20 Lovšin et al.: Viri podatkov na področju ustnega zdravja v Sloveniji 
izdaja / published by SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ 
 Pregledni znanstveni članek 
Žiga Lovšin, Barbara Artnik 
Viri podatkov na področju ustnega zdravja v 
Sloveniji 
Povzetek. Na podro čju ustnega zdravja se za razli čne namene beležijo razli čni podatki, med drugim za oceno 
stanja ustnega zdravja prebivalstva in potreb po zdravljenju, za na črtovanje preventivnih programov ter za 
spremljanje delovanja sistema zobozdravstvenega varstva. V Sloveniji obstaja ve č razpršenih virov in na činov 
zbiranja podatkov. Namen tega članka je identificirati in na enem mestu zbrati in prikazati vire, ki vsebujejo klju čne 
podatke o ustnem zdravju v Sloveniji. Vire podatkov razdelimo na primarne in sekundarne. Primarni viri v 
zobozdravstvu se nadalje lahko delijo na podatke raziskav in podatke iz poro čanja, na klini čne in neklini čne podatke 
ter na podatke glede na populacijsko skupino (otroci, mladostniki, odrasli). Sekundarne vire podatkov najdemo v 
razli čnih slovenskih in mednarodnih publikacijah ter podatkovnih zbirkah, ki podatke pridobivajo iz enega ali ve č 
primarnih virov. V prihodnje je na podro čju ustnega zdravja v Sloveniji na nacionalni ravni potrebno vzpostaviti 
zbiranje, digitalizacijo in sistematizacijo klini čnih podatkov ter vpeljati kontinuirano zbiranje in analiziranje 
neklini čnih podatkov. 
Klju čne besede: ustno zdravje; zobozdravstvo; viri informacij; viri podatkov; podatkovne zbirke. 
Data Sources on Oral Health in Slovenia 
Abstract. In the field of oral health, various data are recorded for different purposes, including the assessment 
of oral health status and treatment needs of the population, planning prevention programmes, and monitoring the 
functioning of the dental care system. In Slovenia, there are several scattered sources and methods of data 
collection. The aim of this article is to identify, assemble and present in one place the sources that contain key data 
on oral health in Slovenia. Data sources can be divided into primary and secondary ones. Primary data sources in 
dentistry can be further divided into research and report data, clinical and non-clinical data, and data by population 
groups (children, adolescents, adults). Secondary data sources can be found in various Slovenian and international 
publications and databases that draw data from one or more primary sources. In the future, it is necessary to 
establish the collection, digitisation and systematisation of clinical oral health data in Slovenia at the national level, 
and to introduce continuous collection and analysis of non-clinical data. 
Key words: oral health; dentistry; information sources; data sources; databases. 
 Infor Med Slov 2022; 27(1-2): 20-26 
 
Institucije avtorjev / Authors' institutions: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana (ŽL); Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani (BA). 
Kontaktna oseba / Contact person: doc. dr. Barbara Artnik, dr. dent. med., spec., Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 
Zaloška 4, 1000 Ljubljana, Slovenija. E-pošta / E-mail: barbara.artnik@mf.uni-lj.si. 
Prispelo / Received: 27. 1. 2023. Sprejeto / Accepted:. 31. 1. 2023. 

Informatica Medica Slovenica; 2022; 27(1-2) 21 
published by / izdaja SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ 
Uvod 
Kakovostni in ažurni podatki so klju čen del katerekoli 
stroke. Na podro čju ustnega zdravja se med drugim 
beležijo podatki za oceno stanja ustnega zdravja 
prebivalstva in potreb po zdravljenju, za na črtovanje 
preventivnih programov ter za spremljanje delovanja 
sistema zobozdravstvenega varstva.
1
 V ve č novejših 
mednarodnih publikacijah pozivajo k boljšemu 
nacionalnemu sistematskemu zbiranju podatkov.
2-4 
Trenutno v Sloveniji ni celostnega sistematičnega 
zbiranja podatkov o stanju ustnega zdravja in 
zobozdravstvene oskrbe.
2
 Pomanjkanje podatkov za 
dolo čene populacijske skupine in raznolikost 
obstoje čih podatkov zato nakazujeta potrebo po 
organiziranem in sistemati čnem spremljanju podro čja 
ustnega zdravja v Sloveniji.
5 
Vendarle pa obstaja na podro čju ustnega zdravja v 
Sloveniji ve č razpršenih virov in na činov zbiranja 
podatkov. Namen tega članka je identificirati in na 
enem mestu zbrati ter prikazati vire, ki vsebujejo 
klju čne podatke o ustnem zdravju v Sloveniji. 
 
