )

22. Zatorej si ti poveličan, Go¬
spod Bog; zakaj tebi ga ni ena-
ciga, in tudi ni Boga razun tebe
po vsirn, kar smo slišali s svo¬
jimi ušesi.

23. Ktero ljudstvo pa je na
zemlji, kakor tvoje ljudstvo Izrael,
zavoljo kteriga je Bog šel, de
bi si ga odkupil v ljudstvo, in
de bi si poveličal ime, in de
bi delal veličastne in strahovite
reči pred njimi na zemlji, pred
očmi svojiga ljudstva, ki si ga
sebi rešil iz Egipta — od ljud¬
stva in njegoviga boga. 24 )

24. Zakaj ti si si svoje ljud¬
stvo Izrael uterdil v večno ljud¬
stvo; in ti, Gospod Bog! si jim
Bog postal.

25. Zdaj tedaj, Gospod Bog!
zbudi za vselej besedo, 25 ) ki si

jo govoril svojimu hlapcu in nje¬
govi hiši, ter stori, kakor si go¬
voril,

26. de se poveličuje tvoje ime
vekomaj, in de se govori: Go¬
spod vojskinih trum je Bog čez
Izrael. In hiša tvojiga služab¬
nika Davida bo stanovitna pred
Gospodam;,

27. ker si ti, o Gospod voj¬
skinih trum, Izraelov Bog, od-
perl 26 ) uho svojiga služabnika,
rekoč: Hišo ti bom zidal; zato¬
rej je tvoj služabnik najdel svoje
serce, 27 ) de te je molil s to mo¬
litvijo.

28. Zdaj tedaj, Gospod Bog!
ti si Bog, in tvoje besede bodo
resnica; zakaj ti si govoril svo¬
jimu hlapcu to dobro.

29. Torej začni in blagoslovi
hišo svojiga hlapca, de bo veko¬
maj pred teboj; zakaj ti, Go¬
spod Bog! si govoril, in hiša
tvojiga hlapca bo s tvojim bla-
godaram oblagodarovana veko¬
maj.

VIII. Poglavje.

David premaga Filistejce, Moabljane, kralja v Sobi, Sirijane v Damasku in
tdumejce. V vojski perdobljeno zlato in srebro odloči Gospodu. Davidovi dvorni

služabniki.

spod ali Gospod Bog). Perm. Ps. 109., kjer David Mesija tudi svojiga Go¬
spoda imenuje. Drugi pa drugači.

21. Ne morem ti dopovedati, kako sim ti hvaležen, pa saj poznaš moje serce.

22. de spolniš svoje obljube.

23. „po svojim sercu (l ,  t. j., po svoji volji, iz zgolj milosti, si mi te velike
in imenitne reči  razodel, ker tega nisim zaslužil.

24. od Egipčanov in njih bogov. Gl. 2. Mojz. 12, 12. Drugi po 1. Kron. 17,21-
in po greškim: „:-z Egipta , ko si pregnal ljudstva  (_Kananejce) in njih
bogove “. Drugi drugači.

25. derži za vselej svojo besedo, ter spolni svojo obljubo.

26. ker ti, o Gospod! si me perpravniga storil poslušati tvoje Božje sklepe.

27. zatorej sim serčnost, zaupanje dobil.

II. Bnkve Kraljev 8.

1. Potem se je pa zgodilo,
de je David potolkel Filistejce,
in jih je ponižal, in David je vzel
ujzdo davka iz roke Filistejcev. ‘)

1. Kron. 18, 1. 2.

2. Tudi Moabljane je pobil,
in jih 1 2 ) je z vervjo premeril, ko
jih je dal na tla položiti; 3 ) meril
je pa z dvema vervema, 4 ) z eno
za umorjenje, z eno pa zaohranje-
nje življenja. 5 ) Tedaj so bili3To—
abljani Davidovi sužnji pod dav-
kam.

3. In David je pobil Adare-
zerja, sina Rohoboviga, kralja v
Sobi, 6 ) ko je tje šel, de bi go¬
spodoval čez reko Evfrat. 7 )

4. In ko je David zmed nje¬
govih vjel tavžent in sedem sto
konjnikov, in dvajset tavžent peš-
cov, je vsirn voznim konjem kite
porezal ; 8 ) sto vozov 9 ) pa je zmed
n jib ohranil.

5. Prišli so pa Sirijani iz Da¬
maska, de bi pomagali Adare-
zer ju, kralju v Sobi, in David

153

je pobil zmed Sirijanov dva in
dvajset tavžent mo'ž.

6. In David je djal zasedo
v damaško Sirijo, in Sirija je
bila Davidu sužna pod davkam;
in Gospod je Davida obvaroval
povsod, 10 J kamor koli je hodil.

7. In David je vzel zlato
orožje, 11 ) ki so ga imeli Ada-
rezerjevi služabniki, in gajeper-
nesel v Jeruzalem.

8. In iz Bet in iz Berota,
Adarezerjevih mest, je pernesel
kralj David silno veliko brona.

9. Ko je pa Tov, kralj v
Einatu, 12 ) slišal, de je David po¬
bil vso Adarezerjevo moč,

10. je poslal Tov Jorama, svo-
jiga sina, k kralju Davidu, de
ga je pozdravil, in mu srečo vo-
šil, in se mu zahvalil zato, ker
je premagal Adarezerja, in ga
je pobil; Tov je bil namreč Ada-
rezerjev sovražnik, in v njegovi
roči 13 ) so bile zlate posode, in sre-
berne posode, in bronaste posode.

1- Po 1. Kron. 18, 1. jim je David vzel mesto Get in z njim tudi vso moč,
de niso spet mogli Izraelcov stiskati. V hebrejskim: „in David jim je vzel
Meteg-Haamo“.  Veliko mesto n Get u  se je blezo tudi imenovalo „Meteg-
Haama u , po našim jeziku: ročna uzda.

2. vjete Moabljane je z merjevsko vervjo premeril.

3. premeril je namreč z merjevsko vervjo tisti del dežele, na kterim so vjeti
ležali.

4. je razdelil zmerjeno okrajino v dva dela.

5. Vjeti, ki so na enim delu zmerjene okrajine ležali, naj bi se umorili, drugi
pa per življenji ohranili. Berž ko ne, sta bila dela po vadljanji določena.
V hebrejskim: n dva dela .sta bila odmenjena v smert , tretji del pa
je bil pušen per %ivljenji“.

6. Glej 1. Kralj. 14, 47. V hebrejskim se kralj imenuje: v Hadadezer u .

7. Do reke Evfrata je bil blezo že Savel svoje kraljestvo razširil. Gl. l.Mojz.
15, 18: 4. Mojz. 24, 17.

8. de so brez posebnih bolečin poginili. Glej Joz. 11, 6.

9. konje za sto vozov. Teh konj pa David ni ohranil za vojsko, ampak za
drugo rabo.

10. V hebrejskim: v je Davidu pomagal

H. V hebrejskim: „je vzel zlate škite“.

12. na severni pokrajini Palestine. Gl. 4. Mojz. 13, 22.

13. v Joramovi roči so bile zlate posode.

154 II. Bnkve Kraljev 8. 9.

11. In tudi te je posvetil kralj
David Gospodu s srebram in
zlatarn vred, ki ga je bil posvetil
od vsili narodov, ktere si je bil
podvergel,

12. od Sirijanov, in odMoab-
Ijanov, in od Amonovih sinov, in
od Filistejcov, in od Amaleča-
nov, in od plena Adarezerja, sina
Rohoboviga, kralja v Sobi.

13. Tudi si je David ime per-
dobil, 14 ) ko se je bil po vzeti
Sirii vernil, v solni dolini, ko je
bil osemnajst tavžent mož po¬
bil. 15 )

14. In on je postavil varhe v
Idumeji, in je djal tje zasedo, in
vsa Idumeja je bila sužna Da¬

vidu, in Gospod je obvaroval
Davida povsod, kamor koli je
hodil.

15. In David je kraljeval čez
ves Izrael; tudi je David’ delal
v sodbi pravico vsimu svojimu
ljudstvu.

16. Joab, sin Servijev, je bil
čez vojsko, in Josafat, sin Ahi-
ludov, čez pisarje, 16 )

17. in Sadok, sin Ahitobov,
in Ahimelek, sin Abjatarjev, sta
bila duhovna, 17 ) in Saraja je bil
pisar. 18 )

18. Banaja pa, sin Jojadov,
čez kerete in felete; 19 ) Davidovi
sinovi pa so bili duhovni. 20 )

IX. Poglavje.

David pokliče Mifiboseta, Jonatanoviga sina, na svoj kraljevi dvor, mn podari
Savlovo posestvo, in mu dovoli, de je vsak dan per kraljevi mizi.

1. In David je rekel: 1 ) Kaj
praviš, ali je še kdo ostal od

Savlove hiše, de mu milost ska-
žem zavoljo Jonatana?

14. David je slovel po svojih zmagah tudi v solni dolini.

15. ker sta tukej (berž ko ne, blizo mertviga ali slaniga morja) Abisaj in Joab
Edomljane zmagala. 1. Kron. 18, 12. Ps. 59, 2. Slano morje se spomladi
po ti dolini razlije, in ko spet odteče, popusti po nji solno skorjo, in zato se
ta dolina imenuje , n solna dolina “.

16. Nekteri prestavljajo: „ Josafat , sin Ahiludov,je bil zgodovinar “. V hebrej¬
skim: n je bil zapisovavec u .  Kaj de je zapisoval, se ne ve; morebiti je
zapisoval kraljeve sklepe in razsodbe, ali pa, kar se je vsaki dan posebniga
v kraljestvu zgodilo. Perm. Ezdr. 4, 15. Estr. 6, 1.

17. sta bila viši duhovna. Ko je bil Abjatar (1. Kralj. 22, 20.) k Davidu zbežal,
je Savel Sadoka velikiga duhovna postavil. Torej sta bila v tem času dva
velika duhovna, pervi je v Jeruzalemu službo opravljal, drugi pa v Gabaonu.

18. skrivni pisar.

19. čez rabcljne in tekavce, čez životno stražo; zakaj životna straža je hudo-
delnikam na kraljevo povelje življenje jemala, in med životno stražo so bili,
ki so pred kraljevim vozam tekali, in kraljeve povelja v daljne kraje hitro
nosili. Perm. 1. Kralj. 8, 11.

20. dvorjani, t. j., dvorni uredniki, kteri so kralju, Božjimu namestniku, kakor
duhovni služili. Gl. 1. Kron. 18, 17. Spodej 20, 25. 26.

1. sam per sebi. Permeri 1. Kralj. 20, 14.

II. Bukve Kraljev 9. 10. 155

2. Bil jfe pa od Savlove hiše
hlapec z imenam Šiba. Ko ga
je bil kralj k sebi poklical, mu
je rekel: Si ti Šiba? In on je
odgovoril: Jez sim, tvoj hlapec.

3. In kralj je rekel: Ali je
še kdo ostal od Savlove hiše,
de mu skažem milost Božjo? In
Šiba je rekel kralju: Še je sin
Jonatanov, ki je hrom na nogah.

4. In (David')  je rekel: Kje
je ? In Šiba je rekel kralju: Glej,
v hiši Makirja, sina Amieloviga,
v Lodabaru je. 2 )

5. Tedaj je kralj David tje
poslal, in ga je dal perpeljati iz
hiše Makirja, sina Amieloviga, iz
Lodabara.

6. Ko je bil pa prišel Mifi-
boset, sin Jonatana, sinu Savlo¬
viga, k Davidu, je padel na svoj
obraz, in ga je častil. In David
J e  rekel: Mifiboset! On pa je
odgovoril: Tukaj sim, tvoj hla¬
pec.

7. In David mu je rekel: Ne
boj se; zakaj skazoval ti bom
milost zavoljo Jonatana, tvojiga
očeta, in ti bom nazaj dal vse
njive Savla, tvojiga očeta, in ti
boš vedno jedel kruh per moji
mizi.

8. Ta pa ga je počastil, in
je rekel: Kdo sim jez, tvoj hla¬
pec, de si se ozerl na mertviga
psa, kakor sim jez?

9. Na to je kralj poklical Šiba,
Savloviga hlapca, in mu je rekel:
Vse, kar je bilo Savloviga, in
vso njegovo hišo sim dal sinu
tvojiga gospoda.

10. Torej mu obdeluj zemljo,
ti, in tvoji sinovi, in tvoji hlapci,
in donašaj živeža sinu svojiga
gospoda, de se živi. 3 ) Mifiboset,
sin tvojiga gospoda, pa naj vse¬
lej je kruh per moji mizi. Šiba
pa je imel petnajst sinov in dvaj¬
set hlapcov.

11. In Šiba je rekel kralju:
Kakor si ukazal, gospod, moj
kralj! svojimu hlapcu, tako bo
storil tvoj hlapec; in Mifiboset
naj je per moji mizi, ko eden
zmed kraljevih sinov. 4 )

12. Imel je pa Mifiboset še
majhniga sina z imenam Miha;
in vsa rodovina Sibove hiše je
služila Mifibosetu.

13. In Mifiboset je prebival v
Jeruzalemu, ker je vedno per
kraljevi mizi jedel; in je bil hroin
na obeh nogah.

X. Poglavje.

David pošlje spomenikov do kralja Amonijanov, on pa z njimi prav gerdo in
zaničljivo dela. Davidova vojvoda, Joab in Abisaj, premagata Amonijane in njih
pomagovavce. David premaga Adarezerja, sirskiga kralja, in ubije Sobaka,

vojvoda njegove vojske.

1. Potem se je pa zgodilo, in Hanon, njegov sin, je kralje-
de je kralj Amonovih sinov umeri, val namesti njega.

2. unkraj Jordana v Galaadu. Glej spod. 17, 27.

3. de bo imel dovolj dohodkov za se in za svoje strežeje (v. 12‘.)> desiravno
ga imam per svoji mizi.

4. in tudi per moji mizi naj je ko kraljev sin.

II. Bukve Kraljev 10.

156

2. In David je rekel: Milost
bom skazal Hanonu, 'j sinu Naa-
sovimu, kakor mi je njegov oče
milost skazal. David je tedaj tje
poslal, de bi ga tolažil 2 ) po svo¬
jih služabnikih zavoljo očetove
smerti. Ko so pa bili Davidovi
služabniki prišli v deželo Amo¬
novih sinov,

3. so knezi Amonovih sinov
rekli Hanonu, svojimu gospodu:
Ali misliš, de je David iz spo¬
štovanja do tvojiga očeta k tebi
tolažnikov poslal? Ali ni David
svojih služabnikov zato k tebi
poslal, de bi mesto preiskoval,
in ogledal, in ga razdjal?

4. Torej je Hanon Davidove
služabnike prijel, in jim je polo¬
vico brade obril, in je njih obla¬
čila do zadnjice na pol preter-
gal, in jih je spustil.

5. Ko se je bilo Davidu to
povedalo, jim je naproti poslal;
zakaj gerdd so bili možje osra-
moteni, in David jim je ukazal:
Ostanite v Jerihi, dokler vam
spet brada ne zraste, in potem
se vernite.

6. Ko so pa Amonovi sinovi
vidili, de so Davidu krivico sto¬
rili, so poslali, in so za plačilo
najeli Sirijanov v Rohobu, 3 ) in
Sirijanov v Sobi, dvajset tavžent
pešcov, in od kralja v Maaki 4 )
tavžent mož, in od Istoba 5 ) dva¬
najst tavžent mož.

7. Ko je David to slišal, je
poslal Joaba, in vso vojsko bo-
jakov.

8. Amonovi sinovi so tedaj
ven šli, in so se v boj postavili
tikama pred vhod mestnih vrat: 6 )
Sirijani pa iz Sobe, in iz Ro-
hoba, in iz Istoba, in iz Maake
so bili posebej na polji. 7 )

9. Ko je tedaj Joab vidil, de
je bil boj spredej in zadej per-
pravljen zoper njega, jih je iz¬
bral zmed vsili odbranih Izraelo¬
vih, in se je postavil v boj zoper
Sirijane;

10. drugi del ljudstva pa je
izročil Abisaju, svojimu bratu, ki
se je v boj postavil zoper Amo¬
nove sinove.

11. In Joab je rekel: Ako bi
bili Sirijani močnejši ko jez, mi
pridi na pomoč; ako bi pa Amo¬
novi sinovi močnejši bili ko ti,
bom jez tebi pomagal.

12. Rodi junak in bojujva se
za naše ljudstvo, in za mesto 8 )
našiga Boga. Gospod pa naj
stori, kar koli je dobro v njegovih
očeh.

v

13. Sel je tedaj Joab in ljud¬
stvo, ki je bilo z njim, v boj
zoper Sirijane, in oni so precej
zbežali spred njegoviga obličja.

14. Ko so pa Amonijani vidili,
de so Sirijani zbežali, so tudi
oni bežali pred Abisajem, in so
šli v mesto; Joab pa se je ver-

1. V prijaznosti bom živel s Hanonam.

2. de bi mu na znanje dal, de ga miluje, ker mu je oce umeri.

3. Rohob je bilo mesto in pokrajina v Asirii.

4. Maaka je bilo kananejsko mesto in okrajina na vzhodnji strani mertviga
morja.

5. blizo Maake. Glej Sodn. 11, 3. 5.

6. pred vrata veliciga mesta z imenarn Raba.

7. de bi Izraelce za herbtam napadli (v. 9.).

8. V nebrejskim: mesta' 1 .

II. Bukve Kraljev 10. II. 157

nil od Amonovih sinov, in je pri¬
šel v Jeruzalem. 9 )

15. Ko so tedaj Sirijani vidili,
de so padali pred Izraelci, so se
spet vsi zbrali.

16. In Adarezer je tje poslal,
in je izpeljal Sirijane, ki so bili
Onkraj reke, 10 ) in je perpeljal
njih vojskino trumo; 11 ) Sobakpa,
vojvoda Adarezerjeve vojske, je
bil njih poglavar.

17. In ko je bilo to Davidu
povedano, je zbral ves Izrael,
in je šel čez Jordan, ter je pri¬
šel v Helam, in Sirijani so se
postavili v boj zoper Davida, in
so se ž njim bojevali.

18. Sirijani pa so zbežali pred
Izraelci, in David je pobil zmed
Sirijanov sedem sto vozov , n )  in
štirdeset tavžent konjnikov ; in je
tudi udaril Sobaka, vojvoda voj-
skine trume, de je zdajci umeri.

19. Ko so tedaj vidili vsi kralji,
ki so Adarezerju pomagali, de
so od Izraela premagani, so se
zbali, in osem in petdeset tavžent
jih je bežalo pred Izraelam. In
naredili so mir z Izraelci, in so
jim služili, in Sirijani so se bali
še dalje pomagati Amonovim si-
novam.

XI. Poglavje.

David vidi Betsabejo, Urijevo ženo, jo poželi in presestva z njo. David bi rad
svoj greh pred avetam zakril, torej sili Urija, de naj gre domu k svoji ženi;
ker pa Urija noče tega storiti, ga pošlje David do Joaba s pismam, v kterim
naroči, de naj postavi Urija na tako mesto, kjer bo boj naj hujši, de bo

ondi gotovo umeri.

1. Zgodilo se je pa, ko je
bilo preteklo leto, tisti čas, ko
imajo kralji navado na vojsko ho¬
diti, ') de je poslal David Joaba, in
svoje hlapce z njim, in ves Izrael;
in so pokončali Amonove sinove,
in so obsedli mesto Rabo, Da¬
vid pa je ostal v Jeruzalemu.

1. Kron. 20, 1.

2. Ko se je to godilo, se je

naključilo, de je David popoldne

vstal iz svoje postelje, in se je
sprehajal po strehi kraljeve hiše;
in je vidil nasproti 1 2 ) od svoje
strehe ženo se umivati; 3 ) žena
pa je bila silno lepa.

3. Tedaj je kralj poslal, in
je vprašal, kdo bi žena bila? In
povedalo se mu je, de je Bet-
sabeja, hči Eliamova, žena Urija,
Hetejca.

4. In David je poslal spo-

9. mende zato, de bi ondi prezimil, s tem namcnam, de bi spomladi spet voj¬
sko začel. Spodej 11, 1.

10. E/frat.

11. V hebrejskim: „in go prišli v llelam u  (v. 17.).

12. t. j., sedem sto bojakov na vozeh.

1. namreč spomladi. Drugi pa razlagajo: čez leto od tistiga časa, ko s« se
bili poslanci (pogl. 10.) ventili,

2. te besede ni v hebrejskim.

3.  David jc vidil s strehe svoje hiše ženo, ki se je umivala na dvoriš« svoje
hiše,, kjer je bil vodnjak in lepa priložnost za kopel. S kraljeve hiše, ki je
na hribu Sionu stala, se je vse mesto lahko pregledalo.

158 II. Bukve Kraljev II.

ročnikov, in jo ukaže perpeljati.
In ko je bila k njemu prišla, je
per nji spal; ona pa je bila zdajci
očišena svoje nečistobe, 4 )

5. in se je vernila v svojo
hišo, ko je bila spočela. In ona
je poslaia, in je povedala Davidu,
in je rekla: Spočela sim.

6. David pa je poslal Joabu,
in je rekel: Pošlji k meni Urija,
Hetejca. In Joab je poslal Urija
k Davidu.

7. In Urija je prišel k Da¬
vidu. In David je vprašal, ali se
Joabu in ljudstvu dobro godi, in
kako se vojskuje?

8. In David je rekel Uriju:
Pojdi v svojo hišo, in si noge
umi. 5 ) In Urija je šel iz kraljeve
hiše, in za njim je šlo kraljevo
jedilo. 6 )

9. Urija pa je spal pred vratmi
kraljeve hiše z drugimi hlapci svo-
jiga gospoda, ter ni šel doli v
svojo hišo.

10. In povedali so Davidu, re¬
koč: Urija ni šel v svojo hišo.
In David je rekel Uriju: Ali nisi
s pota prišel? zakaj nisi šel doli
v svojo hišo? 7 )

11. In Urija je rekel Davidu:
Skrinja Božja, 8 ) in Izrael, in
Juda prebivajo v šotorih, in moj
gospod Joab, in hlapci mojiga

gospoda po tleh leže; in jez bi
šel v svojo hišo, de bi jedel, in
pil, in per svoji ženi spal ? Per
tvojim življenji, in per življenji
tvoje duše, tega ne storim!

12. Tedaj je David rekel Uriju:
Ostani tukaj tudi dans, in jutri
te bom spustil. Tedaj je Urija
ostal tisti in drugi dan v Jeru¬
zalemu.

13. In David ga je povabil,
de bi pred njim jedel in pil, in
ga je upijanil; on pa je zvečer
šel, in je spal na svoji postelji
s hlapci svojiga gospoda, in ni
šel doli v svojo hišo.

14. Ko se je bilo jutro storilo,
je David list pisal Joabu, in ga
je poslal po Urii,

15. in je pisal v listu: Posta¬
vite Urija spredej v boj, kjer je
bojevanje nar hujši, in ga zapu¬
stite, de pobit umerje. 9 )

16. Ko je tedaj Joab mesto
oblegal, je postavil Urija na kraj,
kjer je vedil, de so nar močnejši
možje.

17. In možje so planili iz me¬
sta , in so se vojskovali zoper
Joaba, in padli so nekteri zmed
ljudstva Davidovih hlapcov, in
tudi Urija, Hetejic, je umeri.

18. Joab je tedaj poslal, in je
sporočilDavidu vso pergodbo boja.

4. teilej je toliko lože spočela. Gl. 3. Mojz. 15, 18.

5. in se poči. David je hotel Urija pregovoriti, naj bi šel k svoji ženi, de bi
bil tako njeno in svoje nesramno djanje pred svetam zakril.

6. poslal je za njim jed in pijačo od svoje kraljeve mize.

7. David bi bil rad svoj greh zakril, Bog pa ga je vsim razodel.

8. ki so jo bili na vojsko seboj vzeli, de bi jih bila k serčnosti spodbudovala in
sovražnikov varvala. Permeri Ps. 67.

9. Tako greh v greh potegne. Ustavljaj se z vojskovanjem in molitevjo koj
pervimu mikanju v greh, in čuj sosebno nad svojimi počutki! Ako si bil
tako nesrečen, de si padel, naglo spet vstani; zakaj dalje ko v grehu ostaneš,
tolikanj močnejši bo greh, ti pa boš tolikanj bolj nezmožen, spet iz greha
vstati.

II. Bnkve Kraljev 11. 12. 159

19. In je ukazal sporočniku,
rekoč: Ko boš vse, kar se je v
boji zgodilo, kralju dopovedal,

20. in če ga boš vidil se ser-
diti, in poreče : Zakaj ste se bli¬
žali ozidju, se bojevat? Ali niste
vedili, de se z ozidja strelja ve¬
liko pušic?

21. Kdo je ubil Abimeleka, sina
Jerobaaloviga ? Ali ni žena z
ozidja nanj vergla kosa mlina, 10 )
in ga je ubila v Tebesu? Zakaj
ste se ozidju bližali? — tedaj reci:
Tudi tvoj služabnik Urija, He-
tejic, je obležal. Sodu. 9, 53.

22. Tedaj je sporočnik odrinil
in prišel, ter je Davidu vse po¬
vedal, kar mu je bil Joab ukazal.

23. In sporočnik je rekel Da¬
vidu: Možje so bili močnejši ko
mi, ter so na polje na nas pla¬
nili; mi pa smo se jim ustavljali,
in smo jih podili do mestnih vrat.

24. Strelci pa so doli z ozidja
streljali na tvoje hlapce, in nekteri
zmed kraljevih ldapcov so umerli,
in tudi tvoj služabnik Urija, He-
tejic, je umeri.

25. In David je rekel sporoč¬
niku: ToreciJoabu: Ta reč naj
ti ne podere serca; zakaj mno¬
goteri je vojskini izhod, in meč
zdaj tega, zdaj unigapožre; po-
terduj svoje vojšake zoper me¬

sto, de ga razdeneš, in jih spod¬
bujaj.

26. Ko je pa Urijeva žena sli¬
šala, de je njen mož umeri, je
žalovala po njem.

27. In ko je čas žalovanja pre¬
tekel, je David (po njo~)  poslal,
in jo je rekel perpeljati v svojo
hišo, in je bila njegova žena, in
mu je sinu rodila. 1  ‘) Ta reč pa,
ki jo je bil David storil, je bila
zoperna Gospodu.

XII. Poglavje.

Prerok Natan pokaže v lepi priliki Davidu, de je silno veliko pregreho storil;
David spozna svoj greh in se ga kesa; Natan pa mu napove kazen Božjo.
Davidov nezakonski sin umerje, in namesti njega mu je rojen Salomon. David
premaga mesto Babo, in se mašuje nad Ainonijani, ker so z njegovimi sporoč-
niki tako zaničljivo ravnali; potem pa se verne v Jeruzalem.

1. Gospod pa je poslal Na-
tana 1 ) k Davidu. Ko je bil k
njemu prišel, mu je rekel: Dva
moža sta bila v enim mestu, eden
bogat, eden pa siromak.

2. Bogati je imel silno veliko
ovac in goved,

3. siromak pa prav nič ni
imel, kakor eno ovčico, ki jo je
bil kupil in redil, in ona je per

10. zgornji kamen ročniga mlina je bila žena nanj vergla.

D. Tak zakon je nasproti lepimu življenju, pa tudi sreči družin, in ravno za¬
voljo tega ga cerkev prepoveduje; zakaj ako bi bilo dopušeno, de bi se
smele tudi take osebe v zakon jemati, ki zakonskim družetam iz tega namena
po življenji strežejo, in jih s pffta spravijo, de bi se potem z ostalimi dru-
žeti poročile, bi bilo življenje marsikterih zakonskih družetov v vedni smertni
nevarnosti. Torej tudi ta Davidov zakon Bogu ni bil prijeten; vender pa
je bil veljaven.

I. preroka. Glej zgorej 7, 2,

II. Bukve Kraljev 12.

160

njem rastia z njegovimi sinovi
vred, ter je od njegoviga kruha
jedla, in iz njegoviga kozarca
pila, in v njegovim naročji spala,
in bila mu je kakor hči.

4. Ko je pa bil nek ptujic k
bogatimu prišel, ni hotel vzeti
od svojih ovac in goved, de bi
napravil gostijo unimu ptujcu, ki
je bil k njemu prišel, in je vzel
ovco uboziga moža, ter je per-
pravil jedil človeku, ki je bil k
njemu prišel.

5. Tedaj se je David silno
razserdil nad uniin možem, in je
rekel Natanu: (j Kakor resnično)
Gospod živi, mož, ki je to sto¬
ril, je sin smerti. 2 )

6 . Ovco naj čveterno poverile,
ker je to storil, in ni zanesel. 3 )

2. Mojz. 22, 1.

7. Natan pa je Davidu rekel:
Ti si tisti mož! To govori Go¬
spod, Izraelov Bog: Jez sim te
mazilil v kralja čez Izrael, in
jez sim te rešil iz Savlove roke,

8 . in sim ti dal hišo tvojiga
gospoda, in žene tvojiga gospoda
v tvoje naročje, 4 ) in dal sim ti

Izraelovo in Judovo hišo; in ako
je to premalo, ti lahko še veliko
več naveržem.

9. Zakaj si tedaj zaničeval
besedo Gospodovo, de si hudo
stori! pred mojimi očmi? 5 ) Urija,
Hetejca, si z mečem umoril, in
njegovo ženo si si za ženo vzel,
in njega si umoril z mečem Amo¬
novih sinov.

10 . Zavoljo tega naj ne preide
meč od tvoje hiše vekomaj, 6 ) ker
si me zaničeval, in si vzel ženo
Uriju, Hetejcu, de bi bila tvoja
žena.

11. Torej to govori Gospod:
Glej, jez bom obudil hudo zoper
tebe v tvoji hiši, 7 ) in bom vzel

. v °  , 7  .. . v •

tvoje žene pred tvojimi očmi, ter
jih bom dal tvojimu bližnjimu, 8 )
in bo spal s tvojimi ženami pred
obličjem tega sobica. 9 ) spod. 16,21.

12. Ti si namreč skrivši storil 5
jez pa bom storil to pred očmi
vsiga Izraela, in pred obličjem
soinca. 10 )

13. In David je rekel Natanu:
Grešil sim zoper'Gospoda! 11 ) In
Natan je rekel Davidu: Gospod

2. človek, kteri je to storil, naj umerje.

3. To se je nad Davidam spolnilo; zakaj zgubil je štiri sinove; sina Betsa-
bejiniga, potem Amnona, Absaloma in Adonija. Zavoljo oskrunjenja Urijeve
zakonske postelje je Bog tudi dopustil, deje  v veliko Davidovo žalost eno
njegovih hčer oskrunil njen brat, deset njegovih žen pa eden njegovih sinov.

4. Kraljev naslednik v jutrovih deželah deduje tudi žene zamerliga kralja.
Gl. zgor. 3, 6.

5. V hebrejskim: „pred Bolšjimi očmi u .

6. To je rečeno od smerti njegovih sinov (razi. 4.), in od poznejših vojska
zoper Davidovo hišo.

7. Absalomovo puntarijo. Tvoj lastni sin bo šiba v moji roči, s ktero te bom
tepel.

8. drugimu. Glej spolnitev tega žuganja spod. 16, 21. i. d.

9. t. j., ob belim dnevu.

10. t. j., j ez  P a  k° m  dopustil, de se bo to zgodilo vpričo vsiga ljudstva per

belim dnevu. ,

11. Vsaki greh je razzaljenje Boga, nar svetejšiga in nar dobrotljivšiga. David
spozna svoj greh, in ga obžaluje; torej je zadobil odpušenje greha in večne

II. Bukve Kraljev 12. 161

je tudi tvoj greh odvzel, ne boš
umeri! 12 ) Sir. 47, 13.

14. Vender pa, ker si s tem
dal perložnost sovražnikam Go¬
spodovim k preklinjanju, 13 ) naj
umerje sin, ki ti je bil rojen.

15. In Natan se je vernil v
svojo hišo. Gospod pa je udaril
otroka, ki ga je bila rodila Uri-
jeva žena Davidu, in je obupal. 14 )

16. InDavidje prosil Gospoda
za otroka, in David se je terdo
postil, in je šel v samoto, ter je
na tleh ležal.

17. Prišli so pa starašini nje¬
gove hiše, 15 ) in so ga silili, de
bi vstal od tal, on pa ni hotel,
in ni jedel jedila z njimi.

18. Zgodilo se je pa sedmi
dan, de je otrok umeri; in Da¬
vidovi služabniki so se bali, mu
povedati, de je otrok umeri ; za¬
kaj rekli so: Glej, ko je otrok
s e živel, smo mu govorili, in nas
n i poslušal j koliko bolj bo ža¬
loval, ako porečemo: Dete je
umerlo.

19. Ko je tedaj David svoje
služabnike šeptati vidil, je spo-
Zn al, de je dete umerlo; in je
|'ekel svojim služabnikam: Ali
J e  dete umerlo? In oni so mu
odgovorili: Umerlo je.

20. Tedaj je David vstal od

tal, in se je umil in pomazilil, in
ko se je bil preoblekel, je šel v
hišo Gospodovo, ter je molil, in
se je vernil v svojo hišo, in je
ukazal, naj mu kruha pernesejo,
in je jedel.

21. Njegovi služabniki pa so
mu rekli: Kaj je to, kar si sto¬
ril? Zavoljo deteta, dokler je še
živelo, si se postil in jokal; ko
je pa dete umerlo, si vstal in si
kruh jedel.

22. On pa je rekel: Zavoljo
otroka, ko je še živel, sim se
postil in jokal; zakaj mislil sim
si: Kdo ve, če mi ga kje Go¬
spod ne bo podaril, in otrok bo
živel?

23. Zdaj pa, ko je umeri, za¬
kaj bi se postil? Ali ga žarno-
rem spet nazaj poklicati? Jez
pač pojdem k njemu, on pa se
ne bo vernil k meni.

24. In David je tolažil Bet-
sabejo, svojo ženo, in je šel k
nji, ter je spal z njo; in ona je
rodila sinu, in je imenoval nje¬
govo ime Salomon, I6 ) in Gospod
ga je ljubil,

25. in je posHl Natana, pre¬
roka, in je imenoval njegovo ime
ljubček Gospodov, zato ker ga
je Gospod ljubil. 17 )

26. Joab pa se je vojskoval

kazni; le nekoliko časnih kazen, ki mu jih prerok naznani, mu pošlje roka
Božja, de ga z njimi skuša in poboljša (Avguštin).

Bog ti odpusti smertno kazen, ki ti jo je bil napovedal, ker si se spokoril.
Glej versti 5. 7,

13. Boga in službo Božjo preklinjati; zakaj kadar malopridneži vidijo, de po¬
božni in dobri grešijo, jim to priložnost daje, de službo Božjo in sploh po¬
božnost zaničujejo.

14. nad ozdravljenjem tega otroka.”

15. njegove rodovine, ali pa imenitni dvorniki.

l6 - t. j., mož miril, knez miru.

D. V hebrejskim: „zaroljo Gospoda “. Bog imenuje Salomona svoji ga Ijub-
čika, zavoljo samiga sebe, ker ga je posebno obdaroval, in ga je bil ze od-

II. Bukve Kraljev 12. 13.

162

zoper Rabat 18 ) Amonovih sinov,
in je premagal kraljevo mesto. l9 j
1. Kron. 20, 1.

27. In Joab je poslal sporoč-
nikov k Davidu, in je rekel: Voj¬
skoval sim se zoper Rabat, in
zdaj se mora vzeti vodno me¬
sto. 20 )

28. Zdaj tedaj zberi ostali del
ljudstva, in obsedi mesto, ter ga
vzemi, de se ne bo zmaga mo-
jimu imenu perpisovala, ko bo po
meni razdjano mesto.

29. Zbral je tedaj David vse
ljudstvo, in je šel nad Rabat;
in ko se je vojskoval, ga je vzel.

30. In je vzel njih kralju z
glave krono, talent zlata težko, 2  ‘)
in s predrazimi kamni obloženo,
in se je djala Davidu na glavo.
Pa tudi prav veliko ropa je od¬
peljal iz mesta.

31. Tudi njega ljudstvo je iz¬
peljal, in jih je prežagal, ter je
železne vozove 22 ) čez nje peljal,
in jih je z nožmi 23 ) razrezal, in
jih je potegnil skozi opečnico; 24 )
tako je storil vsim mestam Amo¬
novih sinov; 25 ) in David se je
vernil z vso vojskino trumo v
Jeruzalem.

XIII. Poglavje.

Amnon, pervorojeni sin Davidov, se zaljubi v svojo popoli sestro, Tamaro, in jo
v greh posili. Njen pravi brat, Absalom, sovraži Amnona zavoljo te storjene
hudobije. Ob ovčji strizi povabi Absalom kraljeve sinove k gostarii, in ukaže
svojim hlapcam Amnona umoriti. Absalom zbeži v Gesur in ondi ostane tri leta.
David žaluje po svojim sinu Amnonu; po treh letih pa neha preganjati Absaloma,
ker se je bil potolažil zavoljo Amnonove smerti.

1. Potem se je pa zgodilo,
de se je Amnon, Davidov sin,
zaljubil v prelepo Absalomovo
sestro z imenam Tamara, 1 )

2. in jo je tako močno ljubil,

de je iz ljubezni do nje zbolel;
zakaj ker je bila devica, se mu
je težko zdelo, de bi z njo kaj
nespodobniga storil.

3. Amnon pa je imel prijatla

menil, de bo Davidov naslednik, ker mu bo tempelj sozidal in ker bo pred-
podoba Mesijeva. Zgor. 7, 12. Mat. 3, 17.

18. ali Rabo, veliko mesto v deželi.

19. kjer je kralj prebival.

20. en del mesta po imenu Raba. V hebrejskim: n in sim tudi vzel vodno
mesto u .  Vodno mesto se zato imenuje, ker je ob vodi stalo. Memo njega
je namreč tekel potok z imenam Serka.

21. vredno talent zlata. Glej 2. Mojz. 25, 39.

22. Drugi prestavljajo: „mtativne vozove u ,  ki so imeli na kolesih železne
zobe, ki so žito iz klasja meli.

23. Drugi prestavljajo: „.y sekirami 11 .

24. skozi cegelnico. V hebrejskim: n jih je dal v opečnici sežgati 11 .

25. Tako grozovita je bila v teh časih vojniška navada. David se je smel tedaj
te stare navade deržati in torej svojim sovražnikain storiti, kar bi bili oni
z njim storili, ako bi bili zmagali. Amonijani pa tudi niso bili zanašlj*'
vosti vredni, ker so z Davidovimi sporočniki tako gerdo ravnali (zgor. 10, 3.
i. d.), in so bili silno grozoviti. Glej 1. Kralj, ll, 2. Am. 1, 13.

1. Tamara in Absalom sta bila otroka ene matere.

II. Bukve Kraljev 13.

z imenam Jonadab, kteri je bil
sin Semaata, brata Davidoviga,
prav moder mož.

4. Ta pa mu je rekel: Kra¬
ljev sin, zakaj od dne do dne
tako hujšaš? Zakaj mi ne po¬
veš? In Amnon mu je rekel:
Tamaro, sestro svojiga brata
Absaloma, ljubim.

5. Jonadab mu je odgovoril:
Uleži se v svojo posteljo, in de¬
laj se bolniga, in ko bo tvoj oče
prišel, te obiskat, mu reci: Pro¬
sim, naj pride Tamara, moja se¬
stra, de mi jesti daje, in mi na¬
redi jed, de jem iz njene roke.

6. Amnon se je tedaj ulegel,
in se jel bolniga delati; in ko
ga je bil kralj prišel obiskat, je
Amnon rekel kralju: Prosim, naj
pride Tamara, moja sestra, de
pred mojimi očmi naredi dva pod¬
reta, 2 ) in de vzamem jed iz
njene roke.

7. Tedaj je poslal David po
Tamaro domu, rekoč: Pojdi v
hišo Amnona, svojiga brata, in
niu napravi jed.

8. In Tamara je prišla v hišo
Amnona, svojiga brata, on pa
je ležal; in ona je vzela moke,
je je zamesila, in raztepla, in je
skuhala pred njegovimi očmi pod-
meta. 3 )

163

9. In je vzela, kar je bila
skuhala, in je izlila, 4 ) ter je pred
njega postavila; Amnon pa ni
hotel jesti, in je rekel: Izženite
vse spred mene. In ko so bili
vse izgnali,

10. je rekel Amnon Tamari:
Pernesi jedilo v hram, 5 ) de jem
iz tvoje roke. Tedaj je Tamara
vzela podmeta, 6 ) ki ji je bila na¬
redila, in ji je pernesla k Amnonu,
svojimu .bratu, v hram.

11. In ko mu je bila jedilo po¬
dala, jo je zagrabil, in je rekel:
Pojdi, in leži per meni, moja
sestra!

12. Ona pa mu je odgovorila:
Nikar, moj brat, nikar mi sile
ne delaj; zakaj to ni v Izraelu
perpušeno; nikar ne stori te ne¬
umnosti!

13. Zakaj jez bi ne mogla svoje
sramote prenašati, in ti bi bil ko
eden zmed neumnežev 7 ) v Izra¬
elu; govori rajši s kraljem, in
on ti me ne bo odrekel. 8 )

14. On pa se ni hotel vdati
njenim prošnjam, temuč ker je
bil močnejši, jo je posilil, in je
per nji ležal.

15. In Amnon je imel do nje
sovraštvo, silno veliko sovra¬
štvo, 9 ) tako deje bilo veliko veči
sovraštvo, s kterim jo je sovra-

2. V hebrejskim: „dva opresnika li  ali v dve pogači “.

3. V hebrejskim: „in ona je vzela testo, ga je gnjetla, in je naredila
pogač  (nekteri prestavljajo: „serčkov li ') pred njegovimi očmi, in je spekla
pogače (serčkef 1 .

4. V hebrejskim: „in jih je pred njega usula iz ponve “. Opresuiki so se
kuhali v juhi (enaki polivki ali soku}.

5. v odperto pregrajeno spavnico, kjer je Amnon ležal.

6. opresnike ali pogače v polivko. V hebrejskim: r) serčke a .

7. zmed hudodelnikov. Glej 5. Mojz. 22, 21.

8. Tako je Tamara v sv^ji nevednosti mislila; zakaj zakon s popoli sestro ju
bil po Mojzesovi postavi prepovedan. Glej 3. Mojz. 1§, 9- 11-

9. po storjeni nesramnosti. Kazen poželjivosti in sladnosti je stud ta grenkost.

II. Bnkve Kraljev 13.

164

žil, kakor ljubezen, s ktero jo je
poprej ljubil. InAmnon ji je rekel:
Vstani in pojdi!

16. Ona mu je pa odgovorila:
Ta hudobija, ki jo zdaj nad me¬
noj delaš, ter me od sebe goniš,
je hujši kakor to, kar si poprej
storil. On pa je ni hotel poslu¬
šati,

17. temuč je poklical služab¬
nika, ki mu je stregel, in je rekel:
Verzi jo ven spred mene, in za¬
kleni vrata za n j o! 10  J

18. In je bila oblečena v dolgo
suknjo; 11 ) zakaj take oblačila so
nosile kraljeve hčere, device. 12 )
Tedaj jo je njegov služabnik iz¬
gnal, in je zaklenil vrata za njo.

19. Ona pa je potresla s pe-
pelain svojo glavo, in je preter-
gala svojo dolgo suknjo, in je
djala roke verh svoje glave, 13 )
in je šla, ter je grede vpila.

20. Absalom, njen brat, pa ji
je rekel: Je mar Amnon, tvoj
brat, per tebi ležal? Zdaj pa,
sestra, molči, tvoj brat je, in ne
žali svojiga serca zavoljo te reči.
Tamara je tedaj ostala v hiši
Absaloma, svojiga brata, in je
sahnela.

21. Ko je pa kralj David vse
te reči slišal, je bil silno raz¬
žaljen, 14 ) vender pa ni hotel ža¬

liti serca Amnona, svojiga sinu;
zakaj on ga je ljubil, ker je bil
njegov pervorojeni. 15 )

22. Potem Absalom ni več go¬
voril z Amnonam ne hudiga, ne
dobriga; zakaj Absalom je so¬
vražil Amnona, zato ker je bil
oskrunil Tamaro, njegovo sestro.

23. Zgodilo se je pa čez dve
leti, de so se strigle Absalomove
ovce v Baalhasoru, ki je per
Efrajmu; 16 ) in Absalom je po¬
vabil vse kraljeve sinove,

24. in je prišel k kralju, ter
mu je rekel: Glej, strižejo se ovce
tvojiga služabnika; prosim, naj
pride kralj s svojimi služabniki
k svojimu služabniku.

25. In kralj je rekel Absalomu:
Nikar, moj sin, nikar ne prosi,
de bi vsi prišli, in te nadlegvali.
Ko ga je pa naganjal, in ni hotel
iti, ga je blagoslovil. 17 )

26. In Absalom je rekel: Ako
ti nočeš priti, prosim, naj gre
saj Amnon, moj brat, z nami.
In kralj mu je rekel: Ni treba,
de bi hodil s teboj!

27. Absalom ga je tedaj per-
moral, in on je spustil z njim
Amnona in vse kraljeve sinove.
In Absalom je napravil gostijo,
kakor kraljevo gostijo. 18 )

28. Ukazal pa je bil Absalom

Ne premišljuj tedaj sladnosti v njenim sladkim začetku, ampak premišljuj jo
v njenih grenkih in žalostnih nasledkih.

10. Amnon je hotel s tem ravnanjem svojo oskrunjeno sestro ko zapeljivko
zapoditi, in tako svoje ostudno djanje na njo zverniti.

H. V hebrejskim: „v pisano suknjo 11 .

12. kakor druge device.

13. je z rokami sklepala.

14. V hebrejskim : Je bil silno razkačen^.

15. Besedi: „ vender pa ni hotel  . . . pervorojeni “ ni v hebrejskim; so pa
v greški prestavi.

16. Efrajm se tudi Efrem imenuje v Judovim rodu. $1. Jan. 11, 54.

17. mu je vošil srečno pot.

18. Besedi: „ln Absalom je napravil “ i. t. d. ni v hebrejskim.

II. Bnkve Kraljev 13. 14.

svojim hlapcam, in je rekel: Glejte,
ko boAmnon od vina omamljen,
in vam porečem: Udarite ga, ter
ga umorite, ne bojte se; zakaj
jez sim, ki vam ukažem; 19 ) bo¬
dite serčni in močni možje!

29. Storili so tedaj Absalomovi
hlapci nad Amnonam, kakor jim
je bilAbsalom ukazal. Tedaj so
vstali vsi kraljevi sinovi, in so
sedli, sleherni na svojiga mezga,
ter so zbežali,

30. in ko so še po potu hodili,
je prišla govorica do Davida, re¬
koč: Absalom je vse kraljeve
sinove pomoril, in kar eden zmed
njih ni ostal.

31. Tedaj je kralj vstal, in je
pretergal svoje oblačila, in je
padel na tla, in vsi njegovi slu¬
žabniki, ki so per njem stali, so
pretergali svoje oblačila.

32. Odgovoril pa je Jonadab,
sin Semaata, brata Davidoviga,
in je rekel: Naj ne verjame moj
gospod kralj, de so vsi mladenči,
Kraljevi sinovi, pomorjeni; samo
Amnon je mertev, ker je bil v
ustih Absalomovih 20 ) od dneva,
ko je posilil Tamaro, njegovo
sestro.

33. Zdaj tedaj naj si ne jemlje

165

moj gospod kralj, te besede k
sercu, de bi rekel: Vsi kraljevi
sinovi so pomorjeni; zakaj samo
Amnon je mertev.

34. Absalom pa je zbežal. In
mladeneč, ki je bil na straži, je
vzdignil svoje oči, in je gledal,
in glej, veliko ljudstva je prišlo
po stranski poti iz strani gore.

35. Jonadab pa je kralju rekel:
Glej, kraljevi sinovi so tukaj;
kakor je tvoj služabnik govoril,
tako se je zgodilo.

36. In ko je jenjal govoriti, so
se tudi kraljevi sinovi perkazali;
in ko so noter stopili, so svoj
glas povzdignili, in so jokali; pa
tudi kralj in vsi njegovi služab-’
nitvi so jokali s silno velikim ve¬
kam.

37. Absalom pa je zbežal, in
je šel k Talmaju, sinu Amiudo-
vimu, kralju v Gesuru. 21 } David
je pa žaloval po svojim sinu vse
dni.

38. Ko je bil pa Absalom po¬
begnil, in v Gesur prišel, je bil
ondi tri leta.

39. In kralj David je jenjal
Absaloma preganjati, ker se je
bil utolažil zavoljo Amnonove
smerti.

XIV. Poglavje.

Joab pošlje v Tekuo po razumno ženo, ter jo nauči, kako naj se pred kraljem
Davidam obnaša, in ga z zmišljeno pergodbo meči, de bo zanesel svojimu sinu
Absalomu zavoljo storjene hudobije. Zena stori vse po Joabovim poduku. David
se utolaži in dovoli Absalomu priti v Jeruzalem, tode se mu ne sme perkazati
pred oči dve leti. Absalomova lepota. Joab noče priti k Absalomu, torej ukaže
Absalom svojim hlapcam zažgati ječmen na Joabovi njivi. Joab sprosi Davida,
de mu sme Absalom priti pred oči.

19. Jez, kraljev sin in prihodnji kralj, vam ukažem, Amnona umoriti; jez bom
skerbel, de se vam ne bo nič žaliga zgodilo.

20. zakaj to se je Absalomu že v očeh bralo; ali pa: Absalom je tako govoril,

21. k očetu svoje matere. Zgorej 3, 3.

166

II. Bukve Kraljev 14.

1. Ko je pa Joab, Sarvijev
sin, spoznal, de se je bilo kra¬
ljevo serce k Absalomu nagnilo,

2. je poslal v Tekuo, in je
dal od ondod perpeljati modro
ženo, 1 ) in ji je rekel: Delaj se,
kakor de bi žalovala, in obleci
se v žalostno oblačilo, in ne ma¬
zili se z oljem, de si kakor žena,
ki že prav dolgo časa žaluje po
mertvim ;

3. in pojdi k kralju, ter mu
tele besede govori. Joab pa je
položil besede v njene usta.

4. Ko je bila tedaj žena iz
Tekue prišla k kralju, je pred
njim na tla padla, in ga je po¬
častila, 2 ) ter je rekla: Ohrani me,
kralj!

5. In kralj ji je rekel: Kakošno
pravdo imaš ? In ona je odgo¬
vorila: Oj, vdova sim; mož mi
je namreč umeri.

6. In tvoja dekla je imela dva
sinova, ktera sta se na polji skre¬
gala, in nikogar ni bilo, de bi ji
bil zmfril; in drugi je druziga
udaril, ter ga je ubil.

7. In glej, vsa rodovina se
je vzdignila zoper tvojo deklo, in
pravi: Daj ga sem, ki je ubil
svojiga brata, de ga umorimo za
dušo njegoviga brata, 3 ) ki ga'je
ubil, in pokončamo dediča; in tako

išejo ugasniti mojo iskro, ki je
še ostala, de bi mojimu možu ne
ostalo ne ime, ne zarod na zemlji.

8. In kralj je rekel ženi: Pojdi
v svojo hišo, in jez bom dal za
te povelje.

9. In žena iz Tekue je rekla
kralju: Nad menoj, moj gospod
kralj, bodi krivica, in nad hišo
mojiga očeta; 4 ) kralj pa, in nje¬
gov sedež bodi nedolžen.

10. In kralj je rekel: Kdor bi
tebi zoper govoril, ga k meni per-
pelji, in se te ne bo dalje dotikal.

11. Ona pa je rekla: Spomni
se kralj Gospoda, svojiga Boga, 5 )
de se ne množe sorodniki v ma¬
še vanj e kervi, in de ne umore
mojiga sinu. In on je rekel: [Ka¬
kor resnično)  Gospod živi, naj ne
pade las tvojiga sina na zemljo!

12. Tedaj je žena rekla: Naj
govori tvoja dekla še eno besedo
svojimu gospodu kralju. In je
rekel: Govori.

13. In žena je rekla: Zakaj si
kaj taciga mislil zoper Božje ljud¬
stvo? 6 ) in zakaj je kralj govoril
to besedo, de greši, in svojiga
izgnaniga nazaj ne perpelje?

14. Vsi umiramo, in se raz- ,
livarno kakor vode na zemljo, ki
se ne vernejo; 7 ) tudi Bog noče,
de bi se duša pogubila, 8 ) temuč

1. razumno, perpravno ženo, ki se je znala prav ko žalovavka obnašati Prim.
Jer. 9, 17.

2. se je pred njim kleče prav spoštljivo z obrazam do tal perklonila.

3. de ga ko maševavci kervi umorimo.

4. Ako bi bila tvoja perzanesljivost krivična, naj jo Bog nad menoj in nad
mojo rodovino kaznuje.

5. kteri je sam kervavo masevanje ustavil ali zaderžal. Gl. 4. Mojz. 35.

6. zakaj si se sam hotel kervavo maševati nad Absalomam, ki ga ljubi Božje

ljudstvo? . v. .

7. torej naj se njemu, ki živi, pusti življenje; saj smert že sama pride ob
svojim času.

8. de bi se življenje vzelo, kri prelila. Drugi drugači.

167

II. Bnkve Kraljev 14.

preudari in pomisli, de se ne po¬
gubi popolnama, kdor je zaveržen.
Eceh. 18, 32: 33, 11.

15. Zdaj tedaj sim prišla, de
govorim to svojimu gospodu kralju
vpričo ljudstva. 9 ) In tvoja dekla
je rekla: Govorila bom s kraljem,
morebiti 1  de spolni kralj besedo
svoje dekle. 10 )

16. In kralj je poslušal, de bi
rešil svojo deklo iz roke vsih, ki
so hotli potrebiti mene in tudi
mojiga sina iz dedšine Božje. 11 )

17. Torej naj govori tvoja de¬
kla, de bo beseda mojiga gospoda
kralja ko žgavna daritev ; 12 ) za¬
kaj kakor angelj Gospodov, tako' je
moj gospod kralj, de se ne da
premakniti ne po blagoslovu, ne
po prekletstvu; 13 ) torej je tudi
Gospod, tvoj Bog, s teboj. 14 )
1. Kralj. 29, 9.

18. In kralj je odgovoril, in je
rekel ženi: Ne zakrivaj pred me¬
noj besede, ki te zanjo vprašam.
I« žena mu je rekla: Govori,
nioj gospod kralj!

19. In kralj je rekel: Ali ni
Joabova roka s teboj v vsim tem?
Zena je odgovorila, in je rekla:
Per sreči tvoje duše, moj gospod
kralj! ni ne na levi, ne na desni
v se to, kar je govoril gospod
nioj kralj; 15 ) zakaj tvoj služab¬

nik Joab, on mi je ukazal, in
on je položil v usta tvoje dekle
vse te besede.

20. De sim priliko tega go¬
vorjenja tako obernila, to je tvoj
služabnik Joab ukazal; ti pa,
moj gospod kralj, si moder, ka¬
kor je moder angelj Božji, in
razumeš vse na zemlji.

21. In David je rekel Joabu:
Glej, potolažen sim, ter sim storil
po tvoji besedi. Pojdi tedaj tje, in
nazaj pokliči mladenča Absaloma.

22. In Joab js padel na svoj
obraz na tla, je počastil kralja,
in ga je blagoslovil, in Joab je
rekel: Dans je tvoj hlapec spo¬
znal, de sim najdel milost v tvojih
očeh, moj gospod kralj; zakaj
storil si, kakor je tvoj hlapec
govoril.

23. Vzdignil se je tedaj Joab,
in je šel v Gesur, in je perpe-
Ijal Absaloma v Jeruzalem.

24. Kralj pa je rekel: Naj se
verne v svojo hišo, vender pa naj
ne vidi mojiga obličja. Absalom
se je tedaj vernil v svojo hišo,
in ni vidil kraljeviga obličja.

25. V vsim Izraelu pa ni bilo
tako lepiga in silno zaliga moža,
kakor je bil Absalom; od pod¬
platov do temena ni bilo ma¬
deža na njem.

9 - V hebrejskim: n de govorim to kralju , svojimu gospodu, ker me ljud¬
stvo straši “ (ki mi hoče sina umoriti v. 7.).

10. morebiti de kralj zanese mojimu sinu, in tedaj tudi svojimu sinu Absalomu,
ki si ga tukaj misli.

H. iz Božje dežele.

12. naj Bog tvoje povelje, de naj se mojimu sinu zanese, ko daritev sprejme
in poplača. V hebrejskim: „ In tvoja dekla je mislila: Beseda mojiga
gospoda kralja mi bo pokoj dala; zakaj*  i. t. d.

13. de se ne da v sodbi na nobeno stran po nobeni ceni premakniti? t er  ne
gleda ne na hvalo, ne na grajo.

14. Bog je s teboj, kadar sodiš.

15. moj gospod jo je prav zadel.

168 II. Bukve Kraljev 14. 15.

26. In kadar si je glavo ostri¬
gel (enkrat v letu je bila nam¬
reč ostrižena, ker so ga lasje
težili), so lasje njegove glave
tehtali dve sto šeklov po očitni
tehtnici. 16 )

27. Absalonm pa so bili rojeni
trije sinovi, in ena hči z imenam
Tamara, lepe postave.

28. In Absalom je ostal dve
leti v Jeruzalemu, in ni vidil kra-
Ijeviga obličja.

29. Torej je poslal k Joabu,
de bi ga poslal k kralju, on pa
ni hotel priti k njemu. In ko je
bil vdrugič poslal, in uni ni hotel
priti k njemu,

30. je rekel svojim hlapcain:
Veste za Joabove njive zraven
moje njive, na kteri je ječmenova
setev; pojdite tedaj tje, ter jo z
ognjem požgite. Tedaj so Absa-
lomovi hlapci setev z ognjem po¬
žgali. In ioabovi hlapci so pri¬

šli in so s preterganimi oblačili
rekli: Absalomovi hlapci so del
njive z ognjem požgali. 17 )

31. In Joab se je vzdignil in
je prišel k Absalomu v njegovo
hišo, in je rekel: Zakaj so tvoji
hlapci mojo setev z ognjem po¬
žgali?

32. In Absalom je odgovoril
Joabu: Po te sim poslal, in pro¬
sil, de bi k meni prišel, de bi
te bil poslal k kralju, in de bi
mu rekel: Zakaj sim prišel iz
Gesura? Boljši bi bilo ondi biti; 18 )
prosim tedaj (st07'ij , de vidim
kraljevo obličje! Ako se pa še
spominja moje hudobije, 19 ) naj
me umori!

33. Joab je tedaj šel k kralju,
in mu je vse povedal. In Absa¬
lom je bil poklican , in je stopil
pred kralja, in je na tleh molil
pred njim; in kralj je kušnil Absa-
loma.

XV. Poglavje.

Absalom se ljudstvu perlizuje in ga zoper kralja podpihuje, v Hebronu pa se
očitno vzdigne zoper svojiga očeta. David beži iz Jeruzalema, njegovi zvesti
služabniki pa ga spremljajo. David pošlje skrinjo zaveze v Jeruzalem, in gre
bos in s pokrito glavo na oljsko goro.

1. Potem pa si je Absalom 2. In Absalom se je zjutrej
napravil vozov in konjnikov,') in vzdignil, * 1 2 3 ) in je stal per vhodišu
petdeset mož, 2 ) de bi pred njim vrat, 4 ) in Absalom je sleherniga
hodili. moža, ki je imel opravilo, 5 ) debi

16. Iz tega se vidi, de so Izraelci razun svete tehtnice, ki je bila v tempeljnu
(_2. Mojz. 30, 13.), še drugo imeli, ktera je bila manjši od une. V hebrejskim:
»po kraljevi, tehtnici “.

17. Besede: »Tedaj .10  Absalomovi hlapci setev z ognjem požgali se
ne bero v hebrejskim.

18. Perstavi: ker te ni bilo k meni, sim te hotel persiliti, de si k meni prišel-

19. V hebrejskim: „ ako sim pa kriv, naj me umori (( ..

1. V hebrejskim: »vozov in konj“.

2. životnih stražnikov. Glej 1. Kralj. 8, 11.

3. se je vsaki dan vzdignil.

4. kraljeve hiše.

5. kako imenitno pravdo. Glej 2. Mojz. 18, 26.

II. Bukve Kraljev 15. 169

prišel pred kraljevo sodbo, k sebi
poklical, in je rekel: Iz kteriga
mesta si ti? Ko je pa odgovo¬
ril, 6 ) in rekel: Jez, tvoj hlapec,
sim iz eniga zmed Izraelovih
rodov,

3. mu je odgovoril Absalom:
Tvoje govorjenje se mi dobro in
pravično zdi 5  pa ni nihče od kralja
postavljen, de bi te poslušal. In
Absalom je rekel:

4. Kdo me postavi sodnika
čez deželo, de pridejo k meni vsi,
kteri imajo kako pravdo, in de
po pravici sodim?

5. Iri ko je kdo k njemu per-
stopil, de bi ga pozdravil, 7 ) je
stegnil svojo roko, in ga je pri¬
jel in kušnil.

6 . In tako je delal vsimu Izra¬
elu, ki je hodil k sodbi, de bi
bil od kralja zaslišan, in si je
naklanjal serca Izraelovih mož.

7. Oez štirdeset let 8 ) pa je
Absalom rekel kralju Davidu:
Pojdem, in bom dopolnil svoje
°bljube, ki sim jih obljubil Go¬
spodu v Hebronu; 9 )

8 . zakaj tvoj hlapec je na¬
redil obljubo, ko je bil v Gesuru
v  Sirii, rekoč: Ako me Gospod
spet nazaj perpelje v Jeruzalem,
bom daroval Gospodu.

9. In kralj David mu je rekel:

Pojdi v miru! In se je vzdiguil,
in je šel v Hebron.

10. Absalom pa je poslal ogled¬
nikov po vsih Izraelovih rodovih,
rekoč: Kakor hitro hote slišali
bučanje trobent, 10 ) recite: Absa¬
lom kraljuje v Hebronu.

11. Z Absalomam pa je šlo
dve sto mož iz Jeruzalema, ki
so bili povabljeni, in so šli s pri—
prostim sercam, ter niso celo nič
tega vedili.

12. Tudi je poklical Absalom
Ahitofeljna, Giloničana, Davido-
viga svetovavca, iz njegoviga
mesta Gilona. In ko je darov da¬
roval, se spočne silna zaroiija,
in ljudstvo je skupej vrelo, in se
je množilo per Absalomu.

13. Tedaj je prišel sporočnik
k Davidu, in je rekel: Ves Izrael
gre z vsim sercam za Absalo¬
mam.

14. In David je rekel svojim
služabnikam, ki so bili per njem
v Jeruzalemu: Vzdignite se, be¬
žimo ; 1 ') zakaj • pred Absalomam
ne bomo mogli ubežati; hitite iti,
de kje ne pride, in nas ne na¬
pade, in ne nakoplje pokončanja
čez nas, in ne udari mesta z
ostrim mečem.

15. In kraljevi služabniki so mu
rekli: Vse, kar koli nam bo go-

6. Ko mu je pa svojo pravdo ali svoj prepir razložil.

7. in se je pred njim na zemljo vergel.

8. ki so bile pretekle od Savlovima maziljenja, v četertim letu po Absalomovi
vernitvi, v letu sveta 2981, pred Krist, rojst. pa 1023. — Drugi pa štejejo
teh štirdeset let od perviga Davidoviga maziljenja (1. Kralj. 16.).

9. v svojim rojstnim kraji. Zgor. 3, 3. Ta kraj je bil svet čislan zavoljo poko-

pališ očakov. Glej 1. Mojz. 23, 19. ...

10. Po palestinskih gorah so bili čuvaji razpostavljeni, ki so si pogovorjene reci
s trobentnim glasam naglo naznanovali. Kadar je tedaj Absalom ukazal, po
gorah okrog Hebrona trobiti, se je trobentni glas kmalo po vsi deze i  raz¬
širil.

11. Permeri Ps. 3, 1.

170 II. Bukve Kraljev 15.

spod, naš kralj, ukazal, bomo mi,
tvoji služabniki, radi spolnili.

16. Kralj je tedaj peš šel,'*)
in vsa njegova hiša, in kralj je
popustil deset perležnic, de bi
hišo varvale.

17. In ko je kralj peš odšel,
in ves Izrael, 13 ) se je deleč od
hiše ustavil. 14 )

18. In vsi njegovi služabniki
so hodili zraven njega, in trume
keretov in feletov, in vsi Getejci,
močni bojaki, šest sto mož, ki so
bili peš za njim prišli iz Geta,
so hodili pred kraljem. 15 ) Spred.
8, 18.

19. Kralj pa je rekel Etaju,
Getejcu: Zakaj hodiš z nami?
Verni se, in ostani per kralji; 16 )
zakaj ti si ptujic, in si prišel s
svojiga kraja.

20. Včerej 17 ) si prišel, in dana
si persiljen z nami odriniti? Jez
pa pojdem, kamor koli pridem 5
verni se, in pelji nazaj seboj svoje
brate, in Gospod ti bo milost in
zvestobo skazal, ker si ljubezen
in zvestobo skazal.

21. In Etaj je kralju odgovoril,
rekoč: (Kakor resnično } Go¬
spod živi, in (kakor resničnojilvi

moj gospod kralj: na kterim kraji
koli boš ti, moj gospod kralj, bodi
si ali v smerti ali v življenji, ondi
bo tvoj hlapec.

22. In David je rekel Etaju:
Pridi in pojdi memo. 18 ) In Etaj,
Getejic, je memo šel, in vsi možje,
ki so bili z njim, in druga mno¬
žica. 19 )

23. In so vsi jokali z velikim
glasam, in vse ljudstvo je memo
šlo; in kralj je šel čez potok
Cedron, in vse ljudstvo je šlo
po potu, ki derži v pušavo.

24. Prišel je pa tudi Sadok, 20 )
duhoven, in vsi leviti z njim, ki
so nosili skrinjo zaveze Božje,
in so skrinjo Božjo doli posta¬
vili; in Abjatar 21 ) je gori šel, 22 )
dokler ni bilo vse ljudstvo memo
odšlo, ki je bilo prišlo iz me¬
sta.

25. In kralj je rekel Sadoku;
Nesi nazaj v mesto skrinjo Božjo:
ako bom milost najdel pred Go¬
spodam, me bo nazaj peljal, in
mi bo dal viditi njo, in njen šotor;

26. ako mi pa poreče: Ti mi
ne dopadeš, sim perpravljen; naj
stori, kar je dobro pred njim. 23 )

27. In kralj je rekel Sadoku,

12. iz mesta.

13. in vsa njegova hiša in vsi njegovi tovarši.

14. V hebrejskim: „In so se ustavili per Bet-Mer/iaku“.  To jebilomende
poslednje poslopje pod goro med mestam in med Cedronam v. 23.

15. V hebrejskim : šli memo njega 11 ,  de so bili pregledani in vredeni.

16. Absalomu.

17. malo poprej, ne davno si prišel.

18. memo mene, de se vojaki pregledajo. Glej razlag. 15.

19. V hebrejskim: „in otroci

20. Glej zgor. 8, 17.

21. Glej 1. Kralj. 30, 7.

22. na neko višavo darovat.

23. Kolika vdanost, kolika ponižnost se sveti iz vsiga tega Davidoviga obna*
sanja! Nikogar noče v svojo nesrečo zamotati, temuč sam jo hoče nositi v
kazen za svoje grehe.

171

II. Bukve Kraljev 15« 16.

duhovnu: O videc, 24 ) verni sev
miru v mesto! in Ahimaas, tvoj
sin, in Jonatan, sin Abjatarjev,
vajna dva sinova naj bota z
nami!

28. Glej, jez se bom skrival
po ravninah pušave, 25 ) dokler ne
pride od vas sporočilo, in mi
pove.

29. Tedaj sta Sadok in Abja-
tar nazaj nesla skrinjo Božjo v
Jeruzalem, in sta ondi ostala.

30. David pa je šel na oljsko
goro, in je grede jokal, in je bos
hodil, in s pokrito glavo; pa tudi
vse ljudstvo, ki je bilo z njim,
je šlo jokaje gori s pokrito glavo.

31. Povedalo pa se je Davidu,
de je tudi Ahitofelj z Absalomam
v puntu, in David je rekel: Pro¬
sim, o Gospod! stori v neumnost
Ahitofeljnov svet.

32. In ko je David verh gore
Prišel, kjer je hotel Gospoda mo¬

liti, 26 ) glej, prišel mu je naproti
Husaj, Arakičan, s pretergar.im
oblačilam in s persti polno glavp.

33. In David mu je rekel: Ce
pojdeš z menoj, mi boš v težavo;

34. če se pa v mesto verneš,
in porečeš Absalomu: Tvoj hla¬
pec sim, o kralj; kakor sim bil
hlapec tvojiga očeta, tako bom
tudi tvoj hlapec; tako boš poderl
Ahitofeljnov svet.

35. Tudi imaš per sebi Sadoka
in Abjatarja, duhovna; in vsako
besedo, ki jo boš slišal iz kra¬
ljeve hiše, povej duhovnama, Sa-
doku in Abjatarju.

36. Per njima pa sta njuna dva
sinova, Ahimaas, sin Sadokov,
in Jonatan, sin Abjatarjev; in po
njima mi pošljite vse, kar koli
bote slišali.

37. Ko je tedaj Husaj, Davi¬
dov prijatel, prišel v mesto, je
šel tudi Absalom v Jeruzalem.

XVI. Poglavje.

®*ba, oskerbnik Mifibosetove hiše, da Davidu živeža na potu, in dobi posestvo
sv ojiga gospoda. Semej, Benjaminec, preklinja Davida in vanj karanje luča.
David voljno prenaša to krivico, in ne dovoli Abisaju, de bi se zavoljo tega
na d Semejem zmaševal. Husaj stopi v Absalomovo službo. Absalom oskruni po
Ahitofeljnovira svetu Davidove žene.

1. Ko je bil David malo dalje
čez verh gore prišel, se je per-
kazal Šiba, Mifibosetev hlapec,
ter mu je prišel naproti' z dvema
oslama, ki sta bila obložena z dve
sto hlebi, in s sto zvezki suhiga
grozdja, in s sto kepami smo¬
kev, 1 ) in z ineham vina.

ki se ji pravi „urim in turnim a .

2. In kralj je rekel Sibu : Kaj
hočeš s tem? Šiba pa je odgo¬
voril: Osla sta za kraljevo dru¬
žino, de jezdijo na njima, kruhi
in smokve so v jed tvojim hlap-
cam, vino pa, de ga pijej, ako
bi kdo opešal v pušavi.

3. In kralj je rekel: Kje je

ker je prerokoval po tisti sveti reči,

25. per Jerihi, takraj Jordana.

26. se je obernil proti gori Sionu, kjer je bila skrinja zaveze Božje.

1- kepami fig. Glej 1. Kralj. 25, 18.

172 31. Bnkve Kraljev 16.

sin tvojiga gospoda? 2 ) In Šiba
je odgovoril kralju: On je v Je¬
ruzalemu ostal, in je rekel: Dans
mi bo Izraelova hiša nazaj dala
kraljestvo mojiga očeta. 3 ) Spod.
19, 27.

4. In kralj je rekel Sibu: V se,
kar je imel Mifiboset, 4 ) naj bo
tvoje. In Šiba je rekel: Prosim, 5 )
moj gospod kralj, naj zadobim
milost pred teboj. 6 )

5. Tedaj je prišel David do
Bahurima, in glej, prišel je on¬
dod mož iz rodovine Savlove hiše,
z imenam Semej, sin Geratov, in
je šel ter je grede preklinjal,

3. Kralj. 2, 8.

6. in je kamnje lučal v Da¬
vida in v vse služabnike kralja
Davida; vse ljudstvo pa, in vsi
bojaki so šli na desni in levi
kraljevi strani.

7. Semej pa, ko je prekli¬
njal kralja, je takole govoril:
Pojdi, pojdi, 7 ) mož kervi, Belia-
lov mož ! 8 9 10 11 )

8. Gospod ti je povernil vso
kri Savlove hiše, ker si se vrinil
v kraljestvo namesti njega; in

Gospod je dal kraljestvo v roko
Absalomu, tvojimu sinu, in glej,
tvoje lastno hudo te stiska; ker
si mož kervi!

9. Abisaj, sin Sarvijev, je pa
rekel kralju: Zakaj preklinja ta
mertvi pes mojiga gospoda kralja?
Pojdem, in mu bom glavo od¬
sekal.

10. Kralj pa je rekel: Kaj
imam z vami zapovedovati, Sar-
vijevi sinovi? Pustite ga prekli¬
njati! zakaj Gospod mu je uka¬
zal, de preklinja Davida, 9 ) in kdo
je, 10 ) de bi se prederznil reči,
zakaj je tako delal?

11. In kralj je rekel Abisaju
in vsim svojim siužabnikam : Glej,
moj sin, ki je prišel iz mojih ledij,
mi po življenji streže, koliko bolj
zdaj Jeminov sin; 11 ) pustite ga
preklinjati po povelji Gospodovim,

12. morebiti de se ozre Go¬
spod na mojo nadlogo, in de mi
Gospod poverne z dobrim to da¬
našnje preklinjanje!

13. Tako je šel David po potu,
in njegovi tovarši z njim. Semej
pa je šel po verhu gore ob strani

2. Mifiboseta. Glej zgor. 9, 6.

3. To je bilo obrekovanje. Glej spod. 19, 24. i. d.

4. Po Sibovih besedah je bil Mifiboset s puntarji; zato mu je David vzel vse
njegovo premoženje, in ga je dal njegovimu oskerbniku Sibu. De je David
hlapcu tako naglo brez pomislika verjel, se ve de ni bilo prav; ali nesrečni
David se vender lahko, zagovarja, ker je toliko izdajavcov okrog sebe vidik

5. V hebrejskim: „molim‘ l  (poln hvaležnosti).

6. še v prihodnje.

7. iz dežele.

8. ti morivec in hudobnež.

9. Ne dovolim v vašo.. naglico in v vaš serd, vi Sarvijevi sinovi 1 Semej hi
nič druziga, ko krivičen dopolnovavec nar pravičniši volje Gospoda, ki hoče, ds
terpim za svoje grehe. On (Semej) dopernaša iz krivične jeze to, kar B°%
po svoji nar ojstrejši pravičnosti dopuša, de me ponižuje! — Spoznaj

ti v svojim sovražniku Božjo pravičnost, ktera te ponižuje zavoljo tvojih
grehov!

10. zavoljo tega.

11.  Benjaminec, iz Savloviga rodu.

II. Bnkve Kraljev 16. 17. 173

njemu nasproti, in je preklinjal,
in kamnje za njim lučal, in perst
metal. 12 )

14. Kralj je tedaj prišel upe¬
han, 13 ) in vse ljudstvo z njim, in
so se ondi pokrepčali.

15. Absalom pa je šel v Jeru¬
zalem, in vse njegovo ljudstvo, 14 )
pa tudi Ahitofelj je bil z njim.

16. Ko je pa bil Husaj, Ara-
kičan, Davidov prijatel, k Absa-
lomu prišel, mu je rekel: Bodi
pozdravljen, o kralj! Bodi po¬
zdravljen, o kralj!

17. Absalom pa mu je rekel:
Ali je to tvoja ljubezen do svo-
jiga prijatla? Zakaj nisi šel s
svojim prijatlam?

18. In Husaj je odgovoril Absa-
lomu: Nikakor ne! zakaj njegov
bom, ki ga je Gospod izvolil, in
v se to ljudstvo, in ves Izrael, in
per njem bom ostal.

19. In de še tudi to perstavim,
komu bom služil? Ali ne kralje-

vimu sinu ? Kakor sim bil tvo-
jimu očetu pokoren, tako bom
tudi tebi pokoren!

20. Absalom pa je rekel Ahi¬
tofelj nu: Posvetovajte se, kaj nam
je storiti!

21. In Ahitofelj je rekel Absa-
lomu: Pojdi k perležnicam svo-
jiga očeta, ki jih je popustil, de
bi hišo varvale, de, ko bo ves
Izrael slišal, de si ognusil svo-
jiga očeta, 15 ) bodo njih roke s
teboj omočnele. 16 )

22. Tedaj so razpeli šotor Ab-
salomu na strehi, in je šel k
perležnicam svojiga očeta vpričo
vsiga Izraelca, Spred. 12, n.

23. Svet pa Ahitofeljna, ki ga
je tiste dni dajal, je bil, kakor
de bi bil kdo Boga za svet vpra¬
šal ; tako je bilo sleherno sveto¬
vanje Ahitofeljna, ko je bil per
Davidu, in ko je bil per Absa-
lomu.

XVII. Poglavje.

Ahitofelj svetuje Absaloniu, de naj jo neutegama udere s svojo vojsko za spe¬
hanim Davidam in njegovimi tovarši, ter naj hitro nanje plani, in jih pobije;
Husaj pa odverne Ahitofeljnov svet s svojim svetam, ter razodene duhovnama,
Sadoku in Abjatarju, kar je Ahitofelj in kar je on Absalomu svetoval. Duhovna
sporočita vse to po neki dekli Jonatanu in Ahimaasu, ona dva pa Davidu. Ko
Ahitofelj vidi, de se je njegov svet zavergel, gre domu in se obesi. David gre
neutegama čez Jordan, Absalom pa se ušotori s svojo vojsko v Galaadu.

12. prah je za njim metal.

13. v mesto Bahurim.

14. Po hebrejskim: „m vse ljudstvo Izraelovih mdž“.

15. V hebrejskim: n de si se per svojim očetu smerdljiviga  (silno ostud-
nigaj storil“.

1(5. Ako je kdo spal per kraljevih ženah, se je zoper kralja tako močno pre¬
grešil, kakor de bi se bil njegoviga kraljestva polastil. Zatorej je bila ta
Absalomova nesramnost nar veči hudobija zoper kralja • in zavoljo te hudo¬
bije je bilo skorej nemogoče, de bi se bil Absalom kdaj zamogcl spraviti s
svojim očetam Davidam. In ta Absalomova nesramnost je dajala puntarjem
serčnost, in jih je prederzne delala, ker so si mislili, de so že na terdim, in
Je jim nič več ne more spodleteti.

174

II. Bnkve Kraljev fi.

1. Ahitofelj je tedaj rekel Ab-
saloinu: Odbral si bora dvanajst
sto mož, ter se bom vzdignil, in
jo bom to noč za Davidara uderl,

2. in bora nanj planil (zakaj
upehan je in zmamljen), in ga
bora udaril, 1 ) in ko bo vse ljud¬
stvo, ki je ž njim, zbežalo, bora
ubil zapušeniga kralja,

3. in bom vse ljudstvo nazaj
peljal, kakor se en sam človek
vrača; zakaj ti išeš le eniga moža,
in vse ljudstvo bo v miru.

4. In njegov govor je dopa-
del Absalomu in vsini Izraelovim
starašinam.

5. Absalom pa je rekel: Po¬
kličite Husaja, Arakičana, de za¬
slišimo, kaj tudi on poreče.

6. In ko je bil Husaj prišel
k Absalomu, mu je rekel Absa¬
lom: Takole je govoril Ahitofelj!
Ali imamo to storiti, ali ne ? Ka-
košen svet ti daš?

7. In Husaj je rekel Absa¬
lomu: Svet ni dober, ki ga je
Ahitofelj ta pot dal.

8. In Husaj je zopet rekel:
Ti poznaš svojiga očeta, in može,
ki so ž njim, de so silno močni
in tako razkačeniga serca, kakor
de bi medvedka v gojzdu divjala,
ko so ji mladi vzeti; tudi je tvoj
oče vojšak, in se ne bo abotav-
ljal z ljudstvam. 2 )

9. Morebiti je zdaj v jamah
skrit, ali v kakim kraji, kjer se
mu je perpravno zdelo, in ako
bi eden ali drugi 3 ) v začetku pa¬
del, bi se slišalo, in kdor koli bi

slišal, bi rekel: Poboj seje zgodil
med ljudstvam, ki je šlo za Ab-
salomam.

10. In tudi nar serčnejšiinu, ki
ima serce ko lev, bi od strahu
vse upadlo; zakaj vse Izraelovo
ljudstvo ve, de je tvoj oče mo¬
čen, in de so vsi korenjaki, ki
so z njim.

11. To pa se mi dober svet
dozdeva: Naj se zbere per tebi
ves Izrael od Dana do Bersabe,
brez števila ko peska per morji,
in ti bodi v sredi med njimi.

12. In planili bomo nanj, kjer
koli se bo najdel, in ga bomo
zagernili, kakor pada rosa na
zemljo, in ne bomo pustili nobe-
niga zmed mož, ki so z njim,
kar eniga ne.

13. In ako pojde v kako me¬
sto, naj ves Izrael potegne vervi
okrog tega mesta, in povlečemo
ga v potok, de se ne bo kamen
od njega najdel.

14. In Absalom je rekel, in
vsi Izraelovi možje: Svet Husaja,
Arakičana, je boljši ko svet Ahi-
tofeljnov. Po Gospodovim sklepu
pa je bil overžen Ahitofeljnov ko¬
ristni svet, de bi Gospod poslal
nesrečo nad Absaloma.

15. In Husaj je rekel Sadoku
in Abjatarju, duhovnama: Tako
in tako' je Ahitofelj svetoval Ab¬
salomu in Izraelovim starašinam?
jez pa sim tak in tak svet dal-

16. Torej zdaj naglo tje po-
šljita, in Davidu sporočita, rekoč:
Ne mudi se to noč na planjavah

1. V  hebrejskim: „m ga bom, 'prestrašil “.

2. David ne bo ostal na ravnini polji, ampak pojde v gorske terdne votlin®
ali berloge, kjer se bo lahko ustavljal tudi veliko močnejsimu sovražniku.

3. zmed naših.

II. Bukve Kraljev 17. 175

pušave, 4 ) ampak brez odlašanja
pojdi čez, 5 ) de kje ne bo kralj
požert z vsim Ijudstvam, ki je z
njim. 6 )

17. Jonatan pa in Abimaas 7 )
sta stala per studencu Rogelu; 8 )
,n  dekla je šla tje, 9 ) in jima je
povedala; in ona sta šla, de sta
kralju Davidu na znanje dala; za¬
kaj nista se smela pokazati, tudi
»e iti v mesto. 10 )

18. Vidil ji je pa ndk mla-
deneč, in je Absalomu povedal;
ona pa sta hitro šla v hišo ne-
kiga moža v Bahurimu, ki je imel
vodnjak 11 ) na svojim dvorišu, in
sta vanj stopila.

19. Zena pa je vzela odejo,
in jo je razgernila nad vodnja¬
kovo odpertnfno, kakor bi ječme¬
novo kašo sušila, 12 ) in tako je
ta reč pokrita ostala.

20. In ko so bili Absalomovi
hlapci v hišo prišli, so rekli ženi:
Kje je Ahimaas in Jonatan? In
*ena jim je odgovorila: Naglo
sta čez odrinila, 13 ) ko sta malo
v ode popila. Ti pa, ki so iskali,

so se spet vernili v Jeruzalem,
ker niso nikogar najdli.

21. In ko so bili odšli, stauna
iz vodnjaka zlezla, in sta šla, tei¬
sta sporočila kralju Davidu, in
sta rekla: Vzdignite se, in poj¬
dite hitro čez reko; 14 ) zakaj tak
svet je dal Ahitofelj zoper vas.

22. David se je tedaj vzdignil,
in vse ljudstvo, ki je bilo z njim,
in so šli čez Jordan, preden se
je dan zaznal; in ni ga bilo ostalo,
de bi ne bil šel čez reko.

23. Ko je pa Ahitofelj vidil,
de se ni bil njegov svet spolnil,
je osedlal svojiga osla, in se je
vzdignil, in je šel na svoj dom,
in v svoje mesto, in ko je bil
svojo hišo obravnal, 15 )seje obesil
in je umeri, ter je bil pokopan v
grob svojiga očeta.

24. David pa je prišel v Šo-
toriše, I6 ) in Absalom je šel čez
Jordan, on in vsi možje Izraelovi
z njim.

25. Postavil je pa Absalom
Amasa čez vojskino trumo na¬
mesti Joaba. Amasa pa je bil sin

4. takraj reke Jordana blizo Absaloma.

5. neutegama pojdi čez Jordan.

0. Vedno se je bilo bati, de bi se vender le utegnil spolniti Ahitofeljnov svet,
zatorej je bilo gotovo za Davida boljši, de je šel unkraj Jordana.

7. Glej zgor. 15, 36.

8. per Jeruzalemu. Gl. 3. Kralj. 1, 9. Zakaj de sta se tukaj mudila', gl.
razi. 10.

9. Duhovna Sadok in Abjatar sta jo bila tje poslala. Kraj per vodnjaku je
bil kaj prav izvoljen, ker je sleherni mislil, de je dekla po vode prišla.

10. ker so mislili, de sta Davidova. Njuna očeta je varvala njuna duhovska
služba.

11. jamo, ki ravno takrat ni imela vode.

12. V hebrejskim: je na njo ječmenove kaše razsula “.

13. V hebrejskim: „Oess potok sta šla“.  Med Bahurimam in med Jeriho teče
potok, ki se posuši, kadar dolgo, časa ni dežja.

14. Jordan. Glej versto 22.

15. ko je bil doma vse oskerbel in naročil.

16. V hebrejskim: „v Mahanaim“  (t- j., dvojno šotoriše, glej 1- Moja. 32
2.), mesto na izhodnji strani Jordanovi.

176

II. Bukve Kraljev 17. 18.

moža, ki se je imenoval Jetra,
Jesraelee, 17 ) ki se je pečal z Abi-
gailo, s hčerjo Naasovo, ,8 ) s se¬
stro Sarvijevo, ki je bila Joabova
mati.

26. In Izrael se je z Absa-
lomam ušotoril v galaajski deželi.

27. In ko je bil David prišel
v 8otoriše, so mu Sobi, sin Naa-
sov iz Rabate zmed Amonovih
sinov, in Makir, sin Amiheljnov iz
Lodabara, in Berzelaj, Galaaj-
čan iz Rogelima,

28. pernesli blazin, in odej, 19 )
in lončenih posod, pšenice, in ječ¬
mena, in moke, in opraženiga
zernja, in boba, in leče, in opra¬
žene čičerke,

29. in sterdi, in siroviga ma¬
sla, ovac, in pitanih telet; in so
dali Davidu, in ljudstvu, ki je
bilo z njim, v jed; zakaj mislili
so si, de je ljudstvo od lakote
in žeje spehano v pušavi.

XVIII. Poglavje.

Davidovi bojaki premagajo Absalomove v Efrajmovim gojzdu. Absalom obvisi
na hrastu, Joab ga prebode s sulico, mladenči ga ubijejo in v veliko jamo
veržejo, in velik kup kamnja nanj nanosijo. David močno žaluje po svojim sinu

Absalomu.

1. David je tedaj pogledal
svoje ljudstvo, in je čez nje po¬
stavil viši čez tavžent, in čez
sto,

2. in je dal tretji del ljud¬
stva pod roko Joaba, in tretji
del pod roko Abisaja, sinu Sar-
vijeviga, brata Joaboviga, in tretji
del pod roko Etaja, ki je bil iz
Geta; in kralj je rekel ljudstvu:
Tudi jez pojdem z vami!

3. Ljudstvo pa je odgovorilo:
Ne hodi! zakaj ako bi mi tudi
bežali, jim ne bo veliko mar za¬
voljo nas, in ako bi tudi zmed
nas polovica padla, ne bodo dosti
marali; zakaj ti sam veljaš za
deset tavžent; torej je boljše,

de si nam v mestu za pomoč. * 1 )
1. Kralj. 18, 7.

4. In kralj jim je rekel: Kar
se vam prav zdi, to bom storil.
Kralj se je tedaj k vratam vsto¬
pil, in ljudstvo je trumama ven
šlo po sto in po tavžent.

5. In kralj je ukazal Joabu,
in Abisaju, in Etaju,rekoč: Ohra¬
nite mi mladenča Absaloma. In
vse ljudstvo je slišalo, kako' je
kralj ukazoval vsim poglavarjem
zastran Absaloma.

6. Tedaj je ljudstvo šlo na
polje zoper Izraela, in boj se
je začel v Efrajmovim gojzdu.
Sodn. pogl. 12.

7. In Izraelovo ljudstvo je bilo

17 . V druzih bukvah se bere: „Izmaelec“.  Gl. 1. Kron. 2, 17.

18. Nahas in Isaj je ena in ravno tista oseba. Gl. 1. Kron. 2, 13. 15. 16.
Amasa je bil, kakor Joab, Davidov stričnik.

19. V hebrejskim: pernesli posteljne obleke , in skledic, in piskrov a ,

i. t. d.

1. z molitvijo in z ukazovanjem.

II. Bukve Kraljev 18. 177

ondi pobito od Davidove vojske,
in zgodil se je velik poboj tisti
dan, dvajset tavžent mož.

8. In boj se je ondi razširil po
vsi deželi, 2 ) in veliko več jih je
bilo zmed ljudstva, ki jih je bil
gojzd požerl, 3 ) kakor njih, ki jih
je bil meč pokončal tisti dan.

9. Permerilo se je pa, de je
Absalom srečal Davidove hlapce
sede na mezgu; in ko je mezeg
prišel pod košat in velik hrast, 4 )
je njegova glava na hrastu obti¬
čala; in ko je visel med nebam
in zemljo, je mezeg, na kterim
je sedel, spod njega zdirjal.

10. To pa je nekdo vidil, in
je Joabu povedal, rekoč: Vidil
sim Absaloma s hrasta viseti.

11. In Joab je rekel možu, ki
mu je povedal: Ako si ga vidil,
zakaj ga nisi v zemljo zabodel?
In jez bi ti bil dal deset sreber-
nih šeklov, in pas.

12. On pa je rekel Joabu: Ako
bi odtehtal v moje roke tavžent
srebernikov, bi vender ne iztegnil
svoje roke v kraljeviga sina; za¬
kaj slišali smo, kako je kralj uka¬
zoval tebi, in Abisaju, in Etaju,

rekoč: Varujte mi mladenča Ab¬
saloma !

13. In ako bi bil tudi pre-
derzno ravnal zoper svoje živ¬
ljenje, bi se to ne bilo moglo
skriti kralju, in ti sam bi stal
zoper mene. 5 )

14. In Joab je rekel: Ne ka¬
kor ti hočeš, ampak vpričo tebe
pojdem nadenj. 6 ) Vzel je tedaj
tri sulice v svojo roko, in jih je
zasadil Absalomu v serce. In ko
je še na hrastu viseč trepetaj

15. je perteklo deset mladen-
čev, Joabovih oprodov, in so po
njem mahnili, ter so ga ubili.

16. Joab pa je zatrobil na tro¬
bento, in je ljudstvo zaderževal,
de ni derlo za bežečim Izraelam;
ker je hotel množici zanesti.

17. In vzeli so Absaloma, ter
so ga vergli v gojzdu v prav
veliko jamo, in so nanj silno velik
kup kamnja nanosili; 7 ) ves Izrael
pa je bežal v svoje šotore.

18. Absalom pa, ko je še ži¬
vel, si je bil postavil spominek, 8 )
ki je v kraljevi dolini; 9 ) rekel je
namreč: Nimam sina, ,0 ) torej bodi
to spomin inojiga imena; in je

2. po vsim tistim kraji.

3. ker so v gojzdu zašli in so se v močvirje pogreznili, in so v jame popa¬
dali, ali pa so jih zveri raztergale in požerle.

4. mod dve veji, okoli kterih so se njegovi lasje (zgor. 14, 26.) tako ovili,
de se ni mogel rešiti (Krizost., Teod.).

5. Ako bi se bil prederznil umoriti kraljeviga sina, bi bil svoje življenje za¬
padel; zakaj kralj bi bil gotovo zvedil moje hudodelstvo, in tudi ti sam bi
me zavoljo njega pred kraljem tožil. — Nekteri pa prestavljajo to versto:
,,/n ako bi bil tudi prederzno ravnal zoper svojo vest  (ker bi bil
nami ec vedama kraljevo zapoved prelomil, in bi bil njegoviga sina umoril), bi
se to ne bilo moglo“  i. t. d.

y  hebiejskim: n .Joab je rekel: Ne morem, se dalje per tebi muditi .
Vzel je“  i. t. d. ■' r

7. v zasramovanje, ne pa v častni spominek. Gl. Joz. 7, 26.

8. veličasten steber v slavo ali v čast.

8- per Jeruzalemu.

10. Tako je Absalom govoril, preden so mn bili sinovi rojeni (gl. zgor. 14, 27.),
ali pa potem, ko so mu bili pomerli.

n.

12

II. Bukve Kraljev 18.

178

imenoval spominek posvojim ime¬
nu, in se imenuje roka Absalo-
mova 11 ) do današnjiga dneva.

19. Ahimaas pa, sin Sadokov,
je rekel: Potečem, ter bom po¬
vedal kralju, de mu je Gospod
pravico skazal iz roke njegovih
sovražnikov. 12 )

20. Joab pa inu je rekel: Ne
bodi oznanovavec ta dan, ampak
drugi dan boš oznanil: nočem,
de bi hodil dans pravit; zakaj
kraljev sin je umeri.

21. In Joab je rekel Kusiju:
Pojdi, in povej kralju, kar si vidil.
Kusi se je Joabu perklonil, in je
tekel.

22. Ahimaas pa, sin Sadokov,
je spet rekel Joabu: Kaj bi za-
derževalo, de bi tudi jez ne te¬
kel za Kusijem? In Joab mu je
rekel: Zakaj hočeš tje teči, moj
sin? ne boš pernesel dobriga
oznanila.

23. On pa je odgovoril: Kaj
pa, ko bi vender tekel? In on
mu je rekel: Teci. Tedaj je Ahi¬
maas po krajšim potu tekel, 13 )
in je Kusija pretekel.

24. David pa je sedel med dvo¬
jimi vratmi; 14 ) čuvaj pa, ki je
bil verli vrat na zidu, je vzdig¬
nil oči, in je vidil teči samiga
moža.

25. In je zavpil, ter je pove¬
dal kralju, in kralj je rekel: Ako
je sam, je dobro oznanilo v nje¬

govih ustili. 15 ) Ko pa uni hiti,
in bliže pride*

26. vidi stražej druziga moža
teči, in zavpije na višavi, ter reče:
Zdi se mi, de drugi mož sam teče.
In kralj je rekel: Tudi ta je do¬
ber oznanovavec!

27. Stražej pa je rekel: Mi¬
slim, de je tek perviga ko tek
Ahimaasa, simi Sadokoviga. In
kralj reče: Dober mož je, ter
pride in dobro oznanilo nese.

28. Ahimaas pa je vpil in je
rekel kralju: Bodi pozdravljen,
kralj! In ko je kralja počastil,
ter je pred njim s svojim obličjem
na zemljo padel, je rekel: Hva¬
ljen bodi Gospod, tvoj Bog, ki
je dal v pest ljudi, ki so vzdig¬
nili svoje roke zoper mojiga go¬
spoda kralja.

29. In kralj je rekel: Je li
dobro mladenču Absalomu ? In
Ahimaas je rekel: Vidil sim ve¬
lik hrup, ko je Joab, tvoj služab¬
nik, o kralj, mene, tvojiga hlapca,
poslal; druziga ne vem. 16 )

30. In kralj mu je rekel: Pojdi
sem, in tukaj stoj! In ko je bil
tje stopil, in ondi stal,

31. se je perkazal Kusi, in j c
prišel, ter je rekel: Dobro ozna¬
nilo pernesem, gospod, moj kralj;
zakaj Gospod ti je dans pravico
persodil iz roke vsili, ki so se
vzdignili zoper tebe.

32. Kralj pa je rekel Kusiju:

11. in se imenuje Absalomovo delo.

12. de ga je Gospod otel iz roke njegovih sovražnikov.

13. V hebrejskim: „je po planjavi tekel“.

14. pod vratnim obokam, med znotranjimi in zunanjimi vratmi.

15. zakaj, ko bi jih bilo več skupej perbežalo, bi bilo to gotovo znamnje, de
je boj zgubljen.

16. V hebrejskim: ,,pa ne vem , kaj de je bilo a .  Ahimaas je dobro vedil, de
je Absalom mcrtev, pa mu ni hotel povedati te žalostne novice; le toliko mu
je povedal, de je bilo vse skrižem, ko je od ondod šel.

II. Bnkve Kraljev 18. 19.

Je li dobro mladenču Absalomu?
Kusi pa mu je odgovoril, in je
rekel: Bodo naj, kakor mladeneč,
sovražniki gospoda mojiga kralja,
in vsi, ki se vzdigujejo zoper
njega v hudo.

33. Tedaj je bil kralj žalosten,

179

in je šel v hram nad vratmi, ter
se je jokal. In je grede tako
govoril: Moj sin Absalom! Absa-
lom, moj sin! kdo mi da, de jez
umerjem namesti tebe, Absalom,
moj sin! moj sin Absalom! Spod.
19, 4.

XIX. Poglavje.

Joab svari kralja, ker po svojim puntarskim sinu žaluje. Izraelovi rodovi se
spomnijo, koliko dobriga jim je David ska/.al, in si ga spet žele za kralja. IzJu-
doviga rodu gredo kralju naproti do Jordana. Semej prosi milosti, in jo doseže;
Mifiboset pa se izgovarja. Stari Berzelaj spremi kralja čez Jordan, in noče iti
ž njim v Jeruzalem. Judov rod se prepira z Izraelovimi rodovi zavoljo kralje-

viga poklica v Jeruzalem.

1. Povedalo se je pa Joabu,
de kralj joka in žaluje po svojim
sinu.

2. In zmaga se je tisti dan
vsiinu ljudstvu v žalost spreme¬
nila; zakaj ljudstvo je slišalo tisti
dan govoriti: Kralj žaluje po svo¬
jim sinu.

3. In ljudstvo se je ognilo
tisti dan iti v mesto, 1 ) kakor se
ogiba ljudstvo, ki se verne, in
beži iz boja.

4. Kralj pa je svojo glavo
zagernil, in je z velikim glasam
vpil: Moj sin, Absalom! Absa¬
lom, moj sin, moj sin!

5. Tedaj je šel Joab v hišo
k kralju, in je rekel: Dans si
osramotil obraz vsili svojih slu¬
žabnikov, ki so oteli tvoje živ-
ljenje, in življenje tvojih sinov in
tvojih hčer, in življenje tvojih žen,
in življenje tvojih perležnic.

6. Nje ljubiš, ki te sovražijo,
in sovražiš nje, ki te ljubijo, in
dans si pokazal, de ne maraš za
svoje vojvode in za svoje slu¬
žabnike, in zdaj sim prav spo¬
znal, de ko bi le Absalom živel, mi
pa bi bili vsi pomerli, tadaj bi ti
dopadlo.

7. Zdaj se tedaj vzdigni, 2 )
in pojdi, ter govori s svojimi slu¬
žabniki po njih želji: zakaj per-
sežem ti per Gospodu, ako ne
greš, ne bo kar eden ostal per
tebi to noč, in to bo za te hujše,
kakor vsi zlegi, ki so te zade¬
vali od tvoje mladosti do zdaj. 3 )

8. Tedaj je kralj vstal, in se
je usedel med vrata, in oznanilo
se je vsimu ljudstvu, de kralj
sedi med vratmi; in vsa množica
se je zbrala pred kraljem; Izrael
pa je zbežal v svoje šotore. 4 )

9. In vse ljudstvo se je pre-

1. Mahanaim v. 32. Drugi pa hebrejsko prestavljajo: »ljudstvo se je v mesto
ukradlo  . Sramovali so se namreč očitno in častito — v verstah — 1(1 v
mesto, kakor se sramujejo vojaki po zgubljeni vojski.

2. iz žalosti.

3. Tako govori človek, ki j e  neobčutljiv, ošaben in samoljuben; o" se  P re "
derzne še celo s kraljem gerdo ravnati,

4. puntarji so zbežali v svoje šotore, v. 9. 55g 0 r. 18, 17.

12 *

II. Bnkve Kraljev 10.

180

piralo po vsili Izraelovih rodo¬
vih, 5 ) rekoč: Kralj nas je rešil
iz roke naših sovražnikov, on nas
je otel iz roke Filistejcov, in zdaj
je zbežal iz dežele zavoljo Ab-
saloma ;

10. Absalom pa, ki smo ga
čez se mazilili, je umeri v voj¬
ski ; kako dolgo molčite, in kralja
nazaj ne perpeljete?

11. Kralj David pa je poslal
k Sadoku in Abjatarju, duliov-
nama, rekoč: Govorita s stara-
šini v Judu, in recita: Zakaj
pridete vi poslednji kralja nazaj
perpeljat v njegovo hišo ? (zakaj
govorjenje vsiga Izraela je bilo
prišlo pred kralja v njegovo hišo).

12. Vi ste moji bratje, moja
kost in moje meso: zakaj peljete
poslednji kralja nazaj?

13. In recita Amasu : 6 ) Ali nisi
moja kost in moje meso? Bog naj
mi to in to stori, ako ne boš voj-
skini vojvoda pred menoj ves čas
namesti Joaba.

14. In on si je naklonil serce
vsih mož v Judu, kakor serce
eniga moža; in poslali so k kralju,
rekoč: Verni se ti in vsi tvoji
služabniki.

15. In kralj se je vernil, in je
prišel do Jordana, in ves Juda je
prišel do Galgale, de bi šel kralju
naproti, in ga peljal čez Jordan.

16. Hitel pa je Semej, sin Gera,
sinu Jeminijeviga, iz Bahurima,
in je šel doli z Judovimi možmi
kralju Davidu naproti, 3.Kraij.2,8.

17. in tavžent mož iz Benja¬
mina, in Šiba, hlapec Savlove
hiše, in petnajst njegovih sinov,
in dvajset hlapcov je bilo ž njim;
in so hiteli k Jordanu pred kralja,

18. in so šli čez brod, de bi
kraljevo hišo prepeljali, in storili
po njegovim povelji. Semej pa,
sin Geratov, je padel pred kralja
ko je bil že prišel čez Jordan,

19. in mu je rekel: Ne per-
števaj mi, moj gospod, hudobije,
in ne pomni svojimu hlapcu kri¬
vice tega dneva, ko si šel, go¬
spod moj kralj, iz Jeruzalema,
tudi je ne ohrani, o kralj, v svo¬
jim sercu!

20. Zakaj jez, tvoj hlapec, spo¬
znam svojo pregreho; in zato sim
dans pervi prišel zmed vse Jo¬
žefove hiše, 7 ) ter sim šel doli
naproti svojimu gospodu kralju.

21. Odgovoril pa je Abisaj,
sinSarvijev, in je rekel: Ali se
ne bo zavoljo teh besedi umoril
Semej, ker je preklinjal mazi¬
ljenca Gospodoviga?

22. In David je rekel: Kaj
imam z vami opraviti, Sarvijevi
sinovi ? Zakaj ste mi dans v sa¬
tana? 8 ) Bi se mar dans umoril
mož v Izraelu? ali mar ne vem,
de sim dans kralj postal čez
Izrael?

23. In kralj je rekel Semeju:
Ne boš umeri! In mu je per-
segel.

24. Tudi Mifiboset, sin Sav¬
lov, je prišel doli kralju naproti

5. po enajsterih rodovih, ki so bili na Absalomovi strani, kako de bi se kralj
nazaj perpeljal.

6. Glej zgorej 17, 25.

7. zmed enajsterih rodov, ki so se hiša Jožefova zato imenovali, ker je b'd
Efrajm, Jožefov sin, nar močnejši rod med njimi.

8. zakaj ste mi dans v skušnjavo, in me hočete od dobriga zaderževati?

181

11. Bnkve Kraljev 19.

z neumitimi nogami, in z  neobrito
brado; in on ni bil opral svojih
oblačil od tistiga dneva, ko je
bil kralj preč šel, do dneva nje¬
gove vernitve v miru.

25. In ko je bil v Jeruzalemu
kralju naproti prišel, 9 ) mu je kralj
rekel: Zakaj nisi z  menoj šel,
Mifiboset?

26. On pa je odgovoril, in je
rekel: Gospod, moj kralj, moj
hlapec me je zaničeval; zakaj
jez, tvoj hlapec, sim mu rekel,
naj mi osedla osla, de nanj se¬
dem in s kraljem odrinem; zakaj
jez, tvoj hlapec, sim hrom.

27. Verh tega je tudi mene,
tvojiga hlapca, zatožil per tebi,
mojim gospodu kralji; ti pa, go¬
spod, moj kralj, si kakor angelj
Božji, stori, kar ti je dopadljivo;
Spred. 16, 3 : 14, 17. 20 : 1. Kralj. 29,9.

28. zakaj hiša mojiga očeta
ni bila druziga kakor smerti kriva
pred mojim gospodam kraljem;
ti pa si mene, svojiga hlapca, po¬
sadil med gostove svoje mize, ka-
košno pravično tožbo bi nek imel,
ali kako bi se mogel dalje per-
toževati pred kraljem?

29. Tedaj mu je kralj rekel:
Kaj dalje govoriš? Terdno je,
kar sim govoril: Ti in Šiba raz¬
delita posestva. 10 )

30. In Mifiboset je odgovoril
kralju: Naj tudi vse vzame, po¬
tem ko se je moj gospod kralj v
miru verni] v svojo hišo.

31. Tudi Berzelaj, Galaajčan,

je prišel doli iz Rogeliina, in je
kralja čez Jordan prepeljal, in je
bil tudi perpravljen, ga dalje čez
reko spremiti. Spred. 17, 28: 3. Kralj.
2, 7.

32. Berzelaj, Galaajčan, pa je
bil silno star, to je, osemdeset
let, in je kralja z živežem ure-
skerboval, ko se je mudil v So-
torišu; 1  *) bil je namreč silno bo¬
gat mož.

33. Rekel je tedaj kralj Ber-
zelaju: Pojdi z menoj, de poči¬
vaš brez skerbi z menoj v Je¬
ruzalemu.

34. Berzelaj pa je rekel kralju:
Koliko dni še imajo leta mojiga
življenja, de bi hodil s kraljem v
Jeruzalem?

35. Osemdeset let imam dans; 12 )
mar imajo moji počutki še moč,
razločiti sladko od grenkiga? ali
zamore jed in pijača razveseliti
tvojiga hlapca? ali morem še glas
pevcov in pevk poslušati? Za¬
kaj bi bil tvoj hlapec v nadlego
svojimu gospodu kralju?

36. Jez, tvoj hlapec, pojdem
nekoliko s teboj od Jordana; ,3 ) za¬
kaj ne potrebujem taciga povračila,

37. temuč prosim, naj se ver¬
nem jez, tvoj hlapec, in umerjeni
v svojim mestu, in bom pokopan
zraven groba svojiga očeta in
svoje matere. Je pa tukaj tvoj
hlapec Kamaam, 14 ) on naj gre
s teboj, moj gospod kralj, in njemu
stori, kar koli se ti dobro zdi.

38. Kralj mu je tedaj rekel:

9. ko je bil pred kralja perpeljan.

10. David je tedaj spoznal, de Mifiboset ni bil čisto nedolžen; vender mu je pa
zasluženo kazen s tem zlajšal, de mu je polovico njegoviga posestva nazaj dal.
tl. V hebrejskim: „v Mahanaimu“.

12. Osemdeset let sim zdaj star.

13. v hebrejskim : „jez, tvoj hlap ec, po j dem le nekoliko s teboj čez Jordan u

14. Kamaam, moj sin; prim. 3. Kralj. 2, 7.

II. Bukve Kraljev 19. 30.

182

Kamaam naj gre z menoj, in storil
mu bom, kar koli ti bo dopadlo,
in vse, kar koli me boš prosil,
boš zadobil.

39. In ko je bilu vse ljudstvo
s kraljem vred čez Jordan pri¬
šlo, je kralj Berzelaja kušnil, in
ga je blagoslovil; in ta se je
vernil v svoj ki'aj.

40. In kralj je šel v Galgalo,
in Kamaam ž njim. In vse ljud¬
stvo iz Juda je kralja prepeljalo,
od Izraeioviga ljudstva 15 ) pa jib
je le polovica zraven bilo.

41. Tedaj so vsi Izraelovi možje
pertekli k kralju, in so mu rekli:
Zakaj so te naši bratje, Judovi
možje, ukradli, in so kralja in
njegovo hišo čez Jordan prepe¬

ljali, in vse Davidove može z
njim?

42. In vsak mož iz Juda je
odgovoril Izraelovim možem: Ker
mi je kralj bliže; zakaj se jeziš
zavoljo tega? Smo li kaj kralje¬
vima pojedli, ali so se nam ka-
kosni darovi dali?

43. In sleherni Izraelov mož
je odgovoril Judovim možem, in
je rekel: Za deset delov sim jez
veči per kralju, in David je bolj
moj kakor tvoj; zakaj si mi kri¬
vico storil, in se mi ni poprej po¬
vedalo , de bi bil svojiga kralja
nazaj perpeljal ? 16 ) Judovi možje
pa so še terše n ) odgovarjali
Izraelovim možem.

XX. Poglavje.

Seba podpihuje Izraelove rodove zoper Davida, in se zoper njega vzdigne.
A masa nabira bojakov v Judovim rodu, .Joab ga pa umori. Joab obleže pun¬
tarje v mestu Abel-Het-Maaki, razumna žena ga pa prosi, de naj zanese mestu;
Joab ji obljubi, ako mu mestnjaui dajo Sebovo glavo; mestnjani mu jo dajo, in
on gre od mesta. Davidovi služabniki.

1. Tudi se je zgodilo, de je
bil ondi Belialov mož, z imenam
Seba, sin Bokrijev, mož iz Ben¬
jamina; ta je zatrobental, in je
rekel: Mi nimamo dela v Davidu,
in tudi ne deleža v sinu Isaje-
vim; 1 ) verni se v svoje šotore,
Izrael !

2. In ves Izrael se je ločil
od Davida, in je šel za Sebam,
sinam Bokrijevim; možje Judovi
pa so se deržali svojiga kralja
od Jordana do Jeruzalema.

15. zmed deseterih Izraelovih rodov.

16. de bi bili mi kralja povabili

17. so še bolj resnobno in ojstro

1. David ni naš.

2. Glej zgorej 16, 21.

3. David je hotel spolniti obljubo,

3. In ko je bil prišel kralj v
Jeruzalemu v svojo hišo, je vzel
deset perležnic, ki jih je bil po¬
pustil, de so hišo varovale, 2 ) in
jih je dal v varstvo, ter jim je
dajal živeža, in ni k njim hodil,
temuč bile so zaperte do dneva
svoje smerti, in so ko vdove ži¬
vele.

4. Kralj pa je rekel Amasu:
Skliči mi vse Judove može na
tretji dan, 3 ) in bodi tudi ti pri¬
čujoč.

, de naj se verne,
odgovarjali.

Glej zgor. 19, 42 .

ki jo je bil Amasu (zgor. 19, 13.) storil;

183

II. Bukve Kraljev 20.

5. Šel je tedaj Am|sa, de
bi sklical Juda, in se je mudil
čez odločeni čas, ki mu ga je
bil kralj postavil.

6. Rekel je pa David Abi-
saju: Zdaj nas bo Seba, sin Bo-
krijev, še bujše stiskal, ko Afosa-
lom j torej vzemi hlapcov svojiga
gospoda, in uderi jo za njim, de
kje ne najde terdnih mest, in nam
ne ubeži.

7. Tedaj so šli z njim možje
Joabovi, tudi kereti in feleti, * * 4 ) in
vsi korenjaki so šli iz Jeruza¬
lema, de bi derli za Sebam, si-
nam Bokrijevim.

8. Ko so pa bili per velikim
kamnu, ki je v Gabaonu, jim je
prišel Amasa naproti. .Joab pa
je bil oblečen v tesno suknjo po
dolgosti svojiga života, in čez
njo prepasan z mečem, ki je v
nožnicah po njegovih ledjih visel,
in je bil tako narejen, de se je
po lahkim majanji izderal v ma¬
hanje.

9. In Joab je rekel Amasu:
Bodi pozdravljen, moj brat! In
on je prijel z desno roko brado
Amasovo, kakor de bi ga kušnil. 5 )

3. Kralj. 2, 5.

10. Amasa pa ne gleda meča,

ki ga je Joab imel, 6 ) in ta je
uniga v trebuh zabodel, de so se
njegove čeva izsule na zemljo,
ter mu ni vsekal druge rane; in
on je umeri. Joab pa, in Abisaj,
njegov brat, sta derla za Sebarn,
sinam Bokrijevim.

Tl. Ko so med tem nekteri
možje zmed Joabovih tovaršev
per Amasovim mertvim truplu
stali, so rekli: Glej, ta je hotel
biti namesti Joaba nar bliže per
Davidu! 7 )

12. Amasa pa je ležal oker-
vavljen na sredi pota. Ko je nek
mož vidi!, de vse ljudstvo po¬
staja, in ga gleda, je Amasa s
pota »a njivo potegnil, in ga je
z oblačijam zagernil, de bi inemo-
gredoči ne postajali zavoljo njega.

13. In ko je bil spota sprav¬
ljen, je šel sleherni memo, ter je
šel za Joabam podit Seba, sinu
Bokrijeviga.

14. Ta pa je bil obhodil vse
Izraelove robove do Abele in
Betmaake, 8 ) in 9 ) vsi izbrani možje
so se sošli per njem.

15. Tedaj so prišli, in so ga
oblegli v Abeli in v Betmaaki, 10 )
in so obdali mesto z ograjami,
in obleženo je bilo mesto; vsa

Bog pa je dopustil (v. 10.), de je bil Amasa kaznovan, ker se je bil zoper

Davida spuntal.

4. tudi rabeljni in tekavcj, ki so pred kraljem tekali, in mu pot perpravljali.
Glej zgorej 8, 18.

5. Se dan današnji imajo v jutranjih deželah navado, kušniti brado njemu, ki
ga hočejo počastiti.

6 - ki v  £ a  J e J °ab iz nožnic z levico potegnil med tem, ko je z desnico za brado
derzal.

7. V hebrejskim se ta versta bere: „ In moi zrn c d Joabovih tovaršev je
perstopil k Amasu , in je rekel: Kdor Joaba ljubi, in je za Davida,
on naj gre za Joabam “.

8. Abela in Bctmaaka je le en'sam kraj, ki ima dve imeni; glej v. 15.

9. V hebrejskim: „in je obhodil ves Berim, in vsi so se per njem
zbrali in so šli  *a njim a .

10. v hebrejskim: „v Abcl~Bet-jYlaaki K .

184 II. Bukve Kraljev 20. 21.

truma pa, ki je bila z Joabam, se
je trudila, zidovje podreti.

16. In modra žena iz mesta
je zavpila: Poslušajte, poslušajte!
Recite Joabu: Sem stopi, de go¬
vorim s teboj.

17. In ko se ji je bil perbli-
žal, mu je rekla: Si ti Joab? In
on je odgovoril: Jez sim. In ona
mu je tako govorila: Poslušaj
govorjenje svoje dekle. On pa
je odgovoril: Poslušam.

18. In ona je spet rekla: Tako
se je govorilo v starini pregovoru:
Kteri poprašujejo, naj vprašajo
v Abeli; in tako so namen do¬
segli. 1  ‘)

19. Nisim li jez tista, ki res¬
nico odgovarjam v Izraelu, 12 ) in
ti se ženeš, mesto razdjati, in
mater pokončati v Izraelu? Za¬
kaj razdevaš dedšino Gospodovo ?

20. In Joab je odgovoril, in
je rekel: Tega ne, tega ne! Jez
ne končujem in ne razdevam.

21. Temu ni tako, temuč mož
iz Efrajmoviga gorovja, Seba z

iinenam, sin Rokrijev, je svojo
roko vzdignil zoper kralja Da¬
vida; samo njega nam dajte, in
pojdemo od mesta. In žena je
rekla Joabu: Glej, njegova glava
ti bo čez zidovje veržena.

22. Šla je tedaj k vsimu ljud¬
stvu, in jim je modro govorila ;
in odsekali so Sebu, sinu Bo-
krijevimu, glavo, in so jo vergli
k Joabu. In on je zatrobental,
in šli so od mesta, sleherni v
svoj šotor; Joab pa se je vernil
v Jeruzalem k kralju.

23. Joab je tedaj bil čez vso
Izraelovo vojsko; Banaja, sin
Jojadov, pa čez kerete in felete;
Spred. 8, 16.

24. Aduram pa čez davke, 13 )
in Josafat, sin Ahiludov, je bil
čez pisarje,

25. in Siva je bil pisar, Sa-
dok pa in Abjatar sta bila du¬
hovna.

26. Iva pa, Jairičan, je bil Da¬
vidov duhoven. 14 )

XXI. Poglavje.

Bog kaznuje Izraelce a triletno lakoto, ker so Gabaoncani obljubo prelomili, in
so jih pomorili. Gabaonci hočejo v spravo za storjeno krivico sedem Savlovih
mlajšev, ki jih v Gabai obesijo, in potem pride rodoviten dež. David ukaže po¬
brati kosti Savlove, Jonatanove in obešenih, ter jih zapove pokopati v grob njih
očeta. V novi vojski s Filistejci je Davidovo življenje v veliki nevarnosti. Štirje
velikani so v štirih bojih umorjeni.

H. Star pregovor je vse, ki so za svet popraševali, k modrim ljudem v Abelo
pošiljal; kdor koli se je tje podal, je gotovo svoj namen dosegel. — Drugi
pa hebrejsko takole prestavljajo: „ In ona je rekla: Nar poprej naj tri
se bilo reklo: Prašajte v Abeli  (ali se bo vdalo); potem bi se bil namen
dosegel “ (zvedilo bi se bilo, de se" vda).

12. ki dober svet dajem v Izraelu? Žena govori v imenu vsiga mesta. V he¬
brejskim: .,Nisim le eno zmed mirnih in zvestih mest v Izraelu?“

13. Aduram je davke pobiral.

14. nar,„viši Davidov služabnik, podkraljev namestnik. Gl. zgor. 8, 18.

II. Bukve Kraljev 21. 185

1. Tudi je bila lakota v Da¬
vidovih dneh tri leta zaporedama;
in David je vprašal usta Go¬
spodove. 1 ) In Gospod je rekel:
Zavoljo Savla, in zavoljo nje¬
gove kervi žejne hiše, ker je
Gabaonce pomoril. 2 )

2. Ko je bil tedaj kralj po¬
klical Gabaonce, jim je rekel.
(Gabaonci pa niso bili zmed Izra¬
elovih otrok, ampak bili so ostanki
Amorejcov, 3 ) in Izraelovi otroci
so jim bili persegli, 4 ) pa Savel
jih je hotel pokončati v svoji go¬
rečnosti 5 ) za Izraelove in Judove
otroke). Joz. 9, 15.

3. Tedaj je David rekel Ga-
baoncam: Kaj naj vam storim, in
kakošna vam bodi sprava, de ded-
šino Gospodovo blagoslovite? 6 )

4. In Gabaonci so mu rekli:
Ne išemo ne srebra in ne zlata,
ampak pertožimo se zoper Savla
in njegovo hišo, tudi ne želimo,
de bi bil kdo zmed Izraela umorjen.

Kralj pa jim je rekel: Kaj tedaj
hočete, de naj vam storim?

5. In oni so rekli kralju:Moža,
ki nasje zateral in krivično stiskal,
moramo tako pokončati, de ne bo
kar eden ostal od njegove rodo¬
vine po vsih pokrajinah Izraelo¬
vih. 7 )

6. Da naj se nam sedem mož
zmed njegovih sinov, de jih kri¬
žamo 8 ) Gospodu v Gabai Sav¬
lovi, 9 ) ki je bil nekdaj izvoljeni
Gospodov. In kralj je rekel: Dal
jih bom. 10 )

7. Kralj pa je zanesel Mifi-
bosetu, sinu Jonatana, sina Sav-
loviga, zavoljo persege Gospo¬
dove, ki je bila med Davidam in
med Jonatanam, sinam Savlovim,

i. Kralj. 20, 12: 18, 3.

8. Kralj je tedaj vzel dva
sinova Resfe, hčere Ajeve, 1 ') ki
ji je Savlu rodila, Armonija in
Mifiboseta, in pet sinov Mihole, 12 )
hčere Savlove, ki jih je rodila

1. je vprašal po velikim duhovnu. Gl. Sod. 1, 1.

2. zato je ta kazen odločena bila. .Jozue je Gabaonce terpel (Joz. 9, 23. 27.);
Savel pa si je perzadeval, jih zatreti (v. 2.) ; torej jih je veliko zbežalo na
Filistejsko (gl. zgor. 4, 3: t. Kralj. 22, 19.). Bog večkrat po svojini nezved-
Ijivim sklepu vse ljudstvo kaznuje zavoljo grehov prednikov; kakor ga tudi
večkrat oblagodarja zavoljo njih čednost.

3. prav za prav Kananejcov, namesti kterih so tukej Amorejci, ki so bili iz
njih rodu.

4. de jim dovolijo per njih stanovati.

5. v svoji prenapeti in slepi gorečnosti. Rimlj. 10, 2.

6. kako hočem Savlovo krivico poravnati, de bo dežela po spolnjenim zadostenji
zopet blagoslovljena.

. V hebrejskim: „Moxahočemo, ki nas je pokončal in v nič djal; zakaj
> l i ~raelovili“ t( * l°°^ on ^ evan ^  de nam ni bilo ostati v vsih pokrajinah

8. V hebrejskim: n de jih obesimo v maševanje kervi in perscqe u .  V. 1.14.

Perm. 4. Mojz. 25, 4. ra

9. v Gabai, kjer je Savel stanoval.

10. Ker je bilo kervino maševanje v postavi dopušeno (4. Mojz. 25,4.), j e
David spoznal za pomoček, pravici zadostiti, jezo Božjo utolažiti.

11. Glej zgorej 3, 7. J

12. Zgorej 1. Kralj. 18, 19. se pa imenuje „Jlero6“; berž ko ne, je imela
ta Savlova hči dve imeni.

186 II. Bnkve KiaJjev 21.

Hadrielu, sinu Berzelajevimu, ki
je bil Molatičan.

9. In jih je dal Gabaoncam
v roke, kteri so jih križali na
gori pred Gospodam; in tako je
teh sedem na enkrat padlo, ter
so bili umorjeni v pervih dnevih
žetve, ko se je začela ječmenova
žetev. 13 )

10. Resfa, hči Ajeva, pa je
vzela žimnato oblačilo, in si ga
je razgernila na skali v začetku
žetve, dokler ni voda z neba na
nje 14 ) kapala, in ni pustila, de
bi jih bile ptice raztergale po
dnevu, ali zveri po noči. 15 )

11. In povedalo se je Davidu,
kar je storila Resfa, hči Ajeva,
perležnica Savlova.

12. In David je šel, in je vzel
kosti Savla in kosti Jonatana,
njegoviga sina, od možvJabesu
v Galaadu, kteri so jih bili ukradli
z ulic 16 ) v Betsanu, kjer so ji
bili Filistejci obesili, ko so bili
Savla ubili na (flori)  Gelboi;

13. in je od ondod pernesel
kosti Savla in kosti Jonatana, nje¬
goviga sinu; pobrali so tudi kosti
njih, ki so bili križani,

14. in so jih pokopali s kostmi
Savla in Jonatana, njegoviga sina,

v deželi Benjaminovi na strani 17 )
v jami Kisa, njegoviga očeta;
in storili so vse, kar je bil kralj
ukazal, in potem je bil Bog de¬
želi spet milostljiv.

15. Spočela seje pa spet voj¬
ska Filistejcev zoper Izraelce, in
David je šel doli, in njegovi hlapci
ž njim, in so se bojevali zoper
Filistejce. Ko je pa bil David
upehan,

16. je Jezbibenob, ki je bil iz
Arafove rodovine, 18 ) in je imel
sulico, ktere železo je tri sto
unč 19 ) tehtalo, in je bil prepasan
z novim mečem, skušal Davida
ubiti;

17. Abisaj, sin Sarvijev, pa mu
je prišel na pomoč, in je udaril
Filistejca in umoril. Takrat so
Davidovi možje persegli, rekoč:
Posihmal ne boš več z nami hodil
v boj, de ne ugasneš svetila v
Izraelu.' 20 )

18. Bila je tudi druga vojska
zoper Filistejce v Gobu; takrat je
Sobokaj, Ilusatičan, umoril Safa
iz rodovine Arafove iz rodu veli¬
kanov. 1 . Kron. 20, 4.

19. Tudi je bila tretja vojska
v Gobu zoper Filistejce; v nji je
Adeodat, sin Saltov, 21 ) tkavec

13. namreč sušca in maliga travna. Gl. 3. M oj z. 23, 10.

14. dokler ni voda na obešene kapljala.

15. Merliči naj bi ob tem nenavadnim prigodku nepokopani tako dolgo viseli,
dokler bi Bog po dežji ne pokazal, de se je pravici zadostilo, ker je bila
ravno zavoljo pomanjkanja dežja tolika dragina v deželi. Ves ta čas je H e s ta
v žalosti in pokori merliče varvala.

16. prav za prav iz zida per vratih, kjer je bil vedno prostor, ali kjer so bile
ulice za kupovavce in prodajavce. Gl. 1. Kralj. 31, 12.

17. Drugi prestavljajo hebrejsko: „v Celi“,  ki je mesto v Benjaminovim rodu-

18. iz Ratejev, velikanov. Gl. 5. Mojz. 3, 11.

19. t. j-» tehtnikov (šeklov), primeri zgor. 14, 26.

20. de ne pogineš, ko se na tč opera Izraelova sreča.

21. V hebrejskim: „v nji je umoril Elhanan  (v latinskim Adeodatus, .«•}
Boga podarjeni) •sin Jaare  — (Saltus, gojzd) Orginia 11  (kar se v naš>
prestavi pravi: tkavec pisanih tancic).

II. Bukve Kraljev 21. 22. 187

pisanih tančic, Betlehemljan, ubil
Golijata Ge tej ca, 22 ) čigar su-
lični drog je bil kakor ikavsko
vratilo. 1. Kralj. 17, 7.

20 . Ceterta vojska je bila v
Getu 5  v nji je bil velik mož,
ki je imel po šest perstov na
rokah in nogah, to je, štiri in

dvajset, in je bil iz Arafove
rodovine,

21. in je preklinjal Izraela; ubil
pa ga je Jonatan, sin Samaa,
brata Davidoviga.

22. Ti štirje 23 ) so bili rojeni
od Arafa v Getu, in so padli po
roki Davida in njegovih hlapcov.

XXII. Poglavje.

David se v pesmi Bogu zahvali za rešitev iz rok vsili svojih sovražnikov.

1. Govoril je pa David Go¬
spodu besede te pesmi 1 ) tisti dan,
ko ga je bil Gospod rešil iz roke
vsili njegovih sovražnikov, in iz
roke Savlove,

2. in je rekel: Gospod je moja
skala, in moja moč, 2 ) in moj re-
šenik. p s . 17, 3.

3. Bog je moj močni, v njega
bom zaupal; moj škit in rog mo-
jiga zveličanja, 3 ) moj povzdigo-
vavec 4 ) in moje perbežališe, moj
rešenik; krivice me boš rešil.

4. Hvale vredniga Gospoda
bom klical; in rešen bom svojih
sovražnikov. Ps. 17, 4.

5. Zakaj obdale some smertne
britkosti; 5 ) potoki Belialovi 6 ) so
me prestrašili.

b. Peklenske vervi so me ob¬
dale, smertne zaderge so me pre¬
hitele. 7 )

7. V svoji stiski kličem Go¬
spoda, 8 ) in vpijem k svojimuBogu;
in uslišal bo iz svojiga tempeljna
moj glas, in moje vpitje bo pri¬
šlo do njegovih ušes. 9 )

8 . Zemlja se je gibala in
tresla, podlage gora so se majale
in omahovale; ker se je serdil
nad njimi. 10 )

9. Valil se je dim iz njego-

22. tedej druziga Golijata, ne pa tistiga, od kteriga se govori v 1. Kralj. 17.
Glej 1. Kron. 20, 5.

23. velikani.

1. Glej Psalm 17.

2. V hebrejskim: „moj grad“  (moja terdnjava, moj tabor, kamor bežim).

3. Pomen: Bog je moja bramba in moja terdnost; z njim premagam vse svoje
sovražnike. Kakor vol, ki se bode, s svojim rogam zmaga, tako zmagam jez z

(1 * a ' n - Rl) e_j e  podoba terdnosti iu moči. Prim. 1. Kralj. 2, 1. 10. Luk. 1, 69.
‘ ir ,T e -! 8k ! ra:  ” m °j a  ver/mja gara“,  kjer sim varen pred svojimi sovražniki.

5. v hebrejskim: „ obdali so me smertni valovi“.

6. potoki peklenskiga poglavarja, potoki spodnjiga sveta. Gl. 2. Kor. 6, 15.
Smert m spodnji svet sta me že strašila, in nju strahota meje obdajala kakor
potoki.

7. nar veci nevarnosti so mi pogin žugale.

8. takrat sim klical v Gospoda in še vedno kličem.

9. Zdaj se popisuje v podobi nevihte ali silne ure, kako se serdi Bog nad
Davidovimi sovražniki, in kako svojim služabnikam pomoč pernese.

10. nad mojimi sovražniki.

II. Bnkve Kraljev 22.

188

vih nosnic, in žreč ogenj iz nje¬
govih ust; 1  ‘J oglje je on vžgal. 12 )

10. Nagnil je nebesa, 13 ) in je
doli stopil; in tema 14 ) (je bila')
pod njegovimi nogami.

11. Sedel je na kerubine, 15 ) in
je letel, in se je na vetrovih pe-
rutah vozil.

12. Postavil je okrog sebe temo
ko zagrinjalo, 16 ) in je rešetal
vodo 17 ) iz oblakov nebes.

13. Odblišobenjegoviga obličja
se je vnelo ognjeno oglje.

14. Gospod je groinel z neba,
in Nar viši je dajal svoj glas.

15. Streijal je pušice, in jih je
razkropil: 18 ) blisk, in jih je po¬
končal.

16. In perkazale so se globo¬
čine v morji, in odgernile so se
podlage zemlje od pretenja Go-
spodoviga, in od pihanja njego-
viga serditiga duha.

17. Z višave je segel, in me
je prijel, in me je izlekel iz ve¬
likih voda. 19 )

18. Rešil me je od mojiga pre-
močniga sovražnika; od njih, ki
so me sovražili, ker so bili moč¬
nejši kakor jez.

19. Prehitel me je 20 ) ob dnevu
moje nadloge, 21 ) in Gospod je
bil moja terdnjava.

20. Peljal me je na širjavo; 22 )
rešil me je, ker sim mu dopadel.

21. Gospod mi bo povernil po
moji pravici; 23 ) in po čistosti mojih
rok me bo plačal.

22. Ker sim se deržal pota
Gospodoviga, in nisim hudobno
delal zoper svojiga Boga.

23. Zakaj vse njegove pra¬
vice 24 ) sim imel pred svojimi
očmi; in njegovih zapoved nisim
od sebe metal.

24. In popolnama bom z njim,
in se bom varval svoje hudobije. 25 )

25. In Gospod mi bo povernil
po moji pravici, in po čistosti
mojih rok pred svojimi očmi.

26. S svetim boš svet 26 ) in z
močnim stanoviten. 27 )

11. t. j., silno se je jezil in serdil. Prim. 65, 5.

12. poslal je blisk in tresk.

13. Ob silni uri je viditi, kakor de bi se nebo nagnilo, ker se oblaki bliže
zemlje uležejo.

14. temni, černi oblaki.

15. na vihar v oblakih. Prim. Eceh. 1, 5. razi. 14. Beseda „ kerubini “  pomeni včasih
natorne moči, kterih se Bog ko angeljev poslužuje, de po njih spelje svoje namene.

16. V hebrejskim: n ko šotor a .

17. je vodo vlival kakor skozi rešeto.

18. in je razkropil sovražnike.

19. iz velikih nevarnost.

20. s svojo pomočjo.

21. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Oni  (sovražniki) so me prestregli  (so mi
vso pomoč vzeli) ob dnevu moje nadloge “.

22. ko sim bil v tesnobi; otel me je iz rok mojih sovražnikov, ki so me stiskali-

23. zavoljo moje pravične reči.

24. vse njegove postave sim imel pred svojimi očmi.

25. spačenosti, ki je v meni, in greha, do kteriga imam sosebno nagnjenje.

26. S svetim človekam, ki ljubi tebe, o Gospod, se boš tudi ti sklenil, in g a

boš ljubil. — Nekteri prestavljajo hebrejsko: „Poboxnimu se dobrotljivigtt
skazuješ “• ... ({

27. z njimi, ki so stanovitni, boš stanoviten. Drugi pa: „<s zvestimi boš zvest •

189

II. Bnkve Kraljev 22.

27. Z izvoljenim boš izvoljen,
in s hudobnim hud. 28 )

28. In ubogimu ljudstvu boš
pomagal, prevzetneže pa boš po¬
nižal s svojim pogledam.

29. Zakaj ti, Gospod, si moje
svetilo, in ti, Gospod, razsvet¬
ljuješ mojo temo.

30. Zakaj s teboj prepasan bom
tekel, 29 ) s svojim Bogam bom
skočil čez zidovje.

31. Božja pot je neomadežana,
beseda Gospodova je v ognji sku-
šena; on je škit vsim, ki vanj
upajo.

32. Kdo je Bog razun Go¬
spoda, in kdo je močen razun
našiga Boga?

33. Bog je, ki me je z močjo
prepasal, in je poravnal mojo po-
polno pot; 31 )

34. ki je moje noge jelenovim
enake storil, 31 ) in me je postavil
na mojo visokost 5 32 )

35. ki je moje roke učil za boj,
in je naredil moje rame kakor bro¬
nast lok. 33 ) p 9 . 143, 1.

36. Dal si mi škit svoje po¬
moči, in tvoja dobrota me je ve-
likiga storila.

37. Ti razširjaš prostor mojim
stopinjam pod menoj, in moji glež¬
nji se ne bodo opotekali.

38. Dervil bom svoje sovraž¬
nike, 34 ) in jih bom zateral, in se
ne bom vernil, dokler jih ne po¬
končam.

39. Pokončal jih bom in poterl,
de se ne bodo vzdigovali; po¬
padajo naj pod mojimi nogami.

40. Opasal si me z močjo za
boj; krivil si jih pod menoj, ki
so se mi ustavljali.

41. Dal si mi moje sovražnike
v beg; in nje, ki me čertijo, bom
pokončal.

42. Vpili bodo, pa ga ne bo,
de bi rešil, k Gospodu, in jih ne
bo uslišal.

43. Potrebil jih bom ko prali
po zemlji; kakor blato po ulicah
jih bom pomandral in razmel.

44. Bešil si me zopergovorov
inojiga ljudstva; 35 ) ohranil si me

Še drugi: „z močnodušnimi boš popoln 11 ,  t. j., dal jim boš popolno
srečo.

28. S pravičnim človekam boš milostljivo in dobrotljivo, s hudobnim pa hudo in

ojstro ravnal. V hebrejskim: čistim  (z odkritoserčnim) boš odkrito-

serčen, z lainjivim  (s hinavskim, s popačenim) boš nezvest Vsakimu
boš povernil po njegovim obnašanji do tebe.

29. Ako sim s teboj zedinjen, sc naglo in scrčno podam v boj zoper vse tvoje
sovražnike.

■ii P^Btavljajo; „m je mojo pot pgpolnama poravnal u .

1. ki me je za boj urniga in hitriga storil.

32. kjer sim varen pred svojimi sovražniki.

33. V hebrejskim: „/«' je vadil mojo roko za boj, in je učil mojo ramo
nategovati bronast lok“.

34. ki so tudi tvoji sovražniki, ker so se vzdignili zoper tvojiga maziljenca, in
zoper tvojo postavo. Per teh in enakih verstah zoper sovražnike naj si kristjan
misli svoje hude navade in grehe, ki jih mora ko svoje nar hujši sovražnike
premagovati in zaterati; ali pa naj si misli sovražne peklenske moči, ki se
vedno trudijo, njegovo srečo, njegovo zveličanje v nevarnost postaviti, ali pa
še celo popolnama podkopati.

35. Rešil si me puntarjev, ki so med mojim ljudstvam.

190 II. Bnkve Kraljev 22. 23.

za poglavarja narodov; ljudstvo,
ki ga ne poznam, mi bo služilo. 36 )

45. Ptuji sinovi se mi ustav¬
ljajo; 37 ) njih ušesa slišijo, in so
mi pokorni.

46. Ptuji sinovi so se raztekli,
in so stisnjeni v svojih tesnobah. 38 )

47. Gospod živi, in hvaljen
bodi moj Bog, in poveličan bodi
močni Bog mojiga rešenja.

48. Bog, ki mi daješ maše-
vanja, in narode pod me devaš;

49. ki me pelješ zmed mojih
sovražnikov, in me povikšuješ čez
nje, ki se mi ustavljajo, ti me boš
rešil krivičniga moža. Ps. 17, 49.

50. Zato te bom hvalil, Go¬
spod , med narodi; in tvojimu
imenu bom hvalo pel; Rimij. 15,9.

51. ki poveličuje blagosti svo-
jiga kralja, 39 ) in ki milost ska-
zuje svojimu maziljencu Davidu
in njegovimu zarodu vekomaj.

XXIII. Poglavje.

Davidove poslednje besede. Zapisnik Davidovih junakov.

1. To pa so poslednje besede
Davidove. *) Govoril je David, sin
Isajev, govoril je mož, kterimu
je bila obljuba storjena od ma¬
ziljenca Jakopoviga Boga, 2 ) slo¬
veči pevec v Izraelu. Djan. ap. 2, 30.

2. Duh Gospodov je govoril
po meni, in njegova beseda po
mojim jeziku.

3. Govoril mi je Izraelov Bog,

Izraelov Močni je govoril; go¬
spodo vavec ljudi, pravični gospo-
dovavec v strahu Božjim. 3 )

4. Kakor se svetloba zarije
ob solnčnim izhodu zjutrej brez
oblakov sveti, in kakor trava po
dežji iz zemlje poganja. 4 )

5. Moja hiša sicer ni tako
velika per Bogu, de bi z menoj
naredil večno zavezo, terdno v

36. David govori tukej ko predpodoba Mesijeva s takimi besedami, ki bolj v
Mesija, kakor v njega merijo.

37. dokler me ne poznajo, in ne slišijo od mene.

38. ljudstva so praviga Boga zapustile, in se ne morejo več zmote rešiti. V
hebrejskim: v Ptuji sinovi so skoperneli, in hodijo v svojih veze/i u -
Ali pa: „Ptujcam je serce upadlo , in so pertrepetali iz svojih terd-
njav“.  ldumejci in damaški Sirijani so mogli Davidu svoje terdnjave prepu¬
stiti. Gl. zgor. 8, 6. 14.

39. tebe bom hvalil, ki poveličuješ po zmagah mene, svojiga kralja.

1. Po mislih Judov nekdanjih časov se te besede zato poslednje imenujejo, ker
imajo v sebi prerokovanje, ki itristusa zadeva, in se bo še le v poslednjih
časih dopolnilo. Kakor drugi mislijo, pa zato, ker je David s temi besedami
svoje svete pesmi (psalme) dokončal. Bodi si pa že kakor koli, se vender
smejo te besede misliti ko duhovno sporočilo, v kterim David svojim mlajšim
zroči obljubo prihodnjiga Mesija in njegoviga kraljestva.

2. Drugi pa po hebrejskim: „mo*, ki je bil povzdignjen v maziljenca
Boga  .Jakopoviga

3. bo prišel, namreč Mesija. Tako so mislili Judje starih časov. Perm. zgor-

7, 19- .. . .

4. tako poganja Mesija in njegovo kraljestvo; tako pride on s prijaznim blisem
svoje luči, in tako poganja nov rod po njem.

191

II. Bnkve Kraljev 23 .

vsim, in stanovitno; 5 ) zakaj to je
ves moj blagor, in vse moje po¬
želenje; in nič ni, kar bi iz njega
ne izhajalo. 6 )

6. Vsi hudobneži pa bodo iz-
rovani kakor ternje, ki se ne grabi
z rokami,

7. in če se ga kdo hoče do¬
takniti, se oboroži z železarn in
ojstrim lesam, in se z ognjem
zažge in požge do čistiga. 7 )

8. To so imena Davidovih ju¬
nakov: 8 ) Sedeči na prestolu, 9 )
nar modrejši I0 ) knez med tremi. 1 ')
On je bil ko nar nježnejši lesni
červič, ki jih je na enkrat osem
sto pobil. 12 ) 1. Kron. 11, 10.

9. Za njim (Je bil )  Eleazar,
sin njegoviga strica, 13 ) Ahohičan,
zmed treh junakov, ki so bili z
Davidam, ko so Filistejce za¬
smehovali, in so se tje v boj
zbrali.

10. In ko so se bili Izraelovi
možje gori podali, se je on vsta¬
vil, in je pobijal Filistejce, dokler

mu ni roka obnemagala, in na
meču oterpnila; 14 ) in Gospod je
dal veliko srečo tisti dan, in ljud¬
stvo, ki je bilo zbežalo, se je
vernilo, pobirat rop pobitih.

11. In za tem (je bil)  Šema,
sin Agetov, Araričan. Ko so se
bili Filistejci zbrali na stanišu,
kjer je bila njiva polna leče, in
ko je ljudstvo pred Filistejci zbe¬
žalo,

12. se je on vstopil na sredo
njive, in jo je varval, in je Fi¬
listejce pobijal; in Gospod je do¬
delil veliko zmago.

13. In ti trije, ki so bili nar
imenitnejši zmed tri deseter ih, 15 )
so bili že poprej doli šli, in so
prišli ob času žetve k Davidu v
odolamsko jamo; 16 ) šotoriše Fi-
listejcov pa je bilo postavljeno v
dolini velikanov. 17 ) l. Kron. 11,15.

14. In David je bil v terd-
njavi, 18 ) staja Filistejcov pa je
bila takrat v Betlehemu.

15. Obšla je tedaj želja Da-

5. pa se je vender zgodilo; zakaj to i. t. d.

0. V hebrejskim se ta versta takole bere: n Ali ni moja hiša ter dna pred
Bogam ? Večno zavezo je sklenil z menoj , ter dno v vsim in obvar-
vano. Zakaj ves moj blagor in moja melja je  (moja hiša); ji li ne
bo dal cvetetif li  Moja nar veči sreča in moja edina želja je to, de moja
rodovina neprenehama ostane na kraljevim stolu.

7. Temu kraljestvu nasproti so hudodelniki, ki sc nočejo poboljšati. Oni so
podobni ternju, ki se s silo izruje in v ogenj verze.

8 - To je red Davidovih junakov.

8- Predsednik, veliki stolnik. Drugi pa te besede po hebrejskim prestavljajo
? , j l8tn j , n imenam: „Jošeb-Ba$ebet “, namesti njega je v 1. Kron. 11, 11.
n"°šabaam u ,  sin Ilakmonijev.

10. Po hebrejskim: Fahmoničan “.

P e ™ me . d  »slednjima.

.rejskim :  »°« je vzdianil svojo sulico, in jih je osem sto pobil

v enim boji u . y J

13. V hebrejskim po nekterih: v sin l)odov il .

4. doklci mu ni roka opešala, pieč pa je še vedno terdno deržala.

15. zmed tukej naštetih 37 junakov

16. Glej 1. Kralj. 22, 1.

17. v dolini „ Refaim “ per Jeruzalemu.

18. v ravno tisti jami po imenu „()dolam“.

II. Bnkve Kraljev 23,

192

vida, in je rekel: O, de bi mi
kdo dal piti vode iz vodnjaka, ki
je v Betlehemu zraven vrat!

16. Tedaj so prederli ti trije
junaki šotoriše Filistejcov, in so
zajeli vode iz vodnjaka v Bet¬
lehemu, ki je bil zraven vrat, in
so jo pernesli Davidu; on pa je
ni hotel piti, temno jo je izlil Go¬
spodu, 19 )

17. in je rekel: Gospod mi bodi
milostljiv, de tega ne storim; bom
mar pil kri teh mož, ki so šli tje
z nevarnostjo svojiga življenja?
Ni hotel tedaj piti. To so storili
trije nar močnejši.

18. Tudi Abisaj, brat Joabov,
sin Sarvijev, je bil knez zmed
treh; 20 ) on je, ki je svojo sulico
vzdignil zoper tri sto, ki jih je
pobil, in je bil sloveč med tremi.

19. In je bil med tremi nar
blagejši, in njih knez, pervih treh
pa vender ni bil dosegel.

20. In Banaja, sin Jojada, pre-
močniga moža imenitnih djanj, iz
Kabseela; on je ubil dva leva 21 )
v Moabu, in on je šel doli, in
je ubil leva v sredi vodnjaka ob
snežnih dneh.

21. On je tudi ubil egiptov-
skiga moža, moža pogleda vred-
niga, ki je imel sulico v roki;
ko je bil šel doli s palico k njemu,
je potegnil s silo sulico Egipčanu
iz roke, in ga je z njegovo su¬
lico umoril.

22. To je storil Banaja, Joja-
dov sin.

23. In on je bil sloveč med
tremi junaki, ki so bili nar bla¬
gejši zmed trideseterih; ( pervih)
treh pa vender ni bil dosegel;
in David si ga je bil naredil za
svojiga nar skrivnejšiga svet-
vavca.

24. Med trideseterimi [so bili ):
Asael, Joabov brat, Elehanan, sin
njegoviga strica 22 ) iz Betlehema,

25. Šema, Harodičan, Elika,
Harodičan,

26. Heles, Faltičan, Hira, sin
Akesov iz Tekue,

27. Abiezer iz Anatota, Mo-
bonaj, Husatičan,

28. Selmon, Ahohičan, Maha-
raj, Netofatičan,

29. Heled, sin Baanov, ki je
bil tudi Netofatičan, Itaj, sin Ri-
bajev iz Gabaata zmed Benja¬
minovih sinov, 23 )

30. Banaja, Faratoničan, He-
daj od potoka Gaasa,

31. Abialbon, Arbatičan, Azma-
vet, Beromičan,

32. Eliaba, Salaboničan. Sinovi
Jasenovi, 24 ) Jonatan,

33. Šema, Ororičan, Ajam, sin
Sararjev, Aroričan,

34. Elifelet, sin Aasbaja, sina
Makatijeviga, Eliam, sin Ahito-
feljnov, Geloničan,

35. Hesraj s Karmela, Faraj,
Arbičan,

19. v pitno daritev.

20. Tukej se začne druga trojka, od nje pa se imenujeta samo dva junaka-
Sveti Hieronim tretjiga junaka imenuje Jonatana, sinu Samaa, Davidovima
brata Ogor. 21, 21.).

21. je ubil dva junaka.

22. V hebrejskim po nekterih: n Dodov sin“.

23. iz Gabaata iz rodu Benjaminovih sinov.

24. V hebrejskim: v Benejašen il .  De se mora tukej le samo en junak šteti,
veleva spodej imenovana številka „ sedem in trideset “  (v. 39.).

II. Bnkve Kraljev 23. 24. 193

36. Igaal, sin Natanov, iz Sobe,
Boni, Gadičan,

37. Selek, Amonijan, Naharaj,
Berotičan, oproga Joaba, sinu
Sarvijeviga,

38. Ira, Jetričan, Gareb, tudi
Jetrican,

39. Urija, Hetejic. Vsih se¬
dem in trideset.

XXIV. Poglavje.

David ukaže prešteti vse vojake v svojim kraljestvu; zavoljo tega mu Bog pošlje
kugo v deželo, in za njo umerje sedemdeset tavžent mož. Kralj utolaži Boga

z daritvami, i

1. In serd Gospodov se je
zopet vnel zoper Izraelce, in je
med njimi Davida nagnil, l ) de je
rekel: Pojdi, in preštej Izraela
in Juda. 2 ) 1 . Kron. 21, 1 .

2. In kralj je rekel Joabu,
vojvodu svoje vojske: Prehodi vse
Izraelove rodove od Dana do
Bersabe, in preštejte ljudstvo,
de vem njegovo število.

3. In Joab je rekel kralju:
Gospod, tvoj Bog, naj namnoži
tvoje ljudstvo še toliko, kolikor
ga je zdaj, in naj ga še stotero
pomnoži pred očmi mojiga go¬
spoda, kralja; ali kaj hoče moj
gospod kralj s to rečjo?

4. Obveljala je pa kraljeva
beseda zoper besede Joaba in
viših vojske; in šel je Joab, in viši

kuga jcnja.

vojakov spred kraljeviga obličja,
de bi prešteli Izraelovo ljud¬
stvo.

5. Sli so tedaj čez Jordan, in
so prišli v Aroer na desno stran 3 )
mesta, ki je v Gadovi dolini,

6. in so šli skozi Jazer v Ga-
laad, in v spodnjo deželo Hodsi, 4 )
in so prišli v Danove gojzde. 5 )
In so šli okrog per Sidonu,

7. ter so šli memo zidovja
Tira skozi vso deželo Hevejcov
in Kananejcov, in so prišli k jugu
Juda v Bersabo;

8. in ko so bili vso deželo
prehodili, so prišli čez devet
mescov in dvajset dni nazaj v
Jeruzalem.

9. Joab je tedaj dal kralju
število popisaniga ljudstva, in

t. Serd Božji je prišel nad Izraela, ko je Davida skušal, rekoč: Preštej ljud¬
stvo! Kdo je ta serd Božji, razloži sam sveti Duh v 1. Kron. 21, 1., kjer
se bere, de se je namreč satan vzdignil zoper Izraela, in je Davida našuntal,
preštevati ljudstvo. Torej je tukej pod serdam Božjim sam satan umeti, kteri
se je smel v tem oziru v serd Gospodov “ imenovati, ker je Bog dopustil,
de je satan Davida skušal; Bog pa je dopustil to satanovo skušnjavo priti nad

Dav,da, de ga je poskusil.

2. Ljudstvo šteti samo na sebi ni bilo hudobno (gl. 2. Mojz. 30, 12: 4. Mojz.

? a uke j J e  M namen hudoben; David je ukazal ljudstvo prešteti, neko-
hko iz prevzetnosti, nekoliko pa, ker je hotel svoje ljudstvo djati v stanovitni
vojaški stan, de bi si bil ptuje dežele podvergel; ta Davidov namen se iz
tega razodeva, ker je švojimu vojskinimu poglavarju zapovedal, ljudstvo so-
steti. Štetev ljudstva iz tega namena pa je bila zoper prostost Izraelcov in
tudi celo zoper postavo. Perm. 5. Mojz. '17, 16.

3. t. j., proti jugu.

4. V hebrejskim: „v deželo Tahtim Hodši“.

5. V hebrejskim: Dan Jactn“.

U.

13

II. Bnkve Kraljev 24 .

194

najdlo se jih je v Izraelu osem
sto tavžent; močnih mož, ki so
zamegli meč potegovati, in v Judu
pet sto tavžent bojakov. 6 )

10. Davidu pa je serce bilo, 7 )
ko je bilo ljudstvo prešteto, in
David je rekel Gospodu: Močno
sim grešil s tem djanjem; pa pro¬
sim, Gospod, odvzemi krivico
svojiga hlapca; ker sim silno ne¬
spametno ravnal.

11. Ko je bil tedaj David zju-
trej vstal, je Gospod govoril Gadu,
preroku in vidcu Davidovimu, re¬
koč:

12. Pojdi in reci Davidu: To
govori Gospod: Troje se ti da
na zbiranje; izberi si eno zmed
tega, kar hočeš, de ti storim.

13. In ko je bil Gad k Da¬
vidu prišel, mu je oznanil, rekoč:
Ali naj ti pride sedem let 8 ) la¬
kota v tvojo deželo; ali naj boš
tri mesce bežal pred svojimi so¬
vražniki, in oni te bodo prega¬

njali; ali pa naj bo saj tri dni
kuga v tvoji deželi. Zdaj tedaj
premisli, in glej, kaj naj odgo¬
vorim njemu, ki me je poslal.
1. Kron. 21, 12.

14. David pa je rekel Gadu:
»Silno sim stiskan, 9 ) tode boljši
je pasti Gospodu v roke (zakaj
njegovo usmiljenje je veliko}, ka¬
kor ljudem v roke. 1. Kron. 21, 13.
Daniel 13, 23.

15. In Gospod je poslal kugo
nad Izraela od jutra do določe-
niga časa, in zmed ljudstva jih
je pomerlo od Dana do Bersabe
sedemdeset tavžent mož. 10 )

16. In ko je bil angelj Go¬
spodov stegnil svojo roko nad
Jeruzalem, de bi ga pokončal, se
je Gospod usmilil zavoljo nad¬
loge, in je rekel angelju, ki je
ljudstvo pokončeval: Dosti je, za-
derži zdaj svojo roko! Bil je pa
angelj Gospodov per gumnu 11 )
Arevna, 12 ) Jebusejca.

6. V 1. Kron. 21, 5. je še veči število naznanjeno. Torej se dozdeva, de je
Joab, ki je nerad kraljevo povelje spolnil (1. Kron. 21, 6.), nalaš manji šte¬
vilo kralja povedal, de bi ga odvernil od njegoviga namena. Vender je pa
bilo pravo število v deržavnc letnike ( letne bukve) zapisano, iz klerik se je
v kroniške bukve vzelo. Drugi pa mislijo, de se je per prepisovanji bukev
ta pogrešek vrinil.

7. Vest je Davidu njegovo djanje očitala.

8. Po 1. Kron. 21, 12. „tri leta“;  ravno tako se bere tudi v greški prestavi,
in tako je bralo več svetih očakov.

9. volitev je težka in težavna.

10. Ker je le David grešil, zakaj neki Bog vse ljudstvo kaznuje? Na to vpra¬
šanje sveti Gregori takole odgovori: „Ker Bog serca vladarjev po zasluženji
narodov nareja (jih varuje ali zapusti), torej pregreho grešniga kralja s kaznijo
tistih kaznuje, zavoljo kterih je Bog njegovo pregreho perpustil. Ker je po
David tudi s svojo prevzetnostjo grešil, je mogel tudi on kazen občutiti. Tedaj
je gotovo, de je zasluženje pastirjev in ljudstev v tako tesni zvezi med seboj,
de se življenje ljudstva večkrat shujša po zadolženji pastirjev, in nasproti.
Zavoljo tega pa vender podložni ne smejo svojih pastirjev prederzno prešo'
jevati; zakaj Bog jih je postavil in on je, ki jih bo enkrat sodil".

11. per gumnu na polji pod milim nebam; bilo je pa to gumno na gori z ime'
nam Morija, kjer je bil poznejše tempelj sozidan.

12. Arevna je bil kralj Jebusejcov (v. 23.), ki so bili pa vender Davidu P nt *'
ložni. Gl. zgor. 5, 6 . i. d.

195

11. Bukve Kraljev 24 .

17. In David je rekel Gospodu,
ko je vidil angelja moriti ljud¬
stvo: Jez sim, ki sim grešil, jez
sim hudo storil 5  oni pa, ki so
ovce, kaj so storili? Prosim, naj
se oberne tvoja roka zoper mene
in zoper hišo mojiga očeta. 13 )

18. Prišel pa je Gad tisti dan
k Davidu, in mu je rekel: Pojdi
gori, in postavi Gospodu altar
na gumnu Arevna, Jebusejca.

19. In David je šel gori po
Gadovi besedi, ki mu jo je bil
Gospod ukazal.

20 . In ko se je Arevna ozerl, je
čutil kralja in njegove služabnike
k njemu priti;

21 . in je ven stopil, in je po¬
častil kralja, ter se je z obličjem
do tal perklonil, in je rekel: Iz
kakošniga vzroka pride moj go¬
spod kralj k svojimu hlapcu? In
David mu je rekel: De kupim od
tebe gumno, in postavim altar
Gospodu, in de odjenja morija,
ki razgraja med ljudstvam.

22. In Arevna je rekel Davidu:
Naj vzame in daruje moj gospod
kralj, kakor mu dopade; tukaj
imaš volov v žgavno daritev, in
voz in jarmov volov v potrebo
derv. ,4 )

23. Vse to je dal Arevna, kralj,
kralju; in Arevna je rekel kralju:
Gospod, tvoj Bog, naj sprejme
tvojo obljubo.

24. Kralj mu je odgovoril, in
je rekel: Nikakor ne, kakor ti
hočeš, ampak kupil bom od tebe
po vrednosti; zakaj zastonj no¬
čem darovati Gospodu, svojimu
Bogu, žgavnih darov. Tedaj je
David kupil gumno in vole za
petdeset šeklov; 15 )

25. in David je ondi postavil
altar Gospodu, in je daroval žgav¬
nih in mirnih darov; in Gospod
je bil spravljen z deželo, 16 ) in
nadloga je bila odvernjena od
Izraela.

13. Kaznuj mene in mojo družino, zanesi pa mojimu ljudstvu.

14. de so se na njih žgavni darovi sežgali.

15. in ob enim tudi vso goro Morijo po 1. Kron. 21, 25., kjer je skupna cena
kupljenih reči naznanjena.

16. je bil utolažen in deželi milostljiv.

13 *

TRSTJE BUKVE KRMJEV,

V hebrejskim:

I. Poglavje.

David se močno postara in oslabi, de se nič več ne more ogreti. Po sveta zdrav¬
nikov vzame David mlado devico za ženo, ktera mu streže in ga ogreva; kralj
pa živi z njo v čistim zakonu. Adonija hrepeni po kraljevanji. David zroči svo-
jimu sinu Salomonu kraljevanje. Sadok, duhoven, mazili Salomona za kralja.
Adonija se Salomona zboji in zbeži k altarju; Salomon pa mu zanese in od¬
pusti.

1. < §§> n kraljjDavid se je bil
postaral, ter je doživel prav ve¬
liko dni; 1 ) in ko so ga odevali
z oblačili, se ni mogel ogreti.

2. Rekli so mu tedaj njegovi
hlapci: Poišimo gospodu našimu
kralju deklico devico, ki naj stoji
pred kraljem, in mu streže, in
spi v njegovim naročji, ter ogreva
gospoda našiga kralja.

3. Iskali so tedaj zalo de¬
klico po vsili pokrajinah Izraelo¬

vih, in so našli Abisago, Sunam-
Ijanko, ter so jo perpeljali k kralju.

4. Deklica pa je bila silno
lepa, in je spala s kraljem, 2 ) in
mu je stregla; kralj pa je ni spo¬
znal.

5. Adonija pa, Hagitin sin, 3 * * )
seje  povzdignil, rekoč: Jez bom
kraljeval. In napravil si je vozov,
in konjnikov, in petdeset mož, de
bi tekali pred njim.

6. In njegov oče ga nikdar

1. Kralj David je bil takrat blizo sedemdeset let star (primeri 2. Kralj. 5,4.) 5
oslabilo ga je ne samo število njegovih let, ampak tudi mnogo truda in terp'
ljenja.

2. Ne sme se dvomiti, de si je David Abisago zaročil za stransko ženo, kar
je bilo takrat dopušeno po postavi. De mu je bila prava zaročnica, se p°'
sname zlasti iz tega, ker so Adoniju, ko je Abisago želel za ženo, to štel'
v pregrešenje zoper kraljevo veličastvo, kakor de bi segal po kraljevini prc'
stolu (Spodej 2, 21. 22.). Tega bi mu ne bili mogli tako za zlo vzeti, »k°
bi Abisaga ne bila kraljeva žena; zakaj le zveza z zaročeno ženo ranjcig 8
kralja se je štela ko seganje po kraljevini prestolu (Glej 2. Kralj. 16, 2l0;

3. Glej 2. Kralj. 3, 4. Adonija si je prilastoval pervorojenstvo, ker so bij 1

stareji Davidovi sinovi že pomerli; menil je, de mu gre za tega voljo tud'

kraljestvo.

111. Bukve Kraljev 1.

ni posvaril, 4 ) de bi bil rekel:
Zakaj si to storil? Bil je pa on
tudi prav zal, in drugi po roj¬
stvu, rojen za Absalomarn.

7. In imel je besedo z Joa-
bam, Sarvijevim sinam, in z Abja-
tarjein, duhovnam, ki sta pod-
perala Adonijevo stran.

8 . Sadok, duhoven pa, in Ba-
naja, Jojadov sin, in Natan, pre¬
rok, in Semej in Rej, in junaki
Davidove vojske 5 ) niso bili z
Adonijem.

9. Tedaj je Adonija daroval
ovnov in telet in vsaktere pitane
živine per kamnu Zoheletu, ki je
bil blizo studenca Rogela, 6 ) ter
je povabil vse svoje brate, kra¬
ljeve sinove, in vse može Judove,
kraljeve hlapce.

10. Natana, preroka pa, in Ba-
»aja, in vsih junakov, in Salo¬
mona, svojiga brata, ni povabil.

11. Rekel je tedaj Natan Bet-
mtbeji, Salomonovi materi: Si li
slišala, de je jel kraljevati Ado-
mja, Hagitin sin, in de naš go¬
spod David tega ne ve? 7 )

12. Zdaj tedaj pridi, sprejmi
svet od mene, in reši svojo dušo,
‘n dušo svojiga sina Salomona.

13. Idi, in stopi k kralju Da¬
vidu, in reci mu: Nisi li ti, moj
gospod kralj, persegel meni, svoji
služabnici, rekoč: Salomon, tvoj
sin, bo kraljeval za menoj, in on

197

bo sedel na mojim prestolu? za¬
kaj tedaj kraljuje Adonija?

14. In ko boš ti še tam govo¬
rila s kraljem, bom jez prišel za
teboj, ter bom spopolnil tvoje be¬
sede.

15. Stopila je tedaj Betsabeja
k kralju v stanico ; kralj pa se je
bil silno postaral, in Abisaga,
Sunamljanka, mu je stregla.

16. Perklonila se je Betsabeja,
in globoko perpognila pred kra¬
ljem. Kralj pa ji reče: Kaj ho-

V V rt

ces ?

17. In ona odgovori, ter pravi:
Moj gospod, ti si per Gospodu,
svojim Bogu, persegel svoji dekli:
Salomon, tvoj sin, bo kraljeval
za menoj, in on bo sedel na mojim
prestolu.

18. In glej, zdaj kraljuje Ado¬
nija, ti pa, moj gospod kralj, ne
veš tega.

19. Zaklal je volov in vsakoršne
pitane živine, in prav veliko ovnov,
ter je povabil vse kraljeve sinove,
tudi Abjatarja, duhovna, in Joaba,
vojskiniga poglavarja 5  Salomona,
tvojiga hlapca, pa ni povabil.

20 . Vender pa, moj gospod
kralj, v te se ozerajo oči vsiga
Izraela, de jim naznaniš, kdo ima
sedeti na tvojim prestolu, moj go¬
spod kralj, za teboj.

21. In zgodilo se bo, ko bo
moj gospod kralj zaspal s svo-

4. sploh ne v svojini življenji. David je tedaj vedno pregledoval teran sinu,
kar je tudi le graje vredno.

5. Zastran Davidovih junakov glej 2. Kralj. 23, 8. i. d.

6. Ta studenec je bil zunej Jeruzalema, na izhodnji strani unkraj oljske
gore.

7. Izraelovo kraljestvo se je dedovalo, sin ga je namreč prejel od očeta; tode
ne po pravici pervorojenstva. Bog je svojo voljo razodel, kteri zmed sinov
je imel dobiti kraljevo krono v delež. Davidu v naslednika je Bog  odločil
Salomona. Gl. 2. Kralj. 12, 25. Primeri ondi 7, 12. Poznejše, ko je bila vera
opešala, se tudi v ti reči ni ravnalo po Božji volji.

198 III. Bukve Kraljev I.

jimi očeti, bodeva jez in moj sin
Salomon grešnika. 8 )

22. Ko je ona še govorila s
kraljem, je prišel Natan, prerok.

23. In oznanili so kralju, rekoč:
Natan, prerok, je tukaj. In ko je
stopil pred kraljevo obličje, 9 ) in
se je pred njim perklonil globoko
do tal,

24. je rekel Natan: Moj go¬
spod kralj, si mar ti rekel: Ado-
nija naj kraljuje za menoj, in on
naj sedi na mojim prestolu?

25. Zakaj prišel je dans, ter
je zaklal volov in pitane živine in
prav veliko ovnov, in je povabil
vse kraljeve sinove in vojskine
vojvode, tudi Abjatarja, duhovna, 5
in oni jedo in pijejo pred njim,
in pravijo: Živi, kralj Adonija!

26. Mene, tvojiga hlapca, in
Sadoka, duhovna, in Banaja, Jo-
jadoviga sina, in Salomona, tvo¬
jiga služabnika, pa ni povabil.

27. Je li od mojiga gospoda
kralja izšla ta beseda, in nisi
naznanil meni, svojimu hlapcu,
kdo bo sedel na prestolu mojiga
gospoda kralja za njim?

28. In kralj David je odgo¬
voril, rekoč: Pokličite k meni Bet-
sabejo. In ko je bila ona prišla
pred kralja, in je pred njim stala,

29. je kralj persegel, in rekel:
(Kakor  resnično')  živi Gospod,
ki je otel mojo dušo iz vse zadrege,

30. kakor sim ti persegel per
Gospodu, Izraelovim Bogu, rekoč:
Salomon, tvoj sin, bo kraljeval
za menoj, in on bo sedel na mojim
prestolu za menoj; tako bom storil
dans.

31. InBetsabeja je k tlam na¬
gnila svoj obraz, in se je glo¬
boko perklonila pred kraljem, re¬
koč: Živi, moj gospod David,
vekomaj!

32. Rekel je tudi kralj David:
Pokličite mi Sadoka, duhovna,
Natana, preroka, in Banaja, Jo-
jadoviga sina. In ko so bili sto¬
pili pred kralja,

33. jim je rekel: Vzemite se¬
boj hlapcov svojiga gospoda, 10 )
in posadite Salomona, mojiga sina,
na mojiga mezga, in peljite ga
v Gihon . 1  ’)

34. In mazili naj ga ondi Sa-
dok, duhoven, in Natan, prerok,
kralja nad Izraelam; in trobite s
trobento in kličite: Živi, kralj
Salomon!

35. In pojdite za njim, in bo
prišel, ter bo sedel na mojim pre¬
stolu, in on bo kraljeval za me¬
noj ; in njemu bom ukazal, de bo
vojvoda nad Izraelam in nad Ju¬
dam.

36. In Banaja, Jojadov sin, je
odgovoril kralju, rekoč: Amen;
tako naj govori Gospod, Bog
mojiga gospoda kralja. 12 )

8. Adonija bo po tvoji smerti z menoj in z mojim sinam Salomonam kakor »
hudodelnikama ravnal; z menoj vred ga bo dal umoriti ko segavca po kra¬
ljestvu.

9. Ko je Natan prišel, je odstopila Betsabeja (v. 28.); ravno tako je po tem
odstopil Natan, ko je Betsabeja zopet bila poklicana (v. 32.).

10. to je, Davidove životne stražnike, ki so se imenovali „kereti u  in v feU'tč L
(v. 38.), rabeljni in tekavci.

11. Gihon je dolina na zahodnji strani jeruzalemskiga mesta, tudi studenec ondi
ima enako ime.

12. to je, Bog naj poterdi to naredbo.

199

111. Bukve

37. Kakor je bil Gospod z mo¬
jim gospodam kraljem, tako naj
bo s Salomonam, in više naj po¬
stavi njegov prestol od prestola
mojiga gospoda, kralja Davida.

38. Tedej so šli Sadok, du-
boven, in Natan, prerok, in Ba-
naja, Jojadov sin, in kereti in
feieti, ter so posadili Salomona
na mezga kralja Davida, in so
ga peljali v Gibon.

39. In Sadok, duhoven, je vzel
rog z oljem iz šotora, 13 ) ter je
mazilil Salomona; in trobili so s
trobento, in klicalo je vse ljud¬
stvo: Živi, kralj Salomon!

40. In šla je vsa množica za
njim, in ljudstvo je piskalo na
pišali, in se je veselilo z veliko
radostjo, in zemlja je donela od
njih vpitja.

41. Slišal pa je Adonija, in
''si, ki jih je bil povabil, in že
je bila končana gostija; pa tudi
Joab, zaslišati trobentini glas, je
*'ekel: Kaj hoče vpitje hrupečiga
mesta?

42. Ko je on še govoril, je
prišel Jonatan, sin Abjatarja, du¬
hovna, in rekel mu je Adonija:
Stopi noter, ker si junašk mož,
in oznanuješ dobre reči.

43. In Jonatan je odgovoril
Adoniju: Nikakor ne; zakaj naš
gospod, kralj David, je kralja
postavil Salomona.

44. In je poslal z njim Sadoka,
duhovna, in Natana, preroka, in

Kraljev i.

Banaja, Jojadoviga sina, in ke-
rete in felete, in posadili so ga na
kraljeviga mezga;

45. in mazilila sta ga, Sadok,
duhoven, in Natan, prerok, kralja
v Gibonu; in šli so od ondod ve¬
seli, in donelo je mesto; to je
glas, ki ste ga slišali.

46. Pa tudi Salomon sedi na
kraljevim prestolu.

47. In perstopili so kraljevi
hlapci, ter so blagoslovili' 4 ) na-
šiga gospoda, kralja Davida, re¬
koč: Bog naj povikša Salomo¬
novo ime čez tvoje ime, in po¬
veliča naj njegov prestol čez tvoj
prestol. In kralj je molil na svoji
postelji,

48. in je govoril: Hvaljen bodi
Gospod, Izraelov Bog, ki ga je
dans dal, de sedi na mojim pre¬
stolu, ko še vidijo moje oči.

49. Prestrašili so se tedaj, in
vzdignili so se vsi, ki jih je bil
Adonija povabil, ter je šelvsak-
teri po svojim potu.

50. Adonija pa se je bal Sa¬
lomona, in je vstal, ter je šel,
in se je prijel za rog per al-
tarji. ,5 )

51. In oznanili so Salomonu,
rekoč: Glej, Adonija se boji kra¬
lja Salomona, in se derži roga
per altarji, rekoč: Naj mi per-
seže kralj Salomon dans, de ne
bo umorii svojiga hlapca z me¬
čem.

v

52. In Salomon je rekel: Ce

13. iz svetiga šotora ti

bila skrinja zaveze ^ Je David  postavil na hribu Sionu; ondi, kjer je
Glej tudi 2. Mojz Vo IT  . jeno  tudl sveto mazn «o olje (2. Kralj. 6,17.).

14.  so Davidu vosili sreč o k  '' & T L

njegov sin razglašen za ° bl  ° Sp ° njeno n j e S 0V0  povelje, in ker je bil

Ib- de bi ondi varstvo našel T  n v  r v  .

31, 14 Snod 2 24 p« L ko v  P^ozal.su za hudodelnike. Gl. 2. Mojz.

’ ' 2h '  Za «tran rogov per altarji glej 2. Mojz. 27, 2.

200

III. Bukve Kraljev 1. 2.

bo dober mož, ne bo padel ne
en las njegov na zemljo 5  če bo
pa hudo najdeno nad njim, bo
umeri.

53. Poslal je tedaj kralj Sa¬

lomon, in ga je dal peljati od
altarja; in prišel je, ter se je
globoko perklonil pred kraljem
Salomonam; in Salomon Inu je
rekel: Pojdi v svojo hišo.

II. Poglavje.

David perporoča na smertni postelji svojimu sinu Salomonu zvesto gpolnovanje
Božjih zapoved, in mu daje povelja zastran Joaba, Berzelajevih otr6k in Semeja.
Adonija bi rad Abisago vzel za ženo, Salomon pa ga k smerti obsodi. Abjatar
je odstavljen višiga duhovstva, in se mora pobrati iz Jeruzalema na svoje
zemljiše. Joab zbeži v sveti šotor, in je ondi umorjen. Semej naj se ne gane
iz Jeruzalema, ker pa prelomi to kraljevo zapoved, ga Salomon ukaže umoriti.

1 . Perbližali pa so se dnevi,
de bi David umeri, in veleval
je Salomonu, svojimu sinu, rekoč:

2. Jez grem pot vesoljne zem¬
lje; bodi serčen, ter bodi mož;

3. in pazi na obrambe') Go¬
spoda, svojiga Boga, de hodiš
po njegovih potih, de spolnuješ
njegove šege, njegove zapovedi,
in pravice, in pričevanja, kakor
je pisano v Mojzesovi postavi,
de se razumeš v vsim, kar de¬
laš, in kamor koli se obračaš;
5. Mojz. 17, 19.

4. de Gospod poterdi svoje
besede, ki jih je govoril zastran
mene, rekoč: Če bodo tvoji si¬
novi varovali svoje pota, 1 2 ) in
hodili pred menoj v resnici, 3 ) iz
vsiga svojiga serca, in iz vse

svoje duše, ne bo vzet tebi mož
z lzraeloviga prestola. 4 )

5. Ti tudi veš, kaj mi je storil
Joab, Sarvijev sin, kaj je storil
dvema vojvodama Izraelove voj¬
ske, Abnerju, Nerjevimu sinu, in
Amasu, Jeterjeviniu sinu, ki ji
je umoril, in je kakor v vojski
kri prelival v miru, in je kakor
v boji djal kri na svoj pas, ki
je bil okrog njegoviga ledja, in
na svoje čevlje, ki so bili na
njegovih nogah. 5 ) 2. Kralj. 3, 27:
20, 10.

6 . Stori tedaj po svoji mo¬
drosti, in ne daj njegovim sivim
lasem mirno priti v grob. 6 )

7. Pa tudi sinovam Berzelaja,
Galaajčana, poverni njih milost,
in jedo naj per tvoji mizi; zakaj

1. na povelja, na zapovedi Gospodove, ki se morajo ohraniti in spolnovati.
Glej 3. Mojz. 8, 35.

2. svoje življenje vsiga hudiga; ali pa: ako bodo spolnovali zapovedi svoje vere.

3. v zvestobi, ter mi zvesto služili.

4. boš vedno naslednika iz svojiga rodu imel na Izraelovim prestolu — "a
kraljevim sedežu.

5. Joab je bil zares kervi željin mož, ker je ko zalezovavec v miru kri prc-
lival.

6. ne pušaj ga, de bi dočakal navadno smert, temuč ko potuhnjeniga morivca
ga ukaži ob glavo djati, desiravno je že star. Primeri v. 31. in 33: 2. Kralj-
3, 39.

201

III. Bukve Kraljev 2.

naproti so mi bili prišli, ko sim
bežal pred Absalomam, tvojim
bratam. 2. Kralj. 17, 27 : 19, 31. 32.

8. Imaš tudi per sebi Serneja,
sinil Gera, Benjaminca, iz Ba-
hurima, ki me je preklinjal s pre¬
hudo kletvijo, kadar sim šel proti
Stanišu; 7 ) ker mi je pa prišel na¬
proti, ko sim šel čez Jordan, sim
mu persegel per Gospodu, rekoč:
Ne bom te umoril z mečem. 2. Kralj.
16, 5: 19, 19.

9. Ti pa nikar ne terpi, de
bi bil brez kazni. 8 ) Mož pa si
moder, de veš, kaj mu stori, in
boš njegove sive lase s kervjo
perpravil v grob.

10. Tedaj je David zaspal s
svojimi očeti, 9 ) in je bil pokopan
v Davidovim mestu. 10 ) Djan. ap.
2, 29.

11. Dni pa, v kterih je David
kraljeval nad lzraelam, je štir—
deset let; v Hebronu je kraljeval
sedem let, in v Jeruzalemu tri
in trideset let. l.Kron. 29,27:2.Kralj.
5, 4. 5.

12. Salomon pa je sedel na
prestolu Davida, svojiga očeta,
in močno uterjeno je bilo njegovo
kraljestvo.

13. In Adonija, Hagitin sin, je
prišel k Betsabeji, Salomonovi
materi; in ona mu je rekla: Je
li miren tvoj prihod? In on je
odgovoril: Miren.

14. In je perstavil: Besedo
imam do tebe. In reče mu: Go¬
vori. In on pravi:

15. Ti veš, de je moje kralje¬
stvo, in mene si je ves Izrael
postavil kralja; pa preneseno je
bilo kraljestvo, in bilo je mojiga
brata, ker mu ga je Gospod odločil.

16. Zdaj tedaj imam eno proš¬
njo do tebe; nikar ne osramoti
mojiga obličja! 11 ) In ona mu je
rekla: Govori.

17. In on pravi: Prosim, de
rečeš Salomonu kralju (zakaj nič
ti ne more odreči), de naj mi da
Abisago, Sunamljanko, za ženo.

18. In Betsabeja pravi: Prav,
jez bom zate govorila s kraljem.

7. V hebrejskim: „ko sim v Mahanaim šel a ,  v begu pred Absalomam.

8. Semej se je bil vzdignil zoper maziljenca Cospodoviga, in ga je tudi pre¬
klinjal; ravno za tega voljo je bil tudi nasprotnik zoper Boga samiga, ki si
je bil Davida izvolil namestnika; bil je tedaj tudi preklinjevavec Gospoda
samiga. Desiravno je bil David Semeju vso krivico odpustil, in ga ni zavoljo
nje kaznoval, vcnder mu pa ni mogel spregledati greha zoper Boga storje-
niga, in mu odpustiti z greham zadolžene kazni; zatorej ga je mogel izro¬
čiti kaznovavni pravici.

9. To se je zgodilo leta 2990 po stvarjenji sveta, 1014 pa pred Kristusam.

10. na sionski gori. 2. Kralj. 5, 7. Djan. ap. 2, 29. Hvalo tega kralja, ki je

bil še veči po svoji pobožnosti, kakor po svojim junaštvu, izgovarja sveti Duh
sam. Snah v 47. pogl. On ni bil le sploh prerok, ampak prav za prav je
bil prerok Jezusa Kristusa in njegove cerkve; nekoliko zato, ker je bil v raznih
zgodbah svojiga življenja živa predpodoba Mesija, svojiga Sina po mesu,
nekoliko pa zato, ker je skrivnosti Jezusa Kristusa in njegove cerkve za¬
pustil prerokovane v svojih psalmih; zatorej jih je dostikrat stavil Jezus
Kristus, kakor tudi njegovi aposteljni, Judam nasproti, in jih tudi cerkev ne-
prenehama povzema v svojih molitvah, kakor de bi skorej ne imela druziga
glasu, s kteriin bi zamogla hvaležnost, eešenje, strah, želje, upanje, ljubezen
izrekovati, razun skrivnostnih pesem kraljeviga pesnika in preroka.

H- nikar mi ne odrekuj moje prošnje.

202 III. Bukve Kraljev 2.

19. Prišla je tedaj Betsabeja
k kralju Salomonu, de bi govo¬
rila z njim za Adonija; in kralj
je vstal in ji je šel naproti, ter
se ji je globoko perklonil, in je
sedel na svoj prestol; in postavil
se je prestol kraljevi materi, ki
je sedla na njegovo desnico.

20. In muje rekla: Eno majhno
prošnjo imam do tebe; nikar ne
osramoti mojiga obličja! In kralj
ji je rekel: Prosi, moja mati;
zakaj ne spodobi se, de bi od-
vračeval tvoje obličje. 12 )

21. In ona pravi: Naj bi se
dala Abisaga, Sunamljanka, Ado-
niju, tvojimu bratu, za ženo.

22. In odgovoril je kralj Sa¬
lomon, in je rekel svoji materi:
Zakaj prosiš Abisage, Sunam-
Ijanke, za Adonija? prosi zanj
še kraljestva; zakaj on je moj
stareji brat, in ima seboj Abja-
tarja, duhovna, in Joaba, Sarvi-
jeviga sina. 13 )

23. Persegel je na to kralj Sa¬
lomon per Gospodu, rekoč: To

naj mi stori Bog, in to naj še
perdene, ker zoper svoje življenje
je Adonija govoril to besedo. 14 )

24. In zdaj, (kakor resničnoj
živi Gospod, ki me je poterdil,
in me posadil na prestol Davida,
mojiga očeta, in ki mi je naredil
hišo, 15 ) kakor je govoril; še dans
naj umerje Adonija. 16 )

25. In kralj Salomon je poslal
s poročilam Banaja, Jojadoviga
sina, in ta gaje umoril, in umeri je.

26. Tudi Abjatarju, duhovnu,
je rekel kralj: Idi v Anatot na
svoje zemljiše; 17 ) ti si sicer mož
za smer-t, 18 ) pa dans te ne bom
umoril, ker si nosil skrinjo Go¬
spod Boga v pričo Davida, mo¬
jiga očeta, in si prenašal trud v
vsim, v čemur se je trudil moj
oče. 19 )

27. Tedaj je odvergel Salomon
Abjatarja, de ni bil več duhoven
Gospodov, de se je spolnila be¬
seda Gospodova, ki jo je govoril
nad Helijevo hišo v Šilu. 2u )

28. Prišel je pa poslanec do

12. ne spodobi se, de bi ti odrekel tvojo prošnjo.

13. če za njega prosiš Abisage, s tem želiš in prosiš zanj tudi kraljestva;
zakaj ko bi se mu dala kraljeva zapušena žena v zakon, bi se mu s tem
dovoljenjem tudi poterdila pravica do kraljeviga prestola, ki si jo prilastuje
(_2. Kralj. 16, 21. zgorej 1, 4. razi. 2.), in lahko bi on po tem prišel do
kraljestva, ker je stareji od mene, in ima tudi višiga duhovna in vojskiniga
vojvoda na svoji strani.

14. Bog naj me kaznuje, ee Adonija tega ne bo plačeval s svojim življenjem!

15. ki mi je dal zarod, naslednike, po svoji obljubi.

16. To ni bilo kako prenagljenje, ampak potrebno hitro varilo, de se je s tem
odvernila znotranja vojska ali punt med Izraelovim ljudstvam. Tudi ta želja
po kraljevi ženi ni bilo pervo pregrešenje Adonijevo; zakaj on si je že ob
času svojiga očeta, kralja Davida, smert zaslužil, ker je po kraljevanji hre¬
penel, in je ljudstvo podpihoval.

17. Pojdi v svojo domačijo. Anatot je bilo mesto, duhovnam odločeno.

18. ti si sicer smerti vreden, ker si se zoper mene puntal, pa i. t. d.

19. ker si se vdeleževal vsih težav, ki so zadevale mojiga očeta.

20. Salomon je Abjatarju vzel opravila višiga duhovstva, ter ga je podelil Sadoku.
Tako se je spolnilo Samuelovo prerokovanje (1. Kralj. 2, 31. 32.), de bo viši
duhovstvo vzeto Helijevi rodovini, in bo zopet preneseno na drugo mladiko Ele-
azarjeviga debla.

203

111. Bnkve Kraljev 58.

Joaba; ker Joab se je bil ober-
nil za Adonijem, in 21 ) se ni bil
obernil za Salomonam; bežal je
tedaj Joab v šotor Gospodov, in
se je prijel za rog per altarji. 22 )

29. In oznanilo se je kralju
Salomonu, de je Joab bežal v
šotor Gospodov, in de je per al¬
tarji; in Salomon je poslal Ba-
naja, Jojadoviga sina, rekoč:
Pojdi, umori ga.

30. In Banaja je prišel k šo¬
toru Gospodovimu, ter mu je rekel:
To pravi kralj: Pojdi ven! On
pa je rekel: Ne bom hodil ven,
ampak tukej bom umeri. Banaja
je kralju sporočil besedo, rekoč:
To je rekel Joab, in to mi je
odgovoril.

31. In kralj mu je rekel: Stori,
kakor je govoril, in umori ga in
pokoplji; in odpravil boš nedolžno
kri, ki jo je Joab prelil, od mene
in od hiše mojiga očeta. 23 )

32. In Gospod naj poverne nje¬
govo kri 24 ) na njegovo glavo,
ker je umoril dva pravična moža,
ki sta bila boljši od njega, in ji
je usmertil z mečem brez veda
mojiga očeta Davida, Abnerja,

Nerjeviga sina, vojvoda Izrae¬
love vojske, in Amasa, Jeterje-
viga sina, vojvoda Judove vojske.
2. Kralj. 3, 27: 20, 10.

33. In verne naj se njuna kri
na Joabovo glavo, in na glavo
njegoviga zaroda vekomaj; Da¬
vidu pa, in njegovimu zarodu,
in njegovi hiši, in njegovimu pre¬
stolu bodi mir vekomaj od Go¬
spoda! v

34. Šel je tedaj Banaja, Jo-
jadov sin, in planil je nanj, ter
ga umoril ; 25 ) in pokopan je bil
v svoji hiši v pušavi. 26 )

35. In kralj je postavil Banaja,
Jojadoviga sina, namesti njega
čez vojsko, in Sadoka, duhovna,
je postavil namesti Abjatarja.

36. Poslal je tudi kralj, ter je
poklical Semeja, in mu je rekel:
Sozidaj si hišo v Jeruzalemu, in
stanuj ondi; in ne hodi od tod
ne tje ne sem.

37. Kteri dan koli pa greš, in
prestopiš potok Cedron, vedi, de
boš umorjen; tvoja kri bo nad
tvojo glavo. 27 )

38. In Semej je rekel kralju:
Dobra je beseda; kakor je go-

21. V hebrejskim: „ne pa za Absalomam 11 .  Joab je bil ob času Absalomo-
viga punta zvest svojimu kralju Davidu.

22. Glej zgorej 1, 50. razlag. 15.

23. tako boš od mene in od moje hiše odvernil kazen, ki bi jo zaslužili, ako
bi zanašali temu morivcu.

24. Gospod naj ga kaznuje zavoljo prelite kervi.

5. po misli nekterih zunaj svetiga šotora, ker ga je od altarja preč potegnil
(-Zavojo tmstave 2. Mojz. 21, 14.); po misli drugih pa bolj prav per altarji
samim, kar je Salomon dovolil, ker si je mislil, de je obglavljenje taciga
(v 31) 8  B ° Ž-il piavic ' • dolž,ia  britev, in de je tedaj bogoslužno delo

26. lakosen konec je imel ta mož, ki je slovel po svoji serčnosti in vojaški
razumnosti, pa je bil prevzeten, napuhnjen, kervoželjin. Sveto pismo nas uči
po njegovim padcu, de so dušni darovi, če niso združeni s pravo svetostjo
in pobožnostjo, človeku bolj v pogubo, kakor v pravo stanovitno srečo.

27. sam boš kriv svoje smerti. Salomon je hudovoljniga Semeja hotel v velikim
mestu imeti pred svojimi očmi, in ga po tem še le usmertiti, ako bi se spet

204

III. Bnkve Kraljev 2. 3.

voril gospod, moj kralj, tako bo
storil tvoj hlapec. Tedaj je Se-
mej stanoval v Jeruzalemu veliko
dni.

39. Zgodilo se je pa čez tri
leta, de so zbežali Semejevi hlapci
k Ahisu, Maakovimu sinu, kralju
v Getu; in povedalo se je Se-
meju, de so šli njegovi hlapci
proti Getu.

40. In vstal je Semej, in je
osedlal svojiga osla, ter je šel k
Ahisu v Get, iskat svojih hlap-
cov, in perpeljal jih je z Geta.

41. Sporočeno pa je bilo Salo¬
monu, de je bil šel Semej v Get
iz Jeruzalema, in de se je po-
vernil.

42. In poslal je, ter gaje po¬
klical, in mu je rekel: Ali te
nisirn zapričal per Gospodu, in

ti napovedal: Kteri dan koli poj—
deš tje ali sem, vedi, de boš
umeri? In si mi odgovoril: Dobra
je beseda, ki sim jo slišal!

43. Zakaj se tedej nisi deržal
persege Gospodove, in zapovedi,
ki sim ti jo bil ukazal?

44. In kralj je rekel Semeju:
Ti poznaš vse hudo, česar se
zave tvoje serce, kar si storil
Davidu, mojimu očetu; Gospod
poverile tvojo hudobijo na tvojo
glavo.

45. In kralj Salomon bo bla¬
goslovljen, in Davidov prestol bo
stanoviten pred Gospodam ve¬
komaj.

46. Ukazal je tedaj kralj Ba-
naju, Jojadovimu sinu; in ta je
šel, ter ga je umoril, in umeri je.

III. Poglavje.

Salomon se oženi s hčerjo egiptovskima kralja. V Gabaonu se mu v spanji Bog
perkaže, in mu da na voljo, naj si prosi, kar koli bi rad imel. Salomon si prosi
modrosti, de bi mogel prav vladati Božje ljudstvo. Bog usliši njegovo prošnjo,

in mu tudi da, česar ne prosi, namreč
sodi pravdo med ženama

1. Uterjeno je bilo tedaj kra¬
ljestvo v Salomonovi roki, in po
svaštvu se je združil sFaraonam,
egiptovskim kraljem; vzel je nam¬
reč njegovo hčer, ‘) ter jo je pe¬
ljal v Davidovo mesto, dokler ni
dokončal zidanja svoje hiše, in

bogastvo in čast. Salomon modro raz-
zastran mertviga otroka.

hiše Gospodove, in zidu jeruza-
Iemskiga okrog in okrog. 2. Kron.
t, 1: 8, 11.

2. Pa ljudstvo je še darovalo
na višavah, ker ni bil sozidan
tempelj imenu Gospodovimu do
tistiga dne. * 1 2 )

zadolžil z novim budodelstvam, to pa se je lahko previdilo, ker je pil Semej
silno termaste glave in nepokorniga duha.

1. Izraelec je smel v zakon vzeti neverko, če ni bila Kananejka (5. Mojz.
23, 7.); tode zena je mogla sprejeti izraelsko vero (Ezdr. 9, 1.), kar je
egiptovska kialjeva hci, pred ko ne, tudi storila (primeri Ps. 44, 11. 12.)>
desiravno sepozdeva, de je poznejše zopet od nje odstopila (Spod. 11,1.  8.).

2. Ljudstvo je^ opravljalo svoje daritve Gospodu še na raznih krajih, na pr.
v Betelu, v Galgali, v Šilu, in tudi v Gabaonu, ker svetise ni še imelo sta-
novitniga mesta, kjer samo bi se bilo smelo^darovati. Ko je bil pa tempelj

III. Bukve

3. Ljubil pa je Salomon Go¬
spoda, ter je hodil po zapovedih
Davida, svojiga očeta, razun de
je na višavah daroval in zažigal
kadilo. * * 3 J

4. Šel je tedaj v Gabaon, de
bi ondi daroval; zakaj tista je
bila nar veči višava; 4 ) tavžent
žgavnih darov je Salomon daro¬
val na tistim altarji v Gabaonu.

5. Perkazal se je pa Gospod
Salomonu v sanji po noči, rekoč:
Prosi, kar hočeš, de ti dam.

6. In Salomon pravi: Ti si
skazal svojimu hlapcu Davidu,
inojimu očetu, veliko milost, ka¬
kor je hodil pred tvojim obličjem
v resnici in pravici, in z ravnim
sercam s teboj; ohranil si mu
svojo veliko milost, in si mu dal
sina, ki sedi na njegovim pre¬
stolu, kakor je dans.

7. In zdaj, Gospod Bog, si
dal krajevati svojimu hlapcu na¬
mesti Davida, mojiga očeta; jez
pa sim še majhen deček, 5 ) in ne
vem svojiga izhoda in vhoda; 6 )

8. in tvoj hlapec je v sredi
ljudstva, ki si ga izvolil, ljud¬
stva neskončniga, ki se ne more
prešteti in sošteti zavoljo množ-
nosti.

Kraljev 3 . 205

9. Daj tedaj svojimu hlapcu
podučljivo serce, de zamore so¬
diti tvoje ljudstvo, in razločevati
med dobrim in hudim; zakaj kdo
bi zamogel soditi to ljudstvo, to
tvoje množno ljudstvo? 2. Kron.
1, 10.

10. Všeč je bila tedej beseda
pred Gospodam, ker je Salomon
prosil takošne reči.

11. In Gospod je rekel Salo¬
monu: Ker si prosil te reči, in
si nisi prosil veliko dni, ne bo¬
gastva, ne duš svojih sovražni¬
kov, 7 ) ampak si si prosil modro¬
sti, razločevati sodbo;

12. glej, storil sim ti po tvojih
besedah, in sim ti dal serce modro
in razumno tako, de nihče pred
teboj ni bil tebi enak, in tudi za
teboj ne bo vstal. 8 )

13. Pa tudi to, česar nisi pro¬
sil, sim ti dal, bogastvo namreč,
in slavo; de nikogar ni bilo tebi
enaciga med kralji vse poprešnje
dni. 9 * ) Modr. 7,17. Mat. 6, 29.

14. Ako pa boš hodil po mojih
potih, in spolnoval moje zapovedi
in povelja, kakor je hodil tvoj oče,
bom podaljšal tvoje dni.

15. Tedaj se je zbudil Salo¬
mon, in je spoznal, de so bile

sozidan, je nastopila ostra postava (4. Kralj. 18, 22.). Do tadaj se je v ti

reči marsikaj spregledovalo, kakor tudi v opravljanji druge Božje službe.

3. Sicer je to opravljal po duhovnih, kar pa bi se bilo po ostri postavi smelo
go iti samo svetim šotoru, kjer je bila skrinja zaveze.

4. nar imenitnim kraj za opravljanje daritev, razun mesta, kjer je bila skrinja
zaveze ^v. o.J; v Gabaonu je bil takrat se sveti šotor in altar, ki ga je
bil Mojzes napravil (1. Kron. 21, 29.).

5. še slab mladeneč. Salomon je bil takrat star kakih dvajset let.

6. ne vem se se obnašati v svojih opravilih, ne v hiši ne zunej hiše.

7. to je, ne smeiti m pogube svojih sovražnikov.

8. Salomon ni bil samo moder'v Božjih rečeh, ampak je bil tudi izurjen v
natornirn in deržavnim znanji (Modr. 7, 17. Sirali 47, 14.).

9. po hebrejskim: „de nikogar ni tebi enaciaa med kralji vse tvoje

dni 11 .  3

206 III. Bnkve Kraljev 3. 4.

sanje; 10 ) in ko je prišel v Jeru¬
zalem, je stopil pred skrinjo za¬
veze Gospodove, ter je daroval
žgavne darove, u ) tudi je napravil
mirne darove, in veliko gostijo
vsim svojim služabnikam.

16. Tedaj ste prišle dve ženi,
kurbi, k kralju, in ste stale pred
njim.

17. In nju ena reče: Prosim,
moj gospod; jez in ta žena sve
stanovale v eni hiši, in porodila
sim per nji v hramu.

18. Tretji dan pa potem, ko
sim bila jez porodila, je porodila
tudi ta; in bile sve skupej, in
nikogar druziga ni bilo z nama
v hiši, razun naju dveh.

19. Umeri je pa sin te žene
po noči, spe namreč ga je za¬
dušila.

20. In vstala je tiho pred ča¬
šam po noči, ter je vzela mojiga
sina od moje strani, ko sim spala,
tvoja služabnica, in ga je polo¬
žila v svoje naročje; svojiga sina
pa, ki je bil mertev, je položila
v moje naročje.

21. In ko sim bila vstala zju-
trej, de bi bila podojila svojiga
sina, se je pokazal mertev; in ko
sim ga bolj skerbno ogledala per
svetlim dnevu, sim našla, de ni
moj, ki sim ga bila rodila.

22. In odgovorila je druga žena:

Ni tako, kakor govoriš, ampak
tvoj sin je umeri, moj pa živi.
Nasproti je rekla una: Lažeš,
moj sin namreč živi, in tvoj sin
je mertev. In tako ste se pre¬
pirale pred kraljem.

23. Na to reče kralj: Ta pravi:
Moj sin živi, in tvoj sin je mer¬
tev ; una pa odgovarja: Ne, am¬
pak tvoj sin je mertev, moj pa
živi.

24. Rekel je tedaj kralj: Per-
nesite mi meč. In ko so bili per-
nesli meč pred kralja,

25. reče: Razdelite živiga otro¬
ka v dva dela, in dajte polovico
eni, in polovico drugi.

26. Rekla pa je žena, ktere
sin je bil živ, kralju (ginilo seje
namreč njeno serce nad njenim
sinam): Prosim , gospod, dajte
uni otroka živiga, in nikar ga ne
umorite! Nasproti je govorila una:
Ne bo naj ne moj, ne tvoj, am¬
pak razdeli naj se!

27. Odgovoril je kralj, in je
rekel: Dajte uni otroka živiga, in
naj se ne umori; zakaj ta je nje¬
gova mati.

28. Slišal je tedaj ves Izrael
sodbo, ki jo je bil sklenil kralj,
in bali so se kralja, ko so vidili,
de je Božja modrost v njem, de¬
lati pravico.

IV. Poglavje.

Salomonovi imenitniši služabniki na kraljevim dvoru in po deželah. Ljudstvo se
množi. Salomonova vsakdanja obilna miza; število konj za vožnjo in ježo. Salomon
preseže v modrosti vse ljudi; k njemu od vsih krajev zahajajo, poslušat nje¬
govo modrost.

10. kakoršne so imeli tudi drugi sveti možje in preroki, kadar jim je Bog pri'
hodnost razodeval ali obljube dajal.

11. v zahvalo za prejete Božje dobrote.

207

III. Bukve Kraljev 4.

1. Bil pa je Salomon kralj,
in je kraljeval nad vsim Izraelam,

2. In ti so poglavarji, ki jili
je imel: Azarija, sin Sadoka, du¬
hovna;

3. Elihoref in Ahija, Sisova
sinova, sta bila pisarja; Josafat,
Ahiludov sin, je bil čez pisarje; 1 )

4. Banaja, Jojadov sin, je bil
čez vojsko; Sadok pa, in Abjatar
sta bila duhovna. 2 )

5. Azarija, Natanov sin, je
bil čez nje, ki so stali okrog
kralja; 3 ) Zabud, Natanov sin, du¬
hoven, je bil kraljev prijatel; 4 )

6. in Ahisar je bil veliki hiš¬
nik; 5 ) in Adoniram, Abdov sin,
je bil čez davke. 6 )

7. Imel je pa Salomon dva¬
najst opravilnikov nad vsim Izra¬
elam, ki so živež oskerbovali kra¬
lju in njegovi hiši; po en mesec
v letu je namreč vsakteri perprav-
Ijal potrebne reči.