Slika 1 Razdelitev klini čnih in neklini čnih primarnih virov podatkov v zobozdravstvu glede na populacijske skupine.
Primarni viri podatkov 
Primarne vire podatkov v zobozdravstvu lahko 
razdelimo na klini čne in neklini čne (slika 1).  
Podatki iz raziskav 
Ustno zdravje otrok in mladostnikov 2019 je 
znanstvena monografija na osnovi prese čno 
pregledne epidemiološke raziskave, ki je zajela 
neklini čni del kazalnikov po metodologiji projekta 
Evropskega globalnega razvoja kazalnikov ustnega 
zdravja (angl. European Global Oral Health Indicators 
Development Project – EGOHID) za otroke in 
mladostnike v Sloveniji. Vklju čuje podatke o ustni 
higieni in uporabi fluoridov, prehrani, obiskih pri 
zobozdravniku, zobozdravstveni vzgoji in preventivi, 
zobozdravstveni preventivi v času nose čnosti, 
dostopnosti do zdravstvenih storitev in kakovosti 
življenja v povezavi z ustnim zdravjem.
6
  
Ustno zdravje odraslih 2019 je znanstvena 
monografija na osnovi prese čno pregledne 
epidemiološke raziskave, ki je zajela neklini čni del 
kazalnikov po metodologiji EGOHID za odraslo 
populacijo v Sloveniji. Vklju čuje podatke o ustni 
higieni in uporabi fluoridov, prehrani, obiskih pri 
zobozdravniku, brezzobosti, proteti čnih 

22 Lovšin et al.: Viri podatkov na področju ustnega zdravja v Sloveniji 
izdaja / published by SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ 
pripomočkih, dostopnosti do zdravstvenih storitev, 
kakovosti življenja v povezavi z ustnim zdravjem ter 
samooceno ustnega zdravja.
7
 
Obe publikaciji izpostavljata, da v Sloveniji na 
nacionalni ravni nimamo podatkov o potrebah in 
zahtevah po zdravljenju na podro čju ustnega zdravja. 
Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju 
(angl. Health Behaviour in School Aged Children – HBSC) 
je raziskava, ki poteka vsaka štiri leta v organizaciji 
Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za evropsko 
regijo. V Sloveniji je bila izvedena v letih 2002,
8
 2006,
9
 
2010,
10
 2014
11
 in 2018. Tar čna populacija je 
reprezentativni vzorec u čencev in dijakov, starih 11, 
13, 15 in 17 let.
12
 Raziskava vklju čuje vprašanje o 
pogostnosti š četkanja zob. 
Z zdravjem povezan vedenjski slog v okviru 
programa CINDI (angl. Countrywide Integrated 
Noncommunicable Disease Intervention). CINDI je 
mednarodni program, ki deluje v okviru SZO in je 
namenjen ohranjanju in krepitvi zdravja ter 
prepre čevanju kroni čnih nenalezljivih bolezni pri 
odraslih.
13
 V Sloveniji se raziskave izvajajo vsaka štiri 
leta (2001,
14
 2004,
14
 2008,
14
 2012,
15
 2016,
16
 2020
17
) in 
v zvezi z ustnim zdravjem vključujejo vprašanja o 
pogostosti čiš čenja zob, številu manjkajo čih zob in 
pogostosti obiska zobozdravnika v zadnjih 12 
mesecih. 
Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem 
varstvu (angl. European Health Interview Survey – EHIS). 
Namen te raziskave pri prebivalcih Slovenije, starih 15 
let in ve č, je oceniti njihovo zdravstveno stanje, 
življenjski slog, povezan z zdravjem, in pogostost 
uporabe razli čnih zdravstvenih storitev. V Sloveniji je 
bila raziskava izvedena trikrat, v letih 2007,
18
 2014
19
 in 
2019.
20
 Glede ustnega zdravja vklju čuje podatka o 
zadnjem obisku pri zobozdravniku in neizpolnjenih 
potrebah po zobozdravstveni oskrbi zaradi finan čnih 
razlogov. 
Anketa o življenjskih pogojih (angl. European Union 
Survey on Income and Living Conditions – EU-SILC) je 
raziskava EU o dohodkih in življenjskih razmerah. 
Prikazuje neizpolnjene potrebe ljudi po 
zobozdravstvenem pregledu v zadnjih 12 mesecih in 
razloge za neobisk zobozdravnika.
2
 Podatki se zbirajo 
vsako leto od leta 2012 naprej.
21
 
Periodi čne raziskave zdravja zob z indeksom KEP, 
ki nam pove povprečno število zaradi kariesa zbolelih 
(K), izdrtih (E) in popravljenih (P) stalnih zob pri 
posamezniku. Gre za klini čne raziskave, izvedene po 
metodologiji SZO
22
 v letih 1987,
23
 1993,
24
 1998,
25
 
2003,
26
 2008,
27
 2013
28
 in 2017.
29
 Na začetku so se 
raziskave izvajale pri starostnih skupinah 6, 12, 15, 18 
in 35−44 let ter pri starejših od 65 let, od leta 1998 pa 
le še pri 12-letnikih.
29
 
Slovensko javno mnenje. Raziskava, ki se izvaja 
vsako leto od leta 1968, je v letih 1981,
30
 1994,
31
 
1999
32
 in 2001
32
 vsebovala tudi vprašanja o 
zobozdravstvu. Vprašanja so naslavljala zadovoljstvo 
z delovanjem zobozdravstvene službe, potrebo po 
oskrbi pri zasebnem zobozdravniku, podkupovanje v 
zdravstvu, redno obiskovanje zobozdravnika, čakalne 
vrste in čas čakanja v ambulanti. 
Podatki iz poro čanja 
Evidenčni obrazec za zdravstvenovzgojno delo 
(obrazec 8,74) vsebuje podatke o številu izvajalcev, 
številu udeležencev in izvedenih programov 
zobozdravstvene vzgoje. Poro čevalci so vsi izvajalci 
zdravstvenovzgojne dejavnosti v zdravstvenih 
ustanovah, podatki se zbirajo enkrat letno. Podatke za 
celotno Slovenijo zbira Nacionalni inštitut za javno 
zdravje (NIJZ), ki vsako leto pripravi podatke za 
Zdravstveni statisti čni letopis.
33,34
 
Poročilo o izvršenih sistemati čnih pregledih 
šolskih otrok in mladostnikov (obrazec 8,288) 
vsebuje podatke o kariesu 1. in 2. stopnje pri otrocih 
in mladostnikih. Poro čevalci so vsi javni in zasebni 
izvajalci zobozdravstvenega varstva otrok, podatki se 
zbirajo enkrat letno. Podatke za celotno Slovenijo 
zbira NIJZ, ki vsako leto pripravi podatke za 
podatkovni portal NIJZ.
35 
 
Poročilo o dejavnosti zobozdravstvenega varstva 
(Obrazec 8,294) vsebuje podatke o številu 
preventivnih, kurativnih in specialisti čnih obiskov ter 
številu opravljenih storitev (restavracije, endodontija, 
parodontija, kirurgija, protetika, ortodontija, druge 
storitve). Poro čevalci so vsi javni zdravstveni zavodi 
(zdravstveni domovi) in zasebni izvajalci 
zobozdravstvenega varstva, ki opravljajo 
zobozdravstveno dejavnost v Republiki Sloveniji. 
Podatki se zbirajo enkrat letno, objavljeni so na 
podatkovnem portalu NIJZ in v Zdravstvenem 
statističnem letopisu Slovenije.
36
 
Register izvajalcev zdravstvene dejavnosti in 
delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) spremlja tudi 
število zobozdravnikov in zobozdravnikov 
specialistov v Sloveniji. Register upravlja in ga sproti 
posodablja NIJZ.
37
 
Poročevalski sistem je med letoma 1984 in 2000 
beležil klini čne podatke o zdravju zob (z indeksom 
KEP) in obzobnih tkiv. Osnovan je bil na 

Informatica Medica Slovenica; 2022; 27(1-2) 23 
published by / izdaja SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ 
vsakoletnih zobozdravstvenih pregledih otrok in 
mladostnikov.
38-40
 
Register raka Republike Slovenije (RRRS) je eden 
najstarejših populacijskih registrov raka v Evropi.
41
 
Beleži vse primere raka v Sloveniji in tako vklju čuje 
tudi vse vrste raka ustnega predela.
42
 Podatki so 
dostopni prek portala SLORA, vsako leto pa izide tudi 
letno poro čilo Rak v Sloveniji.
43
 
Sekundarni viri podatkov 
Slovenski viri 
Zdravstveni statisti čni letopis Slovenije je letna 
publikacija NIJZ, ki med drugim zbira in ureja tudi z 
ustnim zdravjem povezane podatke. Viri podatkov za 
publikacijo so obrazec 8,294 (število preventivnih, 
kurativnih in specialisti čnih obiskov; število 
opravljenih storitev), dosedanji na čin vodenja 
podatkov o zunajbolnišni čnih obravnavah 
ZUBSTAT (zbirka zunajbolnišni čne zdravstvene 
statistike; obiski v specialisti čni ambulantni dejavnosti 
za oralno kirurgijo), RIZDDZ (število izvajalcev 
zobozdravstvene dejavnosti) in Statisti čni urad 
Republike Slovenije (SURS; izdatki za 
zobozdravstveno varstvo).
34,44
 ZUBSTAT z letošnjim 
letom prehaja v spletni portal eSZBO.
45
 
Podatkovni portal NIJZ vklju čuje podatke iz 
obrazca 8,74 (zobozdravstvena vzgoja), obrazca 8,288 
(zdravstveno stanje šolskih in otrok in mladostnikov 
– karies 1. in 2. stopnje), obrazca 8,294 (število 
preventivnih, kurativnih in specialisti čnih obiskov) ter 
RIZDDZ (število zobozdravnikov in 
zobozdravnikov specialistov).
46
 