8. In to so njih imena: Ben-
hur na Efrajmovim gorovji;

9. Bendekar v Makesu, in v
Salebimu, in v Betsamesu, in v
Elonu, in v Betananu;

10. Benhesed v Arubotu; nje¬
govo je bilo tudi Soko in vsa
eferska dežela;

11. Benabinadab, čigar je bil
ves Nefatdor, 7 ) je imel Tafeto,
Salomonovo hčer, za ženo.

12. Bana, Ahiludov sin, je vla¬
dal Tanak, in Magedo, in ves
Betsan, ki je poleg Sartane pod
Jezraelam, od Betsana do Abel-
mehule Jekmaanu nasproti.

13. Bengaber v Itamot-Galaa-
du, imel je Avotjaira, 8 ) sinu Ma-
nasetoviga v Galaadu; on je bil
viši v vsi argobski pokrajini, ki
je v Basanu, v šestdeset velikih
in obzidanih mestih, ki so imele
bronaste zapahe.

14. Abinadab, Adonov sin, je
bil viši v Manaimu;

15. Ahimaas v Neftalijevim;
pa tudi on je imel Basemato, Sa¬
lomonovo hčer, v zakon.

16. Baana,Husijevsin,v Aser-
jevim in v Balotu;

17. Josafat, Faruetov sin, v
Isaharjevim;

18. Semej, Elatov sin, v Ben¬
jaminovim.

19. Gaber, Hurijev sin, v ga-
laajski deželi, v deželi 9 ) Sehona,
amorejskiga kralja, in Oga, ba-
sanskiga kralja, nad vsim, kar
je bilo v tisti deželi.

20. Juda in Izrael sta bila ne-
številna, kakor pesek v morji v
obilnosti; jedli so in pili, in se
veselili.

21. Salomon pa je bil v svojim
gospostvu, ter je imel vse kra¬
ljestva od reke, v filistejski de-

>• V hebrejskim: n je bil zapisovavec“, beri  ko ne, kraljevih sklepov in
razsoj ali pa vsakdanjih posebnih pergoj. Gl. 2. Kralj. 8, 16.

2. Abjatar je bil odstavljen od službe, in pregnan iz Jeruzalema (Zgor. 2, 26.
27,  35.).

3. je bil čez dvornike in dvorne služabnike.

4. Enako je bil llusaj Davidov prijatel 2. Kralj. 15, 37 : 16, 16.

5. Ravno tak veliki hišnik je imenovan 4. Kralj. 18, 18.

6. Takošna služba se imenuje 2. Kralj. 20, 24. Spod. 5, 14.

7. njemu je izročil vso dorsko višavo.

8. to je, imel je vasi Jaira, sinu i. t. d. Gl. Sodu. 10, 4.

9- ta pristavek bolj določi, kteri del galaajske dežele se misli.

III. Bnkve Krašev 4.

208

želi, 10 ) do egiptovske meje, in
so mu nosili darila, in so mu slu¬
žili vse dni njegoviga življenja.
Sirah 47, 15.

22. Bilo je pa Salomonovo je¬
dilo vsaki dan po trideset korov 1 ’)
pšenične moke in po šestdeset
korov druge moke, 12 )

23. po deset pitanih volov, in
po dvajset pašnih volov, in po
sto ovnov, brez lova jelenov, sern,
in bfvolov, in pitanih ptic.

24. On namreč je imel v oblasti
vso deželo, ki je bila to stran
reke, 13 ) od Tafse do Gaze, in
vse kralje tistih dežel; in imel
je mir od vsili strani okrog in
okrog.

25. In Juda in Izrael sta pre¬
bivala brez kaciga strahu, vsak-
teri pod svojo terto, in pod svojo
smokvo, od Dana do Bersabe,
vse dni Salomonove. 14 )

26. In Salomon je imel štir-
deset tavžent jasel za vožnje ko¬
nje, in dvanajst tavžent za ježnje
konje. 2. Kron. 9, 25.

27. In oskerbovali so jih 15 )

zgorej imenovani kraljevi opra-
vilniki; pa tudi potrebne reči za
mizo kralja Salomona so z veliko
skerbjo perpravljali ob svojim
času.

28. Tudi ječmen in slamo za
konje in mezge so nosili na me¬
sto, kjer je bil kralj, kakor jim
je bilo naročeno.

29. Dal je Bog tudi modrost
Salomonu, in prav obilno razum¬
nost, in razširjeno serce, 16 ) ka¬
kor pesek, ki je ob bregu morja.

30. In Salomonova modrost je
presegla modrost vsili Jutrovcov
in Egipčanov;

31. in bil je modrejši od vsili
ljudi, modrejši kakor Etan, Ezra-
bičan, in Heman, in Halkol, in
Dorda, Maholovi sinovi; in bil
je imenovan po vsih narodih okrog
in okrog. Sirah 47, 16.

32. Tudi je Salomon pravil tri
tavžent prilik, in njegovih pesem
je bilo tavžent in pet.

33. In je govoril zastran dre¬
ves od cedra, kije  na Libanonu,
do hisopa, ki raste iz stene; 17 )

10. V  hebrejskim: „vse kraljestva od reke  (Evfrata), in filistejsko deželo,
in do egiptovske meje 11 ; Evfrat, velika voda, ki deli'Sirijo in Mezopotamijo,
se večkrat sploh imenuje „reka u .

11. „fvor“ je hebrejska mera, ki derži 10 efov, Mizo 6 l / 3  vaganov avstrijan-
ske mere.

12. Tukaj je govorjenje od mize kralja Salomona in vsih dvornikov, ki so od
kralja prejemali živež.

13. to je, reke Evfrata.

14. Tako sveto pismo popisuje domače veselje tistiga časa. Bilo je namreč
razveseljevanje, kakoršno se le na deželi nahaja; tako razveseljevanje pa ne
mami človeka in ga ne zaderžuje v spolnovanji njegovih dolžnost in v priza¬
devanji po svetosti,^ temuč ga še le bolj pripravniga dela za vse to, ter nje¬
goviga duha okrepčuje in vedri. Razveseljevanja po mestih, glediša, plesiša,
igrališa, niso tako priproste, zato pa tudi duha bolj mamijo, kakor vedre.

15. V hebrejskim: „in oskerbovali so -zgorej imenovani služabniki kralja
Salomona, in vse, ki so živeli od njegove mize 11 .

16. Nekteri prestavljajo: „m spoznanje tako razširjeno kakor pesek 11,
i. t. d.

17. Salomon je vedil naznaniti lastnosti in moči vsih rastlin od nar večih do
nar manjših; ravno tako so mu bile znane tudi vse živali in njih lastnije.

209

III. Bnkve Kraljev 4. 5.

in je perpovedoval od živine, in
ptic, in laznine, in rib.

34. In perhajali so od vsili
ljudstev, poslušat Salomonovo

modrost, in od vsili kraljev zem¬
lje, ki so slišali od njegove mo¬
drosti.

V. Poglavje.

Salomonova prijazna zaveza s Hiramam, tirskim kraljem, zastran perpravljanja
cedroviga in jeloviga lesa z Libanona za liišo Hožjo. Število sekavcov, nosačev,
kamnjarjev in viših čez delo in delavce.

1. Poslal je tudi Hiram, tir—
ski kralj, svoje hlapce k Salo¬
monu; slišal je namreč, de so
njega mazilili kralja namesti nje-
goviga očeta; zakaj prijatel je
bil Hiram Davidu ves čas. 2. Kralj.
5, 11.

2. Poslal pa je Salomon k
Hiramu, rekoč:

3. Ti veš voljo Davida, mo-
jiga očeta, in de on ni mogel
zidati hiše imenu Gospoda, svo-
jiga Boga, zavoljo vojska, ki so
nastajale okrog in okrog, dokler
Bau jih Gospod ni dal pod noge.

4. Zdaj pa mi je pokoj dal
Gospod, moj Bog, okrog in okrog,
in ni ga zopernika, tudi ne hu-
diga nasprotja.

5. Zatorej mislim zidati tem¬
pelj imenu Gospoda, svojiga Bo¬
ga, kakor je Gospod govoril Da¬
vidu, mojimu očetu, rekoč: Tvoj
sin, ki ga bom djal namesti tebe
na tvoj prestol, on bo zidal hišo

mojimu imenu. 2. Kralj. 7, 13: 1.
Kron. 22, 10.

6. Ukaži tedaj, de mi tvoji
hlapci nasekajo cedrov z Libanona,

in moji hlapci naj bodo s tvojimi
hlapci; plačilo za tvoje hlapce pa
ti bom dal, kakoršno boš hotel;
veš namreč, kako de ga ni v
mojim ljudstvu moža, kteri bi znal
les sekati, kakor Sidonci.

7. Ko je tedaj Hiram slišal
Salomonove besede, se je močno
oveselil, ter je rekel: Hvaljen
bodi Gospod Bog dans, ki je dal
Davidu premodriga sina čez to
premožno ljudstvo. 1 )

8. In Hiram je poslal k Sa¬
lomonu, rekoč: Slišal sim, kar
koli si mi sporočil; jez bom sto¬
ril vso tvojo voljo zastran cedro¬
viga in jeloviga lesa.

9. Moji hlapci ga bodo spra¬
vili z Libanona k morju, in jez ga
bom postavil v plavili po morji 2 )
tje do kraja, ki mi ga boš na¬
znanil; in ga bom tam djal na
suho, in ti ga boš vzel, in boš
meni dajal potrebno, de se živež
daje moji hiši. 3 )

10. Tedaj je Hiram dal Salo¬
monu cedroviga lesa in jeloviga
lesa, po vsi njegovi volji.

11. Salomon pa je dajal Hi-

1. Kaže se, de je Hiram razun .svojih malikov častil tudi Boga Izraelovima,
kakor so ravnali tudi marsikteri drugi neverniki fPrimeri 4. Kralj. 17, 32.
Dan. 6, 6: 2. Mak. 3, 1. i. d.).

2. bom dal les zloziti v plaVe, postaviti na morje, in ga prepeljati na odka-
zano mesto.

3. Tirci in Sidonci so se živili s kupčijo. Žito, vino, olje in druge jestvine
so dobivali iz družili dežel, skterimi so kupčevali (Primeri Djan. ap. 12,20.),

U.  14

210 III. Bukve Kraljev 5. 6.

rainu dvajset tavžent korov pše¬
nice v živež njegovi hiši, in dvaj¬
set korov 4 ) nar čistejšiga olja;
to je Salomon dajal Hirainu vsako
leto.

12. Gospod je tudi dal modrost
Salomonu, kakor mu je govo¬
ril; in bil je mir med Hirainam
in Salomonain, in oba sta skle¬
nila zavezo. Zgor.  3,12.

13. In kralj Salomon je izbral
delavcov iz vsiga Izraela, in bila
je napoved za trideset tavžent
mož.

14. In pošiljal jih je na Libanon,
po deset tavžent vsak mesec spre-
menama; tako de so bili po dva
mesca na svojim domu; in Ado-
iiiram je bil čez takošno napoved.

15. In Salomon je imel sedem¬
deset tavžent tacih, ki so nosili
bremena, in osemdeset tavžent
kamnjarjev v gorovji;

16. razun viših, ki so bili čez
vsaktero delo, po številu jih je
bilo tri tavžent in tri sto, ki so
ukazovali ljudstvu, in tem, ki so
opravljali delo.

17. In kralj je ukazal, de naj
nalomijo velikih kamnov, dragih
kamnov za stalo tempeljna, in jih
obsekajo na štiri vogle.

18. In obdelovali so jih Salo¬
monovi zidarji in Hirainovi zi¬
darji; dalje pa so Gibljani 5 ) per-
pravljali les in kamnje za stavbo
hiše.

VI. Poglavje.

Stavba Salomonovima tempeljna, njegovi poglavitni deli.

1. Zgodilo se je tedaj v štiri
sto in osemdesetim letu po iz¬
hodu Izraelovih otrok iz egiptov¬
ske dežele,') v četertiin letu kra¬
ljestva Salomonoviga nad Izra-

elam, mesca zija (ta je drugi
mesec), * 1 2 ) de se je začela zidati
hiša Gospodu. 2.  Kron. 3, 1.

2. Hiša 3 ) pa, ki jo je Salo¬
mon zidal Gospodu, je imela šest-

4. Greška, sirska in arabska prestava imenuje tudi tukaj dvajset tavžent korov
olja; hebrejsko pa ima samo dvajset korov olja, kakor latinska prestava.

5. „6r ibljani“  so bili prebivavci v mestu, ki se je imenovalo Gibla ali Džibla,
in je stalo ob srednjim morji v Fenicii. Greki in Rimljani so ga imenoval'
„ Biblwt Ci .

1. Te leta se štejejo takole: Od izhoda iz Egipta do vhoda v Kanaan 40 let,
Jozuetovo vladarstvo 17 let (Gl. predgovor v .Jozuetove bukve), Otonielovo
40 let (Sodn. 3, 11.), Aodovo 80 let (Sodn. 3, 30.), Samgarjevo, Barakovo
in Deborino 40 let (Sodn. 5, 32.), Gedeonovo 40 let (Sodn. 8, 28.), Abinic-
lekovo 3 leta (Sodn. 9, 22.), Tolatovo 23 let (Sodn. 10, 2.), .Jairovo 22 l et
(Sodn. 10,3.), Jeftctovo G let (Sodn. 12, 7.), Abesanovo 7 let (Sodn. 12, 9-b
Ahialonovo 10 let (Sod. 12,11.), Abdonovo 8 let (Sodn. 12,14.), Samsonov«
20 let (Sodn. 15, 20.), Helijevo 40 let (1. Kralj. 4,18.), Samuelovo in 8a v '
lovo 40 let (Djanj. ap. 13, 21.), Davidovo 40 let (3. Kralj. 2, 11.), in Sa¬
lomonovo do stavbe tempeljna 4 leta, skupej 480 let.

2. maliga in velikiga travna v letu 2992 po stvarj. sveta, 1012 pred Kristušam-

3. to je, svetiše, ki je imelo dva dela, sveto in presveto.

211

III. Bnkve Kraljev 6*

deset komolcov na dolgost, 4 ) in
dvajset komolcov na širjavo, 5 ) in
trideset komolcov na višavo.

3. In lopa 6 ) je bila pred tem-
peljnam, 7 ) dvajset komolcov dol¬
ga, 8 ) po meri tempeljnove širjave,
in imela je deset komolcov šir¬
jave pred tempeljnovim licam. 9 )

4. In napravil je v tempeljnu
okna na všev. 10 )

5. In sozidal je na tempelj-
novo steno 1 ') nadstropja n ) okrog,
na hišnih stenah okrog in okrog
tempeljna 13 ) in govoriša, u ) in na¬
pravil je obstramsnice 15 ) okrog
in okrog.

6. Nadstropje, ki je bilo spo-
dej, je imelo pet komolcov šir¬
jave, in srednje nadstropje šest
komolcov širjave, in tretje nad¬
stropje je imelo sedem komolcov
širjave. 16 ) Bruna 17 ) pa je položil
ob hiši okrog in okrog od zu¬
naj, de niso tičale v tempeljnovim
ozidji. 18 )

7. Ko se je pa hiša zidala,
se je zidala iz oglajenih in j) 0 -
polnama obdelanih kamnov; in
ldadvo, in sekira, in kakoršno
koli železno orodje se ni slišalo
v hiši, ko se je zidala. 19 )

8. Vrata v srednje obstraniš-

4. Dolgost se je merila, kakor per svetim šotoru, od izhodnje proti zahodnji strani.

5. Širjava se je merila od južne proti severni strani.

6. lopa ali veža, bolj odperta, na stebre naslonjena.

7. pred svetisem (v. 5. 17.), tedaj na izhodnji strani.

8. namreč od južne proti severni strani.

9. to je, na ravnost pred tempeljnam.

10. okna na všev narejene, to je, takošne, ki so bile na znotranji strani bo j
odperte, na zunanji bolj zaperte, so tedaj stranske stene imele po všev narejene;
bile so tedaj le bolj za prevetrenje kakor za svetlobo, tudi so bile le v svetim,
ne pa v presvetim.

tl. sozidal je mostovže na tempeljnov zid in poleg njega.

12. sprehodiša, mostovže, po kterih se je okrog svetiga in presvetiga hodilo do
izhodnje strani, kjer je stala visoka lopa kakor stolp.

13. to je, okrog svetiga. .

14. to je, okrog presvetiga, kjer je Gospod govoril, in svoje razodenja daja
(2. Mojz. 37, 6.).

15. je napravil stranske hrame ob sprehodiših ali mostovžih (Eceh. 4 l ?  tj.j..

16. Na južni, zahodnji in severni strani okrog tempeljna, to je, okrog svetiga
in presvetiga, je bilo perzidano drugo poslopje s trojim nadstropjem, in v tem
poslopji so bili namreč stranski hrami napravljeni. Med tem poslopjem in med
tempeljnam so bili trije mostovži drugi nad družim narejeni. Pervi ali spodnji
mostovž je bil per tleh med imenovanim ozidjem. Za srednji in zgornji mo-
stovž so bile bruna položene na zunanji tempeljnov zid in na zid nasprotniga
poslopja. Ondi, kjer so bile bruna na zunanji tempeljnov zid za imenovana
mostovža naslonjene, je bil tempeljnov zid per srednjim in potem spet pet
zgornjim^ mostovžu za en komolc umaknjen, ter se je nova, komolc tanjši
lega začela; zatorej je bil srednji mostovž komolc širji od spodnjiga, *"
zgornji spet komolc širji od srednjiga.

17. bruna za srednji in zgornji mostovž.

18. bruna niso bile vdelane v zid, ampak so bile naslonjene na napušene lege,
kjer se je komolc tanjši zid začel.

19. Ko se je začelo zidanje, je bila že vsa tvarina, kamnje in les, pripravljena
in obdelana, vse se je tako na tanko stikalo, de ni bilo nič treba odbijati a i
odsekovati.

14 *

212 III. Bnkve

niče so bile na desni plati hiše, 20 )
in po zavitih stopnjicah so hodili
v srednje nadstropje, in iz sred-
njiga v tretje. 21 )

9. In zidal je hišo, in dokončal
jo je 5  pokril je tudi hišo s cedro-
vimi skodlami. 22 )

10. In zidal je nadstropje 23 )
nad vso hišo 24 ) pet komolcov na
višavo, 25 ) in pokril je hišo 26 ) s
cedrovim lesam.

11. In zgodila se je beseda
Gospodova do Salomona, rekoč:

12. To je hiša, ki jo zidaš 5
če boš hodil po mojih zapovedih,
in delal po mojih pravicah, iii
spolnoval vse moje povelja, in se
ravnal po njih, bom tebi poterdil
svojo besedo, ki sim jo govoril
Davidu, tvojimu očetu. 2. Kralj.
7, 16.

13. In bom stanoval med Izra¬
elovimi otroci, in ne bom za¬
pustil svojiga ljudstva Izraela.
1. Kron. 22, 9.

14. Tedaj je Salomon zidal hišo,
in jo je dokončal.

15.  In obil je hišne stene zno-

Kraljev 6.

trej s cedrovimi platiši, od tal v
hiši do verha sten, in celo do
stropja 27 ) jo je obložil s cedro¬
vim lesam znotrej; in pokril je
tla v hiši z jelovimi deskami.

16. In je naredil dvajset ko¬
molcov per zadnjim delu tempelj na
cedrove oboje od tal do verha,
in napravil je znotranjo hišo go-
voriša v presveto. 28 )

17. Dalje je bil štirdeset ko¬
molcov dolg tempelj sam 29 ) pred
durmi govoriša.

18. In s cedrovino je bila vsa
hiša znotrej oblečena, in je imela
po sebi strugarije in sklepe umetno
izdelane, in izrezarije šterleče; 30 )
vse je bilo s cedrovimi deskami
oblečeno, in nikakor se ni mogel
kamen pokazati v steni.

19. Govoriše pa je bil napravil
v sredi hiše, vznotranjim delu, 31 )
de bi ondi postavil skrinjo za¬
veze Gospodove.

20. Dalje je govoriše imelo
dvajset komolcov dolgosti, i»
dvajset komolcov širjave, in dvaj¬
set komolcov višave 5  in obložil

20. Vrata v srednji mostovž in v srednje hrame so bile na južni strani tem'
peljna.

21. Na južni strani, in mende per sredi, se je skozi vrata hodilo v spodnjim
mostovžu v vežo; po zvitih stopnjicah se je hodilo v srednje in v tretje nad¬
stropje.

22. z bruni in deskami iz cedrovina lesa.

23. to je, stransko poslopje okrog svetiga in presvetiga.

24. ob kraji okrog tempeljna, t. j., svetiga in presvetiga.

25. sleherno treh nadstropij pet komolcov visoko.

26. vso hišo in tudi perzidano poslopje.

27. Stene in strop je s cedrovimi deskami čedno pokril.

28. Odločil je 20 komolcov prostora v zadnjim koncu tempeljna v govoriše, ah
v presveto, kjer je Bog oznanoval svojo voljo; presveto je bilo tedaj na za-
hodnjim koncu vse stavbe.

29. to je, sveto, in je bilo ločeno od presvetiga.

30. V hebrejskim: „Znotrej je bila hiša s cedrovim lesam obita, % izre~
zarij ami, ki so bile kakor kumare in razpihnjene cvetlice

31. V hebrejskim: „0 zadnjim tempeljnovim koncu“.

213

111, Bukve

ga je in prevlekel z nar čistej¬
šim zlatarn 5  pa tudi altar 32 ) je
prevlekel s cedrovino. 33 )

21. Tudi hišo pred govorišem je
pokril z nar čistejšim zlatarn, in 34 )
je perbil platice z zlatimi žeblji.

22. In nič ni bilo v tempeljnu,
kar bi ne bilo z zlatarn pokrito;
pa tudi ves altar v govorišu je
pokril z zlatarn.

23. In v govorišu je naredil dva
kerubina 35 ) iz oljkoviga lesa, de¬
set komolcov višave.

24. Pet komolcov je bila ena
kerubinova perutnica, in pet ko¬
molcov druga kerubinova perut¬
nica, to je, deset komolcov ste
imele od konca ene perutnice do
konca druge perutnice.

25. Tudi deset komolcov je
imel drugi kerubin, po enaki meri,
in delo je bilo enako per obeh
kerubinih,

26. to je, višave je imel en
kerubin deset komolcov, in ravno
tako drugi kerubin.

27. In postavil je kerubina v
sredi znotranjiga tempeljna, ke¬
rubina pa sta razprostirala svoje

Kraljev 6.

perute, in dotikala se je ena pe¬
rutnica stene, 36 ) in perutnica dru-
ziga kerubina seje dotikala druge
stene, drugi perutnici pa ste se
v srednjim delu tempeljna naspro-
tama stikale.

28. Tudi kerubine je pokril z
zlatarn.

29. In v vse tempeljnove stene
okrog in okrog je izdolbel razne
izrezarije in strugarije; in 37 ) je
naredil po njih kerubinov, in palm,
in raznih podob, ki so nekakošno
iz stene šterlele in izhajale. 38 )

30. Pa tudi hišne tla je po¬
kril z zlatarn znotrej in zunej. 39 )

31. In per vhodu govoriša je
naredil duri iz oljkoviga lesa, in
podboje na pet voglov. 40 )

32. In dve durnici ste bile iz
oljkoviga lesa, in v nje je iz¬
dolbel podobe kerubinov in palm,
in izrezarije močno šterleče, 41 )
ter jih je pokril z zlatarn; in pre¬
vlekel je kerubine, kakor palme,
in drugo vse z zlatarn.

33. In naredil je per vhodu v
tempelj podboje iz oljkoviga lesa
štirvoglate ; 42 )

32. to je, kadilni altar.

33. po takim je bil ta altar kanmiten. Drugi prestavljajo hebrejsko: „pa tudi
cedrovi altar a  (je prevlekel z zlatarn).

34. v hebrejskim: „m je 'potegnil zlate verižice čez govoriše , in ga je
prevlekel z zlatarn 11 ;  to je, pozlačeno steno je ozaljšal z zlatimi verižicami.
Gl. 2. Kron. 3, 5. 16.

35. Glej 2. Mojz. 25, 18. Kerubina sta, kakor se kaže, stala v zadnjim koncu
presvetiga, vhodu nasproti, in obernjena proti skrinji zaveze, sta z razpro-
steitimi perutami pokrivala vso zadnjo steno v presvetim.

36. to je, stranske stene.

37. namreč naredil je po njih i. t. d.

38. V hebrejskim: „ Vse stene okrog in okrog je ozaljšal s šterlečimi i&-
rezarijami kerubinov, palm in razpihnjenih cvetlic znotrej in zunej
v svetišu u ,  to jo, v presvetim in v svetim.

39. v presvetim in v svetim. '

40. Vrata so bile na pet voglov, to je, na štiri vogle z verham.

41. V hebrejskim: „palm in razpihnjenih cvetlic “.

42. na štiri vogle brez verha.

214

III. Bukve Kraljev 6. 7.

34. in dvoje duri iz jeloviga
lesa si nasprotij in oboje duri
ste imele po dve durnici, in ste
se skupej derže odperale. 43 )

35. In je izdolbel kerubine, in
palme, in izrezarije močno ven
moleče; in vse je prevlekel z zla¬
timi platicami 44 ) štirvoglatiga dela
po meri. 45 )

36. In sezidal je znotranje dvo¬
riše 46 ) iz treh verstoglajenih kam¬

nov in ene verste cedrove les-
nine. 47 )

37. V četertim letu je bila usta¬
novljena hiša Gospodova, mesca
zija;

38. in v enajstim letu, mesca
bula (ta je osmi mesec), 48 ) je
bila dokončana hiša z vsim svo¬
jim delam in z vsim svojim orod¬
jem; in zidal jo je sedem let.

VII. Poglavje.

Stavba kraljevih hiš. Hiram, umetnik iz Tira, napravi <lva stebra iz brona pred
tempelj, vlito morje ali kotel za vodo, in veliko posod in druziga orodja za

tempelj.

1. Svojo hišo * 1 ) pa je Salo¬
mon zidal trinajst let, in jo je
popolnama dodelal.

2. Zidal je tudi hišo libanon-
skigagojzda, 2 ) sto komolcov dol¬

go, petdeset komolcov široko, in
trideset komolcov visoko; in štiri
sprehodiša med cedrovimi stebri;
cedrov les je bil namreč stesal
v stebre. 3 )

43. Durnici niste bile cele, ampak ste se po sredi pregibale, odperte tedaj niste
potrebovale dosti prostora.

44. Iz teh besedi' se tedaj vidi, kako se je les zlatil.

45. zlate platice so se namreč prav lepo oblegale izrezani.

46. duhovsko dvoriše, to je, nar bližji prostor okrog svetiša, kjer je stal aliar
za žgavne daritve, in kjer so duhovni opravljali svojo službo; za tem dvo-
rišem je bilo zunanje dvoriše za ljudstvo (Spod. 7, 12.).

47. Tri verste kamnja in ena versta cedrovih brun so pred ko ne misliti od
zidu, ki je bil iz treh leg kamnja in iz ene lege lesa; ta zid je ločil duhov¬
sko dvoriše od ljudskiga dvoriša.

48. ki je obsegal nekoliko kozoperska in nekoliko listopada.

49. Kakor sveti šotor, tako je bil tudi tempelj predpodoba keršanske cerkve
(Glej 2. Mojz. 39. razi. 6.). Bodimo tudi mi živi kamni v tem tempeljinb
verniki, ki se Božjih zapoved derže, in po njih žive; po tem bo tudi Bog
prebival v nas, in nam bo poterdil svojo besedo. Glej zgor. 6, 12. 13. Skr-
razod. 21, 3. 22.

1. to je, vse kraljeve pohištva zase in za svoje. Glej spod. 9, 19.

2. verjetno se sprednji del kraljeve hiše tako imenuje zavoljo obilniga cedro'
viga lesa, ki se je ondi porabil. Drugi mislijo na poletno stanovališe pod
libanonsko goro.

3 . V hebrejskim se ta verstica bere: „ In je sozidal hišo libanonskiga gojzda • ■ •
na štirih verstah cedrovih stebrov , in cedrove bruna so bile na ste -
breh a -  Ta hiša je stala na treh verstah cedrovih stebrov; pod hišo n»ed
stebri so bile prijetne in hladne sprehodiša v senci, skozi kterc je lahko sap«
pihljala, ter je vročino ob poletnim času manjšala. Na četerti versti cedrovih
stebrov so bile pomoli, ki so se hiše tišale, in se v šesti versti lopa imenujejo-

215

III. Bukve

3. Ia s cedrovina oboji je
oblekel ves hram, * 4 ) ki je slonel
na pet in štirdeset stebrih. Ena
versta pa je imela petnajst ste¬
brov,

4. ki so si bili nasproti po¬
stavljeni,

5. in so se gledali, in bil je
enak prostor med stebri; in nad
stebri so bile štirvoglate bruna,
ki so bile v vsim enake. 5 * )

6. In naredil je lopo na ste¬
breh petdeset koinolcov dolgo, in
trideset komolcov široko; <; ) in
drugo lopo pred veliko lopo, in
stebre, in glavnice na stebreh. 7 )

7. Naredil je tudi stolno lo¬
po, 8 ) v kteri je bil sodnji stol, in jo
je pokril s cedrovini lesam od tal
do verlia.

Kraljev 1 .

8. In hišica, v kteri se je se¬
delo k sodbi, je bila v sredi lope,
enaciga dela. 9 ) Hišo je tudi na¬
redil Faraonovi hčeri (ki jo je bil
za ženo vzel Salomon), taciga
dela, kakoršniga tudi to lopo. 10 )
Zgor.  3, 1.

9. Vse je bilo iz drazih kam¬
nov, ki so bili po neki podobi in
meri znotrej ko zunaj izrezani, 1 ')
od dna do verha sten, in zunej ' *)
do velikiga dvoriša. 13 )

10. Dno pa je bilo iz dragih
kamnov, iz velikih kamnov po
deset ali osem komolcov. 14 )

11. In na teh so bili dragi
kamni, po enaki meri izrezani,
in ravno tako je bilo zastran ce¬
drovine. 15 )

12. In veliko dvoriše je bilo

4. ali vso hišo, ki je ♦bila verhi lope.

5. Naša prestava se tudi tukaj razloči od hebrejske besede, in govori v 4. in

5. versti le od stebrov, kako so bili razstavljeni, in s stropjem pokriti. V he¬
brejskim pa se glasite te versti: „4. In oken je bilo tri verste, okno
zraven okna trikrat  (tudi okno nad oknam). 5. In vse duri in pod¬
boji so bili štirvoglati, kakor okna, in okno je bilo oknu nasproti
trikrat 11 * .  Govor je tukaj očitno od trojniga nadstropja v pohištvu, ki je bilo
na stebreh.

6. Ta lopa je bila pred cedrovo hišo, in je stala na četerti versti ccdrovih
stebrov, šteti k te lopi (v. 2.).

7. Hebrejsko prestavljajo nekteri: „Pred njo  (pred veliko lopo) je še spred¬
nje poslopje na stebreh s streho 11 .  To je bila sprednja lopa, de so se v
nji sprehajali.

8. to je, lopo, v kteri je stal kraljevi prestol, kjer je Salomon po šegi jutrov-
skih kraljev ljudstvo očitno sodil. Kakor menijo nekteri, je bila ta lopa po¬
sebej od druziga pohištva; verjetniši pa je stala v sredi med sprednjim delam
kraljeviga grada, ki je bil do slej popisovan, in med zadnjim delam, kteriga
popis zdaj (v. 8.) nasleduje.

S). V hebrejskim drugači: „ln njegova hiša, kjer je stanoval,-v zadnjim
dvorisu, zadej za lopo  (za sodnjo lopo), je bila enaciga dela 11 .

10. kakor sprednje pohištvo, ki sc je sploh imenovalo tudi lopa, ker je na lopi
stalo.

11. na vsili straneh, naj so se zunaj vidile, ali naj so bile znotrej skrite.

12. to je, proti zunanjimu koncu.

13. to je, do poslednjiga prostora na hribu, ki sc mu pravi Morija, in ki je ob¬
dajal tempelj in Salomonovo pohištvo.

14. iz kamnov, ki so bili po osem do deset komolcov veliki.

15. ki se je devala v strope in strešje.

216 III. Bok ve

okroglo, 16 ) tri verste iz rezaniga
kauma in ena versta iz obdelane
cedrovine; 17 ) in tako je bilo tudi
v znotranjim dvorišu hiše Gospo¬
dove, 18 ) in v hišni lopi. 19 )

13. Poslal je tudi kralj Salo¬
mon, in je vzel Hirama s Tira,

14. simi žene vdove iz Nefta-
lijeviga rodu, 20 ) in očeta tirskiga,
umetniga bronarja, in polniga
modrosti, in razumnosti, in uče¬
nosti v izdelovanji sleherniga dela
iz brona. In ko je bil on prišel k
Salomonu, je naredil vse njegove
dela.

15. In je napravil dva brona¬
sta stebra, osemnajst komolcov
visokosti en steber; in vervica
dvanajst komolcov je obsegala
oba stebra. 21 ) Jer. 52, 21.

16. Naredil je tudi dve glav¬
nici, 22 ) de bi se postavile na verha
stebrov, vlite ste bile iz brona;
pet komolcov visoka je bila ena

Kraljev 7 .

glavnica, in pet komolcov visoka
druga glavnica;

17. in na njima je bilo kakor
mreže in verige, ki so bile po čudo¬
vitim delu med seboj prepletene. 23 )
Obe glavnici stebrov ste bile vlite;
po sedem mrežastih obročev je
bilo na eni glavnici, in po sedem
mrežastih obročev na drugi glav¬
nici.

18. In dodelal je stebra, in
po dve versti margaranovih ja-
belk okrog vsakteriga mrežastiga
obroča, de bi pokrivala glavnici,
ki ste bile na verhu; 24 ) ravno
tako je tudi naredil k drugi glav¬
nici.

19. Glavnici pa, ki ste bile na
verhu stebrov, ste bile narejene
kakor lilijevo delo v lopi 25 ), in
ste bile po štiri komolce. 26 )

20. In zopet ste bile drugi glav¬
nici na verhu stebrov, po meri ste¬
bra, viši nad mrežastimi obroči; 27 )

16. V hebrejskim: „je bilo okrog in okrog“.

17. je bilo obdano z ozidjem, ki je bilo iz treh leg kamnja in iz ene lege
cedrovine.

18. znotranji preddvor Gospodoviga tempeljna je bil tudi iz treh leg izrezanih
kamnov in iz ene lege cedroviga lesa zidan. Glej 6, 36.

19. v lopi zraven tempeljna, kjer so se po enakim verstile lege kamnja in lesa.

20. Po besedah 2. Kron. 2, 13. je bila izmed hčer Danovih; oboja naznamba
se lahko veže tako, de je bila iz mesta, ki se je Dan imenovalo, ker so ga
posedli naseljenci iz Danoviga rodu, in je stalo na Neftalijevi meji. Poleg
svetiga Hieronima je bil tudi oče Hiramov iz Neftalijeviga rodu, pa se je ime¬
noval Tirec zato, ker je dolgo časa stanoval v Tiru, teniškim mestu.

21. Vsak steber je imel dvanajst komolcov okrožnine.

22. to je, glavi ali verha na stebreh.

23. Kaže se po vsim popisu, de so na vsaki glavnici razločiti trije deli, kakor
na primero per glavnici korinškiga ali rimskiga reda. Pervi del, ki se tukej
(v. 17.) popisuje, je bil ko podlaga na okroglo izbučena; po nji je od verha
doli viselo več obročev ali vencov pleteniga in mrežastiga dela.

24. Ti mrežasti obroči so bili tudi ozaljšani z margaranovimi jabelki.

25. Tukaj se popisuje drugi del glavnice; ta je imel podobo cvetličniga keliha ali lilij®’
ktere peresa so okrog glavnice stale; širjava tega dela je bila štiri komolce.

26. Glavnice enaciga dela so po takim bile v sprednji tempeljnovi lopi.

27. Nad popisanim mrežastim delam in nad lilijevim cvetam je bil tretji del ko
druga glavnica ali pokrov; v priličji z debelostjo stebra je utegnil imeti vec
ko štiri komolce na širjavo. Sicer podobo teh glavnic drugi drugači razlagajo-

III. Bnkve

margaranovih jabelk pa je bilo
dve sto v verstah okrog druge
glavnice.

21. In postavil je stebra na
tempeljnovi lopi; in ko je bil po¬
stavil desni steber, ga je ime¬
noval z imenam Jahin; 28 ) enako
je postavil drugi steber, ter je
klical njegovo ime Booz. 29 )

22. In na verli stebrov je po¬
stavil delo v podobi lilije 5 *°) in
dokončano je bilo delo stebrov.

23. Naredil je tudi vlito morje, 3 ')
deset komolcev od roba do roba,
okroglo okrog in okrog; pet ko-
molcov je bila njegova višava,
in vervica 32 ) trideset komolcev
ga je obsegala okrog in okrog.
2. Kron. 4, 2.

24. In izrezano delo je šlo pod
robam okoli, ter je deset komolcov
obsegalo morje; dve versti izbuk-
njenili izrez ste bile vlitiga dela.

Kraljev 1. 217

25. In stalo je na dvanajsterih
volili, izmed kterili so trije gle¬
dali proti Severju, in trije proti
zahodu, in trije proti jugu, in
trije proti izhodu; in morje je bilo
verhi nad njimi; in njih zadnji
deli so bili vsi znotrej skriti. 33 )

26. Debelost kotla pa je bila
tri unče, 34 ) in njegov rob je bil
ko rob keliha, in ko pero raz¬
pihnjene lilije; deržaloje dvatav-
žent batov. 35 )

27. In je naredil deset brona¬
stih stal, 36 ) po štiri komolce dol¬
gosti vsaktero stalo, in po štiri
komolce širjave, in po tri komolce
višave.

28. In delo samo per stalili je
bilo vdolbeno, in izrezarije so bile
med sklepi. 37 )

29. In med obrobki in okraj-
niki so bili levi, in voli, in ke¬
rubini; 38 ) in na sklepih 39 ) ravno

28. to je, (Bog) ho uterdil.

29. to je, v njem je moč. Te lastnosti, terdnost in moč, ste se tempeljnu dajale
zlasti za to stran, kolikor je bil predpodoba keršanske cerkve, ki ostane do
konca vsili časov, in se ne premakne per vsim napadanji svojih sovražnikov.

30. V teh besedah se ponavlja v. 19., in se govor priklepa na omenjeno tempelj-
novo terdnost s tem, de bo rast tega tempeljna, kakor lilijev cvet, lep in obširen.

31. Tako se je imenovala velika umivalnica, kjer so se duhovni očiševali.

32. orobek, podoben vervici ali kitici. Ta vcrvica daje mero vse okrožnine na
znanje, ki jo je imelo vlito morje, namreč trideset komolcov; premernik ali
mera skozi sredo je tretji del okrožnine, tedaj blizo deset komolcov.

33. Po navadni misli razlagavcov so bili ti voli toliko votli, de jim je voda
tekla iz gobcov, ko so se odperle hapravljene pipe.

34. V hebrejskim: „eno dlan 11 ; rimska unča je veljala za en palec naše mere,

, J n  * r 'j e  palci ali štirje persti so ravno ena dlan.

hebrejske mere per tekočih rečeh je toliko kolikor ena „e/«“ per
suhih, tedaj obsega 2020 pariških kočnih palcov, po naši meri blizo treh
cetcrt vedra.

36. v podlage; na njč so se postavljali kotli, v kterili se je izpiralo meso za
daritve. 2. Kron. 4, 6.

37. V hebiejskim. „ In stolči so bile tako narejene de so imele prostore
med letvicami  (laštami)“. stala so imele po štiri strani in na krajih let¬
vice, med letvicami ali okrajci so bile planote.

38. med letvicami ali okrajci, na planotah, so bile podobe levov, volov, in
kerubinov.

39. prav za prav, na letvicah ali na okrajcih.

218

111. Bnkve

tako od zgoc doli; 40 ) in pod levi
in voli je viselo ko bronasti jer-
menci. 4

30. In po štiri kolesa so bile
per vsakim stala, in osi so bile
bronaste; in na štirih voglih 42 )
so bile kakor štiri vlite rame 43 )
pod kotlarn, ki so se gledale na¬
sproti.

31. In ustje kotla je bilo zno-
trej, v višavi glavnice, 44 ) in kar
se je zunaj 45 ) kazalo, za en ko-
molc, je bilo vse okroglo, in je
skupej imelo en koinolc in pol; 46 )
na voglih stebrov pa so bile razne
izrezarije, in kar je bilo v sredi
med stebri, je bilo štirvoglato in
ne okroglo. 47 )

32. Tudi čvetere kolesa, ki so
bile na štirih voglih stala, so se
skupej derzale pod stalam; 48 ) eno
kolo je bilo en komolc in pol vi¬
soko.

Kraljev 1.

33. Takošne pa so bile kolesa,
kakoršne se narejajo per vozu;
in njih osi, in špice, in platiša,
in pesta, vse je bilo vlito.

34. Pa tudi štiri rame na vsa¬
kim voglu sleherniga stala so bile
iz celiga s stalam vlite, in z njim
sklenjene.

35. Na verliu stala pa je bila
neka kroglina 49 ) za pol komolca,
tako narejena, de se je kotel na
njo zamogel postaviti, 50 ) ter je
imela svoje izrezarije, in razne
podobe iz celiga na sebi. 51 )

36. In vdolbel je na tiste pla¬
note, ki so bile iz brona, in na
vogle, kerubine, in leve, in pal¬
me, 52 ) v podobi stoječiga človeka,
de se ni vidilo izrezano, ampak
kakor perloženo okrog in okrog. 53 )

37. Po taki podobi je naredil
deset stal, eniga lija, in enake
mere in podobe.

40. po letvicah so bile podobe po koncu postavljene, podoba pod podobo; na
planotah vmes so stale poprek, podoba zraven podobe.

4t. ter so bili v zaljšanje napravljeni.

42. to je, na zgornjih voglih.

43. roči ali deržala, ki je bilo viditi, de nosijo na stalo položeno okroglino ali
šapel za kotel (v. 35.).

44. to je, glavnice verh stala. Verh stala je bil namreč šapel, pol komolca
visok (v. 35.), in vanj je bil postavljen kotel.

45. namreč, kar se je kotla zunaj vidilo.

46. namreč, kotel in njegova podlaga skupej. To je mende pomen teh temnih
besedi v naši prestavi in v hebrejskim. Drugi drugači.

47. Te besede v naši prestavi merijo, kakor se kaže, na stalo, per kterim so
imele letvice podobo stebričev, ne pa na šapel, ali na kotlovo podlago. V he¬
brejskim pa se bere: »in tudi na ustji  (okrog šapela ali podlage za kotel)
so bile izrezarije; letvice pa štirioglate in ne okrogle

48. po dve in dve kolesi ste bile namreč sklenjene z osmi, ki so bile stali'
podložene.

49. to je, šapel ali podlaga za kotel. Glej razi. 44.

50. šapel je bil namreč pol komolca globok, de se je vanj kotel postavljal.

51. V hebrejskim: ,,/n na verhu stala je bila pol komolca visoka okrogle
podlaga okrog in okrog  (v ktcro je bil kotel postavljen); strani in Ut'
vice na stalu so bile iz celiga vlite".

52. V hebrejskim: „ \a straneh in letvicah je naredil izrezarije keru¬
binov , levov in palm".

53. V hebrejskim: »kolikorje bilo prostora za vsakteriga, in vence okrog

III. Bukve

38. Naredil je tudi deset bro¬
nastih kotlov, po štirdeset batov
je deržal en kotel, in je imel štiri
komolce, 54 ) in posamezne kotle
je postavil na posamezne, to je,
na desetere stala.

39. In postavil je desetere stala,
pet na desno stran tempeljna, in
pet na levo; morje pa je posta¬
vil na desno stran tempeljna proti
izhodu na poldansko stran. 55 )

40. Naredil je tedaj Hiram
piskre, in sklede, in verčke, ter
je dokončal vse delo kralja Sa¬
lomona v tempeljnu Gospodovim:

41. dva stebra, in dve ver-
vici 56 ) za glavnice verh stebrov,
in dve mreži, de ste pokrivale
dve vervici, ki ste bile na verhu
stebrov;

42. in margaranovihjabelk štiri
sto na obeh mrežah, po dve versti
margaranovih jabelk na sleherni
mreži, de so se pokrile vervice
glavnic, ki so bile na verhu ste¬
brov ;

43. in deset stal, in deset kotlov
»a stalili;

44. in eno morje, in dvanajst
volov pod morjem;

45. in piskre, in sklede, in
verče. Vse posode, ki jih je Hi-

Kraljev 7 .  219

ram naredil kralju Salomonu v
hiši Gospodovi, so bile iz me¬
denine. 57 )

46. Na ravnoti per Jordanu jih
je kralj lil v ilovnati zemlji, med
Sokotam in Sartanam.

47. In Salomon je razstavil vse
posode; 58 ) zavoljo prevelike mno¬
žine se bron ni tehtal.

48. In Salomon je naredil vse
posode v hiši Gospodovi, zlati
altar, in mizo, na ktero bi se
devali pokladni kruhi, tudi zlato;

49. in zlate svečnike, pet na
desnici, in pet na levici proti go-
vorišu, 59 ) iz čistiga zlata, in cvet¬
lice ko lilije, in svetila na verli,
tudi zlate, in klešice zlate,

50. in verče, 60 ) in vilice, 61 )
in skledice, in možnarčke, 62 ) in
kadilnice, iz nar čistejšiga zlata;
in tečaji per durih znotranje hiše
presvetiga, in per hišnih durih
tempeljna so bile iz zlata.

51. In dokončal je vse delo,
ki ga je Salomon narejal v hiši
Gospodovi; in znesel je tje, kar
je bil posvetil David, njegov
oče, 63 ) srebro, in zlato, in po¬
sode, ter je djal v zaklad hiše
Gospodove. 2 .  Kron. 5, 1.

54. mere skozi sredo.

55. proti jugoizhodu, to je, pred tempcljnam, ki je gledal proti izhodu, na južni
strani.

56. kitici okroga ali venca, ki sta se okrog glavic ovijala.

o. lebrejskim: i% olikane rude “, medenine, kotlovine, brona.

58. v tempeljnu Gospodovim

59. pred presvetim, to je, v svetim.

60. Drugi po hebrejskim: »sklede«.

61. Drugi: „no*e“; drugi zopet: „ klešice “ ali „ utrinjala “.

62. Drugi: „verce “ ali »sklede".

63. kar je že David daroval k tempeljnu Božjimu.

220

UL Bnkve Kraljev 8.

VIII. Poglavje.

Posvečevanje noviga tempeljna. Oblak zakrije tempelj v znamnje vpričniga veli¬
častva Božjiga. Salomon opravlja prfeserčno molitev, ter prosi Boga, de naj usliši
prošnje svojiga ljudstva, kadar bo v svojih potrebah v tempeljnu molilo, ali kadar
se bodo v ptuji deželi proti svetimu mestu v svojih molitvah obračali. Kralj
opravlja veliko daritev, in poslovi ljudstvo petnajsti dan po dokončanim praz¬
novanji.

1. Tedaj so se zbrali vsi sta-
rašini Izraelovi s poglavarji ro¬
dov, in vojvodi družin Izraelovih
otrok, k Salomonu v Jeruzalem,
de bi prenesli skrinjo zaveze Go¬
spodove z Davidoviga mesta, to
je, S Siona. 2. Kron. 5, 2.

2. In sošel se je k kralju Sa¬
lomonu ves Izrael v mescu eta-
nimu, l } o prazničnim dnevu, 2 ) to
je, sedmiga mesca.

3. In prišli so vsi starašini
Izraelovi, in duhovni so vzdig¬
nili skrinjo,

4. ter so nesli skrinjo Go¬
spodovo, in šotor zaveze, 3 ) in
vse svetišno orodje, in nosili so
to duhovni in leviti.

5. Kralj Salomon pa, in vsa
množica Izraelova, ki se je bila

sošla k njemu, je hodila z njim
pred skrinjo j in darovali so ovec
in volov brez cenitve in števila.

6. In duhovni so pernesli skri¬
njo zaveze Gospodove na nje me¬
sto, v govoriše tempeljna, v pre¬
sveto, pod perute kerubinov. Zgor.
6, 27.

7. Kerubina namreč sta raz¬
prostirala perute nad mestam'
skrinje, in sta pokrivala skrinjo,
in njena droga od zgor.

8. In ko sta droga veri mo¬
lela, 4 ) in sta se njuna konca ka¬
zala zunaj svetiša pred govori-
šem, 5 ) se pa dalje nista kazala
zunaj, 6 ) in ona sta ondi bila do
sedanjiga dne.

9. V skrinji pa ni bilo dru-
ziga, kakor dve kamneni tabli, 7 )

1. Sicer se ta mesec imenuje n tišri a ,  in obsega nekoliko našiga kimovca in
nekoliko kozoperska.

2. Praznik šotorov je bil ta mesec (3. Mojz. 23, 34.); vender mnogi razla-
gavci mislijo le na praznik posvečevanja tempeljna, verjetno pa je Salomon
obhajal posvečevanje noviga tempeljna s praznikam šotorov vred, in sicer po¬
svečevanje noviga tempeljna sedem dni, in potem praznik šotorov spet sedem
dni, tako de je oboje praznovanje štirnajst dni terpelo.

3. to je, sveti šotor, ki ga je bil Mojzes napravil; ta je bil dolgo časa v
Gabaonu, in zdaj de naj bi se bil v tempeljnu hranil. Kakor mislijo drugi, se je
prenesel tudi šotor, ki ga je bil David napravil na Sionu. 2. Kron. 1, 3. 4.

4. sta se namreč dotikala zagrinjala, ki je bilo med svetim in presvetim.

5. kadar ste bile durnici odperte, sta se kazala per zagrinjalu, ki sta ga ne¬
koliko vzdvigala.

6. Droga sta poprej v svetim šotoru nekoliko iz presvetiga molela, ter sta se
ogrinjala, ki je bilo med presvetim in svetim, dotikala, ker sta bila nekoliko
predolga; zdgj pa v Salomonovim tempeljnu, v kterim je bilo presveto polo¬
vico daljši, kakor v svetim šotoru, se nista več kazala.

7. Palica Aronova in posoda z mano, ki ste bile dosihmal v skrinji fHebr. 9,4.)>
ste bile djani v drugo shrambo, ker je imel tempelj za vse reči dosti pro-

III. Bukve

ki ji je bilMojzes vanjo djal naHo-
rebu, kadar je bil Gospod sklenil
zavezo z Izraelovimi otroci, ko
so šli iz egiptovske dežele. 2. Mojz.
34, 27.

10. Zgodilo se je pa, ko so
bili duhovni odšli iz svetiša, je
oblak napolnil hišo Gospodovo,

11. in duhovni niso mogli stati
in streči zavoljo oblaka; veliča¬
stvo Gospodovo je bilo namreč
napolnilo hišo Gospodovo. 8 )

12. Tedaj je rekel Salomon:
Gospod je govoril, de bo stano¬
val V oblaku. 2. Kron. 6, 1 : 3. Mojz.
16, 2. Hebr. 10, 1.

13. Zidal in dozidal sim hišo
v tvoje stanovanje, v preterdni
tvoj sedež na večno.

14. In (Salomon)  je obernil
svoj obraz, 9 ) ter je blagoslovil
ves Izraelov zbor; ves Izraelov
zbor je namreč stal (v pričo').

15. In Salomon reče: Hvaljen
bodi Gospod, Bog Izraelov, ki je
govoril s svojimi ustini Davidu,
mojimu očetu, in je spolnil po
svojih rokah, rekoč:

16. Od dneva, ko sim izpeljal
svoje ljudstvo Izrael iz Egipta,
si nisim izvolil mesta izmed vsili
rodov Izraelovih, de bi se mi zi¬
dala hiša, in bi bilo ondi moje ime;
temuč izvolil sim si Davida, de
bi bil čez moje ljudstvo Izrael.

17. In David, moj oče, je ho-

Kraljev 8. 221

tel zidati hišo imenu Gospoda,
Izraeloviga Boga. 2. Kralj. 7, 5.

18. In rekel je Gospod Da¬
vidu, mojimu očetu: Ker si mi¬
slil v svojim sercu, zidati hišo
mojimu imenu, si prav storil, de
si to v svojim duhu premišljeval;

19. vender mi ti ne boš zidal
hiše, ampak tvoj sin, ki bo pri¬
šel iz tvojiga ledja, on bo zidal
hišo mojimu imenu.

20. Gospod je poterdil svojo
besedo, ki jo je govoril; in jez
sim stopil na mesto Davida, svo-
jiga očeta, in sim se usedel na
Izraelov prestol, kakor je govoril
Gospod; in sim sozidal hišo imenu
Gospoda, Izraeloviga Boga.

21. In sim ondi odločil mesto
skrinji, v kteri je zaveza Gospo¬
dova, I0 ) ki jo je sklenil z našimi
očeti, kadar so šli iz egiptovske
dežele.

22. Salomon pa je stopil pred
altar Gospodov vpričo Izraelo¬
viga zbora, in je sprosterl svoje
roke proti nebu,

23. in je rekel: Gospod, Izra¬
elov Bog! ni ga tebi enaciga
Boga v nebesih gori in na zemlji
doli; ki ohraniš zavezo in milost
svojim hlapcam, kteri pred teboj
hodijo iz vsiga svojiga serca;

24. ki si ohranil svojimu hlapcu
Davidu, mojimu očetu, kar si mu
govoril; z ustini si govoril, in z

fitoia, po misli nekterih ste bile djani v tempeljnovo zakladnico; tudi bukve
Mojzesove^postave (5. Mojz. 31, 24.) so se prenesle na drugi kraj. Glej

8. Oblak je bil vidno znamnje pričujočnosti Božje. Tako se je večkrat zgodilo
v pušavi. Glej 2. Mojz. 16, 10: 24, 15. 16: 4. Mojz. 9, 15. Psalm. 104,39.

9. Kralj je bil na dvorišu, ki je bilo za ljudstvo napravljeno; ondi je bil za
njega pcrpravljen poseben viši kraj (2. Kron. 6 , 13.). Pozdravil je ljudstvo,
^ ei  je opomnil, de naj si ^ sercu vzame naslednjo molitev.

10. to je, v kteri ste tabli zaveze Gospodove.

Iti. Bnkve Kraljev 8.

222

rokami si spolnil, kakor ta tlan
priča.

25. Zdaj tedaj, “) Gospod,
Izraelov Bog! ohrani svojimu slu¬
žabniku Davidu, mojimu očetu,
kar si mu govoril, rekoč: Ne bo
ti manjkalo moža pred menoj, ki
bo sedel na Izraelovim prestolu;
vender tako, če 12 ) bodo tvoji si¬
novi obvarovali svojo pot, de bodo
hodili pred menoj, kakor si ti hodil
pred mojim obličjem. 2. Kralj. 7,12.

26. In zdaj, Gospod, Izraelov
Bog! naj se poterdijo tvoje be¬
sede, ki si jih govoril svojimu
hlapcu Davidu, mojimu očetu.

27. Je li tedaj verjeti, de Bog
resnično prebiva na zemlji? Ako
te namreč nebo, in nebesa nebes 13 )
ne morejo obseči, koliko manj ta
hiša, ki sim jo sozidal?

28. Pa ozri se v molitev svo-
jiga hlapca, in v njegove proš¬
nje, Gospod, moj Bog! sliši hvalo
in molitev, ki jo tvoj hlapec moli
dans pred teboj:

29. Naj bodo tvoje oči odperte
nad to hišo po noči in po dnevu;
nad hišo, zastran ktere si rekel:
Ondi bo moje ime; in usliši mo¬
litev, ki jo na tem kraji k tebi
moli tvoj hlapec. 5. Mojz. 12, 11.

30. Poslušaj prošnjo svojiga
hlapca in svojiga ljudstva Izraela,
kar koli bodo prosili na tem kraji;
in usliši na mestu svojiga pre-
bivališa v nebesih, in ko uslišiš,
bodi milostljiv.

31. Če se človek pregreši zo¬
per svojiga bližnjiga, in ima kako
persego, u ) ki ga zavezaniga
derži, ’ 5 ) in pride zavoljo per-
sege 16 ) pred tvoj altar, v tvojo
hišo;

32. ti poslušaj v nebesih, in
stori, 17 ) in razsodi svoje hlapce,
ter zaverzi hudobniga, in mu po¬
verili njegovo pot 18 ) nad njegovo
glavo, ter opraviči pravičniga, in
mu poverili po njegovi pravici.

33. Če beži Izrael, tvoje ljud¬
stvo, pred svojimi sovražniki (za¬
kaj grešilo ti bo), 19 ) pa delajo
pokoro, in hvalijo tvoje ime, ter
pridejo, in molijo, in te prosijo v
ti hiši;

34. poslušaj v nebesih, in od¬
pusti greh Izraela, svojiga ljud¬
stva; ter perpelji jih spet v de¬
želo, ki si jo dal njih očetam.

35. Če je zaperto nebo, in ne
dežuje zavoljo njih grehov, in
molijo na tem kraji, ter delajo
pokoro tvojimu imenu, 20 ) in se

11. Zdaj tedaj, odsihmal in vse prihodnje čase.

12. e to pogojo, če bodo zvesti Gospodu. Gl. 2. Kor. 12, 3. razi. 4.

13. to je, nar viši nebesa. Bog je povsod pričujoč, njega še nezmerne nebesa
ne morejo obseči, koliko manj ta tempelj. Gl. 2. Kor. 12, 3. razi. 4.

14. če se komu naloži persega, de bi se po nji očistil obdolženja. Na priliko:
če se komu naloži persega, ki ima kaj v zastavi, in jo taji (2. Mojz. 22, 11-)-

15. persega ga veže, resnico povedati. Njemu, ki je persegal, so se mnogo
prekletve napovedovale, ki naj bi ga zadele, ako bi bil kriv pregrehe, ktere
je obdolžen.

IG. Nar imenitnejši persege so se godile per daritvi. Glej 1. Mojz. 15, 9. 10.

17. de naj ga zadenejo prekletve, ki jih je krivični persegavec nase vzel. Glej
razi. IS¬
IS. in mu poverni njegovo krivico, ter naj ga tvoja kazen zadene.

19. drugi prestavljajo: (»ker je grešilo zoper tehe‘ l ).

20, to je, ter delajo pokoro, in hvalijo tvoje ime.

III. Bukve Kraljev 8. 223

od svojih grehov spreobernejo za¬
voljo svoje nadloge;

36. usliši jih v nebesih, in od¬
pusti grehe svojim hlapcam, in
Izraelu, svojimu ljudstvu; ter po¬
kaži jim dobro pot, po kteri naj
hodijo, in daj dežja na svojo de¬
želo, ki si jo dal svojimu ljud¬
stvu v posestvo.

37. če lakota vstane v deželi,
ali kuga, ali spriden lilip, ali
rija, 21 ) ali kobilice, ali snetje, 22 )
in ga sovražnik stiska, ter ob¬
seda njegove vrata, 23 } ktera koli
nadloga, ktera koli bolezen,

38. ktero koli rotenje in pre¬
klinjanje, ki se nameri kakirnu
človeku zmed Izraela, 24 ) tvojiga
ljudstva; če kdo spozna nadlogo
svojiga serca, in razprostre svoje
roke v ti hiši;

39. ti poslušaj v nebesih, na
mestu svojiga stanovanja, in bodi
zopet milostljiv, ter stori, in po-
verni vsakterimu po vsih njego¬
vih potih, kakor vidiš njegovo
serce (zakaj ti sam poznaš serce
vsih človeških otrok);

40. de se tebe boje vse dni,
ki jih prežive v deželi, ki si jo
dal našim očetam.

41. Dalje tudi ptujic, ki ni zmed
Izraela, tvojiga ljudstva, če pride
iz daljne dežele zavoljo tvojiga

imena (slišalo se bo namreč od
tvojiga veliciga imena, od tvoje
močne roke, in od tvoje

42. stegnjene rame povsod),
če tedaj pride, in moli na tem
kraji;

43. ti poslušaj v nebesih, v
terdnjavi svojiga prebivališa, in
stori vse, za kar te je klical
ptujic; de se uče vse ljudstva
po zemlji bati se tvojiga imena,
kakor tvoje ljudstvo Izrael, in se
prepričajo, de je tvoje ime pokli¬
cano na to hišo, 25 ) ki sim jo so-
zidal.

44. Ce gre tvoje ljudstvo na
vojsko zoper svoje sovražnike po
potu, kamor koli jih boš poslal,
in molijo k tebi, proti mestu, ki
si ga izvolil, in proti hiši, ki sim
jo sozidal tvojimu imenu; 26 )

45. poslušaj v nebesih njih mo¬
litve in njih prošnje, in jim stori
pravico.

46. Če se pregreše zoper tebe
(ni namreč človeka, de bi ne gre¬
šil), in jih razserden zdaš njih
sovražnikam, in so vjeti peljani
v deželo sovražnikov, deleč ali
blizo; 2. Kron. C, 36. Prid. 7, 21:
1. Jan. 1, 8.

47. in delajo pokoro v svojim
sercu, v kraji vjetništva, in se
spreobernejo, ter te prosijo v svo-

»spriden /i lip 11 , b priden zrak, to je, nezdrava, kužna sapa. v Rija u  na žitu,
5 - Mojz. 28, 22. Drugi prestavljajo „ali gosenice “.

22. Po snctji je zernjc černo ko sežgano; hebrejska beseda pomeni tudi neko

pleme kobilic. ’

23. to je, ter oblega njegove mesta.

24. V hebrejskim: ^ „vsako molitev , vsako prošnjo, ki jo kdo opravlja %med
vsiga y~>ra,cloviga ljudstvu  ... v. 39. ti poslušaj K  i. t. d.

25. v dc je tvoje ime  *, to je, de si ti sam perklican v to hišo, de ondi deliš
svoj blagodar. Drugi prestavljajo: v de je ta hiša imenovana po tvojim
imenu“.

26. Hebrejci so se per molitvi, kjer koli so bili, vselej obračali proti Jeruzalemu
in proti tempeljnu. Glej Dan. 6, 10.

224 III. Bnkve

jim vjetništvu, rekoč: Grešili smo,
krivično smo delali, hudobno smo
ravnali ;

48. in se spreobernejo k tebi
iz vsiga svojiga serca, in iz vse
svoje duše, v deželi svojih so¬
vražnikov, v ktero so bili vjeti
peljani, in molijo k tebi proti svoji
deželi, ki si jo dal njih očetam,
in proti mestu, ki si ga izvolil,
in tempeljnu, ki sim ga sozidal
tvojimu imenu;

49. poslušaj v nebesih, naterd-
njavi svojiga prestola, njih mo¬
litve, in njih prošnje, in jim stori
pravico;

50. in bodi milostljiv svojinm
ljudstvu, ki je grešilo zoper tebe,
in zavoljo vsili njih hudobij, s
kterimi so se pregrešili zoper
tebe; in daj jim milost prednjimi,
ki jih imajo vjete, desejihusmi-
lijo.

51. Tvoje ljudstvo je namreč,
in tvoja dedšina, ki si jih izpe¬
ljal iz egiptovske dežele, iz srede
železne peči.

52. Naj bodo tvoje oči odperte
na prošnjo tvojiga hlapca, in Izra¬
ela, tvojiga ljudstva, in usliši jih
v vsim, za kar te kličejo.

53. Ti si jih namreč sebi od¬
ločil v dedšino zmed vsili ljud¬
stev po zemlji, kakor si govoril
po Mojzesu, svojim hlapcu, ka¬
dar si peljal naše očete iz Egipta,
Gospod Bog!

54. Zgodilo se je pa, ko je
bil Salomon, ki je k Gospodu
molil, dopolnil to molitev in proš¬
njo, je vstal spred altarja Go-

Kraljev 8.

spodoviga; oboje koleno je bil
namreč perpognil na zemljo, in
roke je bil razprosterl proti nebu.

55. Stal je tedaj, in je blago¬
slovil ves Izraelov zbor z velikim
glasam, rekoč:

56. Hvaljen bodi Gospod, ki
je dal pokoj Izraelu, svojimu ljud¬
stvu, po vsim, kar je govoril;
ni upadla ne ena beseda zmed
vsiga do briga, 27 ) kar je govoril
po Mojzesu, svojim hlapcu.

57. Gospod, naš Bog, bodi z
nami, kakor je bil z našimi očeti,
in nas ne zapusti, in ne zaverzi;

58. temuč nagne naj naše serca
k sebi, de hodimo po vsili nje¬
govih potih, in ohranimo njegove
zapovedi in šege in pravice, ktere
koli je zapovedal našim očetam.

59. I 11  te moje besede, s kte-
rirai sim molil pred Gospodam,
naj bodo blizo Gospoda, našiga
Boga, noč in dan, de dela pra¬
vico svojimu hlapcu, in Izraelu,
svojimu ljudstvu, vsaki dan;

60. de vedo vse ljudstva po
zemlji, de Gospod sam je Bog,
in ga ni druziga razun njega.

61. Tildi bodi naše serce po¬
polno 28 ) pred Gospodam, našim
Bogam, de hodimo po njegovih
ukazih, in ohranimo njegove po¬
velja, kakor tudi dans.

62. Tedaj je kralj, in ves Izrael
z njim, daroval daritve pred Go¬
spodam.

63. In Salomon je zaklal mir¬
nih darov, ki jih je daroval Go¬
spodu, volov dva in dvajset tav-
žent, in ovec sto in dvajset tav-

27. nobena zmed njegovih obljub ni bila prazna, de bi se ne bila spolnila.

28. nerazdeljeno Bogu vdano, ne pa nekoliko Bogu in nekoliko hudobnima

svetu. »

III. Bukve Kraljev 8. 9.

žentj 29 ) in blagoslovili so tem¬
pelj Gospodov kralj in Izraelovi
otroci.

64. Tisti dan je kralj posvetil
srednje dvoriše, 30 ) ki je bilo pred
hišo Gospodovo 5  ondi je namreč
daroval žgavno daritev, in jedilno
daritev, in mast mirnih daritev,
ker bronasti altar, ki je bil pred
Gospodam, 31 ) je bil premajhen,
in ni mogel obseči žgavne da¬
ritve, in jedilne daritve, in masti
mirnih daritev.

65. Salomon je tedaj tisti čas

225

napravil slovesno praznovanje, in
ves Izrael z njim, velika množica
od vhoda v Emat 32 ) do potoka
egiptovskiga, 33 ) pred Gospodam,
našim Bogam, sedem dni, in se¬
dem dni, to je štirnajst dni. 34 )

66 . In osmi dan 35 ) je spustil
ljudstva 5  in one so blagoslovile
kralja, ter so popotvale v svoje šo¬
tore vesele, in radostniga serca
nad vsimi dobrotami, ki jih je
Gospod storil Davidu, svojimu
hlapcu, in Izraelu, svojimu ljud¬
stvu.

IX. Poglavje.

Bog se perkaže Salomonu in mu naznani, de je uslišal njegovo molitev, ter mu
bo spolnoval vse prošnje, ako bo po njegovih zapovedih živel; če pa ne bodo
on in Izraelovi otroci spolnovali Božjih zapoved, jih bodo zadevale mnoge kazni.
Salomon da Hiramu, kralju v Tiru, dvajset mest, ktere mu pa niso všeč. Faraon
da svoji hčeri, Salomonovi ženi, mesto Ga z er za doto. Salomon zida in obter-
duje mnoge mesta, si podverže bližnje ljudstva, daruje trikrat v letu, si da delati
ladij, Hiram mu da znajdenih mornarjev, oni gredo v Ofir, in perpeljejo Salo¬
monu veliko zlata.

1. Zgodilo se je pa, ko je
Salomon dokončal zidanje hiše
Gospodove, in kraljevo poslopje,
in vse, kar je želel in hotel sto¬
riti j

2 . se mu je Gospod per-
kazal v drugič, kakor se mu je
bil perkazal v Gabaonu. Zgor. 3 ,
5: 2. Kron. 7, 12.

3. In rekel mu je Gospod:
Uslišal sim tvojo molitev in tvojo
prošnjo, ki si jo molil pred menoj;
posvetil sim to hišo, ki si jo so-
zidal, de postavim svoje ime ondi
na večno, in de so moje oči, in*
moje serce ondi vse dni.

4. Če boš tudi ti hodil pred
menoj, kakor je hodil tvoj oče,

29. Ta zaklana živina je bila tudi v pogostovanje ljudstva, ki se je bilo zbralo
v Jeruzalemu, in je ondi bivalo štirnajst dni (v. 65.).

.10. to je, dvoriše za duhovne, ter ga je vsiga odločil v sveto službo, v oprav¬
ljanje daritev.

31. ki je bil pred svetišem Gospodovim.

32. od nar daljši severne strani; K m at ali Ilemat je bilo namreč mesto na
severni meji kananske zemlje.

33. do nar daljši južne strani; egiptovski potok je bil mejnik proti jugu.

34. sedem dni za posvečevanje noviga tempeljna, in sedem dni za obhajanje
praznika šotorov; drugi vender mislijo, de so bili štirnajsteri dnevi odlo¬
čeni samo v posvečevanje noviga tempeljna.

35. osmi dan po drugi sedmini, to je, petnajsti dan.

I/.

15

226

III. Bukve Kraljev 9.

v priprostosti serca, in v pra¬
vičnosti, in če boš delal po vsim,
kar sim ti zapovedal, in spolno-
val moje postave in moje pravice,

5. bom postavil prestol tvo-
jiga kraljestva čez Izrael na večno,
kakor sim govoril Davidu, tvo¬
jima očetu, rekoč: Mož tvojiga
rodu ne bo vzet z Izraeloviga
prestola. 2. Kralj. 7, 12. 16.

6. Če se bote pa drugam na¬
gnili in odvernili vi in vaši si¬
novi, ter ne bote hodili za me¬
noj, in ne bote ohranili mojih
povelj, in mojih šeg, ki sim vam
jih dal, temuč če bote tje šli, ter
bote častili ptuje bogove, in jih
bote molili $

7. bom potrebil Izrael znad
zemlje, ki sim jim jo dal, in
tempelj, ki sim ga posvetil svo-
jimu imenu, bom vergel spred
svojiga obličja, in Izrael bo v
pregovor in v smeh vsim ljud—
stvam.

8. In ta hiša bodi v zgled:
Vsakteri, ki pojde memo nje, se
bo zavzel, in bo žvižgljal, ter
poreče: Zakaj je Gospod tako

storil ti zemlji in ti hiši? 5. Mojz.
29, 24. Jer. 22, 8.

9. In odgovorili bodo: Ker so
zapustili Gospoda, svojiga Boga,
ki je izpeljal njih očete iz egip¬
tovske dežele, in so hodili za
ptujimi bogovi, ter so jih molili
in jih častili, za tega voljo je
Gospod nad nje perpravil ves ta
zleg. l )

10. Ko se je pa spolnilo dvaj¬
set let, kar je bil Salomon so-
zidal dve hiši, to je, hišo Go¬
spodovo, in hišo kraljevo, 2. Kron.
8 , 1 .

11. (Hiram, kralj v Tiru, je
Salomonu dajal cedrov in jeloviga
lesa, in zlata po vsim, kolikor je

j potreboval), tadaj je Salomon dal
Hiramu dvajset mest v galilejski
| deželi. 2 )

12. In šel je Hiram s Tira, de
bi pogledal mesta, ki mu jih je
bil Salomon dal, in mu niso do-
padle,

13. in je rekel: So tole mesta,
ki si mi jih dal, brat? In ime¬
noval jih je deželo Kabul, 3 ) do
tega dne.

*  1. To prerokovanje ne meri le v tisto prigodbo, ko so bili Judje odpeljani na
Babilonsko, in ko je bil Salomonov tempelj požgan, ampak tudi v uno do-
godbo, ko so Rimljani razdjali drugi tempelj, in ko so bili Judje razkropljeni
po vsim svetu. (jPrimeri 5. Mojz. 28, 64.). Obe prigodbi ste bile kaznovavni
sodbi Božji, ki so ji Judje s svojim malikovanjem nad se perklicali. Pred
babilonskim preselovanjem so služili lažnjivim bogovam bližnjih narodov; P°
svoji vernitvi pa sicer niso več molili lesenih, kamnitih, zlatih ali enacih ma¬
likov,  pa vdali so se drugačnimu malikovanju. Tisti čas, ko je bil Božji Sin
na zemljo prišel v uboštvu, zaničevanji in preganjanji, desiravno poln milosti
in resnice, čistosti in svetosti, so ga zavergli, in so hodili za drugimi bogovi-'
za bogastvam, častjo, in mesenimi sladnostmi; in to malikovanje, desi ga ne
spoznajo (5. Mojz. 28, 64.), še vedno uganjajo do današnjiga dneva.

2. to je, dal mu je okrajino Kabul, ki je bila na severnim koncu obljubljene
dežele, in sicer zunaj mejnikov (Joz. 19, 27.); zatorej se je smela prepu¬
stiti drugimu ljudstvu. Verjetno je, de so se Izraelci že poprej polastili te
zemlje, in vsled tega je bila pokončana, in je ob svoje prebivavce prišla-
Primeri dalje v. 12. 13. in 2. Kron. 8, 2.

3. Beseda ,,liabul u ,  kakor jo razlaga stari judovski pisavec Jožef Plavi, p°'

227

III. Bukve

14. Poslal je pa Hiram do kralja
Salomona sto in dvajset talentov
zlata.

15. To je stroškov znesek, ki
ga je bil kralj Salomon obernil * * * 4 )
v zidanje hiše Gospodove, in svoje
hiše, in Mela, in jeruzalemskiga
ozidja, in Hesera, in Mageda, in
Gazera. 5 ) 2. Kralj. 5, 9.

16. Faraon, egiptovski kralj,
je bil šel, in vzel Gazer, ter ga
je požgal z ognjem, in je bil po¬
moril Kananejce, 6 ) ki so stano¬
vali v mestu, in ga je bil dal
za doto svoji hčeri, Salomonovi
ženi.

17. Salomon je tedaj pozidal
Gazer, in spodnji Bethoron,

18. in Baalat, 7 ) in Palmiro v
deželi pušave. 8 )

19. In vse terge, 9 ) ki so bili
njegovi, in so bili brez zidu, je
obterdil, in mesta za vozove in
mesta za konjnike, in kar koli
mu je dopadlo, je sozidal v Je¬
ruzalemu, in na Libanonu, in po
v si deželi svojiga gospostva.

20. Vse ljudstvo, ki je bilo
°stalo od Amorejcov, in Hetej-

Kraljev 9.

cov, in Ferezejcov, in Hevejcov,
in Jebusejcov, ki niso zmed Izra¬
elovih otrok,

21. njih otroke, ki so bili ostali
v deželi, ki jih namreč Izraelovi
otroci niso bili zamogli pokon¬
čati, je Salomon naredil davkne, 10 )
do tega dne.

22. Zmed Izraelovih otrok pa
Salomon ni nikogar storil suž-
njiga; temuč bili so možje vo¬
jaški, in njegovi služabniki, in
poglavarji in vojvodi, in viši čez
vozove in konje. 11 )

23. Bilo je pa poglavarjev čez
vse dela Salomonove postavljenih
pet sto in petdeset, ki so imeli
podverženo ljudstvo, in so zapo¬
vedovali per ukazanih delih.

24. Hči Faraonova pa je šla
iz Davidoviga mesta v svojo hišo,
ki ji jo je bil sozidal Salomon;
po tem je sozidal Melo. 2. Kron.
8 , 11 .

25. Daroval je tudi Salomon
po trikrat vsako leto 12 ) žgavne
daritve, in mirne daritve, na al-
tarji, ki ga je bil sozidal Go¬
spodu, in zažigal je kadilo pred

meni: „ nedopadljivo, neprijetno u ; drugi pa pravijo, de pomeni: „ dolino

deželo, ternjevo deželo, mejsko deželo tt .

4. V hebrejskim je govor od tlake, ki jo je Salomon mogel nakladati, de je

bil v stanu zidati naslednje stavbe; glasi se namreč: „/» to je bilo delo
(drugi: „je bil vzrok 11 ') tlake, ki jo je naložil kralj Salomon“.

r> ; Imenovanih mest Salomon ni sicer iz noviga sozidal, ampak jih je le popravil
'n obterdil.

To mesto so Izraelci že posedli v .Jozuetovim času (Joz. 10, 33: 12,12.);
Poznejše pa so ga zopet imeli Kananejci, dokler jim ga egiptovski kralj ni
vzel.

7 - imenuje se tudi llaalgad, današnji čas Ilaalbek, pod libanonskim gorovjem.

8 - V hebrejskim: „Tadmor“,  to je „palmovo mesto“,  nekdaj sredise tovor¬
nikov, zdaj le slaba vas, na rodovitnim kraji v arabski pušavi med Damaskam
'n Evfratam.

V hebrejskim: „r>.vfc fhekta, v ktcrih  /t* žitnice napravil “.

V hebrejskim: „tlačane“,  ki jih je potreboval per tolikim zidanji-

D. to je, bili so viši čez konjnike.

l8 - ob treh velicih praznikih. Glej 2. Kron. 8, 13: 31, 3.

15 *

228 III. Bukve Kraljev 9. 10.

Gospodam; 13 ) in dodelan je bil
tempelj.

26. Tudi ladij je naredil kralj
Salomon vAsiongabru, ki je blizo
Ajlata na bregu rudečiga morja,
v idumejski deželi.

27. In poslal je Hiram na tistih

ladijah svojih hlapcov, brodnarskih
mož, in zvedenih na morji, 14 ) s
Salomonovimi hlapci vred.

28. In ko so bili prišli v Ofir,
so od ondod vzeli zlata štiri sto
in dvajset talentov, ter so ga
pernesli k kralju Salomonu.

X. Poglavje.

Sabejska kraljica pride k kralju Salomonu, se čudi njega modrosti, veli¬
častvu in vladi; da in prejme veliko daril, ter se verne na svoj dom. Salomon
dobiva veliko davka in zlata od drugod, si napravi posode in škite, tudi veli¬
časten sedež, in ima velike drage priprave v posodah, vozovih in konjih, v
obilnosti zlata, srebra in cedrovine.

1. Pa tudi kraljica v Sabi, * 1 )
ko je slišala Salomonovo slove¬
nje v imenu Gospodovim, 2 ) gaje
prišla skušat v vgankah. 3 ) 2. Kron.
9, 1. Mat. 12, 42. Luk. 11, 31.

2. In je stopila v Jeruzalem
z velikim spremstvam in boga-
stvam, s kamelami, ki so nosile
dišave, in zlata silno veliko, in
drage bisere 5  in je prišla k kralju
Salomonu, ter je govorila z njim
vse, kar je imela v svojim sercu.

3. In Salomon jo je podučil
po vsih besedah, ki mu jih je
bila postavila 5  ni je bilo besede,

de bi bila kralju zamogla skrita
biti, in bi ji ne bil odgovoril.

4. Ko je pa vidila kraljica v
Sabi vso modrost Salomonovo,
in hišo, ki jo je bil sozidal,

5. in jedila njegove mize, in
stanice hlapcov, in verste slu¬
žabnikov, in njih oblačila, in to¬
čaje, in žgavne daritve, 4 ) ki jih
je daroval v hiši Gospodovi 5  ni
imela več sape, 5 )

6 . in je rekla kralju: Res¬
nično je govorjenje, ki sim ga
slišala v svoji deželi

7. zastran tvojih govorov in

13. Se ve, de teh daritev in tega kajenja Salomon ni opravljal sam, ampak p°
duhovnih. Glej 2. Kron. 26, 18.

14. Feničani so bili nar boljši mornarji v starim času.

Id. „0/<r“ je daljna, bogata, pa nam neznana dežela, ki se verjetno imenuje po
Jektanoviin sinu v O/irji‘ l  (l.Mojz. 10, 29.). Jožef Flavi misli, de jevlndiij
drugi razlagavci menijo, de je v Arabii, ker se stanovališe drugih Jcktanovih
sinov ondi nahajajo; „0/ir (l  bi bil tedaj po takim stran južne ali srečne
Arabije, ondi je še kraj »El-0(ir u ;  še drugi mislijo, de je v Afriki, ali '
išpanii.

1. V hebrejskim: ebi a .  Šeba je dežela v južni ali srečni Arabii; zatorej

se ta kraljica na drugim mestu (Mat. 12,42.) imenuje »kraljica od juga  •

2. kar je namreč Salomon storil v čast imena Gospodoviga.

3. mu vprašanja stavit, de bi po njih poskusila njegovo modrost. .

4. Nekteri prestavljajo hebrejsko: »točaje in stopnjice, po kterih je hodu
v hišo Gospodovo u .

5. tak<5 močno je ostermela, de ji je sapo jemalo.

229

III. Bukve Krašev 10.

zastran tvoje modrosti; in nisim
verjela, ko so mi pravili, dokler
nisim sama prišla, in vidila s svo¬
jimi očmi, in skusila, de mi po¬
lovica ni bilo povedaniga; veči je
tvoja modrost, in tvoje dela, ka¬
kor slovenje, ki sim ga slišala.

8. Blagor tvojim možem, in
blagor tvojim hlapcam, ki vedno
stoje pred teboj, in poslušajo tvojo
modrost.

9. Hvaljen bodi Gospod, tvoj
Bog, ki si mu bil prijeten, in
ki te je posadil na Izraelov pre¬
stol; zakaj Gospod je ljubil Izrael
na večno, in te je postavil kralja,
de delaš sodbo in pravico.

10. Dala je tedaj kralju sto in
dvajset talentov zlata, in dišav
silno veliko, in drage bisere; ni
se več perneslo toliko dišav, koli¬
kor tistih, ki jih je dala kraljica
v Sabi kralju Salomonu.

11. (Pa tudi Hiramove ladije,
ki so nosile zlato z Ofira, so
perpeljale tijeviga lesa 6 ) silno ve¬
liko, in dragih biserov. 2.Kron.9,10.

12. In kralj je iz tijeviga lesa

naredil deržaje 7 ) v hiši Gospo¬
dovi in v kraljevi hiši, in citre
in lajne pevcam; ni se pernesel
takošen tijev les, in ni se vidil
do sedanjiga dne).

13. Kralj Salomon pa je dal
sabejski kraljici vse, kar je hotla
in želela od njega; razun tega,
kar ji je sam dal po kraljevi
darljivosti. In ona se je ver-
nila, in je šla v svojo deželo s
svojimi hlapci.

14. Bila je pa teža zlata, ki
se je pernašala Salomonu vsak-
tero leto, šest sto šest in šest¬
deset talentov zlata,

15. razun tega, kar so per-
našali možje, ki so bili čez da-
cije, 8 ) in tergovci, in vsi, ki so
prodajali na drobno, in vsi arab¬
ski kralji, 9 ) in deželni pogla¬
varji. 10 )

16. Naredil je tudi kralj Sa¬
lomon dve sto škitov iz nar či-
stejšiga zlata, šest sto šeklov
zlata je dal v platice eniga škita;

17. in tri sto manjših škitov' 1 )
iz očišeniga zlata, tri sto min 12 )

: V ll ® b *'ejskim: ,, almuggim 11 , in drugej „algummim“ ; to je, nam neznan
es. e Ueri mislijo, de je ta les sandalovina, ki je rudeče barve, nekteri pa,
de je ebenfna, ki j e  lepo černa.

8 vT! P re ' s i av| j a j ,):  »stebre v ternpeljnu“.

' k . lebre jskim pr av za  prav: „možje, ki hodijo okrog 1 - 1 ,  namreč, ali pre¬
ji’' U J°J 6 m  nabirajo kaj, ali pa kaj prenašajo in ponujajo; zatorej nekteri raz-
gavci tudi mislijo na tergovce, ali celo na rudarje.

. namreč tisti, ki so mu davek plačevali.

11  ‘ Ij? kt . er ‘ misli j° a . rabsk e vodnike, nekteri pa filistejske kneze.

■ v V0Jskl  imeli dvoje škite; veči, ki so pokrivali vsiga moža; in

manjši, ki so varovali le persi in obraz.

12 ;, V heb ‘' e t kim  ' c ; »tri mine 11 , kar' se tudi bolj strinja s tem, kar je

m< a j ° '°]vr ’ Vl kaze se ’ dc  -* e v na81  P res tavi mina postavljena na¬

mesti šekla. Mina ah libra se je prav za prav štela za sto navadnih šeklov
teze po naši tehtnici okrog ene libre, če sc navadni šekel ceni za 90 pa¬
riških granov, ali tretji del našiga lota. Tukaj se še opomni, de talent po
stari stetvi je imel sestdcsct min, po našim šestdeset liber; po naših raz-
’ kl  vender s starimi niso enake, bi tedaj cn talent srebra znesel
^980 gl., zlata;pa 45410 gl. nov iga denarja.

230 III. Bukve

zlata je prevleklo en manjši škit;
in kralj jih je djal v hišo libanon-
skiga gojzda. I3 )

18. Naredil je tudi kralj Sa¬
lomon velik slonokošen prestol;
in ga je prevlekel s silno rume¬
nim zlatarn;

19. ki je imel šest stopnjic, in
verh prestola je bil okrogel na
zadnjim delu, 14 ) in dve ročici 15 )
na obeh straneh ste se deržale
sedeža, in dva leva sta stala per
vsakteri ročici;

20. in dvanajst levčkov je stalo
na šesterih stopnjicah na obeh
straneh; ni bilo narejeniga taciga
dela nikjer po vsih kraljestvih.

21. Pa tudi vse posode, iz
kterih je pil kralj Salomon, so
bile zlate; in vse orodje v hiši
libanonskiga gojzda je bilo iz nar
čistejšiga zlata; ni bilo ondi sre¬
bra, in tudi ni imelo nobene cene
v Salomonovih dneh;

22. zakaj kraljeve ladije so ho¬
dile po morji s Hiramovimi ladi-
jami po enkrat v treh letih v
Tarsis, 16 ) in so od ondod perna-
šale zlata, in srebra, in slonovih
zob, in opic, in pavov.

Kraljev 10.

23. Poveličan je bil tedaj kralj
Salomon čez vse kralje zemlje,
v bogastvu, in v modrosti.

24. In vsa zemlja je hrepenela
po obličji Salomonovim, de bi
bila poslušala njegovo modrost,
ki jo je bil Bog dal v njegovo
serce.

25. In vsi so mu pernašali da¬
ril, 17 ) posod, srebernih in zlatih,
oblačil, vojskiniga orožja, tudi di¬
šav, in konj, in mezgov, vsako
leto.

26. In Salomon je nabral vo¬
zov in konjnikov, in imel je tav-
žent in štiri sto vozov, in dva¬
najst tavžent konjnikov; in raz¬
stavil jih je po obterjenih mestih,
in k kralju v Jeruzalem. 2. Kron.
l, 14.

27. In storil je, de je bilo to¬
liko obilnosti srebra v Jeruzalemu,
kolikor kamnja; 18 ) in cedrov je
napravil toliko, kolikor divjiga
figoviga drevja, ki raste na polji.

28. In vodili so se konji Sa¬
lomonu iz Egipta in iz Koe; 19 )
kraljevi tergovci namreč so jih
kupovali iz Koe, in so jih dope-
ljevali po odločeni ceni.

13 zastran te hiše glej zgorej 7, 2.

14. to je, naslonilo za život ali za herbet je bilo skroženo.

15. to je, dve naslonili za roke.

16. V hebrejskim „Taršiš li ,  je prav za prav južni del španske dežele, per
Grekih in Rimljanih imenovan „Tartesus u ; večkrat pa se je to ime rabilo
za daljne pomorske kraje sploh, in verjetno je, de se tukaj „0/ir“  misli-
Glej zgor. v. 11.

17. Po šegi Jutrovcov se ni hodilo pred kralja s praznimi rokami. Primeri
1. Kralj. 9, 7.

18. Kar sveto pismo tukaj in drugod perpoveduje od velikih zakladov zlata in
srebra, in kar drugi stari pisavci naznanujejo zastran bogastva nekdanjih
kraljev in poglavarjev; vse to kaže, de so stari na Jutrovim imeli bogate
rudne jame, ki so nam zdaj neznane, ali pa so se spraznile.

19. v hebrejskim „/vare“, je nam neznana dežela; nekteri je išejo v
Arabii, nekteri v Egiptu. Drugi pa prestavljajo hebrejsko besedo „kave Ci  '•
„mnogo blagoti  P a  tudi: „ -platno Vsa versta v hebrejskim je:
vodili so se konji Salomonu iz Egipta, in mnogo blago  (ali: „platno“j >

231

III. Bukve Kraljev 10. 11.

29. Šel je pa (sleherni ) voz
za čveterno vprego 20 ) iz Egipta
po šest sto šeklov srebra, in konj

po sto in petdeset. In po taki
ceni so vsi hetejski in sirski kralji
prodajali 21 ) svoje konje.

XI. Poglavje.

Salomon si vzame veliko zunanjih žen, in po njih premoten se obcrne k njih
malikam; Gospod pa se nad njim razserdi, ter mu obudi nasprotnikov, Adada,
Razona inJeroboama; temu Gospod obljubi po preroku Aliii kraljestvo Izraelovo,
in perhrani le en rod Salomonovimu sinu. Salomon umerje, ko je kraljeval štir-
deset let; njemu pa nasledva njegov sin Roboam.

1. Kralj Salomon pa se je
zaljubil v veliko ptujih žen, tudi
v Faraonovo hčer, in v Moab-
Ijanke, in Amonijanke, Idumejke,
in Sidončanke, in Hetejke; 5. Mojz.
17, 17. Sir. 47, 21.

2. zmed narodov, zastran kte-
rih je rekel Gospod Izraelovim
otrokam: Ne hodite k njim, in od
nnih naj ne hodijo k vašim; za¬
kaj prav gotovo bodo odvernile
vaše serca, de bote hodili za njih
bogovi. Na nje se je tedaj Sa¬
lomon navezal s pregorečo lju¬
beznijo. 2. Mojz. 34, 16.

3. In imel je žen ko kraljic

sedem sto, in perležnic tri sto;
in žene so odvernile njegovo serce.

4. In ko je bil že star, je
bilo njegovo serce sprideno po
ženah, de je hodil za ptujimi bo¬
govi; in njegovo serce ni bilo
popolnama') z Gospodam, svojim
Bogam, kakor serce Davida, nje-
goviga očeta;

5. temuč Salomon je častil
Astarto, bognjo Sidončanov, 2 )
in Moloha, malika Amonijanov. 3 )

6. In Salomon je delal, kar ni
bilo prijetno pred Gospodam, in ni
dopolnil, 4 ) de bi bil hodil za Go¬
spodam, kakor David, njegov oče.

kraljevi tergovci so jemali mnogo blago  (ali: „ platno “) po odločeni
ceni“.

20. Vozovi, ki so se vanje vpregali po štirje konji, so se iz Egipta prodajali
po šest sto i. t. d.

3 t. V hebrejskim: „in tako so jih vodili vsim hetejskim kraljem in vsim
sirskim kraljem v njih roko u .

t- nerazdeljeno Gospodu vdano; omahovalo je namreč med pravim Bogam in
lažnjivimi maliki.

2. bognjo Luno; znamnje rodivne in končavne natorne moči. Glej Sodn. 2,13.

3. boga Saturna, znamnje stvarivne, zlasti pa končavne natorne moči. Glej
3. Mojz. 18, 21.

4. to je, ni bil stanoviten v službi Gospodovi. — Sveti Avguštin piše od Sa¬
lomona: „Bomo li verjeli, de si je Salomon, mož tolike modrosti, zamogel
misliti, de je češenje malikov dobro v kako reč? Gotovo ne! 1’a on se ni
znal ustaviti nagnjenju do- svojih žen, ki so ga zapeljale v toliko hudo. De
bi tedaj ne užalil svoje zlobne ljubezni, kteri je bil dal svoje serce, je storil

to, kar je dobro vedil, de se ne sme storiti^.   Se je li Salomon zopet

spreobernil? — Sveto pismo molči za to stran, in sveti očetje niso vsi ena-

232

lil. Bukve Kraljev 11.

7. Takrat je sozidal Salomon
tempelj Kamo.su, 5 ) maliku Moab-
Ijanov, na hribu, ki je Jeruza¬
lemu nasproti, 6 ) in Molohu, ma¬
liku Amonovih otrok.

8 . In tako je storil vsim svo¬
jini ptujim ženam, ki so žgale
kadilo, in darovale svojini bogo-
vam.

9. Tedaj se je razserdil Go¬
spod nad Salomonam, ker se je
bil njegov duh odvernil od Go¬
spoda, Izraeloviga Boga, ki se
mu je bil perkazal v drugič,
Z gor.  9, 2.

10 . in mu je bil zapovedal za¬
stran te reči, de naj ne hodi za
ptujimi bogovi 5  in on ni ohranil,
kar mu je bil Gospod ukazal.

11. Rekel je tedaj Gospod Sa¬
lomonu: Ker si imel to per sebi,
in nisi ohranil moje zaveze, in
mojih zapoved, ki sim ti jih bil
ukazal, bom razderl in razcepil
tvoje kraljestvo, in ga bom dal
tvojimu hlapcu.

12. Vender pa v tvojih dneh
ne bom storil tega, zavoljo Da¬
vida, tvojiga očeta; z roke tvo-
jiga sina ga bom odcepil; Spod.
12, 15.

13. tudi ne bom vzel vsiga
kraljestva, temuč en rod 7 ) bom
dal tvojimu sinu, zavoljo Davida,
svojiga hlapca, in zavoljo Jeru¬
zalema, ki sim ga izvolil.

14. Obudil pa je Gospod na¬
sprotnika Salomonu, Adada, Idu-
mejca, iz kraljeve kervi, ki je bil
v Edomu.

15. Ko je bil namreč David v
Idumeji, 8 ) in koješelJoab, voj-
skini poglavar, pokopavat tiste,
ki so bili pobiti, 9 ) in je bil
pomoril vse moštvo v Idumeji,
2. Kralj. 8, 14.

16. (šest mescov namreč se
je ondi mudil Joab, in ves Izrael,
dokler ni pokončal vsiga moštva
v Idumeji)

17. je zbežal ta Adad, in ne-
kteri idumejski možje zmed hlap¬

cih misel. Vedno se je vender bati, de bi ne bil Salomon nespokorjen umeri,
in se vekomaj pogubil, Salomon, ljubček Božji, čigar mirno in slavito gospo¬
stvo je bilo predpodoba Kristusoviga kraljestva, po čigar ustih je sveti Duh
govoril v množili bukvah svetiga pisma, ki je bil dolgo časa zgled pravičnim
in vladarjem. — Iz tega pa se nam je učiti, de se moramo vedno bati za¬
voljo svoje prirojene slabosti in zavoljo svoje v nas bivajoče reve, in (udi
zavoljo strahovitih sodeb Božjih, bodi si tudi, de smo bili po Božji milosti do
slej modri in pravični.

5. Kamos je bil malik, podoben Molohu; nahaja se namreč ime perviga namesti
druziga. Glej Sodn. 11, 24. Primeri tudi 4. Mojz. 21, 29.

6. na izhodnji strani mesta; ta hrib se deržt oljske gore, in se je zavoljo
malikovanja imenoval „gora pohujšanja “. Glej 4. Kralj. 23, 13.

7. namreč Judov rod; z njim je bil združen po legi njegove okrajine Benja-
minov rod; z obojim so se po razdelitvi kraljestva zedinili leviti, in mnogi
Izraelci, ki niso hotli službe zlatih telet zameniti za službo praviga Boga.

8. David je Idumejce zmagal, in po tem je vojakov posadil po mestih, de bi
varovali deželo. 2. Kralj. 8, 13. 14.

9. Berž ko ne, so bili Idumejci planili nad Davidovo zasedo, ter so jo pomorili in
jo pustili brez pokopa. David je tedaj poslal Joaba v Idumejo, de je pobite
vojake spodobno pokopal, in de se je nad Edomljani zmaševal zavoljo njih
hudobniga djanja, ter je vse moške pokončal.

233

III. Bukve Kraljev 11.

cov njegoviga očeta z njim, de
bi odšel vEgipt; bil je pa Adad
majhen deček.

18. In ko so se vzdignili iz
Madjana, 10 ) so prišli v Faran,
ter so vzeli seboj mo'ž iz Farana,
in so prišli v Egipt k Faraonu,
kralju egiptovskimu; in ta jim je
dal hišo, in odločil živež, in od-
kazal zemljo.

19. In Adad je našel milost
obilno pred kraljem, tako de mu
je dal ženo, pravo sestro svoje
žene, kraljice Tafne.

20. In sestra Tafnina mu je
rodila simi Genuhata, in zredila
ga je Tafna v Faraonovi hiši;
in Genubat je prebival per Fa¬
raonu z njegovimi sinovi vred.

21. In ko je slišal Adad v
Egiptu, de je David zaspal s
svojimi očeti vred, in deje umeri
Joab, vojskini poglavar, je rekel
Faraonu: Spusti me, de grem v
svojo deželo.

22. In rekel mu je Faraon:
Ktere reči pa ti per meni manjka,
de hočeš iti v svojo deželo? On
pa je odgovoril: Nobene; pa pro¬
sim te, spusti me. 11 )

23. Tudi mu je obudil Bog
nasprotnika Razona, Eliadoviga
sina, ki je bil zbežal od Ada-
rezerja, sobskiga kralja, svojiga
gospoda; 2. Kralj. 8, 5 : 1. Kron. 18,5.

24. in ta je zbral zoper njega 12 )
mož, ter je postal viši tolovajev,
ki jih je bil David pobil; 13 ) in
so šli proti Damasku, u ) ter so
ondi stanovali, in so ga posta¬
vili kralja v Damasku;

25. in on je bil nasprotnik Izra¬
elov vse dni Salomonove; in to
je zleg Adadov, in sovraštvo
do Izraela, 15 ) in kraljeval je v
Sirii.

26. Tudi Jeroboam, Nabatov
sin, Efratejic iz Sarede, Salomo¬
nov hlapec, čigar mati je bila po
imenu Sarva, žena vdova, je
vzdignil roko zoper kralja. 2. Kron.
13, ti.

27. In to je vzrok punta zo¬
per njega, ker je Salomon zidal
Melo, 16 ) in je zasul globočino 17 )
per mestu Davida, svojiga očeta.

28. Bil je pa Jeroboam serčen
in mogočen mož; in ko Salomon
vidi mladenča, de je lepe obnaše
in priden, ga je bil postavil vi¬

to. Od Idumeje dalje proti Egiptu je bila madjanska zemlja, dalje pa je bila
pušava po imenu Faran.

tl. Ko se je Adad povernil v Idumcjo, se je ondi postavil za kralja, in se je,
berž ko ne, tudi ko kralj ohranil Salomonu nasproti.

J2. V hebrejskim: n je zbral k sebi  mo*“.

3 g t °r‘* e ’ Iia t°tk e l) ko je bil premagal vojsko kralja Adarczerja (_Glej 2. Kralj.
i/o-anM ^ a/0 " t e  nabral nekaj razkropljenih mož, ter je ž njimi roparije

14. v poslednjih letih Salomonoviga kraljevanja.

' to je, on je Salomonu zleg napravljal, kakor Adad, in je Izraelce ravno
tako sovražil, kakor Adad.

1 ti. namreč pozidal in popravil. To zidanje Mela je utegnilo biti terden grad v
sredi mesta. Glej zgor. 9 15

17. Hebrejsko nekteri prestavljajo: „je zadelal razpokline v zidu mesta
Davida, svojiga očeta 11 .  Verjetno je, de je per tem zidanji Jeroboam začel
govoriti zoper neprenehljive stavbe Salomonove, zoper njegove obilne naklade
in potrate, in je s tem dražil in podpihoval svoje vojake zoper Salomona.

234 III. Bukve

siga čez davke 18 ) vse hiše Jo¬
žefove.

29. Zgodilo se je tedaj tisti čas,
de jeJeroboam šel z Jeruzalema,
in ga je našel Aliij^, Silončan,
prerok, na poti, ogernjen z novim
plajšem; 19 ) bila sta pa sama na
polji. 2. Kron. 10, 15.

30. In prijel jeAhija svoj novi
plajš, s kterim je bil ogernjen,
ter ga je raztergal v dvanajst
delov.

31. In je rekel k Jeroboamu:
Vzemi si deset kosov 5  zakaj to
govori Gospod, Izraelov Bog:
Glej, jez bom iztergal kraljestvo
iz roke Salomonove, in bom dal
tebi deset rodov.

32. En rod 20 ) pa naj mu ostane
zavoljo rnojiga hlapca Davida, in
jeruzalemskiga mesta, ki sim si
ga izvolil zmed vsili rodov Izra¬
elovih;

33. zato, ker me je zapustil,
in je molil Astarto, bognjo Si-
dončanov, inKamosa, bogaMoab-
Ijanov, in Moloha, boga Amono¬
vih otrok; in ni hodil po mojih
potih, de bi bil spolnoval pravico
vpričo mene, in moje zapovedi
in sodbe, kakor David, njegov
oče.

34. Tudi ne bom vzel vsiga
kraljestva iz njegove roke, temuč

Kraljev 11.

vladarja ga bom postavil vse dni
njegoviga življenja, zavoljo Da¬
vida, mojiga hlapca, ki sim ga
izvolil, ki je ohranil moje povelja
in moje zapovedi.

35. Vzel pa bom kraljestvo iz
roke njegoviga sina, in dal bom
tebi deset rodov;

36. njegovimu sinu pa bom dal
en rod, de ostane svetilo 21 ) Da¬
vidu, mojimu hlapcu, vse dni pred
menoj v mestu Jeruzalemu, ki
sim ga izvolil, de bi bilo ondi
moje ime. 22 )

37. Tebe pa bom sprejel, in
kraljeval boš nad vsim, kar želi
tvoja duša, in boš kralj čez
Izrael.

38. Če boš tedej poslušal vse,
kar ti bom zapovedal, in boš hodil
po mojih potih, in boš delal, kar
je prav pred menoj, ter boš spol¬
noval moje povelja in moje za¬
povedi, kakor je storil David,
moj hlapec: bom s teboj, in ti
bom zidal zvesto hišo, 23 ) kakor
sim zidal Davidu hišo, in ti bom
z roči I Izrael;

39. in s tem bom žalil 24 ) Da¬
vidov zarod, vender ne vse dni. 25 )

40. Hotel je tedaj Salomon
umoriti Jeroboama; 26 ) on pa je
vstal, in je zbežal v Egipt k Se-
saku, egiptovskimu kralju, in je

18. V hebrejskim: „ga je bil postavil vi siga čez vso tlako hiše Jo£efove u -

19. novi plajš je preroku služil v to, de je svoje prerokovanje s priliko dajal
na znanje.

20. rod Judov z Benjaminovim vred (zgor. v. 13.).

21. kraljeva čast in oblast. Gl. 2. Kralj. 21, 17.

22. de se moje ime ondi oznanuje in časti.

23. to je, stanovitno^ hišo, neprenehama ti bom dajal zarod ali mlajše.

24. s tem bom poniževal in pokoril Davidovo rodovino.

25. ne za vselej ; zakaj Davidova rodovina sc bo ohranila, ker je prejela obljubo,
de bo Mesija iz uje prišel.

26. ker je namreč prerokovo besedo drugim pravil in razglašal, ter s tem ljud¬
stvo odvraceval od Salomona.

235

lil. Bukve Kraljev II. 12.

bil v Egiptu do smerti Salomo¬
nove.

41. Druge reči Salomonove pa,
in vse, kar je storil, in njegova
modrost, glej, vse je zapisano v
letnih bukvah Salomonovih. 27 )

42. Dni pa, ktere je Salomon

kraljeval v Jeruzalemu nad vsim
Izraelam, je štirdeset let.

43. In Salomon je zaspal s
svojimi očeti vred, in je bil po¬
kopan v mestu Davida, svojiga
očeta, in kraljeval je Roboam,
njegov sin, namesti njega. 28 )

XII. Poglavje.

Roboam posluša svet mladih, za tega voljo se je kraljestvo razdelilo; Jero-
boam je postavljen kralj čez deset rodov. Roboam zbere vojsko zoper Jero-
boama, pa Gospod jo je razkropil po preroku Semeji. .leroboam je postavil zlati
teleti v Danu in Betelu, de bi se molili; odločil je tudi praznike, altar in

duhovne.

1. Prišel je pa Roboam vSi-
hem; ondi namreč se je zbral
ves Izrael, 1 ) de bi ga postavil
kralja. 2. Kron. 10, 1.

2. Pa Jeroboam, Nabatov sin,
ki je bil še v Egiptu, ubežin pred
kraljem Salomonam, slišati nje¬
govo smert, seje vernil 2 ) izEgipta.

3. In poslali so, ter so ga
poklicali; 3 * * * ) prišel je tedaj Jero-
hoam, in vsa množica Izraelova,
in so govorili Roboamu, rekoč:

4. Tvoj oče nam je naložil
preterd jarm; ti tedaj zdaj zmanj¬
šaj nekoliko od preterdiga go¬
spostva svojiga očeta, in od pre-
težkiga jarma, ki nam ga je na¬
ložil, in ti bomo služili.

5. On pa jim je rekel: Poj¬
dite do tretjiga dne, in se po-

vernite k meni. In ko je bilo ljud¬
stvo odšlo,

6. se je kralj Roboam posve¬
toval s starimi, ki so stali pred
Salomonam, njegovim očetam, ko
je še živel, in je rekel: Kakošen
svet mi daste, de odgovorim temu
ljudstvu?

7. In oni so mu rekli: Ce
dans slušaš to ljudstvo, in mu
služiš, in odjenjaš njih prošnji,
in jim govoriš mehke besede, bodo
tvoji hlapci vse dni.

8. On pa je zapustil svet sta¬
rih, ki so mu ga dali; in si je
pervzel mladenče, ki so bili z njim
zrejeni, in so stali okrog njega;

9. in jim je rekel: Kakosen
svet mi daste, de odgovorim temu
ljudstvu, ki so mi rekli: Ložji

28 v e iet: l0 3 m 0° 2 r e bukve 80 se K » ublle -

J  P? kvarjenji sveta, pred Kristusam 975 let.

. nami ec eseteri rodovi; zakaj čez Judov in Benjaminov rod je Roboam ž.e
kraljeval. Zgor. n 43>  J J

2. po hebrejskim: J e  o stal v Egiptu 11 .

■  poslali so po njega njegovi prijatli, oni namreč, ki so z njim vlekli, in ki,

fio bili 7,  njim pogovorjeni (zgor. 11, 40.); ali pa ludi vsi Izraelci* ki bi ga

bd. radi imeli besednika, de bi bil kralja pregovarjal, jim zlajšati breme, ki

Jim ga je bil Salomon naložil.

236 ni. Bukve

naredi jarni, ki nam ga je tvoj
oče naložil!

10. In rekli so mu mladenči,
ki so bili zrejeni ž njim vred:
Tako govori temu ljudstvu, ki
so govorili tebi, rekoč: Tvoj
oče je obtežil naš jarm, ti nas
olajšaj; tak«) jim govori: Mali
moj perst je debelejši od lierbta
mojiga očeta.

11. In zdaj, moj oče je djal
na vas težek jarm, jez pa bom
dodal na vaš jarm; moj oče vas
je tepel z biči, jez pa vas bom
tepel s škorpijoni. 4 )

12. Prišel je tedaj Jeroboam
in vse ljudstvo k Roboam u tretji
dan, kakor je bil kralj zgovoril,
rekoč: Povernite se k meni tretji
dan.

13. In odgovoril je kralj ljud¬
stvu terdo, ter je zapustil svet
starih, ki so mu ga bili dali,

14. in jim je govoril po svetu
mladenčev, rekoč: Moj oče je
obtežil vaš jarm, jez pa bom do¬
dal vašimu jarmu; moj oče vas
je tepel z biči, jez pa vas bom
tepel s škorpijoni.

15. In kralj se ni vdal ljud¬
stvu; Zakaj Gospod se je bil
odvernil od njega, 5 ) de bi spolnil
svojo besedo, ki jo je govoril

Kraljev IS.

po ustih Ahija, Silončana, Jero-
boamu, Nabatovimu sinu. Zgor,
H, 31.

16. Ko tedaj ljudstvo vidi, de
jih noče slišati kralj, mu je od¬
govorilo, rekoč: Kakošen del nam
je v Davidu? ali kakošna ded-
šina v Isajevim sinu? 6 ) Pojdi v
svoje šotore, Izrael; zdaj glej
svojo hišo, David! 7 ) In šel je
Izrael v svoje šotore.

17. Nad Izraelovimi otroci 8 )
pa, kteri koli so prebivali v Ju¬
dovih mestih, je kraljeval Ro-
boam.

18. Poslal je tedaj kralj Ro-
boam Adurama, ki je bil čez
davke, 9 ) in kamnjal ga je ves
Izrael, in umeri je. Po tem je
Roboam naglo stopil na svoj voz,
in je bežal v Jeruzalem.

19. In odstopil je ves Izrael
od hiše Davidove, do pričujočiga
dneva.

20. Zgodilo se je pa, ko je
slišal ves Izrael, de se je vernil
Jeroboam, so poslali, in ga po¬
klicali v zbor, in so ga posta¬
vili kralja čez ves Izrael, in
nihče ni hodil za Davidovo hi¬
šo, razun rodu Judoviga sa-
miga. 10 )

21. Prišel je pa Roboam vJe-

4. V hebrejskim: „s škorpijonovim, ternjem 11 ;  ali pa s tako tepežnico, ki je
bila na koncu podobna škorpijonu. Navadni biči so bili usnjati; če je bil P a
kdo hujše tepen, se jim je vpletalo ternje, ali pa tudi železni ternki, ki so
herbet razmesarili, in rane in otekline napravili, kakor vpik škorpijonov. P°'
men te verste je: Moj oče je z vami terdo ravnal, jez pa bom z vami še
terše delal.

5. Gospod ga je zapustil s svojo milostjo, ter ga je prepustil lastni slepoti.

6. Kaj nam je mar David in njegov zarod? kakošen dobiček imamo per njem?

7. David in njegov zarod naj vlada le svojo lastno hišo, rod Judov.

8. izmed deseterih Izraelovih rodov, ki so bili naseljeni v Judovih mestih.

9. poslal ga je, ljudstvo pregovarjat in pomirovat; lloboam sam pa je ostal še
v Sihemu.

10. z Judovim vred se je deržal tudi Benjaminov rod Davidove hiše Z gor.  11, t^.

III. Bukve Kraljev 12.

ruzalem, in je zbral vso hišo Ju¬
dovo, in rod Benjaminov, sto in
osemdeset tavžent izbranih vo¬
jaških mož, de bi se bojevali
zoper hišo Izraelovo, in zopet
perdobili kraljestvo Roboamu, Sa-
lomonovimu sinu.

22. Zgodila pa seje beseda Go¬
spodova Seineju, Božjimu možu,
rekoč: 2. Kron. 11, 2.

23. Govori Roboamu, Salo-
monovimu sinu, kralju Judovimu,
in vsi hiši Judovi in Benjaminovi,
in drugim zmed ljudstva, rekoč:

24. To pravi Gospod: Nikar
ne hodite, in nikar se ne vojskujte
zoper svoje brate, otroke Izra¬
elove ; naj se verne vsak v svojo
hišo; zakaj po meni se je zgo¬
dila ta reč. Slišali so besedo Go¬
spodovo, in so se vernili s pota,
kakor jim je bil zapovedal Go¬
spod.

25. Jeroboam pa je zidal Si¬
hem 11 ) na Efrajmovim gorovji, in
je ondi stanoval; in je šel od
ondod, in sozidal Fanuel. 12 )

26. In rekel je Jeroboam v svo-

237

jim sercu: Zdaj se bo kraljestvo
povernilo k Davidovi hiši.

27. Ce bo to ljudstvo hodilo,
de bi opravljalo daritve v hiši
Gospodovi v Jeruzalemu, se bo
tudi obernilo serce tega ljudstva
k svojimu gospodu, Roboamu,
kralju Judovimu, in me bodo
umorili, ter se povernili k njemu.

28. In zmislil si je svet, in je
naredil dve zlati teleti, l3 ) in jim
je rekel: Nikar ne hodite dalje
v Jeruzalem! Glej, tvoji bogovi, 11 J
Izrael! ki so te izpeljali iz egip¬
tovske dežele. Tob. 1, 5 : 2. Mojz.
32, 8 .

29. In postavil je eno v Be¬
telu, eno pa v Danu; 15 )

30. in ta reč je bila v greh ; 16 )
zakaj ljudstvo je hodilo molit tele
celo do Dana.

31. In napravil je tempeljne na
višavah, 17 ) in duhovne zmed nar
zadnjih ljudstva, 18 ) ki niso bili
zmed Levijevih sinov. 2 . Kron.
11, 15.

32. In je postavil prazničen
dan v osmim mescu, petnajsti dan

D. je mesto obdal z zidovi, in ga je olepšal.

12- Sihem in Fanuel ste bile dve po očaku Jakopu sloveči mesti; per Sihemu
j e  stanoval (1. Mojz. 32, 30.), v Fanuelu je imel nebeško perkazen. Sihem
J e  bilo razun tega središe za rodove tastran Jordana, Fanuel pa središe in
braniše za rodove unstran .Jordana.

3' prav za prav, junčka; prepovedana (2. Mojz. 20, 4.) podoba mogočniga in
vse delavniga gospodovavca, enaka egiptovskimu biku Apisu, ki je bil podoba
l>T°i' Vne ro< * ivne  natorne moči. Glej 2. Mojz. 32, 1. V teh podobah naj
" ziaelci zdaj častili svojiga gospoda, in tukaj naj bi obhajali svoje praznike,
ter naj bi nič v  - - - - ■

več ne hodili v Jeruzalem. Tako je mislil Jeroboam, de je

v | v  I1C I1UUU1 v UWU/i«lWU. 1M1VU JI/

I 1 t 1° ’ Prm ' t 0Cek ’ braniti zedinjenje Izraela z Judam.

u aj je voj bog; množuo število je zato, de se z njim naznanja spošto¬
vanje do tega boga.

!o. vsako mesto na drugi m  koneu dežele, Betel na južnim in Dan na severnim. Glej

Sodil. 18, 30: 1 . Kralj. j 0  3
10 . to je, v perložnost k' g, e hu.

II’ ! la vi ?. avah ’ kJ ei Mte  bile postavljene teleti, in še na drugih gričih.

• iz nižjih rodov, ne iz blaziga Levijeviga rodu, ki se je bil večidel preselil
na Judovo (Eceli, 44, lo.).

238

III. Bnkve Kraljev 12. 13.

mesca, po enakosti praznika, ki
se je obhajal v Judu, 19 ) in je
stopil kaltarju; 20 ) enako je storil
v Betelu, de je daroval teletama,
ki ji je bil naredil; in je postavil
v Betelu duhovne za višave, ki
jih je bil napravil.

33. In je stopil pred altar, ki
ga je bil naredil v Betelu, pet¬
najsti dan osmiga mesca, ki si
ga je bil zmislil v svojim sercu,
in je naredil praznik Izraelovim
otrokam, ter je stopil pred altar,
de bi zažgal kadilo. 21 )

XIII. Poglavje.

Prerok z Judoviga prerokuje Jeroboamu razdjanje altarja v Betelu, in rojstvo
kralja Josija; Jeroboam stegne proti preroku roko, in mu usahne, na prerokovo
molitev pa spet ozdravi. Domu grede konča lev preroka, ker ni bil pokoren
Božji besedi; Jeroboam se ne spreoberne, in še pomnoži svojo hudobijo.

1. In glej, mož Božji je pri¬
šel z Judoviga po besedi Go¬
spodovi * 1 ) v Betel, ko je Jero¬
boam stal per altarji, 2 ) in je ka¬
dilo trosil.

2. In je zavpil zoper altar po
besedi Gospodovi, in je rekel:
Altar, altar! to pravi Gospod:
Glej, sin se bo rodil hiši Davi¬
dovi, Josija po imenu, in ta bo
na tebi daroval duhovne višav,
ki na tebi kadilo zažigajo, in bo
sežgal človeške kosti na tebi. 3 )
4. Kralj. 23, 16.

3. In dal je tisti dan znam-
nje, rekoč: To bodi znamnje, de
je govoril Gospod: 4 ) Glej, altar
se bo razpočil, in raztresel se
bo pepel, ki je na njem.

4. In ko je bil kralj zaslišal
besedo moža Božjiga, ki jo je
bil zavpil zoper altar v Betelu,
je stegnil svojo roko od altarja,
rekoč: Primite ga! In usahnila
je njegova roka, ki jo je bil stegnil
zoper njega, in ni je mogel zopet
k sebi potegniti.

5. Altar se je tudi razpočil,
in raztresel se je pepel z altarja,
po znamnji, ki ga je bil napo¬
vedal 5 ) mož Božji po besedi Go¬
spodovi.

6. In kralj je rekel možu
Božjimu: Prosi obličje Gospoda,
svojiga Boga, in moli za me, de
mi bo zopet dana moja roka. In
molil je mož Božji obličje Go¬
spodovo, in vernila se je kra¬

ti). namreč podšotorni praznik, ki se je obhajal v sedmim mescu (3. Mojz-
23, 34.). Jeroboam pa je prestavil svoj praznik v osmi mesec, morebiti zato,
ker je sad v severnim kraji palestinske dežele poznejše dozorel, kakor v
južnim kraji.

20. V hebrejskim: „m je daroval na altarji u .

21. V hebrejskim: „m je daroval na altarji , ter igal kadilo 11 :  Jeroboam
si je po takim perlastoval tudi duhovsko oblast.

1. to je, po povelji in v moči Gospodovi.

2. de bi namreč daroval.

3. Glej spolnitev tega prerokovanja 4. Kralj. 23, 16—18.

4. de je prerokovanje (v. 2.) od Gospoda, in de se bo res spolnilo, naj p 0 '
terdi naslednji čudež.

5. kakor je bil mož Božji ta čudež pred povedal.

239

III. Bnkve Kraljev 13.

Ijeva roka k njemu, in je postala,
kakoršna je bila poprej. 6 7 8 )

7. Govoril pa je kralj možu
Božjimu: Pojdi z menoj domu,
de obedvaš, in dal ti bom daril.

8. In odgovoril je mož Božji
kralju: Ako bi mi dal polovico
svoje hiše, ne pojdem s teboj, in
ne bom jedel kruha, ne pil vode
na tem kraji;

9. zakaj tako mije ukazano po
besedi Gospoda, ki je zapovedal:
Ne jej kruha, in ne pi vode, in
ne vračaj se po potu, po kterim
si prišel. 7 )

10. Šel je tedaj po drugim
potu, in se ni vernil po potu, po
kterim je bil prišel v Betel.

11. Neki star prerok pa je
stanoval v Betelu ; s ) k njemu so
prišli njegovi sinovi, in so mu
povedali vse dela, ki jih je bil
storil mož Božji tisti dan v Be¬
telu, in besede, ki jih je go¬
voril kralju, so povedali svojimu
očetu.

12. In rekel jim je njih oče:
Bo kterim potu je odšel? In po¬
kazali so mu njegovi sinovi pot,
po kterim je bil odšel mož Božji,
ki je bil prišel z Judoviga.

13. In rekel je svojim sinovam:
Osedlajte mi osla. in ko so mu
ga bili osedlali, je nanj sedel,

14. in je šel za možem Bo¬
žjim, 9 ) in ga je našel sedeti pod
terebinto, in mu je rekel: Si li
ti mož Božji, ki si prišel z Ju¬
doviga? Odgovoril je uni: Jez
sim.

15. In mu je rekel: Pojdi z
menoj domu, de ješ kruha.

16. On pa je rekel: Ne mo¬
rem se vračevati, ne hoditi s te¬
boj, in ne bom jedel kruha, tudi
ne bom pil vode na tistim kraji;

17. ker govoril je Gospod meni
po besedi Gospodovi, rekoč: Ne
jej kruha, in ne pi vode ondi,
in nikar se ne vračaj po potu,
po kterim si prišel.

18. In ta mu reče: Tudi jez
sim prerok tebi enak; in angelj
mi je govoril po besedi Gospo¬
dovi, rekoč: Pelji ga nazaj seboj
v svojo hišo, de je kruha, in pije
vode. Premotil ga je, 10 )

19. in ga je peljal nazaj se¬
boj ; jedel je tedaj kruh v nje¬
govi hiši, in pil vodo.

20. In ko sta sedela per mizi,
se je zgodila beseda Gospodova
preroku, ki ga je bil nazaj per-
peljal.

21. In zavpil je vmožaBožjiga,
ki je bil prišel z Judoviga, re¬
koč: 11 ) To govori Gospod: Ker
nisi pokoren bil ustam Gospodo-

6. Kolike milosti in dobrote je ta kralj prejel od Gospoda, in vender kako
oterpnjen in slep je ostal!

7. Bog je hotel s tem učiti, de se s hudobnimi ne smemo pečati, še pot do
njih nam bodi nagnusna.

8. Po misli svetiga' Avguština, Hieronima, Tcodoreta in drugih je bil to pravi
prerok; sveti Gregori pa ga šteje za kriviga preroka, ker je premotil moža
Božjiga.

9. morebiti zato, ker se mu je smilil, de bi ga nazaj peljal, in ga z jedjo
poživil. Menil je, de je možu Božjimu dopuseno, s prerokam jesti.

^9. iz napačne in giesne misli, de dober namen opraviči napačen pomoček;

tako se je utegni! motiti tudi pravi prerok (sv. Avguštin),
tl. Bodi si, de je bil to krivi prerok, po misli svetiga Gregorja, pa tukaj je

240 III. Bukve

vim, in nisi ohranil povelja, ki
ti ga je zapovedal Gospod, tvoj

B °g,

22 . in si se povernil, in si jedel
kruh, in si pil vodo v kraji, v
kterim ti je prepovedal, de ne jej
kruha, in ne pi vode, zato ne
bo zaneseno tvoje truplo v grob
tvojih očetov.

23. In ko je bil odjedel in od-
pil, je osedlal svojiga osla pre¬
roku, ki ga je bil nazaj perpeljal.

24. In ko je bil ta odšel, ga
je našel lev na potu, in ga je
umoril, 12 ) in njegovo truplo je
bilo verženo na pot 5  osel pa je
stal zraven njega, in lev je stal
zraven trupla.

25. In glej, možje, ki so memo
šli, so vidili truplo verženo na
pot, in leva stati zraven trupla.
In so prišli in razglasili v mestu,
kjer je tisti stari prerok prebival.

26. In ko je to zaslišal tisti
prerok, ki ga je bil nazaj per¬
peljal s pota, je rekel: Mož Božji
je, ki je bil nepokoren ustam Go¬
spodovim, in Gospod ga je dal
levu, de ga je sterl in umoril po
besedi Gospodovi, ki mu jo je
govoril.

Kraljev 13.

27. In je rekel svojim sino-
vam: Osedlajte mi osla. In ko so
mu ga bili osedlali,

28. in je bil on odšel, je našel
njegovo truplo verženo na pot, in
osla in leva stati zraven trupla;
ni jedel lev trupla, in ni poškod-
val osla.

29. Vzel je tedaj prerok truplo
moža Božjiga, in ga je djal na
osla, ter se je vernil, in ga je
pernesel v mesto stariga pre¬
roka, 13 ) de bi ga obžaloval.

30. In položil je njegovo truplo
v svoj grob, 14 ) in obžalovali so
ga: joj, joj, brat moj!

31. In ko so ga bili obžalo¬
vali, je rekel svojim sinovam:
Kadar bom umeri, pokopljite me
v grob, v kterim je mož Božji
pokopan; zraven njegovih kosti
položite moje kosti. 15 )

32. Gotovo namreč bo prišla
beseda, 16 ) ki jo je napovedal po
besedi Gospodovi zoper altar, ki
je v Betelu, in zoper vse tem-
peljne po višavah, ki so po sa¬
marijskih mestih. 17 )

33. Po teh rečeh se Jeroboain
ni vernil s svojiga silno hudob-
niga pota, ampak nasproti je na-

prejet naglo resnično navdihnjenje; tudi hudobnim utegne Bog dati dar
prerokovanja, kakor n. pr. Kajfežu (Jan. 11, 51.).

12. Nerazumljive so sodbe Božje. Preroka je umorila zver, ker je bil kriv,
sme se reči, neprostovoljne nepokoršine; Jeroboam pa, zviti in hudobni za-
ničevavec prave vere, je še dalje živel varno in pokojno. Kdo bi tukaj ne
spoznal, de mora biti še prihodnje življenje, kjer hudobniga zadene gotova
pravična sodba! Ta prerok je bil sicer časno tepen, s smertjo in pokoro p®
si je zadobil milost in večno življenje, kakor govori sveti Avguštin z dru¬
gimi svetimi očeti.

13. stari prerok ga je pernesel na svoj dom, v svoje mesto.

14. v grob, ki ga je bil zase perpravil.

15. de bi njegove kosti ne bile sežgane s kostmi malikovaveov vred. Glej 4. Kralj-
23, 18.

16. Gotovo se bo spolnilo prerokovanje.

17. ali v samarijanski deželi. — Vsa ta prigodba bi bila mogla biti Jeroboaniu
in Izraelovimu ljudstvu v strašiveu zgled, kako ostro jc povelje Božje, d®

241

III. Bnkve Kraljev 13. 14.

pravil zmed nar zadnjih ljudstva
duhovne za višave; kdor koli je
hotel, mu je napolnil roko, 18 ) in
bil je duhoven višav.

34. In zavoljo te reči se je
pregrešila Jeroboamova hiša, in
je bila razdjana in potrebljena
znad zemlje.

XIV. Poglavje.

Jeroboamova žena vpraša preroka Ahija zastran bolniga sina Abija, in prerok
ji napove, de bo sin umeri, in de bo Jeroboamova hiša popolnama pokončana;
po Jeroboamovi smerti v Izraelu nasledva v kraljevanji njegov drugi sin Nadab.
Egiptovski kralj oropa hišo Gospodovo v Jeruzalemu. Roboamu nasledva v
kraljevanji na Judovim njegov sin Abijam.

1. Tisti čas je zbolel Abija,
sin Jeroboamov.

2. In Jeroboam je rekel svoji
ženi: Vzdigni se, in spremeni
obleko, de ne boš poznana, de
si Jeroboamova žena, in idi v
Silo, kjer je Ahija prerok, ki mi
je povedal, de bom kraljeval čez
to ljudstvo. Zgor. 11, 31.

3. Vzemi tudi v svojo roko
deset kruhov, in podpepelnik, in
posodo medu, in idi k njemu; za-
kaj on ti bo naznanil, kaj se bo
Ugodilo temu dečku.

4. Storila je, kakor je bil
yekel, Jeroboamova žena, in se
je vzdignila, ter je šla v Silo,
m je prišla v hišo Ahijevo; on
pa ni mogel viditi, ker so bile
etemnele njegove oči od starosti.

p. Rekel pa je Gospod Ahiju:
žena Jeroboamova gre, de
m te vprašala zastran svojiga
srna, ki je bolan; to in to ji go¬
vori. Ko je tedaj ona noter sto¬
pila, in se je tajila, kdo de je,

6. je slišal Ahija šum njenih

nog, ko je noter šla skozi duri,
in je rekel: Stopi noter, žena
Jeroboamova, kaj se hliniš, de si
druga? jez pa sim poslan k tebi
ko terd sporočnik.

7. Pojdi, in povej Jeroboamu:
To pravi Gospod, Izraelov Bog:
Ker sim te povikšal zmed ljud¬
stva, in sim te dal vojvoda čez
svoje ljudstvo Izrael,

8. in sim razcepil kraljestvo
hiše Davidove, in sim ga dal tebi,
in nisi bil kakor moj hlapec David,
kteri je ohranoval moje povelja,
in je hodil za menoj z vsim svo¬
jim sercam, ter je delal, kar je
bilo prijetno v mojih očeh;

9. temuč si hudo delal, bolj
ko vsi, ki so bili pred teboj, in
si si naredil bogov ptujih in vlitih,
de si me dražil k jezi, mene pa
si vergel za svoj herbet;

10. zatorej glej, jez bom per-
pravil hudo nad Jeroboamovo hišo,
in bom udaril zmed Jeroboamo-
vih njega, ki v steno šči, 1 ) in
ki je zapert, in poslednji v Izra-

naj malikovavstvo potrebi iz svojiga kraljestva. Če je bil prerok končan za¬
voljo nepokoršine v manjši reči, kako bi bila brez kazni Izraelova nepokor-
šina v toliko imenitnih reče'li!

18. ga je posvetil v duhovna, kar se je zgodilo s tem, de se mu je dal v roke
dar, ki ga je posvečenec imel darovati. Glej 2. Mojz. 28 ,  41.

!• še psa bom pokončal v Jeroboamovi hiši. Pim. i. Kralj. 35, 33.

II.  16

242 III. Bukve Kraljev 14.

elu; 2 ) in potrebil bom ostanke
Jeroboamove hiše, 3 ) kakor se
trebi gnoj do čistiga. Spod. 15, 29.

11. Kteri bodo uinerli zmed
Jeroboamovih v me$tu, jih bodo
snedli psi; kteri pa bodo umerli
na polji, jih bodo požerle ptice pod
nebam; zakaj Gospod je govoril.

12. Ti tedaj se vzdigni, in idi
v svojo hišo, in ravno ko bodo
tvoje noge stopile v mesto, bo
umeri deček,

13. in obžaloval ga bo ves
Izrael, in ga bo pokopal; on sam
namreč zmed Jeroboamovih bo za¬
nesen v grob, ker je našel nad
njim dobro reč Gospod, Izraelov
Bog, v hiši Jeroboamovi.

14. Postavil pa si je Gospod
kralja čez Izrael, kteri bo udaril
Jeroboamovo hišo ta dan in tačas;

15. in Gospod Bog bo udaril
Izrael, 4 ) kakor se maje terst v
vodi; in on bo izroval Izrael
iz te dobre zemlje, ki jo je dal
njih očetam, in jih bo prevel čez
reko ; 5 ) ker so si napravili loge, 6 )
de dražijo Gospoda.

16. In Gospod bo izdal Izrael
zavoljo grehov Jeroboama, ki je
grešil, in je v greh zapeljal Izrael.

17. Vzdignila se je tedaj Je-
roboamova žena, in je šla, ter
je prišla v Ter s o; 7 ) in ko je ona
stopila čez hišni prag, 8 ) je deček
umeri, <

18. in so ga pokopali. Obža¬
loval pa ga je ves Izrael po be¬
sedi Gospodovi, ki jo je govoril
po svojim hlapcu Ahii, preroku.

19. Druge zgodbe Jeroboama
pa, kako se je bojeval, in kako
je kraljeval, glej, to je zapisano
v letnih bukvah Izraelovih kra¬
ljev. 9 )

20. Dni pa, v kterih je kra¬
ljeval Jeroboam, je dve in dvaj¬
set let; in zaspal je s svojimi
očeti vred; in kraljeval je Nadab,
njegov sin, namesti njega. I0 11 )

21. Dalje je Roboam, Salo¬
monov sin, kraljeval v Judu. Eno
in štirdeset let je bil Roboam
star, ko je začel kraljevati; se¬
demnajst let je kraljeval v mestu
Jeruzalemu, ki si ga je izvolil
Gospod zmed vsili rodov Izra¬
elovih, de je ondi postavil svoje
ime. Ime njegove matere pa je
bilo Naama, Amaničanka. 2. Kron.
12, 13.

22. In Juda' *) je delal hudo

2. V hebrejskim: v ki je zapert in zapušen v Izraelu; 11,  visoke in nizke
zraed Jeroboamovih bom potrebi! (Glej 5. Mojz. 32, 36.). Nekteri pa raz la'
gajo: moža in mladenča bom pokončal.

3. to je, poslednje mlajše Jeroboamove rodovine.

4. de se bo tresel in majal, kakor se maje i. t. d.

5. jih bo razkropil čez reko Evfrat po asirski deželi, kamor bodo peljani v
snžnost.

6. kjer so malikam v čast nečistost uganjali. Gl. 2. Mojz. 34, 13.

7. Tersa je bilo mesto blizo Sihema, in kraljev sedež, dokler Samarija ni bila
sozidana. Spod. 15, 21: 16, 8: 23, 24.

8. čez prag hišnih vrat. V oziru na v. 12. se sme misliti, de je bila kraljeva ^
hiša blizo mestnih vrat, kjer je bila sodnija.

9. v letnih bukvah Izraeloviga kraljestva, v ktere so se zapisovale imenitnis*
zgodbe sleherniga leta ;  te bukve pa so se zgubile.

10. Nadab, njegov sin, je bil za njim kralj. Glej spod. 15, 25.

11. to je, kraljestvo Judovo je delalo hudo.

243

TIL Bukve Kraljev 14. 15.

pred Gospodam, in dražili so ga
bolj ko vse, kar so bili storili
njih očetje v svojih grehih, s kte-
rimi so se pregrešili. 12 )

23. Napravili so si namreč tudi
oni altarjev, in podob, 13 ) in lo¬
gov, na vsakim visokim griču,
in pod vsakim košatim drevesam j

24. pa tudi mehkužneži 14 ) so
bili v deželi, in počenjali so vse
gnusobe narodov, ktere je Go¬
spod sterl pred obličjem Izraelo¬
vih otrok.

25. V petim letu kraljestvaRo-
boamoviga 15 ) je prišel Sesale,
egiptovski kralj, v Jeruzalem,

26. in je pobral zaklade hiše
Gospodove, in kraljeve zaklade,
in je vse poropal, tudi zlate škite,
ki jih je bil Salomon naredil j
Zgor. 10, 16.

27. in namesti njih je naredil

kralj Roboam bronaste škite, in
jih je dal v roko vodnikam ški—
tarjev, in njim, ki so čuli pred
vratmi kraljeve hiše.

28. In ko je kralj šel v hišo
Gospodovo, so jih nosili, kteri
so imeli dolžnost, spredej hoditi;
in potem so jih nazaj pernesli v
orožnico škitarjev.

29. Druge zgodbe pa Robo-
ama, in vse, kar je storil, glej,
to je zapisano v letnih bukvah Ju¬
dovih kraljev. 16 )

30. Rila pa je vojska med Ro-
boamain in Jeroboamam vse dni.

31. In Roboam je zaspal s svo¬
jimi očeti vred, in je bil pokopan z
njimi v mestu Davidovim; ime
njegove matere pa je bilo Naama,
Amaničanka; in kraljeval je Abi-
jam, njegov sin, namesti njega. 17 )

XV. Poglavje.

Za hudobnim Abijem na Judovim nasledva v kraljevanji njegov pobožni sin
Asa; on se vojskuje zoper Baasa, Izraeloviga kralja, ter dobi pomoč od Bena-
dada, sirskiga kralja. Ko Asa umerje, za njim nasledva njegov sin Josafat.
V Izraelovim kraljestvu Baasa umori Nadaba z vso Jeroboatnovo rodovino, in
za njim vlada štir in dvajset let hudobnež za hudobnežem.

1. Tedaj v osemnajstim letu
kraljestva Jeroboaina, Nabato-
vi ga sina, i e  kraljeval Abijam

nad Judam.

2. Tri leta je kraljeval v Je¬
ruzalemu; ime njegove matere
je bilo Maaka, Abesalomova hči. *)
2. Kron. 13, 2.

1 J r ' tata se je lloboain z ljudstvam vred deržal praviga Boga (2. Kron. 11.
‘Oj po tem se je vrinilo malikovanje, pred ko ne, po napeljevanji Maake,
^Hoboamove žene. Primeri spod. 15, 13.

• podob malikov. Neverniki so nar rajši častili svoje malike na višavah, v
emmh gojzdih in logih, in pod košatim drevjem. Mehkužni mestnjani v Je¬
ruzalemu so jih jeli v tem posnemati.

• moštvo, ki se je prodajalo v nečistost, v češenje kaciga malika. Glej 5. Mojz.
j 17.

o. v letu 30.33 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 971 let.
j-’ v Letnikih kraljestva Judoviga, ki so se tudi zgubili.

1 \r  o CtU 3046  * >0 vstvai ’j en ji sveta, pred Kristusam pa 958 let.

' 2. Kron. 13, 2. se imenuje Mikaja, Urielova hči; bila je prav za prav
vnukinja Abesalomova ali Absolomova, po Tamari, njegovi hčeri (2. Kralj.
14 > 27.), ki je bila žena Urielova.

244 III. Bnkve Kraljev 15.

3. In hodil je v vsili grehih
svojiga očeta, ki jih je delal pred
njim j in njegovo serce ni bilo
popolnama z Gospodam, njego¬
vim Bogam, kakor serce Davida,
njegoviga očeta.

4. Pa zavoljo Davida mu je
dal Gospod, njegov Bog, sve¬
tilo 2 ) v Jeruzalemu, de je po¬
vzdignil njegoviga sina za njim,
in de je poterdil Jeruzalem;

5. za to, ker je David delal,
kar je bilo prav v očeh Gospo¬
dovih, in se ni umaknil ničemur,
kar mu je bil zapovedal, vse dni
svojiga življenja, razun rečiUrija,
Hetejca. 2. Kralj, tl, 4.

6. Vender vojska je bila med
Roboamam in Jeroboainam, vse
dni njegoviga življenja.

7. Druge zgodbe Abijama pa,
in vse, kar je storil, ni li to zapi¬
sano v letnih bukvah Judovih kra¬
ljev? In bila je vojska med Abi-
jamam in Jeroboamam. 2. Kron.
13, 3.

8. In Abijam je zaspal s svo¬
jimi očeti vred, in pokopali so
ga v mestu Davidovim, in kralje¬

val je Asa, njegov sin, namesti
njega. 3 ) 2. Kron. 14, 1.

9. V dvajsetim letu Jerobo-
aina, Izraeloviga kralja, je kra¬
ljeval Asa, Judov kralj,

10. in eno in štirdeset let je
kraljeval v Jeruzalemu. Ime nje¬
gove matere je bilo Maaka, Abe-
salomova hči. 4 )

11. In Asa je delal, kar je
bilo prav pred obličjem Gospo¬
dovim, kakor David, njegov oče;

12. in je odpravil mehkužneže 5 6 )
iz dežele, in je počedil vso gnu¬
sobo malikov, ki so jih bili na¬
redili njegovi očetje.

13. Verh tega je odstavil tudi
Maako, svojo mater, de ni bila
več sprednjica v službi Priapovi, 1 ’)
in v njegovim logu, ki ga je bila
posvetila; in je razdjal njegov
berlog, in razterl preostudno po¬
dobo, in jo je sežgal per potoku
Cedronu; 7 )

14. višav pa ni odpravil. 8 ) Ven¬
der pa je bilo Asovo serce po¬
polnama z Gospodam 9 ) vse nje¬
gove dni.

15. In prenesel je to, kar je

2. to je, naslednika iz Davidovima zaroda, de bi svetil med Božjim ljudstvom
z vero in djanjem Davidovim. Glej zgor. tl, 36.

3. V letu 3049 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 955 let.

4. Ta Maaka mora biti druga od poprešnje (v. 2.); imenuje se tudi Abesalo-
mova ali Absolomova hči, ker je bila iz Absolomoviga zaroda, po kterim
njegovih sinov; v greški prestavi se imenuje Ana.

5. moštvo, ki je služilo v nečistost. Zgor. 14, 24.

6. „Priap u  je bil nečist malik, in njegova služba je bila polna gnusobe, za¬
torej se je godila v temotnih krajih, v logih in berlogih. V  hebrejskim j e
beseda „miflecet“ , to je, strahota, zlasti pa strahovita ali ostudna malikova
podoba, kakoršna je bila na pr. 1’riapova ali Baalpeorjeva.

7 . V hebrejskim je vsa ta versta: „/n tudi Maako , svojo 7nater , je od -
slavil , de ni kraljevala-, ker je naredila ostudniga malika v loguj
in razterl je Asa ostudniga malika, in ga je sežgal per Kidronu  •

8. On je odpravil altarje in podobe malikov (2. Kron. 14, 2.), dopustil je P a >
de so Judje še pravimu Bogu darovali na višavah, na kterih se je darovalo,
preden je bil tempelj zidan, in preden je bila vsa Božja služba vredeua.

9. kar tiče namreč pravo vero in službo Božjo; s tem pa niso izjeti l> re '
greški zoper druge Božje zapovedi, ki jih je kralj utegnil nad seboj imeti.

III. Bukve

bil njegov oče posvetil in obljubil,
v hišo Gospodovo, srebro, in zlato,
in posode. 2. Kron. 15, 18.

16. Vojska pa je bila med
Asam inBaasam, Izraelovim kra¬
ljem, 10 ) vse njune dni.

17. Prišel je tudi Baasa, Izra¬
elov kralj, nad Juda, in je zidal
Ramo, de ni mogel nihče ven in
noter hoditi od strani Asa, Ju-
doviga kralja. 11 ) 2. Kron. 16, 1.

18. Pobral je tedaj Asa vse
srebro in zlato, ki je bilo ostalo
v zakladih hiše Gospodove, in v
zakladih kraljeve hiše, in ga je
dal v roke svojim hlapcam, ter
je poslal k Benadadu, sinu Ta-
bremona, Hezionoviga sina, k sir-
skimu kralju, ki je stanoval v
Damasku, rekoč:

19. Zveza je med menoj in te¬
boj, in med mojim očetam in tvo¬
jim očetam; zatorej sim ti poslal
daril, srebra in zlata; in prosim,
de prideš, in razdereš zvezo, ki
jo imaš z Baasarn, Izraelovim
kraljem, de se bo umaknil od
mene.

20. Benadad se vda kralju Asu,
111  je poslal poglavarje svoje voj¬
ske nad Izraelove mesta, in na¬
bili so Ahion, in Dan, in Abel,
h‘so Maako, in ves Kenerot, nam-
rec  vso Neftalijevo zemljo.

. 21. I n  k 0  j e  to s ]išal Baasa,
je nehal zidati Ramo, in se je
vernil v Terso.

Kraljev 15. 245

22. Kralj Asa pa je poslal
sporočilo po vsim Judu, rekoč:
Nihče ne bodi izgovorjen. In po¬
brali so kamnje z Rame, in njen
les, s kterim je delal Baasa, in
sozidal je iz njega kralj Asa
Gabao Benjaminovo inMasfo. I2 )

23. Druge zgodbe Asa pa, in
vsa njegova moč, in vse, kar je
storil, in mesta, ki jih je sozidal,
ni li to zapisano v letnih bukvah
Judovih kraljev? V času svoje
starosti pa je terpel v nogah.

24. In zaspal je s svojimi očeti
vred, in pokopan je bil z njimi
v mestu Davida, svojiga očeta.
In kraljeval je Josafat, njegov
sni, namesti njega. 13 ) 2. Kron. 17,1.

25. Nadab pa, Jeroboamov sin,
je kraljeval nad Izraelam v dru¬
gim letu Asa, Judoviga kralja; 14 )
in kraljeval je nad Izraelam dve
leti.

26. In je delal, kar je hudo v
obličji Gospodovim, in je hodil po
potih svojiga očeta, in v njegovih
grehih, s kterimi je v greh za¬
peljal Izrael.

27. Zalezoval pa gaje Baasa,
Ahijev sin, iz Isaharjeve hiše,
in ga je pobil per Gebetonu, ki
je filistejsko mesto; Nadab nam¬
reč in ves Izrael so oblegali Ge-
beton.

28. Umoril ga je tedaj Baasa
v tretjim letu Asa, Judoviga kralja,
in je kraljeval namesti njega. 15 )

tO. Od Baasa je govorjenje spodej v 28. versti.

11. Baasa je hotel vso zvezo z Judam razdreti; zatorej je zidal terdnjavo, de
bi bil iz nje gospodoval nad potam v gorovji, ki je deržal na Izraelsko.

12. de bi z njima branil mejo; pri tem zidanji je mogel vsakteri pomagati, ki

je bil dolžen tlako delati, brez izjeme ali izgovora.

13. V letu 3090 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 910 let.

• V letu 3050 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 954 let.

15 - V letu 3051 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 953 let.

246

lil. Bukve Kraljev 15. 16.

29. In ko je kraljeval, je po¬
bil vso Jeroboamovo hišo, ni pu¬
stil celo ne ene duše od njego-
viga zavoda, dokler ga ni po¬
končal, po besedi Gospodovi, ki
jo je govoril po ustih svojiga
lilapca, Ahija, Silončana, Spod.
21, 22. Zgor. 14, 10.

30. zavoljo grehov Jeroboamo-
vih, s kterimi je grešil, in s kte-
rimi je v greh zapeljal Izrael;
in zavoljo pregrehe, s ktero je
dražil Gospoda, fzraeloviga Boga.

31. Druge zgodbe Nadaba pa,
in vse, kar je delal, ni li to za¬

pisano v letnih bukvah Izraelovih
kraljev ?

32. In bila je vojska med Asani
in Baasam, Izraelovim kraljem,
vse njune dni.

33. V tretjim letu Asa, Judo-
viga.kralja, je kraljeval Baasa,
Ahijev sin, nad vsirn Izraelam v
Tersi štiri in dvajset let.

34. In je delal hudo pred Go¬
spodam, in je hodil po Jerobo-
amovitn potu, in v njegovih grehih,
s kterimi je v greh zapeljeval
Izrael.

XVI. Poglavje.

Prerok Jehu prerokuje pokončanje kralja Baasa in njegove hiše; za Baasam
nasledva v kraljevanji njegov sin Ela, hudobni Zambri pa ga umori, in se
kraljestva polasti, Izrael si izvoli Amrija kralja, Zambri pa se sam sežge s
kraljevo hišo vred. Po Amrijevi smerti nasledva njegov prehudobni sin Ahab,
ki si je Jezabelo vzel za ženo, in v njegovim času so spet sozidali mesto

Jeriho.

1. Zgodila se je pa beseda
Gospodova do Jehuta,') sina Ha-
nanijeviga, 1 2 ) zoper Baasa, rekoč:

2. Zato, ker sim te povikšal
iz prahu, 3 ) in te postavil vojvoda
čez svoje ljudstvo Izrael, 4 ) si ti
pa hodil po Jeroboamovim potu,
iu si zapeljal v greh moje ljud¬
stvo Izrael, de si me dražil v
njih grehih;

3. glej, jez bom požel nasled¬
nike Baasove in naslednike nje-,
gove hiše, in bom storil s tvojo
hišo, kakor s hišo Jeroboama, Na-
batoviga sina. Zgor. 14, 10.

4. Kdor bo umeri zmed Baa-
sovih v mestu, ga bodo snedli
psi; in kdor bo umeri zmed njih
na polji, ga bodo snedle ptice
pod nebam. Zgor. 14, 11.

1. Bog se je usmilil svojiga nezvestiga ljudstva, in mu je pošiljal od časa do
časa preroke; dal je pa tudi, de so bili vselej tudi pobožni in verni med njim-

2. Hanani, Jehutov oče, je bil sam tudi prerok. Glej 2. Kron. 16, 17.

3. Vsaka oblast je od Boga; tudi zdajavec in morivec Baasa je prišel do kra¬
ljestva le, ker je Bog dopustil; le po njegovi volji, ali vsaj z njegovim do-
pušenjem kralji gospodujejo.

4. Bog imenuje odpadlo ljudstvo še svoje ljudstvo, nekoliko zato, ker je ohra¬
nilo še veliko reči od stare zaveze, namreč obrezo, bukve zaveze, in druga;
nekoliko pa zato, ker je Bog previdil, de se bo še povernilo k svojim bra-
tam, k Judovimu ljudstvu. To nas uči, de poterpimo s tacimi, ki druga**
mislijo, ter jih ljubimo, njih zmote pa studimo, in se jih ogibajmo.

247

111. Bukve Kraljev 16.

5. Druge zgodbe Baasa pa,
in vse, kar je storil, in njegovi
boji, ni li to zapisano v letnih
bukvah Izraelovih kraljev ? 2. Kron.
16, l.

6. Zaspal je tedaj Baasa s
svojimi očeti vred, in je bil
pokopan v Tersi, in kraljeval je
Ela, njegov sin, namesti njega.

7. Ko se je pa bila po Jehutu,
Hananijevim sinu, preroku, be¬
seda Gospodova zgodila zoper
Baasa, in zoper njegovo hišo, in
zoper vse hudo, kar je storil pred
Gospodam, ter ga je dražil z deli
svojih rok, de bi bil kakor Je-
roboamova hiša; za tega voljo
ga je umoril, to je, Jehuta, Ha-
nanijeviga sina, preroka. 5 )

8. V šest in dvajsetim letu
Asa, Judoviga kralja, je kralje¬
val Ela, Baasov sin, 6 ) nad Izra¬
bam v Tersi dve leti.

9. In vzdignil se je zoper
njega njegov hlapec Zambri, vod¬
nik polovice konjnikov; 7 ) Ela pa
jo v Tersi pil, in je bil pijan v
hiši Arsa, poglavarja v Tersi. 8 )

10. Perderl je tedaj Zambri,
ler ga je udaril in umoril, v se¬
dem in dvajsetim letu Asa, Ju¬
doviga kralja, in je kraljeval na-
mesn njega. 9 ) 4 . K raij. 9j  31.

II- In ko je kraljeval, in sedel
na svojim prestolu, je pobil vso

hišo Baasovo, in ni pustil v nji,
ki šči v steno, tudi ne njegovih
sorodnikov in prijatlov. Perm. 1.
Kralj. 25, 21 : 3. Kralj. 14, 10.

12. In potrebil je Zambri Baa¬
sovo hišo po besedi Gospodovi,
ki jo je govoril Baasu po ustih
Jehuta, preroka,

13. zavoljo vsili grehov Baa-
sovih, in zavoljo grehov Ela, nje-
goviga sina, ki sta grešila in v
greh zapeljala Izraelce, de so
dražili Gospoda, Izraeloviga Bo¬
ga, v svojih nečimernostih. 10 )

14. Druge reči Ela pa, in vse,
kar je storil, ni li to zapisano v
letnih bukvah Izraelovih kraljev?

15. V sedem in dvajsetim letu
Asa, Judoviga kralja, je kralje¬
val Zambri sedem dni v Tersi;
dalje je vojska oblegala Gebe-
ton, filistejsko mesto.

16. In ko je zaslišal, de se
je spuntal Zambri, in umoril kra¬
lja, si je naredil ves Izrael kralja
Amrija, ki je bil vojskini pogla¬
var čez Izrael tisti dan v sta-
nišu.

v

17. Sel je tedaj Zambri, in
ves Izrael z njim, iz Gebetona,
in so oblegli Terso.

18. Zambri pa, viditi, de bo
mesto premagano, je šel v kra¬
ljevi dvor, 11 ) in se je sežgal s
kraljevo hišo vred, in je umeri

•J- Besedi: »to je, Jehuta, Hananijeinga sina , preroka 11 ,  ni v hebrejskim,
desiravno se dajo zraven misliti. Drugi drugači prestavljajo hebrejsko: „Po
Jehutu je prišla beseda Gospodova zoper Baasa, zavoljo vsiga nje~
goviga hudiga, in ker je bil, kakor Jeroboamova hiša, in ker jo je
udaril “. ’

6. V letu 3074 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 930 let.

7. V hebrejskim: „ vojskinih vozov 11 .

8 - ki je bil oskerbnik kraljeve hiše. Glej zg 0r . 4, 6.

9- V letu 3075 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 929 let.
to  je, s svojimi maliki, ki so zgolj nič in praznota.

v  svoj hram, kjer je imel svoje žene in svoje zaklade.

248

Ilf. Bnkve Kraljev 16.

19. v svojih grehih, 12 ) s kte-
rimi se je pregrešil, ker je delal
hudo pred Gospodam, in je hodil
po Jeroboamovim potu, in v nje¬
govim grehu, s kterim je v greh
zapeljal Izrael.

20. Druge zgodbe pa Zam-
brija, in njegovo zalezovanje, in
grozovitost, ni li to zapisano v
bukvah Izraelovih kraljev?

21. Takrat seje Izraelovo ljud¬
stvo razdelilo v dva dela; polo¬
vica ljudstva je hodila za Teb-
nijem, Ginetovim sinam, de bi
ga postavila kralja, in polovica
za Amrijem;

22. premagalo pa je ljudstvo,
ki je bilo z Amrijem, ljudstvo,
ki je hodilo za Tebnijem, Gine¬
tovim sinam, in umeri je Tebni,
in kraljeval je Amri. 13 )

23. V en in tridesetim letu
Asa, Judoviga kralja, je kralje¬
val Amri nad Izraelam, dva¬
najst let; v Tersi je kraljeval
šest let.

24. In je kupil hrib Samarijo
od Semerja za dva talenta srebra;
in ga je pozidal, in je klical ime
mesta, ki gaje sozidal, po imenu
Semerja, gospodarja tega hriba,
Samarijo.

25. Delal pa je Amri hudo pred
obličjem Gospodovim, in je rav¬
nal krivično bolj ko vsi, ki so
bili pred njim.

26. In hodil je po vsim potu
Jeroboama, Nabatoviga sina, in

v njegovih grehih, s kterimi je v
greh zapeljal Izrael, de je dražil
Gospoda, Izraeloviga Boga, v
svojih nečimernostih.

27. Druge zgodbe pa Amrija,
in njegove vojske, ki jih je imel,
ni li to zapisano v letnih bukvah
Izraelovih kraljev?

28. In zaspal je Amri s svo¬
jimi očeti vred, in je bil pokopan
vSamarii; in kraljeval je Ahab,
njegov sin, namesti njega. 14 )

29. Ahab pa, Amrijev sin, je
kraljeval nad Izraelam v osem
in tridesetim letu Asa, Judoviga
kralja. In kraljeval je Ahab,
Amrijev sin, nad Izraelam v Sa¬
ma rii dve in dvajset let.

30. In delal je Ahab, Amrijev
sin, hudo pred obličjem Gospo¬
dovim, bolj kakor vsi, ki so bili
pred njim.

31. In ni mu bilo zadosti, de
je hodil v grehih Jeroboama, Na¬
batoviga sina; 15 ) verh tega je
vzel za ženo Jezabelo, hčerEt-
baala, sidonskiga kralja. 16 ) In je
šel, ter je služil Baalu, in ga je
molil.

32. In postavil je altar Baalu
v Baalovim tempeljnu, ki ga je
bil sozidal v Samarii;

33. in je zasadil log, in še več
je storil Ahab v svojim djanji,
ter je dražil Gospoda, Izraelo¬
viga Boga, bolj kakor vsi Izra¬
elovi kralji, ki so bili pred njim-

34. V njegovih dneh 17 ) je zi-

12. V hebrejskim: „ zavoljo grehov “.

13. V letu 3079 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 925 let.

14. V letu 3086 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 918 let.

15. de je namreč molil podobe zlatih telet. Glej zgor. 12, 28.

16. kije  bila posebna malikovavka, in je vpeljala službo Baala, sidonskiga
malika, ki je bil znamnje solnca, ko gospodarja na nebezu.

17. to je, v Ahabovih^dneh ali časih.

249

III. Bukve Kraljev 16. il.

dal Hiel iz Betela Jeriho; na
Abirama, svojiga pervorojenca,
je nje dno vložil, in na Seguba,
svojiga mlajšiga, je postavil njene

vrata; 18 ) po besedi Gospodovi,
ki jo je govoril po Jozuetu, Nu-
novini sinu. Joz. 6, 26.

XVII. Poglavje.

Prerok Elija napove sušo. Krokarji nosijo preroku jesti. Elija se poda v Sarefto
k neki vdovi. Per nji ne poide ne moka v posodi, ne olje v verču. Elija obudi
s svojo molitvijo nje sina. v življenje.

1. In govoril je Elija, Tesbi-
čan, zmed prebivavcov galaaj-
skih, ‘) Ahabu: £ Kakor res¬
nično^  živi Gospod, Izraelov Bog,
ki pred njega obličjem stojim, ne
bo te leta rose in dežja, razun
po besedah mojih ust. 2 ) sir.48,1.
Luk. 4, 25. Jak. 5, 17.

2. In zgodila se je beseda
Gospodova do njega, rekoč:

3. Umakni se od tod, in pojdi
proti izhodu, in skri se per po¬
toku Karitu, ki je Jordanu na¬
sproti.

4. In ondi pi s potoka; ter
krokarjem sim zapovedal, de te
ondi žive.

5. Sel je tedaj, in je storil
po besedi Gospodovi; in ko je
bil odšel, je sedel per potoku
Karitu, ki je Jordanu nasproti.

6. Krokarji so mu tudi nosili
kruha, in mesa zjutrej, enako
kruha in mesa zvečer, in pil je
s potoka.

7. Po ([nekterih ) dneh pa se
je posušil potok; ker ni dežilo
na zemljo.

8. Zgodila se je tedaj beseda
Gospodova do njega, rekoč:

9. Vstani, in pojdi v Sarefto
Sidoncov, 3 ) in ostani ondi; za¬
povedal sim namreč ondi ženi
vdovi, de te preživi.

10. Vstal je in šel v Sarefto.
In ko je prišel do mestnih vrat,
se mu je perkazala žena vdova,
ki je nabirala derv; in jo je po¬
klical, in ji rekel: Daj mi malo
vode v posodi, de pijem. Luk. 4,26.

11. In ko je ona šla, de bi
pernesla, je zavpil za njo, rekoč:
Pernesi mi, prosim, tudi grižljej
kruha v svoji roki.

12. In ona je odgovorila: (Ka¬
kor resnično^  živi Gospod, tvoj
Bog, nimam kruha, razun toliko
moke v loncu, kolikor je pešica
zamore deržati, in malo olja v

| verču; glej, nabiram par derv,

18. Zgubil je vse svoje otroke; pervi mu je umeri, ko je začel mesto zidati,
m poslednji, ko je bil delo končal.

1. Mesto lesbi je bilo v Gadovim rodu, namreč v Galaadu, v deželi unkraj
Jordana. 1 o splošni misli svetih očetov je bil Elija spreduik preroške šole (pri-
men 1. Kialj. 10, 5.), in je živel v deviškim stanu. Bog mu je dal močniga
duha, in vneto gorečnost za njegovo čast.

2. Te besede so bile nedvomljivo konec svarivniga govora do kralja Ahaba,
ki se ni hotel malikovanju odpovedati.

3. Sarefta je bilo mesto na sidonski zemlji blizo morja, tedaj zunaj izraelske
dežele.

250 111. Bukve

de grem, in ga napravim sebi,
in svojima sinu, de jeva, ter
umerjeva. 4 )

13. In Elija ji je rekel: Nikar
se ne boj, temuč idi, in stori, kakor
si rekla j vender meni nar pred
naredi s tiste močice majhen pod-
pepelnik, in pernesi ga k meni;
sebi pa, in svojimu sina po tem
naredi.

14. To pa pravi Gospod, Izra¬
elov Bog: Moka v loncu ne bo
pošla, in olje v verču se ne bo
zmanjšalo, do dneva, ob kterim
bo Gospod dal dežja na zem¬
ljo- 5 )

15. In ona je šla, in je nare¬
dila po Elijevi besedi, in jedel
je on, in ona, in njena hiša; in
od tistiga dneva

16. moka v loncu ni pošla, in
olje v verču se ni zmanjšalo, po
besedi Gospodovi, ki jo je bil
govoril po Elii.

17. Zgodilo se je pa po tem,
de je zbolel sin žene, gospodi¬
nje, in bila je bolezen silno huda,
tako de ni bilo v njem sape.

Kraljev II.

18. Rekla je tedaj Eliju: Kaj
je meni s teboj, mož Božji? Si
prišel k meni, de zopet v spomin
pridejo moje krivice, in de umo¬
riš mojiga sina? 6 )

19. In rekel ji je Elija: Daj
mi svojiga sina. In vzel ga je z
njeniga naročja, in ga je nesel

v zgornji hram, 7 ) kjer je sam ,
stanoval, in ga je položil na svojo
posteljo.

20. In je klical v Gospoda, in
je rekel: Gospod, moj Bog, si li
tudi vdovo, per kteri se jez ka¬
kor si bodi živim, z nadlogo uda¬
ril, de umoriš njeniga sina?

21. In razprosterl se je, in se
je meril nad dečkam trikrat, 8 ) in
je klical v Gospoda, ter je rekel:
Gospod, moj Bog, naj se verne,
prosim, duša tega dečka v nje¬
govo telo!

22. In Gospod je uslišal Elijev
glas, in povernila se je dečkova
duša v njega, in oživel je.

23. In vzel je Elija dečka, in
nesel ga je iz zgornjiga hrama v
spodnjo hišo, in ga je dal nje-

4. po tem za lakoto umerjeva, ker ne bova imela nič več jesti.

5. Elija je čednost in dobrotljivost te žene djal na terdo skušnjo; Bog pa ji
je dal pomoč, de je verjela prerokovi besedi; zatorej se je s čudovitno volj¬
nostjo znebila pičliga, kar je imela. Sveti očetje močno hvalijo njeno ljubezen,
dobrotljivost in postrežnost.

6. Besede te žene, pravi Teodoret, so vredne občudovanja. Ona hoče reči:
Luč tvoje svetosti je storila, de so se pokazali moji grehi, ki so bili poprej
v temi skriti. Ona ne pravi: Ti si mi pernesel nesrečo, temuč spozna, de
nje grehi so krivi njene nesreče. Ona iz ponižnosti obžaluje, de je sprejela
preroka pod svojo nevredno streho.

7. Zgornji hram je bil verh hiše, na ravni strehi. Glej Sodn. 3, 20: 4. Kralj-
4, 10.

8. To je prerok delal po Božjim nagibanji, de je s tem vpodobil veliko skriv¬
nost — obujenje ljudstev v novo življenje. Vse ljudstva so namreč mertve
ležale v svojih grehih, Bog pa jih je hotel obuditi, ker se je ponižal do njih
reve, ter se je nekako meril z njimi. Trikratno merjenje kaže na skrivnost
presvete Trojice, ker se keršansko ljudstvo oživlja, ne po Očetu samo brez
Sina, ne po Očetu in Sinu samo brez svetiga Duha, ampak po vesoljni pre¬
sveti Trojici (Sv. Avguštin).

251

lil. Bukve Kraljev 11. 18.

govi materi, in ji je rekel: Glej,
tvoj sin živi!

24. In rekla je žena Eliju: Zdaj

sim v tem spoznala, de si ti mož
Božji, in de je beseda Gospodova
v tvojih ustih resnična.

XVIII. Poglavje.

Bog: Eliju ukaže iti k kralju Ahabu. Velika suša in lakota je v deželi. Abdija,
kraljev hišnik, skriva preroke, ki jih mori hudobna Jezabela. Ahab in Abdija
gresta vsak po svojim potu merve iskat po deželi. Elija sreča hišnika Abdija,
>n mu reče, naj naznani kralju, de je Elija tukej. Abdija silno nerad to naznani
kralju, ker se boji smerti. Kralj gre Eliju naproti. Elija očita kralju malikovanje.
Krivi preroki vpijejo od jutra do večera proti Baalu, naj zažge njih daritev, pa
«> uslišanja. Elija prosi Boga, naj požge ogenj njegovo daritev, in je uslišan.
Elija pomori krive preroke, in sprčsi dežja.

1. Po veliko dneh se je zgo¬
dila beseda Gospodova do Elija,
v  tretjim letu, 1 ) rekoč: Pojdi, in
pokaži se Ahabu, de dam dežja
na zemljo.

2. Šel je tedaj Elija, de bi
se pokazal Ahabu; bila je pa
silna lakota v jSamarii.

3. In poklical je Ahab Ab¬
dija, oskerbnika svoje hiše; Ab¬
dija pa se je močno bal Gospoda.

4. Zakaj ko je Jezabela mo¬
rila preroke Gospodove, je on
vzel sto prerokov, in jih je skril
po petdeset in petdeset v berlo-
gih, in jih je živil s kruhani in
vodo.

5. Rekel je tedaj Ahab Abdiju:
Pojdi po deželi do vsili vodnih
studencov, in po vsili dolinah, 2 )
oe kje zamoremo najti trave, in
oteti konje in mezge, de vsa ži¬
vina ne pogine.

6. In razdelila sta si kraje,
de bi jih obhodila; Ahab je sel
po enim potu, in Abdija po dru¬
gim potu posebej.

7. In ko je bil Abdija na potu,
mu je Elija prišel naproti, in ko
ga je on spoznal, je padel na
svoj obraz, in je rekel: Ali si ti,
moj gospod, Elija?

8. In on mu je odgovoril: Jez
sim. Pojdi in povej svojimu go¬
spodu: Elija je tukaj.

9. Uni pa pravi: Kaj sim se
pregrešil, de daš mene, svojiga
lilapca, Ahabu v roko, de me
umori?

10. £Kakor resničnoJ  živi
Gospod, tvoj Bog, ni ga naroda,
ne kraljestva, kamor bi ne bil
poslal moj gospod te iskat; in
ko so vsi odgovarjali: Ni ga tu¬
kaj , je zapersegel posamezne kra¬
ljestva in narode, de te nikakor
ni bilo najti.

11. In zdaj mi ti praviš: Pojdi
in povej svojimu gospodu: Elija
je tukaj!

12. In ko bom odšel od tebe,
te bo Duh Gospodov odnesel v
kraj, ki ga jez ne vem; in bom
šel, ter oznanil Ahabu, in ko te

1. v tretjim letu, kar je stanoval v Sarefti, v četertim, kar je bila suša. Glej
Luk. 4, 25.

2. in do vsih potokov, ki so tekli po dolinah.

III. Bukve Kraljev 1.8.

252

ne bo najdel, bo mene umoril;
tvoj hlapec pa se boji Gospoda
z mladiga.

13. Ali ni bilo naznanjeno tebi,
mojimu gospodu, kaj sim storil,
ko je Jezpbela morila preroke
Gospodove, de sim skril zmed
prerokov Gospodovih sto mož, po
petdeset in petdeset v berlogib,
in sim jih živil s kruham in z
vodo ?

14. In zdaj ti praviš: Pojdi,
in reci svojimu gospodu: Elija
je tukaj: de me umori?

15. In rekel je Elija: [Kakor
resnično ) živi Gospod vojskinih
trum, pred kteriga obličjem sto¬
jim, še dans se mu bom perkazal.

16. Šel je tedaj Abdija Ahabu
naproti, in mu je naznanil; in
Ahab je prišel Eliju naproti.

17. In ko ga je vidil, je rekel:
Si li ti tisti, ki motiš Izrael? 3 )

18. In on je rekel: Nisim jez
motil Izraela, ampak ti, in hiša
tvojiga očeta, ki ste zapustili po¬
velja Gospodove, in ste hodili za
Baali.

19. Vender pa zdaj pošlji, in
zberi k meni ves Izrael na goro
Karmel, tudi preroke Baalove
štiri sto in petdesetere, in pre¬
roke logov 4 ) štiri stotere, ki jedo
z mize Jezabeline. 5 )

20. Poslal je Ahab do vsih
otrok Izraelovih, in je zbraPpre-
roke na karmelski gori.

21. Stopil pa je Elija pred vse
ljudstvo, in je rekel: Kako dolgo
omahujete na dve strani? Če Go¬
spod je Bog, hodite za njim; če
pa Baal, hodite za unim. In ljud¬
stvo mu ni odgovorilo besede.

22. In zopet je rekel Elija ljud¬
stvu: Jez sam sim ostal prerok
Gospodov; prerokov Baalovih pa
je štiri sto in petdeset mož.

23. Naj se nam dasta dva vola,
in oni naj si izberejo eniga vola,
ter naj ga razsekajo na kose, in
položijo na derva, ognja pa naj
ne podtikajo; in jez bom perpravii
druziga vola, in položil na derva,
ognja pa ne bom podtaknil.

24. Kličite imena svojih bogov,
in jez bom klical ime svojiga Go¬
spoda; in bog, kteri bo uslišal
po ognji, 6 ) on bodi Bog. In od¬
govorilo je vse ljudstvo, in je
reklo: Prav dober je predlog.

25. Reke! je tedaj Elija Baa¬
lovim prerokam: Izberite si eniga
vola, in perpravite ga pervi, ker
je vas več; in kličite imena svo¬
jih bogov, ognja pa ne podtikajte.

26. In ko so vzeli vola, ki jim
ga je bil dal, 7 ) so ga perpravilij
in klicali so ime Baalovo od jutra
do poldne, rekoč: Baal, usliši
nas! In ni bilo glasu, in nikogar,
de bi bil odgovoril; in preska¬
kovali so altar, 8 ) ki so ga bili na¬
redili.

27. In ko je bil že poldan, jih

3. s sušo, lakoto in dragino? Ali pa: n 8i li ti , ki nesrečo napravlja*
Izraelu ?“

4. ki so bili razstavljeni po vsi deželi per raznih tempeljnih in logih.

5. ki so od Jezabele prejemali živež ali plačilo.

6. kteri bo poslal ogenj, povžit darove. De bo llog to storil, je bil Elija v
sercu prepričan po svetim Duhu (v. 36.).

7. ki jim ga je M prepustil, de so si ga zbrali. _ £

8. V hebrejskim: „so hromotali  (poskakovali, ali plesali) okrog altarja L  ■
Pisavec teh bukev — zasmehovaje njih -ples — pravi: n so hromotali ^ e '

III. Bukve 1

je Elija zasmehoval, rekoč: Vpite |
z večini glasam; saj je bog, in
morebiti se pogovarja, 9 ) ali je v
gostivnici, ali na potu, ali morde
spi, de se zbudi.

28. Vpili so tedaj z velikim
glasam, in so se urezovali po
svoji šegi z nožmi in suličicami,
de so bili s kervjo obliti. l0 )

29. Kadar je prišel poldan, in
je, ko so oni prerokovali, 1 ') pri¬
šel čas, ob kterim se daritev
daruje, 12 ) in ni bilo slišati glasu,
tudi ni nihče odgovoril, in ni po¬
slušal njih prošnje;

30. je rekel Elija vsimu ljud¬
stvu: Pridite k meni. In ko je
perstopilo k njemu ljudstvo, je
poravnal altar Gospodov, 13 ) ki je
bilj razdan.

31. In je vzel dvanajst kamnov
po številu rodov sinov Jakopa,
do kteriga se je zgodila beseda
Gospodova, rekoč: Izrael bodi
tvoje ime. l. Mojz. 32, 28.

32. In je napravil s kamnov
altar vimenu Gospodovim, in je

Kraljev 18 . 253

| naredil vodotok, ,4 J kakor za dve
brazdi, okrog in okrog altarja, 15 )

33. in je zložil derva, in je
razsekal vola na kosove, in ga
je položil na derva,

34. in je rekel: Napolnite štiri
verče z vodo, in zlite jo na dar
in na derva. In spet je rekel:
Še v drugič to storite! In ko so
to storili v drugič, je rekel: Se
v tretjič ravno to storite! In sto¬
rili so v tretjič;

35. in voda je tekla okrog al¬
tarja, in grapa vodotoka se je
napolnila. lfi )

36. In ko je bil že čas, de bi
se darovala žgavna daritev, I7 ) je
perstopil Elija, prerok, in je rekel:
Gospod, Bog Abrahamov, in Iza¬
kov, in Izraelov, pokaži dans, de
si ti Bog Izraelov, in jez tvoj
hlapec, in de sim po tvoji zapo¬
vedi storil vse te reči.

37. Usliši me, Gospod, usliši
me; de se uči to ljudstvo, de ti,
Gospod, si Bog, in de si ti spre-
obernil njih serca!

šo rajali ali plesali. Ko so si solnce mislili v podobi Baala, so s plešam
naznanjali tek solnea okrog zemlje, ali tudi tek zemlje okrog solnca, ki v
starim času ni bil popolnama neznan, Pa tudi preskakovanje čez altar, ali
s kozi darilni ogenj je bilo navadno.

9- Hebrejsko se tudi prestavlja: „si pomiŠljuje a .

s tem so nekako sami sebe darovali in zročevali svojiniu bogu, de bi si
njegovo milost sprosili.

G. so glasno izrekovali svoje molitve, in se obnašali kakor preroki v nekakim
višim navdihnjeuji. Glej 1. Kralj. 19, 24.

12. ko se namreč večerna daritev opravlja (v. 36.).

13. kije  bil že pred sozidanim tempeljnam pravimu Bogu postavljen na kar-
melski goii, ki so ga bili pa malikovavci poznejše poderli.

14. je dal skopati okrog in okrog altarja grapo za vodo.

15. V hebiejskim: n kakor med dvema mericama posetve u ,  to je, grapa je

obsegala toliko zemlje, kolikor bi se je posejalo z dvema mericama semena.
Merica, v hebiejskim ki se tukaj šteje, je bila tretji del n cfe u ,  in j°

derzala 662 paiiških kočnih palcov, ali malo več ko peti del vagana. ^

16. Elija je polil z vodo ves altar, de je s tem pokazal, de ogenj, ki bo prišel
na daritev, je čudovit ogenj.

G, namreč tisti čas, ko se je v tempeljnu opravljala večerna daritev.

III. Bnkve Kraljev 18. 19.

254

38. Padel pa je ogenj Gospo¬
dov, in je povžii žgavni dar, in
derva, in kamnje, in tudi prah,
in vodo, ki je bila v vodotoku,
je polizal.

39. Ko je to vse ljudstvo vi-
dilo, je padlo na svoj obraz, in
je reklo: Gospod sam je Bog,
Gospod sam je Bog!

40. In rekel jim je Elija: Pri¬
mite Baalove preroke, in kar eden
naj ne uide zmed njih. In ko so
jih bili prijeli, jih je peljal Elija
k potoku Kisonu, in jih je ondi
pomoril. 18 )

41. In rekel je Elija Altabu:
Pridi gori, 19 ) jej in pi; ker šum
veliciga dežja je. 20 )

42. Prišel je Ahab, de bi jedel
in pil 5  Elija pa je šel na verh
Karmela, in k zemlji nagnjen je
djal svoj obraz med svoje ko¬
lena, 21 )

43. in rekel je svojimu dečku:
Pojdi gori in poglej proti morju.
In ko je bil ta šel, in se ogle¬
dal, je rekel: Nič ni. In spet
mu reče: Povračaj se sedem po¬
tov.

44. Ob sedmim potu pa, glej,
je meglica majhna ko stopinja
človekova 22 ) vstajala iz morja.
In on je rekel: Pojdi gori, in
reci Ahabu: Naprezi svoj voz,
in pojdi doli, de te dež ne vjame.

45. In ko se je obračal sem
ter tje, glej, je nebo otemnelo,
in oblak, in veter, in velik dež
se je napravil. Usedel se je te¬
daj Ahab, in je šel v .jezra¬
hel. 23 )

46. In roka Gospodova je pri¬
šla nad Elija, 24 ) in opasal si je
ledje, 25 ) in je tekel pred Aha-
bam, de je prišel v Jezrahel.

XIX. Poglavje.

Elija ubeži Jezabeli, ki mu po življenji streže, v pu.šavo, in si želi umreti;
angelj mu pernese jesti in piti; s to jedjo pokrepčan gre Elija do hriba Horeba;
ondi se mu Bog perkaže, ter ga tolaži zavoljo nesrečniga Izraela, in mu ukaže,
de naj se verne, ter naj mazili Hazaela za kralja čez Sirijo, in Jehuta čez Izrael,
Elizeja pa za preroka namesti sebe. Elija gre, pokliče Elizeja s polja za pre-

roka, in Elizej hodi za njim.

1. Oznanil pa je Ahab Jeza- 1 in kako je pomoril vse preroke
beli vse, kar je bil Elija storil, | z mečem.

18. ker so bili morivci pravih prerokov (zgor. v. 4.), in zapeljivci ljudstva.

19. na karmelsko goro.

20. bodi vesel, ker bo kmalo dež prišel.

21. To daje na znanje veliko ponižnost in zbranost, s ktero je preiok molil-
Glej Po- 34, 13.

22. V hebrejskim: „ Vidim majhen oblah , velik ko moika roka, iz morja
vstajati “.

23. Jezrahel je bilo mesto v Isaharjevim rodu, viši od Terse fJoz. 19, 1
poletno stanovanje Ahabovo (S po d. 21, 1.).

24. Božja moč ga je navdala. Primeri zgor. v. 12.

25. si je podpasal svoje oblačilo, de je lože tekel.

III. Bukve Kraljev 19.

2. In Jezabela je poslala spo¬
menika k Eliju, rekoč: To naj
mi storijo bogovi, in to naj še
perdajo, če ne bom to uro jutri
storila tvoji duši, kakor (si
ti storil)  duši slednjiga zmed
njih.

3. Bal se je tedaj Elija, 1 ) in
je vstal, ter šel, kamor koli ga
je nesla volja; 2 ) in je prišel v
Bersabo Judovo, in je spustil ondi
svojiga dečka.

4. In je šel dalje v pušavo,
en dan hoda. In ko je prišel, in
sedel pod neki brinj, je prosil
svoji duši, de bi umeri, 3 ) in je
rekel: Zadosti mi je, Gospod,
vzemi mojo dušo; zakaj nisim
boljši, kakor moji očetje.

5. In se je ulegel, in je za¬
spal v brinj evi senci; in glej, an-
gelj Gospodov se ga je dotaknil,
in mu je rekel: Vstani, in jej.

6. Ozerl se je, in glej, per
njegovi glavi je bil podpepelnik, 4 )

255

in posoda vode; jedel je tedaj,
in pil, in je spet zaspal.

7. In povernil se je angel)
Gospodov v drugič, in se ga je
dotaknil, in mu je rekel: Vstani,
jej; zakaj ti imaš še dolgo pot.

8. In ko je bil vstal, je jedel,
in pil, in je hodil v moči tiste
jedi štirdeset dni, in štirdeset noči,
do Božje gore Horeha. 5 )

9. In ko je prišel tje, je ostal
v berlogu; in glej, Gospod je z
njim govoril, ter mu je rekel: Kaj
delaš tukaj, Elija?

10. On pa je odgovoril: Vnet
sim gorel za Gospoda, Boga voj-
skinih trum, ker so zapustili tvojo
zavezo Izraelovi otroci; tvoje al-
tarje so razdjali, tvoje preroke
so pomorili z mečem; pušen sim
jez sam, in išejo moje duše, de
bi jo vzeli.

11. In rekel mu je: Pojdi ven,
in stopi na goro pred Gospoda; 6 )
in glej, Gospod gre memo, 7 * ) in

1. Elija, sicer tako serčen in neprestrašen, se zdaj boji žuganja te hudobne
ženske. Takč tedaj tudi serčne in močnodušne svetnike prepada strah, boječ-
»ost. Bog to dopuša iz svetiga namena, de jih namreč ohrani v ponižnosti,
in de v njih bolj in bolj uterdi spoznanje, de so le po njem močni; de so
Pa slabi in revni, ako jih on zapusti s svojo gnado.

p- Hebrejsko nekteri prestavljajo: v je šel otel svojo dušo 11 ,  to je, svoje življenje.

’*• Tisti čas je bila prava vera zaničevana, hudobija je kraljevala, pravični so
idli preganjani in morjeni; zatorej bi bil Elija, ako bi bila Božja volja, rajši
u uierl, kakor pa de bi bil Jezabeli v roke prišel, kar bi bilo za malikovanje
le nova zmaga.

4. kruh, ki je bil v perhljajici spečen.

5. Horeb je gorovje v pušavi med dvojim končam rudečiga morja, Sinaj je

r rC M j - r  Verh te S a  gorovja. Glej 2. Mojz. 3, t : 17, 6 : 19, i. 2 : 24, 16 :
a ' 1) 6: 4, 10. Kruh, ki ga je prerok prejel, je bil prav za prav

angejs kruh s prečudno nadnatorno močjo; je bil podoba presvetiga rešnjiga
telesa, ki z njim pokrepčani hodimo po potu v nebesa k gledanju Gospod
Boga (Sv. Paskazi).

j 0 , l ,0 l e l preroka Elija v prikazni poterditi in podučiti na tistim mestu,
kjer se je dal Mojzesu viditi. Glej 2. Mojz. 33,22. Dva velika preroka stare
zaveze sta bila tukaj na tem mestu, ki sta bila poznejše tudi s Kristusam
na gori, kjer se je spremenil. Glej Mat. 17, 1. i. d.

7. Gospod pojde memo. Piš, blisk in potres bodo Gospodov prihod napovedovali.

Perm. 2. Mojz. 19, 16. 18.

256 III. Bukve

velik in močen piš, ki prevrača
hribe, in raztera skale, pred Go¬
spodam; pa v pišu ni Gospod;
in za pišem potres, pa v potresu
ni Gospod;

12. in za potresam ogenj, pa
v ognji ni Gospod; in za ognjem
šumljanje tanke sapice. 8 )

13. In ko je to slišal Elija, je
zagernil svoj obraz s plajšem, 9 )
in je šel ven, ter je stal med
vhodam v berlog, in glej, glas je
bil do njega, rekoč: 10 ) Kaj tu¬
kaj delaš, Elija? In on je odgovoril:

14. Vnet sim gorel za Go¬
spoda, Boga vojskinih trum; ker
so zapustili tvojo zavezo Izra¬
elovi otroci; tvoje altarje so raz-
djali, tvoje preroke so pomorili
z mečem, pušen sim jez sam, in
išejo moje duše, de bi jo vzeli.
Bimlj. 11, 3.

15. In rekel mu je Gospod:
Pojdi in verni se na svoj pot
skozi pušavo proti Damasku; in
ko boš prišel tje, mazili Hazaela
za kralja čez Sirijo, * 11 )

Kraljev 10.

16. in Jehuta,Namsijeviga sina,
mazili za kralja čez Izrael; l2 )
Elizeja pa, Safatoviga sina, ki
je z Abelmehule, mazili za pre¬
roka namesti sebe. 4. Kralj. 9, 2.

17. In zgodilo se bo, kdor koli
bo ubežal Hazaelovimu meču, ga
bo umoril Jehu; in kdor koli bo
ubežal Jehutovimu meču, ga bo
umoril Elizej. 13 )

18. In pustil si bom v Izraelu
sedem tavžent mož, ki se njih
kolena niso perpogovale predBaa-
lam, in ki ga vsili njih usta niso
molile roke kuševaje. 14 ) Bimlj.
11, 4.

19. Šel je tedaj Elija od ondod,
in je našel Elizeja, Safatoviga
sina,kije oral z dvanajstimi jarmi
volov, in on je bil zmed njih, ki
so z dvanajstimi jarmi volov orali;
in ko je Elija prišel do njega, je
djal svoj plajš čez njega. 15 )

20. In on je precej popustil
vole, ter je tekel za Elijem, in
je rekel: Naj kušnem, prosim,
svojiga očeta in svojo mater, 16 )

8. Bog se ti bo prikazal, govori tukaj Gospod sam ali pa njegov angelj, pa
ne v pišu, ne v potresu, ne v ognji;, ampak kadar boš čutil šumljanje tanke
sapice, takrat je Gospod pričujoč. Bog je hotel Elija s tem učiti, de dobrot'
Ijivost in milost ste njegovi pošfebni lastnosti; de ima pa tudi strašne sodbe
in šibe v svojih rokah, ki pa z njimi le tedaj ljudi tepe, ako ga njih hudo¬
bija in terdovratnost k temu sili. Gl. 2. Mojz. 34, 0. 7.

9. znamnje svetiga strahu in spoštovanja do vpričniga Gospoda.

10. ko je bil piš, potres, in ogenj memo odšel, se je čutilo šumljanje, in vtem
se je zaslišal pohlevni Božji glas, ki je govoril preroku.

11. to je, razglasi ga za kralja. To je storil namesti Elija njegov učenec
Elizej. 4. Kralj. 8, 12. 13. Bog je s tem poveljem pokazal, de je njegova
previdnost obsegala vse narode.

12. sicer ne sam, ampak po Elizejevim učencu. 4. Kralj. 9, 2. 3.

13. Malikovanje v Izraelovim kraljestvu je Bog kaznoval po kraljih Ilazaelu in
Jehutu, in tudi po Elizeji, preroku, ko je bilo štirdeset dečkov končanih p°
medvedih, in sicer ravno v Betelu, v središu malikovanja. 4. Kralj. 2, 24 .

14. Malikovavci so imeli navado, svojim inalikam obraz, roke in noge kuševati?
ali pa so svoje roke kuševali, in so te kušljeje malikom podajali, ter s°
jim s tem čast skazovali. Gl. p s . 2, 12.

15. s tem ga je posvetil v preroka, ter ga je sprejel za svojiga učenca.

16. de bi se per njih poslovil.

III. Bnkve Kraljev 10. 20.

in potem pojdem za teboj. In rekel
nm je: Idi, in verni se; kar je
bilo namreč moje opravilo, sim
ti storil. 17 )

21. Ko se je pa obernil od
njega, je vzel dva vola, in ji je

257

zaklal, in je per volovskim dre¬
vesu skuhal meso, ter ga je dal
ljudstvu, in so jedli; in je vstal,
ter šel, in hodil za Elijem, in mu
je stregel.

XX. Poglavje.

Sirski kralj Benadad oblega Samarijo, kralj Ahab pa ga v beg zapodi. Sirijani
vnovič vzdignejo nad Izraelce, in spet natolčeni beže. Ahab dobi v roke
asirskiga kralja, pa ga spusti. Nepokorniga prerokoviga učenca ubije lev. Udarjeni
prerok očita Ahabu njegovo nespamet, mu napove silno smert, njcgovimu ljud¬
stvu pa poboj.

1. Po tem je Benadad, sirski
kralj,') zbral vso svojo vojsko,
in dva in trideset kraljev 2 ) seboj,
in konj in vozov; in je šel, ter
se bojeval zoper Samarijo, in jo
je oblegel.

2. In poslal je sporočnikov do
Ahaba, Izraeloviga kralja, v
mesto,

3. in je rekel: To pravi
Benadad : Tvoje srebro, in tvoje
zlato je moje; in tvoje žene, in
tvoji naj boljši sinovi so moji.

4. In odgovoril je kralj Izra¬
elov: Po tvoji besedi, gospod

kralj, sim tvoj jez, in vse

moje.

5. In povernili so se spo¬
meniki, in so rekli: To pravi
Benadad, ki nas je poslal k tebi:
&voje srebro, in svoje zlato, in
svoje žene, in svoje sinove boš
dal meni.

6. Jutri tedaj ob ravno ti uri

bom poslal svoje hlapce k tebi,
in preiskali bodo tvojo hišo, in
hišo tvojih hlapcov; in vse, kar
koli jim bo všeč, si bodo djali v
roke, in odnesli.

7. Poklical pa je kralj Izra¬
elov vse starašine v deželi, in je
rekel: Premislite in glejte, de nas
zalezuje; zakaj poslal je k meni
zastran mojih žen, in sinov, in
zastran srebra in zlata; in nisim
odrekel.

8. In rekli so mu vsi starašini,
in vse ljudstvo: Ne poslušaj, in
ne vdaj se mu.

9. Odgovoril je tedaj Bena-

dadoviin sporočnikam: Povejte

gospodu, mojimu kralju : Y T se, za¬
voljo česar si sperviga poslal k
meni, tvojimu hlapcu, bom storil,
te reči pa ne morem storiti. 3 )

10. In vernih so se sporočniki,
in so mu povedali. 4 ) In on je spet
poslal, in je rekel: To naj mi

17. Diugi prestavljajo hebrejsko: „ Idi, verni se; zakaj pomni, kaj sim ti
storil  , ker sim te za preroka sprejel.

1. lirski ki ulj je bil zdaj v zvezi z Judovim, zoper Izraeloviga. Olej zg° r<
15, 18.

2. kraljev, ki so mu bili v davku podložni ( v . 24.). •

3- tega namreč, de bi se oropali tudi moji podložniki (v. o.).

4 ; namreč kralju Benadadu; ta je bil sin poprešnjiga kralja Benadada, ki se
je vojskoval zoper Baasa, Izraeloviga kralja (Zgor. 15, 30.).

II.

17

258 III. Bnkve

storijo bogovi, in to naj dodajo,
če bo zadosti prahu samarij-
skiga za pesti vsiga ljudstva, ki
hodi za menoj. 5 )

11. In odgovoril je kralj Izra¬
elov, ter je rekel: Povejte mu:
Ne hvali naj se, kdor se opa-
suje, ravno tako, kakor kdor se
odpasuje. 6 )

12. Zgodilo se je pa, ko je
bil zaslišal Benadad to besedo,
je pil on, in kralji v šotorih, in
je rekel svojim hlapcam: Obdajte
mesto. In obdali so ga.

13. In glej, en prerok je per-
stopil kAhabu,lzraelovimu kralju,
in mu je rekel: To govori Go¬
spod : Gotovo si vidil vso to pre¬
obilno množico? Glej, jez jo bom
dal dans tebi v roko, de veš, de
sim jez Gospod.

14. In rekel je Ahab: Po kom?
In mu je rekel: To govori Go¬
spod: Po njih, ki peš hodijo za
deželnimi poglavarji. 7 ) In je rekel:
Kdo se bo začel bojevati? In uni
je rekel: Ti.

15. Preštel je tedaj hlapce de¬
želnih poglavarjev, in je našel
število dve sto in dva in trideset;
in preštel je za njimi ljudstvo,
vse Izraelove sinove, sedem tav-
žent;

16. in šli so ven opoldne. Ben¬
adad pa je pil, in se je upijanil
v svojim šotoru, in dva in tri—

Kraljev 20.

deset kraljev z njim, ki so mu
bili v pomoč prišli.

17. Šli so pa ven hlapci de¬
želnih poglavarjev v pervim redu.
Poslal je tedaj Benadad; in oni
so mu oznanili, rekoč: Možje so
šli iz Samarije.

18. In on je rekel: Ali pri¬
dejo po mir, primite jih žive; ali
(pridejo de bi se bojevali, žive
jih vjemite.

19. Šli so tedaj ven hlapci de¬
želnih poglavarjev, in druga voj¬
ska se je za njimi podala.

20. In vsakteri je udaril moža,
ki mu je prišel naproti; in bežali
so Sirijani, in Izrael je deri za
njimi. Bežal je tudi Benadad, sir¬
ski kralj, na konji s svojimi konj-
niki.

21. Tudi je šel ven Izraelov
kralj, ter je potolkel konje in vo¬
zove, in je namakal Sirijo z ve¬
likim pobojem.

22. Perstopil pa je prerok k
Izraelovimu kralju, in mu je rekel:
Pojdi, in bodi serčen, in vedi,
in glej, kaj delaš; zakaj prihod¬
nje leto bo sirski kralj prišel zo¬
per tebe.

23. Hlapci sirskiga kralja p a
so mu rekli: Gorski bogovi so njih
bogovi, 8 ) zatorej so nas prema¬
gali; pa boljše je, de se boju¬
jemo zoper nje na ravnim, > n
zmagali jih bomo.

5. Toliko ljudstva je z menoj, de ne bo zadosti prahu, ko bi ga vsakteri vzel
le pešico od razvalin razdjaniga mesta.

6.  Kdor orožje še le okrog sebe deva, to je, se še le na vojsko pripravlja;

naj se ne hvali enako njemu, ki orožje od sebe deva, ko je namreč že sreča 0
zmago dobil. 7

7. to je, po hlapcih poglavarjev, ki so bili postavljeni v podložnih deželah)
zunaj izraelske zemlje; oni se razločijo (v. 15.) od pravih Izraelcov.

8. Malikovavci so si mislili posebne bogove za gore, in posebne za ravnin e ;
torej so menili, Izraelov Bog je gorski bog, ker je bila izraelska dežela
sploh gorata.

259

III. Bnkve Kraljev 20.

24. Ti tedaj stori to reč: Od¬
pravi posamezne kralje 9 ) od svoje
vojske, in postavi poglavarje na¬
mesti njih;

25. in dostavi število vojakov,
ki so padli zmed tvojih, in konje
po poprešnjih konjih, in vozove
po vozeh, ki si jih poprej imel;
in bojevali se bomo zoper nje na
ravnim, in vidil boš, de jih bomo
zmagali. Verjel je njih svetu, in
je storil tako.

26. Ko je bilo tedaj leto pre¬
teklo , je Benadad preštel Širi—
jane, in je šel v Afek, de bi se
bojeval zoper Izrael.

27. Na to so bili prešteti Izra¬
elovi sinovi, in vzeli so si živeža,
ter so šli od nasprotne strani, in
so se ušotorili njim nasproti, ka¬
kor dve majhni cedi ko'z; Siri—
jani pa so napolnili deželo.

28. In perstopil je en mož Božji,
ter je rekel Izraelovimu kralju:
To govori Gospod: Ker so rekli
Sirijani: Gorski bog je Gospod,
m ni dolinski bog, bom jez dal
yso to veliko množico tebi v roko;
in vedili bote, de sim jez Gospod.

29. In postavljali so se sedem
dni v boj nasproti ti in uni, sedmi
dan pa seje spočela vojska; in po¬
bili so Izraelci zmed Sirijanov sto
tavžent pešcov ob enim dnevi.

30. Bežali so pa, kteri so bili
ostali, v Afek, v mesto, in padel
je zid 10 ) na sedem in dvajset
tavžent mož, ki so bili ostali.
Tudi je Benadad bežal, ter je
prišel v mesto, v hram, ki je bil
znotrej hrama. 11 )

31. In rekli so mu njegovi
hlapci: Glej, slišali smo, de so
kralji Izraelove hiše dobrotljivi;
denimo tedaj žimnate oblačila
okrog svojiga ledja, in vervice
okrog svojih glav, 12 ) in pojdimo
k Izraelovimu kralju; morebiti
bo ohranil naše duše.

32. In opasali so svoje ledje
z žimnatimi oblačili, in djali so
vervice okrog svojih glav, in pri¬
šli so k kralju Izraelovimu, ter
so mu rekli: Tvoj hlapec Bena¬
dad pravi: Naj živi, te prosim,
moja duša! In on je rekel: Ce
še živi, je moj brat.

33. To so sprejeli možje za
dobro znamnje, in so hitro po¬
padli za besedo njegovih ust, in
so rekli: Tvoj brat Benadad. 13 )
In rekel jim je: Pojdite in per-
peljite ga k meni. Šel je tedaj
ven k njemu Benadad, in on ga
je vzdignil na svoj voz. 14 )

34. In ta mu je rekel: 15 ) Mesta,
ki jih je vzel moj oče tvojimu
očetu, bom dal nazaj; in napravi

bffi zihtoj? ktCnh Je Zg:ore j Cv 1. in 16. v.) govorjenje, de so le pili, in slabi

ga je pretre^la^H°vo?s a kin a de nri n  86  ''? nili ’ 86 je  ! )oderl in  J ih  Je pobil, ker
sodba, kakor v Jerihi ‘ prava  Izraeicov, ali pa ga je vergla Božja

«: “ItT“ »» k.,.

13. Benadad še živi. P J  ’ smertl vredne  spoznajo.

14. mu je rekel, de nai r«l-

l5 - namreč Benadad, ki se i e J wW°f “ s . ede ' To  -> e bil ° Kamnje prijaznosti.

k* jih je Benadad nazaj d a J | so ured skazati za  P rijaznost;  . m8sta ’

adad vzel kralju Baas« C z’ or ° ^ 20 ~)  tiste, ki jih je njegov oce Ben-

4 V  *

260 III. Bukve

si ceste v Damasku, l6 ) kakor jih
je napravil moj oče v Samarii,
in jez pojdem združen od tebe.
Storil je tedaj zvezo z njim, in
ga je spustil.

35. Takrat je neki mož zmed
preroških sinov 17 ) rekel svojimu
tovaršu po Gospodovi besedi: 18 )
Udari me. 19 ) On pa ga ni hotel
udariti.

36. In mu je rekel: Ker nisi
hotel poslušati glasu Gospodo-
viga, glej, pojdeš od mene, in
udaril te bo lev. 20 ) In ko je bil
nekoliko odšel od njega, ga je
našel lev, in udaril.

37. Pa tudi druziga moža je
najdel, in mu je rekel: Udari me.
Ta pa ga je udaril in ranil.

38. Šel je tedaj prerok, in je
kralju naproti prišel na potu, in
je spremenil s potresenim pra¬
ham svoj obraz in svoje oči. 21 )

39. In ko je bil kralj memo
odšel, je vpil za kraljem, in je
rekel: Tvoj hlapec je šel ven se

Kraljev 20.

bojevat celo blizo, 22 ) in ko je bil
en mož ubežal, ga je perpeljal
nekdo k meni, in je rekel: Varuj
tega moža, če ti pa uide, bo tvoja
duša za njegovo dušo, ali pa boš
odtehtal talent srebra.

40. Ko sim se pa zmoten sem
ter tje obračal, ga zdajci ni bilo
viditi. In rekel mu je kralj Izra¬
elov: To je tvoja sodba, ki si
jo sam sklenil.

41. On pa je precej obrisal
prah s svojiga obličja, in spo¬
znal ga je Izraelov kralj, de je
zmed prerokov.

42. In on 23 ) mu je rekel: Ker
si spustil iz svoje roke moža, ki
je vreden smerti, 24 ) bo tvoja duša
za njegovo dušo, in tvoje ljud¬
stvo za njegovo ljudstvo. Spod.
22, 38.

43. Vernil se je tedaj Izra¬
elov kralj na svoj dom, ter ni
hotel poslušati, 25 ) in je prišel
serdit v Samarijo.

16. to je, ulice ali terge, kjer bi si Izraelci zidali hiše, in prosto tergovali in
delali. Drugi mislijo živinske tamare in koče, ki bi jih Izraelci smeli staviti
na damaških pašnikih in ondi pasti svoje cede; drugi zopet mislijo vojaške
zasede, ktere bi Izraelov kralj smel imeti v Damasku, kakor nekdaj kralj
David (2.  Kralj. 8, 6.).