Zdravje v ob čini je projekt, ki predstavlja vir 
informacij o klju čnih kazalnikih zdravja v slovenskem 
prostoru, ki ga pripravlja NIJZ v sodelovanju z 
drugimi organizacijami. Informacije o zdravju 
prebivalstva so predstavljene na ravni Slovenije, 
statističnih regij, upravnih enot in ob čin.
47
 V zvezi z 
zobozdravstvom zajema podatke o čiš čenju zob, ki jih 
pridobiva iz raziskav CINDI.
48 
Tuji viri 
Eurostat je statisti čni urad EU, ki zagotavlja 
statistične podatke na evropski ravni. V svoji 
podatkovni zbirki vklju čuje podatke o številu aktivnih 
zobozdravnikov (vir podatkov je NIJZ)
49
 in podatke 
o neizpolnjenih potrebah po zobozdravstvenem 
varstvu (vir podatkov je anketa o življenjskih pogojih 
(angl. European Union Statistics of Income and Living 
Conditions – EU-SILC).
21 
OECD Health Statistics je spletna podatkovna 
zbirka Organizacije za gospodarsko sodelovanje in 
razvoj, ki zajema zdravstvene podatke, vklju čno s 
podatki o številu zobozdravnikov (aktivnih, 
licenciranih in delujočih v praksi) v Sloveniji. Vir 
podatkov je NIJZ.
50,51 
Krovni evropski kazalniki zdravja (angl. European 
Core Health Indicators – ECHI) so nastali na podlagi 
dolgoro čnega sodelovanja med državami EU in 
Evropsko komisijo in služijo za zagotavljanje 
primerljivosti zdravstvenih informacij in znanja za 
spremljanje zdravja na ravni EU.
52
 Zobozdravstveno 
varstvo pokrivata dva kazalnika, in sicer pod 
zaporedno št. 72 (delež oseb, ki so bile pri 
zobozdravniku ali ortodontu v zadnjih štirih tednih; 
vir podatkov je EHIS)
53
 ter pod zaporedno št. 80 
(delež oseb z neizpolnjenimi potrebami po 
zobozdravstvenih storitvah zaradi finan čnih razlogov, 
čakalnih dob ali razdalj; vir podatkov je EU-SILC).
54 
Študija o globalnem bremenu bolezni (angl. Global 
Burden of Disease Study – GBD). Upravlja jo Inštitut za 
zdravstvene meritve in vrednotenja (angl. Institute for 
Health Metrics and Evaluation – IHME) Univerze v 
Washingtonu v ZDA in prikazuje podatke o bremenu 
bolezni v 195 državah sveta. Podatki so 
standardizirani po dolo čenih metodah in prikazani 
grafi čno glede na umrljivost, manjzmožnosti 
prilagojena leta življenja (angl. disability-adjusted life years 
– DALY) ali izgubljena leta zdravega življenja zaradi 
manjzmožnosti (angl. years lived with disability – YLD). 
Viri podatkov za ustno zdravje v Sloveniji so 
publikacije Rak v Sloveniji, raziskava HBSC ter 
nekatere druge ankete in znanstveni članki.
55 
Evropski svet nacionalnih predstavnikov za 
zobozdravstvo (angl. The Council of European Chief 
Dental Officers – CECDO). Pobuda za zbiranje 
podatkov s strani CECDO se je za čela z namenom 
obravnavanja pomanjkanja celovitih podatkov o 
sistemih ustnega zdravstvenega varstva. Od leta 2013 
CECDO zbira informacije v zvezi s številom 
zobozdravnikov, zobozdravstvenim izobraževanjem, 
stroški in kazalniki ustnega zdravja v državah članicah 
EU ter Islandiji, Lihtenštajnu, Norveški in Švici, 
vendar se podatki ne posodabljajo redno in 
sistemati čno.
2
 Viri podatkov za Slovenijo niso 
navedeni, razen za indeks KEP, katerega vir je članek 
iz leta 2000.
56 
Podatkovna zbirka CAPP (angl. WHO Oral Health 
Country/Area Profile Programme) je vzpostavljena v 
podporo Globalnemu programu za ustno zdravje 
SZO (angl. WHO Global Oral Health Programme) za 
spremljanje ustnega zdravja. Zbirajo se podatki o 

24 Lovšin et al.: Viri podatkov na področju ustnega zdravja v Sloveniji 
izdaja / published by SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ 
indeksu KEP, CPI (angl. Community Periodontal Index), 
brezzobosti, raku in kadrovskih virih.
57
 Viri podatkov 
za Slovenijo niso navedeni, poleg tega tudi niso 
popolni in posodobljeni.
58
 
Podatkovna zbirka HFA-DB (angl. European Health 
for All Database). Na tem portalu SZO zasledimo 
podatke o številu zobozdravnikov v Sloveniji (vir 
podatkov: RIZDDZ, NIJZ)
59
 ter številu diplomantov 
dentalne medicine (vir podatkov: Zdravstveni 
statistični letopis Slovenije, NIJZ).
60
 Podatki so sicer 
stari, zadnji so iz leta 2014. Podatkovna zbirka je v 
preteklosti vsebovala tudi podatke o indeksu KEP (vir 
za Slovenijo so bile periodične raziskave indeksa KEP 
po metodologiji SZO
22
), a niso ve č dostopni. 
Zaklju ček 
Ustno zdravje je del splošnega zdravja, vendar so 
bolezni ustne votline, ki jih je mogo če preprečiti, med 
najpogostejšimi zdravstvenimi stanji v Evropi in tudi 
v Sloveniji.
2,61
 Za boljše oblikovanje zdravstvenih 
politik glede preventivnih programov, zdravljenja in 
sistema zdravstvenega varstva je potreben celostni 
pristop, ki vključuje tudi sistemati čno zbiranje 
ustreznih podatkov, tako klini čnih kot neklini čnih. 
Danes se zdravstvenih izidov ne vrednoti ve č samo z 
ozdravitvijo, temve č tudi z vplivom na kakovost 
življenja.
1,62
 Potreben je torej celostni pristop, ki 
upošteva tudi z ustnim zdravjem povezano kakovost 
življenja (angl. oral health-related quality of life – 
OHRQoL).
63
 V tem pogledu je v prihodnje na 
podro čju ustnega zdravja v Sloveniji na nacionalni 
ravni potrebno vzpostaviti zbiranje, digitalizacijo in 
sistematizacijo klini čnih podatkov s sodobnimi 
kazalniki, na primer za ocenjevanje prisotnosti kariesa 
z ICDAS
64,65
 (angl. International Caries Detection and 
Assessment System), ter vpeljati kontinuirano zbiranje in 
analiziranje neklini čnih podatkov, ki se je začelo leta 
2019.
6,7 
Zahvala 
Raziskavo je finan čno podprla Javna agencija za 
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) 
(P3-0429, Slovenski raziskovalni program za celostno 
obravnavo raka SLORApro). 
Reference 
1. Bourgeois DM, Llodra JC, Norblad A, Pitts NB (eds.). 
A selection of essential oral health indicators. 
Recommended by European Global Oral Health 
Indicators Development Project, Chapter 5. In: 
Bourgeois DM (ed.). Health surveillance in Europe. 
European Global Oral Health Indicators Development Project. 
Final report 2003-2005. Lyon 2005: Community Action 
Programe on Health Monitoring, European 
Commission, Health and Consumer Protection 
Directorate-General. 
https://ec.europa.eu/health/ph_projects/2002/monitor
ing/fp_monitoring_2002_frep_03b_en.pdf (21. 1. 2023)  
2. Winkelmann J, Gómez Rossi J, van Ginneken E. Oral 
health care in Europe: Financing, access and provision. 
Health Syst Transit 2022; 24(2): 1-176.  
3. Platform for Better Oral Health in Europe. Why Oral 
Health Matters? Policy recommendations to improve oral health 
in the EU. 
http://www.oralhealthplatform.eu/news/platform-
launches-manifesto-in-european-parliament/ 
(21. 1. 2023) 
4. Watt RG, Daly B, Allison P et al. Ending the neglect 
of global oral health: time for radical action. Lancet 
2019; 394(10194): 261-272. 
https://doi.org/10.1016/S0140-6736(19)31133-X 
(21. 1. 2023) 
5. Ministrstvo za zdravje. Strategija ustnega zdravja v 
Republiki Sloveniji za obdobje 2020-2030. Ljubljana 2022: 
Ministrstvo za zdravje. 
https://www.gov.si/novice/2022-05-26-ni-zdravja-
brez-ustnega-zdravja/ (21. 1. 2023) 
6. Artnik B, Ranfl M, Blatnik J, Magajna A, Rostohar K. 
Ustno zdravje otrok in mladostnikov, 2019. Nacionalna 
raziskava o ustnem zdravju otrok in mladostnikov v Sloveniji 
leta 2019. Ljubljana 2020: Nacionalni inštitut za javno 
zdravje. https://nijz.si/wp-
content/uploads/2022/07/publikacija_otroci_ustno_zd
ravje.pdf (21. 1. 2023)  
7. Artnik B, Ranfl M, Blatnik J, Magajna A, Rostohar K. 
Ustno zdravje odraslih, 2019. Nacionalna raziskava o ustnem 
zdravju odraslih v Sloveniji leta 2019. Ljubljana 2020: 
Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-
content/uploads/2022/07/ustno_zdravje_odraslih_kon
cna_splet_0.pdf (21. 1. 2023) 
8. Stergar E, Scagnetti N, Pucelj V. Z zdravjem povezano 
vedenje. Ljubljana 2006: Inštitut za varovanje zdravja 
Republike Slovenije. https://nijz.si/wp-
content/uploads/2022/07/hbsc_2002.pdf (21. 1. 2023)  
9. Jeri ček H, Lavtar D, Pokrajac T. Z zdravjem povezano 
vedenje v šolskem obdobju. Ljubljana 2007: Inštitut za 
varovanje zdravja Republike Slovenije. 
https://nijz.si/wp-
content/uploads/2022/07/hbsc_2006.pdf (21. 1. 2023)  
10. Jeri ček Klanš ček H, Roškar S, Koprivnikar H, Pucelj 
V, Bajt M, Zupani č T. Neenakosti v zdravju in z zdravjem 
povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov. Ljubljana 2011: 
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. 
https://nijz.si/wp-
content/uploads/2022/07/hbsc_2010_0.pdf 
(21. 1. 2023) 
11. Jeri ček Klanš ček H, Bajt M, Drev A, Koprivnikar H, 
Zupani č T, Pucelj V. Z zdravjem povezana vedenja v 
šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki 
mednarodne raziskave HBSC, 2014. Ljubljana 2015: 
Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-
content/uploads/2022/07/hbsc_2015_e_verzija30_06
_2015.pdf (21. 1. 2023)  
12. Jeri ček Klanš ček H, Roškar M, Drev A, Zupani č T, 
Prelec Poljanšek P. Z zdravjem povezana vedenja v šolskem 