17. to je, zmed preroških učencov. Glej 1. Kralj. 10, 5. 12.

18. po povelji Gospodovim.

19. Prerok se je dal raniti, de je tako lože, ko s pertožbo, prišel pred kralja
(v. 39.).

20. Kadar Bog zapoveduje, mu mora človek pokoren biti brez vsiga vertanja

in pomišljevanja; to je prava otroška pokoršinal '

21. V hebrejskim: „se je spremenil  (neznaniga storil) s pepelom na oceh a ,
to je, na obrazu.

22. V hebrejskim: „./e šel med boj a ,  je bil med bojaki v zadnji vojski.

23. namreč, prerok mu je rekel.

24. to je, Benadada, ki je bil smerti vreden, ker je Boga preklinjal (v. 28.)-
Gl. 4. Mojz. 21, 2.

25. ni hotel nase oberniti prerokove besede ter si je k sercu vzeti, in se sp°'
koriti.

III. linkve Kraljev 31.

261

XXI. Poglavje.

Nabot* noče prodati Ahabu svojiga vinograda. Jezabela piše mestnim starašinam,
de naj Nabota po krivim spričevanji k smerti obsodijo. Nabot je kamnjan, in
Ahab vzame njegov vinograd v last. Prerok Elija napove Ahabu, de bo vsa
njegova rodovina do čistiga pokončana. Ahab dela pokoro. Bog mu zanese, de
bo napovedana kazen njegovo hišo še le po njegovi smerti zadela.

1. Po teh rečeh pa je tisti
°as imel vinograd Nabot, Jezra-
helec, ki je bil v Jezrahelu zra¬
ven poslopja Ahaba, 1 ) kralja v
Samarii.

2. Govoril je tedaj Ahab Na-
botu, ter je rekel: Daj mi svoj
vinograd, de si naredim zelnik,
ker je blizo, in tik moje hiše,
in dal ti bom zanj boljši vino¬
grad j ali pa, če se ti bolj per-
pravno zdi, ceno v srebru, koli¬
kor je vreden.

3. In odgovoril mu je Nabot:
Gospod mi bodi milostljiv, de ti
»e dam dedšine svojih očetov. 2 )

4. Prišel je tedaj Ahab na
svoj dom, serdit in razkačen nad
besedo, ki mu jo je govoril Na¬
bot, Jezrahelec, rekoč: Ne bom
6 dajal dedšine svojih očetov. In
se je vergel na svojo posteljo,
f ei ’ je obernil svoj obraz v steno,
in ni jedel kruha. 3 )

5. Prišla je pa k njemu Je¬
zabela, njegova žena, in mu je

rekla: Kaj je to? od kod je tvoja
duša razžaljena? in zakaj ne ješ
kruha?

6. In ji je odgovoril: Govoril
sim z Nabotam, Jezrahelcam, in
sim mu rekel: Daj mi svoj vino¬
grad, ter vzemi denar; ali pa,
če ti je všeč, ti bom dal boljši
vinograd namesti njega. On pa
je rekel: Ne bom ti dajal svo-
jiga vinograda.

7. Rekla mu je tedaj Jeza¬
bela, njegova žena: Velike ve¬
ljave si, in dobro vladaš kralje¬
stvo Izraelovo! 4 ) Vstani, in jej
kruh, in bodi dobre volje; jez ti
bom dala vinograd Nabota, Je-
zrahelca.

8. Pisala je tedaj listvAha-
bovim imenu, in ga je zapečatila
z njegovim perstanain, ter ga je
poslala do starašin in boljšakov,
ki so bili v njegovim mestu, in
so prebivali z Nabotam.

9. To pa je bila beseda v
pismu: Oznanite post, 5 ) in posa-

1. V Jezrahelu je Ahab imel poletno prebivališe. Glej zgor. 18, 45.

2. Dedšino svojih očetov prodajati, je prepovedovala postava. Glej 3. Mojz.
25, 23 : 4. Mojz. 36, 7. 8.

3. to je, sploh ni hotel jesti nobene reči.

4. to je govorila, kralja zasmehovaje, de je namreč slab kralj, ki si ne more
se vinograda perlastiti.

5. post pred ljudskim zboram, ki naj se snide zavoljo Nabotoviga obnašanja.
Pred tehtnimi zbori je bil zapovedan post (2. Kron. 20, 3. 4: 1 . Ezdr. 8, 21->
Jezabela je s tem zapovedanim poštam pred ljudstvom svojo pobožnost hli¬
nila, kakor de bi res želela sprositi Božjiga razsvetljenja, de bi se nad Na¬
botam sklenila pravična sodba. O gnusobna hinavka, ki z zapovedanim po¬
štam svojo hudobo pokrival

262 III. Bnkve Kraljev 21.

dite Nabota med pervake ljud¬
stva,

10. in napravite dva moža, Be-
lialova otroka, zoper njega, de
krivo pričevanje govorita: Pre¬
klinjal je Boga in kralja; 6 ) in ven
ga peljite in kamnjajte, in tako
naj umerje.

11. Storili so_ tedaj njegovi
mestnjani, starašini, in boljšaki,
ki so prebivali z njim v mestu,
kakor jim je bila zapovedala Je-
zabela, in kakor je bilo pisano v
listu, ki ga je bila poslala do njih;

12. oznanili so post, in so po¬
sadili Nabota med pervake ljud¬
stva.

13. In so perpeljali dva moža,

hudičeva otroka, ter so ji posa¬
dili njemu nasproti; ona pa, nam¬
reč ko hudičeva moža, sta go¬
vorila zoper njega pričevanje pred
množico: Preklinjal je Nabot

Boga in kralja, in zavoljo tega
so ga peljali iz mesta, in so ga
s kamnjem pobili. 7 )

14. In so poslali do Jezabele,
rekoč: Kamnjan je bil Nabot, in
je umeri.

15. Zgodilo se je pa, ko je

Jezabela slišala, de je bil Nabot
kamnjan, in de je umeri, je rekla
Ahabu: Vstani in vzemi v last
vinograd Nabota, Jezrahelca, ki
se ti ni hotel vdati, in ti ga dati,
ter denarja prejeti; zakaj Nabot
več ne živi, ampak umeri je. * * * * * * * 8 )

16. Ko je to zaslišal Ahab,
de je namreč umeri Nabot, je
vstal, in je šel v vinograd Na¬
bota, Jezrahelca, de bi ga po¬
sedel.

17. Zgodila se je tedaj beseda
Gospodova do Elija, Tesbičana,
rekoč:

18. Vzdigni se in pojdi Ahabu
naproti, Izraelovimu kralju, ki je
v Samarii; glej, šel je v Nabo-
tov vinograd, de bi ga posedel;

19. in mu govori, rekoč: To
pravi Gospod: Umoril si, in verh
tega si tudi posedel. In po tem
perstavi: To pravi Gospod: Na
tem mestu, kjer so lizali psi Na-
botovo kri, bodo lizali tudi tvojo
kri. 9 ) Spod. 22, 38.

20. In rekel je Ahab Eliju:
Si li našel, de sim tebi sovraž¬
nik? 10 ) On pa je rekel: Našel
sim, zato, ker si prodan, 11 ) de

6. V latinskim je: »Blagoslovil je Boga in kralja u .  Beseda „ blagosloviti“
pomeni v svetim pismu tudi temu nasprotno djanje, namreč »preklinjati^;  ali
ker se grešna reč  raji pove z lepo besedo, ali pa ker se per poslovljenji
blagoslovi, preklinjevanje pa je vselej nekako poslovljenje od Boga ali od

bližnjiga. Primeri .Job 1, li.

7. in so umorili tudi njegove sinove. 4. Kralj. 9, 26. Koliko grehov je bilo

združenih s tem ubojem! Hinavšina, laž, kriva persega, krivo pričevanje, pod¬
kupovanje sodnikov; vse to pa se je godilo v blisu zunanje pobožnosti.

8. Premoženje hudodelnikov zoper kralja se je navadno jemalo v kraljevo vlast.

Primeri 2. Kralj. 16, 4: 4. Kralj. 9, 7.

9. Nad Ahabam, ki je obžaloval svoje djanje (v. 27.), se ta sodba ni spolnila

popolnama, ampak nad njegovim sinam Joramam (spod. v. 29. Glej 4. Kralj-

9, 21—26.); vender pa so psi lizali tudi Ahabovo kri. Glej spod. 22, 38.

10. Si mar spoznal iz kake reči, de sim tvoj sovražnik? Zakaj hočeš name
pripraviti silovito smert, ki bi jo lahko, ki si Božji prijatel, odvernil od mene ?
V hebrejskim: »Si me našel, moj sovražnik

11. prodan si ko suženj svoji ženi Jezabeli in svojim strastim.

263

III. Bnkve Kraljev 21. 22.

hudo delaš pred obličjem Gospo¬
dovim.

21. Glej, jez bom perpravil
»ad te zleg, in bom požel tvoje
naslednike, in bom pomoril zmed
Ahabovih, ki šči v steno, in ki
je zapert, in poslednji v Izraelu. ,2 )
4. Kralj. 9, 8.

22. In storil bom s tvojo hišo,
kakor s hišo Jeroboama, Naba-
tovigasina, in kakor s hišoBaasa,
Ahijeviga sina, ker si me s svo¬
jim djanjem nadražil v jezo, in
si Izrael v greh zapeljal. Zgor.
15, 29: 16, 3.

23. Pa tudi zastran Jezabele
je govoril Gospod, rekoč: Psi
bodo snedli Jezabelo na jezra-
helskim polji. 13 ) 4. Kralj. 9, 36.

24. Če umerje Ahab 14 ) v me¬
stu, ga bodo snedli psi; če pa
umerje na polji, ga bodo snedle
ptice pod nebam.

25. Tedaj ni bilo druziga ta-
eiga, kakor Ahab, ki je bil pro¬

dan, de je delal hudo pred obličjem
Gospodovim; nadraževala ga je
namreč Jezabela, njegova žena,

26. in bil je gnusoben tako, de
je hodil za maliki, ki so jih bili
naredili Amorejci, 15 ) ki jih je bil
pokončal Gospod pred obličjem
Izraelovih otrok.

27. Ko je tedaj slišal Ahab te
besede, je pretergal svoje obla¬
čila, ter je ogernil s spokornim
oblačilam svoj život, in se je po¬
stil, in je spal v žimnatim obla¬
čilu, in je hodil z obešeno glavo.

28. In zgodila se je beseda
Gospodova do Elija, Tesbičana,
rekoč:

29. Ali nisi vidil Aliaba poni-
žaniga pred menoj? Ker se je
tedaj ponižal zavoljo mene, ne
bom perpravil nesreče v njegovih
dneh, ampak v dneh njegoviga
sina bom poslal nesrečo njegovi
hiši. 16 ) 4. Kralj. 9, 26.

XXII. Poglavje.

Ahab, kralj Izraelov, in .Josafat, kralj Judov, se združita zoper sirskiga kralja.
Krivi preroki jima oznanujejo srečno vojsko. Pravi prerok Mihej napoveduje
Ahabu nesrečo, zato ga da kralj zapreti. Ahab je v boji ranjen in umerje. Psi

t2. vse bom pomoril, kar je Ahaboviga, še celo psa, visoko in nizko, moža in
mladenča. Glej zgor. 14, 10.

t3. v hebrejskim: „na ozidji  (nasipu) jezrakeIškim “.

14. to je, če kdo umerje zmed Ahabovih mlajšev v mestu.

15. V hebrejskim: „je uganjal gnusobno malikovanje, kakor no ga uga¬
njali Amorejci, ki jih je bil“  i. t. d.

16. Sv. Krizostom, sv. Ambrož, in drugi razlagavci mislijo, de je bilaAhabova
pokora prava in resnična; ker je Bog zavoljo njegove pokore saj nekoliko
napovedane kazni preklical. Sveti Gregori pa nasproti meni, de je poniže¬
vanje hudobniga kralja izhajalo le iz strahu pred kaznijo, ne pa iz resnične
ljubezni do pravičnosti, ter sklene, de se iz tega sprevidi, koliko je Bogu
prijetna pokoia izvoljenih, ki se boje, Boga zgubiti; ako mu je še pokoia
krivičniga, hudobniga človeka všeč, ki se boji le kaj časniga zgubiti. Ahab
je ubežal le časni kazni, popolniga odpušenja pa ni bil vreden; povernil se
je tudi kmalo v stare grehe, in je nesrečno končal.

264 III. Bukve Kraljev 22.

ližejo njegovo kri, kakor je Elija prerokoval. Ahabov naslednik je njegov hudobni
sin Ohozija. Josafatove iadije se razbijejo. Josafat umerje, njegov naslednik je

njegov sin Joram.

1. Pretekle so tedaj tri leta
brez vojske med Sirijo in Izra-
elam. 2. Kron. 18, 1.

2. V tretjim letu pa je pri¬
šel Josafat, Judov kralj,') k Izra¬
elovim u kralju.

3. In rekel je Izraelov kralj
svojim hlapcam: Ne veste, deje
Ramot v Galaadu naš, in zane¬
marjamo, ga vzeti iz roke sir-
skiga kralja?

4. In rekel je Josafatu: Boš
li prišel z menoj, se bojevat zo¬
per Ramot v Galaadu?

5. In rekel je Josafat kralju
Izraelovimu: Kakor sim jez, tako
tudi ti; moje ljudstvo in tvoje
ljudstvo je eno, in moji konjniki
so tvoji konjniki. 1 2 ) In rekel je Jo¬
safat kralju Izraelovimu: Vpra¬
šaj, prosim te, dans besedo Go¬
spodovo.

6. Zbral je tedaj Izraelov kralj
preroke, okrog štiri sto mož, 3 )
in jim je rekel: Ali naj grem
zoper Ramot v Galaadu se voj¬
skovat, ali naj mirujem? In so
odgovorili: Pojdi, in dal ga bo
Gospod 4 ) kralju v roke.

7. Rekel pa je Josafat: Ali
ni tukaj kakiga preroka Gospo-
doviga, de bi vprašali po njem?

8. In rekel je Izraelov kralj

Josafatu: Ostal je en mož, po
kterim zamoremo vprašati Go¬
spoda, pa jez ga sovražim, ker
mi ne prerokuje dobriga, ampak
hudo, Mihej, Jemlov sin. In Jo¬
safat mu je rekel: Ne govori
tako, kralj!

9. Poklical je tedaj Izraelov
kralj nekiga dvornika, 5 ) in mu
je rekel: Hiti perpeljati Miheja,
Jemloviga sina.

10. Kralj Izraelov pa, in Jo¬
safat, Judov kralj, sta sedela,
vsakteri na svojim prestolu, oble¬
čena v kraljevi lepotii, na tergu
per vratih v Samarijo, in vsi pre¬
roki so prerokovali pred njunim
obličjem. 6 )

11. Naredil si je Sedecija,Ka-
naanov sin, tudi železne rogove,
in je rekel: To govori Gospod:
Z njimi boš premetaval Sirijo,
dokler je ne pokončaš.

12. In vsi preroki so enako

prerokovali, rekoč: Pojdi nad

Ramot v Galaadu, in srečno bodi,
in Gospod ga bo dal kralju ' r
roke.

13. Sporočnik pa, kije bil šel,
de bi poklical Miheja, mu je go¬
voril, rekoč: Glej, besede pre¬
rokov z enim glasam oznanujejn
kralju dobro; bodi tedaj tvoja

1. Josafat je v Judovim kraljestvu nasledoval za Asam. Glej zgor. 15, 24.

2. Ta prijaznost je bila Bogu silno zoperna, zatorej je bila tudi kaznovana^
Glej 2. Kron. 19, 1. 2. „Nikakor ne vlecite jarma z neverniki a ,  govori
apostelj 2. Kor. 6, 14.

3. verjetno so bili stirstoteri preroki iz logov, ki niso bili prišli na karmelsko
goro. Zgor. 18, 19. 22.

4. Govorili so od Gospoda, kakor de bi bil on zmed njih bogov.

5. prav za prav, skopljenca; takošni so bili v starih časih pogostama med
dvornimi služabniki.

6. so v pesmih in rekih oznanovali srečen konec te vojske.

III. Bukve Kraljev 22 .

beseda enaka njihovim, in govori
dobro.

14. In Mihej mu je rekel:
(Kakor resnično')  živi Gospod,
kar koli mi bo rekel Gospod, to
bom govoril.

15. Prišel je tedaj k kralju, in
>'ekel mu je kralj: Mihej, ali naj
gremo zoper Ramot v Galaadu
se bojevat, ali naj jenjamo? In
on mu je odgovoril: 7 ) Pojdi in
hodi srečno, in Gospod ga bo dal
kralju v roke.

16. Rekel mu je kralj: Spet
in zopet te zarotim, de mi ne
govoriš, razun kar je resnično,
v imenu Gospodovim. 8 )

17. In on je rekel: Vidil sim
ves Izrael razkropljen po gorah,
kakor ovce, ki nimajo pastirja;
in Gospod pravi: Oni nimajo go¬
spoda; 9 ) vsakteri naj se verne
na svoj dom v miru. 10 )

18. Rekel je tedaj Izraelov kralj
Josafatu: Ali ti nisim pravil, de
mi ne prerokuje dobriga, ampak
vselej hudo?

265

19. On u ) pa je perstavil in
rekel: Zatorej poslušaj besedo
Gospodovo: A r idil sim Gospoda,
sedeti na svojim prestolu, in vso
nebeško vojsko stati, njemu ob
desnici in ob levici.

20. In rekel je Gospod: Kdo
bo premotil Ahaba, Izraeloviga
kralja, de bi šel, in padel per
Ramotu v Galaadu? In eden je
tako govoril, drugi pa drugači.

21. Šel pa je duh, 12 ) in je
stopil pred Gospoda, in je rekel:
Jez ga bom premotil. In rekel
mu je Gospod: S čem?

22. In on je rekel: Pojdem,
in bom lažnjiv duh v ustih vsili
njegovih prerokov. In rekel je
Gospod: Premotil in premagal
boš; pojdi in stori tako'. 13 )

23. Zdaj tedaj glej, dal je Go¬
spod lažnjiviga duha v usta vsili
tvojih prerokov, ki so tukaj, in
Gospod je govoril hudo zoper
tebe. u )

24. Perstopil pa je Sedecija,
Kanaanov sin, in je udaril Mi-

7. Prerok je naslednje besede govoril zasmehovaje, ter je oponašal lažnjive
preroke.

8- Kralj je čutil, deje  Mihej krive preroke oponašal, ker je ponavljal njih
besede, zatorej je iskal od njega resničniga prerokovanja.

V idil sim v duhu, de bo Ahab smert storil v galaajskih hribih, in de bo
Izraelovo ljudstvo brez kralja, kakor čeda brez pastirja, in se bo razkropilo.
• naj Izrael ne hodi na vojsko ! Ali pa : Gospod jim poreče po Ahabovi smerti,
de naj se domu vernejo. Gl. v. 36.
ji. Prerok namreč tukaj še dalje govori.

13* f atan ’ kakor se nahaja tudi v Jobovi zgodbi. Job 1, 6.

vdihovat" !* °* e !. 8 to  perkazn^o očitno pokazati, de je on dopustil satanu, na-
ktm-i n«; aznjive preroke, de bi kralja premotili in k vojski pregovorili, v
Jm-i/T™ 0  smert storil v kazen za svoje grehe. Per tem pa je
, . lin«- «1’ ° J<3 le  P erkazen > tedaj le prilika, ne pa resnična zgodba;

v-«/ J . hl Ha ! an n( r hod) pred njegovo obličje z angelji

pusa, po neizvedljivih sklepih svoje previdnosti.
14. Gospod je hudo sklenil zoper tebe.

III. Bukve Kraljev 22 .

266

heja v lice, in je rekel: Je mar
tedaj Duh Gospodov mene za¬
pustil, in je tebi govoril?

25. In rekel je Mihej: Vidil
boš tisti dan, kadar pojdeš v hram,
znotrej hrama, 15 ) de bi se skril. 16 )

26. In rekel je kralj Izraelov:
Vzemite Miheja, in ostane naj
per Amonu, mestnim poglavarji,
in per Joasu, Amelekovim sinu;

27. in jima povejte: To pravi
kralj: Denita tega moža v ječo,
in živita ga s kruham revšine,
in z vodo stiske, dokler se ne
vernem v miru. 17 )

28. In rekel je Mihej: Č e se
boš povernil v miru, ni govoril
po meni Gospod. In je rekel: Za¬
slišite, vse ljudstva!

29. Šel je tedaj kralj Izraelov,
in Josafat, Judov kralj, nad Ra-
mot v Galaadu.

30. Rekel je tedaj kralj Izra¬
elov Josafatu: Vzemi orožje, in
pojdi v boj, in obleci se v svoje
oblačila; 18 ) Izraelov kralj pa je
premenil svojo obleko, in je šel
v vojsko.

31. Sirski kralj pa je bil za¬
povedal dva in trideseterim po¬
glavarjem vozov, rekoč: Ne bo¬
jujte se, ne zoper kaciga maj-
hniga, ne zoper veliciga, razun
samo zoper Izraeloviga kralja.

32. Ko so tedaj poglavarji vo¬
zov vidili Josafata, so menili, de
je on kralj Izraelov, in so se
zagnali, ter so se bojevali zoper
njega; in zavpil je Josafat. 19 )

33. In razumeli so poglavarji
vozov, de ni Izraelov kralj, in
so jenjali od njega.

34. Neki mož pa je napel lok,
ter je v negotovo nameril pušico,
in je po naključji zadel kralja
Izraeloviga med pljuča in želo¬
dec. 20 ) On pa je rekel svojimu
vozniku: Oberni svojo roko, 21 )
in pelji me zmed vojske, ker sim
močno ranjen.

35. Spočel se je tedaj boj tisti
dan, in Izraelov kralj je stal na
svojim vozu, Sirijanam nasproti, 22 )
in je umeri zvečer; tekla pa je
kri iz rane po dnu voza.

36. In oznanovavec je oklico-
val po vsi vojski, preden je solnce
zahajalo, rekoč: Vsakteri se verni
v svoje mesto, in v svojo deželo.

37. Umeri pa je kralj, 23 ) in
pernesen je bil v Samarijo; in
pokopali so kralja v Samarii.

38. In umivali so njegov voz v
samarijskim ribnjaku, in lizali so
psi njegovo kri, tudi uzde so
umili, 24 ) po besedi Gospodovi,
ki jo je govoril. Zgor. 21, 19.

39. Druge zgodbe pa Ahaba,

15. iz hrama v hram, v nar skrivnejši kot. Glej zgor. 20, 30.

16. Berž ko ne, je po Ahabovi smerti njegov sin dal poiskati kriviga preroka,
de hi ga umoril zavoljo zapeljiviga prerokovanja ; to je blezo tukaj oznanjeno.

17. Dajajte mu le toliko kruha in vode, de komej živi.

18.  V hebrejskim: „ Rekel je . . . Josafatu: Jez pojdem preoblečen v
boj. ti pa obleci svoje oblačila “.

19. k Gospodu, in je bil po tem rešen. 2. Kron. 18, 31.

20. V hebrejskim: „-zadel  . . . med špranje oklepa‘‘,  to je, ravno tam, kjer
se je oklep stikal z drugo životno obrambo, in je nekoliko odpertine bilo.

21. to je, oberni voz, in pelji me iz boja.

22. je stal, de bi s svojo pričujočnostjo svojim serčnost dajal.

23. V letu 3107 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 897 let.

24. Drugi prestavljajo hebrejsko: n in kurbe so se kopale vkervavi vodi, v

III. Bukve Kraljev 22 .  267

in vse, kar je delal, in slono-
košena hiša, 25 ) kijo je bil napravil,
in vse mesta, ki jih je bil sozidal,
ni li to zapisano v letnih bukvah
Izraelovih kraljev?

40. Zaspal je tedaj Ahab s
svojimi očeti vred, in kraljeval je
Ohozija, njegov sin, namesti njega.

41. Josafat pa, Asov sin, je
začel kraljevati čez Juda v če-
tertim letu Ahaba, Izraeloviga
kralja.

42. Pet in trideset let je bil
star, ko je jel kraljevati, in pet
in dvajset let je kraljeval v Je¬
ruzalemu ; ime njegove matere je
bilo Azuba, hči Salajeva.

43. In hodil je po vsim potu
Asa, svojiga očeta, in se ni ganil
iz nje; in je delal, kar je bilo
prav pred obličjem Gospodovim.

44. Vender višav ni odpra¬
vil; 26 ) še je namreč ljudstvo da¬
rovalo, in kadilo zažigalo po vi¬
šavah.

45. In mir je imel Josafat z
Izraelovim kraljem.

46. Druge zgodbe pa Josafata,
in njegove dela, ki jih je opravil,
'n vojske, ni li to zapisano v letnih
bukvah Judovih kraljev?

47. Pa tudi ostanke mehkuž-
nikov, 27 ) ki so bili ostali v dneh

Asa, njegoviga očeta, je spravil
iz dežele.

48. In takrat ni bilo kralja po¬
sta vljeniga v Edomu. 28 )

49. Kralj Josafat pa je bil ladij
napravil na morji, 29 ) de bi se
peljale v Ofir po zlata; in niso
mogle iti, ker so se razbile v
Asiongaberu. 30 ) 2. Kron. 20,36.

50. Takrat je rekel Ohozija,
Ahabov sin, Josafatu: Naj gredo
moji hlapci s tvojimi hlapci na la-
dijah. Josafat pa ni hotel.

51. In zaspal je Josafat s svo¬
jimi očeti vred, in pokopan je bil
z njimi v mestu Davida, svojiga
očeta, in kraljeval je Joram, nje¬
gov sin, namesti njega. 31 )

52. Ohozija pa, Ahabov sin,
je začel kraljevati čez Izrael v
Samarii v sedemnajstini letu Jo¬
safata, Judoviga kralja. 32 ) in je
kraljeval čez Izrael dve leti.

53. In je delal hudo pred
obličjem Gospodovim, in je hodil
po potu svojiga očeta, in svoje
matere, in po potu Jeroboama,
Nabatoviga sina, ki je Izrael v
greh zapeljal.

54. Služil je tudi Baalu, in ga
je molil; in je dražil Gospoda,
Izraeloviga Boga, po vsim, kar
je bil storil njegov oče.

..nuroe so

znamnje zaničevanja; tako malo so žalovali po Ahabu! Ali pa: J
umivale njegov vo-z u .  Tak6 zaničljivo so z njim ravnali!

25. stene v ti hiši so bile vložene s slonovo kostjo, ki je bila takrat z zlatarn
enake cene.

26. višav ni odpravil, kjer se je Gospodu darovalo; odpravil pa je višave, ki
so bile malikam odločene. Glej 2. Kron. 17, 6: 19, 3. zgor. 15, 14: 3, 2.3.

27. v nečistost prodano moštvo. Glej zgor. 15, 12.

28. Edomska dežela ali Idumeja je bila takrat podložna Judovim kraljem, za¬
torej so tudi imeli ladije v rudečim morji.

29 V hebrejskim: Je napravil tar šiške lad.i}e“,  to je, ladije, ki so bile za
dolgo pot, ko v Tarsis. Glej zgor. 10, 22.

^9. tu je bilo zavetise za ladije v rudečim morji.

31- V letu 3115 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 889 let.

32. Glej zgorej v. 40. in razi. 23.

X

V hebrejskim:

I. Poglavje.

Ohozija, Izraelov kralj, pošlje v svoji bolezni sporočnikov vprašat za svet malika
Beelzebuba; Elija pa ga ostro posvari, in mu sinert napove; dva poglavarja
petdeseterih mož, ki sta bila poslana po Elija, pokonča ogenj z neba z vojaki
vred; tretji, ki se je ponižal pred prerokam, je ohranjen, in z njim gre tudi
Elija k kralju. Po Ohozijevi smerti kraljuje njegov brat Joram.

1. Hsfperl se je 2 ) pa Moab
Izraelu, po tem ko je bil Ahab
umeri.

2. In Ohozija je padel skozi
omrežje 2 ) svoje zgornje hiše, ki
jo je imel v Samarii, ter je zbo¬
lel; in poslal je sporočnikov, ter
jim je rekel: Pojdite, vprašajte
Beelzebuba, 3 ) boga v Akaronu, 4 )
ali zainorem ozdraveti v ti svoji
bolezni.

3. Angelj Gospodov pa je go¬
voril Eliju, Tesbičanu, rekoč:
Vstani in pojdi sporočnikam sa¬
marijskiga kralja naproti, in jim
reci: Mar ni Boga v Izraelu, de
greste vprašat Beelzebuba, boga
v Akaronu ?

4. Za tega voljo govori tako
Gospod: S postelje, na ktero si
se ulegel, ne boš vstal; teinuč
umeri boš, umeri. In šel je Elija.

1. je odpovedal podložnost Izraelovimu kralju, kterimu je mogel davek dajati,
kar je bilo kraljestvo razdeljeno; Moabljane je bil že David podvergel svoji
oblasti.

2. to je, skozi ograjo ali deržaje, ki so bili okrog in okrog ravne strehe, tedaj
tudi okrog zgornje hiše, in so se bili poderli; drugi pa menijo, de je skozi
okno padel. Drugi drugači.

3. „Bcelzebub li ,  to je, mušji Baal, m uš ji gospod, ki so ga imeli varha zoper
muhe, ki so bile na Filistejskim in v dolnjim Egiptu, kjer je bilo močvirje,
velika nadloga v deželi. Tega Baala pa niso imeli le varha zoper muhe,
ampak so ga tudi častili ko rešivniga in zdravilniga boga ; tedaj je bil tudi
bog zoper bolezni. Od tega Baala se razloči „Beelzebul“  (Mat. 10, 25-
v greškim), to je, gospod (podzemeljskiga) prebivališa, viši hudih duhov;

se je le zaničevaje imenoval tudi n Beelzebiib“,  ali pa, ker ste si imeni močno
podobni (Glej Mat. 10. razi. 42.).'

4. Akaron je bil zmed poglavitnih filistejskih mest.

IV. Bnkve

5. In vernili so se sporočniki
k Ohoziju. In on jim je rekel:
Zakaj ste se vernili?

6. Oni pa so mu odgovorili:
Mož nam je prišel naproti, in
nam je rekel: Pojdite, in vernite
se k kralju, ki vas je poslal, in
povejte mu: To pravi Gospod:
Mar, ker ni bilo Boga v Izraelu,
pošiljaš, de bi se vprašal Beel-
z ebub, bog v Akaronu? Zatorej
ne boš vstal s postelje, na ktero
si se ulegel, teinuč umeri boš,
umeri.

7. In on jim je rekel: Ka-
košne podobe in obleke je tisti
mož, ki vas je srečal, in je go¬
voril te besede?

8. Oni pa so rekli: Kosmat
mož, 5 ) in z usnjatim pašam pre-
pasan okrog ledja. In on je rekel:
Elija Tesbičan je.

9. In je poslal do njega pet¬
letnika , in petdesetere, ki so
Mi pod njim. In ta je šel do njega,
m mu je rekel, ki je sedel verli
gore: Mož Božji, kralj je uka-
z al, de pojdi doli.

10. In odgovoril je Elija, ter
j^kel petdesetniku: Če  sim mož
“ožji, naj pride ogenj z neba, in
Požge naj tebe in tvoje petdesetere.
* rišel je tedaj ogenj z neba, in
jo požgal njega, in petdesetere,
*i so bili z njim.

11. In zopet je poslal do njega
druziga petdesetnika, in petdese¬
tere z njim. In to mu je rekel:

Kraljev I. 269

Mož Božji, kralj pravi: Hiti, pridi
doli.

12.  In odgovoril je Elija: Ge
sim jez mož Božji, naj pride ogenj
z neba, in požge naj tebe, in tvoje
petdesetere. Prišel je tedaj ogenj
z neba, in je požgal njega, in
njegove petdesetere. 6 )

13.  Zopet je poslal tretjiga pet¬
desetnika, in petdesetere, ki so
bili z njim. In ko je ta prišel, je
perpognil kolena proti Eliju, ter
gaje prosil in rekel: Mož Božji,
nikar ne zaničuj moje duše, in
duš svojih hlapcov, ki so z me¬
noj. 7 )

14.  Glej, prišel je ogenj z neba,
in je požgal perva dva petdeset¬
nika, in petdesetere, ki so bili
ž njima; zdaj pa prosim, usmili
se moje duše.

15.  Govoril pa je angelj Go¬
spodov Eliju, rekoč: Idi doli z
njim, ne boj se. Vstal je tedaj,
in je šel z njim k kralju.

16.  In mu je rekel: To govori
Gospod: Ker si poslal sporoč-
nikov vprašat Beelzebuba, boga
v Akaronu, kakor de bi ne bilo
Boga v Izraelu, per kterim bi
bil zamogel za svet vprašati, za¬
to ne boš vstal s postelje, na ktero
si se ulegel, temuč umeri boš,
umeri.

17.  Umeri je tedaj po besedi
Gospodovi, ki jo je govoril Elija,
in kraljeval je Joram, njegov brat,
namesti njega, v drugim letu Jo-

5. prav za prav, mož s kosmatim plajšem, kožuham, s prav revno obleko iz
kamelinih dlak, kakoršno so nosili preroki. Glej Cah. 13, 4. Iz. 20, 2. Mat. 3, 4.

0. To je bila strašna sodba v posvarjenje vsim Baalovim služabnikam, sodba
v stari zavezi, ki je bila zaveza strahu. Primeri Luk. 9, 54. Sporoeniki niso
bili praviga serca in duha (primeri v. 13.), nedvomljivo so bili tudi sann
Baalovi služabniki.

saj nekoliko ceni mojo dušo, in nikar me ne pokončuj I

270 IV. Bukve Kraljev i. 2 .

rama, Josafatoviga sina, Judo- ; Ohozijevih, kar je delal, ni li to
viga kralja; 8 ) zakaj ni imel sina. zapisano v letnih bukvah Izra-
18. Kar je pa družili zgodb j elovih kraljev?

II. Poglavje.

Elizej je neločljiv spremljevavec Elijev, gre z njim vred čez Jordan, ko je Elija
s plajšem vodo razdelil; Elija je v nebo vzet na ognjenim vozu, Elizej pa prejme
dvojniga njegova duha, razdeli s plajšem Jordanovo vodo, in gre po suhim skozi
reko. Elija išejo, pa ga ne najdejo; Elizej zboljša v Jerihi slabo vodo in ne¬
rodovitno zemljo; dva in štirdeset dečkov, ki so zasmehovali Elizeja, sta raz-

tergala medveda.

1. Zgodilo se je pa, ko je
Gospod hotel Elija vzdigniti z
viharjem v nebo, sta šla Elija in
Elizej iz Galgale.

2. In Elija je rekel Elizeju:
Sedi tukaj, ker me je Gospod
poslal v Betel. ‘) In Elizej mu je
rekel: (j Kakor resnično)  živi
Gospod, in živi tvoja duša, ne
bom te zapustil. In ko sta pri¬
šla v Betel,

3. so prišli ven sinovi pre¬
rokov, 2 ) ki so bili v Betelu, k
Elizeju, in so mu rekli: Ali veš,
de bo dans Gospod vzel tvojiga
gospoda od tebe? In on je od¬
govoril: Tudi jez vem; molčite!

4. Elija pa je rekel Elizeju:
Sedi tukaj, ker me je Gospod
poslal v Jeriho. In on je rekel:
(j Kakor resnično živi Gospod,
in živi tvoja duša, ne bom te
zapustil. In ko sta prišla v Je¬
riho,

5. so perstopili sinovi pre¬
rokov, ki so bili v Jerihi, k Eli¬
zeju, in so mu rekli: Ali veš,

de bo Gospod dans vzel tvojiga
gospoda od tebe? In on je rekel:
Tudi jez vem; molčite!

6. Rekel pa je Elija: Sedi
tukaj, ker me je Gospod poslal
k Jordanu. In on je rekel: [Ka¬
kor resnično)  živi Gospod, in
živi tvoja duša, ne bom te za¬
pustil. Sla sta tedaj oba skupej.

7. In petdeset mož zmed pre¬
roških sinov je šlo za njima, in
oni so tudi stali deleč nasprotij
ona pa sta oba stala per Jordanu.

8. In Elija je vzel svoj plajš,
in ga je zvil, ter je udaril vodo,
in ona se je razdelila na obe
strani, in šla sta oba skozinj po
suhim.

9. In ko sta bila skozinj pri¬
šla, je Elija rekel Elizeju: Prosi,
kar hočeš, naj ti storim, preden
bom vzet od tebe. In rekel j®
Elizej: Prosim, naj bo v meni
dvoj in tvoj duh. 3 )

10. In on je odgovoril: Težko
reč si prosil; vender če me bos
vidil, kadar bom vzet od tebe,

8. V letu 3108 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 896 let.

1. me je poslal, de se ondi poslovim per svojih učencih.

2. to je, učenci prerokov. Glej 3. Kralj. 20, 35.

3. Daj mi dvojin delež od svojiga duha, to je, sosebcn, veči ko navadni dele*
(primeri Cah. 11, 12.). Eni pa: Daj mi dvakrat toliko, kolikor ti sam imaš}
ali: Daj mi dar čudežev in dar prerokovanja.

271

IV. Bnkve Kraljev 2.

se ti bo zgodilo, kar si prosil;
če me pa ne boš vidil, se ne bo
zgodilo.

11. In ko sta dalje hodila, in
se grede pogovarjala, glej, ognjen
voz in ognjeni konji so ji razlo¬
čili; in Elija je šel v viharji v
nebo. 4 ) Sir. 48, 13: 1. Makab. 2, 58.

12. Elizej pa je gledal, in klical:
Oče moj, oče moj ! voz Izraelov,
in voznik njegov ! 5 ) In ni ga vidil
yeč, in prijel je svoje oblačila,
in jih pretergal v dva dela. 6 )

13. In je vzdignil Elijev plajš,
ki mu je bil padel; in se je ver-
nil, ter je stal na Jordanovim
bregu.

14. In s plajšem Elijevim, ki
mu je bil padel, je udaril vodo,
pa se ni razdelila, in je rekel:
Kje je Bog Elijev tudi zdaj? 7 )
In je udaril vodo, in razdelila se
je tje in sem, in Elizej je šel
skozi.

15. Ko šopa (to)  vidili sinovi
prerokov, 8 ) ki so bili v Jerihi
nasproti, so rekli: Duh Elijev je
prišel nad Elizeja. In šli so mu
naproti, ter so ga častili perklo-
"jeni do tal,

16. in so mu rekli: Glej, s tvo¬

jimi hlapci je petdeset močnih mož,
ki zamorejo iti, in poiskati tvo-
jiga gospoda, če ga ni morebiti
Duh Gospodov vzel, in vergel
na kako goro, ali v kako dolino. 9 )
In on je rekel: Nikar ne poši¬
ljajte !

17. In so ga silili, dokler ni

pervolil, in rekel: Pošljite! In
so poslali petdeset mož; in ko
so ti iskali tri dni, n ' so

našli.

18. In vernili so se k njemu;
on pa je stanoval v Jerihi, in jim
je rekel: Vam li nisim pravil:
Nikar ne pošiljajte?

19. Rekli so tudi mestni možje
Elizeju: Glej, stanovanje v tem
mestu je prav dobro, kakor ti,
gospod, sam sprevidiš; pa voda,
je prav slaba, 10 ) in zemlja ne¬
rodovitna. 1  ’)

20. On pa je rekel: Pernesite
mi novo posodo, in denite v njo
soli. In ko so jo pernesli,

21. je šel ven k vodnimu stu¬
dencu, ter je vanj djal soli, in
je rekel: To pravi Gospod: Ozdra¬
vil sim to vodo, in ne bo dalje
v nji smerti, ne nerodovitnosti. 12 )

22. Zdrava je tedaj voda do

4. Elija ie bil znad zemlje vzet kakor Henoh. Glej 1. Mojz. 5, 24. Poleg Sknvn.

11, 1 t.  ,1. .c Ji« »b koncu časov prik.z.Ie d™ P™., de toto^na¬
kovalc pokoro, in zavraeevale Antikrista, in to dve ptici s a po mis i v  e
dela svetih očetov ravno Henoh in Elija. Zastran Elija glej tudi Sir. 48,1 Id.

5. Ti si Izraelu več pomagal s svojo molitvijo in svojimi čudeži, kakor vse
vojskine trume, vozovi in konjniki.^

6. oblačilo je pretergal v znamnje žalosti in sercne bolečine.

7. Elizej toži v ponižni ljubezni: Oh, zakaj ni Bog, ki je bil z Elijem, tudi
zdaj pričujoč ?

8. učenci prerokov. Glej v. 7.

9. Hotli so poiskati Elijevo truplo, de hi ga bili častljivo pokopali.

10. voda je silno nezdrava. „. . ..

11. Hebrejska beseda tudi pomeni, de ima dežela zveržencov per živin ,

pa je bila voda kiiva. vt  . . ncrodo~

12. voda ne bo več napravljala bolezen, ali zveržencov per živim,
vitniga polja.

IV. Bukve Kraljev 2 .  3.

272

tega dne, po besedi Elizejevi, ki
jo je govoril.

23. Šel je pa od ondod v Be¬
tel; 13 ) in ko je po potu hodil, so
majhni dečki prišli iz mesta, in
so ga zasramovali, rekoč: Pridi
gori, plešec! pridi gori, plešec! 14 )

24. Ko se je on ozerl, jih je

vidil, in jih je preklel v imenu
Gospodovim; 15 ) in prišla sta dva
medveda iz gojzda, ter sta raz-
tergala zmed njih dva in štir—
deset dečkov.

25. Šel je pa od ondod na goro
Karmel, in od tod se je vernil
v Samarijo.

III. Poglavje.

Joram, kralj v Izraelu, odpravi sicer Baala, ne pa tudi druzih malikov. Kralj
Moabljanov noče več plačevati davkov Izraelovimu kralju. Trije kralji se vzdig¬
nejo zoper kralja Moabljanov, in so v nevarnosti, za žejo pomreti; prerok Blizej
pa jim sprosi vode. Moabljani zmoteni po vodi, ker mislijo, de je kri, planejo
na svoje nasprotnike; nasprotniki pa jih premagajo in njih deželo pokončajo. Kralj
Moabljanov v veliki stiski daruje svojiga lastniga sina v žgavno daritev, to pa
tri kralje tako pretrese, de ga jenjajo oblegati v njegovim mestu, in se vernejo

v svoje dežele.

1. Joram, Ahabov sin, * 1 ) pa
je kraljeval nad Izraelam v >Sa-
marii v osem in dvajsetim letu Jo-
safata, Judoviga kralja. 2 ) Kra¬
ljeval pa je dvanajst let.

2. In je delal hudo pred Go¬
spodam, pa ne kakor njegov oče
in mati; odpravil je namreč po¬
dobe Baalove, ktere je bil na¬
redil njegov oče.

3. \ r ender pa se je deržal
grehov Jeroboama, 3 ) Nabatoviga
sina, ki je Izrael v greh zapeljal,
in ni odstopil od njih.

4. Dalje je Mesa, moabski
kralj, redil veliko živine, in je
plačeval 4 ) Izraelovimu kralju po
sto tavžent jagnjet, in po stotav-
žent ovnov z njih kožami vred. 5 * )

5. In ko je Ahab umeri, je
razderl zavezo, ki jo je imel z
Izraelovim kraljem.

6. Šel je tedaj kralj Joram
tisti dan iz Samarije, in je pre-
štel ves Izrael.

7. In je poslal do Josafata,
Judoviga kralja, rekoč: Moabski
kralj je odstopil od mene, pridi

13. kjer je bilo postavljeno zlato tele. Glej 3. Kralj. 12, 27. 28.

14. Sv. Avguštin meni, de so te otroke poslali neverski starši, zasramovat pre¬
roka zastran njegove vere in pobožnosti.

15. Prerok je klical v Gospoda, de bi kaznoval te otroke, in s tem tudi njih
starše. Ali pa: On jih je preklel namesti Gospoda, ki so ga zaničevali v pre-
roku; zakaj Gospod jemlje krivice, ki se delajo njegovim služabnikam, tako,
kakor de bi bile njemu storjene.

1. Joram je bil brat Ohozijev. Glej zgor. 1, 17.

2. Josafat je bil že dve leti poprej odločil Jorama, svojiga sina, naslednik 8 ?
zatorej se on tudi že zgor. 1, 17. imenuje kralj.

3. namreč s tem, ker je častil zlati teleti. Glej 3. Kralj. 12, 27. 28.

4. vsako leto je dajal davek Izraelovimu kralju.

5. to je, z volno vred, ali neostriženih. Drugi razlagajo, de je dajal s 81110

volno od sto tavžent jagnjet in ovnov.

IV. Bukve Kraljev 3. 273

z menoj zoper njega v boj. In
on je odgovoril: Pojdem; kdor
je moj, je tvoj; moje ljudstvo je
tvoje ljudstvo, in moji konji so
tvoji konji.

8. In je rekel: Po kterim potu
pojdemo? On pa je odgovoril:
Skozi idumejsko pušavo. 6 )

9. Sli so tedaj Izraelov kralj,
jn J udov kralj, in Edomov kralj; 7 )
tu bodili so okrog po potu sedem
dni, in ni bilo vode za vojsko,
ln  za živino, ki je šla za njimi.

10. In rekel je kralj Izraelov:
Oh, oh, oh ! zbral nas je Gospod
tri kralje, de bi nas dal v roke
Moabu.

11. In Josafat pravi: Je li tu¬
kaj prerok Gospodov, de bi pro¬
sili Gospoda po njem ? In odgo¬
voril je eden zmed hlapcov Izra-
e joviga kralja : Tukaj je 8 ) Elizej,
Safatov sin, kije vlival vodo Eliju
na roke. 9 )

. 12. In Josafat pravi; Per njem
J e  beseda Gospodova. Šel je tedaj
k njemu Izraelov kralj, in Josafat,
Judov kralj, in Edomov kralj.

13. Rekel je pa Elizej Izra-
e lovimu kralju: Kaj imam s teboj?

Pojdi k prerokam svojiga očeta
in svoje matere. In Izraelov kralj
mu reče: Zakaj 10 ) je zbral Go¬
spod te tri kralje, de bi jih dal
Moabu v roke?

14. In Elizej muje rekel: [Ka¬
kor resnično } živi Gospod voj-
skinih trum, pred čigar obličjem
stojim, ko bi se ne sramoval 11 )
obličja Josafata, kralja Judoviga,
bi za te celo ne maral, in bi te
ne pogledal.

15. Zdaj pa mi perpeljite bren-
kavca. 12 ) ln ko je brenkavec bren¬
kal, je prišla nad njega roka Go¬
spodova, in pravi:

16. To govori Gospod: Nare¬
dite strugi tega potoka jam in jam.

17. To namreč govori Gospod:
Ne bote vidili vetra, 13 ) ne dežja,
in ta struga se bo napolnila z
vodami, in pili bote vi, in vaše
družine, in vaša živina.

18. In malo je to pred obličjem
Gospodovim; verh tega bo dal Go¬
spod tudi Moaba vam v roke.

19. In razdjali bote vsako ob-
terjeno mesto , in vsako izbrano
mesto, in posekali bote vse sadno
drevje, 14 ) in zamašili bote vse

Idumeja ali Edom je eno.

ki je Josafatu, Judovimu kralja, davek dajal.

“• to je, blizo, ne deleč od tod. Primeri v. 12.

10 t0  ‘* e ’ * <1  Elijev služabnik.

• V hebrejskim: »Nikar!  (ne zaničuj me, ker per Gospodu hočem pomoči
ro/*e“ ftCr >€  ™ 0S P°d %bral te tri kralje , de bi jih dal Moabu v

U. ko bi se ne bal Josafata, Judoviga kralja, žaliti; ali pa: ko bi ne spoštoval
Josafata.

t2. Prerok je bil p 0  pogledu v malikovavskiga kralja ob svoj dušni pokoj prišel;
orej bi se lad po prijetnim glasu strun utolažil, in s tem perpravil za Božje
navdihnjenje. Glej 1. Kralj, lo, 5.

' • ne bote čutili vetra, ki mokro vreme naznanja.

' Sadno drevje posekati je bilo po 5. Mojz. 20, 19. prepovedano per zma o°'
Van ji kananske dežele, de bi ga ne bilo treba zopet saditi; drugači je bi o
Pa v zunanji sovražnikovi deželi.
n.

18

274 IV. Bnkve Kraljev 3. 4.

vodne studence, in pokrili vse
dobro polje s kamnjem. 15 )

20. Zgodilo se je tedaj zju-
trej, kadar se daritev l6 ) navadno
opravlja, in glej, vode so per-
tekle po potu od Edoma, 1 ') in
zemlja je bila napolnjena z vodami.

21. Vsi Moabljani pa, slišati,
de so prišli kralji, de bi se boje¬
vali zoper nje, so sklicali vse,
kar jih je bilo opasanih z orož¬
nim pašam, 18 ) in so se vstavili
na mejah.

22. In ko so zjutrej zgodaj
vstali, in je izšlo že solnce un-
kraj voda, so vidili Moabljani
nasproti vode, rudeče kakor kri.

23. In so rekli: Krije po meču ;
kralji so se med seboj zbojevali,
in so drugi druziga pobili j zdaj
pojdi na rop, Moab!

24. In so šli nad šotoriše Izra¬
elovo; na to pa se je vzdignil
Izrael, in je udaril Moabljane;
oni pa so bežali pred njimi. Pri¬

šli 19 ) so tedaj, ki so premagali,
in so pobili Moaba,

25. in so mesta razdjali, in vse
nar boljši polje posuli, ker je
vsakteri nanj kamen vergel, in
vse vodne studence so zamašili
in vse sadno drevje so posekali,
tako de so ostali samo jilnati zi¬
dovi; 20 ) in mesto je bilo obdano
s fračarji, in večidel razdjano.

26. Ko je to vidi! Moabov kralj,
de so namreč zmagali nasprot¬
niki, 21 ) je vzel sedem sto mož,
ki so potegnili meč, de bi pla¬
nili nad Edomoviga kralja; pa
niso mogli.

27. In prijel je svojiga pervo-
rojeniga sina, ki je imel kralje¬
vati namesti njega, ter ga je da¬
roval v žgavni dar verh zidti; 22 )
in spočela se je velika jeza v
Izraelu, 23 ) in precej so se umak¬
nili od njega, ter so se vernili v
SVOjo deželo. Amos 2, l.

IV. Poglavje.

Elizej pomnoži ubogi vdovi olje, de ga proda in plača svoj dolg; sprosi sina

Sunamljanki, ki ga je vzela pod streho, in ko ji sin umerje, ga obudi v

življenje; odvzame jedilu grenkobo in nezdravost; nasiti veliko mož z malo

kruhi.

15. ter ga bote s tem pokončali.

16. kadar se opravlja jutranja daritev v tempeljnu.

17. Voda je pertekla po posebnim čudežu, ki se je zgodil po prerokovi molitvi,
ki je bila združena z daritvijo v Jeruzalemu.

18. V hebrejskim: v kar jih je opasanih z orožnim pašam, in še vcc
(družili); to je, kar jih je že nosilo orožje, in kar je bilo še drugih zadosti
starih in močnih.

19. Prišli so čez edomsko mejo v deželo.

20. V hebrejskim: „tako, de so ostali le zidovi  (in hiše) v Kir-Hareselu ■

21. in de bodo tudi mesto Kir-Hareset vzeli.

22. de bi bil potolažil svoje bogove. V nar huji sili so tudi drugi narodi da¬
rovali človeške daritve, de bi lože dosegli pomoč; tako se n. pr. kaj taci£ a
bere celo od Rimljanov.

23. Groza, nevolja je obšla Izraelce, in milo se jim je storilo zavoljo tacig a
nečloveškiga djanja. Drugi razlagajo, de je prišla velika nadloga nad zdi'J
žene kralje od Boga (4. Mojz. 1, 53: 18, 5. Joz. 9, 20.); ker so kralj«
Moabljanov pripravili v toliko silo. Drugi razlagajo še drugači.

IV. Bnfeve Kraljev 4.

1. Neka žena pa zmed žen
prerokov je klicala vElizeja, re¬
koč: Tvoj hlapec, moj mož, je
umeri, in ti veš, de se je tvoj
hlapec bal Gospoda; in glej, po—
sojevavec je prišel, de bi vzel
dva moja sina, de bi mu slu¬
žila. ')

2. In rekel ji je Elizej: Kaj
hočeš, naj ti storim? Povej mi,
kaj imaš v svoji hiši? Ona pa
je odgovorila: Nimam, tvoja dekla,
nič druziga v svoji hiši, kakor
malo olja, de se z njim mazi¬
lim. 1 2 )

3. In ji je rekel: Pojdi, prosi
na posodo od vsili svojih sosedov
praznih posod, ne niaio;

4. in pojdi noter, in zapri svoje
duri, ko boš znotrej ti in tvoja
sinova; in nali od tod v vse po¬
sode, in ko bodo polne, jih vzemi.

5. Šla je tedaj žena, in je
zaperla duri za seboj in za svo¬
jima sinama; ona staji pernašala
posode, in sama je nalivala. 3 )

6. la ko so bile polne posode,
J e  rekla svojimu sinu: Pernesi mi
Se  posodo. On pa je odgovoril:
Jo nimam. In ustavilo se je
olje. 4 )

7. Ona pa je prišla, in je na¬
znanila inožuBožjimu. In on pravi:
*di, prodaj olje, in verni svojimu

275

posojevavcu; ti pa, in tvoja si¬
nova, živite od ostanka.

8. Zgodilo se je pa nekiga
dne, de je šel Elizej skozi Su-
namj 5 ) bila je pa ondi velika
žena, ki ga je perderžala, de bi
jedel kruh; 6 ) in ko je večkrat
ondod memo hodil, se je vrače-
val k nji, de bi jedel kruh.

9. In ona je rekla svojimu
možu: Spoznam, de je svet mož
Božji leta, ki hodi pogosto memo
nas.

10. Naredimo mu tedaj majhno
zgornjo izbo, in postavimo mu
vanjo posteljo, in mizo, in stol,
in svečnik, de, kadar pride k nam,
ondi ostane.

11. Zgodilo se je tedaj nekiga
dne, de je prišel, in ostal v zgor¬
njim hramu, in je ondi počival.

12. In rekel je Gieziju, svo-
jimu hlapcu: Pokliči to Sunam-
Ijanko. In ko jo je poklical, in
je ona pred njim 7 ) stala,

13. je rekel svojimu hlapcu:
Reci ji: Glej, pridno si nama
stregla v vsim, kaj hočeš, naj ti
storim ? Imaš le opravek, in hočeš,
de govorim s kraljem, ali z vo¬
jaškim poglavarjem? In je odgo¬
vorila: Med svojim ljudstvam sta¬
nujem. 8 )

'14. In reče: Kaj tedaj hoče,

1- Zavoljo dolga ho Izraelca smeli prodati v službo, pa ga niso smeli terdo
imeti, kakor ptujiga sužnja. Glej 3. Mojz. 25, 39. Mat. 18, 25.

2. Besedi: n de /te z njim mazilim a ,  ni v hebrejskim. Zena je to olje hra¬
nila za svoj pokop,

3. je nalivala iz verčka, v ktcrim je bilo le malo olja (v.  2.), čudovito pomnoženo
olje v posode.

4. olje je nehalo teči iz verča, ko so bile že vse posode napolnjene.

5. Sunain je bilo mesto v kuharjevim rodu. Glej Joz. 19, 18.

C. de bi pcr nji obedoval ati jedel.

7 - pred Giezijem (v. 13.), ki jo je potem preroku napovedal. „ „ . ^

S- živim ko med zgolj prijatli, mirno, brez prepira, nimam kej vec z ,

torej ne potrebujem perporočevanja na kraljevim dvoru. jq

IV. Bukve Kraljev 4.

276

naj ji storim? In Giezi je rekel:
Ne vprašaj; zakaj sina nima, in
njen mož je star.

15. Ukazal je tedaj, naj jo po¬
kliče; in ko je bila poklicana, in
je pred vratini stala,

16. ji je rekel: V tem času,
in v ravno ti uri, 9 ) če bo živ¬
ljenje še s teboj, boš imela v
telesu sina. Ona pa je odgovo¬
rila: Nikar, prosim, moj gospod,
mož Božji, nikar ne laži svoji
dekli!

17. In spočela je žena, in ro¬
dila sina, ob času, in ob tisti uri,
kakor je Elizej govoril.

18. Rastel pa je deček. In ko
je bil neki dan, in ko je bil šel
k svojimu očetu, k ženjcam,

19. je rekel svojimu očetu:
Glava me boli, glava me boli!
On pa je rekel hlapcu: Vzemi,
in pelji ga k njegovi materi.

20. In ko ga je bil vzel, in
perpeljal k njegovi materi, ga je
položila na svoje kolena do pol¬
dne, in v  umeri je.

21. »la je pa, in ga je djala
na posteljo moža Božjiga, in je
zaperla duri, ter je šia,

22. in je poklicala svojiga moža,
in je rekla: Pošlji z menoj, pro¬
sim, eniga zmed hlapcov, in oslico,
de hitim tje do moža Božjiga, in
se vernem.

23. In on ji je rekel: Zakaj
greš k njemu? Dans ni ne mlaj,

ne sabota. 10 ) In je odgovorila:
Pojdem.

24. In je osedlala oslico, in
ukazala hlapcu: Ženi, in hiti, ne
delaj mi zamude per hoji; in to
stori, kar ti ukažem.

25. Popotvala je tedaj, in je
prišla k možu Božjimu na kar-
melsko goro ; in ko jo je vidil
mož Božji od deleč, je rekel Gie-
ziju, svojimu hlapcu: Glej, tista
Sunamljanka.

26. Pojdi ji tedaj naproti, in
reci ji: Se li prav godi s teboj,
in s tvojim možem, in s tvojim
sinam? In je odgovorila: Prav!

27. In ko je bila prišla do moža
Božjiga na goro, se je oprijela
njegovih nog; 11 ) in perstopil je
Giezi, de bi jo odmaknil. 12 ) In
rekel je mož Božji: Pusti jo, za¬
kaj njena duša je v brhkosti, in
Gospod mi je perkril, in mi ni
naznanil.

28. In ona mu je rekla: Sim
li prosila sina od svojiga gospoda?
Ali ti nisim rekla: Ne norčuj s e
z menoj ?

29. In on je rekel Gieziju:
Opaši svoje ledja, 13 ) in vzemi
mojo palico v svojo roko, in pojdi.
Če te sreča človek, ga ne po¬
zdravljaj ; in če te kdo pozdravi,
ne odgovarjaj mu; 14 ) in položi
mojo palico dečku na obraz.

30. Na to je mati dečkova rekla:
(Kakoi' resničnoJ  živi Gospod,

9. V hebrejskim: „ob tem času svojiga življenja, k letu obsorej il -

10. Ob takih dneh so preroki verjetno imeli molitve in nauke, kakor se je P°'
znejše godilo v shodnicah.

11. se je vergla na tla, in se je oklenila njegovih nog, ter ga je prosila.

12. ker je mislil, de ona s tem ponižniga in tihiga preroka žali, in mu preveliko
nadlego dela.

13. Podpaši svoje oblačilo. Glej 3. Kralj. 18, 46.

14. to je, nikar se ne mudi na potu s pozdravljanjem. Na Jutrovim imajo veliko
besedi per pozdravljanji, in to popotnika dolgo mudi. Primeri Luk. 10, 4.

277

IV. Bnkve Kraljev 4.

in živi tvoja duša, ne bom te
pustila. 15 ) Vstal je tedaj, in je
šel za njo.

31. Giezi pa je šel pred njima,
in je položil palico dečku na obraz,
in ni bilo glasu, ne občutka; in
vernil se je njemu naproti, in
mu je naznanil, rekoč: Deček ni
vstal. 16 )

32. Šel je tedaj Elizej v hišo,
in glej, deček je mertev ležal na
njegovi postelji;

33. in ko je bil vanjo stopil,
je zaperl duri za seboj in za
dečkam, in je molil k Gospodu.

34. In je šel gori, in se je
ulegel na dečka; in je djal svoje
usta na njegove usta, in svoje
oči na njegove oči, in svoje roke
na njegove roke; n ) in se je skrivil
nad njim, in ogrelo se je meso
dečkovo.

35. On pa se je povernil, in
jo šel po hiši, enkrat tje in sem;
'n je šel gori, in se je ulegel na
njega; in deček je zazdehal 18 )
sedemkrat, in je odperl oči.

36. On pa je poklical Giezija,
in mu je rekel: Pokliči to Su-
namljanko. In ko je bila pokli¬
cana, je šla k njemu. In on je
cokel: Vzemi svojiga sina.

37. Ona je prišla, ter je padla
njemu k nogam, in je molila na
tleli, in je vzela svojiga sina, in
je šla ven.

38. In Elizej se je vernil v

Galgalo. Bila je pa lakota v de¬
želi, in preroški sinovi so sta¬
novali pred njim; 19 ) in rekel je
enimu zmed svojih lilapcov: Per-
stavi velik lonec, in skuhaj močnik
preroškim sinovam.

39. In šel je eden na polje, de
bi nabral poljskih želiš, in je našel
ko poljsko terto, in je nabral z
nje poljskih kolocint, 20 ) ter je na¬
polnil svoj plajš, in se je vernil,
in je narezal v močnikov lonec;
ni namreč vedil, kaj de je.

40. Nalili so tedaj tovaršem,
de bi jedli, in ko so pokusili kuhe,
so zavpili rekoč: Smert je v loncu,
mož Božji! 21 ) In niso mogli jesti.

41. On pa reče :Pernesite moke.
In ko so pernesli, jo je potresel
v lonec, in je rekel: Nali mno¬
žici, de jedo. In ni bilo nič več
grenkobe v loncu.

42. Neki mož pa je prišel iz
Baalsalise, ter je pernesel možu
Božjimu kruhov iz pervine, 22 )
dvajset ječmenovih hlebov, in no-
viga žita v svoji mavlii. On pa
je rekel: Daj ljudstvu, de je.

43. In odgovoril mu je njegov
služabnik: Koliko je to, de bi
položil pred sto mož? On spet
pravi: Daj ljudstvu, de je; zakaj
to govori Gospod: Jedli bodo,
in bo ostajalo.

44. Položil je tedaj pred nje;
in so jedli, in ostajalo je po be¬
sedi Gospodovi.

15. Ti sam moraš iti z menoj!

16. ker je bila materna vera preslaba (v. 30.).

17. kakor je bil storil poprej Elija. 3. Kralj. 17, 21.

18. Drugi prestavljajo: n j e  kihnil  (ali) zasopel “.

9. Drugi prestavljajo: „per njene'  ali ,,z njim, 11 ,  so namreč v družbi z nji 111
živeli. Spod. 6, 1.

20. to je neko pleme divjih buč, ki so okrogle in debele ko pest, in kumaram podobne.
Zi'  te  buče ali kumare so grenke ko smert.
kruhov iz novine.

378

IV. Bukve Kraljev 5.

V. Poglavje.

Sirski kralj pošlje goboviga Naamana z listam do Izraeloviga kralja, de bi ga
ozdravil gob; Izraelov kralj se nad tem močno zavzame, in preterga svoje obla¬
čila; Elizej očisti Naamana njegovih gub, ko se je bil umil sedemkratv Jordanu.
Giezi, prerokov hlapec, si z lažjo sprosi daril od Naamana, in je v kazen z

gobami obdan za vselej.

1. Naaman, vojskim poglavar
sirskiga kralja, je bil velik mož
per svojim gospodu, in časten;
zakaj po njem je Gospod dal
srečo 1 ) Sirii; bil je pa mož ser-
čen in bogat, pa gobov.

2. Bili pa so iz Sirije izšli
roparji, in so vjeto peljali iz Izra¬
elove dežele majhno deklico, ktera
je bila v službi per Naamanovi
ženi.

3. In ona je rekla svoji go-
spej: O, de bi bil pač moj go¬
spod per preroku, ki je v Sa-
marii, gotovo bi ga ozdravil gob,
ki jih ima.

4. Sel je tedaj Naaman k svo-
jimu gospodu, in mu je povedal,
rekoč: Tako in tako' je govorila
deklica iz Izraelove dežele.

5. In rekel mu je sirski kralj:
Pojdi, poslal bom list Izraelovimi!
kralju. In ko je bil ta šel na pot,
in seboj vzel deset talentov sre¬
bra, in šest tavžent zlatov, 2 ) in
deset spremenjavnih oblačil, 3 )

6. je pernesel list Izraelovimi!
kralju teh besedi: Kadar prejmeš

to pismo, vedi, de sim k tebi po¬
slal Naamana, svojiga hlapca, de
ga ozdraviš njegovih gob.

7. In ko je bil Izraelov kralj
prebral list, je pretergal svoje
oblačila, in je rekel: Sim mar
jez Bog, de bi zamogel usmer-
xiti in oživiti, ker je on k meni
poslal, de bi ozdravil moža nje¬
govih gob? (bijte in glejte, kako
perložnosti iše zoper mene!

8. Ko je Elizej, mož Božji,
to slišal, de je namreč Izraelov
kralj pretergal svoje oblačila, je
poslal k njemu, rekoč: Zakaj si
pretergal svoje oblačila? Naj
pride k meni, in zve, de je pre¬
rok v Izraelu.

9. Prišel je tedaj Naaman s
konji in vozovi, ter je stal pei'
vratih Elizejeve hiše.

10. In poslal je Elizej k njemu
sporočnika, 4 ) rekoč: Pojdi, j"
umi se sedemkrat v Jordanu, h*
tvoje meso bo spet doseglo zdravje,
in očišen boš.

11. Serdit se je Naaman ober-
nil, rekoč : Menil sim, de bo pri-

1. to je, po njem je dal Gospod rešenje in zmago v vojski.

2. namreč šest tavžent zlatih šeklov.

3. to je, deset prazničnih oblačil.

4. On ni prišel sam. Elizej, ki je bil sicer ponižen in pohleven (gl. 4. pogl-)>
je hotel učiti mogočniga Naamana, kako malo cene ima vsa človeška viso¬
kost pred očmi svetnikov. Naaman je bil tudi vreden taciga ponižanja, ke<
je hotel še ukazovati preroku, kako naj ga ozdravi (v. 11.); enako marši"
kterim mogočnikam, ki menijo, de se mora vse ravnati po njih misl*
(Sv. Gregori).

279

IV. Bnkve

šel k meni, in bo stoje klical v
ime Gospoda, svojiga Boga, in
se dotaknil s svojo roko mesta
mojih gob, in me bo ozdravil.

12. Ali niste boljši Abana in
barfar, reki v Damasku, kakor
vse vode Izraelove, de bi se v
njih umival, in se očistil? Kose
je bil tedaj obernil, in je preč
šel nevoljin,

13. so perstopili k njemu nje¬
govi hlapci, in so mu rekli: Oče!
ko bi ti bil tudi veliko reč rekel
prerok, bi jo bil gotovo mogel
storiti; koliko bolj, ker ti je zdaj
1'ekel: Umi se, in boš očišen?

14. Sel je, in se je umil v
Jordanu sedemkrat po besedi
moža Božjiga, in njegovo meso
se je popravilo, kakor meso majh-
mga dečka, in je bil očišen. Luk.
4, 27.

v  15. In ventil se je, ter je pri¬
šel k možu Božjima z vsim svo-
jnn spremstvam, in je stal pred
"jim, in je rekel: Res vem, de

Kraljev 5.

ni druziga Boga na vsi zemlji,
razun samo v Izraelu. Prosim
tedaj, de vzameš blagodar 5 ) od
svojiga hlapca.

16. On pa je odgovoril: (Ka¬
kor resnično j  živi Gospod, pred
kterim stojim, ne vzamem. In
ko je silo delal, se mu celo ni
vdal.

17. In rekel je Naaman: Ka¬
kor hočeš; pa prosim, dovoli
meni, svojimu hlapcu, de vzamem
dva mezgova tovora persti; 6 ) za¬
kaj ne bo daroval tvoj hlapec
dalje žgavne ali klavne daritve
drugim bogovam, razun Gospodu.

18. To samo pa je, česar prosi
Gospoda za svojiga hlapca; ka¬
dar pojde moj gospod 7 ) v Re-
monov tempelj molit, 8 ) in ko se
on nasloni na mojo roko, 9 ) češe
jez perpognem vRemonovim tem-
peljnu, 10 ) kadar se on perpogne
na tistim mestu, naj odpusti Go¬
spod svojimu hlapcu v ti reči. 11 * * * * * )

19. In on mu je rekel: Pojdi

5- to je, kako darilo v zahvalo.

"• dva tovora persti, ali (oliko, kolikor je zainoreta nesti dva mezga, debi namreč
s  tisto perstjo napolnil altar. Glej 2. Mojz. 20, 24: 3. Kralj. 18, 38. Naaman

Je namreč hotel odslej le pravima Bog-u služiti, in mu darovati.

7 - sirski kralj, ki sim mu hlapec ali služabnik.

Hemon je bil mende viši bog Damasčanov, podoben Baalu,
ko ga moram spremljati v tempelj.

10- če s kraljem vred v tempeljnu pred malika na tla padem, ne de bi ga

"lotil, tcmuč le de kralju ustreženi.

*!• Naaman je mogel zavoljo svoje službe kralja spremljati v tempelj, in ni

smel po koncu ostati, kadar je kralj na tla padel in malika molil (spod. 7,
i 17 -); zatorej bi se smel v tem izgovarjati, če je le v sercu čertil mali¬
kovanje. Vendcr pa je imelo to Naamanovo djanje nad seboj to nepopolnost,

kei se je lahko bližnji nad njim spotikal in se je po Naamanovim zunanjim
pocesevanji malika Remona v malikovanji poterdoval; zato je Naaman, ki je
to svojo nepopolnost dobro čutil, preroka prosil, de naj zanj moli, naj ima

Bog poterpljenje z njegovo slabostjo, ter naj tudi odverne slabe nasledke, ki
bi utegnili izvirati iz njego.viga djanja. Mnogi svetniki pa so drugači ravnali,

ter so rajši smert preterpeli, kakor de bi bili v malikovavski tempelj stopili ;

drugi svetniki so sicer vanj stopili, tode so očitno svojo gnusobo nad maliki
Pokazali, in svojo vero v Jezusa Kristusa spoznali.

280 IV. Bnkve Kraljev 5. 6.

v miru. Šel je tedaj od njega ob
izvoljenim času dežele. 12 )

20. In rekel je Giezi, hlapec
moža Božjiga: Moj gospod je
zanesel Naamanu, teinu Sirijanu,
de ni vzel od njega, kar je bil
pernesel ; (kakor resnično)  živi
Gospod, za njim potečem, de kaj
od njega prejmem.

21. In šel je Giezi zadej za
Naamanam, in ko ga je ta vidil
za seboj teči, je skočil z voza
njemu naproti, in je rekel: Je li
prav ? 13 )

22. On pa je rekel: Prav! Moj
gospod me je poslal k tebi, rekoč:
Zdaj sta prišla k meni dva mla-
denča z Efrajinoviga gorovja,
zmed preroških sinov; daj njima
talent srebra, in dvoje spreme-
njavno oblačilo.

23. In Naaman je rekel: Boljši
je, de vzameš dva talenta. In ga
je posilil, ter zavezal dva talenta
srebra v dva Žaklja, in dvoje obla¬

čilo, in je naložil dvema svojima u )
hlapcama, ki sta tudi nosila pred
njim.

24. In ko je prišel že zvečer,
je vzel iz njunih rok, ter je spravil
v hišo, in je spustil moža, in
sta šla.

25. On pa je šel noter, in se
je vstopil pred svojiga gospoda.
In Elizej je rekel: Od kod pri¬
deš, Giezi? In je odgovoril: Ni¬
kamor ni bil šel tvoj hlapec.

26. On pa reče: Ali ni bilo
moje serce v pričo, 15 ) kadar se
je mož vernil s svojiga voza tebi
naproti? Zdaj tedaj si prejel sre¬
bro, in si prejel oblačila, de si
kupiš oljnikov, in vinogradov, in
ovec, in volov, in hlapcov, in
dekel;

27. pa tudi gobe Naaman o ve
se bodo prijele tebe in tvojiga
zaroda, do vekomaj. 16 ) In šel j e
od njega, gobov kakor sneg.

VI. Poglavje.

Ko se nekima možu sekira s toporiša sname, in mu v vodo pade, stori Elizej, d e
sekira splava. Ko sirski kralj zve, de je Elizej njegove skrivne naklepe na¬
znanil Izraelovimu kralju, pošlje sirski kralj veliko trumo svojih vojakov Elizeja
lovit; Elizej pa jih oslepi, ter jih v Samarijo perpelje, kjer jih pogostujejo m
spet spuste. V Samarii je velika lakota. Kralj ukaže Elizeja ob glavo djati.

1. Rekli so pa preroški si¬
novi Elizeju: Glej, kraj, kjer sta¬
nujemo pred teboj, nam je pre¬
tesen.

2. Naj gremo do Jordana, in

naj si vsakteri vzame iz gojzda
lesa, de si naredimo ondi kraj
v stanovanje. On pa je rekel:
Pojdite!

3. In eden zmed njih reče:

12. to je, ob spomladanskim času; v hebrejskim: „in je šel ed njega neko¬
liko pota“.

13. Mar kaj pomanjkuje? Mar ni kaj prav?

14. Naaman je dal dva svojih lastnih hlapcov, de sta nesla z Giezijem.

15. Ali ni bil ondi vpričo moj preroški duh?

16. to je, dokler ne bo tvoj zarod pomeri.

IV. Bnkve Kraljev 6.

Pojdi tedaj tudi ti s svojimi hlapci.
Odgovoril je: Pojdem.

4. In je šel z njimi. In ko so
prišli k Jordanu, so sekali les.

5. Zgodilo se je pa, ko je
eden les sekal, de je sekirino
železo padlo v vodo; in on je
zavpil, ter rekel: Oh, oh, oh,
moj gospod! in še to sim na po¬
sodo vzel. 1 )

6. Rekel je pa mož Božji:
Kam je padlo? On pa mu je po¬
kazal kraj. Odsekal je tedaj les,
in ga je vergel tje, in splavalo
je železo; 2 )

7. in rekel je: Vzemi. In on
je stegnil roko, in ga je vzel.

8. Sirski kralj pa se je bo¬
jeval zoper Izrael, in je imel
svet s svojimi hlapci, rekoč: Na
tem in tem mestu postavimo za-
lezbo. 3 )

9. Poslal je tedaj mož Božji
k Izraelovimu kralju, rekoč: Varuj
s e, de ne hodiš na tisto mesto;
ker so ondi Sirijani v zalezbi. 4 )

10. Poslal je tedaj Izraelov
kralj na mesto, ki mu ga je bil
povedal mož Božji, in ga je po¬
prej obsedel, in se je ondi ob¬
varoval, ne enkrat in ne dva¬
krat. 5 )

#  11. In prestrašilo se je serce
sirskimu kralju zavoljo te reči;
m je sklical svoje hlapce, in jim
je rekel: Zakaj mi ne naznanite,
kdo je moj zdajavec per Izra¬
elovim kralji?

281

12. In rekel je eden zmed nje¬
govih hlapcov: Ni tako', gospod,
moj kralj; ampak Elizej, prerok,
ki je v Izraelu, naznanuje Izra¬
elovimu kralju vse besede, ktere
koli govoriš v svojim hramu.

13. In rekel jim je: Pojdite,
in glejte, kje je, de pošljem, in
ga vjamem. In oznanili so mu,
rekoč: Glej, v Dotanu.

14. Poslal je tedaj tje konj in
vozov, in močno trumo; in ko
so oni prišli po noči, so obdali
mesto.

15. Ko je pa ob zoru vstal
strežnik moža Božjiga, je šel ven,
ter je vidil trumo okrog in okrog
mesta, in konje in vozove, in
oznanil mu je, rekoč: Oh, oh,
oh, moj gospod! kaj bomo po¬
čeli?

16. On pa je odgovoril: Ni¬
kar se ne boj; zakaj več jih je
z nami, kakor z njimi.

17. In ko je Elizej molil, je
rekel: Gospod, odpri temu oči,
de vidi! In Gospod je odperl
hlapcu oči, in je vidil; in glej,
gora 6 ) je bila polna ognjenih konj,
in vozov, krog in krog Elizeja.

18. Sovražniki pa so prišli k
njemu; na to je Elizej molil k
Gospodu, rekoč: Udari, prosim,
ta narod s slepoto. In udaril jih
je Gospod, de niso vidili po Eli—
zejevi besedi. 7 * )

19. Rekel jim je pa Elizej: Ni
ta pot, in ni to mesto; hodite za

1. Moz toži ker ne bo mogel sekire poverniti; Elizej je namreč s svojimi

ucenc. živel v velikim uboštvu.

3 v h P l aVa  u- je Zele r Z0  čudovitno z lesam.

. v hebrejskim: ,, \ T a tem in na tem mestu bo naše šot oriše 11 '.

■  lazun namreč, ce jih ti prehitiš, de ne bodo mogli tje priti (v. 10.).

• ne enkrat ali dvakrat, ampak večkrat.

• gora ali višava, na kteri je mesto stalo.

Slepota je bila v tem, de niso spoznali več ne preroka, ne kraja.

282 IV. Bukve Kraljev 6.

menoj, in pokazal vam bom moža,
ki ga išete. Peljal jih je tedaj
v Samarijo.

20. In ko so bili prišli v Sa¬
marijo, je rekel Elizej: Gospod,
odpri jim oči, de vidijo. In od-
perl jim je Gospod oči, in vidili
so, de so v sredi Samarije. 8 )

21. In Izraelov kralj je rekel
Elizeju, ko jih je ugledal: Ali
jih pobijem, moj oče?

22. On pa je rekel: Ne po¬
bijaj (jih )j nisi jih namreč vjel
s svojim mečem in lokam, de bi
(jih)  pobil) temuč položi kruha
in vode pred nje, de jedo in pi¬
jejo, in gredo k svojima gospodu.

23. In položila se jim je velika
perprava jedil, ter so jedli in pili,
in spustil jih je, in šli so k svo-
jimu gospodu; in nič več niso
hodili 9 ) sirski roparji v Izraelovo
deželo.

24. Zgodilo se je pa po tem,
de je Benadad, sirski kralj, zbral
vso svojo vojsko, in je oblegal
Samarijo.

25. In spočela se je velika la¬
kota v Samarii, in je bila tako
dolgo obsedena, de se je proda¬
jala oslovska glava za osemdeset
srebernikov, in četerti del kaba 10 )
golobjeka 11 ) za pet srebernikov.

26. In ko je Izraelov kralj metno
šel po zidu, je neka žena zavpila
v njega, rekoč: Pomagaj mi, go¬
spod, moj kralj!

27. On pa je rekel: Ko ti Go¬
spod ne pomaga, od kod ti za-
morem jez pomagati? iz gum-
niša, ali iz tlačivnice? 12 ) In rekel
ji je kralj: Kaj si hočeš? In ona
je odgovorila:

28. Ta žena mi je rekla: Daj
svojiga sina, de ga jeve dans,
in tnojiga sina bove jedle jutri.

29. Skuhale sve tedaj mojiga
sina, in snedle. 13 ) In rekla sim
ji drugi dan: Daj svojiga sina,
de ga sneve. In ona je skrila
svojiga sina.

30. Ko je kralj to slišal, je
pretergal svoje oblačila, in je šel
metno po zidu. In vse ljudstvo
je vidilo žimnato oblačilo, s kte-
rim je bil oblečen znotrej po ži¬
votu.

31. In kralj je rekel: To naj
mi stori Bog, in to naj še per-
dene, če bo stala dans glava
Elizeja, Saiatoviga sina, na njem.

32. Elizej pa je sedel v svoji
hiši, in starašini so sedeli z njim.
Poslal je tedaj naprej moža; 14 )
in [»reden je prišel ta sporočnik,
je rekel starašinam: Ali veste,

8. Tako se grešniku odprejo oči, ki so bile na zemlji slepe za nebeške reci,
tode prepozno, v prihodnjim življenji.

9. in nič več, vsaj ne tako kmalo niso prišli.

10.  „Kab“  je bila manjši žitna mera. ki je deržala 110 pariških kočnih palcov,
nekoliko več ko dunajska mera ali bokal.

11. V  sili človek jemlje v jed vsakoršne odpadke (Primeri spod. 18, 2(■)•
Hebrejsko nekteri razlagajo: četert kaba golobje piče u ,  to je, zmesi raznig 3
zernja.

12. V ti sili zamore le sam Bog pomagati; jez ti ne morem dati ne žita, i |C
vina, ne olja, ker sam pomanjkanje tcrpim.

13. Toliko nadlogo je Bog pretil hudobnim Izraelcam 5. Mojz. 28, 53. i. d.

14. Mestna gosposka je bila prišla Klizeja za svet vprašat, kaj de jim je stori '
v ti sili; in kralj je pred seboj tje poslal moža, in še preden je ta mož tj e
prišel, je rekel fclizej i. t. d.

283

IV. Bukve Kraljev 6. 7 .

de je poslal ta morivcov sin, 15 )
de se mi odseka glava? Glejte
tedaj, ko pride sporočnik, za¬
prite duri, in ne pušajte ga noter
priti; zakaj, glej, šum nog nje-
goviga gospoda je za njim.

33. Ko je on še govoril, se
je perkazal sporočnik, ki je šel
k njemu. In rekel je: Glej, to¬
liko hudo je od Gospoda; kaj
bom še perčakoval od Gospoda? I6 )

VII. Poglavje.

Elizej prerokuje v Samarii, de bo kmalo v mestu obilno žita; Bog pošlje nad
Sirijane velik strah, de neutegama zbeže in popuste svoje šotoriše z vso zalogo
Vl 'ed; štirje gobovi možje oznanijo mestu to pergodbo; ljudstvo si nabere obilno
plena, poglavarja pa, ki ni hotel verjeti Elizejeviga prerokovanja, množica po¬
hodi per mestnih vratih.

1. Elizej pa je rekel: Poslu¬
šajte besedo Gospodovo: To go¬
vori Gospod: Ob tem času jutri
bo mernik 1 ) pšenične moke po
enim stateru, 2 ) in dva mernika
ječmena po enim stateru, per sa¬
marijskih vratih. 3 )

2. Odgovoril je eden zmed
vojvodov, na čigar roke se je
kralj naslanjal, 4 ) možu Božjimu,
ter je rekel: Ko bi tudi Gospod
naredil zatvornice na nebu, ali bo
zamoglo biti, kar praviš? 5 ) On pa
je rekel: Vidil boš s svojimi očmi,
111  ne boš jedel od tega.

3. Štirje gobovi možje tedaj

so bili per vhodu vrat; 6 ) in oni
so rekli med seboj: Kaj hočemo
tukaj biti, dokler ne umerjemo?

4. Ako hočemo iti v mesto,
bomo lakote umerli; ako osta¬
nemo tukaj, nam je umreti; poj¬
dite tedaj, pobegnimo v sirsko
šotoriše. Če nam zanesejo, bomo
živeli; če nas pa hočejo umoriti,
saj bomo tudi tako pomerli.

5. Vzdignili so se tedaj zve¬
čer, 7 ) de bi šli v sirsko šotoriše.
In ko so prišli k pervimu koncu
sirskiga šotoriša, nikogar ondi
niso našli.

6. Gospod namreč je bil dal

t5. sin kralja Ahaba, ki je bil morivec prerokov in nedolžniga Nabota po svoji
hudobni ženi Jezabeli. 3. Kralj. 18, 4: 21, 19.
t®* Kaj bi še čakal, ker ni pomoči od Gospoda? Podal se bom Sirijanam, pre¬
roka pa, ki nam je delal prazno upanje, bom umoril. Kaže se, de je te besede
govoril sporočnik; drugi pa menijo, de jih je govoril kralj, ki je bil precej
za sporocnikam tje prišel; ker mislijo, de so starašini tako dolgo branili spo-
.ročniku S ‘J° storiti Elizeju, dokler ni bil kralj sam k njim prišel.

ebrejskim: ,.sea a ,  tretji del in je deržala 668 pariških kočnih

pa^v, nekaj čez” šest malih mer ali bokalov.

„ a er  je grešk denar, v hebrejskim je ,,sekel a ; oba denarja sta si bila
močno en aka 5  j n 8ta  j j j izo  p 0 j goldinarja veljala.

4 i^ ei r JC b L., kraj Za 80l, ho, pa tudi terg za prodajo.

• »alj je bil med tem prišel k preroku. Glej zgor. 5, 18. razi. 9. Spod. v. 17.

• Ko bi se žito spod neba-usipalo plohi enako, bi ne moglo biti tako po ceni

ali dober kup. 1

9°bovi so mogli biti zunaj šotoriša ali mesta. Glej 3. Mojz. 13, 46.
hebrejskim: „Vzdignili so se na pot v mraku “.

284 IV. Bnkve

slišati v sirskim šotorišu ropot
vozov, in konj, in prav velike
vojskine trume; in rekli so med
seboj: Glej, za plačilo je zoper
nas Izraelov kralj najel hetej-
skiga in egiptovskiga kralja, in
prišli so nad nas.

7. Vzdignili so se tedaj, in
so bežali v temi, in so popustili
svoje šotore, in konje, in osle v
šotorišu, in so bežali, ter so že¬
leli samo svoje življenje oteti.

8. Ko so tedaj uni gobovci
prišli k pervimu koncu šotoriša-,
so stopili v en šotor, ter so jedli
in pili; in so vzeli od ondod sre¬
bra, in zlata, in oblačil, ter so
šli, in poskrili; in so se spet
vernili k drugimu šotoru, ter so
ondi ravno tako pobrali in skrili.

9. In rekli so med seboj: Ne
delamo prav; zakaj^ to je dan
dobriga oznanila. Ce molčimo,
in nočemo naznaniti do jutriga,
bomo hudodelstva obdolženi; pri¬
dite, pojdimo, in oznanimo na
kraljevim dvoru.

10. In ko so prišli do mestnih
vrat, so jim povedali, rekoč: Sli
smo v sirsko šotoriše, in nismo
ondi našli človeka, le konje in osle
pervezane, in postavljene šotore.

11. Šli so tedaj vratarji, in so
oznanili znotrej v kraljevim po¬
slopji.

Kraljev

12. In on je vstal po noči, in
je rekel svojim hlapcam: Povem
vam, kaj so nam naredili Sirijani:
Vedo, de lakoto terpimo, in za¬
torej so šli iz šotoriša, in skriti
so po njivah, ter pravijo: Ko
bodo prišli iz mesta, jih bomo
vjeli žive, in potem bomo zamogli
iti v mesto.

13. Odgovoril pa je eden nje¬
govih hlapcov: Vzemimo petere
konje, ki so ostali v mestu (za¬
kaj samo tisti so še med vso
Izraelovo množico, drugi so nam¬
reč povžiti), 8 ) in pošljimo jih, ter
bomo zamogli zvediti.

14. Perpeljali so tedaj dva ko¬
nja, 9 ) in kralj ji je poslal v sir¬
sko šotoriše, rekoč: Pojdita, in
poglejta!

15. In šla sta za njima do Jor¬
dana; glej pa, vsa pot je bila
polna oblačil, in orodja, ki so ga
bili pometali Sirijani, ko so bili
prestrašeni; in sporočnika sta se
vernila, ter sta povedala kralju.

16. In ljudstvo je šlo ven, in
je oropalo sirsko šotoriše; in
veljal je mernik pšenične moke
po enim stateru, in dva mernika
ječmena po enim stateru po be¬
sedi Gospodovi. 10 )

17. Na to je kralj tistiga voj¬
voda, na čigar roko se je nasla¬
njal, postavil k vratam; 1 ') in mno-

8. V hebrejskim: „(glej y  oni  (konjniki) so kakor vsa Izraelova množici
ki je v njem  (v mestu) ostala  (per življenji), glej , oni so kakor vsa
Izraelova množica , ki je poginila 11, , ki je za lakoto pometla); to je, v
razmeri do njih so tudi Izraelci ali pometli ali pa so še per življenji. Dj' u £|
pa razlagajo to versto takole: Pošljimo pet konjnikov ogledovat, če so res Sirijan'
zbežali. Ako so Sirijani v zalezbi skriti, bodo petere konjnike vjeli in umorili) in
tedaj zguba ne bo tolika. Saj je že toliko in toliko Izraelcov za lakoto pomerlo,
in kolikor nas še živi, nas tudi druziga ne čaka kakor vjetje in smert.

9. to je, konjnikov. V hebrejskim: „dva voza s konji 11 .

10. Glej zgorej 1. versto in razlaganje.

11 .  de bi ondi za lep re'd skerbel, ko bo ljudstvo skozi mestne vrata derlo.

285

IV. Bukve Kraljev 1 .  8.

žica ga je pohodila per vhodu
vrat, in je umeri poleg tega,
kar je govoril mož Božji, kadar
je bil prišel kralj k njemu.

18. In zgodilo se je po besedi
moža Božjiga, ki jo je bil po¬
vedal kralju, kadar je rekel: Dva
mernika ječmena bota po enim
stateru, in mernik pšenične moke
ho po enim stateru, jutri ob ravno
tem času per samarijskih vratih;

19. kadar je bil odgovoril tisti
vojvoda možu Božjimu, in je rekel:
Ko bi tudi Gospod naredil zatvor-
nice na nebu, ali se bo moglo
zgoditi, kar govoriš? In mu je
rekel: Vidil boš s svojimi očmi,
in ne boš jedel od tega.

20. Zgodilo se mu je tedaj,
kakor je bilo napovedano; in
ljudstvo ga je pohodilo per vratih,
in je umeri.

VIII. Poglavje.

Elizej napove sedemletno lakoto, in ženi, kteri je bil obudil sina, svetuje, de
naj gre na ptuje; ko je lakota minula, se žena poverne, in od kralja zopet
prejme svoje njive s perdelki vred. Elizej dalje prerokuje, de bo bolni sirski
kralj Benadad umeri, in de bo hudobni Hazael za njim kraljeval; Joram, Judov
kralj, zmaga Idumejce, ki so se zoper njega sperli; po njegovi smerti pa na-
sledva v kraljevanji njegov hudobni sin Ohozija.

1. Elizej pa je govoril ženi,
kteri je bil obudil sina, rekoč:
/zdigni se, pojdi ti in tvoja hiša,
m ptujvaj, kjer koli (kraj)  naj-

Gospod namreč je poklical
lakoto, in prišla bo čez zemljo
sedem let. Zgor. 4, 35.

2. In ona se je vzdignila, in
J e  storila po besedi moža Božjiga;
ln  je šla s svojo hišo, ter je ptuj—
v ala v filistejski deželi veliko dni. *)

3. In ko so bile minile sed¬
mere leta, se je žena vernila iz
mistejske dežele; in je šla, de
h} v se  per kralji oglasila za svojo
hišo, in za svoje njive. 2 )

4. Kralj pa je govoril z Gie-
zijem, hlapcam moža Božjiga,
jekoc: Povej mi vse velike reči,
ki jih je storil Elizej.

5. In ko je on kralju perpo-
vedoval, kako je bil mertviga
obudil, se je perkazala žena, kteri
je bil sina oživil, ter je klicala
v kralja za svojo hišo in za svoje
njive. In rekel je Giezi: Gospod
moj kralj, to je žena, in to je
njen sin, ki ga je bil Elizej obudil.

6. lil kralj je vprašal ženo,
in ona mu je povedala. In kralj
ji je dal eniga hramnika, 3 ) rekoč:
Poverili ji vse, kar je njeniga,
in vse perdelke njiv od dne, ko
je zapustila deželo, do zdaj.

7. Prišel je Elizej tudi v Da¬
mask , in Benadad, sirski kralj,
je bil bolan; in povedali so mu,
rekoč: Prišel je mož Božji sem.

8. In kralj pravi Hazaelu: 4 )
Vzemi seboj darov, in pojdi možu

t- V hebrejskim: „sedem let“.

tli so jih bili med tem drugi vzeli v posest.

' Prav za prav skopljenca, kakoršni so bili navadno dvorni služabniki.
4 - ki je bil kraljev služabnik. Glej 3. Kralj. 19, 15.

286 IV. Bnkve

Božjimu naproti, in vprašaj Go¬
spoda po njem, rekoč: Če bom
zamogel priti iz te svoje bolezni?

9. Sel mu je tedaj Hazael
naproti, in je imel seboj darov
in vsiga blaga iz Damaska, teže
za štirdeset kamel. 5 ) In ko je
stal pred njim, je rekel: Tvoj
sin 6 ) Benadad, sirski kralj, me
je poslal k tebi, rekoč: Če bom
zamogel ozdraveti iz te svoje
bolezni?

10. In rekel mu je Elizej: Pojdi,
povej mu: Ozdravel boš; dalje
mi je pokazal Gospod, de bo
umeri. 7 )

11. In stal je zraven njega, in
je bil prestrašen in prepaden v
obrazu; 8 ) in jokal se je mož
Božji.

12. In Hazael mu pravi: Za¬
kaj se joka moj gospod? On pa
je rekel: Ker vem, kaj boš storil
Izraelovim sinovam liudiga. Njih
obterjene mesta boš z ognjem po¬
žgal, in njih mladenče boš po¬
moril z mečem, in njih otroke
boš raztrešil, in noseče boš raz¬
dvojil. Spred. 13, 7.

13. In rekel je Hazael: Sim

Kraljev 8.

mar jez, tvoj hlapec, pes, de bi
storil to veiiko reč? In Elizej
reče: Pokazal mi je Gospod, de
boš ti kralj v Sirii.

14. In ko je bil šel od Eli—
žeja, je prišel k svojimu gospodu.
In ta mu reče: Kaj ti je rekel
Elizej ? On pa je odgovoril: Rekel
mi je: Zadobil boš zdravje.

15. In ko je prišel drugi dan,
je vzel odejo, in nanjo vlil vode,
in jo je razgernil čez njegov
obraz; 9 ) in ko je bil umeri, je
Hazael kraljeval namesti njega.

16. V petim letu Jorama, Aha-
boviga sina, Izraeloviga kralja,
in Josafata, Judoviga kralja, 10 )
je kraljeval Joram, Josafatov sin,
kralj v Judu. 11 )

17. Dve in trideset let je bil
star, ko je začel kraljevati, i»
osem let je kraljeval v Jeruzalemu.
2. Kron. 21, 5.

18. In je hodil po potih Izra¬
elovih kraljev, kakor je hodila
Ahabova hiša; zakaj Ahabova
hči je bila njegova žena; in je
delai, kar je hudo pred obličjem
Gospodovim.

19. Gospod pa ni hotel pokori-

5. te bremena bi bilo sicer lahko manj kamel nosilo, štirdesetim pa so se na-
ložile zavoljo baharije, kakor je navada na Jutrovim.

6. tako se kralj imenuje zavoljo spoštovanja. Zgor. 6, 21.

7. Utegneš mu povedati, de bo ozdravel, namreč, de ne bo umeri za svojo
boleznijo; pa umeri bo za silovito smertjo (v. 14. 15.), kakor mi je Gospo 1 *
naznanil.

8. V hebrejskim: ,,/n (Elizej) je vperl  (v Hazaela) svoj obraz , in
je dolgo gledal , in mo k Boiji se je jokal “.

9. Skozi premočeno odejo ni mogla iti sapa, torej se je kralj zadušil,
umeri, tako de na njegovim životu ni bilo sledu storjene sile. Poleg družil'
razlagavcov je Benadad, ki mu je bil prisad v glavo stopil, sam vzel mokio
ruto, de bi se z njo ohladil, kar mu je pa smert napravilo.

10. ko je Josafat še živel in kraljeval.

11. V letu 3115 po stvarjenji sveta, pred Kristusam pa 889. On je več )c
kraljeval s svojim očetam. De se poravna nasprotje med to versto in "ic
pogl. 1, 17., se mora misliti, de je bil Joram šest let poprej že kraljev " a "
mestnik, preden je bil zvoljen v sovladarja.

IV. Bnkve Kraljev 8. 9.

čati Juda, zavoljo Davida, svo-
jiga hlapca, kakor mu je bil
obljubil, de bo dal svetilo njemu
in njegovim sinovam vse dni. 12 )
2. Kralj. 7, 16.

20. TistednijeodstopilEdom, 13 )
de ni bil pod Judam, in si je po¬
stavil kralja. 1 . Moja. 27, 40: 2 .
Kron. 21, 8.

21. In Joram je prišel 14 ) v
Sejro, in vsi vozovi z njim; in
vzdignil se je po noči, ter je ote-
pel Idumejce, ki so ga bili ob¬
dali, in poglavarje vozov; ljud¬
stvo pa je zbežalo v svoje šo¬
tore.

22. Odstopil 15 ) je tedaj Edom,
de bi ne bil pod Judam do tega
dne. Po tem je odstopila tudi
liObna 16 ) tisti čas.

23. Druge zgodbe Jorama pa,
in vse, kar je delal, ni li to za¬
pisano v letnih bukvah Judovih
kraljev?

24. In Joram je zaspal s svo¬
jimi očeti vred, in je bil poko¬
pan z njimi v Davidovim me¬
stu, in kraljeval je Ohozija, nje¬
gov sin, namesti njega.

287

25. V dvanajstim letu Jorama,
Ahaboviga sina, Izraeloviga kra¬
lja, je kraljeval Ohozija, sin Jo¬
rama, Judoviga kralja. 17 ) 2. Kron.
22 , 1 .

26. Dve in dvajset let je bil
star Ohozija, ko je začel kralje¬
vati, in eno leto je kraljeval v
Jeruzalemu; njegovi materi je
bilo ime Atalija, hči 18 ) Amrita,
Izraeloviga kralja. 2. Kron. 22, 2.

27. In hodil je po potih Aha-
bove hiše; in je delal, kar je
hudo pred Gospodam, kakor Aha-
bova hiša; bil je namreč zet Aha-
bove hiše.

28. Sel je tudi z Joramam,
Ahabovim sinam, se bojevat zo¬
per Hazaela, sirskiga kralja, v
Raiuot v Galaadu, in Sirijani so
ranili Jorama.

29. in se je vernil, de bi se
ozdravil, v Jezrahel, ker so ga
bili Sirijani ranili, ko se je v
Ramotu bojeval zoper Hazaela,
sirskiga kralja. Nato je Ohozija,
Joramov sin, Judov kralj, šel
obiskat Jorama, Ahaboviga sina,
v Jezrahel, ker je bil ondi bolan.

IX. Poglavje.

Jehu je v Izraeloviga kralja maziljen po preroku, in Gospod mu zapove, po¬
končati Ahabovo hišo; tedaj umori Jorama, Izraeloviga kralja, z Ohozijem,
Judovim kraljem vred; Jezabelo pa ukaže vreči z okna, in psi jo snedo po

Elijevim prerokovanji.

1. Elizej, prerok, pa je po- in mu je rekel: Opaši svoje ledje,
klical eniga zmed preroških sinov, in vzemi to posodico z oljem v

12. naslednike njemu in njegovim sinovam. Gl. 3. Kralj. 11, 36.

13. Primeri zgor. 3, 9.

14. se je vzdignil s svojo vojsko profi Sejri.

15. vender Edomljani so ostali ločeni.

Lobna je bilo mesto na Judovim na Edomovi meji. Joz. 10, 30.
v  letu 3119 po stvarjenji svela, pred Kristusam pa 885 let.
l8 - to je, vnuknja Amrita, očeta Ahaboviga. Glej v. 18. in 3. Kralj. 16, 28.

IV. Bukve Kraljev 9.

288

svojo roko, in pojdi v Ramot v
Galaadu.

2. In ko prideš tje, boš vidil
Jeliuta, sina Josafata, Namsije-
viga sina; in stopi noter, ter ga
vzdigni izmed njegovih bratov, in
pelji ga v znotranji hram. 3. Kralj.
19, 16.

3. In vzemi posodico z oljem,
ter vli ga na njegovo glavo, in
reci: To govori Gospod: Mazilil
sim te kralja čez Izrael. In odpri
duri, ter beži, in se ondi ne mudi.

4. Šel je tedaj mladeneč, pre¬
rokov hlapec, v Ramot v Ga¬
laadu,

5. in je stopil ondi noter; glej
pa, vojskini poglavarji so sedeli,
in je rekel: Besedo imam do tebe,
o poglavar! In rekel je Jehu:
Do kteriga zmed nas vsih? On
pa je rekel: Do tebe, o poglavar!

6. In je vstal, ter je šel v
hram; on pa je vlil olja na nje¬
govo glavo, in je rekel: To go¬
vori Gospod, Izraelov Bog: Ma¬
zilil sim te kralja čez ljudstvo
Gospoda Izraeloviga,

7. in udaril boš Ahabovo hišo,
in maševal se bom za kri svojih
hlapcov, prerokov, in za kri vsih
služabnikov Gospodovih nad Je-
zabelino roko.')

8. In pokončal bom vso Aha¬
bovo hišo, ter bom pomoril zmed
Ahabovih njega, ki v steno šči,
in ki je zapert, in nar zadnji v
Izraelu. 1 2 ) 3. Kralj. 21, 21.

9. In storil bom z Ahabovo
hišo, kakor s hišo Jeroboama,
Nabatoviga sina, in kakor s hišo
Baasa, Ahijeviga sina. 3. Kralj.
15, 29: 16, 3.

10. Tudi Jezabelo bodo snedli
psi na jezrahelskim polji, in ne
bo ga, de bi jo pokopal. In od-
perl je duri, ter je zbežal.

11. Jehu pa je šel k hlapcam
svojiga gospoda, in oni so mu
rekli: Je li vse prav? 3 ) zakaj je
prišel ta neumnež 4 ) k tebi? On
pa jim reče: Vi poznate človeka,
in kaj mi je govoril. 5 )

12. Oni pa so odgovorili: Ni
res; pa raji nam ti povej. In on
jim pravi: To in to mi je go¬
voril in rekel: To govori Go¬
spod: Mazilil sim te kralja čez
Izrael.

13. Hiteli so tedaj, in vsakteri
je vzel svoj plajš, ter so mu ga
položili pod noge v podobi pre¬
stola, in so trobili s trobento, in
rekli: Jehu kraljuje!

14. Zapersegelse je tedaj Jehu,
sin Josafata, Namsijeviga sina,
zoper Jorama. Joram pa je bil
obsedel Ramot v Galaadu, on in
ves Izrael zoper Hazaela, sir-
skiga kralja; Zgor. 8,28.

15. in se je bil vernil, de bi
se ozdravil v Jezrahelu zavoljo
ran, ker so ga bili Sirijani ranili,
ko se je bojeval zoper Hazaela,
sirskiga kralja. In Jehu je rekel:
Če  vam je všeč, naj nihče ne

1. to je, maševal ge bom nad Jezabelo.

2. pomoril bom zmed Ahabovih ge celo psa. Prim, 3. Kralj. 14, 10.

3. Je li vse dobro in mirno?

4. ta nespametnik, ta bedak; s tacimi primki so Božji otroci dostikrat pitani
med posvetnjaki; vender ti možje, ki so tukaj govorili, niso bili neverni-
Primeri Jer. 29, 26. Nekteri hebrejsko besedo prestavljajo: n ta navdih -
njenec“  v dobrim pomenu,

5. Saj ste vi sami tega moža k meni poslali!

289

IV. Bukve Kraljev 9.

hodi ko pobežnik iz mesta, de
ne gre, in ne pove v Jezrakelu.

16. In se je vzdignil, in se je
podal v Jezrahel; zakaj Joram
je bil ondi bolan, in Obozija, Ju¬
dov kralj, je bil prišel obiskat
Jorama.

v

17. Čuvaj tedaj, ki je stal na
stolpu v Jezrahelu, je vidil trumo
z Jehutam prihajati, in je rekel:
Trumo vidim. In Joram je rekel:
Vzemi voz, 6 ) in pošlji jim ga
naproti, in reče naj, kdor pojde:
Je li vse prav?

18. Sel je tedaj ta, ki je bil
stopil na voz, njemu naproti, in
je rekel: To pravi kralj: Je li
vse mirno? In Jehu je rekel: Kaj
je tebi za mir? Pojili, in hodi za
menoj. Oznanil je tudi čuvaj, re¬
koč: Prišel je sporočnik do njih,
m se ne verne.

19. Poslal je tudi drugi voz s
konji; in on 7 ) je prišel do njih,
m je rekel: To reče kralj: Je li
mir? In Jehu pravi: Kaj je tebi
za mir? Pojdi, in hodi za menoj.

20. Oznanil pa je čuvaj,rekoč:
Prišel je do njih, in se ne verne;
•j® pa hoja kakor hoja Jehuta,
Namsijeviga sina; naglo namreč
stopa.

21. In Joram pravi: Naprezi
y°z* In napregli so njegov voz;
m izšel je Joram, Izraelov kralj,
m Obozija, Judov kralj, vsak na

svojim vozu, in šla sta Jehutu
naproti, in našla sta ga na polji
Nabota, Jezrahelca.

22. In ko je Joram ugledal
Jehuta, je rekel: Je li mir, Jehu?
On pa je odgovoril: Kakošen
mir? Se žive kurbarije Jezabele,
tvoje matere, 8 ) in njene mnoge
vražarije.

23. Obernil pa je Joram svojo
roko, 9 ) in je zbežal, ter je rekel
Ohoziju: Ždajba je, Obozija!

24. Na to je Jehu napel lok
z roko, in je ustrelil Jorama med
pleča; in pušica mu je šla skozi
serce, in zdajci se je zgrudil na
svojim vozu.

25. In Jehu je rekel Badacerju,
vojvodu: Vzemi, in verzi ga na
njivo Nabota, Jezrahelca; zakaj
spomnim se, ko sva jez in ti se¬
dela na vozu, ter sva hodila za
Ahabam, njegovim očetam, de
je Gospod to breme vzdignil zo¬
per njega, 10 ) rekoč:

26. Resnično, za kri Nabotovo,
in za kri njegovih sinov, 11 ) ki
sim jo vidil včerej, pravi Gospod,
bom povernil tebi na ti njivi, reče
Gospod. Zdaj tedaj ga vzemi in
verzi na njivo, po besedi Gospo¬
dovi. 3. Kralj. 21, 19.

27. Obozija, Judov kralj pa,
to viditi, je zbežal po potu proti
vertni hiši; 12 ) in Jehu gaje podil,
in je rekel: Tudi tega udarite

G. V hebrejskim: „ Vzemi konjniha 11 .

7. namreč »voznik«,  ali poleg hebrejskiga »konjnik«.

8. Malikovanje se v svetim pismu velikokrat imenuje kurbanje. Glej 3. Moj«.
17, 7.

9. Je vajet prevergel, in voz obernil. .

19. de je Gospod to, kazen naznanovavno prerokovanje izrekel zoper nj
ri. Nabotovi sinovi so bili umorjeni z očetam vred, postavi nasproti (.o-

24, 16. Spod. 14, 6.).
in po tem je še dalje bežal po tem potu.

II.

19

290 IV. Bukve Kraljev 9. 10.

na njegovim vozu; in udarili so
ga na klancu Gaveru, ki je po¬
leg Jeblaama; in je bežal v
Magedo, in je ondi umeri.

28. In položili so ga njegovi
hlapci na njegov voz, in spravili
v Jeruzalem, in pokopali so ga
v grobu z njegovimi očeti vred,
v Davidovim mestu.

29. V  enajstim letu Jorama,
Ababoviga sina, je kraljeval Oho-
zija nad Judam. 13 )

30. In Jehu je prišel vJezrahel.
Na to je Jezabela, ko je zasli¬
šala njegov prihod, namazala
svoje oči z lepotico, 14 ) in je na-
lišpala svojo glavo, in gledala je
skozi okno,

31. ko je Jehu noter šel skozi
vrata, in je rekla: Ali zarnore
biti dobro Zambritu, 15 ) ki je umoril
svojiga gospoda? 16 ) 3.Kralj. 16,10.

32. In Jehu je vzdignil svoj
obraz proti oknu, in je rekel:
Kdo je tista? 17 ) in dva ali trije
dvorniki so se mu perklonili.

33. On pa jim je rekel: Ver-
zite jo doli; in vergli so jo, in
stena je bila poškropljena s kervjo,
in konjske kopita so jo poman-
drale.

34. In ko je noter prišel, de
bi jedel in pil, je rekel: Pojdite,
in poglejte po uni prekleti, in po¬
kopljite jo, ker je kraljeva hči.

35. In ko so šli, de bi jo po¬
kopali, niso druziga našli, kakor
čepino, in noge, in konce rok.

36. In vernili so se, ter so mu
naznanili. In Jehu pravi: Beseda
Gospodova je, ki jo je govoril
po svojim hlapcu Elii, Tesbičanu,
rekoč: Najezrahelskim polji bodo
psi jedli Jezabelino meso, 3 . Kralj.
21, 23.

37. in meso Jezabelino bo ka¬
kor gnoj na obličji zemlje na je¬
zrahelskim polji, tako', de memo-
gredoči pravijo: Je Ji to tista Je¬
zabela ?

X. Poglavje.

Jehu ukaže pomoriti sedemdeset Ahabovih sinov in dva in štirdeset Ohozijevih
bratov, pokonča vso Ahabovo rodovino, skliče po zvijači Baalove duhovne, t® 1
jih ukaže pomoriti, Baalovo podobo pa sežgati, in njegov tempelj razdjati-
.Jehu pa še ostane v službi zlatih telet, in zavoljo tega je Izrael hudo tep® n
po Hazaelu. Ko Jehu umerje, mu nasledva v kraljevanji njegov sinJoahaz.

1. Ahab pa je imel sedem- | deset sinov v Samarii; tedaj j e

13. ko sovladar, v dvanajstim Joramovim letu, po smerti svoiiara očeta pa J e
bil kralj (Zgor. 8, 24.).

14. Na Jutrovim devajo še zdaj namake iz steklenca pod trepavnice, ker to V°
njih ni is i zvišuje očem lepoto, de so namreč bolj Černe in svetle viditi.

15. se bo Ii tebi, ki si kakor drugi Zambri, dobro godilo?

16. Zambii je umoril kralja Ela, in je bil potem kmalo prisiljen, sesam sežgat*
v svojim poslopji. 3. Kralj. 16, 10. 18. Tudi tebi se bo uinorstvo tvojig«
kralja utepalo!

17. V hebrejskim: „kdo je z menoj, kdo ? in dra ali trije .skopljenci so
vanj p o g Iv dali i .  laki so bili večidel dvorniki in hramniki.

IV. Bnkve Kraljev 10. 291

Jehu pisal list, ter ga je poslal
mestnim boljšakam, ‘) in staraši-
nam, in Ahabovim rednikam, 2 )
rekoč:

2. Precej, ko prejmete ta list
vi, ki imate sinove svojiga go¬
spoda, in vozove, in konje, in
terdne mesta, in orožje,

3. si izvolite nar boljiga, in
tistiga, kteri vam je všeč zmed
sinov svojiga gospoda, in ga po¬
sadite na prestol njegoviga očeta,
in se vojskujte za hišo svojiga
gospoda. 3 )

4. Oni pa so se silno bali,
in so rekli: Glej, dva kralja ni¬
sta mogla obstati pred njim, in
kako bomo mi premogli zoper-
stati ?

5. Poslali so tedaj hišni spred-
niki, 4 ) in mestni poglavarji, in
starašini, in redniki do Jeliuta,
rekoč: Tvoji hlapci smo; kar koli
na m zapoveš, bomo storili, in si
n , e  bomo stavili kralja; kar koli

je všeč, stori.

6. Odpisal pa jim je v drugič,
rekoč: Ako ste moji, in ste mi
Pokorni, vzemite glave sinov svo¬
jca gospoda, in pridite 5 ) k meni
^ y no ob ti uri jutri v Jezrahel.
Kraljevi sinovi pa, sedemdeset

mož, so se zrejevali per mestnih
boljšakih.

7. In ko je prišel list do njih,
so vzeli kraljeve sinove, in so
jih umorili, sedemdeset mož, ter
so djali njih glave v koše, in so
jih poslali do njega v Jezrahel.

8. Prišel pa je sporočnik, ter
mu je naznanil, rekoč: Pernesli
so glave kraljevih sinov. In on
je odgovoril: Denite jih v dva
kupa per vhodu vrat do jutriga.

9. In ko se je zdanilo, je šel
ven, in je stoje rekel vsimu ljud¬
stvu : Pravični ste; 6 ) če sim se
jez zapersegel zoper svojiga go¬
spoda, in sim ga umoril, kdo je
pobil vse te? 7 )

10. Glejte tedaj zdaj, de nič
ni padlo na zemljo zmed besedi
Gospodovih , 8 ) ki jih je Gospod
govoril zoper Ahabovo hišo, in
Gospod je storil, kar je govoril
po ustih svojiga hlapca Elija.
3. Kralj. 21, 29.

11. Pobil je tedaj Jehu vse,
ki so bili ostali od Ahabove hiše
v Jezrahelu, in vse njegove bol j—
šake, in znance, in duhovne,
dokler ni ostalo od njega nobe-
niga ostanka.

12. In se je vzdignil, in je

• V hebrejskim: „ imenitnikom,  (ali pervakam ali knezam) v Jezrahelu a ,
1  so bili namreč zbežali v Samarijo.

g' re, hiikam Ahabovih sinov (jv. 6.).

žvoHte J ' lm  *° S  P osme h° van jem in pretcnjem piše, ter jim hoče reči: Le
1 e ,. si  *j 0, amoviga sina kralja, pa poprej dobro premislite, če bote mogli
uzuga i vojskino trumo, ki je na moji strani.
r ‘ sp !®7" 1 a *‘ nadzorniki kraljeve hiše in družine,
g’ p,ui  e z  fflavami Ahabovih sinov k meni jutri obsorej.

7 Ar ,IC<  ° Zn ' zastrau ,e  morije, ker sc je namreč zgodila po Božji sodbi.

■ i ne vidite, de to ni sanjo moj početek, lemuč de je roka Božja per vsim
ti' 1 .!' n * s * m e d' no  orožje v roči, ki se mašuje nad Ahabovim zarodam,
( i vasi poglavarji so orožje v roči Božji, ki so Ahabovim sinovam glave
^posekali, ki jih tukej pred seboj vidite.

• de bi se ne bilo natanko spolnilo.

A  O »k

292 IV. Bukve

šel v Samarijo, in ko so prišli
do pastirske bajte 9 ) na potu,

13. je našel brate Ohozija, 10 )
Judoviga kralja, in jim je rekel:
Kdo ste vi? In so odgovorili:
Ohozijevi bratje smo, in smo šli
pozdravljat kraljeve sinove, in
kraljičine sinove.

14. In on pravi: Zagrabite jih
žive. In ko so jih bili žive za¬
grabili, so jih podavili per vod¬
njaku zraven bajte dva iu štir-
deset mož, in ni pustil zmed
njih nikogar.

15. In ko je odšel od ondod,
je našel Jonadaba, Rehaboviga
sina, 1 ') ki mu je prišel naproti,
ter gaje blagoslovil, 12 ) in mu re¬
kel: Je li tvoje serce pravo, kakor
je moje serce s tvojim sercam:
In Jonadab pravi: Je. Ako je,
reče, daj mi svojo roko. In on
mu je dal svojo roko. On pa
ga je vzdignil k sebi na voz;

16. in mu je rekel: Pojdi z
menoj, in poglej mojo gorečnost
za Gospoda. In djal ga je na
svoj voz,

17. ter ga je peljal v Sama¬
rijo. In pobil je vse, ki so bili
ostali od Ahabovih v Samarii do
eniga, 13 ) po besedi Gospodovi,
ki jo je govoril po Elii.

18. Zbral je tedaj Jehu vse
ljudstvo, ter jim je rekel: Ahab

Kraljev 10.

je častil Baala malo, jez pa ga
bom bolj častil. 3. Kralj. 16, 31.

19. Zdaj tedaj, vse Baalove
preroke, in vse njegove služab¬
nike, in vse njegove duhovne po¬
kličite k meni; nihče ne bodi, de
bi ne prišel, veliko daritev nam¬
reč imam za Baala; kogar koli
ne bo, ne bo živel. Jehu pa je
to delal zvito, de bi pokončal
Baalove častivce.

20. In je rekel: Posvečujte
Baalu praznik. In ga je oklical,

21. in je poslal po vsili mejah
Izraelovih; in prišli so vsi Baa¬
lovi služabniki; kar eden ni bij
ostal, de bi ne bil prišel. In šli
so v Baalov tempelj, in napol¬
nila se je Baalova hiša od kraja
do konca.

22. In rekel je tem, ki so bij'
čez oblačila: Pernesite oblačil
vsim Baalovim služabnikam. l4 )
ln pernesli so jim oblačil.

23. In stopil je Jehu in Jo¬
nadab, Rehabov sin, v Baalov
tempelj, ter je rekel Baalovi« 1
častivcam: Preišite, in poglejte,
de bi kje ne bil kdo z vami zmed
služabnikov Gospodovih, tem« 0
de so Baalovi služabniki sami*

24. Šli so tedaj vanj, de b 1
opravili klavne daritve, in žgav« e
daritve; Jehu pa si je bil pev-
pravil zunaj osemdeset mož, 1,1

9. V hebrejskim: „ bet-eked “, hiša p er vezo vanja, kjer so namreč pastirji ovce
pervezovali za strižo.

10. prav za prav, sinove Ohozijevih bratov; zakaj brate so bili Arabljani urno 1 '* 1 '
2. Kron. 21, 17.

11. llehab, Jonadabov oče, je bil Kinejic (glej Sodn. 1, 16.), iz Jetrovc rod°^
vi n e; Jonadab je bil pa, kakor nckteri mislijo, učenec Elizejev, in glava P®,
božniga društva, ki se je deržala ojstrejšiga življenja, kar se kaže iz b esC
preroka Jeremija (Pogl. 35, 1. in 2.).

12. to je, ga je pozdravil.

13. kar eden ni bil izvzet, čisto vsi so bili pomorjeni. g

14. oblačil za Baalove duhovne, in prazničnih oblačil za vse druge gostove.
malikovanje se je ločilo tudi po raznih oblačilih.

IV. Bukve Kraljev I«.

293

jim je bil rekel: Kdor koli zbeži
zmed teh ljudi, ki jih bom dal
vam v roke, njegova duša 15 ) bo
za uniga dušo.

25. Zgodilo se je pa, ko je
bila dokončana žgavna daritev,
je zapovedal Jelin svojim voja-
kam in vojvodam: Pojdite noter,
in pobite jih, nobeden naj ne uide.
In pobili so jih vojaki in vojvodi
z ojstrim mečem, ter so jih po¬
metali; in so šli v mesto Baa-
loviga tempeljna, 16 )

26. in so pernesli podobo iz
Baaloviga tempeljna, ter so jo
sežgali,

27. in so jo razdrobili. Raz¬
bijali so tudi Baalovo hišo, in so
naredili namesti nje nastranke 17 )
do tega dne.

28. Strebil je tedaj Jelin Baala
'z Izraela;

29. vender od grehov Jero-
boama, Nabatoviga sina, ki je bil
Izrael v greh zapeljal, ni od-

topil, in ni zapustil zlatih telet,
ki ste bile v Betelu in v Danu.

30. Rekel je pa Gospod Je-
mitu: Ker si skerbno delal, kar
J e  bilo prav, in je dopadlo v
mojih očeh, in si vse, kar je bilo

v mojim sercu, storil zoper Aha-
bovo hišo, bodo tvoji sinovi do
četertiga rodu sedeli na Izraelo¬
vim prestolu. 18 ) Spod. 15 , 12.

31. Jeliu pa ni ohranil tega,
de bi bil hodil po postavi Go¬
spoda, Izraeloviga Boga, iz vsiga
svojiga serca; ker ni bil odsto¬
pil od grehov Jeroboama, ki je
bil Izrael v greh zapeljal.

32. Tiste dni je Gospod začel
studiti Izrael; 19 ) in udaril jih je
Hazael na vsili Izraelovih mejah,

33. od Jordana proti izhodu ji
strani, vso galaajsko deželo, in 20 )
Gadovo, in Rubnovo, in Mana-
setovo, od Aroera, ki je nad po¬
tekam Arnonam, in Galaad in
Basan. 21 )

34. Druge zgodbe pa Jehuta,
in vse, kar je storil, in njegova
serčnost, ni li vse to zapisano v
letnih bukvah Izraelovih kraljev?

35. In Jehu je zaspal s svo¬
jimi očeti vred, in pokopali so
ga v Samarii, in kraljeval je
Joahaz, njegov sin, namesti nje¬
ga. 22 )

36. Dni pa, ki je kraljeval
Jehu nad Izraelam v Samarii, je
osem in dvajset let.

j 5. duša, (o je, življenje tistiga, ki pusti komu uiti.

to je, v svetiše Baalovo, kjer je stala podoba. Drugi razlagajo: v drugo
mesto, kjer je bil Baalov tempelj; drugi še drugači.

<• kamor so k potrebi hodili, gnojiša.

, I’ 0  obljubo je Jehu verjetno prejel precej, ko je bil pokončal Ahabovo hišo
ni Baalovo malikovanje, v plačilo za svojo vnemo. S tem, kakor pravi sveti
Avguštin , Bog ni izgovarjal laži (v. 18—20.), ki jih je Jehu spletal v do¬
sego svojiga namena, tudi ni izgovarjal malikovanja z zlatimi teleti, ki ga je
Jehu ohranil, kakor njegovi predniki, de bi s tem zedinjenje Izraela in Juda
ubranil.

V hebrejskim: ,,/e Gospod začel ohsekovati v Izraehi u , to je, mu je
_ začel zemljo in mesta jemati.

namreč; s to besedico se bolj natanko določi, kaj de je bilo Izraelu vzeto.
• do severniga Galaada in Hasana, ki sta bila na uni strani Izraelovih mej.
6 '  Gle j povest Joahazoviga kraljevanja spod. pogl. 13.

294

IV. Bukve Kraljev 11.

XI. Poglavje.

Atalija, Oliozijeva mati, ko zasliši smert svojiga sina, pomori ves kraljevi zaroti
z mečem, razun Joasa, ter se polasti kraljestva; pa po naretlbi Jojada, veli-
ciga duhovna, je umorjena, in Joas je postavljen Judov kralj. Baalovi altarji

in podobe se razdenejo.

1. Ko pa Atalija, Oliozijeva
mati, vidi, deje  mertev *) njen
sin, se je vzdignila, in je pomo¬
rila ves kraljevi zarod. 1 2 ) 2. Kron.
22 , 10 .

2. Josaba pa, liči kralja Jo-
rama, in sestra Oliozijeva, je
vzela Joasa, Ohozijeviga sina,
ter ga je ukradla izmed kralje¬
vih sinov, ki so bili pomorjeni,
in njegovo dojnico, iz spavnice, 3 )
in ga je skrila pred Ataliinim
obličjem, de bi ne bil umorjen.

3. In bil je z njo šest let
skrivaj v hiši Gospodovi; 4 ) Ata¬
lija pa je kraljevala nad deželo.

4. Sedmo leto pa je poslal
Jojada, 5 ) in je vzel stotnikov in
vojakov, ter jih je peljal seboj v
tempelj Gospodov, 6 ) in je sklenil
z njimi zavezo; in jili je zarotil

v hiši Gospodovi, ter jim je po¬
kazal kraljeviga sina; 2. Kron. 23, i.

5. in jim je zapovedal, rekoč:
To je beseda, ki jo imate storiti:

6. Tretji del zmed vas naj
gre noter v saboto, 7 ) in naj ima
stražo nad kraljevo hišo; 8 ) tretji
del pa bodi per surskih vratih; 9 10 )
in tretji del bodi per vratih, ki
so za prebivalnico škitarjev; ,0 )
in imejte stražo nad hišo Meso. “)

7. Dva dela zmed vas pa,
vsi,  ki  ven gredo v saboto, 12 )
naj imajo stražo v hiši Gospo¬
dovi okoli kralja;

8. in obdajajte ga, ter imejte
orožje v svojih rokah; ako bi p a
kdo stopil v ograjo tempeljnovo,
bodi umorjen; in bodite s kraljem,
ko bo noter in ven hodil.

9. In stotniki so storili p°

1. Jehu ga je bil ukazal umoriti. Glej zgor. 9, 27. 28.

2. de bi hudobnica sama kraljevala.

3. V hebrejskim: »njega in njegovo dojnico v posteljnim hramu a .

4. v tempeljnu v posebni stanici stranskiga poslopja. v  ,

5. Jojada je bil viši duhoven, in z Josabo zaročen. Modri, goreči, in pobozn'
mož je iskal po Božjim nagibu, praviga naslednika spraviti na kraljevi sedež-

6. Stotniki z vojaki vred so bili leviti in varhi tempeljna, kakor se kaže
2. Kron. 23, 1. 5., bili so tedaj pod oblastjo višiga duhovna.

7. Služba levitov v tempeljnu se je spremenovala vsak teden v saboto; P°
taki vcrsti je Jojada razdelil vso stražo per tempeljnu.

8. nad kramam, kjer je prebival mlad kralj, znotrej teinpeljnoviga poslopja-

9. poleg 2. Kron. 23, 5. so bile to velike teinpeljnove vrata, blezo proti mestu-

10. posebnih tempeljnovih varhov, ki so imeli skite in meče. Jojada je tako
zastavil vse veči vrata v tempelj, kjer je bil kralj.

11. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „ obvarujte hišo davkov “ ali darov a'
daritev (to je, tempelj). Drugi mislijo, de je bila ta hiša tisto poslopje p el
tempeljnu, kjer je Joas prebival, in de jo je Jojada še enkrat straži perp°
ročil, naj jo dobro varuje. Spet drugi: „ Varujte hišo razdjanja ‘S al ''
»de derhal vanjo ne perdere 11 .  Drugi drugaei.

12. vsi, ki v saboto s straže pridejo in na stražo gredo (v. 9.).

IV. Bukve Kraljev 11.

vsim, kar jim je bil zapovedal
Jojada, duhoven; in vzeli so vsak
svoje može, ki so noter šli v sa-
boto, s temi, ki so ven šli v sa-
boto, ter so prišli k Jojadu, du¬
hovnu ;

10. in on jim je dal sulice z
orožjem 13 } kralja Davida, ki so
bile v hiši Gospodovi.

11. In stali so vsakteri derže
orožje v svoji roči, od desne
strani tempeljna do leve strani
altarja in hiše, okoli kralja. 14 )

12. In perpeljal je ven kralje-
riga sina, in je djal verh njega
krono in spričevanje; 19 ) in nare¬
dili so ga kralja, in mazilili ; in
s.o ploskali z rokami, ter so rekli:
Živi kralj!

13. Slišala je pa Atalija glas
tekočiga ljudstva, in je stopila
med množice v tempelj Gospodov,

14. ter je vidila kralja stati na
prestolu po navadi, in pevce, in
trobente zraven njega, in vse
ljudstvo dežele se veseliti in tro¬
biti s trobentami; in je preter-
^ula svoje oblačila, ter je vpila:
^arotba, zarotba!

15. Zapovedal pa je Jojada
stotnikam, ki so bili čez vojsko,
111  jim je rekel: Peljite jo ven iz
tempeljnove ograje, in kdor koli
P°jde za njo, naj bo udarjen z

295

mečem. Rekel je bil namreč du¬
hoven : I6 ) Naj se ne mori v tem-
peljnu Gospodovim.

16. In so djali nanjo roke, ter
so jo vlekli po potu konjskiga
vhoda, zraven dvora, in umorjena
je bila ondi.

17. Sklenil je tedaj Jojada za¬
vezo med Gospodam, in med kra¬
ljem , in med ljudstvam, de naj
bo ljudstvo Gospodovo, in med
kraljem in ljudstvam.

18. In šlo je vse ljudstvo de¬
žele v Baalov tempelj, in so raz-
djali njegove altarje, in s silo
razdrobili podobe; 17 } tudi Ma-
tana, Baaloviga duhovna, so umo¬
rili pred altarjem. In duhoven je
postavil straže 18 ) v hišo Gospo¬
dovo.

19. In je vzel stotnike, in trume
keretov in feletov, in vse ljud¬
stvo dežele; in peljali so kralja
iz hiše Gospodove, ter so prišli
po potu škitarskih vrat v dvor,
in usedel se je na prestol kra¬
ljev.

20. In veselilo se je vse ljud¬
stvo dežele, in mesto se je umi¬
rilo; Atalija pa je bila umorjena
z mečem v kraljevi hiši.

21. In sedem let je bil star
Joas, ko je začel kraljevati.

13. V hebrejskim: skife* ; vse to orožje je bil že David pripravil za hrambo

svetiša.

14. Verste vojakov so stale na južni in na severni strani svetiša, in so tedaj
v siedi imele altar in prebivavnico mladiga kralja, ki je bil, berž ko ne, skrit
v hramu perzidaniga poslopja.

15. ^(o je, bukve Božje postave; ali pa jih je položil pred njega. Glej 5. Mojz.

17 , 18 .

|6. mislil je, tempelj se ne sme ognusiti s človeško kervjo.

V hebrejskim: „r Baalovo/ušo, in .so razdjali njo in njegove a llat j e
de bi nič nesvctiga ne prišlo v tempelj. Glej 2. Kron. 23, 19.


296

IV. Bnkve Kraljev 12.

XII. Poglavje.

Joas oberne denar tempeljnoviga zaklada za popravo tempeljnoviga poslopja.
Ko pride llazael, sirski kralj, z vojsko nad Jeruzalem, mu Joas pošlje vse za¬
klade iz tempeljna in iz kraljeviga dvora. Kralja umorita njegova hlapca, in za
njim nasledva v kraljevanji njegov sin Amasija.

1. V sedmim Jelmtovim letu
je kraljeval Joas, 1 ) in je štir-
deset let kraljeval v Jeruzalemu;
ime njegove matere je bilo Se-
bija iz Bersabe.

2. In Jous je delal, kar je
bilo prav pred Gospodam, vse
dni, dokler ga je učil Jojada,
duhoven.

3. Vender višav ni odpravil;
še je namreč ljudstvo darovalo,
in kadilo zažigalo na višavah. 2 )

4. In rekel je Joas duhov-
nam : Ves posvečen denar, ki ga
bodo pernesli v tempelj Gospodov
memogredoei, 3 ) ki 4 ) se daruje
po cenitvi duše, 5 ) in ki ga pro¬
stovoljno in po volji svojiga serca
pernašajo v tempelj Gospodov,

5. naj ga jemljejo duhovni po
svojim redu, 6 ) in naj popravijo
poderto per hiši, če bodo vidili
kaj poprave potrebniga.

6. Duhovni pa do tri in dvaj-
setiga leta kralja Joasa niso po¬
pravljali podertiga per tempeljnu.

7. In kralj Joas je poklical
Jojada, višiga duhovna, in du¬
hovne, ter jim je rekel: Zakaj
nič ne popravljate per tempeljnu?
Nikar tedaj dalje ne jemljite de¬
narja po svojim redu, temuč za
popravo tempeljna ga dajte.

8. In branilo se je duhovnam,
dalje jemati denar od ljudstva,
in poderto popravljati per hiši. 7 )

9. In Jojada, viši duhoven, je
vzel eno denarno skrinjico, in je
odperl luknjo na verhu, ter jo je
djal zraven altarja na desno, 8 )
kjer se hodi v hišo Gospodovo;
in devali so vanjo duhovni, ki
so varovali vrata, ves denar, ki
se je pernašal v tempelj Gospo¬
dov.

10. In ko so vidili, dejepre-

1. V letu 3126 po stvarjenji sveta, pred Kristusam pa 878 let.

2. Ljudstvo je bilo v nektere altarje na višavah tako zaljubljeno, de jih j e
mogel Joas terpeti, desiravno so bili zoper postavo. Primeri 3. Kralj. 15, 14-

3. takrat namreč, ko se štejejo. Glej 2. Mojz. 30, 11. Drugi si v n mem°~
gredočih “ mislijo ptujce, ki so hodili v tempelj darovat. V hebrejskim: v p°'
.svečeni denar , ki sploh gre u .

4. V hebrejskim: „denar po cenitvi duš“,  to je, rešivni denar za vsako
glavo.

5. ta denar je bil pol šekla, ki se je plačeval per števenji ljudstva za vsako
glavo, po 2. Mojz. 30, 11. i. d.; poznejše se je to plačilo spremenilo v letni
davek za tempelj. Primeri 2. Ezdr. 10, 32.

6. V hebrejskim: „ duhovni vsakteri od svojiga %nanca“.  ...

7. Duhovni odslej niso smeli denarja k sebi jemati, zatorej je napravil visi
duhoven denarno skrinjico ; tudi že prejeti in hranjeni denar so mogli dati,
de bi se vse bolj gotovo obernilo v popravo Gospodoviga tempeljna.

8. tedaj v duhovskim dvorišu. Glej 2. Kron. 24, 8. Poznejše, v drugim tem¬
peljnu, so bile pušice na ženskim dvorišu, de je moglo tudi ženstvo darove
vanje metati. Primeri Mark. 12, 41. 42.

IV. Bukve Kraljev 12.

obilno denarja v denarni skrinjici,
je prišel kraljev pisar, in viši
duhoven, in izsula sta, in pre¬
štela denar, ki se je našel v hiši
Gospodovi.

11. In dala sta ga po številu
in meri 9 ) v roke njim, ki so bili
čez delavce v hiši Gospodovi;
in oni so z njim plačevali tiste
tesarje in zidarje, ki so delali v
hiši Gospodovi,

12. in ki so popravljali poderto,
in nje ^ ki so kamnje obdelovali,
in de so kupovali ies in kamen,
ki se je obdeloval, tako de se
je dopolnila poprava hiše Gospo¬
dove v vsim, kar je potrebovalo
stroškov v obterdovanje hiše.

13. Vender pa se niso delali
iz tistiga denarja verči tempeljna
Gospodoviga, in vilice, in kadil¬
nice, in trobente, in vse zlate in
sreberne posode iz denarja, ki
se je pernašal v tempelj Gospo¬
dov;

14. zakaj njim, ki so oprav¬
ljali delo, se je dajal, de se je
popravljal tempelj Gospodov;

15. in ni se delal obrajt s ti¬
stimi možmi, ki so prejemali de¬
nar, de bi ga delili umetnikam,
temu e na vero so ravnali z njim.

16. Denarja za hudodelstvo pa,
in denarja zagrebe 10 ) niso per-

297

našali v tempelj Gospodov, ker
je bil duhovnov. * 11 )

17. Po tem je prišel Hazael,
sirski kralj, 12 ) in se je bojeval
zoper Get, ter ga je vzel; in je
obernil svoj obraz, de bi šel nad
Jeruzalem.

18. Zavoljo tega je vzel Joas,
Judov kralj, vse posvečeno, kar
so bili posvetili Josafat, in Jo-
ram, in Ohozija, njegovi očetje,
Judovi kralji, in kar je sam da¬
roval; in vse srebro, ki se je
zamoglo najti v zakladih tem¬
peljna Gospodoviga, in v kralje¬
vim poslopji, ter je poslal Ha-
zaelu, sirskimu kralju; in umaknil
se je od Jeruzalema. 13 )

19. Druge zgodbe pa Joasa,
in vse, kar je storil, ni li to za¬
pisano v letnih bukvah Judovih
kraljev?

20. Vzdignila sta se pa nje¬
gova hlapca, in sta se zaper-
segla med seboj, ter sta ubila
Joasa v hiši Melo, 14 ) na selskim
klancu.

21. Josahar namreč, Semaa-
tov sin, in Jozabad, Somerjev
sin, njegova hlapca, sta ga ubila,
in je umeri; in pokopali so ga
z njegovimi očeti vred v Davi¬
dovim mestu, in kraljeval je Ama-
sija, njegov sin, namesti njega. 15 )

9. V hebrejskim: v dala sta perpravljcni denar 11 ,  to je, prešteti ali pretehtani.

10. to je, denarja od daritev za zadolženje in za grehe. Glej 4. Mojz. 5, 8.

11. ker se je dajal duhovnam. Primeri 3. Mojz. 5, 15. 16: 4. Mojz. 5, C.

12. Joas se je po Jojadovi smerti vdal mnogoterim pregreham, celo maliko¬
vanju; zato ga je Gospod tepel, ter je dopustil sovražnikam, de so njegovo
kraljestvo napadali in stiskali. Glej 2. Kron. 24, 18.

13. Drugo leto je Hazael zopet planil nad Judejo, jo je močno pokončal, in je
pobil Joasovo vojsko; Joas sam je bil ranjen, se je vernil v Jeruzalem, in
je bil ondi umorjen. Glej 2. Kron. 24, 25.

14. llisa, n Melo“  imenovana, je bila terdnjava na sionskim hribu. Glej 2. Kialj.
5, 9: 3. Kralj. 9, 15.

V • Glej povest Amasijeviga kraljevanja spod. 14. pogl.

298

IV. Bnkve Kralj e v 13.

XIII. Poglavje.

Sirijani premagajo Joahaza, Izraeloviga kralja, in Izraelci zdihujejo pod sirsko
oblastjo. Kralj prosi Boga pomoči, in Bog da Izraelcam rešenika, namreč kralja
Joasa, sina Joahazoviga. Novi kralj se joka per Elizejevi smertni postelji.
Elizej ga spodbuda, de naj se vzdigne nad Sirijane, in mu zmago zagotovi.
Merlič oživi na Elizejevim grobu. Joas trikrat premaga Sirijane, in dobi nazaj

zgubljeno deželo.

1. Tri in dvajseto leto Joasa,
sina Ohozijeviga, Judoviga kra¬
lja, ') je kraljeval Joahaz, Jelm-
tov sin, nad Izrael ant v Šamani
sedemnajst let.

2. In delal je hudo pred Go¬
spodam, in je nasledval grehe
Jeroboama, Nabatoviga sina, ki
je bil v greh zapeljal Izrael, in se
jih ni ogibal.

3. In vnel se je serd Gospo¬
dov zoper Izrael, in zdal jih je
v roko Hazaela, sirskiga kralja,
in v roko Benadada, Hazaelo-
viga sina, vse dni. 1 2 )

4. Prosil pa je Joahaz pred
obličjem Gospodovim, in uslišal
ga je Gospod; vidil je namreč
stisko Izraelovo, ker jih je za-
teral sirski kralj.

5. In dal je Gospod reše¬
nika 3 ) Izraelu, in rešen je bil iz
roke sirskiga kralja; in stanovali
so Izraelovi otroci v svojih šoto¬
rih, kakor včerej in pred vče-
rašnjim.

6. Vender pa niso odstopili
od grehov hiše Jeroboama, ki je bil
v greh zapeljal Izrael, temuč so
živeli v njih; in tudi log 4 ) je bil
še ostal v Samarii.

7. In Joahazu ni bilo pušenih
zmed ljudstva, kakor petdeset
konjnikov, in deset vozov, in deset
tavžent pešcov; pobil jih je bil
namreč sirski kralj, in jih je bil
razmel kakor prah o mlatvi na
gumnu. Zgor. 8, 12.

8. Druge zgodbe pa Joahaza,
in vse, kar je storil, in njegova
serčnost, ni li to zapisano v letnih
bukvah Izraelovih kraljev?

9. In zaspal je Joahaz s svo¬
jimi očeti vred, in pokopali so
ga v Samarii; in kraljeval je
Joas, njegov sin, namesti njega. 5 )

10. Sedem in trideseto leto Jo¬
asa, Judoviga kralja, je kraljeval
Joas, Joahazov sin, nad Izra-
elarn v Samarii šestnajst let,

11. in je delal, kar je hudo
pred obličjem Gospodovim ; ni se
ogibal vsili grehov Jeroboama,
Nabatoviga sina, ki je bil v greh
zapeljal Izrael, temuč v njih je
živel.

12. Druge zgodbe pa Joasa,
in vse, kar je storil, in njegova
serčnost, kako se je bojeval zo¬
per Amasija, Judoviga kralja, ni
li to zapisano v letnih bukvah
Izraelovih kraljev?

1. V letu 3148 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 856 let.

2. kolikor časa je namreč Joahaz kraljeval.

3. namreč Joasa, Joahazoviga sina (v. 22—25.). Nektcri razlagavci menijo,
de je bil Izrael rešen za kratek čas še v Joahazovih dneh.

4. ki ga je bilAhab zasadil v češenje nečiste bognje Astarte, in v njeno ne'
sramno službo. 3. Kralj. 16, 33.

5. V letu 3165 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 839 let.

IV. Bukve Kraljev 13.

13. In zaspal je Joas s svo¬
jimi očeti vred. Jeroboam 6 ) pa
se je usedel na njegov prestol.
Joas pa je bil pokopan v Sa-
marii z Izraelovimi kralji vred.

14. Elizej pa je bil bolan za
boleznijo, za ktero je tudi umeri;
in prišel je k njemu Joas, Izra¬
elov kralj, in se je jokal pred
njim, ter je rekel: Moj oče, moj
oče! voz Izraelov, in njegov
voznik! 7 )

15. In Elizej mu je rekel: Per-
nesi lok in pušic. In ko je per-
nesel k njemu lok in pušic,

16. je rekelIzraelovimu kralju:
Položi svojo roko na lok. In ko
je bil on položil svojo roko, je
Elizej položil svoje roke na kra¬
ljeve roke, 8 )

17. in je rekel: Odpri okno
proti jutru. In ko je bil odperl,
je rekel Elizej: Izstreli pušico.
In je izstrelil. In Elizej reče:
Pušica rešenja Gospodoviga, pu¬
šica rešenja zoper Sirijo; in udaril
koš Sirijo v Afeku, de jo boš
pokončal. 9 )

18. In pravi: Vzemi pušice.
In ko jih je bil vzel, mu je spet
rekel: Udari s pušico na zemljo.

299

In ko je bil trikrat udaril in ob¬
stal,

19. se je razserdil mož Božji
nad njim, ter je rekel: Ako bi
bil udaril petkrat, ali šestkrat,
ali sedemkrat, bi bil Sirijo oma-
bal do pokončanja; zdaj pa jo .
boš omalial trikrat.

20. Umeri je tedaj Elizej, in
pokopali so ga. Roparji pa so
iz Moaba prišli v deželo tisto
leto.

21. Neki pa, ki so pokopovali
človeka, so vidili roparje, in vergli
so rnerliča v Elizejev grob. 10 )

In ko se je bil dotaknil Elizeje-
vih kosti, je oživel človek, in je
stal na svojih nogah. 1 ') sir.48,14.

22. Tedaj je Hazael stiskal
Izrael vse Joahazove dni.

23. In usmilil se jih je Gospod,
in obernil se je k njim zavoljo
svoje zaveze, ki jo je imel z
Abrahamam, Izakam in Jakopam;
in jih ni hotel pokončati, tudi ne
popolnama zavreči, do pričujočiga
časa.

24. Umeri je pa Hazael, sirski
kralj, in kraljeval je Benadad,
njegov sin, namesti njega.

25. Na to je Joas, Joahazov

6. „JeroOoam u  drugi tega imena. Glej spodej 14, 23.

7. Ti si Izraelovimu kraljestvu več pomagal zoper Sirijane, kakor so zamogli
pomagati konjniki in vozovi.

8. Elizej prerokuje žalostnimu Joasu, kije  mislil, de bo po smerli Elizejevi
brez vse pomoči, zmago nad Sirijani, ki so prebivali od Samarije proti izhodu.
Elizej položi svojo roko na kraljevo roko, ter mu s tem naznani, de bo tudi
po svoji smerti zanj Boga pomoči prosil.

9. 'la pušica ti je zastava gotove zmage, ki ti jo bo Gospod dodelil per
Afeku.

10. Hebrejski grobi so bili prostorne votline, kjer je bilo več manjših predalov
vsekanih v skalo, de so vanje dcvali merliče, v platno povite. Pred vhodam
je bil kamen zavaljen.

11. Tako Bog časti celo umerljive ostanke svojih svetnikov. Katoliška cerkev
za tega voljo po pravici priporoča, častiti ostanke svetnikov. Glej Sir. 48,
14. 15.

300 IV. Bukve Kraljev 13. 14.

sin, 12 ) vzel mesta iz roke Ben-
adada, Hazaeloviga sina, ki jih
je bil vzel iz roke Joahaza, nje-

goviga očeta, po vojskini pravici.
Trikrat ga je namahal Joas, in
dal je nazaj mesta Izraelove.

XIV. Poglavje.

Amasija ukaže usmertiti kraljeva služabnika, ki sta bila umorila njegovima očeta;
premaga Edoraljane, in napove vojsko Joasu, Izraelovimu kralju. Joas ga pre¬
maga, podere jeruzalemsko ozidje na severni strani, oropa tempelj in kraljevo
hišo. Amasija zbeži v Lahis, in je ondi umorjen. Namesti njega kraljuje njegov
sin Azarija. Joas umcrje; za njim kraljuje njegov sin Jeroboam; ta spet zadobi
fzraelovimu kraljestvu vse poprešnje pokrajine; za njim nasledva v kraljevanji

njegov sin Zaharija.

1. Drugo letoJoasa, Joaha-
zoviga sina, Izraeloviga kralja,
je kraljeval Amasija, sin Joasa,
Judoviga kralja.')

2. Pet in dvajset let je bil
star, ko je začel kraljevati; de¬
vet in dvajset let pa je kraljeval
v Jeruzalemu. Ime njegove ma¬
tere je bilo Joadana iz Jeruza¬
lema. 2. Kron. 25, 1.

3. In je delal, kar je bilo prav
pred Gospodam; vender ne tako',
kakor David, njegov oče; po vsim,
kar je delal Joas, njegov oče,
je on delal ; * 1 2 )

4. le to samo, 3 ) de višav ni
odpravil; zakaj še je ljudstvo da¬
rovalo, in kadilo zažigalo na vi¬
šavah. 4 )

5. In ko je bil prejel kralje¬
stvo, je ubil svoja hlapca, ktera
sta biia umorila kralja, njegoviga
očeta. Zgor. 12, 20.

6. Sinov pa tistih, ki sta ga
bila umorila, ni pobil, poleg tega,
kar je pisano v bukvah Mojze¬
sove postave, kakor je bil za¬
povedal Gospod, rekoč: Očetje
naj ne umirajo za sinove, in si¬
novi naj ne umirajo za očete;
temuč vsakteri naj umerje za svoj
greh. 5. Mojz. 24, 16. Eceh. 18, 20.

7. On je pobil Edomljanov v
solni dolini deset tavžent, in je
vzel Petro 5 ) v boji, ter je njeno
ime klical Jektehel, do pričujo-
čiga dne.

8. Po tem je Amasija poslal
sporočnikov k Joasu, sinu Joa¬
haza, Jehutoviga sina, Izraelo¬
viga kralja, rekoč: Pridi, in po¬
glejva se! 6 )

9. In poslal je nazaj Joas,
Izraelov kralj, k Amasiju, Jn-
dovimu kralju, rekoč: Osat z Id-
banona je poslal k cedru, ki je

12. V  letu 3168 po vstvarjenji sveta, 836 pred Kristusam; v tem letu je bil
blezo Joas svojiga sina vzel za sovladarja. Po takim razlaganji se pojasni,
kako de je Azarija (spod. 15,1.) zamogel kraljevanje začeti v 27. letu Jero-
boamoviga kraljevanja.

1 . V letu 3165 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 839 let.

2. je bolj posnemal svojiga očeta, kakor pa Davida.

3. samo to bodi v priliko njegove nemarnosti.

4. Glej zgor. 12, 3 : 3. Kralj. 15, 14.

5. V hebrejskim : „jc vzel Šelo“,  veliko mesto v kamnitni Arabii.

6. to je, poskusiva se, kdo de bo močnejši v boji.

IV. Bukve Kraljev 14.

na Libanonu, rekoč: I)aj svojo
hčer mojimi! sinu za ženo. Gojzdne
zverine pa, ki so na Libanonu,
so šle memo, in so potaptale
osat. 7 )

10. Omalial in zmagal si Edom,
in povzdignilo se je tvoje serce,
bodi zadovoljili s slavo, in sedi
v svoji hiši; zakaj kličeš hudo,
de bi padel ti, in Juda s teboj?

11. Amasija pa se ni vdal; in
šel je gori Joas, Izraelov kralj,
in vidila sta se, on in Amasija,
Judov kralj, v Betsamesu, Ju¬
dovim mestu.

12. In tepen je bil Juda vpričo
Izraela, in bežali so, vsakteri v
svoje šotore.

13. Amasija pa, Judoviga kra¬
lja, sinu Joasa, Ohozijeviga sina,
je vjel Joas, Izraelov kralj, v
Betsamesu, in ga je perpeljal v
Jeruzalem; in je poderl zidu v
Jeruzalemu, od Efrajmovih vrat,
do vogelnih vrat, štiri sto ko-
molcov.

14. In je vzel vse zlato, in
srebro, in vse posode, ki so se
našle v hiši Gospodovi, in v kra¬
ljevih zakladih, in zastavljence,
ter se je vernil v Samarijo.

15. Druge zgodbe pa Joasa,
kar je storil, in njegova serčnost,
s  ktero se je bojeval zoper Arna-
sjja, Judoviga kralja, ni li to za¬
pisano v letnih bukvah Izraelovih
kraljev?

16. In Joas je zaspal s svo-

301

jitni očeti vred, in je bil pokopan
v Samarii z Izraelovimi kralji;
in kraljeval je Jeroboam, njegov
sin, namesti njega.

17. Živel pa je Amasija, Jo-
asov sin, Judov kralj, po tem,
ko je bil umeri Joas, sinJoahaza,
Izraeloviga kralja, petnajst let.

18. Druge zgodbe pa Ama-
sijeve, niso li zapisane v letnih
bukvah Judovih kraljev?

19. In spočela se je zoper
njega zarotba v Jeruzalemu; on
pa je zbežal v Lahis. In poslali
so za njim v Lahis, in so ga
ondi umorili.

20. In odnesli so ga na konjih,
in pokopan je bil v Jeruzalemu s
svojimi očeti v Davidovim mestu.

21. Vzelo pa je vse Judovo
ljudstvo Azarija, šestnajst let
stariga, in postavili so ga kralja
namesti njegoviga očeta Ama¬
sija. 8 ) 2. Kron. 26, 1.

22. On je pozidal Elat, 9 ) ter
ga je nazaj zadobil Judu,  po
tem ko je bil kralj (AmasijaJ
zaspal s svojimi očeti vred.

23. Petnajsto leto Amasija, Jo-
asoviga sina, Judoviga kralja, je
kraljeval Jeroboam, sin Joasa,
Izraeloviga kralja, v Samarii 10 )
štirdeset in eno leto.

24. In delal je, kar je hudo
pred Gospodam. Ni odstopil od
vsili grehov Jeroboama, Naba-
toviga sina, ki je bil Izrael v greh
zapeljal.

7. Pomen te prilike je: Ti boš zoper mene toliko opravil, kolikor osat proti
cedra.

8. V letu 3194 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 810 let. „Azarija

se tudi imenuje „ Ozija 2. Kron. 26, 1. 3. 9. ..

9. On je obdal Elat s terdnim ozidjem. Mesto v Elat“  je bilo per rudecim
morji.

tO. V letu 3179 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 835 let.

IV. Bukve Kraljev 14. 15.

302

25. On je nazaj zadobil Izra¬
elove pokrajine od vhoda v Emat
do pušavskiga morja, 1 2 3 4 11 ) po be¬
sedi Gospoda, Izraeloviga Boga,
ki jo je govoril po Jonu, Ama-
tijevim sinu, preroku, kteri je bil
iz Geta, ki je vOferu. I2 ) Jon. 1, 1.

26. Vidil je namreč Gospod
prebritko stisko Izraelovo, in de
so pokončani do zapertih v ječi
in do poslednjih, in de ni niko¬
gar, de bi pomagal Izraelu.

27. Tudi ni govoril Gospod,
de bo potrebil Izraelovo ime spod

neba, temuč rešil jih je po roči
Jeroboama, Joasoviga sina.

28. Druge zgodbe pa Jero-
boama, in vse, kar je storil, in
njegova serčnost, s ktero se je
bojeval, in kako de je nazaj do¬
bil Damask 13 ) in judovski Emat u )
Izraelu, ni li to zapisano v let¬
nih bukvah Izraelovih kraljev?

29. In zaspal je Jeroboam s
svojimi očeti, Izraelovimi kralji
vred, in kraljeval je Zaharija,
njegov sin, namesti njega.

XV. Poglavje.

Za gobovim Azarijein nasledva njegov sin Joatam na Judovim; za Zaharijem
pa v Izraelu nasledva Selum, in za tem Manahera, ki je mogel davek plačevati
asirskimu kralju; za Manahemam kraljuje Facej, in za tem Facee; v njegovih
dneh je kralj Teglatfalasar veliko premaganih Izraelcov preselil v Asirijo; za
Faceetam nasledva Osej; na Judovim pa kraljuje po Joatamovi smerti njegov

sin Aliaz.

1. Sedem in dvajseto leto Jero¬
boama, Izraeloviga kralja, je
kraljeval Azarija,') sin Amasija,
Judoviga kralja.

2. Šestnajst let je bil star, ko
je začel kraljevati, in dve in pet¬
deset let je kraljeval v Jeruza¬
lemu; ime njegove matere je bilo
Jehelija iz Jeruzalema.

3. In delal je, kar je bilo pri¬
jetno pred Gospodam, po vsim,
kar je delal Amasija, njegov oče.

4. Y ender višav ni razdjal;

še je ljudstvo darovalo, in kadilo
zažigalo na višavah.

5. Udaril je pa Gospod kralja,
in bil je gobov do dne svoje
smerti, 2 ) in stanoval je v prosti
hiši posebej ; Joatam, kraljev sin,
pa je vladal dvor, in je sodil ljud¬
stvo v deželi. 2. Kron. 26, 21.

6. Druge zgodbe pa Azarija,
in vse, kar je storil, ni li to za¬
pisano v letnih bukvah Judovih
kraljev?

7. In zaspal je Azarija s svo-

11. to je, do mertviga morja.

12. Jona je prerok, kteriga prerokovanje še imamo v svetim pismu. Oferski
Get je bilo mesto v Zabulonovim rodu na Galilejskim.

13. kako de je namreč spet pridobil mesta in kraje, ki so jih bili sirski ali
damaški kralji vzeli Izraelu. Primeri 2. Kralj. 8, 6. in spod. 15, 37.

14. „ E meti  je bila dežela proti severju od Izraelove zemlje; Salomon si jo j®
prilastil, zato se imenuje Judova. 2. Kron. 8, 3.

1. Glej zgor. 14, 21. Azarija* 1  se imenuje tudi v Ozija li  spod. v. 30. 32.

2. Gospod ga je udaril, ker se je bil prederznil, kadilo sam zažigati v tem-
peljnu. Glej 2. Kron. 16, 16—21.

303

IV. Bnkve Kraljev 15.

jimi očeti vred; in pokopali so
ga z njegovimi predniki v Da¬
vidovim mestu, in kraljeval je
Joatam, njegov sin, namesti nje¬
ga. 5 )

8. Osem in trideseto leto Aza-
rija, Judoviga kralja, je kralje¬
val Zaharija, Jeroboamov sin,
nad Izraelam v Samari! šest mes-
eov; 3 4 )

9. in je delal, kar je hudo
pred Gospodam, kakor so delali
njegovi očetje; ni odstopil od
grehov Jeroboama, Nabatoviga
sina, kije bil Izrael v greh zapeljal.

10. Zarotil pa se je zoper
njega Selum, Jabesov sin; in
udaril ga je očitno, ter ga je
ubil, in je kraljeval namesti njega.

11. Druge zgodbe pa Zahari-
jeve, niso li pisane v letnih bukvah
Izraelovih kraljev ?

12. To je beseda Gospoda, ki
jo je govoril Jehutu, rekoč: Tvoji
sinovi bodo do četerliga rodu
sedeli na Izraelovim prestolu. 5 6 )
In zgodilo se je tako. Zgor. 10, 30.

13. Selum, Jabesov sin, je
kraljeval devet in trideseto leto
Azarija, Judoviga kralja;- kra¬
ljeval pa je en mesec v Samarii.

14. In vzdignil se je Mana-
j ,e m, Gadijev sin, iz Terse; in
Je prišel v Samarijo, in je udaril
keluma, Jabesoviga sina, v Sa-
niarii; in ga je ubil, ter je kra¬
ljeval namesti njega.

15. Druge zgodbe pa Seluma,

in njegova zarotba, s ktero je
zalezoval, ni li to zapisano v
letnih bukvah Izraelovih kraljev?

16. Po tem je Manahein udaril
Tapso in vse, kteri so bili v nji,
in njene okrajine iz Terse; niso
mu namreč hotli odpreti; in po¬
moril je vse njene noseče, ter
jih je razparal.

17. Devet in trideseto leto
Azarija, Judoviga kralja, je kra¬
ljeval Manahem, Gadijev sin, nad
Izraelam deset let v Samarii.

18. In je delal, kar je bilo
hudo pred Gospodam; ni odsto¬
pil od grehov Jeroboama, Na¬
batoviga sina, ki je bil Izrael v
greli zapeljal, vse svoje dni.

19. Prišel je Ful, asirski kralj,
v deželo, in Manahem je dal Fulu
tavžent talentov srebra, de bi mu
bil v pomoč, in bi poterdil nje¬
govo kraljestvo. 6 )

20. In Manahem je napovedal
srebra v Izraelu vsim mogočnim
in bogatim, de bi ga dal asir-
skimu kralju, po petdeset šeklov
srebra vsacimu. In vernil se je
asirski kralj, in se ni mudil v
deželi.

21. Druge zgodbe pa Mana-
hema, in vse, kar je storil, ni
li to zapisano v letnih bukvah
Izraelovih kraljev?

22. In zaspal je Manahem s
svojimi očeti vred, in kraljeval
je Facej, njegov sin, namesti
njega.

3. V  letu 3246 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 758 let.

4. V letu 3232 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 772 let.

J . Štirje nasledniki, ki so bili obljubljeni Jehutu, so bili: Joahaz, Joas, Jero-
boam in Zaharija.

6. Kaže se, de je Manahem sam poklical Fula, asirskiga kralja, v pomoč zoper
ljudstvo, ki se mu je uperalo. Primeri Oz. 8, 9. 10. „Tav»ent talentov
srebra 11 ,  to je, okoli 2,250000 goldinarjev.

304 IV. Bukve Kraljev 15.

23. Petdeseto leto Azarija, Ju¬
doviga kralja, je kraljeval Fa-
cej, Manahemov sin, nad Izra-
elam v Samarii dve leti.

24. In je delal, kar je bilo
hudo pred Gospodam; ni odsto¬
pil od grehov Jeroboama, Na-
batoviga sina, ki je bil Izrael v
greh zapeljal.

25. Zarotil pa se je zoper
njega Facee, Kornelijev sin, nje¬
gov vojvoda, in ga je udaril v
Samarii v stolpu 7 ) kraljeve hiše,
zraven Argoba in zraven Arjeta, 8 )
in z njim je bilo petdeset mož zmed
sinov galaajskiii; in ga je umoril,
ter je kraljeval namesti njega.

26. Druge zgodbe pa Faceja,
in vse, kar je storil, ni li to za¬
pisano v letnih bukvah Izraelovih
kraljev?

27. Dve in petdeseto leto Aza¬
rija, Judoviga kralja, 9 ) je kra¬
ljeval Facee, Kornelijev sin, nad
Izraelam v Samarii dvajset let.

28. In je delal, kar je bilo
hudo pred Gospodam; ni odsto¬
pil od grehov Jeroboama, Na-
batoviga sina, ki je bil Izrael v
greh zapeljal.

29. V dneh Faceeta, Izraelo-
viga kralja, je prišel Teglatfa-

lasar, asirski kralj, in je vzel
Ajon, in Abel hišo Maako, 10 ) in
Janoe, in Kedes, in Asor, in
Galaad, in Galilejo, in vso Nef-
talijevo zemljo, in jih je preselil
v Asirijo.

30. Osej, Elov sin, se je
zarotil, in je zalezoval Faceeta,
Romelijeviga sina, in gaje udaril
in umoril, in je kraljeval namesti
njega dvajseto leto Joatama, Ozi-
jeviga sina. 11 )

31. I) ruge zgodbe pa Faceeta,
in vse, kar je storil, ni li to za¬
pisano v letnih bukvah Izraelovih
kraljev?

32. Drugo leto Faceeta, Ro¬
melijeviga sina, Izraeloviga kralja,
je kraljeval Joatam, sin Ozija,
Judoviga kralja. 2. Kron. 27, 1.

33. Pet in dvajset let je bil
star, ko je začel kraljevati, in
šestnajst let je kraljeval v Jeru¬
zalemu; ime njegove matere je
bilo Jerusa, Sadokova hči.

34. In delal je, kar je bilo pri¬
jetno pred Gospodam; po vsim,
kar je delal Ozija, njegov oče,
se je ravnal.

35. \"ender višav ni odpravil;
še je ljudstvo darovalo, in ka¬
dilo zažigalo na višavah; on J e

7. to je, v nar lepšim in terdnejšim dela kraljeve hiše, kjer so bili zakladi*
in tudi ženstvo. Primeri 3. Kralj. 16, 18.

8. V hebrejskim: ga je udaril ... s pomočjo Argoba in Ar jeka •

9. V letu 3245 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 759 let.

10. Zoper Sardanapala, Fuloviga sina, asirskiga kralja (zgor. v. 19.), sta s®
vzdignila Arbac, poglavar v Medii, in Beles iz Babilona, ter sta ga z nje¬
govim dvorani vred sežgala, in asirsko kraljestvo končala. Iz razdertig' 3
asirskiga kraljestva so se spočele tri kraljestva: medijansko pod Arbacam*
babilonsko pod Belesam, in novo asirsko kraljestvo pod Ninam, Mlajšim, ki j e
imel tudi primek Teglatfalasar (veliki vladar). Ta je po navadni štetvi v letu
3257 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 747 let, veliko IzraelcoV v
sužnost peljal; in to je bilo pervo odpeljanje Izraeloviga ljudstva v asirske
sužnost. Perm. spod. 17, 3. i. d.

11.  V letu 3274 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 730 let.

IV. Bukve Kraljev 15. 16.

naredil nar viši vrata Gospodove
hiše.

36. Druge zgodbe pa Joatama,
in vse, kar je storil, ni li to za¬
pisano v letnih bukvah Judovih
kraljev?

37. Tiste dni je Gospod za¬
čel zoper Juda pošiljati Rasina,

305

sirskiga kralja, in Faceeta, Ro-
melijeviga sina. iz. 7 , 1.

38. In zaspal je Joatatn s svo¬
jimi očeti vred, in pokopan je bil
z njimi v mestu Davida, svojiga
očeta, in kraljeval je Ahaz, nje¬
gov sin, namesti njega.

XVI. Poglavje.

Ahaz, Judov kralj, daruje malikam lastniga sina; ko izraelski in sirski kralj
Jeruzalem oblegata, pošlje darov asirskimu kralju, in zadobi njegovo pomoč;
njemu za ljubo opusti službo praviga Boga, in daruje asirskim malikam; za
njim nasledva njegov pobožni sin Ezekija.

1. Sedemnajsto leto Faceeta,
Romelijeviga sina, je kraljeval
Ahaz, sin Joatama, Judoviga
kralja.

2. Dvajset let je bil star Ahaz,
ko je začel kraljevati, 1 ) in šest¬
najst let je kraljeval v Jeruza¬
lemu; ni delal, kar je bilo pri¬
jetno pred obličjem Gospoda, nje-
goviga Boga, kakor David, nje¬
gov oče; 2. Kron. 28, 1.

3. ampak hodil je po potu
Izraelovih kraljev; verh tega je
posvetil svojiga sina, ter ga je
Potegnil skozi ogenj, 2 ) poleg ma-
okovavskih narodov, 3 ) ktere je
gospod razkropil pred Izraelo¬
vimi otroci.

4. Daroval je tudi klavne da-
r ove, in zažigal kadilo na viša¬
vah, in na gričih, in pod vsakterim
košatim drevesam.

5. Tačas je prišel liasin, sir¬

ski kralj, in Facee, Romelijev
sin, Izraelov kralj, nad Jeruza¬
lem se bojevat; in ko sta oble¬
gala Ahaza, ga nista mogla pre¬
magati. 4 ) Iz. 7, 1.

6. Tisti čas je Rasin, sirski
kralj, spet spravil Ajlo 5 ) k Sirii,
in je Jude pregnal iz Ajle, in
ldumejci so prišli v Ajlo, in so
ondi stanovali do tega dne.

7. Poslal pa je Ahaz spo-
ročnikov k Teglatfalasarju, asir¬
skimu kralju, rekoč: Tvoj hlapec
in tvoj sin sim jez; pridi, in reši
me iz roke sirskiga kralja, in iz
roke Izraeloviga kralja, ki sta
se zoper me vzdignila. Zgor. 15, 29.

8. In ko je nabral zlata in
srebra, kar se ga je zamoglo
najti v hiši Gospodovi, in v kra¬
ljevih zakladih, je poslal asir¬
skimu kralju darov.

9. In vdal se je njegovi

1. V letu 3262 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 742 let.

nJ e  posvetil u ,  to je, daroval svojiga sina v čast Molohu, amoriskimu maliku.
Glej 3. Mojz. 18, 21.

3 - po šegi malikovavskih narodov. Gl. 2. Kron. 28, 3. 23.

4 - Prerok Izaija je dajal Ahazu serce z obljubo Božjiga varstva; Ahaz je pa
vender raji iskal pomoči asirskiga kralja. Glej Iz. 7, 1. i. d.

r>Ajla“  ali „Elat u ,  mesto konec rudečiga morja, ki je bilo sicer na Edom-
skim, pa je bilo zdaj Judu, zdaj Sirii podložno.

II,

20

306 IV. Bukve Kraljev 16.

volji; prišel je namreč asirski
kralj nad Damask, in gaje raz-
djal; in preselil je njegove pre-
faivavce v Cireno, 6 ) Basina pa
je ubil.

10. In šel je kralj AhazTeglat-
falasarju, asirskimu kralju, na¬
proti v Damask; in ko je vidi!
altar v Damasku, je poslal kralj
Ahaz Uriju, duhovnu, od njega
obraz in podobo po vsira njego¬
vim delu.

11. In izdelal je Urija, duho¬
ven, altar, po vsiin, kar je bil
kralj Ahaz ukazal iz Damaska;
tako' je delal duhoven Urija,
dokler ni prišel kralj Ahaz iz
Damaska. 7 )

12. In ko je prišel kralj iz
Damaska, je pogledal altar, in
ga je počastil; in je šel, ter je
daroval žgavne daritve, in svojo
jedilno daritev, 8 )

13. in je izlival pitne daritve,
in je kropil s kervjo mirnih da¬
ritev, ki jih je daroval, po altarji.

14. Dalje je prenesel bronasti
altar, ki je bil pred Gospodam,
spred obličja tempeljna, in z al-
tarjeviga mesta, in z mesta tem¬

peljna Gospodoviga; in ga je po¬
stavil na stran altarja proti Se¬
verju. 9 )

15. Tudi je ukazal kralj Ahaz
Uriju, duhovnu, rekoč: Na večim
altarji 10 ) daruj jutranjo žgavno
daritev in večerno jedilno daritev,
in kraljevo žgavno daritev, in
njegovo jedilno daritev, in žgavno
daritev vsiga ljudstva po deželi,
in njih jedilne daritve, in njih pitne
daritve; in pokropi po njem vso
kri žgavne daritve, in vso kri
klavnih daritev; 11 ) bronasti altar
pa naj bo perpravljen po moji
volji. 12 )

16. Storil je tedaj Urija, du¬
hoven, po vsiin, kar je bil ukazal
kralj Ahaz.

17. Vzel pa je kralj Ahaz iz¬
rezane stala, in kotel, ki je bil
na verhu, ’ 3 ) in morje je snel z
bronastih volov, ki so ga nosili,
ter ga je postavil na tla, ki so
bile s kamnjem potlakane.

18. Tudi sabotni musah, ki ga
je bil naredil v tempeljnu, in kraljev
mostovž od zunaj, je obernil v
tempelj Gospodov, zavoljo asir-
skiga kralja. 14 )

6. V hebrejskim: to je, v deželo ob veki Kira ali Kura, ki izvira

v Kavkazu in se izliva v kaspiško morje.

7. V ti reči se je viši duhoven močno pregrešil; zakaj Bog sam je bil altarja
podobo določil, kakošen de je mogel biti (2. Mojz. 27, 1.).

8. Kralj se je prederznil, opravljati duhovsko opravilo, kakor so delali mali'
kovavski kralji, in tudi Jeroboam per zlatih teletih. Glej 3. Kralj. 12, 33.

9. bronasti altar je poprej stal na južni strani.

10. to je, na novim altarji, ki je bil narejen po kraljevi volji.

11. to je, izli na altar vso kri vsih daritev sploh.

12. bronasti altar naj ostane, dokler drugači ne ukažem.

13. Glej popis teh stal in kotlov 3. Kralj. 7, 23. i. d. ..

14. Kar se v hebrejskim imenuje „musah u , je bilo nar bolj verjetno pok 1 *
sedež ali povišano mesto v ljudskim dvorišu, blizo duhovskiga dvoriša, kje 1 ’
je bil kralj per Božji službi. Ta sedež je Ahaz prestavil v duhovsko dyo'
riše, zavoljo asirskiga kralja, kterimu se je nespodobno zdelo, de bi kralj z
ljudstvam molil. Tudi si je dal kralj narediti mostovž iz svojiga poslopja
duhovsko dvoriše, de ni hodil z drugim ljudstvam vred skozi navadne vra

307

IV. Bukve Kraljev 16. 17.

19. Druge zgodbe pa Aliaza,
kar je storil, ni ii to zapisano v
letnih bukvah Judovih kraljev?

20. In zaspal je Ahaz s svo¬

jimi očeti vred, in je bil pokopan
z njimi v Davidovim mestu, in
kraljeval je Ezekija, njegov sin,
namesti njega. 15 )

XVII. Poglavje.

Asirski kralj Salmanasar oblega Samarijo, vjarne Izraelovima kralja, in pelje
Izraelce v asirsko sužnost. Bog jih da sovražnikam v roke zavoljo njih hudobij,
zlasti zavoljo malikovanja. Asirski kralj pošlje novih seljakov na Izraelsko, kjer
jih levi napadajo. Sporoči' se asirskimu kralju, de zato levi napadajo nove seljake,
ker prav ne časte Boga Izraelove dežele. Kralj jim pošlje eniga zmed vjetih
duhovnov, kteri jih uči prav častiti Boga Izraelove dežele; oni pa vender le
zraven praviga Boga tudi svoje malike molijo.

1. Dvanajsto leto Aliaza, 1 )
Judoviga kralja, je kraljeval Osej,
Elov sin, v Samarii nad lzra-
elam devet let.

2. In delal je hudo pred Go¬
spodam , pa ne kakor Izraelovi
kralji, ki so bili pred njim.

3. Zoper tega se je vzdignil
Salmanasar, asirski kralj; 2 ) in
Osej mu je bil podložen, ter mu
J* e  dajal davek. Spod. 18, 9. Tob. 1, 2.

4. In ko je asirski kralj čutil,
de se misli Osej spuntati, in de
J e  poslal sporočnikov do Sua,
e giptovskiga kralja, de bi ne dajal
davkov asirskimu kralju, kakor

je vsako leto navado imel, ga
je oblegel, in je vklenjeniga po¬
slal v ječo. 3 )

5. lil je prehodil vso deželo,
ter je prišel nad Samarijo, in jo
je oblegal tri leta.

6. Deveto leto Osejevo pa je
asirski kralj vzel Samarijo, in je
Izrael preselil med Asirijane; ter
jih je postavil 4 ) v Halo in vHabor
per reki Gozanu 5 ) po medijanskih
mestih. Spod. 18, 11.

7. Zgodilo se je namreč, de
so Izraelovi otroci grešili zoper
svojiga Boga, ki jih je bil iz¬
peljal iz egiptovske dežele, iz

15. Glej zgodbe Ezekijeviga kraljevanja spod. 18. pogl. v. 1.

V letu 3274 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 730 let.

2. Salmanasar je bil naslednik Teglalfalasarjev. Glej zgor. 15, 29.

3- peljal je kralja Oseja v ječo, ko je bil vzel Samarijo (v. 5. 6.); red pri¬
povedovanja je tukaj nekoliko preveržen.

4. jim je dal prebivališč v drugih krajih, kakor je bila per starih navada, de
bi se odvernili upori. Odpeljan je bil v sužnost drugi veči del Izraeloviga
naroda (Jer. 39, 10.J; in to je bilo drugo preselovanje, ki se imenuje tudi
sužnost lzraelcov (Primeri zgor. 15, 29.). Bilo je leta 3283 po vstvarjenji
sveta, pred Kristusam pa 721 let.

5. Nekteri prestavljajo: „nct Ilat,or, reko, v Gozanu“. „Uala u ,  ki seje
imenovala tudi „Lahela“,  poznejše pa „/ialahene u ,  je bila pokrajina na
severni strani asirske dežele. „tlal,or a  ali „t\at,or u  je bilo mesto in po¬
krajina ob reci Kaboru. „(jozan u  je bilo mesto in pokrajina ob reci ena-
t! gu imena med Tigram in kaspiškim morjem.

20  *

IV. Bnkve Kraljev U.

308

roke Faraona, egiptovskiga kra¬
lja, in de so častili ptuje bogove.

8. In so hodili po šegi na¬
rodov, ktere je Gospod pokončal
pred obličjem Izraelovih otrok,
in Izraelovih kraljev, ker so enako
delali.

9. In Izraelovi otroci so ža¬
lili z rečmi, ki niso bile prave,
Gospoda, svojiga Boga; in so
si narejali višave po vsih svojih
mestih, od čuvaj skiga stolpa do
terdniga mesta. 6 )

10. In so si naredili podobe,
in loge, na vsakterim visokim
griču, in pod vsakterim košatim
drevesam.

11. In so ondi zažigali kadilo
na altarjih po šegi narodov, ktere
je bil Gospod odpravil spred njih
obličja, in so delali nar hujši reči,
ter so dražili Gospoda.

12. In so častili nečednosti, 7 )
zavoljo kterih jim je bil Gospod
zapovedal, de naj ne delajo take
reci.

13. In pričeval je Gospod zo¬
per Izrael in zoper Juda, po roči
vsih prerokov in videov, rekoč:
Vernite se od svojih prehudobnih
potov, in spolnujte moje zapovedi,
in šege, po vsi postavi, ki sim
jo napovedal vašim očetam, in
kakor sim vam sporočeval po roči
svojih hlapcov, prerokov. Jerem.
35, 5.

14. In oni niso poslušali, te-
muč so oterdili svoj zatilnik, enako

zatilniku svojih očetov, kteri niso
hotli pokorni biti Gospodu, svo-
jiinu Bogu.

15. In so zavergli njegove po¬
stave, in zavezo, ki jo je bil skle¬
nil z njih očeti, in spričevanja,
s kterimi jih je bil zapričal; ter
so nasledvali nečimernosti, in so
nečimerno delali; in nasledvali so
narode, ki so bili okoli njih, za¬
voljo kterih jim je bil Gospod
zapovedal, de bi ne delali, kakor
tudi uni delajo.

16. In zapustili so vse zapo¬
vedi Gospoda, svojiga Boga, in
so si naredili dve vliti teleti, in
loge, ter so molili vso nebeško
vojsko, 8 ) in so služili Baalu,

17. in so posvečevali svoje si¬
nove, in svoje hčere skozi ogenj, 9 )
in so se pečali z vedeževanjem
in razlaganjem znamenj; in so
se vdali hudimu djanju pred Go¬
spodam, de so ga dražili.

18. In Gospod seje močno raz-
serdil nad Izraelam, in jih je vzel
spred svojiga obličja, in nič ni
ostalo, kakor Judov rod sam. 10 11 )

19. Pa tudi sam Juda ni ob¬
varoval zapoved Gospoda, svo¬
jiga Boga, teinuč je hodil p°
zmotah, ki jih je delal Izrael.

20. In zametoval je Gospod ves
zarod Izraelov, 1  ‘) ter jih je stiskal,
in jih dajal v roko njim, ki so jil'
ropali, dokler jih ni zavergel spred
svojiga obličja,

21. že od tistiga časa, ko '] e

6. to je, po vsih krajih so narejali višave.

7. to je, častili so malike z nečednostjo, z nečistimi in ostudnimi deli.

8. molili vso nebeško vojsko u ,  to je, zvezde. _

9. to je, so darovali svoje sinove in hčere, ter so jih Molohu v čast sežiga' 1.
Gl. zgor. 16, 3.

tO. ostal je sam Judov rod z Benjaminovim rodam in z leviti vred. Glej 3. Kraj'
12, 20. Primeri 2. Kron. 24, 6. 9. 23. Spod. 23, 19.

11. namreč desetere rodove Izraelove.

IV. Bukve Kraljev I?. 309

bii Izrael odcepljen od hiše Da¬
vidove, in so si postavili kralja
Jeroboama,Nabatoviga sina; Je-
roboam je bil namreč odločil Izrael
od Gospoda, in jih je v velik greh
zapeljal. 3. Kralj. 12, 19.

22. In Izraelovi otroci so ho¬
dili v vsih grehih, ki jih je delal
Jeroboam, in niso odstopili od
njih,

23. dokler Gospod ni spravil
Izraela spred svojiga obličja, ka¬
kor je govoril po vsih svojih slu¬
žabnikih, prerokih; in preseljen je
bil Izrael iz svoje dežele med Asi-
rijane, do tega dne. Jer. 25, 9.

24. Asirski kralj 12 ) pajeper-
peljal 13 ) iz Babilona, in iz Kute,
in iz Ave, in iz Emata, in iz
Sefarvaima,’ 4 ) ter jih je razstavil
po samarijskih mestih namesti
Izraelovih otrok; in oni so po¬
sedli Samarijo, in so stanovali v
Hjenih mestih.

25. In ko so ondi začeli sta-
eovati, se niso bali Gospoda; in
Gospod je poslal med nje leve,
ki so jih pobijali. 15 )

26. In asirskimu kralju je bilo

naznanjeno, in rečeno: Narodi, ki
si jih preselil, in jim dal stano¬
vati v samarijskih mestih, ne po¬
znajo postav deželiniga Boga, in
Gospod je poslal nad nje leve,
in glej, ubijajo jih, zato ker ne
poznajo šege deželiniga Boga.

27. Ukazal pa je asirski kralj,
rekoč: Peljite tj e eniga zmed du¬
hovnov, ki ste jih od ondod vjete
perpeljali; in naj gre, ter naj pre¬
biva z njimi vred, in naj jih uči
postave deželiniga Boga.

28. Ko je bil tedaj prišel eden
zmed teh duhovnov, ki so bili
vjeti peljani iz Samarije, je sta¬
noval v Betelu, in jih je učil,
kako naj časte Gospoda. 16 )

29. In 17 ) vsakteri narod je na¬
redil svojiga boga, in postavili
so jih v visokih tempeljnili, ki so
jih bili napravili Samarijani, na¬
rod in narod vsakteri v svojih
mestih, v kterih so stanovali.

30. Babilonski možje so nam¬
reč naredili Sokot-Benot; možje
kutejski pa so naredili Nergela,
in možje iz Emata so naredili
Asima. 18 )

12. Asor-Hatlan, naslednik Senaheriba, ki je nasledval za Salmanasarjem
(1. Ezdr. 4, 2.).

13- je perpeljal namreč ljudstva iz Babilona.

14. Leta 3327 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 677 let. Naseljeni asir¬
ski narodi so se pomešali z ostalim malim številam Izraelcov; in to je bil
začetek Samarijanov.

15. Leve, ki so se bili v zapušeni deželi kmalo pomnožili, je Bog poslal med
nove inalikovavske stanovavce, de bi jih učil, de se v deželi, ki si jo je Bog
izvolil sebi v čast, ne sme malikam služiti.

16. jih je učil izraelsko Božjo službo, kakoršna se je godila pred napravo
zlatih telet, ki ste bile znamnji višjiga Gospoda. Ta duhoven jih je učil po¬
stavo Gospodovo iz Mojzesovih bukev (_v. 34—41.); zato imajo Samarijani
Mojzesove petere bukve do sedanjiga dneva.

17. vender so častili zraven praviga Boga tudi svoje malike.

18 - Hebrejsko: „Sokot-benot“  se pravi: „ šotore za hčere 11 ,  ali za dekline,
ki so se vdajale nečistosti v čast boginji Veneri ali Militi. „ S er ge Č'  ali
»Nergal"  je bil malik kokošje podobe. n Asima"  je bil tudi malik, m je
imel podobo goliga kozla.

310

IV. Bukve Kraljev 11 18.

31. Dalje so Hevejci 19 ) nare¬
dili Nebahaza, in Tartaka. 20 ) Ti
pa, ki so bili iz  Sefarvaima, so
sežigali svoje sinove v ognji,
Adrameleku in Anameleku, 2  ‘J se-
farvaimskima bogovama.

32. In vender so tudi častili
Gospoda. Napravili pa so si zmed
nar zadnjih duhovne za višave,
ter so jih postavili po visokih
tempeljnih.

33. In ko so Gospoda častili,
so tudi svojim bogovam služili
po šegi narodov, zmed kterih so
bili preseljeni v Samarijo;

34. do pričujočiga dne 22 ) na-
sledvajo staro navado; se ne boje
Gospoda, in ne spolnujejo nje¬
govih šeg, pravic, in postave, in
povelja, ki ga je Gospod zapo¬
vedal otrokam Jakopa, ki ga je
imenoval Izraela. Spod. v. 41 : 1.
Mojz. 32, 28.

35. In sklenil je bil z njimi
zavezo, in jim je bil ukazal, re¬
koč: Nikar se ne bojte ptujih
bogov, in ne častite jih, in ne
darujte jim;

36. ampak Gospoda, svojiga
Boga, ki vas je izpeljal iz egip¬
tovske dežele, v veliki moči in
s povzdignjeno ramo, njega se
bojte, iu njega molite, in njemu
darujte.

37. Tudi šege, in pravice, in
postavo, in povelje, ki vam ga
je zapisal, ohranite, de jih spol-
nujete vse dni; in ne bojte se
ptujih bogov;

38. in zaveze, ki jo je sklenil
z vami, nikar ne pozabite, in ne
častite ptujih bogov;

39. ampak Gospoda, svojiga
Boga, se bojte, in on vas bo otel
iz roke vsili vaših sovražnikov.

40. Oni pa niso poslušali, te-
muč delali so po svoji poprešnji
navadi. 23 )

41. Tisti narodi so se tedaj
sicer bali Gospoda, vender pa so
služili tudi svojim bogovam; za¬
kaj tudi njih sinovi in vnuki tako
delajo, kakor so delali njih očetje,
do pričujočiga dneva.

XVIII. Poglavje.

Ezekija. pobožni Judov kralj, razdene tempeljne malikov, razdrobi tudi bronasto
Mojzesovo kačo, in zvesto služi Gospodu. Pomaga mu tedaj Gospod, de p re '
maga Filistejce; tudi asirskiinu kralju noče biti več podložen; pa asirski kralj

19. prav za prav Avejci so naredili malika.

20. „ \ehaltnz 11  in „Tartak u  sta nam neznana malika, pervi je bil blez°
pasje, drugi pa oslovske podobe.

21. Hebrejsko: „Adramelek“  se pravi: „ veličasten kralj u , v Anamele!i u  P a:
„dobrotljiv kralj“,  berž ko ne, je bil Moloh.

22. do dne, ko je pisal sveti pisavec, in še dalje. Zavoljo te ostudne zmes'
malikovske in judovske božje službe so Judje sovražili Samarijane še bolj
kakor nevernike. V poznejšim času so Samarijani sami studili malikovanje,
in so se deržali same Mojzesove postave, kolikor so se je bili poprijeli njih
predniki. Pričakovali so tudi Mesija, in so od njega nekteri boljši zapopadke
imeli, kakor marsikteri Judje. Primeri Jan. 4, 20—25.

23. ter so še dalje služili malikam.

311

IV. Bukve Kraljev 18.

pride z vojsko, vzame mnogo Judovih mest, naloži velik davek Ezekiju, in verh
tega še pošlje močno vojsko nad Jeruzalem, ter po svojim vojvodu kolne Eze-

kija in Boga.

1. Tretje leto Oseja, Eloviga
sina, Izraeloviga kralja, je kra¬
ljeval Ezekija, sin Ahaza, Ju-

doviga kralja. 2. Kron. 28, 27. in
29, 1.

2. Pet in dvajset let je bil
star, ko je začel kraljevati, in
devet in dvajset let je kraljeval
v Jeruzalemu; ime njegove ma¬
tere je bilo Abija, Zaharijeva hči.

3. In je delal, kar je bilo dobro
pred Gospodam, po vsiin, kar je
delal David, njegov oče.

4. On je razdjal višave, in
razterl podobe, in posekal loge,
in razdrobil bronasto kačo, ki jo
je bil naredil Mojzes; namreč do
tistiga časa so ji Izraelci zaži¬
gali kadilo; in je klical njeno ime
Nohestan. 1 2 ) 4. Mojz. 21, 9.

5. V Gospoda, Izraeloviga
Boga, je upal; zatorej za njim
ui bilo njemu enaciga zmed vsili
Judovih kraljev, pa tudi ne zmed
teh, ki so bili pred njim. 3 )

6. In se je deržal Gospoda,
tet* ni odstopil od njegovih sto¬
pinj, in je spolnoval njegove za¬
povedi, ktere je bil Gospod uka-
z al Mojzesu.

7. Zatorej je bil tudi Gospod
z  njim, in v vsim, kamor se je
ubernil, se je modro obnašal.
Gperl se je tudi asirskimu kralju,
m mu ni služil.

8. On je otepel Filistejce do
Gaze, in vse njih meje, od
čuvajskiga stolpa do terdnjiga
mesta. 4 ) v

9. Četerto leto kraljaEzekija,
ki je bilo sedmo leto Oseja, Elo-
viga sina, Izraeloviga kralja, je
prišel Salmanasar, asirski kralj,
nad Samarijo, in jo je oblegal,

Zgor. 17, 6. Tob. 1, 2.

10. in jo je vzel. Namreč čez
tri leta, šesto Ezekijevo leto, to
je, deveto leto Oseja, Izraeloviga
kralja, je bila vzeta Samarija.

11. In asirski kralj je preselil
Izrael med Asirijane, in jih po¬
stavil v Halo, in v Habor, per
gozanskih rekah, po medijanskih
mestih; Zgor. 17, 7.

12. ker niso poslušali glasu
Gospoda, svojiga Boga, temuč
so prestopili njegovo zavezo;
vsiga, kar je bil zapovedal Moj¬
zes, služabnik Gospodov, nič niso
poslušali, tudi ne spolnovali.

13. Stirnajsto leto kraljaEze¬
kija je prišel Senaherib, 5 ) asirski
kralj, nad vse obterjene Judove
mesta, ter jih je vzel. 2. Kron. 32,

1. Sir. 48, 20. iž. 36, 1.

14. Tedaj je Ezekija, Judov
kralj, poslal sporočnikov k asir¬
skimu kralju v Lahis, rekoč:
Pregrešil sim se, pojdi od mene;
in vse, kar mi naložiš, bom nosil.

1. V letu 3277 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 727 let.

2. v I\ohextan u ,  to je, brončič, rudica, malovreden bron ali medenina; to ime
je bilo v (^sramotenje Judov, ki so mertvo rudo molili ko Boga.

3. v zaupanji na Božjo pomoč per zateranji malikovanja in praznoverstva. Glej

spod. 23, 25.

4. to je, zmagal je vso njih deželo. Zgor. 17, 9.

5 - Senaherib je bil naslednik Salmanasarjev. Glej zgor. 17, 24.

312 IV. Bnkve

Napovedal je tedaj asirski kralj
Ezekiju, Judovimu kralju, tri sto
talentov srebra, in trideset talen¬
tov zlata.

15. In dal je Ezekija vse sre¬
bro, kar se ga je našlo v hiši
Gospodovi, in v kraljevih za¬
kladih.

16. Tisti čas je Ezekija raz¬
bil vrata tempeljna Gospodoviga,
in zlate plošice, ki jih je bil na¬
bil, 6 ) ter jih je dal asirskimi!
kralju.

17. Poslal pa je asirski kralj
Tartana, in Rabsarisa, in Rab-
saka, iz Lahisa k kralju Eze-
kiju z veliko močjo, proti Jeru¬
zalemu; in ko so se ti bili vzdig¬
nili, so prišli do Jeruzalema, in
so se vstavili zraven napeljane
vode zgornjiga ribnika, ki je na
potu Valjavcove njive.

18. In so poklicali kralja. Šel
je pa ven k njim Eliakim, Hel-
cijev sin, hišni sprednik, in pisar
Sobna, in Joahe, Asafov sin,
zapisovavec. 7 )

19. In rekel jim je Rabsak:
Povejte Ezekiju: To govori ve¬
liki kralj, kralj asirski: Kakošno
je zaupanje, na ktero seoperaš?

20. Morebiti si sklenil, se per-
pravljati v boj ? Na koga se za¬
našaš, de se prederzneš, se upe-
rati ?

21. Ali zaupaš na terstovo in
polomljeno palico, na Egipt, ktera

Kraljev 18.

mu, ako se človek na njo opre,
zdrobljena v roko gre, in jo pre¬
dere ? Tako' je Faraon, egiptov¬
ski kralj, vsim, ki se vanj za¬
našajo.

22. Ce mi pa porečete: V Go¬
spoda, svojiga Boga, imamo za¬
upanje; ni li on tisti, kteriga vi¬
šave in altarje je odpravil 8 ) Eze¬
kija, in je ukazal Judu in Jeru¬
zalemu: Pred tem altarjem mo¬
lite v Jeruzalemu?

23. Zdaj tedaj prestopite k
mojimu gospodu, asirskimu kralju,
in dal vam bom dva tavžent konj,
in poglejte, če zamorete imeti
zanje jezdicov.

24. In kako se zamorete ustav¬
ljati enimu vojvodu zmed nar
manjših hlapcov inojiga gospoda:
Ali imaš zaupanje v Egipt za¬
voljo vozov in konj ?

25. Sim mar brez Gospodove
volje prišel nad ta kraj, de ga
razdenem? Gospod mi je rekel:
Pojdi nad to deželo, in raz-
deni jo.

26. Rekli pa so Eliakim, Hel-
cijev sin, in Sobna, in Joahe
Rabsaku: Prosimo, de nam, svo¬
jim hlapcam, govoriš po sirsko;
razumemo namreč ta jezik, in ne
govori nam po judovsko, ker slisi
ljudstvo, ki je na ozidji.

27. In odgovoril jim je Rabsak,
rekoč: Mar me je k tvojimu go¬
spodu in k tebi poslal moj go-

6. ki jih je bil nabil tisti čas, ko je bil Božjo službo zopet ponovil po postavi;
kralj Ahaz je bil namreč poprej službo Gospodovo nekoliko odpravil. Glej
zgor. 16, 10. i. d. 2. Kron. 29, 3. Vzel je namreč zlato znad vrat in pod'
bojev.

7. ali pa: viši čez pisarje. Primeri 2. Kralj. 8, 16. 17.

8. S temi besedami hoče Rabsak judovsko ljudstvo, ki so mu bile višave še
per sercu (3. Kralj. 3, 2.), nadražiti zoper Ezekija, in zraven reči: Ta Bog
vam ne bo pomagal, ker ste opustili njegovo službo po višavah.

IV. Bukve Kraljev 18. 19.

spod, de govorim te besede, in
ne veliko bolj k možem, ki sede
na ozidji, de jedo svoje blato, in
pijejo svojo vodo z vami vred? 9 )

28. Vstopil seje tedaj Rabsak,
in je zavpil z velikim glasam po
judovsko, in je rekel: Poslušajte
besede velikiga kralja, kralja
asirskiga!

29. To govori kralj: Naj vas
ne zapeljuje Ezekija; nebo nam¬
reč mogel vas oteti iz moje roke.

80. In naj vam ne daje za¬
upanja v Gospoda, rekoč: Otel
in rešil vas bo Gospod, in ne
bo dano to mesto v roke asir¬
skiga kralja.

31. Nikar ne poslušajte Eze-
kija! Zakaj to pravi asirski kralj:
Storite z menoj, kar vam je ko¬
ristno, in prestopite k meni 5  in
naj je vsakteri iz svojiga vino¬
grada, in od svojih fig, in pite
vodo iz svojih vodnjakov,

32. dokler ne pridem, in vas
ne preselim v deželo, ki je enaka
yaši deželi, v deželo rodovitno,
ni vino obrodivno, v deželo kruha

313

in vinogradov, v deželo oljik in
olja in medu; in bote živeli, in
ne bote umerli. 10 ) Nikar ne po¬
slušajte Ezekija, ki vas golju-
fuje, rekoč: Gospod vas bo rešil.

33. So mar rešili bogovi na¬
rodov svojo deželo iz roke asir¬
skiga kralja?

34. Kje je bog Ematov inAr-
fadov ? Kje je Bog Sefarvaimov,
Anov in Avov? So mar rešili
Samarijo iz moje roke? Zgor. 17,
24. Spod. 19, 13.

35. Kteri so tisti zmed vsili
deželinih bogov, kteri so oteli
svojo deželo iz moje roke, de bi
zamogel Gospod oteti Jeruzalem
iz moje roke?

36. Molčalo je tedaj ljudstvo,
in mu nič ni odgovorilo; ker so
bili kraljevo povelje sprejeli, de
naj mu nič ne odgovore.

37. In prišel je Eliakim, Hel-
cijev sin, hišni sprednik, in Sobna,
pisar, in Joahe, Asafov sin, za-
pisovavec, k Ezekiju, s preter-
ganimi oblačili, in so mu ozna¬
nili Rabsakove besede.

XIX. Poglavje.

® z ekija, kralj, in Izaija, prerok, se oberneta v Gospoda, ter ga prosita rešenja
Iz  i'ok zaničevavcov njegoviga imena. Angelj Gospodov pa pokonča 185.000
Asirijanov. Scnaherib zbeži v Ninive, kjer ga umore njegovi sinovi v mališkim
tempeljnu. Asarhadon, njegov sin , kraljuje namesti njega.

1* * . Ko je bil to zaslišal kralj
Ezekija, je pretergal svoje obla¬
čila, in se je ogernil z žimnatim

oblačilam, ter je šel v hišo Go¬
spodovo. Iz. 37 , l.

2. In je poslal Eliakima, hiš—

9. ee bo oblega okrog mesta dolgo časa terpela, bodo zavoljo lakote jedli
- sv °je lastno blato, in zavoljo žeje pili svojo vodo.

• Med pogojami, ako se Judje z lepo podajo, je bila tudi ta, de se bodo ob
svojim času v tiste kraje preselili, ktere jim bo asirski kralj odkazal, kakor
J e  že bil storil z Izraelci.

IV. Bnkve Kraljev 10.

314

niga sprednika, in Sobna, pisarja,
in starašine zmed duhovnov, oger-
njene zžimnatimi oblačili, k Izaiju,
preroku, Amosovimu sinu;

3. in so rekli: To pravi Eze-
kija: Dan nadloge, in kazno¬
vanja in bogokletstva') je ta dan;
prišli so otroci do poroda, in moči
nima porodnica. 1 2 )

4. Ako bi kje Gospod, tvoj
Bog, poslušal vse besede Rab-
saka, kteriga je poslal asirski
kralj, njegov gospod, de je za¬
smehoval živiga Boga, in zani¬
čeval z besedami, ki jih je slišal
Gospod, tvoj Bog; opravi tedaj
molitev za ostanke, 3 ) ki se še
najdejo.

5. Prišli so tedaj hlapci kralja
Ezekija k Izaiju.

6. In rekel jim je Izaija: To
povejte svojimu gospodu: To go¬
vori Gospod : Nikar se ne boj be¬
sedi, ktere si slišal, ki so z njimi
hlapci asirskiga kralja mene kleli.

7. Glej, jez mu bom poslal
duha, 4 ) in slišal bo oznanilo, in
vernil se bo v svojo deželo, in
vergel ga bom z mečem v nje¬
govi deželi.

8. Vernil seje tedaj Rabsak, 5 )
in je našel asirskiga kralja, ko
se je bojeval zoper Lobno; za¬
kaj slišal je, de se je bil umaknil
od Lahisa. Zgor. 18,14.

9. In ko je slišal 6 ) zastran

Taraka, etijopskiga kralja, ko so
rekli: Glej, šel je ven, de bi se
bojeval zoper tebe; in ko je šel
nad njega, 7 ) je poslal sporočni-
kov k Ezekiju, rekoč:

10. To povejte Ezekiju, Ju-
dovimu kralju: Naj te ne zape¬
ljuje tvoj Bog, v kteriga imaš
zaupanje, in ne govori: Jeruza¬
lem ne bo dan v roke asirskiga
kralja.

11. Ti si namreč sam slišal,
kaj so storili asirski kralji vsim
deželam, kako' so jih pokončali;
boš tedaj li ti sam zamogel se
rešiti ?

12. So jih mar bogovi narodov
rešili, ktere so moji očetje po¬
končali, Gozan namreč, in Haran,
in Resef, in edenske otroke, ki
so bili v Telasaru? 8 * )

13. Kje je kralj Emata, in
kralj Arfada, in kralj mesta Se-
farvaima, Ane in Ave?

14. Ko je bil tedaj Ezekija
prejel list iz rok sporočnikov, in
ga je bil prebral, je šel v hišo
Gospodovo, in ga je razprosterl
pred Gospodam,

15. in je molil pred njegovim
obličjem, rekoč: Gospod, Izra¬
elov Bog, ki sediš nad kerubini}
ti sam si Bog vsih kraljev na
zemlji; ti si vstvaril nebo i°
zemljo;

16. nagni svoje uho, in posln-

1. ker nas Asirijani stiskajo in preklinjajo našiga Boga.