Informatica Medica Slovenica; 2022; 27(1-2) 25 
published by / izdaja SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ 
obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne 
raziskave HBSC, 2018. Ljubljana 2019: Nacionalni 
inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-
content/uploads/2022/07/hbsc_2019_e_verzija_obl.p
df (21. 1. 2023)  
13. CINDI Slovenija. CINDI v Sloveniji. http://cindi-
slovenija.net/index.php?option=com_content&task=vi
ew&id=167&Itemid=84 (21. 1. 2023)  
14. Mau čec Zakotnik J, Tomši č S, Kofol Bric T, Korošec 
A, Zaletel Kragelj L. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev 
Slovenije. Trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008. 
Ljubljana 2012: Inštitut za varovanje zdravja Republike 
Slovenije. https://nijz.si/wp-
content/uploads/2022/07/zdravje_in_vedenjski_slog_p
rebivalcev_slo_2011-2004-2008.pdf (21. 1. 2023)  
15. Tomši č S, Kofol Bric T, Korošec A, Mau čec Zakotnik 
J. Izzivi v izboljševanju vedenjskega sloga in zdravja. Desetletje 
CINDI raziskav v Sloveniji. Ljubljana 2014: Nacionalni 
inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-
content/uploads/2022/07/izzivi_desetletje_cindi_14.pd
f (21. 1. 2023)  
16. Vinko M, Kofol Bric T, Korošec A, Tomši č S, Vrdelja 
M. Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski 
slog prebivalcev Slovenije 2016. Ljubljana 2018: Nacionalni 
inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-
content/uploads/2022/07/kako_skrbimo_za_zdravje_s
plet_3007_koncna.pdf (21. 1. 2023)  
17. Zupani č T, Korošec A. Z zdravjem povezan vedenjski slog 
2020, Prva objava. Ljubljana 2021: Nacionalni inštitut za 
javno zdravje. 
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/pod
atki/podatkovne_zbirke_raziskave/CINDI/cindi2020_pr
va_objava.pdf (21. 1. 2023)  
18. Boži č A, Zupani č T. Zdravje in zdravstveno varstvo v 
Sloveniji. Ljubljana 2009: Statisti čni urad Republike 
Slovenije. 
https://www.stat.si/doc/pub/zdravje%20in%20zdravstve
no%20varstvo-slo.pdf (21. 1. 2023)  
19. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Anketa o zdravju in 
zdravstvenem varstvu. Ljubljana: Nacionalni inštitut za 
javno zdravje. https://podatki.nijz.si/docs/EHIS.pdf 
(21. 1. 2023)  
20. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Nacionalna 
raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS 
2019). https://nijz.si/podatki/podatkovne-zbirke-in-
raziskave/nacionalna-raziskava-o-zdravju-in-
zdravstvenem-varstvu-ehis-2019/ (21. 1. 2023)  
21. EUROSTAT. Self-reported unmet needs for dental 
examination by sex, age, main reason declared and 
groups of country of birth (HLTH_SILC_31). 
https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/hlth_si
lc_31/default/table?lang=en (21. 1. 2023)  
22. World Health Organization. Oral health surveys: basic 
methods (4th ed.). Geneva 1997: World Health 
Organization. 
https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/419
05/9241544937.pdf?sequence=1&isAllowed=y 
(21. 1. 2023)  
23. Vrbi č V, Vulović M, Raji ć Z et al. Oral Health in SFR 
Yugoslavia in 1986. Community Dent Oral Epidemiol 
1987; 16: 286-288. https://doi.org/10.1111/j.1600-
0528.1988.tb01776.x 
24. Vrbi č V. Oral health in Slovenia, 1987-1993. Community 
Dent Oral Epidemiol. 1996; 24: 364-365. 
https://doi.org/10.1111/j.1600-
0528.1996.tb00878.x 
25. Vrbi č V. Upadanje zobnega kariesa v Sloveniji v 
obdobju 1987-1998. Zobozdrav Vestn 1999; 54(2): 39-
43.  
26. Vrbi č V, Premik M. Caries decline among 12-year-old 
children in Slovenia, 1987-2003. J Dent Res 2004; 
83(Special Issue A): 789.  
27. Vrbi č V. Zobno zdravje pri 12-letni mladini v 
Sloveniji, 1987-2008. Zobozdrav Vestn 2008; 63(4-5): 
169-171.  
28. Vrbi č V. Zobno zdravje pri 12-letni mladini v Sloveniji 
(1987-2013). Zobozdrav Vestn 2014; 69: 74-80.  
29. Vrbi č V, Vrbič M, Petersen PE. Epidemiology of 
dental caries and disease prevention among 12-year-
olds in Slovenia over thirty years (1987-2017). Oral 
Health Prev Dent 2020; 18(1): 185-96. 
https://doi.org/10.3290/j.ohpd.a44309  
30. Toš N. Vrednote v prehodu I. Slovensko javno mnenje 1968-
1990. E-Vrednote I. Ljubljana 2021: Univerza v 
Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK. 
https://www.cjm.si/wp-
content/uploads/2021/10/VREDNOTE-1-WEB.pdf 
(21. 1. 2023) 
31. Toš N. Vrednote v prehodu II. Slovensko javno mnenje 1990-
1998. E-vrednote II. Ljubljana 2021: Univerza v 
Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK. 
https://www.cjm.si/wp-
content/uploads/2022/04/VREDNOTE-2-WEB.pdf 
(21. 1. 2023) 
32. Toš N. Vrednote v prehodu III. Slovensko javno mnenje 1999-
2004. E-vrednote III. Ljubljana 2021: Univerza v 
Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK. 
https://www.cjm.si/wp-
content/uploads/2021/10/VREDNOTE-3-WEB.pdf 
(21. 1. 2023)  
33. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Evidenca 
zdravstvenovzgojnega dela (ZV). Ljubljana: Nacionalni 
inštitut za javno zdravje. 
https://podatki.nijz.si/docs/6h_Zdravstvenovzgojna_dej
avnost_Metodolo%C5%A1ka_pojasnila_NIJZ.pdf 
(21. 1. 2023)  
34. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Zdravstveni 
statisti čni letopis Slovenije. 
https://nijz.si/podatki/zdravstveni-statisticni-letopis-
slovenije/ (21. 1. 2023)  
35. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Poro čilo o izvršenih 
sistemati čnih pregledih šolskih otrok in mladostnikov. 
Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 
https://podatki.nijz.si/docs/Sistematika_%C5%A1olskih
_otrok_in_mladine_do_dopolnjenega_19._leta_starosti
_MP_2021.pdf (21. 1. 2023)  
36. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Poro čilo o dejavnosti 
zobozdravstvenega varstva (NIJZ 54). Ljubljana: 
Nacionalni inštitut za javno zdravje. 
https://podatki.nijz.si/docs/6_6m_ZOBJE_2016.pdf 
(21. 1. 2023)  