2. to je podoba nar veči britkosti in slabosti.

3. za ostanke Judoviga in Benjaminoviga rodu.

4. namreč svojiga angelja, ki bo pokončal njegovo vojsko (v. 35.). Drug 1
prestavljajo: „poslal mu bom duha strahu 11 .

5. odrinil je od Jeruzalema. Glej zgor. 18, 17.

6. ko je kralj Senaherib slišal.

7. ko je šel Senaherib nad Taraka. l(

8. prebivavce namreč v Gozanu, in Haranu, in llesefu, in Edemi. „Go%un

je bilo mesto in dežela medovskiga kraljestva. n Haran u  in „ Resef 1  * e

IV. Bnkve Kraljev 19. 315

šaj; odpri, Gospod, svoje oči, in
glej; poslušaj vse besede Sena-
heriba, ki je poslal, de bi vpričo
nas zaničeval živiga Boga.

17. Zares, Gospod, so asirski
kralji pokončali narode, in vse
njih dežele;

18. in so pometali njih bogove
v ogenj; niso bili namreč bogovi,
ampak dela človeških rok, iz lesa
in kamna; in so jih ukončali.

19. Zdaj tedaj, Gospod, naš
Bog, otmi nas iz njegove roke,
de vedo vse kraljestva na zemlji,
de ti, Gospod, sam si Bog!

20. Poslal pa je Izaija, Amo-
sov sin, k Ezekiju, rekoč: To
govori Gospod, Izraelov Bog:
Kar si me prosil zastran Sena-
heriba, asirskiga kralja, sim slišal.

21. To je beseda, ki jo je Go¬
spod govoril od njega: Zaničuje
te, in posmehuje se ti devica, hči
sionska: * * 9 ) za tvojim herbtam z
glavo maje hči jeruzalemska.

22. Koga si zaničeval, in koga
si klel ? zoper koga si povzdignil
svoj glas, in si vzdignil kviško

svoje oči? Zoper Svetiga Izra-
eloviga!

23. Po svojih hlapcih si zani¬
čeval Gospoda, in si rekel: Z
množino svojih vozov sim prišel
na gorske višave na verhu Li¬
banona, in sim posekal njegove
visoke cedre in njegove izbrane
jelke, in prišel sim do njegovih
mej, in gojzd njegoviga Kar¬
mela 10 )

24. sim posekal. In pil sim
ptuje vode, in posušil sim s sto¬
pinjami svojih nog vse zaperte
vode. 1  ‘)

25. Ali nisi slišal, 12 ) kaj sim
storil od začetka? Od starih dni
sim perpravljal, in sim zdaj iz¬
peljal , de bodo obterjene mesta
bojakov razvaljeni griči. 13 )

26. In oni, ki v njih stanujejo,
slabih rok, 14 ) so se tresli, in so
bili osramoteni, postali so kakor
seno na polji, in zelena trava na
strehah, ki se je posušila, pre¬
den je dozorela.

27. Tvoje prebivališe, in tvoj
izhod, in tvoj vhod, in tvojo pot

bile mesti. „Eden“  je bila pokrajina v Mezopotamii. „T elasar^  je bilo

staro in terdno mesto per Evfratu.

9- Jeruzalem se zato imenuje „ sionska /ici“,  ker je bil sozidan okrog sion-
skiga hriba; „devica“  pa se imenuje zato, ker ga nevernik ni bil še pre¬
magal in oskrunil.

tO. v goj%d njegoviga Karmela to je, gojzd njegoviga verta, tako namreč
nekteri prestavljajo hebrejsko besedo y,Karmel“.  „ Libanon “ in „Karmel il
sta imenovana sploh namesti visocih in lepih krajev, kterih se je bil Sena-
herib polastil. Napuhnjeni Asirijan hoče s tem reči: Vsiga sim se lotil, tudi
nar visiga in nar težiga, in vse sim dosegel s svojo močjo.

11. to je, sim dežele in mesta vzel v last, jih poropal in razdjal. Voda je na
Jutrovim draga, skerbno varovana stvar; kdor pride do nje, ima že vse v
oblasti.

|2. Ali nisi slišal, o Senalierib! Tukaj začne Bog govoriti.

3. Nespametnih! svoji moči.. prilastuješ zmago in pokončanje dežel in mest,
ko sim vender jez vse to previdil, in čašama napeljal, v pravično kazen za
grešne narode.

l4 - Slabi, nezmožni prebivavci po mestih so se tresli.

IV. Bnkve Kraljev 10.

316

sim jez poprej vedil, tudi tvoj
serd zoper mene. 15 )

28. Divjal si zoper mene, in
tvoj napuh je prišel do mojih
ušes; djal bom tedaj okrožek v
tvoj nos, in berzde med tvoje
ustnice, 16 ) in te bom zavernil na
pot, po kteri si prišel.

29. Tebi pa, Ezekija, bodi to
v znamnje: 17 ) Jej to leto, kar
najdeš; drugo leto pa, kar bo
samo zrasti o; dalje tretje leto
sejte in žanjite, sadite vinograde,
in jejte njih sad. 18 ) iz. 37, 30.

30. In kar koli bo ostalo od
Judove hiše, bo pognalo korenino
spodej, in bo rodilo sad zgorej. 19 )

31. Iz Jeruzalema namreč bodo
izhajali ostanki, in kar bo rešeno
s sionske gore; ’ 0 ) gorečnost Go¬
spoda vojskinih trum bo sto¬
rila to.

32. Za tega voljo govori Go¬
spod do asirskiga kralja : Ne bo
hodil v to mesto, tudi ne bo metal
vanj pušice; in škit ga nebo oble¬
gal, tudi nasip ga ne bo obdajal.

33. Po potu, po kterim je pri¬
šel, se bo vernil, in v to mesto
ne bo stopil, govori Gospod.

34. In jez bom varoval to me¬
sto, in ga bom otel zavoljo sebe,
in zavoljo Davida, svojiga hlapca.

35. Zgodilo se je tedaj tisto
noč, prišel je angelj Gospodov,
in jih je pobil v asirskim šoto-
rišu sto in pet in osemdeset tav-
žent. In ko je bil zjutrej vstal,
je vidil vse trupla merličev, in
je odrinil in šel. Tob. 1,21. Sir. 48,
24. Iz. 37, 36: 1. Mak. 7, 41: 2.Mak.
8, 19.

36. In vernil se je Senaherib,
asirski kralj, in je ostal v Ni¬
nivah.

37. In ko je molil v tempeljnu
Nesroha, svojiga boga, sta ga
Adramelek in Sarasar, njegova
sinova, umorila z mečem, in sta
zbežala v armensko deželo, in
kraljeval je Asarhadon, njegov
sin, namesti njega. Tob. 1, 24.

15. tvoje nespametno, divjaško početje sim previdil.

16. Senaherib je tukaj permerjan divjimu bivolu in zdivjanimu konju. Konju s e
dene berzda v gobec, in z njo ga človek obrača, kamor koli hoče. Bivolu
Jutrovec nosnice prevotli, in vanje železen obroček utakne, ter ga nateguje,
ako mu je žival nepokorna in razsaja, in s takim nategovanjem jo ukroti, m
ji vso moč vzame. Pomen te verste je tedaj tale: Jez te bom ukrotil in
bom vso moč vzel, in te bom obernil na pot v tvojo deželo, iz ktere s'
prišel.

17. bodi to v znamnje čudovitniga rešenja.

18. Dežela je to leto sicer močno pokončana, in drugo leto se ne bo smela
obdelovati, ker je sabotno leto; vender bote te dve leti zadosti živeža imel*
od tega, kar bo samo zrastlo, in se vam bo ostajalo za setev v tretjim letu-

19. Ostali Judje bodo terdni in nepokvarjeni, in bodo imeli obilno zaroda. Ob
enim prerok napoveduje tudi terdno stanje Božje cerkve na zemlji, ki J e
izrastla iz ostankov vernih Abrahamovih otrok, in obroduje sad za nebesa.

20. Iz Jeruzalema se je ljudstvo zopet razširjalo po deželi; iz Jeruzalema j e
tudi izhajalo zveličanje po Kristusu, in oznanovanje svetiga evangelija po apo'
steljnih, ki so ga razširjali po vsitn svetu. Perm. Rim. 9, 27.

IV. Bukve Kraljev 20.

317

XX. Poglavje.

Prerok Izaija napove bolnimu Ezekiju, de bo umeri; Ezekija pa si s svojo
molitvijo sprosi od Boga zdravje in podaljšanje življenja petnajst let; znamnje
lega mu je dano na solnčni uri, ki se nazaj pomakne deset čert. Ko pa Eze¬
kija babilonskim poslancam, ki so mu pernesli darov, pokaže svoje zaklade, ga
Izaija zavoljo tega posvari, in mu napove babilonsko sužnost; po njegovi smerti
nasledva v kraljevanji hudobni Manase, njegov sin.

1. Tiste dni je Ezekija zbolel
za smert; in prišel je k njemu
Izaija, Amosov sin, in mu je
tekel: To govori Gospod Bog:
Naroči za svojo hišo j 1 ) ti boš
namreč umeri, in ne boš živel.

2. Kron. 32, 24. Iz. 38, 1.

2. On pa je obernil svoj obraz
v steno, 2 ) in je molil Gospoda,
rekoč;

3. Prosim, Gospod, spomni
se, prosim, kako sim hodil pred
teboj v resnici, in s popolnim ser-
c am, in sim delal, kar je bilo
prijetno pred teboj. Jokal se je
tedaj Ezekija z velikim jokam. 3 )

4. In preden je Izaija prišel
°ez polovico dvoriša, se je zgo¬
dila .beseda Gospodova do njega,

rekoč;

5. Verni se, in povej Eze¬
kiju, vojvodu mojiga ljudstva: To
govori Gospod, Bog Davida, tvo-

jiga očeta: Slišal sim tvojo mo¬
litev, in vidil sim tvoje solze; in
glej, ozdravil sim te; tretji dan
pojdeš v tempelj Gospodov.

6. In dodal bom tvojim dne-
vam petnajst let; pa tudi iz roke
asirskiga kralja 4 ) bom rešil tebe,
in to mesto, in varoval bom to
mesto zavoljo sebe, in zavoljo
Davida, svojiga hlapca. 5 )

7. In rekel je Izaija: Perne-
site mi kepo fig. In ko so jo bili
pernesli, in položili na njegovo
rano, je bil ozdravljen. 6 )

8. Rekel pa je bil Ezekija
Izaiju: Kaj bo znamnje, 7 ) de me
bo Gospod ozdravil, in de poj¬
dem tretji dan v tempelj Gospo¬
dov?

9. In Izaija mu reče: To bo
znamnje od Gospoda, de bo Go¬
spod spolnil besedo, ki sim jo
govoril: Hočeš, de gre senca 8 )

1. Daj svoje poslednje povelja, povej svojo zadnjo voljo.

2. obernil se je, pred ko ne, na stran proti tempeljnu.

3. Sveti Hieronim opomni, de je bil Ezekija zlasti za tega voljo toliko žalo¬
sten, ker še ni imel nobeniga sina, in ker bi bil po njegovi misli Davidot
zarod odmeri, iz ktcriga je imel priti Mesija. Manase je bil namreč še le
tri leta po tem Ezekiju rojen.

4. Ezekija se je bal Asarhadona, asirskiga kralja.

5. in tudi zavoljo obljubljeniga Mesija (Primeri razi. 3. tudi 2. Kralj. 7, 12.).
Mesija se večkrat imenuje tudi David (Eceh. 37, 24. Os. 3, 5.).

6. Kristus in pred njim preroki so večkrat rabili vnanje pomočke per čez-
natornim ozdravljanji bolnikov, de so s tem podperali njih slabotno vero. Glej
Mark. 6, 13.

Iz česa zamorem spoznati, de me bo Gospod ozdravil?

8 - de gre senca na solnčnim kazalu ali na solnčni uri, ki jo je bil Ana
naredil (v. 11.).

318 IV. Bnkve

dalje deset čert, ali de gre na¬
zaj toliko stopinj ?

10. In Ezekija reče: Lahko je,
de senca dalje gre deset čert, in
tega nočem, de bi se zgodilo,
ampak de gre nazaj deset sto¬
pinj. 9 )

11. Klical je tedaj Izaija, pre¬
rok, v Gospoda, in nazaj je po¬
maknil senco po čertah, po kte-
lih je bila že prišla na Ahazovi
solnčni uri, deset stopinj.

12. Tisti čas je poslal Bero-
dak Baladan, Baladanov sin, ba¬
bilonski kralj, listov in darov Eze-
kiju; slišal je bil namreč, de je
bil Ezekija bolan. iz. 39, i.

13. Zveselil pa se je Ezekija
ob njih prihodu, in pokazal jim
je hišo dišav, 10 ) in zlato, in sre¬
bro, in razne dišave, tudi mazila
in hišo svojih posod, in vse, kar
je imel v svojih zakladih. Ni je
bilo reči, de bi jim je Ezekija
ne bil pokazal v svoji hiši, in v
vsi svoji oblasti.

14. Prišel pa je Izaija, pre¬
rok, k kralju Ezekiju, in mu je
rekel: Kaj so povedali ti možje?
ali od kod so prišli k tebi? In
Ezekija mu reče: Iz daljne de¬
žele so prišli k meni, iz Babi¬
lona.

Kraljev 20.

15. On pa je odgovoril: Kaj
so vidili v tvoji hiši? Ezekija
pravi: Vse, kar koli je v moji
hiši, so vidili; ničesar ni, kar bi
jim ne bil pokazal v svojih za¬
kladih.

16. Rekel je tedaj Izaija Eze¬
kiju : Poslušaj besedo Gospodovo:

17. Glej, dnevi bodo prišli, in
odneslo se bo vse, kar je v tvoji
hiši, in kar so hranili tvoji očetje
do tega dne, v Babilon; nič ne
bo ostalo, pravi Gospod.

18. Pa tudi zmed tvojih si¬
nov, * 11 ) ki bodo izhajali it  tebe,
ki jih boš rodil, bodo vzeti, in
bodo dvorniki v hiši babilonskiga
kralja.

19. Rekel je Ezekija Izaiju:
Dobra je beseda Gospodova, ki
si jo govoril; 12 ) bodi mir in res¬
nica moje dni. l3 )

20. Druge zgodbe pa Ezekija,
in vsa njegova serčnost, in kako
je naredil ribnik, in vodotok, in
napeljal vodo v mesto, ni li to
zapisano v letnih bukvah Judovih
kraljev?

21. In zaspal je Ezekija s svo¬
jimi očeti vred, in kraljeval je
Manase, njegov sin, namesti nje¬
ga. 14 )

9. Ker se je senca nazaj pomaknila, se mora misliti, de seje tudi solnce nazaj
pomaknilo (prav za prav, de seje  zemlja nazaj zavertila); tako to vcrsto raZ'
lag-ajo vsi sveti očetje, in sveto pismo tudi to drugod naravnost pove. Iz. 38, 8-
Sir. 48, 26.

10. kjer so se dišave pripravljale. Drugi prestavljajo: „hišo zakladov".

11. to je, zmed tvojih vnukov. Spolnitev te besede glej Dan. 1, 3. 4. Spod-
25, 7. Izaija tega ni mogel vediti po človeški previdnosti, ker je bilo babi'
Ionsko kraljestvo takrat še majhno, in je bilo pod asirsko oblastjo.

12. To je glas ponižne vdanosti v voljo Gospodovo.

13. Ta želja se mu je spolnila. Primeri spod. 22, 20.

14. V letu 3306 po vstvaijenji sveta, pred Kristusam pa 698 let.

IV. Bukve Kraljev 21.

319

XXI. Poglavje.

Zavoljo ostudne Manasetove hudobije napoveduje Gospod, de bo pokončal Juda
in Jeruzelem; po Manasetovi smerti nasledva v kraljevanji njegov hudobni sin
Amon; in ko so ga hlapci ubili, kraljuje njegov pobožni sin Josija namesti

njega.

1. Dvanajst let je bil star Ma-
nase, ko je začel kraljevati; in
pet in petdeset let je kraljeval v
Jeruzalemu; ime njegove matere
je bilo Hafsiba. ‘) 2. Kron. 33, i.

2. In delal je hudo pred obličjem
Gospodovim, po malikih 1 2 ) naro¬
dov, ktere je bil potrebil Gospod
spred obličja Izraelovih otrok.

3. In se je obernil, ter je so-
zidal višave, ki jih je bil razdjal
Ezekija, njegov oče; in je po¬
stavil altarje Baalu, in je na¬
pravil loge, kakor je bil storil
Ahab, Izraelov kralj, in je molil
v so nebeško vojsko, in ji je služil.
3 - Kron. 33, 3.

4. In naredil je altarje v hiši
Gospodovi, od ktere je Gospod
govoril: V Jeruzalemu bom po¬
stavil svoje ime. 2 . Kralj. 7, 10 .

5. In naredil je altarje vsi
Nebeški vojski v obeh dvoriših
tempelj na Gospodo viga.

6. In je potegnil svojiga sina
skozi ogenj, 3 ) in je vedeževal in
Pazil na znamnja, in je napravil

vedeževavce, in je pomnožil vra-
žarje, 4 ) de je delal hudo pred
Gospodam, in ga je dražil.

7. Postavil je tudi gojzdniga
malika, 5 ) ki ga je bil naredil, v
tempelj Gospodov; zastran kte-
riga je Gospod govoril Davidu,
in Salomonu, njegovimu sinu: V
tem tempeljnu, in v Jeruzalemu,
ki sim ga izvolil zmed vsih Izra¬
elovih rodov, bom postavil svoje
ime na večno. 2. Kralj. 7, 26.

8. In dalje ne bom dopustil
Izraelu premakniti noge 6 ) iz de¬
žele, ki sim jo dal njih očetam;
če bodo le v djanji spolnovali vse,
kar sim jim zapovedal, in vso
postavo, ki jim jo je ukazal moj
hlapec Mojzes.

9. Oni pa niso poslušali; te-
muč so bili zapeljani po Mana-
setu, de so delali hudo, bolj ka¬
kor narodi, ktere je Gospod raz-
terl spred obličja Izraelovih otrok.

10. I 11  govoril je Gospod po
roki 7 ) svojih služabnikov, prero¬
kov, rekoč:

1. Sveto pismo dostikrat imenuje matere Judovih in Izraelovih kraljev, ker so
one veliko premogle per njih odreji; brezbožne malikovavke so tudi sinove
ziedilc malikovavce. Pomnite matere! v vaših rokah je večidel duhovna
sieca ali nesreča vaših otrok; keršanstvo vam je dalo prostost, in enako pra¬
vico z možem; za to dobroto skazujte Bogu zahvalo s tem, de otroke po
kersansko zrejate.

2. po šegah malikovavskih narodov.

3. ga je daroval Molohu. Glej zgor. 16, 3.

t- s takimi se pečali je bilo. ojstro prepovedano. Glej 3. Mojz. 20, 6. 27.

o- to je, Astaito, Ki je bila podobna rimski nečisti Veneri.

ne  bom dopustil Izraelcam preseliti se iz dežele.

'• 1 )0  ustih in po pismih in po djanji svojih prerokov.

IV. Bukve Kraljev 21.

320

11. KerjeManase, Judov kralj,
delal tiste prehude ostudnosti, bolj
ko vse, kar so delali Amorejci
pred njim, in je tudi Juda v greh
zapeljal s svojimi nečednostmi; 8 )
Jer. 15, 4.

12. zavoljo tega tako govori
Gospod, Izraelov Bog: Glej,jez
bom perpravil hudo nad Jeruza¬
lem in Juda, de, kdor koli bo
slišal, mu bo zvonilo v obeh nje¬
govih ušesih.

13. In raztegnil bom čez Je¬
ruzalem merjevsko vervico sa¬
marijsko, in tehto Ahabove hiše, 9 )
in bom pobrisal Jeruzalem, ka¬
kor se zbrisuje ploša; 10 ) zbriso-
vaje pa bom obernil risalo, in ga
večkrat po nji povlečem. 11 )

14. Zapustil pa bom ostanke
svoje dedšine, in jih bom dal v
roke njenih sovražnikov, de bodo
v razdjanje in v rop vsim svojim
nasprotnikain ;

15. zato, ker so hudo delali
pred menoj, in niso nehali me
dražiti, od dne, ko so šli njih
očetje iz Egipta, do tega dneva.

16. Verh tega je tudi prelival
Manase silno veliko nedolžne ker-
vi, dokler ni (2  njo ) napolnil Je¬
ruzalema do ust; 12 ) razun svojih
grehov, s kterimi je v greh za¬
peljeval Juda, de je hudo delal pred
Gospodam. Spod. 24, 4.

17. Druge zgodbe Manaseta
pa, in vse, kar je storil, in nje¬
gov greh, s kteriin se je pre¬
grešil, ni li to zapisano v letnih
bukvah Judovih kraljev? 13 )

18. In zaspal je Manase s svo¬
jimi očeti vred, in pokopan je bil
na vertu svoje hiše, na Ozovim
vertu; 14 ) in kraljeval je Amon,
njegov sin, namesti njega. 15 )

19. Dve in dvajset let je bil
Amon star, ko je začel kralje¬
vati, in dve leti je kraljeval v
Jeruzalemu; ime njegove matere
je bilo Mesalemeta, Karusova hči
iz Jeteba.

20. In delal je hudo pred obličjem
Gospodovim, kakor je delal Ma¬
nase, njegov oče.

21. In je hodil po vsim potu,
po kterim je hodil njegov oče,

8. to je, s svojimi nečednimi, nečistimi maliki.

9. Storil bom z Jeruzalemam, kakor sim storil s Samarijo in z Ahabovo hišo-

10. V hebrejskim: „ kakor kdo obriše skledo, obriše jo in povezne a .  Pomen:
Jeruzalemsko mesto, ki je z malikovanjem oskrunjeno, bom kakor nečedno
skledo obrisal, ter bom vse prebivavce iz njega vergel in ga razdjal.

11. Nekdaj so pisali na ploše, ki so bile z voskam prevlečene: pisali pa so nanje
z nekim risalain, in sicer z ostrim končam, zbrisovali pa so z drugim plos-
natim končam, ker so namreč risalo okrog obernili in popisani vosek polikali-
Tudi to je podoba popolniga razdjanja jeruzalemskiga mesta.

12. do verha. Pomoril je veliko prerokov in pravičnih.

13. Poleg 2. Kron. 23, 11 —17. je Bog zoper Manaseta poslal vojvode Asar-
hadona, asirskiga kralja; oni so ga vjeli in peljali v Babilon, ki je bil takrat

v asirski oblasti. V jetništvu je Manase delal pokoro, je zadobil spet p 1 ' 0 '
stost, in se je vernil v Jeruzalem, kjer je s pobožnim življenjem popravljal
poprešnje pohujšanje.

14. Ne ve se^ prav, zakaj se ta vert imenuje n Ozov K ;  berž ko ne, je bil nj e '
gov popresnji posestnik „Osa“, in potlej se je po njem imenoval „Oz° * * * * v
vert li .

15. V letu 3361 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 643 let.

IV. Bnkve Kraljev 21. 22. 321

ter je služil nečednostim,- kterim
je služil njegov oče, in jih je
molil.

22. In je zapustil Gospoda,
Boga svojih očetov, in ni hodil
po potu Gospodovim.

23. In nastavili so mu zalezbe
njegovi hlapci, in umorili so kralja
v  njegovi hiši.

24. Ljudstvo po deželi pa je
pobilo vse, ki so se bili zarotili

zoper kralja Amona; in postavili
so si kralja Josija, njegoviga sina,
namesti njega.

25. Druge zgodbe Amona pa,
kar je storil, ni li to zapisano v
letnih bukvah Judovih kraljev?

26. Pokopali pa so ga v njego¬
vim pokopališu na Ozovim vertu;
in kraljeval je Josija, njegov sin,
namesti njega.

XXII. Poglavje.

Josija ukaže tempelj poravnati. Ob ti priliki najde viši duhoven postavo, ki jo
je bil Mojzes spisal s svojo roko. Kralj si da brati najdeno postavo, in se silno
Ustraši v nji zažuganih Božjih sodba; torej pošlje do prerokinje, jo vprašat, kdaj
de se bodo spolnile zažugane Božje sodbe. Prerokinja mu da odgovor, de je
Bog sklenil pogin Judoviga kraljestva, on pa tega ne bo učakal, ker bo poprej

mirno umeri.

1. Osem let je bil star Josija,
ko je začel kraljevati, 1 ) eno in
trideset let je kraljeval v Jeru¬
zalemu; ime njegove matere je
kilo Idida, Hadajeva hči, iz Be-
Sekata. 2. Kron. 34, 1.

2. In delal je, kar je bilo pri¬
dno pred Gospodam, in je hodil
Po vsili potih Davida, svojiga
°ceta; ni se ganil ne na desno,
oe na levo.

3. Osemnajsto leto kralja Jo-
s ]ja pa je poslal kralj Safana,
s »iu Aslija, Mesulamoviga sina,
pnsarja tempeljna Gospodoviga, 2 )
ter  mu je rekel:

4. Pojdi k Helciju, velikimu
duhovnu, de se skupej spravi
denar, ki je bil pernesen v tem¬
pelj Gospodov, ki so ga nabrali
tempeljnovi vratarji od ljudstva,

5. in naj se daje delavcam po
sprednikih hiše Gospodove, in oni
naj ga delijo tistim, ki delajo v
tempeljnu Gospodovim, de bi po¬
ravnali poderto v tempeljnu;

6. namreč tesarjem, in kam-
njarjem, in njim, ki razpadlo so-
stavljajo; 3 ) in de se kupi les in
kamnje iz kamnjarnic, za po¬
pravo tempeljna Gospodoviga.

7. Vender naj se jim ne pre¬
števa srebro, ki ga prejemajo,
ampak v oblasti naj ga imajo, in
na vero.

8. Rekel pa je Helcija, viši
duhoven, Safanu, pisarju: Bukve
postave sim našel v hiši Gospo¬
dovi. 4 ) In Helcija je dal bukve
Safanu, in ta jih je tudi bral.
2. Kron. 34, 14.

9. Prišel je Safan, pisar, tudi

• V letu 3363 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 641 let.

• V hebrejskim: r poslal ,. f  j, tempelj Gospodov “.

V B*'ugi prestavljajo: ,,in njim, ki luknje zadelujejo u ,  to je, zidarjem.

^ Bukve postave Gospodove, ki jih je pisal Mojzes's svojo roko (2. Kron.
34, 14,). Te bukve so se po Mojzesovim povelji hranile per (ali pa v) sveti
II.  21

IV. Bnkve Kraljev 22.

322

k kralju, in mu je spet naznanil,
kar mu je bil zapovedal, in je
rekel: Tvoji hlapci so skupej
spravili denar, ki seje našel v hiši
Gospodovi, in dali so ga, de bi
se razdelil delavcam po sprednikih
čez delo tempeljna Gospodoviga.

10. Povedal je tudi Safan, pi¬
sar, kralju, rekoč: Bukve mi je
da! Helcija, duhoven. In ko jih
je bil Safan prebral pred kraljem,

11. in ko je kralj slišal besede
iz bukev postave Gospodove, * * * * 5 )
je pretergal svoje oblačila,

12. in je zapovedal Helciju, du¬
hovnu, in Ahikamu, Safanoviinu
sinu, in Akoborju, Mihovimu sinu,
in Safanu, pisarju, in Asaju, kra-
ljevimu hlapcu, rekoč:

13. Pojdite, in vprašajte Go¬
spoda zastran mene, in zastran
ljudstva, in zastran vsiga Juda,
zavoljo besedi teh bukev, ki so
se našle; 6 ) zakaj velika jeza Go¬
spodova se je vnela zoper nas,

ker naši očetje niso poslušali be¬
sedi teh bukev, de bi bili storili
vse to, v kar nam je pisano.

14. Šli so tedaj Helcija, du¬
hoven, in Ahikam, in Akobor, in
Safan, in Asaja k Holdi, pre¬
rokinji, ženi Seluma, sinu Tekua,
simi Araasa, varha oblačil, 7 ) ktera
je stanovala v Jeruzalemu v dru¬
gim oddelku; 8 ) in so govorili z njo.

15. In ona jim je odgovorila:
To pravi Gospod, Izraelov Bog:
Povejte možu, ki vas je poslal
k meni:

16. To govori Gospod: Glej,
jez bom perpravil hudo nad ta
kraj, in nad njegove prebivavce,
vse besede 9 ) postave, ki jih je
bral Judov kralj;

17. ker so zapustili mene, »i
so darovali ptujim bogovam, ter
so me dražili v vsili delih svojih
rok; in vnela se bo moja nevolja
na tem kraji, in ne bo ugasnila-

18. Kralju Judovimu pa, ki vas

skrinji z drugimi svetimi rečmi vred (5. Mojz. 31, 26. Hebr. 9, 4.); ko J e
bil pa tempelj sozidan, in je bilo za vse reči dovolj prostora (3. Kralj. 8, 9-)»
so se te bukve z drugimi svetimi rečmi vred verjetno hranile v kakim P°'

sebnim hramu prizidaniga poslopja. Ondi so ležale pozabljene ob času, zlasti
poslednjih, malikovanju vdanih kraljev (primeri zgor. 11, 12.). Verjetno ) G

sicer, de so bili nekteri prepisi Mojzesovih bukev v rokah pobožnih Judov,-

de so bile pa bukve kralju neznane, desiravno bi bil mogel imeti njih prepoj
(5. Mojz. 17, 18. 19.), temu se ni čuditi, ako pomislimo njegovo zrejo, a'
jo je bil prejel per svojim malikovavskim očetu na kraljevim dvoru. M 81
imajo tudi v sedanjih časih vsi vladarji sveto pismo v rokah?

5. zlasti prekletve 3. Mojz. pogl. 26 : 5. Mojz. pogl. 28. Kralja je to še bo .1
pretreslo, ker je tisti čas nastajala prekucija v asirskim kraljestvu, in se j®
jela babilonska moč silno vzdigovati, in ker je derhal divjih Skitov sko zl
Medijo in Asirijo perderla celo do Egipta; misliti si je tedaj mogel kralj, ‘J
je šiba Božja že tukaj, zlasti ker so Judje tisti čas v silno veliki brezbofl'
nosti živeli. Božjiga žuganja, ki ga je v spisu pred seboj imel, se je j®
zato tako močno ustrašil, ker ga je še le pervikrat slišal, in ker se je krt
viga čutil, de ni že poprej zastran tega Božje postave bral.

6. vprašajte, kaj nas čaka, ali kaj nam je storiti.

7. varha oblačil v tempeljnu Gospodovim.

8. v drugim mestnim oddelku; nekteri prestavljajo: „v novim mestu 11 , to  J >
v severnim delu jeruzalemskiga mesta, ki je bil poznejše zidan.

9. namreč vse prekletve, ki so v postavi izrečene zoper hudobneže.

323

IV. Bnkve Kraljev 22. 23.

je poslal, de bi vprašali Gospoda,
tako recite: To govori Gospod,
Izraelov Bog: Zato, ker si po¬
slušal besede bukev,

19. in se je prestrašilo tvoje
serce, in si se ponižal pred Go¬
spodam, ko si zaslišal besede
zoper ta kraj, in njegove prebi-
vavce, de bodo namreč v grozo 10 )

in v kletev; in ker si pretergal
svoje oblačila, in si se jokal pred
menoj, sim tudi jez slišal, go¬
vori Gospod.

20. Za tega voljo te bom zbral
k tvojim očetam, in zbran boš v
svoje pokopališe v miru, de tvoje
oči ne bodo vidile vsiga liudiga,
kar bom perpravil nad ta kraj.

XXIII. Poglavje.

•tosija bere bukve postave vpričo ljudstva, ponovi zavezo z Gospodam, odpravi
y se ostanke malikovanja, in zapove obhajati velikonoč. Ko je bil Josija ubit
v  Magedu, nasledva v kraljevanji njegov hudobni sin Joahaz; tega vjatne Fa¬
raon, in ga v Egipt odpelje, ter postavi namesti njega Eliakima, ki mu da ime
Joakim, in mu naloži velik davek.

1. In spet so oznanili kralju,
kar je bila rekla. In on je po¬
slal, in zbrali so se k njemu vsi
starašini Judovi in jeruzalemski.
2- Kron. 34, 28.

2. In kralj je šel v tempelj
gospodov, in vsi možje Judovi,
m  vsi, kteri so z njim stanovali
v  Jeruzalemu, duhovni, in pre¬
čki, in vse ljudstvo od maliga

.v veliciga j in bral je, de so vsi
slišali, vse besede iz bukev za-
Ve ze, ki so se našle v hiši Go¬
spodovi.

3. In kralj je stal na stop-
i?4 lc i, X J in je sklenil zavezo pred
Gospodam, de bodo hodili za Go¬
spodam, in spolnovali njegove
zapovedi, in spričevanja, in šege
|z vsiga serca, in iz vse duše,
'n obudovali besede te zaveze,

ki so bile zapisane v tistih bukvah;
in pervolilo je ljudstvo v zavezo.

4. In ukazal je kralj Ilelciju,
višimu duhovnu, in duhovnam
druziga reda, in vratarjem, de
naj izmečejo iz tempeljna Gospo-
doviga vse posode, ki so bile
narejene Baalu, in logu, in vsi
nebeški vojski; in on jih je se¬
žgal zunaj Jeruzalema v cedronski
dolini, 2 ) ter je nesel njih prah v
Betel. 3 ) Sir. 49, 3.

5. In je potrebil vedeževavce, 4 )
ki so jih bili Judovi kralji posta¬
vili, de so darovali na višavah
po Judovih mestih, in okrog Je¬
ruzalema, in tiste, ki so zažigali
kadilo Baalu, in solncu, 5 ) in luni,
in dvanajsterim znamnjem, 6 ) in
vsi nebeški vojski.

6. In je dal nesti log 7 ) iz hiše

10. v hebrejskim: n de bodo namreč v razdjanje in v kletev u .

‘ Pisanim mestu, ki je bilo odločeno za kralja. Glej zgor. 11, 14.

*• ki je bila ognušena po malikovanji Molohovim.

3. mesto je bilo ognušeno s službo zlatih telet.

4. V hebrejskim: „malikovuke duhovne “.

Solnce so malikovavci šteli za vidno znamnje višiga boga Baala, ali ce '°
za Baala samiga; luna je bila znamnje boginje Astarte.

6. zverinskiga kroga na nebu. V hebrejskim: ,,in zvezdam il ,  premikovavnim
zvezdam ali planetam.

7 - to j e , malika logov, ali Astarto, ostudno boginjo, Venero.

324

IV. Bnkve

Gospodove zunaj Jeruzalema v
dolino Cedron, in ga je ondi se¬
žgal, in razmel v prali, in ga stre¬
sel po grobeh nizkiga ljudstva. 8 )

7. Podori je tudi hišice meh-
kužnikov, ki so bile v hiši Go¬
spodovi, za ktere so ženske tkale
šotore logu. 9 )

8. In zbral je vse duhovne iz
Judovih mest; ter je ognusil vi¬
šave, 10 ) kjer so darovali duhovni
od Gabae doBersabe; in poderl
je altarje per vratih, per durnim
vhodišu Jozueta, mestniga po¬
glavarja, ktere so bile na levici
mestnih vrat. 1 ')

9. Duhovni višav pa niso ho¬
dili k altarju Gospodovimu v Je¬
ruzalemu; temuč samo jedli so
opresnike med svojimi brati. 12 )

Kraljev 23.

10. Ognusil je tudi Tofet, 1 *)
ki je v dolini Enomoviga sina,
de bi nihče ne posvečeval svo-
jiga sina ali svoje hčere skozi
ogenj Molohu.

11. Odpravil je tudi konje,
ki so jih bili Judovi kralji dali
solncu, 14 ) per vhodišu tempeljna
Gospodoviga, zraven lirama Na-
tanmeleka, dvornika, 15 ) ki je bil
v Farurimu; 16 ) vozove solnčne
pa je sežgal v ognji.

12. Tudi altarje, ki so bili verh
strehe Ahazoviga zgornjiga hra¬
ma, ki so jih bili naredili Judovi
kralji, in altarje, ki jih je bil na¬
redil Manase v obojim dvorišu
tempeljna Gospodoviga, je poderl
kralj; in je tekel od tod, 17 ) in je
stresel njih pepel v potok Cedron.

8. Grobje so se sploh šteli nečisti; verh tega so biti zakopani merliči večidel
malikovavci.

9. so tkale ogrinjala za šotore, v ktcrili so Astarli ali Veneri v čast nesram¬
no 81  uganjali. V hebrejskim: »hiše ...v  kterih so ženske tkale ogri¬
njala logu to je, Astarti.

10. ognusil jih je s tem, de je ondi natresel in sežgal mertvaških kosti; tak®
ognusene višave in altarji niso bili več perpravni kraji za molitev (v. 14. 16 . 20 .)-

11. Pred hišnimi vratmi so malikovavci, zlasti bolj imenitni, imeli podobe malikov-

12. duhovni, kteri so darovali na višavah, so zgubili svojo službo; živež pa se
jim je pustil, namreč del opresnikov, desetine i. t. d., enako takim duhovnim;
ki so imeli kak telesen madež. Glej 3. Mojz. 21, 17. 22.

13. »Tofet“  je bil kraj v dolini z imenom „Ben-Hinom li  na južni strani jeru-
zalemskiga mesta, kjer je stal malik Moloh, kterimu so malikovavski Judje
svoje otroke darovali. Ime „7 'ofet“  je bil blezo dobil od hebrejske besede

to je, »boben“,  ker so duhovni močno bobnali in ropotali, de se m
slišal vek otrčk, ki so jih razbeljenimu Molohu v naročje dajali. Po mislil'
diuzil^ razlagavcov pa se pravi »Tofet u :  nagnusen, ostuden kraj (Term-
Mat. 5, 22. Iz. 15, 8.). V ti versti se tudi bere: »de bi nihče ne jjosvC-
cevar,  to je, daroval svojih otrok razbeljenimu Molohu.

14. 1 o vsim Jutrovim so narodi molili solnce, in so mu konje v čast posvečevali-
T<- konje so vodili ali posamezne ali pa v voz vprežene solncu naproti, ki j e
vzhajalo, g a  tako rekoč pozdravljat, in so iz njih razgatania vedeževali P ri '
hodnje reci.

15. 1 a d\oi nik^je blezo imel skerb za konje, ki so bili solncu posvečeni-_

16. »tat ui im  je bilo verjetno ime posebniga kraja zraven tempeljna. Primer'

1. Kron. 27, 18. J 1

17. je hitel z drobirjem altarjev preč, de bi bil sveti kraj poprej čist.
razlagajo: »jih je razdrobil “. Ti altarji so bili odločeni nebeški vojski al‘
zvezdam. Jer. 19, 13. Sofon-. 1, 5.

IV. Bnkve Kraljev 23. 325

13. Tudi višave, ki so bile v
Jeruzalemu na desni strani gore
spotikljeja, 18 ) ki jih je bil napravil
'Salomon, Izraelov kralj, Astarti,
sidonskimu maliku, in Kamosu,
moabski gerdobi, in Melkomu,
ostudnosti Amonovih otrok, je
ognusil kralj. 3. Kralj, n, 7.

14. In je razterl podobe, in
posekal loge, ter napolpjl njih
^'aje s kostmi merličev.

15. Verli tega tudi altar, ki
je bil v Betelu, in višavo, ki jo je
Idi naredil Jeroboam, Nabatov sin,
kleri je bil v greh zapeljal Izrael,
tisti altar tedaj, in višavo je po-
derl, in sežgal, in zdrobil v prah,
in požgal je tudi log. 3. Kralj. 1 3,32.

16. In obernil se je Josija, ter
je vidil ondi grobe, ki so bili na
gori 5  in je poslal, ter je vzel
ho.sti iz grobov, in jih je sežgal
" a  altarji, ter ga je ognusil po
besedi Gospodovi, ki jo je govoril
"jož Božji, 19 ) ki je bil napovedal
U ' ‘‘eci. 3. Kralj. 13, 2.

17. I„ je rekel: Čigav je ta
s pominek, ki ga vidim? In od¬
govorili so mu prebivavci tistrga
j"esta: Grob je moža Božjiga, ki
•J® prišel iz Juda, in je napove¬
dal te reči, ki si jih storil nad
aharjem v Betelu.

18. In je rekel: Pustite, nihče
naj ne premika njegovih kosti.
In nedotaknjene so ostale njegove
kosti s kostmi preroka, ki je bil
prišel iz Samarije. 20 )

19. Verh tega je odpravil Jo¬
sija tudi vse tempeljne višav, ki
so bili po samarijskih mestih, 21 )
ki so jih bili naredili Izraelovi
kralji v razdraženje Gospodovo;
in je storil z njimi ravno tako,
kakor je bil storil v Betelu.

20. In pobil je vse duhovne
višav, ki so tam bili, na altarjih,
in je sežgal človeške kosti na njih,
in se je vernil v Jeruzalem.

21. In zapovedal je vsimu ljud¬
stvu, rekoč: Napravite fase 22 )
Gospodu, svojimu Bogu, po tem,
kar je pisano v bukvah te za¬
veze. 2. Kron. 35, t.

22. Ni se namreč bilo napra¬
vilo takošno fase od dni sodni¬
kov, ki so godili Izrael, in vse
dni Izraelovih kraljev, in Judovih
kraljev, 23 )

23. kakoršno se je osemnajsto
leto kralja Josija napravilo tisto
fase Gospodu v Jeruzalemu.

24. Pa tudi vedeževavce, 24 ) in
vražarje, in podobe malikov, 25 )
in nečednosti, in ostudnosti, ki
so bile v Judovi deželi, in v Je-

l8 '. all:  n9 (>re  pohujšanja 11 ; tako so je imenoval južni verh oljske gore, in
sicer zato, ker so na nji malikovali, in se tedaj spotikovali ali pohujševali.
Glej 3. Kralj. 11, 7.

19. ravno 350 let poprej. Glej 3. Kralj. 13, 2.

21 K  f amar| j sk v e  dežele. Glej 3. Kralj. 13, 31.

‘ y  0  - ie  P r 'šcl Josija v Samarijo, ki je bila pod asirsko oblastjo? Asirsko
1  ajes.vo jo takrat močno omagovalo in pešalo; torej si je Josija upal iti v
Samarijo, ker je bila sama sebi prepušena.

2. Obhajajte velikonočni praznik; poleg liebrejskiga „pesah“  ali ,,fesah u ,
to je, „memohod“.  Glej 2. Mojz. 12, 11.

9- ni se namieč nikdai tako na tanko po Mojzesovi postavi in tako slovesno
velika noč obhajala, tudi Ezekijev čas ne. Glej 2. Kron. 30, 2. 3. 17.18.

ZT  V hebrejskim: „ zarotovavce mertvih«.  Primeri 3. Mojz. 20, 27.
v hebrejskim: „ hišne malike“.  Glej 1. Mojz. 31, 19.

326 IV. Bukve Kraljev 23.

ruzalemu, je odpravil Josija, de
bi poterdil besede postave, ki so
pisane v bukvah, ktere je našel
Helcija, duhoven, v tempeljnu Go¬
spodovim.

25. Ni ga bilo poprej njemu
enaeiga kralja, 26 ) kteri bi se bil
povernil k Gospodu iz vsiga svo-
jiga serca, in iz vse svoje duše,
in iz vse svoje moči, po vsi po¬
stavi Mojzesovi; tudi za njim ni
vstal nobeden njemu enak.

26. Vender se Gospod ni od-
vernil od jeze svojiga veliciga
serda, s ktero se je jezil njegov
serd zoper Juda, zavoljo draže¬
nja, s kterim ga je bil razdražil
Manase. 27 )

27. Rekel je tedaj Gospod:
Tudi Juda bom spravil spred
svojiga obličja, kakor sim spravil
Izrael; in zavergel bom to mesto,
ktero sim izvolil, Jeruzalem, in
hišo, od ktere sim rekel: Moje
ime bo ondi. Spod. 24, 2.

28. Druge zgodbe Josija pa,
in vse, kar je storil, ni li to za¬
pisano v letnih bukvah Judovih
kraljev?

29. Njegove dni je prišel Fa¬

raon Nekaon, egiptovski kralj,
zoper asirskiga kralja na reko
Evfrat; in kralj Josija mu je šel
naproti; 28 ) in ubit je bil v Ma-
gedit, ko ga je vidik 29 ) 2. Kron.
35, 20.

30. In nesli so ga njegovi hlapci
mertviga iz Mageda, ter so ga
pernesli v Jeruzalem, in poko¬
pali v njegovim pokopališu. In de-
želino ljudstvo je vzelo Joahaza,
Josijeviga sina; in mazilili so ga,
ter ga postavili kralja namesti
njegoviga očeta. 30 )

31. Tri in dvajset let je bil
star Joahaz, ko je začel kralje¬
vati, in tri mesce je kraljeval v
Jeruzalemu; ime njegove matere
je bilo Amitala, Jeremijeva hči,
iz Lobne. 2. Kron. 36, 2.

32. In delal je hudo pred Go¬
spodam, po vsim, kar so delali
njegovi očetje. 31 )

33. In uklenil ga je Faraon
Nekaon v Rebli, ki je v deželi
Ematu, de bi ne kraljeval v Je¬
ruzalemu; in je naložil kazen de¬
želi, sto talentov srebra, in ta¬
lent zlata.

34. In kralja je postavil Fa-

26. v povernitvi k Gospodu, in v zvestim spolnovanji Mojzesove postave mu g®
ni bilo enaeiga. Glej zgor. 18, 5.

27. Bog ni bil potolažen po Josijevi pobožnosti, ker je ljudstvo ostalo spačeno
v sercu, in je le posiljeno opustilo zunanje malikovanje; to sc vidi iz piše® 1
prerokov Jeremija, Sofonija in Ecehiela. Stari grehi so se bili tako globoko
vkoreninili, de so celo sinovi Josijevi bolj posnemali hudobne predede, kak 0 '
svojiga pobožniga očeta. O kako težko je pravo poboljšanje po dolgim grešni* 11
življenji!

28. Egiptovski kralj Nekaon je šel nad asirskiga, ali prav za prav nad babilo* 1 '
skiga kralja Nabopalasarja. Josija se ni veliko zanesel na besede, s kteri* 111
je egiptovski kralj obetal miren memohod. Glej 2. Kron. 35, 21. 22.

29. to je, ko se je bil z njim v boji poskusil. Magedo ali Megido je bil k*®J
v jezrahelski ravnini na meji med Samarijo in Galilejo.

30. V letu 3394 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 610 let.

31. To je znamnje, de hudobija pred Josijem ni izhajala od tod, de bi so
stava ne bila poznala, ali de bi ne bila še spisana, kar nekteri prederzno 1
napčno terdijo.

IV. Bukve Krašev 23. 24.

1 'aon Nekaon Eliakima, Josijeviga
sina, namesti Josija, njegoviga
očeta; in je preobernil njegovo
ime v Joakima. 32 ) Na to je Jo-
ahaza vzel, ter peljal v Egipt,
in umeri je ondi.

35. Srebro pa in zlato je dal
Joakim Faraonu, ko je bil na¬
povedal slehernimi! v deželi, de
bi se perneslo po Faraonovim po¬
velji; in od vsakteriga je po nje¬
govi moči terjal srebra in zlata

327

zmed ljudstva v deželi, de ga je
dal Faraonu Nekaonu.

36. Pet in dvajset let je bil
star Joakim, ko je začel kralje¬
vati, in enajst let je kraljeval v
Jeruzalemu; ime njegove matere
je bilo Zebida, Fadajeva liči, iz
Hume.

37. In delal je hudo pred Go¬
spodam , po vsim, kar so delali
njegovi očetje.

XXIV. Poglavje.

•Joakim je tri leta podložen babilonskimu kralju. Roparji nadlegvajo Judovo
deželo. PoJoakimovi smerti nasledva v kraljevanji njegov sin.Joahin; tega pelje
kralj Nabuhodonosor z  vsimi bolj premožnimi Jeruzalemljani vred v Babilon,
ter postavi namesti njega Matanija, njegoviga strica, kralja, ter mu da ime

Sedecija.

1. Njegove dni je prišel Na¬
buhodonosor,‘) babilonski kralj, 2 )
m Joakim mu je bil sužen tri leta,
m spet se je uperi zoper njega.

2. In poslal mu je Gospod
baldejskih roparjev, 3 ) in sirskih
{'oparjev, in moabskih roparjev,
m roparjev zined Amonovih otrok;
111  poslal jih je nad Juda, de" bi

ga pokončali, po besedi Gospo¬
dovi, ki jo je govoril po svojih
služabnikih prerokih. 4 ) Zgor. 23,27.

3. Zgodilo seje  pa to po be¬
sedi Gospodovi zoper Juda, de
ga bo spravil spred sebe, zavoljo
vsih grehov Manasetovih, ki jih
je storil,

4. in zavoljo nedolžne kervi,

^2. ime mu je spremenil v znamnje svojiga višjiga gospostva nad njim.

t- V hebrejskim: „ Xc trnka dne car“.  V letu 3398 po vstvarjenji sveta, in pred
Kristusam 600 let, konec tretjiga in v začetku četertiga .Joakimoviga leta,
s kterim se začnejo sedemdesetere leta babilonske sužnosti, ki jih je prero¬
koval prerok Jeremija 25, 1. 2. 11. 12.

2. Kaldejci, ki so stanovali v severni Mezopotamii, so s svojim vojvodam Na-
bopalasarjem, in v družbi z medijanskim kraljem, asirsko kraljestvo razdjali
m so novo mogočno kraljestvo v Babilonu ustavili (Primeri Iz. 13, 19:
l.Ezdr. 5,12.). Nabopalasarjev sin Nabuhodonosor je oblegel tudi Jeruzalem,
ga je vzel, tempelj oropal (Dan. 1, 2.), tudi kralja odpeljal zvezaniga v
Babilon, z mnogimi plemenitniki vred, med kterimi je bil tudi Daniel (Pri¬
meri 2. Kion. 36, 6.'). Nabuhodonosor je Joakimu zopet dal prostost in kra¬
ljestvo , tei mu je naložil leten davek; tri leta ga je Judov kralj plačeval,
po tem pa se mu je uperi.

3. V hebrejskim( ^vojskimh trum “; bodi si roparji ali vojaki, poslal jih je
po Božjim dopusenji kralj Nabuhodonosor. Primeri Jerem. 52, 29.

4 - Glej zgor. 22, 18. Iz. 20, 17. Jer. 20, 4. 5: 22, 13.

IV. Bukve Kraljev 24.

328

ki jo je bil prelil, in je bil na¬
polnil Jeruzalem s kervjo nedolž¬
nih; in zavoljo te reči se ni dal
Gospod potolažiti. Zgor. 21, 16.

5. Druge zgodbe Joakimove
pa, in vse, kar je storil, ni li to
zapisano v letnih bukvah Judovih
kraljev? In zaspal je Joakim s
svojimi očeti vred; 5 )

6. in kraljeval je Joahin, 6 )
njegov sin, namesti njega.

7. In dalje egiptovski kralj ni
več skušal iti iz svoje dežele;
vzel je bil namreč babilonski kralj
od egiptovskiga potoka do reke
Evfrata vse, kar je bilo egip¬
tovskiga kralja.

8. Osemnajst let je bil star
Joahin, ko je začel kraljevati, 7 )
in tri mesce je kraljeval v Je¬
ruzalemu; ime njegove matere je
bilo Nohesta, Einatanova hči, iz
Jeruzalema.

9. In delal je hudo pred Go¬
spodam, po vsim, kar je delal
njegov oče.

10. Tisti čas so prišli hlapci
Nabuliodonosorja, babilonskiga
kralja, nad Jeruzalem, in mesto
je bilo obdano z nasipi. Dan. 1, l.

11. In prišel je Nabuhodono-
sor, babilonski kralj, do mesta s
svojimi hlapci, de bi ga oblegel.

12. In šel je ven Joahin, Ju¬

dov kralj, k babilonskimi! kralju, 8 )
on in njegova mati, in njegovi
hlapci, in njegovi poglavarji, in
njegovi dvorniki; in prijel ga je 9 )
babilonski kralj v osmim letu svo-
jiga kraljestva.

13. In odnesel je od ondod vse
zaklade hiše Gospodove, in za¬
klade kraljeve hiše, ter je raz¬
bil 10 ) vse zlate posode, * 11 ) ktere
je bil naredil Salomon, Izraelov
kralj, v tempeljnu Gospodovim,
po besedi Gospodovi. 12 )

14. In preselil je ves Jeruza¬
lem, 13 ) in vse poglavarje, in vse
vojskine junake, deset tavžent, v
jetništvo, tudi vse umetnike in
ključavničarje; 14 ) in nič ni bilo
pušeniga, razun uboziga ljudstva
po deželi.

15. Preselil je tudi Joahina v
Babilon, in kraljevo mater, in
kraljeve žene, in njegove dvor-
nike; in deželine sodnike je peljal
v sužnost iz Jeruzalema v Ba¬
bilon, 2. Kron. 36, 10. Est. 2, 6. in
11, 4.

16. in vse močne može, sedem
tavžent, in umetnike in ključav¬
ničarje, tavžent, vse junaške može,
in vojake; peljal jih je babilonski
kralj vjete v Babilon. Jerem. 24,1-
Eceli. 17, 12.

17. In postavil je Matanija,

5. tode ni bil pokopan po kraljevo. Glej Jerem. 22, 19 : 36, 30.

6. „Joa/iin u  se imenuje tudi „ Jehonija “. Jerem. 22, 24. Mat. 1, 11.

7. V letu 3405 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 599 let.

8. Joahin se je sam vdal babilonskima kralju.

9. prijel ga je kakor vjetnika. Glej 2. Kron. 36, 6.

10. je odbil vse zlate plošice, in jih je vzel.

11. P rav za  I ,rav  le veči del zlatih posod, primeri spod. 25, 15.

12. Primeri v. 2. in zgor. 23, 27. Iz. 20, 17.

13. namreč vse imenitne in bogate mestnjane, med njimi sta bila Eceliiel in
Mardohej (Eceh. 1, 1. Ester. 2, 6.).

14. Drugi prestavljajo: n vne kovače in ključavničarje “, de niso mogli svojim
rojakam delati orožja za vojsko. Perm. 1. Kralj. 13, 19.

329

IV. Bukve Kraljev 34. 25.

njegoviga strica, ,6 ) namesti njega,
ter mu je dal ime Sedecija. i6 )
Jerem. 37, 1. in 52, 1.

18. En in dvajset let je bil Se¬
decija star, ko je začel kralje¬
vati, 17 ) in enajst let je kraljeval
v Jeruzalemu; ime njegove ma¬
tere je bilo Amitaia, Jeremijeva
hči, iz Lobne.

19. In delal je hudo pred Go¬
spodam, po vsim, kar je delal
Joakim.

20. Serdil se je namreč Go¬
spod zoper Jeruzalem, dokler jih
ni vergel spred svojiga obličja;
in odstopil je Sedecija od babi-
lonskiga kralja.

XXV. Poglavje.

Nabuhodonosor oblega Jeruzalem. Kralj Sedecija zbeži iz mesta, Kaldejci pa
ga vjamejo in peljejo pred babilonskima kralja v Reblato. Kralj ukaže Sedecijeve
sinove umoriti, njemu pa oči stakniti in ga v Itabilon peljati. Kaldejci oropajo
tempelj, požgejo in razdenejo mesto, in peljejo Jude v babilonsko sužnost. Kralj
postavi ostalimu ubozimu ljudstvu v Judeji Godolija za poglavarja. Izmabel in
njegovi tovarši umore Godolija. Judje se zboje Kaldejcov, in zbeže v Egipt.

Babilonski kralj reši Sedecija iz ječe, in z njim prijazno ravna.

1. Zgodilo se je pa deveto leto
njegoviga kraljestva, v desetim
mescu, deseti dan mesca, de je
prišel Nabuhodonosor, babilonski
kralj, sam in vsa njegova vojska
nad Jeruzalem, in obdali so ga, ter
so naredili okoli njega ogradbe.')
J erern. 39, 1. in 52, 4.

2. In zaperto je bilo mesto,
m obsuto do enajstiga leta kralja
Sedecija,

3. deveti dan mesca; 2 ) in per-
tiskala je lakota v mestu, in ljud¬
stvo po deželi ni imelo kruha.

4. In prederto je bilo mesto,
■n vsi vojaški možje so po noči
zbežali po potu per vratih, ki so

med dvojnim zidam zraven kra-
ljeviga verta (Kaldejci pa so ob¬
legali mesto okrog in okrog);
bežal je tedaj Sedecija po potu, 3 )
ki derži proti ravnotam pušave.

5. In derla je kaldejska voj¬
ska za kraljem, ter ga je prijela
na planjavi per Jerihi; in vsi vo¬
jaki, ki so bili z njim, so se raz¬
kropili, in so ga zapustili.

6. Prijeli so tedaj kralja, ter
so ga peljali k babilonskimi! kralju
v Reblato; in on je izrekel sodbo
nad njim.

7. Sinove Sedecijeve pa je
pomoril vpričo njega, in njemu
je oči izkopal, ter ga je zvezal

.5. Matanija je bil Josijev sin, Joakimov brat, Joahinov stric.

Ib. trne „>Sedeeija“  pomeni: »Pravica Bo»ia u ; ime mu je spremenil v znamnj«
svojiga visiga gospostva nad njim. Glej 7 ,gor.  23, 34.

17. V letu 3405 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 599 let.

1. V hebrejskim: ,,m so naredili njemu nasproti leseni stolp okrog in

okrog".  Glej Eceh. 4, 6. r

2. deveti dan četertiga mesca. Jerem. 39, 2:52  2.

3. Po misli nekterih razla^avcov je Sedecija’ ušel skozi podzemeljsk prehod
kraljeviga verta; JožefFlavi piše, de je ubežal natihama skozi mesto po noči,
ho so Kaldejci tempelj ropali.

330 IV. Bukve

z verigami in perpeljal v Babi¬
lon. 4 )

8. Petiga mesca, sedmi dan
mesca, in to je devetnajsto leto
babilonskiga kralja, je prišel Na-
buzardan, vojskini poglavar, hla¬
pec babilonskiga kralja, v Jeru¬
zalem,

9. in je zažgal hišo Gospo¬
dovo, in kraljevo hišo, in jeru¬
zalemske hiše; ter je požgal vse
hiše z ognjem. 5 ) Psalm. 73, 7.

10. In zidove jeruzalemske je
okrog in okrog poderla vsa kal-
dejska vojska, ki je bila z vo¬
jaškim poglavarjem.

11. Drugi del ljudstva pa, ki
je bilo ostalo v mestu, in per-
bežnike, ki so bili zbežali k ba-
bilonskimu kralju, in drugo ljud¬
stvo je preselil Nabuzardan, vo¬
jaški poglavar.

12. In zmed ubozih v deželi
je pustil viuogornike in polje¬
delce.

13. Bronasta stebra pa, ki sta
bila v tempeljnu Gospodovim, in
stala, in bronasto morje, ki je
bilo v hiši Gospodovi, so Kal-
dejci razbili, in so ves bron pre¬
nesli V Babilon. Jerem. 27, 19.

14. Tudi bronaste lonce, in
korce, in vilice, in kupice, in
možnarje, in vse bronaste po-

Kraljev 35.

sode, s kterimi se je streglo, so
pobrali;

15. in tudi kadilnice, 6 ) in skle¬
dice; kar je bilo zlatiga, in kar
je bilo sreberniga, je pobral vo¬
jaški poglavar;

16. to je, dva stebra, eno morje,
in stala, ki jih je bil naredil Sa¬
lomon v tempeljnu Gospodovim;
ni se tehtal bron vsili posod. 7 )

17. Osemnajst komolcov viso¬
kosti je imel en steber, in bro¬
nasto glavnico nad seboj, tri
komolce visokosti, in omrežje in
margaranove jabelka na stebrovi
glavnici, vse bronasto; enako le-
potijo je imel tudi drugi steber.

3. Kralj. 7, 15 : 2. Kron. 3, 15. Jerem.
52, 21.

18. Tudi je vzel vojaški po¬
glavar Saraja, perviga duhovna,
in Sofonija, druziga duhovna, 8 )
in tri vratarje, 9 )

19. in iz mesta eniga dvornika,
ki je bil sprednik čez vojake, in
pet mož zmed tistih, ki so stali
pred kraljem, ktere je našel v
mestu; in šoferja, 10 11 ) vojskiniga
poglavarja, ki je izbiral novince
zmed deželiniga ljudstva;“) i»
šestdeset mož zmed ljuda, ki so
bili najdeni v mestu.

20. In te je vzel Nabuzar¬
dan, vojaški poglavar, ter jih je

4. Tako je Nabuhodonosor nevedama spolnit, kar sla Jeremija in Ecehiel pre'
rokovala; Jeremija je bil napovedal, de bo Sedecija mogel v Babilon potovati;
Ecehiel pa, de ne bo vidil Babilona (Jerem. 32, 5. Eceh. 12, 13.), in res
ga ni vidil, ker so mu bili oči staknili.

5. v letu 3416 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 588 let.

6. pobral je vojaški poglavar tudi ponve za žerjavico.

7. toliko je bilo brona, de ga ni bilo moč tehtati.

8. to je, namestnika višiga duhovna.

9. poglavarje levitov, ki so imeli stražo per vratih Gospodoviga tempeljna.

10. V hebrejskim: „soferja u ,  po našim jeziku: „pisarja

11. Ta vojskini poglavar je bil zmed viših, ki mu je bila služba izročena, izmed
moštva po deželi novake odbirati in poterdovati za vojaški stan.

331

IV. Bukve Kraljev 25.

peljal k babilonskimu kralju v
Reblato ;

21. in udaril jih je babilonski
kralj, in jih je pomoril v Reblati
v deželi Ematu. In preseljen je
bil Juda iz svoje dežele.

22. Čez  ljudstvo pa, ki je bilo
pušeno v Judovi deželi, ki ga je
pustil Nabuhodonosor, babilonski
kralj, je postavil Godolija, n ) simi
Ahikama, Safanoviga sina.

23. Ko so to slišali vsi vo¬
jaški vojvodi, de je namreč ba¬
bilonski kralj postavil Godolija, 13 )
so prišli oni in možje, ki so bili
z njimi, k Godoliju v Masfo,
Izmahel, Natanijev sin, in Jo-
hanan, Kareetov sin, in Saraja,
Tanehumetov sin, Netofatičan, in
Jezonija, Mahatijev sin, oni in
njih tovarši.

24. In persegel je Godolija njim
in njih tovaršem, rekoč: Nikar
se ne bojte služiti Kaldejcam;
ostanite v deželi, ter služite babi¬
lonskimu kralju, in dobro vam bo.

25. Zgodilo se je pa v sedmim
niescu, prišel je Izmahel, sinNa-
tanija, Elisamoviga sina, iz kra-
Ijeviga zaroda, 14 ) in deset mož

z njim, in ubili so Godolija,
in je umeri; pa tudi Jude in
Kaldejce, ki so bili z njim v
Masfi.

26. In vzdignilo seje vse ljud¬
stvo od maliga do veliciga, in
vojaški poglavarji, ter so prišli
v Egipt, ker so se bali Kal-
dejcov.

27. Zgodilo se je pa v sedem
in tridesetim letu preselovanja Jo-
ahina, Judoviga kralja, dvanaj-
stiga mesca, sedem in dvajseti
dan mesca, je vzdignil Evilme-
rodah, babilonski kralj, v letu, ko
je začel kraljevati, glavo Joahina,
Judoviga kralja, iz ječe,

28. in je prijazno z njim go¬
voril, ter je postavil njegov pre¬
stol čez prestol kraljev, 15 ) ki so
bili z njim vred v Babilonu.

29. In je spremenil njegove
oblačila, ki jih je imel v ječi, in
jedel je kruh vselej pred njego¬
vim obličjem, 16 ) vse dni svojiga
življenja.

30. Odločil mu je tudi živež 17 )
brez prenehanja, ki mu ga je tudi
kralj dajal vsaki dan, vse dni
njegoviga življenja.

12- Godolija je bil Izraelec, pošten mož, kakor ga Jožef Flavi popisuje.

13. To so bili vojvodi vojskinih trum, ki so bile po deželi raztresene.

14. iz zaroda Judovih kraljev. Glej Jerem. 41, 1., kjer je ta zgodba bolj natanko
razložena.

15- mu je dal pervo mesto ali pervo častno stopnjo med kralji.

16. to je, jedel je per kraljevi mizi.

17. Plačo mu je kralj dajal za njegove druge potrebe.

) V I. Bukvah K aljev 26, 6. popravi pogrešek: „sinu Sarvijemu“,  ter beri:

”*“ > tako tudi v drumh krajih, kjer nahajaš tak pogrešek: „Sarvija“  je bila namreč
Davidova sestra in mati Abisajeva, Joabova in Asaelova.

dvoje Kroniške bukve,

ali

Paraliponicnoii.

Dvoje kroniške, to je, časenske bukve se imenujejo v hebrej¬
skim: n l)ibre hajamim u , to je, dnevne ali letne, tedaj „Casenske
bukve u .  V greški in latinski prestavi se imenujejo te dvoje bukve:
n Paralipomena u , to je, ,,0/mšene  ret : V“, tedaj „ Bukve dostavkov^,
ker se v njih dostavlja, kar je bilo v poprešnjih bukvah opušeniga.
Perve kroniške bukve obsegajo od 1. do 10. poglavja imena rodov,
ki se z Adamam začnejo. Debla dvanajsterih Izraelovih rodov niso
vse enako dolge. Deblo duhovnov in levitov jenja z razdjanjem
jeruzalemskiga mesta po Kaldejcih. Deblo Davidoviga rodu nar
dalje seže. Judje so rodovne debla visoko cenili zavoljo razločitve
rodov in zavoljo dokazanja Mesijeviga rojstva. V 10. poglavji se
perpoveduje nesrečni Savlov konec; od tega poglavja do konca teh
bukev pa se popisuje Davidovo kraljevanje. V  družili kroniških
bukvah se perpovedujejo zgodbe kralja Salomona in njegovih na¬
slednikov v Judovim kraljestvu do vernitve iz babilonske sužnosti.
Kdo de je te dvoje bukve spisal (jnekteri jih Ezdru perlastujejo),
se ne ve gotovo; zavoljo tega'pa te bukve celo nič ne zgube od
svoje veljave in verjetnosti; zakaj njih pisavec je jemal zgodbe i 'i>
nar bolj verjetnih zgodovinskih zaznamkov, ki so jih bili večidel preroki
spisali (ji. Kron. 29, 29: 2. Kron. 9, 29: 12, 15: 13, 22: 16?
7: 20, 34: 26, 22: 32, 32.). De je bil pisavec teh bukev od
Boga razsvetljen in navdihnjen, tedaj svet pisavec, spričuje tudi to,
ker so Judje in katoliška cerkev njegove bukve ob vsili časih med
svete šteli. Sveti Hieronim piše zastran teh bukev: Te bukve so
tako imenitne, de bi bil sam sebi v smeh, kdor bi si brez njih perla-
stoval vednost svetiga pisma. V teh bukvah se marsikaj v misel
jemlje ali pa pojasnuje, kar je bilo v poprešnjih bukvah opušenigj*
ali pa temniga, in veliko vprašanj zastran sv. evangelija je v njih

razrešenih.

I. Poglavje.

Rodovno deblo od Adama do Ahrahama. Rodovi Abrahamovih sinov in Ezavovih
mlajšev, kraljev in vojvodov, ki so gospodovali v Edomu.

1. Igjjgftdam, Set, Enos, 1 )

1. Mojz. 2, 7: 4, 25: 5, 6. 9.

2.  Kajnan, Malaleel, Jared,

3. Henoh, Matusale, Lameli,

4. Noe, Sem, Kam, Jafet.

5. Jafetovi sinovi: Gomer, in
Magog, in Madaj, in Javan, Tu-

Mosoh, Tiraš.

6. Dalje Gomerjevi sinovi:
Askenez, inRifat, 2 ) in Togoriha.

7. Javanovi sinovi pa: Elisa
‘n Tarsis, Ketim in Dodanim. 3 )

8. Kamovi sinovi: Kus, in
Mesraim, in Fut, in Kanaan.

9. Kusovi sinovi pa: Saba,
111  Hevila, Sabata, in Regma, in
Sabataka. Dalje Regmatova si¬
nova: Saba in Dadan.

10. Kus pa je rodil Nemroda;
ta je začel močen biti na zemlji.
1. Mojz. 10, 8.

11. Mesraim pa je rodil Lu-
dima, in Anamima, in Laabima
in Neftuima:

12. tudi Fetrusima, in Kaslu-
ima, od kterih so prišli Filistejci
in Kaftorijani.

13. Kanaan pa je rodil Sidona,
svojiga pervorojenca, tudi Heteja,

14. in Jebuseja, in Amoreja,
in Gergeseja,

15. in Heveja, in Arakeja, in
Sineja,

16. tudi Aradija, in Samareja,
in Hamateja.

17. Semovi sinovi: Elam, in

1. to je: Adam je rodil Sela, Set je rodil Enosa, i. t. d.

2. V hebrejskim tukaj: „ l)ifal“,  1 . Mojz. 10, 3. pa tudi „Rif‘at“.  Per imenih,
ki se drugači glasijo v hebrejskim, kakor pa v latinski |westavi, ali pa drugač
venih bukvah, kakor v družili, je sploh to pomniti: a) nektere imena uteguej 0
biti napak pisane; b) nektere imena se po hebrejskim razno berejo in iz.ie
kujejo; c) nektera oseba ima razne imena; d) nektere imena so si enake po
pomenu, različne pa le po besedi.

V hebrejskim: „Uodanim u ; 1. Moje. 10, 4. pa tudi „ Dodanim “•

334 I. Kroniške bnkve 1.

Asur, in Arfaksad, in Lud, in
Aram, in Hus, in Hul, 4 ) in Geter,
in Mosoh. 5 ) 1 . Mojz. 10, 22. in 11,10.

18. Arfaksad pa je rodil Sa-
leta, ki je tudi sam rodil Heberja.

19. Halje sta se Heberju ro¬
dila dva sinova; ime je bilo enimu
Faleg, ker se je v njegovih dneh
razdelila zemlja; in ime njego-
viga brata je bilo Jektan.

20. Jektan pa je rodil Elino-
dada, in Salefa, in Asarmota, in
Jareta,

21. tudi Adorama, in Huzala,
in Dekla,

22. tudi Hebala, in Abimaela,
in Saba, dalje

23. tudi Ofirja, in Hevila, in
Jobaba; vsi ti so Jektanovi si¬
novi.

24. Sem: 6 ) Arfaksad, Šale,

25. Heber, Faleg, Ragav,

26. Šerug, Nahor, Tare,

27. Abram; ta je Abraham.
1. Mojz. 11, 26: 17, 5.

28. Abrahamovi sinovi pa:
Izak, in Izmahel.

29. In to so njuni rodovi: Per-
vorojeni Izmahelov Nabajot, in

Kedar, in Adbeel, in Mabsam,

1. Mojz. 25, 13.

30. in Masma, in Duma, Masa,
Hadad, in Tema,

31. Jetur, Nafis, Kedma; ti so
sinovi Izmahelovi.

32. Sinovi pa Keture, perlež-
nice 7 ) Abrahamove, ki jih je ro- (
dila: Zamran, Jeksan, Madan,
Madjan, Jesbok, in Sue. Dalje
sinova Jeksanova: Saba, in Da-
dan. Dadanovi sinovi pa: 8 ) Asu-
rim, in Latusim, in Laomim.

33. Madjanovi sinovi pa: Efa,
in Efer, in Henoh, in Abida, in
Eldaa; vsi ti so Keturini sinovi.

1. Mojz. 25, 4.

34. Rodil pa je Abraham Izaka;
njegova sinova sta bila Ezav, in
Izrael. 1 . Mojz. 25, 19.

35. Ezavovi sinovi: Elifaz,
Rahuel, Jehus, Ihelom, in Kore.

1. Mojz. 36, 11.

36. Elifazovi sinovi: Teman,
Omar, Sefi, Gatan, Kenez, Tanina, '
Amalek. 9 )

37. Rahuelovi sinovi: Nahat,
Žara, Sama, Meža.

38. Seirjevi sinovi: 10 ) Lotan,

4. Hus in Hul sta bila prav za prav Aramova sinova, Seraova pa vnuka;
vnuki se v svetim pismu večkrat sinovi imenujejo.

5. „Mosoh a  se 1. Mojz. 10, 23. imenuje v Mes u .

6. Naslednji so Semovi mlajši po Arfaksadovi strani (v. 17. 18.).

7. Ketura je bila sicer prava žena Abrahamova, v zakon vzeta po Sarini smerti;
imenuje se tukaj priležnica ali postranska žena, ker je bila sprejeta z manj'
simi pravicami zase in za otroke (1. Mojz. 25, 1. 6.). Bog- je očakam do'
pustil, več žen imeti ob enim, nekoliko zato, ker bi se bili očaki in nji* 1
mlajši težko zaročili samo z eno ženo, ko je bila tisti čas sploh navada
in šega, de so možje po več žen imeli; nekoliko pa zato, de se je bolj mno-
žilo Izraelovo ljudstvo, ki naj bi bilo podoba prihodnjiga veliciga pomnoženja
Božjih otrok.

8. Teh sinov ni v hebrejskim.

9. to je okrajšano iz l.Mojz. 36, 12., in bi se moglo brati: „Tamna,
Amalekova“ ; Tamna je bila namreč postranska žena Elifazova, ki mu j e
rodila Amaleka.

10. Ta „Seir“  ni Ezav, ki se je sicer tudi tako klical, ampak Horejic, pervoteD
prebivavec v seirski deželi ali v Edomu; njegov rod se tukaj imenuje zavolj 0
Tanine, Amalekove matere.

I. Kroniške bukve 1. 8.

Sobal, Sebeon, Ana, Dison.Eser,
Disan.

39. Lotanova sinova: Hori,Ho¬
mani. Sestra Lotanova pa je bila
Tanina.

40. Sobalovi sinovi: Alijan, in
Manahat, in Ebal, Sefi, in Onam.
Sebeonova sinova: Aja in Ana.
Sinovi Anovi: Dison.

41. Disonovi sinovi: Hamrain,
m Eseban, in Jetran, in Karan.

42. Eserjevi sinovi: Balaan, in
Zavan, in Jakan. Disanova si¬
nova: Hus in Aran.

43. Ti so kralji, ki so kralje¬
vali v Edomovi deželi, preden je
bil kralj čez Izraelove otroke:
Bale, Beorjev sin, in ime nje¬
goviga mesta je bilo Denaba.

44. Umeri pa je Bale, in kra¬
ljeval je namesti njega .Jobab,
Zaretov sin, iz Bosre.

45. In ko je bil Jobab umeri,
je kraljeval namesti njega Husam
12  dežele Temanov.

46. Umeri pa je tudi Husam, in
kraljeval je namesti njega Adad,
Radadov sin, ki je otepel Madjana

335

v moabski deželi; in ime njegoviga
mesta je bilo Avit.

47. In ko je bil Adad umeri,
je kraljeval namesti njega Semla
iz Masreke.

48. Pa tudi Semla je umeri,
in kraljeval je namesti njega Savel
iz Rohobota, ki stoji poleg reke. 1 2 3  ‘)

49. Ko je umeri tudi Savel,
je kraljeval namesti njega Ba-
lanan, Ahoborjev sin.

50. Pa tudi ta je umeri, in
kraljeval je namesti njega Adad;
njegoviga mesta ime je bilo Fav,
in imenovala se je njegova žena
Meetabela, hči Matrede, Meza-
above hčere.

51. Ko je pa bil Adad umeri,
so vojvodi namesti kraljev jeli biti
vEdomu: vojvoda v Tamni, voj¬
voda v Alvi, vojvoda v Jetetu,

52. vojvoda v Oolibami, voj¬
voda v Eli, vojvoda v Finonu,

53. vojvoda v Kenezu, vojvoda
v Temanu, vojvoda v Mabsaru,

54. vojvoda v Magdielu, voj¬
voda v Hiramu. Ti so vojvodi v
Edomu.

II. Poglavje.

Jakopovi sinovi. Rodovnik Judovih mlaj.šev v poglavitnim rodu, ki obsega
Mesijeve prednike do Davida. Davidovi bratje in sestre, sinovi teh sester. Drugi
Judovi mlajši po Faresovi in po Zarovi strani.

1. Izraelovi sinovi pa so bili
Ruben, Simeon, Levi, Juda, Isa
"ar, in Zabulon, l. Mojz. 35, 2-

2. Dan, Jožef,Benjamin, Nef
tali, Gad, in Aser.

3. Judovi sinovi: Iler, Onan
in Sela; ti trije so mu bili rojer
iz hčere Suetove, Kananejke. B
je pa Her, pervorojenec Judov, hu

doben vpričo Gospoda, in usmertil
gaje.  1. Mojz. 38, 3. in 46, 12.

4. Tamara pa, njegova si-
nalia, mu je rodila Faresa in
Žara. Vsih sinov Judovih tedaj
je bilo pet. Spod. 4, 1. Mat. 1, 3.

5. Faresova sinova pa: He-
sron in Hamul.

6. Zarovi sinovi pa: Zamrl, )

L. to je poleg Evfrata, ki se večkrat sploh imenuje reka.

V Jozuetovih bukvah 7, 1. 17. 18. se imenuje „Z abdi^-

I. Kroniške bukve 8.

336

in Etan, in Eman, tudi Kalkal,
in Dara, skupaj pet.

7. Karmijevi 2 ) sinovi: Ahar, 3 )
ki je užalil Izraela, in se je pre¬
grešil s tatvino prekletiga. Joz. 7, l.

8. Etanovi sinovi: Azarija.

9. Hesronovi sinovi pa, ki so
mu bili rojeni: Jerameel,in Ham, 4 )
in Kalubi. Rut. 4, 19.

10. Dalje je Ram rodil Ami-
nadaba. Aminadab pa je rodil
Nahasona, poglavarja Judovih
Otrok. 4. Mojz. 1, 7.

11. Nahason pa je rodil Sal-
ma, 5 ) od kteriga je prišel Booz.

12. Booz pa je rodil Obeda,
ki je tudi sam rodil Isaja.

13. Isaj pa je rodil pervoroje-
niga, Elijaba, druziga Abinadaba,
tretjiga Simaa, l. Kralj. 16, 6. 8.

9. in 17, 12.

14. četertiga Natanaela, pe-
tiga Hadaja,

15. šestiga Asoma, sedmiga
Davida. 6 )

16. In teh sestri ste bile Sar-
vija, in Abigajla. Sarviini sinovi:
Abisaj, Joab, in Asael, trije.

17. Abigajla pa je rodila Ama-
sa, kteriga oče je bil Jeter, Izma-
helec. 2. Kralj. 17, 25.

18. Kaleb 7 ) pa, sin Hesronov,

je vzel ženo po imenu Azubo,
od ktere je rodil Jerijota; 8 ) in bili
so njegovi sinovi Jaser, in Sobah,
in Ardon.

19. In ko je bila umerla Azuba,
je vzel Kaleb za ženo Efrato, ki
mu je rodila Hurja.

20. Dalje je Hur rodil Urita;
in Uri je rodil Bezeleela.

21. Po tem se je Hesron oženil
s hčerjo Makirja, očeta Galaada;
in jo je vzel, ko je bil šestdeset
let star; in ona mu je rodila Se-
guba. 4. Moj z. 32, 40.

22. Pa tudi Segub je rodil Ja-
irja, in je posedel tri in dvajset
mest v galaajski deželi.

23. In Gesurjani 9 ) in Aram-
ljani 10 ) so vzeli mesta Jairjeve,
in Kanato, in njene vasi, šest¬
deset mest; vsi ti so sinovi Ma¬
kirja, očeta Galaada. 1 ')

24. Ko je bil pa umeri Hesron,
se je Kaleb oženil z Efrato. Imel
je Hesron tudi ženo Abijo, ki inu
je rodila Ashurja, očeta Tekue. 12 )

25. Rojeni so bili pa sinovi Je-
rameelu, pervorojencu Hesrono-
vimu: Rani, njegov pervorojeni,
in Buna, in Aram, in Asom, in
Ahija.

26. Vzel je Jerameel tudi drugo

2. „ Karmi 11  je bil Zamrijev sin. Glej Joz. 7, 1.

3. n Ahar 11  se imenuje v Jozuetovih bukvah „Ahan li .

4. v Ram u  se sicer imenuje „Aram u .  Rut. 4, 19. Mat. 1, 3.

5. alma“  se imenuje tudi „Salmon“.  Ru(. 4, 20. Mat. 1, 4.

6. Zgorej 1. Kralj. 16, 10. se Isajevih ali Jesetovih sinov šteje osem; pa
osmi je bil po pripovedi starih Judov le posinovljenec. Nekteri pa pravijo,
de je bil eden zmed njih brez otrok umeri, in zato je bil v rodovnim deblu
izpušen.

7. „Kaleb“  se zgorej (v. 9.) imenuje „Kalubi cl .

8. V hebrejskim: „ Kaleb pa, Hesronov sin, je rodil z ženo Azubo, i11
z Jerimoto; in ti so njegovi sinovi “.

9. „Gesur“  je bila dežela unkraj Jordana. Joz. 13, 2. 13.

10. to je, Sirijani; Sirija se imenuje v hebrejskim n Aram a .

11. to je, vse te mesta so imeli Makirjevi sinovi v prebivališa.

12. majhniga mesta, dve uri od Betlehema proti jugu. V hebrejskim: „/« ho

I. Kroniške bukve 2. 337

ženo po imenu Ataro, ki je bila
mati Onamova.

27. Pa tudi sinovi Rama, per-
vorojenca Jerameeloviga, so bili
Moos, Jamin, in Ahar.

28. Onam pa je imel sinova
Heineja, in Jada. Semejeva si¬
nova pa: Nadab, in Abisur.

29. Abisurjevi ženi pa je bilo
ime Abihajla, ki mu je rodila
Ahobana, in Molida.

30. Nadabova sinova pa sta
bila Saled in Apfairn. Umeri pa
jo Saled brez otrok.

31. Apfaimov sin pa je bil
Jesi, kteri Jesi je rodil Sesana.
Dalje je Sesan rodil Oholajo. 13 )

32. Sinova Jada pa, Semeje-
v iga brata: Jeter, in Jonatan.
Pa tudi Jeter je umeri brez otrok.

33. Dalje je Jonatan rodil Fa-
leta in Ziza. Ti so biliJerame-
e lovi sinovi.

34. Sesan pa ni imel sinov,
a mpak hčere ; in hlapca Egipčana,
P° imenu Jeraa;

35. in mu je dal svojo hčer
Za  ženo, ki mu je rodila Eteja.
. 36. Etej pa je rodil Natana,
111  Natan je rodil Zabada;

. 37. Zabad je tudi rodil Ollala,
,n  Oflal je rodil Obeda.

. 38. Obed je rodil Jeliuta, Jehu
J e  rodil Azarija,

39. Azarija je rodil Helesa,
in Heles je rodil Elasa,

40. Elasa je rodil Sisamoj^
Sisamoj je rodil Seluma,

41. Selum je rodil ikamija,
Ikamija pa je rodil Elisama.

42. Sinovi Kaleba 14 ) pa, Je¬
rameeloviga brata: Mesa, njegov
pervorojeni; on je Zifov oče; in
sinovi Maresa, očeta Hebronoviga.

43. Dalje Hebronovi sinovi:
Kore, in Tafua, in Rekem,inSaina.

44. Sama pa je rodil Rahama,
Jerkaamoviga očeta, in Rekem je
rodil Samaja.

45. Samajev sin je bil Maon,
in Maon oče Retsurjev.

46. Efa pa, Kalebova perlež-
nica, je rodila Harana, in Mosa,
in Gezeza. Dalje je Haran rodil
Gezeza.

47. Jahadajevi 15 ) sinovi pa:
Regom, in Joatan, in Gesan, in
Falet, in Efa, in Saaf.

48. Kalebova perležnica Ma-
aka je rodila Saberja, in Tarana.

49. Saaf pa, Madmenov oče,
je rodil Sueta, očeta Makbeno-
viga, in očeta Gabae. Hči Ka¬
lebova pa je bila Aksa.

50. Ti 16 J so bili sinovi Ka-
leba, l7 J simi Hurja, Efratoviga
pervorojenca: Sobal, oče Karjat-
j ar ima, 18 )

Ja bil Hesron umeri v Kaleb-Efrati, mu je He.sronova i&ena Abija
. rodila Ašurja, očeta Tekue“. „Kaleb-Efrata a  je sicer neznan kraj.
lil" rl. eer  sinov pa ni imel (v. 34. 35.).

* a ^r-/? a « e ^ C 7 «l e se v 9 - ver sti imenuje „ Kalubi “. Glej razi. 7.

° !’• u ’ „ Hebronu«  so dobile imena pušava n Zif~ l ,  in

mesti „ Maresa  m »Hebron«.  Joz. 14, 15 : 15, 41: 1. Kralj. 23, 14.

>. Po misli nektenh razlagavcov je „ Ja huduj«  ravno tisti, ki se zgorej v. 46.
imenuje „Mosa«.

I 6 - to je, naslednji so bili sinovi Kalebovi.

mlaj siga Kaleba, Hurjeviga sina (v. 19. 20.).

‘ 8 - to j e , oče etanovavcov mesta Karjatjarinia. Začetnik kaciga mesta se več-
krat  imenuje oče tega mesta, v kterim so se uselili njegovi mlajši.

II.  33

15

338 I. Kronfške

51. Salma, oče Betlehema, Ha-
rif, oče Betgadera.

52. Sobal pa, oče Karjatja-
rima, je imel sinove, in je gledal
polovico Počivališ. ,9 )

53. In od karjatjarimske ro¬
dovine so bili Jetrejci, in Afu-
tejci, in Sematejci, in Maserejci;
od teh so izšli Sarajčani, in Esta-
oličani.

bnkve 2. 3.

54. Salmovi otroci: 20 ) Betle¬
hem, in Netofati, kroni hiše Jo-
above, in polovica Počivališa Sa-
rajeviga. 21 )

55. Tudi so bile rodovine pis-
marjev, ki so stanovali v Jabesu,
ki so peli in glasbo delali, ter
so v šotorih prebivali. To so Ki-
nejci, ki so prišli iz Kalorja, 22 )
očeta Rehabove hiše. 23 )

III. Poglavje.

Davidovi sinovi in njegovi nasledniki po Salomonovi strani, ki so kraljevali v
Jeruzalemu do babilonskiga preselovanja. Ostali zarod Davidove hiše po babi¬
lonskim preselovanji.

1. David pa je imel te sinove,
ki so mu bili rojeni v Hebronu:
Pervorojeniga Amnona od Ahi-
noame, Jezrahelke; druziga Da¬
niela * 1 ) od Abigajle, Karmelke;
2. Kralj. 3, 2.

2. tretjiga Absaloma, sinu
Maake, hčere Tolmaja, gesur-
skiga kralja; četertiga Adonija,
Hagitiniga sina;

3. petiga Safatija iz Abitale;
šestiga Jetrahama od Egle, svoje
žene.

Y

4. Sest mu jih je bilo tedaj

rojenih v Hebronu, kjer je kra¬
ljeval sedem let in šest mescov.
Tri in trideset let pa je kraljeval
v Jeruzalemu.

5. Dalje so mu bili v Jeru¬
zalemu rojeni sinovi: Siinaa, i®
Sobab, in Natan, in Salomon,
štirje od Betsabeje, Amielove
hčere; 2. Kralj. 5, 14.

6. tudi Jebaar, in Elisama,

7. in Elifalet, in Noge, i®
Nefeg, in Jafija,

8. tudi Elisama, in Eliada,
in Elifelet, devet; 2 * )

19. je imel v lasti polovico očetoviga zemljiša, ki seje imenovalo »Počivališč  ;
v hebrejskim: »Hamenuhot“ , blezo ime tistiga kraja. Drugi drugači.

20. to je, Salmovi mlajši so bili Betlehemljani in Netofačani. Glej razi.

„ Netofati “ ali „ Netofa “ je bil kraj med Betlehemam in Anatotam v Judovin*
rodu.

21.  V hebrejskim: „ Betlehem , Meto fa ti, Atrot, Bet-Joab, in polovica M 0 "
nahečanov in Zori u .

22.  v hebrejskim: »ki so prišli iz Uamata“. „Hamat“  se pravi „ V r °'
čina li .

23. V 7  latinskim: „Kalor il ,  v hebrejskim pa: „ Hamat ci  (Vročina) je bil oče
Rehabljanov. Kinejci ali Rehabljani so bili mlajši Mojzesoviga svaka C® 0111 '

1, 16.), in so ko pastirsko ljudstvo vedno stanovali v šotorih (Jereim 3 *
2-—8.); per takim življenji so imeli priložnost, premišljevati Božje reči, 11
prepevati Božjo hvalo; zatorej se tukaj imenujejo pismouki, in sveti pevci.

1. Njegovo drugo ime je Keleab (2. Kralj. 3, 3.).

2.  devet brez čveterih Betsabejinih sinov. V 2. Kralj. 5 , 14. se jih šteje enajs

dva zmed njih sta blezo kmalo umerla brez otrok.

I. Kroniške

9. vsi ti so Davidovi sinovi,
brez sinov perležnic; in imeli so
sestro Tamaro.

10. Salomonov sin pa je bil
Roboam; tega sin Abija je rodil
Asa. Od tega je bil tudi rojen
Josafat,

11. oče Joramov, in ta Joram
je rodil Ohozija, od kteriga je
bil rojen Joas;

12. in njegov sin Amasija je
rodil Azarija. Dalje je Azarijev
sin Joatan

13. rodil Ahaza, očeta Eze-
kija, od kteriga je bil rojen Ma-
nase.

14. Pa tudi Manase je rodil
Amona, Josijeviga očeta.

15. Sinovi Josijevi pa so bili:
Pervorojeni Johanan, drugi Jo-
^kim, tretji Sedecija, četerti Se-
l«m.

16. Od Joakima je bil rojen
Jehonija in Sedecija. Mat. 1, n.

17. Jehonijevi sinovi so bili:
Asir, Salatiel, 3 )

bukve 3. 4. 339

18. Melkiram, Fadaja, Sene-
ser, in Jekemija, Sama in Na-
dabija. 4 )

19. Od Fadaja sta bila rojena
Zorobabel in Semej. Zorobabel
je rodil Mosolaina, Hananija, 5 )
in Salomito, njuno sestro;

20. tudi Hasaba, in Ohola, in
Barahija, in Hasadija, Josabhe-
seda, pet.

21. Hananijev sin pa je bil
Faltija, oče Jeseja, čigar sin je
bil Rafaja; in tega sin je bil
Arnan, od kteriga je bil rojen
Obdija, njegov sin je bil Sehe-
nija.

22. Sehenijev sin je bilSemeja,
in njegovi sinovi: Hatus, in Je-
gaal, in Barija, in Naarija, in
Safat, šest 6 * * * * ) po številu.

23. Naarijevi sinovi: Elioenaj,
in Ezekija in Ezrikam, trije.

24. Elioenajevi sinovi: Odvija,
in Eliasub, in Feleja, in Akub,
in Johanan, in Dalaja, in Anani,
sedem.

IV. Poglavje.

Judovi mlajši in njih razširjanje po deželi. Simeonovi mlajši, njih prebi-
vališa in nove sedliša v okrajinah pregnanih narodov.

1. Judovi sinovi: *)Fares, Hes-
•j 011 ) in Karmi, in Hur, in Sobal.
!• Mojz. 38, 3: 46, 12. Zgor. 2, 4.
Mat. 1, 3.

2. Raja pa, Sobalov sin,  je
rodil Jahata, od kteriga sta bila
rojena Ahumaj in Laad. To so
rodovine Saratijcov. 2 )

3. v hebrejskim: „Sinovi Jehonijevi : Asir, Salatiel, njegov sin“.
i , , . P r * v vnuk » Jehonijevi, Salatielovi sinovi: zatorej se Zoro-

vnuk (MatM, 12 J™  m " CV ' in zopet  Salatielov »in, prav za prav,

5. Nja enimu je bilo tudi ime Abiud. Mat. 1  13

6 . šest Sehenijevih mlajšev sploh se je štelo/

prav za prav, mlajši so bili. Sveti pisavec v tem poglavji imenuje začet¬

nike mnozih krajev v Judovi deželi, de bi s tem odkazal in zagotovil prebi-

v #usa Judovim mlajšem, ko so se vernili iz babilonske eužnosti.

• t0  je, od teh so prišli prebivavci mesta po imenu Sarat u  ali „Saraa“.

” 22 *

340

I. Kroniške bnkve 4.

3. To je tudi deblo Etama: 3 )
Jezrahel, in .Jesema, in Jedebos
tudi je bilo ime njih sestri Asa-
lelfuni.

4. Fanuel pa je bil oče Ge-
dora, in Ezer oče Hose. 4 ) Ta
sta sinova Hurja, Efratiniga 5 )
pervorojenca, očeta Betlehema. 6 )

5. Asur pa, 7 ) oče Tekue, 8 )
je imel dve ženi: Halao, in
Naaro.

6. Rodila mu je pa Naara
Oozaina, in Heferja, in Tema-
nita, in Ahastarita 5 ti so Naarini
sinovi.

7. Dalje Halami sinovi: Se-
ret, Isaar, in Etnan.

8. Kos 9 ) pa je rodil Anoba
in Soboba, in rodovino Ahare-
hela, Arumoviga sina.

9. Bil je pa Jabes imenitniši
kakor njegovi bratje, in njegova
mati je klicala njegovo ime .Ja¬
bes, rekoč : Ker sini ga rodila z
bolečino. 10 )

10. Klical pa je Jabes v Boga

Izraeloviga, rekoč: Če boš z
blagodaram me oblagodaril, ii*
razširil moje meje, in če bo tvoja
roka z menoj, in boš storil, de
me ne bo poterl zleg! 1  ‘) In do¬
delil mu je Bog, česar je prosil.

11. Kaleb pa, 12 ) Suatov brat,
je rodil Makirja, ki je bil Esto-
nov oče.

12. Dalje je Eston rodil Bet-
rafa, in Feseta, in Tehina, očeta
mesta Naasa. Ti so možje 2
Rehe.

13. Kenezova sinova pa: Oto-
niel I3 ) in Saraja. Dalje Otoni-
elova sinova: Hatat in Maonati.

14. Maonati je rodil Ofra; )Sa-
raja pa je rodil Joaba, očeta do¬
line umetnikov, l4 ) ondi so bili
namreč umetniki.

15. Sinovi Kaleba pa, Jefo-
netoviga sina: 15 ) Hir, in Ela, i' 1
Naham. Elovi sinovi pa: Kenez.

16. In Jaleleelovi 16 ) sinovi:
Zif in Zifa, Tirija in Asrael.

17. In Ezrovi 17 ) sinovi: Jeter,

3. to je, naslednji so stanovali v Etamu per pu.šavski meji.

4. v Fanuel“  je Lil oče tistih, ki so stanovali v mestu „Gedoru u ; „Ezer l '
pa oče njih, ki so prebivali v mestu po imenu „Hosa“.

5. pervorojenca Efrate, Kalebove žene. Glej zgor. 2, 19.

6. Betlehem se za tega voljo imenuje tudi n Efrata“ , ker je bilo stari materi
njegoviga začetnika ime „Efrata u .

7. „Asur a  je bil Hesronov sin. Glej zgor. 2, 24.

8. to je, začetnik mesta, ki se mu pravi „Tekua u .

9. „Jabes il  je bil blezo sin „ Kosov",  in se je mende tudi ,.Otomel“  (v. 13.)
imenoval.

10. n Jabe&“,  po hebrejsko »Jaebc'  ', prav za prav „Jaezeb u ,  in pomen*
njega, ki bolečino dela.

D. t t* prošnji je tale sklep zamolčan: ti bom posebno hvaležen.

12. Ja ,, Kalc fr'  je zmed Judovih mlajšev, njegov oče ni znan, in je drugi o<
popiesmiga (zgor. 2, 7. 18.), in od nasledrijiga „lialeba u  (v. 15.).

13. Ta v Utoniel“  se šteje med sodnike. Glej Joz. 15, 17. 18. Sodn. 1, tf

14. Joab je bil oče stanovavcov te doline. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „očet&
doline tesarjev , ker so bili nje prebivavci tesarji u .

15. Ta je tisti sloveči Kaleb, ki je živel ob Mojzesovim času. Glej 4. M°J Z '
13, 7. Joz. 14, 6.

16. Oče tega Jaleleela nam ni znan.

17. Ta „Ezra“  je tudi zmed Judovih mlajšev, njegov oče nam ni znan.

I. Kron iške bukve 4. 341

in Mered, in Efer, in Jalon; in
je rodil 18 ) Marjama, in Samaja,
in Jesba, očeta Estama.

18. Njegova žena Judaja je
tudi rodila Jareda, očeta Gedora,
in Heberja, očeta Soka, in Iku-
tiela, očeta Zanoa. To so si¬
novi 19 ) Betije, Faraonove hčere,
ki jo je bil vzel Mered. 20 )

19. In sinova žene Odajeve, 2 ‘)
sestre Nahama, očeta Keile, sta
Garmi in Estaino, ki je bil izmed
Mahatijcov.

20. Simonovi sinovi pa: Am-
non, in Bina, sin Hananov, 22 ) in
Tilon. In Jesijeva sinova: Zohet,
in Benzohet.

21. Sinovi Sela, Judoviga sina:
Her, oče Lehe, in Laada, oče
Marese, in rodovine iz hiše njih,
ki delajo tančico, v Hiši per-
Se ge. 23 ) i. Moj k. 38, 5.

22. In on, ki je sobice usta-
'd , 24 ) in možje iz Laži, 25 ) in
Farni, 26 ) in Zažigavec, 27 ) ki so
kili poglavarji v Moabu, in ki so

se vernili vLahem. 28 ) To pašo
stare zgodbe.

23. Ti so lončarji, 29 ) ki so
stanovali v Sadiših, in v Ogra¬
jah per kralji 30 ) v njegovih delih,
in so ondi prebivali. 31 )

24. Simeonovi sinovi: Namuel,
in Jamin, Jarib, Žara, Savel;
1. Mojz. 46, 10.

25. njegov sin 32 ) Selum, tega
sin Mapsam, tega sin Masma.

26. Masmovi sinovi: Hamuel,
njegov sin, tega sin Zahar, tega
sin Semej.

27. Semejevih sinov je bilo se¬
demnajst, in hčer šest; njegovi
bratje pa niso imeli veliko sinov,
in vsa rodovina ni mogla doseči
števila Judovih otrok.

28. Stanovali pa so v Bersabi,
in Moladi, in Hasarsuhalu,

29. in v Bali, in v Asomu, in
v Toladu,

30. in v Batuelu, in v Hormi,
in v Sikelegu,

31. in v Betnmrhabotu, in v

tS- kdo je rodil? verjetno Mered. Glej spod. v. 18.

t9- To so pravi sinovi, in posinovljeni otroci. „Gedor li , „Soko“  in „Zanoe“
so bile mesta.

Versti 17. in 18. niste lahko razumeti; morde se je v hebrejskim per pre¬
pisovanji kak pogrešek vrinil.

“t. v Odaja“  je bil zmed Judovih mlajšev, njegov oče nam ni znan. „Keila u
je bilo mesto.

pp. V hebrejskim se imenuje: n lietihanan u .

2 3. V hebrejskim: n Bct-Asbea“ ; ta kraj je bil blezo na Egiptovskim. Mlajši
teh tkaveov tančice so bili Seloviga rodu.

*4. V hebrejskim se mu pravi: Vulgata prestavi ta primek in na¬

slednje imena po njih pomenu.

o«' Yt  iz Kozebe u .

<!b. v hebrejskim se imenuje: „.7o«6“.

27. V hebrejskim se mu pravi: ^iSctrctj".

28. Polastili so se bili nekterih moabskih krajev, ko so bili še v Egiptu, potem
pa so se spet vernili v Lahem na Egiptovskim. Primeri razlage k v. 23. in 40.

<*9. Ti so bili lončarji, ko so še v Egiptu bili. ,,Sadiša u  in „Ograjc“  »te
prestavljene hebrejske imeni „Netatim“  ali „Netaim u  in „Gedera“-
so bili v delu ali službi per egiptovskim kralji.

31- V hebrejskim: „in so s kraljem v njegovim delu ondi prebivali
namreč, Savlov sin je bil Selum, Selumov sin je bil Mapsam i. t. d.

I. Kronike bukve 4. &.

342

Hasarsusimu, in v Betberaji, in
v Saarimu. Te so bile njih me¬
sta do kralja Davida.

32. Njih tergi pa: Etam, in En,
Remon, in Tohen, in Asan, pet
mest.

33. In vse njih vasi okrog ti¬
stih mest do Baala. 33 ) To je njih
prebivališe, in razdelitev sedliš. 34 )

34. Tudi Mosobab, 35 ) in Jem-
lek, in Josa, Amasijev sin,

35. in Joel, in Jehu, sin Jo-
sabija, sinu Saraja, Asieloviga
sina,

36. in Elioenaj, in Jakoba, in
Isuhaja, in Asaja, in Adiel, in
Ismiel, in Banaja,

37. tudi Ziza, sin Sefeja, sinu
Alona, sinu Idaja, sinu Semrita,
Samajeviga sina.

38. To so imenitni poglavarji
v svojih rodovih, in so se silno
pomnožili v hiši svojih rodovin.

39. In vzdignili so se, de bi
šli v Gador, 36 ) proti izhodu do¬

line, in de bi poiskali pašnikov
svojim čedam.

40. In so našli obilnih in silno
dobrih pašnikov, in deželo prav
prostorno, in mirno, in rodovitno,
v kteri so poprej prebivali zmed
Kamoviga rodu. 37 )

41. Prišli so tedaj oni, ki smo
jih zgorej popisali po imenih, v
dneh Ezekija, Judoviga kralja,
in so razbili njih šotore in sta-
novavce, ki so se ondi našli, in
sojih potrebili do pričujoeiga dne;
in so stanovali namesti njih, ker
so preobilne pašnike ondi našli*

42. Zmed Simeonovih sinov je
tudi šlo na seirsko gorovje 38 ) pet
sto mož, ki so imeli poglavarje
Faltija, in Naarija, inRafaja, in
Oziela, Jesijeve sinove;

43. in so pobili ostanke Ama-
leeanov, ki so bili utekli, in so
ondi prebivali namesti njih do
tega dneva.

V. Poglavje.

Zapisnik sinov Rubnovih, Gadovih in polovice Manasetoviga rodu. Oni prem«'
gajo Agarejce, in njih deželo v posest vzamejo. Ko pa zapuste Boga, in služijo
malikam, so odpeljani v asirsko sužnost.

1. Sinovi Rubna pa, pervo-

rojenca Izraeloviga (on je bil

namreč njegov pervorojeni; ko pa

je oskrunil posteljo svojiga očeta,

je bilo njegovo pervorojenstvo

dano siuovam .Jožefa, 1 * * ) Izraelo-

33. nainleč do Baala je segalo njih posestvo. Baal je blezo tisti krai ki a®
J ® ,19 > 8. imenuje Baalat-Beer-Ramata. J ’

35 Mo voi <»i in nji/l rodovno deblo “•

36 Gado h r“ J rJ™*  S "“ e ° novih n,la j šev > kakor tudi naslednji.

rod je bil dobi "kffor v Judovjm gorovji. Glej Joz. 15, 58. Simeonov
štora si je iskal r J  f" de ?? Z 8le( * Judovi £ a i m ko ondi ni imel zadosti pr°'

23» p  ^^s^^: k c nršr el <a rod . . . 8V0jim

ll:  STA5T5 Su7w2?U SJSs-**' - uM  ISsipi “" i ’

1. Pervorojenstvo je bilo došlo Jožefu, kar tiče posestva; dobil je bil namreč

343

1. Kron iške bnkve 5.

viga sina, in uni ni bil štet za

pervorojeniga; 1. Mojz. 35, 22. 23:
49, 4.

2. dalje Juda, ki je bil nar
bolj junaški med svojimi brati; * 2 )
iz njegoviga debla so prirašali 3 )
poglavarji; pervorojenstvo pa je
bilo podeljeno Jožefu);

3. sinovi Rubna tedaj, pervo-
|'ojenca Izraeloviga, so bili: Enoli
bi Falu, Esron in Karmi. l. Mojz.
46, 9 : 2. Mojz. 6, 14 : 4. Mojz. 26, 5.

4. Sinovi Joelovi: 4 ) njegov sin
Samija, tega sin Gog, tega sin
Nemej,

5. tega sin Miha, tega sin
Reja, tega sin Baal,

6. tega sin Beera, ki ga je
vjetiga odpeljal Telgatfalnasar,
asirski kralj, in je bil poglavar
v  Rubnovim rodu. 4. Kralj. 15,29.

7. Njegovi bratje pa, in vsa
njegova rodovina, ko so bili šteti
po svojih družinah, so imeli po¬
glavarje .Jehiela, in Zaharija,

8. in Bala, ki je bil sin Azaza,
8| nu Sama, Joeloviga sina; on
J e  stanoval v Aroeru do Neba
m Beelmeona;

9. tudi proti izhodnji strani je

stanoval do vhoda v pušavo in
do reke Evfrata; veliko število
živine so namreč posedli v ga-
laajski deželi.

10. V Savlovih dneh pa so se
bojevali z Agarejci, 5 ) ter so jih
pomorili, in so stanovali namesti
njih v njih šotorih po vsi strani, ki
gleda proti jutranji straniGalaada.

11. Gadovi sinovi pa so njim
nasproti prebivali v basanski de¬
želi do Selke;

12. Joel [pervij  poglavar, 6 )
Sefan drugi; Janaj pa, in Safat
v Basanu.

13. Njih bratje pa po hišah
svojih rodovin so bili: Mihael, in
Mosolam, in Sebe, in Joraj, in
Jahan, in Zie, in Heber, sedem.

14. Ti so sinovi Abihajla, sinu
Hurita, sinu Jara, sinu Galaada,
sinu Mihaela, sinu Jesesita, sinu
Jeda, Buzoviga sina.

15. Tudi bratje, sinovi Abdiela,
sinu Gunita, ki je bil hišni po¬
glavar med svojimi družinami. 7 )

16. In stanovali so v Galaadu,
in v Basanu, in po njegovih va¬
seh, in po vsih saronskih prista¬
vah 8 * ) do mej.

»Iva dela za svoja sinova. Glej 1. Mojz. 49, 4: 48, 5. Kar pa tiče veljavo
•n vladarstvo, je bil Juda štet za pervorojenca, in zatorej tudi v teli rodov¬
nikih spredej stoji njegova rodovina.

2- je bil nar močnejši med Izraelovimi rodovi, kar tiče veljavo in vladarstvo.
Glej poprešnjo razlago.

3. V hebrejskim: „in vladar iz njega “ bo namreč prišel, in ta vladar je
večni Kralj, Mesija Jezus Kristus. Glej 1. Mojz. 49, 8. 10. Spod. 28, 4.

4. Joelov oče ni znan, nekteri mislijo, de je bil Karmi ali Ilenoh.

el^f^’ 80 8e vei i etll(>  »Agarejci u  imenovali po „Agari u ,  Izma-

6. .Sveti pisavec tukaj perstavi rodovno deblo dveh Gadovih mlajšev, ktera sta
živela v Joatanovih in Jeroboamovih časih (v. 17.), blezo zato, de bi »e
bilo vedno zlasti za rodovino in sedliše tistih oseb in družin, ki so prišle iz
babilonske suznosti.

7. tudi ti so bili namreč Gadovi. V hebrejskim je ta versta: „Ahi, sin Abdiela,

(runijeviga sina, je bil poglavar v hiši svojih očetov 11 .

8 - „Saron“,  ki se tukaj imenuje, je ravnina unkraj Jordana. Glej Jo*. 12, 18.

344

I. Kroniške

17. Vsi tiso bili šteti 9 ) v dneh
Joatana, Judovigakralja, in v dneh
Jeroboama, Izraeloviga kralja.

18. Sinov Rubnovih, in Gado¬
vih, in polovice Manasetoviga
rodu, mož vojakov, ki so nosili
škite in meče, in napenjali lok,
in ki so bili izurjeni za boje, je
bilo štiri in štirdeset tavžent in
sedem sto in šestdeset, ki so
hodili v boj.

19. Bojevali so se z Aga-
rejci; Iturejci pa, in Nafis, in
Nodab

20. so jim dajali pomoč. 10 ) In
dani so jim bili v roke Agarejci,
in vsi, kteri so bili z njimi; ker
so v Boga klicali, ko so se bo¬
jevali, in jih je uslišal, zato ker
so vanj verovali.

21. In pobrali so vse, kar so
posedli, kamel petdeset tavžent,
in ovec dve sto in petdeset tav¬
žent, in oslov dva tavžent, in
ljudi sto tavžent duš.

22. Ranjenih pa je veliko padlo;
bila je namreč vojska Gospodova.

bukve 5. O.

In prebivali so namesti njih do
preselovanja.

23. Tudi sinovi polovice Ma¬
nasetoviga rodu so posedli deželo
od basanskih mej do Baala, Her-
mona, in Sanira, in gore Her-
mona; silno veliko število jih je
namreč bilo.

24. Ti pa so bili hišni pogla¬
varji njih rodovine: Efer, in .Jesi,
in Eliel, in Ezriel, in Jeremija,
in Odoja, in Jediel, prav junaški,
in mogočni možje, in imenitni voj¬
vodi med svojimi družinami.

25. Zapustili pa so Boga svojih
očetov, in so se vlačili za bogovi
deželinih narodov, ki jih je Bog
odpravil spred njih.

26. In obudil je Bog Izraelov
duha Fula, asirskiga kralja, in
duha Telgatfalnasarja, asurskiga
kralja, in preselil je Rubna, in
Gada, in polovico Manasetoviga
rodu, in jih je perpeljal v Rahelo,
in v Habor, in Aro, in na reko
Gozan, do tega dne. 4. Kralj. 15,
19. 29.

VI. Poglavje.

Rodovnik Levijevih sinov. Aronovi mlajši. Mesta, ki so bile dane dnhovnam in

levitam.

1. Levijevi sinovi so bili: Ger-
son, Kaat in Merari. 1 . Moj z. 46,
11. Spod. 23, 6.

2. Kaatovi sinovi: Amram,
Isaar, Hebron, in Oziel.

3. Amramovi otroci: Aron,

Mojzes, in Marija. Aronovi sinovi J
Nadab in Abiu, Eleazar inltamar-

4. Eleazar je rodil Fineesa?
in Finees je rodil Abisueta,

5. Abisue pa je rodil Bokita?
in Boki je rodil Ozija,

Drugi menijo, de je ,,Saron u  ravno to, kar „Sarjon u  ali Hermon, ( ' c
libanonskima gorovja. Glej 5. Mojz. 3, 8. 9.

9. so bili šteti in djani v zapisnike, blezo v začetku kake vojske.

10. V hebrejskim: n so pomagali zoper nje“ , pomagali so namreč Agarejcain
zoper Rubnove, Gadove in Manasetove.

I. Kron iške bukve 6.

6. Ozi je rodil Zavaja, in Za-
raja je rodil Merajota.

7. Dalje jeMerajot rodil Ama-
i’ija, in Amarija je rodil Ahitoba,

8. Aliitob je rodil Sadoka, in
Sadok je rodil Ahimaasa,

9. Ahimaas je rodil Azarija,
Azarija je rodil Johanana, l )

10. Johanan je rodil Azarija;
on je, ki je duhovstvo opravljal
v hiši, ktero je sozidal Salomon
v Jeruzalemu. 2 )

11. Rodil pa je Azarija Ama¬
rija, in Amarija je rodil Ahitoba,

12. Ahitob je rodil Sadoka, in
Sadok je rodii Sel uma, 3 )

13. Selum je rodil Helcija, in
Helcija je rodil Azarija,

14. Azarija je rodii Saraja, in
Saraja je rodil Josedeka.

15. Dalje je šel Josedek ven, 4 )
kadar je Gospod preselil Juda in
Jeruzalem po Nabuhodonosorjevi
roči.

16. Sinovi Levijevi tedaj so
bdi: Gerson, Kaat in Merari.
2 - Mojz. 6, 16.

17. In te ste imeni Gersonovih
s inov: Lobni in Semej.

18. Kaatovi sinovi: Amram,
111  Isaar, in Hebron, in Oziel.

19. Merarijeva sinova: Molioli

345

in Musi. Te pa so rodovine Le-
vijeve po svojih družinah: 5 )

20. Gerson, njegov sin Lobni, 6 )
tega sin Jahat, tega sin Zama,

21. tega sin Joah, tega sin
Ado, tega sin Žara, tega sin
Jetraj.

22. Kaatovi sinovi: njegov sin
Aminadab, 7 ) tega sin Kore, tega
sin A sir,

23. tega sin Elkana, tega sin
Abiasaf, tega sin Asir,

24. tega sin Tahat, tega sin
Uriel, tega sin Ozija, tega sin
Savel.

25. Elkanovi sinovi: Amasaj,
in Ahimot,

26. in Elkana. Elkanovi sinovi:
njegov sin Sofaj, tega sin Nahat,

27. tega sin Eliab, tega sin
Jeroham, tega sin Elkana.

28. Samuelova sinova: Pervo-
rojeni Vaseni 8 ) in Abija.

29. Merarijevi sinovi pa: Mo-
lioli, tega sin Iiobni, tega sin
Semej, tega sin Oza,

30. tega sin Samaa, tega sin
Hagija, tega sin Asaja.

31. Ti 9 ) so, ki jih je David
postavil čez pevce 10 ) v hiši Go¬
spodovi, od kar je bila postav¬
ljena skrinja; 11 ) 2. Kralj. 6, 17.

1- ,,Johanan u  se je imenoval tudi v Jojada“.  Gl. 4. Kralj. 11, 4.

2. Pravijo, de je bil „ Azarija “ tisti duhoven, kije kralju Oziju branil kadilo
zažigati v tempeljnu. Glej 2. Kron. 26, 17. 18.

3. ali je rodil „Mosola?na“.  Glej spod. 9, 11.

4.  je h el z drugimi vred v jetništvo. Drugi razlagajo drugači.

' ... 01 :  »po svojih ocetih u ,  ali po svojih posameznih hišah.

i is i i 81  J® :  »njegov sin  (namreč Cersonov) je bil Lobni «, in tako tudi
per vsih naslednjih.

7. namreč: „liaatov sin je bil Aminadab«

8. ki se je imenoval tudi .Johel. Glej 1. Kralj 8 2

9. Ti naslednji so, ki jih je bil David postavil

10. sploh čez vse, ki so glasbo ali muziko delali v hiši Gospodovi.

»I- od tega časa, kar je skrinja stanovitno mesto dobila na sionskim hribu, inse
n* več prenašala od kraja do kraja.

I. Kroniške bukve 6.

346

32. in služili so pred šotoram
pričevanja, prepevaje, dokler ni
Salomon sozidal hiše Gospodove
v Jeruzalemu; stali so pa po svo¬
jim redu v službi.

33. Ti pa so, ki so služili s
svojimi sinovi: Zmed Kaatovili
sinov: Heman, pevec, sin Joliela,
sinu Samuela,

34. sinu Elkana, sinu Jero-
hama, simi Eliela, sinu Tohuta,

35. simi Sufa, sirni Elkana,
sinu Mahata, simi Amasaja,

36. simi Elkana, simi Joliela,
simi Azarija, simi Sofonija,

37. simi Tahata, simi Asirja,
simi Abiasafa, simi Koreta,

38. simi Isaarja, simi Kaata,
simi Levija, Izraelovima sina.

39. In njegov brat 12 ) Asaf, ki
je stal na njegovi desnici: 13 ) Asaf,
sin Barabija, simi Samaa,

40. simi Mihaela, simi Basaja,
simi Melhija,

41. simi Atanaja, sirni Žara,
simi Adaja,

42. simi Etana, simi Zama,
simi Semeja,

43. simi Jeta, simi Gersoma,
Levijeviga sina.

44. Merarijevi sinovi pa, njih
bratje, na levici: Etan, sin Ku-
sita, simi Abdita, simi Maloha,

45. simi Hasabija, simi Ama-
sija, simi Helcija,

46. sinu Amasaja, simi Bonita,
simi Somerja,

47. simi Moholita, simi Musita,
simi Merarija, Levijeviga sina.

48. Tudi njih bratje, u ) leviti, u )
ki so postavljeni za vso službo v
šotoru hiše Gospodove.

49. Aro n pa, in njegovi sinovi
so zažigali zažigavšino ,6 ) na
žgavnim altarji, in na kadilnim
altarji za vso službo v svetišu; 17 )
in de so prosili za Izrael, po vsim,
kar je bil zapovedal Mojzes, hla¬
pec Božji.

50. Ti so pa Aronovi sinovi:
Eleazar, njegov sin, tega sin Fi-
nees, tega sin Abisue,

51. tega sin Boki, tega sin
Ozi, tega sin Zarahija,

52. tega sin Merajot, tega sin
Amarija, tega sin Ahitob,

53. tega sin Sadok, tega sin
Ahimaas.

54. In to so njih prebivališa po
krajih in mejah, namreč Aronovih
sinov, po rodovinah Kaatovcov;
zakaj po vadljeji so jim bile došle.

55. Dali so jim tedaj Hebron
v Judovi deželi, in njegove okraje
okoli,

56. mestne njive pa, in vasi
Kalebu, Jefonetovimu sinu. joz-
21 , 12 .

57. Dalje so Aronoviui sino-
vam dali mesta v perbežališe:'*)
Hebron, in Lobno, in nje okraje,

58. tudi Jeter in Estemo z nju¬
nimi okraji, pa tudi Helon in Dabif
z njunimi okraji,

12. to je, Hemanov sorodnik iz Gersomove rodovine.

13. Bile so tri verste za petje in glasbo: v sredi, na desnici, in na levici.

14. to je, njih sorodniki, ki so bili iz Levijeviga rodu.

15. „leviti u  so namreč opravljali svojo službo, ki jim je bila naložena.

16. so zažigali daritve in kadilo, daritve namreč na žgavnim, kadilo pa I,#
kadilnim altarji.

17. „» svetišu*  , to je, v svetim in presvetim.

18. Med imenovanimi mesti je bil le Hebron pribežališno mesto. Glej Joz. 20, 7.

I. Kroniške bukve 6. 347

59. tudi Asan in Betsames, in
njune okraje.

60. Od Benjaminoviga rodu pa
(so dali)\  Gabeo in nje okraje,
in Almat z njegovimi okraji, tudi
Anatot z njegovimi okraji. Vsili
mest trinajst 19 ) po njih rodovinah.

61. Drugim Kaatovim sinovam
iz njih rodovine pa so dali od
polovice Manasetoviga rodu v po¬
sestvo deset mest.

62. Dalje Gersomovim sinovam
po njih rodovinah, od rodu Isa-
harjeviga, in od rodu Aserjeviga,
in od rodu Neftalijeviga, in od
rodu Manasetoviga v Basanu tri¬
najst mest.

63. Merarijevim sinovam po njih
rodovinah pa so dali po vadljeji
od rodu Rubnoviga, in od rodu
Gadoviga, in od rodu Zabulono-
viga dvanajst mest.

64. Dali so tudi Izraelovi si¬
novi levitam mesta in njih okraje;

65. dali so po vadljeji od rodu
Judovih sinov, in od rodu Sime¬
onovih sinov, in od rodu Benja¬
minovih sinov, te mesta, ktere
s o imenovali po njih imenih;.? 0 )

66. in ti, ki so bili od rodo¬
vne Kaatovih sinov, so imeli
mesta na svojih mejah od rodu
Efrajmoviga. 21 )

67. Dali so jim tedaj mesta v
perbežališe: 22 ) Sihem z njegovimi
okraji na Efrajmovim gorovji, in
” az 2 e r z njegovimi okraji, joz.

68. tudi Jekmaam z njegovimi
okraji, in Bethoron ravno tako,

69. in tudi Helon z njegovimi
okraji, inGetremon po enakim potu;

70. dalje od polovice Manase¬
toviga rodu: Aner in njegove
okraje, Baalam in njegove okraje;
tistim namreč, kteri so ostali zmed
rodovine Kaatovih sinov.

71. Gersomovim sinovam zmed
rodovine polovice Manasetoviga
rodu pa (so dali ): Gavlon v
Basanu, in njegove okraje, iu
Astarot z njegovimi okraji.

72. Od roduIsaharjeviga:Ke-
des in njegove okraje, in Dabe-
ret z njegovimi okraji,

73. tudi Ramot in njegove
okraje, in Anem z njegovimi
okraji.

74. Od rodu Aserjeviga pa:
Masal z njegovimi okraji, in Ab-
don ravno tako,

75. tudi Hukak in njegove
okraje, in Rohob z njegovimi
okraji.

76. Dalje od rodu Neftalije¬
viga: Kedes v Galileji in njegove
okraje, Ilamon z njegovimi okraji,
in Karjataim in njegove okraje.

77. Drugim Merarijevim sino¬
vam pa (so dalij  od rodu Za-
bulonoviga: Remono in njegove
okraje, in Tabor z njegovimi okraji;

78. tudi unkraj Jordana, Jerihi
nasproti, na jutrovi strani Jordana,
od rodu Rubnoviga: Bosorvpu-
šavi z njegovimi okraji, in Jaso
z nje okraji,

79. tudi Kademot in njegove
okraje, in Mefaat z njega okraji.

80. In tudi od rodu Gadoviga:

19. Glej^ Joz. 21, 10—19, Tukaj je imenovanih le enajst mest; mesti ^Jeta Li
,J n , aon  8 te izpušeni, morebiti de so ji prepisovavci spregledali-
30. ktere so imenovali po imenih njih rodovin in družin.

• nekoliko mest so imeli v Efrajmovim rodu, nekoliko pa v polovici Manase-
toviga rodu m v Danovim rodu. Glej Joz. 21, 23—25.

jmed naslednjih mest je le Sihem pribežalisno mesto. Cxlej r»zh  1^*

348 I. Kroniške bnkve 0. 7 .

Ramot v Galaadu in njegove 81. pa tudi Hesebon z njega
okraje, in Manaim z njega okraji, okraji, in Jezer z njega okraji.

VII. Poglavje.

Rodovnik in prebivališa Isaharjevih, Benjaminovih', Neftalijevih, Manasetovih,
Efrajmovih, in Aserjevih otrok.

1. Dalje Isaharjevi sinovi:
Tola in Fua, Jasub in Simeron,
štirje, l. Mojz. 46, 13.

2.  Tolovi sinovi: Ozi in Ra¬
taja, in Jeriel, in Jemaj, in Jeb-
sem, in Samuel, poglavarji po
hišah svojih rodovin. Zmed To-
Ioviga debla se je štelo prav ju¬
naških mož v Davidovih dneh dva
in dvajset tavžent in šest sto.

3. Ozitovi sinovi: Izrahija, od
kteriga so bili rojeni Mihael, in
Obadija, in Johel, in Jesija, pet,
vsi poglavarji.

4. In per njih je bilo po njih
družinah in ljudstvih, 1 ) za boj
perpravljenih, prav junaških mož
šest in trideset tavžent; zakaj
veliko so imeli žen in otrok.

5. Tudi njih bratov po vsi
Isaharjevi rodovini, prav močnih
zaboj, se je štelo sedem in osem¬
deset tavžent.

6. Benjaminovi sinovi: Bela,
in Behor, in Jadihel, trije. 2 )
1. Mojz. 46, 21.

7. Belovi sinovi: Esbon, in
Ozi, in Oziel, in Jerimot, in Uraj,
pet družinskih poglavarjev, in prav
močnih za boj; njih število pa je

bilo dva in dvajset tavžent in štiri
in trideset.

8. Dalje Behorjevi sinovi: Za¬
mira, in Joas, in Eliezer, in Eli—
oenaj, in Amri, in Jerimot, in
Abija, in Anatot, in Almat; vsi
ti so Behorjevi sinovi.

9. Štelo se je pa po njih dru¬
žinah, po poglavarjih njih rodo¬
vin, za vojske prav junaških mož
dvajset tavžent in dve sto.

10. DaljeJadihelovi sinovi: Ba¬
lam Balanovi sinovi pa: Jehus,
in Benjamin, in Aod, in Kanana,
in Zetan, in Tarsis, in Ahisahar;

11. vsi ti so Jadihelovi sinovi,
poglavarji svojih rodovin, prav
junaških mož sedemnajst tavžent
in dve sto, ki so hodili v boj.

12. Tudi Selam in Hafam, Hir-
jeva sinova, 3 ) in Hasim, Aherjevi
sinovi. 4 )

13. Neftalijevi sinovi pa: Ja-
siel, in Guni, in Jeser, in Seluin,
Balini sinovi. 5 ) l. Mojz. 46, 24.

14. Dalje je bil Manasetov sin
Esriel; in njegova sirska perlež-
nica je bila rodila Makirja, Ga-
laadoviga očeta. 1 ’)

15. Makir pa je vzel žene za

2. Mlajši druzih BenL a četov“,  ali po posameznih družinah,

so biii tako pon.crl" a | n oa lo S v° V Sp ° d \ 8 ’ 1:  4. Mojz. 26, 38-41.)

so bili ob Davidovim &£ B Zio  tiTije ostali (S<M,n ' 2 °’ ** ’’ ^ *

4 L° ie' SarVnT;’ ^ (v* 70 imenuje.

5 to ie' vnuki Bale J  lak' SI ' IOVl 80 lz tlell,a Aher J a > la  P a  sicer ni bolj znan.
5. to je, vnuk Bale, Jakopove perležnice, ki je Neftalija rodila.

. Esu el je bi ptevnuk Manasetov; Manasetov sin je bil namreč Makir, J«

I. lironiške bnkve S.

svoja sinova Hapfima in Safana; j
in je imel sestro po imenu Maako;
drugimu pa je bilo ime Salfaad,
in Salfaadu so bile rojene hčere. 7 )

16. In Maaka, Makirjeva žena,
je rodila sina, in je klicala nje¬
govo ime Fares, in ime njego-
viga brata je bilo Sares, in nje¬
gova sinova sta bila Ulam in
Kek en.

17. Ulam o v sin pa je bil Ba-
dan ; to so sinovi Galaada, sinu
Makirja, Manasetoviga sina.

18. Njegova sestra paRegina 8 )
je rodila zaliga moža, 9 ) in Abi-
ezerja, in Mohola.

19. Seinidovi sinovi pa: Ahin,
in Seliem, in Leči, in Aniam.

20. Efrajmovi sinovi pa: Su-
tala, njegov sin Bared, tega sin
Tahat, tega sin Elada, tega sin
Tahat, tega sin Zabad,

_ 21. in tega sin Sutala, in tega
sin Ezer in Elad ; ubili pa so jih
možje v Getu, domači, ker so
bili doli prišli, 10 ) de bi se pola¬
stili njih posestev.

22. Žaloval je tedaj Efrajm,
njih oče, veliko dni, in prišli so
njegovi bratje, de so ga tolažili.

23. In je šel k svoji ženi, in
ona je spočela in rodila sinu, in
J e  klical njegovo ime Berija, 11 )
zato ker se je rodil v nesreči
njegove hiše.

24. Njegova hči pa je bila Sara,

349

| ki je zidala spodnji in zgornji
Bethoron in Ozensaro.

25. Dalje je bil njegov sinRafa,
in Resef, in Tale, od kteriga je
bil rojen Taan,

26. in ta je rodil Laadana; tega
sin pa je bil Amiud, ki je rodil
Elizama,

27. od kteriga je bil rojen Nun,
ki je imel sina Jozueta.

28. Njih posestvo in prebivališe
pa je bil Betel s svojimi hče¬
rami, 12 ) in proti izhodu Noran,
na zahodnji strani Gazer in nje¬
gove hčere, tudi Sihem s svojimi
hčerami, do Aze z nje hčerami.

29. Tudi zraven Manasetovih
sinov (jso posedli')  Betsan in nje¬
gove hčere, Tanah in njegove
hčere, Magedo in njegove hčere,
Dor in njegove hčere; v teh so
prebivali sinovi Jožefa, Izraelo-
viga sina.

30. Aserjevi sinovi: Jemna, in
Jesua, in Jesui, in Barija, in Sara,
njih sestra, i. Mojz. 46,17.

31. Barijeva sinova pa: Heber
in Melkiel; on je oče Barsaita.

32. Heber pa je rodil Jeflata,
in Somerja, in Hotama, in Suo,
njih sestro.

33. .Jellatovi sinovi: Fosek, in
Kamaal, in Asot; ti so Jellatovi
sinovi.

34. Dalje Somerjevi sinovi:
Ahi, in Roaga, in Haba, in Aram.

tega  sin je bil Galaad, in tega sin je bil Esriel f Asriel). Tako se ta versta

zed.m s 4. Mojz. 26, 29-31.

‘ a Q I eistlca se  l e  blezo po prepisovavcih nekoliko pokazila. Primeri 4. Mojz.

O O*

n’ l ° ^ c ’ »Kraljica 11 ,  v hebrejskim: r .Moleket“.

9. V hebrejskim: „ ]e  rodila lšhoda“.  V greškim: „Isuda“.

■  Gecani so prišli nad nje v Egipt, ko so namreč Izraelovi otroci se 0]nt ii
prebivali. 1  ’

!}' >iderija"  se pravi: nesreči “ rojen.

s svojimi podružnicami ali manjšimi mesti, ki so bile okrog večiga mesta.

350 I. Kroniške

35. Sinovi Helema pa, njego-
viga brata: Sufa, in Jemna, in
Seleš, in Amal.

36. Sufovi sinovi: Sue, Har-
nafer, in Sual, in Beri, in Jamra,

37. Bosor, in Hod, in Sama,
in Salusa, in Jetran, in Bera.

38. Jeterjevi sinovi: Jefone, in
Pasfa, in Ara.

bnkve 1 .  8.

39. Olovi sinovi pa: Aree, in
Haniel, in Resija.

40. Vsi ti so biliAserjevi si¬
novi, poglavarji rodovin, izbrani,
in prav junaški vojvodi vojvodov;
njih število pa v taki starosti, ki
je perpravna za vojsko, je bilo
šest in dvajset tavžent.

VIII. Poglavje.

Benjaminovo deblo do Savla, Savlova rodovina.

1. Benjamin 1 ) pa je rodil Ba¬
leta, svojiga pervorojeniga, As-
bela, druziga, Ahara, tretjiga,

1. Moje. 46, 21. Zgor. 7' 6.

2. Nohaa, četertiga, in Rafa,
petiga.

3. In bili so Baletovi sinovi:
Adar, in Gera, in Abiud,

4. tudi Abisue, in Naaman,
in Ahoe,

5. pa tudi Gera, in Sefufan,
in Huram.

6. Ti so sinovi Ahodovi, 2 )
poglavarji rodovin, ki prebivajo
v Gabai, ki so bili preseljeni v
Manahat: 3 )

7. Naaman namreč, in Ahija
in Gera; on jih je preselil, in je
rodil Oza in Ahiuda.

8. Dalje je Saharaim 4 ) rodil
v moabski deželi, potem ko je bil
spustilHusimo, inBaro, svoje ženi.

9. Rodil je pa od Hodese,
svoje žene, Jobaba, in Sebija, in
Mosa, in Molkoma;

10. tudi Jehusa, in Sekija, in
Marma; ti so njegovi sinovi, po¬
glavarji v svojih družinah.

11. Mehusim pa je rodil Abi-
toba in Elfaala.

12. Dalje Elfaalovi sinovi: He-
ber, in Misaam, in Samad; ta
je sozidal Ono in Lod, in nje¬
gove hčere.

13. Barija pa in Sama, 5 ) po¬
glavarja rodovin, ki so prebivale
v Ajalonu, ta sta pregnala pre-
bivavce iz Geta.

14. In Ahijo, in Sesak, in Je-
rimot,

15. in Zabadija, in Arod,
Heder,

16. tudi Mihael, in Jesfa, ' n
Joha, sinovi Barijevi.

17. In Zabadija, in Mosolanij
in Hezeci, in Heber,

18. in Jesamari, in Jezlija, in
Jobab, sinovi Elfaalovi.

19. In Jakim, in Zekri, 1,1
Zabdi,

1. Benjaminova rodovina se tukaj še bolj natanko popisuje zavoljo Savla, pervig*
kralja, in zavoljo več Benjamincov, ki so se bili vernili iz babilonske sužnosti-

2. „Ahod u  ati n Aod“  je bil Gerjev sin, sloveč med sodniki. Sod. 3, 15.

3. r,Manahat"  je bil kraj v Judovim rodu.

4. Čigav sin de je bil ta „ Saharaim “, se ne ve.

5. iz kteriga debla de sta bila, nam ni znano.

351

I. Kroniške bokve 8. 9.

20. in Elioenaj, in Seletaj, in
Eliel,

21. in Adaja, in Baraja, in
Samarat, sinovi Semejevi.

22. In Jesfam, in Heber, in
Eliel,

23. in Abdon, in Zekri, in
Hanan,

24. in Hananija, in Elam, in
Anatotija,

25. in Jefdaja, in Fanuel, si¬
novi Sesakovi.

26. In Samsari, in Sohorija,
in Otolija,

27. in Jersija, in Elija, in Zekri,
sinovi Jerohamovi.

28. Ti so očaki, in poglavarji
rodovin, ki so prebivale v Jeru¬
zalemu.

29. V Gabaonu pa so prebi-
yali Abigabaon, in ime njegove
žene je bilo Maaka; Spod. 9, 35.

30. in njegov pervorojeni sin
Abdon, in Sur, in Kis, in Baal,
in Nadab,

31. tudi Gedor, in Ahijo, in
Zaker, in Makelot.

32. In Makelot je rodil Samaa;
'n prebivali so svojim bratam
nasproti v Jeruzalemu s svojimi
brati.

33. Ner 6 ) pa je rodil Kisa, in
Kis je rodil Savla. Dalje je Savel
rodil Jonatana, in Melkisua, in
Abinadaba, in Esbaala. l.Kralj.
14, 51. Spod. 9, 39: 2. Kralj. 4, 4.

34. Jonatanov sin pa je bil
Meribbaal, in Meribbaal je rodil
Miha.

35. Mihovi sinovi: Piton, in
Melek, in Taraa, in Aliaz.

36. Ahaz pa je rodil Joada, in
Joada je rodil Alamata, in Az-
mota, in Zamrita; dalje jeZamri
rodil Mosa,

37. in Mosa je rodil Banaa,
njegov sin pa je bil Rafa, od
kteriga je bil rojen Elasa, in ta
je rodil Asela.

38. Dalje je Asel imel šest
sinov s temi imeni: Ezrikam, Bo-
kru, Ismahel, Sanja, Obdija, in
Hanan 5  vsi ti so sinovi Aselovi.

39. Sinovi Eseka, njegoviga
brata pa: Ulam, pervorojeni, in
Jehus, drugi, in Elifalet, tretji.

40. In Liani je imel sinove,
ki so bili prav močni možje, in
so z veliko močjo napenjali lok,
in so imeli veliko sinov in vnu¬
kov, do sto in petdeset. Vsi ti so
sinovi Benjaminovi.

IX. Poglavje.

Zapisnik Izraelovih otrok, ki so pervi prebivali v.Jeruzalemu.

in levitov. Savlov rodovnik se ponavlja.

Opravila duhovnov

Ves Izrael tedaj je bil pre-
steK in njih število je zapisano
\  j . kraljev Izraelovih in
Judovih; in preseljeni so bili v
Babilon zavoljo svoje pregrehe.

2. Oni pa, ki so pervi sta¬
novali v svojih posestvih, in v
svojih mestih, so bili: Izrael, in
duhovni, in leviti, in natineji.')

3. Prebivali so v .Jeruzalemu

1  ” s ? J e lm ? noval  tudi „Abiel u .  Glej 1. Kralj. 9, 1.

• „i\ at meji ,  to je, v podarjeni il  namreč svetišu, so bili hlapci v svetisu,
' 80 na 3 n ‘ z * službe opravljali; taki so bili nekdaj Gabaonci. Glej Joz. 9, 23:
L Ezdr. 2, 43.

352 I. Kroniške bnfeve 9.

zmed sinov .Judovih, in zmed sinov
Benjaminovih, tudi zmed sinov
Efrajmovih in Manasetovih:

4. Otej, sin Amiuda, 2 ) sinu
Amrita, simi Omraja, sinu Bo-
nita, zmed sinov Faresa, Judo-
viga sina.

5. In od Silonita: 3 ) Asaja,
pervorojeni, in njegovi sinovi.

6. Zmed Zarovih sinov pa:
Jehuel, in njih bratje, šest sto in
devetdeset.

7. Dalje zmed Benjaminovih
sinov: Salo, sin Mosolama, sinu
Odvija, Asanoviga sina;

8. inJobanija, sin Jerohamov,
in Ela, sin Ožita, Mohorjeviga
sina; in MosoJam, sin Safatija,
sinu Rahuela, Jebanijeviga sina;

9. in njih bratje po svojih dru¬
žinah, devet sto šest in petdeset.
Vsi ti so bili rodovinski pogla¬
varji po hišah svojih očetov.

10. Zmed duhovnov pa: Jedaja,
Jojarib, in Jakin,

11. tudi Azarija, sin Helcija,
sinu Mosolama, sinu Sadoka, sinu
Marajota, sinu Ahitoboviga, viši
duhoven v hiši Gospodovi. 4 5 )

12. Dalje Adaja, sin Jerohama,
simi Fasurja, Melkijeviga sina;
in Maasaj, sin Adiela, simi Jezra,
simi Mosolama, Emerjeviga sina;

13. tudi njih bratje po svojih
družinah, tavžent sedem sto in

šestdeset, silno krepki v moči za
opravljanje službiniga dela v hiši
Božji.

14. Zmed levitovpa: Semeja,
sin Hasuba, simi Ezrikama, simi
Hasebijeviga, zmed Merarijevih
sinov.

15. Tudi Bakbakar, kolar, in
Galal, in Matanija, sin Miha, sinu
Zekrita, Asafoviga sina,

16. in Obdija, sin Semeja, sinu
Galala, Iditunoviga sina; in Ba¬
rabija, sin Asa, simi Elkanoviga,
ki je stanoval v selihNetofatijcov. 6 )

17. Vratarji pa: Selam, in
Akub, in Telmon, in Ahimam;
in njih brat Selunr je bil pogla¬
var; 6 )

18. do tistiga časa so per kra¬
ljevih vratih 7 ) proti izhodu čuli
po svojih verstah zmed Leviievih
sinov.

19. Selum pa, sin Koreta, simi
Abiasafa, Koretoviga sina, s svo¬
jimi brati in hišo svojiga očeta;
ti so Korejci, ki so čez službine
dela, in varili v šotorovih vežah; 8 )
in njih družine so po verstah va¬
rovale vhod per šotorišu Gospo¬
dovim.

20. Finees pa, Eleazarjev sin,
je bil njih vodnik pred Gospodam-

21. Dalje Zaharija, Mosola-
mijev sin, vratar per durih šotora
pričevanja.

2. „Otej“  je verjetno „Ataja“,  Aziamovsin. Glej 2. Ezdr. 11, 4. Tudi med
drugimi imeni je tukaj in drugod marsiktera različnost, ki se pa da razložiti;
kakor je bilo že zgorej povedano. Glej zgor. 1, 6. razi. 2.

3. Po misli nekterih „8iloni a  ali „8ela u  ali pa kdo njegovih mlajšev. 4 . Moj*-

4 . V hebrejskim: „sprednik  (ali poglavar) hiše Gospodove (l .

5. V  hebrejskim:. „ i\etofati“,  to je, v X T etofačanov u  ali „Netofanov u ,  hi
bili prebivavci tistiga kraja v Judovim rodu, ki se mu je reklo n Netofa“■

6. Selum je bil sprednik ali nadzornik levitov.

7. skozi ktere je kralj iz svojiga poslopja v tempelj hodil.

8. to je bilo še pred stavbo Gospodoviga tempeljna.

I. Kroniške bukve 0.

22. Vsi ti so bili izvoljeni za
vratarje per durih, dve sto in
dvanajst, 9 ) in so bili popisani 10 )
po lastnih selih ; postavila pa sta
jih David in videc Samuel za¬
voljo njih zvestobe,

23. nje in njih sinove per vra¬
tih hiše Gospodove in v šotoru
po njih verstah.

24. Proti štirim vetrovam so
bili vratarji; to je, proti izhodu,
ju proti zahodu, in proti severju,

proti jugu.

25. Njih bratje pa so prebivali
po vaseh, in so bodili ob svojih
sabotah 11 ) od časa do časa.

26. Tem štirim levitam je bilo
zaupano vse število vratarjev, in
so bili čez hrame 12 ) in zaklade
hiše Gospodove.

27. Tudi okrog tempeljna Go-
spodoviga so bivali na svojili
stražah, de so zjutrej, ko je bil
c as, duri odperali.

28. Zmed njih rodu so bili tudi
?ez službine posode; zakaj po
številu so se posode pernašale
'n odnašale.

29. Zmed njih, in ki so za¬
upano imeli svetišno orodje, so
udi postavljeni čez pšenično moko,

353

in vino, in olje, in kadilo, in di¬
šave.

30. Sinovi duhovnov pa so na-
rejali mazila iz dišav.

31. In Matatija, levit, pervo-
rojeni Seluma, Korejca, je bil
sprednik tega, kar se je v ponvi
pražilo. 3. Mn j z. 7, 12 : 8, 28.

32. Dalje so zmed Kaatovih
sinov, njih bratov, bili čez po-
kladne kruhe, de so vedno nove
perpravljali vsako saboto.

33. Ti so poglavarji pevcov
po družinah levitov, ki so prebi¬
vali v hramih, 13 ) de so po dnevi
in po noči vedno svojo službo
opravljali.

34. Poglavarji levitov, po svo¬
jih družinah, so stanovali v Je¬
ruzalemu.

35. V Gabaonu pa u ) so pre¬
bivali: Oče Gabaona Jehiel, in
ime njegove žene je bilo Maaka.
Zgor. 8, 29.

36. Njegov pervorojeni sin Ab-
don, in Sur, in Kis, in Baal, in
Ner, in Nadab,

37. tudi Gedor, in Ahijo, in
Zaharija, in Makelot.

38. Dalje je Makelot rodil Sa-
inaana; ti so stanovali s svojimi

9. ti vratarji so se med seboj verstili na straži,
jb. so bili zapisani v rodovnike ali rodovne bukve.

»• kadar se je služba premenovaln, in jih je versta zadela.

• v kterih so bile spravljene tempeljnove zaloge.

• V hebrejskim: ,,/ci so bili oprosteni v hramih* , to je, so bili prosti od
službe per hramih.

14. Od. levituv se  sveti pisavec zopet poverne k Benjaminovimi! rodu, in nam
vnovič pot a rodovnik kralja Savla, de od njega pride na Davida. Tega veliciga
laja, pie e a Mesijeviga, in tudi njegove naslednike, ima zlasti pred očmi.
avo jo njega je naredil toliko rodovnih debel, zlasti pa tudi iz tega namena,
de bi Judje iz njih svoje rodovine in sedliša spoznali, ki so se bili vernih
iz babilonske suznosti. De se je v teh rodovnikih marsikaj izpustilo ali pre¬
skočilo, se nam ne sme čudno zdeti, že tudi zato ne, ker je bilo veliko družin
Ze  Pomerlo, veliko pa se jih ni več povernilo v deželo, in zatorej se niso
svetimu pisavcu toliko imenitne zdele, de bi jih bil zapisal.
n.

23

1. Kroniške bnkve 9. IO.

354

brati v Jeruzalemu svojim bratam
nasproti.

39. Ner pa je rodil Kisa, in
Kis je rodil Savla, in Savel je
rodil Jonatana, in 31elkisua, in
Abinadaba, inEsbaala. Zgor. 8, 33.

40. Jonatanov sin pa je bil
Meribbaal; in Meribbaal je rodil
Miha.

41. Dalje Mihovi sinovi: Fiton,
in Melek, in Taraa, in Ahaz.

42. Ahaz pa je rodil Jara, in
Jara je rodil Alamata, in Azmota,
in Zamrita; Zamri pa je rodil
Mosa.

43. Mosa pa je rodil Banaa,
in tega sin Rafaja je rodil Elasa,
od kteriga je bil rojen Asel.

44. Dalje je imel Asel šest
sinov s temi imeni: Ezrikam,
Bokru, Ismahel, Sarija, Obdija,
Hanan; ti so Aselovi sinovi.

X. Poglavje.

Filistejci premagajo Izraelce. Savel se nasadi na svoj meč in umerje, njegovi
sinovi pa popadajo v boji. Filistejci pošljejo Savlovo glavo in njega orožje v
mališki tempelj, de se ondi ljudem kaže. Možje iz galaajskiga Jabesa pokopljejo
Savlovo truplo in trupla njegovih sinov. Gospod vzame Savlu kraljestvo zavoljo
njegovih hudobij, in ga Davidu podeli.

1. Filistejci pa so se bojevali
z Izraelam, in bežali so možje
Izraelovi pred Palestinci, in so
popadali ranjeni na gori Gelboi.
1. Kralj. 31, 1.

2. In ko so se bili Filistejci
perbližali, ter so podili Savla in
njegove sinove, so ubili Jonatana,
in Abinadaba, in Melkisua, sinove
Savlove.

3. In terd je bil boj zoper
Savla, in našli so ga strelci, ter
so ga ranili s pušicami.

4. In rekel je Savel svojimu
oprodu : Izderi meč, in umori me,
de kje ne pridejo ti neobrezani,
in me ne zasramujejo. Ni pa hotel
njegov oproda tega storiti, ker
je bil močno prestrašen ; zagrabil
je tedaj Savel meč, in se je nanj
nasadil.

5. Ko je to vidil njegov oproda,
de je namreč mertev Savel, se

je tudi sam nasadil na svoj meč,
ter je umeri.

6 . Poginil je tedaj Savel, h'
trije njegovi sinovi, in vsa nje¬
gova hiša je padla ob enim. 1 )

7. Ko so to vidili možje Izra¬
elovi, ki so prebivali na ravninah,
so zbežali 5  in ko so bili Savel
in njegovi sinovi mertvi, so p 0 '
pustili svoje mesta, in so se sem
ter tje razkropili; prišli so pf
Filistejci, in so v njih prebivaj 1 -

8. Ko so tedaj drugi dan Fi¬
listejci slačili rop s pobitih, s °
našli Savla in njegove sinove
ležati na gori Gelboi.

9. I 11  ko so ga bili obropajb
in mu glavo odsekali, in orožje
pobrali, so (j to j) poslali v svojo
deželo, de se je okrog nosilo j n
kazalo v tempeljnih malikov 1,1
ljudstvu.

10. Njegovo orožje pa so p°-

1. Sveti pisavec perpoveduje nesrečno smert kralja Savla, in konec njego' e
hiše, de bolj svetlo pokaže pravico, po kteri je David prevzel kraljestvo.

I. Kroniške bukve 10. 11.

svetili v tempeljnu svojiga boga,
in glavo so nataknili vDagono-
vim tempeljnu. 2 )

11. Ko so to slišali možje v
galaajskim Jabesu, vse namreč,
kar so bili Filistejci storili nad
Savlam,

12. so se vzdignili vsi junaški
®ožje, in so vzeli trupla Savla
m njegovih sinov; in so jihper-
nesli v Jabes, ter so pokopali
n jih kosti pod hrast, ki je bil v
Jabesu, in so se postili sedem dni.

355

13. Umeri je tedaj Savel za¬
voljo svojih hudobij, zato ker je
prelomil povelje Gospodovo, ktero
je bil on ukazal, in ga ni bil
ohranil; temuč je verh tega še
vedeževavko vprašal, 2. Mojz. ir,
14: 1. Kralj. 15, 23: 1. Kralj. 28, 8.

14. in tudi ni zaupal vGospoda;
za tega voljo ga je usmertil, in
je prenesel njegovo kraljestvo na
Davida, Isajeviga sina.

XI. Poglavje.

Davida mazilijo Izraelovi starašini v Hebronu kralja čez ves Izrael. David gre
* ljudstvam v Jeruzalem, prežene iz sionskiga grada Jebusejce, obzida in
razširi jeruzalemsko mesto. Davidovi vojskini poglavarji in junaki, David izlije
vodo Bogu v dar, ki mu jo pernesejo trije junaki z nevarnostjo svojiga življenja.

1. Zbral se je tedaj ves Izrael
k Davidu v Hebron, rekoč: Tvoja
kost smo, in tvoje meso. 2.Kralj.5,l.

2. Tudi včerej in predvčerajš¬
njim, ko je še Savel kraljeval,
81  bil ti, ki si Izrael ven in noter
v °dil; zakaj tebi je rekel Gospod,
tv ojBog: Ti boš pasel moje ljud¬
stvo Izrael, in ti boš poglavar
Ce z njega.

v . 3. Prišli so tedaj vsi stara-
8l ni Izraelovi k kralju v Hebron,
ln  David je naredil z njimi za-
vezo pred Gospodam; in mazilili
80  ga kralja čez Izrael, po be¬
sedi Gospodovi, ki jo je govoril
po Samuelovi roči. 1 )

4. Sel je pa David in ves
Izrael v Jeruzalem; ta je Jebus,

2. Trupla Savla in njegovih sinov so
od oudod pa so jih vzeli prebivavci
Glej 1. Kralj. 31, 10. 12...

„po Samuelovi roci u ,  to je, po
David je razširil mesto, ter ga je
» Melo u  je bilo kraljevo poslopje per

kjer so bili Jebusejci deželni pre¬
bivavci. 2. Kralj. 5, 6.

5. In oni, ki so prebivali v
Jebusu, so rekli Davidu: Ne boš
sem vanj hodil. David pa je vzel
sionski grad, ki je Davidovo
mesto.

6. In je rekel: Kdor koli Je-
busejca pervi potolče, bo pogla¬
var in vojvoda. Prišel je tedaj
pervi gori Joab, Sarviin sin, in
je bil poglavar.

7. Stanoval pa je David v
gradu, in zatorej se je imenoval
Davidovo mesto.

8. In je sozidal mesto okrog
in okrog od Mela do okrožja;
Joab pa je pozidal 2 ) drugo po
mestu.

Filistejci obesili na ozidje v Betsanu;
jalaajskiga Jabesa, in so jih pokopali.

njegovih ustih in njega pisanji-
tudi okrog in okrog obzidal in obteidil.
sionskim gradu. V hebrejskim: n Joao
23 *

356

I. Kroniške bnkve 11.

9. In David je močnejši pri¬
hajal, napredoval in rastel, in
Gospod .vojskinih trum je bil z
njim.

10. Ti so poglavarji junaških
Davidovih mož, kteri so mu po¬
magali, de je bil kralj čez ves
Izrael, po besedi Gospodovi, ki
jo je govoril Izraelu. 2.Kralj.23,8.

11. In to je število junakov
Davidovih: Jesbaam, Hakamo-
nijev sin, poglavar med tridese-
terimi ; ta je vzdignil svojo su¬
lico čez tri sto, in jih je ranil ob
enim kratu.

12. In za njim Eleazar, sin
njegoviga strica, 3 ) Ahohičan, kteri
je bil zmed treh mogočnih.

13. Ta je bil z Davidam v
Fesdomimu, kadar so se Fili¬
stejci zbrali na tisti kraj v boj;
polje pa tiste strani je bilo polno
ječmena, in ljudstvo je bilo zbe¬
žalo pred obličjem Filistejcov.

14. Ti 4 ) so se vstopili v sredo
polja, ter so ga branili, in ko so
bili pobili Filistejce, je dal Go¬
spod veliko srečo svojimu ljud¬
stvu.

v

15. Sli so pa trije zmed tri—
deseterih poglavarjev doli k skali,
kjer je bil David, k odolamskimu
berlogu, kadar so se bili Fili¬
stejci ušotorili v rafaimski dolini.
2. Kralj. 23, 13.

16. Dalje je bil David v terd-
njavi, filistejska straža pa v Betle¬
hemu. 2. Kralj. 23, 14.

17. David je tedaj poželel in
rekel: O ko bi mi kdo dal vode

iz betlehemskiga vodnjaka, ki je
per vratih!

18. Tisti trije so tedaj šli skozi
sredo filistejskiga šotoriša, in so
zajeli vode iz betlehemskiga vod¬
njaka, ki je bil per vratih, ter
so pernesli Davidu, de bi pil j
on pa ni hotel, temuč jo je raji
daroval Gospodu,

19. rekoč: Tega ne, de bi pred
obličjem svojiga Boga to storil,
in pil kri teh mož; zakaj z ne¬
varnostjo svojih duš so mi per¬
nesli vode. In zavoljo tega n*
hotel piti. To so storili trije nar
močnejši.

20. Tudi Abisaj, brat Joabov,
je bil poglavar zmed treh; tudi
on je vzdignil svojo sulico zoper
tri sto, in jih je ranil; tudi on
je bil zmed treh nar imenitniših,

21. in med tremi drugimi slo¬
več, in poglavar med njimi; ven-
der treh pervih ni dosegel.

22. Banaja, sin Jojada, prav
močniga moža, kteri je velik 0
del opravil, iz Kabseela; on j e
potolkel dva leva iz Moaba; 10
on je šel, in je ubil leva v sredi
vodnjaka ob snežnim času.

23. Tudi je potolkel moža,
Egipčana, ki je bil pet kom<d"
cov visok, in ki je imel sulic 0 ?
kakor tkavsko vratilo; šel je te¬
daj k njemu s palico, in je za"
grabil sulico, ki jo je deržal ' T
roči, in ga je ubil s svojo su¬
lico.

24. To je storil Banaja, J°'
jadov sin, ki je bil zmed treh

pa je popravil drugo po mestu“,  kar se je bilo namreč poškodvalo v
boji z Jebusejci.

3. sin Jesbaamoviga strica. V hebrejskim: n sin Dodov u .

4. Izraelci namreč. V hebrejskim: „so stali na sredi dele*a u  ali svoji#'
posestva. V greški prestavi: „m je stalo % namreč ljudstvo.

I. Kroniške bnkve 11. 12. 357

močnih nar bolj imeniten, 2 . Kralj.
23, 23.

25. pervi med tridesetimi, ven-
der pa treh ni bil dosegel $ po¬
stavil ga je bil David za svo-
jiga skrivniga svetovavca.

26. Dalje so bili nar močnejši
možje v vojskini trumi: Asael,
brat Joabov, in Elkanan, sin nje-
goviga strica iz Betlehema,

27. Samot, Arorejic, Heles,
Falonec,

28. Ira, Akesov sin, Tekuan,
Abiezer, Anatočan,

29. Sobokaj, Husatičan, Ilaj,
Aholiičan,

30. Maharaj, Netofatičan, He-
led, Baanov sin, Netofatičan.

31. Etaj, Ribajev sin iz Ga-
baata, med Benjaminovimi sinovi,
ttanaja, Faratonec,

32. Huraj z gaaškiga potoka,
Abiel, Arbačan, Azmot, Bavram-
*jan, Eliaba, Salabonec.

33. Sinovi Asema, Gezonca:
Jonatan, Sagetov sin, Araričan,

34. Ahijam, Saharjev sin, Ara-
>'ičan,

35. Elifal, Urjev sin,

36. Hefer, Meheratičan, Ahija,
Felonec,

37. Hesron, Karmelec, Naa-
raj, Asbajev sin,

38. Joel, Natanov brat, Mi-
bahar, Agarajev sin,

39. Selek, Amonec, Naaraj,
Beročan, oproda Joaba, Sarvi-
iniga sina.

40. Ira, .Jetrejic, Gareb, Je-
trejic,

41. Urija, Hetejic, Zabad,Oho-
lijev sin,

42. Adina, Sizov sin, Rubno-
vec, poglavar Rubnovcov, in z
njim trideseteri;

43. Hanan, Maakin sin, in Ju-
safat, Matanec,

44. Ozija, Astaročan, Sama in
Jehiel, Hotamova sinova, Arorec,

45. Jedihel, Samrijev sin, in
Joba, njegov brat, Tosajan;

46. Eliel, Mahumljan, in Jeri-
baj, in Josaja, Elnaemova sinova,
in Jetrna, Moabljan, Eliel, in Obed,
in Jasiel iz Masobije.

XII. Poglavje.

bnena mož, ki so Davida spremljali v begu pred Savlam, in število njih, ki
so prišli k njemu v Hebron, in so ga za svojiga kralja spoznali.

1. Tudi ti so prišli k Davidu

v Sikeleg, ko je še bežal pred
Savlam, Kisovim sinam, kteri so
bili prav junaški in izbrani bojaki,
1. Kralj. 27, 2. J  ’

2. ki so napenjali lok, in z
obema rokama s fračami metali

kamnje, in so streljali s pušicami,
zmed Savlovih bratov 1 ) iz Ben¬
jamina: 2 )

3. Poglavar Abiezer, in Joas,
Samaatov sin, Gabaačan, in Ja-
ziel, in Falet, Azmotova sinova,
in Baraba, in Jeliu, Anatočan,

rodovincov.

)• to je, zmed Savlovih sorodnikov ali

8 • iz Benjaminoviga rodu. Celo zmed Savlovih sorodnikov so nekteri stopili in
Davidovo stran; spoznali so namreč njegovo nedolžnost, in vabile so jih nje-
«°ve čednosti.

358

I. Kroniške bukve 12.

4. tudi Samaja, Gabaonec,
nar bolj junaški zmed trideseterih,
in čez tridesetere; Jeremija, in
Jeheziel, in Johanan, in Jezabad,
Gaderočan;

5. in Eluzaj, in Jerimut, in
Baalija, in Samarija, in Safatija,
Harufičan,

6. Elkana, in Jesija, in Aza-
reel, in.Joezer, in Jesbaam iz
Karehima,

7. tudi Joela in Zabadija, Je-
rohamova sinova iz Gedora.

8. Pa tudi zmed Gadovih so
pobegnili k Davidu, ko se je
skrival v pušavi, prav močni
možje, in nar boljši bojaki, ki so
imeli škit in sulico; njih obraz
je bil kakor levov obraz, in so
bili hitri, kakor serne na gorah:

9. Ezer, poglavar, Obdija,
drugi, Eliab, tretji,

10. Masmana, četerti, Jere¬
mija, peti,

11. Eti, šesti, Eliel, sedmi,

12. Johanan, osmi, Elzebad,
deveti,

13. Jeremija, deseti, Mahbanaj,
enajsti.

14. Ti so bili zmed Gadovih
sinov vojskini poglavarji; naj zad¬
nji je bil čez sto vojakov, in naj
veči čez tavžent. 3 )

15. Ti so, kteri so šli čez Jor¬
dan v pervim mescu, 4 ) kadar
stopa po navadi čez svoje bre¬
gove, in so vse zapodili v beg,
kteri so prebivali po dolinah proti

izhodnji strani, in proti zahod-

uj'- 5 )

16. Prišli so pa tudi iz Ben¬
jamina in iz Juda v terdnjavo, v
kteri je prebival David.

17. In David jim je šel na¬
proti, in je rekel: Ge ste mirno
prišli k meni, mi pomagat, naj
se moje serce sklene z vami; če
pa mene zalezujete namesti mo¬
jih nasprotnikov, ko nimam kri¬
vice v rokah, naj pogleda Bog
naših očetov, in sodi!

18. Duh pa je navdal Ama-
saja, poglavarja med trideseterimi,
in je rekel: Tvoji smo, o David,
in s teboj smo, Isajev sin; mir,
mir tebi, in mir tvojim pomagav-
cam; zakaj tebi tvoj Bog po¬
maga! Sprejel jih je tedaj Da¬
vid, in jih je postavil poglavarje
trumi.

19. Dalje so od Manasetaper-
bežali k Davidu, kadar je prišel
s Filistejci zoper Savla, de bi
se bojeval; in se ni bojeval 'i>
njimi vred, ker so ga po storje¬
nim svetu nazaj poslali filistejski
poglavarji, rekoč: Z nevarnostjo
naše glave se bo vernil k svo¬
jim u gospodu Savlu. 6 ) 1. Kralj. 29,f-

20. Kadar se je bil tedaj vernil
v Sikeleg, so perbežali k njemu
od Manaseta: Ednas, in Jozabad,
in Jedihel, in Mihael, in Ednas,
in Jozabad, in Eliu, in Salati?
poglavarji čez tavžent v Mana-
setu.

3. Kadar je bil namreč David kraljestvo prevzel, jim je postavil vojskinih P°'
glavarjev in viših; zakaj v Sikelegu je imel samo šest sto mož per sebi.

4. šli so čez Jordan mesca sušca.

5. Gadovci, ki so unkraj Jordana prebivali, so mogli iti čez reko, de so pri^ 1
k Davidu.

6. David nam bo nezvest, se bo obernil zoper nas in pojde k Savlu, svojin" 1
gospodu.

359

I. Kroniške bukve 12.

21. Ti so dajali pomoč Da¬
vidu zoper roparje; 7 ) vsi so bili
namreč prav junaški možje, in so
bili poglavarji v vojskini trumi.

22. Pa tudi vsak dan so per-
bajali k Davidu mu pomagat,
dokler jih ni bilo veliko število,
kakor vojska Božja. 8 )

23. To je tudi število vojski-
nih poglavarjev, ki so prišli k
Davidu, ko je bil v Hebronu, de
bi prenesli kraljestvo Savlovo na
njega, po besedi Gospodovi:
2. Kralj. 5, 3.

24. Sinov Judovih, ki so no¬
sili škit in sulico, šest tavžent
osem sto perpravljenih za boj.

25. Zmed sinov Simeonovih,
nar bolj junaških mož za boj,
sedem tavžent in sto.

26. Zmed sinov Levijevih štiri
tavžent šest sto.

27. Tudi Jojada, poglavar iz
Aronoviga debla, 9 ) in z njim tri
tavžent sedem sto.

28. Tudi Sadok, mladeneč bla¬
ge lastnije, in hiša njegoviga
nceta, dva in dvajset poglavarjev.

29. Zmed sinov Benjaminovih
l ,a 5  bratov Savlovih, tri tavžent;
Ve lik del zmed njih namreč je še
bodil za Savlovo hišo.

30. Dalje zmed sinov Efraj-
•novih dvajset tavžent in osem
st«, prav močni junaki, in ime¬
nitni možje v svojih rodovinah.

31. In iz polovice Manaseto-
viga rodu jih je prišlo osemnajst
tavžent, sleherni po svojim imenu,
de bi kralja postavili Davida.

32. Tudi zmed sinov Isaharje-
vih izučenih mož, dve sto po¬
glavarjev, kteri so vedili vsak
čas ukazovati, kaj mora Izrael
storiti; ves drugi rod pa se je
njih sveta deržal.

33. Dalje od Zabulona tacih,
ki so hodili v boj, in so stali v
vojskini versti prevideni z voj-
skinim orožjem, je prišlo petdeset
tavžent v pomoč, ne z dvojnim
sercam.

34. In od Neftalija tavžent po¬
glavarjev, in z njimi sedem in
trideset tavžent s škitam in su¬
lico previdenih.

35. Tudi od Dana perpravlje¬
nih za boj osem in dvajset tav¬
žent in šest sto.

36. In od Aserja tacih, ki ho¬
dijo v boj* in v vojskini versti
nadražujejo, štirdeset tavžent.

37. tJnkraj Jordana pa zmed
sinov Rubnovih in zmed Gadovih,
in od polovice Manasetoviga rodu
z vojskinim orožjem previdenih
sto in dvajset tavžent.

38. Vsi ti možje, vojšaki per-
pravljeni za boj, so s popolnim
sercam prišli v Hebron, de bi
postavili kralja Davida čez ves
Izrael; pa tudi vsi drugi zmed
Izraela so bili eniga serca, de
bi bil David kralj.

39. In so bili ondi per Davidu

7. W so planili nad Judovo deželo, in so Sikeleg oropali. Glej 1. Kralj. 3«.

8 - »vojska Božja u ,  to je, prav velika vojskina truma.

9. vojvoda tistih, ki so se iz Aronoviga rodu v vojaški stan podali.

'0. kteri so Mizo njih stanovali, njih bratje.

360

I. Kroniške bukve 12. 13.

Zabulona, in Neftalija, so per-
nesli kruhov na oslih, in kamelah,
in mezgih, in volih v jedilo; moke,

fig, suhiga grozdja, vina, olja,
volov, ovnov po vsi obilnosti j
veselje je bilo namreč v Izraelu.

XIII. Poglavje.

Davidova volja, de naj bi se skrinja Božja prenesla iz Karjatjarima v Jeru¬
zalem, je vsimprav všeč. Z velikim veseljem jo peljejo v mesto. Oza se dotakne
skrinje, in Gospod ga z naglo smertjo udari. David se boji Boga, torej ukaže
djati skrinjo Božjo v Obededomovo hišo, Gospod pa jo oblagodari. Skrinja ostane

ondi tri mesce.

1. David pa je imel svet z
višimi čez tavžent in z višimi čez
sto in z vsiliti poglavarji,

2. in je rekel vsimu Izraelo-
vimu zboru: Če vam je všeč, in
če od Gospoda, našiga Boga,
izhaja beseda, ki jo govorim,
pošljimo do svojih družili bratov
po vsih Izraelovih pokrajinah in
do duhovnov in levitov, ki pre¬
bivajo po mestnih okrajih, 1 ) de
se zberejo k nam,

3. in perpeljimo skrinjo na¬
šiga Boga zopet k sebi; nismo
namreč vprašali po nji v Savlo¬
vih dneh. 2 )

4. In odgovorila je vsa mno¬
žica, de naj se tako zgodi; všeč
je bila beseda vsimu ljudstvu.

5. Zbral je tedaj David ves
Izrael od egiptovskiga Sihora 3 )
do tje, de prideš v Emat, 4 ) de
bi perpeljal skrinjo Božjo iz Kar¬
jatjarima. 2. Kralj. 6, 2.

6. In šel je David in vse
Izraelovo moštvo na k arjatj ari in¬
ski grič, 5 ) ki je v Judu, de bi
pernesel od ondod skrinjo Gospod
Boga, ki sedi nad kerubinama,
kjer se je klicalo njegovo ime. 6 )

7. In naložili so skrinjo Božjo
iz hiše Abinadabove na nov voz;
Oza pa in njegov brat sta peljala
voz.

8. David pa in ves Izrael so
se razveseljevali pred Bogam na
vso moč s pesmimi, in s citrami,
in brenkljami, in bobni, in cim¬
balami in trobentami.

9. Ko so pa prišli do gumna
Kidonoviga, 7 ) je stegnil Oza svojo
roko, de bi podperal skrinjo; vol
je namreč skakal, ter jo je bil
malo nagnil.

10. Razserdil se je tedaj Go¬
spod nad Ozam, in ga je udaril,
zato ker se je bil dotaknil skrinje j
in umeri je ondi pred Gospodam-

1. V hebrejskim: v „mestih njih ukrajev u , to je v mestih in njili okolicah,
ali njih pristavah, ki so bile okrog mest.

2. V nepokojnih časih kralja Savla nismo mOgli misliti v to, de bi bili skrinj'
Božji pripravili varen kraj.

3. od egiptovskiga potoka, ki je deželo mejil proti jugu. Glej. Joz. 13, 3.

4. „ L m ut  , dežela na severni izraelski meji; tedaj od juga do sevcrja. 0
konca do konca dežele je bil David zbral ljudstvo.

5. V hebrejskim: n na itaalo v Karjatjarim. u  yj Baala K  ali „Baalal " se
je imenoval grič, na kterim je stalo mesto n  tiar jat }arim u t

6. kjer je Gospod pričujoč. Primeri 2. Kralj. 6,2.

7. V 2. Kralj. 6, 6. se „ lildon u  imenuje „/Va/iton“; imel je tedaj dve imeni.

361

I. Kroniškc bnkve 13. 14.

11. In David je bil prežaljen,
zato ker je Gospod ločil Oza, 8 )
in imenoval je tisti kraj Ločitev 9 )
Ozovo, do pričujočiga dne.

12. In bal se je Boga tisti čas,
rekoč: Kako morem k sebi per-
peljati skrinjo Božjo?

13. In zavoljo tega vzroka je

ni perpeljal k sebi, to je, v me¬
sto Davidovo, ampak jo je obernil
v hišo Obededoma, Getejca.

14. Ostala je tedaj skrinja
Božja v Obededomovi hiši tri
mesce, in oblagodaril je Gospod
njegovo hišo, in vse, kar je imel.

XIV. Poglavje.

David prejme od tirskiga kralja lesa in delavcov, de sozida hišo. Imena Davi¬
dovih sinov. Filistejci pridejo nad Davida, on pa vpraša Gospoda zastran zmage.
Po Gospodovim odgovoru plane nad nje, in jih dvakrat premaga.

1. Poslal je pa Hiram, tirski
kralj, sporočnikov k Davidu, in
cedroviga lesa, in umetnikov za
stene in les, de bi mu sozidali
hišo. 2. Kralj. 5, 11.

2. In David je spoznal, de
ga je Gospod poterdil kralja čez
Izrael, in de je povikšano nje¬
govo kraljestvo čez njegovo ljud¬
stvo Izrael. ‘)

3. Vzel si je David tudi dru-
z jh žen v Jeruzalemu, in je rodil
sinove in hčere. 2. Kralj. 5, 13.

4. In te so imena njih, ki so
mu bili rojeni v Jeruzalemu: Sa-
mua in Sobad, Natan in Salo¬
mon,

5. Jebahar, in Elisua, in Eli—
falet,

6. tudi Noga, in Nafeg, in
Jafija,

7. Elisama, in Baaliada, in
Elifalet.

8. Ko so pa Filistejci slišali,
de je bil David maziljen v kralja

čez ves Izrael, so prišli vsi, de
bi ga poiskali; ko je bil to za¬
slišal David, jim je šel naproti.
2. Kralj. 5, 17

9. In Filistejci so prišli, ter
so se razširili po rafaimski dolini.

10. In David je vprašal Go¬
spoda, rekoč: Oe grem nad Fi¬
listejce, in če mi jih boš dal v
roko? In Gospod mu je rekel:
Pojdi, in dal ti jih bom v roko.

11. In ko so bili oni prišli v
Baalfarašim, jih je ondi David
potolkel, ter je rekel: Razdelil
je Bog moje sovražnike po moji
roči, kakor se razdeli voda; in
zavoljo tega se je klicalo ime
tistiga kraja Baalfarašim. 2 )

12. In pustili so ondi svoje
bogove, ktere je David ukazal
sežgati.

13. Tudi drugi krat so Fili¬
stejci perderli, in so se razširili
po dolini.

14. In David je spet vprašal

8. Gospod je ločil Ozovo dušo od telesa, ali Gospod je Oza usmertil. . .

0. ali »razdelitev (Jzova^ , ker so se po Ozovi nagli smerti vsi prestrašeni
razšli.

1. V hebrejskim: zavoljo njegoviga ljudstva Izraela “.

V hebrejskim: »Baal-Peranim" ; to je razdelitev, razdjanje malika Baala.

362 I. Kroniške bukve 14. 15.

Gospoda, in Bog mu je rekel:
Ne hodi za njimi; umakni se od
njih, in pridi jim nasproti od strani
hruševiga drevja.

15. In ko boš slišal šum, ka¬
kor de bi kdo po verheh hru¬
ševiga drevja hodil, takrat pojdi
v boj; zakaj Gospod je šel pred
teboj, de razbije filistejsko šotoriše.

16. David je tedaj storil, ka¬
kor mu je bil Bog zapovedal, in
je razbil filistejsko šotoriše od
Gabaona do Gazere.

17. In razglasilo se je ime
Davidovo po vsih deželah, in
Gospod je dal strah pred* njim
vsim narodam.

XV. Poglavje.

David napravi skrinji Božji nov šotor na sionskim hribu, potem pa povabi vse
Izraelovo ljudstvo, duhovne in levite spremljat skrinjo Božjo, ko se ponese iz
Obededomove hiše v novi šotor. Imena povabljenih duhovnov in levitov. Leviti
nesejo skrinjo Božjo. Imena pevcov in njih, ki glasbo (muziko) delajo. David,
starašini, viši in vse ljudstvo spremljajo skrinjo Božjo z velikim veseljem. David
veselja raja, njegova žena Mihola pa ga zavoljo tega zaničuje.

1. Naredil si je tudi hiše v
Davidovim mestu, in je perpravil
skrinji Božji mesto, in ji je raz¬
pel šotor.

2. Potem je David rekel: Ni
dopušeno, de bi kdor koli nosil
skrinjo Božjo, razun levitov, ktere
je Gospod izvolil, de jo nosijo,
in mu služijo na vekomaj.

3. In zbral je ves Izrael v
Jeruzalem, de bi se pernesla
skrinja Božja na nje mesto, ki
si ga je bil perpravil.

4. Tudi') sinove Aronove in
levite:

5. Zmed Kaatovihsinov: Uri-
ela, ki je bil poglavar, in nje¬
govih bratov sto in dvajset.

6. Zmed Merarijevih sinov:
Asaja, poglavarja, in njegovih
bratov dve sto in dvajset.

7. Zmed Gersomovih sinov:

Joela, poglavarja, in njegovih
bratov sto in trideset.

8. Zmed Elisafanovih sinov:‘ z )
Semeja, poglavarja, in njegovih
bratov dve sto.

9. Zmed Hebronovih sinov: 1 2 3 )
Eliela, poglavarja, in njegovih
bratov osemdeset.

10. Zmed Ozielovih sinovi
Aminadaba, poglavarja, in nje¬
govih bratov sto in dvanajst.

11. In David je poklical Sa-
doka in Abjatarja, duhovna, i' 1
levite, Urieia, Asaja, Joela, Se¬
meja, Eliela in Aminadaba,

12. in jim je rekel: Vi, ki ste
poglavarji levitovskih družin, se
posvečujte s svojimi brati vred, 4 )
in pernesite skrinjo Gospoda, Bo¬
ga Izraeloviga, na mesto, ki J 1
je perpravljeno;

13. de se nam kakor v za-

1. Tudi je zbral David Aronove mlajše in levite.

2. „Elisafan“  je bil vnuk Kaatov. 2. Mojz. 6, 18. 22.

3. „Hebron il  je bil sin Kaatov. 2. Mojz. 6, 18.

4. n se posvečujte u  z umivanjem, s pranjem in z zderžnostjo. 2. Mojz. 10, 1

I. Kroniške bnkve 15. 36B

četku, ker niste bili pričujoči, ko
nas je Gospod udaril, tudi zdaj
tako ne zgodi, ko bi kaj nedo-
pušeniga storili. 5 ) Zgor. 13, 10.

14. Posvečevali so se tedaj
duhovni in leviti, de bi nosili
skrinjo Gospoda, Boga Izraelo-
viga.

15. In nosili so Levijevi sinovi
skrinjo Božjo, kakor je bil za¬
povedal Mojzes po besedi Go¬
spodovi , na svojih ramah, na
drogih. 4. Mojz. 4, 15.

16. In rekel je David pogla¬
varjem levitov, de naj postavijo
zmed svojih bratov pevce, z glas-
binim orodjem, namreč s harpami,
in lajnami, in cimbalami, de bi
se na višavah razlegal glas ve¬
selja.

17. In postavili so levite: 6 )
Hemana, Joeloviga sina, in zmed
njegovih bratov Asafa, Barahi-
jeviga sina; zmed Merarijevih
sinov pa, njih bratov, Etana,
Kasajeviga sina;

.18. in z njimi njih brate v dru¬
gim redu: Zaharija, in Bena, in
Jaziela, in Semiramota, in Ja-
niela, in Anita, Eliaba, in Ba-
,la ja, in Maasija, in Matatija, in
Elifaluta, in Macenija, in Obe-
dedoma, in Jehiela, vratarje.

19. Dalje pevce : Hemana,

Asafa in Etana, ki so z bron-
čenimi cimbalami žvenkali.

20. Zaharija pa, in Oziel, in
Semiramot, in Jahiel, in Ani, in
Eliab, in Maasija, in Banaja so
s harpami skrivnosti prepevali. 7 )

21. Dalje Matatija, in Elifalu,
in Macenija, in Obededom, in
Jehiel, in Ozaziu so peli s citrami
na osem strun premagavsko pe¬
sem. 8 )

22. Konenija pa, poglavar le¬
vitov, je bil čez sveto petje za
predpevanje napeva ; 9 ) bil je nam¬
reč prav moder.

23. In Barabija in Elkana sta
bila vratarja per skrinji.

24. Dalje Sebenija, in Josafat,
in Natanael, in Amasaj, in Za¬
harija, in Banaja, in Eliezer, du¬
hovni, so trobili s trobentami pred
skrinjo Božjo; in Obededom in
Jehija sta bila vratarja per skri¬
nji- 10 )

25. Tedaj so šli David in vsi
starašini Izraelovi, in viši čez
tavžent, de bi se prenesla skrinja
zaveze Gospodove iz Obededo-
move hiše z veseljem. 2. Kralj. 6,12.

26. In ko je Bog pomagal le-
vitam, n ) ki so nosili skrinjo za¬
veze .Gospodove, je bilo daro¬
vanih sedem juncov in sedem
ovnov.

5. ko bi se namreč skrinje dotaknili, kakor Oza. Zgor. 13, 9.

6. postavili so naslednje levite: Hemana i. t. d.

• ,u £ i  prestavljajo hebrejsko: „.vo igrali na citre in na alamot“\  bolj
piava je pa naša prestava: „skrivnosti u .  „Alamot “ je bila niorde pišev
ah pa napev. ”

8. jVekteii prestavljajo hebrejsko: „,vo peli s citrami na osem strun ko
predpevci  . tepel drugi : „so lepo igrali na citre osem strun “.

9. je bil cez pevce svetih pesem, in je naprej pel. Drugi prestavljajo hebrejsko:
„poglavar levitov per nošnji 11  namreč skrinje Božje.

m. Morebiti de sta dva vratarja hodila ko varha za skrinio dva pa pred skrinjo
(v. 23.). J  ’

1! - K <> je Bog levitam pomagal, de so skrinjo srečno nosili.

I. Kroniške bukve 15. 16.

364

27. David pa je bil oblečen v
tančično suknjo, 12 ) in vsi leviti,
ki so nosili skrinjo, in pevci, in
Konenija, poglavar svetiga petja
med pevci; 13 ) David pa je bil
tudi oblečen v platnen naramnik. u )

28. In ves izrael je spremljal
skrinjo zaveze Gospodove z lika¬
njem in s trobentnim bučanjem,

ter so s trobentami, in cimbalami,
in harpami, in citrami poudarjali.

29. In ko je prišla skrinja za¬
veze Gospodove do mesta Da-
vidoviga, je Mihola, Savlova hči,
gledala skozi okno, in je vidila
kralja Davida poskakovati in ra¬
jati, in ga je zaničevala v svo¬
jim sercu. 15 )

XVI. Poglavje.

Skrinja Božja se postavi v šotor na sionskim hribu. Po opravljenih daritvah
David pogostuje vse ljudstvo, in postavi levite za službo Božjo pred skrinjo
Gospodovo. Davidova hvalna pesem. Duhovni, leviti in pevci per svetim šotoru

v Jeruzalemu in v Gabaonu.

1. Pernesli so tedaj skrinjo
Božjo, in so jo postavili v sredi
šotora, ki ji ga je bil razpel
David; in so darovali žgavnih
in mirnih daritev pred Bogam.
2. Kralj. 6, 17.

2. In ko je bil David dokončal
daritev žgavnih in mirnih darov,
je blagoslovil ljudstvo v imenu
Gospodovim.

3. In je razdelil vsiui, sle-
hernimu, od moža do žene, hle¬
bec kruha, in kos pečeniga go-
vejiga mesa, in v olji opražene
pšenične moke. * 1 ) 2. Kralj. 6, 19.

4. In jih je postavil pred skri¬
njo Gospodovo zmed levitov, de

bi služili in se spominjali njego¬
vih del, in de bi častili in hva¬
lili Gospoda, Boga Izraeloviga:

5. Asafa, poglavarja, in dru-
ziga za njim Zaharija; dalje Ja-
hiela, in Semiramota, in Jehiela,
in Matatija, in Eliaba, in Banaja,
in Obededoma; Jehiela čez orodje
brenkelj, in lajne; Asafa pa, de
bi s cimbalami žvenkal;

6. Banaja pa, in Jaziela, du¬
hovna, de bi trobila s trobento
vselej pred skrinjo zaveze Go¬
spodove.

7. Tisti dan je David naredil
poglavarja v hvaljenje Gospodovo
Asafa, in njegove brate. 2 )

12. v suknjo iz posebno tankiga egiptovskima platna.

13. Drugi prestavljajo hebrejsko: »poglavar čez nošnjo in pevce u .

14. Naramnik, po hebrejsko »efod‘‘,  je bilo razločno oblačilo duhovnov (1. Kralj-
2, 18.); David pa ga tudi nosi kakor predpodoba praviga višiga duhovna
Kristusa.

15. Primeri 2. Kralj. 6, 14. 20. in razlage.

1. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „in kepo suhiga grozd} a a ; drugi zopet-
„posodo vina".  Drugi drugači.

2. David je ukazal Asafu in njegovim bratam, de so ob ti priložnosti pervi-
krat naslednji psalm peli. Drugi prestavljajo hebrejsko: „Tisti dan tedni
je ukazal David pervikrat hvaliti Gospoda po ustih Asafa in njegovih
bratov

I. Kroniste

8. Hvalite Gospoda, 3 ) in kli¬
čite njegovo ime; oznanujte med
ljudstvi njegove znajdbe! 4 ) Ps.
104, 1. Iz. 12, 4.

9. Pojte mu, in brenkajte mu;
in perpovedujte vse njegove čuda!

10. Hvalite njegovo sveto ime; 5 )
veseli se serce njih, ki išejo Go¬
spoda !

11. Išite Gospoda in njegove
moči; išite vedno njegoviga obli¬
čja! 6 )

12. Spominjajte se njegovih ču¬
dežev,kijih je storil, njegovih zna¬
menj, in sodba njegovih ust!

13. Vi, zarod Izraela, njego¬
viga hlapca, sinovi Jakopa, nje¬
goviga izvoljenca!

14. On je Gospod, naš Bog;
po vsi zemlji so njegove sodbe. 7 )

15. Spominjajte se vekomaj
njegove zaveze, besede, ki jo je
ukazal na tavžent rodov,

16. ktero 8 ) je sklenil z Abra-
l*amain; in njegove persege z
Izakam.

17. In dal jo je Jakopu v za¬
poved, in Izraelu v večno zavezo,

18. rekoč: Tebi bom dal katran¬
sko deželo v mero 9 ) vaše dedšine;

bukve 1 6 . 365

19. ko jih je bilo malo števila,
in so bili majhni, in naseljenci
v nji; .

20. in so hodili od ljudstva do
ljudstva, in od kraljestva do dru-
ziga ljudstva; 10 )

21. nikomur ni dopustil jih ob¬
rekovati, temuč je strahoval kralje
zavoljo njih.

22. Nikar se ne dotikajte mo¬
jih maziljencov, in mojih prero¬
kov nikar ne žalite! u ) Ps.104,15.

23. Pojte Gospodu vsa zemlja;
oznanujte od dne do dne njegovo
zveličanje! p s . 95, 1 . 2 .

24. Perpovedujte med narodi
njegovo slavo; med vsimi ljud¬
stvi njegove čuda;

25. ker velik je Gospod, in
vse hvale vreden, in strahovit
čez vse bogove.

26. Zakaj vsi bogovi ljudstev
so maliki; 12 ) Gospod pa je nebesa
vstvaril.

27. Hvala in veličastvo je pred
njim, moč in veselje na njegovim
kraji.

28. Pernašajte Gospodu, dru¬
žine ljudstev, pernašajte Gospodu
čast in gospostvo! 13 )

3 - Glej 104. in 95. psalm, s kterima se naslednja pesem vjema.

4. kar je sklenil v naše zveličanje. V hebrejskim: „ njegove dela".
r> - V hebrejskim: „ Hvalite se zavoljo njegoviga svetiga imena u .

obiskujte Gospoda pred njegovo skrinjo, kjer dela toliko čudežev; išite nje¬
gove pričujočnosti vsaki čas, delajte vedno kakor pred njegovim obličjem!
g’ on g odi vso zemljo, in njegova sodba se povsod očitno kaže.

spominjajte se zaveze, ktero je sklenil z Abrahamam; in spominjajte se
^persege, ki^jo je Izaku persegel!

■ n v  »iero £ ‘ ali: nV  mer jensko vervico 11 ,  to je, dele%“ , ki ga je bil

og .Jakopu tako rekoč z merjevsko vervico odločil. Gl. 5. Mojz. 32, 9. Perm.
1. Mojz. 12, 7 ; 26, 3; 28 13.

10. Očaki so nekdaj tako hodili po kananski deželi.

•  Očaki so bili kralji in preroki, zatorej se imenujejo maziljenci. Glej 2. Mojz.

29, 7: 3. Kralj. 29, 16 .

2. so podobe, brez življenja, brez moči, zgolj nič.

• spoznavajte njegovo gospostvo, in pokoršino mu skazujte 1

I. Kroniške bnkve 16. 17.

366

29. Dajajte čast Gospodu, nje¬
govemu imenu 5 14 ) vzemite daritev,
in pridite pred njegovo obličje,
in molite Gospoda v sveti lepoti! I5 )

30. Trepeči pred njegovim
obličjem vsa zemlja; on namreč
je zemljo nepremakljivo uterdil.

31. Veselite se nebesa, in ra-
duj se zemlja; in pravijo naj med
narodi: y Gospod kraljuje!

32. Šumi naj morje, in nje¬
gova polnost; radujte se polja,
in vse kar je na njih!

33. Tedaj bodo drevesa v
gojzdu dajale hvalo pred Gospo¬
dam; ker pride sodit zemljo.

34. Hvalite Gospoda, ker je
dober; zakaj njegovo usmiljenje
je večno!

35* In recite • Otini nas, Bog,
naš Zveličar, in zberi nas, in
reši nas zmed narodov, de hva¬
limo tvoje sveto ime, in se radu-
jemo v tvojih pesmih!

36. Hvaljen bodiGospod, Izra¬
elov Bog, od vekomaj do veko¬
maj, in vse ljudstvo reci: Amen!
in hvali Gospoda!

37. Pustil je tedaj pred skrinjo
zaveze Gospodove Asafa in nje¬

gove brate, de bi služili pred
skrinjo zmiram, vsaki dan in po
svojih verstah;

38. dalje Obededoma, in nje¬
gove brate, osem in šestdeset;
in Obededoma, Iditunoviga sina,
in Hosa je postavil vratarja,

39. Sadoka pa, duhovna, in
njegove brate, duhovne 16 ) pred
šotoram Gospodovim na višavi,
ki je bila v Gabaonu,

40. de bi darovali žgavne da¬
rove Gospodu vselej, zjutrej in
zvečer, po vsim, kar je zapisano
v postavi Gospodovi, ki jo je
ukazal Izraelu;

41. in za njim Hemana, in Idi-
tuna, in druge izbrane, vsakte-
riga po njegovim imenu, de bi
hvalili Gospoda, ker njegovo usmi¬
ljenje je vekomaj;

42. tudi Hemana in Idituna, ki
sta trobila s trobento in s cim¬
balami udarjala, in na vse glas-
bino orodje (iyrafaj  Gospodu v
hvalo; sinova Iditunova pa je
naredil vratarja.

43. In vernilo se je vse ljud¬
stvo na svoj dom; in tudi David,
de bi blagoslovil svojo hišo.' 7 )

XVII. Poglavje.

David misli zidati tempelj, Gospod pa mu oznani po preroku Natanu, de mu bo
dal sina, ki bo sozidal tempelj, iu njega kraljestvo bo poterjeno za vselej-
David zahvali Boga za te obljube in tolike dobrote.

14. poveličujte njegovo ime zlasti s spolnovanjem njegove postave.

15. molite Gospoda v njegovim sprelepim svetišu, tudi: olepšani z dobrimi deh-

16. je postavil. — Šotor, ki ga je bil Mojzes napravil, je bil še v Gabaonu *
altarjem za žgavne daritve vred. Tje je David poslal Sadoka, kteriga je b*
Savel postavil višiga duhovna. Abjatar pa je bil viši duhoven per skrinj 1
Božji v Jeruzalemu. Altar za žgavne daritve je ostal še per starim šotor u,
ker Bog še ni bil natanko odločil dariiniga kraja. Skrinja Božja ni bila
dolgo časa per svetim šotoru, ker so jo Izraelci seboj na vojsko jemali, P°
tem pa je bila ostala v mestu Karjatjarimu.

17. de bi pozdravil stanovavce svoje hiše; pozdravljanje pa se je godilo z blag 0
elovilnimi besedami.

367

I. Kroniške bnkve 17.

1. Ko je pa David stanoval
v svoji hiši, je rekel Natanu,
preroku: Glej, jez stanujem v
cedrovi hiši, skrinja zaveze Go¬
spodove pa je pod kožami. 2.Kralj.
7, l.

2. In Natan pravi Davidu:
Vse, kar je v tvojim sercu, štorij
zakaj Gospod je s teboj.

3. Tisto noč pa je prišel glas
Božji do Natana, rekoč:

4. Pojdi, in govori Davidu,
mojimu hlapcu: To pravi Gospod:
f I'i mi ne boš zidal hiše za sta¬
novanje ;

5. saj nisim prebival v hiši
od tistiga časa, ko sim izpeljal
Izrael, do tega dne; temuč vedno
sim spreminjal kraje šotora, in
sim v šotoru

6. prebival z vsim lzraelam.')
Sim li govoril saj eniuiu zmed
sodnikov Izraelovih, kterim sim
hil zapovedal pasti moje ljudstvo,
de bi bil rekel: Zakaj mi niste
zidali cedrove hiše?

7. Zdaj tedaj tako' govori mo-
Jiuiu hlapcu Davidu: To pravi
Gospod vojskinih trum: Jez sim
te  vzel, ko si na pašnikih hodil
z a čedo, de bi bil vodnik mojiga
ljudstva Izraela;

8. in sim bil s teboj, kamor
koli si šel, in sim pobil vse tvoje
sovražnike pred teboj, in sim ti
naredil ime, kakor koga zmed
velicih, ki slove na zemlji.

9. In dal sim svojimu ljud¬

stvu Izraelu kraj, kjer je nase¬
ljeno in prebiva, in dalje ne bo
nadleževano; tudi jih otroci krivice
ne bodo zaterali, kakor spervenja,

10. od dni, v kterih sim dajal
sodnike svojimu ljudstvu Izraelu;
in ponižal sim vse tvoje sovraž¬
nike. Zdaj pa ti oznanim, de ti
bo Gospod hišo sozidal: 1 2 )

11. in ko boš spolnil svoje dni,
de pojdeš k svojim očetam, bom
obudil tvoj zarod za teboj, ki bo
zmed tvojih sinov, in poterdil bom
njegovo kraljestvo.

12. On mi bo sozidal hišo, in
uterdil bom njegov prestol do
vekomaj.

13. Jez mu bom oče, in on
mi bo sin; in svoje milosti mu
ne bom odtegnil, kakor sim jo
odtegnil njemu, ki je bil pred
teboj. 3 )

14. In postavil ga bom v svoji
hiši in v svojini kraljestvu do
vekomaj; in njegov prestol bo
preterden na večno.

15. Po vsili teh besedah, in po
vsi ti perkazni, tako je Natan
govoril Davidu.

16. In ko je bil prišel kralj
David, in se je bil usedel pred
Gospoda, 4 ) je rekel: Kdo sim jez,
Gospod Bog, in kaj je moja hiša,
de mi dodeliš take reči?

17. Pa tudi to se je majhno
zdelo pred tvojim obličjem; in
zatorej si govoril zastran hiše
svojiga hlapca tudi v prihodnje, 5 )

1. sim prebival v šotoru, kakor je tudi ves Izrael prebival v šotorih.

2. lo prerokovanje m njega razlaganje glej 2. Kralj. 7,1.  i. d.; tudi v bukvah
Kraljev, kjer se la zgodba perpoveduje, se najdejo razlage te’ obljube; ondi
naj se tedaj poisejo.

3 - kakor sim jo odtegnil Savlu, ki je bil kralj pred teboj.

4. to je, pred skrinjo zaveze Gospodove, ali pred svetiše.

5 - si govoril od daljnih prihodnjih reči, ki zadevajo mojo hišo.

368

I. Kroniške bnkve f?. 18 .

in si ine naredil imenitniga čez
vse ljudi, Gospod Bog! 6 )

18. Kaj more David še dalje
reci, ko si tako počastil svojiga
hlapca, in ga spoznal?

19. Gospod, zavoljo svojiga
hlapca sipo svojim sercu napravil
vse to veličastvo, in si hotel, de
bi bile znane vse velike reči.

20. Gospod, tebi ga ni ena-
ciga, in ni druziga Boga zunaj
tebe, po vsim, kar smo slišali s
svojimi ušesi;

21. zakaj ktero drugo ljudstvo
je, kakor tvoje ljudstvo Izrael,
edini narod na zemlji, k kterimu
je prišel Bog, de ga je rešil, in
de si ga je naredil ljudstvo, in
je po svoji velikosti in strahovi-
tosti vergel narode spred obličja
tega, kteriga je bi! rešil iz Egipta?

22. In postavil si svoje ljud¬
stvo Izrael sebi v ljudstvo do
vekomaj, in ti, Gospod, si postal
njih Bog.

23. Zdaj tedaj, Gospod, naj
se beseda, ki si jo govoril svo-
jimu hlapcu, in zastran njegove
hiše, poterdi na večno, in stori,
kakor si govoril;

24. in naj ostane, in se pove¬
ličuje tvoje ime do vekomaj, in
naj se govori: Gospod vojskinih
trum je Bog Izraelov, in hiša
Davida, njegoviga hlapca, naj
ostane pred njim.

25. Ti namreč, Gospod, moj
Bog, si odperl uho svojiga hlap¬
ca, 7 * * ) de mu boš sozidal hišo; in
za tega voljo je našel tvoj hla¬
pec zaupanje, de moli pred teboj.

26. Zdaj tedaj, Gospod, ti si
Bog, in si govoril svojimu hlapcu
tolike dobrote;

27. in si začel oblagodarjati
hišo svojiga hlapca, de je vedno
pred teboj; zakaj če jo ti, Go¬
spod, oblagodariš, bo oblago-
darjena na vekomaj!

XVIII. Poglavje.

David premaga Filistejce, Moabijane, Adarezerja, kralja v Sobi, in Sirijane v
Damasku. Tou, kralj v Hematu, pošlje Davidu darov. David oberne za tempelj
vse zlato in srebro in bron, ki ga je bil v vojski perdobil. Viši na Davidovim

dvoru.

1. Zgodilo se je pa po tem,
de je David potolkel Filistejce,
ter jih je ponižal, in vzel Get in
njegove hčere') iz rok Filistejcev;

2. Kralj. 8, 1.

2. in de je potolkel Moabijane,
in de so bili Moabljani hlapci Da¬
vidovi, ki so mu pernašali darove.

3. Tisti čas je David tud 1 2
potolkel Adarezerja, kralja v

6. Drugi prestavljajo hebrejsko: „in si me pogledal po šegi imeni trii<] a
človeka, Gospod Bog ! 11  Drugi: n in si me pogledal kakor v podobi  (ko
predpodobo) človeka, ki je na višavi Gospod Bog to je: in si me p°'
gledal ko predpodobo včlovečeniga Boga, Jezusa Kristusa,

7. to je, ti si razodel svojimu hlapcu, de mu boš dal in ohranil družino, a 1

naslednike na kraljevim sedežu.

1. mesto Get in manjši mesta, ki so bile okrog njega.

I. Kroniške bnkve 18. 19.

v hemaški deželi, ko je bil šel,
de bi razširil svoje kraljestvo do
veke Evfrata.

4. Vjel je tedaj David tav-
žent njegovih vozov, in sedem
tavžent konjnikov, in dvajset tav-
žent mo'ž, pešcov; ter je poliro-
mil vse vozne konje, razun sto
vozov, ktere je sebi perhranil.

5. Prišel je pa še tudi Sirijan
iz Damaska, de bi pomoč dajal
Adarezerju, kralju v Sobi; pa
tudi temu je pobil David dva in
dvajset tavžent mož.

6. In je djal vojšakov v Da¬
mask, de bi mu tudi Sirija slu¬
žila, in dajala darove. In Go¬
spod mu je pomagal v vsim, ka¬
mor je šel.

7. Vzel je David tudi zlate
tule, 2 ) ki sojih imeli Adarezerjevi
hlapci, ter jih je pernesel v Je-
vuzalem;

8. tudi iz Tebata in Kuna,
Adarezerjevih mest, prav veliko
hvona, iz kteriga je Salomon na-
}’ e dil bronasto morje, in stebra,
ln  bronaste posode.

9. Ko je to slišal Tov, kralj
v  Ematu, de je namreč David
pobil vso vojsko Adarezerja, kra¬
lja v Sobi,

10. je poslal Adorama, svo-
.hga sina, k kralju Davidu, de

369

bi ga prosil miru, 3 ) in mu srečo
vošil, ker je potolkel in premagal
Adarezerja; Tov je bil namreč
Adarezerjev nasprotnik.

11. Pa tudi vse zlate in sre-
berne in bronaste posode je po¬
svetil David Gospodu 4 ) s sre-
bram in zlatarn vred, ki ga je
pobral per vsili narodih, iz Idu-
meje, in Moaba, in Amonovim
sinovam, in tudi Filistejcam in
Amalečanam.

12. Abisaj, Sarviin sin, pa jih
je potolkel Edomu v solni dolini
osemnajst tavžent;

13. in je djal zasedov Edom,
de bi Idumeja služila Davidu;
in Gospod je pomagal Davidu v
vsim, kamor je šel.

14. Kraljeval je tedaj David
nad vsim Izraelam, in je delal
sodbo in pravico vsimu svojimu
ljudstvu.

15. Dalje je bil Joab, Sar¬
viin sin, čez vojsko, in Josafat,
Ahiludov sin, čez pisarje; 2. Kralj.
8, 16.

16. Sadok pa, Ahitobov sin,
in Ahimelek, Abjatarjev sin, sta
bila duhovna, in Suša je bil pisar;

17. Banaja, Jojadov sin, pa
je bil čez trume keretov in fele-
tov; dalje so bili Davidovi sinovi
pervi kralju per roči.

XIX. Poglavje.

avid posije sporočnikov milovat Hanona, unionskima kralja, ko mu je bil oče
umer . lanon stori sporočnikam veliko sramoto, ker jih ukaže obriti in jim
su vlije oc ležati. Zavoljo te krivice se Amonovi otroci boje Davida, torej pro¬
sijo zopei njega pomoči v Mezopotamii in v Sirii. Joab in Abisaj, vojvoda
avidove vojske, jih premagata. Sirijani v Maaki prosijo pomoči Sirijane unkraj
Joidana, David pa jih premaga, in oni se mu podajo.

a »r hebrejskim: „in David je vzel zlate škite“.

7 hebrejskim: ,,de bi ga  pozdravil
je daroval David Gospodu, ter jih je djal v sveti zaklad.
U.

24

370

I. Kroniške bnkve 19.

1. Zgodilo se je pa, de je
bil umeri Naas, kralj Amonovih
otrok, in de je kraljeval njegov
sin namesti njega. 2. Kralj. 10, 1.

2. In David je rekel: Storil
bom milost Hanonu, Naasovimu
sinu ; zakaj njegov oče mi je
skazal dobroto. In poslal je Da¬
vid sporočnikov, ga tolažit za¬
voljo smerti njegoviga očeta. Ko
so pa bili prišli v deželo Amo¬
novih otrok, de bi‘tolažili Hanona,

3. so rekli poglavarji Amo¬
novih otrok Hanonu: Ti morebiti
meniš, de jih je David zavoljo
časti do tvojiga očeta poslal, de
bi te tolažili; in ne čutiš, de so
njegovi hlapci k tebi prišli, pre¬
iskovat in ogledovat tvojo de¬
želo?

4. Tedaj je Hanon oplešil in
obril Davidove hlapce, in odrezal
njih suknje od zadnjice do nog,')
ter jih je spustil.

5. Ko so bili odšli, in to spo¬
ročili Davidu, jim je poslal na¬
proti (zakaj veliko sramoto so
bili preterpeli), ter je ukazal, de
naj ostanejo v Jerihi, dokler jim
ne zraste brada, in tedaj naj se
vernejo.

6. Ko so pa vidili Amonovi
otroci, de so krivico storili Da¬
vidu, so Hanon in drugo ljud¬
stvo poslali tavžent talentov sre¬
bra, de bi si najeli iz Mezopo¬
tamije, in iz maaške Sirije, in iz
Sobe vozov in konjnikov.

7. In najeli so dva in tride¬
set tavžent vozov in kralja v
Maaki z njegovim Ijudstvam vred.
Ko so ti prišli, so se ušotorili
Medabi nasproti. Tudi Amonovi

sinovi so se zbrali iz svojih mest
ter so prišli na vojsko.

8. Ko je David to slišal, je
poslal Joaba, in vso vojskino
trumo junaških mož;

9. in Amonovi sinovi so šli
ven, ter so se vstopili v boj zra¬
ven mestnih vrat; kralji pa, ki
so jim bili prišli v pomoč, so
posebej na polji stali.

10. Ko je tedaj Joab vidil, de
se vojska od spredej in za herb-
tam zoper njega napravlja, j e
izbral nar boij serčnih mož zmed
vsiga Izraela, ter je šel nad Si-
rijana.

11. Drugi del ljudstva pa j e
dal pod roko Abisaju, svojinu 1
bratu; in šli so proti Amonovim
sinovam.

12. In je rekel: Če bo Sirija* 1
mene premagal, mi boš ti v po-
moč; če bodo pa Amonovi sinovi
tebe premagali, ti bom jez v pod¬
poro.

13. Bodi serčen, in moško de¬
lajva za svoje ljudstvo, in * a
mesta svojigaBoga; Gospod p a
naj stori, kar je prav pred nje'
goviin obličjem.

14. Šel je tedaj Joab in ljud'
stvo, ki je bilo z njim, zoper Si'
rijana v boj, ter jih je v beg za¬
podil.

15. Ko so pa Amonovi sin 0 ^ 1

vidili, de je bil Sirijan zbežal,
so tudi sami bežali pred Abisa'
jem, njegovim bratam, ter so s h
v mesto; in Joab se je tu “ l
vernil v Jeruzalem. ,

16. Ko je pa Sirijan vidil, de
je padel pred Izraelam, je
sporočnikov, in je perpeljal S irl '

1. to je, jim je dal odrezati oblačila do ledja.

371

I. Kroni ške bukve 19. 20.

jana, ki je unkraj reke; Sofah
pa, poglavar Adarezerjeve vo-
jašine, je bil njih vojvoda.

17. Ko je bilo to Davidu po¬
vedano, je zbral ves Izrael, in
je šel čez Jordan, ter je planil
nad nje, in je obernil vojskino
versto njim nasproti, in oni so
se z njim bojevali.

18. Bežal pa je Sirijan pred
Izraelam; in David je potolkel

zmed Sirijanov sedem tavžent
vozov, in štirdeset tavžent peš-
cov, in Sofalia, vojskiniga po¬
glavarja.

19. Ko so pa Adarezerjevi
hlapci vidili, de jih je Izrael pre¬
magal, so perbežali k Davidu, in
so mu služili; Sirija pa ni hotla
dalje pomoči dajati Amonovim
otrokam.

XX. Poglavje.

Joab, vojvoda Davidove vojske, premaga Amonce in razdene njih mesto Rabo.
David vzame kralju Melkomu krono, in si da iz nje narediti krono, mestnjane
pa ukaže pokončati. Vojske s Filistejci; v njih so bili pobiti trije velikani.

1. Zgodilo se je pa po pre¬
teklim letu, tisti čas, kadar kralji
navadno na vojske hodijo, je Joab
zbral vojsko, in junake iz voja-
s me, ter je pokončal deželo Amo¬
novih otrok; in je šel, in obsedel
Rabo; David pa je ostal v Je¬
ruzalemu, kadar je bil Joab udaril
Rabo, in jo je bil razdjal. 1 ) 2. Kralj.
H, 1 : 12, 1.

2. Vzel je pa David krono
alelkomu 2 ) z njegove glave, in
J e  našel na nji zlata talent teže
tn predrazih biserov; in si je iz
te ga naredil krono; pobral je tudi
v eliko plena iz mesta;

3. ljudstvo pa, ki je bilo v
njem, je izpeljal, in je dal čez
nje iti mlativnice, in sem, in že¬
lezne vozove, 3 ) tako de so bili
razsekani in razterti; tako je storil
David vsim mestam Amonovih
otrok; in se je vernil z vsim svo¬
jim ljudstvam v Jeruzalem.

4. Po tem se je spočela voj¬
ska v Gazeru zoper Filistejce, v
kteri je Sobohaj, Husačan, pobil
Safaja iz Rafaimoviga rodu, ter
jih je ponižal. 2. Kralj. 21, 18.

5. Tudi druga vojska je bila
zoper Filistejce, v kteri jeAde«
odat, 4 ) sin Saltov, 5 ) Betlehemljan,

1. Ta čas, ko je Joab oblegal Rabo, je bil David v Jeruzalemu, In je preše-
sto val z Bctsabejo. Gl. 2. Kralj. 11, 1. Joab je bil vzel le en del mesta,
kraljev grad; po tem pa je bil prišel David, in je razdjal vse mesto. Gl.

2. Kralj. 12, 26—29.

2. „ Ah'(komu  , to je, kralju; kralj se imenuje po hebrejsko „ melek a .

3. s i«t' ah vlaculje ali smuči. Drugi prestavljajo hebrejsko: -jih je raz¬
rezal z žago,  m z železnimi vozovi in z rezin,rfcami“.

4 - »Adeodat",  v latinskim: „Adeodatus u ,  to je, od Boga dan;' v hebrejskim;

,iEl/ianan u . '  ° '

5 - »Saltov«,  v latinskim: „Saltus“,  to je, Gojzdov v hebrejskim; „f?en
•Jair“,  to je, „sin Jairjev‘ ( .

24 *

372 I. Kroniške bnkve 20. 21.

ubil brata Golijata, Getejca, či¬
gar 6 ) suličin drog je bil kakor
tkavsko vratilo.

6 . Pa tudi druga vojska se
je permerila v Getu, v kteri je
bil silno dolg človek, ki je imel
po šest perstov, to je, skupej

štiri in dvajset 5  in tudi ta je bil
iz Rafoviga 7 ) debla rojen.

7. Taje preklinjal Izraela; in
udaril ga je Jonatan, sin Samaa,
Davidoviga brata. Ti so Rafovi
sinovi v Getu, kteri so padli po
roki Davida in njegovih hlapcov.

XXI. Poglavje.

David zapove .Joabu, de naj prešteje vse moštvo, ki je za vojsko; Joab pa se
temu povelju le prav nerad vda. Za tega voljo napove Bog Davidu kazen p®
preroku Gadu, ter mu da na zbiranje eno zmed treh nadlog. David si izvoli
kugo, za ktero pomerje veliko ljudi. David prosi Boga, de naj zanese ljudstvu;
Bog usliši njegovo prošnjo, ogenj z neba zažge njegovo daritev na altarji, in

kuga jenja.

žentkrat tavžent in sto tavžent

1. Vzdignil pa se je satan
zoper Izrael, in je spodbodel Da¬
vida, de bi se preštel Izrael.
2. Kralj. 24, 1. Spod. 27, 24.

2. In David je rekel Joabu,
in poglavarjem ljudstva: Pojdite
in preštejte Izrael od Bersabe do
Dana, in pernesite mi število, de
ga vem.

3. In Joab je odgovoril: Naj
pomnoži Gospod svoje ljudstvo
stokrat toliko, kolikor jih je; niso
li, gospod moj kralj, vsi tvoji
hlapci? Zakaj to vpraša moj kralj,
kar bi se v greh štelo Izraelu? ‘j

4. Pa kraljeva beseda je bolj
obveljala, in šel je Joab, ter je
obhodil ves Izrael, in se je vernil
v Jeruzalem.

5. In je dal Davidu število
teh, ktere je bil obhodil, in našlo
se je vse število Izraelovo tav-

mož, ki so meč izderali; iz Juda
pa je bilo štiri sto in sedemdeset
tavžent vojšakov.

6. Zakaj Levija in Benjamina
ni štel, zato ker je Joab nerad
spolnil kraljevo povelje.

7. Ni pa bilo Bogu všeč, kar je
bilo ukazano, in udaril je Izraelce-

8.  In David je Bogu rekel:
Silno sim grešil, de sim to storil j
prosim, odvzemi krivico svojig a
hlapca, ker sim nespametno delal-

9. In Gospod je govoril Gadu?
vidcu Davidovimu, rekoč:

10. Pojdi, in govori Davidu?
in mu reci: To pravi Gospod•
Zmed trojiga ti dam na zbira¬
nje; eno, kar hočeš, izvoli? d e
ti storim.

11. In ko je prišel Gad k Da¬
vidu, mu je rekel: To gov<n*

6. namreč, Golijatoviga brata suličin drog je bil i. t. d.

7. tudi ta je bil iz rodu velikanov. Perm. 2. Kralj. 21, 20. ...

1. niso li vsi Izraelci tvoji podložni, ki so vselej perpravljeni, deželo braj 1 ' ’

kadar koli jc treba? Zakaj tedaj hočeš, de bi se v mirnih časih vse i» os
popisovalo, in v vojaški stan jemalo? To bi bilo Izraelcam „v greh ‘S t0  J j
v zleg ali v nesrečo, ker bi s tem svojo prostost zgubili, in bi ne vaos
svojiga polja in svojih vinogradov obdelovati.

373

I. Kroniške bukve 21.

Gospod:Izvoli, kar hočeš: 3 .Kralj.
24, 13 .

12 . ali tri leta lakoto 5  ali de
tri mesce bežiš pred svojimi so¬
vražniki, in de njih meču ne moreš
Oteči; ali de tri dni meč Gospo¬
dov in kuga divja po deželi, in
de angelj Gospodov mori po vsih
pokrajina!) Izraelovih; zdaj tedaj
glej, kaj naj odgovorim njemu,
ki me je poslal.

13. I 11  David je rekel Gadu:
Od vsili strani me stiskajo brh¬
kosti, pa boljše mi je, de padem
Gospodu v roke, ker je obilno
njegovo usmiljenje, kakor pa lju¬
dem v roke. 2 )

14. Posla! je tedaj Gospod kugo
v Izrael, in padlo je zmed Izraela
sedemdeset tavžent mož.

15. Poslal je tudi angelja v
Jeruzalem, de bi ga udaril; in
ko je bil udarjen, se je Gospod
°zerl, in se je usmilil zavoljo veli-
Cl ga zlega; in je zapovedal an-
§ e |ju, ki je udarjal: Zadosti je,

že jenja tvoja roka! Angelj
Gospodov pa je stal zraven gumna
Ornana, Jebušejca. 3 )

16. In David je vzdignil svoje
*! c *, in je vidil angelja Gospo¬
do viga stati med nebam in zem¬
ljo, in v njegovi roki izdert meč
ln  obernjen proti Jeruzalemu; in
padli so 011  in starašini, oblečeni
v  žinmate oblačila, z obrazam na
zemljo.

17. In David je rekel Bogu:
Nisim li jez, ki sim ukazal, de
se je šteio ljudstvo? Jez sim, ki

sim grešil, jez, ki sim hudo storil,
Kaj se je ta čeda zadolžila? Go¬
spod, moj Bog, prosim, naj se
oberne tvoja roka na mene in
na hišo mojiga očeta; tvoje ljud¬
stvo pa ne bodi tepeno!

18. Angelj Gospodov pa je za¬
povedal Gadu, naj pove Davidu,
de naj gre in sozida altar Go¬
spod Bogu na gumnu Ornana,
Jebušejca.

19. Šel je tedaj David po Ga¬
dovi besedi, ki mu jo je govoril
v imenu Gospodovim.

20. Ko je bil pa Ornan kviško
pogledal, in je vidil angelja, in
njegovi štirje sinovi z njim, so
se skrili; tisti čas je namreč na
gumnu pšenico mlatil.

21. Ko je bil tedaj prišel David
k Ornanu, ga je zagledal Ornan,
in mu je šel naproti iz gumna,
ter se mu je perklonil z obra¬
zam do tal.

22. In David mu je rekel: Daj
mi kraj svojiga gumna, de na¬
redim na njem altar Gospodu,
tako de prejmeš toliko srebra,
kolikor velja, in de jenja nadloga
izmed ljudstva.

23. Rekel pa je Ornan Da¬
vidu: Vzemi, in stori naj go¬
spod moj kralj, kar koli mu do-
pade; pa tudi volov dam v žgavno
daritev, in mlativnic za derva,
in pšenice v daritev; vse bom
rad podelil.

24. In kralj David mu je rekel:
Nikakor se ne bo tako zgodilo,

I temuč srebra bom dal, kolikor

2. Božja roka je očetovska, in kaznuje iz ljubezni; ljudje pa delajo večkrat
iz strasti in iz hudobije. y drugim pomenu pa je boljše priti ljudem v roke,
kakor Bogu, kakor se bere v Dan. 13, 23. Sir. 11, 22.; zakaj Bog zamore
vekomaj kaznovati, hudo pa, kar nam ljudje napravijo, lanalo mine.

Oranovo gumno je bilo na hribu po imenu „Morija u .

374

I. Kroniške bukve 21. 22.

velja; zakaj ne smem tebi jemati,
in tako Gospodu darovati po¬
darjenih žgavnih daritev.

25. Dal je tedaj David Ornanu
za prostor šest sto zlatih šeklov
po nar pravičniši teži.

26. In naredil je ondi altar Go¬
spodu, in je daroval žgavne da¬
ritve, in mirne daritve, ter je
klical v Gospoda, in uslišal ga
je po ognji z neba nad altarjem
žgavne daritve. 2. Kron. 3, 1.

27. In Gospod je zapovedal
angelju; in vtaknil je svoj meč
v nožnico.

28. Zdajci je tedaj David, ko
vidi, de ga je Gospod uslišal na
gumnu Ornana, Jebusejca, zaklal
ondi darov.

29. Šotor Gospodov pa, kte-
riga je bil Mojzes naredil v pu-
šavi, in altar za žgavne daritve,
je bil tisti čas na višavi v Ga-
baonu. 2. Mojz. 36, 2.

30. In David ni mogel priti do
altarja, de bi bil ondi prosil Boga;
zakaj silno je bil prestrašen, ko
je vidil meč angelja Gospodoviga.

XXII. Poglavje.

David določi mesto, namreč Omanovo gumniše, za tempelj; naroči' svojimu sinu
Salomonu, de naj ga zida; mu zapusti silno veliko zlata, srebra, brona, železa*
karnnja in lesa; ter tudi opominja vse Izraelove poglavarje, de naj per tem
delu podperajo njegoviga sina.

1. In David je rekel: To je
hiša Božja, in to je altar za
žgavno daritev Izraelovo. 1 )

2. In je ukazal, de naj se
zberejo vsi spreobernjenci 2 3 4 ) iz
Izraelove dežele, in je postavil
zmed njih kamnjarje, naj lomijo
in obdelujejo kamne, de bi se
zidala hiša Božja.

3. Tudi je perpravil David
prav veliko železa za žeblje per
vratih, in za sklade in vezi, in
brona nesošteto težo.

4. Tudi cedrov les se ni mogel

preceniti, ki so ga bili Sidonci in
Tii ■ci Davidu napeljali.

5. In David je rekel: Salo¬
mon, moj sin, je majhen in mehek
mladenček; hiša pa, ki jo hočem
zidati Gospodu, mora taka biti)
de se imenuje po vsih deželah j
perpravil mu bom tedaj, kar je po¬
trebno. In za tega voljo je pi’ e “

svojo smertjo perpravil vse stroške-

6. In je poklical Salomona,
svojiga sina, ter mu je ukazal,
naj zida hišo Gospodu, Izraelo-
vimu Bogu.

1. Tukaj (na gori n Morii “, kjer je bilo gumno Omanovo), naj se tempelj
zida, in tukaj naj bo v prihodnje kraj za daritve. David je ta kraj odlocd
po Božjim navdihnjenji, kar se posname iz 2. Kron. 3, 1. Hrib Morija “ j e
bi! proO sevemimu vzhodu od sionske gore; proti severnimu zahodu je bila g<# 9
n Akrd' ,  vsi trije hribi so obsegali jeruzalemsko mesto; poznejše p* se  -’ e
mesto se dalje razširilo po ravnini proti severju.

2. to je, Kananejci, ki so bili ostali med Izraelci, kterim se je bilo življenje
pustilo s to pogojo, de eo se odpovedali malikovanju, in de so opravlja 11
sužnje dela. Glej 3. Kralj. 9, 20. 21.

I. kroniste bukve 22 .  375

7. In David je rekel Salo¬
monu: Moj sin, moja volja je
bila, de bi bil zidal hišo imenu
Gospoda, mojiga Boga; 2. Kralj.
7, 2. Zgor. 17,' 1.

8. pa zgodila se je beseda
Gospodova do mene, rekoč: Ve¬
liko kervi si prelil, in preveliko
vojsk si imel; ne boš mogel zi¬
dati hiše mojimu imenu, ko si
toliko kervi prelil vpričo mene.

9. Sin, ki ti bo rojen, bo prav
miren mož; zakaj dal mu bom
pokoj per vsih sovražnikih okrog
in okrog; in zavoljo tega vzroka
bo Miren 3 ) imenovan ; in mir in
pokoj bom dal v Izraelu vse nje¬
gove dni.

10. On bo zidal hišo mojimu
imenu, in on mi bo sin, jez pa
mu bom oče; in uterdil bom pre¬
stol njegoviga kraljestva čez Izrael
na večno. 2. Kralj. 7, 13: 3. Kralj.

5. Hebr. 1, 5.

11. Zdaj tedaj, moj sin, Go¬
spod bodi s teboj, in bodi srečen,
m zidaj hišo Gospodu, svojimu
Bogu, kakor je govoril od tebe!

12. Naj ti da Gospod -tudi
modrost in razumnost, de mo-
r es vladati Izrael, in ohraniti po¬
stavo Gospoda, svojiga Boga;

13. zakaj po tem boš lahko
Srečen, če ohraniš zapovedi in
pravice, ktere je ukazal Go¬
spod Mojzesu, de naj jih uči
Izraelce; bodi serčen, in moško
se obnašaj, ne boj se, in ne plaši se!

14. Glej, jez sim v svojim ubo¬
štvu 4 ) perpravil stroške za hišo
Gospodovo, zlata sto tavžent ta¬
lentov, in srebra tavžentkrat tav¬
žent talentov, 5 ) brona 6 ) pa in
železa ni pretehtati; zakaj obil¬
nost preseže število; lesa in kam-
nja sim perpravil za vse po¬
trebe.

15. Tudi imaš prav veliko umet¬
nikov, kamnjarjev, in zidarjev, in
tesarjev, in prav modrih za na¬
redim vsih umetnijskih izdelkov

16. iz zlata, in srebra, in bro¬
na, in železa, kteriga ni števila.
Vzdigni se tedaj, in naredi, in
Gospod bo s teboj.

17. David je ukazal tudi vsim
poglavarjem Izraelovim, de naj
pomagajo Salomonu, njegovimu
sinu.

18. Vidite, pravi, de je Go¬
spod , vaš Bog, z vami, in de
vam je dal pokoj okrog in okrog,
in de vam je dal vse vaše so¬
vražnike v roke, in de je pod-
veržena dežela pred Gospodam,
in pred njegovim ljudstvam.

19. Dajte tedaj svoje serca, in
svoje duše, de išete Gospoda,
svojiga Boga; in vzdignite se,
in sezidajte svetiše Gospod Bogu,
de se pernese skrinja zaveze Go¬
spodove, in posode Gospodu po¬
svečene, v Itišo, ki bo zidana
imenu Gospodovimu.

3. »Miren“  pomeni hebrejsko ime „Salomoti“.

4. to je glas ponižnosti. Drugi prestavljajo: r v> svoji revi u  ali ..britkost?,
v dneh svoje vlade, ki so bili polni težave in truda.

5. Talent zlata znese 9650 cesarskih zlatov, ali 45410 goldinarjev; talent
srebra pa znese 2980 goldinarjev noviga denarja. Zastran tega neizrečeno
veliciga zneska glej 3. Kralj. 10. razi. 18.

6 - to je, kotlovine in železa je toliko, de se zavoljo obilnosti ne more stehtati.

376

I. Kroniške bnkve 23.

XXIII. Poglavje.

David zroči kraljevanje svojimu sinu Salomonu, in odloči levitam in duliovnam

opravila v svetim šotoru.

1. Tedaj je David, star in
zelo perleten, postavil Salomona,
svojiga sina, kralja čez Izrael.

2. In zbral je vse Izraelove
poglavarje, in duhovne, in levite.

3. In šteli so se leviti od tri¬
desetih let in čez; 1 ) in našlo se
jih je osem in trideset tavžent
mož.

4. Zmed teh je bilo odbranih
in razdeljenih za službo v hiši
Gospodovi štiri in dvajset tav¬
žent, 2 ) sprednikov 3 ) pa in sodni¬
kov 4 ) šest tavžent.

5. Dalje štiri tavžent vratarjev,
in ravno toliko pevcov, ki so peli
Gospodu na orodje, ki ga je bil
naredil za petje.

6. In razdelil jih je David po
verstah Levijevih sinov, namreč
Gersona, in Kaata, in Merarija.

Zgor. 6, 1.

7. Sinovi Gersonovi so bili:
Leedan in Semej.

8. Sinovi Leedanovi: pogla¬
var Jahiel, in Zetan, in Joel,
trije.

9. Sinovi Semej evi: Salomit,
in Hosiel, in Aran, trije; ti so
poglavarji Leedanovih družin.

10. Dalje Semejevi sinovi: Le-
het, in Ziza, in javs, in Barija;
ti so Semejevi sinovi, štirje.

11. Bil je pa Lehet pervi, Ziza
drugi; dalje Javs in Barija nista
imela veliko sinov, zatorej sta
se v eno družino in v eno hišo
štela.

12. Sinovi Kaatovi: Amram in
lsaar, Hebron in Oziel, štirje.

13. Sinovi Amramovi: Aron
in Mojzes. Odločen pa je bil
Aron, de bi služil v presvetim,
on in njegovi sinovi na večno,
in de bi zažigal kadilo Go¬
spodu, po svoji šegi, in hvalil
njegovo ime na večno. Zgor. 6, 3.
Hebr. 5, 4.

14. Sinovi Mojzesa, možaBo-
žjiga, so se tudi perštevali Le-
vijevimu rodu.

15. Sinovi Mojzesovi: Gersom
in Eliezer. 2. Mojz. 2, 22. in 18, 3. 4.

16. Sinovi Gersomovi: Subuel,
pervi.

17. BilisopasinoviEliezerjevi:
Rohobija, pervi; 5 ) Eliezer pa ni
imel druzih sinov. Dalje so
Rohobijevi sinovi silno pomno¬
žili.

1. Po teh letih je David dal sperviga levite šteti (primeri 4. Mojz. 4, 3.)»
poznejše pa jih je ukazal šteti od dvajsetiga leta (v. 24. in 2£.), ker se n>u
je zdelo, de tudi mlajši leviti službo lahko opravljajo, ker ni bilo več p°'
treba, kakor v pušavi, svetiga šotora z vso njegovo pripravo prenašati
postavljati. Tako se dajo soediniti verste 3. 24. 27.

2. de so se verstili v opravljanji svoje službe.

3. V hebrejskim: „pixarjev“.  Glej 5. Mojz. 16, 18.

4. de so mnoge pravde razsojevali.

5. pervi in poslednji rojeni, ker ni bilo druzih sinov. Gl. Mat. 1, 25.

377

I. Kroniste bnkve 23.

18. Sinovi Isaarjevi: 6 ) Salo-
mit, pervi.

19. Sinovi Hebronovi: Jerijav,
pervi, Amarija, drugi, Jahaziel,
tretji, Jekmaam, četerti.

20. Sinovi Ozielovi: Miha,
pervi, Jesija, drugi.

21. Sinovi Merarijevi: 7 ) Mo-
holi in Musi. Sinovi Moliolijevi:
Eleazar in Kis.

22. Umeri je pa Eleazar, in
ni imel sinov, ampak hčere; in
vzeli so jih Kisovi sinovi, njih
hratje. 8 )

23. Sinovi Mirsijevi: Moholi,
in Eder, in Jerimot, trije.

24. Ti so bili sinovi Levijevi
po svojih rodovinah in družinah,
poglavarji po verstah in številu
posameznih glav, kteri so oprav¬
ljali službine dela v hiši Go¬
spodovi od dvajsetiga leta in
čez.

25. David je namreč rekel:
Pokoj je dal Gospod, Izraelov
P°g, svojimu ljudstvu, in pre-
nivališe v Jeruzalemu do veko¬
maj ;

26. in leviti ne bodo opravila
'meli, de bi še nosili šotor, in
v se njegove posode za službo.

27. Po poslednjih zapovedihDa-
vidovih se bo tudi štelo število
Levijevih sinov od dvajsetih let
in čez;

28. in bodo pod roko 9 ) Aro-
novili sinov za službo v hiši Go¬
spodovi, na dvoriših, in v hramih,
in v kraji očiševanja, in v sve-
tišu, 10 ) in per vsili službinih delih
v hiši Gospodovi.

29. Duhovni pa bodo čez po-
kladne krulie, in čez daritev iz
pšenične moke, in čez opresne
mlince, in čez ponve, in čez opra¬
ženo, in čez vso tehto in mero; 11 )

30. leviti pa naj stojezjutrej, 12 )
de hvalijo in prepevajo Gospodu;
in ravno tako na večer,

31. ne le ob darovanji žgavnih
daritev Gospodovih, ampak tudi
ob sabotah, in mlajih, in druzih
praznikih, 13 ) po številu in po
šegah vsaktere reči, vedno pred
Gospodam.

32. In naj čujejo nad stražo 14 )
zavezniga šotora, in nad šego
svetiša, in nad stražo Aronovih
sinov, svojih bratov, de služijo
v hiši Gospodovi.

6- Glej zg or. v. 12., kjer se imenuje v 1saar u .

7 - Glej zgor. v. 6., kjer je imenovan „Merari“.

t° je, njih strički so si jih zaročili. Prim. 4. Mojz. 27, 3. 6 : 36. 7.

9- to je, bodo pod poveljem, pod oblastjo Aronovih mlajšev.

0. Namesti: „v kraji očiševanja, in v svetišu“,  je v hebrejskim: „v oči-
sevanje vsiga sveti g a a  naj služijo.

' Y,  |? m P®y nu  J e  kila. hranjena mera in tehtnica, ker so z njima merili in
.y. a ; . za Q ^ a y*i ev ’ ll#  ? r# moko > °lje, ali težo šekla. Primeri 2. Mojz. 30,

. . ojz. , 7. Vse imenovane opravila so bile poleg hebrejskima tudi

levitam zrocene. r  ° J

12. leviti naj stoje v tempeljnu ob času darovanja.

13. naj bodo leviti . . . vedno pred Gospodam, ter naj skerbno opravljajo svojo
službo v šotoru Gospodovim.

14- nad službo, ki se po navadi opravlja v sv. šotoru.

378

1. Kroniške bukve 34.

XXIV. Poglavje.

David razdeli Aronove sinove, to je, Eleazarjevo in Itamarjevo rodovino, v štiri
in dvajset verst, in jim po vadljeji odloči službo. Enako razdeli tudi levite, in
jim po vadljeji odkaže opravila.

1. Dalje so bili med Arono-
vimi sinovi ti razdelki: Aronovi
sinovi: IVadab, in Abiu, in Ele-
azar, in Itamar.

2. Umerla pa sta Nadab in
Abiu pred svojini očetam brez
otrok; duhovstvo pa sta oprav¬
ljala Eleazar in Itamar. 3. Mojz.
10, 2 : 4. Mojz. 3, 4.

3. In razdelil jih ‘) je David,
to je, Sadoka zmed Eleazarjevih
sinov, in Ahimeleka 1 2 ) zmed Ita-
marjevih sinov, po njih verstah
in službi. 3 )

4. In našlo se je veliko več
Eleazarjevih sinov med poglavar¬
skimi možmi, 4 ) kakor sinov Ita-
marjevih. Dodelil pa je njim, to
je, Eleazarjevim sinovam, šest¬

najst poglavarjev po njih druži¬
nah, in Itamarjevim sinovam osem
po njih družinah in hišah. 5 6 )

5. Dalje je razdelil obe dru¬
žini 5 ) po vadljejih; 7 ) bili so nam¬
reč poglavarji svetiša in pogla¬
varji Božji 8 ) takti zmed sinov Ele¬
azarjevih, kakor zmed sinov Ita-
inarjevih.

6. In popisal jih je Semeja, 9 )
Natanaelov sin, pisar, levit, vpričo
kralja, in poglavarjev, in Sadoka,
duhovna, 10 ) in Ahimeleka, Abja-
tarjeviga sina, tudi vpričo pogla¬
varjev duhovskih in levitovskih
družin; eno hišo, ki je bila čez
druge postavljena, 1  ’) Eleazarjevo;
drugo hišo pa, ki je pod seboj
imela druge, Itamarjevo. 12 )

1. namreč Eleazarjeve in Itamarjeve mlajše, ki so bili tisti čas.

2. Ahimelek je bil Abjatarjev sin. Glej v. 6.

3. Je odločil Sadokove mlajše od Abjatarjevih, in je naredil med njimi raz-
delke za službo.

4. našlo se je med Eleazarjevimi mlajši veliko več družinskih poglavarjev,
kakor med Itamarjevimi mlajši.

5. Postavil je šestnajsterim Eleazarjevim rodovinam šestnajst poglavarjev, m
osmerim Itamarjevim rodovinam osem poglavarjev, vsili skupej štiri in dvajset-

6. namreč Sadokove in Ahimelekove družine.

7. Vadljej naj bi določil red, po kterim naj se duhovni med seboj verste v
službi; tako se je odvernila sumljivost in-zavidnost.

8. bili so poglavarji duhovnov v svetišu in per Božji službi.

9. po versti, kakor jih je bil namreč vadljej zadel.

10. prav za prav Sadoka, višiga duhovna.

11. Semeja je popisal Eleazarjevo hišo ali družino, ki je bila postavljena cei j
druge družine, ter je bila med njimi naj imenitnejši, in je bila z njimi vre
ene duhovske rodovine in en razred duhovnov; potem pa je popisal Itamarje' 0
družino, ki je tudi pod seboj imela več družili duhovskih družin.

12. Vadljali so zverstama, enkrat za Eleazarjeve, enkrat pa za Itamarjeve, tak®
de se je poredama en duhovski razred naredil iz Eleazarjevih mlajšev, •[(
eden iz Ttamarjevih. Ker je bilo Itamarjevih rodovin le osem, so posledUJ 1
vadljeji zadevali le Eleazarjeve mlajše.

I. Kroniške bukve 24. 379

7. Došel pa je pervi vadljej
Jojaribu, 13 ) drugi Jedeju,

8. tretji Harimu, četerti Se-
Orimu,

9. petiMelkiju, šestiMajmanu,

10. sedmi Akosu, osmi Abi-

>, u )

11. deveti Jesvatu, deseti Se-
heniju,

12. enajsti Elijasibu, dvanajsti
Jakimu,

13. trinajsti Hopfu, štirnajsti
Isbaabu,

14. petnajsti Belgu, šestnajsti
Emerju,

15. sedemnajsti Ilezirju, osem¬
najsti Afsesu,

16. devetnajsti Eeteju, dvajseti
Hezekielu,

17. en in dvajseti Jahinu, dva
in dvajseti Gamulu,

18. tri in dvajseti Dalajavu,
štiri in dvajseti Maazijavu.

19. To so njih verste po njih
opravilih, 15 ) de hodijo v hišo Go¬
spodovo po svoji šegi pod roko 16 )
Arona, svojiga očeta, kakor je
napovedal Gospod, Izraelov Bog.

20. Dalje zmed Ge vij e vi lf si¬
nov, ki so bili ostali, zmed Amra-
niovih sinov, 17 ) je bil Subael,

in zmed Subaelovih sinov Jehe-
deja.

21. In zmed Rohobijevih si¬
nov 18 ) poglavar Jesija.

22. Isaarijev sin pa je bil Sa-
leinot, 19 ) in Salemotov sin Jahat;

23. in njegov sin 20 ) Jerijav,
pervi, Amarija, drugi, Jahaziel,
tretji, Jekmaan, četerti.

24. Ozielov sin Miha, Mihov
sin Samir.

25. Mihov brat Jesija, in Je-
sijev sin, Zaharija.

26. Merarijevi sinovi: Moholi
in Musi. Ozijavov sin Beno.

27. Merarijev sin je bil tudi
Ozijav; in Soam, in Zahur, in
Hebri. 21 )

28. Dalje Moholijev sin: Ele-
azar, ki ni imel otrok.

29. Sin Kisov 22 ) pa: Jerameel.

30. Musijevi sinovi: Moholi,
Eder in Jerimot. Ti so bili sinovi
Gevijevi po hišah svojih družin.

31. In vergli so tudi oni vad¬
ljej e s svojimi brati, Aronovimi
sinovi, vpričo Davida, kralja, in
Sadoka, in Ahimeleka, in pogla¬
varjev duhovskih in levitovskih
družin; veči in manjši, 23 ) vse je
vadljej enako razdelil.

13. Pervi duhovski razred je bila rodovina, ktere poglavar je bil .Jojarib.

14. Primeri Luk. t, 5., kjer se Caharija šteje v Abijev rod.

15. To so njih razdelki k njih opravilam.

16. Pod oblastjo. Primeri zgor. 23. razi. 9. Štiri in dvajseteri duhovski razredi
so se verstili v svoji službi.

7 oo liUI I^ , Aronove  rodovine, ki je bila sama odločena v duhovstvo (Zgor.
<vo, 13.).

18. k t eri so se močno množili. Glej zgor. 23, 17.

19. »balemol  se imenuje zgor. 23, 18. n Salomit“.

% n l e y. ov  . H0 ,, mora  razumeti: „Hehronov sinje bil Jerijav 11 ,  ne pa:
»jahatov  Sfn a ; to se vidi iz pogl. 23, 19

21. ti so bili namreč Ozijavovi sinovi.

22. je bil „Mo/m/(jev“ sin. Glej zgor 23 21

23.  „vedi in manjši “, to je, visoki in nizki, poglavarji in njih n«'' "»«“)«'
bratje, vsi so vadljali. Drugi razlagajo: „starji in mlajši Kakor so bili
duhovni, Aronovi mlajši, razdeljeni v štiri in dvajset verst, iu so po vadljanji

380

1. Kroniške bnkve 35.

XXV. Poglavje.

Sinovi Asafovi, Hemanovi in Iditunovi, ki so bili odločeni za petje. Pevci se
razdelijo po vadljeji v štiri in dvajset verst.

1. Tedaj so David in viši voj-
skine trume ') odločili v službo
sinove Asafove, in Hemanove, in
Iditunove, de bi prerokovali 2 ) na
citre, in brenklje, in cimbale, in
de bi po svojim številu sebi zra¬
čeno službo opravljali.

2. Zmed sinov Asafovih: Za-
hur, in Jožef, in Natanija, in
Asarela, Asafovi sinovi; pod roko
Asafa, ki je prerokoval per kra¬
lj'- 3 )

3. Dalje Iditun. Iditunovi si¬
novi: Godolija, Sori, Jeseja, in
Hasabija, in Matatija, šesteri,
pod roko svojiga očeta Idituna,
ki je na citre prerokoval pred
njimi, ki so slavili in hvalili Go¬
spoda.

4. TudiHeman. Hemanovi si¬
novi: Bokijav, Matanijav, Oziel,
Subuel, in Jerimot, Hananija,
Hanani, Elijata, Gedelti, in Ro-

memtiezer, in Jesbakasa, Meloti,
Otir, Mahazijot.

5. Vsi ti so bili sinovi He-
mana, ki je bil kraljev videc 4 ) v
besedah Božjih, de je povzdigo¬
val rog; 5 ) dal je pa Bog He-
manu štirnajst sinov in tri hčere.

6. Vsi so bili pod roko svo¬
jiga očeta razdeljeni, de so peli
v tempeljnu Gospodovim na cim¬
bale, in brenklje, in citre, za
službo v hiši Gospodovi per kra¬
lji; pod Asafam namreč, in Idi—
tunam, in Hemanam.

7. Bilo je pa število tistih z
njih brati vred, ki so učili petje
Gospodovo, vsi učeniki, dve sto
in osem in osemdeset. 6 )

8. In vergli so vadljeje po
svojih verstah po enakim, viši in
niži, enako učeni in neučeni. 7 )

9. In došel je pervi vadljej
Jožefu, ki je bil zmed Asafo-

zvedili, kako naj se v svoji službi verste; tako so bili tudi leviti razdeljeni
v štiri in dvajset verst, in vadljej je določil, po kterim redu naj bodo med
duhovske verste razdeljeni.

1. David in zgor. 24, 6. imenovani viši, duhovski in deželski oblastniki s °
odločili v službo.

2. „ prerokovali “, to je, svete pesmi peli. Glej t. Kralj. 10, 5.

3. ki je kraljevim svetim pesmim napeve delal, in jih je tudi prepeval. Drugi
razlagajo: ki je svete pesmi pel v Jeruzalemu per kraljevim novim šotor' * 1 ’
ne pa v Gabaonu per starim šotoru.

4. to je, pevec svetili pesem per svetim šotoru.

5. de je povikševal Božjo moč. Primeri Ps. 88, 19. i. d.

6. Pevci so bili razdeljeni v štiri in dvajset razredov ali verst (v. 9—3l-)>
kakor duhovni in leviti. Vsak razred je imel dvanajst učenikov, vsih skupaj
je bilo tedaj 288. Pod njih oblastjo je bilo veliko število pevcov, ki niso 1
še prav izurjeni v petji; zatorej so se mogli še vaditi pouku  svojih učeniku' •

7. Vergli so vadljeje, de so zvedili versto, po kteri naj vsakteri služi. 1
pevski razredi so bili razdeljeni med posamezne duhovske verste ravno tako.
kakor tudi drugi leviti, ki so imeli svoje opravila.

I. Kioniške bukve 25. 26. 381

vih. 8 ) Drugi Godoliju, njemu in
njegovim sinovam in njegovim
bratam, dvanajsterim. 9 )

10. Tretji Zaharju, njegovim
sinovam in bratam, dvanajsterim.

11. Ceterti Isarju, njegovim
sinovam in bratam, dvanajsterim.

12. Peti Nataniju, njegovim si¬
novam in bratam, dvanajsterim.

13. Šesti Bokijavu, njegovim
sinovam in bratam, dvanajsterim.

14. Sedmi Isreelu, njegovim
sinovam in bratam, dvanajsterim.

15. Osmi Jesaju, njegovim si¬
novam in bratam, dvanajsterim.

16. Deveti Mataniju, njegovim
sinovam in bratam, dvanajsterim.

17. Deseti Semeju, njegovim
sinovam in bratam, dvanajsterim.

18. Enajsti Azareelu, njegovim
sinovam in bratam, dvanajsterim.

19. Dvanajsti Hasabiju, njego¬
vim sinovam in bratam, dvanaj¬
sterim.

20. Trinajsti Subaelu, njego¬
vim sinovam in bratam, dvanaj¬
sterim. /

21. Stirnajsti Matatiju, njego¬
vim sinovam in bratam, dvanaj¬
sterim.

22. Petnajsti Jerimotu, njego¬
vim sinovam in bratam, dvanaj¬
sterim.

23. Šestnajsti Hananiju, nje¬
govim sinovam in bratam, dva¬
najsterim.

24. Sedemnajsti Jesbakasu,
njegovim sinovam in bratam, dva¬
najsterim.

25. Osemnajsti Hananitu, nje¬
govim sinovam in bratam, dva¬
najsterim.

26. Devetnajsti Melotitu, nje¬
govim sinovam in bratam, dva¬
najsterim.

27. Dvajseti Elijatu, njegovim
sinovam in bratam, dvanajsterim.

28. En in dvajseti Otirju, nje¬
govim sinovam in bratam, dva¬
najsterim.

29. Dva in dvajseti Gedeltitu,
njegovim sinovam in bratam, dva¬
najsterim.

30. Tri in dvajseti Mahazijotu,
njegovim sinovam in bratam, dva¬
najsterim.

31. Štiri in dvajseti Romemti-
ezerju, njegovim sinovam in bra¬
tam, dvanajsterim.

XXVI. Poglavje.

Vratarji per svetišu Gospodovim. Čuvaji nad zakladi Gospodoviga svetiša. Učeniki,
pisarji in sodniki zunaj mesta po deželi.

1. Razdelki vratarjev') pa so | bili: Zmed Koretovih: 2 ) Mese-

8. ki je bil Asafov sin. Čez pervo pevsko versto je bil postavljen Jožef; zmed
njegovih sinov, bratov ali tudi sorodnikov je bilo izbranih še drugih enajst
učenikov (razi. ti.), in tudi druzih nižih pevcov v potrebnim številu.

9. to je, bilo jih je dvanajst učenikov, zraven nižih pevcov.

1. v tempeljnu in okrog tempeljna. Razdeljeni so bili tudi v štiri in dvajset
razredov, in so imeli štiri poglavarje.

2 - Kore je bil iz rodovine Kaata, ki je bil Levijev sin.

I. Kroniške bnkve 26 .

382

lemija, Koretov sin, 3 ) zmed Asa-
fovih sinov. 4 )

2. Meselemijevi sinovi: Za-
harija, pervorojeni, Jadihel, drugi,
Zabadija tretji, Jatanael, ceterti,

3. Elam, peti, Johanan, šesti,
Elioenaj, sedmi.

4. Obededomovi sinovi 5 ) pa:
Semeja, pervorojeni, Jozabad,
drugi, Joaha, tretji, Sahar, če-
terti, Natanael, peti,

5. Amiel, šesti, Isahar, sedmi,
Eolati, osmi; zakaj blagoslovil
ga je Gospod.

6. Semeju, njegovima sinu,
pa so bili rojeni sinovi, spredniki
svojih družin; bili so namreč prav
terdni možje.

7. Semejevi sinovi 6 ) tedaj:
Otni, in Rafael, in Obed, Elza-
bad, njegovi bratje, 7 ) prav terdni
možje; tudi Eliu in Samakija.

8. Vsi ti so bili zmed sinov
Obededomovih; oni in njih sinovi
in bratje, prav terdni za službo;
dva in šestdeset zmed Obededo¬
movih.

9. Dalje Meselemijevi sinovi
in njih bratje, prav močni, osem¬
najst.

10. Zmed Hosovih pa, to je,
zmed Merarijevih sinov: 8 ) Semri,
poglavar (ni imel namreč pervo-
rojenca, 9 ) in za voljo tega gaje
postavil njegov oče poglavarja),

11. Helcija, drugi, Tabelija,
tretji, Zaharija, četerti. Vsi ti so
bili sinovi in bratje Hosovi, tri¬
najst.

12. Ti so bili razdeljeni za
vratarje, de bi vedno ko pogla¬
varji straž, kakor tudi njih bratje,
služili v hiši Gospodovi.

13. Vergli so se tedaj vadljeji
po enakim, malim in velikim po
njih družinah, za vsaktere vrata.

14. Zadel je tedaj vadljej iz-
hodnji del, 10 ) Selemija; * 11 ) dalje
je Zahariju, njegovimu sinu, možu
prav modrimu in zvedenimu, ko
je vadljal, došla severna stran;

15. Obededomu in njegovim si-
novam pa proti jugu; na ti strani
hiše je bilo zbirališe starašin. |2 )

16. Sefimu in Hosu proti za¬
hodu per vratih, ki deržijo na pot
v breg; 13 ) straža proti straži. 14 )

17. Proti izhodu pa je bilo šest
levitov, in proti severju štirje p°
dnevi, in proti jugu tudi štirje p°

3. »Meselemija“  je bil iz Koretove rodovine.

4. iz tiste družine Koretoviga rodu, ktere očak je bil Asaf. Zgor. 6, 3T. 96
„ Asaf 14  imenuje „ Abiasaf “.

5. Obededom je bil tudi iz Koretoviga rodu.

6. V eni versti se imenuje „ Seme /“, v eni pa „Semeja“.

7. namreč, Otnijevi bratje, prav jaki, serčni možje.

8. „Hosa u  je bil iz hiše Merarija, Levijeviga sina.

9. pervorojenec je bil ali umeri, ali pa ni bil zmožen za pervorojenske pravice-

10. to je, zadel je vadljej njega, ki bo stražili sprednik per izhodnjih vratih-

11 . n Selemija u  se imenuje zgor. 2. v. n Meselemija u .  ...

12.  V hebrejskim: „Oltededomu proti jugu , in njegovim sinovam pef ' llSl

Anupimu “ (per hiši zbirališa ali zaloge j. . .

13. V hebrejskim: „Supimu in Hosahu proti zahodu per vratih Saleke  .

kjer gre cesta gori “ (na hrib z imenam „Morija u ). „

14. tako de je straža postavljena proti straži; drugi prestavljajo: ^straiu  5
straxo“,  namreč zaporedama.

383

I. Kroniške bukve 26 .

dnevi, in kjer je bilo zbirališe, 15 )
po dva in dva.

18. Tudi per hramih vratarjev
proti zahodu štirje na potu, in
po dva po hramih. 16 )

19. To so razdelki vratarjev
zmed sinov Koretovih in Mera-
rijevih.

20. Dalje je bil Ahija čez za¬
klade hiše Božje, in čez svete
posode.

21. Sinovi Ledana, Gersoni-
toviga sina: 17 ) od Ledana so bili
poglavarji družin Ledana, Ger-
sonitoviga: Jehieli; 18 )

22. Jehielovi sinovi: Zatan in
Joel, njegova brata, 19 ) sta bila
čez zaklade hiše Gospodove.

23. Zmed Amramovih, in Isa-
arjevih, in Hebronovih in Ozi-
helovih

24. pa Subael, sin Gersoma,
Mojzesoviga sina, sprednik čez
zaklade ;

25. tudi njegovi bratje od Eli—
e zerja, kteriga sin je bil Raha-
kija, in tega sin Isaija, in tega
sin Joram, tudi tega sin Zekri,
•n tega sin Selemit;

26. ta Selemit in njegovi bratje
s o bili čez zaklade svetih reči,

ktere je posvetil kralj David, in
poglavarji družin, in viši čez tav-
žent, in stotniki, in vojskini vod¬
niki;

27. iz vojsk in od plena iz bojev
so to posvetili za popravo in za
orodje tempeljna Gospodoviga.

28. Vse to pa je posvetil Sa¬
muel, videc, in Savel, Kisov sin,
in Abner, Nerjev sin, in Joab,
Sarviin sin. Vsi so to posvetili
po roki Selemita, in njegovih
bratov. 20 )

v-'

29. Cez Isaarjeve pa je bil
Honenija, in njegovi sinovi, za
zunanje opravila per Izraelu, 21 )
de so ga učili in sodili. 22 )

30. Dalje zmed Hebronovih:
Hasabija in njegovi bratje, prav
terdni možje, tavžent in sedem sto
jih je bilo čez Izrael unkraj Jor¬
dana proti zahodu, za vse dela
Gospodove, 23 )in v kraljevo službo.

31. Zmed Hebronovih pa je bil
Jerija poglavar po njih družinah
in rodovinah. V šlirdesetim letu
kraljestva Davidoviga so bili pre¬
šteti, in našli so se prav terdni
možje v Jazeru v Galaadu, 24 )

32. in njegovi bratje, močnejši
starosti, dva tavžent in sedem

15- V hebrejskim: „per  (hiši) Asupimu po dva 11 .  Primeri razi. 12.

V hebrejskim: „ Per Parbaru  (predmestji) proti zahodu so tali štirje
na potu , dva per Parbaru 11 .  — n Parbar (i  in Šaleliet“  ste imeni vrat
v sveti šotor.

j 7 - 5 j Ledan ci ,  zgor. 23, 7. „Lcedan“ ,  je bil Gersonov sin.

18. „Jehieli a ,  zgor. 23, 8. v Jahiel cl ,  je bil Leedanov sin.

90  ' Je ^‘ e * ova  brata sta bila čez zaklade.

• « ai i 8 °. biI l imenovan ' m °žje Bogu posvetili ali svetimu šotoru podarili,

je 10  > e einitu in njegovim bratam v varstvo izročeno. Iz te verste se vidi,
de m samo David, ampak de so tudi Samuel, Savel in junaški vojvodi sv«-
timu šotoru daroval, od tega, kar so bili v  vojski perdobili.

1- „zunanje opravila “ se imenujejo v nasprotji opravil v sv. šotoru.

V hebrejskim: „so bili pisarji  (spredniki, uredniki) in sodniki «.

za vse razsodbe in druge deželske opravila, ki so jih Izraelci med dela
službe Božje steli, ker je bil Bog njih kralj.

24 - „Jazer“  je bilo veliko mesto na izhodnji strani Jordana.

384

I. Kroniške bnkve 26. 27.

sto družinskih poglavarjev. Po- Manasetoviga rodu, za sleherno
stavil pa jih je David kralj čez službo Božjo in kraljevo.
Rubnove, in Gadove, in polovico

XXVII. Poglavje.

Poglavarji Davidovih vojskinih trum, ki so se zaporedama vsak mesec verstili
v službi. Poglavarji posameznih Izraelovih rodov. Davidovi služabniki, sveto-
vavci in poglavar vse njegove vojske.

1. Otroci Izraelovi pa so bili
po svojim številu družinski po¬
glavarji, viši čez tavžent, in stot¬
niki, in spredniki, kteri ‘) so slu¬
žili kralju po svojih trumah, 2 ) ter
so prihajali, in odhajali po po¬
sameznih mescih v letu, in vsak-
teri je bil čez štiri in dvajset
tavžent.

-2. Čez pervo trumo v pervim
mescu je bil Jesboam, sin Zab-
dielov, in pod njim (jih je bilo)
štiri in dvajset tavžent.

3. Zmed sinov Faresovih je
bil poglavar vsili poglavarjev v
vojskini trumi pervi mesec.

4. Trumo druziga mesca je
imel Dudija, Ahohičan, in za njim
je bil drugi po imenu Makelot,
kije vodil del vojske, štiri in dvaj¬
set tavžent.

5. Vojvoda tretje trume v
tretjim mescu pa je bil Banaja,
sin Jojadov, duhoven, 3 ) in v nje¬
govim oddelku (jih je bilo j  štiri
in dvajset tavžent.

6. Ta je Banaja, ki je bil
nar bolj junaški zmed tridesetih,
in čez tridesetere; 4 ) bilje pa čez

njegovo trumo Amizabad, njegov
sin. 5 )

7. Četerti, v četertim mescu,
je bil Asahel, brat Joabov, in
Zabadija, njegov sin, za njim j
in v njegovi trumi (jih je biloj
štiri in dvajset tavžent.

8. Peti, v petim mescu, je bil
poglavar Samaot, Jezerec; in v
njegovi trumi (jih je bilo)  štiri
in dvajset tavžent.

9. Šesti, v šestim mescu, j e
bil Hira, sin Akesa, Tekuanaj
in v njegovi trumi (jih je bilo)
štiri in dvajset tavžent.

10. Sedmi, v sedmim mescu,
je bil Heles, Falonec, zmed sinov'
Efrajmovih; in v njegovi trum 1
(jih je bilo)ht\v\  in dvajset tavžent'

11. Osmi, v osmim mescu, j e
bil Sobohaj, Husatičan, iz debla
Zarahitoviga; in v njegovi trum 1
(jih je bilo)  štiri in dvajset tav¬
žent.

12. Deveti, v devetim mescu,
je bil Abiezer Anatočan, zmed
sinov Jeminovih; 6 ) in v njego)' 1
trumi (jih je bilo)  štiri in dvaj¬
set tavžent.

1. spredniki ali poveljniki, ki so služili kralju.

2. z vojaškimi^ trumami, ki so jim bile izročene.

3. dvorski služabnik, ki je bil per kralji. Primeri 2. Kralj. 8, 18.

4. ki je bil čez tridesetere junake postavljen.

5. to je, je bil poveljnik pod njegovo oblastjo.

6. je bil iz mesta Anotota iz Benjaminoviga rodu.

385

I. Kroniške bnkve 21.

13. Deseti, v desetim mescu,
je bil Maraj, in on je bil Netofa-
tičan iz debla Zarajeviga; in v
njegovi trumi (jih je bilo j  štiri
in dvajset tavžent.

14. Enajsti, v enajstim mescu,
je bil Banaja, Faratonec, zmed
sinov Efrajmovih; in v njegovi
trumi (jih je bilo j  štiri in dvaj¬
set tavžent.

15. Dvanajsti , v dvanajstim
niescu, je bil Holdaj, Netofatičan,
iz debla Gotonieloviga; in v nje¬
govi trumi (jih je bi/oj  štiri in
dvajset tavžent.

16. Dalje so bili 7 ) čez rodove
Izraelove: čez Rubnove vojvoda
Eliezer, sin Zekrijev; čez »Sime¬
onove vojvoda Safatija, sin Ma-
ahov;

17. čez LevijeveHasabija, sin
Kamne, lov • čez  Aronove »Sadok;

18. čez Juda Eliu, sin Da-
v ’idov; čez Isaharja Amri, sin
Mihaelov;

19. čez Zabulonove Jesmaja,
s jn Abdijev; čez Neftalijeve Je-
'itnot, sin Ozrielov;

20. čez sinove Efrajinove Osej,
sin Ozaziutov ; čez  polovico rodu
'lanasetoviga Joel, sin Fadajev;

21. in čez polovico rodu Ma-
"asetoviga v Galaadu Jado, sin
■^aharijev; čez Benjaminove pa
Jasiel, sin Abnerjev;

22. čez Danove pa Ezrihel, sin
Jerohamov; ti so poglavarji sinov
Izraelovih. 8 )

23. David pa jih ni hotel šteti
od dvajsetih let niže $ ker je bil
Gospod rekel, de bo namnožil
Izrael kakor zvezde na nebu. 9 )

24. Joab, Sarviin sin, jih je
bil začel šteti, pa ni bil dokon¬
čal, 10 ) ker je bila zavoljo tega
jeza planila nad Izrael$ in za¬
torej število teh, ki so bili pre¬
šteti, ni bilo djano v letne bukve
kralja Davida. Zgor. 21, 2.

25. Čez  zaklade kraljeve pa je
bilAzmot, sin Abdielov; čez te
zaklade pa, ki so bili po mestih,
in po vaseh, in po stolpih, 11 ) je
bil Jonatan, sin Ozijev.

26. čez  poljsko delo pa, in
čez kmete, ki so obdelovali zem¬
ljo, je bil Ezri, sin Kelubov;

27. in čez obdelovavce vino¬
gradov Semeja, Romatičan; čez
vinske hrame pa Zabdija, Afonec;

28. čez oljkovo in figovo drevje
pa, ki je bilo na ravninah, Ba-
lanan, Gederan; čez oljne shrambe
pa Joas.

29. Dalje čez goveda, ki so
se pasle v Saronu, I2 ) je bil po¬
stavljen Šetraj, Saronecj in čez
goveda v dolinah, Safat, sin Adli-

j eV 5

30. čez kamele pa Ubil, Isma-

7. poglavarji rodov, ki so obravnovali opravila svojih rodov; doslej imenovani
poglavarji so bili vojaški poveljniki.

8. Poglavarji Aserjeviga in Gadoviga rodu niso imenovani. Verjetno je, de
so bdi izpuseni ze v pervih prepisih, ker so jih pisarji spregledali.

9 David m hotel steli tacih, ki so bili manj stari ko dvajset let, ker jih je
bilo poBozji obljubi preveč, de bi se bili preštevali; zadovoljin je bil tedaj s
stevilam tacih, ki so bili že za vojsko.

|°- dveh rodov celo ni stel. .Glej 2. Kralj. 24, 1. Zgor. 21, 6.

j 1 - Ti zakladi so bili blezo zaloge žita in družili pridelkov!

18 ;  „Saron“  prav rodovitna planjava od Karmela proti jugu, ali med Cesarejo
>n Jopami, ob morji.
ir.

25

I. lironiške bnkve 27 .  28.

386

belec, in čez osleJadija, Mero-
natičan;

31. čez ovce pa Jaziz, Aga~
rejic; vsi ti so bili poglavarji
premoženja kralja Davida.

32. Jonatan pa, stric Davidov,
je bil svetovavec, moder in učen
mož. On in Jahiel, sin Hakamoni-
tov, sta bila per kraljevih sinovih.

33. Ahitofelj je bil tudi kraljev
svetovavec, in Kusaj, Arahičan,
prijatel kraljev.

34. Za Ahitofeljnam je bil Jo-
jada, sin Banajev, iti Abjatar.
Poglavar kraljeve vojske pa je
bil Joab.

XXVIII. Poglavje.

David pokliče viši stanove v zbor; jim perpoveduje, de je Bog’ njegoviga sina
Salomona Izraelu kralja izvolil, in de bo ta Gospodu tempelj zidal; jih opominja*
de naj zvesto spolnujejo Božje zapovedi; spodbuduje svojiga sina Salomona, <j e
naj zvesto služi Gospodu; mu poda načert ali podobo tempeljna in vsiga ozidja
in orodja; mu zroči vse, kar je bil za to Božje delo perpravil; in poslednji 1 ’

ga budi’ k serčnosti.

1. Sklical je tedaj David v
Jeruzalem vse Izraelove pogla¬
varje, vojvode rodov in sprednike
trum, ki so stregli kralju, tudi
viši čez tavžent, in stotnike, in
te, ki so bili čez premoženje in
posestva kraljeve, in svoje sinove
z dvorniki vred, in vse veljavne
in premočne v vojskini trumi.

2. In ko se je bil kralj vzdignil,
in je stal, pravi: Poslušajte me,
moji bratje, in moje ljudstvo!
Mislil sim, de bi bil zidal hišo,
v kteri bi počivala skrinja zaveze
Gospodove, in podnožje našiga
Boga, 1 ) in sim vse za zidanje
perpravil ;

3. Bog pa mi je rekel: Ne
boš zidal hiše mojimu imenu, zato
ker si mož vojak, in si kri pre¬
lival; 2. Kralj.'7, 13. Zgor. 22, 8.

4. mene pa je Gospod, Bog

Izraelov, izvolil zmed vse hiše
mojiga očeta, de bi bil kralj če/<
Izrael na večno; 2 ) iz Juda nam¬
reč je izvolil poglavarje, 3 ) dalj 6
iz hiše Judove hišo mojiga očeta;
in zmed sinov mojiga očeta m 11
je bilo prijetno, de je mene iz¬
volil kralja čez ves Izrael.

5. Pa tudi zmed mojih sino^
(zakaj veliko sinov mi je dal G 6 "
spod) je izvolil Salomona, mo¬
jiga sina, de bi sedel na pi -e "
stolu kraljestva Gospodoviga č e? '
Izrael, Modr. 9, 7.

6. in mi je rekel: SalomOjb
tvoj sin, bo zidal mojo hišo, 1,1
moje veže; zakaj njega sim r/j "
volil v sina, in jez mu bom o ce ’

7. in uterdil bom njegovo kra¬
ljestvo do vekomaj, če bo sta'
novitno spolnoval moje zapove* 11
in pravice, kakor tudi dans.

1. „ Podnožje “ se imenuje skrinja zaveze, ker je bil Gospod pričujoč ,ia<
kerubinama, ki sta bila nad skrinjo.

2. „na rečno" po svojim zarodu, kteri je Kristus.

3. vladarje. Glej zgor. 5, 2: 1. Mojz. 49, 10, Sodri. 1, 2.

i Kroniške bnkve 28, 387

8. Zdaj tedaj vpričo vsiga
Izraeloviga zbora, ko naš Bog
posluša: 4 ) Spolnujte in premiš¬
ljujte vse zapovedi Gospoda, na-
šiga Boga, de posedate dobro
deželo, in jo zapustite svojim
sinovam za seboj do vekomaj.

9. Ti pa, Salomon, moj sin!
spoznaj Boga svojiga očeta, in
služi mu s popolnim sercam, in
* voljnim duham; zakaj Gospod
preiskuje vse serca, in razume
vse misli duhov. č 1 e boš njega
•skal, ga boš našel; če ga boš
pa zapustil, te bo zavergel na
večno. Ps. 7, 10. Jer. 29, 13. 14.

10. Zdaj tedaj, ker te je Go¬
spod izvolil, de mu zidaš hišo
svetiša, bodi serčen in dodelaj.

11. Dal je pa David Salomonu,
svojimu sinu, načert 5 ) lope, in
teinpeljna, 6 ) in hramov, 7 ) in zgor¬
nje hiše, 8 ) in stanic v znotra-
n jim, 9 ) in spravne hiše, 10 )

12. in tudi vsili dvoriš, kar jih

je bil namenil, in hramov okrog in
okrog za zaklade hiše Gospo¬
dove in za zaklade svetih reči, 1 ')

13. in razdelkov duhovskih in
levitovskih za vse dela v hiši
Gospodovi, in za vse posode v
službi hiše Gospodove;

14. zlata 12 ) po teži 13 ) za sle¬
herno posodo per službi, tudi
težo srebra po raznosti posod in
del,

15. pa tudi za zlate svečnike,
in za njih svetilnice, zlata po meri
vsakteriga svečnika in svetilnic;
enako je tudi dal za sreberne
svečnike za njih svetilnice po raz¬
nosti mere težo srebra. 14 )

16. Zlata je tudi dal za mize
pokladnih kruhov po različnosti
miz; 15 ) enako tudi srebra za
druge sreberne mize,

17. tudi za vilice, in skledice, 16 )
in kadilnice l7 ) nar čistejšiga zlata,
in za zlate levčke; 18 ) po velikosti
mere je razdelil težo za levčka

4. vas opominjam: Spolnujte in premišljujte.

5- v načert“  ali podobo (model). Perm. 2. Mojz. 25, 9. Popis Gospodovima
tempeljna in njegovih posod glej 3. Kralj in 2. Kron.

(i - V hebrejskim: „načert lope in njenih /liš“  (svetiga in presvetiga),

7- V hebrejskim: »zakladnic 11  za shrambo zakladov.

8. nar viši stanice ali obednice v perzidanim poslopji,
nar bolj znotranjih stanic ali prebivavnic.

„Spravna hiša u  je presveto, kamor je šel viši duhoven enkrat vsako

leto spravljat ljudstvo z Bogam.

U- Glej zgor. 26, 20. 26. Ti hrami so bili blezo stanice v perzidanim poslopji,
ki se tukaj drugič imenujejo.

2. to je, David je dal tudi zlata i. t. d.

14 I)- kolikor ga je bilo potreba za vsako posodo.

• , avi Je  “kazal, de bi se bilo nekaj svečnikov in posod naredilo iz srebra;
>aomon pa je dal narediti deset svečnikov in vso drugo posodo iz zlata.
2. Kron. 4, 21. °  r

15. Poleg hebrejskiga mize niso bile različne teže.

16. V hebrejskim: „in kozarce 11 .  Glej 2. Mojz. 27, 3

J7. V hebrejskim: „vcrče\  ali pa tudi „ kadilnice “.

‘ 8 - V hebrejskim: „za zlate kupice« ; beseda „levčke u  v naši prestavi se
mora tudi razlagati za »kupice« , za take namreč ki so imele nekaj levove
Podobe.

25

I. Kroniške bukve 28. 29.

388

in levčka; enako je tudi za sre-
berne levčke odločil razno težo
srebra.

18. Za altar pa, na kterim se
kadilo zažiga, je dal nar čistej—
siga zlata, de bi se iz njega na¬
redila podoba voza kerubinov, 19 )
ki sprosterata perute, in pokri¬
vata skrinjo zaveze Gospodove.

19. Vse, reče, je prišlo spi¬
sano z roko Gospodovo do mene,
de razumem vse dela predpo-
dobe. 20 )

20. Rekel je tudi David Sa¬

lomonu, svojimu sinu: Moško de¬
laj, in močen bodi, in naredi; ne
boj se, in se ne plaši; zakaj Go¬
spod, moj Bog, bo s teboj, in
te ne bo odpravil, tudi ne zapu¬
stil, dokler ne dokončaš vsiga
dela v službo hiše Gospodove.

21. Glej, razdelki duhovnov in
levitov za vso službo v hiši Go¬
spodovi so tebi v pomoč, in so
perpravljeni, in poglavarji in
ljudstvo vedo spolnovati vse tvoje
zapovedi.

XXIX. Poglavje.

David perpoveduje Izraelovimi! zboru, koliko deje  perpravil za zidanje lem*
peljna Gospodoviga, in podeli v ta namen tudi od svojiga premoženja veliko
zlata in srebra. Pervaki v njegovim kraljestvu ga posnemajo, ter dajo prosto¬
voljno veliko darov za tempelj. Davidova molitev. Darovanje in gostovanje-
Salomona mazilijo v drugo, in mu obljubijo pokoršino. David umerje.

1. In David, kralj, je govoril
vsimu zboru: Bog je izvolil Sa¬
lomona, mojiga sina samiga, ki
je še mlad in šibek, delo pa je
namreč veliko; zakaj ne perprav-
lja se prebivališe človeku, ampak
Bogu.

2. Jez pa sim z vsimi svo¬
jimi močmi perpravljal stroške za
hišo svojigaBoga: zlato za zlate
posode, in srebro za sreberne,
bron za bronaste, železo za že¬
lezne, les za lesene, in karane

onikove in kakor steklenaste, i»
raznih barv, in vsaktere drage
kamne, in parskiga marmorja prav
obilno; 1 2 * 1 )

3. in verh tega, kar sim da¬
roval v hišo svojiga Boga od
svoje lastnine zlata in srebra?
dam v tempelj svojigaBoga, razu' 1
tega, kar sim perpravil za sveto
hišo,

4. tri tavžent talentov zlata
od ofirskiga zlata, in sedem tav¬
žent talentov srebra prav očise-

19. to je, podoba kerubinov, ktera sta bila kakor voz, ker je Bog nad njitoa

počival, in je bil pričujoč. Glej 2. Kralj. 22, 11. ..

20. to je, ves ta načert tempeljna mi je prišel od Boga, kteri ml ga je vdihuj
ali v serce zapisal, de razumem vse reči na načertu; ali pa tudi: de i' aZ
urnem vse reči tempeljna, ki je predpodoba prihodnjiga duhovniga tempelj j 1 ®"

1. n Kamne omkove li ,  to je, marmorja barve nohtov na perstih; n^ a _ e
steklenaste “, to je, bele kamne kakor steklo; nekteri mislijo alabasti«
kamne; drugi prestavljajo: „vdelane kamne, 11  morde v zlato in srebro: ^

parskiga marmorja to je, beliga marmorja iz otoka Para (Paros)
egejskim morji; v hebrejskim: n in marmorjeviga kamnja v obilnos

I. KroniŠke bnkve 99.

niga, de se prevlečejo tempelj-
nove stene.

5. In naredijo naj se vse dela,
kjer je treba zlata, iz zlata, in kjer
je treba srebra, iz srebra, po rokah
umetnikov; in če kdo kaj prosto¬
voljno daruje, naj napolni dans
svojo roko, in naj daruje Go¬
spodu, kar hoče. 4. Kralj. 12, 4.

6. Obljubili so tedaj pogla¬
varji družin, in viši Izraelovih
rodov, tudi viši čez tavžent, in
stotniki, in poglavarji kraljevih
posestev,

7. in so dali za dela hiše Go¬
spodove zlata pet tavžent talen¬
tov, in zlato v 2 ) deset tavžent,
srebra deset tavžent talentov,
brona osemnajst tavžent talentov,
tudi železa sto tavžent talentov.

8. In per komur koli so se
uašli kamni, so jih dali v zaklade
hiše Božje po roki Jahiela, Ger-
sonca. 3 )

9. In veselilo se je ljudstvo,
ko so darove prostovoljno obe¬
tali, ker so jih iz vsiga serca
darovali Gospodu; pa tudi Da-
v id, kralj, se je veselil v velikim
veselji ; 4 3

10. in je hvalil Gospoda vpričo
v se množice, ter je rekel: Cešen
hodi Gospod, Bog Izraela, na-

389

šiga očeta, od vekomaj do ve¬
komaj !

11. Tvoja, Gospod! je veli¬
častnost, in mogočnost, in slava,
in zmaga, in tebi bodi hvala; vse
namreč, kar je v nebesih in na
zemlji, je tvoje; tvoje. Gospod!
je kraljestvo, in ti si čez vse
poglavarje. 5 )

12. Tvoje je bogastvo, in tvoja
je slava; ti gospoduješ čez vse,
v tvoji roki je moč in mogočnost,
v tvoji roki velikost in gospo¬
stvo čez vse.

13. Zdaj tedaj, naš Bog, tebe
slavimo, in hvalimo tvoje častito
ime.

14. Kdo sim jez, in kdo je
moje ljudstvo, de ti moremo vse
to obljubiti? 6 ) Tvoje je vse, in
kar smo prejeli iz tvoje roke,
smo tebi dali.

15. Popotniki smo namreč pred
teboj in ptujci, kakor vsi naši
očetje. Naši dnevi so kakor senca
na zemlji, in ni nobene pomude. 7 )
7. Modr. 2, 5.

16. Gospod, naš Bog, vsa ta
obilnost, ki smo jo perpravili, de
bi se zidala hiša tvoj im u svetimu
imenu, je iz tvoje roke, in tvoje
je vse.

17. Vem, moj Bog, de posku-

2. „?n zlatov u ,  v hebrejskim: „in a dar koti".  „Adarkon “ ali „darkemon u
(glej 1. Ezdr. 2, 69. Nehem. 7, 70. 71. 72.) je teža zlata, ktere teže vrednost
se prav ne ve; nekteri mislijo, de je perzijansko zlato z imenam „darik“
(darikus), ki se je tako imenoval po perzijanskim kralji Darii, in je veljal
ok°li poldruziga cesarskiga zlata. Dereser, razlagavec svetiga pisma, pravi,
de bi bilo »pet tav&ent talentov zlata“  zneslo po navadni štetvi 61,185.000
zlatov, »deset tavžzent talentov srebra (<  pa 21,910.000 tolarjev.

3. Jahiel je bil viši čez svetišne zaklade. Gl. zgor. 26, 20. 21.

4. ker je vidil, de ljudstvo z veseljem daruje. Perm. 2. Kor. 9, 7.

5. David se je pred Dogam ponižal, ter mu očitno čast in hvalo dajal, m
ravno to ga je še le delalo zares veliciga.

6 - V hebrejskim: „de ti moremo vse to prostovoljno darovati

7 -  Nismo lastniki blaga, ki si nam ga dal, ampak smo le tvoji hišniki; smo
Popotniki, in vživamo te reči le kratki čas, ko smo na zemlji. Glej Modrost. 2,5.

I. Kronistke bukve 29.

390

šaš serca, in priprostost ljubiš;
zatorej sim tudi jez v priprostosti
svojiga serca vesel daroval vse
to, in tvoje ljudstvo, ki se je
tukaj znašlo, sim vidil z velikim
veseljem tebi darovati darov.

18. Gospod, Bog Abrahama,
in Izaka, in Izraela, naših oče¬
tov, ohrani na večno to voljo njili
sere, in vedno naj ostane ta duli
v tvoje češenje!

19. Tudi Salomonu, mojimu
sinu, daj popolno serce, de ohrani
tvoje zapovedi, tvoje pričevanja, 8 )
in tvoje šege; in de vse stori,
in sozida hišo, za ktero sim
stroške perpravil.

20. Zapovedal pa je David
vsimu zboru: Hvalite Gospoda,
našiga Boga! In hvalil je ves
zbor Gospoda, Boga svojih oče¬
tov; in so se nagnili, ter se glo¬
boko perklonili pred Bogam, in po
tem pred kraljem.

21. In so darovali klavne da¬
ritve 9 ) Gospodu, in so darovali
žgavnih darov naslednji dan, tav-
žent juncov, tavžent ovnov, tav-
žent jagnjet s svojimi pitnimi da¬
ritvami, in po vsi šegi, prav obilno
za ves Izrael. 10 )

22. In so jedli in pili pred Go¬
spodam tisti dan v velikim ve-
selji. In so mazilili vdrugič Sa¬
lomona, Davidoviga sina; 11 ) ma¬
zilili pa so ga Gospodu v po¬

glavarja, 12 ) in Sadoka v duhovna.
3. Kralj. 1, 34. 39.

23. In Salomon je sedel na
prestolu Gospodovim ko kralj na¬
mesti Davida, svojiga očeta, in
vsim je dopadlo, in ves Izrael
mu je bil pokoren.

24. Pa tudi vsi poglavarji in
mogočni, 13 ) in vsi sinovi kralja
Davida so dali roko, in so bili
podložni Salomonu, kralju.

25. Poveličal je tedaj Gospod
Salomona čez ves Izrael, in dal
mu je slavo v kraljestvu, ka-
koršne ni imel noben Izraelov
kralj pred njim.

26. Tedaj je David, Isajev sin,
kraljeval čez ves Izrael.

27. In dni, v kterih je kralje¬
val čez Izrael, je bilo štirdeset
let; v Hebronu je kraljeval sedem
let, in v Jeruzalemu tri in tri¬
deset let. 3. Kralj. 2, 11.

28. In umeri je v lepi staro¬
sti, poln dni, in bogastva, in slave;
in kraljeval je Salomon, njegov
sin, namesti njega.

29. Dela kralja Davida pa, po-
prešnje in poslednje, so zapisane
v bukvah Samuela, vidca, in v
bukvah Natana, preroka, in v
bukvah Gada, vidca; 14 )

30. in vse njegovo kraljevanje,
in junaštvo, in časi, ki so pre¬
tekli pod njim, bodi si v Izrael«,
bodi si v vsili kraljestvih zemlj e *

8. tvojo spričano zavezo z nami, tvoje postave.

9. verjetno, daritve za greh in za zadolženje.

10. pridjali so namreč še mirnih daritev za gostije. Vhebrejskim: „.y pitnimi doni'
vami , m drugimi daritvami  (mirnimi daritvami) v obilnosti za res Izrael 1 ’ 1 ’-

11. Verjetno je, de se je to drugo maziljenje še le zgodilo po Davidovi smeri'-
Ponovilo se je maziljenje morebiti zato, ker se je pervo maziljenje bolj v
naglici in brez pristojne slovesnosti zgodilo. Primeri 3. Kralj. 1, 1. i. d.

12. to je, v namestnika Božjiga, ker je bil Bog sam pravi kralj Izraelov,

13. Drugi prestavljajo: ,,vsi knezi in junaki “.

14. n vidca“,  ki je vidil po Božjim razodenji skrivne reči.

I. Poglavje.

Salomon daruje z vso množico Izraelovo vred po duhovnu favžent daritev v
Gabaonu. Gospod se mu perkaže po noči, in Salomon ga prosi modrosti. Gospod
mu da modrost, in še tudi veliko bogastva in slave. Salomon si napravi veliko
konj in vozov. Obilnost zlata in srebra v Jeruzalemu. Kupčija s konji.

1. ^feoterjen je bil tedaj Sa¬
lomon, Davidov sin, v svojim
kraljestvu, in Gospod, njegov
Bog, je bil z njim, ter ga je
poveličal na visoko. 3. Kralj. 3,1.

2. In zapovedal je Salomon
ysimu Izraelu, višini čez lavžent,
m stotnikam, in vojvodam, in sod-
oikam po vsim Izraelu, in"po¬
glavarjem družin; 1 )

3. in je šel z vso množico
11  a višavo v Gabaonu, kjer je bil
šotor zaveze Gospodove, ki ga
jo bil naredil Mojzes, služabnik
Božji, v pušavi.

4. Skrinjo Božjo pa je bil
David prenesel iz Karjatjarima
na mesto, ktero ji je bil perpravil,
in kjer ji je bil postavil šotor,
to je, v Jeruzalemu. 2. Kralj. 6,
17: 1. Kron. 16, 1: 2. Mojz. 37, l!

5. Tudi bronasti altar, kte-
riga je bil naredil Beseleel, sin
Urita, Hurjeviga sina, je bil ondi 2 )
pred šotoram Gospodovim; in Sa¬
lomon ga je tudi obiskal, in ves
zbor.

6. In Salomon je stopil k bro-
nastimu altarju pred šotor zaveze
Gospodove, in je daroval na njem
tavžent daritev. 3 )

7. Pa glej, tisto noč se mu
je perkazal Bog, rekoč: Prosi,
kar hočeš, de naj ti dam.

8. In rekel je Salomon Bogu:
Ti si skazalDavidu, mojimu očetu,
veliko milost, in postavil si mene
kralja namesti njega.

9. Zdaj tedaj, Gospod Bog,
naj se spolni tvoja beseda, ki si
jo obljubil Davidu, mojimu očetu;
ti si me namreč naredil kralja čez

1. de naj giedo z njim, obhajat zahvalin praznik z daritvami.

2. namreč v Gabaonu. Perm. 2 .  Mojz. 31, 2: 38, 1—30.

3 - po duhovnih'je daroval žgavnih daritev, ne pa sam.

392 II. Kroniške

svoje veliko ljudstvo, ktero je tako
neštevilno, kakor prah na zemlji.

10. Daj mi modrost, in raz¬
umnost, de noter in ven hodim 4 )
pred tvojim ljudstvam: kdo nam¬
reč more to tvoje ljudstvo, ki
je tako veliko, prav soditi? Modr.
9, 10.

11. Bog pa je rekel Salomonu:
Ker je to bolj dopadlo tvojimu
sercu, in nisi prosil bogastva, in
premoženja, in slave, tudi ne duš
tistih, ki so te sovražili, pa tudi
ne prav veliko dni življenja; prosil
si pa modrosti in vednosti, de
moreš soditi moje ljudstvo, čez
ktero sim te postavil kralja;

12. ti je dana modrost in ved¬
nost; pa tudi bogastvo, in pre¬
moženje, in slavo ti bom dal, tako
de nobeniga med kralji, ne pred
teboj, ne za teboj ni bilo tebi
enaciga.

13. Prišel je tedaj Salomon z

bukve 1. 2.

višave v Gabaonu v Jeruzalem
pred šotor zaveze, 5 ) in je kra¬
ljeval nad Izraelam.

14. In nabral si je vozov in
konjnikov, ter je imel štirdeset
tavžent vozov, in dvanajst tav-
žent konjnikov, in jih je djal v
vozne mesta 6 ) in k kralju v Je¬
ruzalem. 3. Kralj. 10, 26.

15. In napravil je kralj srebra
in zlata v Jeruzalemu kakor kam-
nja, in cedrov kakor divjiga figo-
viga drevja, ki raste na ravninah
v veliki obilnosti.

16. Vodili pa so se mu konji
iz Egipta in iz Koe 7 ) po kra¬
ljevih tergovcih, kteri so hodili
in jih kupovali po ceni,

17. voz s štirimi konji za šest
sto srebernikov, 8 ) in konje po
sto in petdeset, ravno tako se je
godila kupčija po vsih kraljestvih
Hetejcov in per sirskih kraljih.

II. Poglavje.

Število delavcov za stavbo Gospodovima tempeljna. Salomon pni,si Hirarna, til'
skiga kralja, de naj mu posije umetnica moža in lesa z Libanona. Hiram m«
obljubi vse to, in si izgovori živeža za delavce. Število delavcov in nosačev.

1. Sklenil pa je Salomon zi¬
dati hišo imenu Gospodovimu,
sebi pa kraljevi dvor.

2. In je odštel sedemdeset
tavžent mož, kteri bi nosili na
ramah, 1 ) in osemdeset tavžent,

kteri bi obdelovali kamnje v go¬
rah, in njih sprednikov tri tav¬
žent in šest sto. 2 )

3. Poslal je tudi k Hiranub
tirskimu kralju, rekoč: Kakor si 1
delal z Davidam, mojim očetam ?

4. de prav hodim, de prav delam in živim.

5. pred šotor, ki ga je bil David naredil.

6. v vozne mesta “, kjer so bile staje za vozove in konje narejene.

7. V hebrejskim je, kakor je bilo razloženo 3. Kralj. 10, 28. 29.

8. ali šeklov, okrog tri sto goldinarjev.

1. odbral je 70,000 mož za nošnjo raznih bremen.

2. Poleg 3. Kralj. 5, 16. jih je bilo le 3300; kar jih je tukaj več, nan» e<
tri sto, so bili morebiti spredhiki, in so bili v bukvah Kraljev izpušeni.

393

II. Kroniške bukve 2 .

in si mu pošiljal cedroviga lesa,
de si je naredil hišo, v kteri je
tudi stanoval; 3. Kralj. 5, 2.

4. tako ravnaj z menoj, de
sozidam hišo imenu Gospoda, svo¬
jiga Boga, de jo posvetim 3 ) v
zažiganje kadila pred njim, in v
kajenje dišav, in v vedno pokla-
danje kruhov, in za žgavne da¬
ritve zjutrej in zvečer, in ob sa-
botah, in mlajih, in praznikih
Gospoda, našiga Boga na večno,
kar je zapovedano Izraelu.

5. Hiša namreč, ki jo želim
zidati, je velika; zakaj velik je
naš Bog čez vse bogove.

6. Kdo bo tedaj v stanu pre¬
moči, de bi sozidal njemu vredno
hišo? Če ga nebo in nebes ne¬
besa ne morejo obseči, kolik sim
jez, de bi mu mogel hišo zi¬
dati? Vender le zato, de se užiga
kadilo pred njim. 4 )

7. Pošlji mi tedaj zvedeniga
tooža, kteri zna delati v zlatu in
srebru, v bronu in železu, v za-
gorelorudečim, in v škerlatu, in
J  višnjevim, 5 ) in kteri zna izde¬
lati izreze s temi umetniki vred,
ktere imam seboj v Judeji in v
Jeruzalemu, ki jih je perpravil
^avid, moj oče.

8. Pa tudi cedroviga lesa mi
P°šlji, in jeloviga, in smrekoviga

z Libanona; vem namreč, de tvoji
hlapci znajo tesati les z Libanona;
in moji hlapci bodo s tvojimi hlapci,

9. de se mi perpravi lesa prav
veliko; zakaj hiša, ki jo želim
zidati, je silno velika in sloveča.

10. Delavcam pa, ki bodo te¬
sali les, tvojim hlapcam, bom dajal
v jedilo pšenice tri tavžent korov,
in ječmena ravno toliko korov, 6 )
in vina dvajset tavžent mer, 7 ) tudi
olja dvajset tavžent satov. 8 )

11. Odgovoril pa je H iram,
tirski kralj, po listu, ki ga je
poslal Salomonu: Ker je Gospod
ljubil svoje ljudstvo, zatorej je
tebi dal nad njim kraljevati.

12. In perstavil je, rekoč: Česen
bodi Gospod, Bog Izraelov, ki
je vstvaril nebo in zemljo, ki je dal
kralju Davidu modriga sina, in
zvedeniga, in previdniga in raz-
umniga, de sozida hišo Gospodu,
in sebi dvor.

13. Pošljem ti tedaj razumniga
in prav zvedeniga moža, Hirama,
svojiga očeta, 9 )

14. sinu žene zmed hčer Ba¬
novih, čigar oče je bil Tirec, kteri
zna delati v zlatu in srebru, v
bronu in železu, in v marmorji,
in v lesnini, tudi v zagorelorude-
čim, in višnjevim, in tančici, in
škerlatu; in kteri zna izrezovati

3- de jo odločim za službo Božjo v zažiganje i. t. d.

4. Vender pa mu hočem hišo zidati, tode le zato, de se užiga kadilo pred
njim, ne pa zato, de bi mu perpravil prebivališe, ktero bi ga obsegalo.

v zagoreloi udečim, škerlatastim in višnjevim blagu, in kteri tudi sploh zna
ravnati s temi barvami.

7  j®. der ^ b J iz d 6■/„ vaganov po našim. Primeri 3. Kralj. 4. razi. H-

razi * 35 a 1  ” >a ov  ’ »bat“  je blizo pol vedra po našim. Primeri 3. Kralj. 7.

5. je tretji del „bata“.  V hebrejskim: »dvajset tavžent batov olja“.

Ječmen in vino sta opuseha v 3. Kralj. 5, H se  pa tukaj v misel vzameta.

kteriga spoštujem, kakor svojiga očeta. Primeri Sodn. 17, 10. Drugi pre¬

stavljajo hebrejsko: „ moža mojiga očeta “ kije  že mojimu očetu sluzil.

II. Krouiške bukve 2. 3.

394

vsaktere izdolbnine, razumno znaj¬
ti, kar koli je v delu potrebno,
s tvojimi umetniki vred, 10 ) in z
umetniki inojiga gospoda Davida,
tvojiga očeta.

15. Pšenico tedaj, in ječmen,
in olje, in vino, klero si obljubil,
moj gospod, pošlji svojim hlapcam.

16. Mi pa bomo natesali lesa
z Libanona, kolikor ga boš po¬
treboval, ter ga bomo spravili v
plavili po morji v Jope; ti pa boš
skerbel, de se perpelje v Jeru¬
zalem.

17. Preštel je tedaj Salomon
vse može spreobernjence, * 1 ') ki
so bili v Izraelovi deželi po šte-
venji, po kterim jih je preštel
David, njegov oče; in našlo se
jih je sto in tri in petdeset tav-
žent in šest sto.

18. In napravil je zmed njih
sedemdeset tavžent, de so teže
nosili na ramah, in osemdeset
tavžent, de so kamnje obdelovali
na gorah; tri tavžent in šest sto
pa sprednikov čez dela ljudstva.

III. Poglavje.

.Salomon začne zidati tempelj. Naredi lopo in presveto; napravi kerubina, za'
grinjalo in dva stebra pred tempeljnam.

1. In Salomon je začel zidati
hišo Gospodovo v Jeruzalemu, na
gori Morii, ktera je bila poka¬
zana Davidu, njegovimi! očetu,')
na mestu, ktero je bil perpravil
David, na gumnu Ornana, Je-
busejca. 3. Kralj. 6, 1 : 2. Kralj. 24,
25: 1. Kron. 21, 26.

2. Začel je pa zidati drugi
mesec v četertim letu svojiga kra¬
ljevanja.

3. In to je podlaga, 2 ) ki jo
je Salomon vložil, ifc je zidal hišo

Božjo; dolgosti po stari meri 3 )
šestdeset komolcov, širokosti dvaj¬
set komolcov.

4. Sprednja lopa pa, ki je
segala po dolgim poleg mere hišne
širjave, je bila dvajset komolcov
dolga in sto in dvajset komolcov
visoka; 4 ) in pozlatil jo 5 ) je zno-
trej z nar čistejšim zlatarn.

5. Tudi veliko hišo 6 ) je po¬
kril z jelovimi deskami, in je po¬
vsod nabil plošice iz prečistig a
zlata, in je na nji izdolbel palme

10. kteri bo v družbi s tvojimi umetniki vse modro iznajdcl in izdelal.

11. vse ptujce, ki so se bili k judovski veri spreobernili. Glej 1. Kron. 22,

1. po preroku Gadu. Glej 1. Kron. 21, 15. 26. 28: 22, 1. 2.

2. to je podlagna mera, po kteri je Salomon tempelj zidal.

3. po meri iz Mojzesovima časa. Po vernitvi iz Babilona se je mera sprc» ie '
nila. Primeri Eceh. 40, 3. 5 : 43, 13.

4. prav za prav je bila le dvajset komolcov visoka, kakor se bere tudi v enoj'
hebrejskim rokopisu, v več rokopisih greške prestave, in v arabski presta' •
Hebrejsko berilo, iz kteriga je izvirala naša prestava, je bilo blezo poziiej®
prenarejeno po lopi herodijanskiga tempeljna, ki je bila res 120 konriol f;n
visoka.

5. hišo je znotrej pozlatil z nar čistejšim zlatarn.

6. to je, sveto, ki je bilo veliko veči, kakor presveto.

395

II. Kroniške bukve 3.

in kakor verižice, ki so se med
seboj sklepale.

6. Tudi tlak v tempeljnu je
z nar dražjim marmorjem vložil
prav lepo. 7 )

. . Dalje je bilo zlato prav
•zčišeno, 8 ) s kteriga plošicami je
prevlekel hišo in njene tramove,
in podboje, in stene, in duri, in
izrezal je kerubinov v stene.

8. Naredil je tudi hišo pre-
sveliga, dolgo po hišni širjavi
dvajset komolcov, in enako široko
dvajset komolcov, in prevlekel jo
je z. zlatimi plošicami okoli šest
sto talentov teže.

9. Pa tudi žeblje je naredil
zlate, tako de je vsak žebelj teh¬
tal po pet sto šeklov; zgornje
hiše 9 ) je tudi prevlekel z zlatarn.

10. Naredil je tudi v hiši pre-
svetiga dva kerubina podobar-
s kiga dela, in ji je prevlekel z
zlatarn.

H. Perute kerubinov so se raz¬
prostirale dvajset komolcov, tako
de je ena peruta imela pet ko-
niolcov, in se je dotikala hišne
s(e ne, ena pa je imela pet ko-
niolcov, in se je dotikala perute
druziga kerubina.

12. Enako je peruta druziga
kerubina imela pet komolcov, in
se je dotikala stene; in njegova
druga peruta pet komolcov, in
se je dotikala perute druziga ke¬
rubina.

13. Tedaj so bile perute obeh
kerubinov razpete, in so bile steg¬
njene dvajset komolcov; stala sta
pa po koncu na nogah, in njuna
obraza sta bila obernjena proti
zunanji hiši. 10 * )

14. Naredil je tudi zagrinjalo
iz višnjeviga, zagorelorudečiga
škerlata in tančice, ter je vtkal
v njega kerubinov. Mat. 27, 51.

15. Tudi pred durmi v tem¬
pelj ' ‘) dva stebra, ki sta imela
pet in trideset komolcov visoko¬
sti; dalje njune glavnici 12 ) po
pet komolcov. Jer. 52, 20.

16. Pa tudi (je naredil j  ka¬
kor verižice v govorišu, 13 ) ter
jih j e  djal na glavnici stebrov;
tudi sto margaranovih jabelk, ki
jih je djal med verižice.

17. Ta stebra pa je postavil
pred tempelj, eniga na desnico,
eniga na levico; tistiga, ki je bil
na desnici, je imenoval Jakin, in
tega, ki je bil na levici, Booz.

7 -  v hebrejskim: „m je obložil hišo z dragimi kamni v olepšati] e“.

8 - V hebrejskim: „m zlato je bilo parvajmsko cl ,  to je, čisto zlato; drugi
Prestavljajo: „m zlato je bilo iz Parvajma a ; drugi drugači.

ali obednice. Primeri 3. Kralj. C, 9. 10.

0. (o je, proti svetimu, ki je bilo spredej.

' ,'' c . 'I? 1 etiil  dva stebra. Oba stebra skupej sta bila visoka 35 komolcov;
s e oji  steber je bil tedaj visok 17 komolcov in pol, z glavnico vred pa. ki
J e trna 5 komolcov visoka (3. Kralj. 7, 16.), je meril 22 komolcov in pol.

o ima po 3. Kralj. 7, 15 , slednji steber 18 komolcov višave, je tem ko-
moleam prišteta polovica komolca, ki je bila z glavnico pokrita.
kl ste blle ve ‘ h  stebrov kakor glavi.

lo .-! e .’ v  l" e,sv ' :l ' m  (v. 8.j. Drugi prestavljajo: „je naredil nekaj kakor

^atzuce  fvencike) tudi b presvetim^  (kakor jih je bil že naredil v svetim

396

II. Kroniške bnkve 4.

IV. Poglavje.

Salomon da narediti bronasti altar, vlito morje, deset kotlov, deset zlatih sveč¬
nikov in miz, in veliko druziga orodja in posod.

1. Naredil je tudi bronast
altar dvajset komolcov dolgosti,
in dvajset komolcov širokosti, in
deset komolcov visokosti;

2. tudi vlito morje deset ko¬
molcev od roba do roba, okroglo
okrog in okrog; pet komolcov je
imelo visokosti, in vervica tri¬
deset komolcov je obsegala nje¬
govo okrožnmo. 3. Kralj. 7, 23.

3. Tudi podoba volov je bila
pod njim, in od zunaj so neke
izrezarije, 1 ) deset komolcov, 2 ) v
dveh verstah obsegale vamp morja;
voli 3 ) pa so bili vliti. 4 )

4. In to morje je bilo postav¬
ljeno na dvanajstere vole, zmed
kterih so trije gledali proti Se¬
verju, in drugi trije proti zahodu,
dalje trije drugi proti jugu, in
trije, ki so še ostali, proti izhodu,

ter so imeli morje na sebi po¬
stavljeno; zadnji konci volov pa
so bili znotrej pod morjem.

5. Dalje je njegova debelost
imela mero dlani, in njegov rob
je bil kakor rob keliha ali za¬
vihane lilije; in deržalo je tri
tavžent mer. 5 )

6. Naredil je tudi deset ko¬
tlov, 6 ) in postavil jih je pet na
desnico, pet pa na levico, 7 ) de
bi v njih umivali vse, kar so hotb
darovati v žgavno daritev; v morji
pa so se umivali duhovni.

7. Naredil je tudi deset zla¬
tili svečnikov po podobi, po kten
je bilo zapovedano, jih narediti?
in postavil jih je v tempelj, p e *
na desnico, pet pa na levico;

8. in tudi deset miz; 8 ) ter jih
je postavil v tempelj, pet na des-

1. V hebrejskim: „m podoba volov je bila pod njim okrog in okrog, &
so ga obdajali deset komolcov, obsegali so morje okrog in okro{/>
dre versti ste bile vlitih volov v njegovim litji 11 ,  to je, podobe volov £°
bile z morjem vred vlite.

2. Ker je okrožnina vsiga morja ali kotla znesla trideset komolcov, tedaj n 1 *"
mogle izrezarije, ki so bile le deset komolcov dolge, vsiga morja okrog 1,1
okrog obsegati. To nasprotje v ti versti se takole poravna, ako si misli 111 "’
de je bila vsa izrezarija razdeljena v tri razdelke, ki so bili po deset ko¬
molcov dolgi, in so vamp morja ali kotlov obok okrog in okrog obseg®!'’
število ,,deset komolcov^  po tem takim meri le na en razdelek izreza 1 ''! 6 ’
ne pa na ves okrog morja. Drugi drugači.

3. voli v verstah te izrezarije okrog kotla.

4. v enim litji z morjem ali s kotlarn vred.

5. V hebrejskim: „batov“.  Glej 3. Kralj. 5, 11. Poleg 3. Kralj. 7,26. je V°'

goda deržala le 2000 batov. Berž ko ne, so tukaj tudi voli šteti, ki so 1,1
nekoliko votli, in so tudi vodo iz kotla v se jemali, in se jim je lahko r,
gobeov spušala, kakor pravijo rabinci. v

6. Nekteri prestavljajo: „deset školjki,  to je, tacih posod, ki so bile sko.l
kam ali mušeljnam podobne.

7. na desno in levo stran vlitiga morja. ., 0

8. V 3. Kralj. 7, 48. so mize sploh imenovane, tukaj pa se pove njih stcvi

397

II. Kroniške bukve 4.

nico, pet pa na levico; tudi sto
zlatili skled.

9. Naredil je tudi duliovsko
dvoriše, in veliko dvoriše, 9 ) in
duri na dvoriše, ki jih je pre¬
vlekel z bronani.

10. Dalje je morje postavil na
desno stran ’°) proti izhodu k
jugu. 1 ‘J

11. H iram pa je naredil lonce,
in vilice, 12 ) in sklede, in je do¬
končal vse kraljevo delo v hiši
Božji, 13 )

12. to je: dva stebra, in nad¬
stavba, in glavnici, in kakor neke
omrežja, ki so pokrivale glavnici
nad nadstavkama; 14 )

13. tudi štiri sto margaranovih
jabelk, in dvoje omrežje, tako de
ste se po dve versti margara¬
novih jabelk sklepale z vsakim
omrežjem, ki je pokrivalo nad¬
stavba in glavnici stebrov.

14. Stala je tudi naredil, in
kotle, ki jih je postavil na stala;

15. eno morje, 15 ) tudi dvanajst
volov pod morjem;

16. in lonce, in vilice, in sklede.

* se posode je Salomonu naredil

o. Drugi prestavljajo: „ veliko vešo“  ali „ veliko lopo“,  drugi: »veliko
ograjo u ,  ki je obdajala dvoriše z a ljudstvo. Okrog tempeljna, to je, okrog
svetiša (okrog svetiga in presvetiga) sta bila dva z ozidjem obdana prostora;
»notranji prostor je bilo dvoriše duhovnov, zunanji pa dvoriše za ljudstvo.
Glej 4. Kralj. 21, 5.

1°. na tisto stran, ki je na desnici njemu, ki gre iz tempeljna.

11. to je, proti jugovimu izhodu. Svetiše je bilo tako postavljeno, de je bilo
presveto proti zahodu, in vhod v sveto proti izhodu.

12. Nekteri prestavljajo: v zajemnice a ,  s kterimi seje darilno meso iz loncov jemalo.

13. delo, ktero je bil kralj odločil za hišo Hožjo.

14. ki so pokrivale glavnici na verhu stebrov. Glej 3. Kralj. 7, 16—20.

15. morje, ki je bilo že sprcdej popisano.

16. to je, njegov svetovavec, vodnik ali učenik. Drugi si mislijo hebrejsko
besedo n ahiv u  ko primek: „ Hiram Abiv“.

7. tudi je naredil cvetličje, in svetilnice per svečnikih. ... . «

1». Drugi prestavljajo hebrejsko: „in noše, in vcrče, in ponve, in kadilnice .
9- Hebrejsko pravi, de so bile vse duri pozlačene, izrezarij pa ne vzame
besedo v misel.

Hiram, njegov oce, ‘°) v hiši Uo-
spodovi iz prav čistiga brona.

17. Na planjavi per Jordanu
jih je kralj dal liti v ilovnati
persti med Sokotam in Saredato.

18. Bilo je pa posod brez šte¬
vila veliko, tako de se ni vedila
teža brona.

19. Salomon je tedaj naredil
vse posode hiše Božje, in zlati
altar, in mize, in na njih pokladne
krnhe;

20. tudi svečnike z njih sve-
tilnicami, de bi svetile pred go-
vorišem po šegi, iz prečistiga
zlata;

21. in neko cvetličje, in sve¬
tilnice, 17 ) in zlate vilice; vse je
bilo narejeno iz nar čistejšiga
zlata;

22. tudi kadilnike in kadilnice,
in sklede, in možnarčke iz pre¬
čistiga zlata. 18 ) In izdolbel je
duri znotranjiga tempeljna, to je,
v presveto; in zunanje duri v
tempelj so bile zlate. 19 ) In tako
je bilo dokončano vse delo, ktero
je naredil Salomon v hiši Gospo¬
dovi.

398

II, Kronišk** bnkve 5-

V. Poglavje.

Salomon zbere starašine, poglavarje, duhovne in levite k posvečevanju Gospo-
doviga tempeljna. Skrinja zaveze Božje se prenese v tempelj, in se postavi v
presveto. Duhovni in leviti pojejo hvalne pesmi. Božje veličastvo v oblaku na¬
polni tempelj.

njo zaveze Gospodove na nje me-

1. Tedaj je Salomon noter
prenesel vse, kar je bil posvetil
David, njegov oče, srebro in zlato,
in vse posode je postavil v za¬
klade hiše Božje. 3. Kralj. 7, 51.

2. Po tem je zbral starašine
Izraelove, in vse poglavarje rodov,
glavarje družin zmed Izraelovih
otrok v Jeruzalem, de bi per-
nesli skrinjo zaveze Gospodove
iz Davidoviga mesta, ktero je
Sion. 3. Kralj. 8, 1.

3. Prišli so tedaj k kralju vsi
možje Izraelovi o prazničnim dnevu
sedmiga mesca.

4. In ko so bili prišli vsi sta-
rašini Izraelovi, so leviti nosili
skrinjo,

5. in so jo pernesli noter, in
vso šotorovo perpravo. ') Dalje
so posode svetiša, ki so bile v
šotoru, nosili duhovni z leviti vred.

6. Kralj Salomon pa, in ves
Izraelov zbor, in vsi, ki so bili
zbrani pred skrinjo, so darovali
ovnov in volov brez vsiga šte¬
vila; zakaj tolika je bila mno¬
žina klavnih daritev.

7. In nesli so duhovni skri-

sto, to je, v govorise tempeljna,
v presveto pod peruti kerubinov,

8. tako de sta kerubina raz¬
penjala svoje peruti čez ineslo,
na kterim je bila skrinja postav¬
ljena, in sta pokrivala skrinjo
samo z nje drogama vred.

9. Konca drogov pa, na kte-
rih se je skrinja nosila, ker sta
bila nekoliko daljši, sta se kazala
pred govorišem; če je bil pa kdo
nekoliko delj zunaj, ju ni mogo]
viditi. 2 ) Bila je tedaj skrinja ondi
do pričujočiga dne. 3 )

10. V  skrinji pa ni bilo nič dru-
žiga, kakor dve tabli, ktere j e
bil vložil Mojzes na Horebu, kadar
je Gospod postavo dal otroka« 1
Izraelovim, ko so šli iz Egipt«-

11. Ko so bili pa duhovni p 1 ' 1 "
šli iz svetiša (zakaj vsi duhovi«,
kteri so se ondi mogli najti,
so bili posvečeni; 4 ) tudi še tisti
čas versta in opravilni red m e «
njimi ni bil razdeljen),

12. so stali na izhodnji stra«)
altarja leviti in pevci, to je, kte> -1
so bili pod Asafam, in pod Ema'

t. V hebrejskim: n so prenesli skrinjo in snidni šolor“.

2. V  hebrejskim: „od zunej pa. se nista kazala“.  Glej 3. Kralj. 8, 8.

3. Tako je bilo zapisano v izvirnim spisu, iz kteriga je pisar teh svetih bukc^
jemal svoje povesti; zakaj ob času, ko so bile pisane te bukve, je bil p c, 'j
tempelj razdjan, in v drugim tempeljnu skrinja zaveze Gospodove ni bila hi a
njena. Primeri 2. Mak. 2, 1. i. d.

4. so bili pripravljeni in blagoslovljeni v svojo službo. Opravilni red, ki p‘j
je bil David naredil (1. Kron. 24, 1. i. d.), še ni bil ustanovljen; zatorej
se ni bilo veliko duhovnov posvečenih in izučenih v svetih opravilih, ftavn
zdaj pa je bilo treba veliko duhovnov, za opravljanje toliko daritev.

II. Kroniške

nam, in pod Iditunam, njih sinovi
in bratje, oblečeni v tančico, in
so veršeli s cimbalami in brenk-
Ijami, in citrami, in z njimi vred
sto in dvajset duhovnov, ki so
trobili s trobentami.

13. Tedaj ko so vsi ob enim
s trobentami, in glasam, in cim¬
balami, in pišalmi, in raznim
glasbinim orodjem peli, in glas
visoko povzdigovali, se je glas

bukve 5. 6, 399

deleč slišal, tako de, ko so za¬
čeli Boga hvaliti in reči: Hva¬
lite Gospoda, ker je dober, ker
je na večno njegovo usmiljenje —
je bila hiša napolnjena z Božjim
oblakam,

14. in duhovni niso mogli stati,
in streči zavoljo temote j zakaj
veličastvo Gospodovo je bilo na¬
polnilo hišo Božjo.

VI. Poglavja.

Salomon blagoslovi Izraelovo ljudstvo; hvali Boga., ker je spolnil obljube, Da¬
vidu storjene; ponižno in preserčno prosi Gospoda, naj usliši prošnje vsili, ki
bodo hodili v tempelj molit ob času svojih nadlog.

1. Po tem pravi Salomon:
Gospod je obljubil, de bo pre¬
bival v temoti; 3. Kralj. 8, 12.

2. jez pa sim sozidal hišo
njegovimu imenu, de prebiva v
n ji na večno.

3. In kralj je obernil svoje
obličje, in je blagoslovil vso mno-
z ico Izraelovo (vsa truma nam-
Vec  je stala zamaknjena), ter je
'‘ekel:

4. Česen bodi Gospod, Izra¬
elov Bog, kteri je, kar je go¬
voril Davidu, inojimu očetu, do¬
polnil v djanji, rekoč:

5. Od dne, kar sim izpeljal
svoje ljudstvo iz egiptovske de-
Ze le, nisim izvolil mesta zmed
vsili Izraelovih rodov, de bi se
y njem zidala hiša mojimu imenu:
in tudi nisim izvolil nobeniga dru-
^iga moža, de bi bil vojvoda čez
moje ljudstvo Izrael;

6. temuč izvolil sim Jeruza¬
lem, de bi bilo ondi moje ime*
m izvolil sim Davida, de sim ga
postavil čez svoje ljudstvo Izrael.

7. In ko je David, moj oče,
imel voljo, de bi bil sozidal hišo
imenu Gospoda, IzraelovigaBoga,

8. mu je Gospod rekel: Ker
je bila to tvoja volja, de bi zi¬
dal hišo mojimu imenu, si sicer
prav storil, de si imel takošno
voljo;

9. pa ne boš ti zidal hiše,
ampak tvoj sin, ki bo prišel iz
tvojiga ledja, on bo sozidal hišo
mojimu imenu.

10. Gospod je tedaj spolnil
svojo besedo, ki jo je govoril;
in jez sim se vzdignil namesti
Davida, svojiga očeta, ter sim
se usedel na Izraelov prestol,
kakor je govoril Gospod; in sim
sozidal hišo imenu Gospoda, Izra-
eloviga Boga;

11. in sim v njo postavil skri¬
njo, v kteri je zaveza Gospodova,
ki jo je sklenil z Izraelovimi otroci.

12. Stal je tedaj pred altarjem
Gospodovim, vsi množici Izra¬
elovi nasproti, in je razpel svoje
roke;

400 II. Kroniške bukve 6.

13. Salomon je bil namreč na¬
redil bronasto stalo, 1 ) in ga je
bil postavil v sredo dvoriša, 2 ) in
tisto je imelo pet komolcov dol¬
gosti, in pet komolcov širjave, in
tri komolce višave; in je nanj
stopil, in potem je kleče proti vsi
Izraelovi množici, in s povzdig¬
njenimi rokami proti nebu, 3 )

14. rekel: Gospod, Bog Izra¬
elov, tebi ni enaciga Boga v ne¬
besih in na zemlji; ki obraniš
zavezo in usmiljenje svojim hlap-
cam, kteri hodijo pred teboj z
vsim svojim sercam; 2. Mak. 2, 8.

15. ki si dodelil svojimu Idapcu
Davidu, mojimu očetu, kar koli
si mu govoril; in kar si bil z
ustmi obljubil, si v djanji spolnil,
kakor tudi pričujoči čas poter-
duje.

16. Zdaj tedaj, Gospod, Izra¬
elov Bog, spolni svojimu hlapcu,
mojimu očetu Davidu, kar koli
si mu govoril, rekoč: Ne bo ga
zmanjkalo iz tebe moža pred me¬
noj, de sedi na Izraelovim pre¬
stolu; vender tako, če obvarujejo
tvoji sinovi svoje pota, in hodijo
po moji postavi, kakor si tudi ti
hodil pred menoj.

17. In zdaj, Gospod, Izraelov
Bog, naj se poterdi tvoja beseda,
ki si jo govoril svojimu hlapcu,
Davidu.

18. Je li tedaj verjetno, de
prebiva Bog z ljudmi na zemlji?

Če te nebo in nebes nebesa ne
obsežejo, koliko manj ta hiša, ki
sim jo sozidal?

19. Pav to samo je narejena,
de se ozeraš na molitev svojiga
hlapca, in na njegovo prošnjo, Go¬
spod, moj Bog; in de poslušaš
prošnje, ki jih izliva tvoj služab¬
nik pred teboj;

20. de odperaš svoje oči na
to hišo po dnevu in po noči, na
mesto, za ktero si obljubil, de
se ondi kliče v tvoje ime;

21. in de uslišiš molitev, ki
jo tvoj hlapec ondi moli, in uslišiš
prošnje svojiga služabnika, in
svojiga ljudstva Izraela. Kdor
koli bo molil na tem kraji, usliši
ga s svojiga prebivališa, to je,
z nebes y , in bodi milostljiv.

22. Če se kdo pregreši zoper
svojiga bližnjiga, in pride, ter je
perpravljen perseči zoper njega,
in se z zakletvijo zaveže pred
altarjem v ti hiši;

23. ti poslušaj v nebesih, i"
stori razsodbo svojim hlapcam,
tako de poverneš krivičnimu nje¬
gov pot 4 ) na lastno glavo, in se
mašuješ 5 ) za pravičniga, ter m 11
poverneš po njegovi pravici.

24. Če bodo premagali tvoje
ljudstvo Izrael sovražniki (za¬
kaj grešili bodo zoper tebe), p a
se spreobernejo, in delajo p°'
kor o, in molijo tvoje ime, in pro¬
sijo na tem mestu,

1. je bil naredil neko viši stajališe ali oder.

2. sredi dvoriša, ki je bilo za ljudstvo napravljeno.

3. Salomon se je vstopil na stalo, ter se je obernil proti ljudstvu, ko je stoje
govoril besede (v. 1 —11.), preden je jel moliti. Per molitvi pa (v. 14—421
je sicer ostal na^ stalu, tode se je obernil proti altarju (v. 12.), ki je bil v
duhovskim dvorišu, in je kleče molil.

4. de poverneš krivičnimu po njegovim hudim djanji. „ .

5. in de preskerbiš pravičnimu zadostenje, ali de razodeneš njegovo nedolznos ■

II. Kroniške bnkve 6.

25. ti usliši z nebes, in bodi
milostljiv grehu svojiga ljudstva
Izraela, in pelji jih nazaj v de¬
želo , ktero si dal njim, in njih
očetam. v

26. Če je zaperto nebo, in ne
gre dež zavoljo grehov ljudstva,
pa te prosijo na tem mestu, in
spoznajo tvoje ime, in se spre-
obernejo od svpjih grehov, po¬
tem, ko si jih stiskal:

27. usliši z nebes, Gospod, in
odpusti grehe svojim hlapcam, in
svojimu ljudstvu Izraelu, in uči
jih dobro pot, po kteri naj ho¬
dijo; in daj dežja deželi, ki si
jo dal svojimu ljudstvu v posest.

28. Če se spočne lakota v de¬
želi, in kuga, in snetje, in rij a,
m kobilica, in gosenica; in če
sovražniki pokončajo pokrajine,
ter obsedejo mestne vrata, in če
stiska mnogotera nadloga in reva,
s Pod. 20, 9.

29. pa kdo zmed tvojiga ljud¬
stva Izraela prosi, in spozna svojo
nadlogo in revo, in razpne svoje
roke v ti hiši:

30. ti usliši z nebes, namreč
* visociga svojiga prebivališa, in
npdi milostljiv, in poverili slelier-
n*mu po njegovih potih, ktere veš,
ne jih ima v svojim sercu (ti
namreč sani poznaš serca člo¬
veških otrok),

31. de se te boje, in hodijo po
tvojih potih vse dni, kar jih ži¬
vijo na zemlji, ktero si dal našim
o četam.

32. I udi vnanjiga, ki ni zmed
tvojiga ljudstva Izraela, če pride
lz  daljne dežele, zavoljo tvojiga
veliciga imena, in zavoljo tvoje

401

močne roke, in tvoje raztegnjene
rame, in mo'li na tem mestu:

33. ti usliši z nebes, svojiga
preterdniga prebivališa, in stori
vse, kar te prosi tisti ptujic; de
spoznajo vse ljudstva na zemlji
tvoje ime, in se te boje kakor
tvoje ljudstvo Izrael; in spoznajo,
de je tvoje ime poklicano nad to
hišo, ki sim jo sozidal.

34. Če gre tvoje ljudstvo na
vojsko zoper svoje nasprotnike
po potu, po kterim jih pošlješ, in
te molijo proti potu, 6 ) kjer je to
mesto, ktero si izvolil, in hiša,
ktero sim sozidal tvojimu imenu:

35. ti usliši z nebes njih proš¬
nje in molitve, in se mašuj.

36. Če pa se pregrešijo v tebe
(zakaj ni človeka, kteri bi ne gre¬
šil), in se razserdiš nad njimi,
in jih zdaš sovražnikam, in jih
vjete peljejo v daljno deželo, ali
pa tudi ki je blizo; 3. Kralj. 8, 46.

37. in se spreobernejo v svojim
sercu v deželi, v ktero so bili
vjeti peljani, ter delajo pokoro,
in te prosijo v deželi svoje suž-
nosti, rekoč: Grešili smo, hudo
smo storili, krivično smo delali;

38. in se vernejo k tebi z vsim
svojim sercam, in z vso svojo
dušo v deželi svoje sužnosti, v
ktero so bili peljani, in te mo¬
lijo proti potu v svojo deželo, ktero
si dal njih očetam, in proti mestu,
ktero si izvolil, in proti hiši, ki
sim jo sozidal tvojimu imenu:

39. ti usliši z nebes, to je, s
svojiga terdniga prebivališa, njih
prošnje, in stori razsodbo, in od¬
pusti svojimu ljudstvu, desiravno
je grešnik.

6 - če se v molitvi obernejo proti mestu, kjer je hiša Božja.
II.

26

402 II. Kroniške

40.  Ti namreč si moj Bog; I
odprejo naj se, prosim, tvoje oči,
in tvoje usesa naj poslušajo mo¬
litev, ki se godi na tem mestu.

41.  Zdaj tedaj se vzdigni, Go¬
spod Bog, v svoj pokoj, 7 ) ti in
skrinja tvoje moči; 8 ) tvoji duhovni,

bnkve 6. 1.

Gospod, naj se oblečejo v zve¬
ličanje, 9 ) in tvoji svetniki naj se
radujejo v dobrotah! Ps. 131,8.9.10.

42. Gospod Bog, ne odvra¬
čaj obličja svojiga maziljenca; 10 )
spomni se milost Davida, svojiga
hlapca! * 1 ')

VII. Poglavje.

Ogenj z nebes povžije daritve. Veličastvo Božje napolni tempelj. Hvalno petje
na dvorišu. Sedem dni obhajajo posvečevanje Gospodovima tempeljna, sedem
druzih dni pa praznik šotorov. Bog se perkaže Salomonu, in ga zagotovi, de
bo uslišal molitve svojiga ljudstva v tempeljnu, in de bo ohranil njegovo rodo¬
vino na kraljevim sedežu, če mu bodo zvesto služili in spolnovali njegove za¬
povedi.

1. In ko je Salomon dokončal
molitve, ki jih je opravljal, je
prišel ogenj z nebes, in je po-
vžil žgavne daritve, in druge da¬
ritve, in veličastvo Gospodovo je
napolnilo hišo.

2. In duhovni niso mogli iti
v tempelj Gospodov, za to, ker
je bilo veličastvo Gospodovo na¬
polnilo tempelj Gospodov. 2. Mak.
2 , 8 .

3. Pa tudi vsi Izraelovi otroci
so vidili priti ogenj, in veličastvo
Gospodovo nad hišo; in so padli
z obrazam na tla, ki so bile s
kamnjem vložene, ter so molili in
hvalili Gospoda: Ker je dober,
ker je večno njegovo usmiljenje.

4. Kralj pa, in vse ljudstvo
so darovali klavne daritve pred
Gospodam.

5. Zaklal je tedaj kralj Sa¬

lomon v daritve dva in dvajset
tavžent volov, sto in dvajset tay-
žent ovnov; in tako so posvetili hišo
Božjo kralj in vse ljuiptvo. 3.Kralj-
8, 63. ' -

6. Duhovni pa so bili p el '

svojih opravilih, 1 ) in leviti z glas-
binim orodjem za pesmi Gospo-
dove, ktere je bil naredil kralj
David v hvalo Gospodovo: Ker J e
večno njegovo usmiljenje, — s °
razglašali pesmi Davidove s svo¬
jimi rokami; duhovni pa so trobil' - s
trobentami pred njimi, in ves
Izrael je stal. .

7. Posvetil je Salomon t u<jl
sredo dvoriša pred tempelj"* 1111
Gospodovim; daroval je nam'' e
ondi žgavne daritve, in mast H" 1 '
nih daritev, ker bronasti alta'?

7. pojdi v svoje stanovanje, ki je v presvetim.

8. ki po nji delaš za svoje ljudstvo tolike čuda. Glej I’s. 77, 61.

9. obdaruj jih s svojimi gnadami, de se po njih posvečuje tudi tvoje U ut H  ' (

10. ne odženi spred sebe inaziljeniga kralja, to je, Salomona, ki si o a 8,1
postavil kralja; ali pa: ne odreci kralju, česar te prčsi.

11. spomni se dobrot, ki si jih Davidu skazal.

1. so opravljali daritve in druge dela svoje službe.

II. Kroniške bukve 1.

kteriga je bil naredil, ni mogel
nositi žgavnih daritev, in družili
daritev, in masti.

8. Obhajal je tedaj Salomon
tisti čas praznik sedem dni, 2 ) in
v es Izrael z njim, silno velika
občina, od vhoda v Emat, do
egiptovskiga potoka.

9. Osmi dan pa je obhajal 3 )
zbor, 4 ) zato ker je posvečeval
&ltar sedem dni, in praznik je
obhajal sedem dni.

10. Tedaj je tri in dvajseti dan
sedmiga mesca spustil ljudstva
v njih šotore, ki so se veselile
in radovale nad dobrini, kar je
storil Gospod Davidu, in Salo¬
monu, in Izraelu, svojimu ljud¬
stvu.

11. Tako je Salomon dokončal
bišo Gospodovo, in kraljevo hišo,
m vse, kar je bil sklenil v svo-
j‘m sercu, de bo naredil v hiši
Gospodovi, in v .svoji hiši, in bil
J e  srečen. 3. Kralj. 9, l.

12. Perkazal se mu je pa Go-
spod po noči, in je rekel: Slišal
sim tvojo molitev, in sim si iz-
v °lil ta kraj v hišo daritve.”

13. Če zaprem nebo, in dež
j le  gre, in ukažem in zapovem
kobilici, de obžre deželo, in po¬
ljem kugo med svoje ljudstvo;

14. se pa spreoberne moje ljud¬
stvo, na ktero je poklicano moje
{me, 5 ) ter me prosi, in iše mo-
J'ga obličja, in dela pokoro za
svoje prenudobne j>ota: bom tudi
jez uslišal z nebes, in bom mi-

403

lostljiv njih greham, ter bom
ozdravil njih deželo;

15. tudi bodo moje oči odperte,
in moje ušesa bodo nastavljene
molitvi tega, ki moli na tem
mestu.

16. Zakaj izvolil in posvetil
sim to mesto, de je moje ime
ondi na večno, in de ostanejo
moje oči in moje serce ondi vse
dni.

17. Če tudi ti hodiš pred me¬
noj , kakor je hodil David, tvoj
oče, in če storiš vse, kar sim ti
zapovedal, in ohraniš moje pra¬
vice in sodbe:

18. bom poterdil prestol tvo-
jiga kraljestva, kakor sim oblju¬
bil Davidu, tvojimu očetu, rekoč:
Ne bo odvzet iz tvojiga debla
mož, kteri bo poglavar v Izraelu.

19. Če se pa odvernete in za¬
pustite moje pravice, in moje za¬
povedi, ktere sim vam dal, in
greste, ter služite ptujim bogo-
vain, in jih molite:

20. vas bom izroval iz svoje
dežele, ki sim vam jo dal, in to
hišo, ki sim jo posvetil svojimu
imenu, bom vergel spred svojiga
obličja, in jo dal v pregovor in
v zgled vsim Ijudstvam.

21. In ta hiša bo v pregovor
vsim, ki memo pojdejo, ter sterme
porečejo : Zakaj je storil Gospod
tako ti deželi in ti hiši?

22. In odgovorili bodo: Ker
so zapustili Gospoda, Boga svo¬
jih očetov, kteri jih je izpeljal iz

Po preteklih sedmih dneh tempeljnoviga posvečevanja je Salomon obhajal
se sedem dn. prazn.k šotorov. Glej 3. Kralj. 8, 65. Primeri 3. Moj z. 23, 34.
3. osmi dan za drugimi /sedmerimi dnevi, to je, petnajsti dan.
je obhajal sklep praznika šotorov. Glej 3. Mojz. 23 36.

• kteri mu je obljubljeno moje varstvo. Drugi prestavljajo: „ki xe  imenuje
po mojim, imenu £t .

404 II. Kronlške bnkve ?. 8.

egiptovske dežele, in so se pri- in častili; zavoljo tega je prišlo
jeli ptujih bogov, ter so jih molili nad nje vse to hudo.

VIII. Poglavje.

Salomon sozida in obterdi mnogo mest; podverže Kananejce davku in tlaki;
preseli kraljico iz Davidoviga mesta v posebno hišo; zapove opravljati službo
Božjo po Davidovi naredbi; si perdobi s kupčijo na morji silno veliko bogastva.

1. Ko se je pa bilo spolnilo
dvajset let, potem ko je bil Sa¬
lomon sozidal hišo Gospodovo,
in svojo hišo, 3. Kralj. 9, 10.

2. je zidal Salomon mesta,
ktere mu je bil dal 1 ) Hiram, in
je ondi dal stanovati Izraelovim
sinovam.

3. Šel je tudi nadEmatSubo, 2 )
in jo je dobil.

4. In je sozidal Palmiro v pu-
šavi, in druge prav terdne mesta
je sozidal v Ematu,

5. In je sozidal zgornji Bet-
horon, in spodnji Bethoron, ob¬
zidani mesti, ki ste imele vrata,
in zapahe, in zaklepe;

6. tudi Balaat, in vse prav
terdne mesta, ki jih je imel Sa¬
lomon, tudi vse mesta vozov, in
mesta konjnikov; vse, kar koli
je Salomon hotel in sklenil, je
sozidal v Jeruzalemu, in na Li¬
banonu, in po vsi deželi svoje
oblasti.

7. Vse ljudstvo, ki je bilo
ostalo zmed Hetejcov, in Amo-
rejcov, in Ferezejcov, in Hevej-
cov, in Jebusejcov, kteri niso bili
iz Izraeloviga debla,

8. njih sinove in mlajše, kterih
niso bili pomorili Izraelovi sinovi,
si je Salomon podvergel v davkne
do tega dne.

9. Zmed Izraelovih sinov pa
ni nikogar djal, de bi bil služil
per kraljevih delih; zakaj oni so
bili vojaki, in pervi vojvodi, in
poglavarji njegovih vozov in konj¬
nikov.

10. Vsih poglavarjev v voj-
skini trumi 3 ) kralja Salomona pa
je bilo dve sto in petdeset, kteri
so učili ljudstvo. 4 )

11. Faraonovo hčer pa je pre¬
selil iz Davidoviga mesta v hišo,
ktero ji je bil sozidal. Rekel j e
namreč kralj: Moja žena naj »e
stanuje v hiši Davida, kralja Izra¬
eloviga, zato ker je posvečena,
ker je bila prišla vanjo skrinja
Gospodova. 3. Kralj. 3, l.

12. Po tem je Salomon daroval
žgavne daritve Gospodu na altarj 1
Gospodovim, kteriga je bil sozi"
dal pred lopo;

13. de bi se vsaki dan dai'0'
valo na njem po zapovedi Moj"
zesovi ob sabotah, in ob mlajih?
in ob prazničnih dnevih, trikrat v

1. je razširil, polepšal in obzidal mesta, ktere mu je bil Hiram nazaj dal, kei
mu niso bile všeč. Gl. 3. Kralj. 9, 11.

2. je šel nad tisti del Emata, kteriga se je bil polastil kralj v Subi. „Sul> a
ali „Zo6a 4,  se imenuje tudi n IK T isibis u ,  mesto v Mezopotamii.

3. V hebrejskim: ,,7'e/t viših sprednikov pa, ki jih je imel kralj Sam"’
mon, je bilo“  i. t. d.

4. ki so ljudstvu per delih kazali; v hebrejskim: „ki so ljudstvu ukazovali  >

II. Kroniške

jetu, to je, o prazniku opresnikov,
in o prazniku tednov, in o praz¬
niku šotorov.

14. In postavil je po volji Da¬
vida, svojiga očeta, opravila du¬
hovnov po njih službah, in levite
po njih redu, de bi hvalili in
stregli pred duhovni, poleg šege
vsakteriga dneva, tudi 5 ) vratarje
po njih razdelkih, za vrata in za
vrata; zakaj tako je bil zapove¬
dal David, mož Božji;

15. in niso prelomili ne du¬
hovni ne leviti nobene zmed vsih
zapoved, ki jih je bil kralj za¬
povedal, tudi ne per varvanji za¬
kladov.

bnkve 8. 9. 405

16. Vse stroške je imel kralj
Salomon perpravljene od tistiga
dne, ko je stavil dno hiši Go¬
spodovi, do dne, ko jo je dodelal.

17. Po tem je šel Salomon v
Asiongaber in Ahilat na breg
rudečiga morja, ki je v edomski
deželi.

18. Poslal pa mu je Hiram, po
rokah svojih hlapcov, ladij, 6 ) in
brodnikov, zvedenih na morji, in
šli so s hlapci Salomonovimi vOfir;
in so od ondod štiri sto in petdeset
talentov zlata vzeli in pernesli k
kralju Salomonu.

IX. Poglavje.

Kraljica s Sabe obiše Salomona v Jeruzalemu, stermi nad njegovo modrostjo
' n  nad njegovimi deli, mu da veliko darov, nasproti pa jo Salomon se bolj
obdaruje. Salomonovi dohodki, njegova bogatija, slava in smert. Roboam, nje¬
gov sin, mu nasledva v kraljevanji.

1. Tudi kraljica v Sabi, ko
) e  slišala Salomonovo slovenje,
g a  je prišla skušat z ugankami
?  Jeruzalem z velikim bogastvam
! n  kamelami, ki so nosile dišav,
111  prav veliko zlata, in drazih
biserov. In ko je prišla k Salo¬
monu , mu je govorila, kar koli
J e  imela v svojim sercu. 3. Kralj.
1( >, 1. Mat. 12, 42. Luk. 11, 31.

2. In Salomon ji je razložil
vse, kar je vprašala; in nič ni
bilo, de bi ji ne bil razjasnil.

3. Ko je vidila, namreč Sa¬
lomonovo modrost, in hišo, ki jo
je bil sozidal,

4. in tudi jedila njegove mize,

in stanice hlapcov, in opravila
njegovih služabnikov, in njih obla¬
čila, tudi točaje, iu njih oblačila,
in daritve, ki jih je daroval v hiši
Gospodovi, od stermenja ni bilo
več sape v nji.

5. In rekla je kralju: Res¬
nično je govorjenje, ktero sim
slišala v svoji deželi od [tvojih  )
del, in od tvoje modrosti.

6. Nisim verjela njim, ki so
mi perpovedovali, dokler nisim
sama prišla, in niso vidile moje
oči, in nisim poskusila, de se mi je
bila komaj polovica tvoje modrosti
povedala: presegel si govorico s
svojimi deli.

5- tudi je postavil vratarje. Gl. t. Kron. p 0 gl. 24—26.

6 - je dal nekaj svojih ladij, ki jih je imel v rudečim morji, de so se združile
8  Salomonovimi ladijami.

406

II. Kroniške bukve 9.

7. Blagor tvojim možem, in
blagor tvojim hlapcam, kteri sto¬
jijo pred teboj ves čas, in po¬
slušajo v tvojo modrost.

8. Česen bodi Gospod, tvoj
Bog, ki je hotel tebe posaditi na
svoj prestol ko kralja Gospoda,
tvojiga Boga.') Ker Bog ljubi
Izrael, in ga hoče ohraniti na
večno, zato je tebe postavil kralja
čez njega, de delaš sodbo in pra¬
vico.

9. Dala pa je kralju sto in
dvajset talentov zlata, in dišav
silno veliko, in predrazih biserov;
ni bilo takošnih dišav, kakor te,
ki jih je dala kraljica s Sabe
kralju Salomonu.

10. Pa tudi hlapci Hiramovi
so s Salomonovimi hlapci vred
pernesli zlata iz Otira, in tijeviga
lesa, in predrazih biserov;

11. iz kteriga, namreč iz tije¬
viga lesa, je kralj naredil stop-
njice v hiši Gospodovi, in v kra¬
ljevi hiši, tudi citre, in brenklje
pevcam; nikdar ni bilo viditi v
Judovi deželi taciga lesa.

12. Kralj Salomon pa je dal
kraljici v Sabi vse, kar je hotla,
in česar je želela, in veliko več,
kakor je pernesla k njemu; in
se je vernila, ter je šla v svojo
deželo s svojimi hlapci.

13. Bila je pa teža zlata, ki
se je donašalo Salomonu vsako

leto, šest sto in šest in šestdeset
talentov zlata; 1 2 )

14. razun tistiga zneska, kte¬
riga so navadno nosili poslanci
raznih narodov, 3 ) in tergovci, 4 )
in vsi arabljanski kralji, in de¬
želni oblastniki, 5 ) kteri so (tudij
pernašali zlata in srebra Salo¬
monu.

15. Naredil je tedaj Salomon
dve sto zlatih sulic 6 ) iz zneska
šest sto zlatov, 7 ) ki so se izda¬
jali za vsako sulico;

16. tudi tri sto zlatih škitov 8 )
iz treh sto zlatov, s kterimi je
bil prevlečen vsakteri škit; in
djal jih je kralj v orožnico, ki je
bila z drevjem obsajena. 9 )

17. Tudi je kralj naredil velik
slonokošen prestol; in gaje pre¬
vlekel s prečistim zlatarn,

18. tudi šest stopnjic, po kte-
rih se je hodilo k prestolu, in
zlato podnožje, in dve ročici na
oboji strani, in dva leva, ki sta
stala zraven ročic;

19. pa tudi drugih dvanajst
levčkov, ki so stali na šesterih
stopnjicah na oboji strani; tacig a
prestola ni bilo v nobenim kra¬
ljestvu.

20. Tudi vse posode kraljeve
mize so bile zlate, in posode v
hiši libanonskiga gojzda so bd e
iz prečistiga zlata; zakaj srebre
se tiste dni nič ni čislalo.

1. ki te je postavil kralja namesti Gospoda, to je, namesti sebe; zakaj Iz ra '
elov kralj je bil le namestnik Gospod Boga, ki je bil sam Izraelov kralj-

2. to so bili deržavni dohodki ob Salomonovim času.

3. poslanci tistih narodov, ki so mogli Salomonu davke dajati.

4. kupčevavci, ktere je kralj zase imel.

5. prejemavci dohodkov iz kraljevih posestev po deželah.

6. V hebrejskim: „ zlatih škituu u f  ki so bili veči.

7. ali zlatih šeklov. Glej 3. Kralj. 10, 16.

8. tri sto manjših zlatih škitov. Gl. 3. Kralj. 10, 17.

9. V hebrejskim: v in djal jih jc kralj v hišo libanonskiga, qoj%da a

407

II. Kroniške bukve 9. lO.

21. Kraljeve ladije so namreč
hodile v Tarsis s hlapci Hiramo-
vimi, po enkrat v treh letih ; ter
so pernašale od ondod zlata, in
srebra, in slonove kosti, in opic,
in pavov.

22. Povišan je bil tedaj Salo¬
mon čez vse kralje na zemlji v
bogastvu in veličastvu. t0 )

23. In vsi kralji po deželah so
želeli viditi obličje Salomonovo,
de bi bili slišali modrost, ki jo
je bil Bog dal v njegovo serce;

24. in so mu donašali darov,
sreberiiih in zlatih posod, in obla¬
čil, in orožja, in dišav, konj, in
mezgov vsako leto.

25. Tudi je imel Salomon štir—
deset tavžent konj v stajah, 1 ') in
dvanajst tavžent vozov in konj-
nikov, ter jih je postavil v vozne
mesta, in kjer je bil kralj v Je¬
ruzalemu.

26. Gospodoval je tudi čez vse
kralje od reke Evfrata do dežele
Filistejcev, in do egiptovskih mej.

27. In napravil je toliko obil¬
nost srebra v Jeruzalemu, kakor
kamnja, in cedrov toliko množino,
kakor divjiga ligoviga drevja, ki
raste na ravninah.

28. Vodili pa so se mu konji
iz Egipta, in iz vsili krajev.

29. Druge delaSalomonove pa,
perve in poslednje, so zapisane
v besedah Natana, preroka, in
v bukvah Ahija, Silončana, tudi
v perkazni Adona, vidca, zoper
Jeroboama, sina Nabatoviga.

30. Kraljeval pa je Salomon
v Jeruzalemu čez ves Izrael štir—
deset let.

31. In je zaspal s svojimi očeti
vred, in pokopali so ga v mestu
Davidovim; in kraljeval je Ro-
boam, njegov sin, namesti njega.

X. Poglavje.

Koboam pride v Sihcm, in ves Izrael se ondi zbere. Iloboain zaverže svet
starih, ter posluša svet mladih, in noče ljudstvu polajšati naloženima bremena.
Za tega voljo mu deset rodov pokoršino odreče.

1. Sel je pa Roboam v Si-
hem; tje se je bil namreč sošel
v es Izrael, de bi ga postavil kralja.
3 - Kralj. 12, 1.

2. Ko je to slišal Jeroboam,
mn Nabatov, ki je bil v Egiptu
(zbežal je bil namreč tje pred 1 )
Salomonam), se je precej po-
vernil.

3. In poklicali so ga, in pri¬
šel je z vsim Izraelam, in govo¬
rili so Roboamu, rekoč:

10. V hebrejskim:

slavi in modrosti
tl. V hebrejskim:
in vo%ore u .

!• zbežal je bil iz strahu

4. Tvoj oče nas je stiskal s
preterdim jarmam; ti nam ukazuj
loži reči kakor tvoj oče, kteri
nam je naložil težko sužnost; in
polajšaj nekoliko bremena, de ti
služimo.

5. On pa pravi: Cez tri dni
se vernite k meni. In ko je od¬
šlo ljudstvo,

6. je imel svet s starimi, kteri
so stali pred njegovim očetam
Salomonam, dokler je še živel,

modrosti 1,1 .  Salomon je presegel vse kralje v bogastvu, v
,m Salomon jr imel štiri tavžent sta j  (jasel) konje
pred Salomonam.

408 II. Krouiške bnkve 10. 11.

rekoč: Kakošen svet mi daste,
de odgovorim ljudstvu ?

7. In oni so mu rekli: Ce
dopadeš temu ljudstvu, in jih uto-
lažiš z dobrimi besedami, ti bodo

ves čas služili.

8 . On pa je zapustil svet sta¬
rih, in se je jel pečati z mladimi,
kteri so bili z njim vred zrejeni,
in so bili v njegovi tovaršii.

9. In jim je rekel: Kaj se
vam zdi? ali kaj naj odgovo¬
rim temu ljudstvu, ki mi je
reklo: Zlajšaj jarm, ki nam ga
je tvoj oče naložil?

10. Oni pa so odgovorili, ko
mladenči, in zrejeni z njim vred
v sladnostih, in so rekli: Tako
govori ljudstvu, ki ti je reklo:
Tvoj oče je stežal naš jarm, ti
ga zlajšaj; in tako mu odgovori:
Naj manjši moj perstje debelejši,
kakor ledje mojiga očeta.

11. Moj oče vam je naložil
težek jarm, jez pa bom perložil
veči težo 5  moj oče vas je tepel
z biči, jez pa vas bom tepel s
škorpijoni.

12. Prišel je tedaj Jeroboam
in vse ljudstvo k Roboamu tretji
dan, kakor jim je bil zapove¬
dal.

13. In odgovoril je kralj terdo,
ter je zapustil svet starih,

14. in je govoril po volji mladih:
Moj oče vam je naložil težek jarm,
jez pa ga bom storil težiga; moj
oče vas je tepel z biči, jez pa
vas bom tepel s škorpijoni.

15. In ni dovolil prošenj ljud¬
stvu ; bila je namreč volja Božja, 2 * )
de bi se bila spolnila njegova
beseda, ki jo je govoril po roki
Ahija, Silončana, Jeroboamu, Na-
batovimu sinu. 3 . Kralj. 11 , 29.

16. Ko je pa kralj terdo go¬
voril, mu je vse ljudstvo takole
reklo: Nimamo deleža per Da¬
vidu, tudi ne dedšine per Isaje-
vim sinu. Poverni se v svoje šo¬
tore, Izrael; ti pa, David, pasi
svojo hišo! In šel je Izrael v
svoje šotore.

17. Nad sinovi Izraelovimi pa,
ki so stanovali v Judovih mestih,
je kraljeval Roboam.

18. In poslal je kralj Roboam
Adurama, ki je bil čez davke, in
Izraelovi sinovi so ga kamnjalij
in umeri je. Potem je kralj Ro¬
boam hitel priti na voz, in je zbe¬
žal v Jeruzalem.

19. In Izrael je odstopil od hiše
Davidove do tega dne.

XI. Poglavje.

Bog prepove Roboamu, se vojskovati z Izraelam. Roboam obzida mnogo me« 4 *
in jih založi z živežem in z orožjem. Duhovni in leviti zbeže na Judovo, k e *
jih Jeroboam zaverže, in postavi namesti njih malikovavske duhovne. Vem 1
Izraelci prihajajo v Jeruzalem darovat. Roboamove žene in otroci.

1 . Prišel pa je Roboam v Je- Judovo in Benjaminovo, sto in

ruzalem, in je sklical vso hišo osemdeset tavžent izbranih in bo-

2. volja Božja, ki je dopustila hudo. Bog namreč večkrat hudo dopusti'k cl

noče sile delati človekovi prostosti; vender pa tudi hudo obrača dobrim v

prid in v dosego svojih neizvedljivih sklepov.

409

II. Kroniške bukve 11.

jaških mož, de bi se bil bojeval
zoper Izrael, in obernil k sebi
svoje kraljestvo. 3. Kralj. 12, 21.

2. In zgodila se je beseda
Gospodova do Semeja, moža
Božjiga, rekoč:

3. Govori Roboamu, Salo-
monovimu sinu, kralju Judovimu,
in vsimu Izraelu, ki je v Judu in
Benjaminu:

4. To pravi Gospod : Ne ho¬
dile, in ne bojujte se s svojimi
brati j verni se vsakteri na svoj
dom, ker se je po moji volji to
zgodilo. Ko so slišali besedo Go¬
spodovo, so se vernili, in niso
šli zoper Jeroboama.

5. Stanoval pa je Roboam v
Jeruzalemu, in je sozidal obzi¬
danih mest 1 ) v Judu.

6. In zidal je 2 ) Betlehem, in
Ktam, in Tekuo;

7. tudi Betsur, in Soho, in
Gdolam;

8. in tudi Get, in Mareso, in
Zif;

9. pa tudi Aduram, in Lahis,
111  Azeko;

10. tudi Sarao, in Ajaloil, in
Hebron, ki so bile v Judu in
Benjaminu, mesta prav terdne.

H. In ko jih je bil zaperl z
Vidovi, je djal vanje poglavarje,
m shrambe za živež, to je, za
°Jje in vino.

12. Pa tudi v vsakim mestu je
Napravil orožnico za škite in su¬
lice; in obterdil jih je s prav ve¬
liko skerbjo; in gospodoval je
nad Judam in Benjaminam.

1. je obzidal mesta, ter jih je obdal .

2. Obzidal je namreč naslednje mesta.

3. za hudobne duhove. Glej 3. Mojz.

4. in so delali Roboama mogočniga.

5 - verjetno je vzel le vnukinjo Eliabo

6 - prav za prav vnukinjo. Glej spod.

13. Duhovni pa, in leviti, ki
so bili po vsim Izraelu, so pri¬
šli k njemu iz vsili svojih seliš,

14. ker so zapustili svoje okraje
in posesti, in so se preselili k
Judu in v Jeruzalem; zato, ker
jih je bil zavergel Jeroboam in
njegovi nasledniki, de bi ne oprav¬
ljali duhovstva Gospodoviga.

15. On pa si je postavil du¬
hovnov za višave, in za hudiče, 3 )
in za teleti, ktere si je bil na¬
redil.

16. Pa tudi iz vsili rodov Izra¬
elovih, kteri koli so bili vdali svoje
serce, de so iskali Gospoda, Boga
Izraeloviga, so hodili v Jeruza¬
lem, darovat svoje daritve pred
Gospoda, Boga svojih očetov.

17. In so pokrepčevali kralje¬
stvo Judovo, in poterdovali 4 ) Ro¬
boama, Salomonoviga sina, skozi
tri leta; zakaj hodili so po potih
Davidovih in Salomonovih samo
tri leta.

18. Vzel pa je Roboam za ženo
Mahalato, hčer Jerimota, Davi-
doviga sina; tudi Abihajlo, hčer 5 )
Eliaba, Isajeviga sina,

19. ki mu je rodila sinove: Je-
liusa, in Somorija, in Zooma.

20. Za njo je tudi vzel Maako,
hčer 6 ) Absalomovo, ktera mu je
rodila Abija, in Etaja, in Ziza,
in Salomita.

21. Ljubil je pa Roboam Ma¬
ako, hčer Absalomovo, čez vse
svoje žene in perležnice; vzel si
je bil namreč osemnajst žen, per-
ležnic pa šestdeset; in rodil je

zidovi.

17, 7.

I.

I, 2.

II, Kroniške bukve II. 12.

410

osem in dvajset sinov in šest¬
deset hčer.

22. Postavil pa je za pogla¬
varja A bij a , sinu Maakiniga,
vojvoda čez vse njegove brate;
zakaj njega je mislil kralja na¬
rediti,

23. ker je bil modrejši in mo-
gočniši od vsili njegovih sinov,
ki so bili po vsili pokrajinah Ju¬
dovih in Benjaminovih, in po vsili
obzidanih mestih; in dajal jim j e
preobilno živeža, in snubil je ve¬
liko žen. 7 )

XII. Poglavje.

Roboam zapusti postavo Gospodovo, in ves Izrael z njim. Zavoljo tega greha
pride Sesak, egiptovski kralj, na Judovo in pred Jeruzalem. Roboam in Judovi
poglavarji so v strahu, in se ponižajo; prerok Scmeja jim obljubi Božje pomoči.
Sesak oropa tempelj in kraljevo hišo, in gre spred Jeruzalema. Vedna vojska
med Roboamam in Jeroboamam. Roboam umerje, za njim pa kraljuje njegov

sin Abija.

1. Ko je pa bilo kraljestvo
Roboamovo močno in terdno, je
on zapustil postavo Gospodovo,
in ves Izrael z njim vred.

2. V petim letu kraljestva Ro-
boamoviga pa je prišel Sesak,
kralj egiptovski, nad Jeruzalem
(ker so se bili pregrešili zoper
Gospoda), 3. Kralj. 14, 25.

3. s tavžent in dve sto vozovi,
in s šestdeset tavžent konjniki,
ljudstva pa ni bilo števila, ki je
prišlo z njim iz Egipta, namreč
Libijanov, inTrogloditov. ‘J in Eti—
jopcov. 2 )

4. In vzel je nar terdnejši
mesta v Judu, ter je prišel do
Jeruzalema.

5. Semeja, prerok, pa je stopil

k Roboamu, in k Judovim po¬
glavarjem, ki so bili zbrani v
Jeruzalemu, ker so zbežali pred
Sesakain, in jim je rekel: To
govori Gospod : Vi ste mene za¬
pustili, jez pa sim pustil vas
roki Sesakovi.

6. Iti prestrašili so se pogla¬
varji Izraelovi, in kralj, ter so
rekli: Pravičen je Gospod.

7. In ko je Gospod vidil, de
so se ponižali, se je zgodila be¬
seda Gospodova do Semeja, re¬
koč: Ker so se ponižali, jih oe
bom razkropil, in jim bom da
nekoliko pomoči, 3 ) in moj ser®
se ne bo izlil nad Jeruzalem P°
roki Sesakovi.

8. Vender pa mu bodo slu'

7. je iskal ali kupil veliko žen (namreč svojim sinovam; po misli drugih
lagavcov: sam sebi). V hebrejskim: „/« on  (Roboam) je bit rtizutn^
in je razdelil svoje sinove po vsih Judovih in Benjaminovih polu'
jinah, po vsih ter dni h mestih; in jim je dajat “ i. 1. d. y

1. to je, „Berloš>anov u ,  ki so prebivali v berlogih ob rudečim morji'

hebrejskim: n Sukiim li ,  kar tudi pomeni stanovavce v berlogih. , ^

2. ali „Ž5 amurrov".  V hebrejskim: „ Kuiitn a , ki so prebivali v južni Ai*
in v Etijopii.

3. V hebrejskim : „m jim bom dal kmalo pomoč".

411

11. Kroniške bukve 12. 13.

žili, de vedo razloček moje suž-
oosti in sužnosti zemeljskiga kra¬
ljestva.

9. Umaknil se je tedaj Sesak,
egiptovski kralj, od Jeruzalema,
ko je pobral zaklade iz hiše Go¬
spodove, in iz kraljeve hiše, in
je vzel vse seboj, tudi zlate škite,
ki jih je bil Salomon naredil;

10. in namesti njih je kralj na¬
redil bronaste, ter jih je dal po¬
glavarjem škitarjev, ki so bili na
straži v veži kraljeve hiše.

H. In ko je kralj šel v hišo
Gospodovo, so prišli škitarji, ter
so jih vzeli, in so jih spet nesli
v svojo orožnico.

12. Vender ker so se ponižali,
se je odvernila od njih jeza Go¬
spodova, in niso bili popolnama
pokončani; ker tudi v Judu so
se našle dobre dela. 4 )

13. Poterjen je bil tedaj kralj
ttoboam v Jeruzalemu, in je kra¬

ljeval; eno in štirdeset let pa je
bil star, ko je začel kraljevati,
in sedemnajst let je kraljeval v
Jeruzalemu, v mestu, ktero si je
bil Gospod izvolil zmed vsili Izra¬
elovih rodov, de je ondi uterdil
svoje ime; 5 ) ime njegove matere
pa je bilo Naama, Amančanka. 6 )
3. Kralj. 14, 21.

14. Delal pa je hudo, in ni
perpravil svojiga serca, de bi bil
iskal Gospoda.

15. Dela Roboamove pa, perve
in poslednje, so zapisane v bu¬
kvah 7 * * * ) Semeja, preroka, in Adona,
vidca, in skerbno razložene; Ro-
boam in Jeroboam pa sta se med
seboj bojevala vse dni.

16. In Roboam je zaspal s svo¬
jimi očeti vred, in je bil pokopan
v Davidovim mestu. In kraljeval
je A bij a , njegov sin, namesti
njega.

XIII. Poglavje.

Atijem in Jeroboamam se »počne vojska. Abija nagovarja Izraelce, de naj
?,.. ne  vojskujejo zoper Juda. Jeroboam zaleze s svojo vojsko kralja Abija;
'ja kliče v Gospoda; Gospod prestraši Izraelce, de vsi beže ; Abija dere s
svojo vojsko za njimi, in jih popolnama premaga. Jeroboamova smeri.

1. V osemnajstim letu kralja
Jeroboama je kraljeva! Abija nad
Judam. 3. Kralj. 15, 1.

2. Tri leta je kraljeval v Je¬
ruzalemu; in ime njegove matere

je bilo Mihaja, 1 ) liči Urielova 2 )
iz Gabae; in bila je vojska med
Abijem in Jeroboamam. 3. Kralj
15 , ' 6 .

3. In ko je šel Abija v boj,

4- tudi na Judovim so še pobožni in pravični ljudje, ki s svojimi dobrimi deli

tolažijo jezo Božjo. Nekteri prestavljajo: n tudi Judu so došle dobre }>re~

r okovanja il ;  zmed njih je bilo Semejevo zgorej v 7. versti.

5 - ‘le j e  ondi ustanovil češenje in posvečevanje svojiga imena.

®- prav za prav je bila Amončanka. .

7 - V hebrejskim: „v rodopisih“,  kterim so bile po navadi tudi zgodbe p
djane.

I  Zgor. 11, 20. se „Mihaja“  imenuje „Maaka“.  ujeirovt

*■  Zgorej se imenuje Absalomova hči, to je, vnukinja Absaloiuova, P
hčeri Tamari, ki je bila Urielova žena. Glej 2. Kralj. 14, 27.

II. Kroniške bukve 13.

412

in je imel štiri sto tavžent prav
bojaških in zbranih mo'ž, je Je-
roboam nasproti v vojskini red
postavil osem sto tavžent mož,
kteri so bili tudi sami izbrani, in
za vojsko prav močni.

4. Vstopil se je tedaj Abija
na goro Semeron, ki je bila v
Efrajmu, in je rekel: Poslušaj,
Jeroboam, in ves Izrael!

5. Ali ne veste, de je Go¬
spod, Izraelov Bog, dal Davidu
kraljestvo čez Izrael na večno,
njemu in njegovim sinovam v solno
zavezo? 3 )

6. In vzdignil se je Jeroboam,
sin Nabatov, hlapec Salomona,
sinu Davidoviga; in se je uperi
SVOjimu gospodu. 3. Kralj. 11, 26.

7. In zbrali so se k njemu
prav malopridni možje in sinovi
Belialovi; in so premogli zoper
Roboama, sinu Salomonoviga.
Roboam pa je bil neveden, in
boječiga serca, in jim ni mogel
zoperstati.

8. Vi zdaj tedaj pravite, de
zamorete zoperstati kraljestvu Go-
spodovimu, ki ga on posede po
sinovih Davidovih, in imate 4 ) ve¬
liko množico ljudstva, in zlate
teleti, ktere vam je Jeroboam
naredil za bogove.

9. In ste zavergli duhovne Go¬
spodove, sinove Aronove, in le¬
vite; in ste si naredili duhovne,
kakor vse ljudstva na zemlji; kdor
koli pride, in posveti svojo roko

z j unčam zmed goved, in s sed¬
mimi ovni, 5 ) je duhoven tistih, ki
niso bogovi. 6 ) 3. Kralj. 12, 31.

10. Naš Gospod pa je Bog,
kteriga nismo zapustili; duhovni
služijo Gospodu zmed sinov Aro-
novih, in leviti so v svojim redu. 7 )

11. Tudi žgavne daritve da¬
rujejo 8 ) Gospodu vsaki dan, zju-
trej in zvečer, in kadilo, po za¬
povedih postave narejeno, in po-
kladajo se kruhi na prav čisto
mizo, in per nas je zlati svečnik,
in njegove svetilnice, de se per-
žigajo vselej na večer; mi nam¬
reč spolnujemo zapovedi Gospoda,
svojiga Boga, kteriga ste vi za¬
pustili. 2. Mojz. 27, 21.

12. Zatorej je vojvoda v naši
vojskini trumi Bog, in njegovi
duhovni, ki trobijo s trobentami,
in done zoper vas. 9 ) Sinovi Izra¬
elovi, nikar se ne bojujte zoper
Gospoda, Boga naših očetov, ker
vam ne koristi!

13. Ko je to govoril, je Jero¬
boam od zad napravljal zalezbo,
in ko je stal sovražnikam nasproti,
je on obdal Juda, de ni vedil,
s svojo vojskino trumo.

14. In ko se je Juda ozerl, j e
vidil nastajati vojsko od spred,
in za herbtam, in je klical v Go¬
spoda, in duhovni so začeli tro¬
biti s trobentami.

15. In vsi možje Judovi so
vpili; 10 ) in glej, ko so oni kli¬
cali, je ostrašil Gospod Jero-

3. v večno zavezo, ki je nestrohljiva kakor sol. Glej 4. Mojz. 18, 19.

4. to je, zato ker imate veliko ljudi.

5. „iti posveti«,  to je, daruje. Glej 3. Kralj. 13, 33.

6. ki so le nečimerne stvari. Primeri 5. Mojz. 32, 21.

7. leviti so v svojim poklicu in opravilu.

8. darujejo namreč duhovni s pomočjo levitov.

9. kličejo z nebes masevanje zoper vas. Glej 4. Mojz. 10, 9.

10. vsi so vzdignili bojni krik.

413

II. Kroniške bnkve 13. 14.

boama, in ves Izrael, ki je stal
Abiju in Judu nasproti.

16. In bežali so sinovi Izra¬
elovi pred Judam, in dal jih je
Bog njim v roke.

17. Otepel jih je tedaj Abija
in njegovo ljudstvo z velikim po¬
bojem, in padlo je ranjenih iz
Izraela pet sto tavžent močnih
mož.

18. In ponižani so bili sinovi
Izraelovi tisti čas, sinovi Judovi
pa so silno omočneli, zato ker
s o zaupali v Gospoda, Boga svo¬
jih očetov.

19. Abija pa je podil beže-

čiga Jeroboama, in mu je vzel
mesta: Betel in njegove hčere, u )
in Jesano in njene hčere, tudi
Efron in njegove hčere.

20. In nič več se ni mogel Je-
roboam ustavljati v dneh Abije-
vih; Gospod ga je udaril, 12 ) in
umeri je.

21. Ko je bil tedaj Abija uterjen
v svojim kraljestvu, si je vzel
štirnajst žen ; in je rodil dva in
dvajset sinov, in šestnajst hčer.

22. Druge zgodbe Abijeve pa,
in njegove pota 13 ) in dela so prav
pridno zapisane v bukvah Adona,
preroka.

XIV. Poglavje.

Abija umerje, in za njim nasledva v kraljevanji njegov sin Asa. Asa zatere
Malikovanje in obzida mnogo mest. Število njegovih vojakov. Tara, etijopski
kralj, pride nad Juda z veliko vojsko; Asa kliče v Gospoda, in jih pokonča z
Božjo pomočjo. Judje premagajo tudi mnogo mest, in dobijo veliko ropa.

1. Zaspal pa je Abija s svo¬
jimi očeti vred, in pokopali so ga
y Davidovim mestu j in kraljeval
je Asa, njegov sin, namesti njega;
v  Njegovih dneh je dežela poči¬
vala 1 ) deset let. 3. Kralj. 15, 8.

2. Asa pa je delal, kar je bilo
dobro in prijetno pred obličjem
njegoviga Boga; in je poderl al-
tarje ptuje službe, in višave;

3. in je razdrobil podobe, in
je posekal loge,

4. in je zapovedal Judu, de
ns )j iše Gospoda, Boga svojih
°cetov, in spolnuje postavo, in
vse povelja;

5. in je odpravil iz vsili Ju¬

dovih mest altarje in tempeljne, 2 )
in kraljeval je v miru.

6. Sozidal je tudi terdne me¬
sta v Judu, ker je bil v pokoji,
in v njegovim času niso vstale
nobene vojske, ko je Gospod mir
dodelil.

7. Rekel pa je Judu: Zidajmo
te mesta, in jih obdajmo z zidovi,
in obterdimo s stolpi, in z vratmi
in zaklepi, dokler je zastran voj¬
ske vse pokojno; zato ker smo
iskali Gospoda, Boga svojih oče¬
tov, nam je dal mir okrog in okrog.
Zidali so tedaj, in nobeniga za-
deržka ni bilo v zidanji.

8. Asa pa je imel v svoji voj-

t- to je, terge in vasi, ki so okrog Betela,
j*- Gospod mu je poslal bolezen, de je za njo umeri,
njegovo djanje in nehanje. Glej 3. Kralj. 15, 3.
dežela je mir imela deset let. n 0

*’ v  hebrejskim: „viiave in solnčne stebre “. Glej 3. Moj z. » >

II. Kronice bukve 14. 15.

414

ski tacih, ki so nosili škite in
snlice, iz Juda tri sto tavžent, iz
Benjamina pa dve sto in osem¬
deset tavžent škitarjev in puši-
čarjev, vsi prav junaški možje.

9. Vzdignil pa se je zoper
nje Žara, Etijopec, s svojo voj¬
sko, z desetkrat sto tavžent možmi,
in s tri sto vozovi; in je prišel
do Marese.

10. Asa pa mu je šel naproti,
in je postavil vojsko k boju v
dolini Sefati, ki je zraven Ma¬
rese ;

11. in je klical v Gospod Boga.
ter je rekel: Gospod, per tebi ni
razločka, ali z malimi pomagaš
ali z mnogimi; pomagaj nam, Go¬
spod, naš Bog; zakaj v tebe in
v tvoje ime imamo zaupanje, ter
smo prišli zoper to množico! Go¬
spod, ti si naš Bog, naj ne pre¬

more človek zoper tebe! 1. Kralj.

14, 6.

12. Prestrašil je tedaj Gospod
Etijopce pred Asam in Judam,
in bežali so Etijopci.

13. In deri je za njimi Asa in
ljudstvo, ki je bilo z njim, do
Gerare; in popadali so Etijopci
do pokončanja; 3 ) bili so poterti,
ker je Gospod udarjal, in ker sc
je njegova vojska bojevala. Do-
bili so tedaj veliko plena,

14. in udarili so vse mesta
okrog Gerare; velik strah je bij
namreč vse prepadel; in oropah
so mesta, in odnesli so veliko
ropa.

15. Pa tudi ovčje tamare so
razdjali, ter so pobrali brez števila
veliko drobnice in kamel, in ver¬
ni li so se v Jeruzalem.

XV. Poglavje.

Prerok Azarija opominja kralja Asa in ljudstvo, de naj Bogu zvesto služijo, ll >
prerokuje slabe čase. Ko Asa to prerokovanje sliši, potrebi iz dežele vse malik®-
Vsi s persego obljubijo, de bodo Bogu zvesto služili.

1. Azarija pa, sin Obedov,
ko je bil vanj prišel Duh Božji,

2. je šel Asu naproti, in mu
je rekel: Poslušajte me, Asa, in
ves Juda in Benjamin: Gospod
je z vami, ker ste bili z njim!
Če ga išete, ga bote našli; če
ga pa zapustite, vas bo zapustil.

3. Prešlo pa bo veliko dni v
Izraelu brez praviga Boga, in
brez duhovna učenika, in brez
postave.

4. In ko se bodo spreobernib
v svoji stiski k Gospodu, Izra¬
elovimi! Bogu, in ga bodo iskali?
[tedaj)  ga bodo našli.

5. Tisti čas ne bo imel inir u j
ki odhaja, in ki prihaja; 1 ) temi®
strahovi bodo povsod med vsi® 1
prebivavci dežel;

6. zakaj bojeval se bo narod
z narodam, in mesto z mesta®?
ker jih bo Gospod omotil z vso
stisko. 2 3 )

S.  do poslednjiga moža. V hebrejskim: „de ni bilo v njih življenja“•

1. Ljudje ne bodo imeli miru per svojih delih in opravilih.

2. To prerokovanje sicer meri nar poprej na čase pred babilonsko sužnostjo,
pa tudi posebno na stan Judov zdaj po Kristusu pred poslednjo sodbo.

415

II. Kroniške bukve 15.

7. Vi tedaj se poterdujte, in naj
ne omagajo vaše roke; zakaj pla¬
čilo bo imelo vaše delo. 3 )

8. Ko je to Asa slišal, nam¬
reč besede in prerokovanje Aza-
r 'ja, sirni Obedoviga, preroka,
se je poterdil, in je odpravil ma¬
like iz vse Judove dežele, in iz
Benjamina, in iz mest, ktere je
bil vzel, na Efrajinovim gorovji;
in je posvetil 4 ) altar Gospodov,
ki je bil pred lopo Gospodovo.

9. In je zbral ves J uda in Ben-
jamin, in z njimi vred ptujce iz
Efrajma, in iz Manaseta, in iz
Simeona; zakaj več jih je bilo k
njemu perbežalo iz Izraela, ker
so vidili, de je bil Gospod, nje¬
gov Bog, z njim.

10. In ko so prišli v Jeruza¬
lem tretji mesec v petnajstim letu
kraljestva Asoviga,

11. so darovali Gospodu tisti
dan od plena, in ropa, ki so ga
bili seboj pernesli, sedem sto
volov, in sedem tavžent ovnov.

12. In šel je noter po navadi,
poterjevat zavezo, 3 ) de bodo iskali
Gospoda, Boga svojih očetov, iz
v siga serca, in iz vse svoje duše.

13. Ge pa kdo, je rekel, ne

bo iskal Gospoda, Boga Izraelo-
viga, naj umerje od manjšiga do
večiga, od moža do žene.

14. In persegli so Gospodu, z
velikim glasam med ukanjeni, in
med trobentinim bučanjem, in med
glasam trobelj,

15. vsi, kteri so bili v Judu,
so z zakletvijo 6 ) iz vsiga svojiga
serca persegali, in so ga z vso
svojo voljo iskali in našli; in Go¬
spod jim je dodelil pokoj okrog
in okrog.

16. Pa tudi illaako, mater kralja
Asa, je odstavil od visociga. go¬
spodovanja, zato ker je bila na¬
pravila v logu podobo Priapovo, 7 )
ktero je vso razterl, in na kosce
razdrobil in sežgal per potoku
Cedronu.

17. Višave pa so bile pušene
v Izraelu; vender je bilo Asovo
serce popolno vse njegove dni.

18. In to, kar je bil obljubil
njegov oče, in on sam, je per-
nesel v tempelj Gospodov, zlato
in srebro, in mnogotere posode in
orodja.

19. Vojske pa ni bilo do pet
in tridesetiga leta Asoviga kra¬
ljevanja. 8 )

Če so pa Judje zdaj brez praviga Boga, brez duhovnov in postave, kei za-
metavajo sveti evangeti, ki uči Boga prav spoznati, in je dopolnitev postave,
bodo vender proti koncu časov spoznali svojo krivico, in našli Zvelicaija,
takrat, ko bo gibanje med narodi (v. 5. 6.) pripravljalo na prihod Sinu c o-
vekoviga (Mal. 24, 6. 7. 9. 13. Primeri Ozej. 3, 4. 5.).

3. plačilo bote prejeli po svojih delih. Primeri Luk. 21, 18. 19.

4. je ponovil posvečenje altarja, ki je bil ognušen z malikovanjem.

5- šel je v tempelj, in je po opravljenih daritvah ponovil zavezo z Gospodam,
kakor je bila navada. . „ii;ivce

to je, so izrekovali persego, in so pristavljali prekletev zopei P 1C  j e

Postave Božje. Glej 3. Kralj. 8. razi. 14. V hebrejskim: veselil  • •

ves .Juda nad persego"’.  . „ .. .. 15  ) 3 .

G podobo nečistiga moabskiga malika, Baalpeorja. Glej 3. Kiaj- kraljestva

8 - Večina razlagavcov šteje to pet iu trideseto leto od, razdem Agoyjga
Judoviga in Izraeloviga, tako de je bilo petnajsto leto kiaj

416

II. Kroniške bnkve 16.

XVI. Poglavje.

Baasa, Izraelov kralj, spočne vojsko zoper Asa, Judoviga kralja. Asa iše po¬
moči per sirskim kralji Benadadu. Prerok Hanani ga zavoljo tega svari, kralj
pa ga zapre v ječo. Asa zboli in umerje.

1. V šest in tridesetim letu
njegoviga kraljestva pa je prišel
Baasa, Izraelov kralj, nad Juda,
in je z zidam obdajal Ramo, de
nihče ni mogel iz Asoviga kra¬
ljestva ven in noter hoditi. 1 )

2. Vzel je tedaj Asa srebro
in zlato iz zakladov hiše Gospo¬
dove, in iz kraljevih zakladov, ter
je poslal k Benadadu, sirskimu
kralju, ki je stanoval v Damasku,
rekoč:

3. Zaveza je med menoj in
teboj; tudi moj oče in tvoj oče
sta imela edinost; za tega voljo
sim tebi poslal srebra in zlata,
de razdereš zavezo, ktero imaš
z Baasam, kraljem Izraelovim,
ter storiš, de gre od mene.

4. Ko je bil to zvedil, je Ben-
adad poslal viši svojih vojskinih
trum nad mesta Izraelove, kteri
so udarili Ahijon, in Dan, in Abel-
maim, in vse obzidane Neftalijeve
mesta.

5. Ko je Baasa to slišal, je
nehal zidati Ramo, ter je opustil
svoje delo.

6. Na to je kralj Asa vzel
ves Juda, in vzeli so kamnje od
Rame, in les, ki ga je bil Baasa

perpravil za zidanje, in je iz njega
sozidal Gabao in Masfo.

7. Tisti čas je prišel prerok
Hanani k Asu, Judovimu kralju,
in mu je rekel: Ker si imel za¬
upanje v sirskiga kralja, in ne
v Gospoda, svojiga Boga, za¬
voljo tega je ušla vojska sirskiga
kralja iz tvoje roke. 2 )

8. Ali ni bilo Etijopcov in Li-
bijanov veliko več z vozovi, i |1
s konjniki, in s preobilno mno¬
žico, in nje ti je dal Gospod v
roke, ker si vanj veroval ? Z gor-
14, 9.

9. Zakaj oči Gospodove pre¬
gledujejo vso zemljo, in dajejo
moč njim, ki s popolnim sercaifl
v njega verujejo. 3 ) Nespametno
si tedaj delal, in za tega voljo
se bodo odslej vojske vzdigovale
zoper tebe.

klado; 4 ) silno je bil namreč serdit
nad tem, in jih je prav veliko
zmed ljudstva pomoril 5 ) tisti čas-

11. Dela Asove pa, perve ij 1
poslednje, so zapisane v bukvah
Judovih in Izraelovih kraljev.

12. Zbolel pa je bil Asa v devet

1 . V hebrejskim: n de nihče ni mogel izhajati in dohajati k Asu, kruli 11

Judovimu (l .  Rama je bila terdnjava na meji. ,.

2. Ako bi bil v Boga zaupal, bi ne bil samo Izraela premagal, ampak lutl
njegove zaveznike, Sirijane.

3. Oči Gospodove pomenijo tukaj Božjo vsigapričujočo moč, s ktero Bog S°
spoduje nad vsimi stvarmi, in je v pomoč njim, ki vanj zaupajo.

4. Drugi prestavljajo hebrejsko: „v ječo 11  ali „v norišnico “.

5. Po hebrejskim: „je stiskal je gerdo počenjal z mnogimi zmed Ijudstv •

417

II. Kroniške bnkve 10. II.

in tridesetim letu svojiga kralje¬
stva, za [»rešilno bolečino v nogah;
in tudi v bolezni ni iskal Gospoda,
temue je bolj zaupal v umetnost
zdravnikov. 6 )

13. In zaspal je s svojimi očeti
vred, in je umeri v en in štir-
desetim letu svojiga kraljestva.

14. In pokopali so ga v nje¬

govim grobu, kteriga si je bil
izkopal v Davidovim mestu; in
d j ali so ga na njegovo posteljo,
ki je bila polna dišav in predra-
zili mazil, ktere so bile narejene
po umetnosti mazilarjev, in so ga
sežgali na nji s preveliko lepo-
tijo. 7 )

XVII. Poglavje.

Josafat nasledva za svojim očetam Asam v kraljevanji, potrebi ostanke maliko¬
vanja iz dežele, razpošlje duhovnov in levitov po deželi, ljudstvo učit, zida
terdnjave, razstavi vojakov po terdnih in obzidanih mestih. Število vojskinih

trum in imena njih vojvodov.

1. Kraljeval pa je Josafat,
njegov sin, namesti njega, in je
zmogel zoper Izrael.

2. In je postavil število voj-
šakov po vsili Judovih mestih,
ktere so bile z zidovi obdane, in
je zased razstavil po deželi Ju¬
dovi, in po mestih Efrajmovih,
ktere je bil vzel Asa, njegov oče.

3. In Gospod je bil z Josa-
fatam, ker je hodil po potih Da¬
nila, svojiga očeta, po pervih,')
l, i ni zaupal v Baale,

4. ampak v Boga svojiga
očeta, in je hodil po njegovih
zapovedih, in ne po grehih Izra¬
elovih.

5. In poterdil je Gospod kra¬
ljestvo v njegovi roki, in dajal
je ves Juda darov Josafatu; in
došlo mu je neskončno bogastvo,
in obilna slava.

6. In ko je bilo njegovo serce
derzno zavoljo potov Gospodo¬
vih, * 2 ) je tudi višave in loge 3 ) od¬
pravil iz Juda.

7. Tretje leto svojiga kralje¬
stva pa je poslal zmed svojih
poglavarjev Benhaila, in Obdija,
in Zaharija, in Natanaela, in Mi-
heja, de bi učili po mestih Ju¬
dovih ;

8. in z njimi levite: Semeja,
in Natanija, in Zabadija, tudi

6. Asa ni za tega voljo grajan, ker je iskal pomoči per zdravnikih; nje rabiti
in čislati je celo zapovedano (Sir. 38, 1.); temuč grajan je, ker je zgolj v
zdravnike zaupal, ne pa v Boga, ki ozdravilam ozdravilno moč daje.
č. sežgali so posteljo s truplam vred, kakor se v hebrejskim bere; po tem pa
so pepel pokopali v njegovim grobu. Odslej je bilo sežiganje merličev sploh
bolj navadno. Glej 1. Kralj. 31, 12. Spod. 21, 19. 20. Jer. 34, 5.

1- ker je bil tako pobožen, kakor David pred svojim padcam perve leta svo-

j'ga življenja. k  j ma

2 - ker je bil serčnost dobil po svojim pobožnim življenji. Pobožni clove ^
toliko več zaupanja, in-dela toliko bolj stanovitno in serčno, ko !' k «°‘ 0 , st i do¬
le uterdil v Gospodu, in kolikor viši stopnjo je v čednosti in pobozi

, segel.

kjer so malikam služili. Primeri 3. Kralj. 22, 44.

II.

27

418

II. Kroiiiške bukve 17. 18.

Asaela, in Semiramota, in Jona¬
tana, in Adonija, in Tobija, in
Tobadonija, levite, in z njimi Eli—
sama, in Jorana, duhovna;

9. in učili so ljudstvo po Judu,
ter so imeli bukve postave Go¬
spodove, in so obhodili vse mesta
Judove, ter so učili ljudstvo. 4 )

10. Zatorej je prišel strah Go¬
spodov na vse kraljestva po de¬
želah, ki so bile okrog Juda, in
se niso prederznile vojskovati se
zoper Josafata.

11. Pa tudi Filistejci soJosa-
fatu nosili darove, in davek v
srebru; tudi Arabljani so vodili
drobnice, ovnov sedem tavžent
in sedem sto, in kozlov ravno
toliko.

12. Rastel je tedaj .Josafat, in
se je poveličal na visoko; in je
sozidal po Judu hiš enacih stol—
pam, in obzidanih mest. 5 )

13. In veliko del je napravil
po Judovih mestih; tudi vojaški

in močni možje so bili v Jeru¬
zalemu ;

14. njih število po posameznih
hišah in družinah je tole: V Judu so
bili viši vojskine trume, 6 ) Ednas,
vojvoda, in z njim prav močnih
mož tri sto tavžent.

15. Za tem Johanan, viši, in z
njim dve sto in osemdeset tav¬
žent.

16. Za tem tudi Amasija, sin
Zekritov, posvečen Gospodu, 7 ) in
z njim dve sto tavžent junaških
mož.

17. Za njim je nasledval ju -
nak za boje, Eliada, in z njim
tacih, ki so imeli lok in škit, dve
sto tavžent.

18. Za tem tudi Jozabad,

z njim sto in osemdeset tavžent
obrambanih vojakov.

19. Vsi ti so bili kralju p® 1 '
roči, razun drugih, ktere je bh
postavil v obzidane mesta po vsi®
Judu.

XVIII. Poglavje.

Josafat stopi v svaštvo s kraljem Ahabam, ga obiše v Samari!, in se z nj® 1
združi v boj zoper asirskiga kralja. Krivi preroki jima oznanujejo zmag 1 ’;
Božji prerok Mihej pa jima napoveduje nesrečo; zato ga ukaže Izraelov kraj
zapreti. Josafat ubeži sovražnikam z Božjo pomočjo, in nekdo ga s pušico ran 1 '
Ahab pa umerje na svojim vozu.

1. Bil je tedaj Josafat bogat,
in močno sloveč; tudi se je po
svaštvu zvezal z Ahabam. 1 )

2. In je šel čez (nekoliko)
let k njemu v Samarijo; ob nj e "
goviin prihodu pa je Ahab za '

4. Duhovnam in levitam, ki so učili, so bili veljavni poglavarji v podporo d 3 ' 11

5. V hebrejskim: n mesta zakladov u  ali v mesta žitnic^.

6. V hebrejskim: „viši čez tavžent “ (tisučniki, polkovniki). ,.

7. to je, ki je prostovoljno Gospodu služil, se je obljubil Gospodu v s * a/ ‘ 0

Drugi so sicer tudi služili brez plače, tode so bili zavezani v službo, kei

bili poglavarji rodov. ^

I. Jorairt, njegov sin, se je zaročil z Atalijo, hčerjo Ahabovo. Ta zv ® z f v0>

nezbožno hišo je pripravila veliko nesreče nad njega in nad njegovo Ijnds
Glej spod, 19, 2: 20, 33. Primeri tudi s tem poglavjem 3. Kralj. 22.

419

II. Kroniške bnkve 18.

klal ovnov, in volov prav veliko,
njemu, in ljudstvu, ki je prišlo z
njim; in ga je pregovoril, de je
šel z njim nad Ramot v Galaadu.
4. Kralj. 8, 18 : 2. Kron. 21, 6.

3. In Aliab, kralj Izraelov, je
rekel Josafatu, kralju Judovimu:
Pojdi z menoj nad Ramot v Ga¬
laadu! On pa mu je odgovoril:
Kakor jez, tudi ti; kakor tvoje
ljudstvo, tako tudi moje ljudstvo,
in s teboj bomo v vojski.

4. In rekel je Josafat kralju
Izraelovimu: Vprašaj, prosim, per
ti priči besede Gospodove.

5. Zbral je tedaj kralj Izra¬
elov prerokov štiri sto mož, in
jim je rekel: Ali naj gremo nad
ftamot v Galaadu se vojskovat,
ali naj jenjamo? Oni pa pravijo:
Idi, in dal ga bo Bog kralju v
roke.

6. In Josafat je rekel: Ali ni
tukaj preroka Gospodoviga, de
tudi njega vprašamo?

7. In kralj Izraelov reče Jo¬
safatu: Je en mož, od kteriga
nioremo sprašati Božjo voljo;
pa jez ga sovražim, ker mi ne
Prerokuje dobriga, ampak vselej
kudo; je pa Mihej, Jemlov sin.
In Josafat je rekel: Kralj, nikar
tako ne govori!

8. Poklical je tedaj kralj Izra¬
zov eniga zmed dvornikov, in

je rekel: Hitro pokliči Milieja,
Jemloviga sina.

9. Kralj Izraelov pa, in Jo¬
safat, kralj Judov, sta oba sedela,
v sak na svojim prestolu, oblečena
v  kraljevo obleko; sedela pa sta
? a  tergu zraven samarijskih vrat,
m  ' r si preroki so prerokovali pred

“Jima.

19. Sedecija pa, sinKanaanov,

si je naredil železna rogova, in
je rekel: To pravi Gospod: Z
njima boš preveval Sirijo, dokler
je ne potareš.

11. In vsi preroki so enako
prerokovali, in so rekli: Pojdi
nad Ramot v Galaadu, in srečen
boš, in dal jih bo Gospod kralju
v roke.

12. Spomenik pa, ki je bil šel
klicat Miheja, mu je rekel: Glej,
besede vsili prerokov z enim gla-
sam kralju dobro naznanujejo;
prosim te tedaj, de se tvoja be¬
seda ne razloči od njih, in de
govoriš srečne reči.

13. In Mihej mu je odgovoril:
( Kakor resnično)  živi Gospod,
kar koli mi moj Bog poreče, to
bom govoril.

14. Prišel je tedaj k kralju. In
mu reče: Mihej, ali naj grem
nad Ramot v Galaadu se voj¬
skovat, ali naj jenjam? On pa
mu je odgovoril: Pojdi; zakaj
vse pojde po sreči, in dani vam
bodo sovražniki v roke.

15. In kralj je rekel: Zopet in
zopet te zarotim, de mi nič ne
govoriš, razun kar je res v imenu
Gospodovim!

16. On pa pravi: Vidil sim
ves Izrael razkropljen po gorah,
kakor ovce brez pastirja, in Go¬
spod je rekel: Oni nimajo go¬
spodov ; vsakteri naj se verne na
svoj dom v miru!

17. In kralj Izraelov reče Jo¬
safatu: Ti nisim li pravil, de mi
ta nič dobriga ne prerokuje, am¬
pak to, kar je hudo?

18. On pa pravi: Zatorej po¬

slušajte besedo Gospodovo: »mil
sim Gospoda sedeti na svojim
prestolu, in vso nebeško voj-
1  ’ 27*

420 II. Kroniške

sko stati mu ob desnici in ob
levici.

19. In Gospod je rekel: Kdo
bo premotil Ahaba, Izraeloviga
kralja, de gre, in pade v ga-
laajskim Ramotu? In ko je eden
tako govoril, drugi pa drugači,

20. je prišel duh, ter je stal
pred Gospodam, in je rekel: Jez
ga bom premotil. In Gospod mu
reče: S čem ga boš premotil ?

21. On pa je odgovoril: Poj¬
dem, ter bom lažnjiv duh v ustili
vsili njegovih prerokov. In Go¬
spod je rekel: Premotil ga boš,
in premogel. Pojdi, in stori tako!

22. Zdaj tedaj glej, Gospod je
dal Iažnjiviga duha v usta vsili
tvojih prerokov, in Gospod je od
tebe hudo govoril.

23. Perstopil pa je Sedecija,
sin Kanaanov, in je udaril Mi-
heja v lice, ter je rekel: Po kte-
rim potu je odšel Duh Gospodov
od mene, de je tebi govoril?

24. InMihej je rekel: Ti sam
boš vidil tisti dan, ko pojdeš iz
hrama v hram, de bi se skril.

25. Zapovedal pa je kralj Izra¬
elov, rekoč: Vzemite Miheja, in
peljite ga k Amonu, mestnimu
poglavarju, in k Joasu, sinu Ame-
lekovimu;

26. in recite: To pravi kralj:
Denita tega v ječo, in dajajta mu
malo kruha, in pičlo vode, dokler
se ne vernem v miru.

27. In Mihej je rekel: Č?e se

bnkve 18= 10.

boš vernil v miru, ni govoril Go¬
spod iz mene. In reci: Poslušajte
vse ljudstva!

28. Šla sta tedaj kralj Izra¬
elov, in Josafat, kralj Judov, nad
Ramot v Galaadu.

29. In kralj Izraelov je rekel
Josalatu: Spremenil bom obleko,
in tako pojdem v boj ; ti pa se
obleci v svoje oblačila. I11 spre¬
menil je kralj Izraelov obleko, ter
je prišel v boj.

30. Sirski kralj pa je bil za¬
povedal vojvodam svojih konj'
nikov,') rekoč: Ne bojujte se z
naj manjšim, tudi ne z naj večini,
razun samo z Izraelovim kraljem-

31. Koso tedaj poglavarji konj'
nikov vidili Josafata, so rekli;
Kralj Izraelov je to! I11 obdali
so ga, ter so se bojevali 5 on p a
je klical v Gospoda, in pomagal
muje, ter jih je odvernil od njega-

32. Ko so namreč vojvodi konj'
nikov vidili, de ni kralj Izraelov?
so ga pustili.

33. Pergodilo se je pa, de j e
eden zmed ljudstva pušico iz'
strelil v negotovo, in de je zadel
kralja Izraeloviga med zatilnik 1"
pleča. 2 3 ) Tedaj je rekel svojini"
vozniku: Zaberni svojo roko, 111
pelji me iz boja, ker sim ranjem

34. In končala se je vojska
tisti dan; kralj Izraelov pa je sta
na svojim vozu Sirijanam nasp> -ot |
do večera, in je umeri, ko je sobic"
zahajalo.

XIX. Poglavje.

Prerok Jehu posvari kralja Josafata, ker se je bil združil s hudobnim Ahabam^
Josafat prehodi vso Judovo deželo, in opominja ljudstvo, de naj se verne

2. V hebrejskim: »višini svojih vozov u .

3. V hebrejskim: »med sklepe in med oklepi,  kjer je bila špranja.

421

II. Kroniške bukve 1!».

Gospodu; postavi sodnike po deželi, ter jim zapoveduje, sklepati pravične sodbe;
tudi postavi duhovne, levite in deržinske sprednike, ter jih opominja, naj zvesto

uče ljudstvo postavo Božjo.

1. Vernil pa se je Josafat,
kralj Judov, mirno v svojo hišo
v  Jeruzalem.

2. In prišel mu je naproti Jeliu,
sin Hananijev, videc, ter mu je
rekel: Hudobnimu daješ pomoč,
in z njimi, ki Gospoda sovražijo,
prijaznost sklepaš, in zatorej si
sicer zaslužil jezo Gospodovo;

3. pa dobre dela so se našle
nad teboj, zato ker si odpravil
loge iz dežele Judove, in si per-
pravil svoje serce, de išeš Go¬
spoda, Boga svojih očetov.

4. Stanoval je tedaj Josafat
v  Jeruzalemu; in zopet je šel k
ljudstvu od Bersabe do gorovja
Efrajmoviga,') ter jih je vernil k
Gospodu, Bogu njih očetov.

5. In je postavil sodnikov v
deželi po vsili terdnih mestih Ju¬
dovih po vsili krajih;

6. in zapovedal je sodnikam,
ter je rekel: Glejte, kaj delate;
^akaj vi ne sklepate človeške
sodbe, 2 ) ampak Gospodovo; in
kar koli sodite, se bo na vas po-
vračevalo. 3 )

7. Strah Gospodov bodi z va¬
mi, in delajte vse s skerbjo; za¬
kaj per Gospodu, našim Bogu,

ni krivice, tudi ne ozeranja na
osebe, tudi ne želje po darovih.
5. Mojz. 10, 17. Modr. 6, 8. Sir. 35,16.
Djan. ap. 10, 34. Efež. 6, 0. Kološ. 3, 25.

8. Tudi je postavil Josafat v
Jeruzalemu levite, in duhovne, in
družinske poglavarje iz Izraela, 4 )
de bi sodbo 5 ) in pravico Gospo¬
dovo 6 ) sodili njegovim prebivav-
cam. 7 )

9. In jim je ukazal, in rekel:
Tako delajte v strahu Gospodo¬
vim zvesto, in s popolnim ser-
cam.

10. Vsako reč, ktera pride do
vas zmed vaših bratov, ki sta¬
nujejo v svojih mestih, med ro¬
dovino in rodovino, kjer koli je
vprašanje zastran postave, za¬
stran povelja, zastran šeg, za¬
stran opravičenja, pokažite jim,
de ne grešijo v Gospoda, in de
ne pride jeza nad vas, in nad
vaše brate; če bote tedaj tako
delali, ne bote grešili.

11. Amarija pa, duhoven, in
vaš viši duhoven, bo vaš spred-
nik v teh rečeh, ki Boga zade¬
vajo; 8 ) Zabadija, sin Isinahelov,
pa, ki je vojvoda v hiši Judovi,
bo čez tiste dela, ki zadevajo

t. to je, Josafat je obhodil vso deželo.

2. vi v sodbi niste namesto kaciga človeka.

3- V hebrejskim: „f» on  (Bog) je per vas v sodbi u , ter vam je v pomoč.
Glej 5. Mojz. 1, 17.

4- Josafat je napravil v Jeruzalemu viši sodnijo O- 10. 11.}. Primeri 5. Mojz-
1 7, 8. 9 : 19, 17.

5 - »sodbo Gospodovo “, to je, duhovne reči.

»pravico Gospodovo “, to je, posvetne pravde. .

V hebrejskim: n je postavil  ... za sodbo Gospodovo, in za p  ’
so se povernili v Jeruzalem?  (z dežele, kjer so s kraljem oktog
Gl. v. 4.). Drugi prestavljajo: „in so stanovali v Jeruzalemu ■

S. bo vaš sprednik v duhovnih, v verskih rečeh.

422 II. Kroniške bnkve 10. 20.

kraljevo opravilo; tudi imate uče- terdni, in pridno delajte, in Go-
nike, 9 ) levite pred seboj; bodite spod bo z vami v dobrim.

XX. Poglavje.

Moabljani, Amončani in Seirjani pridejo z vojsko nad Josafata. Josafat se močno
prestraši, napove post in prosi z ljudstvam vred Boga pomoči. Josafatova molitev.
Levit Jahaziel prerokuje, de se bo Bog sam vojskoval za Juda zoper sovražnike.
Sovražniki se med seboj sprejo in pomorijo. Judje dobe med merliči veliko plena.
Josafat v miru kraljuje; ker se pa s hudobnim Ohozijem združi, de si ladij
napravljata, ga zavoljo tega svari Eliezer, in mu napove nesrečo; vihar raz¬
bije ladij e.

1. Po tem so se zbrali sinovi
Moabovi, in sinovi Amonovi, in
z njimi nekteri Amončani') k Jo-
safatu, 2 ) de bi se bojevali zoper
njega.

2. In prišli so sporočniki, ter
soJosafatu naznanili, rekoč: Pri¬
šla je zoper tebe velika množica
iz teh krajev, ki so unkraj morja, 3 )
in iz Sirije; 4 ) in glej, stojijo v
Asasontamaru, ki je Engadi.

3. Josafat pa se je prestrašil
in bal, ves se je podal Gospoda
prosit, in je napovedal post vsimu
Judu.

4. In Juda se je zbral, de
bi prosil Gospoda; pa tudi vsi
so prišli iz svojih mest, ga prosit.

5. In ko je Josafat stal v
sredi zbora Judoviga in jeruza-
lemskiga, v hiši Gospodovi pred
novim dvorišem, 5 )

6. je rekel: Gospod, Bog naših
očetov, ti si Bog v nebesih, in
gospoduješ nad vsimi kraljestvi
narodov, in v tvoji roki je moč,
in mogočnost, in nihče ne more
tebi zoperstati!

7. Nisi li ti, naš Bog, po¬
moril vsih prebivavcov te dežele
pred svojim ljudstvam Izraelam,
in si jo dal zarodu Abrahama,
svojiga prijatla, na večno?

8. In prebivali so v nji, in
so ondi sezidali svetiše tvojim«
imenu, rekoč:

9. Če pride nad nas hudo,
meč sodbe, 6 ) kuga, in lakota;
bomo stali v pričo tvojiga obličja
pred to hišo, v ktero je pokli¬
cano tvoje ime, 7 ) ter bomo kli¬
cali k tebi v svojih britkostih, 111
uslišal in rešil nas boš.

10. Zdaj tedaj glej, sinovi Amo-

9. V hebrejskim: „.v predniki bodo leviti per vas“.  Glej 5. Moj z. 16, 18- .

1. Po nekterih starejih izdajah svetiga pisma in po besedi sv. Hieronima bolj
prav: „ nekteri EdomljanvK  Glej v. 10. 22.

2. so se zbrali .. . zoper Josafata.

3. ki so na unim kraji mertviga morja.

4. „Sinje“,  to je, splon iz dežele proti jutru.

5. Kralj je stal v ljudskim dvorišu na svojim povikšanim mestu pred duhov-
skim dvorišem; dvoriše se imenuje tukaj novo, ker se je bilo doslej postaram
po grehih, po pokori pa se je prenovilo v poprešnji stan (Hier.).

6. „meč soabe“,  to je, Božja šiba ali kazen.

7. kjer se razodeva tvoja mogočnost.

423

II. Kronidke bukve 20.

novi in Moabovi, in oni s seirske
gore, 8 ) skozi ktere nisi dopustil
Izraelu hoditi, ko so šli iz Egipta,
teinuč uganili so se jim, in jih
niso pobili; 9 ) 5. Mojz. 2, i.

11. delajo nasproti, in skušajo,
nas vreči iz posestva, ktero si
nam dal.

12. Bog naš! ali jih tedaj ne
koš sodil? V nas sicer ni tolika
moč, de bi mogli zoperstati ti
množici, ki se je vderla nad nas;
ker pa ne vemo, kaj nam je sto¬
riti, nam samo to ostaja, de svoje
oči v te obračamo.

13. Ves Juda pa je stal pred '
Gospodam s svojimi malimi, in
ženami, in otroci. 10 )

14. Bil pa je Jahaziel, sin Za-
harija, simi Banaja, simi Jehiela,
s jmi Matanijeviga, levit, zmed
sinov Asafovih, nad kteriga je
Prišel Duh Gospodov v sredi
množice,

15. in je rekel: Poslušaj, ves
Juda, in vi, ki stanujete v Je¬
ruzalemu , in ti, kralj Josafat!
To vam govori Gospod: Nikar
se  ne bojte, in nikar ne bodite
v  strahu pred to množico; zakaj
boj ni vaš, ampak Božji. 1  ‘)

16. Jutri pojdete proti njim;
zakaj prišli bodo čez hrib z ime-
nam Sis, in našli jih bote na koncu
potoka, 12 ) ki je proti pušaviJe-
ruelu.

17. Ne bote vi, ki bi se bo¬
jevali , temuč samo zaupljivo
stojte, in vidili bote pomoč Go¬
spodovo nad seboj, o Juda! o
Jeruzalem! nikar se ne bojte, in
ne bodite v strahu; jutri pojdete
zoper nje, in Gospod bo z vami.

18. Josafat tedaj, in Juda, in
vsi prebivavci v Jeruzalemu, so
padli na obraz na tla pred Go¬
spoda, ter so ga molili.

19. Dalje so leviti zmed sinov
Kaatovih, in zmed sinov Kore-
tovih, hvalili Gospoda, Boga Izra-
eloviga, z velikim glasam na vi¬
soko.

20. In ko so bili zjutrej vstali,
so šli skozi pušavo Tekuo; in
ko so hodili, se je vstavil Josafat
v sredi njih, ter je rekel: Po¬
slušajte me, možje Judovi, in
vsi prebivavci v Jeruzalemu! ve¬
rujte v Gospoda, svojiga Boga,
in varni bote, verujte njegovim
prerokam, in vse se bo srečno
izšlo!

21. In dalje svet ljudstvu, ter
je postavil pevce Gospodove, de
naj ga hvalijo po svojih trumah, 13 )
ter naj hodijo pred vojsko, in z
enim glasam rekajo: Hvalite Go¬
spoda, ker je večno njegovo usmi¬
ljenje! Ps. 135, l.

22. In ko so začeli hvalo peti,
je obernil Gospod njih zalezbe
na nje same, namreč ( zalezbe )

to je, Bdoraljani, ki so stanovali na seirskim gorovji.

9- ker jim je bil Bog prepovedal. Glej 5. Mojz. 2, 1. 18. 19.

1°. Izraelci so v splošnjih nadlogah večkrat prišli pred Gospoda s svojimi otroci
in dojenci, de bi, kakor Tertulijan pravi, po milim vpitji nedolžnih otrok Bogu
storili nekako sveto silo, ktera mu je prijetna. Glej Judit. 4, 9. Joel. 2, ’•

v * *> se ne bojujete za svojo reč, ampak za Božjo. . , •

* 2 - prav za prav, na koncu doline; hebrejska beseda „na/mr/“ P 0 " 1 ® 1 ." 3 k j
» dolino “ in v potok“,  ker po dolinah gorate Palestine sploh tudi p
tečejo.

13 - V hebrejskim: „v lepotii svetosti to je, v sveti lepotii.

II. Kroniške bnkve 20.

424

sinov Amonovih in Moabovih in
njih s seirskiga gorovja, kteri so
prišli, de hi se bojevali zoper Juda,
in pobiti so bili.

23. Zakaj sinovi Amonovi in
Moabovi so se vzdignili zoper
prebivavce seirskiga gorovja, de
so jih pomorili in pokončali ; in
ko so bili to v djanji spolnili, so
se tudi zoper sami sebe obernili,
ter so popadali po ranah, ki so
si jih med seboj delali. I4 )

24. Ko je bil na to Juda pri¬
šel na stražiše, 15 ) ki gleda proti
pušavi, je vidil od deleč vso stran
na široko polno mertvih trupel,
in de nihče ni ostal, kteri bi bil
zamogel smerti uiti.

25. Prišel je tedaj Josafat, in
vse ljudstvo z njim, pobirat rop
z merličev; in našli so med mer-
tvimi trupli razno orodje, tudi
oblačila, in predrage posode, in
so ropali, tako de niso mogli
vsiga nositi, tudi ne v treh dneh
odnesti plena zavoljo obilnosti
ropa.

26. Ceterti dan pa so se zbrali
v dolini hvale; 16 ) zakaj ker so
ondi hvalili Gospoda, so imeno¬
vali tisti kraj dolino hvale do pri—
čujočiga dne.

27. In vernili so se vsi možje
Judovi, in stanovavci jeruzalem¬
ski, in Josafat pred njimi v Je¬
ruzalem z velikim veseljem, zato
ker jim je dal Gospod veselje
nad njih sovražniki.

28. In prišli so v Jeruzalem z
arpami, in citrami, in trobentami
v hišo Gospodovo.

29. StralrGospodov pa je pre¬
padel vse kraljestva po deželah, 17 )
ko so bili zaslišali, de seje Go¬
spod bojeval zoper sovražnike
Izraelove.

30. In počilo se je Josafatovo
kraljestvo, in Bog mu je dodelil
mir okrog in okrog.

31. Kraljeval je tedaj Josafat
nad Judam, in bil je star pet in
trideset let, ko je začel kralje¬
vati ; pet in dvajset let pa j e
kraljeval v Jeruzalemu, in ime
njegove matere je bilo Azuba?
hči Selahijeva.

32. In hodil je po potu svo-
jiga očeta Asa, in se ni ganil z
nje, ter je delal, kar je bilo pri¬
jetno pred Gospodam.

33. Vender višav ni odpravil?
in ljudstvo ni bilo še obernilo
svojiga serca k Gospodu, Bog"
svojih očetov.

34. Druge zgodbe Josafatove
pa, perve in poslednje, so popi¬
sane v besedah Jeliuta, sinu Ha-
nanijeviga, ki jih je bil zapisal
v bukve Izraelovih kraljev.

35. Po tem je Josafat, kralj
Judov, naredil prijaznost z Ol' 0 "
zijem, kraljem Izraelovim, kte-
riga dela so bile prehudob» e *
3. Kralj. 22, 45.

36. In vdeležil se je, de sta
naredila ladij, ktere bi hodile ' r

14. Po naši prestavi so se sovražniki sperli sami med seboj, ter so se i* 1 ®'
seboj morili in pokončali; tako je zalezba, ki so jo Judam namenili, Ul®
zadela. Drugi pa hebrejsko tako razumevajo, de je zalezba, namreč ropark 3
truma, planila nad sovražnike, ter jih premogla in tako zbegala, de so ®®
med seboj razperli, in se pomorili.

15. verh gore ali na višavo Sis (v. 16.).

16. v dolini zahvale in češenja.

17. vse kraljestva okrog Judove dežele.

425

II. KroniSke bukve 20. 21.

Tarsisj 18 ) in naredila sta ladij
v Asiongabem.

37. Prerokoval pa je Eliezer,
sin Dodavov iz Marese, Josa-

fatu, rekoč: Ker si imel zavezo
zOhozijem, je Gospod razbil tvoje
dela; in razbile so se ladije, in
niso mogle iti v Tarsis.