26 Lovšin et al.: Viri podatkov na področju ustnega zdravja v Sloveniji 
izdaja / published by SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ 
37. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Izvajalci zdravstvene 
dejavnosti. 
https://nijz.si/podatki/izvajalci-zdravstvene-dejavnosti/ 
(21. 1. 2023)  
38. Premik M. Zdravstveno stanje zob in ustne votline pri 
šoloobveznih otrocih v SR Sloveniji: ugotavljanje, 
spremljanje in na črtovanje: doktorska disertacija. 
Ljubljana 1988: Univerza v Ljubljani, Medicinska 
fakulteta.  
39. Premik M, Artnik B. Otroško zobozdravstvo v 
pogledu javnega zdravja v Sloveniji. In: Gregori č A 
(ed.). XVIII. sre čanje pediatrov v Mariboru. Zbornik. 
Maribor, 11. in 12. april 2008. Maribor 2008: 
Univerzitetni klini čni center: 119-122.  
40. Artnik B, Kosem R. Zdravje ustne votline otrok in 
mladostnikov neko č in danes. In: Mati č L, Fink A, 
Vettorazzi R (eds.). Strokovno sre čanje Ustna nega - vloga 
zdravstvene nege za zdravje ustne votline, 22. 4. 2009, 
Ljubljana. Ljubljana 2009: Zbornica zdravstvene in 
babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester v 
vzgoji in izobraževanju: 23-30. 
41. Zadnik V, Gašljevi ć G, Ho čevar M et al. Rak v Sloveniji 
2019. Ljubljana 2022: Onkološki inštitut Ljubljana, 
Epidemiologija in register raka, Register raka 
Republike Slovenije. https://www.onko-
i.si/fileadmin/onko/datoteke/rrs/lp/Letno_porocilo_20
19.pdf (21. 1. 2023)  
42. Blatnik J, Zadnik V, Artnik B. Rak ustnega predela v 
Sloveniji v letih 1985-2014. Zdrav Vestn 2019; 88(11-
12): 493-508. 
https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.2845  
43. Onkološki inštitut Ljubljana. Register raka Republike 
Slovenije in drugi registri. https://www.onko-i.si/rrs 
(21. 1. 2023)  
44. Zaletel M, Vardič D, Hladnik M. Zdravstveni statisti čni 
letopis Slovenije 2020. Ljubljana 2022: Nacionalni inštitut 
za javno zdravje. https://nijz.si/wp-
content/uploads/2022/03/zdravstveni_statisticni_letopi
s_2020.pdf (21. 1. 2023)  
45. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Spremljanje 
zunajbolnišničnih obravnav (SZBO). 
https://nijz.si/podatki/podatkovne-zbirke-in-
raziskave/spremljanje-zunajbolnisnicnih-obravnav-
szbo/ (21. 1. 2023)  
46. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Podatkovni portal. 
https://podatki.nijz.si/pxweb/sl/NIJZ%20podatkovni%2
0portal/ (21. 1. 2023)  
47. Zdravje v ob čini. O zdravju v ob čini. 
https://obcine.nijz.si/vsebine/strani/o-zdravju-po-
obcini/ (21. 1. 2023)  
48. Zdravje v ob čini. Kazalnik K2.8 Umivanje zob. 
https://obcine.nijz.si/kazalniki/K2.8 (21. 1. 2023)  
49. EUROSTAT. Health care staff. Dentists. 2021: 
EUROSTAT. 
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/Annexe
s/hlth_res_esms_an2.pdf (21. 1. 2023)  