XXI. Poglavje.

Za Josafatam nasledva Joram, njegov sin, v kraljestvu Judovim. Ves hudoben
pomori svoje brate in nekaj poglavarjev Izraelovih. Edom in Lobna se mu upreta.
1’rerok Elija mu napove po listu mnogo nadlog, zlasti pa neozdravljivo bolezen.
Sovražniki razdenejo in oropajo Judovo deželo, in Joram umerje za neznano
boleznijo, in ga ne pokopljejo s častjo.

1. Zaspal pa je Josafat s
svojimi očeti vred, in je bil po¬
kopan z njimi v mestu Davidovim,
in kraljeval je Joram, njegov sin,
namesti njega. 3. Kralj. 22, 51.

2. Ta je imel brate, sinove
Josafatove: Azarija, in Jahiela,
'n Zaharija, in Azarija,') in Mi¬
haela, in Safatija; vsi ti so bili
s inovi Josafata, kralja Judoviga.

3. In dal jim je njih oče veliko
daril v zlatu in srebru, in dohod¬
kov s prav terdnimi mesti v Judu;
kraljestvo pa je zročil Joramu,
z ato ker je bil pervorojeni.

4. Vzdignil se je tedaj Joram
na kraljestvo svojiga očeta; in
ko S e je bil poterdil, je pomoril
vse svoje brate z mečem, in
nektere zmed Izraelovih pogla¬
varjev.

5. Dve in trideset let je bil
star Joram, ko je začel kralje—
' a ti, in je osem let kraljeval v
Jeruzalemu.

6. In je hodil po potih kraljev

Izraelovih, kakor je delala hiša
Ahabova; Ahabova hči namreč
je bila njegova žena, in delal je
hudo pred obličjem Gospodovim.

7. Gospod pa ni hotel pokon¬
čati hiše Davidove zavoljo za¬
veze, ki jo je bil sklenil z njim; * 2 )
in ker je bil obljubil, de bo dajal
svetilo 3 ) njemu 4 ) in njegovim si-
novam ves čas.

8. V tistih dneh se je uperi
Edom, de bi ne bil podložen Judu,
in si je postavil kralja. 1. Mojz.
27, 40.

9. In ko je bil Joram tje pri¬
šel s svojimi poglavarji in z vsimi
konjniki, ki so bili z njim, se je
vzdignil po noči, in je potolkel
Edomljane, ki so ga bili obdali,
in vse vojvode njih konjnikov.

10. Vender seje uperal Edom,
de ni bil pod oblastjo Judovo do
tega dne. Tisti čas je tudi Lobna
odstopila, de ni bila pod njegovo
roko; zapustil je bil namreč Go¬
spoda, Boga svojih očetov.

8 - »farsis u , prav za prav „Tartes“  v Španii, pomeni tukaj sploh vsako
daljno primorje; ravno tako tudi Ofir, glej 3. Kralj. 22, 49.

2  v  hebrejskim: „Azarjahu a  ali „Ha%arjahu“.

^ ki jo je bil sklenil z Davidam.

o- svetle naslednike, mlajše, de bodo ljudstvu z lepim zgledain svetili.

• namreč Davidu bo dajal neprenehama naslednike.

II. Kronf&ke bukve 21. 22.

436

11. Verh tega je tudi napravil
višave po mestih Judovih, in je
storil, de so prešestovali 5 ) pre-
bivavci v Jeruzalemu, in de je
grešil Juda.

12. Pernesen pa mu je bil list
od Elija preroka, 6 ) v kterim je
bilo pisano: To govori Gospod,
Bog Davida, tvojiga očeta : Ker
nisi hodil po potih Josafata, svo-
jiga očeta, in po potih Asa, kralja
Judoviga,

13. ampak si hodil po potu
kraljev Izraelovih, in si storil, de
je prešestoval Juda, in prebivavci
v Jeruzalemu, ko si posnemal
prešestovanje hiše Ahabove, verh
tega si tudi pomoril svoje brate,
hišo svojiga očeta, kteri so bili
boljši od tebe:

14. glej, bo Gospod udaril z
veliko nadlogo tebe s tvojim ljud-
stvam, in s tvojimi sinovi in že¬
nami, in vsim tvojim premoženjem
vred;

15. ti pa boš zbolel za pre¬
hudo boleznijo tvojiga trebuha,
dokler tvoj drob ne izleze po času
od dne do dne.

16. Gospod je tedaj zbudil zo¬

per Jorama duha 7 ) Filistejcov, in
Arabljanov, kteri so mejači Eti-
jopcov.

17. In prišli so v deželo Ju¬
dovo, ter so jo razdjali, in so
poropali vse premoženje, ki se
je našlo v kraljevi hiši, verh tega
tudi njegove sinove in žene; in
mu ni ostal noben sin, razun
Joahaza, 8 ) ki je bil nar mlajši.

18. In verh vsiga tega ga je
Gospod udaril z neozdravljivo bo¬
leznijo v trebuhu.

19. In ko je prehajal dan za
dnevam, in so potekale dobe ča¬
sov, se je spolnil krog dveh let;
in tako je hiral po dolgi bolezni,
de je tudi njegov drob izlezel, in
bolezen je z njegovim življenjem
vred nehala. In umeri je za pre¬
hudo boleznijo, in ljudstvo mu ni
napravilo pogreba po šegi seži¬
ganja, kakor je bilo storilo nje¬
govim dedam.

20. Dve in trideset let je bil
star, ko je začel kraljevati, in
osem let je kraljeval v Jeruza¬
lemu. In ni prav hodil, 9 ) in po¬
kopali so ga v mestu Davidovim;
vender ne v pokopališu kraljev.

XXII. Poglavje.

Ohozija nasledva za svojim očetam Joramam v kraljestvu Judovim, živi hudobno.
gre  na vojsko z Joramam, Izraelovim kraljem, zoper Hazaela, sirskiga kralj 8 ’
Jehu pomori vso Ahabovo hišo, tudi Ohozija, in sinove njegovih bratov. Atalij 8 *

5. de so malikovanje uganjali.

6. Kako je bilo to, ker je bil Elija že ob Josaiatovim času vzet od zcmlj e  *
Verjetno je, de seje  bil Elija perkazal Elizeju ali kterimu drugimu zmed
prerokov, in mu je zročil pismo do kralja Jorama, kakor se je bil tudi Ju¬
žnejše perkazal na gori Kristusoviga spreinenjenja. Tako pravijo večidc
razlagavci.

7. je zbudil serčnost v Filistejcih in Arabljanih.

8. V naslednjim poglavji se „Joa/jas“ imenuje „ Ohozija “ in „Azarija u -

9. ni prav živel. Drugi prestavljajo hebrejsko: „m je šel  (s sveta) nepO'
grešan u ,  in niso po njem žalovali.

11. K.roniške bukve 22. 427

Ohozijeva mati, pomori vse kraljeve sinove, in se polasti kraljevanja. Žena
višiga duhovna Jojada’otme Joasa, nar manjšiga Ohozijeviga sina, kteri živi v

tempeljnu skrit šest let.

1. Postavili so tedaj stano-
vavci v Jeruzalemu Ohozija, nje-
goviga naj mlajšiga sina, kralja
namesti njega; vse stareji nam¬
reč, ki so bili pred njim, so po¬
korili arabljanski roparji, ki so
bili perderli v šotoriše; 1 ) kralje¬
val je tedaj Ohozija, sin Jorama,
kralja Judoviga. 4. Kralj. 8, 24.

2. Dve in štirdeset let je bil
star Ohozija, 2 ) ko je začel kra¬
ljevati, in je kraljeval eno leto v
Jeruzalemu; in ime njegove ma¬
tere je bilo Atalija, hči Amritova.

3. Pa tudi on je hodil po po¬
tih hišeAhabove; zakaj njegova
wati ga je napeljevala, de je
hudobno ravnal.

4. Delal je tedaj hudo pred
obličjem Gospodovim, kakor hiša
Ahabova; zakaj oni so bili nje¬
govi svetovavci po smerti nje-
goviga očeta, v njegovo pogubo.

5. In hodil je po njih svetih,
' n  je šel z Joramam, sinanrAha-
bovim, kraljem Izraelovim, na
vojsko zoper Hazaela, sirskiga
kralja, v Ramot v Galaadu; in
Sirijani so ranili Jorama.

6. In se je vernil, de bi se
ozdravil v Jezrahelu; veliko ran
ie bil namreč prejel v zgorej ime¬

novanim boji. Tedaj je šel Oho¬
zija, sin Joramov, kralj Judov,
de bi obiskal Jorama, sinu Aha-
boviga, ki je bil bolan v Jezra¬
helu.

7. Volja Božja je bila nam¬
reč zoper Ohozija, 3 ) de je prišel
kJoramu; in ko je bil prišel, je
šel z njim zoper Jehuta, sina
Namsijeviga, kteriga je Gospod
mazilil, de je iztrebil hišo Aha-
bovo.

8. Ko je tedaj Jehu razdeval
hišo Ahabovo, je našel Judove
poglavarje, in sinove Ohozijevih
bratov, kteri so mu 4 ) stregli, in
jih je pomoril.

9. Tudi Ohozija samiga je
iskal, in ga je prijel skritiga v
Samarii; 5 ) in ko je bil k njemu
perpeljan, ga je umoril, in so ga
pokopali, zato ker 6 ) je bil sin
Josafata, ki je iskal Gospoda z
vsim svojim sercam; in ni bilo
dalje nobeniga upanja, de bi kdo
kraljeval iz rodu Ohozijeviga.

10. Ko je namreč Atalija, nje¬
gova mati, vidila, de je bil umeri
njen sin, se je vzdignila, in je
pomorila ves kraljev zarod hiše
Joramove. 7 ) 4. Kralj. 11, l.

11. Pa Josabeta, kraljeva hči,

t- so bili perderli v deželo in v kraljeve posestva.

Tuliej bi se moglo brati: „dve in dvajset let“,  kakor 4. Kralj. 8, 26.;
z »kaj njegov oče je doživel le štirdeset let (Zgor. 21, 20.). Tako ima tudi
arabska in sirska prestava.

3- To je bila volja Božja, ki je to dopustila Ohoziju v kazen.

• kteri so namreč Ohoziju stregli. Gl. 4. Kralj. 10, 13. 14.

• to je, v samarijski deželi; zakaj Ohozija ni umeri v mestu Samarii, ampak
v  Magedu. 4. Kralj. 9',' 27.

; V hebrejskim: ... pokopali; zakaj rekli so: On je sin Josafata
*• t. d.

• Pomorila je namreč sinove Ohozijeve.

II. Kroniške bukve 22 . 23 .

428-

je vzela Joasa, simi Ohozijeviga,
ter ga je ukradla izmed kraljevih
sinov, ko so bili morjeni; in ga
je perkrila z njegovo rednico vred
v posteljnim hramu. 8 ) Josabeta
pa, ktera ga je bila perkrila, je
bila hči kralja Jorama, žena Jo-

jada, višiga duhovna, sestra Oho-
zijeva; in zatorej ga Atalija ni
umorila. 9 )

12. Bil je tedaj z njimi v hiši
Božji skrit šest let, ktere je kra¬
ljevala Atalija nad deželo.

XXIII. Poglavje.

Viši duhoven Jojada mazili sedem let starigu Joasa kralja v Judovim kralje'
stvu, ukaže Atalija umoriti, ponovi zvezo z Bogam, ukaže razdjati Baalov tem¬
pelj, napravi službo Božjo po Davidovi naredbi, in pelje z višimi vred mladiga

kralja v kraljevo hišo,

1. Sedmo leto pa je bil Jo¬
jada serčen, ter je pervzel stot¬
nike, namreč Azarija, sinu Jero-
hamoviga, in Ismahela, sinu Jo-
hananoviga, tudi Azarija, sinu
Obedoviga, in Maasija, sinu
Adajeviga, in Elisafata, sinu
Zekritoviga; in je sklenil z njimi
zavezo. 4. Kralj. 11, 4.

2. In ti so obhodili Juda, ter
so zbrali levite iz vsili mest Ju¬
dovih, in poglavarje družin Izra¬
elovih, in so prišli v Jeruzalem. ‘)

3. Tedaj je sklenila vsa mno¬
žica zavezo v hiši Gospodovi s
kraljem, in Jojada jim je rekel:
Glejte, sin kraljev bo kraljeval,
kakor je govoril Gospod nad si¬
novi Davidovimi.

4. To je tedaj, kar storite:

5. Tretji del zmed vas, ki

pridejo v saboto, zmed duhovnov,
in levitov, in vratarjev, bodi per
vratih j * 1 2 ) tretji del pa per kraljevi
hiši5 in tretji per vratih, ki se
imenujejo poglavitne; 3 ) vse druge
ljudstvo pa naj bo na dvoriših hiše
Gospodove.

6. In nobeden drugi naj ne
hodi v hišo Gospodovo, razim
duhovnov, in kteri strežejo zmed
levitov; oni sami naj vanjo pri-
dejo, ker so posvečeni; in vse
drugo ljudstvo naj obvaruje straže
Gospodove. 4 )

7. Leviti pa naj obdajajo kra¬
lja, ter naj imajo vsakteri svoje
orožje (in če kdo drugi v tem¬
pelj pride, naj bo umorjen). ["
naj bodo s kraljem, ko noter 1,1
ven hodi.

8. Storili so tedaj leviti, 111

8. v hramu, v kterim so bile spravljene postelje. Prim. 4. Kralj. 11, 2.

9. V hebrejskim: ,,/n perkrila ga je Josabeta, hči kralja Jorama, * e j! a
Jojada , duhovna, ona je bila namreč sestra Ohozijcva, pred Atah] 0 '
de ga ni umorila 11 .

1. vsi, stotniki, leviti, in poglavarji ljudstva so prišli v Jeruzalem.

2. bodi per vratih Gospodoviga tempeljna.

3. to je, velike vrata v tempelj. Glej 4. Kralj. 11, 6.

4. ljudstvo naj na dvorisu tiho čaka pred Gospodam v pobožnim premišljevanj'-
Bili so možje zmed ljudstva mladimu kralju vdani, verjetno jih je J°J a(
pridobil.

439

II, Kroniškc bukvi* 23.

ves Juda, po vsim, kar je bil
zapovedal Jojada, viši duhoven.
In vzeli so, vsakteri može, ki so
bili pod njim, ter so prišli po
sabotnim redu 5 ) s temi, kteri so
spolnili saboto, 6 ) in so hotli od¬
stopiti; zakaj Jojada, viši duho¬
ven, ni pustil odstopiti trumam,
ki so si vsaki teden navadno na-
sledvale.

9. In Jojada, duhoven, je dal
stotnikam sulice in škite, in tarče
kralja Davida, ktere je bil po¬
svetil v hišo Gospodovo.

10. In postavil je vse ljudstvo, 7 )
ki je imelo meče, na desno stran
tempeljna do leve strani tempeljna
pred altarjem in tempeljnam, okrog

okrog kralja.

11. In perpeljali so ven simi
kraljeviga, ter so mu djali na
glavo krono, in pričevanje, in so
|nu dali v roko postavo, de jo
J e  deržal, in so ga postavili kralja;
tudi ga je mazilil Jojada, viši
duhoven, in njegovi sinovi; in so
um vošili srečo, ter so rekli: Živi
kralj!

12. Ko je Atalija to slišala,
namreč glas teh, ki so tekali, in
hvalili kralja, je šla k ljudstvu,
v tempelj Gospodov.

13. In ko je vidila kralja stati
na stopnjici per vhodu, 8 ) in po¬
glavarje in trume okrog njega,
•n vse ljudstvo iz dežele, se ve-
Se liti, in trobiti s trobentami, in
n a mnogo orodje igrati, in glas

hvalivcov, je pretergala svoje
oblačila, in rekla: Izdajba, iz¬
daj ba!

14. Jojada, viši duhoven, pa
je šel k stotnikam in vojskinim
poglavarjem, ter jim je rekel:
Peljite jo iz tempeljnove ograje,
in umori naj se zunaj z mečem.
Ukazal je bil tedaj duhoven, de
naj ne bo umorjena v hiši Go¬
spodovi.

15. In stegnili so roke po nje
zatilniku; 9 ) in ko je stopila skozi
konjske vrata kraljeve hiše, so
jo ondi umorili.

16. Sklenil pa je Jojada za¬
vezo med seboj in vsim ljudstvam,
in kraljem, de bodo ljudstvo Go¬
spodovo.

17. Tedaj je šlo vse ljudstvo
nad hišo Baalovo, in so jo po-
derli, in njegove altarje in podobe
razterli; tudi Matana, duhovna
Baaloviga, so umorili pred al¬
tarjem.

18. Postavil pa je Jojada pred¬
nike v hiši Gospodovi pod ro¬
kami 10 ) duhovnov in Ievitov, ktere
je bil David razdelil v hiši Go¬
spodovi, 1 ') de so darovali žgavne
daritve Gospodu, kakor je pisano
v Mojzesovi postavi, z veseljem,
in s petjem, po Davidovi naredbi.

19. Postavil je tudi vratarje
per vratih hiše Gospodove, de bi
nihče ne hodil vanjo, kdor bi bil
nečist v kaki reči.

20. In je vzel stotnike, in nar

kakor jih je versta zadela v saboto.

"• kteri so bili že dostali svojo službo skozi teden,
to je, levite, ki so bili na straži.

P ei ' vhodu v duhovsko" dvoriše.

. V greškim: „so ji dali 'prostor , in je šla skozi konjske vrata“  i. t. d.
.'[• npod rokami to je, pod oblastjo in čujo duhovnov.

*’ kterim je bil David službe v tempeljnu razdelil.

430 II. Kroniške bukve 23. 24.

močnejši može, in poglavarje ljud¬
stva, in vse ljudstvo z dežele, in
perpeljali so kralja iz hiše Go¬
spodove, ter so ga peljali skozi
sredo zgornjih vrat v kraljevo hišo,
in so ga djali na kraljevi prestol.

21. In veselilo se je vse ljud¬
stvo po deželi, in mesto je bilo
mirno j Atalija pa je bila umorjena
z mečem.

XXIV. Poglavje.

Joas je pobožen in srečno kraljuje, dokler živi viši duhoven Jojada; ukaže
nabirati denar po deželi in z njim tempelj popraviti; po Jojadovi smerti pa se
da svojim dvornikam zapeljati v malikovanje. Prerok Caharija, sin Jojadov,
svari ljudstvo, kralj pa ga ukaže kamnjati. Sirijani oropajo deželo in Jeruzalem,
bolniga kralja pa umorila njegova hlapca.

1. Sedem let je bil Joas star,
ko je začel kraljevati; in štir—
deset let je kraljeval v Jeruza¬
lemu; ime njegove matere je bilo
Sebija iz Bersabe. 4. Kralj, tl, 21:
12, l.

2. In delal je, kar je dobro
pred Gospodam, vse dni Jojada,
duhovna.

3. Jojada pa mu je dal dve
ženi, iz kterih je rodil sinove in
hčere.

4. Po tem je Joasu dopadlo,
popraviti hišo Gospodovo.

5. In zbral je duhovne in le¬
vite, in jim je rekel: Pojdite po
Judovih mestih, in pobirajte od
vsiga Izraela denar za popravo
tempeljna svojiga Boga, vsako
leto; in hitro to storite; leviti pa
so delali to bolj zanikerno.

6. In kralj je poklical Jojada,
poglavarja, ter mu je rekel: Za¬
kaj ti ni bilo skerb, de bi bil
perganjal levite, pernašati od Juda
in od Jeruzalema denar, ki ga

je bil Mojzes, hlapec Gospodov,
zapovedal,') de bi ga nosila vsa
Izraelova množica v šotor priče¬
vanja ?

7. Prehudobna Atalija nam¬
reč in njeni sinovi 1 2 ) so razdjab
hišo Gospodovo, in so z vsim,
kar je bilo posvečeno 3 ) v tem-
peljnu Gospodovim, olepšali Baa¬
lov tempelj.

8. Tedaj je kralj ukazal, jo
naredili so skrinjo; in postavil*
so jo zunaj k vratam hiše Go¬
spodove.

9. In napovedano je bilo *
Judu in v Jeruzalemu, de naj
vsakteri pernese davek Gospodu,
ki ga je bil naložil Mojzes, hlapov
Božji, vsimu Izraelu v pušavn
2. Mojz. 30, 12.

10. In veselili so se vsi po¬

glavarji in vse ljudstvo; in s °
prihajali, ter nosili v skrinjo Go¬
spodovo, in vanjo devali, tako
de se je napolnila. ..

11. In ko je bil čas, de bi nesi*

1. ki ga je bil nekdaj Mojzes Izraelcam za sveti šotor naložil. Glej 2. Moj
30, 13: 4. Kralj. 12, 4.

2. še v časih Jorama, svojiga očeta. Glej zgor. 21, 17.

3. kar je bilo darovano Gospodovimu tempeljnu.

II. Kroniške bukve 24. 431

skrinjo pred kralja po rokah le-
vitov (vidili so namreč veliko de¬
narja), je prišel kraljev pisar, in
tisti, kteriga je bil viši duhoven
postavil, in izsuli so denar, ki je
bil v skrinji; po tem so skrinjo
zopet nesli na njen kraj, in tako
so delali vsaki dan; in nabralo
se je silno veliko denarja.

12. In tega sta dala kralj in
Jojada tistim, ki so bili čez dela
v  hiši Gospodovi: oni pa so zanj
najemali kamnarje in umetnike za
posamezne dela, de bi popravili
nišo Gospodovo; tudi kovače za
železo in bron, de bi se podperlo,
kar se je jelo poderati.

13. In oni, ki so delali, so bili
pridni, in njih roke so zazidale
razpoke po stenah, in postavili
so hišo Gospodovo v poprešnji
stan, ter so storili, de je terdno
stala.

14. In ko so dopolnili vse dela,
so pernesli pred kralja in pred
Jojada ostali del denarja; iz tega
Pa so se naredile tempeljnove
posode za službo, in za žgavne
daritve, tudi skledice, in druge
posode, zlate in sreberne; in da¬
rovale so se žgavne daritve v
hiši Gospodovi neprenehama vse
dni Jojadove.

15. Jojada pa se je bil po¬
staral, in je bil prav perleten
umeri, ko je bil star sto in tri¬
deset let.

16. in pokopali so ga v Davi¬
dovim mestu s kralji vred, zato
ker je dobro storil Izraelu in nje¬
govi hiši. 4 )

17. Po tem pa, ko je bil Jo¬
jada umeri, so perstopili Judovi
poglavarji, 5 ) ter so se kralju glo¬
boko perklonili; 6 ) on pa, po njih
spoštovanji omečen, se jim je
vdal. 7 )

18. In zapustili so tempelj Go¬
spoda, Boga svojih očetov, ter so
služili logam, in podobam; in
spočela se je jeza 8 ) zoper Juda
in Jeruzalem zavoljo tega greha.

19. In pošiljal jim je preroke,
de bi se obernili k Gospodu; ko
so spričevali, jih uni niso hotli
poslušati.

20. Tedaj je Duh Božji obdal
Caharija, 9 ) sinu Jojadoviga, 10 )
duhovna; in vstopil se je pred
ljudstvo, ter jim je rekel: To go¬
vori Gospod Bog: Zakaj pre¬
stopate postavo Gospodovo, kar
vam ne koristi, 11 ) in ste zapu¬
stili Gospoda, de vas je zapustil?

21. In oni so se zoper njega
zbrali, ter so (vanj)  kamnje me-

4. to je, Judovimu kraljestvu in Davidovi hiši; poganjal se je namreč za Da¬
vidove naslednike.

ki so po šegah spačeniga sveta živeli, in so bili malikovanju vdani.

80  skazali kralju hinavsko čast.

• Poželjivi dvorniki so iskali per slabotnim kralji dopušeDja za napravo inali-
kovskih logov, de bi v njih z nečistostjo služili krivim bogovam. Joas je to
dovolil. Ko bi bil Jojada še živel, bi se to ne bilo zgodilo. Toliko premore
moder in pobožen mož I

* n  vnela se je jeza Gospodova zoper Jude.

• ga je navdal z močjo. Glej Sodn. 6, 34.

•Mat. 23, 35. in Iz. 8,2. se „ Caharija u  imenuje „.?m Barahijev u ; more-
”* *ti je bil Barahija Caharijev stari oče, ali pa se je Jojada imenoval tudi
“arahija (Božji blagodar). Gl. 1. Kron. 1, 2. razlag.

• prestopanje postave Gospodove vam ni v prid.

432 II. Kroniške

tali po kraljevim povelji na dvo-
rišu hiše Gospodove.

22. In kralj Joas se ni spomnil
milosti, ki mu jo je bil Jojada,
njega oče, skazal; temuč je umoril
njegoviga sina, kteri je rekel, ko
je umiral: Gospod naj pogleda,
in naj se mašuje! Mat. 23, 35.

23. In ko je bilo preteklo leto,
se je vzdignila zoper njega sir¬
ska vojska, in je prišla v Juda
in v Jeruzalem, ter je pomorila
vse poglavarje ljudstva, in ves
rop so poslali kralju v Damask.
4. Kralj. 12, 17.

24. In zares, ko je prišlo prav
majhno število Sirijanov, jim je
dal Gospod v roke neštevilno mno¬
žico, zato ker so bili oni 12 ) za¬
pustili Gospoda, Boga svojih oče-

bnbve 24. 25.

tov. Tudi nad Joasam so uni u )
počeli sramotno sodbo. u )

25. In ko so bili odrinili, so
ga pustili v velicih slabostih. la )
Vzdignili pa so se njegovi hlapci
v maševanje kervi sinu Jojado-
viga, duhovna j in so ga umorili
v njegovi postelji, in je umeri j
in pokopali so ga v mestu Da¬
vidovim, pa ne v kraljevim po-
kopališu.

26. Zalezovala pa sta ga Za-
bad, sin Semaate, Amončanke, in

Jozabad,sinSemarite,Moabljanke.

27. Njegovi sinovi pa, in zne¬
sek denarja, ki je bil nabran pod
njim, in poprava hiše Gospodove,
so bolj natanko popisani v bukvah
kraljev; kraljeval pa je Amasija,
njegov sin, namesti njega.

XXV. Poglavje.

Amasija nasledva za svojini očetam Joasam v Judovim kraljestvu, spusti' p«
prerokovim svarjenji najete vojake domu, premaga Idumejce, moli njih poropa« e
bogove, prerokoviga svarjenja ne posluša, napove vojsko Izraelovimu kralj«
Joasu, je v nji premagan in vjet. V Jeruzalemu se spočne zarotba zoper njeg»>
on pa zbeži v Lahis, in je ondi umorjen.

1. Pet in dvajset let je bil
Amasija star, ko je začel kra¬
ljevati, in devet in dvajset let je
kraljeval v Jeruzalemu; ime nje¬
gove matere je bilo Joadana z
Jeruzalema. 4. Kralj. 14, 2.

2. In delal je dobro pred
obličjem Gospodovim, vender ne
s popolnim sercam.

3. In ko se mu je zdelo, de
je kraljestvo uterjeno, je podavil
ldapca, ktera sta bila umorila
kralja, njegoviga očeta.

4. Njunih sinov pa ni pomoril,
kakor je pisano v bukvah postave
Mojzesove, kjer je Gospod za¬
povedal, rekoč: Naj se ne morije
očetje za sinove, in tudi ne sinovi
za njih očete; temuč vsakteri naj
umerje za svoj greh. 5. Mojz.

16: 4. Kralj. 14, 6. Eceh. 18, 20.

5. Amasijaje tedaj zbral Juda,
ter jih je razdelil po družinah, 1,1
polkovnikih, in stotnikih po vsi®
Judu in Benjaminu; in jih je pi' e '
štel od dvajsetih let in čez, tel

12. zato ker so bili Izraelci zapustili Gospoda.

13. Sirijani namreč so počeli nad Joasam.

14. sramotno kazen po tisti vojski, v kteri je bil ranjen (v. 25.).

15. Drugi prestavljajo: „v velicih bolečinah “ ali „ranah“.

433

II. Kroniške bukve 25.

je našel tri sto tavžent mladen-
čev, kteri bi hodili v boj, in no¬
sili sulico in škit.

6. Za plačo je tudi najel od
Izraela sto tavžent močnih, za
sto talentov srebra.

7. Prišel pa je mož Božji k
njemu, in je rekel: O kralj, naj
ne hodi s teboj Izraelova vojska;
zakaj Gospod ni z lzraelam in z
vsimi sinovi Efrajmovimi.')

8. Če misliš, de je vojska v
moči vojskine trume, bo Bog sto¬
ril, de te bojo sovražniki prema¬
gali; zakaj per Bogu je, poma¬
gati, in v beg pognati.

9. In Amasija je rekel možu
Božjimu: Kaj bo tedaj s sto ta¬
lenti, ki sim jih dal vojakam Izra¬
elovim? In mož Božji mu je od¬
govoril: Gospod ima toliko, de
b od tega zamore dati več, ka¬
kor to.

10. Odločil je tedaj Amasija
vojskino trumo, ki je bila prišla
k njemu iz Efrajma, de bi se
ventila na svoj kraj; oni pa so
kili zoper Juda močno razserdeni,
,n  vernili so se v svojo deželo.

11. Po tem je Amasija zaup¬
ljivo peljal svoje ljudstvo, in je šel
v solno dolino, ter je pobil seir-
skih sinov 2 ) deset tavžent.

12. In družili deset tavžent mož
so vjeli Judovi sinovi, in so jih
perpeljali na stermino neke peči,
ter  so jih prekucnili z višave v
globočino, de so se vsi razpočili.

13. Tista vojskina truma pa,

ktero je Amasija nazaj poslal, de
ni šla z njim v boj, se je raz¬
kropila po mestih Judovih 3 ) od
Samarije do Bethorona, in jih je
pobila tri tavžent, in je naropala
veliko plena.

14. Ko je bil pa Amasija po¬
bil Idumejce, in je bil pernesel
bogove seirskih sinov, jih je sebi
postavil v bogove, ter jih je molil,
in jim zažigal kadilo.

15. Za tega voljo se je raz-
serdil Gospod nad Amasijem, in
je poslal k njemu preroka, de mu
je rekel: Zakaj si molit bogove,
kteri niso rešili svojiga ljudstva
iz tvoje roke?

16. In ko je bil to izrekel, mu
je odgovoril: Si mar kraljev sve-
tovavec? Molči, de te ne umorim!
In ko je prerok šel, je rekel:
Vem, de Bog misli tebe usrner-
titi, ker si storil hudo, in verh
tega se nisi vdal mojimu svetu.

17. Tedaj je Amasija, kralj
Judov, storil prav hudoben sklep,
ter je poslal k Joasu, sinu Jo-
aliaza, sina Jehutoviga, k Izra¬
elovimi! kralju, rekoč: Pridi, po¬
glejva se med seboj! 4 )

18. On pa je nazaj poslal spo-
ročnike, rekoč: Osat, ki je na
Libanonu, je poslal k cedru na
Libanonu, rekoč: Daj svojo hčer
mojimu sinu za ženo; in glej,
zveri, ki so bile v libanonskim
gojzdu, so rnemo hodile, in so
osat potaptale.

19. Rekel si: Pobil simEdoin-

ri ^rael se imenuje tudi „Efrajm“,  ker je bil „Efrajm“  med deseterimi
rodovi poglaviten rod. ..

Tako so sc imenovali Edoinljani, ko so stanovali na seirskim goro ^

Iz Samarije, kamor so bili že došli, so se vernili in razkropili po
“lestih. Glej v. 10.

‘ 1° je, poskusiva se ! Glej 4. Kralj. 14, 8.

II.

28

II. Kroniške bnkve 25. 26.

434

Ijane ; in zatorej se vzdiguje tvoje
serce v napuh; sedi v svoji hiši;
zakaj hudo zoper sebe kličeš, de
padeš ti in Juda s teboj vred?

20. Ainasija ni hotel poslušati,
zato ker je bila Gospodova volja,
de bi bil izdan v roke sovražnikam
zavoljo edomskih bogov.

21. Prišel je tedaj Joas, kralj
Izraelov, in pogledala sta se med
seboj. Amasija pa, kralj Judov,
je bil v Betsamesu Judovim;

22. in padel je Juda pred Izra-
elam, ter je bežal v svoje šotore.

23. Dalje je Amasija, kralja
Judoviga, sinu Joasa, simi Jo-
ahazoviga, vjel Joas, kralj Izra¬
elov v Betsamesu, ter ga je per-
peljal v Jeruzalem; in je podeil
njegov zid od Efrajmovih vrat
do vogelnih vrat, štiri sto ko-
moleov.

24. Tudi vse zlato in srebro,
in vse posode, ki jih je našel v
hiši Božji, in per Obededomu, 5 * * * * )
tudi v zakladih kraljeve hiše, in
tudi sinove zastavljeneov je od¬
peljal v Samarijo.

25. Živel pa je Amasija, sin
Joasov, kralj Judov, po tem ko
je bil umeri Joas, sin Joahazov,
kralj Izraelov, še petnajst let.

26. Druge zgodbe Amasijeve
pa, perve in poslednje, so zapi¬
sane v bukvah kraljev Judovih
in Izraelovih.

27. Ko je bil odstopil od Go¬
spoda, so mu nastavili zalezbo v
Jeruzalemu. In ko je bil zbežal
v Lahis, so poslali, in so ga ondi
umorili.

28. In pernesli so ga na konjili?
ter so ga pokopali z njegovimi
očeti vred v Davidovim mestu.

XXVI. Poglavje.

Ozija je kralj Judov namesti Amasija, svojiga očeta, in dela dobro pred Go¬
spodam ; zato mu Gospod dodeli pomoč, de premaga Filistejce, Arabljane m
Amončane; obterdi Jeruzalem, zavaruje vso deželo, in ima močno vojskin 0
trumo. V svoji moči se prevzame, in si duhovsko oblast perlastuje; zatorej S a
Gospod kaznuje z gobami do njegove smerti.

1. Vse Judovo ljudstvo pa je
njegoviga sina Ozija, stariga šest¬
najst let, postavilo kralja namesti
Amasija, njegoviga očeta. 4. Kralj.
14, 21.

2. Ta je pozidal Ajlat, ter
ga je zopet dal Judovi deželi,
po tem ko je bil kralj zaspal s
svojimi v očeti vred.

3. Šestnajst let je bil star
Ozija, ko je začel kraljevati, in

5. per varim zakladov, ki je bil ali ni

ali pa se je tudi sam tako imenoval.

1. Nekteri razlagavci mislijo, de je ti

je bil Joas dal umoriti. Zgor. 24, 21

2. Allioli prestavi: v ktcri je bil m<

dve in petdeset let je kraljeval
v Jeruzalemu; ime njegove ma¬
tere je bilo Jehelija z Jeruzalema-

4. In delal je, kar je bilo p l ' aV
v očeh Gospodovih, po vsim, k al ’
je delal Amasija, njegov oče.

5. In je iskal Gospoda v dneh
Caharija, ‘) kteri je razumeval m
gledal Boga, 2 ) in dokler je iška*
Gospoda, ga je vodil v vsih rečeh-

6. Po tem je šel, in se j e

ilednik Obededomov (1. Kron. 26,
Caharija sin tistiga Caharija, kteng a
der in videc Boxji il ,  ki je ko premh

II. Kroniške bukve 26.

bojeval zoper Filistejce, ter je
poderl zid v Getu, in zidvJabnii,

zid v Azotu, tudi je zidal me¬
sta v Azotu in med Filistejci.

7. In pomagal mu je Gospod
zoper Filistejce, in zoper Arab-
ijane, kteri so stanovali v Gur-
baalu, in zoper Amončane. 3 )

8. In Amončani 4 ) so dajali
Oziju darila, in razglasilo se je
n jegovo ime do vhoda v Egipt,
zavoljo pogostnih zmag.

9. In Ozija je sozidal stolpov
v  Jeruzalemu, na vogelnih vra¬
tih, 5 ) in na dolinskih vratih, in
druge na ravno tisti strani zidu, 6 )
in jih je obterdil.

10. Sozidal je tudi stolpov v
Pušavi, 7 ) in je skopal prav veliko
yodnjakov, zato ker je imel veliko
živine v ravninah in v obširni pu-
s avi; tudi vinograde je imel, in
gornike v hribih, in na Karmelu ;
“d je namreč mož vdan polje¬
delstvu.

11. Vojskina truma pa njego-
) T ib vojakov, ki so hodili v boje,
J e  bila pod roko Jehiela, pisarja,
'n Maasija, učenika, 8 ) in pod roko
■lananija, ki je bil zmed kralje-
v ih vojvodov. 9 )

12. In vse število poglavarjev

435

po družinah močnih mož je bilo
dva tavžent šest sto.

13. In pod njimi je bila vsa
vojska tri sto in sedem tavžent
in pet sto mož, ki so bili per-
pravni za vojsko, in so se boje¬
vali za kralja zoper sovražnike.

14. Tudi je Ozija perpravil
zanje, to je, za vso vojsko, ški—
tov, in sulic, in čelad, in okle¬
pov, in lokov, in frač za metanje
kam nj a.

15. I 11  je naredil v Jeruzalemu
mnogoterih mašin, 10 ) ktere je po¬
stavil v stolpe, in po voglih zidov,
de bi metale pušice in velike kam¬
ne; in njegovo ime je deleč slo¬
velo, zato ker mu je pomagal
Gospod, in ga je bil poterdil.

16. Ko je bil pa omočnel, se
je povzdignilo njegovo serce, v
njegov pogin, in zanemarjal je
Gospoda, svojiga Boga; in je
šel v tempelj Gospodov, ter je
hotel zažgati kadilo na kadilnim
altarji.

17. Precej pa je šel za njim
Azarija, duhoven, in z njim osem¬
deset duhovnov Gospodovih, prav
serčnih mož;

18. in so se ustavili kralju, ter
so rekli: Ni tvoje opravilo, Ozija,

globokejše gledal v skrite Božje sklepe, ter je bolje razumeval Božje rečt.
Y hebrejskim: v kteri je razumeval perhazni Božje; v dneh pa, v kteri/i
Je iskal Gospoda , mu je dajal Bog srečo a .  V greški prestavi: „fct' ga
Je podučeval v strahu fio»jim u .

’ • V hebrejskim: „zoper Meunejce a  ; ti bi utegnili biti Minejci v južni Arabli.
_• v hebrejskim zopet: „Meunejci ti ;  vender pa se tudi bere: „Amončani“-
' s °zidal je stolpov na verhu in zraven vrat.

7 ' l  hebrejskim: „in na voglu u .  Glej 2. Ezdr. 3, 19. 20. 24. 25.

• * *  brambo za cede, ki so se pasle v tacih krajih po pušavi, kjer se je paša
^'shajala.

j  ^ hebrejskim: „sprcdhika u ,  ki je morebiti imel zapisnike v rokah.

10 ^  hebrejskim: „zmed kraljevih poglavarjev ki so vojake zapisovali,
le mašine so bile umetno narejene metavnice, iz kterih so pušice in kamnje
na  sovražnike metali. Rimljani so jih imenovali „6 aliste a .

” 28*

II. Kroniške bnkve 26. 21.

436

de bi zažigal kadilo Gospodu,
ampak duhovnov, to je, sinov
Aronovih, ki so posvečeni v tako
službo. Pojdi iz svetiša, ne za¬
ničuj gaj ker ti to ne bo šteto
v čast per Gospod Bogu. 2. Mojz.
30, 7. i. d.

19. Tedaj seje Ozija razserdil,
in je derže kadilnico v roki, de
bi zažgal kadilo, pretil duliovnam.
In zdajci so se spočele gobe na
njegovim čelu vpričo duhovnov
per kadilnim altarji.

20. In ko se je bil vanj ozerl
Azarija, viši duhoven, in vsi drugi
duhovni, so vidili gobe na nje¬
govim obrazu, in naglo so ga ven
izgnali. Pa tudi on sam prestra¬

šen, je hitel ven iti, zato ker je
precej čutil šibo Gospodovo.

21. Bil je tedaj kralj Ozija
gobov do dne svoje smerti; ®
je stanoval v posebni hiši poln
gob, zavoljo kterih je bil pahnjen
iz hiše Gospodove. Po tem p a
je Joatam, njegov sin, vladal
kraljevo hišo, in je sodil ljudstvo
v deželi. 4. Kralj. 15, 5.

22. Druge zgodbe Ozijeve pa?
perve in poslednje, je popisal Iza¬
ija, sin Amosov, prerok.

23. In Ozija je zaspal s svo¬
jimi očeti vred, in pokopali so g 3
na njivo kraljevih grobov, 1 ') zato
ker je bil gobov; in kraljeval j e
Joatam, njegov sin, namesti njega.

XXVII. Poglavje.

Joatam, Ozijev sin, kraljuje v Jeruzalemu, dela dobro pred Gospodam, zida
mnogo mest in gradov, premaga Amončane, in jim naloži velik davek. Po nje'
govi smerti nasledva hudobni Ahaz v kraljevanji.

1. Pet in dvajset let je bil
star Joatam, ko je začel kralje¬
vati, in je sedemnajst let kralje¬
val v Jeruzalemu; ime njegove
matere je bilo Jerusa, liči Sado-
kova. 4. Kralj. 15, 33.

2. In delal je, kar je bilo prav
pred Gospodam, po vsim, kar je
delal Ozija, njegov oče, razim,
de ni stopil v tempelj Gospodov; 'j
in ljudstvo je še grešilo. * 1 2 )

3. On je sozidal visoke vrata
hiše Gospodove, in je na zidu
Ofelu 3 4 5 ) veliko napravil.

4. Tudi mesta je zidal poJ* 1 ''
dovim gorovji, in v gojzdih gi' a '
dove in stolpe.

5. Vojskoval se je s kralj® 11

Amonovih sinov, in jih je pi' e '
magal; in dali so mu Amonov*
sinovi tisti čas sto talentov srebra?
in deset tavžent kon
in ravno toliko korov
to so mu dajali Amoi
drugo in tretje leto. v  .

6. In Joatam je bil omočn®?
zato ker je ravnal svoje pota p re
Gospodam, svojim Bogam. 3 )

iv pšenico?
ječmena; }

si no®

11. na njivo zraven grobov, ne pa v kraljevo pokopališe. .. fl

1. si ni perlastoval duhovske oblasti, de bi bil v Gospodovim tempeljnu k a 1
zažigal, kar se je bil prederznil storiti Ozija, njegov oče. Zgor. 26, 16-

2. to je, in ljudstvo je še malikovalo. :

3. „Ofel u  je bil grič na izhodnji strani sionskiga hriba blizo tempeljna.

2. Ezdr. 3, 26. ... ,ij Z o

4. „ Kor 11  je hila naj veči hebrejska mera za suhe reči, in je derzal b
6'/ 2  naših vaganov. Primeri 4. Mojz. 11, 32. razi. 25.

5. je bil močen postal, ker je živel po Božjih zapovedih.

11. Kroniške bnkve 27 .  28.

7. Druge zgodbe Joatamove
pa, in vsi njegovi boji in dela so
zapisane v bukvah kraljev Izra¬
elovih in Judovih.

8. Pet in dvajset let je bil
star, ko je začel kraljevati; in

437

šestnajst let je kraljeval v Jeru¬
zalemu.

9. In zaspal je Joatam s svo¬
jimi očeti vred, in pokopali so ga
v mestu Davidovim; in Kraljeval je
Ahaz, njegov sin, namesti njega.

XXVIII. Poglavje.

Ahaz kraljuje v Jeruzalemu, živi hudobno, ter služi malikom. Sirijani in Izraelci
#a premagajo in oropajo deželo. Po prerokovim opominjanji dajo Izraelci Judam
»azaj poropane žene in otroke. Idumejci in Filistejci planejo v deželo. Asirski
kralj Ahaza močno stiska in deželo pokončuje. Vse te nadloge Ahaza ne po¬
boljšajo ; on zapre tempelj in napravi malikam altarjev po vsih voglih v Jeru¬
zalemu. Ahaz umerje, pa ga ne pokopljejo po kraljevo. Njegov sin Ezekija je

kralj namesti njega.

1. Dvajset let je bil star Ahaz,
ko je začel kraljevati, in je šest-
n fjst let kraljeval v Jeruzalemu;
n ' delal prav pred obličjem Go¬
spodovim, kakor David, njegov

0ee 5 4. Kralj. 16, 2.

2. ternuč je hodil po potih kra¬
lj e' 7  Izraelovih, verh tega je tudi
v ol podobe Baalov. 'J

3. On je, ki je zažigal kadilo
T dolu Benenomu, 2 ) in je posve¬
čeval svoje sinove v ognji,-?) po
Se gi narodov, ktere je bil pomo-
r d 4 ) Gospod ob prihodu Izraelo-
v ih sinov.

4. Daroval je tudi, in kadilo
hžigal na višavah, in na gričih,
in pod vsakim košatim drevesam.

5. Gospod, njegov Bog, pa

je dal v roko kralju sirskimu,

kteri ga je natolkel, in je pobral
v eliko ropa iz njegoviga kralje-
rp Va ’ * n  perpeljal seboj v Damask.
Audi v roke Izraeloviga kralja

je bil dan, in potolčen po veli¬
kim poboji.

6. InFacee, 5 ) sin Kornelijev, je
pomoril izmed Juda sto in dvaj¬
set tavžent ob enim dnevu, zgolj
vojaških mož; zato ker so bili
zapustili Gospoda, Boga svojih
očetov.

7. Tisti čas je umoril Zekri,
mogočen mož vEfrajmu, Maasija,
kralj eviga sina, in Ezrika, vlad-
nika njegove hiše, tudi Elkana,
druziga za kraljem.

8. In Izraelovi sinovi so vjeli
zmed svojih bratov dve sto tav¬
žent žen, dečkov in deklic, in
neskončno ropa; ter so ga per-
nesli v Samarijo.

9. Tisti čas je bil ondi pre¬
rok Gospodov, po imenu Obed;
ta je šel vojskini trumi naproti,
ki je prišla v Samarijo, in jim
je rekel: Glejte, razserdil se je
Gospod, Bog vaših očetov, zoper

• kterim je zlasti Ahab, Izraelov kralj, služil.

• V hebrejskim: V v dolini sinov Hinomovih u .  Glej Joz. 15, 8.

daroval maliku Molohu. Glej 4. Kralj. 16, 3.

5 ' v  hebrejskim: „ktere je bil iztrebil Gospod ob prihodu “ «•
»Facee“  je bil kralj v Izraelovim kraljestvu.

II. Kroniške bukve 28.

438

Juda, ter jih je dal vam v roke;
in pomorili ste jih neusmiljeno,
tako' de v nebo sega vaša gro¬
zovitost.

10. Verh tega si hočete pod¬
vreči Judove in jeruzalemske
otroke za hlapce in dekle, kar
nikakor ni potreba storiti; s tem
ste se namreč pregrešili zoper
Gospoda, svojiga Boga. 6 )

11. Pa poslušajte moj svet, in
peljite nazaj vjetnike, ktere ste
perpeljali zmed svojih bratov, ker
velik serd Gospodov se vam bliža.

12. Tedaj so vstali nekteri
možje zmed poglavarjev sinov
Efrajmovih: Azarija, sin Joha-
nanov, Barabija, sin Mosolamotov,
Ezekija, sin Selumov, in Amasa,
sin Adalitov, zoper nje, ki so
prišli iz boja,

13. in so jim rekli: Ne vodite
noter vjetnikov, de se ne pre¬
grešimo zoper Gospoda. Zakaj
hočete to perdevati našim greham,
in stare pregrehe nakopičevati?
zakaj velik je greh, in jeza Go-
spodoviga serda se bliža Izraelu.

14. Tedaj so vojaški možje po¬
pustili rop, in vse, kar so bili
vjeli, pred poglavarji in pred vso
množico.

15. In možje, ki smo jih zgorej
imenovali, so vstali in vzeli vjet¬

nike, ter so vse, kteri so bili
nagi, oblekli iz ropa; in ko so
jih bili oblekli, in obuli, in po¬
živili z jedjo in pijačo, in poma¬
zali zavoljo truda, in skerb imeli
zarije; so vse, ki niso mogli ho¬
diti, in so bili slabiga života, na¬
ložili na živino, in perpeljali v
Jeriho, palmovo mesto, do njih
bratov, sami pa so se vernili v
Samarijo. T )

16. Tisti čas je poslal kralj
Ahaz k asirskima kralju, 8 ) ter-j e
prosil pomoči.

17. In prišli so ldumejci, ter
so jih veliko pobili izmed Juda,
in so odnesli veliko ropa.

18. Tudi Filistejci so se raz¬
kropili po mestih na planjavi, i"
proti jugu Judove (dežele),  ter
so vzeli Betsames, in Ajalon, i* 1
Gaderot, tudi Soko, in TamnaB;
in Gamzo z njih vasmi, in so on« 1
stanovali.

19. Gospod je bil namreč p®'
nižal Juda zavoljo Ahaza, kralja
Judoviga, 9 ) ker ga 10 ) je bil zbori'
pomoči, 11 ) in je zaničeval Ge-
spoda.

20. In je perpeljal zoper njeg a
Telgatfalnasarja, asirskiga kralja?
kteri ga je stiskal, in razdevab
ko se ni nihče ustavljal. 12 ) 4. Kralj¬
ic, to.

spoda, vaši n a nad vami pregreh zoper G°'

/m zoper  O«.' m ‘ Pre,re '

8.  Vhebrefgkim- ^  i« dobrotnosti!

9. V hebrejskim' ’’ kmifa lT kr , a/jnn “''  razumej: „k asirskimu kralji-

imenuje v šir“ m  ^nu “* vpadov kralj “ se tukaj Aha*

elovim kraljem P ah pa tudl zato > ««r J e  bil v hudobii enak W*'

10. ker je kralj Ahaz perpravil Juda ob pomoč Božjo.

Bo Je pojoči. I Glej ai 2! e Mojz' na 32 U 25. lje Zape ' jal ’ in 8 tem nevredniffa st ° rl1

12. V  hebrejskim: „ga je stiskal, in ga ni poterdoval“.  Poleg-4. Kralj. l 6 <

11 . Kroniške

21. Tedaj je Ahaz oropal hišo
Gospodovo, in hišo kraljev, in
poglavarjev, ter je dal asirskimu
kralju darov, in vender mu nič
ni pomagalo.

22. Verh tega je še ob času
svoje stiske pomnožil zaničevanje
v Gospoda; on sam, kralj Ahaz,

23. je daroval daritve dama-
s kim bogovam, svojim pobijav-
ram, 13 * ) in je rekel: Bogovi sir¬
skih kraljev jim pomagajo, jez
pa jih bom potolažil z daritvami,
de mi perstopijo; ko so nasproti
bili v padec njemu in vsimu Izraelu.

24. Ko je bil tedaj Ahaz vse
posode hiše Božje poropal in raz¬
bil, 1 7 * * * * * *) je zaperl vrata tempeljna

bnkve 28. 29. 439

Božjiga, I5 ) in sije naredil altarjev
na vsili jeruzalemskih voglih.

25. Tudi po vsili Judovih me¬
stih je naredil altarjev za uži-
ganje kadila; in je v jezo na-
dražil Gospoda, Boga svojih oče¬
tov.

26. Druge njegove zgodbe pa,
in vse njegove dela, perve in po¬
slednje, so zapisane v bukvah
kraljev Judovih in Izraelovih.

27. In zaspal je Ahaz s svo¬
jimi očeti vred, in pokopali so ga
v jeruzalemskim mestu; niso ga
namreč tudi djali v grobe Izra¬
elovih kraljev. In kraljeval je Eze-
kija, njegov sin, namesti njega.

XXIX. Poglavje.

Pobožni kralj Ezekija odpre Gospodov tempelj, zbere duhovite in levite, ter jim
»kuže, oskrunjeno hišo Božjo očediti, posvetiti in spravno daritev opraviti,
ljudstvo pernese veliko prostovoljnih darov. Kralj se veseli z ljudstvam vred
•" spolnjene službe Božje.

1. Tedaj je Ezekija začel
kraljevati, ko je bil star pet in
dvajset let, in je kraljeval" devet
m dvajset let v Jeruzalemu; ime
njegove matere je bilo Abija, hči
Zaharijeva. 4. Kralj. 18, 2.

2. In je delal, kar je bilo pri¬
jetno pred obličjem Gospodovim,
po vsim, kar je delal David, nje¬
gov oče.

3. On je pervo leto in pervi
mesec svojiga kraljestva odperl

7 ; P’j e  Telgatfalnasar Ahaza sicer rešil sirskiga in izraelskima kralja. Tode
divjaški pomočnik je kmalo spremenil svojo misel, ter je sam planil nad
Ahaza; in Ahaz ga je skušal utolažiti z zakladi tempeljna, kraljeve hiše, in
svojiga ljudstva. Tako kaznuje Bog kralje in narode z vojsko, kadar zapu¬
stijo pravo vero, in si delajo nove vere po svoji spačeni volji in hudobnih

željah tega sveta, in zaničujejo Božjo postavo, in služijo malikam, ki si jih

sami delajo. Ko bi pač vsi kralji in vladarji in narodi imeli pred očmi take

kazni Božje, in ko bi spoznali, de vsa njih sreča, vsa znotranja in zunanja

varnost dežel stoji le na pravi živi veri, in de jih tudi Bog zametuje, kadar

oni njega in njegovo postavo zaničujejo!

Ahaz je mislil, de ga tepejo sirski bogovi, ter je čisto pozabil praviga

Boga. Tako hudobnež'rad iše drugod izvirka svoje nesreče, ne pa v  Božji

pravici, ali prav za prav v svojih pregrehah, zavoljo kterih ga Bog kaznuje,
je blago teh posod skupej stolkel.
tedaj celo ni več dopustil češenja praviga Boga.

440 II. Kroniške bnkve 29.

vrata hiše Gospodove, ter jih je
popravil;')

4. in je perpeljal duhovne in
levite, in jih je zbral na ulice
proti vzhodu,

5. in jim je rekel: Poslušajte
me, leviti, in posvetite se; oči¬
stite hišo Gospoda, Boga svojih
očetov, in odpravite vso nečed¬
nost 1 2 ) iz svetiša!

6. Naši očetje so grešili, in
delali hudo pred obličjem Gospoda,
našigaBoga, ter so ga zapustili;
obernili so svoje obraze od šo¬
tora Gospodoviga, in so 3 ) herbet
pokazali.

7. Vrata, ki so bile v lopi, 4 )
so zaperli, in svetilnice so po¬
gasili, in kadila niso žgali, in
žgavnih daritev niso darovali v
svetišu Izraeloviga Boga.

8. Vnel se je bil tedaj serd
Gospodov nad Judam, in Jeru-
zalemam, in dal jih je v razkrop-
Ijenje, in v pogin, in v zasmeh,
kakor sami vidite s svojimi očmi.

9. Glejte, padli so naši očetje
po mečih; naši sinovi in naše
hčere in žene so bile vjete od¬
peljane zavoljo te pregrehe.

10. Zdaj tedaj je moja volja,
de sklenemo zavezo z Gospodam,
Izraelovim Bogam; in odvernil bo
od nas serd svoje jeze.

11. Moji otroci, nikar ne bo¬
dite vnemami; vas je Gospod
izvolil, de stojite pred njim, in
mu služite, in ga častite, ter mu
zažigate kadilo!

12. Vzdignili so se tedaj le¬
viti : Mahat, sin Amasajev, in
Joel, sin Azarijev, zmed sinov
Kaatovih; dalje zmed sinov Me-
rarijevih: Kis, sin Abditov, in
Azarija, sin Jalaleelov; zmed si¬
nov Gersomovih pa: Joah, sin
Zemov, in Eden, sin Joahov;

13. zmed sinov Elisafanovih
pa: 5 ) Samri inJahiel; tudi zmed
sinov Asafovih : Zaharija inMa-
tanija;

14. in tudi zmed sinov Hema-
novih: Jahiel in Semej; pa tudi
zmed sinov Iditunovih: Semeja
in Oziel.

15. In zbrali so svoje brate, ter
so se posvetili, in so šli po kra¬
ljevim povelji, in po zapovedi Go¬
spodovi, de so očistili hišo Božjo*

16. Tudi duhovni so šli v tem¬
pelj Gospodov, de so ga posve¬
tili, ter so iznesli vso nečednost,
ki so jo notri našli v veži hiše
Gospodove; in leviti so jo vzeli,
in so jo odnesli k potoku Cedronu*

17. Začeli pa so cediti pervi
dan perviga mesca, in osmi dan
ravno tistiga mesca so šli v lopo
tempeljna Gospodoviga, 6 ) ter so
očiševali tempelj osem dni; > n
šestnajsti dan ravno tistiga mesca
so dokončali, kar so bili začeli*

18. Sli so tudi k Ezekiju, kra¬
lju , ter so mu rekli: Posvetih
smo vso hišo Gospodovo, in altar
žgavne daritve, in njegove po¬
sode, in tudi mizo pokladnih kru¬
hov z vsimi njenimi posodami,

1. ter jih je prenovil in z zlatarn prevlekel.

2.  vso gnusobo in vse, kar je zadevalo malikovanje.

3. in so njemu, Gospodu, herbet T obernili, njegovo službo opustili.

4. Lopa sama sicer ni imela vrat; pa svetišne durnice so se odperale v 1°P >
in zavoljo tega se lahko lopne imenujejo.

5. „Elisafon 11  je bil tudi zmed sinov Kaatovih. 2.  Mojz. 6, 19. 22.

6. so šli v svetise, ko so bili poprej dvoriša očistili.

441

II. Kroniške bukve 29.

19. in vse tempeljnovo orodje,
ktero je bil ognusil kralj Ahaz
ob svojim kraljevanji, po tem ko
se je bil pregrešil; in glej, iz¬
postavljeno je bilo vse pred al-
tarjem Gospodovim.

20. In kralj Ezekija je vstal
ob zoru, ter je zbral vse mestne
poglavarje, in je šel v hišo Go¬
spodovo.

21. In so darovali skupaj se¬
dem juncov in sedem ovnov, se¬
dem jagnjet in sedem kozlov za
greh, za kraljestvo, za svetiše,
za Juda; in je rekel, duhovnam,
sinovam Aronovim, de so darovali
na altarji Gospodovim.

22. Zaklali so tedaj junce, in
duhovni so kri prestregli, ter so
jo vlili 7 ) na altar; zaklali so tudi
ovne, in so njih kri vlili na altar;
in zaklali so jagnjeta, in so kri
na altar vlili.

23. Perpeljali so kozle za greh
pred kralja in pred vso množico,
>n so svoje roke nanje položili;

24. in duhovni so jih zaklali,
m so z njih kervjo kropili pred
nltarjem v spravo vsiga Izraela;
kralj je bil namreč zapovedal, de
naj se opravi žgavna daritev za
ves Izrael in za greh.

25. Postavil je tudi levite v
hiši Gospodovi s cimbalami, in
brenkljami, in citrami po navedbi
Davida, kralja, in Gada, vidca,
'n Natana, preroka ; to je bila
namreč Gospodova zapoved po
roči njegovih prerokov.

26. In leviti so stali, ter so

imeli glasbino orodje Davidovo,
duhovni pa trobente.

27. In Ezekija je ukazal, da¬
rovati žgavne daritve na altarji;
in ko so darovali žgavne daritve,
so začeli hvalo peti Gospodu, in
trobiti s trobentami, in brenkati z
raznim glasbinim orodjem, ktero je
bil David, Izraelov kralj, perpravil.

28. Ko je pa vsa množica mo¬
lila, so bili pevci, in tisti, ki so
imeli trobente, v svoji službi, dokler
se ni dopolnila žgavna daritev.

29. In ko je bila daritev kon¬
čana, se je perklonil kralj, in vsi,
kteri so bili z njim, ter so molili.

30. In ukazal je Ezekija in
poglavarji levitam, de naj hvalijo
Gospoda z besedami 8 ) Davida,
in Asafa, vidca; in hvalili so ga
z velikim veseljem, ter so ga s
perpognjenim kolenam molili.

31. Ezekija pa je tudi to per-
stavil: Napolnili ste svoje roke 9 )
Gospodu; perstopite in darujte
klavne in hvalne daritve 10 ) v hiši
Gospodovi. Darovala je tedaj vsa
množica klavne daritve in hvalne
daritve in žgavne daritve s po¬
božnim v duham.

32. Število pa žgavnih daritev,
ki jih je množica darovala, je bilo
to: sedemdeset juncov, sto ovnov,
dve sto jagnjet.

33. In posvetili 11 ) so Gospodu
šest sto volov, in tri tavžent ovec.

34. Duhovnov pa je bilo malo,
in jih ni bilo zadosti, de bi bili
žgavne darove s kože devali; torej
so jim tudi leviti, njih bratje, po-

7- V hebrejskim: „.90 % njo altar kropili 1 '  v spravno daritev.

»* besedami",  to je, s psalmi in svetimi pesmimi. g Kra ij.i3, 33.

9- z daritvami, ter jih darujte Gospodu. Gl. 2. Mojz. 28, 41 •

10. daritve v prošnjo in zahvalo. Gl. 3. Mojz. 1. razi. 1.

G. darovali so Gospodu daritve v prošnjo in zahvalo.

11. Kroniške bukve 30. 30.

442

magali, dokler ni bilo delo oprav¬
ljeno, in (doklerJ  duhovni niso
bili posvečeni; 12 ) leviti se namreč
po lajši šegi posvečujejo, kakor
duhovni. 13 )

35. Bilo je tedaj prav veliko
žgavnih daritev, masti mirnih da¬
ritev, in pitnih daritev per žgav-

nih daritvah; in dopolnila se je
služba v hiši Gospodovi.

36. In veselil se je Ezekija,
in vse ljudstvo, zato ker se je
služba Gospodova spolnila; za¬
kaj sklenilo se je bilo, de se je
to precej zgodilo. 14 )

XXX. Poglavje.

Kralj Ezekija pošlje sporočnikov po vsim Izraelu, ter vabi Izraelce k veliko-
nočnimi! prazniku. Ne k t eri pridejo, drugi pa se sporočnikam posmehujejo; i®
•fudoviga kraljestva pa jih pride silno velika množica. Velikonočni praznik ob¬
hajajo sedem dni, po tem pa obhajajo še sedem dni veselo praznovanje. Kralj
in poglavarji dajo veliko darov. Duhovni in leviti blagoslove ljudstvo, in njih

molitev gre v

1. Tudi je poslal Ezekija do
vsiga Izraela ‘) in Juda; in je
pisal liste Efrajmu in Manasetu,
de naj pridejo k hiši Gospodovi
v Jeruzalem, in obhajajo fase
Gospodu, Bogu Izraelovimu.

2. Tedaj so svet imeli kralj,
in poglavarji, in vsa jeruzalem¬
ska srenja, ter so sklenili, de bi
obhajali fase v drugim mescu. 2 )

3. Niso ga namreč mogli ob¬
hajati ob svojim času, 3 ) ker du-

svete nebesa.

hovni, de bi jih bilo zadosti, 4 )
niso bili posvečeni, in ljudstvo se
še ni bilo zbralo v Jeruzalemu.

4. In všeč je bila beseda 5 )
kralju in vsi množici.

5. In so sklenili, de bi poslal'
sporočnikov po vsim Izraelu, od
Bersabe do Dana, de naj pri'
dejo in obhajajo fase Gospodu,
Bogu Izraelovimu, v Jeruzalemu ;
zakaj veliko njih ga niso obhajali«
kakor je pisano v postavi.

12. to je, dokler se ni zadosti mož iz Aronove rodovine dobilo in posvetil«'
zakaj v poprešnjih časih ostudniga malikovanja je bila služba Božja v G«'
spodovim tempeljnu nehala, zatorej so se mogli Aronovi mlajši k drugi" 1
opravilam podati, ter si drugod kruha iskati.

13. Prim. 2. Mojz. 29, .1. i. d.: 4. Mojz. 8, 1. i. d. V hebrejskim: „leviti
/nh bolj perpravniga serca  (so bili bolj vneti) za svoje posvečenji'
kakor duhovni^.

14. Ezekija je namreč močno veselilo, de je bilo ljudstvo tako voljno malik«'
vanje zapustilo, ter se je brez odlašanja podalo k češenju praviga Boga.

1. 'lakrat je Ozej kraljeval v Izraelu, kteri ni bil tako hudoben, kakor njeg«' 1
predniki, in je, berž ko ne, iz strahu dovolil svojimu ljudstvu v Jeruzale 1 " 11
obhajati velikonočni praznik, ker so ga nekoliko poprej Asirijani stiskali-

2. Postava je dopušala, drugi mesec obhajati veliko noč tistim, ki niso bi'
čisti, ali so bili predeleč od ljudstva. Glej 4. Mojz. 9, 10. 11.

3. namreč pervi mesec. Glej 2. Mojz. 12, 3.

4. za opravljanje vsih daritev, ker jih je bilo veliko.

5. ta svet, poznejše obhajati fase ali velikonočni praznik.

11 . Kroniške bukve 30.

443

6. In šli so tekavci z listi po
povelji kralja in njegovih pogla¬
varjev po vsim Izraelu in Judu,
ter so po tem, kar je bil kralj
ukazal, oznanovali: Sinovi Izra¬
elovi, povernite se k Gospodu,
Bogu Abrahamovimu, in Izako-
vimu in Izraelovimu, in poverili!
se bo k ostankam, ki so ubežali
*'oki asirskiga kralja. 6 )

7. Nikar ne bodite kakor vaši
očetje in bratje, ki so odstopili
od Gospoda, Boga svojih očetov,
kteri jih je dal v pogin, kakor
sami vidite.

8. Nikar ne oterdujte svojih
zatilnikov kakor vaši očetje; po¬
dajte roke Gospodu, in pridite v
njegovo svetiše, ktero je posvetil
na vekomaj; služite Gospodu,
Bogu svojih očetov, in odvernila
se bo od v  vas jeza njegovigaserda.

9. Če se namreč vi povernete
k Gospodu, bodo vaši bratje in
sinovi imeli milost pred svojimi
gospodi, kteri so jih peljali vjete,
in se bodo vernili v to deželo;
zakaj milostljiv in dobrotljiv je
Gospod, vaš Bog, in ne bo obernil
svojiga obličja od vas, če se k
njemu povernete.

10. Tedaj so šli tekavci naglo
iz mesta v mesto po deželi Efraj-
movi in Manasetovi do Zabulona;

oni pa so jih zasmehovali in za¬
sramovali. 7 )

11. Vender so nekteri možje
iz Aserja in Manaseta in Zabu¬
lona pervolili v svet, 8 ) ter so pri¬
šli v Jeruzalem. 9 )

12. Nad Judam pa se je ska-
zala roka Gospodova, ter jim je
dal eno serce, de so spolnili po
zapovedi kralja in poglavarjev
besedo Gospodovo.

13. In zbrale so se v Jeruza¬
lemu mnoge ljudstva, de bi obha¬
jali praznik opresnikov, drugi
mesec;

14. in vzdignili so se, ter so
poderli altarje, ki so bili v Je¬
ruzalemu, in so vse, na kterih se
je malikam kadilo zažigalo, raz-
valili in pometali v potok Cedron.

15. Klali pa so fase štirnajsti
dan druziga mesca. Tudi duhovni
in leviti, ki so se vender že po¬
svetili, I0 ) so darovali žgavne da¬
ritve v hiši Gospodovi.

16. In stali so v svojim redu,
po naredbi in postavi Mojzesa,
moža Božjiga; duhovni pa so
sprejemali kri za kropljenje iz rok
levitov;

17. ker velika truma ni bila
posvečena, in za tega voljo so
leviti klali fase tem, kteri niso
prišli posvečeni k Gospodu. 11 )

6. in povernil se bo k vam, ki niste bili odpeljani v Asirijo. Glej 4. Kralj. 15,
19: 1. Kron. 5, 26.

7. Ravno tako bi se godilo tudi sedanji čas takim poslancam, ako bi vabili k
obhajanju keršanskih praznikov tako imenovane omikance, ki enaki unim Izra¬
elcem le toliko Božje postave sprejemajo, kolikor se njih plitvi pameti ali
nespameti prav dozdeva, in njih spačeni natori perlega. Časi so si' enaki,
enake so pa tudi Božje sodbe!

V hebrejskim: „ nekteri možje  ... so se ponižali

9- Le nekteri so prišli,, in verjetno le ubogi in priprosti ljudje.

V  hebrejskim: „ Duhovni in leviti so se sramovali , ter so se posve-

sramovali so se namreč svoje nemarnosti in mlačnosti, ker so vidili
Za  čast Božjo vneto ljudstvo.

b Veliko število zmed ljudstva ni bilo čisto, ker se postave zastran očisevanja

II. Kroniške bukve 30. 31.

444

18. Tudi velik del ljudstva iz
Efrajma, inManaseta, inlsaharja,
in Zabulona, ki ni bil posvečen,
je jedel fase, pa ne poleg tega,
kar je pisano; 12 ) in Ezekija je
zanje molil, rekoč: Dobri Go¬
spod bo zanesel

19. vsim, kteri z vsim sercam
išejo Gospoda, Boga svojih oče¬
tov, in jim ne bo peršteval (v
greh),  ker niso zadosti posvečeni.

20. In Gospod ga je uslišal,
in je bil milostljiv ljudstvu. 13 )

21. In obhajali so sinovi Izra¬
elovi, ki so se znašli v Jeruza¬
lemu, praznik opresnikov sedem
dni v velikim veselji, ter so hvalili
Gospoda vsaki dan, tudi leviti in
duhovni z glasbinim orodjem, ktero
je bilo v njih službi.

22. InEzekijaje govoril na serce
vsim levitam, kteri so imeli dobro
spoznanje zastran Gospoda; 14 ) in
jedli so ob sedmih prazničnih dneh,
ter so klali mirne daritve, in so
hvalili Gospoda, Boga svojih oče¬
tov.

23. In dopadlo je vsi množici,
de bi praznovali še drugih sedem
dni, kar so tudi storili s preve¬
likim veseljem.

24. Ezekija namreč, kralj Ju¬
dov, je bil podelil množici tavžent
juncov, in sedem tavžent ovec;
poglavarji pa so bili dali ljudstvu
tavžent juncov, in deset tavžent
ovec; posvetila se je tedaj prav
obilna množica duhovnov.

25. In z veseljem je bila na¬
vdana vsa truma Judova, duhovni
in leviti, kakor tudi vsa množica,
ki je bila prišla iz Izraela, tudi
spreobernjenci iz Izraelove dežele,
in oni, ki so v Judu prebivali.

26. In obhajalo se je veliko
praznovanje v Jeruzalemu, ka-
koršniga ni bilo od dni Salomona,
sinu Davidoviga, kralja Izraelo-
viga, v tistim mestu. 15 )

27. Vstali pa so duhovni in
leviti, ter so blagoslovili ljud¬
stvo; 16 ) in uslišan je bil njih glas,
in prišla je molitev v sveto ne¬
beško prebivališe.

XXXI. Poglavje.

Ljudstvo razdene malike, altarje in loge po vsi Judovi in Izraelovi deželi. Kralj

Ezekija razdeli duhovnam in levitam opravila per službi Božji, in ukaže ljud¬
stvu pernašati pervine in desetine, napravi zanje hramov, postavi čez nje pra¬
vičnih mož, kteri so duhovnam in levitam živež delili. Ezekija iše per vsih

rečeh le Boga, in je srečen.

že dolgo niso skerbno spolnovale; zavoljo te nečistobe bi bili mogli še j e
prihodnji mesec obhajati veliko noč (4. Mojz. 9, 10. 11.); vender pa se ji** 1
ni branilo tudi že tadaj z drugim ljudstvam vred obhajati fase, tode velik®'
nočniga jagnjeta niso smeli sami zaklati, ki so ga sicer hišni očetje klal'
(2. Mojz. 12, 6.), temuč zaklali so ga namesti njih leviti, kteri so potem du¬
hovnam kri podali, de so z njo altar pokropili.

12. niso čisti jedli jagnjeta, kakor je ukazovala postava (Glej 4. Mojz. 9, 6. i-d-)'

13. jih je sprejel kakor čiste, in niso umerli, kakor je postava žugala nečisti « 11

14. kteri so Gospoda bolj spoznali; opominjal jih je k gorečimu spolnovanj 0

njih dolžnosti. ^

15. posebno zavoljo vdeleževanja deseterih rodov, ki so bili po Salomonovi sme 1 1
odstopili, in praznikov niso več obhajali v Jeruzalemu.

16. z besedami, ki so zapisane v 4. Mojz. 6, 24—26.

445

II. Kroniške bnkve 31.

1. In ko je bilo to prav oprav¬
ljeno, je šel ves Izrael, ki se je
bil znašel v Judovih mestih, in
so razbijali podobe, in sekali loge,
razdevali višave, in poderali al-
tarje, ne samo po vsim Judu in
Benjaminu, ampak tudipoEfrajmu
in Manasetu, dokler jih niso po-
polnama pokončali; in povernili
so se vsi Izraelovi sinovi v svoje
posesti in mesta.

2. Ezekija pa je postavil du-
hovske in levitovske trume po
njih razdelkih, vsakteriga v lastno
službo, namreč zmed duhovnov
in zmed levitov, k žgavnim da¬
ritvam, in k mirnim daritvam, de
bi stregli, in hvalili, in prepevali
per vratih šotorišaGospodoviga. ‘)

3. Delež kraljev pa je bil, de
se je od njegoviga lastniga pre¬
moženja darovala žgavna daritev,
z jutrej vselej, in zvečer, tudi ob
sabotah, in mlajih, in družili praz¬
nikih, kakor je pisano v postavi
Mojzesovi. 4. Moj z. 28, 29.

4. Zapovedal je tudi ljudem,
ki so v Jeruzalemu prebivali, de
naj dajejo deleže duhovnam in
levitam, de bodo mogli opravljati
postavo Gospodovo.^)

5. In ko se je bilo to med
množico razglasilo, so pernesli
Izraelovi sinovi prav veliko per-
vin, žita, vina, in olja, tudi medu;
in od vsiga, kar rodi zemlja, so
Pernesli desetine.

6. Pa tudi sinovi Izraelovi in
Judovi, ki so stanovali po Ju¬

dovih mestih, so dajali desetine
od juncov in ovec, in desetine
od posvečeniga, kar so bili obljubili
Gospodu, svojimu Bogu; 3 ) vse
so nosili, in so narejali prav veliko
kupov.

7. V  tretjim mescu so začeli
dno pokladati kupam, in v sed¬
mim mescu so jih dokončali.

8. In ko so bili prišli Eze¬
kija in njegovi poglavarji, so
vidili kupe, in so hvalili Gospoda,
in Izraelovo ljudstvo.

9. In Ezekija je vprašal du¬
hovne in levite, zakaj de kupi
tako leže?

10. Azarija, viši duhoven iz
debla Sadokoviga, mu je odgo¬
voril, rekoč: Odkar so se začele
darovati pervine v hiši Gospo¬
dovi, smo jedli, in smo se nasi¬
tili, in ostalo je prav veliko, zato
ker je Gospod oblagodaril svoje
ljudstvo; ostankov obilnost pa je
to, kar vidiš.

11. Ukazal je tedaj Ezekija,
de so perpravili shramb v hiši
Gospodovi. Ko so bili to storili,

12. so vanje zvesto nosili per¬
vine in desetine, in kar koli so
bili obljubili. Bil je pa čez nje
postavljen levit Konenija, in Se-
mej, njegov brat, drugi; 4 )

13. in za tem so bili Jahiel,
in Azarija, in Nahat, in Asael,
in Jerimot, tudi Jozabad, in Eliel,
in Jesmakija, in Mahat, in Ba-
naja, spredniki pod roko 5 ) Ko¬
nenija in Semeja, njegoviga brata,

*• t° je, v tempeljnu, ki je kakor šotoriše Gospodovo zoper sovražnike zve¬
ličanja.

‘f-  brez vse skerbi za svoj vsakdanji živež.

Glej postavo zastran desetin 3. Mojz. 27, 30. 31.

Semej je bil drugi, pa nizi sprednik.
pod viši oblastjo in voditvijo in čujo.

446

II. Kroniške bukve 31. 32.

po povelji Ezekija, kralja, in
A zarij a, višiga duhovna v hiši
Gospodovi, in njima je bilo za
vse mar. 6 )

14. Kore pa, sin Jeranov, levit,
in vratar per izhodnjib vratih, je
bil postavljen čez to, kar se je
prostovoljno darovalo Gospodu, in
čez pervine, in čez posvečeno v
presveto. 7 )

15. In pod njegovo skerbjo so
bili Eden, in Benjamin, Jesue,
in Semeja, tudi Amarija, in Se-
kenija, v mestih duhovnov, de so
zvesto delili svojim bratam de¬
leže, manjšim in večim;

16. razun moških od treh let
in više, 8 ) vsim, kteri so hodili v
tempelj Gospodov, in k vsimu,
kar se je vsaki dan spodobilo v
službi in v šegah, po njih raz¬
delkih;

17. duhovnam po družinah, in

levitam od dvajsetiga leta in više,
po njih rodovih in trumah,

18. in vsi množici, njih ženam
in otrokam obojiga spola, so se
zvesto delile jedila od tega, kar
se je bilo posvetilo.

19. Pa tudi zmed sinov Aro-
novih po poljanah in okrajih po¬
sameznih mest 9 ) so bili razpo¬
stavljeni možje, ki so deleže delili
vsimu moškimu spolu zmed du¬
hovnov in levitov.

20. Storil je tedaj Ezekija vse,
kar smo povedali, po vsim Judu;
in delal je, kar je bilo dobro, in
pravo, in resnično pred Gospo¬
dam, njegovim Bogam,

21. in je želel per vsim oprav¬
ljanji službe v hiši Gospodovi po
postavi in šegah iskati svojig a
Boga z vsim svojim sercam ; in
je tako storil, in je bil osrečen.

XXXII. Poglavje.

Asirski kralj Senaherib pride s silno veliko vojsko na Judovsko. Kralj Ezekija
se skerbno perpravlja k boju, in opominja ljudstvo k zaupanju v Gospoda. Sena'
herib pošlje sporočnikov v Jeruzalem, kteri z zaničevanjem Izraelovima Boga
pregovarjajo mestnjane, de naj se podajo. Kralj Ezekija in prerok Izaija molita*
ter prosita Boga pomoči; angelj Gospodov pokonča asirsko vojsko; Ezekija
zboli, pa spet ozdravi; se prevzame, pa s ponižanjem odverne jezo Božjo; nje'

gova bogatija in smert.

1. Po tem, ko so bile te in
take reči zvesto opravljene, 1 ) je
prišel Senaherib, asirski kralj,
ter je stopil v Juda, in je obse¬

del terdne mesta, ter jih je hotel
vzeti. 4. Kralj. 18, 13. Sir. 48, 20-
lz. 36, 1.

2. Ko je Ezekija to vidil, de

6. „m njima“  i. t. d., to je, njima je šla skerb in oblast čez vse. Teh besed'
ni v hebrejskim.

7. v čez posvečeno a ,  to je, čez darovano zlasti za službo Božjo.

8. Po tri leta so se namreč dojili dečki. Gl. 2. Mak. 7, 27.

9. namreč po Ievitovskih mestih; okrajine in njive okrog teh mest so bile tut i
lastina levitov.

1. Ko je bil kralj Ezekija zaterl malikovanje, in je bil spet vravnal pravo vero
in česenje Božje, je Gospod poskusil njegovo zvestobo po napadu asirski,,"
kralja, ter je v nadlogi očiševal njegovo čednost.

447

II. Kroniške bnkve 32.

je namreč prišel Senaherib, in ;
de se vsa vojskina sila obrača
proti Jeruzalemu,

3. je imel svet s poglavarji
in z nar močnejšimi možmi, de
bi zamašili vire studencov, ki so
bili zunaj mesta; in ko so to z
eno mislijo sklenili,

4. je zbral prav veliko mno¬
žico, in zamašili so vse studence,
in potok, 2 3 ) ki je tekel po sredi
dežele, ter so rekli: I)e ne pri¬
dejo asirski kralji, in ne najdejo
obilno vode.

5. Pozidal je tudi, ker je
pridno delal, ves zid, ki je bil
razdert, in je sozidal stolpe verh
njega, in zunaj drugi zid; in je
popravil Melo ! ) v mestu Davido¬
vim, in je naredil mnogoteriga

orožja;

6. in je postavil vojaške po¬
glavarje v vojskini trumi, in je
poklical vse na terg per mestnih
vratih, ter jim je na serce go¬
voril, rekoč:

7. Moško se obnašajte, in
bodite serčni; nikar se ne-bojte,
jn se ne ustrašite asirskiga kralja,
m vse množice, ki je z njim; za¬
kaj veliko več jih je z nami, kakor
z njim.

8. Z njim namreč je mesena
roka; z nami je Gospod, naš Bog,
kteri je naš pomočnik, in se voj-
skuje' za nas. In poterjeno je bilo
ljudstvo po tacih besedah Eze-
kija, kralja Judoviga.

9. Po tem, ko se je to zgo-
julo, je poslal Senaherib, asirski
kralj ?  svoje hlapce v .Jeruzalem

(zakaj on sam je z vso vojskino
trumo oblegal Lahis) k Ezekiju,
Judovimu kralju, in k vsimu ljud¬
stvu, ki je bilo v mestu, rekoč:

10. To pravi Senaherib, asir¬
ski kralj: V koga imate zaupanje,
ter sedite obleženi v Jeruza¬
lemu?

11. Ali vas ne moti Ezekija,
de Iti vas dal v smert za lakoto,
in žejo, ker terdi, de vas bo Go¬
spod, vaš Bog, rešil iz roke
asirskiga kralja?

12. Ni li on tisti Ezekija, kteri
je razdjal njegove 4 ) višave, in
altarje, in je zapovedal Judu in
Jeruzalemu, rekoč: Pred enim
altarjem molite, in na njem kadilo
žgite ?

13. Ali ne veste, kaj sim storil
jez in moji očetje, vsim narodam
po deželah? So mar bogovi na¬
rodov in vsili dežel premogli rešiti
svojo deželo iz moje roke?

14. Kteri med vsimi bogovi
narodov, ki so jih pokončali moji
očetje, bi bil zamogel oteti svoje
ljudstvo iz moje roke, de bi tedaj
tudi vaš Bog mogel vas oteti iz
te roke?

15. Naj vas tedaj ne moti Eze¬
kija, in ne goljufa s praznim per-
govarjanjem, in nikar mu ne verje¬
mite. Zakaj če noben bog zmed
vsili narodov in kraljestev ni mogel
rešiti svojiga ljudstva iz moje roke,
in iz roke mojih očetov, vsled
tega tudi vaš Bog ne bo mogel
oteti vas iz moje roke.

16. Pa še veliko druziga so
govorili njegovi hlapci zoper Go-

2 - Nekteri mislijo „ potok Cedron“,  nekteri pa izkopan vodotok.

3 - „ Melo u  je bil tcrdni grad pod sionskim hribam. svekiia nadra-

4 ; namreč, Boga Izraeioviga. S tem govorjenjem je hotel zoper*«*

žiti ljudstvo, ker je bilo za višave močno vneto.

II. Kroniške bukve 32.

448

spod Boga, in zoper Ezekija, nje-
goviga hlapca.

17. Tudi liste je pisal, polne
preklinjanja v Gospoda, Boga
Izraeloviga, in je govoril zoper
njega: Kakor bogovi drugih na¬
rodov niso mogli rešiti svojiga
ljudstva iz moje roke, tako tudi
Bog Ezekijev ne bo mogel oteti
svojiga ljudstva iz te roke.

18. Verh tega je tudi vpil z
velikim glasam po judovskim je¬
ziku proti ljudstvu, ki je sedelo
na jeruzalemskih zidovih, de bi
jih bil ostrašil, in vzel mesto.

19. In je govoril zoper jeru-
zalemskiga Boga, kakor zoper
bogove ljudstev po zemlji, ki so
dela človeških rok.

20. Molila sta tedaj Ezekija,
kralj, in Izaija, sin Amosov, pre¬
rok, zoper to preklinjanje, 5 6 ) in
sta vpila v nebo.

21. In poslal je Gospod an-
gelja, kteri je pomoril vse močne
može, in vojake, in poglavarje v
vojski asirskiga kralja; in vernil
se je s sramoto v svojo deželo.
In ko je bil stopil v hišo svojiga
boga, sta ga sinova, ki sta pri¬
šla iz njegoviga ledja, umorila z
mečem. 5 ) Tob. 1, 21 : 4. Kralj. 19, 37.

22. In rešil je Gospod Eze¬
kija, in jeruzalemske prebivavce
iz roke Senaheriba, asirskiga
kralja, in iz rok vsih, in dal jim
je mir okrog in okrog.

23. Veliko njih je tudi per-

našalo darov in daritev Gospodu
v Jeruzalem, in daril Ezekiju,
Judovimu kralju, kteri je bil p°
tem povikšan pred vsimi narodi.

24. Tiste dni je Ezekija zbolel
za smert, in je molil k Gospodu;
in uslišal ga je, in mu je dal
znamnje. 7 8 ) 4. Kralj. 20, l. iz. 38, l>

25. On pa ni povračeval po
dobrotah, ktere je bil prejel, ker
se je povzdignilo njegovo serce;
in spočela se je jeza zoper njega,
in zoper Juda, in Jeruzalem;

26. in ponižal se je potem, zato
ker se je bilo povzdignilo njegovo
serce, on in jeruzalemski prebi"
vavci; in zatorej ni prišla nad
nje jeza Gospodova v Ezekijevih
dneh.

27. Bil je pa Ezekija bogat,
in silno sloveč, in nabral si j e
prav veliko zakladov srebra in
zlata, in draziga kamnja, dišav
in mnogoteriga orožja, in posod
velike cene;

28. tudi (Je imel)  shrambe z a
žito, vino in olje, in hleve 0 a
vsaktero živino, in tarnare
drobnico;

29. in sozidal si je mesta; im®*

je namreč brez števila veliko )
čed ovec in goved, zato ker n lU
je bil dal Gospod silno velik 0
premoženja. _ .

30. On je tisti Ezekija, ki J e
zamašil zgornji studenec 9 ) gibon'
skih voda, l0 ) in jih je obernil dob
proti zahodu mesta Davidovig a '

5. sta preklinjanju nasproti stavila ponižno molitev.

6. Bog ponižuje napuh, in povikšuje ponižnost. ■„

7. čudovito znamnje. V hebrejskim ... „k Gospodu in  (Gospod) mu J
govoril  (po preroku), in mu je dal znamnje u .

8. V hebrejskim: »prav veliko čed ovec ((  i. t. d. . (1

9. to je, zadelal; razlagavec Dereser pravi, de ga je s peskam 1

potem se je voda v njem posušila. V hebrejskim: „iztok u  ali »izvirek  •

10. „Gihon u  je bil bajer na severni vzhodnji strani jeruzalemskiga mesta.

449

II. Kroniške bukve 33. 33.

V vsih svojih delih je bil srečen,
kar je hotel.

31. Vender per poslanstvu ba¬
bilonskih poglavarjev, kteri so bili
poslani k njemu, de bi bili vpra¬
šali zastran čuda, 11 ) ki se je bilo
zgodilo na zemlji, ga je bil Bog
zapustil, de je bil skušan, in de
se je razodelo vse, kar je bilo v
njegovim sercu. 12 )

32. Druge zgodbe Ezekijeve

pa, in njegove usmiljenja, so za¬
pisane v perkazni Izaija, sinu
Amosoviga, preroka, in v bukvah
Judovih in Izraelovih kraljev.

33. In Ezekija je zaspal s svo¬
jimi očeti vred, in pokopali so ga
nad grobi Davidovih sinov; 13 ) in
obhajal je njegov pokop ves Juda
in vsi jeruzalemski prebivavci;
in kraljeval je Manase, njegov
sin, namesti njega.

XXXIII. Poglavje.

Kralj Manase hudobno živi, ter uganja malikovanje in vražarije; zatorej ga
Bog da Asirijanam v roke, kteri ga peljejo vklenjeniga v Babilon. Manase dela
v stiski pokoro, in Gospod ga reši iz sužnosti, ter ga pelje v Jeruzalem. Manase
odpravi malike in služi Gospodu. Po njegovi smerti kraljuje njegov hudobni
sin Amon, njegovi hlapci ga umorijo, za njim pa kraljuje njegov sin Josija.

I . Dvanajst let je bil star Ma¬
nase, ko je začel kraljevati, in
J e  pet in petdeset let kraljeval v
Jeruzalemu. 4. Kralj. 21 , 1 .

2. Delal pa je hudo pred Go¬
spodam, po ostudnostih narodov,
ktere je bil pokončal') Gospod
pi'ed Izraelovimi sinovi.

3. In se je obernil, ter je po¬
pravil višave, ki jih je bil raz-
"jai Ezekija, njegov oče; in je
s °zidal altarje Baalarn, in je na¬
pravil loge, in je molil vso ne¬
beško vojsko, ter jo je častil.
,. v ,4. S o zidal je tudi altarje v
llSl  Gospodovi, od ktere je Go-
s l'°d rekel: V Jeruzalemu bo moje
Un ® vekomaj. 2. Kralj. 7, 10.

5. Sozidal pa jili je vsi ne¬

beški vojski 2 ) na obeh dvoriših
hiše Gospodove.

6. In dal je svojim sinovam
iti skozi ogenj v dolu Benenomu;
pazil je na sanje, gledal je na
ptice, vdal se je vražarskim umet¬
nijam , imel je per sebi vražarje
in zagovarjavce, in veliko hudiga
je storil pred Gospodam, de ga
je dražil.

7. Tudi je postavil izrezano
in vlito podobo v hišo Božjo, od
ktere je govoril Bog Davidu, in
Salomonu, njegovima sinu, rekoč:
V ti hiši, in v Jeruzalemu, ki
sim ga izvolil zmed vsih Izra¬
elovih rodov, bom postavil svoje
ime na vekomaj. 3. Kralj. 8, 17.

8. In ne bom pustil Izraelu,

It.

zastran vernitve .solnčne sence. 4. Kralj. 20, 9.

• Bog g a  j e  p;} zapustil, de je bil sam sebi v skušnjo, in tako se je razodel
^ n Jegov skrivni napuh, kteriga je imel v sercu.

'•pokopali so ga iz spoštovanja in hvaležnosti v zgornjim delu tiste lope, v
^ eri so bili pokopani Davidovi mlajši.

■ v  hebrejskim: „ktere je bil pregnal Gospod “ i. t. d.

• s °zidal je altarje vsim zvezdam na nebu v čast.

JI.

29

II. Kroniške bukve 33.

450

premakniti noge iz dežele, ktero
sim dal njih očetain; vender pa
le tako', če ohranijo in spolnijo,
kar sim jim zapovedal, vso po¬
stavo, in šege, in pravice po Moj¬
zesovi roki.

9. Tedaj je Manase zapeljal
Jnda, in jeruzalemske prebivavce,
de so delali hudo bolj ko vsi na¬
rodi, ktere je bil Bog pokončal
spred obličja Izraelovih otrok.

10. In govoril je Bog njemu,
in njegovimu ljudstvu, in niso hotli
poslušati.

11. Zatorej je perpeljal nad nje
vojskine poglavarje asirskiga kra¬
lja; in vjeli so Manaseta, in peljali
so ga zvezaniga z verigami in
vezmi v Babilon. 3 )

12. In po tem, ko je bil stiskan,
je molil k Gospodu, svojimuBogu,
in močno je pokoro delal pred
Bogam svojih očetov.

13. In prosil ga je, ter je pri-
serčno molil; in uslišal je nje¬
govo prošnjo, ter ga je zopet
perpeljal v Jeruzalem, v njegovo
kraljestvo; in spoznal je Manase,
de Gospod sam je Bog.

14. Po tem je naredil zid zunaj
Davidoviga mesta proti zahodu
od Gibona 4 ) v dolini, od vhoda
ribjih vrat okrog in okrog do
Ofela, 5 ) in ga je zelo povišal;
in postavil je vojskine poglavarje
po vsih terdnih Judovih mestih.

15. In odpravil je ptuje bogove,
in podobo iz hiše Gospodove;
tudi altarje , ktere je bil naredil
na gori hiše Gospodove, in v

Jeruzalemu, in je zmetal vse iz
mesta.

16. Dalje je popravil altar Go¬
spodov, in je daroval na njem
klavne, in mirne, in hvalne da¬
ritve; 6 ) in zapovedal je Judu, de
naj služi Gospodu, Izraelovimi'
Bogu.

17. Vender je ljudstvo še da¬
rovalo na višavah Gospodu, svo-
jimu Bogu.

18. Druge dela Manasetove pa?
in njegova molitev k njegovim' 1
Bogu, tudi besede videov, kter'
so mu govorili v imenu Gospoda?
Boga Izraeloviga, so zapopa-
dene v zgodbah od kraljev Izra¬
elovih.

19. Tudi njegova prošnja, j 11
uslišanje, in vsi njegovi grehi, j"
zaničevanje; tudi kraji, nakterij'
je bil sozidal višave, in naredil
loge, in podobe, preden je delal
pokoro, to je zapisano v besedal'
Hozajevih.

20. Zaspal je tedaj Manase s
svojimi očeti vred, in pokopali so
ga v njegovi hiši; in kraljeval j e
namesti njega njegov sin Arnom

21. Dve in dvajset let je b®
Amon star, ko je začel kralje"
vati, in dve leti je kraljeval v
Jeruzalemu.

22. In delal je hudo pred obl'"
čjem Gospodovim, kakor je dela*
Manase, njegov oče; in vs"®
malikam, ktere je bil naredil
nase, je daroval in služil.

23. In se ni bal obličja G°"
spodoviga, kakor se ga je b»

3. Tartan, viši vojniški poveljnik asirskiga kralja Sargona, je bil poslan "
Manaseta. Iz- 20, 1.

4. „Gihon“  j e  bil bajer na južnovzbodnji strani Jeruzalema.

5. „Ofel u  se je imenoval grič per sionski gori.

6. je daroval daritve v prošnjo, v hvalo in zahvalo.

II. Kronlške bukve 33. 34.

Manase, njegov oče; in še veliko
veči reči je pregrešil.

24. In ko so se bili zarotili
zoper njega njegovi hlapci, so
ga umorili v njegovi hiši.

451

25. Po tem je druga množica
ljudstva pobila tiste, kteri so bili
Amona umorili, in je postavila
kralja Josija, njegoviga sina, na¬
mesti njega.

XXXIV. Poglavje.

Kralj Josija dela, kar je prav pred Gospodam; odpravi vse malike iz dežele
Judove in Izraelove; da popraviti tempelj Gospodov z denarjem, ki ga je ljud¬
stvo doneslo v hišo Božjo. Helcija, viši duhoven, najde v zakladnici bukve
Mojzesove postave. Ko Josija sliši brati te bukve, se prestraši zavoljo zažuganih
bazen, ter pošlje vprašat k prerokinji Oldi. Ona mu oznani, de bodo vse te
kazni prišle nad Judovo ljudstvo, tode še ne v njegovih dneh. Josija zbere
vse ljudstvo v tempelj, bere bukve postave, in ponovi zavezo pred Gospodam.

1. Osem let je bil Josija star,
ko je začel kraljevati, in eno in
trideset let je kraljeval v Jeru¬
zalemu. 4. Kralj. 22,  1.

2. In delal je, kar je bilo prav
pred obličjem Gospodovim, in je
hodil po potih Davida, svojiga
očeta; ni se ganil ne na desno,
ne na levo.

3. V osmim letu svojiga kra¬
ljestva pa, ko je bil še deček, je
*nčel iskati Boga svojiga očeta
Davida; in v dvanajstim letu po
tem, ko je bil začel kraljevati,
je očistil Juda in Jeruzalem višav,
m logov, in podob, in izrezanih
malikov. ‘)

4. In poderli so vpričo njega
altarje Baalov, in podobe, 2 ) ki
so bile na njih postavljene, so
razbili; tudi loge je posekal in
Razdrobil izrezane podobe, 3 ) in
je na grobe teh, ki so jim daro¬
vi? drobirje raztresel.

5. Tudi kosti duhovnov 4 ) je
sežgal na altarjih malikov, in je
očistil Juda in Jeruzalem.

6. Pa tudi po mestih Mana-
setovih, in Efrajmovih, in Sime¬
onovih, do Neftalija je vse po¬
ti eri. 5 )

7. In ko je bil altarje raz¬
metal, in loge in podobe razterl
v kosce, in vse tempeljne 6 ) raz-
djal po vsi Izraelovi deželi, se
je vernil v Jeruzalem.

8. Tedaj v osemnajstim letu
svojiga kraljestva, ko je bila že
očišena dežela, in tempelj Go¬
spodov, je poslal Safana, sina
Eselijeviga, in Maasija, mestniga
poglavarja, in Joha, sinaJoaha-
zoviga, ki je bil čez zapisnike,
de bi bili popravili hišo Gospoda,
njegoviga Boga.

9. Ti so prišli k Helciju, veli¬
kima duhovnu, in so prejeli od
njega denar, ki je bil pernesen

• v  hebrejskim: „izrezanih in vlitih metliških -podob 1 -.

■ V hebrejskim po nekterih razlagavcih: „solnčne stebre a .

• ' hebrejskim: „izrczanc in vlite podobe je razterl in razdrobil “•
r ' kosti malikovavskih duhovnov je sežgal.

’ ’ tudi v kraljestvu Izraelovim, od kodar je bil veči del stanovavcov preseljen
v  asirsko sužnost, je poderl vse, kar koli je bilo z malikovanjem v kaki zvezi.
'•Drugi prestavljajo: „mališke hišice “. V hebrejskim: „solnčne stebre  ,
k' so bili postavljeni solncu v čast; taki stebri, imenovani obeliski, so bili
P°tiobe solnčnih žarkov per malikovavcih,

29 *

II. Kroniške bnkve 34.

452

v hišo Gospodovo, in ki so ga
bili nabrali leviti, in vratarji od
Manaseta, in Efrajma, in od vsili
Izraelovih ostankov, tudi od vsiga
Juda, in Benjamina, in od jeru¬
zalemskih prebivavcov,

10. in so ga dali v roke njim,
kteri so bili čez delavce v hiši
Gospodovi, de so tempelj poprav¬
ljali, in vse slabo poravnali.

11. Oni pa so ga dajali umet-
nikarn in zidarjem, de so kupili
kamnja iz kamnjarnic, in lesa za
vezi stavbe, in za strope pohištva,
ktero so bili Judovi kralji raz-
djali.

12. In oni so vse zvesto delali.
Bili so pa postavljeni čez delavce:
Jahat in Abdija zmed sinov Me-
rarijevih, Zaharija in Mo so la m
zmed sinov Kaatovih, kteri so k
delu perganjali; vsi so bili leviti,
ki so znali igrati na glasbino
orodje.

13. Cez tiste pa, ki so za mnoge
potrebe nosili bremena, so bili pi¬
sarji in učeniki zmed levitov, vra¬
tarji. 7 )

14. In ko so jemali denar, ki
je bil pernesen v tempelj Gospo¬
dov, je našel Helcija, duhoven,
bukve postave Gospodove iz Moj¬
zesove roke.

15. In je rekelSafanu, pisarju:
Bukve postave sim našel v hiši
Gospodovi. In mu jih je dal.

16. On pa je pernesel bukve
k kralju, in mu je oznanil, rekoč:
Vse, kar si dal svojim hlapcam
v roke, glej, spolnuje se.

17. Srebro, ki se je našlo v

hiši Gospodovi, so zložili, in dalo
se je sprednikam umetnikov iu
delavcov različnih del.

18. Verh tega mi je dal Hel¬
cija, duhoven, te bukve. Ko jih
je bral vpričo kralja,

19. in je ta slišal besede po¬
stave, je pretergal svoje oblačila,

20. in je ukazal Helciju, in
Ahikamu, sinu Safanovimu, in
Abdonu, sinu Mihovimu, tudi Sa-
fanu, pisarju, in Asaju, kralje-
vimu hlapcu, rekoč:

21. Pojdite, in prosite 8 ) Go¬
spoda zame, in za ostanke Izra¬
elove in Judove, zavoljo vsili
besedi teh bukev, ki so se našle;
zakaj velik serd Gospodov seje
izlil na nas, zato ker niso naši
očetje ohranili besed Gospodovih,
de bi bili storili vse, kar je za¬
pisano v teh bukvah.

22. »el je tedaj Helcija, in ti,
ki so bili ob enim po kralji po¬
slani, k Oldi, prerokinji, ženi Se-
Iuma, sinu Tekuata, sinu Hasra,
varha oblačil, ktera je stanovala
v Jeruzalemu v drugim oddelku?
in so ji govorili besede, ktei' e
smo zgorej povedali.

23. Ona pa jim je odgovorila 1
To pravi Gospod, Bog Izraelov-
Povejte možu, ki vas je posla 1
k meni:

24. To govori Gospod: Gl e j:
jez bom perpravil hudo nad t0
mesto, in nad njegove prebivavce?
in vse prekletve, ktere so zapi¬
sane v teh bukvah, ki so jih bi' al1
pred Judovim kraljem;

25. ker so me zapustili, iu s °

7. Drugi prestavljajo hebrejsko: »'Ihteli čez nosače in druge delavce
slehernim delu so bili sprednihi zmed levitov pisarji, in iupani, 1
vratarji “.

8. V hebrejskim: „ Pojdite in vprašajte Gospoda za tne (i .

II. Kroniške bukve 34. 35.

darovali p tujim bogovam, de so
me v jezo nadraževali po vsih
delih svojih rok; zatorej se bo
izlila moja jeza nad tisto mesto,
in ne bo ugasnila.

26. Judovimu kralju pa, kteri
v as je poslal prosit 9 ) Gospoda,
tako' recite: To govori Gospod,
Izraelov Bog: Ker si poslušal
besede bukev,

27. in se je omečilo tvoje serce,
in si se ponižal pred obličjem
Božjim zavoljo tega, kar je rečeno
zoper to mesto, in jeruzalemske
prebivavce, in si se bal mojiga
obličja, in si pretergal svoje obla¬
čila, in se jokal pred menoj: sim
te tudi jez uslišal, govori Go¬
spod.

28. Kmalo te bom namreč zbral
k tvojim očetam, in zanesen boš
v svo j S r °b v  miru; in tvoje oči
ne bodo vidile vsiga hudiga, kar
bom perpravil nad to mesto, in
nad njegove prebivavce. Pove¬
dali so tedaj kralju vse, kar je
govorila. 4. Kralj. 23, 1.

29. On pa je poklical vse sta¬
rine Judove in jeruzalemske,

453

30. in je šel v hišo Gospodovo,
in z njim vred vsi možje Judovi,
in stanovavci v Jeruzalemu, du¬
hovni in leviti, in vse ljudstvo od
naj manjšiga do naj večiga. In
ko so poslušali v hiši Gospodovi,
je kralj bral vse besede bukev;

31. in stoje na svojim odru,
je sklenil zavezo pred Gospodam,
de bo za njim hodil in spolnoval
njegove zapovedi, in pričevanja,
in pravice z vsim svojim sercam,
in vso svojo dušo, in de bo storil,
kar je zapisano v tistih bukvah,
ki jih je bral.

32. Zarotil je tudi zastran tega
vse, kteri so se znašli v Jeru¬
zalemu in v Benjaminu; in storili
so stanovavci v Jeruzalemu po¬
leg zaveze Gospoda, Boga svojih
očetov.

33. Odpravil je tedaj Josija vse
ostudnosti iz vsih krajev Izra¬
elovih otrok; in je storil, de so
vsi, kteri so bili še ostali v Izraelu,
služili Gospodu, svojimu Bogu.
Vse njegove dni niso odstopili
od Gospoda, Boga svojih očetov.

XXXV. Poglavje.

Kralj Josija obhaja velikonočni praznik z nar veči slovesnostjo, ter podeli veliko
drobnice in goveje živine ljudstvu v pogostovanje. Judovi poglavarji ga v
vadodelnosti posnemajo. Z velikim veseljem obhajajo ta praznik sedem dni.
•tosija se vzdigne brez potrebe nad egiptovskiga kralja Nekaona, je v boji
la njen, in za rano umerje v Jeruzalemu. Vse ljudstvo za njim žaluje, zlasti

pa prerok Jeremija.

1. Josija pa je obhajal v Je-
juzalemu fase Gospodu, ki se je
klalo štirnajsti dan perviga mesca;
4 - Kralj. 23, 21.

2. in je postavil duhovne v njih

službe, ter jih je opominjal, de
naj služijo v hiši Gospodovi.

3. Tudi levitam, po kterih pod-
učevanji 1 ) se je ves Izrael po¬
svečeval Gospodu, je govoril:

v  hebrejskim: „kteri ras je poslal vprašat Gospoda 11 -  .. ,

*• Opravilo levitov je bilo tudi, podučevali ljudstvo v opravljanji Božje s uzbe

II. Kroniške bnkve 35.

454

Postavite skrinjo v svetiše tem-
peljna, 2 ) kteriga je sozidal Salo¬
mon, sin Davidov, kralj Izraelov;
zakaj nikakor je ne bote dalje
nosili; 3 ) zdaj pa služite Gospodu,
svojimu Bogu, in njegovimu ljud¬
stvu Izraelu.

4. In perpravite se po hišah
in svojih rodovinah, v posameznih
razdelkih, kakor je zapovedal Da¬
vid, kralj Izraelov, in popisal
Salomon, njegov sin.

5. In strezite v svetišu 4 ) po
družinah in trumah Ievitovskih;

6. in posvečeni darujte fase;
tudi svoje brate perpravite, 5 ) de
morejo delati po besedah, ktere
je Gospod govoril po Mojzesovi
roki. 6 )

7. Memo tega je dal Josija
vsimu ljudstvu, ki se je bilo ondi
znašlo per praznovanji faseta, jag¬
njet in kozlov iz čed, in druge
drobnice 7 ) trideset tavžent, tudi
volov tri tavžent; 8 ) to vse je bilo
od kraljeviga premoženja.

8. Tudi njegovi vojvodi so
podarili ljudstvu, in duhovnam, in
levitam, kar so bili prostovoljno

obljubili. Dalje so Helcija in Za-
harija, in Jahiel, poglavarji v hiši
Gospodovi, 9 ) dali duhovnam za
obhajanje faseta namešane drob¬
nice 10 ) dva tavžent šest sto, in
volov tri sto.

9. Konenija pa, in Semeja,
tudi Natanael, njegova brata, in
tudi Hasabija, in Jehiel, in Jo-
zabad, poglavarji levitov, so dali
drugim levitam za obhajanje fa¬
seta pet tavžent drobnice, in pet
sto volov.

10. In perpravljena je bila služ¬
ba, in stali so duhovni per svojim
opravilu, tudi leviti so bili v tru¬
mah, po kraljevim povelji.

11. In darovalo se je fase; in
duhovni so s svojo roko kri kro¬
pili, leviti pa so žgavne daritve
s kože devali. 11 )

12. In odločili so jih, 12 ) de so
jih po posameznih hišah in dru¬
žinah razdali, in de so se daro¬
vale Gospodu, kakor je pisano *
bukvah Mojzesovih; z voli so tudi
enako storili. 13 )

13. In pekli so fase per ognjb
poleg tega, kar je v postavi pi'

2. V dneh kralja Ahaza, ki je bil podobe malikov postavil v tempelj, so p®'
božni duhovni iz njega sveto skrinjo prenesli v hišo Seluma, moža prerokii*J e
Olde (Hieron.).

3. to je, v prihodnje bo spet v miru stala v tempeljnu. Zgor. 6, 41.

4. to je, per svetišu; zakaj leviti niso imeli opravila v svetišu.

5. perpravite svojim bratam jagnje in druge daritve (V. 5. 7. 11 —15.).

6. ktere je Gospod govoril po Mojzesovih ustih in pismih.

7. ki so jo zaklali za velikonočno fase.

8. za druge daritve in za pogostovanje zbraniga ljudstva.

9. Helcija je bil viši duhoven, una dva pa sta bila blezo starši poglavarja v
duhovskih razredih.

10. „ namešane drobnice a ,  to je, jagnjet in kozličev.

11. To so sicer duhovni delali; tukaj pa so zavoljo veliciga števila darov levit*
pomagali. Glej zgor. 29, 34.

12. odločili so žgavne daritve zmed drobnice po družinah, kterih so bile. Vsak®
družina je namreč svojo daritev dala duhovnam, duhovni pa so jo položili na
žgavni altar.

18. zmed kterih je bilo več odločenih v žgavne daritve.

II. Kroniške bukve 35.

sano; mii^ie daritve 14 ) pa so kuhali
v  ponvah, in kotlih, in piskrih, in
naglo so razdelili vsilim ljudstvu.

14. Sebi pa in duhovnam so
potlej perpravili; zakaj duhovni
so imeli opraviti z darovanjem
žgavnih daritev in masti do noči;
zatorej so leviti sebi in duhov¬
nam, sinovam Aronovim, perpra¬
vili nar zadnjim.

15. Dalje so pevci, sinovi Asa-
fovi, stali v svojim redu, 15 ) po
zapovedi Davida, in Asafa, in
Hemana, in Idituna, kraljevih pre¬
rokov; 16 ) vratarji pa so čuli per
vsakih vratih, tako de se še za
niigljej niso ganili od službe; za¬
torej so jim tudi njih bratje, leviti,
jedi perpravili.

16. Vsa služba Gospodova te¬
daj se je prav dopolnila tisti dan,
ko so fase obhajali in darovali
zgavne daritve na altarji Gospo¬
dovim po zapovedi kralja Josija.

17. In obhajali so sinovi Izra¬
elovi, kteri so se ondi znašli, tisti
nas fase, in praznik opresnikov
s edem dni.

18. Ni bilo faseta temu ena-
eiga v Izraelu od dni Samuela,
preroka; 17 ) pa tudi nobeden zmed
vsili kraljev Izraelovih ni bil na¬
pravil faseta, kakor Josija, du¬
hovnam, in levitam, in vsimu Judu

455

in Izraelu, ki se je znašel, in njim,
ki so stanovali v Jeruzalemu.

19. V osemnajstim letu kralje¬
stva. Josijeviga se je obhajalo to
fase.

20. Po tem, ko je bil poravnal
Josija tempelj, je prišel Nekaon,
egiptovski kralj, se bojevat v Kar-
kamis, zraven Evfrata; 18 ) in Jo¬
sija mu je šel naproti. 4. Kralj. 23,29.

21. tJni pa je poslal k njemu
sporočnikov, ter je rekel: Kaj
imam s teboj, kralj Judov ? Ne
pridem dans zoper tebe, ampak
zoper drugo hišo se bojujem, nad
ktero mi je Bog zapovedal naglo
iti; 19 ) jenjaj delati Bogu nasproti,
ker je on z menoj, de te ne usmerti.

22. Josija pa se ni hotel ver-
niti, temuč perpravil je zoper
njega vojsko; in se ni vdalNe-
kaonovim besedam iz Božjih ust;
temuč šel je se bojevat na polje
Magedo.

23. Ko so ga ondi strelci ranili,
je rekel svojim hlapcam : Peljite
me iz boja, ker sim močno ranjen.

24. In oni so ga prenesli z
voza 20 ) na drugi voz, ki je za
njim hodil po kraljevi navadi, ter
so ga peljali v Jeruzalem, in je
umeri, in je bil pokopan v poko-
pališu svojih očetov, in ves Juda
in Jeruzalem so po njem žalovali,

za ktere je bil tudi odločen del goveje živine.

:**• pevci so opravljali svojo službo.

6- pevcov svetih pesem, kakor je bilo spervenja določeno. Glej 1. Kron.
2 5, 1. i. d.

'• zlasti, ker je kralj Josija z blagim sercam toliko daroval (v. 7. 8.), kakor
opomni sv. Hieronim.

»Karkamis a ,  v hebrejskim „Karkemiš“ , se tudi sicer imenuje n Karku-
si um“  ali „Circesium “, in je bilo terdno mesto per Evfratu. Egip tovaki
. kralj je bil tedaj šel nad Asirijane ali Babilonce.

• Jeremija je Nekaonu prerokoval zmago zoper Asirijane, in to prerokovanje
- Bi bilo neznano egiptovskimu kralju (Hieronim).

• Prenesli so ga^zjvojskiniga voza na drugi voz.

456 II. Kroniške bnkve 35. 36.

25. naj bolj Jeremija; njega 26. Druge zgodbe Josijeve pa,
žalostnice 21 } vsi pevci in pevke in njegove usmiljenja, ki so za-
do pričujoeiga dne ponavljajo nad povedane v postavi Gospodovi,
Josijem; in to je ko postava ob- 27. tudi njegove djanja, perve
veljalo v Izraelu. 2 ' 2 } Glej, pravijo, in poslednje, so zapisane v bukvah
pisano je v žalostnicah. 23 ) Judovih in Izraelovih kraljev.

XXXVI. Poglavje.

Zn  Josijem kraljuje na Judovskim njegov sin Joahaz, egiptovski kralj pa g 8
odpelje v Egipt, in postavi namesti njega njegoviga brata Joakima. Tega hudob-
niga kralja pelje Nabuhodonosor vklenjeniga v Babilon. Za njim nasledva v
kraljevanji njegov sin Joahin, pa tudi on je odpeljan v Babilon. Po tem kra¬
ljuje njegov stric Sedecija. Kralj, poglavarji duhovnov in ljudstvo so hudobni,
in zaničujejo Božje svarjenje. Kaldejski kralj mori mestnjane, oropa zaklade>
požge tempelj, razdene zidovje, in pelje Jude v babilonsko sužnost. l’°
sedemdesetletni sužnosti jim dovoli perzijanski kralj Cir, se vernili na J°'

dovsko.

1. Ljudstvo v deželi je tedaj
vzelo Joahaza, sinu Josijeviga,
in ga je postavilo kralja namesti
njegoviga očeta v Jeruzalemu.
4. Kralj. 23, 30.

2. Tri in dvajset let je bil
Joahaz star, ko je začel kralje¬
vati, in tri mesce je kraljeval v
Jeruzalemu.

3. Odstavil pa gaje egiptov¬
ski kralj, ko je prišel v Jeruza¬
lem, ') ter je obsodil deželo za sto
talentov srebra, in talent zlata.

4. In postavil je namesti njega
Eliakima, njegoviga brata, čez
Juda in Jeruzalem, ter je spre¬
menil njegovo ime v Joakima j

Joahaza samiga pa je vzel seboj,
ter ga je odpeljal v Egipt.

5. Pet in dvajset let je bil
Joakim star, ko je začel kralje-
vati, in enajst let je kraljeval v
Jeruzalemu, in delal je hudo pred
Gospodam, svojim Bogani.

6. Zoper tega je prišel Na¬
buhodonosor, kaldejski kralj, t’ 1
je zvezaniga z verigami peljal v
Babilon ;' 2 )

7. in tje je tudi prenesel p°"
sode Gospodove, ter jih je p°'
stavil v svoj tempelj. 3 }

8. Druge zgodbe Joakimove
pa, in njegove ostudnosti, ktere
je delal, in ktere so se našle nad

21. njega žalostne pesmi prepevajo pevci i. t. d.

22. prišlo je v navado, de se Jeremijeve žalostne pesmi tudi ob druzih žalostnih
pergodbah pojo.

23. Te Jeremijeve žalostne pesmi so se zgubile, in so druge od unih, ki jjjj
imamo v svetim pismu v bukvah prerokov, ktere je prerok Jeremija *d oZ)
po razdjanji jeruzalemskiga mesta.

1. Tri mesce po Josijevi smer ti je hil prišel v Jeruzalem.

2. pa ga je čez nekaj časa spet spustil (4. Kralj. 24, 1.). S tem so sc zacc c
sedemdesetere leta sužnosti, ki jih je Jeremija prerokoval.

3. Nekteri prestavljajo: „v svoj dvor“.  Gl. Pan. 1, 2: 1. Ezdr. 1, 7.

II. Kroniške bukve 30.

•'jim, so zapisane v bukvah kra¬
ljev Judovih in Izraelovih. Kra¬
ljeval pa je Joahin, 4 ) njegov sin,
namesti njega.

9. Osem let je bil Joahin star,
ho je začel kraljevati, 5 ) in tri
•nesce in deset dni je kraljeval
v  Jeruzalemu; in delal je hudo
pred obličjem Gospodovim.

10. In ko je leto preteklo, jih
je poslal kralj Nabuhodonosor, in
s o ga perpeljali v Babilon, ter so
odnesli ob enim nar dražji posode
hiše Gospodove. Kralja pa je po¬
stavil Sedecija, njegoviga strica, 5 )
čez Juda in Jeruzalem. 4. Kralj.
24, 15. Jer. 37, 1.

11. Eno in dvajset let je bil
>Sedecija star, ko je začel kralje¬
vati, in enajst let je kraljeval v
Jeruzalemu.

12. In delal je hudo pred očmi
Gospoda, svojiga Boga, in se ni
sramoval obličja Jeremija, pre¬
roka, kteri mu je govoril iz ust
Gospodovih.

13. Tudi od kralja Nabuho-
donosorja je odstopil, kteri ga je
bil zarotil perBogu; 7 ) in je oterdil
svoj zatilnik in svoje serce, de
se ni poverili! k Gospodu, Izra-
elovimu Bogu.

14. Pa tudi vsi duhovski po¬
glavarji, in ljudstvo, so hudo gre¬
šili po vsili ostudnostih narodov,

457

in so ognusili hišo Gospodovo,
ktero si je bil posvetil v Jeru¬
zalemu.

15. Pošiljal pa je Gospod, Bog
njih očetov, do njih po svojih
sporočnikih, ter je z nočjo vstajal,
in vsaki dan opominjal, 8 ) zato ker
je zanašal ljudstvu, in svojimi!
prebivališu.

16. Oni pa so zasmehovali spo-

ročnike Božje, in so zaničevali
njegove besede, in so zasramo¬
vali preroke, dokler ni prišel serd
Gospodov nad njegovo ljudstvo,
in ni bilo nobeniga ozdravlje¬
nja- 9 ) . v

17. Perpeljal je namreč nad
nje kaldejskiga kralja, in pomoril
je njih mladenče z mečem v hiši
svojiga svetiša; ni se usmilil mla-
denča, ne device, ne stariga, še
starčka ne, temuč vse mu je dal
v roke.

18. Tudi vse posode hiše Go¬
spodove, veči in manjši, in za¬
klade tempeljna, in kralja, in po¬
glavarjev je prenesel v Babilon.
4. Kralj. 25, 14. 15.

19. Sovražniki so hišo Božjo
zažgali, in zid v Jeruzalemu po-
derli, vse stolpe so požgali, in
kar koli je bilo draziga. so po¬
končali.

20. (* * 1 e je kdo ušel meču, je
bil peljati v Babilon, in je služil

»Joahin 11  se imenuje tudi v Konija li
1 . 11 .

ali „Jehonija u .  Jer. 22, 24. Mat.

5-  P° Ie g 4. Kralj. 24, 8. „osemnajst let u ,  kakor se nahaja tudi v nekterih
rokopisih in prestavah. Nekteri pa to nasprotje takole poravnajo, ker si mislijo,
" e  je bil Joahin v osmim letu sovladar s svojim očetam, v osemnajstim letu

l ,a  je bil sam kralj. ,,

!?• v  hebrejskim: „njeyoviga />rata“,  to je, sorodnika,
g kteri ga je s persego zavezal, de naj mu ho podložen.

to  je, jih je že v poprešnjih, pervih časih svaril, in nepreuehama opominjal.
• 8e  ni dalo nikakor več pomagati.

11 . Kronišfee bukve 36.

458

kralju, in njegovim sinovam, dokler
ni kraljeval perzijanski kralj, 10 )

21. in dokler se ni spolnila be¬
seda Gospodova, iz ust Jeremi¬
jevih, 1 ') in dokler ni več prazno¬
vala zemlja svojih sabot, 12 ) za¬
kaj vse dni pustote je prazno¬
vala saboto, dokler se ni spolnilo
sedemdeset, let. 13 )

22. Pervo leto pa Čira, per-
zijanskiga kralja, 14 ) de seje spol¬
nila beseda Gospodova, ki jo je
govoril po ustih Jeremijevih, je

Gospod obudil duha Čira, per-
zijanskiga kralja; in ta je uka¬
zal oznaniti po vshn svojim kra¬
ljestvu, tudi po pismu, rekoč:
i. Ezdr.  1,1:6,  3. Jer. 25, 12 : 29,10.

23. To govori Cir, kralj Per-
zijanov: Vse kraljestva na zemlji
mi je dal Gospod, Bog nebeški,
in on mi je zapovedal, 15 ) de naj
mu sozidam hišo v Jeruzalemu.
Kdo zmed vas je iz vsiga nje-
goviga ljudstva? Gospod, njegov
Bog, bodi z njim, in gre naj gori!

10. Cir, kteri je Jude iz sužnosti spustil.

11. ki jo je Bog po Jeremii govoril. Jerem, 25, 11. i. d.

12. dokler ni več počivala zemlja zavoljo pomanjkanja obdelovavcov.

13. Mojzes je bil zapovedal, de naj zemlja vsako sedmo leto počiva, ter naj
Gospodu v čast sabotno leto praznuje. Vse to leto Judje niso smeli polja
obdelovati in vinske terte obrezovati (3. Mojz. 25, 4.). Zaničevavcam te
postave je Bog naslednjo kazen napovedal, rekoč: „ Ko .v pa bom razkropi'
med ljudstva , in bom potegnil meč za vami , in vaša dežela bo pu-
šara, in vaše mesta bodo razdjane. Tedaj se bo veselila dežela
svojih sobot ves čas svojiga zapušenja ; ko bote vi v sovražni deželi-,
bo ona praznovala in počivala ob sabotah svojiga zapušenja ; zato
ker ni počivala ob vaših sabotah , ko ste v nji prebivali u .  3. Mojz.
26, 33—35. Enako žuga Bog Judam po preroku Jeremii 25, 11. 12: 29-
11. 12. To Božje žuganje se je spolnilo nad hudobnimi Judi; njih zemlja
je počivala, dokler so zdihovali v babilonski sužnosti.

14. V letu 3468 po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 536 let.

15. Cir je spoznal in častil praviga Boga, kakor sploh Perzijani.

perve Ezdrove bukve,

v hebrejskim:

Ezrove bukve.

Kzdra, ki je te bukve spisal, je bil vnuk velikiga duhovna
Saraja (pogl. 1 :  4. Kralj. 25,18.), od Božjiga Duha razsvetljen,
v postavi prav učen mož, zato je hiter pisavec postave imenovan
(Pogl. 7, 6.). Ezdra popisuje v teh bukvah, od 1. do 7. poglavja,
vernitev nekaj Judov (iz Judoviga in Benjaminoviga rodu) iz babi¬
lonske sužnosti v Jeruzalem, in novo zidanje in dokončanje Gospo-
doviga tempeljna, desiravno je bilo veliko zaderžkov, — prigodbe,
ktere so se v dvajsetih letih, od perviga leta kralja Čira (3468
PO vstvarjenji sveta, 536 pred Kristusam), do sedmiga leta Darija
Histaspa (3489 po vstvarjenji sveta, 515 pred Kristusam) dogodile,
^d sedmiga poglavja dor konca bukev perpoveduje svoje lastne
djanja, kako je on sam vodil drugi oddelek Judov, ter ga je nazaj
Perpeljal v sedmim letu kralja Artakserksa Dolgoroka (3547 po
vstvarjenji sveta, 457 pred Kristusam), novo vpeljavo Mojzesove
službe Božje, in oponovljenje izraelske deržave. Kakor judovska,
tako je tudi keršanska cerkev od nekdaj soglasno terdila, de je
Kzdra spisavec teh bukev.

*

v hebrejskim:

I. Poglavje.

Cir, perzijanski kralj, dovoli Judam, se verniti iz babilonske sužnosti, in zidati
tempelj v Jeruzalemu, ter tudi ukaže, jim nazaj dati vse posode, ktere je bil

pobral kralj Nabuhodonosor.


1. W penini letu Čira, 1 )
kralja Perzijanov, de se je do-
jiolnila beseda Gospodova iz Je¬
remijevih ust, je Gospod obudil
duha Čira, perzijanskiga kralja,
de je razglasil po vsini svojini
kraljestvu, tudi s pisanjem, rekoč:

2. Kron. 36. 22. Jer. 25, 12 : 29, 10.

2. To govori Cir, kralj Per¬
zijanov: Vse kraljestva 2 ) na zemlji
je meni dal Gospod, Bog neba,
in on mi je zapovedal, naj so-
zidam njemu hišo v Jeruzalemu,
ki je v Judeji.

3. Kdo vas je zmed vsiga
njegoviga ljudstva? Njegov Bog
bodi z njim! Gre naj gori v Je¬

ruzalem, ki je v Judeji, in naj
zida hišo Gospodu, Izraelovimi 1
Bogu. Tisti je Bog, 3 ) ki je r
Jeruzalemu.

4. In vsi ostali 4 ) po vsih krajih)
kjer koli prebivajo, moški s svo-
jiga mesta naj njega 5 ) podperajo
s srebram iu zlatarn, s premo -
ženjem in živino, razun tega*
kar radovoljno darujejo tempeljni*
Božjimu, ki je v Jeruzalemu*

5. Tedaj so se napravili p el ''
vaki očetov iz Juda in Benjamina)
in duhovni in leviti, in slednji)
čigar duha je Bog obudil, de h 1
šli zidat Gospodov tempelj, ki J e
bil v Jeruzalemu.

1. V pervim letu njegoviga kraljevanja v Babilonu. Popred je že osem in dvajs e
let v Perzii vladal. On je bil začetnik velikiga perzijanskiga samovladarstva*
ktero je za asirsko-kaldejskim nastopilo, in je pod Aleksandram greško za
seboj imelo. Gospodoval je skorej čez ves tadaj omikani svet.

2. Prav veliko kraljestev na zemlji. Perm. 1. razi.

3. Tisti je pravi, resnični Bog, ki ga v Jeruzalemu molijo. ..

4. zmed v sužnost odpeljanih in njih otrčk, tistih namreč, ki se sami niso ho
verniti.

5. njega, ki domu gre, naj podperajo.

I. Ezdrove bnkve 1. 2.

6. In vsi, kteri so bili okrog
njih, so podperali njih roke s
srebernimi in zlatimi posodami, 6 ) s
premoženjem in živino, in orodjem,
zunaj tega, kar so prostovoljno
pernesli.

7. Tudi kralj Cir je pernesel
posode Gospodoviga tempeljna,
ktere je bil Nabuhodonosor z.Je¬
ruzalema pobral, in jih je bil po¬
stavil v tempelj svojiga Boga.
2- Kron. 36, 7. 18.

8. Dal jih je pa Cir, perzi-
janski kralj, pernesti po Mitridatu,
sinu Gazabarjevim , 7 ) ter jih je

461

odštel Sasabasarju, poglavarju
Judovimu. 8 )

9. In to je njih število: Tri¬
deset zlatih skledic, tavžent sre-
bernih skledic, devet in dvajset
nožev, 9 ) trideset zlatih kiip,

10. drugačnih srebernih kup
štiri sto in deset, in tavžent družili
posod.

11. Vsili zlatih in srebernih po¬
sod je bilo pet tavžent in štiri
sto; 10 ) vse je vzel seboj Sasa-
basar z njimi, ki so šli iz babi¬
lonske sužnosti v Jeruzalem.

II. Poglavje.

Zapisnik tistih, ki so se bili iz

1. Ti pa so dežele 1 ) sinovi,
ki so šli iz sužnosti, ktere je
hil Nabuhodonosor, babilonski
kralj, v Babilon prepeljal, in so
so vernili v Jeruzalem in Juda,
sleherni v svoje mesto. 2. Ezdr. 7, 6.

2. Kteri so z Zorobabelam 2 )
Prišli, so: Jozue, 3 ) Nehemija, 4 )
^araja, Rahelaja, Mardohaj, 5 )
»elsan, Mesfar, Begvaj, Rehurn,

sužnosti vernili, in njih darovi,

Baana. Število mož Izraeloviga
ljudstva:

3. Sinov 6 ) Farosovih , dva
tavžent sto dva in sedemdeset.

4. Sinov Sefatijevih, tri sto
dva in sedemdeset.

5. Sinov Arejevih, sedem sto
pet in sedemdeset.

6. Sinov Fahat-Moabovih iz
sinov Jozuetovih 7 ) in Joabovih,

6. za Božji tempelj, ki je v Jeruzalemu (v. 4.).

7. V hebrejskim: „po Mitridatu, zakladničarji a ,  ki je bil eez kraljeve
zaklade.

8. asabasar a  je perzijansko ime za „Z orobahel a  (spod. 2, 2.), ki je
Jude vodil in je tempelj spet sozidal. Gl. Cah. 4, 9. Spod. 3, 2: 5, 2. 14.
Bil je Davidov mlajši (Mat. 1,12.), in perzijanski namestni poglavar v Judeji.

9. za klavno živino, ki se je darovala.

0- Vsih v 9. in 10. versti imenovanih posod je manj; pred ko ne, so bile tam le
mienitnisi omenjene.

Judeje; ali pa Kaldeje, kjer so bili vjeti.

J” z Zorobabclam, njih vojvodam. Zgor. 1, 8.

Jozue, veliki duhoven.

4- mende je bil drugi od spisavca družili Ezdrovih bukev. Prim. 2. Ezdr.
J,  5. 7.

a - morebiti v Est. 2, 5. imenovani Mardohej, kteri se je poznejše spet v Suzo
v ernil.

to  je, mlajšev iz debla Farosoviga.

7 ’ V hebrejskim: „iz rodu Jesua-Joaboviga “ i. t. d.

I. Ezdrove bukve 2 .

462

dva tavžent osem sto in dva¬
najst.

7. Sinov Elamovih, tavžent
dve sto štiri in petdeset.

8. Sinov Zetuovih, devet sto
pet in štirdeset.

9. Sinov Zahajevih, sedem
sto šestdeset.

10. Sinov Banitovih, šest sto
dva in štirdeset.

11. Sinov Bebajevih, šest sto
tri in dvajset.

12. Sinov Azgadovih, tavžent
dve sto dva in dvajset.

13. Sinov Adonikamovih, šest
sto šest in šestdeset.

14. SinovBegvajevih, dva tav¬
žent šest in petdeset.

15. Sinov Adinovih, štiri sto
štiri in petdeset.

16. Sinov Aterjevih, ki so bili
iz Ezekija, osem in devetde¬
set.

17. Sinov Besajevih, tri sto tri
in dvajset.

18. Sinov Jorovib, sto in dva¬
najst.

19. Sinov Hasumovih, dve sto
tri in dvajset.

20. Sinov Gebarjevih, pet in
devetdeset.

21. Sinov iz Betlehema, sto tri
in dvajset.

22. Mož iz Netufe, šest in
petdeset.

23. Mož iz Anatota, sto osem
in dvajset.

24. Sinov iz Azmaveta, dva
in štirdeset.

25. Sinov iz Karjatjarima, Ce-
fire in Berota, sedem sto tri in
štirdeset.

26. Sinov iz Rame in Gabae,
šest sto eden in dvajset.

27. Mož iz Makmasa, sto dva
in dvajset.

28. Mož iz Betela in Haja, dve
sto tri in dvajset.

29. Sinov iz Neba, 8 ) dva in pet¬
deset.

30. Sinov iz Megbisa, sto šest
in petdeset.

31. Sinov Elama druziga, tav¬
žent dve sto štiri in petdeset.

32. Sinov Harimovih, tri sto
in dvajset.

33. Sinov iz Loda, Hadida in
Ona, 9 ) sedem sto petin dvajset.

34. Sinov iz Jerihe, tri sto pet
in štirdeset.

35. Sinov iz Senae, tri tav¬
žent šest sto in trideset.

36. Duhovnov:SinovJadajevih
v hiši Jozuetovi, devet sto tri in
sedemdeset.

37. Sinov Emerjevih, tavžent
dva in petdeset.

38. Sinov Feshurjevih, tavžent
dve sto sedem in štirdeset.

39. Sinov Harimovih, tavžent
in sedemnajst.

40. Levitov: Sinov Jozuetovin
in Kedmihelovih od sinov Odo-
vijevih, štiri in sedemdeset.

41. Pevcov: Sinov Asafovih?
sto osem in dvajset.

42. Sinov vratarjev: Sinov Se-
lumovih, sinov Aterjevih, sinO v
Telmonovih, sinov Akubovih, si¬
nov Hatitovih, sinov Sobajevilb
skupej sto devet in trideset.

43. Natinejev: 10 ) Sinovi Si'
liovi, sinovi Hasufovi, sinovi Ta-
baotovi,

8. Mlajših iz prebivavcov v mestu po imenu Nebo (Nabo). Gl. 2.  Ezdr. 7, 33.

9. Lod, Hadid in Ono so bile mesta v rodu Benjaminovim. Gl. 1. Kron. 8, 1*’

10. V hebrejskim: „.\ etmwi K ,  to je, podarovanih; berž ko ne, so bili sužnjb

I. Ezdrove bnfeve 2. 463

44. sinovi Kerosovi, sinovi
Siaatovi, sinovi Fadonovi,

45. sinovi Lebanovi , sinovi
Hagabovi, sinovi Akubovi,

46. sinovi Hagabovi, sinovi
Semlajevi, sinovi Hananovi,

47. sinovi Gadelovi, sinovi Ga-
herjevi, sinovi Raajevi,

48. sinovi Rasinovi, sinovi Ne-
kodovi, sinovi Gazamovi,

49. sinovi Asovi, sinovi Fa-
Se jevi, sinovi Reseetovi,

50. sinovi Asenovi, sinovi Mu-
nimovi, sinovi Nefusimovi,

51. sinovi Bakbukovi, sinovi
Hakufovi, sinovi Harhurjevi,

52. sinovi Beslutovi, sinovi
Mahidovi, sinovi Harsovi,

53. sinovi Berkosovi, sinovi Si-
sarovi, sinovi Temovi,

54. sinovi Nasijevi, sinovi Ha-
tifovi,

55. sinovi Salomonovih hlap—
c °v, 1 ') sinovi Sotajevi, sinovi So¬
vretovi, sinovi Farudovi,

56. sinovi Jalovi, sinovi I)er-
konovi, sinovi Gedelovi,

57. sinovi Safatijevisinovi
Hatilovi, sinovi Fokeretovi, ki so

bili iz Asebaima, sinovi Ami-
tovi.

58. Vsih Natinejev in sinov
Salomonovih hlapcov, tri sto dva
in devetdeset.

59. In teh, ki so šli iz Tel-
male, Telharse, Keruba, in Adona,
in Emera, 12 ) in hiše svojih oče¬
tov in svoje rodovine niso mogli
skazati, če so iz Izraela: 13 )

60. Sinov Dalajevih, sinov To-
bijevih, sinov Nekodovih, šest sto
dva in petdeset;

61. in zmed sinov duhovnov:
Sinovi Hobijevi, sinovi Akosovi,
sinovi Berzelaja, kteri je vzel
izmed hčer Berzelaja, Galaajčana,
ženo, in je bil imenovan po njih
imenu; 14 )

62. ti so iskali svojiga rodo-
vinskiga pisma, pa ga niso našli,
in so bili iz duhovstva odverženi.

63. In Atersata 15 ) jim je rekel,
de naj ne jedo nar svetejšiga, 16 )
dokler ne vstane duhoven, učen
in popoln. 17 )

64. Vsa množica ko eden, dva
in štirdeset tavžent tri sto in šest¬
deset; 18 )

L-.j/V, va i sk j ' n  potem duhovnam v službo in strežbo per svetišu

podanli. Gl. 1. Kron. 9, 2. J oz . 9.

3.' Kralj 0 ' 1 ^''2t^ a ^ CI S ° ^^ ezo su 'žnji, tcmpeljnu v službo odločeni. Gl.
12. To so imena kaldejskih mest.

v aairsk^siižnnst fm ® J0  J lh  , za inla j« e  Ustih Izraelcov, ki jih je Salmanasar

u Bvojiga rodu od Izfaet skfzaU. ^ ro,,ovinske bukve ’ tore > nis °

15, tn° .* lnella . 1° J e > P° imenu Berzelajeve deržine.

NehemijaTmel. GL “dV^sf ^ ^ »Atersata*  je tudi

j 7 V*^i 110 da ritevniga deleža duhovnov,

fo-l • ebl< ji skim:  »dok/er ne vstane duhoven z urimatn in tumimam 11
g J zaHtrau besed < „urim in turnim “ 2. Mojz. 28, 30.), kteri bi s tem
ga zastran teh duhovnov mogel poprašati. Po babilonskim preseljevanji se
18 111 vec  razodeval po tem sv. vadljeji; torej ni bilo taciga duhovna,

m P na SP - DJlh st . evilkah  J e bil ° vsih  skupej le 29818: kar jih je več, jih je

nete iz deseterih rodov perstopilo, in tukej niso bili našteti, ker niso mdgli
,v °J e  rodbvine skazati.

464 I. Ezdrove

65. zunaj njih hlapcov in dekel,
kterih je bilo sedem tavžent, tri
sto sedem in trideset; in med
njimi dve sto pevcov in pevk.

66. Njih konj je bilo sto šest
in trideset, njih mezgov dve sto
pet in štirdeset;

67. njih kamel štiri sto pet in
trideset; njih oslov šest tavžent
sedem sto in dvajset.

68. In ko so nekteri viši zmed
očetov prišli doGospodoviga tem-
peljna, ki je v Jeruzalemu, so

bukve 2. 3.

sami od sebe darovali za hišo
Božjo, de bi jo sozidali na nje¬
nim mestu.

69. Po svoji zmožnosti so dali
za potrebe per delu en in šest¬
deset tavžent zlatov, ,9 ) pet tav¬
žent mna srebra, 20 ) in sto du-
hovskih oblačil.

70. Tako so stanovali duhovni
in leviti, in oni zmed ljudstva, in
pevci, in vratarji, in natineji v
svojih mestih, in ves Izrael V
svojih mestih.

III. Poglavje.

Izraelci se snidejo v Jeruzalemu, postavijo altar, in obhajajo praznik šotorov-
Drugo leto se začne zidati tempelj; stari Izraelci, ki so poprešnjiga vidili, s e
nad novim jokajo, mladi pa se vesele.

1. In žeje prišel sedmi mesec,
in sinovi Izraelovi so bili v svojih
mestih; tedaj se je zbralo ljud¬
stvo ko en mož v Jeruzalemu.

2. In vzdignili so se Jozue,
sin Josedekov,') in njegovi bratje,
duhovni, in Zorobahel, sin Sala-
tielov, in njegovi bratje, in so
zidali altar Izraeloviga Boga, de
bi na njem darovali žgavne da¬
rove, kakor je pisano v postavi
iVTojzesa, moža Božjiga.

3. Postavili so pa Božji altar
na njegove podlage, * 1 2 ) akoravno
so jih ljudstva okrog po deželi
strašile; in darovali so na njem

žgavni dar Gospodu zjutrej i 11
zvečer.

4. In obhajali so praznik šo¬
torov, kakor je pisano, 3 ) in so
darovali vsaki dan žgavni dar po
redu, po zapovedi, ter so oprav¬
ljali dnevno opravilo ob njegovim
dnevu,

5. in po tem vsakdanjo žgavuO
daritev, tako ob mlajih, kakor ob
vsili praznikih Gospodovih, kte>’J
so bili posvečeni, z mnogoterim}
darili, ki so jih prostovoljno nosil*
Gospodu.

6. Pervi dan sedmiga nies('‘ l
so začeli žgavne darove Gospod ' 1

10. Zastran „-zlatov“  glej 1. Kron. 29, 7. razi. 2.

20. Zastran v mnd“  ali „mm“ glej 3. Kralj. 10, 17. razi. 12.

1. veliki duhoven, vnuk Sarajev. Gl. 4. Kralj. 25, 18.

2. na njegovo poprešnje mesto.

3. Glej 3. Mojz. 23, 34. i. t. d. 4. Mojz. 20, 12—38. V pervim mescu niša' 1 "
(sušcu) so jo odrinili. .Sest mescov je preteklo, nekoliko na potu, nekolik"
pa, ko so se na novo naselovali po deželi. Ko se je tedaj mogel po posta ' 1
v sedmim mescu praznik šotorov obhajati, so z' njim začeli svoje svete
praznike. Kolike čutila hvale in ljubezni je mogel pač ta praznik v nj' 1
obedovati, ko so ga pervikrat spet v deželi svojih očetov obhajali!

465

I. Ezdrove

darovati 5  tode dno Božjiga tem-
peljna še ni bilo položeno.

7. Dajali so pa denarjev kam¬
narjem in zidarjem j tudi jesti in
piti in olja Sidoncam in Tircam,
de bi z Libanona cedroviga lesa
k morju v Jope perpeljali, kakor
J**n je bil Cir, perzijanski kralj,
zapovedal.

8 . In v drugim letu po svo¬
jim prihodu k tempeljnu Božjimu
v  Jeruzalem, v drugim mescu, 4 )
so začeli Zorobabel, Salatielov
sin, in Jozue, sin Josedekov, in
drugi njuni bratje, duhovni in le¬
viti in vsi, ki so prišli iz suž-
nosti v Jeruzalem, in so postavili
levite per dvajsetih letih in više,
de bi perganjali delo Gospodovo. 5 )

9. In Jozue, njegovi sinovi in
n j ego vi bratje, Kedmihel in njega
sinovi, in sinovi Judovi 6 ) so stali
kp en mož, de bi perganjali tiste,
*i so za tempelj Božji delali, tudi
sinovi Henadadovi in njih sinovi
m njih bratje, leviti.

10. In ko so zidarji dno po-

bnkve 3.

kladali za Gospodov tempelj, so
stali duhovni v svoji obleki s tro¬
bentami, in leviti, sinovi Asafovi,
s cimbalami, de so hvalili Boga
po naredbi Davida, 7 ) Izraeloviga
kralja.

11. In skupej so peli častne in
hvalne pesmi Gospodu, deje dober,
de vekomaj terpi njegovo usmi¬
ljenje nad izraelam. In vse ljud¬
stvo je vpilo z velikim glasam,
in je hvalilo Gospoda, ker je bil
tempelj Gospodov vložen.

12. Tode prav veliko zmed du¬
hovnov in levitov, in pervaki oče¬
tov, in stari, kteri so poprešnji
tempelj vidili, 8 ) so se na glas
jokali, ko se je vkladal ta tem¬
pelj pred njih očmi; 9 ) veliko pa
jih je, veselo ukaje, glas povzdi¬
govalo. 10 )

13. In nihče ni mogel razločiti
glasu veseliga vpitja in glasu
joka med ljudstvam; zakaj ljud¬
stvo je zmešano kričalo z velikim
vpitjem, in glas se je deleč raz¬
legal.

V letu sveta 3469, pred Kristusam pa 535 let.

5 - de bi nad zidanjem culi, in zidarje perganjali k delu Gospodovimu.

6. Drugi prestavljajo hebrejsko: ... ...sinori, in sinovi O do vij e vi*,  poleg
pogl. 2, 40.

7. t. j., s psalmi, ki jih je bil David zložil.

8. in pa lahko , ker je bil še le 53 let podert (Gl. 4. Kralj. 25, 9.1, od leta
588 pred Kristusam. Sedemdeset let sužnosti se šteje od časa, ko so bili
pervikrat peljani v sužnost (4. Kralj. 24, 1.).

9. ker so previdili, de ta drugi tempelj perviga v lepoti in veličastvu ne bo
< osegel. Jlcs ni bil ta drugi tempelj v tem perviga dosegel, desiravno ga je
k r alj Herod s svojimi zidarijami poznejše od zunaj močno razširil. Skorcj
taka je z duhovnim tempeljnam keršanske cerkve, ktere podoba je pozemeljski
tempelj bil (1. Petr. 2, 5.). V pervih časih, ko je bila cerkev še manj razširjena,
Je bila pa tem bogateji s čednostmi svojih spoznovavcov. V sedanjih časih
J e  cerkev zastran vnanjiga prostora na dobičku, pa je zastran notranje lepote

. na z gubi.

• Oni namreč so se noviga tempeljna močno veselili, ki perviga niso vidili.
"‘•i so tudi po preroku Ageji (2,10.) k veselju spodbudovani, kije obljuji,
t| r ugi tempelj bode perviga v veličastvu presegel, kar se je s tem dopolni o,
ae  »e je Kristus v njem prikazal in učil.

II-  *.

30

466

I. Ezdrove bnkve 4.

IV. Poglavje.

Samarijani bi radi z Judi vred zidali tempelj v Jeruzalemu, Judje pa jim ne
puste; zavoljo tega se Samarijani nad njimi serdijo, in jih per zidanji, opove-
rajo, ter tudi oblastnike perzijauskiga kralja nasuntajo, de naj jim branijo zidati.
Pismo oblastnikov do perzijanskiga kralja Artakserksa, in njegov odgovor.
Zidanje jeruzalemskiga tempeljna zastane štirnajst let do druziga leta Darijeviga

kraljevanja.

1. Slišali so pa sovražniki
Judovi in Benjaminovi, 'j de otroci
sužnosti tempelj zidajo Gospodu,
Izraelovimu Bogu;

2. in so stopili k Zorobabelu
in glavarjem očetov, in so jim
rekli: Naj zidamo z vami; ker
tudi mi išemo vašiga Boga, ka¬
kor vi; glejte, mi smo darove
nosili 1 2 3 4 ) od dni Asor-Hadana, asir-
skiga kralja, kteri nas je sem
perpeljal. 3 )

3. In rekli so jim Zorobabel,
in Jozue, in drugi knezi Izra¬
elovih očetov: Ne spodobi se
vam z nami, de bi mi 4 ) zidali
hišo našimu Bogu, ampak le mi
sami jo bomo zidali Gospodu,
našimu Bogu, kakor nam je Cir,
perzijanski kralj, zapovedal.

4. Zgodilo se je tedaj, de je
ljudstvo v deželi zaderževalo roke
judovskiga ljudstva, in jih je per
zidanji motilo.

5. In najeli so zoper nje 5 )
svetovavcov, de bi poderali njih
svet 6 ) vse dni 7 ) Čira, perzijan-
skiga kralja, in celo do kralje¬
vanja Darija, kralja Perzijanov. )

6. Ker ob vladanji Asuerja, 9 )
v začetku njegoviga kraljevanja,
so pisali tožbo zoper prebivavce
na Judovskim in v Jeruzalemu*

7. In v dneh Arlakserkso-
vih I0 ) so pisali Beselam, Mitri-
dat, in Tabeel, in drugi, ki so

v njih zboru bili, ArtakserksU,

perzijanskimu kralju; tožbini li st
pa je bil po sirsko 1  ‘) pisan, 111
v sirskim jeziku 12 ) se je bral.

1. namreč Samarijani (4. Kralj. 17, 24. i. d. Prim. spod. v. 4. 9. 10.).

2. darove nosili temu Bogu. Glej 4. Kralj. 17, 32. i. d.

3. Glej zastran tega 4. Kralj. 17, 24: 19, 37.

4. de bi miz vami, z malikovavci, zidali tempelj. Samarijani so memo pravig 8
Boga tudi malike častili.

5. podkupili so svetovavce perzijanskiga kralja zoper Jude.

6. naj bi opoverali namen Judov, zidati tempelj.

7. ves čas, dokler bo živel Cir, perzijanski kralj.

8. Darija, Histaspoviga sina, ki je kmalo za Katnbisam, Cirovim sinam,
darstvo prevzel, v letu sveta 3483, pred Kristusam 521; zaderževanje J e
torej terpelo (zgor. 3, 8.) 14 do 15 let.

9. Ciroviga sina, kteri se sicer Kambis imenuje. Perzijanski vladarji so i n,e 1
večkrat po dvoje imen.

10. Artakscrks (veliki vojšak) je tukej mende ime, ktero si je bil per nastop 8

vlade dal Mager Oropast, ki se je delal Sinerda, Kambisoviga brata, 1
je pet mcscov vladal. ,

11. V hebrejskim: n po aramejsko prav za prav kaldejsko, kakor je sp ot ^

v. 8. i. d. Aramejski jezik se loči v sirsko in kaldejsko narečje, ktero P°
slednje se je v Babilonu govorilo. _ a j

12. v kaldejskim jeziku. Omenjeni možje so list osnovali, Reum in & am
(v. 8.) pa naj bi ga potem spisala in poterdila.

467

I. Ezdrove bukve 4.

8. Reum Beelteem * * 3 ) in Sam-
saj, pisar, sta z Jeruzalema pi¬
sala pismo kralju Artakserksu,
takole: 14 )

9. Reum Beelteem, in Sam-
saj, pisar, in drugi nju svetovavci,
Dineji, 15 ) in Afarsataheji, Ter-
faleji, Afarseji, Erhujci, Babi¬
lonci, Susanehejci, Dievljani in
Elamljani,

10. in drugi zmed ljudstev, ktere
je veliki in sloviti Asenafar 16 )
Prepeljal, in jim je ukazal po sa¬
marijskih mestih in po druzih po¬
krajinah to stran reke 17 ) mirno
prebivati.. 18 )

11. (To je prepis lista, ki so
mu ga poslali). Kralju Arta¬
kserksu! Tvoji služabniki, možje,
ki to stran reke prebivajo, zdravje

vošijo. 19 )

12. Znano bodi kralju, de so
J*jdje, ki so šli od tebe k nam,
Prišli v Jeruzalem, v puntarsko
ln  silno hudobno mesto, ktero
zidajo,_ in njega ozidje postav¬
ajo, in stene sklepajo. 20 )

13. Naj bo torej zdaj- kralju
Zr iano, de, ako se to mesto so-

zida, in njega ozidje napravi, dača
in cestnine in letnih davkov ne
bodo dajali, in ta škoda bo do
kraljev segala. 21 )

14. Mi pa se spominjamo soli,
ki jo jemo na dvoru, 22 ) in ker se
nam ne zdi prav, gledati kraljeve
škode, torej smo poslali in spo¬
ročili kralju,

15. de preglej v zgodovinskih
bukvah svojih očetov, in našel
boš v bukvah zapisano in zvedi!
boš, de je to mesto puntarsko
mesto, in je kraljem in deželam
škodljivo, de se v njem vojske
spočenjajo od nekdaj; ravno za¬
voljo tega je bilo to mesto raz-
djano.

16. Mi kralju povemo, de, ako
se to mesto sozida, in ako se
njegovi zidovi spet napravijo, to
stran reke ne boš imel posesti.

17. Na to je kralj odgovor po¬
slal Reumu Beelteemu in Sam-
saju, pisarju, in družim stano-
vavcam po Samarii, kteri so v
njih zboru bili, in vsim unkraj
reke, ter jim je vošil zdravje in
mir.

»Beelteem«  nekteri prestavljajo: »deželim poglavar«,  drugi pa: »pečal ar«.

14. Imenovani možje so pismo podpisali in poterdili; ko take jih je Ezdra djal
verh pisma.

15. spredniki iz Dine. Spodej imenovane ljudstva so naselniki, ktere je Salma-
nasar v Samarijo preselil, iz kterih se je z ostalimi Izraelci samarijsko ljud-
stvo spočelo. Njih spredniki so se pisanja omenjeniga pisma vdeleževali.

• T° j e > pred ko ne, drugo ime, ki ga je imel Asor-IIadan (v. 2.) ali Sal-
manasar.

]?' Evfrata; v deželi Samarii in druzih pokrajinah deržave deseterih rodov.

• Versti 9. 10. ste nadpis v listu.

• V kaldejskim (od 8. verste do pogl. 6, 18. so te bukve kaldejsko pisane,
kakor tudi pogl. 7,12—26.) ni nobeniga pozdravljenja, se pa že tako samo misli-

2  ’ V kaldejskim: »dno vkladajo«.

2  * 111  to bo deržavni denarnici škodvalo.

• spominjamo se kruha, ki ga v kraljevi službi jemo, namreč svojiga P ,a€ v li;l ;
s ol se je imenovala per starih sploh plača, zaslužek; od tod v latmsini
n&alarium«,  vojniška, letna plača, dnina; in v nemšini »Salbuch ,  pla-
c,1 ne bukve.

30 *

468 I. Ezdrove

18. Tožba, ki ste nam jo po¬
slali, je bila očitno vpričo mene
brana; 23 )

19. in jez sini zapovedal; 24 )
in so preiskovali in našli, de se
to mesto od nekdaj zoper kralje
vzdiguje, in de se punti in boji
v njem spočenjajo;

20. zakaj tudi prav močni kralji
so bili v Jeruzalemu, 25 ) ki so tudi
čez vso deželo gospodovali, ki
je unkraj reke, in so tudi dac in
cestnino in davke jemali.

21. Poslušajte torej zdaj sklep:
Branite tistim ljudem, de se tisto
mesto ne sozida, dokler kje jez
ne ukažem.

Imkve 4. 5.

22. Glejte, de tega ne hote
leno spolnovali, in de ne raste
sčasama zleg zoper kralje.

23. Tedaj je bil prepis povelja
kralja Artakserksa bran vpričo
Beuma Beelteema, in Samsaja,
pisarja, in nju svetovavcov; in
vzdignili so se naglo v Jeruza¬
lem k Judam, in so jim branik
z močno pestjo.

24. Takrat je bilo popušeno
delo hiše Gospodove v Jeruza¬
lemu, in se ni delalo do druziga
leta kraljevanja Darija, kralja
Perzijanov.

V. Poglavje.

Preroka, Agej in Caharija, spodbudata Jude, de naj spet začnejo zidati tempelj
v Jeruzalemu. Judje se tega dela lotijo. Perzijanski oblastniki jih vprašajo,
kdo de jim je to dovolil. Po prejetim odgovoru jim sicer ne branijo zidati teni'
peljna, razlože pa vso to reč zastran zidanja svojimu kralju Dariju v poslanim

pismu.

1. Prerokovala pa staAgej, ‘)
prerok, in Caharija, sin * 1 2 ) Adonov,
prerokovaje Judam, ki so bili v
Judeji in v Jeruzalemu, v imenu
Izraeloviga Boga. 3 )

2. Takrat sta vstala Zoro-
babel, Salatielov sin, in Jozue,
sin Josedekov, in sta jela zidati
Božji tempelj v Jeruzalemu, in

z njima vred preroka Božja, ki
sta jima pomagala. 4 )

3. Tisti čas pa so prišli k nji®
Tatanaj, ki je bil vodnik 5 ) takraj
reke, in Starbuzanaj, in nju sveto-
vavci, in so jim tako rekli:
vam je svet dal to hišo zidati?
in njene zidove napravljati?

4. Na to smo jim povedal'

23. Nekteri prestavljajo kaldejsko: „ pisanje je bilo po meni razpečaU
in brano 11 .  Drugi: n jim je bilo po perzijansko tolmačeno “.

24. zapovedal zgodovinske bukve preiskati.

25. namreč David in Salomon. Gl. 3. Kralj. 4, 24. i. d.

1. Glej prerokovanje zastran tempeljna Agej. 1. in 2. pogl.

2. to je, vnuk Adonov. Glej Cah. 1, 1.

3. Ta preroka sta spodbudala k zidanju tempeljna. Vstala sta, pred ko ,,e ^
po tem, ko je bil Artakserks, lažnjivi Smerd, umeri, in ko so bile vse P 0 ^
velja njegove vlade overžene tako, de je povelje Cirovo spet vso svojo velj a
dobilo.

4. ter sta jih opominjala, de naj se spet urno zidanja lotijo.

5. ki je bil perzijanski deželski oblastnik.

I. Ezdrove bukve 5.

imena tistih mož, ki so bili za¬
četniki tega zidanja.

5. Oko njih Boga pa je culo
nad starimi Judov, 6 ) in niso jim
mogli 7 ) hraniti. In všeč jim je
bilo, 8 ) de naj se ta reč Dariju
pove, in naj se oni 9 * * * ) potlej od¬
govore na to tožbo.

6. To je prepis pisma, ki so
ga Tatanaj, vodnik dežele na ti
strani reke, in Starbuzanaj in
njega svetovavci, ‘°)Arfasaheji, 1  ‘)
hi so na ti strani reke bili, kralju
Dariju poslali.

7. Govor, ki so mu ga bili
poslali, je bil takole pisan : Kralju
Dariju ves mir!

8. Znano bodi kralju, de smo
šli v judovsko deželo, k hiši veli-
higa Boga, 1J ) ktera se zida z ne¬
uglajenim kamnjem , 13 ) in bruna
se  na stene pokladajo, 14 ) in to
delo se pridno dela, in raste pod
1'jih rokami.

9. Prašali smo tedaj tiste
stare, in smo jim tako rekli: Kdo
yam je oblast dal to hišo zidati,
lri  te zidove napravljati? -

.. 10. Tudi za njih imena 15 ) smo
J'h vprašali, de bi tebi povedali;
m zapisali smo imena tistih mož.
ki so poglavarji med njimi.

469

11. Tele besede pa so nam
odgovorili, rekoč: Mi smo slu¬
žabniki Boga nebes in zemlje, in
zidamo tempelj, kteri je bil pred
veliko leti postavljen, in kteriga
je velik kralj v Izraelu zidal in
postavil.

12. Po tem pa, ko so naši
očetje k jezi nadražili Boga nebes,
jih je dal v roke Nabuhodonosorju,
Kaldejcu, kralju v Babilonu, in
je tudi to hišo razdjal, in njeno
ljudstvo odpeljal v Babilon.

13. Pervo leto Čira, kralja v
Babilonu pa, je kralj Cir povelje
dal, de naj se ta hiša Božja zida;

14. zakaj tudi zlate in sreberne
posode Božjiga tempeljna, ki jih
je bil Nabuhodonosor pobral iz
tempeljna, ki je bil v Jeruzalemu,
in jih je bil prenesel v babilonski
tempelj, je kralj Cir vzel iz tem¬
peljna v Babilonu, in dane so bile
Sasabasarju po imenu, ,6 ) kteriga
je (udi poglavarja postavil,

15. in mu je rekel: Vzemi te
posode, in pojdi, in deni jih v
tempelj, ki je v Jeruzalemu, in
Božja hiša naj se zida na svojim
mestu.

16. Takrat je tedaj ta Sasa-
basar prišel, in je dno postavil

6. Pomen: Akoravno so bili imena začetnikov per zidanji povedali, je vender

Božja previdnost nad judovskimi »predniki cula, de niso bili zaderževani per

delu.

"j-  Samarijani jim niso mogli braniti,
oklenili so, de naj se ta reč i. t. d.
in naj se namreč Judje odgovore.
y kaldcjskim: „njuni svetovavci “.

• *’° so bili selčani ali naselniki po Samarii (Zgor. 4, 9.). Zmed njih so

bili vladni svetovavci morebiti zato izvoljeni, ker jih je bilo kaj veliko.

. Tudi ajdje so si mislili Jehova velikiga Roga.

, • s, kamni, ki jih nič več ni treba obsekovati, s štirvoglatimi kamni-

4 - Kako so se bruna pokladale na steno, glej 3. Kralj. 6, 6.
z » imena teh, ki so jim oblast dali.

• Zorobabelu po imenu. Gl. zgor. 1, 8. razi. 8.

470 I. Ezdrove bukve 5. O.

za Božji tempelj v Jeruzalemu,
in od tistiga časa do sedaj se
zida, 17 ) in še ni dodelan.

17. Zdaj tedaj, ako se kralju
prav zdi, naj poiše v kraljevi

bukvarnici, 18 ) kije  v Babilonu,
ali je bilo po kralji Čiru zapo¬
vedano Božjo hišo zidati v Je¬
ruzalemu ; in naj nam pošlje kra¬
ljevo voljo zastran te reči. 19 )

VI. Poglavje.

Kralj Darij poterdi po Čiru dano dovoljenje, zidati tempelj v Jeruzalemu, in
podpera to delo s kraljevo darljivostjo. Tempelj se dodela in posvečuje z mno¬
gimi darovi. Judje obhajajo veliko noč.

1. Na to je kralj Darij zapo¬
vedal ; in preiskovali so vbukvar-
nici pisanj, ki so bile shranjene
v Babilonu.

2. In našel se je v Ekbata-
nah,') nekim gradu v deželi Me¬
deni, * 1 2 ) zavitek, in v njem je bilo
v spomin tole zapisano:

3. V pervim letu kralja Čira.
Kralj Cir je sklenil, de naj se
zida Božja hiša v Jeruzalemu na
mestu, kjer naj bi darove daro¬
vali, in de naj polože dno, ktero
bi nosilo šestdeset komolcov na
višavo in šestdeset komolcov na
širjavo; 3 )

4. tri lege iz neuglajenih kam¬
nov, 4 ) tako' tudi lege iz noviga

lesa; 5 ) stroški pa se bodo iz kra¬
ljeve hiše dali.

5. Tudi naj se nazaj dajo zlate
in sreberne posode Božjiga tem-
peljna, ktere je Nabuhodonosor
iz tempeljna v Jeruzalemu vzel)
in jih je v Babilon pernesel, in
naj se nazaj nesejo v tempelj v
Jeruzalemu na svoje mesto, ktere
so tudi bile djane v Božji tem¬
pelj- 6 )

6. Zdaj tedaj Tatanaj, voj¬
voda dežele, ktera je na uni strani
reke, Starbuzanaj, in vajni sve-
tovavci, Afarsaheji, ki ste na unj
strani reke, odmaknite se dele c
proč od njih;

7. in pustite delati tisti teni-

17. Prepovedi, ki je bila pod goljufnim JSmerdam dana, de se ni več zida* 1
smelo, kraljevi služabniki nič ne opomnijo; mende, ker so jo sami za neve'
ljavno imeli.

18. naj poiše v kraljevi skrivni pismarnici.

19. Srečni vladarji, ki imajo take služabnike, kteri si vse prizadevajo, caS
Božjo in srečo podložnih množiti in zviševati, in zraven tega dolžnosti d°
svojiga gospoda ne zanemarjajo.

1. kjer so perzijanski kralji po letu prebivali.

2. „ Medeni",  to je, v Medii.

3. Govorjeno je od svetiša, od tempeljna. Imenovana mera je veči od une p® 1
pervim tempeljnu (prim. 3. Kralj. 6, 2.); vender, kakor se kaže, ni 3
tako določno ukazana, de bi se je bili mogli terdo deržati, tcmuč jim je i* 1 a
le zato dana, de so vedili, ktere mere ne smejo prestopiti.

4. štirvoglatih kamnov. Glej zgor. 5, 8.

5. V kaldejskim: n in ena lega iz noviga lesa 11 .  Govori so od stene,

naj bi duhovsko vežo od ljudske ločila.*G1. razi. 3. Kralj. 6, 6. 36. razi. 47 '

6. Tu je konec pisma. Naslednje je ukazovanje kralja Darija.

471

I. Eadrove bnkve 6.

pelj Božji judovskimi! vojvodu in
njih starim, de sozidajo uno hišo
Božjo na nje mestu.

8. Tudi je po meni zapove¬
dano, 7 ) kaj naj se zastran unih
judovskih starašin stori, 8 ) de se
Božja hiša postavi, namreč, de
oaj se iz kraljeve skrinje, to je,
od davkov, ki iz dežele na uni
strani reke dohajajo, unim možem
skerbno daje, kolikor potrebujejo,
de ne bo delo zaderževano.

9. In ako bi treba bilo telet,
ui jagnjet, in kozlov 9 ) v žgavno
daritev nebeškimu Bogu, žita,
soli, vina in olja, po šegi du¬
hovnov, ki so v Jeruzalemu; naj
se jim daje vsaki dan, de ne bo
v nobeni reči tožbe. 10 )

10. In darujejo naj nebeškimu
Bogu darove, in naj molijo za živ¬
ljenje kralja in njegovih otrok. 11 * )

11. Zatorej sim zapoved dal,
de iz hiše vsakiga človeka, kteri
premeni to povelje, naj se vzame
'U uno, in po koncu postavi, on pa
hodi nanj obešen, 13 ) in njegova
hiša bodi očitno prodana.. 13 )

12. Bog pa, ki je dal svojimu

imenu tam prebivati, 14 ) naj raz-
dene vse kraljestva in ljudstvo,
ktero bi svojo roko stegnilo, de
bi se zoperstavljalo, in to hišo
Božjo, ki je v Jeruzalemu, po-
deralo. Jez Darij sim dal zapo¬
ved , in hočem, de se skerbno
spolnuje.

13. Tatanaj tedaj, vojvoda v
deželi unkraj reke, in Starbuza-
naj, in nju svetovavci so skerbno
tako opravljali, kakor je bil kralj
Darij zapovedal.

14. Judovski starašini pa so
zidali, in so bili srečni po pre¬
rokovanji Ageja, preroka, in Ca-
harija, Adonoviga sina; in zidali
so in sostavljali po povelji Izra-
eloviga Boga in po povelji Čira,
in Darija, in Artakserksa, 15 ) per-
zijanskih kraljev;

15. in dodelali so to hišo Božjo
do tretjiga dne mesca adara, 16 )
to je, šesto leto kraljevanja kralja
Darija. 17 )

16. Obhajali pa so Izraelovi
otroci, duhovni in leviti, in drugi
zmed otrok sužnosti, z veseljem
posvečevanje Božje hiše.

7. Tudi s tem pisanjem zapovem, kaj naj se i. t. d.

8. V kaidejskim: „<)/> enim tudi zapovem, kar imate vi unim judovskim,
starašinam storili 11 .

O. V kaidejskim: »telet, in ovnov, in jagnjet a .

10. V kaidejskim: ... »dan, in naj se jim nič ne krati K .  Drugi: ... „ daje
vsaki dan, m gotov o“. Drugi: ... »dan, neprenehoma
■  De prošnja vernikov per Bogu veliko premore, je celo ta neverski kralj
spoznal. Gl. 2. Mojz. 8, 8: 1. Tim. 2, 1. 2. Jer. 29, 7: 1. Mak. 12. 11.

• morde: »on pa naj se nanj perbije li .  Per Perzijanih je bilo obešanje
"i križanje pogostna kazen. Gl. Est. 2, 23.

V kaidejskim: »njegova hiša hodi v gnoj a ,  v gnojno jamo, to je. v sra¬

moto. Gl. Dan, 2, 5. Drugi: „ hodi svetimu zakladu v dele« u .

A' ki ondi stanuje. Glej 3. Kralj. 9, 3.

Artakserks, Dolgorok (Longimanus) imenovan, je bil Judam prav prijazen
(Dl. pogl. 7. razi. 1.). ‘Pod njim blezo je dobil tempelj svojo notranjo opravo,
ker je bilo zidovje po v. 15. že v šestim letu kralja Darija dodelano.

• Adar obsega nekoliko našiga svečana, in nekoliko sušca.

• v  letu sveta 3489, pred Kristusam pa 515 let.

472

1. Ezdrove

17. In darovali so v posve¬
čevanje Božje hiše sto telet, dve
sto ovnov, štiri sto jagnjet, dva¬
najst mladih kozlov za greh vsiga
Izraela, po številu Izraelovih ro¬
dov.

18. In postavili so duhovne v
njih rede, in levite v njih verste
čez opravila Božje v.Jeruzalemu,
kakor je v Mojzesovih bukvah
zapisano. 18 )

19. Obhajali so pa Izraelovi
otroci iz sužnosti veliko noč štir-
najsti dan perviga mesca; 19 )

20. zakaj duhovni in leviti so
se vsi do zadnjiga 20 ) očistili; vsi

bnkve 6. 7 .

so bili čisti, ter so darovali veliko¬
nočno jagnje za vse otroke suž¬
nosti, in za svoje brate, duhovne,
in za se.

21. In jedli so Izraelovi otroci,
ki so se iz sužnosti vernili, 21 ) in
vsi, ki so od gnusobe nevernikov
v deželi k njim prestopili, de bi
iskali Gospoda, Izraeloviga Boga-

22. In obhajali so praznik opres-
nih kruhov sedem dni z veseljem
zato, ker jih je Gospod razve¬
selil, in jim je naklonil serce asir-
skiga kralja, 22 ) de je podperal
njih roke per delu hiše Gospoda,
Izraeloviga Boga.

VII. Poglavje.

Ezdra, iz Aronoviga rodu, razumen in učen mož, gre na povelje kralja M'
takserksa z obilnimi darili za tempelj v Jeruzalem, Jude vladat in učit. Kraljevo
povelje. Ezdra hvali Boga, ker mu je naklonil kraljevo serce.

1. Po teh pergodbah ob kralje¬
vanji Artakserksa, ’) perzijanskiga
kralja, (je prišel j  Ezdra, sin Sa-
raja, * 1 2 ) sinu Azarija, sinu Helcija,

2. sinu Seluma, sinu Sadoka,
sinu Ahitoba,

3. sinu Ainarija, sinu Azarija,
sinu Marajota,

4. sinu Zarahija, sinu Ožita,
sinu Bokita,

5. sinu Abisueta, sinu Ei-
neesa, sinu Eleazarja, simi Arona,
duhovna od začetka; 3 )

6. ta Ezdra je prišel iz Ba-
bilona, in on je bil hiter pisavec 4 )
v Mojzesovi postavi, ki jo je bu

18. Gl. 4. Mojz. 3, 6: 8, 9. 11. 14. Tu jenja kaldejska pisava.

19. namreč mesca nisana. Glej 2. Mojz. 12, 6.

20. so bili vsi čisti, kar ni bilo ob Ezekijevim času. Gl. 2. Kron. 30, 3.

21. to je, ki so od nagnusniga (4. Mojz. 35, 34.j malikovanja k judovski verl
prestopili, in so se dali obrezati. Gl. 2. Mojz. 12, 44. 48.

22. prav za prav perzijanskiga kralja; Asirija je bila dežela perzijanski# 8
kraljestva.

1. V hebrejskim: ^Artasasta",  to je, Artakserksa, ki se je imenoval Lon£J'
manus, t. j., Dolgorok, Darijev vnuk, Kserksov sin. Jel je vladati v i e u
sveta 3540, pred Kristusam pa 464 let.

2. vnuk ali prcvnuk Sarajev. Ta je bil pred 120 leti po Nabuhodonosoij*
umorjen. V tein rodovinskim kazalu je sest očetov spušenih. Gl. 1 • Kr° n '
6, 7. 8.

3. V hebrejskim: „nar višiga duhovna"-.

4. to je, je bil zurjen pismar, učen v postavi.

I. Ezdrove bukve 7 .

Gospod Bog podelil Izraelu. In
kralj mu je vse dal, kar je pro¬
sil, po roki Gospoda , njegoviga
Boga, nad njim. 5 )

7. In sedmo leto kralja Ar-
takserksa 6 ) so šli 7 } nekteri zmed
Izraelovih otrok, in zmed sinov
duhovnov, in zmed sinov Ievitov,
in zmed pevcov, in zmed vra¬
tarjev, in zmed natinejev 8 ) v Je¬
ruzalem.

8. In prišli so v Jeruzalem v
petim mescu, to je, sedmo leto
kraljevo.

9. Pervi dan perviga mesca
je namreč odrinil iz Babilona, in
pervi dan petiga mesca je prišel
v Jeruzalem 9 ) po dobrotljivi roči
svojiga Boga nad njim. 10 * * )

10. Ezdra namreč je perprav-
ljal svoje serce, de bi preiskoval
Gospodovo postavo, in de bi delal
m učil v Izraelu, kar je po za¬
povedi in pravici. 1 ')

11. To je pa prepis poveljniga
lista, ki ga je dal kralj Arta-
kserks Ezdru, duhovnu, razum-
nimu učeniku v besedah- in za-

473

povedih Gospodovih, in v nje¬
govih šegah v Izraelu.

12. Artakserks, ,2 ) kralj kra¬
ljev, Ezdru, duhovnu, preučenimu
pismarju v postavi nebeškiga Bo¬
ga, zdravje.

13. Per menije sklenjeno, de,
komur koli se poljubi v mojim
kraljestvu zmed Izraeloviga ljud¬
stva, in njegovih duhovnov, in
Ievitov iti v Jeruzalem, se sme
s teboj podati;

14. zakaj od kralja in od nje¬
govih sedem svetovavcov l3 ) si
poslan, de obišeš 14 ) Judejo in
Jeruzalem po postavi svojiga Bo¬
ga, ktera je v tvoji roki;

15. in de neseš tje srebro in
zlato, ktero so kralj in njegovi
svetovavci prostovoljno podarili
Izraelovimu Bogu, čigar šotor je
v Jeruzalemu;

16. in vse srebro in zlato, kar
ga najdeš po vsi babilonski de¬
želi, in ga ljudstvo hoče daro¬
vati, in kar bodo duhovni sami
od sebe podarili hiši svojiga Boga,
ki je v Jeruzalemu,

5. to je, kakor je Gospod nad njim (Ezdram) skleni).

6. V  letu sveta 3547, pred Krietusam pa 457 let. Ker poprešnje poglavje s
šestim letam kralja Darija (pred Krietusam 515) jenja, torej je med šestim in
sedmim poglavjem praznota za 58 let v zgodovini. V teh letih so bili blezo
Judje v svoji pervi gorečnosti opešali; torej se je Ezdru potrebno zdelo, jih
v postavi podučevati. On je šel tje z drugim razdelkam Judov.

7. so šli z Ezdram nekteri i. t. d.

8. zmed svetišu podarjenih ali zmed sužnjev za strežbo v tempeljnu. Gl. zgor. 2,43.
• 'lo ni predolgo za tako popotno trumo, s ktero je veliko žensk, otrok in

ced hodilo.

j8. ker je dobrotljivi Bog cul nad njim, in ga varoval.

*• Ezdra je tedaj narpred sam delal, kar je druge učil, ne pa kakor pismarji in
'arizeji, kteri na Mojzesovim stolu sede, in sicer uče, kaj je storiti, sami
Pa tega ne store. Mat. 23, 3.

Od tod do 26. verste je besedilo kaldejsko.

Z oziram na sveto številko n <redem a  so imeli perzijanski kralji sedem
svetovavcov, ki so bili nar bliže njih prestola. Gl. Estr. 1, 14. v

Ezdra je bil poslan v Judejo in v Jeruzalem preiskovat in ogledovat, ce
Prebivavci po Mojzesovi postavi žive.

I. Ezdrove bnkve 7.

474

17. vzemi po volji, in skerbno
kupi s tem denarjem telet, ovnov,
jagnjet z njih jedilnimi in pitnimi
darovi, 15 ) in daruj to na altarji
v tempeljnu vašiga Boga, ki je
v Jeruzalemu.

18. In kar koli tebi in tvojim
bratain dopade, z ostalim srebram
in zlatarn storiti, storite po volji
svojiga Boga.

19. Tudi posode, ki so ti dane
za službo v hiši tvojiga Boga,
izroči pred obličjem Božjim 16 ) v
Jeruzalemu.

20. Pa tudi vse drugo, kar se
bo potrebovalo k hiši tvojiga Boga,
kolikor koli ti bo treba izdati, se
ti bo dalo iz zaklada in prihodka
kralj eviga,

21. in od mene. Jez, kralj Ar-
takserks, sim ukazal in zapove¬
dal vsim varhain deržavniga za¬
klada, ki so unkraj reke, de, kar
koli bo Ezdra, duhoven, pismar
postave nebeškiga Boga, od vas
terjal, mu brez odloga dajte,

22. do sto talentov srebra, 17 )
in do sto korov 18 ) žita, in do
sto batov 19 ) vina, in do sto batov
olja, soli pa brez mere.

23. Vse, kar gre k službi ne¬
beškiga Boga, naj skerbno daje
v hiši nebeškiga Boga, de se

kje ne razserdi nad kraljestvam
kralja in njegovih sinov.

24. Tudi vam na znanje damo
zastran vsili duhovnov, in levi—
tov, in pevcov, in vratarjev, na-
tinejev in služabnikov te Božje
hiše, de nimate oblasti, jim cest¬
nine, in davka, in žitnine nakladati.

25. Ti pa, Ezdra, po modrosti
svojiga Boga, ki je v tvoji roki, 20 )
postavi sodnike in prednike, de
sodijo vse ljudstvo, ki je unkraj
reke, nje namreč, ki vedo postavo
tvojiga Boga; pa tudi nevedne
učite po volji.

26. In vsaki, ki ne bo pridno
spolnoval postave tvojiga Boga,
in postave kraljeve, naj se ob¬
sodi, bodi si k sinerti, ali v pre¬
gnanstvo, ali v rubljenje njego-
viga premoženja, ali vsaj v ječo. 2  ‘)

27. češen bodi Gospod, Bog
naših očetov, kteri je to kralju
v serce dal, de bi poveličal Go¬
spodovo hišo, ki je v Jeruzalemu,

28. in kteri je meni svojo mi¬
lost naklonil 22 ) pred kraljem in
njegovimi svetovavci, in vsimi
kraljevimi mogočnimi poglavarji;
in jez poterjen z roko Gospoda,
svojiga Boga, ki je bila nad me¬
noj , sim zbral izraelske pogla¬
varje, de bi se z menoj vzdignili*

15. namreč žita, vina, olja, soli' za nje, kakor je že tudi Darij dal. Zgor. 6,
9. Prim. 3. Mojz. 2, 2. 13. Sod. 9, 13.

16. postavi jih pred Boga v tempelj.

17. Talent je imel 3000 šeklov, šekel srebra je bilo blizo pol goldinarja. Gl. 2-
Mojz. 38, 26.

18. „kor“  je bila nar veči hebrejska mera za suhe reči. Glej 4. Mojz. 11, 32.

19. hebrejska mera za tekoče reči, ki je deržala blizo treh četertink
vedra. Glej 3. Kralj. 7, 26.

20. po modrosti, ki jo imaš od svojiga Boga.

21. Tukej jcnja kaldejsko besedilo. V naslednjim govori Ezdra.

22. kteri mi je dal svojo milost pred i. t. d.

1. Ezdrove bukve 8.

475

VIII. Poglavje.

Zapisnik družin, ki gredo z Ezdrarn iz Babilona v Jeruzalem. Per reki Ahavi
se postijo, ter prosijo Boga za odvernjenje vsili nevarnost na potu. Ob svojim
prihodu v Jeruzalem zahvalijo z daritvami Boga za prejeto varstvo, izroče du-
hovnam za tempelj odločeno srebro in zlatč, in dajo deželinim oblastnikam kra¬
ljeve povelja v roke.

1. Ti so tedaj poglavarji dru¬
žin in rodovi tistih, kteri so šli
z menoj pod vlado kralja Ar-
takserksa iz Babilona.

2. Od sinov Fineesovih ‘) Ger-
som. 2 ) Od Itamarjevih sinov Da¬
niel. 3 ) Od Davidovih sinov Hat.

3. Od Sehenijevih sinov, sinov
Farosovih, 4 ) Zaharija; in z njim
je bilo štetih sto in petdeset mož.

4. Od sinov Fahat-Moabovih
Elioenaj, sin Zarehetov, in z njim
dve sto mož.

5. Od sinov Sehenijevih sin
Ezehiel, 5 ) in z njim tri sto mož.

6. Od sinov Adanovih, Abed,
sin Jonatanov, in z njim petdeset
mož.

7. Od Alamovih sinov Izaija,
sin Atalijev, in z njim sedemdeset
mo'ž.

8. Od Safatijevih sinov Ze-
bedija, sin Mihaelov, in z njim
Osemdeset mo'ž.

9. Od Joabovih sinov Obe-
dija, sin Jahielov, in z njim dve
sto in osemnajst mož.

10. Od Selomitovih sinov sin

Josfijev, in z njim sto in šest¬
deset mož.

11. OdBebajevih sinov Zaha¬
rija, sin Bebajev, in z njim osem
in dvajset mož.

12. Od Azgadovih sinov Jo-
hanan, Eketanov sin, in z njim
sto in deset mo r ž.

13. Od sinov Adonikamovih,
kteri so bili poslednji, 6 ) in te so
njih imena: Elifelet, in Jehiel, in
Šamaja, in z njimi šestdeset mož.

14. Od Beguitovih sinov Utaj,
in Zahur, in z njima sedemdeset
mož.

15. Zbral sim jih pa k reki,
ki teče proti Ahavi, 7 ) in tam smo
tri dni ostali; in iskal sim med
ljudstvam in med duhovni sinov
Levijevih, panobeniga nisim našel
ondi. 8 )

16. Tedaj sim poslal tje Eli—
ezerja, in Ariela, in Semeja, in
Elnatana, in Jariba, in Elnatana.
druziga, in Natana, in Zahai-ija,
in Mosolama, poglavarje, in Jo-
jariba in Elnatana, modra. 9 )

17. In poslal sim jih k Edu, 10 )

5.) itnenovaniga.

t- to je, iz rodu Fineesovih sinov so šli z Ezdram.

2. družinski glavar, oče Gersom.

3- Ta Daniel ni bil prerok tega imena.

4- Ta pristavek razloči tega Selienija od bolj spodej (v.

5 - V hebrejskim: „8 ehenijcv .vin Jahasiel“.
so bili poslednji per kerdelu na potu.
n Ahava u  je nam neznana reka.

Bili so tam duhovni, 'levitov pa ni bilo, kteri so bili tudi potrebni za službo
Božjo.

sta bila modra, razumna učenika.

ki j e  bil mende poglavar levitov v tistim kraji.

6 .

7.

8 .

476

I. Ezdrove bnkve 8.

ki je pervak v kraji Kasfii, n ) in
sim položil v njih usta besede,
ktere naj govore Edu, in njego¬
vim bratam, nalinejem, 12 J v kraji
Kasfii, de nam perpeljejo služab¬
nikov hiše našiga Boga.

18.  In perpeljali so nam, po
dobrotljivi roki našiga Boga nad
nami, prav uceniga moža zmed
sinov Moholita, simi Levija, simi
Izraeloviga, in Sarabija, in nje¬
gove sinove in njegove brate, njih
osemnajst,

19. in Hasabija, in z njim Isaja
od sinov Merarijevih, in njegove
brate in njegove sinove, dvajset;

20. in zmed natinejev, ktere so
David in njegovi poglavarji dali
levitam v strežbo, natinejev dve
sto in dvajset. Vsi ti so bili po
svojih imenih imenovani.

21.  In oznanil sim tam per reki
Ahavi post, de bi se pokorili pred
Gospodam, svojim Bogam, in od
njega sprosili srečno pot sebi in
svojim otrokam in vsimu svojimu
premoženju.

22.  Zakaj sramoval sim se,
kralja prositi pomoči in konjnikov,
kteri bi nas na potu sovražnika
varovali, 13 ) ker smo kralju rekli:
Roka našiga Boga je nad vsimi,

kteri njega išejo v dobrim; nje¬
gova oblast pa, in njegova moč,
in serditost je nad vsimi, kteri
njega zapuste.

23.  Postili smo se tedaj, in
prosili svojiga Boga za to; in
godilo se nam je po sreči.

24.  In odločil sim zmed viših
duhovnov dvanajst, Sarabija in
Hasabija, in z njima deset njunih
bratov;

25.  in odtehtal sim jim srebra
in zlata in posvečene posode hiše
našiga Boga, ki so jih darovali
kralj in njegovi svetovavci in nje¬
govi poglavarji in vsi Izraelci,
kteri so ostali; 14 )

26.  in odtehtal sim jim v roke
šest sto in petdeset talentov srebra,
in sto srebernih posod, in sto ta¬
lentov zlata, 15 )

27.  in dvajset zlatih kozarcov,
ki so tehtali po tavžent zlatov, l6 )
in dve posodi iz nar boljši svitle
rude, lepe kakor zlato.

28.  In rekel sim jim: Vi st e
sveti Gospodovi, 17 ) in posode so
svete, 18 ) tudi srebro in zlato, ki
je bilo prostovoljno darovano Go¬
spodu, Bogu naših očetov.

29.  ( 1 ujte in varujte, dokler ne
odtehtate vpričo viših duhovnov

11. „l\a,s/ija“  nam neznan kraj v Babilonii.

12. svetišu podarjenim, sužnjem v tempeljnu. Gl. 1. Kron. 9, 2.

13. Ezdra si ne upa kralja prositi pomoči in varstva na svojim popolvanji, k cl

se boji, de bi kje s svojo prošnjo v kralji ne oslabil vere v mogočnost pravig a

Boga, kteri skerbi za svoje ljudstvo in ga varuje sovražnikov. Ko pa Ezdra
dobro ve, koliko post in molitev per Bogu premore, torej prime za to edin®

orožje, de bi se z njim branil na potu svojim sovražnikom. Kaj nas bol.)

varuje naših nevidnih sovražnikov na potu življenja, kakor vedna hoja P re(1
Bogam v molitvi, in zmanjševanje naše poželjivosti s postani in trenjem života
in duše?

14. na Babilonskim, in se niso holli v Palestino verniti.

15. ktere je bil kralj dal. Glej zgor. 7, 15—22.

16. Glej zgor. 2, 69. Zastran V zlatuv“  gl. 1. Kron. 29, 7. razi. 12.

17. Vi ste sveti Gospodu, posvečeni njegovi službi.

18. posode so za službo Božjo odločene.

I. Ezdrove

in levitov, in vpričo poglavarjev
izraelskih rodovin v Jeruzalemu
v zaklad Gospodove hiše.

30. Tedaj so duhovni in leviti
odtehtano srebro in zlato s po¬
sodami vred vzeli, de bi ga nesli
v Jeruzalem v hišo našiga Boga.

31. Vzdignili smo se tedaj od
reke Ahave dvanajsti dan per-
viga mesca, de bi šli v Jeruzalem;
in roka našiga Boga je bila nad
nami, in nas je rešila iz sovraž¬
nikove in zalezovavcove roke na
potu.

32. In prišli smo v Jeruzalem,
in smo Jam ostali tri dni.

33. Ceterti dan pa je bilo od¬
tehtano srebro in zlato, in posode
v hiši našiga Boga po rokiMe-
remota, Urijeviga sina, duhovna,

bukve 8. 9. 477

in z njim je bil Eleazar, Finee-
sov sin, in z njima Jozabed, Jo-
zuetov sin, in Noadaja, Benojev
sin, levita;

34.  vse je bilo prešteto in pre¬
tehtano; in tisti čas je bila vsih
reči teža zapisana.

35. Pa tudi otroci preselova-
nja, ki so iz sužnosti prišli, so
pernesli žgavnih darov Izraelo-
vimu Bogu: dvanajst telet za vse
ljudstvo Izraelovo, šest in devet¬
deset ovnov, sedem in sedemdeset
jagnjet, dvanajst kozlov za greh;
vse Gospodu v žgavno daritev.

36. Kraljeve povelja pa so dali
oblastnikam, kteri so bili s kra¬
lj eviga dvora, in vojvodam unkraj
reke, in oni 19 ) so povišali 20 ) ljud¬
stvo in hišo Božjo.

IX. Poglavje.

Ezdrovo žalovanje zavoljo ženitev s ptujkami. Njegova spokorna molitev.

1. Ko je bilo pa to dopolnjeno,
so prišli k meni poglavarji, rekoč:
Izraelsko ljudstvo, duhovni in
leviti niso ločeni od ljudstev po
deželah in od njih ostudnost, 1 )
namreč 2 )Kananejcov, in Hetejcov,
in Ferezejcov, in Jebusejcov, in
Amončanov, in Moabljanov, in
Egipčanov, in Amorejcov; 3 )

2. zakaj sebi in svojim sino-

vam so zmed njih hčer jemali, 4 )
in so sveti zarod z ljudstvi dežela
zmešali; in ravno roka pogla¬
varjev in oblastnikov je bila v lem
prestopu perva. 5 )

3. Kadar sim to govorjenje
slišal, sim pretergal svoj plajš
in suknjo, sim si lase iz glave
in brade pulil, in žalosten 6 ) sedel.

4. Sošli so se pa k meni

„in oni 11 ,  to je, deželini oblastniki in viši.

so podperali ljudstvo, in so skerbeli za lepoto hiše Božje.

’• in od njih malikovanja. Gl. 5. Mojz. 12, 31.

namreč od ostudnost, malikovanja Kananejcov i. t. d.

Z Amončani, Moabljani in Egipčani so Izraelci doslej smeli zaveze delati
(.3. Kralj. 3, 1.), posihmal pa jim je bilo tudi to prepovedano, zavoljo nevar-
nosti, k malikovanju zapeljanim biti.

4- so zmed njih hčere jemali za žene.

3- Poglavarji in oblastniki, ki bi mogli z lepim zgledam drugim svetiti, so
Pervi grešili. v< v

Drugi prestavljajo: „$amoten , klavem u .  Vse to vznamnje nar veči žalosti.

478 I. Ezdrove

vsi, kteri so se bali besede Izra-
eloviga Boga, zavoljo pregreše-
nja tistih, ki so iz sužnosti pri¬
šli, in jez sim žalosten sedel do
večerne daritve; 7 )

5. in med večerno daritvijo sim
vstal s svoje težave, ter sim s
preterganim plajšein in suknjo na
svoje kolena padel, in sim raz¬
pel svoje roke proti Gospodu,
svojimu Bogu,

6. in sim rekel: Moj Bog,
osramoten sim, in sramujem se,
k tebi vzdigniti svoje obličje; ker
naše krivice so se namnožile nad
našo glavo, in naše pregrehe so
do neba zrastle

7.  od dni naših očetov; pa
tudi mi sami smo zelo grešili do
tega dne, in zavoljo svojih krivic
smo bili mi sami, in naši kralji,
in naši duhovni izdani kraljem
po deželah v roke pod meč, in
v sužnost, in v obropanje, in v
osramotenje, kakor tudi dan da¬
našnji.

8. In sedaj je blezo malo in
za trenutek prišla naša prošnja
k Gospodu, našiinu Bogu, de bi
nam bili ostanki pušeni, in se nam

bnkve 9.

dala klada 8 ) na njegovim svetim
mestu, in de bi naš Bog naše
oči razsvetlil, ter nam dal še
nekoliko življenja v naši sužnosti;

9. ker mi smo sužnji, in naš
Bog nas ni zapustil v naši suž¬
nosti, ampak nam je milost na¬
klonil pred kraljem Perzijanov, 9 )
de nam je življenje pustil, in hišo
našiga Boga povišal, in njeno
pustoto popravil, in nam dal
ograjo 10 ) v Judeji in v Jeruza¬
lemu.

10. In zdaj naš Bog! kaj na
to porečemo ? 1  ‘) ker smo zapu¬
stili tvoje zapovedi,

11. ki si nam jih dal po svojih
služabnikih, prerokih, ko si go¬
voril: Dežela, ki vanjo greste,
de bi jo v last vzeli, je ognušena
dežela po gnusobi ljudstev, in
drugih dežel, po ostudnostih ti¬
stih, ki so jo od konca do kraja l2 )
s svojo gnusobo napolnili.

12. Zdaj tedaj ne dajajte svojih
hčer njih sinovam, in njih hčer
ne jemljite svojim sinovam; in
nikar ne išite njih miru in njih
sreče vekomaj ; u ) de omočnete
in vživate, kar je dobriga v de-

7. Glej 2. Mojz. 29, 39. 41 : 3. Kralj. 18, 29.

8. terdna posest. Drugi prestavljajo: „in  .ve nam dala kljuka  (ali) iebelj •
Pomen: Bog nam je v svoji sveti deželi spet podelil stanovitno prebivališč

9. Zgor. 7, 28.; nam je svojo milost dodelil.

10. in nam dal zidove, brambo, varnost v deželi.

11. kaj porečemo po teh dokazih tvoje milosti?

12. od konca do konca, skozi in skozi. Perm. 3. Mojz. pogl. 18. 20.

13. Ne pečajte se s temi narodi, in ne skerbitc za njih prid in korist. — I* 8 ’
ali ni vsak človek dolžan, si prizadevati za srečo svojiga bližnjiga, kdor koli
si že bodi, in mu dobrot skazovati, kolikorkrat je le mogoče? — Na to j e
odgovoriti, de nismo dolžni, bližnjimu tacih vnanjih znamenj ljubezni skazo¬
vati, ktere bi nam bile v bližnjo nevarnost zapeljanim biti. Bog je Hebrcjcan'
vse pečanje, vse bratinstvo, vsako prijatelstvo z ljudstvi kananske deze c
prepovedal, ker bi bilo s tem lahko njegovo ljudstvo zapeljano v malikovanj* 5
in z njim sklenjene hudobije in ostudnosti. Verh tega je Bog sklenil, te Ij u “'
stva z zemlje potrebiti, ker so bile njih pregrehe svojo mero dopolnile. Gl. 5. Moj 2 -
7 , 2.  3 .

479

I. Ezdrove bukve 9. 10.

želi, in de za naslednike imate
svoje otroke na vekomaj. 5. Mojz.

7, 3.

13. In na vse to, kar je nad
nas prišlo zavoljo naših prehu-
dobnih del in zavoljo naše velike
pregrehe, si nas ti, naš Bog,
oprostil naše krivice, in nam reše-
nje dal, kakor je dan današnji,

14. de bi se ne povračali, ’ 4 )
in ne prestopali tvojih zapoved,

ter ne sklepali zakonov s temi
ognušenimi ljudstvi. Ali si se
nad nami razjezil celo do pokon¬
čanja, l5 ) de bi nam ostankov ne
pustil za ohranjenje? 16 )

15. Gospod, Bog Izraelov, pra¬
vičen si ti; ker ostali smo, de
bi bili ohranjeni, kakor se dans
kaže. Glej, pred teboj smo v svoji
krivici; 17 ) zakaj za tega voljo se
ne more obstati pred teboj. 18 )

X. Poglavje.

Sehenija svetva, de naj bi ptuje žene z otroci vred odpravili. Ezdra zaveže s
persego duhovne in ljudstvo, naj odpravijo ptuje žene, (er zvoli mož, kteri naj

zakone s ptujkami razvežejo. Zapisnik

1. Ko je tedaj Ezdra tako
molil, in zdihoval, in se jokal, in
pred Božjim tempelj nam *) ležal,
se je zbrala okrog njega prav
velika množica izraelskih mož in
žen in otrok, in ljudstvo se je
jokalo z velikim vekam.

2. In spregovoriljeSehenija, 2 )
Jehielov sin, zmed sinov Elamo-
vih, in je Ezdru rekel: Mi smo
se pregrešili zoper svojiga~Boga,

Judov, ki so se s ptujkami zaročili.

ker smo za žene jemali ptujke
izmed ljudstev po deželi; in zdaj,
ako je Izraelu za to žal, 3 )

3. storimo zavezo z Gospo¬
dam, svojim Bogam, de odpra¬
vimo vse žene, 4 ) in te, ki so iz
njih rojeni, 5 ) po volji Gospodovi
in tistih, ki se boje zapovedi Go¬
spoda, našiga Boga; po postavi
naj se zgodi.

4. Vstani! tebi gre razločiti, 6 )

t4. de bi se ne povračali v pregrehe in hudobije.

15. gotovo bi nas pokončal in pogubil, ako bi to počenjali.

16. de bi ostanki, ki si jih rešil, svoje sreče tudi ne našli, ampak poginili?

17. zavoljo prepovedanih ženitev in možitev.

18. zavoljo svojih krivic se ne moremo pred teboj izgovarjati in opravičevati.

1. na predvoru za ljudstvo Božjiga ternpeljna.

2. Ta ni bil nič kriv, ker ga ni v naslednjim zapisniku prestopnikov zakonske
postave, desiravno so njegov oče in njegovi bratje ondi zaznamnjani. Velika
je bila njegova vera in njegova stanovitnost, ker brez ozira na meso in kri
spozna pregrehe svojiga ljudstva, in v njegovim imenu odpušenja prosi.

V hebrejskim: „dokler je še upanje za Izrael“.

4. de odpravimo vse ptuje žene in njih otroke.

5 - Zakoni s ptujkami niso bili le nedopušeni, ampak bili so tudi neveljavni,
ker so bili zoper postavo sklenjeni. Ako bi ne bili z materami vred tudi
otrok odpravili, bi bila vedna nevarnost, de bi ne bili očetje njih mater spet
nazaj vzeli.

Ezdra je imel globoko vednost v postavi, pa tudi oblast od kralja, storili
Vg e, kar bi se mu prav zdelo. Delal je, kakor se iz tega vidi, z veliko krot-
kostjo, in ni ničesar začel brez sveta starašin.

I. Ezdrove bnkve 10.

480

in mi bomo s teboj: serčan bodi,
in stori.

5. Ezdra je tedaj vstal, in je
ukazal perseči visim med duhovni
in leviti in vsimu izraelskimu ljud¬
stvu, de naj delajo po ti besedi;
in so persegli.

6. In Ezdra je vstal pred
Božjo hišo, in je šel k hramu
Johanana, sina Eliasiboviga, 7 ) in
je vanj stopil; kruha ni jedel, in
vode ni pil, ker je žaloval nad pre-
grešenjem tistih, ki so iz sužnosti
prišli.

7. In poslal se je v Judu in
Jeruzalemu razglas vsim otrokam
sužnosti, de naj se zberejo v Je¬
ruzalem ;

8. in vsakimu, kteri po sklepu
poglavarjev in starašin v treh
dneh ne pride, mu bo vse pre¬
moženje vzeto, 8 ) in on bo iz srenje
preseljenih izveržen.

9. Tedaj so se sošli vsi možje
iz Juda in Benjamina v Jeruza¬
lemu v treh dneh, in bil je deveti
mesec, dvajseti dan mesca; in
vse ljudstvo je sedelo na pro¬
storu pred hišo Božjo, trepetaje
zavoljo greha in dežja. 9 )

10. In vstal je Ezdra, duhoven,
ter jim je rekel: Vi ste se pre¬
grešili, in ste ptujke za žene vzeli,
de množite Izraelov dolg.

11. Zdaj tedaj dajte čast Go¬
spodu, Bogu vaših očetov, in
storite po njegovim dopadenji, in
ločite se od ljudstev v deželi in
od ptujih žen.

12. In vsa množica je odgo¬

vorila in je z velikim glasa m
rekla: Kakor si nam rekel, tako
naj se zgodi!

13. Vender pa, ker je ljudstva
veliko, in deževno vreme, in ne
moremo zunaj stati, in to ni delo
eniga ali dveh dni (zakaj hudo
smo v ti reči grešili}; 10 )

14. naj se postavijo viši v vsi
množici; in vsi v naših mestih,
kteri so se s ptujkami oženili,
naj pridejo ob odločenim času,
in z njimi starašini vsaciga mesta
in njega sodniki, dokler se od
nas ne odverne serd našiga Boga
zavoljo tega greha.

15. Tedaj sta bila Jonatan,
Azahelov sin, in Jaasija, sin Te-
kuetov, v to postavljena, in Me-
solarn in Sebetaj, levita, sta jima
pomagala.

16. In storili so tako otroci
preselovanja. In šli so Ezdra,
duhoven, in poglavarji rodovin
po hišah svojih očetov, vsi po
svojih imenih, in so se usedli
pervi dan desetiga mesca, de bi
to reč preiskovali.

17. In popisani so bili vsi možje,
kteri so se s ptujimi ženami za¬
ročili, do perviga dne perviga
mesca.

18. In najdeni so bili med si¬
novi duhovnov, ki so se s ptuj¬
kami bili oženili: Zmed sinov J°'
zueta, Josedekoviga sina, in nje¬
govih bratov: Maasija, in Eliezer,
in Jarih, in Godolija,

19. In dali so svoje roke, <| e
hočejo odpraviti svoje žene, ' ,l

7. Eliasib je bil veliki duhoven.

8. zarubljeno, v tempeljnov zaklad obernjeno. . .

9. Deveti mesec je pol našiga listopada in grudna, in ta čas je v Palestini
po navadi merzlo, deževno vreme.

10. zakaj veliko nas se je v tem pregrešilo.

I. Ezdrove

za svoj dolg ovna iz cede daro¬
vati ;

20. in zmed sinov Emerjevih:
Hanani in Zebedija;

21. in zmed sinov Harimovih:
Maasija, in Elija, in Semeja, in
.Jehiel, in Ozija;

22. in zmed sinov Feshurjevih:
Elioenaj, Maasija, Ismael, Nata-
nael, Jozabed, in Elasa;

23. in zmed sinov levitov: Jo¬
zabed , in Semej, in Kelaja (ki
je tudi Kalita), Eataja, Juda, in
Eliezer;

24. in zmed pevcov: Eliasih;
in zmed vratarjev: Selum, in
Telem, in Uri.

25. In izmed Izraela, zmed si¬
nov Farosovih: Heineja, in Je-
zija, in Melkija, in Miamin, in
Eliezer, in Melkija, in Baneja;

26. in zmed sinov Elamovih:
Matanija, Zaharija, in Jehiel, in
Abdi, in Jerimot, in Elija;

27. in zmed sinov Zetvatovih:
Elioenaj, Eliasih, Matanija, in
Jerimut, in Zabad, in Aziza;

28. in zmed sinov Bebajevih:
Johanan, Hananija, Zabaj, Atalaj;

29. in zmed sinov Banitovih:
Mosolain, in Meluh, in Adaja,
Jasub, in Saal, in Ramot;

bukve 10. 481

30. in zmed sinov Fahat-Mo-
abovih: Edna, in Kalal, Banaja,
in Maasija, Matanija, Beseleel,
Benui, in Manase;

31. in zmed sinov Heremovih:
Eliezer, Jozue, Melkija, Semeja,
Simeon,

32. Benjamin, Malok, Sama-
rija;

33. in zmed sinov Hasomovih:
Matanaj, Matata, Zabad, Elifelet,
Jermaj, Manase, Semej;

34. zmed sinov Banitovih: Ma-
adi, Amram, in Vel,

35. Baneja, in Badaja, Kelijav,

36. A^anijajMarimut, in Eliasih,

37. Matanija, Matanaj, in Jasi,

38. in Bani, in Benui, Semej,

39. in Salmija, in Natan, in
Adaja,

40. in Mehnedebaj, Sisaj, Sa-

i' a j,

41. Ezrel,in Selemijav, Seme-
rija,

42. Selum, Amarija, Jožef;

43. zmed sinov Nebotovih: Je¬
hiel, Matataja, Zabad, Zabina,
Jedu, in Joel, in Banaja.

44. Vsi ti so bili ptujke za
žene vzeli, in bile so med njimi
žene, ki so bile že otroke rodile.

druge Ezdrove bukve.

v hebrejskim:

Nehemijeve bukve.

Druge bukve Ezdrove se tako imenujejo, ker se v njih dalje
perpoveduje zgodovina od zopetne naprave judovske deržave, ki
se je v pervih Ezdrovih bukvah začela. Njih spisavec ni Ezdra,
ampak Nehemija, per perzijanskim kralji Artakserksu (1. Ezdr.
7, 11.) prav imeniten Izraelec, kterimu je Bog podelil močniga
duha, blago serce in gorečo ljubezen do njegovih bratov, ter ga je
s tem naredil svojima ljudstvu tolažnika, kar njegovo ime pove.
V svojih bukvah perpoveduje, kako ga je žalostni stan judovskih
seljanov spodbudil, de se je dvakrat iz Susana v Jeruzalem podal,
kako je ondi po sovražnikih razderte mestne zidove popravljal,
seliša po Judeji delil, razvade odpravljal, spet dobre navade vpe¬
ljeval, in zavezo z Bogam ponovil. Nehemija kaže v svoji osebij
kakor sveti Hieronim in drugi očaki uče, lepo predpodobo Jezusa
Kristusa, kteri je bil (Iz. 61, 2. 3.) od svojiga nebeškiga Očeta
tudi povelje prejel, de je jokajoče v Sionu tolažil, stari Sion opo-
novil, in ga v cerkev brez madeža prenaredil.

*

v hebrejskim:

I. Poglavje.

Ko Nehemija, točaj perzijanskiga kralja, zvč, de se njegovim rojakam v Jeru¬
zalemu slabo godi, mu njih nadloga močno do serca gre; torej za nje moli,
ter prosi Boga, naj mu podeli' svojo milost, de bi mogel s svojo prošnjo per-
zijanskiga kralja nagniti k usmiljenju do Judov.

1. ^miesede Nehemija, sinu
Helkijeviga. In zgodilo se je
mesca kasleva ‘) v dvajsetim
letu, 2 ) de sim bil v Susanu 3 ) v
gradu.

2. In prišel je Hanani, eden
mojih bratov, on in nekterl možje

Juda 5  in spraševal sim jih za¬
stran Judov, ki so ostali in suž-
oost preživeli, in zastran Jeru¬
zalema.

3. In rekli so mi: Kteri so
bili ostali, in so bili iz sužnosti
spušeni, so tam v deželi v veliki
nadlogi in v zasramovanji 5  in zi¬
dovje Jeruzalema je razvaljeno,

in njega vrata so z ognjem se¬
žgane. 4 )

4. Ko sim pa takošno per-
povedovanje slišal, sim sedel, in
jokal, in žaloval veliko dni, po¬
stil sim se in molil pred obličjem
nebeškiga Boga.

5. In rekel sim: Prosim, Go¬
spod, nebeški Bog, močni, veliki
in strašni, ki ohraniš zavezo in
usmiljenje njim, ki te ljubijo, in
tvoje zapovedi spolnujejo ; Dan.
9, 4.

6 . naj poslušajo tvoje ušesa,
in naj bodo odperte tvoje oči, de
slišiš molitev svojiga služabnika,

Mesec „kaslev u  je polovica našiga listopada in grudna,
kralja Artakserksa Dolgoroka (spod. 2, 1.), v letu sveta 3560, pred Kri-
stusam pa 444 let.

3- Ondi je bilo zimsko stanovanje perzijanskih vladarjev.

4. To so žalostni nasledki nepokojnih časov, ki so kmalo po naredbah Zoro-
babelovih in Ezdrovih nastopili. Palestina je bila namreč bojiše v vojski med
Perzijo in Egiptam; v ti vojski je dežela že sploh veliko terpela, verh tega
So  pa tudi Samarijani vnovič priložnost dobili, svoje sovražnosti brez strahu

Počenjati.

31 *

484

II. Ezdrove bnkve 1. 2 .

ki jo jez zdaj noč in dan pred
teboj molim za izraelske otroke,
tvoje hlapce; in spoznavam grehe
izraelskih otrok t  s kterimi so se
zoper tebe pregrešili; jez in hiša
mojiga očeta smo grešili.

7. Po nečimernosti smo bili
zapeljani, in nismo spolnovali tvoje
zapovedi in šeg in postav, ki si
jih zapovedal Mojzesu, svojimu
služabniku.

8. Spomni se besede, ki si
jo naročil Mojzesu, svojimu slu¬
žabniku, rekoč: 5 ) Kadar se bote
pregrešili, vas bom jez med ljud¬
stva razkropil;

9. ako se bote pa zopet k
meni vernili, in se mojih zapoved

deržali, in jih spolnovali, vas bom,
ko bi bili tudi do konca neba od¬
peljani, od ondod zbral, in per-
peljal na mesto, ki sim ga izvolil,
de bi moje ime tam prebivalo.

10. Sej so oni tvoji hlapci in
tvoje ljudstvo, ki si jih rešil s
svojo veliko močjo in s svojo
krepko roko.

11. Prosim, Gospod, naj po¬
sluša tvoje uho molitev tvojiga
služabnika in molitev tvojih hlap-
cov, ki se hočejo tvojiga imena
bati, in vodi svojiga služabnika
dans, in daj mu milost pred tem
možem. 6 ) Jez pa sim bil kraljev
točaj. 7 )

II. Poglavje.

Neheraija prosi perzijanskiga kralja, naj mu dovoli, iti v Jeruzalem, de bi ondi
spet sozidal razvaljeno mestno zidovje. Kralj mu dovoli, in mu da listov do
kraljevih oblastnikov, in nekoliko viših vojakov za varstvo na potu. Ob svojim
prihodu v Jeruzalem pregleduje Nehemija razvaljeno zidovje, ter opominja Jude
k zidanju, in ne posluša zanieljiviga govorjenja svojih nasprotnikov.

1. Pergodilo se je pa v mescu
nisanu,') v dvajsetim letu * 1 2 ) kralja
Artakserksa, de je bilo vino pred
njim; in vzel sim vino, ter sim
ga kralju podal, in skorej sim
omedlel pred njegovim obličjem. 3 )

2. In kralj mi je rekel: Za¬
kaj je tvoj obraz žalosten, ker
te ne vidim bolniga? To ni za¬

stonj, teinuč neka težava, ne vem
ktera, je v tvojim sercu. In bal
sim se močno in silno,

3. in sim kralju rekel: Kralj,
živi na vekomaj! Kako bi ne ža¬
loval moj obraz, kerje mesto, dom
pokopališa mojiga očeta, pusto,
in njegove vrata so z ognjem po¬
žgane  ?

5. ki si jo govoril Mojzesu. Glej 5. Mojz. 30, 1. i. d.

6. pred perzijanskim kraljem Artakserksam.

7. n točaj u ; to je bila služba, podobna sedanji službi višiga dvorniga nadzornika-

1. Mesec „msan u  je polovica našiga sušca in maliga travna.

2. Nehemija šteje tukaj po gospodarskim letu, ktero se je jeseni začenjal 0 !

tako sta lahko bila oba mesca, (zgor. 1, 1.) in „nisan u ,  v dva¬

najstim letu.

3. bil sim žalosten in pobit pred njim. Nekteri prestavljajo hebrejsko: n sice .
pa nisim bil žalosten pred njim“.  Nehemija je sicer skrival svojo žalos :
tode njegov medli in upadeni obraz jo je razodeval.

II. Ezdrove bukve 2 .

4. In kralj mi reče: Kaj pro¬
siš ? Tedaj sim molil k nebeškimi!
Bogu,

5. in sim kralju rekel: Ako
se kralju prav zdi, in ako tvoj
služabnik pred tvojim obličjem do-
pade, pošlji me v Judejo, k mestu
pokopališa mojiga očeta, de ga
zidam.

6. Tedaj sta mi rekla kralj
in kraljica, ki je sedela zraven
njega: Doklej boš hodil, in kdaj
se boš vernil? In dopadlo je pred
kraljevim obličjem, in on me je
poslal ; jez pa sim mu odločil
čas.

7. In rekel sim kralju: Ako
se kralju prav zdi, naj mi da
pisma do vojvodov dežele, unkraj
reke, de me spremljajo, dokler ne
pridem v Judejo:

8. in pismo do Asafa, varha
kraljeviga gojzda, de mi da lesa,
de bom mogel pokriti vrata na
Jušnim stolpu, 4 ) in mestne zidove,
in hišo, v ktero pojdem; in kralj
nii je dal po dobrotljivi roki mo¬
jiga Boga z menoj. 5 )

9. In prišel sim k vojvodam
dežele unkraj reke, in sim jim
podal kraljeve pisma. Poslal je

485

pa bil kralj z menoj vojaških viših
in konjnikov.

10. To sta slišala Sanabalat,
Horončan, 6 ) in Tobija, hlapec,
Amančan, 7 ) in prežaljena sta bila
z veliko brhkostjo, de je prišel
človek, kteri bi iskal sreče Izra¬
elovih otrok.

11. Tedaj sim prišel v Jeru¬
zalem, in sim bil ondi tri dni;

12. in vstal sim po noči, jez
in malo mož z menoj, in nisim
nobenimu razodel, kaj de mi je
Bog v serce dal, delati v Jeru¬
zalemu; in živine ni bilo z menoj,
kakor živina, na kteri sim sedel.

13. In šel sim skozi dolinske
vrata po noči, in memo zmaje-
viga studenca, in k gnojnim vra-
tam, in sim pregledoval razsuti
zid Jeruzalema, in njega z ognjem
požgane vrata.

14. In šel sim dalje k stu-
denčnim vratam, 8 ) in k kraljevimu
vodotoku, 9 ) in ni bilo prostora za
živino, na kteri sim sedel, de bi
skozi šla. 10 )

15. Tedaj sim šel gori ob po¬
toku 1  ‘) po noči, in sim zid pre¬
gledal, in vernivši se, sim prišel k
dolinskim vratam, in sim se vernil.

4. Nekteri menijo vrata na tempeljnovim dvoru, nekteri pa vrata v grad per
tempeljnu, kteriga so poznejše judovski vladarji popravili; Rimljani pašo mu
ime „Antonija “ dali.

5. kralj mi je vse dovolil, ker in kakor je dopustila dobrotna roka Božja,
dobrotljiva previdnost Božja, ki je bila z menoj.

6- n Horončan u  se je imenoval po svojim rojstnim mestu, ki se mu je reklo
»Horon K .  To mesto pa je bilo ali „Horonaim u , na Moabljanskim (Iz. 15,
Š- Jer. 48, 34.), ali pa „Bct-Horon u  v Efrajmovim rodu; Efrajmov delež
se  je tistikrat samarijanskimu okraju peršteval. Po judovskim zgodovinarji
Jožefu je Sanabalat sozidal Samarijanam tempelj na gori po imenu „Garizim‘‘-
'• nekdanji hlapec (suženj) Amančanov (bolje Amončanov).

na večerni strani jeruzalemskiga mesta.

'*■ V hebrejskim: »h kraljevimu ribnjaku ki ga je bil dal Ezekija narediti
(2. Kron. 32, 3.  30.). '

. */• * ler  je bilo s podertim zidam vse zasuto.

*• P r av za prav po dolini. Glej 4. Mojz. 13, 24.

486 II. Ezdrove

16.  Mestni gospodje pa niso
vedili, kani sim bil šel, ali kaj
sim delal; pa tudi Judam in du-
liovnam, in boljšakam in mestnim
gospodam, in drugim, ki so delo
delali, 12 ) do takrat nisim še nič
razodel.

17. In rekel sim jim:] Y 7 i po¬
znate revo, v kteri smo; ker Je¬
ruzalem je pustota, in njega vrata
so z ognjem končane; pridite in
zidajmo zidove Jeruzalema, in ne
bodimo več v zasramovanje.

18. In pokazal sim jim, kako
dobra je roka mojiga Boga z
menoj, in besede kralja, ki mi jih

bnkve 3.

je govoril, ter sim djal: Pojdimo
in zidajmo! In poterjene so bile
njih roke v dobrim.

19. Slišali pa so Sanabalat,
Horončan, in Tobija, hlapec,
Amančan, in Gosem, Arabljan, ter
so nas zasramovali, in zaničevali,
in rekli: Kaj je ta reč, ki jo delate?
Se li zoper kralja puntate? 13 )

20. In dal sim jim odgovor, in
sim rekel: Sam Bog nebeški nas
podpera, in mi smo njegovi slu¬
žabniki; vzdignimo se in zidajmo;
vi pa nimate ne deleža, ne pra¬
vice , in ne spomina 14 ) v Jeru¬
zalemu. 15 )

III. Poglavje.

Zapisnik judovskih družin, ki s svojimi zidajo zidove, vrata in stolpe v Jeru¬
zalemu. •

1. Tedaj so se napravili Elia¬
sih, veliki duhoven, in njegovi
bratje, duhovni, in so zidali ovčje
vrata; * 1 ) posvetili so jih, 2 ) in so
nataknili njih duri, in posvetili so
jih celo do stolpa sto komolcov, 3 )
do stolpa Hananeela.

2. In poleg njega so zidali
možje iz Jerihe, in zraven njega 4 )
je zidal Zah ur, sin Amritov.

3. Ribje vrata pa so zidali
sinovi Asnaatovi; oni so jih po¬
krili, in so nataknili njih duri, in
ključavnice in zapahe. In zraven

12. ki so poznejše per zidanji mesta in tempeljna delali.

13. kar se iz tega vidi, ker mesto obterdujete.

14. „ne spomina to je, in ne stanovitniga imena.

15. Kakor se Nehemija ni dal oslrašiti, de bi ne zidal pozemeljskiga Jeruzalema)
se tudi mi po nobeni reči ne dajmo motiti in zaderževati v zidanji duhovnig 8
Jeruzalema, v zidanji cerkve Božje, v zidanji in zlepševanji svoje duše *
vsimi čednostmi keršanske pravice. Mnogi sovražniki išejo sicer nas zadet'
zevati v zidanji duhovniga tempeljna, ker nas grajajo in zaničujejo zavolj 0
našiga zidanja, in nas res tudi imenujejo puntarje zoper kralja in gospo 8 **®
(Luk. 23, 2.); tode ne dajmo se motiti po takim preganjanji, ki po Jezusov*
napovedi mora nad nas priti (Mark. 10, 30.). Zidajmo z Bogam, in le * a '
upajmo v njegovo pomoč; zakaj brez njega zidarji zastonj delajo (Pa. 126,1-);

1. ki so bile nar bliže tempeljna, skozi ktere so klavno živino v tempe*.)
vodili.

2. blagoslovili so jih, ali zidanje so začeli s pobožnimi opravili in daritvam*-
Še le v 12. pogl. se perpoveduje slovesno blagoslovljenje vse zidave.

3. V hebrejskim: „do stolpa  (turna) Mea“  (sto).

4. zraven njega na drugi strani je zidal.

487

II. Ezdrove bukve 3.

njih je zidal Marimut, sin Urija,
sinu Akusoviga.

4. In zraven njega je zidal
Mosolam, sin Barabija, sinu Me-
sezebeloviga; in zraven njih je
zidal Sadok, sin Baanov.

5. In zraven njih so zidali
Tekueni; njih boljšaki pa niso
uklonili svojiga vratu k delu svo-
jiga Gospoda. 5 )

6. In stare vrata sta zidala
Jojada, sin Fasejev, in Mosolam,
sin Besodijev; ona sta jih pokrila,
in sta nataknila njih duri, in klju¬
čavnice, in zapahe;

7. in zraven nju so zidali
Meltija, Gabaončan, in Jadon,
Meronatičan, možje iz Gabaona 6 )
in Masfe, za vojvoda, 7 ) kteri je
bil v deželi takraj reke.

8. In zraven njega 8 ) je zidal
Kziel, sin Arajev, zlatar 5 in zra¬
ven njega je zidal Ananija, sin
mazilarjev; pustili so pa Jeru¬
zalem 9 ) do zidu per široki cesti. 10 * * )

9. In zraven njega je zidal
Bafaja, sin Hurjev, poglavar je¬
ruzalemske soseske.

10. In zraven njega je zidal
Jedaja, sin Haromafov, svoji hiši
nasproti; in zraven njega je zidal
Hatus, Hasebonijev siri.

11. Polovico") soseske sta zi¬

dala Melkija, sin Heremov, in
Hasub, sin Fahat-Moabov, in
pečni stolp.

12. In zraven njega je zidal
Selum, Alohesov sin, poglavar
polovice jeruzalemske soseske, on
in njegove hčere.")

13. In dolske vrata so zidali
Hanum, in prebivavci Zanoe; oni
so jih zidali, in nataknili njih duri,
in ključavnice in zapahe, in tav-
žent komolcov zidu do gnojnih
vrat.

14. In gnojne vrata je zidal
Melkija, Rehabov sin, poglavar
bethakaramske soseske; 011 jih je
zidal, in je nataknil njih duri in
ključavnice in zapahe.

15. In studenčne vrata je zidal
Selum, Kolhozatov sin, poglavar
soseske Masfe; on jih je zidal
in pokril, in je nataknil njih duri
in ključavnice in zapahe; verh
tega 13 ) tudi zidove ribnika Siloe
per kraljevim vertu do stopnjic,
ki derže z Davidoviga mesta.

16. Za njim je zidal Nehemija,
Azbokov sin, poglavar polovice
betsurske soseske, do proti Da-
vidovimu grobu in do ribnika, kteri
je z velikim trudam narejen, in
do hiše junakov. 14 )

17. Za njim so zidali leviti:

5. se niso hotli lotiti in poprijeti dela svojiga Gospoda.

6. kakor tudi možje iz Gabaona i. t. d.

7. Delali so tisti del zidu na stroške tega vojvoda ali dcželiniga oblastnika,
kteri je ali posebno spoštovanje do svetiga mesta imel, ali pa je Nehemiju
botel s tem postreči.

8 - zraven Mellija in njegovih pomagavcov.

9 - pustili so sovražniki zid v Jeruzalemu do i. I. d.

10. Tega dela sovražniki niso bili podedi. Nekleri prestavljajo hebrejsko: n ‘ H
~idali so Jeruzalem “ i. t. d. Drugi spet drugači,

1'olovico zidu mestne soseske sta i. I. d.

j 2- ki so bile, pred ko ne, dedvane hčere.

J 9 - tudi je zidal Selum zidove ribnika i. I. d. u

Nekteri prestavljajo hebrejsko: „do ribnika Asuja in do ima  .

488

II. Ezdrove bnkve 3.

Rehum, Benijev sin; za njim je
zidal Hasebija, poglavar polovice
ceilske soseske, v svoji soseski. l0 )

18. Za njim so zidali njih bratje:
Bavaj, sin Enadadov, poglavar
ceilske polovice;

19. in zraven njega je zidal
Azer, Jozuetov sin, poglavar v
Masfi, drugi odmerek,' 6 ) proti
višini nar terdnejšiga kota. 1  ‘)

20. Za njim na gori 18 ) je zi¬
dal Baruli, sin Zahajev, drugi
odmerek od vogla do hišnih vrat
velikiga duhovna Eliasiba.

21. Za njim je zidal Merimut,
sin Urija, sinu Hakusoviga, drugi
odmerek od vrat Eliasibove hiše,
dokler Eliasibova hiša seže.

22. In za njim so zidali du¬
hovni, možje z jordanskih poljan.

23. Za njim sta zidala Ben¬
jamin in Hasub,svoji hiši nasproti;
in za njim je zidal Azarija, sin
Maasija, simi Ananijeviga, svoji
hiši nasproti.

24. Za njim je zidal Benui,
Henadadov sin, drugi odmerek
od hiše Azarijeve do ovinka in
do vogla.

25. Falal, sin Ozitov, (je zi¬
dal)  kotu in stolpu nasproti, kteri

s kraljeve hiše visoko moli, to
je, nadvorišu ječe; za njim Fa-
daja, sin Farosov.

26. Natineji pa so stanovali v
Ofelu I9 ) do vodnih vrat proti
jutru in do stolpa, ki kviško moli.

27. Za njim so zidali jTekueni
drugi odmerek nasproti, od veli¬
kiga in molečiga stolpa do tempelj-
noviga zidu.

28. Zgorej pa od konjskih vrat
so zidali duhovni, sleherni svoji
hiši nasproti.

29. Za njimi je zidal Sadok,
Emerjev sin, svoji hiši nasproti.
In za njim je zidal Semaja, Se-
henijev sin, varh jutranjih vrat.

30. Za njim sta zidala Hana-
nija, Selemijev sin, in Hanun,
Selefov sin, šesti, 20 ) drugi od¬
merek; za njim je zidal Moso-
lam, Barahijev sin, svoji zaklad¬
nici nasproti. 21 ) Za njim je zidal
Melkija, zlatarjev sin, do hiše
natiriejev in starin prodajavcov
sodnjim vratain nasproti, in do
veeerjališa na voglu.

31. In med obednico na voglu
per ovčjih vratih so zidali zla¬
tarji in kupci. 22 )

15. je zidal v svoji mestni soseski.

16. drugi njemu odmerjeni kos zidu.

17. Drugi prestavljajo: „proti klancu v kolu stoječe orožnice 11 ,  t. j., hiše?
ki je v nji orožje spravljeno.

18. Drugi prestavljajo hebrejsko: , % /e zidal s trudam Baruh u .

19. blizo tempeljna. Glej 2. Kron. 27, 3.

20. Hanun, sesti Selefov sin.

21. svojimu hramu v tempeljnu ali svojimu stanovanju nasproti.

22. Per ovčjih vratih (v. 1.) je jel veliki duhoven zidati. Popisano je tedaj
zidanje okrog mesta Jeruzalema. Prebivavci vsih stanov so zidali Jeruzalem-
Tako naj tudi vsi verniki pomagajo per zidanji duhovniga Jeruzalema, svet®
cerkve. Pastirji naj dajejo vernim lepe zglede, verni pa naj jih zvesto P°'
snemajo. Stalo duhovniga poslopja je Jezus Kristus, na ktero naj, po beseda
svetiga Pavla (t- Kor. 3, 6.), sleherni kristjan take djanja zida, ktere P°'
skušnjo v ognji preterpe.

11. Ezdrove bnkve 4.

489

IV. Poglavje.

Sovražniki si perzadevajo z zaničevanjem in zasmehovanjem Jude odverniti od
zidanja mestniga zidovja; ko se pa Judje ne dajo s tem odverniti od svojiga
dela, sklenejo njih sovražniki, jih nanaglama napasti in pomoriti. Ko Judje to

zvedo, postavijo straže, i

1. Zgodilo se je pa, ko je
Sanabalat slišal, de ozidje de¬
lamo, se je močno razjezil, in je
silno razdražen Jude zasmehoval,

2. in je rekel pred svojimi
brati in pred množico Samarija-
nov:Kaj počenjajo revni Judje? Jih
bodo li ljudstva pustile? Bodo li
darovali, in v enim dnevu dode¬
lali? 1 ) Bodo li mogli narediti kam¬
nov iz kupov prahu, ki so se¬
žgani ?

3. In tudi Tobija, Amančan,
ki je zraven njega stal, je djal:
Naj zidajo! Ako lisica pride, bo
preskočila njih kamnati zid!

4. Poslušaj, naš Bog ! ker
zaničevani smo; oberni zasramo¬
vanje na njih glavo, in daj jih v
zaničevanje v deželi sužnosti.

5. Ne zakrivaj njih krivice,
in njih greh naj se nikar ne zbriše

zidajo z orožjem v roči.

pred tvojim obličjem, ker so zi-
davce zasmehovali. 2 )

6. Tako smo postavili zid, in
smo vsiga sklenili do polovice;
in vnelo se je ljudstvu serce k
delu.

7. Zgodilo se je pa, ko so
Sanabalat, in Tobija, in Arab-
Ijani, in Amančani, in Azočani
slišali, de je predertija jeruza-
lemskiga ozidja zadelana, in de
se je jelo pretergano sklepati, so
se silno ujezili.

8. In zbrali so se vsi skupej,
de bi prišli, in se bojevali zoper
Jeruzalem, in nastave delali. 3 )

9. Pa molili smo k svojimu
Bogu, 4 ) in postavljali čuvaje na
ozidje zoper nje po dnevu in po
noči. 5 )

10. Juda 6 ) pa je rekel: Moč
nosačev je oslabela, in persti je

1. bodo li v kratkim času zidovje dodelali, in potem z darovanjem zahvalni
praznik obhajali ?

2. Te in enake prošnje svetnikov niso preklinjevanja, de bi izhajale iz sovraštva
in maševavnosti, ampak napovedovavke tega, kar bo Bog poslal terdovratnim
in nespokornim grešnikam, ki so njegove svetnike preganjali. So od Boga
vdihnjene prerokovanja. Ne smemo jih torej posnemati; temuč dolžni smo,
svojim sovražnikam odpustiti, in Boga prositi, de bi jim ne povračeval po
tem, kar so nam storili.

3. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „m ga naglo napadli u .  Drugi drugači.

4. Pobožni se v nadlogi pred vsim k Bogu oberne, in rabi zemeljske pomočke
le v zaupanji v Božjo pomoč.

5 - Nevidni sovražniki našiga zveličanja, oblasti peklenske, so podobni tem so¬
vražnikom Judov. Posmehujejo se nam, kadar si prizadevamo za popolnamost,
in ne verjamejo, de se nam bo prav izšlo. Ako pa vender le z Božjo milostjo
zmagamo, in pot zveličanja nastopimo, nas išejo s silo napasti, de bi poderli nase
delo. Zatorej nikar ne mislimo, ako po potu zveličanja hodimo, de smo varm,
temuč nevidnih sovražnikov se toliko bolj bojmo, čujmo in molimo, de ne
pademo v zaderge prekanjeniga, na skrivnim prežečiga sovražnika.

"• to je, Judje pa so rekli:

490

II. Ezdrove bnkve 4. 5.

preveč, in mi ne bomo mogli zidu
narediti.

11. In rekli so naši sovražniki:
Ne smejo vediti in spoznati, dokler
med nje ne pridemo, in jih po¬
bijemo, ter delo ustavimo.

12. Zgodilo se je pa, de so
prišli Judje, kteri so poleg njih
prebivali, in so nam že deset¬
krat povedali iz vsili krajev, iz
kterih so k nam prišli;

13. tedaj sim postavil na pro¬
storu za zidam okrog in okrog
ljudstvo v versto z njih mečmi, in
sulicami in loki.

14. In pregledal sim in se
vzdignil, ter sim rekel imenitnim
in mestni gosposki in drugimu
ljudstvu: Nikar se jih ne bojte,
spomnite se velikiga in strašniga
Boga, in bojujte se za svoje brate,
za svoje sinove, in za svoje hčere,
in za svoje žene, in za svoje
hiše.

15. Zgodilo se je pa, ko so
naši sovražniki slišali, de nam je
bilo povedano, je razdjal Bog njih
naklep. In vernili smo se vsi k
zidovju, sleherni k svojimu delu.

16. In bilo je od tistiga dne,
de je polovica njih mladenčev de¬
lala, polovica pa je bila k boju
perpravljena s sulicami, in s škiti,

in z loki, in z oklepi, in pogla¬
varji so bili za njimi v vsi hiši
Judovi, 7 )

17. kteri so zid delali, in teže
nosili in nakladali; z eno roko
so delali, in v eni so meč der-
žali;

18. zakaj sleherni, kije delal,
je bil z mečem opasan okrog
ledja. In zidali so, in trobili s
trobento zraven mene. 8 )

19. In rekel sim imenitnim, in
mestni gosposki, in drugimu ljud¬
stvu: Delo je veliko in obširno,
in mi smo razdeljeni po zidu de¬
leč drugi od druziga;

20. kjer koli bote slišali tro-
bentin glas, tje pertecite k nam.
Naš Bog se bo za nas bojeval.

21. [n mi sami delajmo, polo¬
vica nas pa naj derži' sulice od
vzhoda zarije, dokler se zvezde
ne perkažejo.

22. Tisti čas sim tudi ljudstvu
rekel: Sleherni naj ostane s svo¬
jim hlapcam v Jeruzalemu, de se
verstimo po noči 9 ) in po dnevu
per delu.

23. Jez pa, in moji bratje, in
moji hlapci, in varili, ki so za
menoj bili, nismo' devali s sebe
oblačil; sleherni se je slekel le
per kopanji. 10 )

V. Poglavje.

Revni Judje se pertožijo nad bogatini zavoljo njih lakomnosti. Nehemija svari
bogatine zavoljo njih krivic, in jih s persego zaveže, de naj ubogim odpuste
dolge, de naj nazaj dajo zastavljeno zemljo in krivice poravnajo. Bogati store

7. so stali zadej za vso hišo Judovo, t. j., za vsimi Judi, de bi jih bili v boj
peljali, ako bi jih bili sovražniki napadli.

8. kadar je bilo treba zidarje na pomoč klicati zoper sovražnike.

9. de se verstimo po noči na straži, po dnevu pa pri delu.

10. ako se je mogel zavoljo kake nesnažnosti kopati. Drugi: sleherni je kopanj 0
opustil. Drugi drugači.

11 . Ezdrove bukve 5. 491

vse po Nehemijevi volji. Nehemija ne jemlje vžitka, desiravno mu ga je ljud¬
stvo ko svojimu deželinimu oblastniku dolžno dajati; pervsim tem ima pa vender

obilno mizo.

1. In vstalo je veliko vpitje
ljudstva in njih zen zoper njih
brate, Jude. 1 )

2. In bili so, ki so govorili:
Naših sinov in naših hčer je silno
veliko j vzemimo žita za njih ceno, 2 )
de jemo in živimo.

3. In bili so, ki so govorili:
Svoje njive in vinograde, in svoje
hiše zastavimo, de žita dobimo
v lakoti.

4. In drugi so govorili: Vze¬
mimo denarja na posodo za kra¬
ljeve davke, in dajmo svoje njive
in nograde. 3 )

5. In zdaj, kakoršno je naših
bratov meso, takošno je tudi naše
meso, in kakoršni so njih sinovi,
takošni so tudi naši sinovi; 4 )
g'ej, mi vklepamo svoje sinove
in svoje hčere v sužnost, in nektere
naših hčer so že dekle, in nič
nimamo, s čemur bi se mogle
odkupiti, in naše njive in naše
vinograde drugi posedajo;

6. In silno sim se razjezil,
ko sim slišal njih vpitje in tako
govorjenje;

7. in moje serce mi je svet-

valo, de sim posvaril imenitne in
gosposko, ter sim jim rekel: Ali
za obresti terjate sleherni svoje
brate? In spravil sim zoper nje
veliko množico, 5 )

8. in sim jim rekel: Mi smo,
kakor veste, po svojim premo¬
ženji odkupovali Jude, svoje brate,
ki so bili narodam prodani; in
vi bote tedaj svoje brate proda¬
jali, de bi jih mi odkupovali? 6 )
In molčali so, in niso vodili, kaj
bi odgovorili.

9. In rekel sim jim: To ni
dobro, kar delate; zakaj ne ži¬
vite v strahu našiga Boga, de
nam ne bodo očitali narodi, naši
sovražniki ?

10. Tudi jez, in moji bratje,
in moji hlapci smo prav mnogim
denarja in žita posodili; sploh tega
nikar ne terjajmo, lemuč pustimo
jim dolg, ki so nam ga dolžni.

11. Dajte jim dans nazaj njih
njive, in njih vinograde, in njih
oljnike, in njih hiše; še več, tudi
stotino denarja, žita, vina in olja,
ki jo po navadi od njih terjate,
za nje dajte. 7 * * * )

1. ubožni Judje so zoper bogate vpili zavoljo njih lakomnosti in tcrdobe.

2. Prodajmo jih, in kupimo žita, de svoje življenje ohranimo. V nar hujši
revšini je smel oče svoje otroke prodati (2. Mojz. 21, 7.); tode taki so mogli
biti potlej le šest let sužnji (2. Mojz. 21, 2. 5. Mojz. 15, 12.). Nekteri pre¬
stavljajo hebrejsko: „()dkod dobimo žita, de jemo in živimo ?“

3. Kakor se iz naslednjiga vidi, so se per tem posojilu bogatini prevzeli, in

so dali na obresti, kar je bilo v postavi naravnost prepovedano (2. Mojz. 22,

25: 5. Mojz. 23, 19.).

Mi smo ljudje ko oni, sinovi Abrahamovi ko oni; enaki smo jim po pra¬

vicah rodu in izvolitve (5. Mojz. 15, 7.). Zakaj so tedaj terdi proti nam, in

nam nočejo deliti svoj-e obilnosti razun za odertijske obresti?
ktera naj bi jih njih krivičnosti prepričala.

6>  V hebrejskim: n in vi bote svoje brate prodajali , de bi bili nam pro¬

dani? 11

'• Bogatini bi mogli ne le zastavljene reči nazaj dati, ampak tudi tisti odstotek

492

II. Ezdrove bukve 5.

12. In rekli so: Dali bomo na¬
zaj, in nič ne bomo od njih terjali,
in tako bomo storili, kakor go¬
voriš. In poklical sim duhovne,
in sim jih na persego djal, de bi
•storili, kakor sim rekel. 8 )

13. Na to sim iztresel svoje
nedrije, 9 ) in sim rekel: Tako iz¬
tresi Bog vsaciga človeka iz nje¬
gove hiše in iz njegovih perdel-
kov, l0 ) kteri ne spolni te besede;
tako bodi iztresen in izpraznjen.
In vsa množica je djala: Amen! In i
hvalili so Boga. Storilo je tedaj
ljudstvo, kakor je bilo rečeno.

14. Od tistiga dne pa, ko mi
je kralj zapovedal, de naj bom
oblastnik v judovski deželi, od
dvajsetiga leta do dva in tride-
setiga leta kralja Artakserksa,
dvanajst let, nismo ne jez ne moji
bratje vživali hrane, ki je oblast-
nikam šla;

15. ker poprešnji deželini oblast¬
niki, ki so pred menoj bili, so
obkladali ljudstvo, in so jemali

od njih na kruhu, in vinu, in v
denarji vsaki dan štirdeset še¬
klov ; 1 ') in tudi njih služabniki so
ljudstvo terli. Jez pa nisiin delal
tako zavoljo strahu Božjiga;

16. temuč sim delal per zidanji,
in nisim nobene njive kupil; 12 ) in
vsi moji hlapci so bili per delu
zbrani.

17. Tudi je bilo Judov in mestne
gosposke sto in petdeset mož verh
teh, ki so prihajali k nam iz na¬
rodov, ki so v naši okolici, per
moji mizi. 13 )

18. Perpravljali pa so mi vsaki
dan eniga vola, šest izbranih
ovnov rneino perutnine; in vsakih
deset dni sim dajal razne vina,
in veliko druziga; 14 ) in per vsim
tem svojiga oblastnijskiga vžitka
nisim terjal; 15 ) zakaj ljudstvo je
bilo silno izpraznjeno.

19. Moj Bog! spomni se me
k dobrimu po vsim, kar sim storil
temu ljudstvu.

(davek od stot namesti njih plačati, kteri se je mogel v kraljevo denarnico
dajati. Dosihmal bogatini niso le pridelkov od zemljiš ubozih jemali, ampak
so jim tudi nakladali, odstotino plačevati, ki se je mogla kralju dajati. --
Po hebrejskim: ... v ki jo od njih ter jate, dajte njim nazaj 1 ''. — Nehemija
hoče po tem takim, de Judje svojim bratam dobljene obresti ali odstotke nazaj
dajo. Per starih se je vsaki mesec en odstotek dajal.

8. Vpričo duhovnov bi mogli oderuhi perseči, de bodo storili, kar je Nehe-
mija hotel.

9. svoje oblačilo na persih sim iztresel.

10. Tako ga zapodi Bog iz njegove hiše, in mu vzemi njegov zaslužek.

11. V hebrejskim: „so jemali od njih kruha, vina in denarja, verh teg **
tudi štirdeset šeklov srebra “ (vsaki dan).

12. in z njenim obdelovanjem časa zamujal.

13. Jeruzalemski sodniki in vse, kar se je k mestni gosposki štelo, verh teh>
kar jih je zmed zunanjih ljudstev v časih hodilo nas obiskovat, so bili dan
na dan per moji mizi.

14. Vsakih deset dni sim premenil vino in jedi.

15. temuč sim plačeval vse iz svojiga; pred ko ne, iz svojih prihodkov, ko kra!j ev
točaj.

II. Ezdrove bukve 6.

493

VI. Poglavje.

Sovražniki vabijo Nehemija iz mesta, de bi ga umorili. Nehemija čuti njih na¬
stavljene zaderge, in se jim umakne. Tudi krivim prerokam spodleti naklep,
ki bi ga radi zapeljali, de bi se zoper postavo pregrešil, de bi ga potem pred
ljudmi razglasili in počernili. V dva in petdesetih dneh je mestno zidovje do¬
delano. Veliko imenitnih Judov in Tobija si pošiljajo izdajavske liste; tudi
Tobija straši Nehemija z listi.

1. Zgodilo se je pa, ko so
Sanabalaf, in Tobija, in Gosem,
Arabljan, in drugi naši sovraž¬
niki slišali, de sim jez zid do¬
delal in de ni več v njem pre-
dertije (do tega časa pa še ni-
sim bil nataknil dur na vrata);

2. sta poslala Sanabalat in
Gosem k meni, rekoč: Pridi, in
naredimo med seboj zavezo v
vaseh na polji Onu.Ona  pa
sta mislila, meni hudo storiti.

3. Poslal sim tedaj sporoč-
nikov k njima, rekoč: Veliko delo
jez opravljam, in ne morem iti,
de kje ne zastane, ko bi šel, in
s e k vam podal.

4. Poslala sta pa štirikrat k
nieni s temi besedami; in odgo¬
voril sim jima s poprešnjhni be¬
sedami.

5. Tedaj je poslal k meniSa-
nabalat s poprešnjimi besedami
svojiga služabnika, in pismo je
imel v svoji roki, pisano takole:

6. Med narodi je govorica, in
Gosem pravi, de se ti in Judje
mislite puntati, in de za tega voljo

zidaš ozidje, in se hočeš čez nje
za kralja povzdigniti, in za to

7. si tudi postavil preroke, ki
oznanujejo od tebe v Jeruzalemu,
rekoč: Kralj je v Judeji! Te go¬
vorice bo kralj zvedi); zato pridi
zdaj, de se med seboj posvet-
vamo.

8. In poslal sim k njim, rekoč:
Ni se ne zgodilo po besedah, ki
jih ti govoriš; zakaj ti si to iz¬
mišljuješ v svojim sercu.

9. Vsi ti so nas namreč stra¬
šili, ter so mislili, de bodo naše
roke jenjale od dela, in bomo
počivali. Za tega voljo sim še
bolj poterdil svoje roke. 2 )

10. In šel sim 3 ) skrivej v hišo
Seinaja, 4 ) sinu Dalaja, sinu Me-
tabeeloviga. Leta je rekel: Sku-
pej bodimo v hiši Božji v sredi
tempeljna, in zaprimo hišne vrata;
ker mislijo priti, in te ubiti, in
po noči bodo prišli, te umorit.

11. In djal sim: Je li kdo meni
enak bežal? In kdo (zmed ta-
cihj,  ko jez, pojde v tempelj, in
bo živel? 5 ) Ne grem vanj.

*• Snidimo se v zbor v eni zmed
Benjaminovim rodu. Spod. 11, 35.

2

vasi’ v dolini, ki se ji pravi „Ono <£ , v

Prim.

• V hebrejskim: „%ato  (sim mislil) poterdi moje roke 11  (o Bog)!
z gor. 5, 19. Spod. v. 14.

'k poznejše; berž ko ne, je bil povabljen.

Semaja je bil iz duhovskiga rodu (1. Kron. 24, 18.), kriv prerok, po Sa-
labalatu in Samarijanih podkupljen (v. 12.). Vidi se, de ga je Nehemija
sperviga za pošteniga moža in resničniga preroka imel.

k Jez, vojšak in knez, nisim zmed boječih, de bi bežal pred sovražnikam;
z  orožjem v roči se mu bom branil. Kdo zmed deželskih (neduhovnovj, ka-

494 II. Ezdrnve

12. In spoznal sim, de ga Bog
ni poslal, temuč je le, kakor de
bi prerokoval, 6 ) ineni govoril, in
de sta ga Tobija in Sanabalat
najela 5

13. zakaj on je plačilo prejel,
de bi jez prestrašen kaj storil
in grešil, in de bi imeli meni kaj
lmdiga očitati.

14. Spomni se me, Gospod,
zavoljo Tobija in Sanabalata, po
takih njunih delih; in tudi zavoljo
Noadija, preroka, in drugih pre¬
rokov, 7 ) kteri so me strašili.

15. Dodelan pa je bil zid pet
in dvajseti dan mesca elula, 8 ) v
dva in petdesetih dneh.

16. Zgodilo se je tedaj, ko so
vsi naši sovražniki slišali, de so

bukve 6. 1.

se bali vsi narodi, ki so bili v
naši okolici, in de so bili brez po¬
guma v sebi, 9 ) in so spoznali, de
je od Boga storjeno to delo.

17. Pa tudi v tistih dneh so
se pošiljale mnoge pisma nar ime-
nitnejih Judov do Tobija, in od
Tobija 10 ) so prihajale do njih;

18. veliko namreč jih je bilo
pa Judovskim, ki so bili njemu
perseženi, ker je bil on zet Se-
henija, Arejeviga sinu, in Joha-
nan, njegov sin, je bil za ženo
vzel hčer Mosolama, Barahije-
viga sinu;

19. celo pred menoj so ga hva¬
lili , in moje besede njemu spo-
ročevali; in Tobija je pošiljal
pisma, de bi mene strašil.

VII. Poglavje.

Nehemija natakne mestne duri in postavi straže k vratam. Zapisnik tistih Judov,
ki so se z Zorobabelam iz Babilona v Jeruzalem podali.

1 . Po tem pa, ko je bil zid
narejen, in sim bil duri nataknil,
in vratarje, in pevce, 1 ) in levite
preštel, 2 ) sir. 49, 15.

2. sim ukazal Hananitu, svo¬
jimi! bratu, in Hananiju, višimu

hišniku 3 ) Jeruzalema, (on se je

namreč bolj resničen in bogaboječ
metno družili vidil)

3. in sim jima rekel: Naj se
ne odperajo vrata v Jeruzalem,
dokler solnce ne perpeka. In ko
sta še per meni stala, so bile
vrata zaperte in zapahnjene; )

korsen sim jez, je že šel v tempelj, in bi ne bil svojima življenja zapadel? —
Deželskim, t. j., ncduhovnam, je bilo pod smertno kaznijo prepovedano v tem¬
pelj stopiti. Nehemija ni tedaj hotel v tempelj bežati, de ni prelomil Mojze¬
sove postave.

6. kakor de bi bil prerok, kar pa ni bil.

7. ki so se delali preroke, pa niso bili.

8. v Elul“  je polovica našiga velikiga serpana in kimovca.

9. „de so bili brez poguma ali brez serčnosti v sebi 11 ,  nekteri prestavljajo¬
če jim je bilo serce vpadlo 11 .

10. Tobija jim je dajal odgovor v listih, ki jih je do njih pošiljal.

1. Nekteri prestavljajo: „in rarhe zidarja 11 .

2. V hebrejskim: „?n sim zmed pevcov in levitov vratarje postavil 11 -

3. višimu predstojniku terapeljnoviga poslopja. Drugi: višimu v gradu.

4. Drugi prestavljajo: „ln ko še zraven stojita, so se vrata zakleni
in zapahnile 1 '-  Drugi drugaei.

II. Ezdrove bukve 7 .

in postavil sim varhe zmed jeru¬
zalemskih prebivavcov, 5 ) sleher-
niga po njegovi versti, in vsakte-
riga njegovi hiši nasproti. 6 )

4. Mesto pa je bilo silno ši¬
roko in veliko, in ljudstva malo
v njem, in hiš 7 ) ni bilo še sozi-
danih.

5. Bog pa mi je v serce dal,
in zbral sim imenitnike, in go¬
sposko, in ljudstvo, de bi jih pre-
štel; 8 ) in našel sim bukve pre-
števe tistih, ki so pervi prišli, in
našlo se je v njih zapisano:

6. Ti so dežele 9 ) sinovi, ki
so prišli iz sužnosti preseljenih,
ki jih je bil Nabuhodonosor, ba¬
bilonski kralj, prepeljal, in so se
vernili v Jeruzalem in v .Judejo,
sleherni v svoje mesto:

7. Ki so z Zorobabelam pri¬
šli, so: Jozue, Neliemija, Aza-
>'ija, Raamija, Nahamani, Mar-
dohej, Belsam, Mesfarat, Begoaj,
Nahum, Baana. Število mož Izra-
eloviga ljudstva:

8. Sinov Farosovih, dva tav-
žent sto in dva in sedemdeset;

9. sinov Safatijevih, tri sto
dva in sedemdeset;

10. sinov Arejevih, šest sto
dva in petdeset;

11. sinov Fahat-Moabovih iz
sinov Jozuetovih in Joabovih, dva
tavžent osem sto in osemnajst;

12. sinov Elamovili, tavžent
dve sto štiri in petdeset;

495

13. sinov Zetvatovih, osem sto
pet in štirdeset;

14. sinov Zahajevih, sedem sto
in šestdeset;

15. sinov Banuitovih, šest sto
osem in štirdeset;

16. sinov Bebajevih, šest sto
osem in dvajset;

17. sinov Azgadovih, dva tav¬
žent tri sto dva in dvajset;

18. sinov Adonikamovih, šest
sto sedem in šestdeset;

19. sinov Begvajevih, dva tav¬
žent sedem in šestdeset;

20. sinov Adinovih, šest sto
pet in petdeset;

21. sinov Aterjevih, Hezekije-
viga sinu, osem in devetdeset;

22. sinov Hasemovih, tri sto
osem in dvajset;

23. sinov Besajevih, tri sto štiri
in dvajset;

24. sinov Harefovih, sto in dva¬
najst;

25. sinov Gabaonovih, pet in
devetdeset;

26. sinov iz Betlehema in Ne-
tufe, sto osem in osemdeset;

27. mož iz Anatota, sto osem
in dvajset;

28. mož iz Betazmota, dva in
štirdeset;

29. mož iz Karjatjarima, Ke-
fire in Berota, sedem sto tri in
štirdeset;

30. mož iz Rame in Gebe, šest
sto eden in dvajset;

postavil sim stražnike na zid.

*’• Jeruzalemski mestnjani naj bi na tistim kraji ozidja na straži bili, ki je
n jih stanovanju nasproti, po redu, kakor jih že versta zadene.

*• to je, veliko hiš ni bilo še sozidanih.

Po njih rodovih. Nehemija jih je štel, de bi potrebno število njih povabil,
Ila j bi v Jeruzalemu prebivali. Naslednji zapisnik je inemo uniga (zgor. 1.
®j«d. 2.) nekoliko razločen, morebiti, ker je Nehemija nekaj novorojenih pri¬
dal, umerlih pa spustil.

v  judovski deželi prebivajoči Izraelci. Prim. 1. Ezdr. 2.

496

II. Ezdrove bukve 1.

31. mož iz Mahmasa, sto dva
in dvajset;

32. mož iz Betela in Haja, sto
tri in dvajset;

33. mož iz druziga Neba, dva
in petdeset;

34. mož iz druziga Elama, tav-
žent dve sto štiri in petdeset;

35. sinov iz Harema, tri sto
in dvajset;

36. sinov iz Jerihe, tri sto pet
in štirdeset;

37. sinov iz Loda, Hadida, in
Ona, sedem sto eden in dvajset;

38. sinov iz Senae, tri tav-
žent devet sto in trideset;

39. duhovnov: sinov ldajevih
v hiši Jozuetovi, devet sto tri in
sedemdeset;

40. sinov Emerjevih, tavžent
dva in petdeset;

41. sinov Fashurjevih, tavžent
dve sto sedem in štirdeset;

42. sinov Aremovih, tavžent in
sedemnajst; levitov:

43. sinov Jozuetovih in Ked-
mihelovih, iz sinov

44. Odujevih, štiri in sedem¬
deset; pevcov:

45. sinov Asafovih, sto osem
in štirdeset;

46. vratarjev: sinov Selumovih,
sinov Aterjevih, sinov Telmono-
vih, sinov Akubovih, sinov Ha-
titovih, sinov Sobajevih, sto osem
in trideset.

47. Natineji : sinovi Sohovi,
sinovi Hasufovi, sinovi Teba-
otovi,

48. sinovi Kerosovi, sinovi
Siaatovi, sinovi Fadonovi, sinovi
Lebanatovi, sinovi Hagabatovi,
sinovi Selinajevi,

49. sinovi Hananovi, sinovi Ge-
delovi, sinovi Gaherjevi,

50. sinovi Raajevi, sinovi Ra-
sinovi, sinovi Nekodatovi,

51. sinovi Gezemovi, sinovi
Azatovi, sinovi Faseatovi,

52. sinovi Besajevi, sinovi Mu-
nimovi, sinovi Nefusimovi,

53. sinovi Bakbukovi, sinovi
Hakufatovi, sinovi Harhurjevi,

54. sinoviBesIotovi, sinoviMa-
hidatovi, sinovi Harsatovi,

55. sinovi Berkosovi, sinovi Si-
sarjevi, sinovi Tematovi,

56. sinovi Nasijevi, sinovi Ha-
tifatovi,

57. sinovi Salomonovih hlap-
cov, sinovi Sotajevi, sinovi So-
feretovi, sinovi Faridatovi,

58. sinovi Jahalatovi, sinovi
Darkonovi, sinovi Jedelovi,

59. sinovi Safatijevi, sinovi
Hatilovi, sinovi Foheretovi, ki je
bil iz Sabaiina, Amonoviga sina.

60. Vsih natinejev in sinovSa-
lomonovih hlapcov je bilo tri sto
dva in devetdeset.

61. Ti pa so, ki so šli izTel-
mele, Telharse, Keruba, Adona
in Emera; in niso mogli skazati
hiše svojih očetov in svojiga rodu,
ali so iz Izraela:

62. Sinov Dalajevih, sinov
Tobijevih, sinov Nekodatovih, šest
sto dva in štirdeset;

63. in zmed duhovnov: sinovi
Habijevi, sinovi Akosovi, sinovi
Berzelaja, kteri je vzel zmed
hčer Berzelaja, Galaajčana, ženo,
in je bil imenovan po njih imenu*

64. Ti so iskali svojiga zapisu
v preštevi, pa ga niso našli, ter
so bili iz duhovstva izpahnjeni*

65. In Atersata jim je rekel)
de ne smejo jesti od nar svetej-
šiga, dokler ne vstane duhoven?
učen in razumen.

497

II. Ezdrove

66. Vse množice (je bilo j  ko
en mož dva in štirdeset tavžent
tri sto in šestdeset,

67. brez njih lilapcov in dekel,
kterih je bilo sedem tavžent, tri
sto sedem in trideset, in med njimi
pevcov in pevk dve sto pet in
štirdeset.

68. Njih konj je bilo sedem sto
šest in trideset; njih mezgov dve
sto pet in štirdeset;

69. njih kamel štiri sto pet in
trideset; oslov šest tavžent se¬
dem sto in dvajset.

Dolle 10 ) je povedano, kar je bilo v bukvah

prešteve zapisano; odtod pa se Nehe-

mijeva povest dalje snuje.")

70. Nekteri zmed rodovinskih
glavarjev pa so k delu dali.

bukve 7. 8.

Atersata 12 ) je dal v zaklad tav¬
žent zlatov, petdeset skledic,
pet sto in trideset duhovskih
oblačil.

71. In nekaj rodovlnskih gla¬
varjev je dalo v sklad k delu
dvajset tavžent zlatov in dva tav¬
žent dve sto min 13 ) srebra.

72. In kar je drugo ljudstvo
dalo, je bilo: dvajset tavžent zla¬
tov, in dva tavžent min srebra,
in sedem in šestdeset duhovskih
oblačil.

73. Stanovali so pa duhovni,
in leviti, in vratarji, in pevci, in
drugo ljudstvo, in natineji, in ves
Izrael v svojih mestih.

VIII. Poglavje.

Ljudstvo prosi Ezdra, de naj mu bere Mojzesovo postavo. Postava se ljudstvu
bere in razlaga. Ljudstvo zvesto posluša postavo in se milo joka, duhovni pa
ga tolažijo in k veselju opominjajo. Ljudstvo si dela iz vej šotore, ter obhaja

praznik šotorov.

1. In prišel je sedmi mesec; *)
Izraelovi otroci pa so bili po svojih
mestih. In zbralo se je vse ljud¬
stvo ko en mož na prostoru, ki
je pred vodnimi vratini; in rekli
so pismarju Ezdru, naj pernese
bukve postave Mojzesove, ki jo
je Gospod zapovedal Izraelu.

2. Pernesel je tedaj Ezdra,
duhoven, postavo pred množico
ttmž in žen, in vsih, ki so mogli

umeti, pervi dan sedmiga mesca.

3. In bral je v njih očitno na
prostoru, ki je bil pred vodnimi
vratmi, od jutra do poldneva,
vpričo mož in žen in razumnih;
in ušesa vsiga ljudstva so bile
obernjene k bukvam.

4. Stal je pa Ezdra, pismar,
na leseni stopnjici, ki jo je bil
naredil za govorjenje; in stali so
zraven njega Matatija, in Semeja,

(J - Od 6. verste dotle, namreč do 70. verste.

'• Te opombe ni ne v hebrejskim, ne vdruzih starih prestavah; nekteri roko¬
pisi naše prestave jo imajo ob kraji.

» Atersata“ , to je, deželski oblastnik, kraljev namestnik, Nehemija. Glej
s Pod. 8, 9.

' • Glej 1. Ezdr. 2, 69. Zastran vrednosti „ zlatov"  glej 1. Kron. 29, 7.,
pa 3. Kralj. 10, 17.

■ Tišri, začetek deržavljanskiga leta per Judih. Gl. 4. Mojz. 29, 1,
jrr 33

498 II. EzdroT'

in Anija, in Urija, in Helcija, in
Maasija ob njegovi desnici; ob
levici pa Fadaja, Misael, in Mel-
kija, in Hasum, in Hasbadana,
Zaharija in Mosolam.

5. In odperl je Ezdra bukve
vpričo vsiga ljudstva; molel je
namreč čez vse ljudstvo; in ko
jih je bil odperl, je vse ljudstvo
stalo. 2 )

6. In hvalil je Ezdra Gospoda,
velikiga Boga, in odgovarjalo je
vse ljudstvo: Amen, amen! po-
vzdigovaje svoje roke. In so se
perklonili in Boga molili, k tlam
obernjeni.

7. In Jozue, in Bani, in Se-
rebija, Jamin, Akub, Septaj,
Odija, Maasija, Kelita, Azarija,
Jozabed, Hanan, Falaja, leviti,
so tihoto napravili med ljud-
stvam, 3 ) de bi se postava slišala;
ljudstvo pa je stalo na svojim
mestu.

8. In brali so 4 ) v bukvah po¬
stave Božje razločno 5 6 ) in glasno

e bukve 8.

za umevanje; 5 ) in umeli so, ko
se je bralo.

9. Nehemija pa (jto je, Ater-
sata) 7 ) in Ezdra, duhoven in pis—
mar, in leviti, ki so vsimu ljud¬
stvu razlagali, so rekli: Ta dan
je posvečen Gospodu, našimu
Bogu, 8 ) ne žalujte in ne jokajte!
Jokalo je namreč vse ljudstvo,
ko je besede postave slišalo.

10. In rekel jim je: Pojdite,
jejte mastmno, in pite sladčico,
in pošljite dele njim, ki si niso
nič perpravili; 9 ) ker ta dan je
svet Gospodu, in ne bodite ža¬
lostni; zakaj veselje v Gospodu
je naša moč. 10 )

11. Leviti pa so tihoto nare¬
dili med vsim ljudstvam, rekoč:
Tiho bodite! ker dan je svet; in
nikar ne žalujte!

12. Razšlo se je tedaj vse ljud¬
stvo, de bi jedlo in piio, in dele
razpošiljalo, in obhajalo veliko
veselje; ker umeli so besede, ktere
jim je bil razložil.

2. Gl. 4. Mojz. 23, 18. Sodn. 3, 20. Tudi dan današnji stojimo per branji

svetiga evangelija per sveti maši v znamnje spoštovanja, in de smo per-
plavljeni, celo svoje življenje zanj dati. .

3. Drugi prestavljajo hebrejsko: ^leviti so ljudstvu postavo razlagali, tfl
ljudstvo je a  i. t. d.

4. Ezdra in leviti, ki so bili blezo med ljudstvo razdeljeni, de so mu postavo

brali in razlagali. .,

5. Nekteri prestavljajo: „.vo brali .. .prestavljajo  (v aramejski jezik/
Judje so v svoji sužnosti v Arameji (Sirii) S e aramejšine naučili, hebrejsko
pa pozabili; zatorej se po njih vernitvi v Palestini ni več hebrejsko govoril 0 )
ampak aramejsko narečje, sirski jezik. V tega se je posilnnal postava P re '
stavljala.

6. so brali glasno, in ob enim tudi razlagali, kar so brali.

7. „Atersata“,  t. j., deželini poglavar. Gl. 1. Ezdr, 2, 03.

8. Ta dan (v. 2.j je bil deržavljanski novoletni praznik ali praznik trobca •
Gl. 3. Mojz. 23, 24.

9. Tako veleva Mojzesova (5, Mojz. 10,11. 14.) in keršanska postava ( ,/Uv '

i4, 13.). d

10. to je, ako se v Gospodu (v strahu in hvaljenji Božjim, in v begu P
greham) veselimo, poterduje našiga duha in d^jp našimu sercu pogum,
mu potem toliko bolj goreče služimo.

499

II. Ezdrove

13. In drugi dan so se sošli ro¬
dovniški glavarji vesoljniga ljud¬
stva, duhovni in leviti k Ezdru,
pismarju, de bi jim razlagal be¬
sede postave.

14. In našli so v postavi za¬
pisano, de je Gospod po Moj¬
zesu zapovedal, de naj Izraelovi
otroci v šotorili prebivajo praz¬
nični dan v sedmim mescu; 11 )

15. in de naj oznanujejo in raz¬
glašajo po vsih svojih mestih in
po Jeruzalemu, rekoč: Pojdite na
gore, in pernesite oljkovih vej,
in vej nar lepšiga drevja, 12 ) vej
mirtovih, in palmovih vej, in vej
pernatiga drevja, de se narede
šotori, kakor je pisano.

16. In ljudstvo se je razšlo,

bnkve 8. 9.

in so pernesli, ter so si naredili
šotore, slednji na svoji strehi, in
v svojih vežah, 13 ) in v vežah
hiše Božje, in na prostoru pred
vodnimi vratmi in na prostoru
pred Efrajmovimi vratmi.

17. Naredila si je torej šotore
vsa družba tistih, ki so iz suž-
nosti nazaj prišli, in prebivali so
v šotorih; zakaj od dniJozueta,
Nunoviga sina, do tega dneva
niso Izraelovi otroci tako naredili.
In bilo je silno veliko veselje. 14 )

18. Bral je pa v bukvah po¬
stave Božje ,5 ) vsak dan, od per-
viga dne do poslednjiga dneva;
in obhajali so praznik sedem dni,
in osmi dan shod 16 ) po navadi.

IX. Poglavje.

ljudstvo se očitno pokori. Leviti opravljajo prav ginljivo molitev, ter žalujejo
nad svojimi nadlogami, spoznajo, de so vredni Božjiga kaznovanja, in ponove
zavezo z Bogam, de mu bodo zvesto služili.

1. Štiri in dvajseti dan tega
mesca pa so se sošli Izraelovi
otroci v postu in v ras Ovnikih, ‘)
in s praham na sebi. 2 )

2. In odločen je bil zarod
Izraelovih sinov od vsih ptujih

otrok; 3 ) in stali so, 4 ) in so očitno
spoznavali svoje grehe, in hudo¬
bije svojih očetov.

3. In vzdignili so se, de so
stali; 5 ) in so brali v bukvah po¬
stave Gospoda, svojiga Boga,

H. Zastran šeg tega praznovanja glej 3. Mojz. 23, 34—43.

12. Nekteri prestavljajo hebrejsko: „balzamovih vej u .  Drugi drugači.

13. na svoji ravni strehi in na svojih dvoriših.

14. Od prihoda Jozuetoviga v sveto deželo (Palestino) šotorskiga praznika Izra¬
elci niso tako veselo in s tako gorečnostjo obhajalii

13. Ezdra in leviti (v. 8.). Gl. 5. Mojz. 31, 11 —13.

osmi dan so obhajali sklep praznovanja, kakor 3. Mojz. 23, 36.

1- v žalostnih, spokornih, iz debele robe narejenih oblačilih.

2- ali pepelam na svojih glavah v znamnje notranje žalosti,
ki niso bili judovske vere. Glej 1. Ezdr. 9, 1: 10, 11.

4- so stali na svetim mestu, ali pa: so tje perstopili.

3- Postavo so poslušali stoje, Boga hvalili kleče, svojih grehov se spovedovali
kleče in leže na obrazu.

32 *

500

II. Ezdrove bnkve 0.

štirikrat na dan, in štirikrat so
se spovedovali, in molili Gospoda,
svojiga Boga. 6 )

4. Stopili so pa na levitov-
sko stopnjico: 7 ) Jozue, in Bani,
in Kedmihel, Sabanija, Boni, Sa-
rebija, Bani, in Kanani, in so
vpili z velikim glasam k Gospodu,
svojimu Bogu.

5. In leviti Jozue in Kedmi¬
hel, Boni, Hasebnija, Serebija,
Odaja, Sebnija, Fatahija so rekli:
Vstanite, 8 ) hvalite Gospoda, svo¬
jiga Boga, od vekomaj do veko¬
maj; in hvalijo naj visoko ime
tvojiga veličastva z vso hvalo in
častjo.

6. Ti sam si, Gospod, ti si
naredil nebo, 9 ) in nebes nebo, *°)
in vso njih vojsko,") zemljo in
vse, kar je na nji, morja in vse,
kar je v njih, in ti oživljaš vse
to, in nebeška truma tebe moli.

7. Ti si, Gospod Bog, ki si
izvolil Abrama, in si ga izpeljal
iz kaldejskiga ognja,") in si mu
dal ime Abraham, l. Mojz. 11,31.

8. In našel si zvesto njegovo
serce pred seboj, in naredil si z
njim zavezo, de boš dal zemljo
Kananejcov, Hetejcov, in Amo-
rejcov, in Feresejcov, in Jebu-
sejcov in Gergesejcov njemu in
njegovimu zarodu; in spolnil si
svoje besede, ker si pravičen.

9. In vidil si nadlogo naših
očetov v Egiptu, in uslišal si
njih vpitje per rudečim morji,

10. in si delal znamnja in ču¬
deže nad Faraonam, in vsimi nje¬
govimi služabniki, in nad vsim
ljudstvam njegove dežele; zakaj
vedil si, de so zoper nje pre¬
vzetno delali; in naredil si sebi
ime, 13 ) kakor je še dan današnji.

11. In morje si razdelil pred
njimi, in šli so skozi sredo morja
po suhim; njih preganjavce pa si
vergel v globočino, kakor kamen
v močno vodo.

12. In njih vodnik si bil v oblač¬
nim stebru po dnevi in v ognje¬
nim stebru po noči, de se jim je
kazal pot, po kterim so hodili.

13. Tudi si stopil na sinajsko
goro, in si z njimi z nebes go¬
voril, in dal si jim ravno pravico,
in postavo resnice, šege, in dobre
zapovedi;

14. in pokazal si jim svojo po¬
svečeno saboto, in naročil si jim
zapovedi in šege in postavo po
Mojzesu, svojim služabniku.

15. Tudi kruha si jim dajal z
neba v njih lakoti, in vode iz
skale si perpravljal žejnim, in
rekel si jim, de naj gredo in v
last vzamejo deželo, nad ktero
si vzdignil svojo roko,") de jim
jo boš dal.

6. štirikrat so hvalili Boga, in so v molitvi spoznavali svoje grehe,

7. stopili so na neki oder naslednji leviti.

8. Na noge! hitro po koncu!

9. slednje nebo: nebez, kjer je hlip (zrak); nebo, kjer so zvezde; in nebesa,
kjer Bog z angelji in s svetniki prebiva.

10. nebesa veselja, kjer se Bog angeljem in svetnikarn razodeva. Gl. 3. Kralj. 8,2‘-

11. kar koli se v imenovanih nebesih znajde.

12. iz mesta po imenu „{/r“ (t.j., ogenj J; ktero se je tako imenovalo zavoljo
malikovavskiga češenja, ki so ga ondi zlasti ognju in solncu skazovali.

13. naredil si, de so te mogli Vsigamogočniga spoznati.

14. si persegel, de jim jo boš dal.

II. Ezdrove bnkve 9. 501

16. Oni pa, in naši očetje so
ravnali prevzetno, in so bili terdo-
vratni, in niso poslušali tvojih
zapoved.

17. In niso hotli slišati, in se
niso spomnili tvojih čudežev, ki
si jim jih delal. In so bili terdo-
vratni, in so postavili glavo 15 )
skorej v puntarii, 16 ) de bi se po-
vernili v svojo sužnost. Ti pa,
Bog, ki si milostljiv, dobrotljiv in
usmiljen, poterpežljiv in veliciga
usmiljenja, jih nisi zapustil,

18. še celo takrat ne, ko so
si naredili ulito tele, in so rekli:
To je tvoj Bog, ki te je izpeljal
iz Egipta; in počenjali so velike
preklinjanja;

19. ti pa jih nisi zapustil po
svojim mnogim usmiljenji v pu-
šavi; oblačni steber se ni ganil
od njih po dnevu, de jih je peljal
na pot, in ognjeni steber ne po
noči, de jim je kazal pot, po
kterim naj hodijo.

20. In svojiga dobriga Duha
si dal, de jih je učil, in svoje
niane nisi kratil njih ustam, in
vode si jim dajal v žeji.

21. Stirdeset let si jih redil v
pušavi, in nič jim ni manjkalo;
njih oblačila se niso postarale, in
njih noge ne ožulile. 17 )

22. In dal si jim kraljestva in
ljudstva, in delil si jim njih de¬
leže ; in posedli so deželo Seho-
novo, in deželo kralja v Hesebonu,
ni deželo Oga, kralja v Basanu.

23. In množil si njih otroke ko
zvezde na nebu, in perpeljal si
jih v deželo, zastran ktere si njih
očetam rekel, de naj vanjo gredo
in jo posedejo.

24. In prišli so otroci, ter po¬
sedli deželo, in ponižal si pred
njimi prebivavce v deželi, Kana-
nejce, in si jim dal v roke nje,
in njih kralje, in ljudstva po de¬
želi, de bi z njimi delali, kakor
se jim je poljubilo.

25. Dobili so tedaj terdne me¬
sta, in debelo zemljo, in posedli
so hiše z vsim blagam napol¬
njene, vodnjake po družili nare¬
jene, vinograde in oljnike, in ve¬
liko rodovitniga drevja; in so jedli
in se nasitili, in so odebeleli, in
so po tvoji veliki dobroti obilno
veselje imeli.

26. Oni pa so te razdražili k
serdu, in od tebe odstopili, in
tvojo postavo zavergli, in pomo¬
rili tvoje preroke, kteri so jih
opominjali, 18 ) de naj se k tebi
vernejo; in počenjali so velike
preklinjanja.

27. In dal si jih v roke njih
sovražnikam, in stiskali so jih.
In ob času svoje nadloge so k
tebi vpili, in ti si jih z nebes
uslišal, in po svojim mnogim usmi¬
ljenji si jim dal rešenike, 19 ) kteri
naj bi jih rešili iz rok njih so¬
vražnikov.

28. Ko so se pa počili, so se
vernili, de bi hudo delali pred

so si hotli poglavarja postaviti. Gl. 4. Mojz. 14, 4.

J V  hebrejskim: „t> svojim puntanji" ■,  drugi: „v svoji nepoterpljivosti“.
, ‘ jih je bil čudovito ohranil. Glej 5. Mojz. 8, 4: 29, 5.

kteri so z besedo Božjo in s pričalam svojiga lastniga pobožniga, spokor-
|'iga življenja Izraelce k vernitvi in pokori nagibali in perganjali. Ucitev
je tedaj pravo spričevanje resnice, ako učenik po dajanih naukih živi.

IS- Glej predgovor v bukve Sodnikov.

502

11. Ezdrove bukve 9.

tvojimi očmi j in pustil si jih v
roki njih sovražnikov, in gospo¬
dovali so nad njimi. Tedaj so
se spreobernili, in so klicali k
tebi ; ti pa si jih z nebes uslišal,
in rešil si jih po svojim usmiljenji
velikokrat.

29. In skazoval si jim, 20 ) de
bi se vernili k tvoji postavi; oni
pa so prevzetno ravnali, in niso
poslušali tvojih zapoved, in so
se pregrešili v tvojih pravicah,
v kterih človek živi, ako jih spol-
nuje; in podajali so umikajočo
ramo, 21 ) in bili so terdovratni,
ter niso poslušali.

30. In odlašal si nad njimi ve¬
liko let, 22 ) in spričeval jim po
svojim duhu, po svojih prerokih;
pa niso poslušali, in dal si jih v
roke ljudstvam po deželah.

31. Po svojim premnogim usmi¬
ljenji pa jih nisi pokončal, in jih
nisi zapustil; ker ti si Bog usmi¬
ljenja in dobrotljiv.

32. Zdaj tedaj, ti naš Bog, ki
si velik, močen in strašen, ki za¬
vezo in usmiljenje ohranuješ, ne
obračaj svojiga obraza od vsiga
terpljenja, ki je zadevalo nas, naše
kralje, in naše kneze, in naše du¬
hovne, in naše preroke, in naše
očete, in vse tvoje ljudstvo, od
dni asirskiga kralja 23 ) do tega
dne.

33. In ti si pravičen v vsim,
kar je nad nas prišlo; ker ti si
po resnici delal, 24 ) mi pa smo
hudobno delali.

34. Naši kralji, naši knezi, naši
duhovni in naši očetje niso spol-
novali tvoje postave, in niso ma¬
rali za tvoje zapovedi, in tvoje
spričevanja, ki si jih med njimi
skazoval.

35. In v svojih kraljestvih in
per tvoji veliki dobroti, ki si jim
jo skazoval, in na prav prostorni
in debeli zemlji, ki si jo dal
vpričo njih, ti niso služili, in se
niso obernili od svojih prehudob-
nih naklepov.

36. Glej, mi sami smo zdaj
sužnji, in v deželi, ki si jo dal
našim očetam, de bi jedli njen
kruh, in kar dobriga ima, in mi
sami smo v nji sužnji.

37. In njeni rodovi se množe
kraljem, ki sijih čez nas postavil
zavoljo naših grehov, in oni go¬
spodujejo z našimi telesi, in z
našo živino po svoji volji, in v
veliki nadlogi smo.

38. Po vsim tem 25 ) tedaj mi
sami zavezo 26 ) naredimo, in jo
zapišemo, in naši poglavarji, naši
leviti in naši duhovni jo zapeča¬
tijo. 27 )

20. dajal si jim spričevanje. Glej 18. razi.

21. umikali so svoje rame bremenu, ki so jim ga hotli naložiti.

22. perzanašal si jim veliko let.

23. Teglatfalasarja, ki jih je najpred nekoliko zmed desetih rodov v sužnost
odpeljal.

24. ker si spolnoval, kar si obetal.

25. Po vsi ti nesreči, ki smo si jo s svojimi grehi nakopali.

26. zavezo vedne zvestobe do Boga. <

27. ki sklenemo in spišemo zavezo, naši spredniki pa jo podpišejo.

II. Ezdrove hnkve lO.

503

X. Poglavje.

Imena duhovnov, levitov in poglavarjev, ki so ponovljeno zavezo z Bogam za¬
pečatili. Ljudstvo se zaveže, vso postavo spolnovati, zlasti pa očitno službo
Božjo s svojimi darovi podperati.

1. Zapečatarji pa so bili: Ne-
hemija, Atersata, Hahelajev sin,
in Sedecija,

2. Saraja, Azarija, Jeremija,

3. Feshur, Amarija, Melkija,

4. Hatus, Sebenija, Meluh,

5. Harem, Merimut, Obdija,

6. Daniel, Genton, Barub,

7. Mosolam, Abija, Miamin,

8. Maazija, Belgaj, Semeja:
ti so bili duhovni.

9. Dalje leviti: Jozue, Aza-
nijev sin, Benui, zmed sinov He-
nadadovih, Kedmihel,

10. in njih bratje: Sebenija,
Odaja, Kelita, Falaja, Hanan,

11. Miha, Bohob, Hasebija,

12. Zahur, Serebija, Sabanija,

13. Odaja, Bani, Baninu.

14. Poglavarji ljudstva: Faros,
Fahatmoab, Elam, Zetu, Bani,

15. Boni, Azgad, Bebaj,

16. Adonija, Begoaj, Adin,

17. Ater, Hezekija, Azur,

18. Odaja, Hasum, Besaj,

19. Haref, Anatot, Nebaj,

20. Megfija, Mosolam, Hazir,

21. Mesizabel, Sadok, Jedua,

22. Feltija, Hanan, Anaja,

23. Osee, Hananija, Hasub,

24. Alohes, Falea, Sobek,

25. Rehum, Hasebna, Maasija,

26. Ehaja, Hanan, Anan,

27. Meluh, Haran, Baana.

28. In drugi zmed ljudstva, du¬
hovni, leviti, vratarji, in pevci,
natineji, in vsi, ki so se ločili
od ljudstev po deželah k postavi
Božji, njih žene, njih sinovi in
njih hčere,

29. vsi, ki so mogli limeti, so
obljubili za svoje brate,') tudi
boljšaki med njimi, ki so prišli
obljubit in perseč, de bodo živeli
po Božji postavi, ki jo je bil dal
Bog po Mojzesu, svojim služab¬
niku, de bodo spolnovali in ohra¬
nili vse zapovedi Gospoda, na-
šiga Boga, in njegove pravice in
njegove šege,

30. in de ne bomo dajali svo¬
jih hčer ljudstvu po deželi, in ne
jemali njih hčer svojim sinovam.

31. Tudi od ljudstev v deželi,
ako sabotni dan kupivnih reči in
kar koli za potrebo pernesd na
prodaj, ne bomo jemali od njih v
saboto in ob posvečenim dnevu.
In prosto bomo pustili sedmo leto,
in terjanje vsaciga dolga. * 2 )

32. In si bomo zapoved nare¬
dili, de bomo dajali vsako leto
tretji del šekla za potrebo hiše
našiga Boga; 3 )

t. so se pridružili v v. 1— 27 .  imenovanim.

2- vsako sedmo leto ho prosto, ter dolgov ne bomo terjali, sužnje bomo opro¬
stili, sadove bomo ubogim prepustili. Gl. 2 .  Mojz. 23, 10. 11 : 3. Mojz. 25, 10.
5. Mojz. 15, 2.

3. k službi Božji. Pred je dajal vsaki Izraelec, ki je bil čez 20 let star, pol
šekla za ves čas svojiga življenja. Gl. 2. Mojz. 30, 13 : 4. Kralj. 12, 4.

504

II. JEzdrove bukve 10. II.

33. za pokladne kruhe, za
večno 4 ) jedilno daritev, in za
večno žgavno daritev, ob sabo-
tah, ob mlajih, ob praznikih, in
za posvečeno, 5 ) in za greli, 6 ) de
se prosi za Izrael, 7 ) in za vsako
potrebo hiše našiga Boga.

34. A r adljali smo tedaj med du¬
hovni in leviti in ljudstvam za¬
stran dajanja drev, de bi se no¬
sile v hišo našiga Boga po hišah
naših očetov, ob gotovih časih,
od leta do leta, 8 ) de bi gorele
na altarji Gospoda, našiga Boga,
kakor je pisano v Mojzesovi po¬
stavi ;

35. in 9 ) de bi pernašali pervo-
rojeno svoje dežele, in pervine
vsiga sadja vsakiga drevesa, leto
na leto v hiši Gospodovi;

36. in de bi se pervine naših
sinov in naše drobnice, kakor je
pisano v postavi, in pervine naših
goved, in naših ovac v hiši na¬

šiga Boga dajale duhovnam, ki
služijo v hiši našiga Boga; 10 11 )

37. in de bi mi pernašali per¬
vine svojih jedil, in svojih pitnih
darov, in sadja vsiga drevja,
tudi tergatve in olja, duhovnam v
shrambo našiga Boga, in dese¬
tino naše zemlje levitam; oni,
leviti, bodo prejemali desetino
naših perdelkov iz vsili mest.

38. Duhoven pa, Aronov sin,
bo z leviti v levitovskih deseti¬
nah 1  ‘) del imel, in leviti bodo
deseti del svoje desetine v hiši
našiga Boga v zakladnico v hišo
zaloge dajali;

39. v zakladnico namreč bodo
sinovi Izraelovi in sinovi Levijevi
nosili pervine žita, vina in olja;
in ondi bodo posvečene posode,
in duhovni, in pevci, in vratarji,
in strežniki, in hiše svojigaBoga
ne bomo zapustili.

XI. Poglavje.

Vsaka deseta družina, ki jo zadene vadljej, mora iti prebivat v Jeruzalem,
nekoliko pa jih gre vanj prostovoljno, de so se v njem prebivavci namnožili.
Zapisnik novih prebivavcov v Jeruzalemu in po druzih mestih.

1. In poglavarji ljudstva so
prebivali v Jeruzalemu: ostalo
ljudstvo pa je vadljalo, de bi od¬
ločili deseti del, kteri bi prebi¬

val v svetim mestu Jeruzalemu?
devet delov pa po mestih.

2. In blagoslovljalo je ljud¬
stvo vse može, kteri so se pro-

4. za vsakdanjo jedilno daritev in za vsakdanjo i. t. d.

5. za svete reči, olje, kadilo i. t. d.

6. v spravno daritev za greh, v odpusanje grehov.

7 . V hebrejskim: „de se spravi Izrael z Bogam

8. Določili smo z vadljanjem, kakč naj bi družina za družino dajale derv * 8
žgavne daritve, in po kterim redu naj bi jih duhovni in leviti sprejemali.

9. naložili smo si, de bomo pernašali i. t. d.

10. Pomen te verste: de bomo zlasti pervenstvo svojih sinov in nečiste živali,
ki jih ne smemo darovati, z denarji odkupovali, in denar duhovnu v zaklad¬
nico nosili. Gl. 2. Mojz. 13, 12. 15.

11. Drugi: v Bodi pa duhoven per levitih , kadar desetino pobirajo •

II. Ezdrovc bnkve 11 . 505

stovoljiio ponudili, de bi v Jeru¬
zalemu prebivali. 1 )

3. Ti so tedaj deželini pogla¬
varji, 2 ) kteri so prebivali v Je¬
ruzalemu, in v Judovih mestih. 3 )
Prebival pa je sleherni v svoji
lastini, v svojim mestu, Izrael,
duhovni, leviti, natineji, in otroci
Salomonovih hlapcov.

4. In v Jeruzalemu so pre¬
bivali zmed sinov Judovih, 4 ) in
zmed sinov Benjaminovih; zmed
sinov Judovih: Ataja, sin Azi-
ama, simi Zaharija, sinu Ama-
rija, sinu Safatija, simi Mala-
leela; zmed 5 ) sinov Faresovih:

5. Maasija, sin Barulia, sin
Kolhoza, sin Hazija, sin Adaja,
sin Jojariba, sin Zaharija, sin
(nekigaj  Silonca.

6. Vsi ti so sinovi Faresovi,
ki so v Jeruzalemu prebivali, štiri
sto osem in šestdeset močnih mož.

7. Ti 6 ) pa so sinovi Benja¬
minovi: Selum, sin Mosolama,
sin Joeda, sin Fadaja, sin Ko-
laja, sin Masija, sin Eteela, sin
Isaja,

8. in za njim 7 ) Gebaj, Selaj,
devet sto osem in dvajset, 8 )

9. in Joel, Zehritov sin, je
bil njih sprednik, in Juda, Se-
nuatov sin, drugi čez mesto. 9 )

10. In zmed duhovnov: Idaja,
sin Joaribov, Jahin,

11. Saraja, sin Helcija, sin
Mosolama, sin Sadoka, sin Me-
rajota, sin Ahitoba, poglavar v
hiši Božji, 10 )

12. in njih bratje, ki so službo
v tempeljnu opravljali, osem sto
dva in dvajset; in Adaja, sin
Jerohama, sinFelelija, sin Amsita,
sin Zaharija, sin Feshurja, sin
Melkija,

13. in njegovi bratje, rodovinski
poglavarji, dve sto dva in štir-
deset; in Amasaj, sin Azreela,
sin Ahazita, sin Mosolamota, sin
Emerja,

14. in njih bratje, prav mo¬
gočni možje, sto osem in dvaj¬
set; in njih sprednik je bil Zabdiel,
mogočnih sin. 11 )

15. In zmed levitov: Semeja,
sin Hasuba, sin Azarikama, sin
Hasabija, sin Bonita,

16. in Sabataj in Jozabed, viši
levitov, ki sta bila čez vse zu¬
nanje dela hiše Božje;

17. in Matanija, sin Miha, sin
Zebedeja, sin Asafa, viši per
hvalni in zahvalni molitvi, in
Bekbekija, drugi 12 ) med njego¬
vimi brati, in Abda, sin Samu-
ata, sin Galala, sin Idituna;

1. Ljudstvo je dobro srečo vošilo možem, ki so se sami ponudili v Jeruzalemu
prebivati, kar jim je več stroškov prizadjalo, ko prebivanje na deželi.

2. To so oblastniki v Judeji ali v Judu, ki je zdaj bila perzijanska dežela.

3. Bolj prav po hebrejskim in po greški prestavi: ... „v Jeruzalemu. V
mestih v Judu  (v mestih po deželi) pa je prebival sleherni 11,  i. t. d.

4. so prebivali zmed sinov Judoviga rodu.

3- ki so izmed Faresovih otrok.

3- naslednji pa so sinovi Benjaminovi.

»in za njim“,  namreč za Selumam.

z mlajšimi in njih sorodniki vred.

9. Juda je bil precej za Joelam sprednik v mestu.

Saraja je bil viši oglednik tempeljnoviga poslopja.

* ■ V hebrejskim: „ Zabdiel , sin Godolimov u .  Drugi berejo: n sinHagedolimov .

3 2. Bekbekija je bil koj za Matanijem.

11. Ezdrove bukve 11. 12.

506

18. vsih levitov v svetim mestu
je bilo dve sto štiri in osemdeset.

19. In vratarji, Akub, Telmon
in njuni bratje, kteri so per vra¬
tih varovali, sto dva in sedem¬
deset.

20. In drugi iz Izraela, du¬
hovni in leviti so bili 13 ) po vsih
mestih Judovih, sleherni v svoji
lastini.

21. In natineji, ki so stanovali
v Ofelu 5  * 4 ) in Siaha in Gasfa
sta bila (glavarja)  natinejev.

22. In sprednik levitov v .Je¬
ruzalemu je bil Azi, sin Banita,
sin Hasabija, sin Matamja, sin
Miha. Zmed sinov Asafovih 15 )
so bili pevci v službi hiše Božje.

23. Kraljeva zapoved 16 ) nam¬
reč je bila nad njimi, in versta
med pevci dan na dan.

24. In Fatahija, sin Meseze-
belov, zmed sinov Žara, sina
Judoviga, je bil kralju per roči 17 )
per vsih opravilih ljudstva, 18 )

25. in za hiše po vsih njih de¬
želah. Zmed sinov Judovih so
prebivali v Karjatarbi in v nje

hčerah, 19 ) in v Dibonu in njega
hčerah, in vKabseelu in njegovih
vaseh;

26. in v Jesui, in v Moladi,
in v Betfaletu,

27. in v Hasersualu, in v Ber-
sabi, in v nje hčerah;

28. in v Šikelegu, invMohoni,
in v nje hčerah;

29. in v Remonu, in v Sarai,
in v Jerimutu,

30. v Zanoi, v Odolamu, in v
njih vaseh, v Lahisu in v nje¬
govih krajih, in v Azeki, in nje
hčerah. In prebivali so v Ber-
sabi do doline Enoma.

31. Sinovi Benjaminovi pa 20 )
od Gebe v Mehmasu, in v Ha ji,
in Betelu in njegovih hčerah:

32. v Anatotu, v Nobu, v
Ananii,

33. v Asoru, v Rami, v Ge-
taimu,

34. v Hadidu, v Seboimu, in
v Nebalatu, v Godu,

35. in v Onu, dolini umetnikov.

36. In levitov je bilo nekaj v
Judu in Benjaminu.

XII. Poglavje.

Zapisnik duhovnov in levitov, ki so bili z Zorobabelam v Judejo prišli. Rodo-
vinska versta velicih duhovnov, ki so živeli po babilonski sužnosti. Zapisnik
glavarjev duhovskih in levitovskih družin ob času veliciga duhovna, Jojakim®;
Slovesno posvečevanje jeruzalemskiga ozidja. Ljudstvo je zadovoljno z duhovni
in leviti, ker skerbno opravljajo svojo službo v tempeljnu.

13. so bili razkropljeni po vsih mestih v Judu.

14. „0/W“ je bil grič blizo tempeljna. Gl. 2. Kron. 27, 3.

15. „Asaf- 1  je bil pevec Davidov. Gl. 2. Kron. 35, 15.

16. zapoved Davidova jih je vezala. Glej spod. 12, 24.

17. Bil je tedaj pomočnik Nehemijev.

18. ljudstvo se je moglo v svojih potrebah k njemu obračati, ako je kralja
Artakserksa kaj prosilo.

19. v nje podružnih mestih in vaseh.

20. Benjaminovi otroci pa so prebivali.

11. Ezdrove bukve 12. 507

1. Ti so pa duhovni in leviti,
ki so šli gori z Zorobabelam,
Salatielovim sinam, inzJozuetam:
Saraja, Jeremija, Ezdra, ‘)

2. Amarija, Meluh, Hatus,

3. Sebenija, Reum, Merimut,

4. Ado, Genton, Abija,

5. Miamin, Madija, Belga,

6. Semeja in Jojarib, Idaja,
Selum, Amok, Helcija,

7. Idaja. Ti so bili viši med
duhovni, in njih bratje ob Jozue-
tovim času.

8. In leviti so bili: Jesua,
Benui, Kedmihel, Sarebija, Juda,
Matanija, čez petje, oni in njih
bratje;

9. in Bekbekija in Hani in
njuni bratje, slednji v svojim opra¬
vilu.

10. Jozue pa je rodil Joakima,
in Joakim je rodil Eliasiba, in
Eliasih je rodil Jojada,

11. in Jojada je rodil Jonatana,
*n Jonatan je rodil Jedoa.

12. V dneh Joakimovih pa so
bili duhovni in poglavarji družin: 2 )
Sarajeve Maraja; 3 ) Jeremijeve
Hananija;

13. Ezdrove Mosolam; Ama-
rijeve Johanan;

14. Milihove Jonatan; Sebe-
nijeve Jožef;

15. Haramove Edna; Marajo-
tove Helki;

16. Adajeve Zaharija; Gen-
tonove Mosolam;

17. Abijeve Zebri; Miaminove
in Moadijeve Felti;

18. BelgoveSamua; Semajeve
Jonatan;

19. Jojaribove Matanaj; Joda-
jeve Azi;

20. Selajeve Kelaj; Amokove
Heber;

21. Helcijeve Hasebija; Ida-
jeve Natanael.

22. Leviti in duhovni, kteri so
bili ob času Eliasiba, in Jojada,
in Johanana, in Jedoa družinski
poglavarji, so bili popisani ob
kraljevanji Darija, Perzijana. 4 )

23. Družinski poglavarji sinov
Levijevih so bili popisani v bukvah
dnevnih pergodeb celo do dni Jo¬
natana, Eliasiboviga sina.

24. Poglavarji levitov so bili:
Hasebija, Serebija in Jozue, Ked-
mihelov sin, in njih bratje v svo¬
jih verstah, de bi hvalili in ča¬
stili po naredbi Davida, moža
Božjiga, in čuli v pravim redu. 5 )

25. Matanija, in Bekbekija,
Obedija, Mosolam, Telmon, Akub
so bili varili vrat in dvoriš pred
vratmi.

26. Ti so bili ob času Joakima,
sinu Jozueta, simi Josedekoviga,
in ob času Nehemija, vojvoda, in
Ezdra, duhovna in pismarja.

Ali je bil ta uni imenitni Ezdra, pismar, ki je poznejše (1- Ezdr. 7, 1.)
s kraljevim pooblastenjem spet prišel, ni določeno. Zanj govori v. 26. 35.,
kjer se ta Ezdra tudi pismar imenuje; nasproti pa kaže visoka starost, ktero
Id bil mčgel Ezdra doseči, ker je bilo med prihodam Zorobabelovim in Nehe-
wijevirn več ko osemdeset let. — Pisavec svetiga pisma imenuje tukej nar
»nenitniši duhovne, de pridene deželski razredbi, ki je v prednjim poglavji
Popisana, tudi duhovsko.
j“- glavarji so bili naslednji duhovskih družin,
to je, Sarajeve deržine glavar je bil Maraja.
to je, Darija Nota, ki je v letu 423 pred Krist, jel vladati.

• ( le bi bili na straži v pravim redu. Gl. 1. Kron. 26, 5.

508

II. Ezdrove bnkvc 12.

27. Ob posvečevanji jeruza-
lemskiga ozidja pa so poiskali
levitov po vsih njih krajih, de bi
jih v Jeruzalem perpeljali, in de hi
posvečevanje in veselje obhajali
z zah valjenj em, in petjem, in s
cimbalami, harpami in citrami.

28. Zbrali so se pa sinovi pev-
cov s poljan okoli Jeruzalema in
iz vasi Netufatov,

29. in iz hiše Galgala, in iz
strani Gebe inAzmaveta; zakaj
pevci so si bili vasi sozidali okrog
Jeruzalema.

30. In duhovni in leviti so se
očistili, 6 ) in so očistili ljudstvo, 7 )
in vrata, in zid. 8 )

31. In rekel sim poglavarjem
Judovim na zid stopiti, 9 ) in sim
postavil dve velike versti hvali-
jočih. 10 ) In šli so * 11 ) na desno po
zidu proti gnojnim vratam.

32. In za njimi je šel Osaja,
in polovica poglavarjev Judovih,

33. in Azarija, Ezdra, in Mo-
solam, Juda, in Benjamin, in Se-
meja, in Jeremija;

34. in zmed sinov duhovnov s
trobentami: Zaliarija, sin Jona¬
tana, sin Semeja, sin Matanija,
sinMihaja, sin Zehurja, sin Asafa,

35. in njegovi bratje: 12 ) Se¬

meja, in Azareel, Malalaj, Gala-
Iaj, Maaj, Natanael, in Juda, in
Hanani s pevskim orodjem Da¬
vida, moža Božjiga; in Ezdra,
pismar, spredej pred njimi per
studenčnih vratih.

36. In šli so, unim 13 ) nasproti,
po stopnjicah Davidovigamesta 14 )
na zid nad Davidovo hišo in do
vodnih vrat proti jutru. 15 )

37. In druga versta zahvalo
prepevajočih je šla nasproti, in jez
za njo, in polovica ljudstva 16 ) je
bila po zidu in nad stolpam peči,
in do nar širjiga zidu,

38. in na Efrajmovih vratih, in
na starih vratih, in na ribjih vra¬
tih, in na stolpu Hananeelu, in
stolpu Ematu, in do ovčjih vrat;
in ustavili so se per stražnih vratih.

39. Tako ste stale dve versti
hvalijočih v hiši Božji, in jez,
in polovica mestne gosposke z
menoj,

40. in duhovni Eliakim, Ma-
asija, Miamin, Miheja, Elioenaj,
Zaliarija, Hananija s trobentami,

41. in Maasija, in Semeja, in
Eleazar, in Azi, in Johanan, in
Melkija, in Elam, in Ezer. In
glasno so peli pevci; Jezraja p a
je bil predstojnik.

6. po postavi. 3. Mojz. 15, 5: 2. Kron. 29, 34. v  ,

7. in so očistili zmed ljudstva take, ki so imeli kak postavi« madež na
seboj.

8. so očiševali mende s kropljenjem z blagoslovljeno vodo ali daritevsko kervij 0-

9. ki je bil prav širok in na verhu raven.

10. sim napravil dve trumi (procesije), ki ste šle zenica mesta, ena na desno
ena na levo, po zidu proti tempeljnu (v. 39.).

11. kar jih je bilo v eni versti ali trumi (v. 38.).

12. ,,njegovi^,  namreč Zaharijevi bratje so naslednji.

13. tistim namreč, ki so na levo šli (v. 37.).

14. sionskiga hriba, ob kterim je bil zid. #<  .

15. Bolj prav je (a versta v hebrejskim: „In šli xo spredej pred njimi . *
per studenčnih vratih, ki so bile njim nasproti, so šli po stopnjic
k mestu Davidovimu“  i. t. d.

16. polovica druziga ljudstva zunej pevskih kardel.

509

II. Ezdrove bnkve 12. 13.

42. In darovali so tisti dan
velike klavne darove, in so bili
veseli; Bog jili je bil namreč raz¬
veselil z velikim veseljem; pa tudi
njih žene in otroci so se veselili,
in veselje Jeruzalema se je deleč
slišalo.

43. Postavili so tudi tisti dan
može, duhovne in levite, čez za¬
kladne hrambe za pitne daritve, 17 )
in za pervine, in za desetine, de
so jim rekli mestni poglavarji,
jih vanje nositi s spodobno za¬
hvalo; ker Juda se je veselil nad
duhovni in leviti, ki so zraven
stali.

44. In spolnovali so, kar jim

je bilo preskerbeti za svojiga
Boga, in kar je bilo preskerbeti
za spravo; 18 ) in pevci in vratarji
(so delali)  po zapovedi Davida
in Salomona, njegoviga sina;

45. ker v dneh Davidovih in
Asafovih so bili od nekdaj spred-
niki postavljeni čez pevce, kteri
so v pesmih Bogu čast in hvalo
dajali.

46. In ves Izrael je ob času
Zorobabelovim in ob časuNehe-
mijevim pevcam in vratarjem sle¬
herni dan dele dajal, in posve¬
čevali so levitam, l9 ) in leviti so
posvečevali 70 ) Aaronovim sino-
vam.

XIII. Poglavje.

Amončani in Moabljani se odpravijo iz Jeruzalema. KoNehemija iz Jeruzalema
odide k perzijanskimu kralju, in delj časa per njem ostane, da Eliasib, veliki
duhoven, Tobiju, svojimu svaku in nar hujsimu sovražniku judovskima ljudstva,
Prostorn hram v tempeljnovim poslopji, in veliko hudiga se ta čas med ljudstvo
vtepe. Ko Nehemija spet v Jeruzalem pride, vse Tobijeve reči iz tempeljna izmeče,
in pregrešne razvade zmed ljudstva odpravlja.

1. Tisti dan pa 1 ) se je bralo
v  bukvah Mojzesovih, de je ljud¬
stvo slišalo, in našlo se je v njih
zapisano, de Amončani in Moab¬
ljani ne smejo hoditi v zbirališe
Božje vekomej ne, 5. Mojz. 23, 3.

2. zato, ker Izraelovim otro-

kam niso bili prišli naproti s kru-

ham in z vodo, in ker so Ba-

laania zoper nje najeli, de bi jih

preklinjal; naš Bog pa je pre¬
klinjanje v blagoslov spremenil.

3. Zgodilo se je pa, kadar so
postavo poslušali, so odločili vsa-
kiga ptujca od Izraela. 2 )

4. In pred tem 3 ) je bil Elia¬
sib, duhoven, kteri je bil viši
per zakladnici hiše našiga Boga,
in Tobijev sorodovinec, 4 * )

5. in mu je naredil veliko za-

! 7 - Drugi prestavljajo: „za povzdignjeno to je, za daritevne reči sploh.

‘ 8 - za očiševanje (v. 30.). Drugi prestavljajo: „ Spolnovali so zapovedi
svojiga Boga in zapovedano očiševanje “.
in dajali so posvečene (Jlogu darovane) reči, desetino levitam.

‘n leviti so dajali dcsetinsko desetino,
k Neki dan pa se je bralo v bukvah i. t. d.

odločili so vse, ki niso bili Izraelci, zlasti ptuje žene, s kterimi so otroke
mieli, z otroci vred.

' ■ še preden je bil Nehemija prišel, je bil Eliasib.

svak Tobijev, Ainončan, ki je bil že z mladiga Judam sovražnik.

510 II. Ezdrove bukve 13.

kladnico, 5 ) kamor so pred njim 6 )
darove 7 ) devali, in kadilo, in po¬
sode, in desetino žita, vina in
olja, dele levitov, in pevcov, in
vratarjev, 8 ) in pervine za duhovne.

6. Per vsim tem pa nisim bil
v Jeruzalemu; ker sim v dva in
tridesetim letu Artakserksa, ba-
bilonskigakralja, prišel k kralju. 9 )
In k koncu dni 10 ) sim kralja pro¬
sil. * 11 )

7. In prišel sim v Jeruzalem,
in sim spoznal hudo, ktero je bil
Eliasib zavoljo Tobija storil, de
mu je zakladnico napravil v pred¬
dvorih hiše Božje.

8. In zleg se mi je zdel velik,
in pometal sim posode Tobijeve
hiše iz zakladnice,

9. in sim ukazal, zakladnice
očistiti; in znesel sim spet tj e
posode Božje hiše, jedilni dar in
kadilo.

10. In zvedil sim , de levitam
niso bili dajani njih deli, in de

so leviti in pevci in ti, ki so
stregli, pobegnili, slednji v svoj

kraj;'*)

11. tedaj sim se potegnil za to
reč zoper gosposko, in sim rekel:
Zakaj smo zapustili hišo Božjo?
In zbral sim jih, 13 ) ter sim jih.
postavil na njih stopnje. 14 )

12. In ves Juda je pernesel
desetino od žita, vina in olja v
žitnice. 15 )

13. In postavili smo čez žit¬
nice Selemija, duhovna, in Sa-
doka, pisarja, in Fadaja zmed
levitov, in zraven njih Hanana,
sina Zahurja, sina Matanijeviga;
ker oni so bili zvesti spoznani,
in njim je bilo zaupano razdelje¬
vanje med njih brate.

14. Spomni se me, moj Bog,
zavoljo tega, in ne zbriši mojih
dobrih del, ki sim jih storil za
hišo svojiga Boga in za njegove
šege. 16 )

15. Tiste dni sim vidil v Judu

5. Tempeljna se je deržalo več druzih poslopij, ki so bile ali za shrambe ah
za duhovske stanovanja odločene, in v teh je Eliasib svojimu svaku Tobija
velik del pospravil, v kterim naj bi stanoval in svoje reči hranil. To je bilo
grozovitno ognušenje tempeljna Gospodovima.

6. preden je bil Tobija tje prišel.

7. to je, jedilne darila ali jestvine spravljali.

8. fevitam, pevcam in vratarjem dolžne darila.

9. Ko se je to godilo, nisim bil v Jeruzalemu; ker sim se bil na Perzijansk 0
k kralju vernil; v letu sveta 3572, pred Kristusam pa 432 let.

10. to je, čez nekaj časa. Nekteri menijo: čez eno leto; tode v enim letu hj
se razvade v desetinah ne bile mogle tako pomnožiti, kakor se v 10. versh
pripoveduje; tudi bi po enim letu iz namešanih zakonov, ki so jih mogl' se
le po Nehemijevim odhodu sklepati, ne bilo še otrok, kteri so že lahko g°'
vorili (v. 24.). Vse okolišine kažejo, de je drugi prihod Nehemijev bil P el ' ve
leta Darija Nota (zgor. 12, 22.).

11. de bi smel spet iti v Jeruzalem.

12.  Ljudstvo je vidilo, de je neverski Tobija prejemal prihodke od svetih daii 5
torej je jenjalo svoje desetine prav dajati.

13. zbral sim levite in pevce.

14. in sim jih postavil v njih službe.

15. v založne shrambe v tempeljnu. ,

16.  ko sim zidanje tempeljna pospeševal, in sveto službo Hožjo pomagal sp e
vpeljati.

511

II. Ezdrove bnkve 13.

ljudi v saboto tlačivnice tlačiti,
snope nositi, in na osle nakladati
vino, in grozdje, in smokve, in
vsakoršne bremena, in sabotni
dan v Jeruzalem nositi. In spri¬
čeval sim, 17 ) naj prodajajo ob
dnevu, kadar se sme prodajati.

16. InTirci so v njem 18 ) prebi¬
vali , kteri so ribe in vsakoršne
reči na prodaj nosili, in ob sa-
botali prodajali Judovim sinovam
v Jeruzalemu.

17. Tedaj sim kregal boljšake
v Judu in sim jim rekel: Kakošna
huda reč je to, ki jo počenjate,
in sabotni dan oskrunjate?

18. Ali niso naši očetje tako
delali, in ali ni naš Bog 19 ) po¬
slal vse te nesreče nad nas in
nad to mesto? In vi še zvišujete
serd na Izrael, ker saboti nečast
delate?

19. In ker bi mogle vrata v
Jeruzalem počivati sabotni dan, 20 )
sim rekel, de naj vrata zapro,
in sim zapovedal, de naj jih ne
odperajo do po saboti; in nekaj
svojih hlapcov sim k vratam po¬
stavil, de bi nihče ne nosil vanj
kake butare sabotni dan.

20. Tako so ostali kupci in
oni, ki so razne reči prodajali,
zunaj pred Jeruzalemain enkrat
ali dvakrat.

21. In jez sim zoper nje pri¬
čal, 21 ) in sim jim rekel: Zakaj
ostajate pred zidam? Ako še en¬
krat to storite, vas bom prijel.
In od tistiga časa niso več ho¬
dili v saboto.

22. Rekel sim tudi levitam, de
naj se očistijo, in pridejo, vrata
varovat in sabotni dan posvečevat.
Tudi za to tedaj se me spomni,
moj Bog, in pei-zanašaj mi po
obilnosti svojiga usmiljenja!

23. In tiste dni sim vidil tudi
Jude, ki so azoške, in amonske,
in moabske žene jemali.

24. In njih otroci so govorili
na pol po azoško, 22 ) in niso znali
po judovsko 23 ) govoriti, in go¬
vorili so jezik obeh ljudstev: vse
križem.

25. In kregal sim jih, in pre¬
klel, 24 ) in otepel nekaj mož zmed
njih, in sim jim izpulil lase, 25 ) in
sim jih per Bogu zarotil, naj
nikar ne dajejo svojih hčer njih
sinovam, 26 ) in naj ne jemljejo
njih hčer za svoje sinove, in sami
za se, rekoč:

26. Ali ni v ti reči grešil Sa¬
lomon, Izraelov kralj ? In vender
ni bil med mnogimi ljudstvi noben
kralj njemu enak; in ljub je bil
svojimu Bogu, in Bog ga je po¬
stavil kralja čez ves Izrael; in

t7. resnico, ter sim jim ukazal, naj i. t. d. Drugi prestavljajo: ,,/n sim jih
zarotil, de naj u  i. t. d.

18. namreč v Jeruzalemu prebivali.

19. ali ni naš Bog za to poslal vse te nesreče?

2 0. na večer, pred saboto tisti večer.

resnico; ali pa: sim jim zažugal, ali sim jih zarotil.

Otroci ptujih mater so govorili nekoliko materen jezik, nekoliko pa očetoviga.

niso znali čisto judovsko govoriti.

to je, in sim jih izobčil ali iz srenje pahnil.

Nehemija je z izobčenjem sklepal tudi telesno strahovanje, ki je bilo per
Judih sodnijska kazen. Gl. 5 . Mojz. 25 , 2 . Izpuljava las na glavi je bilo v
sramoto, in v znamnje, de so se s svojimi ženitvami ogerdili.
naj ne  dajejo svojih hčer sinovam ptujih narodov.

II. Ezdrove bnkve 13.

512

vender so ga zapeljale ptuje žene
V greh. 3. Kralj. 3, 7: 11, 1. 4.

27. Ali bomo tudi mi nepo¬
korni, in vso to veliko hudobijo
delali, de bi se pregreševali zo¬
per svojiga Boga, in ptujke za
žene jemali?

28. Zmed sinov Jojada, sinu
Eliasiba, velikiga duhovna, pa
je bil eden zet Sanabalata, 27 ) Ho-
rončana, in spodil sim ga od
sebe. 28 )

29. Pomni, Gospod, moj Bog,
njim, ki skrunijo duhovstvo, in
duhovsko in levitovsko pravico!

30. Očistil sim jih tedaj vsili
ptujk, in sim postavil redove du¬
hovnov in Ievitov, vsakteriga k
njegovi službi,

31. in k darovanju derv ob po¬
stavljenih časih, 29 ) in k pervinam j
spomni se me, moj Bog, k do-
brimu! 30 ) Amen!

27. se je oženil s hčerjo ajdovskima Sanabalata.

28. iz dežele, ki je bil nevreden, de bi altarjevo službo opravljal. Berž ko ne,
se ni hotel ločiti od svoje neverske žene.

29. po določeni versti. Glej zgor. 10, 34.

30. Nehemija si je bil sicer svest svojih dobrih namenov in djanj; vender pa
jih zročuje Bogu v poterjenje, se ne zanaša na svoje zasluženje, temuč prosi
Boga pomoči in povračila.

v

Tobyeve bukve.

Tobijeve bukve obsegajo prijetno in podučno zgodbo obeh
Tobijev, očeta in sina. Oba sta bila po asirskim kralji Salmana-
sarji (4. Kralj. 17, 6.) v sužnost v Ninive odpeljana, in sta ondi
Mojzesovi postavi zvesta ostala kakor v svoji domači deželi, in
sta svojim sovernikam, namreč njim, ki so bili z njima enake vere,
tudi na ptujim lep zgled stanovitne vere in serčne pobožnosti dajala.
Pobožni oče je bil v mnogoterim terpljenji, ki ga je zadevalo, zgled
poterpežljivosti in vdanosti v Božje naredbe. Po posebnim Božjim
razsvetljenji je Tobija spoznal pravo pot v zveličanje, ter je dajal
lepe poduke k pobožnimu življenju; tudi je po Božjim razodenji
napovedoval razdjanje mesta po imenu Ninive, vernitev Izraelcov v
njih domačijo, spreobernjenje nevernikov in prihodnje veličastvo noviga
Jeruzalema. Tobija, njegov sin, je bil zgled pokoršine in vsili čed¬
nost dobriga otroka. Po _splošni in dobro uterjeni misli katoliških
razlagavcov svetiga pisma sta oba Tobija te bukve pisala do po¬
vesti od smerti mladiga Tobija (pogl. 14, 4—17.), ktero je, berž
ko ne, kak njegov rodovinec dodjal. V kterim jeziku so bile bukve
spisane, se ne ve. Sveti Hieronim jih je iz kaldejskiga spisa, ki
se je pa zgubil, v latinsko prestavil, in iz latinskiga je naša pre¬
stava; meino te pa so bile še druge prestave. Med njimi slovi
slasti greška prestava sedemdeset tolmačev, ktero so sveti očetje
pred svetim Hieronimam rabili. De so te bukve svete bukve, spri-
Cll je ustno sveto izročilo. Naj starejši sveti očetje so jih imeli za
®°žje bukve, in vesoljni cerkveni zbor v Florencu pod papežem
Evgenijem IV. in poslednji cerkveni zbor v Tridentu jih drugim
h uk vam svetiga pisma peršteva.

n.

33

I. Poglavje.

Tobija je rojen v Neftalijevim rodu v mestu po imenu Tizbe. Od svojih mladih
nog služi Gospodu (udi med hudobnimi ljudmi. Ko odraste, vzame za ženo Ano,
in dobi od nje sinu, ki mu da ime Tobija. V asirski sužnosti zadobi Tobija
milost per kralji Salmanasarji, in skazuje svojim ubogim rojakam mnoge dobrote.
Pod kraljem Senaheribam zgubi vse svoje premoženje, pod njegovim naslednikam

pa ga spet

1. ^ff^obija je bil iz rodu in
mesta Neftalijeviga, ‘) (ktero je
v zgornjih straneh Galileje, nad
Naasonam, 1 2 ) zapotam, 3 ) ki derži
proti zahodu; in ima na levi
strani 4 ) mesto Sefet).

2. Ko je bil vjet odpeljan v
dnevih Salmanasarja, asirskiga
kralja, 5 ) tudi v sužnosti deržan,
pota pravice ni bil zapustil, 6 )

nazaj dobi.

3. tako’ de je vse, kar je pre¬
mogel, vsak dan dajal svojim
sovjetim bratam, ki so bili iz
njegoviga rodu. 7 )

4. In ako ravno je bil nar
mlajši med vsimi v Neftalijevim
rodu, vender ni delal nič otročjiga
v djanji. 8 * * )

5. In ko so vsi hodili k zla¬
tim teletam, ktere je bil Jero-

1. V grenki prestavi se imenuje mesto „Tizbe“.  Tobija je tedaj živel v kra¬
ljestvu deseterih rodov, ki so bili od Judoviga rodu odpadli, in so zlate teleti
molili; per vsim tem je bil vender le vnet častivec praviga Boga, in je bil
tudi med hudobnimi Bogu vdan in dober.

2. to je, na severni ali polnočni strani Naasona, ki je bilo mesto v Neftali¬
jevim rodu.

3. to je, na zahodnji ali večerni strani pota.

4. „in  (to mesto Tobijevo) ima na levi .strani 11 ,  to je, proti scverju. Jutrovce
rSe oberne z obličjem proti izhodu, kadar hoče lego krajev določiti.

4 ', a j ' 17 ’ 3: 9 - Ko  je Telgatfalnasar vpervič Izraelce v suz-

nost peljal, sc je bil Tobija, berž ko ne, z begam odtegnil,
b. to je, tudi v sužnosti med malikovavci ni bil zgubil vere in ljubezni do
i , postava je resnica in pravica. Na potu resnice in pravice j e
.st«, klen se Božje postave derži, in se ne da od nje odverniti. Gl.

1 1 Oj OU.

7. Kteri so pot piavice nastopili, svojiga serca na časno blago ne navezujejo*
od svoje obilnosti ubogim podelujejo, in sami revno živo.

8. Poleg greškiga je bil Tobija sirota, ker je bil se otrok očeta zgubil, in uje

gova mati Deboia ga je zredila. Se mlad je gospodarstvo prevzel, in sc J e

per tem moško obnašal.

515

Tobijevc

boam, izraelski kralj, napravil,
se je on sam ogibal drušine vsili;
3. Kralj. 12, 28.

6. hodil pa je v Jeruzalem v
tempelj Gospodov, in je tam molil
Gospoda, Izraeloviga Boga, ter
je zvesto daroval vse svoje per-
vine in svoje desetine,

7. tako de je tretje leto 9 )no-
vakam v veri 10 ) in ptujcam vso
desetino dajal.

8. Te in druge take reči je
že ko mladenček po Božji po¬
stavi delal.

9. Ko je bil pa zrastel mož,
je vzel za ženo Ano iz svojiga
rodu, in je iz nje spočel sina,
kterimu je dal svoje ime,

10. in ga je od mladosti učil,
Boga se bati in zderževati se
vsiga greha.

H. Ko je tedaj s svojo ženo
1,1  sinam v sužnost prišel v mesto
Ninive k vsimu svojimu rodu, 11 )

12. (ako ravno so vsi jedli od
jedi nevernikov), ’ 2 ) je on varoval
svojo dušo, in se ni ognusil ni¬
koli z njih jedmi.

13. In ker je iz vsiga svojiga
serca v Gospoda mislil, mu je

bnkve I.

Bog milost dal per Salmanasarji,
kralji, 13 )

14. in dal mu je oblast, hoditi,
kamor koli bi hotel, in mu je bilo
dopušeno, delati, kar koli bi hotel.

15. Hodil je tedaj k vsim, ki
so bili v sužiiosti, in jim je dajal
zveličavne opominjanja.

16. Ko je bil pa prišel vRagez,
mesto Medijanov, in je od tega,
s čimur ga je bil kralj obdaroval,
še deset talentov srebra imel; 14 )

17. in ko je vidil med veliko
trumo svojih rojakov Gabela po-
trebniga, kteri je bil njegove ro¬
dovine, mu je dal na rokopis 15 * )
omenjeno težo srebra. 10 )

18. Gez veliko časa pa, po¬
tem ko je bil kralj Salmanasar
umeri, in ko je njegov sin Se-
naherib za njim kraljeval, in je
Izraelove otroke sovražil,

19. je Tobija vsak dan hodil
k vsim svojim rojakam, ter jih je
tolažil, in slednjiinu od svojiga
premoženja delil, kolikor je mogel:

20. lačnim je dajal jesti, nage
je oblačil, mertve in ubite pa je
skerbno pokopoval. 17 )

21. Poslednjič ko seje bil kralj

9. ob koncu slednjiga tretjiga leta. Glej 5. Mojz. 14, 28. 29.

10. „novinkam v veri ci ,  to je, spreobernjenim ajdam, ki so med Judi živeli.
Ti niso imeli zemljišne lastine, in so torej mogli od milošnje živeti, ker dru-
ziga zaslužka niso lahko dobili.

|t. kteri je bil že poprej v sužnost odpeljan. Gl. 4. Kralj. 15, 29.

• od jedi, ktere so bile Judam v postavi prepovedane, na pril. svinjina i. t. d.
01. 3. Mojz. 11.

14  »reške prestave je kraljev dvor z živežem previdoval.

4. to je, okoli petnajst tavžent tolarjev.

na dolžno pismo, vender pa brez obrest. Poleg grešklga Gabel ni rabil
te h denarjev, temuč jih je zapečatene hranil. Pogl. 9, 5. v greskim.

. to je, omenjeni znesek. Beseda „te%a“  je odtod, ker so stare čase srebro
*n zlato odtehtovali, ne pa kovaniga odštevali.

• Velika sramota je bila, trupla hudodclnikov nepokopane pušati; ker si
Jutrovec v veliko nesrečo šteje, ako bi bilo njegovo truplo zverinam prepu-
»cno (Jer. 8, 2: 22, 19.); zato je bilo pokopovanie takih merličev posebno
delo ljubezni.

33 *

516

Tobijeve bnkve i. 2 .

Senaherib vernil, ter je iz Judeje
bežal pred šibo, s ktero je bil
Bog njega 18 ) zavoljo njegoviga
preklinjanja udaril, inkojeserdit
veliko Izraelovih otrok pomoril,
je Tobija njih trupla pokopoval.
4. Kralj. 19, 35. Sir. 48, 24 : 2. Mak.
8, 19.

22. Ko je bilo pa to kralju po¬
vedano, je ukazal ga umoriti, in
je vse njegovo premoženje vzel. 19 )

23. Tobija pa je s svojim si-
narn in z ženo zbežal, in se je
zbosan 20 ) p e ikri valj ker njih ve¬
liko ga je rado imelo.

24. Čez pet in štirdeset dni pa
so kralja njegovi lastni sinovi
umorili, 4. Kralj. 19, 37: 2. Kron.
32, 21. Iz. 37, 38.

25. in Tobija se je vernil na
svoj dom, in vse njegovo pre¬
moženje mu je bilo povernjeno.

M. Poglavje.

Tobija povabi ubozih rojakov na gostijo, in po noči pokopuje ubite Izraelce.
Ko se ves spehan k steni svoje hiše uleže, mu iz lastovčniga gnjezda gorko
blato v oči' pade, in oslepi. Tobija poterpežljivo prenaša svojo slepoto, in ohrani
svoje zaupanje v Boga, desiravno ga njegovi prijatli zavoljo tega zasmehujejo.

Ana pernese kozliča k hiši, Tobija pa

ukaže, ga

1. Po tem pa, ko je bil praznik
Gospodov, ‘) in je bilo dobro ko¬
silo napravljeno v hiši Tobijevi, 2 )

2. je rekel svojimu sinu: Poj¬
di, in perpelji nektere iz našiga
rodu, ki se Boga boje, 3 ) de se
bodo z nami gostili. 4 )

[, de bi kje ne bil ukraden, torej
nazaj dati.

3. In ko je bil šel, in se vernil>
mu je povedal, de nekdo zmed
izraelskih otro’k zadavljen leži na
cesti. In berž je skočil s svojiga
mesta, 5 ) ter je kosilo popustil, in
je teš prišel k merliču,

4. in ga je vzel, in skrivši

to  j e ) njegovo vojskino trumo.

J. lobija j'e svoje ko hudodelnike umorjene rojake pokopoval, in se zavoljo

TiOihal- *? n . lere , P ? r kra, j‘’ zaka J P° misli svetiga Ambroža bi si bil
lobija v greh stel, ako bi bil dolžnost ljubezni iz strahu pred smertjo opušal;

mertvimi skazoval. 1 " 101  ** Cen ° P ' aČil ° SVoji * a  smiljenja, ki ga je nad

2 °celo J nič "sTjigam "mel "k®"’ prazen i i ,er svo i ih  prijatlih se je skrival, ter

J. Poleg greskiga Jnnko.it ni praznik«.

pravimi "ode ner tem ^" seno ’ d< : si  P° svojim premoženji boljši obed pej"
nosti v nemar ne pušajmo! n,k0il  ker " anske treznosti > zmernosti in P oboZ '
?* Z  £^ , “ : .?. reww  bogaboječe«.

(5  JVIoiz. 0 1 (i° 11 S" 0 ?, 1 ’ kar  J® . bil ° P° Mojzesovi postavi zapovedano
’ vsa j e a : j,] k ® mi  kristjani k svoji mizi ubozih ne vabimo, j"”

vsakdanjika Suh7ne T* ^ mo ’. ter  foskerbimo,  de bodo siromaki, ki »
Glejl!ukl412  "3. morejo  persluziti, vsaj s potrebnim živežem previden!.

5 ‘-f? V ? -P f a 8pJII ,‘ 8aa ^ > *f z iša. Jutrovci per mizi na svojih počivalih ali bla¬
zinah bolj slone ali leze, kakor pa  sede.

Robijeve bukve 2.

517

nesel v svojo hišo, de bi ga po
solnčnim zahodu varno 6 ) pokopal.

5. In ko je bil merliča skril,
je jedel svoj kruh v žalosti in
trepetu,

6. in se je spomnil tiste be¬
sede, ki jo je Gospod po pre¬
roku Amozu govoril: Vaši praz¬
nični dnevi se bodo v jok in žalost
premenili. 7 ) Amoz 8, 10.

7. In ko je bilo solnce za goro
šlo, je šel in ga je pokopal.

8. Vsi njegovi prijatli pa so
ga svarili, 8 ) rekoč: Že je bilo za¬
povedano zavoljo te reči te umo¬
riti, in komej si smertnimu po¬
velju ubežal, in spet mertve po-
kopuješ.

9. Tobija pa, ki se je bolj
bal Boga kakor kralja, 9 ) je trupla
umorjenih pobiral, in jih v svoji
hiši skrival, in o polnoči poko-
poval. Zgor. 1, 21.

10. Pergodilo se je pa, de je
nekiga dne od pokopovanja tru¬
den na svoj dom prišel, in ko se
je k steni 10 ) ulegel in zaspal,

11. mu je v spanji iz lastovčniga
gnjezda gorko blato padlo v oči,
in je oslepel. 11 )

12. To skušnjo pa je Gospod
zato pustil nad njega priti, de bi
se dajal naslednikam zgled nje¬
gove poterpežljivosti, kakor tudi
svetiga Joba.

13. Zakaj ker se je od svoje
mladosti vselej Boga bal, in je
njegove zapovedi spolnoval, se ni
zoper Boga pertožil, de je nad¬
loga slepote nadinj prišla, 12 )

14. temuč je nepremakljiv ostal
v Božjim strahu, in je Boga hvalil
vse dni svojiga življenja. 13 )

15. Zakaj kakor so svetiga
Joba kralji 14 ) zasramovali, tako
so njegovi sorodniki in znanci

6. to je, natihama, de bi ga.  kdo ne zapazil.

7. Prerok govori tukej od razdjanja kraljestva Izraeloviga. Amoz je prerokoval
ob kraljevanji Ozija, kralja Judoviga, in .Jeroboama, kralja Izraeloviga, kakih
80 let pred to prigodbo, ki se tukej v misel jemlje. Tobija je torej pridno
bral sveto pismo, in se je olj primerjeni priložnosti z njim tolažil in v dobrim
poterdoval.

8. so ga grajali, ter so mu očitali.

9. Ako bi se bil Tobija ljudi bal, bi se bil gotovo njih poveljem podvergel;
ker je pa prava pobožnost v njegovim sercu kraljevala, ga nobena prepoved
ni mogla uderžati, de bi ne bil svojim rojakam tega skazoval, kar jim je bil
po svoji ljubezni dolžan. Tedaj je vse na tem, kakošen duh nas vodi.

10. svoje hiše. Bil je pretruden, de bi se bil poprej po Mojzesovi postavi mogel
očistiti, preden je v hišo stopil; ker tedaj neočišen ni smel v hišo k svojim,
torej je zunej pod steno obležal in zaspal.

11. Nam pač ne gre preiskovati, kako se je to zgodilo; za našo vero je dosti,
de sveto pismo to spričuje. Memo tega pa ajdovski naravoznanec Plini sam
Pravi, de ima lastovčjek lastnost izsušiti in žgati, in de zavoljo tega mlade
lastovice dostikrat same oslepe. To blato je Tobiju, berž ko ne, še preden
je spal, v oči padlo. Tako greško sveto pismo tudi naravnost pove.

‘2. Oslepel je, pravi sveti Ambrož, pa se ni pertožil, de bi bil rekel: Ali je to
Plačilo za vse moje dobrodelno prizadevanje? Bolj ga je to bolelo, de m
mogel svojih milostnih'del opravljati, kakor pa to, de je zgubil luč svojih oci.

»3. Boga je hvalil, de mu je tolikanj pobožne misli dal in ohranil; ker njegovo
Pobožno življenje mu je bil obiln vir tolažbe in zveličanja.

14. to so trije prijatli Jobovi, ki so bili arabljauski pastirski knezi ali poglavarji.
Job. 2, 11.

518

Tobjjeve bukve 2. 3.

njega življenje zasmehovali, re¬
koč:

16. Kje je tvoje upanje, za¬
voljo kteriga si milošnjo dajal in
mertve pokopoval? 15 )

17. Tobija pa jih je svaril, re¬
koč: Nikar tako ne govorite!

18. Zakaj otroci svetnikov
smo, 16 ) in čakamo tistiga življe¬
nja, ki ga bo Bog njim dal, ki
mu svoje vere nikoli ne umak¬
nejo. 17 )

19. Ana pa, njegova žena, je
vsak dan hodila k tkavskimu delu,
in je pernašala živeža, kolikor ga
je z delam svojih rok mogla per-
dobiti. 18 )

20. Pergodilo se je tedaj, de
je kozliča dobila in domu per-
nesla.

21. Ko ga je pa nje mož sli¬
šal meketati, je rekel: Glejte, de
bi kje ne bil ukraden! Dajte ga
njegovima gospodarju nazaj; ker
kaj ukradeniga ne smemo ne jesti,
ne se dotakniti. 19 ) 5. Mojz. 22, 1.

22. Na to je njegova žena ser-
dita odgovorila: Očitno je tvoje
upanje prazno, in tvoje milošnje
so se zdaj skazale. 20 ) Job. 2, 9.

23. In s temi in z drugimi ta¬
kimi besedami mu je očitala.

III. Poglavje.

Slepi Tobija prosi Boga, de naj ga k sebi vzame. Sara, Raguelova hči, po-
krega deklo zavoljo nekiga zadolženja, dekla pa se razserdi, in jo zmerja z
morivko sedmerih mož, ki jih je bil hudobni duh pomoril, slednjiga pervo noc
po poroki. Sara prosi Boga, de naj jo reši take in tolike sramote, ali pa naj
jo k sebi vzame. Bog usliši obeh molitev, ter pošlje angelja Rafaela, jim 3

pomagat.

1. Tedaj je Tobija zdihnil, in 2. in je rekel: Pravičen si 5
je začel moliti s solzami, Gospod, in vse tvoje sodbe so

15. Kje je tvoje časno plačilo, ki si ga za svoje dobre dela perčakoval?

16. to je, očakov, Abrahama, Izaka in Jakopa smo, ki so druziga, bolje 1 # 8,
življenja upali. Hebr. 11, 9. 10.

17. to je, ki mu nikoli neverni in nezvesti ne postanejo. Storjeni grehi na« 1
upanja v večno zveličanje ne vzamejo, ako nad njimi resnično in pravo P°'
koro delamo. To nam »pričuje zgled Davidov in družili pravih, pobožnih SP°'
komikov.

18. Tobija je bil po svoji radodarnosti (v. 22.) obožal, in verh tega še slej*
je bil nezmožen, si kaj prislužiti; zato je mogla njegova žena toliko
delati in za preživitek skerbeti.

19. Poleg greškiga je žena rekla, de je kozliča na plačilo poverhu dobila.
Tobija ni verjel, in je zatorej ukazal, ga nazaj dati. Tobija je mogel men
kak vzrok imeti, de se na ženo ni zanesel; sicer bi bila ta sumljivost P ie

grešna. ... • « Ti

20. Drugi prestavljajo: „in vidi se, kaj de tvoje milošnje 'pomagajo  •

si mislil, de si boš s svojo milošnjo srečo pridobil; zdaj se pa vidi, de J
bilo vse tvoje upanje prazno.

Tobijeve

pravične, in vse tvoje pota 1 ) so
milost in resnica 2 ) in pravica. 3 )

3. In zdaj, Gospod, spomni
se me, in ne mašuj se nad mo¬
jimi grehi, in ne spominjaj se moje
in mojih staršev hudobije.

4. Ker nismo bili pokorni tvo¬
jim zapovedim, zato smo izdani
v rop, in v sužnost, in v smert,
in v pregovor, in v zasmehova¬
nje vsim Ijudstvam, med ktere si
nas razkropil. 5. Mojz. 28, 13.

5. In zdaj, Gospod, velike so
tvoje sodbe, ker nismo po tvojih
zapovedih ravnali, in nismo od-
kritoserčno hodili pred teboj.

6. In zdaj, Gospod, stori z
menoj po svoji volji, in zapovej,
de bo moja duša v miru spre¬
jeta; ker meni je boljši umreti,
kakor živeti. 4 )

7. Pergodilo se je pa ravno
tisti dan, de je Sara, Raguelova
kči v Ragezu, 5 * ) medijanskim me-

bukve 8. 519

stu, tudi očitanje slišala od ene
zmed dekel svojiga očeta;

8. ker je bila sedem možem
dana, in jih je hud duh z imenani
A srn o dej ''J umoril, kakor hitro so
bili k nji prišli.

9. Ko je tedaj to deklo za¬
voljo nekiga njeniga pregrešenja
pokregala, ji je le ta odgovorila,
rekoč: O de bi nikoli ne sina, ne
hčere ne vidili od tebe na zemlji,
ubijavka svojih mož!

10. Hočeš mar tudi mene umo¬
riti, kakor si že sedem mož umo¬
rila? Na te besede je šla v zgornji
hram svoje hiše, in tri dni in tri
noči ni ne jedla, ne pila;

11. temuč je v molitvi ostala,
in s solzami Boga prosila, de bi
jo rešil te sramote. 7 * * * )

12. Pergodilo se je pa tretji
dan, ko je molitev dokončala, in
Gospoda hvalila,

13. je rekla: Češeno bodi tvoje

1- „vse tvoje pota 11 ,  to je, vse tvoje nareclbe.

2. so milostljiva, dobrotljiva, resnična, prava skerb za našo srečo.

3. tvoje naredbe so pravične.

4. Tako 'so svetniki večkrat prosili (Job. 7, 15: 3. Kralj. 4: 2. Kor. 1, 8.),
pa so prosili le z Božjo voljo zedinjeni. Tudi Tobija je želel umreti, de bi
večni mir in pokoj v boljšim življenji najdel, pa se je tudi v tem popoluama
v voljo Božjo vdal.

5. ali v Ekbatanah (primeri spod. 7, 1. in 9, 3.), ki se jim je tudi Ragez rejvi o;
tedaj je bil ta Ragez drugi od zgornjiga Rageza (1, 16: 5, 8.), kjer je
Gabel stanoval.

6. to je, pokončavec. De je Bog hudim duhovam včasih dopustil, ljudem ško¬

dovati, je nauk svetiga pisma sploh in zlasti stare zaveze (Job. pogl. 1. 2.).
Zakaj pa je Bog to v posebnih prigodkih dopustil, tega ne moremo vselej
razumeti. Zakaj je Bog liudimu duhu, pokončavcu po imenu, dopustil, sedem
mož Sarinih pervo noč po ženitvi umoriti, se lahko iz pogl. 6, 17. razvidi.
Satan je imel oblast čez nečistnike, ki so se z živinsko, grešno poželjivostjo

pobožni, deviški Sari bližali, in Bog je dopolnil po Asmodeji tisto sodbo,

o ktero se večkrat (1. Mojz. 38, 6—11.) nad takimi živinskimi razuzdanci

mašuje. Do pobožno. Sare pa hudi duli ni imel nobene oblasti, in ona  J e

perhranjena možu, ki je je bil bolj vreden.

Sara ne prosi Boga, de naj jo reši dekliniga očitanja, ki ga je poterpez-
ijivo prenašala, temuč te sramote, de bi sploh za ubijavko svojih moz veljala,
in nerodovitna ostala.

520

Tobijeve bukve 3. 4.

ime, Bog naših očakov, kteri,
potem ko se razserdiš, milost
skazuješ, in ob času nadloge
grehe odpušaš tem, kteri v te
kličejo.

14. K tebi, Gospod, obračam
svoje obličje, k tebi povzdigujem
svoje oči.

15. Prosim, Gospod, de me
rešiš iz zaderg tega očitanja, ali
de me vsaj vzameš s tega sveta.

16. Ti veš, Gospod, de nisim
nikoli moža poželela, in de sim
svojo dušo čisto ohranila vse po-
željivosti.

17. Nikoli se nisim med igrav-
ce 8 ) mešala, in s takimi, ki lahko-
voljno žive, se nisim pečala.

18. Moža vzeti pa sim pervo-
lila v tvojim strahu, ne iz svoje
poželjivosti.

19. In ali jez nisim bila njih
vredna, ali morebiti oni mene niso
bili vredni; ker si me morebiti
kakimu drugimu možu perhranil.

20. Zakaj tvoj sklep ni v člo¬
vekovi oblasti. 9 )

21. To pa slednji za gotovo
ima, kdor tebe časti, de bo nje¬
govo življenje kronano, ako je
bilo doskušeno; de bo rešen, ako
je bil v brhkosti; in de bo za-
mogel tvojo milost doseči, ako
je bil pokorjen.

22. Saj se ne veseliš našiga
pogubljenja; ker za hudim vre-
menam tiho narediš, in za jokam
in plakanjem z veseljem napolniš.

23. Tvoje ime, Bog Izraelov,
bodi češeno vekomaj!

24. Tisti čas je bila obeh mo¬
litev uslišana pred častitljivim
obličjem nar vikšiga Boga;

25. in angelj Gospodov, sveti
Rafael, 10 ) je 5 bil poslan, de bi
oba ozdravil, * 11 ) ker so ob enim
času njune molitve pred obličje
Gospodovo prišle.

IV. Poglavje.

Tobija si misli, de ga bo Bog kmalo k sebi vzel; torej pokliče k sebi svojiga
gina, ter mu daje veliko lepili naukov, in mu naznani, de je že davno Gabelu
posodil denarjev na dolžno pismo; naj tedaj skerbi, de posojene denarje za dolžno

pismo nazaj dobi.

1. Ker je tedaj Tobija menil, de bi utegnil umreti, je poklical
de je njegova molitev uslišana, k sebi svojiga sina Tobija,

8. med plesavce, nespodobne smešnike, noroglavce, ki si z grešnim razvese¬
ljevanjem kratek čas delajo. Sara je v tem lep zgled tudi keršanskim dekle -
tam; o de bi jo posnemaleI

9. to je, Božjih sklepov ne more noben človek zvediti in razumeti.

10. „ Rafael “ se pravi: zdravnik, ali zdravilna moč Božja.

11. je bil poslan obema pomagat. Svete angelje Bog pošilja ljudem v prid ll )
v zveličanje; in kakor so v človeški družbi mnogotere službe, takč so tudi
svetim angeljem od Boga mnogotere opravila odločene (Ps. 90, 11.). je
vender človek, zakliče sveti Bernard, de se ga Bog takš spominja?^ P a ’
o Bog! ti ne zapoveduješ le samo svojim angeljem, zanj skerbeti, temuc nlU
tudi pošiljaš svojiga edinorojeniga Sina, in tudi svojiga svetiga Duha, in ' nU
še celo obetaš, de mu boš dal, gledati tvoje obličje.

Tobijeve

2. in mu je rekel: Moj sin,
poslušaj besede mojih ust, in
vtisni jih terdno v svoje serce.

3. Kadar bo Bog mojo dušo
vzel, pokoplji moje telo; in spoštuj
svojo mater vse dni njeniga živ¬
ljenja; 2. Mojz. 20, 12. Sir. 7, 29.

4. zakaj spominjati se moraš,
kakošne in kolikošne nevarnosti
je zavoljo tebe terpela v svojim
telesu.

5. Kadar bo pa tudi ona čas
svojiga življenja dopolnila, jo po¬
koplji zraven mene.

6. Vse dni svojiga življenja
imej Boga v spominu; in varuj
se, de kdaj v greh ne pervoliš,
in de v nemar ne pušaš zapoved
Gospoda, našiga Boga.

7. Od svojiga premoženja da¬
jaj milošnjo, in svojiga obraza
ne obračaj od nobeniga siromaka;
tako namreč se bo zgodilo, de
tudi Gospod od tebe ne bo obernil
svojiga obličja. Sir. 3, 9. Prid. 4,
1: 14, 13. Luk. 14, 13.

8. Kakor premoreš, tako bodi
usmiljen, sir. 35 , 12 .

9. Ako imaš veliko, obilno
dajaj; če imaš malo, si perza-
devaj, tudi malo rad podeliti.

bnkve 4. 521

10. Zakaj dobro plačilo si na¬
biraš za dan potrebe; 1 )

11. ker milošnja reši vsiga
greha in smerti, 2 ) in ne pusti
duši priti v temo. 3 ) si,-. 29, 13.

12. Milošnja dela veliko za¬
upanje pred nar višini Bogam
vsim, kteri jo dajejo.

13. Varuj se, moj sin, vse ne¬
čistosti, in zraven svoje žene ni¬
koli pregrehe ne poznaj! 4 ) 1. Tes.
4, 3.

14. Napuhu ne pusti gospodo¬
vati ne v svojih mislih, ne v svo¬
jih besedah; zakaj v njem se je
vsa spačenost začela. 5 ) l . Mojz. 3,5.

15. Kdor ti kaj dela, mu berž
daj plačilo, in plačilo tvojiga na¬
jemnika naj nikdar per tebi ne
zastaja. 3.Mojz. 19,13:5.Mojz.24,14.

16. Kar nočeš, de bi kdo drugi
tebi storil, glej, de ti nikdar dru-
giniu ne storiš. Mat. 7, 12. Luk.
6, 31.

17. Z lačnimi in potrebnimi jej
svoj kruh, in s svojimi oblačili
nage oblači. Luk. 14,13.

18. Deni svoj kruh in svoje
vino na pokopališe pravičniga;
ne jej in ne pi pa od tega z greš¬
niki. 6 * * )

1. to je, za dan svoje smerti, kadar boš sam usmiljenja od Boga potreboval.
Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli! Mat. 5, 7.

2. Milošnja, z dobrim namenam deljena, nam zadobiva pomnoženje gnade Božje,
notranjo žalost nad našimi grehi, pravo spreobernjenje in spokorjenje; v tem
ozeru te reši milošnja vsiga greha in večne smerti.

3- v temo uma in serca, ki se per nespokorniin grešniku tukaj začne, tam v
peklu pa potem večno terpi. Mat. 25, 30: 2. Petr. 2, 17. Jud. 13.

4. Allioli prestavi: „zadovoli se s svojo »eno, in sicer nikoli ne daj kaj
pregrešniga po sebi slišati 11 .  Drugi: „?'« per svoji %eni se nikdar z
drugo pregrešno ne pečaj 11 .  Še drugi: Jn zunaj svoje »ene si nikdar
ne dovoli, kar bi tvoja vest za pregreho obsodila“.

5 - Angelji, kakor tudi naši pervi starši so po napuhu padli. Gl. Sir. 10, 14.

6- Ako pravični umerje, mu napravi pogrebšino na njegovim pokopališu, ter

daj siromakam jesti; vražnih in malikovavskih pojedin nevernikov pa se nikdar

ne vdeležuj.

Tobijeve bukve 4. •».

522

19. Iši vselej sveta per modrim.

20. Vsak čas hvali Boga, in
prosi ga, de tvoje pota vodi, in
de vsi tvoji sklepi v njem osta-
nejo. 7 j

21. Naznanim ti tudi, moj sin,
de sim deset talentov srebra, ko
si ti še otročiček bil, posodil Ga-
belu vRagezu, medijanskim mestu,
in njegovo dolžno pismo imam
per sebi j 8 )

22. zatorej skerbi, kako do
njega prideš, in prejmeš od njega
zgorej omenjeno težo srebra, in
mu nazaj daš njegovo dolžno
pismo.

23. Nikar se ne boj, moj sin!
revno sicer živimo, pa veliko do-
briga bomo imeli, ako se bomo
Boga bali, in se vsiga greha
ogibali, in dobro delali. Rimlj. 8, 17.

V. Poglavje.

Mladi Tobija obljubi svojimu očetu, de mu bo v vsili rečeh pokoren, reče pa,
kako bom denarje izterjal, ker Gabela ne poznam, in tudi na Medijansko ne
znam. Oče mu odgovori, de naj si spremljavca poiše. Tobija najde zali ga
mladenča. Oba se na pot podasta. Mati se joka po sinu, oče pajoulolaži.

1. Na to je Tobija svojimu
očetu odgovoril, in je rekel: Oče,
vse bom storil, kar koli si mi
zapovedal.

2. Kako pa de bi te denarje
izterjal, ne vem. On mene ne
pozna, in jez ne poznam njega;
kakošno znamnje mu bom dal? * 1 )
Pa tudi za pot, po kteri se tje
bodi, nikoli nisim vedil.

3. Na to mu je njegov oče
odgovoril, in je rekel: Saj imam
še njegov rokopis per sebi; ko
mu ga boš pokazal, ti bo berž
vernik

4. Zdaj pa pojdi, in poiši si
zvestiga človeka, kteri pojde s
teboj za svoje plačilo, de jih

7. to je, de so tvoji sklepi le v njem
in se torej tudi lc po njem dobro izi

8. „dolino pismo",  prav po besedi:

1. kakošno spričevanje mu bom dal, d

2. Jutrovci svoje dolgo oblačilo s pasai
Rafael je bil ko posel, perpravljen, z

3. Rafael je bil tedaj zmed služabnih
ličanje pošiljal. Permeri Hebr. 1, 14 .

(denarjeJ  nazaj dobiš, dokler
še živim.

5. Tedaj je Tobija šel, in je
najdel zaliga mladenča stati pre-
pasaniga in kakor na pot per-
pravljeniga. 2 3 )

6. In ni vedil, de je angelj
Božji, ter ga je pozdravil in rekel:
Od kod si, dobri mladeneč?

7. O 11  pa je odgovoril: Zmed
sinov Izraelovih. 3 ) I 11  Tobija m®
je rekel: Ali veš pot, ki derži v
medijansko deželo ?

8. O 11  pa mu je odgovoril 1
Vem, in po vsili potih tje
večkrat hodil, in sim ostajal p el
Gabelu, našim bratu, ki p r . e '
biva v Ragezu, v medijansko^

storjeni, le po njegovi volji skle<U eI11 ’
dejo.

„njegov rokopis 11 .
e mi bo verjel? . .

n spodrecajo, kadar se na pot napravljaj 0,
a gotovo plačilo se na pot podati,
duhov, ki jih je Bog Izraelcam v ž' e

Tobijeve bukve 5. 523

mestu, ktero stoji na gori Ekba-
tanah. 4 5 )

9. Tobija mu je pa rekel:
Prosim, počakaj me, de vse to
svojimu očetu povem.

10. Tedaj je šel Tobija noter,
in je povedal vse to svojimu očetu.
Oče se je temu začudil, in je
prosil, de naj pride k njemu.

11. On je tedaj noter šel, ga
je pozdravil, in je rekel: Veselje
ti bodi vselej!

12. In Tobija je rekel: Ka-
košno veselje mi bo, ker v temi
sedim, in svitlobe neba ne vidim? 6 )

13. Mladeneč pa mu je rekel:
Serčen bodi, prav blizo je, de
te bo Bog ozdravil.

14. Tobija mu je tedaj rekel:
Boš li zamogel perpeljati mojiga
sina do Gabela v Ragez, medi-
jansko mesto? In ko nazaj pri¬
deš, ti bom dal tvoje plačilo.

15. In angeljmuje rekel: Jez

ga bom peljal, in spet nazaj per-
peljal k tebi.

16. In Tobija mu je odgovoril:
Pi ■osim te, povej mi, iz ktere
hiše, 6 ) ali iz kteriga rodu si ti?

17. Angelj Rafael pa mu je
rekel: Ali išeš rodii najemniko-
viga, ali najemnika samiga, kteri
naj s tvojim sinam gre? 7 )

18. De ti pa kje skerbi ne de¬
lam: Jez sim Azarija, sin veli-
kiga Ananija. 8 )

19. In Tobija je odgovoril: Ti
si iz imenitniga rodu; 9 * ) pa pro¬
sim , ne bodi hud,  de sim hotel
vediti tvoj rod.

20. Angelj pa mu je odgovoril:
Jez bom tvojiga sina zdraviga
tj e peljal in ti zdraviga nazaj
perpeljal.

21. In Tobija je odgovoril, re¬
koč : Srečno hodita, Bog bodi na
vajniin potu, in njegov angelj naj
vaji spremlja!

4. v Ekbatane u  so bile veliko in močno obterjeno mesto na Medijanskim
(Judit. 1,1.). Od njih so mende gorje, kjer je Ragez stal, svoje ime v Ekba-
tane a  dobile.

5. Tobija je čutil svojo nesrečo, pa zavoljo tega ni bil nevoljin, ampak vdan
(zgor. 2, 13. 14.). Bog ne terja od nas, de bi bili neobčutljivi v nadlogi,
temuč le, de smo vdani v njegovo voljo.

6. povej mi, iz ktere rodovine si?

7. Ali ti je več za rod, kakor za osebno perpravnost vodnika, kteri naj bi šel
s tvojim sinam? Vender pa angelj, kakor se iz naslednjiga vidi, vprašanja
Tobijeviga ni nespametniga spoznal. Saj se je mogel prepričati zastran pošte¬
nosti tistiga, kteri bo spremljal njegoviga sina.

„ Azarija"  se pravi n Božja pomoč cl , „Ananija u  pa »Božje usmiljenje 11 .

Pomen je tedaj tale: Jez sim od neskončno usmiljeniga Boga tebi poslani

pomočnik. Angelj Rafael je tedaj resnico govoril, tode perkrito, de ni Tobija
prestrašil. Sveti Avguštin pravi: „Ako bi bil tisti, ki se je Tobiju v podobi
mladenča perkazal, rekel: Jez sim Rafael; bi bil vse s stermenjem napolnil,
in bi ne bil mogel službe opraviti, ki mu jo je bil Bog naročil. Ker si je
tedaj Tobija s svojo miloserčno ljubeznijo zaslužil, de bi njegov sin angelja
za spremljevavca irttel, on sam pa ozdravljen bil, se mu je angelj mogel
perkriti“.

De se je sin imenitne judovske rodovine za spremljevavca dal najeli, se
'fobiju ni čudno zdelo, ker je dobro vedil, de so v sužnosti tudi naj bogatejši
111  naj imenitniši družine nanaglaina obožale.

Tobijeve bukve 5. 0.

524

22. Potem ko je bilo vse per-
pravljeno, kar je bilo treba na
pot vzeti, se je Tobija per svo¬
jim očetu in per svoji materi po¬
slovil, in oba sta skupej šla.

23. Ko sta bila odšla, je jela
njegova mati jokati, rekoč: Najne
starosti palico 10 ) si vzel in od
naju poslal! Spod. 10, 4.

24. O de bi teh denarjev ni¬
koli ne bilo, po ktere si ga po¬
slal!

25. Saj sva bila zadovoljna per
svojim uboštvu, in sva to za

bogastvo imela, de sva vidila
svojiga sina.

26. In Tobija ji je rekel: Ni¬
kar se ne jokaj; najin sin bo
zdrav tje prišel, in se bo zdrav
k nama vernil, in tvoje oči ga
bodo vidile.

27. Jez namreč verujem, de
ga dober angelj Božji spremlja,
in vse dobro obrača, kar se z
njim godi, tako de se bo z ve¬
seljem k nama vernil.

28. Na te besede je njegova
mati jenjala jokati, in je molčala.

VI. Poglavje.

Ko si Tobija noge umiva, ga hoče silno velika riba požreti. Po angeljevim po¬
velji jo Tobija na suho potegne, jo iztrebi, shrani žele, ki je dobro mazilo za
oči, serce in jetra za kadilo, s kterim se hudobni duhovi preženi. Angelj opo¬

minja Tobija, naj Saro, Raguelovo hcei
dela, in hudi duh mu

1. Tobija pa se je na pot
podal, in pes je šel za njim; * 1 )
in ostal je v pervim prenočišu
per reki Tigridi.

2. In je ven šel, de bi si
noge umil; 2 ) in glej, silno velika
riba 3 ) je prišla, de bi ga po-
žerla.

3. Tobija se je ustrašil, in
je na ves glas zavpil, rekoč:
Gospod, nadme gre!

4. In angelj mu je rekel: Primi

, za ženo vzame, ter ga uci, kaki naj
ne bo mogel škodvati.

jo za žabre, 4 ) in potegni jo k
sebi. Ko je to storil, jo je po¬
tegnil na suho, in jela je trepe¬
tati pred njegovimi nogami.

5. Tedaj mu je angelj rekel s
Iztrebi to ribo, in si ohrani njeno
serce, in želč, in jetra; ker te
reči se potrebujejo s pridam v
ozdravljanje.

6. Ko je to storil, je njeno
meso spekel, ter sta ga seboj
vzela na pot; drugo sta osolil®:

10. podporo, pomoč v najni starosti.

1. V svetim pismu ni nič taciga, kar bi bilo odveč in celo nekoristno,

tudi to ne, de se tukej tudi pes v misel vzame; ker je ravno ta p es  ’
kteri je pred Tobijem domu pertekel, in je skcrbnim staršem v veliko vescj e
njegovo vernitev naznanil. Glej spod. 11, 9.

2. Preden popotni Jutrovci v prenočišu jedo, si noge umijejo, ter si jih P ia U
in potu osnažijo, ki v vročih deželah močno teži.

3. me v nde je bila silno velika suka, kakoršne se v reki Tigridi najdejo.,

4. „Žabre u  ali dušnice v ribji glavi so kostnate in grebenaste odpertine,
jih imajo ribe namesti pljuč, de dihajo.

525

Tobijeve

kolikor bi jima ga bilo zadosti,
dokler ne prideta v Ragez, me-
dijansko mesto. 5 )

7. Tedaj je Tobija angelja
vprašal, in mu je rekel: Prosim
te, brat Azarija, de mi poveš,
kakošno zdravilno moč ima tisto,
kar si ukazal od ribe shraniti?

8 . Angelj je odgovoril, in mu
je rekel: Ako kosec njeniga serca
položiš na žerjavico, prežene nje¬
gov dim vsakoršne hudiče, bodi
si od moža ali od žene, tako de
k njima nič več ne pridejo. 6 )

9. In želč je dober za ma¬
zanje oči, na kterih je belo, 7 ) in
bodo ozdravljene.

10. In Tobija mu je rekel: Kje
hočeš, de ostaneva?

bukve 6.

11. In angelj je odgovoril, re¬
koč: Tukaj je nek mož, po imenu
Raguel, sorodnik iz tvojiga rodu,
in ta ima hčer z imenam Sara,
in nima ne sina, ne hčere razun
nje.

12. Tebi gre vse njegovo pre¬
moženje, in ti jo moraš za ženo
vzeti. 8 )

13. Snubi jo tedaj per njenim
očetu, in ti jo bo dal za ženo.

14. Na to je Tobija odgovoril,
in je rekel: Slišim, deje  bila že
sedmem 9 ) možem dana, in so
umerli; pa tudi to sim slišal, de
jih je hudi duh pomori!. 10 )

15. Zato se bojim, de bi se
kje tudi meni kaj taciga ne zgo¬
dilo 5  in de bi svojih staršev, ker

5. Kar se je Tobiju z ribo permcrilo, ni golo naključje, ampak je naredba
Božje previdnosti; Bog je namreč po svoji vsigamogočnosti vse to tako na¬
pravil , ter si je ravno ribo v pomoček zvolil, po kterim je svoje namene
izpeljal.

6. Angelj ne pravi, de ima pomoček (želč, serce in jetra) čudovito moč v sebi,
temuč le pove, kaj se bo zgodilo, ako bo Tobija po njegovim svetu imeno¬
vani pomoček rabil. Pomoček tedaj ni imel te čudovite moči' v sebi po svoji
natori, tudi ne za vse ljudi, ki bi ga rabili, temuč je le za Tobija zunanje
znamnje skrivne moči Božje, ki jo bo Bog pokazal v plačilo njegove pobožnosti.
De je angelj, kakor tudi pisavec teh bukev, ta pomoček (ribji drob) le za
vnanje znamnje imel, se vidi iz tega, kar se spodej pogl. 8, 2. 3. perpoveduje,
ker je ravno ta čas, ko je Tobija jetra na žerjavico djal, Rafael (zdravilna
moč Božja) hudiga duha zvezal. Enako je tudi Jezus storil, ko je per ozdrav¬
ljanji sleporojeniga človeka svojo slino s praham zmešal, in mu je s tem
blatam oči pomazal (Jan. 9, 6.); to blato pa ni bilo nič druziga kakor zu¬
nanje znamnje skrite ozdravilne moči Božje. — Poznejše pa so abotni in
praznoverni ljudje ta pomoček, ki je bil le Tobiju v zunanje znamnje dan,
napčno v to obračali, de so z njim hudobne duhove preganjali. — Vsigamo-
gočni Bog zamore rabiti svoje stvari, kakor njemu dopade; ako hoče, da
naj slabši stvari moč, de z njo napuh naj vikših duhov poniža.

7 - De se je z želčem nekterih rib mrena na očeh dala odpraviti, so nekdanji
zdravniki iz skušnje vedili.

8 - n ker ni nobeniga sorodnika razun tebe 11 ,  je v greškim dodjano. Po

Mojzesovi postavi se je mogla hči, ki je bila dedinja po očetu, s kom zmed
rodovine omožiti (4. Mojz. 27, 8: 36, 8.). Sara je tedaj imela pravico, Tobija

v  zakon terjati, in Tobija se njenimu terjanju ni smel odtegniti, ker je bil

P« v  postavi zavezan, jo vzeti za ženo. Gl. 5. Mojz. 25, 5. i. d. Rut. 4, 4..

9- Število „sedem li  je večkrat v sv. pismu namesti: n več u  ali „ veliko “. Prip.

24, 16: 26, 25. Iz. 4, 1. Jer. 15, 9.

‘0- Tobija je to lahko že v svoji domačii slišal, ker je bil Raguelu v rodu.

526 Tobijcve bnkve 6. 7.

sim njih edini otrok, v njih sta¬
rosti od britkosti v zemljo ne
spravil. 1 ')

16. Na to mu je angelj Ra¬
fael rekel: Poslušaj me, in ti
bom povedal, kdo so, čez ktere
ima hudič oblast.

17. Oni so namreč, ki tako v
zakon stopijo, de Boga od sebe
in iz svojiga serca odžend, in
svoji poželjivosti tako .strežejo,
kakor konj in mezeg, ki pa¬
meti nimata j čez take ima hudič
oblast. 12 )

18. Ti pa, kadar jo boš vzel,
in v hram prideš, se tri dni zderži

od nje, in nič druziga ne delaj,
kakor de z njo moliš. 13 )

19. In tisto 14 ) noč, ko boš ribje
jetra 15 ) zažgal, bo hudič pregnan.

20. Drugo noč pa boš v družbo
svetih očakov sprejet. 16 )

21. In tretjo noč boš blagodar
dosegel, de bodo zdravi otroci
iz vaju rojeni.

22. Ko pa tretja noč preteče,
vzemi devico v strahu Gospodo¬
vim k sebi, bolj iz ljubezni do
otrok, kakor pa gnan od pože¬
ljivosti, de v Abrahamovim za¬
rodu, v otrocih, blagodar zado-

biš. 17 )

VII. Poglavje.

Rafael in Tobija prideta v Raguelovo hišo. Raguel ji prijazno sprejme, spozna
Tobija za svojiga sorodnika, in ga jokaje objame. Tobija snubi Saro, Raguelovo
hčer. Po nekolikim pomišljevanji ji Raguel poroči, ženitno pismo se spiše, se
gostujejo in hvalijo Roga. Ana popravi hram.

1. Tedaj sta šla k Raguelu, ‘)
in Raguel ji je z veseljem sprejel.

2. In ko je Raguel Tobija

ugledal, je rekel Ani, svoji ženi:
Kako podoben je ta mladeneč
sinu moje sestre! 2 )

11. Takima dolžnostnimu zakonu se je smel tudi odpovedati, kdor je hotel neko -
zasramovanje terpeti. Gl. 5. Mojz. 25, 5. i. d.

12. Hudi duh le toliko more storiti, kolikor mu Bog dopusti, pravi sv. Avguštin-
Do ljudi, ki so iz serca Bogu vdani, nima nobene oblasti. Take ljudi P a >
kteri per svoji zaročitvi, kakor poprešnji Sarini možje, Boga iz svojiga serca
izklenejo, in v zakonskim stanu kakor neumna živina le meseni poželjivo«’!
strežejo in se z meseno sladnostjo nasitujejo, tudi Bog zapusti, kakor so 01,1
njega zapustili, in satan jih dobi v svojo oblast.

13. Keršanska cerkev sicer tega ne zapoveduje, vender pa per blagoslovljeni
novoporočene opomni sprelepe čistosti Tobijeve in Sarine, in ima per tein
namen, v zakonskih ljudeh željo obuditi, de bi tudi oni v zakonski čisto« 1
živeli, Boga vedno v svojim sercu ohranili, in ga prosili, naj pošilja njim 1,1
njih otrokam blagodar keršanskiga zakona.

14. v (ixto noč“,  to je, pervo noč po zaročitvi.

15. V greskim: n ko boš ribje serce in jetra li  i. t. d.

IG. Po svoji zderžnosti boš vreden, vdeleževati se obljub, ki so bile dane sve i" 1
očakam, Abrahamu, Izaku in Jakopu.

17. de boš po množenji Abrahamoviga zaroda deležen blagodara Božjiga.

1. ki je prebival v mestu Ekbatanah. Zgor. 3, 7.

2. Sestra se po besedi sv. pisma včasih tudi teta imenuje; zato sc r» vn
natanko ne more vediti, kako blizo sta si bila Tobija in Raguel v rodu.

527

Tobijeve

3. In ko je bil to izgovoril,
je rekel: Mladenča, naša brata,
od kod sta? In sta odgovorila:
Iz Neftalijeviga rodii sva, iz suž-
nosti v Ninivah.

4. In Raguel jima je rekel:
Poznata Tobija, mojiga brata: 3 )
ln sta djala: Poznava

5. In ko je veliko dobriga od
njega govoril, je rekel angelj Ra-
guelu: Tobija, po kterim prašaš,
je oče tega.

6. In Raguel se ga je oklenil,
in ga je s solzami kušnil, in se
je jokal ob njegovim vratu,

7. ter je rekel: Rlagor ti, moj
sin; ker si sin dobriga in pre-
dobriga moža.

8. In Ana, njegova žena, in
Sara, njuna lici, ste tudi jokale.

9. Ko so se pa pogovorili,
je Raguel ukazal ovna zaklati
in gostijo napraviti. In ko ji je
ravnal, se k mizi usesti, 4 )

10. je rekel Tobija: Jez dans
tukej ne bom ne jedel, ne pil,
dokler moje prošnje ne uslišiš,
in mi ne obljubiš dati Sare, svoje
hčere. 5 )

11. Ko je Raguel besedo sli¬
šal, se je ustrašil, ker je vedil,
kaj se je bilo zgodilo sedmem
možem, ki so bili k nji šli; in se
je jel bati, de bi se kje tudi temu
kaj taciga ne pergodilo: in ko je

bnkve T.

pomišljeval, in na njegovo proš¬
njo nobeniga odgovora ni dal,

12. mu je angelj rekel: Nikar
se ne boj, je temu dati; ker temu,
ki se Roga boji, gre tvoja liči
za ženo: zato je noben drugi ni
mogel imeti.

13. Tedaj je Raguel rekel: Ne
dvomim, de je Rog moje prošnje
in solze pred svoje obličje pustil
priti,

14. in verujem, de vama je zato
dal k meni priti, de bi se ta v
svojim rodu omožila po Mojzesovi
postavi; in zdaj nikar ne dvomi,
de jo bom tebi dal. 4. Mojz. 36, 6.

15. In je prijel svoje hčere
desno roko, in jo je djal v desno
Tobijevo, rekoč: Rog Abraha¬
mov, Rog Izakov in Rog Jakopov
bodi z vama, on naj vaji zveže in
dopolni nad vama svoj blagodar. 6 )

16. In vzeli so papir, ter so
naredili ženitno pismo.

17. In potem so se gostovali,
ter so Roga hvalili.

18. In Raguel je k sebi po¬
klical Ano, svojo ženo, in ji ukazal
perpraviti drugi hram.

19. In je vanj peljal Saro, svojo
hčer, in se je jokala.

20. In ji je rekel: Serčna bodi,
moja hči! Gospod nebeški ti daj
veselje za žalost, ki si jo pre-
terpela!

3- Brat lahko tukej tudi strica pomeni.

4- prav za prav: „.ve k mizi uleči “ ali „nasloniti u ; ker Jutrovec se k mizi
na blazinico uleže ali nasloni.

5 ; To je Tobija, berž ko ne, po svetu svojiga spremljevavca govoril, ki go
je modriga vodnika spoznal.

Bog vama daj srečo v zakonskim stanu in obilno otrok! Glej zgorej 6, 22:
t- Mojz. 1, 28.

528

Tobijeve bnkve 8.

VIII. Poglavje.

Tobija gre v hratn svoje neveste, in ga pokadi' z ribjim drobam, angelj Rafael
pa prežene hudobniga duha v zgornji Egipt v pušavo. Tobija in Sara molita
v hramu. Raguel perpravlja s svojimi hlapci jamo za Tobija, ker si misli, de
ga bo hudič gotovo v hramu umoril. Tobija ostane per življenji, Raguel napravi
sosedam in prijatlam gostijo, in postavi Tobija za dediča vsiga svojiga pre¬
moženja.

1. Potem pa, ko so bili zve-
čerjali, so mladenča k nji peljali.

2. Tedaj se je Tobija spomnil
angeljevih besedi, in je vzel iz
svoje mavhe kos jeter, in ga je
na žerjavico položil.

3. Tačas je angelj Rafael hu¬
diča zagrabil, in ga je pervezal
v pušavi zgornjiga Egipta. 1 )

4. Takrat je Tobija devico
opominjal, in ji je rekel: Sara,
vstani, in prosiva Boga dans, in
jutri, in pojutrišnjim; ker te tri
noči se z Rogam skleneva; ko
pa tretja noč mine, bova v svo¬
jim zakonu.

5. Midva sva namreč otroka
svetnikov, in se ne smeva 2 ) tako
združiti, kakor neverniki, ki Boga
ne poznajo.

6. In sta skupej vstala, in sta
oba skupej stanovitno molila, de
bi bila per zdravji ohranjena.

7. In Tobija je rekel: Gospod,
Bog naših očetov, naj te hvalijo
nebesa, in zemlja, in morje, in
studenci, in reke, in vse tvoje
stvari, ki so v njih.

8. Ti si Adama vstvaril iz
ila zemlje, in si mu dal Evo v
pomoč.

9. in zdaj Gospod, ti veš, de
nisiin svoje sestre 3 ) zavoljo slad-
nosti za ženo vzel, ampak saino
iz ljubezni do zaroda, po kterim
naj se tvoje ime hvali vekomaj.

10. Tudi Sara je rekla: Usmili
se nas, Gospod, usmili se nas,
de se oba skupej zdrava posta¬
rava !

11. In pergodilo se je ob pe¬
telinovim petji, 4 ) de je Raguel
ukazal svojim hlapcam priti, in
so z njim skupej šli, de bi jamo
izkopali.

12. Rekel je namreč: More-

1. Angelj je z močjo Božjo pregnal hudiga duha v pušavo, de bi mu vzel
perložnost, ljudem škodovati. Besede „in ga je pervezal “ so v podob'
rečene, in tukej pomenijo: mu ni dovolil ljudi skušati in zapeljevati fAvg*r
Primeri 1. Petr. 5, 8. Gl. Mat. 8, 29. razlag. 31. Pušava zgornjiga Egi! 1 * 8
je bila po »pričevanji sv. Hieronima čisto zapušena, polna kač in družil) stru¬
penih žival, po tem takim prav permerjeno prebivališč za njega, ki je sam v seb'
ves razdjan, in strup vsiga hudiga v sebi ima. Poznejše je v ti pušavi velik®
svetih mož prebivalo, ki so jo v raj Božji spremenili; v nji so namreč žive'
sv. Anton, Makari, Pahomi, Pafnuci in drugi sveti pušavniki, in so se s
satanam vojskovali in ga s svojim svetim življenjem prepodili. Kadar >°
Kristus v vsih sercih kraljeval, se bo pušava v vert Božji spremenila, in
satan na zemlji ne bo več prostora najdel.

2. Ker sva iz rodu svetih očakov, in k svetimu življenju poklicana, ne sn> eva
v zakonu tako živeti, kakor neverniki, ki Boga ne poznajo.

3. svoje tete. Glej zgor. pogl. 7. razi. 2.

4. ob času petelinoviga petja, še pred svitam.

Tobijeve bukve 8. 9.

biti se je temu ravno tako' per-
merilo, kakor unim sedmem mo¬
žem, ki so bili k nji prišli.

13. In ko so bili jamo perpra-
vili, se je Raguel vernil k svoji
ženi, in ji je rekel:

14. Pošlji eno zmed dekel, in
naj pogleda, če je mertev, de ga
pokopljem, preden se dan zazna.

15. In ona je poslala eno svojih
dekel. In ko je ta v hram prišla,
ji je našla zdrava in nepoškod-
vana skupej spati.

16. In se je vernila, ter je
dobro oznanilo pernesla; hvalila
sta Gospoda, Raguel namreč in
Ana, njegova žena,

17. ter sta rekla: Hvaliva te,
Gospod, Bog Izraelov, ker se ni
zgodilo, kakor sva mislila 5

18. zakaj skazal si nama svojo
milost, in odgnal si od naju so¬
vražnika, ki naji je preganjal,

19. in usmilil si se dveh edin-
cov. s ) Stori Gospod, de te bota

529

še bolj popolnama hvalila, in de
ti bota dar tvoje časti za svoje
zdravje dajala, de vse ljudstva
spoznajo, de si ti sam Bog na
vsi zemlji.

20. In zdajci je Raguel svojim
hlapcam ukazal, de naj zasujejo
jamo, ki so jo bili izkopali, pre¬
den bi se dan zaznal.

21. Svoji ženi pa je rekel po¬
jedino narediti in vse perpraviti,
kar je popotnim za brešnjo treba.

22. Tudi je dal dve debeli kravi
in štiri ovne zaklati, in gostijo
napraviti vsim svojim sosedam in
vsim prijatlam.

23. In Raguel je Tobija silno
prosil, de bi dva tedna per njem
ostal.

24. Od vsiga pa, kar je Ra¬
guel posedel, je dal polovico To-
biju, in je naredil pismo, de naj
tudi druga polovica, ki po nju
smerti 6 ) še ostane, Tobiju v last
pride.

IX. Poglavje.

Tobija pr6si Rafaela, de naj gre z dolžnim pismam k Gabelu po denarje, ter
naj ga tudi povabi na ženitnino. Rafael prejme denarje; Gabel pride na ženitnino
in vosi zaročencama veliko srečo.

1 . Na to je Tobija angelja,
ki ga je pa le za človeka imel,
k sebi poklical, in mu je rekel:
Brat Azarija, prosim, poslušaj
moje besede.

2. Ko bi se tebi tudi za
hlapca dal, bi vender tvoje pre¬
dnosti ne bil vreden. 1 2 * )

3. Vender le te prosim, vzemi
živine in hlapcov seboj, in pojdi
k Gabelu v Ragez, v mesto Me-
dijanov, in mu nazaj daj njegovo
dolžno pismo, ter vzemi od njega
denarje, in ga prosi, de naj pride
na mojo ženitnino.

4. Saj sam veš, de moj oče že

Sara in Tobija sta bila edina otroka svojih staršev.

6. ki po Raguelovi in njegove žene smerti še ostane.

*• Ako bi se tebi tudi v sužnost za hlapca dal, bi ti vender ne premogel po
vrednosti in po zasluženji poverniti tvoje skerbljivosti za me in tvojih dobrot,
hi si mi jih skazal.

II,

34

Tobijeve bukve 9. 10.

530

dneve šteje; in ako se le en dan
delj mudim, bo njegova duša ža¬
lostna.

5. In res vidiš, kako me je
Raguel moledoval, in njegoviga
moledovanja ne morem zaniče¬
vati. 2 )

6. Tedaj je Rafael vzel seboj
štiri hlapce Raguelove in dve ka¬
meli, in je odrinil proti Ragezu,
mestu Medijanov, in je našel Ga-
bela, ter mu je nazaj dal njegovo
dolžno pismo, in prejel je od njega
vse denarje.

7. In mu je povedal od To-
bija, sina Tobijeviga, vse, kar
se je zgodilo; in gaje napravil,
de je šel z njim na ženitnino.

8. In ko je bil v Raguelovo

hišo prišel, je najdel Tobija per
legi, 3 ) in je skočil, in sta se
kušnila; in Gabel se je jokal in
je hvalil Boga,

9. ter je rekel: Oblagodari te
Izraelov Bog, ker si sin predo-
briga, in pravičniga, in boga-
boječiga moža, ki rad milošnjo
daje;

10. blagoslov naj tudi pride na
tvojo ženo in na vajne starše;

11. in vidita svoje otroke in
svojih otrok otroke do tretjiga in
četertiga rodu; 4 ) in vajin zarod
naj oblagodari Izraelov Bog, kteri
kraljuje od vekomaj do vekomaj-

12. In ko so vsi rekli Amen,
so šli k jedi; obhajali so pa tudi
svatovšino v Gospodovim strahu. 5 )

X. Poglavje.

Tobijevi starši močno žalujejo po svojim sinil, ker ga takč dolgo ni domu. Mati
neprenehaina po njem joka, in hodi gledat, od kod de se bo perkazal; Tobija,
nje mož, pa jo tolaži. Raguel da svojimu zetu polovico svojiga premoženja,
in voši njemu in svoji hčeri srečno pot in dolgo življenje. Ob ločitvi dajejo

starši svoji hčeri lepe nauke.

1. Ko se je pa Tobija za¬
voljo ženitovanja mudil, je bil
njegov oče Tobija v skerbi, rekoč:
Kaj meniš,') zakaj se moj sin
tako dolgo mudi? ali kaj ga tam
perderžuje?

2. Je morebiti Gabel umeri,
in nikogar ni, de bi mu denarje
dal?

3. Začel je pa silno žalovati, 2 )
on in Ana, njegova žena, z njim j
in jela sta oba jokati, zato ker
nju sin ni o pravim času k njima
nazaj prišel.

4. Njegova mati je tedaj pr®"
jokovala, de se ni dala utolažhb
ter je rekla: Oh, oh, moj sin! za '
kaj sva te poslala na ptuje, tebe,

2. Saj vidiš, kako me nadlegva, naganja ali za Božjo voljo prosi, in te nj e
gove prošnje za Božjo voljo ne smem zaničevati iz spoštovanja do Božji£ a
imena, do Boga.

3. ki je per mizi ležal, kakor je per Jutrovcih šega bila.

4. To vošilo blagodara Božjiga se je spolnilo. Gl. spod. pogl. 14, 15. ^

5. sicer z veseljnostjo, pa v zmernosti in treznosti, pametno in spodobno.
daj, de bi tudi kristjani tako spodobno, v strahu Božjim, svoje ženitmn
obhajali!

1. Tobija tukej sam seboj govori, lahko pa tudi s svojo ženo.

2, Žalovati je človeško; tudi Kristus je žaloval, tode vdan v voljo Božjo.

Tobijeve bnkve 10. 11.

svetlobo najnili oči, palico najne
starosti, tolažbo najniga življenja,
upanje najniga zaroda! Zgor. 5, 23.

5. Saj sva v tebi samim vse
imela, zato bi te ne bila imela
od sebe spustiti.

6. Tedaj ji reče Tobija: Tiho
bodi, in nikar ne žaluj, najin sin
je zdrav; zadosti zvest je tisti
mož, s kterim sva ga poslala.

7. Ona pa se ni dala nikakor
potolažiti, temuč je vsak dan ven
tekla, ter je okrog gledala, in
vse pota obhodila, kjer je bilo
upanje, de bi utegnil nazaj priti,
de bi ga, ako bi mogoče bilo, od
deleč vidila priti.

8. Raguel pa je rekel svojimu
zetu: Ostani tukej, in jez bom
poslal Tobiju, tvojimu očetu, po¬
vedat, de si zdrav.

9. Tobija mu reče: Vem, de
moj oče in moja mati zdaj dni šte¬
jeta, in de njun duh v njima terpi.

531

10. In ko je Raguel Tobija z
obilnimi besedami prosil, in ta po
nobeni ceni ni hotel pervoliti, mu
je dal Saro in polovico vsiga
svojiga premoženja od hlapcov,
od dekel, od drobnice, od kamel,
in od krav, in od veliko denarja;
in ga je zdraviga in veseliga od
sebe spustil,

11. ter je rekel: Sveti angelj
Gospodov bodi na vajnim potu,
in vaji zdrava tje perpelji, de
najdeta vse prav per svojih star¬
ših, in de vidijo moje oči vajne
otroke, preden umerjeni.

12. In starši so objeli svojo
hčer, in so jo kušnili, in pustili iti;

13. ter so jo opominjali, tasta
in tašo spoštovati, moža ljubiti,
družino vladati, hišo gospodinjiti,
in samo sebe nesvarljivo ska-
zovati. 3 )

XI. Poglavje.

fobija in Rafael gresta domu-pred nevesto, de za njeno sprejemo vse potrebno
perpravita, in žalostne starše utolažita. Ana zagleda s hriba svojiga sina, in
teče svojimu možu pravit. Jokaje se objemajo in hvalijo Boga. Tobija pomaže
očetu oči' z ribjim želčem, in oče spregleda. Vsi molijo in hvalijo Boga. Sedem
dni potem pride Sara z vso družino. Nova svatovšina se obhaja sedem dni.

1. Ko so se bili tedaj vernili,
so prišli enajsti dan v Karan, l 2 )
ki je na pol pota proti Ninivam.

2. In angelj je rekel: Rrat
Tobija, veš, kako si bil pustil
svojiga očeta.

3. Ako je tedaj tebi prav, poj¬
ava naprej, in družina s tvojo

ženo vred in z živino naj počasi
hodi za nama.

4. In ko mu je to dopadlo, de
bi šla, je Rafael rekel Tobiju:
Vzemi seboj ribjiga želča, ker
bo potreben. Tedaj je vzel To¬
bija tistiga želča, in sta šla.

5. Ana pa je sedela vsak dan

3- To je kratek zapopadek vsih dolžnost, ki jih ima zakonska žena spolnovatl.
f. ne v Karan (Haran) v Mezopotamii (J. Mojz. 11, 31; 27, 43.), ampak v
peki nam neznani kraj v Medii. Ako je Tobija do sem enajst dni hodil, se
iz tega ne izhaja, de je Karan enajst dni hoda od Ekbatan; ker popotniki,
ki imajo živino seboj, morajo prav počasi hoditi.

34 *

532 Tobijeve

per potu verh gore, od kotlarje
mogla deleč viditi.

6. In ko se je z ravno tega
mesta ozerala po njegovim pri¬
hodu, je od deleč zagledala in
zdajci spoznala svojiga dohajo-
čiga sina, in je tekla in pove¬
dala svojimu možu, rekoč: Glej,
tvoj sin pride!

7. Rafael pa je Tobiju rekel:
Kadar v svojo hišo prideš, zdajci
moli Gospoda, svojiga Boga, 2 )
in ga zahvali; stopi k svojimu
očetu, in ga kušni.

8. In koj namaži nad njego¬
vimi očmi 3 ) tega ribjiga želča,
ki ga seboj neseš; ker vedi, de
se bodo kmalo odperle njegove
oči; 4 ) in tvoj oče bo zopet gle¬
dal svetlobo neba, in se bo veselil
tvojiga pogleda.

9. In pes, ki je bil z njima
na potu, je naprej pertekel, in je
prišel ko napovedovavec, ter je
s svojim repam perlizno mahljaje
se radoval. 5 )

10. In njegov slepi oče je vstal,
in je jel teči, pa se je z nogami
spotikoval; in ko je podal roko

bilk ve 11.

hlapcu, je svojimu sinu naproti
hitel,

11. in ga je sprejel in kušnil,
on in njegova žena, in oba sta
jela od veselja jokati.

12. In ko so Boga molili in
zahvalili, so se usedli.

13. Tedaj je vzel Tobija ribjiga
želča, in je pomazal oči svojiga
očeta.

14. In je čakal okoli pol ure;
in jelo se je belo 6 ) lušiti z nje¬
govih oči, kakor jajčja mrena. 7 )

15. Tobija pa jo je perjel in
potegnil z njegovih oči, in precej
je pogled zadobil.

16. In častili so Boga, on nam¬
reč, njegova žena, in vsi, kteri
so ga poznali.

17. In Tobija je rekel: Hvalim
te, Gospod, Izraelov Bog, ker t i si
me pokoril, in ti si me ozdravil; in
glej, jez vidim Tobija,svojigasina!

18. Sedem dni potem je prišla
tudi Sara, žena njegoviga sina,
in vsa družina zdrava, in živina,
in kamele, in veliko ženiniga de¬
narja, pa tudi tisti denarji, ki jih
je bil od Gabela prejel.

2. Pobožno navado, po dokončanim popotvanji Bogu se zahvaliti, je sveti Benedikt
v svoje redno vodilo sprejel; ker zapove, de naj se popotniki, ki pridejo?
zdajci k molitvi podajo.

3. pomaži njegove odperte oči z ribjim želčem.

4. de bodo kmalo dobile pogled njegove oči.

5. V svetim pismu ni nič nepotrebniga, tudi ne le zavoljo lepšiga— za kratek
čas — pisano, temuč vse je ljudem v spodbujenje in v podučenje, naj bi 6 '
komu tudi še tako majhno dozdevalo. Iz te povesti se tedaj učimo, kako
previdnost Božja (Mat. 10, 29.) tudi živali obsega, in jih v svoje ljubeznji v( j
namene obrača; Tobijev pes je namreč po Božji volji v to služil, de je k'
napovedovavec veliciga veselja očetu in materi, ki sta s toliko brilkostj«
svojiga sina čakala.

6. bela mrena se je jela lušiti z oči.

7. Po razjedavni- moči ribjiga želča se je mrena od oči olupila. Pomocek se
natoren dozdeva, ozdravljenje pa je vender v tem čeznatorno, ker se je '
tako kratkim času zgodilo, in ker je ta pomoček poprej neznan bil, kakoi
je tudi zdaj neznan, ker te- ribe ne poznamo.

Tobijeve bukve II. 12. 533

19. In 8 ) je dopovedoval svo¬
jim staršem vse dobrote Božje,
ktere mu je Bog storil po člo¬
veku, ki ga je vodil.

20. Tudi Ahior in Nabat, To-
bijeva bratranca, sta vesela pri¬

šla k Tobiju, in sta mu srečo
vošila zavoljo vsili dobrot, ki jih
je Bog nad njim skazal.

21. In gostovali so se sedem
dni, 9 ) ter so se vsi veselili z
velikim veseljem.

XII. Poglavje.

Stari in mladi Tobija bi rada plačala spremljavca po potu, ter mu ponudita
polovico perneseniga denarja. Rafael se razodene, kdo de je; oče in sin oster-
mita; angelj ji opominja, de naj hvalita Boga, in zgine spred njunih oči. Oba,
leže na zemlji, hvalita Boga za prejete dobrote.

1. Po tem je Tobija svojiga
sina k sebi poklical, in mu je
rekel: Kaj moremo dati temu
svetimu možu, ki je s teboj
hodil ?

2. Tobija je odgovoril in rekel
svojima očetu: Oče, kakošno pla¬
čilo mu bomo dali? ali kaj more
vredno biti njegovih dobrot?

3. Mene je zdraviga tje peljal
in nazaj perpeijal, denarje je on
od Gabela sprejel, meni je on
ženo dobil, hudiga duha je on od
nje pregnal, nje starše je raz¬
veselil ; mene je obvaroval, de me
ni riba požerla, tudi tebi je po¬
magal, de vidiš svetlobo neba,
in z vsimi dobrotami smo po njem
napolnjeni. Kaj mu bomo mogli
za to vredniga dati?

4. Pa prosim te, moj oče, de
ga prosiš, morebiti, de bi hotel

polovico od vsiga, kar je bilo
perneseniga, zase vzeti.

5. In sta ga poklicala, oče
namreč in sin, ter sta ga na stran
peljala, in sta jela prositi, de bi
hotel polovico od vsiga, kar so
pernesli, sprejeti.

6. Tedaj jima je na skrivnim
rekel*. Častite Boga nebes, in
vpričo vsili živih ga hvalite, ker
vam je svojo milost skazal.

7. Zakaj skrivnost kraljevo
perkrivati, je dobro; Božje dela
pa razodevati in hvaliti, je častit¬
ljivo. ‘)

8. Boljši je molitev s postani
in z milošnjo, kakor spravljati
zaklade zlata; 2 )

9. ker milošnja reši smerti,
in ona je, ki grehe zbrisuje, in
pomaga najti milost in večno živ¬
ljenje. 3 )

8. mladi Tobija je dopovedoval svojim staršem.

9- sedem dni so ženitnino tudi na Tobijevim domu obhajali. Judovske ženitnine
so namreč po sedem dni terpele. Gl. 1. Mojz. 29, 27. Sodn. 14, 12. 17.
t- Kar se v kraljevim posvetvanji razsodi in sklene, je dobro in celo potrebno,
de se perkrije; ker bi se z neprevidnim razodevanjem izpolnovanje sklepov
utegnilo zaverati. Drugači pa je z Božjimi deli; te razodevati, je hvale
vredno; ker to razglasovanje ne more overati Božjih del, temuč še le per-
pomore, de njegove stvari modrost in ljubezen Božjo še bolj spoznavajo. ,

2- Molitev, post in milošnja so zapopadek vsih dobrih del. Post in milošnja
ste po nauku svetih očetov peruti, s kterima se molitev proti nebu povzdiguje.

Koliko milošnja premore, glej zgorej 4, 11. razi. 2.

Tobijeve bukve i2.  13.

534

10. Kteri pa greh in hudo¬
bijo delajo, so sovražniki svoje
duše.

11. Razodenem vama tedaj
resnico, in vama ne bom perkri-
val skrivnosti.

12. Kadar si s solzami molil,
in si mertve pokopaval, in si svoje
kosilo popušal, in si mertve po
dnevu v svoji hiši skrival, po noči
pa pokopaval, sim jez tvojo mo¬
litev pred Gospoda nosil.*)

13. In ker si bil Bogu prije¬
ten, je bilo treba, de te je skuš¬
njava skusila. 4 5 )

14. In zdaj je Gospod mene
poslal, tebe ozdravit, in Saro,
ženo tvojiga sina, hudiča rešit;

15. jez sim namreč angelj Ra¬
fael, eden zmed sedmerih, ki sto¬
jimo pred Gospodam. 6 )

16. In ko sta to slišala, sta

se ustrašila, in sta trepetaje na
tla padla na svoj obraz. 7 )

17. In angelj jima je rekel:
Mir vama bodi, nikar se ne bojta!

18. Zakaj ko sim pervas bil,
sim bil po Božji volji; 8 ) Boga
hvalite, in njemu prepevajte.

19. Zdel sim se sicer, kakor
bi bil z vami jedel in pil; tode
jez imam nevidljivo jed in pijačo,
ki je ljudje ne morejo viditi. 9 )

20. Zdaj pa je čas, de se po-
vernem k njemu, ki me je poslal;
vi pa hvalite Boga, in oznanujte
vse njegove čuda.

21. In ko je bil to izgovoril,
je bil vzet spred njih oči, in ga
nista mogla več viditi.

22. Tedaj sta tri ure na obrazu
ležala in Boga hvalila; in ko sta
bila vstala, sta oznanovala vse
njegove čuda.

XIII. Poglavje.

Stari Tobija hvali Boga, in opominja Izraelce, de naj razglašajo vsigamogočnost
in dobroto Božjo med neverniki, ter naj jih vabijo k spreobernjenju. Tobija tudi

4. Per sveti maši mašnik moli: „Daj si to daritev po rokah svojiga sve-
tiga. angi tja na tvoj častitljivi altar pernesti pred obličje tvojiga
biiskjiga veličastva^.  K temu opomni sveti Bonaventura, de sveti angelj 1
naših molitev ne donašajo Bogu zato, kakor bi mu sicer neznane bile, ker
mu je vse znano, še preden se kaj zgodi, temuč de svoje čiste, svete želje
zedinijo z našo molitvijo, de je močnejši in Bogu dopadljivši.

5. Bog poskuša čednost svojih služabnikov po križih in težavah. Glej Dj an ’
apost. 14, 21. Hebr. 12, 6.

6. eden zmed veliko angeljev, ki gledajo Božje obličje. Sv. pismo večkrat P°
človeško govori.

7. Sveti očetje pravijo, de imajo nebeške perkazni to lastnijo , de sperviga v
strah perpravijo, potem še le tolažijo in razveseljujejo. Tudi tukej angelj p re '
strašene tolaži. Per razodetjih in perkaznih angelja teme ali satana se P a
ravno nasprotno godi.

8. Moja vpričnost vam ne more škodovati, ker me je Bog k vam poslal.

9. Angelji ne terpe lakote in žeje kakor mi, pravi sveti Avguštin; ker so V°
duhovno nasiteni s kruham resnice, in so presunjeni z lučjo večne modrosti;
zatorej so presrečni. In iz tega presrečniga stanu usmiljeno na nas popot¬
nike gledajo, nas po Božjim povelji vodijo, in nam pomagajo, v svojo prav®
domačijo poverniti se, de bomo ondi z njimi združeni tudi mi preobilno nasi¬
teni v Bogu, ki je vir resnice in neumerljivosti.

Tobijeve bukve 13. 535

prerokuje, de se bodo vjeti vernili v svojo domačijo, in de bo jeruzalemsko
mesto razdjano; in de se bo potem še lepše sozidalo.

1. Stari Tobija pa je odperl
svoje usta, ter je Gospoda hvalil,
in je rekel: Velik si. Gospod,
vekomaj, in na vse veke ('terpi)
tvoje kraljestvo;

2. ker ti udariš in ozdraviš,
pelješ v pekel') in nazaj per-
pelješ; in ni ga, kteri bi ubežal
tvoji roki.

3. Hval rte Gospoda, otroci
Izraelovi, in vpričo nevernikov
ga častite;

4. ker zato vas je razkropil
med nevernike, ki ga ne poznajo,
de vi oznanujete njegove čuda,
in jim dajete spoznati, de ga ni
druziga vsigamogočniga Boga
lazun njega. 1 2 )

5. On nas je pokoril zavoljo
naših pregreli, in on nas bo rešil
zavoljo svoje milosti.

6. Poglejte tedaj, kaj nam je
storil, in hvalite ga s straham in
trepetam, in povikšujte kralja več¬
nosti v svojih delih. 3 )

7. Jez pa ga bom hvalil v
deželi svoje sužnosti: ker je svoje
veličastvo skazal nad pregrešnim
Ij ud stvam. 4 )

8. Spreobernite se tedaj, greš¬
niki, in delajte, kar je prav pred
Bogam, in verjemite, de vam bo
svojo milost skazal.

9. Jez pa in moja duša se
bova v njem veselila. 5 )

10. Hvalite Gospoda vsi nje¬
govi izvoljeni; obhajajte vesele
dni, in hvalite ga.

11. Jeruzalem, Božje mesto,
Gospod te je tepel zavoljo del
tvojih rok. 6 )

12. Zahvali Gospoda za svoje
dobrote, in hvali večniga Boga,
de v tebi spet postavi svoj šotor,
in vse vjete k tebi nazaj pokliče,
in de se veseliš na vse večne
čase.

13. S svetlo lučjo se boš svetil,
in vse pokrajine zemlje se ti bodo
do tal perklanjale. 7 )

1. „pckcl“ pomeni tukaj grob ali jamo ali smert. Pomen te verste je: ti deliš
ljudem srečo in nesrečo, življenje in smert. Perm. 5. Mojz. 32, 39: 1. Kralj.

2, 6. Modr. 16, 13.

2. Akoravno so bili Judje zavoljo svojih grehov v sužnost odpeljani, je bila
ta šiba vender dobrota za nevernike. Spoznanje ediniga Boga, čudeži, ki
jih je Bog med neverniki zavoljo nekterih svetih lzraelcov, na pril. Tobija,
Daniela, Estere, delal, čudovite čednosti, ki jih je veliko lzraelcov raz¬
odevalo — vse to je moglo spoštovanje do prave vere med neverniki mno¬
žiti, in jih polagama za prihod perčakovaniga Odrešenika perpravljati.

3. poveličujte med neverniki večniga kralja z dobrimi deli — s svetim pobožnim
življenjem.

4. ker je svojo veličastno pravico skazal nad grešnim ljudstvam, ko ga je kaznoval.

5. Jez se bom v svoji duši nad njim veselil.

6- Ko je Tobija to govoril, Jeruzalem še ni bil kaznovan; ker to se je zgo¬
dilo še le po Nabuhodonosorji, ki je to mesto razdjal, več ko 70 let po
Tobijevi smerti. Preroki pa večkrat govore od prihodnjih pergodb v preteklim
času, ker s tem nazhanjajo, de se bo to, kar napovedujejo, tako gotovo per-
godilo, kakor bi se bilo že v resnici zgodilo.

7- Vse ljudstva se bodo k tebi obračale, in se bodo v tebi pred Gospodam do
tal perklanjale, ter ga molile.

530 Tobljeve

14. Z daljniga bodo ljudstva
k tebi hodile, in darove nosile,
in v tebi Gospoda molile, ter bodo
tvojo zemljo za sveto imele. 8 )
Iz. 60, 5.

15. Zakaj v tebi bodo klicale
v veliko Ime. 9 )

16. Prekleti bodo, kteri bodo
tebe zaničevali, in pogubljeni bodo
vsi, kteri te bodo kleli; oblago-
darovani pa bodo, kteri te bodo
zidali. 10 )

17. Ti pa se boš veselil v svojih
otrocih; ker vsi bodo oblago-
darjeni in zbrani k Gospodu.

18. Blagor vsim, ki te ljubijo,
in se vesele tvojiga miru.

19. Hvali, moja duša, Gospoda,

bukve 13.

ker je Gospod, naš Bog, rešil
Jeruzalem, svoje mesto, vsih nje¬
govih nadlog.

20. Srečen bom, ako jih bo
mojiga rodu kaj ostalo, de bodo
gledali veličastvo Jeruzalema.

21. Jeruzalemske vrata bodo
zidane iz satira in smaragda, in
iz draziga kamna ves okrog nje-
goviga ozidja. 1  ‘)

22. Z belim in čistim kamnam
bodo vse njegove ulice vložene,
in po njegovih tergih se bo ale¬
luja ,2 ) v  prepevalo.

23. Češen bodi Gospod, ki ga
je povikšal, in on naj nad njim
kraljuje vekomaj! Amen.

8. Te besede so se še nad zemeljskim Jeruzalemam spolnovale; ko je bil
namreč spet sozidan, so mu mnogi ajdovski kralji in poglavarji svoje spošto¬
vanje skazovali z darili in daritvami, in nekteri zmed njih so ga obiskovali,
de so ondi v tempeljnu ediniga praviga Boga molili. Posebno pa te besede
zadevajo duhovni Jeruzalem, keršansko cerkev, ki se je v mestu Jeruzalemu
začela. V to cerkev hite narodi, ko iz teme v luč, in jo časte ko nevesto
Jezusa Kristusa, in tudi deželo, v kteri se je perčela, ko sveto čislajo.

9. Ime čez vse imena je ime „«/eAora“ (t. j. prihodnji, rešivni Bog), ime
v Jezus,“  ki odrešenika ali zveličarja pomeni, in je torej z imenam „ Jehova
eno in ravno tisto. To ime se v starim zakonu ni mčglo in ni smelo izgo¬
varjati, ker se Kristus v starim zakonu še ni bil razodel, temuč je le v pre¬
rokovanji in perčakovanji živel; še le potem, ko je bil na svet prišel, je bilo
razodeto tudi njegovo ime, t. j., v Jezus“.  Primeri Filip. 2, 9. Tudi dan¬
današnji Judje še ne izgovarjajo imena „Jehova, il  ker za nje še ni „«/£'
hova 11  (t- j., rešivniga Boga), in ker se kaki osebi vselej še le tedaj im®
da, ko je že na svetu.

10. Bog bo sovražnike Judov kaznoval, njih prijatle pa oblagodarjal. Primer 1
Mat. 18, 17. Luk. 10, 16.

11. Duhovni Jeruzalem, cerkev, ki se bo konec časov v nebeški Jeruzalem, v
cerkev v nebesih, spremenila, je stavba neskončne vrednosti. Kamni, s kte-
rimi je sozidana, so izvoljeni, kteri so si v svojim življenji perzadjali, staviti
na podlago vere v Jezusa, zlato in drage kamne vsih keršanskih čednost,
zlasti ljubezni. Gl. Skr. razod. 21, 18. Sleherni tedaj preiskuj stavbo svoje
pobožnosti, ali je živa vera v Jezusa njena podlaga, de bo na ti podlagi 1
postavil stavbo ponižnosti, čistosti, zlasti pa ljubezni. Zakaj k ti stavbi gJ e _.
le dragi kamni, ktere božji stavbar (mojster), vsakigana njegovo mesto, ve vložiti-

12. to je, hvala Božja prepevala. Opravilo zveličanih je neprenehljiva hvalo
Božja, ki izvira iz spoznanja neskončniga Boga, iz ljubezni do njega. Ali J®
pa tudi naše naj ljubši opravilo na zemlji, Boga spoznavati, ga ljubiti m
hvaliti? Perzadevajrao si tedaj za čast Božjo in za zveličanje svoje duše, de
bomo sprejeti v sveto družbo Božjih častivcovl

Tobijeve bukve 14.

537

XIV. Poglavje.

(Stari Tobija daje svojimu sinu in njegovim sinovam in vnukam poslednje nauke,
ter prerokuje razdjanje mesta Niniv, vernitev Izraelcov v njih deželo in spre-
obernjenje nevernikov. Ko mladi Tobija svoje starše pokoplje, gre s svojo dru¬
žino iz Niniv k Raguelu v Ekbatane, kjer umerje v sivi starosti.

1. Tako se je dokončalo To-
bijevo govorjenje. In po tem, ko
je Tobija pogled zadobil, je živel
še dve in štirdeset let, in je vidil
otroke svojih vnukov.

2. Ko je bil pa dopolnil sto in
dve leti, je bil častitljivo pokopan
v Ninivah.

3. V šest in petdesetim letu
namreč je bil oslepel, in v šest¬
desetim letu je spet spregledal.

4. Drugi čas svojiga življenja
pa je bil v veselji, in je z dobro
ra stjo v strahu Božjim tj e šel v
miru.

5. Ob uri svoje smerti pa je
poklical k sebi Tobija, svojiga
sina, in sedem njegovih mladih
sinov, svoje vnuke, in jim je
rekel:

6. Blizo je pokončanje Ni¬
niv; zakaj beseda Gospodova ni
prazna; 1 ) in naši bratje, ki so
razkropljeni iz Izraelove dežele,
se bodo v njo vernili. i.Ezdr. 3, 8.

7. Vsa njih zapušena dežela
pa se bo napolnila, in hiša Božja,
ki je bila v nji požgana, 2 ) bo

spet sozidana; in tje se bodo ver¬
nili vsi, ki se Boga boje.

8. In neverniki bodo svoje ma¬
like zapustili, in bodo v Jeruza¬
lem prišli, in v njem prebivali,

9. in vsi kralji zemlje se bodo
v njem veselili, in molili kralja
Izraeloviga. 3 )

10. Poslušajte tedaj, moji si¬
novi, svojiga očeta: Služite Go¬
spodu v resnici, in glejte, de
delate, kar njemu dopade;

11. in zapovedujte svojim otro-
kam, de pravico delajo in milošnjo
dajejo, de v Boga mislijo, in ga
hvalijo vsak čas v resnici in iz
vse svoje moči.

12. Zdaj tedaj, otroci, poslu¬
šajte me, in nikar ne ostajajte
tukej; temuč kteri dan bote po¬
kopali svojo mater zraven mene
v ravno tisti grob, se kar napra¬
vite na pot, de greste od tod;

13. ker vidim, de njegova 4 )
hudobija mu bo konec storila.