50. OECD. Stat. Health care resources: dentists. 
https://stats.oecd.org/Index.aspx?QueryId=30177 
(21. 1. 2023) 
51. OECD. OECD Health Statistics 2022. Definitions, sources 
and methods. Practising dentists (ISCO-08 code: 2261). 2022: 
OECD. 
https://stats.oecd.org/fileview2.aspx?IDFile=dcc2eaa1
-1b9a-4a69-8651-8abfa8da199c (21. 1. 2023)  
52. Evropska komisija. Krovni evropski kazalniki zdravja. 
https://health.ec.europa.eu/indicators-and-
data/european-core-health-indicators-echi_sl 
(21. 1. 2023)  
53. Evropska komisija. ECHI Data Tool, Metadata: Indicator 
HIHSI058 - Selected outpatient visits: self-reported visits. 
https://webgate.ec.europa.eu/dyna/echi/?indlist=72 
(21. 1. 2023)  
54. Evropska komisija. ECHI Data Tool, Metada: Indicator 
HIHSI059 - Equity of access to dental care services. 
https://webgate.ec.europa.eu/dyna/echi/?indlist=80b 
(21. 1. 2023)  
55. Institute for Health Metrics and Evaluation. Global 
Burden of Disease (GBD). 
https://www.healthdata.org/gbd/2019 (23. 1. 2023)  
56. The Council of European Chief Dental Officers. 
CECDO Database. 
https://cecdo.org/oral-healthcare/cecdo-database/ 
(23. 1. 2023)  
57. Malmö University Oral Health Country/Area Profile 
Project. Oral Health Country/Area Profile Project. 
https://capp.mau.se/ (21. 1. 2023)  
58. Malmö University Oral Health Country/Area Profile 
Project. Country Areas: Slovenia. 
https://capp.mau.se/country-areas/slovenia/ 
(21. 1. 2023)  
59. WHO European Health Information Gateway. 
Indicators: Dentists (PP) per 100.000. 
https://gateway.euro.who.int/en/indicators/hfa_509-
5300-dentists-pp-per-100-000/ (21. 1. 2023)  
60. WHO European Health Information Gateway. 
Indicators: Dentists graduated per 100.000. 
https://gateway.euro.who.int/en/indicators/hfa_532-
5440-dentists-graduated-per-100-000/ (21. 1. 2023)  
61. Institute for Health Metrics and Evaluation. GBD 
Results Tool. https://vizhub.healthdata.org/gbd-results/ 
(21. 1. 2023) 
62. Bourgeois DM, Llodra JC, Nordblad A, Pitts NB. 
Report of the EGOHID I Project. Selecting a 
coherent set of indicators for monitoring and 
evaluating oral health in Europe: criteria, methods and 
results from the EGOHID I project. Community Dent 
Health 2008; 25(1): 4-10. 
https://www.cdhjournal.org/issues/25-1-march-
2008/142-report-of-the-egohid-i-
project?downloadarticle=download (21. 1. 2023)  
63. Gift HC, Redford M. Oral health and the quality of 
life. Clin Geriatr Med 1992; 8(3): 673-683. 
64. Ismail AI, Sohn W, Tellez M et al. The International 
Caries Detection and Assessment System (ICDAS): an 
integrated system for measuring dental caries. 
Community Dent Oral Epidemiol 2007; 35: 170-178. 
65. Sebastian ST, Johnson T. International Caries 
Detection and Assessment System (ICDAS): an 
integrated approach. Int J Oral Health Med Res 2015; 
2(3): 81-84.