14. Pergodilo se je pa, de je
Tobija po smerti svoje matere iz
Niniv šel s svojo ženo, in z otroci

i. beseda Gospodova se bo gotovo spolnila. Preroka, Nahum (3, 7.) in So¬
dnija (2, 13 —15.) sta pogin ninivskiga mesta prerokovala; na njuno prero¬
kovanje se Tobija opera. Ninive so bile pokončane v letu sveta 3378, pred
Kristusam 626, po Astiagu, Medijanu, in Nabopalasarji, Babilončanu, kakih
40 let po smerti stariga Tobija.

*• Tobija previdi v preroškim duhu požig Jeruzalema. Permeri zgor. pogl. 13.
razi. 5.

to je, Mesija. Tobija tukej prerokuje spreobernjenje nevernikov k keršanskl
veri.

4- to je, mesta Niniv, ali hudobija prebivavcov v Ninivah.

538 Tobijeve

in z otrok otroci, in se je vernil
k svojimu tastu in svoji taši.

15. In jih je našel zdrave v
lepi starosti, in je zanje skerb
imel, in on jim je oči zatisnil;
in vso dedšino hiše Raguelove
je on prejel, in je vidil peti rod,
otroke svojih otrok. 5 )

16. In ko je bil dopolnil devet

bukve 14.

in devetdeset let v strahu Go¬
spodovim, so ga z veseljem po¬
kopali. 6 )

17. Vsa njegova rodovina in
ves njegov zarod je ostal v dobrim
življenji in v svetim zaderžanji,
tako de so bili prijetni Bogu in
ljudem, in vsim prebivavcam v
deželi.

5. Ker se v jutrovih deželah celo mladi ženijo, takč de so večkrat s petnaj¬
stim letam že očetje, je bilo lahko mogoče, de je Tohija vidil svoje mlajši
do petiga rodu.

6. Smert pravičnih je draga v Božjih očeh, in ni strašna njim, ki jih preseli
iz solzne doline mnozih križev in težav v drugo boljši življenje večniga
veselja; vender pa po svojih ljubih in drazih sploh žalujemo, in jih ne po-
kopujemo z veseljem ; zatorej bi se mende mčgla ta versta takole brati: „/rt
ko je bil dopolnil devet in devetdeset let v strahu Gospodovim v
veselji , so ga pokopali Takč se tudi od stariga Tobija bere zgorej v
4. versti.


v

Juditine bukve.

Juditine bukve se imenujejo po izraelski vdovi Juditi, ki je
svoje domače mesto Betulijo in vso Judejo Asirijanov rešila, ko
je njih vojvodu glavo odsekala. Kdaj se je to zgodilo, razlagavci
sv. pisma niso vsi enih misel. Veči del cerkvenih očakov in kato¬
liških pismarjev vender meni, de se je to še pred babilonsko
sužnostjo godilo pod judovskim kraljem Manasetam, tistikrat, ko
je bil ta kralj v Babilonu v ječi (2. Kron. 33, 11: 4. Kralj. 21,
17. razi. 13.). Takrat je v Ninivah vladal Senaheribov tretji sinAsar-
hadon, po tem ko sta Senaheriba (4. Kralj. 19, 37.) po njegovi
nesrečni zgubi v Judeji njegova starji sinova umorila, onadva pa
je pregnal njun manjši brat. Leta si je podvergel mnoge bližnje
ljudstva, in je prijel na zadnje mogočniga kralja Medijanov, Fra
po imenu, kakor Herodot perpoveduje. Tega je premagal in umoril
ter je perdobil medijansko-perzijansko deržavo. Ko si je bil tako
mnoge ljudstva izhodnje Azije podvergel, se je prevzel, in je hotel,
de bi se mu vse ljudstva uklanjale. Poslal je torej z veliko vojsko
svojiga vojvoda Holoferna, de bi spravil v njegovo oblast vse de¬
žele proti večeru. Kamorkoli je prišel, se mu je tudi vse podalo; ko
pa od severja udari v Judejo, mu ondi na meji judovska terdnjava
Betulija zapre svoje vrata. To Holoferna razdraži, torej sklene mesto
razdjati. Že so se hotli Judje podati, kar se ponudi bogaboječa
vdova Judita, jih rešiti. Napravi se in gre v sovražnikovo staniše,
se perkupi s svojo lepoto njih vojvodu, ter ga z njegovim lastnim
mečem umori. Po tem junaškim djanji planejo Betulijani nad asirsko
vojsko, jo vso prepadeno spode iz dežele, in dobe se veliko plena.
Na to se poda veliki duhoven z velikim zboram iz Jeruzalema v
Betulijo, obhajajo ondi vesel praznik, in sklenejo v spomin te zmage
god vsako leto praznično obhajati. Ta pergodba se bere v teh
bukvah. Nauki, kterih zvesti bravec v svojo spodbudo mnogo najde,
jim kmalo veliko veljavo perdobili. Nar starji sveti očeti so jih
'meji v podučevanje in opominjanje, in sveti Hieronim terdi, de jih
J® že pervi vesoljni zbor v Niceji med sveto pismo štel. Pa ko bi

S 1  tudi ne bil, sej imamo v vesoljnim zboru florentinskim pod
^genijem IV. in v tridentinskim gotovo spričevanje, de so božje
bukve, ker jih oba zbora štejeta med svetopisemske bukve. Kdo
J'h je spisal, se pa ne ve gotovo.

X

I. Poglavje.

Arfaksad, medijanski kralj, sozida imenitno in močno mesto Ekbatane; Nabuho-
donosor, asirski kralj, ga pa premaga. Prevzetni kralj Nabuhodonosor želi' vse
bližnje ljudstva v svojo oblast dobiti, torej pošlje do njih poslancov; ko pa
poslanci per njih nič ne opravijo, se kralj razserdi in sklene, nad njimi se

maševati.

1. tHHkifaksatl ‘)tedaj , 1 2 )  kralj
Medijanov, je bil veliko ljudstev
spravil pod svojo oblast; in on
je zidal 3 )prav močno mesto, ktero
je imenoval 4 ) Ekbatane,

2.  iz obsekanih čveterovoglatih
kamnov; njegove zidove je na¬
redil sedemdeset koinolcov široke,
in trideset komolcov visoke; nje¬
gove stolpe pa je postavil sto
komolcov visoke,

3. na štiri vogle, in njih vsaka
stran je merila dvajset čevljev,

in njegove vrata je naredil tako
visoke kakor stolpe;

4. in, kakor pred mogočnež, se
je bahal z močjo svoje vojske in
s slavo svojih vozov.

5. V dvanajstim letu 5 ) svo-
jiga kraljevanja pa se je asirski
kralj 6 * * * ) Nabuhodonosor, ki je kra¬
ljeval v velikim mestu Ninivah,
bojeval z Arfaksadam, in ga je
premagal

6. na velikim polji, ktero se
Ragav imenuje, med Evfratam

1 . „Arfaksad li  ali n Afra-Ksad“ , to je, Afra , Dobrotljivi. Bil je pa ta P°
Herodotu „Fra-Ortes“,  Fra Veliki, kralj Medijanov, sin perviga kralja M e '
dijanov z imenam „Dejoces 11 .

2. Beseda „tedaj“  kaže, de je ta prigodba vzeta iz starih hebrejskih letnikov
ali letnih bukev.

3. „zidal“  pomeni v svetim pismu večkrat n obterdil, il  ali terdnjavo napravil
(Joz. 6, 26.). Fra-Ortes je zlepsal in obterdil mesto Ekbatane, ktero je In
že njegov oče Dejoces sozidal.

4. ravno tako, kakor ga je že poprej njegov oče imenoval, namreč „EkbU'‘
tane 11 -

5. V letu 3333, po vstvarjenji sveta, pred Kristusam pa 671 let.

6. n Asarhadon, u  ki se tu imenuje „\abuhodonoxor, u  ker je tudi v Babilon

vladal, kjer je bilo splošnje kraljevo ime „ Nabuhodonosor, u  kakor v Eg>P

n Faraon, a  per Filistejcih n Abimelik a  i. t. d. Dvanajsto leto se je ste

po dobitvi Babilona.

541

Juditine bukve i. 2.

in Tigrido in Jadasonam 7 ) na
polji Erioha, kralja Elikov. 8 )

7. Tedaj se je povzdignilo
kraljestvo Nabuhodonosorjevo, in
njegovo serce seje  prevzelo; in
poslal je k vsim, kteri so prebi¬
vali v Cilicii in Damasku in na
Libanonu,

8. in k ljudstvam, ki so na
Karmelu in Kedaru, 9 ) in k tem,
ki stanujejo v Galileji na velikim
polji Ezdrelonu,

9. in k vsim, ki so bili v Sa-
marii, in unkraj reke Jordana do

Jeruzalema, in po vsi deželi
Jese 10 ) do tje, kjer se pride na
pokrajine Etijopije;

10. k vsim tem je poslal Na-
buhodonosor, asirski kralj, spo¬
menikov; 1 2 3 4 ‘)

11. pa vsi ti soz enim duham
mu odrekli, ter jih prazne nazaj
poslali, in brez časti odpravili.

12. Tedaj se je kralj Nabu-
hodonosor razserdil zoper vse te
dežele, in je per svojim prestolu
in kraljestvu persegel, de se bo
maševal nad vsimi temi deželami.

II. Poglavje.

Nabuhodonosor razodene imenitnikam svojiga kraljestva v skrivnim zboru, de
je sklenil vse bližnje ljudstva proti solnčnimu zahodu v svojo oblast dobiti.
Njegov sklep jim je všeč. Kralj ukaže Ilolofernu, vojvodu svojih vojskinih trum,
de naj se nad nje vzdigne. Holofern gre nad nje s silno veliko vojsko, užuga
in pokonča Cilicijo, Mezopotamijo in damaško Sirijo.

1. V trinajstim letu kralja Na-
buhodonosorja,') dva in dvajseti
dan perviga mesca, se je govo¬
rilo v hiši asirskiga kralja, Na-
buhodonosorja, de bi se maševal.

2. In sklical je vse starašine,
in vse vojvode, in svoje vojšake,
in je imel z njimi svoj skrivni
zbor;

3. in je povedal, de je nje¬
gova misel ta, de bi vso zemljo
svoji oblasti podvergel.

4. In ko je bil ta govor vsim

všeč, je poklical kralj Nabuho-
nosor Holoferna, poglavarja svoje
vojske,

5. in mu je rekel: Pojdi nad
vse kraljestva proti zahodu, in
posebno nad tiste, ki so zani¬
čevali moje povelje.

6. Ne zanese naj tvoje oko
nobenimu kraljestvu, in sleherno
obterjeno mesto mi p od verzi.

7. Tedaj je poklical Holofern
vojvode in viši asirske moči, in
je odbral moških za vojsko, kakor

7 - V greški prestavi se bere namesti „Jadasonam a : »Hidaspam 11 .

S- »Etikov, 11  to je, prebivavcov v Elamu O Perzii).

9 - »K.edar, u  kraj v pusti Arabii, od Libanona proti jutru, kjer je prebivalo
pastirsko ljudstvo rodu Izmaeloviga. Gl. 1. Mojz. 25, 13.

„Jese“  je Gosem ali Gosen v greški prestavi, deželica v spodnjim Egiptu.
**• z ukazam, de naj se mu z lepo podveržejo.

1- Trinajsto leto kralja Nabuhodonosorja (Asarhadona) se po preštevi kato-
liškiga pismarja Dereserja vjema z osem in dvajsetim letam kralja Manaseta,
z  letam po vstvarjenji sveta 3334, pred Kristusam 670 let.

542

Jaditfne bnkve 2 .  3.

nm je kralj zapovedal, sto in
dvajset tavžent bojnih pešcov, in
dvanajst tavžent lokarjev na ko¬
njih.

8. Pred vso svojo vojsko pa
je poslal brezštevilno veliko ka¬
mel z obilnim živežem za vojskine
trume, tudi cede goved in trope
ovac, kterih je bilo brez števila.

9. Žita si je iz vse Sirije na
potu zapovedal perpraviti.

10. Zlata pa, in srebra je iz
kraljeve hiše vzel silo veliko.

11. In vzdignil se je sam, in
vsa vojska z vozmi, in konjniki
in lokarji, ki so kakor kobi¬
lice zemljo pokrili.

12. Ko je pa asirske pokra¬
jine prestopil, je prišel do veli¬
kih gorij Ange, 2 ) ki so na levi
strani 3 ) Cilicije, in je šel na vse
njih gradove, ter je dobil slednjo
terdnjavo.

13. Prederl je pa preimenitno
mesto Meloli, 4 ) ter je oropal vse

sinove tarsiške 5 ) in sinove Izma-
elove, 6 ) ki so prebivali proti pu-
šavi in proti poldnevu dežele ce-
lonske. 7 )

14. In šel je čez Evfrat, in
je prišel v Mezopotamijo, 8 ) in je
razdjal vse visoke mesta, ki so
bile ondi, od reke Mambre do tje,
kjer se k morju pride;

15. in se je polastil njega bre¬
gov od Cilicije do mej Jafetovih,
ki so proti poldnevu. 9 10 )

16. In je odpeljal vse sinove
madijanske, 1U ) in je pobral vse njih
bogastvo, ter je z ostrim mečem
pomoril vse, kteri so se mu v
bran stavili.

17. In po tem je šel doli na
damaško polje ob času žetve, in
je zažgal vso setev, ter je rekel
posekati vse drevesa in vinske
terte.

18. In prepadel je strah pred
njim vse prebivavce po deželi.

III. Poglavje.

Mnogi narodi se Holofernu prostovoljno podajo, ter ga sprejmejo z veliko častjo ;
on pa venderle razdene njih mesta, in pokonča njih bogove, ker Nabuhodonosor
hoče sam biti njih bog. Ilolofern počiva na judejski meji trideset dni.

1. Tedaj so poslali kralji in | poglavarji vsili mest in dežela?

2. „Ange“  je del velikiga taverskiga gorovja, posamezni deli tega gorovja P®
imajo različne imena.

3. ki so na severni izhodnji strani Cilicije.

4. mesto „Mallos“  v Cilicii. G). 2. Mak. 4, 30.

5. vse prebivavce v mestu Tarsu, kjer je bil sveti Pavel doma.

6. kočarske Izmaelce, ki so se po arabski pušavi sem ter tje selili.

7. dežela v Celon“  ali n Kelajon“  ni bolj znana.

8. v tisti kraj, ki je bil na uni strani Evfrata.

9. Kako deleč de so si Judje Jafetove mlajši (4- Mojz. 10,2. i. d.) proti jug«

razseljene mislili, se ne ve; torej se tudi til omenjena dežela ne pozna.

10. Madijani so bili pastirsko ljudstvo, ki so sc sem ter tje selili in kupčeva'

(1. Mojz. 37, 28.).

Jnditine bnkve 3. 543

namreč Sirije, Mezopotamije, in
sirskiga Sobala,'j in Libije, * 2 ) in
Cilicije, svoje sporočnike, kteri
so prišli kHolofernu, ter so rekli:

2. Jenjaj se jeziti nad nami,
ker boljši je, de živi služimo Na-
buhodonosorju, velikimu kralju,
in smo podložni tebi, kakor de
umerjemo in s svojim poginam
sami terpimo škodo svoje suž-
nosti. 3 )

3. Vse naše mesta in vse po¬
sestva, vse gore in hribi s poljem
vred, in cede goved in tropi ovac
in koz, in konj in kamel, in vse
naše premoženje in družine so
pred tvojim obličjem;

4. vse naše bodi pod tvojo
oblastjo;

5. mi in naši otroci smo tvoji
služabniki.

6. Pridi k nam ko miren go¬
spod, in imej nas v službi, kakor
ti bo dopadlo.

7. Tedaj je šel z gora s konj-
niki z veliko močjo, in je dobil
vse mesta in vse prebivavce po
deželi.

8. Iz vsili mest pa si je vzel

v pomoč junaških in za vojsko
izbranih mož.

9. In taki strah je prepadel
tiste kraje, de so prebivavci vsili
mest, pervaki in častniki z ljud-
stvam vred, šli naproti, ko je bil
prišel,

10. in so ga sprejeli z venci
in svetili, ter so raje vodili na
bobne in pišali.

11. Pa čeravno so to storili,
vender divjosti njegoviga serca
niso mogli ukrotiti; 4 )

12. zakaj razdjal je njih mesta,
in posekal njih loge; 5 )

13. kralj Nabuhodonosor mu je
bil namreč zapovedal, vse bogove
po deželi pokončati, in sicer zato,
de bi njega samiga imenovali Boga
tisti narodi, ktere bi Holofernova
moč utegnila podvreči. 6 )

14. Šel je pa skozi sirski Sobal,
in vso Apamejo, 7 ) in vso Mezo¬
potamijo, in je prišel k Idumej-
cam v deželo Gabao; 8 )

15. in je vzel njih mesta, 9 ) in
je ostal ondi trideset dni, 10 ) ter
je ukazal v teh dneh zediniti vso
njegovo vojskino moč.

t. tiste pokrajine, v kteri je bilo veliko mesto „So6a“ ali „ Nisibis“.

2. „ Libija “ je v Afriki; pred ko ne, bi se moglo tukej brati „Licija,“  ki
je bila blizo Sirije.

3. Boljši je, de Nabuhodonosorju služimo, in smo mu podložni, ter si s tem svoje
življenje otmemo; kakor pa de bi vsi pomerli, in le po svoji smerti sužnosti ubežali.

4. Te ljudstva so se rajši podvergle, kakor umerle. Njim podobni so tisti
kristjani, kteri se raji satanu vdajo, kakor de bi svojo meseno poželjivost v
sebi krotili in inertviii. Ako so se ljudstva ogoljufale nad Holofernam, se
goljufajo tudi kristjani nad poglavarjem tega sveta, nad satanam; ker satan
je po besedah svetiga Bernarda veliko grozovitniši do tistih, ki se mu vdajo,
kakor do teh, ki zanj ne marajo.

ki so jih bili svojim malikam v čast zasadili.

6 - V toliko neumnost je zapeljala človeška prevzetnost!

„ Apameja li  je bila dežela v Sirii.

8 - »v deželo Gabao ,'“ to je, v gorato deželo. Namesti „k Idumejcam“  bi
86 moglo mende reči" n li Judejcam, a  to je, Judam.

9. se je polastil severne Judeje, to je, Galileje.

10. de bi svojo vojsko zbral, in z združenimi močmi udaril v Judejo, nad ktero

se je hotel zavoljo Senaheribove zgube maševati.

544

Jnditine bnkve 4.

IV. Poglavje.

Ko Izraelci slišijo, de Holofern mesta in tempeljne razdeva, in de je že na njih
meji, se silno boje, de bi ne razdjal Jeruzalema in tempeljna. Po spodbudovanji
duhovna Eliakima se Izraelci perpravljajo za boj, obstavijo z junaki vse pota
po gorah in med gorami, po kterih bi sovražnik utegnil priti v Jeruzalem. Vsi
se postijo in molijo, ter Boga pomoči prosijo. Viši duhoven jih tolaži in jim
obljubi Božjo pomoč, če bodo stanovitno molili in se pokorili.

1. Ko so tedaj to slišali Izra¬
elovi otroci, ki so prebivali v Ju¬
dovi deželi, 1 ) so se njegoviga
obličja silno bali.

2. Strahota in groza jih je pre¬
vzela, de bi tega ne storil Je¬
ruzalemu in tempeljnu Gospodo-
vimu, kar je storil drugim me-
stam in njih tempeljnam. 2 )

3. In so poslali po vsi Sa¬
mari! 3 ) okoli do Jerihe, in so vse
verhove na gorah obsedli;

4. in so obzidali svoje terge,
in so nabrali žita, de so bili per-
pravljeni za boj.

5. Tudi je pisal duhoven 4 )
Eliakim vsim, ki so prebivali proti
Ezdrelonu, kije perDotaimu veli-
kimu polju nasproti, in vsim, ka¬
mor se je moglo priti,

6. de naj obstavijo steze po
hribih, po kterih bi se moglo v
Jeruzalem priti, in naj tam stražo

imajo, kjer bi utegnila biti ozka
pot med gorami.

7. In Izraelovi otroci so sto¬
rili, kakor jim je bil zapovedal
Eliakim, duhoven Gospodov.

8. In vse ljudstvo je k Go¬
spodu na vso moč vpilo, in po¬
niževali so svoje duše v postih
in molitvah, oni in njih žene.

9. In duhovni so se oblekli v
spokorne oblačila, in so položili
otroke pred tempelj Gospodov, in
so pogernili altar Gospodov z
žalostnim pertam; 5 )

10. in so vpili k Gospodu, Izra¬
elovimi! Bogu, vsi skupej, de bi
jim otroci ne bili s silo pobrani,
in njih žene ne bile odpeljane,
in njih mesta ne bile razdjane,
in njih svetiše ne bilo ognušeno,
in oni ne bili nevernikam v za¬
sramovanje. 6 )

11. Tedaj je šel Eliakim, veliki

1. ki so prebivali v Judovim kraljestvu.

2. V greškim se bere, de so bili Judje malo pred iz sužnosti prišli, in so spet
očistili tempelj, ki ga je bil Manase s svojim malikovanjem oskrunil. "a
sužnost pa ni bila sedemdesetletna babilonska, kar se razločno vidi iz greškjga
svetiga pisma, ktero ne govori od noviga zidanja, ampak le od nove posvecbe
tempeljna, ki je bil oskrunjen po malikovanji; ampak je bila tista sužnost, v
ktero je bil peljan brezbožni kralj Manase (gl. vvod) z veliko Judi. Iz
sužnosti so prišli Judje, preden je še Holofern v Judejo udaril; njih kraj
pa je bil še v Babilonu v ječi prideržan, in je bil še le poznejše spušen. A 1
Judje tedaj so tempelj očistili, kar je poznejše tudi Manase sam storil. CII. >
Kron. 33, 11—16.

3. ki si jo je bil po Senaheribovi zgubi Judov kralj perlastil.

'4. viši duhoven. n Ezdrclon“  je planjava, ki sega od Karmela proti Jordanu.

5. v znamnje, de naj vsi žalujejo nad svojimi grehi, in naj pokoro delajo,
bodo s tem odvernili nevarnost (v. 10.), ki se jim bliža.

6. Druge ljudstva s poglavarji so se uklonile pod oblast Holofernovo; Izraelov

545

Jnditine bnkve 4. 5.

duhoven Gospodov, okoli vsih
Izraelcov, in jih je nagovarjal,

12. rekoč: Vedite, de bo Gospod
vaše prošnje uslišal, ako stano¬
vitni ostanete v postih in molitvah
pred Gospodovim obličjem. * * 7 )

13. Spomnite se Mojzesa, slu¬
žabnika Gospodoviga, kteri ni v
boji z mečem, ampak s svetimi
prošnjami v molitvi premagal
Amaleka, ki je zaupal v svojo
moč in v svojo terdnost, in v
svojo vojskino trumo, in v svoje
škite, in v svoje vozove, in v
svoje konjnike;

14. Tako' se bo zgodilo vsim
sovražnikam Izraelovim, ako ste
stanovitni v tem delu, ki ste ga
začeli.

15. Na to njegovo opominjanje
so v molitvi k Gospodu ostali pred
Gospodovim obličjem,

16. tako', de so tudi ti, 8 ) ki so
Gospodužgavne daritve opravljali,
v spokorne oblačila oblečeni da¬
rovali, in pepel je bil na njih
glavi.

17. In iz vsiga svojiga serca
so vsi prosili Boga, de naj obiše
svoje ljudstvo Izrael.

V. Poglavje.

Holofern poprašuje, kakošno ljudstvo so Izraelci, de se mu samo oni upajo
zoperstaviti. Ahior, vojvoda Amončanov, mu razloži ob kratkim zgodovino Izra¬
elcov, ter mu pove, de jih ne more nihče premagati, oni pa vse užugajo, dokler
svojimu Bogu zvesto služijo; zatorej mu svetuje, de naj bo previden, preden
ee jih loti, ter naj zve, če so se kaj pregrešili zoper svojiga Boga, ker le
tadaj bi jih zamogel premagati. S tem svojim svetam se Ahior visim asirske
vojske tak6 zameri, de ga mislijo umoriti, ter pravijo: Pojdimo nad nje, pomo¬
rimo njih mogočnike z Ahiorjem vred, de vse ljudstva spoznajo, de je le Nabu-

hodonosor bog na zemlji.

1. In povedano je bilo Holo-
fernu, poglavarju asirske voja-
sine, de se Izraelci perpravljajo
v bran, in de so pota po gorah
zaperli;

2. tedaj seje vnel s silno jezo
in z veliko togoto, ter je poklical
vse Moabove poglavarje in Amo¬
nove vojvode, 1 )

3. in jim je rekel: Povejte
mi, kdo je to ljudstvo, ki je gore
obleglo, ali ktere, in kake, in
kolikošne so njih mesta, kakošna
je tudi njih 2 ) moč, koliko jih je
števila, in kdo je vladar njih
vojašine? 3 )

4. in zakaj so pred vsim, ki
na Jutrovim 4 ) stanujejo, ravno oni

ljudstvo pa se je poniževalo (1. Petr. 5, 6.) pod močno roko Božjo, in s tem

Ponižanjem je zaslužilo, povišano biti čez napuh in brezbožnost.

r. ker je le stanovitnosti zmaga obljubljena. Luk. 11, 9. 10.

8 - namreč duhovni. V splošnih deželinih stiskah so se tudi duhovni v tem-
Peljnu napravili v žalostne oblačila CJoel 1, 13.), ki so sicer v svojih zalih-
oblačilih daritve opravljali.

* • Moabljani in Amončani na jutranji strani Palestine so se bili podali.

kako močno je to ljudstvo, koliko ima vojakov?^

Holofern tega ni zato vprašal, de bi bil vse to se le zvedil, kei je on, ko
v ojvoda Asirijanov, ki so večkrat na Izraelsko planili, Izraelce dobro poznal;
Popraševal je le iz zaničevanja, kakor nekdaj Nabal. 1. Kralj.^ 25, 10.

Namesti: Jii na Jutrovim “  bi moglo biti: „ki v večerni deželi .sta-
„ ”  35

Jnditine bukve 5.

546

nas zaničevali, in nam niso pri¬
šli naproti, de bi nas bili v miru
sprejeli?

5. Na to je Ahior, vodnik
vsih sinov Amonovih, odgovoril,
in je rekel: Ako se ponižaš po¬
slušati, moj gospod, bom vpričo
tebe resnico povedal od tega ljud¬
stva, ki na gorah prebiva, in
nobena lažnjiva beseda ne pojde
iz mojih ust.

6. To ljudstvo je kaldejske
rodovine. 5 )

7. Ono je prebivalo spervenja
v Mezopetamii, 6 ) ker pa niso hotli
služiti bogovam svojih očetov, ki
so bili v deželi Kaldejcov,

8. so tedaj popustili svojih oče¬
tov šege, ktere so imele veliko
bogov,

9. in so služili edinimu Bogu
nebes, kteri jim je tudi zapovedal,
iti od ondod, in v Karano 7 ) pre¬
bivati. Ko je pa lakota vstala po
vsi deželi, 8 ) so šli doli v Egipt,
in so se tam v štiri sto letih 9 )
tako namnožili, de se ni mogla
prešteti njih truma.

10. Ko jih je pa egiptovski
kralj obteževal, in per zidanji
svojih mest iz ila in opeke za-
teral, so vpili k svoji mu Gospodu,

in udaril je vso egiptovsko deželo
z mnogoterimi šibami.

11. Ko so jih bili pa Egipčani
od sebe spustili, in jim je bila
stiska jenjala, in so jih hotli spet
vjeti, in v svojo sužnost nazaj
gnati,

12. jim je bežečim Gospod
nebes morje odperl tako, de se
je voda na obeh straneh kakor
zid obterdila, in oni so s suho
nogo po dnu skozi morje šli.

13. Ko jih je na tem mestu
brezštevilna truma Egipčanov po¬
dila, je bila tako z vodami po¬
krita, de le eden ni ostal, kteri
bi bil to zgodbo naslednikam po¬
vedal.

14. Ko so pa bili prišli iz rude-
čiga morja, so posedli pušave
sinajske gore, v kterih ni nikoli
mogel človek stanovati, ali člo-
vešk sin počivati.

15. Tam so jim bili grenki stu¬
denci v pijačo posladkani, in štir-
deset let so spod neba hrane do¬
bivali.

16. Kamor koli so šli brez
loka in pušice, in brez škita n*
meča, se je njih Bog namesti njih
bojeval, in je premagal.’ 0 )

17. In ni ga bilo, kteri bi zo-

nujejo, 11  kakor se v greškim in sirskim bere. Judeja je bila Asirijanam P * 1 ' 0 * 1
večeru.

5. Abraham in njegov oče Tare sta prebivala v Uru na Kaldejskim. ’’ '

1. Mojz. 11, 28.

6. kjer je bil Ur, Abrahamov rojstni kraj.

7. Karan je bil še tudi v Mezopotamii; torej hoče Ahior reči: kteri j** 11  ) e
tudi zapovedal svoj pervi dom popustiti, in v Karanu bivati. Po latinski 111
svetim pismu Ahior ne vzame v misel, de bi bili v Kanaanu prebivali; v
greškim in sirskim pa se bere: V v Kanaanu 1,1,  namesti: „v Karanu‘ e -

8. namreč Kanaanu, kamor se je bil Abraham iz Karana preselil.

9. Toliko let je preteklo od vhoda Jakopoviga do izhoda Izraelcov. Od p* 1
hoda Jožefa, ki je bil poprej na Egiptovsko prišel, do izhoda je pretek '
430 let. Gl. 2. Mojz. 12, 41. Ahior se kaže znajdeuiga v izraelski zgodovine

10. llabili so sicer orožje, tode Bog je premagal njih sovražnike večkrat I' 11
brez njih perzadevka, kakor po Jozuetu Bog sam pripoveduje. Joz. 24, *

Jaditine bukve 5.

perval tistimu ljudstvu, razun
kadar je od službe svojiga Boga
odstopilo. 1 ')

18. Kolikorkrat pa so zraven
samiga svojiga Boga druziga ča¬
stili, so bili dani v rop, in pod
meč, in v zasramovanje.

19. Kolikorkrat pa jim je bilo
žal, de so od službe svojiga Boga
odstopili, jim je Bog nebes moč
dal se braniti.

20. Na zadnje so kralja ka-
nanejskiga, in jebusejskiga, in
ferezejskiga, in hetejskiga, in lie-
vejskiga, in amorejskiga, in vse
mogočne v Hesebonu pobili, in
njih dežele in njih mesta sami
posedli;

21. in dokler se niso pregre¬
šili zoper svojiga Boga, jim je
bilo dobro; zakaj njih Bog hu¬
dobijo sovraži.

22. Tudi namreč pred temi leti,
ko so bili odstopili od pota, ki
jim ga je bil Bog pokazal, de
naj hodijo po njem, so bili po
množili narodih v bojih pomorjeni,
in njih prav veliko je bHo vjetih
v ptujo deželo 12 ) odpeljanih.

547

23. Unidan pa so se vernili
k Gospodu, svojimu Bogu, in so
se zbrali iz razkropljenja, kjer
so bili razkropljeni, ter so se
vselili po vsili teh hribih, in spet
imajo v posesti Jeruzalem, kjer
je njih svetiše. 13 )

24. Zdaj tedaj, moj gospod,
pozvedi, če je kaka njih hudobija
pred obličjem njih Boga; pojdimo
nad nje, ker gotovo ti jih bo njih
Bog v roko dal, in uklonjeni bodo
pod jarmam tvoje oblasti;

25. ako se pa to ljudstvo ni
zamerilo svojimu Bogu, se jim
ne bomo mogli ustaviti; ker njih
Bog jih bo branil, in pred vsim
svetam bomo v sramoti.

26. In pergodilo se je, ko je
bilAhior te besede izgovoril, so
se razserdili vsi imenitniki Ho-
lofernovi, in so mislili ga umoriti,
ter so rekli med seboj:

27. Kdo je tisti, ki pravi, de
se Izraelci zamorejo ubraniti kralju
Nabuhodonosorju, in njegovim
vojskinim trumam, ljudje brez
orožja, in brez serčnosti, in brez
skušenja v vojskovanji?

tl. Tudi mi kristjani z greham dajemo svojim sovražnikam moč zoper sebe, in

kteri se nas lotijo, nas zmagujejo le zavoljo naših grehov. Z Božjo pomočjo

bi bili zmožni, premagati vse svoje dušne sovražnike; Bog pa nas zapusti,
in prepusti sovražnikam, ker smo mi njega zapustili.

12. Ne dosti popred so bili deseteri rodovi po Salmanasarji v asirsko sužnost od¬
peljani, in še le pred kratkim je bil mogel Manase v Babilon priti (4. Kralj. 17, 3.
b : 2. Kron. 33, 11.), gotovo s prav veliko Judi. Kteri terdijo, de se je
povest teh bukev po babilonski sužnosti prigodila, obračajo besede te verste
na to sužnost, in menijo, de bolj prav zavoljo tega, ker je v greškim

sv. pismu celč pristavljeno, de je tudi tempelj Božji ob tla, s čimur se le

njega razdjanje po tisti sužnosti more misliti; tode ta pristavek se da raz¬
lagati tudi od oskrunjenja, kakoršno se je ob času Manasetovim zgodilo. Tem
čašam se perlega tudi okolišina, de jih je le prav veliko bilo odpeljanih,
nasproti je pa babilonska sužnost vse ljudstvo zadela.

Ib. Se preden se je Manase iz sužnosti vernil (jž. Kron. 33, 13.), je blezo
več vjetih Judov, kakor tudi več prebivavcov kraljestva Izraeloviga, dovoljenje
dobilo, se verniti domu; izvolili so si pa v svoje prebivališe gorate kraje,
Kjer so se lože branili, in si veči varnosti bili svesti.

35 *

548

Jnditine bukve 5. 6.

28. De tedaj Ahior spozna, de
nas zapeljuje, pojdimo na gorovje,
in kadar bodo vjeti njih mogočni,
takrat bo z njimi vred z mečem
preboden;

29. de vse ljudstvo zve, de
Nabuhodonosor je Bog zemlje,
in razun njega ni nobeniga dru-
ziga.

VI. Poglavje.

Holofern se močno razserdi nad Ahiorjem, ker je rekel, de Izraelce Bog- varuje,
in ker mu je odsvetoval, se jih lotiti; zatorej ga ukaže peljati v Betulijo, de
bo ondi z Judi vred pokončan, kadar z vojsko v mesto pride. Na potu grede
proti Betulii se Holofernovi služabniki izraelskih fračarjev zboje, Ahiorja k dre¬
vesu pervežejo in zbeže. Izraelci ga odvežejo in peljejo v Betulijo pred sta-
rašine. Ahior jim perpoveduje, zakaj de ga je Holofern njim v roke dal. Po¬
glavar Ozija mu napravi večerjo, ter po dokončanim postu tudi vse starašine
k nji povabi. Ljudstvo vso noč moli in Boga pomoči prčsi.

1. Pergodilo se je pa, ko so
jen j ali govoriti, je Holofern silno
serdit Ahiorju rekel:

2. Ker si nam prerokoval,
rekoč: de Izraelovo ljudstvo nje¬
gov Bog varuje, de ti pokažem,
de ni boga razun Nabuhodono-
sorja, 1 )

3. kadar jih bomo vse pobili
kakor eniga moža, takrat boš tudi
ti z njimi vred z asirskim mečem
umorjen; in ves Izrael naj s teboj
pogine,

4. in skusil boš, de je Na¬
buhodonosor vse zemlje gospod;
in tedaj pojde meč mojih vojakov
skozi tvoje strani, in preboden
boš padel med ranjene Izraelce,
in ne boš več dihal, dokler ne
boš z njimi pokončan.

5. Potlej pa, ako meniš, de
je tvoje prerokovanje resnično, naj
ne upade tvoj obraz, in bledota,
ki pokriva tvoje lice, naj ne zgine

s tebe, ako misliš, de se te moje
besede ne morejo spolniti.

6. De pa veš, de boš to z
unimi vred skusil, glej, per ti priči
bodi njih ljudstvu perdružen, de,
kadar bodo zasluženo kazen mo-
jiga meča prejeli, tudi ti maše-
vanju zapadeš.

7. Tedaj je Holofern svojim
služabnikam zapovedal, Ahiorja
prijeti, in ga peljati v Betulijo, 2 )
in ga dati v roke Izraelovim otro-
kam.

8. In Holofernovi služabniki
so ga vzeli, in so šli po planjavi j
ko so se pa bili goram perbližah,
so prišli nad nje fračarji.

9. Oni pa so se uganili stran
od gore, in so Ahiorja k drevesu
za roke in noge pervezali, in so
ga tako z vervmi zvezaniga p u '
stili, ter so se vernih k svojim 11
gospodu.

10. Na to so Izraelovi otroci

1. Glej zgor. 3, 13. Primeri Dan. 6, 7. Djan. apost. 12, 22.

2 .  Betulija je bila terdnjava, ktero so .Judje po svoji vernitvi iz sužnosti n
gori per Dotaimu in Ezdrelonu sozidali, in se je štela k nekdanjima ro
Isaharjevimu (Pogl. 7, 3 : 8, 3. po greškim svetim pismu). De je bila v Ga
lileji, kamor se je štel rod Isaharjev, terdi tudi ustno izročilo jutrovih de»e •

Juditine

z Betulije k njemu doli prišli, in
so ga odvezali, ter so ga peljali
v Betulijo, in so ga med ljud¬
stvo postavili, in spraševali, kaj
je to, de so ga Asirijani zve-
zaniga popustili?

11. Tiste dni sta bila ondi po¬
glavarja: Ozija, Mihov sin, iz
Simeonoviga rodu, in Karmi, kte-
rimu se je tudi Gotoniel reklo.

12. V sredi starašin tedaj, in
vpričo vsili 3 ) je Ahior povedal
vse, kar je sam, od Holoferna
vprašan, govoril, in kako ga je
hotlo Holofernovo ljudstvo zavoljo
tega govorjenja umoriti,

13. in kako ga je sam Holo-
fern serdit zavoljo tega zapove¬
dal Izraelcami zdati, de, kadar bo
Izraelove otroke premagal, takrat
tudi Ahiorja samiga z mnogoterim
terpljenjem ukaže umoriti, zavoljo
tega, ker je rekel: Bog nebes
je njih varh.

14. Ko je pa Ahior vse to raz¬
ložil, je popadalo vse ljudstvo na
obraz, ter so molili Gospoda, in
vsi so zdihovali in jokali, ter so
pošiljali svoje enoserčne prošnje
k Gospodu,

15. rekoč: Gospod, Bog nebes

bnkve 6. 549

in zemlje, poglej na njih napuh,
in ozri se na naše ponižanje, 4 )
in glej obličje svojih svetih, 5 ) in
pokaži, de ne zapustiš teh, kteri
se v te zanašajo, ponižaš pa nje,
ki se v se zanašajo, in s svojo
močjo bahajo.

16. Ko so tedaj jenjali jokati,
in je bilo ljudstvo ves dan pre¬
molilo, so tolažili Ahiorja,

17. rekoč: Bog naših očakov,
čigar moč si ti oznanoval, on bo
za te takti obernil, de boš še le
ti gledal njih pogin.

18. Kadar pa bo Gospod, naš
Bog, to prostost dal svojim slu-
žabnikam, naj bo tudi s teboj
Bog med nami, de, ako bo tebi
dopadlo, z vsimi svojimi per nas
prebivaš. 6 )

19. Ko je bil tedaj zbor minil,
ga je Ozija vzel v svojo hišo,
in mu je napravil veliko večerjo.

20. In povabil je vse starašine,
in so se skupej po dokončanim
postu 7 ) poživili.

21. Po tem pa je bilo pokli¬
cano vse ljudstvo, in vso noč so
v zbirališu 8 ) molili, ter pomoči
prosili Izraeloviga Boga. 9 )

3. vpričo vsiga ljudstva, ki je bilo pervrelo.

4. in ozri se milostljivo na našo revo in nadlogo.

5. poglej na svoje ljudstvo, ki si ga odbral in k svetosti poklical.

6. Ce prostost dobimo, bodi naš Bog, ki si ga ti poveličeval, tudi tvoj Bog
per nas; smel boš našo vero sprejeti, in med nami prebivati.

?. Post je terpel od večera perviga do večera druziga dneva. Zderžali so se
cisto vsili jedi. Ko se je noč storila, je dal Ozija Ahiorju na čast zmerno
večerjo, in je povabil mestne starašine.

8. v zbornici. Že davno pred so imeli Hebrejci v tistih krajih, ki so bili deleč
proč od Jeruzalema, lastne molitne in zborne hiše, ktere so se snidnice ali
shodnice in molitevnice imenovale. Gl. Djan. apost. 16, 13.

9. Za poštam in molitvijo je nasledovala zmerna večerja; za njo pa spet hvala
Božja in nočna molitev; tako je bilo tudi življenje pcrvih kristjanov, kakor
Tertulijan perpoveduje. Poživljala se je duša, pravi, z molitvijo, preden se je
telesu hrana dovolila, in jedlo se je potem, de se je natorni potrebi zadostilo.

550

Jnditine bukve 7.

VII. Poglavje.

Holofern se pomakne s svojo vojsko pred Betulijo, zapre vodo, ki v mesto teče,
in postavi straže k Studencam, ki so zunej mestniga ozidja. Prebivavci v mestu
terpe veliko žejo, in prosijo Ozija, svojiga poglavarja, naj se poda Asirijanam.
Ozija jim obljubi, ako jim Bog v petih dneh ne pošlje pomoči.

1. Holofern pa je drugi dan
zapovedal svojim vojskam, de naj
se vzdignejo zoper Betulijo.

2. Bilo jih je pa bojnih pešcov
sto in dvajset tavžent, in konj-
nikov * 1 ) dva in dvajset tavžent,
brez tistih za boj perpravljenih
mož, kteri so bili vjeti in zmed
vsih mladih junakov iz dežel in
mest odpeljani.

. 3. Vsi skupej so se na boj
napravili zoper Izraelove otroke,
ter so prišli ob strani gore 2 ) do
verha, ki gleda na Dotaim 3 ) od
kraja, ki se mu pravi Belina, do
Kelntona, ki je Ezdrelonu na¬
sproti.

4. Kadar so palzraelovi otroci
njih množice vidili, so na tla po¬
padali, in s pepelam potresli svoje
glave, ter so vsi enoserčno molili,
de bi Izraelov Bog svoje usmi¬
ljenje skazal svojimu ljudstvu. 4 )

5. In so vzeli svoje voj niško
orožje, ter so obsedli kraje, ki
proti ozki poti med gorami derže,
in so jih varovali ves dan in vso
noč.

6. Ko je pa Holofern okoli
hodil, je našel proti poldnevni
strani zunej mesta studenec, kteri
je bil po vodotoku vanj napeljan,
in je ukazal prekopati njih vodo¬
tok.

7. Bili so pa ne deleč od
ozidja studenci, kamor so se
vidili skrivaj po vodo hoditi, bolj
zato, de bi se ohladili, kakor de
bi žejo ogasili. 5 )

8. Sinovi Amonovi inMoabovi
pa so stopili k Holofernu, rekoč:
Sinovi Izraelovi se ne zanašajo
ne na sulico, ne na pušico, am¬
pak gore jih branijo, in sternii
hribi jih varujejo. 6 )

9. I)e jih tedaj brez boja za¬

varovali bo se, več piti, kakor gre čistim in rednim osebam, ki pomnijo>
de morajo po noči vstati v hvalo Božjo. In kadar so večerjo tudi z mo¬
litvijo končali, so se umaknili z vso spoštljivostjo, kakor de bi bili v skerbi,
dušo ravno tako kakor telo poživiti s sveto rednostjo, ki so jo med jedjo
pred očmi imeli.

1. Per odhodu (zgor. 2, 7.) je imel Holofern le dvanajst tavžent konjnikov;
potem takim je mogel pomnoženje dobiti.

2. ob strani gore blizo Betulije.

3. ima Dotaim pod seboj. Dotaim je bilo mesto na veliki ezdrelonski planjavi
na nekim griču.

4. Izraelci niso kazali tiste napačne vojaške serčnosti, ktera sama sebi nevar¬
nost skriva in taji, kjer je res nevarnost, temuč so spoznali vso njeno stra¬
hoto; vender pa zato v serčnosti niso omagali, temuč so zaupali v verni
molitvi na Božjo pomoč.

5. Bilo je toliko vode, de so si z njo žejo le nekoliko utolažili, ne pa pogasil'-

6. Betulijsko mesto je imelo visoke zidove, do kterih se z obsednim orodjem
ni moglo blizo, ker so stali na »teminah.

551

Juditiuc bukve ?, 8.

moreš premagati, postavi straže
k Studencam, de ne zajemajo vode
iz njih; in brez meča jih boš
umoril, ali vsaj upehani bodo dali
svoje mesto, ktero si mislijo ne¬
premagljivo, ker na hribih stoji.

10. In všeč so bile te besede
Holofernu in njegovim spremljav-
cam, in postavil je okoli vsaciga
studenca sto mož.

11. In ko je ta straža dvajset
dni stala, so usahnili vodnjaki,
in kapnice vsim prebivavcam Be-
tulije, tako de po mestu ni bilo
toliko vode, de bi se je le en
dan napili; ker voda se je vsaki
dan ljudem na mero dajala.

12. Tedaj so se k Oziju zbrali
vsi možje in žene, mladenči in
otroci, ter so vsi z enim glasam

13. rekli: Sodi naj Bog med
nami in teboj, zakaj perpravil si
"ad nas nadlogo, ker nisi hotel
mirno se pogovoriti z Asirijani,
in za tega voljo nas je Bog njim
v roke dal.

14. In zato nikogar ni, de bi
nam pomagal, ko pred njih očmi
žeje omahujemo, in revno pogi¬
njamo.

15. Zdaj tedaj zberite vse, ki
so v mestu, de se mi vsi pro¬
stovoljno podamo k Holofernovim
ljudem.

16. Boljši je namreč, de vjeti
živimo in Gospoda hvalimo, kakor
de umerjemo, in smo vsimu svetu
v posmeh po tem, ko bomo vidili

svoje žene in svoje otroke umi¬
rati pred našimi očmi.

17. Zapričamo dans nebo in
zemljo, in Boga naših očakov,
kteri nas tepe zavoljo naših gre¬
hov, de zdaj dajte mesto Holo-
fernovi vojski v roke, in de bo
pod ojstrim mečem hiter naš ko¬
nec, kteri bi se podaljševal v
suhoti žeje.

18. In ko so bili to izgovorili,
je vstalo veliko jokanje in tuljenje
splob v zbirališu, in veliko ur
so vpili z enim glasam k Bogu,
rekoč:

19. Grešili smo kakor naši
očetje, krivico smo delali, hudo¬
bijo smo dopernašali.

20. Ti, ki si milostljiv, usmili
se nas, ali s svojo šibo pokori
naše hudobije, in nikar nas, ki
te spoznamo, ne izdajaj ljudstvu,
ki te ne pozna,

21. de ne porečejo med ne¬
verniki: Kje je njih Bog?

22. In ko so po tem vpitji
trudni in po tem jokanji spehani
omolknili,

23. je vstal Ozija, ves objo¬
kan, in je rekel: Serčni bodite,
bratje! še teh pet dni čakajmo
Gospodoviga usmiljenja; 7 )

24. zakaj morebiti bo perkraj-
šal svojo jezo, in bo dal čast
svojimu imenu.

25. Če  pa ne bo v petih dneh
pomoči, bomo storil' po besedah,
ki ste jih govorili.

Vlil. Poglavje.

JudiUno rodovno deblo* nje ostro življenje in bogastvo. Judita svari maloserčne
itarašinc v Uctulii, ker se mislijo v petih dneh Asirijanam podati, ako jim Bog

7. Morebiti se je nadjal Ozija v tistih petih dneh dežja.

552 Jnditine bnkve 8.

ta čas pomoči ne pošlje; jim očita, kako prederzno je to, de so Gospodu čas
odmerili, v kterim naj se jih usmili; jih opominja, de naj posnemajo zglede
očakov, Abrahama, Izaka, Jakopa, Mojzesa in druzih vernih in pobožnih, ki so
tudi v nadlogah Bogu zvesto služili; jih prosi, de naj za njo molijo, in naj
nikar ne poprašujejo, kaj misli storiti. Ozija ji vosi, de naj bo Gospod z njo
ob maševanji nad Izraelovimi sovražniki.

1. In pergodilo se je, de je
te besede slišala Judita, vdova,
ktera je bila hči Merarija, sinu
Idoksa, sinu Jožefa, sinu Ozija,
sirni Elaja, simi Jamnorja, sinu
Gedeona, sinu Rafaima, sinu
Ahitoba, sinuMelkija, sinuEnana,
sinu Natanija, sinu Salatiela,
simi Simeona, simi Rubnoviga; *)

2. in nje mož je bil Ma-
nase, kteri je umeri ob ječmenovi
žetvi.

3. Ko je namreč perganjal nje,
ki so na polji snope vezali, je
prišla vročina na njegovo glavo,
in umeri je v Betulii, v svojim
mestu, in pokopan je bil ondi k
svojim očetam.

4. Rila pa je Judita njegova
zapušena vdova že tri leta in
šest mescov.

5. In naredila si je v svoji
zgornji hiši samotno izbo, v kteri
je s svojimi deklami zaperta sta¬
novala,

6. in nosila je ojstro oblačilo
okrog svojiga ledja, in postila
se je vse dni svojiga življenja, 1 2 )
zunaj sabot in mlajev, in prazni¬
kov 3 ) hiše Izraelove.

7. Bila je pa sprelepiga obličja,
in njen mož ji je bil zapustil veliko
bogastvo, in obilno deržino, in
posesti polne čed volov in tropov
ovac. 4 * * * * * * )

8. In ona je bila med vsimi
nar bolj sloveča, ker se je Go¬
spoda močno bala, in ni ga bilo,
de bi kako hudo besedo od nje
govoril.

9. Ko je tedaj ona slišala,
de je Ozija obljubil, de bo po
preteklim petim dnevu mesto dal,
je poslala k starašinama Kabritu
in Karmitu.

10. In ko sta k nji prišla, jima
je rekla: Kaj je to, de je Ozija
pervolil, mesto Asirijanam dati,
ako vam v petih dneh pomoč ne
pride ?

1. Namesti: „sinu Rubnoviga “ bi se moglo brati: „sinu Jakopoviga il  # 1 *
pa „lzraelov>iga, u  kakor se bere v greškim in sirskim svetim pismu in p® r
svetim Fulgencii; ker spodej 9, 2. imenuje Judita ko perviga očeta svoji# 3
rodu tistiga Simeona, ki je bil Jakopov sin.

2. je bila zadovoljna s samo večerjo, kakoršno so žalostni in spokorni v navadi
imeli (2. Kralj. 1, 12: 3, 35.). Tako ostro je živela ne tolikanj iz žalovanj 3
po svojim ranjcim možu; ker to bi bilo nespametno (Sir.38,17—23.), amp 3 ^
iz spokornosti.

3. druzih godov, ki so jih Izraelci obhajali.

4. V radovoljnim uboštvu živeti, in odpovedati se vživanju tega življenja v

sredi bogastva, to je nebeška čednost, ki jo le tisti umejo, kteri imajo Duha

Božjiga. Kakor Judita so delale tudi druge vdove. Zveličana Angela F°'

linjska je svoje obilno premoženje v ubogim razdelila, in ubogo, v Bogu skrito,

spokorno je bilo njeno življenje. Če tudi vse vdove tega niso dolžne, bi venci® 1

mogle bolj samotno in Bogu vdano živeti; ker vdova, ktera v sladnosti živi,

je živa mertva, pravi sveti Pavel 1. Tim. 5, 6.

Jnditine bukve 8.

11. In kdo ste vi, de Gospoda
skušate? 5 )

12. To ni govorjenje, ki usmi¬
ljenje naklanja, temuč še le jezo
budi, in serd vnema.

13. Vi ste Gospodu čas usmi¬
ljenja odkazali, in ste mu po svoji
volji dan odločili.

14. Ker pa je Gospod poter-
pežljiv, se ravno zato pokorimo,
in s solzami ga prosimo odpu-
šenja;

15. zakaj Bog ne preti kakor
človek, tudi se ne vname k jezi
kakor človešk sin.

16. Zato ponižajmo pred njim
svoje duše, in s ponižanim duham
mu služimo,

17. in jokaje recimo Gospodu,
de nam po svoji volji tako svoje
usmiljenje skaže, de, kakor je naše
serce po njih napuhu prežaljeno,
se tako tudi s svojim ponižanjem
hvalimo ; 6 )

18. zakaj mi nismo posnemali
grehov svojih očetov, kteri so
svojiga Boga zapustili, in so ptuje
bogove molili,

19. zavoljo ktere pregrehe so
bili dani pod meč, in v rop, in
v sramoto svojim sovražnikam;
mi pa druziga Boga ne spoznamo
kakor njega samiga.

20. Čakajmo ponižni njegoviga

553

tolažila, in terjal bo našo kri od
naših sovražnikov, ki nas stiskajo,
in ponižal bo vse narode, kteri
koli vstajajo zoper nas, in vzel
jim bo čast Gospod, naš Bog.

21. In zdaj, bratje! ker ste vi
starašini med ljudstvam Božjim,
in njih življenje je v vaših rokah, 7 )
s svojo besedo jim serca spod¬
budite, de naj se spomnijo, kako
so bili naši očetje skušani, de bi
se pokazali, če prav časte svo¬
jiga Boga.

22. Spomnijo naj se, kako je
bil naš oče Abraham skušan, in
je bil, po mnozih stiskah posku-
šen, prijatel Božji.

23. Tako Izak, tako Jakop,
tako Mojzes, in vsi, kteri so Bogu
dopadli, so zvesti prestali mnoge
nadloge.

24. Tisti pa, kteri poskušenj
niso sprejeli v strahu Gospodo¬
vim, in so svojo nepoterpežljivost
in gerdobo svojiga godernjanja zo¬
per Gospoda kazali,

25. so bili končani po pokon-
čevavcu, in po kačah so poginili. 8 )

26. Tudi mi se tedaj nikar ne
jezimo 9 ) zavoljo tega, kar ter-
pirno,

27. temuč pomislimo invervaj-
mo, de so te kazni manjši kakor naši
grehi, in de so nam šibe Gospo-

5. s tem, ker mu čas določite, v kterim naj bi vam pomagal.

6. S solzami prosimo Gospoda, de naj pokaže svoje usmiljenje nad nami s tem,
de nas reši. Potlej se bomo smeli svojiga ponižanja, ktero nam je rešenje
perneslo, ravno tako veseliti, kakor smo zdaj žalostni zavoljo asirske pre¬
vzetnosti, ki je vzrok naše sedanje nadloge.

7. življenje vsili Judov je v vaših rokah, vi jim lahko življenje otmete, ako
Betulijo obvarovate, ki je ključ do vse dežele. Ako terdnjavo Betulijo so-
vražnikam prepustitd, bodo neutegama v Judejo planili, in vso deželo z mer-
liči napolnili.

8. Smert se imenuje tu pokončevavec. Prim. 1. Kor. 10, 10. Hebr. 11, 28.

9. ne bodimo nepoterpežljivi in nevoljni zavoljo svojiga terpljenja.

554

Juditine bukve 8. 9.

dove, s kterimi nas ko služabnike
tepe, v poboljšanje, ne pa v po¬
gubljenje.

28. Tedaj so ji Ozija in sta-
rašini rekli: Vse, kar si govo¬
rila, je resnično, in v tvojih be¬
sedah ni nič napčniga.

29. Zdaj tedaj prosi za nas,
ker si sveta žena, in se Boga
bojiš.

30. In Judita jim je rekla: Ka¬
kor spoznate, de je iz Boga, kar
sim mogla govoriti;

31. tako' razsodite, ali je iz
Boga, kar sim sklenila storiti, in
prosite, de poterdi Gospod moj
sklep. I0 )

32. Postavite se to noč k vra-
tam, de pojdem ven s svojo deklo,
in molite, de se Gospod v petih
dneh, kakor ste govorili, ozre na
svoje ljudstvo Izrael. 11 )

33. Nočem pa, de bi preisko¬
vali moje djanje, in dokler vam
ne sporočim, naj se nič druziga
ne godi, kakor molitev za me k
Gospodu, našimu Bogu.

34. In rekel ji je Ozija, po¬
glavar Judov: Pojdi v miru, in
Gospod naj bo s teboj k inaše-
vanju nad našimi sovražniki. In
so se vernili, ter so šli.

IX. Poglavje.

Judita se verže v spokorni obleki pred Gospoda, ter ga spomni v preserčni
molitvi pomoči, ki jo je nekdaj skazoval svojimu ljudstvu, in ga ponižno prosi,

naj ji da moc, de bo

1. Ko so bili odšli, seje Ju¬
dita v svojo molitevnico podala,
ter je ostro oblačilo oblekla, ‘) in
je svojo glavo s pepelam potresla,
in je padla pred Gospoda, ter
je vpila k Gospodu, rekoč:

gla dopolniti svoj

2. Gospod, Bog mojiga očeta
Simeona, * 1 2 ) ki si mu dal meč v
brambo zoper ptuje, ki so v svoji
sladnosti oskrunili devico, in so
jo odgernili v sramoto; 3 )

3. in si dal njih žene v rop,

10. de me Gospod poterdi v mojim sklepu in ga zgotovi po meni. — Kakor ste
prepričani, de je to, kar sim govorila, od Boga, ravno tako morate biti tud*
prepričani, de je tudi to, kar sim se namenila storiti, od njegoviga Duha, i°
je delo njegoviga Božjiga navdihovanja.

11. Ko so tedaj že pred starašini ljudstvu obljubili, v petih dneh, ako ne bo
nobene pomoči, z mestam se podati, so se smeli k Bogu oberniti s prošnjo,
de naj jim v teh dneh pomaga.

1. je slekla svoje oblačila, ki jih je verli rasovnika nosila, de se je ko sp°'
kornica pred Bogam kazala.

2. mojiga očaka Simeona, ki je deblo mojiga rodu.

3. Ta pergodba se perpoveduje 1. Mojz. 34, 26. i. t. d. Per ti pcrgodbi fd e
dve reči dobro razločiti: 1. gorečnost Simeona inLevija, ki sta se potegnila za
čast Božjo in za čast svojiga ljudstva, in 2. način, kako de sta se potegnila-
Njuna gorečnost je bila pravična in hvale vredna; način pa je bil hudoben,
nečlovešk in zoper vso ljudsko pravico. Judita hvali gorečnost, in si je ze i,
način pa je studila brez dvoma v svojim sercu, kakor ga je studil Jakop,
oče Simeonov in Levijev. Gl. j. Mojz, 34, 30 : 49, 5—7.

JudiGiie bukve O.

in njili hčere v sužnost, in ves
rop v razdelitev svojini služab-
uikam, ki so bili za te vneti; pridi
na pomoč, prosim te, Gospod
moj Bog, meni vdovi!

4. Ti namreč si storil popreš-
nje, 4 ) in eno za drugim umislil, 5 )
in zgodilo se je to, kar si sam
hotel.

5. Vse tvoje pota so namreč
perpravljene, in svoje sodbe si
djal v svojo previdnost. 6 )

6. Poglej na staniše Asiri-
janov zdaj, kakor si blagovolil
pogledati na staniše Egipčanov
takrat, ko so za tvojimi hlapci
oboroženi hiteli, ter so zaupali
v vozove, in v svoje konjnike,
in v množico vojšakov. 2. Mojz.
14, 9.

7. Pa pogledal si njih šoto-
riše, in teme so jih upehale.

8. Njih noge je deržal brezen,
in vode so jih pokrile.

9. Tako naj bodo, Gospod,
tudi ti, ki se zanašajo v svojo
množico, in ki se bahajo s svo¬
jimi vozmi, in drogi, in jskiti, in
s svojimi pušicami, in sulicami,

555

10. in ne vedo, de ti sam si
naš Bog, ki poteraš vojske od
začetka, in Gospod je tebi ime.

H. Vzdigni svojo roko kakor
nekdaj, in razbi njih moč s svojo
močjo; upade naj njih moč v tvo¬
jim serdu, ki si obetajo oskruniti
tvoje svetiše, in ognusiti prebi-
vališe tvojiga imena, in s svojim
mečem odbiti rog 7 ) tvojiga altarja.

12. Stori, Gospod, de se nje¬
gova prevzetnost s svojim last¬
nim mečem odreže;

13. naj se vjame v zadergo
svojiga pogleda na me, in udari
ga z ljubeznivostjo mojih ust. 8 )

14. Daj mojirnu sercu stano¬
vitnost, de ga zaničujem, in moč,
de ga veržem. 9 )

15. To bo namreč spomin tvo¬
jiga imena, ako ga bo ženska
roka pokončala. Sodn. 4,21:5,26.

16. Zakaj tvoja moč, Gospod,
ne biva v mnoštvu, tudi nimaš
svojiga dopadenja nad močjo konj;
in napuhnjeni niso od nekdaj tebi
dopadli, molitev pa ponižnih in
krotkih je tebi vselej dopadla.

.17. Bog nebes, stvarnik voda,

4. si storil vse poprešnjo čudovite dela v rešenje Izraelcov.

5. storil; Bog namreč ne misli ene reči za drugo, kakor človek, ampak vse
skupej in od vekomaj, kakor naslednja versta bolj razloži.

6. Vse, kar v času storiš, je že od vekomaj perpravljeno, in vse, kar ljudem
pošiljaš, si v svoji neskončni previdnosti naredil. Gl. Modr. 11, 21.

7. lepoto, veličastvo. Rog je podoba moči. Glej 2. Mojz. 27, 2.

8- presuni ga z mojimi ljubeznjivimi, prijaznimi besedami.

9- Judita noče biti Iloloiernu žena, temuč ga le s svojo lepoto želi vjeti, de
l'i ga mogla umoriti. Ta namen ni bil pregrešin; ker je bil namreč Holoiern
Judam sovražnik, je imela v boji, ki ga je on po krivim začel, pravico, ga
ali zvijačno ali silama umoriti. De bi ga prekanila, in v svojo pest dobila, v
to je obernila svojo lepoto in zgovornost, ker, kakor pred šibka ženska, nobe-
niga druziga, ali vsaj nobeniga močnejiga orožja ni imela. Ali je pa smela
s tem orožjem iti nad Iloloferna, ker je bil v nevarnosti grešiti? — Ce je
bila Iloloiernu Juditifta lepota in prijaznost v spotikljej, ter se je v njem po-
željivost zbudila, je bil tega on sam kriv, ne pa Judita, ktera s svojim lišpam
*n prijetnim govorjenjem nič druziga ni hotla, kakor v njegovo bližnost priti
•n njegovo zaupljivost si perdobiti; kar ji je vender moglo biti dopušeno.

556 Juditine bukve O. 10.

in Gospod vsih stvari! usliši mene
revno, ki te prosi in zaupa v tvojo
milost.

18. Spomni se, Gospod, svoje
zaveze, in daj besedo v moje
usta, in poterdi sklep v mojim

sercu, de tvoja hiša v tvoji sve¬
tosti ostane,

19. in vsi narodi spoznajo, de
ti si Bog, in razun tebe ni dru-
ziga.

X. Poglavje.

Judita se prav berhko obleče, naloži' svoji dekli bresnja, pride z njo k mestnim
vratani, kjer je čakajo Ozija in mestni starasini, in ji vošijo, de bi srečno do¬
končala svoj sklep; po potu grede jo dobe asirski ogledniki, se čudijo njeni
lepoti, jo peljejo k Holofernu; on pa se berž vanjo zagleda, ter se vjame po

svojih očeh.

1. In zgodilo se je, ko je
jenjala klicati v Gospoda, je vstala
z mesta, kjer je na tleh ležala
pred Gospodam.

2. In poklicala je svojo deklo,
in šla je doli v svojo hišo, ‘) ter
je djala s sebe ostro oblačilo, in
je slekla svoje vdovske oblačila,

3. in je umila svoje telo, in
se je pomazilila z nar boljšim
mazilam, 1 2 ) in je razčesala lase
svoje glave, ter si je djala na
glavo zavijačo, in se je oblekla
v svoje vesele oblačila, in je obula
opanke, 3 ) ter je vzela naročnice,

in sponice, in uhane, in perstane,
in nališpala se je z vso svojo
lepotijo. 4 ) _ _

4. Gospod ji je dal tudi bn-
šobo, ker vse to napravljanje ni
izviralo iz poželjivosti, ampak iz
pobožnosti, in zato je Gospod
to njeno lepoto pomnožil, de se
je očem vsih vidila v neizrečeni
berhkoti. 5 )

5. Tedaj je svoji dekli na¬
ložila meh vina, in posodo olja?
in opražene moke, in kepo smo¬
kev, in kruha, in sira, ter je
šla 6 * ).

1. to je, iz zgornje izbe v spodnjo, kjer je, po greški prestavi, le ob sabotah
in praznikih stanovala.

2. Prebivavci jutrovih dežel se umivajo z drazimi vodami, in mazilijo z diša¬
vami, de prijeten duh razširjajo okrog sebe.

3. n opanke, u  prav za prav podplate si je na noge navezala.

4. Judita se je samo enkrat tako nališpala, de bi mogla do Holoferna, p°tJ c J
pa je sla spet v svojo samoto, v kteri je živela, kolikor ji je bilo mogoči
Najdejo pa se ženske, ktere se vsaki dan lispajo, brez vzroka, zoper velcv°
aposteljna Petra: Žene naj ne išejo svoje lepote v zunanjih minljivih rečeh,
temuč naj si perzadcvajo za notranjo, neminljivo lepoto pobožniga serca,
tihiga in krotkiga duha, ki je pred Bogam nar veči in nar dražji lepotija-
1. Petr. 3, 4.

5. Bog je podelil nji in njenimu Iispu nekaj posebno mikavniga, kar je P ,e

vzelo vse, kteri so jo vidili, nji pa toliko vrednost dajalo, de se nobeden 11
prederznil, z njo kaj napačniga počenjati. ..

6. Judita je seboj vzela vsakoršnih jedil v sovražnikovo staniše, de bi ne bi

permorana maliskih jedi vživati in se z njimi oskruniti.

557

Jnditine bukve 10.

6 . Tn ko ste prišle k mestnim
vratam, ste našle čakati Ozija
in mestne starašine. Zgor. 8, 32.

7. Ko sojo pa oni ugledali, so
ostermeli in silno občudovali njeno
lepoto 5

8 . vender je niso nič vpra¬
šali, ampak pustili sojo iti, re¬
koč: Bog naših očakov naj ti
dodeli milost, in naj ves sklep
tvojiga serca s svojo močjo po-
terdi, de se bo Jeruzalem hvalil
s teboj, in de bo tvoje ime v
številu svetili in pravičnih.

9. In kteri so tam bili, so vsi
z enim glasam rekli: Zgodi se,
zgodi se!

10. Judita pa je molila k Go¬
spodu, in je šla skozi vrata,
ona in njena dekla.

11. Pergodilo se je pa, ko je
proti jutru po hribu doli šla, so
jo srečali asirski ogledniki, ter
so jo prijeli rekoč: Od kod prideš
ali kam greš?

12. In ona je odgovorila: He-
brejcov hči sim, in sim zato od
njih zbežala, ker sim previdila,
de bodo dani vam v plen, zato,
ker so vas zaničevali, in se vam
niso hotli prostovoljno podati, de
hi milost dosegli v vaših očeh 7 ).

13. Za tega voljo sim sama
per sebi mislila, rekoč: Pojdem

pred poglavarja Holoferna, de
mu razodenem njih skrivnosti, in
mu pokažem, po kterirn potu jih
more dobiti tako, de kar eden
ne bo padel zmed njegove vojske.

14. In ko so ti možje nje
besede slišali, so ogledovali njen
obraz, in ostermele so njih oči,
ker silno so se čudili njeni
lepoti.

15. In rekli so ji: Svoje živ¬
ljenje si otela, ker si si to umi¬
slila, de si k naširnu gospodu
perbežala.

16. To pa vedi, de, ko boš
stala pred njegovim obličjem, ti
bo dobro storil, in boš prav všeč
njegovimu sercu. In peljali sojo
k Holofernovimu šotoru, ter so
jo napovedali.

17. In ko je stopila pred nje¬
govo obličje, se je koj vjel Ho-
lofern s svojimi očmi.

18. In rekli so mu njegovi slu¬
žabniki: Kdo bi zaničeval ljud¬
stvo Hebrejcov, ki tako lepe žen¬
ske imajo, de bi se že zavoljo
njih ne imeli z njimi vojskovati?

19. Ko je tedaj Judita Holo¬
ferna vidila sedeti pod ogrinja-
lam, 8 ) ki je bilo iz škerlata in z
zlatarn, in smaragdam, in dražimi
kamni vtkano,

20 . in ko ga je v obličje po-

'• Kar Judita tu in spodej govori, je bilo zoper njeno vest, torej zoper resnico,
tedaj laž. Judita se v tem ne more opravičiti, ker laž kratko in malo nikoli
nikjer ni dopušena; lahko pa se izgovarja. Kakor sveti Tomaž meni, je bila
Judita v nepremagljivi zmoti, de je laž dopušena zavoljo blaziga djanja, ktero
je bila namenila, in ker je bila per sovražnikih. V ti zmoti je utegnila biti
junaška in sveta žena, de tako njene velike čednosti niso ob svojo vrednost
in veljavo prišle (Gl. 1. Kralj. 28. razi. 1.). Saj so še celo učeni in ker-
šanski učeniki terdili, de je laž v nekterih okolišinah dopušena! Se je moglo
to per luči keršanstvh zgoditi, kako bi ne bilo mogoče, in bi se ne dalo za¬
govarjati, de je bila neučena Izraelka v ravno taki zmoti, v kteri jo je Bog,
ki jo je sicer vodil, po svoji previdnosti še pustil!

8. prav za prav bi se mogle prestaviti: „ Ko je  ... vidila sedeti pod ko-

558

.Ifiditinc bukve 10. 11.

gledala, ga je počastila, ter je žabniki pašo jo vzdignili, na po-
na tla padla. * 1 ') Holofernovi slu- velje svojiga gospoda.

XI. Poglavje.

Holofern prijazno sprejme Judito, ter jo vpraša, zakaj de je k Asirijanam per-
bežala. Judita močno povzdiguje in hvali Holoferna, in mu perpoveduje, kako
de so se Izraelci pregrešili, de jih bo Bog zavoljo njih pregreh njemu v pest
dal, de jo je Bog poslal, mu to povedat, in de ga bo ona peljala v Jeruzalem.
Njeno govorjenje močno dopade Holofernu in njegovim služabnikam; vsi hvalijo
njeno lepoto in modrost; Holofern obljubi moliti njeniga Boga, če se bo vse to

zgodilo, kar je govorila.

1. Tedaj ji je Holofern rekel:
Bodi mirniga duha, in nikar se
ne boj v svojim sercu; zakaj jez
nisim nikoli škodval človeku, ki
je hotel služiti kralju Nabuhodo-
nosorju.

2. In ko bi me tvoje ljud¬
stvo ne bilo zaničevalo, bi ne bil
vzdignil svoje sulice zoper njega.

3. Zdaj pa mi povej, zakaj
si se od njih ločila, in ti je do-
padlo, k nam priti?

4. In rekla mu je Judita:
Sprejmi besede svoje dekle; ker,
če boš storil po besedah svoje
dekle, bo Gospod s teboj spolnil
delo.

5. Živi namreč Nabuhodono-
sor, kralj zemlje, in živi njegova
moč, ktera je v tebi v pokorjenje
vsili zmotenih duš; 1 ) ker po tebi
mu ne služijo le ljudje, ampak
celo zveri na polji so mu pod¬
ložne.

6. Zakaj delavnost tvojiga
duha slovi med vsimi narodi, in
znano je vsimu svetu, de ti sam
si dober in mogočen v vsim nje¬
govim kraljestvu, in tvoja naredba
se hvali po vsili deželah.

7. Tudi to ni skrito, kar je
Ahior govoril; in uno ni neznano,
kar se mu ima po tvojim povelji
zgoditi. Zgor. 5, 5.

8. Znano je namreč, de j®
naš Bog tako z grehi razžaljen,
de je po svojih prerokih ljudstvu
oznanil, de ga bo zavoljo njego¬
vih grehov izdal.

9. In ker Izraelovi otroci vedo,
de so svojiga Boga razžalili, j e
tvoj strah nad njimi.

10. Verh tega je tudi lakota
nad nje prišla, in ker jim je voda
posahnila, se že med mertve šte¬
jejo.

11. Poslednjič so sklenili, svojo
živino poklati in nje kri piti. 2 )

mamico “ ali v pod mašjo mreio to je, pod mrežastim ogrinjalam, k' J c
bilo razpeto okrog njegove postelje. To ogrinjalo je namreč branilo do njcg a
muham in komarjem, ki so v vročih deželah silno sitni in nadležni; o P°'
letnim času pa je skozi njega sapa lahko pihljala in hladila. Ta »komur*
niča “ se imenuje v latinskim „conopeum u ,  v greškim pa n tioi>oortsiov ( ,  in
izvira iz greške^ besede „xa)vooip lc , to je, komar.

9. kakor je bila šega na Jutrovim pred vsimi imenitniki.

1. ki se Nabuhodonosorjevi vojskini moči nočejo podati. .

2. kar je bilo pod kaznijo pokončanja prepovedano. Gl. 3. Mojz. 17,10 : 5. Moj 2,
12, 16: 15, 23.

Jnditine bnkve 11. 12.

12. In kar je bilo posvečeniga
Gospodu, njih Bogu, žita, vina
olja, kteriga se dotakniti je Bog
prepovedal, to mislijo za se ober-
niti, in hočejo vživati, česar bi
se še z rokami ne smeli dotikati;
ker tedaj to delajo, je gotovo, de
bodo dani v pokončanje.

13. To sim jez, tvoja dekla,
spoznala, in sim zbežala od njih,
in Gospod me je poslal, ravno
to tebi povedat.

14. Zakaj jez, tvoja dekla,Boga
molim tudi zdaj per tebi, in tvoja
dekla pojde, 3 ) in bom Boga pro¬
sila,

15. in mi bo povedal, kdaj jim
bo povernil njih pregreho, in pri¬
šla ti bom pravit, tako 4 ) de te
jez popeljem po sredi Jeruzalema,
in dobil boš vse Izraelovo ljud¬
stvo, kakor ovce, ktere pastirja

559

nimajo, in kar en pes ne bo v
te lajal; 5 )

16. ker to mi je povedano po
previdnosti Božji.

17. In ker se Bog nad njimi
serdi, sim poslana, ravno to tebi
povedat.

18. In všeč so bile vse te be¬
sede Holofernu in njegovim blap-
cam, in čudili so se nje modrosti,
ter so rekli med seboj:

19. Ni je žene na svetu tako
očitne, lepe in modre v besedah.

20. In rekel ji je Holofern:
Prav je storil Bog, ki te je pred
ljudstvam poslal, de ga daš nam
v roke.

21. In ker je tvoje obetanje
dobro, bo tvoj Bog, če mi to stori,
tudi moj Bog, in ti boš imenitna
v Nabuhodonosorjevi hiši, in tvoje
ime bo slovelo po vesoljnim svetu.

XII. Poglavje.

Holofern ukaže, de naj se dajejo Juditi jedila z njegove mize; ona pa ga prosi,
naj ji dovoli od tega jesti, kar je seboj pernesla, in hoditi iz šotoriša molit.
Holofern ji to dovoli. Judita~h6di po noči iz šotoriša proti Betulii molit, ter
prosi Boga rešenja Izraeloviga ljudstva. Holofern povabi Judito na večerjo, ji
ponuja jedil in pijače, ves gori do nje, in se močno upijani.

1. Na to ji ukaže iti, kjer so
bili hranjeni njegovi zakladi, ter
ji reče ondi ostati, in določi, kaj
n &j se ji daje z njegove mize. * 1 )

2. Judita pa mu je odgovo-
1-1 la 5  in je rekla: Zdaj tega, kar
11,1  dajati zapoveduješ, ne bom
Hiogla jesti, de se ne pregrešim, 2 )

jedla pa bom od tega, kar sim
seboj pernesla.

3. In Holofern ji reče: Ge ti
bo to pošlo, kar si seboj per¬
nesla, kaj ti bomo napravili?

4. In odgovorila je Judita:
(j Kakor resnično ) živi tvoja
duša, moj gospod, tvoja dekla

3. pojde pred šotoriše molit in Boga prosit.

4. tako, de te po tvoji naslednji zmagi jez popeljem.

5 - Celo nihče se ti ne bo ustavljal.

1. Holofern je Juditi v stanovanje odkazal šotor, v kterim so bile njegove
dragotine hranjene, mende zato, de bi se ji s svojim bogastvam prikupil.

2. z vživanjem nečistih jedi. Gl. Tob. 1, 12. Dan. 1, 8.

Jnditinc bnkve 12.

560

ne bo povžila vsiga tega, dokler
ne stori Bog z mojo roko tega,
kar sim se namenila. 3 ) In peljali
so jo njegovi služabniki v šotor,
ki ga je bil odkazal.

5. In ko je vanj šla, je pro¬
sila, de bi ji bilo perpušeno, po
noči in pred dnevam hoditi iz
njega k molitvi, in prositiGospoda.

6. In zapovedal je svojim hiš¬
nim, de naj po svoji volji iz njega
in vanj hodi, svojiga Boga molit,
tri dni.

7. Tedaj je hodila po noči v
dolino pod Betulijo, in se je v
studencu umivala. 4 )

8. In ko je gori hodila, je
prosila Gospoda, Boga Izraelo-
viga, de bi ji pot naklonil, rešiti
svoje ljudstvo;

9. in šla je v šotor, in je
čista ostala, de je zvečer svojo
jed vzela. 5 )

10. In pergodilo se je četerti
dan, de je Holofern svojim slu-
žabnikam večerjo napravil, in
rekel svojimu skopljencuVagaotu:
Pojdi, in pregovori uno Hebrejko,
de sama pervoli per meni prebi¬
vati ;

11. ker gerdo je per Asirija-
nih, če žena zasmehuje moža, in
naredi, de čista od njega pride.

12. Tedaj je šel Vagao k Ju¬
diti, in je rekel: Naj se ne boji
dobra deklica iti k mojimu go¬
spodu, de se časti vpričo njega,
in z njim je, in vino pije v veselji!

13. In Judita mu je odgovorila:
Kdo sim jez, de bi odrekla svo¬
jimi! gospodu?

14. Vse, kar se njegovim očem
dobro in nar boljši zdi, bom sto¬
rila; kar koli tedaj bo njemu do-
padlo, to mi bo nar boljši vse
dni mojiga življenja. 6 )

15. In je vstala, ter se ozalj¬
šala s svojo obleko, in je šla,
ter je stala pred njegovim obličjem.

16. Serce Holofernovo pa je
bilo presunjeno, ker gorel je po-
željivosti do nje.

17. In rekel ji je Holofern/.
Pi zdaj, in usedi se v veselja
ker našla si milost per meni.

18. In rekla je Judita: Pila
bom, gospod; ker vse dni svo¬
jiga življenja nisim bila v taki
časti kakor dans.

19. In je vzela, ter jedla, in
pila vpričo njega to, kar ji je
bila perpravila njena dekla.

20. In razveselil se je Holofern
per nji, in je spil vina kej veliko,
kolikor ga ni nikdar pil v svojim
življenji.

3. Ali bi ne bil mogel Holofern iz teh besedi kaj hudiga natolcovati? Miri'}
si je mende: Prevzetnica meni, de more kaj k moji zmagi perpomoči! Pa naj
meni, kar hoče, de le moji poželjivosti streže.

4. Se pred molitvijo umivati, je bila per Hebrejcih že prav stara navada, kako*’
sploh per Jutrovcih.

5. Judita je v stanišu živela kakor sicer doma, in se le po enkrat na dan
nasitovala. Tako se je pripravljala s postani in z molitvijo na svoje imenitna
delo.

6. Judita odgovori z uklanjavsko besedo, ktera je na Jutrovim kej sladka,
presiljena in perlizna. Sicer te besede zadevajo le povabilo. Ker je bila Judita
le k pojedini povabljena, zatorej se je prav lahko voljno kazala priti k P°'
jedini. Povabilo je sprejela, ker je per jedi upala nar boljši priliko najti
»polnitvi svojiga sklepa.

.fnditine bukve 13.

561

XIII. Poglavje.

Judita odseka pijanimu Holofernu glavo, jo da svoji dekli, in greste v Betulijo.
Mestnjani pervrejo k nji, ona pa jih opominja, de naj hvalijo Boga za rešenje
iz rok sovražnikov, ter jim pokaže Holofernovo glavo. Mestnjani molijo in
hvalijo Boga, Judito pa blagrujejo. Ko Ahior Holofernovo glavo ugleda, ga
obide tolika groza, de omedli; ko se pa spreume, Judito blagruje.

1. Ko je pa že pozno bilo,
so hiteli njegovi služabniki v svoje
šotore, in zaperl je Vagao hramne
vrata, ter je odšel;

2. bili pa so vsi omamljeni
od vina;

3. in Judita je bila sama v
hramu.

4. Holofern pa je ležal na
postelji, in je od prevelike pija¬
nosti terdo spal.

5. In Judita je rekla svoji
dekli, de naj zunaj pred hramam
stoji in pazi. 1 )

6. In stopila je Judita k po¬
stelji, ter je molila s solzami, in
gibala z ustnicami na tihim,

7. rekoč: Poterdi me, Gospod,
Bog Izraelov, in glej to uro v
delo mojih rok, de vzdigneš, ka¬
kor si obljubil, svoje mesto Je¬
ruzalem, in dopolnim to, ~kar sim
si verovaje umislila, de se za-
niore po tebi zgoditi.

8. In ko je to zgovorila, je
stopila k stebru, ki je bil per
zglavji njegove postelje, in je
°dvezala njegov meč, ki je na
n jem pervezan visel.

9. In ko ga je iz nožnic po¬
tegnila, je prijela lase njegove
glave, in je rekla: Poterdi me,
Gospod Bog, v ti uri!

10. In je udarila dvakrat po
njegovim vratu, 2 ) ter mu je od¬
sekala glavo, in je snela njegovo
pregrinjalo s stebrov, in je zva¬
lila njegovo truplo, čok. 3 )

11. In kmalo potem je izšla,
in je dala glavo Holofernovo svoji
dekli, in je ukazala, jo v svojo
mavho djati. 4 )

12. In izšle ste obe po svoji
navadi, kakor k molitvi, ter ste
šle skozi šotoriše, in obernile ste
se okrog doline, ter ste prišle
do mestnih vrat.

13. In Judita je od deleč ču¬
vajem na zidovih rekla: Odprite
vrata; ker z nama je Bog, kije
pokazal svojo moč nad Izraelam.

14. In zgodilo se je, ko so
možje nje glas slišali, so pokli¬
cali mestne starašine. 5 )

15. In pertekli so k nji vsi od
nar inanjšiga do nar večiga, ker
se niso nadjali, de bo že prišla.

16. In ko so bili luči peržgali,

1* de kdo ne pride. Poleg greškiga je bila tudi Vagaotu povedala, de bo to
noč kakor po navadi zunaj staniša svojo molitev opravljala; čumnata tedaj
ni mogla takti zaklenjena biti, de bi je ne mogla odpreti.

2 - na zatilnik; Holofern je po tem takim ležal na obrazu.

3. je izvalila njegovo truplo s postelje, in je potegnila ogrinjala čez truplo in
čez ležiše (Spod. 14, 14.j.

4. v popotno mavho, v kteri ste perilo in jedila hranile. Ker je Judita per
svojim ponočnim kopanji vselej nekaj perila potrebovala, in ga je dekla v
torbi za njo nosila, ni bilo nič čudniga, ko je tudi to noč dekla njeno mavho
nesla.

5. ki so imeli ključe od mestnih vrat.

II.

36

562

Juditine bnkve 13.

so jo vsi obstopili; ona pa je na
viši mesto stopila, in je ukazala
tiho biti. In ko so vsi utihnili,

17. je rekla Judita: Hvalite
Gospoda, našiga Boga, ki ni
zapustil teh, ki vanj zaupajo,

18. in je nad menoj, svojo deklo,
dopolnil svoje usmiljenje, kteroje
obljubil Izraelovi hiši, in je umoril
z mojo roko sovražnika svojiga
ljudstva to noč.

19. In je potegnila iz mavhe
glavo Holofernovo, in jim poka¬
zala, rekoč: Glejte glavo IIolo-
ferna, poglavarja asirske vojske,
in glejte njegovo pregrinjalo, pod
kterim je ležal v svoji pijanosti,
kjer ga je z žensko roko udaril
Gospod, naš Bog.

20. ( Kakor resnično)  pa Go¬
spod živi, me je njegov angelj
varoval, ko sim od tod šla, in
tam bila, in se od ondod sem
vernila, in Gospod ni perpustil
svoje dekle oskruniti, temuč me
je brez omadežanja z greham k
vam nazaj poklical, de se veselim
njegove zmage, svojiga ohranje-
nja, in vašiga rešenja.

21. Hvalite ga vsi, ker je dober,
in ker je večno njegovo usmilje¬
nje. I>s. 105, 1: 106, 1.

22. Vsi pa so Gospoda molili,
in so ji rekli: Gospod tejeobla-
godaril s svojo močjo, ker je po
tebi v nič storil naše sovražnike. '

23. Na to ji je Ozija, pogla¬
var Izraeloviga ljudstva, 6 ) rekel:
Oblagodarjena si ti, o hči! od
Gospoda, nar višiga Boga, pred
vsimi ženami na zemlji.

24. Hvaljen bodi Gospod, kteri

je nebo in zemljo vstvaril, kteri
te je vodil, de si vojvodu naših
sovražnikov glavo odsekala;

25. ker je dans tvoje ime tako
povišal, de ne bo prešla tvoja
hvala iz ust ljudi, ki se bodo
spominjali moči Gospodove na
večno, zavoljo kterih nisi zanašala
svojimu življenju v stiskali in v
nadlogi svojiga rodu, temuč si
v okom prišla pokončanju pred
obličjem našiga Boga.

26. In vse ljudstvo je reklo:
Zgodi se, zgodi se!

27. Na to je Ahior poklican
prišel, in Judita mu je rekla:
Bog Izraelov, ki si mu ti priče¬
vanje dajal, de se nad svojimi
sovražniki mašuje, je sam to noc
glavo vsih nevernikov odsekal 'i-
mojo roko.

28. In de se prepričaš, de j e
res tako’, glej glavo Holoferna,
kteri je v svojim prederznim na¬
puhu Izraeloviga Boga zaničeval,
in tebi s smertjo žugal, rekoč:
Kadar bo Izraelovo ljudstvo vjeto,
bom zapovedal tvojo stran z me¬
čem prebosti.

29. Ko je pa Ahior Holofer¬
novo glavo vidil, ga je tak strah
prepadel, de je na zemljo padel
na svoj obraz, in je omedlel.

30. Potem pa, ko se je spet
zavedil in prebrihtal, je padel k
njenim nogam, in jo je počastil,
ter je rekel:

31. Oblagodarjena si ti od svo¬
jiga Boga po vsili šotorih Jako-
povili; 7 * ) ker per slehernim narodu,
ki bo slišal tvoje ime, bo po ten 1
poveličevan Izraelov Bog.

6. Ozija je bil vikši v Betulii.

7. Med vsimi ženami, ki so v hišah Izraelcov, si ti nar bolj blagrovana 11

nar veči hvale vredna.

Jiiditine bukve 14.

563

XIV. Poglavje.

Betulijani obesijo Holofernovo glavo čez mestno ozidje. Ahior se da obrezati,
in sprejme judovsko vero. Judje jo nalaš oderejo iz mesta z velikim vpitjem
proti pervim asirskim stražam. Straže tečejo v šotoriše pravit, de gredo Judje
v boj. Asirijani najdejo svojiga vojvoda brez glave, velik strah jih prepade, in
velika zmešnjava je v njih stanišu.

1.  Rekla pa je Judita vsimu
ljudstvu: Poslušajte me, bratje,
obesite to glavo na naše ozidje;

2. in kadar solnce vzhaja,
vzemi vsak svoje orožje, in poj¬
dite ven s hrupam, ne de bi doli
hodili, temuč le kakor de bi jih
hotli napasti.

3. Tedaj bo treba, de pote¬
čejo ogledovavci k svojimu po¬
glavarju, ga budit v boj.

4. In ko bodo njih viši k šo¬
toru Holofernovimu pertekli, in ga
obglavljeniga, v svoji kervi Ieže-
čiga našli, jih bo strah spreletel.

5. In ko jih bote vidili bežati,
pojdite brez skerbi za njimi; za¬
kaj Gospod jih bo sterl pod va¬
šimi nogami.

6. Ko je tedaj Ahior vidil
moč, ktero je Izraelov Rog raz¬
odel, je popustil ajdovsko šego, in
je veroval v Boga, l ) in je obrezal
sprednjo kožico na svojim mesu,
ter je bil perštet Izraelovimu ljud¬
stvu, in vsi nasledniki njego-
v iga rodu do današnjiga dneva. 2 )

7. Berž pa, ko se je dan za¬
znal, so obesili čez zid glavo

Holofernovo, in vsak moški je
vzel svoje orožje, ter so ven
planili z velikim hrupam in tulje¬
njem.

8. Ko so ogledniki to vidili,
so tekli k šotoru Holofernovimu.

9. Potlej so ti, ki so bili v
šotoru, 3 ) prišli pred hram, in so
pred vratini ropotali, de bi ga
zbudili, in so nalaš nepokoj de¬
lali, de bi se Holofern ne zbudil
po klicanji, 4 ) ampak po ropotanji;

10. zakaj nihče si ni upal na
hram asirskiga vojvoda terkati,
ali ga odpreti, in vanj stopiti.

11. Ko so pa prišli njegovi
knezi, in glavarji, in vsi viši voj¬
ske asirskiga kralja, so rekli
kramarjem:

12. Stopite vanj, in zbudite ga,
ker miši so prišle iz svojih lu¬
kenj, in so se prederznile nas na
boj poklicati.

13. Tedaj je šel Vagao v nje¬
gov hram, in je postal pred za-
grinjalam, ter je popleskal s svo¬
jimi rokami; menil je namreč, de
z Judito spi.

14. Ko pa ni nobeniga giba-

1. Ahior je dotlej imel Izraeloviga Boga že za resničniga Boga (zgor. 5, 9 :
12. 19.), pa ne še za ediniga Boga nebes in zemlje.

2. Ahior je ko Amončan zainogel sicer sprejeli izraelsko vero, tode deržavnih
pravic Izraeloviga ljudstva se ni mogel vdeleževati (5. Mojz. 23, 3. ); bil je
torej izločen od vsili deržavljanskih služb in časti. Toliko čistejši je mogla
biti njegova gorečnost, ker je prestopil k veri, ktera mu ni nobenih časnih
dobičkov obetala.

3. v drugim šotorovim hramu. Veči jutrovski šotori imajo po več razdelkov.

4. ne po klicanji budivcov, ampak po njih ropotanji.

36 *

564 Jnditine bukve 14. 15.

lija na postelji čutil, je stopil bliže
k zagrinjalu, in ko ga perzdigne,
in vidi truplo Holofernovo brez
glave vse okervavljeno na tleli
ležati, je glasno zavpil in zajokal,
ter je pretergal svoje oblačila.

15. In ko je bil stopil v Ju-
ditin šotor, je ni našel, ter je
skočil ven k ljudstvu,

16. in je rekel: Ena hebrejska
žena je naredila zmešnjavo v hiši I

kralja Nabuhodonosorja; ker glej,
Holofern leži na tleh, in glave
nima.

17. Ko so to poglavarji asir¬
ske moči slišali, so pretergali vsi
svoje oblačila, in nesterpljiv strah
in trepet jih je prepadel, in njih
duh je bil silno zmoten;

18. in neznansko vpitje je vstalo
po njih šotorišu.

XV. Poglavje.

Asirijani na vso moč beže, Izraelci pa ubežne pobijajo. Izraelci poberejo vse
iz asirskima šotoriša , in si med seboj razdele ; kar pa je bilo Holofernoviga
dajo Juditi. Viši duhoven pride z vsimi svojimi duhovni iz .Jeruzalema v Be-
tulijo, in Juditi srečo vosi. Vsi obhajajo veselo praznovanje zavoljo dobljene

zmage.

1. Ko je pa vsa vojska zve-
dila, de je Holofern ob glavo
djan, jim je serce upadlo, in si
niso vedili svetovati, ker po sa¬
mim strahu in trepetu gnani v
begu išejo zavetja,

2. takti, de ni nobeden z no¬
benim pregovoril, temuč obesili
so glave , ter so vse popu¬
stili, in so hiteli ubežati Hebrej-
cam, ki so jih čutili z orožjem
nad se priti, 'J bežali pa so po
potih na polji in po stezah po
gričih.

3. Ko so jih tedaj Izraelci
vidili bežati, so jo za njimi uderli.
In šli so doli s trobentanjem in
tuljenjem za njimi.

4. In ker Asirijani niso bili
združeni, ampak so drugi pred
drugimi hitro bežali, Izraelci pa
so jih v eni trumi podili, so vse
pobili, kolikor so jih mogli doteči.

5. Tudi je poslal Ozija spo-
ročnikov po vsili Izraelovih me¬
stih in deželah.

6. Tedaj je poslala vsaka de¬
žela in vsako mesto izbranih ju¬
nakov z orožjem za njimi, in so
jih podili z ojstrim mečem, dokler
niso prišli do konca svojih mej-

7. Drugi pa, ki so bili v Be-
tulii, so šli v šotoriše Asirijanov,
in so rop pobrali, ki so ga ubeziu
Asirijani popustili, in so se močno
obložili.

1. Če so Asirijani, vpraša katoli.sk pismar, Holoferna zgubili, ali niso in lC *‘
druzih vojvodov? niso imeli svojiga orožja in svojih rok? ali tolika vojska
ni mogla pesti Judov pokončati? ali bi jih ne bila imela smert vojvodova ’
maševanju vneti in spodbosti, že obsedeno Betulijo razdjati, in zlasti na
Judito kervavo se maševati? Nedvomljivo je vse to, ko bi Bog Judam prečudno
na pomoč ne bil prišel.^ On, varh svojih vernikov, je s slepoto udaril Asirijanc ,
in kakor je pred to noč ženski dal moško serčnost, tako je to jutro pogna
na tavžente mož v babji beg.

565

Ju(litine bukve 15. 16.

8. Ti pa, ki so se ko pre-
magavci v Betulijo vernili, so
vse, kar je unih bilo, seboj per-
nesli, tako de se ni mogla šteti
ne drobnica, ne govedina, ne sploh
njih varno blago, in vsi od nar
manjšiga do nar večiga so obo¬
gateli z njih ropam.

9. Joakim pa, viši duhoven, 1 2 )
je prišel z Jeruzalema v Betu¬
lijo z vsimi svojimi duhovni, de
bi Judito vidil.

10. In ko je ona k njemu ven
prišla, so jo blagrovali vsi z enim
glasam, rekoč: Ti si slava Je¬
ruzalema, ti veselje Izraela, ti
čast našiga ljudstva!

11. ker ti si moško ravnala,
in poterjeno je bilo tvoje serce,

ker si čistost ljubila, in po svo¬
jim možu nisi druziga spoznala.
Zato te je tudi roka Gospodova
poterdila, in zato boš oblago-
darjena vekomaj.

12. In vse ljudstvo je reklo:
Zgodi se, zgodi se!

13. Pa komaj v tridesetih dneh
je Izraelovo ljudstvo pobralo rop
Asirijanov. 3 4 )

14. Tudi so vse, kar se je za
Holofernovo lastnino spoznalo,
Juditi dali, zlatnino in srebernino,
in oblačilo, in bisere, in vsakoršne
posode; in vse ji je bilo ljudstvo
dalo.

15. In vsi ljudje so se veselili,
žene in dekliči, in inladenči, per
pišalih in citrah.

XVI. Poglavje.

Judita popisuje v svoji hvalni pesmi moč in obilnost asirskih vojskinih trum,
Holofernovo smert po berhko oblečeni ženski, trepet in beg in poboj Asirijanov,
in Božjo vsigamogočnost. Vse ljudstvo gre v Jeruzalem Gospoda molit in mu
darovat. Judita pernese v dar Holofernovo vojskino orodje v večni spomin
dobljene zmage. .Judita doseže veliko starost, in ko umerje, žaluje ljudstvo za
njo sedem dni. Judje obhajajo spomin dobljene zmage.

1. Tedaj je Judita Gospodu
to pesem pela, rekoč:

2. Začnite Gospodu z bobni,
zapojte Gospodu s cimbalami,
pojte mu novo pesem, povišujte
ln  kličite njegovo ime;

3. Gospod potare vojske, Go¬
spod je njemu ime;

4. kteri je postavil svoje šo-
toriše v sredi svojiga ljudstva,

de bi nas rešil iz rok vsili naših
sovražnikov.

5. Prišel je Asur z gora od
polnočne strani s svojo silno močjo,
čigar množica je potoke zama¬
šila, ') in njih konji so doline po¬

krili.

6. Rekel je, de bo moje po¬
krajine 2 ) požgal, in moje mla-
denče z mečem pomoril, moje

2 - tisti, ki se zgorej 4, 11. „Eliakim u  imenuje. Oboje pomeni: „Bog po~
maga}“.

3 - To se človeku ne zdi čudno, ako pomisli, koliko Asirijanov je bilo (gl. zgor.
2, 7: 3, 8.), in kolikp ropa so iz vsih dežel (zgor. 2, 13—15.) pobrali.

!• Potoki po dolinah niso mogli več teči, ko je njegova vojska vanje planila.
To naznanja po jutrovskim govorjenji silno veliko vojskino trumo. Perm. 4. Kralj.
19, 24.

2. de bo mojo domovino z ognjem in mečem pokončal.

566

Jnditine bnkve 16.

otroke dal v rop, dekliče pa v
sužnost.

7. Vsigamogočni Gospod pa
mu je škodval, in ga je dal v
roke ženski, in ga je prebodla.

8. Njih mogočni ni namreč
padel po mladih junakih, tildi ga
niso pobili sinovi Titanovi, 3 ) tudi
mu niso nasprotvali visoki veli¬
kani, ampak Judita, Merarijeva
hči, ga je z lepoto svojiga obraza
oslabila.

9. Slekla je namreč vdovsko
oblačilo, in oblekla se je v veselo
oblačilo, k razveseljenju Izraelo¬
vih sinov.

10. Pomazilila je svoj obraz
z mazdam, 4 ) in zavila je svoje
lase v zavijačo, vzela je novo
oblačilo, de bi ga goljufala.

11. Nje opanke so mu pogled
vzele; nje lepota je njegovo dušo
vjela; z mečem je presekala nje¬
gov vrat.

12. Perzijani so se bali njene
stanovitnosti, in Medijani njene
serčnosti. 5 )

13. Tedaj je tulilo staniše Asi-
rijanov, ko so se perkazali moji
revni, ki so v žeji koperneli.

14. Sinovi mladih žen sojih pre¬
bodli, in kakor ubežne otroke so
jih pobijali; poginili so v boji pred
obličjem Gospoda, mojiga Boga.

15. Pojmo Gospodu pesem,
novo pesem pojmo našimu Bogu.

16. Adonaj, 6 ) Gospod, velik
si ti in veličasten v svoji moči,
in nihče te ne more premagati.

17. Tebi naj služijo vse tvoje
stvari; ker rekel si, in bile so;
poslal si svojiga duha, in vstvar-
jene so bile, in ni ga, de bi se
ustavil tvojimu glasu.

18. Gore in vode se gibljejo
v dnu; skale se tope kakor vosk
pred tvojim obličjem.

19. Kteri se pa tebe boje, bodo
veliki per tebi v vsih rečeh.

20. Gorje ljudstvu, ki sevzdigne
zoper moj rod; ker vsigamogočni
Gospod se bo nad njimi maševal,
sodnji dan jih bo obiskal.

21. Dal bo namreč ognju in
červam njih meso, de gore in
čutijo vekomaj. 7 )

22. In potem se je zgodilo, de
je vse ljudstvo po zmagi v Je¬
ruzalem prišlo, Gospoda molit;
in kakor hitro so bili očišeni, 8 )

3. „Titani ci  se imenujejo v ajdovskih izmišljavah sinovi neba in zemlje, kteri
so skušali v nebesa vdariti in .Jupiterja iz njih pregnati. Ime „Titani a  j e
tukaj namesti hebrejskih imen: „Rafai/n a  ali »Enakim, “ ki ste v sveti' 1 !
pismu navadne imeni velikanov. Sicer pa pravi sveti Hieronim: Ako so s'
pisave! svetiga pisma kako besedo iz malikovavskiga bogoslovstva sposodilo
tega niso storili, kakor de bi hotli takim izmišljavam človeškiga uma kako
veljavo dajati, temuč le zato, de so z njo kako reč bolj razložilo in umevno
povedali.

4. to je, namazala se je z dišečim oljem.

5. Perzijani in Medijani so bili takrat pod asirsko oblastjo.

6. »Adonaj“  je ime praviga Boga, ki se v hebrejskim toliko pravi, kolikor P°
našim jeziku: „nar viti Gospod

7. Judita misli ogenj, ki nikoli ne ugasne, in červa, ki nikoli no umerje 0 ' z -
66, 24. Mark. 9, 45.), večno peklensko terpljenje, ktero bo terdovratne s°'
vražnike svete občine in kraljestva Božjiga na duši in na telesu zadelo.

8.  S prelivanjem kervi, z dotikovanjein mertvih in muliških jedi so se Izraele
po postavi ognusili ali onečistili. Gl. 4. Mojz. 19, 11—20: 31, 19.

Juditine

so vsi darovali žgavne darove,
in obljube in svoje obetanja.

23. Judita pa je darovala v
večni spomin vso vojskino per-
pravo Holofernovo, ktero ji je
bilo ljudstvo dalo, in ogrinjalo,
ktero je bila sama iz njegove
spavnice vzela.

24. In ljudstvo je bilo veselo
pred svetišem, in tri mesce se
je veselje te ztnage z Judito ob¬
hajalo.

25. Po teh dnevih pa seje vernil
vsak na svoj dom, in Judita je
bila imenitna v Betulii, in še irne-
nitniši po vsi deželi Izraelovi.

26. Bila je s serčnostjo tudi
čistost združena, tako de ni spo¬
znala moža vse dni svojiga živ-

bnkve 16, 567

Ijenja, kar je umeri nje možMa-
nase.

27. Ob praznikih pa se je per-
kazovala v veliki blišobi. 9 )

28. Ostala pa je v hiši svo¬
jiga moža sto in pet let, in je
prosto spustila svojo deklo, in
je umerla, ter je bila pokopana
k svojimu možu v Betulii.

29. In žalovalo je po nji vse
ljudstvo sedem dni.

30. Ves čas pa njeniga živ¬
ljenja in veliko let po njeni smerti
ga ni bilo, de bi bil nepokoj delal
Izraelu.

31. Praznični dan te zmage pa
so Hebrejci sprejeli v število svetih
dni, in Judje ga obhajajo od ti-
stiga časa do današnjiga dneva. 10 )

9- iz samote, v kteri je zdaj ko poprej živela.

10. do tistiga časa, ko je sveti pisavec te bukve spisal. Poznejše, po babilonskim
preselovanji, tega praznika niso več obhajali, pred ko ne, ker bi se bilo
njega praznovanje Perzijanam, judovskim zapovednikam, utegnilo kljubovanje
zdeti. Tako je prišel iz spomina, in tudi sedanji Judje ga ne obhajajo več.
Torej se je v novejših razdajali teh bukev, v greški, sirski in stareji latinski
prestavi zadnja versta čisto opušala.

Esterine bukve.

Te bukve se imenujejo po kraljici Esteri. Perpoveduje se v
njih, kako de je bil perzijanski kralj Asuer, kteri je bil, pred ko
ne, Kserks J. (ki je kraljeval od leta 485 do 464 pred Kristusam),
Judinjo Estero v kraljico povišal; kako je bil njegov ljubljenec
Aman sklenil pokončanje Judov v perzijanskim kraljestvu, po nji
pa, in po njenim redniku Mardoheji je bilo odvernjeno; kako je bil
Aman pahnjen, Mardohej pa na njegovo mesto povzdignjen, in je bilo
Judam dovoljenje dano, kervavo se maševati nad svojimi sovražniki.
V  spomin tega maševanja je bil praznik n Purim“  postavljen. V
teh pergodbah najde bravec prav veliko resnic v sveto premišlje¬
vanje, zlasti očitnih naukov od Božje previdnosti, ki prevzetne po¬
nižuje, ponižne pa povišuje. Po misli svetiga Hieronima in druzih
svetih očetov kaže ta povest v podobi zgodbo cerkve Božje, ktera
se v enaki stiski znajde na svetu, v poslednjih časih pa se bo
častito in zmagovito razcvetela. Te bukve se ločijo v dva dela.
Pervi del, ki obsega pervih devet poglavij in tri verste desetiga
poglavja, je bil že od nekdaj svetimu pismu perštevan, in od La-
tincov, Grekov in Hebrejcov soglasno sprejet, ker ga imajo še p°
hebrejsko pisaniga. Druziga dela, ki ima v sebi nektere posamezne
reči, pa ni več v hebrejskim, in zato ga Judje ne spoznajo
božjiga. Tode nar stareji cerkveni očetje, tretji vesoljni zbor ^
Kartagi, tudi vesoljni cerkveni zbor v Tridentu, vsa latinska 1,1
greška cerkev štejejo tudi ta del k svetimu pismu. Spisala sta te
bukve, po pogl. 9, 20: 12, 4. soditi, Mardohej in Estera sama,
nektere perstavke pa je dodal poznejše nekdo zmed svetih p 1 '
savcov.

X

I. Poglavje.

Kralj Asuer napravi imenitnikara svojima kraljestva veliko gostijo. Kraljica Vasti
noče priti k kralju, zato jo kralj zaveržc, in da povelje po vsim svojim kralje¬
stvu, de naj žene spoštujejo svoje može, in de so možje gospodarji v svojih

hišah. 1 )

1. W dneh Asuerja, 2 ) ki je
kraljeval od Indije do Etijopije
čez sto sedem in dvajset dežel,

2. je bil Susan poglavitno
mesto njegoviga kraljestva, ko
je sedel na prestol svojiga kra¬
ljestva.

3. V tretjim letu svojiga kra¬
ljevanja pa je veliko gostovanje
napravil vsim svojim vojvodam

in služabnikam, nar mogočnišim
zmed Perzijanov in imenitnišim
zmed Medijanov, in poglavarjem
svojih dežel, 3 )

4. de bi pokazal slavno bo¬
gastvo svojiga kraljestva, ter ve¬
likost in imenitnost svoje mogoč¬
nosti, veliko časa, namreč sto in
osemdeset dni. 4 )

5. In ko so bili dnevi gosto-

1. Ako hoče kdo zgodbo Esterinih bukev brati po versti, kakor se je godila, si
mora poglavja takole vrediti: Pogl. 11,2 — 12. pogl. 1. pogl. 2, 1—20. pogl.
12, 1—6. pogl. 2, 21—23. pogl. 3, 1 —13. pogl. 13, 1—7. pogl. 3, 14. 15.
pogl. 4. pogl. 13, 8—18. pogl. 14. pogl. 15. pogl. 5, 1—8. pogl. 5, 9—14.
pogl. 6, 1 — 14. pogl. 7. pogl. 8, 1—13. pogl. 16. pogl. 8, 14—17. pogl. 9.
pogl. 10. pogl. 11, 1.

2. Ime „Asuer u  se daje v svetim pismu raznim vladarjem (Dan. 9, 1: l.Ezdr,

4, 6.). Po večini katoliških razlagavcov se tukaj meni Darij Histasp. Ker pa
ima ta perzijanski kralj v svetim pismu vselej svoje ime (l.Ezdr. 4, 5. 24:

5, 5. 6. 7. Ilag. 1, 1. Cah. 1, 1. 7.), se pozdeva, de že za tega voljo Darij
ne more biti ta Asuer; zlasti pa priča zoper njega to, de je bil Asuer po
pogl. 1, 2. v začetku svojiga vladanja v Susanu, nasproti pa je Darij še le
po sedmim letu svojiga kraljevanja svoj sedež v Susan prestavil. Bolj prav
se pod Asuerjem ume Kserks I. Z lastnijo tega mogočniga, neusmiljeniga
in sladnostniga perzijanskiga vladarja se sploh vjema vse to, kar se perpo-
veduje od Asuerja v Esterinih bukvah, verh tega pa tudi posamezne okolišine
njegoviga vladarstva kažejo na Asuerja, kakor veliko posvetvanje v tretjim
letu njegoviga kraljevanja za vojsko zoper Greško, povernitev v sedmim letu
iz Grecije v Perzijo. Gl. pogl. 1, 3: 2, 16.

ktere je sklical v svet zastran vojske z Greskim.

4. Šest meseov so se gostili. Enake pojedine so napravljali tudi drugi požrešni
vladarji jutrovih dežel ob vsih časih.

570 Esterine Imkve I.

vanja dopolnjeni, je povabil vse
ljudstvo, ktero je bilo v Susanu,
od nar višiga do nar manjšiga,
in je ukazal sedemdnevno pojedino
napraviti na dvorišu verta in loga,
ki je bil s kraljevo skerbjo in
roko zasajen.

6. In visele so na vsili stra¬
neh nebezne barve, 5 ) in rudeče,
in višnjeve popetine, obešene na
platnenih 6 ) in škerlatastih verveh,
ki so bile vslonokošene roče vtak¬
njene, in na marmornih stebrih
perpete. Tudi so bile perpravljene
zlate in sreberne blazinice 7 ) na
tleh, ki so bile s smaragdovim
in pariškim kamnam vložene in
po čudoviti spremembi pisano
ozaljšane. 8 )

7. Pili so pa povabljeni iz
zlatih kozarcov, in jedi so se v
vedno druzih posodah nosile; tudi
nar boljši vino se je dajalo v
obilnosti, kakor se je kraljevimu
veličanstvu spodobilo.

8. In ni ga bilo, de bi bil
silil piti nje, ki niso hotli, 9 ) te-
muč kakor je bil naročil kralj, ki
je za vsako mizo eniga svojih
viših postavil, de naj vsakteri
jemlje, kolikor hoče.

9. Pa tudi kraljica Vasti je
napravila gostovanje ženam v po¬
slopji, kjer je kralj Asuer navado
imel stanovati. 10 )

10. Sedmi dan tedaj, ko je
kralj boljši volje bil, in se je po
preobilnim pitji vina vnel, je za¬
povedal sedmem hramnikam, ki
so vpričo njega stregli, 1 ') Mav-
mamu, in Bazalu, in Harbonu,
in Bagatu, in Abgatu, in Ze-
tarju, in Karkasu,

11. de naj perpeljejo kraljico
Vasti pred kralja, s krono na
njeni glavi, de vsirn ljudem in
poglavarjem pokaže njeno lepoto;
bila je namreč silno lepa.

12. Ali ona se je branila, in
na povelje kralja, ki ga je bil
dal po hramnikih, ni hotla priti.
Torej se je kralj razjezil, in se
je bil vnel v silnim serdu,

13. ter je vprašal modre, ki
so po kraljevi navadi zmirej per
njem bili, 12 ) in po kterih sveto¬
vanji je vse delal, ker so stare
postave in pravice umeli:

14. (bili so pa naj pervi in
bližnji: Karsena, in Setar, in
Admata, in Tarsis, in Mares, in
Marsana, in Mamuhan, sedmeri
vojvodi Perzijanov in Medija-
nov, I3 )|kteri so kraljevo obličje
gledali, in so pofnavadi pervi za
njim sedeli}

15. kaki sodbi 14 ) je zapadla
kraljica Vasti, ki povelja kralja
Asuerja, ki ga je bil po hram¬
nikih ukazal, ni hotla dopolniti*

5. V hebrejskim: n visele  ... bele  ... popetine “ (beli perti).

6. ki so bile iz draziga egiptovskima platna.

7. Perzijani per mizi niso sedeli, ampak so sloneli na blazinah.

8. Tla so bile s pisanimi kamni vložene; takim se pravi mozaik.

9. per perzijanskih gostarijah so starašini povabljene silili, neko število kozarcov
sprazniti, kar je moglo tem dostikrat prav težko deti.

10. Per očitnih gostijah žene niso bile vpričo, temuč so imele posebej v svojih
poslopjih gosti za ženski spol.

11. vender ne celo prav pred njim, gl. v. 14.; ampak ko nar viši v ženskih hramih-

12. V hebrejskim: „ki so se na čase razumeli “.

13. ti so bili kraljevi svetovavci. Glej 1. Ezdr. 7, 14.

14. n kaki sodbi, 11  je vprašal modre, ,,je zapadla“  i. t. d.

571

Esterine bukve 1. 2.

16. In odgovoril je Mamuhan,
de so slišali kralj in poglavarji:
Ne samo kralja je kraljica Vasti
razžalila, ampak tudi vse ljud¬
stva in poglavarje, kteri so po
vsili deželah kralja Asuerja.

17. Zakaj kraljičino djanje se
bo razglasilo med vsimi ženami,
de naj zaničujejo svoje može, in
rečejo: Kralj Asuer je ukazal,
de naj kraljica Vasti k njemu
pride, ona pa ni kotla;

18. in po tem zgledu bodo vse
žene perzijanskih in medijanskih
poglavarjev malo marale za po¬
velja svojih mož; torej je pra¬
vična kraljeva jeza. I5 )

19. Če tebi dopade, naj gre
od tebe zapoved, in naj se za¬
piše po postavi Perzijanov in

Medijanov, ki se ne sme presto¬
piti, 16 ) de naj Vasti ne hodi več
pred kralja, in njeno kraljestvo
naj dobi druga, ki je boljši, ka¬
kor ona;

20. in to naj se po tvojih dežel
vesoljnim kraljestvu (ki je silno
obširno} oznani, de vse žene
visocih in nizkih svoje može spo¬
štujejo.

21. Všeč je bil njegov svet
kralju in poglavarjem; in kralj
je storil po nasvetu Mamuhanovim,

22. in poslal je liste po vsih
deželah svojiga kraljestva, de je
vsako ljudstvo zamoglo slišati in
brati, v raznih jezikih in pismih;
de so možje v svojih hišah po¬
glavarji in gospodarji; in ukazal
je to per vsih ljudstvih oznaniti.

II. Poglavje.

Po kraljevim povelji išejo iti nabirajo po vsim kraljestvu nar lepših deklet, zmed
kterih naj bi si kralj novo kraljico zvolil. Estera, judovska devica, je med vsimi
kralju nar bolj všeč, in on si jo kraljico zvoli. Mardohej, Esterin stric, raz¬
odene zarotenje dveh služabnikov zoper kraljevo življenje. Kriva sta obešena.

1. Po tem, ko je bila kralja
Asuerja jeza minula, se je spomnil
Vasti, in kar je bila storila, ali
kar je ter pela.')

2. Tedaj so rekli kraljevi slu¬
žabniki in njegovi strežniki: Naj
se  kralju poišejo lepe dekleta,
device,

3. in naj se pošljejo, de po
^sih deželah zberejo iepe dekleta,
device, in jih v mesto Susan per-

peljejo, in denejo v žensko hišo
pod roko Egeja, hramnika, kije
viši varit kraljevih žen, de žen¬
sko lepotijo prejmejo, in kar je
sicer za njih rabo potrebniga;

4. in ktera koli med vsimi
kraljevim očem dopade, ona bodi
namesti Vasti kraljica. Všeč je
bil kralju svet; in ukazal je, de
naj se tako zgodi, kakor so bili
nasvetovali.

15 - V hebrejskim: „mo%, in obilno bo reliciga zaničevanja in jeze“.

16 - ki se tudi ne more preklicati, je nepreklicljiva. Prim. spod. 8, 8. Dan.
6 » 8 . 15 .

1- Kralju je bilo žal zavoljo njegoviga djanja; ali svetovavci, kteri so se mčgli
Vastine jeze bati, so iskali njegovo žalost pregnati z drugačnimi nasveti, kteri
fi0  se njegovi mehkužnosti perlegali.

Dsteriue bukve 2.

572

5. Bil je pa judovsk mož v
mestu Susanu, Mardohej po imenuj
sin Jaira, sinu Semeja, sinu Kisa,
iz rodu Benjaminoviga,

6. kteri 2 ) je bil z Jeruzalema
odpeljan tisti čas, ko je bil Na-
buhodonosor, kralj babilonski, od¬
peljal Jehonija, kralja Judoviga.

4. Kralj. 24, 15. Spod.' 11, 4.

7. In ta je bil rednik hčere
svojiga brata, Edise, kteri se je z
drugim imenam reklo Estera, 3 )
in je bila zgubila očeta in mater,
in bila je silno lepa in zaliga
obraza. In ko sta ji bila oče in
mati pomerla, jo je Mardohej vzel
za svojo hčer.

8. Ko se je bilo tedaj kra¬
ljevo povelje razglasilo, in je bilo
po njegovi zapovedi veliko lepih
devic v Susan perpeljanih, in
Egeju, hramniku, izročenih, mu
je bila tudi Estera med drugimi
dekleti izročena, de bi bila var-
vana med številam žen.

9. In ona mu je dopadla, in je
milost našla v njegovih očeh. In
zapovedal je hramniku, 4 ) de bi
se podvizal z žensko snažnostjo,
in ji dal njen del in sedem nar
lepših deklet iz kraljeve hiše, ter
njo in njene služabnice ozaljšal
in nališpal. 5 )

10. Ona pa mu ni hotla raz¬
odeti svojiga ljudstva in svoje

domovine; 6 ) ker Mardohej ji je
bil zapovedal, de naj prav molči
od te reči. 7 )

11. In on seje sprehajal vsaki
dan pred dvorišem hiše, v kteri
so bile izbrane device varvane,
ker je imel skerb za Esterino
srečo, in je hotel vediti, kaj se
z njo godi.

12. Ko je pa čas za posa¬
mezne dekleta po redu prišel, de
bi šle k kralju, in se je vse do¬
polnilo, kar je k ženski snažnosti
šlo, je dvanajsti mesec tekel, tako
namreč, de so se šest mescov z
mirtovim oljem mazilile, in druzih
šest vsakoršne mazila in dišave
rabile.

13. In kadar so k kralju šle,
so dobile, kar koli so hotle, in
je k lepotičju šlo; in po svoji
všečnosti napravljene so hodile iz
ženskiga prebivališa v kraljev
hram.

14. In ktera je zvečer vanj
šla, je šla zjutrej iz njega, ter
je bila od ondod peljana v drugo
hišo, 8 ) ktera je bila pod oblastjo
hramnika Susagazija, kteri je bil
čez kraljeve perležnice postav¬
ljen; in nič več ni imela perpu-
senja k kralju se verniti, razun
ko bi bil kralj hotel, in ji po imenu
ukazal priti.

15. Ko je torej čas po redu

2. namreč Kis, preded Mardohejev, je bil z Jeruzalema i. t. d.

3.Hebrejsko ime „Hadasa“  pomeni „mirta,“  perzijansko ime „Estera“  P a
se pravi po enih „ zelena mirta, “ po enih pa „zvezda u .  Poslednje ime j e
blezo v perzijanskim ženskim pohištvu dobila.

4. nekimu podložnimu hramniku ali dvorniku (skopljencu).

5. V hebrejskim: ... Jaše. In on jo je postavil z njenimi deklicami na
nar boljši kraj v ženskim pohištvu 11 '.

6. to je, mu ni povedala svojiga naroda; tode po tem ni bila vprašana, kakor
se iz hebrejskima bolje razvidi.

7. de bi je zavoljo tega kako zaničevanje ne zadevalo.

8. je bila peljana v drug ženski hram.

573

Esterine bnkve 2 .

pretekel, je prišel dan, ob kterim
je Estera, hči Abihaila, brata
Mardoheja, kteri si jo je bil za
hčer vzel, imela iti k kralju. Ona
ni nobene ženske lepotije iskala,
temuč kar koli je hotel hramnik
Egej, varh devic, to ji je dal v
ozaljšanje. Bila je namreč kej
berhka, in lepa, de bi človek ne
verjel, prijetna in ljubeznjiva se
je zdela vsih očem.

16. Peljana je bila tedaj v hram
kralja Asuerja v desetim mescu,
kteri se tebet 9 ) imenuje, v sedmim
letu njegoviga kraljevanja.

17. In zaljubil se je vanjo kralj
bolj ko v vse žene, in milost in
usmiljenje je našla per njem pred
vsimi ženami, in kraljevo krono
ji je postavil na glavo, in jo je
za kraljico naredil namesti Va-
sti. 10 )

18. In zapovedal je prav ime¬
nitno gostovanje napraviti vsim
poglavarjem in svojim služabni-

kam zavoljo Esteriniga zaročenja
in ženitovanja. In dal je počitek
vsim deželam, * 11 ) ter je darove
delil s kraljevo mogočnostjo.

19. Ko so bile tedaj drugič
dekleta iskane in zbrane, 12 ) je
Mardohej ostal per kraljevih vra¬
tih ; 13 )

20. ker Estera še ni bila raz¬
odela svojiga doma in ljudstva 14 )
po njegovim povelji. Kar koli je
namreč on zapovedal, je Estera
spolnovala, in je delala vse tako,
kakor je bila ob tistim času na¬
vajena, ko jo je majhno redil. 15 )

21. Ob tistim času tedaj, ko
je bival Mardohej per kraljevih
vratih, 16 ) sta se zjezila Bagatan
in Tares, dva kraljeva hramnika,
ki sta bila vratarja in nar viši
na pervim vhodu poslopja, 17 ) in
hotla sta se vzdigniti zoper kralja,
ter ga umoriti.

22. In toMardoheju ni bilo ne¬
znano, in precej je kraljici Esteri

9. „7  } ebet u  obsega nekaj naši ga grudna, nekaj pa prosenca. Kar je bila Vasti
zaveržena, je preteklo štiri leta. Precej po tem je šel Kserks zoper Greško
na vojsko, ki je segala v šesto leto njegoviga kraljevanja. V sedmim letu
po tem, ko je bila njegova vojska na suhim v Plateji, na morji pa v Mikalah
ravno tisti dan tepena, se je vernil v Perzijo, in je jel razuzdano živeti.
Ta čas je bilo, de so se nabrale dekleta, in de je bila Estera za kraljico
izvoljena.

10. Ta zakonska zveza izraelske device z ajdovskim kraljem je bila delo Božje
previdnosti, ktera je hotla izvoljenimu ljudstvu zoper njegove ošabne sovraž¬
nike pomagati. Velika ponižnost, vernost in vestno spolnovanje postave Božje,
kakor se kaže iz Esteriniga obnašanja, tudi dovolj spričuje, de je Estero sveti
Duh vodil, ko je v ta zakon stopila.

11. ker jim je bil naložene davke odpustil.

12. ko so bili namreč tiste dekleta nabrali, med kterimi je bila Estera; pervikrat
je bilo pa tadaj,.ko si je bil kralj Vasti izbral.

13. je prišel Mardohej v kraljevo službo. „Vrata“  pomenijo „dvor“  ali „kra-
Ijevo hišo“.  Spod. 3, 2. Dan. 2, 49.

14. ko bi ga bila razodela, bi Mardohej, berž ko ne, nobene službe ne bil dobil.

15- Njena otroška vdanost je bila že tukaj poplačana. Nihče ne pojde v nebeško

kraljestvo, ako ne bode ponižen in pokoren kakor otrok. Mat. 18, 3.

16. ko je bil Mardohej per kralji v službi.

1 7 . blezo Mardohejeva sprednika. Kakor se kaže, sta bila huda zavoljo Vastine
zaveržbe, morebiti je bila Vasti njima posebno dobra.

574 Esterine bnkve 2. 3.

povedal, ona pa kralju v imenu
Mardoheja, kteri ji je bil raz¬
odel.

23. To seje preiskalo in našlo,

in oba sta bila na visli obešena,
ta reč pa je bila v zgodbe za¬
pisana, in vpričo kralja v letne
bukve zaznamnjana.

III. Poglavje.

Asuer podeli Amanu pervo službo v svojim kraljestvu, in zapove, de naj pred
njim vsi poklekujejo po jutrovski navadi. Mardohej mu noče skazovati te časti.
Aman zavoljo lega sklene, se maševati nad Mardohejem in nad vsim judovskim
narodam, ter zadobi' od kralja povelje, vse Jude pomoriti. To povelje se okliče
po vsini kraljestvu, in Jude močno prestraši.

1. Po tem je kralj Asuer po¬
vzdignil Amana, Amadatijeviga
sina, kteri je bil iz rodu Agaga; ‘J
in je povišal njegov sedež nad
vse poglavarje, ki jih je imel.

2. In vsi kraljevi služabniki,
kteri so bili per vratih 1 2 ) kralje-
viga dvora, so kolena perpogo-
vali, in Amana častili; tako nam¬
reč jim je bil kralj zapovedal.
Sam Mardohej ni perpogoval ko¬
len, in ga ni molil. 3 )

3. Temu so rekli kraljevi slu¬
žabniki, kteri so bili viši per dvor¬
nih vratih: Zakaj ne spolnuješ,
kakor drugi, kraljeve postave?

4. In ko so to večkrat rekli,
in on ni hotel slišati, so Amonu
povedali, ter so želeli zvediti, ali
bo per sklepu ostal; ker povedal
jim je bil, de je Jud. 4 )

5. Kadar je tedaj Aman to

slišal, in se sam prepričal, de
njemu Mardohej kolena ne per-
poguje, in ga ne moli, se je
močno razjezil,

6. in premalo se mu je zdelo,
samo nad Mardoheja stegniti svoje
roke; slišal je namreč, dejeju-
dovskiga ljudstva; tedaj je raji
hotel pokončati ves narod Judov,
kolikor jih je bilo v kraljestvu
Asuerjevim.

7. Pervi mesec (ki se mu
pravi nisan, 5 ) v dvanajstim letu
Asuerjeviga kraljevanja, je bil
vadljej, ki se mu po hebrejsko 6 * )
fur pravi, v lonec veržen vpričo
Amana, kteri dan in kteri mesec
bi se judovsko ljudstvo imelo po¬
moriti; in prišel je (iz lonca]
dvanajsti mesec, kteri se imenuje
adar.

8. In Aman je rekel kralj u

1. kralja Amalečanov, kteriga je bil Savel premagal, in Samuel na kose ra*'
sekal. 1. Kralj. 15, 33. Prim. spod. 16, 10.

2. kteri so bili na kraljevim dvoru.

3. Aman je hotel po božje česen biti (^spod. 13, 14.); ko bi bil hotel le taci£®
počeševanja, ki je bilo sicer per imenitnih v navadi, bi se Mardohej ne bi
branil, mu ga skazovati, kakor se tudi drugi Hebrejci v enacih priložnosti
niso branili.

4. kterimu ni dopušeno, človeka po božje častiti (Spod. 13, 12.).

5.  „ \isan li  je bil nekoliko našiga sušca in maliga travna.

6. prav za prav po perzijansko; beseda „fur u  se je namreč iz perzijanskiga

jezika v hebrejskiga vselila.

575

Esterine bnkve 3. 4.

Asuerju: Neko ljudstvo je po
vsili deželah tvojiga kraljestva
razkropljeno in med seboj raz¬
deljeno, in ima nove postave in
šege, verli tega tudi kraljeve po¬
velja zaničuje 5  in prav dobro veš,
de tvojimu kraljestvu ni k pridu,
ako se zavoljo zanašanja pre¬
vzame.

9. Ako tebi dopade, zapovej,
de se pokonča, in deset tavžent
talentov srebra bom odtehtal var-
ham tvoje zakladnice. 7 )

10. Tedaj je kralj snel per-
stan, kteriga je nosil, 8 ) s svoje
roke, in ga je dal Amanu, Amada-
tijevimu sinu, iz rodovine Agaga,
sovražniku Judov, 9 )

11 . ter mu je rekel: Srebro,
ki ga obetaš, naj bo tvoje. Z
ljudstvam stori, kar ti dopade.

12. In kraljevi pisarji so bili
poklicani, v pervim mescu nisana,
trinajsti dan ravno tega mesca,
in pisano je bilo, kakor je Aman

zapovedal, v imenu kralja Asuerja,
na vse kraljeve oblastnike in sod¬
nike dežel in raznih ljudstev, de
je vsako ljudstvo moglo brati in
umeti po različnosti jezikov; in
pisma so bile zapečatene z nje¬
govim perstanam,

13. in po kraljevih tekarjih v
vse dežele poslane, de naj po¬
more in pokončajo vse Jude od
mladiga do stariga, otroke in
žene, v enim dnevu, to je, tri¬
najsti dan dvanajstiga mesca, ki
se imenuje adar, in naj njih pre¬
moženje pograbijo.

14. To je bil zapopadek pisem,
de bi vse dežele vedite, in se
perpravile na napovedani dan.

15. Tekarji, ki so bili poslani,
so hiteli kraljevo povelje dopolnit.
In zapoved je bila berž v Su-
sanu nabita; ko sta se gostila
kralj in Aman, so se jokali vsi
Judje, ki so bili v mestu.

IV. Poglavje.

Mardohej in drugi Judje močno žalujejo in se jokajo zavoljo napovedi, de bodo
vsi pomorjeni. Mardohej sporoči to Esteri, in jo prosi, de naj gre kralja milosti
prosit za svoj narod. Estera naroči Mardoheju, de naj vse Jude v Susanu zbere,
te r naj za njo molijo in se postijo tri dni in tri noči, kar bo tudi ona s svojimi
deklami delala, potem pa se bo podala v smertno nevarnost, ter pojde, postavi
nasproti, nepoklicana k kralju.

1. Ko je to Mardohej slišal,
je svoje oblačila pretergal, in se

v  rasovnik 1 ) oblekel, in glavo s
Pepelam potresel; ter je vpil z

velikim glasam na ulicah sredi
mesta, in je na znanje dajal brh¬
kost svojiga serca, 2 )

2 . in s takim tuljenjem je do

7. Ukaži jih pokončati; to bo neslo tvoji zakladnici deset tavžent talentov
srebra, okoli 30 milijonov goldinarjev; ker toliko si je upal Aman vsaj dobiti
iz porubljeniga premoženja pomorjenih Judov.

8* de je z njim kraljeve povelja pečatil.

9. Komur je kralj svoj perstan dal, temu je dal s tem oblast, v njegovim
imenu zapovedi dajati. Gl. 1 ■  Mojz. 41, 42.

1. v žalostno oblačilo iz debeliga sukna, ali iz raševine.

2. Vpitje na ulicah je bilo per Perzijanih ob času žalovanja v navadi. Tako

576

Esterine bnkye 4,

vrat kraljeviga dvora prišel; ker
ni bilo dopušeno oblečenimu v
rasovnik v kraljev dvor stopiti. 3 )

3. Tudi po vsih deželah, me¬
stih in krajih, kamor je neusmi¬
ljeno kraljevo povelje prišlo, je
bilo per Judih veliko žalovanje,
post, tuljenje in jok, in veliko jih
je imelo namesti postelje rasovnik
in pepel.

4. Tedaj so Esterine dekle in
hramniki prišli, ter so ji povedali. 4 )
Ko je to slišala, se je zelo pre¬
strašila; in poslala je oblačilo,
de bi ga vanj oblekli, ko bi
slekel rasovnik, pa ga ni hotel
vzeti. 5 )

5. In je poklicala Ataha, hram-
nika, kteriga ji je bil kralj v po¬
strežbo dal, in mu je rekla, naj
gre k Mardoheju, in naj od njega
zve, zakaj tako dela.

6. In Atah je šel ven, in je
prišel k Mardoheju, kteri je stal
na mestnim tergu pred vratmi
kraljeviga dvora,

7. in ta mu je vse povedal,
kar se je zgodilo, kako jeAman
obljubil, za pomorjenje Judov
srebra v kraljeve zakladnice za¬
ložiti.

8. Tudi prepis povelja, ktero

je v Susanu viselo, mu je dal,
naj ga kraljici pokaže, in jo opo¬
minja, de naj gre k kralju, in
ga prosi za svoje ljudstvo.

9. Atah se je vernil, in je
Esteri vse povedal, kar mu je
bil Mardohej sporočil.

10. Ona pa mu je odgovorila,
in ukazala Mardoheju povedati:

11. Vsi kraljevi služabniki in
vse dežele, ki so pod njegovo
oblastjo, vedo, de, kdor koli v
notranji kraljevi dvor 6 ) pride, ne¬
poklican, bodi si moški ali žen¬
ska, brez vsiga odlašanja mora
koj umreti, razun če kje kralj v
znamnje milosti zlato palico proti
njemu oberne, de tako more per
življenji ostati. Kako smem tedaj
jez pred kralja stopiti, ki že tri¬
deset dni nisim bila k njemu po¬
klicana? 7 )

12. Ko je Mardohej to slišal,

13. je Esteri spet naročil, in
rekel: Nikar ne misli, de samo
svoje življenje ohraniš, ker si v
kraljevi hiši pred vsimi Judi;

14. ako boš namreč zdaj mol¬
čala, bodo Judje z drugo priliko
rešeni, ti pa in tvojiga očeta hiša
bote poginile. 8 ) In kdo ve, če
nisi ravno zato k kraljevanju pri—

sovSusanu po Kserksovi zgubi na Greš ki m veliko dni zaporedama po cestah

vpili in kričali. Desiravno je Mardohej po svoji vesti ravnal, mu je mug 0
vender kej hudo deti, de je dal priložnost k pokončanju svojiga ljudstva-

3. Mardohej je mogel pred vratmi na glas žalovati, de bi ga Estera zasliš a * a ’
in mu naznanila, kje in kako de do nje pride, in se z njo pogovori.

4. de Mardohej zunaj žaluje in joka.

5. V tistim oblačilu naj bi prišel Mardohej k Esteri, ji povedat vzrok svojig a
žalovanja. Ker se pa ni hotel vanj preobleči, je mogla Estera hramnika
njemu na cesto poslati, naj zve, zakaj tolikanj žaluje.

6. ki deržf do kraljeve zasliševavnice, kjer kralj pred se puša. .

7. Ona odkrije zaupljivo svojimu redniku, kako težko ji je do kralj« P^ 1 1

za nje prositi, in se noče brez njegove vednosti v nevarnost podajati. P®* 1 * **
janski samovladarji so živeli v veliki samoti, de bi tako svoje ljudstvo s to i 0
večini spoštovanjem do kraljeviga veličastva navdajali. _ . .,

8. Če ti tudi zanje ne prosiš, bo vender Bog Jude otel; tega sim si sves ,

Esterine bnkve 4. 5.

šla, de bi ob takim času bila
perpravljena.

15. In spet je Estera Mardo-
heju sporočila te besede:

16. Pojdi in zberi vse Jude,
ki jih v Susanu najdeš, in molite
za me. 9 ) Ne jejte in ne pite tri
dni in tri noči, 10 ) in jez se bom

577

s svojimi deklami ravno tako po¬
stila; in potlej pojdem k kralju,
postavi nasproti bom storila, ker
nisim poklicana, in se bom v
smertno nevarnost podala.

17. Šel je tedaj Mardohej, in
je storil vse, kar mu je Estera
ukazala.

V. Poglavje.

Estera gre pred kralja. Kralj in Aman kosita per nji. Aman iše Mardoheja

umoriti.

1. Tretji dan pa je oblekla
Estera kraljevske oblačila, in je
stopila v vežo ’) kraljeve hiše, ki
je bila znotrej, kraljevimu stano¬
vanju 2 ) nasproti; on pa je sedel
na svojim stolu v dvorni sejnici,
hišnim vratam nasproti. 3 )

2. Ko je tedaj vidil kraljico
Estero stati, je dopadla njegovim
očem, in stegnil je proti nji zlato
palico, ki jo je v roči deržal. In
ona je perstopila, in je kušnila
konec njegove palice.

3. In kralj ji je rekel j  Kaj
hočeš, kraljica Estera? kakošna
je tvoja prošnja? Ako tudi polo¬
vico kraljestva prosiš, dalo se
ti bo.

4. Ona pa je odgovorila: Ako

kralju dopade, prosim, pridi dans
k meni, in Aman s teboj, na
kosilo, ki sim ga napravila.

5. In precej reče kralj: Po¬
kličite hitro Amana, de stori Esteri
po volji. Prišla sta tedaj kralj in
Aman k kosilu, ki jima ga je
bila kraljica napravila.

6. In kralj ji je rekel, po tem
ko se je bil obilno vina napil:
Kaj želiš, de se ti da? in za
ktero reč prosiš ? Ako ravno po¬
lovico mojiga kraljestva prosiš,
dobila jo boš.

7. In Estera mu je odgovo¬
rila : Moja želja in moje prošnje
so te:

8. Ako sim milost našla pred
kraljevim obličjem, in ako kralju

tebe pa bo Bog zavoljo tvoje vnemarnosti e tvojim očetovim domam vred
pokončal.

9. V hebrejskim: ... „najdeš, in postite se za me a .

lO. Določba treh dni in treh noči ni vselej po čerki razlagati; včasih se vzame
nekaj dneva ali noči za celi dan in celo noč. Gl. Mat. 12,40. Estera je bila
s kraljem per mizi, še preden je tretja noč minula.

1. je stopila v prednjo stanico v kraljevi hiši.

2. ki je bila tikama zraven krs Ijeviga stanovanja.

3. kjei je prebival. V to stanico je Estera stopila, m iz te med vrata bližnje
Staniče, kjer je bil vratam nasproti sedež, nekakošna vdolblina v steni, v kteri
je kraljev prestol stal, na kterim je kralj sedel. Staniča je bila blezo z zla¬
tarn in biseri prekrita. Kak6 je kralj Estero sprejel, je spod. pogl. 15, 10. i. d.
bolj na tanko povedano.

It.

37

578

Esterine bnkve 5. 6.

dopade, meni dati, kar prosim,
in mojo prošnjo dopolniti, naj pride,
kralj in Aman na kosilo, ki sim
jima ga napravila, in jutri bom
razodela kralju svojo željo.

9. Šel je tedaj ven tisti dan
Aman vesel in dobre volje. In
ko je vidil Mardoheja pred vratini
kraljeviga dvora sedeti, in de
ne samo ni vstal pred njim, te-
muč de se še ganil ni z mesta,
kjer je sedel, se je silno raz¬
jezil j

10. tode skrival je svojo jezo.
Ko je prišel na svoj dom, je
poklical k sebi svoje prijatle in
Zareso, svojo ženo;

11. in razkladal jim je obilnost
svojiga bogastva, in množico svo¬
jih otrok, in k koliki časti ga je

kralj povzdignil nad vse svoje
poglavarje in služabnike.

12. In po tem pravi: Tudi kra¬
ljica Estera nobeniga. druziga s
kraljem na kosilo ni povabila, ka¬
kor mene; in tudi jutri bom s
kraljem per nji kosil. 4 )

13. Pa če ravno vse to imam,
menim, de nič nimam, dokler vidim
Mardoheja, Juda, pred kraljevimi
vratini sedeti.

14. Iri odgovorili so mu Za-
resa, njegova žena, in drugi pri—
jatli: Ukaži napraviti petdeset ko-
molcov visok steber, in govori
jutri s kraljem, de Mardoheja nanj
obesijo, in takti pojdeš vesel s
kraljem na kosilo. Všeč mu je
bil ta svet, in ukazal je visok križ
postaviti. 5 )

VI. Poglavje.

Ko kralj ne more spati, si da brati zgodbe iz letnih bukev, in ko sliši, de mu
je bil Mardohej življenje otel, ga ukaže po kraljevo počastiti, ter ga mora Aman
v kraljevi obleki napravljeniga na kraljevim konji po mestu voditi. Ko Aman
ves prežaljen domu pride, potoži to svoji ženi in svojim prijatlam, oni pa mu

pogin napovedo.

1. Tisto noč kralj ni mogel
nič spati, in si je rekel pernesti
zgodbe in letnike poprešnjih ča¬
sov. In ko so se te vpričo njega
brale,

2. so prišli do tistiga kraja,
kjer je bilo popisano, kako je bil
Mardohej izdal zalezovanje Ba-
gatana in Taresa, hramnikov,
ktera sta želela kralja Asuerja
zadaviti.

3. Kadar je to kralj slišal,

je rekel: Koliko časti in plačila
je Mardohej za to zvestobo prejel?
In rekli so mu njegovi služabniki
in strežeji: Celo nič plačila n*
Prejel. y

4. In zdajci reče kralj: Ktia
je na dvoru? ‘) Aman je bil naiM' eC
na notranji dvor kraljeviga po¬
slopja 1 2 ) stopil, kralja pregovarjat,
de naj ukaže Mardoheja obesiti

4. To je bila res prav velika čast; ker po pcrzijanskih šegah s kraljem nl
smel nihče jesti razun kraljice in kraljeve matere.

5. Križanje je bilo per Perzijanih navadno kaznovanje za velike hudodelnike.
Aman je rekel križ postaviti, pred ko ne, pred svojim poslopjem in prav visoko
zato, de bi jih Mardohejevo obsodbo prav veliko lahko vidilo.

1. Kdo je v prednji sobi ali stanici?

2. kraljeve hiše, kraljeviga hrama stopil.

Esterine bukve 6. ?.

na visli, ki so zanj perprav-
ljene.

5. Služabniki so odgovorili:
Aman stoji na dvoru. In kralj
je rekel: Naj pride noter.

6. In ko je bil noter stopil,
mu reče: Kaj se mora zgoditi
možu, kteriga želi kralj častiti?
Aman pa si misli v svojim sercu
in meni, de kralj nobeniga dru—
žiga noče počastiti kakor njega,

7. in odgovori: Človek, kte¬
riga želi kralj častiti,

8. se mora v kraljeve oblačila
napraviti, in posaditi na konja,
ki je kralju za ježo, in prejeti
kraljevo krono na svojo glavo, 3 )

9. in pervi zmed kraljevih
poglavarjev in oblastnikov naj
derži njegoviga konja, in po mest¬
nih tergih grede naj vpije, in
govori: Tako se časti, kogar hoče
kralj počastiti.

10. In rekel mu je kralj: Hiti
in vzemi oblačilo in konja, in
stori, kakor si govoril, Judu Mar-
doheju, kteri sedi pred vratmi

579

kraljeviga dvora. Varuj se, de
ne opustiš kaj tega, kar si go¬
voril.

11. Vzel je tedaj Aman obla¬
čilo in konja, in je napravil Mar-
doheja na mestnim tergu, in po¬
sadil na konja, in je šel pred
njim ter je vpil: Take časti je
vreden, kteriga koli hoče kralj
počastiti!

12. In Mardohej se je vernil
k dvornim vratamj Aman pa je
hitel iti na svoj dom, žalovaje in
s pokrito glavo, 4 )

13. in je perpovedoval Zaresi,
svoji ženi, in prijatlam vse, kar
se mu je zgodilo. In odgovorili
so mu modri, 5 ) ktere je imel v
zboru, in njegova žena: Ce je
Mardohej, pred kteriin si začel
padati, judovskiga rodu, mu ne
boš mogel zoperstati, ampak boš
padel vpričo njega. 6 )

14. In ko so leti še govorili,
so prišli kraljevi hramniki, in so
ga perganjali hitro iti k kosilu,
ki ga je kraljica bila napravila.

VII. Poglavje.

Estera razodene kralju Amanov naklep, in prosi milosti sebi in svojimu narodu.
Kralj se nad Amanam močno razserdi, in ga ukaže obesiti na tisto bruno, ktero
je bil Aman v svoji hiši Mardoheju perpravil.

1. Prišla sta tedaj kralj in I 2. In rekel ji je kralj tudi
Aman, de bi s kraljico se gostila.') | drugi dan, potem ko je od vina

3 - Drugi prestavljajo hebrejsko: „konja, ki ga kralj jezdi, in naj se mu
kraljeva, krona na glavo dene a .

4. po navadi žalujočih. Gl. 2. Kralj. 15, 30. Eceh. 12, 6.

5- modri svetvavci izmed njegovih prijatlov.

6- Prav verjetno je,, de so podučeni Amanovi prijati! vcdili za posebno var¬
stvo, kteriga je Izraeleam njih Bog Jehova skazoval. Lahko so vedili, kaka
se je Senaheribu in Holofernu v Judeji prigodila; celo iz nagle povzdige
Mardoheja, kteri je b'il že na kraji pogina, so mogli posneti, de je ljubljenec
svojiga Boga.

E po besedi: „de bi s kraljico pila, u  poleg hebrejskiga, v kterim se „go-
stija “ imenuje „ pitje

37  *

580

Esteriue

gorel: Kakošna je tvoja prošnja,
Estera, de se ti da? in kaj hočeš,
de se zgodi ? Ko bi tudi polovico
mojiga kraljestva prosila, dobila
jo boš!

3. In ona mu je odgovorila:
Če sim milost našla v tvojih očeh,
o kralj! in če tehi dopade, pusti
meni moje življenje, za ktero te
prosim, in moje ljudstvo, za ktero
te milo prosim.

4. Zakaj izdani smo, jez in
moj narod, de bomo potaptani,
podavljeni in pokončani. O de bi
bili za hlapce in dekle prodani,
bi se nesreča prenesla, in zdiho-
vaje bi molčala; zdaj pa imamo
sovražnika, kteriga neusmiljenje
se na kralja zvrača. 2 )

5. In kralj Asuer odgovori,
rekoč: Kdo je tisti, in kako oblast
ima, de se prederzne, to storiti? 3 )

6. In Estera je rekla: Naš
sovražnik in zopernik je tale pre-
hudobni Aman! Ko on to sliši,

bukve 1.

je zdajci ostennel, in ni mogel
kraljeviga in kraljičiniga obraza
prenesti.

7. Kralj pa je serdit vstal, in
je šel iz gostniga mesta na vert,
ki je bil z drevjem nasajen. 4 ) Tudi
Aman je vstal, de bi prosil kra¬
ljico Estero za svoje življenje;
zakaj spoznal je, de mu je kralj
hudo perpravil.

8. In ko se je bil ta vernil z
verta z drevjem nasajeniga, in je
na gostno mesto stopil, je našel
Amana na posteljici ležati, na
kteri je Estera ležala, in reče:
Celo' kraljici hoče silo storiti,
vpričo mene, v moji hiši! 5 ) Kralj
še ni bil izgovoril, in precej so
mu zakrili obraz. 6 )

9. In Harbona, 7 ) eden zmed
hramnikov, ki so bili kralju za
strežbo, je rekel: Glej, bruno, ki
ga je bil perpravil Mardoheju,
kteri je za kralja govoril, 8 ) stoji
v Amanovi hiši, in je petdeset

2. Ko bi bili mi, jez in moj narod, le v sužnost obsojeni, bi bilo to le naša
škoda, in kralju bi bile naše službe še v prid; ker bi pa po nam namenjenim
pokončanji deržava mnogo pridnih podložnikov zgubila, se povrača naša nesreča
tudi na kralja.

3. Požrešni kralj je bil, pred ko ne, pijan, ko je bil lino povelje dal; Aman
tudi v svojim nasvetu (zgor. 3, 8.) ljudstva ni imenoval, kteriga je hotel
zatreti.

4. Asuer se je mogel spomniti tiste Amanu podeljene oblasti, torej vstane )
znamnje zamere in odide. Še dan današnji se vladarji Perzije in Turčije
umaknejo, kadar so prav hudo serditi. To je vpričnim znamnje, de ni nobene
milosti upati.

5. Perzijani so per mizi na blazinah ležali; ko je Aman pred kraljico na tleh
ležal, je to razkačeni kralj tako razlagal, de ji hoče silo storiti.

6. Ta suinljivost, ki jo je bil kralj izrekel, je bila ob enim tudi smertna obsoja,

kdor se je per Perzijanih le kake kraljeve priležnice dotaknil, ali na Pj ,tu
preblizo prišel nje nosilnici (stolu, v kterim se je nosila), jo glavo zapade •
Hudodelnikam, k smerti obsojenim, se je obraz zagcrnil, ker po njih mm i 1
niso bili vredni kraljeviga obličja viditi. ,

7. Po besedah stariga Juda Jožefa Flavija je bil ta hramnik k Amanu na < “f 1
poslan, ga k jedi poklicat (zgor. 6, 14.), in jo vidil ondi zabiti kol, t el  J
per družini zvedil, de je Mardoheju pripravljen.

8. ter mu je bil zarotbo razodel. Zgorej 2, 22.

581

Esterine bukve 1 8.

komolcov visoko. In kralj mu je
rekel: Obesite ga nanj!

10. Obešen je bil tedaj Aman

na visli, ktere je bil Mardoheju 9 )
perpravil; in kraljeva jeza se je
ulegla.

VIII. Poglavje.

Kralj podari kraljici Esteri vse Amonovo premoženje, Mardoheja pa zvoli per-
viga deržavniga poglavarja. Estera prosi kralja, de naj pervi ukaz, pomoriti
Jude, prekliče. Kralj dovoli Judam po novim ukazu, de naj se branijo svojim
sovražnikam z orožjem v roči. Zavoljo tega noviga ukaza se obhaja po vsim
kraljestvu veliko veselje, in več Perzijanov prestopi k judovski veri.

1. Tisti dan je dal kralj Asuer
kraljici Esteri hišo Amana, ‘) ju-
dovskiga sovražnika; in Mardo-
hej je prišel pred kralja ; * 1 2 ) Estera
mu je bila namreč povedala, de
je njen stric.

2. In kralj je vzel perstan,
ki ga je bil ukazal Amanu vzeti,
in ga je dal Mardoheju. 3 ) Estera
pa je Mardoheja postavila čez
svojo hišo.

3. S tem še ne zadovoljna,
je padla kralju k nogam, 4 ) in se
je jokala, in ga ogovarjala in
prosila, de bi hudobijo Amana,
Agagičana, in njegove prehu-
dobne naklepe, ktere si je bil
zoper Jude izmislil, ukazal v nič
storiti.

4. On pa je stegnil po navadi

zlato palico z roko; ker tako se
je dajalo znamnje milosti; in ona
je vstala in predenj stopila,

5. in je rekla: Ako kralju
dopade, in ako sim milost do¬
segla v njegovih očeh, in se mu
moja prošnja ne zdi zoperna, pro¬
sim , de naj se z novimi pismi
prekličejo stare pisma Amam,
zalezovavca in sovražnika Ju¬
dov, s kterimi jih je bil zapovedal
po vsih kraljevih deželah pokon¬
čati.

6. Zakaj kako bi mogla pre¬
nesti morjenje in pobijanje svo-
jiga ljudstva?

7. In kralj Asuer je kraljici
Esteri, in Judu Mardoheju od¬
govoril : Amanovo hišo sim Esteri
dal, in njega sim ukazal na križ

9. Tako je padel Aman nauaglaina z verha časti in veselja smerti v roke
in morebiti v brezen večniga pogubljenja! O revna prijaznost tega sveta,
zakliče na to sveti Bernard, ki svojih prijatlov ne storiš drugači srečnih, kakor
de jih v sovražnike Božje prenarediš! Aman je bil ljubljenec kralja Asuerja,
pa ta ljubljenost mu pomore v pogin. Svet, pravi sveti Avguštin, nam je
veliko nevarniši, kadar se nam perlizuje, kakor kadar nas preganja, in veliko
bolj se ga je bati, kadar nam kaže reči, ktere nas mičejo, in se ljubezen v
nas vnema, kakor če nas nagiba in tako rekoč sili, ga zaničevati.

1. in vse njegovo zarubljeno premoženje.

2. Ma.-dohej je bil že‘poprej nižji dvornik; tedaj pa je bil povzdignjen med
tiste, ki so smeli kraljevo obličje gledati.

3. postavil ga je za pečatarja, nar višiga služabnika (Zgor. 3, 10.).

4. drug dan, in sicer nepoklicana, kar se razvidi iz 4. v.

582

Esterine bukve 8.

obesiti, ker se je prederznil na
Jude roko položiti.

8. Pišite tedaj Judam, kakor
se vam prav zdi, v kraljevim
imenu, in zapečatite pisma z mojim
perstanam; to namreč je bila na¬
vada, de pismain, ki so se v kralje¬
vim imenu pošiljale, in so bile
z njegovim perstanam zapečatene,
ni smel nihče zopergovarjati. 0 )

9. Tedaj so bili kraljevi pi¬
sarji in bukvarji poklicani (jbil je
pa čas tretjiga mesca, ki se ime¬
nuje siban), 6 ) in pisma so bile
pisane tri in dvajseti dan tistiga,
kakor je Mardohej hotel, do Ju¬
dov in poglavarjev in oskerbnikov
in sodnikov, kteri so bili čez sto
sedem in dvajset dežel od Indije
do Etijopije, za vsako deželo in
vsako ljudstvo posebej po njih
jezikih in čerkah, in za Jude,
kakor so mogli brati in umeti.

10. In ti listi, kteri so bili v
imenu kraljevim poslani, so bili z
njegovim perstanam zapečateni,
in poslani po jezdicih, ki so po
vsili deželah tekli, de bi popreš-
njim pismain z novimi sporočili v
okom prišli. 7 )

11. Tem je zapovedal kralj, k
Judam po vsih mestih iti, in jim
velevati, naj se zbero, in branijo
svoje življenje, in naj vse svoje
sovražnike pomorijo in pokončajo
z ženami in otroci in vsimi po¬
hištvi vred, ter naj pobero njih
premoženje. 8 )

12. In postavljen je bil po vsih
deželah en dan maševanja, to je,
trinajsti dan dvanajstiga mesca
adara. 9 )

13. In zapopadek pisanja je
bil ta, 10 ) de bi se po vsih de¬
želah ljudstvam, ktere so pod
oblastjo kralja Asuerja bile, raz¬
glasilo, de so Judje perpravljeni,
se maševati nad svojimi sovraž¬
niki.

14. In razšli so se hitri spo-
ročniki, ki so nesli oznanila; in
kraljeva zapoved je bila tudi v
Susanu nabita.

15. Mardohej pa je, grede iz
dvora in spred kralja, se lesketal
v kraljevih oblačilih, v višnjevih
namreč in neboplavih, 1 ') zlato
krono je imel na glavi, in oger-
njen je bil -s svilnatim 12 ) in
škerlatastim plajšem. 13 ) In vse

5. Tudi kralj ni mogel preklicati tako narejeniga povelja; zamogel je pa novo
povelje dati, ktero je poprešnje ovinkania overglo.

6. Ker bi se bila imela morija Judov v dvanajstim mescu tistiga leta spolniti,
torej se ni smelo odlašati.

7. de bi njih spolnjenju v okom prišli, ali ga prehiteli.

8. Kar je bil Aman (3, 13.) zoper Jude dovolil, je dovolil Mardohej Judam
zoper njih sovražnike.

9. Tisti dan, ki je bil za njih pokončanje odločen (zgor. 3,7. 13.), naj Judje,
pravi neki katolišk pisavec, svojih sovražnikov z orožjem v rokah pričakujejo,
ter smejo po vračivni pravici svojim nasprotnikam to storiti, kar bi jim onl
radi storili. Po tem razglasu se je nadjati, de izmed kraljevih podložnikov
ne bo nobeden ali saj ne njih veliko, tako nespameten in prederzen, kaj žaliga
storiti ljudstvu, ki je kraljičino in perviga pečatarja.

10. V hebrejskim: ,./e bilo odperto ,“ to je, ni bilo zapečateno, de ga niso le
namestili poglavarji brali, ampak de ga je lahko tudi ljudstvo bralo.

11. V hebrejskim: „višnjelih in belih oblačilih'- 1 .

12. Svila (Žida) je bila takrat silo draga.

13. Pred ko ne, je kralj Mardoheju svoje lastno oblačilo podaril, kakor imajo

583

Esterine bukve 8. 9.

mesto se je veselilo in rado-
valo. M )

16. Judam pa se je zdelo, de
jim vzhaja nova luč, veselje, čast
in radovanje.

17. In per vsili ljudstvih, po
mestih in po deželah, kamor koli
so kraljevi ukazi prišli, je bilo

neznano veselje, gostovanje, in
pojedine, in praznovanje, 15 ) tako
de se jih je več od druziga ljud¬
stva in druge vere k njih 16 ) veri
in šegam perdružilo; zakaj ju¬
dovsko ime je vse v velik strah
perpravilo.

IX. Poglavje.

Judje pomorijo svoje sovražnike, in obhajajo vesel praznik.

1. V dvanajstim mescu tedaj,
ki se adar imenuje, kakor smo
že poprej povedali, trinajsti dan,
ko je bila vsim Judam smert na¬
menjena, in so sovražniki po njih
kervi hrepeneli, se je sreča ober-
nila, de so bili Judje močnejši,
in so se jeli nad nasprotniki ma¬
ševati. ‘)

2. In zbrali so se po vsili
mestih, tergih in krajih, de bi
stegnili roko na svoje sovražnike
in preganjavce. Pa nobeden * 1 2 ) se
ni upal v bran staviti, ker je strah

pred njih močjo vse ljudi spre¬
letel.

3. Zakaj tudi deželski sod¬
niki, in vojvodi, in oskerbniki, in
vsi častniki, kteri so bili čez
posamezne kraje in opravila, so
Jude povzdigovali iz strahu pred
Mardohejem,

4. od kteriga so vedili, de je
pervak na kraljevim dvoru in prav
veliko premore; tudi je rastlo
slovenje njegoviga imena vsak
dan, in šlo je od ust do ust per
vsib.

turški cesarji še dan današnji v navadi, kadar hočejo svojim ljubljeneam kako
posebno spričevanje svoje zaupljivosti in prijaznosti dati.

14. ker so vsi pravični kervavo povelje Amanovo kot očitno krivico studili in
obžalovali.

15. V hebrejskim: „in praznovanje per Judih 11 ’.

16. njih veri,"’  to je, k veri Judov so prestopili.

1. Trinajstima adara, piše katoliški pismar Dereser, bi bili mčgli vsi Judje po
perzijanskim kraljestvu na kraljevo povelje pomorjeni, in vsi podložniki na
njih morijo perpravljeni biti (Zgor. 3, 12—14.). To povelje je bilo po per-
zijanskih postavah nepreklicljivo, in kdor je Jude želel zaterati, jih je smel
brez kazni napadati. Ko bi se bili Perzijani med seboj zmenili, bi bili lahko
s svojo močjo vse Jude pokončali. Ko so pa večidel Perzijani spoznali, de
kralj spolnjenja svojiga perviga ukaza nič več noče, torej so bili per miru
tisti dan, ko je bila morija Judov napovedana. Po deželah in tudi v kraljevim
mestu Susanu razpostavljeni družniki Amanovi pa so bili Judam tako sovražni,
de so vender le, ker so se operali na pervi razglas, Jude napadali; pa nena-
dama so jih drugi Perzijani pustili samč, Judje pa so jih veliko potolkli.
Judje so se bili namreč vsled druziga razglasa v bran postavili, in ker so
se združili, so bili dovolj močni se svojim sovražnikam braniti.

2. izmed tistih, kteri niso bili njih sovražniki.

584

Gsterine

5. Judje so tedaj potolkli svoje
sovražnike z njih veliko zgubo,
ter so jih pomorili in jim pover-
nili, kar so se perpravljali njim
storiti,

6. tako, de so celo v Susanu
pet sto mož pomorili, brez dese¬
terih sinov Amana, Agagičana,
judovskiga sovražnika, kterih
imena so tele:

7. Farsandata, in Delfon, in
Esfata,

8. in Forata, in Adalija, in
Aridata,

9. in Fermesta, in Arisaj,
in Aridaj, in Jezata.

10. Ko so bili te pobili, 3 ) se
ropa njih premoženja niso hotli
dotakniti. 4 )

11. In precej je bilo število
teh, ki so bili v Susanu pomor¬
jeni, kralju povedano.

12. In on je kraljici rekel: V
mestu Susanu so pobili Judje
pet sto mož, in druzih deset,
sinove Amanove; koliko morijo,
meniš, bodo napravili po vsih de¬
želah? Kaj še prosiš, in kaj še
hočeš, de zapovem storiti?

13. Ona pa muje odgovorila:
če  kralju dopade, naj se daJu-

bnkve 9.

dam oblast, de, kakor so dans
v Susanu storili, tako tudi jutri
store; in deseteri Amanovi si¬
novi naj se na visli obesijo. 5 )

14. In kralj je zapovedal, de
se tako stori. In berž je bila v Su¬
sanu zapoved nabita, in deseteri
Amanovi sinovi so bili obešeni.

15. In zbrali so se Judje štir-
najsti dan mesca adara, in so
pomorili v Susanu tri sto mož;
tode njih premoženja jim niso
pobrali.

16. Pa tudi po vsih deželah,
ki so bile pod kraljevo oblastjo,
so Judje svoje življenje branili,
ter so svoje sovražnike in pre-
ganjavce pomorili, tako de se
je število pobitih pet in sedem¬
deset tavžent napolnilo; pa njih
premoženja se nihče ni dotaknil.

17. In trinajsti dan mesca
adara je bil pervi dan morije
per vsih 6 ) in štirnajsti dan so
jenjali moriti; in naredili so ga
za praznik, de bi ga vselej po-
sihmal s pojedinami, veseljem in
gostarijami obhajali.

18. Ti pa, ki so po mestu
Susanu morili, so trinajsti in štir¬
najsti dan ravno tega mesca mo-

3. in unih pet sto m6ž v Susanu (v. 6.).

4. Judje so hotli le svoje življenje zavarovati, in se torej blaga svojih sovraž¬
nikov niso dotaknili, desiravno jim leti niso bili samo smerti, ampak tudi p°"
ropanje namenili (Zgor. 3, 13.).

5. naj se že pomorjeni obesijo v sramoto. Gl. 5. Mojz. 21, 22: 1. Ezdr. 6, H-
Tega pobožna kraljica ni želela iz grozovitnosti ali neusmiljenosti, ampak j*
ljubezni do svojiga naroda. Iz skrivnih razodev je utegnila vediti, in skušnja
je poterdiia (v. 15.), de je še veliko judovskih sovražnikov ostalo. Teh se
je bilo Judam , ako jih žive puste, vprihodnje še bolj bati, kakor pred, ker
so bili s pomoritvijo svojcov le še hujše razdraženi. De bi bilo življenje
Judov popolnama varne , je bilo torej treba tudi te kar g pota spraviti. 1 o
popolno, čisto pokončanja sovražnikov je bilo tudi v povračivni pravici, ker tudi
oni so se bili namenili Jude do zadnjiga pobiti. Kar so hotli Judam storiti,
se je po pravici njim zgodilo.

6. je bil dan morije per vsih Judih po deželi.

585

Eteterine bukve 9.

rili, in sojenjali pobijati petnajsti
dan; in zatorej so ravno ta dan
naredili praznik pojedin in veselja.

19. Ti Judje pa, kteri so v ne-
obzidanih tergih in vaseh prebi¬
vali, so štirnajsti dan mesca adara
za pojedine in razveseljevanje od¬
ločili, tako' de se ob tem radu-
jejo, in si eden drugimu od gostij
in jedil pošiljajo.

20. Vse to 7 ) je Mardohej po¬
pisal, in tako popisano poslal Ju¬
dam, ki so po vsih daljnih in
bližnjih kraljevih deželah prebi¬
vali;

21. de bi štirnajsti in petnajsti
dan mesca adara za praznik spre¬
jeli, in ga vselej ob letu s slo¬
vesno častjo obhajali,

22. ker so se v teh dneh Judje
nad svojimi sovražniki zmaševali,
ter se je jokanje in žalovanje v
radovanje in veselje spreobernilo;
tudi, 8 ) de bi bila ta dneva dneva
gostarij in veselja, in si eden
drugimu kaj jedil pošiljali, po¬
trebnim pa darila delili.

23. In Judje so ko praznično
šego sprejeli vse, kar so ta čas
začeli delati, 9 ) in kar jim je bil
Mardohej v pisanji zapovedal sto¬
riti.

24. Zakaj Aman, Amadatijev
sin, iz rodu Agagoviga, sovraž¬
nik in zopernik Judov, jim je
hudo namenil, de bi jih pomoril

in potrebil, in je vergel fur, kar
se po našim jeziku pravi vadljej.

25. In potlej je šla Estera k
kralju in je prosila, de bi bili
njegovi naklepi po kraljevih pis¬
mih overženi, in de bi zleg, kte-
riga je Judam namenil, obernil
na njegovo glavo. Poslednjič so
njega in njegove sinove na visli
obesili.

26. In od tistiga časa sta bila
ta dneva imenovana furim, to je,
vadljejev, ker je bil fur, to je,
vadljej v verč veržen. In vse, kar
se je zgodilo, je v tem pisanji,
to je, v teh bukvah zapopadeno,

27. in kar so preterpeli, in kar
se je potlej spremenilo. 10 ) Judje
so zavezali sebe in svoje mlajši,
in vse, kteri so se hotli k njih
veri perdružiti, de naj ne bo ni¬
komur dopušeno, ta dva dneva
brez praznovanja preživeti, kakor
pisanje 1 ') od nju spričuje, de ho¬
četa gotov čas imeti v letih, ki
si neprenehama nasledvajo. 12 )

28. To sta dneva, ki naj nikoli
v pozabljenje ne prideta, in vsi
rodovi po vsih deželah kraljestva
naj ji praznujejo; in ne bodi ga
mesta, kjer bi dneva furim, to je,
vadljejev, ne praznovali Judje in
njih mlajši, ktere te šege vežejo. 13 )

29. In kraljica Estera, hči Abi—
hailova, in Jud Mardohej sta še
drugo pismo pisala, de bi bil z

7. Vso (o dogodbo je Mardohej popisal.

8. tudi je Mardohej pisal, de bi bila ta dneva i. t. d.

9. .Judje so v spomin te pergodbe postavili letin praznik, in obhajali so ga
zmiram tako, kakor so ga pervikrat v tem letu obhajali.

tO. kar se je potlej Judam v prid spremenilo.

11. kakor Mardohejevo pismo zastran nju ukazuje.

12. de bota neprestopiia, namreč štirnajstiga in petnajstiga adara, vse pri¬
hodnje leta.

13. Še dan današnji obhajajo Judje furimske dni z razuzdanim veseljem. Po
misli njih rabinov se te dni upijaniti ni noben greh; in slednji Izraelec naj

Esterine bnkve 9. 10.

586

vso skerbjo ta praznični dan vpri-
hodnje poterjen.

30. In poslala sta 14 ) do vsih
Judov, kteri so v sto sedem in
dvajseterih deželah kralja Asuerja
prebivali, de bi mir imeli, in res¬
nico sprejemali,

31. ter obhajali dneva vadljejev,
in z veseljem praznovali ob svojim

času, kakor sta Mardohej inEstera
naredila, in oni so sprejeli za se
in za svoje mlajše spolnovanje
postov, in vpitja, 15 ) in dnev vad¬
ijev,

32. in vse, kar je zapopadeno
v povesti teh bukev, kiseEsterine
imenujejo.

X. Poglavje.

Kralj Asuer naloži davek vsim svojim deželam. Mardoliejeva imenitnost in
veljava per kralji in Judih. Mardohej spozna v ti pergodbi perst Božji, in se
spomni sanj, ki so jo pomenile.

1. Kralj Asuer pa je vsi de¬
želi in vsim morskim otokam da¬
vek naložil. 1 )

2. Njegova moč pa, in oblast,
in čast, in visokost, v ktero je
Mardoheja povišal, to je popisano
v bukvahMedijanov in Perzijanov;

3. in kako je bil Mardohej,
iz judovskiga rodu, drugi za kra¬
ljem Asuerjem, in velik per Judih
in prijeten srenji svojih bratov,
ker je iskal sreče svojimu ljud¬
stvu, in je govoril to, kar je per-
pomoglo k miru njegoviga rodu.

Kar 2 ) se ima v hebrejskim, sim prav
zvesto prestavil. Kar pa nasledva,
sim pisano našel v sploh znanim

svetim pismu , 3 ) ktero je v jeziku
in s čerkami Grekov pisano. Sicer
je bilo to poglavje 4 ) na koncu bukev
postavljeno, jez pa sim ga po svoji
navadi z obelam (-{-), to je, z raž¬
njem zaznamnjal. 5 )

4. In Mardohej je rekel: Te
reči je Bog naredil.

5. Spomnil sim se sanj, ktere
sim imel, ki so vse to pomenile;
in nič ni v njih, kar bi se ne
bilo zgodilo.

6. Mali studenec, ki se je v
reko narastel, in v luč in solnce
spremenil, ter se v prav veliko
voda razlil, je Estera, ktero je
kralj za ženo vzel, in je hotel,
de je kraljica.

pije tako dolgo, de »preklet bodi Aman a  in »blažen bodi Aman“  nic
več ne more razločiti.

14. poslala sta pismo do vsih Judov.

15. goreče in glasne prošnje za rešenje.

1. ki so bili njegovi oblasti podverženi. Nesrečna vojska z Grecijo, in njegova
zapravljivost je njegove denarnice spraznila.

2. Ta opomba je svetiga Hieronima.

3. v greški prestavi sedemdeseterih tolmačev, ktera je bila sploh med ljudmi.
Vse, kar zdaj do konca bukev nasledva, so dostavki iz greške prestave, kteri
se v nji skorej na tanko po zgor. pogl. 1. razi. 1. povedanim redu v povest
vversteni najdejo.

4. „to poglavje“  od 4. verste do pogl. 11, 1.

5. v znamnje, de se v hebrejskim ne najde.

Esterine fonkve 10. 11.

7. Dva zmaja pa, to sva jez
in Aman.

8. Ljudstva, ki so se sošle,
so ti, ki so si perzadevali judov¬
sko ime zatreti.

9. Moje ljudstvo pa je Izrael,
ktero je klicalo v Gospoda; in
Gospod je svojimu ljudstvu po¬
magal, in nas vsiga liudiga rešil,
ter je delal velike znamnja in
čudeže med neverniki.

10. In zapovedal je, de naj
bote dve usodi, ena za ljudstvo
Božje, ena pa za vse narode. 6 )

587

11. In obe usodi ste prišle ta
že od nekaj odločeni dan pred
Bogam za vse narode. 7 * * 10 )

12. In Gospod se je spomnil
svojiga ljudstva, in se je usmilil
svojiga deleža.

13. In ta dneva naj se v mescu
adaru, štirnajsti in petnajsti dan
tega mesca, obhajata v srenji
zbraniga ljudstva z vso skerbjo
in radostjo, posihmal per vsih
rodovih Izraeloviga ljudstva.

XI. Poglavje.

Druge Mardohejeve sanje.

1. V četertim letu, ko sta
kraljevala Ptolemej in Kleopatra,
sta pernesla Dositej, ki se je štel
duhovna iz rodu Levijeviga, in
Ptolemej, njegov sin, to pismo
furim, in sta rekla, de gajeLi-
simah, Ptolemejev sin, v Jeru¬
zalemu prestavil. ’)

Tudi (a začetek je bil v sploh znanim
svetim pismu, kteri se ne-najde ne v

hebrejskim, ne per kakim prestav-
Ijavcu. 2 )

2. V drugim letu, ko je Ar-
takserks 3 ) Veliki kraljeval, pervi
dan mesca nisana je sanje imel
Mardohej, sin Jairja, sinu Se-
meja, sinu Kisa, rodu Benjami-
noviga,

3. judovsk človek, kteri je
stanoval v mestu Susanu, velik

6. Dvojno usodo je Bog pretehtal, usodo Judov in usodo ajdov v perzijanskim
kraljestvu, t. j., kar je Bog Judam in kar ajdam usodil ali namenil.

7. Obeh usoda se je spolnila tisti dan, ki ga je Bog previdil; namreč trinaj-
stiga adara, ko so se Judje svojih sovražnikov polastili.

1. S to versto (gl. zgor. opombo sv. Hieronima) sklene greška prestava Esterine
bukve. Po misli sv. Hieronima je prišla greška prestava teh bukev v Egipt
pod Ptolemejem, ki je imel neko Kleopatro za ženo. Kakor se sploh misli,
je ta Ptolemej — Ptolemej Filopator, kteri je bil poseben branivec Judov,
in čigar kraljevanja četerto leto je bilo v letu 4537 po vstvarjenji sveta,
177. leta pred Kristusam.

2. Opomba sv. Hieronima. Ker je sv. Hieronim na koncu perviga dela (zgor.

10, 3.) to perstavil, kar ima greška prestava na koncu bukev (zgor. 10, 4.
do pogl. 11, 1.), perdene tukaj vse tisto, kar ima greška prestava sem ter tje
v povesti zversteno. Začne naj pred s tem, kar ima una prestava epredej
(pogl. 11,2—12,6.); potlej vredi tiste dostavke, ki hebrejski del spopolnujejo.

3. Asuer, eno leto pred veliko pojedino (Zgor. 1, 3.). Asuer ima tu primek
„Artakserk,<< u  (močni vojak), kteriga je imelo več perzijanskih kraljev.
Zaslužil ga jo bil pervi dve leti svojiga vladarstva, ko je bil egiptovsko in
več druzih dežel spet k davku permoral.

fteterine bnkve II. 158.

588

mož, in med pervimi kraljeviga
dvora.

4. Bil je pa iz števila vjetih,
ki jih je 4 ) babilonski kralj Na-
buhodonosor iz Jeruzalema od¬
peljal z judovim kraljem Jehonijem.

5. In to so bile njegove sanje:
Vstalo je vpitje, in ropotanje, in
gromenje, in potresi, in zmešnjava
na zemlji;

6. in glej, ('bila sta)  dva
velika zmaja, že perpravljena, se
spopasti.

7. Na nju tuljenje so se zbu¬
dili vsi narodi, de bi se bojevali
zoper ljudstvo pravičnih.

8. In tisti dan je bil dan teme
in nevarnosti, nadloge in stiske,
in silno velik strah je bil po zemlji.

9. In zbegano je bilo ljudstvo
pravičnih, ki so se bali svoje
nesreče, ker so bili za smert od-
menjeni.

10. In vpili so k Bogu, in ko
so kričali, je majhen studenec se
narastel v prav veliko reko, ki
se je v več voda razlila. 5 )

11. Tedaj je prišla luč in solnce,
in ponižni so bili povišani, in so
imenitne požerli.

12. Ko je to Mardohej vidil,
in je s postelje vstal, je premiš¬
ljeval, kaj hoče Bog storiti; in
je terdno v spominu ohranil, ter
je želel vediti, kaj de bi sanje
pomenile.

XII. Poglavje.

Mardohej razodene kralju, de mu dvornika po življenji strežeta. Kralj ji ukaže
umoriti. Aman zavoljo tega sovraži Mardoheja in Jude.

1. Bival pa je tisti čas na
kraljevim dvoru z Bagatam in
Taram, kraljevima dvornikama,
ktera sta bila dvorska vratarja.')

2.  Ko je bil pa zvedil nju misli,
in bolje pregledal nju naklepe, je
spoznal, de kralju Artakserksu po
življenji strežeta; in naznanil je
to kralju,

3. kteri je oba, potem ko sta
bila izpraševana in sta spoznala,
ukazal k smerti peljati.

4. Kralj pa je dal v zgodbe
zapisati, kar se je bilo zgodilo,
pa tudi Mardohej je to reč k spo¬
minu zapisal.

5. In kralj mu je zapovedal

na dvoru kraljeviga poslopja ostati,
ter mu je dal daril za razodet¬
je. 2 ) .. .

6. Aman pa, Amadatijev sin,
Bugejic, 3 ) je bil silno imeniten
pred kraljem, in je hotel škod-
vati Mardoheju in njegovimu Ijud-

4. to je, ki je njih očete. Glej zgor. 2, 6.

5. Kakor se majhen studenec naraste v veliko reko, tako je bila tudi nizka
majhna Estera velika, in je svojo velikost tudi svojimu ljudstvu delila, ter
mu je ko kraljica dobrote skazovala.

1. Po greškirn besedilu sta bila ta dvornika poveljnika životne straže. Prim.
zgor. 2, 21.

2. Zgor. 6, 3. se darila ne jemljejo v misel, mende niso bile kej veliko
vredne, in zatorej tudi niso bile v deržavne zapisnike zaznamnjane.

3. „Bugejic li  se pravi po našim jeziku „bahač u .

Esterine bnkve 12. 13. 589

stvu zavoljo dveh kraljevih dvor-
nikov, ktera sta bila umorjena. 4 )

Do tukaj predgovor. 5 ) Kar zdaj na-
sledva, 6 ) je na tistim kraji postav¬
ljeno, kjer je v bukvah zapisano:

In pobrali so jim blago ali
premoženje. 7 )

To smo le v sploh znanim svetim pismu
našli.

Prepis lista pa je bil ta: 8 )

XIII. Poglavje.

Prepis kraljeviga povelja, de naj vse Jude pomore. Mardohejeva molitev.

1. Artakserks, Spreveliki,
kralj od Indije do Ktijopije, vosi
poglavarjem sto in sedem in dvaj-
seterih dežel, in vojvodam, ki so
pod njegovo oblastjo, srečo.

2. Desiravno nad silno veliko
narodi gospodujem, in sim vesoljni
svet ') svoji oblasti podvergel,
vender nisim hotel velikosti svoje
mogočnosti napak obračati, ampak
z dobrotljivostjo in krotkostjo svoje
podložne vladati, de bi brez vsiga
strahu pokojno živeli, in vsim
umerljivim zaželeni mir vživali.

3. Ko sim pa svoje svetovavce
vprašal, kako bi se to moglo do¬
polniti, je eden, kteri v modrosti
in zvestobi druge presega, in je
pervi za kraljem, Aman po imenu,

4. meni povedal, de je okrog
in okrog po deželah razkropljeno
ljudstvo, ktero ima nove postave,
in zoper vsih narodov navado dela,
ukaze kraljev zaničuje, in vsih

narodov edinost s svojim razpert-
jem razdera.

5. Ko smo to zvedili, in vidili,
de se eno samo ljudstvo zoper
ves človeški rod punta, de ima
napačne postave, in našim uka-
zam nasproti ravna, ter mir in
edinost nam podložnih dežel bega;

6. smo zapovedali, de se vsi,
ktere koli Aman, ki je čez vse
dežele postavljen, in pervi za kra¬
ljem, in ga ko očeta spoštujemo,
zaznamva, z njih ženami in otroci
po njih sovražnikih pokončajo, ter
naj se jih nihče ne usmili, štir-
najsti dan 2 ) dvanajstiga mesca
adara tega leta;

7. de se hudobneži en dan v
pekel pogreznejo, in naši deržavi
povernejo mir, ki so ga razderali.

Dotod prepis lista. 3 ) Kar nasleduje,
sim ondi zapisano našel, kjer se bere:

In Mardohej je šel, in je vse
storil, kar mu je Estera uka-

4. Aman je bil z dvornikama pogovorjen, in se je hotel po kraljevi smerti na
prestol povzdigniti; zato je bil Mardohej, kakor se pozdeva, po Amanovim
svetvanji le s samimi darili odpravljen.

5. To je opomba sv. Hieronima. Gl. zgor. pogl. 11. opom. 2.

ti. Kar zdaj nasledva v 13. pogl. od 1. do 7. verste.

7. To je zgorej v 3. poglavji v 13. versti.

8.  Sveti Hieronim ga je našel za pogl. 3, 13., kjer je v naši prestavi obsežek
pisma le sploh, ob kratkim povedan.

1. To govorjenje je jutrovska baharija.

2. trinajsti in štirnajsti dan poslednjiga bi mogla biti morija končana.

3. Ta opomba je svetiga Hieronima.

590

Esterine bnkve 13. 14.

zala. 4 ) Vender se to ne najde ne v
hebrejskim, in ne per kar kakim pre-
stavljavcu.

8. Mardohej pa je milo prosil
Gospoda, ter se je spomnil vsili
njegovih del,

9. in je rekel: Gospod, Go¬
spod, vsigamogočni kralj! v tvoji
oblasti je vse, in nikogar ni, kteri
bi se mogel tvoji volji ustaviti,
ako si sklenil Izrael rešiti.

10. Ti si vstvaril nebo in zem¬
ljo, in kar koli se okrog pod
nebam znajde.

11. Ti si vsiga Gospod, in
nikogar ni, kteri bi se tvojimu
veličastvu ustavil.

12. Vse ti je znano, in veš,
de nisim iz napuha in zaničevanja
ali kake časti lakomnosti tega
delal, de nisim molil silno pre-
vzetniga Amana;

13. (ker rad bi bil perpravljen

za ohranjenje Izraela celo sto¬
pinje njegovih nog kuševati)

14. tode bal sim se, de bi časti
svojiga Boga človeku ne dal, in
de bi koga ne molil razun svo¬
jiga Boga.

15. In zdaj, Gospod, kralj,
Bog Abrahamov, usmili se svo¬
jiga ljudstva, ker naši sovraž¬
niki nas hočejo pogubiti, in tvojo
delšino pokončati!

16. Ne zaverzi svojiga deleža,
kteriga si si rešil iz Egipta.

17. Usliši mojo prošnjo, in bodi
milostljiv deležu in svoji vervici, 5 )
in preoberni našo žalost v veselje,
de živimo, in hvalimo tvoje ime,
Gospod; in ne zaperaj ust teh,
ki tebi pojejo! 6 * * )

18. Tudi ves Izrael je z ena¬
kim duham in z enako prošnjo
klical v Gospoda zato, ker se
jim je gotova sme rt bližala.

XIV. Poglavje.

Esterina molitev za rešenje Judov.

1. Tudi kraljica Estera je per-
bežala k Gospodu, ter se je bala
nevarnosti, ki se je bližala.

2. In ko je bila slekla svoje
kraljevske oblačila, je oblekla
oblačila joku in žalovanju per-
merne, in je namesti raznih mazil')
s pepelam in praham *) glavo po¬

tresla, in svoje telo s poštam po¬
niževala, in vse kraje, kjer se je
pred po navadi razveseljevala, je
s populjenimi lasmi natrosila.

3. In prosila je Gospoda,
Izraeloviga Boga, rekoč: Moj
Gospod, ki si sam naš kralj, po¬
magaj meni zapušeni, in ki zunaj

4. Te besede so v pogl. 4, 17. Za to versto je torej naslednji dostavek od
8. verste do 16. pogl. ali vverstiti, ali pa le v spolnitev povesti s prestavo
iz hebrejskima besedila primeriti.

5. to je, izraelskimu ljudstvu, ktero si izmed vsili ljudstev za svoje, za svoj
delež izbral, ki se z inerjevsko vervico iz kake posesti odmeri.

6. To lepo molitev moli cerkev v sredo po drugi postni nedelji per sveti masi.

1. „namesti raznih mazil 11 -,  to je, dišeče vode.

2. s pepelam in praham v znamnje žalovanja.

591

Esterine bukve 14.

tebe nimam nobeniga dni žiga po¬
močnika !

4. Moja nevarnost mi je pred
rokami. 3 )

5. Slišala sim od svojiga očeta,
de si ti, Gospod, Izraela izmed
vsili narodov, in naše očete izmed
vsili njih prednikov izvolil, de bi
jih imel za večni delež; in si
jim tudi storil, kakor si govoril.

6. Grešili smo pred tvojim
obličjem, in zato si nas dal našim
sovražnikam v roke;

7. zakaj njih bogove smo ča¬
stili. Gospod, ti si pravičen!

8. In zdaj jim ni zadosti, de
nas s preterdo sužnostjo tarejo,
pa še moč svojih rok mogočnosti
malikov perpisujejo, 4 )

9. in hočejo tvoje obljube pre-
meniti, in tvoj delež končati, in
usta njih, ki te hvalijo, zapreti,
in veličastvo tvojiga tempelj na in
altarja zatreti,

10. de bi usta nevernikam od-
perli, in moč malikov hvalili, in
umerljiviga kralja vekomej slavili.

11. Ne daj, Gospod,-svojiga
žesla tem, kteri so nič, 5 ) de se
ne smejajo našimu poginu; temue

oberni njih naklep zoper nje, in
pokončaj njega, ki je začel zoper
nas divjati.

12. Spomni se nas, Gospod, in
pokaži se nam ob času naše nadlo¬
ge, in daj meni zaupanje, Gospod,
kralj bogov 6 ) in vse oblasti,

13. deni mi perpravno besedo
na jezik pred levam, 7 ) in preoberni
njegovo seree v sovraštvo našiga
zopernika, de pogine on sam in
drugi, ki z njim vlečejo!

14. Nas pa reši s svojo roko,
in pomagaj mi, ki nimam nobene
druge pomoči zunaj tebe, o Go¬
spod, ki znanje vsiga imaš,

15. in veš, de veličastvo hu¬
dobnih sovražim, in hram neobre¬
zanih in slehernigaptujca čertim. 8 )

16. Ti poznaš mojo potrebo, 9 )
de se mi gnusi moja prevzetna
in častitljiva naprava, ki je na
moji glavi ob dnevih, kadar se
mi je očitno pokazati, in de jo
studim ko ruto kervotočne, in je ne
nosim ob dnevih svoje samote, 10 )

17. in de nisim jedla per Ama-
novi mizi, in mi ni dopadlo kra¬
ljevo kosilo, in nisim pila vina
pitnih darov, 11 )

3. nevarnost mi je že prav blizo.

4. V greškim: ... „tarejo , temuč so svoje roke v roke svojih malikov
djali, a  to je, so jim s p era ego obljubili, tvoje obetanja prenarediti.

5. Ne daj svoje oblasti, svojiga gospostva malikam in njih služabnikam.

6. „hogov, u  to je, kraljev, ki se dajo po božje častiti.

7. pred levam Asuerjem. Sv. Avguštin iz te prošnje dobi priložnost, vse^

kteri besedo Božjo oznanujejo, opominjati, naj popred Boga na pomoč pokli¬
čejo; če kraljica, pravi on, tako ponižno k Bogu moli, ko je le s kraljem za
časno srečo svojiga naroda govorila, koliko bolj je to dolžan moliti tisti, kteri
s svojim govorjenjem in pisanjem za večno srečo ljudi dela.

8. Estera je bila tedaj zoper svojo voljo v kraljev ženski hram prišla. Vdala

se je nekaj oblasti, nekaj volji svojiga krušniga očeta, ter je spoznala v tem
Božjo naredbo.

9- mojo silo, ti veš, de sim permorana.

10. je ne nosim v svoji samoti in v tihih urah pred teboj.

H. Daritevniga vina se je nekaj na altar zlilo, nekaj pa per slovesnih gostijah

Popilo.

592

Esterme bukve 14. 15.

18. de se tvoja služabnica
nikdar ni veselila, kar sim sem
preseljena do današnjiga dne,
razun v tebi Gospod, Bog Abra¬
hamov! 12 )

19. Bog vsigamogočni, usliši
glas teh, ki nimajo nobeniga dru-
ziga upanja, in otmi nas iz rok
hudobnih, in reši me mojiga
strahu!

XV. Poglavje.

Estera gre po Mardohejevim povelji pred kralja, se silno ustraši njegoviga stra-
hovitiga pogleda, in omedli; kralj pa jo tolaži s prijaznimi besedami.

Tudi to sim perdjano našel v navadnim

svetim pismu. * 1 )

1. In on ji je (brez dvoma
Mardohej Esteri) ukazal, de naj
gre pred kralja, in prosi za svoje
ljudstvo in za svojo očetnjavo.

2. Spomni se (je djal) dni
svoje nizkote, kako si bila zre¬
jena pod mojo roko; ker Aman,
pervi za kraljem, je govoril zoper
nas za smert;

3. tudi ti kliči Gospoda, in
per kralji za nas govori, in reši
nas smerti.

Tudi to, kar zdaj naslcdva. 2 )

4. Tretji dan pa je s sebe
djala oblačila svojiga žalovanja,
in seje obdala s svojo veličastjo.

5. In ko se je v kraljevski
obleki lesketala, in na pomoč po¬
klicala Boga, vladarja in rešenika
vsih, je vzela seboj dve dekli;

6. in na eno se je operala,
kakor de bi ne mogla zavoljo
mehkobe in prevelike rahlosti svo¬
jiga života nositi; 3 )

7. druga dekla pa je šla za
gospo, ter je nesla na tla sega¬
joče oblačila.

8. Ona pa je z lepotičenim
obličjem, in s prijaznimi in svet¬
limi očmi perkrivala žalostno serce,
ki je bilo tesno zavoljo preveli-
ciga strahu.

9. Sla je tedaj skozi vse vrata
zaporedama, ter se je vstopila
kralju nasproti, kjer je on sedel
na prestolu svojiga kraljestva,
oblečen v kraljevih oblačilih, ter
seje lesketal zlata in dražili kam¬
nov, in strašno ga je bilo po¬
gledati.

10. Ko je pa obraz vzdignil,
in z ognjenimi očmi serditost serca

12. Dvojni ljudje so na svetu, pravi sv. Avguštin. Eni mislijo na nebesa, eni
pa na zemljo. Serce teh leži pod rečmi tukaj pokopano, serce unih pa je z
angelji zedinjeno; eni stavijo svoje zaupanje na zemeljske reči in goljufive
zaklade sveta; drugi obračajo vse svoje želje po nebeških zakladih, ktere
jim je Bog obljubil, ki ne more lagati. Estera je bila v časti in veselji, tode
je zaničevala vse, in je imela svoje veselje le per Bogu in v premišljevanji
Božjih reči. Prava Izraelkinja in — kristjana!

1. Opomba sv. Hieronima. Perve tri verste tega poglavja so perstavek k pogk
4. 8.

2. To je opomba svetiga Hieronima.

3. Taka hoja Jutrovcam močno dopade; imenitna gospa naJutrovim si namreč
misli, de s hojo, ki z njo mehkobo in šibkost kaže, posebno lepoto razodeva.

593

Eisterine bukve 15. 16.

pokazal, se je kraljica sosedla,
je obledela in trudno glavo na
deklo naslonila.

11. Bog pa je kraljeviga duha
v krotkost spreobernil, in naglo
in strahama je s prestola skočil,
in jo s svojimi rokami podperal,
dokler se ni zavediia, in se je
perljuboval s temi besedami:

12. Kaj ti je Estera? Jez sim
tvoj brat, nikar se ne boj!

13. Ne boš umerla; ker ne za
te, ampak za vse druge je ta
postava 4 } narejena.

14. Perstopi tedaj, in dotakni
se žesla!

15. Ker je pa molčala, je vzel

zlato palico, in jo je djal na nje
vrat, in jo je kušnil, in rekel:
Zakaj z menoj ne govoriš?

16. Ona pa je odgovorila: Vi-
dila sim te, gospod, kakor an-
gelja Božjiga, in moje serce je
bilo zbegano iz strahu pred tvojo
veličastjo;

17. zakaj silno čuden si, go¬
spod, in tvoje obličje je polno
milosti.

18. In ko je govorila, se je zopet
sosedla, in je skorej omedlela.

19. Kralj pa se je prestrašil,
in vsi njegovi služabniki so jo
tolažili.

XVI. Poglavje.

Prepis kraljeviga povelja, ki ga je Mardohej razglasil, de se je po njem od-
vernil Amanov hudobni naklep. Trinajsti dan mesenca adara naj se v vsih per-

zijanskih deželah praznuje.

Prepis pisma, kteriga je kralj Arta-
kserks po vsih deželah svojiga kra¬
ljestva za Jude poslal; in to se tudi
ne dobi v hebrejskih bukvah. 1 2 3 }

1. Artakserks, veliki kralj od
Indije do Etijopije, pozdravi po¬
glavarje sto in dvajseterih dežel,
in vojvode, kteri so pod našo
oblastjo.

2. Mnogoteri so dobroto vla¬
darjev, in čast, ktera jim je do-
šla, napčno obernili v prevzetnost;

3. in si ne perzadevajo samo
kraljem podložnih zaterati, temuč
tudi, nezadovoljni z njim dano
častjo, celo tistim, kteri so jo dali,
zaderge nastavljajo.

4. Tudi jim ni dovolj, de so za
dobrote nehvaležni, in sami nad
seboj pravice človeštva tarejo,
temuč tudi menijo, de bodo mogli
sodbi vsigavidijočiga Boga ube¬
žati.

5. In so v toliko neumnost za¬
bredli, de skušajo z zvitimi lažmi
podkopati tiste, kteri sebi izročene
službe zvesto opravljajo, in vse
tako ravnajo, de so vsih hvale
vredni;

6. ker priproste ušesa vla¬
darjev, ki druge po sebi sodijo,
s premedeno zvijačo goljufujejo.

7. To se skaže iz starih per-
godb, kakor tudi iz tega, kar

Estera je liotla kralju dopasti, de bi svoj namen dosegla; torej j e  izvolila
tudi ta pomoček.

4. do nihče ne sme nepoklican pred kralja. Zgor, 4, 11.
t- To je opomba svetiga Hieronima. Prim. zgor. pogl. 8.

11 .

38

Esterine bukve 16.

594

se vsaki dan godi, kako se na¬
meni kraljev s hudobnim podpi¬
hovanjem nekterih kaze.

8. Zatorej se mora skerbeti
za mir vsih dežel.

9. Tudi ne smete misliti, de
izvira iz nestanovitnosti našiga
serca, kadar raznotero ukazu¬
jemo, temuč de mi sklepe delamo
po lastnii in potrebi časov, kakor
deržavni prid veleva. 2 )

10. In de bolj razločno umete,
kar govorimo: Aman, Amadatijev
sin, po rodu in duhu Macedonec, 3 )
kteri ni perzijanske kervi, in je
našo dobroto s svojo grozo vit-
nostjo omadežal, je bil od nas,
desi ptujic, sprejet, Zgor. 3, i.

11. in je toliko prijaznost do¬
segel, de je bil naš oče imenovan,
in de so ga vsi perviga za kra¬
ljem častili. 4 )

12. Ta se je tako prevzel in
napuhnil, de je iskal nam kralje¬
vanje in življenje vzeti.

13. Zakaj Mardoheja, po čigar
zvestobi in dobroti živimo, in
Estero, tovaršico našiga kralje¬
vanja, in ves njen narod, si je
z novimi in neznanimi zvijačami
izprosil v smert.

14. Tako je mislil, de po tem,
ko bodo ti pomorjeni, bo nas same
zalezoval, in de bo kraljevanje
Perzijauov na Macedonce 5 ) pre¬
nesel.

15. Mi pa Judov, kteri so bili
po nar hudobnišim človeku v smert
namenjeni, celo v nobeni krivici
ne najdemo, temuč nasproti, de
imajo pravične postave,

16. in de so sinovi narvišiga
in večiga, in vedno živiga Boga,
s čigar dobroto je bilo kraljestvo
našim očetam in nam dano, in
je do današnjiga dne ohranjeno.

17. Zato vedite, de so tiste
pisma, ktere je v našim imenu
razposlal, preklicane; 6 )

18. zavoljo ktere pregrehe visi
pred vratmi tega mesta, to je,
Susana, ne le on, kteri je to
osnoval, ampak tudi vsa njegova
rodovina 7 * ) na vislicah; in ne mi,
ampak Bog mu je povernil, kar
je zaslužil.

19. Ta ukaz pa, ki ga zdaj
pošljemo, naj se po vsih mestih
razglasi, de je Judam perpušeno,
po svojih postavah živeti.

20. In vi jim morate pomagati,
de tiste, ki so se bili k njih po-

2.  V nekterih rokopisih greškiga svetiga pisma se ta versta takole bere: „ln
mi ne smemo obrekovanja poslušati, temuč, kadar kaj pred nas
pride, moramo vselej preiskati, in po spodobi razsoditi — To se s
perzijanskimi šegami nekako bolj vjema; ko kralj v svojim razglasu tega,
kar ima naša prestava, ni mogel kej lahko reči, ker so perzijanske postave
nepremenljive; vender je mogoče, de je razglas v greške pokrajine perzijanske
deržave bil poslan z nekterimi premembami, ktere so greške šege dopustile;
ravno tako, kakor ga je sv. Hieronim v svojim greškim rokopisu našel.

3. Amadati, po rodu Amalečan, se je bil blezo v Macedonii vselil, in Aman
je bil ondi rojen. Po misli druzih pomeni tukaj n Macedonec 11  toliko, kolikor
„ptujic“.

4. ker so namreč pred njim kolena perpogovali.

5. na svoj narod sam po sebi prenesel.

6. ter jih namreč nas naslednji ukaz overže.

7. kolikor so je mogli poloviti. Deset Amanovih sinov, ki so sperviga pobegnili

in se oteli, je bilo še le poznejše obešenih.

595

Esterine bnkve 16.

morjenju perpravili, morejo po¬
moriti trinajsti dan dvanajstiga
mesca, ki se adar imenuje;

21. ker ta dan žalosti in brit—
kosti jim je Bog vsigamogočni v
veselje spremenil.

22. Zato imejte tudi vi ta dan
med druzimi prazniki, in obha¬
jajte ga z vsim veseljem, de se
tudi vprihodnje razzve,

23. de vsi, kteri so Perzijanam
zvesto pokorni, zasluženo plačilo

in zvestobo prejmejo; tisti pa,
kteri njih kraljestvo podkopujejo,
zavoljo hudobije poginejo.

24. Vse dežele in mesta pa,
ki se nočejo tega praznika vde-
leževati, naj po meču in ognji po¬
ginejo, in naj se tako pokončajo,
de bodo, ne le ljudem, ampak tudi
zverinam nedohodne na vekomaj,
v razgled zaničevanja in nepo-
koršine. 8 )

8. Vse dežele in mesta naj se tako pokončajo in pomandrajo, de ne bodo
mfigli ne ljudje, ne zverina ondi živeti, in to v svarilo in strašilo zaniče-
vavcam in nepokornikam kraljeviga povelja.

NARODNA in  UNIUERZITETNfi
KNJI2NICA